93. številka.
C I
„E D I N O S T"
izhaja dvakrnt na t«<ien. v*nko grede in soboto oh 1. uri popoludnn.
„Edinost" stane:
r.m »se l«to gl.	iavoti Av*t. 9,— gl.
za polu leta „ 3.—: „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ Posamične Stnvilke ne dobivajo v proda jal niča h tobaka v Tri« P® s noT-
* Ooriei in v AjdovSćini po « nov. Na naroibe brez priložene naročnine le npravniitvo ne o«ira.
V Trstu, v sredo 20. novembra 1889
Tečaj XIV.
. ....
V*i dopini h« pošiljajo nrndniitvu v u Uri Cticintia At. 25. V«ako pi*mn mora biti trAiikov^no, ker nofrankovantt no npro-
jemajo. Knknpiiti n« vračajo.
Ogl^i in oznanila so račune po 8 nov. vrntic« v petitu; za naalove t debelimi črkami ho plačuje pronter, kolikor bi ga
otiKoglo navadnih vmtic. Poslana, javne zahvale, osmrtnic« itd. ho račune po pogodbi.
N'aroAnino, rokliimncije in inm«rate prejetim upravništvo v ulici Carintia Odprto rekhitnaeije no proHte poHtnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V Minom J« ».oe«.
Po volitvah.
i
Sedaj ko so volitve v mestu in okolici končane zdi, so nam vredno, da na tem mestu izrazimo vtis, ki so ga naredile na na« Slovence in na vse dobromisleče'ljudstvo v Trstu in okolici. Začnimo pri zadnjih in končajmo pri prvih
Slovenskim krogom so bili uŽe začetkoma, ko še volitve neso bile razpisane znano neko spravljivo delovanje primorske vlade in njeni pomirljivi nameni. Obe stranki, konservativna in radikalna, naj bi se pomenili glede kandidatov ter jedna drugej naj bi nekoliko popustila v terjatvah. Iz tega tajnega delovanja izcimil se jo kompromis mej „patrijoti" in pro-gressovci, koji je imel ustvariti v Trstu neko ravnotežje mej obema strankama.
U kolikor se je posrečilo vladi to doseči, ne moremo de danes določno reči; menimo pa, da je prizadevanje vladino ostalo jalovo. Izvoljeni so sicer v mestu nekateri takozvani „patrijoti", kateri se pa v nekem nasprotstvu v vsem in povsem skladajo z rudečimi progressovci, koji bi namreč jednmniselrio se zadnjimi tržaške Slovane vtopili v žlici vode.
Nam ne gre načeloma za avstrijski domoljubni princip poslancev in mostnih svetovalcev v Trstu; od prastare dobe je Slovan navajen sladkega avstrijskega jarma, on ljubi svojega vladarja in svojo domovino. Njemu in z njim i nam ni šlo načeloma za avstrijski „patriotični" principi pač pa za svoj — obstoj.
Žalostne so razmere Slovencev v Trstu in njega okolici. Tretjino vsega prebivalstva zavzemamo a no premoremo niti jedne čeloma slovenske ljudske šole, ne-; mamo ni svojih županov, z nami se uraduje v tujem jeziku, na mestnem magistratu se z nami tako počenja kakor z divjaki; davke! plačujemo, a če hočemo razumeti dolžni na-' log, ki nam ga pošlje magistrat, moramo ne obrniti do tolmača, kajti pisan je v tieumlji-vem jeziku Na magistratu ni uiti jednega uradnika. ku;ori hi imel nalogo, du občuje s slovenskimi strankami slovenski.
PODLISTEK. Slonova kost.
(Dalje.)
Pač pa ni; je posrečilo dobiti nadomestila /a slonove čekane v zobovji nekaterih selile, v. Imenitnejše hočemo tukaj navesti,
V a v-Ttu m morji živi 4 do 5 m. dolg plavutonožeo mrož, kateri nosi v gornjih čeljustih dvii 0.8 m. dolga in 3 do 5 kg. težka čekana uli okli. Ti zobje, ki so pa pri mladih mrožih otli, rabijo nam kot slonova kost osu bi to za ročaje pri palicah in dežnikih, ker so jako trdi in lopo beli, tudi za umetna zobovja. Žival se pa preveč preganja in postala uže redka.
Zh mrožem nam jo omeniti nilskega ali Vod u i gn konja. Njegovi gornji očnjaki so do va hi. dolgi in premi, spodnji poiu-krožui m '/a dolgi. Njihova trnov je trda, belu in Hmjša od slonove kosti. Pa to nam »na I o pomore. Nilski konj nahaja
Te in še neštevilno drugih krivic so nam godi od Hrani mestnega magimrata in njegovih rudtčih gospodarjev. Ali to krivice neso hoteli pripoznati nekdanji konservativci in nedolgo so isti modro ostali na svojih sedežih, ko se jo naš slovenski poslanec g. Nabergoj potegnil za slovensko okoličane ter odločno zavračal novo teptanj« in nasilstvo, ki se jim je hotelo učiniti z »snovanjem italijansko šole v Križu.
Videč to vzajemnost tržaških konservativcev in pogressovcev. odločilo in javno je naznanilo družtvo „Edinost", da so mešanja v volitev v mestu zdrži pač pa, da bode vso svojo pozornost obrnilo na volitve v okolici. Zadnje so se vršile mi-nolo nedeljo ter se razun jed nega, II okr., izvršile v smislu narodnega programa.
Družtvo „Edinost" je v aporazumljenju s slovenskimi rodoljubi v okolici predlagalo šest narodnih kandidatov, od katerih so bili štirje izvoljeni z veliko večino, dva sta pa propadla.
Nezavednost, surovo nasilstvo, pod-plačevanj«, nesramno agitovanje je v drugem okraju učinilo, da jo bil voljen znan ru-dečkar, nekdanji Oaribaldinec — Mauroner, ki se za svojo zmago mora zahvaliti zgolj znanim „poteŠnjnarjein", drugim kukavicam in slovenskim renegatom.
Proti nenadjani in krivični izvolitvi vlože menda zavedni rodoljubi tega okraja utemeljen protest na deželni zbor.
V I. okraju jo bil izvoljen kandidat „Edinosti" g. dr. Sancin z 193 glasovi proti 125 glasov, ki jih je dobil nek Ba-nelli, zastnvonosec nesrečno Ginnastike, katere glase jo pa drago vkupil, kajti ves minuli teden je neki plačeval za vino nekaterim nozavednežem. Vrli Skedenjci so takrat pokazali se zavedne in narodne. Svojemu veselju nad izbranem poslancem dali so odduška zvečer: razsvetili so namreč inesteoo in na trgu Hvirala je godba in peli so so krasni slovanski zbori. Veselje in navdušenje je bilo občno. — Ako primerjamo letošnjo volitve z onimi leta 1886, vidimo vesel preobrat: zadnjič jo bil voljen pokojni Križanac z 197 glasi proti 123.
se saino šo ob večjih rekah srednjo Afriko, Posebno okolo Tsadskega jezera; iztrebljen bode tudi prej ali slej.
Male važnosti so sicer trdi in težki do 1/u m. dolgi zobje ribnka glavaču uli kašolota, ki živi v vseh morjih. Dajo se lepo izdelavati, nemaju pa čiste barve. Zobovje starih živali jo tudi ollo, torpj brez vrednosti.
V vsakem obziru pa prekosi slonovo kost 2 do 25 m. dolg zavojit zob muvala ali morskega samoroga nahaja jočega se v severnem morji. Šo pred 250 leti, ko še neso poznali tega ribaka, dobivali so zobje slučajno na severnih obrežjih po kakem viharji, in Angleži so jih jako drago plačevali. Z umetno in inično rezbarijo okrašene rabile so s« kot dragocena kraljevska žezla iu škofovske palice. Pripisovali so jim čudotvorno moč in sploh se jo trdilo, du je to rog mitičnega samoroga. Se v 16. stoletji hranili so 4 take zobe nn-Bavurskem kot veliko redkost. Za največjega ponudili so 1559. leta Benečani 30000 cekinov, pa ni bil na prodaj za
katere je vdobil kandidat „Edinosti" g. Peršič.
