Poštnina plačana v goLovluL Leto XIX., št. 132 Ljubljana, četrtek » junija 1938 Cena t Din UpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva & — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 8125, S126. Inseratnl oddelek: LJubljana, Belen-burgova uL — Tel. 3492 In 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 1. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon St. 190. Računi ori pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga Oslo 78.180. Wien St. 105.241. Madžarska zimanfa politika Pri razpravi o "proračunu zunanjega ministrstva je podal zunanji minister Kanva prošli teden ekspoze o madžarski politiki napram inozemstvu, osobito napram sosedom in onim mednarodnim političnim problemom, ki so v poslednji dobi posebno aktualni. Govor ministra Kanye ni nikogar presenetil in ni prinesel niti v formulaciji niti načelno nič takega, kar ne bi bilo že dosedaj znano o smernicah zunanje politike Madžarske. Kljub temu pa je bil govor značilen, ker je pričal zelo določno, v kakem odnošaju se nahaja Madžarska do problemov, ki tvorijo inventar sodobnega diplomatskega prizadevanja v območju srednje Evrope. Kanya je porabil priliko, da obrne pozornost na manjšinske zadeve, v katerih se čuti Madžarska prizadeto. V tem pogledu pa nastaja interesantna situacija ob razlikah, na katere je opozarjal Ka-nya, namreč razlikah med starim nače-k>m kolektivnega miru in kolektivne akcije, ki je vtelešeno v Društvu narodov, ter sistemom dvostranskih dogovorov, ki se uveljavlja v zadnji dobi. Kanya se nagiba na novejšo smer, a ker čuti, da bi se s popolno prevlado tega stališča oslabile madžarske pozicije glede narodnih manjšin v sosednih državah, skuša porabiti priliko, da čim prej spravi na diplomatsko mizo probleme, ki ga težijo v tej smeri. Prav tako pa je naravno, da Skuša Kanya izrabiti ugodno priliko, ko se je po zaslugi drugih faktorjev spravilo manjšinsko vprašanje v ospredje. V Budimpešti menijo, da bi mogle iz te prilike nastati koristi za nje. Borba za ureditev novega stanja v Češkoslovaški je tista zadeva, na katero gledajo Madžari z velikim upanjem. Toda zelo so hkrati previdni in rezervirani. Madžarska je bila člen v trikotu Rim - Dunaj - Budimpešta. a sedaj še ni dovolj jasno, kaj bo stopilo na mesto te razrušene kombinacije Kanva je pač naglasil, da s priključkom Avstrije k Nemčiji ni nastopila za Madžarsko kaka aktualna nevarnost in da je ostala njena neodvisnost popolna. Toda znano je, da se na tihem v Madžarski krepko branijo premočnih političnih vplivov, ki se pojavljajo v zvezi z novo situacijo ob njenih zapadnih mejah. Vendar je težišče problematike tudi za Madžare v vprašanjih, ki se tičejo medsebojnega razmerja sil med državami, ki so v srednji Evropi ali se zanjo zanimajo. V tem pogledu pa ni le eden vozel, marveč jih je kar cela vrsta. Kanva je naglasil, da se je njegova domovina nahajala v skupni bojni fronti z Nemčijo za svetovne vojne. Pred leti so v Budimpešti ob podobnih prilikah govorili še več; saj so nam še v spominu časi. ko je madžarski revizionizem računal največ na pomoč iz Berlina, na-dejajoč se, da se bodo iz tega vira okrepile vse premagane države. Toda kmalu potem, ko je narodni socializem v Nemčiji prišel na krmilo, je bilo dosti jasno povedano, da tretji rajh nikako nima in ne more imeti namena, da bi si prizadeval restavrirati gospostvo Madžarov nad mladimi narodi. Prizadevanje Berlina je šlo za tem. da se pridobita mladi državi Rumunija in Jugoslavija za sodelovanje, ne pa da se odbijata, kar bi se zgodilo, ako bi pobožne ideje sveto-štefanske krone našle odziva iz nazna-čcne smeri. Od takrat puščajo madžarski državniki revizionizem ob strani, kadar službeno govore o Nemčiji. Tudi Kanva je storil tako. Kanya pa je v svojem ekspozeju kazal znatno obzirnost tudi v onih poglavjih, ki jih je posvetil Mali antanti. V Budimpešti se ravnajo očividno po navodilu, da se je treba izogniti vsemu, kar bi izzivalo Malo antanto kot celoto ter jo s tem le še okrepilo. Kanya se je spričo tega prizadeval, da svoje očitke naslovi na posamezne od maloantantnih držav. Pri tem je razumljivo, da je izrabil konjunkturo ter se obračal v prvi vrsti zoper Prago, dočim je kritiziral postopanje Rumunije v milejši obliki, a glede nas v Jugoslaviji mu je bilo navodilo očividno v dobrem razmerju, ki ga imamo zlasti tudi do onih velesil, na katere prvenstveno računa Madžarska. Brez dvoma imajo prav oni, ki pričakujejo, da se bo razvila madžarska politika glede narodnih manjšin v skladu z rezultati, ki jih bo prinesla kampanja sodetskih Nemcev. V poštev pa je treba jemati, da so madžarske manjšine v različnih pogojih le v posameznih državah. V Češkoslovaški so domala le v obrobnem pasu tik ob državni meji, torej v položajih, ki najbolj spominjajo na teritorialno razvrščenost Nemcev v sudet-skem obrobju. Na Rumunskem je drugače. Tam so Madžari sicer do neke mere tudi v obrobnem pasu ter vrh tega v večjih mestih, toda poglavitni del jih biva v notranjosti Transilvanije, v njenem vzhodnem in južnovzhodnem pasu, to se pravi: skoro v osrčju moderne Rumunije, in obdani so od vseh strani z rumunskim prebivalstvom. V naši državi so Madžari najbolj raztreseni in le zelo malo jih biva neposredno ob meji. TRILETNA VOJAŠKA SLUŽBA V ČSR Češkoslovaška hoče biti pripravile na na vsako presenečenje - Zakon o podaljšanju kadrovskega roka pride že v kratkem pred parlament Praga, 8. junija, h. Politični odbor ministrov je sklenil predložiti parlamentu predlog o podaljšanju vojaškega kadrske-ga roka od sedanjih dveh let na tri leta. Vojaki z višjo šolsko izobrazbo, ki so služili do sedaj dve leti kot aspiranti za rezervne oficirje, bodo služili tudi v bodoče samo dve leti, če bodo napravili oficirski izpit. Poseben odbor, z guvernerjem Narodne banke dr. Englišem na čelu, bo prihodnje dni po vsej republiki razpisal javno zbirko za kritje izdatkov v zvezi z izrednimi vojaškimi ukrepi. Enaka zbirka je bila že sedaj prirejena v malem obsegu in je dala povoljne rezultate. Nameravana vsedržavna zbirka bo imela značaj nekakega notranjega posojila. Vtis v Berlinu Berlin, 8. junija, br. Današnji berlinski listi poročajo, da. je čsl. vlada na svoji današnji seji sklenila uvedbo triletnega vojaškega roka, da bi na ta način povečala stanje vojske in bila pripravljena na vsako morebitno presenečenje. V nemških krogih so te vesti zbudile veliko pozornost in vidijo v tem dokaz, da je Češkoslovaška trdno odločena braniti svoje stališče in svojo suverenost. To pa smatrajo tudi za dokaz solid-nosti češkoslovaških državnih financ, ker bi sicer ne zmogla tako velike obremenitve državnega proračuna. Zaradi podaljšanja kadrovskega roka povečani izdatki za vojsko se bodo krili deloma s prihranki, deloma pa z naknadnimi krediti. Odmev Hodževega govora v Angliji London. 8. junija, d. Govor predsednika čsl. vlad« dr. Hodže, ki ga je imel na bin-košbni ponedeljek v Bratislavi, so v Angliji sprejeli z velikim zanimanjem, zlasti glede na ponesrečeno manifestacijo Hlinkove stram- ke na binkoštno nedeljo. Vsi angleški listi so objavili obširne izvlečke iz govora, pri čemer ugotavjajio, da je izzval navdušeno pritrjevanje pri slovaških kmetih ki so prisegli, da bodo enotnost češkoslovaške države vedno branili. >Baily Telegrajphc poroča, da so neštete množice vzklikale ministrskemu predsedniku, ko so Slovaki prisegli, da so vedno pripravljeni braniti češkoslovaško državo. Praški dopisnik »Timesa« poroča, da je slovaška ljudska stranka po parlamentarnih volitvah leta 1935 z odpadom slovaške narodme stranke mnogo izgubila. »Dai-ly Herald« označuje ponedeljkove izjave dT. Hodže na veličastnem shodu v Bratisl.: ' i kot izredno učinkovite in energične. l>r. Hodža je na Flinkovo zahtevo po avtonomiji odgovoril z pozivom k edinstvu spričo vojne nevarnosti. >Dai!y Herald« poroča, da so izjave dr. Hodže in potek ponedeljskih mamifestacij v Bratislavi potrdili češkoslovaško enotnost. »News Chronicle< poroča, da se je manifestacij pretekli ponedeljek v Bratislavi udeležilo skoro 100.000 ljudi, ki so prišli z zastavami in napisi kakor: »Slovaki hočejo češkoslovaškoo republiko! Dr. Hodža in ne Hliinka je naš "program!« List poroča nadalje, da izdeluiie češkoslovaška vlada poleg narodnostnega statuta tudi poseben načrt za Slovaško. Obenem objavlja razgovor z voditeljem delegacije ameriških Slovakov, Hletkom, ki je deja/1: Mi hočemo avtonomijo za Slovake toda v okviru češkoslovaške države. Protestiramo, ker skuša manjšina, kakor so sudetski Nemci, tolmačili našo zahtevo kot znak, da hoče slovaško ljudstvo razbiti češkoslovaško republiko. Zadnja etapa občinskih volitev Praga, 8. junija, d. Za prihodnjo nedeljo 12. t. m. so razpisane volitve v 8.170 občinah. Izmed teh jih ima 1880 nemško večino. V več kot 4.000 občinah je bila vložena enotna kandidatna lista, zaradi česar bodo volitve v resnici izvedene samo v Ogorčenje v Angliji Zaradi ponovnih napadov na angleške ladje v španskih vodah je pričakovati energičnih angleških ukrepov London, 8. junija, h. Zaradi parlamentarnih počitnic danes ni bilo običajne redne seje ministrskega sveta, pač pa so se sestali na posvet vsi v Londonu navzoči ministri. Zunanji minister Halifax se je že včeraj vrnil v London in je v zunanjem ministrstvu proučeval mednarodni položaj po komplikacijah v Španiji. Angleški uradni krogi presojajo položaj zelo resno. Angleško javno mnenje je zaradi ponovnega bombardiranja angleških ladij v španskih vodah silno ogorčeno in bi vladi hudo zamerilo, če bi še nadalje oklevala in ne izdala energičnih zaščitnih ukrepov. V političnih krogih zatrjujejo, da bo v spodnji zbornici postavljena zahteva, naj vlada izda sli-čne energične ukrepe, kakor jih je izdala svoječasno proti piratstvu podmornic v za-padnem delu Sredozemskega morja. V zadnjih petih mesecih je bilo napadenih v španskih vodah 18 angleških parnikov, od katerih jih je bilo več potopljenih, 27 mornarjev ubitih. 37 pa ranjenih. Angleška vlada proučuje sedaj možnost uvedbe posebne zračne kontrole, ki naj bi se izvajala paralelno s pomorsko kontrolo. V londonskih vojaških krogih presojajo sedanje španske dogodke pesimistično in so prepričani, dia gre za namerno izzivainje, ki naj bi preprečilo angleško posredovalno akcijo za dosego premirja v Španiji. Po rimskem mnenju zračna kontrola nemogoča Rim, 8. junija, o. Pobuda angleške vlade za preprečen je letalskih napadov na nezavarovana mesta v Španiji m Kitajski, se po informacijah italijanskih listov v praksi ne bo mogla izvesti. Če bo angleška vlada še dalje vztrajala na tem. da ustanovi nevtralno komisijo z nalogo, da prouči učinke letalskih napadov, na nezavarovana mesta, bi služil rezultat ankete angleški vladi samo kot kažipot za bodoče zadržanje v nadaljnjem razvoju dogodkov v Španiji in Kitajski. Da bi se Anglija postavila na čelo širše mednarodne akcije na podlagi konvenci- Po veliki večini so raztreseni med drugim prebivalstvom, tako da nimajo ruti relativne niti absolutne večine. More se tedaj misliti, da narekuje različno politiko napram posameznim državam Male antante tudi različno stanje madžarskih manjšin samo. Zelo je nadalje poučno primerjati, kako obzirno je Kanya govoril o razmerju do velikih sil. Dobro se zaveda, kako krepko se Velika Britanija uveljavlja v politiki srednje Evrope, pa je zato samo ob sebi umljivo, da želi ostati Budimpešta z Londonom v najboljših odnoša-jih. S tem je naznačena obenem tudi politika do Francije. Razmerje med Anglijo in Italijo se je izboljšalo in ta sporazum mora biti kot nekaka druga smernica tudi za Madžarsko. Politika Madžarske je politika čakanja na ugodne prilike. Vse to je odsevalo bolj aH manj določno tudi iz Ka-nyevega ekspozeja. je o humanizaciji vojne, ne smatrajo za verjetno. Daladier o zaščiti francoske meje Pariz, 8. junija. w. Ministrski predsednik Daladier je po povratku s franeosko-španske meje dal novinarjem naslednjo izjavo. Vlada bo izdala energične ukrepe, katerim bo za vsako ceno priskrbela popolno spoštovanje. Vsako letalo, ki se bo odslej pojavilo na francoskem ozemlju, bo takoj napadeno in preganjano. Na licu mesta sem izdal vse potrebne ukrepe. V Panylu sur Mer je koncentrirana glavna protiletalska obramba in je odtod možna tudi uspešna obramba Cerbere. V okrožju Ariege so protiletalske baterije že povsod zavzele svoje postojanke. V Perpignanu je koncentriranih 16 eskadril lovskih letal, ki bodo neprestano patrulirala ob meji. Razen tega so pomnožene vse posadke vzdolž meje. Vsi ti ukrepi bodo ostali v veljavi vse dotlej, dokler bomo smatrali to za potrebno in upam, da je s tem varnost francoske meje dovoljno zaščitena. Če bo potrebno, bomo izdali Se ostrejše ukrepe. Ciano po jde v London London, 8. junija. w. Obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Londonu je sedaj že sklenjena stvar. Točen datum njegovega prihoda bo objavljen prihodnje dni. Grof Ciano bo ostal v Londonu tri dni ter bo imel razgovore z ministrskim predsednikom Chamberlainom, zunanjim ministrom Halifaxom in drugimi člani angleške vlade. Glavni predmet razgovorov bodo vprašanja, ki so v zvezi z uveljavljenjem in izvajanjem angleško-italijianskega sporazuma. Obenem bodo seveda obravnavali tudi druge pereče mednarodne probleme. Spor med Penijem in Ekvadorjem Quito, 8. junija, d. Zunanje ministrstvo republike Ekvador je objavilo naslednji komunike: Perujske čete imajo še vedno zasedene ekvadorske plantaže, ki so jih zasedle 1. junija. Ekvadorski oficirji in vojaki, ki so bili ujeti, so še vedno v zaporu. Republika Peru je pomnožila svojo posadko v Rocafuerte ob Rio Napo. Nadalje je koncentrirala svoje čete v pokrajini Tum-bes. V Puerto Pizarro je poslala tri topni-oarke in 10 letal, v Tumbes Sullana pa 3 polke. Ekvadorske obmejne oblasti so sporočile v Quito, da se republika Peru pripravlja, da bi zasedla otok Matapalo v zalivu Guaja Quila. ki pripada republiki Ekvador. Ekvadorska vlada je proti temu protestirala ter opozorila, da se nahajajo na otoku zgolj kolonisti, ki so brez vsakega varstva, ker ni tamkaj nobene vojaške posadke in bi zaradi tega kolonisti lahko postali žrtev zavratnega napada od strani Peruja. Ekvadorska vlada pričakuje sedaj od-govckr perujske vlade. približno 4.000 občinah. Na nemškem področju bodo volitve v celi vrsti večjih mest, teko v Libercu, v Teplicah, Trutnovu, Lito-meržicah itd. Izmed jezikovno mešanih mest bodo volili med drugim v Bratislavi in Ihlavi. Sudetsko-nemška spomenica vladi Praga, 8. junija, h. Uradno poročajo, da so se danes nadaljevala pogajanja ju-ridičnih ekspertov za ustavna vprašanja. Posvetovanj so se udeležili poleg ekspertov vlade tudi eksperti sudetsko-nemške stranke. Pogajanja vlade z zastopniki političnih strank se bodo pričela prihodnje dni. Sudetsko-nemška stranka je izdala komunike, v katerem objavlja, da je narodni poslanec Kundt izročil danes predsedniku vlade spomenico, ki vsebuje v osmih točkah zahteve sudetsko-nemške stranke, kakor da bi bil že narodnostni statut predgovoru v Karlovih Varih. V spremnem pismu opozarja na to, da so gotove ofici-elne informacije napravile v javnosti vtis, kakor da bi bil že narodnostni satut predmet razgovorov med vlado in zastopniki narodnih manjšin. Sudetsko-nemška stranka zahteva, da se ta stvar razjasni ter da se ugotovi, ali naj bodo osnova razgovora in pogajanj načela in predlogi, ki jih je stavila sudetsko-nemška stranka, ali pa narodnostni statut, ki ga je sestavila vlada. V tem primeru si sudetsko-nemška stranka pridržuje pravico, da zavzame svoje stališče, ker ji vsebina narodnostnega statuta do sedaj še ni znana. V javnosti je ta objava vodstva sudetsko-nemške stranke vzbudila vtis, da se hoče sudetsko-nemška stranka pogajati v imenu vseh narodnih manjšin in da ne priznava za osnovo pogajanj narodnostni Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—% Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124 3125. 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon St. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 3, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. statut, ki ga je sestavila vlada, marveč zahteve, ki jih je postavil Henlein. Sezona v kopališčih na višku Praga, 8. junija. AA. V znanih kopališčih Karlovih Varih, Marjanskih Lažnih, Fran-tiškovih Lažnih in drugod je letoviška sezona na višku. Gostov iz tujine zaradi dogodkov v začetku meseca maja ni bilo dosti, v začetku junija so se pa razmere normalizirale m je zdaj v teh zdraviliščih že mnogo gostov iz tujih držav. Pokazalo se je, da so vsi glasovi o nenormalnih in izjemnih razmerah v teh krajih brez sleherne podlage. Zato se je dotok tujih gostov normaliziral, tako, da kažejo ta češka zdravilišča tudi letos isto sliko kakor druga leta. Prevoz nemškega premoga v Avstrijo Berlin, 8. junija, h. Nemške državne železnice so ukinile prevoz premoga iz Gornje Šlezije v Avstrijo preko češkoslovaškega ozemlja. Od danes naprej gredo transporti izključno po nemškem ozemlju ob češkoslovaški meji preko Saške in Bavarske v Avstrijo. Poljska in ČSR Varša\'a, 8. junija, h. Naraščanje blagovnega prometa med Poljsko m Češko je napravilo v poljskih gospodarskih krogih zelo ugoden vtis m ustvarilo povoljno razpoloženje Posebno štejejo Češkoslovaški v zaslugo, da je usmerila velik del svojega uvoza in izvoza preko poljske luke v Gdi-nji. Izboljšanju medsebojnih gospodarskih odnošajev bo služila tudi udeležba Češkoslovaške na poznanjskem ve! esej mu. Pogajanja za Tevizljo sedanje trgovinske pogodbe med Poljsko in Češkoslovaško se bodo tako pričela v zelo povoljnih prilikah in v poljskih krogih upajo, da bodo dovedla do zelo zadovoljivih rezultatov ter da bo gospodarsko zbližan je med obema državama pripomoglo tudi k političnemu zbliža-nju. Resne besede iz Amerike Namestnik ameriškega državnega tajnika za zunanje zadeve o stališču Amerike do politike napadalcev WaShington, 8. junija, d. Namestnik državnega tajnika za zunanje zadeve, Sayere, je imel včeraj po radiu govor, v katerem je zelo ostro označil politiko Zedinjenih držav proti politiki napadalcev. Praktični načrt, ki ga je obrazložil, vsebuje naslednje točke: 1. Likvidacija izolacijske pol5 trke, 2. Ustanovitev mednarodnega razsodišča, 3. Ojačenje mednarodnega sodelovanja, 4. O jajčen je mednarodnega prava, kajti, kadar so v akciji izvenzakonske sile, pomeni nedelavnost slabo stališče proti nasilstvu, 5. Pravica se ne more smatrati kot nasilstvo. Sayere je nato nadaljeval: Amerika kna lepo nalogo, da postane upanje po vojni utrujenega sveta. Naše koristi in naša civilizacija nam ukazujejo, da se strnemo in branimo pravico proti nasilstvu ter zakon proti anarhiji, Jcajti drugače se nam ne bo posrečilo zagotoviti miru. Naša zunanja politika je posvečena temu visokemu cilju. V diplomatskih krogih so mnenja, da ima ta Sayerova izjava predvsem namen izzvati primeren odmev v javnosti Zedinje- nih držav. Pri tem namigujejo, da bo v bodoče stališče ameriške diplomacije odvisno od vprašanja, v koliki meri bo javnost Zedinjenih držav ta govor ugodno sprejela. Kar se tiče odmeva v inozemstvu, ne dopušča način, kakor je Savere razpredeM države in narode na svetu, nobenega dvoma, kako bo sprejet njegov govor v glavnih mestih drugih držav. Prav tako upajo, da bodo Sayerove kategorične izjave streznile vse, ki pletejo vojne intrige in snujejo napadalne načrte. Roosevelt proti podpiranju nezakonitih vlad WaSbington. 8. jun. AA. Havas: Roosevelt je izjavil, da bo v bodoče moral odvzeti pilotsko dovoljenje tistim ameriškim letalcem, ki bi se v kaki tuji revoluciji borili v vrstah., ki se bore proti zakoniti vladi. Roosevelt ni pojasnil razlogov za to izjavo, pač pa je znano, da so ameriški letalci podpirali mehiškega uporniškega generala CediBo. Blumov uspeh Strankin kongres je z veliko večino sprejel od Bluma predlagano resolucijo — Levičarska skupina izstopila iz stranke Pariz, 8. junija, o. Kongres socialistične sitranke ie bdi ob pol 2. ponoči zaključen s sprejemom resolucije, ki jo« je predlagal Leon Bilum in ki je dobila 4.843 glasov. dočim je resolucija Ziromskega dobila 1.795, resolucija voditelja revolucionarne lovilce Piverta pa 1.424 glasov. 259 delegatov 6e je vzdržalo glasovanja. Po kongresu so člani revolucionarne levice sklenili izdati manifest francoskemu pro-letarijiata, ki bo naperjen proti dosedanji politiki socialistične stranke ter bo naDAnnunzijevo tajno življenje«. Nj. Vts. knez namestnik na ljubljanskem velesejmu Ogledal si Je z velikim zanimanjem zlasti cestno razstavo — Obiskovalci velesejma so mu prirejali tople ovacije Ljubljana, 8. junija. AA. Danes ob 11. je obiskal ljubljanski velesejem Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Knez namestnik se je v spremstvu adjutanta polkovnika Poleksiča pripeljal s svojega dvorca na Brdu z avtomobilom, ki ga je sam šo-firal. Ob 10.55 so ga sprejeli in pozdravili pri vhodu na ljubljanski velesejem ban dr. Natlačen ter predstavniki uprave ljubljanskega velesejma. Ko so ljudje, ki so se mudili tačas na velesejmu, opazili kneza namestnika, so ga začeli navdušeno pozdravljati. Knez Pavle si je najprej ogledal razstavo »Cesto«. Pri vhodu v ta paviljon ga je pozdravil predsednik ljubljanskega društva za ceste dr. Vrhunec, ki je visokemu gostu tudi pojasnjeval grafikone, s katerimi je prikazano splošno stanje naših cest. V italijanskem oddelku razstave je kneza namestnika pozdravil inž. Butorac, grafikone pa je pojasnil inž. Dragutin Kopf. šef tehničnega oddelka za cementno industrijo. Po odhodu s cestne razstave se je Nj. Vis. knez namestnik zelo pohvalno izrazil o razstavi ter izjavil, da se bo tudi v bodoče kot dozdaj z vso vnemo zavzemal za delo tega društva. Potem je obiskal francoski paviljon, kjer ga je pozdravil francoski konzul Remerand, za njim ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe t^ končno lektor francoskega jezika na ljubljanski univerzi La Croix. Odtod je knez namestnik odšel v tekstilni pa.viljon, kjer se je posebno zanimal za našo domačo obrt in industrijo. Ko je Nj. Vis. knez namestnik zapuščal ljubljanski velesejem, se je zelo pohvalno izrazil o tej veliki prireditvi. Prostore sejmišča je zapustil ob 12. ter se odpeljal nazaj v svoj dvorec na Brdu pri Kranju. Množice so mu ob njegovem odhodu ponovno prirejale velike ovacije. Nj. V. kraljica Marija na Jadranu Split, 8. junija. AA. Davi se je pripeljala v Divulje pri Splitu Nj. Vel. kraljica Marija s svojo sestro, rumunsko princeso Elizabeto. Nj. Vel. kraljica se je pripeljala z dvornim vlakom na postajo Donji Kaštel, kjer so jo pozdravili ban primorske banovine Josip Jablanovič, splitski poveljnik divizijski general Marko Mihajlovic in dvomi zdravnik dr. Jakša Račič. Nj. Vel. kraljica in Nj. Vis. princesa sta se prisrčno zahvalili za pozdrave, nakar sta se odpeljali z avtomobilom na letalsko poveljstvo v Divulje, kjer ju je pozdravil admiral Marjan Polič s poveljnikom obrežnega pqveljstva, kapitanom bojne ladje Kušer-jem in poveljnikom pomorskega letalstva, kapitanom bojne ladje Nardelijem. Mornariški oddelki so izkazali Nj. Vel. kraljici in Nj. Vis. princesi čast. Visoka gosta sta se nato odpeljala v Miločer. Kanton v plamenih Z uničevanjem mest hočejo Japonci oslabiti kitajsko moralo - Četrtek, 9. VL 1938. = Dve nemški svarili L«lfldon. 8. junija, br. Reuter poroča, da so Japonci v pretekli noči ponovno izvršili strašno bombardiranje Kantona. Okrog polnoči se je pojavilo nad mestom nad 30 težkih japonskih bombnikov, ki so vrgli na mesto več sto bomb. Razdejali so vodovodno in električno centralo, tako da je ostaio mesto brez vode in luči. Več bomb je padlo tudi v mednarodno koncesijo. Ena je zadela angleški konzulat, pri čemer sta bila dva Angleža "n dva Kitajca ubita. Tudi na portugalski konzulat ie padlo več bomb in je začelo poslopje goreti. K sreči so ogenj hitro pogasili. Japonci so metali na mesto tudi zažigal-ne bombe. Nastali so ogromni požari, ki lih ni mogoče pogasiti ker primanjkuje vod p. Teli okraji mesta so v plameniih. Bombardiranje je traialo polne tri ure. Mesto nudi danes sliko strahotnega nzdeijanja. Koliko človeških žrtev je zahteva] ta napad, se ne da niti približno ugotoviti, vs-eikakor pa je število smrtnih žrtev izredno veliko. Francoski in angleški poslanik v Tokiju d- -f r -p~vno protestirala pri japonskem zunanjem ministru zaradi napadov na nezaščitena mesta, toda japonski zunanji minister ie odgovoril, da bodo Japonci napadali vsako niosto v katerem s>o kafkoršnikoli voiaški objekti. Med Kitajci izziva po5etje Japoncev rilno ogorčenje in še bolj podžiga njihov odpor proti Japoncem. Honskongr, 8. junija, o. Japonci so za- Balbo postane podkralj Abesinije Rim, 8. junija, o. Poleg izprememb na važnih mestih italijanske uprave, ki so bile že napovedane, se je zvedelo, da bo sedanji generalni tajnik fašistične stranke Starace imenovan za generalnega guvernerja v Libiji, maršal Balbo pa bo postal podkralj in generalni guverner Abesinije namesto vojvode Aoste. ki je po operaciji na slepiču že na povratku v domovino. Senator Bolchi.ni naj bi postal državni podtajmk za notranje zadeve namesto poslanca Gvidona Bufari-nija. čeli zavzeti otok Amoj nasproti Formoze cb južni kitajski obali močno utrjevati. Po zanesljivih informacijah nameravajo iz njega napraviti drugi Singapur. Utajeni Amoj bi dominiral v južni Kitajski ter bi znatno zmanjšal vrednost Singapurja, ogražal pa bi tudi Hongkong. 600 žrtev eksplozije v gledališču v Tiencinu Rim, 8. junija, d. »Giornale d'Italia« po--roča iz Tiencina, da je bil v tamošnjem gledališču izvršen atentat. V gledališče so spravili neznanci peklenski stroj, ki je med predstavo eksplodiral ter porušil celo poslopje. Doslej so ugotovili, da je bilo pri eksploziji ubitih 100 ljudi, 500 pa ranjenih. Puji bo postal kitajski cesar? Rim, 8. junija, o. Agencija Štefani poroča iz Šanghaja, da trdijo v tamošnjih krogih, da se vlada v Pekingu, ki je prevzela upravo osrednje Kitajske po japonski okupaciji Pekinga, pogaja z zastopniki mandžur-skega cesarja. Pogajanja trajajo že dalje časa ter pričakujejo, da bo mandžurski cesar proglašen za cesarja Kitajske. V tem primeru bi svojo prestolnico premestil v Peking. Laburisti odklanjajo ljudsko fronto London, 8. junija, h. Stremljenje po ustanovitvi enotne levičarske fronte v Angliji, slične francoski ljudski fronti, se je popolnoma izjalovilo. Najprvo je delavska stranka soglasno odklonila osnovanje ljudske fronte, danes pa je dudi združenje konzumnih zadrug na svojem kongresu v Scarboaoughu enodušno odklonilo vse tozadevne predloge. Madžarsko letalo na naših tleh Beležke Dva lepa sestanka JNS ob severni meji V torek zvečer je bil v mariborskem Narodnem domu sestanek zastopnikov organizacij JNS iz Maribora. Predsednik mestne sreske organizacije dr. Lipold je pozdravil urednika »Jutra« dr. Verčona, ki je imel nato zanimivo predavanje o aktualnih problemih današnje evropske politike. Njegova izvajanja so poslušalci spremljali z napeto pozornostjo in na koncu predavatelja nagradili z viharnim aplavzom. Na binkoštni ponedeljek je imela svoj občni zbor občinska organizcija JNS v Črni pri Prevaljah. Lepo okrašeno veliko dvorano restavracije Geršak so docela napolnili strankini pristaši, med njimi zlasti mnogo rudarjev. Predsednik inž. Viktor Fettich je v svojem poročilu orisal plodno in agilno delo strankine organizacije v pretekli poslovni dobi ter zlasti podčrtal razveseljivo znamenje, da organizacija v teh težkih časih na številu svojega članstva ne le ni izgubila, temveč še močno pridobila. Enako zadovoljivi in z zadovoljstvom sprejeti sta bili poročili tajnika Antona Govejška in blagajnika Miška Peru-ša. Ko je dobil odbor razrešnico, je bil izvoljen naslednji novi odbor: predsednik Franc Čufer, podpredsednik Anton Govej-šek, tajnik Pavel Cesar, blagajnik Miško Peruš; odborniki: inž. Fettich. Turk, Se-kavčnik, Buhner, Peteln, Urbančič, S. Peruš in Štumberger. V nadzorstvu so: Mar-kovič, Modre in Plajer. Obenem je bilo na občnem zboru sklenjeno, da se bo za Črno ustanovila tudi mladinska JNS. Po občnem zboru je bil shod, na katerem je poročal o političnem položaju Bogdan Pušenjak iz Slov. Gradca. Podrobno je obravnaval zlasti ona socialna vprašanja, ki danes najbolj zanimajo našega rudarja. Končal je z nazornim orisom mednarodnega položaja. Zborovalci so njegova izvajanja sprejeli z viharnim odobravanjem. JNS izven Slovenije V ponedeljek zvečer je sklicala s reška organizacija JNS za mesto Split konferenco, na katero se je zbralo članstvo v zelo lepem številu. O političnem položaju je poročal prvi podpredsednik JNS Jovan Ba-njanin, ki je med drugim ostro obračunal z raznimi političnimi špekulanti. Podpredsednik Banjanin je dalje v družbi senatorja dr. Andjelinovič in narodnega poslanca inž. Paštroviča obiskal severno Dalmacijo in govoril na sestankih JNS v Sibeniku, Skradinu, Bratiškovcih, Bribir-skih Mostinah, Benkovcu, Ninu in v Bio-gradu na moru. Predsednik JNS Peter Zivkovič je po-setil v družbi senatorja Dunjiča Novi Sad in se tam sestal z voditelji novosadskih organizacij JNS. črnoglede misli „Obzorau »Obzor« razpravlja o političnem položaju in o stanju, v katerem se nahaja tako zvani hrvatski narodni pokret. Zagrebški starina toži, da so »med nami ljudje, ki trdijo, da smo zamudili poslednja leta nekaj politično nadvse ugodnih trenutkov. Mnogi naši ljudje se vprašujejo, ali nas novi dogodki ne bodo našli morda nepripravljene, tako da se bomo lahko še dolgo nahajali v takem položaju, v kakršnem smo danes. Ta strah je tem večji, čim bolj se izgublja ugodna atmosfera, ki je zavladala za hrvatske težnje po petomajskih volitvah 1. 1935. Naš svet je namreč ugotovil, da te volitve niso dale takih posledic, kakršne smo pričakovali. Nastopil je zastoj, neko brezbrižno optimistično pričakovanje, da se bodo dogodki razvijali ugodno za nas tudi brez našega neposrednega sodelovanja. To pričakovanje je bilo zaman. Zaradi tega je nastopila reakcija v obliki pojemanja nekdanjega hrvatskega narodnega navdušenja in razrahljanja duhovne strnjenosti našega naroda.« »Nastale so tu in tam tudi razne razpoke«, toži dalje »Obzor«. »Pričele so se akcije, številčno sicer slabe, toda polne sovraštva proti vodstvu HSS in KDK. Po petomajskih volitvah si takih akcij sploh ni bilo mogoče predstavljati. Ako bi vstal takrat kak posameznik in napadel politiko službenega vodstva hrvatskega narodnega pokreta, bi se dvignila proti njemu vsa hrvatska javnost kakor en mož. Danes molči ta javnost kljub vsem še tako ostrim kampanjam proti vodstvu HSS in KDK. Po teh znakih sodeč se mora že ugotoviti, da nekaj ni v redu. Treba bo iskati Ahilovo peto hrvatske politike v njeni taktiki. V politiki ni dovolj samo dobra volja, da se dosežejo uspehi.« »Obzor« po teh. bržčas naročenih ugotovitvah previdno dostavlja, da so morda malo prečrnoglede. Vendar pa misli, da se stvari razvijajo med Hrvati tako, da se bo treba o njih resno in javno pomeniti v interesu hrvatske stvari in hrvatskih zahtev. še o zlorabi evharističnega kongresa Udeleženec evharističnega kongresa v Budimpešti nam pošilja pismo, v katerem potrjuje vse navedbe, objavljene v »Slovencu« o zlorabi te verske prireditve v madžarske revizionistične svrhe. Dostavlja še nekatere podrobnosti, izmed katerih navajamo sledeče: »Organizacija je bila tako urejena, da so Slovence popolnoma ločili od Hrvatov. Za nas se niso mnogo zanimali, tem več pa so poskušali zanesti zločinske propagande med hrvatske udeležence. Najeti agenti so delili povest »Lepa plavolaska«, ki jo je napisal šef znane bande morilcev dr. Pa-velič o organizaciji marsejskega atentata. Vsiljevali so hrvatskim kmetom in kmeticam tudi ustaški koledar za 1. 