CENA 230 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA-ISOLA lil FihdlgMd r:PAnRPMiQT\/n GRADBENIŠTVO 041 277 580 V TEJ ŠTEVILKI MANDRAČA PICJMBRSKA RIBJA PRILOGA str. 6 RAZTEGNI JO OTTAVIO Mene vsak drugače kliče: Olavijo, Oktavij in še kaj dodajo, a mene se lo malo Uče, saj mene po imenu ne po:najo. Po:najo me po glasnem smehu, in pesmih, ki so :e ponarodele, pa ludi po lem mojem mehu, ki poje žalostne in pa vesele. Pompjer je prvi, bre: pardona, in je vesela kompanija. Ko mene ^rabi listi lik, da meha: rok več ne spustim, takrat ne slišim več ražiik, takrat sem listo, kar živim. Kdobi:ameril,sajnigreh, če me poinajo bolj kot Lajko. Ko pri Frediju ra-Jegnem meh je vsem že jasno: To je Brajko nato refosk in malvajja, potem Marija Čakulona (Mef) Priznati moram, da sem samocenzuro prestavil na najvišjo možno točko, najverjetneje zato, ker se je začel praznični december. Pa mi ni čisto uspelo. Pravzaprav sem si zaukazal, da ne bom komentiral letošnje praznične okrasitve in osvetlitve našega mesta, a kaj, ko sem potem naletel na tisto svetlečo palmo v parku, ki me je na hitro spomnila na enega od napovedovanih izolskih županskih kandidatov, ki je trenutno na začasnem delu na Škofijah, pa nisem vzdržal. Zavedam se, da so okusi različni in da je nekomu morda tista palma tudi všeč, tako kot je ameriškim revijskim arhitektom všeč naš stolpič v Livadah, ki so mu sosedje nadeli takšno ime, da si ga niti ne upam napisati. In skoraj sem se že samocenzuriral, ko sem na televiziji videl, kako temu strežejo v našem glavnem mestu, kjer novoletno okrasitev prepustijo oblikovalcu, ki mesto pač opremi in osvetli tako, kot se mu tisto leto zdi. Pri nas zadeve potekajo precej bolj naravno. Vsako leto pač dodamo nekaj novih, drugačnih luči, pa še kakšno svetlobno telo zraven in smo prepričani, da je okrasitev iz leta v leto boljša. •C Banica Koper 8. december 200S Pa v resnici ni, saj če se povzpnemo na Belvedere bomo od tam videli, da v dolini res nekaj sveti in bliska, toda praznične podobe mesta ne bomo videli. Verjetno tudi zato, ker prazničnosti ni. Lučke, rakete in palme v glavnem svetijo same sebi, saj je mesto izpraznjeno, kot pred kakšnim revolveraškim dvobojem v klasičnem vesternu. Praznina se začne s prvim mrakom in se vleče tja do jutra, ko ugasnejo lučke in pridejo Izolani na plan. Seveda, če ne dežuje preveč. In nikar ne iščite tistega, ki bi ga rad kritiziral zdaj, ko sem samocenzuro tako nekritično obšel. Nihče ni kriv. Še najmanj tisti, ki luči montirajo ali jih morda celo izbirajo. Ce namreč nimajo scenarija tudi filma ne morejo posneti. In scenarijev našemu mestu zadnje čase zelo manjka. Pravzaprav nenehno nekaj flikamo, dodajamo, krasimo in urejamo, v resnici pa gozda^ ne zgolj zaradi dreves, že dolgo ne vidimo več. Sc mestnega arhitekta, za katerega niti vedeli nismo, da ga imamo, je menda odneslo. Da ni razmišljal o pisanju kakšnega scenarija? I\/1 OTO l\/l 1 tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola OBALA V MALEM nepremičnine immobili BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA šifra 080 18 33 www.sifra-nepremicnine-sp.si VODOMERI $ SENZORJI ,v«gr;- * •; .Delavci liii ... vndnvnilri unnin v. ižanskega _____vodovoda, imajo velikokrat težave z odčitavanjem vodomerov, ki so v večini v hišah, stanovalci pa v službi. Zdaj bo ta zadrega odpravljena, saj so delavci Rižanskega vodovoda prejšnji teden začeli tudi v starem mestu menjavati vodomere, ki imajo odslej tudi senzorje s katerih je moč odčitati porabo tudi takrat, ko porabnikov ni doma. AVTO CENTER Avto Center Jereb, Izola www.Q-jereb.ii Izdelki za zdravo življenje (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) URNIK ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30-17.00 sobota: 8.30-12.00 Ladjedelnica Izola EVTANAZIIA LADIEDELNICE NI MOGOČA Izolska ladjedelnica, drugače rečeno, Viližanski zaliv, je bogatejši za še eno ladijsko podrtijo. Pomorski inšpektor Ivo Maraspin je namreč prejšnji teden v koprski luki, na 33 let stari ladji Frau Nancy egiptovskega ladjarja Dream Maritime, odkril kar 57 pomanjkljivosti in ji prepovedal plovbo. Barkača, ki pluje pod zastavo Severne Koreje, je v koprsko pristanišče pripeljala morsko sol. Ko jo je po pretovoru podrobneje pregledal pomorski inšpektor pa je bila najprej nekaj dni zasidrana na sidrišču Koprskega zaliva, potem pa so jo privezali ob pomol izolske ladjedelnice. Poleg inšpekcijske zaustavitve je Frau Nancy tudi sodno zaustavljena, saj je v Koper prispela zahteva za njeno zaustavitev, ker ladjar ni poravnal računa za gorivo, s katerim se je ladja oskrbela na Malti. V LADJEDELNICI PA ŠTRAJKAJO Seveda je veliko vprašanje, kaj bodo v Ladjedelnici z ladjo sploh naredili, vendar zdaj v tem izolskem podjetju niso v takšni situaciji, da bi lahko veliko izbirali. In da bo mera polna so začeli štrajkati tudi zaposleni v ladjedelnici, zato omenjeno ladjo, namesto zaposlenih iz Ladjedelnice, popravljajo delavci koprskega podjetja Cesar. Zaposleni v treh družbah, ki delujejo na območju izolske ladjedelnice, Ladjedelnica Izola, Ladijske storitve in Splošno vzdrževanje, so namreč pred tednom dni začeli stavkati, saj jim delodajalci dolgujejo med 60 in 70 milijoni tolarjev. Zaposlenim Ladjedelnice Izola dolgujejo junijsko, avgustovsko in septembrsko plačo, prispevke iz plač od januarja do septembra in regres za leto 2005. ISTRABENZ PRODAJA DELEŽ V SIMOBILU Istrabenz je s kupcem "mobilkom austria", podpisal dogovor o predčasni prodaji 766.315 (8,24 odstotka) delnic Si.mobila v skupni vrednosti 14.105.183 evrov. Transakcija je izvedena isti dan, neposredno po podpisu dogovora. Istrabenz je pogodbo o prodaji svojega 24,72-odstotnega deleža v Si.mobilu skupaj z ostalimi slovenskimi delničarji podpisal 27. februarja 2001 in istočasno prejel tudi prvi del kupnine v višini 28.223.395 evrov, oziroma 18,41 evra na delnico. Aneks k pogodbi o prodaji delnic Si.mobila, vezan na podaljšanje plačilnega roka za preostanek 8,24-odstotnega deleža delnic v lasti Istrabenza najkasneje do 2. julija 2007, je bil z "mobilkomom austria" podpisan 16. decembra 2002. Z drugim aneksom k pogodbi, podpisanim danes, se kupec obvezuje poravnati preostanek kupnine pred iztekom roka, datiranim začetek julija 2007, in sicer neposredno po podpisu dogovora. Istrabenz je skupaj z ostalimi ustanovitelji Si.mobila opravil pionirsko delo pri vzpostavitvi konkurenčnosti na slovenskem trgu mobilne telefonije in mu z odprodajo deleža strateškemu lastniku omogočil ustrezen nadaljnji razvoj. Zaradi hitrih in radikalnih sprememb, ki spremljajo telekomunikacijske trge, je pristal tudi na odlog plačila, ki se z zadnjim sprejetim dogovorom realizira. Cena delnice znaša 18,41 evra. Dogovorjena diskontna stopnja do zapadlosti znaša 5,5 odstotka letno od dneva plačila do dneva zapadlosti na podlagi prvega aneksa k pogodbi, to je 2. julija 2007. Istrabenz s sklenitvijo posla sledi svojim poslovnim, naložbenim in finančnim načrtom. (PR) iSS&s?!'- Zaposlenim v Ladijskih storitvah in Splošnem vzdrževanju dolgujejo plače za tri mesece, prispevke za pet mesecev in regres za dve leti. Poleg tega so pred enim mesecem na zavod za zaposlovanje poslali dodatnih enajst delavcev. Lastniki oziroma direktorji družb so delavcem sicer obljubili, da bodo eno plačo prejeli sredi novembra in pol plače do konca novembra, vendar se to ni zgodilo in zato bodo delavci zdaj stavkali do preklica. Pri tem sodelujejo vsi trije sindikati, vse delavce pa zastopa Obalna sindikalna organizacija. V ladjedelnici trenutno dela samo nekaj delavcev, ki skrbijo, da zaradi stavke ne bi prišlo do še večjega oškodovanja podjetja, vsi pa živijo v pričakovanju, kdaj bo novi lastnik ladje Chang Po Go, ki je že nekaj časa privezana ob bok operativne ploščadi, Ladjedelnici Izola in preostalim upnikom odštel približno 700.000 evrov, vendar je vprašanje, če bo znesek zadostoval za vse dolgove podjetij. Ob tem je seveda zanimivo, da so pred kratkim v Ladjedelnici imeli slovesnost ob splovitvi protokolarne ladje Palača, ki so jo izdelali za sudanskega naročnika, vendar so omenjeno ladjo v največji meri izdelali zunanji kooperanti. Projektanti so bili iz Srbije, izvajalci del pa s Hrvaške. RDEČI KRIŽ JE POSLAL PAKETE Kot je včeraj, šesti dan stavke, povedal vodja stavkovnega odbora, Orlando Štifanič, se vodstvo Galeb group in vodstva treh firm trudijo, da zagotovijo denar za obljubljeno poplačilo dolgov, vendar zaenkrat še brez uspeha, čeprav je slišati, naj bi do konca tedna le dobili izplačanega nekaj denarja. Ali bo to dovolj za prekinitev stavke pa ni moč reči, saj zaenkrat še niso dobili ničesar, razen pomoči v obliki paketov, ki jim jih je poslal izolski odbor Rdečega križa. Kot je povedala Mirela Ivančič, so za vsakega od 25 stavkajočih delavcev zagotovili po dva paketa nekaterih najnujnejših prehrambenih izdelkov, v skupni vrednosti nekaj manj kot 300 tisočakov. Seveda je reševanje težav Ladjedelnice povezano s samo lastniško strukturo, organiziranostjo in dolgoročnimi interesi lastnikov. Tako je predsednik nadzornega sveta Ladjedelnice Izola Viljem Orel, ki je hkrati tudi direktor Galeb Group, večinskega lastnika ostalih dveh podjetij, Splošnega vzdrževanja in Ladijskih storitev, hkrati pa je tudi med pomembnejšimi lastniki Ladjedelnice Izola. Ob omenjenih treh podjetjih, katerih delavci zdaj stavkajo, na tem območju deluje tudi Jahtni center, ki pa je le del takoimenovanega »grozda«, zato tudi nima njihovih težav. To seveda da slutiti, da lastniki prihodnost tega območja vidijo prav v tej dejavnosti, povezani z jahtnim turizmom, ki pa je seveda možna le z ustrezno koncesijo. To pa ima trenutno le Ladjedelnica, zato jo tudi želijo ohraniti »pri življenju«, saj pridobivanje koncesije ni tako preprosta stvar. In tudi, če bi se zgodil najbolj črn scenarij je ladjedelnica na tako pomembnem območju, da bi s prodajo zemljišča zlahka poplačali vse dolgove do delavcev in zunanjih dobaviteljev. A o takšni »rešitvi« zaenkrat res še ne gre razmišljati. (D.M.) Konzorcij Gojup BO RENTA ZMANJŠALA STRAH PRED DEPONIIO? Konec leta 2007 bo začel z delom Center za obdelavo odpadkov v Kopru, ki bo deloval skupaj s čistilno napravo in kompostarno ter morda le razrešil vse težave, ki se naši regiji obetajo na komunalnem področju. Pravzaprav imajo težave z odpadki po vsej Sloveniji in tudi zato je Ministrstvo za okolje in prostor vsem deponijam izdalo dovoljenje za obratovanje do konca oktobra leta 2007. Seveda bodo nekatere deponije lahko obratovale tudi po tem datumu, med njimi bo gotovo tudi izolska, vendar bodo morale zaprositi za podaljšanje obratovanja. Vprašanje pa je, kako bo s Koprom in Piranom, kjer bi deponiji morali zapreti že danes. Na tiskovni konferenci Konzorcija Gojup, ki ga vodi izolska županja Breda Pečan, so predstavili vsebino zadnje seje sveta zavoda, kjer so največ pozornosti namenili spremljanju aktivnosti v zvezi z iskanjem lokacije za bodočo regijsko odlagališče. KJE BODO VSI JUŽNOPRIMORSKI ODPADKI? Odgovora na to vprašanje še ni in ga nekaj časa še ne bo, saj so strokovnjaki doslej po ekoloških in tehničnih kriterijih izbrali 21 možnih lokacij, zdaj pa so se lotili tudi preverjanja družbene sprejemljivosti posameznih lokacij, kar dejansko pomeni, da na terenu preverjajo, kako so ljudje pripravljeni v svojem okolju sprejeti takšno dejavnost. Doslej so že