URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE LETO III. 25. junija 1958 Št. 14 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE 137. Odlok o dohodnini v stalnem znesku za leto 1938 v okraju Celje. 138. Navodilo o usmerjanju stanovanjske izgradnje v letu 1958 na območju okraja Celje, ki ga morajo občinski ljudski odbori upoštevati pri izdajanju predpisov o usmerjanju stanovanjske izgradnje. 139. Drugo navodilo za izkoriščanje gozdov splošnega ljudskega premoženja dodeljenih v gospodarjenje kmetijskim gospodarstvom. 140. Odredba o določitvi najvišjih stroškov pri prometu na drobno s krmili industrijskega izvora v okraju Celje. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KOZJE 141. Odločba o ustanovitvi posredovalnice za delo. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LAŠKO 142. Odlok o pokopališkem redu. 143. Odlok o plačc\anju pavšalne skočni ne in vzdrževnlnine za plemenske bike. 144. Odlok o zunanjem licu mesta Laško in naselja Rimske Toplice 145. Odredba o -kupnem zatiranju rastlinskih bolezni in Škodljivcev. 146. Tarifa vodarine za območje občine Laško. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ROGAŠKA SLATINA 147. Odlok o turistični taksi. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠENTJUR PRI CELJU 148. Odlok o razveljavljenju odloka o ustanovitvi sklada za štipendije občine Planina pri Sevnici. 149. Odlok o razveljavljenju odloka o obveznem zaščitnem cepljenju kokoši proti kokošji kugi. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠOŠTANJ 150. Odlok o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in prcmjženjo za leto 1958. 151. Odredba o spremembi odredbe o poslovnem času v trgovskih. obrtnih in gostinskih poslovalnicah ter zasebnih gostiščih. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR VOJNIK 152. Odlok o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva. 153 Odlok o turistični taksi 154. Odlok o uvedbi občinske doklade na davčno osnovo na dohodnino od samostojnih gospodarskih dejavnosti. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR VRANSKO 155. Odlok o spremembi odloka o plačevanju vodarine za porabo vode in vzdrževanje vodovodov na območju občine Vransko. 156. Odlok o posebnem krajevnem prispevku za območje občine Vransko. 15f. Odredba o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev. 158 Odredba o skočnim OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŽALEC 159. Odlok o občinski dokladi za leto 1958. IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE Občniski ljudski odbor Šoštanj REGISTER FINANČNO SAMOSTOJNIH ZAVODOV 137. Okrajni ljudski odbor Celje je po 8. točki 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), III. točki odloka o stopnjah dohodnine za leto 1958 (Uradni list FLRJ, št. 15-255/58), II. točki odloka o načinu in postopku za določitev dohodnine v stalnem znesku (Uradni list LRS, št. 13-50/56) in po 68. členu republiške uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 49-228/57) na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 18. junija 1958 sprejel ODLOK o dohodnini v stalnem znesku za leto 1958 v okraju Celje. 1. člen Za leto 1958 plačujejo v okraju Celje dohodnino v stalnem znesku davčni zavezanci kategorij navedenih v odloku o načinu in postopku za določitev dohodnine v stalnem znesku (Uradni list LRS, številka 30-50/56), ki znaša za posamezne kategorije: Kategorije V krajih do 1 2 3 4 a) 1000 preb. 1.000 1.000 500 800 b) 3000 preb. 1.400 1.500 800 1.000 c) 5000 preb. 1.800 2.000 1.000 1.200 č) 10000 preb. 2.200 3.000 1.200 1.500 d) 20000 preb. 2.500 4.000 1.500 1.800 e) nad 20000 3.000 5.000 2.000 2.000 Kategorija 1: Obrtniki, ki imaji 3 po 75. členu Uredbe o obrtnih delavnicah in ob rtnih podjetjiih (Uradni list FLRJ, št. 5-48/54)) dovoljenje za obrt brez stalnega poslovnega mesta (lokala); v to kategorijo spadajo tudi osebe, ki so isocialno zavarovane na podlagi sedanjega ali prejšnjega delovnega razmerja, kadar delajo za zasebnike, če nimajo stalnega poslovnega lokala. Kategorija 2: Učitelji jezikov in glasbe ter učitelji. ki poučujejo po zasebnih stanovanjih, stenografi, stenodaktilografi in daktilografi (strojepisci), kadar delajo za zasebnika, če nimajo stalnega poslovnega lokala. Kategorija 3: Godci, ki godejo po sejmih, ulicah, stavbah, ob praznikih in podobno. Kategorija 4: Postreščki, žagarji, ulični prodajalci časopisov, srečk in drugih proizvodov, snažilci obutve in druge osebe, ki opravljajo delo samo s svojo telesno silo. 2. člen Davčni zavezanci, ki plačajo davek v stalnem znesku na podlagi tega odloka, ne plačujejo prometnega davka. > 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1958. Št. 01/3-7102/1-58 Celje, dne 18. junija 1958. Predsednik Okrajnega ljudskega odbora Celje Riko Jerman 138. Okrajni ljudski odbor Celje je po 64. in 108. čl. zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 3. členu uredbe o posebnih pogojih za gradnjo stanovanjskih hiš in upravnih stavb in o družbenem nadzorstvu nad to gradnjo (Uradni list FLRJ, št. 15-240/58) na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 18. junija 1958 izdal NAVODILO (Celje, Vel en jej, je treba dati prednost večnadstropnim blokom, praviloma s petimi etažami nad terenom. Samo iz urbanističnih razlogov se lahko dovoli več v letu 1958. 5. o usmerjanju stanovanjske izgradnje v letu 1958 na območju okraja Celje, ki ga morajo občinski ljudski odbori upoštevati pri izdajanju predpisov o usmerjanju stanovanjske izgradnje. 1. Občinski ljudski odbori morajo sprejeti splošni program gradnje stanovanjskih hiš za -leto 1958. Splošni program gradnje stanovanj določa število stanovanj po posameznih kategorijah (glede tlorisne površine, opremljenosti in predračunske vrednosti) in po vrstah stanovanj (samska, eno-, dvo- in trosobna stanovanja) ob upoštevanju vseh družbenih sredstev, ki so določena v letu 1958 za stanovanjsko izgradnjo, zlasti pa tudi ekonomsko zmogljivost bodočih stanovalcev, upoštevajoč pri tem že zdaj bodočo uvedbo ekonomskih najemnin. Splošni program nuj bo odraz dejanskih potreb v občini. 2. Po načinu izdelave in opremljenosti stanovanj nuj se predpišejo tri kategorije in sicer: kategorija C — cenejše izvedbe kategorija B — srednje izvedbe kategorija A — boljše izvedbe Glede na velike potrebe po stanovanjih in na razpoložljiva sredstva je treba načelno dajati prednost gradnji cenejših stanovanj z manjšo tlorisno površino. V občinskem odloku je treba predpisati za posamezne kategorije minimalne in maksimalne meje opremljenosti stanovanj in izdelave tako, da se gradnje čim bolj pocenijo. Individualne gradnje, ki so bile pričete leta 1956, 1957 in 1958, se morajo prav tako prilagoditi novim predpisom v mejah možnosti, vsekakor pa se morajo investitorjem teh objektov omejiti družbena sredstva s tem, da ne smejo presegati skupno 1,200.000 din za posamezni objekt. 6. V odloku je treba poudariti, da se mora celotna gradnja usmeriti v zazidalne okoliše in se mora vršiti na koncentriranih gradbiščih, kjer se uporabljajo sodobni načini pri gradnji in mehanizaciji. Pri gradnji je treba upoštevati uporal»o cenejših gradbenih materialov. sodobnih gradbenih elementov, tipizacij in vseh drugih elementov, ki lahko pocenijo objekt. 7. Za takšna območja je treba dati prednost tipskim objektom. 8. Pri stanovanjski izgradnji je treba poudariti potrebo istočasne izgradnje komunalne mreže in ureditve okolice. 