SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., u jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta (S gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedleija v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh nlicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri papoldne. ^tev. 134. V Ljubljani, v petek 14. junija 1895. Letnilt XXIII Državni zbor. Na D u n a j u , 12. junija. Prazna tlaka. Zadnja seja državnega zbora se je v sredo pričela ob 10. uri dopoludne in je trajala skoro do '/j 2 »jutraj. Opozicija združenih Mladočehov in antise-mitov hoče zavleči vsako posvetovanje in onemogočiti vsako parlamentarno delovanje. Porabiti hoče zadrege, katere koalieiji napravljajo volilna in davčna preosnova ter celjsko vprašanje, ter razgnati koalicijo in ob jednem seveda vreči sedanjo vlado. — Že par tadnov zavlačuje opozicija razprave v državnem zboru z raznimi nujnimi predlogi, kateri se po zborničnem opravilniku morajo obravnati še v tisti seji, v kateri se izročč predsedništvu. Ker pa se je vkljub tem nujnim predlogom vendar kolikor toliko nadaljevala razprava o davčni preosnovi, poslužila se je opozicija še druzega radikalnega sredstva. Zahtevala je namreč v smislu opravilnika, da se pred vsakim glasovanjem preneha z zborovanjem za 10 minut, ako to zahteva 20 poslancev. Tem potom se je več ur porabilo za čakanje in odkladanje. — Razmere so zaradi tega nastale v državnem zboru neznosne ia gotovo je. da tako ne more iti dalje. Mnogo krivde na tem ima predsednik državne zbornice baron Chlumecky, ki je tako osoren proti opoziciji, da ji večkrat krati opravičene zahteve. Zlasti se je v zadnjem času opozicija velikrat pritoževala nad brezozirnostjo predsednikovo. O razpravi sami ni kaj poročati, kajti ni bilo druzega, kakor sami prepiri mej predsedništvom in združenimi Mladočehi in antisemiti. Celjsko vprašanje in nemška levica. Po izjavah kanonika Klun a, naučuega ministra Madejskega in poljskega poslanca Pinin-skega v budgetnem odseku so pri razpravi o celjskem vprašanju nemški liberalci takoj spoznali, da ostanejo pri tej točki osamljeni, da bo točka vspre-jeta in predložena državni zbornici. Zaradi tega so zagnali takoj silen šum po židovsko-liberalnih časnikih ter kličejo vlado na korajžo in na pomoč! V nemški levici sta namreč gledč tega vprašanja dva toka. Zmernejši ali vladui levičarski poslanci so za to, da levica glasuje proti točki za celjsko gimnazijo, da pa ne izvaja nobenih parlamentarnih posledic, ako se ta točka vkljub temu vsprejme v državnem zboru. Drugi poslanci pa hočejo iz tega izvajati posledice ter so se odločili izstopiti iz koalicije, ako se cel|sko vprašanje ugodno reši za Slovence. Najnovejša poročila kažejo, da ta stranka prevladuje v levičarskem klubu in da se jutri zbere levičarski klub v posvet ter sklene, da levica izstopi iz koalicije, ako se vlada na-njo neče ozirati pri celjskem vprašanju. Danes se še ne v^ kako se bo vsa ta komedija končala. Kakorkoli pa naj se za-vrši, nemška levica ne bo od tega imela nobenega dobička. _____________________ Ogerske cerkveno-politične postave na Reki. Iz Zagreba, 8. junija. Po liberalizmu zaslepljeni Mažari hrepeni z vso gorečnostjo čim prej novo skovane cerkveno-politične postave izvajati po celem Ogerskem, a slednjič seveda tudi na Reki, katero smatrajo popolnoma za svojo. V prvem redu se delajo priprave, da prevzamo vodstvo cerkvenih matrik od države imenovani či-novnici. Ogerski minister za notranjo upravo se je v tej zadevi obrnil na mestno zastopstvo reško brzojavnim potom (se strašno mudi, kajti to bo gotovo rešilo ogersko državo vseh nadlog!), da naj se v prvi sednici razpravlja o urejenju novega urada za vodstvo civilnih matrik. Referent je zategadel reškim mestnim očetom predložil osnovo, po katerej naj ogerska vlada osnuje tak urad na Reki. Zastopstvo je pa ta predlog zavrglo, kajti ogerska vlada bo hotela namestiti mažarske činovnike, da vodijo upise v mažarskem jeziku, kar je pa proti autonomiji reški. Da se to ne zgodi, naj vodijo upise reški mestni uradniki, ki znajo talijanski. Rečani so tedaj popolnoma zadovoljni z novimi cerkvenimi postavami ter se pri izvrševanju tudi ne mislijo protiviti Mažarom, če jim le ti pustd njihov uradni jezik talijanski. Cisto drugač pa izgleda vsa ta zadeva, če jo razmatramo po državno - pravnih dogovorih med Hrvatsko in Ogersko. Py paragrafu 66. nagodbe iz leta 1868 bi se morale vse autonomne zadeve mesta Reke in okolice reševati dogovorno med ogersko in hrvatsko vlado ter mestnim zastopstvom reškim. Če ravno ima ta paragraf svojo žalostno zgodovino, vendar se niso upali tedanji ogerski državniki odvzeti Hrvatski vsak upliv na autonomno zakonodavstvo v tem mestu. Rečani so seveda od tega časa čisto malo, ali bolje rekoč skoraj nič marili za hrvatsko vlado, a še manje za postave, ki so se sklepale v hrvatskem saboru, kamor nista dva reška poslanca hotela nikdar priti. To vse je rada gledala ogerska vlada, ki je mogla počasi svoje na ogerskem zboru sklenjene postave tudi za avtonomne zadeve vtihotapljati. Kmalu so začeli režati na hrvatske avtonomne oblasti, ki so se morale počasi umikati z Reke, ker jih Hrvati niso znali braniti, kar bi