St. 187 NMMm&MIlUrttilMlItlflMlIOHim« v Trstu, v mdtMo 9. aveusta im Posamezna številka 20 cent* Letnik L fefeja, isvcemii poodeMck, v—k dan Adlkeg« it. 20, L oad»tropi#. Dopisi, ptana se ne sprejemajo, rokopity 0 PmL F. Pe*4c. — Ustnik tUka enaAa z« mesee L 7.—, 3 mesece Ze inoiematvo mesetno 5 lir več aitvo: ulics sv. FrančUka «4»'**'° uredništvu. ' -i^ijo. — Odgov ursdf'ki utkarne Edinost. Naročnina "fi. 32— in celo leto L 60.—. lištva in uprave it. 11-37. -ii- DINOST Posamezne itevilke ▼ Trata in okolici po 20 cent. — Oglati se računajo v iirokotti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cettt. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglssi naročnina in reklamacije se poiiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančifka Asiikega itev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Opomin dr.ja Takoj po srečnem zaključku pogajanj v Firenzi med delegati smo ml v tozadevnem članku Posebno opozarjaii na izjavo dr.,a Otokarja Ry£afa v razgovoru s poročevalcem lista «Cnor; nale d'Italia»: da bodo bodo« cdaoga* med Italijo ta JugoeUvijo v veliki men odvisni od postopanja s slovansko manjšino v Itafc*i! Da se je spoznanje o potrebi takih dobrih odnošajev za koristi obeh držav uveljavita tudi na vseh italijanskih resmh in izpreividnih straneh, govori dejstvo da so toliko italijanska javraos*, kohkor tudi službeni činitelji z velikim ^doščenjem pozdravili vest o srečnem zaseku rečenih pogajanj. Tudi «Pcpolo d Italia» je — ka,r je posebno pomembtto z ozirom na dejstvo da je ta lisi glavno glasilo vladajoče stranke — v svojem komentarju temeljite revidiral svoje stališče napram ju-goslovenski državi ter je pioklčrtaval veliko pomembnost doseženega dogovora. «Sporazum predstavlja — tako je pisal _ definitivno uredbo kompleksa vprašanj, katerim je zagotovljena juridiuna podlaga, posebno pa tistim jadranskim vprašanjem, ki z rapallsko pogodbo niso bila urejena. Izprevidno in trajno izvajanje dogovorov tvori izhodno točko, s katero se je g. Mu s soli ni loiil vprašanja odnošajev z Jugoslavijo ter je s svojo jasno in premočrtno* akcijo znal doseči veliko uresničenj. s katerim je potrdil dogovor prijateljstva z mlado sosednjo kraljevino; ki v mednarodnih resničnostih predstavlja eno glavnih točk italijanskih pozicij napram južno-vzhodnim državam Evrope!» Dalje: «Do čim pa se mora razvoj take ugodno vplivajo na razpoloženje med njih soplemenjaki onkraj m venskega naroda treba računati! Ta duša je, ki hoče in zahteva pravično rn dobrohotno postopanje s Slovani v Italiji. Dr. Rybar je dober poznavalec te duše! Zato naj merodajni činitelji v naši državi uvažujejs njegov opomin, da pride do zares trajno dobrih odnošajev med obema državama in obema narodoma, da bo sporazum v Firenzi donašal zaželjene koristi v blagor obeh sosednjih držav! U^ažujte Rybarev glas! Farinacci postaja pobožen CREMONA, 8. Glasilo generalnega tajnika fašistovske stranke on. Furinaccija «Cremona Nuova» je objavilo danes uvodnik *Ora basta!» (Sedaj je zadosti!), v katerem- siliti napada' vatikansko glasilo «Osservatore Romano». Članek se zaključuje tako-le: Medtem ko pravimo «Osservatoru», da je čas, da neha dajati nam lekcije, ki jih prav nič ne potrebujemo — medice cura politike opirati na realno in pravično ra-ite ipsum (zdravnik zdravi pre, sebe — zumevanje medsebojnih interesov Ln raznih j moramo povedati da se čutimo bhzje tozadevnih potreb, zagotavlja dosežem j Kristusu, ki je s s»k> podil iz tempelja pre-dogovor možnost za najrazsežnejše gospo- kupčevalce, kakor so osebe, ki ga nepre-- - ... stano kličejo in ne priznavajo, da je na- silje v gotovih okolščinah krščanska čednost. v kolikor rabi za rešitev neoesar, ki ni krščanstvu popolnoma indiferentno*: darsko sodelovanje, ki — razun tega, da je naravna potreba za obe državi — predstavlja tudi eno najplodnejših podlag za gospodarsko obnovo držav zmagovalk v vojni*. ....... S temi svojimi izvajanji pripisuje «11 Popoio d'Italia* doseženemu sporazumu veliko pomembnost prijateljskih odnošajev ne le z Jugoslavijo, marveč tudi za pozicije Italije napram drugim srednjeevropskim državam. S tem priznava, da je jugo- skrv-dtiska dr iavfl. poc^aU va 7Pn činitelj evropske politike. Izvajanja v glavnem fašistovskem glasilu gredo torej »v sklad z izjavami dr.ja Ry-bara, kolikor se tiče pomembnosti doseženega sporazuma. Samo da je dr. Rybar storil korak dalje. In sicer važen korak. Ne zadostuje, da si postavljamo kak velik in koristen namen, ampak je treba ustvariti tudi pogoje za bližame k postavljenemu si cilju! In dr. Rybar je označil enega glavnih pogojev, Če se hoče, da bo dogovor do-našal tiste sadove, ki set pričakujejo od dogovora, ko je rekel s hvalevredno odkritostjo, da bodo bodoči odnošaji med Italijo in Jugoslavijo v veliki meri odvisni od postopanja s slovansko manjšino v Ita-liji. Na italijanskih vodilnih in odgovornih činiteljih je sedaj, da izpolnijo ta pogoj! Tudi to je — da govorimo s «Popoio d'I-talia* — «uno det punti piu salienti« za politiko, ki naj jo izvaja Italija, da si zagotovi plodonosno pozicijo v -svojih odnosa jih z Jugoslavijo. Italija more izpolniti rečeni, od dr.ja Ryb£ra označeni pogoj brez vsake škode za svoj ugled, svojo suverenost in svoj nacionalni značaj. To so bili namreč doslej tisti — izgovori, s katerimi se je s slepo trdovratnostjo opravičevala vsa nesrečna in nepremišljena politika napram Slovanom v Italiji. Samo je treba velik1"-poteznosti v presojanju manjšinskega vprašanja; je treba presojati stvari z višjih vidikov, nego je oni razpaijenega in zato nepremišljenega nacijonalizma. Tistega na-cijonalizma. ki se mu ne zdi potrebno, da bi nekoliko' gledal tudi preko rdeče^-belo-zelenih meja svoje lastne države in ki mu je v vodilo le tisto znano geslo: Italia fara da se! To geslo je sicer lepo zveneče in častno, ker priča o veliki narodni samozavesti, ali odgovornim državnikom ne more služiti kot edina direktiva. 2e zato ne, ker je neizvedljivo1. Ni je države, tudi najmogočnejše ne, ki bi mogla živeti in zasledovati za državo koristno politiko povsem neodvisno od sosedov. Vsak državnik mora vso svojo politiko prilagodo-vaU splošnemu meddržavnemu življenju, F>»sebno pa razmeram in razpoloženjem pri sosedih. Ravno dejstvo, da je g. Mus-solini s toliko vztrajnostjo in strpnostjo stremil po sporazumu z Jugoslavijo, dokazuje pravilnost tega našega nazora. Alt, kakor že rečeno: treba je ustvariti kulture, ki jo je prineslo krščanstvo in ki bi bila v Italiji pogažena, ako bi ne bilo sveto fašistovisko nasilje reagiralo proti orgijam barbarov v službi Moskve*». Dol s spomenikom, padlim, ker so ga postavili socijalisti! CREVALCORE, 8. Sedanji fašistovski občinski svet Jfe' .skfenil, da se poruii spomenik padlim, ker ga je postavil 1. 1920. občinski svet, ki je bil socialističen. Ta ukrep je seveda predmet najrazličnejših slanih opazk na račun sedanjega občinskega sveta. _ Vinska letina RIM, 8. Po statističnih podatkih, ki jih je zbral on. Marescalchi za list «ltalla Vinicola ed Agraria», je razvidno, da je letošnji vinski pridelek nekoliko manjši od lanskega. Znašal bo 42,700.000 hektolitrov, medtem ko je Italija pridelala lansko leto 44,714.000 hI. Le v Emiliji, Pie-montu, na Beneškem in na Siciliji je pridelek nekoliko boljši kakor lanski. Prvo žrtev flskoeneso zokino v Jugoslaviji Znižanje železniških tarifcv - Predor skozi Ivanjo Planino BEOGRAD, 8. (Izv.) Danes se je vrnil v Beograd Pavle Radič in več njegovih tovarišev. V političnih krogih je bilo radi tega nekoliko bolj živahno kakor tekom zadnjih par dni. Ministrski svet je sklenil, da se prične z gradnjo proge Kočane-SpKt; deilo za predor skozi Ivanjo Planino se bo začelo tekom 2 tednov. Prometni minister je izjavil raovilnarjem, da se s 15. septembra uvedejo znižani železniški tarifi na podlagi predvojne relacije, t. j. na podlagi zlate valute. Vlada je končno sklenila, da bo posredovala v sporu med lastniki rudni kov in delavstvom. V to svrho bo nakazala potrebno svoto denarja. Prihodnja seja ministrskega sveta se bo 'vršila: v terek. Seje se udeleži tudi finančni minister Stojadinovič. Na dnevnem redu bo razprava o trgovinski pogodbi z Avstrijo. Danes so «Službene Novine» tobjaivile novi tiskovni zakon, ki je z današnjim dnem stopil v veljavo. Prva žrtev naveza zakona je bila «Republika», glasilo republikancev. List je bil namreč zaplenjen. Pomočnika zunanjega ministra dr.ja Markoviča je danes obiskal poljski poslanik