Pa m*" pr»|a«aa: ta «•lo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , 6etrt , , 6 , 60 , mesec , 2,20, V apravalitvu prejemaš za oolo leto naprej 20 K—h pol leta éetrt , mesec 10, 1,70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. NareSaina in inierite ■prejema upravaiitva v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice it. 2. Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17 Izhaja vsak dan. izvzeraSi nedelje m praznike, ob pol 6. i.n popoldne. Štev. 280. V Ljubljani, v četrtek 5. decembra 1901. Letnik XXIX. Državni zbor. Dunaj, 4. dec. 1901. Proračunski odsek. Sinoči jo zboroval proračunski odsek ter nadaljeval razpravo o proračunu za b o-goslužje (verski zaklad, ustanove in doneski za bogoslužje). Poročevalec dr. F u c h s je hotel pri tej priliki spraviti v razgovor tudi že davno gotovo poročilo o uravnavi plač bogoslovnih profesorjev. Levičarji pa so ugovarjali, češ da ta točka ni na dnevnem redu, in poročevalec je moral svoje poročilo zopet odložiti. Posl. dr. vitez K o z 1 o w s k i je na-glašal potrebo, da se nižji duhovščini zboljšajo plače, ker je v mnogih krajih navezana skoraj edino le na milodare prebivalstva. Pri tej priliki je odločno obsojal surove napade na katoliško duhovščino in cerkev, kakor smo nedavno v zbornici morali čuti od raznih stranij. Taki napadi, pravi govornik, pač ne kažejo najprimitivnejše olikanosti. Dr. Byk zahteva semenišče za r a -b i n c e. Naučni minister mu odgovarja, da vlada tako dolgo ne more zasebnim semeniščem za židovske duhovnike dati pravice javnosti, dokler ni rešeno vprašanje, kaj je potrebno za službo rabincev. Posl. Bar-w i n s k i izraža želje grško-katoliške duhovščine v Galiciji. Dr. M e n g o r želi natančne podatke o dohodkih in troskih gozdov in posestev, ki jih upravlja verski zaklad. Posl. Povie naglaša, da so se mnogim kmetom pravice da paše v gozdih verskega zaklada jako omejile. In šo te pičle pravice so večkrat kmetom onemogočijo. N.žji gozdarski uradniki za vsako malenkost ovajajo kmete, da morajo plačevati jako znatne kazni, kar kaže zlovoljnoat in nagajivost. Minister se je sicer nedavno v svojem odgovoru na interpelacijo poslanca Pogačnika skliceval na mnoge prestopke pastirjev. Toda vedeti je treba, da čuvaji takoj naznanijo kot prestopek, ako živina le prestopi zavarovani svet. Tako se množe ovadbe in kazni, katere navadno narekujejo gozdarski čuvaji sami. Poleg tega pa imajo ljudje še dolga in zamudna pota do okr. glavarstev. Naravno, da jo dotično prebivalstvo jako ogorčeno in želi, naj bi se v tem oziru kaj ukrenilo. Govornik je že I. 1893 v zbornici razpravljal o tem vprašanju ter svetoval poljedelskemu ministerstvu, naj napravi trdne ograje ob zavarovanem svetu. Lesa je v gozdih dovolj za ograje, in kmetje sami napravijo potrebno plotove. S tem bode ustreženo kmetom, a država nima nobene škode. Poljedelski minister je takoj odgovoril, da državna uprava rada prepusti potrebni les za ograje, ako jih kmetje sami napravijo, da so tako zabranijo prestopki in kazni. Nato je odsek brez premembe odobril dotične postavke za bogoslužje. Začasni proračun. Včeraj torej je zbornica dovršila prvo branje začasnega proračuna do konca meseca sušca. Res je sicer, da imajo polit, stranke pri tej priliki pravico izražati vladi svoje želje in zahteve, zaupanje ali nezaupanje. Toda vprašanje je, ali je ravno prvo branje začasnega proračuna pravi trenotek za to, OBobito sedaj, ko vse govori o razpuščenju državnega zbora. Že pr< prvem branju rednega proračuna so vse stranke izrazile in označile svoja stališča. Isto se ponavlja v odseku pri razpravi o rednem proračunu. Torej je dolga razprava o začasnem proračunu v istini odveč, ker danes vsakdo ve, kaj misli vlada in kako sodijo posamezno stranke. Najboljši dokazi ne vlečejo več, najduhovitejši dovtipi ne ganejo onemoglih živcev iz letargije. Zato tudi vidimo v odseku, da so jo zanimanje za stvar popolnoma razkadilo in da poslanci v gručah po kotih razpravljajo le o parlamentarnih razmerah. Razni poganjači švigajo sem in tam ter prestavljajo kulise, za katerimi se pleto tajna posvetovanja. Eni bero z obrazov, da gre parlament narazen, drugi prorokujejo, da odstopi vlada. Koliko jo istine na vseh govoricah, to morejo vedeti le ožji zaupniki vladnih krogov. DaneB torej sedó zopet okolu zelene nize v »malem parlamentu« zbrani člani proračunskega odseka, da so odločijo, ali vladi dovoli|o za tri mesece v novem letu državni proračun ali ne. Danes bi žo lahko napovedali izid glasovanja, toda po stari navadi se vrsti govor za govorom, zahteva pobija zahtevo. In ko bi kdo trdil, da je to tiha ali mrzla obstrukcija, vsi gospodje bi ugovarjali »unisono«. Kakor vedno, vse se vrti okolu češko - nemškega vprašanja. Izmed čeških poslancev so govorili: Dr. Kra-maf, dr. Ilerold, dr. Fort, liataj in dr. Za-ček. Odgovarjala sta vsenemški poslanec dr. Schalk in ministerski predsednik, ki je po-poludne le prišel v odsek. Posebno ostro je govoril dr. Ilerold, češ, da naj vlada odstopi, ako ne moro spraviti voza v pravi tir. Odsek utegne še nocoj dovršiti razpravo o provizoriju. V tem slučaju bode čez noč tiskano poročilo, da ga jutri zjutraj, torej 24 ur prod prihodnjo sejo v petek, poslanci dobe v roke. Prihodnja seja. Sedaj pa nastane vprašanje, katera točka bodi prva na dnevnem rodu prihodnje seje. Kakor znano, so jugoslovanski poslanci vseh strank soglasno z ru8inskimi že minoli teden sklenili, da zapostavijo svoj nujni predlog gledevseučiliščavLju-bljani odino le za razpravo o kmečkih zadrugah. V ponedeljek so po daljšem pogajanju toliko odnehali, da puste prednost še prvemu branju proračunskega provizorija. Včeraj dopoludne pa so se zbrali mnogi kmečki poslanci iz vseh strank ter sklenili, da mora zakon o kmečkih zadrugah biti gotov še pred Božičem. Lo v tem slučaju dovolijo prednost drugemu in tretjemu branju začasnega proračuna, ako jim vlada in vso ostale stranke z a-gotove, dase v vsakem slučaju dovrši zakon glede kmečkih za. drug še pred Božičem. Mnogi namreč sodijo, da vlada takoj razpusti državni zbor, ko dobi proračunski provizorij, in kmečke zadruge bi šle zopet rakom žvižgat. Tu moram namreč naglašati, da je v nemških krogih več zanimanja za organizacijo kmečkega stanu, nego v gotovih krogih na slovanskem jugu. Iz tega je razvidno, da so mnoga nasprotja gledo dnevnega reda prihodnje seje ki bode v petek. Da določijo dnevni red za bodočo sejo in sploh za obravnave do Božiča, zbrali so so včeraj po seji