bili mogli in tudi morali pojasni postavi. Letos se izseli iz Reke še hrvatska gimnazija, ker je to volja ogerske vlade. Tako so Hrvati izgubili vsak vpliv na Reki le vsled svoje velike malomarnosti. Ali radi tega vendar še nagodba od I. 1868 ni izgubila nič od svoje veljave in Mažari in Rečani nimajo postavnega temelja za svoja dela, marveč so vsi njihovi čini, pa tudi najnovejši o civilnih matrikah nepostavni, ker se ne vrše po propisih omenjene nagodbe nego po pravu jačega. Hrvatski opozicijonalni listi so opozorili hrvatsko vlado na to nepostavnost ter zahtevali od nje, da se prepreči ta čin ogerske vlade. Tudi se poziv-ljejo na hrvatski sabor, ki je prvi pozvan, da konečno uredi te žalostne odnošaje na Reki. Ali kaj se zgodi ? Listi so bili zaplenjeni, češ da dražijo s svojim pisanjem proti ogerski vladi. Tedaj tako globoke smo pali, da ne smejo naši rodoljubni časopisi braniti nagodbe od 1. 1868, one nagodbe, katero drži vlada za temelj vsega državnega prava hrvatskega. Ni li sveta dolžnost vseh Hrvatov, da branijo kar je njihovega. In zakaj se nam tako godi, da se vrši v naši zemlji vse brez nas? Kriva je naša popustljivost, ki se je hrvatskemu narodu že večkrat grozno osvetila, pa bi se mogla zopet, ako se slednjič ne vsvetlimo. Kako se bode v tej zadevi obnesla duhovna oblast, nam še ni znano. Morda ogrska vlada tudi iz tega vzroka zahteva tako hitro rešenje tega vpra- /O //O šanja, ker še ni popolnjena škofovska stolica v Senju kamor spada Reka. Mažari si prisvajo tudi v ostalih cerkvenih zadevah na Reki velik vpliv, ker jim sedanji mestni župnik ni protiven. Novi senjski škof bode imel zategadel dosta opraviti, da uvede stari eerkveni red, če bode le dovelj odločen zato, kar pa po našem mnenju ni prav verojetno. Po potresu. Dunajski pomožni odborje do 10. junija nabral za Ljubljano in okolico 158.084 gld. 8 kr. Darila vsled potresa. Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila: Mestni urad v Kraljevem Gradcu ua Češkem zbirko 391 gld. 50 kr.; osigu-ravajoči zavod v Planjanah na Češkem 100 gld.; županstvo v Starem Gradu zbirko 130 gld. 80 kr.; mestni urad v Velikem Mezifiču zbirko 127 gld.; društvo vojaških veteranov v Prostejovem na Moravskem kot čisti dohodek v ta namen prirejenega koncerta 96 gld.; županstvo v Velvarih na Češkem zbirko 86 gld.; županstvo v Karlina zbirko 82 gld. 50 kr.; društvo „Neruda" v Letovicah na Moravskem zbirko 51 gld. 75 kr.; gospod I. Lozar, trgovec v Ljubljani 50 gl., katere sta darovala dunajski tvrdki: I. Pivvonka & Cie. 40 gld., S. Bing& Cie. 10 gl.; pev. društvo „Lahor" v Daruvaru kot čisti dohodek v ta namen prirejenega koncerta 32 gld. 80 kr.; gospod Ivan Hribar, ravnatelj banke „Sla-vije" in deželni poslanec v Ljubljani, 15 gld. 63 kr., katere sta nabrala gospoda profesorja Borštnik in Pregel v Dubrovniku; uredništvo „Posavske Hrvatske" v Brodu na Savi zbirko 9 gld. 30 kr.; gospod Anton Mazek, gimnazijski , ravnatelj v Po-žegi, zbirko 7 gld.; gledališki delavci v Tyncu Pa-nenskem 5 gld. 90 kr.; č. gospod o. Metodij Ha-labada, benediktinec v Rajhradu na Moravskem 5 gld.; neimenovan v Sumperku na Moravskem 2 gld. 80 kr.; gospa Ana Schauer v Sumperku 2 gld. 20 kr. ; gospodična Olga Eliaš v Sumperku 60 kr. Darila ljubljanskemu pomožnemu odboru za Ljubljano in okolico. XXI. izkaz. Magistrat Krosno v Galiciji 10 gld.; Ferdinand Arnreiter v Losensteinu 1 gld.; O. L. Runzlerjevi nasledniki v Regensburgu 10 mark = 5 gld. 93 kr.; B. Rnetz & Co. v Kaselu 5 mark = 2 gld. 97 kr.; mestna hranilnica v Mor. Zumberku 25 gld.; Ro-dolfe Maas v Trstu 10 gld.; zbirka „Geislinger Zeitung" 118.80 mark = 70 gld. 44 kr.; Fr. Pischer v Niirnbergu 36'22 mark = 21 gld. 48 kr.; Karol Simonovi sinovi Rokitzan & Kirn 50 gld.; Artur Benussi v Trstu 5 gld.; občinski urad v Maffers-dorfu 5 gld.; mestskj ufad zasyla za obec Zirov-nickou 5 gld.; Jakob Strass v Pragi 2 gld.; uradniki tvrdke Ganz & Co. v Budimpešti 120gld.; od-pravništvo „Oberlander"-ja v Saulgau 25 mark «= 14 gld. 83 kr.; odpravništvo „Darmstiidter Tag-blatta" 238 mark = 141 gld. 13 kr.; J. Leder v Gradcu 5 gld.; „Neues Tagblatt" v Stuttgartu 155 mark = 92 gld. 7 kr. in 1 gld. 45 kr. v gotovini; zbirka županstva mesta Domžalice 276 gld. 50 kr.; zbirka Pogačarja, c. in kr. konzula v Port-Saidu 274 gld. 15 kr.; E. L. Meyer v Hildesheimu V 3* - * 20 mark = 11 gld. 86 kr., skupaj 1150 gld. 81 kr.; s že izkazano svoto 58.355 gld. 23 kr. skupna svota 59.506 gld. 4 kr. Iz Grosuplja. Tudi mi smo imeli v pondeljek 10. tega meseca ob osmi uri in 36 min. jako močan potres s podzemskim bučanjem. Trajal je 8 sekund. Na postaji so se ure ustavile, v hišah je napravil nekaj novih razpok in med ljudstvom veliko strahu. Posebne škode ni. Čutili smo tudi mi do zdaj večinoma vse ljubljanske sunke ravno v tistem času kakor so bili v Ljubljani. Velikonočni potres je napravil v naši občini 10.000 gld. škode. IzŠmartna pri Tuhinju. Po potresu na Velikonočno nedeljo, ki nam je vse cerkve v fari vzlasti pa zvonike močno poškodoval, da še sedaj ne čujemo navadnega zvonenja, nismo imeli potresa tako hudega in tako dolgotrajajočega, kakor 10. junija zjutraj okolo s/49. Naznanjalo ga je podzemeljsko bobnenje, poslopja