G fírapharl-
Kras: sir in glasba ob noči padajočih zvezd
Luna Rossa se je nepričakovano odpovedala nastopanju na jadralnem Ameriškem pokalu
>/14
Primorski
SOBOTA, 4. AVGUSTA 2007
št. 183 (18.966) leto LXIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
Prodijeva koalicija držala besedo
SandorTence
Končno. To je prvi občutek po včerajšnji odobritvi seznama 32 občin zaščitnega zakona, druga ugotovitev pa je, da sta Prodijeva vlada in leva sredina držali besedo. Sedaj je na po te zi pred sed nik re pub li -ke Giorgio Napolitano, z odlokom ka te re ga bo vče raj odob -reni seznam postal pravnomočen.
Šest let in pol po parlamentarni odobritvi sedaj lahko res govorimo o začetku izvajanja zaščitnega zakona. Neka te ri čle ni so si cer že » v po -gonu«, za temeljno ogrodje zakona pa je bistven seznam ob čin, ki oze melj sko do lo či, kje in kako se zaščita izvaja.
Mnogi občutki so ob tej pri lož nos ti še kar gren ki. Do -volj, da pomislimo na prizadevanja prejšnjega paritetnega odbora in na trmasto vztrajanje Berlusconijeve vlade, ki je pod odločilnim vplivom desnice in s pomočjo državne birokracije vseskozi bojkotirala izvajanje zakona.
Ob čut ki za do volj stva pa so upra vi če no moč nej ši od ob -čut kov gren ko be. Na eni stra -ni pri zna nje le vi sre di ni, da je premostila začarani krog, v ka te re ga je za šel za ščit ni za -kon, na drugi pa ugotovitev, da se je včeraj za našo sklupnost za če lo ne ko li ko bolj op ti mis -tično obdobje.
Ne sa mo za Slo ven ce, tem več za ce lot no de žel no skup nost, saj za šči ta ko nec koncev ni namenjena le manjši ni, tem več vsem, ki ži vi mo v tem jezikovno in narodno meša nem oko lju.
SLOVENSKA MANJŠINA - Na predlog Prodija in ministrice Lanzillotte
Vlada odobrila seznam 32 občin zaščitnega zakona
Ministrski svet osvojil predlog paritetnega odbora
RIM - Vlada je včeraj odobrila seznam 32 občin Furlanije-Julijske krajine, kjer se bo izvajal zaščitni zakon za slovensko manjšino. Seznam so vključili v predsedniški odlok, ki bo postal pravnomočen s podpisom predsednika republike Giorgia Napolitana in z objavo v Uradnem listu. Postopek naj bi trajal nekaj tednov, za seznam pa je politično in pravno gledano odločilen včerajšnji vladni sklep. Ministri so seznam sprejeli na predlog predsednika Romana Prodija in ministrice za dežele Linde Lanzillotte.
Levosredinska vlada je v celoti osvojila predloge, ki jih je paritetni odbor izdelal v prvi sestavi (predsednik Rado Race) in v drugi sestavi (predsednik Bojan Bre-zigar). To pomeni nedvomno priznanje delu paritetnega odbora kot institucionalnemu organu, ne glede na njegovo sestavo in na zelo različne politične okoliščine, v katerih je deloval Race in v katerih danes deluje Brezigar. Paritetni odbor je seznam 32 občin prvič odobril konec septembra leta 2003 in ga poslal v presojo tedanji desno-sredinski vladi predsednika Silvia Berlus-conija, ki ga je zavrnila. To je potem naredila še dvakrat.
V Rimu se je medtem zamenjala oblast in ustvarili so se politični pogoji za nov paritetni odbor, kije bil korenito obnovljen ter v novi sestavi za predsednika izvolil Bre-zigarja. 15. junija letos je paritetni odbor spet poslal v Rim seznam 32 občin, ki ga je ministrski svet včeraj končno odobril.
Slovensko zunanje ministrstvo je sinoči pozdravilo odločitev italijanske vlade. Ob tem so na ministrstvu izrazili pričakovanje, da bodo italijanske oblasti čimprej izpeljale notranji postopek, da bo seznam občin lahko stopil v veljavo. Odločitev italijanske vlade razume kot potrditev zaveze za uresničevanje zašite. Slovensko ministrstvo tudi pričakuje, da bo čimprej prišlo do uveljavitve ter doslednega in celovitega izvajanja zaščitnega zakona.
Na 3. strani
PROMETNA VARNOST - Vlada sprejela napovedani zakonski odlok
Od danes znatno strožje kazni za povzročitelje prometnih prekrškov
SLOVENIJA
Rupel
odgovoril
Hrvaški
PORTOROŽ - Hrvaški predlog za reševanje vprašanja meje med državama na Mednarodnem sodišču za pomorsko pravo v Hamburgu je za Slovenijo nesprejemljiv, je včeraj izjavil zunanji minister Dimitrij Ru pel. Na no vi nar ski kon fe -ren ci v Por toro žu je si cer po -udaril, da hrvaški odgovor na slovenski predlog za rešitev odprtih vprašanj med državama omo go ča na dalj nje po go vo re, zato bo Slovenija predlagala intenzivne pogovore, ki naj bi po te ka li še ta me sec. Kot je po -ve dal Ru pel, se slo ven ski pred -log in hrvaški odgovor ukvarjata s štirimi vprašanji: meja med državama, nekdanja Ljubljanska ban ka, ri biš tvo in Nu kle ar -na elektrarna Krško. Hrvaška vla da je po nje go vih be se dah od go vo ri la na vse šti ri to čke, je pa javnost obvestila samo o prvem vprašanju.
Na 11. strani
RIM - Vinjenim voznikom za volanom od danes grozi do šest mesecev zaporne kazni. Ministrski svet je včeraj odobril zakonski odlok o prometni varnosti, ki gaje predstavil transportni minister Alessandro Bianchi in ki predvideva zaostritev ukrepov in kontrol, še posebno za tiste voznike, ki vozijo pod vplivom alkohola in mamil. Nova pravila začenjajo veljati že danes in torej v tem prometno zelo problematičnem koncu tedna. Dekret med drugim uvaja nova pravila za vožnjo brez vozniškega dovoljenja in omejitve za novopečene voznike.
Ključna novost zadeva torej vožnjo pod vplivom alkohola ali mamil, za ka-
tero so predvidene tri ravni sankcije, sorazmerno s stopnjo alkohola v krvi. Za 0,5 do 08 gramov alkohola na liter krvi je zagrožena kazen od 500 do 2000 evrov z zaporom do enega meseca in odvzemom vozniškega dovoljenja za tri do šest mesecev; za stopnjo med 0,8 in 1,5 gramov znaša globa od 800 do 3000 ev-rov, zapor lahko traja do tri mesece, odvzem vozniškega dovoljenja pa od šest mesecev do enega leta; za alkoholne vrednosti, ki presegajo 1,5 grama na liter pa znaša globa od 1500 do 6000 evrov, zapor do šest mesecev in odvzem vozniškega dovoljenja od enega do dveh let. Voznike, ki se bodo uprli alkoholne-
mu testu, čaka denarna kazen od 2500 do 10.000 evrov. V primeru nesreče, ki jo je zakrivil vinjeni voznik, se navedene kazni podvojijo in vozilo zapleni za 90 dni.
Strožje kazni veljajo od danes tudi za prehitro vožnjo. Vozniku, ki preseže dovoljeno mejo hitrosti za 40 do 60 kilometrov na uro, grozi globa od 370 do 1458 evrov in suspenzija vozniškega dovoljenja za tri do šest mesecev. Tistega, ki preseže omejitev hitrosti za več kot 60 kilometrov na uro, čaka globa od 500 do 2000 evrov in odvzem dovoljenja za šest do dvanajst mesecev. Če se prekršek v naslednjih dveh letih ponovi, krivcu grozi preklic vozniškega dovoljenja.
Za tiste, ki vozijo brez vozniškega dovoljenja, ali pa to ni veljavno, je predvidena denarna kazen v znesku med 2257 in 9032 evrov, če pa se prekršek večkrat ponovi, tvega storilec do dvanajst mesecev zaporne kazni.
Kot doslej, je med vožnjo prepovedano telefoniranje z aparatom pri ušesu, za kar je predvidena kazen od 148 do 594 evrov, kar je znatno več kot doslej. Strožje so tudi kazni za motocikliste, katerim je od danes strogo prepovedano prevažanje otrok, ki so stari manj kot štiri leta (kazen od 148 do 594 evrov), in za novopečene voznike, vendar šele po 180 dneh od začetka veljave dekreta.
Dvajset let Miramarskega morskega parka
Na 6. strani
Miljska občina ima novo spletno stran
Na 6. strani
V Tržiču si je delavec hudo poškodoval roko
Na 12. strani
2 Sobota, 4. avgusta 2007_MNENJA, RUBRIKE
/
SKLAD MITJA CUK SVETUJE
Mladostniška lagodnost
Problematika otrok, ki kot nekakšni mali diktatorji nadvladujejo svojo družino, nas je navedla na misel, da je vzgajati na pravi način stvar dolgoročnega starševskega potrpljenja, da so starši za otroka vzorniki, ki otroka postopoma in starosti primerno vodijo k lastni odgovornosti.
Ne glede na svoje osebne želje morajo starši dovoliti, da otrok dozori in se loči od družine, da lahko brez večjih travm zaživi samostojno življenje.
Sodobne raziskave nam dajo vedeti, da je današnja generacija mladostnikov, predvsem dečkov, psihološko krhka, nima razvitega čuta za odgovornost in težko sprejema naloge, ki predpostavljajo neko samostojno vodenje. Mladostnice v sodobni družbi pa so ambicioznejše in naj bi posvečale več svojega truda osebni uveljavitvi.
Na take modele obnašanja nedvomno vplivajo novi in drugačni medsebojni družinski odnosi, kakor tudi odnosi v širši družbi in kulturi določenih skupnosti.
Značilno je, da danes odraščajo otroci v okolju, ki je v primerjavi s tistim izpred nekaj desetin let veliko bolj, (če že ne pretirano) zaščitniško. Družina naj bi se še nekoliko bolj zaščitniško obnašala do fantov kot do deklet, v samoiniciativnost katerih nekoliko bolj zaupa. Morebiti pa je to le ostanek prenosa družinskih modelov iz preteklosti, v katerih je bil moški del privilegiran, saj je bil po definiciji tisti, ki je družino preživljal.
Raziskovalci sedaj menijo, da so razlike med današnjimi mladostniki moškega in ženskega spola precejšnje, predvsem kar se tiče sposobnosti in pripravljenosti za premagovanje življenjskih ovir. Medtem ko dekleta kažejo večjo odločnost pri svojem osebnem oblikovanju, kar pomeni, da so tako pri učenju kot pri dejavnostih zavzetejše, so fantje bolj neodločeni, tudi manj marljivi ali celo leni. Živijo brezskrbno, kakor da bi ne imeli prave motivacije za kakšnokoli prizadevanje. Seveda so, kakor povsod, tudi na tem področju nekatere izjeme.
Tako veliko mladostnikov (ne da bi pri tem želeli posploševati) nima pravega vzroka, da bi se čim prej osamosvojilo, saj mu zaščitniška družina nudi vse in za dolgo časa, celo še takrat, ko naj bi mladostniško dobo že zdavnaj prebolel. Vse bolj običajno se dogaja, da ostajajo mladi odrasli doma vse do svojega tridesetega leta in celo dlje, saj je tako zanje udobneje. Zdi se, da je v zadnjem času opaziti vse več primerov mladih, ki ostajajo v svoji izvorni
družini še celo po tem, ko se poročijo.
Mnogi raziskovalci menijo, da gre za nek splošni občutek nagrajevanja samega sebe, če namesto lastne samostojnosti in avtonomnosti ohraniš tesno vez s svojo izvorno družino.
Nič čudnega ni, da se med ženskim in moškim delom mladostnikov ustvarjajo razlike. Največkrat (izjeme pa so vselej mogoče), zahteva družina od hčerke, da pomaga pri domačih opravilih, sin pa je nekako izvzet od tega.
Seveda je vseh dejavnikov, zaradi katerih naj bi bile mladostnice od mladostnikov odpornejše in bolj pripravljene za življenje več. Upoštevati je treba tudi to, da je ženska po svoji biološki funkciji in zgradbi bolj pripravljena na prenašanje bolečine in neugodnih situacij, ki jo prizadevajo.
Zanimive so ugotovitve, da spremembe obnašanja v času odraščanja vplivajo čedalje bolj tudi na odnose med spoloma. Vse težavneje naj bi se danes mladostniki približevali drugemu spolu, čedalje težavneje naj bi te odnose obvladovali. Po eni strani pokažejo fantje dokajšnjo mero lenobe, ko opazijo, da je dekle bolj podjetno in se tej podjetnosti, enostavno prepustijo, po drugi strani pa težijo k zapiranju v skupino svojih moških vrstnikov, ker se le v »čredi« čutijo varne. Po mnenju strokovnjakov naj bi bilo tako zbiranje v skupine velikokrat tudi povod za skupinski napad na žensko z vsem nasiljem, ki sledi in nam je še preveč znano iz medijskih opisov.
Nekateri izvedenci celo razlagajo dalje, da današnji mladi moški vzpostavljajo z nasprotnim spolom odnos, ki je podoben tistemu, katerega imajo s svojo izvorno družino. To se pravi: od nje doseči vse v največji meri brez večjega truda. Skratka mlad moški pričakuje od življenja udobje in prav to udobje naj bi mu nudili tisti, ki so mu najbližji - najprej družina, kasneje pa žena ali partnerica. Tako lahko povsem razumemo visoko število sodobnih ločenih in razporočenih oseb že kmalu po sklenjenem partnerstvu ali poroki.
Nekako tako, kakor če bi v zvezi med dvema osebama različnih spolov (dandanes moramo to včasih nesporno dejstvo posebej izpostaviti) hoteli odbrati zase med pozitivnimi in negativnimi okoliščinami samo pozitivne. Ko nastopi nekaj negativnega se zveza razdre.
Tako je včasih za mladega moškega zelo prikladno, če je njegova sopotnica podjetna, saj se na tak način njemu ni treba truditi;
hkrati pa partnerica v tej podjetnosti raste in v nekem trenutku svojega osebnega razvoja si ne želi več udobja iščočega partnerja, pač pa takega, ki jo bo dosegal. Njena intimna zahteva po nečem boljšem jo vodi stran od dotedanjega partnerja, saj je pravzaprav nad njim razočarana in doživlja iskanje nečesa novega in bolj spodbudnega. Ostaja seveda odprto vprašanje, če bo tisti »idealizirani« cilj sploh kdaj dosegla.
Če se torej v družbi začenjamo zavedati vseh sprememb, ki pod krinko široke demokracije skrivajo čedalje bolj individualistične težnje po lastnem ugodju, in če se nam zdi, da to, kar se dogaja, ne vodi nikamor, potem je čas za spremembe. Do teh lahko pride le, če se mladi odrasli obeh spolov sami zavedajo, da je napočil čas za lastno večjo odgovornost.
Namesto preprostega čakanja na to, da jim bo vselej nekaj dano, bi morali mladi moški začeti razmišljati o lastni osamosvojitvi in samostojnosti ter o različnem čustvenem dojemanju in razumevanju spolnosti žensk. Na tak način bi sami dozoreli in bi se jim povrnilo zaupanje vase. Družina in družba bi tako ponovno dojeli, da mora vsakdo izbojevati svoje bitke sam, če naj se utrdi za življenje.
Prav tako naj bi se po mnenju strokovnjakov spremenilo vedenje mladih žensk do moških. Te ne morejo namreč sočasno zahtevati, da moškega zaščitijo in ga vodijo, dokler jim to paše, hkrati pa zahtevajo ob sebi partnerja, ki ve v vsakem trenutku, kaj mu je storiti. Ženska naj ne bo vedno na razpolago, kajti to, česar ne moreš zlahka doseči, je vedno dragocenejše. Iz nekoga ne smemo delati princa in mu nositi vse k ustom samo zaradi tega, ker je pač na svetu.
Mladostniki imajo danes prelahko življenje, tako da vse, kar dosežejo, dosežejo zlahka in brez truda. Brez napora pa nobena zmaga ni sladka. Dovolimo jim in spodbujajmo jih, da sami izkušajo življenje na način, primeren njihovi starosti. Ne smemo se nadomestiti nikomur izmed njih, da bi mu olajšali življenje. Vsakdo je v življenju samo enkrat lahko novorojenček, otrok ali mladostnik in odpraviti kar tako pomembno fazo otrokovega razvoja je lahko škodljivo ter se bo zagotovo maščevalo kasneje. (jec)
ŽIVLJENJSKI JUBILEJ
Janez Stanovnik 85 - letnik
Malokateri Slovenec je polpreteklo dobo označil tako močno, kot jo je današnji slavljenec. Njegova močna osebnost je zrasla iz tipičnih slovenskih korenin, svoje veliko znanje je pridobival iz klasičnega in univerzitetnega izobraževanja, njegova dinamična aktivnost pa ga je vo di la na naj bolj od go vor ne in naj -višje položaje doma in v tujini.
Prvo veliko življenjsko preizkušnjo je doživel v partizanih, kjer se je posvetil boju za svobodo in vsa štiri leta prebil kot eden najvišjih funkcionarjev OF, v kateri je zastopal močno skupino krščanskih socialistov. Kot zagnan aktivist je bil znan po veliki požrtvovalnosti in iskrivih govorih, s katerimi je širil resnico o vsebini NOB in razgaljal zločinske namere nacifašizma ter škodljivost kolaboracije z njim.
S pridobljenimi izkušnjami je po osvoboditvi takoj dobil pomembne naloge in dolžnosti, zlasti kot šef kabineta takratnega podpredsednika vlade Edvarda Kardelja. Kot udeleženec mirovne konference v Parizu si je začel nabirati diplomatske izkušnje in je kmalu pristal v UNC-TAD-u ter kasneje postal izvršni sekretar ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo, ki jo je vodil tri in dvaj set let.
Vmes je postal univerzitetni profesor za ekonomijo in dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani, kjer se je uveljavljal kot strokovni in znanstveni pisec mnogih knjig, med katerimi je najbolj odmevna celovita obdelava »Mednarodnega ekonomskega sistema«, ki je učbenik številnim generacijam ekonomistov.
Svoje delovanje je posebej posvetil svetovnemu gospodarstvu in mednarodnim ekonomskim odnosom, zlasti pa položaju svetovnega juga in težkemu stanju dežel v razvoju. To ga je pripeljalo v zvezno vlado, v kateri je bil kot član Zveznega izvršnega sveta za sodelovanje Jugoslavije z njimi, kar je bilo takrat v gibanju neuvrščenih posebno po-memb na vlo ga.
Po vrnitvi iz Ženeve, kjer je prebil skoraj tri desetletja, je kmalu postal član, kasneje pa predsednik predsedstva Republike Slovenije, katerega je vodil v času osamosvajanja ter pripada politikom, ki jim gre zasluga za takratno vodenje države in
uspešno izvedbo prehoda v novo državo, samostojno Republiko Slovenijo.
V devetdesetih letih se je aktiviral v borčevski organizaciji in postal njen pred sed nik, kar je še da nes. Tudi kot njen predsednik deluje zelo aktivno, prepričevalno in kritično, tako do rehabilitacije narodnega izdajstva domobranstva, kot do sodobnih negativnih pojavov v politiki in družbi. V svojih nastopih imponira s svojim velikim znanjem, prepričljivimi argumenti in z zahtevnimi govori na pamet, ki vedno razvname-jo velike množice poslušalcev in dajejo partizanskim proslavam poseben pomen.
Kar je treba posebej poudariti ob obeleževanju njegove močne osebnosti je, da se današnji slavljenec ni nikoli, ne glede na visoke položaje, ki jih je zavzemal, doma ali po svetu, odpovedal svoji življenjski opredelitvi za socialno pravičnost in solidarnost, za mir in sožitje med ljudmi. To Janez Stanovnik izpričuje ne le v besedah, temveč tudi v dejanjih, med katerimi je bil posebno ganljiv njegov human odnos do bolne, ljubljene žene Dragice.
O Janezu je mogoče napisati še mnogo lepega in poučnega, kar bo zgodovina prav gotovo storila, mi mu pa ob tej priliki lahko izrečemo samo globoko zahvalo za vse, kar je dobrega storil v svojem bogatem življenju, z željo, da bi še dolgo in srečno živel.
Dr. Marko Vrhunec
PREDSEDNIK
Pomilostitve za atentate na J.Tirolskem
RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj pomi-lostil pet obsojencev za atentate, ki so bili storjeni na Južnem Tirolskem v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.
Napolitano je ukrep napovedal že na tiskovni konferenci 28. junija, ko je zaključil državni obisk v Avstriji. Pomiloščeni prepovedi opravljanja javnih funkcij so bili po prestani zaporni kazni avstrijski državljani Josef Felder, Rgon Kufner, Helmut Moritz in Gottfried Tschai-kner. Sodišči v Bresci-i in Firencah sta jih obsodili na zaporne kazni v zvezi z atentati na Južnem Tirolskem v letih 1964, 1966 in 1967. Predsednik republike je ob pristanku pravosodnega ministra nadalje pomilostil še 74-letnega Luigija Larcha. Pomilostitve pa niso bili deležni tisti avstrijski državljani, ki so bili za krvava dejanja v tistih letih obsojeni na dosmrtno ječo.
SENOŽEČE - V vili Marija prijeten večer pod zvezdami na pobudo Andreja Jelačina
Danes bogat program za obiskovalce
vseh starosti na tradicionalnih pastirskih igrah
SENOŽEČE - Večer pod zvezdami, ki ga je v Vili Marija v Senožečah organiziral priznani primorski igralec, režiser in humorist Andrej Jelačin - Toni Karjola, ko je v goste povabil priznana harmonikaša na diatonično harmoniko iz šole prof. Zorana Lupinca, svetovnega in evropskega mladinskega prvaka Nika Polesa in Matica Štavarja, je privabil številne goste in ljubitelje humorja, hkrati pa naznanil začetek tradicionalnih Pastirskih iger, ki potekajo v Senožečah ta konec tedna.
Z Jelačinom, katerega rod izhaja iz Vipavske doline, se je pogovarjala novinarka koprskega radia Ljuba Sušanj, ki je iz domačina zvabila številne zanimive odgovore, za-beljene s kančkom humorja. V pogovoru o otroštvu in mladosti je Jelačin povedal marsikaj zanimivega, med drugim je prebral tudi svojo humoresko Nono-Miklavž in dedek Mraz. Pravi, daje bil v šoli odličnjak, vendar nagajiv in je tako bila ocena iz vedenja slaba. Igralska žilica ga je spremljala že iz veterinarske šole preko igralske akademije, pa dela v gledališču in na radiu. Domačinom se je oddolžil s humoresko v narečju o Senožejcih.
Na fotografiji Marija in Andrej Jelačin v spovednici
ok
Zase Jelačin pravi, da je priložnostni zlaga-lec rim. Iz svoje knjige humorja Vesele in debele iz karjole je prebral nekaj svojih rim. O humorju je še povedal, da je bil prisoten v socializmu, danes pa ga že skoraj ni več. »Humorja in satire pa se bojijo ljudje, ki ne marajo življenja. Moč humorja je v temu, da daje korajžo tistemu, ki ga piše in o njem govo-

ri, kot tudi drugim,« pravi Jelačin in doda, da je gledališče raj in pekel obenem. Zanimivo je bilo tudi njegovo pričevanje, kako je spoznal svojo soprogo Marijo, s katero sta kasneje ustanovila Gledališče brez tretjega, nato pa Gledališče smeha. Prav njegova igra Piknik s tvojo ženo je doživela rekordno število, kar 312 ponovitev, kar pomeni velik uspeh.
Beseda je tekla tudi o Tigrovcih in njihovi organizaciji, ki jo kot formirano tajno organizacijo leta 1927, kije izvajala diverzantske napade na fašiste, še ne poznamo dovolj. »Prav naš rojak Danilo Zelen je bil vojaški vodja Ti-grovcev in bil je prvi v Evropi, ki seje uprl fašizmu, ker ga je v boj gnalo rodoljubje.
Ob koncu sta s soprogo Marijo Jelačin Paravan, s katero je porečen že štiri desetletja, zaigrala še njegovo humoresko V spovednici, ki je uvrščena v antologijo slovenskega humorja.
Jelačin pa je vse povabil še na 9. tradicionalne Pastirske igre. Včerajšnji dan je bil namenjen zabavi mladim, osrednje dogajanje pa bo danes. Od 14. ure dalje odprte razstave, ob 15.uri bo tekmovanje v pripravi pastirske jote, uro kasneje pa se bo pričelo tradicionalno srečanje harmonikašev Primorske, ki ga bo vodil Igor Malalan. Andrej Jelačin pa bo tudi tokrat glavni pri organizaciji Pastirskih iger s pričetkom bo 18.30 uri, ko pričakujemo šaljive igre, ob katerih se bodo obiskovalci dodobra nasmejali. Kot vedno bo zvečer za ples poskrbel ansambel Ne me jugat. (ok)
/
ALPE-JADRAN
Sobota, 4. avgusta 2007
3
SLOVENSKA MANJŠINA - Na včerajšnji seji
Vlada je odobrila seznam 32 občin zaščitnega zakona za Slovence
Odlok bo pravnomočen po podpisu predsednika republike Giorgia Napolitana
RIM - Ministrski svet je na včerajšnji sej i odobril seznam 32 občin Furlanije-Julijske krajine, kjer se bo izvajal zaščitni zakon za slovensko manjšino. Seznam so vključili v predsedniški odlok, ki bo postal pravnomočen s podpisom predsednika republike Giorgia Napolitana in z objavo v Uradnem listu. Dekret mora pred jem še formalno potrditi oziroma registrirati Računsko sodišče. Postopek naj bi trajal nekaj tednov, za seznam pa je politično in pravno gledano odločilen vče rajš nji vlad ni sklep.
Ministrski svet je na zadnji seji pred avgustovskimi počitnicami sprejel odločitev na predlog predsednika Romana Prodija in ministrice za deželne zadeve Linde Lanzillotte. Uradno gledano, kot piše v uradnem sporočilu ministrskega sveta, je vlada pregledala seznam občin in zaselkov občin Furlanije-Julijske krajine, v kateri se bodo izvajala določila za zaščito slovenske manjšine, ki jih predvideva državni zakon številka 38 iz leta 2001. Pregled oziroma seznam občin je bil oblikovan in odobren s strani paritetnega institucionalnega odbora.
Osnutek predsedniškega odloka, ki bo poslan v presojo predsedniku Napolitanu, se uvodoma sklicuje na tretji člen zaščitnega zakona, ki določa ustanovitev paritetnega odbora. Omenja se nato četrti člen zakona, ki nalaga paritetnemu odboru dolžnost za sestavo seznama občin ali njihovih zaselkov, kjer se izvajajo zaščitne norme. Končno se v preambuli odlok sklicuje še na seje paritetnega odbora z dne 26.9.2003, 17.12.2004, 25.11.2005 in 15 junija letošnjega leta.
Predlog odloka nato vsebuje seznam 32 ob čin iz na še de že le, ki pri de -jo v poštev za zaščitni zakon. Za vsako občino je priložen datum, s katerim je v skladu z zakonom vsaj ene tretjina občinskih svetnikov zahtevala vključitev občinske uprave v seznam zakona šte vil ka 38.
Končno osnutek dekreta vsebuje še pojasnilo paritetnega odbora v zvezi z izvajanjem osmega člena zaščitnega zakona (raba slovenskega jezika v javni upravi). V središču Trsta se pravice iz omenjenega osmega člena izvajajo z ustanovitvijo enega ali več uradov za državljane, ki lahko delujejo tudi v obliki konzorcialnega sodelovanja med zainteresiranimi upravami. Vedno na območju tržaške občine pa se prvem in v drugem rajonskem sosve-
Ministrica Lanzillotta in predsednik vlade Prodi, predlagatelja odloka o seznamu občin zaščitnega zakona, na tiskovni konferenci po včerajšnji vladni seji
ansa
tu (Vzhodni in Zahodni Kras) ter v rajonih Barkovlje, Greta, Rojan, Sv. Ivan. Katinara, Lonjer in Škedenj izvaja prvi odstavek četrtega podčlena osmega člena istega zakona. Na teh območjih zainteresirane uprave, vključno z državno upravo, sprejmejo potrebne ukrepe in zakonu 38 prilagodijo svoje urade, notranjo organizacijo in osebje.
V centru Gorice se izvajajo podob ni ukre pi ( eden ali več ura dov), ki veljajo za središče Trsta. Izjeme so rajoni Standrež, Pevma-Št.Maver-Oslav-je, Podgora in Placuta-Sveta gora, kjer se izvaja prvi odstavek četrtega pod-čle na os me ga čle na, po dob no kot v Trstu v obeh kraških rajonih ter v Bar-kovljah, Greti, Rojanu, Sv. Ivanu, Ka-tinari, Lonjerju in Škednju.
Na kon cu pred log de kre ta, ki ga je vče raj odob ril mi nis tr ski svet, ome -nja še občino Čedad. Na njenem območju se osmi člen (raba slovenskega jezika v javni upravi) zaščitnega zakona izvaja z odprtjem enega ali več uradov za javnost, ki so lahko tudi sad konzorcijev zainteresiranih javnih uprav.
Le vo sre din ska vla da je to rej, kot vidimo, v celoti osvojila predloge, ki jih je paritetni odbor izdelal v prvi sestavi (pred sed nik Ra do Ra ce) in na to v drugi sestavi (predsednik Bojan Bre-zigar). To pomeni nedvomno prizna-
nje de lu pa ri tet ne ga od bo ra kot in sti -tucionalnemu organu, ne glede na njegovo sestavo in na zelo različne poli-tič ne oko li šči ne, v ka te rih je de lo val Race in v katerih danes deluje njegov na sled nik Bre zi gar.
Paritetni odbor je seznam 32 občin prvič odobril konec septembra leta 2003 in ga poslal v presojo tedanji des no sre din ski vla di pred sed ni ka Silvia Berlusconija. Vlada pa seznama ni odobrila, a ga je poslala v presojo Državnemu svetu. Slednji je 5. maja 2004 sicer preprečil ministrskemu svetu, da samostojno dopolni ali spre-me ni skle pe od bo ra v zve zi s sez na -mom občin. Ob tem pa je Državni svet poveril paritetnemu odboru, da je dolžan preveriti prisotnost pripadnikov slovenske manjšine v posameznih ob či nah, pri če mer je iz rec no ome nil Milje, Trst, Gorico in Čedad.
Sre di de cem bra is te ga le ta je od -bor, ki mu je pred se do val Ra ce, po tr -dil 32 občin iz septembra 2003 in Državnemu svetu ter vladi posredoval svoja stališča v zvezi zahtevo po preverjanju tradicionalne prisotnosti Slovencev na ozemlju 32 občin. To bi dejansko pomenilo preštevanje Slovencev, ki ga zaščitni zakon nikakor ne določa. Potem ko je ministrstvo za dežele (minister je bil takrat Enrico La Log-gi a) da lo ve de ti, da sez na ma ne bo odobrilo, je paritetni odbor novembra
2005 na do dat ni po ziv iz Ri ma po slal vladi dodatna pojasnila v zvezi z izvajanjem zaščite v mestih Trst, Gorica in Če dad.
