Gospodarstvo Slov. Bistrica •
Impol za dividende 330.000 evrov
O Stran 5
Kronika Dornava • Komu so napoti mlada drevesa?
Z> Stran 24
Ptuj, torek, 16. julija 2013
letnik LXVI • št. 55 V. d. odgovornega urednika: Simona Meznarič Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
ara
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Štajerski TEBI1IK
Ormož • Festivalsko poletje vabi
Nogomet • Zavrču simpatije, Mariboru točke
O Stran 11
Bogat izbor poletnih glasbeno-zabavnih prireditev
V Ormožu se od konca junija vrstijo dogodki v sklopu festivala Ormoško poletje.
Športno plezanje
• Mina pred tremi leti četrta, tokrat druga
Z> Stran 12
Prireditev, ki so potekale na grajskem dvorišču, se je udeležilo okrog 1600 obiskovalcev. Dve izmed prireditev sta bili razprodani. To sta predstava Slovenska muska od A do Ž z Ladom Bizovičarjem in koncert klape Kampanel. Zelo dober obisk so zabeležili tudi na predstavah, ki so bile namenjene najmlajšim. Prvi del festivala Ormoško poletje se je tako uspešno končal. Dva koncerta v sklopu festivala bodo pripravili še v avgustu. 10. avgusta bo na grajskem dvorišču koncert zasedbe Edo Majka in reperja Klemna Kle-mna, 24. avgusta bo pri gradu v Veliki Nedelji tamburaški koncert Kulturnega društva Simona Gregorčiča z gosti.
V Ormožu se te dni pripravljajo že na novo festivalsko dogajanje; gre za Ormoški festival aktivnih klubov (O.F.A.K.), ki bo v mestu potekal med 2. in 10. avgustom.
MZ
Foto: Črtomir Goznik
Atletika •
Veronika Domjan četrta na SP za mlajše mladince O Stran 13
Kriza ogroža tudi zaposlovanje zdravnikov
Ptuj • Ob vseh težavah, ki spremljajo uresničevanje sanacijskega programa bolnišnice in prizadevanja za pozitiven izid, se vse bolj izkazuje tudi kadrovski problem: nova zaposlovanja so pod strogim nadzorom in jih je mogoče udejanjiti le v nujnih primerih.
O Stran 3
Kopanje v stari strugi Drave je nevarno
Sp. Podravje • Kopanje v Dravi je že ob normalnih razmerah zelo tvegano, zaradi nihanja gladine vode, ki je posledica pregledov dovodnih in odvodnih kanalov, pa še toliko nevarnejše, opozarjajo v DEM.
O Stran 8
Tednikova akcija
NAJ PRODAJALKA/
PRODAJALEC
201
POHORJES RES
° R T I	I JLf—
Več na oglasnih straneh.
2 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 9. julija 2013
Slovenija • Akcija Prostofer
Starejši za starejše
V sklopu mreže aktivnosti MATIjA, ki povezuje starejše in njihove organizacije s ponudniki pomoči in storitev, se je začela akcija Prostofer - prostovoljni šofer. Ta starejšim omogoča dostop do brezplačnih prevozov in s tem zniževanje njihovih stroškov, hkrati pa prispeva k aktivnostim starejših šoferjev in tudi medgeneracijskemu sodelovanju.
V okviru storitev mreže MATIjA za oskrbo in pomoč v gospodinjstvu je tudi organizacija prevozov. Prav zato se je v teh dneh pričela akcija Prostofer. »Med starejšimi so osebe, ki potrebujejo prevoz, pa ne morejo ali nočejo obremenjevati sorodnikov ali uporabljati plačljivih prevozov. Na drugi strani pa imamo starejše, ki so še vedno aktivni vozniki in se jim zdi škoda, da je njihov jekleni konjiček parkiran v garaži in gre le redkokdaj na cesto. Te ljudi želimo povezati med seboj z akcijo Prostofer, s katero smo povečali udeležbo starejših v cestnem prometu in njihovo mobilnost. Izboljšali smo varnost starejših voznikov in drugih udeležencev v prometu ter povečali cenovno dostopno mobilnost in socialno vključenost starejših,«
Uvodnik
Rebalansiranja
pojasnjujejo organizatorji akcije in dodajajo, da si želijo, da akcija preraste v trajno dejavnost.
Akcija Prostovoljni šofer povezuje starejše preko komunikacijskega centra, na voljo je brezplačna številka 080 10 10. Uporabnik, ki potrebuje prevoz, pokliče na to številko, v komunikacijskem centru pa uporabniku posredujejo kontaktne podatke ustreznih voznikov iz seznama registriranih prostovoljnih »šoferjev« oziroma prostoferjev. Uporabnik in prostofer se sama dogovorita za prevoz. V bazi voznikov je trenutno že 40 ljudi, ki bo s pomočjo sponzorjev tudi nagrajeni z nagradami, kot so vi-njete, boni za gorivo, kartice za parkiranje, avtomobilska zavarovanja, servisne in vul-kanizerske storitve, tehnični
Prejšnji teden je Državni zbor z večino glasov potrdil spremembo letošnjega proračuna, ki se ji uradno reče rebalans. V bistvu rebalans ne bi bil nič slabega, če in ko je res potreben zaradi nepredvidenih prihodkov ali izdatkov. Ampak v slovenskem primeru že dolgo ni več tako. Že leta se namreč dogaja, da se rebalansi sprejemajo zato, ker so bili prihodki visoko precenjeni, izdatki pa podcenjeni in tako je tudi letos.
Žalostno je slišati, da se s tokratnim rebalansom potrjuje primanjkljaj, ki zdaj znaša že dobre 1,5 milijarde evrov, do konca leta pa bo gotovo še večji. Sploh, ker se zmanjšujejo tudi sredstva za naložbe, in to za kar 250 milijonov evrov. Obljube, da še enega rebalansa letos najverjetneje ne bo, so hudo prozorne. Prav tako prozorna so številna pojasnjevanja, kako se sprejemajo krizni ukrepi (in še kakšna reforma povrhu), ki naj bi dolgoročno vendarle zmanjševali primanjkljaj v državni blagajni.
Vse skupaj izgleda nekako tako, kot da bi v družini, kjer sta starša (še) zaposlena in prejemata plačo, sicer krepko zakreditirana zaradi nakupa hiše, načrtovala nakup novega dragega avtomobila in sanjske počitnice na Havajih z najemom jahte vred, ne da bi realno izračunala, kolikšen del družinskih prihodkov odnaša banka z odtegljajem obrokov, poleg tega, da se življenjski stroški višajo. In bi za eno leto družinski proračun načrtovala tako, da bi se za dopust na Havajih odpovedala najemu jahte, češ da bo ta denar šel za poplačilo kredita, ostalo pa naj bi šlo vendarle skozi. Nikakor, ali ne? Pa čeprav bi se tolkla po prsih, kako sta zategnila pas in ne bo več plovbe na razkošni ladjici, kar si je družina prej še lahko privoščila. Potem pa bi sredi poletja pač sprejela rebalans družinskega proračuna na enostaven način: odmaknila bi plačilo kakšnega mojstra in nekaj položnic - do najema novega kredita ob koncu leta.
Približno tako dela naša vlada, ne le ta, tudi prejšnje. Pred počitnikovanjem pač lepo sprejme in potrdi poldrugo milijardo visok minus in poslanci z ministri vred lahko gredo z mirno vestjo na morje ali v hribe...
Simona Meznarič
pregledi, pnevmatike in podobno.
Kot smo izvedeli, bo precejšnja pozornost namenjena tudi varnosti starejših v cestnem prometu, tako preko usposabljanja in obveščanja za čim varnejšo vožnjo starej-
Anketa
ših kot tudi preko obveščanja ostalih udeležencev v prometu, da bodo starejše voznike bolje razumeli in upoštevali v prometu. Varnost voznikov pa bodo povečali tudi s tečaji varne vožnje.
Patricija Kovačec
Foto: arhiv
Avtomobili prostoferjev bodo opremljeni z magnetno nalepko z napisom Starejši voznik - potrpi z mano. Del izkupička od prodaje le-teh pa bo šel v sklad za spodbujanje prostovoljnih šoferjev, pokrivanje stroškov in tečaje varne vožnje za seniorje.
Ali smo dovolj solidarni?
O akciji Prostofer smo na ptujskih ulicah za mnenje povprašali nekaj naključnih mimoidočih. Vsi se strinjajo, da gre za dober projekt, ki bo spodbudil medgeneracijsko sodelovanje, vprašanje pa je, ali smo dovolj solidarni, da od besed o dobri ideji preidemo še k dejanjem.
Stanislav Černezel: »To je
zelo dobra akcija, sploh zato, ker gre za prostovoljno delo. Ravno včeraj sem se z ženo pogovarjal, da bi tudi sam morda pri tem sodeloval in komu z veseljem pomagal ter mu ponudil prevoz. Eni rečejo, da lahko to počnejo tisti, ki imajo denar, ampak jaz pravim, en
liter goriva gor ali dol, če pri tem nekomu pomagaš, tudi na to pozabiš in tako bi morali vsi razmišljati.«
Dragica Jovanovic: »O tej akciji sem že nekaj slišala in mislim, da je to dobro. Je pa res, da voziti nekoga ni kar tako, to je velika odgovornost. Zdi se mi lepo, da si med seboj poma-
gamo, zakaj pa konec koncev ne bi peljal nekoga, če gre mogoče v isto smer kot ti? Če se nekdo pelje v Maribor in hkrati nekomu drugemu ponudi prevoz, ga to nič ne stane, pa še družbo ima med potjo.«
Gizela Brumec: »Moram reči, da izven okvirov te akcije velikokrat koga kam peljem,
ne da bi pomislila, da bi mu za to zaračunala. Marsikdo res ne more nikamor brez pomoči drugih, zato pozdravljam to akcijo, upam, da se bo pri ljudeh prijela.«
Irena Ogrizek: »To je zelo pomembno za starejše, ki nimajo nikogar. To lahko marsikomu pomaga tudi iz finančnega vidika, saj si marsikdo ne more privoščiti avtobusa, kaj šele kakšnega taksija. Zelo lepo je, da smo med seboj solidarni in veliko lepše bi se imeli, če bi bili dobri drug z drugim. Mislim, da je v naši družbi še veliko dobrih ljudi, ki bodo po svojih močeh podprli to akcijo.«
Patricija Kovačec
Stanislav Černezel
Dragica Jovanovic
Gizela Brumec
Irena Ogrizek
Najrevnejši v vzhodni Sloveniji
V letu 2011 je bila stopnja tveganja revščine v vzhodni Sloveniji 16,2-od-stotna, v zahodni Sloveniji pa 10,8-od-stotna. V omenjenem letu je namreč v vzhodni Sloveniji v gospodinjstvih, ki so razpolagala z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, živelo 167.000, v zahodni Sloveniji pa 106.000 oseb, kažejo podatki Statističnega urada RS (Surs).
Se pa razlika pri tveganju revščine med vzhodno in zahodno Slovenijo zmanjšuje. Tako je v letu 2008 omenjena razlika znašala sedem odstotnih točk, v letu 2011 pa 5,4 odstotne točke. Podatki Sursa tudi kažejo, da če v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev (družinskih in socialnih prejemkov), da bi se stopnja tveganja revščine v letu 2011 skoraj podvojila in bi v vzhodni Sloveniji znašala 29 odstotkov, v zahodni Sloveniji pa 19,2 odstotka.
Še višja od stopnje tveganja revščine je
stopnja materialne prikrajšanosti, ki pove, koliko ljudi si zaradi omejenih finančnih virov ni moglo privoščiti najmanj treh od devetih dobrin, potrebnih za dostojno življenje. Ta je v letu 2011 v vzhodni Sloveniji znašala 20 odstotkov, v zahodni Sloveniji pa 14,3 odstotka. (sta)
Vse slabši položaj upokojencev
V	Sindikatu upokojencev Slovenije (SUS) opozarjajo na vse slabši položaj upokojencev. Kot so sporočili, že vsa leta opozarjajo odgovorne oblastnike na družbeno ekonomski, materialni in socialni položaj starejših, ki ga poslabšujejo vladni ukrepi.
V	SUS od slovenske vlade pričakujejo, da bo nemudoma pristopila k pripravi sprememb socialne zakonodaje. Kot so namreč zapisali v sporočilu za javnost, je vlada z novo socialno zakonodajo na upokojencih prihranila 35 milijonov evrov, saj so se le-ti množično odrekli varstvenemu
dodatku. Dobre tri četrtine prejemnikov se je temu odreklo zaradi dejstva, da se bo država vpisala na njihovo premoženje, ki ga želijo zapustiti otrokom. Do varstvenega dodatka po novi zakonodaji pa niso upravičeni tisti, ki so vključeni v celodnevno institucionalno varstvo. Mnogi starejši zato zapuščajo domove starejših, saj sami in njihovi otroci ne zmorejo plačevati bivanja v domovih.
V SUS že desetletje opozarjajo in dajejo predloge vladi, pristojnemu ministrstvu, skupščini ZZZS, da je potrebno preurediti sistem zdravstvenega zavarovanja, predvsem sistem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Na področjih zdravstva, šolstva, socialnih programov mora država krepiti kakovost in dostopnost storitev vsemu prebivalstvu, ne pa širiti vzvode tržne ekonomije na to področje. Storitev zdravstva, šolstva sociale ne smejo postati tržno blago, še opozarjajo v SUS. »Zato je kakršno koli razmišljanje o varčevanju z zniževanjem pokojnin nesprejemljivo. V SUS se bomo temu uprli z vsemi možnimi sredstvi,« so še zapisali. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. V. d. odgovornega urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: PK
Foto: PK
Foto: PK
Foto: PK
torek • 16. julija 2013
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
Ptuj • Svet zavoda ptujske bolnišnice
Kriza ogroža tudi zaposlovanje zdravnikov
Svet zavoda ptujske bolnišnice se je 11. julija sestal na 24. redni seji. Na dnevnem redu je imel predvsem standardne točke (izvedba sklepov prejšnje seje, soglasje sveta zavoda k zaposlitvam, poročilo o čakalnih dobah, ocena poslovanja, izvajanje sanacijskih ukrepov), ki so jim tokrat dodali še dolgo pričakovano točko spremembe statuta glede na zahteve ministrstva za zdravje in razpis za novega direktorja, ker decembra letos poteče že drugi enoletni mandat v. d. direktorice mag. Mirjani Bušljeta, vendar o razpisu kljub temu niso razpravljali. Sprejem sklepa o razpisu so namreč umaknili z dnevnega reda.
Foto: Črtomir Goznik
Strokovni vodja ptujske bolnišnice dr. Mitja Letonja je opozoril, da je pri nezmožnosti zaposlovanja novega kadra ogrožena stroka.
Kirurgi: Bolnikom zagotavljamo, da bo vse, kot mora biti!
Ob doseganju oziroma nedoseganju programa na letni ravni v polletju leta 2013 je bila kot najbolj kritična glede odstotkov dosedanjega programa omenjena kirurgija. „Glede realizacije programa na kirurškem oddelku lahko zagotavljam, da bodo vsi predvideni posegi opravljeni, da bodo vsi bolniki dobili hitro in enako kakovostno ter prijazno oskrbo. Kar zadeva težave z nujno ambulanto, pa naj povem, da so vzroki večplastni. Prvič, program je prenapet v primerjavi s podobnimi bolnišnicami. Gre za program, na katerega realizacijo nimamo vpliva, zato je tu o odgovornosti vodilnega nesmiselno ali smešno govoriti. Problem ni nov, z njim se srečujemo že najmanj 12 let, in tudi v bolnišnici ne izstopa. Bile so že in tudi so še ambulante z mnogo manjšo realizacijo, pa o njih ne govorimo. Jasno, kirurgi kot nosilci programa kirurškega oddelka zadeve spremljamo. Ne glede na to, da sem predsednico sveta zavoda in tudi vodstvo bolnišnice sproti seznanil z vsemi številkami in razlogi, se o tej temi na svetu zavoda govori s tako lahkotnostjo. Odgovor na vprašanje, ali je to dejansko nov problem, se skriva v točkah dnevnega reda, ki so bile ali niso bile obravnavane na svetu zavoda. Skratka, bolnikom, ki prihajajo v naše ambulante in na naš oddelek, zagotavljamo, da bo z njihovo oskrbo vse, kot mora biti," odgovarja in poudarja asist. mag. Teodor Pevec, dr. med., predstojnik kirurškega oddelka ptujske bolnišnice.
Kot je pojasnila predsednica sveta zavoda Štefka Presker, predvsem zaradi poletnega časa in koriščenja letnih dopustov ter potrebe po predhodni uskladitvi nadaljnjih aktivnosti sveta zavoda z ustanoviteljem ptujske bolnišnice, ministrstvom za zdravje. Tako bodo sklep o razpisu za direktorja in eventualno tudi strokovnega vodje obravnavali na naslednji seji sveta zavoda, ki bo v začetku septembra letos.
Na julijski seji obravnavane in sprejete spremembe se nanašajo na strokovnega vodja, njegove zadolžitve in pogoje za imenovanje. Funkcije strokovnega vodja se bodo opravljale v delovnem času, ki bo krajši od polnega. Če bo za direktorja imenovan zdravnik, bosta poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela združeni. V statutu bo tudi določeno, da direktorja v času njegove odsotnosti po predhodnem pooblastilu nadomešča eden izmed članov poslovodnega kolegija in ne več namestnik direktorja, ki ga po novem ne bo več. S spremembami statuta pa naj bi uveljavili tudi možnost imenovanja največ dveh pomočnikov direktorja.
V petih mesecih 363.000 evrov minusa
Na julijski seji sveta zavoda so razpravo osredotočili na poslovanje zavoda v prvih petih mesecih oz. nedo-
seganje programa dela na nekaterih področjih, kjer bi v tem času morali biti programi preseženi, saj v poletnih mesecih ponavadi pride do zmanjšanja dela v tem času. Nedoseganje programa dela v prvem polletju leta oziroma nepreseganja lahko v naslednjih mesecih še poslabša poslovni rezultat, so ocenili v svetu zavoda. Presežek odhodkov nad dohodki znaša v petih mesecih letos dobrih 363 tisoč evrov ali nekaj več kot štiri odstotke vseh prihodkov. Glavni razlogi za negativen izid so v nedoseganju programa dela, zaradi česar so bili nižji prihodki ter nižanje cen zdravstvenih storitev v letošnjem letu, zaradi česar je ptujska bolnišnica v prvih štirih mesecih prejela
za skoraj štiri milijone manj denarja kot v enakem obdobju letos. Poslovni izid je kljub sanacijskim ukrepom slabši od načrtovanega, je povedala v. d. direktorja Mirjana Bušljeta. Še vedno pa ima ptujska bolnišnica težave zaradi razhajanja med pogodbeno in dejansko realizirano utežjo, ki ji na letni ravni odvzame več kot 600 tisoč evrov. Dodatnih 100 tisoč evrov bo na letni ravni odnesla višja stopnja DDV. Na slabši izkupiček poslovanja v prvih petih mesecih letos pa je vplivalo nepredvideno izplačilo v letu 2012 premalo izplačanega regresa. Razhajanja med prihodki in odhodki se negativno odražajo tudi na likvidnosti ptujske bolnišnice, ki pa bo besedah Mirjane Bušljeta ni
med tistimi, ki bi ji grozila blokada zaradi zamud pri plačevanju.
Kronično (in že kritično) pomanjkanje zdravnikov
Ob vseh težavah, ki spremljajo uresničevanje sanacijskega programa bolnišnice in prizadevanja za pozitiven izid, se vse bolj izkazuje tudi kadrovski problem oz. v preteklih letih vse preveč opravljenega dela na podlagi pogodb z zunanjimi sodelavci oz. s samimi bolnišničnimi delavci. Ko so ukinjali pogodbe, bi na drugi strani morali več narediti pri zaposlovanju kadra, pri zdravniškem kadru je
ptujska bolnišnica izredno podhranjena. Nova zaposlovanja pa so pod strogim nadzorom in jih je mogoče udejanjiti le v nujnih primerih, da stroka ni ogrožena. Na to, kako je treba biti pri tem pazljiv, da ni ogrožena stroka, posledično pa tudi zdravje ljudi, je na zadnji seji opozoril tudi strokovni vodja bolnišnice doc. dr. Mitja Letonja, ki je ob tem opozoril tudi na kronično pomanjkanje zdravnikov na internem oddelku bolnišnice, kjer manjkata v tem trenutku najmanj dva zdravnika, v primerjavi z
brežiško bolnišnico pa je na ptujskem oddelku zaposlenih pet zdravnikov manj kot v tamkajšnji bolnišnici. Če v kratkem ne bodo dobili kardiologa (čakajo na soglasje za zaposlitev), je ogrožena realizacija programa tudi na tem oddelku, poudarja. Podobno je stanje tudi na drugih oddelkih. Če zdravniške stroke ne bomo povzdignili, stvari ne bodo šle, ne bo realizacije, ta stroka ne bo kom-petentno opravljala svojega dela, je še dodatno opozoril Letonja. »To so resne zadeve, še posebej, če to pove strokovni vodja,« je bil jasen edini zdravnik v svetu zavoda prof. dr. Zmago Turk, ki se zaveda varnosti stroke in realizacije programa na drugi strani, od katere je odvisna tudi bodočnost bolnišnice. »Treba je začeti razmišljati s strani razvoja stroke, ne glede na krizne razmere,« je še povedal Letonja.
Člani sveta zavoda so na julijski seji načeli tudi vprašanje komunikacije med zaposlenimi in vodstvom, ki mora bi kakovostnejša, predstojniki oddelkov morajo dobiti jasna navodila o nujnosti realizacije pogodbeno dogovorjenega programa. Do neposlušnih pa je treba tudi primerno ukrepati, po potrebi jih tudi zamenjati.
MG
Ptujska bolnišnica v postopku akreditacije
»V sklopu poteka akreditacijskega postopka (v prvi fazi je to t. i. predpresoja) sta 11. julija ptujsko bolnišnico obiskala presojevalca, ki sta se želela pogovoriti tudi s predstavniki sveta zavoda kot organom bolnišnice in tudi s predstavniki lokalne skupnosti, zato je sodeloval tudi ptujski župan Štefan Čelan glede našega sodelovanja in komunikacije,« je povedala v. d. direktorice ptujske bolnišnice Mirjana Bušljeta. Iz akreditacijske hiše Accreditation Canada International sta ptujsko bolnišnico obiskala Toni Taylor in John Guy. „Predpresoja pomeni, da sta presojevalca celovito pregledala in analizirala delo v naši bolnišnici z vidika zagotavljanja kakovostne, varne in strokovne obravnave naših bolnikov v tem trenutku. Na osnovi njunega končnega poročila bo bolnišnica dobila usmeritve, katera področja dela že opravljamo dobro, kaj moramo še izboljšati, dopolniti, da bomo lahko pridobili mednarodno akreditacijo," je pojasnila direktorica ptujske bolnišnice.
Kanadska presojevalca je sprejel tudi ptujski župan Stefan Celan.
Foto: Arhiv
4 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 9. julija 2013
Ptuj • Obnova minoritskega samostana
Po 25 letih z novo fasado
Minoritski samostan bo po 25 letih dobil novo fasado. Oder so najprej postavili na njegovi najbolj vidni strani ob podvozu. Kot je te dni povedal p. Milan Kos, ministrski provincial, je od zadnje tovrstne obnove minilo že več kot četrt stoletja.
Dominikanski samostan je eden najpomembnejših stebrov, na katerih je zgrajena ptujska kultura in zgodovina. Njegovo zunanjost je najedel zob časa, tako za domačine kot za mesto samo pa je pomembno, da ima tako pomemben objekt urejeno tudi zunanjo podobo. „Skupaj z MO Ptuj, oddelkom za negospodarske javne službe, smo zasledili razpis ministrstva za kulturo, ki omogoča sofinanciranje takšne obnove v višini
V Društvu za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj, ki je od maja letos tudi član FECC, VI. Rimske igre napovedujejo kot spektakel poletja na Ptuju z več kot tisoč udeleženci iz Slovenije in tujine, tudi Nemčije in Poljske ter Niša v Srbiji, s katerimi so v letu 2012 podpisali pismo o sodelovanju. Začeli jih bodo s svečanim odprtjem, ki bo potekalo ob I. Mitreju, nadaljevali s celodnevnim otroškim taborom, ki ga bodo odprli drugi dan iger, ko bodo vabili tudi z večernim spekta-klom. Otroški tabor bo potekal še tretji in četrti dan iger. V soboto bodo v rimskem duhu zaživele ptujske ulice in trgi ter tržnica, v centru mesta bodo pripravili rimsko kosilo, v popoldanskem času se bo dogajanje ponovno preselilo na območje ob I. Mitreju, zvečer pa se bo sestal senat. Od letošnjih Rimskih iger pa se bodo poslovili v nedeljo, 25. avgusta.
Že to soboto, 20. julija, pa vabijo v Rimski tabor, ki ga bodo postavili v bližini I. mitreja ob Mariborski cesti na Ptuju, na zemljiščih, ki so že sedaj arheološko zaščitena. Tudi v Društvu za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj si prizadevajo, da bi se v naslednjih letih na tem območju vzpostavil arheološki park. Ta bi bil lahko eden največjih v Evropi, obsegal bi več kot 30 ha površin, če bi bili ambiciozni, je prepričan predsednik društva Andrej Klasinc, ki je od lani tudi predsednik FECC Slovenija. Začeti pa je treba z manjšimi koraki, tega se tudi sami močno zavedajo. „Začetek je lahko tudi nova vsebina, ki jo selimo na to območje, kompletne Rimske igre se z letošnjim letom selijo na to območje, območje
do 50 odstotkov. Prijavili smo se, naša vloga je bila popolna, ni je bilo treba dopolnjevati. Sklepa o sofinanciranju sicer še nimamo, vendar pričakujemo, da bo naš projekt vključen v to sofinanciranje, da bomo lahko temeljito obnovili celotno fasado. Če naš projekt ne bo sofinanciran, v letošnjem letu ne bomo mogli obnoviti celotne fasade, temveč le njen sprednji del ob podvozu in na Minoritskem trgu. Pri tem si bomo pomagali tudi
bodočega arheološkega parka v povezavi s I. Mitrejem, ki je eden od biserov naše zgodovine in kulture. Kljub selitvi Rimskih iger na novo lokacijo v društvu ohranjamo sodelovanje s Termami Ptuj, kjer so Rimske igre potekale v prvih petih letih. Dolgoročna strategija pa je, da Rimske igre in Rimski tabor postanejo odprte za vse, brez vstopnine. V Termah je bil tabor za ograjo in ni bil omogočen prost vstop za vse obiskovalce. Z novim konceptom oziroma novo lokacijo bomo omogočili prost vstop vsem, ki bodo želeli spoznati del slavne preteklosti Ptuja, odprtost projekta pa omogoča tudi kandidaturo za sofinanciranje," je selitev in vsebino letošnjih Rimskih iger predstavil Andrej Klasinc.
V Rimskem taboru, ki bo že to soboto, 20. julija, bodo postavili velik otroški tabor. Prvič pa bo mogoče videti tudi osem velikih rimskih vojaških šotorov. Na zasedanju senata bodo določili pravila za letošnje leto. Predstavili bodo vojsko, tudi iger ne bo zmanjkalo, na voljo bodo rimski obroki, razvajala bo rimska ta-
z donatorskimi sredstvi. Vse je torej odvisno od sklepa ministrstva, ali nam bodo fasado minoritskega samostana temeljito obnovili, tudi s sušilnimi ometi, ali pa jo bomo samo prepleskali. Za celotno temeljito obnovo fasade in odstranitev ometov, ki povzročajo vlago, ter nanos sušilnih ometov, bi potrebovali 60 tisoč evrov oziroma 30 tisoč evrov sofinanciranja ministrstva za kulturo. Pri projektu obnove fasade minoritskega
verna. „Rimske igre in njihova predhodnica Rimski tabor so zamišljeni kot tematski poletni karneval, ki ga začenjamo kot prvi v Sloveniji in bi ga kot predsednik FECC Slovenija želel prenesti tudi v druga slovenska mesta, da bi se karnevali v Sloveniji začeli dogajati tudi na tematsko zgodbo, ne pa samo vezano na sam pustni čas," je pred prvim Rimskim taborom in VI. Rimskimi igrami povedal Andrej Klasinc.
Letošnje Rimske igre bodo še bolj kot v prejšnjih letih vodile v rimsko preteklost mesta, z dogajanjem se bodo še bolj približale meščanom. Društvo za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj pa si tudi sicer prizadeva, da bi mesto bolj polno živelo. Pred kratkim je svoja vrata na sedežu v Krempljevi ulici, kjer izdelujejo rimske oljenke, še bolj odprlo. Rimske oljenke, ki so simbol luči in življenja, so pričeli tudi prodajati. Izdelujejo pa tudi različne medaljone, pri letošnjem Kurentovanju so sodelovali s spominskim medaljonom. Idej pa je še več, pove Andrej Klasinc.
MG
samostana je sodeloval Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije - OE Maribor. Pripravljen je v dveh različicah, prva predvideva popolno sanacijo fasade, druga pa le oplesk z manjšimi popravki," je povedal p. Milan Kos. Dela na obnovi fasade naj bi končali predvidoma septembra letos. V začetku letošnjega leta, januarja in februarja, so bila delno zamenjana tudi okna na samostanu, in sicer v sklopu projekta obnove železnice Pragersko-Hodoš. Zamenjava ni bila izvedena v celoti, ker je zmanjkalo denarja. Na delu samostana, ki gleda na Minoritski trg, okna, kljub dogovoru, niso bila zamenjana.
