UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI OSNOVNA ŠOLA 45:41 Izobraževalni program osnovne šole / ŠPORT / PREDMET Izobraževalni program osnovne šole s 520 prilagojenim predmetnikom za osnovno 2 . 7 / šolo s slovenskim učnim jezikom na .5 narodno mešanem območju slovenske 1 Istre Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezične osnovne šole na narodno mešanem območju Prekmurja Prilagojeni izobraževalni programi osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom Drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, Tretje vzgojno-izobraževalno obdobje OBVEZNI PREDMET UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI IME PREDMETA: šport Predmetnik za osnovno šolo Prilagojeni predmetnik za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre Predmetnik prilagojenega programa osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 9. razred 105 105 105 70 70 64 Prilagojeni predmetnik za osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 9. razred 87,5 105 105 70 70 64 Prilagojeni predmetnik za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 9. razred 87,5 87,5 70 70 70 64 PR IPR AVIL A PR EDMETNA K UR IK UL ARNA KOMISIJ A V SESTAVI: Špela Bergoč, Zavod Republike Slovenije za šolstvo; Boštjan Avguštin, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana; Urška Jaroš, Osnovna šola Destrnik - Trnovska vas; Polona Klopčič, Zavod Republike Slovenije za šolstvo; Zoran Kos, Osnovna šola Beltinci; Danijela Ledinek, Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd; Nives Markun Puhan, Zavod Republike Slovenije za šolstvo; Maja Medvešek, I. gimnazija v Celju; Tanja Müller, Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled; mag. Bojan Novak, Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče; Barbara Ogrin, Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik; dr. Matej Plevnik, Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju; Vesna Pogelšek Lavrenčič, Vrtec Mavrica Izola; Darja Krivec, Zavod Republike Slovenije za šolstvo JEZIKOVNI PREGLED: Mira Turk Škraba OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p. IZDAL A: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc Ljubljana, 2025 SPLETNA IZDAJA DOSTOPNO NA POVEZAVI: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni- nacrti/Ucni- nacrti/2025/UN_OS/Didakticna_priporocila_k_ucnemu_nacrtu_sport_2025.pdf CIP Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 243329795 ISBN 978-961-03-0979-6 (Zavod RS za šolstvo, PDF) BESEDILO O SEJI SS Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na 244. seji dne, 22. 5. 2025, določil učni načrt šport za izobraževalni program osnovne šole, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezične osnovne šole na narodno mešanem območju Prekmurja in prilagojene izobraževalne programe osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom. Strokovni svet RS za splošno izobraževanje se je na 244. seji dne, 22. 5. 2025, seznanil z didaktičnimi priporočili k učnemu načrtu Šport za izobraževalni program osnovne šole, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezične osnovne šole na narodno mešanem območju Prekmurja in prilagojene izobraževalne programe osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom. PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj) KAZALO OPREDELITEV PREDMETA ....................... 9 Opredelitev predmeta .................................. 73 Namen predmeta Didaktična priporočila .................................. 73 ........................................... 9 Temeljna vodila predmeta Gibalna učinkovitost .................................... 76 ........................... 10 Obvezujoča navodila za učitelje Gibalno/športno znanje ............................... 77 ................... 11 DIDAK TIČNA PRIPOROČILA .................. 12 Pomen gibanja in športa .............................. 78 Odgovorno ravnanje in sodelovanje ............. 79 Kažipot po didaktičnih priporočilih .............. 12 Splošna didaktična priporočila PRILOGE ............................................... 81 ..................... 12 Splošna priporočila za vrednotenje znanja Priloge po poglavjih ..................................... 81 ... 14 Specialnodidaktična priporočila Specialnodidaktična priporočila področja/predmeta področja/predmeta ..................................... 81 ..................................... 15 DRUGO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE ..............................................30 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA .......... 31 GIBALNA UČINKOVITOST .................................. 32 GIBALNO/ŠPORTNO ZNANJE ............................ 35 Osnove gibanja, gimnastika in atletika ......... 36 Elementarne in male športne igre ................ 39 Plesne dejavnosti ......................................... 42 Gibalne/športne dejavnosti v naravnem in grajenem okolju ........................................... 44 POMEN GIBANJA IN ŠPORTA ............................ 46 ODGOVORNO RAVNANJE IN SODELOVANJE ...... 49 TRETJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE ............................................. 52 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA .......... 53 GIBALNA UČINKOVITOST .................................. 54 GIBALNO/ŠPORTNO ZNANJE ............................ 57 Gimnastika ................................................... 57 Atletika ........................................................ 60 Športne igre ................................................. 62 Plesne dejavnosti ......................................... 64 Gibalne/športne dejavnosti v naravnem in grajenem okolju ........................................... 65 POMEN GIBANJA IN ŠPORTA ............................ 67 ODGOVORNO RAVNANJE IN SODELOVANJE ...... 70 VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ...... 73 4 5 : 4 1 / / / OPREDELITEV PREDMETA 5202.7.51 NAMEN PREDMETA Pouk športa pomembno prispeva k celostnemu razvoju otroka in mladostnika. Namen predmeta je razvoj in ohranjanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti ter usvajanje gibalnega/športnega znanja ob upoštevanju telesnih in osebnostnih značilnosti, razumevanje gibanja in športa ter usvajanje življenjskih veščin. S spodbujanjem redne, organizirane in kakovostne športne vadbe pomembno prispevamo k oblikovanju celovite osebnosti in odnosov. Pouk športa je zasnovan tako, da se prepletajo in povezujejo telesni, gibalni, senzorni, miselni, čustveni in socialni razvojni procesi. Učenca sistematično vključujemo v proces usvajanja in doseganja gibalne pismenosti kot ene od ključnih razvojnih nalog. Slika 1: Struktura učnega načrta predmeta šport med gradniki gibalne pismenosti 4 5 : 4 1 / / / Gibalna pismenost je podlaga za redno gibalno/športno udejstvovanje. Cilji predmeta šport so zato usmerjeni v 520 usvajanje znanja in spretnosti posameznih športnih panog in disciplin ter učencu ponujajo priložnosti za 2.7 pridobivanje kakovostnih gibalnih izkušenj in gibalne raznovrstnosti..51 Šport kot učni predmet: » vpliva na zdrav in optimalen razvoj, » kompenzira negativne učinke gibalne nedejavnosti in psihičnih obremenitev, » osvešča o zdravih življenjskih navadah, » ima pomembno doživljajsko vrednost, » spodbuja k doseganju boljših učnih dosežkov tudi pri drugih predmetih. Načini poučevanja naj spodbujajo pri učencu zavzetost, vedoželjnost, ustvarjalnost, sodelovanje v skupini in oblikovanje vrednot. TEMELJNA VODILA PREDMETA Strokovno načrtovan in voden pouk športa naj temelji na rednem spremljanju in vrednotenju doseganja ciljev in standardov znanja, opredeljenih v učnem načrtu. V proces učenja je učenec vključen kot soustvarjalec pri načrtovanju in spremljanju doseganja ciljev ter vrednotenju dosežkov. Načrtno izbrane didaktične strategije naj spodbujajo razvoj višjih ravni mišljenja in s tem samoregulacijo učenja. Učenec naj ima možnost na podlagi kakovostne povratne informacije izboljšati svoje znanje ter si ob podpori učitelja zastaviti vedno nove osebne cilje. S tem prevzema soodgovornost za usvojeno raven znanja in sposobnosti. Učitelj z zgledom in pozitivno naravnanostjo ustvarja varno in spodbudno učno okolje. Učencu omogoča, da se preizkuša v različnih gibalnih/športnih dejavnostih, na igriv način, na podlagi poskusov in napak in z vključevanjem v tvegane dejavnosti v nadzorovanih pogojih. Pouk športa naj poudarja praktično doživljajsko vrednost gibanja in športa, ki jo učitelj smiselno dopolnjuje s teoretičnimi podlagami in spoznanji. Za zagotavljanje vseživljenjskega znanja so v predmetne cilje smiselno umeščeni skupni cilji področij: jezik, državljanstvo, kultura in umetnost, trajnostni razvoj, zdravje in dobrobit, digitalna kompetentnost ter podjetnost. Šola ob rednih urah pouka vsako leto organizira pet športnih dni. Organizira tudi preverjanje znanja plavanja v 6. razredu. Šola ponudi šolo v naravi s poudarkom na učenju plavanja; ponudi lahko tudi šolo v naravi z zimskimi ali drugimi gibalnimi/športnimi dejavnostmi v naravi. Udeležba učencev v šoli v naravi je prostovoljna, vendar priporočljiva. 4 5 : 4 1 / / OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE / 5 2 0 2 . Učni načrt predmeta šport je temeljni dokument načrtovanja, poučevanja in vrednotenja znanja. Učnociljna 7 . 5 naravnanost in izbirnost dopuščata avtonomijo šoli in učitelju, a hkrati od njiju zahtevata odgovornost za 1 ustrezno izbiro didaktičnih strategij, učnih metod in oblik, organizacijskih pristopov, vsebin in dejavnosti ter načinov preverjanja in ocenjevanja doseženih standardov znanja učenca. Za vsestranski razvoj učenca je pomembno, da se v procesu učenja povezujejo cilji vseh štirih tem: gibalna učinkovitost, gibalno/športno znanje, pomen gibanja in športa, odgovorno ravnanje in sodelovanje. Pri izvajanju pouka športa moramo upoštevati predpisana normativna izhodišča ter poskrbeti za varnost. 4 5 : 4 1 / / / 5 2 2 DIDAK TIČNA PRIPOROČILA 0 . 7 . 5 1 KAŽIPOT PO DIDAKTIČNIH PRIPOROČILIH Razdelke Kažipot po didaktičnih priporočilih, Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja je pripravil Zavod RS za šolstvo. Didaktična priporočila prinašajo učiteljem napotke za uresničevanje učnega načrta predmeta v pedagoškem procesu. Zastavljena so večplastno, na več ravneh (od splošnega h konkretnemu), ki se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo. » Razdelka Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja  vključujeta krovne usmeritve za načrtovanje, poučevanje in vrednotenje znanja, ki veljajo za vse predmete po celotni izobraževalni vertikali. Besedilo v teh dveh razdelkih je nastalo na podlagi Usmeritev za pripravo didaktičnih priporočil k učnim načrtom za osnovne šole in srednje šole (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3ladrdr) ter Izhodišč za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/plw0909) in je v vseh učnih načrtih enako. » Razdelek Specialnodidaktična priporočila področja/predmeta vključuje tista didaktična priporočila, ki se navezujejo na področje/predmet kot celoto. Zajeti so didaktični pristopi in strategije, ki so posebej priporočeni in značilni za predmet glede na njegovo naravo in specifike. Učni načrt posameznega predmeta je členjen na teme, vsaka tema pa se lahko nadalje členi na skupine ciljev. » Razdelka Didaktična priporočila za temo in Didaktična priporočila za skupino ciljev vključujeta konkretne in specifične napotke, ki se nanašajo na poučevanje določene teme oz. skupine ciljev znotraj teme. Na tem mestu so izpostavljene preverjene in učinkovite didaktične strategije za poučevanje posamezne teme ob upoštevanju značilnosti in vidikov znanja, starosti učencev, predznanja, povezanosti znanja z drugimi predmeti/področji ipd. Na tej ravni so usmeritve lahko konkretizirane tudi s primeri izpeljave oz. učnimi scenariji. Didaktična priporočila na ravni skupine ciljev zaokrožujeta razdelka Priporočeni načini izkazovanja znanja in Opisni kriteriji, ki vključujeta napotke za vrednotenje znanja (spremljanje, preverjanje, ocenjevanje) znotraj posamezne teme oz. skupine ciljev. SPLOŠNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Učitelj si za uresničitev ciljev učnega načrta, kakovostno učenje ter optimalni psihofizični razvoj učencev prizadeva zagotoviti varno in spodbudno učno okolje. V ta namen pri poučevanju uporablja raznolike 4 5 : 4 1 / / / didaktične strategije, ki vključujejo učne oblike, metode, tehnike, učna sredstva in gradiva, s katerimi učencem 520 omogoča aktivno sodelovanje pri pouku, pa tudi samostojno učenje. Izbira jih premišljeno, glede na namen in 2.7 naravo učnih ciljev ter glede na učne in druge, za učenje pomembne značilnosti posameznega učenca, učne .51 skupine ali oddelka. Varno in spodbudno učno okolje učitelj zagotavlja tako, da: » spodbuja medsebojno sprejemanje, sodelovanje, čustveno in socialno podporo; » neguje vedoželjnost, spodbuja interes in motivacijo za učenje, podpira razvoj različnih talentov in potencialov; » učence aktivno vključuje v načrtovanje učenja; » kakovostno poučuje in organizira samostojno učenje (individualno, v parih, skupinsko) ob različni stopnji vodenja in spodbujanja; » učencem omogoča medsebojno izmenjavo znanja in izkušenj, podporo in sodelovanje; » prepoznava in pri poučevanju upošteva predznanje, skupne in individualne učne, socialne, čustvene, (med)kulturne, telesne in druge potrebe učencev; » učencem postavlja ustrezno zahtevne učne izzive in si prizadeva za njihov napredek; » pri učencih stalno preverja razumevanje, spodbuja ozaveščanje in usmerjanje procesa lastnega učenja; » proces poučevanja prilagaja ugotovitvam sprotnega spremljanja in preverjanja dosežkov učencev; » omogoča povezovanje ter nadgrajevanje znanja znotraj predmeta, med predmeti in predmetnimi področji; » poučuje in organizira samostojno učenje v različnih učnih okoljih (tudi virtualnih, zunaj učilnic), ob uporabi avtentičnih učnih virov in reševanju relevantnih življenjskih problemov in situacij; » ob doseganju predmetnih uresničuje tudi skupne cilje različnih področij (jezik, državljanstvo, kultura in umetnost; trajnostni razvoj; zdravje in dobrobit; digitalna kompetentnost; podjetnost). Učitelj pri uresničevanju ciljev in standardov znanja učnega načrta učencem omogoči prepoznavanje in razumevanje: » smisla oz. namena učenja (kaj se bodo učili in čemu); » uspešnosti lastnega učenja oz. napredka (kako in na temelju česa bodo vedeli, da so pri učenju uspešni in so dosegli cilj); » pomena različnih dokazov o učenju in znanju; » vloge povratne informacije za stalno izboljševanje ter krepitev občutka »zmorem«; » pomena medvrstniškega učenja in vrstniške povratne informacije. Za doseganje celostnega in poglobljenega znanja učitelj načrtuje raznolike predmetne ali medpredmetne učne izzive, ki spodbujajo učence k aktivnemu raziskovanju, preizkušanju, primerjanju, analiziranju, argumentiranju, reševanju avtentičnih problemov, izmenjavi izkušenj in povratnih informacij. Ob tem nadgrajujejo znanje ter 4 5 : 4 1 / / / razvijajo ustvarjalnost, inovativnost, kritično mišljenje in druge prečne veščine. Zato učitelj, kadar je mogoče, 520 izvaja projektni, problemski, raziskovalni, eksperimentalni, izkustveni ali praktični pouk in uporablja temu 2.7 primerne učne metode, pripomočke, gradiva in digitalno tehnologijo..51 Učitelj upošteva raznolike zmožnosti in potrebe učencev v okviru notranje diferenciacije in individualizacije pouka ter personalizacije učenja s prilagoditvami, ki obsegajo: » učno okolje z izbiro ustreznih didaktičnih strategij, učnih dejavnosti in oblik; » obsežnost, zahtevnost in kompleksnost učnih ciljev; » raznovrstnost in tempo učenja; » načine izkazovanja znanja, pričakovane rezultate ali dosežke. Učitelj smiselno upošteva načelo diferenciacije in individualizacije tudi pri načrtovanju domačega dela učencev, ki naj bo osmišljeno in raznoliko, namenjeno utrjevanju znanja in pripravi na nadaljnje učenje. Individualizacija pouka in personalizirano učenje sta pomembna tudi za razvijanje talentov in potencialov nadarjenih učencev. Še posebej pa sta pomembna za razvoj, uspešno učenje ter enakovredno in aktivno vključenost učencev s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami, z učnimi težavami, dvojno izjemnih, priseljencev ter učencev iz manj spodbudnega družinskega okolja. Z individualiziranimi pristopi preko inkluzivne poučevalne prakse učitelj odkriva in zmanjšuje ovire, ki učencem iz teh skupin onemogočajo optimalno učenje, razvoj in izkazovanje znanja, ter uresničuje v individualiziranih programih in drugih individualiziranih načrtih načrtovane prilagoditve vzgojno-izobraževalnega procesa za učence iz specifičnih skupin. SPLOŠNA PRIPOROČILA ZA VREDNOTENJE ZNANJA Vrednotenje znanja razumemo kot ugotavljanje znanja učencev skozi celoten učni proces, tako pri spremljanju in preverjanju znanja (ugotavljanje predznanja in znanja učenca na vseh stopnjah učenja), kot tudi pri ocenjevanju znanja. V prvi fazi učitelj kontinuirano spremlja in podpira učenje, preverja znanje vsakega učenca, mu nudi kakovostne povratne informacije in ob tem ustrezno prilagaja lastno poučevanje. Pred začetkom učnega procesa učitelj najprej aktivira in ugotavlja učenčevo predznanje in ugotovitve uporabi pri načrtovanju pouka. Med učnim procesom sproti preverja doseganje ciljev pouka in standardov znanja ter spremlja in ugotavlja napredek učenca. V tej fazi učitelj znanja ne ocenjuje, pač pa na osnovi ugotovitev sproti prilagaja in izvaja dejavnosti v podporo in spodbudo učenju (npr. dodatne dejavnosti za utrjevanje znanja, prilagoditve načrtovanih dejavnosti in nalog glede na zmožnosti in potrebe posameznih učencev ali skupine). Učitelj pripomore k večji kakovosti pouka in učenja, tako da: » sistematično, kontinuirano in načrtno pridobiva informacije o tem, kako učenec dosega učne cilje in usvaja standarde znanja; 4 5 : 4 1 / / » ugotavlja in spodbuja razvoj raznolikega znanja – ne le vsebinskega, temveč tudi procesnega (tj. spretnosti in 52/ veščin), spremlja in spodbuja pa tudi razvijanje odnosnega znanja; 0 2 . 7 » spodbuja učenca, da dosega cilje na različnih taksonomskih ravneh oz. izkazuje znanje na različnih ravneh 5. 1 zahtevnosti; » spodbuja uporabo znanja za reševanje problemov, sklepanje, analiziranje, vrednotenje, argumentiranje itn.; » je naravnan na ugotavljanje napredka in dosežkov, pri čemer razume, da so pomanjkljivosti in napake zlasti priložnosti za nadaljnje učenje; » ugotavlja in analizira učenčevo razumevanje ter odpravlja vzroke za nerazumevanje in napačne predstave; » učenca spodbuja in ga vključuje v premisleke o namenih učenja in kriterijih uspešnosti, po katerih vrednoti lastno učno uspešnost (samovrednotenje) in uspešnost vrstnikov (vrstniško vrednotenje); » učencu sproti podaja kakovostne povratne informacije, ki vključujejo usmeritve za nadaljnje učenje. Ko so dejavnosti prve faze (spremljanje in preverjanje znanja) ustrezno izpeljane, sledi druga faza, ocenjevanje znanja. Pri tem učitelj učencu omogoči, da lahko v čim večji meri izkaže usvojeno znanje. To doseže tako, da ocenjuje znanje na različne načine, ki jih je učenec spoznal v procesu učenja. Pri tem upošteva potrebe učenca, ki za uspešno učenje in izkazovanje znanja potrebuje prilagoditve. Učitelj lahko ocenjuje samo znanje, ki je v učnem načrtu določeno s standardi znanja. Predmet ocenjevanja znanja niso vsi učni cilji, saj vsak cilj nima z njim povezanega specifičnega standarda znanja. Učitelj ne ocenjuje stališč, vrednot, navad, socialnih in čustvenih veščin ipd., čeprav so te zajete v ciljih učnega načrta in jih učitelj pri učencu sistematično spodbuja, razvija in v okviru prve faze tudi spremlja. Na podlagi standardov znanja in kriterijev uspešnosti učitelj, tudi v sodelovanju z drugimi učitelji, pripravi kriterije ocenjevanja in opisnike ter jih na ustrezen način predstavi učencu. Če učenec v procesu učenja razume in uporablja kriterije uspešnosti, bo lažje razumel kriterije ocenjevanja. Ugotovitve o doseganju standardov znanja, ki temeljijo na kriterijih ocenjevanja in opisnikih, se izrazijo v obliki ocene. Učitelj z raznolikimi načini ocenjevanja omogoči izkazovanje raznolikega znanja (védenje, spretnosti, veščine) na različnih ravneh. Zato poleg pisnih preizkusov znanja in ustnih odgovorov ocenjuje izdelke (pisne, likovne, tehnične, praktične in druge za predmet specifične) in izvedbo dejavnosti (govorne, gibalne, umetniške, eksperimentalne, praktične, multimedijske, demonstracije, nastope in druge za predmet specifične), s katerimi učenec izkaže svoje znanje. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA PODROČJA/PREDMETA Didaktična priporočila pri predmetu šport usmerjajo učitelja pri načrtovanju in izvajanju pouka, da učenci usvajajo cilje vseh štirih tem, s katerimi razvijajo gibalno pismenost. Omogočajo prilagajanje dejavnosti različnim zmožnostim učencev, spodbujajo aktivno sodelovanje in postopno napredovanje. Poudarjajo pomen diferenciacije, varnosti in vključevanja sodobnih pristopov, hkrati pa učitelje spodbujajo k refleksiji ter strokovnemu razvoju za kakovostno in motivacijsko poučevanje. 4 5 : 4 1 / / / 1 Gibalne/športne dejavnosti v obveznem programu 5202 Drugo vzgojno-izobraževalno obdobje Tretje vzgojno-izobraževalno obdobje POJASNILO.7. obvezno za vse učence • redni pouk športa • redni pouk športa51 • športni dnevi (pet na leto) • obvezno za vse učence športni dnevi (pet na leto) • šola v naravi s poudarkom na plavanju* ali šola mora ponuditi vsaj eno šolo v naravi, vključevanje učencev • je prostovoljno šola v naravi s poudarkom na zimskih dejavnostih* ali • šola v naravi s poudarkom na pohodništvu in drugih dejavnostih v naravnem okolju • izbirna predmeta šport** in plesne dejavnosti*** šola lahko ponudi, vključevanje učencev je prostovoljno • preverjanje znanja plavanja v 6. razredu obvezno za vse učence * Šolo v naravi s poudarkom na plavanju in zimskih dejavnostih izvedemo v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. ** Izbirni predmet šport: šport za zdravje, izbrani šport, šport za sprostitev *** Izbirni predmet plesne dejavnosti: ples, ljudski plesi, starinski in družabni plesi 2 Opredelitev prostora za izvajanje pouka športa Pouk športa se izvaja v grajenem (telovadnica, športna dvorana, zunanje športno igrišče, bazen, drsališče, športni center, fitnes na prostem idr.) in v naravnem okolju (gozd, travnik, trim steza, morje, jezero, smučišče, sankališče idr.). Priporočamo čim več vadbe na prostem. Predmet šport in dodatne športne dejavnosti naj bodo v urnik umeščene tako, da so učenci športno dejavni večkrat tedensko, ur športa ne združujemo. 3 Skrb za varnost učencev Pri športu je treba posebno skrb nameniti varnosti. Učitelj mora upoštevati naslednja izhodišča: » spoštovanje normativnih izhodišč veljavne zakonodaje (velikost vadbene skupine, normativi pri gibalnih/športnih dejavnostih zunaj šolske telovadnice), » priprava varnega vadbenega prostora, » uporaba vzdrževanih in varnih športnih orodij in pripomočkov, » doslednost pri uporabi ustrezne osebne in druge športne opreme učiteljev in učencev, » upoštevanje vremenskih razmer v primeru pouka na prostem, » izpeljava vseh delov učne ure (uvodni, glavni in zaključni del), » prilagajanje vsebin in dejavnosti, didaktičnih strategij, zahtevnosti in organizacije pouka sposobnostim, predznanju in značilnostim učencev, 4 5 : 4 1 / / » podajanje gibalnih/športnih vsebin, ki učencem omogočajo usvajanje znanj, varno sodelovanje in 52/ raziskovanje meja svojih zmožnosti (npr. varno padanje, hitro in spretno vstajanje, dvigovanje, prenašanje in 0 2 . 7 spuščanje bremen) in preizkušanje v različnih gibalnih/športnih dejavnostih, tudi tveganih, . 5 1 » zagotavljanje varovanja in pomoči ter upoštevanje načel varnosti pri gibalnih/športnih dejavnostih (gimnastika, športne igre, pohodništvo, plavanje, smučanje, drsanje idr.). Vsak učenec potrebuje pri pouku športa 20 m2 2 površine, ki v izjemnih okoliščinah ne sme biti manjša od 10 m. Prostori, pripomočki, orodje in oprema morajo ustrezati varnostnim in higienskim načelom. V telovadnici in v neposredni bližini drugih vadbenih prostorov morajo biti nameščene omarice prve pomoči ali zagotovljene torbe z opremo za prvo pomoč. V primeru poškodbe ravnamo po protokolu in zapišemo zapisnik. 4 Osebna in druga športna oprema učenca Učenec mora pri pouku športa uporabljati ustrezno osebno športno opremo (udobna, čista in zračna športna oblačila ter nedrseča obutev), ki mu omogoča sproščeno in varno sodelovanje. Zaradi zagotavljanja lastne varnosti in varnosti drugih naj imajo učenke in učenci spete daljše lase in ustrezno pristrižene nohte. Pri pouku športa ni dovoljeno nošenje ur in nakita, ki bi lahko ogrožali varnost vseh udeležencev, razen v primeru, ko je ura didaktični pripomoček. Ustrezna osebna športna oprema in varnostna pravila so na predlog aktiva učiteljev športa opredeljeni v internih šolskih pravilih. Učenec pri gibalnih/športnih dejavnostih uporablja ustrezno in vzdrževano drugo športno opremo, npr. čelado, ščitnike, drsalke, rolerje, smuči. 5 Oblikovanje skupin Normativ za oblikovanje skupin pri pouku športa določa šolska zakonodaja (glej prilogo št. 1). Strokovni aktiv učiteljev športa presodi, kdaj je smiselno, da učenke in učenci vadijo skupaj in kdaj jih je smiselno ločiti po spolu. Vključevanje v spolno heterogene skupine lahko učinkovito podpre gibalno/športno dejavnost, sodelovanje in pozitivno skupinsko vzdušje vseh, pa tudi medsebojno sprejemanje spolov. 6 Sodelovanje pri predmetu Predmet šport je obvezen za vse učence. Iz zdravstvenih razlogov in na podlagi zdravniškega opravičila so lahko učenci skladno z zakonodajo delno ali v celoti oproščeni gibalno dejavnega sodelovanja pri pouku športa. Učencu, ki je delno oproščen sodelovanja, učitelj prilagodi dejavnosti v skladu z navodili zdravnika. 4 5 : 4 1 / / / 7 Načrtovanje pouka 5202. Učni načrt je podlaga za pripravo letnega delovnega načrta strokovnega aktiva in učiteljeve letne in sprotne 7.5 priprave na vzgojno-izobraževalno delo . Pri izdelavi obeh dokumentov naj strokovni aktiv upošteva posebnosti 1 šole (materialne, kadrovske, geografske in podnebne značilnosti ter tradicijo kraja), stopnjo biološkega razvoja učencev, njihovo predznanje, interese in individualne posebnosti. Učitelj načrtuje pouk športa skozi faze učnega procesa: preverjanje začetnega stanja, usvajanje, ponavljanje, utrjevanje, spremljanje (sprotno preverjanje) in končno preverjanje, ki se lahko zaključi z ocenjevanjem. Pri tem učitelj posebno pozornost posveti različnim ravnem znanja: osnovno znanje in vėdenje naj učenec povezuje, nadgrajuje, uporablja in prilagaja v različnih situacijah pri reševanju gibalnih oz. igralnih izzivov. Učitelj se avtonomno odloči, koliko ur pouka bo posvetil uresničevanju posameznih ciljev. Strokovno načrtovan in voden pouk športa naj temelji na smiselnem povezovanju ciljev, spremljanju in vrednotenju doseganja ciljev vseh štirih tem učnega načrta: gibalna učinkovitost, gibalno/športno znanje, pomen gibanja in športa ter odgovorno ravnanje in sodelovanje. Cilji so obvezni in izbirni in opredeljujejo namene učenja na področju znanja, spretnosti in vrednot. Učitelj cilje podrobneje opredeli glede na raven načrtovanja (npr. letno načrtovanje, tematsko načrtovanje, načrtovanje učne ure idr.). Standardi znanja izhajajo iz ciljev in določajo, kaj naj bi učenec znal, bil sposoben izvesti, uporabiti, opraviti, prikazati idr., ob koncu vzgojno-izobraževalnega obdobja. Minimalni standardi znanja predstavljajo minimalna znanja in spretnosti, ki učencu omogočajo varno in uspešno sodelovanje pri gibanju in športu v nadaljnjem izobraževanju in življenju. Med standardi znanja so tudi izbirni; če jih učenec doseže, lahko učitelj to znanje tudi oceni. Učitelj načrtuje postopno doseganje standardov in minimalnih standardov znanja za posamezni razred v skladu z opredeljenim standardom znanja ob koncu vzgojno-izobraževalnega obdobja. Standardi in minimalni standardi znanja so za vse učence enaki. Načine in ravni doseganja le-teh učitelj prilagaja skupinam učencev in posameznikom. Učitelj v pripravi na vzgojno-izobraževalno delo predvidi načine izkazovanja znanja učencev. 8 Celostni pristop k poučevanju Učitelj pri poučevanju upošteva pedagoška načela, ki usmerjajo vzgojno-izobraževalno delo, npr. načelo enakosti in pravičnosti, načelo spoštovanja osebnosti učencev, načelo celostnega pristopa, načelo proaktivnosti. Pri pouku športa naj se ob gibalnih/športnih prepletajo tudi čustveni, razumski, socialni ter etični in moralni vidiki. Pouk naj temelji na spremljanju individualnega napredka in manj na tekmovalnosti in primerjanju z drugimi. Omogoča naj tudi razbremenitev in sprostitev po naporih, ki jih prinaša ustaljeni šolski in dnevni ritem. Igra naj bo sestavni del predmeta šport v vseh vzgojno-izobraževalnih obdobjih. 4 5 : 4 1 / / / Pri načrtovanju pouka naj učitelj poleg pedagoških upošteva tudi didaktična načela, npr. sistematičnost in 520 postopnost, od znanega k manj znanemu, od lažjega k težjemu, od enostavnega k zahtevnejšemu. Takšen način 2.7 dela prispeva k doseganju učnih ciljev, preprečuje prekomerno obremenitev učencev, spodbuja zavzetost in .51 vedoželjnost ter daje občutek uspešnosti. Učitelj naj nameni dovolj časa procesu učenja in da prednost kakovosti učenčevega znanja pred količino. Ustrezna gibalna učinkovitost učencev je pogoj za uspešno usvajanje gibalnega/športnega znanja. Zato jo moramo redno spremljati in temu ustrezno prilagajati razmerje med obsegom in intenzivnostjo obremenitve pri različnih fazah učnega procesa. V zadnjem delu ure znižamo intenzivnost, kar omogoča umirjen zaključek ure. Učitelj glede na cilje in standarde znanja kombinira različne didaktične strategije (npr. izkustveno, avtentično, sodelovalno, problemsko učenje), učne metode (npr. metoda prikaza, razlage) in učne oblike (npr. individualno, delo v dvojicah, skupinsko delo, frontalno), vsebine in dejavnosti. Učitelj s kakovostno povratno informacijo omogoča učinkovitejše učenje. Pri spremljanju in analiziranju napredka je priporočena uporaba različnih digitalnih tehnologij, npr. merilniki števila korakov, srčnega utripa, video-posnetki, aplikacije. Pri tem je pomembna skrb za varovanje osebnih podatkov in podatkov drugih ter prepoznavanje zaupanja vrednih ponudnikov digitalnih storitev. 9 Diferenciacija, individualizacija, personalizirano učenje Za optimalni gibalni/športni razvoj učencev je pomembno, da pouk športa prilagajamo njihovim potrebam in zmožnostim. Diferenciramo, individualiziramo ali personaliziramo lahko učno vsebino, učno okolje, učni proces ali učne izide. Uporaba teh pristopov omogoča učencu, da izkoristi svoj potencial in doseže največ, kar zmore. » Diferenciacija: učitelj organizira delo v manjših skupinah učencev, ki imajo npr. podobno (pred)znanje, sposobnosti. Učenci iste skupine so izpostavljeni enaki učni zahtevnosti in postopkom, npr. vadba z dodatnimi in dopolnilnimi nalogami, ki jih za posamezne skupine učencev določi učitelj. » Individualizacija: učitelj prilagaja učni proces posameznemu učencu glede na njegovo individualnost tako, da napreduje v svojem tempu in s podporo, ki jo potrebuje, npr. vadba z dodatnimi ali dopolnilnimi nalogami za posameznega učenca, ki jo določi učitelj. » Personalizirano učenje: omogoča učencu proaktivno sodelovanje v vseh fazah procesa učenja. Učenec skladno z učnimi cilji in kriteriji uspešnosti načrtuje osebne cilje in spremlja svoj napredek v vseh fazah učnega procesa. To mu omogoča samouravnavanje učenja in prevzemanje (so)odgovornosti za svoje učenje in znanje, npr. učenec izbere med ponujenimi dodatnimi in dopolnilnimi nalogami glede na osebni cilj in kriterije uspešnosti, ali po posvetu z učiteljem sam predlaga dejavnost. 10 Učenci z raznolikimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami Pri zagotavljanju uspešnosti in motivacije naj bo učitelj pozoren na to, da ima lahko v skupini učence z raznolikimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami. Ti potrebujejo veliko pozitivnih spodbud, drugačnih učnih pristopov, prilagoditve učnega okolja (fizičnega, socialnega in didaktičnega), prilagojene načine doseganja ciljev 4 5 : 4 1 / / / in standardov znanja ter različne načine izkazovanja znanja, ki izhajajo iz učenčevih močnih področjih in 520 interesov. Učitelj se po potrebi posvetuje z ustrezno podporno službo (npr. svetovalna služba, šolski zdravnik).2.7.5 » Učenci z učnimi težavami pri športu potrebujejo jasna navodila, postopne naloge in prilagoditev vadbe glede 1 na svoje sposobnosti. Učitelj redno spremlja njihov napredek ter spodbuja njihovo samozavest in motivacijo z nalogami, ki jih ob vloženem naporu lahko uspešno rešijo ter tako razvijajo pozitiven odnos do gibanja in športa. » Učenci s posebnimi potrebami (učenci z odločbo o usmeritvi) potrebujejo prilagojene načine doseganja ciljev in standardov znanja, individualizirane naloge, ki spodbujajo občutek uspešnosti, ter varno in spodbudno učno okolje. Učitelj se po potrebi posvetuje z ustreznimi strokovnimi službami, kot so svetovalna služba in specialni pedagog, da pripravi in izvaja individualizirani program, prilagojen posebnostim in zmožnostim učenca. » Nadarjeni učenci na telesno-gibalnem področju potrebujejo prilagoditve za nadgradnjo znanj in sposobnosti, ki presegajo pričakovane standarde znanja. Zanje učitelj pripravi zahtevnejše naloge in omogoči poglobljeno delo, ki vključuje dodatne izzive, sodelovanje na športnih tekmovanjih ali projektih ter povezovanje z lokalnimi športnimi društvi. Pri teh učencih je pomembno spodbujanje načrtovanja osebnih ciljev, ustvarjalnosti in vztrajnosti. Šolski tim izdela personalizirani načrt dela (PeNad). » Učenci priseljenci potrebujejo jezikovno podporo tudi pri predmetu šport. Pri tem je pomembno, da jih učitelj športa podpre pri usvajanju vsakdanjih sporazumevalnih vzorcev, da bo zmogel sodelovati pri pouku in neformalni interakciji s sošolci in učiteljem. Pri strokovni podpori učencem priseljencem naj učitelj sledi didaktičnim načelom pri poučevanju slovenščine kot drugega/tujega jezika. » Učenci iz manj spodbudnega družinskega okolja pogosto potrebujejo dodatno strokovno podporo v vzgojno- izobraževalnem procesu ter tesno sodelovanje s starši in skupnostjo za krepitev mreže podpore. » Učenci s statusom športnika potrebujejo prilagoditve obveznosti vzgojno-izobraževalnega programa v skladu s šolsko zakonodajo. Ključno je sodelovanje med učencem, učiteljem, starši in trenerjem, da se zagotovi usklajevanje šolskih in športnih obveznosti. Pri pouku športa naj učitelj podpre mladega športnika na poti zdravega in celostnega razvoja. Zaradi vse večje raznolikosti med učenci je pomembno, da učitelj z inkluzivno poučevalno prakso ustvarja prilagodljivo in vključujoče učno okolje tako, da spoštuje in upošteva različnost, izvirnost in individualnost. Delo po individualiziranem programu ali personaliziranem načrtu dela ne pomeni, da učenec vedno dela posebej ali ločeno, temveč da učitelj prilagodi učni proces tako, da so vključeni vsi učenci. Prilagodljivo in vključujoče učno okolje poudarja pomen koncepta vključevanja, ki temelji na dojemanju razreda kot skupnosti različnih in edinstvenih posameznikov, ter zahteva prilagoditev vzgojno-izobraževalnega procesa, da ta ustreza potrebam vseh učencev. 11 Medpredmetno povezovanje Medpredmetno povezovanje omogoča načrtno in smiselno povezovanje ciljev, dejavnosti in veščin (npr. kritično mišljenje, reševanje problemov, ustvarjalnost, komunikacija in sodelovanje) različnih predmetov in predmetnih področij. Namen medpredmetnega povezovanja je omogočiti učencem celovitejši vpogled v 4 5 : 4 1 / / / razumevanje kompleksnih pojavov v resničnem življenju in povezovanje znanj pri reševanju problemov ter 520 iskanju rešitev.2.7.5 Povezovanje z drugimi učnimi predmeti prispeva k celostnemu razumevanju gibanja in športa ter njunih 1 učinkov. Enako lahko vsebine in dejavnosti pri pouku športa pripomorejo k hitrejšemu in boljšemu razumevanju nekaterih vsebin in procesov drugih predmetov. Nekatere priporočene medpredmetne povezave: Drugo vzgojno-izobraževalno obdobje Šport Priporočene medpredmetne povezave Šport in zdravje Naravoslovje, naravoslovje in tehnika, gospodinjstvo, družba • Vpliv redne in ustrezne gibalne/športne dejavnosti, zdrave telesne drže, Povezava s skupnimi cilji: higiene, uravnotežene prehrane, hidracije, počitka in spanja na zdravje in [c-g-badge](3.1.2.4)[c-g-badge](3.2.1.1)[c-g-badge](3.2.1.2)[c-dobrobit g-badge](3.2.1.3)[c-g-badge](3.2.2.3)[c-g-badge](3.2.3.3) • Športna oblačila s higienskega, termoregulacijskega, estetskega in varnostnega vidika • Možnosti za aktivno preživljanje prostega časa v okolici kraja bivanja Gibalna učinkovitost Naravoslovje, naravoslovje in tehnika, matematika • Odzivanje organizma na napor (potenje, pospešeno dihanje, povečan Povezava s skupnimi cilji: srčni utrip idr.) [c-g-badge](4.1.3.1)[c-g-badge](4.4.2.1)[c-g-badge](5.3.5.2) • Merjenje in spremljanje gibalne učinkovitosti ter merjenje dosežkov Razumevanje gibanja in športa • Glasbena umetnost, naravoslovje in tehnika, naravoslovje, Vpliv spremembe ritma, tempa in takta na učinkovito gibanje, značilnosti ljudskih plesov družba, geografija, slovenščina • Razumevanje fizikalnih lastnosti vode, npr. plovnost, upor • Orientiranje s pomočjo zemljevida, kompasa, sonca Izzivi sodobnega načina življenja Družba, naravoslovje in tehnika, prekinjanje sedenja, gibalni • odmori, pouk na prostem, rekreativni odmor Gibalna nedejavnost, sedentarnost, • Povezava s skupnimi cilji: Prekomerna uporaba digitalne tehnologije, prekomerni zaslonski čas [c-g-badge](3.2.1.3)[c-g-badge](3.2.1.4)[c-g-badge](3.2.4.1)[c- g-badge](3.2.5.1)[c-g-badge](4.4.3.1) Sodelovanje in odgovorno ravnanje Družba, naravoslovje, naravoslovje in tehnika • Zdrava tekmovalnost, Povezava s skupnimi cilji: skrb za varnost pri športni vadbi, na planinskem pohodu, pri plavanju in vodnih dejavnostih, kolesarjenju, zimskih [c-g-badge](3.2.4.1)[c-g-badge](3.2.4.2)[c-g-badge](3.3.3.1)[c-športih g-badge](3.3.3.2)[c-g-badge](3.3.2.1)[c-g-badge](3.3.1.1) • [c-g-badge](3.3.1.2)[c-g-badge](3.1.5.1)[c-g-badge](5.3.1.1)[c- Sodelovanje v skupini, druženje, sprejemanje različnosti, pripadnost g-badge](5.2.2.1)[c-g-badge](5.2.4.2) [c-g-badge](3.3.4.1) skupini, športno obnašanje (fair play) • Ravnanje ob nesreči • Pomen osebne in dodatne športne opreme s higienskega, termoregulacijskega, estetskega in varnostnega vidika • Parašport Trajnostni razvoj Družba, geografija, naravoslovje, naravoslovje in tehnika • Povezava s skupnimi cilji: Pomen varovanja okolja pri gibalnih/športnih dejavnostih: ravnanje z odpadki, skrb za naravo, planinski bonton [c-g-badge](2.1.3.1)[c-g-badge](2.2.2.1)[c-g-badge](4.4.4.1)[c- g-badge](5.1.5.1) Tretje vzgojno-izobraževalno obdobje Šport Priporočene medpredmetne povezave Šport in zdravje Naravoslovje, biologija, kemija, fizika, državljanska in • Vpliv redne, kakovostne in dovolj intenzivne gibalne/športne dejavnosti, zdrave domovinska vzgoja ter etika telesne drže, higiene, uravnotežene prehrane, hidracije, počitka in spanja na Povezava s skupnimi cilji: zdravje in dobrobit [c-g-badge](3.1.2.4)[c-g-badge](3.2.1.1)[c-g- • badge](3.2.1.2)[c-g-badge](3.2.1.3)[c-g- Razmerje med vnosom in porabo energije, prehranski dodatki, energijski napitki, badge](3.2.2.3)[c-g-badge](3.2.3.3) vpliv kajenja, alkohola na telo, doping • Seznanjanje z možnostmi vključevanja v zunajšolske