Okenski. Razgovarjala sta se o carinskem tarifu za poljske pridelke. Okenski je izjavil novinarjem, da je o tem razpravljal tudi s trgovinskim ministrom. Poljska kakor tudi jugosl. vlada se trudita, da bi pogoje za udejstvitev kakega namena alij prišlo do zbHžanja obeh držav. načrta. In dr. Rybar je označil enega glav- ^ fc—sx_ ^--- nih pogojev za dobre odnošaje med Italijo m Jugoslavijo, ako naj bo prijateljstvo trajno in ako naj donaša zaželjene sadove. Ta pogoj je pravičnost in dobrohotnost napram sopJem en jakom državljanov Jugoslavije. Tista pravičnost, ki jim bo odvzemala vsak strah za svoj narodni obstanek ter jim — ob polni lojalnosti napram državi — dovoljevala neovirano delo za svoj kulturni in socijalni razvoj in gospodarski napredek, ter jim s tem — to je treba posebno poudariti — tudi odtekala vzroke za pritožbe, ki neizbežno ne- G. Markoviča je posetil tudi francoski poslanik Grenard, ki se -je informiral o sklepu porslaniske konference glede razmejitve med Jugoslavijo in Albanijo. G. M ar kovic je izjavil, da je o sklepu obvestil ministrskega predsednika Pašića in zunanjega ministra Ninčiča. Vlada je z e tako životariti, 1________Ao Pari«, a takr° zopet resnica, da niso sedanje place donosni od drugih, t j. nekateri industriak^i imajo večji procentualni dobiček kakor drugi ali z drugimi besedami, nekateri delodajalci zamorejo svoje delavce dobro plačati, drugi n-e. In resnica je, da delaio nekateri v zgubo pod sedanjimi delovnimi pogoji. Takih malopro-duktlvnih rudnikov j« veliko število, v njih je zaposleno mnogo delavcev, ki pa seveda morajo živeti. Kakor je resnica, da angleški lastniki pre- je kritičen, zaključuje «Echo de Paris», a se da še vedno popraviti. Potrebni so hitri in. radikalni ukrepi, predvsem pa odpoklic gen. Serraila. Gospod Briano mjora čimprej odpoklicati generala Serraila. V enakem smislu piše tudi «LfEdair». Izjavljaj da so se dvignili Druži ne proti Franciji, temveč proti generalu Serrailu. Ta list predvideva, da bo sedanji položaj v Siriji' izrabila Anglija, da odreže Franciji pot v Perzijo. «L'Intransigeant» pravi: Nikakor ne smemO prikrivati, da je položaj francoskih čet v Siriji zelo kritičen. Francoske izgube so velike. Druži so odvzeli Francozom vse topove, strojnice in tren. General Serrail prosi, da se odpošljejo v Sirijo oja-čenja in nov vojni materijal. Poraz Rlfancev pri Uezzanu Abd E1 Krim dal aretirati Kaida Kimaoja RABAT, 8. Uradno poročilo pravi: Francoski oddelki so odbili med Mazfrumom in Uezzanom uporniške čete, ki so se spustile v beg. Sovražnik je pustil na bojišču 300 mrtvih. Blizu Branesa se opaža živahno gibanje Rifancev. Govori se, da bodo rifanski oddelki napadli španske postojanke vzhodno od Melille in jugovzhodno od Aidira. MELILLA, 8. Glasom zanesljivih vesti je Abd E1 Krim odredil, da se aretira in odvede v zapore Kaki Kimaioja, ker jc baje kriv poraza, ki so ga utrpeli rifanski oddelki v odseku Milsdar. Španski letalci razvijajo v vsej španski coni živahno delavnost. _ 50.099 ameriških fašistov priredi danes manifestacije v Washmg-tonu PARIZ, 8. Jutri se bodo vršile v Washingtonu velike manifestacije kukluks-klanovske organizacije, katerih se udeleži okoli 50.000 članov. Pripravljalni odbor kukluksklanovcev je naprosil Coolidgeja, da prisostvuje manifestacijam. Ker se oblasti bojijci izgredov, so izjavile, dovolilo kukluksklanovcem obhod po meslu le pod pogojem, da ne pridejo v belih kapucah, ki so znak organizacije. Do sedaj je hilo naročenih 43 vlakov, ki bodo prevažali maniiestante v Washington. Velik poiar Nad 6 milijonov Škode ZAGREB, 8. Sinoči ob 19.30 je opazil vratar Zagrebškega parnega mlina, ki stoji za glavnim kolodvorom v Zagrebu, da je v skladišču izbruhnil požar, in sicer v silosu- (elevatorju), kjer se poleg skladišč žita, koruze in moke nahaja tudi skladišče zagrebške monopolske uprave za vžigalice. Razen tega imajo v tem poe prihajal z Dunaja in parnik Fran Deak Na prvem parmku so se vozili izletniki iz Estonske. Prvi del parnika Eli-sabeth je bil močno poškodovan. Človeških žrtev m bil'o. Materijalna škoda je znatna. Letalo ponesrečilo KRAKOV, 7. Včeraj dopoldne se je ponesrečilo letalo, ki bi moralo biti izročeno prometu. Štiri osebe, ki so bile v letalu, so bile deloma težko, deloma lahko ranjene. angleških rudarjev bogve kako sijajne. Še vedno so pliače nižje v primeri s predvojnimi, če upoštevamo manjšo kupno moč denarja, četudi zlatega. Tako si prizadevajo delodajalci in rudarji zagotoviti si življenjski obstanek. Ker pa ne more nobena izmed pnbeh strank popustiti, ako se noče obsoditi v ^Jspodarsko smrt, zato je ta spor brez kake tretje pomoči nerazrešljiv. In v tem skrajno kočljivem trencetku se je odločila vlada, da poseže vmes in prepreči izbruh gospodarskega dvoboja med rudarji in njihovimi delodajalci. Tik pred izbruhom tc vo/ne je vlada obljubila, da poravna razliko mec1' zahtevami delavstva :n ponudbami indu-, strialcev iz državnega zaklada, seveda pri tistih industrijah ki bodo dokazala, da delajo v izgubo; to ne bo težko dokazati, zakaj angleška premogovna industrija preživlja težko krizo. V devetnajstem stoletju je bil angleški premog gospodar na mednarodnih trg:h. Tudi takrat so bile včasih krize, toda ni bilo inozemskih kokurentov. Šele v dvajsetem stoletju sla začeli Nemči a in Amerika izpodrivati angleški premogovni moncjjol Vojna in prva povojna leta, ko je premog primanjkoval, je angleški premog zopet zavladal in dosegle so se take cene kakor nikdar poprej. Toda sčasoma se je svetovni trg; nasitil s premogom, posebno odkar ga je začel izpodrivati petrolej in njegovi izdelki; potem e treba pomisliti, ć'a so v mnogih državah začeli intenzivno izrabZ;ati vodne sile in je torej elektrika postala nevaren tekmec premogp. Tako je izvoz angleškega premoga začel silovito padati. V prvi polovici 1 1923. so izvozili Angleži 50 milijonov 100 tisoč Ion premoga, v prvi polovici tega leta pa samo 26 m l;onov 900 tisoč To ;e velikanska razlik;«! Pa tudi cena se je znižala od 1. 1923. do danes za tretino. Od 3000 rudnikov so zaprli / 1. 1925. preko 400. Iz tega je razvidno, da je neobhodno potrebno še nadaljnje znižanje c-.n, ako naj angleški premog tekmuje z inozemskim. Znižani« cen pa je mogoče ooseči na tri načine: Prvič z znižanjem plač in zvišar em delovnega časa, drugič z moderniziranjem proizvajala in predvojnih sredstev, tretjič z državno podporo. Prvi način je vsa) za sedaj neizvedljiv, zakai delavstvo je dobro organizirano in ima za seboj del javnega mnenja. Tudi so bili železničarji sklenili, da ne bodo prevažali premoga, ako izvrše delodajalci svo'o grožnio in ustavijo obrat. Tako bi torej že v začetku utegnil boi med delavstvom in delodajalci povzročiti veliko zmedo v Angliji, ka; bi pozneje sledilo, se ne ve. Vsekakor bi se boj nadaljeval z vso ostrost o n ć'clavci bi prišli s svojimi političnimi zahtevami. nekateri bazeni okoli samostana Sv. šab, 20 milijonov Din. Zagrebška policija Navma, kjer so že nameravali Italijani zgraditi hidraulična podjetja. Vojni minister Dušan Trifunović je je pridno na delu, da pride na sled vzroku požara. Koncem julija t. L je potekel pogodbeni rok med lastniki premogovnikov na Angleškem in radarji. Malo pred potekom tega roka so indu-strialci naznanili rudarjem, da je pogodba potekla in da bo treba napraviti novo na podlagi principa: man;Se plače in zvišanje delovnega časa od 7 na 8 ur dnevno. To j.e v kratkem vzrok zadnjega delavskega gibanja na Angleškem. Angleško delavstvo, ki je organizirano v največjem sindikatu, kar jih poznamo «Labour Party», je seveda odločno odbilo zahteve de-lodaialcev, nakar so delodajalci zagrozili, da zapro rudnike, ker delajo z izgubo. Zapretje rudnikov bi pomenilo strahovito socialno krizo, zakaj novi stotisoči bi pomnožili oni poldrugi miliion brezposelnh na 2 mi-ljona. Toliko število brezposelnih pa je tudi za bogato Angleško preveliko Če bi pa šlo samo za brezposelnost, bi stvar ne bila tako nevarna sama na sebi. Gospodarski motiv spora bi stopil v ozadje, in vsa zadeva bi zadobila v kratkem izrečno političen značaj. Kako in kaj, o tem bomo 9podaj natančnejše razpravljali. V boljše razumevanje sedanjega spora med rudarji in gospodarji naj omenimo tole: Anglija je dežela, kjer se je premogovna industrija najprej začela in se naglo razvijala. Angleško bogastvo se je pričelo bas s premogom. Na angleških tleh je obilo tega «črnega demanta>», ki ga je ves svet kupoval. Rudniki so v rokah zasebnikov. Ti