načelniki vseh strank. Dr. P a c a k ugovarja, da bi že v petek prišlo na dnevni red drugo branje začasnega proračuna. Dr. L u e g e r želi, naj se najprvo reši začasni proračun, dalje zakon glede kmečkih zadrug, nato prememba §§ 59. in 60. obrtnega reda, zakona gledo avskultantov in di-urnistov. Dr. S u s t e r š i č obžaluje, ker pri tem razgovoru vlada ni zastopana, da bi pojasnila svoje stališče. V imenu svojih tovarišev izjavi, da hočejo dovoliti prednost pred nujnim predlogom glede vseučilišča v Ljubljani samo kmečkim zadrugam. Dr. F e r j a n č i č izjavi v imenu svojih tovarišev, da puste prednost kmečkim zadrugam, a no tudi drugemu branju začasnega proračuna. Pernerstorfor priporoča kot prvo točko premembo obrtnega reda in nato predlogo glede diurnistov. Rusinski poslanec Ilomanczuk so izjavi v smislu slovanskih tovarišev. Grof Dzieduszycki meni, da vlada zbornico gotovo razpusti, čo začasni proračun ni gotov do 15. decembra. To pa jo mogoče, ako se odlože vsi nujni prodiogi, torej tudi gledo vseučilišča v Ljubljani. S tem je govornik tudi naznanil, da bodo Poljaki glasovali proti nujnosti našega predloga. Ko so nekateri poslanci izrazili svojo želje, izjavi predsednik grof LISTEK. Sestra. Maloruski spisal M. E. Markovič, preložil J. I. 6. Nekega dne sem šla rano po vodo. Sredi pota me dohiti neki človek. Pogledam ga. Bil je Tudim Iiiba iz našega sela. Bože moj, malo da nisem škafa izpustila; niti besedice nisem izpregovorila in sem preble-dela. On pa reče: »Torej ste res tukaj? Mi smo to čuli, a nismo verjeli. Vašemu bratu jo zelo hudo po vas. ,Ti greš v Demjanovko, morda dobiš tam mojo sestro', mi je rekel. ,Povej ji, da me je jako užalila, pa da jo lepo prosim, naj se vrne k nam'«. »Ali so zdravi?« vprašam jokaje. »Kaj pa deca dela ? Ali so me že pozabili ?« »Kako bi vas pozabili ? Še sedaj jokajo, ker ste jih zapustili. Kaj hočem reči vašemu bratu ?« »Recite mu, da mi jo jako žal za njim in za deco, in da moje srce vene. A vendar se nočem vrniti k njim. Bilo bi škoda, če bi me hoteli pregovarjati, a če tii me silili, ne vem, kdo bi me prisilil.« »Ali vam jo dobro tukaj ?« »Tako dobro, da vam ne morem posedati.« mu povem, kjo služim. »Pojdite nekoliko z menoj!« sem mu rokla, »bom deci kak darek poslala. Recite: ,To vam pošilja teta'.« In sem vzela nekaj novcev, pa sem kupila to in ono in jim poslala. Potom pa sem spremila tega človeka iz sela in sem plakala in plakala. »Reci jim, da jih bodem ljubila do smrti in da se jih spominjam vsako uro, vsak trenutek. Karkoli pogledam ali karkoli izrečem, vselej so jih spomnim.« »Pa dobro, dobro. ¿iakaj ne bi povedal ? Povedal bom. Z Bogom! Naj Gospod varuje vas in vašega gospodarja! Kako so to dobri ljudje! Sprejeli so meno popotnika kakor svojega domačega človeka. To so ljudje!« »Tako jih je Bog blagoslovil, da so jim vsi dragi in mili,« mu rečem. »To je resnica, da so božji ljudje«, mi odgovarja človek radosten. Spremila sem ga za selo in se napla- kala. Minulo je teden dni. V soboto sem sna-žila in pomivala hišico, in hipoma pribiti moja Marusenjka. »K vam so gostjo prišli.« „Kakšni ?" vprašam. V tem hipu pa me je prešinilo kakor ogenj. „Glejto, neki človek je zunaj,, pa povprašuje po vas. Rjavkast ]0 in lepa žena jo ž njim ter deca." Jaz sem kar okamenela. Zdajci pogledam, in v koči stoji brat z ženo in deco. Moj Bog! Kar otrpnila sein: prvič zaradi veselja, da sem jih zopet videla, in drugič, ker sem se spomnila svoje veliko reve. In vsi so me začeli prositi: „Pojdi, pojdi z nami! Nočeš li mene in žene poslušati (tudi ona je prosila, le da jo bila nekam bol j čudna), usmili se vsaj naše deco. ki noč in dan joka za teboj." In deca so mi jo ovila okrog vrata in me ni hotela izpustiti, temveč me je polju-bovala in prosila: »Pojdite z nami, naša draga tetka, pojdite I« »Ne, nočem«. In oni so zaplakali kakor golobčki, in iz oči so jim kapljale drobno solzice. Ko so mo bili objeli, se jih nisem mogla osvoboditi. Upirala sem se in upirala, ali naposled sem jih morala vendarle uslišati. Šla sem, oprostila se pri gospodarju, zahvalila se za ljubav in milost. Oni so so radovali, čeravno jim je bilo žal, da grem proč, ali radovali so se zaradi meno, ker mi je Bog dal, da sem zopet šla k bratu, v svojo kočo. Počastili so mo s kruhom in soljo tor me blagoslovili, a Marusenjka je plakala za menoj, zakaj jo zapuščam. In zopet sem prišla v kočo, v kateri sem zrasla in preživela svoja deviška lota. Zdelo se mi jo, kakor da so mi je vsak kotiček smehljal, in jaz sem bila, kakor bi so bila pomladila, igrala sem se in tekala z deco po dvorišču ali pogledovala po hiši ali pa hodila na vrl, — saj sem bila zopet doma! . . . No, nisem so dolgo radovala. Nevesta me jo začela zopet žaliti. Ni mi pustila, da bi so bila ganila, zame ni imela niti hladno vodo. Niti to ni dobro, niti ono ni v redu. Navlekli smo si bedo na glavo. Kakor da sem jirn vso snedla in popila! Pa spomnila so jo mojih novcev, katero sem jim bila posodila : »Mar misliš, da smo ti novce dolžni? Se od tebe bi jih bilo treba jemati, ti si več kruha pri nas snedla kakor so bili tvoji novci vredni«. In jaz som bratu dala vso do zadnjo kopejko, kar sem dobila za posestvo ; pa sem imela krasne vole, ne samo par, in kravo in ovco in hišo sem prodala: in vso to sem njemu dala. »No«, sem rokla, »ako sem več pojedla kakor so bili moji novci vredni, tedaj Bog z vami! Zakaj sto mo prosili, naj so vrnem? Meni je bilo tam dobro, kakor pri rodnem očetu«. Ona je utihnila. Izprevidela je, da mi je delala veliko krivico ali pa so jo morda bala brata, da bi je no karal. (Dalje prih). Vetter, da bode skušal ustreči vsem. A da ne bode mogel vsem ustreči, je pribito. Po vsem tem torej pride v petek kot prva točka na vrsto razprava o vseučiliščih v Ljubljani in v Lvovu za Rusine. Politični shod v Trnovem pri Ilir. Bistrici. Katoliško-politično društvo za sodnijske okraje Postojna, Ilirska Bistrica in Senožeče je priredilo dne 1. decembra t. 1. političen shod v prostorih gospoda Ribariča. Prostorna dvorana je bila polna zavednih notranjskih mož, ki so ia toliko samostojni, da si liberalni mogočnjaki niso upali kaliti reda; le en liberalec iz Bistrice je hotel ne kaj ugovarjati, toda se je hitro prepričal, da mu bolj kaže, da je tih, ako hoče še nadalje poslušati klerikalne govore na nekdaj liberalnih trnovskih tleh. Došle zborovalce je najprvo pozdravil gospod Franc Benigar, društveni načelnik, ter dal besedo č. g. Jožefu B r a j c u , trnovskemu kapelanu. Ta je popisal možem živahno zanimanje in gibanje, ki se vrši med Slovenci za narodno vseučilišče v Ljubljani, utemeljeval potrebo in korist tega učnega zavoda za dijake same, za njihove stariše, za deželno stolno mesto Ljubljana in za napredek vesoljnega slovenskega naroda. Na to 8e je med burnim odobravanjem sprejela sledeča resolucija: »Zborovalci, zbrani v Trnov m pri shodu katoliškega političnega društva za sodne okraje Postojna, Ilir. Bistrica, benožeče prosijo visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogo-častje, da isto čim preje pripravi vse potrebno za otvoritev slovenskega vseučilišča v Ljubljani.