obiskali šest občin in nekaj krajevnih skupnosti, do konca leta pa jih čakajo še pogovori v Komnu in Kopru. Treba je namreč vedeti, da ima konzorcij za sabo že eno negativno izkušnjo z gradnjo načrtovanmega skupnega odlagališča pri Sežani. Prebivalci s tega območja in številni ekološki aktivisti so načrte ustavili, kasneje pa so jih zavrgli celo tisti, ki so jih pripravljali, saj se je kraški teren pokazal kot neprimeren za takšno dejavnost. Tokrat so pripravljala precej bolj previdni in skušajo temeljito preveriti tudi odnos lokalne skupnosti in prebivalcev do posameznih lokacij skupne deponije. Pri tem seveda ne gre pozabiti, da zdaj ne gre več za navdno smetišče ampak za pravo tovarno, ki je sodobno opremljena in ekološko zaščitena, tako da je njen vpliv na okolje bistveno manjši kot navadno smetišče, kot ga imamo mi na našem hribu. ODŠKODNINA ZA OKOLIŠKE PREBIVALCE Ne gre tudi spregledati, da bodo prebivalci v soseščini regijskega Centra za ravnanje z odpadki dobili tudi ustrezno odškodnino v obliki rente, ki sploh ni tako nepomembna. Glede na to, da Ministrstvo dopušča možnost, da k vsaki toni odpadkov pribijejo tolar t.i. ekološkega davka, bi v južnoprimorskem primeru, prebivalci v razdalji 300 do 1.000 metrov od Centra prejeli skupaj odškodnino v višini do 25 milijonov tolarjev letno. V V regijskem Centru bodo združevali min predelovali vse že ločene odpadke (steklo, plastika, papir itd.) , odpadke iz gospodinjstev in blato iz čistilnih naprav. Odgovora na vprašanje iz mednaslova zaenkrat še ni. Pričakovati je, da bodo, po opravljenih pogovorih v občinah in krajevnih skupnostih, predlagatelji imeli na voljo kakšnih 6 možnih lokacij s katerimi bodo potem šli v drugi krog dogovarjanja. To se bo verjetno dogajalo naslednje leto, ko pa nam bo vsem v regiji že krepko tekla voda (pardon, odpadki) v grlo. LOKALNA ENERGETSKA AGENCIJA Županja Breda Pečan je na tiskovni konfrerenci govorila tudi o potrebi po ustanovitvi lokalne energetske agencije, ki je pravzaprav javni zavod, ki na določenem območju skrbi za racionalnejšo in učinkovitejšo rabo energije. Takšno agencijo že imajo na Goriškem in tudi na našem koncu pa naj bi jo, po predlogu Gojupa, organizirali za celo regijo. Sicer smo v občinah že doslej imeli energetske pisarne, ki pa nekako niso prav zaživele. Breda Pečan pravi, da bi zdaj moralo biti bolje, tudi zato, ker gre za projekt, ki je evropsko naravnan in evropsko financiran. Ustanovitev in zagon takšne agencije (v primeru uspešne prijave) sofinancira evropska unija skozi program "Intelligent Energy -Europe". Agencije ima za cilj, da postane ključni nosilec energetskega menedžmenta v občinah regije, poveča konkurenčnost lokalnega gospodarstva zaradi nižjih stroškov energije; ustvarja nove poslovne priložnosti in tako olajša prestrukturiranje delovne sile; poveča zanesljivost oskrbe z energijo in izboljšuje kvaliteto okolja in trajnostni razvoj lokalnih skupnosti na osnovi varčne in učinkovite energije. Pozitivni zgledi m rezultati iz sosednje Italije in Avstrije, po mnenju Pečanove, najbolj prepričljivo govorijo v prid ustanovitve takšne inštitucije. Finančni načrt za delovanje Agencije v prvih treh letih znaša 400.000 Evrov, oziroma 32 milijonov tolarjev letno. Za triletno obdobje je iz EU programa predvidenih 50% vseh sredstev, ostali viri pa se razporedijo med ostalimi udeleženci, kar pomeni, da bi občina Izola prispevala nekaj več kot milijon tolarjev letno. Po treh letih delovanja pa se financiranje Agencije preusmeri na dva nova vira in sicer: na delež iz prihrankov, ki nastanejo v prvih treh letih uspešnega delovanja in prihodke iz mednarodnih projektov. O tem, kako Agencija preneha z delom pa nismo nič izvedeli. h v ■ r šifra BREZPLAČNA _ _ ns 080 18 33 Izola ■ Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 640 11 11 OBALA V MALEM nepremičnine www.sifra-nepremicnine-sp.si immobili S.p. Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon. NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL IMAMO LICENCO MOPE IN 15 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI Anketa o izolskem otoku SLOVENCI $0 ZA OTOK, OTOČANI PA MALO MANI Izolski otok zapušča območje neverjetnega in je vse bliže realnosti, si upamo napisati zdaj, ko smo izvedeli, da je občina Izola naročila izvedbo vseslovenske javne raziskave o primernosti gradnje otoka pri Rexu. Po tej raziskavi, ki jo je opravil Klicni center slepih in slabovidnih iz Škofje Loke skoraj tri četrtine Slovencev podpira zamisel o gradnji otoka v slovenskem morju. Malo bolj zadržani so do tega projekta prebivalci treh obalnih občin, najmanj podpore pa ima prav v Izoli, kjer ga je podprlo približno 66 odstotkov anketirancev. Po špdatkih iz ankete Izolani najbolj nasprotujemo gradnji otoka zaradi ekoloških pomislekov, predvsem pa menimo, da bodo imeli od novega otoka korist drugi, in ne domačini. SLOVENCI NAVDUŠENI NAD OTOKOM Seveda je mogoče najti pojasnilo, zakaj so se v občini odločili za vseslovensko anketo. Porekli bodo, da gre za poseg, ki je pomemben za celo državo in zato je pač prav, da o njem svoje pove čimveč prebivalcev naše dežele. Raziskavo so opravili med 16. in 22. novembrom v popoldanskem času med 16.00 in 20.00 uro, razen v soboto med 10 in 14 uro. V raziskavi je sodelovalo 1025 anketirancev. V treh obalnih občinah pa so v istem obdobju anketirali 415 polnoletnih anketirancev. Anketa je pokazala, da je z možno gradnjo otoka pred Izolo seznanjenih pol anketiranih prebivalcev Slovenije, 80% anketiranih v občinah Koper in Piran in preko 90% anketiranih v občini Izola. Večina anketiranih izgradnjo otoka podpira. Na obali je podpora malenkost nižja kot na vzorcu cele Slovenije. Medtem, ko projekt podpira skoraj tri četrtine (74%) vprašanih v Sloveniji, v Izoli, Kopru in Piranu projekt podpirata dve tretjini vprašanih. Glavna razloga za podporo projektu sta pridobitev nove obale ter koristi, ki bi jih prinesel za turizem. Razlogi proti so predvsem ekološke narave - ker bi bil to po mnenju anketiranih moteč, nenaraven poseg v naravo. SVETA PREPROŠČINA IN ZDRAVA PAMET? V skupnih ugotovitvah smo lahko prebrali nekatera posplošena mnenja o koristnosti projekta, med posamičnimi mnenji anketirancev pa so tudi nekatera za lase privlečena s katerimi si ne bo mogoče prav veliko pomagati. Sicer pa se je večina anketirancev strinjala s trditvijo, da bi Izola z otokom postala mnogo bolj privlačna za domače in tuje turiste, da ima Slovenija malo obale in je prav, da jo povečamo tudi na tak način, da bodo nove rekreacijske in kopalne površine na otoku zelo dobrodošle in da bo otok posebna turistična zanimivost, zato bo privabljal nove turiste. Zanimivo je, da se anketirani večinsko niso strinjali s trditvijo, da bo z otokom izgled slovenske obale slabši in bo kazil okolje, deljeno mnenje pa so imeli o trditvah, da bo izgradnja otoka pomenila grožnjo za morske živali in rastline tega območja, ter da je otok samo poceni rešitev države za izkopani material iz predora pod Markovcem. Seveda je večina anketirancev na kontinentu prepričanih, da bo otok varoval obalo pred močnimi valovi, kar bo omogočilo boljši razvoj turizma na obalnem območju, na obali pa so mnenja o tem bolj deljena. OTOK IMA ZGODOVINO Razmišljanja o izolskem otoku seveda niso od danes. O njem je že v osemdesetih letih razmišljal arhitekt Edvard Ravnikar, v devetdesetih letih so gradnjo otoka predlagali arhitekti: Slavko Mezek, Ina Šuklje in Andrej Erjavec, ki so izdelali idejno rešitev nove trase obalne ceste. Njihov otok bi imel na sredini jezerce, dolg bi bil 700 in širok 350 metrov. Kakšno leto kasneje so na predstavitvi rezultatov urbanistične delavnice, ki je bila namenjena urejanju obale med Koprom in Izolo, otok v obliki delfina izrisala Franci Steinman in Leon Gosar, predavatelja s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, zdaj pa je »v igri«' zamisel o gradnji otoka, ki še najbolj spominja na valobran. ODLAGALIŠČE ZA IZKOPAN MATERIAL? Seveda ni skrivnost, da je priložnost za gradnjo otoka zdaj tako dobra, da verjetno ne bo več enake. Na tem območju se namreč pripravljamo na kar dve gradnji, ki bosta dali veliko izkopanega materiala, ki ga je treba nekje pač »odložiti«. Veliko ga bo že z vrtanjem predora hitre ceste pod Markovcem, še več pa ga bomo verjetno dobili ob gradnji drugega železniškega tira. Seveda pa zgolj ta material ne bi zadoščal za nasutje, saj je treba najprej zgraditi nekakšno obodno betonsko ploščad in šele nato pride na vrsto nasipavanje tega »ograjenega« zemljišča. To seveda pomeni, da bi največ denarja odšteli prav za betoniranje »oklepa« otoka, medtem ko bi material za samo jedro otoka gradbinci zagotovo z veseljem brezplačno odvažali na otok. KAJ PRAVIJO STROKOVNJAKI Seveda si niso povsem edini. Nekateri so prepričani, da bi z otokom lahko poskrbeli za raznolikost biomase z gradnjo umetnih podvodnih grebenov. Druge zanimajo podvodni grebeni, tretji pa menijo, da bi z nanosom velikih skal obogatili življenje v morju. Vsi strokovnjaki pa so si edini, da bi morala gradnja biti zelo dobro pripravljena ob doslednem in natančnem upoštevanju morskih tokov, saj gre za območje, ki je odprto tako do burje kot do južnega vetra. Seveda pa nekateri strokovnjaki gradnji odločno nasprotujejo, češ da bomo tako izgubili del morja in da se moramo odločiti, kaj bolj potrebujemo: morje ali kopno. Skratka, če bi že razmišljali o gradnji otoka, potem je zdaj skrajni čas, da oblikujemo posebno strokovno komisijo v kateri bodo gradbinci, urbanisti, biologi in drugi strokovnjaki, ki naj nam postrežejo s strokovno pripravljenim predlogom. Le tako bomo namreč vedeli, kdo je zaslužen ali kriv za uspeh ali neuspeh projekta. Če bomo ostali zgolj pri ocenah laikov iz telefonske ankete bomo težko pokazali s prstom na kogarkoli. Razen morda na naročnika. (D.M.) HOTEL DELFIN IZOLA KAM NA PRIGRIZEK IN KOZARČEK VINA ? V nov lokal - KANTINO Hotela Delfin Izola ■ pri Pizzerii v Vili Raineri. Ob že poznani Pizzerii Ranieri se boste družili še v prijetnem ambientu domače KANTINE s tipično ponudbo, vsah dan, razen ponedeljka od 18. do 24.ure Vabljeni! Telefon: 05/6607-400 BODO RIBICI MINISTRSTVO ZATOŽILI EVROPSKEMU KOMISARIU? Sinoči je prišel na dvodnevni obisk v Slovenijo evropski komisar za ribištvo in pomorske zadeve Joe Borg. Po prihodu se je sestal s predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve, danes, v četrtek, 8. decembra, pa se bo sestal z gostiteljico, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marijo Lukačič. Med drugim se bosta pogovarjala o pripravah na sprejem nove uredbe o evropskem ribiškem skladu in o izzivih, s katerimi se sooča slovenska ribiška industrija. Komisar Borg in ministrica Lukačičeva bosta izmenjala poglede tudi o izvajanju skupne ribiške politike in o stanju na področju sprejemanja nove uredbe ribolova v Sredozemlju. Po končanem bilateralnem srečanju z ministrico bo komisar Borg v spremstvu državnega sekretarja Francija Buta obiskal Izolo, se sestal z lokalnimi ribiči in si ogledal slovensko ribiško floto. Srečal se bo tudi z ribiškimi inšpektorji in si ogledal ribje predelovalno tovarno Delamaris. Kasneje se bo delegaciji pridružila tudi ministrica Lukačič, ki bo imela s komisarjem Borgom tiskovno konferenco. Komisar bo v večernih urah zaključil prvi uradni obisk v Sloveniji. DRŽAVA IGNORIRA RIBIČE Prejšnji teden