rudniki so seveda kaj različni. Nekateri veliki, drugi srednji, tretji majhni. V nekaterih se vrti kopanj« po najnovejših metodah z modernimi strofi in na veliko, v drugih le vedno po etarem načinu in moj racionalno Ker se pa meščrnski in gospodujoči sloj ne čutita dovolj močna da bi sprejela bitko, zato je vlada priskočila na pomoč industrialcem in s tem tudi delavcem. Glede moderniziranja proizvodn:e in prevoza je treba omeniti, da je za to potreben kapital, ki ga baš tiste industrije, ki so potrebne obnove, nimajo. r Torej ne preostane drugega, kakor da plača država omenjeno podporo, dokler se zadeva ne reši na kakšen drug način. Tako bo država prispevala s kakimi 20 mi-ljont funtov šterlingov in mir je ohran en za eno leto. Končni boj je torej odložen, vprašanje je ostalo nerešeno. Izključeno je, da bi država stalno krila izgube nemarnih industrialcev. Tu ne gre tudi iz razloga, ker daje država s tem slab zgled' in potuho; dalje ne smemo pozabiti, da se bodo tudi druge industrijske panoge v slučaju mezdnih sporov zanašale na državno podp oro. Stalno vzdržavan e neproduktivnh industrij pa je ekonomski nezmisel lako pridemo na politične zahteve delavstva. Delavci pravijo: Premogovniki naj se po-dTŽavijo. Le država more izbol;šaeno na kompliciran način, je povedal, da je zadobit te poškodbe, ko je hotel spraviti za šalo v tek motor korijere, ki vozi v Vipavo; ušla mu je namreč iz roke ročka motorja in ga lopnila po roki. Mladenič, ki se bo moral zdraviti kake tri tedne, je bil prepuščen domači oskrbi. — ZHkorsia drobiž. G. Alojzij Labani, stanujoč v ulici Lavatoio št. 3, se je predvčerajšnjim vozil v tramvaju na progi Bošket-Škedenj. Ko je izstopil, je zapazi, da mu je zmanjkala iz notranjega žepa suknjiča listnica z zneskom 115 lir in raznimi listinami. O&vidno mu jo je tekom vožnje izmaknil kak stpreten žepar. Labani je prijavil dogodek na kvesturi. — Zasebmci Emiliji Petek, stanujoči v ulici Ponte št. 4, » v zadnjem času po-gostoma zmanjkati iz stamcKvanja razni predmeti, kakor obleke, perilo in tu pa tam tudi manjši zneski derarja. Ker ni mogla nikoli zasačiti tatu, je končno pri- včeraj prišel z Dunaja, da prisostvuje pogrebu take tragično zgubljene hčerke. Pred predorom Montuzza se je sprevod razšet; le mrtva- __.__ška vozova in kočije z ožjimi sorodniki mladih denik», naj se vlada loti sporazuma s sv." sto- |rlev so nadaljevali pot na pokopališče pri lico z -gotovostjo in širokimi pogledi ter najj Am. ,fln;tAnna c. M ara«««?«* £ s- , _ javua zadevo na policijskem komiearijatu peljali na dveh posebnih vozovih. Za krstama ! y u}ic. s^jta. Sum varaoistnih organov je je stopal tudi bivši poslanec Pittoni, ki ie j ^ ngko ^^ Petkove, ki je bila SVO)l ______ drugače, bi bila prevara, ki bi je ne mogli; opravičiti niti dobri nameni. Glasila viadne večine naglašajo sicer, da je ta korak g a Orlando posledica popolnega poraza njegovega političnega koncepta. Neverjetno pa e, da bi se lega dogodka veselile tudi trezne glave v vladni stranki sami. Če se tako izrazite in avtoritativne osebnosti, ki so skozi . . • i 1, ».1- __f _ 1 _ T>V_ ' letel na ostro kritiko praških listov. Zlasti «Narodni Osvobozeni* očita vodstvu republikanske strank?, da dosedaj ni moglo doseči sporazuma v svojih lastnih vrstah glede nazi-ranja o takih važnih vprašanih. — Promocija. Zadnjega dne v juliju je napravil doktorat na eksportni akademiji v Frankfurtu na Nemškem g. Dan lo Švara iz dolgo dobo odločilno posegale v politično živ- Ricinani pri Trstu. Iskreno čestitamo! ];enje države in naroda možje velikega ugleda §ummrfika v perici. Jugoslov. doma in v vnanjem svetu, o-lovoljeno um^o ^ « in T^05nu]e v hdgo- z javnega pozonsca, pomeni Or- brez ozira y ^ n žumarsko šolo, v kateri na njih strankarsko in politično staLsce mladeniči dobivali po.rebno sobrazbo o r-ce. J vsekdar vel,ko izgubo m občutnoloc S„marstvu Šola se otvori to jesen; pouk bo ! pod v ko za javno življenje. Razumljivo je torej, ce , udi odlični in izprevidni mož e vladne lai eno žaki nakladal bate cunj na voz pred skladi ščem, se je na bala prevrnila nan; in ga zadel iako nesrečno, da mu je zlomila eno rebro. Ponesrečenec je bil prepeljan v mestno bolnišnico. — Posledice igre z avtomobilov. Včeraj popoldne je prišel iskat pomoči v mestno bolniš- padel aretirana. Toda ker je ženska odločna tajila, da bi bila kdaj kaj ukradla Petkovi in ker ji ni bilo mogoče* ničesar dlcikazati, je bila po zaslišanju zopet izpuščena. _ Predvčerajšnjim »e je neznan uzmo- vič vtihotapil v stanovanje zasebnice Julije Lucich, stanujoče* v ulici Tammaro Luciani št. 5, ki ukradel nikeljnasto uro ter nekaj perila v skupni vrednosti kakih 250 Hr. — Istotako neznan zlikovec je predsi-noćnjim pobasal z glavnega oltarja v cerkvi sv. Vincenca velik lanen prt, vreden kakih 150 lir. Vesti z Goriškega leto. — Iz Bazovice. Ker se vsled slabega vremena ni vršila javna tombola v nedeljo, se ista vrši danes, — Ker je dobiček tombole name- se so si tud. —-.....--------■ ... , stranke prizadevali, da bi Orlanda odvrnili od nizove namere in ga ohranili javnemu življe- ma države Ob vsem spoštovanju- do sedaj vla- _ . daioče Stranke je vendar opravičen dvom ali njen v pr:d zavarovalnici gove.e zivme. bo mogLa ta stranka — če b:. še drugi odlič- vabi občinstvo k obilni udeležbi! n aki sTedili Orlandovemu zgledu — nadomestiti vse sposobnosti, energije, politično m državniško rutino teh mož?! Dvomimo opravičeno. Kajti taki ljudje so dragoceni komponenti skupnega javnega življen a, da se ne morejo pogrešati brez škode. Vprašanje je seda\ ali se Ojando definitivno umika z javnega pozorišča? To vprašanje moremo zanikati na podlagi izjave Orlanda samega, da v sedati! političnem živi jen u m mesta zanj. To bi kazalo, da hoče čakati na spremembo časov in razmer. Govori se tudi — kar pa na še potrjeno — da se hoče Orlanco umakniti v inozemstvo. Tudi to bi fašistovska glasila pozdravljala kot znak velike zmage, ker bi bili rešeni tako nevarnega nasprotnika. Pa tudi ta račun bi bit zgrešen. Klasičen pouk daja Francesco Nitti. Ne da bi se istovetili — nimamo razloga za .o — s politično ideologijo tega politika in državnika _ ugotovijamo vendar, da ie Nitti ena najsvetlejših glav svobodne Italije Judi on je pobegnil v inozemstvo, ker ni bilo vec mesta z?nj v sedanjem življen:u ltah;e. Ah pa_ 'e mor^a s tem politično obglavljen in izključen iz političnega življen a Italije? Nasprotno. Moz se naha:a sedaj v Angliji, kjer izvaja ?avo propagando za svoje ideje. Njegova predavanja i " n/ivcniJ na.večictfa zaa'.mania in i Turneja člactov dramskega društva k Gorice. Danes gostujejo člani dramskega društva »d vodstvom g. Cirila Bratuža, pri Sv. Luciji, dvorani g. Mikuža, z Bevkovo dramo v treh slikah ^Smrtna poteza->. Delo je doseglo povsod, k?er so je igrali, zelo lepe uspehe. Avtor nam opisuje tu velikonvestno življenje m njegove slabe strani tako krepko in resnično, da . gledalca zasleduje razvitek dejan;a z never-' jelno napetostjo. Prepričani smo, da ne bo — Zopet avtomobilska nezgoda. V petek zjutraj se je vzpenjal po strmem klancu proti Sv. Marku vejaški kamjon. katerega je upravljal mlad vojaški šofer. V sredini klanca sta odpovedala me tor in zaivora, vsled česar je kamjon pričel drveti navzdol. Šofer je bil toliko hiter, da je skočil iz kamjona ter ga prepustil njegovi usodi. Kamjon se je seveda prevrnil i nobenemu zA, ako si bo ogledal to krasno in razbil. . g- L-t:- _ Kobarid, V vseh slovenskih občinah bivše Društvene vesti t ^^TeVodličniga pisatelja Bevka. Mnogo — Občni zbor M.D.P. - Trst se vrši danes ! reklame delati bi bilo 0dv«č» saj zadostuje točno ob 10. uri v dvorani DKD pri Sv. Ja- saroo imc pisatelja in* igralcev in uspeh je go-kobit. Vabljeni so člani in prijatelji društva. ! lov p0 drami sledi veseloigra v enem dejanju — Trgovsko izobraJf: valno društvo v Trsi u | od A. Čehova ^Snubač». Začetek ob 17. uri. vabi svoje člane na 'redni občni zbor, ki se . Vstopnina L 3, sedeži po L 6 in 4. bo vršil v nedeljo, 23. t. m. ob 10. uri pred poldne v prostorih Trgovsko-obrtne zadruge v Trstu, Via Pierluigi di Palestrina 4. - Odb or. — Tovar ši c. ZA V pondeljek, 10. t- m., se vrši skupni celodnevni izlet z jadrnico ob istrski -cbali. Zbirališče ob 8 30 zjutraj v prostorih D. k. N. T. — Hrano prinesite seboj! Udoležibe se polnoštevilno n ijočno! SPORT _ Proslava devetletnice osvobojeni« Gorice. Danes mine 9 let, odkar je bila Golica po krvavih bo#h prvič zavzeta od italijanskih