V 11 drugem okraju je bil izvUjen znai, rodeči cikorijnš Mauroner k 125 glasi proti 56, katere je dobil naš kandidat g. I. M. Iv Ion. Pičlo število glasov za našega kandidata moramo pa pripisovati okolnosti, da so je okolo 120 volilcev zdržalo volitve, da se „nikomur ne zamerijo" ! — Pri zadnjih volitvah zmagal je kandidat „Edinosti* z 183 glasovi proti 14, ki jih je dobil nek Dugulin in jedne m u,. ki ga je dobil sedaj izbrani Polde. Upamo, da se volilcem II okraja tudi odpro oči ter da sprevidijo sramoto, ki so jo učinili vsiiii svojiiu sorojakom okoličanom.
Uzoren red in mir vladal je v tretjem okraju, kjer jo bil vnovič izbran g, Štefan Nadlišok z 95 glasovi; 4 je dobil Aluu-roner in 5 A. Trobec. Živeli zavedni vo-lilci III okraja! — V volitvah I. 1886 izvoljen je bil tudi Nadlišok z 232 glasovi.
Enak mir in uzorna zavednost vladala je tudi v IV okraju, kjer so se pred-minulo nedeljo volilci v Burkovljuh pogovorili glede kandidata ter jednoglasno določili g. Ivana Marteluuca podjetnika del in posestnika na Greti. litega ho tudi izvolili minolo nedeljo skoraj jednoglasno z 129 glasi proti 25, ki jih je dobil nek neznan E. Turek, kraške rodovine ali hud nasprotnik našega nnroda, kateri je ka* čez noč prišel na površje ter kandidoval ne da bi o njem kdo kuj vedel. Onih 25 glasov je menda deloma kupil *am, doloma sta mu jih pa preskrbeli* barkovljanski in rojanski kapovila. — Leia 1886 jo v tem okraju tudi glase lovil in kupoval nek Henke, kateremu se jo posrečilo preslepiti 42 nezavednih volilcev, 180 jih je pa složno glasovalo za kandidata Edinosti g. Filipa Abrama. Živeli vrli volilci IV okraja! —
Huda borba je bila v V okraju kjer je družtvo „Edinost* postavilo kandidatom g, AJurtina (Jergica, domačega rodoljuba i/. Padrič. NaA kandidat in sicer prodrl, vendar pa uesmo načeloma nasprotni možu, ki je biljzbran. Izvoljen je namreč Č, g. Andrej Pahor 7, 182 glasi, m»š kandidat je dobil 91,
tako cono. Jeden teh zob rabil se je kot t zdravilo, pa le za bližnjo knežje sorod-; nike, Z veliko svečanostjo so je odrezal pri takih prilikah mul obroček. Pozneje se jo znalo, da žival, ki nosi ta zob, živi
v severnem morji. Angleži iu Danci so pa1 še dolgo časa sleparili iu sobove drago j prodajali, tako šo v začetku 18. stoletja na ruskom dvoru, kar se jim pa ni posrečilo. Ko jo tudi s tem vera v čudotvorno moč prešla, pala jo cena jako nizko 15—40 gl. stane sedaj cel zob, ker ima le mulo večjo vrednost kot slonov čekan. Ilolandci pa še dandanes nadaljuje to sleparsko kupčijo med Kitajci iu Japonci.
Neamo pa končali še vseh virov, od katerih nam dohaja slonova kost.
Vrstnik prvemu človeku v prazgodovinski dobi bil jo mamut, silno velik slon z dolgima polukrožnitna 70—100 kg. težkima čekanoma. Živel je ob sibirskih rekah Obu. Joiiiseji In Seni. Cela kopišča mamutovih čekauov izkopavajo se iz peščenih bregov imenovanih rek.
Po teh najdbah soditi nahajajo so šo
Banski lord pa 50 glasov. G. Pahorju prišto-vujoLahi sicer svojim in umazanec „Piccolo" mu poje slavo. Kakor je pa ta gospo d s a m svojim volilcem i z j a-vi I, deloval bode strogo v smislu narodnega programa in skupno z drugimi okoličan-skimi poslanci.
Pri tej priliki omenjamo osobito silovitega agitatorja Dancva iz Opčin, ki je na vozovih na lestvico „kakor nevedna teleta" vozaril openske volilce v Trebčo na volišče in nazaj. Zapomni naj si ta gospod, da volilna pravica je tudi na Opčinah prosta! Leta 1886 dobil jo po hudem boju kandidat „Edinosti" g. Živic 208 glasov, nasprotni kandidat, pa g. Danev 155 glasov. Kak or čujemo, delovali so sedaj tudi nekateri tamošnji slov. rodoljubi za Pahorja radi česar se nadejamo, da zadnji ne bode deloval v naBprotuein smislu svojih volilcev.
Huda borba je bila tudi v VI okraju kjer so kandidovali trije kandidati mej katerimi tudi nek Biasoletto. Izvoljen je bil naš odlični poslanec in rodoljub g. Ivan Nabergoj z 110 glasi proti 82, katere je dobil g. Košuta; malo štetilce jih je glasovalo za omenjenega Biasolctta. — Lota 1886 dobil jo Nabergoj 184, Polde Mauroner ki jo tudi tu plačeval za vino pa 19 glasov !
To je izid volitev v okolici.
Deželni zbori.
Kranjski.
(7. seja dne 29. oktobra.)
Poslancu Luckmanu, ki so vdoležuje sej državnega železniškega sveta, dovoli se še dalje dopust, poslancu Gorupu za jedno sojo.
Prošnja kanonika Jernna za podporo dijaškej kuhinji se izroči tia. odseku.
Poslanec Gorup poroča v imenu fin. odseka o računskem sklepu zeinljiško-od-veznoga zaklada za 1. 1888. Uisti dolg tega zaklada iznaša 2,758.901 gold. GS1/.^ kr.
silno množine te „mrtvo slonove kosti" se ve da zamrznjene, in ni mogoče priti do njih. Redkokedaj jo pu mamutov čekan čist iu nepokvarjen. Navadno je le 30°/0 dobrega za porabo, 70°/0 pa pride v odpadke. V razmerji pa stane l kg. T80—2 gl. Izkopavanje se torej slubo izplača, ker troški, posebno prevozni, so preveliki.
Ako ide vso dosedanjo pot, to je, ako cena slonovi kosti rasto v razmerji z vedno večjo porabo, čitali bodo naši poznejši potomci o velikanski živali, ki se je nahajala še v 20 stoletji v Afriki in Indiji, katero je pa iztrebil človek samo zaradi dragocenih zob, da ustrežo svojej razvadi, da obrne le kakih 10°/0 v svoje prave potrebe. Žival svojemu poginu se bliža. To naui najbolj dokazuje postavno varstvo, katero se je jelo upeljavati.
Podaljša se ji s tem sicer bivanje na zemlji, kakor bolniku z zdravili življenje a no reši jo to pogina. Pazimo torej iz tega da viri slonove kosti neso brezkončni. Ko usahnejo ti, konec bode najbrže tudi potrebam.
Mač u n bg odobri brez primetbe. Isti poslanec poroča v dovršitvi konvertovanja zemljiško-odveznega dolga v novo deželno posojilo. Poročilo «e v/ume na /nanje.
Poslanec baron /vegelj poroča o računskem sklepu muzejskega zaklada. Na to poroča v poročil« dež. odbora o muzeju „Rudolphinum" in izreka priznanje prof. Wallnerju in Kaspretu, ki sta uredila arhiv. Sklene se tudi vsem darovateljem dež. muzeja izreči zahvalo. Slednjič nasvetuje, da se mesto muzealnega kustosa stalno popolni ter se ustanovi mesto asistenta kakor tudi, da se izdela dotična službena instrukoija.
Poslanec Hribar obžaluje, da so napisi v dež. muzeju povsod na prvem mestu nemški, slovenščini je odkazano še-le drugo mesto ter nasvetuje, da se povsod stavi slovenščina na prvo in nemščina na drugo mesto.
Poslanec baron Žveg»'lj se prejšnjemu protivi, rekoč, da so isto godi pri vs;h uradih v Ljubljani.
Potem se sprejme resolucija fin. odseka.
Poslanec Krsnik se čudi, da se v predlogih kakoršen je Hribarjev ne raz-govarja poprej v finančnem odseku ter nasvetuje, da se predlog g. Hribarja iz-i roči zadnjemu odseku. Oglasi se tudi dr.1 Tavčar rekoč, da so nemščine neče od« I stranjati temveč, da se zahteva, da ima slovenščina povsod prvo mesto. Predlog g. Krsnika se sprejme.