so se zazibala in pretresla, slišal se je žvenket steklovine pri cerkvenih oknih, oglasili so se celo zvonovi. Ljudje, ki so bili na polju, pravili so, da jih je kar od tal prizdignilo. Preplašeni so hiteli domu, ker doma ostali vzlasti otroci so kriče bežali na prosto. Hvala Bogu, da potres ta vsaj ni povečal škode prej napravljene. Kakor se sliši, podrl je pri neki hiši dimnik in od-krušil nekoliko ometa. Vrhpolje pri Moravčah, 10. junija Okrog polu devetih sem stal pod kozolcem, kar za-čujem bobnenje bolj gromu podobno. Oziram se, da bi videl od katere strani se bliža nevihta. V tem se pa že giblje zemlja pod nogama in kozolec začne škripati. Neki fant je stal prav blizo vasi in slišal, kako ropoče na nekaterih strehah škalica, znak, da je bil potres na nekaterih mestih mnogo huji kot na drugih, če prav je bila daljava mala. Toli močnega potresa ni bilo od velike noči. Tudi ob 2. uri po noči se je slišal potres. Oba sta prišla od severozahodne strani. Iz Brda, 11. junija. Tudi pri nas je bil včeraj 10. t. m. dopoludne ob 8. uri 38 minut zelo hud potres, deloma od jugozahoda proti severovzhodu deloma z navpičnimi udarci, kake 4 sekunde trajajoč z močnim podzemeljskim bobnenjem. Napravil je na poslopjih zopet nekaj novih razpok in vzbudil velik strah. Iz Vač, 10. junija. Danes ob V»9. uri zjutraj je bil tukaj precej močan, a kratek sunek potresa. Smer od vzhoda proti zahodu. Iz Starega Trga pri Poljanah. Dne 10. t. m. smo čutili kmalu po 1/t9. uri zjutraj precej močan 20—30 sekund trajajoč potres. Sunek je bil malone tako močan, kakor o Veliki noči. Smer mu je bila od juga proti severu. Škode nam ni napravil nobene niti ta potres, niti oni o Vel. noči. Iz Slavine, 12. junija. Nocoj je bilo čutiti zopet več malih sunkov. Okoli polpolnoči sta bila hitro drug za drugim dva rahla sunka in jeden kasneje okoli ene po polnoči. Politični pregled. V Ljubljani, 14. junija. Gosposka zbornica. Politična komisija gosposke zbornice je dovršila poročilo o noveli za na-stanjevanje vojakov in finančna svoje poročilo glede zakona, s katerim se za Ljubljano in druge po potresu oškodovane kraje določa polajšava glede davkov. Oba odseka predlagata, da se sklepi državnega zbora sprejmo tudi v gosposki zbornici nespremenjeni. Najbrže, da bode o tem gosposka zbornica sklepala že danes. JPlener, zakaj si nas zapustil l Tako tožijo nemški liberalci, posebno pa „N. Pr. Presse", ki vedno bolj uvidevajo, da bodo propadli pri prihodnjih volitvah dunajskega župana. .Plener je od nas odpadel", toži liberalni odbornik dunajskega mesta Prauenberger v nekem dopisu v .Budapester Tagblattu". .Lueger bode župan, to je tako gotovo, da ni moč dvomiti več o tem", pravi nadalje omenjeni liberalec v svoji jeremijadi ter dolži vlado, češ da je ona vzrok vsega tega, ker je poprej razpustila mestni odbor, predno se je vršila četrta volitev, pri katerej bi bil gotovo izvoljen dr. Richter. .Vsled tega smo pa izgubili mnogo glasov naše stranke in antisemitska stranka nas bode premagala z veliko večino, dr. Lueger pa bode sijajno izvoljen županom". To so torej besede liberalca Frauenberga, ki dovolj jasno pričajo, da )e izgubila njegova stranka ves pogum, ker vidi, da si več pomagati ne more. Vlada je kriva po mislih liberalcev tega propada, vlada, katero so tolikanj prosili na pomoč v boju zoper .krute" antisemite, jih je zapustila in sami si ne morejo pomagati. Liberalci dunajski še vedno nečejo spoznati, da vzrok propadanja njih stranke je v stranki sami in njeni duševni propalosti. Občinske razmere na Dunaju. Pri pripravah za dunajske občinske volitve se kaže v ži-dovsko-liberalnem taboru velika razcepljenost. Na dan namreč silijo nekateri radikalnejši elementi, ki se nečejo slepo pokoriti komandi dr. Richterjevi. Zaradi tega je pa ta odstopil in izjavlja, da ne prevzame vodstva volilnega odbora pod nikakim pogojem. Nasproti pa antisemiti postopajo pri volilni agitaciji složno ter se dan za dnevom zbirajo po raznih shodih, ki so tako mnogoštevilno obiskovani, da niti prostora ne morejo dobiti vdeleženci. Gorenje-avstrijski deželni zbor je sklican za 17. t. m. v kratko zasedanje, da potrdi dopolnilne deželnozborske volitve v veleposestvu, da voli deželnega odbornika namestu umrlega barona Hajdena, da vravna stvari pri deželnem hipotečnem zavodu in da napravi novelo za lovski zakon. Cez teden dni ne bodo zborovali. Nobi šolski zakon v Belgiji. Preteklo soboto se je posvetoval ministerski svet pod kraljevim predsedstvom o spremembi šolskih postav. Kakor znano, ima Belgija sedaj dve vrsti šol, državne, v katerih se ne poučuje verouk in zasebne, katere vzdržujejo katoličani. Vlada si sedaj prizadeva ustreči želji katoliških starišev in ob jednem tudi učiteljev na državnih šolah. Velika večina prošenj, ki so se predložile zbornici, zahteva ne samo materijelno zboljšanje učiteljstva, ampak tudi verski pouk na državnih šolah. Poslednji želji namerava vlada s tem ustreči, da se poučuje verouk na vseh šolah pred ali po rednem pouku. Vlada pa ne zahteva, da bi morali stariši svoje otroke pošiljati k verskemu poduku. Glede zboljšanja učit. stanu meni vlada s tem ugoditi splošnim zahtevam, da poviša učiteljske plače, da nastavi v