9. Poudariti je treba obvezni priključek ndvih objektov na vodovod, električno omrežje in javno kanalizacijo tam, kjer obstajajo. Istočasno je treba predpisati tehniuno-isanitarne ukrepe za oskrbo z vodo in za kanalizacijo v področju, kjer ni javnega omrežja. 10. Posebno je irebu poudarili .potrebo po racionalni izvedbi vodovodnih in električnih napeljav v objektu. 3. Velikost posameznih stanovanj ne sme presegati normativov, ki jih določajo Načela za projektiranje stanovanjskih zgradb, ki jih je izdal sekretariat IS za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve v letu 1957, treba pa je zmanjševati kvadrature, da bi se ujemali osebni dohodki uporabnikov stanovanj z bodočo ekonomsko najemnino. Površine stanovanj naj bi se gibale gledo na število ležišč v naslednjem okviru: 11. V odloku je treba predpisati obvezne izvedbe posameznih del tako, da se doseže maksimalni prihranek. 12. Predpisati je treba postopek za objekte, ki so v gradnji, za objekte, ki so v projektiranju, in objekte, za katere so že potrjeni projekti, ločeno od 1. aprila 1958 in po tem datumu. Število ležišč 2 3 4 5 6 m2 čiste površine na osebo (brez balkona) kategorija C kategorija B kategorija A 15.5— 18 15.5— 18,5 18.5— 20,5 12,3—17 12,5—17 15 —19 10,8—15 10,2—13,5 11 —15 10,6—14 13,2—17 11,8—15,5 9,5—12 9,8—12,5 11,7—14 Pri upoštevanju balkonov se zgornji limiti zvišajo na 2 m2, za pet- in šestležiščno stanovanje pa za 1 m2. Za čisto površino stanovanj se šteje površina stanovanja med surovimi didovi brez pripadajočtega stopnišča, pri čemer se računa za vzidane omare 50% tlorisa, za kuhinjo, lože in balkone pa 100%. Pri usmerjanju gradnje stanovanjskih objektov se je treba nagibati k spodnjim limitom, ker bodo le-.ti veljali za stanovanjsko gradnjo prihodnjih let, medtem ko so višji pokazatelji dovoljeni samo za gradnjo etaž. 4. Praviloma je treba dati prednost gradnji objektov z večjim številom stanovanj, ne pa individualnim ali vrstnim stavbam; le če določene okoliščine tako narekujejo, se smejo graditi tudi take zgradbe, vendar površina zemljišča za eno zgradbo ne sme presegati 400 m2. Načeloma je treba v takih primerih dati prednost vrstni stanovanjski hiši. V večjih mestih 13. Navodila stopajo v veljavo takoj in se objavijo v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 01/3-7050/1-58 Celje, dne 18. junija 1958. Predsednik Okrajnega ljudskega odbora Celje Riko Jerman 1. r. 139. Po 129. členu zakonu o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), 49. členu zakona 0 upravnih organih LRS (Uradni list LRS, št. 13-45/56) v zvezi s 4. točko XII. poglavja družbenega plan8 okraja Celje za leto 1957 izdaja Svet za gozdarstvo okrajnega ljudskega odbora Celje DRUGO NAVODILO Ja izkoriščanje gozdov splošnega ljudskega premo-2e,ija, dodeljenih v gospodarjenje kmetijskim gospodarstvom. 1. Kmetijska gospodarstva gospodarijo samo z gozdovi SLP, ki so jim bili dodeljeni z odločbami po sklepu Okrajnega ljudskega odbora št. 01 /5-15259/1-57 z dne 10. 1. 1958. 2. Za gospodarjenje s temi gozdovi morajo skleniti kmetijska gospodarstva z Okrajno upravo za gozdarstvo posebne pogodbe, s katerimi sc bo natančneje določil način gospodarjenja. 5. Gozdovi, dani v gospodarjenje kmetijskim gospodarstvom, se morajo urediti. Sekati se sme samo v okviru letnega etata in šele potem, ko je Okrajna uprava za gozdarstvo določila obseg sečnje. Prošnje za obseg sečnje za naslednje leto je treba predlagati Okrajni upravi za gozdarstvo praviloma do 51. 7. vsakega leta. Namesto prošnje za obseg sečnje lahko predlagajo kmetijska gospodarstva Okrajni upravi za gozdarstvo v uradno potrditev letne sečne predloge. V tem primeru se sme sekati šele potem, ko Okrajna uprava za gozdarstvo potrdi letni sečni predlog. Za posek letnega sečnega etata in za plačilo lesa na panju (v bodoče skrajšano: CLP) se sklene s kmetijskimi gospodarstvi letno [»osebno pogodba. Pred sklenitvijo pogodbe kmetijsko gospodarstvo ne sme začeti s sečnjo odkazanega lesa. 4. Ustvarjena CLP se plačuje in raz,poreja, kakor to določa družbeni plan okraja iti ostali predpisi. Plačila CLP sc obravnavajo po veljavnih predpisih. 5. Način prodaje lesa iz gozdov SLP, danih v gospodarjenje kmetijskim gospodarstvom, določa Okrajna uprava za gozdarstvo. 6. Kot neposredna lastna poraba lesa se šteje: a) tehnični les, potreben za vzdrževanje gospodarskih, upravnih in stanovanjskih -poslopij kmetijskega gospodarstva; b) tehnični les, potreben za investicije (nove gradnje) pod a) navedenih objektov, hmeljske žičnice, vinograde, sadovnjake in druge trajne nasade, pregon-ske pašnike in podobno. c) drva, potrebna za obratovanje posestva (kuhinja za svinje, žganje kuha, ogrevanje prostorov, sušenje hmelja in sadja itd.). Upoštevati je treba, da so gozdovi SLP v okraju Celje glede drv deficitni in da je mogoče kmetijskim posestvom zagotoviti drva le kot dodatek k premogu, ki mora biti tudi nadalje glavna kurjava. Steljariti se sme samo s triletnim kolobarjenjem. 7. Sredstva za obnovo in nego gozdov zadržijo kmetijska gospodarstva na posebnem računu in jih smejo porabljati samo za reprodukcijo gozdov (obnova, nega, urejanje in varstvo gozdov, vzdrževanje gozdnih poti ter za stroške strokovne -uprave teh gozdov) in to le na podlagi letnih planov reprodukcije gozdov, odobrenih od Okrajne uprave za gozdarstvo Celje. Sredstva za reprodukcijo gozdov ustvarja kmetijsko gospodarstvo tako, da zadrži vsako leto oni del CLP, ki ga določi okrajni družbeni plan. 8. Dokler kmetijska gospodarstva ne bodo imela lastne strokovne uprave, bo izvrševalo strokovno upravo in čuvalo gozdove osebje gozdarskih poslo-v-n'h zvez na stroške kmetijskih gospodarstev. 9. Vsa dela, k j sc izvajajo v gozdovih, dodelje-U'li kmetijskim gospodarstvom, ki sc plačujejo iz zadržanih sredstev za obnovo im nego gozdov, mora kolavdirati Okrajna uprava za gozdarstvo ali pa °rgan, ki ga ona pooblasti. 10. Pri gospodarjenju z dodeljenimi gozdovi se morujo kmetijska gospodarstva držati zakona o gozdovih (Uradni list LRS, št. 22-78/55), splošnega zakona o varstvu gozdov pred požarom (Uradni list J/LRJ, št. 29-215/47), temeljnega zakona o varstvu rast-kn pred boleznimi na gozdnem drevju (Uradni list l'LRJ. št. 6-27/48), uredbe o sečnjah gozdnega drevja (Uradni list LRS, št. 27-141/57), uredbe o izvrševanju zakona o gozdnih skladih (Uradni list LRS, številka 27-142/57, pogodb o načinu gospodarjenja, določitvi obsega -sečenj jo plačila CLP in drugih predpisov, ki določajo, kako se z gozdovi gospodari. 11. Kmetijskim gospodarstvom, ki gospodarijo z dodeljenimi gozdovi na način, ki ni v skladu s predpisi in temi navodili, se lahko dodeljeni gozdovi odvzamejo po predlogu sveta za gozdarstvo. 12. Z dnem, ko stopijo v veljavo ta navodila, preneha veljati navodilo za izkoriščanje gozdov SLP, dodeljenih v izkoriščanje kmetijskim gospodarstvom (Uradni vestnik okraja Celje, št. 6-148/57). 13. Navodila stopijo v veljavo takoj, objavijo pa se v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. S-37/1-58 Celje, dne 12. maja 1958. Predsednik sveta za gozdarstvo OLO Celje ing. Kozič Desanka 1. r. 140. Svet za blagovni promet OLO Celje je na svoji seji dne 20. j-u-nija 1958 po 129. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in JII. točki Odloka o naj višjih prodajnih cenah za krmila industrijskega izvora (Uradni list FLRJ. štev. 15-271/58) izdal ODREDBO o določitvi naj višjih stroškov pri prometu na drobno s krmili industrijskega izvora v okraju Celje. 1. Najvišji stroški pri prometu na drobno s krmili industrijskega izvora, naštetimi v odloku o najvišjih prodajnih cenah za krmila industrijskega izvora (Ur. list FLilJ, št. 15-271/58), se določijo do 10% od fakturne cene (brez odvisnih stroškov). 