so na novinarski konferenci predstavniki ribičev in vodja ribiške pisarne Snežana Levstik predstavili svoja stališča oziroma izrazili globoko nestrinjanje z osnutkom zakona o morskem ribištvu, ki ga je pripravilo kmetijsko ministrstvo. Tako-le so zapisali v svoji izjavi: »Delovna skupina za pripravo osnutka novega zakona o morskem ribištvu dviga roke od osnutka, ki ga je pripravilo kmetijsko ministrstvo, saj ta ne upošteva nobenega našega predloga, zato se od njega distanciramo. Nikakor ne želimo, da bi nas navajali kot člane delovne skupine, ki je pripravljala osnutek zakona, saj nočemo biti soudeleženi pri uničevanju slovenskega morskega ribištva«. V ZAKONU NI BORZE RIB V delovno skupino so bili s strani ribičev imenovani: Loredano Glavič, Bogomir Lazar, Lcan Fonda in Snežana Levstik. V svojem sporočilu za javnost so napisali, kako je potekalo delo delovne skupine za pripravo osnutka novega zakona o morskem ribištvu. Prvi osnutek, predloga novega zakona o morskem ribištvu nam je bil poslan 27.julija 2005. Z začudenjem smo ugotovili, da osnutek ZMR, kot nam je bil predstavljen, vsebuje kopico »novosti«, ki so po našem mnenju skrajno škodljive za ribištvo. Stališče podkomisije smo ministrstvu posredovali 4. avgusta. Naše stališče je bilo, da se uvede primeren status ribičev - pripravili smo dva konkretna predloga, ter da sc ohrani nacionalne posebnosti iz zakona ob popravku neustreznosti. Zadihajte sproščeno! V hladnih dneh, ko zaprte prostore ogrevamo, postane zrak zelo suh in izsušuje nosne sluznice in dihalne poti. Zato je pomembno zrak dodatno vlažiti. Najučinkoviteje in najbolj enostavno to dosežemo z ultrazvočnim vlažilnikom. Visokofrekvenčno valovanje spremeni vodo v fino meglico, ki se enakomerno sprošča v zrak. Aparat je majhen in ga lahko postavimo kar na nočno omarico, kjer nam bo služil še kot prijetna nočna lučka. Odlična ideja za darilo! Izdelki za zdravo življen je Tel.: 64 - 040 - 64 Naslednji sklic delovne skupine je bil 20. septembra. Takrat smo z velikim nezadovoljstvom ugotovili, da se naših stališč ni upoštevalo v novem osnutku zakona, zato smo septembra aktivirali celotno podkomisijo za morsko ribištvo KGZS na obali in preko le-te vse ribiče, ter ustanovili obalno delovno skupino, ki je povezovala tako obalne predstavnike lokalnih skupnosti, obalno stroko, pristojne inštitucije za nadzor v ribištvu kot tudi predstavnika izobraževalne inštitucije na obali. Po intenzivnem in resnem skupnem delu smo pripravili »naš« osnutek ZMR(2), za katerega menimo, da je dober oziroma dobro izhodišče za pripravo primernega in potrebnega nacionalnega zakona o morskem ribištvu. Na sestanku delovne skupine 13. oktobra smo se dogovorili, da bodo predstavniki sektorja za ribištvo pri ministrstvu »naš« osnutek temeljito pregledali in da bomo na naslednjem sestanku imeli možnost argumentirano utemeljevati posamezne člene predlaganega »našega« osnutka zakona. To se je zdelo smiselno tudi pravni službi MKGP, ki je celo predlagala, da se sprejem novega zakona o morskem ribištvu odloži za mesec ali dva, da bi imeli čas ustrezno uskladiti oba osnutka. Toda, na naše silno razočaranje pa smo 11. novembra ugotovili, da je ministrstvo dalo v resorsko usklajevanje »svoj« osnutek, ne da bi mi, na delovni skupini imeli možnost argumentirati »naš« osnutek in da bi skupaj pripravili res dober skupen osnutek zakona. Osnutek, kot ga je pripravilo ministrstvo brez sodelovanja ribičev izpušča nacionalno pomembne posebnosti slovenskega ribištva in predvideva kar nekaj novosti, ki so za naše ribištvo škodljive in nesprejemljive: Tako v zakonu ni več navedenih nacionalnih mest iztovora rib, status ribičev ni ustrezno rešen, ribolovna dovoljenja so križanec med potrebnimi dovoljenji za plovila (licencami) in ribiškimi dovoljenji, saj veljajo le eno leto, so neprenosljiva in prenehajo veljati z nesmiselnimi vzroki, kar je popolnoma neprimerljivo z EU. Poleg tega v zakonu ni nedvoumno zapisane možnosti uporabe vlečečih orodij pod 3 miljami kot je to v starem zakonu, javno službo z zakonom direktno podeljuje Zavodu za Ribištvo v Ljubljani, ki z zakonom prevzema tudi naloge izobraževanja ribičev, čeprav nima ne znanj ne kadrov. Osnutek tudi ukinja javno strokovno nalogo svetovanja v ribištvu, ki je opredeljena v starem zakonu in ni realizirana, kljub zahtevam ribičev in utemeljenosti teh zahtev od leta 1992 dalje. RIBIČI NOČEJO MILOŠČINE Piranski ribič Bogomir Lazar je na tiskovni konferenci povedal, da morajo zadnje leto plačevati trikrat višje prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje kot prej in čeprav so dohodki slovenskih morskih ribičev veliko nižji od dohodkov njihovih italijanskih kolegov, ribiči s statusom v Italiji plačujejo državi mesečno le osemdeset evrov. Poseben problem je tudi šola za ribiče. Na Srednji pomorski šoli v Portorožu že več let neuspešno predlagajo, naj država ponovno uvede poklicno izobraževanje za ribiče, katerega so na tej šoli izvajali vse do leta 1989, na gluha ušesa pa je naletela tudi njihova pobuda za vseživljensko izobraževanje ribičev, saj se na ministrstvu za kmetijstvo nihče ne odzove. KAJ BO Z BORZO RIB? In prav pri slednjem se postavlja tudi vprašanje, kaj bo s predvidenim odkupnim mestom in borzo rib, ki naj bi dobila mesto v stari ribarnici ob izolskem mandraču. Kot je znano je občina za pridobitev te stavbe celo prodala stavbo v Volaričevi ulici, pripravljeni pa so že projekti bodoče borze, vendar je osnutek zakona, vse te ideje postavil pod velik vprašaj. Obisk evropskega komisarja za ribištvo bo gotovo priložnost, da se opozori na te težave in na ignoranco slovenske oblasti do slovenskih ribičev.(D.M.) MANDRAČEVA DECEMBRSKA PRILOGA Vsi časopisi jo imajo pa je prav, da jo ima tudi Mandrač. A naša priloga je priloga v dobesednem pomenu besede. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika smo med drugim prebrali, da je »priloga« pravzaprav jed kot dodatek h glavni jedi. In tako smo se, v sodelovanju z gostilno Ribič na Velikem trgu, dogovorili, da bomo tokratni številki Mandrača, kot prilogo, dodali porcijo giric. Saj smo vendar časopis ribiškega mesta in prav je, da je naša Mandračeva priloga najprej v znamenju rib, saj smo prav zdaj sredi dobre ribolovne sezone. E LTA D.O.O. PREMRLOVA 1, IZOLA KABELSKA TELEVIZIJA 191190 SIT HITRI KABELSKI INTERNET ZA SAMO 1,00 SIT Ponudba velja od 01.12. do 31.12.2005 Akcija velja v delu mesta Izola, pod Prešernovo cesto (KS Haliaetum, KS Staro mesto) Tel: 05 66 34 370 POKLIČITE! Danes, v četrtek 8. decembra, ste tako vabljeni v restavracijo Ribič na Velikem trgu, kjer vam bodo od 14.00 do 18.00 ure brezplačno postregli s porcijo giric. Vse kar morate storiti je to, da pokažete vaš izvod današnjega Mandrača in postregli vam bodo z našo in njihovo «prilogo«. Ob tem bomo poskrbeli še za veselo atmosfero, kot se za decembrski čas pač spodobi. Da ne pozabimo: za pijačo in vašo dobro voljo boste morali poskrbeti sami. Čez teden dni pa, če bo vreme kolikor toliko »pravo« napovedujemo prilogo z okusom cipljev. SKORAJ 2 MILIJONA ZA ZVEZDICE Medtem ko smo v uredništvu hiteli z zaključevanjem barvnih strani Mandrača, so dražbeniki v Manziolijevi palači kupovali slike in druge likovne izdelke sedemindvajsetih umetnikov, ki delujejo v Izoli ali so z našim mestom kako drugače povezani. Najcenejšo sliko so tokrat izdelali kar otroci iz Zvezdic in jo ocenili na 1 tolar, najdražjo, naslovljeno Abitantski hrast, pa je prispeval akademski slikar Andrej Trobentar. Dobila je kupca, ki je zanjo odštel nekaj več kot 300 tisoč tolarjev. Največji skok pa je naredila slika, ki je bila prodana za dvakrat višjo ceno od izklicne. Kot je povedala Barbara Motoh, ki vodi to izolsko otroško skupino, so neuradno skupaj zbrali več kot milijon 700 tisoč tolarjev, ki jih bodo namenili ureditvi igralnega kotička za naj mlaj še Zvezdice. MANDRAC ZA IZOLSKE TRGOVCE December je tukaj, mali izolski trgovci pa kar resno zaskrbljeni, kako bo tokrat z nakupi v našem mestu. Glede na to, da v Mandraču poznamo njihove težave jim ponujamo možnost brezplačnega oglaševanja v mesecu decembru. Seveda ne kar tako in brezpogojno a vendar. Pozanimajte se na tel. 64 00 010. Upravna enota Izola PO ZEMLIISKOKNIIZNI IZPISEK KAR V IZOLO Izolska upravna enota se počasi pripravlja na selitev v nove prostore v industrijski coni in kot je v daljšem pogovoru, ki ga bomo objavili v naslednjem Mandraču, povedal načelnik UE Izola, Branko Andrejašič, se bo selitev začela najverjetneje v začetku naslednjega leta. Trenutno izvajalci še pripravljajo prostore za montažo vseh potrebnih aparatur, ki jih upravna enota pač potrebuje, saj si ne morejo privoščiti niti dneva “dopusta”, ker občani pač potrebujejo storitve vsak dan. , Ob tem je tudi povedal, da občani vse pogosteje ■“ uporabljajo elektronske načine urejanja zadev, čeprav je odstotek tistih, ki posegajo po internetu tudi v upravnih postopkih še vedno zelo majhen. Vseeno pa je elektronska uprava prinesla marsikatero novost in veliko olajšanj iskalcem različnih dokumentov, poleg tega pa so se zmanjšali tudi stroški the postopkov, saj marsikateri document upravna enota pridobi sama. ZEMLJIŠKA KNJIGA V IZOLI Novost na katero želijo posebej opozoriti Izolane je možnost pridobitve zemljiškoknjižnih izpiskov v Izoli. Potem ko je bila zemljiška knjiga “prenešena” v elektronsko obliko so upravne enote dobile možnost, da pridobivajo podatke iz zemljiške knjige in tudi izdajajo kopije zemljiškoknjižnih izpiskov. Taksa za tak izpisek je v Izoli povsem enaka kot v Piranu, seveda pa iskalci prihranijo težave z vožnjo do Pirana, iskanjem parkirišča in čakanjem v vrstah pred pisarno Zemljiške knjige. To bo posebej pomembno za tiste, ki prodajajo, kupujejo ali kako drugače razpolagajo z nepremičninami, ob tem da je treba vedeti, da imajo na voljo le “zgodovinske” podatke do leta 2002, saj so jih šele takrat začeli vnašati v računalnik. To pomeni, da boste lahko izvedeli, kako je bilo z določeno nepremičnino do tega leta, če boste iskali starejše podatke pa boste še vedno moraji do Pirana. DRŽAVA BO PLAČALA RAZGRADNJO Na izolski upravni enoti se lahko pohvalijo, da njihove stranke večino stvari lahko opravijo na enem mestu, saj sami priskrbijo že veliko število podatkov, poleg tega pa lahko kar tam opravite vsa plačila taks (tudi s kreditno kartico) in tako prihranite veliko časa. Na pobudo za deljen delovni čas pa pripomnijo, da njihovi podatki in izkušnje iz sredinega podaljšanega delovnega dne ne kažejo na kakšno veliko potrebo po popoldanskem urejanju upravnih stvari. EVROPA ZA RAZVOJ PODEŽELJA Danes ob 18. uri bo v prostorih KS Sv. Peter nadaljevanje posvetovanj o možnostih pridobivanja evropskih sredstev za projekte, ki naj bi prispevali k razvoju našega podeželja. Pogovarjali se bodo o novostih v zvezi z evropskim programom LEADER za obdobje 2007 do 2013 ter razpravljali o predlogih v razvojnem programu podeželja in predlogih, vse pa na temo razvoja turizma, podjetništva in kmetijstva na podeželju. Na srečanje so vabljeni vsi, ki želijo sodelovati pri takšnih projektih, tako predstavniki zasebnega, javnega in civilnega sektorja; posamezniki, društva, ponudniki izdelkov in storitev idr. Vabilo je javno in je objavljeno tudi na občinskih spletnih straneh in na spletni strani RRC Koper (Regionalni razvojni center Koper). Na srečanju bodo razdelili tudi