slučaju bolezni pomočne učitelje na državne stroške, kar so morali poprej oskrbovati sami učitelji in da jim preskrbi potrebna naturalna stanovanja. Na drugi strani pa hoče skrbeti država za vse šole jednako, toraj tudi za zasebne samostanske ter se bo pri tem bolj ozirala na pedago-gično vodstvo in na praktično razdelitev razredov in učiteljskih moči, kakor pa na število učencev. Dalje nam erava urediti država učiteljsko pokojnino na državnih šolah, le za učitelje na zasebnih katoliških šolah ne zagotavlja učiteljem nikake pokojnine. Le toliko hoče pripomoči poslednjim, da bodo dobivale dotične zavarovalne družbe in pokojninske blagajne, čegar udje so zasebni učitelji, sem pa tja kake podpore. — Kakor je razvideti, s tem novim zakonom ne bode veliko pomagano katoliškim šolam in mu še veliko manjka, da bode postal katoliški šolski zakon. Vendar se pa vedno bolj poskuša zaceliti rane, katere je vsekal kruti liberalizem katoliški Belgiji na šolskem polju. Dnevne novice. V Ljubljani, 14. junija. (Procesije sv. Rešnjega Telesa) so se včeraj po naznanjenem redu vršile v trnovski, šentpeterski in stolni cerkvi; pri zadnji je sicer dež nekoliko nagajal, vendar se je sprevod izvršil natančno po vspo-redu. Procesijo v stolni cerkvi so vodili prevzvišeni knezoškof. Udeležili so se je načelniki raznih obla-stev. Po vseh ulicah, koder je šla procesija, so bile hiše ozaljšane z zelenjem in cvetjem, vzlasti nam je omenjati krasno ozaljšanega in razsvetljenega strelišča, za kar gre hvala gospodu direktorju kranjske hranilnice dr. Suppanu, po katerega naročilu je gospod Kurent vse okusno in lepo okrasil. Nadalje nam je omeniti posebno krasnega oltarja trgovinske zbornice predsednika g. Perdana, pri katerem je bil letos blagoslov šentpeterske in pozneje tudi stolne procesije. Mili Zveličar vsem stotero povrni ter rosi svoj blagoslov na Ljubljano, da se čim preje duševno in gmotno prenovljena dvigne iz sedanjih razvalin. (Nadvojvoda Evgen) je daroval revežem v Metliki 100 gld., v Črnomlju 50 gld., v Semiču 30 gld., v Podzemlju 25 gld., v Suhorju, Božja-kovu in Vinici po 20 gld., v CeŠnjevcu in Gradacu po 10 gld.; gasilnemu društvu v Metliki in Črnomlju po 40 gld.; mestni godbi v Metliki 40 gld., v Črnomlju 30 gld.; ubogim šolskim otrokom na Vinici 20 gld. in v Dragatušu 10 gld. (Sub auspiciis Imperatoris) je bil danes v Gradcu promoviran doktorjem prava konceptni prak-tikant g. Ivan Ž o 1 ge r. (S Štajerskega): Dn6 28. maja so imeli pri posestniku Ignaciju Zavolovšek-u, župnije Sv. Frančiška pri Gornjemgradu, terice. Jožefa, sestra gospodarjeva, pride ravno k sušilnici po lan, kar se lan vname, ona plane v sušilnico „fornačo", da bi gasila, obleka se ji užge in ona se zaduši v plamenu. Zgorela ji je vsa obleka, še cel6 obuvalo je razpadlo, le škapulir in pas tretjega reda sv. Frančiška se še opalil ni. V tej redovni obleki je bila tudi mej spremstvom množice ljudstva pokopana. Na mestu nesreče postavil bode ponesrečeni — pošteni devici, brat Ignacij krasen sv. križ. 10. t. m. ob V»9. uri predpoludnem čutili smo v Gornji Savinski dolini močan sunek potresa ; bil sem v šoli, ko jame pod nogami bobneti, in otroci zavpijejo jednoglasno .potres" ! a ostali smo mirni in pri nas ni bilo nikake nesreče, v Smartnu za Dreto, kakor tudi pri sv. Frančišku ušli so otroci učiteljem iz šole. — Cerkev v Novi štifti, ki o velikonočnem potresu ni nič trpela, dobila je sedaj razpoke. Vse ljudstvo se le boji, da ste v Ljubljani zopet trpeli. — Mnogo ljudi pa pri nas boleha vsled strahu velikonočnega potresa. — Cerkev sv. Radegunde v župniji Smi-heljski nad Mozirjem so jeli podirati, bila je žrtva velikonočnega potresa, to je pa tudi jedina cerkev na Štajerskem, katero morajo podreti, le čudno, da je toliko trpela, čeravno stoji na skali in hribu. — Ne da bi razmotrival jedno ali drugo hipotezo o uzrokih potresa, naznanjam, da je padlo leto8 od 1. aprila v Gornji Savinski dolini 315 mm dežja, oziroma snega t. j. 315 litrov na 1 □»», a preteklo leto v teh mesecih le 69 litrov. — Cesarski namestnik baron Kttbek je obhajal v sredo kot štajerski c. namestnik svojo petindvajsetletnih; te slavnosti udeležijo se tudi vsi načelniki okrajnih zastopov iz slovenskega Štajerja. — Dekanijska konferenca bode 19. t. m. v Gornjem Gradu. — Učiteljska konferenca ze okraja Gornji Grad in Vransko bode dne 28. avgusta v Mozirju. — Živinozdravnik v Braslov-čah gosp. Martin Jelovšek poslan je od štajerskega dež. odbora v Sornthal pri Haupweilu v kantonu Šentgalskem, da se pouči o umnem sirarstvu. (Pismeni zrelostni izpiti) na gimnaziji v Mariboru se vrše ta teden; ustni se prično 24. julija. (Opeharjena kmetica.) Preteklo sredo sreča na št. Jakobskem trgu neka kmetica iz ljubljanske okolice zakotnega pisača Pa. in ga vpraša po nekem doktorju V., da bi ji napravil pobotnico za izbris in neko drugo listino. Zakotni pisač nato: Žena,Čemu si stroškov 5 do 10 gld. napravljati. Dajte vaše papirje semkaj in za koleke 5 gld. 50 kr., pa pridite jutri v to in to hišo iskat stvar. — Žena se da pregovoriti, izroči .zakotnemu dohtarju" zaželeno in so poslovi; včeraj pa je prišla iskat delo in moža, a ni našla ne jednega ne drugega. — Ljudje so ji