* I > p Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr., 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr četrt leta V Ljubljani 11. aprila Obseg: Streha, ki se ne boj ognja Vprašanj odgo O povlačevanji travnikov z brano Razne reči Zemljepisni arodopisni obrazi Trgovinska obrtna zbornica Naši dopisi Novičar Gospodarske stvari. tega prosti narod večkrat misli, da, če „Bog noče, tudi požara ne bo", to tudi z glino ne mažejo vselej strehe. Streha 7 se ne boji ognja. slalo Iz Rusije. (Izv. dop.) Nedavno je ministerstvo narodnega prosvečenja po- n okrajnim šolskim nadzornikom knjižico, v kateri Rusiji se redko vidi po se uči, kako se delajo „ognjeuporne" strehe, to je strehe 5 vaseh kamenat dom; hiše so večidel lesene in krite se KI ne gorele. Narodni učitelji in selski svečeniki do slamo ali pa s tenkimi deskami, katere Rusi imenujemo bili so množico takih knjižic, da bi jih razdali brezplačno j? tes u (od besede „tesati"). Take hiše po navadi mažejo med prosti narod in da delovali na to J da 81 z glino, ki jo mešajo s kravjakom. Gospodarska poslopja narod omislil omenjene ognjeuporne strehe seveda so tudi lesena, večidelj pa celo pletena. Po ne-kateril krajih delajo hiše iz surove opeke, ki se po ruski Te strehe je izumilo realno učilišče v mestu Kras- er imajo pri realki noufimsku, Permske gubernij imenuje „sirec". Sirec, od besede siroj, t. j. surov, dela „fermo", t. j. pristavo, kjer se nekateri učenci te realke se veči, nego navadna opeka, in se suši samo na solnci. poučujejo o razumnem gospodarstvu. Pisatelj teh vrstic da Pokrite so hiše in poslopja, kakor sem rekel, se slamo ali pa s tesom. Slamnata streha pa se ne dela tako natanko, kakor pri vas na Kranjskem, ampak slama se precej na debelo nalaga na stropila in se privezuje. Včasi pa jo drže preklje, ki jih polože na streho iu je videl sam poskušnje s tako streho, in srečen je, more poročati o tem svojim dragim zemljakom v Avstriji er je večina kmetskih poslopij tudi se slamo krita Omisliti si more tako sreho vsakdo. Dela se jako prosto Vežej se dolge slamnate na skoz privezujejo. Taka streha je debela včasi dobri plahte, ali najbolje jih je tkati. Plahte te so po 1 meter dve pedi. Ruske vasi (sela, derevnje) ne delajo se tako kakor pri vas; hiša stoji poleg hiše tikoma, in tako se vleče široke, slama pa se polaga po 2 palca na debelo. Dolge se delajo tako, kakor zahteva streha. Jemlje se navadni tkalski stavek, samo da veči. Osnova se dela debelih po vsaki strani ulice cela vrsta hiš. Za hišami, katerih niti ali iz tenkega motvoza, utok (votek), t. i. poprečne je včasi po vsaki strani ulice po sto ali pa še po več, nitke platna, pa zamenja slama. Da bi bila plahta ravna glede po tem, kako veliko je „selo » ali „derevnja", stoje treba je kraje obsekati. Ko je taka plahta gotova, iz poslopja; tam je „čorni dvor" (črno dvo- koplje se jama tako široka, da bi plahta v njej gospodarska rišče), koder hodijo krave, ovce in svinje sem ter tja tod živine nikjer ne privezujejo, razen konj. lehko ležala, in začne se plahta močiti v glini. Glina mora biti brez peska; tako je lehko dobiti, ako se glina Ruske vasi so torej, tako rekoč, velikanska dolga v vodi meša, kajti takrat pesek sede na dno čebra. Naj kopica slame in lesa, torej se tudi lehko misli, da so prvo se v jamo vliva vode toliko, da bi plahta bila vsa ognji (požari) jako pogostoma. Zagori ena hiša, in krasni v glini, ko jo polože v jamo; potlej pa se na plahto petelin", kakor tod imenujejo ogenj, leti z enega konca vliva zopet tako redka glina; glina naj bode tako gosta, na drugi. Kjer je bila danes vas, vidimo drugi dan več- kakor jako redko smeteno mleko. Kadar plahta leži v krat kopico žrjavice in pepela. Požari so tod velikanski; tej moči, mora se poteptati z nogami; ustaviti ogenj je skoraj nemogoče. slama se lomi, in redka glina napolni tako vso slamo. Kadar mehurji Da bi streha vendar tako lehko ne gorela, mažejo nehajo iti iz plahte, je to znamenje, da je ves vzduh izšel z glino; no ker gline tudi ni povsod, in ker poleg iz slame, t. j. da je po slamnih cevkah sama glina. 114 naj plahta leži v jami 24 ur. Potlej se jemlje iz jame oda in suši na kozah; ako pa se razstilja po zemlj treba strehe ni premočila, dasi ta streha ni bila nama zana s cementom. jo je obračati da se posušila. Peska v glini zato ne sme biti, ker bi on zamašil luknjice, a glina ne bi mogla Omenj čana gospodj 80 » ko je bila poskušnja ko napisali zapisnik in se -vsi pod njim podpisali prodreti v bilke. Taka plahta je uže dobra za streho. .Druga poskušnja se je delala letos Pokriva se streha od zdolaj in sicer tako pričo velikega kneza se položi prva plahta zdolaj, t. j. kjer je žleb; na njo sem pisal više najprvo Nikolaja Nikolajeviča. Pokazalo se je zopet vse, o čemur se položi druga plahta tako da Posebno zanimivo pa je bilo, da so realci pr da se druga plahta dobro sprijela 8 prvo, treba zakrivala polovico ob času, ko je bila streha oblita s petrolejem in zava je, da se prva pomaže do polovice z glino z gorečo slamo, pod streho druga pili čaj in peli ve plahta se mora na njo dobro pritisniti; ravno tako se na tretjo plahto položi četrta, na četrto peta i. t. d. Ker vsaka plahta pokriva polovico prejšnje, zgodi se, da je streha pokrita povsod z dvema plahtama, samo