Nastopile so skupine od blizu in daleč, ki se tudi sicer srečujejo in ki se v prvi vrsti posvečajo ljudski pesmi in glasbi. Ljudski pevci DU Grajena so stari toliko, kot je star praznik ČS Grajena, ki ga Grajenčani praznujejo v spomin na postavitev temeljnega kamna za novo grajensko šolo, 26. julija 2001. Da se za slovensko ljudsko pesem ni bati, je v soboto napovedala
V	juniju so potekala tudi manjša dela na baročni fasadi cerkve. Sanirali so razpoke, ki so nastale na stičiščih dveh različnih materialov, materiala, ki je bil oblikovan za različne okraske, ki krasijo baročno fasado, in ometa. Pri teh stikih je prišlo zaradi krčenja in širjenja materialov do posameznih razpok. Po polletnem opazovanju stanja na fasadi so strokovnjaki Restavratorskega centra RS pristopili k sanaciji razpok. Uporabili so materiale, ki omogočajo krčenje in raztezanje.
V	teh dneh pa bo ponovno zaživelo tudi samostansko dvorišče. Zvrstile se bodo številne prireditve v sklopu glasbenega festivala Arsana, ki bo
tudi osemletna Klara, ki je premierno zapela ob spremljavi dedka Francija. Srečanje so ljudski pevci in godci končali s skupno pesmijo in prijateljskim druženjem. Praznične prireditve se bodo nadaljevale to soboto, ko se bo ob 8. uri v Športnem parku začelo kolesarjenje, od 15. ure dalje pa bodo potekale številne športne igre in priprava golaža med ekipami zaselkov.
tudi letos potekal pod streho. Montažo premične strehe bodo pričeli v teh dneh. Kljub temu da si tudi v samostanu že od zgodnjih šestdesetih let prejšnjega stoletja prizadevajo, da bi dvorišče pokrili, da bi lahko prireditveno živelo tudi ob slabem vremenu, je doslej vedno zmanjkalo denarja za ta projekt. Na mino-ritsko dvorišče pa se ponovno vrača tudi festival domače zabavne glasbe, ki pa ne bo potekal pod premično streho. To bodo odstranili takoj po koncu Arsaninega festivala oziroma osrednje prireditve ob letošnjem prazniku MO Ptuj.
MG
Osrednja praznična prireditev bo 27. julija v Domu krajanov Grajena, 3. avgusta pa vabijo še na postavitev klo-potca in vinogradniške igre, ki že tradicionalno potekajo na območju Biotehniške šole na Grajenščaku. S tem dogodkom je povezana tudi pot na klopotčevanje, ki jo bodo pohodniki pričeli ob 9. uri izpred Biotehniške šole Ptuj.
MG
Ptuj • VI. Rimske igre in Rimski tabor
Rimski tabor že to soboto
Priprave na VI. Rimske igre, ki bodo od 22. do 25. avgusta pri I. Mitreju ob Mariborski cesti na Ptuju, so v polnem teku. Še prej pa vabijo v Rimski tabor, ki bo že to soboto, 20. julija, ob I. Mitreju ob Mariborski cesti na Ptuju.
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Klasinc, predsednik Društva za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj : „Prvi v Slovenji začenjamo poletni tematski karneval."
Grajena • 10. srečanje ljudskih pevcev in godcev
■k	1 v	■ ■■■	1 v ■ ■	■■
Praznične prireditve pričeli s pesmijo
V Domu krajanov Grajena je bilo 13. julija 10. srečanje ljudskih pevcev in godcev pod naslovom Zapojmo prijatelji si, ki so ga ljudski pevci DU pripravili ob 13. prazniku ČS Grajena.
torek • 16. julija 2013
Gospodarstvo, podjetništvo
ŠtajerskiTEDHiK 5
Slovenska Bistrica • Impol stremi k razširitvi
Čokl: Letošnji rezultati nad pričakovanji!
Slovenskobistriško podjetje Impol, d. o. o., je pomemben delodajalec na tem območju, saj zaposluje preko tisoč delavcev. Med vidnejša podjetja se uvršča tudi na državni ravni, kjer je del petnajsterice največjih družb v Sloveniji.
In čeprav je v naši državi gospodarska kriza postala vsakodnevno uporabljena besedna zveza, te v Impolu skorajda ne poznajo. Novi trgi, novi izdelki, nove investicije so vodilo tega podjetja aluminija, ki ga več kot dvajset let vodi Jernej Čokl.
Gospodarska kriza je povzročila zastoj na avtomobilskem trgu, kolaps slovenskega gradbeništva. Kako se vaše podjetje sooča s trenutnimi situacijami, saj so vendarle bili prizadeti sektorji, s katerimi ste povezani?
»Naše poslovanje poteka skladno z načrti, pravzaprav so poslovni rezultati v prvih petih mesecih letošnjega leta, za katere že imamo podatke, boljši od pričakovanih. Povpraševanje po izdelkih, namenjenih avtomobilski industriji, je relativno visoko, k čemur je pripomoglo tudi pridobivanje novih kupcev za te izdelke. Več težav imamo z zagotavljanjem zadostnega obsega naročil za profile, katerih glavni odjemalec je gradbeništvo. Izpad teh naročil nadomeščamo s povečevanjem proizvodnje v drugih programih (predvsem palice in cevi), kamor smo tudi preusmerili nekaj zaposlenih.«
Katera družba v Impolu trenutno najbolje posluje in seveda na drugi strani, v kateri se soočate z največ težavami?
»Pri ocenjevanju poslovanja vedno gledamo celoten sistem in ne posamezne družbe. Naša razpršenost programov in trgov je ravno tista konkurenčna prednost, ki nam omogoča ohranjanje stabilnega poslovanja. Povpraševanje po posameznih programih
O skupini Impol
Skupina Impol je 1. junija letos skupno zaposlovala 1855 delavcev, od tega jih je bilo v slovenskih družbah zaposleni 1117, v srbskih 733, na Madžarskem dva in trije v ZDA.
Zaposleni v skupini Impol (vključno s člani uprave) imajo skupno v lasti 14,7 odstotka delnic. Na koncu leta 2012 pa je bilo v delniško knjigo vpisanih 978 delničarjev. Skupina Impol izdeluje proizvode iz aluminija in njegovih zlitin s postopki litja, valjanja, iztiskanja in vlečenja. Pomembnejše skupine izdelkov so: pločevine in trakovi, izsekovane rondele, folija, iztiskani profili, iztiskane ter vlečene palice in cevi, v odvisnih in povezanih družbah izdelujejo še kovane in dodatno površinsko dodelane ter barvane pločevine.
precej niha, vendar to obvladujemo z ustrezno razpršenostjo trgov.«
Strojna oprema v nekaterih družbah šteje že več desetletij (Impol FT), vam to dejstvo predstavlja skrb?
»Proizvodnja Impola FT obsega dva programa - FTT (folije in tanki trakovi) ter RRT (rondele, rebrasta pločevina in trakovi). Težave z zastarelostjo opreme se pojavljajo znotraj programa RRT, kjer kljub težavam s povpraševanjem še vedno dosegamo zadovoljivo razliko med prodajno in nabavno premijo. Tega proble-
Impol bo za dividende namenil 330.000 evrov
Delničarji bistriške krovne družbe Impol 2000 so na petkovi skupščini podprli predlog, da od skupaj 28 milijonov evrov bilančnega dobička, s kakršnim je skupina zaključila lansko leto, dobrih 330.000 evrov namenijo za dividende. Delničarji bodo prejeli po 0,31 evra na dividendo, preostalih 27,6 milijona evrov pa bo za zdaj ostalo nerazporejenih.
Skupščina se je med drugim seznanila s poročili o poslovanju skupine v preteklem letu, v katerem je pridelala za 5,7 milijona evrov čistega dobička.
Ob tem je upravi Impola pod vodstvom Jerneja Čokla in nadzornemu svetu podelila razrešnico za poslovno leto 2012, članom uprave pa izglasovala nagrade za delo v minulem letu. Čokl bo tako prejel nagrado v višini 0,35 odstotka, vsak član uprave pa 0,28 odstotka doseženega kon-solidiranega čistega dobička.
Sicer pa so delničarji do naslednje skupščine družbe, ki bo odločala o uporabi bilančnega dobička, za člane nadzornega sveta ponovno imenovali sedanjega predsednika in direktorja podjetja CSS-IP Milana Cerarja, notranjo revizor-ko Tanjo Ahaj ter upokojenca Jožeta Kavklerja in Adija Žunca. Kot je razvidno iz načrtov družbe v revidiranem letnem poročilu, bo skupina Impol z
letom 2015 prešla iz dvotirnega na enotirni sistem upravljanja.
Letošnji polletni rezultati skupine po besedah prvega moža Impola za zdaj še niso na voljo, po petmesečnih pa kaže, da sta proizvodnja in prodaja v obsegu načrtovanega, pri čemer Impol Seval nekoliko zaostaja, Impol v Sloveniji pa prehiteva plan proizvodnje za približno odstotek.
Ker tudi v juniju pričakujejo dobro poslovanje vseh družb, bo prvo polletje za skupini zelo ugodno oz. celo rekordno. »Da bo uspešno celotno leto, bomo morali vložiti še veliko napora v poletnih mesecih, v katerih običajno naročila upadejo,« še pravi Čokl, čigar skupina letos načrtuje za 519 milijonov evrov prihodkov od prodaje.
Bistriški industrijski gigant tudi letos ostaja med deseterico največjih slovenskih izvoznikov ter med 15 absolutno največjih družb v državi. (sta)
ma se že dlje časa zavedamo, zato smo z namenom, da bi ohranili delovna mesta - in jih celo povečali - izpeljali projekt Alumobil. Dolgoročni načrt je, da se bodo nerentabilni programi v procesu RRT postopoma ukinjali, ohranili pa bomo dobičkonosne. Prav tako načrtujemo investicije v program FTT, s pomočjo katerih bomo povečali proizvodnjo folij za 4000 ton letno in na tak način povečevali dodano vrednost proizvedenih izdelkov.«
Kako obvladate stroške proizvodnje, zlasti elektrike?
Foto: Mojca Vtič
Predsednik uprave Jernej Čokl je z letošnjim poslovanjem skupine Impol izjemno zadovoljen; do konca leta načrtujejo kar 519 milijonov evrov prihodkov
»V izvajanju je projekt zmanjševanja porabe električne energije. Že samo s prenovo razsvetljave v letih 2011 in 2012 smo uspeli ustvariti prihranke do 250.000 evrov letno. Prav tako proučujemo druga področja zmanjševanja električne energije, za kar smo ustanovili projektne skupine.«
Pred leti ste svojo dejavnost razširili tudi v Srbijo. Impol Seval v industrijskem mestu Sevojno sedaj zaposluje prek 700 delavcev. Kakšno je poslovanje te družbe?
»Poslovanje podjetja poteka skladno z načrti. Gospodarska kriza v delovanju srbskega podjetja praktično ni pustila posledic, saj podjetje izvaža izdelke na ruski, kazahstanski
in beloruski trg. Lani smo proizvodnjo še razširili, saj smo postavili novo linijo, vredno okoli 17 milijonov evrov, za barvanje trakov in pločevine.«
Na seji sveta občine Slovenska Bistrica je bilo omenjeno, da izvozite kar 94 odstotkov izdelkov. Kdo so vaši največji kupci?
»Pokrivamo različne industrije, med najpomembnejšimi so avtomobilska, transportna, obrambna industrija, obnovljivi viri, gradbena, pre-hrambna in farmacevtska industrija. Najpomembnejši trg predstavlja Nemčija, izvažamo pa skupno v več kot 80 držav s celega sveta, pri čemer najpomembnejši delež predstavlja trg Evropske unije.«
In kdo so vaši dobavitelji surovin?
»Oskrba vhodne surovine poteka globalno, glavni viri prihajajo iz Rusije, EU, Kitajske in Afrike.«
Zadnje čase se na Slovenskem dviga veliko prahu glede plačilne (ne)di-scipline. Kako je s plačili dobaviteljem, se tudi vaše podjetje srečuje z zamudninami?
»Svoje obveznosti redno izpolnjujemo in plačujemo račune. Seveda se srečujemo s težavami zaradi plačilne nediscipline kupcev, saj jih je v zadnjih letih precej tudi propadlo. Težave rešujemo z zavarovanjem terjatev prek SID - prva kreditna zavarovalnica. Prav tako redno spremljamo bonitetne ocene, komercialisti spremljajo plačevanje in imajo redne stike s kupci.«
Pred dobrim tednom ste poskusno zagnali novo livarno, ki je del projekta Alumobil. Kakšen pomen ima ta projekt za vaše podjetje in kakšna je vrednost investicije? Bo odprla tudi nova delovna mesta?
»Investicija nam bo omogočila povečanje livarskih kapacitet za 40 odstotkov, povečanje produktivnosti in zmanjšanje stroškov poslovanja. Vrednost investicije znaša 12,7 milijona evrov, sama po sebi pa je prinesla osem novih delovnih mest. Skupno z investicijo v linijo Alumobil, ki se je končala leta 2010, smo s pomočjo vlaganj odprli več kot 60 novih delovnih mest. Impol, ki je največje podjetje v občini Slovenska Bistrica, napoveduje svojo razširitev. Kako naj bi potekala, bo znano konec leta, ko bo izdelana strategija za obdobje 2014-2020.«
Mojca Vtič
Foto: Mojca Vtič
V skupini Impol, ki zaposluje 1855 delavcev, izdelujejo proizvode iz aluminija in njegovih zlitin.
Dolane • Mesarja Kokol
Proslavili 20 let uspešnega dela
V Mesariji Kokol, družinskem podjetju Franca in Marije Kokol iz Dolan, so minuli petek zaznamovali 20 let poslovanja. Jubilej so proslavili v družbi poslovnih partnerjev, kupcev, strank in prijateljev.
Praznovanje jubileja so pripravili na ploščadi pred poslovno stavbo. Na svečani prireditvi je zaigrala Godba na pihala občine Markovci, predstavili so se pevci Moškega pevskega zbora Markovci in skupina Ljudskih pevcev iz Cirkulan. Za veselo vzdušje so poskrbeli tudi mladi harmonikarji na čelu s Kokolovim vnukom Žanom Levičnikom.
Mesarija Kokol posluje od leta 1993. Sprva so dejavnost opravljali v kletnih prostorih Hiše usnja Herman v Dolanah. Zaradi povečanega obsega dela so se odločili za gradnjo samostojnega poslovnega objekta, ki so ga zgradili neposredno ob Hiši usnja, vanj pa dejavnost preselili 1. septembra 1998. Vzporedno z novo mesnico so takrat odprli prodajalno z živilskim blagom. Podjetje danes zaposluje devet sodelavcev, pri delu pa pomaga tudi najstarejši vnuk Jan Levičnik.
Na petkovi slovesnosti sta Marija in Franc Kokol vodenje podjetja predala mlajši generaciji. Nalogo sta zaupala hčerki Simoni, ki sicer v podjetju skupaj s sestro Matejo pomaga že vse od njegove ustanovitve. »V čast in veselje mi je, da po 20 letih obstoja družinskega podjetja Mesarije Kokol stojim na tem mestu in na nek način prevzemam odgovornost svojih
staršev. Ker verjamem v sebe, verjamem, da mi bo s podporo partnerja, sestre, celotne družine in vseh zaposlenih uspelo zagotavljati dobro ime podjetja in kakovostno ponudbo tudi v bodoče,« je ob prevzemu vodenja podjetja povedala Simona Kokol in se za zaupanje zahvalila tako dobaviteljem kot tudi vsem strankam.
MZ
Kolektiv Mesarije Kokol
Foto: MZ
6 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 9. julija 2013
Gorišnica • 18. občinski praznik
Beležijo obdobje bogatih naložb
V občini Gorišnica te dni praznujejo 18. občinski praznik. Osrednjo slovesnost bodo pripravili v petek, 19. julija, ob 18. uri na ploščadi pred občinskim poslopjem.
K pogovoru smo povabili župana Jožeta Kokota, beseda pa je tekla o najpomembnejših naložbah minulega obdobja in načrtih za v prihodnje. Kot je pojasnil župan, so v lanskem letu na območju katastrskih občin Gorišnica, Moškanjci in Zagojiči na 77 hektarjih površin zgradili namakalni sistem, vključno s črpališčem v Zagojičih. Gre za tako imenovan prvi del prve faze, katerega vrednost je dober milijon evrov. Decembra lani so podali vlogo za drugi del prve faze, odgovor na vlogo pričakujejo te dni, pričeli pa bodo tudi postopek izbire izvajalca del. V drugem delu prve faze se načrtuje ureditev namakalnega sistema na 214 hektarjih površin, vrednost naložbe je ocenjena na 1,3 milijona evrov. V prihodnjih letih bi želeli izvesti še drugo in tretjo fazo namakalnega sistema, ki bi ga prav tako priključili na črpališče v Zagoji-čih, pri tem pa načrtujejo črpanje sredstev iz nove finančne perspektive 2014-2020. Na področju komunalne infrastrukture so po besedah župana Kokota v minulem obdobju gradili sekundarni vod kanalizacijskega sistema na Forminu, tri kanalizacijske odseke v Gorišnici in v celoti končali gradnjo kanalizacije v Moškanjcih. »Še vedno pa
Na novo urejena cestna infrastruktura v naseljih Mala vas in Gajevci
pričakujemo dokončni odgovor oziroma sklep in v nadaljevanju podpis pogodbe za gradnjo kanalizacije iz naslova kohezijskih sredstev. Gre za konzorcij, v katerega smo vključene občine Ptuj, Mar-kovci in Gorišnica. Na območju Gorišnice nameravamo iz tega naslova zgraditi kanalizacijski sistem v Muretincih, Mali vasi, Gajevcih in Place-
rovcih ter čistilno napravo na Forminu. Na čistilno napravo na Forminu bomo priključili tudi kanalizacijski vod iz naselja Formin, ki je že v izgradnji, in v prihodnje tudi kanaliza-
cijski vod iz naselja Zagojiči. Na čistilno napravo v Gorišni-ci so priključeni kanalizacijski vodi iz naselij Moškanjci, Gorišnica in Zamušani, v prihodnje bomo tja priključili še
kanalizacijo iz naselij Tibolci in Cunkovci. Za Cunkovce so projekti za gradnjo kanalizacijskega sistema že pripravljeni, pridobljeno je gradbeno dovoljenje, postopek je tre-
TVP - Vzmetni inženiring d.d. Formin 39d Gorišnica
Tel.: 02 741 71 50 www.tvp-vzmeti.si
Vsem občankam in občanom želimo prijetno praznovanje občinskega praznika, županu in občinski upravi pa še naprej tako uspešno delo!
Poslovnim partnerjem in cenjenim strankam hvala za izkazano zaupanje in dobro poslovno sodelovanje!
* STROJNE INSTALACIJE * GRADBENIŠTVO * IZKOPI
D O NAJ s p
STANISLAV DONAJ s.p. Gajevci 24/a 2272 Gorišnica, Tel: 02/7408-163, Fax: 02/7408-164
Gsm: 041/ 705-491, 041/ 793-461, 041/ 790-995 Email: donaj@teleing.com, stanko.donaj@gmail.com http://www.VODOVOD-DONAJ.COM
Iskrene čestitke ob prazniku občine Gorišnica.
Župan občine Gorišnica Jože Kokot
m
d. o« o«
deponiranje, predelava in proizvodnja gradbenih reciklatov
Formin 8 b, 2272 Gorišnica Tel. št.: (02) 740 40 77, mobitel: 041 393 205
Ob prazniku občine Gorišnica se podjetje Zuran d.o.o. iz Formina zahvaljuje svojim partnerjem in sodelavcem za sodelovanje ter zaupanje. Sokrajanom pa želijo prijetno praznovanje. S svojimi storitvami se priporočajo še vnaprej.
Drage občanke, spoštovani občani.
Ob 18. prazniku Občine Gorišnica vam iskreno čestitam in vas hkrati vabim, udeležite prireditev v počastitev praznika.
JožefXoiot župan občine Gorišnica
nutno v fazi izbire izvajalca, naložba pa je vredna 300.000 evrov. Če bomo uspešni na razpisih za pridobivanje sofi-nancerskih deležev in če bo gradnja potekala po zastavljenih načrtih in v predvidenem terminskem planu, bi gradnjo kanalizacije na območju celotne občine lahko končali v dveh ali treh letih,« je povedal župan Jože Kokot.
Občina Gorišnica je lani obnovila tudi cesto od Mu-retincev do Gorišnice, skozi naselji Mala vas in Gajevci. Šlo je za izravnavo in preplastitev cestišča ter ureditev javne razsvetljave. Ob cestišču so pustili tudi pas, širine okrog dveh metrov, kjer bodo položili kanalizacijski sistem. V sklopu naložbe so od Gajevcev do mostu čez kanal reke Drave (v smeri proti Gorišnici) zgradili pločnik. Dva cestna odseka so asfaltirali tudi na Forminu ter en odsek v Tibolcih.
Na območju Gajevcev, Male vasi in Muretincev je v prihodnje predvidena agromelioracija kmetijskih zemljišč z ureditvijo poljskih poti. Na regionalni cesti Ptuj-Ormož, pri bencinskem servisu Žiher v Moškanjcih, bo občina skupaj z Direkcijo RS za ceste uredila krožišče, v sodelovanju s Slovenskimi železnicami pa na cestni povezavi med Mo-škanjci in Tibolci načrtujejo gradnjo krožišča ter nadvoza čez železniško progo. Ko bo potrjen občinski podrobni prostorski načrt, bodo v Mu-retincih (v bližini podjetja Žu-ran) na površini devet hektarjev pričeli ureditev kmetijsko-poslovne cone. Na tem mestu bi po besedah župana Kokota zgradili rastlinjake ter objekte za predelavo in proizvodnjo. Občina ima v sodelovanju z Dravskimi elektrarnami Maribor v načrtu obnovo mostu čez dravski kanal iz smeri Go-rišnice proti Gajevcem. Kot je pojasnil župan, nameravajo most razširiti, na razširjenem delu pa bi uredili stezo za kolesarje in pešce, ki jo bodo navezali na že obstoječi pločnik v Gajevcih. Obnova mostu naj bi se po županovih besedah pričela v tem in končala v prihodnjem letu. V pripravi so tudi projekti za gradnjo vaškega doma Tibolci in obnovo gasilsko-vaškega doma Zagojiči. Za gradnjo novega gasilskega doma v Mali vasi je dokumentacija že izdelana, vendar morajo za gradnjo najti še ustrezno lokacijo. Pripravljeni so idejni projekti za gradnjo športnega parka v Gorišnici, za gradnjo novega poslovno-stanovanjskega centra v Gorišnici pa je izdano gradbeno dovoljenje. »Da bomo lahko pričeli realizacijo nekaterih izmed naštetih naložb, bo potrebna še predhodna potrditev občinskega podrobnega prostorskega načrta,« je pogovor končal župan Jože Kokot ter vse občanke in občane povabil na prireditve, ki jih organizirajo v sklopu praznika, še posebej pa na petkovo osrednjo svečanost.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
torek • 16. julija 2013
Po naših občinah
Šta/mfo'TEDNIK 7
Podlehnik • Modernizacija cest
V dveh letih 13 kilometrov novega asfalta
Župan občine Podlehnik Marko Maučič je nedavno z izbranimi izvajalci sklenil gradbene pogodbe za rekonstrukcijo dveh cestnih odsekov v skupni dolžini nekaj manj kot 13 kilometrov. Obe naložbi bosta sofinancirani s sredstvi iz tako imenovanega razpisa Južna meja.
Kot najugodnejši ponudnik za izvedbo modernizacije ceste mejni prehod Gruškov-je-Zgornje Gruškovje (Kote) je bilo izbrano Cestno podjetje (CP) Ptuj. Vrednost del je 581.000 evrov (vključno z davkom na dodano vrednost). Gre za odsek v dolžini nekaj manj kot šest kilometrov. Dela bodo izvedena v dveh sklopih v obdobju dveh let. Letos, do konca septembra, je predvidena rekonstrukcija nekaj manj kot dveh kilometrov, kar je finančno ovrednoteno na 190.000 evrov. Dela na preostalem delu ceste (dobre tri kilometre) v vrednosti 391.000 evrov bodo izvedena
Podpis pogodbe s Cestnim podjetjem Ptuj. Od leve: direktor CP Ptuj Martin Turk, župan Marko Maučič in vodja sektorja gradenj pri CP Ptuj Ilija Ereiz.
Podpis pogodbe s podjetjem Asfalti Ptuj. Od leve: direktor družbe Boštjan Dokl Menih, župan Marko Maučič, odgovorni vodja gradbišča Ivan Debeljak in direktor komerciale Primož Kumer.
v letu 2014. Sočasno z modernizacijo ceste in v sklopu te naložbe bo v prihodnjem
letu izvedena sanacija plazu, s pilotnimi stenami bo trebba temeljiti tudi nekaj usadov.
Drugi cestni odsek, ki ga bo občina Podlehnik obnovila s sredstvi, pridobljenimi
iz naslova Južne meje, je cesta Kozminci-Strajna-Rodni Vrh. Izbrani izvajalec del je
podjetje Asfalti Ptuj, vrednost gradbene pogodbe pa znaša 765.000 evrov (vključno z davkom na dodano vrednost). Tudi pri tem projektu gre za dvoletno dinamiko financiranja in izvedbe. Po besedah župana Maučiča bodo 90 odstotkov del izvedli letos, preostalih 10 pa prihodnje leto. »Na tem cestnem odseku je predvideno asfaltiranje štirih kilometrov makadamskih cest in tri kilometre sanacije asfaltnih cest,« je ob podpisu pogodb z izbranimi izvajalci še dodal podlehniški župan Marko Maučič.
MZ
Poljčane • Gradijo nov osemoddelčni vrtec
Zupan Kovačič: »Naš vrtec ni standarden
«
Otroški smeh najmlajših prebivalcev občine Poljčane bo predvidoma junija naslednje leto odmeval v novem osemoddelčnem vrtcu. Projekt, katerega ocenjena vrednost znaša 3,4 milijona evrov, je sofinancirala EU, ki prispeva nekaj več kot milijon evrov, preostali del pa bo zagotovila Občina Poljčane s proračunskimi sredstvi in posojilom.
Namen novega vrtca v Poljčanah je, da se 150 otrok združi pod eno streho, število oddelkov pa bo, dokler ti zadostujejo potrebam, ostalo nespremenjeno. Poljčanski vrtčevski otroci namreč do-mujejo na treh lokacijah. V pritličju stanovanjskega bloka v enoti Pikapolonica so otroci od 1. do 4. leta, starejši nadobudneži pa bivajo v stari zgradbi ob železniški progi in cesti v enoti Mehurčki. V polj-čanski občini deluje še tretja enota, ki je v Studenicah in bo tudi po izgradnji novega vrtca ostala.
»Vsak novi vrtec pomeni dvig kakovosti bivanja predšolskih otrok v vrtcu. Mogoče se premalo zavedamo, da so predšolski otroci v vrtcih od 6 do 9 ur (to so polne ure), nekateri pa tudi 10 ur. Na sedanjih lokacijah so vsi pro-
storsko zelo omejeni, novi vrtec pa je načrtovan v skladu z obstoječimi normativi,« je o razlogih za izgradnjo novega vrtčevskega objekta dejala ravnateljica Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica Ivana Leskovar.
Z gradnjo posegli v Naturo in na rob poplavnega območja
Nov poljčanski vrtec, ki bo v neposredni bližini osnovne šole, gradi podjetje GP Project Ing, d. o. o., s Ptuja. Bo energijsko varčen in specifičen. »Naš vrtec ni standarden, ker ne razpolagamo s kvadratnim zemljiščem, ki bi omogočilo cenejšo gradnjo, dotika se meje poplavnega območja, zato so
bili potrebni nasipi, in posega v Naturo 2000. Teh omejitev je bilo kar nekaj, zato je tudi cena nekoliko višja. Prav tako poljčanski vrtec predvideva še deveti oddelek, ki omogoča dodaten vpis 22 otrok,« je pojasnil župan občine Poljčane Stanislav Kovačič.
Izgradnja vrtca se financira iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (t. i. RRP), občinskega proračuna in kredita. Iz RRP je zagotovljenih prejela 1.062.071 evrov, občina pa je pridobila še posojilo s prijavo na javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam, ki ga je objavil Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja v višini milijon evrov. Ostali denar pa bo delno zagotovljen iz proračuna in s posojilom pri eni izmed bank, torej približno še 1.300.000 evrov.
Foto: Občina Poljčane
Maketa novega osemoddelčnega poljčanskega vrtca, ki bo zahteval skupno 3,4 milijona evrov.
V osemoddelčnem vrtcu se bo izvajal program za največ 176 vpisanih otrok. Ustrezno bo urejena tudi okolica objekta, kar pomeni ureditev več pokritih teras, vstopne ploščadi, parkirišče, gospodarsko dvorišče, atrij (zunanje zelene površine) in zunanji igrišči. Novozgrajeni objekt naj bi po zaključku investicije v celoti predstavljal tudi energetsko učinkovit objekt. Tako je za proizvodnjo toplotne energije predvidena hibridna toplotna črpalka na obnovljive vire energije in energetsko varčen nizkotemperaturni režim ogrevanja.
