Glas zaveznikov
Leto I - St. 93
limf armad jslkii dmeamik A. L S.
Cena 2 liri
TRST, sobota 6. oktobra 1945
tlR^DNISTVO: Vk 8. Pellioo » • Telefon št. 93894 in 9444S
OGLASI : Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski U 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice L 3«), objave L. 9, finančni in pravni iglast L. 12. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 12. Davek bi vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S. P. I., Societa per la PubblicitA ln Italia, Trst, via Silvio Pellico št. 4, tel. 94044. Cena posamezne Številke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo.
,NOVA ZAGONETKA ZA MIR" - PRAVI WICKHAM STEBD
Zunanji minislri poročajo
Sevln na obisku pri angleškem kralju - Byrnes po prihodu k predsedniku Trumanu - Georges Bidault poroča vladi In generalu Oe Gaullu
Vprašanja moskovskih fflxvestiJ"
London, 6. oktobra ♦International New Services poroča, da se je znnanji minister Bevin včeraj podal h kralju, da mu poroča o sestanku zunanjih ministrov.
Francoski zunanji minister Georges Bidault bo danes po-| ročal francoski vladi in predsedniku De Gaullu o poteku konference zunanjih ministrov v Londonu. Po Reuterjevih poročilih predvidevajo, da se bo De Gaulle v ta namen vrnil v Pariz s svojega potovanja na francoskem zasedbenem področju v Nemčiji.
Uvodnik moskovskih „Izvestlj“
Sovjetsko uradno glasilo «Iz-vestja* obžaluje v svojem uvodniku, da ni bil predlog ameriškega j ministra Byrnesa o sklicanju mirovne konference na dnevnem redu londonske konference zunanjih ministrov. Moskovski list zanikuje, da bi sovjetska delegacija bila odklonila vzeti v poštev takšen predlog brez predhodnega posvetovanja s sovjetsko vlado, v kolikor bi takšen predlog bil predhodno obrazložen v pisani poslanici. List pravi dalje: «N1S ne koristi podcenjevati to, kar se je zgodilo na konferenci v Londonu. Ce bodo ameriški in angleški zastopniki vztrajali na svojem stališču, katero ni v skladu s predhodno sklenjenimi dogovori treh voditeljev, se bodo zrušili temelji sodelovanja med tremi velesilami*.
Vsakogar, je presenetilo dejstvo, da je Svet zunanjih ministrov imel triintrideset sej, ni pa se mogel sporazumeti na predlogu sovjetske delegacije in podaljšati zasedanje Se za vn-dan Mn še enkrat poskusiti priti do pametnega kompromisa. Ameriška delegacija je «lzsllila» takšen konec. Minister Byrncs je iz izvestnega razloga odločno odklonil nadaljevati z delom konference. Toda istočasno ni predlagal, da bi Svet zunanjih ministrov izdal vsaj poročilo o vzroku neuspeha konference. Zakaj sta Byrnes in Bevin odklonila predlog sovjetske delegacije, naj podpišejo vsaj sklenjene dogovore? Kaj je razlog za to? Nihče ne more razumeti, zakaj ne bi bilo mogoče tako postopati, četudi bi nekaj drugih vprašanj ostalo odprtih.
Vloga sindikalne enotnosti
Belgijski in nizozemski tisk zelo ugodno presoja poziv avstralskega zunanjega ministra Evatta, naj bi tudi majhne države prisostvovale pogajanjm za mir. Najugodnejše vesti pa prihajaj« iz Pariza, kjer je novo ustanovljena mednarodna delavska zveza trdno odločena zahtevati udeležbo pri mirovnih pogajanjih v imenu delavskega razreda ha svetu. Primerjava med uspehi na zborovanju mednarodne zveze delavstva in neuspehom diplomatskega posvetovanja v Londonu jih vedno bolj prepričuje, da imajo delavci pravico in dolžnost uveljavljati svojo voljo tudi pri vprašanju vojna ali mir. vprašanje, zaradi katerega delavci trpijo celo več kot drugi sloji.
Byrnesova izjav«
Ameriški zunanji minister Byrnes je izjavil, da morajo Združene države prevzeti začetne nevarnosti z »neomajno vero v svet, kjer ne bo Vojne*. »Ne moremo pričakovati, da bi narodi, ki so več trpeli v vojni, lahko opustili svoje misli o varnosti, ki so jih imeli med vojno. Močnejši narodi morajo prvi imeti »aupanje v svet brez vojne ravno Zaradi tega, ker so močni in ker ee imajo oni manj bati v svetu, bi j« poln strahu, kakor drugi. Mi smo takšen narod*.
Byrnes je izrazil svoje upanje, de bodo rešili vprašanje pombčl nabodom, ki so bili v vojni najbolj Prizadeti. «Toda za uresničenje svetovnega miru — je dodal Byrnes *- se zahtevajo poleg materielne Pomoči tudi razumevanje, potrpljenje in vera*.
»Zagonetka mlru“
Znani angleški politični pisatelj ^•ckham Steed je napisal v zvezi s ^slednjimi dogodki nekaj Član-°v. od katerih prvi se glasi: *PolOm, ki ga je doživela lon-°hska konferenca zunanjih mlni-r0v, odkriva zelo težak splošen j °'ožaj. Svet zunanjih ministrov Potsdamski dogovor treh vele-‘ ’ kateri Je bil: sklenjen v junjju, v a. na poti v pogubo. Pravtako J^en je ta predhodni znak ne j ®'asJa nied petimi 'velesilami,! ki #v^° stalne sedeže j’ varnostnem tudi za bodoče delo nove aorovne ustanove Združenih naro-tov'	treh velesil bodo go-
poskuslli ustvariti soglasje d britansko, ameriško in sov-
jetsko vlado. Medtem pa niso zunanji ministri pustili nobenih navodil svojim pomočnikom in svojemu stalnemu tajništvu v Londonu, o katerih so mislili, da bodo nadaljevali njihovo delo. Za vsem tem leži vprašanje nadzorstva nad atomsko energijo, o čemer se predsednik Truman posvetuje v Veliko Britanijo tn Kanado. Od rešitve tega vprašanja je odvisen bodoči značaj politične in vojaške moči v svetu.
Tako je sledilo zaprepaščenje zaradi poloma. Iskati je treba kakšen nov sporazum med Veliko Britanijo, Rusijo in Združenimi državami, preden bo mogoč kakršen koli napredek na poti k mirovni ureditvi sveta. Takšen napredek zahteva sporazum o razmerju treh velesil do Francije ln Kitajske, ki sta tudi stalna člana varnostnega sveta. Za temi težavami leži vprašanje sovjetske politike. Četudi je sovjeiskl zunanji minister želel v začetku Izključiti Francijo in Kitajsko od razgovorov o mirovnih pogodbah na Balkanu, je vendar sprejel britanski in ameriški predlog, da se Francija in Kitajska lahko udeležite, četudi n« bosta glasovali o končnem Izidu, razgovorov o balkanski ureditvi. Pod temi pogoji je Svet zunanjih ministrov v redu deloval nekaj dni. Sele ko Je Molotov opazil, da se splošno mnenje na konferenci nagiba proti njemu, se je premislil. Ni samo preklical svojega pristanka na prisotnost Francije in Kitajske, ampak je zahteval, da se obe odstranite In črta vsaka opazka o njegovem predhodnem pristanku iz zapisnikov zasedanja. Angleški in ameriški nastopnik sta mr- irprta—trj mrhtevl - >ir ■aaertanje se je razšlo brez uspeha. Mnogo zelo važnih pogledov na položaj delijo Sovjetsko zvezo in druge štiri glavne države na svetu. Na 'ni st ani stojijo Velika Britanija, Zdrtižerie države, Franclja in Kitajska. Na drugi strani Rusija. Ker Je Molotov bil v stalni zvez! z Moskvo, njegovo nespravljivo stališče ni mogoče imeti samo za izraz njegove osebne nevolje do sporazuma. Videti je, da je za vsem nekakšna namera Sovjetske zveze.