1938. in neki dr. Paveličev letak, ki proglaša dr. Mačkov sporazum z beograjsko opozicijo za izdajstvo nad hrvatskim narodom. Premnogi hrvatski človek, ki je prišel v Budimpešto iz verske potrebe, je začudeno gledal, kaj se okrog njega godi, in še z večjim začudenjem poslušal vzklike, ki so bili vse preje nego pobožni. — Delegacije iz posameznih držav so bile v najožjih stikih s svojimi diplomatskimi zastopstvi. Zato smo tem bolj obžalovali, da naši škofje niso odšli na naše poslaništvo in da je cela organizacija udeležbe katoličanov iz Jugoslavije bila izvedena tako, kakor da Jugoslavija nima svoiega zastopstva v madžarski prestolnici. Mnogi med nami so smatrali, da to ni v redu. — Za svetošte-fansko slavnost. ki je sledila evharistične- »Rheinisch-Westfaelische Zeitung«, ki izhaja v Essenu, primerja sedanjo nemško politiko s predvojno in najprej ugotavlja, da so predvojne napake Nemce Izučile, da jih ne ponavljajo več. Nato pripominja: »V letošnjem maju se je često govorilo o letu 1914. Ne želimo tu razpravljati, ali je bilo to upravičeno ali ne, vsekakor pa se motijo tisti, ki hočejo meriti današnji nemški narod po merilu iz leta 1914. Reklo se je, da bi Nemčija popustila, čim bi zapihal veter od onkraj Rokavskega preliva. Toda mi smo danes na isti točki kakor včeraj in predvčerajšnjim. Ne želimo ponavljati predvojnih napak, kakor ne želimo podcenjevati Londona, ki je središče svetovnega imperija in središče, v katerem se tvori svetovno javno mnenje. Ako bi nemški narod ne bil že vzgojen po svojem vodji, bi utegnil biti razvoj poslednjih tednov drugačen. Toda naj se v inozemstvu ne udajajo nadi, da je mogoče potrditi Beneševe besede, češ da so najtežji trenutki že minili. S kolikšno odgovornostjo se dotikamo vprašanja, lahko Beneš presodi po našem zadržanju, naj pa nikar ne dvomi, da jemljemo zadevo zelo resno.c Pozornost zasluži tudi članek, ki ga je v nemški reviji »Deutsches Adelsblatt« objavil general Metzsch, znani nemški vojaški publicist. General Metzsch svari v Vse objektivno evropsko časopisje je te dni poročalo o hudem porazu, ki ga je doživela Hlinkova stranka s svojim federalističnim programom. Njen manifestacijski zbor v Bratislavi se je ponesrečil in ko se je drugi dan nato v istem mestu zbralo nad 100.000 Slovakov, je mogel predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža, ki je sam Slovak ugotoviti, da Hlinkova stranka ne predstavlja danes slovaškega ljudstva, ker je i po mandatih i po številu glasov daleč v manjšini. Ogromna večina Slovakov zvesto vztraja v taboru češkoslovaškega edin-stva. Z resničnim osupnjenjem čitamo sedaj v ljubljanskem »Slovencu« poročila, polna zaslepljenega sovraštva proti ideji, ki je za bratsko državo ravno tako življenjskega pomena, kakor je jugoslovenska misel za Jugoslavijo. Uvodoma skuša »Slovenec« predstaviti ves konflikt, v katerem se danes nahaja češkoslovaška republika, kot posledico sovjetske intrige, ki hoče v srednji Evropi zanetiti krvavo vojno. Kot dokaz navaja celo čestitko predsednika Sovjetske unije Kalinina prezidentu dr. Be-nešu! Vsi incidenti na meji med CSR in Nemčijo so povzročeni po agentih Sovjetske Rusije. Da sporazum med Italijo in Francijo še ni uspel, je krivda Moskve. Njeni agenti hujskajo v CSR ljudi tudi zoper Hlinko in zoper slovaški narod.. Te svoje čudne informacije pripisuje »Slovenec« nekim neimenovanim londonskim listom in celo angleškemu zunanjemu ministrstvu! Ko pa je tako odpravil splošno evropsko situacijo, ugotavlja, da slovaška ljudska stranka »odklanja lažno predstavko o nekem češkoslovaškem narodu«. Nato zatrjuje, da je bilo na Hlin-Fleg predstavnikov oblastev in organizacij so bili zlasti številno zastopani ameriški rojaki, ki so se bili nedavno pripeljali v domovino na oddih ali bivajo med nami že daljši čas. Med njimi je bil tudi senior naših Amerikancev, »konzul slovenske Amerike« v Ljubljani, g. Rems. Ko je vlak privozil na postajo, je godba »Zarje« zaigrala gostom veselo koračnico v pozdrav. Kar je prišlo Slovencev, so izstopili, članom »Zore«, ki so nadaljevali vožnjo do Zagreba, pa so predstavniki Ljubljane pri vlaku sporočili pozdrave domovine. V imenu bana jim je izrekel dobrodošlico izseljenski komisar ravnatelj Fink, v imenu mestne občine šef mestnega tujsko-prometnega urada dr. Brilej, v imenu hrvatskega društva »Napredek« in Hrvatov, ki živijo v Ljubljani, pa elektromehanični podjetnik Perčinlič, ki je predsedniku »Zore« izročil obenem krasen šopek domačega cvetja. Za pozdrave se je zahvalil predsednik »Zore« Hlavs, ki je obljubil, da se bodo hrvatsiki pevci iz Amerike na povratku ustavili s kratkim gostovanjem tudi v Ljubljani. Ko je vlak odpeljal, so ob novem peronu predstavniki oblastev in organizacij pozdravili še ameriške Slovenke. Tu so spregovorili ravnatelj Fink, dr. Brilej, zastopnik Narodnega izseljenskega odbora Makše, predsednik Rafaelove družbe in zastopnice katoliških ženskih organizacij V preprostih, a prisrčnih besedah sta se v imenu ameriških žena zahvalili Pongarčeva in Če-bularjeva. Na senčnem vrtu kolodvorske restavracije jim je nato zastopstvo Francoske linije — naše Amerikanke so se preko oceana pripeljale z največjim in najmodernejšim prekomornikom sveta, francosko »Nor-mandie«, ki je v kratkem času postala nekakšen oficielen parnik ameriških Slovencev — serviralo okusino domačo malico, med katero so članice Slovenske ženske zveze imele dovolj prilike, da v prijateljskem pomenku z rojaki od tod navežejo novih stikov na domovino. Smrtna nesreča na progi pri Celju Lokomotiva je ubila očeta štirih otrok Celje, 8. junija železniška proga med Celjem in Laškim pri km 524. nekako v sredini med apneni-kom v Pečovniku in tremerskim mostom, je bila danes točno ob 10.03 dopoldne po-zorišče nesreče, ki je zahtevala življenje očeta štirih otrok. V omenjenem predelu zaključuje gradbeno podjetje U. Nassimbeni iz Maribora regulacijska dela na Savinji v tretji etapi. Delavci vozijo gramoz iz struge Savinje k železniški progi. Tako je peljal pri regulaciji Savinje zaposleni 441etni mali posestnik Štefan Bokan iz Otovcev v mur-skosoboškem srezu danes dopoldne s sa-rnokolnico gramoz po deskah k železniškemu tiru in tam izsul gramoz. Vsled ropo- ta, ki ga povzroča veliki bager, ni slišal, da se bliža osebni vlak iz Laškega, ki prihaja v Celje ob 10.06. Lokomotiva je treščila v Bokana in ga odbila s tako silo, da je v loku odletel 10 in pol metra daleč ter obležal ob progi z zlomljenim tilnikom in strto lobanjsko bazo. Strojevodja je ustavil vlak, da bi prepeljal ponesrečenca v Celje. Ker pa je bil Bokan že mrtev, je vlak takoj odpeljal proti Celju. Na kraj nesreče sta kmalu prispeli policijska in železniška komisija, ki sta ugotovili dejanski stan, nakar so prepeljali Bokanovo truplo z avtofurgonom v mrtvašnico na bolniško pokopališče v Celju. Bokan zapušča ženo s štirimi otroki. Eden otrok ima 6. drugi 5 let, ostala dva pa sta dvojčka, stara šele pet mesecev. Slaščičarji so imeli svoj kongres Za druge izdelujejo slaščice, njim samim pa mnoge skrbi grenijo delo in kruh Ljubljana, 8. junija V dvorani zbornice za TOI so se dopoldne zbrali slaščičarji in medičarji iz vse kraljevine k m. vsedržavnemu kongresu svoje strokovne zveze. Zborovanje je vodil predsednik Lubardič iz Beograda, pozdravno besedo vnanjim udeležencem pa je kot domačin spregovoril predsednik ljubljanske sekcije Karel Vilar iz Logatca. Pred prehodom na dnevni red je bila med živahnim odobravanjem sprejeta vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru n. in knezu namestniku Pavlu ter pozdravne brzojavke članom ministrskega sveta in banu dravske banovine. Ko so funkcionarji podali poročila in je bila soglasno sprejeta razrešnica, je predsednik zveze Lubardič poročal o predlogu za spremembo obrtnega zakona, slaščičar Karel Lenardič iz Ljubljane pa je izčrpno razpravljal o staniu slaščičarske obrti v dravski banovini. Razmere, v katerih živi slaščičarska stroka predvsem po krivdi Sušmarstva v Zagrebu in savski banovini, je prikazal podpredsednik zveze Stjepan Kostinčer iz Zagreba, o križih in težavah, s katerimi se bore naši slaščičarji na severni meji pa je govoril delegat Hieh iz Maribora. Na koncu je bila z živahnim odobravanjem sprejeta resolucija, ki bo dostavljena vsem odločujočim instancam in iz katere povzemamo: Poglavitno zlo, pod katerim trpi slaščičarska obrt v naši kraljevini, je šušmar-stvo, ki grozi udušiti to važno panogo naše domače delavnosti. V zadnjih letih so se posebno uveljavili tako zvani orientalski slaščičarji, ki do leta 1927. niso imeli značaja obrtnikov, temveč so samo kot »alvandžije« in »bozadžije« izdelovali halvo, božo in sudžuke in svojo robo raznašali po mestu. Za njimi so začeli v slaščičarsko področje posegati peki, gostilničarji in lastniki bifejev. Največ škode trpe slaščičarji zaradi nerodne stilizacije točke 64 člena 23 obrtnega zakona, ki označuje izdelovanje sladoleda kot neko posebno obrtno delavnost, čeprav predstavlja sladoled samo sezonski artikel, ki je bil domena slaščičarjev, odkar obstoji njihov stan. Po točki 4 člena 76 predloga za spremembo in dopolnitev obrtnega zakona, ki ga je izdelalo ministrstvo za trgovino in industrijo, bodo smele v bodoče tudi gostilne, kavarne, bifeji in obrati sorodnih strok izdelovati slaščičarske proizvode. Ista točka slaščičarne uvršča med gostinske obrate. Slaščičarji zahtevajo, da se vse takšne spremembe zakona ukinejo. Prav tako je nujno, da se čim prej izda poseben zakon o pobijanju Sušmarstva, Prepove naj se tudi izdelovanje in prodaja slaščičarskih izdelkov po mlekarnah, barakah Ltd. Na koncu so v resoluciji zbrane naslednje zahteve: 1) minister za trgovino in industrijo naj svoj odlok o razdelitvi dela med slaščičarsko in orientalsko-slaščičar-sko obrtjo z dne 7. aprila 1936 razširi na vso kraljevino; 2) čim prej naj se s posebnim odlokom določi delovno področje pekovske obrti; 3) vsem banskim upravam naj se naroči, da gostilničarji in lastniki bifejev nimajo pravice, prodajati slaščičarske izdelke izven lokalov, prav tako ne smejo izdelovati in prodajati sladoleda; 4) v vprašanju sladoleda naj se čim prej spremeni točka 63 člena 23 obrtnega zakona; 5) navodilo ministrstva za trgovino in industrijo, po katerem se slaščičarne uvrščajo med gostinske obrate, naj se čim prej umakne; 6) točka 4 člena 76 predloga za spremembo obrtnega zakona naj se spremeni v tem smislu, da slaščičarnam ostane značaj samostojne obrti, kakršna so od nekdaj; 7) do definitivne izdaje zakona o pobijanju šušmarstva, naj se banskim upravam priporoči strožji postopek v vseh primerih, kadar gre za nezakonito izvrševanje obrti; 8) ulična prodaja sladoleda in drugih slaščičarskih izdelkov naj se povsod in brez izjeme prepove; 9) finančni minister se naproša, da se slaščičarski izdelki, ki jih izdelujejo slaščičarji kot obrtniki, oproste luksuznega davka. • Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. Lepe in dobre moške obleke lastnega Izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune. Ljubljana, Gosposka ul. 7. TTVAR OBLEKE, vodeča znamka v kakovosti, modi in ceni. Glavna zaloga Anton Brumec Ljubljana, Prešernova 54, nasproti glavne pošte. Radomlje pojo Radomlje. 8. junija 2e pri vstopu v ta prijetni kraj na ravnini pod Kamniškimi planinami opaziš takoj, da so prebivalci pridnih rok. Nove hišice rastejo iz tal, starejše belijo in modernizirajo, ceste razširjajo, polja skrbno obdelujejo. Ko bi kdo temu kraju priskočil na pomoč in mu zreguliral bistro Kamniško Bistrico, ki ei ut.ira vedno bolj svobodno in razdiralno pot, bi kraj zelo mnogo pridobil Kmet in delavec sta si v tem kraju podala prijateljsko roko. Bližnje Janše. Koni-čevo Duplica im opekarne dajejo kruha delavstvu. polic pa kmetu. Da se je v takem okolju že pred leti dvignil eden najle|jših sokolskih domov, ni nikaka novost. Pred dvema letoma so Padon>lj«mi začutili potrebo po pevskem društvu. A samo petje jih ni zadovoljilo. Ustanovili so si kar glasbeno društvo >Edinost« in danes deluje v tem kraju glasbena šola, mladinski zbor, moški zbor. ki nastopi skupaj z >Lipo« iz Jarš ter pevskim krožkom papirni car jev iz Količeva^ tudi v Ljubljani na koncertu Hubadove župe pri odkritju spomenika skladatelju Emilu Adamiču. Na tinkoštmo nedeljo popoldne se je na vabilo »Edinosti« zbralo na vrtu moderno prenovljene Cerarjeve gostilne toliko prijateljev naše pesmi, da je bilo celo nekoliko godmanja med onimi, ki niso takoj dob', ti i prostora, da bi prisostvovali vrtnemu koncertu v prijetnem hladu košatih lip in kostanjev. Neumorni predsednik društva g. Jančc Šraj je v lepem nagovoru pozdravili množice pevskih prijateljev, med drugimi tudi goste iz Ljubljane od Hubadove župe in Glasbene Matice. »Kjer je petje, ni kletve« je izzvenel njegov Meni pozdrav, ko .je iz grl mladinskega zhora zadonelo Prelovčevo geslo >Edinostk. Ta zbor je zapel nato še s spreniljevanjem klavirja štiri Adamičeve ljubke mladinske zbore in Vent-urinijev >Napresi«. Moški zbor »Edinosti«, ki s« je že večkrat predstavil doma in soseščini. ]e sam zapel dve Jerebovi in Maroltovo »Sovdnški t obe,.k. Nekoliko zreducirani zbor — kdo naj zameri pevcu, ako ga lep dan izvabi po še drugih dolžnostih in vabah! — je dostojno opravil svoj nastop. Združeni zbori iz Jarš, Koli-oeva in Radomelj pa so prav dovršeno zapeli Adamičevega »Lucipeterban« ter Marinko-vičevo »Na Adriju«. Na koncu ie zadonela še »Hej Slovani«. Med odmori je sviiral Estov jazz ki .je poleg več harmonik zabaval ix> vrtnem koncertu mlado in staro. Vsa glasbena prireditev se je vršila pod vodstvom idealnega pevovodje Rudolfa Božiča, ki zasluži za svoje pionirsko kulturno delo vse priznanje in pohvalo, ftele po nekaj letih ee bodo pokazali plodovi njegovega dela. ko doraste rod iz njegovega mladinskega naraščaja. Skrbi, nevšečnosti in razočaranja, ki tudi na tem področju ne prizanašajo, naj ne njegove volje in vneme, kakor tudi ne vztrajnosti gospoda predsednika društva. Naj tudi tu velja: Le naprej, brez miru! Spopadi in nesreče v ptujskem okraju Ptuj, 8. junija Brez napada ne minejo pri nas nobeni prazniki. Tako so se tudi na binkoštno nedeljo sprli gostje v neki gostilni v Dor-navi. Trije napadalci so napadli 391etnega kovača Osvalda Petka, ga pretepli in mu z nožem zadali rane na hrbtu in na levici. Nekatere poškodbe so smrtno nevarne. Petka so prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer je izpovedal, da je dva napadalca spoznal, tretjega pa ni mogel opisati. Nadalje je prišlo do spopada pri plesu, prirejenem na binkoštni ponedeljek v neki gostilni pri Sv. Bolfenku. Zvečer je nekdo vrgel na oder med plesalce svinjska čreva, kar je povzročilo vznemirjenje in prepir. V zmedi je potegnil kmečki fant Martin Čeh iz Ločiča samokres in je ustre- »e<3° * ^MeVi*'1 v>e\ vse *r lil kmečkega fanta Franceta Kramberger-ja iz Trnovskega vrha v trebuh. France Kramberger se je na mestu zgrudil okrvavljen. Ponoči so ga odpeljali v ptujsko bolnišnico. Njegovo stanje je brezupno, zato so ga z reševalnim avtom vrnili domov. Med Krambergerjem in Cehom je trajalo že delj časa sovraštvo zaradi nekega dekleta in nenadna zmeda na plesu je dala povod, da je Čeh izvršil svoje brezumno dejanje. Tudi brez nesreč niso minili prazniki. 191etna Marija Kristovičeva iz Dornaveje na vožnji s kolesom tako nesrečno padla, da se je poškodovala po vsem telesu. Poleg zunanjih ima tudi hude notranje poškodbe, vendar ji upajo v ptujski bolnišnici rešiti življenje. V binkoštni noči smo imeli v Ptuju tudi požar in sicer se je vžgala mesna sušilnica Štefana čučka na Slovenskem trgu. Ogenj se je naglo širil in že je zgorel del ostrešja ter velika količina slanine in mesnih izdelkov. Prihiteli pa so gasilci, ki so ogenj kmalu pogasili. Pod novim praporom gorjanskega Sokola Krasna prireditev blejskega okrožja Na binkoštni ponedeljek so se že dopoldne začeli zbirati Sokoli iz bližnjih in oddaljenih krajev. Tudi nebo je naklonilo blagodejno toploto in ožarik) gorenjske vrhove v pozdrav pomembnemu dnevu. Ob 11. je zaigrala na trgu pred cerkvijo sokolska godba z Jesnic in naznanila začetek prireditve. Po popoldanskih skušnjah pa se je formiral sprevod pred Sokotekim domom in kre- vamje. Godba je zaigrala državno himna. Po pozdravu z ostalimi prapori je stopil navdušeno poad ravljen na oder župni starosta. br. Špicar iz Radovljice. Njegove besede so krepko odjeiknile v srcih zbrane sokoi-ske vojske. Ko je čestital društvu k njegovemu uspehu, je godba zaigrala Pesem sokolskih legij. Sprevod je krenil nazaj k So-kotekemiu doma, kjer se je vršil telovaden nil v vas. Reka rdečih srajc Je navdušena pomikala in pela sokolske pesmi. Tri godbe so igrale koračnice. V sprevodu je bilo 8 društvenih in 4 naraščajski prapori. Vseh pripadnikov je bilo 738. od teh 604 v kroju. Ko so se zvrstili pred govorniškim odrom, se je zgrnila okoli njih množica domačinov in radovednežev. Pozdravne besede je izrekal društveni starosta, ki ie posebej pozdravil župnega starosto br. J. Špicarja in ostale Sokol«. Nato je v imenu odsotnega kuma razvil društveni prapor, ki je prava umetnina. Z navdušen/jem je praporščak prevzel prelepi prapor v ču- ..______hftej&kega sokotekega okrožja. Vsi oddelka so nastopila s prostimi vajami. Med najlepše smemo šteti proste vaje člacKjv in vaje ženske dece »Skrjanček poje.. < Clami so se izkazali tudi na drogu, bradlji in konju. Vseh telovadcev je nastopiilo 550. Po nastopu so si mnogi ogledali prapor, ki ima v drogu zabitih lepo število okusnih spominskih žebljičkov. Oddaljenejša društva eo z godbami odhitela skupno na postajo, odkoder so se Sokoli poživi jen i im navdušeni za nove podvige odpeljali na vse strani. Bližnji pa so se povoselili po trudapolnem delu. Sirova fantovska bitka v Dobindolu Dve žrtvi so morali prepeljati v bolnišnico Urina sela, 7. junija Med krojaškim pomočnikom Kumpom iz vasi Hriba pri Unšnih selih in fanti iz Do-bindola je že nekaj časa trajalo sovraštvo radi deklet. Ko se je mudil Kurnp zadnjo nedeljo maja v Dot-indolu. je prišlo med njim in fanti iz Dobindola in bJižnih vasi do prerekanja in do pretepa, pri katerem je dobil Kump nekaj zaušnic. 