povedali, da je opeharjena 1 Šla je žalostna domu, in niti ovadit ni hotela iti takoj tega čina. (Tečaji za zeleno cepljenje t Krškem.) Kmetijska podružnica v Krškem bode sledeče dneve v svojih vinogradih podučevala, kako se ameriške trte na zeleno cepijo: v pondeljek, 17. junija (vinogradnike iz krške župnije), v torek, 18. junija (vinogradnike iz sv. duške župnije), v sredo, 19. junija (vinogradnike iz leskovške župnije), r četrtek, 20. junija (vinogradnike iz studeniške in drugih župnij tega okraja. Te dni se bodo tudi 135 vinogradnikom razdelile denarne podpore, katere je slavna kranjska hranilnica za to leto poslala. (Policijska kronika.) Mestna policija aretovala je od 11. t. m. do 12. junija v jutro 7 oseb, in sicer: 3 zaradi kalenja nočnega miru in razgrajanja, 1 zaradi pregreška po § 45. orož. zak., 1 zavoljo prestopka tatvine. Na ovadbo kuharice Marije Lebar, prijela je namreč policija 17ietnega delavca Janeza Mama, ker je ukral iz miznega predala imeno-vanej znesek 2 gld. — Fijakerju Pukelsteinu ukradena je z voza na dvorišču jedna odeja v vrednosti 4 gld. — O kaki tatvini ni došla nikaka ovadba. — Policijsko službo opravljalo je ta dan 84 mož. (Dr. A. V. JeliSejev,) učeni ruski potovalec v Afriki, je te dni v Petrovem gradu umrl. Najznamenitejše njegovo delo je: „Moje popotovanje v Sudan". (Zanimivosti iz španskih volitev.) Različni španski listi javljajo jako zanimive dogodke o zadnjih volitvah na Španskem. Tako n. pr. so prišli na volišče ljudje, ki so se nahajali ob istem času na Kubi ali v Maroko ter so glasovali za vladne pristaše; na več krajih so ostali mrtvi iz grobov ter premagali hudobne Silveliste. Nekega volilca so poslali domov, ker ni vedel svojega priimka, drug postopač v uma-zanej obleki je glasoval kot .general Mendiculi\ drugje se je zopet predstavil natočaj za .doktorja". Najbolj zanimiv je pa ta-le dogodek. Predsednik volilne komisije k volilcu: .Kako se zovete?" .Olaudio Ro-driquez". Silvelističui zaupnik: .Gospod predsednik! Pokličite vendar takoj gospo Sarino!" Predsednik: .Cemu ?" Zaupnik : .Kako se bo razveselila draga gospa. Njen Roprog je umrl 1. oktobra 1. 1893 in sedaj jej moramo vendar naznaniti, da ni bila vdova, ko se je v drugič omožila. (Darovi.) Č. g. Mih. Arko, župnik v Šturji, 25 gld. za poškodovane vsled potresa mesto nagrade onim, ki so odvzeli del dne 29. avgusta 1894. leta ukradenega denarja iz farne pisarne. — C. gospod Janez Vuga, vikarij v Kamnem, za oškodovane po potresu 12 gld. v svojem in svojih duhovnijanov imenu. (Imenovanje na pošti.) Poštnim asistentom so imenovani poštni praktikantje: R. S c h n o r r e r, R. Vitek, A. Berger v Trstu; Fr. Prebašek v Opatiji; J. Podgornik v Ljubljani; Josip F u n t e k v Novem Mestu. (Ponočne ure za gostilne in kavarne v Ljubljani.) Deželni predsednik baron Hein je izdal nastopni jako umestni razglas: .Iz ozirov na javni mir in red vsled razpisa c. kr. deželne vlade z dne 14. julija 1876. leta, št. 4895, za deželno stolno mesto Ljubljana določeno zaporno uro, katera je bila za gostilne in krčme določena na 1. uro po noči in za kavarne na 2. uro po noči, do preklica omejujem tako, da je odslej gostilne in krčme zapirati ob 11. uri po noči in kavarne ob 1. uri po noči. Vendar pooblaščam mestni magistrat, da sme zaupanja vrednim obrtnim imetnikom dovoljevati podaljšanje do normalne zaporne ure, ne da bi morali za dopustilo plačati kakšno takso. Vsa druga določila zgoraj navedenega razpisa z dne 14. julija 1876. leta ostajajo neizpremenjena." Ta odredba stopi v veljavnost z današnjim dnem. (Iz Prage), 10. junija. 15. dan tekočega meseca bode za narodopisno razstavo dan velieega veselja. Slavi se takrat sv. Vid, svetnik, kojega Cehi silno čislajo. Njegovo slavje pa bode še bolj povzdignil prihod amerikanskih bratov. Sicer je že obiskala narodopisno razstavo zelo odlična gospoda, kakor princ Schaumburg-Lippe, slavni nemški učenjak Wirchov, minister Wurmbrand in drugi, in vsi so se o njej jako pohvalno izrazili. Tudi pro-testantje so nekaj razstavili v svojem pavillonu. Pravim .nekaj", ker vse, kar imajo ni skoraj nič vredno, in zato je pavillon skoraj vedno prazen. In koga naj bi to ne jezilo, videti drugod ljudi vršeti kakor čebele, le tukaj nič? Pomagati je morala reklama: črna zastava z rudečim kelibom, a vendar zaželjeni uspeh ni bil dosežen — prapor je izginil. S kelihom so hoteli se priporočiti menda modernim .husitom", z rudtčo njegovo barvo demokratom in s črno so naznanjali svojo žalost in enkratni gotovi konec ? ! — Prav lepo zabavo je ponudil občinstvu g. Pichl s svojim kutnogorskim rudnikom. Nekdaj se je dobivalo v tem mestu srebro in koval denar. To je zdaj omenjeni gospod predočil v celem sprevodu in delavnicah. — C g. Fr. Zachar, župnik v Dobri Vodi pri Budjejevicah je imenovan kanonikom. Kot župnik je vedno deloval na to, da se je ustanovila v njegovi župniji češka šola, in posrečilo se mu je. Odlikovanec je duhovnik po vzoru škofa Jirsika in kanonika Sušila, kojih geslo je bilo: .Pol srca gre cerkvi, pol domovini, obema celo". K njegovemu imenovanju se sme reči: tandem! — Srečna občina je Pelec pri Kamenici. V sedanjih, z raznimi do-kladami preobloženih časih, je res nekaj