Vendar je kljub temu Se upanje, katerega izražajo tudi uradni krogi v Veliki Britaniji in Združenih državah, da se bo posrečilo vladam premagati mrtvo točko in odpreti novo pot v mir. To upanje tolmači vzdržnost angleškega časopisja, ko govori o odgovornosti za polom konference zunanjih ministrov. Javno mnenje pa tli tako obzirno. Ima ves dogodek za zelo obžalovanja-vreden. Ne najde nobenega odgovora na vprašanje, ali bo mirovna ustanova Združenih narodov sposobna zagotoviti mir, če bo pet glavnih članov varnostnega sveta načelno razdvojenih o sredstvih,
kako ga zagotoviti. Javno mnenje pripisuje manj važnosti zunanjim vzrokom za polom, kot pa resničnim razlogom, ki stoje v ozadju. Dejansko sumi, da je to nezdružljivost gledišč in ciljev med Sovjelsko zvezo in ostalim svetom. Ali je ta sum opravičen ali nepravilen, je zaenkrat se nemogoče reči. Nedavne javne izjave v Sovjetski zvezi kažejo, da se zavedajo, da kljub svoji neizmernosti po obsegu in moči, Sovjetska zveza rabi pomoč iz Združenih držav in Velike Britanije za razvoj svojih gospoda-skl-h virov in za ebnovo vojnih žrtev. Stremljenje, katerega so pokazali sovjetski diplomatski predstavniki na sestanku zunanjih ministrov, bo prav težko pospešilo voljo za pomoč, če bi se to stremljenje pokazalo kot bistvo splošne sovjetske politike. Tako je polom sestanka zunanjih ministrov v Londonu dodal novo zagonetko k že številnim zagonetkam, ki so v zvezi z ustvarjanjem bodočega miru. Ta zagonfetka je razmerje Sovjetske zveze do ne-sovjetskega sveta.
Poročilo generala Eisenhomrja Palestinsko vprašanje
o ameriški opravi v Nemčiji
Čiščenje javnih ustanov, kulturnih zavodov in gospodarskih podjetij - Pospeševanje protinacistič-nega kulturnega udejstvovanja
Washlngton, 6. oktobra
V svojem prvem poročilu o delovanju zavezniške vojaške uprave v predelu Nemčije, ki je pod ameriško zasedbo, je izjavil general Eisenhovver, da nacistične stranke ter od nje odvisne organizacije, kakor tudi oddelki SS in SA, ne delujejo več.
Eisenhower je dodal, da so ukinili razne nacistične zakone, izločili nacistično propagando, ln vojaške oblaeti odpravljajo tudi druge simbole nacizma, kakor vojaške spomenike, znake in imena ulic ter parkov.
General je med drugim izjavil, da so dozdaj zaprli okoli 80.000 ljudi in temu številu bodo verjetno dodali še okoli 35.000 vojnih ujetnikov. Iz istega poročila Je razvidno, da so odpustili iz služb okoli 770.000 zagrizenih nacistov In drugih ljudi, ki So nevarni za zasedbeni sistem.
Hitro poteka tudi odstranjevanje nacistov iz finančnih zavodov. Počasen pa je razvoj v šolah, cerkvah, bolnišnicah in podobnih zavodih. Novi ukrepi so pospešili odpravo nacizma na Industrijskem področju.
Častniki vojaške uprave so dobili navodila, naj se po možnost) čim bolj poslužujejo antifašističnih sodelavcev.
Radijska postaja v Luksemburgu je glavna radijska postaja v mreži, v kateri so radijske postaje v Monakovem, Stuttgartu In Frankfurtu. Največ oesbja so dale Združene države, pa tudi drugi narodi so dali svoj prispevek. Radijske postaje oddajajo krajevne novice, kakor tudi novice z ostalega sveta, odredbe vojaške uprave, govore za-stopnikov krajevnih in pokrajinskih oblasti ter glasbo.
Da bi izpolnili praznino, ki je nastala, ko so odstranili nacistične knjige, zaradi nedelaynosti nemških književnikov, so razdelili iz-vestno število ameriških periodičnih listov in knjig. Odprli so zopet 45 kinematografov, v katerih predvajajo zavezniške ter tudi skrbno izbrane nemške filme. Druge kinematografe bodo v kratkem odprti. Tudi šole so začeli otvarjati, istočasno pa odstranjujejo vse knjige z nacistično vsebino in tiskajo knjige iz časa pred letom 1933.
Napetost med Židi in Arabci
Tajnik arabska liga predlaga prekinile« lipovskega naseljevanja ln neodvisno Palostlno
London, 6. oktobra
((Palestinsko vprašanje Je na dnevnem redu« poroča «Daily Mail« Glavni tajnik arabske lige je izjavil, da hočejo Arabci mir in so pripravljeni tudi boriti se zanj. Poročajo, da je obiskal glavni tajnik arabske lige britanskega zunanjega ministra'Bevina. s katerim sta razpravljala o stališču arabske lige v palestinskem vprašanju.
Židje v Veliki Britaniji so napovedali za jutri sejo, na kateri bodo razpravljali o palestinske^ vprašanju. Na tej seji bodo sestavili spomenico, ki jo bodo poslali britanski vladi, naj nemudoma pretrese pereče vprašanje Palestine.
Reuter poroča iz Jeruzalema, da Je židovski delavski svet sklenil, da bodo delavci še naprej združeni, da bi zagotovili židovsko emigracijo in neodvisnoot. Svet Je protestiral proti aretaciji pred kratkim pnšlih Zidov, ki so jih imeli za «slepe emigrante«. Zahteval je njih izpustitev. Poslanico so odposlali britanski vladi in angleškim delavcem. Preteklo noč Je britanska policija, oborožena do zob, patrultrala po Jeruzalemskih ulicah. To Je prvi ukrep,
„ZA SVOBODO MISLI, GOVORA IN TISKA«
Odstop japonske vlade
Zahteva po odstopu japonskega notranjega ministra zaradi "Sumljivih smrti« nasprotnikov japonskega režima - Težave pri sestavi nove vlade
New York, 6. oktobra Britanska radjjska služba poroča, da baron Hijuro iidehara, bivši japonski poslanik* v Združenih državah in bivši znnanji n.lnister, ni sprejel naloge za sestavo nove japonske vlade.
MacArthurjeve zahteve
General MacArhur Je predložil ukaz japonski vladi, da izpusti vse politične ujetnike, odpravi ((nadzorstvo misli« in ukine'vse druge omejitve politične, verske in osebne svobode, Ta ukaz zavezniškega vrhovnega poveljnika, katerega je treba izvršiti do prihodnje srede, Je objavil, polkovnik Kam R. Dycke, vodja propagandnega in vzgojnega oddelka zavezniške vojaške uprave. Polkovnik je označil ukaz «kot pomemben korak naprej« na poti uničenju Japonskega totalitarizma.
Brigadni general Marie Thorpe, vodja proti vohunske službe generala MacArthurja, je rekel, da je vrhovno poveljstvo to ukrenilo šele potem, ko je dalo Japoncem »potreben čas«, da bi to storili iz lastne pobude. Ni mogoče, da bi preslišali naše želje.
V ukazu zahtevajo zavezniške oblasti ostavko japonskega notranjega ministra Iso Jamasakija ter vseh višjih vodij japonske policije. Mac-Arthurjev ukaz razveljavlja v bodoče vsako prepoved razpravljanja o cesarju, o cesarskih ustanovah in o Japonski cesarski vladi. Doslej je bilo na Japonskem prepovedano razpravljati o teh stvareh.
Policijska država
Dopisnik MaoArthufJevega glavnega stana je izjavil, da je japonskih političnih ujetnikov na tisoče. Nekateri izmed teh so že več kot 10 let zaprti. Japonska vlada pa je navedla, da Je le 600 političnih ujetnikov.
Policija za ((nadzorstvo misli« je — po poročilu polkovnika Dycka — bila na Japonskem v eni ali drugi obliki že od 12. stoletja,, toda višek svoje moči je dosegla v zadnjih 10 letih. Policija je lahko aretirala katerega koli meščana, o katerem je sumila, da drugače misli, kakor je dovoljeno. Policija ga je zato lahko za nedoločen čas zaprla.
Neka brzojavka pravi, da je eden
izmed glavnih razlogov, da se odstrani Japonski notranji minister, smrt Kyoehi Mikija, znanega Japonskega filozofa in liberalca. Miki Je btl proti temu,, da so Japonci na-padlf Pearl Harbour.
Različni drugi Japonski liberalci so umrli «v sumljivih okoliščinah«, ko so bili pod nadzorstvom japonske policije. Z odstranitvijo Japonskega notranjega ministra je zavezniški vrhovni poveljnik prvič zahteval odstop člana Japonske vlade.
Odločitev pri cesarja
Po radijski oddaji 'družbe ((National Broadcasttng Company» iz Tokia je japonska vlada v petek, po dvourni seji odstopila. Po tej seji je šel princ Higaši Kuni v cesarsko palačo in predložil svojemu bratrancu, cesarju Hiro Hitu, svoj in odstop vseh svojih ministrov.
