Leto LXVI
PoStnfna plačana v gotovini
V Ljubljani, v Eelrtek, dne 21. aprila 1938
Stev. 90 a
Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi nL 6/111

Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02. 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Ček. račnn: Ljubljana št. 10.650 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797
U prava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
»Železna garda«
Med velikonočnimi prazniki je tiskovni nrad romunske vlade presenetil Evropo z uradnim poročilom, da je tako imenovana »Železna garda« pripravljala oborožen pohod na Bukarešto, da tamkaj odpravi sedanji režim, če potrebno tudi s silo. Policija pa, tako pravi uradno poročilo dalje, da je imela srečne roke, ker je zaroto »Železne garde« pravočasno odkrila, izvedla hišno preiskavo pri vodilnih osebnostih tega gibanja in končno obdržala v zaporih kakšnih 200 voditeljev, med njimi tudi vrhovnega kapitana Codreana. Med zaplenjenimi stvarmi se nahaja okrožnica, podpisana od Codreana, kjer vrhovni voditelj piše svojim podvodjem, da je nameraval delovanje »Železne garde« za nekaj časa prekiniti, sam pa odpotovati v tujino, toda končno dn se je moral vdati prošnjnm svojih pristašev, ki so vztrajali pri tem, da je treba borbo nadaljevati. Borba se bo torej nadaljevala z nezmanjšano silo in on, Codreanu, bo ostal v deželi. V Bukovini je policija zaplenila neko drugo okrožnico, ki poziva legionarje »Železne garde«, naj si v najkrajšem času nabavijo uniforme in čakajo v pripravljenosti na povelje za pohod vseh legij na Bukarešto, kajti ura zmage se bliža. Na Sedmograškom je policiji prišla v roke še tretja okrožnica, ki poziva legionarje, naj vsi prisežejo, da bodo v bližajočih se bojih sledili poveljem vrhovnega kapitana Codreana brez ozira na svoje premoženje ali na svoje življenje. Na osnovi teh poročil, ki, so bile okrepljeno še od strani upravnih oblasti iz raznih krajev države, je notranji minister Calinescu odredil obsežne hišne preiskave in aretacije vodilnih legionar-jev ter ustavitev listov »Cuventul« in »Btina Bestire«. ki sta bili glasili »Železne garde«. Hišne preiskave so odkrile tudi nekaj orožja. Največje presenečenje pa je vzbudil ukrep vojnega ministra s katerim je bil general Antonescu, vojni minister v vladi Oktavijana Goge in v prvi vladi patriarha Mirona_ Christa nenadoma upokojen ter poslan na počitnice v inozemstvo za dobo enega meseca, češ da je simpatiziral z »Železno gardo«. Odpuščenih je bilo še nekaj tramvajskih uslužbencev v Bukarešti. S tem je bila zarota »Železne garde« zatrta, medtem ko se bo z zaprtimi 200 legi-onarji, med katerimi je tudi sam Codreanu, bavilo sodišče.
To je kratka vsebina velikonočne senzacije v Romuniji, o kateri listi ne prinašajo ničesar drugega, kakor golo uradno poročilo tiskovnega urada. Ker so tudi vse vesti, ki gredo čez mejo, pod najstrožjo kontrolo, tudi iz inozemskega časopisja za enkrat ni mogoče dobiti nobenih podrobnejših podatkov o tem dogodku, ki spada brez dvoma med najbolj zanimive notranjepolitične dogodke, odkar je romunski vladar ukinil staro demokratično ustavo ter s pomočjo nove ustave sam osebno prevzel odgovornost za usodo Romunije tako v notranjem kakor v zunanjepolitičnem oziru
»Železna garda«, ki se danes imenuje stranka »Vse za Romunijo« in se je ob ustanovitvi imenovala »Liga nadangela Mihaela«, topot ni prvič predmet nasilnih ukrepov romunskih vlad. Prvič je bila razpuščena pod vlado profesorja Jorge v marcu 1932, toda pojavila se je pod drugim imenom in jo je vlada Jona Duce v decembru 1933 zopet razpustila, kar je moral Duca plačati s svojim življenjem, ko jc bil dne 29. decembra 1933 v Sinaji ubit od člana »Železne garde«. Pri volitvah je to gibanje nastopilo prvič v juliju 1932, ko so gardisti odnesli pet mandatov. Razpust pod Duco narn-ščanja članstva »Železne garde« ni ustavil in se je to gibanje razširilo predvsem med romunsko mladino, tako da je moral v septembru
1936	Tatarescu zopet udariti po njej. ko je izdal zakon o razpustu vseh vojaško organiziranih političnih skupin. »Železna garda« je na to slekla uniformo in se prelevila v stranko »Vse za Romunijo« in se širila dalje in kmalu zajela velik del mladine. Pri volitvah 1937 je Codreanu sklenil voliv. pakt z Maniujem, voditeljem kmetske stranke in je odnesel skoraj poj milijona glasov, torej 18% vseh oddanih glasov ter postal voditelj druge največje politične stranke V Romuniji, ker je Maniujeva stranka postala najmočnejša. Z vlado Oktavijana Goge, ki je bila sestavljena na božič leta
1937	je kralj Karel hotel »Železni gardi« odvzeti veter iz jader, kajti Goga je navil nacionalistične strune in prevzel dober del Codre-anovih gesel, toda Goga se je moral umakniti iu ''Codreanu je ostal sam na bojišču, zbirajoč okrog sebe najbolj smeli in najbolj nacionalno romunski del mladine. Z najnovejšimi ukrepi diktatorske vlade, ki je ukinila sploh vse stranke, je bila »Železna garda« udarjena ze četrtič in obstoja zdaj namen, uničiti jo s pomočjo zakona o zaščiti države z obtožbo vele-izdajniškega delovanja.
»Železrli gardi« so vedno očitali, da hoče uvesti v Romuniji fašistični režim po vzoru italijanskega fašizma in nemškega narodnega socializma. Dejali so, da stremi po popolni oblasti, ki jo želi nasloniti na vojaško in politično organizacijo brez katerekoli tako imenovane demokratične ustanove. Očitajo ji. da je popolnoma predana nemškemu vplivu, kar naj dokazuje tudi kljukasti, križ na sinjem polju, ki si ga je izbrala za svoj znak. Sovražijo jo predvsem Judje, ker ima v svojem programu, da hoče Romunijo osvoboditi od židovskega oklepa. Zaenkrat' je težko reči, v koliko so navedeni očitki upravičeni, ker »Železna garda« do sedaj ni nikoli imela priložnosti, da vsa svoja načela javno izpove in svoj progrnm javno razvije Iz raznih okoliščin, predvsem pa iz volivnega pakta s stranko dr Mnniua leta 1937, se da sklepnti, da očitki fašističnih stremljenj po italijanskem ali nemškem vzoru ne bodo povsem odgovarjali dejstvom, kajti dr. Maniu stoji na čelu stranke, ki je najčistejši izraz demokratičnega mišljenja. Iz objavljenih gesel »Železne garde« pa sledi nndnl.je, da onn nikdar ni proglasila državo in državljana kot lest nekega občestva, ki ga upravlja gotovn polil ična skupina, marveč je Codreanu vodno nn-rUšnl nedotakljivost osebnostnih svoboščin in naravnih zakonov, ki čuvajo pravice človeške j osebnosti in nieno lastnino. Codrennu je tudi I
Ugodne posledice sporazuma med Rimom in Londonom
Vatikanskemu glasilu je porok mirnega evropskega razvoja
V kratkem se pridno pogajanja med Francijo in Italijo
Rim, 20. aprila. »Osservatore Romano« beleži z zadovoljstvom diplomatično delo med Rimom in Londonom na eni strani in srečni začetek Daladie-rove vladp na drugi 6trani. Glasilo svete stolice pravi, da je mednarodna napetost znatno odnehala in da velik ugled, ki ga uživa Daladierova vlada tako doma kakor v tujini, bistveno doprinaša k čim popolnejši razjasnitvi mednarodnega obzorja. Če pomislimo, kako zelo so bila zapletena vprašanja, ki so našla svojo rešitev v italijansko-angleškem sporazumu, moramo videti v tem aktu delo, ki je bilo navdihnjeno od največjega zaupanja in najbolje volje, da se evropski mir ohrani in utrdi, ker drugače bi ne prišli nikoli do tako temeljite prijateljske rešitve. »Osservatore Romano« pravi nato, da je zaradi tega omogočen tudi sporazum med Rimom in Parizom, ki bi se bil še pred nekaj dnevi smatral kot prazna utvara. Vsi krogi smatralo, da je vlada gospoda Daladiera najboljše jamstvo, da se tudi ta zadeva srečno uredi. »Osservatore Romano«^ nazadnje ugotavlja, da je tudi Berlin zelo simpatično spiejel novo francosko vlado, tako da ni prazno upanje tistih, ki verujejo v splošni evropski sporazum.
»Havasov« dopisnik poroča iz Rima, da bo med Italijo in Francijo prišlo najprej do izmenjave pisem, ki bodo uredila vsa vprašanja med obema državama. Po izmenjavi pisem bo prišlo šele do tehničnih pogajanj za sklenitev končne pogodbe, ki pa v političnem oziru ne bo prinesla ničesar novega.
Praga, 20. aprila. AA (ČTK.) Vsi češkoslovaški listi posvečajo kar največjo pozornost dvema važnima mednarodnima dogodkoma britansko-itali-janskemn dogovoru in češkoslovaškemu priznanju italijanskega imperija. Glede priznanja italijanskega cesarstva izrekajo češkoslovaški listi svoje največje zadovoljstvo, in tudi levičarski listi priznavajo, da je razvoj dogodkov moral pripeljati do tega koraka. r-Venkov., glasilo republikanske agrarne stranke, piše, da se je češkoslovaški narod sicer udeležil sankcij proti Italiji, a le nerad in da je zmerom pojmoval življenjske potrebe italijanskega naroda. Sklep češkoslovaške vlade se krije z 20 letnico ustanovitve češkoslovaške legije v Italiji. Tako je Češkoslovaška pokazala hvaležnost cesarju in kralju ter italijanskemu narodu.
Roosevelt pozdravlja
dvostranska pogajanja
Wasliing(on, 20. aprila. AA. (DNB.) Ob pod-pisti sporazuma med Italijo in Veliko Britanijo je Roosevelt rekel časnikarjem: »Ameriška vlada zelo simpatično sprejema ta sporazum, ker dokazuje, kako dragocena so dvostranska, pogajanja Diplomatski krogi menijo, da pomeni ta izjava Rooseveltovo bodrilo realističnim politikom, po drugi strani pa naglašajo, da te izjave ni treba razlagati tako, da bo sedaj tudi USA sklenila enako pogodbo po britanskem zgledu.
Ni ovire za francosko-
italijanski sporazum
London, 20. apr e. Londonski listi pozdravljajo soglasno začetek pogajanj med Francijo iu Italijo. Po vesteh iz Rima, se bodo pogajanja začela v četrtek. Pogajanja bodo zaključena še pred zasedanjem Sveta Zveze narodu v Ženevi. V Londonu mislijo, da bodo pogajanja brez težav. Politične ovire za sporazum sploh ni nobene, ker je treba urediti samo vprašanje tehnič. značaja.
Zanimivo je, da je danes Edenov list »York-shirepost« objavil uvodnik, ki pozdravlja začetek r>ognjanj med Italijo in Francijo. Uvodničar poudarja, da bo sporazum ined Italijo in Veliko Britanijo lahko izpopolnil sporazum med Francijo in Italijo posebno v vprašanjih, ki se tičejo Španije.
Letalska oborožitev Francije
Pariz, 20. aprila, b. Letalski minister La Cham-bre jc izdelal obširni načrt za letalsko oborožitev Francije Po tem načrtu bo vlada naročila pri domačih tovarnah letal 1000 aparatov najmodernejšega tipa, ki so bili preizkušeni zadnje mesce in so sc dobro obnesli. Cilj francoskega letalskega ministra je, da ustvari v Franciji v najkrajšem času 2000 letal močno letalsko brodovje. Aparati ne smejo biti starejši od dveh let.
Stavke v Ameriki
Newyork, 20. aprila, b. V ameriški avtomobilski industriji se spet opažajo spori, ki lahko dove-dejo do splošne stavke. Delavci hočejo spet stavkati in zahtevajo, da industrijci v celoti izpolnijo obljube, ki «o jih dali v zadnji stavki. Delavstvo predvsem zahteva, da se priznajo zaupniki delavskih organizacij, da se ne nameščajo delavci, ki niso člani teh organizacij itd. Vzporedno s pričakovano stavko delavstva avtombilske industrije pa se je pričela širiti tudi stavka prometnega delavstva, predvsem šoferjev in železničarjev. V FIyntu stavka okrog 6000 delavcev, s katerimi so solidarni tudi vsi ostali delavci, ki 6e pripravljajo na stavko. V Rochestru je ustavljen ves promet zaradi stavke šoferjev, ki zahtevajo boljše plače in zboljšanje de-
lovnega časa. V Kaliforniji že teden dni ne delajo delavci v tovarni avtomobilov, ki je poprej izdelala 700 voz tedensko, zdaj pa jih samo še 3.
Pomorski oborožitveni
program USA
Washington, 20. aprila, b. Ameriški senat je odobril velik pomorski obrožitveni program, katerega izdatki znašajo 1.156,000.000 dolarjev. Program določa gradnjo 4 linijskih ladij po 45.000 ton, od katerih bo vsaka stala 90 milijonov dolarjev, dalje 46 drugih vojnih ladij, 2 nosilca letal, 26 manjših križark in 950 vodnih letal.
Težke žrtve potresa v Turčiji
Nad 200 mrtvih, 10 vasi porušenih
Ankara, 20. aprila. AA. (Anatolska agencija poroča): Včerajšnji potres je bil posebno hud v okolici mesta Kiršekira; porušil je več vasi, 201) ljudi jc našlo smrt, več tisoč jih je pa brez strehe. Vlada je ukrenila vse potrebno, da bo pomagala prizadetim prebivalcem. Sinoči ob 1.15 so v Ankari ponovno občutili potres; trajal je 12 sekund. Njegovo središče je bilo v isti pokrajini.
Istambul, 20. aprila, b. Podrobnosti, ki prihajajo v turško prestolnico in v druga turška mesta o potresu, so vedno strašnejša. Doslej poročajo, da je potres zahteval nad 200 smrtnih žrtev, ogromno število pa je ranjenih. Zveze e posamez-
nimi turškimi mesti so še vedno pretrgane in ni znano, koliko smrtnih žrtev je zahteval potres in kakšno škodo je napravil. V Ankari se je porušilo več blokov zgradb ter izpod razvalin vsnk trenutek potegnejo kakega mrtveca. V mestu še vedno vlada velika zmeda.
Carigrad, 20. aprila AA. Objavljeni so podatki o tem, koliko ljudi je bilo mrtvih o priliki zadnjega potresa v Anatoliji. Poročajo, da število mrtvih znaša 200. S tem potresom je bila med vsemi pokrajinami najbolj prizadeta Kirsekir, kjer se je porušilo 10 vasi Ta katastrofa je silovito učinkovala po V6ej Turčiji.
Voditelj ,,Železne garde" obsojen
Codreanu bo v zaporu čakat novega procesa
Bukarešta, 20. aprila. V torek dopoldne se je začel in tudi končal proces zoper Kornelija Co-dreanua, ki je bii obtožen napada na ministra Jorgo. Vojno sodišče je najprej odklonilo predlog obrambe, naj se proces odloži, da bi se mogle za-slišnti razbremenilne priče, katere danes niso na-vzočne. Nato je govoril zagovornik, ki je dejal, da Codreanu ni napadel Jorgo kot ministra, ampak kot privatno osebo m časnikarja. Po govoru državnega pravdnika se je vojno sodišče eno uro posvetovalo, nakar je Codreanua obsodilo na šest mesecev ječe, 8000 lejev odškodnine in na 6000 lejev sodnih stroškov. Codreanua so zvečer odpeljali v vojaško ječo, kjer bo čakal na proces zaradi vstaje.
javno izpovedal, da je njegov pokret zrasel iz krščanskih temeljev, ki se jim ne odreka.
Nas borba okrog »Železne garde« v Romuniji zanima le v toliko, v kolikor je to gibanje vnžen činitelj v notranjepolitičnem razvoju naše sosede in zaveznice, ki ga kot prijateljsko razpoloženi opazovalci zasledujemo od daleč. Ne moremo pa se mireči vtisu, da so v ozadju tega boja druge silo. ki so 1111 tem interesirane, dn tn pokret ne pride do veljave in do oblasti. V prvem redu je to židovski knpitul. domači romunski in inozemski, ki mu jc po besedah Oktavijana Goge Romunija vse preveč zasuž-njena, ki se boji za svoj plen in ki se / vsemi silami in z vsemi sredstvi upira, da bi preprečil, da bi Romunija v pravem pomenu besede postala last Romunov. Če bnmo v tej luči zasledovali dogodke v Romuniji, se bomo najlažje izognili nevarnosti, da bi njene zunanje 111 notranjepolitične prilike kd» j presojali pristransko in krivično
Pač pa je bila Codreanuju priznana pravica priziva. Policija je bila polnoštevilno v pripravljenosti, da ne bi pristaši Codreanua izzvali zopet nemirov. Senzacijo pa je vzbudilo dejstvo, da je Codreanu bil že nekaj dni zaprt na svojem lastnem stanovauju v vasici Predealu in da so ga pripeljali v Bukarešte pred sodišče pod močno vojaško stražo. Nadalje je izjavil Codreanu, da so vsa pisma in vse okrožnice, ki so bile te dni objavljene kot dokaz njegove krivde, njemu podtaknjene. Sploh je tajil svojo krivdo in dejal, da med Železno gardo vlada vzorna disciplina in da nikoli ni zamišljala kakšnega puča.
Notranje ministrstvo je zvečer objavilo komunike, v katerem pravi, da so pri preiskavah v hišah vodij Železne gaide našli veliko dokumentov, ki dokazujejo krivdo te organizacije, ki je hotela odstaviti kralja oziroma dinastijo, odstraniti vse ministre in pristaše vlade ter se polastiti oblasti in uvesti diktaturo po fašističnem primeru.
Najbolj senzačna pa je uradna objava, ki pojasnjuje umor bivšega predsednika vlade Duca, katerega je rZelezna garda ubila decembra meseca 1933 ti Sinaji. te takrat je bil Codreanu obtožen krivde na tem umoru, toda sodišče ga je zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo. Zdaj so našli pismo Codreanua njegovemu takratnemu namestniku v organizaciji, Mihaelu Stelescu, iz katerega jasno sledi, da je umor zapovedal Codreanu. (Stelescu je bil pred dvema letoma v bukareški bolnišnici od pristašev 2elezne garde ubit s 40 vbodi z bodali, ker j« bil izdal neke skrivnosti organizacije.) Zdaj se bo moral Codreanu zopet zagovarjati tudi zaradi umora Duce
r.uknveita, 20. aprila AA. (Havas.) Romunski listi bodo danes objavili dokument, ki bo nedvom-
no napravil velik vtis na romunsko javnost. Gre za pismo, ki ga je Codreanu poslal Stelescu, članu Železne garde po umoru predsednika vlade Duce. Iz tega pisma se vidi. da je Codreanu vedel o nameravanem umoru. V pismu poudarja, da se mora Železna garda posluževati terorističnih sredstev. — Kakor je znano, so Stelescuja malo pozneje obdolžili člani železne garde izdajstva.
Tudi proti dr. Maniuju . ..
Bukarešta, 20. aprila. AA. (Havas.) Oblastva so prepovedala list ljudske kmetske stranke »Ro-mania Nova*. List je izhajal v Cluju in je bil osebno glasilo dr. Maniuja.
Bukarešta, 20. Uradni komunike objavlja, da je kralj Karel zbolel na influenci. Temperatura 38, žila 84. Kralj bo moral nekaj časa prebiti v postelji. Splošno stanje je zadovoljivo.
Tiralica za Otonom Habsburškim
Dunaj, 20. aprila. AA DNB. Kakor objavljajo listi, je bila sedaj izdana tiralica za Otonom Habsburškim, ker je osumljen, da je v marcu zagrešil veleizdajstvo.
Neljub dogodek v Pragi
Praga, 19. aprila. AA. (ČTK.) Danes dopoldne so razbili okno v vili Andorja Henka, svetnika nemškega poslanika v Pragi. Več oseb je vrglo kamenje v okno te vile, na kateri je visela zaradi neke intimne svečanosti nemška nacionalna zastava z barvami rajha in s kljukastim križem Zastava sc je videla z ulice. Policija jc takoj uvedla preiskavo in je doslej aretirala sedem oseb. Policija nadaljuje preiskavo, da izsledi še morebitne ostale krivce. Visok uradnik češkoslovaškega zunanjega ministrstva je danes odšel na nemško poslaništvo in izrekel poslaniku obžalovanje zunanjega ministrstva zaradi incidenta, ter mu zagotovil, da bodo krivci kaznovanj po zakonu. Listi, ki danes popoldne prinašajo vest o tem incidentu, krivcc odločno obsojajo.
Za promet Trsta
Trst, 20. aprila, e. Dopisnik »Timesa« poroča: V Trstu potrjujejo, da bo nemška vlada dovolila, da se ena tretjina avstrijskega izvoza še naprej usmeri preko Trsta.
Premikanje čet po bojiščih Daljnega Vzhoda
Šanghaj, 20. aprila, b. Zaradi neugodnega položaja japonskih čet na jugu v pokrajini Santung je japonsko vrhovno poveljstvo odredilo, dn sc ija pošljejo v najkrajšem času močni oddelki razpoložljivih vojnih sil. Za okrepitev nn fronti pri Sučovu so določene štiri divizije v moči 100.000 mož, ki so že krenile na pot Lna divizija je bila prepeljana z ladjami v čangčav, odkoder bo šla peš proti Čing-čavu in od tam na Lingciu. Ostale tri divizije pa korakajo peš ob progi Cinan-Sučov. V tukajšnjih nevtralnih in. vojaških krogih računajo siccr z velikim odporom Kitajcev, dvomijo jia, da bi se mogli uspešno upirati dobro oboroženim in motoriziranim japonskim enotam. Po vesteh iz šansijn so opnžn v tamkajšnjem vojnem področju veliko gibanje kit. čet.
Japonski ognjenik bruha
Tokio, 20. apriln. AA. (DNB) Današnji izbruh ognjenika Asanu severnozahodno od Tokia, je najhujši izbruh v zadnjih petih letih. Trajal jo pol ure; silni tok lave je zažgnl velik gozd.
Zagrebška vremenska napoved. Vetrovno in oblačno.
Zemunska vremenska napoved. Spremenljivo vreme Pretežno oblačno z nekaj snega tu pa tam.
Toplota bo šc padla, posebno ponoči. Mraz bo pr; tisnil v severnih krajih in v gorskih predelih.
z boljševiške „obljubljene dežele"
Preganjanje inozemskih komunistov v SSSR
V švicarskem listu »Vaterland« je bivši sovjetski konzularni uradnik A Rudolf napisal članek, ki ga zaradi njegove zanimivosti v glavnem po-natiskujemo.
Ni še tako dolgo, pravi pisec, ko so inozemski delavci, posebno pa »špecialisti«, inženirji, tehniki, arhitekti itd. v sovjeti ji uživali v vsakem pogledu izjemno stališče. Dobili so najboljša stanovanja, boljšo hrano in so si tudi sicer lahko več dovoljevali kakor sovjetski državljani. Kritične opombe, za katere je uavadni sovjetski državljan prišel pred puške ali vsaj v ječo, jim je oblast obzirno odpuščala.
Vzroki za toleranlnost sovjetske uprave so bili različni. Iz strankarske solidarnosti so boljševiki bili do inozemskih komunistov obzirni, na drugi strani pa so potreboval" Specialistov za gospodarsko delavnost in za vodstvo obratov.
Toda že v početku 1. 193-1 se je položaj pričel spreminjati. Brezposelni komunisti raznih dežel, ki so se zaupljivo obračali na »edino deželo sveta, ki je likvidirala brezposelnost«, so morali na svoje veliko presenečenje slišati, da jih sovjetija ne potrebuje. Razen nekaj stiokovnjakov v strojni tehniki je od tega leta dalje komaj kak inozemski komunist v sovjetiji mogel dobiti službo.
S tem vzporedno pa so boljševiki pričeli odpravljati privilegije, ki so jih dn takrat uživali inozemci, zaposleni v sovjetski industriji. V pogodbah so najprej Črtali tako imenovano valutno klavzulo, pod katero so do tedaj sorodnikom teh delavcev v inozemstvu izplačevali neko gotovo vsoto v tuji valuti. Potem so jim sovjeti odvzeli pravico do cenejše in boljše prehrane, kmalu nato pa so jih kot znak očitnega nezaupanja pr,čeli odstranjevati iz vseh obratov, ki so posredno ali neposredno bili v zvezi z dobavami za vojsko. Zgodilo se je tudi, da ti odpuščeni delavci niso dobili več novega dela in da je nastopil nov pojav v sovjetiji: nezaposleni inozemci
Ta pojav nikakor ni bil le posledica znane zanikrnosti birokratičnega aparata. Inozemskim specialistom in komunistom so hoteli boljševiki s kolom namigniti, da store prav, če zapuste sovjetijo.
Naslednje odredbe proti inozemcem so bile že bolj jasne. Oblasti so večini od njih izjavile, da bodo le tistim dovolile nadaljnje bivanje v sovjetiji, ki bi bili pripravljeni sprejeti sovjetsko državljanstvo, kar pomenja, kakor znano, isto, da do-tični ne bo mogel iti več v inozemstvo.
Le malo jih je bilo. ki so se upali temu pritisku ustaviti. To so bili le brezstrankarski specialisti, ki so upali, da bodo pri izboljšanju svetovne konjunkture tudi v svoji domovini dobili delo. Toda med številnimi političnimi emigranti, zlasti med komunisti in socialnimi demokrati, pa jih je bilo le prav malo, ki so si upali odkloniti sovjetski poziv Vsi drugi, ki po večiui itak niso
pod pretvezo, da so »trockisti in »Spijonic, vrže nih v ječe, pri čemer niso delali razlike med tistimi, ki sc sprejeli sovjetsko državljanstvo, in onimi, ki so imeli še veljavne inozemske potne liste. Posebno slabo so odrezali avstrijski socialni demokrati, ki so se svojčas zatekli v sovjetijo. Domala vse so polovili in jih spravili v koncentracijsko taborišče na Karelijo, kjer jih čaku počasna smrt v ledu in laKoti. Kakšnih 50 teh socialno-demokratskih emigrantov je imelo še to srečo, da so jih z neka ladjo poslali v Stockholm in na ta način samo izgnali iz sovjetije. Nekaj pa se jih je rešilo na avstrijsko poslaništvo v Moskvi in ti so prosili, naj jih pošljejo v Avstrijo, pa čeprav jih doma čaka ječa. Ker so agenti GPU oblegali poslaništvo, so se ti siromaki toliko časa skrivali po kleteh poslaništva in sekali drva ter opravljali druga dela, dokler niso bile formalnosti urejene in so kot avstrijski državljani mogli domov v Avstrijo.
Niso pa imeli vsi take sreče. Ustreljena je bila Zenzi Miihsnm, vdova znanega nemškega komunista Ericha Miihsahia, ki je umrl v nekem nemškem koncentracijskem taborišču, V Sibirijo je bil pregnan Remmele, eden izmed vodilnih članov nemške komunistične stranke. Ustreljen je bil Kurt Sauerland, glavni teoretik nemškega komunizma. Ustreljena je bila nemška igralka Karola Reber, vdova znanega pisatelja Klabunda. V koncentracijsko taborišče ua Severno morje je bil poslan Ludvik Magiar, bivši voditelj madžarske sekcijo pri Koniinterni. Pač pa so boljševiki dobesedno »likvidirali« celotni osrednji odbor poljske komunistične stranke, ki se je zatekel v sovjetijo. Ustreljeni so bili Valedski, ustanovitelj poljske komunistične stranke, in trije vodilni člani izvršilnega odbora: Bronkovvski. Sosnovvski in Krasnaja, vdova starega boljševika Krasnija.
Begunci in izgnanci, ki se sedaj pojavljajo v Skandinaviji ter tudi na Češkoslovaškem, v Franciji, Belgiji in na Holandskem, so tako preplašeni, da od njih ne morete zvedeti resnice. Vsi se boje pred maščevanjem tajue komunistične Ceke, ki tudi na zapadu deluje. Pa tudi če vam kaj povedo, vedno z drhtečim glasom prosijo: »Samo ne imenujte mojega imena, kajti pri odhodu so nam zagrozili, da bo njih roka zadela »izdajalce« tudi izven sovjetskih meja. Toda vsi ti so pa temeljito ozdravljeni od iluzije o »domovini vseli delavcev
Po španskih bojiščih
Ves levi breg Ebra v rokah Franca
Armada generala Franca je zavzela manjšo polovico mesta Tortose, ki leži na desnem bregu reke Ebro, ki prereže mesto v sredini. Rdeči so razstrelili vse mostove, ki vežejo to polovico mesta od polovice, ki leži na levem bregu Ebra. Reka, ki je zelo deroča in na tem mestu široka nad 200 metrov, je zaenkrat neprehodna. Ker je nacionalna artiljerija in letalstvo odpor rdečih tudi na levem hregu popolnoma zlomilo, bo nacionalna armada zavzela tudi levi del mesta, kakor hitro bodo zgrajeni zasilni mostovi.