športne dejavnosti za aktivno preživljanje prostega časa • 24-urno gibalno vedenje 4 5 : 4 1 / / Gibalna učinkovitost / • Naravoslovje, biologija, 5 matematika2 Razvoj in spremljanje gibalne učinkovitosti ter njen pomen0 Povezava s skupnimi cilji:2. [c-g-badge](4.1.3.1)[c-g-badge](4.4.2.1)[c-g-7. badge](5.3.5.2)51 Razumevanje gibanja in športa Naravoslovje, biologija, fizika, geografija • Odzivanje srčno-žilnega in dihalnega sistema na povečan napor pri športni vadbi (merjenje srčnega utripa, pomen vrednosti srčnega utripa pri načrtovanju vadbe, pomen vitalne kapacitete) • Razumevanje fizikalnih lastnosti vode, npr. plovnost, vzgon • Orientiranje s pomočjo zemljevida, kompasa, sonca, oznak Izzivi sodobnega načina življenja • Sedentarnost, nedejaven življenjski slog Pri vseh učnih premetih: prekinjanje sedenja, gibalni • odmori, pouk na prostem, rekreativni odmor, prihod v Prekomerna, nekritična raba digitalnih naprav, prekomerni zaslonski čas šolo • Uravnoteženo dnevno razmerje med sedenjem, gibalno dejavnostjo in spanjem Povezava s skupnimi cilji: (24-urno gibalno vedenje) [c-g-badge](3.2.1.3)[c-g-badge](3.2.1.4)[c-g- badge](3.2.4.1)[c-g-badge](3.2.5.1)[c-g- badge](4.4.3.1) Sodelovanje in odgovorno ravnanje • Zdrava tekmovalnost, vztrajnost, odločnost, Domovinska in državljanska kultura in etika, • zgodovina, biologija Skrb za varnost pri športni vadbi, na planinskem pohodu, pri plavanju in vodnih Povezava s skupnimi cilji: dejavnostih, kolesarjenju, zimskih gibalnih/športnih dejavnostih, [c-g-badge](3.2.4.1)[c-g-badge](3.2.4.2)[c-g- • Sodelovanje v skupini, druženje, sprejemanje različnosti, pripadnost skupini, badge](3.3.3.1)[c-g-badge](3.3.3.2)[c-g- športno obnašanje (fair play) badge](3.3.2.1)[c-g-badge](3.3.1.1) • Pomen osebne in dodatne športne opreme s higienskega, termoregulacijskega, [c-g-badge](3.3.1.2)[c-g-badge](3.1.5.1)[c-g- estetskega in varnostnega vidika badge](5.3.1.1)[c-g-badge](5.2.2.1)[c-g- • Korist aktivnega preživljanja prostega časa in druženja na zdravje in dobrobit badge](5.2.4.2) [c-g-badge](3.3.4.1) • Vloga športa pri spodbujanju narodne identitete • Ravnanje ob nesreči/poškodbi • Parašport Trajnostni razvoj Naravoslovje, biologija, domovinska in državljanska • Varovanje okolja pri gibalnih/športnih dejavnostih: ravnanje z odpadki, skrb za kultura ter etika naravno in kulturno dediščino, ravnanje v skladu s protokoli in bontoni: pravila Povezava s skupnimi cilji: FIS, planinski, kolesarski, gozdni bonton idr. [c-g-badge](2.1.3.1)[c-g-badge](2.2.2.1)[c-g- badge](4.4.4.1)[c-g-badge](5.1.5.1) Učni transfer pri pouku športa Pri usvajanju in utrjevanju gibalnih/športnih znanj je smiselno spodbujati učni transfer. Gre za uporabo oz. prenos znanj, spretnosti in vrednot, pridobljenih v eni gibalni/športni dejavnosti, na druge (npr. drsenje v prostoru: drsanje, rolanje, tek na smučeh, smučanje) ali v situacije zunaj športnega konteksta (npr. prenos vztrajnosti s športnega na učno okolje). Učencem omogoča, da pridobljeno znanje in spretnosti uporabljajo širše. S tem postajajo bolj samozavestni, ustvarjalni, prilagodljivi in učinkoviti pri soočanju z vsakodnevnimi izzivi. Pri predmetu šport lahko učni transfer koristi npr. pri razvoju in uporabi gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, pridobivanju novih znanj, reševanju kognitivno-gibalnih izzivov z uporabo že obstoječega znanja in prenosu vedenjskih odzivov. 12 Vrednotenje znanja in sposobnosti 4 5 : 4 1 / / / Vrednotenje znanja je proces, ki vključuje preverjanje in ocenjevanje učenčevih dosežkov glede na učne cilje in 520 standarde znanja.2.7.5 Preverjanje je kontinuiran didaktični proces, katerega namen je zbiranje informacij o doseganju ciljev in 1 standardov znanja vseh štirih tem učnega načrta za šport: gibalna učinkovitost, gibalno/športno znanje, pomen gibanja in športa ter odgovorno ravnanje in sodelovanje. Daje povratno informacijo tako učitelju kot učencu in je podlaga za nadaljnje poučevanje in učenje. Poteka v vseh fazah učnega procesa skladno z didaktičnimi načeli in sodobnimi strokovnimi spoznanji. Začetno preverjanje je podlaga za načrtovanje učnega procesa, sprotno preverjanje (spremljanje) omogoča prilagajanje in optimizacijo procesa poučevanja, končno preverjanje pa da informacijo o stopnji doseganja učnih ciljev in standardov znanja. Končnemu preverjanju lahko sledi ocenjevanje. Ocenjevanje je ugotavljanje in vrednotenje doseženih standardov znanja, opredeljenih v učnem načrtu. Izvaja se skladno s šolsko zakonodajo. Pri ocenjevanju učitelj upošteva osnovna izhodišča, zapisana v splošnih priporočilih za vrednotenje znanja in specialna priporočila, vezana na predmet šport: » Znanje ocenimo takrat, ko ga usvoji večina učencev, in tako, kot je potekal proces učenja. » Ocenjujemo učenčevo gibalno/športno znanje in spretnosti ob upoštevanju individualnih zmožnosti učenca. Poudarjen naj bo praktični način izkazovanja znanja, ob tem pa naj učenec izkaže tudi razumevanje gibanja in športa. » Učitelj naj upošteva učenčeva močna področja, zato naj imajo učenci možnost izkazati znanje v avtentični situaciji ali prilagojenih pogojih na različne načine in v različnih oblikah (sam, v paru ali skupini). » Za učence s posebnostmi v telesnem in gibalnem razvoju, po težjih poškodbah ali dolgotrajno bolne učence, učitelj pripravi individualni načrt in njihovo znanje v skladu z načrtom tudi oceni. Učence z odločbo o usmeritvi ocenjuje v skladu z individualiziranim programom, ki ga pripravi v sodelovanju s strokovnim timom na šoli. Priporočeni načini izkazovanja znanja Učitelj naj ocenjevanje načrtuje tako, da oblikuje kriterije ocenjevanja na podlagi standardov znanja vseh štirih tem v primerih, ko je to smiselno in mogoče. Učenci naj izkažejo znanje in spretnosti, ki jih uporabijo v kompleksnih nalogah in avtentičnih situacijah, s čimer zagotovimo celosten pristop tudi pri ocenjevanju. Učitelj naj učencu omogoči različne načine izkazovanja znanja, ki upoštevajo njegove individualne značilnosti, npr.: » prikaz (npr. elementa, prvine), » izkazano znanje v avtentični situaciji: » igra, » sestava, koreografija, nastop (sam, v dvojicah ali skupini), » (planinski) pohod, kros, športna prireditev, 4 5 : 4 1 / / » poligon, 52/ 0 » .2 pripravljeni in vodeni del vadbene ure (npr. ogrevanje, naloga na vadbeni postaji), 7 . 5 » 1 analiza po opravljeni dejavnosti (npr. igri), » rešen/opravljen gibalni izziv, » igra vlog (npr. učenci v vlogi sodnika, učitelja/trenerja, navijača, (so)organizatorja prireditve ali šolskega tekmovanja), » samovrednotenje ali vrstniško vrednotenje, skladno z dogovorjenimi kriteriji uspešnosti/ocenjevanja. Dokazila o znanju: » tehnično pravilna izvedba gibanja, » osebni napredek, ki je posledica poučevanja, » izkazano razumevanje (navodil, pravil, sodniških znakov, zakonitosti vadbe), » osebni načrt, » mapa dosežkov kot zbirka dokazov o učenju, » ugotovitve raziskovalnega ali projektnega učenja idr. 13 Skupni cilji Cilji predmeta šport so neposredno povezani z nekaterimi skupnimi cilji, ki izhajajo iz prečnih tematskih področij, prečnih veščin, ključnih kompetenc, kot so pismenosti, in so skupni vsem izobraževalnim programom in predmetom ter aktualni na vseh stopnjah izobraževanja. » Področje skupnih ciljev jezik, državljanstvo, kultura in umetnost je opredeljeno skozi tri podpodročja, ki gradijo posameznikova jezikovna znanja in zmožnosti, individualno vpetost v lokalno, nacionalno in globalno okolje ter razvijanje kulturne zavesti za izzive sedanjega časa in družbe prihodnosti. Z umeščanjem nekaterih ciljev tega področja v učni načrt za šport je izpostavljen pomen nenasilne komunikacije, uporabe strokovnega jezika, razvijanje ustvarjalnosti in izražanja v umetnosti ter spodbujanje aktivnega državljanstva skozi šport. » Skupni cilji področja trajnostnega razvoja so odziv na vse večje potrebe po opolnomočenju učencev za učinkovito soočanje in odzivanje na lokalna ter globalna vprašanja in izzive. Z umeščanjem nekaterih skupnih ciljev tega področja v učni načrt za šport se ponuja priložnost, da učenec ob gibalnih/športnih dejavnostih razvija kompetence za trajnostno ravnanje (npr. odnos do narave, trajnostno delovanje). » Pri udejanjanju skupnih ciljev področja zdravje in dobrobit ima predmet šport pomembno vlogo. Duševno, telesno in socialno dobrobit je mogoče pri predmetu šport razvijati: » skozi predmetne cilje (npr. skrb za varnost, sproščanje), 4 5 : 4 1 / / » z različnimi didaktičnimi strategijami, učnimi metodami in oblikami (npr. reševanje gibalnih izzivov, 52/ postavljanje ciljev in načrtovanje), 0 2 . 7 » z načinom vodenja skupine (npr. spodbujanje odgovornosti, samostojnosti in samouravnavanja), 5. 1 » z zgledom učitelja, ki predstavlja pomemben vzor učencem (npr. prožen način razmišljanja, skrb za zdrav življenjski slog), » s spodbujanjem sodelovanja učencev in podporo (npr. komunikacijske spretnosti, sodelovanje in reševanje konfliktov), » s spodbujanjem učencev k ozaveščanju lastnih notranjih stanj (misli, čustev, vrednot) in vedenjskih vzorcev (npr. refleksija, športno obnašanje) ter » z minutami za zdravje ali kratkimi dejavnostmi za ozaveščanje, umirjanje, zbranost, sproščanje, povezovanje, refleksijo. Tako lahko učence usmerjamo k postopnemu prevzemanju odgovornosti za skrb za dobrobit, tj. da se sami naučijo sprejemati odločitve, ki prispevajo k njihovemu zdravju, dobremu počutju in zadovoljujočim medosebnim odnosom. » Digitalna kompetentnost omogoča razumevanje medijev, iskanje in kritično presojanje informacij ter komuniciranje z drugimi z uporabo različnih digitalnih orodij in aplikacij. Pri predmetu šport sta v predmetne cilje vključena dva skupna cilja področja digitalna kompetentnost – varovanje osebnih podatkov in zasebnosti ter varovanje zdravja in dobrobiti (gibanje in šport kot nevtralizacija negativnih vplivov digitalnih medijev). Oba skupna cilja se lahko razvijata skozi različne vsebine, dejavnosti in učne situacije. Pomembno je, da jih učitelj načrtno in sistematično vključi v proces pouka športa. » Podjetnost se odraža v skrbi za lastni osebni razvoj in spodbuja priložnosti za proaktiven prispevek k družbenemu razvoju. Razvijanje podjetnosti pri učencih pomembno prispeva k njihovi pripravljenosti na prihodnost, je temelj za osebni razvoj in razvoj odgovornega državljana ter vključuje aktivnosti vseživljenjske karierne orientacije. Pri predmetu šport so v predmetne cilje vključeni skupni cilji podjetnosti, ki učijo prepoznati interese, močna in šibka področja, spodbujajo ustvarjalnost in inovativnost, razvijajo vztrajnost pri reševanju gibalnih izzivov v avtentičnih situacijah, spodbujajo učenje iz napak in iskanje rešitev ter skozi izkustveno učenje opolnomočijo učence za obvladovanje negotovosti in prilagajanje spremembam. 14 Druge gibalne/športne dejavnosti v obveznem programu Športni dnevi Športni dnevi naj bodo vsebinsko in doživljajsko bogati ter povezani z drugimi predmetnimi področji in smiselno razporejeni skozi vse leto. Šola organizira v vsakem razredu pet športnih dni, ki praviloma trajajo pet pedagoških ur. Večina športnih dni naj poteka v naravi in vsebuje gibalne/športne dejavnosti v zmerni do visoki intenzivnosti, ki vključujejo cilje vseh štirih tem učnega načrta in jih ni mogoče izpeljati med rednim poukom športa. Predlagane dejavnosti na športnih dnevih v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju: 4 5 : 4 1 / / » pohodni športni dan, 52/ 0 » .2 zimski športni dan (drsanje, sankanje, igre na snegu, zimski pohod, tek na smučeh, smučanje, deskanje idr.), 7 . 5 » 1 športni dan, na katerem se učenci seznanijo z različnimi aerobnimi dejavnostmi v naravnem okolju (orientacija, kolesarjenje, nordijska hoja ipd.) ali spoznajo nove športe (različne plesne zvrsti, jahanje, lokostrelstvo, hokej na travi, tenis, skvoš, borilni športi ipd.), » športni dan z vsebinami plavanja in drugimi dejavnostmi v vodi (kajakaštvo, veslanje, veslanje na deski idr.), » športni dan, namenjen medrazrednim tekmovanjem v različnih športnih igrah ali atletskemu mnogoboju. Na športnem dnevu je mogoče ponuditi več različnih dejavnosti glede na interese, znanje in sposobnosti učencev, možnosti okolja in vremenske razmere. Športni dnevi so lahko povezani s kulturnimi, naravoslovnimi ali naravovarstvenimi vsebinami npr. ohranjanje naravne in kulturne dediščine, spoznavanje ekoloških in trajnostnih vprašanj. Pomembno je, da so na športnih dnevih aktivni vsi učenci in da je športni dan zanje prijetno doživetje. Izbirni predmeti Šola v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju ponudi izbirna predmeta šport (šport za zdravje, izbrani šport, šport za sprostitev) in plesne dejavnosti (ples, starinski in družabni plesi, ljudski plesi), ki so predstavljeni v posebnih učnih načrtih. Šola v naravi Šola v naravi je organizirana oblika vzgojno-izobraževalnega dela, ki poteka strnjeno tri ali več dni zunaj kraja bivanja. Dejavnosti naj se večinoma dogajajo v naravnem okolju. Prepletajo naj se vsebine različnih predmetnih področij. Šola izpelje šolo v naravi v skladu s konceptom šole v naravi. Priporočamo, da šola izvede šolo v naravi z vsebinami plavanja in šolo v naravi z dejavnostmi na snegu. Šolo v naravi z vsebinami plavanja izvedemo v 4. razredu, namenjena je predvsem plavalnemu opismenjevanju in izpopolnjevanju znanja plavanja. V 5. ali 6. razredu šole ponudijo šolo v naravi s smučanjem, tekom na smučeh in drugimi dejavnostmi na snegu (krpljanje, sankanje, zimski pohod idr.). Priporočljivo je, da šole ponudijo tudi druge oblike večdnevnega bivanja v naravi, npr. šolo v naravi z vsebinami pohodništva ali šolo v naravi, v okviru katere se učenci seznanijo z različnimi športi v naravi, orientacijo, taborniškimi spretnostmi, ekološkimi vprašanji, naravno in kulturno dediščino ter programom prve pomoči. Šola v naravi je izjemna priložnost za spodbujanje medsebojnih odnosov med učenci, saj daje možnost poglobljenega spoznavanja in drugačnega skupnega sodelovanja učencev in učiteljev. Preverjanje znanja plavanja Učitelj v 6. razredu preveri znanje plavanja vseh učencev. ------ Namen didaktičnih priporočil v nadaljevanju je dodatna spodbuda procesu razvijanja gibalne pismenosti ob rednem pouku športa s ciljem poudarjanja pomena 24-urnega gibalnega vedenja za zdravje in dobrobit. 4 5 : 4 1 / / / 15 Gibalne/športne dejavnosti v razširjenem programu 5202. Priporočilo za poučevanje gibalnih dejavnosti v razširjenem programu7.51 Drugo vzgojno-izobraževalno obdobje Tretje vzgojno-izobraževalno obdobje POJASNILO • Gibalne/športne dejavnosti v okviru Šola mora ponuditi, vključevanje • Gibalne/športne dejavnosti v okviru razširjenega programa učencev je prostovoljno razširjenega programa • Šola lahko ponudi, vključevanje Rekreativni odmor • Rekreativni odmor učencev je prostovoljno • Dodatni športni programi (npr. Krpan, Mladi • Šola lahko ponudi, vključevanje Dodatni športni programi planinec) učencev je prostovoljno • Minuta za zdravje Šola lahko ponudi, vključevanje • Minuta za zdravje učencev je prostovoljno • Tečaji, dodatne šole v naravi, športni tabori Šola lahko ponudi, vključevanje • Tečaji, dodatne šole v naravi, športni tabori oz. druge organizacijske oblike učencev je prostovoljno oz. druge organizacijske oblike • Šola lahko ponudi, vključevanje Plavalni tečaj za neplavalce učencev je prostovoljno Gibalne/športne dejavnosti v razširjenem programu dopolnjujejo redni pouk športa in omogočijo vsakodnevno športno udejstvovanje. Vsebine programa na področju gibanja so umeščene v štiri sklope: Gibanje za dobro počutje, umirjanje in sprostitev, Gibanje za boljšo gibalno učinkovitost, Korektivna vadba in Ustvarjanje z gibanjem. Z njimi spodbujamo interese učencev, nadgrajujemo njihova močna in šibka področja ter bogatimo njihov prosti čas. Šola ponudi v vsakem vzgojno-izobraževalnem obdobju različne gibalne/športne dejavnosti, namenjene vsem učencem, njihovo vključevanje pa je prostovoljno. Nekateri učenci poleg rednih ur predmeta šport potrebujejo dodatne gibalne spodbude, posebno skrb ter individualni pristop. S posebnimi programi v okviru razširjenega programa lahko spodbujamo tiste, ki imajo gibalne, učne, zdravstvene ali vedenjske težave. Priporočljivo je, da šola enkrat dnevno organizira daljši rekreativni odmor v telovadnici ali na zunanjih površinah. Učenci sodelujejo v gibalnih/športnih dejavnostih, ki ne zahtevajo posebnega ogrevanja in športne opreme (npr. sprehod, metanje na koš, sprostilne vaje). Gibalne/športne dejavnosti naj učitelji organizirajo in vodijo skupaj z učenci. Šola po preverjanju znanja plavanja v 6. razredu organizira plavalni tečaj za neplavalce v 6. razredu in v zadnjem vzgojno-izobraževalnem obdobju v okviru razširjenega programa. Namen tega je, da vsi učenci zaključijo obvezno izobraževanje plavalno opismenjeni. Športna programa Krpan in Mladi planinec sta namenjena učencem drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Namen programov je obogatiti redni pouk športa, v katerega so vključene vsebine različnih gibalnih/športnih dejavnosti. Pomembno je sodelovanje, vsebine so povezane z načrtnim učenjem plavanja, programom Mladi planinec Planinske zveze Slovenije ter kolesarskim izpitom za osnovnošolce. V 4. ali 5. razredu imajo učenci priložnost opravljati kolesarski izpit. Šola lahko v okviru razširjenega programa učencem ponudi gibalne/športne dejavnosti za razvijanje spretnosti vožnje s kolesom (kolesarski poligon), s katerimi se pripravljajo na kolesarski izpit. Dejavnosti naj potekajo v povezavi s cilji predmetov naravoslovje in tehnika ter družba. 4 5 : 4 1 / / / 16 Dodatne gibalne/športne dejavnosti 5202 Drugo vzgojno-izobraževalno obdobje Tretje vzgojno-izobraževalno obdobje POJASNILO.7. Šola lahko ponudi, vključevanje učencev je • Nastopi, prireditve in šolska športna • Nastopi, prireditve in šolska športna 51 prostovoljno tekmovanja tekmovanja • Dodatna športna ponudba Šola lahko ponudi, vključevanje učencev je • Dodatna športna ponudba prostovoljno Nastopi, prireditve, športna tekmovanja Nastopi, športni dogodki in športna tekmovanja so nadgradnja predmeta šport ter dejavnosti v razširjenem programu. Športna tekmovanja so namenjena vsem učencem, vendar se je treba nanje pripraviti. Učitelj ne postavlja v ospredje le športnega dosežka. Najpomembnejši cilj je prizadevanje za dosego skupnega cilja, spoštovanje vseh sodelujočih, medsebojna pomoč, soočanje z uspehom in porazom ter upoštevanje športnega obnašanja (fair play). Učenci lahko sodelujejo pri organizaciji tekmovanj. Nastopi na šolskih športnih tekmovanjih so avtonomna odločitev šol, učitelja predmeta šport in učencev samih. Dodatne ure športa Šola lahko ponudi učencem tudi dodatne ure športa, ki so financirane iz drugih virov. Učenci se vključujejo prostovoljno. Osnovna značilnost je vsakodnevni pouk športa, obogaten s tečaji in šolami v naravi. Pri izpeljavi programa sodelujeta v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju učitelj predmeta šport in učiteljica razrednega pouka, v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju pa dva učitelja športa. 17 Profesionalni razvoj učitelja predmeta šport Profesionalni razvoj učitelja predmeta šport je proces vseživljenjskega učenja ter izpopolnjevanja znanja in kompetenc za kakovostno izvajanje pouka. Gre za nenehno strokovno rast učitelja v skladu s sodobnimi pedagoškimi pristopi, znanstvenimi dognanji, družbenimi spremembami in potrebami učencev. Vključuje formalno (npr. dodatno akademsko izobraževanje, dodatno strokovno izpopolnjevanje) in neformalno izobraževanje (npr. samoizobraževanje, razvojnoraziskovalno delo), učenje iz svoje prakse (npr. analiza lastnega dela, refleksija, učenje iz lastnih izkušenj, mentoriranje novih učiteljev) in kolegialno učenje (npr. kolegialne hospitacije, povezovanje z drugimi strokovnjaki, izmenjava znanja in izkušenj na različnih ravneh). Priporočamo, da učitelj vodi osebno mapo svojega profesionalnega razvoja. 