2. Ta odredba velja takoj, objavi -pa se v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 03-/3-7147/58 Celje, dne 20. junija 1958. Predsednik Predsednik sveta Okrajnega ljudskega odbora za blagovni promet Celje Mišo Bobovnik 1. r. Riko Jerman 1. r. 141. Po 25. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 2. točki 26. čl. statuta občine Kozje in po 2. členu uredbe o organizacij i posredovanja dela (Uradni list FLRJ, številka 16-164/52) v zvezi s 114. členom uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLltJ, št. 52-650/57) izdaja občin« ski ljudski odbor Kozje po sklepu seje občinskega zbora in seje zbora zbora proizvajalcev z dne 20. marcu 1958. ODLOČBO o ustanovitvi Posredovalnice za delo. 1. Ustanovi se Posredovalnica za delo Občinskega ljudskega odbora Kozje s sedežem v Kozjem. 2. Delovno območje posredovalnice za delo obsega teritorialno območje občine Kozje. 3. Glavne naloge posredovalnice za delo so: — da siprejema prijave oseb, ki iščejo delo, kakor tudi prijave gospodarskih in drugih organizacij, državnih organov, zavodov, zadrug in zasebnih delodajalcev, ki iščejo delavce in uslužbence; — da pošilja v službo delavce in uslužbence glede na njihovo sposobnost in kvalifikacijo v ustrezne gospodarske in druge organizacije, k državnim organom, v zavode, zadruge in k zasebnim delodajalcem na njihovo prošnjo; — da določa in izplačuje oskrbnino osebam, ki začasno niso v delovnem razmerju in ki jim pripada pravica do oskrbnine po obstoječih predpisih; — da izdaja objave za znižano ali brezplačno vožnjo osebam, ki se zaradi zaposlitve napotijo v drug kraj; — da daje obvestila o možnosti izučitve v posameznih poklicih ter sodeluje s posvetovalnicami za izbiro poklicev in z ustanovami za prekvalifikacijo; — da vodi evidenco o nezaposlenosti, o kadrih in skrbi za redno poročevalsko službo; — da vrši druge opravke, ki so ji naloženi s predpisi in ki jih nalagajo pristojni organi. 4. Posredovalnico za delo občinskega ljudskega odbora upravlja upravni odbor 5 članov, ki jih imenuje občinski ljudski odbor, in sicer 2 iz vrst svojih odbornikov, 2 člana iz vrst občinskega sindikalnega sveta, 1 člana pa izmed državljanov, ki po svojih osebnih in strokovnih zmožnostih lahko pomagajo pri izpolnjevanju nalog posredovalnice za delo. 5. Posredovalnico za delo vodi neposredno šef posredovalnice po smernicah in sklepih upravnega odbora. 6. Šefa posredovalnice za delo imenuje na predlog upravnega odbora občinski ljudski odbor. 7. Upravljanje posredovanja za delo je pod neposrednim nadzorstvom sveta za delo občinskega ljudskega odbora, kolikor se nanaša na postopek v upravnih zadevah in splošna usltižbenska delovna razmerja pa pod nadzorstvom ustreznega upravnega organa za delo občinskega ljudskega odbora. Za kontrolo nad finančnim poslovanjem posredovalnice za delo je pristojen ustrezni finančni organ občinskega ljudskega odbora. 8. Uslužbenci Posredovalnice za delo so sistemizirani uslužbenci občinskega ljudskega odbora ter proračunsko v sklopu Odseka za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Kozje. . 9. Ta odločba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se s 1. junijem 1958. Št. 01/1-1523/1 Kozje, dne 16. maja 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Kozje Joško Lojen 1. r. 142. Po 15. členu zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 49-160/55), 10. členu statuta občine Laško in 23. člena pravilnika za izvrševanje zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 26-119/56) in 1. ter 3. členu temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ. št. 58-633/55) je Občinski ljudski odbor Laško na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 31. decembra 1958 sprejel ODLOK o pokopališkem redu. I. Splošne določbe 1. člen Pokopališča na območju občine Laško so komu-nalno-sanitarnc naprave, ki jih upravlja finančno samostojni zavod »Komunala« Laško. 2. člen Na območju občine Laško so naslednja pokopališča: 1. Pokopališče Laško za naselja: Laško, Gaberno, Ojstro, Padež, Lahoinšek, Marija Gradec, Modrič, Ra-doblje, Trojno, K ladje, Lahomno, Stopče, Tevče, Har-je, Spodnja Rečica (del), Slivno, Šmohor (del), Brstnik, Doblutina, Jahoče, Rifcngozd, Tovsto, Polšnica, Sv. Krištof, Kuret no. Strmca, Šmihel, Udrnat, Debro in Plazovje. 2. Pokopališče šmarjeta za naselja: Rim. Toplice, Ogeče, šmarjeta, Sevce Strcnsko, Globoko, Pov-čeno, Senožeče in Jasenovu ravan. 3. Pokopališče Sed raž za naselja: Sedraž, Belovo, Klenovo, Trnovo, Trnov hrib, Govce, Brezno in Bukovca. 4. Pokopališče Rečica za naselju: Zg. Rečica, Huda jama, Šmohor (del) in Kal (del). 5. Pokopališče Vrh za naselju: Vrh, Žigon, Velike in Male Grahovše, Laška vas, Lipni dol, Gorelce in G ozd ec. 6. Pokopališče šmiklavž za naselju: Laziše, Konc, Salo, Lože, šltofce, Vodiško, Dol, Brodnice, Brstovni-cu in Zabrež. 7. Pokopališče št. Rupert za naselja: Breze, Mala Breza, Sv. Peter, Trohni dol, Gurnovcc, Mačkovec in Olešče. 8. Pokopališče jurklošter za naselja: Jurklošter, Lahov graben, Marof, Blatni vrh, Mišji dol in Grač-nica. 9. Pokopališče Lokavec za naselji Lokavec in Gračnica. 3. člen Pokopališče Laško upravlja »Komunala Laško« neposredno, ostala pokopališča pa po krajevnih odborih Rimske Toplice, Sedraž, Rečica, Vrh, Marija Gradec, Breze, Jurklošter in Gračnica. 4. člen Komunala Laško odnosno navedeni krajevni odbori upravljajo dodeljena pokopališča po pokopaliških upravah, imenovanih od Občinskega ljudskega odbora Laško na predlog krajevnih odborov. Te pokopališke uprave štejejo po tri člane. Za opravljanje svoje funkcije ne dobijo člani pokopaliških uprav nobenih nagrad. 5. člen Novo pokopališče se ustanovi z odločbo občinskega ljudskega odbora, ravno tako odloča o razširitvi ali opustitvi pokopališča ObLO Laško. 6. člen Komunala Laško in krajevni odbori namestijo za svoja pokopališča grobarje ter sklenejo z njimi delovne pogodbe. 7. člen Za vzdrževanje in ureditev pokopališč, graditev novih in vzdrževanje že obstoječih mrtvašnic, za plače grobarjev in pomožnih delavcev se ustanovi skupni pokopališčni sklad, ki ga upravlja Komunala Laško, namensko pa ga izkoriščajo upravni organi pokopališč v okviru, ki ga določa Komunala Laško na podlagi od krajevnih odborov predloženih predračunov. 8. člen V pokopališki sklad se stekajo: a) s tem odlokom predpisane takse in pristojbine za dodeljevanje grobov; b) dotacije iz rednega proračuna občine Laško, dovoljene na podlagi predloženih predračunov; c) ostali dohodki. II. Ureditev pokopališč in grobov 9. člen Vsako pokopališče je razdeljeno na vrste in vrste na grobove. Vrste in groliovii so označeni s številkami, kakor je to vpisano v kartoteko oziroma seznam, ki se vodi pri upravi pokopališč ločeno za vsako pokopališče. Grobovi »se delijo na: a) otroške, b) vrstne za enega mrliča, c) rodbinske grobove za dve ali tri osebe, č) grobnice. Prostori za te grobove se dodeljujejo za določeno dobo in sicer za grobove pod a) in b) za dobo 10 let, za grobove pod c) za dobo 10 let in za grobnice za dobo 20 let — vse proti plačilu pristojbin, navedenih v 14. členu. 10. člen Nagrobni spomeniki, križi, ograje in druge okrasitve grobov ne smejo segati preko grobišča. Na vseh nagrobnih spomenikih in na drugih nagrobnih znamenjih mora biti označeno ime, priimek in dan smrti pokopane osebe. Grobovi naj bodo okusno oskrbovani, grmičje in mala drevesa ne smejo segati preko grobišč. Sajenje sadnih in visokih dreves ni dovoljeno. 