« Naprosilo se je pričujočega gospoda deželnega poslanca dr. Kreka, da peticijo sporoči na pristojno mesto. Gospod Brajec prebere na to iz »Slovenca« štev. 272 načrt liberalnega navodila za politični boj ter ga v poljudnem jeziku razlaga. Kmečki možje, ki niso tako neumni, kakor si jih misli dr. Tavčar, so hitro spoznali, da ta liberalni načrt ni kaj novega, ampak da se liberalci že davno po njem ravnajo. Skoda, da liberalcev ni bilo navzočih, da bi bili videli ogorčenost poštenih slovenskih mož nad njihovim satanskim načrtom; pri takem prizoru bi jim hitro prešlo veselje, »braniti pravo vero proti duhovščini«. Na to gospod govornik pove ljudem, da tudi trnovski, oziroma bistriški liberalci niso od svojih druzih bratcev nič boljši, ter naznani ljudem lažnjivo brzojavko v »Slov. Narodu« dne 25. oktobra t. 1., kjer se neki liberalec nesramno laže, »da se je sprejema presv. knezoškofa ljubljanskega udeležilo le urad-ništvo in nekaj starih ženic«. Možje, ki so bili sami pri sprejemu navzoči, so strmeli pri tej res skozi in skozi liberalni laži. Njihovo strmenje pa se je izpremenilo v ogorčenost, ko jim je govornik razložil, na kako nesramen način sta »Slov. Narod« in »Rodoljub« spravila pred slovenskim svetom ob dobro ime povsod spoštovanega in ljubljenega gospoda vikarja Štefana Jenkota v Podgrajah, naši sosedni fari. »Slovenčevim« čitateljem je znano, da ga je neki lažnjivec iz neznanega vzroka v imenovanih listih obdolžil, da neki ubožici ni dal nobenkrat zvoniti in da so vsled tega pogrebci imenovanemu gospodu na pokopališču 8 pestmi žugali, da jim je komaj ušel v župnišče- Prebrala se je na to možem znana, v »Slovencu« natisnjena izjava pogrebcev samih, ki postavljajo na laž vse lažnjive trditve »Slov. Naroda« in »Rodoljuba«. Možje so sedaj jasno izprevideli, kako prav ima pre-vzvišeni gospod ljubljanski knezoškof, ki liste take baže prepoveduje brati poštenim ljudem. Spoznali so pa tudi, da ima govornik popolnoma prav, ko jih poživlja na boj proti liberalcem, ki pa ne sme biti pobijanje in morjenje liberalcev, ampak mora obstati v tem, da jih odstranimo od vsakega vpliva v javnem življenju ter nikogar ne volimo več za občinskega odbornika ali celo župana, nikogar v krajni šolski svet ali okrajni cestni odbor. Liberalec sploh ne Bme n i k j e r i n n i k o 1 i zastopati naše katoliško slovensko ljudstvo. L živahnim odobravanjem so možje pokazali govorniku koncem govora, da se strinjajo z njegovimi izvajanji. Sedaj nastopi naš deželni poslanec gospod dr. Krek. Pojasnil je vzroke, vsled katerih je težavno ljudstvu napredovati gmotno in duševno, ter trdi, da imajo občine premalo pravic in da so župani preveč odvisni od okrajnih glavarjev, med katerimi so nekateri, ki vladajo v svojem glavarstvu z neomejenim absolutizmom. Javni funkcionarji pa bi se morali zavedati, da so služabniki ljudske volje, ne pa ljudski gospodarji, in to vsi brez izjeme, od prvega ministra do zadnjega bi-riča. Gospod poslanec biča ostro postopanje onih »ljudskih zastopnikov«, ki krive pred vladnimi organi svoje hrbte, kot da bi isti pri svojih odlokih delili ljudstvu milost, ne pa vršili le svojo dolžnost, ter izjavlja, da bo za svojo osebo znal varovati čast ljud skega zastopnika. Omenja tudi sedanji krivični v o -livni zistem in zatrjuje, da sta dva vzroka, vsled katerih se liberalci bore proti »klerikalcem«: sovraštvo proti ka-t o 1 i š k i veri, in pa zelo prostorni, toda vedno manj obremenjeni žep liberalcev, ki zavedno katoliško ljudstvo ne morejo več izsesavati po svoji volji, če nas liberalci in dr. Tavčar »neumne« imenujejo, jim na vsa usta povemo, da se mi pri svoji neumnosti veliko boljše počutimo, kot dr. Tavčar pri svoji. Gospod poslanec razvija sedaj načrt svojega bodočega delovanja v deželnem zboru, ter sklene svoj govor med živahnimi živio-klici, ki so jasno pričali, kako znajo ceniti načela in zmožnosti svojega deželnega poslanca. G. kurat J. Š v i g e 1 j govori ] o pro-spevanju naših društev »Gospodarskega društva« in »Posojilnice«. Liberalcem tukajšnjim očita, da sebi ne znajo delati računov, našemu društvu pa vedno računijo in prerokujejo pogin. V tolažbo jim prebere uradno izjavo obeh odborov, da društvi prospevati, ter v dokaz tega tudi pove, da imata ti dve društvi že letos do 30. nov. 1901 prometa: »Gospod, društvo« 454.955 kron 82 v., »Hranilnica« 545.216 kron 34 v., skupaj 1,000.161 kron 54 v. Ljudje so bili navdušeni, in videlo se jim je na obrazih, kakšno radost jim dela zavest, da so pri procvitu teh društev varni pred znanimi notranjskimi oderuhi, o katerih je napisal celo dr. Tavčar v svojem »Pravniku« hudo obsodbo. bedaj dobi besedo še enkrat čast. g. Jožef Brajec, ki prebere nekaj točk dr. Tavčarjevega govora v državnem zboru ter jih ljudem pojašnjuje. Ljudstvo je bilo silno ogorčeno nad temi neresnicami. Ljubljanskim volivcem bi privoščili, da bi bili navzoči, in da bi videli, kako vpliva na ljudstvo politika njihovega generala! Ker se je začelo že mračiti, je bilo treba misliti na odhod. Predsednik g. Franc Benigar so zahvali g g. govornikom za trud, poslušalcem za pazno poslušanje, ter zaključi shod med živahnimi živio klici na cesarja, papeža in škofa. Razšli smo se z zavestjo, da se bodo liberalci s svojim navodilom za boj proti klerikalizmu v naši trnovski dolini temeljito osmešili, in da dr. Tavčar pri naših ljudeh s svojimi govori liberalnim načelom več škoduje kot koristi. Politični pregled. V Ljubljani, 5. decembra. Smeli in občna volivna pravica. Ogerski ministerski predsednik se je že pri raznih prilikah izjavil proti uvedbi splošne in enake volivne pravice, a razlogov za to svoje naziranje mož navadno ni povedal. V včerajšnji seji ogerske poslanske zbornice je pa razodel tudi to svojo tajnost in rekel mej drugim to-le: Uvedba splošne v o-liyne pravice bi omajala temelj ogerske države. — Take trditve