GIMNAZIJA
PTUJ
PREBLISKI
Posebna izdaja ob projektnem tednu Mladost, december 2007
Ob hitrih spremembah zaradi znanstvenega napredka ter novih oblik gospodarske in družbene dejavnosti se na Gimnaziji Ptuj zavedamo pomena povezovanja široke splošne izobrazbe z možnostjo poglobljenega študija izbranih predmetnih področij. Splošna izobrazba je nekakšen potni list za vseživljenjsko izobraževanje, ker daje osnove za učenje in željo po njem.
Poleg usposabljanja za študij in poklic želimo s projektnim delom spodbujati razvoj sposobnosti za ravnanje v marsikdaj nepredvidljivih razmerah in navajati na sodelovalno delo. Prepričani smo, da dijaki lažje pridobijo določena potrebna znanja in spretnosti, če že med učenjem preizkusijo in razvijajo svoje sposobnosti v življenjskih situacijah in v avtentičnem socialnem okolju. Pomembne so metode, ki prepletajo učenje z delom.
Želimo si, da bi skrb za razvijanje domišljije in ustvarjalnosti privedla do višjega vrednotenja izročila, ki izhaja iz naše preteklosti, in hkrati do odgovornega odnosa za ustvarjanje lastne prihodnosti.
Projektni teden na Gimnaziji Ptuj je priložnost, da mladim zagotovimo veliko možnosti za odkrivanje in eksperimentiranje - estetsko, umetniško, športno, znanstveno, kulturno in socialno - in hkrati uvod v to, da bodo kmalu sami delovali, raziskovali in ustvarjali na vseh teh področjih.
Nobeden izmed talentov, ki so kot zakladi, zakopan v globini vsakega človeškega bitja, ne sme ostati zanemarjen. Spomin, razum, domišljija, telesna sposobnost, smisel za lepoto, sposobnost približevanja drugim, naravni dar za vodenje - vse to potrjuje željo po boljšem poznavanju samega sebe, svoje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
Melani Centrih, ravnateljica

PREBLISKI
w ^
Mm ... je dobro. Poduham in izpljunem.
Les je lep.
/iL v ---------------------
J/lij l|'j s=r Oblečemo se lahko tudi v papir.
fM I
Bonton? Ja, lepo vedenje.
bijoVi.Vi m imeli
vetje devilo negaliri
Id,
^Mjočeruj


N)'Ai,ki v 1	„,
Ponav)jaij|e snAvla
Spoštuj red in čistočo!
‘JSM ‘TyT ‘IS9v[ ‘ITT ‘JSM ‘TTT ‘JSM ‘1^1 ‘JSM T^T ‘JSM ‘T^T [FS^f rF(yrT ‘fSM ‘T^T ‘JSM ‘T‘Y‘T (JS9vf
NAJLEPŠA JE MLADOST
Na Gimnaziji Ptuj poteka vsako leto v decembru tematski projektni teden, v katerem povežemo različna predmetna področja. Zvrstili so se že naravoslovni teden - Tehnika in naravoslovje, matematični - Z matematiko v svet in slovenistični - Živa slovenščina. Letošnjega smo namenili družboslovju.
Izbrali smo temo MLADOST, saj je to lepo in burno obdobje v življenju vsakega posameznika. Polno je idej, ustvarjalnosti, energije, vendar hkrati tudi obdobje zmedenosti, nevarnosti in težav. Takrat nastopi šola. Taje skupaj s starši poklicana, da v tem obdobju usmerja, vzgaja in izobražuje, skratka, da vsakemu posamezniku pomaga premagati težave.
Učenje je bilo zabava in zabava je bila učenje. V delavnicah smo peli, plesali in ustvarjali, se pogovarjali o odnosih, čustvih, spolnosti, odraščanju in potovali k sebi ter v svet. Izbrana tema je ponujala
veliko možnosti za medpredmetno povezovanje in sodelovanje z drugimi institucijami.
Projekt smo pripravili učitelji družboslovja: Boštjan Šeruga, Igor Šeruga, Marija Meznarič, Janja Terbuc, Jelka Kokol Plošinjak, Branka Šijanec, Estera Jelenko, Jožica Lovrenčič Lah, Dušan Fišer, Mira Janžekovič, Zdravka Pernek, Vida Otič, Branimir Rokavec in knjižničarka Jelka Kosi. Pri izvedbi so nam pomagali tudi številni profesorji naše gimnazije, zunanji sodelavci in donatorji. Za pomoč pri uvodni in zaključni prireditvi se zahvaljujemo sodelavkama Renati Merc in Klavdiji Podhostnik.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri izvedbi projektnega tedna. Brez vas nam ne bi uspelo.
Družboslovci
MLADOST NA GIMNAZIJI PTUJ
V	projektnem tednu Mladost, ta je potekal med 17. in 21. decembrom 2007, smo za dijake pripravili 39 različnih delavnic, v katere so se glede na svoje interese in razpoložljiva mesta razvrstili vsi dijaki.
Nekatere delavnice so potekale na naši šoli, druge pa smo izvedli v sodelovanju z zunanjimi sodelavci: na Centru interesnih dejavnosti Ptuj, na Kmetijski šoli Šolskega centra Ptuj, v podjetju Analiza, d. o. o., sodelovali pa smo tudi s Knjižnico Ivana Potrča Ptuj, s Centrom za socialno delo Ptuj, z JVZ Vrtec Ptuj, z Zgodovinskim arhivom Ptuj, s Filozofsko fakulteto Maribor, s plesnima šolama Pingi iz Maribora in Mambo s Ptuja, z Zdravstvenim domom Ptuj, z Rdečim križem, izpostava Ptuj, z Zdravstvenim domom Nova Gorica, s Kriminalistično policijo Maribor in organizacijo Movit iz Ljubljane. Nekatere delavnice so profesorji naše šole zasnovali in izvedli v sodelovanju z zunanjimi sodelavci omenjenih organizacij.