Poslanec KrBnik poroča v imenu upravuo-gospodarskega odseka o vladnem predlogu z načrtom zakona ob vzgojeval-nicali in učilnicah za gluhoneme in Blepe otroku ter nasvetuje po daljšem poročilu,! da so preko nje preide na duevni red.
Dež. predsednik baron Winkler želi, da se vladni predlog vrne dotičnemu odseku v proučenje in poročilu.
Poslanec Povše utemeljujoč svoj govor s tem, da ima kranjska zadostne glav-: nico za oživotvorenje enacega zavoda, želi,' da so prej kot mogoče izvrši. O predlogu I govore se Klun, \Vinkler, Krsnik; slednjič' se izroči postavni načrt radi pomanjkanja materijala za uspešno razmatranje, deželnemu odboru.
Poslanec dr. Tavčar poroča o prošnji kranjske mestne občine za vzdrževanje gimnazije v Kranju ter v daljšem lepem govoru utemeljuje potrebo te gimnazije osobito iz razloga, ker je Ljubljanska z učenci uže prepolna. Niti Čehom se ni bilo toliko boriti za univerzo nego Slovencem' za borno gimnazijo. Ista se je Slovencem odvzela menda samo radi tega ker je bila jedina slovenska gimnazija na Kranjskem! Maloštevilnim Nemcem se je pa pustila v Kočevju čeprav imajo v Ljubljani takorekoč nemško gimnazijo. Predlaga resolucijo na vlado, da se gimnazija v Kranju ohrani z dostavkom, da bi naj učno ministerstvo uvaževalo, bi li ne kazalo to gimnazijo razširiti v višjo gimnazijo.
Poslanec baron Žvegel zavrača pred-govornika rekoč, da je želja vae Gorenjske, da se ohrani gimnazija v Kranju ter nasvetuje, da so v Kranju ustanovil zavod za gluhoneme ali kak oddelek hiralnice ali bolnice.
Poslanec Hribar v dobro s številkami poduprtim govoru podpira predlog posl. Sveteca ter označuje delovanje in nenaklonjenost slovenskemu šolstvu nj. eksce-lence naučnega ministra. Kranjska gimnazija je resno potrebna tudi ako Be v Ljubljani ustanovi druga gimnazija. Na Dunaju nočejo ničesar vedeti o ravnopravnosti. Avstrija no sme dopuščati, da se Čez nas dela nemški mo9t do Adrije. Vez avstrijske države ni nemščina; ta vez je ono domoljubje in udauost do prestola, ki so jo Slovenci pokazali o vsaki priliki. Pustite nemški jezik, ne vsilujte ga in videli bodete, koliko bolj požrtvovalno se bodo zbirali narodi okolu prestola in s koliko večjim navdušenjem bodo dajali davek v denarju in krvi, kadar bode treba. Narodi
bodo zalovoljni, kadir bodo uživali popolno ravnopravnost. Iz tega si lehko raz. sodimo kak uspeh bodo imela prošnja za ohranitev gimnazije v Kranju pri naučnem ministerstvu.
Ugovarja mu posl. Schaffer poudarjajoč potrebo nemških srednjih šol iz državnega stališča, da tudi slovenski sinovi zajemajo globoke omike iz kulturnega znanja nemškega jezika. Govornik se izjavlja za predlog, da se v Ljubljani osnuje druga gimnazija poleg obstoječe. — Pobija ga poslanec Svetec.
Vladni zastopnik šolski nadz. Smolej se protivi ideji, da se ohrani gimnazija v Kranju ker Gorenjci gravitujejo vsi v Ljuljano.
Klun poudarja potrebo ustanovitve več srednjih učilišč na Kranjskem in dobro misel, da se ta učilišča umaknejo iz velikih mest na deželo, da se mladina pohuj-ševanja po velikih mestih obvaruje. Kranjska gimnazija bi gotovo uspevala ako bi se razširila v višjo gimnazijo.
Poročevalec dr. Tavčar izjavlja, da je gimnazija v Kranju taka stvar, ki nič ne škoduje nemškej stranki, ki zadeva samo nas Slovence. Izcrpuje, presoja, zavrača in odgovarja na govore svojih pred-govornikov osobito pa odbija napade in aumničenja barona Žvegelja in Schafferja. I Zadnjemu odgovarja, da je nemščina sicer koristna vsakemu olikanemu človeku v Avstriji, ni pa opravičeno, da bi radi tega morali napravljati povsod po naši krono-vini nemške zavode. Ni tudi res, da je, ljudstvo k temu jeziku nagnjeno. Na trditve vladnega zastopnika, da bi bilo koristno nemščino učiti tudi v ljudskih šolah, odgovarja, da je masa ljudstva shajala sto in sto let brez nemščine in bode tudi v prihodnjo brez nje lehko shajala. Svetuje, da se sprejmejo nasveti upravnega odseka. Predlogi se sprejmejo in Beja sklene.
Politični pregled. !
Notranje deiele.
Nemški poslanci v češkem deželnem zboru so zgubili svoje mandate, ker se' ne vdeležujejo zborovanja. To je čisto zakonita in naravna posledica njih absti-nenčne politike, vender se vsi „liberalni" listi zaganjajo v večino ter jej očitajo, da' nasilno in brezobzirno poBtopa proti nemškej manjini. Ti židovski novinarji ne po- j mislijo pa, da Češka večina izvršuje s tem zakon, kateri je sklenila nemškoliberalna1 večina, ko je še bila na krmilu, ti go-i spodje se ne spominajo več, da so tudi oni odvzeli mandate češkim poslancem, dokler so bili ti še v manjini ter neso hoteli v deželni zbor. Dokler tio sami tako ravnali, bilo je to liberalno in popolnoma umevno, sedaj, ko jih tepo njih zakoni in sklepi, ko se jim v isti meri plačuje, v kateri so oni posojevali, sedaj je to na-silstvo in Bog ve kaj. Pač res nemškim liberalcem in zidom sam Bog ne more vstreči. Znano je, da dobiva nemški šulfe-rajn po 2000 gld. letne podpore od spod-njeavatijskoga deželnega zbora; češka Selska matica se je obrnila na deželni zbor z enako prošnjo. Proračunska komisija je predlagala naj se dovoli iz deželnih sredstev 10.000 gld. podpore vsem zasebnim šolam s pravico javnosti. V komisiji se je govorilo za in proti. Nekateri »o se potegovali za to, da se podporo podeli samo češkej šolskej matici, plemenitaši bi bili radi tudi nemške šole podpirali. Dr. E. Gregr je pa predlagal naj se Šolskej matici dovoli 20 tisoč gold. podpore in ta predlog je tudi obveljal. Lahko si mislimo, koliko ropota bode vzbudilo to v židovskih listih.
Gališki deželni zbor mora izvoliti nov odbor. Poljski plemenitaši hočejo voliti same Poljake. Rusi po vsej pravici zahtevajo, da poljftka večina prepusti eno
mesto njim. Večina bode tudi to storila, ker se boji, da sicer Rusi izstopijo iz deželnega zbora. Kmetijska družba je prosila naj se ubrani uvaževanje ruskega krompirja v deželo. Proti temu se je krepko postavil Rus Sičynski trdeč, da je krompir najvažnejša hrana siromašnega ljudstva, s tem, da zapreČijo uvoz iz Ru-»jj«i podražajo ter škodujejo najrevnejšim ljudem. Večina je sprejela resolucijo dotičaega odbora proti glasom Rusov, kmetov in poljskih demokratov. Ruski deželni poslanci so deželnemu zboru predložili dolgo spomenico, v katerej točno opisujejo, kako se Ruse, ki »o zvesti in zanesljivi podaniki Avstrije, o vsakej priliki sumniči ovaja ter proganja, kot razkolnike težeče v Rusijo. To proganjanje in draženje proti ruskemu narodu izvaja se sistematično. Rusom se ne daje narodne ravnopravnosti, baš nasprotno, postopa se ž njimi kakor z ljudstvom brez vseh pravic. Omejuje se njih osebna prostost, krati se jim prava zbiranja in druženja ter jemlje jim tiskovno svobodo. Naperjajo se I tendenejozne pravde proti Rusom ter je' ovaja na najvišjem mestu, da so pansla-visti in šizmatiki, ki delajo za Rusijo ter so Avstriji nevarni, ali pa, da so revo-Ijucjonarci in socijalni prekocuhi. Rusi v j svojem spisu vse trditve opirajo na takta ter navajajo imena. Koncem pa interpe-1 lujejo vladnega zastopnika, ali more vlada prevzeti odgovornost za to neprestano proganjanje Rusov in ali hoče konec storiti temu interesom države in dežele Škodljivemu potlačevanju celega naroda?