Doznava se, da bo razpravljal danes popoldne zunanji minister Jo-šida z generalom MacArthurjem o vprašanju sestave nove vlade. Osebni tajnik Higaši Ktinija Je izjavil, da je vzrok nenadnega odstopa vlade ukaz generala MacArthurja, ki Je zahteval odstranitev omejitve po-
litične, civilne in verske svobode in odstranitev notranjega ministra Ivao Jomasakija. Po ameriških tiskovnih poročilih izjavljajo opazovalci, da so bili poleg MacArthurje-vega ukaza še «drugi vzroki«, ki so preprečevali nadaljevanje vladne dejavnosti.
Vzroki odstopa
Verjetna kandidata na mesto ministrskega predsednika sta zunanji minister fiigero Jošida in baron Ki-juro Sidehara, bivši zunanji minister in velcposiamk T Wa*hmgtanu.
Ko se je bivši ministrski predsednik Higaši Nuni vrnil iz cesarske palače, je izjavil Reuterjevemu dopisniku: «Jaz in moja vlada smo podali ostavko, ker čutimo, da je naša naloga končana. Cesar je naš odstop sprejel brez ugovora.«
»Predlogi, ki jih je stavil včeraj MacArthur, niso nikakor vplivali na našo odločitev. Ponavljam, da smo odstopili samo zato, ker smo čutili, da smo opravili svojo nalogo do Japonske in do naroda«.
O možnosti sestave nove japonske vlade je Higaši Kuni izjavil: «To je cesarjeva naloga. Prepričan pa sem, da bo Hiro Hito pri izbiri članov nove vlade poslušal nasvete generala MacArthurja«.
Predvidevajo, da bo šel baron Ki-juro Sidehara, S katerim so že imeli prve razgovore in za katerega mislijo, da bo prevzel mesto ministrskega predsednika, k cesarju. Sidehara ima 73 let in je od leta 1929 do 1931 kot japonski ministrski predsednik vodil prijateljsko politiko a Veliko Britanijo in Ameriko. Nasprotoval je tudi japonski napadalni politiki v Mandžuriji.
ki so Jih podvaeli od prvega dne nemirov.
Izjavi tonika arabski ligi
Tajnik arabske lige Azzan Bey Je v Londonu izjavil, da nočejo Arabci imeti nad seboj nobene tuje oblasti, četudi so pripravljeni sprejeti lešiter o židovskem vprašanju. V odgovoru na predlog predsednika Trumana, naj dovolijo še sto tisoč Zidom vstop v Palestino, je Azzan Bey dejal: »Hotel bi opomniti Trumana, da nam je on sam, kakor tudi predsednik Roosevelt, uradno izjavil, da politika Združenih držav temelji na posvetovanju z Arabci in na obveznosti, da ne bodo uporabili sile pri reševanju tega vprašanja.
Azzan Bey Je pojasnil dejstvo, da so bile Združene države vedno med najboljšimi prijatelji Arabcev In dejal: »Imamo upanje v ameriške pojme o svobodi in bili bi hvaležni, ako bi se Združen« države spomnile, da Je mandat, pod katerega so stavili Palestino, predvideval zaščito interesov arabskega ljudstva. Arabci nimajo ničesar pro ti Zidom, ali upirajo se vendarle njihovi nadvladi ki jo podpira evropski imperializem«.
Za niodvlsnost Palestine
Azzan Bey je dejal, da zahteva arabska liga za Palestino začasno prekinitev židovske emigracije v Palestino in ukinitev odvzemanja arabske zemlje in prehod v roke. Zidov. Ustanovili naj bi samoupravne vladne odbore, katerih se bo moralo udeležiti na demokratski podlagi vse prebivalstvo
«V tej neodvisni državi — Je izjavil Azzam Bey — bodo Imeli Arabci in Židje polne in enake državljanske pravice. Za vse rasne skupine zahtevamo kulturno in versko svobodo. Arabska liga bo jam-
Zasebna
pobuda
Zveza angleških indu-strijcev je pozvala svoje člane k novemu delu za dvig anglefke industrije v povojnem času. Zasebni podnet in iznajdljivost bosta, po mnenju Zveze, vef naredila v tem pogledu kot kakrSni koli napor z vladne strani.
čila, ako bo potrebno za te pravice, tako poedincu, kakor različnim rasnim skupinam.«
Na vprašanje, kakšni so odnosi arabske lige do britanske laburistične vlade, je Azzam Bey odgovoril: »Pričakujemo od nje pravično ravnanje. Velika Britanija Je prevzela veliko odgovornost, ko Je obljubila Zidom narodno državo. Ta prostor za njo se Je oblikoval dolgo časa. Pričakujemo zdaj od britanske vlade, da bo branila interese arabskega prebivalstva.«
Predsednik in šport
Pri srečanju moStcv iz St. Louisa in Washingtona, ki sta se nedavno srečali v prvenstveni tekmi za naslov ameriškega prvaka v baseballu, je tekmo otvoril predsednik Truman. Iz loče, iz katere je prisostoval tekmi, je lastnoročno vrgel Jogo in dal s tem znak za začetek.
Ravnanje z nacisti
v Avstriji
Dunaj, 6. oktobra Dopisnik lista «New York Times* pravi, da je načrt generala Eisetihoworja za čiščenje nacistov v Nemčiji naletel na velik odmev v Avstriji.
, V nasprotju s tem, kar se je Ugodilo v Nemčiji, je bilo samo tretjina Avstrijcev za naciste, ko je Hitler priključil Avstrijo k nemškemu Reichu. Toda v sedmih letih so vzgojili precejšnji del mladine nacističnem duhu. Tudi mnogi odrasli so slediti nacistični čredi.
Danes je bila seja ministrskega
sveta, da razpravlja o dnevnem redu konference pokrajinskih voditeljev, ki bo prihodnji teden. Avstrijske hltlerjance nameravajo razdeliti na štiri skupine: Avstrijci, ki so bili od začetka nacisti (pred 1938); nacistični voditelji in častniki; člani stranke, ki so imeli kakšno funkcijo ali ne ln končno vsi tisti, ki jih oblast ne more ime ti za odgovorne, ker so pripadali nacistom, kakor n. pr. člani mladinskih nacističnih organizacij. Prva kategorija nacistov se ne sme udeležiti narodnih in pokrajinskih volitev. Četrto kategorij o ne bodo izključili od volitev, medtem ko o tretji še niso ničesar odločili.
Aretacija ljubljanskih profesorjev
na trgovskem potovanju
Vicenza, 6. oktobra Na mestni meji so ustavili dva profesorja ljubljanskega vseučilišča, dr. ing. Antona Kuhlja in Antona Peterlina ter njihovega asistenta Antona Moljka.
Imeli so prepustnice iz Ljubljane do Trsta, ki so jih Izdale jugoslovanske oblasti. Pri njih so našli pri preikavl 3 milijone Italijanskih lir v stolirskih bankovcih. Trije .Tugoslovanl, ki so izjavili, da so namenjeni v Milan nakupovat znanstvene aparate, so bili pridržani, dokler ne bodo dobili o njih poročil.
DKLJGI DAN RAZPRAVE
Laval zapet pri razpravi
Novi incidenti v zvozi % prezgodnjim zaCetkom razpravo Sodni dvor odbil prošnjo obrambe - Lavalove pripombe
Pariz, 6. oktobra
Po dramatičnem ‘zasedanju prvega dne se je v prvih popoldanskih urad izvedelo da bo Laval ponovno prisostvoval razpravi.
Včeraj zjutraj je v svoj celici v sodni palači razpravljal a svojml branilci, Naudom in Barraducom. Naud je izjavil Reuterjevemu dopisniku, ko mu je predločil, da ni bila dana možnost za pripravo bra. tiilcev, da se bosta on in njegov kolega uklonila zapovedi sodisča ter branila Lavala, če bo želel. Naud je Se izjavil, da je sedanji položaj vse preje kot pravilen, v kolikor se bo razprava vršila brez branilcev in brez prisotnosti obtoženca.
Dragi dan razprave
Včeraj popoldne se je Plerre Laval, bivši vichyjski minister, ki je na prvi burni razpravi izzval grožnjo predsednika, da bo nadaljeval razpravo v njegovi odsotnosti, vse-del na zatbžno klop eno minuto pred začetkom razprav«. Tudi o brambni svet Je bil v dvorani.
Ko je sodnik Mongiteaux pričel razpravo, je dejal, da Je sklenil preklicati svoj včerajšnji sklep, da bo dal La valu možnost, da bo lahko obširno odgovoril na vsa vprašanja.