izvleček iz elaborata Razvojni program podeželja za občini Izola in Piran ter Mestno občino Koper, ki bo osnova za dogovarjanje o tem, kako se lotiti priprave projektov, ki bi jih lahko financirali z evropskimi, nepovratnimi sredstvi. Pogovor s Srečkom Gombačem, ki zastopa Izolo v delovni skupini za pripravo akcijskih skupin, ki naj bi vodile posamezne projekte, bomo objavili v naslednjem Mandraču. THE ORIGINAL USA GOSPEL SINGERS 12. december 2005 ob 20.00, Bonifika, Kopeia GALA PREDBOŽIČNI KONCERT S PREDSKUPINO, KVARTETOM 7 PLUS Primorska likovna umetnost v XX. stoletju Drugi seminar Piran, sobota, 10. november 2005, Galerija Herman Pečarič Piran Seveda pa bodo ravnali tako, kot se bodo dogovorili v Ministrstvu za javno upravo, katerega delo zaenkrat zelo dobro ocenjujejo. Kljub temu pa včeraj še niso bili obveščeni o namenu vlade, da sprejme uredbo s katero bo država prevzela plačevanje stroškov razgradnje starih avtomobilov, saj želi tudi na ta način spraviti na smetišča čimveč starih avtomobilov, ki danes zasedajo parkirišča in skrite kotičke tudi naše občine. NEKADILSKA ŽURKA V KT1 V sklopu projekta 02 ZA VSAKEGA bo v soboto, 10. decembra, z začetkom ob 21. uri, prva nekadilska zabava na Obali. Zgodila se bo v multimedijskem prostoru KT1, v Izoli, Organizatorja akcije sta Društvo študentov medicine Slovenije in študentske organizacija Univerze v Ljubljani, ki na Obali sodelujeta z Mladimi glasovi Slovenije in KT1 Multimedijskim prostorom. Namen projekta 02 za vsakega je osveščanje javnosti o škodljivosti pasivnega kajenja. Prvi javni dogodek projekta bo osveščevalna akcija preventivne narave, ki poteka v centru Ljubljane, Maribora in Izole. Na stojnicah bomo delili brošure, s katerimi bomo opozarjali na škodljivosti pasivnega kajenja. Pri tem bomo vabili mimoidoče mlade, da našo brošurico v obliki rožice postavijo v pepelnik (v gostinskem lokalu ali drugje) in s tem izrazijo željo, naj se v njihovi prisotnosti ne kadi. V Izoli bodo stojnice potekale v petek, 9. decembra, in soboto, 10. decembra. V sodelovanju z lokali bomo pripravili tri nekadilske zabave. K sodelovanju smo povabili tri lokale, v katere zahajajo predvsem mladi: Klub K4 v Ljubljani, KT1 v Izoli ter MarksMB v Mariboru. V Izoli bo nekadilska zabava potekala v soboto, 10. decembra, kjer nam bo v KT1 na Kristanovem trgu delal družbo DJ Megi. Ciljna skupina so mladi od 14. do 27. leta starosti. Raziskave kažejo, da je število kadilcev v Sloveniji pod Evropskim povprečjem, a vendar se je leta 2000 prvič po letu 1988 število mladih kadilcev povečalo. NOVOLETNO SREČANJE V HOTELU DELFIN Društvo invalidov Izola in društvo upokojencev Jagodje Dobrava, organizirata srečanje ob zaključku leta 2005 v Hotelu Delfin, dne 28. decembra, s pričetkom ob 19 uri. Prijave za srečanje sprejemamo v pisarni Društva invalidov OF 15 Izola, vsako sredo od 15. ure do 17. ure. Število prijav ni omejeno, cena večerje z glasbo pa je 1900 sit. Prisrčno vabljeni delfin j ‘^HOTEU ZOUS S HOTEL DELHrTlZOLA KAM NA PRIGRIZEK IN KOZARČEK VINA ? V nov lokal - KANTINO Hotela Delfin Izola - pri Pizzerii v Vili Raineri. Ob že poznani Pizzerii Ranieri se boste družili še v prijetnem ambientu domače KANTINE s tipično ponudbo, vsak dan, razen ponedeljka od 18. do 24.ure Vabljeni! Telefon: 05/6607-400 Mali nogomet - 2. liga IZOLA:ZLATARNA LEA LITIJA 4:4 [3:41 Izola - Dvorana v Kraški, gledalcev 450. Sodnika: Stojanovič, Jež. KMN IZOLA - Z. Stampfcr, T. Mačak, A. Martinclli 1, A. Franetič, J. Trcskavica, D. Mujkič 1, M. Stampfcr 1, V. Lakošeljac 1. Trener: Stanko Žunič. Ker srce bije za Izolo! Tako so tudi v soboto zvečer peli Ribari svojim igralcem in v stilu tega slogana so fantje odigrali tekmo proti favoriziranim gostom. Zmaga proti Ajdovcem izpred tedna dni je bila še sveža v glavah in je v posadki kapetana Mira Stampfcrja predstavljala svojevrstno gorivo proti sicer dobri ekipi Litije. Prvotno neuigranost moštva z začetka prvenstva so Izdani, obogateni z izkušnjami, zamenjali s povezano igro in večjo kombinatoriko, kar se jim odraža v vse večjem seštevku točk. Varovanci novega trenerja Žuniča tako izgubljajo etiketo novinca v boju za obstanek in si vse bolj povečujejo možnosti za preboj proti vrhu. Sicer pa je tudi tokratni dvoboj napolnil dvorano v Kraški. Gostje so povedli že v tretji minuti, odgovor na to pa je prišel že v naslednjem napadu v obliki mojstrskega zadetka Valdija Lakošcljca. Lilijani so stopnjevali pritisk in znova povedli preko Adisa Avdiča, a le za minuto, saj je Damir Mujkič kmalu izenačil. Robert Uršič se je zatem vpisal med strelce, ko je s strelom od daleč presenetil domačega vratarja. Na ------------ reakcijo domačih ni bilo treba dolgo čakati, saj je Martinelli z bližine ukanil vratarja gostov. Tik pred odhodom na odmor je Lazicani dosegel še četrti gol za Litijo in s tem minimalno prednost gostov. Ta je splahnela že v prvi minuti nadaljevanja, ko je Miro Stampfer, katerega tokrat žoga ni najbolj ubogala, z izenačujočim golom dosegel tudi edini zadetek v drugem polčasu. To je ohrabrilo domačine, ki so bili ob bučni podpori Ribarov ves drugi del boljši nasprotnik. Z ofenzivno igro so si priigrali precej zrelih priložnosti (dve vratnici) in bi tokrat s kančkom športne sreče zagotovo iztržili poln izkupiček, saj Litija v drugem delu skorajda ni bila nevarna. Sicer pa je tudi točka Izole proti doslej vodilni ekipi velik uspeh moštva, ki bo, kot kaže, odigralo vidnejšo vlogo v ligi, kot je bilo sprva pričakovano. Branko Vuga Vabimo vas na prvenstveno tekmo T.kroga 2.sfl KMN IZOLA: KMN IG Sobota, 10.12.2005 OD 17:15 uri Dvorana v Kraški. KAPUČINO ODGOVOR NA ZAMENJAVO V NO Odgovor predsedniku Upravnega odbora MNK Izola - v odstopu, v zvezi s prenehanjem funkcije člana nadzornega odbora MNK Izola. Obveščam vas, da sem prejel obvestilo o prenehanju oz. razrešitvi funkcije člana nadzornega odbora MNK Izola in vas seznanjam, da je obvestilo brezpredmetno iz naslednjih razlogov: L Izredni občni zbor (ne izredna skupščina), ki ste ga izpeljali 31. 10. 2005 je bil sklican v nasprotju z drugim odstavkom 14. člena statuta MNK Izola, saj upravni odbor ni deloval v skladu z 20. členom statuta. Izredni občni zbor MNK Izola je bil sklican brez dnevnega reda. O navedenih kršitvah ste bili pravočasno obveščeni s strani nadzornega odbora MNK Izola. 2. Dnevni red izrednega, nelegalno sklicanega občnega zbora je bil predlagan na sami seji in dopolnjen z predlogom o razrešitvi člana nadzornega odbora Bojana Marinška, kar je ponovna kršitev 14. člena statuta. Izredni občni zbor lahko sklepa le o zadevi za katero je sklican. 3. O moji razrešitvi s funkcije člana nadzornega odbora MNK Izola ni bilo razprave in glasovanja. Dokaz za trditev po točko L - zapisnik 2. seje NO MNK Izola, dokaz za trditev po točko 2. in 3. - video posnetek nelegalno sklicane izredne seje občnega zbora dne 31.10.05. Lepo pozdravljeni Bojan Marinšek Odbojka Nova KBM Branik:CPK Hitachi 3:0 (25:15,25:11,25:12) Že res, da so Izolanke druge, Mariborčanke pa vodilna ekipa, vendar se je hitro videlo, da gre za dvoboj ekip različnih vrednosti. Za povrh so bile Izolanke še ohromljene zaradi bolezni nekaterih igralk, nasprotnice pa so nastopile z »evropsko« ekipo in brez popuščanja. V takih pogojih so igralke Hitachija odigrale po svojih zmožnostih, vendar se niso mogle resneje upirati prvakinjam. S tem porazom so z drugega zdrsnile na tretje mesto, v soboto pa bodo doma igrale s Šentvidom in priložnost za vrnitev pod vrh je tukaj. Navijači zagotovo pridejo. Namizni tenis I.SNTL-članice Fužinar lnterdiskont:Argeta 6:1 V osmem krogu so Izolanke igrale na Ravnah. Oslabljene, brez obolele Kristine Rahotin so odigrale nedvomno najslabši dvoboj v letošnjem prvenstvu. Eno tekmo je zmagala le Kristin Fatorič nad tretjo igralko Šapekovo. Zagotovo bo potrebno v soboto proti Vesni in Zaloga odigrati veliko boljše. V kolikor bo Kristin lahko nastopila bi morali doma iztržiti.vsaj točko. Kristin Fatorič druga na TOP-u V nedeljo je na Ravnah potekal prviTOP- turnir RS za mladinke. V prvi kvalitetni skupini je Kristin Fatorič z enim samim porazom osvojila drugo mesto za Manco Fajmut iz Fužinarja. V prvo skupino med osem najboljših je bila poklicana še Nika Marušič in z eno samo zmago bila osma. V drugi kvalitetni skupini od 9. do 16.mesta je Alenka Ačimovič s tremi zmagami in štirimi porazi osvojila 6.mesto ali skupno 14.mesto. Mladinci so imeli TOP turnir v Puconcih. V drugo kvalitetno skupino sta bila poklicana Simon Frank in Gregor Vukovič. S petimi zmagami in dvema porazoma je bil Simon Frank drugi, Gregor Vukovič pa tudi z istim številom zmag in porazov tretji. Tekmovalci in tekmovalke Arrigonija so v glavnem odigrali boljše od mest, ki jih zasedajo na državnih lestvicah. Oba turnirja sta bila zelo izenačena. Zlasti pri mladinkah so bile med prvimi in osmimi zelo majhne razlike. POGLED S STRANI piše ŽARKO za Kapučino Športi Tokrat prednost dekletom, ženski članski reprezentanci. Več kot uspešno so pričele tekmovanje na svetovnem prvenstvu. Posebno prva zmaga proti Koreji je znak, da lahko tokrat pričakujemo kaj več. Še bolj smo veseli, ker so poleg tudi naše, Hrnjič in Bošnjak. Škoda je, da niso prisotne še ostale tri, Argentijeva, Čvorak in Petrinja. Poškodbe ob nepravem tasu, bodo pa sigurno prisotne kasneje. Ob tem lahko samo vzdihujemo in se vidimo precej više kot je sedaj članska ženska ekipa. Tudi Evropa je občutila moč našega rokometa. Velenjčani so odpravili Francoze, Celjani pa Dance v gosteh. Oboji so tako zelo blizu uvrstitve v naslednji krog tekrnovanja. Vse bo potrebno potrditi na povratnih tekmah in tu so Celjani bliže napredovanju. V domačem prvenstvu zopet nekaj zapletov. Hrpeljci in Koprčani izgubljajo sapo in željene pozicije se izmikajo. Več skrbi je pri avtomobilistih in do kakšne menjave ni daleč. Obračajo se tudi proti nam in kar nam je poznano jih lahko samo strokovno ojačamo (Radojkovič, Hrvatin). Koliko je vse to res in izvedljivo bo kmalu znano, čeravno tudi pri nas na veliko škripa. Izolska članska vrsta je ponovno doživela ponižujoč poraz na gostovanju. Prisotni na tekmi govorijo o nemoči (15. minuta 15:2), mnenje ostalih pa je, da so igralci slabo fizično pripravljeni. Posledice trenutno še niso tragične, koliko pa je zaleglo ponedeljkovo pranje možganov bo vidno na sobotni tekmi. Res se ekipa še vedno otepa s poškodbami, verjetno pa pohaja tudi samozaupanje. Zastonj je tudi, da se ponavljam s pripadnostjo in čem drugim. Pregovor pravi, ribe začnejo smrdeti pri glavi, ekipa pa je trenutno brez nje. Res je težko vse zadovoljiti, kaj šele "nahraniti". Zgodovina pa se ponavlja. www.goldenindex.com A POKROVITELJ AMT IZOLA TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI! AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 Rokomet IZOLSKI DERBI JE EIL PRAVI ROKOMETNI PRAZNIK! Minulo nedeljo se je na tribunah športne dvorane na Škofijah zbralo zelo lepo število (prek 100!) gledalcev, ki so si prišli ogledat tekmi mlajših in starejših deklic izolsko-koprskega športnega društva Maestral ter ŽRK Izola. In imeli so kaj videti... Mlajše deklice Maestral-lRK Izola 18:24 Prve so na parket stopile mlajše deklice B (letnik 94 in mlajše). Po začetnem izenačenem boju so mlade rokometašice ŽRK Izola prevzele pobudo in upravičile vlogo favoritinj ter zmagale z izidom 24:18. Vse deklice si za borbenost