čet. Gorica se pripravlja, da proslavi letošnjo obletnico svojega osvo-bojenja nadvse svečano. Povod letošnji iz-, redni sveCancsti ptvsia^e Je dala ofcol-! nost da bo ob letošnji obletnici izrečena 1 rforiškemu odseku bojevnikov od vods-tva zveze društvena zastava, na goriško zastavo pa bo ob tej priliki pripeta zasluzna e tinja narodne zveze vojnih dobrcKvoij-katero je odbor zveze pokl-oml sv. sv cev, Gorici. Prvotno se je govorilo, da se udeležijo iis a rji S. U. pri kolesarski dirki za cjanašnje proslave minister za notranje za-inosti* se morajo udeležiti seje O. s. j ^^ on Federzoni, podtajnik v mmistr- SPORTNO UDRUŽENJE (službeno). Skbp O. s. v. — Verificira se le športnike slov. narodnosti, ki niso udruženi v nobeni drugi spor »ni zvezi! Sklep stopi takoj v veljavo. — Kom kupo «Ed-------- __ , - . v. v petek, 14. t. m. ob 20 30 v navadnih ^ predsedstvu on; Suardo in mogoče prostorih. d. sam ministrski predsednik Mussclim so deležna povsod največjega zanimanja mi Pri nedeljskem in celo prestolonaslednik ali kak drug pr- "' IT- Zina Just* nelli, narodno- zvezo bojevnikov član ko- misarskega triumvirata zvez-e on. Kusso, stvu nevarnejši, nego doma Te dni je govoril Nitti n. pr. v Cambridge o «liberalizmu v Evropi*. Liberalizem in demokracij prestajata sedaj hudo krizo, ki spravlja Evropo v nevarnost, da izgubita podlago svo-jerfa razvoja. Toda niti boljševizem, niti tasi-zem — tako je trdil — ne bosta trajala m na koncu konca se povrne svet k duhu svobode. Za izgubo zmisia za svobodo je dvorna odgovoren socijalizem. Tako so skoro vsi italijanski fašisti prejšnji komunisti ali revolucionarni so-cijalci, ki so najprej poizkušali z rdečo revolucijo. a so potem, ko se je ta izkazala brez-vpešno, prešli k beli revoluciji. Italija trpi v tem trenutku na nev.arnam in bedastem nacionalizmu. To postaja od dne do dne bol| lasno. Nitti pa meni, da se bo boljševizem pre? ali sle? razvijal v resnično demokratično gibanie, do-čim je iašizem, ki nima nikake zdrave podlage, prehoden pojav. Lahkotatletski meet;ng S. U- - L, ___________ Dan.2s ob 15. se vršijo na igrišču S. d. j "^t^^^ilico pa gra. Fara. Razen teh <.«Adria» velika lahkoatletska tekmovala. ^ ^^^ bežita proslave tudi po^ sporedu so sledeče tekmovalne discipline: : f "'T' 1 ,cvetinja^ prof. Moški: - 1) predteki 80 m; 2) pešhoja na , slanec Sansane«! m -zlata svetinja p 3000 m; 3) predteki na 400 m; 4) metanj* ; Anulcare Kossl diska; 5) skok v višino; 6} semitmale na 80 m; Današnja svečanost se bo razvijala po 7) metanje krogle; 8) finale na 80 m. sledečem sporedu: ob 8. uri in pol zbiranje Dame: 9) brzotek na 60 m udeležencev na Travniku; ob 9. uri spre- Moški: 10J f.nale na 400 m; 11) skok v i. ^topnikov oblasti; ob 9. uri in pel daljino; 12} tekanje na 1500 m; 13) staieta j oficijelna slavnost na Travniku: a) po-4 X 100. idravni govor goriškega župana odnosno Dosedaj je prijavilo svo, P/"lsloP ^; komisarja sen. Bombiga, b) izročitev zar atletov kar bo gotovo ^alo ostro borbo ^klonjene od narodne zveze bo- med našimi najboljšimi lahkoatlet . Kazen s , y „A**ki, katero izvrši bo tekmovalo Poslušalci so Nittijeva izvajanja burno po- z mnogo obeta,ocun nioani. rr, z^-v ial" Ali bi bilo koristno za sedaj vlada- pilo neka, lahkoatletov D. k. N. tuv iS če bi tudi drugi Nittiji vendar le izven konkurence — Zč joco^stranko v ltalm. ce bi tudi ug tckmovanpm sc odigra h «Adrije», «Vala» in Obzora še mnogo naših znanih klubov, ki razpolagajo z mnogo obetajočimi močmi. Prvič bo nasto-- * - ~ ' N. Tommasea, Za lahkoatlet- stjo s sheno propagando?! _ „Zarje, in -Špart-e*. Tekma obeta nuditi oslr0 konkurenco, ker bo odločila četo, ki ima sto-piti v končni boj z M. d. «Prosveto» - Trst. Kakor znano, je zadnja igra končala neocV ločeno, kar priča o žilavost i« vztrajnosti obeh mladih in urnih čet. — Tekmo bo sodil dobroznani energični sodnik g. Kraševec. Ce.i sc imata javiti sodniku ob 18. uri. Kot se vidi, nam obeta nuditi današnji dan velik športni užitek. Radi tega smo prepričani, da se bo našemu pozivu odzvala vsa slovenska javnost in bo prihitela na igrišče S. d. «Adria» v ul. Calvola 6. pripravljeni atentat na predsednika nasrnuo Javili smo že, da je praška redarstvena oblast te dni dala aretirati več oseb. ki osumljene, cfca so pripravljale atentat na predsednika čehoslovaške republike. Sociialistično • Pravo Lidu» in «Narodni Osvobozeni» zahtevata, naj policijske oblasti pism-o jasno označijo, kaka vrsta atentatov na ustavne činitelje se je pripravljala, da bo javnost rešena senzacijonelnega pričakovanja. Komunistično »Rude Pravo» brani vodstvo komunistične stranke," naglašujoč, da njemu ni nič znano o kakih pripravah in poizkusih. Irdi tudi. da so vse te vesti zgolj protikomumsticne poteze. Redarstvo pa še ni izdalo zahtevanega podrobnega poročila, pač pa se širijo v javnost glasovi o še drugih razkritjih o nameravanih atentatih. Tako so baje v ječi zaslišali-morilca finančnega ministra dr.ja Rašina, ki da je izpovedal, da je bil on dobil nalog od neke nepoznane osebe, naj umori kralia Aleksandra, ko se je ta nahaial v Marijinih Lažnih, kar da se mu ni posrečilo radi velike pozornosti redarstvenih organov. Sploh da so bili namerovani razni atentati, da bi nastale bo-matije v vseh slovanskih državah. M»e(3 vsemi temi govoricami bo marsikaj brez dejanske podlage, aH vsaj pretirano; da pa bi redar-stvena oblast odrejala aretacije zaradi tako hude obtožbe brez vsake podlage, ali m«™4 celo le — kakor trdijo nemški listi — v kake politične ali volilne namene, to se nam. vendar ne zdi j>rav verjetno. Posebno dejanski izvršeni umorstvi jugesk) venskega ministra jevnikov goriškemu odseku, katero izvrši on. Ru*a«3v c) izročitev zaslužne svetinje narodne zveze vojnah dobrovoljce v goriškemu mestu, d) defiliranje goriške vojaške posadke, narodne nriHce, deputacij bejevnikov, zastavonoš, društev, šolske mladine itd.; ob 11..uri in po4 obisk pokopališča junakov v Via Cappucim; ob 12. uri in pol banket; ob 17. uri in pol sestanek na goriškem gradu; ob 21. uri razsvetljava mesta, umetni ognji in projektiranje vojnih filmov na Tratniku. — Planinska dirka {La Coppa delle Alpi). Udeleženci planinske dirke bodo dirjali skozi Gorico v pondeijek med 12. iti 16. uro. V Gorici se bodo po svojem prihodu iz Gradiške pomikaK po sledečih ulicah: Via Aquileia, Via Manzano, Via Val» I Trieste, Via Cajjpucini, Via Rabatta, trg ir^^Al^b! vrfđa^v 'aede^o, I sv. Airfona » v smeri proti 16 t. m., na igrišču S. d. «Adria». Pred nogo- j Ajševici. metao tekmo se bo .odigrala nogometna tekma _^ y naSi vasi in v Zabčah divja že dalj časa krvava griža, ki je za- i'med hazensko Adria*. družino «Val» in družino Slovan : Beograjski športni klub —4:2 BEOGRAD, 8. (Izv.) Danes se je odigrala nogometna tekjna med dunajskim «Slovanom» in Beogr. sportiem kkibotn. Tekma je izpadla 4 :2 v prilog * Slovana*. Jutri se borita «Slcxvan» in «Jugoslavija Športne zveze med Jugoslavijo in Madžarsko prekinjene ZAGREB, 8. (Izv.) Madžarski klub «Vasas> je sporočil v Zagreb, da se ne more odzvati povabilu na tekmo, ker je sosvet za telesno zdravje v Budimpešti prepovedal tekmo. Sosvet je storil ta sklep, češ da so v Jugoslaviji slabo posto- Draškovića in češkega" ministra RaJlna v pro- PfJi^ madžarskimi Športniki, posebno M pagandne politične namere dopuščata do- j Vlakni. htevala številne človeške žrtve, vendar gre ta nevarna bolezen, na sreoo, že pcob koncu. Pred 14 dnevi je bila nad našo vasjo proglašena karantena. Nikdo iz bolnih ali pa nftti družinskih članov se ne sme v času bolezni ali deset dni po ozdravitvi podati v Tolmin aH kak drug obljuden kraj. Tako vsaj se glasi naglas županstva, orožn&tvo pa ne pušča tudi člane zdravih družin nikamor, vsled česar smo že 14 dni popolnoma odrezani oc sveta, kar ima za posledico, da ne moremo pripravki v vas potrebna živila, ki jih zlasti potrebujejo bolne družine. Zakaj ne pod vzame županstvo nikakih korakov, da se omogoči članom zdravih družin dostop v Tolmin, da poskrbijo za najpotrebnejša živila za bol^e družine? goriške dežele se vrše občinske volitve in po vsod nadomeščajo od ljudstva izvoljeni zastopniki prefekturne komisije. Le pri nas se še ni prav do zadnjega časa niče^sar slišalo o pre-membi sedanjega komisarskega stanja. In ravno pri nas je najmanji povoda za izvanredno občinsko upravo. Niti s stališča javne varnosti ni pri nas komisarski režim opravičen. — Pri nas ni nevarnosti, da bi občinsko upravo dobili v roke