«Opcmlnjam pa obtoženca — je dodal sodnik — da ga bomo brez dvoma odstranili iz dvorane, če
se bo oglasil ali če se bo spozabil do takih obžalovanja vrednih nastopov kakor včeraj.*
Zopet Incidenti
Prvi pripetljaj tega dneva j« nastal, ko je vstal neki član obrambe ln se pritožil nad »neprimerno naglico*, s katero so začeli razpravo in bahteval da mora sodišče razpravo odgoditi, da se bo mogel Laval posvetovati s svojimi zagovorniki. Branilec je vztrajal pri trditvi, da Lavalu praktično ni bilo mogoče, da bi se pripravil za o-brarnbo. Pripomnil je, da je obtožnica uporacljala listine, v katere obtoženec ni imel vpogleda. Ce hočete, da bo vse kolikor mogoče osvetljeno — je vzkliknil Lavalov branilec — če hočete, da bo vse jasno, bomo imeli že presenečenja.*
Državni tožilec Andrč Mornet je s avoje strani protestiral proti temu, da bi razpravo sabotirali ter pripomnil, da obramba nima pravice obračati se na obtožbo in nadzirati dokumente, ki jih ta »ma-tra za potrebne.
Drugi zapletijaj je nastal, ko je branile« odvetnik Naud nastopil proti formulaciji obtožnice, nakar je odgovoril državni tožilec, da Lava lovo krivdo dokazujejo zakoni in dekreti, ki jih je izdajal v času od 1. 1940 do 1944.
V dvorani Je večkrat med razpravo naetalo mrmranj« in pre-k in Ja u je, tako da j« moral predsednik zapovedati molk. Sodišče je po kratkem pogovoru v posvetovalnici aklepalo o zahtevi obrambe za odgodltev procesa; predsednik je po posvetu prečital odlok, ki zavrača to zahtevo ln odreja, da se mora razprava nadaljevati.
Laval je povzročil veliko presenečenj« s tvojo izjavo, da ni mislil, da Je predsednik Monglbeaux popravil besedilo poročila tajne seje francoske narodne skupščine iz 1940, na kateri je dobil Petain polnomočje. Laval je sodnika zaprosil, naj mu pokaže omenjeno poročilo. Ko ga je videl, je dejal: «Ravno tole Je«.
Lavalova vprašanja
Laval Je branil svoje delovanje za
časa tajne seje v Yichyju in dejal: »Ce je ustava iz leta 1876, ki me obtožujete, da sem Jo uničil, tako sveta, zakaj bo potem Francija 21. ok tobra volila?«
Razen tega je Laval izjavil, da bi bilo potrebno, da bi sodniki zaslišali tudi druge številne člane parlamenta, ki so se udeiežili seje narodne skupščine meseca Julija 1940. Ko je govoril o premirju, je Laval izjavil, da je bilo leta 1940 95% Francozov za premirje; nobena preiskava ne bi mogla dokazati skupščini odgovornosti v odločitvi vprašanja premirja, ker je to odločitev prevzela vojska in vlada, v kateri skupščina ni sodelovala.
»Zakaj me tega obtožujete* je dejal Laval «o predlogih smo razpravljali in glasovali. Edini minister, ki ni bil s tem sporazumen, je bil Weygand». Laval se Je branil na vse obtožbe, ki so temeljile na za. konih in na vladnih odkokih, ki so jih izdali med letom 1940 in 44.
1 DEMOKRATSKE I |1 BESEDE {j
SVETOVNI MIR
Klemen! R. Attlee
Dovolite ml predvsem, da spregovorim nekaj besed o zunanji politiki. Mi stremimo za tem, da ostvarimO načela ln politiko laburistične stranke, kateri smo bili svesti tako dolgo vrsto let. Na* namen je zgraditi skupnost svobodnih narodov, ki bo prostovoljno sodelovala za dosego skupne koristi. Moramo pa upoštevati, da vojna vedno pušča za seboj kot svojo dediščino sovraštvo. Nobena vojna že ni bila tako strašno uničujoča, kar se tiče medsebojnih odnaša jev med narodi in ljudmi, kot ta, ki je pravkar končana. Urediti razmere v Evropi ni lahka naloga. Težko je za nas na našem otoku predstavljati sl jakost čustvovanja pri narodih, ki so bili dolgo pod zavojevalčevim jarmom. Nekatere take stvari smo izravnali v Potsdamu; o drugih razpravljajo na konferenel zunanjih ministrov; ostale pa bodo morale počakati na mirovno konferenco in na ustanovitev ustanove Združenih narodov. Vsem nam bo potrebno Imeti mnogo potrpežljivosti, ko bomo obravnavali vsa ta vprašanja, katera pa lahko rešimo samo z dobro voljo. Mi skušamo z našimi velikimi zavezniki — posebno z Združenimi državami in Sovjetsko zvezo — prispevati naš delež k njihovi rešitvi. Dobro razumevanje med temi velikimi silami je temeljni kamen svetovnega miru.
Ce se ozremo nazaj na strašna razdejanja pravkar končane vojna in če pogledamo v bodočnost na že mnogo bolj strašne možnosti, ki jih pred nami odpira možnost bodoče vojn«, tedaj moramo uporabiti naš cut aa mero tn se zavedati, kako majhnega pomena »o nekatere stvari, za katere se nerodi prepirajo in države gredo v vojno, v primeri z ogromnimi žrtvami, katere vojne prinašajo.
Toda težka, vprašanja niso samo v Evropi. Na Bližnjem Vzhodu j« velik prostor, kjer se prav lahko pojavijo nemiri. Daljni Vzhod bo treba spraviti v red po uničenju japonskega napada. Veselilo nas bo, č« bomo videli svobodna kolonialna ozemlja in njihov« junaške narode. Velika vprašanja, kot n. pr. vprašanje samouprave za indijske narode, stoje fce nerešena. Vsem tem stvarem posveča vlada laburistične stranke veliko pozornost. Teh težav ne moremo rešiti s hitrimi ukrepi, V naših rokah Je bodoča usoda milijonov mož kr žena. Bistvena vprašanja lahko rešimo samo v sporazumu med narodi. Resnični mir na svetu ne more biti vzpostavljen s silo velikih držav, četudi bi bila ta sila nepremagljiva. Nastati mora sprememba v čustvovanju in mišljenju, če naj bo mir nekaj ve? kot samo odmor med dvema vojnama.
Mi se prav dobro zavedamo, v kakšni veliki meri je odvisna ngsa blaginja ob blaginje drugih narodov. Trudili se bomo z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago, da dvignemo življenjsko raven v vseh deželah.
Se nekaj besedi o demokraciji. Vidim, da to besedo v nekaterih deželah uporabljajo v zelo čudnem pomenu. Demokracija ni enostavno vlada večin«, ampak vlada večine, ki upošteva pravice manjšine. To pomeni, da medtem ko volja večine velja, mora biti cfana volji manjšini vsaka možnost, da pride do izraza. To pomeni strpnost do atalisca opozicije. Kjer koli najdete zatiranje manjšinskih mnenj, tam ni prave demokracije.
Končno še nekaj o moralnih vrednotah. Ce ne bomo imeli predstave o pravičnosti n« kot o izrazu volje kakšne skupine, ampak kot nekaj absolutnega, ne bomo zgradili družbe na varnih temeljih. Ce ne bomo imeli človečanske pravice za nekaj, kar pritiče vsem človeškim bitjem, ne sžmo naši rasi, ampak vsem ljudem, bomo doživeli neuspeh. Oe ne razumemo, kar govorimo, kadar pravimo, da so vsi ljudje bratje, ne bomo u-speli zgraditi sveta, kot si ga želimo. Vi mi lahko porečete, da so vse te stvari bistvena caeela, kako gledajo možje In žene laburistične stranke na ta vprašanja. Jaz mislim, da j« res tako, toda teh načel ne sprejemajo v mnogih deželah, zavračajo pa jih celo nekateri, ki pravijo, da izpovedujejo naša načela.
Kmalu se bomo spustili v zelo tvegano podjetje, v ponovni poskus, da dosežemo to, kar smo skušali po zaključku prve svetovne vojne, da spravimo vse ljudi pod zaščito skupnega zakona, da odstranimo vojno in zagotovimo varnost in mir vsem ljudem. Bodite pa pričani, naj bo ustroj, katerega bi ustvarili, š« tako popoln, ne bo mogel delovati brez sile duha. Novi svet n« morejo ustvariti vlad«, ampak samo narodi.