in požrtvovalnost na igrišču zaslužijo pohvalo. Pri Maestralovkah sta največkrat zadeli Adelina Kraja (6) in Barbara Sefič (5), pri ŽRK Izola pa Mateja Perič (9) ter Doris Štefanec (6). Starejše deklice MaestraljRK Izola 32:31 Če je bilo pred tem na tribunah še dokaj mirno, pa je srečanje starejših deklic (letnik 91 in mlajše) dvignilo na noge tudi tiste najbolj zadržane navijače. Tekma je upravičila sloves pravega derbija. Po začetnem stalnem vodstvu za 2 zadetka so si mlade rokometašice ŽRK Izola proti koncu prvega polčasa priigrale občutnejšo prednost 4 zadetkov. Po stari dobri navadi so zatem v drugem polčasu Maestralovke stopile na plin, izboljšale igro v obrambi (v tej fazi igre se je še posebej izkazala Monika Cuder-Skrlič), iztisnile iz sebe še zadnje atome moči, dohitele nasprotnice in jih na koncu tudi premagale. Končni izid srečanja je bil 32:31 v korist športnega društva Maestral. Pri slednjih sta bili strelsko najbolj razpoloženi izjemna Polona Barič (14) in Sandra Barišič (7), pri ŽRK Izola pa Asja Udovič (12) ter Maja Marjanovič (9). Po tem, kar smo lahko videli v nedeljo, se za prihodnost dobrega ženskega rokometa na Obali ni bati. In še nekaj; po veliki borbi na parketu so si mlade rokometašice obeh ekip družno (!) ogledale člansko tekmo v Kopru. In to je pri vsem skupaj tudi najpomembnejše! Košarka - 3. slovenska liga - zahod K.K.IZOLA: S.D. FENOMENI }3:59 (20:11,30:20,55:41,73:55) Izola, telovadnica Livade, gledalcev okoli 2oo K.K.Izola: Gustinčič 1, Jelič 3, Stipovšek, Pečar 3, Sukič 8, Terčelj 6, Bajič, Rajčič 5, Haskič 9, Krička, Vukovič 19, Sušelj 19 Trener lUranjek, Izolani so še vedno brez poraza pred domačimi navijači. Zagotovo so prav izolski navijači šesti igralec, ki pomaga naši ekipi s skoraj prvoligaškim navijanjem. Vse skupaj je pohvalil tudi delegat KZS Slovenija, še posebej za organizacijo tekme. Zdaj pa k srečanju. Po začetnem vodstvu gostujoče ekipe so Izolani prevzeli vodstvo in ga držali do konca tekme, za posladek pa smo med tekmo videli tudi nekaj izredno atraktivnih akcij. Pred Izolani je zdaj izredno pomembna tekma proti Kalcitu iz Kamnika, ki vodi v tem prvenstvu. Vodstvo kluba in vsi igralci vabijo, da si ogledate tekmo in z navijanjem pomagate našim fantom do pomebne zmage. Tekma bo v soboto ob 19. uri v telovadnici OŠ Livade. To bo tudi zadnja tekma v prvem delu tretjeligaškega tekmovanja. V nedeljo, 3. 12. 2005, so košarkarji letnikov 1995/1995 odigrali v Postojni drugo kolo Obalno-kraške lige. KK Izola je v prvi tekmi igrala proti KK Postojna v zelo napetem vzdušju. Igra je bila v prvih dveh tretjinah dokaj izenačena, v tretji pa so Postojnčani povedli in zmagali 27 : 19. V tekmi proti ekipi OŠ JPV iz Kopra so Izolani vseskozi prepričljivo vodili. Igralce je poneslo navijanje s tribun v ritmu velikega bobna, ki so se mu pridružili tudi Postojnčani. Prav ti so se najbolj razvneli za Bojana Jeliča, ki je bil s Klemenom Skočirjem najboljši strelec tekme. V tako vročem vzdušju in po zaslugi dobre igre vseh košarkarjev KK Izola nam je bila zmaga zagotovljena (49 : 18). Na sliki so: Luka Blaževič, Tine Černač, Bojan Jelič, Martin Mittendorfer, Marko Momčilovič, Aljaž Novak, Katja Poje, Matija Radanovič, Klemen Skočir, Damjan Sterchi, Peter Volk in trener Damjan Uranjak. NAJMLAJŠI KOŠARKARJI 1. Košarkaška obalna liga: Deklice in dečki, letnika 1997 in mlajši (Bandelj, Černač M., Franovič, Komac, Kopič, Markežič, Mittendorfer Maj, Podobnik), so se v soboto, 26. 11. 2005, v telovadnici OŠ JPV v Kopru izkazali za močnejše od divaške ekipe, predvsem v vodenju žoge, prostih metih in metanju na koš iz dvokoraka in zmagali z rezultatom 19:16. 2. Liga prijateljstva: Izolski letniki 1995 in 1996 so prejšnjo soboto prepričljivo premagali košarkarje iz Ilirske Bistrice (36 : 17). Zmaga ni bila niti za trenutek vprašljiva, piko na i pa je postavil Klemen Skočir z zadetkom za tri točke v tretji četrtini. 3. Prvenstvo Alpe-Adria Junior: Organizira ga športno društvo Koš iz Kopra. V njem sodeluje trinajst ekip iz treh držav (Italije, Hrvaške in Slovenije). Prvo kolo so za našo skupino gostili Postojnčani. Dečki letnikov 1994 in 1995 ter mlajši so v nedeljo, 27. 11. 2005, odigrali prvi dve tekmi. V prvi so ob bučnem navijanju izolskih navijačev, z rezultatom 39:14 poželi zmago nad sežanskim Kraškim zidarjem. V drugi tekmi proti domačinom iz kluba Postojnska jama pa so se v dokaj izenačeni igri borili do zadnjega, vendar so bili tekmeci za nekaj košev boljši (50 : 44). Naslednje kolo prvenstva bo 5. 2. 2005. Takrat pa se bomo Izolani izkazali kot dobri gostitelji!, (J.M.) V spomin Milenko Olič (1959 - 2005) Milenko, svojo tekmo si začel pred 46 leti. Že kot mule si bil odličen športnik. Čvrst in zvest temu kar počneš. Velja tako za atletiko, ki je bila Tvoja prva ljubezen in seveda košarko, ki je bila Tvoja zadnja. Če se omejim zgolj na tiste športne ljubezni. Kot se spodobi za pravo tekmo, je bila tudi Tvoja polna vzponov in padcev. Sprva si tekel kot zajec. Na 400 in 800 metrov so bili redki, ki so te lahko ujeli. Kasneje si želel to željo po zmagi in vse kar je pomenilo gibanje in povišano stopnjo adrenalina v krvi, prenesti na mlajše, pa Ti žal ni bilo dano. Najprej poškodba in kasneje še tista prekleta sekunda na Rexu, ki ti je vzela sapo in korak. Ampak, kot se za zdrav odnos v športu spodobi, se nisi vdal in si ponovno stopil na igrišče. Tokrat na košarkarsko. Zdaj se zdi, kot da si tedaj vedel, da je to 2. polčas. Navkljub hudi bolezni si se praktično do zadnjega trenutka razdajal. Tudi za pultom, kjer sem prvič začutil, da te je strah. Strah pred bolečino, ki jo bo tvojim najbližjim Suzani, Patriku, Miji, Nadotu in Nenadu, povzročil tvoj prezgodnji odhod, strah pred nasprotnikom o katerem si vedel, da ga ne bo mogoče premagati. Le kdo je spletel to naključje, da smo te v zemljo položili tistega dne, ko je izolski košarkarski klub, za katerega si živel in delal zadnja leta, odigral svojo prvo ligaško tekmo? Dragi Milenko, spomnim se, ko si pravil, da naključij ni. Da se vse zgodi z namenom. Zato bomo metali žoge v koš tudi zate. Hvala za vse. (KK IZOLA) Podvodni lovci grejo v Cagliari V četrtek, S.decembra, se odpravljata dva člana slovenske reprezentance v podvodnem ribolovu v Italijo, kjer bo dne 10.12.2005 v mestu Cagliari na Sardiniji, L mednarodni Pokal Mediterana. Na pokalu bodo prisotne reprezentance: Italija I , Italija II , Italija III , Bolgarija , Finska , Španija , Francija , Slovenija , Portugalska , Hrvaška in rep. San Marino Tekmovanje traja 6 ur. V ekipi sta po dva tekmovalca. Slovenijo bo zastopal sežančan Robert Podgoršek član društva Pozejdon Krško ter domačin Peter Valenčič člnar društva PLK Koper. Tekmovalcem bo pomagal selektor Jani Longo. Udeležbo naših reprezentantov so omogočili in podprli NEK d.o.o. Krško, IN2 d.o.o. Koper in Marex-nepremičnine d.o.o. Sežana. Četrtek, ^ decembra ob 20.00 - Kulturni dom Izola TRUBACI Velibora Stankoviča v Izoli koncert Petek, 9. decembra ob 20.00 - Kulturni dom Izola Gledališče Satirikon v POLJUB ZA LAHKO NOC. komedija Igrajo Sašo Hribar, Vanja Slapar, Viktor Ljubotin, Tijana Zinajic Sobota, 10. decembra ob 17.00 - Kulturni dom Izola Slovensko narodno gledališče Nova Gorica ^)ton Zupančič MEHURČKI igrana predstava za otroke Četrtek, 15 december ob 19.00 - Palača Manzioli IL FONDO DEL MANDRACCHIO ARHIV IL MANDRACCHIO In occasione del 250,esimo numero del Mandracchio, presentazione della raccolta del fondi della redazione II Mandracchio corredata da immagini, che racconta dodici anni della storia della Comunita italiana dl Isola. MESTNA KNJIŽNICA IZOLA Vljudno vas vabimo na otvoritev razstave nakita, okrasnih in uporabnih predmetov, ki bo v petek, 9. decembra 2005 ob 17. uri v Mestni knjižnici Izola. V vitrini ustvarjalnosti svoje izdelke razstavljajo: Marina Kurtin, Dori Burubu, Julija Švagelj Mežnar, Lili Stevanovič, Snježana Karinja, Metka Žugelj, Ida Polh Ob tej priliki vam Marina Kurtin na vašo željo izdela knjižno kazalo z lepo mislijo ali vašim imenom, izpisanim v kaligrafski pisavi. Veselimo se srečanja z vami! Oddelek za otroke in mladino Ure pravljic in prireditve za otroke v pravljičnem decembru Torek, 13.12. ob 17h v pravljični sobi: Božične in zimske pravljice pripoveduje Špela Pahor. Sreda, 14.12. ob 17h v pravljični sobi: Ura pravljic v italijanskem in slovenskem jeziku. Gianni Riccio ali pravljico o Jančku ježku pripoveduje Špela Pahor. THE ORIGINAL USA GOSPEL SINGERS (12. december 2005 ob 20.00, Bonifika, Koper) GALA PREDBOŽIČNI KONCERT S PREDSKUPINO, KVARTETOM 7 PLUS Primorska likovna umetnost v XX. stoletju - Drugi seminar Piran, sobota, 10. november 2005 Galerija Herman Pečarič Piran 11:00 Andrej Medved, Uvodno razmišljanje Genetsko - geografski stroj /11:15 dr. Nace Šumi, K slovenski umetnosti /11:30 dr. Tomaž Brejc, Primorski motivi, »čisto slikarstvo« in kritika temnega modernizma /12:00 dr. Stane Bernik, Arhitekturno izročilo in sledi modernizma v postmodernistični arhitekturi Primorske /12:30 Brane Kovič, Likovno življenje na Goriškem v 70. letih XX. stoletja Tomo Podgornik in vprašanje modernizma: /13:00 Prelomnica v slikarstvu: 1976 -1978, Andrej Medved, Uvodno razmišljanje /14:00 Sergej Kapus, Slike Toma Podgornika kot »odprto delo« /14:30 dr. Miklavž Komelj, Kriki v modrem / Jure Detela, Zemljevidi /15:00 pogovor in zaključek seminarja_______________________________________ Praznične razstave v galeriji Arka Galerij a Krka - Zdravilišče Strunjan razstava " podobe HA Steklll" akademske slikarke MlfG LlČCfl KflTipOtiČ galerijalN SULi A SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03 razstava FRANCO VECCHIET Prijetno vabljeni v deželo knjig v izolsko knjigarno, SNEŽAKIV VRTCU Brank* Jurca » • Ilustrirala Ančka Gotntk Godec * o liIbrIis v knjigarni Libris v Izoli na Manziolijevem trgu 6 nadaljujemo s pravljičnimi uricami, ki smo jih pripravljali že spomladi. Vsak četrtek ob 17. uri, bodo otroci lahko prisluhnili novi pravljici in po njej tudi ustvarjali z različnimi materiali. V četrtek, 8. decembra 2005 ob 17. uri bo na sporedu pravljica, Branke Jurca k ^na sporedu pravda, Branke Jurca Po pravljici se bodo otroci ob ustvarjanju prijetno zabavali. Pravljične urice vodi Bika Sabadin. URNIK: od 10.00 do 17.00 sobota od 9.00 do 13.00 © Izola / Manziolijev trg 6, Izola, tel.: (05) 64 00 135 Novi ateljeji TllGIl ŽlDOlld Hybrid Subjccts slike in interaktivna video instalacija Galerija Meduza Koper in Palača Gravisi Koper Fotografska razstava MIDI »Iz subjektive v objektive« KT1- Multimedijski prostor, v Izoli. galerija ALGA RAZSTAVA SLIK avtorja iz Trsta Andrea Verdelaga KINO ODEON -Artkino 9.-12.12.lil 11.30 ŠTIRJE BRATJE lelifrlMoletin 9.-12.12.11)2030 in 1M4.IM830 NOČNA STRAŽA letiji in scenarij: TimiuiBekniaiiilittii I ■ N ■ ■ ■ R ■■■■■■I II■■■■I 111 ■ I Dl ■■■■DIR 13.12. ob 20.3 (L KINO V ŽIVO - Večer z ustvarjalci ODGROBADOGORBA Gost večera bo režiser JAN CVITKOVIČ! Režija in scenarij: lan Cvitkovič Gl. vloge: Gregor Bakovič, Drago Milinovič, Sonja Savič. Mojca Fatur, Nataša Matjašec, PONOVITVE: 14.-16.12. Ob 20.30 ill 17.12. Ob 18.30 15.