Največ prostorskih težav v Slovenski Bistrici
Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica sicer sedaj deluje na dvaintridesetih lokacijah s šestnajstimi enotami in nekaj čez sedemdesetimi oddelki. »Ne domišljamo si, da bodo vse prostorske težave rešene v kratkem času, kljub temu se nam stanje iz leta v leto izboljšuje. Prav tako imamo zgradbe, ki so energetsko zelo potratne,« je o prostorskem stanju povedala Lesko-varjeva. Z največjimi težavami pa se Vrtec sooča v Slovenski Bistrici, kjer ni dovolj prostora za vse otroke, ki bi želeli biti deležni predšolske vzgoje. »Staršem ponujamo enote, kjer je še prostor: Tinje, Pra-gersko - stari vrtec, Zgornja Polskava ... V mestu je bil zadnji vrtec zgrajen leta 1978.
Od takrat naprej sicer pridobimo kakšen prostor za oddelek ali dva, vendar so to le začasne rešitve. Je pa Občina Slovenska Bistrica v zadnjem času pristopila k izdelavi projektov za energetsko sanacijo
in načrtuje povečanje prostora, namenjenega predšolskim otrokom,« je še povedala ravnateljica Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica Ivana Leskovar.
Mojca Vtič
Hajdina • Naravoslovna rekreacijska učna pot
12.000 evrov za ureditev poti
Naravoslovna rekreacijska učna pot na vodovodu v Skor-bi je dolga 2,1 km.
Namenjena je vsem, ki se zavedajo pomena rekreacije in sprostitve za zdravje in dobro počutje. Ima 13 postojank, ob njej je označenih 24 različnih drevesnih vrst, ki jih je mogoče spoznati v urejeni učilnici med drevesi. Njena posebnost je urejen fitnes v naravi z desetimi različnimi trim rekviziti za razgibavanje v naravi. Pot ima tudi zloženko s kratko predstavitvijo. Njena ureditev je stala 12 tisoč evrov, od tega so 9200 evrov pridobili preko LAS iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Idejna pobudnika za ureditev te naravoslovne rekreacijske učne poti, po kateri hodi vse več ljudi, tekmovalcev in rekreativcev, šolarjev in otrok iz vrtca, sta bila Franci Zupanič in Ivan Brodnjak. Že pred desetimi leti pa so po njej nabirali moči udeleženci teka okrog Slovenije.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: MZ
Foto: MZ
8 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 9. julija 2013
Spodnje Podravje • Gladina ptujskega jezera nižja za dva metra
Zadrževanje in kopanje v stari strugi je nevarno
Mnogi krajani okrog Ptujskega jezera do Markovcev so bili v sredo, 10. julija, močno presenečeni, saj je bila gladina Drave in jezera nižja za okoli dva metra. Za pojasnilo o vzrokih za to smo zaprosili tehničnega direktorja Dravskih elektrarn Maribor Andreja Tumpeja.
»V sredo, 10. julija, smo opravljali izredni pregled odvodnega kanala HE Zlatoličje, Ptujskega jezera in dovodnega kanala HE Formin. Zaradi natančnosti pregleda smo dejansko znižali gladino vode za okoli 2 m, in sicer do 218 m nadmorske višine. Zniževanje gladine Ptujskega jezera smo pričeli že v torek, 9. julija, pregled je potekal v sredo med 10. in 15. uro, polnjene bazena pa smo ponovno pričeli po 15. uri, tako da bi moralo biti danes stanje že povsem normalno.«
Ali je zaradi nenadnega nihanja gladine vode, do katerega prihaja te dni, kopanje v Dravi in njenih mr-tvicah sploh še primerno?
„Te dejavnosti na DEM ne moremo prepovedati, vendar pa svetujem, da se kopanju v tem času občani le odpovedo. Kopanje v Dravi je že ob normalnih razmerah zelo tvegano, sedaj pa je tveganje še dodatno povečano. Vse občane, ki živijo ob reki Dravi, prosimo za razumevanje.«
Kako daleč pa ste v DEM s sanacijo odvodnega kanala HE Formin, ki je bil
Foto: M. Ozmec
Gladina Ptujskega jezera je bila zaradi izrednega pregleda v sredo, 10. julija, ponekod nižja tudi za dva metra.
po lanskih novembrskih poplavah močno poškodovan?
„Na vseh napravah strojnice hidroelektrarne kakor tudi 110 kV stikališča ob elektrarni in delu gradbenih ureditev, ki je bilo poškodovano ob lan-
skoletnih poplavah, smo že odpravili poškodbe oziroma zamenjali poškodovano opremo. Dela v odvodnem kanalu HE Formin potekajo trenutno v skladu s terminskim planom, ki predvideva dokončanje del v samem kanalu do sredine
Prvenci • V spomin padlim v NOB
Kljub razlikam poziv k strpnosti
Ob spomeniku štirim padlim kurirjem NOB in 53 padlim borcem iz območja občine Mar-kovci so v soboto, 6. julija, v Prvencih pripravili spominsko slovesnost, na kateri so opozorili na resnost situacije v kriznih časih in pozvali k strpnosti.
Predsednik Zveze borcev za vrednote NOB občine Markov-ci Franc Toplak je spomnil na leto 1975, ko so krajani Prvencev in Strelcev samoiniciativno zbrali denar in ob 30. obletnici osvoboditve postavili obeležje v spomin padlim v narodnoosvobodilnem boju. Ob tem je poudaril: »S postavitvijo spomenika so tukaj ustanovili tudi Prosvetno društvo Prvenci-Strelci, začel se je graditi prosvetni dom, s tem pa se je na vasi začelo tudi kulturno življenje. Namen današnjega srečanja je predvsem obuditi spomin na vse tiste, ki so padli za svobodo, in opomniti tiste, ki želijo spreminjati zgodovino, da smo bili na strani zmagovalcev druge svetovne vojne.«
Okoli 150 udeležencev spominske slovesnosti je nagovoril tudi župan občine Mar-kovci Milan Gabrovec, ki je poudaril, da so časi, v katerih živimo, vedno resnejši: »Težje nam je tudi zato, ker nas politika vedno bolj razdvaja in nas ločuje. Vsi vemo, da so bile napačne vse tiste stvari, ki so se dogajale takoj po vojni zaradi maščevanja, ampak zgodovin-
skih dejstev ne moremo spreminjati, saj zanje ve ves svet.«
Še ostrejši pa je bil Milan Čuček, predsednik območne organizacije zveze združenj borcev za vrednote NOB iz Ptuja, ki je poudaril, da ne smemo nikoli pozabiti na borbo junakov od leta 1941 do 1945 ter nadaljeval: »To govorim zato, ker se zadnje čase vse pogosteje poskuša razvrednotiti ta narodnoosvobodilni boj, ga prikazati samo kot tisto obdobje od maja do junija 1945, ko so se dejansko zgodile nekatere krivice in nepravilnosti.
Zelo težko pridemo v šolske programe, ki bi opozarjali na ta pomemben del slovenske zgodovine. V demokraciji je pač tako, da lahko vsi povemo skoraj vse. A pri tem moramo biti strpni, predvsem v današnjem času«
Padlim borcem so se poklonili tudi s primernim kulturnim programom, v katerem so sodelovali pevci moškega pevskega zbora Markovci in mladi recitatorji, pred spominsko obeležje ob gasilsko-vaškem domu v Prvencih položili cvetje in sveče.
M. Ozmec
septembra tega leta. V pripravi je že tudi razpis za dela na ureditvi obkanalskih nasipov kakor tudi popravilo tesnilne zavese, ki je bila poškodovana ob poplavah. Tesnilna zavesa preprečuje podtalnici Ptujskega polja, da bi se zlivala v odvodni kanal. Trenuten obseg del na odvodnem kanalu omogoča pretok po njem do 300 m3/s od sicer možnega maksimalnega 500 m3/s."
Kako je v poletnih mesecih s proizvodnjo električne energije v HE Formin, ali že obratujeta oba agregata in s kolikšno močjo?
„Oba agregata že obratujeta, vendar sta omejena, kot sem že navedel, s trenutno zmo-
žnostjo pretoka odvodnega kanala, HE Formin trenutno lahko obratuje s 75 MW od siceršnjih 116 MW, ko elektrarna obratuje brez omejitev."
Kdaj pa bo sanacija HE Formin popolnoma končana in koliko bo veljala?
„Kot je predvideno, bo elektrarna lahko pričela obratovati s polno močjo v sredini septembra, seveda se bodo sanacijska dela še nadaljevala tudi še po tem datumu, saj vseh poškodb na ostali infrastrukturi (obrežna zavarovanja, ptujski akumulacijski bazen, obrežna zavarovanja pod jezom v Markovcih) še nismo detajlno identificirali, in sicer zaradi dokaj visokih pretokov reke
Drave v vsem tem preteklem času. Pregledu teh poškodb je bilo namenjeno tudi znižanje gladine Ptujskega jezera za dva metra, kar smo izvajali v sredo, 10. julija. Zato je bil pogled na ptujsko jezero ta dan nekoliko nenavaden."
Kako je te dni s pretoč-nostjo Drave v stari strugi, občani opozarjajo na nevarna nihanja nivoja vode, kaj priporočate domačinom?
„Še 15 dni nazaj je reka Drava imela dokaj konstanten pretok, in sicer med 500 in 600 m3/s. Posledica tega je bilo, da je bilo prelivanje preko jezu v Markovci zelo enakomerno razporejeno čez ves dan in ni prihajalo do nihanja v pretoku po strugi reke Drave. Sedaj je pretok reke Drave nekoliko upadel na okoli 300 m3/s (povprečni) ter je še čez dan neenakomerno porazdeljen. Ta nihanja poskušamo v največji meri uravnotežiti s ptujskim akumulacijskim bazenom, vendar zmeraj še to ne zadošča in moramo, ko je bazen poln, vodo preliti v strugo reke Drave. Ob vsakokratnem pričetku prelivanja poskušamo le-tega počasi dvigovati, vendar so razlike v pretoku še vedno zelo občutne. Vsem občanom, ki bodo izvajali kakršnekoli aktivnosti v strugi reke Drave oziroma ob njej, svetujem previdnost, in če ta dejavnost ni nujno potrebna, celo odsvetujem, vsaj v času trajanja takšnih pretokov reke Drave, ki so trenutno in bodo verjetno trajali nekje do septembra."
M. Ozmec
Sveti Tomaž • Naj prostovoljka 2012
Priznanje Jožici Rajh
Konec junija je Mladinski svet Slovenije (MMS) na Brdu pri Kranju pod pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja pripravil zaključno prireditev natečaja Prostovoljec leta 2012.
Foto: M. Ozmec
Ob spominsko obeležje padlim kurirjem pri gasilsko-vaškem domu v Prvencih so položili cvetje in sveče.
Svečanosti se je v spremstvu predsednice RKS OZ Ormož Milene Zorčič in Ivana Rajha udeležila in priznanje za sodelovanje v natečaju prejela tudi Jožica Rajh iz Krajevne organizacije Rdečega križa (KO RK) Sveti Tomaž.
Jožica Rajh uspešno vodi KO RK Sveti Tomaž že drugi mandat, članica RK je že 15 let. V okviru organizacije se aktivno vključuje na področju socialne dejavnosti, zdravstvene vzgoje, prve pomoči, krvodajalstva in spodbujanja občanov k darovanju organov, širjenju idej prostovoljstva ter dela z mladimi.
Pri svojem delu je samoiniciativna in popolnoma samo-
stojna, svoje bogate izkušnje pa prenaša na druge prostovoljce v organizaciji in izven nje. S svojim delom je zgled
vsem prostovoljcem, zato si za prejeto priznanje zasluži iskrene čestitke.
Maja Botolin Vaupotič
Foto: zasebni arhiv
Jožica Rajh (na sredini) v spremstvu soproga Ivana Rajha in predsednice RKS OZ Ormož Milene Zorčič
torek • 16. julija 2013
Od tod in tam
Štajerski TEDNIK 9
Pa brez zamere
Cigarete in pivo
Misel ali dve o dimu in kvasovkah
Čas za domnevno neprimerne debate. Zakaj domnevno neprimerne? Zato, ker jih za take delajo drugi, tisti, ki hočejo, da se o zares neprimernih zadevah ne razpravlja, ampak da čas zapravljamo za razbijanje glave in prepiranja o navidezno neprimernih, ali pa vsaj manj neprimernih zadevah. A pustimo to za drugič (čeprav ne bi smeli) in se zapičimo direktno v naše današnje »neprimerne« zadeve.
Tobak in alkohol. Obe s strani države regulirani, deloma zatirani, a hkrati zelo dobičkonosni stvari. Saj veste, povsod poslušamo, da kajenje in alkohol škodita, hkrati pa država mastno služi pri prodaji le-teh, saj sta oba močno obdavčena (okej, že vidim, da boste zdaj eni rekli, da je to prav in da bi morala biti še bolj, a po tej logiki bi jih bilo torej najbolje prepovedati, tako kot je sedaj marihuana, trava, in kot je bil pred stoletjem ali tam nekje v ZDA alkohol). Vsaj kar se mene tiče, bi sicer bilo mnogo bolje, da naj, če se država že hoče tako močno bojevati za dobrobit podanikov, prej kot tobaku in alkoholu napove vojno neumnosti in bebavosti (pa četudi ju obdavči), a to so pa res debate za kdaj drugič.
Torej, tobak in alkohol. Oziroma, osredotočimo se na cigarete (in ne pipe, tobak za njuhanje in tako dalje) ter pivo. Zakaj? Zato, ker se o teh dveh počutim najbolj kom-petentnega razglabljati, saj ju najbolje poznam. Namreč, s cigareti sem obkrožen praktično že svoje celotno življenje, saj so doma kadili, hkrati pa so kadili tudi skoraj vsi v moji družbi - in verjemite, pred dvema desetletjema, ko je na Ptuju svoj razcvet doživljala glasbena subkultura (se še spominjate legendarne Muršičeve, kije toliko zaga-mancem bila trn v peti?), hkrati pa se je še lahko kadilo povsod, je bilo cigaretnega dima včasih več kot zraka. Čeprav sam nikoli nisem kadil (okej, seveda sem poskusil, apač me zadeva ni prepričala), sem torej (bil) toliko vpet v tovrstne zadeve (in debate o tem), da se počutim dovolj kompetentnega o tem oblikovati misel ali dve. Kar se pa piva tiče, pa rad uživam v vrčku vrhunskega produkta pivovarstva (in ne, to, kar si ponavadi privoščite vi, ni vrhunski produkt), hkrati pa sem prebral že kar nekaj knjig o znanosti varjenja piva terpivoznanstva nasploh, tako da glede tega res ne more biti dileme.
Kako je torej s cigaretami in pivom? Precej zanimiva situacija, bi rekel. Kajti čeprav tudi medicinska znanost trdi, da bojda ena enota (po domače, pol litra) piva na dan ne škoduje, ampak prej koristi, cigareta pa menda tudi zgolj ena na dan škoduje, pridemo do naslednje situacije: tistega, ki trdi, da pač ne kadi dosti, ampak zgolj eno ali dve cigareti na dan, ker je pač tako navajen in ju potrebuje, največkrat ne štejemo za odvisnika (in tudi prav je, da ne), tistega, ki pa bi trdil, da spije eno flašo piva na dan, ker je pač tako navajen in jo potrebuje, pa bi najverjetneje takoj razglasili za pijanca in alkoholika. A v bistvu ta »alkoholik«počne nekaj, čemur celo medicina ne oporeka, kadilec pa sam sebi škoduje že s tisto eno ali dvema cigaretama, ki ju povleče vase.
Seveda boste zdaj porekli, da cigarete (samepo sebi) še nikoli niso bile vzrok za nasilje, prepire in tako dalje. Še nihče ni postal nasilen, ker je na mah pokadil eno škatlo, a ne? Po drugi strani pa je znanih kar nekaj primerov (čepravi bi že eden bil preveč!), ko so ljudje zaradi preveč popitega piva delali kraval in še hujše reči. To absolutno drži. A tukaj ne govorimo o »preveč« piva, ampak o tisti »dovoljeni« dozi. Jasno je, da pivo (in alkohol kot tak) v prevelikih količinah tako in drugače škodi nam in ostalim. Jasno je tudi, da čiki tudi v manjših količinah škodijo (prevsem kadilcu, seveda). Zakaj torej kadilce tolerira-mo bolj kot pivce (piva)? Najbrž zato, ker pri enih in pri drugih velikokrat ne ostane zgolj pri enem čiku in enem pivcu, tako da v tem primeru svojo prednost dobijo kadilci, saj s tisto škatlo, dvema ali tremi (da, poznam tudi ljudi, ki na dan uničijo tri škatle) škodujejo v prvi vrsti sami sebi, medtem ko ekscesni pivci s svojimi desetimi piri dnevno lahko precej škodujejo tudi drugim.
In za to tudi gre - če si radi privoščite vrček piva (ali kozarec vina, ali kak šnopček - saj veste, »za zdravje«), ali pa vam pač prija tisti dim, ki vam napolni pljuča, je ključ v zmernosti. Sicer si boste v primeru cigaret najrbž škodili tudi s tisto zmerno količino, a hudiča, vsaj malček odločanja o sebi ter neko zadovoljstvo pa je človeku vendarle treba pustiti.
Gregor Alič
Spodnje Podravje • V turističnih agencijah še ni velike krize
Najbolj priljubljena last minute ponudba
Poletje je čas počitnic in dopustov. Glede na finančne zmožnosti ga vsakdo preživi po svoje, sicer pa se večina ljudi še vedno najraje odpravi na morje.
V turizmu zaenkrat ne beležijo večjega upada prometa, ljudje se sicer, kljub krizi, odpravljajo na dopuste, pri tem pa se raje poslužujejo cenovno ugodnejših paketov, najbolj so priljubljeni paketi last minute. Kljub razširjeni spletni ponudbi za rezervacijo počitnic v lastni režiji turističnim agencijam ne zmanjka dela. Kot kaže, še veliko ljudi najraje zaupa slovenskim agencijam, s slovenskimi vodiči in odhodi iz Slovenije.
Odpravili smo se po ptujskih turističnih agencijah, kjer smo povprašali, katere destinacije so letos najbolj priljubljene. Po besedah turističnih delavcev se opaža trend, da ljudje iščejo in rezervirajo krajše počitnice, in to kar z danes na jutri. Nekateri počitnice sicer še rezervirajo zgodaj spomladi, a teh je vedno manj, večina jih čaka na zadnji hip. Tako ostaja last minute ponudba še vedno med bolj priljubljenimi. Do-pustniki tako raje počakajo na aranžmaje v zadnjem trenutku, kjer se pogosto stavi tudi na izredno sprostitev prostih mest, zaradi česar se ponudi še ugodnejši aranžma tik pred zdajci, last minute ponudba je lahko tudi do 20 odstotkov cenejša od obstoječe redne ponudbe.
Največ v Hrvaško, najmanj v Egipt
Še vedno je najaktualnejša in najpriljubljenejša turistična destinacija Hrvaška, kjer je največ zanimanja za apartmaje, poleg nje pa še Grčija, Turčija in Mallorca, kjer pa turisti v glavnem bivajo v hotelih. Veliko je povpraševanja tudi po Tuniziji, za dopustovanje tam pa so cene v začetku letošnjega leta precej poskočile. Trenutno se ljudje, zaradi zaostrenih razmer, najmanj odločajo za potovanje v Egipt, ki pa je sicer cenovno dokaj ugoden.
Kriza se odraža v krajših dopustovanjih
Turistične agencije največ akcij sicer ponujajo konec junija, za tiste, ki imajo možnost, je to idealen čas za počitnice. Prihranki so lahko, po besedah turistične delavke v eni izmed ptujskih turističnih agencij, resnično veliki.
Kot vsepovsod se kriza pozna tudi v turizmu, ljudje povprašujejo po paketih, ki trajajo krajši čas, in ne iščejo pretiranega luksuza, predvsem družine gledajo na to, da imajo otroci brezplačno bivanje, pomembno jim je samo, da gredo na morje.
Patricija Kovačec
Na Hrvaškem največ Nemcev, Slovenci na drugem mestu
Hrvaški minister za turizem Darko Lorencin je zadovoljen, ker je Hrvaška v prvi polovici leta beležila za pet odstotkov več turistov in 4,6 odstotka več nočitev kot v enakem obdobju lani.
V prvi polovici letošnjega leta je Hrvaško obiskalo dobrih 313.000 Slovencev, kar je 2 % manj kot v prvih šestih mesecih lani, za 12 % je bilo manj gostov iz Rusije, posledice gospodarske krize v Italiji pa so prispevale, da je bilo italijanskih gostov za 7 % manj. Se je pa povečalo število nočitev gostov iz skandinavskih držav. Po podatkih hrvaških turističnih skupnosti so v prvi polovici leta beležili 3,62 milijona turistov in 15,2 milijona njihovih nočitev. Največ je bilo Nemcev, sledili so Slovenci ter gosti iz Avstrije, Italije, s Češke, iz Francije, Velike Britanije in s Poljske. Boljše turistične izide v Sredozemlju kot Hrvaška beleži samo Malta.
Sicer pa so v prvih štirih mesecih v Hrvaški beležili 4,6 milijarde kun (613 milijonov evrov) prihodkov od turizma, kar je dobrih 10 % več kot v enakem obdobju lani. (sta)
Anketa
Na dopust večinoma v lastni režiji
Poletna sezona je na višku, ljudje se množično odpravljajo na dopuste in počitnice, eni jih bodo preživeli doma, drugi na morju. Nekaj Ptujčanov in Ptujčank nam je zaupalo, kje so ali bodo preživeli svoj dopust.
Daniel Tašner: »Letos je zame že konec dopusta. Bili smo v Pulju na Hrvaškem, in sicer v prikolici, v kampu. Kampiramo že vrsto let, letos smo edino spremenili lokacijo, do sedaj smo dvajset let dopust preživeli v Umagu. To sicer tudi ni zelo poceni, ker plačuješ celoletni pavšal v kampu, res pa je, da poleg
glavnega dopusta skočimo na morje še za kak vikend. Tako nismo vezani na določen datum, in če je slabo vreme, pač ne gremo nikamor, tega si pri rezervaciji preko agencije ne moreš privoščiti.«
Matic Kuhar: »S prijatelji se letos v lastni režiji odpravljamo v Portorož, najeli smo apartma in to nas pride veli-
ko ceneje, kot če bi iskali kaj prek agencije. Drugače pa na dopuste vsako leto hodimo na Hrvaško, kjer si prav tako najamemo apartma.«
Jasmina Krajnčič: »Letos še nisem bila na dopustu, z družino pa nameravamo iti v Sv. Filip in Jakov v Dalmaciji, v prikolico v kampu. Vsako leto gremo v lastni režiji, sem pa
gremo z družino letos prvič, prej smo pet let hodili v Pako-štane. Preko agencije ne hodimo na počitnice, tako nam zaenkrat čisto ustreza.«
Janja Lozinšek: »Nisem še bila na dopustu, bom pa verjetno šla za nekaj dni nekam. Zagotovo to ne bo preko agencije, vedno si vse organiziram sama, rezerviram kar preko interneta. Je ceneje in hitreje, pri večini ponudb imaš brezplačno odpoved, če pride kaj vmes ali če je vremenska napoved za daljši čas slaba. To prakticiram že kar nekaj časa, za lokacijo pa se po navadi odločam kar v zadnjem trenutku.«
Patricija Kovačec
Daniel Tašner
Matic Kuhar
Jasmina Krajnčič
Janja Lozinšek
Foto: PK
Foto: PK
Foto: PK
Foto: PK
10 Štajerski TEDNIK
Kultura, izobraževanje
torek • 16. julija 2013
Ptuj • Ornitološki tabor
Počitnice v naravi
Pred dnevi se je na Ptuju končal 23. mladinski ornitološki raziskovalni tabor, ki ga je organiziralo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Tabor je letos potekal na Osnovni šoli Breg, izvajal pa se je v sklopu projekta LiveDrava.
Mladi so se na taboru učili prepoznavanja ptic in načinov njihovega raziskovanja, se seznanili z naravovarstveno tematiko ter izmenjevali ideje in izkušnje z vrstniki, ki jim je skupno zanimanje za ptice in naravo. »Raziskovanje je potekalo od zgodnjih jutranjih do poznih večernih ur. Orni-tološkega tabora se je letos udeležilo 23 udeležencev iz vse Slovenije. Prišli so iz Ljubljane, Škofje Loke, Sečovelj, Idrije, Kranja, Maribora, Ruš ... Udeleženci so bili stari med osem in 18 let,« je povedal Dominik Bombek, koordinator za izobraževanje pri projektu LiveDrava.
Delo na taboru je potekalo v šestih skupinah, ki so jih vodili mentorji, izkušeni ornitologi: Bia Rakar, Dominik Bombek, Eva Vukelič, Tilen Basle, Matjaž Premzl in Tomaž Remžgar.
Mladi so ob pomoči mentorjev raziskovali na območju reke Drave. Vse skupine so si tudi ogledale naravni rezervat v nastajanju - Ormoške
-"**>* ■?. i ~ í

Foto: Bia Rakar
Udeleženci tabora med delom
lagune in Ormoško jezero. V večernih urah pa so skupaj popisovali pegaste sove, pod-hujke, čuke in velike ter male uharice.
Prva skupina se je ukvarjala s proučevanjem ptic na območju stoječih voda. Ugotavljali so pomen prisotnosti vodne in obrežne vegetacije stoječih voda za prehranjevanje, gnezdenje in vrstno pestrost ptic. Druga skupina je raziskovala breguljke, najmanjše evrop-
ske lastovke. Člani te skupine so spoznali pomen stare struge reke Drave za gnezdenje te močno ogrožene vrste, uvrščene na rdeči seznam. Našteli so več kot 800 aktivnih rovov breguljk. Tretja skupina, ki je raziskovala razlike med naravno in umetno strugo reke Drave, je ugotovila, da se na naravni strugi zadržuje veliko več vrst in več osebkov kot na umetni. Najštevilčnejše so bile breguljke, udeleženci so
jih popisali preko sto. Popisovanju galebov sta se posvetili dve skupini (četrta in peta). Raziskovali sta prenočišča in območja hranjenja. S Ptujskega jezera, glavnega prenočišča galebov, se je večina osebkov v zgodnjih jutranjih urah odpravila po toku navzgor - proti prodiščem naravne struge reke Drave, kjer so se tudi hranili. Največ galebov se je hranilo ob rekah in na smetiščih, kjer je hrana lahko dostopna. Udeleženci so v času tabora popisali preko 900 rumeno-nogih in rečnih galebov. Šesta skupina se je ukvarjala s proučevanjem črne štorklje, ki v Sloveniji sodi med ogrožene, ranljive vrste in je zelo redka gnezdilka, saj v času gnezdenja živi zelo skrito. Da vse našteto drži, so se prepričali tudi udeleženci tabora, saj so jo v času raziskovanja videli le trikrat. Rački ribniki in mrtvi rokav reke Drave pa so se izkazali kot pomembna prehranje-vališča te ogrožene in izjemno skrivnostne ptice.
Mojca Zemljane
Ptuj • Festival ustvarjalnosti za otroke in odrasle
■ ■ ■ Pisano in zanimivo
V društvu Car griča so se odločili, da bodo tudi letos organizirali Aye festival ustvarjalnosti za otroke in odrasle.
Povezali so ga s Parzivalom, mednarodnim simpozijem pripovedovanja. Kot je povedala Natalija Resnik Gavez, so pričeli včeraj, 15. julija, s pripovedovanjem za začetnike (odrasle), ki bo potekalo še 16. julija v pritličju OŠ Olge Meglic na Ptuju, z možnostjo nadaljevanja 18. in 19. julija. Delavnica rokodelstva bo potekala od 15. do 19. julija v Sončnem parku, ki ga bodo do začetka Aye festivala očistili, potem ko se je gradbišče v dominikanskem samostanu
Foto: Črtomir Goznik
zaprlo. V rokodelski delavnici se bodo udeleženci ukvarjali s polstenjem volne, izdelavo čarobnih lampijončkov, klesa-njem kamna in rezbarjenjem v les. Najmlajše udeležence vabijo v otroški ustvarjalni kotiček, ki bo prav tako odprt v Sončnem parku od 15. do 19. julija in v katerem bodo letos predstavili koncept rojstnodnevne zabave z vsebino. Kotizacija za delavnice znaša 10 evrov, za otroke v spremstvu odraslih je udeležba brezplačna.
MG
Središče ob Dravi • Sprejem učencev
Zupan čestital najboljšim
Konec junija 2013 je župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko sprejel najuspešnejše učence Osnovne šole Središče ob Dravi.
Učenka Osnovne šole Središče ob Dravi - odličnjaki-nja v vseh devetih razredih osnovne šole - je bila Ivana Aleksic.
Na sprejemu pri županu pa so bili še naslednji uspešni učenci: Vid Munda je prejel zlato priznanje kot državni prvak v znanju iz Vesele šole; Filip Štamberger se je dobro odrezal na športnem področju, saj se je uvrstil v finale atletskega državnega tekmovanja, kjer je v teku na 60 m osvojil
Foto: arhiv občine
6. mesto; Maja Filipič se je na državnem debatnem turnirju uvrstila na 4. mesto.