18 Učitelj športa kot ambasador gibanja na šoli Učitelj športa s svojim zgledom in pozitivno naravnanostjo spodbuja vse oblike gibalnega/športnega udejstvovanja učencev in sodelavcev na šoli. Učencem je na voljo tudi za neformalno podporo in nasvete, sodelavcem pa v pomoč pri vključevanju različnih gibalnih dejavnosti v pouk njihovih predmetnih področij. Minuta za zdravje in rekreativni odmor 4 5 : 4 1 / / / Učitelj športa na šoli ozavešča o posledicah dolgotrajnega sedenja in spodbuja h kratkim prekinitvam pouka pri 520 drugih predmetih, podpira in opolnomoči sodelavce in učence z znanji za izvedbo razteznih vaj, dihalnih vaj, 2.7 iger sproščanja..51 Učitelj športa spodbuja izvedbo rekreativnih odmorov na šoli. Poučevanje z gibanjem Učitelj športa spodbuja in podpira učitelje drugih predmetov k poučevanju z gibanjem in izvajanju pouka na prostem, kar spodbuja in krepi zdrave življenjske navade. Aktivni prihod v šolo Šola spodbuja učence k aktivnemu prihodu in odhodu iz šole (npr. peš, s kolesom). Spodbude za zdrav življenjski slog sodelavcev na šoli Učitelj športa spodbuja sodelavce k redni gibalni/športni dejavnosti tudi na delovnem mestu (npr. prihod na delovno mesto peš ali s kolesom, aktivno sodelovanje med rekreativnimi odmori, udeležba na rekreativni vadbi za zaposlene, prekinjanje dolgotrajnega sedenja, vodenje rekreacije za sodelavce). Na ta način tudi sodelavci pripomorejo k pozitivnemu zgledu učencem. Povezava z lokalnim okoljem Učitelj športa vzpostavlja povezave z lokalnim okoljem, npr. sledi dejavnosti športnih društev, spremlja športne dogodke, spodbuja sodelovanje s centri za krepitev zdravja. Spodbuja vključevanje učencev in sodelavcev v gibalne/športne dejavnosti v lokalnem okolju. Priloga št. 2 Pojasnilo nekaterih pojmov ŠPORT ŠPORT DRUGO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA 4 5 : 4 1 / / / GIBALNA UČINKOVITOST 5202.7.51 OBVEZNO OPIS TEME Tema gibalna učinkovitost opredeljuje cilje, z doseganjem katerih učenec razvija in ohranja svoje gibalne in funkcionalne sposobnosti (koordinacija, ravnotežje, moč, gibljivost, hitrost, natančnost, vzdržljivost). Tako lahko različne gibalne naloge izvaja bolj učinkovito, ekonomično in z manj napora. V temo so vključeni tudi cilji, z doseganjem katerih učenec spoznava pristope za razvijanje gibalne učinkovitosti ter ozavešča doživljanje lastnega napora med izvajanjem gibalne/športne dejavnosti oziroma vadbe. Namen teme je dvig gibalne učinkovitosti posameznika. Višja raven gibalne učinkovitosti učencu omogoča višjo kakovost gibanja ter doseganje boljših rezultatov. Učitelj vsako leto spremlja rezultate gibalne učinkovitosti svojih učencev v primerjavi z vrednostmi vrstnikov v populaciji in to upošteva pri načrtovanju pouka. Gibalna učinkovitost je ena izmed štirih enakovrednih tem učnega načrta, prepletanje katerih omogoča razvoj gibalne pismenosti. Za vsestranski razvoj mladostnika je pomembno, da se cilji te teme uresničujejo v povezavi in vzporedno s cilji drugih tem: gibalno/športno znanje, pomen gibanja in športa ter odgovorno ravnanje in sodelovanje. CILJI Učenec: O: razvija gibalne in funkcionalne sposobnosti do stopnje, ki mu omogoča učinkovito reševanje gibalnih izzivov in igralnih situacij; (5.1.2.1 | 3.1.4.2 | 3.1.3.3) O: izvaja gibalne/športne dejavnosti v zmerni do visoki intenzivnosti; O: preizkuša različne gibalne dejavnosti in vaje za ogrevanje (raztezne, krepilne in aktivacijske vaje); (3.2.4.1) O: izvaja vaje v zaključnem delu ure (raztezne in sprostilne); (3.2.3.2) O: izvaja vaje za zdravo telesno držo, spoznava vaje za stabilizacijo trupa in sklepov ter nevtralizacijo negativnih vplivov sodobnega načina življenja; (3.2.1.4 | 3.2.4.1) O: se uči ustrezne tehnike dihanja glede na vrsto in intenzivnost vadbe; 4 5 : 4 1 / / O: / spoznava, da število ponovitev, amplituda giba, sprememba ritma in tempa vplivajo na učinkovitost vadbe; 52 (5.3.5.1) 0 2 . 7 O: . se preizkuša v različnih gibalnih/športnih dejavnostih, tudi tveganih, z namenom ugotavljanja svojih 51 zmožnosti. (3.1.2.3 | 5.3.3.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: skladno s stopnjo svojega telesnega in gibalnega razvoja: » pravilno izvede vaje in naloge za razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti; » pri dolgotrajni vadbi zmerne do visoke intenzivnosti uspešno razporedi napor; » samostojno izbere in v ustreznem zaporedju pravilno izvede vaje za ogrevanje; » samostojno izbere in pravilno izvede raztezne in sprostilne vaje v zaključnem delu ure. TERMINI ◦ zdrava telesna drža ◦ koordinacija ◦ vzdržljivost ◦ ravnotežje ◦ natančnost ◦ moč ◦ hitrost ◦ gibljivost ◦ raztezne vaje ◦ krepilne vaje ◦ aktivacijske vaje ◦ sprostilne vaje ◦ ogrevanje DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Nekatere priporočene dejavnosti za doseganje ciljev in standardov znanja Gibalna učinkovitost Priporočene dejavnosti Gibalne in funkcionalne Vaje, naloge in igre za razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, npr. gibanja v različnih smereh, rotacije, poligoni, sposobnosti: koordinacija, uporaba različnih pripomočkov, gibanja v ritmu, gibanje po ožji površini, igre vzpostavljanja in ohranjanja ravnotežja, ravnotežje, moč, gibljivost, vaje za moč z lastno težo, plezanje po žrdi in drugih, tudi naravnih plezalih, skoki, poskoki, naskoki in seskoki, hitrost, natančnost, vzdržljivost dinamične in statične raztezne vaje, joga, kratki šprinti, hitro reagiranje, hitre spremembe smeri, zadevanje cilja, dolgotrajne gibalne/športne dejavnosti*, npr. tek, hoja, planinski pohod, plavanje, nordijska hoja, tek na smučeh, kolesarjenje, rolanje, športne igre, skupinska vadba Pri tem naj učenci uporabljajo različne pripomočke, npr. kolebnico, žogo, trak, obroč, koordinacijsko lestev, vrv, lestev, mrežo, ravnotežno desko, ravnotežno polžogo, palico, lopar, blazino, slackline idr. Gibalni izzivi Npr. različni gibalni izzivi glede na cilj vadbe, povezovanje temeljnih gibalnih vzorcev v različnih pogojih Splošno in specialno ogrevanje Npr. tek, elementarne igre za ogrevanje, raztezne in krepilne vaje, vaje za aktivacijo, vaje in naloge za specialno ogrevanje (glede na gibalno/športno dejavnost) Stabilizacija trupa in sklepov Npr. vaje, naloge in igre ravnotežja brez pripomočkov in z njimi (ravnotežne deske, žoge, ravnotežna polžoga, mehke blazine, slackline), gibanje po neravnih površinah, bosonoga vadba, krepilne vaje za stabilizacijo trupa in sklepov Nevtralizacija negativnih Npr. krepilne in raztezne vaje, vaje za zdravo telesno držo, vaje za nevtralizacijo dolgotrajnega sedenja vplivov dolgotrajnega sedenja in zdrava telesna drža Sproščanje Npr. mišično sproščanje, vizualizacija, čuječnost Dihanje Npr. tehnike dihanja pri različnih gibalnih/športnih dejavnostih (kratkih tekih, daljših tekih, vajah za moč, razteznih vajah, sproščanju); tehnike dihanja za umiritev, koncentracijo Tvegane dejavnosti Npr. dejavnosti na ožji površini, višini, v večji hitrosti, v oteženih okoliščinah, skoki v globino, vaje in igre zaupanja; tehnika varnega padanja in spretnega vstajanja 4 5 : 4 1 / / / *Poudarek pri dolgotrajnih gibalnih/športnih dejavnostih naj bo na trajanju (časovni komponenti) in ne na 520 hitrosti (intenzivnostni komponenti). Ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja naj učenci znajo 2.7 razporediti napor in hitrost teka tako, da bodo dolgotrajno dejavnost opravljali v aerobnem območju (med 65 .51 % in 90 % maksimalne srčne frekvence) vsaj 20 minut. Pri preverjanju in ocenjevanju naj bo v ospredju sposobnost dolgotrajnega vztrajanja v teku ali kombinaciji teka in hoje pri določeni intenzivnosti, npr. pogovorna intenzivnost in ne čas, ki ga učenec doseže na katerem od standardiziranih testov (npr. tek na 600 m, tek na 1000 m, Cooperjev tek). Vplivi vadbe bodo pozitivni, če bo njena zahtevnost (obseg in intenzivnost) prilagojena psihofizičnim sposobnostim posameznika. Priporočljivo je spremljanje srčnega utripa. 4 5 : 4 1 / / GIBALNO/ŠPORTNO ZNANJE / 5 2 0 2 . 7 . 5 OBVEZNO 1 OPIS TEME Tema gibalno/športno znanje predstavlja cilje, ki opredeljujejo, katero in kako kakovostno gibalno/športno znanje naj učenec usvoji ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Cilji teme gibalno/športno znanje so v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju razdeljeni v štiri skupine: 1. osnove gibanja, gimnastika in atletika, 2. elementarne in male športne igre, 3. plesne dejavnosti, 4. gibalne/športne dejavnosti v naravnem in grajenem okolju. Namen teme je povezovanje in nadgradnja gibalnega/športnega znanja, usvojenega v prvem vzgojno- izobraževalnem obdobju in njegova uporaba oz. prilagoditev različnim situacijam in okoljem. Učenec je uspešen, ko v skladu s svojo gibalno učinkovitostjo usvoji ustrezno kakovost izvajanja gibalnih vzorcev in spretnosti ter osnovno tehnično in taktično znanje posamičnih in ekipnih športov. Učitelj načrtno spremlja napredovanje znanja učencev in to upošteva pri načrtovanju pouka. Učencem z več predznanja pripravi zahtevnejše naloge, za gibalno manj kompetentne učence in učence s težavami v gibalnem razvoju pa načrtno prilagodi učne metode in poti usvajanja znanja. Gibalno/športno znanje je ena izmed štirih enakovrednih tem učnega načrta, prepletanje katerih omogoča razvoj gibalne pismenosti. Za vsestranski razvoj učenca je pomembno, da se cilji te teme uresničujejo v povezavi s cilji drugih tem: gibalna učinkovitost, pomen gibanja in športa ter odgovorno ravnanje in sodelovanje. 4 5 : 4 1 / / OSNOVE GIBANJA, GIMNASTIKA IN ATLETIKA / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: izbira in povezuje temeljne gibalne vzorce za reševanje gibalnih izzivov; (3.1.4.2 | 5.1.2.1) O: izboljšuje nadzor svojega telesa v različnih položajih in gibanjih, ki jih izvaja v različnih smereh, ravneh in oseh ter na različnih orodjih; izbirno: tudi brez opore; O: izpopolnjuje tehniko varnega doskoka pri preskokih, skokih v globino in seskokih z orodja; spoznava tehniko varnega padanja in spretnega vstajanja; (3.2.4.1) O: izpopolnjuje osnovne prvine športne gimnastike:akrobatske in ritmične prvine,skoke in preskoke, vese in opore,prvine na ožji površini; O: usvaja tehniko osnovnih skokov z male prožne ponjave; O: izvaja prvine ritmične gimnastike z različnimi pripomočki; O: izpopolnjuje tehniko teka in se uči prilagajati tempo glede na razdaljo ali trajanje teka; O: se uči teči čez različne ovire in se preizkuša v štafetnih tekih; O: izpopolnjuje tehniko različnih skokov; O: izpopolnjuje tehniko različnih metov. STANDARDI ZNANJA Učenec: OSNOVE GIBANJA skladno s svojo gibalno učinkovitostjo temeljne gibalne vzorce pokaže tako, da nadzorovano in koordinirano: » spleza po različnih plezalih preko telesne višine; » ritmično preskakuje kolebnico na različne načine. GIMNASTIKA skladno s svojo gibalno učinkovitostjo nadzorovano in tehnično pravilno: » izvede gibanje v različnih smereh in okrog različnih osi (preval naprej in preval nazaj po strmini, premet vstran,  stoja na lopaticah, odriv v stojo na rokah/stoja na rokah), zadrži položaj razovno, poveže izbrane prvine v sestavo; 4 5 : 4 1 / / » na ožji površini/gredi izvede hojo, skoke, obrate, drže in seskok, poveže izbrane prvine v sestavo; 52/ 0 » .2 naskoči na orodje v oporo čepno/preskoči orodje raznožno ali skrčno; 7 . 5 » 1 koleba v vesi in opori, seskoči z orodja, samostojno izvede vzmik v prilagojenih pogojih; » izvede skok stegnjeno/osnovne skoke z male prožne ponjave; » izvede/poveže prvine ritmične gimnastike s poljubnim pripomočkom v sestavo (dekleta). ATLETIKA skladno s svojo gibalno učinkovitostjo in tehnično pravilno: » prikaže vaje za izpopolnjevanje tehnike teka; » steče v visoki hitrosti z visokega in nizkega štarta skladno s štartnimi povelji; » pri dolgotrajni izmenjavi teka in hoje oz. pri dolgotrajnem teku v pogovorni intenzivnosti uspešno razporedi napor; » skoči v daljino z zaletom in v višino s prekoračno tehniko; » vrže žogico ali žvižgača z mesta/z zaletom. TERMINI ◦ tekališče ◦ odrivna noga ◦ odrivno mesto ◦ prestop ◦ štoparica ◦ srčni utrip ◦ položaj telesa ◦ gred ◦ švedska klop ◦ drog ◦ bradlja ◦ koza ◦ letvenik ◦ žrd ◦ švedska skrinja ◦ mala prožna ponjava ◦ odrivna deska ◦ štartna povelja ◦ ročenja ◦ noženja ◦ kloni DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Nekatere priporočene dejavnosti za doseganje ciljev in standardov znanja Osnove gibanja Priporočene dejavnosti Temeljni gibalni vzorci Plazenje, lazenje, vlečenje, potiskanje, nošenje, plezanje po žrdi in drugih plezalih (vrv, lestve, mreže, plezalna stena), hoja, tek, skoki, poskoki, preskoki, mnogoskoki, doskoki, skoki v globino, rotacije (vrtenje, kotaljenje, obrati), plezanje in ročkanje po plezalih, meti, padci idr. Gibalni izzivi Različni gibalni izzivi glede na cilj vadbe: povezovanje temeljnih gibalnih vzorcev v različnih pogojih Padanje in vstajanje Padci naprej, nazaj, vstran ter hitro in spretno vstajanje, amortizacija (razbremenjevanje) Ravnanje - manipulacija s športnimi Spretnosti z žogami različnih oblik, velikosti in tež ter drugimi pripomočki (kolebnico, pripomočki trakom, obročem, palico, naravnim materialom - storži, palice) Gimnastika* Akrobatske prvine** Preval naprej in nazaj, preval naprej z Povezovanje akrobatskih in ritmičnih prvin v zaletom in preval letno na debelejšo blazino, sestavo ob glasbeni spremljavi sam, v paru ali prevali v kombinacijah, most, stoja na skupini lopaticah, stoja na rokah z varovanjem ali ob letveniku, premet vstran v obe smeri, stoja na rokah in preval naprej, preval nazaj v stojo na rokah, gimnastične raznoterosti 4 5 : 4 1 / (klop in nizka 5 ali visoka gred) sonožnim odrivom (mačji skok, skok strižno, 20 jelenji skok, sonožni skok na mestu , skok s 2. polovičnim ali celim obratom); obrati (stojé Ritmične prvine na parterju in ožji površini / Različne hoje, skoki z enonožnim ali / sonožno, enonožno in v čepu); drže . (razovka); 7 5 seskok z višjega na nižje 1 Vese in opore na drogu, bradlji ali krogih** Vzmik v prilagojenih pogojih, kolebanje v vesi in opori, ročkanje v opori, vesa vznosno, prevlek, vesa strmoglavo, premah odnožno ali raznožno, seskok iz opore Preskoki orodja (skrinja ali koza ali Naskoki na skrinjo v različne opore, (se)skoki z višjega na nižje, raznožka, skrčka večnamenske blazine)** Skoki z male prožne ponjave** Pripravljalne vaje za skoke z male prožne ponjave, skok stegnjeno, skok skrčno, skok raznožno, skok stegnjeno s polovičnim obratom okrog vzdolžne osi; skoki z metom na koš Ritmična gimnastika Preskakovanje kolebnice na mestu in v gibanju na različne načine sam, v paru ali skupini, dejavnosti z dolgo kolebnico sam, v paru ali skupini Dekleta: različni skoki, obrati na eni nogi, drže in sestave z obroči, kolebnicami, trakovi, žogami ali kiji ob glasbeni spremljavi - sam, v paru ali skupini Atletika Teki Vaje za izpopolnjevanje tehnike teka, kratki teki (šprint) iz visokega in nizkega štarta, daljši teki (vzdržljivostni tek), intervalni teki, teki s stopnjevanjem, fartlek, štafetni teki, vaje in igre hitrega odzivanja, teki čez različne ovire Skoki Povezovanje različnih skokov, mnogoskoki, skok v daljino z zaletom, skok v višino s prekoračno tehniko*** Meti Met žogice (različnih velikosti, teže ali oblik) in žvižgača z mesta in z zaletom, suvanje težke žoge z mesta in prisunskim korakom Atletski troboj Različni teki, skoki in meti; posamično in ekipno * Zaradi telesnega razvoja se vsebine gimnastike po vertikali ponavljajo. Pogoj za varno izvajanje vsebin gimnastike je ustrezna gibalna učinkovitost (moč rok in ramenskega obroča, ravnotežje, orientacija v prostoru), zaščita vadbenega prostora in dosledno sledenje metodičnim korakom. Posebna pozornost namenjamo kakovostni izvedbi ter zahtevnejšim prvinam in sestavam. ** S pomočjo ali varovanjem. *** Priporočamo, da se skok v višino izvaja prek elastike in le izjemoma prek letvice. Elastika omogoča varnejše pogoje za učenca in zmanjšuje tveganje poškodb. Poudarek naj bo na relativni preskočeni višini posameznika, ki upošteva njegovo telesno višino ali dolžino nog. 4 5 : 4 1 / / ELEMENTARNE IN MALE ŠPORTNE IGRE / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: uporablja in povezuje temeljne gibalne vzorce in gibalne spretnosti v štafetnih, ekipnih, borilnih in drugih elementarnih igrah; (5.1.2.1) O: usvaja osnovne tehnične in taktične elemente brez žoge in z žogo v napadu in obrambi v malih ekipnih športnih igrah: mala košarka, mala odbojka, mali nogomet, mali rokomet; O: usvaja osnovne tehnične in taktične elemente v igrah z loparji, npr. badminton, namizni tenis, tenis, street racket, speedminton; O: spoznava in razvija svojo igralno učinkovitost; sodeluje in prispeva po svojih zmožnostih; (5.3.1.1) I: spoznava druge ekipne športne igre, npr. teeball, dvoranski hokej (florball), ultimativni frizbi, baseball; I: prireja pravila pogojem, znanju in interesom (so)igralcev ali ustvarja svojo igro. (5.1.2.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: tehnično pravilno in skladno s pravili malih športnih iger izvede/uporabi osnovne tehnične in taktične elemente v prilagojeni igralni situaciji ali v igri. MALA KOŠARKA: vodenje, zaustavljanje, pivotiranje, podaja, dvokorak, met na koš, odkrivanje, pokrivanje nasprotnika z žogo in brez žoge, postavitev v napadu in obrambi; MALA ODBOJKA: zgornji in spodnji odboj posamično/v izmenjavi, spodnji servis, sprejem servisa, postavitev v napadu in obrambi; MALI NOGOMET: podaja, sprejem, vodenje, zaustavljanje žoge, udarec na vrata z mesta/v gibanju, postavitev v obrambi in napadu, odkrivanje in pokrivanje igralca z žogo ali brez nje; MALI ROKOMET: 4 5 : 4 1 / / / držanje žoge, komolčna podaja, lovljenje žoge, vodenje, strel na gol, odkrivanje in pokrivanje igralca z žogo ali 520 brez žoge, postavitev v napadu in obrambi;2.7.5 IGRE Z LOPARJI:1 bekhend in forhend posamično/v daljši izmenjavi. TERMINI ◦ napad ◦ obramba ◦ igralno mesto ◦ tehnični elementi DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Nekatere priporočene dejavnosti za doseganje ciljev in standardov znanja Elementarne in male športne igre Priporočene dejavnosti Elementarne igre Tekalne igre, skupinski teki, lovljenja, štafetne igre, ekipne igre, borilne igre, igre natančnosti, igre ravnotežja, igre orientacije v prostoru, igre hitre odzivnosti, strateške igre, reševanje izzivov Mala košarka Napad: Obramba: vodenje, zaustavljanje, pivotiranje, podaje, obrambna preža, pokrivanje nasprotnika dvokorak, met na koš, odkrivanje, vtekanje, (pasivna obramba), blokiranje meta na koš varanje Igra: • različne igralne oblike, igra s premočjo 2 : 1, 3 : 2, 4 : 3 • 2 : 2, 3 : 3, na en koš, 3 : 3 dva koša, 3 x 3 • postavljanje in gibanje v napadu in obrambi • reševanje različnih igralnih situacij v napadu in obrambi Mala odbojka Napad: Obramba: zgornji in spodnji odboj, spodnji servis, obrambna preža, sprejem servisa podaja, vaje za napadalni udarec Igra: • daljša izmenjava* • 2 : 2, 3 : 3, 4 : 4, različne igralne oblike • postavljanje in gibanje v napadu in obrambi • reševanje različnih igralnih situacij v napadu in obrambi Mali nogomet Napad: Obramba: vodenje, podaja (z notranjim in zunanjim obrambna preža, pokrivanje nasprotnika, delom stopala, nartom), sprejemanje in odvzemanje žoge, tehnika vratarja zaustavljanje žoge, odkrivanje, strel na vrata Igra: • različne igralne oblike, igra s premočjo • 3 : 3, 4 : 4, 5 : 5 • postavljanje v napadu in obrambi • reševanje različnih igralnih situacij v napadu in obrambi Mali rokomet Napad: Obramba: vodenje, podaja, lovljenje in pobiranje žoge, obrambna preža, pokrivanje nasprotnika, strel na vrata osebna obramba, tehnika vratarja Igra: • različne igralne oblike, igra s premočjo • 3 : 3, 4 : 4, 5 : 5 • postavljanje in gibanje v napadu in obrambi • reševanje različnih igralnih situacij v napadu in obrambi Tehnični elementi: 4 5 : 4 1 / tenis, speedminton, street racket 5 žogice (ob tla, v zrak ali steno), v paru ali skupini, servis, forhend udarec, bekhend udarec202 Igra:.7 Igre z loparji: badminton, namizni tenis, / prijem loparja (forhend in bekhend prijem), preprijemanje loparja, nošenje in odbijanje / • daljša izmenjava* .5 • različne igralne oblike1 • 1 : 1 in 2 : 2 • gibanje in postavitev v igrišču, vračanje v sredino • reševanje različnih igralnih situacij * Daljša izmenjava je definirana kot zaporedje udarcev oz. odbojev med igralci, ki traja dlje časa brez prekinitve. Število udarcev oz. odbojev, ki bi pomenilo daljšo izmenjavo, se lahko razlikuje glede na igro in raven znanja igralcev. V splošnem pa se za daljšo izmenjavo šteje zaporedje vsaj 10 do 15 udarcev oz. odbojev. Učenci se v času drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja seznanijo z vsemi štirimi malimi športnimi igrami in vsaj eno igro z loparji. 