V	Bakru na Hrvatskem je v dopolnilni volitvi zopet izvoljen Urpani, pristaš stranke prava. Urpani je bil uže prvič izvoljen, a madjaronska večina je uničila njegovo izvolitev. Narod seje zopet izrekel znnj. Madjaronska večina v saboru je sprejela obračun z Ogrsko. Opozicija je protestovala trdeč, da so računi slabi, a večina se ni ozirala na te proteste.
Vnanje dežele.
V	srbski skupštini se je vnela živa razprava o občinskem zakonu. Radi-kalci bo k mnogim točkam predlagali do-stavke in popravke, ki so bili izročeni odseku. Radikalci so sklenili odtrgati 10 tisoč dinarjev od letne plače metropolitn Mihajla. „Male Novine" pišejo, da se govori v radikalnih krogih celo o upokojenju metropolita, ker postopa jako krivično proti rndikalnim svečenikom ter nasprotno liberalne duhovnike podpira. Milan je odpotoval iz Belega grada. Pri odhodu so bile navzočne samo oficjelne osebe. O spravi ali kakem pogojenju mej kraljico Natalijo in Milanom ni govora, ker ta zahteva, da naj Natalija ostavi Beligrad. Natalija je pa odločila ostati v prestolnici, a ne mešati so v politiko ter tudi ne upli-vati na kraljevo odgojo.
V	bolgarskem sobranji hočejo se Cankovci združiti z drugimi opozicjo-nalci, da bi si pr dobili večjo veljavo in upliv.
Na R u m u n s k e m je odstopilo konservativno Catargijevo ministerstvo. Dunajski židovski listi ae temu vesele, češ, da jim je to satisfakcija, da je konservativno ministerstvo, katero je slulo kot Rusiji prijazno, tuko kmalo odstopilo. Priznavajo pa, da tudi odstopivši kabinet ni v vnanji politiki prav nič premenil ter da se je ravnal po načelih njih ljubljenca Bratiana. Kralj jo poveril sestavo novega kabineta prejšnemu ministru Manu. Ministerstvo jo že sestavljeno. Njega program obseza reformo uprave, neodatavnost sodnikov in urejenje valute.
V	Braziliji v južnoj Ameriki se je vnela revolucija. Generai Fonseca je pridobit vojaštvo na svojo btran, odstavil je cesarja Pedra II. ter proglasil republiko. Knkor poročajo so ni prolivalo krvi. Ministri so vjeti, minister mornarice je smrtno rsnj'-n. Cesarju, ki jo tudi vjet,
revolucjonarna vlada jamči za osebno varnost. Fonseca je koj razpustil državni zbor in senat ter stopil na čelo novi vladi. Iz raznih krajev ogromnega c.!sar>tva, ki je skoro tako veliko kakor vsa Evropa dohajajo vesti, da bj zlaga prebivalstvo z repubik ansko vlado. Odstavljeni cesar Don Pedro II. je vhdal v Braziliji od 1825. 1. do sedaj. Bil je jako učen in moder vladar. Storil je mnogo za svojo državo in še lanskega leta je izdal zakon, s katerim si je pridobil simpatije vsacega ljudornila: osvobodil je sužnike, katerih je bilo do 800 tisoč v celem cesarstvu. S tem se je zelo zameril bogatašem, katerim so ti nesrečneži zastonj obdelovali njih neizmerna posestva. Fonseca je uže pred dvemi leti poskušal zanetiti upor, kar se mu pn ni posrečilo; leto*, ko so se vsi najmanj nadjali, izvršil je svoj načrt.
DOPISI.
Iz Trebič dne 11 nov 1889 [Izv. dop.J Sprejmite gosp. nrednik, v cenjeni Vaš Ust majhno pojasnilo k dopisu od dne t. in. iz V okraja.
Kesnici na ljubo javljamo mi podpisani v imenu cele vasi sledeče:
Cerkev naša štela je med svoje malenkostno premoženje tudi kos zemljišča poln — kamenja — pravih kraških skal. Od tega zem Ijišča ni imela naša cerkev nobenega dobička. Bilo je „kot bla bi mrtva stvar". Obsejano s kraško skalo, ostalo je vedno pusto, trda skala. Da bi postalo nekaj vredno in donašalo cerkvi korist, sklenili smo podpisani naj se je očisti vsega skalovja in naj se spremeni v se-uožet. Prosili smo našega dušnega pastirja, naj ljudi nagovarja h temu započetju. Prigovarjanja je bilo v resnici treba, ker delo to, zdelo se je marsikomu težko in neizvršljivo. Na prigovarjanje g. duhovna, lotili smo se ga vendar in danes smo ponosni na to svoj« delo; veseli smo in zadovoljni, ker trud naš je obilo poplačan. Cerkev ima lepo „ogrado4 ki ji ni več v zgubo, ampak v korist. Zasluga za to gre našemu č. duhovniku. —
Delali smo pa „po zimi", če nesino imeli „druzega" dela; nesmo delali * primorani" kakor na „raboti", ampak delali smo „rado-voljno" in z „veseljem". Saj si no delali /a ljubega Boga in za se. Vemo pa, da Bog ne ostane nikomur dolžan. Kar smo storili Njemu v čast, povrne nam On obilno prej ali slej. To pojasniti so si šteli podpisani v sveto dolžnost. -- Slede podpisi.
Iz Ospa, dno 16, nov. jlzv. dop.J — Pero uii zaostaja od radosti, ko se mi ponuja prilika označiti značaj v duhu katoliškem. Kaj je inahništvo in drugo krščansko-lovje?Tu imate čisti izraz pravega krščanskega naroda. Dalo bi bo mnogo reči, ali za sedaj naj zadostuje to, da narod ve in zna koga ljubi.
To s« je pokazalo dne 14. novembra t. I. ko smo v šolski dvorani volili prihodnjega župnika za Osap9ko faro.
Prišli bo volilci iz vseh treh vasi in so v največje veselje izvolili enoglasno čast. g. Jožefa Kompareta v župnika tej župniji z 121 glasovi. Občno veselje je po volitvi nadvladalo: vse tri občine spadajoče pod sv. Tomaža so skupno izrazile veselje tur bogoslovlju le sročen dan, da se jim je duhovnija Ospo prerodila. Topiči so pokali, zvonovi zvonili, in občinarji soglasno vpili „živio". In ko večer nastane, zbudi se tudi Volk in Vane, in vsi smo združeni med kmetsko razsvetljavo šli pred župni jsko hišo — in smo zapeli cesarsko duhovensko in domovinsko v i ž o. Zdaj pa naj dobi gospod N. drugo — spižo!
Veselje občno bilo jo ta dan in mora se roči, da gosp. Kompare je res Kompare ki ljubi nas vse in mi ljubimo njega vsi. Prihodnjost izročimo Bogu in g. Komparetu, on najbolje ve, česar nam ja treb<i. Bog ga živi in ohrani v naš dušni in telesni blagor; Vam pa čmtiti občinarji iz vseh
treh vasi presrčna hvala, čast in zahvala, ki ste rešili tako častno svojo nalogo. V kroniki Osapske župnije bodo stalo zabilježeno, kano so bili vneti osapski farani za svojega župnika.
Iz srca vam toraj kličem: Osapski farani bo vrli državljani in vneti kristijani — Živeli!	RODOLJUB.
Domače vesti.
Politično družtvo „Edinost" ima v
nedeljo ob 10. uri predpoldnc sejo v prostorih delalskega podpornega družtva, K ■eji so vabljeni vsi odborniki, namestniki in zaupni možje.