(Iz govora na kongresu angleških strokovnih organizacij v Blackpoolu, 12, septembra 1945).
Spet je tukaj. Burja jo je prinesla. Sicer pa — saj tudi narava potrebuje svoje. Počitek po delu ji bo dobro del. Med zimo bo nabrala novih moči in spomladi spet vzklila v novo življenje.
Hladnejše je postalo. Po cestah ne vidite več lahkih živobarvnih oblek, ki to v toplejših dneh razveseljevale oko. Vsi ljudje hite in se zavijajo v pla-iče.
Tudi moda se mora prilagoditi letnemu času tri žene so vzele iz omar toplejša oblačila. V predvojnih časih so bili to dnevi nakupov in pomerjanj pri šiviljah. V sedanjih težkih časih pa je seveda to mogoče le v mnogo skromnejši meri.
Večina se bo morala zadovoljiti kar s starimi stvarmi.
Nekoliko osvežiti jih bo treba in si domišljati, da jo nove.
Staro obleko prezračite,
Očistite morebitne madeže ijt zlikajte. Da nje videz nekoliko izpremenite, si same naredite več ovratnikov in i večbarvne pa kupite kovinaste okra-obrobkov za žepe iz lahkega belega ske, gumbe ali lep usnjen pas. Iz Organdija ali svile, da jih boste dveh starih obnošenih oblek lahko lahko menjala. Zlasti na temni eno- naredite eno novo. Blago tako se-barvni obleki se to lepo poda. Za 1 stavite, da slabši kosi odpadejo in
izkoristite tiste, ki so dobri. Za one, ki so tako srečne, da si lahko omislijo novo garderobo, prinaša angleška moda plašč z e-nakim kostumom. Suknjič je v pasu prilegajoč in nekoliko krajši, kakor je bil pretekla leta, krilo za spoznanje daljše. Takšen «komplet» je zelo praktičen, ker ga lahko nosite skupaj ali vsako posebej in boste vedno dobro napravljene.
Barve so mirnejše, letnemu času primerne. Saj tudi narava ni več tako bujna. Listje odpada z dreves, vsa okolica je v najkrasnejših jesenskih barvah. Pred spanjem nudi narava lepote žejnim očem, da se še enkrat, za slovo navžijejo njene krasote.
Narava se poslavlja... «Na svidenje» bi hotela reči, toda mi v. mestu tega ne slišimo.
Ne slišimo tega glasu, ker smo preveč oddaljeni od narave, ker smo preveč mrzli po prestanih grozotah. Prežeti smo s skrbmi za bodočnost.
«Na svidenje spomladih. Z zaupanjem jo čakamo, da nam bo prinesla lepših dni, toplih in prijetnih v vsakem pogledu.
Pripravimo se na zimo
Solata:
Pripravite si se iz zadnje povrtnine solato za zimo. Kolikokrat vas bo rešila iz zadrege, ko ne bo sveže zelenjave. Nudite je lahko h krompirju v vsaki obliki.
Lepo Očistite in narežite na. rezine in ploščice: 1 lig čebule. 1 kg zelenih paradižnikov, 1 kg neolupljenih kumar. 1 kg paprik. Zavrite litra dobrega timskega kisa, Vt litra olja, 200 gr sladkorja, 200 gr soli in nekai zrn popra. V vrelo zmes zakuhajte narezano zelenjavo in pustite 3 minute vreti. Nato vse
ohladite in napolnite dobro umite kozarce ter zaprite s pergamentnim papirjem.
Zelenjava:
V mrzlih dneh vam bo služila za zelenjavne juhe ali kot prikuha. Pred uporabo jo morate umiti v mlačni vodi, ker bi bila jed drugače preslana.
Na stroju za meso zmeljite: lVi kg korenja, 3 kolerabe, 3 gomolje zelene, 1 kg peteršilja z zelenjem, 3 glave ohrovta, 1 kg karjijole, kg čebule, 1 glavo česna. Vse dobro premešajte z 1 kg soli in trdno natlačite v glinaste posode.
HLIUMOIK.

V avtomobilu
Dva popolnoma pijana možakarja se vozita v avtomobilu, ki drvi z blazno naglico.
»Pazi, bližamo se mostu, zmanjšaj brzinol* pravi prvi drugemu, ki šofira.
»Kaj hočeš s tem povedati, saj vendar ti šofiraš!»
Redkobesednost
Neki Anglež je potoval z indijanskim vodnikom skozi ameriške gozdove. Ko sta prišla do potoka, je Indijanec vprašal Angleža:
«Ali imate radi ribe?*
•»Dal*
Leto dni pozneje sta se spet srečala. »Kako...* je dejal Indijanec in mu podal roko,
»šPedenel* je dejal redkobesedni
Anglež.
!f*World Digest*)',
Praktični vrtnar
Župnik vrtnarju, ki obrača-zemljo na vrtu, ker hoče zasaditi krompir:
»Ves, Jurij, lepa zelena trava bi bila lepša pred tvojo hišo*.
«To je že res, gospod, toda dudni ljudje so pri nas v hiši, ker nihče noče jesti trave!*
(^The Countryman», Kinghanr);
Galantni Shaw
George Bernard Shaw ima strupen Jezik, Nekoč je bil na plesu, ki ga je priredilo neko dobrodelno društvo. Naprosil je za ples neko odbornico.
»Kaj vas je napotilo, Mr. £haw, da ate mene, ubožico, na-
prosili za ples?** ga je vsa počaščena vprašala.
«To je dobrodelni ples, kajne?* Ji je strupeno odvrnil.
(«The Reader’s Digest*).
Prisebnost
Ta zgodba se je dogodila še v začetku vojne. K vojaškemu zdravniku je prišel mladenič, ki je zatrjeval, da jako slabo vidi
Zelo uspel posnetek dveh znanih umetnikov na trapecu — Juanite in Roga Deislerja
ter zato ne more služiti vojske.
«Prečitajte te predpise!* mu Je dejal zdravnik.
«Kakšne predpise? Nič ne vidim!!*
»Vsedite se na stol!*
»Kje je stol?*
Zdravnik Je mladeniču dejal, naj se še oglasi. Potem je šel v kino.
Ko so prižgali luči, Je zdravnik zagledal »kratkovidnega* mladeniča poleg sebe. Le-ta pa ni Izgubil prisebnosti ter ga vprašal: »Ali sem se prav vsedel v avtobus, ki pelje v predmestje X?»
(«Newsweek*, New York)
V zrcalo »e poglej 1
Neki izseljenec, ki je pravkar prišel v novo naselbino v Kanadi, je vprašal starega qua-kerja:
»Kakšni ljudje živijo tu?»
»Med kakšnimi ljudmi sl doslej živel?* mu je z vprašanjem odgovoril qu«ker.
«Bili so ozkosrčni, zahrbtni in neodkriti*.
»Prav žal mi je, prijatelj, toda tudi pri nas boš našel takšne
ljudi!*
Pozneje je staremu quakerju Zastavil isto vprašanje drugi izseljenec. Quaker mu je prav tako z vprašanjem odgovoril, nakar je tujec dejal, da je doslej živel med najboljšimi ljudmi na svetu, «Vedno so bili prijazni, uslužni in ljubeznivi*.
»Da, da, prijatelj, prav takšne ljudi boš tudi tu našel!* mu je odvrnil modri quaker.
(»Magazine Digest*, Toronto)
Z ANI Mi VOS TI
Zaradi vojne so večino kitajskih umetnin, med njimi razne antične umetnine, prepeljali v notranjost dežele, da bi jih tako očuvali pred eventualnim uničenjem, oziroma pred japonsko grabežljivostjo. Vendar je velik del umetniških del le padel v roke Japoncem, ki so jih odpeljali na otoke. V tem, kakor tudi v vseh drugih stvareh so bili Japonci pač verni učenci Nemcev, ki so povsod, kamor je stopila njihova noga, izropali vse dragocenosti, iz katerih so si potem razni gospodje, kot n. pr. Goering, Rlbben-tropp in drugi ustvarjali kot ^veliki ljubitelji umetnostih dragocene zasebne muzeje.
Kitajska vlada je zdaj osnovala posebno komisijo za zaščito in reševanje kitajskih kulturnih del, ki bo v kratkem odpotovala v Tokio, kjer bo začela iskati pokradene kitajske kulturne zaklade. Pridružil se ji bo tudi ravnatelj metropolitanskega umetnostnega muzeja iz New Torka, ki je svetovalec pri no-v oustanovljeni kitajski komisiji.