Do dodatnega negativnega zasuka pa j e prišlo 17. marca 2006, ko j e Berlusconijev vladni kabinet odločil, da ne odob ri sez na ma ob čin z ute me -ljitvijo, da je slednji za tržaško občino v nasprotju s predlogom občinskih svetnikov. Za Čedad, Gorico in Milje pa, da ni bila preverjena tradicionalna navzočnost slovenske manjšine. Ministrski svet je takrat na predlog ministra La Loggie tudi odločil, da sproži nad omest ni pos to pek in da to rej sam oblikuje seznam občin. Vlada sicer te grožnje ni izpolnila in to tudi zato, ker so bi le kma lu po tem par la men tar ne volitve, na katerih je desna sredina doživela poraz. Zadnji uradni (in negativni) korak je Berlusconijeva vlada naredila 23. marca, ko je od paritetnega od bo ra zah te va la naj na vlad ne pri -pombe (Milje, Trst, Gorica in Čedad) odgovori v roku tridesetih dni.
V Rimu se je medtem zamenjala ob last in us tva ri li so se po li tič ni po go -ji za nov pa ri tet ni od bor, ki je bil ko -renito obnovljen ter v novi sestavi za predsednika izvolil Brezigarja. 15. junija letos je paritetni odbor spet poslal v Rim seznam 32 občin, ki ga je minis-tr ski svet vče raj konč no odob ril.
Sandor Tence
ZAŠČITA
Razpored občin FJK za zakon 38
TRŽAŠKA POKRAJINA
Devin-Nabrežina
Zgonik
Repentabor
Trst
Dolina
Milje
GORIŠKA POKRAJINA
Krmin
Števerjan
Gorica
Sovodnje ob Soči
Zagraj ob Soči
Doberdob
Ronke
Tržič
VIDEMSKA POKRAJINA
Trbiž
Naborjet
Rezija
Bardo
Tipana
Neme
Ahten
Fojda
Tavorjana
Podbonesec
Sovodnje
Grmek
Dreka
Srednje
Šent Lenart-Podutana Špeter Slovenov Čedad Praprotno
SEZNAM OBČIN - Vladna podtajnika Budin in Rosato
Leva sredina je držala besedo
kroma
polnili, ki so bila dodana k seznamu občin. Včeraj je bila sprejeta zelo pomembna odločitev in treba je nadaljevati na tej poti, korak za korakom in z realističnim in treznim pristopom. Naš skupni cilj mora biti ohranitev in uveljavitev slovenske identitete v tem prostoru,« nam je povedal Bu din.
Zadovoljenje tudi Rosato, pod-tajnik na notranjem ministrstvu. »Rad bi se ob tem za hva lil mi nis tri ci za deželna vprašanja Lindi Lanzillot-ti in paritetnemu odboru, ki nosi za-
kroma
sluge za odobritev tega seznama. Vlada je z odobritvijo seznama občin naredila velik korak na poti izvajanja zaščitnega zakona, ki mora biti izhodišče in ne končna postaja za uveljavitev pravic Slovencev in sožitja na sploh,« meni Rosato.
»Zelo sem vesel, da je Prodije-va vlada držala obljubo in sem hvaležen ministrici za dežele in krajevne avtonomije Lanzillotti, ker si je zelo prizadevala, da je do potrditve seznama 32 občin prišlo v začetku avgusta, kot je bilo napovedano,« je izjavil
Predsednik paritetnega odbora Bojan Brezigar: Zelo pomembno, da sta na seznamu tudi mesti Trst in Goorica
TRST - Prodijeva vladna koalicija je držala besedo. Tako odobritev seznama občin zaščitnega zakona komentirata vladna podtajnika Miloš Budin in Ettore Rosato, ki sta do zadnjega trenutka spremljala včeraj uspeš no skle nje ni vlad ni pos to pek. Upravičeno zelo zadovoljen z odločitvijo ministrskega sveta je tudi Bojan	Miloš Budin	tII Ettore Rosato	_ ■ Bojan Brezigar Brezigar, predsednik paritetnega odbora za slovensko manjšino, ki je sredi letošnjega junija spet poslal v Rim sez nam ob čin.
»Držali smo besedo kot vlada in tudi kot levosredinska koalicija,« meni Budin, podtajnik na ministrstvu za mednarodne trgovinske odnose. Med nedavnim uradnim obiskom v Ljubljani je Budin slovenskemu zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu napove dal, da bo od lo či tev o sez na mu sprejeta pred avgustovskimi počitni-ca mi, kar se je tu di zgo di lo.
»Ministrski svet je potrdil sklepe, ki jih je nekajkrat sprejel paritetni odbor, vključno z nekaterimi do-
kroma
predsednik paritetnega odbora. Brezigar tudi izpostavlja, da se končno le začenja proces udejanjanja zaščitnega zakona, »kar je zelo pomembno, saj je bilo zavlačevanja zelo utrujajoče za vse.«
Brezigar podčrtuje, daje seznam ob čin že iz de lal in po slal v Rim prejšnji paritetni odbor predsednika Rada Raceta. »Samo dejstvo, da je bil takrat na vladi Silvio Berlusconi je pre pre či lo, da bi bil ta sez nam odob -ren že takrat.«
Po Brezigarjevem mnenju je po-
membno, da je Prodijeva vlada potrdila seznam občin in vse pripombe, ki jih je na zadnji seji vnesel paritetni odbor. »Izjemnega pomena je tudi dejstvo, da sta na tem seznamu tako Trst in Gorica, kajti v teh dveh mestih imamo Slovenci večino za našo na rod no skup nost naj bolj po -membnih ustanov in inštitutov, šol in se de že naj bolj po memb nih ter vi tal -nih slovenskih organizacij,« je še prepričan predsednik paritetnega od-bo ra.
Po Brezigarjevem mnenju bo predsednik republike Giorgio Napolitano včeraj odobreni seznam s svojim odlokom formalno potrdil v prihodnjih dneh, Računsko sodišče pa naj bi ga registriralo najkasneje do konca septembra. Takrat je tudi sklicano zasedanje paritetnega odbora, ki bo 24. in 25. sep tem bra v Vid mu in v Trstu izvedel avdicije ter posvetovanja z vsemi 32 občinami iz Furla-nije-Julijske krajine, kjer naj bi se izvajala t.i. vidna dvojezičnost. (st)
4
Sobota, 4. avgusta 2007
ITALIJA
/
MINISTRSKI SVET - Zakonski predlog podsekretarja Levija
Vlada sprejela reformo založniškega sektorja
Prispevki še naprej tudi za manjšinske dnevnike - Fieg in Fnsi kritična
Romano Prodi
RIM - Med številnimi ukrepi, ki jih je včeraj sprejel ministrski svet, je tudi osnutek novega zakona za reformo založniškega sektorja. Kot je povedal Ricardo Franco Levi, podsekretar pri predsedstvu vlade, ki je zadolžen za založništvo, določa reforma strožja merila za dostop do prispevkov in za njihovo kvantifikacijo. Po njegovih besedah gre za »manjše vzdrževalne posege, ki pa vendarle predstavljajo dober in vzdržni odgovor za podjetja«.
Cilj reforme je zagotoviti podjetjem kreditno zanesljivost, in to kljub odpravi tradicionalne centralnosti in nepovratnih prispevkov. Zakonsko besedilo na primer določa, da imajo dostop do prispevkov zadruge, ki so resnično novinarske, in eno samo glasilo za vsako parlamentarno skupino.
Podpora založniškim podjetjem bo še naprej razdeljena na neposredne in posredne prispevke (pri katerih gre za olajšave pri razpošiljanju tiska in za davčni kredit za inovativnost).
Neposredne prispevke bodo prejemali: novinarske zadruge, ki so bile usta-
Ricardo Franco
Levi
ansa
novljene pred najmanj petimi leti in v katerih je najmanj 50 odstotkov članov poklicnih novinarjev, ki so v podjetju zaposleni; strankarska glasila, ki jih izdajajo parlamentarne skupine ali stranke z najmanj dvema predstavnikoma v evropskem parlamentu; družbe, katerih kontrolni lastniški delež je v rokah neprofitnih zadrug, fundacij ali etičnih ustanov, ki jim je pravica dozorela do 31. decembra 2005; založniška podjetja, ki izdajajo dnevnike v francoskem, nemškem, ladinskem in slovenskem jeziku na ozemlju avtonomnih dežel Dolina Aoste, Furlanija-Julijska krajina in
Tridentinska-Južna Tirolska; založniška podjetja, ki izdajajo italijanske dnevnike vsaj pet let.
Pri izračunavanju prispevkov so upoštevani dejanska razširjenost časopisov, naklada in stroški podjetij za izdajanje in distribucijo. Predvidene so tudi zgornje meje kritja stroškov, ki ne more presegati 40 odstotkov letno in v nobenem primeru preseči 2,2 milijona evrov za vsako podjetje; v primeru povprečne naklade med 10 tisoč in 50 tisoč izvodi je zgornja meja 200 tisoč evrov, ki se zviša na 400 tisoč za vsakih 10 tisoč izvodov več pri nakladah med 50 in 150 tisoč izvodi. V vsakem primeru pa znesek prispevkov ne more presegati 60 odstotkov stroškov za politične organe in 50 odstotkov stroškov za vsa ostala založniška podjetja.
Prvi odmevi na predloženo reformo so vse prej kot pozitivni. Tako združenje založnikov dnevnikov Fieg kot novinarski sindikat Fnsi kritizirata pomanjkanje pozornosti za zaposlovanje, medtem ko parlamentarci obeh političnih strani napovedujejo vsebinske spremembe v parlamentu.
ne namerava spreminjati koalicije
RIM - Predsednik vlade Prodi je izključil možnost vstopa Casinije-ve stranke UDC v vlado. »Na vladi sem s to koalicijo in je ne nameravam zamenjati. Sicer pa Ca-sinijevi glasovi ne bi niti zdaleč za-dostovalli,« je dejal premier, ki je včeraj naredil kratko predpočit-niško bilanco dela vlade. Po njegovi oceni vlada dela in je v zadnjem času dokazala, da je sposobna odločati. »V senatu imamo zelo ozko večino, pa smo vendarle sprejeli pomembne odločitve. V petnajstih mesecih nismo mogli narediti več,« je bil prepričan premier, ki je krivdo pripisal tudi »zelo trdemu nasprotovanju« opozicije, s katero je bilo le malo možnosti sodelovanja.
SICILIJA - Oceanska ladja CNR trčila s trgovsko ladjo Heleni
S plavajočega laboratorija Thetis
uspeli rešiti vse, razen ruskega raziskovalca
RIM - Na odprtem morju, štiri milje pred sicilskim pristaniščem Mazara del Vallo sta včeraj dopoldne trčili oceanska ladja Thetis in trgovska ladja Heleni, ki pluje pod panamsko zastavo. 32-metrska ladja italijanskega raziskovalnega inštituta CNR, ki je pravi plavajoči laboratorij, vreden okrog dva milijona evrov, je po trčenju potonila. Od 14 oseb, ki so bile na ladji, so jih 13 rešili, do večera pa še niso našli štirinajstega člana posadke, ruskega raziskovalca Pjotra Mikejcika.
Reševanje je potekalo s helikopterji vojaške mornarice in pristaniške kapitanije, ruski raziskovalec pa se je v trenutku trčenja nahajal v laboratoriju, kjer je imel nalogo nadziranja znanstvenih instrumentov. Morje je bilo takrat mirno, vendar je bila nad območjem gosta megla, ki je precej ovirala reševalno akcijo. Po mnenju kolegov raziskovalcev je pogrešani Mikejcik verjetno potonil skupaj z ladjo, saj se je nahajal v podpalubju in ni imel časa, da bi se rešil, ker je ladja potonila zelo hitro.
Oceanska ladja Thetis, ki je včeraj potonila pred sicilsko obalo, na privezu v pristanišču
ansa
TUJI TISK - Italijansko dogajanje v tujih medijih
Nemoralni moralisti in odnos Cerkve do davkov
TRST - Tokrat se italijanski dopisniki tujih medijev posvečajo predvsem moralnim vprašanjem.
Resnobni Financial Times se sklicuje na geslo hippyjev iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, »sex, drug and rock 'n roll« (seks, mamila in rock glasba), in ga rahlo spremenjenega v »Sex, drugs and Italian politics« (Seks, mamila in italijanski politiki) posveča aferi italijanskega poslanca Meleja, ki se je v hotelski sobi zabaval s prostitutkama, srečanje pa je bilo začinjeno s kokainom. Londonski finančni dnevnik piše, da je Cesa, tajnik neomajno katoliške stranke UDC, kateri je pripadal veseljaški Mele, predlagal, naj bi ženam poslancev plačali stroške za bivanje v Rimu, da bi tako poslance odvrnili od obiskovanja prostitutk. Za tajnika stranke, ki vztrajno zagovarja družinske vrednote in strogo zakonodajo proti mamilom, je osamljenost poslancev resen problem in
življenje v Rimu zelo trdo, govoril pa je tudi o možni podpori družinskemu združevanju poslancev. Predlog je izzval reakcije tiska in javnosti, da je Cesa postal predmet kritike in zasmehovanja. Cesa pozablja, piše FT, da so italijanski poslanci s svojimi 21 tisoč evri mesečnih prihodkov najbolj plačani v Evropi, v glavnem pa so prisotni v Rimu samo tri dni na teden. Ugledni londonski časopis nadalje navaja besede poslanca leve sredine in predstavnika gibanja homoseksualcev Grillinija: »Samo v Italiji imamo politične liderje, ki so ločeni in nasprotujejo razporoki, li-derje z zbirko ljubic, ki demonstrirajo za družino na Family day, in sedaj tudi novo zvrst, moralističnega obiskovalca prostitutk.« Poročilo iz Rima se konča z oceno, da je od restavracije do luksuznega hotelskega apartmaja in spremstva profesionalnih prijateljic, stalo poslanca Meleja od 2.000 do 3.000 evrov: »Več kod
dovolj za nekaj letalskih ali železniških vozovnic za gospo Mele.«
Španski EI Pais s precejšnjim poudarkom poroča, da je premier Prodi predlagal, naj tudi katoliška Cerkev prispeva k boju proti davčnemu utajevanju, in sicer tako, da ga razglasi za greh. Tretjina italijanskih državljanov utajuje prihodke, je dejal Prodi, zakaj pa pri maši v pridigah nikoli ne omenjajo te teme? Prodi, nekdanji demokristjan na čelu le-vosredinske koalicije, vodi vztrajen boj proti davčnemu utajevanju, kar prispeva k nepopularnosti njegove vlade. Po podatkih, ki jih je posredoval sam premier, utajeni davki znašajo okrog 100 milijonov evrov letno in samo 300 tisoč ljudi prijavlja več kot 100 tisoč evrov letnega dohodka. »Spremeniti tako mišljenje je odvisno od vseh, tudi od Cerkve,« navaja madridski levo usmerjeni dnevnik.
Sergij Premru
MAMILA
Don Pierino
osumljen
nadlegovanja
RIM - »Trpim, vendar sem miren, ker gre samo za namigovanja,« je svoj vpis v register preiskovanih oseb na državnem pravdništvu v Terniju komentiral don Pierino Gelmini. 82-letni karizmatični duhovnik, ki ga mnogi po svetu poznajo po njegovi nesebični pomoči mladim odvisnikom, je osumljen spolnih zlorab. Pravdništvu v Terniju sta ga že pred pred časom ovadila dva nekdanja gosta njegove skupnosti Srečanje v kraju Amelija, preiskava pa naj bi v popolni tajnosti potekala že šest mesecev. Zaslišali naj bi številne priče, med drugim nekdanje gojence don Pierinovih komun, prostovoljce in druge duhovnike, s preiskovalci pa naj bi že govoril tudi sam Gelmini. Večina prvih odzivov na afero je zelo kritična nad potezo sodnikov.
Prvo skupnost Srečanje je duhovnik ustanovil leta 1963 z namenom pomagati odvisnikom od drog in drugim ljudem v stiski. Skupnost se v 70. in 80. letih razširila po vsej Italiji in tudi v Francijo, ZDA, Brazilijo in na Tajsko. Nekaj Don Pierinovih skupnosti je tudi v Sloveniji.
Evropska centralna banka
3. avgusta 2007			
		evro	
valute		povprečni tečaj 3.08 2.08	
	ameriški dolar	1,3694	1,3664
japonski jen		163,24	162,80
	kitajski juan	10,3636	10,3461
ruski rubel		35,0130	34,9900
	danska krona	7,4421	7,4414
britanski funt		0,67330	0,67325
	švedska krona	9,2137	9,2325
norveška krona		7,9305	7,9635
	češka krona	28,043	28,017
švicarski frank		1,6501	1,6492
	estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski forint		250,55	251,81
	poljski zlot	3,7868	3,7905
kanadski dolar		1,4473	1,4444
	avstralski dolar	1,5985	1,5960
bolgarski lev		1,9558	1,9558
	romunski lej	3,1653	3,1745
slovaška krona		33,370	33,420
	litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats		0,6969	0,6968
	malteška lira	0,4293	0,4293
islandska krona		85,65	85,73
	turška lira	1,7450	1,7476
hrvaška kuna		7,3102	7,3095
Zadružna Kraška banka 3. avgusta 2007			
	valute	evro	
		nakup	prodaja
	ameriški dolar	1,38781	1,35931
britanski funt		0,68141	0,66573
	švicarski frank	1,67614	1,63531
japonski jen		168,9621	158,7245
	švedska krona	9,45869	9,00630
avstralski dolar		1,63737	1,56829
	kanadski dolar	1,47478	1,41863
danska krona		7,58427	7,29852
	norveška krona	8,14586	7,78113
madžarski florint		302,172	236,7014
	češka krona	32,21955	25,2153
slovaška krona		38,433	30,078
	hrvaška kuna	7,82847	6,98057
^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Banca di Cividale
valute
ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna
3. avgusta 2007
_evro_
nakup prodaja
1,3913 0,6831 7,555 1,4663 165,75
8,063 9,348 1,6226 7,57
1,3570 0,6663 7,369 1,4302 161,67 1,6286 7,864 9,118 1,5826 7,03
Banca di Cividale
BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA
1
Milanski borzni trg
3. avgusta 2007		
Indeks MIB 30: -0,88		
delnica	cena €	var. %
ALITALIA	0,805	+1,16
ALLEANZA	9,14	-0,34
ATLANTIA	24,55	-1,33
BANCA ITALESE	15,05	-0,56
BANCO POPOLARE	17,98	+2,76
BPMS	4,575	-0,91
BPM	10,22	-2,14
CAPITALIA	6,9	-0,45
ENEL	7,43	-1,59
ENI	24,59	-1,56
FIAT	20,43	-0,29
FINMECCANICA	21,75	-1,54
GENERALI	29,08	-1,12
IFIL	7,53	-0,65
INTESA	5,52	-0,04
LOTTOMATICA	26,91	-1,50
LUXOTTICA	25,97	-0,27
MEDIASET	7,615	+0,26
MEDIOBANCA	15,42	+0,56
MEDIOLANUM	5,4	-0,09
PARMALAT	2,5825	+3,30
PIRELLI	0,7845	-1,67
SAIPEM	25,5	-1,39
SNAM	4,095	-1,52
STMICROELEC	12,35	-1,73
TELECOM ITA	1,946	-0,82
TENARIS	17,11	+0,47
TERNA	2,5075	+0,18
UBI BANCA	18,19	-0,44
UNICREDITO	6,195	-0,77
Podružnica Trst
O
ljubljanska banka
Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana
IZ
r
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
AKTUALNE TEME - Raziskava javnega mnenja družbe SWG
Večina Tržačanov za vsaj en plinski terminal
Kljub temu vlada zaskrbljenost, informacije so skope, referendum bi bil dobrodošel - Velika skrb za estetiko
Rezultati javnomnenjske raziskave, ki jo je tržaška družba SWG izvedla po naročilu okoljevarstvenega združenja Legambiente, so v več ozirih nepričakovani. V prvi vrsti nekoliko preseneča podatek, da se je 59 odstotkov vprašanih izjavilo za postavitev plinskega terminala, če seštejemo pozitivna mnenja glede gradnje kopenskega (30 odst.) in morskega terminala (7 odst.) ter obeh obratov skupaj (22 odst.). Če odštejemo podatek o terminalu sredi zaliva in upoštevamo vzorčno napako, je vsaj polovica vprašanih izrazila pozitivno mnenje o uplinjevalniku na kopnem, ki bi nastal v Ža-vljah. Rezultate sta včeraj predstavila predsednik SWG Roberto Weber in predsednik krajevnega krožka združenja Legambiente Lino Santoro. Ankete je izpolnilo 600 prebivalcev tržaške pokrajine nad 18. letom starosti. Zaradi razmeroma nizkega števila vprašanih je vzorčna napaka petodstot-na. Weber je uvodoma spomnil, da moramo podatke javnomnenjskih raziskav vedno jemati previdno in ne kot absolutno resnico. Raziskava vsebuje - ob zgoraj navedenih podatkih - celo vrsto zanimivih indikatorjev. Če je že res, da samo 29 odstotkov občanov odprto nasprotuje plinskim terminalom, vzbuja morebitna novost kar nekaj skrbi, občani pa so na splošno površno informirani. Približno polovica občanov meni, da bi bila postavitev terminala lahko nevarna. Prav pri skrbeh pa se je pojavilo še drugo presenečenje raziskave, kot je dejal sam Weber. Tržačani so namreč postavili na vrh problemov v zvezi z uplinje-valnikoma njun negativni estetski vpliv na pokrajino (60% anketirancev). Skoraj enak podatek velja za vpliv ohlajene vode na življenje v morju (59%). Sledijo po vrsti vpliv klora na ekosistem (53%), problemi za ribolov (44%), negativni učinki za turizem (29%) in omejena plovba po zalivu (28%).
Bržkone gre iskati ravno v skrbi za estetiko razlog, zaradi katerega žanje žavelj-ski terminal večje odobravanje kot oni sredi zaliva (52% proti 29%). Podatek je toliko bolj presenetljiv ob splošnem mnenju, da bi bil kopenski uplinjevalnik bolj nevaren (35% proti 24%).
Veliko je skrbi, a kar nekaj je tudi pričakovanj. Velik del anketirancev meni, da bi uplinjevalnik prinesel Trstu določene ugodnosti. 69% Tržačanov pričakuje plinsko oskrbo po znižanih cenah, kar je Santoro označil kot »iluzijo, ki jo širi dezinfor-
Uplinjevalnik v Žavljah: po podatkih ankete je daleč bolj popularen od onega sredi zaliva, kljub mnenju, da je tudi bolj nevaren
kroma
macija«. Na drugo mesto so se med pričakovanji uvrstile zaposlitve, saj naj bi terminala ustvarila nova delovna mesta (54%).
Weber in Santoro sta podčrtala, da izhajajo iz raziskave zelo pomembni podatki, ki kažejo, da občani o terminalih ne vedo veliko. Informacije, ki so jih bili doslej deležni so preskope za 54%, predvsem kar se tiče informacij tehnične narave (74% jih ne pozna). Podatek, po katerem 41% vprašanih ne pozna pozicije, ki jo je na to temo zavzela občinska uprava, je prav tako pomenljiv. Kar 80-odstotni delež občanov bi se rad udeležil postopka odločanja glede postavitve terminalov: 55% s svetovalnim referendumom, 25% potom javnih skupščin.
Združenje Legambiente, ki je med nasprotniki uplinjevalnikov, je dalo pobudo za raziskavo. Izidi v mnogih pogledih verjetno niso bili razveseljivi, zato gre priznati predstavnikom združenja določeno mero poštenosti in doslednosti, ker so podatke kljub temu predstavili javnosti in jih komentirali. V strankarskih krogih bi se v podobnih okoliščinah morda vedli drugače. (af)
MIB - Sodelovanje
Kitajski obisk
Tržaška poslovna šola je podpisala dogovor z univerzo iz kantona
Sedemindvajset podjetnikov in docentov iz kitajskega mesta Kanton se je pred dnevi mudilo v našem mestu. V okviru sporazuma o sodelovanju, ki ga je prestižna tržaška visoka šola za podjetništvo MIB - School of Menag-ment podpisala s kitajsko univerzo Sun Yat-sen iz Kantona, so se gostje ustavili tudi v Trstu.Tržaški dan se je začel na poslovni šoli MIB, kjer se je kitajska delegacija udeležila okrogle mize na temo »Family Business and Entrepreneurial Succession«, ki jo je vodil direktor MIB Vladimir Nanut; v popoldanskih urah pa so si gostje ogledali svetovno uveljavljena družinska podjetja
Illycaffe in Principe. Eden izmed glavnih ciljev tovrstnih pobud je uresničitev vse številnejših mednarodnih priložnosti za študente in sodelavce tržaške poslovne šole in hkrati udejanjenje dodatnih oblik sodelovanja s Kitajsko. Italijanski obisk bo drugače dokaj pester, saj predvideva celo vrsto srečanj, okroglih miz in obiskov pri podjetjih vzdolž italijanskega škornja, v sklopu katerih bo številčna kitajska delegacija še dodatno poglobila svoje poznavanje italijanskega podjetniškega sistema, v prvi vrsti kar zadeva tematike vezane z modo, designom in ostalim, ki zaznamujejo proizvode »made in Italy«.
Sobota, 4. avgusta 2007
APrimorski
~	dnevnik
5
MESTNA UPRAVA
Občina za
upravljanje nabrežja
Tržaška občina je včeraj vložila prošnjo pristaniški oblasti za upravljanje območja tržaškega nabrežja od 4. pomola do kopališča Lanterna. Akt je v odsotnosti župana Roberta Dipiaz-ze podpisal podžupan Paris Lip-pi. S tem je uradno postala konkurent delniški družbi Trieste terminal passeggeri, ki je vloži la po dob no proš njo sre di ju li -ja. Rok za prijavo bo zapadel jutri.
Prošnja tržaške občine je bila pričakovana po odloku, ki ga je v če tr tek odob ril ob čin ski odbor in po resoluciji, ki jo je iste ga dne z gla so vi des no sre din -ske večine izglasoval tržaški občinski svet na izredni seji.
Tržaški občinski odbornik za ozemeljsko načrtovanje Mau-rizio Bucci je na včerajšnji tiskovni konferenci ocenil, da je mestna uprava povsem upravičena upravljati območje tržaškega nabrežja. To je že dokazala z upravljanjem prihodov ladij za križarjenje v tržaškem pristanišču. Odbornik pa je izpostavil tudi drugi, politični aspekt: bojazen, da bi lahko zasebno podjetje lahko zaprlo dele nabrežja javnosti, če bi ji bilo poverjeno upravljanje tega območja. Buc-ci je spomnil, da se je nekaj podobnega že zgodilo v zadnjih tednih, ko ni bil taksijem dovoljen brezplačen prihod do Pomorske postaje, ko so se iz ladje za križarjenje izkrcali turisti.
Odbornik je poudaril, da je tržaška občina tudi zakonsko upravičena upravljati nabrežje. To naj bi dovolila določila državnega zakona o turističnem sektorju in sam občinski statut. Spomnil je tudi, da podjetje za teritorialno mobilnost AMT, v ka te rem ima ob či na ve či no, že upravlja del parkirišč na nabrežju, ni pa znano, kaj bi bilo s temi parkirišči, v primeru ko bi jih začelo upravljati podjetje trieste terminal passeggeri.
STARO PRISTANIŠČE - Stališče deželnih in občinskih svetnikov snujoče Demokratske stranke
»Desna sredina neti nekoristne polemike«
Še vedno je govora o pristojnostih za pristaniške koncesije - Igor Švab v sporočilu za tisk: »S samo demagogijo si pravega razvoja ni mogoče zamisliti«
Deželni in občinski svetniki, ki se prepoznavajo v Demokratski stranki, so se včeraj s tiskovno konferenco (foto Kroma) odzvali na stališča desnosredinskih kolegov glede pristojnosti koncesij v Starem pristanišču. V četrtek je tržaški občinski svet na izredni seji izglasoval resoluciji, ki nasprotujeta predaji pristojnosti za pristaniške koncesije Deželi FJK, s svetniki večine so se strinjali nekateri člani opozicije.
Na včerajšnjem srečanju je prevladovalo mnenje, da so polemike v zvezi s to temo nekoristne ter da temeljijo na dezinformaciji. Deželni tajnik LD Bruno Zvech meni, da se je deželna uprava vedno zanimala za pristaniške dejavnosti. Podprla je med drugim Bo-niciollijevo kandidaturo za predsednika pristaniške oblasti in izbira seje obrestovala, saj pristanišče dobro posluje, kot so pokazali spodbudni julijski podatki.
Zvech je spregovoril o vsebini vladnega odloka št. 111 iz leta 2004, ki dodeljuje deželni upravi, med drugim, določene pristojnosti na področju pristaniških koncesij. V resnici obravnava odlok zgolj koncesije za predele, ki niso namenjeni pristaniškim dejavnostim, zato naj bi se sploh ne dotikal prostocarinskih con in javne lasti. Odlok naj bi po Zvechovem mnenju motil predvsem tržaškega občinskega odbornika Maurizia Buccija in njegove interese.
V vrstah desne sredine pravijo, daje vladni odlok
zastarel: protokol, ki se je nanj vezal, je namreč predvideval predajo pristojnosti Deželi v obdobju 6 mesecev, od sprejetja odloka pa so minila tri leta. Cristiano Degano, predsednik deželne svetniške skupine Marjetice, se s tem ne strinja. Po eni strani naj bi bilo šestmesečno obdobje po njegovem neobvezno, ob tem pa velja spomniti, da so za takratno zavlačevanje odgovorni krajevni upravitelji Marina Monassi, Roberto Dipiaz-za in Fabio Scoccimarro. Podobne misli so podali občinski svetniki Marjetice Luciano Kakovich, Bruna Tam in Marco Toncelli ter svetnik LD Tarcisio Barbo. Kritični so bili do upravljanja pristanišča pred Boniciolli-jevo dobo, izredna seja občinskega sveta pa je bila zanje nepotrebna. Barbo je poudaril, da bi bilo bolj umestno obravnavati temo v pristojnih komisijah, kjer bi jih lahko primerno poglobili. Toncelli je izjavil, da se večinski občinski svetniki ne brigajo za dobrobit mesta.