Borba za Tortoso je trajala od začetka Francove ofenzive vzdolž reke Ebro 40 dni Zavzeti bi jo morala italijanska legija pod poveljstvom generala Bertija. Ta legija šteje tri divizije, in sicer »Frecce nere«, »Littorio« in »23. maržo«. Legionarji 60 naglo napredovali in se junaško bili ter dospeli pred Tortoso že pred tednom dni, so 6e pa morali zaradi trdovratnega odpora rdečih ustaviti in 6e umakniti do Cherte. Legionarji, ki eo težko prena5ali okolnost, da so se po zmagovitem prodiranju morali ustaviti ter 6e umakniti, potom ko eo prehodili 200 km pota, so se te dni odločili za končni naskok. Ialijan6ka legija je prodirala na Tortoso v sredi, na desnem krilu pa so bili hrabri Navarci pod generalom Valino. Generala Berti in Valina sta dala istočasno povelje za naskok na sovražnika, ki je branil Tortoso, oziroma desni breg reke Ebro z divjim junaštvom. Legije so prodirale v motoriziranem sta-
imeli nobenega inozemskega veljavnega potnega ( nju s tanki, močno artilerijo ter na strašno slabili lista, pa so dobili sovjetske papirje. S tem pa so potih obšle vrhove Sierre de Montenegrelo in 18.
sovjetske oblasti dobile proste roke. da postopajo z inozemskimi državljani na enak način, kakor so do tedaj postopali z domačimi državljani.
Do tega časa se je le redko primerilo, da bi oblasti aretirale kakšnega inozemskega komunista Vse to pa se je popolnoma spremenilo po umoru Kirova, ko je izbruhnil najbolj brezobziren teror. Ze tedaj so bili aretirani skoraj vsi v sovjetiji živeči nemški pisatelji in žurnalisti. Med drugim Brandt, Erich Miiller. Schmiikle, Demolski. Gles. ki je v Nemčiji vodil organizacijo komunistične rdeče milice, Rogala. bivši tajnik komunističnega voditelja Thalmanna. urednik nemškega komunističnega dnevnika v Leningradu, Lass, ki je vodil komunistično pronagando za Nemce v inozemstvu, in še veliko, veliko drugih.
Toda ta teroristični val ni bil nič v primeri s strahotami, ki so jih bili v zadnjih mesecih deležni inozemski komunisti Na stotine jih je bilo
t. m. zjutraj zagledale Tortoso. Postavil 6e jim je nasproti znani rdeči armadni zbor »Lister«. Vnela se je ogorčena bitka, v kateri eo rdeči podlegli, ker 6o imeli proti sebi v sredini italijansko legijo, na desni Navarce, na levi pa galicijske čete, ki so bile tudi poslane v ta napad. »Lister« je moral zapustiti desno polovico Tortose in je po umiku na levo stran uničil vse mostove.
Prvi so vdrli v mesto Italijani ob 18.50 zvečer. Ker eo rdeči pu6tili na desnem bregu oddelke, ki so morali braniti vsako ped zemlje, »o morale nacionalne čete celo noč do ranega jutra či-etiti ceste z noži in bombami. Mesto je zdaj popolnoma mirno, ker so vsi rdeči brambovci pobiti, ciivlnega prebivalstva pa v meslu sploh ni, ker se je moralo do zadnje duše umakniti na levi breg reke. Na levem bregu rdeči miličniki rušijo in plenijo ter odhajajo na obrambno črto v smeri proti Tarugoni, ki je zdaj cilj nacionalne armade.
II. obrambni zbor
ljubljanskega sokolstva
Ko smo pred prazniki objavili tajno okrožnico ljubljanske sokolske župe, ki kliče vse »članstvo, naraščaj, deco in pripadnike« na II. obrambni zbor sokolstva, je v resnih krogih slovenskih Sokolov završalo. Niso pričakovali, da je slovenski Sokol prišel že tako daleč, da za izvedbo svoje ideje pripravlja neke tajne akcije, s katerih zunanjimi učinki kani — kakor je videti — javnost lepega dne presenetiti. Stari, preizkušeni Sokoli, ki se nikdar niso umikali v noč. niti takrat ne, ko je bila misel slovanskega sokolstva v vseh vrhovih avstrijske države zasovražena. so se ob tej okrožnici izpraševali, čemu je danes tega treba, čemu je danes za izvedbo Tyrševih načel treba tajnih priprav, danes, ko je tudi slovenski Sokol ob vsaki priliki deležen najvišjega priznanja s strani države, saj je del državne organizacije, katere član je predsednik vlade, ministri in drugi odličniki, in v katere vrhovnem vodstvu je Slovenec br. Engelbert Gangl, katere člani so tudi senatorji br. dr. Kramer, br. Ivan Pucelj. mnogo poslancev itd., in ki ima vsak čas na razpolago dnevno glasilo, ki 6e ponaša, da je največji dnevnik na Balkanu? V tej dobi, ko ima toliko stoletij zaničevano slovanstvo na Balkanu svojega reprezentanta in varuha v jugoslovanski državi, ki je v proračunu za leto 1938-89 namenila sokol-ski organizaciji 6 milij. din, od katerih je gotovo tudi slovenski Sokol zaradi tolikih zastopnikov v vodstvu deležen znatnih vsot, ko je pri podporah iz banovinskega proračuna v znesku 260.000 din poleg »športnih organizacij ter treznostnega po-kreta« na prvem mestu omenjeno sokolstvo, ko vse stopnje oblasti finančno in upravno omogočajo tudi slovenskemu Sokolu, da prispeva svoj delež za dosego sokolskega smotra — in se vse lo javno razglaša in razpravlja — pa ljubljanski Sokol ta.ino pripravlja prireditev, na kateri naj se na znamenje gorečih grmad zbere 13.000 otrok in odraslih! To je presenetilo vse, ki poznajo ustroj sokolske organizacije iu vedo, da po pravilih ni tajen in da nima takih namenov, da bi njihovo izvedlio moral tajno pripravljati. In to je ie drugi tak »obrambni zbor« ljubljanskega sokolstva! Proti komu se ljubljanski Sokol tako tajno
brani?	, .	, .	....
Ljubitelje sokolstva, ki so v tej organizaciji-vztralall in njej dali najbolj Idealne moči, je presenetilo tudi to, da so na znamenje gorečih grmad dolžni iti na tajni kraj »obrambnega zbora- vsi člani in članice, pripadniki in pripadnice do 00. leta starosti, sat je bil vendar Sokol doslej na "lasu kot mladinska organizacija! Proti komu kliče ljubljanski Sokol 60-letne starčke na »ob-
rambni zbor«? Na to vprašanje si javnost ne ve točnega odgovora, sluti pa, da ljubljanski Sokol hoče doseči nekaj važnega, morda odločilnega, kar pa je vendar take narave, da dopisovanja v pripravah niti državni pošti ne zaupa, ki vendar prepelje in prenese nešteto važnih pošiljk. Ljubljanski Sokol, oziroma Sokolska župa Ljubljana, pa pravi: »...ne po pošti.« Ko bi bila to nekdanja avstrijska pošta, bi bilo,to s strani slovanskega sokolstva razumljivo že iz razloga, da blagajni slovanstvu sovražne države ne da zaslužiti, tako nezaupanje do jugoslovanske poštne uprave s strani slovenskega dela Sokola kraljevine Jugoslavije pa je starim Sokolom, ki so v jugoslovanski državi videli uresničenje svojih sanj, nerazumljivo. Mučno se izprašujejo: »Le kaj si ta slovenski Sokol v Jugoslaviji dopisuje, da pravi: ne po pošti«? Vsi prijatelji sokolstva so pa doživeli največje razočaranje s tem, da ljubljanska sokolska župa šele sedaj poziva svoja društva in čete, da si morajo do znamenja z gorečimi grmadami — pričakovati jih je treba začenši s 29. aprilom — nabaviti »državno trobojnico, če je še nimajo«! S tem ljublj, sokolska župa sama priznava, da nekatera njena društva in čete še nimajo državne zastave! Po tolikih letih Jugoslavije iu Sokola kral jevine Jugoslavije I
Vse to so okoliščine iz udejstvovanja slovenskega sokolstva, ki jih iz pravil in iz javnosti dostopnega slovanstva o sokolstvu ni mogoče razbrati, kakor tudi ne brezbožnosti, ki jo sedaj slovenski Sokol s pisano in govorjeno besedo oznanja in širi. Zato resnejši sokolski rod stoji pred uganko, odkod je v slovenskega Sokola zašel ta neviteški duh. Namesto odgovora pa samo — molk in tajne priprave za »obrambni zbor«. Da ljubljanski Sokol slovaško in kasneje splošno slovansko pesem »Hej Slovani«, ki so jo v dobi Živko-vlčevega režima orožniki preganjali z nasajenimi bajoneti in so jim pri tem pomngali tudi člani sokolskih društev, proglaša za sokolsko himno, jc proti vsem tem okoliščinam prava šala in malenkost, le znamenje, da slovenski Sokol s časi iz-preminja tudi svoja gesla. Kdo bo usodnejša slrnnpota slovenskegn sokolstva razložil? Te tajne ^obrambne zbore, nezaupanje državnemu poštnemu prometu, tako pozno nabavljanje državnih zastav In še brezbožnega duha, ki vse lo nesokol-sko delo preveva I» To nesoglasje med sokolskimi pravili in dolom slovenskega Sokola so voditelji slovenskega sokolstva dolžni pojasniti, ker je Sokol kraljevine Jugoslavije državna, od države finančno vzdrževana organizacija, slovenski Sokol pa kot celota član te organizacije!
Po reki se valijo trupla in ogromna množina ruševin Galičani zdaj zasedajo ves desni breg reke do morja, tako da gre zdaj fronta Francove armade točno ob desnem bregu Ebra od njegovega ustja na sever proti Leridi in Balagueru ter potem jx> rekah Segre in Aran do tam, kjer se stikata francoska in španska meja ter meja republike Andore. Na tistem kraju so zavzeli stražo na pirenejskih prelazih že vojaki generala Franca.
Neapelj. 20. aprila. Včeraj je priplula v pristanišče bolniška ladja »Aquileia«, ki je imela na krovu 640 ranjenih in bolnih italijanskih legio-narjev, ki se borijo na španski fronti. Sprejem je bil veličasten. Ranjence je sprejela godba neapeljskega armadnega zbora, čete garnizije in fašistične milice. Na čelu je bil general Russo kot zastopnik prestolonaslednika Umberta, piemontske-ga princa. Ljudstvo je ranjence obsipalo s cvetjem.
Salamanca, 20. aprila. AA. PoTočilo nacionalističnega poveljstva: Včeraj so legionarji nadaljevali prodiranje v odseku Tortose in so počistili vso to jiokrajino. Navarske brigade pa nadaljujejo čiščenje južno od Tortose. Zavzele so Sanjen, San Carlos in Alfaques, kjer so republikanci zažgali mnogo hiš. Galicijski oddelki so prodrli več kilometrov in pustil za seboj Peniscolo in Sanlo Ma-daleno. (Peniscola leži 15 km južno od Bencarla na.monski obali.)
Klevetanie francoskega lista zavrnjeno
Belgrad, 20. aprila, m. V zadnjem času je opozicija širila po vsej državi, posebno pa še v Sloveniji, vest, da je »Giornale dTtalia« prinesel članek, v katerem je trdil, da je jugoslovanska vlada obljubila Italiji, da bo uvedla v Jugoslaviji fašistični režim. Pariški tednik L'Europe Nouvelle« objavlja to kleveto ter citira dozdevni članek. »Giornale dTtalia« z največjo ogorčenostjo izjavlja, da tak članek ni bil nikdar objavljen, temveč da je od začetka do konca izmišljen zato, da bi se kvarili dobri odnošaji med Jugoslavijo in Italijo, To misti-fikacijo francoskega lista »L'Europe Nouvelle« obsoja vsa jugoslovanska javnost z največjim ogorčenjem. Današnja »Samouprava« piše, da se francoski tisk pred Anschlussom Avstrije ni nikdar posluževal podlih metod mistifikacije pri obračunavanju z dozdevnimi nasprotniki. Sedaj se je prvič zgodilo, da je francoski list hotel mistificirati javnost. Posebno žalostno pa je, da ta list izhaja v
neposredni soseščini Quai d'Orsaya.
*
Ljubljana, 20. aprila. Letošnjo sveto6avsko nagrado češkoslovaškega prosvetnega ministrstva je dobil g. Mirko Hroval, ki je napisal zelo lepo razpravo: »Osnove Masa-rykove filozofije«.
Okrožno sodišče v Murski So bolj ustanovljeno
Belgrad, 20. aprila, m. Z današnjim dnem etopi v veljavo zakon o osnovanju novih okrožnih in okrajnih 6odišč. V Sloveniji 6e ustanovi novo okrožno sodišče v Murski Soboti, ki bo začelo poslovati 1. junija. Vendar ostanejo vsi civilnopravni spori na ozemlju, ki se prideli novemu okrožnemu sodišču v Murski Soboti, šc nadalje pri okrožnem sodišču v Mariboru, dokler se ti spori ne končajo. Vse ostale civilnopravne stvari z navedenega področja pa mora mariborsko okrožno sodišče izročiti s 1. junijem 1938 novemu okrožnemu sodišču v Murski Soboti. Kazenskopravne stvari 6 tega ozemlja ostanejo šc nadalje pri mariborskem okrožnem sodišču, če je obtožnica že vložena. Če pa obtožnica še ni vložena, se izročijo ti kazenskopravni predmeti novemu okrožnemu sodišču v Murski Soboti. Mariborsko državno tožilstvo bo prav tako izročilo s 1. junijem 1938 vse nekončane predmete novemu državnemu tožilstvu v Murski Soboti. Sodni 6pisi pa ostanejo še nadalje pri okrožnem sodišču v Mariboru v tamkajšnjem arhivu in se bodo izročili novemu sodišču samo tedaj, če jih bo novo sodišče zahtevalo. Ustanovitev okrožnega sodišča v Murski Soboti se bo odložila na poznejši čas samo tedaj, če bi se do 1. junija t. 1. ne mogli najti v Murski Soboti primerni prostori.
Sprejemi pri dr. Siojadinoviču
Belgrad, 20. aprila. AA. Danes je predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovig sprejel v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu ameriškega poslanika Charlesa Blissa in dr. Aleksandra Beliča, predsednika srbske znanstvene akademije. Opoldne je sprejel bolgarskega poslanika Ivana Popova. Državnika sta pri tej priložnosti izmenjala ratifikacijske listine pogodbe o zaščiti, čuvanju, popravljanju in ponovnemu postavljenju obmejnih kamuov in drugih znamenj, ki kažejo mejno črto med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo, dogovorjeno v Sofiji 9. novembra 1935. Zalem je sprejel Milijo Veljkoviča, predsednika trg. sodišča, Miljutina Stanojloviča, ravnatelja Belgrajske zadruge, dr. Dragana Protiča, kabinetnega šefa zun. ministrstva in dr. Jovana Ružiča, šefa pravnega oddelka želez, ravnateljstva. Delegacija je predsedniku sporočila, da sta ga upravni in nadzorni odbor S. K. »Jugoslavije« oglasno izvolila za častnega predsednika glede na njegove velike zasluge na športnem polju.
Novi reis-ul-ulema
Sarajevo, 20. aprila, m. Daues ob tO dopoldne so se zbrali na sejo volivni upravičenci zu volitev novega vrhovnega verskega poglavarja jugoslovanskih muslimanov. Seja je trajala do 12.30. Po seji je bilo objavljeno, da so dobili: Fehim Spalio 18 glasov, Ahmed Burek 12 glasov in Muhamcd Tnfo 8 glasov. Izmed teb treh kandidatov bo kraljevsko namestništvo enega imenovala za novega reis-ul-ulema.
Sneg na jugu države
Belgrad, 20. aprila, m. Danes je vso noč in tudi dopoldne v Belgradu snežilo. Poročilo o snežnih zametih prihajajo iz Južne	Bos-
ne, Sandžuka, Gorskega Kotarja, Hercegovine in Primorja. Snega jc zapadlo v Belgradu \lo 10 cm. Okoli poldneva je prenehalo sne|iti^jn se je polagoma zjasnilo.
Osebne vesti
Belgrad, 20. aprila, m. Prestavljen je ia Mostarja za višjega kontrolorja ua postajo Rakek želez, uradnik 6 skup. Perhavec Alojzij. Napredoval je v 5. skup. dr. Pipan Rudolf, tajnik ministrstva za gozdove in rudnike v 6. skuj). Upokojen je načelnik proračunskega oddelku v finančnem ministrstvu Milan Ostojič, uradnik 3. skup. 1. stopnje. Njegov naslednik še ni imenovan.
*
Livorno, 20. apr. AA. (Štefani) Jugoslovansko pomorsko odposlanstvo je obiskalo danes dopoldno ladjedelnico Terni, pomorski muzej Orlando, pomorsko akademijo, višji institut italijanskega pomorstva in šolo za rezervne častnike. Jugoslovansko zastopstvo se je po tem svojem obisku naj-povoljneje izrazilo o omenjenih italijanskih ustanovah. Izrazilo je tudi svojo pohvalo nad organizacijo in disciplino jx> omenjenih šolah.
Mednarodni šahovski turnir
%	Ljubljana, 20. aprila.
V devetem kolu jc že popoldne prišlo v šestih partijah do odločitve. Prva sta končala svojo partijo Vasja Pire in' dr. Astaloš. Na Pir-čev damski gambit je dr. Astaloš odgovoril s Capablaucovim sistemom v ortodoksni obrambi. Borba se je osredotočila na central polja, ki sta jih nadzorovala bela in črna dama. Partija se je mirno razvijala; po izmenjavi dam in enega stolpa je nastala izenačena končnica in sta se nasprotnika zadovoljila z delitvijo točke. Foltys se je kot črni branil proti Totu s francosko obrambo. Tot je v otvoritvi kmalu zašel v slabšo pozicijo in se je moral odpovedati rošadi S kraljem je bežal na damsko krilo, kar. ga pa ni rešilo ter je FoItys v močnem napadu s kmeti odločil partijo v svoj prid v 30. potezi. Broder je v partiji z dr. Vidmarjem otvoril z damskim gambitom. Dr. Vidmar je odgovoril / ortodoksno obrambo, kjer si je izbral Cazablancov razbremenilni sistem. Ker se je hotel izogniti zamenjavi figur, je zašel v mnogo slabšo pozicijo. Broder v nadaljevanju ni precizno igral ter je dr. Vidmarju dopustil, da se jc rešil v trdnjavsko končnico s kmetom manj. Partija je bila prekinjena in ima dr. Vidmar izglede na remis. V zaprti varianti španske partije je prišel L Steiner proti Fur-laniju že v otvoritvi v pozicijsko prednost. Furlani se jc dolgo časa požrtvovalno branil, končno pa je v časovni stiski nupravil več slabili potez, kur p je stalo partijo. V 35 potezi je jioložil svoje orožje. Tudi dr. Trifunovič in Kostič sta igraln špansko partijo. V odprti varianti je Kostič kot črni pričel z rislcantnim napadom na kraljevem krilu. Dobil je kmeta, toda dr Trifunovič je z močno igro odbil napad ter ugrabil kmeta nazaj. V središčnici, ki je potekala v znamenju raznobarvnih tekačev je beli osvojil kmeta, potem pa je z grobo na-pako zašel v zelo kritičen položaj. Kostič je žrtvoval trdniuvo in izsilil remis z večnim šahom. Pri analizah se je izkazalo, da je Kostič še v zadnjem irenutku izpustil ugodno priliko, kajti če bi trdnjavo potegnil na f3. bi verjetno partijo dobil, španska igra Szabo-Preinfalk je potekala zelo živahno.
Preinfalk je kot črni že v otvoritvi žrtvovul
kmeta za boljši razvoj svojih figur. V središčnici je na kraljevem krilu prešel v napad, katerega je Szabo s spretne obrambo odbil ter se izmuznil v damsko končnico z dvema kmetoma več. Preinfalk je dobil sicer enega nazaj, toda še ni sigurno, če bo mogel partijo, ki je bila prekinjena, remi-zirati. Šorli je kot beli igral proti Milanu Vidmarju ml. damski gambit. Vidmar ml.-se je branil s slovansko obrambo, toda Šorli se je z izmenjaluo varianto izognil meranki. Beli je z napadom na damskem krilu dosegel nekoliko ugodnejši položaj; Vidmar ml. se je dobro branil ter v nadaljevanju presenetil šorlija z žrtvijo figure za tri kmete, šorli z dobrimi potezami ni dopustil, da bi prišel črni do napada. V težki poziciji s približno enakimi izgledi sta se nasprotnika v 28, potezi zedinila za remis. Dr Tartakovver se je kot črni branil proti Nedeljkoviču, ki je začel 'z damskim kmetom, s staroindijsko obrambo. Nedeljkovič je otvoritev igral zelo previdno in dal dr. Tartako-vverju, ki je pretil z napadom, kmeta. S tem ja utrdil svojo pozicijo in se mu ni bilo treba bati presenečenj. Z izmenjavo lahkih figur sta mojstra prešla v končnico, v kateri je Nedeljkovič z dobro igro, klj^b kmetu manj, dosegel v 50. potezi remis.
Predsednik Belgrajskega šahovskega kluba dr. Milan Cvijanovič je poklonil za naš mednarodni turnir dve lepi nagradi v znesku 600 din. Prvo nagrado 300 din bo dobil tisti nenagrajeni igralec, ki bo dosegel najboljši uspeh proti inozemskim mojstrom. Drugo, tudi 300 din, jo namenil za najboljši rezutat nenagrajenen proti udeležencem, ki bodo dobili nagrade.
Preinfalk svoje prekinjene partije s Sza-bojem najbrž ne bo mogel dolgo držati. Tudi dr. Vidmar proti Broderju še ni mogel izenačiti pozicije in je v končnici nekoliko slabši.
Stanje po 9. kolu jc sledeče: Kostič 7, Szabo 6 (f), dr, Trifunovič b. dr Tartakovver 5'A, dr. Astaloš 5 (t). Pire 5. Steiner in M Vidmar ml. 4 K>, dr. Vidma i 4 (2). Broder 4 (I), Nedeljkovič VA, Preinfalk in I'oltys 3 (I). Furlani tn Tot 3, šorli t (t).
V X. kolu bodo igrali naslednji pari: Furlnni-dr. Astaloš, Vidmar ml-Pire, Foltys-Šorli, dr. Tar-takower-Tol, Preinfalk - Nedeljkovič, dr. Vidmar-Szabo, Kostič-Brbder, L. Steiner-dr. Trifunovič.
40 mučencev - vremenski preroki
Dne 20. t. m je potekla dota vremenske vlade štiridesetih mučencev, ki slove pri nas na Slovenskem kot posebno mogočni gospodarji v zboru številnih drugih vremenskih postavodajnikov. Že 9 marca vsakega leta se menda malone vsa Slovenija ozira po nebu in ugiba, kakšno lx> vreme naslednjega dne, zakaj 40 dnevno deževje je prehudo tudi za najbolj potrpežljivega človeka. Morda ne bo napačno, če se tudi mi bežno ozremo na to našo ljudsko ali mitično meteorologijo, ki gotovo ni iz trte izvita.
Dokler niso bistroumni naravoslovci iznašli zanesljivih meteoroloških instrumentov, kakor so barometer, termometer, higrometer itd. in s tem podali trdno podlago znanstveni meteorologiji, ki se je od tistih početkov do danes izoblikovala v 6trogo disciplino, so vsa vremenska opazovanja slonela na tankočutnosti onih plasti človeške družbe po vsem svetu, katerih življenjski pridobitni opravek je bil najožje združen z naravo. To so bili v glavnem mornarji, poljedelci, lovci, pastirji itd. V borbi za njih življenjski obstanek je narava sama silila te ljudi, da eo se brez vsakih opazovalnih priprav ozirali po nebu in njegovih oblakih, da 90 zasledovali smeri in moč vetrov, opazovali večjo ali manjšo čistost zraka, kar vse jim je grozilo ovirati njihovo vsakdanje početje z raznimi vremenskimi neprilikami. Opazovali pa so tudi obnašanje nekaterih živali, ki imajo posebno razvit čut za vremenske prilike ter tudi rastlinstvo, ki 6ta mu sonce in vlaga glavna življenjska vira
Na podilagi takih opazovanj, ki so stara, odkar se je človeški rod na zemlji zavedel samega 6ebe, eo nam znana številna vremenska pravila, ki jih pa menda še nikdo ni sistematično zbral in izluščil iz njih osnove, ki imajo za opisano plast ljudi in za njihove potrebe brezdvomno svojo realno vrednost. Iz teh razlogov smo se odločili, da ee pomudimo vsaj na kratko pri letošnjem 10. marcu in da pobrskamo že zaradi izrazitosti in stalnosti njegovega medvladja po oficielnih meteoroloških zapiskih ter da pridemo tako vsaj do bežnega orisa razlike med folkloro in znanstvenimi meteorološkimi podatki.
Ljudska legenda pravi, da je bil letošnji 10. marec brez padavin. Bilo je lepo vreme in tako mora trajati v glavnem vse do 20. aprila.
Po ekstenzivnem besedilu splošnega dnevnega vremenskega vpisnika, kakršne vodijo meteorološki zavodi, je vreme dne 10. marca v Ljubljani opisano takole:
Iz noči do 6.10 je bilo večinoma oblačno. Nato ee je oblačnost hitro zmanjševala in ob 6.20 je postalo že zelo jasno. Le na vzhodu je ležala še plast oblakov, tipa cirus. Do 7.50 se je nebo popolnoma zjasnilo in tako je trajalo ves dan do večera. Ob 8.45 je postalo deloma oblačno, sledeča noč pa je bila jasna.
Dopolnilno k temu dopisu pa navajamo, da so etacijski meteorološki instrumenti kazali tega dne sledečo sliko, ki velja za mesto Ljubljano:
Pritisk zraka, reduc. na 0°: ob 7: 737.4 mm, ob 14 : 736.0 ram. ob 21: 736.4 mm.
Temperatura: Absolutni minimum — 0.2° C, absolutni maksimum 18.6° C. Terminska temperatura pa je znašala in sicer ob 7: 0.0, ob 14: 18.1 in ob 21: 10.5° C.
Pritisk vodne pare v mm: Ob 7: 4.3, ob 14: 73 Ln ob 21: 6.8.
Relativna vlaga po psihometru v %: Ob 7: 95, ob 14: 47 in ob 21: 73.
Oblačnost: Ob 7: Cist 2, Cir 1, ob 14: 0, ob 21: Stcu 2.
Smer, jakost vetra: Ob 7: NE2, ob 14: WSW4, ob 21: SW3.
Padavin ni bilo nobenih.
Še bolj utegne zauimati ljubitelje vremeno-elovja, kakšno vreme eo nam dali imenovani mu-čenci v prejšnjih letih. Vzemimo v roke uradne podatke n. pr. za dobo od leto 1926 do 1938. Izrecno poudarjajmo, da navajamo v naslednjem le padavinske podatke in to za čas od 10. marca do 20. aprila, to je za vremensko dobo 40 dni:
Leta 1926 je dne 10. marca deževalo. V tej 40 dnevni vremenski periodi smo imeli skupaj 20 padavinskih dni, s skupno vsoto padavin 105.2 mm.
Leta 1927 je dne 10. marca deževalo. Skupni padavinski dnevi: 21, skupna vsota padavin je bila 235.0 mm.
Leta 1928 je dne 10. marca deževalo. Skupno število padavinskih dni 26, skupna vsota padavin 162.4 m m
Leta 1929 pa je bil 10. marec suh, brez padavin, deževati je pričelo šele 22 marca. Tega leta je bilo v imenovani vremenski periodi le 12 padavinskih dni s skupno vsoto padavin 103.8 mm.
Leta 1930 je pričelo deževati dne 11. marca, vendar je bil že 10. marec ves nasičen z vlago in oblačnostjo. Bilo je 29 padavinskih dni s skupno padavinsko vsoto 206.1 mm.
Leta 1931 je 10. marca deževalo. Bilo je 20 padavinskih dni s skupno vsoto padavin 149.8 mm.
Leta 1932 je dne 10 marca deževalo. Bilo je 23 padavinskih dni s skupno padavinsko vsoto 211.5min.
Leta 1933 je pričelo deževati šele 17. marca. V imenovani periodi tega leta je bilo le 12 padavinskih dni s skupno padavinsko v6oto 115.0 mm.
Leta 1934 je dne 10. marca deževalo. V vsem je bilo 23 padavinskih dni s ekupno v6oto padavin 243.1 nim.