Projektni teden MLADOST se je pričel z uvodno prireditvijo, povezovali sta jo Jana Kovač in Lucija Tratnik, s katero smo se simbolično sprehodili po mladosti številnih generacij dijakov, profesorjev in ravnateljev naše šole in ljudi, ki so vplivali na življenje v njej. Ob tej priložnosti je nastal kolaž fotografij o življenju in delu preteklih in sedanjih generacij naše šole. Z razgibano multimedijsko predstavitvijo smo obudili spomine na mladostne dni, ki smo jih preživeli na taborih, ekskurzijah, projektih, različnih šolskih prireditvah in mednarodnih izmenjavah.
V	uvodnem govoru nam je koordinator projekta Boštjan Šeruga predstavil vsebino in cilje projektnega tedna in natančen urnik aktivnosti. Ravnateljica Melani Centrih je v svojem nagovoru vsem zaželela prijetno druženje in pridobivanje novega znanja. Prepričana je bila, da bodo dijaki dokazali, da niso nič manj ustvarjalni, vedo-
željni, radovedni in enkratni, kot so bile generacije pred njimi.
Ves teden so se vrstila različna strokovna predavanja, namenjena vsem dijakom in zaposlenim naše šole. Predavali so priznani strokovnjaki psihologije, sociologije, zgodovine in geografije. Mag. Aco Prosnik je predaval o prijateljstvu, o zgodovini šolstva je spregovorila Marija Hernja Masten, o temi Slava za vsako ceno je razmišljal dr. Andrej Marušič, o spolnosti je spregovoril dr. Ivan Bernik, s svojimi izkušnjami s potovanj od Atlantika do Pacifika nas je seznanil Viljem Podgoršek, Viljem Ščuka je svoje predavanje posvetil ljubezni in učlovečenju človeka, dr. Božo Repe pa je predstavil življenje mladih med obema vojnama. V četrtek, 20. decembra, je dijaška skupnost organizirala koncert skupine Slon in Sadež. V avli Gimnazije Ptuj ste si lahko ogledali razstavo likovnih del Mita Gegiča in izdelke dijakov, ki so nastali v različnih delavnicah.
Projektni teden smo zaključili s prireditvijo, ki je odsevala celotni teden. Izvrstno sta jo povezovala voditelja Sanja Gorič in Miha Andric. Seveda pa na prireditvi ni manjkalo niti glasbe niti plesa, da o smehu sploh ne govorimo.
V uvodu so se nam namreč predstavile vse glasbene skupine, ki so v glasbeni delavnici ves teden skrbno pripravljale skladbe posebej za ta nastop. Tudi žonglerji so pokazali delček svojih spretnosti, ki so jih pridobili ali pa izpilili v žonglerski delavnici.
Za svojevrstno zabavo so poskrbeli tudi prvi letniki, ki so se predstavili vsak s svojo izvedbo plesa hip hop, dekleta, ki ples trenirajo, pa so pokazala, kako plešejo profesionalci.
Zaključni govor je imela ravnateljica Melani Centrih. Dijakom je zaželela čim lepše počitnice in veliko energije ter novega zagona ob vrnitvi v šolske klopi.
PREBLISKI
NAVDIH MLADOSTI PRI OBLIKOVANJU
ŽONGLIRANJE
Dijaki drugih letnikov so obiskovali delavnico mentorice Estere Jelenko že novembra in tudi decembra. Izdelovali so simbolična darilca iz bakrene žice. Motivika njihovih izdelkov se je nanašala na temo projektnega tedna - mladost. Pri oblikovanju žice so izhajali iz rastlinske ornamentike, ki je v likovni umetnosti pogost navdih. S prepletanjem žice so nastale zanimive oblike. Umetniške izdelke so pritrdili na leseno podlago, kjer je vsak ornament postal bolj izrazit. Svoja dela so dijaki podarili predavateljem in zunanjim sodelavcem projektnega tedna.
Julija Zagoršek
VPLIV FILMA NA MLADOST
Na vprašanje, ali na nas, mlade, film vpliva, so poskušali odgovoriti v delavnici z naslovom Vpliv filma na mladost, mentorica je bila Aleksandra Čurin. Vsak dan so si ogledali en film, se pred tem o njem pogovorili in ga nato analizirali. Kasneje so se razdelili v pet skupin, ki so izdelovale plakate o posameznih temah v filmu. Pogovorni jezik je bila nemščina. Delavnico je sooblikoval tudi Andreas, študent iz Nemčije, ki je predstavil svoj pogled na predstavljene filme.
Luka Furjan
MODNI
DODATKI
Mentorstvo delavnice Modni dodatki je prevzela Lea Kolednik. Sodelovalo je sedemnajst dijakov, od tega celo štirje fantje. Iz rabljenih oblačil so izdelovali etuije za mobilne telefone, torbice, trakove za lase in druge modne dodatke. Rabljena oziroma stara oblačila so dijaki prinesli kar od doma. Mentorica Lea je bila z zagnanostjo dijakov zelo zadovoljna. Delavnica je bila zelo zanimiva, saj so lahko udeleženci pokazali svojo kreativnost. Naučili so se tudi, kako iz rabljenih stvari ustvariti lepe in uporabne izdelke.
Mia Prosenica, Anja Erbus, Maja Vičar
VARNOST IN INTERNET
Delavnico Varnost in internet je vodil profesor Peter Marčič. Žal je bilo število dijakov, ki so lahko sodelovali, omejeno le na petnajst, čeprav vemo, da ta tematika zanima mnogo mladih. Dijaki so se razdelili v dve skupini. Prva se je ukvarjala z intelektualno lastnino, druga pa je pisala o kršenju avtorskih pravic. Delavnica je trajala devet ur. V njej so se sodelujoči dijaki naučili marsikaj novega. Povedali so tudi, da je bilo druženje zelo zanimivo in poučno.
Mia Prosenica, Anja Erbus, Maja Vičar
Drugošolci so se lahko v projektnem tednu v šolski telovadnici pod vodstvom spretnih mentorjev učili tudi osnov žongliranja. Delavnica je potekala tri dni, dovolj, da so lahko svoje znanje pokazali tudi ostalim dijakom. Po mnenju mentorjev Neleja Brunčiča in Anje Rogina se je večina dokaj hitro privadila na rekvizite: žogice, diabolo, razne trakove, keglje ... Naučili so se kar nekaj trikov.