Občinski svetnik SSk Igor Švab se je v tiskovnem sporočilu medtem spraševal, kje je smisel izredne seje o prihodnosti Starega pristanišča, na kateri ni zraven župana, predsednika pristaniške oblasti in deželnega odbornika za prevoze. Švab piše, da »z demagogijo si pravega in smotrnega razvoja ni mogoče zamisliti« ter odklanja natolcevanja, da se svetniki Marjetice in LD z neudeležbo na glasovanju izjavljajo proti razvoju mesta. (af)
6
Nedelja, 5. avgusta 2007
TRST
/
MIRAMARSKI MORSKI PARK - Razstava ob 20-letnici ustanovitve
»Čik« ima v morju še deset let življenja
Didaktično-informativna zgibanka o »nevarnih vrstah v Sredozemlju
«
»Čik«, ki ga malomarni kadilec odvrže v morje, ima v vodi še 10 let »življenja«. Plastična vrečka šest krat toliko. Plastenka preživi v morju povprečno sedem človeških življenj, kakih 500 let, za baterijo pa je potrebno celo tisočletje, preden se v morju razkroji.
Ti grozljivi podatki o »najbolj nevarnih vrstah« v Sredozemlju bodejo v oči iz zgibanke, ki ga je izdal Miramar-ski morski park. Publikacijo-plakat bodo poslali na šole in po javnih ustanovah z upanjem, da bodo s svojo didaktično močjo morda koga od malomarnih obiskovalcev morja vendarle prepričali, da je cigaretni ogorek za pepelnik, da so vre čke in plas ten ke za lo če ne od -padke, baterije pa za posebne odpadke.
Zgibanka sodi med publikacije, ki jih je direktor Miramarskega morskega parka Maurizio Spoto dal na ogled med včerajšnjo predstavitvijo prireditev ob 20-letnici ustanovitve tega naravnega morskega rezervata. Obletnica je sicer že potekla lani (Miramarski morski park je bil ustanovljen 12. novembra 1986), jubilejno leto pa še ne. Zato je še čas, da bi obletnico primerno obeležili.
To bodo storili v soboto, 10. avgusta, z razstavo Komuniciranje in ohranjevanje: 20 let zgodovine Miramarskega morskega parka, ki bo v dvorani jubileja na Nabrežju 3. novembra na ogled do 28. avgusta.
Miramarski morski park je naravni biser, je 30 hektarov obsežno območje pred znamenitim gradom obeležil občinski odbornik za ozemeljsko načrtovanje, turizem in morje Maurizio Bucci. Direktor Spoto je nakazal dose-da nje de lo va nje vod stva mor ske ga re -zervata in predvsem prizadevanje za naravno ohranitev in trajnostni razvoj tega območja. V ta okvir sodi bogata didaktična dejavnost s podvodnimi ogledi tamkajšnjega zaščitenega morskega območja.
Na razstavi bodo na ogled drobci iz 20-letnega delovanja Miramarskega morskega parka, a tudi pogled v prihodnost, z morju prijaznimi prijemi, in to tudi na področju gospodarskih dejavnosti, kot sta ribištvo in turizem. Pomembna bo tudi promocija naravovarstvenega sistem, ki so ga udejanjili v rezervatu; dosedanje izkušnje so pomembne in bodo lahko v pomoč drugim po dob nim mor skim oko ljem, je bi -lo povedano na včerajšnji predstavitvi razstave ob 20-letnici Miramarskega morskega parka.
Podvodni ogled Miramarskega morskega parka
SESLJAN - Ob nedeljah
Na razpolago rešilec službe 118
Potrebna je postojanka službe 118 na Krasu
Februarja letos so občinske odbornice Daniela Pallotta (Devin-Nabrežina), Nadja Debenjak (Zgonik) in Nives Guš-tin (Repentabor) zaprosile pokrajinsko operativno centralo 118 za podatke o posegih na Krasu: v letu dni so jih našteli 1578(-od tega 932 v občini Devin-Nabrežina, 131 v Zgoniku in 103 v repentabrski občini). Številke utemeljujejo zahtevo prebivalstva in občinskih uprav, da bi ponovno uvedli postojanko službe 118 na Krasu, kot je bila nekoč na Opčinah. O tem bo ponovno govor na konferenci socialnih služb, na katero bodo povabili odgovornega pri službi 118 in direkcijo zdravstvenega okraja 1.
Včerajšnja vest, da bodo ob nedeljah in za veliki šmaren vse do 2. septembra spet namestili rešilec 118 v Sesljanskem zalivu, je torej dobrodošla in jo sprejemajo z zadovoljstvom, vsakomur pa je tudi jasno, da to ne rešuje problema. Rešilec z zdravstvenim osebjem bo na razpolago od 9. do 22. ure in bo nameščen na kraju, s katerega bo lahko v dveh-treh minutah dosegel Sesljanski zaliv. Opremljen bo z defibrilatorjem, napravo, ki je nujno potrebna ob nenadnih srčnih zastojih.
JAVNI LOKALI - Pobuda
Nepopustljivost do prekomernega uživanja alkohola
Tudi tržaški člani Fipe (italijanska federacija javnih lokalov) bodo dali svoj doprinos v boju proti prekomernemu uživanju alkohola. Tržaško združenje se je namreč odločilo, da podpre kampanjo na državni ravni, po kateri ni dopuščena nobena popustljivost do tistih, ki pregloboko pogledajo v kozarec. Kot v obdobju, ko je stopila v veljavo prepoved kajenja v javnih lokalih, bodo izobesili ustrezne napise, s katerimi bodo kliente opozarjali na prepoved točenja alkoholnih pijač osebam, ki niso še dopolnile 16 let in pa tistim, ki so že na prvi pogled pijane.
Upravitelji javnih lokalov pa se ne bodo angažirali samo do klientov, temveč tudi v svoji sredi, kot pravi Francesco De-ruvo, predsednik tukajšnjega združenja upraviteljev javnih lokalov (Fipe-Confcommercio). Ko bodo opazili, da v katerem od lokalov ne spoštujejo zakona, bodo začeli opozarjati na socialno škodo, ki jo lokal povzroča lastnim klientom (klient je več vreden kot kozarec alkohola), na dobro ime lokala in na samo gospodarsko škodo (kozarec več, ki ga prodajo nekega večera, ne odtehta vseh tistih, ki jih bodo v lokalu izgubili v naslednjih dneh).
MILJE - Občina
Nova
spletna
stran
Občina Milje je včeraj predstavila prenovljeno spletno stran www.comune.muggia.ts.it. Dopolnila jo je z novo grafiko v obliki internet-nega časopisa ter razširila vsebino. Na prvi strani so najpomembnejše novice s področja občine, meniji na desni in levi pa nas vodijo v različne sekcije. Na levi strani so tehnične, na desni pa turistične informacije. Občinstvo ima na razpolago vse občinske sklepe in odloke občinskega odbora, ki so v PDF formatu (npr. odbor je na julijski seji dodelil Slavističnemu društvu pokroviteljstvo za kongres oktobra meseca, odlok št. 167 z dne 11.07.2007). Kdor išče kak poseben urad in ne ve, na koga bi se obrnil, bo v meniju važnih številk dobil najpomembnejše telefonske številke uradov, osebja in odbornikov. Pomembno je tudi omeniti, da so na spletnih straneh objavljeni vsi obrazci za katerokoli prošnjo na Občino ter za razpise in razglase.
Turistične informacije so dopolnjene z zgodovino, geografskim in cestnim zemljevidom Milj in okolice, obogatene s fotografijami, urniki odprtja muzejev in drugih zgodovinskih znamenitosti. Največjo novost spletne strani predstavljajo prevodi v štirih jezikih vseh turističnih informacij. Med temi je tudi slovenski prevod, ki je nastal oz. še nastaja v sodelovanju s tamkajšnjimi Slovenci. Društvo Slovencev miljske občine vse več sodeluje z občinsko upravo in se je na št. 1 revije Qui Muggia, ki jo izdaja Občina Milje in izhaja od dvakrat do štirikrat letno s podporo miljskih trgovcev, prvič predstavilo in orisalo svoje delovanje
Še nekaj statističnih podatkov. Uradno spletno stran Občine Milje so odprli februarja 2005. Od takrat se je število obiskovalcev stalno večalo. Leta 2006je bilo število obiskovalcev milijon in štiristo, število tistih ki so se ustavili na spletnih straneh več kot 15 minut pa 53967. V prvih šestih mesecih leta 2007 je število obiskovalcev preseglo milijon in pol zvez in število stalno rase.
Za spletno stran so si prizadevali in sodelovali predvsem Marcolin (urad za stike z javnostjo), Carboneje-va (odgovorna za upravni servis Občine Milje), odbornica za promocijo mesta Tarlaova ter web designer iz Pa-dove Zanon, ki so skupaj z ostalimi sestavili prenovljeno spletno stran. (mv)
TURIZEM - Prva že ta mesec, največja naslednje leto
Priplule bodo velike jadrnice
Na krovu 5-jamborne Wind Surf več kot 300 potnikov - Nova vzhodnojadranska plovna proga za križarjenje
Julija prihodnjega leta se bo ob pomol Pomorske postaje zasidrala morska lepotica, 5-jamborna ladja za križarjenje Wind Surf (na sliki levo). Skoraj 200 metrov dolga jadrnica bo prispela iz Dubrovnika z nekaj več kot 300 potniki. Dvig in spust sedmih trikotnih jader na 50 metrov visokih jamborih je računalniško voden.
Prihod tehnološkega bisera ladjarja Windstar Cruises (v Trst se bo jadrnica vrnila tudi septembra) sodi v okvir prizadevanj za preporod križarskega turizma v Trstu. Ta so se začela že pred nekaj leti, pri čemer je bil odločilnega pomena podpis sporazuma izpred dveh let med tržaško pristaniško oblastjo in pristaniškimi oblastmi osmih hrvaških obmorskih mest (Rovinja, Pulja, Reke, Zadra, Šibenika, Splita, Dubrovnika in Kotorja). Sporazum je dejansko »odprl« novo vzhodnojadransko plovno pot za križarjenje z velikimi jadrnicami. Te so počasnejše od drugih ladij za križarjenje (Wind Surf doseže hitrost od 10 do 15 vozlov), so pa zato bolj primerne za kri-
žarjenje na krajših, a vseeno sugestivnih progah. Pristanišča so novo progo skupno promovirala na turističnih sejmih, z zgoščenkami, videofilmi. Nekajletna promocija se je naposled obrestovala.
Tržaški odbornik Maurizio Bucci, v mestni upravi najbolj vroč zagovornik »križarskega turizma«, je ocenil, da bo letos prispelo z ladjami za križarjenje v Trst skupno kakih 55 tisoč turistov, prihodnje leto pa naj bi jih bilo kar 100 tisoč.
Program prihodov ladij za križarjenje je za prihodnje leto že izdelan, za leto 2009 je skoraj dopolnjen, občina pa je že nastavila program za leto 2010. Križarjenja z velikimi jadrnicami bodo tematsko zaokrožena: na srednjeveško tematiko, na rimsko tematiko, na gastro-nomsko tematiko. Tako naj bi privabili na krov jadrnic-lepotic nove petične turiste.
Prva od tovrstnih morskih lepotic bo priplula v tržaško pristanišče že ta mesec. 24. avgusta bo iz Opatije prispela trijamborna jadrnica Sea Cloud.
/
ŠPORT
Sobota, 4. avgusta 2007
7
KONZORCIJ MOISIR - Prihodnji teden na treh kmetijah
Sir, glasba, teleskop ob noči padajočih zvezd
Predstavitev kraških sirov, predavanja o zvezdah ter glasba ponoči in ob zori
Sir, zvezde in glasba nimajo - navidezno - nič skupnega. A videz marsikdaj vara.
Na Krasu je povezava mogoča, so si ustvarjalno zamislili pri konzorciju za promocijo kraških sirov Moisir, in zamisel bodo prihodnji teden tudi udejanjili.
Preprosto: v tržaški pokrajini, od Bazovice tja do Medje vasi, deluje več pridelovalcev sira. Vsi so izraz kraškega ozemlja. Živinorejska podjetja so posuta po pokrajinskem teritoriju kot zvezde nekakšne domače mlečne Rimske ceste. Na kraškem ozemlju, v Bazovici, pa deluje tudi astronomski observatorij. Zvezdoslovce predvsem v avgustovskih nočeh premami prihod meteo-ritov v atmosfero. Ti zažarijo in utrnejo na nebu predvsem v noči padajočih zvezd, 10. avgusta, na Lovrenčevo.
Pa so si pri konzorciju Moisir rekli: zakaj ne bi združili ti dve danosti kraškega ozemlja? Pridelovalce sirov in astronomski observatorij?
In že je nastala nevsakdanja, a zanimiva, za ljubitelje domačih sirov in sa-njave opazovalce zvezd mamljiva pobuda, ki bo stekla konec prihodnjega tedna na treh lokacijah: na Pernarčičevi kmetiji v Vižovljah (v četrtek, 9. avgusta), na Zidaričevi kmetiji v Praprotu (v petek, 10. avgusta) in na Vidalijevi kmetiji v Bazovici (v soboto, 11. avgusta).
Vsi trije večeri bodo sirarsko, zvezdnato in tudi glasbeno razgibani, saj pokušnja sirov lahko sprosti melodijo domačih okusov, ob pogledu na zvezde pa se marsikdo melanholično razneži. Zato so se pri Moisiru obrnili na Glasbeno šolo 55, ki bo s svojimi glasbeniki pripravila primerno glasbeno kuliso trem sirarsko-zvezdnatim nočem.
Na podvečer bo najprej na sporedu degustacija kraških sirov. Ob mraku si bodo udeleženci ogledali kmetije in izvedeli, kako kraški sir sploh nastane. Zatem - ko se bo znočilo - bodo stopili na plan astronomi. Prvi večer (pri Pernarčičevih) bo Matteo Viel predstavil »senco obskurne materije. Drugi večer (pri Zidaričevih) bo v noči padajočih zvezd Michele Maris spregovoril o »nebesnih bliskih«. Tretji večer (pri Vi-dalijevih) bo Massimo Ramella pripovedoval o Perzejevem mitu in o »solzah sv. Lovrenca«.
Prva dva večera bo magično pripoved astronomov nadaljeval Angelo Comisso z glasbenimi improvizacijami na klaviaturah; zadnji večer bo njego-
Z leve: Romita, Godina, Zidarič, Centis, Ramella in Maris
kroma
vemu nastopu sledil nastop fizika Anie-lla Mennelle.
Za ljubitelje zvezd bo vse tri dni na kmetijah na razpolago teleskop za ogled nema in njegovih teles, seveda pod mentorstvom priznanih astronomov.
Tridnevni poletni praznik kraških sirov in zvezd bo imel svoj glasbeni epilog v nedeljo, 12. avgusta, zgodaj zjutraj na Vidalijevi domačiji. Tu se bodo ob 4.45 oglasili zvoki saksofona Marca Cas-tellija, ki bo - ob glasbeni režiji Alessandra Grega - izvedel Heliosseo, skladbo o »rojstvu sonca«. Ta poklon bodo pri Glasbeni šoli 55 izvedli že peto leto.
Prireditev bo potekala pod pokroviteljstvom tržaške pokrajine in ob sodelovanju devinsko-nabrežinske občine. Na včerajšnji predstavitvi v prostorih Glasbene šole 55 v Trstu je pokrajinski odbornik za kmetijstvo Walter Godina ob prisotnosti devinsko-nabre-žinskega podžupana Massima Romite poudaril, da sodi v sklop pobud za promocijo Krasa. Predsednik konzorcija Moisir Dario Zidarič vidi v njej novo priložnost za spoznavanje in ovrednotenje domačih proizvodov. Astronoma Massimo Ramella in Michele Maris sta nakazala sodelovanje astronomskega observatorija, vodja Glasbene šole 55 Gabriele Centis pa je izpostavil glasbeno plat večerov (in nedeljskega jutra v Bazovici).
»
DEVIN-NABREŽINA
Bogat kulturni, umetniški in enogastronomski program avgustovskih pobud na teritoriju
Včerajšnji dan je minil v znamenju nadležnega dežja in nekoliko nižjih temperatur. Za uspeh številnih pobud, ki bodo zaznamovale avgustovske dni oz. večere v devinsko-nabrežinski občini, pa so v prvi vrsti potrebna lepa vremena. Takega mnenja sta bila namreč včeraj upravitelja Občine Devin-Nabrežina, ki sta na sedežu tržaškega turističnega združenja Aiat predstavila bogat kulturni in umetniški program pobud na občinskem teritoriju.
Da predstavlja pobuda odlično promocijo našega ozemlja, je bil včeraj prepričan župan Giorgio Ret. Dobro zasnovan program je privlačen tako za turiste (vedno več jih prihaja iz Slovenije in Avstrije) kot tudi za občane, ki iz leta v leto z vse večjo prisotnostjo in navdušenjem dokazujejo navezanost na tovrstne skupne trenutke, ki želijo ovrednotiti domačo tradicijo in zgodovino.
Podžupan in odbornik za kulturo in šport Massimo Romita je prikazal pestro paleto dogodkov, ki se bodo začeli že danes s priljubljeno osvetljeno regato, ki
VREME - Ohladitev s padavinami
Dežja pa premalo
Padavine so bile kratkotrajne in še zdaleč niso namočile povsem razsušene zemlje
Vsaka kaplja vode je dragocena, vendar je treba tudi povedati, da včerajšnje padavine niso mogle namočiti razsušene zemlje. Ponekod jih je bilo več, ponekod manj, a povsod so trajale premalo, da bi voda lahko prišla do spodnjih plasti zemlje. Kot je nekdo rekel, so zalile le vrtove in nekoliko počistile prah, pa morda še tega ne. Po drugi strani se je vsaj ozračje nekoliko ohladilo, saj narava ni trpela samo zaradi suše, temveč tudi velike vročine.
V mestu (na sliki Kroma) so zaradi krajšega naliva imeli nekaj nevšečnosti, ponekod je voda zalila kletne prostore in so na pomoč poklicali gasilce, vendar je šlo le za manjše posege. Gasilci so imeli opravka še z običajnimi nevšečnostmi, kot je reševanje oseb, ki se zaklenejo v stanovanje, in podobno. Kot ob vsakem dežju se je pripetilo več prometnih nesreč, vendar tokrat brez hujših posledic. Za nekaj ur pa so popoldne zaprli Ul. Pe-rarolo v Barkovljah, asfalt je tam očitno zelo spolzek in predstavlja nevarnost za avtomobiliste in motocikliste.
bo ob 18.30 iz Sesljanskega zaliva odjadrala v Tržič in izkupiček katere bo v celoti dodeljen združenju Via di Natale iz Aviana. Jutrišnji večer bo minil v znamenju klasične glasbe, saj bo ob 21. uri v cerkvi Sv. Roka v sklopu mednarodnega festivala Med zvoki krajev (Nei suoni dei lu-oghi) na sporedu koncert godalnega kvarteta Arion. Glasbeno bo obarvan tudi torek, 7. avgusta, ko bo v devinski cerkvi ob 21. uri protagonistka koncerta stara dvorna glasba. Istega dne bo stekla tudi tradicionalna prireditev Zvezdnate ča-še (Calici di stelle - vse do 10. avgusta), ki bo v dvorani Jadranskega zavoda združenega sveta obiskovalcem nudila degus-tacijo vin in pokušnjo sira, pršuta in ka-lamarov. Z združenjem Mila, ki pobudo prireja, sodelujejo letos tudi Pro Loco Mitreo in ŠD Cerovlje Mavhinje. Omembe vredna je prav gotovo tudi originalna pobuda, ki si jo je zamislil konzorcij za promocijo kraških sirov Moisir in ki želi spojiti sir, zvezde in glasbo. 9., 10. in 11. avgusta bo ob pokušnji mlečnih izdelkov na treh kmetijah (po vrsti v Vižovljah, Praprotu in Bazovici) mogoče spoznati zvezde s pomočjo izvedencev, dokumentarnih filmov in teleskopa.
Večja pozornost je bila včeraj namenjena prazniku nabrežinskega zavetnika Sv.Roka (od 11. do 16. avgusta). Posamezne pobude je pobliže orisala predsednica nabrežinskega društva Igo Gruden Mariza Škerk, ki je poudarila kulturni prizvok tipičnega domačega praznovanja. Prireditev bo v soboto, 11. avgusta, ob 18. uri odprla nabrežinska godba na pihala, zatem pa bodo v prostorih domačega društva predstavili serijo razstav: o 150-letnici viadukta in železniške postaje v Nabrežini (na ogled bodo ročno izdelani stari zemljevidi, register terenov in družinskih vzdevkov, fotografije in razglednice), o krajevni umetniški obrti in cvetličarskih kompozicijah ter tisto o modi. Slednja bo protagonist nedeljskega večera, ko bo ob 20. uri na vrsti pravi modni defile z domačimi manekenkami in modnimi oblikovalkami.
Vsak večer bo seveda poskrbljeno za glasbeno kuliso in bogate enogastro-nomske kioske, kijih bodo upravljali SK Devin, SKD Igo Gruden in Pro Loco Mitreo. Predvidene so tudi igralni kotički za najmlajše goste z animacijo in glasbo, SK Devin pa bo priredil tudi vodene oglede učne poti v Nabrežini z gorskimi kolesi. Pa še koristna informacija: mejni prehod Šempolaj - Gorjansko bo v sklopu praznovanj vsak večer odprt do 24. ure. (sas)
Dolinčani po RTV Slovenija
Občina Dolina obvešča, da bo v nedeljo, 5.avgusta, ob 19.55 na prvi mreži RTV Slovenija na sporedu TV oddaja Igre brez meja »Dajmo naši«, na kateri je sodelovala skupina iz dolinske občine, ki je tekmovala proti ekipi iz Pliberka (A). Posnetek oddaje bodo predvajali tudi v ponedeljek, 6. avgusta, ob 21. uri na šagri v Prebenegu.
Priletna Giovanna Maserin ni preživela hude nesreče
Priletna Giovanna Maserin, ki jo je predvčerajšnjim zjutraj med prečkanjem Istrske ulice pri pokopališču podrla motociklistka, je kljub zdravniški negi podlegla hudim poškodbam. Izdihnila je včeraj ponoči, v katinarski bolnišnici, kamor so jo pripeljali po nesreči. Utrpela je hud udarec v prsi, zlomila si je tudi stegnenico, kar ji je bilo usodno.
Poletni urnik morskega akvarija
Morski akvarij na Pomolu pescheria 1 (tel. 040-306201) bo do vključno oktobra odprt vsak dan od 9. do 19. ure (razen ponedeljka). Na ogled je razstava »Fregata Novara. Noetova barka okrog sveta«, ob njej pa je v t.i. vivariumu mogoče srečati celo velikega in zelo redkega indijskega pitona.
Pestro na Trgu Hortis
Trg Hortis bo jutri, 5. avgusta, v sklopu tržaškega festivala glasbe in gledališča La sera del di di festa - Na praznični večer, gostil glasbeno skupino La Lionetta, ki bo gledalcem ponudila splet balkanskih, arabskih, folk in revival rock melodij v modernem slogu. L'uomo col cappello bo naslov veselega koncerta, kateremu bo sledila bralna točka; igralec Paolo Pa-naro bo v slogu potujočih pevcev podal vrsto skrivnostnih, strastnih in barvnih zgodb v duhu Tisoč in ene noči. V primeru slabega vremena bosta večera potekala v dvorani Don Sturzo v Ul. Don Sturzo 4 pri Trgu Rosmini.
Vstopni izpiti in vpisi na tržaške fakultete
Nekatere fakultete tržaške univerze predvidevajo na začetku akademskega leta vstopni izpit. Mladi, ki se želijo udeležiti enega od teh, morajo izpolniti ustrezni obrazec na spletni strani univerze (www.units.it). Kdor ne premore osebnega računalnika se lahko poslužuje aparatov študentskega tajništva, na glavnem sedežu univerze (Trg Evropa 1). Na inženirski fakulteti zahteva večina študijskih smeri vstopni izpit. Slednji bo potekal 5. septembra ob 15.30 v stavbi H3 na glavnem sedežu univerze, rok za vpis pa bo zapadel 23. avgusta. Kdor ni državljan Evropske unije mora ob prijavi poskrbeti za dodatno dokumentacijo in jo predložiti študentskemu tajništvu. Invalidi in osebe s posebnimi potrebami lahko 15 dni pred izpitom zaprosijo za primerne pripomočke. Od 3. do 14. septembra se bo v stavbi H3 odvijal uvodni tečaj matematike za študente inženirstva.
Sledi koledar vstopnih izpitov za ostale fakultete in študijske smeri: medicina in kirurgija (123 mest) ter zobozdravstvo (17 mest) - vpisi do 24. 8., izpita 4. 9. oziroma 5. 9.; fizioterapija, radiologija, vede o zdravstveni negi in biotehnologije
-	vpisi do 30. 8.; vzgojne vede (150 mest)
-	vpisi do 31. 8., izpit 11. 9.; vede za socialno službo (65 mest) - vpisi do 31. 8., izpit 18. 9.; arhitektura (150 mest) - vpisi do 23. 8., izpit 3. 9.; mednarodne in diplomatske vede (120 mest) - vpisi do 20. 8., izpit 4. 9. v Gorici; visoka šola za prevajalce in tolmače - vpisi do 31. 8., izpiti od 18. 9. dalje.
Gasilci za ostarele
Že tretje leto zapored tržaški gasilci prirejajo pobude za ostarele osebe. Med drugim so predvidena srečanja, na katerih je govor o varnosti, nesrečah na domu in podobno. Prvo takšno srečanje je bilo 25. julija na sedežu Pro Senectute v Ul. Valdirivo. V četrtek, 30. avgusta, pa bo na osrednjem sedežu srečanje, udeležila se ga bo tudi Margherita Hack, ki bo ostarelim govorila o astrofiziki.
Sobota, 4. avgusta 2007
TRST
POLETNI KONCERTI - Camerata strumentale italiana
Komorni orkester je tokrat odprl glasbena Balkanska vrata
Včeraj danes
Lepo bi bilo, ko bi vsi Tržačani znali resnično upoštevati svetovljansko, odprto večkulturno naravo in dediščino svojega mesta, ki je dejansko odsev neke daljne, zlate dobe preteklosti. Glasbeniki so verjetno med tistimi, ki lahko iskreno verjamejo v dialog brez meja in gledajo z zanimanjem na zaklad tega križpotja kultur.Različnost prinaša namreč veliko umetniških spodbud, ki so jih člani komornega godalnega orkestra Camerata strumentale italiana osvojili in spremenili v idealno potovanje skozi glasbene izraze, ki jih severni, vzhodni in južni vetrovi prinašajo v naše mesto. V sklopu pobud Serestate je nastal triptih Tri tržaška vrata, ki na treh koncertih skuša tolmačiti trojno naravo tržaškega privilegiranega geografskega in kulturnega položaja. Prvi koncert je odprl vrata Mittelevrope salonov, a tudi izvrstnega razvoja resne glasbe v srednjeevropskem območju (Avstrija, Češka, Slovenija, Madžarska, Nemčija), drugi pa barvita Balkanska vrata, kjer korenine segajo v ljudsko go-
vorico in značaj izraža južnovzhodni temperament. Koncerti hočejo biti priložnost za spoznavanje manj znanih avtorjev, zato se je dirigent Fabrizio Fici-ur potrudil tudi pri iskanju bolj redko izvajane literature, a je postavil na prvo mesto »balkanskega« programa znano suito Romunskih ljudskih plesov Bele Bartoka. Člani komornega orkestra so iskali ljudskost značaja tega izvrstnega prepleta folklornih in umetnih elementov z zvočno navidezno surovo, interpretativno pa doživeto izvedbo. Solo je igral koncertni mojster, violinist Stefano Furini, ki je potrdil svojo sposobnost prožnega in ekspresivnega vživljanja v različne glasbene sloge.
Program se je nadaljeval v manj zahtevnem stilu z ne posebno zanimivim Koralom bolgarskega skladatelja Ivana Slimanova, bolj statično meditacijo, kateri je publika težko sledila v ne ravno zbranem okolju mestnega trga. Hrvaško je zastopal sodobni italijanski avtor hrvaškega izvora Luigi Donora z lirično žilico svojega Divertimenta za godala. Is-
VELIKI TRG - Jubilej tržaške zasebne radijske postaje
Tinkara in Andro »Tremonti« na 30-letnici Radia Punto Zero
Tržaška zasebna radijska postaja Radio Punto Zero je preteklo sredo z glasbeno-zabavno predstavo na Velikem trgu proslavila 30-letnico delovanja. Na odru so se zvrstili nekdanji voditelji radia in sedanji sodelavci. Tržaška občina se je s plaketo zahvalila radijski postaji za dolgoletno poročanje.
Mnogo je bilo tudi nastopajočih. Osrednja zvezda večera je bila gotovo slovenska pevka Tinkara (na sliki desno,KRO-MA), ki je zapela nekaj pesmi iz svoje zadnje zgoščenke Aqua in tudi pesem italijanskega kantavtorja Massima Bubole Spez-zacuori. Glasbeno plat je - med drugimi - popestril tudi nas-
top harmonikarja Denisa Novata. Največ smeha pa so izzvali predsednik republike Napolitano, nogometni trener Capello, tržaški commendatore Primo Rovis in nekdanji ekonomski minister Giulio Tremonti (na sliki levo, KROMA), ki so prispeli na oder z nogami in se oglašali s (ponarejenim) glasom imita-torja Andra Merkuja. Tega je na odru čakalo neverjetno presenečenje, ko se je župan Roberto Dipiazza pojavil na sceni v... njegovi podobi, s kodrasto lasuljo na glavi. Merkuju tako ni preostalo drugega, kot da je (že spet) skočil v županovo kožo, da je bila zmešnjava (z dodatnim smehom) na odru popolna.
Danes, SOBOTA, 4. avgusta 2007
DOMINIK Sonce vzide ob 5.51 in zatone ob 20.30 -Dolžina dneva 14.38 - luna vzide ob 22.51 in zatone ob 12.21.
Jutri, NEDELJA, 5. avgusta 2007 MARIJA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,5 stopinje C, zračni tlak 1019,8 mb raste, veter 23 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik burja, vlaga 72-odstot-na, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,5 stopinje C.
[I] Lekarne
Komorni orkester med drugim koncertom niza
kroma
kanje skladbe, ki bi postala na nek način reprezentativna za celotno območje bivše Jugoslavije, je privedlo do izbire Folklorne kasacije, ki jo je Miroslav Miletic napisal leta 1967 in je ob tej priliki doživela svojo italijansko praizved-bo.
Člani orkestra Camerata strumentale italiana, stalni oblikovalci glasbenih večerov na trgu pred gledališčem Verdi, znajo tolmačiti bolj razbremenjeno atmosfero koncerta na prostem s pristnim in poljudnim pristopom, ki skuša nagovarjati čim širšo in raznoliko publiko. Zato je dirigent kot običajno predstavil pred začetkom vsebine programa, ki ga je kot vezna nit povezovala Burja oz. posnetki naivnega veznega teksta, ki so uvajali v posamezne »narodne« sklope.
Ostajajo le še Vzhodna vrata, ki mejijo s skrivnostnimi pokrajinami nekoč dalj nih de žel. Pro gram bo po seb no zanimiv in eksotično obarvan s skladbami albanskih, turških, ciprskih in grških avtorjev. Gost večera bo albanski basist Hector Leka. (ROP)
U Kino
Od ponedeljka, 30. julija, do sobote, 04. avgusta 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fabio Severo 112 (040 571088), Zavlje - Ul. Flavia 39/c (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Mazzini 43, Zavlje - Ul. Flavia 39/c. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (040 631785).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Danes naša mama, nona, pranona, tašča
Draga
80 jih slavi.