2e tedaij se je odločil, da 6e maščuje za pojete udarce. Na binkoštno nedeljo je priredilo gasil, društvo v Dobindolu, igro enodejanko in pro6to za bavo v Gasilskem domu. To priliko je uporabil maščevalni krojaški pomočnik Ln si poiskal zaveznikov med mladeniči, Kočevarji v Crmošniicah. kjer je uslužben kot pomočnik in med prijatelji v vasi Podturnu pri Toplicah. Na pomoč je poklical tudi svojega brata, uslužbenega v Novem mestu. Fante iz Podtuma je povabil na binkoštno nedeljo v Novo mesto, odkoder so se še dopoldne vrnili v Toplice. Tu jih je pogostil, nato pa so se s kolesi odpeljali v Dobindol, kjer eo bili spočetka čisto mirni. Gasilska veselica, ki je bila dobro obiskana, se je vršila v lepem razpoloženju. Ko 6o prišli fantje iz Črmošnjic in Kumpov hrast n Novega mesta, je bila zbrana večja družba Kumpovih pristašev, ki je začela izzivati Kmalu se je vnel hud pretep. V nekaj trenutkih eo bile povrnjene vse mize in polomljeni stoti, katerih noge eo razgrajačem služile za orožje. Mahali in udarjali so na vse strani. Vse pomirjevaaije treznejšBh Ija-di je bilk) brezuspešno. Razbijali so dalje in napravite samo na razbitih kozarcih m kilenicah oikolii 500 din škode. Več mladeari-čev je bilo poškodovanih. Dva izmed njih. so morali odpeljati v bolnišnico. Eden od teti ima baje razbito lobanjo in odtit maainec na roki. Le maščevalni povzročitelj novega pretepa je odnesel zdravo kožo, ker se je potem, ko je razburil duhove, umaknil. V krajih, odkoder so se zbrali žalostni junaki, ki so izzvali vsega obsojanja vreinS pretep, ni naprednih društev, ln tudi udeleženci boja niso včlanjeni v osovraženih naprednih društvih. Izziivači in povzročitelji grdega pretepa pač zaslužijo eksemplawc30 kazen, in to tem bolj, ker so pokal naravnost organizirali. Sto tisoč dinarjev za hajdusko glavo Lov za poslednjim hajdukom homoljskega sreza Žagubica, 8. junija Pred nekaj meseci je bilo razglašeno, da se po našem jugu od nekdanje mnogoštevilne hajdučije skriva samo še kakih 6 ali 7 hajdukov in da so ocene njihovih glav znašale v začetku leta blizu milijon dinarjev. Zdaj ie padla ena dragocena hajduška glava. katero je že nekaj let drzno nosil Jor-govan Mihailovič, ki je najrajši obiskoval razne rudniške obrate ter izvedel nebroj predrznih vlomov in raizbojstev. V soboto popoldne je bilo javljeno orožnikom ▼ fca-gubici v homolisketm okraju, da se skriva hajduk Jorgovan pri neki ženski v samotnem naselju pod planino. Orožniki go se takoj podali v navedeno naselje ter obkolili hišo, v kateri se je hajduk skrivaL Niso doL go čakalijkmalu so ee odprla vrata im dva oborožena človeka sta naglo krenila navkreber. Na klic orožnikov sta se takoj vrgla na tla in naperila puške. Razvila se je ogorčena borba in orožniški kaplar Markovič je bil v smrtni nevarnosti, ker ga je hajduk Jorgovan že podrl na tla in vihtel nad njim bodalo. Pravočasno pa je raztojnika zadel strel nekega drugega orožnika. Ko je hajduk Jorgovan obležal je njegov pajdaš zbežal. V hiši, kjer smin svojega dragega pokojnika, ki je v času svetovne vojne daroval svoie življenje. Pravilno opremljene prijave s sliko je treba poslati Zvezi bojevnikov Ljubljana. Kolodvorska 25. Dobro pralno sredstvo res dobro — p kateri: -* Poste zadovoljni je »PERION« slovenski izdelek. * Sedem otrok zastrupljenih z marmelado. V Somboru so se za binkoštm ponedeljek igrali otroci na nekem smetišču. Eden izmed njih je našel steklenico, napolnjano z marmelado. Seveda je marmelado pokusid in ker je bila sladka so enako storili ostali o^oci, dokler niso steklenice i-praznili. Kmalu pa jih je začelo zvijat.; v želodcu. Vseh sedem otrok so takoj odpe!jaTi v bolnišnico, kjer se borijo s smrtjo. Otroci so stari od 3 do 12 let. 27.-—28. VI. Trst! Prijave do 20. t. m. »OKORN«. * Z motornim kolesom se je ubil 281etni Silvester Pogačnik, doma iz Podnarta. Pel j a1 se je na binkoštni ponedeljek zvečer po cesti iz Lesc proti Radovljici. Luč nasproti vozečega avtomobila ga je slepila in je v diru treščil v drog ob cesti. Obležal j a na mestu mrtev, medtem ko je njegov tovariš, ki se je vozil z njim zadaj na sedežu, odnesel adravo kožo, čeprav ga je vrglo precej daleč. Silvestra Pogačnika so pokopali včeraj ob veliki udeležba prebivalstva. i POKLJUKA V JUNIJU ZNI2ANE PENZLJSKE CENE 7 dni 14 dni Soba z 1 posteljo Din 525.— Din 980.— Soba z 2 posteljama po osebi Din 490.— Din 900.— boba z 3 posteljami po osebi Din 450.— Din 840.— V cenah je vključeno: soba s tekočo toplo m mrzlo vodo, prvovrstna prehrana, postrežba in takse. Informacije: Smučarski dom — Pokljuka * Podgane so obgrizle berača. Pri Sremski Nfitrovicd je Dušan Jakodrenovič, star 55 let., zašei v revščino žara 'i prevelike x-pravljivosti. Po smrti svoje žene je zapravil svoje lepo posestvo in prišel na bera-rko palico. Ker ga je bilo sram beračiti v svojem kraju, je odšel v druge srem?ke vasi. V vasi Berkasovu pri Sidu je nedavno noč obležal pijan v neki poiati. Tu so se ga ' rtile podgane in mu odirle nos in de-no uho. V današnjih pomembnih časih je VSAK INTELEKTUALEC DOLŽAN, da čimbolj poglobi svoje zr.anje o tokovih, ki usmerjajo usodo našega naroda, Evrope, človeštva. Koltnrna in socialna revija Misel In delo je bogat mesečni zbornik gradiva, ki Vas postavlja sredi razvojnega toka današnjice. Njeni članki, njen obzornik, njena poročila — vsa njena vsebina je neobhodeu vade mecum za človeka, ki hoče globlje pogledati v bistvo naših kulturnih, političnih, socialnih vprašanj in ki si želi širokega razgleda na njih razvoj. Naročite Misel in delo, našo najboljšo revijo. Celoletna naročnina stane le 60 din. polletna 30 Din. Naročnino pošljite na upravo »Misli in dela«, Ljubljana, Gosposvetska cesta. 4. * Nad 300 vlomov in ve? razbojništer je izvršila tolpa, ki je v torek stopila pred veliki senat okrožnega sodišča v Bjek>varu. Vodja tolpe je Stevan Kršuija, ki je imel pod 9eboj šest pajdašev. V teku zadnjih dveh let so nagrabili za kakih 600 tisoč din plena. Nad 200 prizadetih ljudi zahteva odškodnino. Predlanskim v decembru so zločinci napadli učiteljico Jelko Levakovo v Virju in zahtevali denar. Ker jim ga ni hotela dati, so ji z razbeljenim železom žgali podplate in jo taiko prisilili, da jian je izročila 4.000 dan prihrankov in za 5.000 din zlatnine. Maro Požežančevo v Ilovačkem Klo-kočevcu 60 nekoč privezali k postelji in jo davili, nakar so ji ugrabili 12.000 din. Oropali so še celo vrsto samotoo bivajočib ljudi in ©plenili več trgovin. Posebno velik plen jim je padel v roke pri Alojzu Pajtlerju v Bektežu, kjer so odnesli 15.000 din gotovine, zlarto in srebrno uro ter hranilni knjižici z vlogama 60 in 80 tisoč din. Ker vlogi nista biK vinkulirani, so lahko dvigoSa dmar pri Prvi hrvatski štediooici. V blagu je tolpa pokradla vsega skupaj okrog 400 zimskih eu-kenj, 300 raznih oblek, 250 srajc ter nad 500 zflatih in srebrnih ur. Obtožnica obsega 60 strani zato bo razprava trajala 14 dni. Proti trdi stollci in hemoroidom spremljanim s pritiskom krvi močnim utripanjem srca, glavobolu, je naravna »Franz-Josefova« grenčica že davno pre-^kušeno domače sredstvo. Prava »Franz--fospfova« voda deluje milo in zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče. Ogl. reg. br. M. <85/95 * »Gospodinjska pomočnica«. Vsebina 5. in 6. številke: Nedcstaifcki našega socialnega skrbstva. Vprašanje poklicne vzgoje gospodinjskih pomočnic. Gospodinjsko šolstva Povest »Ljudje s Stržižča«. Dekle in prihranki. Poročilo otčnega zbora Zveze gospodinjskih pomočn ic in Banovin sike ženske zveze. Pozor pred zvodniki. Izobrazbi. Kuharska navodila. Nasveti za hišo in dom. Mesečnik, ki stane celoletno le 12 din je med pomočnicami im gospodinjami čim dalje bolj priljubljen in razširjen. Saj si preko ndega povesta dva stanova najbolje, kje vse bi bilo potrebno zboljšanje razmer glede na ureditev zahtev dolžnosti im pravic, izpopolnitev stanovskega znanja, uvedbo nadaljevalnega šci-stva, j&ščita za starost in onemoglost, pravično določitev, uporabo in razdelitev predpisanih Hav&Vr. ^ nodobno. List vodijo gospodinjske pomočnice in prispevajo enako iz raznih krajev s svojimi samostojnimi ela.n-ki in iakustvi. Zato Ta razširjajte med svo>-rr.i sovnstnicami. Pošljite naročnino na upravo lista ("Wolfova ulica 10.), ki vam bo s povratno pošto paslala vse številke tekočega leta. Iz Trbovelj t— Prebivalci Petelinove vasi se pritožujejo, da je cesta ki je 6icer močno frekven-tirana od tovornih in osebnih avtoan oilov, močna zanemarja od odločujočih čkiiteljev. Posebno huda nadloga je prah, ki ga dvigajo avtomobili. Prebivalci Petelinove vasi so že večkrat prosili, da bi se tudi ta cesta Škropila aH do sedaj zaman. Ker po davkoplačevalci^ budi oni, upravičeno lahko upajo da bo občinska uprava to njih željo upoštevala. Dom »ILIRIJA« .PLANICA sprejme na letovanje za meseca julij in avgust več otrok v starosti 8 do 12 let. — Otroci bodo pod nadzorstvom učiteljice. Nelson Eddy ROSALIE Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri Kino Matica Iz Lrablfane u— Ljubljanskemu prebivalstvu! Naše mesto bo te dni imelo prvič priliko, da pozdravi zastopnike trgovskega stanu iz vse države in tudi veliko skupino trgovcev iz bratske Bolgarije, ko se zbero na n. kongresu trgovcev kraljevine Jugoslavija. Ljubljana bo z veseljem sprejela nad 4000 gostov iz trgovskih krogov in jim izkazovala vso svojo gostoljubnost, ker se popolnoma zaveda velikega pomena obiska tako važnega stanu. Vabim lastnike hiš in vse prebivalstvo, da v čast udeležencem UL kongresa trgovce .' okrasi hiše in okna z zastavami 10., 11., 12. in 13. L m., torej v petek, soboto, nedeljo in ponedeljek, ko se bodo gostje mudili v našem mestu in okolici Podpredsednik mestne občine ljubljanske dr. Vladimir Ravnihar, 1. r. urt i-Tinctatnir FILME mar "ga formata (Leica, Contax, Retina itd.) razvijamo v ultra-drobnozrnateni razvijalcu ter pove-iamo na vse veliKosti s primernimi izrezL Foto - Drogerija Ivan Kane, Ljubljana — Nebotičnik. '-i»ii^t«iinmirmmii»iH«nifTtn'fintm»»mtmatimiiMiniMn^ u_ Odkritje Adamičevega spomenika in spored koncerta ob tej priliki. V Hubaiovi župi, vel ar eni zbori nastopijo z naslednjimi Adamičevimi ibori: združeni ljubljanski moški zbori zapo jo Moilitev s sr>~eml jevan'em godbe Sloge. Vodi Fran Venturini. Nato nastopi dekliški zbor II. meščanske šole pod vodstvom prof. ^aharn?rjeve in zapoje Po vodi plava. Drežnisko ter Venček narodnih pesmi. Združeni zbori Edinost iz Radomelj, Lipa iz Jarš in krožek papirnice v Količe-vem pod vodstvom zborovodje Božiča zapoje Vasovalca in Lucipetra-bana. Zbor Krako-vo—Trnovo nod vodstvom prof. Avsenaka zapoje Kmečko pesem, Vse rožice rumene. Završki fantje. Bežigrajsko pevsko društvo Modro devojko in Bog daj pod vodstvom g. Godca. Prvič nastopi delavsko glasbeno društvo iz Ljubljane pod vodstvom A. V račka in zapoje Ti misliš ter Vame zelenka jase. 7bor Gdasbene Matice ljubljanske pod vodstvom ravnatelja Poliča zapoje Zabučale gore in Komarjevo Zenitov. Sloga, ki jo vodi Heri Svetel, Adamičevega Jezdeca v Pavči-čevi priredbi in Zrelo žito. Pevski zbor Sava nasiopi pod Venturinijevkn vodstvom ter zapoje O pofldadama in Venturinijevo Zvezde žarijo pokojno. Ljubljansiki Zvon zapoje Po vodi plava in Kaj delajo ptičke, pod vodstvom Eoreta Matula Kot sklepno toSko ie dala Hubadova župa na spored zbor Ecce dolor, ki ga bodo izvajali s preanljeva-njem fanfar, pod Venturinijevim vodstvom skupni ljubljanski mešana zlori. Pred začetkom koncerta zaigra godba Sloge pod vodstvom dirigenta Svetela Smetanovo Slavnostno predigro nakar odkrije dr. Vladimir Ravnihar v imenu Glaetene Matice Emil Adamičev spomenik. Sledili bodo govori, polagam;« vencev in poklonitev zastav. Adamičeva proslava bo v soboto 11. t m. ob pol 19. pred parkom v Vegovi ulici. n— Ob?ni zbor TRD Atene se bo vršil dne 21. junija v damski sobi Emone ob 20. ari % običajnim dnevnim redom. Vljudno vabimo cDanstvo in prijatelje društva. — Odbor. a— Pozor sladoledarji, hotelirji in slaščičarja Na velesejmu boste spoznati proizvod >Nordpol< za naglo pripravljanje sladoleda vseh vmsL >Nordpol< je naravni proizvod. sestavljen iz pefctina. >Nordpoi< ni torej nobena kemična zmes. »NordpoU je bil uradno preiskan pri Higienskem zavodu v Zagrebu, ki je ugotovil, da nima nobenih človeškemu zdravju škodljivih primesi. Na razpolago srno vam v našem paviljona n« velesejmu. Novo! Helena Rubinstein, kožni preparati se dobijo sefiA« e_ Oft]jsKa so ko is ka župa poziva sokolske edinice izven Celja, ki so prijar vile svoje članstvo za vsesokolski zlet ▼ Pragi da župa nemudoma predložijo po sreskah načelstvih overovljene legitimacije- KINO UNION. »TAJNOSTI DVORCA VOGELOD«. kozmetični preparati tovarne M. E. Mayer — lVien, danes vodijo v kvaliteti in ceni. DROGERIJA KANC, LJUBLJANA židovska oL n— Na pobudo izredno marljivih članov Ljubljanskega komornega kvarteta bo v ponedeljek 13. t. m. v franjčSkainski cerkvi cerkveni koncert, pri ka-terem sodelujejo po-ieg kvarteta gospa Zlata Gjungjenoeva, Aleksander Kolacio in Pavel Ramčigaj. Kvar-teit sam to izvajal naslednja dela: Haydn: Andante Religioeo iz kvarka v g-duru, Beethoven: Molto \dagio iz kvarteta op. 59. a spremljevanjem orgetl pa: Dali Abaco, komcert št 1. Posamezni Slani godalnega kvarteta spremljajo soliste ob sodelovanju orgel. Celotni koncertni spored je zanimiv po svojd sestavi, pa tudi zaradi odličnih solistov. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matic % začetek koncu.ta točno ob 20. n— Drnštvo diplomiranih babie dravske banovine v Ljubljani ima voj redni letai občni zbor v nedeljo, dne 12. juniia, ob pol 10. uri v megistratni posvetovalni dvorani v Ljubljani. Na občnem zboru bo poročala predsednica o 8. mednarodnem babiškem kongresu v Parizu. u— Sklepna produkcija gojencev šole Glasbene Matice bo ,atri, v petek, ob 18.15 v veliki dvorani filharmonije. Tudi tokrat nasiopi jo gojenci klav .iskega in violinskega odidelko. Na klavirju igrajo: Tiringer Jasna, Ahlin Cvetka, Zde' j Janez Brihta Meta, Savmflc Zdeiika, Jugovee Edvard, Mahnič Van da, Petrič Helena, Murgelj Lidija, Zdra-všč Darinka. Jaiklič Daša, Legat Marijan, Trosi tel i Milema. Vrhovnik M?:da, Kunst Li-ijana. Prepeluh Marjanca in Lavreneič Ot-tnar. Na violini pa: Pleterski Janko. Kogej Leopold, Koser Jaroslav, Ogrizek Franc. Podrobni spored se dobi v knjigami Glasbene Matice za 3 din. a— Osebna vest s sodišča. Predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani g. Peter Kcr-šič je odšel na daljši bolezenski dopust Na-domestoval ga bo sodnik g. Tone Avsee. Na počitnice in HOTEL KAZINO na Jezersko, 906 m, visoko alpsko letovišče in okrevališč« Prospekti brezplačno aa razpolago. taL 6L 3, komfortno opremljene sobe, prvorazredna hrana. — Panzija s sobo vred od 46.