4 5 : 4 1 / / PLESNE DEJAVNOSTI / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: usklajuje gibanje z ritmom in tempom sam, v paru in skupini; O: z ustvarjalnim gibom se izraža, komunicira in plesno ustvarja na določeno temo sam, v paru in skupini ob glasbi ali brez nje; (3.1.1.1 | 1.3.3.1 | 1.3.4.1) O: spoznava in usvaja različne otroške, ljudske, družabne in moderne plese sam, v paru ali skupini; I: preizkuša različne oblike skupinske vadbe, npr. aerobika, joga, pilates, tabata; I: se uči uporabiti korake različnih plesnih zvrsti, jih povezati in ustvariti lastno koreografijo. (5.1.2.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » zapleše izbrane ljudske plese na glasbeno spremljavo usklajeno v paru ali skupini/v prilagojenih pogojih; » zapleše osnovne slike izbranih družabnih plesov ob glasbi, usklajeno v paru/v prilagojenih pogojih; » sestavi in zapleše koreografijo skladno z glasbeno spremljavo. TERMINI ◦ ritem ◦ tempo ◦ ljudski plesi ◦ družabni plesi ◦ plesna drža ◦ koreografija DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Nekatere priporočene dejavnosti za doseganje ciljev in standardov znanja Plesne dejavnosti Priporočene dejavnosti Gibanje z ritmom/plesno-ritmične Ploskanje, gibanje z ritmom (hoja, tek, poskoki); počasen in hiter ritem, enostaven in sestavljen ritem, plesno-dejavnosti ritmične igre Plesno ustvarjanje Ustvarjanje na različne teme (narava, čustva, zgodbe), uporaba različnih pripomočkov (trakovi, žoge), kratka plesna koreografija Otroški plesi Izštevanke, rajalne igre, plesne igre, party plesi Družabni plesi Standardni plesi: angleški valček, dunajski valček, počasni fokstrot Latinsko-ameriški plesi: čačača, samba Drugi družabni plesi: blues, polka, disco hustle, swing Ljudski plesi Preprosti slovenski ljudski plesi v paru (polka, rašpla) in skupini (Lepa Anka, Marko skače, Abraham'ma sedem sinov), ljudski plesi drugih narodov 4 5 : 4 1 / Moderni plesi / Enostavne koreografije hip hop, pop, latino, jazz, disco/ Skupinska vadba 2 Aerobika, joga, pilates, 5 tabata 0 2 . Učenec vsako leto nadgradi nabor usvojenih družabnih plesov. 7 . 5 1 4 5 : 4 1 / / GIBALNE/ŠPORTNE DEJAVNOSTI V NARAVNEM IN / 5 0 GRAJENEM OKOLJU 2 2 . 7 . 5 1 CILJI Učenec: O: usvaja znanje plavalnih tehnik, nadvodnega obrata in skoka na glavo, izpopolnjuje svoje znanje po programu Naučimo se plavati; (3.2.4.1) O: se udeleži preverjanja znanja plavanja v 6. razredu; neplavalec se udeleži plavalnega tečaja in izpopolnjuje znanje plavanja do stopnje plavalca oz. izpopolnjuje znanje po programu Naučimo se plavati; (3.2.4.1) O: se udeleži planinskih pohodov po označenih lahkih planinskih poteh ali izbirno po zahtevnih planinskih poteh; I: raziskuje možnosti gibalnih/športnih dejavnosti, ki mu jih ponujata naravno in grajeno okolje v različnih letnih časih, in spoznava, kaj in koliko zmore, npr. zimske dejavnosti, vodne dejavnosti, športi na kolesih, urbani športi, športno plezanje, orientacija v naravi, borilne veščine; med njimi izbira tiste, ki manj škodujejo okolju (deluje trajnostno). (3.2.1.3 | 2.3.2.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » v izbrani plavalni tehniki preplava 50 metrov in med plavanjem opravi nalogo za varnost, neprekinjeno plava 10 minut v globoki vodi; » prehodi označeno lahko/zahtevno planinsko pot v enakomernem tempu z vmesnimi postanki; » učinkovito, varno in skladno s pravili sodeluje v izbrani gibalni/športni dejavnosti. TERMINI ◦ planinska pot ◦ markacija ◦ zavesljaj z rokami ◦ udarec z nogami ◦ skok v vodo ◦ klinasto vijuganje ◦ zavoj DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Nekatere priporočene dejavnosti za doseganje ciljev in standardov znanja Gibalne/športne dejavnosti v Priporočene dejavnosti naravnem in grajenem okolju 4 5 : 4 1 / Plavanje* / Prsno, kravl, hrbtno, / delfin, vzdržljivostno plavanje, skoki (na noge, na glavo), šolski (nadvodni) obrat, naloga za 5 varnost, reševanje s kopnega, samoreševanje (npr. mišični krč, nenadni padec v obleki v vodo), potop s prelomom, 2 prosto potapljanje 0 2 . Pohodništvo** Hoja v enakomernem tempu, daljši pohod po označeni lahki ali zahtevni planinski poti, ekipni pohod, orientiranje (s 7 . pomočjo opisa, zemljevida, kompasa, sonca, oznak) 5 1 Zimske dejavnosti Tek na smučeh (klasična in drsalna tehnika), alpsko smučanje (zaustavljanje, klinasto vijuganje, osnovno vijuganje, dinamično vijuganje, smučanje po robniku, vožnja z vlečnico), sankanje, drsanje (drsalni korak, zaustavljanje, obrat), deskanje na snegu, krpljanje Druge vodne dejavnosti Veslanje, veslanje na deski stoje, igre v vodi, mali vaterpolo, vodna košarka, vodna aerobika Športi na kolesih Kolesarjenje***, rolanje (drsalni korak, zaustavljanje, obrat), vožnja s skirojem, rolkanje, kotalkanje Urbani športi Parkour, street workout, fitnes na prostem, freerunning Športno plezanje Plezanje z varovanjem od zgoraj in balvansko plezanje**** Orientacija Orientacijski pohod ali tek v urbanem in naravnem okolju, uporaba zemljevida, orientiranje s pomočjo kompasa, taborniške spretnosti Strelstvo Lokostrelstvo, streljanje z zračno puško Borilne veščine Osnove juda, rokoborbe, karateja, kikboksa Cirkuške spretnosti Žongliranje, manipulacije z objekti (diabolo), obvladovanje ravnotežja (hodulje) * Šola organizira preverjanje znanja plavanja v 6. razredu. ** Poudarek pri pohodništvu naj bo na trajanju pohoda (vsaj 4 ure z vmesnimi postanki) in premagovanju višinske razlike (vsaj 400 m) po različnih terenih in - če je le mogoče - v različnih letnih časih. Pomembno je, da znajo učenci razporediti napor in prilagoditi tempo hoje glede na naklonino terena in dolžino pohoda. *** V 4. ali 5. razredu imajo učenci priložnost opravljanja kolesarskega izpita. Šola lahko učencem ponudi gibalne/športne dejavnosti za razvijanje spretnosti vožnje s kolesom (kolesarski poligon) kot pripravo na kolesarski izpit. Dejavnosti naj potekajo v povezavi s cilji predmetov naravoslovje in tehnika ter družba. **** Plezanje do višine, s katere plezalec lahko varno doskoči na blazine. 4 5 : 4 1 / / POMEN GIBANJA IN ŠPORTA / 5 2 0 2 . 7 . 5 OBVEZNO 1 OPIS TEME Tema pomen gibanja in športa dopolnjuje in osmisli razumevanje tem gibalna učinkovitost in gibalno/športno znanje. Učenec ob izvajanju gibalnih/športnih dejavnosti pridobiva pomembne informacije, ki mu pomagajo razumeti širši kontekst gibanja in športa ter njunega vpliva na zdravje in dobrobit. Namen teme je spodbujanje učenja z razumevanjem. Cilji so usmerjeni v razumevanje: » športnega izrazoslovja, pravil, sodniških znakov, » odzivanja telesa na napor, » vloge spremljanja, analize in vrednotenja dosežkov v gibalni učinkovitosti in gibalnem znanju, » pomena hidracije, uravnotežene prehrane ter vloge počitka, » vpliva redne in dovolj intenzivne gibalne/športne vadbe na gibalno učinkovitost, zdravje in dobrobit. Učitelj cilje teme pomen gibanja in športa načrtno vplete v pouk športa tako, da z njimi razloži, pojasni, podkrepi in osmisli praktične dejavnosti. Pomen gibanja in športa je ena izmed štirih enakovrednih tem učnega načrta, prepletanje katerih omogoča razvoj gibalne pismenosti. Za vsestranski razvoj učenca je pomembno, da se cilji te teme uresničujejo v povezavi s cilji drugih tem: gibalna učinkovitost, gibalno/športno znanje ter odgovorno ravnanje in sodelovanje. CILJI Učenec: O: razvija zmožnost izražanja z rabo športnega izrazoslovja; (1.1.2.2) O: spoznava pravila pri športnih dejavnostih, npr. pravila pri atletiki in gimnastiki, pravila malih športnih iger, plesni bonton in osnovne sodniške znake; O: spoznava značilnosti gibalnih/športnih dejavnosti in okolij, v katerih se te izvajajo, npr. plovnost; O: spoznava pomen znanja plavanja za življenje in elemente samoreševanja; (3.2.4.1) 4 5 : 4 1 / / kompasom; 02.7 (3.1.4.2 | 3.2.4.2).51 O: O: / se uči prepoznati zahtevnost planinske poti, spoznava okolico ob zemljevidu, določa strani neba s 52 spoznava načine merjenja gibalne učinkovitosti ter športnega rezultata kot možnost za spremljanje lastnega napredka; spoznava gibalne in funkcionalne sposobnost kot dejavnike gibalne učinkovitosti; (3.1.3.1) O: spremlja odzivanje telesa na napor, npr. srčni utrip, dihanje, potenje, počutje; O: spoznava vpliv redne, zmerno do visoko intenzivne športne vadbe na zdravje in dobrobit, tudi kot nevtralizacijo negativnih posledic sodobnega načina življenja, npr. gibalne nedejavnosti, dolgotrajnega sedenja, prekomerne rabe digitalnih naprav; (4.4.3.1 | 3.2.1.1) O: spoznava pomen hidracije in uravnotežene prehrane ob gibalnih/športnih dejavnostih ter vlogo počitka in spanja za zdrav celostni razvoj; (3.2.2.1 | 3.2.3.1 | 3.2.3.3) O: raziskuje priložnosti v šoli in okolici kraja bivanja za aktivno preživljanje prostega časa, tudi v naravi. (3.2.1.3) STANDARDI ZNANJA Učenec: pri gimnastiki, atletiki, plesu, malih športnih igrah, pohodništvu, plavanju in izbrani gibalni/športni dejavnosti: » prepozna/poimenuje osnovne položaje telesa in načine gibanja ter športne pripomočke in orodja, ki jih uporablja; » upošteva dogovorjena pravila elementarnih in malih športnih iger, spremlja in šteje rezultat; » poimenuje ples, se postavi v ustrezno plesno držo, upošteva plesni bonton; » prepozna/poimenuje tehnike plavanja in položaj za varnost; » upošteva oznake za varne planinske poti; zna določiti strani neba; pojasni vpliv hoje na zdravje in dobrobit; » zna izmeriti srčni utrip in veličine dosežkov (čas dejavnosti, dolžina zaleta, dolžina in višina skoka ter dolžina meta, premagana razdalja); » opredeli svoje višje in nižje vrednosti merjenja gibalne učinkovitosti ter sklepa o možnih razlogih; » pozna nekatere/različne naloge za izboljšanje gibalne učinkovitosti in jo razume kot pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga. 4 5 : 4 1 / / TERMINI / 5 2 0 ◦ .2 merjenje ◦ uravnotežena prehrana ◦ počitek ◦ napor ◦ potenje ◦ pospešeno dihanje ◦ srčni utrip ◦ zdrav 7. življenjski slog 5 ◦ pravila igre ◦ nadomeščanje tekočine ◦ mišica ◦ sklep 1 DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Nekatere priporočene vsebine za doseganje ciljev in standardov znanja Pomen gibanja in Priporočene teoretične vsebine športa Športno izrazoslovje Osnovni položaji, npr. stoja, čep, klek, sed, predročenje, zanoženje Temeljni gibalni vzorci, npr. plazenje, lazenje, hoja, tek, skok, preskok, doskok, met, udarec z nogo Izrazoslovje malih športnih iger, npr. dvokorak, spodnji odboj, podaja, strel Izrazoslovje individualnih športov, npr. preval, štart, cilj, preskok Športni pripomočki, npr. žoga, trak, obroč, kolebnica, lopar Športno orodje, npr. letvenik, žrd, gred, švedska klop, skrinja, koza, mala prožna ponjava, odrivna deska Športne panoge in discipline Pravila in sodniški Osnovna pravila, npr. prestop, prekršek, dvojno vodenje, dotik mreže znaki Osnovni sodniški znaki, npr. koraki, žoga zunaj igrišča Značilnosti športnih Atletske discipline, gimnastična orodja panog Poimenovanje plesov, značilnosti različnih plesnih zvrsti, npr. od kod izhajajo, plesna drža, plesni bonton Plavalne tehnike, položaj za varnost (mrtvak), vedenje in higiena na plavališčih, lastnosti vode, plovnost Oznake na planinski poti (markacija), orientacija z zemljevidom ali kompasom, pohodna oprema v letnih razmerah, tempo hoje Zakonitosti športne Merjenje srčnega utripa, merjenje dosežkov (čas dejavnosti, dolžina zaleta, dolžina in višina skoka ter dolžina meta, premagana vadbe in vpliv na razdalja), štetje rezultata, spremljanje in vrednotenje napredka, odzivanje telesa na napor (srčni utrip, dihanje, potenje), vpliv človeka športne vadbe na zdravje in dobrobit, nadomeščanje izgubljene tekočine, vloga uravnotežene prehrane, vloga počitka in spanja, preobremenitev, poškodbe 4 5 : 4 1 / ODGOVORNO RAVNANJE IN / / 5 2 0 . SODELOVANJE 2 7 . 5 1 OBVEZNO OPIS TEME Tema odgovorno ravnanje in sodelovanje vključuje cilje, s katerimi učenec skozi različne gibalne/športne dejavnosti oblikuje osebnostne lastnosti ter razvija veščine sodelovanja in odgovornega ravnanja. Namen teme je ustvarjanje varnega in spodbudnega učnega okolja in avtentičnih situacij, v katerih učenec: » razvija strpnost in sprejema različnost, » spoznava pomen varne športne vadbe, » dosega zastavljene cilje s trudom in vztrajnostjo, » prepoznava napor kot pomemben dejavnik napredka, » skozi napake pridobiva nove izkušnje in znanje, » pri dejavnostih v naravi oblikuje odnos do narave in okolja kot posebne vrednote. Odgovorno ravnanje in sodelovanje je ena izmed štirih enakovrednih tem učnega načrta, prepletanje katerih omogoča razvoj gibalne pismenosti. Za vsestranski razvoj učenca naj se cilji te teme uresničujejo v povezavi in vzporedno s cilji drugih tem: gibalna učinkovitost, gibalno/športno znanje ter pomen gibanja in športa. CILJI Učenec: O: oblikuje osebnostne lastnosti: samozavest, zaupanje sebi in drugim, odločnost, samostojnost, borbenost, vztrajnost pri premagovanju naporov; (3.1.2.2 | 5.2.2.1 | 5.2.2.2) O: razvija veščine sodelovanja, vodenja, pomoči, strpnosti, pripadnosti, empatije, sprejemanja različnosti in zdrave tekmovalnosti; (3.3.3.1 | 3.3.4.1 | 5.3.4.1) O: razvija veščine športnega obnašanja (fair play), spoznava dogovorjena pravila, protokole in bonton različnih športnih področij, npr. pravila FIS, plesni bonton, planinski bonton, gozdni bonton, kulturo obnašanja na športnih prireditvah, je kritičen do nešportnih potez; (3.1.2.1 | 2.1.2.1 | 5.3.4.2 | 1.1.5.1 | 3.3.1.1) 4 5 : 4 1 / / O: / spoznava, kako poskrbeti za svojo varnost in varnost drugih pri različnih gibalnih/športnih dejavnostih v 52 naravnih in grajenih okoljih: ustrezna osebna in druga športna oprema, ogrevanje in umirjanje, pravilna 02. izvedba, nevarnosti pri skakanju v vodo, zaščita pred soncem in insekti;7.5 (3.2.4.2 | 3.2.4.1)1 O: ozavešča higienska pravila, povezana z vadbo; O: spoznava načine pomoči sošolcu in/ali varovanja sošolca pri izvajanju gibalnih nalog; (3.3.5.1) O: ozavešča vlogo dotika in kontakta pri različnih gibalnih/športnih dejavnostih in spoštuje osebne meje, npr. kontakt pri športnih in borilnih igrah, vadba v paru ali skupini, dotik/prijem pri plesu; (3.3.4.2) O: razvija odgovoren odnos do narave, okolja in lokalne skupnosti, skrbi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine; (3.3.5.3 | 2.1.3.1 | 2.4.3.1) O: ozavešča občutek zadovoljstva ob uspehu po vloženem naporu ter doživlja sprostitveni vpliv športne vadbe; (3.1.1.1 | 3.2.1.2 | 3.2.1.1) O: rešuje gibalne izzive, samostojno, odgovorno in ustvarjalno se prilagaja spremembam, premaguje strah pred novim in neznanim, obvladuje negotovost in tveganje; (3.1.2.3 | 5.3.2.2 | 5.1.2.1) O: se uči odgovorno ravnati ob nesreči: poskrbeti za svojo varnost in varnost ponesrečenca, poklicati pomoč; (3.3.5.1 | 3.3.5.2 | 3.3.5.3) I: spoznava značilnosti in zanimivosti različnih gibalnih/športnih dejavnosti ter njihovo vlogo v družbi in pri razvijanju narodne identitete. (3.3.5.3 | 1.2.5.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » ravna skladno s pravili športnega obnašanja (fair play); » ravna samozaščitno: upošteva varnostna pravila v naravnem in grajenem okolju, uporablja varno osebno in drugo športno opremo glede na vrsto gibalne/športne dejavnosti in razmere; » ve, kje je skakanje v vodo varno, in pozna elemente samoreševanja; » ravna skladno z načeli varovanja narave. TERMINI 4 5 : 4 1 / / / ◦ osebna higiena ◦ medsebojna pomoč ◦ bonton ◦ prva pomoč ◦ varovanje narave ◦ osebna športna 520 oprema ◦ druga športna oprema ◦ varnost ◦ športno obnašanje (fair play) ◦ tekmec 2.7.51 DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Učitelj načrtuje didaktične strategije glede na namen učne ure, cilje in standarde znanja. Odgovorno ravnanje in sodelovanje Priporočene didaktične strategije, vsebine Osebnostne lastnosti: samozavest, zaupanje sebi in Didaktične strategije: izkustveno učenje, avtentično učenje, sodelovalno učenje, drugim, odločnost, samostojnost, borbenost, vztrajnost problemsko učenje, obrnjeno učenje, raziskovalno učenje pri premagovanju naporov in utrujenosti pri večjih Učne metode: metoda prikaza, metoda razlage, metoda pogovora, metoda poskusov in telesnih obremenitvah, tudi pri neugodju ter športnih napak neuspehih in porazih Učne oblike: individualna, v paru, skupinska, frontalna Socialne veščine: sodelovanje, vodenje, pomoč, strpnost, Tehnologije v najširšem pomenu: gradiva, pripomočki, infrastrukturni pogoji ipd. empatija, sprejemanje različnosti, zdrava tekmovalnost Pri pouku športa je pogosto najbolj učinkovita kombinacija različnih didaktičnih strategij, saj omogoča kakovosten in raznolik učni proces, ki spodbuja tako gibalne kot socialne in Športno obnašanje (fair play) kognitivne kompetence učencev. Tako učenje postane večrazsežnostno in razvojno naravnano. Varnost in načela športne vadbe Varna in ustrezna osebna in druga športna oprema, ogrevanje in umirjanje, pravilna izvedba, higienska pravila, povezana s športno vadbo, ustrezen vadbeni prostor v grajenem in naravnem okolju, varovanje sošolca, pravila, protokoli in dogovori (npr. pravila FIS, kolesarski bonton, gozdni bonton, kultura obnašanja na športnih prireditvah), nevarnosti v naravnem in grajenem okolju, zaščita pred soncem in insekti Ravnanje ob nesreči Zaščita kraja nesreče, klic na pomoč, ravnanje v primeru, ko se izgubimo v hribih Odgovoren odnos do narave, lokalnega okolja, naravne in Ravnanje z odpadki, hoja po označenih poteh, skrb za rastlinski in živalski svet, hoja v tišini kulturne dediščine in brez zaslonov Raziskovanje lokalnih naravnih znamenitosti in kulturne dediščine, npr. tradicionalne slovenske igre, taborniške spretnosti, orientacija, planinstvo Odgovoren odnos do lastnega telesa in zdravja (telesna Pomen redne gibalne/športne dejavnosti, sprostitveni vpliv športne vadbe, regeneracija, samopodoba in gibalno samozavedanje) občutek zadovoljstva ob uspehu po vloženem naporu, užitek ob gibanju, vloga gibanja in športa v procesu zdravega razvoja Vloga športa v družbi in narodna identiteta Parašport, športni dogodki, šport kot del narodne identitete, npr. planinstvo, smučanje Tekmovalnost pri pouku športa Tekmovalnost je kompleksna oblika sodelovanja, ki zahteva premišljeno pedagoško umestitev glede na psihološko in socialno zrelost otrok. Strukturno se tekmovalnost razvija skozi tri faze: merjenje, primerjanje in rangiranje ter nagrajevanje, pri čemer je rangiranje najmočnejši čustveni in identitetni dejavnik. V kontekstu šolskega športa je ključno poudariti, da tekmovanje ne pomeni zgolj doseganja rezultatov, temveč predvsem iskanje odličnosti skozi primerjavo in sodelovanje. Brez primerjave z drugimi tekmovanja