nižja plahta več trpi, položi drug sele pesmi. Nočem podrobno opisovati tkalskega stavka kako se temu tkalskemu stroju po slovenski pravi ali kajti opisan je dovolj, če rečem, da le tak > ena. Zato pa se na nižnjo plahto, katera naj i plahta vsa; ali drugače rečeno ima vsak tkalec, samo da se dela veči i kajti kakeršnega plahta je na nižji del strehe položita se dve plahti t. j druga ena na drugo; na nji položi se tretja itd treba streho „završiti t. j. narediti vrh > prva in Ko je sešijeta se meter široka; seveda, dela se lahko tudi ože. Resnica je samo to le: platno se navija na valjar; v valjarji stavka pa, na katerem se tko slamnate plahte, dela se raza (špranja), v katero se spušča plahta, kajti ona se tako da dve plahti vkup, in pribijajo se preklje na treh prekljah. Plahte se k tem prekljam privezujejo ali pa pribijajo. tako se dobi greben. Na stropila vsaka plahta počivala na valjar ne da navijati je predebela. Sicer pa raz jasnim z velikim veseljem, če je še kaj treba in ako kdo želi, in jako srečen bodem, ako moj glas ne bode glas vpijočega v puščavi. Prepričan sem, da je treba poskusiti enemu m ajde se mnogo posnemalcev Taka streha brez vsake popravke stoji lehko nekaj Stavek za tkanje plaht si kupi lehko cela vas let. jemlje se 8 delov negašenega vapna, 4 dele gline in Da bi bila pa še bolj trdna in lepa, dela se tako kajti dva vkup, človeka na dan lehko nadelata 60 metrov delov peska; vse to se zmeša dobro mej soboj, in s to je streha dolga. Zelo prijetno bi mi bilo zmesjo namaže se vsa streha. Ta zmes je zelo podobna slovenski listi po sestavi hidravličnemu vapnu ali cementu Ko je dolgo plahto, katera se potlej reže na take kose, kakor drugi korist > prostega naroda ponatisnili ta moj spis na ko občo streha še mokra, posiplje se z debelim rečnim peskom ali pa z lito opeko, ki je debela kakor grah. Ko se cement posuši, bode se tu in tam raztreskal; no to nič ne de: treščice se zavijejo z drobnim potočnim peskom, Prof. M. Hostnik Vprašanja in odgovori. ki mu po nekaterih krajih pravijo „svišču. Taka streha Vprašanje 31. Prosim, naznanite mi, kje je dobiti je večna in jako lepa in bolj po ceni, nego katera si najboljšega in najcenejšega gipsa, iu če je toli hvalisani gips istinito zelo koristen detelji. (A. R. župnik v S.) Odgovor: Kranjski gips, ki ga kopljejo na Dovjem, prodajata v Kranji dva trgovca, namreč Majdič in Sušnik. . Gotovo je gips detelji bodi druga 1886. leta i strehe 29. junija bila je prva poskušnj take Nedaleč od mesta Krasnoufimska, pri veliki cesti postavili so streho, ki je bila pokrita s takimi plahtami. Cena bode menda pri obeh enaka Pri poskušnji so bili navzočni okrajni glavar (i&pravnik), zelo koristen a deželni glavar, mestni župan, deželni odborniki iz okolice in več sto prič. t župani Gip na oni njivi, katera je tudi gnoj » ni neposreden, ampak posreden gnoj t. j gaoj ki Poskušnje so bile naslednj nima v sebi nikakih redilnih snovi za rastlino i ima pa Po strehi je hodil take razkroljive sestavine, ki vplivajo na hitrejši razkroj sem ter tja kmet: streha se ni upogibala in nikjer udala. onih redilnih snovi, katere so rastlinski živež. Gips je 2. Na streho so položili goreč snop: snop je zgorel, DJivi to, kar je bič konju. Čilega in sitega konja moremo v - t' ---lr "D"1"1? " ' " ------o — strehe pa se ogenj ni doteknil. 3. Na vseh štirih vogalih z bičem obdržati v hitrem teku zažg strehe naložili so kupe slame in jo zgorela, streha pa je ostala, kakeršna je bila so oblili s petrolejem in ga zažgali: streha je ostala gnojni lačnega in trudnega slama je pa moremo z bičem za kratek čas res nekoliko pognati, zato se pa potem toliko bolj utrudi ter onemore. Na zelo Streho zemlji cela. zažgali Na sreho so naložili moremo z gipsom pridelati velikanske da celo gromado drv in jih množine detelje, katera ne izsesava njive do škode ker videli, ali ne bodo začela tleti stropila in i tako poganja korenine v globočino, kamor druge rast-preklj e: drva so zgorela, stropila in preklje pa so ostale line ne segajo. Na malo gnojni zemlji pa prvič ni vredno hlad pod streho Pod streho so navlekli suhega z gipsom gnojiti, in drugič preveč trudimo njivo. grmovja in ga zažgali: zgorela so stropila in preklje streha vane. t. j. plahte pa so ostale popolnoma » nepoškodo Vprašanje 32. Tu pri nas na Goriškem nimamo Na streho so brizgali vodo iz požarne brizgal na 2 tretjini kvadratnega sežnja mce, in sicer 20 veder rokodelca, ki bi znal narejati pinje, ki so podobne vrtečemu sodčku. Naznanite mi, kje morem naročiti tako pinjo? (J. L. v Rifenberku.) r 1 115 Odgo Tudi na Kranjskem ne izdeluje nihče poravna brana vse krtine, katere moramo drugače po« takih pinj. Taka pinja se imenuje Lefeldtova pinja i ter ravnati z grabljami; drugič potrga brana ves mah; tretjič prouaj (Wien velike pri A. Pfannhauser-ji na Dunaji raztrga rastlinam korenine, vsled česar se bolj razrastejo 9 Strozzigasse) spomladi, in četrtič zrahlja brana travniku tla, katera v 'prasanje 33. Kje dobim najboljšega spomladanj- treba tak isto obdelovati ravno tako, kakor njivo. Travniške rastline hočejo, da dobro uspevajo, kakor poljske rastline, zraka, toplote in vlage. Zrak ima v skega ječmena in kje najboljši Cugmajerjav plug? (J. T. v Mali vasi). Odgovor: Semena najboljših jarih žit, kakor