Leta 1935 je pričelo deževati š&le 16. marca. Bilo je le 15 padavinskih dni s skupno vsoto padavin 167.5 mm.
Leta 1936 je bil 10. marec moker. Deževalo je 20 dni in skupne padavine 60 znašale 150.0 mm.
Leta 1937 je dne 10. marca deževalo. Vseh padavinskih dni te periode je bilo 32, skupna padavinska vsota pa je znašala 325.3 mm.
Letos je pričelo deževati dne 27. marca. Padavinskih dni te periode je bilo 9, padavin pa skupaj 67.6 mm.
Iz teh jx>datikov je razvidno, da je bil v opisani 13 letni opazovalni dobi 10. marec brez padavin v letih 1929, 1933, 1935 in 1938 in da so imela ta leta v času od 10. marca do 20. aprila najmanj padavinskih dni. Nasprotno pa je razvidno, da je imela navedena 40 dnevna vremenska perioda največ padavinskih dni ravno v onih letih, v katerih je dne 10. marca deževalo. Letošnja vremenska perioda 40 mučencev pa je tudi glede nizkega števila padavinskih dni, kakor istotako glede skupne množine padavin izmed vseh v ravnokar navedenih letih naravnost klasična. Po svoji opisani značilnosti spada v vrsrfo izredno suhih period.
S tem emo vsaj deloma pripomogli k stari 6lavi vremenske vlade 40 mučencev, čeravno jim sodobna znastvena meteorologija ne more priznati nobene odločilne besede.
Na 5 mesecev
obsoien požiralec
Ljubljana, 20. aprila.
Že večkrat smo omenili, da so vsako pomlad gozd ni požari ua dnevnem redu. Tudi letos je bilo že javljenih m logo takih požarov, ki groze uničiti ogromne gozdne komplekse iu ki jih je zelo težavno udušiti. Te požare navadno zanetijo otroci, ki se igrajo po gozdovih in lahkomiselni kadilci, ki mečejo cigaretne ogorke brez previdnosti v stran. Da bi pa kdo iz razposajenosti zanetil gozdni požar, je prav redek primer v gasilski in kriminalni kroniki.
Tam v gozdu v bližini Zvirč na Gorenjskem je 23. marca t. 1. začel goreti gozd Franceta Dolonca. Gozd je bil zasajen z mladimi smrekami. Požar sta na srečo takoj opazila lastnik Dolenc in Fran Kleindinst. Uničenih je bilo po požaru le 20 mladih smrek. Tega požara je bil danes pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Fran Kovač, obtožen 25-letni pekovski pomočnik Mirko Čer-čanovič, doma iz Juroveaka pri Čakovcu, na zadnje zaposlen v Ljubnem. Sam je priznal dejanje iu krivdo, izgovarjal pa se je, da je bil nekoliko vinjen in da je iz razposajenosti v gozdni dolinici, kjer je bilo mnogo dračja, za-žgal travo. Priča Fran Kleindienst je neposredno opazoval obtoženca, kako je zažgal in nato pobegnil. Požar bi bil napravil ogromno škodo, če ga ne bi hitro pogasili. Obtoženec je bil zaradi zločina požiga po §-u 188/1 k. z. obsojen na 5 mesecev strogega zapora. V kazen se mu je vštel preiskovalni zapor od 23. marca t. I. naprej. Obtoženec je po daljšem oklevanju kazen sprejel.
Postanite naročnik „Slovenca"l

Z Odolom moja dragica si usteca neguje ... Ah, kakšna sreča, kakšna slast kadar me poljubuje.
Smehljajoča usta olepšajo in pomladijo obraz vsake žene ter ga napravijo privlačnega in ljubkega. Vsaka žena lahko ohrani to mladost do visoke starosti, če neguje usta in zobe ter jih ohrani zdrave. Pravilna nega ust in zob je z ODOLom.
Mod 152 nagradami, ki hodo i žrebom razdeljene med srečne naročnike ».Slovenca« dne 7. julija t. 1., so tudi štiri vreče najboljše bele moke Og, ki jih predstavlja gornja slika in kateVe je dobavila tvrdka Bregar & Krek v Ljubljani, Miklošičeva eesta 19.
Aromaficno varstvo Vaših ust oskrbi na najboljši način ODOL
Drzen roparski napad pri Kranju
Škofja Loka, 20. aprila.
Eržen Janez iz Pungtrta je dobil pri tukajšnjem notarju g. Šinku izplačano doto v znesku 3000 dinarjev. Napotil se je s kolesom v Kranj, da bi si nakupil nekaj potrebščin. Kupil si je pa samo spodnje hlače V Kranju se mu je namreč kmalu pridružil Škrabelj Vinko s Trate pri škofjeloškem kolodvoru. Obiskala sta več gostiln v Kranju.^ Nazadnje sta bila v Križnarjevi gostilni v Stražišču. Od tu sta se že precej vinjena vračala proti škof ji Loki. Komaj sta dospela do kovača v Stražišču, je škrabelj od Eržena zahteval 50 din, češ da nima nič denarja. Eržen se za njegovo zahtevo ni zmenil, ampak je obrnil kolo in se odpeljal nazaj, da bi se vrnil domov po bližnjici, ki pelje mimo Križnarjeve gostilne. Ko je dospel do Križnarjevega vrta, je nekdo pridrvel za njim s kolesom, sunil vanj od strani, tako da je Eržen padel, neznanec pa nanj. Neznanec se je hitro jiobral, skočil na kolo in pobegnil. Eržen je pretipal svoje žepe in ugotovil, da mu manjka delavska knjižica in ves denar, ki ga je imel v njej. Ker človeka, ki se je zaletel vanj, v naglici in
vinjenosti ni spoznal, je šel v bližnjo Križnarjevo gostilno, kjer so mu povedali, da niso videli nikogar drugega kakor dotičnega, s katerim sta bila prej v gostilni. V upravičeni sumnji, da mu je denar vzel Škrabelj, se je Eržen napotil drugi dan zjutraj k Škrablju na dom na Trato, kjer je zahteval denar nazaj, škrabelj pa mu je pripravil sprejem s polenom ter ž njim Eržena pošteno pre-mlatil, nato pa vrgel iz hiše. Eržen je seveda takoj šel k orožnikom v Škofjo Loko, ki so Škrab-lja takoj zaprli. Pii zaslišanju je dolgo časa od ločno tajil. Ko so mu pa napad in tatvino dokazali s tem, da je plačal svoj dolg pri Antonu Hafnerju s stotakom, ko prej ni imel nobenega denarja, je začel počasi priznavati. Pri hišni preiskavi so orožniki našli Erženovo delavsko knjižico in 1000 dinarjev. Škrabelj je nato povedal, da je 1000 din dal shraniti svoji sestri, nekaj kovancev pa je zakopal v zemljo. Orožniki so vrnili Erženu 2085 din, manjka pa še vedno okrog 700 din. Škrabelj premišljuje sedaj svojo usodo v /.aporili okrajnega sodišča v škofji Loki.
Pevski zbor sofijskih učiteljic
ki bo nastopil v ponedeljek. 25. aprila, v veliki dvorani Filharmonije v Ljubljani, je bil ustanovljen pred tremi leti na pobudo učiteljic iz Sofije. Prvi dirigent je bil znani bolgarski komponist in učitelj Peter Bojadžiev, od lanskega leta dalje pa vodi zbor mladi in energični učitelj tehnične šole. absolvent muzikalne akademije v Sofiji g. Krum Bojadžiev. V zboru je 70 učiteljic t raznih osnov nih in meščanskih šol v Sofiji. Pevski zbor slovi kot prvi ženski učiteljski zbor v Bolgariji, ki jtr-venstveno goji bolgarsko narodno pesem. Zbor je član bolgarske pevske zveze ter uživa od strani prosvetne oblasti vso gmotno in moralno podporo. Na svojih koncertih nastopajo članice zbora v bolgarski narodni noši. 24. t. m. zvečer bo pevski
zbor sofijskih učiteljic prispel v Ljubljano z brzo-vlakom. Ženska društva mesta Ljubljane, predvsem pa učiteljstvo, pripravljajo bratski sprejem. V Ljubljani bo zbor koncertiral v ponedeljek,
25.	I. m. zvečer v veliki dvorani Filharmonije. Program koncerta je skrbno sestavljen ter bo pokazal naši javnosti odtenke bolgarske duše. —
26.	aprila bo zbor nastopil v škofji Loki, 27. aprila v Liliji in 28. aprila v Trbovljah. Na svojem po-vratku v domovino bodo jievke nastopile tudi i Belgradu V vseh krajih, kjer bodo bolgarske pevke nastopile, jim pripravljajo društva, predvsem pa učiteljstvo, kar n.ijlepše sprejeme in bivanje, da bodo odnesle iz naših krajev najlepše spomine.
Obsojena tatinska družba
Celje, 20. aprila.
Danes je bila pred velikim senatom okrožnega sodišča v Celju javna razprava proti 24 letnemu brezposelnemu brivskemu pomočniku Cvetku Ivanu, 20 letnemu delavcu G. Francu, 21 letnemu delavcu Rozmanu Josipu, 26 letnemu Čobalti Antonu in 33 letnemu Baslelu Jožetu iz Št. Pavla pri Preboldu. Obtožnica navaja, da so prvi trije že v svoji mladosti povsem pokvarjeni, kar kaže veliko število zločinstev, ki so jih izvršili deloma skupaj, deloma posamezno, dočim sta ostala dva obdolženca prikrivala tatvino in celo od njih sprejela ukradene stvari. Cvetko Ivan se je leta 1932 izučil in bi moral delati brivski pomočniški izpit. Ker jc potreboval denar, se je v noči 25. februarja splazil po brajdi in zlezel skozi podstrešno okno na podstrešje hiše Veceja Antona v- Latkovi vasi. Oborožen s sekiro se je pritihotapil v pritličje, da bi ukradel denar. Vecejeva 80 letna mati Terezija pa jc bedela in molila rožni venec ter slišala ropot v veži. Opozorila je svojega moža, ki je stopil v vežo. Cvetko je takoj poizkusil svojo srečo in navalil nanj s sekiro in z besedami: Smrt ali denar. Vecej,
stara, toda trda korenina, pa je Cvetka sunil, medtem pa je že napadlcc zamahnil s sekiro proti Ve-ceju Martinu in ga zadel na levo stran prsi. Nato je zbežal. Ker je bila to noč trdna tema, seveda Vecej Martin ni mogel spoznati vlomilca. Cvetko se je izdal šele letos, ko jc bil aretiran zaradi številnih drugih vlomnih tatvin. Na današnji razpravi je Cvetko v svojem zagovoru dejanje priznal. Lansko jesen v mescu oktobru pa je Cvetkova družba kiadla kar na debelo. Cvetka in mladoletnega G. Franca je neki pobornik« za komunistično Španijo tako navdušil, da sta hotela v Španijo. Prišla sta že do Sušaka, odkoder pa so ju poslali nazaj. Nato sta začela s tatvinami. V noči od 11. na 12. oktobra sta z Rozmanom Josipom zagrešila v Latkovi vasi tri tatvine Že leta 1935 ie obdolženi G. zagrešil dve tatvini v tovarni »Cosmanos« v Št. Pavlu pri Preboldu Sodišče je obsodilo Cvetka na 1 leto m 10 mesccv robije, G. Franca na 1 leto strogega zapora, Rozmana na 7 mescev strogega zapora, Čo-bana na 10 dni zapora. Basleta na na 2 m?«ca in 10 dni zapora, 600 din denarne kazni, pogojno za dobo treh let.
Kaj pravite?
V poljskem mestu Piotrkov se je po poročilih listov primeril sledeči dogodek: Nekega lepega dne so rti psi, kar jih ni bilo na verigi, is mesta izginili. Lastniki so iskali svoje cucke in poizvedovali, kje so hišni čuvaji — o nikjer ni bilo za njimi sledu.
Tretji dan pa pride gozdni čuvaj in pove presenečenim meščanom, da je kakšnih 30 km globoko v gozdu zbranih na stotine psov vseh vrsl: dog, jazbečarjev, volčjakov, ptnčev in kakor se ie zastopniki pasjega rodu imenujejo. Vsi ti so Uveli v tej mednarodni pasji družbi prijateljsko ter se skupaj potikali po gozdu. Lastniki psov so jih šli seveda poiskat in jih res našli v označenem gozdu v dokaj revnem položaju, lačne, prihuljene, z dolgimi jeziki. Čim je pasja druiba zagledala svoje gospodarje, se je od veselja cvileč in z radostnim la ježem vrnila za svojimi gospodarji v svoje pasje ute. Ni mogoče prav vedeti, kaj se godi o pasjih možganih. Vemo pa, da je pasji rod na splošno^ nepokvarjen in zelo stalen v svojih čustvih. Kaj jih je zmešalo, da so se emancipirali od človeka, ki res zanje večkrat nima drugega kakor verigo, da na nicj privezani varuiejo njegovo lastnino? Morda so hoteli enkrat uživati popolno svobodo? In tako so uboge živali, zaupajoč na svoje število, odšle v gozd ter zapustile svoje gospodarje. Toda ko so jih lastniki prišli iskat, sn jim ti štirinožm emancipiranci zovet z največjim veseljem sledili in voljno sprejeli na sebe usnjeno ovratnico in železno verigo
Zakaj? Vsaka stvar pod soncem je takrat najbolj svobodna, kadar sledi zakonom, ki so ji dani. Naravni zakon za pasji rod pa je. da človeku služi in mu varuje lastnino in življenje. To je pasji poklic. Poklic pa, ki ga narava človeku narekuje, pa je gospodslvo nad vsem, kar je manj kot človek in kar bi človeka bilo nevredno. Kaj pravile, ali se človek vedno tega tudi zaveda?
Koledar
Četrtek, 21 aprila: Anzelm, cerkveni učenik; Simeon, škof.
Petek, 22. aprila: Soter in Gaj, papeža; Tar-bula. devica. Zadnji krajec ob 21.14. Herschel napoveduje dež.
Novi grobovi
-f- V Ljubljani so umrli gospa Alojzija Gorjup,
vdova po učitelju in lastnica gostilne. Pogreb bo danes ob pol 3 popoldne. — Gospa Ana Sluga, soproga vlakovodje drž. žel v p. Pokopali jo bodo danes ob po! 5 popoldne — Gospod Ivan Nagode, zvaničnik drž. žel. v p. Pogreb bo v petek ob 2 popoldne. — Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
—	Promocija. Na zagrebški univerzi je promo-virala gdč. Veruša š t o 1 f a za doktorja vsega zdravilstva. Iskreno čestitamo 1
—	Premeščen je Bogomir Pust, inženiT-po-ročnik iz Niša v Belgrad G. inž. arh Pust je, kakor jtnano, idejni projektant za novo vojaško palačo v Nišu, ki je sedaj na licitaciji in jo bodo pričeli v kratkem graditi, G. inž. arhitektu želimo na novem službenem mestu mnogo uspehov.
—	Odlikovani so z redom Belega orla petega razreda: peh. polkovnik Alfred Hubl; z redom Jugoslov. krone četrtega razr. peh. podpolkovnik Mirko Gregurič; z redom .Iugoslov. krone petega razreda peli. major Maksitn Sajenko in Lav Gra-čan, topniški major Ivan Kurelec. zrakoplovni major Stanislav Balanč, peh. stotnik I. razr. Mirko Pavlovič. Božidar Babunski, Alojzij 1'elizon in Zvonimir Han; z redom sv. Save petega razreda peh. stotnik I. razr. .hiro Sič in inž. stotnik I. razreda Franjo Markovič: z zlato kolajno za vestno opravljanje službe rez. peh. stotnik II. razreda Karlo Šovanec in Vladimir Bcrtoncelj.
mm
Samo 2 dni.!! GROFICA WAUWSKA Nc zamudite!!!
ristovskim vlakom. Odborniki iz ostalih krajev naj se priključijo članom iz Ljubljane. - Vabljeni tudi vsi, ki bi bili pripravljeni sodelovati v času kongresa pri prireditvah.
—	Mesto izredneoa profesorja za fiziologijo čutov na medicinski fakulteti razpisuje rektorat univerze kralja Aleksandra 1. v Ljubljani. Prošnje se vlagajo na rektoratu univerze v Ljubljani do 28. maja t. 1.
—	Nove mednarodne telefonske relacije je dovolilo ministrstvo pošte na progah Maribor in Celje—Wildbad Einbd (2.70 zl fr.) in Ljubljana-Wildbad Einod (3.45 zl fr.). Zneska v oklepajih sta pristojbina za triminutni pogovor.
— Po snegu slana. Včeraj se je popoldne zjasnilo in je nekaj časa posijalo sonce Davi pa je po krajih, kjer ni bilo vetrovno in oblačno vreme, pritisnila močna slana, ki je napravila zlasti po Dolenjskem in Gorenjskem znatno škodo na drevju Na Barju ni bilo hujše slane. Letošnja pozeba je že povzročila po sadovnjakih in na poljih veliko škodo, ki za enkrat še ni natančneje ocenjena po gospodarskih strokovnjakih. Močno so po slani in mrazu tr-
Prcko 10.000 zdravniških priznanj 1
3iivnv,i>jun,u,	........ --- -------- --
pele cvetoče češnje, pa tudi zgodaj cvetoče jablane ne kažejo za bodoče boljše sadne letine
—	Ukradeni dokumenti. Dentistu g. Cirilu Lužarju iz škofje Loke, Spodnji trg 7, so bili iz njegovega avtomobila v nezaklenjeni garaži ukradeni sledeči doknmenti. glaseči se na njegovo ime: potni list, prometna knjižica, triplik za Italijo in Avstrijo. Ker se bo uzmovič gotovo skušal z dokumenti okoristiti, se vsa oblastva opozarjajo na to. Nadalje so bile ukradene še klešče, francoz in avtomobilska črpalka.
KINO SLOGA Tel. 27-30 Danes ob 16., 19'15 in 21*15 uri
Hcrofshi čin porofnifta Pernj-a
Danes poslednjičl
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 20. t. m. je objavljen »Ukaz o ukinitvi poslaništva na Dunaju«, dalje »Ukaz o ustanovitvi generalnega konzulata na Dunaju ■Uredba o določitvi štovila, sedeža in območja novih samostojnih pokojninskih zavodov za nameščence«, »Spremembe in dopolnitve odredbe o taksah Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani« in »Razglas o proračunu mestne občine celjske za leto 1938-39 z naredbo o proračunu, pravilnikom za pobiranje kanalske naklade, pravilnikom o pobiranju užitnine na meso in mesne izdelke, uredbo o obč. davščini od prenočišč, pravilnikom o pobiranju obč. davščine na vozila in pravilnikom o pobiranju uvoznine«.
■MMHHBB1
Zeleznato
KINA-VINO
ZA OKREPITEV SLABOTNIH, SLABOKRVNIH IN REKONVALESCENTOV,
izvrsten okus — Dobiva se v vseh lekarnah po naslednjih cenah : litrska steklenica Din 77'-,
pollitrska Din 48 -, četrtlitrska Din 32-. Rfg. S. br.3290 od 24 II ipas.
MU*
—	Protituberkulozna zveza v Ljubljanj
opozarja na svojo 7. redno letno skupščino, ki bo v nedeljo, 24. aprila 1938 ob tO v veliki dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta (in
ne, kot je bilo javljeno, v vel dvorani OUZD). z običajnim dnevnim redom. Na ta občni zbor ne vabi Zveza samo onih, ki so bili osebno vabljeni, temveč vse, ki se za protituberkulozni pnkret zanimajo, odnosno bi se zanj po svojem poklicu morali zanimati. Letna skupščina Zveze bi morala biti vidna demonstracija za ta po-kret._
DOLENJSKE TOPLICE 38°C
Tisot-1 zahvalnih pisem! — Zdravljenje s kopelmi direktno na vrelih, ki dajo 3 milij. litrov, Izredno zdravilne visoko radioaktivne vode dnevno. I^epi izprehodi krasna okolica, polna iglastih gozdov. Penston 's kopoljo že od '15 din dalje. Zahtevajte prospekte.	Na razpolago kopališnl avto!
—	škof Budanovlč pri sv. očetu. SubotiŠki škof Ljudevlt Budanovič jc odpotoval v Rim, kjer bo sprejet pri sv. očetu, kateremu bo poročal o cerkvenih razmerah v svoji škofiji Škof Budanovič bo v Rimu ostal 10 dni,
—	Jnles Romains v Zagreb«. Predsednik svetovne federacije Pen-khiba Jules Romains je obiskal v torek Zagreb, kjer je bil svečano eprejet. V spremstvu zagrebških književnikov in zastopnikov francoske kolonije v Zagrebu si je Romains ogledal mesto, francoski konzul g. Guyraud pa mu ,io priredil večerjo, katere so ee udeležili mnogi hrvatski književniki, med katerimi je mnogo osebnih prijateljev g. Romainsa. Društvo prijateljev Francije mu je priredilo na čast banket, mestna občina pa čajanko. Snoči je predaval na hrvatskem ljudskem vseučilišču. Predavanje je imelo naslov: *Avtor in njegove osebnosti«. Po predavanju je bil Jules Romains gost zagrebškega
Pen-kluba.	......
_Zadruga Dom učitelpc vabi tovarišice na velikonočni sestanek, ki bo danes ob 9 dopoldne na šentjakobski šoli v Ljubljani. Na dnevnem redu bo razgovor o delu, uspehih ln načrtih zadruge. Dobrodošle vse tovarišice I — Odbor.
—	VIII. redna sejp krajevnega odbora (širšega) za XX. mednarodni katoliški esperanlski '■(tttgres v nedeljo, 24 t. m. v Krekovem domu ua' Jesenicah. Odhod iz Ljubljane z jutranjim tu
— Nesreča pri delu. Včeraj se je na Rudniku pri Ljubljani ponesrečil 38 letni zasebni uradnik
Lovro Sitar. Pomagal je pri spravljanju lesenih hlodov, pri čemer mu mu jo stri.
je pri je nli
od padel na roko in
Vreme. Evropa: Visok pritisk prevladuje nad vso evropsko celino, razen jugozahoda in območja Sredozemskega morja, kjer se še vzdržuje depresivno stanje z enim središčem nad Grčijo in drugim nad Karpati. Zuradi tega hladne zračne mase, ki se pomikajo iz severnih krajev v naše, pridejo v tlotiko s toplim zračnim ciklonom, ti povzroča dež in sneg. Z.jas
ni: ir, 7niif^lni Frrnni cnmr
nilo se je v srednji in zahodni Evropi, samo nad Alpami se še vzdržuje dež in sneg. J u g o-s 1 a v i j a ■ Počasi se jasni na skrajnem severozahodu in Primorju. Oblačno z dežjem in snegom v ostalih krajih Temperatura se ni veliko spremenila. Minimalna temperatura Kali-novnik —5 maksimalna Ilerecgnovi 15 stopinj Napoved za danes: Spremenljivo vreme. Večinoma oblačno ter malo dežja in sne;,'a tu pn tam Temperatura bo še padla, posebno ponoči. Bolj mrzlo v severnih planinskih krajih
— Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Joseiova« grenka voda zoprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Joselove« vode izborno urejuje funkcije črev.
Reg. po min soc. pol. In n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35.
_ Jugoslovanska knjigarna v Ljuhliani. Zadnie
novosti: Antvveiler, »Gros->«tadt fiir Chrtetus«. 168 = tr., nevez. 36 din, Euseblus, »Kirchengeschichte«. 501 str., vez. 94 din: Frodl, »Gcse11*cha>slslehre« 450 str., vez. 340 din; Guardini, 'Der Herr«. Be-trachtuntfen iiber das Leben und die Prreon Jesu Chriati 762 str., vez. 154 din; Hofinger. *Ge«chichte de« Katechismus In Oederreich von Canisius bi« zur Gegcnvvarl« 393 str., nevez 129 din: Holzner, »Paulus« Ein Heldenleben im Dienste Chriati 465 str. teksta in 16 tabel s slikami vrz 89 din; Kloi-neidan-Kuss, -Die Kirche und die Wclt« Beitra^e zur Christlichen Beainnuntf in der Gegcnwart 275 str., vez. 116 din: Mtver-Nevpr. »I.ebendide Seel-sorge« 368 sir., vez. 77 din; Schulte, »Heiligc Ar
beit«. Gedanken iiber das Wirken des Mannes im Weltreich und im Gottesreich. 139 str., nevez. 24 din; Simon, ^Besinnliche Rei6e«. 195 str., vez 68 din; Wels, *Theologische Streifziige durch die Alt-franzosisehe Literatur«. Fiir Philologen und Theo-logen. 113 str., nevez. 60 din.
—	Naš parnik rešil italijanske brodolomce. Poveljnik parnika »Vid« S/ečko Kuljiš je brzo-javil, da je na potu od severne Evrope v Jadransko morje približno kakšnih 40 morskih milj od severnoafriškega pristanišča Bizerte rešil 8 italijanskih brodolomnih mornarjev. V Sredozemskem morju je prav te dni divjal silen vihar ter 6e je najbrž potopila kakšna italijanska ladja. Parnik »Vid« je izročil brodolomce italijanskim pomorskim oblastem v Mesini.
—	Glasbeni festival v Dubrovniku. O veliki noči se je pričel v Dubrovniku v Bondinem gledališču velik glasbeni festival. Nastopili so do sedaj na festivalu violinski virtuoz Zlatko Balokovič, zagrebški kvartet, godba kraljevske garde in zagrebška Filharmonija. Balokoviča je pozdravil v imenu mesta Dubrovnika župan dr. Bracanovič, ki mu je podaril lavorjev venec z dubrovniškim grbom. Godba kraljevske garde pa je pred cerkvijo sv. Vlaha (Blaža) priredila promenadni koncert.
—	Ogledalo večkrat vara, če gre za zdravje zob. Tudi najbolj lepim, belim zobem grozi nevarnost zobnega kamna, ki opravlja svoje uničevalno delo na notranji strani zob. Če se hočete izogniti posledicam — omajanju in izpadu tudi najbolj zdravih zob — tedaj negujte svoje zobe redno s Sargovim Kalodontom. To je edina zobna zobna krema v naši državi, ki vsebuje su>lforicin-oleat in uspešno deluje proti zobnemu kamnu.
Ljubljana
Četrtek, 21. aprila 1938.
Gledališče
Drama. Četrtek, 21 aprila: »Nočna služba«. Red B. Petek, 22 aprila: Zaprto. Sobota, 23. aprila. »Nočna služba« Red A Nedelja, 24. aprila: »Zadrega nad zadrego«. Izven Znižane cene. Ponedeljek, 25. aprila: »Izpit za življenje«. Premiera. Pre-mierski abonma.
Opera. Četrtek, 21 aprila: «Don Juan«. Red Četrtek Petek, 22. aprila' Zaprto. Sobota, 23 aprila- »Madame Sans Gene«. Premierski abonma. Nedelja, 24. aprila: »Prodana nevesta«. Izven Znižane cene. Ponedeljek, 25. aprila: Zaprto.
Prireditve in zabave
Pevski zhor bolgarskih učiteljic, ki bo nastopil v Ljubljani v veliki dvorani Filharmonije v ponedeljek, dne 25. aprila, ima na svojem sporedu 16 skladb deloma umetnih, po večini pa narodne, ki so prirejene za štiriglasni ženski zbor, deloma a capella, deloma s spremljevan.jem klavirja. S solo-točkami ob spremljevanju ženskega zbora sodeluje tudi gdč. Hristina Koleva. Natančni spored javimo jutri. Vstopnice so že v predp«> daji v knjigarni Glasbene Matice po običajnih koncertnih cenah. Začetek ob 20.
Društvo nižjih mestnih uslužbencev v Ljubljani priredi v soboto, 30. aprila 1.1. v dvorani hotela Miklič na Masarvkovi cesti »Večer v cvetju«. Začetek ob 8 zvečer. Igra godba jazz. Na sporedu je petje, razni šaljivi prizori itd Za dobro in solidno postrežbo jamčijo prireditelji. Čisti dobiček prireditve se steka v fond za posmrtnine in podpore društvenih članov. Vstopnine ni. prostovol |iii prispevki pa se hvaležno sprejemajo. Za obilen obisk se priporoča odbor.