Tudi če ji zdravje ponagaja, hrabro se drži.
Naj vztraja v našem krogu še najmanj 20 let, ji želimo vsi vprek
Paulinovi in Kosmačevi
la Fenice«; Dvorana 2: 17.45, 20.10, 22.10 »Fearless«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.20 »Le vite degli altri«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.15 »The Pro-tector«; Dvorana 5: 17.50, 20.15, 22.10 »Havoc«.
tf Čestitke
ALCIONE - Dvorana bo v poletnem času zaprta.
AMBASCIATORI - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«.
ARISTON - (poletna arena) 21.15 »A qualcuno piace caldo«.
CINECITY - 16.00, 16.30, 17.30, 18.45, 19.15, 20.30, 21.30, 22.00 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Material girls«; 16.15, 20.05 »I fantastici 4 e silver surfer«; 18.10, 22.00 »Vacancy«; 16.15, 19.15, 22.00 »Transformers«; 16.05, 18.05, 20.05,22.05 »The protector - La legge del Muay Thai«.
EXCELSIOR - Dvorana bo zaprta v poletnem času.
EXCELSIOR AZZURRA -
Dvorana bo v poletnem času zaprta.
FELLINI - 16.45 »Flicka - Un cavallo per amico«; 18.10, 20.15, 22.15 »Ocean's thirteen«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.45, 22.15 »Il mio ragazzo e un ba-stardo«; 18.15, 20.15 »Lucky you - Le regole del gioco«.
GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 18.00, 20.10, 22.20 »Le vite degli altri«; 16.45 »The Reef - Amici per la pinne«.
KOPER - KOLOSEJ - 13.40, 16.20, 19.00, 21.40, 00.20 »Umri pokončno 4«; 22.00 »Pevec«; 18.00, 21.50, 23.50 »Moškoženske zadeve«; 14.00, 16.40, 19.20 »Harry Potter in Feniksov red«; 12.30, 14.20, 16.10, 20.00 »Simpsono-vi«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.45, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »The Protector«; Dvorana 2: 16.30, 19.00, 21.30 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; Dvorana 3: 16.15, 20.00 »Transformers«; 18.30, 22.15 »Maial zombi - Anche i morti lo fanno«; Dvorana 4: 17.30 »I fantastici 4 e silver surfer«; 16.15, 19.15, 20.40, 22.15 »Havoc«.
SUPER - film prepovedan mladim pod 18. letom.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.20 »Harry Potter e l'ordine del-
Hip, hip, hip hurra! Danes moj očka MIRAN rojstni dan ima. Zvrhan košek poljubčkov mu iz srca želi Alan z Eleno.
H Šolske vesti
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA
OPČINAH sporoča, da bodo uradi zaprti od 16. do 18. avgusta 2007. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta (tudi v torek 14. avgusta). DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 25. avgusta ter 13. in 14. avgusta 2007. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da bo 13., 14. in vse sobote avgusta 2007 zavod zaprt. Tajništvo bo med poletjem delovalo od 8.30 do 12.30. Redni pouk za šolsko leto 2007/2008 se bo začel v ponedeljek, 10. septembra 2007. RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA FRANCE PREŠEREN sporoča, da bo šola med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti do 1. septembra 2007 ob sobotah zaprta; šola bo zaprta tudi v ponedeljek, 13. avgusta 2007 in v torek, 14. avgusta 2007. Tajništvo bo delovalo od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.30. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih sol na Tržaškem potekalo v torek, 28. avgusta, in sicer ob 9. uri za osnovno šolo in vrtce na didaktičnem ravnateljstvu pri Sv. Ivanu ter ob 10. uri na DTTZ Ziga Zois za nižjo in višjo srednjo šolo. Razpoložljiva mesta bodo objavljena 24 ur prej na obeh omenjenih šolah ter na Deželnem šolskem uradu v Trstu.
M Izleti
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni izlet v Gardaland v soboto 1. septembra 2007. Prijavite se lahko ob torkih in četrtkih od 18. do 19. v telovadnici OŠ F. Bevk na Opčinah. Za informacije tel.št. 349-7597763 Nastja.
3. SEPTEMBRA 2007 bo na Barbani skupno romanje slovenskih vernikov iz goriškega in tržaškega. Ob 11. uri bo sv. maša, ki jo bo vodil naš g. škof Evgen Ravignani. Šolske sestre de Notre Dame vabijo, da se tega romanja udeleži čim več ljudi. Avtobus bo zjutraj peljal na Barbano. Po sv. maši bo kosilo v Bil-jah. Po kosilu bo obisk Marijinega celja nad Kanalom. Tam bodo slovesne večernice in blagoslov. Cena romanja je 35,00 evrov. Za informacije poklicati na št. 040-220693.
/	ŠPORT
Sobota, 4. avgusta 2007
9
"Z3 Obvestila
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja poletni KAMP CHEERLEADINGA za otroke od 5. do 12. leta starosti od 27. do 31. avgusta in od 3. do 7. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Vabljeni stari in novi člani. Prijave v uradih ZSŠDI-ja na tel. št. 040-635627. Info na tel.št. 346-0441133 Petra ali 3497597763 Nastja.
KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bodo vse podružnice KZ zaprte za dopust od 27. julija do 31. avgusta 2007.
ZCPZ obvešča, da bo avtobus, ki bo udeležence letošnjega pevskega seminarja popeljal v Žreče, v nedeljo, 5. avgusta 2007, odpotoval ob 15. uri izpred Finžgarjeva doma na Opčinah.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU je do 6. avgusta odprta po običajnem urniku (ob pon. in sredah od 15. do 19. ure).
AŠZ SLOGA obvešča, da bo sestanek za udeležence poletnih priprav v Mežici v četrtek, 9. avgusta, v telovadnici sred-je šole S.Kosovel na Opčinah ob 19.30.
OBČINA REPENTABOR obvešča prebivalstvo, da Deželna civilna zaščita v sodelovanju z Glavno direkcijo za kmetijske, naravne, gozdarske vire in za gorske predele opravlja vzdrževalna dela na nekaterih gozdarskih poteh na ob-
O Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGIP
Miramarski drevored 49, Katinara -Ul. Forlanini
SHELL Žavlje (Milje), Nabrežina 129
ESSO Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL Ul. F. Severo 2/3
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36
TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst
Obvestilo udeležencem letošnjega
pevskega seminarja
Odhod avtobusa v Zreče bo
jutri - v nedeljo, 5. avgusta, ob 15.00 uri
izpred Finžgarjevega doma na Opčinah
V_>
močju občine za preprečevanje gozdnih požarov. Drva, ki so zložena ob poteh, je prepovedano odnašati. Na razpolago so le upravičencem, ki so bili vsekakor že telefonsko obveščeni. GLASBENA MATICA - Trst, Ul. Montor-sino 2, obvešča, da bo tajništvo zaprto zaradi dopusta do vključno petka, 17. avgusta 2007. DUHOVNE VAJE za žene in dekleta od ponedeljka, 20. avgusta, do srede, 22. avgusta, v Domu blagrov. Vodil bo znani p. dr. Leopold Grčar z Brezij. Prijave na tel. št. 040-299409 (Jež). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 13. do 17. t.m. Urada bosta ponovno obratovala s poletnim urnikom od ponedeljka 20. avgusta. KRUT vabi na skupinsko bivanje v Toplicah Dobrna od 26. 8. do 4. 9. 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. KRUT vabi na skupinsko bivanje v Šmarjeških toplicah od 26. 8. do 4. 9. 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. MO SPDT prireja Planinsko Šolo, namenjena osnovnošolcem, na Planini pri jezeru od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Za informacije in prijave: 3385953515 (Katja). OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo zaprta zaradi dopusta in preurejena od 8. do 27. avgusta (vključno). SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marija-nišča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovodkinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040-213582 (Manica), 040-213104 (Silvia) in 040213249 (Nataša). POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi 3 bo v mesecu avgustu zaprt zaradi dopusta. Urad bo začel ponovno delovati v ponedeljek, 3. septembra. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala.
ANED - ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPORTI-RANCEV V NACISTIČNIH TABORIŠČIH
obvešča, da bo urad zaradi poletnega dopusta zaprt do vključno 31. avgusta. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da se bodo dvotedenske poletne priprave za Strele (12-16 let) in Škrate (od 16 leta dalje) začele 3. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Urniki treningov: Strele - od pon. do pet. od 17.00 do 19.00; Škrati - od pon. do
pet. od 19.00 do 21.00. Dobrodošli so tudi novi člani. Informacije na tel.št. 346-0441133 Petra ali 349-7597763 Nastja.
0 Prireditve
MLADINSKI ORKESTER INTERCAMPUS
bo nastopil v Izoli v nedeljo, 5. avgusta, ob 10.30. Vljudno vabljeni starši, prijatelji in ljubitelji. Morebitne informacije nudi Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu, tel. 040-635626.
V SKLOPU MEDNARODNEGA GLASBENEGA FESTIVALA MED ZVOKI KRAJEV bo v nedeljo, 5. avgusta, ob 21. uri v cerkvi sv. Roka v Nabrežini nastopil godalni kvartet Arion. Koncert prireja Občina Devin Nabrežina v sodelovanju z združenjem Progetto Musica iz Tržiča in z Župnijo sv. Roka iz Nabrežine. Vstop je prost.
OBČINA ZGONIK v sodelovanju z glasbenim združenjem Progetto musica in s prispevkom Pokrajine Trst prireja v sklopu mednarodnega glasbenega festivala V ZVOKIH KRAJEV v ponedeljek, 6. avgusta, ob 21. uriv obnovljeni in sugestivni naravni okvir jave v Rep-niču jazz koncert s skupino MAURO COSTANTINI ORGAN FIVE. Vabljeni! V primeru slabega vremena bo koncert v prostorih KRD Dom Briščiki v Briščikih.
POLETNI OKUSI IN GLASBA POD ZVEZDAMI V NOČI SV. LOVRENCA igral bo harmonikar Egon Tavčar. Pridruži se nam v petek, 10. avgusta 2007, od 20. ure dalje v društvu Ivan Grbec, Ške-denjska ul. 124. Prijave na tel. 040384226 od 13. do 14. ure.
REPENTABOR vabi na PRAZNIK VELIKEGA ŠMARNA. Letošnje praznovanje Velikega Šmarna se začne v ponedeljek, 13. avgusta, z odprtjem kioskov in kiparsko razstavo Evgena Gušti-na po rodu iz Repna, ki pa živi v Brez-nici na Gorenjskem. Otvoritev razstave bo ob 21. uri. Na predvečer praznika, v torek, 14. avgusta, ob 21. uri bo koncert za orgle sopran in kontralt v okviru festivala »Med zvoki krajev«, nastopili bodo Roberto Loreggian orgle, Carola Freddi sopran in Elena Biscuo-la kontralt. Koncert je pod pokroviteljstvom Občine Repentabor. Sam praznik Marije Vnebovzete, v sredo, 15. avgusta, je posvečen izključno verskim pobožnostim. Preko dneva sta dva osrednja romarska shoda, zjutraj bo 10. uri bo slovesnost vodil tržaški škof Ev-gen Ravignani, popoldanski shod bo ob 17. uri ob somaševanju domačih duhovnikov. Sledile bodo pete litanije in ob 19. uri pritrkavanje. Ta dan bo prilika tudi za sprejem zakramenta sprave. V četrtek, 16. avgusta, bo praznovanje sveta Roka, svete maše ob 10. uri zjutraj in ob 19. uri, ob 20.30 bo koncert nabrežinske godbe na pihala. Vse štiri dni so odprti kioski z kraškimi dobrotami, prav tako tudi kiparska razstava.
H Mali oglasi
PRODAM ČRNO GROZDJE na
trti. Tel. 3397734216 od 11. do 12. ure.
AGRITURIZEM GRGIČ Padriče 193, je odprt v petkih, sobotah in nedeljah, od 10. do 23. ure. Nudi domač prigrizek in tople jedi. Tel. 040-226445. Toplo vabljeni!
GOSPA nudi oskrbo starejšim osebam. Tel. na št. 328-3617053.
IMATE PROBLEME z likanjem ali oskrbo starejše osebe? Kličite gospo z dolgoletnimi izkušnjami na tel. št. 3288161372.
IŠČEM KNJIGE za tretji razred trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois. Tel. ob večernih urah na št. 334-1914073.
IŠČEMO vestno hišno pomočnico z vozniškim dovoljenjem. Klicati na št. 3394713040.
IŠČEMO V NAJEM oljčni nasad in vinograd. Tel. št. 340-5990529.
KUPIM KNJIGE za prvi razred srednje šole na Proseku. Tel. 349-0934409.
ODDAJAM v najem, v Ul. Manzoni, 90 kv.m veliko neopremljeno dvosobno stanovanje s kuhinjo, sprejemnico z balkonom, shrambo in kletjo. Centralizirano ogrevanje. Tel. na št.: 346-8246674.
PRODAM nove gume za avto, Michelin 205/55 R16 in novo rezervno gumo. Tel. 334-9580949.
PRODAM KNJIGE za vse razrede jezikovne smeri liceja F. Prešerna. Tel. št 333-6186640.
PRODAM 4000 kvm nezazidljivega zemljišča, med Opčinami in Repnom, dostop z avtom. Cena 27.500 evrov. Tel. 347-6145807.
PRODAM obdelan motor za stari fiat 500 F/L s povečanim številom kubikov in stopnjo kompresije. Malo prevoženih kilometrov, po ugodni ceni. Tel. na št. 040-228382 ali 338-7220353.
PRODAM olje Avgusta Černigoja. Informacije na tel. št. 347-6145807.
SI SE ODLOČIL za klasični licej? Grške, latinske vadnice in še kaj oddam. Tel. na št. 040-228382 ali 338-7220353.
[H Osmice
DOLJAK MARČELO IN ERVIN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni!
KMEČKI TURIZEM z domačim prigrizkom je odprla Irena Briščak v Briščah. Tel. 040-220524.
NA KONTOVELU KAMENCE so odprli osmico Danilo, Darjo in Andrej.
OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon.
OSMICO so odprli pri Jurčevih v Cero-vljah.
OSMICO so odprli pri Terčovovih v Ma-vhinjah, št. 42. Toplo vabljeni. Tel. št 040-299450.
OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonja v Medji vasi št. 10. Tel. št. 040-208987.
OSMICO ima odprto Stubelj v Šempola-ju.
OSMICO sta odprla v Gabrovcu, št. 27, Igor in Roberta. Odprta bo do 5. avgusta.
V	KRIŽU PRI BELJANOVIH so odprli osmico.
V	SALEŽU n'puljih sta odprla osmico Just in Bojana. Vabljeni!
Prispevki
V	spomin na dragega Borisa Laurico darujejo kolegi Mitje in Kristine pri podjetjih Edilcem S.r.l, Beton Est S.r.l in Strade S.r.l 335,00 evrov za AŠD Breg.
V	spomin na Vilija Chermaza daruje Boris Rapotec 50,00 evrov za AŠD Breg.
V	spomin na Borisa Laurico daruje Boris Rapotec 50,00 evrov za AŠD Breg.
Namesto cvetja na grob Dušana Žerja-la darujeta Elvira in Sabina 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob tete Paole daruje družina Doljak (št. 12) 20,00 evrov za MoPZ Rdeča Zvezda.
V	spomin na prijatelja Borisa Laurico darujeta Učo Jurkič in Vojko Miot 60,00 evrov za ŠD Breg.
V	spomin na Milka Kariša daruje Anica Daneu 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Milka Kariša darujeta Laura in Ladi Gombač 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na nepozabno Drago Cahari-ja vd. Malabotti darujeta Vera in Zdrav-ko Caharija 50,00 evrov za nabrežinsko cerkev in 50,00 evrov za društvo Igo Gruden.
Ob boleči izgubi dragega Aleksandra izrekamo globoko sožalje družini
družina Bogatec: Bruno, Sonja, Lorenzo in Arianna
Družini Bogatec izrekamo občuteno sožalje
Ljuba, Marino, Jadranka in Devan z družinama
Dragi Michael, v tem težkem trenutku smo s tabo in s tvojimi najdražjimi
Rok in Urška z družinama Čebron in Kostnapfel
Ob izgubi dragega brata Aleksandra izrekajo občuteno sožalje Igorju in staršema
Franco, Raffaella, Zmago, Miranda, Elvi in Walter
Ob izgubi dragega sina in brata Aleksa Bogatca izrekamo sožalje mami, očetu in bratu Igorju z družino
Prijatelj David Pizziga z družino in starši
^ Nenadoma nas je zapustil
Aleksander Bogatec Bogo
Z neizmerno žalostjo naznanjajo vest
mama, oče, brat Igor z družino in ljubljena Stefania
Za zadnji pozdrav bo pokojnik ležal danes, 4. avgusta na pokopališču v Se-sljanu od 11. ure dalje, ob 12.30 bo sv. maša in pogrebni obred. Namesto cvetja darujte za združenji ASSOCIAZIONE LUCA ONLUS poštni t/rn 10847499 in JK ČUPA.
Sesljan, 4. avgusta 2007
Pogrebno podjetje Alabarda Opčine
Ciao, dragi stric Sander!
Michael, Maja in mala Monika
Žalovanju se pridružujejo
Anica, Alenka, Renzo, Laura in Aleks
Sander, ostal nam boš v trajnem spominu
družina Škerk: Cvetko z Majdo, Aleksandra z Davidom in Andrej z Mikelo
Tvoja radost naj bo vsem v zgled in v pogum
Družini Paulina in Ghezzo
Ob nenadni izgubi ljubljenega Aleksandra izreka mami, očetu, bratu in ostalim sorodnikom občuteno sožalje
ŠKD Cerovlje-Mavhinje
Sergio in Nella
sta vam blizu v tej nepričakovani tragediji, ki vas je tako hudo prizadela.
Ob prerani izgubi Aleksandra Bogatca izreka svojcem iskreno sožalje
družina Švara
Čau Bogo!
Tvoja ekipa
Dragi Igor, sočustvujemo ob tragični izgubi brata Aleksandra in izrekamo iskreno sožalje tebi in družini ter svojcem
sodelavci - Mark s.r.l.
Dragi Michael, ob izgubi ljubljenega strica delimo s tabo hudo bolečino
Erik, Jan, Katarina, Lucija, Matija, Vid in Zala
Ob bridki prerani izgubi Aleksandra izrekamo globoko sožalje očetu Da-riotu, mami Marti, bratu Igorju ter vsem ostalim sorodnikom
Paolo in Ester z družino
Ob boleči izgubi dragega člana in prijatelja Aleksandra sočustvuje z družino
Jadralni klub Čupa
Ob boleči izgubi dragega Aleksandra izrekajo družini Bogatec iskreno sožalje
SŠKD Timava in vsi prijatelji iz Medje vasi in Štivana
10
Sobota, 4. avgusta 2007
KULTURA
TOMIZZOV DUH
Zvenenje kamna
Milan Rakovac_
Ki zna ča ce biti od intrade, sve je suho, sve je zgorilo po Istri i Dalmaciji, i ča ce brižan čovik ako ne rodi loza i ulika? Po otoki, ulje je sve! Na jubilej ustanka na otoku Mali Iž, Dinko Lukin povida kako su mladici 25. jula 1942. uzeli ča su mogli ulja ča ga je rekvirirala talijanska vu-oj ska, a uno ča ni su mo gli pro li li su u muore. Govori Dinko: »Tribalo je čuti kako zvo ne kame ni ce kad smo ih s macon razbijali!«
Pretresljiv prizor; grozljivo je mla de ni čem mo ral zve ne ti lom kam ni tih posod za olje, ki so jih iz enega kosa generacije njihovih dedov klesale stoletja!
Jadranske dežele kot Sahara? Zloslutna predvidevanja futurolo-gov, da bodo prenehala deževja in da bo celot na oba la evrop ske ga Sredozemlja v nekaj desetletjih videti kot afriška, sedaj doživlja dramatično generalko: dežja od nikoder, cele pokrajine v požarih, Grčija, Makedonija, Hrvaška, Italija, hiše v plamenih, evakuacije celih naselij, prekinjen promet, umirajo pilo ti gasil skih le tal....
Obilazim masline na mojem dalmatinskom otoku, sada se proc-jenjuje urod; ako do Vele Gospe ne pad ne dob ra kiša, ne ma niš ta od ulja. Ako padne, bit ce oko četvrti-ne uroda. Slabo u svakom slučaju. Maslina je ovdje nekad bila sve, mo-mak se nije mogao oženiti ako ne bi prethod no posa dio dva de set mla di -ca masline. Koja homerska metaforika! Naravno, jer ako nemaš čime nahraniti djecu, nisi ni za ženidbu!
»Diskretna« razlika od ostale naše južnoslavenske brace, kod ko-jih ni si za že nid bu ako ni si spo soban za - vojsku!
Zvo ni i ječi kamen na Oto ku, zvo ni pod udar ci ma sun ca, spa rine i tropske, afričke žege; u Togu 38 stupnjeva Celzija, u Dalmaciji 40. Mladi Afrikanac, traumatiziran (dječja paraliza, distrofija, invalidi-tet druge vrste?!) i beskrajno živo-tan ve selo ma šu ci rukama na ma, nepoznatim ljudima, u oštariji do-bacuje do bar dan-do bar dan-do bardan, a smjerna supruga, Austrijan-ka, smješka nam se kao da opravda-va muževljevu djetinjastu radost, dok njihov lijepi sinčic uživa u sladoledu: evo slike nove Europe, po-mišljam postideno.
Prolije, ipak, nebo poneku kaplju, kažu pet centimetara, ljudi su malo smireniji, i to je dobro, ne-
/
ce masline propasti! Ja pak pensan da nan je ta mladi Afrikan donija daž!..
OK, pretjerujem, kao i obično, zar ne? Sad su druga vremena, ma-slinovo ulje, i po koja riba, nije više zalog golog opstanka, kao što je to bio slučaj zapravo sve do drugog svjetskog rata. Ali svejedno zdvaja-mo, gle daj uci kako se su še i pro pa-daju masline. Zašto? Zato što se očajna tradicija drži noktima za naša bešcutna srca, eto zašto! I koliko god mi, banalni i moderni (pardon, post-post-moderni!) za nju ne marili, ona nam potiho dolazi u snove, i ne da nam mirno spavati, pa sanjamo odbačenu idilu Meditera-na u kojoj smo imali srece biti ro-deni.
U ovom svijetu izgubljenih ilu zija, dok ( opet u me di teran skoj tradiciji, nije ona uvijek prijazna !) s blagim smiješkom nemarne šutnje primamo pozdrav toga čudnog gosta iz Afrike, preko volje mu odgo-varam dobardan-dobardan. Preko volje? Da, jer me valjda stid biti pri-jazan, biti normalan, jer treba samo biti podrugljiv, nadmen, nadmocan. Mo gu sve, do vra ga, pa i ja sam Me -diteranac, najtipičniji - samo što ne mo gu bi ti nad mo can. I zato se sra -mim?
E dopo ghe digo a una bella Triestina; no la se preocupi, signo-ra, 'sta carne xe bonissima, el omo lo va com pra r con la bar ca sua su terra-ferma; soriso de qua, soriso de la - la vita xe bella...
Potle pak nego lipo, fikanažo de natura, cakulan z mladin slovien-skin paron i njihove dvi utročice, i na bot kapin kako je la ko bi ti čovik, ako si čovik. Mla di Slo vien ci su kun ti en ti, ma gari za to ča hi pro pi -o svi ne trataju kako turište...
Malce sem se raznežil, kajne? Poletje, okrutna suša in vročina, odzvanja kamen pod neusmiljenim batom, odme va praz na cis ter na za vo -do, zvoni navček...Ribiča Borisa so njegovi po četrt stoletja s pokopališča v Čikagu prenesli domov...
Nizam te prostodušne zgodbe in z vami na glas preštevam lastne bojazni in upe. Danes brez kritičnega naboja (ki mi ga včasih zamerijo), le z mislijo, da utegnemo izgubi ti vse, res vse, vključ no s Sve tim Pro fitom, če nam ne bo us pelo iz-tr gati pozabi tis to naj bolj še iz na še tradicije, kar nam je še ostalo. Če nam je ostalo...
BENETKE - Gledališki festival v okviru Bienala
Raznovrstna branja Goldonijevih komedij s kakovostnimi uprizoritvami
Enzo Moscato se je odločil za sodobno farso na Goldonija
39. Mednarodni festival gledališča v sklopu beneškega Bienala se je letos poklonil največjemu italijanskemu komedio-grafu ob tristoletnici rojstva z monografskim programom »Goldoni in novo gledališče«. Od 18. do 29. julija so se italijanski, francoski, madžarski, srbski režiserji in ansambli zamislili v opus Carla Goldonija s tradicionalnimi in inovativnimi uprizoritvami izvirnih tekstov in priredb, z obče znanimi mojstrovinami in redkostmi. Vse predstave so bile italijanske ali absolutne praizvedbe. Vzporedno z gledališkim sporedom so poklon dopolnile druge pobude: niz »Goldoni Ciak« je predstavil selekcijo filmov, ki so nastali po življenju in opusu slavnega Benečana, avdioteka RAI pa je dala na razpolago posnetke intervjujev, pričevanj in komedij, ki so jih predvajali na Domu Carla Goldonija v sklopu »Radia-Goldoni«. V sodelovanju z Univerzo Ca Foscari pa je nastal dvanajstdnevni kampus z lekcijami, srečanji in delavnicami, katerih se je udeležilo okrog 1000 študentov iz Evrope, Afrike in Azije.
V zadnjem festivalskem vikendu sta doživeli praizvedbo dve med seboj zelo različni produkciji, ki sta emblematično prikazali raznolikost prijemov, ki jo je festival spodbujal. Neapeljski avtor, igralec in režiser Enzo Moscato je sestavil sodobno far-zo po manj znanem tekstu iz leta 1751, v
katerem je Goldoni postavil na oder odnos francoskega dramatika Moliera do igralke Madeleine Bejart in do njene hčere Armande. »Le doglianze degli attori a maschera« (Tožbe igralcev v maski) je groteskna tožba nad smrtjo Commedie dellArte, ki poudarja izumetničenost gledališke fikcije v rimi pod geslom »V Molieru ni narave«. V družini igralcev se tudi ljubezenska tekma med materjo in hčerjo spremeni v igro, Moliere je snobovski, zdolgočasen (neapeljski) svetovljan, ki ob krvoskrunskem razmerju goji tudi homoseksualno tendenco, služabniki so maske, z vsemi tipičnimi dov-tipi in uporabo različnih italijanskih dialektov, predvsem neapeljskega. Lepa scena Pa-ola Pettija z beneškimi kanali sugerira tudi lesen oder gledališča dellArte, na katerem Moscato (v glavni vlogi Moliera) in igralci njegovega ansambla poustvarjajo po tipičnih kalupih italijanskega baročnega gledališča, a v različici 21. stoletja, kjer glasbeno kuliso sestavljajo uspešnice Rite Pavone ali Peppina di Caprija. Trajanje predstave pa presega meje potrebnega in razširjena dramaturška navada sodobne imitacije Commedie dellArte je že skoraj izčrpala svojo inovativno moč.
Na popolnoma drugačnem področju tradicionalne postavitve klasikov je nastala uprizoritev Goldonijeve mojstrovine »Sior Todero Brontolon« v režiji Giusep-
REVIJA PRIMORSKI RODOLJUB - Šestnajsta številka
Največ poudarka raznim proslavam
Tudi julijska (16.) številka revije Primorski rodoljub sledi svoji že uveljavljeni uredniški vsebinski usmeritvi, v okviruu katere daje količinski poudarek poročilom z raznih proslav, obletnic i.p.
V prvem delu te edicije se je uredništvo dolžnostno spomnilo Franja Batagelja, pokojnega predsednika domoljubne organizacije Tigr, nato pa je posvetilo kar sedem prispevkov nerodni in predvsem za Primorce žaljivi izjavi, katero je izrekel letos 10. februarja ob italijanskem Dnevu spomina na račun "slovanskega ekspanzionizma, barbarstva in krvoločnosti." Nekatere so prispevali posamezniki, druge pa nekatere organizacije
Iz dveh člankov lahko razberemo nesoglasja, do katerih je v zadnem prišlo med ZZB in organizacijo Tigr, ki očitno nimata povsem enakih pogledov na polpreteklo zgodovino primor skih Slo ven cev.
Sledi skoraj ducat poročil o raznih proslavah, obletnicah in drugih slovesnostih.
Nekaj strani je posvečenih 11. občnemu zboru društva Tigr, ki je potekal 17. marca t.l. v Kobaridu in pa prvi seji novega odbora, ki se
je zbral 5. aprila v Sežani, na kateri so sprejeli novo strukturo društvenega delovanja, tajnik Lucijan Pelicon pa je predstavil program druš-tve ne ga de lo vanja v le toš njem le tu. V ta sklop lahko prištejemo tudi podelitev odlikovanj in priznanj društva Tigr.
Uredništvo se je dotaknilo tudi nekaterih vpra šanj, ki so priš la v ospredje v zad njem ob -dobju, kot n.pr. o gradnji velikega zabavišča v Novi Gorici, o slovenskem šolstvu 1945-91, vatikanskih arhivih, o akciji čeških sokolov na Triglavu, evropskem revanšizmu in morda še kaj.
Kot običajno končuje tudi to številko revije rubrika Za branje priporočamo, katero vestno ureja Livij Valenčič s koristnimi vsebinskimi povzetki knjig, ki so izšle v zad njem času.
Tudi ta številka je predvsem koristen pregled vsega, kar je bilo na področju domoljubja storjeno v zadnjem času na Primorskem, nekateri bralci pa bodo verjetno pričakovali več prispevkov z novejšo tematiko, saj je na tem področju gotovo treba še marsikaj postoriti, a kaže da se v da naš njih družbenih raz me rah tega zaveda le malokdo.
Bojan Pavletič
ZTT - Alenka Rebula
Blagor ženskam: knjiga za delo na sebi med počitnicami
Pri Založništvu tržaškega tiska je izšla nova knjiga Alenke Rebula, Blagor ženskam. Med vsakovrstnimi knjigami o samopomoči, ki na desetine prihajajo k nam, pretežno iz ZDA, je to prvi priročnik za samoterapijo izpod peresa slovenske avtorice, knjiga ki pomaga pri skrbi za ohranjanje in krepitev lastnega telesnega in duševnega zdravja.
peja Emilianija. Goldonijev »skopuh« je zaživel v neoporečni, mojstrsko kalibrirani kreaciji Giulia Bosettija. Zvestoba izvirniku, avtorjevo iskanje »naravnega« v situacijah in izražanju, sta vodila člane ansambla v izvrstno, popolnoma sproščeno igranje, ki je znalo ovrednotiti verjetnost prizorov in komične aspekte zgodbe. Čemeren in avtoritaren gospodar Todero, ki hoče ukazovati članom družine vseh generacij na podlagi lastne, denarne koristi je kraljeval tudi na sceni Nicole Rubertellija, ki mu je zgradil trdnjavo sredi dnevne sobe. Okrog njegovega, neoskrunljivega lika se gibljejo figure spretne in temperamentne snahe (odlična Nora Fuser), nezmožnega sina(komičen Francesco Migliaccio), vdove Fortunate (Marina Bonfigli) in drugih oseb, katerim so vsi člani ansambla produkcije gledališča Fondamenta Nuove dali veliko duška s prepričljivim obvladanjem beneškega narečja. Živo podajanje je z neusahljivo sporočilnostjo klasika prevzelo publiko, ki je večkrat prekinila dogajanje s ploskanjem.