tudi sebi mnogo redilnih snovi, prihaja pa k koreninam izvrstnega hanaškega ječmena doboste pri vodstvu kme- tedaj, če je zemlja luknjičava, to je zrahljana. Toplota tijske šole v Grmu pri Rudolfovem. Tam doboste takega je potrebna za vsako življenje, zemlja se pa tem bolj semena, ki je bilo lansko leto naročeno naravnost iz zgreje, kolikor hitreje izpuhti nepotrebna voda iz nje. svoje domovine, po navadni naši tržni ceni. Cugmajer- Vlaga je zemlji zato potrebna, da se raztope redilne jeve pluge prodajata v Ljubljani A. Druškovič na glavnem snovi. Trda travniška tla ostanejo dolgo časa mokra in mrzla, trgu in Trček na Valvazorjevem trgu. a kadar se posuše, postanejo pa le težko zopet vlažna. Vprašanje 34. Katera zemlja ugaja bolj lucerni, Na povlečenih travniških tleh je pa drugače, ker si mo- težka ilovnata ali bolj lahka peščena? Kedaj je naj- rejo zrahljana tla vsak čas okoristiti zračne vlage, ugodnejše lucerno sejati, in kano jo je bolje, samo zase ali med žito? Zrak, toplota in vlaga pa morejo vplivati skupno Odgovor: Lucerni prija bolje globoka zemlja, ker ker sega s koreninami po več metrov globoko. Kolikor globoča rudninske redilne snovi. tudi prav dobro na travnik, če imajo dohod v tla, največ pomorejo, da razpadejo rudnine in da se raztope je zemlja, toliko dlje časa zdrži lucerna na njivi, in sicer do 10 in tudi več let. Rodovitna ilovnata zemlja pa lucerni bolj ugaja nego peščena. Glede setve pa velja posku Kar uči teorija o tej reči, potrjuje tudi iskušoja. Na kmetijski šoli v Wormsu pokazali so praktični to vse tisto, kar o štajarski detelji. Gotovo je pa najbolje Odbrali so štiri enake dele travnika, od katerih so lucerno sejati med žito, ker si prihranite tako posebno dva povlekli in tudi dva pognojili obdelovanje za njo, ker vam da žito do poletja pridelek ki vam drugače odpade in ker žito varuje mlado deteljo suše in drugih nezgod, kajti mlada detelja, bodisi lucerna ali štajerska, je zelo občutljiva. Vprašanje 35. Kedaj je najboljši čas cepiče lomiti, cepil za kožo ? (J. L. v Šm. na Koroškem.) Odgovor: Cepiče lomiti je razvada, ki nima nika-kega pomena. Cepiče je rezati. Cepite pa na ta ali on način, cepiče si pripravite po zimi. Najboljši čas je mesec februvarij. Če ni drugače, smete napravljati cepiče še pozneje, a vsekakor toliko zgodaj, dokler se da Pridelek 1. parcela, nič povlečena in nič pognojena .... 377 kgr. 2. parcela, nič povlečena in pognojena..... 833 „ 3. parcela, povlečena in nič pognojena..... 770 „ 4. parcela, povlečena in po- gnojena ...... 1563 „ stroški gld kr ?? 1 * 20 „ n 20 tudi drevje ni še umužilo. Vprašanje 36. Kako se prežene živini lišaj ? L. v Sm). Odgovor: Lišaji se narejajo vsled nesnage in tudi iz krvi. Najprvo je, živino dobro snažiti, zlasti pa kožo večkrat z milom izpirati. Za lek pa dajajte živini kako čistilo, na pr. grenko sol. Ako bolezni tako ne preženete potem je zastarela, a pomagal vam > bode živinski zdravnik. Vprašanje 37. Naznanite mi, ali se da pregnati baumbaks živini? (J. L. v Šm. na Koroškem.) Odgovor: Bolezni baumbaks ne poznamo, morate pravo nemško ali slovensko ime, potem vam moremo šele odgovoriti. nam popisati bolezen, ali pa naznanite njeno Številke govore jasno, ni jim treba dajati pojasnila. Enake uspehe so gospodarji dosegli sicer tudi že na Slovenskem. Povlačevati pa moramo ob pravem času, to je tedaj kadar so travniška tla konec zime toliko mehka, da se morejo klini od brane v zemljo zadirati. Povlečeni travnik mora dobro razpraskan biti na vse strani, kar ni z navadno našo brano mogoče. Naredili so posebne travniške brane, ki so dosti težke ter sestavljene iz mnogih majhnih železnih členov. Taka brana povleče ravno tako * r ™ * i dobro tudi neravna tla. S parom konj moremo na dan povleči 6 orali travnika, torej zadostuje ena brana vsej vasi, če treba, tudi vsemu okraju. Travniška brana je največkrat za posameznika predraga, zato naj si jo omislijo gospodarji po zadrugi. povlačevanji travnikov z brano. Povlačevanje travnikov z brano je gospodarsko razjeda, napravlja v marsikateri hiši veliko škode. opravilo, katerega nikdar ne moremo dovolj živo pri- kateri ga preganjajo s pavovim perjem Razne reci. Molj koji nam kožuhovino in drugo volnato obleko Ne- tobakom, a in poročati. To opravilo ima mnogo dobrih strani Prvič vse to je zastonj, če se v kožuhovini že zalega nahaja * Podučile stvari. T ~ Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J a r o s 1 a v. T Tandži (Tangerju). (Konec.) Na izletih po mestu sem zahajal tudi v sodnijo. da-si sem čakal po cele Jaz sam sem videl malo i ure. Nek pot so vendar pripeljali navadnega prestopnika. Povedali so sodniku, kaj je prestopnik zakrivil. Sodnik je koj razsodil, in policaj je pri tistej priči razsodbo izvršil. Bogatince kaznujejo za male prestopke z globo, ubožce pa z bičem. Našeškajo jih spredaj ali zadaj, kakoršen je bil prestopek. Tatu roko odsekajo. Nekatere hude zločince mečejo v viš, pa tako, da vselej, kedar prileti na tla, zlomi si roko ali nogo; rablji so nenavadno spretni v tem poslu. Nekatere zločince zasujejo do vratu v emlj » nekatere zašijejo v mrtve vole » ne- katere privežejo za rep mulam, ki jih potem nadrve, da dirjajo sem in tje. Ženske kaznujejo rabeljne. Bičajo jih i režejo jim ušesa ali nosove, in sekajo jim