Na sprejemu uspešnih učencev je bila prisotna tudi ravnateljica Jasna Munda. V sproščenem pogovoru so se učenci razgovorili o svojih ciljih in željah v prihodnosti.
Župan je učencem čestital za dosežene uspehe, jim zaželel še veliko uspehov in modrih odločitev pri doseganju ciljev v prihodnje.
Ur
Ludvik Kotar, Radio Ptuj
Komentar tedna
V ; v ' .S
a É¿
Sedma sila je postala prva, kaj pa sedaj?
Za novinarje je vedno veljalo, da smo sedma sila ali četrta veja oblasti ter tako vest oblasti in volja ljudstva. V naši državi pa je tudi to postavljeno na glavo, oziroma na drugačne osnove. Po privatizaciji in ustanovitvi številnih medijev se je začel boj za obstanek na trgu, ki je spodbudil izjemno kritično in agresivno novinarstvo. To je preseglo meje klasičnega novinarstva s svojim tradicionalnim kodeksom novinarske etike in norm ter se začelo iti tudi politike. Ob tem pa se je medijska krajina vedno bolj siromašila in postajala enolična. Gre za to, da smo se in se še vedno novinarji lotevamo istih tem, istih ljudi in istih dogodkov. Izjeme so zgolj za pravilo. To pa je pomenilo izjemen odmev novinarskih prispevkov, kakršnikoli so že, in seveda njihovo moč. To potrjuje mojo tezo, da so mediji postali prva sila v državi, ki meni, da lahko in mora tudi odločati. Začeli smo prevzemati vlogo volivcev in nosilcev oblasti ter tudi organov pregona in pravosodja. Mi odločamo o tem, ali je kdo primeren za funkcije, kaj bi bilo treba v državi in družbi storiti, kdo je primeren za oblast, kdo je kriv in koga pustimo pri miru. S tem prevečkrat podcenjujemo gledalce, bralce in poslušalce ter s tem državljane, saj jih imamo za nevedne in jim je potrebno vse na novo pojasniti, jih podučiti in vzgajati. Za to, vse pa pod krinko da gre za interes javnosti, mi pa smo seveda njena vest, uporabimo vsa sredstva, predvsem pa veliko manipuliramo. Primer so ankete, kjer iz treh odgovorov, ki smo jih seveda mi izbrali za objavo, postavimo tezo, ki jo želimo potrjevati. Po navadi gre za to, da dokažemo breizhodnost stanja in nesposobnost koga, ki je na vrsti. Tako izbiramo tudi sogovornike in primere iz okolja. Zakaj to delamo? Predvsem zaradi želje po čim večji gledanosti, bra-nosti ali poslušanosti, ki nam ob prevladi na trgu omogoča večji delež oglaševalskega kolača. To pa je cilj lastnikov medijev, kar je seveda normalno in nič spornega. Po moje je sporen način, kako se pride do tega. In pri tem novinarji zavestno in tudi nezavestno sodelujemo in se s tem strinjamo. Oblast in moč sta pač magnet, ki se mu je težko upreti. Kaj pa s tem delamo poklicu ter zlasti državi in državljanom, na to verjetno ne mislimo, ali pač? Še enkrat poudarjam, da tudi v Sloveniji ne sme biti svetih krav oziroma nedotakljivih, zato moramo opozarjati na vse, kar ni v interesu in bi bilo slabo za državljane. Ob tem pa moramo upoštevati kodeks novinarske etike in novinarske norme, ker je to primarna obveza v našem poklicu. Tak način dela zahteva med drugim preverjanje informacij in obravnavo obeh plati, osnovni zakon novinarstva pa je novica, ki je resnica. Kako je s tem trenutno pri nas, se lahko vsakodnevno prepričate v medijih, če seveda lahko slišite ali preberete obe ali vse plati. Običajno žal ni tako.
Kriza je zadela tudi nas v medijih. Vodstva in lastniki v preveč primerih naša medijska podjetja izčrpavajo, s tem onemogočajo razvoj, denar za odplačevanje kreditov, s katerimi so podjetja kupili, pa zagotavljajo z nižanjem stroškov, torej zniževanjem plač in honorarjev ter odpuščanji. To, na kar smo opozarjali pri drugih, se dogaja nam. Zaradi preštevilnih medijev v naši državi se je to moralo zgoditi. Ali ravno na ta način in ali ravno tem našim kolegom in kolegicam, je drugo vprašanje. Iz tega se bo treba izvleči in postati močnejši, v strokovnem smislu ter v zaupanju ljudi in spoštovanju poklica. Pri tem bo treba ob prisilnem redčenju tudi očistiti vrste in smelo naprej. Ne velja to le za naš poklic, tako bi naj bilo pri skoraj vseh, kjer si posamezniki privoščijo tisto, česar si ne bi smeli. Oziroma, jim dovolimo, da to počnejo. Zato čakanje na boljše čase brez ukrepanja ni na mestu.
R
let
89,8° 98,2-I0473
www.radio-tednik.si
telefon: 02 771 2261
Utrip Podravja. Rubrika, v kateri boste o dogodkih v Podravju izvedeli še več. Od ponedeljka do petka po 15. uri.
Športno plezanje
Pred tremi leti četrta, tokrat druga
Stran 12
Kolesarstvo
Državna naslova za Sagadina in Hozjana
Stran 12
Atletika
Veronika Domjan četrta na svetu
Stran 13
Strelstvo
Stojak in Cicmanovič Zimet državna prvaka Stran 13
Danilo Piljak
Raje napredek kot stopicanje na mestu
Stran 14
Nogomet
Barcelonin kamp letos na Ptuju
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na ívitovnm ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 1. krog
Zavrču simpatije, Mariboru točke
Maribor - Zavrč 2:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 S. Čeh (2.), 1:1 Bohar (53.), 2:1 Fajic (89.)
MARIBOR: Handanovic, Filipovic (od 81. Fajic), Mi-lec, Mezga, Tavares, Ibraimi, Cvijanovic, Trajkovski (od 82. Viler), Rajčevic, Bohar (od 68. Mertelj), Arghus. Trener: Ante Čačic
ZAVRČ: Fink, S. Čeh, Sambolec, Roškar, Kokol (od 76. Kurbus), A. Čeh, Brlečic, Golubar, Matjašič (od 56. Matjašič), Kelenc (od 86. Fu-ček), Benko. Trener: Viktor Trenevski
Josip Golubar je bil najbolj izstopajoči posameznik tekme v Ljudskem vrtu: odlično je povezoval igro svoje ekipe, bil je nevaren v samostojnih prodorih in strelih na gol, nekajkrat je odlično preigraval in v serijah »nanizal« nekaj igralcev Maribora.
Za Zavrč se premierno prvo-ligaško tekmovanje ne bi moglo začeti bolj spektakularno, saj so gostovali v hramu slovenskega nogometa, v mariborskem Ljudskem vrtu. Okrog 5000 ljubiteljev nogometa, med njimi tudi veliko privržencev Zavrča, je pripravilo fantastično vzdušje, ki ga na slovenskih zelenicah še kako pogrešamo.
Sanjski začetek -gol kapetana
Srečanje se je za domačine, absolutne favorite tekme in celotnega prvenstva, začelo šokantno, saj so gostje že v 2. minuti povedli. Kot z leve strani je izvajal Aleš Čeh, po zmedi v kazenskem prostoru pa je kapetan Sandi Čeh zadel v polno - 0:1. Vijoličasti se kar nekaj časa niso mogli zbrati, beli pa so delovali čvrsto in homogeno ter povzročali sive lase tako igralcem Maribora kot njihovim privržencem, ki so seveda pričakovali povsem drugačen uvod srečanja. V 16. minuti so domačini po padcu Trajkovskega v kazenskem prostoru zahtevali najstrožjo kazen, toda glavni sodnik Jug je le zamahnil z roko. Maribor je imel sicer več žogo v svoji posesti, toda iz nasprotnih napadov je zobe kazal tudi Zavrč. Tempo se je po burnem uvodu nekoliko umiril, kar je bila voda na mlin Zavrčanom. Šele v 30. minuti je bilo prvič vroče v kazenskem prostoru gostov, toda nevarno podajo Cvija-novica je v zadnjem trenutku izbil Roškar. Zavrč je veliko poskušali s podajami proti napa-
dalcu Benku in v 39. minuti je v zadnjem trenutku žogo pred njim izbil Arghus. Nasploh je končnica prvega dela pripadla gostom, le v 42. minuti je od daleč poskušal Filipovic, Fink pa je z nekaj težavami strel odbil. Za prikazano v prvem delu igre si Zavrč zasluži čestitke: le malo je ekip, ki v Ljudskem vrtu igrajo tako pogumno.
Mariboru 2. polčas
Opazno je bilo, da je v odmoru Ante Čačic pošteno oštel svoje varovance, ki so drugi del začeli neprimerno bolje. Tako je v 47. minuti zapretil Mezga, toda njegov strel je zletel preko vrat. V 51. minuti si je domači klub do takrat priigral najlepšo priložnost, strel Ibraimija pa je Fink ubranil. Vratar Zavrča pa ni mogel preprečiti izenačenja minuto kasneje: po dolgi kombinaciji Maribora je Milec našel osamljenega Boharja, ki je z diagonalnim strelom po tleh izenačil rezultat - 1:1. Naposled so do sape prišli tudi Zavrčani in v 63. minuti je po samostojnem prodoru močno ustrelil Kokol, toda izkazal se je Handanovic. Beli so postajali vse drznejši in v 65. minuti je Golubar izvedel odličen prodor, šele s prekr-
»Raje bi slavil, kot pa prejemal čestitke za dobro predstavo«
Viktor Trenevski, trener Zavrča: »Upam, da smo sedaj končali s slavji. Naš kapetan Sandi Čeh je dosegel zadetek za uvrstitev v 1. ligo, sedaj je zabil še prvi gol v 1. ligi. Mislim, da smo igrali dobro, a šele v drugem delu so fantje prišli do tega, kar jaz želim in kaj lahko ponudimo tej ligi. Z odnosom svojih varovancev sem povsem zadovoljen. Maribor je le Maribor in želim jim srečo v Evropi.«
Ante Čačic, trener Maribora: »Že v napovedi pred tekmo sem povedal, da bo tekma težka in negotova, saj nisem vedel, kako bo moja ekipa reagirala na prvi tekmi. Nasproti nam je stala odlična in homogena ekipa z veliko dobrimi igralci. Zasluženo smo slavili, čeprav bi nam zmaga lahko ušla, toda tudi v tem primeru ne bi bil slabe volje, saj smo šele v četrtem tednu skupnega dela. Še enkrat čestitam kolegu Trenevskemu, ki je poskrbel, da smo spremljali dobro tekmo in da so bili s prikazanim zadovoljni tudi gledalci.«
Aleš Čeh, nogometaš Zavrča: »Raje bi slavil, kot pa prejemal čestitke za dobro predstavo, in raje bi videl, da bi osvojili kako točko in igrali slabo. Vseeno smo pokazali, da v 1. ligi lahko igramo, da se lahko kosamo tudi z najboljšo ekipo lige. Težka tekma nas čaka tudi proti Celju, kajti nobena točka nam ne bo podarjena. Igrali bomo strpno in pogumno na zmago.«

škom ga je ustavil Milec. K žogi je pristopil Aleš Čeh in s približno 20 metrov zadel desno vra-tnico, od koder se je žoga odbila v polje. Za zelo hrabro predstavo so si gostje večkrat prislužili aplavz svojih privržencev. Zadnje minute tekme so bile presenetljivo mirne, toda to je bilo le zatišje pred viharjem - v 89. minuti so namreč domačini povedli. Po predložku Vilerja je v kazenskem prostoru Zavrča najvišje skočil Fajic in zagotovil zmago domači vrsti. Globoko v sodnikovem podaljšku so imeli Zavrčani idealno priložnost, toda slalom in poskus najboljšega igralca Zavrča Golubarja je Handanovic odbil, odbitek je nato Benko sicer poslal v mrežo, toda bil je v prepovedanem položaju.
Kljub porazu v gostujočem taboru ne smejo in ne morejo biti razočarani, saj so se resnično dobro upirali favoriziranim domačinom in pokazali, da bodo v nadaljevanju prvenstva še marsikateri ekipi trn v peti. S takšno igro in pristopom, kot so ju pokazali v Ljudskem vrtu, bi lahko prve prvoligaške točke osvojili že v soboto, ko v Zavrč prihaja Celje.
Tadej Podvršek

WIA
a-1 r^ÄftS
„ n TV*-
>«W + . V o" V r
"" K

. RMVUK , " ÄM VUK ' ""* t»
impINfla, H0-D'wc L 1 yjjjj. Í	^ RM VUK fg
g
k 'L' Ne	••• ri	- 4
S O ^ mf
' w m
n&H mí, m h j wmSk
Foto: Črtomir Goznik
Enajsterica Zavrča, ki je začela zgodovinsko, prvo srečanje v 1. SNL: (zgornja vrsta) Gregor Fink, Jože Benko, Josip Golubar, Boris Sambolec, Marko Roškar in Sandi Čeh; (spodaj) Mario Brlečic, Aleš Čeh, Jure Matjašič, Miha Kokol in Doris Kelenc.
ÉL iwlh^.^iiws
Foto: Črtomir Goznik
Josip Golubar (Zavrč, beli dres) je odigral odlično srečanje in bil velikokrat prehiter za obrambne igralce Maribora.
Foto: Črtomir Goznik
Najzvestejši navijači Zavrča so svoje nogometaše glasno spodbujali celotno tekmo.
12 Štajerski
Šport
petek • 12. julija 2013
Športno plezanje • Evropsko prvenstvo v Franciji
PRVALiGA TelekomSIovenije
Pred tremi leti četrta, tokrat druga
V francoskem Chamonixu je potekalo 11. evropsko prvenstvo v težavnostnem in hitrostnem plezanju, na katerem so vidno vlogo igrali tudi Slovenci, natančneje Slovenke. Skupna zmagovalka lanskega svetovnega pokala v težavnostnem plezanju Mina Marko-vič je namreč osvojila srebrno medaljo, uspeh slovenskega plezanja pa je s 4. mestom dopolnila Maja Vidmar. Na zadnjem EP v Imstu v Avstriji je bila leta 2010 Mina četrta v težavnosti in prva v kombinaciji.
Ptujčanka Mina Markovič je odšla na prvenstvo odlično pripravljena, kar je potrdil tudi njen trener Roman Krajnik. To se je izkazalo tudi na sami tekmi, kjer je Mina v kvalifikacijah in polfinalu prišla do vrha - to je uspelo le še Avstrijki Magdaleni Rock. Odlično izhodišče za finalni nastop najboljše osmerice je imela tudi Maja Vidmar, ki si je delila 3. mesto.
Organizatorji so na predvečer francoskega državnega praznika pripravili sijajno tekmo s festivalskim vzdušjem in ognjemetom ter zabavo do zgodnjih ur: »Tekme, kot so Chamonix in podobne, pokažejo, da je plezanje zanimiv šport, da lahko privabi množice ljudi in da je lahko tekma na koncu pravi šov. Upam, da bo čim več takšnih in da se plezanje razvija še naprej,« je o tekmovanju po-
vedala Mina, ki pa se ji finalni nastop ni posrečil tako, kot bi si sama želela, zaradi česar je zdrsnila na 2. mesto. Naslov evropske prvakinje je nekoliko presenetljivo osvojila mlada Rusinja Dinara Fakritidino-va. 20-letnica v članski konkurenci pred Chamonixem še nikoli ni stopila na stopničke v težavnosti. Rusinja se vrha sicer ni dotaknila. Tretja je bila Francozinja Helene Janicot.
»Medalja zagotovo ni slab izid in je lep dosežek, a osebno s tem nisem najbolj zadovoljna. Tisti grenek priokus mi daje slabo plezanje v finalu, oziroma nenaden padec na gibu, kjer se nisem znala prav odločiti in narediti tega, kar je bilo potrebno. Še vedno sem prepričana, da sem sposobna bolje odplezati, zagotovo bolje kot v tem finalu na EP. Naskok na vrh EP v težavnosti ostaja neizpolnjena želja in na naslednjem EP se nameravam vrniti,« je po vznemirljivem finalu dejala najboljša slovenska športna plezalka Mina Markovič in nadaljevala »V polfinalu sem plezala z neko ročno zavoro in precejšnjo tremo. Vedela sem, da sodim v finale, a še vedno je bilo treba dobro odplezati pol-finalno smer. Čutila sem nekakšen pritisk in napetost. V finalu sem plezala bolj sproščeno, gibe sem delala bistveno lažje. Prav zaradi tega ostaja tisti gre-
EP v Chamonixu, težavnost, rezultati:
		finale	polfinale
1. Dlnara Fakhritdinova	Rusija	40+	42+, 3.
2. Mina Markovič	Slovenija	35+	vrh, 1.
3. Hélène Janicot	Francija	35+	42+, 3.
4. Maja Vidmar	Slovenija	35+	42+, 3.
5. Charlotte Durif	Francija	33+	40+, 7.
6. Mathilde Brumagne	Belgija	32	40+, 7.
7. Magdalena Röck	Avstrija	26+	vrh, 1.
8. Evgenia Malamid	Rusija	26+	42+, 3.
Drugi del EP na Nizozemskem
Drugi del evropskega prvenstva, ko se bodo športni plezalci za naslove najboljših na stari celini merili v balvanskem plezanju, bo zadnji dan avgusta in prvi dan septembra v nizozemskem Eindnhovnu. Na tekmi bo nastopila tudi Markovičeva ter skušala ubraniti naslov evropske prvakinje v kombinaciji s prejšnjega EP v Imstu. Še pred tem bosta Markovičeva in Škofic nastopila tudi na svetovnih igrah neolimpijskih disciplin v kolumbijskem Caliju.
Foto: Stanko Gruden
Mina Markovič je na EP v Chamonixu osvojila srebrno medaljo.
nek priokus, ker sem kar naenkrat padla, do tja pa je vse teklo bolj kot ne brez težav.«
Selektor slovenske članske ekipe Simon Margon je po tekmovanju povedal: »Maji in Mini ne morem dati odlične ocene, saj vemo, da sta pripravljeni boljše, kot kaže rezultat. Nista odplezali po svojih sposobnostih, kljub temu smo še vedno zelo veseli Mininega drugega in Majinega četrtega mesta. To je zelo dober obet pred začetkom svetovnega pokala v Brianconu. Kakšnih velikih sprememb ne bo, saj sta odlično pripravljeni. Če bosta odplezali le malce bolj sproščeno in po svojih sposobnostih, bosta z lahkoto obe na stopničkah.«
V moški konkurenci je na veliko veselje množice domačih navijačev, ki se je zbrala na osrednjem trgu v Chamonixu, slavil 30-letni Francoz Roma-
in Desgranges. Leto starejši Španec Ramon Julian Pui-gblanque, vodilni po polfinalu, je bil na koncu drugi ter ni ubranil evropske krone izpred treh let v avstrijskem Imstu. Od treh slovenskih debitantov v polfinalu se je najbolje odrezal 19-letni Domen Škofic na 11. mestu.
Sezona v težavnostnem plezanju se nadaljuje v francoskem Brianconu, že čez en teden s prvo tekmo svetovnega pokala, v katerem Markovičeva brani dvojno krono skupne zmagovalke svetovnega pokala (v težavnosti in kombinaciji). »Verjamem, da sem čez pomladni in začetek poletnega dela priprav naredila dobre treninge in da je pripravljenost na vrhunski ravni, tako da komaj čakam vse prihajajoče tekme, da odplezam tako, kot je treba,« je sklenila Mina.
JM, sta
Velika podobnost z lansko sezono
1. SNL, REZULTATI 1. KROGA:
MARIBOR - ZAVRČ 2:1 (0:1); strelci: Bohar 52., Fajič 90.; S. Čeh 2.;
LUKA KOPER - KRKA 2:1 (1:1); strelci: Palčič 8., Pučko 67.; Maroševič 29.;
OLIMPIJA - RUDAR VELENJE 1:2 (1:1); strelci: Trifkovič 15.; Kašnik 12., Eterovič 64. iz 11-m; TRIGLAV - GORICA 0:1 (0:1); strelec: Coda 42. Srečanje CELJE - DOMŽALE je bilo preloženo.
1.	LUKA KOPER	1 1 0 0	2:1 3
2.	MARIBOR	1 1 0 0	2:1 3
3.	RUDAR VELENJE	1 1 0 0 2:1 3
4.	GORICA	1 1 0 0	1:0 3
5.	KRKA	1 0 0 1 1:2 0
6.	OLIMPIJA	1 0 0 1	1:2 0
7.	ZAVRČ	10 0 1	1:2 0
8.	TRIGLAV	10 0 1	0:1 0
9.	CELJE
10.	DOMŽALE
Prvi krog novega prvenstva je že nakazal, v katero smer se bo to odvijalo. Maribor je začel v podobnem slogu kot lani, ko tekmecev na začetku ni premagoval preveč prepričljivo, a jih je vendarle večino »zlomil« v končnicah tekem. To zagotovo ni naključje, saj imajo državni prvaki zaradi posamične kakovosti in odlične uigranosti vedno na voljo »prestavo več«, v katero prestavijo po potrebi. To so na uvodu na svoji koži občutili novinci, nogometaši Zavrča, ki so se v Mariboru predstavili v odlični luči. Pri tem imam v mislih pogumno, napadalno usmerjenost, s katero so poskušali parirati kakovostnejšemu tekmecu. Za pogum bi bili skoraj nagrajeni, a jim je za končni uspeh zmanjkal kanček sreče in trenutek zbranosti. Za Maribor sta zadela nekdanja muraša Bohar in Fajič, predvsem slednji je visoka dodana vrednost ekipe. V dresu Zavrča je podobno dokazal Josip Golubar, le malenkost pa so zaostajali vsi drugi. Prav kompaktnost bo močan adut Zavrča v naslednjih tekmah. V prvi postavi je bilo glede na preteklo sezono opaziti le majhne spremembe, pravi novinec je bil le Mario Brlečic. Zaradi tega gredo upravi kluba posebne pohvale za pravilno usmeritev, saj je bila prvoligaška ekipa formirana že vsaj pol leta pred dejanskim vstopom vanjo.
V povsem drugačnem položaju je druga novinka, Krka, ki je v Kopru prav tako minimalno izgubila. Novomeščani imajo glede na lani povsem spremenjeno ekipo, zaradi česar bodo bistveno težje postali resnično konkurenčni. Največje razočaranje uvodnega kroga je Olimpija. Ljubljančani so že na tekmi superpokala pokazali bore malo, nič bolje ni bilo proti Velenjčanom. Pri Rudarju je v ekipi kopica nekdanjih igralcev Aluminija, od Rozmana, Črn-čiča, Firerja, Rotmana pa vse do Kašnika. Tudi v oziru Olimpije se ponavlja zgodba iz lanske sezone, ko je že na začetku precej zaostala za Mariborom in ga neuspešno lovila do konca. Prav gotovo pa bi bilo zelo narobe, da bi že po nekaj slabših predstavah krivdo valili na trenerja Razdrha, ki je šele dodobra prevzel krmilo.
Uvodno zmago so v gosteh zabeležili še Goričani, pri katerih veje s trenerjem Luigijem Apollonijem in peterico nekdanjih igralcev Parme močan italijanski veter.
JM
NK Aluminij
Mladi bodo ostali
Nogometaši Aluminija nadaljujejo priprave na tekmovanje v 2. slovenski ligi. Konec tedna so normalno trenirali, v soboto dopoldne pa so odigrali medsebojno srečanje, in sicer rdeči proti belim. Trener Ante Šimundža je dodobra premešal ekipi, na koncu pa so rdeči slavili 3:1. V nedeljo so imeli prost dan, včeraj pa znova dva treninga, ob 10.00 in 18.00. Letonji in Ko-vačeviču sta se kot novi okrepitvi priključila še Horvat in Vaš. V Kidričevem pa bodo ostali tudi vsi mladi nogometaši, vzgojeni v klubu. V sredo čaka Kidričane ob 18.00 tretja pripravljalna tekma.
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo • DP na velodromu
Državna naslova za Sagadina in Hozjana
V izvedbi KK Sava Kranj je v sredo, 10. 7., v Stražišču pri Kranju potekalo državno prvenstvo na velodromu za kategorije dečkov A, B in C. Nastopili so tudi kolesarji KK Perutnina Ptuj in v kategoriji šprinta na 500 metrov osvojili dva naslova državnih prvakov ter zelo dobri sezoni dodali še dve prestižni zmagi. V kategoriji dečkov A je to uspelo Luku Sagadinu, v kategoriji dečkov B pa je slavil Marko Hozjan. Prvenstvo na velodromu je potekalo v disciplinah dirka na končni cilj, 2000 m zasledovalna vožnja, kriterij in šprint 500 m.
Pri dečkih A, kjer so barve Perutnine Ptuj branili Luka
Sagadin, Jernej Paj, Aljaž Mohorič, Jan Medved, Žan Zemljak in Rene Gomilšak,
je pričakovano največ pokazal Luka Sagadin, ki je naslovu državnega prvaka dodal še dve 2. mesti v disciplinah vožnje na končni cilj in v zasledovalni vožnji na 2000 m, 3. pa je bil na kriterijski dirki. Jernej Paj je bil na 2000 m v zasledovanju 9., Jan Medved pa 7. v šprintu na 500 m.
Pri dečkih B sta od Ptujča-nov nastopila Marko Hozjan in Žan Ljubec. Poleg državnega naslova na 500 m šprint je Marko osvojil še 3. mesto na kriteriju, 4. je bil na zasledovanju na 2000 m, 5. pa v dirki na
končni cilj. Žan Ljubec je bil na 2000 m v zasledovanju 7., v šprintu na 500 m pa 6. Dva predstavnika so imeli »perutni-narji« tudi med dečki C, njihove barve sta branila Aljaž Lju-bec in Tilen Krepek. Tilen je bil na kriteriju 6., 9. mesto pa je osvojil na 2000 m v zasledovalni vožnji. Aljaž Ljubec je bil v omenjeni disciplini 10., 8. pa je bil v šprintu na 500 m. Mladi Ptujčani so tako ponovno opozorili nase, z izkupičkom pa so bili zadovoljni tudi v klubu.
Kolesarji perutnine Ptuj so v nedeljo kolesarili v Italiji na dirki »Madonna di Buja«, ki je dirka za pokal Alpe-Adria.
tp

- • • ' * -'.ffipBi
Na najvišji stopnički: Marko Hozjan (KK Perutnina Ptuj)
^.'.v-v -
Foto: Marjan Keiner
torek • 16. julija 2013
Šport, šport mladih
Štajerski	13
Atletika • SP za mlajše mladince
Veronika Domjan četrta na svetu
Ukrajinski Donetsk je od prejšnje srede do nedelje gostil 8. atletsko svetovno prvenstvo za mlajše mladince in mladinke. Med svetovno elito je bila tudi članica AK Cestno podjetje Ptuj Veronika Domjan, ki se je za nastop na tem velikem tekmovanju pripravljala pod vodstvom trenerja Gorazda Rajherja.
16-letna športnica je tekmovala v suvanju krogle in metanju diska. V njeni »glavni« disciplini, metanju diska, je nastopilo 28 tekmovalk iz vsega sveta. Domjanova je v kvalifikacijah dosegla daljavo 44,69 metra (njen osebni rekord znaša 49.13 m, op. a.) in se zanesljivo uvrstila v finale. Tam je bil njen prvi met
neveljaven, potem pa je sledila serija metov z naslednjimi znamkami: 40,29, 45,58, 45,82, 47,66 in 47,60 m. Njen najdaljši poizkus je na koncu tekmovanja zadostoval za odlično 4. mesto. Zmagala je Kitajka Yuchen Xie, ki je orodje vrgla kar 56,34 m. Naša mlada atletinja je bila od bronaste medalje sicer oddaljena skorajda štiri metre, a lahko kljub temu njen nastop ocenimo z oceno zelo dobro.
Po nastopu je Veronika Domjan povedala: »Četrto mesto je zame izjemen dosežek. Verjamem, da bi lahko bili meti tehnično malce boljši, a sem kljub vsemu zadovoljna. Finale je bil res fenomenalen, posebej zaradi ekipe, ki je ves čas navi-
Boks • Javna sparing revija
V znamenju dobrih dvobojev
Foto: Črtomir Goznik
Miha Vindiš (BK Ring Ptuj, levo)
Na četrti javni sparing reviji pred prostori BK Ring na Ptuju so lahko gledalci spremljali zanimive in kakovostne boksarske predstave - tokrat jih je bilo devet. Na Ptuju so svojo priložnost za dokazovanje dobili člani BK Tezno Maribor, BK Gladiator, BK Slovenska Bistrica, BK Celje, KBV Sande Team, BK Legionar Ptuj in BK Ring Ptuj.