k.cmtmisti, katerih se državne oblasti tako boje. Pa ludi drugih strankarskih razr<,p'jpni ni l-aad nami, ki h>i onc«n«gu-čale sestavo delavnega občinskega zastopa. — Občinske finance tudi niso tako zamršene, da bi zahtevale za svojo razrešitev avtokratične roke enega samega človeka — komisarja. — Prav močno upravičen je v nas dvom, da je bilo komisarsko mesto v Kobaridu tekom tega leta le nekako pribežališče za gotove brezposelne gospode, kateri črpajo svojo gmotno eksistenco le iz tega, da romajo iz ene občine v drugo v vlogi komisarja. Sedanji komisar Migliaretti je končno ven-dar-le na pritisk od višjih oblasti začel misliti na občinske volitve. Sklical je k sebi nekaj znamenitejših mož in izjavil, da je pripravljen razpisati volitve, ako se oni zavežejo sprejeti v svojo listo dva do tri od tukaj naseljenih italijanskih fašistov. Ta čudna ponudba je vsa silno osupnila. Na vsak način ne more komisar siliti volilce, da volijo dva zastopnika, keri jih je on določil. Volitve so pač izraz ljudske volje in ne more biti govora o vsiljevanju kandidatov. Opozarjamo zaradiitega videmskegia prefekta na to čudno postopanje kobariškegja komisarja. V kakšnem skladu je tako postopanje komisarja Miglioretti-ja z izjavami in zagotovili prefekta in njegovih podprefektov, da je njim na srcu samo to, da se volitve izvrše mirno in da bodo izvoljeni občinski zastopniki zvesto in natančno izpolnjevali postave. V lokalne razmere posameznih občin da se nočejo vtikati in vsiljevati imen kandidatov. , Sicer pa ravno slučaji zadnjih volitev v drugih slov. občinah ni nič dovolj iasno, kak uspeh so dosegli samo poizkusi ta\ega vsiljevanja. No, pri nas Kobaridfcih s: je komisar že s samim ponujanjem pokvaril situacijo. Njegovo vsiljevanje je izzvalo pri vseh občmarjih pomilovalno komentiranje. G. komisar naj si zapomni, da bodo Kobaridci volili tiste, ki si jih bodo sami izbrali. Vsak izmed' nas domačinov, ki bi ponujal tuja. nepriljubljena imena, bi bil tako* od vseh obsošen! Iz Vipavske doline. Marsikdo, ki opazuje v poslednjem času razvof lesne trgovine v naši dolini, posebno v Ajdovščini, in vidi ves promet s prevažanjem raznovrstnega lesa iz naših obmejnih gozdov, zmaja nehote z glavo, češ, kaj bo črez nekaj' let, ako poide tako naprej s takim ropan:em gozdov. In zdi se nam, da je*a skrb popolnoma upravičena; toda zdi se nam obenem, da so tudi vsi tozadevni opomini brezuspešni, kajti preveč je mamljivih ponudb, kupcev in prekupčevalcev, ki prežijo na bogastvo naših gozeov. Saj ne bi nič rekli, ako bi se izkoriščali gozaovi pravilno, toda to gre kar tako: kjer raste, tam se poseka, nadomestila pa nobenega. Ne dela se to povsod, toda žal je mnogo, mnogo takih posestnikov gozdov, ki delajo tako. Vsled tega izkoriščanja gozdov je povsem umljiv ogromen promet z lesom, posebno po obeh cestah, k» zaslužka, vsled česar bi bila dolžnost k-te, da bi skrbela nekoliko več za popravo omenjenih cest, ki spadata pod državno cestno upravo. Ne po šimelnovib metodah v strogo določenih presledkih, ne glede na rabo rn slanje ce»t, ampak po potrebi bi se morale ceste poprav, ljati in vzdrževati tako, da bi bil promet nemoten in olajšan. Vsled tega apeliramo na me-rodajne činitelje pri cestni upravi, da bi se usmilili vseh onih, ki so prisiljeni posluževati se omenjenih cest ter d a bi dali iste čim prej temeljito popraviti. — Kolesarska dfrka. V nedeljo, 2. t. m , j« šla skozi Komen_ dirka kolesarjev za kupo »Edinosti*. O tekmi smo že poročali. Omeniti hočemo le, da so bili naši vrli dirkači pozdravljeni od Komencev, posebno pa od zavednih komenskih deklet. Vzdolž cele cc«te skozi vas, so pozdravljale in obsipale kolesarje - dirkače s cvetlicami, za kar so jim bili dirkači res hvaležni. Komenskim dekletom kličemo za njih posnemanja vredno n anodno dejanje: le tako naprej po začrtani poti iff bodite v tem drugim v zgled. — Iz Borca. Zadruga za obnovo po vojni' porušenih krajev «La CartMca» v Toknezzu, je vzpostavila po vojni na stotine hiš v gornji soški dolini. Istočasno je ustanovila lastno zavarovalnico, pri kateri je zavarovala te na novo sezidane hiše. Zastopnik te zavarovalnice je prigovarjal ljudem, da naj podpišejo zavarovalno polico samo za en«o leto za svote, M presegajo vsaj petkratno vrednost zavarovanega poslopja. Dajal jim- je pri tem v podpis še neizpolnjene police, ki so jih ljudje v dobri veri podpisovali. Pozneje pa so jim bile dostavljene te police, izstavljene za dobo desetih let. Na večkratne prošnje, da bi zavarovalnica znižala zavarovalne zneske po želji zavarovancev, jim omenjena zavarovalnica odgovarja, da nova zavarovalna svota ne sme biti manjša od polovice v polici ozn-*ene svote. Poleg tega zahteva zavarovalnica tudi zavarovani« pohištva, orodja, živine in sena. Potem podaljšuje zavarovalnica pogodbe, veljavne 10 let, samovoljno za nadaljnih 10 Let, ki začncio teči z letom znižanja prvotne svote police. S takim postopanjem si je nova zavarovalnica slabo postlala v naših krajih posebno pa še potem, ko je izplačala za pogorelo frišo, ki je bila zavarovana za 40.000 lir. komai 10.000 lir odškodnine. _ Iz BiVane. Naj izpregovorimo nekoliko besed o tukajšnjem društvu. Po dolgem času, po treh mesecih se je skhicalg, odborova s*j, preteklost m bodočnost življenja so v omenjeni lepivni kožici. Toda te stan;ce , Pov* k»r<>^t v via Pieta 12, vrata 6 5e ne dajo razdrobiti, tako da jih ne more člo- j vek prebaviti. Ni mankalo poizkusov dobiti y TOREK način, Li bi omogočili upor.-ibiii tudi te hra-i'/ne snovi, do sedaj pa so se vsi izjalovili. Vsled tega se mora z zdravstvenega stališča priporočati beli kruh z malo otrobov. Otrobi napo'nju,ejo le debelo črevo in pospešujejo tako odvajan;e odpadkov. To pa se da doseči še bolje z drugo hrano. Po Rubn erju pa je iudi razlika v prebavljivosti pšeničnih in rženih beljakovin. Pšenične beljakovine so lažje prebavljive. Razun tega pa so ugotovili, da vsaj v kraiih, k"er dovoli u k: lo podnebje, redi zeml a cb sicer enakih okoliščinah več pšenice nego rži, tako da gre iz zdravstvenega in iz narodnogospodarskega stališča prednost pšenici pred ržjo. Seveda ima tudi pšenica kot izključna hrana svoje nedostatke. Tako nima žitno zrno niti z otrobi vred toliko soli, kolikor jih potrebuje človeško telo. Imelo bi sicer veliko, d*a celo preveč magn-ezije, toda veliko premalo apnenca, iako da ta ne bi zadostoval niti pri odrast-lih. pri otrocih pa bi celo rast kosti Se slabše je glade vitaminov, to ;e snovi, ki se nahaja;o v ma! h množinah v vsaki hrani rastlinskega in živalskega izvora in ki so, kakor pravi že nj-h ime, potrebne za življenje. A k o pr;rnar iKu;e teh snovi v hrani, se pojavljajo lahko težke bolezni, kakor škorbut, pela-gra ali beri-beri. Kruh ima kakor rečeno, premalo vitaminov v sebi, tudi ako vsebu'e veliko otrobov, tako da bi za odrastlega človeka zadostoval vsaj £J.edc ene vrste vitaminov koma; en kilogram kruha na dan, glede c»ruge vrste pa nnti toliko ne. V tem oziru je pač boljša druga hrana. Sploh pride Ru-bner do zaključka, da kruh r.e b: mogel biti edina hrana. Za človeško telo je najboljša čimbolj raznolika hrana. Ker pa je žito še vedno glavna hrana, moramo dati prednost pšenici pred ržjo in beli mok-prednos! pred moko z otrobi. To prednost pa uiemel;u,e Rubn er tudi iz narodnogospodarskih ozirov. Čim man; otrobov gre namreč v kruh, tem več jih ostaja kot krma za živino, ki jo pretvori v dragoceno to!?čo. In v tem oziru obsoja Rubner krušno politiko centralnih vlasti med vojno. Ako ne bi uporabljali otrobov za kruh, bi ž njimi lahko krmili živino in tako dobivali tolščo. Tako pa so ostale hranilne snovi v otrobih neporabljene, človek je dobival slab kruh, živino pa PROFESOR prioravlja srednješolce za vse jesenske izpite. Naslov pove goriška uprava. VINO, PRISTNO ISTRSKO, belo in črno, in rizling, vsaka količina na -razpolago. Pomol Venezia, J. Race. 1117 Pravimo Vam samo to: Predno kupite (iS) 100.000 LIR za posojilo razpolagam. Vračanje v d(veh letih z lesom. Stenovic, Casella postale 504, Trst. U02 HIŠA v Mariboru, s 4 stanovanji in vrtom, t neposredni bližini glavne pošte in gledali šča, je na prodaj pod ugodnimi pogoji radi selitve. Pojasnila da;e lastnik Ferdo Delak, Solkan pri Gorici. 1103 MiZARSKJ delavec in poldelavec se išče. Barkovlje - Boved 601. Mizarska delavnica 1113 REDKA PRILIKA! Procam po ceni dve mali siiskalnici 50 in 60 1, pinjo «Astra» za 15 do 20 1 mleka, velik filter, mlin za zdrob. Just Uša:, Gorica, ui. Favetti 6. ZDRAVO dekle, pridno, pošteno, snažno, za vsa hišna dela, išče obitelj zdravnika z malim otrokom. Oskrba, plača dobra, služba stalna. Naslov Dr. Pušenjak, Cerknica, Notranjsko, Jugoslavija. 