glave. Vse to delajo skrivaj. Po završenem delu nadrvf ljudstvo pete nabrusiti, da s kamenjem rablja, toraj mora brzo se jim preje umakne. Marsikateri zločinec uide kazni, če pribeži v San-tonovo stanišče, ali na grob njegov. Stal sem nek pot pri takem grobu na prijaznem griču. V enej sapi prileti po griču gori upehan mož in šine v grob. To je bil na trgu svojega nasprotnika. Koj za ubijalec, ubil je bil njim so prileteli vojaki lovit ga. Ko so videli, da jim begun tiči v grobu, niso segli po njem, da-si bi bili prav lahko pograbili ga. Posedli so okoli groba. „Kedar ga • i izstradamo, pa bode naš", dejali so. Sploh pa so se ž njim pogovarjali kot z navadnim človekom. Kaj so dosegli ne vem, pred kot ne jih je podkupil, da so zamižali, ali odšli. Ta ubijalec ni bil navadni zločinec, krvna osveta ga je zavedla, da se je znosil nad svojim na sprotnikom, in vzel glavo za glavo. 77. Na gorskej planoti Peruvanskej. Spal sem v slabej koči ovčarskej, pripoveduj nam prirodoslovec Tschudi. Izbudivši se, sem opazil pri lini, skozi katero je dim odhajal, kedar so kurili, da se uže skozi pod dani. Ustal sem, odmeknil kravjo kožo od luknj katero se je ven in notri hodilo, ter sem stopil mili nebes. Solnce j odete plan ima. Stala lahno ožarjalo z večnim snegom ine. Pogledal sem po muli, kje je in kako se je privezana ob kamen, glava jej je lezla skoro do tal, vpadena je iz tresla se je mraza Osedlal sem jo, in vrgel po čez vrečo, v katerej sem imel nekaj hrane, pa nekaj prirodoznanskih zbirk. Gospodar, dobra duša indijanska, prinesel mi je puško iz koče, ko sem sedal na mulo. Za postrežbo sem mu stisnil malo drobiža v roko, povprašal ga, kodi naj hodim, da se ne zgubim ter odjahal ,,z Bogom!" Preprosti Indijanec se je naslonil ob skalo ter radoveden zrl za menoj, kakor sem opazil. „Čudni mož", menda si je mislil, „čemu lazi po teh samotah". In zlezel je s psi nazaj v kočo. Sneg je bil po noči pobelil vso visoko planoto i Ali raz goste megle so se vlačile pri tleh in po dolovih. kakor hitro je nastopilo solnce z vso svojo močjo, kadile so se megle, in sneg je zginil, kakor da si gori pogledal. Bil sem do 14.000 črevljev nad morjem. Vesel in čil sem jahal naprej, ter pazil, da ne zaidem. Z obeh strani so kipeli orjaški goli vrhovi planin v viš, zadaj za menoj so zijali temni prepadi in se vili razsežni do- , po katerih sem komaj razločeval raztresene vasice i ne lovi, indijanske, in pred menoj se je razprostirala suha pregledna, znatno napeta gorska planota, pretrgana tu pa tam z dolgimi nizkimi, toda strmimi gorskimi grebeni Po * in pečinami. Tišina je kraljevala vse na okoli gledaval sem po tleh. Bledozelena trava je bodla iz tal tu pa tam sem opazil posamezne cvetlice, kakor šnih sem videl prav mnogo v pragozdu. Tam doli so se veselo držale na smeh pod veličastnimi palmami, a tu so strahoma gledale izmed mahovja in lišajev. Nisem pa dobil na spregled na teh višinah ne pisanih metuljev ne nadležnih muh, ne kukcev. Samo kedaj pa kedaj za > loti marljivi prirodoslovec po kakega samotnega hrošča pod obernjeuim kamnom, ali krastačo, kije bila prilezla iz luknje, ali na polu sestradanege martinčka, grejočega se na solncu. Ali čim dalje sem jahal, tem bolje se je budilo življenje. Ob močarinah sem naletel na lepe gosi » ki so se pasle v travi, na velike jate rac in drugih vodnih tičev. Žolne so glasno potrkavale s trdimi kljuni ob skale, da privabijo samotnih kukcev iz razpoklin, in jih pojužinajo. e vem prav, koliko ur sem uže jahal po slabem potu, ko zadenem ob krepano mulo. Pred ko oma pa gala uboga žival pod bremenom ter pala, gospodar je pustil jo in šel svoj pot. Trije požrešni veliki jastrebi so se mastili ž njo. Otresali so z glavo, grdo so me gledali s krvavorudečimi oči peli so velikanske kre ljoti ter splavali sta se sukala meni nad eden pa okoli mrhovine, kakor da jo straži silno drl. Zaradi previdnosti sem vzel puško v roko napel petelina, da ustrelim, če bi bila sila, glavo in se je ? in potem sem brzo pognal mulo, da sem bil preje s tega neprijetnega mesta. To je bila edina robu postavila. Menil sem žival da n ki se mi je nekako po žive duše na teh grozno samotnih višavah, pa sem se motil. Nenadoma zapazim dva v debela plašča zavita Indijanca. Vesel sem ju bil. Pobirala sta odpadke živalske, katere sta potem prodaj nosila v bližnjo rudolivnico. na (DaJje prihodnjič.) (Dalje.) XI. Gospod zbornični podpredsednik Mihael Pakič poroča, da se letos izprazni 6 cenzorskih mest pri av-stro-ogerske banke podružnici v Ljubljani ter da jih je popolniti. Odsek predlaga v ta namen pri podružnici avstro-ogerske banke v Ljubljani naslednje gospode: Bamberga Ottomara, Baumgartnerja Ivana, Perdana Ivana, Seemanna Ignacija, Ledeniga Alfreda, Regorška F. M., Zeschka Julija, Janescha Ivana. Predlog se sprejme. XII. Gospod zbornični svetnik Anton Klein poroča o primernosti povračila za hrano in stanovanje nekega pomočnega delavca. Z razsodbo priznala se je F. J, na temelju predročnega razdretja delavskega razmerja štirinajstdnevna plača 5 gold. in kot povračilo za hrano in stan za štirinajst dni 8 goldinarjev ter se naložilo, da to vsoto plača A. D. Kar se tiče povračila za hrano in stan, usoja se odsek zbornici izjaviti to-le: Priznano povračilo za štirinajst dni per 8 gold. iznaša na dan 