Sestanki
Fantovski odsek Sv Jakob Ima drevi ob 8. svoj redni sestanek. Predava vseuč. profesor gosp. dr. Andrej Snoj,
Idrijski krožek bo imel svoj redni občni zbor v soboto, 23. aprila ob 20. v salonu gostilne pri Mraku na Rimski cesti. Vabimo vse rojake in pri-jatelie, da se zbora udeleže v čim več i eni številu
Pevski zbor Glasbene Matice: drevi ob 20 redna vaja mešanega zbora.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
ZFO
Ahademiia zasavskega okro£'a
Na belo nedeljo 24. t. m, bo ob 8 zvečer v Banovinskem vzgojevališču na Selu pri Ljubljani akademija naših fantov. Pokroviteljstvo je blagovolil prevzeti g. dr. Juro Adlešič. župan ljubljanski. Na sporedu je 15 različnih točk. Razervirajte si vstopnice, ki so v predprodaji ves teden do nedelje v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12. V nedeljo dopoldne pa se bodo dobile v Šempetrski prosveti od 9-12 dopoldne, popoldne od 2 naprej in pred akademijo v Vzgojevališču na Seht
■ KINO UNION rei.aa.2i"
Ob 16., 19'15 in 21-15 edini letošnji film slovitega tenorista Giglija
Uspavanka
M Cebotari, M. Bohnen, H. Moser in mali Peter Bosse.
pero št. (5267, budilka št. 7810, turistovska oprema št. 1534, termos steklenica št. 9636, kolonska voda št. 7356, steklenice vermuta štev. 458, 7026, 7786, bonboniera št. 8S97, brezplačne dvomesečne vstopnice za kino »Union« štev 9568, 8891 in 9502. — Lastniki izžrebanih vstopnic naj se tekom 8 dni zglase osebno v pisarni kina »Union«, predloža svoje vstopnice v dokaz upravičenosti do dviga izžrebanega dobitka. Kdor tekom 8 dni ne dvigne svojega dobitka, izgubi pravico do dobitka in se bo zanje na novo žrebalo, zato naj občinstvo ne odvrže vstopnic, dokler ne objavima, da so vsi dobitki prevzeti.
1 Dražbe nepremičnin. Za mesec april je bilo na okrajnem sodišču razpisanih več sodnih dražb raznih hiš in posestev v mestu in okolici. Nekatere dražbe so bile ustavljene, ker so dosegli dolžniki pri upnikih poravnavo. V sobi št. 16 je bila včeraj na dražbi prodana hiša št. 75 v Zgornji Žiški (Kmetova gostilna). Hiša z vrtom je bila cenjena na 293.515 din, najnižji ponudek je bil določen nu 146.756 din Hišo je zdražila Kmetska posojilnica ljubljanske okolice za 206.000 din. Za včeraj je bila razpisana tudi dražba Pongratzove hiše na vogalu Novega trga in Gosposke ulice (vi. št 33 k. o. Ljubl.j. mesto) in poslopje na Poljanskem nasipu (vlož. št. 20 k. o. Poljansko predmestje), oboje last Pongratzovih dedičev. Hiša na Novem trgu jo bila cenjena ua 990 342 din, najnižji ponudek zanjo pa je bil določen na 495.171 din. Poslopje na Poljanskem nasipu pa je bilo cenjeno nu 476.37S din, najnižji ponudek 317.582. Ta dražba je bila ustavljena, ker so se zavezanci izkazali s kmečko zaščito.
1 Posestne spremembe. Veleindustrijcu Her-bert in Valter \Voschnagg sta prodala trgovki in posest, na Sv. Petra cesti Anki Lukičevi ze-lenjadni vrt pare. št. 45/1 k. o. Petrsko predmestje I. del v obsegu 599 m3 za 89.850 din. — Mestna občina ljubljanska je kupila od Jerneja Hlebša, posestnika na Hradeckega cesti, pare. št. 108 v Hradeckega vasi za 24.000 din.
1 Pevci in pevke »Ljubljane«. Drevi ob 8 redna pevska vaja v beli dvorani Uniona. Vsi
točno'
1 Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo, da sc udeleži pogreba umrle članice gostilničarke Lojzke Gorjup. Pogreb bo danes ob pol 3 popoldne s Kongresnega trga 4 (Hribarjevo
nabrežje)
1 Rezultati žrebanja daril, razpisanih od npr. kina »Union« o priliki predvajanja filma »Zloraba zaupanja«. V pisarni kina >Union« je bilo včeraj
v prisotnosti občinstva in izbrane žirije žrebanje za darila, kjer so bile izžrebane naslednje številke: Prva skupina: št. 2. vinski servis (E. Pla-ninšek), št. 26. električna svetilka (E. Petrovčič), št. 39. damski neceser (inž. Mihevc), št. 7. budilka (Julka Junc), št. 40 kolonska voda (lekarna Hočevar), šl. 18. bonboniera (polkovnik Seunig), št 24. steklenica vermuta (Zaplotnik Marija), št. 4. dvomesečna brezplačna karta za kino »Uuiou« (Kristina Blatnik). — Druga skupina: nalivno
1 Zanimivosti s trga. Semenj za semenski krompir nekoliko ponehava. Včeraj je bilo na Sv. Petra nasipu do 50 kmečkih voz semen-skega krompirja, ki je bil od 0.90 do 1 din kg. Poleg novega graha so se na trgu pojavile prve letošnje kumare, pridelane v vrhniških in ljubljanskih rastlinjakih. Bile so še drage 48 din kilogram. Trg je bil včeraj srednje zaseden.
Sen tjoški gospod Simen
in n egovi sodobniki
Znani nabožni in potopisni pisatelj bfeeromaš-nik in najstarejši^ duhovnik naše škofije gospod župnik Josip Lavtižar, ki je v zadnjem času napisal več zgodovinskih povesti iz naše preteklosti, jc napisal novo zanimivo povest o šentjoškem gospodu Šimnu in njegovih sodobnikih. Je to življenjepis Simona Vačaviiika, ki je živel od leta 1691 pa do leta 1765. Lavtižar opisuje njegovo šolanje v jezuitski šoli v Ljubljani, njegovo kaplanovanje v Kranjski gori, v Sori pri Škofji Loki, v Šmartnem pri Kranju, dokler ni postal župnik v Preddvoru, odkoder je prišel k Sv Joštu, največji tedanji slovenski božji poti. Pod Vavčnikom je dosegla največji 6voj sloves zlasti s tem, ker ji je on dozidal tudi »svete štenge«, za kar je šel dvakrat peš v Rim po dovoljenje in relikvije svetnikov. Goreče je vodil božjo pot in umrl še pred časom Jožefa II., ki je zavrl božje poti. — To bi bila zunanja vsebina povesti, ki prav za prav ni povest, toda izredno zanimiv življenjepis, ki mu dajejo vrednost predvsem opisi takratnih razmer v Sloveniji, zlasti v cc-rkvenih krogih: Lavtižar je zbral veliko podatkov o zidanju naših cerkva v tistem času (Št. Peter, uršulinke, kranjska okolica itd.), o kulturnem delovanju duhovnikov tistega časa, o verski vnemi, ki označuje tisto dobo novega verskega razmaha. Seznanja nas s tedanjimi kulturnimi možmi kakor s kranjskim župnikom dr. Schillingom, kamniškim župnikom pl. Raspom, pisateljem Paglavcem, Petrom Pavlom Glavarjem itd. Posebno 6e Lavtižar razživi ob Vavčnikovih dvakratnih romanjih v Rim, kjer ima priliko, da poda zgodovinske podatke o krajih in zanimivostih krščanskega sveta. Tako je Lavtižar v tej povesti povezal vse svoje značilne motive: zgodovino romarske poti (Sveti Jošt), zgodovinsko ozadje pri nas v XVIII. stoletju ter potopis po Italiji. V tem pogledu je »povest« resnično zelo poučna in vredna branja- marsikaj nam stopi nazorneje pred oči in preteklost nam postane bližja in razumljivejša, zlasti pa verska vnema tistega časa, v katerem se je začela nova ljudska prosveta in ki je dala najlepše naše cerkvene stavbe ne samo v Ljubljani, temveč tudi skoraj vse naše župne cerkve. Kljub vsemu je bil ta čas v svojem vendarle velik v duhovni razgibanosti in vreden nove osvetljave prav od te strani, Lavtižar je dal vsaj malo slutiti to duhovno veličino. — Knji-tfa, ki se naroča pri pisatelju v Ratečah-Planici in v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, stane 25 din ter jo toplo priporočamo vsem, zlasti pa našim knjižnicam.
Počitnice na
gornjem Jadranu

^ m Toštumid^rtM
m Trimte,
Velika liriska sezona v počitnicah v Trstu in Poli.
Obiščite Postojnsko jamo Pojasnila: ENIT, Petra Koeiou broj H, ltpotjrad
Svetovna trgovina 1937
Najnovejši statistični mesečnik Zveze narodov (za april 1938) prinaša prve podatke o svetovni trgovini v zadnjem letu ter primerjavo za nekatera leta nazaj. Statistika je izdelana v nekdanjih zlatih ameriških dolarjih ter kaže v milij. dolar-
jev naslednjo sliko:		
	uvoz	izvoz
1929	35.067	32.617
1983	12.300	11.58)
1934	11.816	11.215
i935	12.074	11.446
1936	13.040	12.482
1937	16.127	15.294
Tabela ne obsega Španije, za katero ni več podatkov od srede leta 1986 sem in so tudi podatki za prejšnja leta izračunani v svrho primerjave brez Španije. Tabela kaže, da je v letih krize svetovna trgovina prvikrat šele lani krepko napredovala. Svetovni izvoz je od 1933 na 1936 na-rastel komaj za 897 milij. dolarjev, od 1936 na 1937 pa za 2.808 milij. dolarjev. Podobno je prirastek pri uvozu od 1933 na 1936 znašal komaj
740 milij. dolarjev, od 1936 na 1937 pa za 3.187 milij. dolarjev. To kaže, da je izboljšanje svetovne gospodarske konjunkture prišlo do' izraza v svetovni trgovini šele v letu 1937. Seveda pa zaostajajo zaradi padca cen lanski rezultati še daleč za rezultati najboljšega leta po vojni, 1929.
Indeks svetovnih cen v zlatu kaže od 1936 na 1937 povečanje od 43.5 na 47.5 (podlaga so cene leta 1929 kot 100), obsega svetovne trgovine pa je v primeri z letom 1929 kot 100 naraste! od 85.9 na 97.6 in se torej po količini približuje že leni številkam.
V tekočem letu je znašal v prvih dveh mesecih uvoz, oziroma izvoz v milij. dol.
1987 1938 1937 1968 uvoz
januar	1.120 1.187
februar 1.113 1.124 Svetovni izvoz je bil februarja meseca letos celo manjši kot v istem času lani, kar kaže, da se tudi v svetovni trgovini pozna zmanjšanje industrijske delavnosti.
IZVOZ 1.006 1.118 1.099 1.060
Bilance
Bilanca Ta-te. Iz računskega zaključka Ta-tc za 1937, ki je drugo poslovno leto družbe, posnemamo ,da znaša glavnica b, bilančna vsota pa 13.4 milijona din. Upniki znašajo 5.6, blagovne zaloge 5, inventar in tehnična oprema 31, terjatve 3.7 milij., režijski stroški so znašali 5.4, davki 2.4, ostali stroški 4.3 milijona din pri bruttodohodkih 13.9 milij. dinarja. V prvem poslovnem letu je družba izkazala izgubo v znesku 844.893 din, dočim je za leto 1937 izkazan dobiček 96 784 din.
Obrtna ba"ka v Ljubljani. Računski zaključek za 1937 izkazuje v primeri z letom 1936 povečanje novih vlog od 0.074 na 1.3 milj din, istočasno pa zmanjšanje starih vlog od 4.3 na 3.9 milj. Med aktivi so se zmanjšali dolžniki v starem poslovanju od 4.7 na 3.8 milj., sorazmerno tudi menična posojila. Pri brutto donosu 0.3 (0 36) milj. znaša čisti dobiček 16 123 (10.875) din in se je tako izguba iz prejšnjih let zmanjšala na 38.270 din pri glavnici 0.4 milj din.
Vareška železna industrija, katere rudnik in železarno izkorišča naša dTŽava, plačuje tudi za 1936,1937 minimalno dividendo na delnico v znesku 4.50 din (imenska vrednost 100 din). Nadalje izplačuje družba delničarjem še superdividende na delnice in užitmske liste še 50 din po komadu (za 1935/1936 je izplačevala samo 240 din). Za izžrebane delnice po načrtu dobe delničarji kot lansko leto 110 din.
Celjski proračun
Ministrstvo za finance je potrdilo proračun mestne občine celjske, ki je sedaj tudi razglašen v »Službenem listu«. Proračun znaša 16,535 719 (za 1937-38 14,997 663) din. Ministrstvo je odobrilo tudi izredni proračun, ki znaša 1,570.000 din (za 1937-38 je znašal izredni proračun 1.3 milj. din). Izredni proračun se krije iz izkupička prodaje nepremičnin.
Nadalje so objavljeni tudi še: pravilnik za pobiranje kanalske doklade od strank, ki so oproščene zgradarine, pravilnik o pobiranju užitnine na meso in mesne izdelke, uredba o občinski davščini od prenočišč, pravilnik o pobiranju obč. davščine na vozila in pravilnik o pobiranju uvoznine. uboqao<i i	-jf
Ljubljanska borza za blago in vrednote sklicuje redni občni zbor za dne 4. maja 1938 ob 16 v borzne prostore, Gregorčičeva ulica 27, II. nadstr. Dnevni red je tale: pozdrav predsednika, poročilo borznega sveta o poslovnem letu 1937, poročilo finančnega odbora, odobritev bilance in podelitev razrešnice, volitve 5 članov borznega sveta, 5 članov finančnega odbora in 11 članov borznega razsodišča.	,
Takse Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Kralj, banska uprava v Ljubljani je odobrila izpremembe in dopolnitve prlstojbenika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Po novem znašajo zbornične takse od 21. aprila dalje: za potrdila po čl. 95, odst. 5 zakona o obrtih: za rokodelske in ostale obrtniške obrate: v krajih z nad 50.000 prebivalci 480 (doslej 400) din, v krajih z nad 20.000 prebivalci 350 (300) din, v krajih z nad 5000 prebivalci 150 (150) din, v krajih z nad 1000 prebivalci 150 (100) in v ostalih krajih 100 (50) dinarjev. Nadalje znaša taksa za gradbene obrti: inženirske 750 (750) din, graditeljske 1500 (500) dinarjev in zidarske ter tesarske 800 (300) din. Pri otvoriavi podružnice znaša najmanjša taksa odslej 50 din. Pristojbina za potrdilo pri preselitvi obrta v mesto znaša 150 (50) din in na deželi 75 (25) din. Nov člen določa postopek pri vrnitvi takse.
Prenovljene obče uzance ljubljanske borze za
blago in vrednote. Pravkar so izšle obče uzance ljubljanske borze za blago in vrednote za trgovanje z blagom v novem, delno izpremenjenem, delno dopolnjenem besedilu, kakor ga je potrdilo ministrstvo trgovine in industrije dne 31 marca 1938, II., št 8997/K. Odvetniki in trgovske kroge opozarjamo, da se dobi broširana knjižica z uzancami v tajništvu ljubljanske borze, Gregorčičeva ul. št. 27/111.
Promet belgrajske borze. Lani je znašal promet belgrajske borze (v milij. din, v oklepajih podatki za 19%): devize 1.400.1 (1.06-2.06), efekti 277.05 (211.24), produkti 885.3 (490.1), valute — (0.55), skupno 2.562.4 (1.713.96).
Novosadska borza ima občni zbor 15. maja.
Občni zbori: Salus, d. d., Ljubljana, 29. aprila ob 17 (med drugim je na dnevnem redu tudi sklepanje o nakupu nepremičnine in dopolnitvi pravil; Drava, lesna ind. d. d., Maribor, 30. aprila ob 15.
Izpiti za elektroinstalaterje bodo v začetku maja t. 1. Prijave k izpitom je vložiti po pristojnem združenju elektrotehničnih obrtov v Ljubljani, naslovljene na Zbornico za TOI v Ljubljani, tako da jih prejme zbornica najkasneje do 20. aprila t. 1. Podrobni podatki o prijavah so na razpolago pri pristojnem združenju.
Odprava konkurza: Zapuščina pok. Ranfla Jožefa, sedlarja in posestnika v Budini pri Ptuju.
Konec poravnave: Somik Franc, trg. v Rušah.
Potrjene poravnave: 2ilič Bogdan, trg. v Ljubljani, zapuščina po pok. Binderju Karlu, tovarnarju v Ljubljani, Kemperle Fran, posestnik na Črešnjici št 32 nad Škofjo Loko, Pušavec Franc, posestnik in trgovec v Lahovčah št. 39, p. Komenda.
Dobave. Dravska delavnica v Ljubljani sprejema do dne 25. aprila t. 1. ponudbe za dobavo jekla, železa, razne pločevine, vijakov, usnja, nafte, olja, petroleja, bencina, oglja, vazelir.a in drugega.
Združenje denarnih in zavarovalnih podjetij za savsko banovino v Zagrebu ima občni zbor 4. maja.
Mestna hranilnica v Osijeku objavlja, da so vlagateljem na razpolago od 2. maja 1938 dalje vsi zneski starih vlog na knjižice in tekoče račune, ki dne 31. decembra 1932 niso prekašali 50 000 din.
Službe pri novi podružnici Poštne hranilnice v Splitu. Kot znano, bo še letos organizirana podružnica Poštne hranilnice v Splitu. Sedaj razpisuje centrala 15 službenih mest pripravnikov in dnevni-čarjev. Pogoj je trg. akademija, abiturientski tečaj ali dvorazredna trg. šola. Prošnje je vložiti do 30 aprila 1938.
Izvozne premije v Češkoslovaški. Iz Prage poročajo, da je finančno ministrstvo izdelalo predlog o povrnitvi davkov pri izvozu in ga predložilo ministrskemu svetu. Predlog ee nanaša na tekstilije, kovinasle izdelke, usnjene čevlje, glasbene instrumente, vate, pivovareke smole ter gumijaste izdelke.
. Borza
Dne 20. aprila 1938.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237,— do 238.80.
Avstrijski šiling je v zasebnem kliringu v Ljubljani malo popustil na 8.64—8.74, v Zagrebu pa ee je malo učvrstil na 8.61—8.71, ravnotako v Belgradu malenkostno na 8.6220—8.7220.
Grški boni so beležili v Zagrebu in Belgradu 28.40-29.10.
ČISTI VSE
...tudi vodovodne liialce
Nobena, tudi najbolj mastna nesnaga, se ne more upreti Vimu. Vim jo razkroji, tako da se jo potem z izpiranjem prav lahko odstrani.
Nemški čeki so ostali v Ljubljani neizpreme-njeni na 14.40—14.60, dočim z drugih borz nimamo tečajev.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 5,070.878 din, v Belgradu 5,281.000 din. Zagreb sploh ne izkazuje prometa v efektih, dočim ga Belgrad izkazuje 2,011.000 din.	J
Ljubljana — tečaji s primom: Amsterdam 100 h. gold. . . . 2408,06-2423.26
Berlin 100 mark...... 1741.72—1755.60
Bruselj 100 belg...... 729.45— 734.51
Curich 100 fankov..... 996.45—1003.52
London 1 funt.......215.76- 217.82
Newyork 100 dolarjev .... 4293.50—4329.82
Pariz 100 frankov...... 136.27— 137.71
Praga 100 kron...... 150.43— 151.54
Trst 100 lir ....... 226.85- 229.93
Ziirich, 20. aprila: Belgrad 10.—, Pariz 13.705, London 21.685, Newyork 434.—, Bruselj 73.225, Milan 22 875, Amsterdam 241.70, Berlin 174.85, Dunaj 50.25, StockhoLm 111.775, Oslo 108.975, Ko-penhagen 96.80, Praga 15.10. Varšava 82.—, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.585, Buenos Aires 112.50.
Vrp^rsnctni nanirii
Ljubljana: Drž. papirji: 7% inv. pos. 99.25— 101, agrarji 61.50—63, vojna škoda promptna 481 do 484 beg luške obveznice 93—94, dalm. agrarji 92—93, 8% Blerovo posojilo 96.50—97.50, 7%Ble-rovo posojilo 90.75—93, 7% posojilo Državne hip. banke 99.50—101.50. — Delnice: Narodna banka 7.200—7.300, Trboveljska 190—200.
Zagreb: Državni papirji: 7% inv. pos. 99 denar, agrarji 61—63, vojna škoda promptna 481.50 483, begluške obveznice 92.50—93, dalm. agrarji 91.50—92, 4% sev. agrarji 61 denar, 8% Blerovo posojilo 96 denar, 7% Blerovo posojilo 91.75—92, 7% posojilo Drž. bip. banke 99.50 denar, 7% stab. posojilo 98.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7.900 denar, Priv. agrarna banka 224 denar, Du-brovačka 890 denar, Jadranska plovba 375 denar.
Belgrad: 7% inv. pos. 100.50-101 (100.50), agrarji 62 50 denar, vojna škoda promptna 481.50 do 482 (482, 481.50), begluške obveznice 93.75 do 94.25 (94.25—94), dalm. agrarji 92.50—93 (92.75), 4% sev. agrarji 62.25 denar (62.50), 8% Blerovo posojilo 97 —98.50, 7% Blerovo posojilo 92—92.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 100 blago. — Delnice: Narodna banka 7.335 denar, Priv. agrarna banka 229—231 (231).
Kulturni obzornik
Kripta novomešhe hapUelske cerkve
K vprašanju nfene restavracije.
Zopet je za nami Veliki petek, edini dan v letu, ko se odpro vrata v kripto kapiteljske cerkve, kjer je postavljen Božji grob. Ne bo odveč, če se ob tej priliki spomnimo na ta važni in zanimivi spomenik naše srednjeveške arhitekture, ki predstavlja v našem spomeniškem gradivu osamljen primer.
Kripta, ki zavzema ves prostor pod prezbite-rijem, obsega štiri obočne pole v talnem načrtu; Posvečena je bila obenem s prezbiterijem 1. 1429. Štirje pari osmeroogelnih stebrov jo delijo v tri cnakovisoke ladje in nosijo grebenast križni obok brez reber. Prav tak obok prekriva tudi vhodno vežo na južni strani. Kripto so razsvetljevala nekdaj štiri okna, od katerih pa ie okno v zaključni steni apside danes zazidano. Vhoda sta dva, eden iz cerkve pod prižnlco, drugi z juga skozi vhodno vežo. Portal, ki vodi v vhodno vežo, in vsa okna so izdelana iz rumenega peščenca, oba portala v kripti iz domačega trdega kamna. Zanimivo je, da so vsa okna in vei portali označeni s kamnoseškimi znaki.
Na zunanjščini stavba takom petih stoletij obstoja ni trpela velike škode in jo ohranila tako lice, kot ga je imela ob svojem postanku.
V notranjščini pa ie utrpela tolike spremembe, da nevešče oko ne razloči več prvotne arhitekture. Vsa notranjščina je bila namreč nesmiselno ometana in pobeljena. Kamnite portale, podboje oken in stebre, ki nosiio obok, pokrivata na debelo omet in belež Tako so bili zakriti vsi on- arhitekturno važni deli, ki jih je stavbar obdelal v plemenitem materialu in na katerih je ležal lepotni poudarek 6tavbe.
* Več o tem glej Kronika slov. mest 1. 1937, št. IV., kjer <?n tndi slike tlorisa in kamnoseških znakov.
Skušajmo se zamisliti v nekdanje stanje: tlak je iz osmerooglate rdeče opeke, na njem počivajo noge stebrov iz rumenega peščenca, debla stebrov so sestavljena iz osmeirooglatih opečnih bobnov rdeče barve, kapiteli pa ponove rumenkasto barvo nog. Prav taka so tudi okna v apsidi. Stene in obok pa »o enotno svetlo tonirane. V tem izredno odličnem prostoru je stal še pred Valvasorjem oltar sv. Križa iz črnega marmorja.
Ko so 1. 1856. sezidali sedaj porušeno kapelo na starem pokopališču, so prenesli vanjo oltar iz kapiteljske kripte. Namesto tega oltarja stoji sedaj v kripti lesen tabernakelj, ki je bil prenešen sem z velikega oltarja. Od omenjenega leta dalje «e je kripta, ki praktično služi le še na Veliki petek, stalno zanemarjala. Le prošt dr. S. Elbert je dal napraviti nova okna, ki pa so že vsa razbita, sicer pa se za vzdrževanje kripte nihče ni brigal.
Posledice tega zanemarjanja so vsako leto večje. Zaradi obile vlage, ki prodira v kripto, odpada omet in se razmakajo zidovi. V pomtadnih dneh, ko ee topi sneg, nastopi v kripti ob stenah voda do 5 cm na visoko. Vhodna veža je postala shramba za V60 nerabno ropotijo, skratka, stanje, v katerem se kripta dane« nahaja, že davno ni več primerno bo-goslužnemu namenu, za katerega je bila zidana. Pa tudi z umetnostno-zgodovinskih ozirov je propadanje te arhitekture izredno obžalovati. Kaolt*liski prezbiterij s krioto je eden nafvnfnefiib arhitektonskih spomenikov srednjega veka. Že samo to dejstvo sadostufe, da se z vsemi močmi zavzamemo za restavraciio knote in tako preprečimo njeno na-daljnle propadanje.
Naj podam v naslednjem le površen obris restavracijskih del. V prvo vrste spadajo dela, ki so nujno potrebna, da se zabr&ni nadalinje propadanje stavbe. Sem spada predvsem osušitev. Na zunanjščini nai ee odstranijo kupi zemlje ob zidu, ki ovirajo odtok vode. V kotu mod zakristijo in prezbiterijem in ob »everni steni je zemlja več metrov na visoko naeuta k zidu, tako da ie pod nio izginil pod-zidek. Če se odstrani ta zemlja, se bo zid osušil, voda bo lahko odtekala in ne bo prodirala v notranjost kripte. Predvsem pa )c potrebno, da sc na prezbiteriju napravijo žlebovi. Kadar se topi sneg
in ob močnem deževju pada vsa voda s strehe za zid in ga razmaka. Južni opornik je zaradi tega že začel razpadati.
V	drugi vrsti slede dela za obnovitev lepotne strani 6tavbe, a so tesno povezana z deli za njen obstoj. Ves omet v notranjščini, ki je prepojen z vlago, se mora obnoviti. Pri tem pa morajo ostati portali, okna in stebri neometani, kot 60 bili nekdaj. Stavba bo tako zaživela v svhfl prvotni lepoti. Okna se morajo obnoviti tako, da jih bo mogoče odpirati, da bo možno temeljito zračenje v poletnih mesecih.
V	tako restavrirano kripto naj se postavi nazaj nekdanji marmorni oltar, ki leži sedaj razložen v vhodni veži V novi kapeli na pokopališču zanj ni prostora Vrnimo ga kripti! Kripta bi bila tako zopet vrnjena bogslužju, kar bi imelo svoj praktični pomen posebno pozimi, ko verniki in duhovščina zmrzujejo v gornji cerkvi, ki je izredno mrzla. Kripta pa je zaradi svoje globoke lege pod zemljo tudi v najhujši zimi zmerno temperirana.
Kaj pa z vhodno vežo? Za bogoslužje sc ne more rabiti. Ta naj postane bodoči kapiteljski la-pidarij, kjer bi bili zbrani arhitekturni in skulptur-ni ostanki prvotnega prezbiterija. 2e pri lanskih odkritjih se je našlo nekaj takih ostankov, še več pa jih čaka vzidanih na podstrešju, da spregovorijo o prvotni cerkvi. Dalje 6padaio v to zbirko nagrobniki iz 16. in 17. stol V tej veži bi dobili mesto tudi nagrobniki proštov, ki so bili pokopani na starem pokopališču in ki leže sedaj na proštijskem dvorišču. Tako bi se rešili ti predmeti propada, pristopni pa bi bili tudi znanstvenemu študiju. Cerkev sama pa bi pridobila novo zanimivost prve vrste, saj bi hranila v sebi dokumente petstoletnega razvoja. Da opravimo vsa ta dela, smo dolžni stavbi sami, našim prednikom, ki so jo z ogromnimi žrtvami »gradili, dolžni pa tudi vsem onim, ki pridejo za nami.
Želeli bi, da bi le za prihodnjo Veliko noč vstala prenovljena v svoji nekdanji lepoti iz groba pozabljenja ln propada k novemu življenju!
Jože Gregorič.
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bačka 186—189, sremska 185—187, banaška 177—184, bač. pot. 188—191. Koruza bačka in sremska 101—103, banaška 98— 100. — Ostalo neizpremenjeno. Tendenca čvrsta. Promet srednji.
Sombor. Pšenica bačka 183—185, bač okol. Som bor 182—184, gor. bač. 185—187, srem. in slav. 183—185, ban. 176—178, gor. ban. 182—184, bač. ladja Kanal 184—186, bač lad. Begej 182— 184, bač. in ban. Ošlep 183—186. — Oves, rž in ječmen neizpremenjen. — Koruza bač. in srem. 100-102, bač. in srem. za maj 100—102. — Moka bač. Og Ogg 282.50—292.50, 2 262.50—272.50, 5 247.50—257.50, 6 220—230, 7 190—200, 8 125—130. Otrobi bač. in srem. 91—102, fižol bač. beli 2% 187.50—192.50. — Tendenca prijazna. Promet 2S in pol vagona.
Cene I:vine in kmetijskih pridelkov
Poročilo o trgovskem prometu na sejmu v
Kranju dno 19. aprila t. I. Na sejem je biio prignanih 31 volov, 23 krav, 12 telet, 19 junic in 2 bika Na sejem je bilo pripeljanih tudi 73 komadov svinj in 80 prašičev. Prodanih je bilo 27 volov, 18 krav, 6 telet, 12 junic, 2 bika, 25 svinj in 26 prašičev. V inozemstvo ni bilo prodano ničesar.