Podelitev nagrad je potekala v soboto ob prisotnosti predsednika Bienala Davida Croffa. Zlati lev za kariero so podelili ustanoviteljici znamenitega Theatre du Soleil Ariane Mnouchkine. Nagrado za najboljšo adaptacijo je prejel Tiziano Scarpa za tekst Zadnja hiša po Goldonijevi La casa nova. Novo nagrado Zlati lev za bodočnost pa so podelili italijanskemu projektu L'École des Maîtres, ki ga vodi Franco Qu-adri in je bil letos na programu festivala s koprodukcijo videmskega CSS »Pericle« v režiji Antonia Latelle,
V sklopu šestnajstih novih uprizoritev festivala so izstopale komedija »Prebrisana vdova« v režiji Line Wertmuller, »Družina starinarja« v režiji Lluisa Pasquala s scenami Ezia Frigeria in kostumi France Squarciapino, adaptacija Jovana Cirilova komedije »Sluga dveh gospodov« v kakovostni produkciji Bitef-a, ki je gostovala tudi na letošnjem Mittelfestu, tekst po motivih Goldonija sedemindvajsetletne Letiz-ie Russo, nove protagonistke italijanske dramatike, »Učenka« v izvedbi Pamele Villo-resi, Fassbinderjeva mladostna adaptacija komedije »La bottega del caffe«, mednarodni triptih »Goldoni Terminus« s teksti Edoarda Erbe, Tene Štivičic in Ruia Zinka, do Strehlerjevega teksta »Mémoires«, francoskega poklona ob 60.letnici gledališča Piccolo Teatro di Milano v režiji Giorgia Ferrare. Izjava ljubezni do gledališča v znamenju Carla Goldonija, ki je po besedah Strehlerja živel »iz gledališča, v gledališču in za gledališče«, je na pomenljiv način sklenila festival, ki bo ostal zapisan v zgodovini Bienala kot počastitev priložnosti, ki jo umetniški vodja festivala Maurizio Scapar-ro definira »naključje, zgodovinski trenutek in volja, ki so združili besede Benetke-Goldoni-Festival«.
Rossana Paliaga
/
SVET
Sobota, 4. avgusta 2007
1 1
SLOVENIJA - HRVAŠKA - Odgovor zunanjega ministra Rupla
Sodišče v Hamburgu ni primerno za arbitražo
Za premostitev vprašanja bo Slovenija predlagala intenzivne pogovore še ta mesec
KAJ STA IN KAKO DELUJETA
Sodišče OVSE in sodišče v Hamburgu
LJUBLJANA - Mednarodno sodišče za pomorsko pravo v Hamburgu, ki gaje Hrvaška predlagala Sloveniji za rešitev vprašanja samo meje na morju, deluje od leta 1996 kot specializirano sodišče za spore, ki izhajajo iz Konvencije ZN o mednarodnem pomorskem pravu.
Sodišče Ovse za poravnavo in arbitražo, ki ga je v predlogu za rešitev odprtih vprašanj za celotno mejo predlagala Slovenija, pa je leto dni mlajše in je ustanovljeno za mirno reševanja sporov med članicami Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.Sodišče v Hamburgu, kot piše na njegovi spletni strani, je neodvisno sodno telo, ki je doslej v obravnavo prejelo 13 primerov. Nanj se lahko obrnejo pogodbenice konvencije, ki so 154 držav in Evropska unija. Odločitve sodišča so končne in zavezujoče, nanje pa se ni mogoče pritožiti, vendar sodišče nima mehanizmov za dosego njihovega izpolnjevanja.
Po besedah slovenskega strokovnjaka za pomorsko pravo in poslanca SD Marka Pavlihe je pomanjkljivost sodišča ta, da na področju mejnih sporov »praktično nima izkušenj« in daje namenjeno samo sporom na morju.
Sodišče ima 21 sodnikov z devetletnim mandatom, trenutno pa mu predseduje Nemec Ruediger Wolfrum, ki se mu bo mandat iztekel konec septembra 2008. Sodnike s tajnim glasovanjem izvolijo države pogodbenice konvencije, katere lahko predlagajo največ dva kandidata, sodniki pa nato lahko z dvotretjinsko večino izvolijo le po enega sodnika iz ene države.
Konvencija ZN o mednarodnem pomorskem pravu, na podlagi katere je bilo sodišče ustanovljeno leta 1996, je bila odprta za podpis 10. decembra 1982. V veljavnost je stopila 16. novembra 1994, daje pa pravni okvir za urejanje morskega prostora, njegove uporabe in virov.
Sodišče Ovse za poravnavo in arbitražo, ki gaje predlagala Slovenija, je bilo ustanovljeno leta 1995 z namenom mirnega reševanja sporov med članicami Ovse, ki so pogodbenice Konvencije o poravnavi in arbitraži v okviru Ovse. Konvencija je stopila v veljavo 5. decembra 1994, doslej pa jo je ratificiralo 33 članic.
Sodišče s sedežem v Ženevi ni stalni organ, ampak se ustanovi »ad hoc«, v kolikor je nanj naslovljena prošnja za rešitev spora. Kot piše na
spletni strani slovenskega zunanjega ministrstva, komisija za poravnavo namreč v začetni fazi postopka posluša primer in pripravi poročilo; nakar imata stranki na voljo 30 dni časa, da zaključke komisije sprejmeta. Če jih ne sprejmeta in se strinjata, da bosta vprašanje dale na arbitražo, poročilo predajo v razsojanje ad hoc arbitražnemu sodišču, katerega odločitev je zavezujoča.
Člani sodišča so priznani strokovnjaki mednarodnega prava, ki jih imenujejo pogodbenice omenjene konvencije. Doslej na sodišče ni bil naslovljen še noben primer. Predsednika sodišča je od leta 1995 francoski pravnik Robert Badinter, ki je v začetku 90. let prejšnjega stoletja vodil arbitražno komisijo, ki je v mnenju januarja 1992 ocenila, da so meje nekdanjih jugoslovanskih republik meje novonastalih držav na območju nekdanje Jugoslavije.
Med mednarodnimi institucijami, ki bi bile primerne za vprašanje meje, sta obe strani pred slovenskim predlogom za sodišče Ovse omenjali tudi Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ). To je najvišje sodno telo ZN, ki ima pomembno vlogo pri reševanju sporov med državami in je sprejelo že več sodb o kopenskih in morskih mejah. Njegova pomanjkljivost pa bi bila lahko ta, da razsoja zelo dolgo (v tožbi BiH proti Srbiji zaradi genocida med vojno je razsodilo po 14 letih), po poslovniku pa obstaja tudi možnost intervencij tretjih držav.
Sodišče je nastalo z Ustanovno listino ZN, delovati pa je začelo leta 1946. Stranke sodišča so avtomatično vse države članice ZN, ki so tudi edine, ki lahko vložijo zahtevo za obravnavo spora. Sodbe so dokončne in se nanje ne da pritožiti. Če ena od vpletenih držav ne uresničuje sodbe, lahko druga stran primer preda Varnostnemu svetu ZN. Sodišče ima 15 neodvisnih sodnikov, kijih GS ZN in VS ZN izvolita za devetletni mandat.
Slovenija in Hrvaška sta po sedmih letih pogajanj sicer že uskladili skoraj 90 odstotkov mej e, sporna pa j e še vedno meja na morju in v nekaj točkah na kopnem. Da bosta prišli do rešitve, je kazalo leta 2001, ko sta vladi v Ljubljani in Zagrebu parafirali t.i. sporazum o meji Drnovšek-Račan, vendar je Hrvaška nato od njega odstopila in Sloveniji oktobra 2005 načelno predlagala rešitev vprašanja meje s posredovanje tretjega.
PORTOROŽ - Hrvaški predlog za reševanje vprašanja meje med državama na Mednarodnem sodišču za pomorsko pravo v Hamburgu je za Slovenijo nesprejemljiv, je včeraj izjavil zunanji minister Dimitrij Rupel. Na novinarski kon fe ren ci v Por to ro žu je si cer po -udaril, da hrvaški odgovor na slovenski predlog za rešitev odprtih vprašanj med državama omogoča nadaljnje pogovore, zato bo Slovenija predlagala intenzivne pogovore, ki naj bi potekali še ta mesec.Kot je povedal Rupel, se slovenski predlog in hrvaški odgovor ukvarjata s štirimi vprašanji: meja med državama, nekdanja Ljubljanska banka, ribištvo in Nuklearna elektrarna Krško. Hrvaška vlada je po njegovih besedah odgovorila na vse štiri točke, je pa javnost obvestila samo o prvem vprašanju.
Hrvaška vlada je v četrtek v odgovoru na slovenski predlog predlagala, da se glede meje na morju državi obrneta na omenjeno sodišče v Hamburgu in ne na Sodišče Ovse za poravnavo in arbitražo, kot je predlagala Slovenija.
Zu na nji mi nis ter je po tr dil, da je Slovenija hrvaški strani predlagala reševanje vprašanja meje pred sodiščem Ovse, ki je, »tako kot so prvotno predlagali Hrvati«, mednarodno pravosodno telo. To sodišče po Ruplovih besedah omogoča celovito rešitev. »Njegov predsednik Robert Badinter in sodišče, katerega člani so tako Slovenci kot Hr-
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel med včerajšnjo tiskovno konferenco
bobo
vati, sta verodostojna naslova,« je menil. Dejstvo, da je tudi sam član tega sodišča, po njegovem ne igra nobene vloge.
Badinter je po Ruplovem mnenju tis ta ose ba, ki je pred 16 le ti omo go či -la mednarodno priznanje Slovenije in Hrvaške, in obe državi sta se ves čas sklicevali nanj. Glede na to, da je Hrvaška prvotno želela reševati vprašanje meje pred mednarodnim pravosodnim telesom, ji je Slovenija s sodiščem Ovse »poskušala priti naproti in ji poskušala ugoditi«, je dejal Rupel. »Če se dogovorimo za arbitražo o meji, bi ta morala presojati vse točke, kjer ni soglasja, tudi na kopnem,« je še poudaril in do dal, da je eden od ele men tov do lo ča -nja mej e na morj u tudi mej a na kopnem, zaradi česar teh dveh vprašanj ni mogoče ločiti.
Rupel je ponovil, da Slovenija ne zavlačuje reševanja odprtih vprašanj in je pripravljena na pogovore, o tem, kakšen bo izid pogajanj oz. arbitraže, če bo do nje prišlo, pa ni želel ugibati.
Rupel je še napovedal, da bodo hrvaški odgovor pred obravnavo na vladi preučili na zunanjem ministrstvu skupaj z različnimi strokovnjaki za mednarodno pravo, predsednik vlade Janez Janša pa se bo posvetoval s predsedniki parlamentarnih strank. Dogovori o teh sestankih po Ruplovih zagotovilih že potekajo. (STA)
Iran ni zaskrbljen zaradi orožarskega posla ZDA
TEHERAN - Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je poudaril, da Iran ni zaskrbljen zaradi več milijonov dolarjev vrednega orožarskega posla med
ZDA in ameriškimi arabskimi zaveznicami na Bližnjem vzhodu, je danes poročala iranska tiskovna agencija Isna. »Nismo zaskrbljeni zaradi načrta, čeprav je najpomembnejši ameriški cilj zasejati spor med med našimi brati in uveljaviti svojo politiko v regiji,« je v Teheranu alžirskim novinarjem pred odhodom v Alžirijo povedal Ahmadinedžad.
Monsun: število žrtev naraslo na 1300
NEW DELHI - Število smrtnih žrtev, ki jih je zahtevalo tokratno monsunsko obdobje na severu Indije, v Nepalu in Bangladešu, se je še povečalo. Samo v Indiji je umrlo več kot tisoč ljudi, v Bangladešu več kot 190, v Nepalu pa se število umrlih približuje 90. Zaradi močnega deževja so strehe nad glavo izgubili milijoni ljudi.
EU bo Libanonu namenila novo pomoč
BRUSELJ - Evropska komisija je sporočila, da bo palestinskemu begunskemu taborišču Nahr al Bared v Libanonu namenila novo pomoč v višini štirih milijonov evrov. Taborišču je skoraj pol milijona evrov namenila že konec maja letos zaradi spopadov med libanonsko vojsko in skrajno palestinsko skupino Fatah al Islam v libanonskem mestu Tripoli in bližnjem taborišču Nahr al Bared. Evropski komisar za razvoj in človekoljubno pomoč Louis Michel je izrazil upanje, da se bo nasilje kmalu končalo.
EU pozdravlja razplet spora o dobavi plina Belorusiji
BRUSELJ - Evropska komisija je danes v Bruslju sporočila, da po pogovorih z ruskim energetskim gigantom Gazpromom in beloruskimi oblastmi ocenjuje, da je spor glede dobave plina končan. »Pozdravljamo prijateljsko rešitev spora in zato ne vidimo več potrebe, da bi prihodnji teden sklicali izredni sestanek koordinacijske skupine za plin,« je povedal tiskovni predstavnik komisije Martin Sel-mayr. V tem trenutku je zadeva za nas rešena, je Selmayr odgovoril na namigovanja, da spor še zdaleč ni rešen. Kot je povedal, se bo omenjena koordinacijska skupina za plin, ki združuje pa predstavnike držav članic EU, industrije in potrošnikov, sestala »enkrat jeseni« na rednem srečanju.
BEOGRAD - Poslanica članom kontaktne skupine za Kosovo
Izhodišča srbske vlade za pogajanja o statusu Kosova
BEOGRAD - Srbska vlada je članicam kontaktne skupine za Kosovo poslala seznam predlaganih pravil za pogajanja o prihodnjem statusu Kosova, vendar podrobnosti pisma niso znane, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina Srbija sicer zahteva, da so pogovori odkriti, časovno neomejeni in da lahko do končne odločitve o Kosovu pride le v okviru Varnostnega sveta Združenih narodov.Beograd je veleposlanikom ZDA, Velike Britanije, Rusije, Nemčije, Francije in Italije poslal predlog pravil za pogajanja o prihodnjem statusu Kosova, potem ko je po neuspešnem reševanju vprašanja prihodnjega statusa Kosova v VS ZN ta to vprašanje predal nazaj kontaktni skupini.
Ta se je nato odločila, da pripravo vnovičnih pogajanj med srbsko in kosovsko stranjo poveri ožji ekipi, sestavljeni iz predstavnikov ZDA, Rusije in EU.
Srbski zunanji minister Vuk Jeremič je sicer v sredinem pogovoru za britansko televizijo BBC dejal, da se je Srbija pripravljena odpovedati določenim suverenim pravicam glede Kosova, da bi tako lahko do-
segli kompromis o prihodnjem statusu te pokrajine. Po Jeremičevih besedah je Beograd pripravljen dati Prištini »najširšo možno avtonomijo na svetu«.
Ob tem je dodal, da bi se morala albanska večina v pokrajini tudi odpovedati nekaterim zahtevam po neodvisnosti.
Srbski minister za Kosovo Slobodan Samardžič pa je medtem v zadnjih dneh od zahodnih držav prejel predloge o konfederaciji Srbije in Kosova, s čimer naj bi rešili vprašanje prihodnjega statusa Kosova. Samardžič je predlog označil kot poluradno ponudbo nekaterih zahodnih krogov, ki je za Beograd popolnoma nesprejemljiva, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Samardžič je poudaril, da se Beograd o omenjenem predlogu Zahoda ne bo pogovarjal zaradi več razlogov. Pojasnil je, da je konfederacija zveza držav, Kosovo pa je po njegovih besedah del Srbije, ki bi imel po srbskem predlogu široko avtonomijo.
Dodal je, daje bil načrt izoblikovan po analogiji z načrtom o konfederaciji med Srbijo in Črno goro ter kasnejšo referendumsko osamosvojitvijo Črne gore. »Iz iste re-
torike se je razvil ta predlog, v skladu s katerim bi se Kosovo po treh letih mirno ločilo na osnovi referenduma. Kosovo nima pravice do referenduma o osamosvojitvi po nobenem zakonu - ne notranjem, ne mednarodnem in na koncu ne po mnenju komisije Roberta Badinterja, v skladu s katerim je prišlo do razpada nekdanje Jugoslavije,« je poudaril Samardžič.
Kot je še dodal Samardžič, Kosovo ni nikoli imelo statusa federalne enote, ki so imele po mnenju Badinterjeve komisije pravico do državnosti, in je zato ostalo v okviru Srbije. Po njegovem mnenju seje potrebno o prihodnjem statusu Kosova pogajati iz tega izhodišča, tako da do konfederacije ne more priti.
Po poročanju AP je Samardžič za včerajšnjo izdajo časnika Danas povedal, daje Beograd pripravljen Kosovu podeliti nekatere pravice na področju zunanje politike, kot je ločeno članstvo v Mednarodnem denarnem skladu ali Svetovni banki. Kosovski Albanci se na ponudbo še niso odzvali, doslej pa so vse tovrstne predloge zavrnili. (STA)
2 2 Nedelja, 72. avgusta 2007
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
TRŽIČ - Včeraj opoldne se je pripetila nesreča v hali podjetja AlpiLegno
22-letni delavec si je hudo poškodoval levo roko
S helikopterjem službe 118 so ga prepeljali v pordenonsko bolnišnico
V Tržiču je včeraj prišlo do hude delovne nesreče. V hali podjetja AlpiLegno, ki se ukvarja z mletjem lesa, se je namreč poškodoval 22-letni Renzo Guidolin. Zgleda, da je mladi delavec izgubil ravnotežje in med padcem z ramo udaril v jekleno rezilo. Pri tem se je hudo ranil v prsni koš in si sko raj po pol no ma am pu ti ral le -vo roko. S helikopterjem so ga prepeljali v pordenonsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje v oddelku za intenzivno nego s pridržano progno-zo.
Mladi delavec po rodu iz kraja Castelfranco Veneto in z bivališčem v Tren tu se je po ne sre čil ne kaj mi nut po dvanajsti uri. Po vsej verjetnosti je pa del na naz ob če no re zi lo, med tem ko je obdeloval kos lesa. Kljub globoki ra ni mu je us pe lo se zvle či do ura -da pred halo, kjer ga je zagledal sodelavec in mu nemudoma nudil pomoč. Najprej je s krpo skušal zaustaviti močno krvavitev, nato pa je ponesrečenca posedel v avto in zdrvel proti bolnišnici. »Zagledal sem ga vsega krvavega, ki me je prosil za pomoč. Ni ti za tre nu tek se ni sem obo -tavljal in ga takoj odpeljal v bolnišnico,« je povedal šokirani sodelavec, ki je s solzami v očeh spremljal odhod helikopterja izpred bolnišnice San Polo. Osebje oddelka prve pomoči nad njegovim početjem ni bilo navdušeno, saj so člani službe 118 poudarili, da je treba vedno čakati na prihod reševalcev na kraju nesreče. Ne glede na to je zdravniško osebje nudilo ponesrečencu prvo pomoč v tržiš ki bol niš ni ci, ker je bi lo nje go vo stanje pre cej kri tič no, pa so ta koj kli -cali helikopter službe 118. Poškodovanega delavca so prepeljali v Porde-non, kjer so spe ci a li zi ra ni v re kon -struktivni kirurgiji. Ne glede na to pa po prvih podatkih zgleda, da bo mlade nič ob ud, saj je bi la po škod ba iz -red no hu da.
Halo podjetja AlpiLegno, ki se nahaja v bližini pristanišča, so si takoj po dogodku ogledali policisti tr-žiškega komisariata. S preiskavo bodo skušali razčistiti, kako se je mladi delavec ranil, sploh pa ugotoviti, kate ri so vzro ki ne sre če.
Ponesrečenca so s helikopterjem prepeljali v pordenonsko bolnišnico
altran
NOVA GORICA
Heroina ni uspel prodati
Kriminalisti so v sredo okoli 13. ure zaradi posesti mamil v Novi Gorici odvzeli prostost 28-letnemu domačinu. Kriminalisti so opazili, da se je v bližini avtobusne postaje zadrževal 28-letnik, ki je v rokah držal manjšo vrečko in se pogovarjal z dvema osebama. Ker j e moški poznan kot oseba, ki se ukvarja s preprodajo prepovedanih drogo, so kriminalisti posumili, da poskuša prodati prepovedano drogo, so se mu približali. Ko je 28-letnik opazil kriminaliste, je spravil vrečko v žep in začel bežati. Kriminalisti so ga večkrat pozvali, naj se ustavi, stekli za njim ter ga kmalu zatem ujeli. Med postopkom so kriminalisti ugotovili, da je 28-letnik med begom v grmovje žive meje odvrgel vrečko z 4,8 grami heroina. Po končanem postopku je bil 28-letnik izpuščen, zoper njega pa bo uveden hitri postopek pri prekrškovnemu organu.
Aretirali pobeglega voznika
Karabinjerji so aretirali 30-letnega A.B. iz Červinjana, ki je v noči iz četrtka na včerajšnji dan v Gradežu s svojim avtomobilom povozil in hudo ranil pešca, nato pa zbežal. Ob aretaciji, do katere je prišlo ob 13. uri, je bil moški v navidezno vinjenem stanju, sicer pa so mu 20. julija odvzeli prostost in ga zaprli v goriško kaznilnico, ker je imel pri sebi manjšo količino heroina. Včeraj je moški nesrečo povzročil ob 3. ponoči pred staro gradeško plažo. S svojim avtomobilom se je odpravljal iz parkirišča, vendar je pritisnil na plin tako močno, da je vozilo zdrvelo na cestišče in podrlo mimoidočega 19-letnega Tržičana. Namesto da bi nudil pomoč ponesrečencu, ki ga je zatem osebje službe 118 prepeljalo v katinarsko bolnišnico v hudem zdravstvenem stanju, je A.B. zbežal in z avtomobilom trčil v več vozil, ki so bila parkirana ob robu cestišča. Zatem je svoj avtomobil parkiral ter se med begom lotil drugih vozil s pestmi in z brcami.
Na plaži je ležal v nezavesti
Osebje reševalne službe Sogit je včeraj ob 7. uri na gradeški plaži nudilo pomoč 24-letnemu domačinu Giacomo Cor-battu, ki je ležal v nezavesti. S pridržano prognozo so ga nato sprejeli na zdravljenje v tržiški bolnišnici, sicer pa zgleda, da je mladenič med ponočnim praznikom na plaži poleg alkohola zaužil kako prepovedno drogo.
TRŽIČ
Na terasi je gojila »travo«
Na terasi svojega stanovanja v središču Tržiča je gojila »travo«, ki je očitno kar dobro uspevala, saj so iz treh semen zrastle en meter in pol visoke rastline. Njen nezakoniti nasad mari-huane pa so policisti zasegli, njo - 34-letno L.G. - pa prijavili sodnim oblastem. Ob prihodu sil javnega reda seje ženska, rojena in s stalnim bivališčem v Tržiču, zagovarjala, da so semena naključno padla v vaze, nato pa so iz njih pognale rastline, ne da bi se zanje kaj dosti zanimala. Razlaga ni prepričala agentov, ki so zatem preiskali notranjost stanovanja. V enemu izmed predalov kuhinje so našli še dvesto semen indijske konoplje, s katerimi bi ženska lahko posadila pravi nasad. Policisti tržiškega komisariata so semena in rastline zasegli, L.G. pa prijavili zaradi posesti nedovoljenih opojnih substanc, namenjenih preprodaji
ŠTEVERJAN - Zadružna banka iz Manzana
Odprtje podružnice pomemben izziv
Corsi in Cleri med rezom traku
bumbaca
LETOŠNJE STOTICE - Sara Cocetta (Znanstveno-tehnološki licej Simon Gregorčič)
Rada pomaga sočloveku
V prostem času je prostovoljka pri Zelenem križu - Pripravlja se na sprejemni izpit za študij medicine na Videmski univerzi
Poleg Marte Lombardi s klasičnega lice-ja Primož Trubar si je med letošnjimi goriškimi maturanti najvišjo oceno prislužila dijakinja znanstveno-tehnološkega liceja Simon Gregro-čič Sara Cocetta, doma iz Sovodenj, s katero smo se pogovorili po vrnitvi z maturantskega izleta.
Z letošnjim šolskim letom je vstopil v veljavo nov sistem državnega izpita. Kako si ga doživela?
Na splošno smo bili pred pričetkom izpita vsi nekoliko vznemirjeni; skušali smo kar se da poizvedovati, kdo bodo zunanji komisarji in kaj bodo od nas zahtevali. Nekaj smo o pisnem delu izpita sicer že vedeli, saj smo med šolskim letom pisali številne simulacijske naloge. Zahvaliti se moram tudi profesorjem, ki so nam bili vedno ob strani in nam svetovali učinkovite strategije reševanja in razvijanja pisnih nalog.
Sta te pričakovanje in nastop pred komisijo bremenila in koliko časa si posvetila učenju v mesecih pred končno preizkušnjo?
Dobro sem pisala vse tri pisne naloge, kar me je pred ustnim izpitom precej pomirilo. Predhodno pričakovanje pa je bilo vseeno dolgo.
Na predvečer ustnega izpita so me obiskale sošolke, ki so preizkušnjo že opravile. Reči moram, da sem jim v tistih trenutkih zelo zavidala. V zadnjih mesecih sem precej študirala, nisem se pa odrekla zabavi in pohajanju s prijatelji. Sem pač mnenja, da če skozi celo šolsko leto dobro in intenzivno delaš, je povzemanje vsebin pred izpitom čisto dovolj. Iz lastne izkušnje tudi sama svetujem bodočim maturantom, naj sistematično delajo med šolskim letom.
Komisiji si predstavila referat z naslovom »Vpliv industrializacije na Goriškem«; zakaj si izbrala ravno to temo?
Pod drobnogled sem postavila nekdanjo tekstilno tovarno v Podgori. Skušala sem analizirati njen vpliv na družbeno tkivo iz ekološkega, urbanističnega in zgodovinskega zornega kota. S številnimi anketami in intervjuji, ki sem jih opravila z danes upokojenimi delavci bivšega tekstilnega obrata, sem med drugim lahko ugotovila, da je redni mesečni dohodek prinesel družbene spremembe, ki so predvsem ženskam omogočile večjo mero neodvisnosti. Pomemben je bil doprinos italijanskih lastnikov tovarne pri vlaganju denarja za izgradnjo južne železniške postaje. Navezala sem se tudi

na roman »Vila ob jezeru«, v katerem pisatelj Boris Pahor opisuje delavni vsakdan ljudi zaposlenih v velikih tekstilnih tovarnah severne Italije.
Je bila najvišja ocena pričakovana?
Nisem obsedena od predhodnega izračunavanja povprečne vrednosti ocen. Iskreno povedano pa lahko priznam, da sem v visoko oceno upala.
Bi izbiro znanstveno-tehnološkega li-ceja ponovila?
Res je, potrjujem, da je bila moja izbira izpred petih let pravilna. Bogat predmetnik, ki ga šola ponuja, daje dijaku primerno podlago
za znanstveno kritični pogled na svet in hkrati ustrezno pripravo za nadaljnji univerzitetni študij.
Kako preživljaš svoj prosti čas?
Lansko letu sem v sklopu nabiranja maturantskih kreditov in novih izkušenj opravila tečaj prve pomoči pri goriškem Zelenem križu, tako da sedaj sodelujem kot prostovoljni član ekipe v rešilnem avtomobilu. To mi je izredno všeč, odgovarja mojemu značaju, saj se dobro počutim med ljudmi in rada drugim pomagam. Občasno se udeležujem lepotnih razstav psov. Sama skrbim za 45 kg težko čistokrvno psico bernskega planšarja, s katero večkrat tekmujem predvsem po Slovenji.
Kako boš izkoristila preostanek poletja?
Po krajšem vikendu v Lignanu bom v prihodnjih poletnih dneh odpotovala v Ancono, kjer se bom udeležila splošnih vsedržavnih vaj v dobri družbi sodelavcev Zelenega križa in civilne zaščite. Nato bom misli usmerila spet v študij, septembra me namreč čaka selekcijski izpit za vstop na fakulteto za medicino Videm-ske univerze.
Vanja Sossou
»Odprtje podružnice v Števerjanu je izziv. Naša prisotnost ni le trenutna poteza, saj nameravamo z vašo pomočjo ostati v briški občini tudi v prihodnosti.« Tako je občinstvo, ki se je včeraj udeležilo uradnega odprtja podružnice Zadružne banke iz Manzana na Bukovju, nagovoril njen generalni direktor Dino Cozzi. Prvo bančno okence občine Števerjan deluje sicer že od aprila, včeraj pa so predstavniki zavoda, krajevni upravitelji in deželni svetnik Franco Brussa želeli ovrednotiti njegovo delovanje še s krajšo svečanostjo.
»To je zgodovinski dogodek za Števerjan, saj je prisotnost banke v naši občini novost. Čestitam vodstvu banke, ki je prvo sprejelo ta izziv. Okence je na razpolago vsem nam, zato upam, da ga bodo občani izkoristili,« je povedal župan Had-rijan Corsi po blagoslovu župnika Antona Lazarja. Predsednik bančne ustanove Ezio Cleri je zaželel občini in podružnici vzporeden razvoj, Brussa pa je čestital vodstvu banke. »Kot predstavnik dežele sem ponosen tudi na upravitelje, ki znajo izkoristiti pomembne priložnosti,« je povedal svetnik. Prisotne, med katerimi so poleg občanov in uslužbencev zavoda sedeli tudi drugi predstavniki števerjanske uprave in podpredsedik banke Dario Ermacora, je pozdravil še direktor podružnice Roberto Godina, ki skrbi za poslovanje okenca s Sašo Klanjščkom. »Prav se nam je zdelo, da praznujemo po prvih rezultatih. Ti so se v treh mesecih že pokazali, saj smo bili prijazno sprejeti. Veliko nam je do osebnega odnosa in povezave s teritorijem,« je dejal Godina. Banka iz Manzana namerava ob koncu septembra odpreti podružnico v ulici Garibaldi v Gorici. (Ale)
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 4. avgusta 2007
13
GRADEŽ - Manifestacija Lagunamovies
Veter in morje protagonista
Uvod v festival bo jutrišnji glasbeno-literarni večer
Veter in morje sta temi četrte izvedbe filmske manifestacije Lagunamovies, ki poteka v središču Gradeža in gradeški laguni. Letos bo kulturna pobuda, kijo oblikujejo Sergio Naitz-a, Daniela Volpe in Paola Sain ter finančno podpirajo občina Gradež, dežela FJK in Čedajska banka, zaobjemala šest večerov. Startala bo jutri, zaključila pa se bo 17. avgusta. Vsak večer bo poleg številnih kulturnih dogodkov zagotovljena tudi prisotnost uglednih gostov. Festival bo potekal na različnih prizoriščih: predvidene so plovbe po laguni, projekcije v kinodvoranah in prireditve na otokih, zlata nit vseh dogodkov pa bosta veter in morje.