1104 HIŠICA, 6 prostorov, 466 sežnjev, druga 4 prostori, 2000 «fžn>v zemljišča, pripravnega za zidanje malih vil, se proda. Pojasnila: M o lin o grande 10. ' 1075 APNO žfvo in gašeno, opeka, zidaki, strešniki, cement, granitni marmor zm. tlakovanje, sadra J kartoni aslaltirani, sladko oglje, coke, drva za ognjišča in štedilnike se prodajo v Via Molino grande 10. 1076 BABICA, avtoriziruna sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, vi« Giulia 29. 64 HIDRAVLIČNA stiskalnica za maščobe {ol;ke) in lopate, prodam po ugodni ceni. Foscolo št. 18, vrata 11. 1111 PSA-volčjaka, voziček in konjsko vprego proda radi selitve Kerda, Volčjadraga. 1112 II. avgusta, ob 13. uri prodaja oprem« brivskega salona potom favne dražbe v Via Udinae 57. 1115 TRGOVSKI pomočnik, 18 let star, išče službe na deželi. Maks Gerbec, Ročinj. 1116 S lužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena mama Marija od. Škodnih danes, po kratki bolezni, v 44. letu, preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se do vršil v nedeljo, 9- t. m., ob 10.30 iz mrtvašnice mest-le bolnice. TRST, 7. avgusta 1925. Avgusta Zofija, Henny, hčere. Marija, mati. LuciTa, teta, rodbini Cihlar, Kraker. Pogr. podjetje Nuova Imprcsa. Corso VJLIII47 G, DOLLiNAR, Trst, Via Ugo Polonio it. 5 (prej Via Bacchi) TeieSoa 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga p&puja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 51 MARMOR za pohištvo, tlak, dekoracije, prevleke. Timeus <5t C. Gorica, Corso V. E. 85. 1060 20 HL TERANA, prvovrstnega ima na prodaj Iv. Lupine, Praprot 6 pri Nabrežini. 1065 ANTON GULIČ, Sežana 31, trgovec z jestvi-nami in raznim blagom, naznanja, da je odprl podružnico v Senožečah (hiša ex Zad-n\k). Blago izbrano. Konkurenčne oenef 1087 ZALOGA oglja in premoga v Trstu, Via Zo-venzoni 4, se proda. Kupec naj se zglasi pri lastniku istotam. 1089 SOBO, kuhinjo, evesiuelno posamezne kose in raxao vrstne dele dvakoles, prodam. So litario 4, II., vrata 17. 1093 BABICA sprejema noseče. Madonnina 10, IL 1092 3 KLJUČAVNIČARSKE vajence sprejme takoj L. Kranjec, Trnovo - II. Bistrica. 1098 Novo pogrebno tfrutfto prt So. hrano HO FORMO stoo. 1201 .vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, 16. avgusta 1925, ob 9 zjutraj s sledečim dnevnim redom : 1. Pozdrav predsednika. 2. Pofočik) tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev nedzorništva: 5. Slučajnosti. Sv, Ivan aa Ferdeuičo, 9. avgusta 1925. (583) ODBOR. S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naia mati' stara mati in teta Nemec Katarina roi. Sauni« v 84. letu starosti, danes ob 3. uri zjutraj, po kratki bolesni v Gospoda 7upali. Pogreb se bo vrSil v nedeljo, dne 9. t. m. ob 5 pop. iapred hI Se žalosti na domače pokopališče. BILJE,, dne 8. avgusta 1925. Zalajoča drailaa NEMEC. BriSJante, bisere, dragulje platin, zlato, inozemski denar, zobovje kupujemo za zunanje tvrdke in plačujemo po najvišjih cenah. — Kupujemo tudi zastavne listke Portlci dl Chiozza it. 1, tretje nadstr. Brezplačne cenitve v uradu in na domu. Uradne ure od 9 do 13 in od 14.30 do 18; v sobotah od 9 do 15. 573 ojtejte si noMo Iztero pri N. STEINER Via fiiMfl 15 ii 17 Via Geppa 15 la 17 Naia zavarovalnicami „UNION" je največja svetovna zavarovalnica Delniški kapital Fr. 30 Miljonov, zav. kapitali v veljavi čez 70 Mfljardov Fr. Ustanovljena 1828. Vi Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Via Barzellini št. 2, — Zastopniki se Še sprejemajo. — RICA ■ I. 43 I "JJ KMETIJSKO - TRGOVSKO DRUŠTVO ■ 4 - TRST NAfcAVlJA vsakovrstna vrtna, travnata in cvetlična semena, umetna (aojlla: tomazevofilindro, čilski sol i ter, soperfosfa* itd., tveplo, modro galioo angleško, pol jedeske strofe i mlatilnice, čislllnlce za lito, »lamoreznice, (:>84) ' nevedne phige in obračalnike, grozdne mline in stiskalnice, gnojnične sesalke, zveplamike. škropilnice, koee »Merkur- šape, vile i. t. d. otrobe, _ komzo, sezam ove tropine, klajno apno, laneno seme, btsuiin itd. IPlgPJB drva zrn kurjav«, oglje, med, ovčji sir, maslo, mleko in druge kmettjske pridelke. SpREjlMA t shrambo in v komisijsko razprodejo vsakovrstno blago. POSUKPUJt po zek» ugodnih pegojih in na podlagi prvovrstnih jamstev posojila in denarne vloge kakor tudi zavarovanja proti »oči, ognju in za slučaj smrti. Ugodna prilika za poljedelca, preprodajalce In trgovce I Ljubljanska posojilnica regiatrovana zadruga z omejeno zavezo LJubljana, Mestni trg štev. 6 Hranilne vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje naj ugodneje Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo in proti dobremu poroštvu PODLISTEK V, J. KRTŽANOVSKA: • ^ (12») Mol preteklosti Roman v treh delih.. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. ' - Spo štovanja? Kaj, še o tem dvomiš? Sramuj je. Valja! O priliki pogovora o nagibih njegovega odhoda mi je vrgel v obraz nezaslišano žalitev, da Jju-bim v njem le «samca», in pristavil, da se morem ločiti od njega m si poiskati drugega iepčka in se z njim potolažiti. Verjetno je, da mi hoče olajšati tzbor ljubimca ali moza, ker me je tako radodarno nagradil, Se bolj verjetno je, da je prepričan, da bo po svojem povratku imel polno pravico me zapoditi, če ga ne bom hotela dobrovoljno rešiti svoje osebe. Ali morem še dvomiti o njegovem spoštovanju po teh prepričevalnih dokazih?... No. naj zadostuje o tem. Ce mi pa hočeš dokazati svojo ljubezen, Lolo, in ohraniti mojo, ne imenuj mi nikoli imena Pavla Bori. soviča. l a pogovor mi je odvratek in neizrečeno ne-DfiieCefl. Lolo je ostrmela m se ranuslila. na varljivo srečo, ki jo je bila deležna, ji je postalo k; uiT l - S1.v - m r^Pol^enju, koBneznosno in z mrzlično nestrpnostjo je pričakovala Pogovarjanje m prepričevale odveč, dneva, ko ga zapusti. Ko je pa Valerija razmišljala o n^Sb/f^ ,e da ,C.StaV^ tak° ŽaJ,1^P Pusti, samotni bodočnosti brez smotra in upanja, Sfv1^ v-b ^ H na jeak Je drgetala in se izpraševala, ali bi ne bilo bolje Čl0Vek keSa' ^ pa Uk° vzeti dobro količino morfija... Toda od tega koraka jo je zadrževala misel, da bi s svojim činom napravila hočeš, naj ostane pri tem. Prijateljici sta se razstali precej hladno; toda Lolo je ostala še vedno naklonjena bratrancu. Se _ tisti večer je Valerija prejela od pravnega zastopnika svojega moža pismo, v katerem jo prosi, če bi ga naslednjega dne sprejela, da ji vroči prvo tretjino letnega dohodka in da se pomenita glede hišne uprave, če bi hotela v hišk kaj prenarediti. Vale- Pavlu Borisoviču veselje, ko bi on zvedel, da se je umorila, ker ni mogla živeti brez njega. Vsi bližnji sorodniki so grajali njeno namero preseliti se tako daleč, a njena mati je bila silno huda, aa se je Valerija odrekla tako velikemu dohodku. — Dobro, da ti je vsaj zapustil toliko, da moreš ^ p^tT l n^ns« — Te Sff obrne v vseh vprašan,A javnost na barona. petindvajset tisoč in je bila v^lno br^ denija Ko se je Valenja na ta nacm odrekla vsemu bla- - Imara pet ^ ^ ita]ft ^ ^ gosta*,uja ga ^ mož P^pravd, se ,e^čubla ola,- zadoetuje popolnoma. Rajši umrem od gladu Mcor šana. Toda njen mir ye M zgolj zunanji, v njem da bi sprejela od njega še kopeiko. Deianski sva že notranjosti je divjala nevihta, Jasiravno fo je pred loče^iciko si mogia mishT^da spre,^ o m" «svetom» držal pokoncu ponos, k. se je v njej zbedsl. loščmo, ki nri jo je vrgel kakor skorjo kruha gladnemu Samo ponoči, v tišmi prazne hiše se je prepustda psu? svoji žalosti in solzam, ki jih je črez dan zadrževala. Vsa prepričevanja so bila zaman in črez dva StaaMaie. kter isicvic sp«pmak> mm m£a m tedna 90 baronovem odhodu je Valerija zapustila Petrograd. Dan poprej je poslala Saveliju, naj nese rodbinsko srebrnino in brilante v banko, mu izročila ključe ter mu velela, naj se v vseh zadevah obrača na pravnega zastopnika gosj>oda RaguŠina. .. o^šla v knjižnico in si napravila seznam knjig, ki jih je mož s tako vnemo proučeval. Samburova in Larisa Arkadjevna sta jo hotel« spremiti, toda Valerija ju je zavrnila. — Pustite, da delam po svoji volji. Zdaj si želim le samote; ko se umirim, sem uverjena, da bom našla v vas oporo in naklonjenost... TRETJI DEL Na potovanju iz Petrograda je bil Pavel Borisovi* otožen m molčeč; ni se še umiril od težkih razbu-jenj) zadnjih dni. Samo enkrat je rekel: — Rad bi vedel, kaj je z Valerijo. Da bi le zbolela tli napravila kakšno nepopravljivo neumnost; ko je pa tako občutljiva. Nisem mislil, da bo vsa stvar tako huda. Totnflm si je zamišljen pogladil brado. — Ne mislim, da bi se poskušala umoriti. Prepo« nosna je, da bi vam napravila takšno zadoščenje... . — Zadoščenje? Kako bi si mogla misliti, da želiiv njeno smrt? — je vprašal baron, ki je zardel od nevolje. < V lrstn, da« 9. avgusta 1923. «La dame de MonaoreMi» « Zvestoba do tfro-ba». 