69. Itev. Paviafnl tanke » (Mani SNS. V Uublianl, v ieMek 25. marca 1920. kete IV. Ithai.a resen $»«>Hie8«ljk» In dticvi po prazniku w#ek ^ a n Ured/jižtvo je v LjubSjanS, Frančiškanska sjlica St. 6/1», Užitei|Bka tisk aru a, DopiBi trankirati in podpisati, sicer sc šili ne priobči. Rokopise se ne vrač*. Og«n, ; Enostolpna petit* vratiča K 1'80. osmrtnic« in zahvale po K 3'—, ra e* fclasi in poslano vrstica p® fc2'5G; večkrat. objave po dogovoru primeren popust, Ciiasšlo Jugoslov. socilalno - demokratiiite stranke. Possmetna Itav. stan« •— 60 vlnariev. —— Naročnina; Po pošti ali z dostavljanjem no dom za celo buržoaziia. oodis? klerikalna, liberalna a!i radi-Kuina isvede. aU ni se zgodilo ničesar. Zahtevali smo. ker ima politično oblast v rokah, monopol uvoza In bvoza. odoravo velikega ln malega ▼erlžnl^tva. odnravo Snekulacllskeea verlžništva bank. kar vse ie že oškodovalo narodno gospodarstvo za ml-IHone ln miliione. Vsi ti oderuški dobički gredo končno na račnn številnih maniših konsumentov. ki žive od svolih maihnih zaslužkov. Kal so storile te stranke doslei za ureditev trgovine in prometa? Edina njihova zasluga ie. da so uvedle anarhiio v trgovino. 2e pri špekulaciji z valuto se delalo naravnost nečedne kuočile. Italijanska lira nima niti v Italili večje vrednosti kakor lo Ima pri nas krona, zlasti ker Amerika že orlčenla blokirati ItaliJo. To kar kiioiš pri nas za krono, kupiš v Itaiiii za liro In vendar zaslužio naše banke pri zamenjavi Ure kar po pet do šest kron! Enako kakor treuleio banke * lirami, trguielo tudi * amerlkansklini dolarji. pri katerih zaslužilo o<5 deset do dvalset kron. LISTEK. br. Jos. C. Oblak: Literarni razgovori. (»Na otoku« in — »Mole življenje«. Cankar In dr. Tavčar.) Zadnjikrat me le dr. Tavčar vlludno povabil, da se bova kedaj mirno razafovarlala o zakonih lepote, in če hočem tudi o posameznih delih našega Ivana Cankarla. In te obljube našega čislanega slovstvenika dr. Tavčarla sem bil vesel, in še posebej njegovega priiaznega in častnega povabila. Kako sem zašel v to literarno debato, le znano. Pač nikdo ml ne more očitati, da se tudi laz »v trop. ki se poti In trudi, vriniti želim« .,. Nekam čudno me Da dime. ko seje lotil dr. Tavčar bale izpoltmioč svojo oblinbo. Cankarieve čriicc »Na otoku«. Postavil le na čelo svojega premišlievanla neki članek iz »Naorela«. v.katerem ie nekdo dejal, da danes ni nič lažlesa. nego uisati o umetnosti. — da pa ta njegov sklep še ni radi tega utemeljen, ker Vsa ta trgovina le v ogromno fkodo Hudstva. Stranke, ki so danes na vladi, bodo trdile, da sme te stvari izvesti le parlament .To J« povsem Jalov izgovor, Sedanla vlada Je administrativen organ, ki ima nalogo, da kot ge rent državnih poslov ukrene vse. kar te potrebno v prid Hudstva. Zakal nikakor ne ere. da se dopušča pat bankam m oderuhom že skoro dve leti, da popolnoma absorbirajo narodno blagostanje. Ce vidi gospoda v vladi vse to, potem le ntena pro* kleta dolžnost, da odredi sama. kar Je potrebno, in če predstavništvo no če delati, nal na svolo odgovornost odredi volitve v narodno skupščino k tako volilno pravico, ki to bo lahko Javno zagovarjala. Boli pošteno bo vsekakor, da razolSe volitve, kakor pa da dopušča dosedanle Izkoriščanje še za nedogledni čas. Enako, kakor sc veriži 2 denarjem. se veriži Uidi z blagom, kar le v prvi vrsti zakrivila že Protič-Koro* ščeva vlada, ker ie uvedla svobodno trgovino in s tem dala patent denarnim mogotcem, da so smeli verižitl s pridelki in blagom ponolnoma poljubno. Nedvomno le. da tiči 2a vsem tem delovanlem vlade gosoodarsko-Dtrtfc-lični pomen ter da Je zaraditega klic »Slovenčev« po politični morali le svetohlinska krinka, za katero se skriva popolnoma kapitalistično lice klerikalizma. Sodeč po dogodkh. ki se odigravalo v politiki vladafočih strank, pri-halamo do zakliučka. da le navidezna dobrohotnost vseh meščanskih, predvsem pa klerikalne stranke gola demaeotria. Ce bi to namreč ne bila demagogi la. bi se gospoda lotila dela. bi prišla s predlogi, bi sprejela dobre mi-čliative. ki smo lih že večkrat nagla-šali tudi od na*e strani. Ali vladajoče stranke ne marajo o vsem tem, kar delavstvo zahteva in predlaga, ničesar slišati, in ralši dopuščalo, da se nadalle izkorišča ljudstvo, da kanita listi in kapitalistična podletla bogate, lludstvo pa da vsak dan več — trpi. Tukaj ie treba dela. tukal pomoči! Vladaioče stranke, ki odklanjajo vse to. so krive vsemu. Zato le lok o politični morali le krinka. Kapitalisti pač Dotrebuleio časa. da narod izžemeio, zato se Jim tudi nič ne mudi. Pristopajte k Izobraževalni organizaciji »Svoboda*. danes ori nas res ie vsak o umetnosti piše in pisari. — Ako le hotel s tem tega ali onega udariti in morda tudi mene. bi bilo to^pač r.anačno stališče, ker bi se to delalo toliko, kakor če bi se postavil gledališki ravnatelj ali pa tudi dramatik na stališče. da nima gledališko občinstvo nobene besede, m ravno U o ne glede pisateljev čitaloče obe jstvo. S tem Da ne mislim tiste nerazsodne, za umetniško pojmovanje nevzgojene. oziroma negodne in tudi nesposobne mase. kateri odrekam pa že prav vsako besedo, posebno oa še glede visoko stoječega Cankarja. Zadniič ie z nekakim zadoščenjem konstatiral spoštovani moi nasprotnik, da sem čisto odkrito priznal, da Cankar ni tako prodrl v mase. »kakor bi lo radi videli njegovi častilci«. To pa prav ničesar no izpremeni na umetniški kvaliteti iti višini našega Cankarja: saj vemo kako ie s tisto maso in tisto popularnostjo. A pro-pos! Včerai it! zadniič ie na primer na koncertu triumfiral nekdo nad našim Lajovicem, — pri masi namreč; - nekoč so venčali »Krpanovo kobilo* vzprido Cankarjevih dram' Prehrana v centralni Evropi. V premaganih deželah srednje Evrope le prehranbena kriza vsak dan večja. Pri r.as raste draginja, živil pa le vedno mani. Stolimo pa pred naihulšiml mesci: aprilom, malem, junijem. Zlasti v Nemški Avstriii so s prehrano velike težave. Dne 19. marca le bilo na dunalskem trgu dobiti le 15.000 kg laške čebule, nekaj malega zelenlave in 50 kg govejega mesa — za ves Dunai. Sladkoria sploh ni. Cehi so vso svolo produkcijo sladkorja prodali Francozom in so z niimi v takšnih trgovskih obvezah, da ne smemo od tam pričakovati niti enega kilograma sladkorja. Navezani bomti le na amerikanski sladkor, ki Je pa zaradi visoke vrednosti dolarja (l dolar 150 do 170 kron) — če ga sploh dobimo, silno drag. Doma pridelamo sladkoria prav malo. ker nimamo sladkorne industrije. Kaže se tudi pomanjkanle mesa. Na Dunalu ga datelo te dni po 10 de' kagramov na enega družinskega člana, in sicer zmrznleno argentinsko Dr. France OorllS: mesa. Cene za en kilogram so §8 K spredli?! del. 102 kroni zadnil del. Meso za oečenie 124 K za en kilogram. V Itaiiii ledo skoro samo anrznleno meso iz Amerike. V Itaiiii ie sploh velika revščina, ker ie dežela glede preskrbe povsem odvisna od Amerike. Amerika ie te dni ustavila več živilskih parnikov za Italilo. ki so bili že v sredozemskem morlu. Zato ie tudi vrednost laške lire napram dolarju — zelo padla. V riaši državi bi se dalo še naiboliše živeti od vseh ta-kozvanih premaganih dežel, če bi se napravil red. uvedel žitni monoool in bi se ves uvoz in izvoz podržavil. Tako oa žive dobro le banke in veletrgovci. liudstvo pa strada. Tu s samim kričanjem ni mogoče nič izbollšatl. ampak zgolj s pozitivnim delom. Ves dosedanji potek razvola le ookazal. da naša buržoazlia ni zmožna napraviti redu. če tudi bi hotela. Poleg tega pa