-I0.12.ilil8.00 ELIZABETHTOVVN letiiainsetnankCamennCroie Decembrske prireditve MIKLAVŽ JE MORAL NAZAJ MED ŠTIRI STENE Ni dolgo tega, ko smo Izolani decembra na prostem spoznavali vse tri prednovoletne dobrotnike in ko smo si lahko privoščili celo ogled živih jaslic in celo vrsto prireditev za najmlajše. Zdaj se prireditve počasi vračajo nazaj v zaprte prostore, z njimi vred pa tudi Miklavbž, prvi od "dobrih mož", ki so ga lahko pozdravili le otroci v cerkvi, miklavževanje brez Miklavža pa so pripravili tudi v društvu Dante Alighieri, kjer so pripravili večer zanimivih iger in otrokom razdelili tudi nekaj malega daril. V KORTE PA JE MIKLAVŽ PRIŠEL Nekoč z večernim obiskom po domovih, že kar nekaj zadnjih let pa v cerkvi, je otroke župnije Korte tudi letos obiskal Miklavž. In ni bil sam, prišel je s svojimi angelci in parkeljni. Vse, kot se po stari navadi spodobi. Le šib, ki so včasih spremljale miklavževanje, ni več videti - verjetno zato, ker smo dandanes vsi pridni. Kljub življenju »brez šib«. Miklavževanje komu izmed nas še budi zavest dobrote, ponižnosti, skromnosti, medse- bojne pomoči? Starodavni običaji vendarle niso za v smetnjak in modernost ni le »prečudovita vizija »! Tudi letošnje miklavževanje je bilo v naši župniji lepo organizirano. Lahko bi bilo v ponos vsakemu velikemu kraju, v kulturno razvedrilo še tako zahtevnemu gledalcu. Celotni ekipi (župnik, starši s svojimi veroučenci, starešine, zborovodja), ki je zadevo pripravljala, gre topla zahvala. Predstava ni bila le za otroke, tudi odrasli smo ob njej uživali Podana je bila brezhibno, tako aranžersko, kot režijsko in vsebinsko. Mali pevci, ki so predstavljali angelce, so z glasbili spremljal ljudske in umetne pesmi o sebi, parkeljnih in Miklavžu. Parkeljne so zaigrali naši fantiči z domiselnimi stiliziranimi kapicami, največji pa prava pošast, je bil narejen iz papirnato-lepilne mase; kakšen jezik, kakšno rogovje je imel! Mali otroci so se kar jokali. Miklavž, ta, pa ta, prav imeniten po obleki in nastopu! Spregovoril je z vsemi obdarovanci in jih povprašal o tem in onem. Nekdo mu je tudi zapel. Kakšen glasek, da si med množico onemel »iskal« malega pcvčka. Bil je naš Dominik - nekaj bo iz njega še »ratalo«, kot tudi iz ostalih pevcev, če bodo tako načrtno in intenzivno razvijali svoje pevske sposobnosti. Pa naj še kdo od odraščajočih trdi: »Kaj nas briga kultura!« Odgovor je pa tak: »Brez nje ne bo pozitivnega razvoja kraja, brez nje ne bomo prišli daleč!« (NM) Kakšne so konkurenčne prednosti ADRIATICA na področju zdravstvenih zavarovanj? Direktor poslovne enote Koper, mag. Borut Širca Adriatic bo zagotavljat najugodnejšo ponudbo tudi v prihodnje! Vsem Adriaticovim in veliki večini novih zavarovancev smo zagotovili premijo 4.611 tolarjev mesečno (3% več bodo odšteli le posamezniki, ki bodo sklenili novo zavarovanje in ga plačevali s položnicami). Ponudili pa smo jim že tudi številne dodatne ugodnosti ter popuste. 276 tisoč sedanjih in vsi novi zdravstveni zavarovanci bodo 1. marca prihodnje leto tako prejeli 4.500 tolarjev vreden popust pri premoženjskem in kasko zavarovanju avtomobila. Uveljavljali ga bodo tako na Adriaticu kot na Slovenici, imeli pa bodo še vrsto drugih popustov in ugodnosti, npr. izredno ugodno zavarovanje zdravil. Adriaticove prednosti so zagotovo tudi zaupanje zavarovancev, bogate izkušnje na področju zdravstvenih zavarovanj in znanje vse od leta 1993. Adriatic zavarovalna družba d.d. Nova galerija v mestu VREME NI BILO NAKLONJENO DOBRODELNOSTI Dokaj hladno vreme z dežjem je verjetno krivo, da se na otvoritvi Art Society galerije v Smaregljevi ulici (nekdanji Free shop ob hotelu Marina) ni zbralo več povabljencev, saj sta najemnika povabila več kot 200 gospodarstvenikov, politikov in javnih delavcev, zbralo pa se jih je približno pol stotinje. ZANIMIVE PRAVLJICE ALJOŠE KRIŽ V torek, 6.12. in v sredo, 7.12. je bila pri urah pravljic naša gostja galeristka, slikarka, oblikovalka keramike, lutkarica in pravljičarka Aljoša Križ. Številnim otrokom, ki so se zbrali v stekleni pravljični sobi, je v dveh nadaljevanjih pripovedovala čudovito romunsko ljudsko pravljico Golobradec. Pravljica Golobradec, ki vsebuje vse klasične elemente ljudske pravljice, je dolga celih 45 minut in pripoveduje o najmlajšem bratu, ki je odšel na pot iskat Zeleno kraljestvo in svojo nevesto. Na poti se pravljični junak srečuje z veliko nevarnostmi, ki jih pogumno premaguje ob pomoči modre starke Svete nedelje. Ker je bil ravno Miklavžev dan, smo otroke v knjižnici tudi obdarili s skromnimi darilci. Kljub temu so jih bili zelo veseli. Darila sta za otroke pripravil mladinski knjižničarki Nives Kaligaričin Špela Pahor s prijazno pomočjo oblikovalke in šivilje krpank Nataše Fafangel iz Izole. Špela Pahor V LJUBLJANO Z REŠILCEM Z REŠILCEM JAZ HODIM V LJUBLJANO NA PREISKAVE, KER SEM SE ZDRAVIL ZA RAKA. PONAVADI SVA Z MAMO ŠLA Z VLAKOM ALI Z AVTOBUSOM. 13. IN 14. JUNIJA PA SVA ŠLA Z REŠILNIM KOMBIJEM. TOMI, KI JE VOZIL REŠILCA NAS JE PELJAL POLN KOMBI 1 L/ L'J i \ L/ I Wi_/1N NA KLINIČNI CENTER. VOZILI SMO SE "GLIH PRAV" HITRO PREISKAVE SO ŠLE HITRO SKOZI, KER SEM BIL PRVI NA VRSTI. TAM MI VSEENO NI BILO PRIJETNO. JAZ SEM SE ŽE VESELIL VOŽNJE NAZAJ, KER SEM MISLIL, DA BO VOZIL TOMI, PA NI BILO TOMIJA. NAZAJ NAS JE PELJALA ENA GOSPODIČNA, KI JE TAKO DIVJALA, DAJE KOMBI SKORAJ RAZNESLO. OKTOBRA, KO GREM SPET V LJUBLJANO, BOM ŠEL RAJŠI S TOMIJEM ALI Z AVTOBUSOM. . JADRAN Žlico Brodeta urejajo varovanci Varstveno delovnega centra Koper Najemnika galerije, ki je odslej prodajna, v njej pa je tudi lepo urejena vinoteka z vini različnih evropskih držav pa tudi domačimi vrhunskimi znamkami, sta si otvoritev zamislila kot kulturni dogodek z dodatkom dobrodelnega srečanja v hotelu Marina, kjer so gostom pripravili izvrsten menu in kjer so tudi zbirali prostovoljne prispevke za pomoč otrokom oziroma Društvu prijateljev mladine. Zvečer je bilo v hotelu zelo živo, na predvečer pa so udeležencem zaigrali tudi mandolinisti iz skupine, ki deluje v piranski italijanski skupnosti in jo vodi Archangelo Svetlini. ponedeljek 12.12.2005 ob 21.00 The BreakerS(den) - rockvron Če bi vprašali Breakerse, kaj po njihovem mnenju sploh pomeni rockVroll, odgovor bi bil ta, da lahko narediš karkoli, igraš kakorkoli hočeš in vsi ostali naj se lepo jebejo. In to ideologijo si delijo s svojimi heroji, legendarnimi rock'n'roll skupinami, kot so The Stoogies, Ramones, Rolling Stones, The Faces in The Who. Kljub temu, da so podvrženi glasbenemu žanru, ki se drži istih šablon že več kot eno celo generacijo, so danski fantje prepričani, da lahko v ta rockVroll vnesejo nekaj svežine in novega vetra s popevkami, ki pripovedujejo o plesanju na mizi s kozarcom gina v roki, o kokainskih pogovorih, o temu, da bi bili radi rockVroll zvezde. In še pred izdajo svojega prvenca je skupino spremljal glas o njihovih eksplozivnih "live” nastopih. Januarja 2004 so končno izdali ta svoj celovečerni prvenec, "What I Want", ki je bil izredno dobro sprejet med kritiki. Gre za preprost rockVroll album ,ki si ni zadal cilja, da bi rešil svet. Le sex, droge in rockVroll. Pravkar pa so končali snemanje nadaljevanja, ki bo izšlo januarja 2006. Še en last minute Shoto koncert, ki ga ni za zamuditi. Prispevek: 800 sit. četrtek 15.12.2005 ob 21.00 Sun Eats Hours <»..) - meiooic hc Fantje so na punk sceni aktivni od leta 1997. V tem času so izdali tri albume, bili prisotni na več pomembnih kompilacijah in veliko nastopali tudi izven Italije. Bili so Uidi predskupina The Offrspring na njihovi zadnji evropski turneji. Z novo izdajo "The Last Ones" (Rude Rec, od septembra 2005 se prodaja po celem svetu) so jim odprte vse možnosti, da postanejo veliko ime na svetovni punk sceni. Še več, harmonija, melodičnošt, dinamika, moč, strast, pristop, raziskovanje in druge vrline, ki nam jih posredujejo skozi najboljši možen hardeore zvok, vas bodo v trenutku zasvojile. Sun Eats Hours so novo odkritje moderne melodične punk-hardcorc scene, ki se lahko mirno kosajo z ameriškimi vzorniki. Po uspešni italijanski in španski turneji bomo v njihovem igraju uživali Uidi v Sloveniji in na hrvaškem. Prispevek: 800 sit. sobota 17.12.2005 ob 21.30 RockVroll fešta!!! Thunderbabies (ljubljana) The Real Things (ljubljana) Be Creep (ljubljana) 2005: un anno da dimenticare? Ormai, quando mancano ancora un paio di settimane per la conclusione definitiva di questo lungo, anomalo epiovoso 2005, possiamo anche dirlo: non e stala una di quelle annate che passeranno alla storia per le navita in posiliva che ci ha portala, ne come cittadini, ne come appartenenti ad una Comunitd nazionale minoritaria. Ricordate, eravamo ancora nei mesi invernali, quando prospettavamo che farse sarebbe stato un anno in crescita? Dicevamo - pur con una certa cautela -che quando i generali sorridono, bisogna fare attenzione anche a come si comportano i caporali. Oggi i generali continuano a sorridere, ma i caporali ed i soldati sono scesi in piazza. Mai come questa volta! II dibattito sui bilanci di previsione per l 'anno che sta per iniziare e ormai al traguardo e, pur insistendo su un 'inflazione che - dicono - non andrd oltre il 2,5-3 per cento, noi a conti fatti constatiamo di stare peggio per almeno il 10%. 11 costodellavita, quandocicolpisce nel fabbisogno quotidiano, non va a verificare qual'e il tasso d'inflazione previs to. Colpisce e bas ta: chi ce la fa, bene, chi non ce la fa, si arrangi. Dicono che le riforme prospettate da questo governo ci porteranno nel paese dei bengodi. Noi diciamo che le navita proposte, se verranno realizzate, porteranno lo Stato sociale in una fase di non ritorno, e noi che dello Stato sociale e assistenziale siamo totalmente dipendenti rischiamo di addormentarci in uno stato di coma profondo. Vogliate scusarci se torniamo a por tare in campo ancora una volta le cifre deli 'ultirno censimento. Ma rappresentano 1’indicazione piu allarmante sul nostro stato di salute e, altresi, rappresentano l assoluta mancanza di vol on ta da par te del potere di trovare una qualsiasi possibilita di ribaltamento della tendenza in rapida caduta. Certo, si dira, noi dobbiamo comunque cercar di diffondere ottimismo. Il fatto stesso che continuiamo a parlarne e a sostenere ogni possibilita di miglioramento, dimostrache tutto il nostro operare e improntato alVottimismo. Nonostante tutto e nonostante tutti! Ma fmo a quando? Silvano San CAN costiera: “No alla divisione del comune-citta di Capodistria!” Tempo di dibattiti sui piani finanziari per il 2006 anche per il Consiglio della Comunita Autogestita Costiera della nostra nazionalita, riunitosi la scorsa settimana. Approvato cosi il programma culturale per 1’anno prossimo che, in pratica, e costituito dai programmi delle tre CAN comunali, ed approvato pure il piano finanziario per TUfficio delle Nazionalita del governo sloveno. Nel corso della seduta sono stati nominati anche i rappresentanti nel Consiglio d’amministrazione deiristituendo Centro Culturale, di promozione e sviluppo "Carlo Combi”. Demandati alla prossima seduta, prevista per il 19 dicembre, invece i rappresentanti della nostra comunita nazionale nel Consiglio di programma deH’Ente Radiotelevisivo sloveno e nel Comitato di programma del programmi italiani di Radio e TV Capodistria, come previsto alla nuova legge suH’RTV. I Consiglieri infme hanno espresso ancora una volta il parere negative in merito alla proposta attualmente in dibattito riguardante la suddivisionedel Comune-citta di Capodistria, ribadendo che, se realizzata, la decisione comporterebbe un nuovo elemente negative