ni, zato je bistveno, da učenci razumejo, da je vsak tekmec tudi partner v procesu napredka. Pedagoško in razvojno-psihološko se priporoča, da do dvanajstega leta starosti otroci usvojijo principe sodelovanja in medsebojne primerjave, rangiranje pa uvajamo postopno in formativno v kontekstu osebnega napredka. Ob takšnem pristopu se učenci naučijo doživljati tekmovanje kot priložnost za preverjanje lastnih sposobnosti in spodbudo za izboljšave, ne kot sredstvo izključevanja ali primerjalnega vrednotenja osebne vrednosti. Ključna vloga učitelja je ustvarjanje okolja, v katerem se tekmovanje dojema kot medsebojno prizadevanje za doseganje najboljših izvedb, kot prijateljsko rivalstvo. Zato pri športnih dejavnostih uporabljamo termin tekmeci, ki skupaj soustvarjajo tekmovalne okoliščine, namesto termina nasprotniki, ki se borijo za prevlado in zmago. ŠPORT TRETJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA 4 5 : 4 1 / / / GIBALNA UČINKOVITOST 5202.7.51 OBVEZNO OPIS TEME Tema gibalna učinkovitost opredeljuje cilje, z doseganjem katerih učenec razvija in ohranja svoje gibalne in funkcionalne sposobnosti (koordinacija, ravnotežje, moč, gibljivost, hitrost, natančnost, vzdržljivost). Tako lahko različne gibalne naloge izvaja bolj učinkovito, ekonomično in z manj napora. V temo so vključeni tudi cilji, z doseganjem katerih učenec spoznava pristope za razvijanje gibalne učinkovitosti ter ozavešča doživljanje lastnega napora med izvajanjem gibalne/športne dejavnosti oziroma vadbe. Namen teme je dvig gibalne učinkovitosti posameznika. Višja raven gibalne učinkovitosti učencu omogoča višjo kakovost gibanja ter doseganje boljših rezultatov. Učitelj vsako leto spremlja rezultate gibalne učinkovitosti svojih učencev v primerjavi z vrednostmi vrstnikov v populaciji in to upošteva pri načrtovanju pouka. Gibalna učinkovitost je ena izmed štirih enakovrednih tem učnega načrta, prepletanje katerih omogoča razvoj gibalne pismenosti. Za vsestranski razvoj otroka in mladostnika je pomembno, da se cilji te teme uresničujejo v povezavi in vzporedno s cilji drugih tem: gibalno/športno znanje, pomen gibanja in športa ter odgovorno ravnanje in sodelovanje. CILJI Učenec: O: izboljšuje gibalne in funkcionalne sposobnosti do stopnje, ki mu omogoča učinkovito izvajanje različnih gibalnih nalog, tudi dolgotrajnejših, reševanje gibalnih izzivov in igralnih situacij; (3.1.4.2 | 5.1.2.1 | 3.1.3.3) O: izvaja gibalne/športne dejavnosti v zmerni do visoki intenzivnosti; O: se ogreva glede na namen vadbe (raztezne, krepilne in aktivacijske vaje); (3.2.4.1 | 5.1.2.2) O: spoznava in izvaja različne metode raztezanja in tehnike sproščanja v zaključnem delu ure; (3.2.3.2) O: izbira in izvaja vaje za zdravo telesno držo, stabilizacijo trupa in sklepov ter nevtralizacijo negativnih vplivov sodobnega načina življenja; se uči pravilnega rokovanja z bremeni; (3.2.1.4 | 3.2.4.1) 4 5 : 4 1 / / O: / preizkuša različne tehnike dihanja glede na vrsto in intenzivnost vadbe ter ugotavlja, katere pripomorejo k 520 boljši učinkovitosti vadbe; 2 . 7 O: . preizkuša, kako vadbene spremenljivke (število ponovitev, breme/sile, amplituda giba, sprememba ritma in 51 tempa) vplivajo na učinkovitost vadbe; (5.3.5.1) O: se preizkuša v različnih gibalnih/športnih dejavnostih, tudi tveganih, z namenom ugotavljanja svojih zmožnosti. (3.1.2.3 | 5.3.3.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: skladno s stopnjo svojega telesnega in gibalnega razvoja: » pravilno izvede vaje in naloge za razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti; » pri dolgotrajni vadbi zmerne do visoke intenzivnosti  uspešno razporedi napor; » samostojno izbere in pravilno izvede sklop vaj za splošno in specialno ogrevanje glede na namen vadbe; » glede na obremenjene mišične skupine samostojno izbere in pravilno izvede raztezne  in sprostilne vaje v zaključnem delu ure; » samostojno izbere in pravilno izvede vaje za stabilizacijo trupa. TERMINI ◦ športna vadba ◦ intenzivnost vadbe ◦ obseg vadbe ◦ trajanje obremenitve ◦ aerobna vadba ◦ anaerobna vadba ◦ gibalna učinkovitost ◦ gibalne sposobnosti ◦ funkcionalne sposobnosti ◦ zdrava telesna drža ◦ stabilizacija DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Nekatere priporočene dejavnosti za doseganje ciljev in standardov znanja Gibalna učinkovitost Priporočene dejavnosti Gibalne in funkcionalne Vaje, naloge in igre za razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, npr. gibanja v različnih smereh, rotacije, poligoni, sposobnosti: koordinacija, uporaba različnih pripomočkov, gibanja v ritmu, gibanje po ožji površini, igre vzpostavljanja in ohranjanja ravnotežja, ravnotežje, moč, gibljivost, vaje za moč z lastno težo, plezanje po žrdi in drugih, tudi naravnih plezalih, skoki, poskoki, naskoki in seskoki, hitrost, natančnost, vzdržljivost dinamične (balistične) in statične raztezne vaje (stretching), joga, kratki šprinti, hitro reagiranje, hitre spremembe smeri, zadevanje cilja, dolgotrajne gibalne/športne dejavnosti*, npr. tek, hoja, planinski pohod, plavanje, nordijska hoja, tek na smučeh, kolesarjenje, rolanje, športne igre, skupinska vadba Pri tem naj učenci uporabljajo različne pripomočke, npr. kolebnico, žogo, trak, obroč, koordinacijsko lestev, vrv, lestev, mrežo, ravnotežno desko, ravnotežno polžogo, palico, lopar, blazino, slackline Gibalni izzivi Npr. različni gibalni izzivi glede na cilj vadbe, povezovanje temeljnih gibalnih vzorcev v različnih pogojih Splošno in specialno ogrevanje Npr. tek ali druga aerobna dejavnost, elementarne igre ustrezne intenzivnosti, raztezne in krepilne vaje, vaje za aktivacijo, specialne vaje in naloge glede na gibalno/športno dejavnost v glavnem delu vadbene enote 4 5 : 4 1 / Nevtralizacija negativnih blazine, slackline), gibanje po neravnih površinah, bosonoga vadba, 5 krepilne vaje za stabilizacijo trupa in sklepov202 Npr. krepilne in raztezne vaje, vaje za zdravo telesno držo, vaje za nevtralizacijo dolgotrajnega sedenja.7 Stabilizacija trupa in sklepov / Npr. vaje, naloge in igre ravnotežja brez pripomočkov in z njimi (ravnotežne deske in ravnotežne polžoge, mehke / vplivov dolgotrajnega sedenja . in zdrava telesna drža 5 1 Sproščanje Npr. mišično sproščanje, vizualizacija, čuječnost, tehnike dihanja pri sproščanju Dihanje Npr. tehnike dihanja pri različnih gibalnih/športnih dejavnostih (kratkih tekih, daljših tekih, vajah za moč, razteznih vajah, sproščanju); tehnike dihanja za umiritev, koncentracijo Tvegane dejavnosti Npr. dejavnosti na ožji površini, višini, v večji hitrosti, v oteženih okoliščinah, skoki v globino, vaje in igre zaupanja, uporaba tehnike varnega padanja in spretnega vstajanja *Poudarek pri dolgotrajnih gibalnih/športnih dejavnostih naj bo na trajanju (časovni komponenti) in ne na hitrosti (intenzivnostni komponenti). Ob koncu šolanja naj učenci znajo razporediti napor in hitrost teka tako, da bodo dolgotrajno dejavnost opravljali v aerobnem območju (med 65 % in 90 % maksimalne srčne frekvence) vsaj 20 minut. Pri preverjanju in ocenjevanju naj bo v ospredju sposobnost dolgotrajnega vztrajanja v teku ali kombinaciji teka in hoje pri določeni intenzivnosti, npr. pogovorna intenzivnost in ne čas, ki ga učenec doseže na katerem od standardiziranih testov (npr. tek na 600 m, tek na 1000 m, Cooperjev tek). Vplivi vadbe bodo pozitivni, če bo njena zahtevnost (obseg in intenzivnost) prilagojena psihofizičnim sposobnostim posameznika. Priporočljivo je spremljanje srčnega utripa. 4 5 : 4 1 / / GIBALNO/ŠPORTNO ZNANJE / 5 2 0 2 . 7 . 5 OBVEZNO 1 OPIS TEME Tema gibalno/športno znanje predstavlja cilje, ki opredeljujejo, katero in kako kakovostno gibalno/športno znanje naj učenec usvoji ob koncu tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Cilji teme gibalno/športno znanje so v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju razdeljeni v pet skupin: 1. gimnastika, 2. atletika, 3. športne igre, 4. plesne dejavnosti, 5. gibalne/športne dejavnosti v naravnem in grajenem okolju. Namen teme je nadgradnja osnovnega tehničnega in taktičnega znanja posamičnih in ekipnih športov do stopnje, da ga učenec uporabi v različnih gibalnih/športnih dejavnostih. To vpliva na ohranjanje potrebe po gibanju, željo za vključevanje v šport in trajno povezanost z gibanjem in športom. V tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju učitelj program navpično stopnjuje s širjenjem nabora vsebin in poglabljanjem znanja. Pri tem izkoristi priložnosti za transfer znanja med gibalnimi/športnimi dejavnostmi. Glede na interese učencev in zmožnosti šole postopoma uvaja možnost izbire nekaterih učnih vsebin in dejavnosti. Učencem z več predznanja pripravi zahtevnejše naloge, za gibalno manj kompetentne učence in učence s težavami v gibalnem razvoju pa načrtno prilagodi učne metode in poti usvajanja znanja. Učitelj načrtno spremlja napredovanje v znanju učencev in to upošteva pri načrtovanju pouka. Gibalno/športno znanje je ena izmed štirih enakovrednih tem učnega načrta, prepletanje katerih omogoča razvoj gibalne pismenosti. Za vsestranski razvoj učenca je pomembno, da se cilji te teme uresničujejo v povezavi s cilji drugih tem: gibalna učinkovitost, pomen gibanja in športa ter odgovorno ravnanje in sodelovanje. GIMNASTIKA CILJI 4 5 : 4 1 / / / Učenec: 5202 O: . izpopolnjuje in povezuje osnovne prvine športne gimnastike: akrobatske in ritmične prvine,skoke in 7.5 preskoke,vese in opore,prvine na ožji površini;1 O: izpopolnjuje tehniko osnovnih skokov z male prožne ponjave; izbirno: se preizkuša v zahtevnejših skokih; O: izpopolnjuje tehniko varnega doskoka pri preskokih, skokih v globino, seskokih z orodja; (3.2.4.1) O: izpopolnjuje prvine ritmične gimnastike z različnimi pripomočki in jih povezuje v sestavo (dekleta); O: razvija estetiko gibanja pri izvajanju gimnastičnih prvin. (1.3.3.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: skladno s svojo gibalno učinkovitostjo nadzorovano in tehnično pravilno: » poveže tri izbrane akrobatske prvine (npr. preval naprej ali nazaj, premet vstran, stoja na rokah, stoja na lopaticah, stoja na rokah s prevalom naprej) in tri ritmične prvine (drža, obrat, skok) v sestavo; » na gredi poveže hojo, obrate, skoke, drže in seskok v sestavo; » naskoči na orodje v oporo čepno/preskoči orodje raznožno ali skrčno; » koleba v vesi in opori, seskoči z orodja, samostojno izvede vzmik v prilagojenih pogojih; » izvede osnovne skoke z male prožne ponjave, od katerih je eden z obratom okrog vzdolžne osi; » poveže prvine ritmične gimnastike s poljubnim pripomočkom v sestavo (dekleta). TERMINI ◦ akrobatske prvine ◦ ritmične prvine ◦ gimnastično orodje ◦ pripomočki ritmične gimnastike ◦ sestava DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Nekatere priporočene dejavnosti za doseganje ciljev in standardov znanja Gimnastika* Priporočene dejavnosti Akrobatske prvine** prevali v kombinacijah in povezavi z drugimi prvinami, premet vstran v obe smeri, stoja z medsebojnim varovanjem ali ob letveniku; 4 5 : 4 1 / povezovanje prvin v sestavo / ob glasbeni / Povezovanje akrobatskih in ritmičnih prvin v 5 preval letno na debelejšo blazino, 0 stoja na spremljavi sam, v paru ali skupini; piramide; sestavo ob glasbeni spremljavi sam, v paru ali 2 skupini 2 rokah in preval naprej, preval nazaj v stojo na . 7 rokah, gimnastične raznoterosti . 5 1 Ritmične prvine na parterju in ožji površini različne hoje, skoki z enonožnim ali sonožnim (klop in nizka gred ali visoka gred) odrivom (npr. mačji skok, skok strižno, jelenji skok, skok visoko in daleč, skok z obratom 1800); obrati (stojé sonožno, enonožno in v čepu); drže (razovka); seskok z višjega na nižje Vese in opore na drogu, bradlji ali krogih** vzmik v prilagojenih pogojih, kolebi v vesi in opori, ročkanja v opori, prehod iz opore v veso, vesa vznosno, prevlek, vesa strmoglavo, premah raznožno ali odnožno, seskok nazaj brez obrata ali s polovičnim obratom iz opore spredaj Preskoki orodja (skrinja ali koza ali naskoki na skrinjo v različne opore, seskoki z višjega na nižje, raznožka, skrčka večnamenske blazine)** Skoki z male prožne ponjave** skok stegnjeno, skrčno, raznožno prednožno, skok stegnjeno s polovičnim ali celim obratom okrog vzdolžne osi, preval letno; skoki z metom na koš Ritmična gimnastika različni skoki s kolebnico sam, v paru ali skupini, dejavnosti z dolgo kolebnico sam, v paru ali skupini, preskakovanje dvojne kolebnice dekleta: povezovanje prvin s kolebnico, trakom, obročem, žogo ali kiji v sestavo z glasbeno spremljavo -sam, v paru ali skupini * Zaradi telesnega razvoja se vsebine gimnastike po vertikali ponavljajo. Pogoj za varno izvajanje vsebin gimnastike je ustrezna gibalna učinkovitost (moč rok in ramenskega obroča, ravnotežje, orientacija v prostoru), zaščita vadbenega prostora in dosledno sledenje metodičnim korakom. Posebno pozornost namenjamo kakovostni izvedbi ter zahtevnejšim prvinam in sestavam. ** S pomočjo ali varovanjem. 4 5 : 4 1 / / ATLETIKA / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: izpopolnjuje tehniko kratkih in daljših tekov po atletskih pravilih in preizkuša različne taktike teka; O: se uči predati štafetno palico; O: izpopolnjuje tehniko skokov po atletskih pravilih: skok v daljino, skok v višino; O: izpopolnjuje tehniko metov po atletskih pravilih: met žogice ali žvižgača; se uči suvati kroglo ali težko žogo. STANDARDI ZNANJA Učenec: skladno s svojo gibalno učinkovitostjo, atletskimi pravili in tehnično pravilno: » teče v visoki hitrosti na kratke razdalje iz nizkega štarta; » pri dolgotrajni izmenjavi teka in hoje/dolgotrajnem teku v pogovorni intenzivnosti uspešno razporedi napor; » skoči v daljino z izmerjenim zaletom in v višino s prekoračno tehniko/tehniko flop; » vrže žogico ali žvižgača z zaletom ter sune težko žogo/kroglo; » preda štafetno palico med tekom v predajnem prostoru. TERMINI ◦ atletske discipline ◦ faze tehnike skokov ◦ faze tehnike metov ◦ atletska orodja ◦ pogovorna intenzivnost DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Nekatere priporočene dejavnosti za doseganje ciljev in standardov znanja Atletika Priporočene dejavnosti Teki vaje za izpopolnjevanje tehnike teka, kratki teki (šprint), daljši teki (vzdržljivostni tek), intervalni teki, teki s stopnjevanjem, fartlek, teki čez različne ovire, štafetni teki in štafetna predaja, vaje in igre hitrega odzivanja Skoki povezovanje različnih skokov, mnogoskoki, skok v daljino z zaletom, skok v višino s prekoračno tehniko in tehniko flop* Meti met žogice (različnih velikosti, teže in oblik) in žvižgača z zaletom, suvanje težke žoge s prisunskim korakom, suvanje krogle (3 kg dekleta, 4 kg fantje) s prisunskim korakom Atletski različni teki, skoki in meti; posamično in ekipno mnogoboj 4 5 : 4 1 / / / * Priporočamo, da se skok v višino izvaja prek elastike in le izjemoma prek letvice. Elastika omogoča varnejše 520 pogoje za učenca in zmanjšuje tveganje poškodb. Poudarek naj bo na relativni preskočeni višini posameznika, ki 2.7 upošteva njegovo telesno višino ali dolžino nog..51 4 5 : 4 1 / / ŠPORTNE IGRE / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: izpopolnjuje osnovne tehnične in taktične elemente brez žoge in z žogo v napadu in obrambi v ekipnih športnih igrah: košarka, odbojka, nogomet/futsal in rokomet; I: izpopolnjuje osnovne tehnične in taktične elemente brez žoge in z žogo v napadu in obrambi v tekmovalnih različicah ekipnih športnih iger, npr. košarka 3 x 3, odbojka na mivki; O: izpopolnjuje tehnične in taktične elemente v napadu in obrambi v igrah z loparji, npr. badminton, namizni tenis, tenis, street racket, speedminton; O: spoznava in razvija načine za izboljšanje svoje igralne učinkovitosti, s katero prispeva k skupnemu cilju; (5.3.1.1) I: spoznava in izpopolnjuje druge ekipne športne igre, npr. teeball, dvoranski hokej (floorball), ulitmativni frizbi, baseball; I: prireja pravila pogojem, znanju in interesom (so)igralcev ter ustvarja svojo igro. (5.1.2.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: tehnično pravilno in skladno s pravili športnih iger uporabi osnovne tehnične in taktične elemente v prilagojeni igralni situaciji/v igri: » košarka: 3 : 3, 4 : 4; » odbojka: 4 : 4 (na skrajšanem igrišču), 6 : 6; » nogomet/futsal: 3 + 1, 4 + 1; » rokomet: 4 + 1,  6 + 1; » igre z loparji: bekhend in forhend v daljši izmenjavi, servis, postavitev na igrišču. TERMINI ◦ napad ◦ obramba ◦ igralno mesto ◦ tehnični elementi ◦ taktični elementi ◦ igralna učinkovitost DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV 4 5 : 4 1 / / / Nekatere priporočene dejavnosti za doseganje ciljev in standardov znanja 5202 Športne igre Priporočene dejavnosti.7. Košarka Napad: Obramba:51 vodenje, zaustavljanje, pivotiranje, podaje, pokrivanje nasprotnika z žogo in brez žoge dvokorak, met na koš, odkrivanje, vtekanje, (pasivna in aktivna obramba), blokiranje varanje, križanje, blokade, polprotinapad, meta na koš protinapad Igra: • 3 : 3 in 4 : 4 na en koš, 4 : 4 in 5 : 5 na dva koša; igra s premočjo 2 : 1, 3 : 2, 4 : 3; 3 x 3 • postavljanje in gibanje v napadu in obrambi • reševanje različnih igralnih situacij v napadu in obrambi Odbojka Napad: Obramba: zgornji in spodnji odboj, spodnji in zgornji sprejem servisa, sprejem napadalnega servis, podaja, napadalni udarec udarca, enojni in dvojni blok Igra: • daljša izmenjava* • 4 : 4, 6 : 6; sistem igre 6 : 0, 4 : 2; odbojka na mivki • postavljanje in gibanje v napadu in obrambi • reševanje različnih igralnih situacij v napadu in obrambi Nogomet/futsal Napad: Obramba: vodenje, podaja (z notranjim in zunanjim pokrivanje nasprotnika, odvzemanje žoge, delom stopala, nartom), sprejemanje in tehnika vratarja zaustavljanje žoge, strel na vrata, odkrivanje, dvojna podaja, udarec z glavo Igra: • 4 : 4, 5 : 5; igra s premočjo • postavljanje in gibanje v napadu in obrambi • reševanje različnih igralnih situacij v napadu in obrambi Rokomet Napad: Obramba: podaja (komolčna podaja, podaja z dolgim pokrivanje nasprotnika, osebna in zamahom), lovljenje žoge, vodenje, strel na conska obramba, tehnika vratarja vrata, odkrivanje, polprotinapad in protinapad Igra: • 4 : 4, 5 : 5, 6 : 6, 7 : 7; igra s premočjo; ulični rokomet • postavljanje in gibanje v napadu in obrambi • reševanje različnih igralnih situacij v napadu in obrambi Igre z loparji: badminton, namizni tenis, Tehnični elementi: tenis, speedminton, street racket servis, forhend udarci, bekhend udarci, preža Igra: • daljša izmenjava* • 1 : 1 in 2 : 2 • gibanje in postavitev v igrišču, vračanje v sredino • reševanje različnih igralnih situacij Učenci v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobja usvojijo znanje vseh štirih moštvenih športnih iger in vsaj ene igre z loparji. * Daljša izmenjava je definirana kot zaporedje udarcev oz. odbojev med igralci, ki traja dlje časa brez prekinitve. Število udarcev oz. odbojev, ki bi pomenilo daljšo izmenjavo, se lahko razlikuje glede na igro in raven znanja igralcev. V splošnem pa se za daljšo izmenjavo šteje zaporedje vsaj 10 do 15 udarcev oz. odbojev. 4 5 : 4 1 / / PLESNE DEJAVNOSTI / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: usklajuje plesne gibe z ritmom, tempom in taktom sam, v paru in skupini; O: z ustvarjalnim gibom se izraža, komunicira in plesno ustvarja sam, v paru in skupini ob glasbi ali brez nje; pri tem je pozoren na skladnost in estetiko gibanja; (3.1.1.1 | 1.3.3.1 | 1.3.4.1) O: povezuje nove plesne slike in izpopolnjuje znanje družabnih in modernih plesov; O: preizkuša različne oblike skupinske vadbe, npr. aerobika, joga, pilates, tabata; I: se uči sestaviti kratko plesno koreografijo in jo uskladiti z zunanjim ritmom. (5.1.2.