Cene živiuc in kmetijskih pridelkov na sejmu v Kranju dno 19. aprila t. I.: Voli I. 6.25 din za 1 kg, IT. 6 din, III. 5 din; Telice I. 6.25, II. 6, IU. 5.25 din za 1 kg; krave I. 5, II. 4.50, III. 4,— za 1 kg; Teleta I. 7—8 , II. 6.50 din za 1 kg; prašiči-špeharji 10.—, prašiči-pršutarji 8—9.50, 7 do 9 tednov stari pujski 150—200 din za komad; goveje mesto I. vrste prednji del 10.—, zadnji del 12 din za 1 kg;goveje mesto II. vrste, prednji del 9, zadnji del 12 din za 1 kg; goveje meso III. vrste, prednji del 8, zadnji del 10 din za 1 kg; svinjina 16 din za 1 kg, Slanina suha 20—26 din za 1 kg, svinjska mast 19 din kg; Čisti med 22—24 din kg; neprana volno 22—26 din kg; oprana volna 32—36 din kg; goveje surove kože 15 din kg; telečje surove kože 16 din kg; svinjske 11 din kg; Pšenica 250 din 100 kg; ječmen 250 din 100 kg; rž 200 din 100 kg; oves 190 din 100 kg, koruza 150 din '100 kg; fižol 250 din 100 kg; krompir 10O din 100 kg; lucerna 2200 din; seno 75 din; slama 50 din; češplje suhe I. 1200 din 100 kg, U. 1100 din za 100 kg; III. 1000 din 100 kg; pšenična moka 350 din 100 kg; koruzna moka 200 din 100 kg; ržena moka 350 din 100 kg; ajdova moka 400 din 100 kg, koruzni zdrob 250 din 100 kg.
Živinski sejem v Lendavi 14. aprila t. 1. Na sejem je bilo prignanih 150 komadov goveje živine, prodanih pa je bilo 45 komadov. Dosežene so bile sledeče cene: biki 5 do 6 din, telice 4.50 do 5 din in krave 2 do 3.75 din za 1 kg žive teže
V Mariboru, 13. aprila t. 1. Voli I. vrste din 5.50, II. vrste din 4.50, III. vrsto din 3.50; telice I. vrste din 5.50, II. vrste din 4.50, III vrste din 3.50; krave I. vrste din 4.50, II. vrste din 3.50, III. vrste din 2.50; teleta I. vrste din 7, II. vrste din 5.50; prašiči, pršutarji din 6 do 7 za 1 kg žive teže.
Goveje meso II. vrste, prednji del din 8, zadnji del din 10. III. vrste, prednji del din 6, zadnji del din 8; svinjina din 12 do 14, slanina din 15. svinjska mast din 16, čisti med din 14, goveje surove kože din 10, telečje din 12.
Pšenica din 210, ječmen din !90. rž din 200, oves diu 200, koruza din 140, fižol din 150, krompir din 75, seno din 50, slama din 25. pšenič.nn moka do din 300, koruzna moka do din 200 za 100 kg.
Svinjski sejem 13. aprila t. 1. v Ptuju. Pršutarji 7 do 7.50 din, debele svinje'7.75 do 8 din in plemenske svinje 6 do 7 din za 1 kg žive teže. Mladi prasci od 80 do 120 din za komad.	•
Živinski sejem v Loki pri Žusmu dne 13. aprila t. 1. Na sejem je bilo prignanih 37 govedi, od-prodanih pa je bilo okrog 30 odstotkov. Voli II. vrste so bil po 4—4.75 din, voli III. vrste 3—3 50. telice II. vrste 4—4.50, telice III. vrste 3—3.50. krave II. vrste 3—3.50, krave III. vrste 2.50—3, teleta I. vrste 5—6, teleta II. vrste 4—5 din za kilogram žive teže.
Živinski sejem v Kamniku dne 12. aprila t I. Voli 4—5.75 din kg, krave 3—4.50, junr.i in telice 4-5 din. teleta 5-6 din, prašiči-pršutarji 7—8 din in ovce 3—3.25 din za 1 kg živo teže Breje fcvinje 800—1300 din. 10 tednov stari prašički 250 do 380 din, kozlički 30—45 din in jagnjičl 35—55 din za komad.
Letošnja
velika noč na Ruskem
Kaj pravi kino
Uspeh razpisa za besedilo dobrega iilma
Vatikanski ilustrirani list »Illu6trazione Va-ticana« je lani razpisal veliko nagrado za najboljši filmski tekst z neoporečno moralno, toda ne tendenčno vsebino. Tudi je bilo v razpisu rečeno, da razpisovali ne žele tekstov z izrazito versko noto Kljub pričakovanju se je natečaja udeležilo ogromno število znanih in neznanih filmskih avtorjev iz vsega sveta. Izid natečaja bi moral biti že razglašen, toda komisija, ki so ji dali v poste na dela na pregled, zaradi prevelikega števila še ni mogla končati dela. Zadnja številka lista, ki je natečaj razpisal, prinaša prošnjo, naj pisatelji in bralci še malo počakajo na izid, ker je natečaj dosegel uspeh, kakršnega niti največji optimisti niso pričakovali. Prav ta uspeh dokazuje, da zahteva po dobrem filmu vsepovsod bolj in bolj prodira.
Film za svetovni evharistični kongres v
Budimpešti
Pripravljalni odbor za 34. mednarodni evharistični kongres, ki bo v maju v Budimpešti, sporoča. da je končan evharistični film, ki so ga naredili za to priliko. Film nosi naslov »Večna skrivnost«. Besedilo je napisal megr. Julij Crapik z madžarskim pisateljem Somagyvarijem po literarnem delu jezuita p. Spidmanna. Film 6o te dni pokazali budimpeštanskim cerkvenim in civilnim dostojanstvenikom, ki so izrazili svoje zadovoljstvo in občudovanje nad vsebinsko ter tehnično posrečenim in umetniško dovršenim delom.
Križanka „1bandero"
Vodoravno: 1. sodobna poljska politična osebnost; 4. nekdanji prebivalci Balkanskega polotoka; 9. moška oseba iz svetega pisma; 12. severno moško krstno ime; 13. skrajšano žensko krstno ime; 16. večje mesto in istoimenska reka v srednji Češkoslovaški; 17. nekdanje srednješolsko leposlovno glasilo; 18. Kristusova besedi na križu; 20. pomembnejši slovenski cerkveni skladatelj; 22. važnejši desni pritok Save na Hrvaškem; 23. skrajšano ime za cigana; 25. važnejša reka v jugozahodni Rusiji; 26. antično božanstvo;
28.	važnejše rusko pristanišče ob istoimenskem morju; 29. uporni indijski fakir; 32. sodobni slovenski pesnik; 34. nekdanje glasilo koroških Slovencev; 35. sodobna španska politična osebnost; 36. važnejša planina v južni Srbiji; 37. manjši levi pritok Zgornje Tunguske; 39. moška oseba iz svetega pisma; 41. ženska oseba iz svetega pisma; 42. prestolno mesto italijanskega imperija; 43. kuhinjska začimba; 44. starogrški bog ljubezni; 45. moška oseba iz svetega pisma; 46. važnejša gora na zahodu Male Azije; 49. sodobni slovenski pisatelj; 51. umrli slovenski književnik iz Primorske ; 53. ženska " oseba iz Finžgarjevega romana >Pod svobodnim soncem«; 54. važnejša Gan-glova naturalistična drama; 56. skrajšano žensko krstno ime; 58. ud slovenskega Narodnega gledališča v Ljubljani; 60. švicarski kanton; 61. nekdanji prebivalec dela Grčije; 62. važnejše mesto v severni Italiji; 63. pomembnejši češki glasbenik; 64. važnejši otok v Irskem morju.
Navpično: 1. slovenski misijonar na Kitajskem; 2. pomembnejše mesto v nekdanji Veliki Rusiji; 3. španski narodni junak; 4. tovarniška znamka ur; 5. važnejša osebnost iz starorimsko zgodovine; 6. manjša državica v Združenih državah Severne Amerike; 7. manjši kraj v občini Trbovlje; 8. skrajšano žensko krstno ime; 9. važnejši kraj na Notranjskem; 10. pomembnejša trdnjava v severni Afriki; 11. naslovna moška oseba iz Gogoljevega romana; 19. veliki ruski knez; 20. manjši kraj v občini Radomlje; 21. večji kraj v severnem koncu Gardskega jezera; 22. srbsko moško ime; 24. moško krstno ime; 27. manjši sodobni ruski pisatelj; 28. velika reka v vzhodni Aziji; 29. moška oseba iz svetega pisma; 30. sveti jezik južnega budizma; 31. špansko žensko krstno ime; 33. važnejše gorstvo v Sloveniji; 38. poljsko moško ime; 39. naslovna oseba iz Svensonovih mladinskih povesti; 40. antična boginja; 41. starorimski bog vojske; 45. važnejše mesto v zahodni Romuniji; 46. prebivalec večjega evropskega otoka; 47. sodobni slovenski skladatelj; 48. važnejša država v Zadnji Indiji; 50. večje mesto v severni Dalmaciji; 52. važno pristanišče pri izlivu Marice v morje; 55, visoka planota v srednji Aziji; 57. važna trdnjava v severni Španiji; 58. manjša reka na Nizozemskem; 59. soustanovitelj Rima; 60. gorstvo in istoimenska reka v Rusiji.
Rešitev križanke „veliki teden"
Vodoravno: 1. Spak; 5. lov; 7. otep; 9. rod; 11. hlev; 13. Oti; 14. Sisek; 16. vojak; 18. elan; 29. ep; 22. kri; 23. Mirim; 25. Ra; 26. Va-luk; 28 Aman; 30. era; 31. Ziri; 32. vaja; 33. Cid; 34. opica; 35. ol; 36. Selo; 38. en; 39. Ia; 40. rov; 41. rabi; 43. želo; 45. Lek; 46. cev; 47. Frani;
48.	Jena; 50. cin; 52. Leda.
Navpično: 1 staroverec; 2. Poe; 3. alo-dij; 4. Kot; 6. Veliki Lipovec; 8. pesem; 10. Oto; 12. Veliki Cerovec; 15. karavana; 17. ara; 19. Nina; 21. Pariš; 22. kvader; 24. majolika; 27. Uri;
29.	Mala Zimica; 37. Lož; 42. Berane; 44. loj;
49.	Nil; 51. ud.
Angleški poslanik v Rimu lord Perth, ki je vodil gajanja med Italijo in Anglijo za sporazum
Koliko je katoličanov v Nemčiji
Sovjetski listi so sicer poročali, da rusko ljudstvo leto« ne bo več obhajalo velike noči. Kakor pa poročajo časnikarski poročevalc' iz Moskve tik pred našo veliko nočjo, na veliko soboto, bo letos na Ruskem stvar vendarle drugačna, kakor pa so jo napovedovala sovjetska glasila. Tudi letos se znova kaže, da izpod sovjetske navlake in prevleke za velikonočne praznike prihaja na dan stara navada, ki je ni mogoče iztrebiti. 20 let komunizma ni bilo dovolj, da bi bila iztrebila vse krščanske šege in navade, ki jih je krščanstvo prineslo krščanskim narodom.
Ruska cvetna nedelja je bila letos na našo veliko noč. In 6e ie pred cvetno nedeljo po ruskih mestih dogajalo, da so ruski kmetje dan na dan nosili v mesta in trge naprodaj vrbove mačice, s katerimi ruski kristjani vsako leto na veliki teden okrase svoje ikone in domače oltarčke. Ljudje so si te mačice zatikali v gumibnice. Tudi skupna mestna vrtnarska podjetja, ki so vsa socializirana, so v svojih prodajalnah prodajala te mačice. Mestne trgovine, ki 60 seveda vse skupne, so prodajale v dneh ruskega cvetnega tedna polno sladkarij in velikonočnih kolačev. Na zunaj so hoteli to prikriti, češ da bodo ljudje to potrebovali za slavljenje prvega
majnika. Ruski verniki pa vsako leto na veliki petek ali na veliko soboto te stvari nosijo v cerkev k blagoslovu. Del tega velikonočnega »žegna« nesejo potem tudi na grobove svojcev, kar je prastara navada pri vseh pravoslavnih. Včasih je bila tudi ta navada, da so ljudje za veliko noč imeli novo obleko. To ie seveda dandanes na Ruskem samo še trpek spomin.
V to notranje velikonočno zbiranje ruskega naroda pa je posegla z vso 6ilo, kakor vsako leto, sovjetska brezbožna propaganda, ki je izdala knjižice »Zakaj ne praznujemo velike noči?« To knjižico prodajajo na vseh vogalih in po mestu in deželi se vrste predavanja o tem. Kjer ne gre zlepa, je treba malce pritisniti. Vendar bo pritisk letos malo težji, ker se je dogodilo, da pade ruska velika noč na 24. aprila, ko je v Sovjetiji uveden prost dan. Zato tega dne v Rusiji nihče ne bo prisiljen delati, kar se je prejšnja leta vedno dogajalo. Vendar bodo oblastniki 6edaj težko določili, kdo je pra-.noval zaradi boljševiškega praznika, kdo pa zaradi krščanske velike noči. Ljudje bodo praznično hiteli po ulicah, oblast s.i bo morda domišljala, da obhajajo sovjetski prosti dan, v resnici pa bodo obhajali krščansko Vstajenje.
Največje bojno letalo sveta so zgradili v tovarni Dayton v Ohio (Združene države severne Amerike).
Letalo leti na poskusnem letu
Nad 42 milijonov avtomobilov na vsem svetu
Ameriški časopis, »American Automobil« vsako pomlad prinaša svetovno statistiko avtomobilizma, to se pravi, številke o avtomobilih vseh držav.
Časopis zbira podatke vsega sveta o tem, koliko je kje avtomobilov, koliko jih v tisti državi narede, koliko moči imajo itd. O vsem tem sestavljajo pregledne tabele, katere pojasnjujejo še z jasnimi grafikoni. Zelo zanimiva je karta vsega sveta. Na tej karti so zarisane vse države sveta. V okviru meja teh držav pa so narisani večji ali manjši avtomobili, kolikor pač ima tista država avtomobilov.
Prav zanimiva je tudi tale tabela, iz katere posnemamo te podatke:
V začetku leta 1938 ie bilo v Afriki 607.284 avtomobilov, v Evropi 8,375.491, v Ameriki pa vsega skupaj 29,654.847. Na V6em svetu je bilo v začetku letošnjega leta nič manj kakor 42,446 814 avtomobilov. Če upoštevamo, da je, postavimo, leta 1934 na vsem svetu bilo 33,399.452 avtomobilov, vidimo, da je na svetu v štirih letih število avtomobilov naraslo za 9 milijonov.
Najbolj nas zanimajo številke iz Evrope. Sedaj se je prvikrat v zgodovini zgodilo, da je število
evropskih avtomobilov doseglo številko 8 milijonov in jo celo preseglo. Doslej je bila Evropa v avtomobilih zelo zadaj. Leta 1930 je bilo v Evropi samo 4,815.050 avtomobilov, leta 1933 jih je bilo 5,498.704. Leta 1934 in 1935 je številka narasla na 6 milijonov, leta 1936 in 1937 pa na 7 milijonov. Leta 1937 je namreč statistika izkazovala 7,791.665 avtomobilov v Evropi Torej je v enem letu število avtomobilov v Evropi naraslo za več kakor pol milijona.
Poleg teh 8,375.491 avtomobilov je treba omeniti še posebej 2,364.245 motornih koles. Skoraj vse evropske države so bile deležne primernega prirastka, edinole Češkoslovaška je menda malce nazadovala. Največ motornih koles ima Nemčija, Avstrija pa je ta posebnost, da je lani imela več motornih koles kakor pa avtomobilov. Nemčija je namreč imela 1,445.734 avtomobilov in 1,327.189 motornih koles. Avstrija pa je imela 47.371 avtomobilov in 63.941 motornih koles. Največ avtomobilov sploh jc imela Anglija, namreč 2,306.834, motornih koles pa le 462.439.
Jugoslavija je na 25. mestu ter je imela 14.632 avtomobilov V6eh vrst ter le 400 motornih koles.
Hudobni duh in Front de Boeuf
V gradu pa je ležal Front de Boeuf, ki so ga mučile bolečine, mrzlica in slaba vest. S smrtjo se je boril. Ker je bil nenavadno skop, si niti tako ud mogel privoščiti olajšanja, da bi bil večji del premoženja dal razdeliti ubogim ali pa cerkvi, kakor je bite takrat navada.
»Prav r,a prav bi človek mogel moliti, ne da bi bilo treba kakemu zoprnemu farju natlačiti žepe z denarjem. Pa si ne upam moliti.«
»Kaj slišim? Ali je zares prišla tista ura, ko mora Front de Boeuf priznati, da je na svetu nekaj, česar si ne upa?« je tiik za vzglavjem za-vreščal glas. Ranjeni vitez, ki so ga bolele rane in ga je mučila težka vest, je bil prepričan, da je obdan od samih hudičev.
»Kdo si ti, ki se oglašaš?« je prepaden vprašal.
»Tvoj hudobni duh I« <e je režeče oglasil odgovor.
■»Naj te vidim! Rad
bi vsaj enkrat hudiča videl! Ali mar misliš, da se te kaj bojim? Prav nič se te ne bojim, le pokaži ee mi! Mene nc moreš pre-trašiti!«
Na podlagi rezultatov ljudskega štetja, ki je bilo v Nemčiji leta 1933. in v Avstriji 1934, je mogoče ugotoviti število pripadnikov posameznih verstev v novi,
veliki Nemčiji, Bilo je:
Nemčija	Avstrija
katoličanov	21,760.000	6,116.000
protestantov	41,080.000	295000
drugih kristjanov	35.000	44.000
judov	503.000	192.000
drugih ver	2,651.000	106.000
To pomeni, da se je s priključkom Avstrije k Nemčiji povečalo število katoličanov na 27,876.000, število protestantov pa samo na 41,375.000. Razmerje med katoličani in protestanti pa je ugodnejše za katoličane. Kajti v novi Nemčiji je že 38.3% .katoličanov, dočim jih je bilo v prejšnji Nemčiji samo 33%. V odstotkih je namreč razdelitev naslednja:
Nemčija	Avstrija
katoličani 33.0	90.5
protestanti 62.2	4.4
drugi kristjani 0.0	0.7
judje 0.8	2.8
ostali 4.0	1.0
Če vzamemo še protestante, je njih skupni delež v novi Nemčiji zmanjšan na podlagi teh rezultatov na 58%, dočim je delež Židov povečan na 0.95%.
Zobovje mu je zgorelo
V mestni svet ameriškega mesta Bluff je pred kratkim kandidiral neki Fred Andersen, ki pa je pri volitvah žalostno pogorel. Ko je drugi dan spoznal, da je kar strašno pogorel, se je razjezil ter je zoper neko požarno zavarovalnico vložil odškodninsko tožbo. V svoji tožbi je dejal, da bi ne bil propadel, ko bi ne bilo v neki veliki trgovski hiši silnega požara, ki je prav za prav glavni in edini vzrok, da je on kot kandidat tako žalostno pogorel. Požar je namreč res tisto veliko trgovsko hišo docela uničil. V tisti hiši pa je imel svoj zobo-zdravniški atelje zobozdravnik, ki je nadebudnemu kandidatu delal nove čeljusti in zobovje. Dan pred odločilnim shodom je kandidat dal svojemu zobozdravniku v popravilo svoje umetno zobovje. Drugi dan zvečer pa bi bil moral kandidat imeti svoje veliko zborovanje, na katerem bi bil prav gotovo pridobil vse volivce zase. Ponoči pa je zgorela vsa hiša z njegovo čeljustjo vred. Tako si kandidat za shod ni mogel pravočasno dobiti nove umetne čeljusti, kar je bilo krivo, da je potem pri volitvah pogorel. Tožnik odločno pravi, da je požar zakrivil njegov poraz, zaradi česar sedaj Američani napeto pričakujejo, kaj bodo sodniki rekli.
Kovina kot gumi
Znanstvenikom se je posrečilo zdraž,iti lastnosti kovin in gumija. To 6o dosegli tako, da so zvul-kanizirali kovino z mehkim gumijem. To bo imelo v tehniki velike posledice.
Od te nove iznajdbe bosta zlasti imela veliko korist Iadjedelstvo in letalstvo. S pomočjo te nove zmesi kovine in gumija bo namreč mogoče v prihodnje stroje brez šuma in pretresa zasidrati. Tudi bo mogoče železniške vagone bolj elastično pripenjati enega na drugega. Železniške vagone bodo poslej lahko delali take, da bodo vsi imeli kolesje iz te nove zmesi, zbog česar ee ne bo vozilo več tako treslo. Ob velikih krivuljah kolesje ne bo več tako hreščalo in škripalo, kakor je doslej. Takisto bo pri električnih železnicah na ovinkih v prihodnje odpadla tista cvileča niuzika, ki je doslej šla vsakomur skozi ušesa in zobe.
Ni pa še znano, ali bodo te poskuse, ki so se doslej posrečili, kaj kmalu delali v velikem obsegu. Verjetno pa je, da se bo stvar obnesla, od česar ima vsa javnost pričakovati velikih koristi.
Reševalne vaje angleških bolniških strežnic, ki morajo za vajo »reševati« narejene iigure
Št. 108.
Mariborske vesti
m Mariborski župan dr. Juvan je v spremstvu ravnatelja mestnega gradbenega urada inž. Barana odpotoval v Belgrad zaradi intervencij v komunalnih gradbenih zadevah. O. župan bo interveniral pri ministrskem predsedniku ter pri finančnem in gradbenem ministru zaradi likvidacije kaldrmin-skega fonda, da se čimprej more začeti z zgradbo carinarnice in carinskih skladišč, dalje zaradi potrditve načrtov za tlakovanje obeh dovozov ua dravskem mostu ter zaradi načrtov nove mestne tržnice. Mestna občina bi ruda že letos angažirala kredit iz kaldrnunskega fonda za gradnjo carinarnice, da se zaposli čim večje število delavstva pri javnih delih.
m Začetek jubilejnih proslav 20 letnice naše kraljevine Jugoslavije bo dne 4. maja, ko nam bodo mariborska Glasbena Matica, Jadran in Maribor izvajali veličastno glasbeno delo Cesar Franka »Blagri«. Kulturno delo v Mariboru je vseh '20 let bilo živahno in na prvem mestu pri domoljubnem delu. Zato je tudi prav, da s tako velikim kulturnim nastopom otvorimo vrsto proslav. Vsa mariborska javnost in mariborska okolica bo dne 4. maja manifestacija za veliki kulturni dvig slovenskega Maribora, ki ga je dosegel v 20 letih svobodne Jugoslavije.
SLAVNOSTNI KONCERT 4. MAJA
Vstopnice v predprodajl pri Putniku tn v Cirilov!
m Incident pri velikonočni procesiji. Ko je na veliko soboto šla procesija ob petih popoldne iz frančiškanske cerkve mimo palače Okrožnega urada v Sodni ulici, so se pri odprtem oknu v drugem nadstropju pojavili neki mladiči in so se začeli izzivalno na ulico krohotati ravno v trenutku, ko je nosil duhovnik Najsvetejše mimo te hiše. Množice se je polastilo nemalo razburjenje in če ne bi spoštovali svetosti Vstajenja, bi gotovo moški iz procesije sami izvršili sodbo nad nizkotnimi izzivači. Policija, opozorjena od številnih prič, je sicer takoj na mestu ugotovila imena zapeljanih mladeničev iz socialistične organizacije; nastane pa vprašanje, ali bo oblast mogla še naprej mirno gledati, kako gotovi »voditeljic nedeljo za nedeljo zapeljujejo mladino v svojem marksističnem društvu. Saj vemo, kako se to društvo imenuje. Med krohotači je bil tudi, kakor se je ugotovilo, sin uslužbenca mestnih podjetij, nadalje neki delavec iz tovarne »Jugosvila« in neki železniški uslužbenec.,
in »Poštelski zaklad«-, mladinska igra s petjem in rajanjem v treh dejanjih, izide te dni v Ciriiovi tiskarni. Prvič uprizori to domače izvirno delo pobrežka šola v nedeljo, dne 1. maja v Renčljevi dvorani. Kdor se zanima, kakšno bogastvo skriva znamenita Poštela na Pohorju, naj si ogleda »Po-štelski zaklad« Avtor igre je učitelj Franjo Ciček, pevske točke pa je uglasbil Vinko Zivko.
m Gledališke vesti. V torek,- dne 26. t. m. bo gostoval v operi Trubadur Marion Vlahovič, hrvatski tenorist svetovnega slovesa, ki je svojedobno deloval na največjih opernih odrih sveta. Pod Her-zogovim vodstvom pripravlja mariborsko gledališče Smetanovo veliko operno delo »Dalibor«.
m Dekliški krožek za mesto ima nocoj ob pol osmih zvečer v Domu svoj redni sestanek.
m Odlikovani poveljniki orožniških postaj. Za vestno službovanje so bili odlikovani naslednji orožniški naredniki: Z zlato medaljo Franc Kosmač in Ivan Velikogne, s srebrno medaljo: Ivan c->Iljaž, pominik Poženel, Anton Zupan, Franc Je-■BeTratrsin Jožef Ropoša Iskreno čestitamo!	(
m Žetev smrti. V torek zvečer je po daljši mučni bolezni umrla v Gledališki ulici 2 v starosti 64 let Ivanka Potisk. Bila je dobrotnica mnogih dijakov. Pogreb bo danes, v četrtek ob pol štirih popoldne na magdalenskem pokopališču. Naj v miru počiva. — Nadalje so umrli: Na Meljski
cesti 34 soproga zvaničnika drž. železnic Ivana Kolar, stara 38 let, v bolnišnici pa 19 letni mizar ski vajenec Ivan Mušič. Svetila jim večna luč!
m 4-letni otrok zažgal hlev. V Visolah pri Slov. Bistrici je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Simona Juharta. Ogenj je zanetil 4-letni Juhartov vnuček Anton. Ko je Juhartova žena pospravljala jx> kuhinji, ji je mali vnuk izmaknil vžigalice ter je odšel v hlev. kjer je zažgal slamo in seno v trahtarju. Ko je prišla njegova stara mati iz kuhinje pred hlev, je pritekel vnuk ves preplašen ter je klical »mama, vidi, kaj je tam«. Hitela je pogledat v hlev ter v svojo grozo opazila, da segajo plameni že iz trahtarja na podstrešje ter gori seno z velikim plamenom. Požar je povzročil lastniku 30.000 din škode.
m Tatvine blaga iz carinskega skladišča. Pred dvema mesecema so bile ukradene iz carinskega skladišča tri bale uianufakturnega blaga v vrednosti 3000 din. Sedaj je policija izsledila tatove, in sicer tri delavce, ki so dotično blago razprodali ua kmetih po 10 din za meter. Delftvci, ki so dejanje priznali, so bili aretirani in oddani sodišču.
m Kolo brez lastnika je našel policijski stražnik v torek zvečer v Jadranski ulici. Kolo ima številko 404-527. Lastnik ga dobi na policiji.
Gledališče
Četrtek, 21. aprila ob 20: »Slehernik.« Red C.
G. Tumpej zopet poražen
Maribor, dne 20. aprila.
Tumnejevim dosedanjim porazom se je zdaj pridružil še nov. kreditna zadruga uslužbencev drž. železnic, ki ima svoj sedež v Mariboru v Tattenbachovi ulici, in ki ji načelu,je g. Rudolf Tumpej, železniški uradnik v pok., je vložila proti Francu Breclju, mizarju drž. žel., in Francu Artiču, bivšemu žel. kontrolorju v Mariboru, tožbo zaradi klevete po § 301./III. kaz zak., katero naj bi ol>dolženca zagrešila s tem, da sta uslužbencem Nubavljalne zadruge v Mariboru svetovala, naj ne nalagajo svojega denarja v tem zavodu, ker da bo kmalu propadel, da je imel že dvakrat revizijo, da je nekdo pred revizijo knjige skril, da se je tako izognil posredicam, in naj tisti uslužbenci, ki imajo pri tem zavodu posojila, posojila takoj vrnejo in nemudoma odpovedo članstvo, ker zavod slabo stoji ozir bo propadel
Iz obrazložitve obtožnice je bilo takoj videti, da ni šlo za spor z zadrugo, marveč za Mjor med skupino g. Cumpeja in inž. J. Grudna. Obtožnica namreč izrecno navaja, da je 1.1934 prišlo med obema skupinama do hudih političnih bojev, v katerih sta se obtoženca pridružila skupini inž. Grudna ter skušala one mogočiti g. lunipeja.