11. člen Vsako pokopališče mora biti primerno ograjeno. Na pokopališču ali v neposredni bližini pokopališča morajo biti primerni prostori za polaganje mrličev na mrtvaški oder, za obdukcijo in za shrambo pokopališkega orodja. III. Dodeljevanje grobišč in pravice posameznikov do grobov 12. člen Za evidenco grobov vodijo pokopališke uprave posebne sezname za vsako pokopališče posebej. Vpogled v seznam je dovoljen vsakomur in vsakdo dobi na upravi zaželena pojasnila. 15. člen Stranke si lahko izberejo pri pokopališki upravi ustrezajoča grobišča, kolikor že niso oddana, ali lahko določijo pokop v že obstoječe grobove, kolikor je to v skladu z obstoječimi predpisi. 14. člen S plačilom predpisanih pristojbin pridobi plačnik odnosno upravičenec pravico do groba na določenem prostoru in za določeno dobo. Ta pravica do groba se lahko podaljša vsakokrat za isto dobo pod naslednjimi pogoji: a) če se pred potekom zgoraj določene dobe zopet plača takrat veljavna pristojbina, b) če je grobišče v redu vzdrževano. 15. člen Pravica do groba se izjemoma lahko podaljša tudi po poteku določenega roka. loda zamudnik mora plačati dvojno predpisano pristojbino. Ako upravičenci v treh letih po ,poteku določene posestne dobe ne zaprosijo za njeno podaljšanje in ne vzdržujejo groba, se šteje grob za zapuščen in se odstrani spomenik na lastnikove stroške. 16. člen Isto velja, če grob in spomenik zaradi brezbrižnosti upravičencev tako propadeta, da so ogroženi sosednji grobovi ali se s tem kazi zunanje lice pokopališča ter sc posestniki takih grobov na zadevni poziv pokopališke uprave ne zglasijo in ne uredijo grobov. V takih primerih odda pokopališka uprava prostor drugim interesentom, spomenik ali ograjo pa spravi na določen prostor. IV. Pokopališke pristojbine 17. člen Pokopališča na območju občine Laško se glede pokopaliških pristojbin delijo v tri kategorije: V 1. kategorijo spadata pokopališči Laško in šmarjeta. V 11. kategorijo spadajo pokopališča: Sedraž, Rečica. Vrh. Jurklošter. V III. kategorijo spadajo pokopališča: Laziše, Breze, Lokavec. 18. člen Za posamezne kategorije so pokopališke pristojbine naslednje: L kategorija din a) vrstni grob (neizbran) za odraslega 1.500 b) vrstni grob (neizbran) za otroka do 10 let 750 c) izbran poseben grob za odraslega 2.000 d) izbran poseben grob za otroka do 10 let 1.000 e) prostor za grobnico 12.000 Za podaljšanji' posestne pravice do grobišča po preteku prvotno določene dobe se plača polna pristojbina. Za rodbinski grob se plača ob vsakem pokopu: din u) za odraslega 2.000 b) za otroka do 10 let 1.000 Doklada za grobnico ob vsakem prekopu znaša 6.000 II. Kategorija pokopališč plačuje 75% tarife od I. kategorije. III. Kategorija pokopališč plačuje 50% tarife od I. kategorije. Za podaljšanje posestne pravice do grobišča se plača ponovna pristojbina. Za izkop in zasip jame se plača na pokopališčih. din L kategorije 1.200 II. kategorije 900 TIL kategorije 600 Vsi grobovi druge svetovne vojne so oproščeni vseh taks. 19. člen Občinski ljudski odbor Laško lahko na predlog sveta za komunalo spremeni višino teh pristojbin kakor tudi dovoljuje oprostitev. Pokopališke pristojbine in vsi drugi dohodki od pokopališč se smejo uporabiti samo za vzdrževanje in ureditev pokopališč. 20. člen Grobarji se morajo ravnati po navodilih pokopališke uiprave, vesti se nap ram državljanom dostojno, biti vljudni in dajati vsa zaželena pojasnila, ki se nanašajo na grobove, njih ureditev in vzdrževanje. Državljani lahko poverijo grobarju skrb za vzdrževanje grobov, njih okruusitev in razsvetljavo proti nagradi. V. Red na pokopališčih 21. člen Vsakdo, ki obišče pokopališče, naj opasti vse, kar bi žalilo pieteto kraja. Na območju .pokopališča je zlasti prepovedano: a) vsako nedostojno vedenje, vpitje, žvižganje, glasno smejanje in podobno; , b) vsaka poškodba pokopaliških naprav, nasadov in grobov; c) stopati na grobove; d) jemati s seboj pse ali druge živali, tudi če bi bile privezane; e) odlaganje smeti in odpadkov razen na določenih prostorih, vsako ponesnaženje pokopališča in pokopaliških naprav; f) trganje cvetja in zelenju na tujih grobovih, prilastitev sveč, svetilk in podobno. Dejanja, ki nasprotujejo temu redu, bodo prijavljena občinskemu sodniku za prekrške, kolikor ne spadajo med hujša kazniva dejanja, ter bodo kaznovana z denarno kaznijo do 3.000 din. 22. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraju Celje. . . . Z veljavnostjo tega odloka prenehajo veljati vsi dosedanji predpisi, ki so z njim v nasprotju, št. 01/2-43561/1-57 Laško, dne 31. decembra 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Laško Stane Brinovec 1. r. 143. Občinski ljudski odbor Laško je po drugem odstavku 15. člena in 2. točki 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 7., 8. in 9. členu pravilnika o vzdrževanju državnih, zadružnih in zasebnih plemenjakov ter o načinu plačevanja skočnine (Uradni list LRS, št. 41-212/48) ter skladno z določili temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-428/51 in 58-633/55) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 26. februarja 1958 sprejel ODLOK o plačevanju pavšalne skočnine in vzdrževalninc za plemenske bike. 1. člen Na območju občine Laško se uvaja plačevanje pavšalne skočnine. Pavšalno skočnino pobira pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora na svojem območju od vseh lastnikov krav in telic, ki prvega januarju vsakega letu dopolnijo 12 mesecev starosti. Med letom nastale spremembe v stanju živine se ne upoštevajo. Vsi posestniki morajo vsako leto najkasneje do 15. januarju prijaviti pristojnemu upravnemu organu občinskega ljudskega odbora številčno stanje vseh krav in nad eno leto starih telic z dnem I. januarja, ki jih imajo in za katere so dolžni plačevati skočnino. 2. člen Višino pavšalne skočnine določi za vsako leto vnaprej svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora na predlog živinorejskih odsekov kmetijskih zadrug. 3. člen Pavšalno skočnino mora pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora pobrati najkasneje do I. marca vsakega leta. Skočnino, ki do tega roka ne bo plačana, izterja pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora. Pobrana skočilina sc mora odvesti na poseben račun pri Komunalni bunki Laško. Rejci plemenjakov oziroma osemenjevalnica ne smejo zahtevati za pripust oziroma osemenitev nobene odškodnine. 4. člen Iz sredstev ipobrane skočnine izplačuje upravni organ občinskega ljudskega odbora na predlog svetu za kmetijstvo in gozdarstvo vzdrževalnim) vsem oskrbovalcem bikov ter osemenjevalnim postajam v dveh obrokih in sicer prvo polovico vzdrževalntne do konca julija, drugo, polovico vzdrževalnine pa najkasneje do 31. januarja naslednjega leta. 5. člen Višino vzdrževalnine določi svet za kmetijstvo in gozdarstvo na podlagi števila skokov v določenem razdobju, zdravstvenega stanja in kondicije, plemenske vrednosti, starosti in teže plemenjaka. Pri določitvi vzdrževalnine rejcem bikov je treba upoštevati, da odpade na enega bika le okoli 80 plcmenic letno. 6. člen Sredstva pobrane skočnine se smejo uporabiti tudi za dajanje pomoči pri nabavi plemenjakov in za pripomočke pri umetnem osemenjevanju, Tu sredstva se smejo uporabiti samo za namene, ki so označeni v tem odloku. 7. člen Svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora je pooblaščen, da izda po potrebi navodilu za izvajanje tega odloka. 