— din naprej. — Dnevna avtobusna zveza. Iz Maribora a— Uprava »Jutra« in »Večernika« ▼ Maribora sporoča cen j, naročnikom in ta-serentom, da uraduje odslej zaradi poletnega časa od pol 8. do 12. in od 15. do 18.30. a— 32. topniški polk je imel svojo lepo uspelo tradicionalno slavo v spomin na dan, ko so polkovne baterije ob koroški ofenzivi 1919 prvikrat prodrle do Gospo-svetskega polja Dvorišče vojašnice je bilo lepo okrašeno. Topovi so bili okrašeni s državnimi trobojnicamL Po predpisanih cerkvenih obredih, ki sta jih opravila za pravoslavno veroizpoved prota Simeon Ivoševič, za katoliško veroizpoved pa kaz-nilniški duhovnik P. ZavadlaL je polkov-ni poveljnik polkovnik Kiler v slavnostnih besedah proslavljal junaštvo polka ob prodoru na Gosposvetsko polje. Z vzklikom Nj. VeL kraju Petru II. in kraljevskemu domu je zaključil svoja zanosna izvajanja, nakar je sledil strumen mimohod polkovnega moštva. Pri svečanem kosilu so spregovorili polkovnik P. Kiler, ki je pozdravil vse navzoče, nato pa je ma-gistratni ravnatelj Rodošek, ki je izrekel čestitke v imenu mestne občine, R. Le-nard, ki je izrazil čestitke v imenu So-kolstva in dobrovoljcev ter dr. Dolar v imenu Zveze Maistrovih borcev. Popoldne je bila na vojašniškem dvorišču prisrčna vojaška veselica z zabavnim sporedom. Ves dan je bilo v vojašnici Vojvode Put-nika praznično in veselo razpoloženje. a— Smrt vrlega moža. V 56. letu svoje dobe je preminil na posledicah težke, neozdravljive bolezni g. Darko Guštin, zastopnik tvrdk »Oleon« in »Peklenica«, Darko Guštin je bil v mariborskih krogih dobro znan in spoštovan. Po rodu Je bil iz Metlike ter se je v vsem njegovem obnašanju izražala njegova dolenjska dobrodušnost Bil je rezervni kapetan L klase. Napram . sem je bil ljubezniv in odkrito-SJ?en" 0dlik°vala ga je vesela družabnost, toi mu je utirala pot k številnim prijateljstvom. Užival je splošen ugled kot zaveden nacionalist, naprednjak in dober gospodar; to vrlino si je pridobil in poglobil za časa svojega večletnega bivanja v Ameriki. Darko Guštin bo živel trajno v spominu številnih prijateljev in znancev. Žalujočim svojcem naše globoko sočutje! a—Uspela racija. V noči na sredo so izvršili policijski organi racijo v Danjko-vih barakah, kjer so zajeli okoli 10 oseb, ki se niso mogle izkazati, s čim se preživ-^aja Nekatere so pridržali na policiji, kjer ]ih bodo zasHŠevali, druge pa so le a— člani Narodnega gledališča ▼ Maribora gostujejo z iz borno in smehapolno veseloigro >360 iena< v petek, 10. junija, ob 20. uri v Slo*. Bistrici v hotelu >Beograd<. v nedeljo ot 20. uri pa v Rušah v Sokolskem domu. Proskrbifce si pravočasno vstopnice I a— Likvidacija »Ribniške koče«. V torek zvečer je bil v poslovnih prostorih mariborske podružnice SPD zadnji občni zbor zadruge »Ribniška koča«, ki je kakor znano zgradila krasno postojanko »Senjorjev dom« na Pohorju. V smislu sklepa likvidacijskega občnega zbora je vse aktive in pasive omenjene zadruge prevzela mariborska podružnica SPD. a— Vpcpeljena domačija. Zgorelo je gospodarsko poslopje posestnice Marije Di-kaučičeve iz Braunšvaiga pri Račah, ki trpi zaradi tega okoli 20.000 din škode. Ogenj so zanetile iskre iz dimnika. a— Okoli ukradenih 40.000 din. V zvezi z veliko tatvino na škodo posestnika Antona Kocbeka v Novi vasi, o čemer smo poročali, se je sedaj ugotovilo, da Kocbek zato ni prej prijavil zadeve orožnikom, ker je menil, da mu je žena denar skrila, ker se je nekajkrat izrazila da mu bo denar zažgala. Marin pa je svoj tatinski načrt izvajal v presledkih, računajoč s tem, da Kocbekovi njegovih tatvin ne bodo opazili ŠPORT V nekaj vrstah Na teniškem turnirju za mednarodno prvenstvo Francije se naši teniški mušketirji držijo nadvse odlično, proti pričakovanju pa še celo Kukuljevič in Pallada, na katera prav za prav nismo gledali z največjim optimizmom. Senzacija ponedeljskih iger je bil poraz Kukuljeviča proti ameriškemu in svetovnemu prvaku Donaidu Budgeu, v celih 5 setih 2:6, 6:8, 6:2, 6:1, 1:6. To je bil najbolj častni rezultat, ki ga je kdaj dosegel Kukuljevič v svoji teniški karieri. Drugo senzacijo je priredil Pallada, ki je bil po raznih razočaranjih zadnjega časa že skoraj izbrisan iz vrste najboljših, pa je to pot v Parizu zmagal nad drugim češkoslovaškim igralcem Hechtom a 6:3, 6:3, 6:3. Dalje je Punčec dobil proti Madžaru Gaboryju, Mitič pa proti Francozu Abdelsellamu, zmagovalcu Poljaka Spychale. Po teh rezultatih bodo v četr-tinskem finalu nastopili Punčec-Cejnar, Menzel-Mitič, Pallada-Boussus in Destre-meau-Budge. V doublu sta Francoza Petra-Destre-meau zmagala nad našo Davisovo dvojico Punčecom in Mitičem v petih setih 6:3, 6:3, 10:12, 4:6. 6:3, medtem ko sta Kukuljevič in Pallada odpravila Italijana Bossija in Taronlja v treh setih 6:2, 6:2, 6:1. Tako bodo v polfinalu igrali: Destre-meau-Petra : Gabory-Szigeti in Pallada-Kukuljevič : Budge-Mako. Na povratku iz Ljubljane se je BSK na binkoštni ponedeljek ustavil v Sisku in tamkaj nastopil proti prvaku 8. nogometne župe zagrebškega podsaveza SK Slavi ji Beograjčani so zmagali s 4:1. Gledalcev je bilo nad 4.000. Takoj, k» bo končano svetovno prvenstvo v nogometu v Franciji, se bo začela druga zelo važna mednarodna nogometna konkurenca, in sicer tekme za srednjeevropski pokal s prvim kolom na dan 26. junija in revanžnimi tekmami med istimi nasprotniki v nedeljo 3. julija. Razpored tekem in nasprotnikov L kola je naslednji: v Klad n u Hašk-Kladno, v Beogradu BSK-Slavija, v Budimpešti Hungaria-Juventus in Ujpest-Venus, v Milanu Ambrosiana-Kispest in Milano-Sparta, v Brnu žideni-ce-Ferencvaros in v Bukarešti Rapid-Ge-nova. Naša dva predstavnika v tej konkurenci imata precej močne nasprotnike, in sicer drugo in četrto moštvo iz češkega prvenstva. Gradjanski, ki se je moral zadovoljiti s tretjim mestom v ligaški tabeli, se zdaj resno pripravlja za ono že napovedano turnejo v Avstralijo. Seveda so za takšno ekskurzije potrebne precejšnje priprave, po katerih se zaenkrat še ne more reči dokončno, ali in kdaj bo Gradjanski lahko šel na to zanimivo pot. Novi državni prvak Hašk pojde za prvo silo na kratek izlet v Rumunijo in bo v nedeljo igral v Bukarešti proti Venusu. dan nato pa proti reprezentanci Bukarešte. To nedeljo se bo pri nas nadaljevalo kvalifikacijsko tekmovanje za vstop v ligo s povratnimi tekmami T. kola, in sicer v Splitu, med va-raždinsko Slavijo in Splitom, v Banjaluld med ČSK >n Krajišnlkom, v Subotici med Slavijo in Bačko, v Jabuki med zemunsko Sparto in Jugoslavijo, na Cetinju med Gradjanskim iz Skopi ja in Črnogorcem ter v Nišu med saraievskim Saškom in železničarjem. Naš ČSK ima z neodločnem rezu! tatom prejšnje nedelje že precej malo nade, da se bo lahko še v naslednjih kolih potegoval za čast ligaškega kluba. »Eustrovane sportske novosti« št 24. so izšle. Vei;k in zasluženi slavospev je v tej številki napisan novemu državnemu prvaku Hašku; zanimali bodo še članki o najlepšem nogometu, ki ga je gledal Hiigj v igri med Angleži in Francozi v Parizu, dalje podrobna poročila o razburljivem zadnjem kolu ligaškega prvenstva, o velikih usp h:h jugoslovenskega tenisa v Parizu o gostovanju Milarn v Splitu in še mnogo drobiža iz vseh športnih panog. Posamezne številke so po 1 din. SK Adrija. Drevi ob 20 obvezen članski sestanek na običajnem mestu. — V soboto 11. in nedeljo 12. t. m. nagradno kegljanje v papirniški restavraciji na Vevčah. Prva nagrada moško kole V nedeljo 19. t m. avtobusni izlet v Savinjsko dolino. Javiti se je treba do nedelje 12. t. m. v vevški restavraciji. Vsi prijatelji kluba vljudno vabljeni 1 Sestanek motocikli *tov v Celju. Motc-sekcija Hermesa iz Ljubljane bo priredila v soboto 11. t. m. ob 20. v dvorani hotela »Evrope« v Celju sestanek, na katerega vabi vse motocikllste iz Celja in celjskega okoliša. Upamo, da bodo motociklisti pokazali smisel za organizacijo in se bodo udeležili sestanka v velikem številu. Gospodarstvo Spored vsedržavnega trgovskega kongresa v Ljubljani Iz Ptuja j— Rdeči križ v Ptuju priredi v nedeljo 12. t. m. cvetlični dan. Meščanstvo se vabi, da po srvojih močeh prispeva in ne odvrača z nejevoljo mladih proda talk cvetici j— Poročila sta se na binkoštno nede- j ljo v Ptuju g. Alojzij Miki. trgovec pri Sv. Marku nižje Ptuja in gdčna Marijana šegula, hči zavednega slovenskega tapet- ' nika iz Ptuja. Mlademu paru želimo mno- J go sreča. i Kongresni odbor za vsedržavni kongres trgovcev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani je pravkar izdal tiskan spored kongresa in posameznih prireditev. Kongresni dnevi se bodo začeli v petek, 10. junija. Ob 9.30 bo na kolodvoru sprejem bolgarskih tovarišev, ki si bodo popoldne ogledali mesto. Ob 18. jim bo prirejen promenadni koncert v »Zvezdi«, ob 20. pa bo v veliki dvorani hotela »Union« slavnostni koncert Akademskega pevskega zbora v čast udeležencem kongresa Po koncertu bo pozdravni večer v dvorani in v vseh prostorih restavracije »Zvezde«. V soboto, 11. junija bo ob 8. uri zjutraj otvoritev kongresa v veliki dvorani Sokol-skega doma na »Taboru«, kjer bodo izne-šeni referati posameznih zvez trgovskih združenj, na podlagi katerih bo poseben odbor redigiral resolucije. Zasedanje kongresa se bo nadaljevalo popoldne ob 15. uri. Ob 18.30 pa bo pred poslopjem Glasbene Matice v Vegovi ulici monstre-kon-cert Hubadove pevske župe o priliki odkritja Adamičevega spomenika. Za ta dan sta določena dva promenadna koncerta, in sicer ob 11. v »Zvezdi« in ob 18. v parku v Tivoli. V nedeljo, 12. junija bo ob 9. url v veliki dvorani hotela Union svečano zboro- vanje HL kongresa trgovcev kraljevine Jugoslavije, in sicer z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev in konstituiranje svečanega kongresnega zborovanja; 2. pozdravni nagovor predsednika; 3. pozdravi gostov; 4. referat predsednika svečanega kongresnega zborovanja; 5. poročilo predsednika Centralnega predstavništva Zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije; 6. referati predsednikov posameznih zvez trgovskih združenj; 7. resolucije; 8. zaključek kongresa. — Ob 20. bo na čast udeležencem kongrt^a v operi slavnostna predstava »Gorenjskega slavčka«, na Napoleonovem trgu pa ob 20.30 predstava komedije »Lažnik«. Za dopoldne ob 11. pa je vrhu tega predviden promenadni koncert v parku Tivoli. Popoldne bo pred vsem posvečeno ogledu velesejma. V ponedeljek, 13. junija so predvideni izleti in ekskurzije po posebnem izletnem prospektu na podlagi prijav posamezni kov. Vse informacije zaradi prenočišč, irie tov in vseh ostalih prireditev se dobe v Trgovskem domu. Gregorčičeva 27, telefoni: 3197, 4436, 4761. Pisarna stanovanjskega odseka pa bo na glavnem kolodvora, telefon št. 4150. Razstava avtomobilov in vozil na velesejmu Lepo povezana z razstavo »Ceste« je na letošnjem velesejmu velika razstava motornih in drugih vozil. Avtomobilske tvrdke razstavljajo 23 znamk svetovnega slovesa: Adler. Audi. BMW, Chrysler, DKW, Fiat, Ford. Hanomag Diesel, Horch. Hudson Ter-raplan. International Krupp, Lancia, Mercedes Benz, Opel, Pacard. Plymouth. Renault, Saurer, Skoda, Steyr, Tatra in Wan-derer. Škoda razstavlja model svojega »Popular-ja« v pogonu. Točno vidimo delovanje nihalnih osi. ki se prilagodijo še tako izvoženi cesti, saj prestrezajo cestne vdolbine do 17 cm globine. Razstavljeni modeli v prerezu nazorno prikazujejo delovanje motorja in prestav. Priklopne vozove za tovorne avtomobile od 2 do 10 ton nosilnosti razstavlja »Delaport« (Deutsche Lastanhanger Ex-port Gesellscbaft), ki izdeluje po želji pri teh vozovih tudi praktične dviigalne naprave za odlaganje tovora. Novost so razstavljeni praktični vprežni vozovi na gumijastih kolesih. Vožnja s temi vozovi pomen ja vsestranski prihranek: tovor je lahko še enkrat večji, vozilo se prilagodi še tako slabi cesti, odpornost vprege se zavoljo prožnega teka in malenkostnega trenja močnih gumijastih koles s krogljičnimj ležišči podvoji. Številno so zastopane znamke motornih koles. Je to res sodobno vozilo z neslute-nimi možnostmi. Velike tvornice ne zamudijo nobene prilike, da praktično dokažejo svojim odjemalcem veliko kakovostno odpornost svoje znamke. Slovita NSO pošilja najboljše strokovnjake na. težavne ekskurzije, da preizkusijo odpornost izdelka. Dve leti zapored bil njen inženjer Rudolf Lotz s 500 cm* motorjem v Severni Afriki. Lani v septembru je prevozil s spremljevalcem dolgo pot 6000 km in ni imel kakor zatrjuje na vsej dolgi poti niti strojnega defekta niti defekta na gumah. Številne so tudi znamke razstavljenih dvokoles od najcenejših do najdražjih. Med naj z veste jše razstavljalce moramo pač šteti naše mengeške in jarake izdelovalce vozov, saj so njihove kočije, njihovi breki, kolesi j i, lovski in športni vozovi znani že po vseh delih naše drž. Seveda bodo pridobila vsa našteta vozila na svoji vrednosti in velikem pomenu šele takrat, ko bomo imeli v državi res ceste, kakor si jih idealno zamišlja letošnja velika razstava. Bilanca „Šipada" Šumsko industrijsko podjetje Šipa d d. d. objavlja v »Službenih novinaih« svojo bilanco za leto 1937. V tej bilanci so že upoštevane spremembe v smislu uredite o sanaciji in reorganizaciji Šipada, ki je Izšla 15. ju-nuarja t. L Po dolgi vrsti let je Šipad lani prvikrat zaključil svojo bilanco z dobičkom, in sicer v višini 3.0 milijona din: leta 1936 je znašala izguba 1.4 milijona din, skupaj z izgubo v prejšnjih letih pa neknj nad 15 milijonov. Po uredbi od 15. januarja t. 1. je finančni minister stavil na breine obratnega kapitala glavne državne blagajne ministru za gozdove in rudnike na razpolago 19.6 milijona din z namenom, da se porabi za izravnavo izgube, ki jo je imel doslej šiipad zaradi vzdrževanja prometa na družbeni železniški progi Jajce—Mlinište do l. 1935 (po bilancah je znašala ta izguba na leto okrog 1.3 milijona din). Ta zno-sek se je obračunaj tako da «) se v enaki višini zmanjšale terjatve direkcije šum v Banjaluka in ministrstva za gozdove in rudnike za dolžno f-umsko takso do konca leta 1905. Uredba nadalje določa, da se bodo vsaiko leto odpisale izgube Šipaoa pri vzdrževanju prometa na omenjeni progi na isrti način s preknji-žem>em na račun dolžne šumetke takse za do-tično leto. Kakor re razvidno iz družbine bilance, je ta transakcija že izvedena in je bilanca sploh razčiščena. Izločena je izguba, ki je do konca leta 1936 narasla na 15.04 milijona din. Ker je družba imela za kritje te izgube na razpolago 19.6 milijona din, bi moral ostati znesek 46 milijona din. Ta znesek se je očitno porabil še za druge odpise poleg tega pa še del rezerv. Rezervni fond je nazadoval od 4.3 na 3.4 milijona din, specialna rezerva v višini 4.5 milijona din ni več izkazana in je očitno uporabljena za odpise. Iz bilance je izpadla tudi zavarovalna rezerva v višiind 3.9 mili jona din, podporni fond pa je zmanjšan od 2.2 na 0.3 milijona dim. Kakor vidimo, je bil znaten del rezervnih fondov uporabljen za razčišSenje bilance. V bilanci tudi ni več izkazan pokojninski fond, ki je bil v zadnji bilanci vnesen z vsoto 3.8 milijona din. Obveznosti oodietja 90 zadnia leta precej narasle. Leta 1933 so znašale 56 milijonov, leta 1936 S« 108 milijonov, najnovejša bilanca za lansko leto pa izkazuje 125.6 milijona din obveznosti, poleg 7.75 milijona din akeeptov. To povečanja obveznosti je pred- vsem v zvezi s priključitvijo »Durmitorja« in »Drvarja«. Skupna vsota družbenih obveznosti pa se bo zmanjšala pod 100 milijonov čim bo izvršena druga uredba v zvezi s sanacijo Šipada. ki je izšla prav tako 15. januarja in predvideva povišanje glavnice od sedanjih 20 na 50 milijonov na ta način, da bo minister za gozdove in rudnike prevzel vse nove delnice v višini 30 milijonov din. Ta transakcija se bo izvedla prav tako na breme dolžne gozdne takse ter ostalih pristojbin, ki jih Šipad dolguje šumski direkciji v Banjaluki, odnosno na breme glavne državne blagajne. V bilanci za leto 1937. je upoštevana že fuzija z »Durmi torjem« in Tvornioo celuloze »Drvar« kar je povzročilo na shrani pa-siv povečanje obveznosti, na 6trani aktiv pa predvsem povečanje investicij, ki so izkazane v višini 21.4 milijona din (prejšnje leto 11.5). Postavka efektov, kjer 60 bile doslej knjižene delnice »Durmitorja« in »Drvarja«, pa se je zmanjšala na 1.9 milijona din (prejšnje leto 12.0). Družbine železnice so izkazane z višjo vsoto skoro 10 milijonov din (prejšnje leto 7.4). Nazadovala je vsota dolžnikov na 56.7 milijona din (66.7), zaloge pa so narasle na 39.5 milijona din (29.3). Posebej so izkazane kupljene nepremičnine »Krivaje«, in sicer z vsoto 6.7 milijona din. Splošni stroški 90 lani znašali le 3.5 milijona din (4.9), stroški zavarovanja 0.8 milijona din (0.8). davki 1.1 milijona din (0.95), narasla pa je postavka obresti na 3.3 milijona din (1.9). Kosmati dobiček od prodaje lesa se je povečaj na 11.5 milijona din (8.7), nova pa je postavka kosmatega dobička pri celulozi v višini 1.0 milijona din. NACE TJ NAJBOLJŠA POCENI BRITVICA vsako rezilo vsake britvice je v sakem omotu v; enako ostro ^E2^^™ trpežno Gospodarske vesti = Ostavka predsedništva Saveza trgovskih združenj v Splitu in ljubljanski trgovski kongres. Iz Splila poročajo, da so predsednik Saveza trgovskih združenj primorske banovine dr. Uroš Kraljevič in oba podpredsednika Ivo Žaja iz šibenška in Jakov Dvornik iz Splita podali ostavko z naslednjo motivacijo: »Ker eo potem, ko je glavna skupščina saveza dne 22. majja L 1. sklenila, da predstavniki saveaa kakor tudi trgovskih združenj e področja primorske banovine prisostvujejo vsedažavnamu kongresu trgovcev v Ljubljani, nastop taki momenti, ki uiso v skladu s storjenimi sklepi na skupščini saveza, zato podpisani izjavljamo, da smo primeram izvajati konsekvoice in dati ostavko na častna mesta v predsedništvu saveza. Dr. Uroš Kraljevič, Ivo Zaja, Jakov Dvornik. = Poštna hranOi oa v maju. Hranilne vloge na knjižice so se pri Poštni hranilnici v teku meseca maja v nasprotju s prejšnjimi meseci zmanjšale, in sicer za 58 milijonov, tako da so ob koncu maja znašale 1296 milijonov din (lani 1101), medtem ko je vnašalo stanje vlog ob koncu aprila 1354 milijonov. Čekovne vloge pri Poštni hranilnici pa so v teku maja znova rrecej narasle, in sicer za 138 na 1332 milijonov din (lani 1659). Čekovni promet je v maju dosegel 7651 milijonov nasproti 6754 milijonom v lanskem maju. = Trgovinska pogaJanja % Grčijo se bodo po beograjskih vesteh pričela 10. t. m. v Atenah. Naši delegaciji bo načeljevaJ dr. Sava Obradovič, načelnik trgovinskega ministrstva. Borze 8. junija Na ljubljanski borzi je bilo danes v privatnem kliringu za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 28.75. Nemški klirinški čeld stanejo v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu 14.50, za konec junija pa v Zagrebu 14.45 in za konec avgusta 14.48. Na zagrebškem efektnem tržtSču je Vojna škoda pri mirni tendenci notirala 482.50 — 484 (v Beogradu je bil promet po 483J25). Do zaključkov pa je prišlo V 92£0 —- 98.76 kiTd^u^mn^SjeS po 210. Ljoblju*. Amsterdam 2416-15—2430.75 Berlin 1756.53 — 1770/40, Bruselj 740.19 — 745.26, Curih 996.46 — 1003.52, London 216-21 — 218-27, New York 4343-50 — 4379.81, Pariz 121.09 — 122-53, Praga 151.83 — 152.94, Trst 229.44 — 232^3. Curih. Beograd, 10, Pariz 12.1850, London 21.7325, New Y505 S ČRTO* 505 BONBON EVROPE Izdeluje pri nas samo >UNIONc Zagreb. Blagovna tržišča ŽITO '+ Chicago, 8. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 73.25, za sept. 75; Koruza: za julij 57.125. + Novosadska blagovna borza (8. t m.). Tendenca prijaznejša. Pšenica: 78/79 kg; hašk a 220 — 225, sremska 220 — 225; bana.t eka 214 — 223; taSka potiska 222 — 228. Koruza: baška 115 — 117; banatska lil — 113. Oves: baški 180 — 1®: slavonski 180 — 185. Ječmen: baški in sremski 63/64 kg 180 — 182.50. Moka: baška >0g< m >0gg< 327.50 — 337.50; »2c 307.50 — 31750; >5< 287.50 — 297.50: >6< 267.50 — 27760; >7< 227.50 — 23750; >8< 12260 — 127.50. Otrobi: baški in sremski 115 — 122.50. BOMBA2 '+ New Yor», 7. junija. Tendenca sta§-na. Zaključni tečaji: za Junij 7.86 (8.03), za avg. 730 (8.07), za okt. 7.93 (8.11). xvn. zlet sokolske župe Ljubljana Vsem društvom, udeležencem župnega zleta! Navodila za župni zlet: 1. Tekmovalci in tekmovalke morajo biti v soboto 11. junija ob 14. uri 45 min. preoblečeni in pripravljeni za zbor. Ce ob času zbora manjka kak član vrste, tedaj vrsta ne more tekmovati. 2. Slačilnice za vse oddelke so v telovadnih prostorih Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. 3. Tekmuje se v določenem popolnem telovadnem kroju, v prostih panogah pa v kroju za te panoge. (Za vsako nepravilnost se zniža vrsti ocena.) 4. Tekmovalci iz vnanjih krajev, ki morajo > Ljubljani prenočiti, dobe prenočišče zastonj. 5. Skušnje za skupne vaje začno v nedeljo ob 8 url na telovadišču Ljubljanskega Sokola. 6. SlaSIlp5<5e v nedeljo bodo za moške oddelke v Narodnem domu, za ženske oddelke v poslopju Klasične gimnazije pri Narodnem domu. Telovadci morajo biti v slačilnicah ob 7.30, pripravljeni za odhod k skušnjam. S seboj morajo imeti kontrolne listke. Skušnje so obvezne. Kdor ne bo pri skušnjah, popoldne ne bo nastopiL Ob tej priliki bo izvršen poseben strog pregled prostih vaj za vse priglašence zleta v Pragi. 7. Pregled slavnostnih krojev članstva in naraščaja, prijavljenega za zlet v Pragi, bo ob 10.30 istotam Kogar ne bo k pregledu v slavnostnem kroju, bo od j avl jen. 8. Sprevod bo ob 11. uri s telovadišča. Začetek zbiranja za sprevod je pol ure prej. V sprevodu bodo le slavnostni in telovadni kroji. 9. Javna telovadba začne popoldne ob 15. uri. Deca in naraščaj mora biti v slačilnicah pripravljena za odhod o bl4. uri, članstvo ob 14.30. 10. Udeleženci zleta, telovadci in netelo-vadci morajo imeti rietni znak, ker bodo imeli le z njim dostop k vsem prireditvam in na vse prostore. Netelovadci dobijo znak v svojih društvih, ali pa na dan zleta pri zletnih blagajnah. Iz dosedanjih prijav k tekmam, sprevodu in za javno telovadbo je priglašenih okoli tri tisoč telovadcev naše župe. Z udeležbo vseh priglašenih bo XVIL župni zlet naša zmaga. V to ime na svidenje. Zdravo! Sokolska župa Ljubljana. Stoletna pravda za ogromno zapuščino Pravico do nje si lastita zakonca Schulze v Selnici Maribor, 8. Junija. Pred več kakor 100 leti se je bavila evropska javnost z veliko dediščino in zadeva še do danes ni našla konca. Gre za ogromno vsoto, ki v našem denarju predstavlja vrednost okrog 2 milijardi Zadeva je tem bolj zanimiva, ker še živi glavni dedič v naših krajih, in sicer v Selnici ob Dravi 2e nad 30 let se bori za svoje pravice, a brez uspeha. Tudi nekateri časopisi so pisali o tej dediščini, kakor tudS o borbi za njo, vendar se zadeva ni premaknila z mrtve točke. Vsa stvar pa je stopila v nov stadij ob priključitvi Avstrije k Nemčiji. Zgodovina tega pravljičnega bogastva je zelo zanimiva: Leta 1833. je umrl v Benetkah trgovec Anton Ditrich, ki se je bil svoječasno selil iz češke in vse svoje premoženje zapustil sorodnikom. Mož je služil kot krmar pod francoskim kapitanom Thier-ryem. Temu je nekoč rešil življenje in lz hvaležnosti mu je Thierry zapustil vse svoje zaklade, ki jih je bQ nabral med svojimi pustolovskimi vožnjami po morju. Ditrich se je pozneje naselil v Benetkah kot trgovec in je svoje premoženje še povečal. Kmalu po njegovi smrti je bila v Vero-ni zapuščinska razprava in je bilo vse njegovo premoženje dodeljeno zakonitim dedičem, ki so bili javno pozvani ,naj uveljavijo svoje pravice. Junija istega leta je opolnomočeni notar Trubert v Benetkah napravil seaiam inventarja za pokojnim Ditrichom, ki Je zapustil tri palače in sicer v bližini doževe palače v Benetkah palačo ob Canalu, hišo na otoku Kriku in slavni gradič Ahileon, kjer je svojčas bivala avstrijska cesarica Elizabeta in M Je bil poaneje noklonjen cesarju Viljemu; dalje je zapustil štiri čevlje široko in visoko skrinjo zlata v vrednosti 31 milijonov frankov, razno zlatnino in srebrnino v vrednosti 2 in pol milijona frankov, 800000 križanih tolarjev v vrednosti 9 milijonov frankov, 6 zabojev srebrnine, 6 zabojev srebrnih svečnikov, 6 kočij, 2 zaboja redkih dragocenosti in kamnov, 100 pozlačenih stolov 51 beneških zrcal, mnogo pohištva, 2 novi ladji z dragocenim tovorom v skupni vrednosti 104,817.000 frankov v zlatu Te dragocenosti so ab ranih pri državni banki v Benetkah, pozneje pa so dali to zapuščino v vrednosti takratnih 50 milijonov goldinarjev v Prriz, kjer še danes čakajo na dediče. Takoj po Thierryjevi smrti je namreč francoska dižava prijavila zahtevo glede izročitve zapuščine in zavrnila zahteve dedičev glede premoženja. Francija je dosegla, da so bile zahteve dedičev zavrnjene. Pri zadnji pravdi leta 1<»32 so dediči izjavili, da so zadovoljni, če se jim prizna 20 milijonov frankov, čeprav je bfla zapuščina poprej cenjena z obrestmi vred na 31 milijonov Zlatih frankov. Takratni ministrski pred-SPKfciik Tardieu in tedanji finančni minister Renault sta zastavila vse svoje moči, da se nesoglasja glede Thienryjeve zapuščine odstranijo, toda pred obravnavo važnega predloga je Tajrdieuierva vlada padla in vsa stvar je »pet ostala na mrtvi točki. Dediči pa niso mirovali, temveč so nar JeH odvetnika, ki Je vso stvar pognal v tek. Za drugi dal premoženja pokojnega kapetana Thierryja, M Je prešlo v last trgovca Ditričha, se bon eden glavnih dedičev. ga, Ana Schulze iz Selnice ob Dravi ,ki je pravnuikinja pokojnega Ditričha. Ditrich je namreč zapustil hčerko, ki se je poročila z nekim Seemanom. Ta je spet imel hčerko, ki je poročila nekega Franca Veheta, doma iz Mrazovlc pri Hariču na Češkoslovaškem. Ana Schulze je nje* gova. hčerka in je danes stara 74 let; njen mož, ki je mehanik, pa jih ima 76- Oba stanujeta na Slemenu 80. nad Selnico, že nad 30 let se Schulze bori za dediščino svoje žene in izdal je za odvetnike že Okrog' 100.000 din. Schulze je pred leti doznal .da so Habs-buržani še pod Avstrijo spravili glavni del zlata, srebrnine in dragocenih kamnov na Dunaj, palače in ladje pa so proglasili za svojo lastnino. Za zadevo se je zavzel dunajski notar Wesely, ki je že leta 1807. dosegel, da se premoženje pokojnega Ditričha izroči dedičem. Avstrijska vlada je bila tedaj pripravljena nuditi odpravnino 70 miljonov goldinarjev, toda predno Je prišlo do tega ,je notar Wesely umri. Zadeva je spet zaspala, naposled pa je prevzel Schulzeve interese dunajski odvetnik dr. Samuel Weiss, ki pa je L 1906. vso stvar pustil na mnru in ga ni več zanimala. Glede te dediščine se je tudi bavilo mariborsko okrožno sodišče v Mariboru, ki je dediče večkrat zaslišalo, rezultat tega pa je bil ničev. Schulzevi pa niso popustili nikdar Mož je potoval na Dunai in pcslal več prošenj na cesarsko pisarno, ki je 3. septembra 1912 priznala odpravnino v znesku 2 milijonov zlatih kron. Schulze je bil zadovoljen, zahteval pa je, da mu denar takoj izplačajo. Ker mu niso ugodili, je prosil za avdienoo pri cesarju Francu Jožefu tn nra hotel izročiti prošnjo. Cesar na Scbul-zeja ni sprejel, nakar ga je ta večkrat hotel obiskati v ischlu, kjer pa so Schtfl-zeja s sinom vred aretirali. Pozneje so ga izpustili in mu ponovno priznali 2 milijona zlatic kron ter 10.000 kron za razne stroške. Denarja mu seveda niso izplačali. Cesarska pesarna je sicsr nakazala manjše zneske, toda tudi ti viri so kmalu usahnili. Leta 1916. se je Schulze obrnil do takratnega cesarja Karla, ki pa je. odgovoril, da ni kompetenten, a njegova tašča .vojvodkinia Parmska, je SchuLaeju izplačala 20 kron-.. Vsi originalni dokumenti so se nahajali v rokah avstrijske vlade. Ko se je Schulze ponovno ob rni na Dunaj, so mu dejali, da so vsi dokumenti postali žrtev požara dunajske justične palače, kar najbrž ne bo ras, pač pa je verjetno, da so bili v varnih tresorih. Zadeva pa je prišla po priključitvi Avstrije k Nemčiji v nov Stadij. Danes se je zglasEl v naŠTn uredništvu drevesničar Peter Korman iz Kumna nad Fak>. Ta je namreč posodil Schulzeju okrog 100.000 din, za kar se mu je ta že leta 1924. pismeno zavezal, da mu bo odstopal polovico dediščine. Kormdn je napel vse moči, da pride zadeva spet v normalni tir. Nedavno se je dedinja Ana Schulze obrnila na kanček-rja Hitlerja in ga prosila, da se zavzame za stvar, Peter Korman pojde osebno k Hitlerju, da mu pojasni zadevo to ga prosi, naj pospeši rešitev tega vprašanja. V Rne de la Pabt, kjer imajo svoje trgovine največji pariški draguljarji, je prišel pred dnevi zbiralec redkosti monsieur Bas-sanger. Stopil je v trgovino z žlahtnimi kamni, vzel iz žepa eleganten tok iz ysnja in privzdignil kapico. Na notranji strani etuija se je zableščala velika črka N s cesarsko krono na vrhu. V toku je bil na svileni podlagi prstan z velikim smaragdom, r smaragdu pa vrezan grb svetega rimskega cesarstva. Pogled na to reč je trgovcu z dragulji za trenutek zaprl sapo. Potem se je možu razvezal jezik. Dejal je kratko: »Poročni prstan!«. Predmet, ki je ležal na mizi pred njim, je bil za sto let izginil svetu izpred oči, kajti s kronskimi insigni-jami Napoleona Bonaparta je izginil tudi cesarjev poročni prstan. Monsieur Bassanger je razložil, kako je prišel v posest te dragocene relikvije velikega Korzičana. »Prstan je prišel iz države, ki zdaj ni več samostojna država!« je izjavil. Ime osebe, ki je prstan izročila ostane tajno za javnost. Že pred dvema letoma so bili mr. Bas-sangerja opozorili na Napoleonov poročni prstan, ki ga je svojčas blagoslovil tedanji pspeft, nakar ga je Napoleonov pastorek Eugen Beaumarchais prinesel ▼ Pariz ter | ga pozneje nosil v svatbenem sprevodu. Pri kronanju je imel Napoleon poročni prstan na palcu vrhu belih rokavic iz usnja. Tako vsaj prikazuje cesarja Gerardova slika v Malmaiscsra. Po Napoleonovem padcu je cesarjeva druga žena, avstrijska princesa Marija Luiza pobrala vse vrednostne predmete in jih odnesla s seboj na Dunaj. Po smrti princese so razdelili njeno svopno med člane dunajske vladarske hiše, ki so jih zopet is-ročih svojim potomcem, danes, ko Avstrije ni več, pa so avstrijski plemiči prodali vse, kar je imelo kakšno vrednost Tako je prišel v promet tudi Napoleonov prstan, ki so ga dolgo čuvali na Dunaju z veliko ljubosumnostjo. Sedanji lastnik prstana mr. Bassanger je dal prstan zaradi kontrole konservatorjn muzeja v Malmaisonu, kjer hranijo niz predmetov na velikega cesarja. Konserva-tor je potrdil, da je prstan pristen. Zdaj bodo prstan pridružili malmaisonski zbirki. Razstavili ga bodo v vitrini, kjer hranijo ostale Napoleonove kronske insignlje. Sultan razpušča harem Odpuščene žene se bodo kazale po svetu . . Napoleonov poročni prstan v Franciji Skoro sto let je Ml na Dunaju, kamor ga je odnesla Korzičanova žena NRPOLEONOUR tfdnr ljubezen Zgodovinski roman Fouche je krenil skozi vrt k svoji kočiji, ki je čakala v slepi ulici. Ob misli na zverižene stavke, s katerimi se je najbrže Maret zdajle loteval svoje naloge, je policijski minister od veselja škripal z zobmi. »Le govori, prijatelj, le govori. Zaman si prizadevaš. Niti tvoj gospodar sam je ne bi mogel pregovoriti. Mir je bil podpisan. Drugi dan se je Napoleon baš pripravljal za odhod iz Schonbrunna, ko je prišel vojvoda Bassanski s poročilom o svojem posredovanju. Fouche se ni bil uštel. Cesar je bil zaradi odpora Marije Walewske ves besen in je nesrečneža osorno nahrulil. »Niste se prav lotili stvari. Seveda, kaj pa razumete o ženskah! Morali bi bili biti mehki, dobri-kavi in odločni, vse hkratu. — Oh, kaj hočem s takim tepcem! Mar bi bil poslal Duroca.« »Sire, poizkusil sem vse, kar sem mogel. Prosil sem in zaklinjal. Poudarjal sem vse gmotne posle dice tega načrta. Grofica Walewska me je popolnoma razumela. Srce se ji je trgalo, ker je morala odbiti željo vašega veličanstva, a materinska ljubezen je bila močnejša. Kaj sem mogel, sire, Jokala je.. .€ »Vraga! Do tega, da je jokala, bi je že celo ne bili smeli pripraviti. Tak posredovalec!...« Šel je k mizici in vročično vrgel nekaj vrstic na papir: »Marie, ne morem ti utajiti, da si me razočarala. Več ubogljivosti in zaupanja sem pričakoval od tebe. Tvoj odgovor mi narekuje usodne ukrepe. Vendar, Marie, ostanem ves tvoj. N.« Drevi odpotujem v Passau, in čez kak teden dni bom v Fontainebleauju. Potrdi mi prejem tega pisma po tistem, ki ti ga prinese.« »Nate, Maret; zapečatite to pismo in ga odpošljite eš danes. Takoj odrinemo z Dunaja... A nikar mi tako klavrno ne glejte: saj nisem jezen na vas.« Pri teh besedah ga je lahno udaril po licu, in potrti državni tajnik je spet oživel. Ko je ostal cesar sam v svoji delovni sobi, je dolgo premišljeval. Pravkar je bil srečno ušel Stapsovemu atentatu. Ta atentat je bil vpričo vse Evrope znova pokazal krhkost mogočne zgradbe, ki je stala na življenju posameznega človeka, ter znova — in bolj ko kdaj — obrnil Napoleonove misli na prihodnost njegovega dela. Mislil je, da bo s tem podtaknjenjem, ki položi ljubičinega otroka v cesarsko zibelko, vse uredil. A načrt je bil propadel. Kaj naj zdaj stori? Ali naj vztraja pri svoji volji? Preveč je ljubil Marijo, da bi bil zmožen misliti na edino rešitev, prisiliti jo... S tem je bila zanj stvar opravljena. Opustil je ta načrt in se neutegoma lotil drugega. Kot človek . dejanja se ni nikoli zagrizel v misel, ki je ni bilo 'moči takoj uresničiti..*^ Napoleon je pobesil glavo in še enkrat zaporedoma pretehtal vse možnosti, kako bi dal državi prestolonaslednika. Evgen je bil res da zvest in hraber, a prešibak; dober človek v podrejeni vlogi. Sicer bi se pa taki izberi rodbina Bonaparte toli srdito uprla, da človek z rodbinskim čustvom ni mogel misliti nanjo.. .Ali pa kateri izmed Napoleonovih bratov? Lutien, ki je bil nabistrejše glave, se je bi uprl in je bil malo manj ko izgnanec. Jožef ni imel ne potrpljenja ne odločnosti. Ludvik je bolehal za pu-tiko. Jerome je bil ničem uren in lahkomiseln. Francija ne bi šla za nobenim izmed njih. Misel, da bi si postavil naslednika, kakor je bila navada v starem Rimu, je bila torej neizvedljiva. Potreboval je sina. To je pomenilo ločitev od Jožefine, razporoko in vse mučne prizore, ki se jih je doslej ogibal. Vkljub svojemu samoljubju ali morda prav zaradi njega, se je bal solza; in naprej je vedel, da jim ne bo števila. Dobršno uro je trajal ta hudi boj. Nazadnje se je odločil. Potlačil je človeka v sebi in pustil besedo samo voditelju. »Da, da«, je vdihnil, »Fouche je imel vendarle prav...« Poklical je Constanta. Ko je prišel Duroc, mu je cesar s kratkimi besedami povedal uspeh Maretovega potovanja. Višji dvorni maršal se ni prav nič začudil. »Sire«, je rekel, »slutil sem, kakšen bo odgovor grofice Walewske. Ne morete ji zameriti, da je ubogala glas svojega srca.« »Zmerom te vaše neumnosti«, je nestrpno rekej Napoleon- »Marie me ni razumela. Toda ne ustav-ljajva se ob tem. Zdaj gre za nekaj drugega. Pišite oskrbniku cesarskih gradov, naj da v Fontainebleauju neutegoma zazidati spojna vrata med mojimi in Jožefinimi prostori.