tudi nima dobre volle: zlasti sedanja klerikalna vlada oospešule draginjo in zmešnjavo v prehrani Formalizem v našem pravosodstvu. i. Ministrstvo pravde Je objavilo naredbo z dne 12. lebruaria 1920, e na gospodarskem doUu. S pritrditvilo obeh zbornic državnega zbora zaukazu-lem tako: S 1. Vlada se pooblašča v času, dokler tralalo izredne razmere, ki lih Je povzročila volna, z ukazom ukreniti potrebne odredbe za pospeševanje in obnavllanJe gospodarskega živllenJa. za odvračanle gospodarskih škod in za preskrbovanle prebivalstva z živili in drugimi potrebnimi rečmi. Da sodeluielo v izvrševanju naredb. ukrenlenih na podstavi tega zakona, se morelo prevzeti tudi občine. § 2. V ukazih, ki se iz-dado se lahko določilo za prestopke denarne kazni dc« J0.000 K. zaporne kazni do 6 mesecev, zanad reči. katerih se tiče kaznivo deianfe. in iz. guba obrtnih pravic, in sicer tudi tako. da se moreio naložiti te kazni druvra noleg druge. Kaznovanie gre političnim ohlastvom 8 3. Ukaze, izdane na podstavi tei>a zakona, ie predložiti državnemu zboru, ako le zbran, naikasneie konec vsakega koledarskega četrtletia sicer na kadar se zbere Reichenau 24. dne iu-liia 1917 Karol s. r. Seidler s. r. lift-fer s. r. Toggenburg s. r. Cvviklinski s. r. Mataia s. r. Bauhans s. r. Schau-er s. r. Homann r. Ertl s. r Wim-mer s. r. Czapp s. r. Twardowsk> «. r Iz tega zakona torei izvira na-redbodavna moč ministrstva pravde v državi Srbov. Hrvatov in Slovencev. J^o niem ie dobil c. K. L. Timoti-levič oblast za naredbo o olajšavah v sodnem postopanju. Država, za katero ie zakon prvotno velial ie bila Avstriia. tista država o kateri uiše zgodovina, da ie poldruso leto kasneie dismembriradia izginila s po-vršia kontinenta. Caesar. senatus et senatusconsultum de maudato. vse le minilo, izginil ie oooblastiteli. izginil pooblaščenec, izginilo ie pooblastilo. Da napraviš most. moraš HI pač daleč nazai v dobo. ko le Hugo Grotius učil: civitas immortaHs est (država ie nesmrtna) in še potem moraš reku vdahniti smisel, ki ga nima. da prideš do zakliučka — pero se mi le zadrlo —: Avstriia ie še. No recimo, da ie Avstriia še. ali na ie pooblastilni žakon tudi še. na pooblaščenec. tudi? Prvo vprašanje odbi-ieš z zoiizmom. da še zmerom ve-Haio vsi preišnii zakoni (po prvi naredbi poverjeništva). A drugo vpra-šanie? Dosedai ti ni bilo treba izpraševati. kdo se le oodnisal za pooblaščenca. a odsihmal previdno vprašal, ni-li podpisan minister pravde. Ne morem si kat. da ne bi zaradi remilaciie Jugoslovanskih pravnikov izrekel zahtevo Cveiulte mi. da govore z menoi tudi drugi pravniki), da bodi pričujoča naredba zadnia te sorte.Naj botei nesmiselnosti konec 1 Stvar ie zelo preprosta. Ker za-konodavna korooraciia ni potentna, piavosodno ministrstvo ne more zakonov čarati. Vse eno ie in gole besede so. ali smatra minister pravde položal za revolucilsko stanle ali samo za štadil. ki ie temu sfaniu sličen. Poglavitno le. ali se on tvega naredbe ali ne. Prav nič dvomov ni. da se le le tvegal, ker si le bil svest. da le stvar nuina in da ie odložiti ne sme. Vedel le ori tem. da ie odgovornost lahka in skorai nepomembna. kadar se nakanleni ukaz sklada z liudsko volio. da na bo odgovor bridek, kadar se narod ukazu upre. V našem primeru ukaz narodu m navzkriž To *e kar eotovo. in oni dan ie pri nekem društvu. —-si licet parva componere magnis. — zmagal tako-le Stanič nad leposlovcem. prii odoslovcem ter enem naj ■ razboritelših slovenskih planincev — Francom Erjavcem ... Na to nič ne dam. Zato prosim, da se me ne ume krivo, ako reklamiram besedo pri umetnosti za tisti del kritiškega občinstva. ki mu io dajo višia inteligenca in vzgoleni ali boli ali mani priro »eni čut za umetnost . .. Temu delu občinstva menda tudi velečislani gospod nasprotnik ne odreka pravice govoriti in pisati o umetnosti ... Tudi bi ne bilo to v soglasju z onim vabilom. Rad pa že v naprej pri znam. da se lahko motim in tolmačim dr Tavčarla uvod napačno, kar Je pa konečno postranska stvar. Naj me smatra za enega izmed onega dela. ki sl usoJa odgovariati in ugo variati temu. se mu ne vidi prav... Mola malenkost le ob tisti spominski priliki omeniala naimarkant-neiša in — leaSt not least — naikras-neiša dola našega Cankarja, tev dal primernega Izraza veličini telidel Dr. Tavčar na me ie zavrnil, da ie moja hvala pretirana, ter konečno obliubil. da bo dokazal oretiranost te hvale, zahtevaioč svobodno kritiko posameznih Cankarlevih del. in Jaz sem to niegovo obllubo z vesellem pu-pozdravil... Pa si izbere sedaj g. dr. Tavčar čisto kratko novelico, obsegajočo neka! nad deset strani, ter hoče na podlagi te novelice dokazati, da nimam nrav. Pokazati hoče. da »e Cankar eden izmed tistih modernih pro-sektoriev človeških duš. ki skušajo »secirati* nekal. kar ie le karikatura človeške duše. Dr. 1 avčar misli, oziroma le prepričan. da ie s svolo kritiko o teni »Otoku« svojo obljubo izpolnil. —• Potenj sem pač ia£ to obliubo krivo uniel m tolmačil. — ih moie veselje b'!f) t>i'cz«odnit. Na ta način g. dr. i avčar ne bo dokazal ničesar in midva ne bova prišla na ta način nikdar skupai. Dočim išče mola malenkost v naiieoših in naivečiih delih Cankarlevih niegovo do seda? še od nikogar doseženo veličino, imam o dr. Tavčarju utis. da hoče iskati v majhnih nbvelicah — Cankarjeve pege. V tem *?ač Ježi med menoj in dr. Tavčarjem veliko diiametralno nasorotie. ki vodi vsakega od naiu le še boli v nasprotno smer. Kakor sem laz razumel niegovo obljubo, in ako bi io res hotel izpolniti dr. Tavčar v tem smislu, norem bi se moral pač lotiti kukega mar-kantnelšega dela Cankarjevega, morebiti tistega monumentalno izklesanega hlapca Jerneia. ali na tudi tiste psihološko globoke, umetniško divne povesti idealista Martina Kačurja, Križa na gori. Na klancu. Podob iz sani i. dr. Seveda, tu ne bo nalti kal peg. Nikar pa tiste novelice, katere sploh ,'ii nikdo do sedal kritiziral tako. kakor dr. Tavčar. Niti Niko Bar-tulovič, ki sc ie gotovo detailirano ooglobii v posamezna dela našega Cankarja tega delca ne omenia. in tudi srjvcnska kritika ga ob priliki izdaie Krpanove kobile«, v kateri le bil ta podlistek ponatisnien. ni oirteniala. N'o ie pač na tel »Krpano- vi kobili* zanimalo vse kaj drugega, pomembnejšega.. kakor ta. sama na sebi malenkostna, a kliith temu tudi prav lepa umetniška novelica. Da pa dr. Tavčar nekako gene-j ralizira. češ da kaže t* novelica! Stran 2, K APRIJ* Si«-?. 89. Podstava naši naredbl Je trhla ln za nič. AvstrUskl pooblastilni zakon ae pomenla nam nrav nič več nego lex Junia Norbana ali codex The-resiamis. Kakršno te besedilo sedante naredbe, takšno bi mogel naredbo naš minister predložiti kvcčiemu na — Dunaj. ako bi se nakanil. poiskati si absol utori!. Zato te Kotovo, da se ni nakanil. predložiti to narodnemu predstavništvu do 31. marca 1920. če pa se te odločil, ignorirati § 3. zakon, v katerem le našel »pooblastilo«. onda te pragmatično prekršil mandat, ker te uveliavil naredbo za čas. dokler tralaio izredne razmer« ki lih te povzročila volna. Oreh rodi greh. Ako bi bil šel ravno pot. bi bil varno izrekel .da velial naredba do-tlel. dokler te ne vzame naša za-konodavna zbornica v pretres. Za to dobo naLy prihodnle nare-!a naredbe Iz lasme moči. ne »na podstavi avstrijskega pooblastilnega zakona«, To bo koristno. Zanj In za dtžavo. RADIČ ARETIRAN. LDU. Zagreb. 