Imenovanja. Svetnik deželnega sodišča Ludovik T o m i č i č v Trstu imenovan je svetnikom deželnega nadsodišča V Trstu. — Računski revident gosp. Ivan Pitami c imenovan je računskim svetni kom pri tukajšnjem c. kr. namesiništvu. čestitamo!
Imenovanje. Cesar je imenoval ravnatelja goriške gimnazije, H. Gross, članom dež. šolskega sveta za Gorico in Gradiško.
G. Vladimir Žitek je bil 11. t. m. sub auspiciis imperatori* promoviran doktorjem. Natančnejši dopis o tej izrednej slavnosti prinesemo prihodnjič.
Himen. Minolo nedeljo se je poročila ▼ cerkvi sv. Antona novega blagorodna gOBpica Ana Kobal znana igralka in prva moč slovenskih dramatičnih diletantov v Trstu z g. Sčukoro. Tržaški Sokol jej je po posebnej deputaciji o tej priliki poklonil lepo adreso v katerej se gorko zahvaljuje blagorodnoj domoljubkinji in Izbornej delal-nej moči dramatičnega odseka na njenem neumornem požrtvovanju voščeč jej obilo sreče v zakonskem živenju in prosečjo, da ie dalje podpira s svojo umnostjo in vednostjo toliko važen dramatičen odsek; v spomin jej je podaril tudi krasno zlato zapestnico z napisom „Tržaški Sokol*. Tudi mi presrčno čestitamo mlademu paru!
Otvorenje otroškega vrta družbe tv. Cirila in Metoda v Rojanu. Včeraj na imendan Nj. Velič. cesarice odprla je družba sv. Cirila in Metoda otroški vrt v Rojanu. Veliko otročičev z roditelji udeležilo se jo sv. maše. Obširneje poročali bo-demo v prihodnji številki.
Sokolov zabavni večer v nedeljo 17. t. m. nam jo zopet dokazal, kako lepo se razvija iu napreduje to simpatično družtvo. Kakor prejšni imel je tudi ta zabavni večer jako obširen, zanimiv in mnogovrsten program. Občinstvu so bile prejšne zabave še v dobrem spominu, zato je tudi to pot ti umoma prihitelo, da se pozabava in poradujo v narodnem družtvu. V nedeljo je zopet nastopil dramatični odsek z novo igro „Pol vina pol vode". Ta igra je prav srečno izbrana; delujoče osebe so samo štiri, dejanje ni Bog ve kako umetno zapleteno, maiiveč preprosto, zato se pa razvija neprisiljeno, naravno. Zdrav humor in prekiiujmost služabnika Ivana in »služkinjo Hofke uplivata na gledalca ter ga silitu ii snu hu. Uloge so bile dobro raz-delj. •ne. Gospodična Nadliškova jo dobro predstavljala premeteno in zvito služkinjo, ki je \ svojej šegavej predrznosti koj pri-pravijuia m š ti svojo gospodinjo iz zadrege ter i „lepa" odgnati neljubega »nubača. Tudi gonpodična Kobalova jo dobro igrala ulogo mlade vdove Z veseljem moramo koiiHtatovaii, da gospodična lepo in naglo napreduj v vsakem obziru ter so nadjamo, da si v kratkom pridobi kot igralka tako ime, kakeršno ima njena sestra. Gospoda B o r o v rt č a k o v o g a hvaliti bilo bi preveč, saj ga menda ni Slovenca v Trstu, da bi ga ni bil še zabaval s svojim izhor-nim humorjem. Dvogovor mej gospo pre-blečeno v služkinjo Sofko in svojega gospoda predstavljajočim Ivanom je gospod Borovšeakov s svojim humorjom iti s svojim kretanjem in ponašanjem tako zasoli I da bi bil moral vsacega šo tako čmernoga in
pustega človeka spraviti v smoli. Tudi g. I. jo učenega gospoda profesorja h prva zakletega sovražnika p.»tem pa spokorje-noga častilca žensk prav dobro predstavljal. Druge točke programa vršile so «<» tudi prav lepo in v občno zadovoljstvo občinstva. Svoj vrhunec je dosegla zabava, ko nam je g. Borovičakov pel svojega „Sinolarja", v katerem nam uprav ribniškim humorjem in dovtipom pripoveduje o „smoli", ki ga korak za korakom proganja v življenju. Smeha in ploskanja ni bilo konca in „smolar" je moral vedno in vedno še kaj dostavljati in nadeljevati svoj kuplet ter konci še jednega dodati. Ta uspeh mu je najbolji dokaz, da bi ga za kuplete lahko zavidal vsak komik na glasu. Tak „smolar" bi nemogel imeti na nobenem odru „smole". Tamburaši so v nedeljo vzbudili mej poslušalci veliko navdušenje, vsak komad so morali pouavljati.
V	kratkej dobi so uže večkrat nastopili, a vsakokrat z novimi pesnimi. Ta napredek nam priča, da so se resno in z veseljem poprijeli svoje stvari. Pridobili so si simpatijo vsega občinstva in vsak rodoljub želi, naj bi tudi nadalje tako napredovali ter se razvijali. Tamburaši, dramatični odsek, petje, to naj so vstrajno in resno goji kakor do sedaj in ni se nam bati, da nam bode manjkalo narodnih zabav v Trstu. H koncu izrekamo šo željo, da bi so „Tržaški Sokol" tako razvil in okrepil, da bi mogel najeti kje tako stanovanje, kjer bi imel tudi veliko dvorano za svoje zabave. Prostori, v katerih so bili do sedaj zabavni večeri ho premajhni, ini želimo, da bi so število članov „Tržaškega Sokola" tako pomnožilo, da bi mogel v bodoče v svojih prostorih na-pravljati te veselice !
Vabilo na veliko veselico, katero priredi pevsko družtvo „Adrija" v Barkovljah v nedeljo dne 24. novembra 1889. v dvorani gostilne pri Ferlugi na Greti. — Razpored:
1.	Jenko: „Naprej", udara tamburaški zbor.
2.	Pelicon: „Primorski stopaj", pevski zbor.
3.	Vilhar: „Nuna", deklamuje g.dčna Nadliškova ml. 4. Alešovec: „Novem", izvršbe dramatični odsek „trž. Sokola". 5. Foerster: „Pjevajmo", pevski zbor. 6. „Hrvatsko narodno kolo", udara tamburaški zbor, 7, Mašek: „Lahko noč", četverospev. 8. „Hej Slovani", udara tamburaški zbor. 9. Vilhar: „Pozdrav Samoboru", pevski zbor. 10. Prosta zabava. — Pri veselici sodelujeta tamburaški zbor in dramatični odsek tržaškega „Sokola". — Začetek točno ob 5. uri zvečer. — Ustopnina za osebo 30 kr.; sedež 10 kr, K obilni udeležbi uljudno vabi	ODBOK.
0 volitvi V II. Okraju nam pišejo:
V	prvi vrsti denar, po tem pa narodna breznačajnost, strahovanje, organizovana agitacija uže 2 leti, Pinpahovi žundarji magistratni stražniki, gozdni čuvaji, pod-kupljenci Mauronerjevi, nasilstvo proti volilcem našega kandidata itd. je pomoglo k izvolitvi Mauronerjevi, kateri je dobil 125 glasov, dočim je |a naš kandidat samo 56, čepiav je pred tremi leti dobil okoli 200 glasov. Čez 120 volilcev so ni udeležilo volitve na korist Mauronerja, ker če bi bili prišli glasovat vsi, ne bi bil propadel narodni kandidat. K izvolitvi Mauronerjevi so največ pripomogli sami do-mačinci; posebno pa „capovilla" iz Lo-njera, kaieri je v soboto do poluneČi po tujih hišah letal iu na škede pisal ime, nasprotnega nam kandidnta, zatem šo dobro število domačih renegatov, kateri so bili pripravni „pug.ie" deliti nekaterim zavednim volilcem, kakor jo to sam ž e n-darmerijski vodja povedal, koje hotel iz volišča odterati narodnega volilca in je tudi dotične rogovileie okolu sebe z roko pokazal. No da bi bil red vzdržaval, bahal so jo šo s „scapelloti". K izvolitvi Mauronerjevi so pomogli tudi nekateri trgovci, kateri žive izkijučljivo od Slovencev. Priporočamo okoličanskiiu bržki-uam, da se več ne poslužujejo z kupovanjem moke za kruh pri gosp. Z. v ulici Androna del Moro. ker je v Barrieri
Vi-cclii in v ulici Molino a vonto do*ti narodnih zavednih trgovcev, katpri inoko po istej eeni in mogoče še holjsi kup prodajajo, a poleg tega pa ne smešijo svoje narodnosti in ne dplujejo proti njej, kakor imenovani gospod. Z eno besedo: Mauroner so ima zahvaliti za svojo izvolitev samo domačim renegatom, a naš kandidat svojo propast narodni nezavednosti in podkupljivosti. Zdaj, kakor so govori ne bode več treba Mauronerjevim volilcem delati v kamnolomih, ker jim magistrat dovoli, da smejo priti v Trst čike pobirati. I to je za nekatere velika pridobitev! Sramota!