Uvod v festival bo jutrišnji glasbeno-literarni večer z naslovom »Arie d'anima marina«, ki bo potekal na otoku Ravaiarina. Protagonisti bodo kantavtor Mirco Menna, skupina Quattro 20, violončelo, kitare ter, seveda, morje in veter. Za udeležbo je nujna rezervacija (na raz-
polago je 100 sedežev), za katero lahko zainteresirani pokličejo tel. 043182929/82347. V četrtek, 9. avgusta, bo v kinu Cristallo v Gradežu na sporedu projekcija utrinkov filmskih novosti prihodnje sezone Coming soon, v nedeljo, 12. avgusta, pa bo v parku vrtnic v Gradežu na ogled premiera filma »Gente del vento« nemškega režiserja Lutza Gregorja. V torek, 14. avgusta, se bodo na istem prizorišču zavrteli dokumentarci Glorie De Antoni Cartoline dallo schermo. 16. avgusta bo prizorišče festivala otok Ravaiarina, kjer bo na potezi projekcija »Re-litti e misteri«, dan kasneje pa se bo manifestacija zaključila v parku vrtnic s filmom »Racconti dal fondo« in srečanjem s pisateljem in režiserjem Alfredom Vallo. Vse pobude se bodo začele ob 21. uri, vstop pa je prost. Udeleženci večerov na otoku bodo s trajektom startali ob 19. uri s starega pristanišča v Gradežu, vračali pa se bodo med 23. uro in polnočjo. (Ale)
MARINA JULIA - Odredba župana Pizzolitta
Zaradi onesnaženosti je kopanje prepovedano
V kopališču Marina Julia nič več osvežitve
altran
Romoli piše ministru
Goriški župan Ettore Romoli bo danes poslal ministru za pravosodje Cle-menteju Mastelli pismo, s katerim opozarja na nevzdržne življenjske pogoje v goriški kaznilnici. Romoli ugotavlja, da je kaznilnica dotrajana, zato pa bi bilo bolj smotrno jo zapreti kot jo prenoviti. Ob tem župan opozarja, da bi zaprle strukture povzročilo težave sodnim postopkom, osebje pa bi se moralo preseliti drugam. Romoli v nadaljevanju sprašuje, kako namerava vlada rešiti težave in kateri so njeni načrti za goriško kaznilnico.
Prešola v Romjanu
V	Romjanu bo tudi letos pred začetkom šolskega leta potekal tradicionalni tečaj »Prešola«, ki ga prirejajo ronška občina, občinska knjižnica Sandro Pertini, kulturno društvo Jadro in Združenje staršev romjanske osnovne šole. Tečaj, ki bo potekal v šolskih prostorih v ulici Capitello, je namenjen otrokom slovenske osnovne šole iz Romjana in malčkom, ki so zaključili zadnji letnik vrtca. Vpis in informacije na številkah 338-1484929 in 0481411092. Vpisno polo je treba predložiti v občinski knjižnici najkasneje do 14. avgusta.
Minuta razmisleka
V	ponedeljek, 6. avgusta, ob 21. uri bo na skupnem trgu obeh Goric srečanje z naslovom »Minuta razmisleka oz. volja po miru«. Srečanje želi biti spomin in opomin na 6. in 9. avgust 1945, ko sta nad japonskima mestoma Hi-rošima in Nagasaki »zacveteli« prvi atomski bombi. Manifestacijo prirejajo skupnost Arcobaleno iz Gorice, kulturna zadruga Maja, Oder 90 in goriški Kulturni dom. Pokrovitelji pobude so deželno odborništvo za kulturo, goriška občina in pokrajina, Fundacija Goriške hranilnice in SKGZ.
Covacich o svojih delih
Danes ob 18. uri bo na notranjem dvorišču goriške knjigarne LEG (korzo Verdi 67) srečanje s tržaškim pisateljem Maurom Covacichem. O svojih uspešnicah (»Storia di pazzi e di normali«, »Trieste sottosopra«, »Fiona«, »A perdifiato«, itd.) bo avtor razpravljal z goriškim intelektualcem Fabriziom Meroiem.
Pražani v Gradišču
V	okviru niza koncertov dvorne glasbe, ki jih prireja združenje Dramsan, bo danes ob 21. uri v palači Torriani v Gradišču nastopila skupina Karmina iz Prage.
V	Gorici zasegli vagon
Na goriški železniški postaji so včeraj karabinjerji oddelka NOE zasegli vagon, ki je prihajal iz Hrvaške in v katerem je bilo 44 ton železnega odpadnega materiala. V teku je preiskava v zvezi s tihotapljenjem nevarnih odpadkov.
V četrtek je stopila v veljavo odredba tržiškega župana Gianfranca Pizzolitta, ki predvideva prepoved kopanja v kraju Marina Julia. Odločitev je posledica slabih rezultatov analiz morske vode, ki jih je na tistem območju 24. in 30. julija izvedla okoljska agencija ARPA. Analize so pokazale 100 in ponekod tudi 200 krat višjo vrednost fekal-nih bakterij, kot jih predvideva zakon, medtem ko je okoljska agencija še 27. junija ocenila kakovost morske vode na istem območju kot »dobro«.
»Novica je zelo negativna, zaščititi pa je treba občane. Čez nekaj dni so predvidene nove analize, dokler ne bo izboljšav pa ne bomo mogli preklicati prepovedi,« je povedal odbornik za okolje Paolo Frittitta in dodal: »Izvedenci govorijo o učinkih meteoroloških razmer, ne glede na vzroke pa smo morali takoj ukrepati, čeprav smo sedaj na višku turistične sezone.« Zaradi odločitve uprave je sedaj na bojni nogi opozicija, ki zahteva »glavo« odbornika za okolje. »Frittitta je povzročil veliko škode,« je v interpelaciji Pizzolittu napisal občinski svetnik stranke FI Giorgio Pacor in spomnil, da je v preteklosti večkrat pozval upravo k predstavitvi šestmesečnega poročila o onesnaženosti zraku, vode in tal na Tržiškem. »Enostavno šestmesečno poročilo ne bi rešilo situacije, poleg tega pa so podatki na razpolago vsem občinskim svetnikom. Uprava se je odločila, da bo zaposlila okoljskega izvedenca, ki bo preučil podatke in nakazal pot, ki jo je treba ubrati,« je na napade odgovoril Frittitta.
LEVPA - Jutri tradicionalni praznik
Mušje dirke
V jahanju oslov se lahko preiskusijo tudi obiskovalci
Na severo-vzhodnem pobočju Banjške planote, v Levpi, bodo jutri, 5. avgusta, tradicionalne »mušje dirke«. Pravzaprav v Levpi tega dne praznujejo Snežnico oziroma praznik Marije Snežne, ki je zaščit-nica cerkve nad Avčami. Na tekmovalni stezi se bodo preizkusili jahači na trmoglavih oslih, za obiskovalce pa so organizatorji pripravili še družabne igre, razstavo in prodajo domačega peciva, bogat sreče-lov ter zabavo s plesom. Mušje dirke se bodo pričele s predstavitvijo ekip in s po vor ko sta rih vo zov in vpreg ob 15. uri, sledile bodo dru-žab ne igre med eki pa mi, dir ka po -sa mez ni kov in po de li tev na grad. Prireditev bodo popestrili humorist in čarovnik Toni Mežan, domačin Tr bež ni ku Ju šte ter sku pi na Ma li -bu, ki bo nas to pi la ob 20. uri. Pri -re di tev bo po ve zo val To ni Me žan. Or ga ni za tor, šport no kul tur no tu -ristično društvo Levpa, obljublja
veliko dobre volje, smeha in zabave. Obiskovalci se bodo lahko preizkusili v jahanju oslov ali poizkusili kakšno od tradicionalnih jedi kot so kislo mleko, frtalja, žganci in ocvir ki. ( sj)
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MEDEOT-GABBI (PRI MOSTU), ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
U Kino
GORICA
KINEMAX: zaprto. CORSO: zaprto. TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.20 »Harry Potter e l'Ordine del-la Fenice«.
Dvorana 2: 18.00 - 20.15 - 22.15 »The protector«.
Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 » Fearless«.
Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.20 »Le vite degli altri«.
Dvorana 5: 17.50 - 20.15 - 22.10 »Havoc - Fuori controllo«.
H Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so v prostorih pokrajinskega šolskega urada v Gorici objavljene dokončne pokrajinske lestvice učnega osebja.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih su-plenc za učno osebje slovenskih šol vseh vrst in stopenj v ponedeljek, 27. avgusta, ob 9. uri v prostorih DIZ Trubar-Gregorčič. Razpoložljiva mesta bodo objavljena 24 ur prej na oglasni deski omenjene šole ter Pokrajinskega šolskega urada v Gorici.
M Izleti
KRUT prireja skupinsko bivanje v Šmarjeških toplicah in v Dobrni od 26. avgusta do 4. septembra; informacije in vpisovanje na sedežu krožka, korzo Verdi 51 int. v Gorici, tel. 0481-530927.
PD ŠTANDREŽ prireja od 6. do 9. septembra štiridnevni avtobusni izlet v Novi Sad, Beograd in Šumadijo; informacije in vpisovanje na tel. 048120678 (Božo). Ker je potreben potni list, organizatorji izleta pozivajo interesente naj pohitijo s prijavo.
SPDG organizira v nedeljo, 12. avgusta, v okviru Kekčeve poti krožno pot okoli sedla Robon nad Nevej-skim sedlom. Zbirališče ob 8. uri na parkirišču na Nevejskem sedlu. Za interesente bo možen odhod ze v soboto, 11. avgusta, ob 12.30 s parkirišča pri Rdeči hiši in obiskom adre-naliskega parka na Nevejskem sedlu ter prenočitvijo v koči Cai - Rifugio Julia. Informacije: Dino Paulin (333.1581015) in Marko Lutman (0481.882328) v večernih urah.
UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo enodnevni izlet v soboto, 1. septembra, na Goli otok; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 0481-78121) do 15. avgusta.
□ Obvestila
nost pričela ob 8.30 s pripravo pe-tošolcev na vstop v srednjo šolo.
OBČINA DOBERDOB sporoča, da bodo v mesecu avgustu v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo do začetka šolskega leta odprta po poletnem urniku: ob ponedeljkih med 14. in 17. uro in ob sredah med 9. in 12. uro.
OBČINSKA KNJIŽNICA v Doberdobu bo zaprta do 13. avgusta.
V	GALERIJI DRŽAVNE KNJIŽNICE v Gorici bo še danes na ogled prodajna razstava dragocenih grafik, knjig in zemljevidov StampAntica 2007.
ŠAGRA SV. ROKA bo v Podturnu do 16. avgusta; v nedeljo, 5. avgusta, in v četrtek, 16. avgusta, tomboli.
GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da bodo uradi zaprti do 17. avgusta. Od 20. avgusta bo tajništvo odprto od 10. do 12. ure za vpisovanja ter za prijave na poleno delavnico, ki bo potekala v Doberdobu od 27. do 31. avgusta. Informacije na tel. št. 081-531508 od 10. do 12. ure.
0 Prireditve
CENTER GRADINA V DOBERDOBU:
v ponedeljek, 6. avgusta, ob 21. uri film »Saturno contro«.
LEG (LIBRERIA EDITRICE GORIZIA-
NA) vabi na notranje dvorišče knjigarne na korzu Verdi 67 v Gorici na srečanja z naslovom Avtorji in knjige na dvorišču. Danes ob 18. uri bodo predstavili literarno dejavnost tržaškega avtorja Maura Covaci-cha. Z njim se bo pogovarjal univerzitetni profesor Fabrizio Meroi.
V	PALAČI TORRIANI v Gradišču bo drevi ob 21. uri koncert dvorne glasbe skupine Karmina iz Prage.
V	PARKU CORONINI v Gorici bo v sodelovanju z združenjem Intermusi-ca v sredo, 8. avgusta, ob 18. uri koncert z naslovom Glasbe in legende iz Prage; informacije na tel. 0481533485.
Pogrebi
ATER goriške pokrajine obvešča, da bodo uradi na korzu Italia 116 v Gorici zaprti 13. in 14. avgusta.
DRUŽBA se dobi danes ob 13. uri.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v mesecu avgustu društveni sedež na Korzu Verdi 51/int. v Gorici zaprt.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi svoje člane na tradicionalno srečanje Društev upokojencev Primorske, ki bo v soboto, 25. avgusta, pri starem gradu v Vipolžah v Goriških Brdih od 10. ure dalje. Prevoz z lastnimi sredstvi. Obvezna prijava do 20. avgusta na tel. 0481-390688.
FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE obvešča, da bodo uradi zaprti od 9. do 22. avgusta.
MLADINSKI DOM obvešča, da bodo uradi zaprti do petka, 31. avgusta. Informacije lahko dobite na tel. št. 0481-536455 v jutranjih urah. V ponedeljek, 3. septembra, se bo dejav-
DANES V GORICI: 10.00, Mirjam Fur-lan por. Cassani z glavnega pokopališča v cerkev sv. Ane in na glavno pokopališče.
DANES V LOČNIKU: 10.00, Giulio Mi-culin v cerkvi in na pokopališču v Fari.
DANES V ROMJANU: 12.00, Giovanni Fedrigo (iz tržiške bolnišnice ob 11.45) v cerkvi sv. Štefana in na pokopališču v Ronkah.
DANES V TRŽIČU: 11.00, Maria Pes-sot vd. Gambin iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in v Trst za upepelitev.
DANES V ŠEMPETRU OB SOČI: 11.00, Antonio Zanolla (iz tržiške bolnišnice ob 10.40) v cerkvi in v Spi-neo za upepelitev.
Kam po bencin
Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106
FARA
ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA
ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+
TRŽIČ
AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo TAMOIL - Drev. Cosulich 21
ŠKOCJAN
ESSO - Državna cesta 14 (Pie-ris)
KRMIN
TAMOIL - Državna cesta 56 km 21
FOLJAN
IP - Ul. III Armata 58
1 4 Sobota, 4. avgusta 2007
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
FORMULA ENA - Pred jutrišnjo dirko formule ena v Budimpešti
Briatore s Ferrarijem:
Šef Renaulta meni, da je angleško moštvo s tajnimi dokumenti pridobilo veliko prednost
BUDIMPEŠTA - Pred jutrišno VN Madžarske na Hungaroringu v formuli ena so odnosi med Ferrarijem in McLarnom vse bolj napeti. Šef nemško-angleškega moštva Ron Dennis je v četrtek pisno očital Ferrariju, da namerno podpihuje škandal, v katerega je vpleten bivši Ferrarijev mehanik Stepney, in daje Kimi Raikkonen na uvodni dirki v Avstraliji zmagal s pomočjo nelegalnih pripomočkov.
Na to pismo je včeraj ostro reagiralo vodstvo italijanske avtomobilistične hiše. »Ferrarijeva dirkalnika v Avstraliji so organizatorji pregledali pred in po dirki in niso ugotovili nobenih nepravilnosti, sicer bi bila diskvalificirana. Daje nato Mednarodna avtomobilistična zveza zahtevala od nas in drugih moštev spremembe zaradi različne interpretacije pravilnika, sodi v splošno sprejeto prakso formule ena,« piše v Fer-rarijevem sporočilu.
Začuda je Ferrariju včeraj priskočil na pomoč tudi šef Renaultovega moštva formule ena Flavio Briatore. Nigel Stepney in član McLarna Michael Cughlan ne bi smela več sodelovati v svetu formule ena,« je dejal Briatore. Po njegovem mnenju je McLaren zagotovo imel vpogled v tajne Ferrarijeve projekte svojega dirkalnika. »Študijo o pravilni razporeditvi teže so izkoristili za optimalno koriščenje gum Bridgestone, kije od letos edini dobavitelj formule ena, zato menim, da bi McLaren lahko tudi izključili iz prvenstva,« meni Briatore.
Na včerajšnjem treningu je bil najhitrejši Španec Fernando Alonso. Za dirkačem moštva McLaren-Mercedes se je uvrstil Finec Heikki Kovalainen (Renault), ki je zaostal 0,364 sekunde, tretji pa je bil moštve-ni sovoznik dvakratnega svetovnega prvaka v formuli 1 - Britanec Lewis Hamilton (+0,419). Slabše sta se odrezala dirkača Fer-rarija: Finec Kimi Raeikkoenen je bil šesti, Brazilec Felipe Massa pa mesto za njim.
Grand prix: uspeh »azzurr«
VERONA - V prvi tekmi prve kvalifikacijske etape ženskega odbojkarskega grand prixa je Italija s 3:0 (25:10, 25:13, 25:18) premagala Tajvan. Naša Sandra Vitez ni stopila na igrišče. Točke za Italijo: Barazza 6, Aguero 13, Del Core 11, Gioli 10, Lo Bianco 2, Or-tolani 12, Croce (l).
m
Ferrarijevi mehaniki na delu v Budimpešti pred jutrišnjo dirko
ansa
NOGOMET - MEDNARODNI POKALI
Lazio proti Bukarešti Sampdoria v Split
Pokal UEFA: Hit Gorica in Koper izločena že v 1. krogu
NYON - Oba slovenska predstavnika sta se že 1. predkrogu poslovila od nogometnega pokala UEFA. Nogometaši Kopra so v Celju izgubili proti Širokemu Brijegu z 2:3 (1:3), prvo tekmo pa je slovenski predstavnik v gosteh izgubil z 1:3. V Skopjku pa je Hit Gorica z 1:2 klonil pred Rabotničkim, kar je enak izid kot na prvi tekmi v Gorici. V naslednje 2. krogu bo krstni nastop opravila tudi Sampdoria iz Genove, njen nasprotnik pa bo splitski Hajduk.
V Nyonu so medtem včeraj že izžrebali pare 3. predkroga Lige prvakov. Če slovenskemu prvaku Domžalam uspe na povratni tekmi (prva v domžal-
JADRANJE - Po sedmih letih
Luna Rossa se je odpovedala nastopom v Ameriškem pokalu
Najboljši rezultat je Luna Rossa dosegla na prvi izvedbi z uvrstitvijo v veliki finale
ansa
NOGOMET
Triestina najela Čeha Sedivca
Z današnjo prijateljsko tekmo proti Palermu (ob 17. uri) v Tolmeču bodo nogometaši Tries-tine končali s pripravami v kraju Arta Terme. Spet se bodo zbrali v začetku prihodnjega tedna, v četrtek 9. avgusta jim bo za sparring partnerja za njimi najboljša ekipa s Tržaškega, to je kriška Vesna, prvi uradni nastop v pokalu proti Mantovi pa bo 15. avgusta na Roc-cu.
Vodstvo kluba je medtem včeraj zjutraj od Crotoneja najelo češkega napadalca Jaroslava Sediv-ca, ki je v zad njih dveh se zo nah dosegel v B ligi skupno 14 zadetkov. Čeprav l e star šele 26 let, bo prihodnje prvenstvo zanj že šesto v Italiji, vedno pa je igral v B ligi, najprej dve leti za Catanio (39 nastopov 3 zadetki), nato še za Peru-gio (35 tekem, 6 zadetkov). Njegov matični klub je Viktoria Plzen.
Za Triestino bo igral tudi mladi francoski branilec Nicolas Desenclos (v solastništvu z Inter-jem), ki je v minuli sezoni igral v Sloveniji z NK Izola.
BARRETO - Napadalec Bar-reto se je včeraj iz Udineseja preselil k Trevisu. Odhaja na posodo, V Venetu pa bo zaslužil 700 tiso evrov na leto.
skem športnem parku se je končala z zmago gostov z 2:1) v Zagrebu premagati Dinamo, se bodo v tretjem krogu pomerile z nemškim prvoligašem Wer-derjem iz Bremna.
V 3. krogu bo krstni nastop opravil tudi rimski Lazio, njegov nasprotnik pa bo Dinamo iz Bukarešte. V 3. krogu (zmagovalci se uvrstijo v glavni spored) bo kar nekaj zanimivih dvobojev kot so Spartak Moskva - Celtic Glasgow, Fenerbahče Carigrad - An-derlecht, Toulouse - Liverpool, Sparta Praga - Arsenal in Sevilla - AEK Atene
Prve tekme bodo na sporedu 14. in 15., povratne pa 28. in 29. avgusta.
MI LAN - Lu na Ros sa ne bo nas -topila na prihodnji izvedbi jadralnega Ameriškega pokala. »Iztekel se je cikel,« je sporočil šef projekta, 60-letni Patrizi-o Bertelli, mož Minuccie Prada in vodja istoimenske modne hiše. Razlogi naj ne bi bili finančni, saj je Bertelli dejal, da bi imeli na voljo že večji del sredstev za nadaljnje sodelovanje v tem tekmovanju. »Bila je izredna iztkušnja, ampak je zdaj te ga ko nec«, je še do dal.
Luna Rossa je nastopila na treh izvedbah in za nastope potrosila skuapj skoraj 300 milijonov evrov. Najuspešnejši je bil prvi nastop leta 2000, ko je moštvo osvojilo pokal Luis Vuitton, v finalu pa izgubilo proti novozelandskemu moštvu Black Magic. V naslednjih treh poskusih, da bi Luna Rossa dosegla to, kar ni prej uspelo ne Azzurri ne Moru di Ve-nezia, se ni izšlo po željah, čeprav je bila italijanska jadrnica vedno med protagonisti, nazadnje je letos v Valenci dosegla uvrstitev v finalu pokala Vuitotn, a tam izgubila proti moštvi Team Emirates.
KOŠARKA - Marko Milič
»Olimpiji bom skušal vrniti ugled«
LJUBLJANA - Slovenski košarkar Marko Milič se je v četrtek pridružil Unionu Olimpiji in podpisal enoletno pogodbo.
Večkratni povratnik in lanskoletni kapetan, ki je sezono končal v madridskem Realu, bo spet navduševal v zeleno-belem dresu, danes pa se je tudi uradno predstavil medijem. Zmajčki so z Miličem dobi li ve li ko okre pi tev pod ko šem in na položaju krila, avtoriteto v garde ro bi in ve lik ma gnet za ob čin -stvo, kot pravi sam, pa si najbolj želi, da bi klubu povrnili ugled.»Vsi pravijo, da se že četrtič vračam k Unionu Olimpiji. Sam tega ne vidim tako, j az sem tu doma in štejem bolj odhode v tujino kot pa vrni tve do mov. Za to po te zo sem se odločil po temeljitem pogovoru z direktorjem in upravnim odborom. Pri Realu sem preživel nekaj lepih mesecev. V Olimpiji bodo motivi drugačni, kot so bili pri Realu, skušali bomo klubu vrniti ugled in igrati atraktivno košarko. Čutim se dolžnega po najboljših močeh pomagati klubu kot košarkar, dejstvo pa j e, da nisem noben rešitelj in da sanacija ostaja prioriteta drugih,« je Milič dejal ob svoji vr ni tvi.
Milič je k Unionu Olimpiji prvič prišel s 17 leti kot eden največjih evropskih talentov tistega časa. Odlično se je odrezal že v sezoni 1995/96, ko je v 38 tekmah domačega prvenstva dosegal povprečno 11 točk in štiri skoke na tekmo. Do-konč no je za bles tel v na sled nji se -zoni, ko je v evroligi upravičil polno zaupanje trenerja Zmaga Saga-dina in v povprečno 30 minutah dosegal po 14 točk in pet skokov ter navduševal s številnimi nepozabnimi zabijanji.
Madridski Real je lani osvojil špansko državno prvenstvo in pokal ULEB, nastopanje v končnicah pa je Miliču preprečila poškodba stopala. »Res je. Na tekmi s Crve-
Marko MiliC
no zvezdo sem padel čez reklamni pano in v naslednjem sprintu mi je počila kost v stopalu. Poškodba je zdaj sa ni ra na. Fi zič no sem pri -pravljen, sem pa še zelo daleč od prave košarkarske forme. Rabil bom kakšen mesec, da spet dobim občutek. Takoj se bom priključil ekipi in že se veselim dela s trenerjem Bečirovičem, ki ga poznam že zelo dolgo. Je trener, ki je iz ekipe ved no iz tr žil več kot 100 od stot -kov,« je povedal »air« Milko.
Milič je prvič po več kot desetletju moral zavrniti nastopanje v slovenski reprezentanci, ki jo septembra čaka evropsko prvenstvo v Španiji. »Za člansko repre-zen tan co sem nas to pal 12 let, prej pa še pet let za mlajše selekcije. Žal mi je poškodba preprečila, da bi se znova odzval selektorju Pipanu. Ekipa je tudi brez mene in nekaterih no sil cev spo sob na do se či zgle -den rezultat in želim ji veliko sreče. Ne verjamem, da gre pri odpovedih za bojkot, kot to razumejo ne ka te ri, pač pa so igral ci po dol -gih sezonah dejansko izredno izčrpa ni, mno gi pa mo ra mo do kon ca sanirati poškodbe, če želimo še igrati košarko na najvišji ravni,« je še dejal Milič in za spletno stran ljubljanskega kluba zaključil:
»Sem zdrav in spočit, veliko časa sem preživel z družino in s hčerkicama, ki končno vesta, da nisem poštar, ampak očka! Veselim se vad be, skrbi me le, da bi me uda ri -la strela, saj imam v nogi še vedno kovinski vijak.« (STA)
/
ŠPORT
Sobota, 4. avgusta 2007
15
KOŠARKA - Zbor združene ekipe bo 20. avgusta
Jadranova vrata so odprta vsem, potrebna pa je popolna predanost
Kdor ne bo igral v C2 ligi, pride v poštev za Kontovel - Breg snubi centra iz Kopra
Pred dnevi smo poročali o tem, da se je nabrežinski Sokol odpovedal igranju v košarkarski D ligi, redno pa bosta v četrtoligaškem prvenstvu sodelovali moštvi Kontovela in Sokola, medtem ko se je Jadran vpisal v C2 ligo, Bor pa v C1 ligo.
JADRAN IN KONTOVEL - Po poletnem sklepu, da se bo Jadranova članska ekipa vrnila v tržaško pokrajino, se usodi obeh moštev prepletata, Konto-velova ekipa pa bo v bistvu sestavljena na podlagi Jadranovih potreb.
»Bolj kot znanje bo diskriminan-ta pri izbiri, kje bo kdo igral, razpoložljivost. Jadran zahteva tako rekoč popolno predanost, saj bosta število treningov in režim vadbe ostrejša kot pri Kontovelu,« nam je pojasnil predsednik Kontovela in vplivni član Ja-dranovega štaba Marko Ban.
Pri Jadranu so potrjeni prav vsi dosedanji igralci, ki želijo še biti zvesti klubu, vključno z veterani in povratnikom Kristjanom Ferfoglio, društvo pa ne more odločati edinole o usodi Mat-tea Marusiča, čigar izpisnica je v lasti drugoligaša Nuova Pallacanestro Go-rizia. Matteo je vsekakor izrazil željo, da bi ostal pri Jadranu. Združena ekipa je po izpadu iz državne lige v dometu večjega števila naših igralcev, ki so v preteklih sezonah igrali pri Kon-tovelu ali drugih naših društev. Verjetno je, da bo za Jadran igral tudi Jan Umek, lahko bi tudi Roby Paoletič in Denis Doglia, končno besedo pa bo pri tem imel seveda novi trener Boban Po-povič, Kontovel pa bo še naprej vodila dvojica Andrej Šušteršič in Claudio Starc. Zbor bo 20. avgusta, ko bosta sestavi ekip vsekakor že določeni.
BREG - Dolinski košarkarji se bodo na prvem treningu zbrali zadnji teden avgusta. Kakih revolucij v ekipi ne bo, se pa dogovarjajo s kakovostnim centrom s Koprskega, da bi moštvo okrepili pod košem. Obojestranska je tudi želja, da bi ekipo v prihodnji sezoni okrepil Pavel Križman, ki je v minuli sezoni branil barve Sokola v isti ligi.
BOR - Tudi s fronte mestnega tretjeligaša še ni nobenih novosti. Edino okrepitev predstavlja povratek centra Visciana (zadnji dve sezoni je igral v Miljah), ekipa pa se zdi ta čas nekoliko prešibka, še zlasti če jo bo (po Celegi in Samcu) res zapustil, kot kaže, tudi Peter Sosič. Vsekakor društvo ni križem rok in si prizadeva privabiti v moštvo vsaj še enega zunanjega igralca.
Glavni podajalec Valove ekipe
v	bližajoči se moški C ligi bo 36-let-ni Gabriele Berzacola, ki se je po dolgoletem igranju v državnih ligah širom po Trivenetu odločil za povra-tek v Gorico oziroma Ločnik. Berzacola je svojo igralsko pot pravzaprav začel prav pri Valu in bil njegov podajalec že v sezoni 1992/1993, ko je štandreški klub napredoval v B1 ligo, naslendje leto pa je njegovo mes to prevzel Fabri zio Mar cheis ni, ki je nato Val dolga leta in vse do minule sezone vodil tudi kot trener. Berzacola je nato igral v Tržiču, San Giovanniju al Natisone, San Vitu, Pra da ma nu, Cor de non su, Oder zu ( -B1 liga), Dossoni un San Donaju.
Povra tek Ber zacole ni edi na novost pri OK Val.
Moštvo predsednika Ivana Plesničarja je okrepil tudi 26-letni An dre a Loi a cono, mla di in že nir, ki se je iz službenih raz lo gov pre selil v Gorico. Loia cona do bro pozna no -
vi	Valov tre ner Zoran Je ron čič, ki ga
Gabriele Berzacola
je zadnje dve sezoni vodil v Cosen-zi v B2 ligi, igral pa je tudi že v B1 ligi. Loiacono igra na položaju krilnega tolkača, visok pa je kar 2,02 metra. Skupaj z Ombratom in Pan-tičem naj bi bil Loiacono glavni adut moštva v napadu.
V kratkem naj bi OK Val pridobil tudi mladega podajalca (letnik 1990) in še nekaj mladih igralcev z Goriš ke ga, ven dar imen vseh teh igral cev ni so še ho teli raz ode ti.
Do 27. avgusta, ko se bodo začele priprave na novo sezono, naj bi ekipo dokončno sestavili. V njej, kot zna no, ne bo več Tržačanov Spi nel -lija in Corazze, niti podajalcev Hle-deta in Cutulija. Pri OK Val želijo obdržati tudi Tadeja Langa, čigar izpis ni ca pa je v rokah Soče. Ka petan Igor Florenin bo zlata rezerva ekipe, ostaja seve da tudi li bero Si mon Plesni čar, cen ter Muc ci in tol kač Gre gor Bris co.
NOGOMET
Znane skupine v amaterskih prvenstvih
Deželna nogometna zveza je sestavila skupine v nogometnih amaterskih prvenstvih.