Luka Furjan
ZGODOVINA OBLAČENJA Z MLADOSTNIM PRIDIHOM
Zgodovino oblačenja je predstavila svobodna umetnica in kostumografinja Stanislava Vauda Benčevič. Pri delu sta ji pomagali tudi profesorici Manja Bratuš in Brigita Vertič Kumer. Sodelovalo je petnajst dijakinj. Mentorice so se odločile, da bodo dijakinje same izdelale modne kreacije. Naprej so si ogledale predstavitev zgodovine oblačenja v baroku in renesansi, nato pa pričele delati. Narisale so skice in modele, kasneje pa so začele iz odpadnega papirja izdelovati svoje kreacije. Te so bile zelo zanimive, slikovite, dijakinje so jim namreč dale svojevrsten pridih. Zaradi načina dela je bila delavnica zelo zanimiva. Kreacije so bile razstavljene v šolski avli.
Mia Prosenica, Anja Erbus, Maja Vičar
$
PREBLISKI MLADOST V DELAVNICAH
KJE SEM JAZ
V vsakodnevnih odnosih se pogosto sprašujemo, kako ravnati v določenem položaju. Posebej težko je, kadar smo med vrstniki, ki so za nas pomembni in s katerimi nas vežejo močna čustva.
Odgovore in nasvete so iskali v delavnici Kje sem jaz. Mentorjev je bilo več: Daniela Jurgec, Aleksander Solovjev, Andreja Pernek in Maja Kelenc. Dijakinjam je bila delavnica zelo všeč, ker so lahko povedale svoje mnenje in ker je bila zelo poučna. Bile so zaupljive in zgovorne. Delavnica ni bila oblikovana kot predavanje, ampak kot pogovor in igra, preko katere so lahko dijakinje spoznavale same sebe. Povedale so tudi, da si želijo ponovitve tovrstne delavnice oziroma takšnih pogovorov.
Mia Prosenica, Anja Erbus, Maja Vičar
ŠIVANJE PO MERI MLADIH
Profesorici Irena Ivanuš in Romana Zelenjak sta se odločili, da bosta šivali po meri mladih. Ob sebi sta zbrali šestnajst dijakov. Najprej so se predstavili in se seznanili s temo. Preverili so tudi znanje o šivanju. Blago, iz katerega so izdelovali, so dobili od donatorjev, trgovin in šivilj. Šivalne stroje so prinesli profesorji, enega pa tudi dijaki. Ti so želeli izdelati prte in majice. Ena od dijakinj je izdelala celo krilo. Bili so zelo zagnani. Delavnica je bila všeč tako dijakom kot mentorjem.
Mia Prosenica, Anja Erbus, Maja Vičar
LJUBEZEN IN SPOLNOST
Delavnico je vodil dr. Viljem Ščuka. Udeležili so se je dijaki četrtih letnikov. Vodja je dijake pozval, naj vsak zase napišejo vrednote in asociacije, povezane s spolnostjo. Nato je oblikoval mešane skupine fantov in deklet, ki so morale izmenjati zapisane vrednote. Da so lahko izpostavili najpomembnejše - to so po njihovem mnenju zaupanje, iskrenost in zvestoba - so morali skleniti kar nekaj kompromisov. Dr. Ščuka je razložil, da se mnenja precej krešejo zaradi razvojne razlike med dekleti in fanti. Uspelo jim je sestaviti seznam desetih najpomembnejših vrednot, nato pa so postavljali zanimiva vprašanja. Dekleta so spraševala predvsem o kontracepciji in podobnih temah, medtem ko je fante zanimalo vse mogoče. Delavnica se je končala, ko je mladim zmanjkalo vprašanj.
Nina Zupanič
MLADI IN DROGE
Že najava delavnice Mladi in droge je vzbudila veliko zanimanja. Mentor je bil kriminalistični inšpektor Policijske uprave Maribor, ki je nekaj časa služboval tudi na Ptuju, g. Stanislav Ivanuša. Najprej so si ogledali film z naslovom 16:57 (Tri minute do petih) režiserja Darka Berliča, na katerem je delavnica temeljila. Film prikazuje mladega fanta Tomija, ki ima težave zaradi mamil. Dekle Katja mu želi pomagati, prav tako njegovi starši in prijatelji. Tomi se zaplete celo s podzemljem, čemur sledi izsiljevanje in psihično uničenje. Film prikazuje mnogo slabih plati, ki jih imajo droge. Poseben poudarek je bil namenjen zlorabi marihuane, ker se dogaja tudi v šolskem okolišu.
Tako dijaki kot inšpektor so dejali, da je čas prehitro minil in da so imeli zelo zanimivo in poučno druženje. Dijakom je bilo všeč, da jim je gospod Ivanuša predaval o konkretnih primerih zasvojencev. Ugotovili so, da so droge zares nevarne in da je bolje, da po njih ne posežejo. Škoda zdravja, denarja in življenja.
Mia Prosenica, Anja Erbus, Maja Vičar
KAR JE DOVOLJENO BOGU JUPITRU (PROFESORJU), NI DOVOLJENO BIKU (DIJAKOM)
MATEMATIKA V IGRAH
Dijaki in dijakinje so se lahko zbližali z najbolj priljubljenim predmetom na šoli - matematiko. Udeležencem so profesorji matematike predstavili nekatere znane družabne igre, kot so šah, potapljanje ladij, sudoku in druge. Udeleženci naj bi pri tem uporabljali znanje matematike. Veliko dijakov ni vedelo, kako naj to storijo, saj so šele kasneje opazili, da lahko šahovnico primerjamo s koordinatnim sistemom, daje pri igri sudoku uporabljen sistem in da če hočeš sestaviti lik, uporabljaš logiko. Tako so ponovili svoje znanje matematike in se pri tem še zabavali.
Uroš Jazbec
Marija Hernja Masten, ki je zaposlena v zgodovinskem arhivu na Ptuju, je v projektnem tednu vodila delavnico Kar je dovoljeno bogu Jupitru (profesorju), ni dovoljeno biku (dijakom) pa tudi istoimensko predavanje. V dve uri in pol trajajoči delavnici se je z dijaki pogovarjala o starih šolskih pravilih na Gimnaziji Ptuj. Izvedeli so marsikaj, kar jih je presenetilo. Ugotovili so, da so bila pravila in kazni precej bolj stroga, kot so danes.