« Duroc najprej ni verjel svojim lastnim ušesom. »Zazidati vrata? Kaj poreče cesarica? In če bo hotela vedeti razloge za ta ukaz, kakšno pojasnilo naj ji dado?« »Nobenega. Se prehitro bo zvedela, zakaj. Storite to, Duroc, in ne govoriva več o tem. Žal mi je, prijatelj, a biti mora... biti mora!... Idite...« V TUILERIJAH Akoravno si je Jožefina belila glavo, se ji vendar ni posrečilo najti razlago za Napoleonovo nepričakovano izpremembo. Ker je bila takoj in brezpogojno privolila v podtaknjenje otroka, ki ga je Napoleon nameraval, je mislila, da ji je mesto ob cesarjevi strani za zmerom zagotovljena A Maret ji je bil poslal zelo nejasno pismo, namesto da bi se bil vrnil v Malmaison. V tem pismu je izjavljal, da je dobil od cesarja nove ukaze, zaradi katerih je treba cesaričin odhod preložiti in zaradi katerih se mora sam vrniti na Nemško k cesarju. Potem je prišlo samo še iz Monakova krafeo sporočilo od Napoleona: 21. oktobra. »Od včeraj sem tu. Zdrav sem. En dan ostanem v Stuttgartu. O moji vrnitvi dobiš gaK tU Ure za laježe Policijska uprava v Lomu na Bolgarskem je izdala odredbo, ki jo je dala tudi Aabdti na javno desko; »Psom je dovoljeno lajati samo med 9. in 12. uro dopoldne in med 3. in 6. ur0 popoldne. Tudi mačke smego miiavkati samo ob teh urah. Gospodarji psov in mačk, ki se bodo oglašali izven tega časa, bodo morali plačati globo.« Kdor meni, da je to svarilo mišljeno za šalo, si lahko ogleda desko s svarilom na licu mesta v Lomu. Pravijo, da je odredba mišljena čisto resno, o njenem učinku pa doslej molčijo. »Gospod mojster — od vas zahtevam samo to, da mi napravite hlače ® jopič do sobote zvečer. S telovnikom in računoma pa lahko počakate do ultima .. .« y Pnllmanovfli tvornicah v Ameriki so začeli izdelovati modernizirane vagone aerodinamične oblike. Takšni vlaki bodo vozili na progi New York—Chicago Sončni žarki so vam lahko prijatelji, a tudi sovražniki S sončnimi žarki Je kakor z vsemi lepimi stvarmi v življenju: imajo tudi svoje zavratnosti. Najprvo pa spravimo vse, kar imamo v fevojem gospodinjstvu, ven, da se bo moglo pošteno presoučiti, kajti sončni žarki so, kakor znano, zelo poceni in učinkovito razkužilo. Ne zadostuje, da damo samo svojo posteljnino na okno, tudi žimnice je treba pošteno presončiti. Sonce je najhujši sovražnik prahu, njegovi žarki prodirajo do najbolj skritih kotičkov in razkrivajo vse, kar je zima storila slabega. A tudi glavnike, škatle in gobe bi morali, potem ko jih operemo, vsaj enkrat na mesec postaviti na sonce. Vse te stvari so prava ognjišča bakterij, ki jih sončni žarki uničujejo. Sveži zrak v vseh prostorih in pred vsem mnogo sonca v spalnico — to je nekaj kar je za vsako dobro gospodinjo nekaj samo ob sebi umevnega. Tu nam je sonce resničen prijatelj. Toda sonce ima za gospodinjo, ki skrbi za svoje stvari, tudi razne senčne strani. Dragocene zastore na oknih, posebno takšne iz nežnega tulastega in podobnega tkiva, je treba sonca očuvati. Drugače se utegtne zgoditi, da te stvari pri pranju razpadejo. Zastore je treba izbirati čim bolj mogoče v takšnih barvah, ki preveč ne Zbledijo. Barve so v spftošnem ze8o olb-čutljive za svetlobo, to si je treba zapomniti tudi za opravo in .tapete. Moderne tapete pa so kakor raznovrstno blago sicer v splošnem pobarvane z barvami, ki svetlobo prenesejo. Tudi ,v tem primeru Je db hudem soncu neobhodno potrebno, da fh pred njim zaščitimo. S sovražnim pogledom gleda gospodinja sonce tudi v kuhinji in jedilni shrambi. Meso in zelenjava, kakor sploh jedila, se pod vplivom sončnih žarkov razkrajajo. Maslo ni občutljivo samo za toploto, temveč tudi za svetlobo. V jedilni shrambi brez soica bomo tudi le redkokdaj dobili muhe, ki potrebujejo, kakor vse škodljive žuželke, sonca. Volnene stvari in barvane svile ne smemo razobesiti na sonce in tudi rokavice iz pralnega usnja se na njem ne počutijo dobro. Pač pa ni boljšega pripomočka, da perilo pobelimo in da mu damo sveži vonj, nego je soiace. Rumunsko zlato Lani so v Rumuniji izkopali 5142 kg zlata. Letos se nadejajo, da se bo produkcija povečala, ker so začeli kopati tudi v nekem novem zlatokopu na Sedmogra-škem. Konec revolucije generala Cedilla Vojaki uporniškega generala Cedilla v San Luis Potosi prehajajo k četam regularne vojske ter jim izročajo svoje orožje originalna, naravna in zdravilna ^Br |e samo ena, Ona z rdečimi srcu Zdravje in užitek! Sultan Sisovat Monivong iz Kambodže, Id živi v znani francoski koloniji Indokini, se je iz nagibov varčnosti odločil, da preuredi svoje običaje ter odpusti sto harem-skLh žen, ki so mu doslej krajšale čas. Kraljeve žene so povečini bivše plesalke, ki jih je suveren nabral v dolgih letih, a zdaj prehudo obremenjujejo njegovo blagajno. Haremske žene so sklenile, da odrinejo skupno na veliko turnejo po svetu. Nastopale bodo pod imenom odpuščenih žena Poročali smo že, da se je v Londona oženil 64 letni sultan iz Johora na Malaki s 24-letno kabaretno pevko Lidijo Cecilijo Hil-lovo (slika). Seznanil se je z njo na Sumatri Ne dovolite, da Vam kukavica znese jajce v Vaše zdravje! sultana Sisovata ln ne dvomijo, da bodo njih plesi vsakokrat napolnili blagajno. Plesna šola v Kambodži je svetovno znana. 2e več sto let se deklice tam urijo v tempe!j-skih plesih. Oče sedanjega sultana je živel v boljših gmotnih razmerah kakor Sisovat. Imel je na tisoče plesalk in med njimi si je izbral 800 žen, ki so mu vedrile življenje. V 8 sekundah obrit V E1 Centru, Kalifornija, je dosege! brivec Ryba svojevrsten rekord. Obril je nekega gosta v 8.2 sekund. Dosegel je svetovni rekord v hitrem britju in živi zdaj od te reklame. Medveda v živalskem vrta polivajo v sedanj vročini s hladno vodo Slon na tračnicah Skušal je potegniti radovednega kurjača iz lokomotive Svojevrsten doživljaj je imelo osebje nekega angleškega vlaka v Vzhodni Afriki. V bližini Kampale (kolonija Kenija) je stopal po železniških tračnicah skm ravno ob času, ko je prihajal vlak. Žival se ni dala prepoditi z nobenim signalom. Strojevodja je večkrat zapiskal s sireno, da bi žival oplašil, toda debeložožec se ni zmenil za svarilo. Lokomotiva Je prihajala slonu vedno bliže. Ko je slon videl, da se mu stroj ne umakne, je zapustil prostor med tračnicami, pri tem pa je glasno zatrobil. Naposled se je ustavil tik železniškega nasipa. Lokomotiva je v počasni vožnji pridrdrala mimo njega. Kurjač je iz zvedavosti pomolil svojo glavo ven — in glej, tedajci se je iztegnil slonov rilec in je skušal prijeti moža ter ga potegniti k sebi. Kurjač se Helija ni - pa s hidrogenom! Ameriške Zedinjene države nočejo Nem-Gji dobaviti helija za polete Zeppelinovih zrakoplovov iz Evrope v Ameriko. Po brezuspešnih tozadevnih posredovanjih dr. Ecke nerja pri ameriški vladi so zdaj v Nemčiji sklenili, da bodo vsekako vozili na progi Friedrichshafen — New York zrakoplovL Ker pa nimajo helija, jih bodo polnili s hidrogenom. Seveda pravijo, da bodo morali zaradi tega izboljšati varnostne naprave na zračni ladjL Je umaknil, vendar ga je spričo nerramo« sti, ki mu je pretila, obšel takšen strah, da so ga morali na prvi postaji oddati v. -srtnm. niško oskrbo. Uprava distrikta, kjer se je primerila ta stvar poroča, da postaja nadloga stanov v zadnjem času čedalje neznosnejša. Zaradi tega je britska vlada lani dovolila ubijanje slonov v večjem številu kakor doslej. Toda kaže, da so se stani kljub temu močno razmnožili. ANEKDOTA Na gostiji s Friderikom Velikim in Jožefom H. so vprašali kneza de Lignčja; »Kaj bi radi postali v življenju, če bi prišli še enkrat na svet?« Lignč je odgovoril: »Do tridesetega leta bi rad bil lepa ženska, od tridesetega do šestdesetega pameten in srečen vojskovodja, v sedemdesetem letu pa kardinal.* VSAK DAN ENA MALI OGLASI Obiskovalci VELESEJMA obiščite paviljon »GRAJSKA KLET« veselični prostor. Postrežem boste a priznano izbornira dolenskim cvičkom in finim štajerskim sortiranim vinom. Vedno in ob vsakem času raznovrstna tepla in mrzla jedila. V zabavo Vam igra šramel kvartet, ples Ltd. Za obilen obisk se priporoča in Vas vabi restavracija TONE HUČ Letovišča Btiseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj &t znesek 17 DIzl Komu je znan ■s slov dekliškega penzijo-iia ta samo čez počitnice ▼ Jugoslaviji v svrho izpopolnitve jezikov, športa in glasbe. Podatke na ogl. odd. Jutra pod »Penzijo-aat«. 14059-38 Za letoviščarje oddam lepe sobe ▼ neposredni bližini Rogaške Slatine. Solnčna lega, velik vrt. Po zahtevi tudi dobra domača hrana, cene zmerne. Poizve se v slaščičarni Novotny, Ljubljana. 14088-38 Službo dobi Beseda 1 Din. davek 3 Din » štfro ali dajanje HjLslova S Din. Najmanj S< znesek 17 Din. Šiviljo •eičo v popravljanju starih in izdelovanju novih bolj-liii oblek, sprejmem na dom takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14072-1 Trgovsko pomocnico m trgovino z m znesek 17 Din Pletilne stroje raznovrstne in specialne šivalne stroje za trikotažo, prodam. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 74071-29 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj št znesek 17 Din lostiva! Vaš krzneni plašč Vam čez poletje shranimo ob enem izvršimo potrebna popravila za polovično ceno Plačljivo šele je seni ob prevzemu. 1» ROT. Ljubljana. Mestni trg 5. Telefon 20-05 239 30 Hranilne knjižice i% OBVEZNICE VREDNOSTNI: PAPIRJE VOINO ŠKODO v n o t č u i e po najvišji ceni in takojšnjemu' izplačilu Koncesijonirana trg. agen-tura za bančne d osle al. planinsek. Ljnbliana, Beethovnova 14 Telefon »5-10. 220-16 Stanovanji I Statute® sobo opremljeno, • aepariranim ia majhno sobico s prostim rhodom, oddam IS. junija ali 1. julija. Napoleonom trg 6-111. 14055-23 1)(1 (i c J 1 Beseda 1 Din. davek 3 Din n SUro aH dajanje uaoiova r "jin N& .j * ueaek U Din. 3-sobno stanovanje z balkonom ia dragimi pri-tiklinami ob Vodovodni ce-»ti, oddam. Informacije daje lastnik v gostilni »Fortunac. 14069-21 Lepo opremljeno sobo separaten vhod, poleg Pre-lerna, takoj oddam. Naslov T rseh poslovalnicah Jutra. 14054-23 Opremljeno sobo s strogo posebnim vhodom, oddam solidni osebi. Streliška ul., I. nadstr. 14093-23 2-sobno stanovanje oddam v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11076-21 Prazno sobo za pisarno oddam ▼ centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14092-23 Stanovanja] i Je Dvosob. stanovanje išče za julij tročlanska družina. Plača točno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Mirno 6«. 14065-21a 1 Izgubljeno 1 Zapestno uro sem našel v Gajevi ulici. Stanovanje 4—5 sobno, išče višji državni uradnik. Ponudbe pod »Poleg gimnazije« na ogl. odd. Jutra. 13942-21a deseaa i Din davek 3 Din za šifro ali dajanje aaslova 5 Din Najmanj št znesek 17 Din Hotel »Hubertus« v Celju takoj prodamo ali ev. oddamo tudi v najem PonudDe na ogl. odd -Jutra pod »Hubertus« 13618-17 Lokali '.eseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 9 Din Najmanjši znesek 17 Din Delavnico primerno za večjo obrt ali industrijo, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14070-19 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj št znesek 17 Din Novozidana hišica pripravna za letovišče al: upokojenca, v bližini postaje Medno naprodaj. Informacije Jos. Košir, Ljubljana, Tyrševa la. 14060-20 2-stanovanjsko vilo (10 sob) prodam ali zamenjam za enodružinsko vilo. Cena 370.000, veliko hipoteka. Koblarjeva 15. 14027-20 Novo hišo visokopridično, prodam — 2000 kv. m zemljišča, sa-donosnik, trta za din 48.000 na deželi (okolica Maribora. Naslov v vseh poslovalnica!1 Jutra. 14096-20 Večje posestvo neizsekani gozdovi, travniki, njive, z vsem imetjem, — ugodno prodam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 14089-20 Večje število parcel Kompleksov. posestev gozdov, trgovskih in pa stanovanjskih hiš ter vil, Ima naprodai grad seno strokovno tzobra žen posredovalec Kunaver Ludvik Cesta 29. oktobra 8- Te tefon 37 33. Pooblaščen graditelj ln sodni ceni telj za nasvete brez plačno na razpolago. 35-20 I '.V % Sobo lepo opremljeno, takoj oddam. Vhod separiran, najemnina nizka. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14063-23 Vprašati Pokojninski zavod, Dolničar. 140S5-28 Dopisi Gospod 30 let se želi seznaniti s študentko ali inteligentno damo. — Provinca ima prednost. Ponudbe s (liko, katera se diskretno vrne pod šifro »Idealno prijateljstvo« na ogl. odd. Jutra. 14090-24 Za jugoslovenske patente št. 9815 od 1. maja 1932 na: »Postopek za izboljša vanje jekla«; št. 9816 od 1. julija 1932 na: »Postopek za defosf orači jo jekla«; št. 10418 od 1. maja 1933 na: »Izboljšanja pri postopku za izboljša vanje jekla«; št. 11311 od 1. junija 1934 na: »Postopek za hitro defosforacijo močno oksidiranih jekel«; št. 11509 od 1. aprila 1934 na: »Postopek za regeneracijo desoksi-dirajoče žlindre«; št. 11514 od 1. avgusta 1934 na: »Postopek za defosforacijo jekel« SE IŠČEJO kupci ali odjemalci licenc. — Cenj. ponudbe na: Ing. HINKO PETRIČ, patentni inženjer, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. FAVORIT, tvornica CIKORIJE, Zentun obvešča svoje spoštovane odjemalce, da vkljub podražitvi surovin ni dvignila cen svoji CEKORIJI. Razglas licitacije j Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu bo imel v torek 21. junija, 1938. L ob 11. uri v svojih uradnih prostorih v Zagrebu, Mihano-vičeva ulica 3, m. nadstr. drugo javno pismeno licitacijo za dobavo naprave za indeks za svojo centralno kartoteko. Po predpisu kolekovane ponudbe je oddati najkasneje na dan licitacije do 11. ure pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev, Mihanovičeva ul. 3/m. nadstropje (soba štev. 305) v zapečatenem zavitku pod značko: »Ponuda za dobavu naprave za indeks na broj 28.312—1938.« Brzojavne, zakasnele, naknadne in ne po predpisu sestavljene ponudbe se ne bodo vzele v poštev. Kavcija se ima položiti v smislu »Splošnih pogojev licitacije« ki jih je možno dobiti obenem z »tehničnimi« pogoji brezplačno pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev, Mihanovičeva ul. 3, HI. nadstr. (soba št. 305). štev. 28312-1938 od 3. junija 1938. OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV Oglasi v „Jutru" Imajo vedno največji uspeh! f V najlepši moški dobi je danes zjutraj preminul naš nadvse ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod DARKO GUŠTIN rez. kapetan I. klase, zastopnik tvrdk »Oleum« in »Peklenica«. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 10. junija 1938. ob 16. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo 11. t. m. ob pol 9. uri v frančiškanski cerkvi. MARIBOR, dne 8. junija 1938. Žalujoči ostali: ELA, žena; Ing. DARKO, sin — in ostalo sorodstvo TEL- 45-60 STROJMO PODJETJE IN TEHNiCNA PISARNA ING. OGNJESLAV &ORŠINAR LJUBLJANA — SlSKA, SV. JERNEJA CiiSTA ST. 18 izdeluje razne stroje, strojne dele, transmisije železne konstrukcije, žagine in mlinske opreme VODNE TURBINE zatvornice itd. Montira in popravlja parne kotle. Izvršuje načrte, proračune in ekspertize Sredi velesejeniBkega vrvenja je svetel » zračen paviljon posvečen francoski knjigi Označujejo ga ponosni znak R. F. in dve državni zastavi: francoska in naša, ki z istimi barvami simbolično izražata pobratiin-stvo dveh držav. Za razstavo francoske knjige dolgujemo hvalo tukajšnjemu francoskemu konzulu g. Remčrandu, kakor tudi njegovim sodelavcem, predvsem ravnatelju francoskega instituta g. Lacroixu. Francoska vlada, ki je z mecenatskim knjižnjikn darom naši univerzi in našim učnim zavodom storila veliko uslugo •širjenju francoskega jezika in kulture na prerojenih tileh Napoleonove Ilirije, je dala svoje pokroviteljstvo tudi tej kulturni prireditvi v okviru ljubljanskega velesejma. Kakor je dobro poudaril v svojem otvoritvenem govoru g. konzul Remerand, je razstava francoske knjige samo logična posledica prejeti jih darov našim kulturnim institucijam. Naj bi bila sedanja razstava nova pot. po kateri bi tudi širši sloji spoznali francosko knjigo, poslanko Ln zastopnico francoskega stvarjalnega genija, ki je v toliki meri oplodil svetovno civilizacijo. Razstavo francoske knjige je prav okusno uredil ravnatelj Akademske založbe g. Silvester Škerlj. V osrednji vitrini eo razstavljeni nekateri primeri bibliofilskih izdaj, med njimi Blaizatova izdaja Flaubertove »Madame Bovarv«. Dailje je tu več krasno opremljenih zvezkov nove Francoske enciklopedije, več izdaj poetičnih del s koloriranimi ilustracijami in v vzornem tisku. Tu eo tudi publikacije o mestih in deželah v izdaja Fer-nanda Nathana in drugih založnikov knjige, ki so po svoji opremi in ceni v čast francoski založniški podjetnosti.Že te lahko odlično ovržejo pri nas razširjen predsodek, da je lepo opremljena francoska knjiga v primeri z nemško predraga. Pozoren ogledova-!ec pa bo našel na tej razstavi še mnogo drugih, prav tako prikupnih dokazov. V vitrini ob vhodu so razstavljene predvsem sloveče izdaje pariške založbe Hachet-ta. ilustrirane kniise o umetnosti in drugem. eo tudi nekatera enciklopedična dela, med njimi Laroussova enciklopedija, ki se je že močno razširila tudi v inozemstvu. »Glasa-ques de l'art« bodo upravičeno marsikogar zamikali. V levi stenski vdrt-rini in na mje polici je predvsem medicinska ta higienska literatura od izrazito strokovnih del ki praktičnih zdravniških priročnikov do popularnih knjig o posameznih boleznih In podobnemu Izmed večjih spisov te vrste, ki 6o vredni posebne pozornosti, bodi omenjena Dumesni-lova »Histoire illustree de la Medectae<. V tesni soseščini medicine so dela iz čiste znanosti teoretičnega ta apliciiranega značaja: torej matematika in fizika pOleg tehnike ta prirodopisnih monografij in priročnikov. Posebno obilno je zastopana zbirka JiActuali-t6s scientiques et industrieUesc, v kajfceri najde znanstveno zainteresiran teoretik ali praktik lepo izbiro spisov iz peresa prvovrstnih strokovnjakov. Ta vitrina se razširja v Kulturni pregled Razstava francoske knjige v Ljubljani Koncert bolgarskega železničarsUe^a zbora Po zelo nepomembnem in neokusnem koncertu Johana Straussa III., kateremu je morala brez umetniške utemeljenosti služita za štafažo sajna muzika kraljeve garde (ka^ ko. da je tokrat bistremu pogledu naše mladine ušlo prezirljivo in žaljivo omalovaževanje naše slovenske kulturne bltnosti, kakor si ga je dovolil prireditelj čudnega koncerta?), smo imeli priliko, pozdraviti v našem mestu zbor »Slavejkov« iz Ruse, M je v veliki filharmonioni dvorani priredil 5. t. m. koncert bolgarske umetne in nairodno zborovske pesmi pod vodstvom dirigenta Marina Nikolova. Birmanska nedelja je sicer odvrnila splošno pozornost od tega koncerta, vendarle je bila dvorana zelo častno zasedena z navdušenim ta za slovansko vzajemnost zavzetim občinstvom, ki je pevce že ob prihodu in po vsaki odpeti točki frenebično pozdravljalo. Koncert je otvoril nagovor našega zastopnika, kateremu je odgovoril zastopnik bolgarskega zbora. Mešani zbor je nato med viharnim odobravanjem zapel našo himno (naj mi bo dovoljena ob tej priliki opazka, da tako nesrečno zložene himne pač nima noben narod — iz treh začetkov narodnih himen sestavljeno, glasbeno brezoblično ta besedno neskladno in nesmiselno trojstvo, ki naj ga odtehta drugi konec >Bože pravde« kot zaključek, prav tako naivno kot nestro-kovnjaško in nespretno zlepljen umortvor. ki bi ga bilo treba nemudoma izmenjati pravo, v ta namen komponirano in resničnega duha prežeto pesmi jo, ki bi zamogla postati ljudska last. kar sedanjemu nadomestku zanjo ne bo usojeno nikdar že zaradi nepri-rodnostita razsekanosti ne) in bolgarsko, ki ju je publika poslušala stoje. Spored koncerta je obsegal pesmi Stajnova, Behterova, Ma-noGiova, Morfova, Hrisrtova in Bojadžijeva, samih Bolgarov, ter od Jugoslovenov Mo-kranjca in za zaključek ne bas koncertu primerni Ivanovičev (Ivanovici) valček »Dunav-ski vali«. Mešani zbor je glasovno dober, kakor .je to pri južnjakih navada, z zelo karakterističnim glasovnim nastavkom, ki se mu kmalu privadiš. Zelo dobra je bila interpretacija, v katero je vložil dirigent ves trud, kakor je bilo razviideti iz homogenosti in kontrastnosti predvajanja. Dirigent Marin Nikolov se poslužuje umerjenih, a odločnih kretenj: dirigiral je brez partriture — kar omenim, izzvan od referata o »koncertu« Johama Straussa, katerega je napisal neki moj brezimni in nepozabni kolega, ki je mislil, da je s tem opazil neikaj posebnega, kakor da bi že kdaj videl »Stehgedgerja« pri >Heurigen-koncertaK s partituro na pultu-Vsekakor je bilo to de jstvo pri koncertu bolgarskih pevcev mnogo odličnejše pa tudi težje in odgovornejše, kajti je bilo od vsakega giba dirigentovega odvisno dostii več kot pri onem. Koncert je za bolgarske kolege priredilo železničarsko glasbeno društvo »Sloga« pod pokroviteljstvom direktorja Bončtae in je potekel v vznesenem in prijateljskem razpoloženju. ki je prišlo do viška v himni »Hej Slovani«. Poli so ju pevci in publika in se je z njo irnanifestantno zaključila prireditev, o kateri želim, da je zapustila gostom najboljši vtis. kakor ga je pose trn £kom. --—— L M. S. Novi češki prevodi i« Otona 2apanžiča. V 3. do 4. zvezku praške »Cečkorfov.jihoslov. revne« sta izšli v prevodu Dušana Ludvika dve pesmi Otona Zupančiča: »Melanholija« ta »Jadra«. Pri prvi pesmi je bil bree potrebe izpuščen njen prvotni naslov, ki označuje osnovno razpoloženje. V ostalem pa kažeta oba prevoda resno stremljenje po pesniškem preboju Zupančičevih misli ta forma. Bemljeposna, narodno-gospodaisfca, pravna in zgodovinska dela. Odlična Dunodoive izdaje so mane vsakomur, kdor eeoi francosko znanstveno literaturo. Tudi trgovca in vojaški strokovnjaki najdejo tu marsikaj »-se. V sosedni vitrini eo razgrnjena umetao-stno^zgodovanska dela, monografije o atekar-jih in kiparjih, izdaja reprodukcij, tu je tudi nekaj spisov o sodobni arhitekturi. Ce stopimo skozi vrata korak naprej, najdemo vitrino, ki je vsa odmerjena francoski verski literaturi. Pod ta pojem sodijo tudi religiozno-filozofcki traktati, spisi mistikov, homilistične in apologetične knjige, monografije o svetniikih itd. Pri tem je opaziti, da so med avtorji najodličnejša imena, kajti tudi francosko verska literatura skrbno varuje višino- ki se sioer naslanja na bogato in rodovitno tradicijo. Ko se vrnemo v glavno dvorano, imamo 6predaj na desni majhni izbor ljubke mladinske literature, zlasti slikanic. Vitrine m police ob desni steni so zavzeli sodobni francoski esejisti, življenjepisci, potopisci. slovstveni kritiki in teoretiki, moralisti fecL. Tu najdeš med drugimi duševnimi poslasticami dvojezične izdaje grških in rimskih klasikov, dalje znanstvena dela o literaturi in nje problemih, poleg njih pa večji izbor a mane cenene zbirke »Le M vre modeme aiusfcra, dalje Larouesove ta druge izdaje. Poleg lahke zabavne literature, ki jo otfiikuje nizka eena, imaš na raspolago nekatera naj-odličnejša dela k sodobne francoske literature: imena: Mauriac Maurods, Moraod, G«v-no, H. de Montherlant Uešče poleg imen, kakor so Romain. Rollamd, G. DuhameA, Jn-les Romains in druga. Vse to je kajpak majhen izbor a. kaueuAa knjižne produkcije, Jri je po svoji raznovrstnosti ta obilnosti ena največjih na sveta ia ki je niti mnogokrat obsežne jša razstava ne bd mogla zadostno prikazati. Zaradi pomanjkanja prostora niso mogle biti razstavljene niti vse knjige, ki so že dospele v Ljubljano. Toda kot izbor, kot kuitumo-propagandna prireditev je razstava prav pomena in dovolj mikavna za vsakogar, ki mu vsaj pasivno znanje francoščine omogoča dostop k knjižnim zakladom enega najkultumejših narodov sveti. Marsikateremu otosfcovalon rasista ve ni znano, da je razstava prodajna: sleherna izmed razstavljenih knjig je na prodaj in sicer po ugodnejši oeni, kakor jo dobiš v knjigarnah. Prijatelji francoske knjige bodo torej lahko razširili francoski del svojih knjižnic pod ugodnejšimi nakupnimi pogoji, kakor jUh imajo sicer. _ Francoska kn jiga je za razliko od nemške samo odposlanka kulture in kufcunrih strem-lenj, ne pa agemtfca za razširjanje kulturnega in živftjenstkega prostora« na škodo našega naroda. V tem smislu naj bi razstarva francoske knjige doprinesla ploden delež k naši kultnimi usmerjenosti v romanski svet. Naše gledališče DRAMA Četrtek. 9.: Lopovščine. Red Četrtek. Petek, 10.: Zaprto. OPERA Četrtek, 9.: Zaprta Petek, 10.: ob 15. uri Rigoletto. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 9.: ob 20. Divp )ovec. Red C. RADIO Četrtek 9. junija Ljubljana 11: Operni odlomki (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi — 13.20: Znani plesni orfeestri (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Zvoki iz Jugoslavije (Radijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: 10 mimit zabave. 20: Iz opernega sveta (Radijski orkester). 21.10: Rondo — V. uxa. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester, vsmes poje g. M. Premelč. Beograd 18.30: Violinski koncert in plošče. — 20: Zborovsko petje. — 21: Orkestralni koncert. — 22.20: Nadaljevanje koncerta. — Zagreb 17.15: Lahka glasba. — 20: pesmi. — 20.45: Kakor Beograd. — 22J20: Lahka m pde6na muzika. — Praga 19.25: Lahka glasba. — 20.20: Angleški koncert. 20.55: Orkester. — 22.15: Plošče. — Varšava 19.25: Orkester in solisti. — 21.10: Zborovsko petje — 22: Komorne skladbe. — Sofija 18: Vojaška godba. — 19.30: Orkester. — 20.45: Celo koncert. — 21.15: Lahlca godb« in ples. — Dunaj 10.30: Plošče. — 12: Lahka godba. — 15.30: Skladbe za flavto in čembala — 16: Dunajski simfoniki. —18-15: Valčki. — 19.10: Pevska ura. — 20: Zabaven spored. — 21.20: Dunaj—London. — 22.30: Mali orkester. — 24: Nočni koncert — Berlin 19.10: Francoski skladatelji. — 20: Plesni večer. — 22.30: Kakor Stuttgart — 24: Nočni koncert — Miinchen 19.10: Kratke operete. — 21: »Za starim ot rad jem«. — 22.30: Iz Suttgarta. — 24: Nočni koncert. — Stutlgart 19.45: Zabaven spored. VRTNE SOLNČNIKE Izdelujem počenšl od Din 80.— bela fettmann Zagreb, Masarykova 9. a e ti — R « o Potrebujemo rudarske po možnosti z rudarsko šolsko izobrazbo. Ponudbe poslati na naslov: Premogovnik Rtanj, Brade Minh a. d., Boljevac, Moravska banovina. Mousollette svila rožasta, ki se ne mečka din 19.—, pralni deleni od din 8.—, crepi din 10.—, za dečve najnovejši vzorci od din 8.— naprej, kakor tudi vse vrste svilene in volnene modne blagove za poletne obleke nudi po globoko znižanih cenah F. I. GORIČAR, Ljubljana, sv. Petra cesta 29. Vzdolž morske obale prodam: rentabilne stanovanjske in trgovske hiše, vile s parki, stavbišča z lastno plažo, hotele, pensione i. t. d. — Informacije brezplačne. AGENTURA: M. MUSANIČ — SPLIT, Radarska br. 10. ZAHTEVAJTE BRE5PLAČN! CENIK ■liiaspri NAJPOPOLNEJŠE GENERALNO ZA5TDP5TVD F! 5CHNEIDER ZAGREB NIKOLlCEVA 10 " / > 1 v 1 * s K 0RI0N lo o o, g THE BLADE HTGHEST \ 1 2 0F vS/ QUALITY Brije brado vsako Pa še tako trdo dlako Zato se britvice Orion poslužite in sami sebi dobri storite. Dobi se pri E. DOBRIČ, Ljnbljana — Prešernova ul. 9 Neprijetne dlacite na obrazu dame (bradice, brčice) odpravi s korenino it« (Indljsfea smola z loelo. noro za Izumira nje las, nin pa-pil) Din 50-- ftapidenth nasprotno odstranjuje dlačice s korenino mehaničnim potom in brez bolečin, a losion ugonobi tudi lasne papile same. Za odstranitev večjih partij dlačic na rokah in nogah služi »Partout«. — Garnitura od 3 preparatov Din 100.—. Zahtevajte brezplačno naše velike ilustrovane kataloge z obširnimi nasveti in navodili za • Nečista polt • Razširjenje por # Specijalna prehrana suhe kože 0 Nega mastnega lica # Odstranjevanje sojedcev. Parf. in kozmetika »OMNIA«, odd. 1/9, Zagreb, Gunduličeva ulica 8, mezzanin. Telefon 97-67. Nepopolno odpravljanje dlačic s pomočjo kemikalij, praškov in krem, po katerih dlačice še močneje pora-stejo. Sivi lasje — črne misli! Sovražnik št. 1 mladeniškega izgleda. Preprosto in uspešno barva ORIENT H E N N A SHAMPOO v vseh nijansah od zlato-modre do temnočrne (v 22 barvah). Ne maže glave, rok, ne perila V vseh trgovinah te stroke, zavitek din 13.—. Navodila pošilja: A. BLUM, Subotica 107 in skladišče v Zagrebu: Parf. in kozm. »OMNIA«, Gunduličeva 8. Linolej prodaja tn polaga po reklamnih cenah SEVER, Marijin trg 2 POZOR, GOSTILNIČARJI IN RESTAVRATERJI! Obiščite paviljon „H" na velese jmu! Tvrdka B. MARINKOV iz Fruške gore, SremsM Karlovci, je razstavila svoj lastni proizvod: Bermet vino črnino iz Fruške gore je garantirano izgotovljeno iz najboljših starih črnih vin. Vino je odlikovano s prvimi nagradami in zlatimi medaljami na mednarodnih razstavah. Je najboljše zdravilno vino naše zemeljske krogle. Bermet vino nudi tvrdka v sodčkih od 50 litrov naprej. Cene bagatelne, sodi na posodo. — Zahtevajte ponudbe od: B. MARINKOV, Sremski Karlovci, Fruška gora. TAT HA AVTOMOBILI preizkušeni v trajnosti, sigurnosti in ekonomičnosti GENERALNO ZASTOPSTVO: PETOVAR LAVOSLAV, TATRA-AUTO, Zagreb, Gajeva ul štev. 42. — Tel. 71-17 ¥A!ILO na 50. redni občni zbor Posojilnice v Ribnici r. z. z o. z«, ki se vrši v uradnih prostorih dne 17* junija ob 16. uri s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo in odobritev računa za leto 1937. 2. volitev načelstva in računskih pregledovalcev za leto 1938. 3. slučajnosti. Ako bi sklicani občni zbor ne bil sklepčen ob napovedani uri, se bo vršil pol ure pozneje drug občni zbor na istem prostoru, z istim dnevnim redom, ki sklepa veljavno ne glede na število zastopanih deležev (§ 34 zadr. pravil). NACELSTVO. Projektanti in gradbena podjetja.9 Oglejte si na velesejmu za paviljonom N nov način gradnje železo- betonskih rebričastih stropov z OPAZNIMI NOSILCI sistem UMEK Naročila, pojasnila in detajlne kalkulacije pri gradbenem podjetju Ing. Anton UMEK — Ljubljana, Turnograjska 4 — Telefon 31-38 Zapustila nas je naša zlata punčka, naša ljubljena MARUŠKA Po mučni bolezni se je preselila k nebeškim krilatcem. K počitku jo položimo 9. junija 1938 v Dol. Logatcu. Obitelj KUNC Dve raci lahko izgledata popolnoma enaki, toda ena je lahko zelo mesnata, druge je pa samo perje. Zunanji videz vas lahko zapelje tadi pri avtomobilu. Zato ga dobro preglejte, predno ga kupite! Morda se vam zdi da je RENAULT-PR1MAQUATRE samo še majhen avto, toda on vam bo nudil vse, kar vam daje veliki voz. — Udobnost, več sedežev, dovršeno federacijo, brzino, moč in brezhibno delo motorjev — vse z minimalno porabo goriva. PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE! CENEJE BOSTE IZHAJALI Z AVTOMOBILOM RENAULT W. H. SMYTH ZAGREB, Gunduličeva 15. RENAULT BEOGRAD, Miloša Velikog S. Nesporazum v zakonu? Obrnite se m. grafolog* Karmaha ki se odlflcnie posebno z analizo človeškega značaja, .4ila na strogo znanstveni bazi grafologije in daje vsa-ki-mu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki Vam bod koristili vse vaše bodoče življenje. Obiske • p eiema v Ljubljani, hotel r.SOČA«, sv. Petra c. Vsak dan od 9-—12. dop. in od 14.—19. pop. Odgovarja tudi na došlo koiesponden cc V Ljubljani ostane do dne 17. t. m. 5538-49 Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svetlolikalnict Izvrstno krojene obleke ijlepših vzorcev, oe-remočliive veterne rok-Jniiče, Dumparce. perilo I n vsa Draktična obla | čila prodata naiceneie FRESKER, Sv. Petra C. 14. CELULOID NE ŠČITE ZA VRATA CELULOID V PLOŠČAH naročajte pri F. Zraec Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1 Med mestom in deželo oosrednje »Jntrov« mali oglasnik uspehov na en oglas „JUTRU" B USSING • NAG DIESEL IN BENCINSKI TOVORNI AVTOMOBILI IN AVTOBUSI Originalni Biissing-Nag Dleselovl motorji, tovorni in specijalni vozovi raznih tipov in nosilnosti OD 1 in pol DO 10 TONSKI GENERALNO ZASTOPSTVO: 99 AUTOPRODA3A" ZAGREB Barona Jelačiča nI. 3, telefon 23012. BEOGRAD Kralja Petra uBea 9. OBIŠČITE NAS NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU! S1. majem je bil odprt v Beogradu nasproti kolodvora Telefon št. 22-784 Hotel je najmodernejše urejen ter razpolaga z najboljšim komfortom: topla ln hladna voda, sobe s kopalnicami in telefoni, lift itd. Cene zelo solidne. JAVNA ZAHVALA Ob priliki težke izgube, ki nas je zadela s smrtjo našega milega in nepozabnega soproga in očeta Vekoslava Zelenka KAPETANA L KLASE izražamo tem potom svojo globoko in iskreno zahvalo vsem sorodnikom, vojaškim in civilnim ustanovam in društvom, prijateljem in znancem, ki so prisostvovali pogrebu dragega nam pokojnika ali pa so njegov mrtvaški oder okrasili s cvetjem, kakor tudi vsem onim, ki so nam izrazili svoje toplo in iskreno sočutje. MOSTEC, 7. junija 1938. L ŽALUJOČA SOPROGA IN OTROCI Dotrpel je, po kratki, mnčni bolezni, previden s tolažili sv. vere naš ljubljeni oče, stari oče in tast, gospod Jakob Velkovrh STROJEVODJA DRŽ. ŽEL. V POKOJU Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 10. t m ob pol 3. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 8. junija 1938. Žalujoči rodbini: VELKOVRH in THEUERSCHUH SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE NAŠ ZVESTI DOLGOLETNI SOTRUDNIK IN VODJA NAŠE MARIBORSKE PODRUŽNICE, GOSPOD BOŽIDAR GUŠTIN PO DOLGI IN MUČNI BOLEZNI DANES PREMINUL. DRAGEMU POKOJNIKU, VZORNEMU IN VESTNEMU MOŽU BODI OHRANJEN SVETEL SPOMIN. LJUBLJANA—MARIBOR, DNE 8. JUNIJA 1938. OLEUM INDUSTRIJSKA TRGOVSKA DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA—MARIBOR. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — .Vsi x Ljubljani.