Elitna liga
Azzanese, Casarsa, Gonars, Fincantieri, Juventina, Manzanese, Monfalcone, Muggia, Palmanova, Pordenone, Sevegliano, Tolmezzo Carnia, Torviscosa, Tricesimo, Union 91, Vesna.
Promocijska liga (skupina B)
Staranzano, Capriva, Centro Sedia, Isonzo, Lignano, Mariano, Kras, Pertegada, Pro Cervignano Muscoli, Pro Gorizia, Pro Romans, San Lorenzo, San Luigi, Sangiorgina, Santamaria, Virtus Corno.
1.	amaterska liga (skupina C)
Aquileia, Azzurra, Gallery,
Gradese, Medea, Pieris, Ponziana, Primorec, Primorje, Ruda, San Can-zian D'Isonzo, San Giovanni TS, San Sergio TS, Sovodnje, Turriaco, Villesse.
2.	amaterska liga (skupina D)
Audax Sanrocchese, Begliano, Breg, Chiarbola, Costalunga, Domio, Esperia Anthares, Lucinico, Moraro, Mossa, Muglia F., Opicina, Piedi-monte, Ronchi, Zarja Gaja 1997, Zaule Rabuiese.
ODBOJKA
Znane
skupine za deželni pokal
Deželna odbojkarska zveza je objavila sestavo skupin za deželni pokal. V ženski konkurenci se je prijavilo 16 ekip, organizator pa jih je razdelil v štiri skupine. Od naših društev se je vpisala samo Sloga, Bor Breg, Kontovel in Govolley pa so se pokalnim nastopom odpovedali. V kvalifikacijski skupini bodo nasprotniki Sloge Pradamana, Virtus iz Trsta in Cervignano.
Med moškimi (13 ekip) so sestavili štiri skupine s po tremi oziroma štirimi ekipami. V skupini C bosta nastopili tudi vrsti OK Val in Olympie, poleg njiju pa še tržiški Fincantieri in Pav Natisonia. V skupini D bosta igrala Sloga (D liga) in novoustanovljena Sloga Tabor (C liga), njun nasprotnik pa bo moštvo Pallavo Trieste. Tako v moški kot ženski konkurenci bosta v četrtfina-le napredovali po dve najboljši ekipi iz vsake skupine. Pokalno tekmovanje se bo pričelo 15. septembra.
SMUČANJE - Priprave članov ekipe Ski Pool Gadi
Iz Kranjske gore na ledenik Saasfee
V Sloveniji nabirali kondicijo, v Švici pa bo na vrsti tudi tehnika - Trener Požar odšel, prišel pa je Sebastjan Petrič
Smučarji Mladine in Devina, ki sodijo v projekt »Ski Pool GadI«, so izpeljali petdnevne fizične priprave v Kranjski Gori. Bivali so v tamkajšnjem Želežarskem domu, treningi pa so bili tako razporejeni: jutro je bilo namenjeno pridobivanju moči in vzdržljivosti, popoldne po vajam za hitrost in eksplozivnost. Vmes so vsak dan trenirali z rolerji, igrali mali nogomet in košarko.
Na razpolago so imeli tudi občinsko telovadnico, kjer so se lahko spoprijeli z akrobatiko, kar je v veliko pomoč pri tekmovalnem smučanju.
Pod vodstvom trenerja Aleša Se-verja so se priprav udeležili Ivan, Goran i n Albert Kerpan, Dana Puri č, Minej Purič, Aleksander Košuta, Štefan Žužek, Mattia Rožič in Gianluca Gabrielli. Vadba je bila zelo naporna, vendar se v Kranjsko goro niso podali nepripravljeni, saj so tudi doma med sezono redno vadili kondicijo tri krat na teden.
Že danes bodo Gadi odpotovali na ledenik v švicarskem kraju Saasfee, kjer bodo ostali do 10. avgusta, tja pa se bodo spet podali tudi 20. av-
gus ta in ostali do 26. avgus ta.
V Švico bo z ekipi odpotoval tudi novi trener Sebastjan Petrič z Vrhnike, ki bo v novi sezoni vodil eki-
pi naraščajnikov in dečkov, medtem ko se je vodstvo združene ekipe odpovedalo sodelovanju z Matjažem Po-žarjem, ki je bil lani na razpolago ta-
ko rekoč 365 dni, a je bil zaradi ne-ugod nih snež nih raz mer pre ma lo iz-ko riščen.
1 6 Sobota, 4. avgusta 2007
RUBRIKE
TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI
V tem tednu piše Edinost o možnosti ustanovitve zadrug za mlekarice: »V Trstu se je mnogokaj obrnilo na boljše, kar se tiče mlekarstva. Mlekarne, katerih danes že vse mrgoli, so bi le Tržačanom, še pred ma lo leti ne pozna na stvar. Mle karen ima mo torej v izobi li ci, žal, da ni so vse v takem redu, da bi zaslu žile ime mle -karne. Ker smo pa že z ustanovljenjem trgovin z mlekom posnemali naše severne sosede, upamo, da si bo posnemalo iste tudi kar se tiče uprave in posebno še čistosti. To smo omeni li le mi mo gre de, kaj ti naš na men je spre go -vo riti par besedi na dru go stran. Vkljub ve li ke -mu številu mlekarn, prihaja dan na dan v Trst stotine mlekaric iz bližnjih in daljnih krajev.
Osobito se pečata z mlekarstvom Kras in bližnja Istra. Ko opazujemo te trume naših žena in deklet, ki prihajajo po tri - štiri in več ur da leč z enim ali več vrči mle ka, se nam te si rote smilijo. V letu trpe neznosno vročino, v zi-
mi pa često grozen mraz. Skupiček ne more biti bogve kako velik, osobito, ako pomislimo, da morajo te žene tudi kaj povžiti in pa da za onih par kronic, ki jih morda služijo vsaki drugi dan - zanemarjajo vsa opravila v hiši in na polju.
Kar je bližnjih mlekaric (tržaška okolica), naj bi še bilo, saj te nimajo daleč in je mnogo takih, ki nimajo, ali imajo le malo zemlje za obdelovati. Druga pa je za one, ki prihajajo od daleč. Ne bi bilo morda umestno, da bi se naše mle kar stvo or gani zira lo, da bi na Kra su in v Is -tri ustano vili mle kar ske zadru ge, v katere bi prodajali mleko? Recimo, da bi prejeli par no-vičev manje pri litru, toda, koliko bi ženske zaslužile doma, mesto da izgubljajo cele dneve in se mučijo po vročini in mrazu. Govorilo se je nekaj o neki mlekarski zadrugi na Krasu, toda stvar ni lahko izvedljiva. Podjetnosti je premalo in tudi pomanjkanje vode bi delalo precejšnje potežkoče.«
TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI
Tako je PD poročal o razburljivi seji tržaškega občinskega sveta: »Ko je na sinočnji seji občinskega sveta svetovalec dr. Jože Dekleva v svojem govoru o proračunu obsodil diskriminacijsko politiko demo-kristjanskega občinskega odbora proti Slovencem, jih opozoril na odgovornost, ki jo imajo kot vladna stranka do občanov slovenske narodnosti, ki so zapostavljeni, in zahteval za Slovence pravico do enakopravnosti v vsej javnih uradih, službah, pravico do dvojezičnih napisov v tistih predelih mesta, kjer živi najmanj petindvajset odstotkov Slovencev, so fašisti vzrojili kot zverine proti njemu in ga začeli motiti s histeričnim kričanjem. Na to nesramno fašistično izzivanje je glasno odgovorila vsa leva opozicija, ki je odločno podprla dr. Deklevo. Sam pa jim je odgovoril, da nimajo pravice niti govoriti, saj so onečas-tili italijanski narod medtem, ko je njega izredno fa-
šistično sodišče obsodilo zato, ker se je boril za pravice italijanskih delavcev in vsega demokratičnega naroda. Ta odgovor jih je še bolj razkačil, saj se je njihovo kričanje spremenilo v pravcato zverinsko roh-nenje. Pri tem je značilno, da so župan in skoraj vsi odborniki zapustili dvorano, ko je začel govoriti dr. Dekleva, in sta ostala na svojih mestih samo odbornika Sciolis in Harabaglio. Ni izključeno, da so pričakovali fašistično razgrajanje in da so zato župan in večji del odbornikov zapustili dvorano, da bi vsaj za nekoliko časa dovolili fašistom razgrajati proti dr. De-klevi in s tem proti Slovencem. Na drugačen način si ne moremo tolmačiti županovo zadržanje, ko so nekateri svetovalci s pripombami začeli ugovarjati fašistu Morelliju, ko je govoril o proračunu. Takoj na prve ugovore leve opozicije je Bartoli začel zvoniti, da je zaščitil svojega 'črnega ljubljenca'.«
FILMI PO TV
Sobota, 4. avgusta, Rai 3, ob 23.25
Comandante
Režija: Oliver Stone Dokumentarni film
Po Jasseru Arafatu se je Oliver Stone lotil še enega genialnega portreta, tistega posvečenega Fidelu Castru. Gre za ne-konvencionalni in zelo osebni filmski zapis o človeku, ki že več kot pol stoletja zaznamuje mednarodno politično sceno. Stone je v filmu direktno soudeležen, saj se ob mikrofonu pogovarja s kubanskim »lider maximo«, kar nedvomno omogoči tudi Castru, da se odpre filmski kameri in pripoveduje o svoji državi, mednarodni politični situaciji in o nekaterih kočljivih trenutkih zgodovine 20. stoletja.
Nedelja, 5. avgusta, La 7, ob 01.25
Rien ne va plus
Režija: Claude Chabrol
Igrajo: Isabelle Huppert, Michel Serrault
in Francois Cluzet
Francoska komedija ima v središču pozornosti svojevrstno prijateljstvo, ki druži Victorja in Betty. Ne gre namreč za ljubezenski par, temveč bolj za pajdaša, ki si zamislita in udejanjita res nevsakdanje življenje. S prikolico potujeta po Franciji in neutrudno kradeta vse, kar se ukrasti da. Vendar njuni rop,i kljub temu, da so vedno uspešni, niso nikoli posebno nasilni, tako, da gredo mimo brez večjega prahu. Vse dokler...
Ponedeljek, 6. avgusta, Rai 1, ob 21.20
Il diario di Bridget Jones
Režija: Sharon Maguire
Igrajo: Renée Zellweger, Hugh Grant in
Colin Firth
Eden najuspešnejših ženskih bestseller-jev zadnjih let, tisti, v katerem je Helen Fielding znala opisati marsikateri občutek in značilnost, ki kljub vsemu združujejo žensko zemeljsko poloblo, je seveda nato postal tudi film. Osrednjo vlogo je režiserka Sharon Maguire zau-

pala teksaški igralki Zellwe-grovi, ki s svojim vedrim in nikoli vdanim pogledom na svet daje potrebnega
upanja v^m ki/jkiiVVS^
si bodo vzele čas" za ogled filma. Zgodba pa je seveda že obče znana. Njene glavne sestavine so kompleksi, celulitis, občutek manjvrednosti in spoznanje, da leta minevajo in da se mimo simpatične Bridget pelje zadnji vlak. Kaj zdaj? Svojemu dnevniku zaupa vse namene in načrte, s katerimi naj bi ji končno uspelo spremeniti žalost v veselje.
Sreda, 8. avgusta, Rai 3, ob 9.05
Piccole donne
Režija: Mervyn Leroy
Igrajo: June Allyson, Elizabeth Taylor in
Peter Lawford
Četrta filmska postavitev dela, o katerem so kasneje posneli še druge tri verzije. Ima to posebnost, da je v eni od vlog štirih sestra nastopila tudi Elizabeth Taylor. Ena najbolj priljubljenih povesti vseh časov pa je v resnici vedno enaka: tista, o življenju štirih sestra Jo, Meg, Amy in Beth ter njihovem spoznavanju življenjske sreče in grenkobe.
Četrtek, 9. avgusta, Rai 3, ob 21.05
Operazione San Gennaro
Režija: Dino Risi
Igrajo: Nino Manfredi, Toto in Senta Berger
Ameriška skupinica nepridipravov načrtuje krajo kipca svetega Gennara. Ob prihodu v Neapelj se seveda poveže s krajevnimi tatiči, ker upa, da jih bo poceni okoli prinesla in izrabila njihovo prebrisanost. Iznajdljivi Neapeljčani pa pristanejo na sodelovanje z istimi nameni... Ri-sijeva satirična pripoved kljub razvidnemu pretiravanju omogoči simpatičen opis partenopejske stvarnosti. (Iga)
NASA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV
SESTAVIL LAKO
HRVAŠKI SKLADATELJ (KRSTO)
VOLNENA ODEJA
ŠPORTNIK V BAZENU
ADA
NEGRI
ALMIRAN-TEJEVA STRANKA
HITER TEK
AMERIŠKI ASTRONOM (ROBERT GRANT)
MESTO V KOLUMBIJI SPLOŠNA RAZVOJNA SMER
PROSTOR ZA ZBIRANJE NERABNIH PREDMETOV
MESTO NA HRVAŠKEM, V GORSKEM KOTARJU
PRISTANIŠČE V IZRAELU
STAR SLOVAN OBMOČJE, OKOLIŠ
TEKNE OB ZAJTRKU
PENICIUN, STREPTOMICIN
KRADLJIVEC
RIMSKI HIŠNI BOGOVI
BERI PRIMORSKI DNEVNIK
ITALIJANSKI NOGOMETAŠ (NICOLA)
UMRLI GRŠKI LADJAR
ITALIJANSKI FIZIK (ALES-SANDRO)
HRAM BOGA MARDUKA ZAPIS OSCILACIJ TOKOV
REKA V PERUJU
NIZ. SLIKAR
(ISAAC) TEŽAVA, NEPRIJETNOST
SKRAJNI DESNIČAR (KRAJŠE)
OSEBNI ZAIMEK
KRATEK MOŠKI PLAŠČ
TOMAŽ SIMčIč
TINA MAZE MIRUJOČI DEL ELEKTROMOTORJA
OKUSNE MORSKE ŠKOLJKE
GLAVNO MESTO PERUJA
KROŽENJE DENARJA AU KRVI
KRAVICE
VISOKA IGRALNA KARTA
VERDIJEVA
OPERA GRŠKI BOG VETROV
SPODNJA OKONČINA CENTER
PRIMORSKI DNEVNIK,
TVOJ DNEVNIK
GRŠKA ČRKA
ANGL. PEVEC STEWART
PREBIVALKA EVR. DRŽAVE
UČLOVEČENI BOG
RICCARDO
ILLY AM. IGRALEC WELLES
VELIKA POSODA ZA VINO
IZVRŠEVALCI URADNE FUNKCIJE
AMERIŠKA IGRALKA IN REŽISERKA LUPINO
ZNAMKA KOREJSKIH AVTOMOBILOV
/
RIMSKI VARUHI HIŠ IN NJENIH PREBIVALCEV
PURINSKA BAZA
MLEČNI IZDELEK
REKA V VENEZUEL
ŽENSKO IME
KEM. SIMBOL ZA TANTAL
ŽAREČ DELEC SNOVI
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC PACINO
MU PREDSEDUJE BOJAN BREZIGAR
AM. PISATELJ (NORMAN) ITAL. PEVEC TENCO
RUSJANOVO LETALO
BARVILO ZA LASE TANČICA, PAJČOLAN
ŠPANSKI SLIKAR (SALVADOR)
ITAL. ŠOLA KUNG FUJA VSTAVA, VPIS PODATKOV
KRATICA ZA MEDNARODNI CARINSKI SPORAZUM
AM. IGRALEC (BRUCE) NIKOLA TESLA
MEDN. IZRAZ ZA BENCIN GOROVJE V ARABIJI
JUVENTUSOV NOGOMETAŠ (PAVEL)
PREMIK NA VIŠJE MESTO
POLOŽAJ PRI ŠAHU
AFRIŠKA KRAVJA ANTILOPA
DEL TEDNA
VEK, DOBA
EGIPČANSKI BOG MESECA
NOSILEC DEDNIH LASTNOSTI
ALEKSANDAR (KRAJŠE)
NEGATIVNO NAELEKTREN ION
VNETJE TREBUŠNE SLINAVKE
GIORGIO ARMANI
SANDI VOLK
LEV IVANOV
ODVEČNO MAŠČOBNO TKIVO
AMERIŠKI PEVEC GARFUNKEL
POSPEŠEVALEC KAKEGA DOGAJANJA
ITALIJANSKO ZAVAROVANJE ZA HIŠNE DELAVKE
MNENJE, MIŠLJENJE O ČEM
ZMAGA V ŠAHU
SLOVENSKA IGRALKA IDA KRAVANJA
PREMETENKA
SLOVARČEK - ENE = reka v Peruju • ESAGILA = hram babilonskega boga Marduka • KNA = orientalsko barvilo za lase * KRASNA = ameriški pisatelj *ODAK = hrvaški skladatelj * TOA = italijanska Sola kung fuja
/—
GLEDALIŠČE

PULJ - Poletje v Areni
Pela bo Norah Jones
Koncert v petek, 10. avgusta sodi v okvir Histria Festivala
V sklopu letošnje izvedbe glasbenega festivala Histria Festival bo 10. avgusta nastopila v pulj-ski Areni - to bo zanjo prvi koncert na Hrvaških tleh nasploh -priznana ameriška modern jazz pevka Norah Jones. Rojena v New Yorku let a 1979, mlada in per -spektivna pevka je odraščala v glasbeno nadarjeni družini, velik vpliv pa - e imet a zlasti mati Sue Jo nes, ki je pri zna na soul pev ka. Z očetom, ravno tako cenjenim glasbenikom (bil je učitelj sitarja nekdanjega Beatla Georga Harri-sona), ni imela dobrega odnosa, tako da si je pri 16 letih spremeni la pri i mek in prevze la ma mi ne -ga. Rasla je ob poslušanju velikih pevcev soul in blues glasbe, kot sta Billie Holiday in Aretha Franklin, a is točas no tudi ne katerih priznanih country pevcev. Zaradi štu dij skih raz lo gov se je pre seli la v Dallas, kjer je spoznala še jazz glasbo. Vse te glasbene tokove je spo ji la v ne ko no vo, povsem osebno, glasbeno dimenzijo.
Na univerzi North Texas je doštudirala glasbeno smer jazza in igranje klavirja. Pri dvajsetih letih pa je prišlo do, s profesional-
nega vidika, odločilne selitve oziroma povratka v New York, kjer se je s težavo preživljala po zaslugi manj ših kon cer tov za ze lo ome -jeno število poslušalcev.
Enemu izmed številnih takih koncertov, februarja 2000, je prisostvoval tudi Shell White, lovec na talen te sve tov no zna ne dis ko -grafske mreže EMI, ki je bil nav-du šen nad No ra hi nim gla som. Tako se je začel vzpon do tedaj neznane pevke. Le dve leti zatem, februarja 2002, je Norah Jones izdala svoj prvi solo album z naslovom »Come away with me«. Kljub skromni promociji je bil glas Norah Jones tako očarljiv in poseben, da so že jeseni pre ko ra či li me jo milijona prodanih cd-jev. Norah Jo nes je pos tala popu lar na tudi v Evropi, Oceaniji, Aziji, število pro da nih al bu mov pa se je ve ča-lo in večalo, vse do neverjetne in popolnoma nepričakovane meje 18 milijonov. Naletela je na laskave ocene glasbenih kritikov, ki so jo na gra di li z osmi mi kip ci gram -my. Prvemu je sledil albumu »Fee-ls li ke ho me«, ko je potr di la, da ne gre za primer muhe enodnevnice.
Januarja letos je Norah Jones
izdala ravno tako uspešen album z naslovom »Not too late«, ki so ga promovirali z navdušuj očo pesmijo »Thinking about you«. Za pravo poslastico pa velja album iz le ta 2006, » The lit tle Wil li es«, ko je Norah Jones zbraia vse stare prijatelje in z njimi zapela največje us peš ni ce coun try glas be.
Kon cert v pulj ski Are ni pa sodi prav v sklop svetovne turneje za promocijo zadnjega albuma »Not too late«, a seveda bo veliko pro sto ra tudi za us peš ni ce iz pr vih dveh zgo ščenk. Kon cert bo navsezadnje primeren tako za tiste, ki so bolj navdušeni nad nekoliko bolj jazzovskimi prvinami začetka kariere, kot rhythm & bluesom in countryjem nadaljevanja, kot navsezadnje bolj popov-skim zadnjim albumom.
Vstopnice lahko kupite v vseh Kompas centrih, cene pa se sukajo od 220 kun (nekaj več kot 30 evrov) za stojišča, do 450 kun za vip ložo. Prav tako lahko vstopnice rezervirate na sledečem elektron skem na slo vu ozi roma tele -fonski številki: tickets@histria-festival.com, 00385/(0)52/522722. ( I. F.)
BUDIMPEŠTA - Veliki glasbeni festival
Sziget je pred vrati
Od 8. do 15. avgusta se bo na glasbenem prizorišču zvrstilo nad petsto koncertov
Največji glasbeni festival na stari celini praznuje letos okroglo obletnico. Leta 1993 se je na otoku Obudai, sredi Budimpešte zgodil prvi Sziget Festival. Takrat so na prireditvi nastopili le domači glasbeniki, danes pa ponuja enotedenski festival vrhunske izvajalce. The Chemical Brothers, Nine Inch Nails, Manu Chao, Faithless, Tool, Mando Diao, Madness so le nekatere izmed neštetih skupin, ki bodo nastopile na madžarskem oto ku.
Sziget festival je leta 1996 stopil pod pokroviteljstvo blagovne znamke Pepsi, s katero je stike obdržal do leta 2001 in se seveda z dobro fi-nanč no podporo okrepil. Od takrat je iz le ta v le -to nudil kakovostne glasbene koncerte, razširil pa se je tudi na druga področja. Od 8. do 15. avgusta se bo na glasbenem prizorišču zvrstilo nad petsto koncertov, poleg glasbe pa nudijo organizatorji ne šte to dru gih zani mi vos ti. Na osem de set hek -
tarjev velikem otoku bodo nameščeni gledališki odri, ples ne šole, li terar ne predsta vit ve, film ske projekcije, atraktivni športi, najrazličnejši tečaji žonglerstva, tipične restavracije razno raznih narodnosti, in še veliko drugih razvedril...Poskrblje-no je tudi kam pi ra nje, na me šče ne so manj še pošte, lekarne, bankomatska okenca, informativni kioski, otroški igralni centri, itd.
V enem tednu se bo na otoku prisluhnilo rock, pop, metal, blues, hip-hop, reggae, afro, folk, jazz, ci gan ski glas bi in še bi se da lo naš tevati. Pri sot ni bodo tudi dj-seti, le tos bodo na pri mer svoje plošče vrteli Timo Maas, Silicon Soul, Dave Clark, Satoshie Tomiie, Dj Hell idr. Organizatorji si pričakujejo pravi naval publike, saj je lani festival madžarske prestolnice obiskalo nad pol milijona ljudi. Vstopnice so poceni, podrobnejše informacije pa so na razpolago na spletni strani www.sziget.hu. (R.D.)
_SLOVENIJA_
■ 6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL
Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kapetanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni.
Jutri, 5. avgusta ob 19.00, Škofije: Etno Histria in Puf: glasba in plesi sveta, lutkovna predstava LG Matita - Matija Solce: Šala.
V	petek, 10. avgusta ob 19.00, Ploščad pri kopališču: Giggio Brunello (I), The big 5 (Zlata Marioneta 2004); ob 21.00 Dvorišče italijanske skupnosti: Koncert Feketeseretlek. LG MATITA - Matija Solce: Male nočne zgodbe, nočna lutkovna predstava.
V	soboto, 11. avgusta ob 21.30, Titov trg: Govindine sanje, Hoduljarji, žon-glerji, mednarodna zasedba.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Danes, 4. avgusta ob 20.30 / Zaključni koncert ob mednarodnem festivalu operete »Nasvidenje v septembru« z orkestrom gledališča Verdi.
Veliki trg
Danes, 4. in jutri, 5. avgusta / Rock festival: Delirium, Jethro Tull (cover band), Clive Bunker, New Trolls, O. S. Marco.
V	torek, 7. avgusta / Turbolenti.
V	sredo, 8. avgusta / Firexxpression.
V	petek, 10. avgusta / La Melarancia -Muzikal pod zvezdami.
V	soboto, 11. avgusta / Formula 3 - posvečeno Luciu Battistiju.
V	nedeljo, 12. avgusta / A. M. Buenos Aires - Mednarodni festival tanga.
V	sredo, 15. avgusta / Koncert Novega godalnega orkestra Ferruccio Busoni.
Verdijev trg
Do 13. avgusta / Tri tržaška vrata: niz koncertov srednjeevropske in balkanske glasbe.
V	ponedeljek, 6. avgusta / Tržaško amatersko gledališče.
V	četrtek, 9. avgusta / Mercadonegro.
_SLOVENIJA_
IZOLA
■	NOČI NA PLAŽI Simonov zaliv
Danes, 4. avgusta / Tony Cetinski in Se-verina.
LJUBLJANA
■	Festival Ljubljana
V	ponedeljek, 6. avgusta ob 20.30,
Križanke, Križevniška cerkev / Boštjan Lipovšek - rog, Erik Behr - oboa in Klemen Golner - klavir.
V	torek, 7. avgusta ob 20.30, Križanke, Križevniška cerkev / Trio Arman.
V	sredo, 8. avgusta ob 20.30. Križanke, Križevniška cerkev / Edita Rando-va - mezzosopran in Vladimir Strnad - klavir.
V	četrtek, 9. avgusta ob 20.30, Slovenska filharmonija / C. Orff: Carmina Burana.
V	ponedeljek, 13. avgusta ob 20.30,
Ljubljanski grad, Stanovska dvorana / Leipziški godalni kvartet, Mojca Zlob-ko Vajgl - harfa.
V	torek, 14. avgusta ob 20.30, Ljubljanski grad, Stanovska dvorana / Leipziški godalni kvartet, Johannes Kalpers - tenor, Martin Bruns - bariton in Andreas Frese - klavir.
■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA
LOJZETA SPACALA KOPER
Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -
Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ
Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ
Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lo-
vrenca, odprto od četrtka do nedelje od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00. ŠTANJEL
Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan.
Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih
KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza
LJUBLJANA - Fotografija - do 12. avgusta 2007 - Mednarodni grafični likovni center
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00.
Ljudska knjižnica: »Od tiskarske preše do muzeja: prvi koraki tiskarske umetnosti«. Odprto do 31. avgusta od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00.
Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«.
Državna knjižnica: do 31. avgusta razstavlja pod naslovom »Il segno. La pas-sione« Rossana Longo.
Palača Gopčevic: do 26. avgusta od 9.00 do 19.00 bo na ogled razstava »Francesco Parisi - Špeditersko podjetje 1807-2007 - Dvesto let med ekonomijo in zgodovino«.
Dvorana bivše oglasne deske (Mali trg 3): od jutri, 5. avgusta do 2. septembra »Public Art - V Trstu in okolici/narava naturans 12«.
Občinska umetnostna dvorana: do 16. avgusta od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00 razstavlja Villi Bossi.
Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 20.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE
Muzej Ugo Cara: do 28. avgusta, »Public Art - V Trstu in okolici/narava na-turans 12«.
REPEN
Kraška hiša: odprta je fotografska razstave Mirne Viole »Vsi vabljeni na Kraško ohcet«. Ob tej priliki bo prvič razstavljena tudi poročna noša iz 80. let 19. stoletja Terezije Čok - Županove iz Lonjerja.Razstava je na ogled po urniku Kraške hiše
Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com
DEVIN
Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. TRŽIČ
Galerija sodobne umetnosti (Trg Ca-vour 44): do 5. avgusta, od 20.00 do 23.00, sta na ogled razstavi »Albedo: a new perspective in italian moving images« in Stefano Graziani: »viaggio al centro della terra«.
GORICA
Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Vsako soboto in nedeljo ob 17.00 do zaprtja razstave bodo nudili brezplačne vodene obiske; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (mu-sei@provincia.gorizia.it, www.provin-cia.gorizia.it).
Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«.
KRMIN
Palača Locatelli: od 8. avgusta (otvoritev ob 21.00), do 9. septembra bo na ogled fotografska razstava »Iterest«. Odprto od torka do petka od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.30
PRIREDITVE
do 12.30 in od 16.00 do 19.00. PASSARIANO
Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto.
Vila Manin: do 16. septembra razstavlja Mauro Vignando pod naslovom »ZUDTQCSS«. Ogled je možen vsak dan razen ob ponedeljkih.
_SLOVENIJA_
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV
Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava.
KOZINA
Kosovelova knjižnica: razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice Mihalič bo odprta v mesecu avgustu ob ponedeljkih, od 7.00 do 14.00 in ob sredah, od 11.00 do 18.00. VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled mo-
nografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost -ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja so
odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811.
Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane.
Sobota, 4. avgusta 2007
DOBROVO
V Gradu: do konca avgusta je odprta razstava »100 let Bohinjske proge«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. Urnik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 17.00. IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
AVSTRIJA / Koroška
TINJE
Dom prosvete »Sodalitas«: »Umetnost bolj vprašanje kot odgovor« - Razstavlja Spasoje Papic.
GLASBA
POTOPIS
sr
Vse o Koptih je bilo zapisano v lični knjižici, ki je na koncu ponudila veliko presenečenje: izdali in natisnili so jo namreč v Trstu!
Kopti so danes v Egiptu zelo pomemben družbeni dejavnik, pa naj jih bo tudi manj od 15 odstotkov prebivalstva. V povprečju so bolje izobraženi od muslimanskih Egipčanov in premožnejši. Neizbežno so izpostavljeni določeni stopnji zavisti in morda celo uživajo sloves, ki je bil v Evropi značilen za Žide. Odkrito pa jih oblasti ne ovirajo. Kopti so redno v sestavu vlade in prisotni v visoki državni birokraciji. Nekdanji tajnik OZN (in prej zunanji minister) Butros Gali je bil na primer Kopt. Egiptovski Kristjani imajo tudi možnost, da ob nedeljah zjutraj zaradi maše izostanejo iz delovnega mesta in odsotnost nadomestijo v drugih dneh.
Stvarnost je seveda nekoliko drugačna. Kjerkoli v Egiptu zraste nova cerkev, se takoj ob njej pojavi tudi mošeja, morda celo dve.
Kopti se počutijo oblegane in v zadnjih 10-15 letih se jih je veliko izselilo v Evropo ali ZDA. Vezi z dia-sporo so sedaj dokaj dobre, ve pa se, da se z leti rahljajo. Vsa koptska svetišča so vsaj v večjih krajih tudi dobro organizirana kulturna in družbena središča, kar je za muslimansko večino lahko moteče.
Maše so močno podobne pravoslavnim in trajajo po več ur, med katerimi pa je opazna rotacija vernikov. Asiut je mesto, kjer beležijo največjo gostoto Koptov.