Ob pomoči profesorice Jelke Kokol Plošinjak, ta je priskrbela različno pisno gradivo, so dijaki izdelovali plakate.
Udeleženci so bili nad delavnico navdušeni. Povedali so, da so izvedeli marsikaj novega, zanimivega in poučnega.
Mia Prosenica, Anja Erbus, Maja Vičar
JA m	Jpl J& |
■ M .	j®
r^k mm	■	■ ^■PJI^in ■	H
PREBLISKI
GLASBENA DELAVNICA
Glasbena delavnica je potekala v centru interesnih dejavnosti - CID-u. Gimnazijski glasbeniki so pod skrbnim vodstvom Marka Korošca vadili za nastop na zaključni prireditvi. Začeli so zgodaj zjutraj in vadili vse dopoldne. Počasi so usvajali ritem pesmi Stairway to heaven, In my plače ter Od višine se zvrti. Na zaključni prireditvi so odigrali brezhibno in dobili zaslužen aplavz.
TRADICIJA IN MLADI - NEZDRUŽLJIVO	VINO IN MLADI (KULTURA PITJA VINA)
V delavnici profesorice Aleksandre Pal so razpravljali o podobnostih in razlikah med modernim in tradicionalnim. Ugotavljali so, kaj je tradicija in kaj moderno ter kakšen je njun medsebojni vpliv. Mentorica je na primeru podala svoje mnenje, in sicer: »Letos je zelo moderna črna barva, zato naj bi bilo božično drevo okrašeno s kovinskimi belimi in črnimi okraski. Vendar se mi zdi, da je to precej turobno. Menim, da se ne spodobi tako okrasiti božičnega drevesa, čeprav je moderno.«
Učenci so izpolnili vprašalnike na temo tradicija, nato so o tem povprašali še druge gimnazijce. Izdelali so tudi koledar običajev in vsakemu namenili nekaj besed. Strinjali so se, da pri nas prevladujejo tuji običaji nad tradicionalnimi slovenskimi. Vedno več tujih navad prihaja predvsem iz zahodnih držav. Posebej so se posvetili vsem decembrskim praznikom.
Katja Mršnik
MOJE SANJE -LEPO POTOVANJE
Mentorica delavnice Janja Terbuc je želela dijake navdušiti za počitniška potovanja po lastni izbiri. Idealno potovanje za mlade je »backpacking«.
Dijaki so si za osrednjo nalogo postavili iskanje svojega sanjskega štirinajstdnevnega potovanja po evropskih državah. Najprej so izbrali cilj potovanja. Najbolj zanimivi so bili kraji na skrajnem severu in jugu celine. Večina si je zaželela obiskati Italijo in Španijo. Nato so si zamislili načrt poti, glavne turistične točke in izbrali prevozno sredstvo (letalo, vlak). Pri načrtovanju so bili finančno omejeni na 800 evrov. S pomočjo spleta so poiskali in rezervirali prenočitev v mladinskih hotelih, kjer imajo dijaki in študenti posebne popuste. Do teh so, če s seboj vzamejo mednarodno študentsko izkaznico, upravičeni tudi v muzejih in trgovinah. Spoznali so, da je pomemben del potovanja tudi družba, ki se ti pridruži na poti. Na potovanju namreč ne sme manjkati dobra volja.
Učenci so lahko posegli po knjigah in računalnikih, s pomočjo katerih so iskali potovanja, izbirali najbolj atraktivne točke in dogodke ter poiskali cene. Na koncu so ugotovili, da bo najlepši dogodek te delavnice poletno potovanje.
Ali bi znali svojim prijateljem iz tujine povedati kaj o naši vinski tradiciji in vinih? Ne?
Da se ne bi znašli v zadregi, je bila za nas pripravljena delavnica z naslovom Vino in mladi. Na njej smo odkrivali in spoznavali svet vina. Skupaj s profesorjem Stanetom Šenvetrom smo se zgodaj zjutraj (na tešče!) odpravili v prostore, kjer opravljajo analize. Tam smo dobili od mentorice Irene Brglez vzorce petih različnih sort vin (sivi pinot, chardonnay, renski rizling, traminec, shiraz). Naučili smo se osnov degustacije. Mogoče bomo začeli bolj spoštovati kulturo pitja in ne bomo razmišljali samo o učinkih.
Opazili smo, da ima večina dijakov raje sladke sorte vin, saj avstralski shiraz ni bil všeč skoraj nikomur. Vino in mladi je tako še ena od delavnic, od katere s(m)o odšli vidno navdušeni.
Luka Furjan
BITTE SCHON UND DANKE
V sklopu projektnega tedna je potekala delavnica Bitte schon und danke, ki sta jo vodili mentorici Dobrinka Voršič Rajšp in Renata Merc. Njun namen je bil, da nas naučita kulturnega obnašanja v gledališču, obiskali pa naj bi tudi gledališko predstavo v Gradcu; to so prestavili na poznejši čas. Na tridnevni delavnici smo se pogovarjali o osnovnih pravilih, ki naj bi jih upoštevali ob obisku gledališča. Izdelali smo tudi plakate, ti so bili razstavljeni na gimnazijskem hodniku. Zelo smo se zabavali, veselimo pa se tudi predstave v Gradcu.
PREBLISKI
KAKO POSTAVIMO NA ODER GLEDALIŠKO IGRO
V delavnici Kako postavimo na oder gledališko igro so se zbrali učenci, ki jim gledališče ni tuje. V čim krajšem času so želeli organizirati igro: razdelili so vloge in tudi zaigrali, a le z nujnimi pripomočki. Te so izdelali iz papirja, tako na primer krošnje, oblikovali so cvetje, ki ga je nabirala učenka v vlogi Rdeče kapice. Izbrali so tudi glasbo, primerno za določene prizore.
S svojimi idejami je učencem pomagala mentorica Valerija Ilešič. Odločili so se torej za igro Rdeča kapica; to so kasneje zaigrali malčkom iz vrtca Tulipan. Otroci, stari od 2 do 4 let,
pa so se preoblekli v kostume in s pomočjo vzgojiteljic zaigrali igro Debela repa. Učenci so se naučili, kako na igro vplivata drža in govor igralca ter kaj vse je pomembno, da je igra uspešna in brezhibna.
Katja Mršnik
OBDAROVANJE
RAST-ENJE
V času, ko se vedno pogosteje zatekamo v virtualne svetove, so v delavnici, ki jo je vodila Marija Mir Milošič, izdelovali darilca iz modelirne mase, oblikovali voščilnice, sestavljali izvirna voščila in se pogovarjali o bontonu ter obdarovanju v preteklosti. V gimnazijski avli so svoje izdelke tudi razstavili.
Drobne pozornosti so vedno pomagale tkati medčloveške vezi, naj tako tudi ostane!
Katja Mršnik
DIH ŽIVLJENJA ALI DELAVNICA PRVA POMOČ
Številni dijaki so se udeležili delavnice o prvi pomoči. S pomočjo predavateljice Rozike Ojsteršek, ki dela z mladimi že veliko let, so spoznali osnove prve pomoči. Predavateljica jim je najprej predstavila teoretični del, potem pa so se preizkusili tudi v praktičnem na lutki. Naučili so se pravilnega oživljanja. Upamo, da bodo pridobljeno znanje znali čim bolje uporabiti.
Ena zanimivejših delavnic je bila likovna pod vodstvom Dušana Fišerja in Estere Jelenko. Dijaki so iz lesa izdelovali različne abstraktne skulpture. Pri delu so uživali, saj so domišljiji
pustili prosto pot. Tako so nastala čudovita dela, ki so jih razstavili pred zbornico, da so sijih lahko ogledali še drugi. Ugotovili smo, da umetniško delo, če ga razgaljamo, na neki način izgubi svoj čar.
Urška Škrjanec, Vid Izlakar
JUNG SEIN IN AFRICA
Delavnico Jung sein in Africa sta vodili profesorici nemščine Nataša Kostanjevec in Brigita Podgoršek. Dijaki so se v nemškem jeziku pogovarjali in razmišljali o aktualnih težavah v Afriki. Najprej so morali zapisati svoje asociacije na besedo Afrika, kasneje so se ločili v skupine, brskali po spletu in predstavili svojo temo oziroma problem. Teme so bile: Die Rolle der Frau in Africa (Vloga ženske v Afriki); Die VVasser VVersorgung (Oskrba z vodo); AIDS in Africa (AIDS v Afriki); Kinderarbeit in Africa (Otroško delo v Afriki). Presenetila nas je gospa, ki je do svojega 20. leta živela v Afriki, v državi Zimbabve. Slike, ki nam jih je pokazala, so bile nazorne, a še globlje so segle njene besede o življenju na črni celini.
Ines Lampret, Tina Mlakar, Dejan Petek
Urška Škrjanec, Vid Izlakar
m.M a ji
Pl L/3

PREBLISKI
KUHAJMO IN SE ZABAVAJMO
Kuhajmo in se zabavajmo! Marija Meznarič, Slavica Bratuša in Vida Babšek so dijakom skušale približati kulinariko.
Mentorice in dijaki so pripravljali sestavine, kuhali, urejali mizo in uživali ob jedi.
Vsako jutro je dijake pričakal recept, po katerem so kuhali. Morali so pripraviti juho, predjed, glavno jed in sladico. Znali so improvizirati, poseči po receptih Jamieja Oliverja ... Kuhali so od najpreprostejših enolončnic pa do malo bolj zapletenih morskih jedi. Vse so nato tudi z užitkom pojedli.
Nina Zupanič
MLADI V AKCIJI
Predstavniki organizacije MOVIT so dijakom predstavili program Evropske unije Mladi v akciji. Ta omogoča finančno podporo za sodelovanje v mednarodnih aktivnostih mladine. Program je namenjen mladim od 15. do 28. leta. Vzpodbuja vključevanje mladih v prostovoljno delo v tujih državah, omogoča oblikovanje lastnih pobud mladinskih skupin in jim pri tem finančno pomaga. Tako se bodo kasneje lažje zaposlili, saj bodo že imeli določene izkušnje. Del programa je uzaveščanje mladih, da so tudi evropski državljani, spodbuja pa tudi prevzemanje aktivne vloge mladih ter odkrivanje in spoštovanje kulturne raznolikosti v državah EU. Osredotoča se predvsem na tiste, ki podobnih življenjskih izkušenj ne morejo pridobiti v ostalih programih.
(Več informacij dobite na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/ youth.)
Luka Furjan
PLESNA DELAVNICA
Plesno delavnico so obiskovali vsi dijaki prvih letnikov. Pod vodstvom plesnih učiteljev iz plesnih šol Pingi in Mambo so ves teden vadili plesne korake in sestavljali zabavne koreografije. V ritmih RNB-ja so zelo uživali in se zabavali tudi tisti, ki za ples ne kažejo posebnega navdušenja. Plesni učitelji so bili navdušeni nad zagnanostjo, prav tako pa nad dejstvom, da ptujska gimnazija podpira ples. Povedali so nam, da tega niso vajeni in da je bila izkušnja zanje zelo zanimiva.
JOJ, SPET TA ŠOLA
Rdeča nit delavnice Joj, spet ta šola, ki sta jo vodili Bojanka Kolarič in Aleksandra Pal, je bila tema, kakšna naj bi bila idealna šola. Vanjo so se vključili predvsem dijaki, ki s sedanjim šolskim sistemom niso preveč zadovoljni ali pa bi radi, da bi bila šola bolj po meri mladih.
Delo je potekalo v skupinah, v katerih so najprej izoblikovali vizijo šole, ta je morala vsebovati pet vrednot: enakopravnost, medsebojno sodelovanje, šola brez kazni, vztrajnost in odgovornost. Kasneje pa so se lotili bolj praktičnih izzivov. Kakšna naj bodo pravila v idealni šoli? Kakšna naj bo prehrana, ocenjevanje? In tako naprej. Postavili so zanimiva pravila, kot vzgojni ukrep je bilo določeno humanitarno delo. Ugotovili so, da je njihova idealna šola zelo blizu tisti, ki jo dejansko obiskujemo. Največje razlike med trenutnim in idealnim so se pojavile pri prehrani; dijaki so si zaželeli večjo jedilnico, pestrejšo izbiro hrane in presenetljivo - večjo higieno.
In še vizija idealne šole:
Z enakopravnostjo in medsebojnim sodelovanjem bomo dosegli, da bo naša šola brez kazni, a pri delu moramo biti vztrajni in odgovorni.
Nina Zupanič
Dijaki prvih letnikov so plesno znanje pokazali na zaključni prireditvi ob koncu projektnega tedna in navdušili tako profesorje kot dijake.
Ines Lampret, Tina Mlakar, Dejan Petek
PREBLISKI MLADOST V DELAVNICA
NAUČIMO SE DEBATE - IZRAZIMO SVOJE ANGLEŠKE BOŽIČNE PESMI - ŠPORTNIKI MNENJE	POJEJO!
V delavnici Naučimo se debate je mentorica Vida Otič dijake poučila, kaj je debata in kako se pri debatiranju vedemo. Učencem je želela prikazati zanimivo plat debate in jih naučiti, kako na prijazen in zanimiv način izrazimo svoje prepričanje ter ga podkrepimo z argumenti. Dijaki so se po zanimivem teoretičnem delu preizkusili tudi v praktičnem. Razdelili so se v dve skupini, v katerih so bili po trije člani. Debata je bila zelo napeta in ostra. Mentorica je bila z njo zelo zadovoljna, zato je težko izbrala zmagovalca.
Ines Lampret, Tina Mlakar, Dejan Petek
CICIBAN IN PEDENJPED
Večina se zgodnjega otroštva skoraj ne spominja ali pa ostajajo samo spominski drobci. Te zapolnjujejo starši, dedki, babice, priljubljene igre, pravljice, pesmi ...
Veliko slovenskih generacij je odraščalo ob Cicibanu in Pedenjpe-du. Kako obuditi spomin na otroštvo in zgodnjo mladost? To smo poskušali v delavnici profesorice Anite Vršič, v kateri smo govorili o pesništvu za otroke in mlade. Spoznavali smo starejše in sodobne slovenske pesnike, brali njihovo poezijo in skušali pesem izraziti ne samo z besedami, ampak tudi s podobami.
A. V
PA ČEPRAV NI ZMERAJ KAVIAR
V projektnem tednu so se gimnazijski knjižni molji zbrali v delavnici Pa čeprav ni zmeraj kaviar. Svoje veselje do branja so usmerili v opazovanje motiva hrane v različnih književnih žanrih. Na skupnih srečanjih so motiv problemsko obravnavali, ga komentirali in aktualizirali v luči sodobnega mladostnika.
Delo je potekalo tako, da so se dijaki že pred projektnim tednom v knjižnici sestali z mentoricami Alenko Plohl Podgorelec, Dušanko
Pešec in Jelko Kosi, določili temo in poiskali literaturo. Na prvem srečanju med projektnim tednom so predstavili različne literarne vrste, ki vključujejo motiv hrane: ljudske pesmi, pravljice, romane in strokovno literaturo o prehranjevanju. Na okrogli mizi so predstavili svoje mnenje o prebranem. Nastala je tudi priložnostna razstava. Ob zaključku delavnice so izdali knjižna kazala in brošuro z esejskimi zapisi udeležencev in fotografijami. Delavnico so zaključili ob slavnostno pogrnjeni mizi, ki je ponujala tudi različne vrste kaviarja.
Dijaki 3. š-oddelka so ves teden pridno vadili petje angleških božičnih pesmi. Pod vodstvom profesorice Klavdije Podhostnik so izdelovali inštrumente in pripravljali koreografijo za zaključno prireditev. Presenetili in navdušili so s pesmijo Last Christmas, zato so poželi velik aplavz. Profesorica je bila z njihovim nastopom zelo zadovoljna. Trud je bil poplačan.
E-JI V PREHRANI ALI KAJ VSEBUJE KOKAKOLA
V delavnico, poimenovano E-ji v prehrani, so dijaki prinesli različne izdelke. Pregledali so, kaj ti vsebujejo in kakšen pomen imajo vsebovane snovi. Osredotočili so se na aditive, ki jih označujemo s črko E. Naučili so se, da aditivi podaljšujejo rok uporabe živil in da so lahko barvila, ojačevalci okusa ali sladila. Ugotovili so tudi, da so nekateri E-ji nevarni, saj lahko pomenijo tveganje, da so drugi potrebni in številni odveč.
Mentorja Boris Zmazek in Jovanka Rosič sta dijakom predlagala, naj vedno preverijo, kaj vsebuje hrana, ki jo jedo. Delavnica je bila zanimiva, saj so dijaki spoznavali, kaj je zdrava hrana.
Ines Lampret, Tina Mlakar, Dejan Petek
VARNA SPOLNOST
Doktorica Kolar iz ginekološke ambulante Zdravstvenega doma Ptuj je dijakom naše šole opisala, kako poteka splav in kakšen vpliv ima na kasnejšo zanositev, govorila pa je tudi o spolno prenosljivih boleznih, načinih zaščite...
Predavateljica in mentorica sta bili zelo navdušeni nad velikim odzivom dijakov, saj so predavanje z zanimanjem poslušali in postavljali številna vprašanja. Zaradi dolgoletnih izkušenj zdravnice z ginekologijo se nanjo obrne veliko mladih z raznimi vprašanji, ona pa jim poskuša s svojimi nasveti čimbolj pomagati pri težkih odločitvah.
Ines Lampret, Tina Mlakar, Dejan Petek
Ines Lampret, Tina Mlakar, Dejan Petek
FILOZOFSKA IZKUŠNJA
Filozofijo so našim dijakom skušali približati dr. Rudi Kotnik in študenti Filozofske fakultete Maribor. Očitno je bila tema - znanje zelo zanimiva, saj se je razprava zelo hitro razvnela. Za začetek so postavili tezo, nato pa izpostavili problem. Je znanje strup? Tako kot v vsaki debati so učenci zagovarjali pozitivno in negativno stran. Čeprav je bila tema na začetku izzivalno ostra, so spoznali, da vendarle ni takšna. Menim, da so s svojimi razpravami potrdili stereotip filozofije: veliko se govori, zaključkov ni, na koncu pa nima nobeden prav.