8. člen , Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznujejo: 1. kdor v določenem roku ne prijavi pristojnemu občinskemu upravnemu organu številčnega stanju ple-menic; 2. rejec bika, oziroma osemenjevalec, ki bi za pripust oziroma osemmitev zaračunal kakršnokoli odškodnino. Upravno kazenski postopek izvede in kazen izreče sodnik za prekrške pri občinskem ljudskem odboru. 9. člen Z veljavnostjo tega odloku preneha veljati odlok o spremembi odloka o plačevanju pavšalne skočnine in izplačevanju vzdrževalnine rejcem plemenskih bikov z dne 31. decembra 1957 št. 03/1-2772/1-57. 10. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja ,se pa od 1. jan. 1958. Št. 03/1-929/1-58 Laško, dne 26. februarja 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Laško Stane Brinovec 1. r. 144. Po 15. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) v zvezi s 26. členom statuta občine Laško in 1. ter 5. členom zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 58-633/55) je Občinski ljudski jodbor Laško na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 10. junija 1958 sprejel ODLOK <> zunanjem licu mesta Laško in naselja Rimske Toplice. 1. člen Da bi mesto Laško in naselje Rimske Toplice kot turistična kraju imela čim lepše zunanje lice in da bi se zavarovala higiena iin čistoča obeh naselij, so vsi lastniki in upravitelji stanovanjskih, upravnih in gospodarskih poslopij dolžni te zgradbe vzdrževati v takem stanju, da ne kazijo kraju zunanjega lica. 2. člen Zgradbe, ki so v zanemarjenem stanju in kazijo kraju zunanje lice, se morajo popraviti, pobeliti oziroma prebeliti. 3. člen Zidovi, ruševine, plotovi, žive meje, ograje, gnojne jame in podobno, ki kvarijo videz kraja, se morajo popraviti, nadomestiti ali odstraniti. * 4. člen Svet za komunalne in stanovanjske zadeve pri ObLO Laško skrbi za izvrševanje tega odloka, pri čemer pazi tudi na to. da je zavezancu dejansko omogočeno izvrševanje dolžnosti po tem odloku in na način, ki bistveno ne ogroža njegovega preživljanja in preživljanja njegove družine. 5. člen v Svet za komunalne in stanovanjske zadeve ObLO Laško imenuje posebno komisijo z nalogo, da pregleda, katere zgradbe in naprave so v Laškem in v Rimskih Toplicah v takem stanju, da v znatni meri kazijo zunanje lice naselja in da bi jih zaradi tega bilo treba popraviti, prebeliti oziroma odstraniti. Komisija opozori prizadetega lastnika oziroma upravitelja na ugotovljeno stanje in ob upoštevanju vseh okoliščin sporazumno z njim določi primeren r°k, v katerem mora izvršiti potrebna delu. Ta rok ue sme biti krajši od 2 mesecev in ne daljši od 1 leta. ^ ugotovitvah in roku sestavi komisija zapisnik. 6. člen V primeru, ko prizadeti lastnik oziroma upravi-teU zgradbe ali naprave nima možnosti, da sam iz-v,,ši oziroma poskrbi za izvršitev najino potrebnih del. *e omenjeni svet in prizadeti lastnik oziroma upravičuj lahko sporazumeta, da bo potrebno delo izvršil syet nu lastnikove oz. upraviteljeve stroške. O tem '"oru biti sestavljena pismena pogodba. 7. člen Območje, za katerega velja ta odlok, obsega str-'Jcni del mesta Laško, območje Rimskih Toplic, za Katerega velja tu odlok, pa bo določil omenjeni svet sodelovanjem krajevnega odbora. V spornih primerih glede območja, za katerega °*Ju ta odlok glede na lego posameznih zgradb in 'uprav, odloči svet za komunalne in stanovanjske zu- ObLO Laško po zaslišanju pristojnega krajev- 8. člen k v 'J- denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje za prc-S(‘k lastnik oziroma upravitelj zgradbe ali naprave, ki namenoma ali iz očitne malomarnosti pušča zgradbo ali napravo v takšnem stanju, da občutno kvari zunanji videz kraja ali. ki kljub ponovnemu opozorilu ne opravi nujno potrebnih del za ohranitev čistoče in higiene kraju ter njemu primernega zunanjega videzu. Z enako^ kaznijo se kaznuje za prekršek, kdor brez upravičenega vzroka ne opravi potrebnih del v roku, ki mu ga določi komisija po drugem odstavku 5. člena toga odloku. 9. člen Upravno kazenski postopek vodi in kazni izreka občinski sodnik za prekrške. 10. člen Fa odlok sc objavi na občinskih uradnih razglasnih deskah in v Uradnem vestniku okraja Celje. Začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 03/1-1230/1-58 Laško, dne 10. junija 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Laško Stane Brinovec 1. r. 145. Po 29. členu temeljnega zakoha o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list FLRJ, štev. 26-292/54) v zvezi s 43. členom zveznega zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ. št. 52-644/57) je Občinski ljudski odbor Laško na seji občinskega zbora in na seji zboru proizvajalcev dne 10. junija 1958 sprejel ODREDBO o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev. 1. Zaradi uspešnejšega zatiranja koloradskega hrošča, ameriškega kaparja, rdečega pajka, češpljevega kaparju, jabolčnega zavijača, škrlupa in krompirjeve plesni se na območju Občine Laško odreja skupno zatiranje teh rastlinskih bolezni in škodljivcev. 2. Skupno zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev iz 1. točke te odredbe organizirajo in izvedejo na svojem območju kmetijske zadruge ob sodelovanju lastnikov, ,posestnikov, oziroma uporabnikov ( v nadaljnjem besedilu: lastnikov) kmetijskih zemljišč ter na njihov račun. V hribovitih predelih, ki so za motorno opremo kmetijskih zadrug težko dostopni, so kmetijske zadruge dolžne pripraviti organizacijo zatiranja, preskrbeti lastnikom kmetijskih zemljišč pomoč v ročnih tehničnih in kemičnih sredstvih za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev ter nadzorovati izvedbo zatiranju. Družbena kmetijska gospodarstva organizirajo zatiranje na svojih zemljiščih sama. 3. Kakšne varstvene ukrepe za zatiranje posameznih rastlinskih bolezni in škodljivcev so dolžne izvršiti kmetijske zadruge oziroma lastniki kmetijskih zemljišč ter kdaj. kje in kako nuj se ti ukrepi izvršijo, določi za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odboru. Za kmetijstvo pristojni organ določi po zaslišanju kmetijske zadruge tudi predele, na katerih morajo izpolnjevati varstvene ukrepe lastniki sami. 4. Za storitve, opravljene po 2. točki, zaračunava kmetijska zadruga posameznim lastnikom kmetijskih zemljišč nabavno vrednost kemičnih sredstev in dejanske stroške storitve s stroji (delovna sila, gorivo, amortizacija, režijski stroški). 5. Ce lastniki na območju, za katerega je določil pristojni upravni organ, da morajo lastniki sami izvršiti varstvene ukrepe, teli ne storijo, ali ne storijo ob pravem času ali ne na pravilen način, je dolžna izvršiti te varstvene ukrepe kmetijska zadruga na njihov račun. V takem primeru lahko računa kmetijska zadruga tem lastnikom polno ekonomsko ceno. Če družbena kmetijska gospodarstva ne izvršijo vseh ukrepov za pravočasno in pravilno zatiranje škodljivcev in bolezni, veljajo določbe tega člena tudi za površine, ki jih ta posestva upravljajo. 6. Izvrševanje varstvenih ukrepov po tej odredbi nadzoruje za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora. Ta organ vodi o izvrševanju teh ukrepov tudi posebno evidenco. 7. Za kršitve predpisov iz 1„ 2. in 5. točke te odredbe se uporabljajo določbe 3. točke 58. člena, 6. in 7. točke 59. člena ter 60. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivči. 8. Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraju Celje. Razglasi se tudi na občinskih razglasnih deskah. Št. 03/1-1278/2-58 Laško, dne 10. junija 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Laško Stane Brinovec 1. r. 146. Po 33. členu odloka o vodovodnem redu (Uradni vestnik okraja Celje, št. 7-59/58) in 4. točki odločbe o državnih organih, ki smejo predpisovati cene in tarife (Uradni list FLRJ, štev. 39-486/52) je Občinski ljudski odbor Laško na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 10. juniju 1958 sprejel sklep, po katerem se potrdi po Komunali Laško predpisana TARIFA vodarine za območje občine Laško. 