23. (Službeno.) Po nalogu kr. državnega pravdništva v Zagrebu te bil včeraj aretiran Sttepan Radič, ker te na podlagi službene prijave redarstvene oblasti osumllen. da Je izvršil zločin proti domovini. Pregrešil se te proti § 166. točka 1 kazenskega zakonika. Radiča so odvedli v zapore kr. sodišča. Kraljevina Ogrska. LDU. Budimpešta. 21. (ČTU.) Ogrski dopisni urad poroča: Uradni Ust obiavlla vladno naredbo. kier se opozaria. da določa zakon o vzpostavitvi ustave in o začasni ureditvi izvrševanja najvišie državne oblasti, da te s 13. novembrom 1918. prenehalo izvrševanje kraljevske oblasti vendar pa da se ni izpremenila tisočletna državna oblika Madžarske. Kraljevsko dostojanstvo in kraljevska oblast nista odpravljeni kot pravni ustanovi. Nasprotno. Ker so v omenjenem zakonu razveljavljene ustavi nasprotujoče revoluciJonarne odredbe, ki nameravalo spremembo državne oblike rn odstranitev kraljestva. Je nedvomno, da ostane kraljestvo tudi po revolucionarnih dogodkih pravno nedotaknjeno. Dokler torej zakonodaja ne odredi drugače, ostane kraUestvo kot o«rska zakonita državna oblika. Temu primerno inoraio oblastva. uradi ln ustanove ogrskega kraljestva v svoJem označevanju navajati kot atribut »kraljevo ogrski«. Nad grbom madžarske države mora biti kot simbol madžarske državne vrhovne oblasti tudi za naprej podoba stefanske krone. ARETACIJA, LDU. Praga. 22 (CTU.) Glavo* tajnik nemške narodno-socilalistlčne stranke Krebs Je bil aretiran. Zagrešil le. kakor poroča policijsko poročilo. manipulacile s ponarejenimi bankovci, ki menda izvirata od društva »ttilfsverein filr die SUdenlfin-der« na Dunaju. Policijsko poročita mnenja tudi, da so bili zaplenjeni letaki z veleizdajalsko vsebino. V stvar so zapleteni še drugi članJ Imenovane stranke. POLOŽAJ V NEMČUl LDU. Monakovo. 22. (DunKU.) Danes se le v vseh obratih zopet pri-čelo delo. Tudi železniški promet Je vzpostavljen. Samo vlaki v Severno Bavarsko in v Berlin niso odšli. LDU. Magdeburg. 22. (DunKU. — Wolff.) Danes zjutral se le zopet pričelo delo. »vse vrline in nevrline Cankarjeve«. 1 Je po moiem mnenju te nekoliko, recimo. riskirano že radi teea. ker Je od časa. kar le zagledalo tisto delce beli dan. preteklo več kot 10 let. V tel dobi pa te dosegel Cankar višino, ki to JmenuJeto Grafenauer. Bartulo-vič in drugi — »evropsko«. A pro-pos! »Njegov«, dr. Tavčarjev Finžgar je zadnlič tudi nekai podobnega trdil o Izidorju Cankarju. Dr. Tavčar me ie krivo umel. ko tako mimo • grede omenla. češ da sem se Jaz »skliceval« na Flnžgaria. •— Narobe! Kar se tiče tiste mlade hvalisave kritike »literarnih fig«. — da se po-služuiem dr. Tavčarjevega Izraza. mu dam popolnoma prav. Berem pa o istem delu kritiko v »Llubljan-skem Zvonu«, ki ie precei podobna oni v »Dom in Svetu« — s to razliko. da se te tu dosti mlalši kritik suvereno obregnil ob Haeckla. — ime-nujoč ga — »prostaškega pseudo-fi-lozofa< ... Menda ni hotel s tem za deti tudi onega velikega prirodo-slovca Pa to ie postranska stvar in ni, da bi se lovila za besede. LDU. Hatiibsrrg, 22, (DunKU.) Delavci v ladjedelnicah so skoraj v popolnem obsegu zopet pričeli delati. LDU. Kiei, 22. (DunKU.) V važnih obratih se le zopet pričelo delo, LDU. Berlin. 23. (DunKU, — Wolff.) Državni predsednik te odredil da se prcka sodišča takoi ukinejo. Noske podal ostavko. LDU. Berlin. 22. (DunKU. — Wolff.) Državni predsednik Je sprejel ostavko brambnega ministra No-skeja. Gibanje spartaklstov. LDU. London. 23. (DunKU. -» Brezžično.) Angleška poročila Iz zasedenega ozemila Javliaio. da so mesta Essen. Daisdorf In Elberield v rokah spartakistov. V Essenu le anarhija. Potrebne bi bile močne čete. da se vzpostavi red. Zavezniške vlade se tralno posvetulejo. kal te treba ukreniti, da se vzpostavi zakonitost. LDU. Koburg. 23. (DunKU.) O bojih v Gothi, ki Je popolnoma odrezana od sveta, poroča povelJništvo tukajšnje državne brambe. da so Imele čete državne brambe v Gothi dosedal 10 mrtvih. 34 ranjenih ln 9 pogrešanih, Izgube pri delavcih pa da znašajo nad 1000 mož, LDU. Essen, 22. (DunKU.) Izvršilni odbor poroča, da Je vse industrijsko ozemlje v rokah revoiucijo-narnih delavcev. Rdeča armada, U štele nalmanl 50 do 60 000 mož, prodira zmagovito proti reki Vezli, kjer so se zakopale zadnje čete državn« brambe. Konferenc* ministrskih oredsed* alkov. LDU. Pariz. 22. (DunKU. — Brezžično.) Po rimskih poročilih se bo konferenca ministrskih predsednikov sestala dne 21. aprila v San Remu. Zasedanle sveta zveze narodov pa se bo pričelo dne 25. aprila v Rimu, Izpretnembe v angleškem ministrstvu, LDU. London, 22. (DunKU. — Brezžično.) Uradno se lavllalo nastopne Izpremembe v ministrstvih: Finančni tafnik admiralitete Mac Na-mara le bii imenovan za delovnega ministra namesto sira Roberta Bar-mesa. ki te bil določen kot naslednik sira Auklanda Oeddesa za predsednika trsovinskeca urada. Str Aukland Geddes Je bil imenovan za poslanika v Washingtouu. Vsled teh Imenovanj so štiri sedeži v parlamentu prazni. AMERIKA SKLENE SEPARATNI MIR Z NEMČIJO IN AVSTRIJO. LDU. Pariz. 22. (DunKU.) Ex-change Telegraoh Companv Javlja iz VVashlngtona, da bo Wilson nemudoma pričel poeaiania glede sklepa separatnega miru z NemčlJo In Avstrijo. Po drugi bržola vkl le verietno. da se bo senat orotlvil temu namenu pred* sednlka. Prodiranje rdeče armade. LDU. Moskva. 22. (DunKU. — Brezžično.) Po poročilih z vzhodne fronte so boliševiki dne 10. februarja zasedli Saborov. LDU. Moskva. 22. (DunKU. — Brezžično.) Z vzhodne fronte se Javila. da Je izoraznitev vzhodne Sibirije po Japonskih četah na podlagi sporazuma med Japonsko in Zedinjenimi državami gotova stvar. PROTEST STROKOVNE ENTER« NACMONALE PROTI BELEMU TERORJU. »Humanite« poroča, da Je pisarna mednarodne sindikalistične zveze Samo nekaj bJ še hotel omeniti, prej ko preidem v detalle. videč, da ["dr. Tavčarja pri kritikah dime ta ali vona beseda. Cisto prav ima. da od-klanla naravnost škodliivo hvalisar-stvo v recenzllah. kler niso na mestu. (proč s tisto primero s Faustom!) — a ne morem se strinjati s tem. da odklanla orav vsako primero naše literature s svetovno. Imam namreč utis — morda se tudi motim. — da dr. Tavčar slovenskega pisa-tella sploh ne smatra zmožnim producirati kal enakovrednega tujerodnim umetnikom, ustvariti recimo kal »evropskega«. — ravnotako tudi ne Cankarja, da ne govorim o Prešernu. To stališče le napačno. — da. posledica predsodka proti lastni kulturi In narodu — in Je ravno tako nezdravo in škodliivo po načelih psihologa .in filozofa, ki sem ga svoj čas že _omenlal. Sal tako stališče ne pome-nJa drugega kakor druei ekstrem, v katerega preveč temperamenten človek tako lahko zaide, posebno v poJemikah; pomenla ravno tako pretiranost kakor tista hvalisava kritika, ki hvali vsako na trg vrženo figo. Zakaj ne bi mogel sin malega, inte* na svojem zasedanto 8. In 6, i m. sklenila, izdati na vse organizirane delavce vseh dežel opile, v kojem se bo opozarlalo na preganjanja. ki Hh trpi ogrsko delavstvo vsled belega terorja. Oklic povdarja. da tisoče Mudi. ki niso drugega zakrivili, kakor da pripadaio delavskim organizacijam. moralo v zaporih in koncentracijskih taborih pretrpeti grozne muke. Pisarna protestira v Imenu človečanstva in zahteva od antantl-nlh vlad. da prisililo madžarsko vlado k spoštovanju pravice. Pisarna mednarodne sindikalistične zveze je naznanila »vole zahteve madžarski vladi kakor tudi vladam antantinlh držav, če se bo hotelo preganjanja nadallevati. bo razglašen popoten bojkot Madžarske. Pisarna poživlja vse centrale, vse zveze ln organlza-cite. posebno vse transportne delavce. ko