posebnega, da nihče davkov ne plačuje. In kako to? Občina je prodala svoje gozde, denar naložila in obresti krijejo vse stroške. Skoda, da ni več tako srečnih občin. — Letošnjih vojaških vaj na Južnje češkem se bode udeležil tudi cesar. Stanoval bode v škofovi palači v Budjejevicah. (Iz Brna), 11. junija. Poslaniški mandat Hochov ima že svoje kandidate, in sicer deželnega poslanca Podi vinskega in lidovca Vychodila. Podivinsky, ha-naški kmet, prekosi daleč svojega nasprotnika, kije že večkrat premenil svoje politično mišlienje in zdaj zagovarja v svojem listu .Selške L." enako volilno pravico. — Zdaj pa nekaj, kako slabo se tu godi Nemcem. Znani so atentati na besedni dom in drugi. Hvaležnega dela bi se bila lotila mestna policija, ako bi bila zlikovce zasledovala, a kaj to I Državni policiji se je posrečilo ptičke vjeti, a glej čudo ti je (nemška omladina): Gottivald, Mostinger in Huber. Najbrže so pa Še druge nemške osebe v stvar zapletene. — Je-li to ravnopravno? — V Mor. Ostrovi se je zgodila v jamah zopet nesreča; 10 oseb je bolj ali manj ranjenih. — V Olomucu je umrl pred včerajnim pomožni škof grof Belrupt-Tissac v starosti 77 let. V dveh letih je zgubil olomuški kapitelj že četrtega svojega člana. Društva. (Katoliško delavsko društvovMa-r i b o r u ) ima dne 15. junija v društvenih prostorih zvečer ob 8. uri svoj redni mesečni shod. Na dnevnem redu sta točki: Kaj hočejo socijalni demokrati in o § 2. društvenih pravil. (Zborovanje .Slovenskega katoliškega del. društva v Žalcu.) Dne 9. junija imelo je .Slovensko katoliško delavsko društvo" v gostilni g. Hausenbihlerja svoj javni shod, kamor je prišlo veliko število odličnih gostov, pa tudi delavcev iz okolice, posebno pa iz grižkih rudokopov, skupaj gotovo 150 ljudij. Ob pol 5. uri popoludne otvoril je g. Ulčnik, kapelan iz Griž, zborovanje in dal potem zaporedom besedo trem govornikom, kateri so jako temeljito odgovarjali vsak na svoje vprašanje, katero je bilo na dnevnem redu, namreč: 1. Kdo je provzročil bedo sedanjega časa? 2. Je li vera res privatna stvar? in 3. Kakšna društva so delavcem potrebna? Samo govor prvega govornika, g. Mateja Osenjaka, hočem danes kratko omeniti. Vsebina tega izvrstnega govora je bila približna ta-le: Vsa človeška družba razdeljena je zdaj v dva nasprotna tabora, na jedni strani stoje bogatini, na drugi strani pa siromaki. V tem nenaravnem razmerju pa je obseženo delavsko vprašanje, katero je v najnovejšem času silno nujno in nevarno postalo, kar vse države priznavajo. Pa kdo pa je zakrivil vse to? Nihče drugi, kakor liberalizem, kateri zaničuje vse, kar je božje, prezira vse posvetne postave in čisla le premoženje, vživanje in strast. Iz liberalizma pa je nastal socijalizem, kateri ni nič druzega kakor njegov istiniti sin. Poglejmo si torej 1. versko, 2. gospodarske in 3. politično polje in priznati bomo morali, da, je res liberalizem zakrivil sedanjo bedo delavcev. Ad 1. Liberalizem pravi: Človek je popolnoma prost, torej ne potrebuje Boga. Privrženci liberalizma so bili kmalu profesorji na visokih šolah in ti so rekli, vse se ravna po svoji natori in to je očiščeno krščanstvo. Liberalizem je od začetka protestantizma do novejših časov ostal le v višjih stanovih naše družbe, toda neprevidni, nestrpni in vročekrvni rovarji so skrivnost liberalizma izdali prostemu ljudstvu rekoč: .Ce ti brez vere lahko in srečno živiš, zakaj pa mi ne ?" In tako so socijalisti liberalcem popolnoma jednaki postali. Brez vere je človek popolnoma navezan na se, mora postati sam sebi središče in v njegovem srcu začne vladati dobičkarija, lastna korist in pogubna strast. Da, sprideni, neznačajni, lahkoživni, zapravi|ivi in krivični so socijalisti postali, ker so vero zavrgli. Večina delavcev nič nima, zato so si socijalisti izmislili to-le načelo: Prenehati mora vsa nenaravna razlika med ljudmi. Premoženje se mora razdeliti med uboge, da bomo tudi mi mogli vživati in zapravljati. Ad 2. Ce ni Boga, kar pravi liberalizem, potem morem srečen biti le tukaj. Zato pa mora biti prostost v obrtniji, trgovini in v izseljevanju. Iz tega sledi, da postane večina ljudij podložna nekaterim bogatinom. Delavec in delodajalec, oba sta prosta. Delavec pa je vendar navezan na delo, mora si poiskati delo, sklepati pogodbe. Pa delavcev je veliko, veliko pa tudi ponudb. Delavec gre, kamor hoče. Pa špekulant je tudi prost in lahko odžene delavca kadar hoče. In če delavec gre kam drugam, se mu jednako godi. On mora ali zadovoljen biti, ali pa polagoma ali hitro shirati. Torej je tudi na gospodarskem polju liberalizem silno dosti škodoval. Ad 3. Tudi na političnem polju je ravno tako. Človek je prost, v svoji prostosti pa lahko moč in silo dobi. In ta sila velja. Ako daue9 sklene večina; to je sila, da ni Boga, potem ga ni, seveda v domišljiji upornežev; če sklene večina državnega zbora na Ogerskem, zakramenta sv. zakona ni, potem ga pač ni. In tudi tega načela so se lotili socijalisti, se združevati v mogočno silo, katera naj bi imela namen, ves svet predrugačiti, da ne bo ne cerkvene, ne državne oblasti in ne velikega premoženja, ampak le jednaki prosti in srečni ljudje. Ako pa je liberalizem oče socijalizma, treba bo z vso odločnostjo