nei confronti della Comunita Nazionale Italiana e sarebbe contrario, pure, agli accordi internazionali di cui la Slovenia si dichiara erede, in particolare delle clausole del Memorandum di Londra e del Trattato di Race, secondo cui andrebbero evitate modifiche delle circoscrizioni amministrative, guando gueste potrebbero comportare un danno per le minoranze e.tniche ivi residenti. Per guanto riguarda il dibattito in corso sulla prevista regionalizzazione della Slovenia, il Consiglio della CAN Costiera ha nuovamente riproposto la costituzione di una Regione a Statuto speciale comprendente i Comuni di Capodistria, Isola e Pirano. Dove va la scuola? La scuola elementare in Slovenia e appena entrata nella fase finale della riforma e gia vi sono State apportate delle modifiche. E un sintomo delfevolversi dei tempi o del nuovo corso della politica? Infatti, dopo le nuove disposizioni entrate in vigore in settembre, se ne annunciano delle altre per il prossimo anno scolastico. Qualche volta ci6 crea un po^di disorientamento nel mondo della scuola e non sempre chi ne trae beneficio sono i diretti fruitori, gli alunni. Ma i cambiamenti avvenuti nelfistruzione negli ultimi guindici anni possono indurre a fare altre riflessioni. Dove va la scuola? Dove la scuola della nostra comunita nazionale? Sul ruolo della scuola nelfera di Internet e della globalizzazione delle informazioni e stato seritto molto e gualehe volta si e arrivati a mettere in discussione il ruolo delfinsegnante nella mediazione per arrivare alle conoscenze e alle abilita. Pure sul suo ruolo di educatore si potrebbe discutere, dato che i mezzi di comunicazione di massa propongono model li di comportamento piu accattivanti e interessanti, anche se gualehe volta in contrasto con i principi consolidati delfetica e della morale di una societa. Nel frattempo pero la scuola e chiamata a svolgere compiti nuovi, a offrire prestazioni aggiunte. E la permanenza delfalunno a scuola si protrae sempre piu fino a pomeriggio inoltrato con il soggiorno prolungato, le materie opzionali e le attivita di interesse. Non solo per dare maggiore opportunita ai giovani di apprendere e aeguisire abilita, ma pure per rassicurare i genitori che, occupati con i nuovi orari di lavoro o con le necessita di fare altri lavori per pareggiare le proprie entrate con le spese guotidiane, sono piu tranguilli se sanno i loro figli seguiti e in luoghi sicuri. Quindi la gualita della scuola viene giudicata anche per la sua capacita di venire incontro a gueste esigenze dei genitori. Senza contare che spesso, sempre in guesf ottica, ma anche partendo da ambizioni troppo alte per il futuro dei figli, i giovani hanno anche al pomeriggio un orario poco invidiabile di corsi, vari, scuole di mušica e allenamenti sportivi. C’e il pericolo che, per combattere la noia del tempo libero che non si sa come impiegare, si arrivi al sovraffaticamento e ad altre conseguenze imprevedibili come la ribellione con 1 imbocco di strade che proprio in guesto modo si voleva evitare. Marino Maurel Bilinguismo a Isola: “no comment. CULTURACULTURACULTURACULTURA Non c'e piu religione // Coro mi st o “lialiaetum” tlella Comunita (legli hal Umi “Pasquale Besengiti (legli Ughi” (li Isola diretto dal Maestro Ciin Hano Gontppi ha festeggiato venenti sera, al Manzioli, i treni 'anni di alti vita ininterrotta. Dopogli interventi di salu to del sindaco di Isola Breda Pečan, del vicepresidente detla Comunita Autogestita delta Nazionalita Italiana di Isola Silvano Sau e de! presidente della Comunita (legli Italiani “Pasguale Besenghi degli Ughi” Gianfranco SUjan, la serata eproseguita con il concerto solenne, durante il (/uale il coro ha eseguito una dedna di hrani di carattere popolare. A fine concerto, sono stati conferiti i riconoscimenti per i trent 'anni di attivitd corale a Mario Carboni, Elvino e Sonja Chicco, Danica e Fausta Marchesan, Giuseppe Pilepič, Fedora e Ferruccio Radojkovič, Marinella Radolovič, Olimpia Sluga e Luciana Stipancich. / riconoscimenti del Fondu Pubblico per le Attivitd Culturali Amatoriali della Slovenia per i 25 anni di canto corale sono stati invece consegnati a Bianca ed Alessio Corradin. Targhe ricordo ancheper i maestri. Per I 'occasione e stalopubblicato un opuščalo sui trent'anni del coro, edito da “Il Mandracchio” della C.A.N. isolana. Testo e foto: Claudio Chicco Serata dedicata alta creativitd dialettale quella organizzatu dalla Comunita degli Italiani “Dante Alighieri” di Isola. giove(h 24 novembre scorso a Palazzo Manzioli. “Disendola a la nosi ra", questo il titulo delPincontro, ha visto la partecipazione di Isabella Flego della Comunita degli Italiani “Santorio Santorio” di Capodistria, Ondina Luša e Cesarina Smrekar della C.L “Giuseppe Tartini” di Pirana e Amina Dudine, Mateja Kocijančič e Marinella Alba Reja della “Dante Alighieri" di Isola. Ascoltando i toro lovori in poesia e prosa, testi anche piu volte premlati, i presenti hanno pol n to assaporare le par!at e delletre cittadine costiere e riflettere sull 'importanza dello scrivere ne! nostro dialetto ... “perche il dialetto e il nostro linguaggio interiore, perche e la lingua dei nostri affetti e dei nostri valori, perche nei momenti digioia e di dolore ricorriamo al bagaglio di sentimenti che abbiamo dentro... ” (Isabella Flego). Sabata scorso, la Comunita degli Italiani “Dante Alighieri" di Isola ha ospitato i gruppi di attivitd della Comunita degli Italiani di Gallesano. Nella Časa della Cultura isolana, i Minicantanti e i Giovani cantanti, il Gruppo ritmico “Six 4ever” e la Filodrammatica gullesanesi hanno dalo vita adun simpatico spettacolo di arte varia intitolato “In giro per Galisan”. In muttinata si e svolto pure un torneo di calcetto a quattro squadre ta cui coppa e andata proprio ai gallesanesi. E stata P occasione per conoscere una parte deli'attivitd di un 'altro dei sodalizi del nostro Gruppo nazionale in Croazia, in questo caso una comunita con attivisti giovani e volonterosi che hanno certamente una prospettiva davanti a se. Si dice e non si dice... Nel nostro linguaggio corrente si trova molto spesso 1’aggettivo “cadauno”. Benche di forma classica e oggi un aggettivo da evitare. E ormai usato solo in commercio. Come ad esempio: Tipo medio - 200 talleri cadauno. Tipo superiore - 300 talleri cadauno. Si dica: ciascuno, ognuno. Lasciamo ai commercianti visceralmente legati al loro linguaggio il “cadauno”. E proprio vero che il lupo perde il pelo ma non il vizio. Una sera ci slamo trovati con degli amici in un bar nostrano. Seduti intorno a un tavolo volevamo bere gualcosa. Dietro al banco c’erano due cameriere e davanti a loro un solo cliente. E non era neanche troppo bello. Chi di noi si trovava in posizione piu vidna al banco ha cercato con dei gesti della mano di attirare 1’attenzione delle due bariste per poter ordinare da bere. Niente da fare. Ouelle se ne fregavano altamente dei presenti in sala. Testa bassa e continua a chiacchierare. Oualche giorno dopo si a mo andati in uno dei supermercati della nostra regione per comprare un giocattolo. Dopo guasi mezz’ora di ricerca tra gli scaffali senza nessuna guida (infatti non dera) abbiamo finalmente trovato il giocattolo desiderato. Cipresentiamo alla cassa persaldare il conto e non troviamo nessuno. Scorre il tempo e vediamo passarci vidno una commessa. Diciamo a lei che vorremmo pagare guanto acguistato e guella ci dice di attendere la sua collega. Collega che non si trovava da nessuna parte. Dopo un bel po’ di tempo la abbiamo trovata tranguilla nel retrobottega che consumava il suo sacrosanto caffe. Insomma, come ai “bel" tempi della Jugoslavia. Gianfranco SUjan attivitA comunitarie BIBLIOTECA La biblioteca e la sala di lettura di Palazzo Manzioli sono aperte a tutta la cittadinanza dal lunedi al venerdi dalle ore 16.30 alle 19.30. MANIFESTAZIONI CULTURALI Giovedi15dicembre,ore19, Isola, Palazzo Manzioli IL FONDO DEL MANDRACCHIO Presentazione della raccolta dei fondi e delle immagini piu significati ve dei 250 numeri del foglio “II Mandracchio”. I testi e le foto del libro rappresentano buona parte della storia del gruppo nazionale di Isola degli ultimi dodici anni. Organizzazlone: CAN di Isola. Ingresso libero. Venerdi 16 dicembre, ore 17, Isola, Časa della Cultura ASPETTANDO NATALE Spettacolo canoro sostenuto dai Cantanti di mušica leggera della Comunita degli Italiani “Dante Alighieri” di Isola e dai gruppi culturali della Comunitš degli Italiani di Bertocchi. Organizzazione: CI D.Alighieri in collaborazione con il Centro per la Cultura, lo Šport e le manifestazioni di Isola. Ingresso libero. Domenica 18 dicembre, ore 18.30, Isola, Palasport di Livade PRIŽGIMO VSE LUČI (Accendiamo tutte le luči) Spettacolo di ballo con la partecipazione del Gruppo di ballo della CI “P. Besenghi degli Ughi”. Organizzazione: Associazione “Titty Dance" Isola. Lunedi 19 dicembre, ore 17, Isola, Palazzo Manzioli L'ADRIATICO COME LUOGO STORICO E GEOPOLITICO FONDAMENTALE Conferenza del prof. Fulvio Salimbeni. Organizzazione: CI “Dante" con il contributo di Ul e UPT. Ingresso libero. Martedi 20 dicembre, ore 20, Isola, Palazzo Manzioli CONCERTO NATALIZIO Al pianoforte Selma Chicco, al violoncello Antonije Majdin. In programma: Bach, Tchaikovsky, Chopin e altri. Organizzazione: CAN Isola. Ingresso libero. ŠPORT Venerdi 9 dicembre, ore 17.30, Palazzo Manzioli IX TORNEO SOCIALE “BESENGHI” Gara di Briscola e Tressette riservata ai soci della Comunita degli Italiani “P. Besenghi degli Ughi". Ouota d’iscrizione: 1.000 Sit per persona. Le coppie verranno formate tramite sorteggio. AVVISO La Comunita Autogestita della Nazionalita Italiana di Isola invita i connazionaH ed i simpatizzanti alla SERATA CONVIVIALE Dl FINE ANNO che si terrš venerdi 16 dicembre al ristorante dell’Hotel Riviera di Isola. La serata prevede la cena, il ballo ed una ricca Tombola. Condurrš la serata Elvino Chicco. Suonerš il complesso “Rockfeller”. Uinizio e prev isto per le ore 19. Ouota di partecipazione: 1.800 sit. Prenotazione obbligatoria prešo la Segreteria della CAN, Palazzo Manzioli (primo piano) entro martedi 13 dicembre. Orario d’ufficio: lunedi e venerdi dalle ore 9 alle 12, mercoledi dalle 9 alle 12 e dalle 15 alle 17. II Mandracchio, foglio della Comunita italiana di Isola Redazione: C. Chicco, M. Maurel, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Šumenjak Sede: Palazzo Manzioli Isola, Slovenia tel., fax: (+386 5) 616 21 30, 616 21 32 www.can-is.si can.isola@can-is.si Redattore responsabile Andrea Šumenjak KRIMINALNE NE MED DELOVNIM ČASOM Policisti so morali posredovati v gostinskem lokalu na Pittonijevi ulici, kjer je bil moten javni red in mir. Dečki so ugotovili, da je v lokal prišel fant tamkajšnje uslužbenke, ter jo nagovarjal ter motil med delom. Ko je lastnik lokala mladeniča opozoril, da se medosebne zadeve rešujejo po koncu delovnega časa se je mladenič zelo razhudil in dekle dvakrat udaril v obraz. Policistom ni preostalo nič drugega, kot da so ga napotili tja, kjer izrekajo kazni za tovrstno obnašanje. SKRIVNOSTI NI VEC Policisti so prejšnji teden le izsledili mladeniča, ki je pred dvema tednoma, pred enim od lokalov pod stadionom, pretepel občana in mu povzročil hude telesne poškodbe. Ker to ni le prekršek gaje doletela kazenska ovadba. RUBEŽ NI PRIJETNO DELO Policisti so morali