Kakšnih sto gledalcev je od Ptujčanov najprej videlo dva le-gionarja. Zelo mladi Tomi Lo-renčič je z Mitjem Grušovni-kom (KBV Sande Team) boksal zelo pogumno in pokazal kar nekaj tehničnega znanja. Veliko bolj izkušen, a še vedno zelo mlad David Kramberger je nastopil proti zelo obrambno naravnanemu Iztoku Walner-ju (BK Tezno). Kramberger je potrpežljivo čakal svoje priložnosti in je izpeljal nekaj zanimivih kombinacij udarcev. V nadaljevanju je nastopilo pet ringovcev. Najprej se je predstavil 16-letni Miha Vindiš, ki je »na polno« napadel Frana Firerja (BK Celje). Ta je bil presenečen nad Vindiševo agresivnostjo in je bil skozi vse tri runde v podrejenem
položaju. Zelo perspektivni Robert Šimoncsik je svoje delo v ringu opravil za čisto petico, saj je ves čas kontroliral dvoboj. Dobro je izkoristil nekoliko preveč odprt položaj Marka Muratoviča (KBV Sande Team), ki ga je knockoutiral z desnim krošejem. Na papirju najbolj zanimiv je bil obračun med Denisom Lazarjem (BK Ring Ptuj) in Maticem Sama-sturjem (BK Slovenska Bistrica). Slednji je bil favorit, a ga je Lazar popolnoma nevtraliziral in je bil konkretnejši, natančnejši in tudi aktivnejši tekmec (na sparing revijah je rezultat dvoboja izenačen, zmagovalec je znan le v primeru prekinitve dvoboja, op. a.). Najbolj izenačeno dogajanje v ringu smo spremljali v dvoboju Blaž Škr-janec (BK Ring Ptuj) - Matic Smrtnik (BK Gladiator). Pravo poslastico revije pa smo videli v zadnjem dvoboju, v katerem sta se merila Aleš Kuj'avec (BK Ring Ptuj) in Žiga Pečnik (KBV Sande Team). Kujavec je več napadal, a je bil občasno nevaren tudi Pečnik. Oba sta pokazala boks na višjem kakovostnem nivoju.
David Breznik
jala. Bila je zelo lepa izkušnja.«
V	suvanju krogle je bila zasedba še številčnejša, saj je nastopilo kar 55 atletinj. Veronika je doslej najdlje sunila kroglo 14,81 metra, tokrat pa je v Donetsku zmogla rezultat 13,50 m. Ta dosežek je na koncu zadostoval za 35. mesto.
V	obeh disciplinah je članica ptujskega atletskega kluba tekmovala po svojih najboljših močeh in predvsem v metanju diska dokazala, da sodi v sam svetovni vrh te izredno zahtevne discipline. Veroniko že ta vikend čaka novo veliko tekmovanje, saj bo v italijanskem Rietiju nastopila na 22. evropskem prvenstvu za mladince in mladinke.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Veronika Domjan (AK CP Ptuj)
Naslednja revija bo na sporedu predvidoma 2. avgusta.
Strelstvo • 23. DP 50 m
Stojak in Cicmanovič Zimet državna prvaka
Minuli vikend je v Ljubljani na centralnem strelišču potekalo 23. državno prvenstvo v streljanju z malokalibrskim orožjem na 50 metrov. Na zadnjem tekmovalnem dejanju sezone so zelo uspešno nastopali ptujski, kidričevski, ormoški, miklavški in juršinski strelci, ki so osvojili štiri posamična in eno ekipno odličje.
Mladinec Sašo Stojak že na prvi
tekmi do naslova
Najboljši ptujski mladinec Sašo Stojak je v disciplini MK pištole proste izbire sploh prvič nastopal na tekmovanju in s 513 krogi (73, 88, 84, 89, 88 in 91 krogov) takoj dosegel velik uspeh in osvojil naslov državnega prvaka. Stojak je premagal aktualnega državnega prvaka, Kamničana Ro-žleta Repiča, ki je s 499 krogi osvojil 2. mesto. Bronasto odličje je osvojil komaj 14-le-tni Rok Ruparčič iz Kočevja s 495 krogi. Juršinski strelci, ki so po zaslugi Roka Pučka in Simona Simoniča ml. v preteklih letih osvojili kar pet posamičnih naslovov prvakov, so tokrat ostali brez odličja, saj je Ivan Druzovič s 490 krogi osvojil 4. mesto, David Kekec je bil s 484 krogi 5. Prvič se je v novi disciplini preizkusil tudi ptujski kadet, sicer aktualni državni prvak z zračno pištolo, 15-letni Tadej Širec, in s 471 krogi osvojil 7. mesto. Najmlajši Juršinčan Rok Repič je s 407 krogi osvojil 8. mesto.
Kevin Venta in Boštjan Simonič ostala brez odličja
V članski konkurenci s pištolo je naslov državnega prvaka ubranil Grosupeljčan Rok Ivanc, ki je zmagal s 549 krogi in na drugem mestu s 544 krogi premagal svojega očeta Francij'a Ivanca. Oče in sin Ivanc sta v zadnjih štirih letih osvojila že tri posamične lovorike. Bronasto odličje si je priboril škofjeloški strelec Kopačevine Simon Bučan s 543 krogi, brez odličja pa sta ostala tako Ormožan Kevin Venta kot tudi miklavški stre-
A				
m. .				s
JjVv M s.				is> « l


Foto: Simeon Gonc
Mladi, 13-letni kidričevski strelec Ivo Cicmanovič Zimet je na 23. DP v Ljubljani dosegel velik uspeh in med pionirji v ležečem položaju osvojil naslov državnega prvaka.
lec Boštjan Simonič, ki sta s
534 krogi osvojila 5. in 6. mesto. Med juršinskimi strelci se je najvišje, na 10. mesto, s 529 krogi uvrstil Ludvik Pšajd, med Kidričani pa je to uspelo Urošu Mohorku, ki je s 498 krogi osvojil 20. mesto. V ekipni razvrstitvi je s 1587 krogi slavila ekipa Grosupljega, drugo mesto so s 1572 krogi osvojili strelci Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem, bronasto ekipno odličje pa so si priborili strelci Jožeta Kerenčiča iz Miklavža pri Ormožu s 1570 krogi. Leta 2011 so miklavški strelci sicer slavili ekipni naslov, odličje pa so si priborili že 4. leto zapored. Juršinska ekipa, ki je med letoma 2007 in 2009 osvojila tri naslove ekipnih državnih prvakov, je enako kot lani, s 1559 krogi, osvojila 4. mesto. Kidričani so s 1451 krogi osvojili 6. mesto.
Vesna Mele državna podprvakinja, odličje tudi Petri Vernik
Med članicami v ležečem položaju 60 strelov je bila na prvenstvu zelo uspešna tudi ormoška strelka Tovarne sladkorja Vesna Mele, ki je s 582 krogi na drugem mestu zaostala le za olimpijko Živo Dvor-šak (584) in osvojila srebrno
odličje. Zelo blizu temu je bila tudi ormoška strelka Kovinarja Petra Vernik, ki je s 579 krogi za tretjeuvrščeno Renato Oražem (580) iz Grosuplja zaostala le za krog. Bronasto odličje pa si je Vernikova priborila v trojnem položaju 3x20 strelov, kjer je s 550 krogi zaostala le ta Oražmovo (562) in Dvoršakovo (577). Vesna Mele je s 545 krogi osvojila 4. mesto. Med člani v trojnem položaju 3x40 strelov je zmagal Raj-mond Debevec (1171) pred Robertom Markojo (1168) in Željkom Moičevicem (1165). Med mladinci je slavil Cerkničan Erik Kandare s 1136 krogi.
Debevcu 14. naslov prvaka, Aleš Pernat med mladinci 9.
Med člani v ležečem položaju je slavil bronasti olimpijec iz Londona v tej disciplini Raj-mond Debevec, ki je dosegel 598 krogov (100, 100, 100, 99, 100 in 99 krogov). Drugi je bil Željko Moičevic, Grosuplje, s 594 krogi, tretji pa Andraž Dovč, Tabor Ježica, s 589 krogi. Ormožan Tadej Horvat (Tovarna sladkorja) je s 582 krogi (98, 96, 96, 99, 97 in 96 krogov) osvojil 9. mesto. Med mladinci je tudi v ležečem položaju s 588 krogi zmagal
Cerkničan Erik Kandare, ki-
dričevski strelec Aleš Pernat je dosegel 560 krogov (93, 93, 93, 94, 93 in 93 krogov) in osvojil 9. mesto.
Simeon Gonc
Člani pištola 50	m,	
rezultati:		
1. Rok Ivanc,	GRO	549
2. Franci Ivanc,	GRO	544
3. Simon Bučan,	KOP	543
4. Peter Tkalec,	DPR	534
5. Kevin Venta,	KOV	534
6. Boštjan Simonič,	JKM	534
10. Ludvik Pšajd,	JUR	529
12. Aleksander Ciglarič,	JKM	528
14. Rok Pučko,	JUR	518
15. Mirko Moleh,	JUR	512
16. Simon Simonič,	JKM	508
20. Uroš Mohorko,	KID	498
23. Miran Miholič,	JKM	495
26. Matevž Mohorko,	KID	492
29. Alojz Trstenjak,	JKM	462
Jurček Lamot,	KID	461
Članice puška 60 leže:		
1. Živa Dvoršak,	OLI	584
2. Vesna Mele,	TSO	582
3. Renata Oražem,	GRO	580
4. Petra Vernik,	KOV	579
5. Barbara Muhič,	TSO	570
6. Urška Kuharič,	KOV	569
7. Marija Kerčmar,	KOV	527
Pionirji 30 leže:		
1. Ivo Z. Cicmanovič,	KID	254
2. Matevž Pivk,	JES	245
3. Leon Sadek,	SKO	245
21. Žan Gojkošek,	KID	195
14 Štajerski
Šport, šport mladih
torek • 16. julija 2013
Namizni tenis • Danilo Piljak, Šternmatik Cirkovce
Raje napredek kot stopicanje na mestu
Namizni tenis je zelo popularen šport, ki ga igrajo skoraj vsepovsod, nekje rekreativno, drugje tekmovalno. Ta šport ima dolgo in bogato tradicijo tudi v Cirkovcah na Dravskem polju, kjer so s pridobitvijo nove športne dvorane vse skupaj dvignili na višji kakovostni nivo. Ob delu z mladimi so lani naredili pravo potezo, ko so v klub iz Ptuja privabili Danila Piljaka, ob njem pa še Darka Hergana in Žana Napasta. Piljak je dolga leta igral za NTK Ptuj v 1. ligi, zato je bil za klub v 3. ligi visoka dodana vrednost. V Cirkovcah so računali, da lahko Piljak na vsaki tekmi dobi vse svoje tri dvoboje, mlada Napast in Hergan pa bosta dodala svoje. To se je izkazalo za dobitno kombinacijo in osvojili so naslov prvaka. V pogovoru z Danilom Piljakom pa smo izvedeli, kako sedaj razmišlja o namiznem tenisu in ambicijah kluba.
Kakšna so bila vaša pričakovanja, ko ste se iz Ptuja preselili v Cirkovce?
D. Piljak: »V Cirkovcah sem postal domačin, občan občine Kidričevo. Potem me je pot kmalu popeljala do same dvorane, kjer domujejo igralci NTK Cirkovce. Sedli smo skupaj in si zastavili, da ob nogometu občanom ponudimo še kakšen drug šport na visokem nivoju. V Cirkovce sem prišel lani in ob Darku Herganu, Žanu Napastu in Jerneju Šilaku
Foto: Črtomir Goznik
Danilo Piljak (NTK Šternmatik Cirkovce): »Druga liga zahteva več dela, vse skupaj je treba dvigniti na višje nivoje.«
smo uspeli osvojiti prvo mesto v 3. ligi. Ob tem so seveda narasli apetiti, da tudi v 2. ligi končamo pri samem vrhu. Če ne bomo takoj prvi, bomo potrpežljivo počakali, da se nam stvari uskladijo in bomo takrat napredovali v 1. ligo. Brez pritiskov, bomo pač počakali.«
Kako ste se odločili, da prestopite iz Ptuja v Cirkovce?
D. Piljak: »Hotel sem malo spremembe, da okusim tudi igranje drugje, ne samo na Ptuju. Imel sem možnost oditi tudi
v Maribor, a ker sem sedaj v Cirkovcah domačin, mi izzivov ne manjka. Moji potezi se je veliko ljudi čudilo, nisem pa prvi igralec, ki je to storil. Po podobni poti sta šla pred mano že uveljavljena Saša Ignjatovič in Zvonko Plohl.«
Veliko ste zmagovali že v 1. ligi, v tretji pa ste bili še uspešnejši.
D. Piljak: »V tretji ligi sem imel 39 dvobojev in iz vseh sem odšel kot zmagovalec. V ekipi sem imel tudi dobra pomočnika, ki sta opravila svoje:
če tega ne bi storila, potem moji rezultati ne bili vredni praktično nič.«
Pred novo sezono ste se okrepili z Lukom Krušičem (NTK Ptuj), iz Maribora pa je prišel Matjaž Koban.
D. Piljak: »Očitno je Luka dojel, da se pri nas dogaja neka pozitivnega. Veseli smo, da se je tako odločil in bo za nas vsekakor velika okrepitev. Eno leto bo pri nas, potem pa se bo sam odločil o nadaljnji poti.«
Delate ekipo na pohod proti prvi ligi?
D. Piljak: »To je zagotovo ekipa za sam vrh v 2. ligi. Če pa se nam vse izide po pričakovanjih in brez poškodb, pa bi lahko bili tudi na samem vrhu. V športu se mora uskladiti veliko stvari. Ekipa je tako dobra, da bi lahko osvojila sam vrh, kar pa obenem pomeni, da je to velik finančni zalogaj. Če ne bi prišlo do tega, bi lahko še naprej igrali v tretji ligi. Ponudila se nam je priložnost in treba je poizkusiti.«
Kakšno pa je splošno stanje v klubu?
D. Piljak: »Ob osvojitvi prvega mesta je bilo veliko veselje, sedaj bo treba narediti še kaj več. Druga liga zahteva več dela, vse skupaj je treba dvigniti na višje nivoje. Razumljivo, da obstaja tudi bojazen, vendar sem mnenja, da je bolje napredovati, kot da stojiš na enem mestu in ne narediš ničesar.«
Danilo Klajnšek
Nogomet • Tabor FC Barcelona
Spoznavali vrednote FC Barcelona
Na ptujskem Mestnem stadionu je pretekli teden potekal kamp FC Barcelona 2013. Pri organizaciji sta z nogometno šolo Barcelona sodelovala MO Ptuj in Zavod za šport Ptuj. V Sloveniji so bili letos začrtani trije podobni kampi, v Kopru, Ljubljani in na Ptuju. Njihov osnovni namen je, da otroci spoznajo vrednote, ki jih poudarjajo v FC Barcelona: fair play, lepo obnašanje, toleranca, solidarnost ... in njihov sistem igre.
Vadbeni proces je potekal vsak dan dvakrat po dve uri, v katerih so mladi nogometaši vadili pod vodstvom treh trenerjev iz Barcelonine šole ter sedmih slovenskih trenerjev. Skupaj je treniralo približno sto otrok iz vse Slovenije, med njimi so bili tudi njihovi nogometni prijatelji iz Španije, Avstrije, Hrvaške in celo Avstralije. Predstavniki Barcelone na takšnih kampih iščejo tudi mlade talentirane igralce za njihov šolo La Masia, v kateri nato z njimi intenzivno delajo in jih pripravljajo za čim boljše nogometaše. Nogometne sanje so se marsikateremu otroku

l IU ;
rfe r~\* Z*!
Foto: Črtomir Goznik
Na Mestnem stadionu na Ptuju je pretekli teden potekal kamp nogometnega kluba Barcelona.
izpolnile že ta teden, ko si je oblekel dres FC Barcelona in vadil na njihovem kampu. To je bila nedvomno lepa izkušnja za vse udeležence, ki bodo sedaj še raje trenirali in igrali nogomet. Ob novih prvinah igre
so spoznali tudi pravila lepega obnašanja nogometaša, ki jih spodbuja Barcelonina nogometna šola. Glede na odziv lahko na Ptuju v prihodnjih letih pričakujemo še kakšen podoben kamp, saj je bil ta premi-
erni zelo uspešen. Na različnih segmentih se je v projekt vključila tudi MO Ptuj, ki je preko Centra za socialno delo Ptuj omogočila 20 otrokom brezplačno udeležbo na kampu.
David Breznik
Boštjan Ranc, organizator Barceloni-nega kampa: »Za izvedbo tega kampa smo imeli izvrstne pogoje. Stadion je urejen zelo lepo in tudi ostale stvari, povezane s projektom, so bile na visokem nivoju. Moja splošna ocena je, da je kamp odlično uspel in da drugo leto najverjetneje ponovno pridemo na Ptuj.«
Josep Moratalla, trener iz Barcelonine nogometne šole: »Otrokom smo želeli odpreti določene nove poglede na nogometno
igro, predvsem pa smo - kot je že v navadi naše šole - vse udeležence učili, kako se mora nogometaš vesti na igrišču in ob njem.«
Štefan Čelan, župan MO Ptuj: »V podobnem kampu je moj sin treniral že lani, in ker je bila izkušnja zelo dobra, sem ga letos z veseljem ponovno vpisal. Menim, da je kamp na Ptuju zelo dobro uspel in želim si, da bi takšen projekt v našem mestu v prihodnosti postal tradicionalen.«
Sandi Mertelj, direktor Zavoda za šport Ptuj: »Kamp je Ptuju in okolici zares ponudil nekaj več: v petih dneh smo dodobra spoznali filozofijo in vrednote enega največjih klubov na svetu. Še posebej me je navdušil organizacijski pristop pri samih treningih, kjer ni bilo nič prepuščeno slučaju, vse je bilo dodelano do potankosti. Kljub določenim pomislekom na začetku projekta nas je Barcelona kamp vse skupaj navdušil.«
Mali nogomet
Na Majskem Vrhu ŠD Gaber-je pred Dečki z bregov, v Apačah prvi »plinarji«
Zmagovalna ekipa turnirja v Majskem Vrhu - ŠD Gaberje
Turnir v Majskem Vrhu
ŠD Majski Vrh je organiziralo 3. tradicionalni turnir v malem nogometu, na katerem je sodelovalo 11 ekip iz širše okolice. V predtekmo-vanju so bile ekipe razdeljene v tri skupine, iz katerih sta se najboljši dve ekipi uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Sledil je žreb treh polfinalnih parov, v finale pa so se uvrstili trije zmagovalci: ŠD Gaberje, ŠD Majski Vrh veterani in Dečki z bregov. Obe ekipi sta ugnali ŠD Majski Vrh veterani, v zaključni partiji pa sta se pomerili med sabo. Uspešnejši so bili igralci Gaberja, ki so odpravili Dečke z bregov.
KONČNI VRSTNI RED: 1. ŠD
Gaberje, 2. Dečki z bregov, 3. ŠD Majski Vrh veterani.
Turnir v Apačah
Športno društvo Apače je le uspelo izvesti tradicionalni malo-nogometni turnir, ki so ga morali zaradi dežja prejšnji teden prestaviti. Turnirja se je udeležilo 17 ekip, prikazan pa je bil dokaj kakovosten nogomet, tako da so gledalci videli nekaj zelo dobrih tekem. Prvo mesto je osvojila ekipa Plin dom, ki je v finalu najboljših treh ekip premagala oba tekmeca. Za najboljšega vratarja je bil proglašen Marko Peček, najboljši strelec pa je bil Matjaž Vojsk (oba Plin Dom).
KONČNI VRSTNI RED: 1. Plin Dom, 2. ŠD Rim, 3. Pepe Jeans.
PLIN DOM: Marko Peček, Rok Mordej, Matjaž Vojsk, Peter Stres, Damir Repinc, Sebastjan Drobne.
Danilo Klajnšek
Zmagovalna ekipa turnirja v Apačah - Plin Dom
Mali nogomet • Liga ŠD As
Prvak lige ŠD As Evroavto, prehodni pokal Višnjici
S tekmovanjem za prehodni pokal so končali letošnje tekmovanje v ligi malega nogometa ŠD As. Četrto leto tekmovanja je bilo uspešno. Pokal za ligaško tekmovanje je osvojila ekipa ŠD AS Evroavto, prehodni pokal pa UŠR Višnjica.
ZA PREHODNI POKAL
REZULTATI 1. KROGA: UŠR Višnjica - ŠD AS Evroavto 0:0 (po 7-m je slavila UŠR Višnjica), KTED Koranti Demoni - ŠD AS 1:1 (po 7-m KTED Koranti demoni), Mix Team - KMN Majolka 0:3 (b. b.), FC Optimisti - ŠD Majski Vrh 0:5, KMN Draženci - Joe Fernandes 3:0 (b. b.):
POLFINALE: ŠD Majski Vrh -KMN Draženci 4:0, UŠR Višnjica - KMN Majolka 2:1;
FINALE: KTED Korantov Demoni - ŠD Majski Vrh 0:3, UŠR
Višnjica - Koranti Demoni 3:3, ŠD Majski Vrh - UŠR Višnjica 1:3. Zmagovalec tekmovanja za prehodni pokal je UŠR Višnjica.
LIGA - KONČNA LESTVICA
1. SD AS EVROAVTO 9
2.	KMN MAJOLKA
3.	UŠR VIŠNJICA
4.	ŠD MAJSKI VRH
5.	FC OPTIMISTI
6.	MIX TEAM
7.	KTED KORANTI
8.	KMN DRAŽENCI
9.	JOE FERNANDES 9
10.	ŠD AS	9
1	0	50:17
0	1	45:8
1	2	30:14
2	2	35:17 1	4	28:29 1	4	20:27 1	5	25:38 1	6	23:33 0	8	12:42 0	9	11:47
NAJBOLJŠI STRELCI LIGE:
19 zadetkov: Primož Pernek (ŠD AS Evroavto), 18 zadetkov: Matic Kmetec (KMN Majolka), 11 zadetkov: Matija Pintarič (UŠR Višnjica).
Danilo Klajnšek
torek m 16. julija 2013
Šport, rekreacija
Štajerski	15
Vejkanje
Wakeboarding trick's day
Na ptujski Ranci so pred tremi leti postavili prvi slovenski vejkpark. Ljubitelji adrenalinskih vodnih aktivnosti se lahko na reki Dravi preizkusijo v wakeboardanju, wakeskatin-gu, kneeboardingu, vožnji s tubo, »hoji« in »kolesarjenju« po vodi.
Top zadeva je nedvomno deskanje na vodi in v soboto so ljubitelji te discipline prišli na svoj račun, saj je bil v Vej-kparku Wakeboarding trick's day. Na njem so uživali tako začetniki v deskanju na vodi
kot tudi tisti, ki zadevo bolje ali celo odlično obvladajo. Navdušene vejkarje je učil in usmerjal izkušeni Sebastijan Eder. Ta je vmes izvajal tudi izjemne trike, kot so railey, back roll, backflip ... Ob spremljanju Ederja so se zadeve zdele preproste, a je za izvajanje zelo zahtevnih trikov potrebnih veliko ur vaje. Sam Wakeboarding trick's day je dobro uspel in je na ptujski Ranci ponudil zanimivo športno-zabavno dogajanje.
David Breznik
Atletika
AD Slovenska Bistrica ni zgolj Miran Vodovnik
Ime Atletskega društva Slovenska Bistrica bo naslednji teden prisotno v najmanj treh evropskih državah, kjer se bodo atletinje Saša Babšek, Tina Božič, Lara Gril in Sta-ša Trajkovič potegovale za odličja svetovnega prvenstva za mladinke in evropskega prvenstva za starejše mladinke in članice.
»Prav tako se je na evropsko tekmovanje za starejše mladince do 20 let, ki bo letos v Italiji, uvrstil Jan Kramberger, vendar je zaradi poškodbe zadnje stegenske mišice njegov nastop na 100 metrov in 4x100 metrov negotov,« je povedal trener slovenskobistriških atletov Boštjan Fridrih.
Ker bodo dekleta prvič nastopila na večjih tekmovanjih, so pričakovanja skromnejša. »Bistveno je, da si naberejo izkušenj, da se približajo svojim osebnim rekordom, da ostanejo maksimalno osredotočena na tekmovanje in ne popustijo pod tem vplivom. Vendar sem optimističen, ker smo zelo dobro trenirali, tako da se že
veselim tekem,« je povedal Fri-drih, tudi sam uspešen atlet, ki je leta 2000 nastopil na olimpijskih igrah v Sydneyju.
Najstarejša izmed atletinj, 21-letna Saša Babšek, bo odpotovala na Finsko, kjer se bo pomerila v troskoku na EP do 23 let. Mlajša atletska kolegica, 16-letna Tina Božič, bo nastopila na Olimpijskem festivalu evropske mladine, kjer bo po čim boljši uvrstitvi stremela v skoku v daljino in troskoku. V mnogoboju se bo v Ukrajini na svetovnem prvenstvu za mlajše mladinke in mladince pomerila Staša Trajkovič, v skoku v višino pa bo barve kluba zastopala Lara Gril.
Prvič v zgodovini društva se bo toliko bistriških atletov pomerilo na tekmah v evropskem in svetovnem merilu. Poleg uspehov svojih atletov in atletinj je želja društva ta, da bodo ti rezultati pritegnili v klub tudi novega generalnega sponzorja, saj je prejšnji, podjetje Almont, odstopilo od sodelovanja zaradi stečaja.
Mojca Vtič
Saša Babšek (AD Slovenska Bistrica)
Foto: Mojca Vtič
Odbojka na mivki • Jure Peter Bedrač
Namesto konca kariere pohod na vrh
Ptujčan Jure Peter Bedrač
že nekaj let sodi med najboljše slovenske igralce odbojke na mivki. V prejšnjih letih je z različnimi soigralci nastopal na domačih in mednarodnih turnirjih, pred sezono pa je že nameraval zaključiti tekmovalno igranje odbojke na mivki. Takrat ga je presenetil klic Danijela Pokeršnika, ki mu je ponudil sodelovanje v tem tekmovalnem letu. Dvojec se je najprej nekaj časa uigra-val, medtem ko je sedaj pred državnim prvenstvom, ki bo v Kranju, že dodobra uigran. Letos sta nastopila na turnirjih v Avstriji, na Hrvaškem in Sloveniji. O teh nastopih, željah na državnem prvenstvu in splošnem stanju odbojke na mivki v Sloveniji smo se pogovarjali z Juretom Petrom Bedračem.
Kako je prišlo do sodelovanja z Danijelom Poker-šnikom in kako sta se ujela?
J. P. Bedrač: »Danijel Po-keršnik me je poklical in kljub temu da sem nekako nameraval končati s tekmovalnim delom, me je povabilo prepričalo. Tako bom še to sezono 'stisnil' in bom odigral vse domače ter nekaj turnirjev tudi v tujini. Rekel bi tudi, da s 'Po-kijem' treniram več, kot sem v preteklih letih. Na takšen način iščeva kemijo med nama v sami igri. Mislim, da nama zadeva dobro uspeva, saj sva iz dvoboja v dvoboj bolj uigrana in nama gre na igrišču vedno bolje.«
Foto: Črtomir Goznik
Jure Peter Bedrač
Kako je do sedaj potekala tekmovalna sezona?
J. P. Bedrač: »Prve turnirje, ki sva jih igrala maja v Avstriji, sva se še lovila in nama ni šlo najbolje. Najina forma ni bila na nivoju najboljših Avstrijcev, saj ti trenirajo in igrajo odbojko na mivki tudi pozimi, v
telovadnicah. Na teh turnirjih nisva dosegla vidnejših rezultatov, ampak sva počasi stopnjevala formo in sva iz tekme v tekmo napredovala. Ta napredek se je kazal skozi boljše rezultate na turnirjih na Hrvaškem. Popolnoma pa se je dvig forme poznal na turnirju DP v
Mozirju, kjer sva bila druga, in na turnirju DP v Žužemberku, kjer sva zmagala.«
Kakšne so vajine končne tekmovalne želje v tej sezoni?
J. P. Bedrač: »Čaka naju vrhunec sezone, finale državnega prvenstva, ki bo v Kranju. Na tem zaključku si želiva priti čim dlje in morda osvojiti tudi naslov državnih prvakov. Prav tako pa bova do konca sezone odigrala še nekaj mednarodnih turnirjev v Avstriji in na Hrvaškem.«
Kakšna je situacija v odbojki na mivki v Sloveniji?
J. P. Bedrač: »Mislim, da bomo pri članih morali počakati še kar nekaj let, da bomo dobili kakšne vrhunske igralce v odbojki na mivki. Ponekod se sicer pojavljajo nekateri mladi obetavni igralci, ki pa bodo morali za vidnejše rezultate vložiti še veliko dela. Za razvoj odbojke na mivki v Sloveniji bo potrebno v prihodnjih letih bistveno več financ in tudi reklame.«
Kakšni so pogoji za treniranje na Ptuju?
J. P. Bedrač: »Na Ranci je igrišče odlično urejeno in je v takšnem stanju, da lahko z Danijelom na njem opraviva tudi profesionalni trening. Res pa je, da če njega ni, imam probleme, da si poiščem kakšnega soigralca, ki bi mi lahko pomagal pri treningih.«
David Breznik
Šport mladih • Golf
Novih 61 učencev v svetu golfa
Na ptujskem igrišču za golf se je po koncu šolskega leta zbralo 61 učencev iz 11 osnovnih šol Spodnjega Podravja, ki so končali dvoletni ciklus golfskega izobraževanja in opravili izpit. Pred podelitvijo golf-skih izkaznic so odigrali svoj prvi turnir.