1. Vsak odjemalec vode iz vodovodov v Laškem in Rimskih Toplicah, ki ju upravlja Komunala Laško, je praviloma dolžan plačevati vodarino in sicer letno za nazaj. 2. Vodarina se pobira letno: 1. od osebe 2. od inštalirane pipe 3. od kopalne kadi s pipo 4. od pralnice s pipo 5. od prhe 360 150 150 150 90 6. od izplakovalnega stranišča 90 7. od pisoarja 300 8. od vrtnega hidranta 300 9. od konja 250 10. od goveda 200 11. od osebnega voza 300 12. od osebnega avtomobila 1.000 13. od tovornega avtomobila 2.000 Pod točko 1 do 7 so všteti mali potrošniki (gospodinjstva), ki še nimajo vodomerov. Večjim potrošnikom, ki še nimajo vodomerov (restavracije, gostilne, mesarije, obrti), se bo zaračunala vodarina kakor pod točko 1 do 7, vendar z dodatkom po obsegu podjetja in potrošnji vode do din t.500 mesečno. Potrošnik, ki mu votla ne pritoka stalno, plača le polovico vodarine. Potrošniki, ki zaradi višje sile oziroma brez svoje krivde dalj časa sploh ne dobivajo vode, so oproščeni plačevanja vodarine v so-razmernem znesku glede na dobo, v kateri niso prejemali vode. 3. Vodarina za potrošnike po vodomeru znaša za 1 m’: din a) široka potrošnja vode v gospodinjstvu 15 b) za obrt, gostinstvo in trgovino 30 c) za industrijo 50 4. Za priključek hišne instalacije na vodovodno omrežje se plača: din a) pri enodružinski hiši 3.000 b) za vsako nadaljnje stanovanje 2.000 Za industrijo, obrt in trgovino se določi pristojbina za priključek po obsegu podjetja. 5. Nadrobnejša navodila in pojasnila k tarifi bo dal po potrebi upravni odbor Komunale Laško. V posebno utemeljenih primerih lahko upravni odbor Komunale vodarino za določeno razdobje zniža ali v celoti odpusti. 6. Ta tarifa velja od 1. januarja 1958. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 03/2-126/3-58 Laško, dne 10. junija 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Laško Stanc Brinovec 1. r. 147. Po 2. točki 50. člena zakonu o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 6. členu uredbe o pravicah ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, štev-19-118/53 in 24-251/55) ter skladno z odlokom o naj' višjih stopnjah turistične takse v Ljudski republik* Sloveniji (Uradni list LRS, št. 45-176/56) in 2. točk*? 24. člena statuta občine Rogaška Slatina je Občinsk? ljudski odbor Rogaška Slatina po poprejšnji pritrditvi Okrajnega ljudskega odbora Celje na seji občinsk6' ga zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 21. apr|ltt 1958 sprejel ODLOK o turistični taksi. 1. člen S tem odlokom se uvede turistična taksa za oseb**/ ki prenočujejo kot turisti na območju krajev R°£ ška Slatina in Rogatec. 2. člen Za turista se šteje vsakdo, ki nima na območju krajev Rogaška Slatina in Rogatec stalnega prebivališča in prenočuje tamkaj proti plačilu vsaj enkrat v nastanitvenih obratih gostinskih podjetij ali pri drugih stanodajalcih. 3. člen Za območje kraja Rogaška Slatina se štejejo naselja Rogaška Slatina, Tržišče, Ratanska vas. Tekačevo, Spodnje Scčevo, Prnek, Velike Rodne, Topole in Male Rodne. Za območje kraja Rogatec se šteje strnjeno naselje Rogatec. 4. člen Turistična taksa se pobira od nočnin in znaša v vseli kategorijah za vsako noč: 1. v Rogaški Slatini din a) v glavni sezoni od 1. julija do 31. avg. 50 b) izven glavne sezone 35 2. v Rogatcu a) v glavni sezoni od 1. julija do 31. avg. 30 b) izven glavne sezone 20 5. člen Turistično takso so dolžna pobirati: podjetja oziroma zasebniki istočasno z nočnino in jo odvajati na poseben račun sklada za pospeševanje turizma pri Turističnem društvu Rogaška Slatina najkasneje do 5. dne v mesecu za pretekli mesec. Zdravilišče, gostinska podjetja in po potrebi tudi zasebniki so dolžni dostavljati upravnemu odboru sklada za pospeševanje turizma pri Turističnem društvu Rogaška Slatina dnevno statistične podatke o gibanju gostov na obrazcu, ki ga predpiše upravni odbor skladu. 6. člen Turistične takse ne plačajo odnosno so plačila oproščene osebe, ki jih našteva 3. in 4. točka odloka o najvišji stopnji turistične takse v LRS (Uradni list LRS, št. 45-176/56). Turistično takso v višini 50% samo plačajo člani sindikatov FLRJ. Zveze vojaških vojnih invalidov. Počitniške zveze Jugoslavije, društev upokojencev, športnih organizacij, pripadnikov JLA in LM ter ožji člani njihovih družin. 7. člen Za udeležence konferenc, športnih prireditev in podobno se lahko odobri delna ali popolna oprostitev plačila turistične takse. Prošnjo za oprostitev morajo predložiti prireditelji Svetu za turizem in gostinstvo pri občinskem ljudskem odboru Rogaška Slatina in v prošnji navesti število udeležencev in predvidenih prenočevanj. 8. člen Turistična taksa je dohodek -sklada za -pospeševanje turizma pri Turističnem društvu Rogaška Slatina in ga upravlja upravni odbor sklada, ki šteje 5 članov. V odbor sklada voli Turistično društvo Rogaška Slatina 4 člane, medtem ko enega imenuje zdraviliški •svet. Predračun sklada kakor tudi zaključni račun sklada potrjuje Turistično društvo Rogaška Slatina po poprejšnji razpravi z zdraviliškim svetom. Predračun sklada kakor tudi zaključni račun se mora obvezno predložiti Svetu za družbeni plan in finance pri ObLO Rogaška Slatina. Saldo sklada po stanju dne 31. 12. 1957, ki ga vodi občinski ljudski odbor, kakor tudi obveznosti (upniki in dolžniki) do tega skladu iz leta 1957 se prenesejo na račun sklada za pospeševanje turizma pri Turističnem društvu Rogaška Slatina. 9. člen Z denarno kaznijo do 3.000din se kaznuje, kdor: 1. ne odvaja skladu za pospeševanje turizma pri Turističnem društvu Rogaška Slatina turistične takse v določenih rokih (5. člen tega odloka); 2. ne pošilja statističnih poročil o prenočevanju gostov (5. člen tega odloka). Upravno kazenski postopek vodi in kazen izreče sodnik za prekrške Občinskega ljudskega odbora Rogaška Slatina. 10. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraju Celje, uporablja pa se od 1. jan. 1958. Št. 01/1426/58 Rogaška Slatina, dne 21. aprila 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Rogaška Slatina Alojz Krivec 1. r. 148. Po 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 24. členu statutu občine, je Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju na seji občinskega zbora in na seji zbo-ra proizvajalcev dne 6. junija 1958 sprejel o razveljavitvi odloka o ustanovitvi sklada za štipendije občine Planina pri Sevnici. 1. člen Odlok o ustanovitvi sklada za štipendije bivše občine Planina -pri Sevnici, ki je bil sprejet na seji Občinskega ljudskega odbora Planina pri Sevnici dne 11. januarja 1957 (Uradni vestnik okraja Celje, štev. 3-81/57), se razveljavi. 2. člen Ta odlok prične veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 01/1-2239/1-58 Šentjur pri Celju, dne 6. junija 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju Peter Hlastec 1, r. 149. Po 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) je Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 6. junija sprejel ODLOK o razveljavljenju odloka o obveznem zaščitnem cepljenju kokoši proti kokošji kugi. 1. člen Odlok o obveznem zaščitnem cepljenju kokoši proti kokošji kugi. ki je bil sprejet na -seji Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju dne 21. novembra 1956 in objavljen v Uradnem vestniku okraja Celje, št. 2-47/57, se razveljavi. 