9. zvezek knjižnice «Jutrovih» romanov je pravkar izšel. Ne dvomimo, da ga bodo z veseljem pozdravili vsi prijatelji dobre knjige. «Gospa de Monsoreau» šteje med najboljSe Dumasove historične romane in je vsekakor prva za glasovito trilogijo o «Treh mušketirjih-. Roman je tudi v podlistku vzbudil zasluženo pozornost, obče zanimanje in soglasno priznanje. Nič manj ne bo pozdravljen ponatis, ki je še skrbno pregledan in opiljen. Prevod sledi francoskemu originalu in je neskrajšan. Posebno prednost mu pa daj«, da je bogato ilustriran ter prinaša deloma posnetke originalnih ilustracij velike francoske luksuzne izdaje, deloma pa ilustracije — lesoreze — domačega ilustratorja ki je povsem pogodil dobo in ženr. Knjiga obsega 28 pol ali 419 strani, naslovna slika je originalova, notranji naslovni list pa prinaša tudi dobro pogođen portret avtorjev. a zaključna vinjeta dobro pogođeno šaljivo vinjeto s sliko debelega fratra Gorenflo-ta pred vinskimi sodi. Frater Gorenflot je Dumasova šaliva figura, posneta po Shakespearovem Falstaffu, sama pa je bila vzor za Sienkievviczevega Zaglobo. Gorenflot je ne baš glavna, pa vendar ena glavnih oseb romana. Kralj Henrik II. in vojvoda d Anjou sta nosilca historičnega ogrod;* povesti, ;unaški De Bussy in krasna Diana glavna junaka, njuna 1,'ubezen je oni dogodek, iz katerega se rodi vse gorje. Saint Luc in gros de Monsoreau sta akterja, ki služita za folijo, Chicot pa je utež Gorenflota. Ta c-va skrbita za zabavo, za naplet-ek, prigodo, anekdoto, za smeh. za rozino v pecivu*, oba se udeležujeta oolitike in intrige, eden premeteno, drugi šegavo Oba rada sedeta tudi k pijač in ledači j in^se iznebita včasih kakšne okrogle. Gorenflota pa ne moti njegov karaktei, da e \edzž in pijanec in babjek, kajti obenem je veren sin svo;e ceckve, izvrševalec njene politike. Z.ato čuti "včasih- tudi kakšno gorko po čebeli plati, včasih pa iudi obleži pod sodom... Toda pred vsem nas zanima tragika Bussy-ja plemiča brez madeža, n Diane, prevarane devoike, ki končno sledi klicu svojega srca. Toda njena sreča traja kratko. Ko prikipi do vrhunca, jej zloč n iztrga na draž,e. Roiran e poln eivne stare romantike, ki je j ii več v moderni literaturi. Toda modri njen j cvet še vedno dehti, se vedno se pri taksnem , člivu orose nežne oči, in tudi debelokozn?jsi | bralec ne more knjige odložiti neprebrane Slovenski prevod bo v današnji dobi, ko ;e tako malo zares dobrega čtiva, trikrat dobro-1 došel, tembolj, ker je za obširno, pa zelo okusno izdelano in bogato ilustrirano knjigo cena .prav nizka. (45 Din broširan, 55 Din v polplat-no in 65 D n v platno vez?n izvod). Jadralski broj «b?nkarstva». Primili smo svesku za mjesec august, ovog velikog ekonomskog časopisa, koja je zaista odlično ure-djena i pored ostaloga, nalazimo tu sljedeće originaHe radove: Liuba Jovanović: Pozdrav; ( Ljubomir St. Kosier: Naš interes na Jadranu; r JUra Biankini: Naš Jadran kao žar S te narodi- j uh nteresa; Dr. Ivo Tartaglia: Split i njegovo značenje u budućnosti; Ing. Radislav M. Avra- . movič: Značaj nove veze našeg Jadrana; Dr. Melko Cingrija: Najpreče potrebe našeg Ja-, drana; Dr. Hugo Werk: Bez naslova; Milan; Prpič- O reformi naše tarifne politike obzirom na Jadran; Dr. Vladimir Ravnihar: Slovenci m Italija na Jadranu; Dr. Ljubo Leontič: talijanski mostovi preko Jadrana: Mato Sanc: iNa7-preča- potreba našeg pomorstva; Frof. btevo Osterman: Naš jadranski problem sa nacionalno ekonomskog gledišta; Prof. Silvije Alf:re-vić: Jadranska Straža i njezino značenje za naš J a diran; Dr. Pero Mitrović: Aktuelna pitanja našeg pomorstva; NlkoKartulovic: Značenje nacionalističke akcije u odbrani Dalmacije; Ing. Nikola Kebalin: Ekonomska potreba gornjeg Jadrana; Dr. Filip Lazarević: Boka Kotorska; Engelbert Gangl: Sokolska Straža ob našem morju; Dr. Miroslav Stojadmovič: ; Naše more; Dr. Josip Beroš: Uloga Gradske , Štedionice u progresu Splita; Dr Đuro Orlić: ? Dubrovnik budućnosti; Dr. Ćinl Zižek: Turizam na Jadranu; Artur Građo: Naša enngraci- : ja sa Jadrana; Ing. Viktor Morpurgo: Projekti-, rani zakon protiv alkohola; Rudolf Crnic: bta- j nje naših luka; F. D. Andrićević: Naše primorje i promet stranaca: Maksim Sardelic: Problem našeg pomorskog ribarstva; Krešnumr Lovrić: Privredno značenje izvoza bauxita za Jugoslaviju; Dr. Mirko Kus-Nikolajev: Položaj oomorskog raonifctva; Ivo Barac: Kredrt-ne prilike i privreda u Južnoj Dalmacu; L>r. Mirko Kus-Nikolaiev: Četiuri edicije prof. Ste-ve Os-ermana; Bankarstvo: Federiko Glavic i njegov :menjak; nadalje informativnu hrom- ku i drugo. . . Bankarstvo* izlazi u mjesečnim sves^ama od 50 stran-ca i sto'i u pretplati za cijelu go-dinu: 200.— d nara. Ova sveska, prodaje se u svima kn ižarama po cijeni od 50.— dinara a dobiva se kod izdavača: Administracra «Ban-karstvr u Zagrebu, Marovska 30 _ «Pevec», glasilo Pevske zveze v Ljubljani. Iziia ie ivo na številka «Pevca» za meseca jul: j :n avgusV s članki prof/a Bajuka, p. Sattner a in župnika Aljaža :n z vestnikom Pevska zveze. «Pevec» prinaša tudi preg'ed splošnega delovanja na glasbenem polju n ima skalno glasbeno prilogo. Naroča se v Liub'jani, Miklošičeva c. 7. — Gosnodarskji vestnik. Vseb na 8. številke 1925. Uredništvo: Proč z brezbrižnostjo! — Splošno gospodarstvo: Hrovatin Ksist: O za-varovan u (dalje); — Živinoreja: n: Vzorni načnl za svinjake (s treini silami); inž. Podgor-nik Anton: Govedoreja in paša; nadzornik Kiavžar Milton: Stan; •*•)): Vranični prisad in sneti a; *••): Volčič, P. A. Krvomok ali sconje krvi; — Mlekarstvo: C. T.: Zakaj vpliva domače sirišče slabo na sir? — Čebelarstvo: Vouopivec Janko: Proč s trotovci! Vodopivec Janko: Škarica v čebelnjaku — Kletarstvo: Ušaj Just: Stroji in oprava za trgatev. — S?» djarstvo: drz. upravitelj Koiol J-ran.o: Vzrok, nerodovitnosti sadntsga drevja (konec). — Pp-liede'stvo: -ip-: Žveplenokisli amonjak; P. G.: O semenu rdeče detelje; *•*): Njivski polž in strune v krompirju. — Poročila: ***): Razpis nagrad za izbol šanje planinskih pašnikov. — Gosfpcdar. koledar: Avgust. — Vprašan a in odgovori: 55.: Kako se un či golazen v vodnjaku? 56: Kako naj zdravim volčič pri živin ? 57: Ali je snatl'a; .pri živ.ni ozdravljiv? 58: Ali je gal'ca vzrok osmojenim trtam? 59: Kako naj°se rabi čilski soliter? 60: Kako ozdravimg šib' e noge pr: prašiču? 61: Kako ohranim jajca sveža? — Tržne cene; Gospodarski drobiž: Gospodarstvene kn ige. Gospodarski vestnik je glasilp Slovenskega kmetijskega društva. Slovenske čebelarske zadruge v Gorici. Tržaške kmetijske družbe in Zadružne Zveze v Trstu. Izha a mesečno. Naročnina znaša L 10 letno. Posamezine § c-vilke po L 1. Gospodarski vestnik prinaša v vsak: številki zonimiv.2 članke iz vseh panog našega Gospodarstva, spisane od naših najboljših ve- ščakov in strokovnjakov. V oddelku: Vpra- Sanja in odgovori pa »vddno vse poliaa dobrih nasvetov. Radi izbrane vsebine se to kmetsko glasilo kar samo priporoča, zato pa tudi naj ne bo kmetovalca med nami, ki bi ne imel tega dobrega svetovalca in i zbornega učitelja v svoji hiši. Lotirijsk« Številk« izžrebane dne 8. avgusta 1925.: Bari 75 86 25 20 80 Firenze 16 46 75 38 33 Milano 56 37 21 41 89 Napoji 73 Palermo Roma Tiorino Venezia 85 42 43 31 34 60 36 63 13 4 63 24 34 74 30 86 26 4 8 87 51 82 50 Mesto cvetja na gomilo Virgilija Godina, darujeta Urška in Cezar Katšž L 15 Skedenj-ski podružnici Šolskega društva. V isti namen g.a Trebeč Marija L 15. Gosp. Viktor Tomšič, trgovec z lesom Trnovo - Bistrica, daruje L 50 za Šolsko društvo. Srčna hvala vsem zavednim darovalcem! Spominjajte se ob vsaki priliki vDUaike Matice* POSLEDICE PREPOVEDI CEPLJENJA PROT RDEČICI PRI PRAŠIČIH. V «Edinosti» od pretekle nedelje sem na kratko omenil posledice nespametnega ukrepa videmske prefekture, ki je letos v svoji vsega obsojanja vredni kratkovidnosti in z nestro-kovnjaškim postopanjem prepovedala preprečevalno cepljenje prašičev proti rdečici. Na; danes na kratko opišem to hudo prašičjo bolezen. Pri rdečici razlikujemo dve vrsti: pri prvem slučaju: prašiči na naglem obol'i;o, imajo visoko vročino, ležijo kakor mrtvi na tleh, ne žvejo, včasih >im zatečejo tudi trepalnice. Na trebuhu, na podprsju, na notranji strani nog, na vratu in ubhljih se pokažejo sprva rdeče pege, ki postanejo pozneje bolj temne barve. Včasih te pege iudi zatečejo. Prašiči so istočasno težko zapečeni, tako da ne gre nič blata od n ih. Ce )e ta vrsta rdečice napadla prašiče, jih pogine 70 do 80% po 2 do 5 dneh. Včasih nastopi smrt že po 24. urah, ne da bi se prej pokazale rdeče pege. Druga vrsta rdečice je nekoliko lažja, rra-šiči imajo vročico, se držijo klavrno, v-enidar hodijo n tudi po malem žrejo Na hrbtu in na zunanji strani nog se pojavi;o rdeče zatekle pege, ki so spočetka ok ogle, pozneje pa štirioglate oblike, dolge 2 do 6 cm. Kakor hitro se pokažejo pege na hrbtu ali na nogah, se po navadi zdravje napaden:h prašičev nekoliko zboljša. Bolezen traj? 8 č-o 12 dtai, nakar žival ozdravi, ako ne nastopi otrpnelost srca. V letošnjem letu pa nastopa — zal — rdečica po večini v prvo opisani, hudi obliki, in pobira prašiče celih okrožij. Ker je živino-zdravn-ku vsled ožigosanega ukrepa videmske prefekture dovoljeno cep!