Obtoženca sta po svojem zastopniku vložila dokazni predlog, v katerem sta inkriminirane žalitve zanikala, odnosno za svoje trditve nastopila dokaz resnice in opravičevalne zrno-i te. Po končani preiskavi, v Kateri je bilo zaslišanih okoli 30 prič, pa sta oba obtoženca predvsem vložila ugovore, katerim je apelacij-sko sodišče ugodilo ter odločilo, da se obtožba Kreditne zadruge proti Breclju in Artiču nc dopusti, kazensko postopanje popolnoma ustavi in Kreditna zadruga uslužbencev drž. žel obsodi, d8 mora trpeti vse jtroške postopanja in obtožencpma povrniti vse njune stroške.
S to odločbo je zopet končana ena izmed mnogih Tumpejevih tožb z njegovim popolnim porazom v veliko veselje vseh tistih železničarjev, ki so nekdaj občutili trdoto njegovega škornja
Cetje
c Prvi nastop »Slovenske scenc mladih« bo v petek 22 aprila v celjskem mestnem gledališču. Vstopnice se dobe v predproda.ji v Slomškovi tiskovni zadrugi
c Št. Jurij pri Celju. Letos bodo obhajali v Sv Jurju ob juž. žel. 30 letnico smrti pionirjev slovenske glasbe dr Benjamina in Gustava lpavca. Na čas* slavnima šentjurskima rojakoma bo priredil pevski zbor KPD v Št. Jurju v soboto 14. in v nedeljo 15. maja koncert Ipav-čevih pesmi. Prijatelje lepe pesmi m prijatelje Ipavcev že zdaj opozarjamo in vabimo na ta koncert.
c V celjski bolnišnici sta zaspala v Gospodu 71 letni lončar Rednak Josip iz Velenja in 31 letni posestnik Mastnak Karel iz Razbor-ja pri Dramijah. Naj v miru počivata!
c Huda nesreča v kamnolomu. V Košnici pri Celju se je v torek ponesrečil pri delu v kamnolomu 27 letni delavec pri regulaciji Savinje Vrečko Jernej. Pri delu mu je padel na glavo težak kamen, ki mu je prizadel 2 cm globoko rano na glavi.
c Kino Union. Danes »Povratek iz pekla« (Peter Lorre, June Lang).
c Nesreče pri velikonočnem streljanju. Kakor vsako leto tako se je tudi med letošnjimi velikonočnimi prazniki zgodilo pri velikonočnem streljanju več nesreč. V Dolu pri Vojniku je odtrgal naboj 16 letnemu posestnikovemu sinu Antonu Jakocu 4 prste na levi roki. V Draškovcu pri Humu ob Sotli je naboj topiča zadel 17 letnega Vinka Drofenika in mu raz-/nesaril levo stran V Latkovi vasi pri st. Pavlu pri Preboldu se je zadel pri streljanju s pištolo v levo roko 18 letni mizarski vajenec Anton Kramer.
Kranisha gora
Že nekaj časa prihajajo v naše letovišče Nemci iz rajha v posameznih skupinah, ki ostnjajo tukaj 10—14 dni. So večinoma kvalificirani delavci, ki si lahko privoščijo odmor (Kraft durch Freude) •/.lasti pri nas, ko žive tako rekoč zastonj glede na visoki tečaj nemške marke. V pretežni večini so smučarji, ki obiskujejo naše planinske kote. katere so vse oskrbovane. Da spoznajo naše običaje in našo pesem, jim je priredilo tukajšnje pevsko in glasbeno društvo ■»Cecilija-' čez praznike dvoje koncertov oziroma akademij, katere so pa posetili tud' domačini v takem številu, da je bila društvena dvorana obakrat razprodana. Prvi koncert na. veliko noč je bil namenjen domačim gostom, drugi, na velikonočni ponedeljek, pa blejskim. Predsednik Lavtlžar je pozdravil goste velike sosedne države v nemščini in jim opisal ter raz ložil namen in pomen prireditve. Društveni moški mešani in ženski zbor je zapel nekaj najlepših naših pesmi ln Izvajal tri nnrodno venčke. Pevci so prikazovali snubitev, »šranganje*. sprejem neveste na novem domu in končno vaški koncert Biln je ploskanja in odobravanja nič koliko, zlasti še, ker je bila vsa pevska družina v slikovitih
gorenjskih narodnih nošah. Na vabilo Nemcev se je odzval ves zbor in predvajal v Zoretovi dvorani domače plese, vmes pa nastopal z umetno in domačo pesmijo. Vžgala je ponovno večno lepa »Na zaj v planinski raj« Bili so lepi prazniki in želimo si več takih dni. Nemci so se pa lahko prepričali, na kako visoki kulturni stopnji je naše ljudstvo.
Vjsiea gora
V katoliško vero je prestopil Ramo Šabanovič. doslej islamske vere. Prišel je iz Bosne kol delavec v Višnjo goro, kjer se mudi že leto dni. Prišel je v zupniSfe prosit za pouk v katoliški veri. Po polletni pripravi se je odločil za prestop v katoliško vero. Pri sv. krstu si je izbral ime Jožef. Za botra si je izbral g. kaplana. Bil je krščen na veliko soboto. Med sv. mašo je prejel sv. obhajilo skupaj z g. botrom. Ljudje so bili ginjeni, ko so gledali krst in sv obhajilo. — .Na velikonočni ponedeljek pa je bila določena druga cerkvena slovesnost: blagoslovitev vogeljnega kamna nove cerkve sv. Antona na Vel. Loki. Vaščani so že postavili križ in mlaje na kraju, kjer bo stala nova cerke" Slavnost pa je preprečil sneg. ki je padal kar ves dan. Zato je blagoslovitev preložena na belo nedeljo ob 4. popoldne. Pri blagoslovu igra višnjegorska godba za svečanost primerne pesmi.
Za Jegličev akademski dom
so darovali: Mestna obSina Maribor 200.noo din (ki Jih bo izločevali! v obrokih); mestna občina ljubljanska 100.000 din (drugič po 100 tisoč din); Kutnar .)„ župnik, Razhor pri Žid mostu 10 din; Sohntier A., župnik, Koprivnik pri Kočevju in din; Klokl .1., župnik v p., Cronsovci 10 din; Kosta A., krojač, Ljublj. 50 din; dr. Jančiič I., Sv. Peter v Snv. dol. 100 din; Plevnik A„ kaplan, St. Janž na Dr. p. 2(1 diitj Lovšin I., župnik, Planina pri Rakeku 50 din; Funtok F., duhovnik, šeukovturn . 20 din; Striušnk Fr., Smlhel, p. Mozirje Al din; Sešok I., kaplan. Smartin pri Kranju 80 din: Pušnjak D.. Apačn 50 din: Sestre križnifikegn reda. Vel. Nedelja 100 dlo; Kodrlč I., provizor, PISece 20 din; Kodrič J., župnik Sv. Ruporl v Slov. gor, 10 din; Lesar J„ javni notar, Brežice 100 din, dr. Jereb 1»., iavni notar, Radeče 100 din; \Veiehs M., župnik. Skale. V člen te 10 din; Zalete' Fr„ žgnnjekuha. SI. Vid n. TJ. 100 din: Lom F., župnik. Šmarje pri Jelšah 10 din; dr. Vraber M., stolni prost, Maribor (0 din; Llpel F., »rožice oh Savi 100 din, dr. J "(ček, Brežice 50 din; Orehnr A., kaplan, Mongeii 10 din; Kat. prosv. drniHvo Kranjska coni 20 din; Rožman J. župnik v 7.«vodjem 50 (lin; \Vpbte D., ndvoknt, N'ovo me*to 100 din: .Terlo t„ deknn, Turnlščo ion din; Bfttanč Fr.. Bled stio din: Bari o J., Maribor lOl din: Itošknr M., župnik, SI Tlj. p. Mlsllnje 30 din;Cllenšek I. župnik. Apafie 20 din; Oblak Vat., župnik, Preska iu din; Musl A., župnik. Vitanje 20 din: Kapne. samostan. Studenci pri Mnr. 10 din; Rlhar M., dekan, Kamnik 30 din; Klemončlč A., žunnlk. Središče 20 din; Sem J.. kaplan, Ribnica na Poh. 10 din- župnl urad trg Ouštanj 15 din; Lama M., Bv Benedikt v Slov gor. 5 din; občina FtovenJ erudec 2»!fl din: KociančiC A., župhll- Prlhovn t1« din: florifati J. župnik. Bpltalič in din; Pelt.ler A„ kanlan, Šmartno ob Paki 50 din: ruderman K. Hollč-T.ltiln "..i din; Franke L. župnik, Zanogo So din: fndež V., žunnlk. Mekinje, p. Kamnik :tfl din; Škof F.. «v Anion v Slov. iror Ml din: Unvlfček F., konce* nlektrolelin. rtodj.. Llnhlj. 25 din: Vavnotič F. župnik. Dohle 15 din; Pfitlfar F., župnik, Vslesovo 30 din; HJok J., de-krni. .Tnrenina 20 din; iVhaJek ,?.. »,upnik Sv. MIMnvž. Laško 3fl din: ohčinr, Smarlet« 50 din; Stuheo F., župnik. Sv. Jurij oh Sčsvnict 10 din- Bozjak J. /.upnik, 7r„j<„ ion din- sestre KrlJevnlSkeun rede. Mnretlne! m dtn.	(Dnljc prihodnltf)
Huda nesreča
v zagorskem rudniku
Ljubljana, 20. aprila, Daues ob 9. dopoldne so pripeljali v Ljubljano z vlakom 31 letnega rudarja Josipa Podjeba iz Zagorja. Tega je med delom v jami zasulo. Tovariši so ga z velikim naporom rešili izpod plasti zemlje, Podjeb je dobil jiri nesreči hude notranje poškodbe. Na glavnem kolodvoru ga je prevzel reševalni avto, ki ga je pripeljal v bolnišnico.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«.
Radio
Programi Radio Liubliana
Četrtek. 21. aprila: 12 Operetni napevi (plošče) — lat."! Poročila — 1.1 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovodl - 18 Pe-stor spored (Radijski orkesterl — 18.4(1 Slovenščina za Slovence (k dr. Rud. Kolarič) — 10 Napovedi, poročila — 111.30 Nac. ura: Miuister zn ljudsko telesno vziro.lo — 19.50 Deset minut zabave (g. F. Lipah, član nar. «led.) — 20 Pevski kvartet Fant jo na vasi«, vmes plošče — 21 Premvs ;z Benetk: -Don Carloso (Verdi) — 22 Napovedi, poročila — 22.50 Poročila o šahov, turnirju, i Petek, iS. aprila: 12 Naši zvoki (plošče) - 12.45 Poročila — 13 Naiiovodi — 13.20 Opoldanski koncert Rad. orkestra — 14 Najiovedi — 16 Ženska ura: Po kateri poti je hodila žena do današnje izobrazbe (ir.ič. A. Lehnr-jeva) — 18.20 Ciirauski orkestri igrajo (plošče) — 18.10 Francoščina (g. dr. St. I.eben) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Razvoj hrvatske mlad. književnosti (Lj. Krajačič, Zgb) — 19.50 Zanimivosti (raednar. irimnastična prireditev) — 20 Radijski orkester — 20.30 Prenos ovrop. koncerta iz Norveške: Saeverud, Sinding in Grovcn — 21.30 Nekaj lahke glasbe (ploščo) - 22 Napovodl, poročila — 22,30 Angleške plošče — 23 Poročilo o šahovskem turnirju.
"To hranilo za polt
z »Biocelom* JE USTVARILO ČUDEŽ NA MODEM ODRAZU"
pravi sestra
pomočnica.
Drugi programi*
Četrtek, 21. aprila: Bdurarl: 20 Zho', 21 Pasijonska igra — Zagreb.- 2t> Belgrad, 21 Verdijeva opera ■iDon Car los/ (iz Benotk) - Praaa: 19.20 Pihala, 20.05 Igra, 21.05 Orkester lil klavir. 32.40 Jugoslovanske pesmi — Varšava: 20 Pestra	22 Szyinanowskega
koncert — Sofija: 17.30 Bachove skladbo, lo.SO Cerkv. obredi — Budimpešta: 19 Cig. ork., 31.15 Beethovnove sonato, 32.05 Ploščo, 23.15 Cig. ork. — Italijanske postaje: I. skupina (121, .101 ln 2S3 m): 17.15 Klavir, 21 Igra, nato ples. gl. — II. ikupimi (560 :)>;» ln 263 m): 17.15 Vok. konc., 21 Verdijeva opera Don Carlos« — lit. skupina U92, 272 in 221 m): 19.20 Radijska fantazija, 20.30 Varicte, 21.55 Klavir, 21.45 Landler.,,, 22 Ples. gl. — Dunaj: 19.10 Operetna gl., 20 Dunajski večer, 22.30 Zab. gl. — KUnigsberg: 19.10 Plesni veter — Lip-sko: 19.10 Operetna gl — Franklini: 19.21, Stara in nova italijanska gl. 20 20 Brohmsov koneer. - Mona-kono: 19 19 Goneejeva opereto Sovražnik glasbe — Snttens: 20 Operna el., 30.45 Popevke. 22 Dunajska gl„ 22.35 Plesna gl. — l'a ris Rutiin: 20.30 Operi. - bvon: 20.30 Auherjeva opera 'Fru Diavoto-' — Strasbourp: 20.30 Massenetova opera Notrodamski zvonar .
| j CINEK Je bil prav gotovo čudovit. V ne-U kaj dneh sem opazila, da male brazd« in gube Izginjajo V nekaj tednih «em bila videti za deset let mlajša. Biocel — mi pravi doktor - Je Iznajdba znamenitega profesorja dunajskega vseučilišča. Zdaj ga vsebuje 6leherna tuba rožnate kreme Tokalon. Uporabljajte to kremo vsak večer, belo kremo Tokalon pa zjutraj Po taki uporabi bo bleda, vela polt zablestela v novi mladostni živahnosti napravite svojo polt jasno, svežo, čvrsto — ln jo rešite gub in drugih nedostatkov
Šport
Smuk s Triglava
Kakor smo že poročali, priredi JZSZ v nedeljo, 24. t. m., svojo poslednjo prireditev v letošnji zimski sezoni »Smuk s Triglava«.
JZSZ jc do danes prejel sledeče prijave inozemskih tekmovalcev; Villi Walcha iz Arlberga, Andi Krallingerja iz Linza; za damsko konkurenco pa Heldo Godlovo in Gerdo Niesl, obe iz Inns-brucka. — Italija je prijavila Confortolo (Milano), Sertorellia (Milano), SchiHania, Co6iilicha, dr. Pa-schia, Dei Rossi Nives (Roma), Dei Rossi Gemma in Luci Schillani, obe iz Trsta. — Češkoslovaška: Beinhaurea za moško konkurenco in Beinhauerjevo, Ascherovo in Rudlovo za damsko konkurenco. Ekipa potuje pod vodstvom starega internacionalca inž. Vlado Novaka.
Pričakuje se še prijava bratov Bolgarov.
Našo ekipo najboljših tekmovalcev: Heim, Pra-ček, Stopar, Voller, Kobler, Zvan, Klein, Podkubov-šek itd. bodo izpopolnili mnogoštevilni tekmovalci z Jesenic, Ljubljane. Mojstrane, Maribora, Celja in Zagreba.
Zelo zanimiva bo tekma dam, kjer se bodo zgoraj navedenim mednarodnim tekmovalkam postavile v bran naše najboljše alpinske tekmovalke: Hei-mova, Pračkova, Ažmanova, Šulgajeva in mnogoštevilne druge odlične tekmovalke.
Odlična mednarodna konkurenca bo nudila prijateljem alpinskega smučarstva največji športni užitek, saj bodo na štartu najboljši tekmovalci srednje Evrope
Smuka je v planinah ugodna, tako da je omogočena vožnja prav v dolino. Vabimo smučarje, da se udeleže te zadnje zimskošportne manifestacije. Cilj bo prav v dolini, tako da bo omogočeno istega doseči že z nedeljskim jutranjim izletniškim vlakom.
Kai pravi športni svet?
Nemški in italijanski lahkoalloti pojdejo na Japonsko. Ni se še pričela letna sezona in že sc širijo glasovi o raznih gostovanjih športnikov po tujih državah. Tako sta dobili istočasno nemška in italijanska lahkoatletska zveza povabilo japonske labkoatletske zveze, da sodelujeta letošnjo jesen na nekaterih tekmovanjih na Japonskem. Nemci bodo poslali samo 10 atletov na dolgo pot, ker imajo ravno letos toliko in tako važnih srečanj. da se ne morejo odzvati vabilu z večjim številom tekmovalcev. Tudi Italijani pošljejo na Japonsko 10 atletov, prihodnje leto pa pojdejo tja tudi njihova dekleta — luhkoatletinje.
Nemški boksar težke kategorije Maks 8chme-llng, ki je v Hamburgu v petem kolu položil na tla Amerikanca Dadasa, se bo boril 22. junija za svetovno prvenstvo z Louisom. Ta borba, za katero vlado že danes v Ameriki in v drugem športnem svetu velikansko zanimanje, se bo odigrala v Newyorku, najbrž v Yankee-sUuliotiu.
Svetovni prvak v drsanju umrl. Šved G.-Graf-strom, svoječasno najboljši drsalec, je v starosti 45 let nenadomn umrl v Berlinu. Pokojni jc bil enkrat svetovni, dvakrat pn olimpijski prvak. Imel je veliko zaslug, dn se je drsalni šport dvignil nn tako visoko stopnjo, in je bil vec let zaporedoma nn vrhu tabele, dokler mu ni leta 1930 v Ne\v-Vorku odvzel prvenstva Dunnjčan Kari Schtifer.
Amerike ne bo na svetovnem nogometnem Prvenstvu. FlFa je sprejela obvestilo, dn so Amerika ne bo udeležila svetovnega nogometnega prvenstva v Parizu Izločilna tekma, ki bi mornla biti 29. maja med Ameriko in Nizozemske Indijo, od pade in se bo slednja borila 5. junija z Madžarsko.
Avstrije ni več v mednarodni lahkoatletski zvezi. IA A F sporočn. da jp Avstrija prenehala bili njena članica
Mikoalletika v Ameriki. V Čikagu so imeli ameriški lahkoatletiki večerni nastop v zaprtem prostoru In so dosegli nekaj prav zanimivih rezultatov. Cuniiingliam jc zmagal v teku nn eno miljo v času 4:09,9. 600 jardov je pretekel Herbert v času 1:11,1, 40 jaidov pa Johnson v času 1.1 sek
Za tek na 50 jardov čez zapreke je rabil Tolmirh 0.2 sek. Značilnost tega mitinga so kratke proge.
fViilke je sunil kroglo nad 16 m daleč. Pri policijski športni prireditvi v Berlinu se je zopet izkazal nemški olimpijski zmagovalec Wolke, ki je trenutno v odlični formi Kroglo je namreč zalučal 16.09 m daleč, kar doslej še nihče ni napravil v zaprtih prostorih.
Češki in švicarski telovadci se bodo udarili prihodnjo nedeljo v Bazelu v dvoboju za prvenstvo v vrhunski telovadbi na orodju. Čehi pošljejo v boj slare in preizkušene telovadce, Švicarji pa tudi pravijo, da so njihovi zastopniki v tako odlični (ornii, da upajo na najboljši uspeh. Tekma bo zanimiva še prav zato, ker sta ta dva nasprotnika najresneiša kandidata zn naslov svetovnega prvaka. za katerega se bodo borili konec letošnjega junija v Pragi.
Table -tenis turnir
II. propagandni table tenis turnir Sli Mladike bo v nedeljo, 24 t m., pod pokroviteljstvom bana g. dr. Marka Natlačena. — Za ta turnir vlada veliko zanimanje ter so že došle številne prijave zagrebških klubov. Poleg ličnih pokalov bodo tudi številna praktična darila, izmed katerih so tvrdke: jugoslovanska knjigarna, Alpina in Spectrum ista že i>odarila. več drugih tvrdk pa je obljubilo še pokloniti primerna darila.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Sluibeno u SO pri LNP. Plenarni sestanek vseh ljubljanskih sodnikov bo v petok, 22. t. m. ob 19.30 v prostorih restavracije Slamič. Udoložba je obveena za stalne in začasne sodnike. Tajnik.
Kajak klub Ljubljana obvešča svojo članstvo, da bo jutri, v Četrtek, 21. t. m., ob 20 v restavraciji pri Sokolu., Pred Skotijo članski sestanek, na katerem bomo raipravljul o udeležbi naših te.kiuovaleev na Internacionalni knjnk-slaloin teknil v Breslnu.
Kapetan KKt poziva vse one nečlane, ki imajo kajak čoln ali pa tudi ue ter se zanimajo zn kajak šport, d,i sc gornjega sestanka udeleže.
Smučarski klub Ljubljana Sestanek dnmske sek-eije je v potek ob 19.30 v damskl sobi kavarne Emone Važno! Zato vse in točno!
Razpis
za It. propagandni table-tcnnit turnir SK Mladike pod pokroviteljstvom g. bana dr. M. Natlačena, dn« 31. april« 1938.
Turnir se igra po pravilih .ITTZ 24 aprila 1938 in sicer od 9 dalje. Moštvene partije p« že v soboto od 19—22. Turnir se igra v dvorani SK Mladiko v Sni. Mladinskem Domu na Kodeljcvem. Nastopijo lahko vsi klubi In Igralci, ki so včlanjeni v JTTZ. Igra so po pravilih JTTZ z New-Villa žogicami. Discipline: a) Sin-glo gospodov, prijavnimi 15 din, b) Slngle juniorjov. (letnik IIU2 in manj), prijavnlno 10 din; c) Moštva, prijnvnlne 30 din. — 1'rijnve s prljnvulnnml se pošljejo do petka, 22. mirila, na nnslov SK Mladike, Ljubljann-Kodeljevo. Vsi igralci, ki so se prijavili, morajo brezpogojno plačati prijavnlno. ne glede na to, sli Igrajo ali ue Zn.linnje bo v pptek v Sal. Mlad. Domu n« Ko-deljovem oh 19.3(1. — Vse discipline se igrajo po čistem cup sistemu in sicer slngle. gospodov bost of five, ostale discipline pa do finala bost of Ihree, finale pa se odigra kot pri single gospodov. Moštva Igrajo po Davls-eup sistemu (posamezne Igre bost of tliroe, moštvo tvorit« dva igralen single in douhle par). — Pro testi se uvužujejo le v pismeni obliki, nnjpoznftjo pol ure po partij! s priloženo kavcijo :*i din, k! se pa vrne. če se protestu ugodi. — Nagrade: Prvi v disciplini nI b) prejme prehodni poka! g. bana ilr. M. Natlačena prvo moštvo pa prehodni pokBl g. barona Co-dellt.Ja. Vsi pokali so prehodni. V trajno lan* so ga lahko osvoji, če sn zmaga trikrat zapnredomn ali pot-krot v presledkih. Ostali plasirani prejmejo rnana darila. — Igralci morajo bili vodstvu turnirja na razpolago.
Turnir/tki komite:
Predsednik: Ogorelee Albin, preds. SK Mladike, člana komiteja: g dr Tome Alojzij, ravn. S. M. Doma ln g. Novak Ludvik. \ odja turnirja: Koemur Al., namestnik Krečič Dušan. Zapisnikar: Pečnlk Jože. Bla-galnik: Revo Vlilo. Delegnln Zveze In vrhovnega sod nlka bo določila JTTZ.
Zahtevajte povsod naš list!
Za birmo...
Darilo za življenje
m
Pouk
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din f—; ienltovanjskl oglesl Din 2—. Najmanjši znesek za mali 9glas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petilna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
20% popusta
na vse damske plašče, kostume, krila in bluze, bolj in vsakdanje obleke, jutranje in pisarniške halje, otroške obleke i. t. d. nudi
F. I. GORiČftR, Ljubljana, Sv. Petra c.29.
iti;
Hišnica
išče službo v Ljubljani. -Naslov v upravi »Sloven eu pod št. 6224.	(a)
Zastopstvo
za dravsko banovino sprej mem. Ponudbe poslati na upravo >Slov. pod»Uspeh St. 62.13.	(a)
Služkinja
vešča tudi šivanja, išče službo v Ljubljani, tudi b krojaču. Ponudbe upravi »Slovonca« pod »Ubogljiva« št. 62.10.	(a)
Potnik
ki potuje po Slovoniji — išče zastopstvo dobroidoče-Itn predmeta. — Prevzame tudi zastopstvo manufak ture ali Speeerijo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 6223.	(a)
•HI« U J »J
Krojaškega pomočnika
mladega, takoj sprejmem. Kosmač Franc, Slovenski Javornik.	(b)
Izvežbana stenotipistinja
se sprejme za celodnevno zaposlitev za dobo 2 mesecev. Vpoštev pride le prvovrstna moč. - Nastop takoj. Pismene ponudbe na Zvezo trgovskih združenj, Jfgovski dom v Ljubljani.
Razpis
Razpisuje se služba orga-nlsta in cerkovnika župnije BoStanj.	(b)
Dekle, pridno in vestno
stanujočo v Ljubljani — sprojmem za raznašalko. Prednost imajo one s kolesi. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 6204. (b)
Fotografski pomočniki!
2 laboranta, 2 negativ in pozitiv retušerja in enega aparaterja za atelje, takoj sprejmem. Foto Lončarevič Belgrad, Terazije 32. (b)
Sposobno frizerko
išče frizerski salon y.a vse ondulacije za takoj Naj se Javi na naslov : Bogdan Cučkovlč^ frizerski salon Tlvat — Boka Kotorska	(b)
Knjigovodjo
korespondenta, mlajšega, s prakso, sprejme večjo podjetje v Ljubljani. Znanje srbobrvatskega iu nemškega jezika pogoj. Nastop službe po dogovoru. - Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja na upravo »Slovenca« pod »Industrija« St. 5824.	(b)
Novo dosli klavirji
» S t i n g 1 « pri M. B a u e r 1 e , Maribor, Gosposka ulica št. 5fi
Štev. 1693-1038.
Razpis
Občina Kamnik oddaja v zakup mestno kopališče v Kamniku z buffetom za dobo od 1. maja 1938 do 30. aprila 1939.
Pogoji so na vpogled v občinski pisarni v Kamniku.
Uprava občine Kamnik, dne 19. aprila 1938.
listič
za strope iz naj
boljšega materijala. vezano s pobakreno žico izdeluje in dobavlja
10$. R. PUH, Ljubljana
zaloga parhetov
Gradaška ulica 22	Telefon 25-13
Močnega fanta
za vrtnarska dela, sprejmem. Maks Krajne, vrtnar Ruše.	(b)
J •
Gnoj
poceni naprodaj. Streliška ulica 26.	(I)
Novosti vseh oblačil
šport, kamgarn obleke, perilo ttd. — najceneje: Presker Ljubljana. (1)
KOLESA
najnovejši letošnji modeli v največji izberi že od Din 550*— naprej.
Nova trgovina
Ljubljana - Tvrieva cesta 36
(nasproti Gospodarske zveze)
»Premier« patent, šotor
Za vso ljubitelje lepe pri-rodo zanimiva tehnična novost. Razstava pri »Inter-promet«, Florjanska ul. 26.
Parketni odpadki
in odpadki od žage, popolnoma suhi, so najcenejše kurivo. Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova 4, Telefon 22-44.	(1)
Svetovno mane nemške enamke
»BRENABOR« dvokolesa
petkrat kromlrana In odporno emajllrana, t nezlomljivim okvirjem dobite po ngodnlb obročnih odplačilih pri tvrdkl KLEINDIENST & POSCH Maribor, Aleksandrova <4.
Padavica
(epilepsija)
krči, živčne bolezni ln pomanjkanje spanja. — Zanesljivi ln najboljši uspehi so so dosegli z uporabo skozi trideset let preizkušenega
»Epilepsana«
Pobližnja navodila daje lekarna Flšter, Osljek III.
inštruktorja
Srednje tehnične Sole — stavbne stroke — sprojmem. Vodmatska Štev. 2, pritličje.	(u)
Zaslužek
2500 din potrebujete
da zaslužite 1000 din doma. Dopise: »Anos« Ma-rlbor( Orožnova 6. Priložite znamko I	(z)
Mlin
prodam ali dam v najem. Josipina Sesek, Preserje 1, Radomlje.	(p)
Ugodna prilika!
Zaradi nesreče prodam na prometnem kraju na deželi posestvo s trgovino in gostilno. Zajamčen promet letno en milijon dinarjev. Cena 280.000 din, potrebna gotovina 100-150.000 din ostanek na dolgdročno izplačilo. Informacije pri g. B. Resman, Ljubljana — Florjanska ulica 22. (p)
ICESOB
Mlekarno
v centru oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 6239.	(n)
Stanovanja
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami, takoj oddam. Ižanska eesta, nova biša zraven mitnice. Ogleda se po 7. zvečer. (č)
Deklico, S let staro
dam za svojo. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor St. 693.	(r)
Milostljiva!