57 kr. Da to razsodimo, treba je najprvo vedeti, kako je bilo stanovanje tožiteljevo, ker je stanarska cena v tem odločilna in povsod različna. Ako uzamemo, da je F. J. pripotoval v Ljubljano, to bi nam za stanovanje mogla biti merodajna cena, običajna v pekovskem prenočišču, a za opoludansko hrano cena ljudske kuhinje. Toda pomočnik ni dolžan posluževati se teh cenih mest ter sme zahtevati povračilo za druge navadne cene, ker je tudi njega hranodajatelj bil dolžan, dajati mu spodobno stanovanje in hrano, in to dolžnost ima po razsodbi še nadaljnih 14 dni izvrševati. Ako tedaj za vsak dan računamo 57 kr., od katere vsote razdelimo za stan 15 kr., za kosilo 20 kr., za večerjo in zajutrek 22 kr., potem bi se te pojedine cene ujemale s tukajšnjimi cenami za živež in stanovanje ter bi se tudi priznani znesek 8 gold. smel priznati za štirinajstdnevno hrano in stanovanje. Odsek tedaj predlaga, slavna zbornica naj v tem zmislu poroča slavni c. kr. deželni vladi. Predlog se sprejme. XIII. Gosp. zbornični svetnik Oroslav Dolenec poroča o prošnji občine kostanjeviške, da bi se najvišja cena govejemu mesu določila za jeden kilo s 36 kr. To se je zgodilo, ali dva mesarja kostanjeviška prosila sta c. kr. deželno vlado, da bi se povečala cena na 40 kr., ter se sklicujeta na to, da je živina draga in da je v Novem mestu meso po 44 do 48 kr., na Krškem po 44 kr. na prodaj. Temu nasproti pa trdi odbor kostanjeviški, da bi mesar še dosti zaslužil, ko ki prodajal meso po 32 kr., ker nima živina nobene primerne cene in ker se ne more dovoliti, da bi mesarja sama ceno mesu določevala. Tudi odsek misli, da je prošnja mesarjev neutemeljena in nasvetuje torej: „Slavna zbornica naj se izreče v svojem poročilu do c. kr. deželne vlade zoper uslišanje prošnje." Predlog je bil sprejet. XIV. Gospod zbornični podpredsednik Mihael Pakič • m poroča o prošnji mesarjev v Kamniku, da se poviša dosedanji maksimalni tarif. Predložena prošnja mesarjev kamniških ima namen, da se premene po sklepu seje od 24. septembra 1886 visoki c. kr. deželni vladi v po- trjenje priporočeni maksimalni tarifi za govedino pitanih volov in za govedino nepitane živine, potem za teletino, katere tarife je c. kr. deželna vlada določila v zmislu zbornice. O tem predmetu zaslišana zadruga raznih obrtov sodnega okraja kamniškega izreka se za to, da se določi jednoten maksimalni tarif, takisto je živinozdravnik in mesogledec v Kamniku za prenaredbo, dasi se ne strinja popolnoma z nazori rečene zadruge in mestne občine kamniške. Razlogi zadruge tičejo se previsokih živinskih cen, katerih misli ni tudi mestna občina kamniška, dočim izprašani živinozdravnik sicer priznaje, da so poskočile živinske cene, vendar pa označuje ta opis kot prenapet. Ker se nadalje v Kamniku Kolje več krav in bikov, nego volov; ker se od mesa raznih delov plačuje vselej po 40 kr. od kilograma, misli rečeni zdravnik, da je tarif za govedino pitanih volov le navidezen in bi po takem moral odpasti. V obče bilo bi najbolje, da se ustanovi samo jedna mesna cena po 42 kr. od kilograma. Kar se dostaje tarifa za teletino, izreka se rečeni živinozdravnik za to, da se poviša sedaj veljavni tarif od 44 kr. za 2 kr., torej na 46 kr. od kilograma. C. kr. okrajno glavarstvo kamniško izreka se takisto za to, da se postavi tarif samo za jedno vrsto mesa ter predlaga potem takem, da se za prodajo govedine na drobno, določi jednotni maksimalni tarif 42 kr., a za prodajo teletnine na drobno, maksimalni tarif 46 kr. od kilograma, kar je z ozirom na govedino jednako povišanju 4 kr., in z obzirom na teletnino povišanju 2 kr. od kilograma. Odsek vendar ne more pritrditi temu predlogu, ampak mora z ozirom na to, da se odnošaji od zadnjega poročila niso izpremenili, občinskega odbora sklep priporočati, po katerem naj ostane pri odobrenem tarifu Uvažujoč to, predlaga odsek: »Slavna zbornica naj se izjavi v zmislu tega poročila." XV. Gospod zbornični svetnik K. Luckmann iz- vešča o posvetovanjih v državnem železniškem svetu konec oktobra 1887 to-le: Državnega železniškega sveta posvetovanj, vršečih se konec oktobra lanskega leta, nisem se udeležil samo jaz, ampak tudi, ker je bil zadržan goriške trgovinske in obrtne zbornice gospod predsednik, Evgen baron Ritter-Zahony, naše zbornice gospod predsednik, J. Kušar. Iz tega uzroka bodi mi dovoljeno poročati v imenu naju obeh. Oba sva bila voljena v tarifni odbor ter sva se trudila na vso moč poganjati se za koristi dežel, katere sva zastopala. (Dalje prihodnjič.) Naši dopisi. Z Dobrove 7. aprila. (Spomlad. Zdravstvo. Smrt). Z velikim tednom vpeljala se je pri nas spomlad — po- lagoma med pogostnem dežvanjem, vendar pa je lepo pomagaj in pa dobri ljudj t o----- ------j--? ' ^^ J v> Ji^^vr , i pa, UUUU 1JUUJC, 8C »j vteme trajalo toliko časa, da smo si mogli napraviti „Kar storite ubogim, to storite meni!44 se spominjajo besedi nekoliko stelj katero nam je letos prav trdo hodilo ker jesen bila je nepretrgoma deževna, potem pa je v Iz Igubljane Shod slovenskih poslancev drugi polovici decembra zapadel sneg, ki je zemljo po- Minuli četertek zbralo se je v čitalnični dvorani v poslancev slovenskih, ki so se posve- — krival do druge polovice posta. Te neugodne razmere Ljubljani 17 nanesle so, da si v jeseni, razun nekoliko praproti, ni