postopati zoper njega po izgledu zadnjih dveh dunajskih občinskih volitev. Telegrami. Dunaj, 13. junija. Združena nemška levica je imela danes sejo, ki je bila zelo dobro obiskana. Vsi govorniki so se izrekli med splošnim odobravanjem za to, da je nemški levici nemogoče vstrajati v koaliciji, ker se druge koaliciji pripadajoče stranke drže pri celjskem vprašanju načela, katerega levioa ne more odobravati. Posebno se je povdar-jalo, kako so nekateri koalicijski člani osorno povdarjali svoje stališče nasproti nemški levici ter da je isto stališče zastopal tudi naučni minister v zadnji seji budgetnega odseka. Predsedništvo so pooblastili, da sklič brez odloga klubovo sejo in sicer tako, do bode zamogel klub v smislu svojih pravi sklepati obvezno za vse klubove člane. Dunaj, 14. junija. Cesarski namestnik gališki grof Badeni je poklican na Dunaj. Pravijo, da ima namen, pri Poljakih posredovati, da se glede Celja najde za koalicijo kaka pot iz zagate. Ko bi se ne našla, imenuje se mej drugimi Badeni kot kandidat za ministersko predsedništvo. Razven njega imenujejo tudi Chlumeckega, princa Lobko-vica in grofa Taaffeja. Razmere so zelo zamotane in danes se ne ve, kaj nam prinese jutrašnji dan. Dunaj, 14. junija. Seja levičarskega kluba je bila zelo viharna. Ministra Plener in Wurmbrand sta slišala marsikatero pikro besedo, vendar sta skušala razliti pomirja-jočega olja narazburjene valove; poudarjala sta, kako odgovornost si napravi levica zisto-pom, vendar pa sta se izjavila, da bodeta solidarno s stranko postopala. Dunaj, 14. junija. Vlada skuša pomiriti nemške levičarje. Dobro poučeni krogi govore, da se namerava celjsko vprašanje odložiti za jedno leto. S tem pa levica ni zadovoljna. Drugo sredstvo je, na katero mislijo Poljaki, nasvetovati slovensko gimnazijo v kakem mestu na Spodnjem Štajerskem, ki do sedaj še ni bilo imenovano. Dunaj, 13. junija. Danes se je vršila v navadnem redu procesija sv. Rešnjega Telesa, katere se je udeleževal cesar v spremstvu dvornih in vojaških dostojanstvenikov. Tudi ministra Goluhovski in Kallay sta bila navzoča. Dnnaj, 14. junija. Vojni odsek ogerske delegacije se je posvetoval o ustanovitvi tretjo vojaške akademije. Po pojasnjevanju vojnega ministra, ki je povdarjal, da se dosedaj še ni pokazala potreba tretje akademije, je bila vsprejeta z veliko večino resolucija, v kterej se pozivlje vojni minister, da predloži v prihodnjem letu stavbinske proračune za tretjo akademijo, ker sta dovolili obe delegacije v to s vrh o 40.000 gld. Dunaj, 14. junija. Poslanska zbornica se je danes posvetovala o šestem in zadnjem poglavju davčne preosnove. Mladočeh Va-šaty je prosil predsednika, da dovoli pri glasovanju o vsaki posamezni točki tega poglavja odmor desetih minut. Predsednik ga zavrne, da tega naprej ne more dovoliti, pač pa bode pri vsakem paragrafu vprašal zbornico glede odmora. — Posl. Gessmann in tovariši stavijo nujni predlog, vsled katerega naj se pozivlje budgetni odsek, da predloži poročilo o vladni predlogi glede kredita dveh milijonov za draginjske doklade državnih uradnikov nižjih treh razredov in učiteljev in 950.000 gld. za državne služabnike, da se bode mogla ta predloga še pred 1. julijem rešiti in potrditi. Predlog se odloži do konca seje. Rim, 14. junija. Vest, da se je kabinet odpovedal, je popolno neosnovana. Položaj zborničnega predsednika Villa je vedno bolj negotov. Pariz, 13. junija. Govor ministra Goluhovskega ugaja vsem tukajšnjim krogom, Najbolje priporočena za preakrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wien, I. Bezlrk, nsplats , Parterre. ker je razvideti, da bode deloval po vzgledu svojega prednika. Berolin, 13. junija. Zasebnim potom se poroča iz Londona, da se vršč koncem junija v Petrogradu, Parizu in Amsterdamu vpisavanja novega kitajskega posojila, in sicer po jednakih delih. Kristianija, 13- junija. Kralj je naročil Sverdrupu, da sestavi novi kabinet. Sverdrup si je izprosil nekaj dnij odloga. London, 13. junija. »Reuthers Office" se poroča iz Honkonga: Japonske čete so zasedle brez boja Tamsui in Taipeh-Fu. Kitajci se prav nič niso ustavljali. Carino so prevzeli Japonci, trgovina ni nikakor ovirana. Pratoria, 13. junija. Transvalske čete so napadle vodja upornežev, Magvebaterga popolno pobile. Upor je zadušen. Umrli so: V hiralnici: 12. junija. Mihael Miklavčič, kotarjev sin, 19 let, jetika. Tujci. 9. junija. Pri Siona: Rittweger, Polaek, Wagner, Gessler, Gold-Hamer z Dunaja. — Hofferer z Brna. — Panhano iz Kaaden-s. — Tausig iz Linca. — Manhart iz Gradca. — Medica iz Št. Petra. — Berger iz Trsta. — Pokorny iz Kralup-a. — Ostatek iz Giiinerndorfa. — Keršič iz Podkloštra. Pri Maliču: Sattler, Schwarz, Angl, Kawann z Dunaja. — Bellina iz Linea. — Hasenstab iz Basell-a. — Groetschel iz Gradca. — Gerstmann iz Lipsije. Pri Lloydu: Flore iz Banjaluke. — Gnadinger iz Bludenca. Pri Juinem kolodvoru: Soschdorfer iz Hieflau-a. — Stello iz Gradca. Pri avstrijskem caru: Eržen iz Divače. — Wazeck iz Trsta. Tremeitsko sporočilo. C as Stanje opazovanja 12 7Tu. zjut. 2. n. pop. 9. a. »več. zr&komor* t mm T3F0" 729-9 730 9 toplomera po Celziju Veter 16-4 24 6 18 4 si. vzh. si. zapad si. vzh. Vreme jasno oblačno ŠS3 •3« s s * a 0 00 7. u. zjut. 733-9 15-0 13 8. u. pop. 735-3 16 8 9. a.zveč. 737-8 12-8 Srednja temperatura obeh ia 1-5 in 3'4° nad normalom. si. svzh. si. svzh. si. szap. dni 19-88 oblačno H dež in 14-9°, 19 oziroma Poslano. 