D i x i.
Iz Trsta nam piše prijatelj našega lista: Danes mi je slučajno prišel pred oči umazani list .11 Picoolo'4, ki navadno napada vse, kar mi največ cenimo. Govoril sem tudi z nekem Cikorjasem, ki se popolnoma ujema z nesramnim pisanjem omenjenega lista. Rekel mi j«, da ga npkateri Kranjci pitajo z Cikorjasem ali on ima užo 000 let srojo „uinaio 15" pisano na namestništvu; v rojanskej čitalnici so jeli govoriti nov jezik, ki je bolj podoben hrvafščini nego slovenščini, in več enacih budalosti. Rekel s« m mu, da smo vsi Slovani bratje po krvi, da ho tudi tržaški okoličani del tega velikanskega naroda, ki šteje nad 100 milijonov duš, ali ni se dal prepričati temveč vedno svojo trdil, da to ni res. Žalost io res, da se med našimi okoličani 8e nahajajo nekateri nezavedneži, ki se nočejo spoznati kam jih vodi napačna pot, na katero so je zvabili slovanski nasprotniki — Lrhoni.
Zadnji članek o znanem družtvu „Con-federazione opeiaia" vzbudil je mnogo nepotrebnega hrupa. Žalibog, da je v tem družtvu mnogo članov slovenskega naroda! zadnji so se dali toliko pregovoriti, da bodo zahtevali ravnopravnost v jezikovnem obziru. Nedavno imeli so praznovati obletnico; slavnostni govor pri tej slavnosti moral bi biti italijanski. Ali naši ljudje so zahtevali, da se del govora vrši v slovenskem jeziku. Nemci to videvši so zahtevali, da se govor vrši v nemščini. Predsednik Gerin je bil radi tega močno razjarjen tor izjavil, da so pri slavnosti rajši no bode niti govorilo nego da bi se govor imel držati v slovenskem in nemškem jeziku. Slovence je pa napadel rekoč : kaj tirjajo pa ti, ki so sami — fakini, ako bi uže bili rokodelci, nič bi ne ugovarjal. — To je naše ljudi jako razkačilo ter so obljubili, da ne odjenjajo od svojih zahtev temveč da rajši vsi odstopijo. Zadnje bi bilo res hvalevredno. Mi nočemo a tem vlivati olja v žareč ogenj, pač pa upamo, da se nekaterim naši delafcem, ki se pre-lehkoverno dajo zapeljati in so vpisujejo v tuja družtva, vendar enkrat oči odpr6, ter pribeže zopet v domač hlev namreč: v svoje slovensko delalsko podporno družtvo.
Spomenik Fran Erjavca. Dne 24. oktobra t. I. prenesli so truplo ranjkega profesorja F. Erjavca in njegovega sedemletnega sina Milutina v poseben skupen grob v tako zvani gaj ali park na novem mestnem pokopališču. Vseh vernih duš dan se je uže vzdignil nad grobom krasen spomenik, ki se je postavil s prostovoljnimi doneski, ki so so pred loti v ta namen nabirali. Grob in spomenik obdaja do 4 metre dolga in nad 2 metra široka železna ograja. Na grobu leži mogočna kamenita plošča, ki ima podobo pokrova od velike krste iz sivega marmorja. V zglavji grobovem vzdigujejo se trije veliki kamni jeden vrhu drugega in slednjič priprost veličasten križ, vse iz sivega marmorja. Tretji viši kamen, lepo obdelan in poglajen, nosi sledeči napis:
FRAN ERJAVEC rojen 9. sept. 1834., umrl 13. jan. 1887.
Bil moi hi cel in učenjak In zvest domovju sin;
Dokler bo živ fclovon io kak, lio živel Tvoj spomin.
Concordia. Umazana cunja „II Piccolo" od 18. t. m. objavlja nn prvem mestu članek
z naslovom „Ad elezioni tinite" v katerem jasno in točno označuje blamažo, ki jo je dočakala slavna vlada a slavnoznanem kompromisom, ki v istini druzega ni bil nego — boŽkanje progressovcev, zagrizenih sovražnikov Avstrijo in njenih postav, in pravo zanikanje avstrijskega čuta. Mej družim tidi tlankar, da so „patrijotje* — državni uradniki — ki so kandidovali v mestu izpustiti izpred svojega imena „c. kr." kar neki ofieijozni časopisi večkrat štejejo „modremu Piccolu" v greh ter izraža sploh svojo prepričanje, da je zmagal „i'rogresso". I nu, suknja ne naredi še mniha; ni tudi misliti, da ho vsi oni, ki imajo pravico predstaviti svojemu imenu znamko ,c. kr." — v istini vladni. Iz tega je pač jasno razvidno, kako nizko je padel avstrijski patrijotizem v Trstu!! Slavna vlada mora biti pač vesela teh uspehov.
„Urednike lndipendente-a* Rossi, Zam-pieri iu Ullmann, ki so bili zatožen i veleizdaje ter so uže pet mesecev sedeli v temnici, jo višje sodišče v Inomostu Hpoz-nalo nekrivim ter izpustilo iz zapora. To so je zgodilo kakor brzojavijo iz Boča po zaukazu prev. cesarja. Brhki lahončki prišli so v nedeljo v Trst. Sedanji obrezani in neodrešeni uredniki Inhonskega lista šli so jim nasproti na Nabrežino, kjer so so tajne radosti vsi premilo zjokali nad nesrečnimi kolegi, katere „kruta avstrijska oblast" tako preganja ! Opomniti nam je tudi, da so jim o prihodu v Trst delali „časten špalir" mnogobrojni policisti. Mesto ni bilo niti okrašeno. —
Dralba. Razpisan j ) natečaj za oddajo čiščenja mesta. Klicna cena jo 44.500 f. na leto. Of> rte se oddajejo mestnemu magistratu do 30. t. m.
Iz Brezoviške fare nam pišejo, dne 13. t. m. — Vsaka sila do vremena. Koliko truda so naši očetje prestali ia denarja potrosili, da so si zboljšali ali preoaie'ili pota. Ozrimo se nazaj za kakih 25 let; kakšna je bila občinska cesta od „Brinšice", katera pelje v Brezovico. Uot6 ali nehote, moral si iti v vodo, ker voda je brv večkrat odnesla. Občinstvo je sprevidelo, da je nemogoče tako ostati in po-prijelo se živahno dola ter si zgradilo novi del ceste z mostom. Ali je tudi danes taka, kakor je bila takrut ko se je dovršila? Ne, nikakor ne.
Kakor navlašč je pripravljena za strugo deloma, ker dotičnik dozidava zid vrhu cestnega zida tako, da se skoraj no vidi cestnoga vogelnega kamenja. Uprav tukaj je tudi nametano kamenje, da se ložej prekoraka; tem bolj pa je nevarno za vsakega, ki bi ponoči memo hodil. Ravna se tako kakor da bi ne bilo ne postav, ne oblastev niti straha pred njimi. Slavni odbor naj bi pogledal v kakem stanu se nahaja občinska cesta, osobito sedaj ko je zimski čas. — Toliko za zdaj.
Iz Brd. 14. nov. — Veseli nas, da imamo v Gorici slovenskega papeža, ker nam ne bode več treba v Rim hoditi po „dišpenze" — Pa kdo je ta papež? — Zaupnice v „Rimskem katoliku" (zadnji zvozek), katere so podpisane od samih kardinalov, povzdignile so dr. Mahuiča na „katedro nezmotljivosti", ki le papežu pri-stuje. Isti obsodil je Ljubljanskega škofa in druge kot „liberalce" ! Glej „Rim. kat." str. 577 nad zvezdico!