železničarje, poštne in brzojavne nastavljence naj bodo pripravljeni. da bodo. če treba. sledMi danemu znamenju mednarodne pisarne ln prenehali z vsakim delotn. ki sinil direktno aH Indirektno Interesom sedanje madžarske vlade. Novice. — Prisilno odstranlenie stanovalcev Iz Zagreba. Vsled obupne stanovanjske krize v Zagrebu, kj le vedno hujša. Je izda! ban naredbo. oo kateri moraJo vse osebe, k! so se po 1. avgustu 1914. leta naselile v področju mesta Zagreba, a nimajo nobenega zgovornega vzroka za bivam Je v Zagrebu, v najkrajšem času zapustiti mesto. — Detomor. Na Zgornjem Blato pri Šmarju so aretirali orožnikj Rozalijo D., ker le v škafu vode vtoplla svojega novoroienega nezakonskega fantka iz strahu, da Jo spode iz hiše, če dete pokaže, — Požar. V noči dne 20. t. m. je divjal požar v vasi Naklo, župnije Leskovec, na krškem poliu pri posestnikih Kuntariču. Lekšetu in Venetu. Oteti so mogli hišo in hleve Kuntariču ln kozolec Venetu, drugo Je zgorelo vse. Skoda Je ogromna. Požar Je nastal na doslej še nepojasnjen način pod KuntarJčevim kozolcem. — Vlom v Trzlnti. V noči 20. t m. so vlomlH pri Andreju KeceJju v Trzinu neznani zločinci v nezakle-nleno podstrešno sobo. Plen. katerega so napravili, te zelo velik: vrednost ukradenega blaga se ceni na 10.970 kron. — Roparski umor. Do zdaj še neznani zločinci so dne 17. t. m. napadli In ubili na Pokorišču pri Cerknici posestnika in gostilničarla v Begunjah Jakoba Knapa Jn mu oropali približno 30.000 kron. — »Novi Život« bo naslov novega begraiskega časopisa, ki ga bo iz* dala! bivši znani finančni minister dr. MotnčHo Ninčič. — Prldoblvante zlata v Cehoslo-vaškl. Na pomlad pošlie rudniško ministrstvo čehoslovaške geologič-no komisilo, ki bo preiskala vse kraje republike, kler so nekdai kopali zlato. Listi opozarjalo vladne kroge, da so konali nekdai zlato tudi v Jugozahodni Moravski. Tako n. pr. v Jemnici na reki Želetavd ln v Gsa-tovu ob potoku BrtnicJ. — Umrl le v Stavangeru vrhovni zdravnik Cappelen na posledicah za-struplienla krvi. katero Je zadobil pri neki operaciji. Cappelen le bil znan kot prvi kirurg Norveške, vendar se te nlegov sloves razširil tud' po drugih državah sveta. Bil le špe-ciialist za slepo črevo. O operacilah Hgentnega naroda, ki le dal že toliko korifei na znanstvenem poliu. — enkrat tudi na oollu umetnosti, beletristike — ustvariti nekal. kar mn daje mesta na svetovnem torišču ? Saj le znano, da sl inteligenca malih kulturnih narodov pridobi povprečno primeroma dosti širiega obzorja, bistro-umosti že vsled orimerianla. učenja in tudi znanla več iezikov že v prvi mladosti, poleg naravne inteligence m srčne izobrazbe — vso podlago, ki Jo ootrebule za svol razvol tudi — resnični umetnik in genil. Zato se mi čudno rrrherazumliivo vidi. da piše v tem smislu dr. Tavčar tudi tedai. kadar gre za primerno oceno in pri-merlanie našega naivečiega nisate-lla. ki ga te dozdaj rodila slovenska mati. Zakal naj bi ne hnela Grafenauer in Bartulovič prav. ako ga postavljata na evropsko višino? Zakaj naj ne bi bile besede Bartuloviča. Id pravi: »Da te Cankar živeo u En-gleskol mesto u Slovenili, blo bi do-živeo Bvronov nastop: — več dru-gom svoiom kniigom bio bi postao slavan. Prvom ne.* (Dalje prih.) tega le napisal tudS znamenit spis. On Je bil prvi. kJ Je na Norveškem izpeljal operacijo slepega črevesa, — Kinematograf In ROntgenov aparat Dva francoska zdravnika, dr. Lormond in dr. Coman, sta sestavila pripravo, neko kombinacijo kinematografa in RBntgenovega aparata, ki omogoča proJektiranle gibanja notranjih organov človeškega telesa na filmu. Strokovnjaki si mnogo obetajo od te priprave za zdravniško vedo. — Japonci kuhalo pivo. Tega pogubnega dela ao m navadili v zadnjih letih od Evropejcev. Slino konkurenco so začeli delati Avstralcem in Siblrcetn. Pokupili so v obeh deželah velike množine hmelja in ječmena. In ker Je delavna moč pri Japoncih cena, spravllalo svote Izdelke prav lahko v svet, Ne le to. da so izrinili avstrijsko pivo. katero so uvažali prele na dallnj vzhod, iz japonske. ampak sedaj sili celo japonsko pJvo v Avstralijo. Ni več daleč dan, ko bodo obvladali Japonci s svollm novim Izdelkom vso Azijo, Avstralijo in AmerlJjo. Dnevne vesti. »Večerni list« !n »Slovenec* o sodr. Koraču. Tako lepo obrača ta gospoda svoje poštene oči proti nebu. da bi človek kmafu veroval da le sama sveta poštenost in resnica. Ne lažete, ne besede ne bomo rabili, ki lih sicer op-suiemo. toda neresnico pa pišeio kar na debeio. Pravilo, da ie Korač milijonar. ki ima tri hiše ta silno mnoge delnic raznih akcijskih družb. Kako so to pogruntall o Koraču. ne vemo, ko še o Škofu. Pollaku. Remcu ta drugih, ki lih imajo pred nosom, ne mo-reio izvohati, koliko miiilonov si Je kateri od teh nabral. Ali ni to čudno? Kako pa Je pravzaprav s Koračevmi mililoni? Korač Je bil več let zaprt zaradi sociializma in te v zaporu ohromel. Šidski kmetje so mu zgradili hišico, v kateri le stanoval nekai časa. Med vojno Je otvoril s tovarišem v Zagrebu čevliarsko delavnico in trgovino. Prodal ie trgovino v Zagrebu in hišo v Sidu ter se naselil, ker ne more hoditi, v Belgradu ln tam kupil malo hišo z dvema sobama. Živi skromno. Taka Je ta zadeva, o kateri sp llubtlanski klerikalni listi že večkrat — pardon — lagali. Ali Je to tista politična moraia. o kateri tako radi pisarite in govorite ? Da. da. moralo iskati tam, kler Je ni to bi bilo neumno. Namenoma laže. Kdo? »Slovenec« v svoll nedeljski številki, ko piše. da od kompenzacijskega blaga, ki ga te dobila »Nakupovalna zadruga«, niso klerikalni člani »Nakupovalne* orav nič prejeli. Res pa ie. da so dobila Prvo del. konsunmo društvo in druga klerikalna konsumna društva, ki so včlanjena pri »Nakupovalni«, kolikor so le hotela. Ml se le čudimo potrpežljivosti vodstva »Nakupovalne«, da že ne izbacne teh lažnikov Iz svote srede, * »Splošno kreditno društvo v Ljubljani« naznanla. da se vrši občni zbor Istega v torek, dne 6. aorfla t L ob 18. uri popoldne in ne v nedeljo, dne 28. marca, kakor te bilo že pomotoma obialleno. Velike zaloge sladkorja. Delavske žene sl morajo z vsemi težavami IzvoJevatJ nekai dek sladkorja, paziti moraio na vsak trenotek. da Jim nade deklca sJadkorta. Tam na Gfl Blas: Berlinersctamarn. Dajte dogodljajem atribut politični. pa imate godljo. Konkreten dokaz le opereta. kJ so Jo dali ptuskI lunkerli pretekli teden v Berlinu. Danes. ko lim ie odzvonilo, nam ne preostaja drugega, nego ugotoviti, da so bili improvizator« sijajni diletanti. Dosegli so edino to, da se vratca, ki so lih tako nepremišlieno odnrli ne dalo več zlahka zapreti, zakai komunisti in drugi ekstremni levičarji so vtaknili palico v špranlo in vse kaže. da pritiskate s podvojenimi močmi. In zgodilo se te čudo. da so bili reakcilonarni kolovodje predstraža- — komunistov. Namreč: V pondeliek kali ie izvedela naša Javnost, da v Berlinu straši. Generalni poltedelskl ravnatell Kapp (predloge kakor »von« ta temu podobno bom pri imenih izpuščal, ker se pri inscenatoriih te baže razumejo po sebi) le oznanil, da le prevzel vlado, potem ko Je Fbert odklonil njegov ultimat in ga s tem prisilil, da so vkorakate Lfittwitzove čete v Berlin in vsllkl BSeiweisovi cesti v neposredni bližini vladne palače m živi gospod, ki ima znatne zaloge sladkor« la. Zatrjuje, da ga rabi za »farma« cevte«. premika pa sladkor tja proti Gorenlski. Ima vse dekurn&nte v re^ du, toda narn ne gre v glavo, na kakšen »koruptni ln protekcljski način« sl Je zampgd ta gospod