A
Amerika nas je že mnogokrat presenetila z najrazličnejšimi iznajdbami. Te dni pa je spet prišel iz Amerike glas o novem izumu — avtomatičnem kolporterju, stroju za razdeljevanje časopisov, ki so ga namestili na postaji neivgorške podzemne železnice.
Prva seja občinskega sveta
Včeraj popoldne je bila v palači županstva prva seja občinskega sveta. Sejo je otvoril predsednik sveta odvetnik Forti, ki je po pozdravnih besedah na Zavezniško vojaško upravo in predsedniku občine odvetnika Mianija, prešel na razpravlja-niepo šlonih promlemih mesta.
Vojaško odlikovanje
Včeraj dopoldne Je polkovnik Alfred C. Bowmaa, višji častnik za civilne zadeve pri Zavezniški vojaški upravi za Julijsko krajino, na prefekturi v Trstu odlikoval poročnika Maria Ravarino z »Bronasto zvezdo* za zasluge pri vojnih operacijah v Italiji.
Zveza primorskih partizanov obvešča vse garibaldinske pripadnike brigad «Trieste» in »Fontanot* od divizije »Natlsone*, ki se niso dobili demobillzacijske nagrade, naj pridejo ponje k sekcijam ZPP v naslednjih dneh: stanujoči v Tržiču od 10. t. m. dalje pri sekciji v Tržiču; stanujoči v Trstu ln Istri od 11. do 20. t. m. pri sekciji v Trstu; stanujoči v Gorici od 21. do 30. t. m. pri sekciji v Gorici.
Gledališče Verdi. Danes zvečer ob 19.30. uri bo napovedan koncert pod vodstvom Herberta Karayana. Zaradi izrednega zanimanja bodo koncert ponovili jutri ob 18. uri.
TRŽAŠKI GASILCI
so pokazali, kaj znajo
Obisk polkovnika Thorna - Prikaz praktičnih vaj - Odlikovanja gasilcev
Prekinitev razprave proti bivšemu
ajniku Zanettiju
zveznemu
Pred komisijo za čiščenje je bila sredo razprava proti dr. Giovanniju Zanettiju, bivšemu zveznemu tajni, ku v Gorici in ravnatelju krajevne klasične gimnazije.
Iz zasliševanja obremenilnih prič je razvidno, da je Zanefcti pri pouku vodil fašistično propagando. Učiteljstvo pripoveduje, da je re-doval in prepustil v višje razrede učence le po priporočilih. Dr. Za-netti je po eni strani kazal nadmoč nad vstati, z druge strani, pa je imel »stramotne* prijateljske stike v šolskim slugo Vidimarijem, znanim fašistom.
Priča prof. Fornasarl je izjavil, da je bilo ravnanje dr. Zanettija vedno dvolično. Profesorica Vicen-za Matteuoci je pripovedovala, da je pri svojem prihodu v Gorico v letu 1939 slišala, da je dr. Zanettl mož, Iti veruje v fašizem. Da so bile zasluge profesorjev priznane, so se morali udejstvovati v fašističnih vrstah. Priča potrjuje, da je prav fašistična politika bila ona, ki je vzbudila mrznjo med prebivalstvom tega predela.
Med zasliševanjem razbremenilnih prič, je bila prečitana izjava partizane. Gina Borghese, v kateri pravi, da je dr. Zanettl delal vedno v dobrobit ljudstva. V imenu mnogih učencev je pripovedoval neki učenec gimnazije, da je dr. Za-nettijeva fašistična propaganda bila neškodljiva. Glede prijateljstva, ki je bilo med dr. Zanettijem in Vidimarijem, izjavlja priča, da je pač z njim ravnal, kot s vsakim drugim šolskim slugo. Dijakovo izjavo so prisotni sprejeli z mrmranjem in raznimi pripombami, tako da je bil predsednik prisiljen prekiniti razpravo.
Včeraj dopoldne se je nadaljevala prekinjena razprava. Po zaključku zasliševanja prič je imel govor odvetnik Bassl.
Po dolgem posvetovanju, je komisija za čiščenje odločila, da dr. Zanettija izključi od opravljanja službe za 10 mesecev, plačali pa mu bodo osnovno plačo za to dobo.
Peter Boudan obsojen na devet mesecev zapora
Zavezniško vojsko sodišče je včeraj nadaljevalo razpravo proti Romunu Petru Boudanu, obtoženemu nedovoljene posesti zavezniškega blaga, kar smo že imeli omenjeno v našem listu. Sodišče je prišlo do zaključka, da je obtoženec bil član črne borze v Milanu in ga je obsodilo na 9 mesecev zapore z obveznostjo, da zapusti ozemlje Julijske krajine v dveh dneh po izpustitvi iz ječe.
Se dve obsodbi Zavezniškega vojaškega sodišča
17-letni Edino Menotti je bdi zaradi posesti gum za škornje, čevlje
in vrečice, vse lasti zavezniških vojaških oblasti obsojen na 1500 lir globe.
Na 10 dni zapora pogojno in 6700 lir denarne kazni je bil obsojen 22-letnl Albano Russian, zaradi nedovoljene posesti zavezniške imovine.
Tržaški gasilci so včeraj skakali s 100 čevljev visoke strehe v blazinasto mrežo io plezali po vrveh, ko jih je obiskal polkovnik Thorne D. S. O., žet policijskih sil Zavezniške vojaške uprave za Julijsko krajino.
Skoke so izvajali gasilci pri gasilski vaji. Gasilci so splezali na streho neke stavbe pri glavnem gasilskem domu in skaki v blazinasto mrežo pritrjena na okno tretjega nadstropja neke petnadstropne hiše. Ko so skočili v mrežo, so nato splezali po vrveh na tla. Konce teh vrvi so spodaj držali gasilci. To je bil samo eden izmed prikazov na tej prireditvi.
Polkovnik Thorne, ki je nadziral gasilce, je podelil odlikovanja gasilcem, ki so se odlikovali na veslaških tekmah v Milanu in v Tržiču. Odlikoval je moštvo čolna št. 8, ki je zmagalo na veslaških temkah za prvenstvo severne Italije za pokal Tremolanda v dneh 22. in 23. septembra v Milanu. Moštvo so sestavljali: Giadrossi Aldo, Valenti Giovannl, Scabar Giaco-mo, Furlani Pietro, Vianelli Romeo, Tamburini Giuseppe, Del Re Giuseppe, Tomat Romeo m Valentini Vittorio. Odlikovani so bili nadalje Giadrossi Aldo, Vianelli Romeo, Scabar Giacomo, Furlani Pietro in Valentini Vittorio, ki so dosegli z «Jole» drugo mesto na nacionalnih veslaških tekmah v Trstu dne 30. septembra.
Govor polkovnika Thorna
Zbranim gasilcem, pred katerimi je stala vrsta zmagovitih veslačev, je polkovnik Thorne dejal:
stih in kmalu je iz cevi brizgalo na domnevni ogenj na visoki Stavbi. Medtem so tudi že drugi gasilci pristavljali "velike lestve k stavbi. Na sredino vsega prostora so spet pritrdili mojo staro prijateljico, blazinasto mrežo. Po le-stivi je prihajal gasilec, ki je imel na hrbtu z jermenom privezanega človeka.
Da, če bi tržaški gasilec zaslišal klic, »gasilec, rešite mojega o-troka*, ne da bi pomislil, bi to storil.
Suhe ribe
za Trst in Gorico
Danes so z vlakom pripeljali v Trst okoli 950 kvintalov suhih rib, ki jih bodo prodajali na živilske nakaznice v Trstu, Gorici in pokrajini. Obrok bo znašal za osebe obojega spola od devetnajst let navzgor po 200 gramov.
Ribe, ki so na Angleškem znane pod Imenom »bloaters* so neke vrste suhe ln nasoljeni »sledi*. Zavezniška komisija jih je pripeljala v Genovo, odtod pa jih jc prehranjevalni odsek Zavezniške vojaške uprave pripeljal z Trst. Prodajal jih bo Sepral, kar pomeni, da ne bodo zašle na »črno borzo*.
Razdeljevanje ln prodaja bosta omejena na tržaško In goričko pokrajino, ker so »bloaters* sicer nasoljeni ln se določeno dobo ohranijo, vendar pa se lahko pokvarijo, zlasti če upoštevamo čas za razpošiljanje v razne kraje ln čas prevoza iz Genove.