tovali 0 tekočih političnih in gospodarskih vprašanjih mogel nihče napraviti nikakoršne stelje. Cvetni in veliki Nadrobnosti razprave sicer niso za javnost, ker so teden pa je bilo mogoče, da smo se preskrbeli z njo Predmet prihodnjega delovanja naših poslancev to vsaj tje do kresa. i Koze, ki so pri nas zelo hudo razsajale, pričenši v Kozarjah, pobrale so nam mnogo odraščenih. otrok nekaj tudi liko pa smemo izreči, da se je pri razgovoru izrekla marsikatera grenka beseda zarad razpusta gimnazije Kranjske, — v obče tudi marsikatera zoper ravnanja , šola pretrgala se je zavolj koz približno za dva meseca in marsikatera mati ima vsled te bolezni Jff\a FBXWFI6I * i r*'^' \l, VuTj * A 1»5p BFrlin^ jISjBHi JKmlfMiBUflSM^^ i ^^tmV^mm^^V^T zgubo drazega sinkota ali ljubljene hčerke, ki so sedaj naučnega ministerstva, razgovor obsegal je tudi konver zijo kranjske železnico emljišno-obveznega dolga dolenjsko pa gledališko vprašanje ljubljansko v hladni emlji Sedaj ponehate so koze večinoma, hišah na Stranski še v dveh vasi jih še imajo in pokopali smo Glede zadnjega vprašanja dobil je deželni odbor merodajno vodilo, da naj se zgradba novega deželnega raz pred dvemi dnevi tam umrlega dečka. Naj- več milovanja zbudila pa je v širjih krogih gl edališča z vsemi sredstvi pospešuje. Začetkom govora spominjal se je načelnik shoda z nekaterimi be- obče smrt cenjenega in spoštovanega našega poštarja Josipa Novak-a. Pokojni bil je edino dete svoj čas v Ljubljani dobro poznanega in spoštovanega lastnika hiše in gostilne pri „Zaponi" po domače „Schnallenwirt". Gospodar umrl je pred več leti ubožan, po smrti njegovi ostal je edini sin Josip nada in podpora svoje nesrečne matere, imel je ranjki gozdarsko-tehniške študije in je bil jako marljiv, toda bolezen na očeh ni mu dopustila poprijeti se poklica zmožnostim njegovim primernega. 8edami smrti umrlega tovariša dr. Zamika. moremo z zadostenjem izreči, da se je med deležniki shoda pokazalo popolno suglasje. Nov državui pravdnik c. kr. deželne sodnije ljubljanske. Veliko zadostenje zbudilo je v slovenskih narodnih krogih imenovanje novega državnega pravdnika za ljubljansko deželno sodnijo v osebi c. kr. deželne Pred dobro dvemi leti prosil in prejel je službo tukaj novo ustanovljene pošte z jaKo malo plačo letnih 180 gld. Vendar bil je srečen, da je 8 tem pičlim zaslužkom mogel kaj storiti za svojo ljubljeno mater. Vsled življenja na deželi v boljšem zraku zboljšalo sodnije svetovalca dr. Gale-ta. Novoimenovani služboval je kot državnega pravdnika namestnik v Novemmestu, sedaj pa kot deželne sodnije svetovalec pri c. kr. okrožni sodniji v Celji ter je povsod znan kot marljiv in po vsem nepristranski uradnik. Nemški Schulverein seluje se pri svojem delovanji v slovenski Ljubljani velike milosti; naučno ministerstvo podelilo je njegovi ljubljanski ljudski šoli pravico javnosti, akoravno je mestni zastop vezan vzdr- ljudsko šolo in jo celo se je nekoliko zdravje njegovih uči. Vlansko jesen po- žavati slabo obisKano nemško deljena mu je bila poštarska služba pri Sv. Križu pod razširiti v dvorazredno; ljubljanska hranilnica podpira Litijo, pri kateri dobiva poštar še enkrat večjo plačo, to šolo nemškega Schulvereina s tem, da mu prepušča toda čakati je moral na Dobrovi naslednika. Ko je bil ta začetkom posta imenovan, dobil je ranji Novak nalogo, potrebne prostore brezplačno v poslopji ljubljanske re alke ter žrtuj po 5 tisuč gold. za druge potreb svojega naslednika izuriti v novem poslu in začetkom ščine te šole, ako ravno se ta hranilnica izrekla pri meseca maja imel se je preseliti z materjo svojo na novo siljeno ustaviti svoje dosedanje podpore za ustanovitev službo pri Sv. Križu. Pa prišlo je drugače: Cvetni teden hotel si je ranjki na Viču domu grede najeti voz, ker je bila pot zelo blatna. druzih ljudskih šol naše dežele z letnimi 6000 gld. zavolj „slabih časov", in Konečno je dobil nemški pisatelj Ro-segger od deželnega odbora kranjskega dovoljenje na Na Viču zadene iskaje voznika hišo, v kateri so korist nemškega Schulverein-a bil trij govoriti ali čenčati v kozavi bolniki. Koze se ga primejo, bolehal je deželni redutni dvorani, akoravno je gotovo, da večina čez velikonočne praznike, minuli četertek popoludne pa našega deželnega odbora ni nikakor vneta za vse nemško je še v mladih letih nenadoma moral skleniti svoje delovanje schulvereinskega društva v naši deželi. — Mi življenje, zapustivši zgol žalujoče vse, ki so ga poznali, bi sodili da bi se sploh smelo mnogo manj z rokovicami ljubo svojo staro in onemoglo mater pa brez vsake pod- postopati nasproti društvam, katera očividno kaleče po pore in brez zaslombe. ustavi naši zagotovljeno enakopravnost narodov delujejo Danes jutro ob %7 položili so med žalostnim zvo- Pri zgradbi nemškega mostu do morja jadranskega. Tako nenjem blagega mladenča v hladno-mokro zemljo ravno ravnanje narekuje nam v prvi vrsti domoljubje avstrijsko. ko se je z neba vsipalo obilno snega Ranjki počiva gotovo v paradižu, kaj pa bode počela vboga, zapuščena mati tako nagloma oropana vse svoje nade. Bog nemškega Gradca središča velikonemškega rovanja došle so nam minuli teden čudne novice: profesor vseučilišča Leitgeb, ki je bil pred tremi leti 119 rektor, se je vstrelil, vodja pisarne tehniške visoke šole pa se je zastrupil s cijankalom. To pač kaže, da je mnogo gujilega v toliko tovo 5 SE % / ' *-, k5 J . * ' £wT, I r 1 m ' i " ; '4 i ' ~ • 5 " /fi.