prihranili tako zalogo. Ima ga okoli 400 k*, Res z bengalično lučlo bode treh* posvetiti v to — zalogo — zalego! Voina trgovina v Gosposki ulic) *e je v sredo 24, marca preselila. Od petka naprej posJuJe volna trgovina na Poljanski cesti št. 15 fKranJčev* hiša). izpremembe v voznem red« n* progah Južne železnice od 1. aprila. Od 1, aprila 1.1. vozi na progi Grab« Štajn-Maribor. glavni kolodvor, m* sto dosedanjega vlaka št. 416 vlafc št. 416 a, ki odhala iz Grabštalna ob 4.40, iz Dravograda ob 6.22 in prihaja v Maribor ob 8. ter ima tako zvezo z vlakom št. 35b/205, ki vozi proti PtuJu ki Kotoribl. — Nadalje ' vozi od 1. aprila dalie na progi Ma* ribor-Pragersko-Čakovec vlak št. 229/207, ki odhala iz Maribora 18.55 iz Pragerskega ob 20.30 ta prihala v Čakovec ob 22.33. V na* sprotni smeri vozi iz Čakovca vlak št, 250 do Ptuja in iz Ptuja vlak štev. 224 do Maribora. Vlak št. 250 odhaja iz Čakovca ob 3.45. vlak št 224 pa iz Ptuia ob 5.43 ter prihala v Maribor ob 6.59. — Na progi Maribor* Orabštanj vozi mešani vlak št. 447 do Dravograda in vlak št. 497 od Dravograda do Grabštalna. in sicer odhala vlak št 447 Iz Maribora Koroški kolodvor, ob 5.52 ln prihala v Dravograd ob 7.51. iz Dravograda odhaia vlak št. 497 ob 9.13 in prihala y Grabštain ob 14.24. Ta vlak ima tedai zvezo v Dravogradu z osebnim vlakom št. 1813 proti Velenju in Celju. V nasprotni smeri vozi mešani vlak št 472. Id odhaia iz Grabštajna ob 7.52 in prihaia v Dravograd ob 10.40. iz Dravograda vozi vlak štev. 488. ki odhaja ob 15.01 ln prihaja v Maribor, Koroški kolodvor, ob 17.13. Umri ie v Llubliani v »Leonišču« okraini glavar Schitnik. Zapušča številno družino. Trgovski pogovor pri »Slonu«. Pred pai« dnevi sem slučajno zašel na »borzo« na čašo piva. ter nehote slišal pogovor dveh možakariev. ki sta do dališem pomenkovanju prišla do zakliučka. da bosta od s! el DRKTa-iaia vse same v dinarjih, in sicer, kar te velialo sedaj krono, bo velialo odslei dinar. Dalie sta se tudi Jezila na verižnike. ki so bili ored kratkim kaznovani in izražala mnenie. da pač človek naibolje izhaia s pošteno in solidno trgovino. Čudna logika, kaj? Prodaia ai pari te že tudi poštena in solidna trgovina. Žaganje mesto tobaka. Ive Vel-kovar. posestnikov .sin. lunaško vozi mimo Koslerjevega gradu Obraz mu žari veselja. Vestno in čuSeče oko orožnika ga ustavi. Začno preiskovati. Pod voznim sedežem se zablt-šči napis «Fini Turški Tobak. Cena 4 K 50 vin.* l^pi zavitki. Orožnk Tič mu jih zapleni. Pogleda. Kaj? Ves začuden ugotovi orožnik — Tič. da ie v tobačnih zavitkih mesto finega turškega tobaka — druga vsebina — »žaganje«. Ive Velkovar oa izpove. d& te nameraval tobak poslati Italijanom ln da ea ie kupil od nekega elegantneea mladeniča za — 400 K, Sedai iščejo tega mladeniča! Mogoče pa Je Ive potegnil orožnike? Obsojena mlekarica. Mlekarica Tereziia Florjančič iz Dravelj ie bil* obsolena na 500 K globe in en teden zanora. ker ie orodaiala mleko po zasedle mesto v Imenu vlade, »pravice, prostosti ln dela*-. Tableau! No poglejmo! Ebertovi vladi se ni nikdar godilo posebno dobro. Vlekla se te od puča do puča in. ker sestoieča iz precej heterogenih elementov, bila prisiljena žonglirati s kompromisi na v§e plati, na znotrai in na zunai. Posledica ie bila seveda, da ni bila priljubljena nikier orav zares, tudi pri vladnih strankah ne. ker so morale le-te vsak dan odščipniti košček od svojega piograma. tako da te ostal končno vladi nestvor, ki spominla na staro. suho. oskubljeno gos v izložbi, Kliub temu sl le ohranila vlada In tudi pokazala gorostasen optimizem ter pogum in, če hočete, celo energijo. Liki šibki veli se Je borila enkrat s komunisti, drugič z neodvisnimi v zavesti da Jo reakciJonarcl kvečJetn toleriralo. Jn kar Je naihuj-še. proti ententi. ki Je v dnevih blaznosti zmagoslavla predstavljala strašno moč. V teh boiih se te končno posrečilo, dati Nemčiii mirno — površje in začeti zidati. Prva polovica uspeha je sicer negativna, ker tim vodi ni ver teti dosti, ampak na svetu ,• Stav. 69. ffAPRBJ. Stran 3. & K 60 vin. Zaplenili so K tudi 5 litrov mleka. , Hazardlsti, Tudi igralska strast Moža pahne družino v sociialno be-uo. Čevljarjeva soproga »a. Vidmarjeva nam iokale vpisuje pred ljub* Banskim okrajnim sodiščem, kako je *ašla družina v bedo. ker le mož pri kvartaniu izgubil 20.000 K. V Stritarjevi kavarni so igrali »Ferbel« za visoke vsote. Vidmar 5e izvublial. 2e-le kavarnaria prosila: »Odstranile Ra!« Toda kavarnar se ii ie po-^nehoval. kakor pravi priča žena "'Omarjeva. Stritar z globokim basom pravi: »Ne znam igrati Ferbla!« rS *an^a* da bi bil »kibiciral«. nflnm*UCen ie orzor. ko ga obu-finJt. na obtožuie kot krivca dru-inht . nesreče. — Ostali štirie kvar-wirci priznavajo, toda vsi pravijo. tud* on* izgubili znatne vsote, pisali so sodbo: Ivan Stritar 600 K *» 60 dni. Josip Pleško 300 K ali 30 dni, Franc Kralj 600 K ali 60 dni Avgust Ribič 400 K ali 40 dni in I. Baznik 300 K ali 30 dni zapora. Brezposelnost delavstva v Bjelovar« ie zelo velika in ker tamošuie delavstvo stoji pred mezdnim gibanjem, nal nihče od nobene stroke ne potuie v Bjelovar. Povrreša se Miha Mravlafc, ki je bil Pridclien pollsk? artllierili. polk 6, Bat. 6, vojna pošta 424. Od l917.' leta ni od njega nobe-Čair5:-kPoro^^a' e ^do izmed vra-nipltf , se italijanskih vletnikov o Mr?, N ve- na? scoroči Mariji hi« • Ljibeliška gora, oošta LJi-e,isče pri Spod. Dravogradu, proti D°vrnitvi stroškov. Banke v Slovenili zvišalo s 1. aorilojts t. 1. obrestno mero vlog na hranilne knjižice na 314%. Opozarjamo na tozadevni inserai. Opozariaiuo na oglas g. Osvaida Uobeica. ki ie otvoril svojo trgovino 2 mešanim blagom na debelo na Sv. Jakoba trgu št. 9. Državna posredovalnica za a'*'da ie vkIjub ra^lm kaknj^ težkočam. Svoboda vse-t.. nr Povzdignjena, po vsebini ka-ri« k . Mirnosti in nam se obeta, cem letnik nudil vsem bral- brecr v™or mn°Ko bogatega, done čtiva in tudi minogo znanstveni* učnega. Vsebina prve dvoj-vjp,,tevilke je sledeča: Ivan Albreht: •— nSta Olga. — C. Golar: Spomin, ca * k Mirabeau: Spomin (sličf-3k» 7 {»»ko Olaser: Prt-Clanp D~n , ~ * ernsovič: n- TSsr^v°Holo^: Qubec-—Uv hal £ prvL ku- c. Oolar: Pesem r anseullotcs. _ Mark Twam: >Mo-r>i ,ra<<- Paucmi zgodbica — T Octavp M-eStnSko razP°l°ženje. — ra Kesle^A^eaUv,: Na ^ — Ve-Sert t rechtova: Na ulic!. -^°vo\J; -, !,r?eT11'ev: Berač. — Za-a: Tnrx,C ek* — Nazaretin Hod-ka m°drost. ~ Fr. RoSi ženec. C. Oolar: Mal. — dr. Meineri: Z&piskl blaznega alkohott-ka, — Pregled: Fr. Albrecht: A. Debeljak: »Solne« te sence. — Marij Kogoj »Troje samospevov. — Žiga Zois. — Paul Adam. — In zopet svež grob. - Rožena Netncova. — On in ona, — Drobiž. — Društven! vestnik »Svobode«. Sodelovanje naših najpopularnejših pisateljev !n pesnikov, od kojih so nekateri le zastopani v prvf številki. Je vsem v doka&, da nudi »Kvoboda« vsakomur dovolj literarnega bogastva. Zato prav vsem zelo priporočamo literarni mesečnik »Svobodo*, k? se Jo lahko naroči naravnost pr! tajništvu »Svobode« ali pa v knjigarnah Schwentner, Narodna knjigama in j pri Kleimneverfu . Letna naročnina znaša 30 K, posamezna številka 3 K. Po knjigarnah se zaračuna Se običajni 20 odstotni pribitek. Društvo slovenskih leposlovcev: S sedežem v Ljubljani se je ustanovilo »Društvo slovenskih leposlovcev«, čigar področje se razteza na vso Slovenijo. Nameit društva je, da varuje te pospešuje gospodarske, socialne in kulturne interese svojih članov in s tem pomada izboljševati njih življenjske razmere, da goli met! njimi stanovsko vzajemnost ter jim obenem v potreb! nud! gmotno in moralno pomoč. Društvo je samo stanovsko in združuje vse slovenske leposlovce brez razlike političnih naziranj. — Pravila utegnejo biti oblastveno odobrena že v najkrajšem času In tako bo mogoče takoj po Veliki noči sklicati prvi občni zbor. Leposlovne Pisatelje, kf ne prebivajo v Ljubljani, ze sedaj opozarjamo na to vele* važno organizacijo, da lahko Se pred prvim občnim zborom pristopilo k crustvu. Prijave sprejema gospoet Milan Pugell, tajnik - Matice Slovenske« v Ljubljani. »Jugoslovanske Obnove - Njive* četrta številka ie izšla s sledečo vsebino: Dr. S, Stefanovič: Kult slcbo-de i kultura rada. Dr. Vel. Bajkič; Kako ie rešeno valutno pitanje. LJ. Mihailovič: Naša diplomacija. D. Rankovič: Sudilske plate. Dr. š. C. Popovič: Nekoliko misli o dečiem pitanju. D. R.: O riaknadi ratne štete. - Smotra: Dogodjaji u Ruisill. — Za vlersku slobodu. ■— O. F. Nicolai * Die Biologie des Krieges. — Nove Čitamke za oučke škole. ~~ Austrljska ervena knliga. —- Jedinstvo pre sve* ga. — Kosta Stojanovič. Oovorl I rasprave. — Le Pacte e la Socižte des Natloos par Ldon Bourgeois. — Cijena 4 K. — 1 dinar. Simon Jenko: PesmL Uredil dr. Joža Olonar. V Ljubljani 1920. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani Strani 124. Cena bro§. 10 K, vezan 15 K. V okusni opremi Je pravkar izdala Tiskovna zadruga izbor pesmi Simona Jenka. Pesmi je uredil dr. Joža Olonar kronološko z ozirom fra njihovo spesmltev. Za pozneje obljublja ista založba izdajo vseh Jenkovih del v znani zbirki >:Slovenski pisatelji«. Jenkove pesmi se naročaio uri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. Razstava planinskih to pokrajin* skih slik se otvoii za velikonočne praznike v Jakopičevem paviljonu. To pot razstavijo fotografične slike znani amaterji planinci gdle.: Joža Kunaver in Ivan Tavčar, slikar Valentin Hodnik Iz Bohinja p« tudi oljnate In akvarebie slike. Razstavo priredi Slove«, planin, društvo. Iz stranke. POLITIČNIM ORGANIZACIJAM JUOOSLOV. SOC, DEM.STRANKE! Ker so nam nekatere tiskovine pošle, nekaj nam jih ie pa bilo odvzetih, opozarlamo vse zaupnike, naj nekoliko potrpe. Organizacile ;iai pazijo, če so vsi dopisi namenjeni nanje, pravilno označeni s štampiljko Izvrševalnl odbor .ISDS ali pa Centralno tajništvo JSDS. Vse druge listine, ki bi ne Imele take označbe, nal se Hh smatra kot neveljavne. Centralno tajništvo JSDS. VSEM STRANKINIM ORGANIZACIJAM IN SODRUGOM. Vso korespondenco in strankine prisoevke ie pošiljati izkllučno le na talnlštvo Jugoslovanske sociialno demokratične stranke v Lluhlianl. Se-ienbureova ulica štev. 6. II. aadstr. Talnik stranke ie sodrug Franc Svetek. Sodrugi krojači 1 Krojaški pomočniki v M&rtb.ira so slop*1! y stavko, ker delodajalci niso ugodi- li njihovi zahtevi glede povišanja plač. Nihče naj ne sprej*:ma tam dela. dokler stavka ni izvršena. Ko stavka konča bomo to pravočasno v časopisu naznanili, Popoldanski Izlet čez Golovec t Lavrico priredi šišenska podružnica »Svobode« na praznik 28. t in.. Odhod ob 1. url popoldne izpred kavarne »Evropa« na Dunajski cesti, kjer se zberemo. KONVENCIJA MED FRANCIJO IN ČEHOSLOVASKO. LDU. Pariz. 22. (ČTU.) Podpisana ie koncenciia med Franciio in Ce-hoslovaško glede izselitve In priselitve. Za Franciio ie podpisal Mille-rand, za Čehoslovaško pa dr. Osu-sky. MIROVNO STANJE lTALlIANSKE ARMADE. LDU. Rim, 23. (ČTU.) Italijanska volska bo štela v miru 220.000 mož. Mesto 16 vojnih zborov, jih bo imela samo 10. ŽELEZNIŠKA STAVKA NA' ŠPANSKEM. LDU. Madrid. 23. (ČTU.) Po vsej državi le izbruhnila splošna stavka Železničarjev. NEMČIJA. Vlada poda ostavko. LDU. Berlin. 23. (DunKU.) Danes popoldne ie stopilo v osoredie vprašanje celokupnega kabineta. Kakor javila »Vorw&rts«, se vodilo pogajanja glede sestave delavske vlade. Sodilo, da sedanja vlada odstopi v 24 urah. Volitve v narodno skuDščIno, LDU. Berlin. 23. (DunKU.) Kakor poroča *Vorwfirts*. ie starešinski odsek narodne skupščine predlagal kot termin za nove volitve 6. lunij. Sporazum t neodvisnimi socIIallstL LDU. Berita. 23. (DunKU.) Kakor se govori, le danes prišlo med vlado, večinskimi strankami in neodvisnimi socilalisti v vprašaniu splošne stav- *e 2e jajto ,ja se spusti človek le ral-v tiho vodo nego magari v plitek rtinee. Za silo ie torej škripala tele-dali«. kon?eSec marec 5e tisti mesec* ko s« koledarska zima in se vršijo strana„Y*dl revoluciie. V tako vse-lii razDokani Nemčiji se ie va* ^r*ber«f ,Drecei ^asa zelo nizko, in le Zarr, v proces ie bil zamašek, flasnrobin ne da bl ea udušil, Nafk a ea ,e zbral-morau1 ie belilo vladi lase. da Je Dod^L00^^111 k s,aninl za stražo nZi l2 fV-0l° moč ,e *čroa,a iz biv^lh D^Xl vodstvom samih JJvšIh kadetov iz ootsdamske real- Je tn podobnih zavodov. Kakor so « izpolnjevali njena povella. ie bilo J^eti kot vraga na prižnici ob misi-No, zaenkrat so jih še lzpolnje-v. • ^ i- razlagali tako. da Je imela fcatu . *avezai*e roke. ni oa smela boiklf)>ti°či niti za hip. Oenerali, v NoS čas*h ekselence. so se bali niso vleVx že,ezne roke- vedoč, da te vil -ete priš,e 0(1 vzhodne fron-ina ki/ ll!S0 videle tragičnega polo-erncife v vsej strašni resnici, ko naSle domovino v razvalinah, ta dfJ*e ^niile. Pred letom Da je bila *«?ovina strab sveta, v orožiu in h Paradah! Baltiške čete so stale &e po preobratu globoko v sovražnikovi deželi in vladale, krmljene od baronov na mužikov račun, prostrane komplekse. Po prevratu so se lih lotili temni elementi ta kotili med njimi monarh izem. Delo ni 'bilo težko in ie napredovalo tako naglo, da se je kol v začetku Erz-bergerlevega procesa pokazalo, kal le pravzaprav ta proces: sondiranje, in priznati ie treba. Erzbergerjeva ne prefina vest Je bila dragoceno orožle. s katerim v roki §o začeli krti leztl iz svolih krtin. Na vseh koncih so sikali plamenčki Iz razpok-lin republikanske mase. in v vseh mogočih barvah. Za demonstracijami v gledališču, kot v Passau-tt. za pijanostjo kot v hotelu Adlnn 7a kankdida*ur0 Hindenburga za šlam-njaka nohenzollerncev so posegli ultramontanci po odkritih grožnjah tehnične obstrukcije narodne skupščine ta Jih začeli izvalati. In vlada ie vsak dan bol! vohala, da Je Juha prismojena, in to ne po nakiučiu. Vedno boli Jasne so bile konture in so se pred koncem predpreteklega tedna Izčistile v toliko, da ie Noske postavil L0ttwifza na hladno. kaiuada že nekoliko pozno. Ta general le namreč »vedel« za marsikaj in gliimii pri tem nedolžnika. Se več, bil te vesel stvari, ki so vla- di smrdele. In lih podpiral. No, Lfltt-witz je vzel dopust m poslal vladi ultimat. Zbral ie na doberlškem po-Hu dovolino število čet. da se ie upal zarožllati čisto razločno, in se tudi zmotil ni — kar se tiče Berlina. Zmotil pa se ie glede ravnania ustavne vlade in oozabil !e. da ie kaiserizem. t. i. činienica. ki je lepila Nemčijo skuoal preko plemenskih prepirov In napravljala iz Berlina mero za vso državo, že nad leto dni praktično mrtev. Ebertova vlada se je Kappu in L0ltwitzu namreč lepo izmuznila, češ le vlezita se v listje, bomo videli, koliko časa vama bo gorko, sklicala Je v Stuttgart narodno skupščino, in v zvezi z vsemi provincialnimi vladami preglasila - - anathema sit. Ker se ni smela nasloniti na armado. ie proglasila oficijebio potrebo štraika: to le menda prvi slučaj r zgodovini sploh. V Berlinu pa ie izgledaJo, kot da vstajalo od mrtvih Eschtruthtai Junaki. Imena s končnicami kot pitz, witz in dorff so prihajala v »kombinacijo«, in da ni šlo brez — trothov. ie popolnoma v redu. Kal so obljubovali v svojih proglasih. se ne izplača ponavllati; vsaj le bito vse skupaj maska, za katero ke do sporazuma. Pogoji, dogovorjeni med zastopniki večinskih strank In zadružne komisile se tako razši* rilo, da postavilo strokovne zadruge iz vrst svojih članov število za varstveno brambo sposobnih delavcev. Kakor se Čuie. se bo sedaj delo za čelo tudi v veieobratlh in prometnih podjetjih, a ko bodo ta izooinila gospodarske zaht?ve delavcev. Po deželi se skoro povsod dela. tudi po krajih, kjer so se ustanovile sovjetska oblasti. Prevratniki pobegnili, LDU. Berlin. 