Sobota, 6. oktobra
19 obvestila svojcem; 19.30 ura za delavca v italijanščini; 20 napoved časa — poročila v slovenščini;
20.15	poročila v italijanščini; 20.30 simfonični koncert iz gledališča. Verdi; 21.30 služna igra v italijanščini; 22 koncert sopranistke Stol-1 ker; 22.30 plesna glasba iz Vidma; 23 vesti v italijanščini; 23.10 vesti v slovenščini; 23.20 nočno žaba višče.
Nedelja, 7. oktobra 7 poročila v angleščini B.B.C.;
7.15	poročila v slovenščini; 7.30 po ročila v italijanščini; 8 glasba za vse; 8.30 Italijanska kmetijska ura.
9 kmečki sekstet pod vodstvom dir Sonca; 9.30 slovenska kmetijska ura; 10 sv. maša; 11 pridiga v slovenščini; 11.10 prenos iz Vidma 12.45 poročila v slovenščini; 13 pc ročila v Italijanščini; 13.15 glasbena fantazija; 14 pregled vesti v italij | in slov. - predavanje v italij.; 14.10 pestra glasba; 14.30 kotiček ze italijanske otroke; 15 pionirska ura; 16.30 zveza z Vidmom; 19.15 obvestila svojcem; 19.30 oddaja za slovenske Internirance in vojn ujetnike; 20 poročila v slovenščin:
20.15	poročila v italijanščini; 20.3( pianistka Anita Tonesti Ragusin
21	pogovor z maj. Astlyjem; 21.K pestra glasba; 21.30 slušna igra
22	slavni solisti; 22.15 večerni kon cert iz Vidma; 23 napoved časa . vesti v Italijanščini; 23.10 vesti v slovenščini; 23.20 nočno zabavišče.
Nova imenovanja
Glavni stan Zavezniške vojaške uprave v področju Gorice objavlja naslednji ukaz št. 42:	prof. Piero
Marin je Imenovan za ravnatelja civilne bolnišnice v Gorici. Prof. Cesare Bellavitis je imenovan za podravnatelja pri isti ustanovi.
Vsd lastniki hotelov in gostiln v goriškl občini ter vsi tisti, ki v tej olSčiiil oddajajo v najčm privatne sobe, če še nimajo za to predpisane dovolilnice ali č« jim je ta zapadla, naj vložijo pri mestnem županstvu prošnjo, da jim izda, odnosno obnovi omenjeno dovolilnico. Za prošnjo veljajo Isti prepisi kot pretekla leta.
V počastitev spomina gospe Uršule Dlfllippo, matere Ivana Difi-lippo, so darovali uradniki gorlžke deželne uprave, deželne zveze in
Pisanje po zidovih
Neki cinik je dejal, ko je razpravljal o povečanju pismenosti angleških otrok: »Vse izboljšanje šolstva ima za posledico samo to, da so zdaj nedostojne besede na zidovih zapisane malo nižje kakor prej-».
odbora ustanove »Materinstva ln dece* vsoto 845 lir v prid Dnevnega zavetišča za deco v Gorici. Isti ustanovi Je darovala ga. Duca por. Nlcora Vanda 50 lir.
Sepral sporoča, da je določena cena rižu od 1. oktobra dalje 29 Ur.
V Četrtek so v cerkvi očetov kar pucinov praznovali god sv. Frančiška Asiškega. Pri praznovanju je bil navzoč tudi nadškof, ki je bral ob 7. uri službo božjo. Praznik so zaključili popoldne z izpostavlje-njenr. sv. Rešnjega telesa ln blagoslovom.
Nesreče. Včeraj zjutraj Je padel 2-letnl Umberto Dona skozi okno prvega nadstropja na cesto. Na srečo je dobil le lažje poškodbe in je lahko še isti dan zapustil v spremstvu mamice bolnišnice, kjer so mu nudili prvo pomoč. — 25-letni železničar Karel Marega je pri delu dobil po nesreči rano na levem palcu. Poiskal je pomoči v bolnišnici.
NA POMOČ!
■HHBb«. -3. .
Novo opremljeni tržaški gasilci so noč in dan pripravljeni, da priskočijo na pomoč povsod, kjer bi bilo ogroženo človeško življenje ali imovina.
SINE
2.
IIIA SNEŽNIK POM
Skoraj točno ob desetih se je pognal s startnega mesta tekmovalec s številko ena na poskušnjo vožnjo. Kmalu za njim je bil na vrsti tudi Karel. Ker doseženi čas ni bil odložilen za vrstni red, je vozil precej lagodno. Le v veliki vendi, ki je bila izpeljana na najbolj' težavnem meetu, je napel vse sile, da se je pokazal pred skupino smučarjev, ki so hoteU videti potek tekmovanja na zanimivejšem mestu. Ko je obkrožil zadnjo zastavico, je z očmi ujel med množico tudi Inge. Oprta na palice je z očmi sledila brzeče-biu Karlu.
Oudno se ji je zdelo, da je tako hitro odnehal. Bilo ji je žal kratkega slovesa in iskala je prilike, da bi to popravila. Ni Je našla, ker se jo Je Karel namenoma Izogibal Iz dneva v dan ji je bolj ugajal in posebno je pridobil na ugledu s svojim
smučanjem. Od nekdaj si je želela moža ki bi bil tekmovalec. Kljub temu, da je bil Karel plavolas, ne črnolas, kot si je v sanjah predstavljala svojega soproga, se je v njenem srcu razplamtela iskrica, ki jo navadni imenujemo ljubezen.
Medtem so končali s poskušnjimi vožnjami. Prvi tekmovalec, ki je bil po zmožnosti nekako v sredini med vsemi, je vzbudil zanimanje le za-radNega, ker je vozil prvi. Naslednja dva sta padla. Inge je zaskrbelo, če ne bo padel morda tudi Karel. Pridržala je sapo, ko se je kot četrti spustil po strmini. Od vseh je dotlej prevozil vendo v naj ožjih lokih in to brez kakršne koli nezgode. Pri sodniškem zboru je zvedel za čas, ki je bil za začetek kar zžt-dovoljen. Ko pa se je vračal na start, je bil nekoliko poparjen. Dva sta dosegla že boljše čase kot on.
Tekmovalec pred njim je zdrknil po strmini. Stopil je na njegovo mesto in čakal. Hotel je zmagati že zaradi Inge, da bi ji pokazal, da ni tako navaden zemljan, kot je mislila ona. Hotel je biti prvi ali pa diskvalificiran. Kateremu drugemu bi na njegovem mestu srce nemirno utripalo, Karel pa se je kljub burnim mislim rahlo smehljal. Starteir je štel počasi: trideset, pet in dvajset,... Karel je potisnil očala s čela na oči. Nato dalje: petnajt, deset, devet, osem, sedem... dva, ena. Nato je odjeknil med vrhovi strel in se odbil v stenah. Karel, ki se je pri številki dve napel kot mačka pred naskokom, se Je istočasno s pokom pognal po strmini. Vse je šlo po sreči, gledal Je, da je pridobil čim večjo brzino. Malo pred veliko vendo Je padla odločitev. »Kar bo, pa bos, je dejal. Prvi dve odprtini Je prevozil v veliki brzini z malimi zavoji, pri tretji pa je ljudem zastala sapa. Vsi so mislili, da bo podrl zastavico, ko je v zadnjem hipu sunil z ramo v stran in izpre-menil smer. Naslednji del proge mu ni delal več težkoč. V krasnem stilu je pripeljal skozi cilj. Ustavil
se je le toliko, da je oddal startno številko, nato pa je, ogrnjen z odejo, odšel v svojo sobo. Veselje mu Je žarelo iz lic in grela ga je zavest, da je dal iz sebe vse, kar je mogel.
Inge se Je medtem priključila sodniškemu zboru. Upala Je, da bo tam našla tudi Karla. Ker ga ni bilo, Je sledila nadaljnemu poteku tekmovanja. Sodniki so se šepetaje med seboj pogovarjali, ker so hoteli rezultate obdržati, do uradne razglasitve, v tajnosti. Takoj po koncu, so odšli v hotel In napovedali razglasitev v obednici pred večerjo.
Inge je zamišljeno odšla proti hotelu. Palice je vlekla za seboj. Dohitel jo je neki oboževalec, ki je s kronometrom v roki pomagal pri sodniškem zboru. Zvedela je, da je Karel zmagovalec. Se bolj ji Je bilo žal, da ga je odpravila tako na kratko. Sklenila Je, da bo poskusila popraviti to po večerji.