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » zapleše izbrane družabne plese ob glasbi, usklajeno v paru/v prilagojenih pogojih; » sestavi in zapleše koreografijo skladno z glasbeno spremljavo. TERMINI ◦ ritem ◦ tempo ◦ takt ◦ standardni plesi ◦ latinsko-ameriški plesi ◦ moderni plesi ◦ plesna smer ◦ skupinska vadba ◦ koreografija DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Nekatere priporočene dejavnosti za doseganje ciljev in standardov znanja Plesne dejavnosti Priporočene dejavnosti Plesno ustvarjanje Plesna koreografija (zgodba, izražanje občutkov, plesna predstava) Družabni plesi Standardni plesi: angleški valček, dunajski valček, hitri in počasni fokstrot, tango latinsko-ameriški plesi: čačača, samba, rumba, jive drugi družabni plesi: blues, polka, disco hustle, swing, salsa Ljudski plesi Izbrani ljudski plesi slovenskih pokrajin: v paru, skupinski plesi; ljudski plesi drugih narodov Moderni plesi Hip-hop, jazz, pop, latino, breakdance, rock'n'rol, disco Skupinska vadba Aerobika, joga, pilates, tabata Učenec vsako leto poveča nabor usvojenih plesov. 4 5 : 4 1 / / GIBALNE/ŠPORTNE DEJAVNOSTI V NARAVNEM IN / 5 0 GRAJENEM OKOLJU 2 2 . 7 . 5 1 CILJI Učenec: O: se udeleži planinskih pohodov po označenih lahkih planinskih poteh ali izbirno po zahtevnih planinskih poteh; I: raziskuje možnosti in izpopolnjuje znanje različnih gibalnih/športnih dejavnosti v naravnem in grajenem okolju v različnih letnih časih in spoznava, kaj in koliko zmore, npr. zimske dejavnosti, vodne dejavnosti, športi na kolesih, urbani športi, športno plezanje, orientacija v naravi, borilne veščine; med njimi izbira tiste, ki manj škodujejo okolju (deluje trajnostno); (3.2.1.3 | 2.3.2.1) I: usvaja znanje plavalnih tehnik, nadvodnega obrata in skoka na glavo, izpopolnjuje svoje znanje po programu Naučimo se plavati; neplavalec se udeleži plavalnega tečaja. (3.2.4.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » prehodi označeno lahko/zahtevno planinsko pot v enakomernem tempu z vmesnimi postanki; » učinkovito, varno in skladno s pravili sodeluje v izbrani gibalni/športni dejavnosti; » v izbrani plavalni tehniki preplava 50 metrov in med plavanjem opravi nalogo za varnost, neprekinjeno plava 10 minut v globoki vodi. TERMINI ◦ planinska pot ◦ markacija ◦ tempo hoje ◦ orientacija ◦ plavalne tehnike ◦ nadvodni obrat DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Nekatere priporočene dejavnosti za doseganje ciljev in standardov znanja Gibalne/športne dejavnosti v Priporočene dejavnosti naravnem in grajenem okolju Plavanje* Prsno, kravl, hrbtno, delfin, vzdržljivostno plavanje, skoki (na noge, na glavo), šolski (nadvodni) obrat, naloga za varnost, reševanje s kopnega, samoreševanje (npr. mišični krč, nenadni padec v obleki v vodo), potop s prelomom, prosto potapljanje Pohodništvo** Hoja v enakomernem tempu, daljši pohod po označeni lahki ali zahtevni planinski poti, ekipni pohod, orientiranje (s pomočjo karte, kompasa, sonca, oznak) 4 5 : 4 1 / Zimske dejavnosti / Tek na smučeh (klasična in drsalna tehnika), alpsko smučanje (zaustavljanje, klinasto vijuganje, osnovno vijuganje, / dinamično vijuganje, smučanje po robniku, vožnja z vlečnico), sankanje, drsanje (drsalni korak, zaustavljanje, obrat), 5 2 sankanje, deskanje na snegu, krpljanje 0 2 . Druge vodne dejavnosti Veslanje, igre v vodi, mali vaterpolo, vodna košarka, vodna aerobika, veslanje na deski stoje 7 Športi na kolesih 5 Kolesarjenje, rolanje (drsalni korak, zaustavljanje, obrat), vožnja s skirojem,. rolkanje, kotalkanje 1 Urbani športi Parkour, ulična vadba, fitnes na prostem Športno plezanje Plezanje z varovanjem od zgoraj in balvansko plezanje*** Orientacija Orientacijski pohod ali tek v urbanem in naravnem okolju, branje zemljevida, orientiranje s pomočjo kompasa, iskanje kontrolnih točk, taborniške spretnosti Strelstvo Lokostrelstvo, streljanje z zračno puško Borilne veščine Osnove juda, rokoborbe, karateja, kikboksa Cirkuške spretnosti Žongliranje, manipulacije z objekti (diabolo), obvladovanje ravnotežja (hodulje) * Šola organizira plavalni tečaj za neplavalce. ** Poudarek pri pohodništvu naj bo na trajanju pohoda (vsaj 4 ure z vmesnimi postanki) in premagovanju višinske razlike (vsaj 400 m) po različnih terenih in - če je mogoče - v različnih letnih časih. Pomembno je, da znajo učenci razporediti napor in prilagoditi tempo hoje glede na naklonino terena in dolžino pohoda. *** Plezanje do višine, ko plezalec lahko varno doskoči na blazine. 4 5 : 4 1 / / POMEN GIBANJA IN ŠPORTA / 5 2 0 2 . 7 . 5 OBVEZNO 1 OPIS TEME Tema pomen gibanja in športa dopolnjuje in osmisli razumevanje teme gibalna učinkovitost in gibalno/športno znanje. Učenec ob izvajanju gibalnih/športnih dejavnosti pridobiva pomembne informacije, ki mu pomagajo razumeti širši kontekst gibanja in športa ter njunega vpliva na zdravje in dobrobit. Namen teme je spodbujanje učenja z razumevanjem. Cilji so usmerjeni v razumevanje: » športnega izrazoslovja, pravil, sodniških znakov, » odzivanja telesa na napor, » vloge spremljanja, analize in vrednotenja dosežkov v gibalni učinkovitosti in gibalnem znanju, » pomena hidracije, uravnotežene prehrane ter vloge počitka, » vpliva redne in dovolj intenzivne gibalne/športne vadbe na gibalno učinkovitost, zdravje in dobrobit, » načrtovanja vadbe glede na osebne cilje. Učitelj cilje teme pomen gibanja in športa načrtno vplete v pouk športa tako, da z njimi razloži, pojasni, podkrepi in osmisli praktične dejavnosti. Pomen gibanja in športa je ena izmed štirih enakovrednih tem učnega načrta, prepletanje katerih omogoča razvoj gibalne pismenosti. Za vsestranski razvoj učenca je pomembno, da se cilji te teme uresničujejo v povezavi s cilji drugih tem: gibalna učinkovitost, gibalno/športno znanje ter odgovorno ravnanje in sodelovanje. CILJI Učenec: O: izpopolnjuje zmožnost izražanja z rabo športnega izrazoslovja; (1.1.2.2) O: nadgrajuje poznavanje pravil pri športnih dejavnostih, npr. pri atletiki, gimnastiki, pravil športnih iger, plesni bonton in sodniške znake; O: spoznava značilnosti gibalnih/športnih dejavnosti in okolij v katerih se te izvajajo, npr. gravitacija, trenje, vzgon; 4 5 : 4 1 / / pripravljenosti, spoznava osnove orientiranja v naravi; 02.7 (3.2.4.2 | 5.2.3.1).51 I: O: / se uči načrtovati planinski pohod z upoštevanjem zahtevnosti poti, vremenskih razmer, opreme in telesne 52 spoznava pomen znanja plavanja za življenje in elemente samoreševanja; (3.2.4.1) O: ozavešča pomen rednega spremljanja gibalne učinkovitosti; spremlja in analizira svoje rezultate, jih primerja s populacijskimi vrednostmi in poveže ugotovitve z značilnostmi biološkega razvoja v puberteti; spoznava dejavnosti za izboljšanje; (3.1.3.1) O: spoznava vzroke in posledice odzivanja telesa na napor, primerja različne športne dejavnosti glede na vrednost srčnega utripa; pri tem uporablja digitalno tehnologijo in je pozoren na varnost osebnih podatkov; (4.4.2.1) O: ozavešča pomen redne, zmerno do visoko intenzivne športne vadbe za zdravje in dobrobit, tudi kot nevtralizacijo negativnih posledic sodobnega načina življenja, npr. nedejaven življenjski slog, dolgotrajno sedenje, prekomerna raba digitalnih naprav, prekomerno hranjenje, stres; (3.2.1.1 | 3.2.5.1 | 4.4.3.1) O: ozavešča pomen hidracije, uravnotežene prehrane in termoregulacije ob povečanih telesnih obremenitvah ter vlogo regeneracije, počitka ter spanja za zdrav celostni razvoj; spoznava tveganje pri uporabi prehranskih dodatkov ter škodljivih substanc; (3.2.2.1 | 3.2.3.1 | 3.2.3.3) I: glede na gibalno učinkovitost in interes išče možnosti vključevanja v športne dejavnosti v šoli in okolici kraja bivanja. (3.2.1.3) STANDARDI ZNANJA Učenec: pri gimnastiki, atletiki, plesu, športnih igrah, pohodništvu, plavanju in izbrani gibalni/športni dejavnosti: » prepozna/poimenuje položaje in gibanja telesa, tehnične in taktične elemente, športne pripomočke in orodja ter procese; » upošteva pravila športnih panog, prepozna/prikaže osnovne sodniške znake, spremlja in šteje rezultat; » prepozna takt in glasbo za določeni ples, šteje na glasbo, poimenuje ples, se postavi v ustrezno plesno držo, poimenuje plesne slike, upošteva plesni bonton; » prepozna/poimenuje tehnike plavanja in položaj za varnost; » v naravnem okolju se orientira s pomočjo zemljevida; utemelji vpliv hoje na zdravje in dobrobit; » razlikuje intenzivnost in trajanje pri aerobni in anaerobni vadbi glede na izmerjeni srčni utrip; 4 5 : 4 1 / / » primerja svoje dosežke pri merjenju gibalne učinkovitosti, pojasni razloge za razlike in vrednoti stopnjo 52/ svoje gibalne učinkovitosti; 0 2 . 7 » pozna naloge za izboljšanje gibalne učinkovitosti in jo razume kot pomemben dejavnik zdravega 5. 1 življenjskega sloga. TERMINI ◦ poraba energije ◦ načrt vadbe ◦ termoregulacija ◦ uravnotežena prehrana ◦ prehranski dodatki ◦ hidracija ◦ srčno-žilni sistem ◦ dihalni sistem ◦ največja poraba kisika ◦ mišične skupine ◦ sklepi ◦ sedentarnost ◦ škodljive navade ◦ odzivanje telesa na napor ◦ zakonitosti športne vadbe ◦ sodniški znaki DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Nekatere priporočene vsebine za doseganje ciljev in standardov znanja Pomen gibanja in Priporočene teoretične vsebine športa Športno izrazoslovje Položaji, gibalni vzorci, tehnično-taktični elementi športnih iger, gimnastične in atletske prvine, plesni elementi, osebna in druga športna oprema, športni pripomočki, športno orodje Pravila in sodniški Pravila in sodniški znaki, ki jih učenci morajo poznati, da lahko sodelujejo v športni dejavnosti znaki Sodelovanje pri pripravi in izvedbi športnega tekmovanja na šoli: priprava igrišča, sojenje, pisanje zapisnika Značilnosti športnih Vloga gimnastičnega znanja za varno in učinkovito sodelovanje v drugih gibalnih/športnih dejavnostih panog Vloga atletskega znanja pri napredku v gibalni učinkovitosti in za učinkovito sodelovanje v drugih gibalnih/športnih dejavnostih Značilnosti različnih plesnih zvrsti, pomen plesa z družabnega, psihološkega in kulturnega vidika ter sredstva kot sredstva ustvarjalnega izražanja, plesni bonton Načrtovanje pohoda, pohodna oprema v letnih in zimskih razmerah, orientacija z zemljevidom ali kompasom Vedenje in higiena na plavališčih Zakonitosti športne Osnovne zakonitosti športne vadbe, merjenje srčnega utripa, spremljanje odzivov telesa na napor, spremljanje in vrednotenje vadbe in vpliv na napredka*, osebni načrt vadbe, vpliv športne vadbe na gibalno učinkovitost, počutje, učno zmogljivost, spanje, zdravje in človeka dobrobit; hidracija, uravnotežena prehrana, termoregulacija, preobremenitev, poškodbe, procesi, npr. mišično vnetje; preprečevanje in odpravljanje zdravstvenih težav * Pri spremljanju in analiziranju napredka naj učenec uporablja različne digitalne tehnologije, pri tem naj bo pozoren na varnost osebnih podatkov. 4 5 : 4 1 / / ODGOVORNO RAVNANJE IN / 5 2 0 2 SODELOVANJE . 7 . 5 1 OBVEZNO OPIS TEME Tema odgovorno ravnanje in sodelovanje vključuje cilje, s katerimi učenec skozi različne gibalne/športne dejavnosti oblikuje osebnostne lastnosti ter razvija veščine sodelovanja in odgovornega ravnanja. Namen teme je ustvarjanje varnega in spodbudnega učnega okolja in avtentičnih situacij, v katerih učenec: » razvija strpnost in sprejema različnost, » spoznava pomen varne športne vadbe, » dosega zastavljene cilje s trudom in vztrajnostjo, » prepoznava napor kot pomemben dejavnik napredka, » skozi napake pridobiva nove izkušnje in znanje, » pri dejavnostih v naravi oblikuje odnos do narave in okolja kot posebne vrednote. Odgovorno ravnanje in sodelovanje je ena izmed štirih enakovrednih tem učnega načrta, prepletanje katerih omogoča razvoj gibalne pismenosti. Za vsestranski razvoj učenca naj se cilji te teme uresničujejo v povezavi in vzporedno s cilji drugih tem: gibalna učinkovitost, gibalno/športno znanje ter pomen gibanja in športa. CILJI Učenec: O: oblikuje in spremlja razvoj osebnostnih lastnosti: samozavest, zaupanje sebi in drugim, odločnost, samostojnost, borbenost, vztrajnost pri premagovanju naporov, tudi ob utrujenosti, neugodju ter športnih neuspehih in porazih; (3.1.2.2 | 5.2.2.1 | 5.2.2.2 | 3.1.3.3) O: nadgrajuje veščine sodelovanja, vodenja, pomoči, strpnosti, pripadnosti, empatije, sprejemanja različnosti in zdrave tekmovalnosti; (3.3.3.1 | 5.3.4.1 | 1.2.3.1 | 3.3.4.1) O: sodeluje v športnih dejavnostih skladno s pravili športnega obnašanja (fair play), ozavešča dogovorjena pravila, protokole in bonton različnih športnih področij, npr. pravila FIS, plesni bonton, planinski bonton, gozdni bonton, kulturo obnašanja na športnih prireditvah; oblikuje svoja stališča do negativnih strani športa, npr. poseganje v naravo, nešportne poteze, nasilje v športu, zlorabe, doping, nezdrave navade; (3.1.2.1 | 2.1.2.1 | 5.3.4.2 | 1.1.5.1 | 1.2.1.5 | 2.2.2.1) 4 5 : 4 1 / / O: / ozavešča načela varne športne vadbe pri različnih gibalnih/športnih dejavnostih: ustrezna osebna in druga 52 športna oprema, ogrevanje in umirjanje, pravilna izvedba, postopnost, spremljanje odzivov telesa na napor, 02. nevarnosti pri skakanju v vodo, zaščita pred soncem in insekti;7.5 (3.2.4.1 | 3.2.4.2)1 O: upošteva higienska pravila, povezana z vadbo; O: izpopolnjuje načine pomoči in/ali varovanja sošolca pri izvajanju gibalnih nalog; (3.3.5.1) O: ozavešča vlogo dotika in kontakta pri različnih gibalnih/športnih dejavnostih in spoštuje osebne meje, npr. kontakt pri športnih in borilnih igrah, vadba v paru ali skupini, dotik/prijem pri plesu; (3.3.4.2) O: razvija odgovoren odnos do narave, okolja in lokalne skupnosti, skrbi za ohranitev naravne in kulturne dediščine; (3.3.5.3 | 2.1.3.1 | 2.4.3.1) O: ozavešča občutek zadovoljstva ob uspehu po vloženem naporu, doživlja sprostitveni vpliv športne vadbe ter oblikuje odgovoren odnos do lastnega telesa in zdravja; (3.1.1.2 | 3.2.1.2 | 3.2.1.1) O: rešuje gibalne izzive samostojno, odgovorno in ustvarjalno, se prilagaja spremembam, premaguje strah pred novim in neznanim, obvladuje negotovost in tveganje; (3.1.2.3 | 3.1.5.1 | 5.1.2.1 | 5.3.2.2 | 5.2.2.1) O: se uči odgovorno ravnati ob nesreči: poskrbeti za svojo varnost in varnost ponesrečenca, poklicati pomoč; (3.3.5.1 | 3.3.5.2 | 3.3.5.3) I: raziskuje značilnosti in zanimivosti različnih gibalnih/športnih dejavnosti ter spoznava njihovo vlogo v družbi in razvijanju narodne identitete. (3.3.5.3 | 1.2.5.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » ravna skladno s pravili športnega obnašanja (fair play) in kritično ovrednoti športno in  nešportno obnašanje; » ravna samozaščitno: pozna/predvidi nevarnosti, upošteva varnostna pravila v naravnem in grajenem okolju, uporablja varno osebno in drugo športno opremo glede na vrsto gibalne/športne dejavnosti  in razmere; » pozna/prikaže osnovne postavitve in prijeme pri varovanju; » ve, kje je skakanje v vodo varno, pozna elemente samoreševanja; » ravna skladno z načeli varovanja naravne in kulturne dediščine. 4 5 : 4 1 / / / 5 2 0 TERMINI 2 . 7 . 5 1 ◦ ukrepanje ob nezgodi ◦ športno obnašanje (fair play) ◦ nešportno obnašanje ◦ telesna samopodoba ◦ gibalno samozavedanje ◦ varovanje ◦ tekmec DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Učitelj načrtuje didaktične strategije glede na namen učne ure, cilje in standarde znanja. Odgovorno ravnanje in sodelovanje Priporočene didaktične strategije, vsebine Osebnostne lastnosti: samozavest, zaupanje sebi in Didaktične strategije: izkustveno učenje, avtentično učenje, sodelovalno učenje, drugim, odločnost, samostojnost, borbenost, vztrajnost pri problemsko učenje, obrnjeno učenje, raziskovalno učenje premagovanju napora in utrujenosti pri večjih telesnih Učne metode: metoda prikaza, metoda razlage, metoda poskusov in napak, metoda obremenitvah, tudi pri neugodju ter športnih neuspehih in pogovora porazih Učne oblike: individualna, v paru, skupinska, frontalna Socialne veščine: sodelovanje, vodenje, pomoč, strpnost, Tehnologije v najširšem pomenu: gradiva, pripomočki, infrastrukturni pogoji ipd. empatija, sprejemanje različnosti, zdrava tekmovalnost Pri pouku športa je pogosto najbolj učinkovita kombinacija različnih didaktičnih strategij, saj omogoča kakovosten in raznolik učni proces, ki spodbuja tako gibalne kot socialne in Športno obnašanje (fair play) kognitivne kompetence učencev. Tako učenje postane večrazsežnostno in razvojno naravnano. Varnost in načela športne vadbe Varna in ustrezna osebna in druga športna oprema, ogrevanje in umirjanje, pravilna izvedba, higienska pravila povezana s športno vadbo, ustrezen vadbeni prostor v grajenem in naravnem okolju, varovanje sošolca, pravila, protokoli in dogovori (npr. pravila FIS, kolesarski bonton, kultura obnašanja na športnih prireditvah), nevarnosti v naravnem in grajenem okolju, zaščita pred soncem in insekti Ravnanje ob nesreči Zaščita kraja nesreče, klic na pomoč, ravnanje v primeru, ko se izgubimo v hribih Odgovoren odnos do narave, lokalnega okolja, naravne in Ravnanje z odpadki, hoja po označenih poteh, skrb za rastlinski in živalski svet, hoja v kulturne dediščine tišini in brez zaslonov Raziskovanje lokalnih naravnih znamenitosti in kulturne dediščine, npr. tradicionalne slovenske igre, taborniške spretnosti, orientacija, planinstvo Odgovoren odnos do lastnega telesa in zdravja (telesna Pomen redne gibalne/športne dejavnosti, sprostitveni vpliv športne vadbe, regeneracija, samopodoba in gibalno samozavedanje) občutek zadovoljstva ob uspehu po vloženem naporu, užitek ob gibanju, vloga gibanja in športa v procesu zdravega razvoja Vloga športa v družbi in narodna identiteta Parašport, športni dogodki, šport kot del narodne identitete, npr. planinstvo, smučanje Tekmovalnost pri pouku športa Tekmovalnost je kompleksna oblika sodelovanja, ki zahteva premišljeno pedagoško umestitev glede na psihološko in socialno zrelost otrok. Strukturno se tekmovalnost razvija skozi tri faze: merjenje, primerjanje in rangiranje ter nagrajevanje, pri čemer je rangiranje najmočnejši čustveni in identitetni dejavnik. V kontekstu šolskega športa je ključno poudariti, da tekmovanje ne pomeni zgolj doseganja rezultatov, temveč predvsem iskanje odličnosti skozi primerjavo in sodelovanje. Brez primerjave z drugimi tekmovanja ni, zato je bistveno, da učenci razumejo, da je vsak tekmec tudi partner v procesu napredka. Pedagoško in razvojno-psihološko se priporoča, da do dvanajstega leta starosti učenci usvojijo principe sodelovanja in medsebojne primerjave, rangiranje pa se uvaja postopno in formativno v kontekstu osebnega napredka. Skozi takšen pristop se učenci naučijo doživljati tekmovanje kot priložnost za preverjanje lastnih sposobnosti in spodbudo za izboljšave, ne kot sredstvo izključevanja ali primerjalnega vrednotenja osebne vrednosti. Ključna vloga učitelja je ustvarjanje okolja, v katerem se tekmovanje dojema kot medsebojno prizadevanje za doseganje najboljših izvedb, kot prijateljsko rivalstvo. Zato pri športnih dejavnostih uporabljamo termin tekmeci, ki skupaj soustvarjajo tekmovalne okoliščine, namesto termina nasprotniki, ki se borijo za prevlado in zmago. 4 5 : 4 1 / / / 5 2 0 2 . 7 . 1 VIRI IN LITERATURA PO 5 POGLAVJIH OPREDELITEV PREDMETA Drugo in tretje vzgojno-izobraževalno obdobje ISCA. (b. d.). Physical literacy for life. https://physical-literacy.isca.org Kovač, M., Jurak, G. (2017). Gibalna pismenost, gibalna izobraženost, gibalna kompetentnost, kaj pa je to? Slofit. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/gfzaca6 Houser, N., Kriellaars, D. (2023). “Where was this when I was in Physical Education?” Physical Literacy enriched pedagogy in a quality physical education context. Frontiers in Sports and Active Living. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/e5ntu4n Mercer, S., Hockly, N., Stobart, G., Gale, N. L. (b. d.). Global skills: creating empowered 21st century citezens, Oxford University Press. Ministrstvo za šolstvo in šport. (2011). Učni načrt: Osnovna šola. Športna vzgoja. Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yyup78p OECD. (2019). OECD Future of education 2030. Making Physical Education Dynamic and Inclusive for 2030. International Curriculum Analysis. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/elyun8f Pišot, R. (2004). Vloga in pomen gibalne/športne dejavnosti v šolskem obdobju. Zdrava šola, 1, 24–27. Vass, Z., Boronyai, Z. in Csányi, T. (b. d.). European framework of quality physical education. Hungarian School Sport Federation. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1wgspb6 Ydo, Y. (2021). Physical literacy on the global agenda. UNESCO IBE. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8nu2dqt DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Bačanac, L. (2016). Psihosocialni razvoj v obdobju poznega otroštva in mladostništva: V B. Škof in N. Bratina (ur.). Šport po meri otrok in mladostnikov (130-147). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo. Bezić, T., Bucik, V., Bučar-Markič, S., Miklavčič, M., Kranjc, T., Andrenšek-Lep, B., Malešević, T., Nolimal, F., Rojc, J., Rostohar, G., Slivar, B., Vidovič, M., in Vršnik Perše, T. (2019). Strokovna izhodišča posodobitve Koncepta 4 5 : 4 1 / / / odkrivanja nadarjenih otrok, učencev in dijakov ter vzgojno-izobraževalnega dela z njimi. Zavod Republike 520 Slovenije za šolstvo.2.7.5 Bray, B., McClaskey, K. (2012). Personalization vs differentiation vs individualization . 1 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/xeqzk25 Dobovičnik, L. in Kovač, M. (2021). Transformativni pedagoški pristop pri ocenjevanju športne vzgoje. Šport, 69(1-2), 23‒29. Dumont, H., Istance, D. in Benavides, F. (2013). O naravi učenja. Zavod RS za šolstvo. Geršak, V. (2016). Ustvarjalni gib kot celostni učni pristop v osnovni šoli [Doktorska disertacija]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/3540 Grah, J., Rogič Ožek, S., Žarkovič Adlešič, B., Holcar, A., Debenjak, K., Bone, J., Vogrinčič, R., Kralj, N., Brodnik, V., Štampfl, P., Novak, N., Mršnik, S., Trampuž Luin, M., Oder, B., Legvart, P., Žinko, A., Cedilnik, T., Rostohar, D., Potisk, Z., … Zore, N. (2017). Vključujoča šola: priročnik za učitelje in strokovne delavce. Zavod RS za šolstvo. Grmek, Martinjaš, T. (2018). Puberteta, ki nastopi prezgodaj. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/s6wmm9j Holcar Brunauer, A., Bizjak, C., Cotič Pajntar, J., Borstner, M., Eržen, V., Kerin, M., Komljanc, N., Kregar, S., Margan, U., Novak, L., Rutar Ilc, Z., Zajc, S. in Zore, N. (2019). Formativno spremljanje v podporo učenju. Zavod RS za šolstvo ISCA. (b. d.). Physical literacy for life. https://physical-literacy.isca.org Jolles, D. D., Crone, E. A. (2012). Training the developing brain: A neurocognitive perspective. Frontiers in Human Neuroscience. Jurak, G., Kovač, M. (2024). Gibalni vzorci, gibalne veščine, gibalne spretnosti, gibalne sposobnosti – kakšne so razlike? https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ea227ia Jurak, G., Rankel, P. (2022). Kako povečati obseg gibanja zunaj pouka športne vzgoje v osnovnih in srednjih šolah? V Kovač, M., Plavčak, M., Dobovičnik, L. (ur.). Zbornik 35. strokovnega in znanstvenega posveta športnih pedagogov Slovenije (str. 7-22). Zveza društev športnih pedagogov Slovenije. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ryp88ci Jurak, G., Rankel, P., Bizjak Slanič, K., Starc, G., Markelj, N., Potočnik, Ž. L., Meh, K., Videmšek, M., Fetih, J., Plesec, M., Gregorc, J., Štemberger, V., Geršak, V., Dolenc, N., Kovač, U., Volmut, T., Planinšec, J., Kovač, M. (2023). Smernice za umestitev gibalnih dejavnosti v vzgojno-izobraževalni vsakdan. Šport, 71 (1-2), 238-262. Kovač, M., Jurak, G. (2012). Izpeljava športne vzgoje. Didaktični pojavi, športni programi in učno okolje. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Kovač, M., Jurak, G. in Starc, G. (2016). Nekateri alternativni načini ocenjevanja znanja pri športni vzgoji. Šport, 5(1-2), 18-23. Kovač, M. Jurak, G. (2024). Od učenja tehnike k problemsko zasnovanim izzivom za dvig gibalne kompetentnosti in oblikovanje zdravega življenjskega sloga. SLOfit. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yw2s6d1 4 5 : 4 1 / / / Kovač, M., Jurak, G. (2023). Preverjanje in ocenjevanje športne vzgoje sta dva različna procesa z različnimi 520 nameni. SLOfit. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/hutn12i 2.7.5 Light, Moderate and Vigorous Activity. (2024). South Dacota State University 1 Extension. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/dhkcohn Marjanovič Umek, L. (2019). Razvojna psihologija: Izbrane teme (2. zv.). Univerza v Ljubljani, Znanstvena založba Filozofske fakultete. Mercer, S., Hockly, N., Stobart, G., Gale, N. L. (b. d.). Global skills: creating empowered 21st century citezens. Oxford University Press. Ministrstvo za šolstvo in šport. (2011). Učni načrt: Osnovna šola. Športna vzgoja. Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yyup78p Myer, G. D., Faigenbaum, A. D., Edwards, N. M., Clark, J. F., Best, T. M. in Sallis, R. E. (2014). Sixty minutes of what? A developing brain perspective for activating children with an integrative exercise approach. British Journal of Sports Medicine. Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2022). Smernice za telesno dejavnost in sedeče vedenje. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/pjtkn7u Novak, M., Dolinar, M., Nedeljko, N., Fišer, G., Markl, M., Žmauc Janžekovič, I., Primec, P., Steklačič, G. (2024). Koncept usposabljanja za vožnjo kolesa in kolesarski izpit v osnovni šoli. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/g6iyhtn OECD. (2019). OECD Future of education 2030. Making Physical Education Dynamic and Inclusive for 2030. International Curriculum Analysis. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/elyun8f Rutar Ilc, Z. (2011). Poučevanje za razumevanje. Sodobna pedagogika, 62(1), 76-99. Radi, P., Kovač, M., Starc, G. (2016). Problematika sedentarnosti, sedenja v šoli in predlagane rešitve. Zbornik 29. strokovnega in znanstvenega posveta športnih pedagogov Slovenije. Zveza društev športnih pedagogov Slovenije. Slofit nasvet. (b. d.). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Laboratorij za diagnostiko telesa in gibalnega razvoja. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/c68or8y SLOfit. (b. d.). Letna poročila SLOfit. https://www.slofit.org/letna-porocila Stanley, J. in Krakauer, J. W. (2013). Motor skill depends on knowledge and facts. Frontiers. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/il9i5mg Škof, B. (2016). Šport po meri otrok in mladostnikov. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo. Taubert, M., Villringer, A., Lehmann, N. (2015). Endurance Exercise as and -Andogenous- Neuro-enhancement Strategy to Facilitate Motor Learning. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/q5t8gnu Vass, Z., Boronyai, Z. in Csányi, T. (b. d.). European framework of quality physical education. Hungarian School Sport Federation. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1wgspb6 4 5 : 4 1 / / / Zavod RS za šolstvo. (2024). Kurikulum za razširjeni program snovne šole z navodili za uvajanje. 520 https:// www.zrss.si/pdf/kurikulum_RAP_in_navodila.pdf 2.7.5 William, D. (2011). Formative Assessment: Getting the Focus Right. Educational Assessment , 11 (3-4), 283-289. 1 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/m5qqznl World Health Organisation. (2020). WHO guidelines on physical activity and sedentary behaviour. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0t05o5a Wormhoudt, R., Savelsbergh, G. J. P., Teunissen, J. W. in Davids, K. (2018). The athletic skills model: Optimizing talent development through movement education. Routledge. Ydo, Y. (2021). Physical literacy on the global agenda. UNESCO IBE. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8nu2dqt GIBALNA UČINKOVITOST Drugo in tretje vzgojno-izobraževalno obdobje Bačanac, L. (2016). Psihosocialni razvoj v obdobju poznega otroštva in mladostništva: V B. Škof in N. Bratina (ur.). Šport po meri otrok in mladostnikov (130-147). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo. Hansen Sandseter, E. H. (2009). Characteristics of risky play. Journal of Adventure Education and Outdoor Learning, 9 (1), 3-21. https://doi.org/10.1080/14729670802702762 Lasan, M., Cerar, K. (2010). Dihanje in zdravje. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Marjanovič Umek, L. (2019). Razvojna psihologija: Izbrane teme (2. zv.). Univerza v Ljubljani, Znanstvena založba Filozofske fakultete. Ministrstvo za šolstvo in šport. (2011). Učni načrt: Osnovna šola. Športna vzgoja. Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yyup78p Newell, K. M. in Liu, Y.-T. (2012). The functions of learning and the acquisition of motor skills (with reference to sport). Open Sports Sciences Journal, 5(Suppl 1-M3), 17-25. SLOfit (b. d.). Letna poročila SLOfit. https://www.slofit.org/letna-porocila Stanley, J. in Krakauer, J. W. (2013). Motor skill depends on knowledge and facts. Frontiers. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/il9i5mg Šarabon, N. (2007). Vadba ravnotežja in sklepne stabilizacije. V B. Škof in N. Bratina (ur.). Šport po meri otrok in mladostnikov (str. 278-289). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Škof, B., Kalan, G. (2016). Razvoj živčnega sistema: V B. Škof in N. Bratina (ur.). Šport po meri otrok in mladostnikov (str. 305-320 ). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo. Škof, B., Kotnik, P. (2016). Biološki razvoj – telesni in spolni razvoj: V B. Škof in N. Bratina (ur.). Šport po meri otrok in mladostnikov (str. 374-302). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo. 4 5 : 4 1 / / / Škof, B. (2016). Gibanje in gibalni razvoj: V B. Škof in N. Bratina (ur.). Šport po meri otrok in mladostnikov (str. 520 322-343 ). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo.2.7.5 Škof, B. (2016). Razvoj gibalnih spretnosti in gibalnih sposobnosti v otroštvu in mladostništvu: V B. Škof in N. 1 Bratina (ur.). Šport po meri otrok in mladostnikov (str. 344-375 ). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo. Young, W. in Rogers, N. (2013). Effects of small-sided game and change-of-direction training on reactive agility and change-of-direction speed. Journal of Sports Science, 32(4), 307–314. https://doi.org/10.1080/02640414.2013.82323 GIBALNO/ŠPORTNO ZNANJE Drugo in tretje vzgojno-izobraževalno obdobje Bačanac, L. (2016). Psihosocialni razvoj v obdobju poznega otroštva in mladostništva: V B. Škof in N. Bratina (ur.). Šport po meri otrok in mladostnikov (130-147). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo. Besal, S. (2024). Vadba borilnih veščin za otroke in mladostnike. Šport, 72 (1/2), 42-53. Bricelj, A., Gorečan, S., Bolković, T., Čuk, I. (2007). Skoki z male prožne ponjave. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Bulca, Y., Czimek, J. (2019). Rasti z odbojko. Projektni priročnik za učitelje. Luxemburg Confederation European de Volleyball. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9k5k918 Dežman, B. (2004). Košarka za mlade igralce in igralke. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Erčulj, F., Bergant, B., Gašparin, D., Sila, A. (2019). Košarka v obdobju osnovne šole. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Fuchs, B. (2006). Ljudski plesi v osnovni šoli: priročnik za učitelje, mentorje in vaditelje. Zavod RS za šolstvo. Kapus, J., Šajber, D. in Štirn, I. (2012). Začetno učenje plavanja, Učenje osnovnih plavalnih tehnik, nadvodnih obratov in osnovnega skoka na glavo v vodo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. https://eucenje.fakultetazasport.si Kapus, J., Štirn, I., Zorko, A. (2024). Kravl, prsno, hrbtno? Začetnik lahko plava na vsaj še 20 drugih načinov. Slofit nasvet, 8 (3), 32-42. https://www.slofit.org/slofit-nasvet Kondrič, M. (2003). Igra z loparjem – ustvarjalni dialog z rokami v šoli. Šport, 51 (4), 3-6, priloga. Kondrič, M., Potočnik, Ž. L., Jurak, G. (2023). Igre z loparji za šolo in prosti čas. Slofit nasvet, 7(2). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rb9e4xi Ministrstvo za šolstvo in šport. (2011). Učni načrt: Osnovna šola. Športna vzgoja. Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yyup78p 4 5 : 4 1 / / / Novak, D., Kovač, M., Bertoncelj, J., &Čuk, I. (2021). Gimnastična abeceda. (2. dop. izd.). Univerza v Ljubljani, 520 Fakulteta za šport, Inštitut za šport.2.7.5 Pistotnik, B. (2019). Osnove gibanja v športu: osnove gibalne izobrazbe . Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.1 Petermanec, M. (1999). Pripravljamo se na pouk športne vzgoje. Nogomet. Zavod RS za šolstvo. Škof, B. (2010). Atletski praktikum. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Zadražnik, M., Curk, P. (2003). Mini in mala odbojka. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Zagorc, M. (2008). Ustvarjalno gibalna improvizacija. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Zaletel, P. in Kovač. M. (2024). Praktični napotki za poučevanje ritma. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/k85e1a8 Zaletel, P. (2024).Video učni pripomoček za poučevanje plesa. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/c68or8y POMEN GIBANJA IN ŠPORTA Drugo in tretje vzgojno-izobraževalno obdobje Bolković, T., Čuk, I., Kokole, J., Kovač, M. , Novak, D. (2002). Izrazoslovje v gimnastiki. Osnovni položaji in gibajnja I. del. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport, Inštitut za kineziologijo. Jolles, D. D. in Crone, E. A. (2012). Training the developing brain: A neurocognitive perspective. Frontiers in Human Neuroscience. Gerževič, M., in Dobnik, M. (2024). Gibalno–kognitivna vadba: praktična delavnica. E- sinapsa. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8koy2ai Kristan, S. (2012). Športni in terminološki slovar. Delovni izvod za širšo strokovno razpravo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Light, Moderate and Vigorous Activity. (2024). South Dacota State University Extension. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/dhkcohn Ministrstvo za šolstvo in šport. (2011). Učni načrt: Osnovna šola. Športna vzgoja. Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yyup78p Myer, G. D., Faigenbaum, A. D., Edwards, N. M., Clark, J. F., Best, T. M. in Sallis, R. E. (2014). Sixty minutes of what? A developing brain perspective for activating children with an integrative exercise approach. British Journal of Sports Medicine. Nacionalni inštitut za javno zdravje. (b. d.). 24 urno gibalno vedenje. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/s784yaz Nacionalni inštitut za javno zdravje. (b. d.). Piramida telesne dejavnosti in uravnotežena vadba. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/moq0a99 4 5 : 4 1 / / / Planinska zveza Slovenije. (b. d.). Ko se izgubimo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/5772ov6 5202. Planinska zveza Slovenije. (b. d.). Planinske poti v Sloveniji . https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/fn47rjm 7.51 Rutar Ilc, Z. (2011). Poučevanje za razumevanje. Sodobna pedagogika, 62 (1), 76-99. ODGOVORNO RAVNANJE IN SODELOVANJE Drugo in tretje vzgojno-izobraževalno obdobje Bizjak Slanič, K., Kovač, M. (16.10. 2024). Kaj je tvegana igra. Slofit nasvet, 9(1), 36-41. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/vmsbioz Bizjak Slanič, K. (2023). Ob dobri pripravi in opremi je v gorah pomembno tudi primerno obnašanje. SLOfit nasvet, 7(2), 32-33. https://www.slofit.org/slofit-nasvet Fleischman, M., Hosta, M. Smerdu, M. (2004). Fair play za mlade športnike. Zavod za fair play in strpnost v športu. Fleischman, M., Hosta, M. Smerdu, M. (2004). Fair play za trenerje, organizatorje in športne pedagoge. Zavod za fair play in strpnost v športu. Fleischman, M., Hosta, M. Smerdu, M. (2004). Fair play za starše. Zavod za fair play in strpnost v športu. Gremo s kolesom. 10 zapovedi. (b. d.). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/unl3wyf Hosta, M. (2007). Etika športa: manifest za 21. stoletje (str. XII, 153). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Hosta, M. (2018). Playness pedagogika za razigrano in razmigano učenje (1. izd., str. 139). Playness, izobraževanje in razvoj. Kapus, J., Kovač, M. (2024). Ne skači v vodo, če nisi prepričan o njeni globini. Slofit nasvet, 8(3), 9- 15. https://www.slofit.org/slofit-nasvet Kapus, J., Kovač, M. (2024). Usvajanje zmožnosti samoreševanja, prepoznavanja utapljajočega in varnega nudenja pomoči utapljajočemu. Slofit nasvet, 8(4), 48-60. https://www.slofit.org/slofit-nasvet Kapus, J., Kovač, M. (2024). Zmožnost presoje, kdaj varno v vodo. Slofit nasvet, 8(4), 41- 47. https://www.slofit.org/slofit-nasvet Markun Puhan, N. (2015). Učenje varnega padanja na različnih stopnjah poučevanja športne vzgoje. V Š. Bergoč (ur.). Posodobitev pouka v osnovnošolski praksi (str. 64-76). pos-pouka-os-sport.pdf Masleša, S. (2023). Nekaj pogledov na športno vadbo otrok na lokalni ravni. V M. Plevnik, T. Škorc in M. Tuš (ur.). Izzivi in priložnosti športa za vse v lokalni skupnosti: 17. kongres športa za vse: zbornik prispevkov (str. 68- 70). Olimpijski komite Slovenije, Združenje športnih zvez. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. (2024). V gozdu spoštujmo gozdni bonton. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7dof5kt 4 5 : 4 1 / / / Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. (2024). Skrbno z gozdom. https://www.gov.si/teme/skrbno- 520 z-gozdom/ 2.7.5 Ministrstvo za šolstvo in šport. (2011). Učni načrt: Osnovna šola. Športna vzgoja . Zavod RS za 1 šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yyup78p Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2022). Smernice za telesno dejavnost in sedeče vedenje. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/pjtkn7u Nacionalni inštitut za javno zdravje. Zimski športi in rekreacija. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/xelbkph Planinska zveza Slovenije. (2018). Kako ravnati, če nas v gorah ujame nevihta ali se izgubimo. https://www.pzs.si/novice.php?pid=12720 Planinska zveza Slovenije. (2022). Ko se izgubimo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/5772ov6 Združenje planinskih organizacij alpskega loka-CAA (2018). Priporočila za varnost na visokih turah. https://www.pzs.si/vsebina.php?pid=163 Radi, P., Kovač, M., Starc, G.(2016). Problematika sedentarnosti, sedenja v šoli in predlagane rešitve. Zbornik 29. strokovnega in znanstvenega posveta športnih pedagogov Slovenije. Zveza društev športnih pedagogov Slovenije. Rutar Ilc, Z. (2011). Poučevanje za razumevanje. Sodobna pedagogika, 62(1), 76-99. Stanley, J. in Krakauer, J. W. (2013). Motor skill depends on knowledge and facts. Frontiers. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/il9i5mg World Helth Organisation. (2020). WHO guidelines on physical activity and sedentary behaviour. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0t05o5a Wormhoudt, R., Savelsbergh, G. J. P., Teunissen, J. W. in Davids, K. (2018). The athletic skills model: Optimizing talent development through movement education. Routledge. 10 FIS pravil za vedenje na smučišču in pri teku na smučeh. (b. d.). GRS Maribor. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/otwkxkg 4 5 : 4 1 / / / 5 2 0 2 . 7 . 1 PRILOGE 5 PRILOGE PO POGLAVJIH SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA PODROČJA/PREDMETA » https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Priloga_št._1_Oblikovanje_skupin,_ki_jih_ne_ureja_zakonodaja.docx » https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Priloga_št._2_Pojasnilo_nekaterih_pojmov_ŠPORT.docx