23. (DunKU, — Brezžično.) Poizvedbe, ki so se začete tako! proti onim. kateri so osumljeni veleizdaje, so ugotovile, da Je večina storilcev pobegnila. Splošen položaj. LDU. Dunaj, 22. (ČTU.) Dunajski listi poročajo po zasebnih vesteh, da ie položaj na Nemškem neizpre-menjen. Ebert ie odredil, da brez njegovega dovoljenja ne smelo nikogar ustreliti po prekem sodu. Upor v ruhrskem okrožiu narašča. Varstvena straža v Essnu je izgubila 70u mož. Ruhrsko okrožje nameravajo obkoliti s četami državne brambe In izvesti koncentriran napad. V Vogt-land ie vdrl takoimenovanl predsednik Vogtlanda komunist Hodz. Sno-či je v Plaunu z naskokom vzel deželno sodišče in osvobodil v Falken-steinu 14 jetnikov. Državnega pravd-nika Huberta so odvedli, da bi ga ustrelili, ako se jim ne bi izročili pravdni akti proti 14 jetnikom. — V Berlinu zahtevajo neodvisni sestavo delavske vlade. — Ludendorff Je pri zaslišanju izjavil, da ni pristaš Kap-pov, marveč ie sodeloval samo v smislu MindenburRovih posredovalnih predlogov. LDU. Berita, 23. (DunKU.) »Vor-w&rts« javila, da Je bilo zoper generala Ludendorffa Izdano zaporno povelje. LDU. Berlin, 23. (DunKU.) Wolf-fov urad meni. da Je vesti lista »Vor-w8rts«, po kateri bi bil general LUtt-witz aretiran, netočna. LDU. Berlin. 23. (DunKU.-VVoiit.) Ker so davi strokovne zadruge in desno krilo neodvisnih socilalistov priporočile ukinJenje splošne stavke, ie vodstvo splošne stavke proglasilo, da se Jutri zopet začne z ddom. Iz Slovenije. Jesenice. (Prehranjevalne razmere delavstva fužin.) Dnevno čitam naš list »Naprej«, a le malokdal najdem kak dopis Iz jeseniških fužin. Ljudje si bodo morda mislili, da imamo ml v tem industrijskem kralu vsega zadosti. Temu pa ni tako. Po zadniih mezdnih pogajanjih. ki so se vršila v Ljubllaai dne 15. januarja 1920 ob navzočnosti deželne vlade m naših ravnateljev, se Je naš gmotni položaj nekoliko iz* boljšal, in sicer so nam povišali 85% na temellno plačo ter se zavezaU. da bodo dajali sledeča živila po znižanih cenah: belo moko I kg 2 K 80 v„ mast 1 kg 18 K ta sladkor 1 kg 6 K-Torel se smatra to znižanje cen za del našega zaslužka: kaiti delavci K. J. D. zaslužijo dnevno z vsem, draginlsko In z družinskimi dokladami. povprečno 22 K. Ziviia prihajajo k nam zelo neredno, tako da je treba biti zmirom na nogah in tiriati od merodalnih gospodov, da se oožurijo so se skrivaii. kar niso hoteH povedati. tembolj pa polagoma vtihotapiti iz — Holandiie. Po približno petih dnevih so pogoreli na vsei črti. In zdal lih k>yi prejšnja vlada po celi Nemčili. da Jih kaznuie. Ali se izplača? Dalte Jih v norišnico! Ni ga bollšega orožia. kot napraviti nasprotnika smešneea. in da je Kapp & Co. smešna, kaie njihova nagla politična polomila. Ko je francoska plemenitašlnla zahtevala za svojega sina tron. lo le Thiers vtaknil v zapor, svetu pa razglasil, da je v zaporu rodila nezakonskega sina. in rešil le republiko Danes nas zanimalo te reakcionarne oeterodnevice le še toliko, ker SO odmašlle s svoHm nastopom vit novih boiev za premoč, a v teh bo-lih bodo monarhisti samo gledalci V trenotku. ko se te Nemčija zavedla. da le berlinski puČ prazen sod. Ie razpadla sloca oroletarllata In razvil se le nov bol med včeralšnilmi brati in predvčerajšnjimi sovražniki, boj treh front socljalističnega po-kreta. Od izida tega bola zavisl v veliki meri bodoča slika srednje Evrope. Nova Nemčija se pač še ni našla, in če to konštatiramo. Še ne sledi, da se moremo tega veseliti. pri dobavi blaga. Postavili stno nad« zorovalno koinisiio, ki bi imela nalo-i go kontrolirati oddato teh življen* skih potrebščin. Pri tem nadzorova* n]u smo izkijučill približno 800 oseb', ki niso bile upravičene uživati ugodnosti, ki smo si lih mi izmučeni delavci priborili. Omeniti moram, da so bili med izključenimi osebami ne* kateri iesemški obrtniški in drugi posestniki, ki so na račun delavcev prav komodno živeli. Trdno sma prepričani, da smo napravili ta korak popolnoma pravično. Sedal, ko ie nadzorovanje kolikor toliko rešeno. pa se Je izjavilo vodstvo tovarne. da tudi vpokolenci ne bodo veS deležni živil po teh cenah, ki jih do bijo produktivni delavci. Človek. Id pozna gmotno stanle ter zli položaj naših vpokojencev. vdov ter sirot, se naravnost čudi. kako se ti ljudje sploh še preživljalo. Vpokojencl imaio nnn-reč 16 K, vdove seveda 5a manj mesečne pokojnine. K temu pride še malenkostna draglniska do • klada, tako da kliub temu pride voo-kojenec komai na 70 K mesečno. Torej s to pokojnino nai bi ta človek, ki je garal celih 30 let ali še več in pustil svoja najboljša leta pri tem podjetju, nal bl sedaj kupoval blago po dnevnih cenah! Sramota. To i« nalvečla predrztmst, ki so lo kdai izrazili naši gospodie. Takoj ko je na^ pravilo vodstvo tovarne ta sklep, da ne bo oskrbovalo več vookolencev, smo sklicali širši zauoniški sestanek« na katerem smo z ogorčenjem protestirali proti temu sklepu. Sestavili smo tako! primerne resolucije n« vodstvo tovarne, na bratovsko skladnlco in na deželno vlado. Minulo Je že teden dni In od nikoder nobenega odgovora! Naši vpokojencl. ki so zgradili tujim kapitalistom I* majhnih pudlarskih peči ogromno to moderno jeseniško tovarno, nal 01 sedal gladu poginili? To ne gre!! Produktivni delavci, ki so sedaj še zmožni, da delalo, na! sc postavijo v obrambo za naše osivele veterane! Aprovizacija. Prodala ceaejšc moki za član« mestne aprovizacije. Na rumene izkaznice za cenejšo prehrano dohoj vpisani člani mestne aprovizacije cenejšo moko v volni prodalalnl, Poljanska cesta štev. 15. (drugi vrata v Kranjčevi hiši). Vsaka oseba dobi začasno tri kg bele moke z* pecivo št. 0. Kil igram moke stana 7 K 50 vin. Kdor dobi več kakor 6 kg moke. mora prinesti vrečo s se« boj. Papirnate vrečice se zaračunajo. Moka se deH po sledečem redu* V petek dne 26. marca na št. 1 d« 60 od 8. do 9. ure. na št. 60 do 120! od 9. do 10., na št. 120 do 180 od 10, do 11., na št. 180 do 240 od 11. d0 12. dopoldne, na 5t. 240 do 300 od 2. do 3., na št. 300 do 360 od 3. do 4. na št. 360 do 420 od 4. do 5., na st 420 do 480 od 5. do 6, ure popoldne V soboto dne 27, marca na št. 480 do 550 od 8. do 9. ure, na št. 550 do 620 od 9. do 10., na št. 620 do 690 od 10. do 11., na št. 690 do 760 od 11. do 12, ure dopoldne. Na št. 760 do 830 od 2. do 3. ure, na št. 830 do 900 od 3. do 4., na št. 900 do 970 o(f 4. do 5., na St. 970 do 1040 od 5. do 6., ure popoldne. V pondeljek dno 29. marca na št. 1040 do 1130 od B. do 9. ure, na št. 1130 do 1220 od 9. do 10., na št. 1220 do 1310 od 10. dtf 11., na št. 1310 do 1400 od 11. do 12, ure dopoldne, na št. 1400 1490 oa 2. do 3. ure, na št, 1490 do 1580 od 3. do 4., na št. 1580 do 1670 od 4. do 'S., na št. 1670 do 1760 od 5. do 6. ure popoldne. Spomnite se na Tiskovni skladi Imate bolečine? V obrazu? VI celem telesu? Vaše mišice In živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pra- vi Fcllerjev Elza-fluidl Bodete se čudili! 