}en:e komaj takrat, ko je že bolezen tu, je položaj nadvse težaven. Kajti kljub takozvanemu zdravilnemu (kurativnemu) cepljenju že obolele živali mnogo prašičev pogine; le malo jih je mogoče reSit^-Tako trpi prašičerejec dvojno škodo: vsled pogina živali in stroške za brezuspešno cepljenje. V slučajih, ko praSiču uhlji pordečijo ali zmodrijo, je vsaka pomoč zaman- n vse to zlo je zakrivila videmska prefektura, ki je prepovedala preprečevalno spomladansko ((preventivno) ceptenje, ki je bilo že dobro vpeljan-o. Kakšni vzroki so jo privedli do tega, kdo ve! Letos se opaža tudi, da prašiči, ki oboli jo na lažji vrsti rdečice,-po ozdravljenju hiraio, ker se pri njHh pojavlja ošibelost srca. Prvi pogoj za zdravlenie je razkuževanje hlevov, ki ga more vsakdto sam izvršiti. (He!ie: nkarnatke ali rceče d«teU, lu-cerno in domačo ali triletno detel;o. Trave: lažko liulko, francosko palvovko. travniško bilnico in mačji rep Krme: orehove tropine zmlete po L 1M) qf otrobi, pšenico. , r ^ . . . M Umetana gnoiUa: superltosfat in čilski so- lllKmeUfcU3 stroje: orala znamke Sack, sla-moreznioe, kose Merkur, železne in lesene grablje, gnojne in senene vile, škar,«:n ob-rezovan e, vrtne žagice, šape okohčanske, kraške in istrske ter razno ^otočm Risulm, zdravilo za na spolovilih obolelo živino. , . .. Prah Caftaro, žveplo in galico. Ptičjo krmo: konoplje, luščen oves, ogor- Ščico in svetliko (škaiolto). jut:« Med. Naravni cvetlični med na debelo m drobno itd. __ USTNICA UREDNIŠTVA — Domačin iz Škrbine. Vai dop:s od 4. t. m. se ne more objaviti v obliki, kak*or je pisan. Tudi se ne da iz n-ega razumeti pravi smisel. Izrazite se bolj jasno. m Vipavsko, istrski refošk ui kraški teran. Na debelo in za družine Vi al« XX MtftMt. bre 94 (prej Acquedotto) na drobno »n-z* družine Via OiuNanl 32. - Telef. 2-41 Priporoča se lastoik (47) □□ □ FR. {TR4NCAA. on □ Občeznana čevljamica L• REBEZ 576 v ulici Carduccl 36 Moško, žensko in otroško obuvalo in coklje po izredno znižanih cenah. Spr«|m«|« •• naroČil« po »tri Pntaja »hijeill ko! sa drobio Id debelo. 1. LiiianAi Mni Mm Giusto Pacor - Trst Via Ccci'ia de Bittmeyar 20 Manufakturno blago in drobnarije Bombaževine — Perilo izdelano in na meter — Pleteeine — Nogavice — Drob-n^rlje. q Cono nisko. Postrelb« to&ia. j-j □□ □□ Ako kramo ml obraz maioKkl madeil pege trdnlce efells bule tvori eczeml in vsi v to vrsto spadajoči kožnt izbruhi,; ki skrivajo lepoto obraza in škodijo mehkobi kože in ki se porajajo posebno v vročih mesecih vsled močnega solnca, se zdravijo uspeSno z antifelidično vodo «Peartinax», ki je gotovo sredstvo, rabljivo z največjo lahkoto in ki je na prodaj v vseh lekarnah. 66 AUTOMOBILNA PROGA " Trst-Lokav-DIvaČa-Senai^e Lastnik R. Brunelli & C., Trst, Via U. Foscolo Ga rage Veclle, Telefon St. 606 Od 29. avgusta do t. septembra" 1925, Za nakup vstopnice, ki stane Din« SO.— in ki daje kupcu pravico do znižanega jugoslovenskega konzularnega vizuma za Din. 20.— kakor tudi Š0°/, popust na italijanskih in 50°/P popust na Jugo-slovenskih Železnicah obrnilo sa do komlaarj« sejma za Italijo Jos. fehovina v Trstu Viole 11 settem&re 651 NB. Za on« obiskovalce, ki »tanujtjo Izven Trsta, bo poskrbel omenjeni komisar uradnim potom ju^oslovenski loizuljrnl v!« rum. V ta namen naj »e mu dostavi potni lut tkupno z zneskom Din. 50— za vstopnico,' Din. i0.— za konzularni vizum in L 5.— za poštne in režijske stroike. (557) MIRODILNICA MARIO FERLIN Sv. Marija Magdalena zgornja 2 Blvio. el. 774 PiJminica Via Cmr.a 10 (Vvgsl Via Madonna del mart) prodaja na debelo in drobno. 63 Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement, sadra, žveplo, modra galica itd. — Postrežba na dom. Bogata izbera slikarskih vzorcev (Štampov) - Velika Izbera cepilnih potrebščin-- Zaloga mazila .MIRBONA" za čevlje ZCBOZRAVKIK 0' L MERMOUAII specijalist za zobne in ustne bolezni sprejema u uoricl na Traunlku št. 5, SI. od O- 12 in od 3 5 VOZNI RED plačuje ALOJZIJ P0VHf Plazzfl Garlbaldl Z prvo nMlstropje Pazite na naslov! (63) Pazite na naslov! Lepo vinogradništvo in sodjirsko Ce« Lir Vfisji _ 17.30 3.80 18.- 6 — 18.15 7.50 18 30 9.80 19.- POSTAJE Veisja Cena Lk Trst, (P. Oberdan) Bazovica Lokev Divača Senožeče Cena minimalna za vožnjo L 2. Listki za tja In nazaj : T s-Smilit in Btoitio l t7.— Trst-Dijti ia obratno i 14.- 539 LASTNIK. slini m za zdavljenje in diagnostiko primarija it. IL d u Gorici, Corso Vitt. Eni. 111. st. 14 Sprejema od 9-2 in od 2-4 ^posestvo (17 oralov), gozd, dve hiši, gospodarsko poslopje, se 'radi smrti posestnika proda. Prideluje se izvrsten pekrčan Predno kaj nakupite, obiščite Veliko ikladiiii pohištv tvrd k a ALESSANĐHO LEV Via Rtttorl S«. 1 — Via MaUantoa g t. 7-12 Spalne sobo, obodno oobe, postarTie^ni Kooi panistva v veliki Izberi- IIHBlimilBSBH - jŠTu^j« isJT I TRGOVSKO OBRTNA ZADRO LUIGI GREGORiCH I i i re^Istrovana zadruga z neomejenim jamstvom VIA PIERLUIG! ©A PA&ES7981NA 4, pritisžje Obrestuje hranilne vloge, počenši s 1. januarjem 1925 pc 4S 2 TRST — VIA aiNNASTKA iT. IS. URARNA - ZLATARNA A. SILVESTRI Trst - Via tJ4fta»e 28 — Trst kupuje, prodaja, zamenjava zlato, •rebro ta dragulje. Poprave z Jamstvom Večje vloge, vezane na odpoved, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. B Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune. ^ | Sprelena tod! vloge na teksti račun v Dinariih ter jiii obrestuje najugodneje, s I Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev, g ali dragocenosti in vknjižbe. Eskomptira trgovske efekte. Uradne ure od 9-1 in od 3V*-5V* pop. Poštno-hran. račun St 11 1327. Telefon U velika Izbira, cene Bizke g Ivtll BIZ;Bli, Postoj id Dr. Just Baiar zdravnik v Gorici 559 je odpotoval is o* ordinira do pili TRST Via Carduccl št. 20 Telefon 42-33 luksozno in navadno Specijaliteta masivnih sob iz bukovega lesa. po zmernih cenah. darovi G. Bizjak Franc doraval dtic 31. VII. t. L L 25.45 za Šolsko druStvo. Gosp. Viktor 1 om-sič, trgovec z lesom Trnovo-Bishrica, daruje L 50 za Šol. društvo. V počastitev slavljencev v Avčah tf. ar.ja Dominika Zvokelj in g. Klavdije, daru;e krokar L 15 Sol. društvu. G a Čebolčeva d? ruje I 5 Šol. društvu. G Alojzij Lah 10 za Šolsko društvo. — G. Valerij Simčič iz Dobrovega daruj« za Šolsko društvo 12 lir, ker se ni mogel ude. ležiti veselice v Kozani. Denar hram goriška uprava. — N N. iz Ročin> daruje Diraški Matici L. 50 in Šolskemu društvu L 28 Denar hrani upravništvo- A „ V počastrtev slavljencev v Avčah dr. Uo-minika Švagelj in g. Klavdije daruje krokar L 15 Šol. društvu. — Srčna hvala! LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA ] podružnica v trstu ElamiB li itnm liudn 68.100.888- Telafom 5—18, 22—M CENTRALA V LJUBLJANI Glavnic: in rezerve OiMtlsv &i.903.QOD'- Telefon: 5—18, 22—98 , . . « - •». no "A°L na tekočih računih po 4 % % Obrestuje vloge na vlozmh knjižicah po 4 jo, . . ... vezane vloge Po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči "cu" in jih ob e stuje po dogovoru. - Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posie- zvezo z JugoMlo Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, ^ernomelj, Kranj, Logatec :::::::::: Maribor :::::::::: HaJprlKladnelša Blagajna je odprto od »7.-127. od 147,- Podru2nice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::::::