390 1-1 Z ozirom na ..poslano" g. J. Kopača iz Gorice v štev. 130 .Slovenca" z dne 8. junija t. I. sem primorau objaviti, da je g. Kopač pri obravnavi dnd 21. maja t. 1. odstopil od svoje proti meni vložene tožbe radi žaljenja časti vsled poravnave, sklenjene po posebnem prizadevanju njegovega g. zastopnika na podlagi od mene oddane izjave unutopne vsebine: „Mit Riicksicht auf die beeidete Aussage des Herm Privatanklagers bei der heutigen Ver-handlung, dass er den als echten Bienenwachs-Kerzen unter der protohollirten Schutzmarke in dcn Handel gebrachten — Kerzen weder selbst, nočh durch seine Arbeiter Farafin oder einen andern Zusatz beigcmengt habe — stehe ich nicht an, meine in den Schreiben an Herm Curat Legat in Lipica ddo. 28. November 1894 und 16. Jan. 1895 und an Herm Vicar Štefan Kerkoč vom 4. December 1894 gebrauchten Beleidigungen, laut tvelcher ich dem Herm Privatanklager unreeles Vorgehen vorgeworfen habe, — und zu welchem Vonvurfe tnich die Anahjse des Herm Frofessors Baltesar Knappitsch bestimmte, zuriickzuziehen und zu bedauern". Kakor razvidno iz te izjave, sem jaz edino le predbacivanje nesolidnega postopanja g. J. Kopača preklical, in le z ozirom na to, da je on pri obravnavi pod 'prisego zatrdil, da on sam. oziroma njegovi delavci niso nikoli pridejali kaj parafina onim svečam, katere on pod znamko „pristnovoščenih" sveč prodaja. Omeniti moram pa, da je g. Kopač pri sodni obravnavi sam pod svojo prisego priznal, da je za izdelovanje svojih sveč med drugim tudi tak vosek porabil, ki se njemu samemu po nakupu ni zdel popolnem nesumljiv, in da je nekaj sveč iz tega voska poslal tudi prečastitemu g. knratu Eduardu Legatu v Lipici, ne da bi se bil preje potom kemične analize prepričal, da je dot'čni vosek nepokvarjen. Gospod profesor in sodni kemik B. Knappitsch je tudi pri sodui obravnavi dn^ 21. maja t. 1. vzdr-žaval odločno svoje zvedeniško mnenje, da se je v po njem preiskani sveči nahajal „parafin". Moj preklic je veljal tedaj le gori omenjenemu predbacivanju. V Ljubljani, dnč 14. junija 1895. Pavel Seemann. Koverte s firmo § priporoma M Katoliška Tiskarna po nizfcej ceni. ■'■■" Eksekutivne dražbe. Jan. Sluge, posestnika iz Smorao, zemljišči (2U7 gld. in 50 gld.) s pritik'ino (62 gld.) dne 25. jnnija in 26. julija v Kamniku. Jak. S e 1 a n a iz Vnanjih Gorio (terjatev 245 gld. 52 kr.) posestva (100, 990, 100, 220 in 130 gld) s pritlklinaml (199 gld.) dnč 3. julija in 3. avgusta v Ljubljani. Jož. Noseta iz Žvirčega zemljišči (50 in 130 gld.)-, Janeza Smrekarja iz Drašče Vasi polovica zemljišča (565 gld.) ; Ant. P o r k o t a iz Kala polovica zemljišča (529 gld.); vsi trije dne 12. julija in 9. avgusta v Žužemberku. Marije Košir iz Srelnje Vasi posestvo (3557 gld.) g pritiklino (15 gld.) dnč 25. junija in 26. julija na Vrhniki. Premena pri tvrdkah. Pri tvrdki „Prvo ljubljansko uradniško konsumno društvo, registrovana zadruga z omejenim poroštvom" vsled ukrepa občnega zbora z dne 24. marca 1895 izvršil se je izbris izsto-pivših predstojniških članov Vadava Cernsteina in njega namestnika Mavrieija Hladika in vpis novoizvoljenih članov v« predstojništvo Jos. Lampeta, o. kr. voditelja zemlj. knjig v pok. in Fr. Berganta, c. kr. poštnega oficijala, kot namestnika. Dalje je bila v Novem Mestu vknjižena gospa „Amalie Weibl" (nemški), traovka v Metliki, pri že vpisani tvrdki „Alois Weibl" v Metliki. V Domžalah je 383 6-2 kateri je na trajni vodi, s vred, oboje v najboljšem stanu, ceno na prodaj. — Natančneje poizvedbe pri dr. Karolu Schmidinger-ju, c. kr. notarju v Kamniku. Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. Protinski cvet ali cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr. Od'očno najboljše mazilo zoper trganje po udih, bolečine v rokah, nogah, v križu ter v živcih, otrpnete ude in kite itd. Dobiva se pri 566 33 Ubaldupl. Trnkoczgju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6czy v Oradou. o•1 o H B Št. 44S9. Razpis. 370 3-3 Na oddelku za mladoletne korigende v deželni prisilni delavnici v Ljubljani izpraznjena je ■lutfbek udi z letno plačo 700 gld. in s prostim stanovanjem, oziroma s stanarino letnih 120 gld. Ta -lužba se bode oddala provizorično proti trimesečni odpovedbi, vendar se pa vsled dogovora s c. kr. deželnim šolskim svetom za Kranjsko pridrži dotičnemu ljudskemu učitelju prejšnja stopnja v staležu kranjskih ljudskih učiteljev ter se mu za dobo podučevanja v prisilni delalnici dovoli odpust. Prosilci za to službo izroče naj svoje prošnje z dokazilom učiteljske sposobnosti za slovenske in nemške ljudske šole, znanja luškega jezika iu godbe ter dozdajnega službovanja najkasneje do 1. julija 1895 podpisanemu deželnemu odboru. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 28. maja 1895. a&r 3SJT -£S Cesarsko-jnlillBjne cerMaTtatisrečle po 1 sli. | Zadnji mesec. 16 15 3 Glavni dobitek 30.000 vrednosti. priporoča . C?. v Ljubljani. ^^azlične rastline, fioreninefy M 66 28 luBje in semena /hPuj $ Molf