Celoten projekt je realizirala Šola golfa za mlade Gita golf Brigite Šoštar po napotkih programa Mladinske golf izkaznice in podpori Golf zveze Slovenije, ki je zagotovila zadostno število opreme za najmlajše. Velika zasluga za uspeh projekta gre ravnateljem vseh osnovnih šol, ki so omogočili izvedbo najširše predstavitve
golfa in kasnejše izvajanje tečajev golfa v šolskih telovadnicah. Na šolskih predstavitvah je udarce z golfsko palico vsako šolsko leto preizkusilo več kot 3000 otrok iz naslednjih osnovnih šol: Slivnica, Rače, Miklavž na Dravskem polju, Kidričevo, Starše, Hajdina, Dornava in Gorišnica ter ptujskih osnovnih šol Breg, Mladika in Ljudski vrt. Na tečajih golfa je do sedaj sodelovalo skoraj 200 otrok.
Več kot tretjina učencev, ki so opravili golfski izpit, se je odločila, da bo nadaljevala s treningi golfa in se postopoma vključevala na tekmovanja Bambi Toura 2013 v organizaciji Golf zveze Slovenije. Tre-
nutno 19 otrok iz Slovenije aktivno preživljanja poletne počitnice: dopoldan vadijo golf, popoldan pa se kopajo v Termah Ptuj ob animaciji bratov Malek. Poletni kamp bo Gita
golf ponovil tudi avgusta, v jeseni bo nadaljeval tečaje golfa v telovadnicah omenjenih osnovnih šol (več na www.gi-tagolf.com).
Ur
Športni napovednik
Mali nogomet • 30. Srečkov memorial
Športno društvo Žetale bo v nedeljo, 21. 7., s pričetkom ob 10. uri, na igrišču pri OŠ Žetale organiziralo tradicionalni, že 30. Srečkov memorial. Prijavnina za ekipo znaša 40 evrov in jo je treba poravnati med 9.00 in 10.00 na dan turnirja. Prve tri ekipe bodo prejele denarne nagrade in pokal. Če bo slabo vreme, bo turnir odigran naslednjo nedeljo.
DK
16 Štajerski TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 16. julija 2013
Borl • 11. ovčji kozji bal
Mi se ne damo!
Društvo rejcev drobnice Haloze je v soboto pred grajskim dvoriščem na gradu Borl priredilo tradicionalni, že 11. ovčji kozji bal. Kljub muhastemu vremenu in kljub ignorantskemu odnosu države se člani društva niso pustili: kot vsako leto so pripravili razstavo drobnice in drugih živali, kuhal se je golaž, manjkala pa ni niti bogata ponudba na stojnicah. V sklopu prireditve so razglasili še rezultate razpisa in ocenjevanja Naj rejec 2013.
Foto: PK
Pestra ponudba zelišč, sira in unikatnih pletenih izdelkov je vabila obiskovalce.
Foto: PK
Razstavljene so bile ovce jezersko solčavske romanovske mesne pasme, tibetanski in himalajski mini kozliček, koze burske mesne pasme ter koze srnaste mlečne pasme.
Celodnevno dogajanje je postreglo s številnimi dogodki, teh pa bi bilo še več, če organizatorjem ne bi nagajalo vreme. Tekmovanja v golažu se je letos udeležila le kmetija Drobnič, ki je v preteklih letih že trikrat zmagala v kuhanju golaža, druge so svojo udeležbo v zadnjem trenutku zaradi vremena odpovedale. Žal pa zaradi vremena letos nismo videli striženja ovac in pastirskih iger. To pa ni ustavilo številnih obiskovalcev, ki so se zbrali ob gradu Borl. Tem so bili na voljo pestra kulinarična ponudba ter ponudba na stojnicah. Posebno pozornost pa so pritegnile še razstavljene ovce jezersko solčavske roma-novske mesne pasme, tibetanski in himalajski mini kozliček, koze burske mesne pasme ter koze srnaste mlečne pasme.
»Kljub negotovi usodi tega propadajočega lepotca v lasti države se v društvu trudimo, da vsako leto očistimo njegovo okolico in povrnemo vsaj nekaj dogajanja. Žal ne morem mimo velikih težav, s katerimi se srečujemo ob tovrstnih prireditvah, in mačehovskega odnosa do gradu in okolice, kar
Ti so lahko uživali v neokrnjeni naravi, odlični družbi in kar je najpomembneje, v čudovitem vremenu, ki je prevladovalo večino pohoda, le na koncu je s ploho nase opozorilo tudi nebo. Vsak pohodnik
ste videli tudi sami, ko ste prihajali po nepokošenem pobočju,« je v uvodnem nagovoru dejal predsednik društva Ivan Hemetek. »Prav nasprotno pa naši rejci z rejo drobnice skrbijo za ohranjanje urejene narave in lepega videza krajine. Urejene kmetije, pašniki, skrb za živali in zdrava pridelava izdelkov iz drobnice so tudi kriteriji, po katerih izbiramo vsakoletnega naj rejca društva. Zavedamo se, da ovce in koze, ki jih redimo, niso vzrejene v hlevih ali na farmah, pač pa na pašnikih, na prostem in s tem
tradicionalno dobi majico, ker pa so bile letos živo zelene barve in ker tudi Velika planina slovi po zeleni barvi, se je številčna skupina resnično lepo zlila s čudovito okolico. Poleg pastirskih stanov in krav, ki se
poskrbimo za zdravo pridelavo mesa.« Temu se je v pozdravnem nagovoru pridružil tudi župan občine Cirkulane Janez Jurgec, ki se je zahvalil vsem, ki s tem, da kosijo travo ali pasejo drobnico, skrbijo, da pokrajina ne zarašča še bolj.
Naj rejec 2013
Tudi letos so se lahko rejci prijavili na razpis, na katerem se izbira urejenost kmetije, živali, pašnikov, oskrba živali in urejenost dokumentacije. Natečaj poteka v dveh kategorijah, in sicer do 15 živali in
čez toplo polovico leta pasejo na tej planoti in so obenem zaščitni znak Velike planine, je bilo na tej obljudeni točki v predgorju Kamniško-Savinj-skih Alp moč videti še številne druge znamenitosti, del najpo-
nad 15 živali. Letos so se na natečaj prijavili štirje kandidati. Namen natečaja je spodbuditi rejce, da skrbijo za živalim prijazno rejo in jih za to tudi nagraditi. Kot je povedala predsednica komisije Marjeta Ženko, pri ocenjevanju kmetij upoštevajo urejenost hleva, pogledajo živali, njihovo urejenost in kondicijo. Pri ovcah gledajo strižnjo in urejenost parkljev, vse kar prispeva k prijaznejši reji. Pogledajo pa tudi vodenje evidenc na kmetiji, ki zavezuje rejce. Poleg nje sta bila letos v komisiji še Marija Kostanjevec in Stane Golc. V kategoriji do 15 živali je prvo mesto zasedel rejec Jože Žmavc, Ženkova pa je utemeljila odločitev s tem, da je njegova kmetija dokaz, kako se lahko na majhni kmetiji z majhno čredo popase zelo strm breg in kako se lahko živalim uredi prijazno okolje. V kategoriji nad 15 živali je slavil lanski zmagovalec Milan Korez.
Število drobnice se veča
Društvo rejcev drobnice Haloze pokriva območje od Ormoža, skozi celotne Haloze do Makol ter Ptujsko in Dravsko polje vse do Pesnice. Po besedah predsednika društva Ivana Hemetka se število drobnice na tem območju veča, naši rejci imajo na tem območju približno 3500 ovc in okrog 1000 koz burske mesnate pasme in srnaste mlečne pasme. »Nova evropska direktiva nam je omogočila, da lah-
gumnejših pohodnikov pa se je odpravil na najvišjo točko Velike planine, 1666 metrov visoko Gradišče, od koder se je raztezal nepozaben razgled do najvišjih vrhov zasneženih Grintovcev. Ker pa čas v prijetni družbi hitro beži, je po končanem pikniku v enem od pastirskih stanov sledila pot domov, organizacijski odbor pohoda, na čelu s predsednikom korantov iz Lancove vasi Danilom Turkom, pa je že pričel snovati načrte za 14. pohod, ki bo naslednje leto.
tp
ko volno recikliramo, zato nizka cena volne več ni problem, ki tare rejce. Edina težava je morda neurejen trg. Kar pa se zdravstvenih težav tiče, jih ni-
mamo, ker v glavnem gojimo mesnate pasme ovc in koz, ki iz zdravstvenega vidika niso problematične.«
Patricija Kovačec
Pisma bralcev
Prekletstvo nad Društvom upokojencev Ptuj
Nisem vraževeren, a težko bi našel neko drugačno, bolj realistično razlago za to, kar že leta spremlja delovanje našega društva.
Preden se podam na malo jasnejšo obrazložitev stanja, bi rad opisal z mojega zornega kota idilično stanje v drugih društvih upokojencev, s katerimi imam kontakte predvsem na področju športnega udejstvovanja upokojencev v naši okolici. Njihova skupna lastnost je, da živijo v svojem okolju v skladni simbiozi s športnimi, gasilskimi, kulturnimi društvi,,,, predvsem pa z občinskimi organi. Skupno gradijo objekte za rekreacijo, tudi upokojencev, med katerimi bodo nekoč tudi sami, prostore za njihove pisarne najdejo v skupnih občinskih zgradbah ali gasilskih, kulturnih, vaških domovih. Ne zaračunavajo jim najemnine in ogrevanja, temveč jim po možnosti še dodatno finančno pomagajo.
Zakaj v DU Ptuj ni tako? Kdo je v občinski upravi tako vpliven, da onemogoča županu, da udejanji svoje obljube, ki jih leto za letom daje na občnem zboru društva?
Za vse, ki niso seznanjeni s posebnimi problemi tega društva, pa tudi za tiste, ki so napačno seznanjeni z njimi, bi rad na kratko podal dejstva, kakor jih vidim jaz, ki sem bil nekaj let v upravnem
Kakor se sliši paradoksalno, je nesreča tega društva dejstvo, da nismo bili brez denarja. Društvo je v preteklosti dobilo v last dokaj veliko staro hišo v starem delu mesta, preveliko in prestaro, da bi jo mogli s prihodki od članarine vzdrževati. Trenutna oblast bi lahko prevzela na svoja ramena vzdrževanje hiše ali jo zamenjala za druge, manjše prostore v boljšem stanju, pa tega ni storila. Dovolila je, da društvo hišo proda privatnemu lastniku, društvu pa ponudila začasne prostore in jim zaračunala najemnino; društvo pa je denar od kupnine za hišo vezalo na banki. Končno je društvo našlo na prvi pogled idealno rešitev: pritlično hišo ob Potrčevi cesti z dovolj velikim dvoriščem za nekatere športne dejavnosti. Zgodovine te hiše nisem raziskoval, tako da ne vem, kdo jo je dal zgraditi in v kakšen namen, preden pa si jo je občina z odlokom prisvojila, pa je bila v lasti ali koriščenju krajevne skupnosti.
No, na drugi pogled pa je bila tudi ta hiša potrebna sanacije, ki pa se je je tedanje vodstvo društva lotilo z veliko energije in en-tuziazma. Tedanji predsednik društva je v pogostih kontaktih z odgovornimi na občini dobil zagotovila, da bo društvo dobilo to hišo v upravljanje za 50 let, zato je ves razpoložljivi denar vložilo v sanacijo stavbe. Hkrati s tem je društvo dobilo obljubo, da bo iz sredstev FIHO dobilo namenski znesek za izgradnjo dvigala, ki bi omogočilo vstop v vse prostore društva tudi invalidnim osebam na vozičku.
Na koncu se je vse sesulo. Denar za dvigalo ni prišel v obljubljenem znesku, zato ga niso dokončali in dali v uporabo, v stavbo bi bilo tudi treba še nekaj malega vložiti, neizpolnjene obljube so povzročile blokiranje transakcijskega računa pri banki kot tudi odstop predsednika društva, gonilne sile tega projekta, občina pa zaračunava društvu najemnino.
Kar je sledilo, lahko imenujemo tudi umiranje na obroke. Bankrot so po moje preprečile le vsakoletne obljube župana na občnem zboru društva.
Tudi jaz, večni optimist, mu še verjamem.
Mirko Jaušovec
Lancova vas • Tradicionalni pohod korantov
Velika planina odeta v zeleno
Letošnji pohod korantov iz Lancove vasi, njihovih prijateljev in simpatizerjev, ki je potekal v soboto, 22. 6., je bil že 13. zapovrstjo. Nedvomno je bil tokratni najbolje obiskan, saj se je na Veliko planino, končno destinacijo, podalo kar 150 ljubiteljev narave.
Foto: Petra Krajnc
Koranti iz Lancove vasi na Veliki planini
torek • 16. julija 2013
Reportaža, kronika
Štajerski HODNIK 17
Na valovih časa
Azerbajdžan • Kjer se cedita nafta in kozje mleko (6.)
Iz divjine med ljudi
Le še nekaj dragocenih minut je do trde teme in to je bilo treba izkoristiti za večjo potrebo. Nekako mu z mimiko pokažem svoje nujno hotenje in napoti me do njunega stranišča. Vsekakor lahko potrdim, da je to verjetno stranišče z najlepšim pogledom na celotnem svetu. Ampak od stranišča je bolj malo. V bistvu gre za manjši travnik, kjer je edino pravilo, da ne stopiš v iztrebke iz prejšnjih dni. A razgled je neprecenljiv.
Vrnem se do šotora. Dosegli smo dogovor. Cena za ovco bo 140 USD. Glavni pastir gre na ogled. Spet je čas za nekaj skodelic čaja. Po dobri uri se vrne z ovčko na hrbtu. Prav izkušeno jo postavi med nogami in nastavi nož na vrat. Še zadnji žarki dnevne svetlobe. Že čakam našo večerjo. Sline se cedijo. Vesel sem. A kaj ko v zadnjem trenutku zakriči »150 USD«! Jaz bi plačal, a me moj vodič odvrne od tega. Spet pregovarjanje. Ovčka pa še kar na hrbtu in z
.-iT • • \ ■ • ^ " •"•.•i , ■	.""V- -»V : . > ; i. • .-■ . ■> A«	*V, - : ' Sät* " -v*	l\ v v* . ■ - \ jSm\ —» -a »^ t	S; • ■« ■ "i .V.".-' ' • • ¿or-- *? -
iSfBSg	¡¡ggS			. » -
itfel	¿lb			
flllžr^			|f: J	v - \
WM - - ü	i®	II		■ » s.* \. , ^
nir w>'-. E0FŠ-				
Visoko nad dolino pastirji preživljajo svoje poletje v družbi kavkaških ovčarjev in nekaj sto ovac in koz.
nožem na vratu. Čakamo. Čakamo. Nič. Meni nič, tebi nič, ovčka odkoraka na svobodo. »Za to ceno vam lahko dam samo kozlička«, in se spet odpravi na lov.
Joj, kako sem si želel tisti 10 dni star kruh in česnov namaz. Seveda v temi nič ne najde. Nikjer nobenega kozlička. Žar bo tudi to noč sameval. Jaz pa lačen spat. V želodcu pa nekaj litrov čaja. To je dan, ki si ga preprosto zapomniš za vse življenje. Poslovim se od vseh zvezdnih steza in galaksij. Vsekakor bi znanstveniki od tukaj odkrili kakšen nov planet, razmišljam, ko me spanec premaga.
Sredi noči me zbudi glasen topot in glasno cmokanje trave zelo blizu moje glave. Iz sosednje doline so do našega travnika pridrvele nepoznane ovce in koze ter še bolj nepoznani kraški ovčarji. Noč se je šele dodobra začela, pretirana koli-
Foto: Uroš Zajdela
Kavkaški hribi so nepredstavljivo neizprosni, zato domačini v vraževerju postavljajo možiclje za srečo. Služijo pa tudi kot dobri orientacijski simboli.
Foto: Uroš Zajdela
Tako pa se pogajajo domačini, ko zmanjka čaja. Uboga ovčka je že bila na poti v drug svet. Rešila jo je skopušnost.
Foto: Uroš Zajdela
Življenjski prostor pastirjev v poletnih mesecih. Ponavadi je en šotor za da pastirja iz iste vasi.
čina čaja pa že pritiska na mehur. Nič nenavadnega, če ne bi v soju zvezd zagledal in kmalu tudi zaslišal renčanje ogromnega psa. Mehur mi ne da miru in ponovno se opogumim. Odprem zadrgo in, glej ga vraga, tam sta že dva para pasjih oči. Renčanje pa še bližje. Pokličem mojega vodiča v sosednji šotor, ki pa zaradi previsokih tonov smrčanja ne more slišati mojega drobnega glasu. Mehur še bolj pritiska. Kaj narediti? Praznih steklenic nimam, iz šotora pa tudi ne upam opraviti potrebe. Kaj pa če mi kaj odgriznejo ti psi? Gledam uro, a minute so predolge. Pred mano je bila ena najdaljših in najtežjih noči. Preklinjam čaj in ovco. Malo pred svitom se vendarle ovce in koze odpravijo naprej. Kakšno olajšanje.
Pred menoj še nekaj nebeških dni ob Kavkazu. Še nekaj dramatičnih prečkanj rek. Kavkaz je name pustil res izredno velik vpliv. Predvsem fantastični hribi, kavkaški vrhovi in pastirji ter njihovi ovčarji. Sicer nisem uspel v preostanku potepanja po Kavkazu preizkusiti ovčko ali kozo na žaru, pa saj je bil tudi česnov namaz kar v redu.
Vračam se v civilizacijo
Iz nepopisne divjine v »civiliziran« svet Azerbajdžana. Spet se vozim po glavnih cestah. Ti azeri so kar prehitri na cesti. Zlasti lokalni veljaki s svojimi ogromnimi terenci. Pravijo, da je poznavanje družine predsednika Heyderja najboljša služba v državi. Precej malo delaš in zelo veliko zaslužiš. Mislim, da še nisem nikoli videl toliko dobrih in zame neprepoznavnih avtomobilov kot ravno v Azer-bajdžanu. Temu primerna je seveda tudi arogantnost teh novodobnih bogatašev. Hkrati pa je cesta polna druge skrajnosti, saj ti v nekem trenutku ni povsem jasno, kako lahko posamezni avtomobili opravijo tehnične preglede. Prevladujejo sovjetske lade vseh tipov iz najrazličnejših obdobij. Posamezne verjetno še iz obdobja Stalina.
Nadaljevanje prihodnjič
Torek, 16. julij
Danes godujeta Karmen in Marija Magdalena.
1194 se je rodila sveta Klara Asiška, ustanoviteljica ženskega ubožnega meniškega reda klaris.
1486 se je rodil italijanski slikar Andrea del Sarto, pomemben predstavnik visoke renesanse.
1872 se je rodil norveški polarni raziskovalec Roald Amundsen. Prvi je dosegel Južni tečaj, preplul ves Severozahodni prehod severno od Amerike na poti do Atlantskega oceana, pa tudi Severovzhodni prehod severno od Evrope in Azije na poti od Norveške do Beringovega morja. 1918 so umorili bivšega ruskega carja Nikolaja Romanova in njegovo družino.
1921 se je rodil francoski modni kreator Guy Laroche. Umrl je leta 1989.
1945	so opravile ZDA v puščavi New Mexica prvi preskus Trinity, eksplozijo 20-kilotonske plutonijske bombe.
1980 so tri dni pred začetkom 22. olimpijskih iger moderne dobe v Moskvi izvolili za predsednika MOK Juana Antonia Samarancha, takratnega španskega veleposlanika v Moskvi. Predsednik je ostal 21 let. Sreda, 17. julij Danes goduje Aleš.
1683 se je začelo zadnje turško obleganje Dunaja.
1787 se je rodil nemški industrialec Friedrich Krupp, začetnik Kruppo-
vega koncerna.
1899 se je rodil ameriški filmski igralec James Cagney. Umrl je leta 1986.
1946	so v Beogradu usmrtili voditelja jugoslovanskih četnikov Draža Mi-hajlovica. Bil je obrambni minister kraljeve vlade.
1998 se je v Sankt Peterburgu z državnim pogrebom končala tridnevna slovesnost, s katero so pokopali 80 let po usmrtitvi zadnjega ruskega carja Nikolaja II. in njegovo družino. Četrtek, 18. julij Danes goduje Miroslav.
1814 se je rodil hrvaški pesnik in politik Ivan Mažuranic. Bil je hrvaški ban in prvi ban neplemič. Je avtor najpomembnejšega dela iz dobe ili-rizma in velike pesniške stvaritve, epa Smrt Smail age Čengica, ki je preveden v številne jezike.
1870 je bila v Petrovi cerkvi v Rimu razglašena dogma o papeževi nezmotljivosti.
1918 se je rodil južnoafriški politik Nelson Mandela. 1936 je prišlo pod vodstvom generala Franca do vojaškega udara v Španiji.
1954 so na Brionih Tito, Naser in Nehru podpisali Brionsko deklaracijo, ki je namesto konfrontacije med dvema blokoma ponujala mir in sporazumevanje.
1591 je umrl slovenski skladatelj, ki še vedno zbuja občudovanje v svetu, Gallus Jacobus Carniolus, znan tudi pod imenom lacobus Handl.
1898	je bila v Elyju, v Minnesoti v ZDA, ustanovljena izseljenska Ameriška bratska zveza, svetovno nazorsko neopredeljena.
Petek, 19. julij Danes goduje Vincent.
1759 se je rodil v Kursku ruski menih in mistik sveti Serafim iz Sarova,
ena najbolj znanih osebnosti iz ruske pravoslavne cerkve.
1814 se je rodil ameriški izumitelj Samuel Colt. Njegov najbolj znan
izum je revolver, ki je dobil ime po izumitelju.
1834 se je rodil francoski slikar in grafik Edgar Degas , avtor znamenitih
pastelov plesalk in žena pri toaleti.
1893 se je rodil ruski pesnik Vladimir Vladimirovič Majakovski.
1930 se je prvič pognal v zrak helikopter, ki ga je izdelal Italijan Corra-
dino d'Ascanio. Prvi popolnoma uporabni helikopter je bil sicer Focke-
Avhgelisov, ki so ga izdelali v Nemčiji.
1858 se je rodil v Gorici gornik in pisatelj Julius Kugy. Po materini in očetovi strani je imel slovenske prednike. Sobota, 20. julij Danes goduje Marjeta.
1304 se je rodil italijanski pesnik Francesco Petrarca. 1847 se je rodil nemški impresionistični slikar in grafik Max Liebermann.
1921 je bil v Šanghaju ustanovitveni kongres Komunistične partije Kitajske.
1944 so nemški generali naredili neuspešen poskus atentata na Hitlerja. Grof Berthold von Stauffenberg je nastavil v Hitlerjevem štabu bombo.
1947	so nizozemske čete napadle indonezijske sile na Javi. Čez dve leti je Nizozemska zaradi pritiska mednarodne javnosti priznala neodvisnost skoraj 200-milijonske Indonezije.
1954 so na konferenci o Indokini v Ženevi priznali Kambodži neodvisnost.
Nedelja, 21. julij
Danes goduje Danilo.
1718 je izbruhnila vojna med Turčijo in Rusijo. 1773 je papež Klemen XIV. na pritisk Francije, Portugalske in Španije razpustil jezuitski red. Red je leta 1534 ustanovil Ignacij Loyola in je bil potrjen leta 1540.
1798 je po zmagi v bitki pri piramidah Napoleon postal vladar Egipta. 1880 se je rodil slovaški astronom in general Milan Stefanik, ki je skupaj z Masarykom in Benešem v letih 1918-19 ustanovil Češkoslovaško.
1899	se je rodil ameriški pisatelj Ernest Hemingway.
1944 je poljska ljudska skupščina ustanovila poljski komite, ki se je decembra razglasil za začasno vlado, ki jo je Moskva takoj priznala. Tako je prišlo do dvojne poljske vlade. Zahodne sile so priznavale vlado v Londonu.
1969 je ameriški astronavt Neil Armstrong kot prvi človek stopil na Mesec.
Ponedeljek, 22. julij
Danes goduje Majda, Marija Magdalena.
356 p. n. št. se je verjetno rodil Aleksander Makedonski, največji osvajalec starega veka.
1784 se je rodil nemški astronom Friedrich Wilhelm Bessel, ki je s svojimi izračuni močno povečal do tedaj priznano velikost vesolja. 1812 so angleške čete porazile Francoze v bitki pri Salamini. 1822 se je rodil avstrijski naravoslovec in utemeljitelj genetike Gregor Mendel.
1882 so dovolili slovenske oddelke na gimnazijah v Ljubljani, Kranju in Novem mestu, leta 1889 pa tudi v Mariboru, v Celju pa šele 22. marca 1897.
18 Štajerski TEDNIK
Nasveti
torek • 16. julija 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Kam z rastlinami med dopustom
Malo manj kot pol leta smo se pritoževali nad vremenom, mislim pa, da imamo zdaj idealno poletno vreme. Sama vedno pravim, da vremena spreminjati ne moremo, moramo se mu prilagoditi. Dolga obdobja brez padavin so postala stalnica v našem svetu, zato je nujno, da vsi, ki želite kmetovati, predvsem pa pridelovati vrtnine, poskrbite, da boste imeli namakalni sistem.
Foto: Miša Pušenjak
Prazne plastenke so najenostavnejša avtomatska namakalna naprava.
Julij je tudi mesec, ko se veliko ljudi odpravi na zasluženi dopust. Mnogi se sprašujejo, kaj narediti z rožicami in sobnimi rastlinami med tem časom. Najboljši sistem so seveda dobri sosedje, sorodniki ali prijatelji, saj se nanje lahko najbolj zane-seš. Kaj pa tisti, ki te možnosti nimamo?
Za sobne rastline vam lahko pomagam z enostavno rešitvijo, ki pa je učinkovita. Na prvem mestu zagotovo zadostuje, če jih dobro zalijemo in premaknemo v senčnejše (a ne temne) dele sobe, kjer bo poraba vode za teden dni nekoliko manjša. Nikakor pa ne za dalj časa, saj bodo v senci postale blede in manj atraktivne.
Če se odpravljate na pot za dalj časa, vse sobne rastline postavite skupaj v najhladnejši, a še vedno dovolj svetel prostor. Najprej jih seveda zalijemo. Nato jih postavim v krogu okoli večje posode, v katero nalijemo vodo. Kako velika je ta posoda, je odvisno tudi od tega, koliko rastlin želimo tako zalivati.
V	poletnih mesecih, ko smo pogosto v naravi, predstavljajo klopi veliko nevarnost, saj lahko prenašajo povzročitelje številnih bolezni.
V	naših krajih sta najpogostejši lajmska borelioza in klopni meningoencefalitis.
Povzročitelj slednjega je virus klopnega meningoencefa-litisa, ki je pri nas razširjen v gorenjski, osrednjeslovenski, savinjski in koroški regiji.
Do okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa pride zaradi vboda klopa in pri večini okuženih poteka brez kakršnih koli težav (simptomov) ali z neznačilno vročinsko boleznijo. Med vbodom klopa in izbruhom bolezni običajno mine od 7 do 14 dni. Pri bolniku se pojavijo neznačilni bolezenski znaki, ki so podobni gripi, kot so povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in slabo počutje. Lahko ima tudi znake prehlada, bolečine v trebuhu ter slabost z bruhanjem in drisko. Ti bolezenski simptomi trajajo nekaj dni in spontano minejo. Nato sledi obdobje mirovanja, ki traja do 20 dni in v katerem se bolnik dobro počuti, vendar se v tem času pojavijo znaki prizadetosti različnih struktur osrednjega živčevja. Te spremembe so lahko omejene na možganske ovojnice t. i. meningitis ali pa so pridruženi tudi znaki okužbe možganskega tkiva, takrat govorimo o me-ningoencefalitisu.
Za virusni meningitis so značilni naslednji simptomi: • povišana telesna
Upam, da imate doma kakšno staro rjuho ali brisačo, ki je ne boste več pogrešali. Raztrgamo jo na približno 10 cm široke trakove, dolgi pa naj bodo tako, da sežejo od posode do rastlin, pa še oviti jih moramo po zemlji okoli rastline. Te trakove zvijemo v spiralo, zmočimo in en konec položimo v posodo z vodo tako, da seže do dna, drugi konec pa ovijemo po zemlji okoli rastline, lahko ga na nekaterih mestih tudi zakopljemo v zemljo.
Orhideje vzamemo iz okrasnih loncev, dobro zalijemo, pustimo, da voda odteče iz lonca, nato pa jih postavimo tik nad posodo, polno vode. To naredimo tako, da v posodo z vodo postavimo manjše lončke, podstavke, ki bodo držali lonec orhideje nad vodo. Tam se bodo orhideje do 20 dni čisto dobro počutile.
Velikih rastlin pa seveda ne moremo prenašati okoli. Lahko naredimo podobno, vsaki damo lonec z vodo, vendar bo ena potrebovala več trakov.
temperatura,
•	glavobol,
•	»trd vrat« (pozitivni meningealni znaki),
•	slabost in bruhanje,
•	utrujenost in slabo počutje,
•	bolečine v mišicah in kosteh.
Pri meningoencefalitisu lahko poleg zgoraj naštetih simptomov in znakov opazimo še nekatere od naslednjih:
•	zmedenost, zaspanost in druge motnje zavesti,
•	nenavadno vedenje,
•	bolnika moti svetloba (fotofobija)
•	motnje govora,
•	tresenje (tremor) rok in jezika,
•	motnje ravnotežja,
•	krči.