2. člen Ta oclloik prične veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 01/1-2257/1-58 Šentjur pri Celju, dne 6. junija 1958. Predsed nik Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju Peter Hlastec 1. r. 150. Po 15. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) iin 1. in 2. členu zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o občinski dokladi in posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19/55, 19/57 in 55/57) je Občinski ljudski odbor Šoštanj na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 25. aprila 1958 sprejel ODLOK o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženja za leto 1958. 1. člen Na območju občine Šoštanj sc uvede in pobira v letu 1958 občinska doklada na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženja. 2. člen Občinska doklada po tem odloku je proračunski dohodek občine Šoštanj. Uporablja sc za kritje komunalnih, gospodarskih, zdravstvenih, socialnih, kulturnih in drugih potreb. 3. člen Občinska doklada sc odmeri in plačuje v gotovini istočasno in na isti način kakor dohodnina. Davčne olajšave, ki so določene na dohodnino, veljajo tudi za občinsko doklado. 4. člen Predpisi uredbe o dohodnini z vsemi spremembami in dopolnitvami ter uredbe o izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov veljajo tudi za odmero in pobiranje občinske doklade po tem odloku. 5. člen Osnovo za občinsko doklado na dohodek od kmetijstva tvori za leto 1958 ugotovljeni katastrski dohodek. Občinska doklada se odmeri zasebnim kmetijskim gospodarstvom in drugim zasebnim lastnikom zemljišč po naslednjih stopnjah: 1. Po stopnji 10% za naselja: Bele vode, Zavodnje, Šentvid, Lom, Plešivec, Cirkovca, Paka in Kozjak. 2. Po stopnji 13% za naselja: Skorno, Ravne. št. Florjan, Bevče, Zg. Šal ek. Veliki vrh, Hrastovec, Mali vrh. 3. Po stopnji 16 % aznaselja: Arnače, Laze. Si-lova. Ložnica. Gavce, škale, Gaberke, Lokovica, Kavče, Gorenje, Podgorje, Podkraj, Slatina, Podgora. 4. Po stopnji 20% za naselja: Šoštanj, Družmirje, Velenje, Pesje, Preloge, Topolšica, Šmartno ob Paki, šalek, Paška vas, Rečica ob Paki in Konovo. 6. člen Davčnim zavezancem, ki imajo dohodke od samostojnih poklicev in od premoženja, se odmeri občinska doklada od davčne osnove, ki je podlaga za odmero dohodnine od samostojnih poklicev in premoženja. po naslednjih stopnjah: L Po stopnji 8% - proizvodna obrt. kot so: mizarji. kolarji, mehaniki, ključavničarji, tapetniki in sedlarji, pletilje in drugi proizvajalci. 2. Po stopnji 4 % — u služnostna obrt, kot so: krojači, šivilje, čevljarji, brivci in frizerji ter ostala neproduktivna dejavnost. 3. Po stopnji 4 % — vsi ostali poklici. 4. Po stopnji 2 % — od premoženja (zgradbe). 7. člen Pojasnila in navodila za izvrševanje tega odloka daje finančni organ občinskega ljudskega odbora. 8. člen Ta odlok volja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se za odmero občinske doklade za leto 1958. Št. 03/1-3124/1-58 Šoštanj, dne 23. aprila 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šoštanj Stane lluvljen 1. r. 151. Po 15. in 98. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 24. členu statuta občine Šoštanj, 59. členu uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 37-430/55), 25. členu uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Uradni list FLRJ, št. 5-48/54), 48. členu uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ, št. 6-63/54) ter 92., 97. in 98. členu zvezne uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-650/57) je Svet za blagovni promet pri občinskem ljudskem odboru Šoštanj na seji dne 20. maja 1958 izdal ODREDBO o spremembi odredbe o poslovnem času v trgovskih, obrtnih in gostinskih poslovalnicah ter zasebnih gostiščih. 1. V odredbi o poslovnem času v trgovskih, obrtnih in gostinskih poslovalnicah ter zasebnih gostiščih v občini Šoštanj (Uradni vestnik okraja Celje, št. 1-21/57 in 7-64/58) se v četrtem odstavku 3. členu črta prvi stavek, tako da se četrti odstavek sedaj glasi taikole: »Na območju mest Šoštanj in Velenje smejo trgovine z živili uvesti nepretrgano poslovanje v dveh izmenah od 6. do 22. ure.« 2. Ta odredba velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 04/1-3808/1-58 Šoštanj, dne 20. maja 1958. Predsednik Sveta za blagovni promet Avgust Jeriha, 1. r. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šoštanj Stane Ravljcn 1. r. 152. Po 1. členili zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ št. 19-241/57 'm 55-710/57). 5. te. XVII. poglavju družbenega plana občine Vojnik za leto 1958 ter 57. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52-644/57) je Občinski ljudski odbor Vojnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 12. aprila 1958 sprejel ODLOK o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva. L člen Za območje občine Vojnik se uvede občinska doklada na dohodke od kmetijstva. 2. člen Celotno območje občine Vojnik se glede na višino odstotka razdeli na dve skupini vasi in sicer: prvo skupino vaisi v nižinski legi po stopnji 16%; in druga skupina vasi v hriboviti legi po stopnji 14%. 5. člen Občinsko doklado plačajo po stopnji 16% vasi: Arelin, Dobrna, Frankolovo, Globoče, Hrenova, Ivenca, Jankova, Loka pri Frankolovem, Polž.e, Razdelj, So ek a. Strmec, Višnja vas in Vojnik. Po stopnji 14% vse ostale vasi. 4. člen Občinsko doklado plačajo lastniki ali uživalci zemljišč, ki so davčni zavezanci dohodnine od kmetijstvu. 5. člen Razdelitev dohodku od občinske doklade se določi z občinskim družbenim planom. ' - 6. 61 cin Določbe uredbe o dohodnini z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami veljajo tudi glede občinske doklade. Prav tako se za izvajanje odloka uporablja uredba o prisilni izterjavi davkov in drugih Proračunskih dohodkov. 7. člen Občinska doklada zapade v plačilo vsakega prvc-Sa dne v tromesečju, treba pa jo je plačati v rokih kot dohodnino. Ta odlok velja od dne objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od L januarja 1958. št. 05/1-809/1-58 Hojnik, dne 12. aprila 1958 Predsednik Občinskega ljudskega odbora Vojnik Josip Jošt 1. r. 153. Po 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih "dborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 6. členu 'Tedbe o pravicah ljudskih odborov, da lahko predpi-s.l,jejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, št. . , 118/55) ter odloku o nuj višjih stopnjah turistične 9kso v ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, ' • 45-176/56) je Občinski ljudski odbor Vojnik po ^'Prejšnji pritrditvi Okrajnega ljudskega odbora I cljc na seji občinskega zbora in na seji zbora prodajalcev dne 12. aprila 1958 .sprejel ODLOK o turistični taksi. I. del Splošne določbe 1. člen S tem odlokom se predpisuje turistična taksa za osebe, ki prenočujejo kot turisti v naseljih na območju občine Vojnik. 2. člen Za turista se šteje vsakdo, ki prenočuje vsaj enkrat v obratih in drugih prenočiščih, navedenih v 4. členu tega odloka. 5. člen Turistična taksa se pobira od nočnin po tarifi, ki je predpisana v 11. delu tega odloka. 4. člen Turistično takso so dolžni plačevati turisti, ki prenočujejo v gostišču ali gostinskem podjetju in v domovih družbenih organizacij, kakor tudi pri zasebnikih. ki imajo registrirane turistične sobe proti plačilu ustrezne nočnine. 5. člen Zasebniki, ki oddajajo turistične sobe, morajo do 15. aprila vsakega leta prijaviti občinskemu ljudskemu odboru število sob in postelj ter ceno, po kateri bodo sobe oddajali. Pristojni občinski upravni organ vodi register prijavljenih sob. Register vsebuje podatke: Ime in priimek, poklic in stalno bivališče lastnika sobe, število prijavljenih sob, število postelj v teh sobah in ceno posamezne sobe oziroma postelje. 