„Učiteljski Tovari«" ima v 22. štv. naslednjo vsebino: Poročilo deželnega odbora glede uravnave učiteljskih plač po javnih ljudskih šolah na Kraujskom. — Občni zbor „Narodne šole". — Domača vzgoja. Fiše Jakob Dimnik. — Svitoslav i Danica. — Douioznanstvo kranjske vojvodine. Spisal Iv. Lapajne. — Razpis nagrad. — Dopisi. — Premene pri uČi-teljstvu.
„Slovanski Svet" št. 21 prinaša nastopno vsebino: Deželna avtonomija in Slovani; O kritiki dr. Mahuiča; Peter Petrovič Njeguš II, vladika črnogorski; Pova-dilsja kuvšln po vudu hodit. Dopisi (Iz
Tržaške okolice); Pogled po slovanskem svetu; Književnost. —
,Matica Hrvatska- izda še v tem letu knjige za i. IS,SO, koje bode razpo-aljala prih. januvarja. P,»živa ted ij svoje poverjenike, da nabirajo udnino. _
Utopljenca 55letnega Jos. S mši«a Hn. stražnika izvlekli so predvčoranjem iz morja ter ga prenesli k sv. ,Tustu.
RAZNE VESTI.
Razstava poštnih znamk se odpre
prihodnje leto na Dunaju o priliki petdesetletnice odkar se rabijo.
Za koleks in pravne pristojbine se
je potrosilo leta 1888. v vsej Avstriji; for. 52,752.103, država je pa potrosila' for. 1,075.922. Koliko brezpotrebnih pravd je tu vmes !
Ravnopravnost na Ogerskem. Presv.'
cesar je zaukazal, da se na vseh poslopjah koje On ima po Ogerskem nabijejo oger-ski napisi. Extra Hungariam non est vita, et si est vita, non est ita.
V Berolinu biva od 40—50.000	Po. Ijakov ter se po ulicah čuje večkrat govoriti poljski; Poljci imajo tudi uže	več svojih družtev.
Svetovna razstava v Parizu se je
nepričakovano dobro obnesla. Bila jo odprta 6. maja in zaprta 6. novembra. Fran-
Dražba.
Dno "J7. novembra t. I. bode Jože Križaj i/. Orehka ^r. 22 svojo hišo pro-stovolno prodajal. Hiša je v premerneni kraju pri okrajni cnsti ter primerna za prodajalniro in gostilno.
Vabijo se čast. gosp. kupci, da ta dan pridejo v Orehek.
V Orehku dne
19.
novembra 1889. Jože Križaj.
NOVA
1
Zbirka najbolj znanih slovenskih, hrvatskih, srbskih, bolgarskih, čeških, poljskih i u ruskih pesni j.
Sestavil Ivan Z e 1 e z n i k a r, založil D r a g o t i n Ilriba r..- Cena: mehko vezani 80 kr., s po^to 10 kr., več. elegntno vezani 1 gld. 20 kr., s pošto 1 gld. 30 kr., dobiva se „Narodni Tiskarni" v Lljubljaui. — Naroča se pa lahko tudi v vsaki bukvami. 3—10
; Poglija" blago di bro spravljeno in poštnine prosto!
i	Visokorasli ti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo eork-I venth posod in orodja h čistega srebra, kinoš-kega srebra in i/ medenine najnovejši} oblike, kot
monstranc, kelihov, svetilni? in svečnikov
itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsn-cozka republika je z razstavo slavila sto- kega naročnika, bodisi da HO delo prepusti mojemu letnico velike revolucije, v katerej si je "kusu, botlial th se mi j« predložil načrt
narod priboril prostost. Pozvala je vso na-' 15 24 TCOllOr Sldbcllljd,
rode in vse države, da se je udeleže, srebrar v Gorici, ulica Morelli Št. 17
Monarhije so jej oficijelno udeležbo vse Stare reči tpoprnvim, tor jih v Offnjt pozlatim
odrekle, v resnici so se je po vsi narodi in P0B.rt:brim- «« naročniki naj mi blagovole
.....	J f	poslati isto nefraiiknvane,	'4—92
udeležili. \ ao pridobitve človeškega uma poSil)a hl<>fl0 dobro spravlJ
na polju obiti, znanja in umetnosti bile so gledalcu razstavljene v najboljših in naj-' dovršenejšili proizvodih. Franci ja je pozvala
Jeno in poštnine prosto!
TRŽAŠKA HRANILNICA
vse v goste in ves svet, to se lahko reče, Sprejsmlje denaru« vlog- v t^nkovUi od .	,	. , '	oO noč. on vt.ac.epa zle ska v«ak
je to ponudbo sprejel. O tem nam pričajo dan v tidnu razini oraznlkov, iu to
materijalni uspehi razstave. Francozov iz od 9—12 ure opoludue. Ob 1 m| i,Hh j . , . . , , 1 P« od 10-12 ure d00. Obresti dežele je prišlo za časa razstave 5 milt- i na knjižica........:
jonov. Ako 1 ačunimo, da je vsak v osmih	v*k dan od 9-12 ur« opoldne
, ,	.	.	I Znr-««e do 10.► tri d. i'r.'C.j, zot-ske
dneh porabi; v Parizu 100 frankov, potro- j preko 100 do IOO11 Id mras-od-
sili so" v.-i skupaj 500 milijonov fr. Drugih! povedali H dni, /n-ske preko lt 00
...	. ..... ® 1 «?ld pa f dni! prej.
tujcev je bilo na razstavi 1 milijon 500 Eskomptuje menji.-e doinicillrane na tržaš-
tisoč, vs-ak teh je pustil v Parizu, ako' „ j1®1" trgu j.o ... . . 41/,
POSOjOje na ilrzuVne papirje uvstro-ngrHKe
La Filiale della Banca Union
TKI ESTE
s' occupa di tutte le operazioni di Banca e Gambio- Valute.
a) Accetta rrrumnenti in Conto corrente, ahbonando
PKR BANCONOTE:	PFJl NAPOLEONI: it" 0 c. preav di 5 g ni
8S......I - „	3%%c. preav.di 20 g.ni
3* ,. a 4 mesi lisso	>• » n 40
.H1 „ „ a K „ „	„ , „ „3 mesi
4% a 8 „ „	3'/, „ „ „ „ 6 „
Le lettere di ve^amento in circola-zione godrannu dol nuovo tasso d* interesse a flatare dal 21 e 28 corr. a seconda del relativo preavviso.
InBanCO fllro abbuonando il 2"/4°|0 interesse annuo sino a qtialunque somrna ; prelevazioni sino a f. 20,000, a v ista verso cheque; Importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Gonferma dei versamenti in apposito libretto.
Contegijia per tutti i versamenti fatti a qualsiasi ora d'ufficio la valuta del mo-desimo giorno.
Assume pei proprt cnrrentisti 1'incasso di conti di piazza. di cambiali por Trieste. Vienna, Budapest ed altre principali cittk. rilascia loro assegni per questc piazze, ed accorda loro lafacoltadi dnmieiliare elfetti presso la sua cassa Iranca d'o(jnispe»a per pusi.
b)	Sfincarica delVac/fuisto e delit vendifa di effotti pubblici, valute e divise. nonehč dcll'incasso di aw<ini, cambiali o coupom, verso 1 iR°|0 di prov-vigione.
c)	Accorda ai propri committenti In fa-colta di depositare effetti di qnalsiasi specie, e ne cura gratis Pincasso dei coupons aila scadenza.
d)	Vende le Lettere di pegno 4 °|0 e 5°|0 della Banca Commerciale Uiighe-rese di Pest e le lettere di pegno 4°|0 deli' i. r. priv. Banca Ipotecaria au-striaca di Vienna.	22—24
Trieste, 1B Novembre 1888.