Za okužbo z virusom klopnega meningoencefalitisa ni specifičnega zdravljenja, saj je zdravljenje simptomatsko, kar pomeni, da se lajšajo simptomi bolezni, predvsem z zdravili proti vročini in bolečinam ter z zadostnim uživanjem tekočine (hidracijo).
V večini primerov bolniki po zdravljenju nimajo več težav, pri nekaterih pa so lahko še po nekaj mesecih prisotni glavoboli, utrujenost in motnje koncentracije.
Pike klopov lahko preprečimo z uporabo ustreznih oblačil, repelentov, rednim pregledovanjem kože in takojšnjim odstranjevanjem klopov, pri čemer je idealna odstranitev celotnega klopa (tj. skupaj z glavo) brez zdrobljenja njegovega telesa v prvih 24 urah. To lahko storimo z običajno pin-
Lahko pa vsaki postavimo podoben »namakalni sistem«, ki ga uporabljamo za plodovke na vrtu. Shranimo večje plastenke (1,5 l), ki jim odrežemo dno in odstranimo zamašek. Zakoplje-mo jih v zemljo nekje do polovice okoli rastline z zamaškom navzdol. Vanjo skozi odrezano dno nalijemo vodo, rastlino pa zalijemo še po zemlji. Če govorimo o zelo velikih loncih in rastlinah, zakopljemo okoli rastline primerno število plastenk. Zamislimo si, koliko litrov vode bi v dneh, ko smo na dopustu, drugače dodali rastlini. Dodamo še plastenko več. Rastlina si tako vzame toliko, kolikor potrebuje.
Enak način uporabimo za posodovke. Če je možno, jih za teh nekaj dni prestavimo nekam v senco. Tako bodo potrebovale manj vode. Drugače jim je treba zakopati kar nekaj plastenk, saj se obeta dokaj sušno obdobje, na padavine skoraj ne moremo računati.
Največja težava so balkonska korita. Za ta ni zanesljive reši-
Foto: Črtomir Goznik
Lara Lukman, dr. med.
ceto. Najbolj priporočljivo pa je odstraniti klopa s pinceto za klope. Klopa primemo pri koži in ga potegnemo, pri tem ne uporabljamo mazil, krem, olj ali česa podobnega. Takoj po odstranitvi klopa je potrebno dezinficirati mesto pika (z alkoholom), pinceto po uporabi pa očistiti (z milom in/ali alkoholom).
Za zaščito pred klopnim me-ningoencefalitisom je na voljo tudi učinkovito cepivo. Cepivo se priporoča predvsem tistim, ki so pogosto v naravi.
Za zaščito so potrebni trije odmerki, ponovno cepljenje pa je potrebno po treh letih, kasneje pa na pet let (pri starejših od 50 oz. 60 let na tri leta).
Cepljenje ni primerno za tiste, ki so imeli hudo alergično reakcijo po predhodnem odmerku cepiva ali z znano hudo alergijo na jajčne beljakovine, in tiste ljudi, ki imajo v času cepljenja akutno obolenje z vročino (v tem primeru datum cepljenja prestavimo).
Lara Lukman, dr. med.
tve. Zagotovo jih je bolje z vročih, sončnih balkonov prestaviti za ta čas na manj izpostavljena mesta, kljub temu pa bodo potrebovale zalivanje. Tisti, ki imate korita z vodno rezervo, ste lahko nekoliko mirnejši, saj bo za prijazne sosede nekoliko manj dela. Taka korita v senci potrebujejo zalivanje enkrat do dvakrat na teden. Vendar poučite soseda, kako naj napolni tudi rezervo.
Še vedno mnogi sprašujejo, kako zalivati rastline v koritih z vodno rezervo. Zalivamo vedno po zemlji, kot smo to počeli prej. Običajno je to vsak drugi dan, če so na sončnih mestih in imamo v njih posajenih veliko rastlin. Če pa je posajenih rastlin manj in ne sodijo med žejne lepotice, včasih zalivamo celo samo enkrat tedensko. Preverite, ko je zemlja suha, je zalivanje potrebno. Vedno pa skrbimo, da je vodna rezerva polna. To nam pokaže indikator, ki ga je treba imeti in tudi uporabljati. Rezervo napolnimo skozi odprtino, ki je temu namenjena. Kolikokrat jo bomo morali polniti, je spet odvisno od vrste in števila rastlin, ki jih imamo zasajene v koritu. Gre namreč zato, da bi se korenine rasdin razvile samo v posodi z rezervo vode, če ne bi vedno zalivali po zemlji. Take rastline ne bi bile zdrave in bi jih hitro prevrnil veter ali naliv. Vodna rezerva tudi ne pomeni, da bomo manj zalivali. Pomeni le, da bomo zalivali manj pogosto, da rastlinam čez dan v vročini ne bo zmanjkalo vode in da lahko v ista korita kombiniramo rastline, ki so zelo žejne, s tistimi, ki ne potrebujejo
tako veliko vode. Ko zalivamo, pa pač potrošimo večjo količino vode, saj moramo ves čas polniti tudi rezervo.
Pred odhodom na dopust obilno zalijemo tudi zelenjavni vrt, po možnosti ga tudi zasenčimo. V rastlinjaku nam bo nekdo moral pomagati, saj se ne da zaliti za teden ali več vnaprej. Na prostem pa lahko poskusite tudi tako, da plodovkam daste podoben namakalni sistem s plastenkami, vsaki seveda več kot eno, kot sem napisala zgoraj za rože, ostale rastline pa bodo nekako potrpele do vašega prihoda. Ni slabo, če jih utrdite še tako, da teden dni pred odhodom vse poškropite s pripravki, ki vsebujejo aminokisline. Ne pozabite pa, da so rastline, ki imajo na razpolago veliko dušika, veliko bolj žejne, zato gnojenje z dušikom v času suše omejite na minimum.
Po dopustu
• -i	•	v
najdemo izsusen vrt in zelenico, kaj zdaj?
Če pridemo domov in najdemo povsem izsušeno zelenico in vrt, seveda moramo zaliti, če le imamo možnost. Zalivanje z za-livalkami v tem primeru ne bo pomagalo. Verjetno je že vsak od vas poskusil zaliti povsem izsušeno rastlino v loncu. Kaj se je zgodilo? Voda je odtekla direktno skozi zemljo v podstavek. Enako se zgodi tudi na prostem, le da tega ne vidite. Voda odteče v podtalnico, če pa je zemlja poleg tega še zbita, pa odteka kar po površini.
Zato je treba take površine zaliti postopoma, včasih traja to tudi dva dni, da bo spet vse v redu. Najprej spustimo vodo za pol ure ali celo manj. Upam, da mi ni treba več povedati, da to počnemo na povsem ohlajenih rastlinah, mogoče pozno zvečer ali pa najbolje zgodaj zjutraj.
Foto: Miša Pušenjak
Z zalivalkami je težko vzdrževati dovolj vlage v sušnem poletju, potrebno bo kaj več.
Po premoru, ki sprva lahko traja le pol ure, ponovno zali-jemo, tokrat 10 minut dalj časa in naredimo ponovni premor. V tem trenutku je že smiselno pogledati, kako je bilo naše namakanje uspešno. Nekje z vilami ali lopato odpremo zemljo, odgrnemo zelenico in pogledamo, kako globoko je voda prodrla. Če je plast že prepojena z vodo, kar pa dvomim, potem zalijemo do konca, torej pustimo vodo teči uro ali dve. Če pa ne, zalivanje s kratkimi premori nadaljujemo. Le tako boste z zmerno količino vode ponovno namočili večje površine.
Miša Pušenjak
insimm. t xz
Foto: Miša Pušenjak
Senčenje v poletni vročini je lahko dokaj enostavno.
Zdravstveni nasveti
Klopni meningoencefalitis
torek • 16. julija 2013
Odraslim prepovedano
ŠtajerskiTEBHlK 19
S svetovne glasbene scene
To je to
Angleška hard rock zasedba Iron Maiden, je kljub temu, da je na svetovni glasbeni sceni prisotna že vse od leta 1975, še naprej zelo popularna. To potrjuje tudi izjemno zanimanje za njihovo aktualno glasbeno turnejo Maiden England. Koncert v londonski 02 Areni, ki bo 3. avgusta, je bil razprodan v rekordnih 12 minutah. Najbližje Sloveniji bo skupina Iron Maiden nastopila 31. julija v zagrebški Areni. Zato da bo obisk koncerta še enostavnejši, bodo poskrbele Slovenske železnice, ki ponujajo organiziran prevoz
do Zagreba.
®@®
Znana ameriška pevka Lau-ryn Hill (Lauryn Noelle Hill) je pred dnevi v kazensko-poprav-nem domu Danbury, v ameriški zvezni državi Connecticut, pričela prestajanje trimesečne zaporne kazni. Pevka je bila na to kazen obsojena zaradi utaje davkov med letoma 2005-2007. Lauryn Hill se je rodila 26. maja 1975, svetovno prepoznavnost pa je dosegla kot članica nekoč izjemno popularne skupine The Fugees, ki se jo spomnimo predvsem po njihovem mega hitu
Killing Me Softly.
®®®
Slavni ameriški pevec Moby (rojen kot Richard Melville Hall)
Lauryn Hill
bo 1. oktobra izdal svoj novi studijski album. Na novem albumu z naslovom Innocents sodelujejo številna znana glasbena imena. Ob Mobyju bomo na albumu lahko med drugimi slišali tudi naslednje glasbenike: Wayne Coyne (The Flaming Lips), Skylar Grey, Mark Lanegan, Damien Jurado, Cold Specks in Inyang Bassey. Prvi singel z novega albuma nosi naslov A Case for Shame, prav tako pa so že posneli tudi prvi videospot za skladbo The Lonely Night, na kateri sodeluje Marko Lanegan.
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	BLURRED LINES - ROBIN THICKE / TI / PHARRELL
2.	GET LUCKY - DAFT PUNK FT PHARRELL WILLIAMS
3.	WE CAN'T STOP - MILEY CYRUS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	LOVE ME AGAIN - JOHN NEWMAN
2.	BLURRED LINES - ROBIN THICKE / TI / PHARRELL
3.	I LOVE IT - ICONA POP FT CHARLI XCX NEMČIJA
1.	BLURRED LINES - ROBIN THICKE / TI / PHARRELL
2.	GET LUCKY - DAFT PUNK FT PHARRELL WILLIAMS
3.	COUNTING STARS - ONEREPUBLIC
Foto: trendtotrendmag.com
®®®
Popularna britanska pop pevka Lily Rose Cooper (Lily Allen) se prihodnje leto vrača na glasbeno sceno s tretjim studijskim albumom. Pevka je v izjavi za britanski časopis Sunday People dejala, da bo album objavljen v marcu 2014. Na novem projektu sodeluje s pro-ducentom Gregom Kurstinom in zvezdnikom Naughtyjem Boyem. Lily Alen je leta 2010 objavila, da se umika z glasbene scene, vendar se je vrnila še istega leta, ko je napisala skladbe za gledališko izvedbo popularnega filma Dnevnik Bridget Jones za
londonski West End. ®@®
Britansko podjetje Official Charts Company, je objavilo prve podatke o prodaji v prvi polovici leta 2013. Kot kažejo podatki, bo letošnje leto rekordno po prodaji posameznih skladb, saj polletni rezultati kažejo, da se je prodaja le-teh povečala za 2,5 odstotka v primerjavi z letom 2012. Zaenkrat je najbolje prodajani singel leta Get Lucky zasedbe Daft Punk, ki se je v dobrih dveh mesecih prodal v več kot milijon izvodih. Na drugem mestu so Robin Thicke, T.I. & Pharrell s skladbo Blurred Lines, ki se je v enem samem mesecu prodala v 850.000 izvodih, na tretjem mestu pa so Mackle-
more & Ryan Lewis s skladbo Thrift Shop, ki se je prodala v 680.000 izvodih. Med petimi najbolje prodajanimi singli prve polovice leta 2013 sta še Pink s skladbo Just Give Me A Reason na četrtem mestu in Justin Tim-berlake s skladbo Mirrors na petem. Med albumi je po prodaji na prvem mestu kompilacija Now That's What I Call Music 84 s popularnimi skladbami izvajalcev, kot so One Direction, Taylor Swift, Rihanna, Ke$ha s 680.000 prodanimi kopijami, na drugem mestu je z albumom Our Version Of Events Skotinja Emeli Sande.
Pa poglejmo še čez lužo, kjer podatke o prodaji zbirata agencija Nielsen SoundScan in glasbeni časopis Billboard. V prvi polovici leta 2013 je najbolje prodajani album The 20/20 Experience Justin Timberlake, med singli pa je po prodaji na prvem mestu daleč pred vsemi skladba Thrift Shop, ki sta jo posnela Macklemore & Ryan Lewis.
Polletna lestvica 5 najbolje prodajanih albumov v ZDA v letu 2013:
1.	Justin Timberlake - The 20/20 Experience - 2,037,000
2.	Bruno Mars - Unorthodox Jukebox - 985,000
3.	Mumford & Sons - Babel -884,000
4.	Blake Shelton - Based On a True Story - 703,000
5.	Imagine Dragons - Night Visions - 692,000
Polletna lestvica 5 najbolje prodajanih singlov v ZDA v letu 2013:
1.	Macklemore & Ryan Lewis featuring Wanz - Thrift Shop -5,558,000
2.	P!nk featuring Nate Ruess - Just Give Me a Reason -3,524,000
3.	Bruno Mars - When I Was Your Man - 3,424,000
4.	Rihanna featuring Mikky Ekko - Stay - 3,298,000
5.	Imagine Dragons -Radioactive - 3,246,000
Janko Bezjak
Naročite
V
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Smisel
Ljudje se že od nekdaj sprašujejo, kaj je smisel življenja. Filozofi o tem razpravljajo v debelih serijah knjig, religije in sekte pa to vprašanje veselo izkoriščajo. Saj se spomnite raznih vprašanj v smislu: "Kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo, kaj je smisel življenja, zakaj sem živ?" in tako naprej. Jaz si bom tukaj namenil približno vstran, da zapišem nekaj besed o tem, kaj si osebno mislim o smislu življenja ter vprašanjih, ki se navezujejo na to.
Veliko ljudi namreč tem vprašanjem posveča celo življenje. Odgovore iščejo po eksotičnih deželah in v ezoteričnih knjigah, meditirajo, doživljajo razsvetljenja ter menijo, da so njihova doživljanja za ta svet nekako pomembna. Ljudje si nasploh radi domišljamo, da smo na tem svetu pomembni. Da smo kakorkoli relevantni v vesolju. Da je vendarle vse nekako povezano, da ima nek namen, cilj in smisel. Verjetno zato, ker je občutek, da kljub vsemu nismo prepuščeni kaosu, nekoliko pomirjujoč.
Nekateri gredo v tem obupanem iskanja reda v kaosu celo tako daleč, da začno trditi, da je smisel vsega zgolj ljubezen in podobne zamisli. Meni to ne pove prav ničesar. Takšne misli, ki morda prijetno denejo človeškemu ušesu ob svečah in kozarcu vina, so sicer popolnoma neuporabne. Kar se mene tiče, življenje nima smisla. Je del vesolja in tudi to nima smisla. Nikjer ni zapisan namen ali usoda. Vesolje pač je in to je to. In mi pač smo. Kakršenkoli smisel je zgolj zamisel naših možganov in dobro bi bilo, ko bi samo pri tem tudi ostalo.
"Smisel življenja" je torej lahko tisto, kar nam ustreza, tisto, kar si izberemo; nekaj, kar nam je kratkomalo zelo pomembno. Prav gotovo pa ni nikakršnega absolutnega smisla nas ljudi, še manj vesolja. Strele ne udarjajo s posebnim namenom, prav tako kometi ne zadevajo planetov, ker bi se tako odločili. Odločamo se ljudje in ljudje počnemo stvari z razlogom. Vse drugo so preprosto naključni, kaotični dogodki brez smisla, pa če nam je všeč ali ne.
Zatorej se mi vsakršno mukotrpno iskanje raznih življenjskih smislov ter prekomerno filozofiranje tako imenovanih intelektualcev o teh tematikah zdi odveč. Kajti na to vprašanje ni nobenega dokončnega in zanimivega odgovora, ki bi ljudi posebej navdušil. Je zgolj preprosto spoznanje, da vesolje česa takšnega, kot je nek poseben namen, ne pozna. A koliko lepše je v resnici to, kakor pa vnaprej zapisana ter absolutna navodila za življenje.
V življenju je veliko, veliko več prav zares zanimivih vprašanj, na katera so odgovori resnično zapleteni in zanimivi, in ni nobene potrebe, da bi dragocen čas zapravljali z neumnimi in nesmiselnimi vprašanji, kot je: "Zakaj sem živ?" Živ si zato, ker si lahko. Zato ker sta tvoja starša spolno občevala brez uporabe kontracepcije in to je to. Prav nič veličastno. Življenje nima smisla, če pa ga kdo želi, pa si ga mora omisliti, ne pa najti. Kaj več je o tem še zapisati?
Matic Hriberšek
stvi NAJ
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	BLURRED LINES - ROBIN THICKE PHARRELL
2.	DEAR DARLIN' - OLLY MURS
3.	LET HER GO - PASSENGER
4.	I LOVE IT - ICONA POP FT CHARLI XCX
5.	SAFE AND SOUND - CAPITALS CITIES
6.	LIQUID LUNCH - CARO EMERALD
7.	ROSANA - WAX
8.	MIRRORS - JUSTIN TIMBERLAKE
9.	CAN'T HOLD US - MACKLEMORE & RYAN LEWIS FEAT. RAY DALTON
10.	BASTILLE - POMPEII
11.	WILD - JESSIE J
Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
20 Štajerski TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 16. julija 2013
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
Foto: ASV
TOREK
goveja juha z mesom, sladoledna kupa SREDA
rižota z morskimi sadeži, zelena solata ČETRTEK
porova kremna juha, zelena solata s klobaso, polnozrnat kruh PETEK
zelenjavna enolončnica z zdrobovimi cmoki, sladica s skuto
in malinami*
SOBOTA
gratiniran piščančji file z bučkami**, mešana solata NEDEUA
goveja juha z rezanci, zrezki v vrtnarski omaki, mlad
krompirček, solata
PONEDEUEK
mesna solata z govedino (iz včerajšnje juhe), polnozrnat kruh
*Sladica s skuto in malinami
Testo: 4 jajca, 250 g sladkorja, 150 g masla, 250 g moke, 2 dl mleka, 1 pecilni prašek, 1 vanilijev sladkor; nadev: 500 g skute, 1 kisla smetana (2 dl), 1 navadni jogurt (2 dl), 1 jajce, 4 žlice sladkorja, 2 vanilijeva sladkorja, limonina lupinica in sok ene limone, po želji žlička cimeta; 1 kg malin.
Rumenjake, sladkor in maslo stepemo, da gladko naraste (se speni). Dodamo moko, pecilni prašek in vanilijev sladkor, mle-
ko in na koncu stepene beljake. Na pomaščen in pomokan pekač (veliki od pečice) vlijemo dobro polovico testa in lepo poravnamo. Na testo nadevamo skutin nadev, poravnamo in nanj naložimo maline. Preostalo testo lepo enakomerno namažemo na maline in pečemo v ogreti pečici pri 175 stopinjah okrog 40 minut. Pecivo je zelo rahlo in sočno, daje občutek, da ni pečeno. Pustimo ga ohladiti, da se lepo reže. Posujemo ga lahko s sladkorjem v prahu, ni pa nujno.
**Gratiniran piščančji file z bučkami
Sestavine: 2 piščančja fileja, 4-5 bučk, 1 lonček jogurta, 60 g gavde, 4 žlice olja, sol, beli poper v zrnu, kumina v prahu, mleta rdeča paprika, 1 strok česna.
Piščančja fileja očistimo in začinimo s soljo, mleto kumino, mleto rdečo papriko in sesekljanim česnom. V ponvi segrejemo 2 žlici olja in začinjena piščančja fileja spečemo skoraj do konca. Bučke očistimo, narežemo na tanjše podolgovate rezine ali kocke ter začinimo s soljo in sveže mletim poprom. Pečena piščančja fileja vzamemo iz ponve. Prilijemo preostalo maščobo in na njej popečemo bučke. Pečena piščančja fileja narežemo na tanjše rezine. Ognjevaren pekač namažemo z maslom. Vanj položimo pol popečenih bučk in jih prekrijemo z narezanim mesom. Po mesu potresemo nariban sir, tega pa pokrijemo s preostalimi bučkami. Jogurt gladko razmešamo s ščepcem soli in ščepom mlete kumine. Nalijemo ga po bučkah, pekač pa za približno 25 minut postavimo v segreto pečico.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
BONDOVA URA
Pride James Bond v luksuzni lokal in pri baru sreča čudovito, dolgonogo, dolgolaso in na pravih mestih zaobljeno lepotico. Vrže ji dolg pogled, nato pa pogleda na uro. In tako se nekajkrat.
Pa ga ogovori lepotica: »Kaj pa je tako zanimivega na uri?« In odvrne James Bond: »Ah, tole je najnovejši model ure. Z njo komuniciram preko alfa žarkov.«
Lepotica: »A ja? Kaj ti pa reče tvoja ura?«
Bond: »Ravnokar mi je povedala, da ne nosiš spodnjih hlačk.«
Lepotica rahlo zardi, potem pa reče: »To pa ni res. Saj imam spodnje hlačke.« Bond pogleda uro, jo potrka in prinese k ušesu. Nato pa reče: »Joj, pa res prehiteva za eno uro!«
VOJNA
Srečata se sosedi. Prva: » Gospa, pa menda niste kaj bolni, že 14 dni vsako opoldne vidim zdravnika, ko odhaja iz vaše hiše.« Druga: »Veste kaj, ko je k vam ves mesec hodil oficir, tudi nisem spraševala, ali je vojna!«
NAJHUJSA LETA Katera so najhujša tri leta v življenju povprečnega Črnogorca ?
Prvi razred osnovne šole
SPANJE
Na sprehajališču dregne študent prijatelja:«Ali vidiš tisto v mini krilu na oni strani ceste?« »Vidim, dobra mačka. Kaj je z njo?«
»Z njo sem že večkrat spal...« »Res? Kje pa?« »Na predavanjih.«
STAVA
Slovenec in Hrvat stavita, kateri od njiju bo povedal bolj neverjetno zgodbo Hrvat je začel: »Nekoč je bil neki pošten Hrvat...«
»Stavo si dobil,« ga je prekinil Slovenec.
SMRAD
»Moja žena ni čisto pri pravi. V stanovanju ima petdeset mačk. Smrad je tak, da je nemogoče dihati!« »Pa prezrači stanovanje!« »To pa ne. Lahko mi uide mojih sto golobov!«
SESTAVIL
EDI KLASINC
DEL ŽITNEGA ZRNA
AKCENT, NAGLAS
JAMA V RUDNIKU HRASTNIK
NAJDALJŠA REKA V FRANCIJI
RENOME
VAS NAD NOVIM MESTOM
DEL KURJE NOGE, BETEK
TRAVA MODRIKA
ZLEZNA BULA, ŽLEZNJAK
PREGOVOR
IRIDIJ
VRANICA, SLEZENA (STAR.)
NAS EKONOMIST (MAKS)
TOLKAC ZA OTREPANJE PREDIVA
KVASA, MOK
EMIL SMASEK
GOJITELJ V AKVARIJU
MORSKA PTICA
ROGOVILA ZA PLUG, PODORA
ZVESTA ŽIVAL
POLITIČNA VODITELJICA
SCINKAVEC
RADIJ
JUNASKA PESNITEV
MORNARSKA PIJAČA
KROGLA V TELESU
LJUBLJANA
HRVASKI PISATELJ
GOZDNI POLŽ
DROBEN RIŽ
OBRTNIK
ŽLAHTNI PLIN
REKA V RUSIJI
EVROPSKI VELETOK
PRALNI PRASEK
AMERISKA ZVEZNA DRŽAVA
KOŠARKAR DANEU
IZIDOR
DEL VOZA
OČKA, ATI
TANKA BOMBAŽNA TKANINA
MENISKA HALJA
MOZICELJ CAPLJAC
ČUK UROŠ
STANE MANCINI
ONESNAŽENJE
NAS SAMOSTOJNI PODJETNIK AUER
PEVKA ALENKA ŠMID
ROGOVILEZ, ZDRAHAR
NAS NARODNI HEROJ (SERGEJ)
PRVI BAJESLOVNI LETALEC
UGANKARSKI SLOVARČEK: JOGER = neroda, čudak, MAŠERA = slovenski narodni heroj (Sergej), OJSTRO = jama v rudniku Hrastnik, PODVORA = rogovila za plug, podora, SEVNO = vas nad Novim mestom, TRENČ = trenčkot, VILOVINA = trava modrika, ZEBA = drugo ime za ptiča ščinkavca.
je>|| 'oiaseiAi 'je^nqej 'euao 'uefois
'elaoeuo '^azoLUjoo^s 'ezu 'm '|Z| 'oa| 'eiueqe|\/ 'bab 'uopoi 'oaiapo^oj 'n '^aiaj^sez 'oinj 'da 'e^japii 'sad 'ejoApod 'isueA^e 'o|edai}o 's^opoied 'guai} 'eA|es 'jaSoj '^sn|o :ouabjopoa '3>1NVZId>1 31 A31IS3d
Foto: ASV
torek • 16. julija 2013
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se...
... da so bili nekateri ogorčeni, ker smo v našem časopisu objavili fotografije s kraja, kjer se je zgodil zločin. In so nam našteli vse krvave madeže, ki so jih opazili. Zanimivo, da nam ni nihče napisal, kako lepe orhideje ima direktorica nekega javnega zavoda. Očitno neprijetne novice bolj pritegnejo tudi bralce našega časopisa.
... da je protikadilska akcija Evropske komisije pod geslom Ex-kadilci so zmagovalci pravzaprav čista manipulacija kadilskega lobija. Dejstvo je namreč, da bi vsi radi bili zmagovalci. Ampak če želiš biti zmagovalec nad tobakom, moraš najprej kaditi. Torej, bodoči zmagovalci: čakajo vas marlboro, west light, silver, white, red ..., čaka vas filter 57, mogoče celo še drava, drina ali
morava ... Sploh ne veste, kaj zamujate!
... da sta dve haloški občini predlog ministra Vi-ranta o združevanju vzeli sila resno. Povezali sta se namreč pri obnovi ceste na enem izmed najbolj strmih haloških klancev -na Okiču.
... da so organizatorji vaške olimpijade v Gori-šnici tokrat občinskim veljakom pri tekmovanju v vleki vrvi in sestavljanju
ekip javno dovolili popolnoma vse, tudi lobiranje in podkupovanje.
... da bo novinec v 1. ligi težko zadržal v svojih vrstah Hrvata Golubarja; v Mariboru je enostavno pokazal predobro igro...
Vidi se ...
... da je direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož na odprtju razstave o bogovih iskal njihovo pozornost od tam zgoraj.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tel.: 02 783 76 51
Foto: Nada Golob
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »V Štajerskem Tedniku se najde za vsakega nekaj. Lep pozdrav,« je ob današnji fotografiji tedna pripisala avtorica Nada Golob. Pa še res je!
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 22. 7. pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika Ptuj. Nagrado podarja DZS. Nagrado prejme Gašper Jaušovec, Velika Nedelja 6, 2274 Velika Nedelja.
Iskrice
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
		3	2		6	4		
			4		1			
6	5			3			9	1
2			8		5			9
		6				3		
8			1		3			2
4	1			8			3	5
			5		4			
		5	3		2	1		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©	€	GGG
Bik	V	©©©	€€€	GG
Dvojčka	vv	©©	€	GGG
Rak.	VVV	©	€€	GG
Lev	VV	©	€€€	G
Devica	V	©©©	€€	G
Tehtnica	VV	©©©	€	GGG
Škorpijon	VVV	©	€€€	GG
Strelec	VV	©©©	€	GGG
Kozorog	V	©©©	€€	G
Vodnar	VVV	©©	€	GG
Ri6i	V	©©©	€€	G
(Vir: www.pregovor.com)
»Del ljudi dela, a ne misli, drugi del pa misli, a ne dela.«
Ugo Foscolo
»Delavec, ki želi dobro opraviti svoje delo, naj začne brusiti svoje orodje.« Konfucij
»Ljudi bi lahko razdelili na tri vrste: take, ki na smrt garajo, take, ki so na smrt zaskrbljeni, in take, ki se na smrt dolgočasijo.« Winston Churchill
»Brez dela ni uspeha. Brez uspeha pa ni počitka. Zatorej delajte, če hočete kdaj tudi počivati. Če ne že prej, boste počivali na pokopališču.« Pablo Carlos
»Lenoba: navada, počivati prej, preden nastopi utrujenost.« Jules Renard
•k**
»Genija sestavljata v enem navdih in v devetindevetdese-tih odstotkih znoj.« Thomas Alva Edison
Rebus
Rešitev iz prejšnje številke: POŠTNA KOČIJA
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 16. do 22. julija 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Avtor: Edi Klaslnc
22 Štajerski1TEDNIK
Poslovna in druga sporočila
torek • 16. julija 2013
Po lanski uspešno zaključeni akciji, v kateri smo iskali naj medicinsko sestro/medicinskega tehnika, smo se letos ponovno odločili pripraviti akcijo poletja, le da bomo tokrat izbirali
NAJ PRODAJALKO/


WW ODI I
V vsaki številki Štajerskega tednika bomo objavljali kupončke z datumi veljavnosti glasovanja, ki jih pošljete v predvidenem roku na dopisnici na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, D. O. O., Osojnikova c. 3, 2250 Ptuj. Sproti bomo preštevali kupončke in vas obveščali o vrstnem redu vaše najljubše prodajalke/prodajalca.