Blažka Pukšič
PREBLISKI
NOVINARSKA DELAVNICA
MALA ŠOLA ČUSTVENE INTELIGENCE
V okviru projektnega tedna je nastala tudi novinarska delavnica. Dijaki, ki smo se odločili zanjo, smo pod vodstvom Polone Ambrožič pripravili načrt in si razdelili delo. Ves teden smo budno spremljali delavnice, opazovali dijake in njihovo delo. Intervjuvali smo učitelje in predavatelje, jih spraševali o njihovih pričakovanjih in izkušnjah ter na koncu napisali prispevek za vsako delavnico. Z Dejanovo pomočjo smo posneli vtise in se z informativno oddajo predstavili na zaključni prireditvi. Naše delo je bilo zelo zanimivo. Pridobili smo veliko novih izkušenj, kijih bomo uporabljali tudi v prihodnosti.
Ines Lampret, Tina Mlakar, Dejan Petek
Kadar se ukvarjamo s svojimi čustvi, smo presenečeni nad besedami in dejanji drugih, se prepričujemo, da se ne smemo jeziti, jokati, smo vsi učenci - mladi in stari.
To je bil moto delavnice Nevenke Gerl, na kateri so se dijaki učili spoznavati sami sebe, svoje vrstnike, razmišljati o razlikah in podobnostih med vrstniki. Glavni cilj je bil razvijanje pozitivne samopodobe.
Blažka Pukšič
RAZVIJANJE ČUSTVENE INTELIGENCE
KNJIGA V ROKI MIGA ALI STRIP NI STRUP
»Še eno pravljico!« so prosili dijaki kot otroci, ko je knjižničarka Liljana Klemenčič končala pripoved že druge pravljice. Seveda jim je ustregla. Povedala je pravljico o medvedu, ki je stopil zajcu na žulj, pravljico o pametnem zajčku in pripovedovala o stari ženički. Gospa Klemenčič je dve slikanici napisala tudi sama. Ena izmed teh je pravljica z zanimivim naslovom - Kako je Evropa dobila ime.
Ker se je delavnica začela že navsezgodaj zjutraj, so dijaki, da bi se prebudili, telovadili. V nadaljevanju je gospa Liljana pokazala, da imajo pravljice globlji pomen in da je v njih skrita vsa modrost sveta. Mišljenje, da so zgolj za otroke, je zmotno. Berejo jih lahko tako mladostniki kot odrasli.
Dijaki so uživali v pripovedovanju, hkrati pa začeli gledati na pravljice tudi z drugačne plati.
Nina Zupanič
Dijaki 3. in 4. letnikov so dobili priložnost, da so se pogovarjali o psiholoških temah. Delavnico Razvijanje čustvene inteligence je vodila Klavdija Podhostnik. Pogovarjali so se o obvladovanju čustev, sprejemanju odločitev, stresu, sproščanju ... Zanimivo je bilo slišati, kaj vse dijake sprošča: čokolada, seks, meditacija, alkohol ... Opazili smo, da ima kar velik del dijakov težave z risanjem in opisovanjem samopodobe. Druge je namreč vedno lažje narisati kot sebe. V delavnici je bilo čutiti pozitivno vzdušje.
Luka Furjan
RAZGALIMO OGLASE
Vodja delavnice je bila Klavdija Kozel, ki nam je pojasnila, kaj oglasi pravzaprav so - kombinacija podobe in besedila. Čeprav nas oblegajo, kamorkoli se obrnemo, delavnica ni pritegnila toliko dijakov, kot bi pričakovali. Njeni udeleženci so izvedeli, da četudi je oglaševanje nadosebna komunikacija, imamo za dojemanje oglasov tri možnosti: premislimo o oglasu, vendar ne vzamemo vsega dobesedno; vse verjamemo; oglas preberemo, vendar si ga razlagamo po svoje.
Blažka Pukšič
PROGRAMIRANJE ŠPORTNE AKTIVNOSTI
V tri šolske ure trajajoči delavnici Programiranje športnih aktivnosti pod mentorstvom Lovra Beraniča so se zbrali dijaki, ki radi »špor-tajo«. Najprej jim je predstavil nekatere odzive organizma na šport. Izvedeli so tudi, kaj je obremenitev pri športu in kako jo določamo oziroma doziramo. Dijaki, prevladovali so fantje, so potem lahko svoje funkcionalne sposobnosti praktično preverili v športni dvorani gimnazije. Udeleženci so povedali, da so se lepo zabavali, spoznali marsikaj novega, česar doslej o športni aktivnosti niso vedeli, in da jim je bilo všeč, saj so se tudi gibali.
Maja Vičar, Anja Erbus, Mia Prosenica
(Profesorji in dijaki gimnazije Ptuj	(RavnateCjica: Mekini CentriH
M
k*
bo
'l
bo
k*
bo
bo
O
O
XI
^ ^ I1 i s I, §

PREBLISKI MLADOST SKOZI PREDAVANJ/
KAKO POGLOBIMO PRIJATELJSTVO!
V torek, 18. decembra 2007, je dijakom prvih in drugih letnikov o prijateljstvu predaval mag. Aco Prosnik. Govoril je o pristnem medosebnem odnosu. Dijake je skušal na različne načine prepričati o pomenu dobrih prijateljev. Odziv je bil različen: enim je bilo predavanje zelo všeč, drugim manj. Večina se je strinjala, da so dobili veliko dobrih nasvetov.
Ines Lampret, Tina Mlakar, Dejan Petek
SLAVA ZA VSAKO CENO
Predavanje dr. Andreja Marušiča je dokaz, da je lahko enourna razprava zelo zanimiva. Govoril je o boleznih, ki lahko prizadenejo slavnega ali »navadnega« človeka: anoreksija, bulimija, depresija, rezanje žil ... Še posebej so k tem boleznim nagnjeni mladostniki, predvsem dekleta. Čeprav so to duševne bolezni, se posledice kažejo tudi fizično. Veliko ljudi zboli zaradi pritiska javnosti. Še preden tovrstne bolezni človeka pahnejo v brezno trpljenja, bi moral poiskati strokovno pomoč. Kajti dlje časa si žrtev bolezni, težje je pomagati. Vendar pa ni skoraj nikoli prepozno.