Slavnemu občinstvu
uljudno naznanjam, da sem odprl v ulici i S. Spiridione čl. 2, in S. Nicolo novo pivarno
il
povprek računimo, 500 frankov, skupaj torej 150 milijonov frankov. Tujci in domačini so dali torej skupaj Parižanom 1
do 1000 ghi. po ... . . . 5°/0 višje zuesae od 1<M'U do UjOOO gl l v
r.fko£rm računu po......4'/»
Več e »vote po docovoru.
najmanj 1.250 mili onov frankov zaslužka..	\'T'iu vknjiženju na posestva
m . . .	,	, i V Trsu L Olirestt po d. govoru,
lo je torej ogromen gospodarski uspeh1 TRST, 1. ao ila IHtiO
razstavo, za kateri lahko vsaka prestolnica
sveta Pariz zavida. Do sedaj ni imela še
nobena razstava na svetu tolikega mate-.
rijalnega in moralnega uspi ha. Francozi
so zopet sijajno dokazali vseruu svetu, da
stoje na vrhoiien moderne kulture. Vsa ,
obrekovanja in spletke od struni Nemcev
in drugih njih sovražnikov ne morejo ovreči
te istine; tu govore fakta.
Dunajska borno 1«. novembra.
Brnsko sukno
za elrgitntiio
jesensko ali zimsko obleko
v odrei.Oli po in. IV10. 1> Jb i < unujske Vfttlje v»,ik Wn |ion l t
ar sri'i. 4 30 iz Ano nr ki. 175 iz lii.t-jf« w •r nI. 10 F>0 i/, i ko Sil -m •r 12 40 i« Iiiljiinejgrt
pristne ovčje volne
Kakor tltdi »nkno z;i |>.n iSi j.- kiiIci )p, frslj .jih NUkno, |i »pitano ■/. s il . zinmWu v.ilj.iiiii »tikiiK,
sukno za lov;-, tkaninn r. noi. kniere >e d^jo i'r.ti, Hno in uajlinrjse črno nuknu /a sulon dljlekt iti. itd ro^l ji prnll povanlju	r^elna in
liduii, jnUo ilubrn pni aim
tovarniška zaloga sukna
SIEGEL-1MHOF
v tri v 11 xi BrAunl,
zjava I V ga kupon Je dolg 3 in m. in firok 13<j čim., imej zadofctuju pcpolhoiuu »i kompletnu obliko />t tp>»pode.
Tudi se diiju liulikfir mrtMv hk tuli .laintti »e, da se odpoEljti nutatiC o I>1 ifo po izurikiieru uzorcu,
Uzorci zastonj in franko, ih-211
W
1« m
< 99


v katerej se toči izvrstna piva od Pilsenetz, najboljša vina in napravljene izvrstnih jedil. SI. občinstvu se tedaj najkorkejše priporoča
Spoštovanjem
FR. DAN L K K. Piunione Adriatica di Sicurta
V Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem. rekah in morju, proti toči. na živenje v
vsih kombinacijah
Glavnic« in reurrva društva dno 31, di-cemtira 1883
Glavnica ilmSivr	pij M,:i«;0.iKM' —
Reservni fon i o< ilooi^.kov »	(/2
Posebna rijserv»i dohiSUov ol
/.hvarovanja na živi enic	loO.tMK)'—
Kc/ervn fond va polj^tje 111 premikanja vr'."!>>o<Hiih efektov IH1 otVl — I 'remi in a re.-erva v^h oddelkov ♦ 7.342 7mj'30 Reserva /.a akoiIc	» -JU/ IKH -
24-21	V partfslju
1'remiie. ki "e imaio potirjati
v prihoun ih letih	. 16.tV>4.118'57
Skupni /.ne-ieK v: h 4kod »la-ćanih ou i I-.'H do lff*3- >_'ld 111.949.847 05
Mr«d ravnateljstva: Via Valdirivo, •.'(•■ la^tn^j },15i.
m
Tiskarna Dolenc v Mu
izdeluje vsukovrstna tipograflčna delu, kakor: priporofnice, račune, okrožnice, vizitniee, poročilne objave, vabila, prograino, izkaze,oglase, pravila, ustop-niče, zaključne račune (bilanc«?), ro-či.ščnike, cenike, polnomoči, jestvenike, carinska pisina, naznanila, izpovedno listke itd., — vse ukusno in po ceni.
Tiskarna prodaja nastopne slovenske knjige, kakor: nKmetijsko berilo" no 10 »č., trdo vezano 60 nč.; „Sodili obrazci" po ao nč.; rViljem Teli" po 40iič.; ^Ljudmila" po 2011Č.; „Filip" po nč, j „Antigona" po 20 nč.; „Trst in okolicu" po30nč.; „Pjesma o zvonu" po 20 nč.; „Istra" po 20 nč. Postava o „Črnej vojski po 5 nč.
Ima v zalogi vse potrebne tiskovino iu knjige za župne urade.
Papir na prodaj,
Stari časopisi itd. prodajajo se i kgr. po 12 nč. Pobližje se pri upravništvu našega lista.
Knotni drž. dolg v bankovcih -- -	gld H,j i j
„ v srebru — —	- , i-5 7. j
Zlat« ronta— - — — — -	- lOD JO
5% avstrijska renta -------	- , lUU.60
Delnico narodnu banke — — — -	- ,
Kreditne delnice — — — — — .	- , anou
London 10 lir sterlm--— — -	. 119.10
Francoski tmpoluondori —	. 9 M\
	
Nemške marke — — — — — -	
Zahvala.
Podpisano predsedništvo političnega. družtva „Edinorttu i/.rt'kit tem potem urtjto}ilejšo zahvalo vnem rodoljubom in zaupnim možem v okolici, ki so z beaedo in dejanjem nastojali, da prodro j<o njem d prodlagnni kandidati o priliki volitev dne 17. t. m.
L. Križ,	Mate Mandič,
tajnik.	podpredsednik,
l astnik pol. družtvo „Edinost".
METOVALE
nnstrovan gospodarski list s prilogo „Vrtnar".
Uradno
c. kr. kmetijske družbe
glasilo
vojvodine kranjske.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
„Kmetovalec" izhaja 16. in zadnji dan v mesecu ter stoji h prilogo vred 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa lo 1 gld. na leto. — Udje 0. kr. kmetijsko družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
^jli, žmnnrhkik, vinarskih in guzlrirskih člankov, iih dnistvu, bli/.u 1"">
Inserati (oznaniln) znračunjajo ee po nastopni ceni: Inserat naeeli Btrnni 16 nld„ na */i strani 8 gld . na V« strani 5 gld. in na '/, strani 3 gld. Pri većih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vse inserate mnaj Kranjskega •prejemata le Haasenstein & Vogler na Dunaji (VVien, I., \VallliBohgaBBe Nr. 10).
Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah 6tev. 5.
Z I. 188». nastopil j« EMEJOVALSC" VI. lotaik. „OBIOVALEC ju "di"
vuči gospodarski Imi iu .»b nnoin naje»nejfii,	">	filco jo nmd najliol
mzsii junimi slovenskimi listi. V 1 IHM- prinosol j« .KMETOVALEC ' na 212 straneh veliko obliko Ml veri h in 105 manjsib gospodarskih in sicer poljed«!-
l.'t."i splošno zanimivih odgovorov nit gospodarsku vpraš nju, katera ho stavili naročniki podarškili novio itd To borilo razjusnjuvalo jo 50 podoli „VltTNAlt" jo posuti
M.......... u , J«ti vrtnarski strokovni list, kntorogu
9« stranob voliko osniorko SA vučih in 78 nmnj&ih sadjar-kili ''jdnegti kmetovalca »nko važno, »ji na loto 2 gli-, urfit-lji pečajo 10	' zaHton.i. varjen« oyn>jv«iii ur. kmetijska družba v Ljubljani, v
Salcndr:vih ulicah čt. 5 Naročniki, ki vstopijo mi'il lulom, dobijo vse izšlo Stuviiku	P-—12
... ..vujo naročniki „KMETOVALCA" zastonj. ..VRTNAR' jo prinesel l. 1H88. niv 9« stranuh voliko osmo.ku 85 v rtnarskih člankov tur blizu 7il podob. — Borilo v . KMFIOVALCU'1 iu ,.VRTNARJU 1 j« damlum« z.i uit p rod smo biti slovenskega gospodarja liro/, tuh koristnih listov. -- .KMETOVALEC" s prilogo „VRTNAR' *t»ji I>M lu polovico. Udje v. kr. kmotijuku družbo doluviijo .KMETOVALCA' zastonj. Nančiia sprejema c. ltr. km
J/.d,ijatolj iu odgovorni uradnik Julij Mikota.
'l'inkaruu Dolenc v Trstu