prejšnji teden v Jagodje, natančneje v Hudourniško ulico, kjer so kršili javni red in mir. Policisti so ugotovili, da na omenjenem naslovu sodni izvršitelj izvaja opravlja delo, ki mu ga je naročilo sodišče, tam, kjer se je to dogajalo pa se z zasegom niso strinjali in so seveda nasprotovali izvršbi. Zdaj bo rabljenega doletel še obisk pri sodniku za prekrške. NEUSPEŠNA KUPČIJA Na policijsko postajo je prišel Kortežan in prijavil kaznivo dejanje goljufije. Pred časom je namreč z dvema "poslovnežema" sklenil kupčijo v višini 700.000 tolarjev, vendar plačila ni nikoli prejel. Oba "poslovneža" bodo policisti kazensko ovadili. RAČUNALNIČAR IN ZLATAR Tudi izven bančnih sefov se da najti kaj vrednega, si je mislil nepridiprav in vlomil v stanovanje v Livadah, kjer je ukradel prenosni računalnik, scanner, CD predvajalnik, kamero in zlatnino, vsega skupaj za slab milijon tolarjev (900.000 Sit). Seveda so, še neznanega storilca, kazensko ovadili. OLAJŠEVALNA OKOLIŠČINA Policiste so obvestili, da se je na Prešernovi cesti zgodila prometna nesreča, saj je nekdo povozil pešca. Patrola je odhitela tja a tam ni bilo nikogar, zato so začeli poizvedovati naokrog in tako so v bolnišnici odkrili pešca in voznika, ki je povzročil nesrečo. Pešec je pri tem dobil lažje telesne poškodbe, voznika pa bodo obdolžili zaradi prehitre vožnje in zaradi vožnje pod vplivom prepovedanih substanc, ki so jih odkrili na strokovnem pregledu. Zagotovo pa mu bodo morali kot olajševalno okoliščino šteti to, da je ob nesreči takoj nudil pomoč pešcu in ga tudi odpeljal v bolnišnico. NE VERJAMEJO POLICISTOM Pred gostinsko šolo so policisti opravili kontrolo pri mladoletniku, ki jim je med postopkom izročil tri zavitke posušene rastlinske snovi za katero policisti sumijo, da gre za znano kadilno snov. Najdeno so poslali na strokovno testiranje, potem pa bodo mladoletniku napisali obdolžilni predlog. O postopku so bili obveščeni tudi starši mladoletnika, ki pa navedbam policistov niso verjeli. PREOZKA ULICA Izolske ulice so res ozke a večini ljudi to ne povzroča velikih težav. Kljub temu je v večernih urah v Ljubljanski ulici padel 20 letni motorist (domačin)in se pri tem poškodoval po glavi, saj ni uporabljal varnostne čelade. Policisti so ugotovili, da niso nič krive hiše, ki so tako ena ob dragi ampak je nesreči botroval alkohol, saj je preizkus pokazal 0,59 mg alkohola v litra izdihanega zraka kar je odločno preveč. Ponesrečenca so odpeljali v izolsko bolnišnico od koder so ga po oskrbi izpustili. MAČKE NIŠ6 POCENI Iz Jagodja so poklicali na policijsko postajo in povedali, da nekdo z zračno puško strelja mačke v soseščini. Policisti so ugotovili od kod so prihajali streli in obiskali občana, ki je očitano dejanje priznal. Vprašanje je, kakšen bo odslej njegov odnos do mačk, saj gaje doletel plačilni nalog v višini 100 tisoč tolarjev. IZOLANKA NI KRIVA V večernih urah se je pripetila prometna nesreča na semedelskem mostu v Kopra. Prometno nesrečo je povzročil 19-letni mladenič iz Nove Gorice, ki je vozil iz centra proti Semedeli. Na mostu je peljal mimo pokvarjenega osebnega avtomobila, last 37-letne Dekančanke. Zaradi nepravilne vožnje mimo je trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki ga je vozila 42-letna Izolanka. Ta se je k sreči le lažje telesno poškodovala in sojo odpeljali v izolsko bolnišnico. Promet je bil oviran slabo uro. TOKRAT PA JE KRIVA Ob 08.30 uri je prišlo do prometne nesreče na cesti od Bertokov proti Serminu. Nesrečo je povzročila 28-letna Izolanka, ki je z os. avtom vozila proti Serminu in v ovinku zaradi neprilagojene hitrosti zapeljala na nasprotni pas v trenutku, ko ji je nasproti pripeljal voznik tov. vozila cisterna. Prišlo je do trčenja, v katerem sta se poškodovala voznica in njen sopotnik. Ponesrečencema so iz vozila pomagali gasilci. Oba so reševalci odpeljali v bolnišnico, kjer pa so ugotovili, da sta na srečo le lažje poškodovana. Promet je bil zaradi nezgode oviran uro in pol. NEVARNA LJUBEZEN Izolski policisti obravnavajo kaznivo dejanje Grožnje. Na tamkajšnji policijski postaji se je oglasila mladenka, ki je povedala in prijavila, da je dala »košarico« fantu, s katerim se je spoznala v oktobru. Mladeniča je to tako prizadelo, da ji je zagrozil z ubojem. Poleg izrečenih groženj ji je poslal še nekaj grozilnih sporočil po prenosnem telefonu. MALI IZOLSKI OGLASI ŠTUDENTSKE SOBE Stanovanja, poslovni prostori_________________________________________ V Izoli oddamo skladiščne prostore cca. 60m2. Več informacij INKA d.o.o., Cankarjev drevored 17 Izola; tel.: (05) 64 00 520 ali www.inka.si - ODDAMO poslovne prostore v ind.Coni v Izoli(nckdanja hala Male Opreme-v celoti obnovljena), od 40 do 200 m2 - s 01.01.2006, primerni za trgovsko ali pisarniško dejavnost; tel. 051 - 313 990. - Društvo VITA za pomoč po nezgodni poškodbi glave najame manjši prostor za pisarno. Informacije na tel. št.: 040 455 042 ali 051 309 117. - Najamem stanovanje, eno in pol ali dvosobno v Izoli za daljše obdobje, tel 040888 623 - Kupim kmetijsko zemljišče v Izoli ali okolici tel: 041 608 765 - V Ljubljani kupim stanovanje- dvoinpol ali trisobno, z garažo tel: 041 345 826 - V Izoli kupim dvo ali trisobno stanovanje pritličje ali 1. nadstropje' te: 031 667 492 - Prodam gozd in 5 pašnikov v bližini Ilirske Bistrice tel. 041 233 451 - V centru Izole, prodam 3 sobno stanovanje (65m2) v 3. nad. meščanske hiše. Klima, KTV, telefon, priključek za mestni plin, delno opremljeno, pogled na marino... Cena 26.000.000,00 SIT oz. po dogovoru. Telefon: 040 264-195, Robi. -Oddamo študentske sobe in apartmaje v Izoli (tel. 041 - 392175) in v Kopru (tel. 041 - 734622) - Oddam štirisobno stanovanje v Jagodju in sicer 4 študentom. Tel. 031 439-738. Motorna vozila - Ugodno prodam kombi Peugeot Boxer, 2,4 TD, podaljšan in povišan, letnik 98, prevoženih 135 tisoč km. tel 041 707 621 -Prodam Alfo 156-1800, letnik 1998 z vso opremo, tel 041 321 627 - Prodam kolo s pomožnim motorjem,!. 2002, solex S 3800, vozen 2 sezoni tel 031 201908 - Prodam skuter Honda 50 X8RF, aluminijasti okvir, letnik 2000, prevoženih 8000 km, izvrstno ohranjen kot nov te.: 040752 708 Delo - Inštruiram ITALIJANŠČINO in ANGLEŠČINO za osnovno in srednjo šolo. Mob 031 656 553 (info. med 10.00 in 20.00 uro ) Maruška - Barvam okna in vrata, belim in postavljam luminat... tel.031 406 739 - Iščem frizerko z večletnimi izkušnjami za delo v frizerskem salonu v Izoli tel: 041 807 279 - Sem upokojena negovalka starejših oseb z opravljenim izobraževanjem za programe negovanja starejših. Imam lastni prevoz in sem pripravljena vsaj dvakrat tedensko (ali drugače po dogovoru) pomagati starejšim, ki potrebujejo takšno nego. Tel.: 641 88 10 ali 040 527 105 - Bife Sonček v Ljubljanski ulici išče natakarico PRAVA TEL. ŠTEVILKA 040 888-518 -Gostilna Istra v središču Izole išče natakarico. Tel.:041 345605 - Iščem kakršnokoli delo na domu (gospodinsko, varstvo,...), info 031 862 579 - Takojzaposlimo delavko v avtopralnici (Izola) in v čistilnem servisu tel. 041 951 035 - Inštruiram angleški in italijanski jezik za vse stopnje in pomagam osnovnošolcem pri učenju vseh predmetov, pridem tudi na dom tel 031 815 626 Razno - Podarimo lepo mlado mucko navajeno hišne čistoče. Je zelo igriva in simpatična, primerna tudi za v stanovanje.040/896-538 - Računalnik Pentium, torbo za notesnik, rač.programc,rač. igre ugodno prodam. Nudim tudi inštrukcije tel: 05 64 15 818 Prodam otroške smuči Elan (128 cm) z vezmi, palicami in smučarskimi čevlji Alpina (245 cm) ter čelado Scott za 35.000 sit. tel: 031 357 060 - Oddam termoakumulacijsko peč. Za prevoz poskrbite sami tel: 05 64 13 072 - Opremo (police in prodajni pult) za manjšo trgovino prodam Oprema sestoji iz prašno barvane kovinske konstrukcije ter polic in prodajnega pulta iz naravnega bukovega lesa. Na voljo je tudi blagajniški predal. Pojasnila preko telefona št.: 031 235 319 - Odlično ohranjen izvenkrmni motor Tomos 4 z vgrajenim rezervarjem goriva prodam. Pojasnila na telefonu št.: 041 651 906 - Zelo ugodnoprodam Termoakomulacijsko peč Tel. 031 882 090 - Prodam ekstra deviško oljčno olje, mob.: 041818675 - Iščemo rabljen Pianino, ki ga ne potrebujete več. Shotoklub, telefon 040 211 434 - Kupim agregat električni, z okvaro na pogonskem motorju tel: 041 608 765 - Prodamo zelo dobro ohranjeno kuhinjo s štedilnikom (plin, elektrika), napo, dvojnim nerjavečim koritom za 120.000 sit ali po dogovoru. Tel: 041 67 67 02 - Prodam nov, bencinski agregat (5 KW), tel: 041 624 321 - Prodam domače olivno olje /201/ cena 2000 sit./l, tel; 040 615 085 jc tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 glavni in odg. urednik: Drago Mislej, tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 230 SIT. Založnik elektronski prelom: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05-' 640 0010 elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Poslovalnica Izola Trg Republike 3, Izola Tel.: 663 06 00 ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana DECEMBER JE DOBER ZA DOBRA DELA V našem malem mestu smo v štirih dneh imeli kar dve dobrodelni prireditvi, ki sta obe imeli opravka z likovno umetnostjo in obe sta bili namenjeni istim prejemnikom: Društvu prijateljev mladine Izola oziroma skupini Zvezdice. Nekaj denarja naj bi na dobrodelni prireditvi ob odprtju galerije in vinoteke Art Society sicer zbrali tudi za društvo Drevo življenja, vendar je vprašanje, če bo, glede na skromnejšo udeležbo povabljenih, dovolj zbranega denarja za konkretnejšo pomoč obojim. Precej več denarja so zbrali na dobrodelni dražbi umetniških del, ki so jih prispevali izolski umetniki oziroma umetniki, ki delujejo v izolskih društvih ali imajo tukaj svoje ateljeje. Na dražbo v palači Manzioli je prišlo 27 del z izklicno ceno od enega do 400 tisoč tolarjev, večino pa sojih tudi prodali. IZOLSKO STOLPNICO HVALIJO V ZDA Izola se je prebila v ugledno ameriško urbanistično revijo Metropola. Avtorica članka, Virginija Gardiner, je navdušena nad arhitekturo ostrih robov, avtorja sta zadovoljni, ker sta uspeli preko razpisa realizirati svoje zamisli, županja pa je povedala, da Izolani blok imenujejo "čebelnjak". V uredništvu smo sicer slišali drugo, manj ugledno ime, a ga bomo za zdaj zamolčali. BRANCINI NAMESTO CIPLJEV Ribiči, ki so dobili letos koncesijo za izlov cipljev čakajo na pravi vreme. Ko je dovolj hladno piha burja, ko ni burje pa je pretoplo. A se niti ne sekirajo preveč, saj je prav zdaj vseh vrst rib v izobilju in bodo ciplji gotovo bolj prav prišli v dneh pred božičem in novim letom. Skoda le, da v IZoli nihče ni zainteresiran za pripravo cipljev "na prostem" ko se bodo izolski ribiči s polnimi mrežami vrnili v matično luko. Dokler ni cipljev pa so tudi brancini dobri, si misli maček, ki vsako jutro v mandraču čaka ribiče, da se z ulovom vrnejo domov. CANOVA VERDI GOSTILNA-TRATTORIA Manziolijev trg • Izola • tel.: 05/ 6414 130 Vino za domov / Vino per časa BRIČ - Dekani: MALVAZIJA 340,00 SIT/L REFOŠK 650,00 SIT/L Na žiahtno vino in morske dobrote vas prijazno vabimo v gostilno Canova Verdi, kjer lahko izbirate med različnimi jedmi. / pedoči, mušole, ribe, škampi, kalamari, tartufi, meso / Siete gentilmente invitati al ristorante Canova Verdi a Isola, dove potrete mstare pregiati vini e specialitd dal mare. / pedoci, mussole, pešce, scampi, calamari, risotti, tartuffi, čarne /