Zgodovino Koptov, ki so pravi potomci starih Egipčanov, so razbrali pretežno preko poslikanih tkanin. Njihov jezik je dejansko izumrl in ga danes obvlada le peščica jezikoslovcev. Sicer je tu pa tam prisoten v liturgiji. Največji razcvet je koptski jezik doživel med 7. in 11. stoletjem, nato pa ga je začela izpo-drinjati arabščina, ki je bila jezik vladajočih garnitur. Močan pospešek je jeziku v 19. stoletju dal koptski papeža Ciril IV., zadeva pa je po njegovi smrti znova zamrla. Koptska pisava je predelana iz grških črk.
V več koptskih cerkvah imajo spominska obeležja prisotnosti svete družine, med izgnanstvom v Egiptu. Marsikatera ustanova preko reklamnega materiala zatrjuje, da se je družina mudila prav tam.
Po nastopu islama so se Kopti zelo hitro znašli na obrambnih položajih, pravega preganjanja pa niso utrpeli. Res je država izvedla proti njim nekaj ukrepov, vedno pa so bili vezani na pobiranje davkov, ki so bili po mnenju Koptov previsoki.
' A
Značilna koptska arhitektura samostana sv.
Antona.
Glavnina Koptov živi danes v Etiopiji. Tam predstavljajo le nekaj manj od polovice prebivalstva.
Zafarana je pravzaprav le kraj, kjer se cesta cepi. Proti severu pelje v Suez, daleč bolj prometen pa je tisti del, ki zavija proti zahodu, naravnost proti Kairu. Izkazalo se je, da nadaljevanje poti do Sueza ne bo enostavno. Blizu odcepa je stala policijska kontrolna točka in prav vsi so se morali tam ustaviti. Minila je ura in še ena, avtobusa za Suez pa nobenega. Za Kairo jih je medtem šlo mimo kar nekaj. Tudi zasebniki so vsi vozili proti Kairu. Po skoraj treh urah je mimo pripeljal majhen tovornjak, namenjen prav v Suez.
Mlajši moški, ki me je vzel s seboj, je obvladal nekaj angleščine in

K-/ ■ ^ \T ^
' ■ K, 'i
tudi zelo zgovoren je bil. Najprej ga je srbelo in je povedal, da je samo nekaj dni prej postal prvič očka. Fantek je kajpak dobil ime Mohamed. Na polovici poti se se znova začela pojavljati ogromna gradbišča novih in novih počitniških naselij. Tudi mojemu vozniku ni šlo v račun kako in kdaj se bodo investicije poplačale. Popolnoma puščavsko okolje je vse prej kot vabljivo in preden bo egiptovsko prebivalstvo doseglo standard, ki bo omogočal masovno počitnikovanje, bodo zgradbe že na poti propadanja. In vedno bo obstajal problem vode, kajti edini vir življenja je v Egiptu Nil.
Usmeril sem pogovor v politični položaj, kajti v Egiptu se obeta republikanska monarhija, kar po-
meni, da namerava predsednik republike oblast predati sinu. Mubarak je na oblasti 25 let, sinu, ki mu je nekaj nad 50 let, bi se lahko obetalo še približno toliko let vodenja države. To je skoraj doba ene dinastije.
Velika gradbišča so predvidevala tudi možnost pranja denarja in podkupovanja. Vprašal sem ga, če je Mubarak v tem pogledu Ali Baba ali poštenjak. Ali Baba je pri Egipčanih, ki ponujajo blago tujcem, pojem tatu. »Jaz nisem Ali Baba«, pove marsikdo v suku.
»Mubarak? Ali Baba? .... Ali Baba, Ali Baba, Ali Baba!« Torej trikratni tat, je povedal šofer.
Bil je tako zadovoljen, ko je povedal, da s prevozništvom zasluži
Za tako velikanko bi si v Trstu obliznili prste
dvakrat več kot sestra, ki je učiteljica, da na cilju za nobeno ceno ni sprejel denarnega prispevka za pot, ki se je v Zafarani obetala neugodna s poznim prihodom na cilj.
Spomin na poklic me je gnal do začetka sueškega prekopa, ki se ga je pravkar lotevala kontejnerska pošast znanega ladjarja Maersk. Posnetek je kasneje pojasnil, da je šlo za ladjo s kakimi osem tisoči zabojnikov. Ali bi se v Trstu oblizovali, če bi take ladje prihajale na sedmi pomol! Sicer je ladje v sueškem prekopu lepo opazovati bolj v notranjosti, ko iz puščave izgleda, da ladje napredujejo po pesku.
V resnici je bil Suez dokaj neprijazen, saj tam tujskega prometa dejansko ni. Izkazal pa se je z težko pojmljivo umazanijo, ki se je v mestnem jedru kopičila kar na strehah nižjih zgradb, na katere so stanovalci bližnjega visokega bloka odmetavali vrečke z odpadki. Do avtobusne postaje, ki je bila zelo daleč od središča, je stalo ogromno razmeroma novih velikih stanovanjskih hiš. Postavljene so bile dokaj daleč druga od druge, vmesne prostore pa so neizbežno prekrivale mlake polne umazanije in prava odlagališča hišnih odpadkov.
Bralci so se verjetno spraševali kaj pomeni naslov »al Misr«.
To ni nič drugega kot arabsko ime za Egipt.
Pod krili letala se je vijugala glavna struga Nila. Reka nikakor ni več izgledala posebno mogočna. In kaj se bo zgodilo če se bo prebivalstvo Kaira še naprej večalo in bo zaradi višjega življenjskega nivoja naraščala poraba vode? In voda za turistična naselja ob Rdečem morju? Odgovorov ni bilo.
(Konec)
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 4. avgusta 2007
19
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Pesem mladih 2007: OPZ A. M.
Slomšek - Bazovica 20.30 TV Dnevnik
Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.10 7.00
9.40 10.25
10.35
11.45 12.35
13.30 14.05
15.30 16.20
17.00 17.15 17.45 18.00
19.05
20.00 20.30 20.35 21.20
23.20
Nad.: Sottocasa
Jutranji razvedrilni variete: Sabato, Domenica & ... (vodita Sonia Grey in Franco Di Mare) Nan.: Zorro
Gremo v kino, 10.30 Vremenska napoved
Film: Velika Barneyjeva pustolovščina
(kom., ZDA, '98, i.George Hearn, Shirley Douglas) Nanizanka: Lady Cop Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik
Aktualna odd. o morju in ljudeh, ki ob njem živijo: Linea Blu - Garga-no in Panosa (vodi Donatella Bian-chi)
Dok.: Quark Atlante Aktualno: Easy Driver (vodita Ilaria Moscato in Marcello Mariucci) Dnevnik in vremenska napoved Verska odd.: A Sua immagine Dok.: Quark Atlante Nan.: Inšpektor Derrick (i. Horst Tappert, Fritz Wepper) Nan.: Komisar Rex (i. Gedeon Burkhard) Dnevnik Rai Tg Šport Variete: Supervariete Film: Via col vento (dram., ZDA, '39, r. Victor Fleming, i. Vivien Leigh, Clark Gable, Leslie Howard)
Nočni dnevnik, vreme, 1.40 Izžre-banje lota, 1.45 Music 2007
V^ Rai Due
6.00 Rainews
6.40 Odvetnik odgovarja
6.50 Dok.: Morje ponoči
7.00 Variete za najmlajše: Random,
(7.00) Dnevnik 10.35 Dnevnik Tg2
10.40 Nad.: Out of Practice (i. Henry Winkler), 11.30 Ed (i. Julie Bowen) 12.10 Nan.: JAG - Ukazi in nasveti (i. David James Elliott, C. Bell) 13.00 Dnevnik 13.25 Sereno variabile 13.45 Šport: Pit Lane 14.00 Avtomobilizem F1: VN Madžarske 15.40 Film: A me gli occhi (fant., , i. Al-
lyson Michalka, Johnny Pacar) 17.15 Dok.: Abissi - V globinah 18.00 Dnevnik, vreme 18.10 Nan.: Sošolci (i. Massimo Lopez,
Valeria Valeri) 19.55 Risanke 20.20 Loto ob osmih 20.30 Dnevnik
21.05 Variete: Il cerchio della vita (vodi
Corrado Tedeschi) 23.30 Dnevnik Tg2 23.40 Tg2 Dosje - Zgodbe 2.40 Gledališče ponoči
V" Rai Tre
7.00 8.00 9.00
10.30
12.00 12.15 12.30
13.45 14.00 14.45 15.15
18.55
Prepovedano mladoletnikom
Mi smo zgodovina
Film: Toto' cerca pace (kom., It., '54,
i. Toto', Ave Ninchi)
Variete za najmlajše: Fantabosco in
risanke
Tg3 - Šport - Meteo Tgr Zdravje
Film: Ti conosco mascherina! (kom., It., '43, r.-i. E. De Filippo, Titina De Filippo) Dok.: Kilimangiaro Album Deželne vesti, dnevnik Tgr Znanstveni dnevnik Šport: Odbojka: Italija - Taipej, 15.45 SP v kolesarstvu, 17.30 IP v beach volleyju Tg3 Meteo
19.00	Dnevnik, deželne vesti, vremenska	9.35
	napoved	
20.00	Variete: Blob	11.00
20.15	Dok.: Superstoria 2007 Bananas	11.30
	Revision	13.10
21.00	Nan.: Primer za dva (i. Paul Frie-	14.20
	linghaus, Claus Theo Gartner)	15.00
23.05	Dnevnik, deželne vesti	17.00
23.25	Film: Comandante (dok., ZDa-ŠP.,	19.00
	'03 , r. Oliver Stone, Fidel Castro)	19.55
0.20	Tg3 nočni dnevnik, vreme	20.05
1.20	Fuori orario	20.50
		22.20
H	\ Rete 4	23.35
6.00 Pregled tiska
6.15 Nan.: Pot za Avonleo, 7.40 Trije
vnuki, 8.20 Pacific blue 9.15 Nad.: Sandokan (It., '96, r. E. Ca-
stellari, i. Kabir Bedi, R. Power) 11.30 Dnevnik, promet 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik Tg 4, vreme 14.00 Film: Quelli della San Pablo (dram., ZDA, '96, r. Robert Wise, i. Steve McQueen, R. Attenborough) 15.00 Tgcom, informacije za jadralce 17.15 Včeraj in danes na TV 17.50 Aktualno: Donnavventura 18.55 Dnevnik, vreme 19.35 Nan.: Colombo - Playback (i. Peter
Falk, Oskar Werner) 21.10 TV film: Maigret (krim., Fr., '96, i.
Bruno Cremer, J.C. Dauphin) 23.10 Nan.: Boston Legal (i. William Shatner, Rhona Mitra) 0.15 Film: Atomic Truck (pust., ZDA, '03, r. Tripp Reed, i. L. Henriksen) 2.00 Pregeld tiska 2.15 Glasba: Domenico Modugno
5 Canale 5
6.00 Na prvi strani 7.55 Promet, vreme 8.00 Jutranji dnevnik Tg5 8.30 Dok.: Prki in rezervati 9.20 Film: L' importanza di chiamarsi Ernesto (kom., VB-ZDA-Fr., '02, r. Oliver Parker, i. Ruper Everett) 10.50 Tg com/Meteo5 12.00 Nan.: Summerland (i. Lori Lou-ghlin, Nick Benson, J. McCartney) 13.00 Dnevnik TG 5/Meteo 5 13.40 Nan.: Belli dentro - Gost (i. Leonardo Manera, Claudio Batta, Stefano Chiodaroli) 14.15 TV film: Questa e' la mia terra (It., i., Kasia Smutniak, Roberto Farne-si, Remo Girone, 5. del) 16.20 Nan.: Pepper Dennis (i. Rebecca Romijn, Lindsay Price), 17.25 Končno sama (i. Maria Amelia Monti, Gerry Scotti) 17.55 Film: Jaz in stric Buck (kom., ZDA,
'89, i. John Candy) 18.40 Tg com/Informacije za jadralce 20.00 Dnevnik TG 5, vreme 20.30 Variete: Moderna kultura 21.20 Variete: La sai l' ultimissima? (vodita Pippo Franco in N. Estrada) 23.50 TV film: Tempo (thriller, Kan.-Fr., '03, r. Eric Styles, i. Leigh Cook, Melanie Griffith, H. Dancy) 1.20 Nočni dnevnik, vreme
O Italia 1
6.05
8.00 10.45 11.20
12.25 13.00 14.00
15.00 15.40
16.45 17.50 18.30 19.00
21.00
22.00 22.55
1.20
Nan.: Arnold (i. Gary Coleman), 7.05 Kleopatra 2525 Variete za najmlajše Variete: Ziggie
Nan.: Ned - Šola preživetja, 11.50 Phil iz prihodnosti Odprti studio, vreme Nan.: Tata
Nan.: Beach girls (i. Kristin Adams, C. Hobbs, Julia Ormonds) Tg com
Film: Tremors 4 - Legenda (srh., ZDA, '04, i. Michael Gross) Tgcom/Nasveti za jadralce Nan.: Mr. Bean Odprti studio, vreme Nan.: Love Bugs 3, 19.15 Anni '60 (i. Ezio Greggio, Cristiana Capo-tondi)
Film: Jurassic Park 3 (fant., ZDA, '01, i. Sam Neill, William H. Macy) Tg com/Meteo
Nan.: Surface - Obsojen - S.O.S. (i. Carter Jenkins, Austin Nichols) Film: Figli di Annibale
1.30
Nad.: Marco Polo (i. Ken Marshall, Burt Lancaster, M. Adorf) Nad.: Marina Glasbena oddaja Nan.: Don Matteo 3 Oddaja o turizmu Dokumentarec o naravi Risanke
Automobilissima Športne novice Oddaja o kmetijstvu Koncert iz geta: Hynne a ' l' Amour - Edith Piaf Poletne osebnosti Film: Due sporche carogne (krim., '68, i. Charles Bronson, Alain Delon, Brigitte Fossey) Nočni dnevnik
LA
6.00 9.35 10.05
12.00 12.30 13.00 14.00
16.00 18.00
20.30 21.30
23.30
1.45
La l
12.30, 20.00, 1.10 Tg La7 Aktualno: Intervju Film:
Sherlock Holmes - Dolina strahu (krim., ZDA, '62) Aktualno: Ime in Priimek Šport 7 Nan.: Matlock
Film: I tre dell' operazione Drago
(pust., ZDA, '73, i. B. Lee)
Jadranje: America's Cup
Film: Pollice da scasso (kom., ZDA,
'78, i. Peter Falk)
Barbarski intervjuji
Nan.: Inšpektor Barnaby (i. John
Nettles, Jane Wymark)
Film: La chiave
(erot., It., '83, r. Tinto Brass, i. S. Sandrelli)
Film: Anna Karenina (dram., VB, '48, i. Vivien Leigh)
^ Tele 4
8.00 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00
Dnevnik 8.30 Družinski talk show
(t Slovenija 1
6.10 Kultura, 6.15 Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke 7.35 Iz popotne torbe: Od pomladi do poletja
7.55 Kviz: Male sive celice
8.40 Kratki film EBU: Tekma
8.55 Nad.: Sorodni duši
9.20 Kino Kekec - Film: Cirilka - majhna
velika miška (Danska) 10.40 Polnočni klub: Morje kot polje 11.55 Tednik
13.00 Poročila, vreme, šport
13.25 Dok.: Vse o živalih - Svinje brada-
vičarke, 13.50 Pingvini 14.20 Film: Poletni obisk
(Nem., '05, r. Dennis Satin, i. Thekla Carola Wied, Friedrich von Thun) 15.55 Vrtiljak 15.55 Glasbeni gostje 16.00 O živalih in ljudeh 16.10 Absolunto 16.15 Kraji in ljudje 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Vrtiljak 17.25 Turistika 17.30 Glasbeni gostje 17.35 Na vrtu
18.00 Izbor iz političnih dialogov
18.05 Očitno užitno
18.40 Risanka
18.55 Vreme, dnevnik
19.25 Šport. Utrip
19.40 Eutrinki
19.55 Film: Hercule Poirot: Skrivnost modrega vlaka (krim., VB, '05, r. Hettie MacDonald, i. David Su-chett)
21.30 Oddaja o turizmu: Poletna potepanja
22.15 Poročila, šport, vreme 22.45 Nad.: Sopranovi
(ZDA, '06, i. James Gandolfini, Lorraine Bracco, Edie Falco) 23.40 Film: Volitve 1.15 Dnevnik
{T Slovenija 2
6.30 Zabavni infokanal 8.55 Napovedniki 9.00 TV prodaja 9.30 Skozi čas 9.40 Absolutno globalno 10.15 Dok.: Preganjani na svoji zemlji 10.45 Dok.: V iskanju Salome 11.35 Dok.: Zadnji dnevi slavnih 12.30 Film: Iz džungle v džunglo 13.50 Ciciban poje in pleše 14.45 Koncert ob 15-letnici samostojnosti Slovenije: Tebi Slovenija 16.05 TV priredba predstave gledališke skupine iz Muljave: Deseti brat (J. Jurčič-J. Eržen)
18.00
20.00
Film: Klateži - The Wanderers (ZDA, r. P. Kaufman) Alpe-Donava-Jadran: Čudoviti svet iz ledu
35 let Vala 202 Vrtiljak
Nad.: Huff (ZDA, 5. del) Nad.: Pokvarjena dekleta Dnevnik zamejske TV Zabavni infokanal
Koper
14.00	Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti
14.20	Euronews
14.30	Arhivski posnetki
15.15	Nan.: Napoleonove ženske
16.15	Avtomobilizem
16.30	Globus, 17.00 Vesolje je...
17.30	Dok.: City Folk
18.00	Program v slovenskem jeziku:
Brez meje
18.35	Vreme
18.40	Primorska kronika
19.00	Vsedanes, šport
19.25	Jutri je nedelja
19.35	Odmev
20.05	Potopis
20.35	Dok. oddaja
21.05	Mediteran festival -
Willard Grant Conspiracy
22.15	Košarka: FMP - Partizan
(Jadranska liga NLB, finale)
23.40	Alpe Jadran
0.10	Vsedanes - TV dnevnik
0.25	Program v slovenskem jeziku:
Primorska kronika
0.45	Čezmejna TV - TV dnevnik
Tv Primorka
10.30	Dnevnik, vreme
12.00	Videostrani,
17.55	Videospot meseca
18.00	Mala potepanja
18.40	Koper, Izola, Piran
19.40	Settimana Friuli
20.10	Duhovna misel
20.25	Hitova poletna plaža
20.40	Vesolje zabave
21.10	Odbojka na mivki
21.30	Tedenski pregled
21.45	Ne prezrite
22.00	Zoran Predin "Za šaku ljubavi"
22.30	Polka in majolka
23.30	Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.50 Glasba za vsakogar; 9.15 Sence nad menoj - radijska priredba pisem Zorka Jelinčiča iz ječe; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: Trieste Flute Ensamble; 12.00 Ta rozajanski glas; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sobotni morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Naša pesem Maribor 2007; 18.00 Aleksander Zorn: Bajke in povesti o Slovencih (r. B. Kobal, 1. del); 19.20 Napovednik; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM)
6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 6.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik, kronika; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Sobota in pol (vodi Karin Sabadin); 9.10 Prireditve; 9.45 Mušje dirke; 10.45 Izlet; 11.00 Glasovanje za osebnost Primorske; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Du jes?!; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.0019.00 SMS - Lestvica RK ; 17.30 Primorski dnevni, osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende s T. Cindričem; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Replay; 10.40 Mladi pisatelji; 11.00 Smash, svet mladih; 15.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Proza; 14.35 New entry; 15.00 Jersey boy; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Meteo in promet; 20.00 Smash; 21.00 Lirično; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Reggae; 0.00 Prenos RS.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Kronika, vreme; 7.40 Čitalnica; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Knjižnica za mlade; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 S knjižnega trga; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Drevosled: 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci: 20.00 Sobotni koncert; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni noktur-no; 23.30 Igra.
SLOVENIJA 2
5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.20 Vreme; 8.45 Kulturne prireditve; 9.00 Moja soseska; 9.35 Popevki; 10.00 Lov na počitnice; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 Radio danes; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.30 Glasba svetov.
SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 9.45 Inventura; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Glasbeni antagonists 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Nove glasb. generacije; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Baletna glasba; 16.40 Likovni odmevi; 17.00 Odlomki iz opere Dve vdovi (B. Smetana); 18.00 V podvečer; 19.30 A. Boito: Mefistofeles; 0.05 Slovenski koncert; 1.00 Lirični utrinek
RADIO KOROŠKA 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; Radio Agora: 10.00-14.00/18.002.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.0018.00 (105,5 MHZ).
APrimorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
2 0 Sobota, 4. avgusta 2007
V REME, ZAN IMIV O S TI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
6
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
6VdT
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
gtg§ sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
VREMENSKA SLIKA
C
980 990
,,OSLO STOCKH
11/190	15/2;
K0BENHAVN
,14/20 ^ — - .. . -
ntLJi IM r\i _
,13/19 OX"—^
AMSTERDAM LONDON O „s O 12/22 C 12/20 _ 12/22
OBRUSELJ O PARIZ 13/22 12/24
BERLIN
15/25 O
1020
LIZBONA
o 20/:
1010
C
MOSKVA
15/17 °xr
O KIJEV
16/26
BEOGRAD
o 16/29
O SOFIJA
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
Ao _
ŽENEVA	j»™ t
15/20 O MILAN _ 13/27
° 18/27 v' t_
" * SPLIT
„M "^SKOPJE O 11/28
»RIM	, 18/31
0/29	j8'31 ragrri
„„ATENE "
.si/31 ^m

v
r,
Za atlantsko fronto priteka proti nam hladen zrak, od severa v višinah in od severovzhoda v prizemlju.
Nad srednjo in delom zahodne Evrope je nastalo območje visokega zračnega pritiska. Nad Balkanom in vzhodno Evropo se zadržuje oslabljena vremenska fronta. Nad naše kraje doteka s severovzhodnikom nekoliko bolj suh zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.51 in zatone ob 20.30
Dolžina dneva 14.38
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 22.51 in zatone ob 12.21
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo večji del sobote ugoden. Popoldne se bodo pri najbolj občutljivih na vzhodu države začele pojavljati vremensko pogojene težave. Spanje v noči na nedeljo bo moteno.
_Cb_J

PLIMOVANJE
Danes: ob 1.30 najnižje 14 cm, ob 7.49 najvišje -32 cm, ob 14.43
najnižje 40 cm, ob 21.16 najvišje -20 cm. Jutri: ob 2.37 najnižje 2 cm, ob 8.27 najvišje -20 cm, ob 15.36 najnižje 37 cm, ob 23.16 najvišje -22 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m............22 2000 m............9
1000 m...........16 2500 m............6
1500 m...........11 2864 m............5
UV INDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 8, v gorah 9.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
O
GRADEC
^NAPOVED ZA DANESS
Pretežno jasno bo ali zmerno oblačno, predvsem v jutranjih urah bo ob morju pihal zmeren severovzhodni veter.

Sončno bo z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj bo ponekod po kotlinah megla ali nizka oblačnost. Predvsem na vzhodu lahko popoldne in v noči na nedeljo nastane kakšna ploha ali nevihta. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 17, najvišje dnevne od 23 do 28 stopinj C.
TOLMEČ O
12/25
&
TRBIŽ O
11/24
o 8/23 KRANJSKA G.
VIDEM O
14/30 O PORDENON
15/29
ČEDAD O
15/29
GORICA O
i-ii?t\
CELOVEC O 12/25
TRŽIČ
11/25 O
KRANJ
o
GRADEC
13/26
O 10/24 S. GRADEC
MARIBOR
013/25
M. SOBOTA
O 13/25
CELJE 12/25 O
PTUJ
O

V
O N. GORICA
14/28
O
LJUBLJANA
15/26
POSTOJNA
O 10/24
KOČEVJE
O

N. MEST013/24 O
ZAGREB 14/25 O

(NAPOVED ZAJUTRI
Povečini bo pretežno jasno ali zmerno oblačno. V popoldanskih urah v gorah niso izključene krajevne plohe ali nevihte. Predvsem zjutraj bo ob morju pihal zmeren severovzhodni veter.
Jutri in v ponedeljek bo večinoma sončno. Popoldne in zvečer lahko na vzhodu nastane kakšna krajevna ploha ali nevihta. Ponekod bo še pihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja.
ZDA - Preverjanje po sredini nesreči v Minneapolisu
Mostovi so dotrajani
Števila žrtev še niso ugotovili - Obnoviti bo treba tudi Brooklyinski most v New Yorku
NEW YORK - Zaradi sredine nesreče v Minnesotti, kjer se je porušil 40 let star most čez reko Mississippi, so zvezne oblasti in guvernerji posameznih držav odredili inšpekcije mostov po ZDA. V ZDA je okoli 600.000 mostov, katerih povprečna starost znaša 42 let, čez mostove pa se vsak dan prepelje 300 milijonov vozil. Približno 70.000 mostov, ki so v uporabi, ima oznako »strukturno pomanjkljiv«, kar velja tudi za v sredo porušeni most v Min-neapolisu.Po dosedanjih uradnih podatkih so v sredinem zrušenju mostu umrli štirje ljudje, vendar se število utegne povečati, saj naj bi potapljači pod vodo v avtomobilih, ki so padli z mostu, našli še več trupel, okoli 30 ljudi še pogrešajo. Uradno je bilo v nesreči poškodovanih 79 ljudi.
Strokovnjaki medtem še vedno raziskujejo vzroke zrušitve mosta meddržavne ceste I-35W, zaradi katerega je 20 metrov globoko v reko Mississippi zgrmelo več deset avtomobilov. Do nesreče je prišlo v času prometne konice, sreča v nesreči pa je bila, da sta bila zaradi popravil na
mostu odprta le dva od osmih prometnih pasov. Zvezni inšpektorji so mostu že leta 1990 dali oznako »strukturno pomanjkljiv«, vendar je bil za odpis predviden šele po letu 2020. Oznaka j e pomenila, da je na železni konstrukciji mosta nastala rja, vendar državni inšpektorji niso menili, da gre za velik problem. Pojavljajo se ugibanja, da je k nesreči morda prispevalo tudi potekajoče popravilo mostu.
Na nesrečo so se nemudoma odzvali politiki v Washingtonu. Predsednik George Bush je Minnesoti obljubil potrebno zvezno pomoč in dejal, da moli za žrtve. Tiskovni predstavnik Bele hiše Tony Snow pa je kritiziral demokrate v kongresu, da nesrečo izkoriščajo v politične namene.
Demokrati so namreč začeli zahtevati več denarja za temeljitejšo obnovo ameriške infrastrukture, kar pa je mogoče doseči le s povišanjem davkov, čemur se bo Bela hiša skušala izogniti.
Ameriška infrastruktura je v slabem stanju, na kar je ponovno opozoril kon-gresnik slovenskega rodu iz Minnesote de-
mokrat James Oberstar, sicer predsednik odbora za transport in infrastrukturo. Na nesrečo se je odzvala tudi demokratska senatorka iz Minnesote, prav tako slovenskega rodu Amy Klobuchar, ki je dejala, da v ZDA do takšnih nesreč ne bi smelo priti. Na zanemarjanje infrastrukture so opozarjali tudi drugi senatorji in kongres-niki, tako daje kmalu pričakovati predlog zakona za pospešeno obnovo.
Minnesota sicer velja za državo, kjer so mostovi najbolje ohranjeni in vzdrževani. Temeljito popravilo vseh ameriških mostov naj bi po ocenah inženirjev stalo najmanj 188 milijard dolarjev in bi trajalo več deset let. Za popravilo ter vzdrževanje cest in mostov daje 80 odstotkov vsega denarja zvezni proračun. Trenutno gre v ta namen na leto 50 milijard dolarjev.
V mestu New York na primer pa naj bi bil od skupaj 787 večjih in manjših mostov, nadvozov in prehodov posebej slab Brooklynski most, ki je predviden za temeljito obnovo šele leta 2010. Most je bil odprt leta 1883. (STA)
ZANIMIVOSTI
Novozelandski vegetarijanci se izogibajo spolnim odnosom z mesojedimi partnerji
WELLINGTON - Skupina novozelandskih veganov se izogiba spolnim odnosom z mesojedci, saj menijo, da so njihova telesa sestavljena iz živalskih kosti. »Če si vegan ali vegetarijanec, se zavedaš, da so ljudje, ki jedo meso, nekakšno pokopališče za živali,« je dejala veganka Nichola Kriek, neki drugi vegan pa je dodal, da »ne bi hotel biti intimen z nekom, čigar telo je dobesedno narejeno iz teles drugih, ki so umrli za njegovo preživljanje«.
Direktor razvpitega poljskega radia Marja eden najbogatejših Poljakov
VARŠAVA - Direktor razvpitega konservativnega katoliškega radia Marja, pater Tadeusz Rydzyk, je eden najbogatejših Poljakov. Njegovo premoženje naj bi po ocenah časnika Wprost znašalo približno 294 milijonov zlotov (77 milijonov evrov). Kot redovnik sme Rydzyk posedovati le stvari za osebno uporabo, imperij pa upravljajo samostani, ki jih je ustanovil in jim je nadrejen prav Rydzyk. To premoženje poseduje torej posredno. Ze samo radio Marja naj bi bil vreden 240 milijonov zlotov.
V Hollywoodu bodo nadzorovali rodnost golobov
LOS ANGELES - Prebivalci Hollywooda so našli način, kako se uspešno spopasti z veliko golobjo populacijo in umazanijo, ki jo za sabo puščajo golobi - nadzorovali bodo njihovo rodnost. Sredstvo za nadzorovanje rodnosti oz. t. i. OvoControl P bodo zamešali v ptičjo hrano, omenjeno sredstvo pa bo oteževalo razvoj jajčec. V Hollywoodu zaenkrat živi približno 5000 golobov, za porast njihove populacije pa so krivi predvsem ljudje, ki golobe nenehno hranijo.
Na plaži v državi Queensland našli pet glav kengurujev
SYDNEY - Na plaži Deception v državi Queensland so našli pet prerezanih glav kengurujev, zaradi česar je avstralsko Kraljevo združenje za boj proti mučenju živali (RSPCA) sprožilo preiskavo. Tiskovni predstavnik RSPCA Michael Beatty je povedal, da so bile glave kengurujev uporabljene kot vaba pri lovljenju rib. »Zelimo si vsakršnih informacij, da bi lahko našli tiste, ki so to storili,« je še dejal Beatty in dodal, da »je grozno pomisliti, da bi lahko kdo storil takšno dejanje«.
Belim tigrom v indijskem živalskem vrtu pripravili rojstnodnevno zabavo
NEW DELHI - V zoološkem parku Nandankanan v zvezni državi Oris-sa na vzhodu Indije so trem belim tigrom, ki so ogrožene živali, pripravili roj-stnodnevno zabavo s tortami in zastavicami. Trije tigri, ki so med obiskovalci živalskega vrta zelo priljubljeni, so dopolnili tri leta. Direktor vrta je povedal, da bodo slavljence obdarili s posebno oblikovanim pohištvom. Z zabavo so zaposleni v živalskem vrtu želeli ljudi osveščati o belih tigrih. V tem živalskem vrtu domuje 11 od skupno 200 belih tigrov, ki živijo na svetu.