se pa še ni kmalu iznobil kak kabinetni načelnik. Omajala bi res temelj, a ne ogerski državi, marveč sedanjemu židovsko-liberalnemu zi-stemu, ki pozna svobodo lo zase in za nikogar drugega. In če se ti temelji čimprejo omajo, tembolje bo za prebivalstvo Ogerske in državo samo. Zveza mef Francijo in Nemčijo. V seji franooske poslanske zbornice dne 3. t. m. se je od leta 1870 prvikrat v Franciji čula beseda o zvezi mej Francijo in Nemčijo. Junak, ki se je drznil izprego-voriti to besedo, je bil poslanec Massabuau ki je najprej govoril o postopanju hagskega razsodišča napram burskim težnjam, potem pa izpregovoril te-le besede: Potrebno je tudi, da se pričnemo enkrat pečati z vprašanjem, kako smer naj zavzamemo v bodoče v zunanji politiki. To vprašanje stavim sicer z neko previdnosjo, ker je to vprašanje zelo kočljivo in občutljivo. Gotovo ste brali angleški list, v katerem se pritiska na Francijo, naj stopi v trozvezo. Ko bi hoteli skleniti tako zvezo, bi se morali zvezati z našim prekomorskim sosedom. Jaz sem seveda nasprotnega mnenja in se ne bojim izreči imena Nemčije. (Pri teh besedah je navstalo v zbornici živahno gibanje.) — Dalje o tej stvari mož ni govoril, a že s temi besedami je vzbudil občne senzacijo. »Matin« pripominja, da je zelo dvomiti nad vresničenjem to ideje, a zanimivo je, da se je sprožila v zbornici. Stališče Sagastovega tninifterstva je zelo omajano. To se je pokaralo v zadnji seji španske poslanske zbornice. Na dnevnem redu je bil predlog, naj se finančnemu ministru izreče graja radi dekreta, s katerim so določa, da se morajo v bodoče carine plačevati v zlatu. Ta predlog jo bil sicer odklonjen s 103 proti 63 glasovom, vkljub temu pa vlada ne more biti zadovoljna z zaupnico, ker so se glasovanju odtegnili celo vladni somišljeniki, ker je še marsikaj dru-zega, s čimur večina poslancev ni zadovoljna. Angleška vojna moč v Južni Afriki je po poročilu »Times« iz Južne Afrike tako le razdeljena : Dvanajst oddelkov »operira« mej delagoaško in natalsko železnico. V vzhodnjem delu Transvala nadzorujejo bursko gibanje s svojimi oddelki Methuen, Kekevich in Hickic, ki so v vedni dotiki z oddelki ob železnicah in s policijskimi stražami ob gorovju Megalies. Koncentracijski oddelki južno od delagoaške železnice so umaknili svoje pododdelke severno od te proge, kar je omogočilo Burom, da so se zopet približali mestoma Roos in Senekal. V severno-vzhodnem delu oranjske države operira z znanim vspehom Eiliot, ki z desetimi oddelki zasleduje burske čete ali bolje obratno. — »Times« pripominjajo, da se je v zadnjem času dosegel že velik vspeh, a dela je še mnogo. Treba je nadaljevati z zgradbo strelnic v varstvo angleške armade in prospeh vojne operacije, nujno potreba pa je tudi novih vojnih moči. Vesti o burskih represalijah ki jih gotovi angleški in njim prijazni krogi z veliko vnemo širijo po svetu, so se izkazale kot povsem neosnovane. To velja posebno za poročilo z dne 28. m. m., ko se je trdilo, da je burski poveljnik Fouche za-povedal ustreliti dva ujeta angleška vojaka. Vojnemu uradu je došlo 2 t. m. uradno obvestilo, da sta imenovana vojaka res ustreljena, a sta padla v boju z drugimi angleškimi vojaki. Na to je odposlal tajnik vojnega urada vrhovnemu poveljniku v Kap-stadtu sledečo brzojavko: Z ozirom na Vašo brzojavko z dne 2. t. m. Vam naročamo, da opomnite dotične častnike, naj bodo bolj skrbni pri sostavi svojih poročil. Trditve o slabem ravnanju Burov zAngleži, ki niso popolno dokazane, moramo odločno g raj a ti. — Radovedni smo, če bo to brzojavko ponatisnila tudi dunajska „Informacija«. l>«5»iMi» Iz Št. ierneja, 29. novembra. V Vašem listu bilo je čitati, da so nadučitelja v Št. Jerneju gospoda Fr. Sajcta penzijonirali. To je pomota, kajti Franc ni bil nikoli učitelj, ampak on je brat nadučitelja, ki je pa dno 10. avgusta 1894 že umrl, in ta je pa Janez. Ker se že o tem piše, naj povem, da je on 17. februvarija 1854 nastopil službo in si:daj ima 30. novembra 1901 prenehati s poukom, torej je bil učitelj 48. oziroma 49. šolsko leto. V sedanji službi bil je nastavljen na enorazrednico; razširjovala se je v dvo-, potem v tri- in nazadnje v štiriraz- rednieo Ker je bilo pa le še preveč šolskih otrok in šolske sobe premajhne in tesne, je prosil gospod nadučitelj še za dve paralelki. Te so tudi dovolili, pa še v Orehovioi dvo-razredno ljudsko šolo. Tukaj je skoraj da že vsa dogotovljena lepa krasna nova štirirazrednica s petimi učnimi sobami in stanovanje za nadučitelja in še dva učitelja. Predsednik tukajšnjega krajnega šolskega sveta pred. gospod dekan A. Fettich-Frankheim je poslal dekret od visocega o. kr. deželnega šolskega sveta, ki mu je vso sedanjo plačo priznal, in tudi v imenu c. kr. okrajnega šolskega sveta v Krškem dne 9. novembra t. 1., štev. 1480, izrekel najtoplejšo zahvalo in priznanje za več kot štirideset let trajajoče zvesto in vspešno delovanje. Gospod Saje je učiteljeval od 17. svečana 1854. leta na Planini (Stookendorf), od 7. svečana 1858 v Dolu, 28. novembra 1860 v Ratečah pri Kranjski gori, 29. nov. 1861 v Predosljih, v Št. Jerneju pa od 4. oktobra 1871, torej celih 30 let. Vsega skupaj je blagi mož učiteljeval 49 let, res dolga vrsta in zaslužno delovanje. Bog ga živi, da še dolgo uživa tako vrlo zasluženi pokoj! Dnevne novice. V Ljubljani, 5. decembra. £& slovensko vseučilišče v Ljubljani je odposlala peticijo velika občina Preddvor. Dalje so poslale peticije na ministerstvo potom mestnega magistrata sledeče občine: Dobliče, Dragomelj, Erzelj, Križe pri Tržiču, LaboviČe, Lancovo, Pred-oslje, Trata pri Skcfji Loki, Voglje pri Kranju, Ceršak, Cven, Kristanci, Noršinci, Pristova pri Ptuju, Spuhlji in Tepanje pri Konjicah. Poleg občin prosijo za vseučilišče »Krajni šolski svet« in »okrajni zastop v Ljutomeru«. „Prostovoljno gasilno društvo v Noršincih" in »Krajni šolski svet v Te-panjah pri Konjicah«. Drž. zbornici predlagajo jednake peticije »Občinski odbor« in »Krajni šolski svet v Tepanjah« ter „Uči-teljstvo ljudske šole" ravnotam. Visoka odlikovanja. Prečastitega g. Jern. Voha, konzistor. svetnika lavantinskega škofijstva, dekana in nadžupnika v Konjicah, je cesar imenoval kanonikom lavantinskega stolnega kapitelja. Za čast božjo in svoj narod neumorno delujočemu preč. g. kanoniku nase najiskrenejše čestitke 1 — Preč. g. hišnega prelata sv. očeta, ravnatelja lavantinskega duh. semenišča kanonika Karola Hribovšek je cesar imenoval stolnim dekanom lavantinskega stolnega kapitelja. Ad multos