13. 9. 2013
Zmagovalec/-ka bo prejel/-a nagrado, ki jo poklanja ŠPORTNI CENTER POHORJE, ki bo zmagovalcu podaril VIKEND PAKET za dve osebi POHORSKA PRAVLJICA, prav tako pa bomo v sodelovanju s Športnim centrom Pohorje nagradili enega izmed vas, ki boste glasovali s poslanimi kupončki. Srečnemu izžrebancu bodo podarili paket Z DRUŽINO NA POHORJE.
GLASOVALNI KUPON
NAJ PRODAJALKA/ IALEC 2013
POHORJE S RESORT
www.pohorje.org
L
Glasujem za:
Naziv in naslov trgovine:
Ime In priimek glasovalca:
Naslov:.
Telefonska številka:
Glasovalni kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Teanik, d.o.o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj
J
Paket POHORSKA PRAVLJICA vključuje (za dve osebi):	_
Pohorska dobrodošlica Namestitev v superior sobi 3 x polpenzion
1	x dnevno vstop v spa ali wellness Neomejen vstop v fitness center Arena
2	x povratna vožnja z gondolo Izposoja pohodnih palic 1 x celodnevna izposoja koles Zemljevid po Energijski poti Internetno povezavo v sobi in v hotelu Parkirišče
Turistična taksaTuristična taksa se plača v recep ciji.
Paket Z DRUŽINO NA POHORJE vključuje (2 odrasli osebin in 2 otroka do12 let):
Vstop v Spa center Bolfenk odrasli Vstop v Spa center Bolfenk otroci Povratno vožnjo z gondolo odrasli Povratno vožnjo z gondolo otroci Kosilo hotel Bolfenk odrasli Kosilo hotel Bolfenk otroci Pohorska omleta v hotelu Arena Vožnja s Pohorjetom odrasli Vožnja s Pohorjetom otroci
Dodatno pa smo pripravili tudi še tolažilne nagrade za srečne izžrebance, ki boste glasovali.
GnsMInn Tin,
A-DERMA RADIO»)
Objavljamo trenutni vrstni red prvih 14 po številu prejetih glasov:
ANDREJ KMETEC - TRGOVINA MLIN KOROŠEC TRANČAR KOKOT MARJETKA-TUŠ HALOŽANKA ZAVRČ
IRENA FUREK - MARKET ŽIVILA ŽETALE ZVEZDANA HORVAT - SPAR RABELČJA VAS HOJNIK ZVONKA - 3DVA TRAFIKA PTUJ ADA FEKONJA - JAGER TRNOVSKA VAS DARINKA MURŠEC - JAGER TRNOVSKA VAS KELC BISERKA - TUŠ HALOŽANKA ZAVRČ TAMARA PUČKO - MASS QLANDIA MATEJKA KUHAR - MERCATOR SUPERMESTO SIMONA LAMPRET - JAGER MAJŠPERK DRAGICA PRIMOŽIČ - MARKET ROGOZNICA GREGOR KOLAR - JAGER PTUJ SUZANA PULKO - TRGOVINA SABINA
torek • 16. julija 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik
Torek, 16. julij
9:00
9:00 9:30
10:00
11:00 15:30
15:30
16:00 19:30
Ptuj, CID in Mestni kino: poletna šola kitare in glasbenih skupin (do 21. julija)
Slovenska Bistrica, grad: poletne ustvarjalne delavnice (do 19. julija) Ptuj, hotel Mitra, Knjižnica Ivana Potrča, apartmaji Šilak: pripovedovanje Parzival (do 19. julija)
Ptuj, Mestni park, nasproti dvorane Campus: rolkanje z Nikom (do 19. julija)
Ptuj, OŠ Olge Meglič: dopoldanske delavnice Parzival (do 19. julija)
Ptuj, OŠ Olge Meglič: delavnica pripovedovanja - Festival Aye in
Mednarodni simpozij pripovedovanja Parzival
Ptuj, Sončni park: delavnice polstenja volne, izdelovanja lampi-
jončkov, otroški ustvarjalni kotiček - Festival ustvarjalnosti Aye in
Mednarodni simpozij pripovedovanja Parzival
Ptuj, OŠ Olge Meglič: popoldanske delavnice Parzival (do 19. julija)
Ptuj, Muzikafe, apartmaji Šilak: pripovedovanje Parzival (do 19.
julija)
Sreda, 17. julij
8:00 Ptuj, parkirišče pod gradom: zbirno mesto za izlet v Parzivalovo očetnjavo (Studenice, Belojača, Rogatec) - Mednarodni simpozij pripovedovanja Parzival 10:00 Ormož, Mladinski center in grajski park: počitniške delavnice za otroke in mlade
19:00 Videm, občinska dvorana: okrogla miza na temo možnosti in priložnosti za razvoj Haloz z ministrom za kmetijstvo in okolje Dejanom Židanom
Četrtek, 18. julij
9:00 15:30
18:30
19:00 19:00 20:00
Ptuj, park Ljudski vrt: poletni sprehod med drevesi z Viktorijo Dabič Ptuj, sončni park: delavnice izdelovanja lampijončkov, klesanja v kamen, rezbarjenja v les, otroški ustvarjalni kotiček - Festival Aye in Mednarodni simpozij pripovedovanja Parzival Ptuj, dvorišče cerkve sv. Jurija: zbirno mesto za udeležence prireditve Pripovedovanje zgodb v mestu - Mednarodni simpozij pripovedovanja Parzival
Ptuj, OŠ Breg: igranje badmintona za vse generacije Gorišnica, trg pri občini: Gorišnica teče in nordijsko hodi Središče ob Dravi, Pub Akcija: bralni večer z Dragom Jančarjem
Petek, 19. julij
10:00 15:30
17:00 18:00
18:00
21:00
Ormož, plesna dvorana Holermous: poletna plesna šola hip-hopa Ptuj, sončni park: delavnice klesanja kamna, rezbarjenja v les, otroški ustvarjalni kotiček - Festival Aye in Mednarodni simpozij pripovedovanja Parzival
Ormož, Mladinski center: poletna šola javnega nastopanja Gorišnica, ploščad pred občinskim poslopjem: osrednja prireditev ob 18. občinskem prazniku
Polenšak, prireditveni prostor pri turističnem domu: slovesno odprtje 50. praznika žetve z razstavo kruha in pogač Lenart, Dom kulture: koncert skupine Il divji z gosti

-NOVA VOZILA FORD
-	POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD
-	KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA
-	ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
LETNIK CENAc OPR.
CHEVROLET IACFTH1416V, S VRAT	2D07
FIAT BRAV01.41EVT-JFT EMOTION, S VRAT, SLO	2001
CmnEM C41.Ci 1GV VIR. 3 VRKTA, SLO	2000
FORD FIESTA COMFORT 1.41EV, S VRAT, SLO	2000
FORO FIESTA 1.25,5 VRAT. SLO	2009
FORD FOCUS LS 10V, KARAVAN,SIO	2D07
FORD FUSION 1.6 TREND, SLO	2001
FORDMONDE020 TDCIKAHAVAN, SLO	2005
HYUNDAI ¡301.4,5 VRAT, SLO- ODLIČEN	2012
MAZDA 32314i,4VRATAjU)	1999
RENAULT LAGUNA KARAVAN 1.9 DCI	2002
SEAT ALTEA XL 1.9 TDL DRUŽINSKI AVTU, SUI	2007
SEAT ALRAMBRA U TDI SIGNO. 7 SEDEŽEV. SLO	2002
VWfiOLF 1ATRENDLINE.5VRAT	2004
SEAT LEON 1.4. S VRAT, SLO	2004
4.090,OD KLIMA,I.LASTISERV.KNJ.	KOV. SREBRNA
0.990,00 0DLČEN,IeSS.IS7MV.KUM	K0V.ZLAT0RJAVA 5.990,00 AVT.KUMA, POT. SIRV.KNJIGA KOV. ČRNA
5.790,00 KLIMA.ALU PLAT,!.LASTNIK	KOV. MODRA
1.990,00 Is 44.tT7kn,1.LAST,SER.KNJ.	KOV. ZELENA
0.990,00 1.LAST^ kwnpl.gBm s platini	SREBRNA KOV.
0.990,00 KLIMA,MEGL,POT.RACIINAL	«KOV.
3.990,00 AVT.HlMA4EinR.PAKr...	KOV. SREBRNA
12.790,00 li1M5lbi,IJ«tAUI,LED..	K0V.T.SIVA
1.950,00 ADS,4ABWERV0V0LAN	RDEČA
2490,00 D00.4Z1M.GUME NAPLAT.	«KOVINSKA
9490,00 1.IAST,VELIKO OPREME	SREBRNA KOV.
4490,00 STREŠNE SANI JUIMA.ELPAK	DELA
1.190,00 1.L, PORLSERV.K, 120.04S km	SREBRNA KOV.
3.790,00 POTRSERVJUUIGAJIUMA...	KOVINSKO ZLATA
PTUJSKA TELEVIZIJA
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ 1 Industrijska 9, MARIBOR	f
02 2283020, 031 658 679	1
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA: www.avto.net/avtomobilipr
Torek 16.7. 9:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modro-pon. 11:25 Info kanal 12:00 Ptujska kronika 12:20 Info kanal 13:00 Pomurski tednik - pon. 13:25 Info kanal 15:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika - pon.

PROGRAMSKA SHEMA PeTV
j-l&oddaja-pon.
16:20 Info kanal 17:00 Soort(no)-18. oddaj; 17:30 Motoscena-22. oddaja 17:55 Info kanal 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Info kanal 19:10 Glasbeni predah tt:30 Zemljammi:18. oddaja - pon.
28J8 ^So^-INdffi - pon. 20:50J Motoscena - 22. oddaja - pon. 21:15 Cista umetnost - 21. oddaja - pon. 21:30 Glasbena osmica SLO - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal
S da J.7.
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 9:45 nfo kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modro - pon. 11:25 Info kanal
14:35 Gostilna »Pr Franceti - 37. odd. - pon. 15:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal
17:00 Cista umetnost - 21. oddaja -pon. 17:20 Info kanal 18:00 Povabilo na kavo -18:30 Info kanal
18:50 Ekološki biser v Atlantiku - pon.
19:30 Zemlja in mi -19. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 življenje skozi objektiv -1. oddaja - pon 20:55 Cista umetnost- 21. oddaja - pon. 21:15 Glasbena 8 (tuja lestvica) - pon. 21:45 Motoscena - 21. oddaja - pon. 22:10 Regi TV Gorišnica 23:10 Infokanal
letrtek 18.7.
i00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 9:45 Info kanal 10:20 Modro - pon. 10:50 Info kanal 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo - pon. 13:00 Info kanal 15:30 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 18:00 Ptujska kronika-pon. 18:20 Sport(no) -17. oddaja - pon. 18:50 Info kanal
19:30 Film Campus - Orfej - pon. 19:40 Film Campus - Pušcica v srce - poi 19:45 Film Campus - Raj - pon. 19:50 Glasbeni predah 20:00 Ptujska kronika - pon
Glasbena 8 (slovenska lestvica) -
Ž. oddaja
j.!-----
20:50 Cista umetnost 21. oddaja -pon. 21:10 Moto scena - 21. oddaja - pon. 21:35 Izzivi trenda staranja - dokumentarni
film -pon. 21:50 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Zemlja in mi -19. oddaja - pon. 22:50 Infokanal
PTUJSItA TELEVIZIJA
Mali oglasi
STORITVE

ik-L»
ROLETARSTVO ARNUŠ, PVC-okna, vrata, senčila, komarniki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 1 8, www.roletarstvo-arnus.si / info@roletarstvo.arnus.si.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, tudi črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM drva v hlodih, kamionska
dostava. Tel. 041 767 760._
PRODAM odojke. Tel. 041 385 221. PRODAM zajca in dve zajklji za pleme. Tel. 751 52 11 ali 031 829 984. PRODAM dve telički simentalki, stari 10 dni, in bikca, starega tri tedne, si-mentalca, in kupim brejo telico 3 do 4 mesece, simentalko, mlečni tip. Tel. 031 840 282._
PRODAM pet bikcev simentalcev, težkih okrog 150 kg. Tel. 031 532 785._
PRODAM svinjske polovice iz lastne reje, po naročilu. Gsm 041 212 408.
„Ponoči, ko gledaš v nebo, ko vidiš utrinek, da posveti nebo ... zapomni si, to še vedno jaz letim in živim."
Antič
SPOMIN Blažka Šenkiš
ŽABJAK 15 A, PTUJ
Minila so že tri leta, odkar si odšla v življenje, ki se nikoli ne konča.
Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanjo.
Tvoji najdražji
PRODAM hrastov suh les (mostnice), debeline 8 in 3 cm. Tel. 761 64 41 ali
051 221 710._
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Tel. 051 667
170._
PRODAM drva, bukova, ugodno (debelo cepana in v hlodih), ter možnost razreza in dostave. Tel. 051 632 814.
NEPREMIČNINE
V NAJEM oddam ulični trgovski lokal na Trstenjakovi ulici 5 a v izmeri 37 m2. Informacije na tel. 040 741
406._
PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo na Ptuju. Tel. 041 642 195.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM oddamo 1,5-sobno in 3-sobno stanovanje v Gorišnici. Tel.
031 744 413._
ODDAM dvosobni apartma za 4 osebe na Viru, prosto od 18. avgusta.
Tel. 031 742 714._
26-letno dekle najame garsonjero v okolici Ormoža. Kontaktna številka 051 672 502.
S f	Televizija
Skupnih Internih Programov
Napovednik, tudi na www.siptv.si
00:00 Video strani
08:00 Dobrodelni koncert za SONČEK 1 ,del
09:35 Polka In Majolka
10:35 Utrip iz Ormoža
11:35 Ljudski pevci se predstavijo
13:00 Vldeo strani
18:00 Destmik - Iz domače skrinje
19:30 Glasbene novičke z Ingrid
20:00 Dobrodelni koncert za SONČEK 2,del
21:30 Gostilna pri Francetu
22:30 Oddaja o kulturi
23:00 Vldeo strani
00:00 Vldeo strani
08:00 Dan vrtca Hajdina
09:20 Motnje spanja - predavanje v Gerečji vasi
10:00 Starše - Predavan|e o partnerskih odnosih
11:30 Video strani
18:00 Starše - Otroška predstava »Mala čarovnica« 20:00 Mesečna Kronika Iz občine Hajdina 21:00 Hajdina - Iz domače skrinja 22:10 Gostilna pri Francetu 23:10 Vldeo strani
00:00 Video strani
08:00 Kronika Iz Občine Dornava
09:10 Glasbena oddaja
10:30 Ljudski pevci se predstavijo
12:00 Vldeo strani
18:00 Dornava - Iz domače skrinje
19:40 Ptujska kronika
20:00 Dornava - 2. Kromplrfest
21:00 Dornava - Iz domače skrinje
22:30 Oddaja o kulturi
23:00 Vldeo strani
Uredništvo: tel.:02 754 OO 30
Marketing tel.: 02 749 34 27 www.siptv.si
Za tabo vedno vije se misli mojih pot, začaran duh spremlja te vedno in povsod!
(S. Gregorčič)
Poslovila se je nam draga
Štefka Pušnik
Pogreb bo v petek, 19. julija 2013, ob 15. uri na ptujskem pokopališču.
Žalujoča: Slavka
www.radio-tednik.si
S spoštovanjem Miroslavi Kovačič (1945-2013)
Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim. (T. Kuntner)
Spet je poletje in odzvonil je šolski zvonec. Začele so se počitnice. Kot že tolikokrat se ponovno veselimo lepih, sončnih dni in pričakovanega počitka po napornem šolskem letu.
V tem poletnem času, ko je zrak topel in prijeten, se nas je z rahlo sapico dotaknila žalostna novica, da je umrla gospa Miroslava Kovačič, upokojena učiteljica OŠ Borisa Kidriča Kidričevo in podružnične šole v Lovrencu na Dr. polju.
Tega sveta, v katerem bivamo, ki je prej čudovit kot praktičen, ki je prej lep kot uporaben, ki ga moramo prej občudovati in uživati kot izrabljati, se je vsa leta učitelje-vanja zavedala gospa Mira in z nesebično predanostjo razdajala znanje in svoja življenjska spoznanja neštetim generacijam. S preprostostjo, ki jo je izžarevala, je poklanjala učencem svoj čas, pozornost in ljubezen. Pomagala jim je stkati neštete trdne medsebojne vezi, ki niso popustile niti v najobčutljivejših najstniških letih. Kako trdna je bila njena moč, iskrenost, pravičnost!
Ta čudoviti svet pa jo je izrabil z boleznijo, ki jo je spremljala do njenega odhoda. Vendar ta svet sam po sebi ne pove ničesar, ne pomeni ničesar neobčutljivemu duhu. Gospa Mira je zaznala lepoto sveta, bila jo je pripravljena
videti, čutiti z neverjetno voljo, energijo, ki jo je stkala in povezala s svojimi sodelavci, učenci, prijatelji in z družino.
Leta 1966seje zaposlila na OŠ Borisa Kidriča Kidričevo in poučevala na podružnični šoli v Lovrencu na Dr. polju ter kasneje bila tudi vodja podružnične šole. Mnogim generacijam učencev je bila razredničarka in jih je bogatila z znanjem in vrednotami za življenje. To ji je uspevalo z vztrajnostjo in odločnostjo pri doseganju zastavljenih ciljev. Nekaterim od nas ni bila le dobra sodelavka, ampak nam je bila v času šolanja tudi učiteljica ali kasneje mentorica pri uvajanju v učiteljski poklic. Leta 1994 se je upokojila in umaknila iz javnega življenja, saj ji je kronična bolezen vedno bolj oteževala življenje.
V ponedeljek, 1. 7. 2013, nas je pretresla vest, da nas je tiho zapustila. V četrtek, 4. 7. 2013, smo se od nje za vedno poslovili, vendar bo v srcu ostala z nami.
Spoštovane gospe Mire, to-varišice Mire, se spominjamo predvsem po natančnosti, doslednosti, poštenosti in skromnosti. Bila je vestna učiteljica in sodelavka, ki bo za vedno ostala v spominu vseh, ki smo jo poznali, saj je kot oseba z izredno močno voljo znala na šaljiv način premagovati vse ovire in težave nasmejana in dobre volje.
Delavci OŠ Borisa Kidriča Kidričevo s podružnico Lovrenc na Dravskem polju
Dornava • Vandalizem brez primere
Komu so napoti mlada drevesa?
Krajani dornavskega naselja Žamenci so lani ob stoletnici obstoja njihove glavne cestne prometnice s skupno akcijo, ki se je je udeležilo ogromno prostovoljcev, ob cesti zasadili drevored spominov - rasti je začelo 100 rdečih javorjev.
Eden od pobudnikov akcije je bil domačin Franc Zagoršak, ki se je skupaj s somišljeniki nadvse veselil letos komaj dobro poganja-jočega drevoreda.
A je bilo veselje dobromi-slečih občanov Žamencev kratko: »Da se bo kakšno drevesce posušilo, smo pričakovali, in zaradi tega smo jih nekaj tudi zamenjali. To se pač zgodi. Dobesedno šokirani pa smo bili vsi, ki smo v začetku julija videli pravo razdejanje v našem drevoredu. Ne vemo, komu so bila napoti ta drevesa, ampak očitno so nekomu šla v nos! Še zdaj ne moremo verjeti, da je neznanec, ali je bilo morda več njih, s petka na soboto ponoči eno mlado drevo odžagal, tri pa popolnoma polomil! Le za-
kaj?« Ogorčenje in jeza krajanov, ki so z veseljem sadili drevesa, za letos pa imajo v načrtu še dodatno urejanje sprehajalne poti, sta neizmerna. Kot so še povedali, so nekako, čeprav tudi precej težko, »pogoltnili« krajo štirih rdečih javorjev, pač z razlago, da si jih je nekdo zaželel na domačem posestvu ... »Že ta kraja nas je prizadela. Zakaj pa zdaj nekdo namerno uničuje drevesa, ki niso nikomur v napoto in za katera smo zbrali denar s prostovoljnimi prispevki, pa resnično ne razumemo in ne bomo nikoli razumeli! Je to zgolj človeška hudobija? Ali gre za maščevanje? Ampak zakaj in komu?!«
Ne glede na grenko razočaranje pa so v Žamencih odločeni, da bodo dela v in ob
Neznanci so populili in polomili mlade javorje v drevoredu ob cesti v Zamence.
(zdaj nekoliko zdesetkanem) drevoredu nadaljevali. Letos bodo tako spet najprej po-
kosili travo, uničili plevel in začeli urejati peščeno sprehajalno pot. Če jim seveda
Ptuj • Mesto znova z urejeno rekreacijsko površino
Obnova trim steze v Ljudskem vrtu
Pobudo za obnovo trim steze v Ljudskem vrtu, priljubljenem rekreacijskem območju Ptujčanov, so dali v ČS Ljudski vrt. Za to obnovo pa so si že dolgo časa prizadevali tudi nekateri posamezniki. Koordinatorica pri obnovi trim steze je Anka Ostrman, tudi podpredsednica sveta ČS Ljudski vrt.
Trim steza, ki je bila zadnja leta zaradi dotrajanosti neuporabna oziroma so jo ljudje lahko uporabljali samo za hojo in tek, niso pa mogli uporabljati orodij, ker so bila uničena, bo v celoti obnovljena do septembra. Namenjena bo tako rekreativcem kot športnikom različnih tekmovalnih športov. Vadbo na trim stezi v glavnem sestavljata hoja in tek, dopolnjuje pa jo tudi izvajanje posameznih gi-mnastičnih oziroma gibalnih nalog oziroma drugih špor-tno-rekreativnih aktivnosti. Trim steza v Ljudskem vrtu je dolga 1545 metrov, srednje zahtevna, ravninska steza z nekaj vzponi. Kot je povedala Anka Ostrman, bodo v tem in prihodnjem mesecu nadaljevali s postavljanjem novih orodij, skupaj naj bi jih bilo
15. Aktivnosti pri urejanju trim steze potekajo skupaj z Zavodom za šport Ptuj. Kot koordinatorica pri izvajanju le-teh si pridno zapisuje vsako aktivnost pri obnovi. Osmega junija so s prostovoljci pričeli kopati prve jame in postavljati stebre, na novo pa so uredili tudi stopnice. Osemindvajsetega junija so skupaj z Zavodom za šport nadaljevali s kopanjem jam in postavljanjem stebrov za orodja. Drugega julija so predstavniki Zavoda za šport in člani in društva za šport invalidov Most Ptuj, sodelovala sta tudi Mirko in Marjeta Moran, dokončali označevanje vseh stebrov, postavili so tudi eno orodje ter pripravili vse za naslednje akcije, da se bo lahko delalo. Šestega julija so se med tiste, ki pomagajo pri urejanju trim
steze, vpisali tudi člani Manager kluba Ptuj, pridružilo pa se jim je tudi pet posameznikov, pa tudi štirje otroci. Postavili so koze za odrasle in otroke ter skopali osem jam, v katere bodo vstavili orodja za žabje poskoke. Polovica orodij je že postavljena. Na vse stebre so navili napisne table, ki vsebujejo slike vaj in navodila za izvajanje. Odstranili so tudi eno dotrajano orodje in očistili prostor za postavitev dveh novih orodij. Orodja na celotni trim stezi je izdelal Primož Trop, inženir gozdarstva, ki je tudi priskrbel potreben les za njihovo
izdelavo. Sredstva za material (les) in drugo so zagotovili v proračunu ČS Ljudski vrt za
ne bo neznanec ponoči po-metel in odpeljal še tega ...
MZ
letošnje leto. Napisne table je izdelal Iztok Kukovec. Vsa fizična dela pri urejanju trim steze v Ljudskem vrtu bodo opravili prostovoljci, ki jim že doslej ni bilo vseeno, kaj se je dogajalo na trim stezi, da je bila zadnja leta brez orodij in tako neuporabna v svojem poslanstvu ob prvotni ureditvi pred dvanajstimi oziroma trinajstimi leti.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Pri označevanju poti so pomagali tudi člani društva za šport invalidov Most Ptuj.
Osebna kronika
Rojstva: Maja Korošec, Ormoška c. 122, Ptuj - deklica Žana; Katja Sta rž i k, Stojnci 43, Mar-kovci - deček Anej; Melita Oz-mec, Podova 3 a, Rače - deklica Žana; Branka Slodnjak Brezovci 17 a, Polenšak - deklica Lara; Sara Goričan, Leskovec 88, Pragersko - deklica Mia; Silvija Voda, Gorca 1 b, Podlehnik - deček Leo; Mateja Lazar, Bevkova ul. 6, Maribor - deček Gašper; Maja Žnidarič, Gorišnica 68, Gorišnica - deček Ožbej; Katja Gaiser, Ul. Borisa Kraigherja 3, Kidričevo - deček Andraž; Monika Arbeiter, Cirkulane 11 a, Cir-kulane - deček; Staška Murko, Janežovski Vrh 47, Destrnik -deklica Ana; Darja Zajc, Šalovci 12 a, Središče ob Dravi - deček Nejc; Maja Vršič, Zagojiči 10 a, Gorišnica - deček Ažbe. Umrli so: Marija Kralj, Belski Vrh 22, roj. 1924 - umrla 3. julija 2013; Draga Čoh, roj. Horvat, Ul. 5. prekomorske 3, Ptuj, roj. 1935
-	umrla 1. julija 2013; Ana Štel-cer, roj. Simonič, Pobrežje 118, roj. 1946_- umrla 4. julija 2013; Stjepan Štumberger, Ul. Heroja Lacka 8, Ptuj, roj. 1960 - umrl
4.	julija 2013; Blanka Kolednik, Gruškovec 90, roj. 1974 - umrla
5.	julija 2013; Elizabeta Štuhec, roj. Šegula, Hlaponci 43, roj. 1921 - umrla 7. julija 2013; Jože Justin, Pobrežje 33, Videm, roj. 1957 - umrl 6. julija 2013; Ana Zelenik, roj. Firbos, Spuhlja 138, Ptuj, roj. 1931 - umrla 6. julija 2013; Slava Ferčec, roj. Vidovič, Strajna 53/a, roj. 1955 - umrla
6.	julija 2013; Matilda Kores roj. Eberl, Majšperk 56, roj. 1937 -umrla 7. julija 2013; Marija Voda, roj. Mlakar, Gregorčičev drevored
4,	Ptuj, roj. 1933 - umrla 3. julija 2013; Jožef Junger, Tovarniška c.
5,	Kidričevo, roj. 1969 - umrl 4. julija 2013; Franc Kramberger, Dravska ul. 29, Ptuj, roj. 1942
-	umrl 7. julija 2013; Elizabeta Hrnčič, roj. Velnar, Loperšice 16, roj. 1927 - umrla 8. julija 2013; Ljudmila Valentin, roj. Bedrač, Kraigherjeva ulica 15, Ptuj, rojena 1934 - umrla 8. julija 2013; Karl Kelc, Zamušani 100, roj. 1944 - umrl 8. julija 2013; Elizabeta Sedlašek, roj. Žnidarič, Videm pri Ptuju 10/b, roj. 1936
-	umrla 8. julija 2013; Stanislava Kukovec, roj. Marinič, Podgorci 89, roj. 1956-umrla 9. julija 2013; Alojzija Repič, roj. Štrafela, Tržec 17, roj. 1921 - umrla 9. julija 2013; Marija Lukačič, Videm pri Ptuju 40, roj. 1932 - umrla 9. julija 2013; Marija Debevec, roj. Munda, Sv. Tomaž 43, roj. 1926
-	umrla 9. julija 2013. Poroki - Ptuj: Boštjan Žumbar, Pristava 21 b, Cirkulane, in Simona Zajc, Belšakova ul. 32, Ptuj; Dejan Ozmec, Cvetkovci 94, in Bernardka Jančar, Dornava 78. Poroka - Ormož: Jure Marčec, Obrež 22, Središče ob Dravi, in Polona Rotar, Obrež 20, Središče ob Dravi.
Napoved vremena za Slovenijo
Ako na Marjetin dan dežuje,	13/26
orehov in lešnikov ni, seno pa se ne posuši..
Foto: Črtomir Goznik
Pri urejanju trim steze so pomagali tudi člani Manager kluba Ptuj, ki se zavedajo pomena družbeno koristnega dela.
Danes bo pretežno jasno, le v gorskem svetu bo čez dan nekaj več kopaste oblačnosti. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, na Primorskem okoli 19, najvišje dnevne od 24 do 28, na Primorskem okoli 30 stopinj C.
V sredo in četrtek bo sončno s prijetnimi poletnimi temperaturami.
Napoved za sosednje pokrajine
Ob Jadranu bo večinoma sončno, drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Danes popoldne bodo predvsem v krajih severno in vzhodno od nas krajevne plohe in posamezne nevihte. Ob Jadranu bo ponoči in jutri zjutraj pihala šibka do zmerna burja.
Foto: MZ