Zvečer so napolnili obednico že dokaj pred določeno uro. Razen nekaterih srečnežev, ni nihče vedel za vrstni red. Inge sl je sestavila podroben načrt. Naročila Je že pred poldnevom razkošno, večerjo in rezervirala mizo v bližini odra za or-
kester, odkoder so vsako leto razglasili rezultate s tekmovanja. Skrbno opravljena, z bleščečo svileno večerno obleko, Je stopila v dvorano. Obrnila Je nase splošno pozornost, ki pa so jo kmalu odtegnili organizatorji, ki so prišli na oder. Na mizi pred njimi so čakala tekmovalce praktična in spominska darila. Vzvišen nad vsemi je na ebe-novinastem podstavku kraljeval pokal.
Govornik je počakal, da se Je množica pomirila, nato pa začel govoriti o pomenu športa in s tem še povečal napetost med poslušalci. Ko Je kot prvega omenil Karla, viharnega odobravanja ni hotelo biti konec. Zareč od veselja Je stisnil roko govorniku, ki mu je izročil pokal. S ponosom, v katerem ni bilo nobene ošabnosti, se je ozrl po dvorani. Z očmi Je ujel Inge in se Ji Je pikro nasmehnil. Potem se je vrnil med tekmovalce k skupni mizi.
Inge Je poklicala natakarja in mu naročila, naj povabi zmagovalca k njeni mizi.
Začudila se Je, ko I« vMeto. da je Karel odkimal.
(Nadaljevanje prihodnji«
»Zelo sem vesel, da sem lahko to popoldne gledal vašo prireditev in podeliti odlikovanja ki ste jih priborili v Milanu ln Trstu. Čestitam vam k veliki izvežbanosti, ki ste jo pokazali na tej prireditvi. Višina vašega dela in vašega športa sta odlična in prepričan sem, da bo tako tudi v bodočnosti. Upam, da boste tudi v bodočnosti hodili po poti uspehov tako pri vašem delu, kakor v športu.*
Preden Je polkovnik Thorne zapustil Gasilski dom, je čestital stotniku A. J. Brownu, šefu gasilske službe. Gasilsko službo nadzira oddelek za javno varnost pri Zavezniški vojaški upravi.
Bolje kakor v cirkusu
Neki dopisnik je opisal včerajšnje vaje tržaških gasilcev:
Nekoč sem videl ameriški filmi z naslovom «Gasilfic, režite mojega otroka*. Če bi kdo naslovil ta poziv na tržaške gasilce, mislim, da bi rešili otroka. Moje prepričanje je v zvezi s tem, kar sem videl. Kar so pokazali tržaški gasilci je boljše kot tisto, kar sem videl v Angliji na neki cirkuški predstavi.
Gasilci so prikorakali z lestvami, kakor da bi imeli puške. Na poveljnikov ukaz so začeli teci in v nekaj sekundah so pristavili lestve k zidu, okoli 30 metrov visoke stavbe. Nekaj sekund nato ježe bila prislonjena lestev k nekemu oknu v prvem nadstropju. Po lestvi je plezal gasilec, ki je skočil skozi odprto okno. Sledil mu je drugi gasilec, ki je nesel s seboj dolgo lestev. V nekaj sekundah je bila druga lestev pritrjena na prvo in gasilec je tekel po njej, skočil spet skozi okno, dokler niso dosegli tretjega nadstropja, ki je bilo kakih 70 čevljev (okoli 7 metrov) visoko.
Nato je sledila smrtonosna vaja, s 50 čevljev dolgo sestavljeno lestvijo. Ko so lestev sestavili in dvignili, so jo štirje možje s štirimi vrvmi; držali čvrsto- pokonci. Po lestvi je plezal gasilec. Na vrhu lestve se je za sekundo ustavil, nato pa je skočil v blazinasto okroglo mrežo, kakor jo uporabljajo ljudje, ki skačejo iz gorečih hiš.
Požar.«.
Nato je izbruhnil »ogenj*. Na to sem čakal. Dve brizgalni sta ob znaku zvonca hitro zapeljali skozi glavni vhod gasilske postaje in s« nato pri zadnjih vratih vrnili spet pred glavni vhod. Vsa okna sosednih hiš so bila polna ljudi; mislil so, da re6 kje gori.
Iz avtomobilov so poskakali gasilci in začeli pripravljati cevi. Kakor zna Samo gasilec, so našli vodo, na neznanih in skritih me-
PREHRANA
RADIO
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S.
MALI OGLASI
Dovoljenja za uporabo motornih vozil
Vsa dovoljenja za uporabo motornih vozil, ki jih je izdala Zavezniška, vojaška uprava, bodo dne 14. oktobra zapadla. Po tem dnevu dovoljenja z znakom gazele ne bodo več veljavna.
Obrazce za vlaganje novih prošenj dobite v glavnem stanu po licije za Julijsko krajino, oddelek za promet, justlčna palača.
En obrazec morajo prosilci dostaviti prometnemu urada policije za Julijsko krajino, drugi obrazec pa Tržaškemu avtomobilskemu klubu, trg Unita št. 7.
Nova dovoljenja bodo veljala za mesece oktober, november ln december, vendar pa si Zavezniška vojaška uprava pridržuje pravico da daje dovoljenja tudi za krajši čas.
Prosilci bodo dobili zaprošena dovoljenja v uradu Tržaškega avtomobilskega. kluba.
Z ozirom na Splošno odredbo št. 2, ne sme nihče uporabljati motornega vozila ali dovoliti, da bi ga kdo drugi uporabljal, dokler nima dovoljenja. Vsaka prekršitev te od redbe bodo po zakonu kaznovali vozilo pa zaplenili.
Ce bodo dobili motorno vozilo, ki bo imelo dovoljenje za uporabo pridobljeno na nepravilni način, bodo dovoljenje uničili, vozilo pa zaplenili.
Vsa zapadla dovoljenja je treba vrniti Tržaškemu avtomobilskem!, klubu.
Pregled živilskih nakaznic. V prihodnjih dneh se bo začelo razdeljevanje živilskih nakaznic po stanovanjih, najprej v Trstu, nato pa še po ostali pokrajini. Živilske nakaznice bodo veljale od novembra 1945 do februarja 1946. Pri tej priliki bo izvedena stroga kontrola oseb, ki imajo pravico do nakaznic, Kondenzirano mleko za osebe stare nad 65 let. Danes bo začelo razdeljevanje kondenziranega mleka navedenim osebam, ki Imajo živilske nakaznice občine Trsta. Cena je določena 40 lir za liter.
NA VELIKO glavniki
Galanterijsko blago in podobno dobite pri tvrdki
ALESSANDRO MURATTI
Ulica Ginnastica št. 60 TRST - tel. 94-419
V “Centru za obvestila,, Piazza detla Borsa št. 8 dobite te publikacije v slovenščini:
S. V. Benet: «Amerika*, cena 10 lir- (Kratka in. r .-nimivo pisana zgodovina Združenih ameriških držav).
«Ameriške znanstvene zanimivosti*, cena 10 lir. (Poljudno pisan pregled najnovejših odkriti] na zdravniškem, kmetijskem, tehničnem in drugih področjih v Ameriki).
«1939-1944», cena 5 lir. (Pregled vojnih dogodkov v teh letih, s številnimi slikami).
Vodoravno :	1.
znani romunski zunanji minister; 2. krajevni prislov; 3. toaletna potrebščina
—	črke na kllžu;
4. vonj, duh (tujka
v	4. sklonu);	5.	1
oseba iz Prešernovega «Sršena»; 6. g kazalni zaimek — zlato (franc.);	7.
močan človek; 8. 3 ženska oseba iz zgodb Karla Maya;
9. grški hišni bogo- 4
vi	— evropska reka; 10. omehča, sta- . li; 11. vesel, dobro- 3 voljen (tujka).
Navpično: 1. gr- 6 ški vojskovodja; 3. star denar — neotesan, divji; 4. čvr- 7 sto vsaditi; 5. romanski spolnik — s glasbena kratica — 8 členica — medmet;
6.	izločitev (tujka); g
7.	včeraj zvečer (skrajšana oblika
iz narodne pesmi) It
—	znani ljubljanski univerzitetni profesor, strokovnjak U za železobeton; 9. splošen, vesoljen (tujka).
Sobotna križanka št. it
123	.456789
	
—	1
—	m m
	m
■
■

GOSPODJA HIROMANTINJA
govori hrvatski, njemački, francuski, madjarski i rumunskt. Prlma sva-kodnevno vla Degll Stella št. 2/n. desno, «Marina» (kod Stazlone centrale).	20072 V
GOSTILNIČARJI! Novo vino teran. Znižane cene. Telefon 29-433.
75477 OO
Rešitev v ponedeljski številki