annos! — Preč. g. stolni prošt v Mariboru Lovrenc H e r g je postal vsled imenovanja sv. očeta „Protonotarius Apostolicus". Udane nase čestitke! Duhovniške vesti. Kot provizor bode župnijo v Razborju v lavantinski škofiji upravljal č. g. župnik Fr. P e č n i k. Župnija v Razborju je razpisana do 5. januvar. — Prestavljen je č. g. R u d o 1 f Kr en n e r iz Št. Martina pod Šalekom k Sv. Andražu nad Polzelo. Osebna vest. Vpokojenemu gimuazij-skemu profesorju, pesniku in pisatelju Jos. Stritarju je podelil cesar vitežki križec Franc Josipovega reda. Imenovanje. C. kr. trgovinsko ministerstvo imenovalo je višjega postnega ofi-cijala Ivana Lap a j n e ta poštnim kontrolorjem v Ljubljani. Učiteljske vesti. V zadnji seji dež. šol. sveta 28. nov. so je pomaknilo 37. učiteljev oz. učiteljic v višji plač. razred in sicer iz II. v I.: gg. Iv. K u t n a r, Žužemberk, Iv. R i h t a r š i č, Sv. Jurij pri Kranju, Mih. K a 1 a n, Šempeter, Notr., Jos. Zajec, Vel. Gaber in Fr. A u s e r, Boh. Bela; iz III. v II. razred: gg. Miha Kos, ?Iomec, Iv. R e m i c, Sv. Jurij pri Ljublj., Frančiška W r u s, Šiška, Iv. M u r n, Drašiči, Frančiška J u g o v i c, Kranj, Fr. T r o s t, Ljubljana, Jos. B r e g a r, Kranjska gora, Ivan K r e m ž a r, Sv. Vid pri Zatičini, Jak. Ž e b r e, Staritrg, Ant. P e g a n, Suhorje, Mar. Š e r c in Jul. Borovsky, Ljubljana ; — iz IV. v III. razred: gg. Apolon. Dolin-fl e k , sv. Vid p. Žilcah, Luk. A 1 b r e c h t, Sv. Ana nad Tržičem, Edv. W o h i n z , Ribnica, Ana Praprotnik, Primskovo, Eiriilija J ur man, Šmartno p. Kranju, Jos. Armič, Ljubljana, Jos. Pavčič, Vel. Lašče, Feliks Nagu, Vače, Ant. Sonc, Preska, Lovr. Perko, Zgor. Logatec, Fr. dtefančič, Ribnica, Fortun. Lužar, Izlake, Iv. Petrič, Rudnik, Jos. Kikel, Vojnik, Karol Piki, Šmartno pri Litiji, Rajm. Mežan, Sv. Jurij pri Krškem, Antonija O ko r n , Kropa, Ter. S k u 1 j, Šmarje, Rih. Megušar, Podzemelj in Ferd. Wi-g e 1 e , istari trg. — Na dosedanjem mestu so imenovani: za nadučitelja učitelja gg. Fr. Ivane, Senožeče in Konr. M a 11 y , Toplice pri Zagorju :za defitinivna: Vioc. Krek, Trboje, in Hedv. Schwickert, Št. Lambert. — G. Avgust Pra protn i k gre iz Cerkelj v Gor. Logatec, gosp. Mih. Salborgor iz Besnice na Jesenice, kjer sta definitivna. — Premeščeni so dalje: Nad-učitelj v Mirni peči g. Bern. Andoljšek v Litijo, učiteljica Pavi. Tomšič iz Št. Ru-perta v Višnjo goro, in učiteljica Leopoldina Tomšič iz Srednje vasi pri Kočevju v Velike Lašče. — Nadučiteljevi vdovi Mariji Ozimek v Dolenji vasi pri Ribnici se je priznala normalna pokojnina. — Dalje se je sklenilo, razširiti šolo v Tržišču v dvoraz-rednico. Konečno se je dovolilo 3000 kron rernuneracije za poljedelski pouk in 4000 K za pouk v ročnih delih. Zborovanje kršč. ženske zveze. Poročali ste že, da je imela v torek naša »kršč. ženska zveza« znamenit shod. (Žal, da po jako neljubi pomoti neka] društvenic ni dobilo vabila, kar na vso moč obžalujemo in prosimo, da bi ne štelo v zlo odboru, kateremu je to samo skrajno neprijetno.) Poleg navadnega predavanja so članice pri tem zborovanju napravile ovacijo gospe Druškovičevi zaradi surovega napada, ki si ga je »Narod« dovolil na njeno osebo samo zaradi tega, ker si je drznila predlagati udanostno izjavo našemu — bodočemu cesarju, ko je pokazal odločno katoliško barvo v zadevi katol. šol. društva. Društvenice so v znak spoštovanja vstale s svojih sedežev ter jej živahno klicale: Slava! Živela! Izvolile so deputacijo, ki naj zaradi bolezni v rodbini odsotni gospo na domu izrazi globoko spoštovanje cele »zveze«. In tako bo „zveza" vsako počastila, katere se bo »Narod« lotil! Posameznice so rekle, da jim je vse eno, če so stokrat v »Narodu«, ker si ne dajo od nikogar diktirati svojega mišljenja in ravnanja. Naj tudi drugi — možki in ženske — trepečejo pod terorizmom »Narodovim«, ki s »kolom in krampom« — kakor se je blagovolil sam prav fino izraziti — pade po vsakem, kdor si upa drugače dihniti, kakor je njemu prav, društvenice se ne bodo dale oplašiti od započetega dela, čo jih tudi „Narod" smeši, blati ali če se na glavo postavi! — Zatem je gospa Mara dr. Brejčeva lepo utemeljevala m predlagala resolucijo za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Resolucija se glasi: »Današnji shod »kršč. ženske zvezea izjavlja, da je ustanovitev vseučilišča v Ljubljani v splošnem interesu Ljubljane in slovenskega naroda nujno potrebno, posebe pa je to še srčna želja slovenskih mater, katere bi potem ne bile primorane svojih sinov v tujino v izobrazbo pošiljati. »Kršč. ženska zveza« v Ljubljani se obrača torej do visoke vlade s prošnjo, da izpolni s spiošno potrebo Slovencev gorečo željo materinskih src.« — Potem ko je bila pričujoča resolucija z živahnim odobravanjem sprejeta, govorila je gospa Poloni c a dr. Divjakova o v r e š e n -s k i aferi. Z ubogimi poljskimi zatiranci sočustvuje vse. Spodobi se, da jim h stališča krščanstva in hurnanitete tudi mi izrazimo svoje simpatije, pa da jim tudi v dejanju priskočimo na pomoč v njih bedi z malo podporo. Društvenice so takoj zložilo v ta blagi namen čedno svotico 60 K. S tem lepim človekoljubnim činom so je završilo lepo zborovanje. Graško dijaštvo nam je poslalo jako ostro izjavo, v kateri se izreka nezaupnica državnozborskim poslancem, ker no delajo tako glasno za slovensko vseučilišče v Ljubljani, kakor si želi dijaštvo. Mi mislimo, da poslanci poznajo razmere v parlamentu in pri vladi ter razno zvaze, po katerih so da kaj doseči, boljo, kakor pa oni, ki hočejo vse doseči le z demonstracijami. Vseučilišče je smoter, ki se ne da doseči le z manifestacijami in govori. Nam se zdi, da je nekaterim več ležeče na »javni razpravi«, kakor pa na vseučilišču. — Poleg nezaupnice slovenskim poslancem sklenili so slovenski akademiki soglasno naslednjo interpelacijo na rektorja in akademični senat: Ker je Karl-Francovo vseučilišče v Gradcu glasom ustanovne listine ustanovljeno za obe narodnosti Notranje Avstrije in so se prvotno le latinska predavanja izpremenila ne le v nemška ampak glasom še sedaj pravomočnih ministurskih ukazov iz 1. 