6. člen Turistično takso so dolžni pobirati zavezanci iz 4. člena tega odloka istočasno z nočnino in jo odvajati občinskemu ljudskemu odboru do 5. dne v mesecu za pretekli mesec. 7. člen Turistično takso dodeli občinski ljudski odbor s posebnim sklepom turističnim društvom na območju Občine. Dohodki od turistične takse se smejo uporabiti samo -za pospeševanje turizmu na območju občine Vojnik. 8. člen Pravilno pobiranje in odvajanje -turistične takse nadzoruje uprava za dohodke občinskega ljudskega odbora. 9. člen Tu odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Razglasi se tudi na krajevno običajen način. II. del Tarifa Na območju občine Vojnik -se pobira turistična taksa, ki znaša: I. v glavni sezoni (od 1. julija do 51. avgusta) 40din za otroke do 14 let 20 din .2. Izven glavne sezone znaša turistična taksa 50% od zneska, ki je določen za čais glavne -sezone. Turistične takse ne plačajo: a) osebe, ki jih pošlje v turistični kraj na zdravljenje zavod za socialno zavarovanje: b) invalidi, ki is e mudijo v turističnem kraju na zdravljenju po zdravstveni odredbi: c) otroci do 7 let starosti; č) člani Počitniške zveze Jugoslavije in člani Zve- ze izvidniških organizacij Jugoslavije in društev »Partizane, kadar taborijo v lastnih šotorili ali organiziranih počitniških kolonijah; d) člani šolskih počitniških koilonij in ekskurzij, kadar se v skupinah nastanijo v za to določenih domovih. šolah, šotorih in podobno. Pri pobiranju turistične takse uživajo olajšave v višini 50% od določene turistične takse člani sindikatov FLRJ. Zveze vojaških vojnih invalidov, Počitniške zveze Jugoslavije, društev upokojencev, športnih organizacij, pripadnikov JLA in LM ter ožji člani njihovih družin. Št. 03/1-811/1-58 Vojnik, dne 12. aprila 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Vojnik Josip Jošt 1. r. 154. Po 37. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) 1. in 2. členu zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o občinski dokladi in posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19-241/57) ter XVII. poglavju družbenega plana občine Vojnik je Občinski ljudski odbor Vojnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 12. aprila 1958 sprejel ODLOK- o uvedbi občinske doklade na davčno osnovo na dohodnino od samostojnih gospodarskih dejavnosti. 1. člen Na območju občine Vojnik se vpelje občinska doklada na davčno osnovo na dohodnino od samostojnih gospodarskih dejavnosti. 2. člen Občinska doklada se pobira po enotni stopnji 10% od davčne osnove na dohodnino. 3. člen Občinske doklade ne plačajo frizerji, čevljarji, dimnikarji, krojači, šivilje in kovači. 4. člen Občinska doklada se odmerja in plačuje v istih rokih in na isti način kakor dohodnina. 5. člen Glede plačil, pritožbenega postopka in prisilne izterjave občinskih doklad se uporabljajo tudi predpisi uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, št. 18/56) z vsemi poznejšimi -spremembami in dopolnitvami ter uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ, št. 33/53). 6. člen Davčne olajšave, ki veljajo za dohodnino, se morajo upoštevati tudi pri pobiranju občinske doklade. 7. člen Ta odlok velja od dne objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1958. Št. 03/1-810/1-58 Vojnik, dne 12. aprila 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Vojnik Josip Jošt 1. r. 155. Po 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS. št. 19-88/52) v zvezi s 4. točko odločbe o državnili organih, ki smejo predpisovati cene jn storitve (Uradni lis-t FLRJ. št. 39-486/52) je Občinski ljudski odbor Vransko na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 20. maja 1958 sprejel» ODLOK o spremembi odloka o plačevanju vodarine za porabo vode in vzdrževanju vodovodov na območju občine Vransko. 1. člen Spremeni se 7. člen odloka o plačevanju vodarine za porabo vode in vzdrževanju občinskega vodovoda Vransko z dne 26. 3. 1954 pod št. 622/1-54 sprejetega na seji Občinskega ljudskega odboru Vransko dne 19. 3. 1954. ki se na novo glasi: »Za novo priključitev hišne ali kakršnekoli druge vodovodne inštalacije plačajo uporabniki priključek v znesku 5.000 do 25.000 dinarjev. Natančnejša navodila za izvajanje tega odloka izda svet za komunalne in stanovanjske zadeve ObLO Vransko.« 2. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarju 1958 dalje. Št. 01/2-828/1-58 Vransko, dne 20. maja 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Vransko Franc Pečovnik 1. r. 156. Po 18. in 37. členu 2. toč. zakona o pristojnosti organov (Uradni list FLRJ. št. 52-644/57) in 132. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS. št. 19-88/52), 3. členu temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19-194/55) v zvezi s sklepi zjborov volivcev je Občinski ljudski odbor Vransko na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 20. maja 1958 sprejel ODLOK o posebnem krajevnem prispevku za območje občine Vransko. 1. člen Za izvršitev komunalnih del, planiranih za obdobje 1957 do lota 1961 (ureditev cest, zgraditev vodovodov, elektrifikacije, kopalnega bazena itd.), se uvaja za območje o-bčine Vransko poseben krajevni prisp6' vek. 2. člen Poseben krajevni prispevek obstaja v naslednjih obveznostih: 1. v osebnem fizičnem delu, 2. v delu z vprego in živno, 3. v denarnem plačilu. 3. člen Fizičnemu osebnemu delu so zavezani vsi za sposobni državljani v starosti od 18. do 55. leta. Fizično delo traja 24 ur na leto in to v času, ki e odredi občinski upravni organ, pristojen za kom1 nalne zadeve. 4. člen Delu z vprego in vprežno živino so zavezani vsi •toetniki vprege in vprežne živine. . Delo z vprego in živino traja 1 dan na leto in v cusu, ki ga odredi za komunalne zadeve pristojni občinski upravni organ. 5. člen Zavezanci navedeni pod 1. in 2. točko 2. člena tega odloka lahko svojo delovno obveznost nadomestijo tudi z vplačilom v višini 1.200 din za osebno delo in 2-400 din za delo z vprego. Denarno nadomestilo se lahko uporablja samo za gradnjo in ureditev komunalnih naprav na območju občine. 6. člen Natančnejše predpise za izvajanje tega odloka izda po potrebi Svet za komunalne in stanovanjske zadeve pri občinskem ljudskem odboru Vransko. 7. člen Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi na krajevno običajen način. Objavi sc tudi v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01/2-829/1-58 Vransko, dne 20. maja 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Vransko Franc Pečovnik 1. r. 157. določi za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora. Za kmetijstvo pristojni upravni organ določi po zaslišanju kmetijske zadruge tudi predele, na katerih morajo izvajati varnostne ukrepe lastniki sami. 4. Za storitve opravljene po 2. členu zaračunava kmetijska zadruga .posameznim lastnikom kmetijskih zemljišč lastno ceno za opravljeno storitev. 5. Ce lastniki na območju, za katerega je določil pristojni upravni organ, da morajo lastniki sami izvršiti varnostne ukrepe, teh ne storijo Uradni vestnik okraja Celje< v Celju — Ureja uredniški odbor prl Okrajnem ljudskem odboru Celje — Odgovorni urednik Gorenjak Ludvik — Tiska Celjska tiskarna v Celju — Uredništvo in uprava v Celju, Trg svobode štev. 9 — Telefonska štev. 26-06, interna 47 — Naročnina znaša letno 700 din, cena posamezni številki 30 din — Tek. račun: 603-70/2-599