Blažka Pukšič
MOJA POPOTOVANJA - OD ATLANTIKA DO PACIFIKA
Velik poznavalec mineralov Viljem Podgoršek nam je predstavil Južno Ameriko, ki jo je prepotoval že nekajkrat. Poskušal nam je predstaviti njeno drugo plat, ki jo marsikdo spregleda, saj raje uživa na najslavnejši plaži Brazilije - Copacabani, ki pa po njegovem mnenju ni nič posebnega. Govoril je o nevarnostih in revščini Brazilije, Salvadorja, Paragvaja in Čila. Prazne ulice, ki jih obdajajo zares primitivno zgrajene hiše, so polne otrok. Ti igrajo nogomet, saj ni dneva brez tega za Južno Ameriko značilnega športa.
Veliko zanimivih prigod je predavatelj povezal z vodičem, ki so ga imeli, saj je bil ta zelo iznajdljiv in se je znašel v še tako brezizhodnih položajih.
Predavatelj Podgoršek se je posvetil tudi vrstam rud, ki so značilne za države Južne Amerike. Domačini jih izkopavajo na zelo primitivne načine, ki so tudi nevarni in ogrožajo življenje ljudi, ki so že na robu preživetja. Vse predavanje smo si ogledovali zanimive fotografije s potovanja.
Katja Mršnik
KAR JE DOVOLJENO BOGU JUPITRU, NI DOVOLJENO BIKU
Na predavanju, to je bilo namenjeno vsem dijakom prvih in drugih letnikov, je Marija Hernja Masten predstavila šolstvo vse od stare Grčije, srednjega veka pa do današnjih dni. Podrobneje je govorila o dogajanju od leta 1869, takrat je bila na Vrazovem trgu 1 ustanovljena ptujska gimnazija, do leta 1969.
Predavanje je bilo zanimivo. Dijaki so bili veseli, da so imeli možnost izvedeti veliko zanimivosti o vzgoji in šolskem redu v prejšnjih desetletjih in stoletjih.
Mia Prosenica, Anja Erbus, Maja Vičar
MLADI IN SPOLNOST
O mladih in spolnosti nam je predaval priznani sociolog dr. Ivan Bernik. V uvodu je med drugim povedal, daje tema v javnosti še vedno tabuizirana, s čimer se delno strinjam tudi sam. Nadaljeval je z razpravo o spolnosti, v kateri je izstopala izjava, da »dokler gre zgolj za seks, smo ljudje enaki kot živali«. Sledile so kratke analize različnih raziskav, od katerih je morda najbolj nenavadna tista, da naj bi v ZDA imelo 37 % moških vsaj eno homoseksualno izkušnjo.
V drugem delu predavanja, v katerem je govoril o razlikah, je izpostavil razlike med generacijami. Mi smo generacija izenačevanja (moški-ženske) v spolnosti.
Luka Furjan
ŽENSKE SO UDOMAČILE MOŠKE
»Tema današnjega predavanja bo ljubezen ali učlovečenje človeka.« Tako je svoje predavanje začel dr. Viljem Ščuka. Niti sanjalo se mi ni, kakšno povezavo ima ljubezen z učlovečenjem, zato sem že na začetku ugotovila - kot tudi večina poslušalcev - da bi bilo temu predavanju vredno prisluhniti.
V izčrpnem predavanju se je dr. Ščuka dotaknil marsikatere teme: od čisto osnovne primerjave človeka z živaljo do razvoja človeškega rodu, ki temelji na ženski ljubezni, ter razvoja človekovega spolnega življenja. Ob nekaterih kar malce šokantnih izjavah, kot je recimo naslovna, je ploskala vsa dvorana, brez dlake na jeziku pa je spregovoril tudi o vprašanjih, ob katerih bi nekateri samo zardeli in obmolknili. Večina dijakov je predavanje ocenila zelo pozitivno, saj je vsak izvedel kaj novega in prav gotovo uporabnega za nadaljnje življenje.
Nina Zupanič
ŽIVLJENJE SLOVENCEV MED VOJNAMA
Mladi zgodovinarji smo prišli na svoj račun, ko nam je v kulturni dvorani predaval znani zgodovinar dr. Božo Repe, ki je tudi avtor zgodovinskih učbenikov za gimnazijo. V energični enourni predstavitvi nam je predstavil življenje Slovencev med svetovnima vojnama. Osrednji temi njegovega predavanja sta bili razvoj kulturnega in znanstvenega področja, nekajkrat pa je posebej izpostavil položaj mladih v tedanji družbi.
Predavanje, namenjeno dijakom 3. in 4. letnikov, je popestril z zanimivostmi iz slovenske zgodovine, kot so na primer tedanja slovenska himna, začetki turizma, promenade po Ljubljani...
Za všečen in poučen nastop je bil nagrajen z gromkim aplavzom, izogniti pa se ni mogel niti vprašanjem nadobudnih dijakov.
Aljoša Slameršak

PREBLISKI
DONATORJI
Talum, d. d., Kidričevo Veolia transport Štajerska, d. d. Auditor, d. o. o, Ptuj Lekarna Top-lek Ptuj Samobor & Ilec, d. n. o. Projekta inženiring, d. o. o.
Občina Kidričevo	Perutnina Ptuj
Turistična agencija Kurent	Kmetijska šola Ptuj
Odvetniška pisarna Ivan Mohorko in Alenka Mohorko	Nova Kbm Maribor
Petovio avto, d. d., Ptuj Mercator, d. d., Ljubljana Občina Destrnik
Dogajanje so spremljali in svoje vtise zapisali člani novinarskega krožka z mentorico Polono Ambrožič. Gradivo sta zbrali in uredili Janja Terbuc in Jelka Kosi.
Lektorirala Anita Vršič.
Priprava in tisk: Grafiti studio