1849, 1850 in 1852 tudi v slovenska; ker dalje slovensko dijaštvo na svojo pravico reaktivirati slovenska predavanja lo tedaj resignira, če se kakor hitro mogoče zagotovi brezdvombeno ustanovitev vseučilišča v Ljubljani; ker je dalje Blovensko dijaštvo besede vaše magnificence na nemškem dijaškem komerzu dne 4. dec., da je bil zadnji čas nemški značaj graškega vseučilišča v nevarnosti, ki je pa zdaj srečno odstranjena, tako razlagalo, da je mogoče visoka vlada na našo ulogo od dne 7. dec., v kateri zahtevamo slovenskega vseučilišča, "v i s. akadem. senatu morda n r rmnila, da misli ista študij slovenskega I v materinščini omogočiti ne z reaktiviranjem slovenskih predavanj v Gradcu, ampak z ustanovitvijo vseučilišča v Ljubljani, usnja se danes zbrana akademična mladina vprašati vašo magnificenco in visoki akademični senat: Je li visoka vlada slav. akad. senatu na našo ulogo morda že odgovorila in ustanovitev slovenskega vseučilišča zagotovila. V Gradcu, 4. decembra 1901. Občni zbor „Meščanske godbe" je bil včeraj precej dobro obiskan, (lasi nismo opazili na njem posebno onih, ki bi morali imeti največ skrbi za napredek Ljubljane. Zbor je otvoril gospod predsednik Velka-verh. Mesto odsotnega tajnika gospoda Ko-matarja je prečital tajniško poročilo gospod Dražil. Odbor je imel 38 sej in se jo obrnil do občinstva z oklicem, tiskanim v 2000 izvodih. Godba je priredila 58 koncertov, posebno so se priljubili zajutrkovalni koncerti. Tudi izven Ljubljane jo godba koncertirala v Šiški, Kranju, Kamniku, Logatcu, Trbovljah. Godba šteje 26 godcev in ima šolo, ki bo izvežbala domače moči, v starem licejskem poslopju, kjer ima na razpolago šest sob. Kapelnik je gosp. Benišek. Mestna občina jo dovolila podpore samo 4000 K, ki se izplačujejo v dveh obrokih. Pomanjkanje denarnih sredstev se je takoj začelo kazati in društvo se je moralo zadolžiti. Na vojno ministerstvo so je poslala prošnja, naj omeji igranje vojaško godbe, da bi mogla „Meščanska godba" dobiti gledišče, a prošn)a šo ni rešena Blagajnik gospod Franke je poročal, da je imelo društvo doslej dohodkov 37.833 K 28 h (med tem skupne magistratne podpore 12.000 K, posojil 6700 K, darov lo 400 K, dohodkov od koncertov 9375 K 86 h), stroškov pa 37.769 K 26 h (med temi je mesečna plača nastavljenim godcem 17.948 K 48 h, nakup godal za 5096 K 72 h itd.). Gosp. Pauer kot revizor predlaga, da se izreče zahvala gospodu Franke tu, ta pa, da se izreče tudi gg. Viljemu T rt ni k u in Ferd. Pfei-ferju. V odbor so bili izvoljeni gospodje Vel kav ril, dr. Gregorič, Iv. Dražil, Verbič, Vole, Pfeifcr, Stricelj, Fabjan, Poklukar, Bonač ml., za namestnika gospoda Pauer in Ban, za pre-gledovalca računov gospoda Jagodic in Bučar. — Pri raznoterostih je omenil gospod 6 ve tek, da mestna občina ne more več dati, kakor je dala, in dokazoval, da bi mogla „Meščanska godba" prospevati, ako bi so število udov povzdignilo na 900 do 1000. Zato je treba razširiti krog udov. Izvoli se naj iz odbora agitacijski odsek, ki se naj pomnoži s kooptacijo. — Bilo bi v resnici želeti, da se zanimanje za to koristno društvo poživi in da se godba ohrani. Prememba posestva. Primarij dež. bolnice g. dr. Vinko Gregorič jo kupil za 66 000 K posestvo gospo Josipme Pike 1 o ve v Frančiškanski ulici. I društvo hišnih posestnikov v Ljubljani ima v soboto dne 7. decembra ob 7'/, uri zvečer javni društveni shod v mali dvorani „Mestnega doma« Dnevni red: 1. Naznanilo predsedstva, 2. 3% potresno deželno posojilo in vračevanje istega, 3. slučajni predlogi. K temu shodu vabljeni so vsi hišni posestniki ljubljanski, so li člani društva ali ne. V interesu hišnega posestva je želeti prav obilne udeležbe. V begunjski ječi umrla. Karolma Holler, ki je bila pred graškimi porotniki radi mnogih velikih defravdacij obsojena na šest let ječe, je dne 2. t. m. umrla v kaznilnici v Begunjah. Umrla je soproga g. prof. in okr. šol. nadzornika v pek. gospa Jožefa Dominkuš v 75. letu svoje dobe. Ljubljanske novice. Novo veliko pekarno namerava ustanoviti, ka kor čujemo, g. J. Kantz v Nušakovi vojašnici v Ljubljani. Pekarna bi bila urejena na par in po najnovejšem zistemu. Komisi-onalni ogled se je ueki že vršil. Govori se, da proti tej nameri zavzame pekovska zadruga odločno stališče. — Napad v tivolski h nasadih. Včeraj zvečer se je gospa dr. Šusteršičova sprehajala z otroci po tivolskih nasadih. V bližini vrtnarske hišice stopi prednjo nek mož v precej čedni obleki s havelokom. Vpraša jo, ako so ničesar ne boji tod okoli. Gospa pravi, da se v Ljubljani pač ni treba bati napadov, in gre naprej, neznanec pa tudi tik poleg otrok. Nakrat zagrabi neznanec sina g. dr. Šustaršiča in mu prične stikati po žepih. G •spa je pričela ta . . ^ na pomoč, nakar jo neznanec zbožal. Deček si je neznanca natančnejše ogledal in pravi, da je imel dolge brke. Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. K včerajšnjemu poročilu o obravnavi proti Benediktovi blagajničarici lSletni Emiliji Kateržabek imamo le še prista viti, da so porotniki vprašanje o tatvini soglasno zanikali, potrdili pa soglasno vprašanje o p o n e v e r j e n j u. Emilija Kateržabek je bila na podlagi tega izreka porotnikov obsojena na deset mesecev navadne ječe. Dasi tekom obravnavo Keter žabkova ni bila posebno slabe volje, se je koncem obravnave vendar ziokala. — Takoj po tej obravnavi se je pričela obravnava proti dež. dacarju Jožefu Zajcu radi po-neverjenja 347 K 14 h. Obtoženi se je zagovarjal, da se je pregrešil radi bolezni v rodbini in ker ni mogel shajati v takem položaju s 36 gld. na mesec. Hotel jo po-neverjeni denar počasi vračati. Jožef Zaje je bil oproščen. Telefonska m orzsuvaa poročila. Gorica. 5. dec. Pri današnji vo-litvi za dež. zbor v kmečki skupini so bili izvoljeni: Gregorčič, KI a v žar, Berbuč, Grča, Treo, Strekelj. Vseučiliško vprašanje v zbornici. Dunaj, 5. dec. L)ne 29. nov. so sklenili vsi trije klubi jugoslovanskih poslancev z Rusi ni vred, da se postavi vseučiliška debata za kmečke zadruge. Od liberalnega „Jugoslov. kluba" je bil samo Gabršček navzoč, drugih ni bilo zraven. V ponedeljek 2. t. m. so liberalci Tavčar, Gabršček, Ferjančič ulo-žili protest, toda še tisti dan se je pri predsedniku Vetterju posl. Ferjančič pridružil prejšnjemu sklepu vseh jugoslovanskih poslanoev, da se da prednost zadrugam. Torej je smešno in otročje, če sedaj trdi „Narod", da je odločni nastop liberalnih poslancev rešil vseuči-liški predlog. Ostalo je pri tem, kar je od začetka predlagal dr. Susteršič. V krogih jugoslovanskih poslancev se ostro obsoja separatistični nastop dr. Tavčarjev in „Narodov". S svojim govorom v kongregacijski debati je dr. Tavčar že itak hudo škodoval akciji za vseučilišče, ko je govoril o „inferiornosti" slovenskega naroda. Sedaj hoče z zavijanjem razdreti edinost med našimi poslanci. Ko ho razprava končana, se bo o tem natančneje govorilo. Dunaj, 5. dec. Danes so dobili slovanski državni poslanci iz Gradca anonimno pismo, v katerem graški vseuči-Iiščniki izražajo nezaupanje poslancem. Razume se, da se ta nezaupnica sprejme z istim respektom, s katerim je pisana od nepoznanih odpošiljateljev. Pismo je zdaj tudi brezpomembno, ker pride predlog jutri na vrsto. Dunaj, 5, dec. Rusini so odstopili začasno od predloga za rusinsko vseučilišče. Slovenci pa vstrajajo pri svojem predlogu. Jutri se začne debata o ljubljanskem vseučilišču. Prvi govori dr. Susteršič. Dunaj, 5. nov. Sinoči je imel del dijaštva shod v smislu včerajšnjega graškega dijaškega shoda. Shod je pozval tudi vse slovenske poslance, da polnoštevilno podpirajo vseučiliško zadevo v parlamentu. Dunaj, 5. decembra. Za vseucili-škim predlogom pride na vrsto proračunski provizorij, potem kmečko zadrugo in zakon za avskultante in diur-niste. Dunaj, 5. decembra. Budgctni odsek je sinoči dovršil razpravo o proračunskem provizoriju. Danes odsek nadaljuje razpravo o rednem proračunu. Dunaj. 5. decembra. Proračunski odsek je imel danes sejo, v kateri so prišli v razpravo zakoni o pokojninah katoliških duhovnikov pri javno koristnih zavodih in o plačah učiteljev na grško-vzhodnih semeniščih. Zakonski načrt o učiteljskih plačah na semeniščih v Gorici in v Zadru se je sprejel z nebistvenimi izpremembami. Na to je prišla na vrsto postavka: Pošte in brzo-javi. Dunaj, 5. dec. (C. B.) Poslanska zbornica ima jutri večerno sejo. Na dnevnem redu j prva točka: b u d-g e t, a i prt vi /. o r i j. Dunaj, de (0. B.) Včeraj so se vršile deželuozborske volitve v mestni skupini. Izvoljenih je 5 italijanskih kompromisnih kandidatov, 3 nemški konservativci (mej temi dr. Kathrein), 2 nemška nacioiialca in 1 nemški radikaleo. Potrebni sta dve ožji volitvi, od teh ena v Briksnu, ki se vršita 10. t. m. Praga, 5. dec. (0. B.) V dina-mitni tovarni v Zamkyju pri Rostoku se je pojavila danes eksplozija. Ranjen ni nihče. Poznanj, 5. nov. Za Poljake, obsojene v vrešenski zadevi, se je nabralo čez 50.000 mark. Nabira se dalje. Solun, 5. dec. Vestem, da je mis Stone zdrava in da roparji še vedno čakajo na odškodnino, ni verjeti. Rim, 6. decembra. V Castro Gio-vani je cerkovnik pred o 11 a r j e in zabodel ondotnega župnika tuonsgr. Virzi. Moskva, 5. nov. Umrl je najbogatejši tukajšnji meščan Sitov, ki je zapustil čez 40 milijonov rubljev. V St. Peterburgu je imel čez 100 hiš. Berolin, 5. decembra. Wolfov urad javlja iz Pekina, da se kitajski dvor dne 14. decembra napoti iz Kai-fung-fu v Pekin. Astoria (Oregon). 5. dec. (C. B.) Oh velikem viharju se je potopila angleška ladija „Nelson" z 28 možmi. Washington, 5. dec. (C. B.) Poveljnik ladijc „Jowa" po oča in Oolona, da je promet na istinu zopet prost Cadix, 5. dec. (C. B.) Vsled stavko pekovskih pomočnikov je pozvano v peka rije vojaštvo. II in r H no: 1. dccembra. Ivan Meyer, tovarniški vodja, 69 let, Dunaj tka cesta 31, otrpnienje srca. 3 decembra Andrej Hrastnik, orglar, 67 lot, Kladezae ulice 11, kap. — Roza Lôiar, gostija, 70 let, Karolinška zemlja 23, ostarelost. ^etooroAo^ifiixo poročilo. ^iS.cn nad mol jem ".Otf-2 si ednji :,7«fai tiak 7."t6-U mm Cm opa-' ovaa.K .unji Vempn- 1 :iro- I rritur- f/.pi.r» I [. > * i^m. f.liijo ! Noto u\ 4 9. ¿ve,-. ("7409 i 1 /~[~sl .«"¿âh. | ohlaž. I Tf r7)tiïî\ I .42 9 j oofsl h zali. |ml nblač.! 0 0 2 popol | 742 6| 21 j sl.jvzb. | oblačno ! S f-dnia v> ni)9nia iemwr»tara —1'7 normale• O 1 Za mnoge dokaze ljubeznjivega sočutja povodom nagle smrti nagega nepozabni ga soproga, ozirv očeta, starega očeta, strijca, gospoda J. J. Meyer vodja c. kr. priv. predilnice v Ljubljani, in z lepe darovane vence, za obilno častno spremstvo k zadnjemu počilku predrag ga rajnega, izrekamo gospodom Šefom, uradnikom in osoliju tovarne, kakor tudi vsem prijateljem in znancem, najprisrčnejio in naj-loplejo zalivalo. 1170 1-1 Žalujoči ostali. Podpisani Marko Ljubič iz Volavl 8t. 29, okra) Liti|a, zavaroval sem hišo in gospodarsko poslopje za 1400 K pri domači Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Dne 20. novembra mi je uničil požar pri Vzajemni zavarovalnici zavarovana poslopja in se mi je arovalnin danes lojalno v eeb s ( ti izplačala. Za to^no in naglo izplačilo se Vzn:emni za\arovalmci lepo za-hvalju)em m |0 ^rav gorko priporočam vsem, ki hočejo zavarovati svoje imeti« pri -lomači zavarovalnici. Volavle, dne 24. novem V,» 1901. Marka ljubic, podpisal G a I e m. p. 01 podpisanega županstva se uradno potrjuje. Županstvo Trebeljevo 24. nov. 1901. 1171 l-l Josip Gnle, župan m. p. Najboljše Čistilno sredstvo je svetovno znani Globus čistilni izvleček za vse kovine, kakor zlato, srebro, medenino, baker, kuhinsko opravo itd. — Vseobčna čistilna pasta za zrcala in okna. Dobva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 227 6 12 — 5 umetni zavod I. vrste, v pritličju meščanske liiš«. Vhod s Pogačarjevega trga. Fotoplastišk* potovanja po celem svetu v popi,Ini istini. Jako zanimiva serija: Moskva. Razstavljeno le do sobote 7 decembra. Nihče na| re zamudi si to otrledati. Odprto vse dni. tudi ob nedeljah in praznikih, od 9. ijutraj do 9. zvečer. 1167 1—1 Vstopnice za dorasle 40 h. za otroke, dijake in vo ake od narednika niže 20 h. Barvne platnice: ognjeno rudeče, čeenjevo rudeče, oliv-kaste. ažurno modre, zelene, rumene. rujave. P. n. častitim gospodom naročnikom ,Dom in Sveta' naznanim da sem tudi letos k' t, vedno priredil krasno originalne platnice za „Dom in Svet'. Cena kot nnvadno K. 1-40.. s pošto K 1*60. Se uljudno priporoča Knjigoveznic» ivan Ifcmiač-a v Ljubljani ii69 2- i želi premeniti svojo službo. — Izučen je v Špecerijski, manufakturni in galanterijski stroki. — Vstop mogoč v štirinajstih dneh. 1162 3-2 Več povč upravništvo „Slovenca". Leseni konj, dobro t hranjen, se po ceni proda kot primerno tlniiio otrokom za Miklavži ali o Božiču. 1168 2—1 Več se izve v , Narodni kavarni". Na najvišje povelje Nj. ti&f c. in k. apost. Veličanstva XXXIV. c. kr. državna loterija v civilne dobrodelne namene tostranske države. Ta denarna loterija, edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 16.404 dobitkov v gotovem denarju v skupnem znesku 442.900 kron. Glavni dobitek znaša 200.000kron v gotovem denarju. Žrebanje nepreklicljivo dne 12 dec. 1901. Jedna srečka stane 4 krone. Srečke so dobiti na Dunaju pri uradu za državne loterije, III., Vordere Zollamtsstrasse 7, po loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in želez-ničnih uradih ter v menjalnicah itd. — Načrti za žrebanje brezplačno. 129 10—9 Srečke se pošiljajo poštnine prosto. C. Rr. vodstvo državne loterije. Oddelek za državne loterije. proda se hiša štev. 27 z vrtom na Črnučah. Več se poizve ravno tam. H57 3-2 povsod le svinčnike, ki nosijo napis: „Svinčnik družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani1'. Ti svinčniki so novo blago in zanesljivo dobri, od svetovno-znane avstrijske tvrdke llardtmuth-ove, in niso nič dražji od druzih. Svinčniki družbe sv. Cirila in Metoda naj se vpeljejo v vse šole, saj dična družba skrbi največ za narodne šole, in vsak krajcar ji dobro dojde. Z blagim namenom je pa združeno tudi dobro blago. 1018 10--7 Cena 12 tuoatov: št. 10) št. 90 K 1 12 K "2 70 št. SOI K 4.50 St. 302 St. 504 K 5 04 K 6.e4 Horvat B w r\ v i » t t Al i Žrebanje S nepreklicno g 16. januvarija 1002 breeke za „lopiatne sodb . ■ (¡lavni dobitek 13118-2I kron 4*0.000 vrednosti. 1 H Srečke p o 1 kro — f|i priporoča J. irMMiflTTTifl C. Mayer v Ljubljani. ^ Glavno zalogo ima trgovina Ivan Bonač-a v Ljubljani. K 4* 4* •4* 4*4*$«f* ■^ '•$> čevljarski mojster v Ljubljari, Sv. Petra ccsta, št. 32 si dovoljuje prečastiti duhovščini in slav. občinstvu naznaniti , da ¡e po trimesečni mučni bolezri zopet zdrav, in da bode skrbel, da se bodo vsa cenjena naročila natančno izvršila. 1151 2-2 Razpis službe. 1137 3-2 Služba poslovodje, veščega v specerijski in manufakturni stroki, z mesečno plačo 100 kron in prostim stanovanjem, je oddati. Ponudbe pošiljajo naj se na , Gospodarsko zvezo" v Ljubljani. S Rudolf Kirbisch-a slaščičarnica I v Ljubljani, Kongresni trg št. 8 priporoča : mv. Miklstvžft : 5£ £1 1148 4-4 Žl __n -•""v- n svojo jako veliko in raznovrstno zalogo daril: Vs:a naročila izvršujejo se 111*110 in t,06110. jlij Miklavžev, parkeljnov, bonbonijer. jerbaščekov in i škatlic z najfinejšimi bonboni. * SI Zaja želodcu bolehajoče! Vsem, ki so si vsled prehlajenja ali preobloženja želodca, vživanja slabih ali težko prebavljivih, prevroč.h ali premrzlih jedil ali po nerednem načinu življenja nakopali kako želodčno bolezen, kakor: želodčni 'v:»iiir, želmleiii kri, že9«rei>avlj»n jc ali zužlezenje, naj bode s tem priporočeno dobro domače sredstvo, katerega izborni učinki so že mnogo let preizkušeni. To je fluberta Ullrich-a zeiiščino vino. To zeliščino vino jo prirejeno iz izbornlh zelišč z dobrim vinom in okrepča in oživi prebavni organizem človeka. Zeliščino vino odstrani motenja pri prebavi in pospešiijo novo tvorjenje zdrave krvi. Po pravočasni vporabi zeliščinega vina se želodčne bolezni večinoma že v kalu zatro. Nikar naj se torej ne zamudi rabiti je. Simptomi, kakor: glavobol, kolcanje, zgaga, napihovanje, slabosti z bljuvanjem, ki se tini močneje javlj ,jo pri kroničnih (zastarelih) želodčnih boleznih se mnogokrat odstranijo že po nekaterokratnem pitju. 7'ini'tSo 'n nieBa '»epri.ifitno posledice, kakor tesnobe, ščipanje, vtripanje " ')" 'S' srca, brezspanje, kakor tudi zastajanje krvi jetrih, v vranci in pri hemeroidalnih bolestih, se z zelišč nim vinom časih hitro odstranijo. Zeliščino vino odstrani vsako neprebavnost in odpravi vsled lahkega odvoda nepotrebne tvarine iz želodca in iz črev. Medla, bleda barva, ncdostnjnnjc Krvi in «slab- so večinoma posledire slabeča prebavljanja, nedostatnega snovanja krvi in ho-ijl itzm na jetrih. Ob nedostajanjl apetita. nervozni oslabelosti in razdra- ženosti in pogostem glavobolu, nočeh brez spanla hirajo mnogokrat take osebe počasi. ijZgF Zeliščino vino daje oslabeli življenjski moči nov impulz. Zeliščino vino pomnoži apetit, pospešuje prebavljanje in reditev, oživlja spremembo snovij, pospešuje snovanje krvi, pomirja razburjene živce in stvarja novo življenjsko veselje. Mnogobrojna priznanja in zahvalna pisma dokazujejo to. Zeliščino vino se dobiva v steklenicah po g'd. 1-50 in 2'— a. v. v lekarnah v Ljubljani, L lili, Kamniku, Škofji^Loki. Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem, Novin mestu, Ribnici, Koč. vju, Metliki, Črnomlju, Postojini, Ajdovščini, Vipavi, Celju, Sežtni, Trstu itd., kakor tudi po vsem Avstro-O^erskem po vseh lekarnah. Tudi razpošiljajo lekarne v Ljubljani po 3 in več steklenic, zeliSčinega vina po izvirnih cenah v vse kraje Avstro-Ogerske. 672 12—10 Pred ponaredbami se svari. Zahteva naj se izrecno mr ¡Inberfa Ullrich-a zeliščino vino. PWil PsiiiiCw vati I > IX 11 SL J SS» M a, o r rjfr •■■Jt Oat«?1;;'. rf^ cfti* i JJbo 4. decembra. »kfipai 'Jrf.KViii lOif, v notab Skupni ,-ld. . 'a'jndOi'l V'iOitl /«•mliki dri. bankovc; -s li-0r-»r. " ' i0--9h 85 i ¡8 80 95 85 11H56 »4 — u;o.v— 655 50 :;39'36 1 17-15 20 rnsrk............... . 20 frankov (napoleondor) . ... Italijanski bankovci . ...... C. kr. cekini........... Dui 4. decembra. 3-2u/0 driavne sreoke 1. 1854, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 18fi0, 100 gld. , . Državne srečke I. 18fi4, 1110 «Id. . . 4"/0 zadolžnice Rudolfove želoz. po »10 bron Tisme srečki" 4"/„, 100 gld. . . Dutiavskr vri;vnavnc srečke f)°/„ 23' 19 93 11 190 171 95 146' 2HI>' Ounavsko vravnavno posojilo 1, 1878 . . 1( 6 — Zustavnapismaav. osr.zem.-kred.banke A°/a . MG) Prijoritetne ohver.nice dr.Hvue irleznicf) . . 434'— > » ju/.ne £e'eitiice 3. 810*25 » ju .ne žoleznics 5°/„ . 118 — > » dolenjskih železnic 4°/„ . — — Kreditne srečke, 100 jlcl..............407 — 4% arečko dur.av. parobr. družb«. 100 gld. . 50(1 - Avstrijskega rudačetra Itriža ¡.račke, 10 gld • 49 75 OgerRkeea > , » 5 > 24' — Budimpušt. bazilika-grečke, 6 gld. ■ 15 75 Rudolfov« »rečkfl. 10 «Id. . . 615» S3'"i07e srečke. 40 gld........'¿2i — St Genčis srečke, 40 gid..............257 — V/al ¿1 s te i n o ve sreekn, 20 gld............— — Ljubljanske srečke. . ...... 73'— Akcije anglo-avsinisto banko, 2'X) gld. , . '¡BI — Akcije Ferdinandovo sev. teles., KKXJ gl. it- r. . 5p80 — Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . 830' — Akcije jutne Seiozrncs, 200 gld. sr. . . ")9 40 Splošna avstrijska .itavbiuski dražba . lit' — «lozit&nssta družna ftvstr. pi ta .... 390 50 Trboveljska premogarsk» Jra*b»- 7') ¿»••l 415 — °iipirnih runliev 300 , 253 25 Itn. k up n. vte »•»Ki,vrstni)» iriarnili ¡ptrpir^cv, nr».Ak. denarjev itd. » ■ iitn; {• i' «robftbjth, pri izžrebani» •«« ■ , ..ti-iRh. I^joc-iiiB« a- vsako žrebanje, liiriiiev naročil na, borzi, Msnjarnlčna delsusks itry.zi>a T 1!«. >!'»), '' <■ K \> I .s n lir B ^L/ «u Mi ia tlosti;o kolikoi je mogoče viaijcojt» otirestovanja pri popolni v&rrios'.' u m 1 o •>. ess i lt is i. «»ml "i. ' '-'Mk