^ ^ V . " , * ali ta dan na vrsto pride budgetna libe- ker včeraj se je polovica seje porabila v rešitev razprava for ralnem in še bolj velikonemškem Nemškem Gradci! malnih vprašanj in pa za prvo branj betz-ovega zarad predloga premembe Za pogorelce konkursnega reda Vra-Pri na Vinici, za katere je, kakor tem govoril je večinoma z obrtnijskega stališča dobro ki z že omenjeno, cesar daroval 1000 gl. in deželni odbor predlagatelj sam in za njim protisemit Turk, iz deželnega zaklada 1200 gl. — daroval je tudi gospod dokazi vtemeljeval, kako pred vsem judovski trgovci knezoškof dr. Misija 100 gl. Sicer se pa za te pogorelce sleparijo in osleparjajo upnike pri konkursih. nabirajo milodarovi po vsi deželi. Vodstvo naše unanje politike ima sedaj priliko t Letni somenj v Ljubljani: Dne 9. t. m. zadnji označiti svoje stališče nasproti dogodbam na Francoskem in pa na Nemškem. ponedeljek bil je redni za 8. dan vsakega meseca odločen živinski somenj v Ljubljani. Ker je bil pa letni somenj sv. Pavla zavolj koz prepovedan in sedaj v Ljubljani da se z nobeno črkico ne vtika v tako zvano Bismarkovo Da se glede Nemške drži stroge nepristranosti in zgubava epidemični značaj, dovolila je c. kr. vlada na- krizo, je po vsem prav tako pa je gotovo, da z domestilni letni somenj v Ljubljani za tekoči z dnem največjo pozornostjo opazuje delovanje Bismarkovo 9. t. m. nastali teden Umrl j e v meri na to i da ; ki se Nemška ozko združila z Rusko v i Kranj i tamošnji c. kr. okrajni ta namen, da se potem more otresti prijateljstva Av- zdravnik dr. Ignacij Mali, o starosti 72 let, zapustivši atrijskega. mnogobrojno rodbino > na Dobrovi pa je umrl Tudi na Francoskem ločite se pota naše in pa tamošnji, že za sv. Križ pri Litiji imenovan c. k. poštar nemške politike ker Nemški služijo in koristijo zmešnjave, Josip Novak, približno 36 let star, zapustivši one- ki slabe to državo, Avstriji pa more le koristiti, ako moglo mater udovo znanega ljubljanskega hišnika Francoska dobi krepko, stalno in zanesljivo vlado ker in gostilničarja „p r i z a p o n i" novincev za vojake pričelo se je v petek minulega tedna. Žalibog so se novinci, kateri ? dobrota zaveznika pokaže se še le v trenutku nevarnosti in gorje državi, katera v takem trenutku ostane osamljena. drugih, notranjih vprašanjih je še vedno na vr- že po stari navadi za nov stan poguma iščejo v pijanosti, — sprejeli koj prvi dan na dveh krajih ljubljan- huncu davek od špirita. Časniki trdijo, da se polj poslanci z vlado še niso poravnali, nasproti pa se čuje, da hočejo levičarji s političnih ozirov glasovati proti predlogu. Danes zaslišavali se bodo izvedenci o davku da sporazume, ker o tem ne dvomi nihče, da bode skega mesta ter so nevarno ranili dva novinca. Po tej nesreči postale so po mestu patrole vojaške in pa policijske mnogo bolj goste in se ne čuje več divjega kvakanja in pridušanja pijanih muh. Koze v Ljubljani. Z dnem 5. t. m. znižalo se je stanje kozavih v Ljubljani na 28 oseb. Ako bode bolezen tako pojemala, nadejati se je da bolezen tukaj v tednih popolnoma poneha. na špirit in s tem dobijo interesirani krogi priliko se davek konečno vendar 1q sprejet Nemška. Novi nemški cesar Friderik ima Kmetijsko potovalno predavanje v Cernučah pri svojem vladanji vse drugača vodila, kakor ima tajnik c. kr. kmetijske družbe g. Gustav Pire v imel njegov umrli v nepričakovanih vojnih jih je vspehih nedeljo 15. t. m. popoludne po cerkvenem opravilu v ostareli oče Viljem. Ta je bil zadnja leta samo še šolskem poslopju. ime, s katerim je dejansko vladal knez Bismark. Mož > ki ima ? kot knez Bismark, mnogo let neomejeno oblast v svojih rokah, postane prav naravno svoje Novičar iz domačih in tujih dežel. glaven v večjih, trmoglav v manjših rečeh. Zato je naravno, da njemu nikakor niso bila povoljna vodila, Dunaja. — Včeraj imela je zbornica poslancev katera mu je v svojem pismu doposlal nov cesar Friderik. prvo sejo po praznikih. Poslancev bilo je navzočih pri- In že takrat čuli so se glasovi, ki so trdili, da v resnici meroina malo, ker dnevni red ni bil posebno vabljiv liberalni cesar m pa po vsem samovoljni avtokrat ----------, ——- - <>— *------- edino kar bi bilo moglo vabiti tje oddaljene poslance, (samovladar) Bismark ne bodeta dolgo hodila po skupni bilo je vpisovanje za splošno budgetno razpravo, katero je predsednik odločil za ta dan. Pa tudi pri vpisavanji poti. Vrh tega je obče znana stvar, da sedajna nemška bila je vdeležba obilna samo od ene strani, namreč cesarica Viktorija, mnogokrat žaljena po Bismarku, njega nikdar ni marala, in akoravno sta se sedaj na- popo govorniki proti budgetu. Takih oglasilo se je ludne 52, za budget pa 16. Prvi protigovornik bode po videzno porazumela, niso nikakor nepričakovane najno stari navadi Carneri, drugi: Steinwender, tretji: Gregr. vejše dogodbe, pri katerih se staro nasprotje kaže to- Z a bode prvi govoril: Zucker, drugi bi bil: Fischera, liko večJe tretji: Šuklje; dalje je vpisan še župnik Weber. Ker pa Nekaj let je za Nemško postalo najvažnejše vpra danes ni seje, temveč še le jutri (četertek) in še ni go- sanje, njena razmera z Rusko. 