6 dvojnatlh ali 2 veliki steklenici 36 K. AH trpite r.n nejasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti tem« pomagajo prave Fellerievc Elza-kro-gllice! 6 škatlUc 18 K. Prava, želodec okrepčuloča švedska tinktura 1 steklenica 15 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje. — Eveen V.Fel-ler, Stubica donla, Elza tre št. 252 (flrvatsko). -A.- 930 LISTNICA UKEDNITŠVA. J. T. Rožnldol n. Semič. Olede onega čuvala Iz Opatije se obrnite do Pisarne za zasedeno ozemlje, Ljubllana. Pražakova ulica 3. Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak. Vehovce« Tisk »Učit. tiskarne« v LjubUani. IB« uljudmo naznanjajo svojim cenjenim strankam, da povišujejo pri vseli svojih poslovalnicah v območiu Slovenije obrestno mero vlog na hranilne knjižice od 8°jo 1/ >2 k poČenš? & 1, aprilom t. h poeenšf s 1. aprilom 11 Češka Industrijalna banka, podružnica v Ljubljani; Kraujska deželna banka v Ljubljani; Jadranska banka \ Ljubljani; Kreditni zavod zj trgovino in obrt, podružnica v Ljubljani; Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani; Mariborska eskomplna banka v Mariboru; Slovenski s -—======= eskomptna banka v Ljubljani; Splošna prometna banka, podružnica v Ljubljani. ?rr--"r—------------- Splošno kreditno društvo v Ljuhijan reg. *. % o. *. naznanja svojim zadružnikom, da bo redni občni zbor v torek, dne 6. aprila 1920, ob 18. uri pop. v zadružnih prostorih, Aleksandrova cesta 5 K"VS3k wt tmh As-ži Dunajska c. j št 41, 1 na-Jstr. (nasproti cer- kve Sv, Kriit-fa) se priporoča cenjenim datnsm za naročila ncvife, preoblikovanje ter pooraviio sianh damskih in oiroikib klobukov. 379 Ma se do aizli tepi ! (koleselj) in 1 četveravrstn.) harmonika, Poiive se pri g Fratsjo Berger, posestnik in gostilničar v Levcu pri Ctlju, takoj sprejmem it za in ne 28. marca 11* Dnevni redi 1. Poročilo upravnega sveta. 2. Predložitev letnega zaključka In bilance ia teto 1919. 8. Poročilo nadzorstva. 4. Razdelitev čistega dobička za leto 1919 in podelitev absolu- tprija upravnemu svetu. Citanj« 5. Citanje revizijskega poročila in ukrepi VBled istega. 6. Volitev upravnega sveta v smislu pravil § 14. 7. Volitev nadzorstva ▼ smislu pravil 9 80, 8. Predlogi in nasveti. Občni zbor sklepa veljavno, že Je zastopan najmanj deseti del kapitala, vplačanega v zadružnih deležih in sicer z nadpolo-vično večino glasov; pri enakosti glasov odloča predsednik. 4«2 UPRAVNI SVET. čevliev. Mihaol Peternel, čevljar, Spori, Šiška £9. 385 Preklic. Preklicujem besede, ki sem jih govoril o g. Feliksu Robavsu iz Kotredeza, češ, da je bil radi tatvine na 18 mesecev obsojen ; bil je le na 3 tedne. ' Rotredet, dne 21. marca 1920. 384 Karol Forte, posestnik. dr N&znaniio I Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorll na Sv. Jakobu trgu St. 9, nasproti dekliške tole 1 z um Zagotavljam solidne In točne poatrezbe. Za obilen obisk se priporočani » odiiinim »potovanjem OSVALD DOBE1C. Ljubljana, t mareu 1620, 3$0 '± Slovo! Pri odiiodu v svoj rojstni kraj Št. Peter pod Sv. Gorami se zahvaljujem vsem cenj. odje* malcem in prijateljem za izkazano mi naklonjenost ter jim kličem prisrčen „Zdravo“. Zagorje ob Savi, dne 22. marca 1920. 382 Karol Uraii, trgovec. .*i Kupijo se dobro ohranfeni iiiintij Ponudbe na: Tovarna za čreslovino, Gerhardus in sinovi & drug, Majšperg, pošla Ptujska gora. »Vardar - slidna kava izdelek I. jugoslov. tovarne sladne Kave Jove Gigovič, Novo Gradiška, Slavonija. V zavojih po 200 in 500 g v originalnih zabojih po 60 kg netto, po najnižji ceni, franko vsaka želoz. postaja se dobiva pri J. OIGO VIC, Maribor IV., | d avni trg 31. 245 isSoToDia inlDMlDi mini Drag. Besdjak v Ltubljnnl, Cankarjevo nabrežje 5 dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tn- in inozemstvu. V abonementu ter posamezno cene zmerne, u Ivan Jax iti sin Ljubljana, Dunajska eetrta 15. UMI strsji Id tiraj! is jtelajt. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1.1867. Vezenje poučuje brezplačno. Popra vila se sprejemajo. Lastna delavnica. 49 Pisalni stroji,Adler*. Kolesa iz prvih tovaren. Diirkopp, Styrla, Waffenrad. m ittia uz: MONSIEUfS 8 MADAMEI Za Vašo toOeta jemljite ta- fc nlme -Oriai- Mirt n lilre el icn I 120 s ^ * llliSli (Mlaka jriMi Ilič čl Sl m 1 Maji 113 R. Drlayf M Udi 21 i ............... —-------------------- -=^2 za tvornico apna, inteligentnega, ki bi mogel obenem voditi manj-Se pisarniško posle, kakor sestavljanje listin, raportov i. t. d. in ki je sposoben nadziranja podrejenih mu delavcev ter ostalih apneničarjev, Samo izučene moči naj pošljejo pismene ponudbe pod 9Nadžga!ce 861" na Blockner jev zavod za oglasivan-je, Zagreb, Jurjevska 81. aw Nudim po najnižjih dnevnih cenah kakor; m i.fd W) v imltll po l) In ziatorao tr.iio mazilo ia tiflie v», v«, »/• U urave tilnike UMe, sladke in lafcar-vaoe ioffiki l1 is tiittt biCe m Osvald Dobeic tiptfua z mtim fctoeoi na iiltfc U01UIE Sf. Isksill tis 19. u sladkorni bolezni, bolezni jeter in ledic, oteklini želodca iu črevce, kroničnemu katarju želodca in čreves, želodčnemu ka-menu, hemeroidom iu bolezni mehurja, putiki in debelosti, je najboljše sredstvo naravna zdravilna *sk=s=b mineralna voda rogaška fiSatS^a. *==aa» logaška slatina na j večja iu naj modernejše zdravilišče v Jugoslaviji, iHdroteiapija, elektroterapiia, inlialatorij, gimnastika ?a zdravljenje, kopeli z ogljikovo kislino, solne, smrečne, parne, zračne, solnčne kopeli in kopeli z vročim zrakom. Vojaška godba (42 mož, med njimi absolvirani konservatorlsti. Za vsakovrstne zabave je preskrbljeno kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. (Umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, kino, izleti itd.) Soslža od 1. meja do 15, oktobra 1920. RAVNATELJSTVO. S priporočam lekarnam, Tovarna vsakovrstno -- blago. * Jelkii-EtaUt drogerijam, zdrevljiščam itd. (succub) piozorno čist, na drobno in debelo onim, ki razpolagajo z sladkorjem. za izdelavo pokalic so vedno razpoložljive za Sodavičarje, Malin sol Mn m\i in \mwm Srečko Potnik, Ljubljana, Barva Kemično čisti obleke. „ ... ovratnike,zape- Ljubljana, Poljanski nasip 4. I*•1 ^ stnice in srajce. ^ Podružnica: Šelenburgova ul 3. Siomikova ui»«o 27 Kamnolomski delavec za marmor za Pohorje (Konjice), ki zna dobro uk!e-savati (ritzen) in bosirati, se išče za takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe mi Ivan KuiEeCh, kamnolomski mojster, Celje. m Sprejme se teko] hišnla v trg, hišo proti visoki plači in dobri hrani. Ravno tam se sprejme tudi SiuSkinla za vsa hišna dela. Naslov pove npravništvo wNaprej“. 376 Maribor Gosposka ul. 38 Podruinlces Novom^sto Glav«! trg Kočevje št. 39. starejsa moč, obenem tudi dober koreajsondent, se takoj sprejme pri večjem trgovskem podjetju. Ponudbe na Ljubljana L, poštni predal 163. Največja zaloga raznovrstnih finih moški hoblek Prve domače oblačilne Industrije KUNC & MAČEK v LJUBLJANI k,«!. .s«.1”: Nadrobna prodala pri tvrdki m<-e* Aleksandrova cesta štev. 3. » ....------- — m.rj i mil -- | Mariborska eskomptna banka, Maribor, Tegetihoffova ulica 11 rl — ■■■■■■....—■—TecretžhoffoH a ulica 11 --------—......—........................ t.. . .. j------------------- “ „, * ...... . .ir) ii/AUFf ' - po«1 najugodnejšimi pogoji- - - j; j Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIK OV^v>---------------------------------TZIZIIZII1ZI1IL-——