VaS krzneni plašč, čez poletje shranimo, obonem i>-vrSimo potrebna popravila za polovično ceno. Plačljivo Sele jeseni ob prevzemu. — ROT, krznarstvo, Ljubljana, Mestni trg št. 5 — telefon 20—05.	(r)

350-400.000 din posojila
tudi v knjižicah Ljudske posojiluice ljubljanske — iSčem. Jamstvo vknjižba na prvo mesto neobremenjene hiše. Naslov in pogoje poslati upravi »Slovenca« pod »Dobro obresti« St. 6238.	(d)
Bančno kom. zavod - Maribor
Aleksadrova eesta St. 40 kupi takoj ln plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE
bank tn hranilnic VREDNOSTNE PAPIRJE 3% obveznice, bone ter •rečke, delnice ttd. VALUTE VSEH DRŽAV PRODAJA SREČK
državne razr. loterije
IIMTTTTTli
Seno
sladko, polsladko vagon-ske pošiljke garantirana teža 9.000 kg, kupim — KlrblS Celje '	(k)
Vsakovrstno
zlato
kupuje
po najvišjih cenah OERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3
(I
Pohištvo
Spalnica
I
polno vezana, orehova, politima, 7200 din, 8 5 letno garancijo. Tovarna Malen-šek, CelovSka cesta 258. S
IMBliluRB
Avtomobili
»Chevrolet« poltovorni, zaprti, »De Soto« 4 sedežni, odprti, Opel« 4 sedežna limuzina, »Citroen« 7 sedežni odprti — ugodno naprodaj. Poizve se pri Splošni trgovski d. z o. z., TyrSeva cesta 33, Javna skladišča.
I^ZA* POV<SODj

+
Umrl nam je naš ljubljeni soprog in stric, gospod
Ivan Nagode
zvaničnik državne železnice v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 22. aprila ob 2 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 20. aprila 1938.
Žalujoči ostali.
Molitvenike vseh vrst • Rožne vence Verižice in svetinjice • Mirtine venčke in šopke • Trakove Sveče • Ročne torbice
^	nu<^ najceneje trgovina
H. N I Č M A N
LJUBLJANA, Kopitarjeva ul. 2 • JSl*oi
Obiščite
pomladanski beograjski seiem
od 30. aprila do 9> maja 1938.
*
Naijvečja jugoslovanska revija domače in svetovne proizvodnje. Najpopolnejša razstava poslednjih tehničnih pridobitev v industriji. Največja izbira.
Pojasnila daje Uprava beograjskega sejma — Sejmišče — Poštni predal 538 — Telef. 28-526, 28-8-2.
50"/o popusta na železnicah in ladjah.
»SLOVENEC44, podružnica t Miklošičeva cesfo št. 5
V globoki žalosti naznanjamo pretresujočo vest, da nas je zapustila predobra mama, sestra, teta in svakinja, gospa
Alojzija Gorfup
vdova po učitelju in lastnica gostilne
ter se po kratki, mučni bolezni preselila v boljšo bodočnost. Blago pokojnico spremimo na njeni zadnji poti v četrtek, dne 21. aprila 1938, ob Vi 3 pop. izpred hiše žalosti na Kongresnem trgu 4, na pokopališče k Sv. Križu. — Sv. maša zadušnica bo darovana v torek, 26. aprila, ob 7 v cerkvi oo. frančiškanov.
Ljubljana, dne 20. aprila 1938
Olga Gorju pova, učiteljica, hčerka, in ostalo sorodstvo
Hugo Wast:	26
Zlato večnega Juda
Marta je pozabila na coctail. To so bile misli Mauricia Kohena, samo izražene z večjo brezobzirnostjo. Dejala je mirno:
»Ta knjiga ni potvorba.«
»Ne. Zares ne.«
»Toda je do smrti dolgočasna. Kaj če bi govorila o čem drugem?«
»Počakaj še malo. Hočeš slišati nekaj tako prevejanega, kakor bi si tega ne bil zmožen izmisliti noben kristjan? Poslušaj tele izreke:
»Da dosežemo večino, bomo dali volivno pravico vsem brez razlike razreda in stanu.
Vsi veste, kako strahotna je za odlične ljudi misel, da ne sme biti med družbenimi razredi nobene razlike.«
»Vendar,« je posegla vmes Marta, >saj to ni nič drugega kakor načelo o volivni pravici, kakor ga izvajate tu. Kaj hočete trditi, da je enakost vseh ljudi judovska, ne krščanska misel?«
»Ne. Krščanska misel je misel o enakosti posebnih osnovnih Človeških pravic: pravica do življenja, do družine, do svobode, do vzgoje. Judovska zamisel pa je volivna enakost: prav toliko velja glas buenosaireškega nadškofa ali vseučili-skega rektorja kaor glasovi ubijalcev, roparjev "in zvodnikov. Isto veljavo ima glas izobraženega človeka, ki ve, zakaj voli, in glas nepismenega, ki se prodaja za čašo vina.«
»A kaj briga Jude, ali se kristjani vladajo tako ali tako?«
»O, briga jih. Njim gre za to, da si krščanski narodi izberejo take oblike vladavine, ki jih privedejo do brezvladja in do revolucije. Ali ti preseda, da me moraš poslušati?«
»Poslušati tebe, ne, pač pa sionake modrijane..-
»Klub temu poslušaj vsaj ti to, kar lahko
spraviš v zvezo s tistim, kar smo dopoldne slišali od profesorja Rama.«
»Ničesar 6e ne spominjam.«
»Mili Morton je dejal, da krize ne bodo rešili gospodarstveniki, marveč alkimisti, kakršen je Julius Ram, ki spreminja svinec v zlato. In tvoj oče je pri tem prebledel, kakor da bi mu bil kdo prerezal vrat.«
»In govore Zapiski kaj o tem?«
»Da. Pripovedujejo, kako je moči povzročiti krize z odličnim in izrazito judovskim sredstvom: z zlatom. .Povzročili bomo vesoljno krizo,' pravijo, ,z zlatom, ki ga imamo vsega v rokah. In no drugem mestu bereš v Zapiskih: ,Posrečilo se nam je povzročiti krizo e tem, da smo potegnili denar iz obtoka.' Verjamem, da se ti vse to zdi 6tihoparno, pa saj imaš v žilah judovsko kri.«
Marta 6e je začela smejati.
»Rad bi me pohujšal, namesto tega me pa navdajaš e ponosom nad tem, da sem Judinja.«
Pripravila je drugi coctail. Potem je 6edla po strani na naslanjač in čakala, kdaj bo konec tega branja.
»Torej poslušaj, kako so ti Zapiski pred tridesetimi loti naznanjali sedanjo krizo: .Veste, da je zlato bilo v pogubo državam, ki so ga izvolile za gospodarja. Zakaj »lato ne more zadovoljiti vseh ljudskih potreb, zlasti zato ne, ker smo mi napeli vse sile, da se ga polastimo in da ga potegnemo iz obtoka.' V letu Baselskega kongresa je bila ta napoved prezgodnja. Zdelo se je, da bogastva narodov v zlatem denarju ne more premakniti in uničiti nič. Danes pa vidimo, kako se uresničuje modrost teh (jospodov e Siona in vidimo. kako globoka resnica je v nasprotujočih si besedah Milla Mortona: krizo bodo končali alkimisti.«
»Zakaj alkimisti?«
»Zato: če jim uspe, da bodo izdelovali umetno zlato, mu bodo vzeli redkost, ki mu dajo veljavo in povzroča, da se hočejo ljudje za vsako ceno prikopati do njega.«:
»Ah! Če hoče to izumeti, mora biti veleum. Danes pa veletimov ni nikjer razen med Judi. In nemogoče je, da bi Jud razglasil izum, ki nasprotuje koristi njegovega ljudstva. JuliusRam je Jud!«
To živahno dokazovanje je učinkovalo na Adalida.
»2e vidim, da te je Kohen izpreobrnil.«
Vrata v knjižnico eo se s sunkom odprle in vstopilo je dvoje otrok z angleško vzgojiteljico. Bila sta najmlajša Adalidova vnučka, ki ju je imel najrajši; otroka njegovih hčera.
Nista poznala Marte in sta že hotela pobegniti.
Ded je zaprl knjigo in prijel ti dve živi cvetki za roke:
»Kaj je? Kaj se me bojita?«
Sluge je naznanil, da je kosilo pripravljeno.
Odšli so v jedilnico.
Blumenova hči je poznala hišo, a ni zaradi tega nič manj občudovala starinskega in bogatega odličja soban, po katerih so šli.
»Krosua je tvoja hiša!«
Adalid ji je zašepetal na uho:
»Tu bom priredil velik ples... Prideš? Računam nate.«
Plesi, ki so jih prirejali Adalidovi, so bili na glasu. Marta je nekoč, slišalo, da so dajali ob takih prilikah nič manj kakor petdeset tisoč peso-eov za cvetje in za šampanjec. Potemtakem govoričenje, da je Fernando Adalid na koncu, ni moglo hiti osnovano.
Adalid je uganil hjene misli in je smeje se razlagal:
»Vsi lastniki zemlje imamo zdaj težke čase. No, pa jaz sem se svojih težav že rešil. Ne pripoveduj tega očetu, toda na vrtu imam nekaj ton svinca od stare plinske napeljave, ki smo jo odstranili in., ne razumeš?«'
»Ne razumem nič.«
»Ti si prava! Julius Ram mi jih bo spremenil v zlato. Gram zlata velja štiri pesoee. kilogram štiri tisoč, tona štiri milijone...«
»Kako so tvoji računi veseli...«
»Potem bom priredil velik ples, da se po-veselimo za konec krize... Ne verjameš? Pojdi z menoj.«
Odvedel jo je na huerto, krasen vrt sredi stavb. Vrt je bil nagosto nasajen s sadnim drevjem in s cvetočim rastlinjem. V nekem kotu, ki ga je ekrival grm hortenzij, je ležal velik kup zvitih svinčenih cevi, ki ee že leta in leta ni nihče zmenil zanje.
»Vidiš? Julius Ram bo tu dobil dovolj surovine.«
Marta se je zasmejala, vendar so ni inogla iznebiti čudnega nemira.
Vrnila sta se v jedilnico.
Ko sta šla mimo telefona, ee je Adalid ustavil, zaprosil za zvezo s svojo banko in naročil, naj poiščejo naslov Juliusa Rama in ga pokličejo ob petih popoldne v banko.
»Hočem govoriti s tem človekom. Boš že videla, Marta. Možiček, ki je romal po vseh buenos-aireških bankah in beračil za posojilo desettisoč pesosov, da bi rešil svojo hišico iz krempljev upnikovih .. bo nazadnje pognal na kant tvojega oceta.<-
IX.
Živi človek.
Dolina Luisa Lagos de Adalidova, hišna gospodinja, je imela deset let manj kakor njen mož: bila je pri šestdesetih, vendar bi lahko trdila, da še ni prišla Čez petdeset, tako je bila njena koža gladka in tako svež njen smehljaj. Edino lasje, ki so bili že skoraj docela beli, so izdajali resnico, ki je samo ni z ničemer skušala prikrivati.
Prijazno je poljubila Marto in jo posadila ob sebe. Tedaj je vsiopila Marija Adalidova, mati obeh otrok.
Bila je malo starejša kakor Marta. Čeprav ni bila tako lepa, kakor ona. je vendar z vsakim gibom kazala, da spada med najodličnejše ženske v prestolnici.
?a Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karel Cež
Izdajatelj: Ivan Rakovet
Urednik: Viktor Cenčit
Sestanek Mate zveze
Rim, 20. aprila, b. Tukajšnji listi beležijo vesti h Bukarešte, da bo Svet Male zveze zasedal dne 5., 6. in 7, maja v Bukarešti. Svet Male zveze bo po poročilih listov razmotrival razne mednarodne probleme in bo zavzel tudi stališče do ženevske ustanove. Poučeni krogi trdijo, da bo Mala zveza podprla angleški predlog glede priznanja Abesinije, ker smatra le v interesu miru, da 6e prizna italijanski imperij Glede Španije pa bo Mala zveza zavzela enako stališče, kakor je bilo določeno v zadnjem zasedanju Balkanskega sporazuma v Ankari.
Iz Španije
Dol na A ran zasedena
Pont du Roi, 20. aprila. AA. (Havas.) Popolna zasedba doline Aran po nacionalističnih četah je zdaj gotovo dejstvo. Že preteklo noč so oddelki nacionalističnih prednjih čet, poslani v hrib Por-tillon, da zasedejo to gorsko sedlo, stopili v stike s francosko obmejno stražo. Danes okoli 13 se je neki avtomobil z zastavo nacionalistične Španije ustavil sredi mosta. 15 falangistov je stopilo iz voza, da se predstavijo francoski mobilni gardi. V imenu Francove vlade je izjavil njihov poveljnik, mlad podporočnik: Prišli smo, da prevzamemo špansko obmejno postajo v dolini Aran Naš šef je poslal tri bataljone po tisoč mož, da zase-doiuo dolino Aran. Naleteli nismo na noben odpor. Toda naša oborožba nam daje možnost, da poženemo v beg tudi še tako žilavega nasprotnika.
Nacionalisti eo stopili v stike e francoskimi oblastvi in razobesili nacionalistično špansko zastavo.
Italijanski legionarji
v bojih pri Tortosi
Pariz, 20. aprila. AA. ITavas poroča iz Rima: Vse časopisje prinaša navdušene članke, v katerih poveličuje junaška dela italijanskih legionarjev, ki so zadržali pri Tortozi glavne oddelke republikanskih čet ter s tem nacionalistom omogočili dostop k Sredozemskemu morju. Italijanske čete — pišejo čusopisi — so dosegle na španskem bojišču veliko zmagoslavje. S tem je Italija, pišejo listi, dobila priznanje vsega sveta.
Po kitajskih bojiščih
Hankeu, 20. aprila. A A. (Reuter) Po kitajskih vesteh so japonske čete vkorakale v mesto Lingui. V notranjosti utrjenega mesta divjajo stranoviti boji Kitajci se prizadevajo na vso moč, da bi odbili Japonce. Vedno znova prihajajo nove kitajske čete v ogroženo mesto na pomoč hrabrim branilcem. Danes dopoldne so se začeli hudi boji za Ilangjuan.
Kardinal Faulhaber pri papežu
Vatikan, 20. aprila. A A. (Reuter) Papeč je danes sprejel kardinala Faulhaberja, monakov-skega nadškofa.
Neredi v Tunisu
Pariz, 20. aprila. AA. (DNB) V mestu Tunisu je . včeraj prišlo do velikih pouličnih demonstracij. Demonstranti so imeli več uporniških govorov in so metali kamenje na nekega' francoskega stražnika. Več oseb je bila aretiranih. Policija je z vojaštvom izvedla racijo v domačinskih okrajih in je aretirala več ko 50 ljudi.
Maršal Budjeni aretira n
Stookholm, 20. aprila. A A. (Štefani) Po brzojavki iz Moskve so zelo popularnega maršala Budjenija. ki je padel v nemilost, aretirali in ga vrgli v zloglasno ječo Lubjanko, kjer čaka z maršalom Jegorovim, da pride pred sodišče. Za njegovega naslednika je imenovan general Kjulenev.
Šahovski turnir
v L ubljani
Slan e po devetem kolu
Dr Vidmar ni mogel preprečiti prodiranju Brdderje\egn prostega belega kmeta in je moral kapitulirati v 53, potezi. Tudi Preinfalk v partiji s Szabojem ni mogel zaustaviti njegovega prostega krnela, ki se je prelevil v damo, in je zato moral Preinfulk položiti orožie.
Stanje po 9 kolu: Kostič, Szabo 7, dr. Trifunovič 6, dr. Tartakower 5'A, dr. Astaloš 5 (1), Broder, Pire 5, Steiner, Vidmar ml. 4'A, dr. Vidmar 4 (1), Nedeljkovič 3H, Foltys 3 (1), Preinfalk, Furlani, Tot 3. šorli t (1).
Bolgarska gospodarstvenika v Belgradu
Belgrad, 20. aprila A A. Včera j sta prispela v* Belgrad upravnik bolgarske narodne banke Bozilov in ravnatelj bolgarskih drž. železnic Petkov Bozilov se je včeraj razgovarjal z guvernerjem naše Narodne banke Radosavljevi-čem ter z generalnim • ravnateljem te banke Protičem. Petkov se je sestal z generalnim ravnateljem držav železnic Naumovičem. Danes opoldne je bolgarski poslanik na našem dvoru Popov priredil kosilo v hotelu Srpski kralj na čast Bozilovu in Petkovu. Na kosilu so bili tudi guverner Narodne banke Radosavljcvič, glavni ravnatelj drž. železnic Naumovič ter generalni ravnatelj Narodne banke Protič. Bozilov in Petkov sta nocoj zapustila Belgrad in se vrnila v Sofijo.
Znižane voznine
Belgrad, 20. aprila. AA. Prometni minister je dovolil polovično voznino na državnih železnicah članom Penklubov iz naše države in iz tujine, ki se udeleže 16. svetovnega kongresa Penklubov v Pragi od 26. do 30 julija t. 1.
Prav tako je dovoljena polovična voznina tudi članom pokojninskega sklada državnih poštarjev, ki se udeleže rednega letnega občnega zbora pokojninskega sklada v Sarajevu dne 5. junija.
Belgrad, 20. aprila, m. Polovična vožnja po železnicah za obisk italijanske _ razstave v Belgrad je podaljšana za potovanje v Belgrad do 9. maja, za vrnitev iz Belgrada pa do 11. maja
Belgrajske vesti
Belgrad, 20. aprila, m. Belgrajska »Politika« poroča, da je bil za novega nuncija v Belgradu imenovan sedanji papeški nuncij v Chileu msgr Ettore Felice. (Iz Vatikana doslej še ni prišla nobena uradna vest, ki bi gornje poročilo bel-grajskega lista potrdila. Op. ur.)
Belgrad, 20 aprila, m. V tovarni za žice, ki je last Filipoviča, je izbruhnil požar. Nastala je nevarnost, da se bo požar razširil tudi na sosedno električno centralo. Gasilci pa so požar pogasili, tako da škoda ne prekaša dveh milijonov dinarjev.
Belgrad, 20. aprila, m. Prosvetni ministe,r bo razpisal izpopolnitev vseh praznih učiteljskih mest Dotična mesta bodo objavljena v »Službenih novinah« dne 21. t. m.
Belgrad, 20. aprila. AA. Mednarodna unija železnic bo imela svoje konference od 12. do 24. maja t. 1.
Belgrad, 20. aprila. AA. Minister za socialno politko Dragiša Cvetkovič ne bo sprejemal v četrtek, petek in soboto 21. do 23. t. m.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«,
Zagreb, 20. aprila, b. Naš znani slovenski slikar Božidar Jakac je priredil v Ulrichovem salonu razstavo portretov in pokrajinskih slik iz Slovenije, Dalmacije. Norveške in Amerike. Med portreti so razstavljene slike dvorne dame ge. šverljugove in savskega bana dr. Ružiča. Razstava bo trajala do 1. maja in vzbuja veliko zanimanje.
Huda nesreča
v zagorskem rudniku
Ljubljana, 20. aprila.
Danes ob 9. dopoldne so pripeljali v Ljubljano l vlakom 31 letnega rudarja Josipa Podjeba iz Zagorja. Tega je med delom v jami zasulo. Tovariši so ga z velikim naporom rešili izpod plasti zemlje. Podjeb je dobil pri nesreči hude notranje poškodbe. Na glavnem kolodvoru ga je prevzel reševalni avto, ki ga je pripeljal v bolnišnico.
G. Tumpej zopet poražen
Maribor, dne 20. aprila.
Tumpejevim dosedanjim porazom se je zdaj pridružil še nov. Kreditna zadruga uslužbencev drž. železnic, ki ima svoj sedež v Mariboru v Tattenbachovi ulici, in ki ji načeluje g. Rudolf Tumpej, železniški u rudnik v pok, je vložila proti Francu Breclju, mizarju drž. zel., in Francu Artiču. bivšemu žel. kontrolorju v Mariboru, tožbo zaradi klevete po § 301./III kaz zak., katero naj bi obdolženca zagrešila s tem, da sta uslužbencem Nabavljalne zadruge v Mariboru svetovala, naj ne nalagajo svojega denarja v tem zavodu, ker da bo kmalu propadel, da je imel že dvakrat revizijo, da je nekdo pred revizijo knjige skril, da se je tako izognil posredieam, in naj tisti uslužbenci, ki imajo pri tem zavodu posojila, posojila takoj vrnejo in nemudoma odpovedo člaustvo, ker zavod slabo stoji ozir bo propadel
Iz obrazložitve obtožnice je bilo takoj videti, da ni šlo za spor z zadrugo, marveč za spor med skupino g. Tiimpeja in inž. J Grudna. Obtožnica namreč izrecno navaja, da je 1. 1934 prišlo med obema skupinama do hudih političnih bojev, v katerih sta se obtoženca pridružila skupini inž. Grudna ter skušala onemogočiti g. Tumpeja.
Obtoženca sta po svojem zastopniku vložila dokazni predlog, v katerem sta inkriminirane žalitve zanikala, odnosno za svoje trditve nastopila dokaz resnice in opravičevslne zmote. Po končani preiskavi, v kateri je bilo zaslišanih okoli 30 prič, pa sta oba obtoženca predvsem vložila ugovore, katerim je apclacij-sko sodišče ugodilo ter odločilo, da se obtožba Kreditne zadruge proti Breclju in Artiču nc dopusti, kazensko postopanje popolnoma ustavi in Kreditna zadruga uslužbencev drž. žel obsodi, do mora trpeti vse stroške postopanja in obtožencema povrniti vse njune stroške.
S to odločbo je zopet končana ena izmed mnogih Tumpejevih tožb z njegovim popolnim porazom v veliko veselje vseh tistih železni-
Višnfa gora
V katoliško vero je prestopil Ramo gabanovič. doslej islamske vere. Prišel je iz Bosne kot delavec v Višnjo goro, kjer se mudi že leto dni Prišel je v Župnišče prosit za pouk v katoliški veri. Po polletni pripravi se je odločil za prestop v katoliško vero. Pri sv. krstu si je izbral ime Jožef. Za botra si je izbral g. kaplana. Bil je krščen na veliko soboto. Med sv. mašo je prejel sv. obhajilo skuppj z g. botrom. Ljudje so bili ginjeni, ko so gledali krst in sv. obhajilo. — Na velikonočni ponedeljek pa je bila določena druga cerkvena slovesnost: blagoslovitev vogel jnega kamna nove cerkve sv. Antona na Vel. Loki. Vaščani so že postavili križ in mlaje nn kraju, kjer bo stala nova cerkev Slavnost pa je preprečil sneg. ki je padal kar ves dan. Zato je blagoslovitev pre ložena na belo nedeljo ob 4. popoldne. Pri blagoslovu igra višnjegorska godba za svečanost primerne pesmi.
Kranisfca gora
Ze nekaj časa prihajajo v naše letovišče Nemci iz rajha v posameznih skupinah, ki ostajajo tukaj 10—14 dni. So večinoma kvalificirani delavci, ki si lahko privoščijo odmor (Kraft durch Freude) zlasti pri nas, ko žive tako rekoč zastonj glede na visoki tečaj nemške marke. V pretežni večini so smučarji, ki obiskujejo naše planinske koče. katere so vse oskrbovane. Da spoznajo naše obi čaje in našo pesem, jim je priredilo tukajšnje
"To hranilo za polt
z .Biocelom' JE USTVARILO ČUDEŽ NA MOJEM OBRAZU"
pravi sestra
pomočnica.
Smuk s Triglava
Kakor smo že poročali, priredi JZSZ v nedeljo, 24 t. m., svojo poslednjo prireditev v letošnji zimski sezoni »Smuk s Triglava«.
JZSZ je do danes prejel sledeče prijave inozemskih tekmovalcev; Villi Walcha iz Arlberga, Andi Krallingerja iz Linza; za damsko konkurenco pa Heldo Godlovo in Gerdo Niesl, obe iz Inns-brucka. — Italija je prijavila Confortolo (Milano), Sertorellia (Milano), Schillania, Cosulicha, dr. Pa-schia, Dei Rossi Nives (Roma), Dei Rossi Gemma in Luci Schillani, obe iz Trsta — Češkoslovaška: Beinhaurea za moško konkurenco in Beinhauerjevo, Ascherovo in Rudlovo za damsko konkurenco. Ekipa potuje pod vodstvom starega internacionalca inž. Vlado Novaka.
Pričakuje se šc prijava bratov Bolgarov.
Našo ekipo najboljših tekmovalcev: Heim, Pra-ček, Slopoir, Voller, Kobler, Žvan, Klein, Podkubov-šek itd. bodo izpopolnili mnogoštevilni tekmovalci z Jesenic, Ljubljane, Mojstrane, Maribora, Celja in Zagreba.
Zelo zanimiva bo tekma dam, k)er 6e bodo zgoraj navedenim mednarodnim tekmovalkam postavile v bran naše najboljše alpinske tekmovalke: Hei-mova, Pračkova, Ažmanova, Šulgajcva in mnogoštevilne druge odlične tekmovalke.
Odlična mednarodna kpnkurenca bo nudila prijateljem alpinekega smučarstva največji športni užitek, saj bodo na štartu najboljši tekmovalci srednje Evrope
Smuka je v planinah ugodna, tako da je omogočena vožnja prav v dolino. Vabimo smučarje, da se udeleže te zadnje zimskošportne manifestacije. Cilj bo prav v dolini, tako da bo omogočeno istega doseči že z nedeljskim jutranjim izletniškim vlakom.
Kai pravi športni svet?
Nemški in italijanski lahkoatlati pojdejo na Japonsko. Ni se še pričela letna sezona in že se Sirijo glasovi o raznih gostovanjih športnikov po tujih državah. Tako sta dobili istočasno nemška in italijanska lahkoatletska zveza povabilo japonske lahkoatletske zveze, da sodelujeta letošnjo iesen ni-, nekaterih tekmovanjih na Japonskem Nemci bodo poslali samo 10 atletov na doigo pot. ker imajo ravno letos toliko in tako važnih sre Jani, da se ne morejo odzvati vabilu z večjim
številom tekmovalcev. Tudi Italijani pošljejo na Japonsko 10 atletov, prihodnje leto pa pojdejo tja tudi njihova dekleta — lahkoatletinje.
Nemški boksar teike kategorije Maks Schme-ling, ki je v Hamburgu v petem kolu položil na tla Amerikanca Dadasa, se bo boril 22. junija za svetovno prvenstvo z Louisom. Ta borba, za katero vlada že danes v' Ameriki in v drugem športnem svetu velikansko zanimanje, se bo odigrala v Newyorku, najbrž v Yankee-stadionu.
Svetovni prvak v drsanju umrl. Šved O. Graf-strom, svoječasno najboljši drsalec, je v starosti 45 let nenadoma umrl v Berlinu. Pokojni je bil enkrat svetovni, dvakrat pa olimpijski prvak. Imel je veliko zaslug, da se je drsalni šport dvignil na tako visoko stopnjo, in je bil več let zaporedoma na vrhu tabele, dokler mu ni leta 1930 v New-yorku odvzel prvenstva Dunajčan Kari Schftfer.
Amerike ne bo na svetovnem nogometnem prvenstvu. FIFa je sprejela obvestilo, da se Amerika ne bo udeležila svetovnega nogometnega prvenstva v Parizu Izločilna tekma, ki bi morala biti 29. maja med Ameriko in Nizozemske Indijo, odpade in se bo slednja borila 5. junija z Mndžarsko.
Avstrije ni vri v mednarodni lahkoalletslci zvezi. IAAF sjioroča. da je Avstrija prenehala bili njena članica.
Lahkoatletika v Ameriki. V Cikagu so imeli ameriški lahkoatletiki večerni nastop v zaprtem prostoru in so dosegli nekaj prav zanimivih rezultatov. Cunningham je zmagal v teku na eno miljo v času 4:09,9, 000 jardov je pretekel Herbert v času 1:11,1, 40 jardov pa Johnson v času 4.4 sek. Zn tek na 50 jardov čez zapreko jo rabil Tolmich 6.2 sek Značilnost lega mitlngn so kratke proge
Wfilke je sunil kroglo nad m dalei. Pri policijski športni prireditvl-v Berlinu se je zopet izkazal nemški olimpijski zmagovalec Wolke, ki je trenutno v odlični formi Kroglo je namreč zalučal 16.09 m daleč, kar doslej še nihče ni napravil v zaprtih prostorih.
češki in švicarski telovadci se bodo udarili prihodnjo nedeljo v Bazeht v dvoboju zn prvenstvo v vrhunski telovadbi nn orodju, f.ehi pošljejo v boj stare in preizkušene telovadce, švienrji pa tudi pravijo, da so njihovi zastopniki v tako odlični formi, dn upajo nt> najboljši uspeh. Tekma bo zanimiva še prnv zato, ker sta ta dva nasprotnika najresneiša kandidata zn naslov svetovnega prva kn, za katerega se bodo borili konec letošnjega ju uija v Pragi.
Table-tenis turnir
II. propagandni table tenis turnir SK Mladike bo v nedeljo, 24' t m., pod pokroviteljstvom bana g. dr. Marka Natlačena. — Za ta turnir vlada veliko zanimanje ter so že došle številne prijave zagrebških klubov. Poleg ličnih pokalov bodo tudi številna praktična darila, izmed katerih so tvrdke: Jugoslovanska knjigarna, Alpina in Spectrum ista že podarila, več drugih tvrdk pa je obljubilo še pokloniti primerna darila.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Sluibeno <2 SO pri LNP. Plenarni sestanek vsoh ljubljanskih sodnikov bo v petek, ii. t. in. ob 19.110 v prostorih restavracije Slamič. Udeležba je obvezna za stalne in začasne sodnike. Tajnik.
Kajak klub Ljubljana obvešča svojo članstvo, da bo jutri, v četrtek, 21. t. m., ob 20 v restavraciji pri •Sokolu«, Pred škof;jo, članski sestanek na katerem bomo razpravljal o udeležbi naših tekmovalcev nn Internacionalni kajak-slaiom tekmi v Broslau.
Kapetan KKL poziva vse one nečlane, ki Imajo kajak čoln ali pa tudi ne ter so zanimajo za kajak šport, da se gornjega sestanka udeleže.
Smitfarski klub Ljubljana Sestanek domske sekcijo je v petek oh 10.30 v damski sobi ka-arne Emono. Važno! Zato vso in točno!
Razpis
za II. propagandni table-tcnnis turnir SK Mladike pod pokroviteljstvom g. bana dr. M. Natlačena, dno 24. aprilu 193S.
Turnir se igra po pravilih JTTZ J4 aprila 19.18 in sicer od :) dalje. Moštvone partijo pa že v solmi o od 10—22. Turnir so igra v dvorani SK Mladiko v Sal. Mlndlnskem Domu nn Kodeljevem. Nastopijo tnliko vsi klubi in igraloi, ki so včlanjeni v JTTZ. Igra »e po pravilih JTTZ z Now Vlila žogicami. Discipline: a) Sin gle gospodov, prijnvnlno 15 din, b) Slngle juulorjov (letnik 1922 in man.il, prijavnlne 10 din; c) Moštva, priinvnine 30 din. — Prijave s prtjavninnmi so pošljejo do potka, 22. aprila, na hhhIov SIC Mladiko, Ljubljana-Kodeljevo. Vsi igralci, ki so se prijavili, moralo brezpogojno plačati prijavnlno. no glodo na to, ali igrajo ali no Žrebanje bo v petek v Sni. Mlad. Domu na kn doljoveni oh 10.30. - Vse disciplino so igrajo po čistem o lip sistemu in sicer single gospodov bost nf flve. ostalo discipline pa do finnln bost of throe, finale pa sc odigra kot pri slngle gospodov. Moštva igrajo po Davis-cup sistemu (posamezno igre bost of throe, mo Stvo tvorita dva Igralca single in doublo pir) Fro : t osti se tivažujejo le v pismeni obliki, najpozneje pol 1 uro po partiji s priloženo kavolto 30 din. k: se pn vrne. b, se protestu ugodi. - Nagrade: Prvi v disel-Plini a) bi projme prehodni pokal g. bann dr M. Nn tlačoiia prvo moštvo pa prehodni poka! g. barona t o delti ja. Vsi poknll so prehodni. V f.ralno last so ga lahko osvoii. če se zmaga trikrat zaporedoma al! pol krat v presledkih. Ostidl plasirani prejmejo razna darila. - Igralci morajo hit! vodstvu turnirja na razpolago.
Turnlrski komite:
Prodsodnik: Ogorolee Albin, preda. SK Mladike, člana komiteja: g dr Tome Alojzij, ravn. S. M. Doma in g. Novak Ludvik. Vodja turnirji- Koeinur Al., na mes"tnik Krečlč Dušan. Zapisnikar: Pcčnik ,inže. Illn galnik: Bevr Vido Delegata Zveze in vrhovnega sod nlica bo določila JTTZ.
» i CINEK Je bil prav gotovo čudovit. V ne-li kaj dneh sem opazila, da male brazde in gube izginjajo V nekaj tednih sem bila videti za deset let mlajša Biocel — ml pravi doktor — Je iznajdba znamenitega profesorja dunajskega vseučilišča. Zdaj ga vsebuje sleherna tuba rožnate kreme Tokalon. Uporabljajte to kremo vsak večer, belo kremo Tokalon pa zjutraj. Po taki uporabi bo bleda, vela polt zablestela v novi mladostni živahnosti; napravite*svojo polt jasno, svežo, čvrsto — In jo rešite gub In drugih nedostatkov.
pevsko in glasbeno društvo »Cecilija« čez praznike dvoje koncertov oziroma akademij, katere so pa poselili tud' domačini v takem številu, da je bila društvena dvorana obakrat razprodana. Prvi koncert na veliko noč je bil namenjen domačim gostom, drugi, na velikonočni ponedeljek, pa blejskim. Predsednik Lavtižar je pozdravil goste veliko sosedne države v nemščini in jim 0|>isal ter razložil namen in pomen prireditve. Društveni moški, mešani in ženski zbor je zapel nekaj najlepših naših pesmi in izvajal tri narodne venčke. Pevci so prikazovali snubitev, »šranganje«, sprejem neveste na novem domu in končno vaški kbncert. Bilo je ploskanja in odobravanja nič koliko, zlasli še, ker je bila vsa pevska družina v slikovitih gorenjskih narodnih nošah. Na vabilo Nemcev se je odzval ves zbor in predvajal v Zoretovi dvorani domače plese, vmes pa naslopal z umetno in domačo pesmijo. Vžgala je ponovno večno lepa »Nazaj v planinski raj« Bili so lepi prazniki in želimo si več takih dni. Nemci so se pa lahko prepričali, na kako visoki kulturni stopnji je naše ljudstvo.
Programi Radio Ljubljanai
Četrtek, v. apitla: 12 Operetni napovt (ploščo) — 12.45 Poročila - 13 Napovedi - 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — U Napovedi - 18 Poster spored (Radijski orkester) — 18.411 Slovenščina za Slo-vonco (g dr. Rud. Kolnrič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nao. ura: Ministor za ljudsko telesno vzgojo — 10.50 Deset minut zabave (g. F. Lipah, član nar. gled.) — 20 Pevski kvartet .Fantje na vnsl-, vmes ploščo — 21 1'reujs ;z Benetk: «I)on Carlos« (Verdi) — 22 Napovedi, poročila — 22.50 Poročila o šahov, turnirju.
Drugi programi»
Četrtek, 21. aprila: Belgrad: 20 Zbo-, 21 Pa.sijon-ska igra - Zagreb1 2t, Belgrad, 21 Verdijeva opera «Don Carlos* (iz. Benetk) — Praga. 19.21) Pihnla, 20.05 Igra, 21.05 Orkestor iu klavir, 22.40 Jugoslovansko pesmi - Varšava: 20 Pestra gl.. 22 Szymnnowskega koncert — Sofija: 17.30 Bachovo skladbo, '.8.30 Cerkv. obredi - Budimpešta: 10 Cig. ork., 21.15 Beethovnovo s.mate. 22.05 Plošče, 23.15 Cig. ork. — ttalitanske pu-utaje: I. skupina (121, .101 in 2S:i m}: 17.15 Klavir, 21 Igra, nnto ples. gl. - It. skupina 'SS0 51') iu 26.1 m): 17.15 Vok. kouo., 21 Verdijeva opera »Don Carlos* — lil. skupi),a U92, >72 In 221 m): 10.20 Radijska fantazija "U.30 Variete, 21.55 Klavir, 21.45 tiftndlcrji, 22 Ples. gl. - Dunaj: 19.in Operetna gl., 20 Dunajski večrr, 22.30 Zali. g!. — Kiinigsberg: 19.10 Plesni večer — Lip-sko: 19.10 Operctnn gl. - Frankfurt. 19.20 Stnrn in nova italijanska gl. 'JO.20 Brahmsov konocr, - l/ona-kovo: 19 10 Oeneejova opereta •Sovražnik glasbo-, — Sottens: 20 Operna gl., 20.45 Popevke, 22 Dunajska gl., 22.85 P!o«na gl. — 1'aris Badm: 20.30 Opori. — Lf/on: 20.30 Anberjeva opera .Fra Diavolo« — Slrasbourg: 20.30 Massenotova opera »Notredamski zvonar«.
Za Jegličev akademski dom
so darovali: Mestna občina Maribor 200 MIO din (ki jili bo izlačovala v obrokih); mestna občina ljubljanska 10(1.0011 din (drugič po 100 tisoč din); Kutiinr ,1.. župnik, Razbor pr! Zid mostu 10 din; Sehiuier A., župnik, Koprivnik pr! Kočevju 20 din; Klokl J„ župnik v p., frensovel KI din; Kosta A., krojač, Ljublj. 50 din: dr. Janoič I., Sv. Peter v Sliv. dol. 1011 din; Plovnlk A., kaplan, St. Janž nn Dr. p. 211 din; Lovšin I., župnik, Planina pr! Rakeku 50 din; Fnntek F., duhovnik. Sonkovturn 20 din; StrmSok Fr., Sinlhel, p. Mozir.io •JO din; Scšek I., kaplan, Smartln pri Kranju 80 din; PuSnjak B.. Apače 50 din; Sestre krlžniškega reiln. Vol. Nedelja 100 din; Kodrič L, provi/.or. Pišoče 20 din; Kodrlč J., župnik Sv. Rupert v Slov. gor. 10 din; Lesar J., javni notar, Brežice 100 din, dr. Jereb P.. Javni notar, Radeče 100 din; \Vo!ehs M., župnik. Skale, Velenli 10 din: Zalete' Fr., žganjekuha, St. Vid n. 1.1. 100 din; Lom F., župnik. Smnr.io pri Jelšah 10 din j dr. Vraber M., stolni prošt, Maribor 40 din; Lipej F., Brežice ob Savi 100 din, dr. J "iček. Brežice 50 din; Orphar A., kaplan. Mengeš 10 din; Kal. prosv. društvo Krnnjska gora 20 din: liolmnn J. župnik v Zavodjem 30 din: Web!o D., advokat, Novo tneslo 100 din; Jerič T., dekan, Turnišfo 100 din; Bnlnnč Fr.. Bled 5(10 din; Bnrlo J., Maribor 100 din: Rošltar M., župnik. Si. Tlj. P. Mlslinje 30 diniCilenšek L. župnik. Apače 'JO din; Oblak Val., župnik, Preska 50 din: Musi A„ župnik, Vitanje 20 din: Kapne. samostan. Studenci prt Mar. 10 din; Rlhnr M., dekan, TCnmnlk JO din; Klnnionelfl A., župnik. SrediSče 20 din: Sem J., kaplan. Rihnlen nn Puh. 10 din- župni urad trg Oušlanj 15 din: Laura M., Sv. Benedikt v Slov gor. 5 din; občina Hnvenj-gradee 300 din: Kocjnnčlč A., župnik, Prlhova 20 dlni rtoričnn J. župnik. ftpitallS 10 din; Pelller A., kaplan, Šmartno ob Pakl 50 din; Cuderman K.. Ilotlč-Lltlla 25 din; Franke T., župnik, Zapngo 50 din: Čudež V., žunnlk. Mekinje, p. Knmnlk 30 din: Skof F.. Sv Anton v Slov. gor 50 din: Havllfok F., konoos olektrotohn. oodj., Ljublj. 25 din: Vavpotlfi F. župnik. Dohle 15 din: Pfnirar F., župnik. Vrlnsovo 50 ,]ln; ^Ižrk .!.. de kan. .Tarenlna 20 din: Cehašek J., »/lpnlk. Sv. Miklavž, Laško 30 din; občini. Smnrjetn 50 din; Stuhee F., žnn nlk, Sv. Jurij ob Rčnvnie.i 10 din- Beziak .1. župnik. Zreče 100 din; sestre Križevnlškega reda. Mnretlnel 10 din.	(Dalje prihodnjič)
Za birmo...
Darilo za celo življenje
II
Pouk
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din f—; ienltovanjskl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se rečuna enokolonska, 3 mm visoka petllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
20% popusta
na vse damske plašče, kostume, krila in bluze, boljše in vsakdanje obleke, jutranje in pisarniške halje, otroške obleke i. t. d. nudi
F. I. GORiCAR, Ljubljana, sv. Petra t. 29.
Hišnica
išče službo v Ljubljani. -Naslov v upravi »Slovenca. pod št. 6224,	(a)
Zastopstvo
za dravsko banovino sprejmom. Ponudbo poslati na upravo »Slov.-- pod»Uspeh« St. 6233.	(a)
Služkinja .
vešča tudi šivanja, išče službo v Ljubljani, tudi li krojaču. Ponudbe upravi »Slovenca* pod »Ubogljiva« št. 6230.	(n)
Potnik
ki potuje po Sloveniji — iSče zastopstvo dobroidoče-pa predmota. — Prevzame tudi zastopstvo manufak-ture ali Specerije. Naslov v upravi »Slovenca« pod SI. 6223.	(a)
f
flitžbodpbe
Krojaškega pomočnika
mladega, takoj sprejmem. Kosmač Franc, Slovenski Javornik.	(b)
Izvežbana stenotipistinja
se sprejme za celodnevno zaposlitev za dobo 2 mesecev. Vpoštev pride le prvovrstna moč. - Nastop takoj. Pismene ponudbe na Zvezo trgovskih združenj, llrgovski dom v Ljubljani.
Razpis
Razpisuje so služba orga-nista in cerkovnika župnije Boštanj.	(b)
Dekle, pridno in vestno
stanujočo v Ljubljani — sprejmem za raztiašalko. Prednost imajo one s kolesi. Naslov v upravi »Slovonca« pod St. 6204. (b)
Fotografski pomočniki!
2 laboranta. 2 negativ in pozitiv retušerja in enega aparaterja za atelje, takoj sprejmem. Foto Lončarevi® Belgrad, Terazije 32. (b)
Sposobno frizerko
Išče frizerski salon za vse ondulaelje za takoj. Naj se javi na naslov: Bogdan CuCkoviC frizerski salon^ Tlvat — Boka Kotorska	(b)
Knjigovodjo
korespondenta. mlajšega, s prakso, sprejme večje podjetje v Ljubljani. Znanje erbohrvatskega in nemškega jezika pogoj. Nastop službe po dogovoru. - Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja na upravo »Slovenca« pod Industrija« St. 5824.	(b)
Novo došli klavirji
> S t i n g 1« pri M. B S u c r I e , Maribor, Gosposka ulica št. 56
Štev. 1693-1938.
Razpis
Občina Kamnik oddaja v zakup mestno kopališče v Kamniku z buffetom za dobo od 1. maja 1938 do 30. aprila 1939.
Pogoji so na vpogled v občinski pisarni v Kamniku.
Uprava občine Kamnik, dne 19. aprila 1938.
irstjc
za strope iz naj
boljšega materijala. vezano s pobakreno žico izdeluje in dobavlja
los. R. PUH, Ljubljana
zaloga parhelov
Gradaška ulica 22	Telefon 25-13
Močnega fanta
za vrtnarska dela, sprejmem. Maks Krajnc, vrtnar Ruše.	(b)
Gnoj
poceni naprodaj. Streliška ulica 26.	(1)
Novosti vseh oblačil
Šport kamgam obleke perilo Itd. — najceneje: Presker, Ljubljana. (1)
KOLESA
najnovejši letošnji modeli v največji izberi že od Din 550*— naprej.
Nova trgovina
LJubljana - Tvrieva cesta 36
inasprotl Gospodarske zveze)
»Premier« patent, šotor
Za vse ljubitelje lepe pri-rode zanimiva tehnična novost. Razstava pri »Interpromet«, Florjanska ul. 26.
Parketni odpadki
in odpadki od žage, popolnoma suhi, so najcenejše kurivo. Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova 4, Telefon 22-44.	(1)
Svetovno znane nemške znamke
»BRENABOR« dvokolesa
petkrat kromlrnna lo odporno emajllrana, i nezlomljivim okvirjeni dobite po ugodnih obročnih odplačilih pri tvrdki KLEINDIENS7 & POSCH Maribor, Aleksandrova 44.
Padavica
(epilepsija)
krči, živčne bolezni ln pomanjkanje spanja. — Zanesljivi ln najboljši uspehi so se dosegli z uporabo skozi trideset let preizkušenega
»Epilepsana«
Pobližnja navodila daje lekarna Flšter, Osljek III.
Inštruktorja
Srodnje tehnične šole — stavbne stroko — sprejmom. Vodmatska štov. 2, pritličje.	(u)
Zaslužek
2500 din potrebujete
da zaslužite 1000 din doma. Dopise: »Anos« Jta-ribor^ Orožnova 6, Priložite znamko 1	(z)
prodani ali dam v najem. Josipi na Sesek, Preserje 1, Radomlje.	(p)
Ugodna prilika!
Zaradi nesreče prodam na prometnem kraju na deželi posestvo s trgovino in gostilno. Zajamčen promet letno en milijon dinarjev. Cena 280.0(10 din, potrebna gotovina 100—150.000 din ostanek na dolgoročno izplačilo. Informacije pri g. E. Restuan, Ljubljana — Florjanska ulica 22. (p)
Mlekarno
v centru oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6239.	(n)
{tanoianja
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami, takoj oddam. Ižanska cesta, nova hiša zraven mitnice. Ogleda ae po 7 zvečer. (č)
II	Tfn	m i	□i
			Hfil
Deklico, S let staro
dam za svojo. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 693.	(r)
Milostljiva!
Vaš krzneni plašč čez poletje shranimo, obenem izvršimo potrebna popravila za polovično ceno. Plačljivo šele jeseni ob prevzemu. — ROT, krznarstvo, Ljubljana, Mestni trg št. 5 — telefou 20-05.	(r)
Denar
350—400.000 din posojila
tudi v knjižicah Ljudske posojilnice ljubljanske — iščem. Jamstvo vknjižbo na prvo mesto neobremenjene hiše. Naslov in pogoje poslati upravi »Slovenca« pod »Dobre obresti« št. 6238.	(d)
Bančno kom. zavod - Maribor
Aleksadrova cesta St. 40
kupi takoj ln plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE
bank ln hranilnio VREDNOSTNE PAPIRJE 3% obveznice, bone ter •ročke, delnice Itd. VALUTE VSEH DRŽAV PRODAJA SREČK
državne razr. loterije
Kupimo
Seno
sladko> polsladko( vagon-ske pošlljke) garantirana teža 9.000 kg, kupim — Ivlrbtš Celje '	(k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah OERNB, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3
Spalnica
polno vezana, orehova, politima, 7200 din, s 5 letno garancijo. Tovarna Malen-šek. Celovška cesta 258. S
1EEGEESSJI
Avtomobili
»Chevrolet« poltovorni, zaprti, »De Soto« 4 sedežni, odprti, »Opel« 4 sedežna limuzina, »Citroen« 7 sedežni odprti — ugodno naprodaj. Poizve se pri SploSni trgovski d. z o. z., Tyrševa cesta 33, Javna skladišča.
POVSOD!

+
Umrl nam je naš ljubljeni soprog in stric, gospod
Ivan Nagode
zvaničnik državne železnice v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 22. aprila ob 2 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 20. aprila 1938.
Žalujoči ostali.
Molitvcnike vseh vrst • Rožne vence Verižice in svetinjice • Mirtine venčke in šopke • Trakove ^"TrtV^--Sveče • Ročne torbice	.


o«
to
m



W
nudi najceneje trgovina
H. N I Č M A N
LJUBLJANA, Kopitarjeva ul. 2 •
Obiščite
pomladanski beograjski sejem
od 30. aprila do 9- maja 1938. *
Največja jugoslovanska revija domače in svetovne proizvodnje. Najpopolnejša razstava poslednjih tehničnih pridobitev v industriji. Največja izbira.
Pojasnila daie Uprava beograjskega sejma — Sejmišče — Poštni predal 538 — Telef. 28-526, 28-8-2.
50°/q popusta na železnicah in ladjah.
,SLOVENEC«, podružnica: Miklošičeva cesta št. 5
Zapustila nas je naša nadvse ljubljena soproga, mamica, gospa
Ana Sluga roj. Kužnar
soproga vlakovodje državne železnice v pokoja
Pogreb blage pokojnice bo v četrtek, 21. t. m. ob Vs 5 pop. iz mrtvaške veže Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu
Ljubljana, dne 20. aprila 1938 Žalujoči soprog in etroei
m
V globoki žalosti naznanjamo pretresujočo vest, da nas je zapustila predobra mama, sestra, teta in svakinja, gospa
Aloizifa Gorfup
vdova po učitelju in lastnica gostilne
ter se po kratki, mučni bolezni preselila v boljšo bodočnost. Blago pokojnico spremimo na njeni zadnji poti v četrtek, dne 21. aprila 1938, ob % 3 pop. izpred hiše žalosti na Kongresnem trgu 4, na pokopališče k Sv. Križu. — Sv. maša zadušnica bo darovana v torek, 26. aprila, ob 7 v cerkvi oo. frančiškanov.
Ljubljana, dne 20. aprila 1938
Olga Gorjupova, učiteljica, hčerka, in ostalo sorodstvo
Hugo Wast:	26
Zlato večnega Juda
Marta je pozabila na coctail. To so bile misli Mauricia Kohena, samo izražene z večjo brezobzirnostjo. Dejala je mimo:
»Ta knjiga ni potvorba.«
»Ne. Zares ne.«
»Toda je do smrti dolgočasna. Kej če bi govorila o čem drugem?«
»Počakaj še malo. Hočeš slišati nekaj tako prevejanega, kakor bi si tega ne bil zmožen izmisliti noben kristjan? Poslušaj tele izreke:
»Da dosežemo večino, bomo dali volivno pravico vsem brez razlike razreda in 6tanu.
Vsi veste, kako strahotna je za odlične ljudi misel, da ne sme biti med družbenimi razredi nobene razlike«
»Vendar,« je j>osegla vmes Marta, »saj to ni nič drugega kakor načelo o volivni pravici, kakor ga izvajate tu. Kaj hočete trditi, da je enakost \-6eh ljudi judovska, ne krščanska misel?«
»Ne. Krščnnska misel je misel o enakosti jio-sebnih osnovnih človeških pravic: pravica do življenja, do družine, do svobode, do vzgoje. Judovska zamisel pa je volivna enakost: prav toliko velja glas buenosa i reškega nadškofa ali vseučili-Skega rektorja kaor glasovi ubijalcev, roparjev in zvodnikov. Isto veljavo ima glas izobraženega človeka, ki ve, zakaj voli, in glas nepismenega, ki se prodaja za čašo vina.«
»A kaj briga Jude, ali se kristjani vladajo tako ali tako?«
»O, briga jih. Njim gre za to, da si krščanski narodi izberejo take oblike vladavine, ki jih privedejo do brezvladja in do revolucije. Ali ti preseda, da me moraš poslušati?«
»Poslušati tebe, ne, pač pa sionske modrijane,-
»Klub temu poslušaj vsaj ti to. kar lahko
spraviš v zvezo 6 tistim, kar smo dopoldne slišali od profesorja Rama.«
»Ničesar se ne sjiominjam.«
»Mili Morton je dejal, da krize ne bodo rešili gospodarstveniki, marveč alkimisti, kakršen je Julius Ram, ki spreminja 6vinec v zlato. Iti tvoj oče je pri tem prebledel, kakor da bi mu bil kdo prereza! vrat.«
>In govore Zapiski kaj o tem?«
»Da. Pripovedujejo, kako je moči povzročiti krize z odličnim in izrazito judovskim sredstvom: z zlatom. ,Povzročili bomo vesoljno krizo,' pravijo, ,z zlatom, ki ga imamo vsega v rokah.' In na drugem mestu bereš v Zapiskih: .Posrečilo se nam je jiovzročiti krizo e tem, da smo potegnili denar iz obtoka.' Verjamem, da se ti vse to zdi suhoparno, pa saj imaš v žilah judovsko kri.«
Marta se je začela smejati.
»Rad bi me [»hujšal, namesto tega me pa navdajaš s ponosom nad tem, da 6em Judinja.«
Pripravila je drugi coctail. Potem je sedla po strani na naslanjač in čakala, kdaj bo konec tega branja.
»Torej poslušaj, kako so ti Zapiski pred tridesetimi leti naznanjali sedanjo krizo: ,Veste, da je zlato bilo v pogubo državam, ki so ga izvolile za gospodarja. Zakaj zlato ne more zadovoljiti vseh ljudskih potreb, zlasti zato ne, ker smo mi napeli vse sile, da se ga jx>lastimo in da ga j>o-tegnemo iz obtoka.' V letu Baselskega kongresa je bila ta napoved prezgodnja. Zdelo se je, da bogastva narodov v zlatem denarju ne more premakniti in uničiti nič. Danes pa vidimo, kako se uresničuje modrost teli gosjjodov s Siona in vidimo, kako globoka resnica je v nasprotujočih si besedah Milla Mortona: krizo bodo končali alkimisti.«
»Zakaj alkimisti?«
»Zato: če jim uspe, da bodo izdelovali umetno zlato, mu bodo vzeli redkost, ki mu daje veljavo in jiovzroča, da se bočpjo ljudje za vsako ceno prikopati do njega,«
»Ah! Če hoče to izumeti, mora bili veleum. Danes pa veleumov ni nikjer razen med Judi. ln nemogoče je, da bi Jud razglasil izum, ki nasprotuje koristi njegovega ljudstva. Julius Ram je Jud!«
To živahno dokazovanje je učinkovalo na Adalida.
»Že vidim, da te je Kohen izpreobrnil.«
Vrata v knjižnico so se 9 sunkom odprla in vstopilo je dvoje otrok z angleško vzgojiteljico. Bila 6ta najmlajša Adalidova vnučka, ki ju je imel najrajši; otroka njegovih hčera.
Nista poznala Marte in sta že hotela pobegniti.
Ded je zaprl knjigo in prijel li dve živi cvetki za roke:
i-Kaj je? Kaj se me bojita?«
Sluga je naznanil, da je kosilo pripravljeno.
Odšli so v jedilnico.
Blumenova hči je poznala hišo, a ni zaradi tega nič manj občudovala starinskega in bogatega odličja 60ban, po katerih so šli.
»Krasna je tvoja hiša le
Adalid ji je zašepetal na uho:
»Tu bom priredil velik ples... Prideš? Računam nate.«
Plesi, ki so jih prirejali Adalidovi, so bili na glasu. Marta je nekoč slišala, da 60 dajali ob takih prilikah nič manj kakor petdeset tisoč peso-sov za cvetje in za šampanjec. Potemtakem govoričenje, da je Fernando Adalid na koncu, ni moglo biti osnovano.
Adalid je uganil njene misli in je smeje se razlagal:
>Vsi lastniki zemlje imamo zdaj težke čase. No, pa jaz sem sc svojih težav že rešil. Ne pripoveduj tega očetu, toda na vrtu imam nekaj ton svinca od stare plinske napeljave, ki smo jo odstranili in... ne razumeš?«
»Ne razumem nič «
»Ti si prava! Julius Ram mi jih bo spremenil v zlato. Gram zlata velja štiri pesose, kilogram štiri tisoč, tona štiri milijone...«
»Kako so tvoji računi veseli.. .<
»Potem bom priredil velik ples, da se po-veselimo za konec krize... Ne verjameš? Pojdi z menoj.«
Odvedel jo je na huerto, krasen vrt sredi 6tevb. Vrt je bil nagosto nasajen s sadnim drevjem in s cvetočim rastlinjem. V nekem kotu, ki ga je skrival grm hortenzij, je ležal velik kup zvitih svinčenih cevi, ki se že leta in leta ni nihče zmenil zanje.
»Vidiš? Julius Ram bo tu dobil dovolj surovine.«
Marta 6e je zasmejala, vendar 6e ni mogla iznebiti čudnega nemira.
Vrnila sta se v jedilnico.
Ko sta šla mimo telefona, se je Adalid ustavil, zaprosil za zvezo s svojo banko in naročil, naj poiščejo naslov Juliusa Rama in ga pokličejo ob petih popoldne v banko.
»Hočem govoriti s tem človekom. Boš že videla, Marta. Možiček, ki je romal jx> vseh buenos-alreških bankah in beračil za posojilo desettisoč pesosov, da bi rešil svojo hišico iz krempljev upnikovih ... bo nazadnje pognal na kant tvojega očeta.«
IX.
Živi človek.
Donna Luisa Lagos de Adalidova, hišna go-sjiodinja, je imela deset let manj kakor njen mož: bila je pri šestdesetih, vendar bi lahko trdila, da še ni prišla čez petdeset, tako je bila njena koža gladka in tako svež njen smehljaj. Edino lasje, ki so bili že skoraj docela beli, so izdajali resnico, ki je sama ni z ničemer skušala prikrivati.
Prijazno je poljubila Marto in jo jiosadila ob sebe. Tedaj je vstopila Marija Adalidova, mati obeh otrok.
Bila je malo starejša kakor Marta. Čeprav ni bila tako lepa, kakor ona. je vendar z vsakim gibom kazala, da spada med najodličnejše ženske v prestolnici.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč
Izdajatelj: Ivan Rakovee
Urednik: Viktor CenčiS