130 I Berolinski pogodbi še, toraj pred 10 leti, bil je Laška. Poročila z Masaue trdijo, da se abe- knez Bismark pravi grobokop velikih ruskih vspehov po sinska vojna odmakuje od utrjenih mest laške vojne rusko-turški vojski, on je uničil Svetoštefansko pogodbo, in pa, da je Ras (general) Alula zgubil milost in za- po kateri Da bila Turška izročena milosti Ruske. da Nemški bi bil proti neizogibni vojski s Francosko varnejši in preprečil rusko-francosko-avstrijsko zvezo proti > kazal se je Avstriji prijaznega glede Bosne in Hercegovine, vsled česar je nastala nemško-avstrijska zveza s kasneje pridruženo Laško. Zadnji veliki govor Bismarkov pa je pokazal, kako gorko on hrepeni po prijateljstvu z Rusko. V soglasji s tem ravnanjem Bismarkovem, pa so poročila o zadnjih besedah umrlega „k o t upanje kralja abesinskega. Rumunska. Minister unanjih zadev C ar p izjavil je v zbornici, da je kralj izbral sedanje ministre, ker so nepristranski, kot med stranskimi stoječi. — Očitanje, ki se je čulo zoper sedanjo vlado, da bode njena politika „nemška", je po vsem neutemeljeno, ako bi se pa v , cesarja Viljema najbolj naglašale soglasno n aj skri vnejša misel cesarja Vilj ema ono o prijateljstvu z Rusko". Pri teh razmerah čula se je z Berolina vest. da princ Aleksander Batenberški snubi drugo hči Nemškega cesarja Friderika ter, da cesarska rodbina tej zvezi ni nasprotna, knez Bismark pa, da zarad takega Rusko žalečega koraka, odstopa. Morebiti imel je knez Bismark nekoliko povoda „nemški" politiki razumelo prizadevanje, zboljšati notranji položaj dežele, potem se tega očitanja ne bode branila sedanja, pa tudi ne katerakoli druga vlada. Francoska. — Osoda francoske republike bliža se po zadnjih dogodbah z velikimi koraki prevratu, čegar pravi značaj se da še ne more presoditi ker je teško računati s posledicami vpliva, katerega imajo druge sosedne države, izrekoma Nemška na osodo Francoske, Sedaj je bivši general Boulanger zopet ona oseba, krog katere se zbira ona nevihta, ki preti sedanjemu tako soditi > toda mirno misleči krogi sodijo, da francoskemu parlamentu, predsedniku pa publiki pomisliki Bismarkovi morali odpasti, ako Ruska sama sami. izreče ? da proti takem zakonu nima ugovarjati, ako princ še slovesnejše kakor se je to zgodilo izreče svojo dokonečno odpoved od Bolgarskega prestola. Časniki i ki imajo poznano zvezo s knezom Bis- markom pa dosledno trdijo, da Bismark ostane s političnih ozirov nasprotnik take zveze, akoravno bi se Ruska ne protivila in da bi za slučaj take zveze za- pustil vodstvo nemške države. S tega sme se sklepati, da nasprotje med cesarjem Friderikom in Bismarkom Odkar je bil Boulanger-ju odvzet značaj aktivnega vojaka, postal je kandidat za zbornico v vseh onih okrajih, kjer je bilo vršiti dopolnilnih volitev in kar je pomenljivo izvoljen je bil v okraju Dordogne, v katerem je izjavil, da poslaništva ne sprejme z 59.500 glasovi, zoper oportunista (sedaj vladajočo stranko), ki je prejel samo 35.750 glasov. Kar je pa še bolj pomenljivo je to, da so bili v vseh drugih treh okrajih, v katerih se je ta čas tudi volilo, izvoljeni zgol pristaši Boulanger-jevi tako. tiči bolj globokeje. Vse kaže i da zvezda Bismarkova in bolj bledi in bolezen cesarjeva daje le cesarici Viktoriji toliko večji vpliv, s tem pa ob enem propada veljava Bismarkova. Povodom zadnjih nesreč na Poznanskim, ki so da se sme trditi, da je on sam in njegova zastava zmagovala v vseh zadnjih volitvah. In kaj je zastava Boulanger-jeva ? On kliče : Proč s sedanjem, onemoglem in neodločnim parlamentom, jaz hočem nove volitve in pa premembo ustave. Po svoji izvolitvi v okraju Dordogne, odklonil je Boulanger sprejem tega nastale po velikih povodnjih, podala se je mesto ce- mandata z izjavo, v kateri naznanja, da je obljubil sarja tje cesarica, je ogledavala osebno vse naredbe sprejeti poslaništvo okraja Nor d, kjer bode volitev zoper prizadeto škodo in v pomoč ponesrečenim ter prihodnjo nedeljo; svojo izjavo pa sklepa z besedami: je naduševala v ta namen osnovane ženske in moške Vsakdo razume, da tukaj ni več vprašanja enega moža društva ter jim v lastnem in cesarjevem imenu izre- temveč vprašanje za domovino, za njeno veljavo in kala zahvalo ter delila podpor Tudi e. prihodnjost. Zdaj bode znano, da si okraj ne pusti odlikovanje cesarjevega zdravnika d r. M a- odvzeti svojega prepričanja po parlamentu, čegar ne- kenzia s komturskim križem Hohenzollerskega hišnega rodovitnost in onemoglost republiko izroči posmehu reda poleg nagrade 80.000 gl., kaže odločujoči vpliv Evrope. Naš zapovednik je splošno glasovanje. ičen Podeljenje reda spremljalo je sledeče cesarjevo pismo do Makenzi-ja: „Ko ste prišli prvič, imel sem do vas zaupanje, ker so Vas priporočili moji nemški zdravniki. Od onega časa imel sem priliko, Vašo spretnost visoko ceniti po lastni skušnji. Zatorej me zelo 8 gold. veseli, Vam ta red izročiti kot hvaležno priznanje Vaših 40 kr. Žitna cena v Ljubljani 4. aprila 1888. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 17 kr. banaška kr. turšice 5 gold. 80 kr. soršice gold. 6 v • rzi 5 gold. 50 kr. ječmena 4 gold. 20 kr. dragocenih na prestol' zaslug in pa v spomin svojega nastopa prosa 4 gold kr ajde 5 gold. 60 kr ovsa 2 gold 44 kr. Krompir 2 gold. 41 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani