PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu '3. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 co 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski TRST | Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/77241.8 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 272 (13.805) Trst, četrtek, 29. novembra 1990 Včeraj pozno zvečer dopotovala v domovino skupina sedemdesetih italijanskih talcev Odobritev uporabe sile proti Iraku druga v zgodovini varnostnega sveta h Bagdada Sadam Husein zavrača umik iz Kuvajta - Kitajska ne bo glasovala za resolucijo FS, ki pa jo podpirajo ostale stalne članice - Iraški tisk ostro napadel ZDA in Moskvo — Sedemdeset italijanskih talcev, ki jih je ia u1 cHktator Sadam Husein izpustil po posredovanju itali-C mirovne misije in bivšega jeruzalemskega nadškofa Apv>U<^ila' je včeraj pozno zvečer preko Amana (na sliki le dopotovalo v domovino, kjer so jih na rimskem in iz an_skem letališču pričakali številni sorodniki (štirje talci boi?aŠe' med katerimi sta po en Tržačan in Goričan, pa Q°na ronsko letališče prispeli šele danes dopoldne). Medtem pa je v New Yorku vse nared za današnje mi-qot ko zaseflanje varnostnega sveta OZN. Skoraj povsem Prn?'V° k° varnostni svet prižgal zeleno luč za uporabo sile Za ■} Iraku. Na ta način bo varnostni svet drugič v svoji let i°V*ni odobril oborožen poseg, prvič pa se je to zgodilo ka« za korejsko vojno. Vsi pričakujejo, da bo »ameriš-t ‘resolucija deležna precej široke podpore, čeprav je Ki-ka včeraj še enkrat spremenila svoje stališče. y torek zvečer je že vse kazalo, da bo tudi Kitajska ,’dprlav’" ~ a • ianua zvečer je ze vse rvazaru, ua uu tudi j5qPrla ultimat Sadamu Huseinu, da se najkasneje do 1. ali dpjfnuarja umakne iz Kuvajta in ob tem spoštuje vseh sjpj ke sprejetih resolucij varnostnega sveta po avgustov-Qi zasedbi Kuvajta. Toda včeraj je zunanji minister Qian kita'u Precl odhodom iz Pekinga v New York izjavil, da Pa lS^a ne bo podprla resolucije o uporabi sile. Minister tjjaSe °b tej priliki ni hotel izjasniti, če bo Kitajska izkoris-Pri Pravico do veta, ali pa se bo, kar je precej bolj verjetno, pju .asovanju v varnostnem svetu vzdržala. Od ostalih stal-Brj, rianic VS bodo ZDA podprle Sovjetska zveza, Velika ».ruja in Francija. ^dair, Pradvečer ministrskega vrha v OZN pa je iz Bagdada 111 Husein dal vedeti, »da se Irak ne namerava odpove-NADALJEVANJE NA 2. STRANI John Major že začel s posveti za sestavo nove vlade LONDON — Z uradnim odstopom Margaret Thatcherjeve in kraljičinim imenovanjem Johna Majorja na njeno mesto je bila včeraj tudi uradno izvršena zamenjava »stanovalcev« na Downing Street 10. Maggie je včeraj še zadnjič odšla skozi vrata rezidence britanskega premierja, svojega naslednika pa je pospremila z dobrimi željami in dejala, da ima Major vse potrebne lastnosti velikega ministrskega predsednika in da je prepričana, da bo to zelo hitro tudi postal. S svojimi 47 leti pa je John Major najmlajši britanski premier v tem stoletju. Takoj po uradnem imenovanju je že začel s posvetovanji za sestavo nove britanske vlade. Med prvimi je Major pozval svojega konkurenta v boju za primat med konservativci He-seltinea. Ta po srečanju ni hotel ne potrditi ne zanikati, da naj bi v novi vladi prevzel resor za okolje in krajevne uprave, imel pa naj bi tudi nalogo, da reformira zloglasno »poli tax«. V zvezi s sestavo vlade je John Major dejal, »da bo predstavljala širok spekter stališč britanske konservativne stranke.« Trst: kaj so iskali v minerskih rovih? Na avdicijah medparlamentarne komisije o tajnih službah Craxi ni demantiral Fornuce KD polemična z ministrom RIM — Socialistični tajnik Craxi (na sliki AP) ni demantiral ministra Formico in je celo podprl ministrovo mnenje o nevarnosti »akcije Gladio«. Potem ko ga je zaslišala medparlamentarna komisija o tajnih slubžah, je Craxi namreč dejal, da obstaja vedno možnost izkrivljanja resnice, še posebno takrat, ko gre za tajne zadeve. Craxi tudi trdi, da ni prav nič jasnega v celotni zadevi, postopoma pa se kopičijo drobci, s katerimi naj bi sestavili zgodovino nečesa, kar se je razvijalo v desetletjih. »Vse, kar se ne dogaja pod soncem, vse, kar ni pod kontrolo javnega mnenja, odgovornih organov in parllamenta lahko skriva v sebi nevarnost, da zaide na stran pota. To še ne pomeni, da je res tako, Če pa je, moramo to dokazati«. Craxi je precej skeptičen predvsem glede vloge, ki jo je imel Gladio po koncu hladne vojne, ko je bilo v italijanski stvarnosti res težko zagovarjati tezo o prevratniški nevarnosti. Pred komisijo je Craxi priznal, da je bil le delno obveščen o obstoju Gladia. Informacije, s katerimi je razpolagal, niso vsebovale takih elementov, iz katerih naj bi bilo razvidno, kakšen obseg je imela celotna zadeva. Tajnik PSI je vsekakor dodal, da je ponovno prebral tipkano stran poročila, iz katerega je mogoče razbrati, da je bila to vojaška struktura, ki je bila povezana z redno vojsko ter s strukturami NATO in bi bila morala stopiti v akcijo v izjemnem primeru, da bi državno območje zasedel sovražnik iz tujine. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Težave Moskovčanov ^°jska z Gorbačovom • o n □ Nadaljuje se usklajevanje stališč o plebiscitu Na 2. STRANI Flisar Sica vodi preiskavo P° Mafijskem pokolu v Geli Presenetljivo poročilo ameriške tajnoobveščevalne službe CIA napoveduje smrt Jugoslavije NEW YORK — »Jugoslavija bo razpadla v roku 18 mesecev«. To kategorično trditev vsebuje tajno poročilo ameriške protiobveščevalne službe CIA, ki ga je včeraj objavil New York Times. Napovedi o jugoslovanski bodočnosti je za ameriško tajnoobveščevalno službo pripravil National Inteligence Estimate (ustanova, ki analizira podatke tajnih služb) z odločnimi in nedvoumnimi trditvami, kar je povsem neobičajno za taka poročila. Dokument navaja, da »je jugoslovanska izkušnja propadla in da bo država razpadla« pred poletjem 1992 z »izbruhom medet-ničnega nasilja in nemiri, ki bi se lahko izrodili v državljansko vojno«. CIA ni torej matematično gotova, da bo razpadu sledila državljanska vojna, po trditvah nekega ameriškega funkcionarja, ki je proučil ta dokument, pa je »verjetnost izbruha državljanske vojne zelo velika«. Za študio ameriške tajnoobveščevalne službe je Slobodan Miloševič »glavni hujskač in krivec« za sedanje spore in napetosti v Jugoslaviji. Ne samo, da je vžgal srbske nacionalistične strasti, Miloševič je za službo CIA kriv represije in nasilja proti albanskemu narodu na Kosovu. Pesimizem ameriške tajnoobveščevalne službe CIA delijo številni funkcionarji washingtonske administracije. »Jugoslovanski mrtvaški list je že skoraj izpisan«, je New York Timesu izjavil neki vladni izvedenec za Jugoslavijo. Ta je celo bolj pesimističen kot CIA, ko poudarja, da bo »nezadovoljstvo v JLA« pospešilo travmatičen razkol federacije, tako da bo ta razpadla »že v prvi polovici prihodnjega leta«. Kot je normalno za washingtonsko administracijo, pa drugi funkcionarji dajejo popolnoma nasprotne izjave. »Ne verjamem, da je vse že zapečateno«, je izjavil neki drugi izvedenec za Jugoslavijo in dodal, »da je še preuranjeno dajati končne zaključke«. Nesporno pa je dejstvo, da je CIA v bistvu že napravila križ nad Jugoslavijo in še pripravlja na najhujše. Upati je le treba, da se je tudi tokrat CIA zmotila, saj v zadnjih letih od Irana do berlinskega zidu res ni imela »sreče«. Nogometni pokal UEFA Zmaga Interja (3:0) prehuda za Partizana □ □ □ Za košarkarsko EP Italija matematično že kvalificirana □ n n Šah za svetovni naslov Tudi v 15. partiji brez zmagovalca NA 10. STRANI Predsednik SZ ne bo potoval v Oslo po Nobelovo nagradoy ker je država v hudi krizi Moskovčani so že brez mleka in mesa Trud Gorbačova podprla tudi vojska Po poplavah se položaj izboljšuje MOSKVA — Moskovčani so dejansko brez mlečnih izdelkov in bi lahko že v prihodnjih dneh ostali tudi brez mesa. Stanje je zadobilo že take razsežnosti, da se je sam sovjetski predsednik odločil, da se bo popolnoma posvetil temu vprašanju in se je zato začasno odrekel slehernemu potovanju v tujino. Prvi učinek te odločitve bo vsem na dlani že v prihodnjem tednu, saj je Gorbačov dejal, da ne bo potoval niti v Oslo, kjer bi mu morali izročiti Nobelovo nagrado za mir. V Moški je stanje že skoraj nevzdržno. Tako zagotavljajo zastopniki občinske uprave, ki so včeraj sporočili, da je kar devet dežel Ruske federacije enostransko prekinilo gospodarske odnose z Moskvo. Med glavnim mestom SZ in Rusko federacijo obstaja namreč vrsta gospodarskih dogovorov po katerih so prav sosednje dežele tiste, ki preskrbujejo Moskvo z večino živil. Za- radi političnih sporov pa prihaja v Moskvo le tisoč ton mleka na dan, kar je manj kot polovica redne potrebe prebivalstva. Tudi glede mesa je v Moskvi že izbruhnilo krizno stanje. Običajno lahko mesto razpolaga z zalogami, ki presegajo 45 tisoč ton mesnih izdelkov, sedaj pa jih imajo na zalogi le 15 tisoč ton, kar pomeni, da bodo že čez pet dni Moskovčani ostali tudi brez mesa. Na policah v trgovinah zevajo neverjetne praznine (na sliki AP), to pa je tudi odraz širše krize sovjetskega gospodarstva. Gorbačov se je odločil, da bo temu posvetil vso svojo pozornost, z njim pa je sedaj potegnila še vojska, ki je dejala, da bo podprla predsednikov trud. Gorbačovu so že priskočile na pomoč nekatere evropske države, sedaj pa se je v akcijo vključila tudi Italija, ki pripravlja pošiljke mleka in zelenjave za Moskovčane. RIM — Po nedeljskih poplavah s® je položaj v Toskani nekoliko izbolj' šal. Povsod so na delu ekipe, ki o° pomoči vojske odstranjujejo posledi' ce vodne ujme, ki je prizadela predvsem območja ob Lucci in Pistoii. P°' dobno je tudi v Furlaniji-Julijski krajini, kjer pa se nad 800 metrov in celo nižje ubadajo s snegom, tako da so številne gorske ceste zaradi svežega snega zaprli za promet. Že danes pa bi se moral položaj izboljšati, ko bodo poleg snega odstranili tudi za' dnje zemeljske plazove in usade. P°' dobno je tudi v drugih krajih alpske; ga loka, s snegom pa se ubadajo tudi na Apeninih. Najhuje je torej mimo. Meteorologi pa napovedujejo do kbfica tedna skrajno nestanovitno vreme z dežjei® in snegom. V soboto bi se moralo iz' boljšati, tako da bo nedelja po vse) verjetnosti sončna, na Primorskem Pa se bo burja še okrepila, temperatur3 pa se bo še znižala. Nadaljuje se težko usklajevanje stališč o slovenskem plebiscitu LJUBLJANA — Včeraj zvečer so na slovenskem predsedstvu usklajevali zadnje detajle sporazuma strank, parlamenta, vlade in predsedstva o plebiscitu. Že v torek zvečer so razgovori ponovno trajali pozno v noč, včeraj so se obnovili in vse kaže, da gredo k skupnemu zaključku in pozitivnemu rezultatu. Predvsem so se dogovorili o vsebini plebiscita, ki ni več enostranski, hiter, prenagel in zaradi tega riskanten. To je bilo res zgodovinsko dejanje, odraz narodove volje za samostojnost. Zaradi tega pa so se tudi dogovorili za dva predpogoja. Predvsem bo vlada danes, ali jutri, izdelala dokončno študijo vseh variant in vseh gospodarskih, političnih mednarodnih in drugih posledic osamosvojitve. Te analize bodo na razpolago poslancem in širši javnosti, tako da se bodo poslanci 5. decembra na zasedanju skupščine odločali odgovorno, opremljeni z vsemi nujnimi podatki in informacijami. Izdelali pa so tudi izjavo o namerah, ki naj pojasnijo in odstranijo dvome in zaskrbljenost tako v slovenski kot v tuji, predvsem pa v jugoslovanski javnosti. V vseh teh primerih se poudarja, da ne gre za nekak enostranski akt ločevanja, temveč obratno za ustvarjanje realnih pogojev za boljše, moderno in demokratično sodelovanje. Dokončno so sprejeli medstrankarski sporazum, o katerem smo podrobneje poročali že včeraj. Glede datuma je bilo doseženo soglasje, da plebiscit ne bo 23. decembra, kot je prvotno predlagal Demos. Pri tem ne gre za prestižno vprašanje ne Demosa ne opozicijskih strank, temveč za elementarno dejstvo, da je ta datum tako blizu 5. decembra, ko naj bi sprejeli zakon o plebiscitu, da je preprosto izvedba tehnično nemogoča. Govorilo se je o 30. decembru kot možnepi datumu, nihče ni postavil veta, toda nihče tudi ni postavil veta na morda kasnejši datum v januarju prihodnjega leta. Dogovorjeno je bilo, da bo vlada predlagala skupaj s predsedstvom ustrezen datum, ko bodo preučili vse okoliščine. Morda bo to naredila že do 5. decembra, morda pa kasneje. Problem datuma je torej rešen in odstranjen z dnevnega reda. Dogovorjena je tudi dvotretinska večina za sprejem zakona o plebiscitu. Ostalo pa je odprto vprašanje volilcev, obvezne volilne udeležbe, najmanj 50 odtotkov volivcev, ki so vpisani v volilne imenike. To vprašanje še ni bilo usklajeno, toda včeraj so se razgovori ponovno zavlekli. Možno je, da se gre v skupščino z dvema predlogoma, najbolj verjetno pa je, da bodo tudi glede tega izredno delikatnega vprašanja dosegli soglasje. Ljubljana je že izumrla, rahlo prši, mrzel neprijeten zimski dež. Diši po snegu. Običajno je v takih časih tik pred državnim praznikom bilo tudi politično, vladno in parlamentarno življenje mrtvo. Sedaj pa vlada in njeni funkcionarji trdo delajo od jutra do večera. Slede posvetovanja, politični razgovori, komentarji. Politično življenje se je temeljito spremenilo, kar je že prvi pozitivni rezultat demokratizacije in tudi prvi prav tako ohrabrujoči pričetek zapletene kampanje za zmago na plebiscitu. Slovenska politika se počasi pričenja zavedati, da je na isti barki in kot pravi predsednik Kučan bodo vsi potonili, ali vsi srečno pripluli v pristan. BOGO SAMSA Kritike Markovičevi monetarni politiki BEOGRAD — Zbor republik in pokrajin skupščine Jugoslavije je razpravljal o ekspozeju predsednika zvezne vlade Anteja Markoviča in o gradivu, ki so ga dobili. Največ polemičnih tonov je bilo slišati, ko so govorili o izrečenih in napisanih političnih ocenah. Očitno je, da je največ težav na področju kreditno-monetarne politike, čeprav sedaj vsi obtožujejo tečaj dinarja. Razviti očitajo zvezni vladi, ker je sredi leta na tem področju ublažila omejitve, zaradi česar sedaj trpijo tudi dobri kolektivi, posebej izvozniki. Tedaj so se začeli tudi največji preboji v porabi in naraščanje cen. Ceno letošnje blokade reforme (zaradi agrarnih zahtev iz Vojvodine in Srbije) smo drago plačali. »Tisti, ki so poskušali zrušiti reformo, naj ne mislijo, da je z njo konec. Nasprotno, začela se je kot proces in zahteva še precej pogojev, seveda realnih, saj se vlada noče slepiti z lažnimi obljubami. Vsakdo, ki verjame, da se bo lahko reforme lotil zlahka, slepi tako sebe, kot svoj narod,« je dejal minister za razvoj Božidar Marendič, ko je odgovarjal na pripombe delegatov iz tistih okolij, ki menijo, da se ne morejo lotiti investicijskih ciklov brez čistih računov. Marendič je zaprosil vse, naj ne barantajo z različnimi podatki, ki so brez pomena, kot je na primer »podatek« srbskega delegata Mi- loša Aleksiča, češ da je bila inflacij3 v( času trajanja mandata te vlade več k0 2000 odstotkov, do česar je prišel s pre prostim seštevanjem Mikuličeve inflacl) ske zapuščine in inflacije, ki sta jo pr*^ lali obe vladi? Marendič je bil jasefl sodelovanju z vsemi ustanovami je tref priti do čimbolj realnih podatkov, ki k* žejo, da je bila v septembru in otob^J sedem oziroma osemodstotna inflacija' drugih mesecih pa še precej nižja. Hrvaški delegati so poskušali prepr!_ čati ostale, da si nova hrvaška vlada prJ zadeva pomiriti položaj, druga okolja P poskušajo instrumentalizirati srbski na rod za cilje »velikega brata«. Vse skupaj postaja še bolj nevarno, ker ustanavljaj nove vojaške stranke, namesto da bi * JLA čim prej depolitizirala. Srbski del gati so sicer imeli svoja stališča, veno so manj odgovarjali na stališča drutfl^ Daut Jašanica je spet vztrajal, da . zbor odgovoriti na vprašanje o delo^ skupini, ki bo obiskala Kosovo in se Pr. pričala o (ne)ustavnosti v tej pokra) j Bosanski delegati so opozorili, da pot bujejo jasne kvalifikacije političnih ^ prtij, makedonski pa so zatrdili, da so ^ narodi usodno povezani med seboj . ta država tako moralno kot materia ne more prenesti eksperimentov. * TATJANA MANDi1, V ostanku helikopterjevega trupa odkrili preostala trupla potnikov Reševalne ekipe (na sliki pontonski žerjav) so včeraj našle še eno truplo nesrečnih potnikov helikopterja, ki je v nedeljo strmoglavil v morje v bližini Marine di Ravenna, ostala trupla pa so videli v ostanku helikopterjevega trupa, ki se je zaril v peščeno dno približno šest metrov pod morsko gladino. Ostanke helikopterja so odkrili že v torek, da so v njem tudi trupla tehnikov Agip in posadke pa je včeraj potrdil komandant gasilcev iz Ravenne. Iskanje dela helikopterjevega trupa s trupli se je tako zavleklo tudi zato, ker se je ta del helikopterja zaril meter in pol globoko v morsko dno. Da bi lahko spravili na kopno še preostala trupla, bodo morali najprej odstraniti pesek. Delo je izredno zamudno, pri tem pa sodeluje 26 potapljačev in posebna potapljaška ekipa (8 do 9 oseb) vojne mornarice. Komandant gasilcev je v zvezi s tem dejal, da se bo celotna akcija lahko zavlekla še za nekaj dni. Ostanke helikopterja so tudi zaznamovali in blokirali s posebnimi utežmi, da jih v slučaju slabega vremena razburkano morje ne bi odneslo kam drugam (AP) Senator Spetič o nedavnem podpisu shengenskega sporazuma Shengen podira načela pentagonak RIM — Italija je te dni nepričakovano pristopila k »dogovoru iz Shengena«, ki na stežaj odpira (oziroma ukinja) meje med državami Evropske skupnosti, hkrati pa zaostruje nadzorstvo na mejah z državami, ki niso članice ES. Sporazum je v Parizu podpisal podpredsednik italijanske vlade Martelli. S tem v zvezi je sen. Stojan Spetič odločno protestiral v senatu in zahteval, naj zunanji minister De Michelis pojasni, čemu se vlada ni predhodno posvetovala s parlamentom o pogojih pristopa in morebitnih spremembah dogovora. Tako se je namreč vlada obvezala še pred poldrugim letom prav na zahtevo komunističnih in demokr-ščanskih senatorjev. Spetič je napovedal, da bo podrobneje spregovoril o tem, ko bo senatu predložena ratifikacija sporazuma. Vsekakor gre upoštevati nekatere posebnosti Italije. Dejansko se odpira meja s Francijo na zahodu, zaostruje pa se nadzorstvo na mejah s Švico, Avstrijo in Jugoslavijo, ki bodo odslej tudi »zunanje meje« ES. Kolikšne bodo 'Aefi1 posledice na naši meji za sedaj ni mogoče predvi® ^ čeprav ne gre podcenjevati - naprimer - francoski nemških pritiskov za uvedbo vizumov z Jugoslavijo. Strožje nadzorstvo na naši meji lahko pomeni ^jj nove primere nasilnega prestrezanja ilegalcev, kakor j,« večjo gnečo ali celo popoln zastoj v »nakupovalnih o in med turistično sezono. ^ v Spetič je poudaril, da je vsak poskus zapiranja 111Jed' kričečem nasprotju z deklarirano politiko dobrih a ^ta' skih odnosov in integracijskimi procesi v okviru »P gonalne pobude«. . 0dbc’r Prav te dni se bo v Rimu zbral koordinacijski aIi3' pentagonale, ki ga sestavljajo predstavniki vlad ih P£eš' mentov Italije, Jugoslavije, Avstrije, Madžarske ' e(l3tot koslovaške. Sestanka se bo udeležil tudi slovenski Stojan Spetič, ki ga je na to mesto imenovalo pred® senata na pobudo vlade. spre^e Koordinacijski odbor pentagonale bo v petek tudi predsednik republike Cossiga. Odobritev dati zgodovinski pravici do Kuvajta, iz katerega se ne bo umaknil tudi za ceno dolgoletne vojne.« Izjavo Sadama Huseina je objavil neki iraški dnevnik, ki je ob tej priložnosti tudi napadel Združene države Amerike, da so za njihovimi vojaškimi načrti skriti veliki interesi naftnih monopolov. Časopis pa je ostro napadel tudi Sovjetsko zvezo, češ da vodi skrajno tendenciozno kampanjo proti Iraku, ko izjavlja, da sovjetski državljani ne morejo oditi iz Iraka. S tem v zvezi je glasnik iraškega obrambnega ministrstva izjavil, da lahko »vsi sovjetski državljani, ki so izpolnili svoje obveznosti iz delovnih in drugih pogodb, zapustijo Irak, ko se jim to zdi najbolj primer- Craxi Komisija je včeraj zališala tudi Fan-fanija, ki pa je bil v svojih izjavah bolj hermetičen. Dejal je, da ni bil obveščen o obstoju Gladia in si je privoščil tudi nekaj prikrih priopomb na račun Cossige in Forlanija. »Če sta bila onadva obveščena, pomeni, da ni bila to tako tajna zadeva«. De Mita ni govoril po avdiciji, pač pa prej, in to zato, da bi napadel socialističnega ministra Formico. »Če je znal, da je Gladio predstavljal nevarnost za demokracijo, mora to svojo trditev obrazložiti«, pravi De Mita, s katerim se očitno strinja tudi Forlani, ko pravi, da je »Formica inteligentna oseba, vendar z bujno fantazijo...« »Ne vem«, je dejal ministrski predsednik Andreotti »če ima Formica v vili tudi socialdemokrati, ki je minister v celoti podpri v munistov. rzij° 1 ti Prav obratnega mnenja Pa . ja ^ likanci, ki vztrajajo na trdi ' jgdr11 morali ustanoviti skupih0- . ^ 2 državljanov (imenovali na-L jSicak c * stopniki vlade), ki naj bi P ^nif Intnn zadevo. Afera Glad10 da CilU auu.vj.t-v a — raSciii Polemika je torej v P j^e °br{e-hu, počasi pa zadobivajas^^t. skupina, ki jo sestavljaj at pr® publikanci in komunist . jasno^.-a-v soglasju glede zahtev p jnfoi'I1l primerno neomadeževa G- nju o Gladiu. rokah elemente, ki jih jaZ . rje h3 Morda sestavlja svoje komen osnovi prebranih časopisov.« spr3' V polemiko s Forlanijem s° j;\o, 0 ,, A.j,___■ ___,._n ki trup S seje izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze Poziv k udeležbi na jutrišnjem protestnem zborovanju kmetov Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze Je na zadnji seji odločno podprl prizadevanja kmetov in njihovih stanovskih organizacij, ki se bodo jutri v Trstu zbrali na osrednji manifestaciji deželnega značaja. Zahteve kmetov so povsem upravičene in se vključujejo v kri-hino oceno položaja kmetijstva na deželni, vsedržavni in tudi evropski ravni. Gre za problematiko, ki je v zadnjih letih kmetijske dejavnosti silila v vedno večje zagate, iz katerih je spričo dolgoletnega zanemarjanja vse težje naj-11 izhod. Bistvo problema je v stalnem večanju proizvodnih stroškov, ki jih imajo kmetje pri svojem delu, kar jim Povzroča hude probleme, saj kljub stalni rasti nadrobnih Cen živilskih izdelkov kmetje od tega nimajo ničesar, fazen resnih zastojev in hudih bremen, za katere ni videti učinkovitih rešitev. Gre za splošen problem, ki ga je zaznati v okviru neuravnovešene kmetijske politike EGS, Pd čemer pa imajo slovenski kmetje še dodatne hude Preglavice z neprestanimi razlastitvenimi in vinkulativni-uu posegi na teritorij, ki je že itak hudo izkoriščen in neustrezno urejen. Izvršni odbor SKGZ je ob tem tudi naslovil poziv slovenskemu prebivalstvu, naj se polnošte-yilno udeleži manifestacije. , S tem v zvezi je prišla spet v ospredje razprava o uezelnem načrtu zakona za Kras, ki je lahko sprejemljiv če bo dosledno upošteval že večkrat izražena načela P° aktivni zaščiti, v osredju katere mora biti domač člo-ek kot najbolj neposredno zainteresirani dejavnik sklad-ne3a razvoja teritorija. Člani izvršnega odbora so ob tem Poudarili, da glede zakona o Krasu niso dovolj le načelna tališča, pač pa konkretni predlogi, ki bodo snujoči osnu-za Kras bistveno izboljšali v interesu naše skupnosti. tem vprašanju prireja urbanistična komisija odbora za y°spodarstvo SKGZ poseben posvet, ki bo v torek, 4. de-embra, ob 18. uri na sedežu Kraške gorske skupnosti v Člani izvršnega odbora so obravnavali tudi skupno sestajanje predstavnikov SKGZ in SSO glede perspektive delovanja pomembnih slovenskih ustanov, katerih obstoj je neobhodno potreben v življenju naše skupnosti. Razgovori o teh vprašanjih med organizacijama napredujejo ob splošni zavesti, da je za dobrobit skupnih koristi manjšine potrebno opuščati ozka pojmovanja, saj gre za interese, ki zadevajo Slovence v celoti in potrebujejo v naši skupnosti največjo strnjenost. Bil je tudi podčrtan pomen odobritve zakona o obmejnih območjih v senatu, kar prinaša tudi za manjšino izredno pomemben dotok sredstev. Izražena je bila želja, da bi poslanska zbornica brez zapletov v najkrajšem dokončno sprejela ta zakon, glede uporabe namenjenih sredstev pa nujnost, da pride v tem smislu do čimprejšnjega oblikovanja skupnega predstavništva Slovencev v Italiji. Skupno predstavništvo je nujno potrebno tudi zato, da se na učinkovit način nadaljuje boj za sprejetje zaščitnega zakona, o katerem bo pri ožjem odboru senatne ustavne komisije kmalu na dnevnem redu drugo poglavje avdicij. Izvršni odbor je nadalje razčlenil problematiko glede nadaljevanja programske konference SKGZ, ki bo predvidoma februarja 1991. V teku so priprave za izpopolnitev novega volilnega sistema, ki je bil v osnutku priložen že na letošnji junijski konferenci. Pozitivno so člani izvršnega odbora ocenili občna zbora množičnih včlanjenih organizacij Zveze slovenskih kulturnih društev in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, saj je na obeh prišla do izraza vitalnost in velika angažiranost naših ljudi na različnih področjih v treh pokrajinah. Stalna krepitev množičnih pa tudi drugih članic SKGZ je bila poudarjena kot nujnost, zato da so Slovenci v Italiji neglede na različna prepričanja, sposobni avtonomno uresničevati tako v gospodarstvu, kot v kulturi lastne legitimne ambicije po razvoju. Solidarnost krajevnih uprav in strank s shodom kmetov v Trstu Za zaščito kmetijstva in splošnih interesov Jutri dopoldne bodo kmetovalci iz vseh koncev Furlanije-Julij-ske krajine priredili v središču Trsta množično protestno zborovanje, med katerim bodo glasno zahtevali korenit zasuk v deželni in državni kmetijski politiki pa tudi odločnejše nastopanje italijanskih zadolženih oblasti pri pristojnih dejavnikih Evropske skupnosti za pravičnejši odnos do obrobnejših kmetijskih območij. Med najbolj prizadetimi so seveda posebno kmetje v tržaški pokrajini, ki jih ne pestijo samo rastoči stroški oziroma neustreznost prihodkov in siceršnji problemi, kakršni bremenijo druge kmetovalce po Italiji, temveč tudi in še posebno neprestane, večkrat povsem neupravičene razlastitve in drugačni posegi na teritorij, ki jim odžirajo iz leta v leto več zemlje, torej življenjskega prostora. Protestna manifestacija bi morala biti po prvotni zamisli v Palmanovi, ravno prizadevanjem Kmečke zveze pa se gre zahvaliti, da bo v Trstu, torej tam, kjer je kmetijstvo najbolj pod udarom tudi zaradi političnih razlogov in kjer se bodo naši ljudje zbrali ne le v oporo upravičenim zahtevam kmetov, ampak tudi v podkrepi- tev zahteve po drugačnem, de-mokratičnejšem ravnanju s slovensko narodnostno skupnostjo, katere pomemben del bogastva, tudi narodnostnoidentitetnega, je ravno zemlja. Manifestacija se bo začela s shodom ob 9. uri na Trgu Liberta pred železniško postajo, od koder bodo krenili demonstrantje na Veliki trg (Trg Unita), kjer bodo spregovorili zastopniki sopriredi-teljskih organizacij Coldiretti, Confcoltivatori in Confagricoltu-ra, delegacija kmetov pa bo šla k vladnemu komisarju; nato se bodo zborovalci podali pred sedež deželne skupščine na Trgu Oberdan, njihovo odposlanstvo pa bo odšlo k deželni vladi. Manifestacija je naletela na široko podporo in solidarnost. Deželno tajništvo Slovenske skupnosti s tiskovnim sporočilom poziva svoje člane in vso javnost, da podpre zahteve naših kmetov, a pristop k manifestaciji so potrdile med drugimi tudi tržaška federacija KPI, zgoniška, repentabrska, devinsko-nabrežinska, dolinska, sovodenjska, doberdobska in šte-verjanska občinska uprava ter Kraška gorska skupnost pa tudi Pokrajina Trst. Kako gleda na plebiscit SDP Koper KOPER — Predsedstvo Stranke demokratične prenove v Kopru je J®vzelo naslednje stališče o plebiscitu: »Uveljavljanje suverenosti Republike Slovenije je stalnica poli-me Stranke demokratične preno-,e' Ustavna dopolnila iz septem-ra 1989, prve demokratične večstrankarske volitve in Deklaracija o suverenosti Slovenije so, poleg arzavnotvernih dosežkov NOB, intimni temelj samostojnega po-ozaja Slovenije in podlaga za veljavljanje njenega konfederal-^e9a položaja v novi demokratič-f jugoslovanski zvezi suverenih bj Z®V' Gospodarski zlom, srbska Ofl°i d3 skupnega jugoslovanske-u trga, vse očitnejša mednarodna j^ffttev Jugoslavije in nevarnost zavljanske vojne na narodnos-0 mešanih območjih resno ogro-, J° možnost hitrega in demokra-rj, ne9a razvoja Slovenije v okvi-.1 razpadajoče jugoslovanske fe-rativne ureditve ' in politično v eniogočajo njeno vključevanje Evropske integracijske procese, p ato se Stranka demokratične p . n°ve zavzema za plebiscit kot v Jodgovomejše vseljudsko pre-d J.anje sodbe o preživelosti sedat)6 *ederacije in potrditev man-Preri dem°kratično izvoljenega n^edstva RS za odločanje o hna em statusu in pogajanja o pri-nja ni vsebini in obliki sodelova- Publikamf mD jU90Sl0VanSklml. re' dem i . Pogajanja z novimi, stavm, atlčno izvoljenimi pred-hodn' ■ rePublik so v bližnji pri-trebj,08^ mogoča, smiselna in po-hodka' Osnova za pogajanja so iz-Pooph? za sklenitev konfederalne PfedsPrfV ki Ph ie na Predlo9 RS. yd^va sprejela Skupščina jam Kr Primeru neuspešnih poga-tev. 7??° Podprli mirno razdruži-fdeliitn evam0, da se plebiscit te-s° D, Pripravi. Nesprejemljiva lasnih - pitama odločanja brez Vseh alternativ in poznavanja attalize t eckc' -lavno objavljene cilj; V1 razvojni in programski Vsakern 6 ’n skupščine morajo 9°toviHU v0lilcu pojasniti in za-tavne ' kakšne bodo ustavnop-^llednamH0SP0c*arsk:e' politične, iti druop0116, °brambno-varnostne P0obW']P°S*ecbce samostojnosti. Pf in vi Ž Predsedstvu, Skupšči-Cem zn,.adl morajo biti volil-, PriD ana Pred odločanjem. ža Poosi 6 na Plobiscit in kasnej-luieta p?nJa nai vodita in uskla-PŠ v Sr. j ^dsedstvo in Skupščina Vt^fti svQfl0Vaniu s strankami. Iz- -"ai 7= naJ Prevzame odgovor-alternat,\redstavit;ev argumentov, Vseh drnrr-u lnoznfb posledic in Rothemv,«-1,/ za odločitev volilcev Popravilo Podatkov. Samo tako r°rak ni Plebiscit je bistven ilce do c?0tl k uveljavljanju graditev df100dloebe- Gre za od- Zahtevamn d11699 P0lnena. zato 5itu sPrei2, da se zakon o plebis-re večino^e k0t ustavni zakon z Carlo Bernini: Absolutno prednost progi Bologna - Verona - Brenner! RIM — Okrepitvi železniške proge Bologna - Brenner in izdelavi izvršnega projekta za predor skozi Brenner je treba dati absolutno prednost: tako piše v odredbi, ki jo je naslovil včeraj minister za prevoze Carlo Bernini na upravo državnih železnic, sicer z utemeljitvijo, da je to skrajno nujno zaradi zmanjšanega števila dovolilnic za tranzit italijanskih tovornjakov po avstrijskem ozemlju. Predvideni prenos določenega dela blagovnih tovorov s ceste na železnico je v skladu tako z nedavnimi priporočili rimskega parlamenta kakor tudi z ustreznimi odločitvami Evropske skupnosti — piše v ministrovi odredbi — poleg tega pa se povezuje z avstrijsko omejevalno politiko na področju cestnih voženj na tamkajšnjem ozemlju. Državna železniška uprava naj da torej absolutno prednost delom ter infrastrukturam, ki so neobhodno potrebne za uresničitev tovrstnih posegov, vse to pa bo omogočilo koriščenje finančnih sredstev, predvidenih na ravni Evropske skupnosti za železniško progo Brenner -Verona - Bologna. Že začeta, a zdaj ustavljena dela je treba potemtakem nemudoma obnoviti in jim dati prednost pred vsemi drugimi deli, ki jih predvideva razvojni program državnih železnic; razen tega je treba takoj začeti že načrtovana dela in to ne glede na prvotno določene roke. Minister Bernini priporoča, kot rečeno, tudi pospešitev postopka za uresničitev predora skozi Brenner, ki ga označuje kot odločilen poseg za razrešitev transportnega problema v dolgoročnem pogledu. Med deli, ki jih predvidevata triletni in desetletni načrt na železniških linijah za Avstrijo, so: podvojitev odseka Ca' David - Tavernelle na progi Bologna - Verona; trasne spremembe v predorih na progi Verona - Brenner; prilagoditev tirov pri Brennerju potrebam intermodalnega prometa ces-ta/železnica; izgotovitev intermodalne postaje Ouadrante Europa v Veroni, intermodalne in ranžirne postaje v Bo-logni-Castelmaggiore in tovorne ranžirne postaje v Bologni-San Donato; dobavo 600 posebnih vagonov za in-termodalni promet in tako dalje. Pevska revija Primorska poje ne bo v Bovcu bo pa v Tobninu Med 25. in 26. novembrom je neurje ponovno poplavilo in razdejalo Kulturni dom v Bovcu. Zaradi tega je bilo Združenje pevskih zborov Primorske Nova Gorica prisiljeno, da revijo Primorska poje '90, ki je bila predvidena v tem domu, premesti v Kulturni dom v Tolminu, kjer se bo odvijala v nedeljo, 9. decembra, z začetkom ob 17. uri. Na reviji bodo peli, kakor predvideno, Oktet Vrtnica Nova Gorica, Mešani pevski zbor Vrtojba, Mešani pevski zbor Postojna in Mešani pevski zbor F. B. Sedej Števerjan. POJASNILO Predsednik Hranilnice in posojilnice na Opčinah Pavel Milič pojasnjuje, da je na občnem zboru SDGZ spregovoril zgolj kot geometer in član združenja in da je™ s predlogom, naj ožji odbor odstopi, mislil tudi to, naj njegovi člani ne predlagajo svoje kandidature na volilnih listah glavnega in nadzornega odbora. Dovolj smrti pri delu! TRST — Deželni svetovalci KPI Renzo Travanut, Augusta Barbina in Perla Luša so vložili včeraj interpelacijo v zvezi s ponavljanjem smrtnih nesreč pri delu v Furlaniji-Julijski krajini oziroma z zadnjim tovrstnim primerom, ko je pred nekaj dnevi podlegel poškodbam delavec podjetja Officine Bertoli v Vidmu. Sklicujoč se na poročilo z naslovom "Higiena, varnost in zaščita zdravja na delovnih mestih na območju Furlanije-Julij-ske krajine", o katerem je javno razpravljala deželna skupščina 22. novembra, in spričo ugotovitve, da je množitev delovnih nezgod, tudi smrtnih, povezana z deželno industrijsko, kmetijsko in zdravstveno politiko, ter da ta pojav nanovo potiska v ospredje vprašanje o potrebi po dajanju prednosti človekovemu življenju mimo vsake riskantne "previdnosti", podpisniki interpelacije sprašujejo predsednika deželne vlade, ali v sklopu politike za podpiranje podjetij ne bi spodbudil tudi k nadzorstvu nad pojavi dela na črno. Vprašujejo ga tudi še, na kakšen način se namerava z napovedanim deželnim zdravstvenim načrtom začeti razreševati problem varnosti v delovnih okoljih. Merilo za pomoč pri razvoju obrti je edinole resnično dober program Z občinske skupščine Piran Mar so bili Primorci res fašisti? PIRAN — Delegat piranske občinske skupščine družbenopolitičnega zbora dr. Boris Filli (Zeleni Pirana) je na torkovi seji treh zborov občinske skupščine predlagal, da ta sproži kazensko tožbo zoper avtorje prispevka v 41. številki Demokracije (25. oktobra) F.F., ki enači Primorce s fašisti. Takole piše: »Primorci se hvalijo, da so najbolj zavedni Slovenci, pozabljajo pa povedati, da so bili prvi, ki so služili italijansko vojsko, prisegli fašizmu in bili naši okupatorji. Ni bilo lažjega dela, kot iz fašista preleviti se v komunističnega borca NOB.« Omenjenega predloga ostali delegati niso obravnavali, ker jim je zmanjkalo časa in so morali sejo prekiniti. Delegatske pobude in vprašanja bodo obravnavali v sredo, 6. decembra. B. Š. SEŽANA — Eden od glavnih programskih ciljev sedanje slovenske vlade je širjenje drobnega gospodarstva po obsegu in kakovosti. S tem posredno izboljšujemo tudi možnosti za delovanje velikih gospodarskih sistemov in odpiranje novih delovnih mest, je na okrogli mizi o gospodarstvu in obrtništvu predsinočnjim v Sežani dejal minister za drobno gospodarstvo Viktor Brezar. Na pogovoru z člani Liberalne stranke (obrtnikov), njihovimi simpatizerji in predstavniki občine sta ga spremljala predsednik republiške komisije za preobrazbo družbene lastnine Vitomir Gros in sekretar poslanskega kluba Liberalne stranke. Viktor Brezar je tudi poudaril, da si pri nas prizadevamo osebno obrtništvo in podjetništvo čimbolj izenačiti z družbenim sektorjem. Cilj naj bi dosegli z celovito spremembo obrtne zakonodaje in prelomnimi novostmi pri obdavčevanju. Prizadevanja za oživitev zasebne pobude se očitno že kažejo. Od približno 10 tisoč novih podjetij jih uspešno deluje že četrtina, hkrati pa smo samo letos v Sloveniji dobili 3.500 novih obrtnikov, medtem ko je le malo mojstrov vrnilo obrt. Kljub temu pri nas v drobnem gospodarstvu, ki predstavlja le neznaten del v naši gospodarski moči, še vedno zaostajamo za razvitim svetom. V Nemčiji imajo na primer v gospodarski strukturi kar tretjino malih podjetij, na Japonskem pa male in srednje firme obvladujejo kar 70 odstotkov gospodarstva. Udeležence so seveda posebno zanimala praktična vprašanja, kot so napovedi o regresiranju obresti za obrtna posojila, pomoč republike in občin pri nastajanju podjetniških valilnic in tehničnih servisov za obrtnike, pripravljanju obrtnih con in podobno. Vitomir Gros je Sežance seznanil s prizadevanji za uskladitev stališč doslej politično in strokovno neenotnih obrtnikov in podjetnikov. Ta prizadevanja naj bi se odražala tudi v zmanjšanju zbornične članarine, izboljšanju storitev zveze obrtnih združenj ter bolj ustaljenem nastopu na političnem prizorišču. Zavzel se je tudi za ustanavljanje samostojnih podjetniških oziroma obrtnih hranilnic in posojilnic. Veliko upanja je vzbudila tudi napoved ministra Brezarja, da bo republika za razvoj obrti in podjetništva -seveda tistega dela z utemeljenimi programi - namenila precejšen znesek. Razpravljale! so podprli tudi prizadevanja za prilagoditev našega davčnega sistema evropskim normam, zahtevali so več olajšav za začetnike ter ukrepe za preprečitev šušmarstva. JANEZ ODAR ■ mm k ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI TRST - Ul. Teatre Romano 9/2 - Tel. 60514 S. Servis P. Profesionalnost Q. Kvaliteta R. Prihranek 5 LET GARANCIJE za elektrogospo-dinjske stroje ZOPPAS in pri pralnih strojih ZOPPAS 10 let za boben in košaro. ZOPPAS jih naredi neuničljive. Politični položaj v devinsko-nabrežinski občini KPI: Občinska večina je dokončno propadla Devinsko-nabrežinski župan Dario Locchi še ni sklical seje občinskega sveta, kljub temu da je Slovenska skupnost že pred dnevi uradno zahtevala njegov odstop. Demokristjani in, kot kaže, tudi socialisti so očitno mnenja, da je še mogoče izgladiti spor s SSk glede znane afere o dvojezičnih osebnih izkaznicah ter o drugih težavah (npr. Sesljanski zaliv), s katerimi se sooča tristrankarska občinska uprava. Za danes vsekakor napovedujejo srečanje delegacij KD, SSk in PSI, ki bo prvo po izbruhu afere o dvojezičnih izkaznicah. O nabrežinski politični situaciji je tekla beseda tudi na sinočnjem zasedanju pokrajinskega sveta SSk. Pri tem ne smemo pozabiti, da je v Nabrežini še vedno na tapeti finančni proračun, ki ga je treba odobriti pred koncem leta, v nasprotnem primeru pride takoj komisar, ki podpiše bilanco, a istočasno tudi razpusti občinski svet. O nejasni politični situaciji v devinsko-nabrežinski občini je tekla beseda na včerajšnji tiskovni konferenci KPI, ki jo je vodil tajnik občinske strankine sekcije Walter Škerk, udeležili pa so se je občinska svetovalca Luciano Ceschia in Giorgio Depangher ter pokrajinski sekretar Nico Costa. Komunisti v prvi vrsti zahtevajo, naj Locchi takoj skliče občinsko sejo, naj formalizira krizo in naj javno pove, kaj se je pravzaprav zgodilo. Škerk je dejal, da je afera o dvojezičnih izkaznicah pravzaprav le pretveza za izbruh krize, za vsem se po njegovem skrivajo naraščajoče teZave v odnosih med zavezniki, začenši s Sesljanskim zalivom in s proračunom. KPI je mnenja, da je županovo pismo neumestno in neprimerno, komunisti pa bi sprejeli možnost izbire med enojezičnimi in dvojezičnimi izkaznicami v Devinu-Nabrežini le če bi to pravico imeli tudi Slovenci, ki živijo v miljski in predvsem v tržaški občini. Na srečanju z novinarji je padlo več kritičnih pripomb tudi na SSk, ki naj bi ob Locchijevi izvolitvi podpisala neke vrste belo menico s PSI in predvsem s KD, »sedaj pa se zaveda svoje takratne napake in skuša izkoristiti kočljivo vprašanje dvojezičnih izkaznic za izstop iz te nenaravne in škodljive koalicije«. Ceschia in Depangher sta podčrtala, da sedanja uprava v svojem sicer kratkem življenju ni naredila dejansko ničesar, samega Locchija pa sta označila kot župana, »ki je in ga istočasno tudi ni«. Hude težave pa po mnenju KPI izvirajo tudi iz nesoglasij v zvezi s Sesljanskim zalivom, »tako da ne more danes spričo teh dogajanj nihče več očitati komunistom, da so krivi za zamude in za zavlačevanja pri izvajanju projekta Finsepol«. Vsi so ob koncu podčrtali, da je tristrankarska uprava KD-SSk-PSI dokončno propadla, vsak poskus njene oživitve pa bi pomenil žalitev za domače prebivalstvo. KPI nasprotuje predčasnim volitvam in se zavzema za soočanje s PSI, SSk in zelenimi za oblikovanje uprave brez KD, pri čemer sedaj pušča odprto vprašanje župana, medtem ko je po majskih volitvah predlagala na to mesto Brezigarja. Na tiskovni konferenci je spregovoril tudi Costa, ki je omenil propad levosredinskih koalicij tako v Nabrežini kot v Miljah, čeprav KPI ne sprejema "logike barantanja" in prepušča vse odločitve krajevnim sekcijam stranke. Pokrajinsko vodstvo KPI vsekakor podpira v Miljah oblikovanje levičarske uprave PSI-Lista Frausin, v Nabrežini pa leve koalicije s SSK in zelenimi. Costa se je tudi zavzel za vsestransko izboljšanje odnosov s socialisti, da bo tudi v Trstu možno konkretno razmišljati o alternativi, ki bi postavila v kot "oblastniško logiko KD". S. T. Pogovor s predsednico SD Majdo Kaučič Bašo pred občnim zborom Problemi slavistov zaslužijo pozornost celotne naše narodnostne skupnosti Jutri se bodo ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu zbrali člani Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm na rednem občnem zboru. Šlo bo za tretje tovrstno zborovanje po obnovitvi društva, ki združuje profesorje slovenščine, lektorje, prevajalce in druge, ki se poklicno ukvarjajo s slovenskim jezikom. Društvu od letošnjega aprila predseduje sociolingvistka Majda Kaučič Baša, raziskovalka na Oddelku za slovenski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ob občnem zboru smo jo zaprosili za pogovor, saj gre za dogodek, ki bi po pravici zaslužil večjo pozornost naše javnosti. Na dlani je, da se društvo ukvarja s problemi, ki so bistvenega pomena za celotno našo skupnost. Prof. Kaučič, bi najprej obnovili društveno dejavnost v zadnji mandatni dobi? Naše prvo delovno področje je bilo slovenski jezik, in to v javni rabi nasploh, posebej pa še v slovenski šoli. Poudariti moram, da razumemo izraz "javen" v širšem pomenu: ne mislimo samo na uradno sporazumevanje z oblastmi, ampak na rabo jezika povsod, razen v družini in med prijatelji, torej tudi na cesti, v trgovini, pri zdravniku ipd. Odprli smo vprašanje slovenščine kot učnega jezika (torej kot sporazumevalnega sredstva med učiteljem in učencem) z razpravo o jeziku učbenikov na slovenskih šolah. Po nekaj letih so pred nami tudi že nekateri rezultati povečane občutljivosti šolnikov - izboljšani učbeniki. Opozarjali smo na izredni pomen slovenščine pri Primorskem dnevniku in (brez uspeha) utemeljevali, da je časopis v naših razmerah šola in delavnica jezika ter da potrebuje lektorja. Odprli smo javno razpravo o tem, kakšno šolo potrebuje naša skupnost, slovensko ali dvojezično, ob kadrovskih zapletih na videmski slovenistiki pa smo opozorili na zvezo, ki jo ima univerzitetna priprava Majda Kaučič Baša učiteljev slovenščine s kvaliteto slovenske šole. Sicer pa za učitelje in profesorje slovenščine tudi drugače skrbite... Da, veliko pozornosti vlagamo tudi v permanentno izobraževanje naših slovenistov. V tem smislu smo v zadnjih časih po eni strani skrbeli za njihovo udeležbo na seminarjih v Sloveniji, po drugi strani pa smo tudi sami priredili nekaj predavanj, da bi predstavili dosežke stroke v Sloveniji ali skušali prispevati k reševanju problemov, ki se pojavljajo pri pouku slovenščine na slovenskih šolah v Italiji. Preko nas se vključujejo tudi naši profesorji slovenščine v delovne skupine SD Slovenije, ki načrtujejo permanentno izobraževanje slovenistov. V tem splošnem pregledu delovanja naj omenim še naša prizadevanja za popularizacijo slovenske literature, od prirejanja literarnih večerov do sodelovanja pri tekmovanjih v poznavanju slovenskega jezika in književnosti. Po- leg tega skušamo tudi informirati o Slovencih v Italiji naše kolege v SD Slovenije in drugod. Vaši kritični posegi včasih izzvenijo skorajda "politično"... Mi smo strokovno združenje, kot npr. društvo zdravnikov, naravoslovcev ali pravnikov, le da so nekatera vprašanja, ki jim sledimo, res v širšem smislu politična, za preživetje manjšine celo temeljnega pomena. Mislim na vprašanja slovenščine v družbi, ki spadajo v delokrog sociolingvistike, s katero se tudi sicer strokovno ukvarjam. Poudariti vsekakor želim, da skušamo vselej biti kar se da strokovni. Pripravljate kako večjo novo pobudo? Potreb vidimo veliko. A upoštevati je treba, da dela v odboru največ osem ljudi, in to prav vsi v prostem času. Zato bomo kar zadovoljni, če bomo uspeli kakovostno nadaljevati že zastavljeno delo. Edino pomembnejše novo področje, ki mu nameravamo slediti, je pouk slovenščine kot drugega jezika. Kar pa zadeva spremljanje splošnejših jezikovnih problemov naše skupnosti, skrbi za pestrost problematike življenje samo. Zagotovo si bomo še naprej prizadevali, da bi slovenska šola ostala šola s samo slovenskim učnim jezikom. Ob dejstvu, da je prav narodna zavest tisto, kar določa preživetje etničnih manjšin, bo treba odkrito in brez strahu, da bi bili anahronistični, spregovoriti o tem, na kak način naj manjšina določene vrednote posreduje. Zahtevali bomo nadalje lektorje pri občilih, opozarjali na potrebo p° opremljanju javnih in privatnih enot teritorija s (tudi) slovenskimi napisi itd. Koliko bomo v tem uspeli, pa ni samo od nas odvisno, saj gre za pristojnosti organizirane manjšine in njene jezikovne politike. Odvisno je torej od tega, kaj organizirana skupnost hoče. m. B. Slovenščina kamen spotike tudi v glavni skupščini ACT Slovenščina je postala kamen spotike tudi v glavni skupščini Konzorcijskega podjetja za prevoze (ACT). Na njeni zadnji seji v torek, 27. t. m., je skupina svetovalcev na pobudo načelnika svetovalske skupine Slovenske skupnosti Martina Breclja predlagala, naj bi neko propagandno akcijo izvedli ne samo v italijanščini, ampak tudi v slovenščini, a to je bilo dovolj, da je več svetovalcev zapustilo sejno dvorano, tako da se je seja predčasno končala zaradi nesklepčnosti. Propagandna akcija, ki si jo je zamislilo vodstvo podjetja ACT, obsega objavo brošure o dejavnostih samega podjetja in tržaškega mestnega načrta z avtobusnimi programi. Oboje bi morali brezplačno razdeljevati med uporabnike tudi v obliki priloge dnevnika II Piccolo. Načelnik svetovalske skupine SSk Brecelj je načelno pozdravil pobudo, ki je namenjena pospeševanju javnih prevozov, predlagal pa je, da bi podobno akcijo izvedli tudi v slovenskem jeziku. Brecelj je v tem smislu predložil pisni predlog, ki so ga podpisali še svetovalci De Rosa (KPI), Kofolj (PSI) in Bekar (Zelena alternativna lista). Predsednik upravne komisije ACT Rotondaro predloga ni sprejel, ko pa je Brecelj zahteval, naj se o njem izreče skupščina z glasovanjem, so sejno dvorano zapustili svetovalci MSI, Lpt, KD in drugi, med temi nekateri socialisti. Skupščina je postala nesklepčna in seja je bila prekinjena. Svetovalska skupina SSk v glavni skupščini podjetja ACT je v tiskovni noti obsodila ta dogodek, ki izpričuje, na kako nizki stopnji je dejanska kultura sožitja pri dobršnem delu tržaških javnih upraviteljev. Včeraj pa se je predsednik Rotondaro kljub dogodku pozanimal z uredništvom PD o možnosti morebitne slovenske izdaje brošure. Občina je na pritisk trgovcev omilila zaporo mestnega centra Na pritisk trgovcev in obrtnikov je tržaška občinska uprava sklenila nekoliko omiliti zaporo mestnega središča, z uvedbo - ali ponovnim odprtjem - nekaterih parkirišč, ki naj bi služila predvsem kupcem pred božičnimi prazniki. "Kompromis" med Občino in gospodarskimi kategorijami so dosegli na sestanku župana Richettija in pristojnega odbornika Cec-chinija s predstavniki Združenja za trgovino, turizem in storitve in Zveze obrtnikov, potem ko so slednji še pred časom v pismu županu ostro protestirali zaradi restrikcij, ki naj bi povzročile resno škodo predvsem krajevni tr-ovini, predvsem zaradi tega, ker niso poskr-eli za parkirišča še pred uvedbo omejevalnih ukrepov. Po tem sporazumu - ki je bil, kot kaže, dokaj težaven - bodo spet odprli parkirišča (proti plačilu) za postajo openskega tramvaja na Trgu Oberdan, na Trgu Duca degli Abbruzzi in pred sedežem tržaškega Lloyda in hotelom Excelsior, usposobili pa bodo tudi nove par' kirne prostore blizu Trga Vittorio Venelo. * dneh tik pred božičem, ko je nakupovalna mrzlica na višku, in sicer od 18. do 22. decembra-pa bo dovoljeno parkiranje na večjem dela Trga Unitš. V teh dneh, ko je zaradi praznikov v sosednji republiki priliv jugoslovanskih kupcev večji, pa so začasno uvedli parkirišč za avtobuse na področju med glavno ribarnic0 in Marsovim poljem. Šoferji avtobusov bodo 0 tem obveščeni že ob prehodu čez mejo. Občina je tudi sprejela zahtevo, da bi bilo v nočnih urah dovoljeno parkiranje na trgu Pr> Rusem mostu, ki se bo tako od 20. ure dalje spremenil v prosto parkirišče. Vsi ti ukrepi s° začasni in jih bodo preverili na novem sreč®| nju med občinskimi možmi in predstavnik1 gospodarskih kategorij, ki bo januarja. pismo uredništvu Kdo je naročil gradbena dela v Narodnem domu pri Sv. Ivanu? Spoštovani gospod urednik! Vljudno prosim za nekoliko gostoljubnosti kot pobudnik in koordinator Odbora za vrnitev in ponovno rabo Narodnega doma pri Sv. Ivanu. Navedeni odbor je svoj čas dal pobudo za peticijo, ki je bila naslovljena in izročena ne samo raznim organom oblasti, temveč tudi predsedniku republike Sandru Pertiniju ob priliki njegovega obiska v Trstu. Poleg tega je odbor organiziral nekaj manifestacij s številno udeležbo občinstva. Ker sem izvedel, da so v zgradbi Narodnega doma pri Sv. Ivanu začeli z gradbenimi deli, sprašujem v imenu odbora ter vseh oseb, ki so podpisale peticijo ali se udeležile naših manifestacij, kakšen namen imajo navadna gradbena dela in na pobudo katere ustanove so se začela. Narodni dom pri Sv. Ivanu bi namreč moral biti vrnjen slovenski narodni skupnosti tega predmestja, da bi ga uporabila za družbene, organizacijske in kulturne dejavnosti. Zato želim dobiti jasen in izčrpen odgovor o tem, kar vedo v zvezi z navedenim dogajanjem organizacije in voditelji slovenske narodne skupnosti, upoštevajoč, da govori o vrnitvi Narodnega doma tudi Maccanicov zakonski osnutek. Ob tej priložnosti poudarjam, da mora biti v izključni pristojnosti krajevne slovenske narodne skupnosti odločitev, ki naj bo sprejeta ob spoštovanju notranjega pluralizma, kaj naj se naredi z Narodnim domom, in upam, da ta skupnost ne bo prisiljena sprejeti odločitve, ki bi bile vsiljene od zgoraj. Luciano Ferluga V soboto v Miljah rock koncert za obnovo zadružne gostilne in društvenih prostorov V soboto ob 19.30 bo v dvorani Verdi v Miljah solidarnostni rock koncert, ga izkupiček bo namenjen obnovi zadružne gostilne in društvenih prostorov. V 0 . med 3. in 4. novembrom je namreč v Miljah zgorela gostilna Baita, last Slovencev miljske občine, potem ko so neznanci v notranjosti namerno podtak^ ogenj. V gostilni bi se morali teden kasneje pričeti glasbeni večeri za mlade skup1 s tržaškega in koprskega področja. ,„q Da bi pomagali Društvu Slovencev miljske občine čimprej obnoviti zadn11^ gostilno, smo nekateri mlajši člani Društva sklenili prirediti rockovski ve^eJj lii katerem bodo nastopale skupine D.D.Z.Z. iz Brega, italijanska skupina Scai Sudu 1 ^ je v Trstu precej poznana, Bakala Blues Band iz Kopra, Ex Tozd Lopovi iz ki”0 Pogorišče po požaru (Foto Magajna) razpisujejo natečaj za novo ime ansambla, in poznana skupina Happy Day, tokrat igrala v rock zasedbi. . /ii Na sobotnem večeru se bo prvič predstavila tudi novoustanovljena skupin j jo zaenkrat noče razkriti svojega imena. Večer bo namenjen rock blues glasbi, imajo nastopajoči ansambli še posebno v krvi. Vsi bendi so na dobri ravni, tak zagotavljamo organizatorji »fešto in stoodstoten žur«. valo Ob koncu se zahvaljujemo društvu Frausin, ki je za Zadrugo Vesna prisP ^ag- 500.000 lir, društvu Tabor, ki je tudi prispevalo enako vsoto, Graficentru, KOD ^ )(1 net za ozvočenje, Zvezi slovenskih kulturnih društev, nastopajočim ansambl vsem, ki so to pobudo podprli in reklamizirali. Ivo Tu* Na voljo smo vam na štirih mestih / ZASTOPAL BB00 Neznano ostaja, kdo je dal ukaz in kaj so v njih našli Na Furlanski cesti pod Kontovelom karabinjerji preiskali 5 minerskih jam Ob Furlanski cesti, točno nad Kon-‘ovelskim portičem (Čedazom), so ^iaki pred približno tridesetimi *eti izkopali in zabetonirali pet minerskih jam, v katere naj bi v prime-ro invazije postavili mine in tako razstrelili visoko steno, ki se dviga vse do Napoleonske ceste. S tem bi vojaki zaprli eno od treh glavnih rest> ki vodijo v Trst. Dejstvo samo na sebi ne čudi, velika zagonetka pa la. kaj so karabinjerji v njih našli in jakaj so se začeli ukvarjati z njimi Prav te dni, ko je v središču pozornosti beneškega sodnika Cassona. in «zaške javnosti nasploh vprašanje ^•adiovega skrivališča orožja in razstreliva pri Nabrežini. Na tržaškem in nabrežinskem posilstvu so z izjavami izredno skopi, res da so rovi vojaški objekti in da ella zanje vojaška tajnost. Uradno o karabinjerji povedali le, da so na , orlansko cesto šli po ukazu sodstva (agencija Ansa omenja sodnika Pier-» eria Reinottija, ki pa nam je to sjstvo demantiral) in da jih je na Možnost, da bi v jamah pod Konto-elom bilo razstrelivo, opozorilo ^nnimno pismo. Karabinjerji so adalje odločno zanikali, da bi bile lame povezane z organizacijo Gla-*°- V to izjavo lahko verjamemo, andar le potem ko bomo izvedeli, Kai S0 karabinjerji v njih odkrili. azs namreč, da so »nekaj« našli, to Wai.rned vrsticami dali razumeti, ni-»kor pa niso hoteli pojasniti, kaj. Mogoče razstrelivo? .Karabinjerji so z odkopavanjem in Kanjem začeli predvčerajšnjim okrog v j.Ure in so z delom nadaljevali, na-ie tvi temi i*1 dežju, celo noč. Na cesti ono več karabinjerjskih vozil, okrog fomUre K.a 50 pripeljali tudi močan ža-ITl6t. ki je razsvetljeval steno, po ka- teri so karabinjerji plezali. Kaj se dogaja, kaj iščejo: na ta vprašanja nismo novinarji dobili odgovorov, kajti tako na licu mesta kot na raznih mestnih in vaških postajah so karabinjerji imeli dvakrat zašita usta, na Furlanski cesti, kjer je promet potekal enosmerno, pa so novinarjem in fotografom preprečili, da bi se približali steni. Informacije, ki se jih je dalo dobiti po telefonu, so bile vse v enem tonu: nič se ne dogaja, nič posebnega se ni zgodilo, morda se je zgodila manjša nesreča ... V resnici pa so telefonisti bili zelo nervozni in napeti, nekateri celo osorni. Ob zori je bila akcija končana, rove pa sta nato stalno »stražila« dva karabinjerja v modrem fiat uno. Včeraj zjutraj sta dovolila slikati rove, na vprašanje, kaj pravzaprav delata tam in ali je akcija res končana, pa sta odgovorila, da jima je poveljstvo prepo- vedalo dajati kakršnekoli informacije. Potrdila sta vsekakor, da je eksplozivnih komor (tak je pravi vojaški izraz) pet. Na Kontovelu in Proseku se domačini niso veliko čudili nad početjem karabinjerjev, prav narobe. Povedali so nam, da so po zadnjih novostih v zvezi z nabrežinskim arzenalom že teden dni pričakovali, da bodo možje postave prišli do minerskih jam pod Kontovelom. Večina se dobro spominja, da so jih zgradili italijanski vojaki v začetku 60. let, proti začetku 70. pa so ponovno bili na delu. Rove niso kopali na skrivaj in cesta je bila nekaj časa tudi zaprta, ker so cestišče zasedli vojaški kamioni in kompresorji. Eksplozivna komora je približno dva metra visok in zabetoniran podzemski prostor, ki ga napolnijo z razstrelivom. To nato pokrijejo z betonsko ploščo, nad katero ostane okrog pol metra praznega prostora. Na Furlanski cesti je vsaka od petih odprtin bila zaprta z zidaki in zacementirana, tako da so od zunaj bile jame, vsaj na prvi pogled, neopazne. Kaže, da so s podobnimi vojaškimi objekti opremljene tudi druge ceste, ki vodijo v Trst. Na Obalni cesti naj bi jih postavili pri naravnem predoru, domačini s Proseka pa se še dobro spominjajo, da so na državni cesti 202 vojaki delali pri mostu za Gabrovec (sedaj so ga podrli) in na Rouni pri Proseku. V Nabrežini so nam vaščani potrdili, da so podobna dela opazili pri železniškem mostu in ob železniški progi med Križem in Nabrežino. N. F. Na slikah (foto Križmančič): notranjost eksplozivne komore (levo) in karabinjerja na straži pred vrsto obcestnih komor na Furlanski cesti. Zahteva svetovalcev KPI Nabrežinski svet naj razpravlja o aferi Gladio Komunistična svetovalska skupina zahteva izredno zasedanje devinsko-nabrežinskega občinskega sveta posvečeno aferi Gladio, dogajanjem, ki so vezana na odkritje orožja in razstreliva v nabrežinski jami ter tragični smrti mladega karabinjerja slovenskega porekla Bojana Claudija v Ka-trni jami pri Šempolaju. O Nabrežini in o zagonetnih dogajanjih, ki so vezana na petoveljski atentat, pišejo v teh dneh dejansko vsi krajevni in vsedržavni časopisi, kar ustvarja v ljudeh, posebno seveda pri domačinih, zanimanje, a tudi precejšnje vznemirjenje. Zato KPI zahteva, naj o teh zadevah čimprej razpravlja občinski svet, istočasno pa očita županu Locchiju, da se doslej ni oglasil v zvezi s to afero, ki je tako močno odjeknila v širšem javnem mnenju. Deželni svet pa se bo z afero Gladio ukvarjal komaj v drugi polovici januarja prihodnjega leta. Tako so včeraj ne brez polemik sklenili načelniki skupin ob nasprotovanju KPI in ostalih opozicijskih skupin. V zvezi s to odločitvijo je predsednik svetovalcev KPI Travanut izdal tiskovno noto, v kateri kritično ocenjuje odločitev večinske koalicije in dodaja, da so se mnogi deželni sveti že ukvarjali s tem vprašanjem in zavzeli tudi odločna politična stališča o Gladiu. »Gre vsekakor za nesprejemljivo potezo, tudi zato, ker gre za dogajanja, ki so imela svoj epicenter prav v Furlaniji-Julijski krajini,« podčrtuje še Travanut. Svetovalsko vprašanje o aferi Gladio in o nabre-žinskih dogajanjih je v torek predložil predstavnik Slovenske skupnosti Bojan Brezigar. Vedno večje vezi med Nabrežino in Petovljami Kdo je ukradel razstrelivo? m nabrežinske jame, kjer je organizacija Gladio hranila orožje, so iz-sna - li dYa zab°ia z razstrelivom. To je včeraj zvečer ugotovil beneški . dnik Felice Casson, ki raziskuje zagonetno ozadje petoveljskega atentata dpreverja hipotezo, da izhaja razstrelivo, ki so ga teroristi uporabili za uri1’ 'Prav *z Nabrežine. Sodnik je prišel do tega zaključka, potem ko je sln??er)o? poročilo o "inventarju" skladišča, ki ga je svojčas pripravila tajna nrih • ^smi' z dokumentacijo, ki jo je dobil od karabinjerjev. Iz Benetk (tat - Potrdilo, da je bilo nabrežinsko skladišče skrivališče Gladia L Hnenovani Nasco), ki pa ga je očitno nekdo "manipuliral" s tem, da je maknil smrtonosno razstrelivo. Casson je uradno potrdil to, kar je sam sumil, to se pravi, da je Nabre-. a direktno povezana s Petovljami. Gre za vznemirljivo dommnevo (ki jo Jjbrtlz??seI sam nekdanji voditelj Gladia general Serravalle), da se je v frst-iu 1970-1974 znotraj tajne organizacije oblikovala neke vrste skrajna so , ' j' je imela jasne prevratniške cilje. Nabrežinsko skladišče orožja Urari ■<*no odkrili približno dva meseca pred petoveljskim atentatom, pred vomr"1 °dKritjem pa je očitno nekdo že izmaknil dva zaboja z razstreli-Vs"1'Casson skuša sedaj točno ugotoviti vse okoliščine te iz dneva v dan Glari' * sKrivnostne in zapletene afere, začenši z dejstvom kdaj so enote auia pravzaprav skrile železne zaboje v nabrežinsko jamo-bunker. S. T. Chiarante danes na srečanju KPI Na jugoslovanskem konzulatu v Trstu tradicionalni sprejem ob dnevu republike Danes bo v Trstu komunistični senator Giuseppe Chiarante, eden glavnih pobudnikov kongresne resolucije, v kateri se prepoznavajo Occhettovi nasprotniki. Chiarante bo govoril na skupščini v Ul. Madonnina 19 z naslovom ' Za ponovno ustanovitev KPI ", na kateri bosta sodelovala tudi Jelka Gerbec in Giorgio Canci-ani. Skupščina bo ob 18. uri. Pristaši iste kongresne resolucije (prva podpisnika sta Ingrao in Cossutta) pa prirejajo jutri ob 20. uri na novem sedežu openske sekcije KPI (na Brdini) zborovanje na temo "Zopetna ustanovitev KPI in slovensko vprašanje". Uvodno poročilo bo podal senator Stojan Spetič, skupščini bo predsedovala Jelka Gerbčeva, prisostvoval pa bo tudi nekdanji poslanec An-tonino Cuffaro. Cossuttovi in Ingraovi pristaši so v Trstu ustanovili koordinacijski odbor z nazivom "Za zopetno ustanovitev komunistične stranke". Ob dnevu republike je bil včeraj na jugoslovanskem generalnem konzulatu v Trstu tradicionalni sprejem, ki so se ga udeležili številni predstavniki tukajšnjega političnega, upravnega in gospodarskega življenja (foto Magajna) Agenta KGB so obsodili na "evet let zapora Qbsocn k° Por°tno sodišče je včeraj jetsko « na ® let zapora agenta sov-Vltaiii talne službe KGB 57-letnega 45-ieJa Aleksandroviča Popova in tankin Nikolaja Kirikoviča Sme- Sh,^—a' ki naj bi Tržačana Giorgia ?ntiča ‘aihe zhan0, zavedla, da je KGB prodal vojaške informacije. Kot je obsojen e ^ bivši uslužbenec Iret Je poti-rci a^n*‘1 *n*ormacij (razsodbo sovjet-Jj.1*0 prizivno sodišče), imeni Ce,h a9entov pa je preiskoval- V*ležKtska agenta seveda nista i iaVah ’ Prvi nai bi po Stančičevih :°rje, driysakakor novačil informa-btforinaVf?1 Pa nal bi od njih zbiral želela .I.,e- Kot je znano, sta agenta >‘je O sl,kupiti °d Stančiča informa-rt* vojaib^mu RPV in o sistemu ^kSba fadzorstvo sorao, ki ju je brambn ®teor lz kook gradila za ŽiiA<1mirai I?inis!rs.tvo-ni' ie -.artini je sodišču razlo-k?.krila s»Je?ova služba pravočasno Sb tem?neičeve nabere, a da je in, 'lovolii v®lel svojim agentom, hi0.rn»acii1 ir Jančiču, da pride do ki R opni bila afera »zrela«, n* s° takni tržaške karabinjerje, Pterfbal p0].posredovali in - kot je laneV-0r°ni arav^ Stančiču zasedo z Ag Ptif°rmacij™U bo Prinesel zaže- Ska9a Hhuastvai!n t0rej obsoiena za’ ya bržavija^g11 zavaJania Italijan- Prva sodna razprava ni razčistila vseh okoliščin smrti ribiča Zerbina V odsotnosti balističnega izvedenca Marca Morina, ki je prav v teh dneh doživel ponovno sporno slavo, ker ga kot člana nekdanje neofašistične organizacije Grdine nuovo povezujejo z organizacijo Gladio, in ki je sodeloval pri preiskavah številnih italijanskih tragedij, od pokola pri Petovljah do ugrabitve Alda Mora, se je včeraj dopoldne na tržaškem porotnem sodišču začel proces proti jugoslovanskemu pomorskemu miličniku Borisu Grgiču, ki je obtožen, da je 19. novembra 1986 namerno umoril gradeškega ribiča Bruna Zerbina. Obtožnica vsebuje sicer še tri hude obtožbe: Grgič, ki se ni udeležil razprave in ki je po mnenju sodišča poveljeval jugoslovanskemu patrolnemu čolnu, naj bi poskusil umoriti tudi ostale člane posadke -Zerbinove kolege Morena Lugnana, Goffreda Arniča in Marca Clamo, po tem poskusu naj bi jih ugrabil, istočasno pa naj bi v italijanske teritorialne vode pritihotapil vojaško orožje. Preiskovalni sodnik Gulotta, ki je sestavil obtožnico, je očitno mnenja, da se je tragedija odigrala v italijanskih teritorialnih vodah in da so jugoslovanski miličniki neutemeljno streljali na gradeški ribiški motorni čoln Aurora. Kot je znano, so štirje gradeški ribiči tistega tragičnega 19. novembra 1986 s čolnom Aurora kot že neštetokrat prej prepluli pomorsko mejo med Italijo in Jugoslavijo, da bi ribarili v jugoslovanskih vodah. Nekaj po 9. uri jih je patrolni čoln jugoslovanske milice prestregel in jih skušal zaustaviti. Po opozorilnih strelih naj bi posadka milice začela streljati tudi nad vodno črto, drobci krogel pa so zadeli in smrtno ranili 24-letnega Bruna Zerbina, ki je izdihnil četrt ure po »naskoku« jugoslovanske milice. Ju- goslovanski miličniki so po nesreči odvedli gradeške ribiče v Koper, kjer so jih zaslišali. Tržaško porotno sodišče, ki mu predseduje sodnik Alessandro Brenči, mora torej ugotoviti, kako in kje se je pravzaprav odigrala tragedija ter kako so gradeški ribiči reagirali na zasledovanje jugoslovanskih miličnikov. Na včerajšnjem delu razprave pa dejansko niso prišle na dan eklatantne novosti. Izvedenec Marco Morin, ki naj bi bil celo med »preusmeritelji« preiskave o petoveljskem atentatu in čigar prisotnost je zahteval Grgičev branilec Bogdan Berdon, se razprave ni udeležil z opravičilom, da je imel predhodne obveznosti. Kljub Berdono-vemu vztrajanju in nenasprotovanju javnega tožilca Reinottija ter odvetnika civilne stranke Maniacca pa je sodni zbor smatral, da njegovo pričevanje ni pomembno in je zato sklenil, da se razprava lahko nadaljuje. Pred sodiščem so se zvrstili priči civilne stranke, Zerbinova kolega Lug-nan in Clama, priča Giovanni Bacci, ki je 19. novembra ribaril v jugoslovanskih vodah s čolnom Simeone in je prisostvoval dogodku, ter navtični izvedenec Nevio Lechi (ostalih dveh izvedencev - Guerzolo in Lubinija - niso zaslišali, ker sta pa podpisala navtično ekspertizo z Lechijem). Zerbinova kolega Lugnan in Clama nista vedela povedati, kje so se nahajali, ko jih je prestregla jugoslovanska milica. Zerbin naj bi jim v začetku zasledovanja zakričal, da so v Italiji. Sama pa nista dovolj dobro poznala inštrumentov, da bi ugotovila položaj čolna. Ko se je približal patrolni čoln, naj bi miličniki najprej streljali v zrak in v morje. Gradežani naj bi se kljub temu oddaljili in skušali bežati proti Italiji. Milica naj bi jim sledila in jim velela, naj se ustavijo. Kljub temu naj bi se ribiči ustavili šele ko naj bi jim milica presekala pot, začela streljati nad vodno črto in zadela Zerbina. Bacci, ki se je tistega dne odpravil na ribarjenje s svojim čolnom Simeone, a skupaj z Auroro, pa je sodišču prisegel, da sta bila oba čolna pred nesrečo v jugoslovanskih vodah. Aurora naj bi bila vsaj dva kilometra in pol znotraj jugoslovanskih voda. Na koncu zasledovanja, potem ko so miličniki že zadeli Zerbina, naj bi se Bacci s svojim čolnom približal Auro-ri, vendar mu jugoslovanski miličniki niso dovolili zraven. Morje naj bi bilo tisti dan vsekakor popolnoma mirno, kar naj bi pričalo v prid domneve, da so miličniki hoteli streljati v ljudi. Navtični izvedenec Lechi pa je sodišču potrdil, da se je čoln Aurora pred zasledovanjem zagotovo nahajal v jugoslovanskih vodah, medtem ko je do smrtnih strelov prišlo v bližini meje. Lechi pa je priznal, da ni mogoče ugotoviti, na kateri strani meje je prišlo do streljanja, ki je povzročilo Zerbinovo smrt. Na koncu je sodnik Brenči prebral balistično ekspertizo in izsledke obdukcije. Zerbina naj bi zadeli trije svinčeni drobci krogel (trije drobci v glavo, svinčeni drobci plaščev krogel pa v vrat, roke in trebuh), medtem ko je čoln zadelo trinajst krogel, pet pod vodno črto, ostale pa nad njo. Balistična ekspertiza pa ni ugotovila, iz ka-’ kšne razdalje so streljali miličniki. Eklatantne novosti pa je pričakovati na jutrišnji razpravi (začela se bo ob 9.30), ko bodo govorili javni tožilec, odvetnik civilne stranke in branilec Bogdan Berdon. BARBARA GRUDEN _1_ Dne 27. t. m. nas je zapustila naša draga Antonia Slavec vd. Lovriha Pogreb bo danes, 29. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev v Dolini. Žalujoči sin Dalči, hčeri Almica in Angelca z družinama, vnuk Mario in drugo sorodstvo. Dolina, 29. novembra 1990 (Pogrebno podjetje Zimolo) Učenci in učiteljice in ne učiteljica, kot je bilo pomotoma objavljeno, osnovne šole Alojz Gradnik sočustvujejo z družino ob izgubi dragega moža in očeta Branka Ravbarja. Ob bridki izgubi dragega očeta izrekajo najgloblje sožalje Barbari in družini dijaki, učno in neučno osebje Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje. Marija in Sergij z družino izrekajo svojcem iskreno sožalje ob težki izgubi dragega Branka. NK Kras izreka družini globoko sožalje ob težki izgubi Branka Ravbarja. Ob prerani smrti Branka Ravbarja izreka težko prizadeti družini iskreno sožalje župnijska skupnost Repentabor V nedeljo kvaliteten jubilejni koncert v Srenjski hiši Deset let plodnega delovanja Slovenskega šopka iz Mačkolj Dekliški pevski zbor Slovenski šopek iz Mačkolj je z lepim celovečernim koncertom v nedeljo popoldne proslavil tO-letnico svojega delovanja. Občinstvu se je predstavil z bogatim izborom lepo podanih umetnih in ljudskih ter pesmi naših domačih skladateljev, pa še z izborom pesmi posvečenih pomladi. Pevke so ob tej priložnosti prejele lepo število čestitk, cvetja in plaketo za svojo dejavnost; splošne zahvale in pohvale pa je bila deležna njihova zborovodkinja Ljuba Smotlak, ki je že pred tolikimi leti začela v vasi z otroškim pevskim zborom in kateri gre glavna zasluga, da šteje sedaj zbor 18 deklet, ki redno vadijo, ki so naštudirale za koncert kar 21 pesmi in ki žele s svojim delom tudi v bodoče nadaljevati. Vzdušje na koncertu je bilo svečano, program dobro izbran in tudi do potankosti izveden. Nekaj lepih in vzpodbudnih besed je pevkam in zborovodkinji spregovoril zborovodja pevskih zborov Vesela pomlad z Opčin g. Franc Pohajač, ki je med drugim dejal, da lahko le petje pove poslušalcu tisto, kar ne zmorejo povedati niti besede, niti gibi telesa. Samo pesem, je dejal, lahko prodre v globino človeške duše, je torej sredstvo, s katerim zaznava svet okoli sebe tudi majhen otrok, je tisto sredstvo, ki lahko združuje ljudi in budi v njih najboljše želje in nagnjenja. Pred koncem koncerta v zelo lepo okrašeni dvorani Srenjske hiše so bili na vrsti še številni pozdravi, ki so jih prinesli prof. Mamolo za Zvezo cerkvenih pevskih zborov, predstavniki dekliškega zbora Devin, zbora Fantje izpod Grmade in tamkajšnjega otroškega zbora, predstavnik KD in MePZ Primorsko iz Mačkolj, domači župnik, ki je prinesel tudi čestitke škofovega vikarja dr. Škerlja, predstavnik dolinske občinske uprave, PD Mačkolje, ki je izročilo pevkam plaketo, vsaki pevki pa še vrtnico, pismene čestitke in cvetje pa so poslali zbori Vesela pomlad z Opčin, pevci in člani društva Venturini od Domja, KD Vodnik iz Doline, KD Prešeren iz Boljunca in cerkveni pevski zbor Sv. Jernej z Opčin. NEVA LUKEŠ Na sliki (foto Magajna) nedeljski jubilejni koncert Slovenskega šopka. gledališča razne prireditve VERDI Operna sezona 1990/91 V soboto, 1. decembra, ob 20. uri (red A) prva predstava Bellinijeve opere LA STRANIERA. Dirigent Gianfranco Mašini, režija Denis Krief. V torek ob 20. uri druga predstava za red B. Jutri, 30. t. m., ob 18. uri v mali dvorani gledališča Verdi bosta kritik Gianni Gori in Raffaello de Banfield predstavila Bellinijevo opero La straniera. Simfonična sezona 1990/91 V petek, 7. decembra, ob 20.30 (red A) enkratna izvedba koncerta s sopranistko SUMI JO in pianistom BO PRICEJEM. Na programu Mozartove, Schubertove, Debussijeve in Straussove skladbe. LA CONTRADA - Gledališče Cristallo Pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti so v teku vpisovanja novih abonmajev. Od 8. do 30. decembra je na programu LA PRESIDENTESSA, delo C. M. Hen-neguina in P. Vebra, ki ga je priredil Umberto Simonetta. Režija Mario Licalsi. Gledališče Ul. Ananian Jutri, 30. t. m., ob 20.30 bo skupina ' Ouelli de IL LUMICINO" ponovila Goldonijevo delo LE BARUFFE CHIOZ-ZOTTE. Ponovitvi še 1. in 2. decembra. KUD Magnet in MG Kresna noč V nedeljo, 2. decembra, ob 18. uri v Domu A. Sirk v Križu ponovitev predstave TANZSCHULE avtorja Sergeja Verča. Krvava igra o maščevalni ljubezni in o ponorelosti sveta, ki ne priznava dobre- ga-________________________________ koncerti Societh del concerti - Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 3. decembra, ob 20.30 bo nastopil KVARTET CHERUBINI in RADOVAN VLATKOVIC. Glasbena šola 55 Danes, 29. t. m., ob 21. uri bo v cerkvi sv. Silvestra na sporedu koncert Alfonza BASCHIERE (kitara). Izvajal bo Tarrego-ve, Mertzove, Paganinijeve in Bachove skladbe. Dvorana Verdi - Milje V soboto, 1. decembra, ob 19.30 bo v dvorani Verdi v Miljah ROCK KONCERT skupin Happy Day, DDZ, Scai Su-dai, Bakala Blues Band in Ex Tozd Lopovi. Izkupiček bo namenjen Zadrugi Vesna za obnovitev požganih prostorov Zadružne gostilne. GLASBENA MATICA V soboto, 1. decembra, ob 20.30 bo v Evangeličanski luteranski cerkvi (Trg Panfili) I. SREČANJE DEKLIŠKIH PEVSKIH ZBOROV: dekliška skupina občinske šole iz Rude (zborovodja G. Visintin), San Pio X - Trst (zborovodja C. Moro), Vesela pomlad - Opčine (zborovodja F. Pohajač), Glasbena matica - Trst (zborovodja S. Kuret). čestitke Danes praznuje LIDIJA GOMBAČ rojstni dan. Želim ji čimveč zdravja in dobro mero notranje vedrine. Prijateljica Milka. V SKD I. Gruden gostuje amaterski oder »Jaka Štoka« Prosek-Kontovel z igro Marjana Marinca »Poročil se bom s svojo ženo« v nedeljo, 2. decembra, ob 18. uri v društveni dvorani v Nabrežini. Kulturno društvo I. Grbec iz Skednja vabi na Miklavževo razstavo knjig, ki bo v torek, 4. decembra, ob 17. uri. Nastopal bo otroški zbor Glasbene matice. Vabljeni otroci in odrasli. KD Kraški dom vabi na miklavževa-nje, ki bo v nedeljo, 2. decembra, ob 11. uri v Kulturnern domu na Colu. Otroke bo zabavala skupina VIKJ SHOW. Ob tej priliki bo tudi sejem knjig, ki se bo pričel uro pred predstavo. kino ARISTON - 16.00, 21.30 Un angelo alla mia tavola, r. Jane Campion. EXCELSIOR - 17.45, 22.15 Ghost - Fan-tasma, i. P. Swayze. EXCELSIOR AZZURRA - 17.30, 22.00 II viaggio di Capitan Fracassa, r. Ettore Scola, i. Ornella Muti, Massimo Troisi. NAZIONALE I 16.15, 22.15 Nawy Seals (Pagati per morirej. NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Ore dispe-rate, r. Michael Cimino, i. Mickey Ro-urke. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Le comic-he, i. Renato Pozzetto, Paolo Villaggio. NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Cuore selvaggio, dram., r. David Lynch, i. Ni-colas Cage, Laura Dern, Williem Da-foe. G R ATT ACIELO - 16.30, 22.15 Due nel mirino. MIGNON - 16.00, 22.15 Presunto inno-cente, r. Alan Pakula, i. Harrison Ford. EDEN - 15.30, 22.00 Analita, pom., □ □ CAPITOL - 15.45, 22.00 Pretty Woman, i. Richard Gere, Juha Roberts. LUMIERE - 17.00, 22.15 lo e il vento. ALCIONE - 17.00, 22.10 Labirinte di passioni, r. P. Almodovar. RADIO - 15.30, 21.30 Love penetration, porn., □□ Prepovedano mladini pod 14. letom O - 18. letom □ □ ___________prispevki________________ V počastitev spomina Vilmice Milič daruje Lidija Kapun 20.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Opčinah. V spomin na očeta Antona Krečiča daruje Alenka z družino 100.000 lir za pevski zbor V. Mirk. V spomin na našega dragega Josipa Tavčarja darujejo Irma, Sergio, Loris in Mariza Tavčar 300.000 lir za Sklad prof. Josipa Tavčarja. Namesto cvetja na grob Otilije Černja-va darajeta Egon in Romana 15.000 lir za vzdrževanje spomenika v Gabrovcu. V spomin na Mirka Ferlugo daruje družina Veos 30.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Mirka Ferlugo daruje družina Milana Ferluge 20.000 lir za Sklad Mitje Čuka. Nosilci krste pok. Ivana Ferfolje darujejo 200.000 lir za FC Primorje. Nosilci krste pok. Tonkota Luxe darujejo 300.000 lir za FC Primorje. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi člane in prijatelje danes, 29. novembra, ob 20. uri v Gregorčičevo dvorano Ul. sv. Frančiška 20 DRUŠTVENI DRUŽABNI VEČER s prikazom diapozitivov raznih članov o pravkar minuli izletniški sezoni in o trekkingu v Nepalu. Pred začetkom predavanja diapozitivov bo predstavitev knjfge Dušana Jelinčiča »Zvezdnate noči«. Spregovorila bosta avtor in predstavnik Založništva tržaškega tiska Marko Kravos. Priporočamo točnost. * SLOVENSKO ^STALNO, r GLEDALIŠČE David Povvnall MOJSTRSKA LEKCIJA Režija MARIO URŠIČ Premiera: jutri, 30. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Abonma RED A Ponovitve: v soboto, 1. decembra, ob 20.30 -abonma RED B v nedeljo, 2. decembra, ob 16.00 -abonma RED C v sredo, 5. decembra, ob 20.30 -abonma RED D v četrtek, 6. decembra, ob 20.30 -abonma RED E razstave V kavarni S. Marco razstavlja platna naslikana v Vili Stauropulos ustanoviteljica esencializma Valentina VERANI. V galeriji Juliefs room v Ul. della Guardia 16 je do 4. decembra na ogled razstava slikarja PAOLA GALLA. Razstava je odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 18. do 20. ure. V galeriji Nadie Bassanese na Trgu Giotti 8 bo do konca decembra odprta razstava MARCIE GROSTEIN z naslovom »Homage to Balanchine: Chair Sculpture Installation«. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure. V galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, bo do 5. decembra odprta razstava kiparja UGA CARAJA. Umik: 11.00-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11.-13. Ob ponedeljkih zaprto. V Beneški hiši v Miljah sta do 4. decembra na ogled razstavi slikarjev iz Londona: na prvi sodelujejo GRAHAM BUDGETT, NICHOLAS GODBOLD, PAT KAUFAM, PETER OWEN, SUZAN-NE TREISTER, na drugi pa TIM MAGU-IRE. Razstava je odprta ob delavnikih od 18. do 20. ure in ob praznikih od 11. do 13. ure. V Trstu je na ogled vrsta razstav, ki spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra. V Vili Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella »Aktualnosti neoklasicizma«, tunik: vsak dan 10.00-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in 17.00-20.00, v bivšem anglikanskem templju pa je na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00-19.00. Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito - je do 10. decembra odprta razstava, ki jo prireja FIDAPA v sodelovanju s tržaško turistično ustanovo. Urnik: ob delavnikih od 10. do 13. in od 15. do 18. ure; ob praznikih od 10. do 13. ure. razna obvestila Društvo naravoslovcev in tehnikov »T. PENKO« prireja razstavo naravoslovne fotografije. Razstavljena bodo dela domačih avtorjev, ki so sodelovali pri razpisu »S fotokamero v naravo«, ter izbor fotografij z razstave »Neznana narava Slovenije«, ki jo je priredilo Prirodoslovno društvo Slovenije v sodelovanju z Inštitutom za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije in Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine. Otvoritev razstave bo v sredo, 5. decembra, v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, ob 20. uri. Otvoritev bo spremljala okrogla miza: »O problemih varstva naravnega okolja«. Sodelovali bodo: prof. dr. Kazimir Tarman, mag. Jana Vidic in prof. Stane Peterlin. Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 - vabi v soboto, 1. decembra, na tradicionalno veselo miklavževanje. Angelčki bodo pripravljali darila že ob 18. uri. Začetek ob 18.30. Knjižnica P. Tomažič - Prosvetni dom Opčine - vabi 3., 4. in 5. decembra med 16. in 20. uro ljubitelje slovenske knjige na Miklavžev sejem knjig, ob tej priložnosti boste lahko naročili Jadranski koledar 91. SK Brdina - Prosvetni dom Opčine - nudi 3., 4. in 5. decembra med 16. in 20. uro bogato izbiro rabljene opreme novih in starih ljubiteljev jesenskega športa. Pridite! KD Rdeča zvezda otvori Miklavžev knjižni sejem v občinski knjižnici v Sale-žu. Urnik jutri, 30. t. m., od 16. do 19. ure, v soboto, 1. decembra, od 15. do 17. ure, v nedeljo, 2. decembra, od 15. do 17. ure, v torek, 4. decembra, od 15. do 18. ure. L J ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA f ^ TISKA Po mnenju slovenske kritike je knjiga ZVEZDNATE NOČI ena najuspešnejših literarnih obdelav alpinistične snovi, oziroma odprav v eksotične pokrajine himalajskih gora in človeškega srca. Z avtorjem DUŠANOM JELINČIČEM in njegovim delom se boste lahko srečali danes, 29. novembra, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu, v okviru društvenega večera SPDT. Vljudno vabljeni! Mladinska sekcija in dolinska sekcija Slovenske skupnosti vabita na javni posvet ZAŠČITA KRASA IN DOMAČE PREBIVALSTVO danes, 29. novembra, ob 20. uri v SRENJSKI HIŠI PRI GROČANI včeraj - danes Danes, ČETRTEK, 29. novembra 1990 DAN SFRJ Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 16.24 - Dolžina dneva 9.01 - Luna vzide ob 14.03 in zatone ob 3.40. Jutri, PETEK, 30. novembra 1990 ANDREJ PLIMOVANJE DANES: ob 0.21 najnižja -19 cm, ob 6.44 najvišja 52 cm, ob 13.47 najnižja -53 cm, ob 20.06 najvišja 21 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 9 stopinj, zračni tlak 1009,2 mb, narašča, brezvetrje, vlaga 90-odstotna, dežja je padlo 4,2 mm, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Silvia Maroni, Sara Perossa, Novella Vitulli, Gloria Vesco, Martina Bortuzzo, Carlotta Lamprecht. UMRLI SO: 69-letni Luigi Callegari, 44-letni Branko Ravbar, 70-letna Nives De Ros, 54-letni Romano Grieco, 80-letni Diego Franzoni, 89-letna Chiara Soffio, 69-letni Mario Bossi, 89-letna Antonia Slavec, 82-letna Elisabetta Bassi, 87-letni Vincenzo Di Pierro, 77-letna Ludmilla Periani, 87-letni Giuseppe Zepper, 69-let-na Corinna Trani, 68-letni Giuseppe Delila, 77-letna Anna Cociani, 81-letni Pila-de Donega, 79-letna Emmma Spetti, 94-letna Caterina Vesnaver. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 26. novembra, do sobote, 1. decembra 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Zavije). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Lamo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Žavlje). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Žavlje). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. UL. SV. FRANČIŠKA 20 Vas vabi danes, 29. t. m., ob 18. uri na odprtje razstave ALENKA SOTLER slike ZMAGO POSEGA skulpture GLASBENA MATICA TRST DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR • GLASBENE MATICE - TRST V. soboto, 1. decembra 1990, ob 20.30 uri v Evangeličansko-luteranski cerkvi - Trg Panfili I. SREČANJE DEKLIŠKIH PEVSKIH ZBOROV Dekliška skupina občinske šole iz Rude zborovodja: Gianna Visintin San Pio X - Trst zborovodja: Chiara Moro Vesela pomlad - Opčine zborovodja: Franc Pohajač Glasbena matica - Trst zborovodja: Stojan Kuret Vabljeni SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST, GORICA VIDEM sklicuje svoj REDNI OBČNI ZBOR jutri, 30. t. m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Prvo sklicanje ob 20. uri, drugo sklicanje ob 20.30. Dnevni red: volitve delovnega predsednika: od-borniška poročila; razprava; razreš-nica staremu odbom in volitve novega odbora. Vljudno vabljeni! __________mali oglasi _ PRODAM črn nemški klavir za 900.000 lir. Tel. 228766. PRODAM za polovično ceno 10 m cevl (10 cm premera) za peč na plinsko olj® (kerosin). Telefon 361765. PRODAM ford escort 1100 L, letnik 'O*' cena 1.600.000. lir. Tel. (040) 416533. PRODAM trgovino jestvin v strog6111 mestnem središču. Informacije ob v'e' černih urah tel. 211016. AVTOMOBIL mini innocenti de tornh1®' so, v odličnem stanju, 63.000 km, letni* '82, prodam za 2.500.000 lir. Telefonir8' ti (0481) 78040 V GOTOVINI kupim kmetijo ali hi«8 tudi potrebno popravil z zemljiščem ' mirnem kraju v jugozahodni Sloveni)1/ na Krasu, na Postojnskem ali CerknlS' kem. Ponudbe poslati na naslov: El*8 Vascotto — poštno ležeče 66210 Sež8' na. HARD DISK 40 mega za računalnik m8 cintosh prodam. Tel. 302748 ob več61 nih urah. V GORICI oddam starejši ženski enoso8 no stanovanje. Pismene ponudbe P8 slati na upravo Primorskega dnevni* 1 Drevored XXIV Maggio 1 - Gori61 pod šifro "89". V OKOLICI TRSTA, kraj Aguilinia prodam dvonadstropno hišo z veli*1 vrtom. Tel. (0481) 884042. ,e ANGLEŠČINO in francoščino za v stopnje poučujem, tudi konverzaOL Tel. 327431 ob delavnikih od 20. do * ' izleti Da se boš zabaval spet, pridi z nami na izlet v Caorle v nedeljo, 2. decembra letos. Vabijo te Vanka in Tonca ter veseli godci. Tel. 228090. Zveza upokojencev iz Nabrežine prireja izlet ob zaključku turističnega leta v Eracleo Benetke v nedeljo, 9. decembra. Za informacije telefonirati na št. 200036. SPDT vabi svoje člane na avtomobilski izlet, ki bo v nedeljo, 2. decembra. Planinci se bodo povzpeli na Skalnico -Sveto goro po markirani poti, ki vodi mimo strelskih jarkov in rovov iz prve svetovne vojne. Obvezna je žepna svetilka. Zbirališče ob 8.30 na trgu v Sesljanu. Vsa pojasnila daje vodja izleta Mario Milič, ki odgovarja na telefon 229258 v večernih urah. FARMA SREČKO TOMŠIČ Sovodn| prodaja kokoši po 3.000 lir vsako- 1 (0481) 882064 po 20. uri. ^ SEM CIVILNI INVALID, iščem delo A. telefonistka ali pa z drugimi urad1 kimi posli kot so fax in telex. štiriletno delovno prakso. Iščem 88urj resne delovne ponudbe. Tel. °?,aa-obedov na št. 53160. Vprašati p° di' nvfr FRIZERSKI SALON MAJDA na Vfeg. nah išče vajenko s prakso. Tel. 21 ur(j PRODAM večjo starinsko brezhibno 7) s tremi utežmi. Informacije tel. (0° 72719. vfi- OSMICO je odprl v Zgoniku Stank lič' Okolici TRGOVSKO PODJETJE išče v oft ^ Trsta v najem pisarno približno ^ m in eventualno skladišče. Tel. 0 lovnem urniku na št. 228878. menjalnica 28. IL fixing MILAN TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE Ameriški dolar .. 1108,800 1015.— Japonski jen 8,575 Nemška marka .... .. 750,780 740,— Švicarski frank 881,500 Francoski frank ... .. 222,430 218,— Avstrijski šiling 106,845 Holandski florint . .. 665,950 658,— Norveška krona 192,390 Belgijski frank .. 36,381 35,— Švedska krona 200,270 Funt šterling . 2194,750 2170,— Portugalski eskudo 8,545 Irski šterling . 2001,700 1990.— Španska peseta 11,807 Danska krona . 195,730 192,— Avstralski dolar 853,300 Grška drahma 7,290 7,— Jugoslov. dinar Kanadski dolar . 950,800 900.— ECU 1547,650 BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRiESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA MESEČNA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ureja: IVAN FISCHER Šf. 33 November 1990 Pooblaščena avtomehanična delavnica »EKŽO“ OPČINE Bazoviška ul. 60 Tel. 214618 Leto, ki je pred nami ne bo z avtomobilskega vidika prav nič rožnato. Kriza avtomobilske industrije, ne samo v Italiji, pojav ima svetovne razsežnosti, je nekje bil v zraku že nekaj let. Proti pričakovanjem je italijansko tržišče do letos stalno rastlo in doseglo skoraj 2,5 milijona prodanih avtomobilov na leto. Leto 1990 je zabeležilo prvi padec, ki ga za sedaj še ni mogoče kvantificirati, ki pa prav gotovo dosega 6-7 odstotkov. V Italiji je prva žrtev te recesije Fiat, ki je pravzaprav v zadnjih letih pokupil vse druge avtomobilske tovarne (od Lancie, do Alfa Romea, Innocentija itd) in obratuje že nekaj časa v popolnem monopolu, kar zadeva nacionalno proizvodnjo. Zato ni naključje, da se je odstotek tujih avtomobilov, prodanih na italijanskem tržišču, v zadnjem času dvignil. Pri vsem tem je jasno, da je zalivska kriza, po vdoru iraški sil v Kuvajt v začetku letošnjega avgusta, le pospešila krizo avtomobilske industrije: gorivo se je podražilo, perspektive, da bi se vrnilo na raven izpred krize so pičle, k temu pa je treba dodati tudi politiko italijanske države, ki je mnenja, da je treba z energijo varčevati — eden od načinov, kako prepričati po-< trošnike, da varčujejo, pa je obdržati ceno energije, goriva, na taki ravni, da bo vsak poprečni državljan dobro premislil preden bo pognal svojega jeklenega, saj bo za sleherni liter bencina moral seči globlje v žep. To je seveda najlažji način, kako omejiti porabo goriva in italijanska država se ni nikoli odlikovala s tem, da bi poiskala in našla briljantne rešitve za svoje deficite. Sicer pa se taka vladna politika slej ko prej tudi maščuje: trenutno je nespametna, nesmotrna in še kak pridevnik bi lahko dodali, politika do dizla, obsodila avtomobile, ki jih poganja najbolj ekološki motor, kar jih je trenutno na razpolago, na smrt. Ne vemo, kakšni interesi se skrivajo za tako odločitvijo. Dejstvo je, da je država pred leti uvedla super davek na dizel, s čimer se je takoj steklo v njene zmeraj žejne blagajne nekaj tisoč milijard lir. Ta vir je sedaj usahnil, ker nihče ni več tako neumen, da državi daruje denar. In tako se je priliv denarja iz te postavke znižal s 1500 milijard lir leta 1988 na nekaj več kot 1000 milijard letos, za prihodnje leto pa se bo dohodek še znižal. Vladna politika je v tem primeru popoln absurd: tudi najbolj zagrizeni naravovarstveniki so morali priznati, da je dizel daleč najbolj ekološki motor z notranjim izgorevanjem, še mnogo manj onesnažujoč od tako imenovanega zelenega bencina, ki pa je, kot kažejo raziskave, brez katalizatorja še mnogo bolj nevaren od navadnega supra. In tako je država v imenu varčevanja dosegla celo vrsto negativnih učinkov: prodaja plinskega olja, katerega izdelava je mnogo bolj poceni, je padla, padla je prodaja avtov z motorjem dizel, ki onesnažujejo manj tudi zato, ker porabijo manj in so bolj varčni, ker je njihovo poprečno življenje daljše, istočasno pa je tudi povsem uničila del avtomobilske proizvodnje in nanesla veliko škodo tistim državljanom, ki so se iz omenjenih razlogov odločili za nakup dizla in ki ga sedaj ne morejo več na noben način prodati. Skratka, če bi vrgli na tehtnico začasno korist, ki jo je imela država od super davka in od podražitve plinskega olja in pa ogromno škodo, ki jo je nanesla avtomobilski industriji in državljanom s svojimi milo rečeno zgrešenimi izbirami, bi negativna plat vse operacije daleč presegla pozitivno. Sicer pa kriza avtomobilske industrije ne skrbi pretirano voditelje Fiata: stroške za dopolnilno blagajno 70.000 njihovih delavcev plačujejo davkoplačevalci, Fiatu in ostalim velikim evropskim proizvajalcem pa se v prihodnjih letih odpirajo ogromna tržišča, ki so za sedaj še povsem neizkoriščena. Odpiranje vzhodne Evrope predstavlja vabljiv izziv za vse avtomobilske hiše: Fiat sklepa pogodbe s Poljaki in s Sovjetsko zvezo. V obeh državah je Agnelli že dolgo let prisoten, sedaj pa bo svojo prisotnost še okrepil. Pri tem ne smemo pozabiti, da Fiat ne pomeni samo avtomobilske industrije, Fiat je holding, ki ima vsestranske interese. Za razvoj avtomobilske industrije na Vzhodu so potrebne tudi infrastrukture in Fiat ima tudi svoja gradbena podjetja, ki lahko poskrbijo ureditev cestnega omrežja na Vzhodu. Drugo močno vabljivo tržišče, na katero pa je treba gledati v daljši perspektivi je Kitajska, iz katere prihajajo jasna znamenja želje po odpiranju. Za tamkajšnje tržišče je zelo zainteresirana skupina PSA, se pravi Citroen in Peugeot, ki že imajo nekatere obrate na Daljnem vzhodu. PSA se je že obrnil do Fiata, s katerim ima tradiconal-no dobre odnose, da bi skupaj prodrli na kitajsko tržišče. Seveda bo tam trda bitka z Japonci, vendar pa je tržišče, ki ima več kot milijardo potencialnih kupcev vsekakor izredno vabljivo. Skratka, potrošniki bomo občutili energetsko in avtomobilsko krizo na svojih žepih, na naših navadah, ki jih bo treba spremeniti. Plačujemo tudi za zgrešene izbire, ki so bile storjene v preteklosti. Tu mislimo predvsem na dejstvo, da se velika večina italijanskega trgovskega in potniškega prometa odvija na cesti, ki pa se iz tega ali drugega razloga razvijajo prepočasi. Za današnji promet manjkajo tudi druge in-frasturkture, najpomembnejše med temi so vsekakor parkirišča. Vse to bo treba v teh letih, ko se bo naraščanje prodaj avtomobilov nekoliko ustavilo, rešiti. In upajmo, da v prihodnjih letih ne bomo obžalovali izbire na področju energije. Italija se je pred leti odpovedala jedrski energiji, zadnje čase pa se je mariskdo zavedal, da da je šlo za izbire, ki so bile vsaj prenagljene. Sodobna tehnologija lahko poskrbi za take jedrske centrale, ki niso nevarne za človekovo okolje in za človekovo zdravje. Dokler ne odkrijemo način, da izkoristimo druge oblike energije, je gradnja jedrskih central najbrž edini način, da zlezemo iz energetskega pomanjkanja, ki nas pesti in da se rešimo suženjstva petroleja, ki postaja vedno bolj orožje v političnih igrah. S lil lil II iii iii II 11 všjij: 1 iii ilill 11*1 II 11 II ; sli Citroen XM poslej tudi v različici s 24 ventili Dodatna ventilacija za prestižno Citroenovo trilitrsko limuzino Večventilska tehnika se čedalje bolj uveljavlja: Japonci jo uvajajo tudi v motorje z nizko kubaturo, pri nas v Evropi še nismo na tej ravni, za motorje s 3000 kub. cm prostornine pa je večventilska rešitev že skoraj obvezna. Zadnji avto, ki je bil deležen zajetne injekcije »konjev« je bil citroen XM V6 3000. Njegov še-stvaljni motor z elektornskim vbrizgavanjem ima sedaj po štiri ventile za vsak valj, pretok goriva pa nadzoruje elektronika, ki prav tako nastavlja vžig in vbrizgavanje ter skrbi tudi za to, da obdeluje podatke sonde lambda o izpušnih plinih. Štirindvajset ventilov zagotavlja Citroenovemu šestvalj-niku 200 KM naj višje moči pri 6000 vrtljajih v minuti ter 26 kpm pri 3000 vrtljajih (20 kpm že pri 1000 vrtljajih). Posledica večje moči in večjjega navora je seveda izboljšanje zmolgjivosti: citroen XM V6 24V prevozi kilometer z mesta v 29,4 sekunde, pospeši od 0 do 100 kilometrov na uro v 8,6 sekunde in dosega naj višjo hitrost 235 kilometrov na uro. Obese so ostale nespremenjene: hidroaktivno vzmetenje je povsem kos večjim zmogljivostim in zagotavlja varno vožnjo v vseh okoliščinah. Vzmetenje se prilagaja vožnji in razmeram cestišča in je lahko po voznikovi želji mehko ali bolj trdo, športno. Lahko pa mirno pustite, da za vse skupaj skrbi avtomatika. Zunanjost se v primerjavi s prešnjo trilitrsko različico ni kaj prida spremenila, notranjost pa je taka, kot se za tako prestižno! limuzino spodobi: usnjeni sedeži, z usnjem prevlečen volan, vložki iz dragocenega lesa — to kar zadeva estetsko plat. Sedeži, še zlasti voznikov delovni prostor, ustrezajo vsem najsodobnejšim ergonomskim ter varnostnim navodilom (varnostni pasovi imajo recimo napravo, ki jih v primeru trčenja skrčijo za celih 9 cm in torej preprečijo, da bi voznik ali potnik zletel naprej temveč ga držijo trdno naslonjenega na sedež). S tem zadnjim motorjem po-. nuja Citroen kar 6 razlinih verzij s štirimi različnimi motorji (3 bencinarji 1 dizel). Kot rečeno XM V6.24 je naprodaj z vso opremo, ki si jo lahko zamiliste. Za doplačilo dobite menda samo električno streho, vse drugo sodi v serijsko ponudbo: hidroaktiv-ne obese, ABS, usnjeni sedeži, avtomatska klimatska naprava , radijski sprejemnik, lahka platišča. Prednja sedeža sta električno nastavljiva, voznikov sedež tudi v višino. Nastavljiva je tudi višina blazine,, na kateri naj bi počivala voznikova desna in potnikova leva roka. Klimatska naprava zagotavlja stalno notranjo temperaturo 20-22 stopinj ko je zunaj temperatura med -30 do +45. Seveda jo voznik lahko izključi in sam naravna temperaturo, ki mu bolj prija. Voznik ima pred seboj tudi dispiay, na katerem lahko prebere vse, kar mu kompju-ter sporoča v zvezi z morebitnimi anomalijami. Tako da na primer opozarja, če so odprta vrata, ali če. je pregorela luč itd. Skupno je predvidenih 24 različnih sporočil. II ilillllilšHiinisiiiiliipiiiiliii! PRESTI, mi) Do trideset milijonov lir, ki jih boš lahko vračal z ugodnimi mesečnimi obroki v časovnem roku do štirih let V prvem letu boš brezplačno ■ (0481) 387333 razpolagal z vrsto posebnih NEPOSREDNA ZVEZA PRESTIAUTO zavarovanj, ki smo si jih Posebna telefonska številka, zamislili v sodelovanju s SAI na kateri boš dobi! katerokoli pojasnilo » 3 Banca Agricola Kmečka banka Gorica Ko je nemški Opel pred štirimi leti dokončno zamenjal slavno in tudi uspešno serijo rekordov z novejšo oomego, je na izvedence dokaj pozitivno vplivala sosodbna tehnologija, ki so jo vgradili v novo serijo. Zato je omega tudi prejela nagrado avto leta 1987. Od takrat je omega eden od avtov svojega razreda, ki gre najbolje v denar. V prejšnjem letu so jih prodali v vsej Evropi kar 136.400, 40 odst. kupcev pa se je odločilo za limuzino CD. trenutno je kupcem na razpolago kar 19 različnih verzij omege, tukaj pa se bomo omejili samo na kombije, ki jih prodajajo čedalje več in še zlasti pri omegi station wagon s šestvalj-nim trilitrskim bencinarjem s 24 ventili, ki predstavlja novost v Oplovi ponudbi za leto 1991. Pri Oplu-so omego SW 3000 24V, ki zmore 200 KM že poimenovali »top vvagon«: v njej so združili vse tisto, kar si najbolj zahtevni šoferji želijo od kombija: najsodobnejšo tehnoogijo, elegantno notranjost, skrbo izdelavo, obilico prostora za potnike in za prtljago, ne nazadnje pa tudi zmogljivosti. Že lani se je 30 odst. kupcev omege odločalo za kombi, v obdobju januar-september 1990 pa se je ta odstotek zvišal celo na 44. Dober del ljubiteljev omege je pri tem modelu pristal, po-■ tem ko je z zadovoljstvom že vozil kadett station vvagon, po večini z odličnim 1800 kubičnim motorjem, ki so ga lahko dobili, seveda z nekoliko zmernejšimi zmogljivostmi, Pri Oplu prav nič ne pogrešajo uspehov starega rekorda Omega station vvagon za ljubitelje luksuza kar je odvisno od različne teže avtov, tudi pri omegi. Še zlasti mnogo uspeha je imela različica 1.8i diamond, ki je ponujala ob zmerni ceni dobre zmogljivostri in odločno bolj zanimivo notranjo prostornost. Med omego SW s motorjem 1.8i in najmočnejšo omego SW 3000 24V sodi cela vrsta drugih modelov: dva dvolitrska bencinarja in dva dizla. Pa poglejmo nekatere tehnične podatke nove omege, še-stvaljni trilitski vrstni motor s 24 ventili je vgrajen vzdolžno spredaj, poganja zadnja kolesa. Za vbrizgavanje goriva Renaultov avtobus leta Francoski Renault se že več let ukvarja tudi s proizvodnjo avtobusov. Ta njegova prizadevanja so letos bila še toliko bolj uspešna, ker si je model FR 1 GTX priboril prestižni naslov »avtobus leta«. Gre za avtobus z zelo prijetno zunanjostjo, odlikuje pa ga tudi izredno udobje. Ima prostora za 55 potnikov, poganja pa ga 10-litrski turbodizel z interecoolerjem, ki zmore 340 KM pri 2000 vrtljajih in celih 146 kpm pri pičlih 1200 vrtljajih v minuti. Sicer pa ima FR 1 GTX kar 9 različic, na voljo pa je tudi v dveh različnih dolžinah: 10,6 m in 12 m. Kupec lahko izbira med 6-stopenjskim menjalnikom ZF (za 10,6 metra dolg model) ter 7 in 9 stopenjskima menjalnikoma prav tako ZF, ki sta na razpolago za daljši model. ■i 1« skrbi elektronika (Bosch Mot-ronic Ml.5), s čimer zmore omega 3.0 24V 200 KM pri 6000 vrtljajih in največji navor 27.5 kpm pri 3600 vrtljajih. Ventile krmilita dve odmični gredi v glavi, ki ju poganja veriga. Zmogljivosti so za station vvagon zelo zanimive: največja hitrost 230 kilometrov na uro, kilometer z mesta 31.5 sekunde, psoešek od 0 do 100 kilometrov na uro v 8 sekundah. Vse to pri dokaj zmerni porabi goriva — pri hitrosti 90 km/h porabi 7,9 litra za 100 kilometrov, pri 120 km/h pa 9,7 litra. Odločno večja, kar pa je povbsem normalno, je poraba v mestni vožnji, kjer omega »spije« 14,3 litra. Vsekakor pa je poprečje ECE 10,4 litra za 100 kilometrov. Menjalnik je petstopenjski, volan ima servoo-jačevalec, zavore so kolutne spredaj in zadaj s serijskim ABS. Kombi je še kar zajeten avto, saj je dolg 4,74 m, širok pa 1,77 m, medosna razdalja znaša 2,73 m, prtljažnik pa ima 1.020 litrov prostornine, z zloženimi zadnjimi sedeži pa kar 1.850 litrov. Posoda za gorivo vsebuje 75 litrov neosvinčenega bencina, saj ima omega 3000 24V tristezni katalizator, čistejšemu okolju na ljubo. Kakorkoli že, rekord je v pokoju že 4 leta in pri Oplu ga omega uspešno zamenjala, tako da v Russelsheimu njenega slavnega predhodnika prav nič ne pogrešajo. 111111 lil Land rover je spremenil ime, nikakor pa ne navad Neuničljivi mit se obnavlja Poslej se bo imenoval defender Terenska vozila land rover defender (v različicah s kratko-defender 90- in dolgo medosno razdaijo-defender 110) so zadnji člen v razvojni verigi najbolj klasičnega terenskega vozila land roverja, ki je skupaj z ameriškim jeepom že postal pojem in legenda v svetu vozil s štirikolesnim pogonom. Zgodovina land roverjev se je začela v zgodnjih mesecih leta 1948, ko se je pojavil prvi model, znani land rover 80 s 1600-kubičnim bencinskim motorjem. Land Rover je sedaj postal znamka avtomobilov, ki ima v svoji ponudbi več različnih družin avtov: od najbolj klasičnih terenskih vozil, predvsem za vojaške namene in za trdo delo v težavnih pogojih bo odslej na voljo defender s krajšo (90) ali daljšo (110) medosno razdaljo; vmesna stopnja je dis-covery, vozilo, ki sicer ni namenjeno težaškemu delu, temveč nekako bolj prostemu času, čeprav je kos slehernemu terenu in sleherni težavi; in končno range rover, luksusno vozilo s štirimi pogonskimi kolesi, pri katerem je poudarjena predvsem varnost in zmog- ljivosti: istočasno pa je z range roverjem mogoče voziti tudi po še tako trdem brezpotju, čeprav to ni njegova poglavitna funkcija. Največja novost pri defen-derju je nov štirivaljni 2500-kubični turbodizel z nepos- rednim vbrizgavanjem goriva, tako kot ga že ima dis-covery. Gre za nekoliko manj močno različico, saj zmore 108 KM namesto 113 kot pri discoveryju. Motor je nekoliko modernejši kar zadeva načrtovanje, zagotav- lja pa večjo moč in večji navor (približno 25 odst.) ter manj škodljivih snovi v izpušnih plinih (za približno 20 odst.). To pomeni istočasno najvišjo hitrost, ki se je v primerjavi s prejšnjim motorjem povečala za 5 odst. odločno boljši pa so pospeški, ki pa so se izboljšali za 30 odst., čeprav ne gre pozabiti, da gre za terensko vozilo, katerega namen prav gotovo ni dirjanje po asfaltiranih cestah. Defender je bil deležen tudi nekaterih estetskih sprememb tako kar zadeva zunanjost kot kar zadeva notranjost, tako da je avto sedaj odločno bolj moderen. Defender 90/110 kot vsa Ro-verjeva terenska vozila ima aluminijasto karoserijo, kar pomeni, da ne rjavi, ki se opira na jekleno šasijo, jeklen je tudi zaščitni okvir posode za gorivo. Kolesa so postavljena skoraj na štiri vogale karoserije, kar prispeva k stabilnosti in omogoča premagovanje ovir na poti. Zunanjost je v skladu s tradicijo britanskih terenskih vozil: pokončna maska, oglata karoserija, zajetni prednji blatniki, vse to poudarja obliko, ki je od nekdaj priljubljena pri zagovornikih tovrstnih vozil, še zlasti ko govorimo o Britancih. Blatniki imajo tudi reže za zračenje notranjosti vozila, v njih pa so tudi trojne prednje luči: veliki okrogli žarometi in pa dve majhni okrogli1 luči: smerokaz in pozicijske luči. Na pokrov motorja, ki je v notranjosti na 5. strani s 4. strani močno akustično izoliran, lahko pritrdimo rezervno kolo bolj športnemu videzu vprid. Vsi štirje blatniki pa so zaščiteni s plastičnimi oblogami zoper manjše udarce, ki so pri terenski vožnji na dnevnem redu. Karoserija je tipičen station vvagon, pri katerem ima različica county tudi dve dodatni stranski okni na robovih strehe. Na voljo je tudi pick up za tiste, ki morajo prevažati zajeten tovor, sicer pa lahko dobite defender s platneno ali kovinsko stre-ho. Notranjost defenderja je kar se da trezno opremljena, kot se za delovno vozilo tudi spodobi. Vdanima štiri prečke, pod njim pa so štiri ročice za akustično signalizacijo, brisalce, luči in zadnje meglenke. Armaturna plošča je pravzaprav en sam nabiralnik za drobnjari-je, medtem ko ima voznik pred seboj dve majhni uri (temperatura vode in količina goriva) ter velik merilnik hitrosti z dvema kilometrskima števcema. Vsi defenderji, ki jih uvažajo v Italijo imajo nov ?^00-ku-bični štirivaljni turbodizel z direktnim vbrizgavanjem goriva in aluminijasto glavo. Motor zmore 108 KM pri 4000 vrtljajih v minuti ter najvišji navor 26 kpm pri 1800 vrtljajih v minuti, kar mu zagotavlja izredne vlečne zmogljivosti. Opremljen je s petstopenjskim ročnim menjalnikom, takim kot ga imata discovery in range ter z reduktorjem, ki praktično podvoji število prestav. Z najnižjo prestavo, se pravi z reducirano prvo zmore 45-stopenjske (100%) naklone. Pogon je stalen na vsa štiri koelsa, centralni diferencial pa ima zaporo, ki jo ročno vključimo. Vzmeti so vijačne in ne listnate kot pri večini drugih terenskih vozil in zagotavljajo izredno lego v še zako težkih cestnih razmerah. Prednja in zadnja prema sta togi, diferenciala pa sta oddaljena 19 oz. 21 cm od tal. Volan in zavore (spredaj koluti, zadaj bobni) imajo ser-voojačevalec. Zmogljivosti takega terenskega vozila niso dirkaške, defender pa vseeno presega najvišjo hitrost 130 km na uro, po normah ECE pa porabi 8,7 litra plinskega olja pri stalni hitrosti 90 kilometrov na uro, 13,3 pri 120 km/h in 9,9 litra v mestnem prometu. To so podatki, ki veljajo za model 90, medtem ko je model 110, ki je seveda težji (defender 90 tehta 2350 kg, različica 110 pa 2750 kg), nekoliko počasnejši pa tudi nekoliko bolj žejen. Pri tem naj omenimo, da defender lahko vleče prikolico do 1700 kg in lahko prebrede rečne struge globoke do 50 cm. ■lili ■lil ■■i s««« iviv&ŠS:*:;:;: lllilll 11111 111811 !■■ 1I1II1 lllilll 1111 lllilll lllilll lllilll !§!!!! !!!!!! lllilll Vmesna stopnja med defenderjem in range roverjem S petero vrati je discovery konkurenčnejši 1116 Ulili lili lllllii ..I lllilll lllilll Leto dni po prvi predstavitvi (voziti smo ga pri angleškem Plymouthu jeseni tani) je land rover discovery sedaj na voljo tudi s petimi vrati: ostajajo sicer nespremenjene ostale značilnosti tega modela, ki v paleti modelov Land Rover sodi med defender (delovno vozilo) in range (luksuzna limuzina, ki je primerna tudi za trdo terensko vožnjo): nespremenjena je šasija, nespremenjen je 2500-kubični turbodizel z direktnim vbrizgavanjem, je pa dostop do zadnjih sedežev mnogo olajšan. Discovery je prvi povsem na novo načrtovan model, potem ko je Land Rover izvedel obširno anketo v Evropi, da bi odkril, kaj pravzaprav hočejo ljudje, ki kupujejo terenska vozila. Ugotovitev je bila v skladu s pričakovanji: v veliki večini hočejo vozilo, ki je primerno za prosti za prosti čas, istočasno pa se ga lahko poslužujemo tudi za vsakdanje delo, za nakupe itd. In tako ima discovery vse dosedanje značilnosti proizod-nje Land Rover: stalken šti- rikolesni pogon, petstopenjski menjalnik z reduktorjem, vzmetenje, ki se opira na vijačne vzmeti, jekleno šasijo ter aluminijasto karoserijo, ki desetletja kljubuje rji. Skratka ponudba je sedaj naslednja: discovery s 3 ali 5 vrati ter različica tovornjak, ki je pravzaprav limuzina s trojnimi vrati in z eno samo vrsto sedežev. Vsi discoveryji, ki jih prodajajo v. Italiji bodo na voljo izključno s 2500-kubičnim štirivaljnim turbodizlom z in-tercoolerjem, ki zmore 113 KM pri 4000 vrtljajih in največji navor 27 kpm pri 1800 vrtljajih. na 6. strani cj> TRST - Trg Foraggi 8 Tel. 391203 ■lil ■ ■ s ■ lil ■III lit: pl lili ■ ■ili iim iiii ■ ililii Ji UH IIHISII C> s5. strani Jeklena šasija in aluminijasta karoserija, čeprav je vozilo visoko več kot 190 cm, zagotavlja nizek bari center in torej dobro lego na cesti, različica s petimi vrati ima tudi serijski prtljažnik na strehi, pri katerem se prečni nosilci lahko demontirajo, tišji vožnji in manjši porabi na ljubo. Streha je v zadnjem delu nekoliko privzdignjena, kar je stilistična značilnosti, ki takoj pade v oči. Discovery ima obširne za-steklene površine, ki zagotavljajo odlično vidljivost na vse strani: električni pomik šip za vsa štiri vrata, osrednjo ključavnico, električna vzvratna ogledala dobite za doplačilo, medtem ko ima različica s petimi vrati serijsko vgrajeno klimatsko napravo. Streho pri discovery-ju je mogoče odpreti v dveh delih, prvi del lahko celo odstranimo in spravimo v žep za prednjima sedežema. Dokaj svetel in zračen prostor za potnike je seveda tudi posledica obsežnih za-steklenih površin. Prednja sedeža sta zelo udobna in imata ob vzglavnikih tudi držaje za potnike, ki sedijo zadaj. Zadnja sedeža se lahko zložita tudi v razmerju 40:60, v prostoru za prtljago pa sta še dodatna dva zložljiva sedeža, tako da je v discovery-ju prostora, bolj ali manj udobno, za kar 7 oseb. Prtljažnik je res ogromen in ima 1290 litrov prostornine, če pa zložimo zadnje sedeže se ta prostor poveča na 1970 litrov. Pred zvedevami očmi lahko skrijemo prtljago s pomočjo premočnega pokrova. Sicer pa je tudi v notranjosti vozila, mislimo ob vozniku in potnikih, še veliko prostora za drobnjarije, ki jih v avtu nikoli ne manjka: za zemljevide in podobne ne preveč zajetne predmete je celo predviden prostor nad vetrobranom, medtem ko je za rokavice ali lažje predmete potnikov na razpolago mreža, ki so jo pritrditi na streho, pod tistim delom, ki je privzdignjen. Armaturna plošča je za tovrstno vozilo dokaj bogata in obsega merilec hitrosti, merilec vrtljajev, digitalno uro, števec kilometrov, merilec goriva, termometer za hladilno tekočino ih celo vrsto kontrolnih lučk. Za motor, menjalnik in volan velja vglavnem tisto, kar smo reki! za defender, nekoliko različne so zavore, ki so pri discoveryju koiutne za vsa štiri kolesa s servoojače-valcem. Zmogljivosti obeh modelov, s tremi ali petimi vrati, so skoraj povsem enake: 2500-kubični turbodizel zagotavlja naj višjo hitrost 148 oz. 145 kilometrov na uro ter pospešek od O do 100 kilometrov na uro i/ 16,8, oz. 17,2 sekunde. Enaka je poraba: Discovery porabi 6.67 litra za 100 km pri hitrosti 90 kilometrov na uro, 9,78 pri 120 km na uro in 9,27 pri vožnji v mestnem prometu, ima tudi primerno obsežno posodo za goorivo, saj vanjo lahko natočite skoraj 82 litrov plinskega olja. Lahko povleče 2 toni težko prikolico in prebrede pol metra globoko vodo. Fiatovo tempro v izvedbi station wagon so predstavili prvič, sicer statično, na turin-skem avtomobilskem salonu letos spomladi. Spričo čedalje večjega popraševanja po kombijih ni težko prerokovati Fiatovemu novorojenčku, da bo, kljub krizi, doživel dokaj-šen uspeh. Zunanjost je nekoliko anonimna, nikakor pa rte grda. Tempro station vvagon bodo ponujali s petimi različnimi motorji, od jiji 1 ILb- ...... ... katerih je eden dizel, eden pa turbodizel. Ponudba bencinarjev sega od najšibkejša 1400-kubičnega motorja, preko vmesnega 1600-kubičnega do namočnejšega 1800-ku-bičnega motorja z elektronskim vbrizgavanjem. Fiat ponuja tudi avtomatski menjalnik za različico selecta s 1600-kubičnim motor-jem. Z osminko prostornine ima europa zelo dobre zmogljivosti Apriliina fi/ft/ra se je slekla in nastala je povsem nova europa Pr'\ Cagivi so pred kratkim oblekli v živo rdeč oklep svoj 125-kubični cestni motocikel mito. Prav obratno pa so storili pri beneški Aprilii. Svoj športni cestni motocikel futu-ra, ki je bil oblečen v oklep kakršnega vidimo samo na dirkah za svetovno prvenstvo, so slekli in nastala je europa. Z njo pa je prišlo na dan vse kar so pri aprilii tako skrbno zakrili. Prišla sta tako do izraza tehnološko in estetsko dovršen aluminijasti okvir in dvotaktni vodno hlajeni motor. Že na prvi pogled se lahko vsak prepriča, da gre za cestni motocikel devetdesetih let. Kjub temu pa nas na sedemdeseta leta nekoliko spominjajo prednji okrogel žaromet, armaturna plošča in elegantna električno modra barva, ki je bila zelo v modi tista leta. Skratka Apriliina europa bo očarala še tako skeptičnega najstnika. Malo manj pa bodo nad njim, pravzaprav nad njegovo močjo in pospeški navdušeni starši. Poleg oklepa je prišlo do sprememb tudi na menjalniku, prestave so namreč "krajše", kar zagotavlja boljšo vožnjo po mestu, saj ima europa izredne pospeške. Štiristo metrov prevozi namreč v pičlih 14,8 sekundah Kljub krajšim prestavam doseže v ravnini europa isto spoštovanja vredno hitrost 153,8 km na uro kot futura. Potovanje z golo europo ni tako udobno, kot potovanje s futuro, saj je telo motociklista pri europi bolj izpostavljeno kot pri futuri. Bolje pa se bo na potovanju počutil potnik, ki razpolaga z udobnim, pivzdvignjenim sedežem. Tako pri hitri vožnji, kot pri vožnji po mestu bodo prišle do izraza izredne lastnosti europinega okvirja, saj mo- tocikel z lahkoto upravljamo, ker izredno dobro leži na cesti. V tehnološko izpopolnjen aluminijasti okvir je vpet 125 kubični dvotaktni enovaljni vodno hlajeni motor. Aprilii-nim inženirjem je iz tega motorja uspelo izžeti kar 33,8 konja, kar niso mačje solze, če ga primerjamo s Hondinim NSR-FII, ki premore 24,4 konja pri 9.750 vrtljajih. Kot vsi dvotaktni motocikli te kategorije je tudi europa opremljena z vbrizgavanjem goriva Rotax in s po- sebnim elektronskim ventilom na izpušni cevi, ki omogoča boljše pospeške tudi pri nizkih vrtljajih. Svojevrstna je tudi zadnja nihajna vitica, ki ima podobno kot pri BMW motociklih samo eno ročko, na katero je pritrjen monoblažilnik s hodom 40 mm, zadnje kolo pa tako niha za celih 120 mm. Tudi ^prednje vilice s kraki premera 38 mm, ki so v ogrodje pritrjene narobe, izražajo nove tehnološke težnje pri cestnih motociklih. Toda kljub temu je vzmetenje nekoliko pretrdo za naše bolj zakrpane ceste in je bolj primerno za vožnjo po tekmovalnih progah. Pri europi se pozna, da so Apriliini inženirji posvetili veliko svojega časa zavoram, ki so zelo trpežne in delujejo zmeraj brezhibno. To se povsem dobro pozna na mokrem cestišču, kjer je enakomerno delovanje prednje in zadnje zavore zelo pomembno. Europo so spredaj opremili s kolutom premera 320mm, zadaj pa s kolutom remera 240mm. estkolutna oljnata sklopka je tudi bolj trda in športno naravnana in prav nič tiha.. Toda njene dobre lastnosti pridejo do izraza pri hitrem pretikanju. Natančno izbran in izdelan šeststopenjski menjalnik pa se še posebno izkaže pri vožnji v mestu, kjer mora motociklist pogosto pretikati prestave. Poraba goriva je tudi zmerna, kar je danes zelo pomembno saj je bencin iz dneva v dan dražji. Po mestu lahko, če zmerno vozimo, z enim litrom prevozimo kar 18 km. Apriliina europa stane 5.690.000 lir. Na razpolago pa je samo v električno modri barvi. OPEL SERVIS Seni Tulilo & C. ^ V središču Trsta dobiš za tvoj avtomobil strokovnjake, ki opravljajo delo hitro in kakovostno, Mehanična delavnica je odprta od ponedeljka do petka od 8. do T2.30 in od 14.30 do 18.30. Ob sobotah zjutraj popravljamo malenkostne okvare in najnujnejše primere. BATERIJE OPEL — RADIO — OPREMA OPEL IZLOŽBA: Ul. Brunner 14 — Tel.: 727069 SERVIS: Ul. Ginnastica 56 — Tel.: 726241, 724211 ZVONKO PETJE nii lil!! lili iililiiil; ■Silil S ipSiiijlll lil! s-. ' . mmm M ■Mm illll Mere in oblika velike limuzine iz Ingolstadta ostale nespremenjene Novi audi 100: spremembe a /e pod pokrovom motorja Ingolstadtski napredek s pomočjo tehnike neprestano deluje: zdaj se dokazuje z na novo obdelanim audijem 100, pri katerem je najizrazitejša nova motorna paleta. Za začetek bodo te dni ponudili kupcem pet različic: audi 100 brez dodatnih oznak je osnovna možnost, z dvolitrskim štirivaljnim motorjem (ta je nastal iz že prej znanega 1,8-litrskega štirivaljnika, ki so mu za to priložnost povečali vrtine valjev in batne gibe, streže pa mu mehansko/elektronski mono-tronic), ki zmore največjo moč 74 kW (101 KM), največjo hitrost 182 kilometrov na uro in pospešek od 0 do 100 kilometrov na uro v 12,6 sekunde; audi 100 2.3 E ima v nosu že znani 2,3-litrski petvaljni motor, na novo izboljšan in z največjo močjo 98 kW (133 KM), kar zadošča za največ 202 kilometra na uro ter za pospešek 0-100 km na uro v 10.2 sekunde; audi 100 2.8 E je motoriziran s povsem novim šestvalnikom v 90, ki zmore največjo moč 128 kW (174 KM), kar omogoča največjo hitrost 218 kilometrov na uro in pospešek 0-100 v 9.2 sekunde. Četrta in peta različica pomenita slednji motorni možnosti, ampak v sklopu s stalnim štirikolesnim pogonom guattro. Njune končne zmogljivosti so v primerjavi s samo na prednji kolesi gnanima audijema 100 ter ob enakih motorjih v nosovih, praktično nespremenjene. Ne glede na motorje je tudi novi audi vselej enak: enako dolg in z enako medosno razdaljo kot njegov prednik, toda s širšima kolotekoma, pa hkrati z ožjo karoserijo, ne da bi bila notranja širina s tem prizadeta. Boka sta po novem manj obla, bočne šipe so pokončnejše, streha je širša in višja, prostor za glave v notranjosti je izdatnejši. Novi so še strešni robovi zoper vodo ob odprtih vratih, novi sta širša in temeljiteje obrobljena prednja sedeža, nova pa sta tudi nos in zadek vozila. Nos je zdaj takšen kot pri večji limuzini V8, ali pri manjšem kupeju S2, z novo značilno masko med širokima žarometoma in z dvojno gubo na motornem pokrovu; zadek pa je dokaj oglat in zavihnjen v nežni spojler. Količnik zračnega upora znaša ugodnih 0,29, v prtljažniku je za normnih 510 litrov praznine, paralelog-ramska mehanizma prtljažnega pokrova pa so ukrojili tako, da se ne zložita v notranjost, ampak le v stranska pločevinasta žlebova. Glavna novost je seveda še-stvaljnik v nosu. Ta je nastal z združenim delom Audija in Volksvvagna, velja pa —- ta hip — za najkrajši (432 mm) in za najlažji (161 kg) šestvaljnik s tolikšno gibno prostornino na svetu. Skromnost pri merah in teži gre na račun številnih domislic, kakršna je en sam klinasti jermen za vse pomožne agregate, ali pa nov mazalni sistem s črpalko vred. Motor ima lahki glavi pod kotom 90 stopinj, po dva ventila za vsak valj in po eno odmično gred za vsako glavo posebej. Vbrizgavanju goriva služi povsem elektronizirana naprava, ki so jo dodatno opremili s prilagodljivimi sesalnimi cevmi. Dovodu pogonske zmesi v vsak valj so namreč namenili posebno loputo, ki se odziva na podtlak v sistemu. Do 4000 motornih vrtljajev v minuti ostanejo lopute zaprte, izgorevalna zmes pa priteka po daljši in ožji sesalni poti, kar je 'vprid največjemu navoru motorja. Nad 4000 vrtljaji v minuti se lopute odprejo, s tem pa se sprostijo krajši in širši deli vsake sesalne cevi. To je vprid največji moči motorja. Razlika med obema možnostima znaša 30 Nm. Motor je namenjen uporabi neosvinčenih bencinov euro-super ali super plus, pri čemer krivulja navora v območju emd 2000 in 5500 vrtljaji nikoli ne omahne pod 220 Nm, svoj višek 250 Nm pa doseže pri 3000 vrtljajih v minuti. Podvozja tokrat niso odločneje spreminjali, le dopolnili so ga: z učinkovitejšimi vležajenji obeh prem, z dodatnimi plastničnimi vzmetmi in s širšo ter večjo kolesno obutvijo. Dopolnili pa bodo — že v začetku prihodnjega leta — tudi ponudbo audija 100 v celoti: z različicami 2.0 E, 2.0 guattro, 2.4 D, 2.5 TDI in guattro 20 V. pa tudi z različnimi zalogami opreme. Nabrežina in Petovlje v oddaji Samarcanda % Novinarske oddaje RAI posvečajo v teh dneh veliko pozornost ozadju Petoveljskega atentata in aferi o nabrežinski jami, kjer so v začetku leta odkrili pravo skladišče orožja in razstreliva. Goriški odvetnik Livio “ernot je sodeloval na sinočnji oddaji druge mreže RAI Telefona giallo, ki Jo vodi Corrado Augias, danes pa bo o Petovljah in o nabrežinskem orožju jekla beseda v oddaji Samarcanda po tretji mreži RAI. Napovedujejo in-jervju z Bernotom in z Nabrežincem Giovannijem Contijem, ki je skupno z ^katerimi vrstniki našel skladišče orožja. Pri tem pa velja omeniti, da je j°ntija po osemnajstih letih »odkril« novinar Primorskega dnevnika San-"0r Tence. Na sliki (foto Križmančič) Conti odgovarja na vprašanja novi-,larja Samarcande. sklad ttlltjc Cilka jelka Cvelbar Posvojitev prizadetega otroka Konec prejšnjega meseca je revija v angleškem jeziku Newsweek objavila zanimiv članek pod naslovom Dolgo slovo. Zapis je prepoln spodbud za vprašanja, ki se lahko v zvezi s prizadetimi otroki pojavljajo slehernemu človeku, zato ga povzamemo. Pred poldrugim letom sta se zakonca Kathleen in Bob Lind soočala z najbolj mučno odločitvijo v življenju. Njuna hčerka se je rodila dva dni prej v neki bolnišnici v Massachusettsu, starši so se ravno pripravljali na to, da jo bodo kmalu odpeljali domov, ko jima je zdravnik prinesel porazno novico: deklico je bremenil Downov sindrom. Edina misel Kathleen Lind je postala: »S čim sem si to zaslužila?« Tudi njenega moža Boba je uničevala skrb, da bo moral pomagati odraščati prizadeti hčeri skupaj s starejšo hčerko in svojima sinovoma iz prejšnjega zakona. Vedel je, da bo potreboval veliko več časa za to, vedel je, da bo nastala denarna stiska v družini, kajti z ženo sta poštna uslužbenca s skromno plačo. Skrbeti za prizadeto hčerko pa bi pomenilo, da se bo moral eden od dveh odpovedati službi in ostati doma. Z muko sta se Lindova prebijala tri tedne skozi dilemo »Kaj nama je storiti?« Kathleen pravi, da je hotela biti poštena sama s seboj. Ali je bila dovolj pripravljena na tak izziv? Njen odgovor se je glasil: »Ne! Verjetno bi se s časom začela vdajati mamilom, ali alkoholu, kajti ne bi mogla prenašati te stresne situacije.« Lindova sta se odločila, da bosta prizadeto hčerko dala v posvojitev zakonskemu paru, ki bi kazal dovolj pripravljenosti, da posvoji prizadetega otroka. Zakonca Lind sta prepričana, da je odločitev, ki sta jo sprejela, najboljša in že leto za tem se jima je rodil še popolnoma zdrav deček. Plačala pa sta visoko ceno. Nekaj Kethleeninih sorodnikov je namreč začelo zakonski postopek, ki se je sicer neuspešno zaključil, da bi ustavili posvojitveni postopek za njeno hčer. Še sedaj ne govorijo s Kathleen. In sama Kathleen še žaluje za hčerko, ki je še vedno v njenem srcu, čeprav pri drugih starših. Nihče ne ve, koliko parov ponudi vsako leto svojega ne popolnoma perfektnega otroka v posvojitev. V ZDA zvezna vlada ne vodi statistične evidence o tem, sami starši, bodisi zaradi sramu bodisi zaradi obžalovanja, to dejstvo skrivajo. Strokovnjaki za posvojitve menijo, da se z več kot 250.000 otroki, ki se letno rodijo s telesno ali mentalno hibo, v največ primerih ukvarjajo starši sami. Vsako leto pa se nakaj tisoč staršev odloči, da so nesposobni ali da nimajo volje vzgajati in skrbeti za doraščanje sinov in hčera s hibami. Na srečo, če to lahko tako rečemo, je v ZDA dovolj posredovalnic, ki so se agencijsko specializirale v nameščanju otrok s hibami, kakor je lahko pogosti Dawnov sindrom, možganska paraliza ali okvara na hrbtenici znana kot »spina bifida«. Čeprav je navadno težko najti starše, ki bi bili pripravljeni posvojiti starejše prizadete otroke, je še vedno dovolj nadomestnih staršev za dojenčke s »posebnimi zahtevami«. Še več: nekatere agencije, ki se ukvarjajo s posvojitvami, pravijo, da imajo čakalne liste predvsem za dojenčke z Dovvnovim sindromom. Prognoza za mnoge take otroke se je namreč z napredkom znanosti zelo izboljšala. Novosti v terapiji in vzgoji so prinesle pozitivne rezultate. Vsekakor pa moramo upoštevati, da prepričanje, da bodo njihovi lastni otroci prišli v odlično družino, ki bo večinoma zelo lepo postopala z njimi, ne more vedno pomiriti bolečine pravih staršev, ki so se odločili, da bodo oddali prizadetega sina ali hčer v posvojitev drugim. Pravzaprav so pravi starši pozabljeni člen v postopku posvojitve prizadetega otroka. Novi starši so deležni spoštovanja in občudovanja. Otrok dobi ljubečo družino. Od rodnih staršev pa vsi pričakujejo, da se bodo diskretno umaknili, kakor bi bili krivi za svoje početje. Na temo se bomo še povrnili. Pomoč Sloveniji Sklad Mitje Čuka zbira denarno pomoč za prizadete v poplavah v Sloveniji vsak dan od 8.30 do 15.30, razen ob sobotah in nedeljah, v uradih na sedežu - Pro-seška ulica 133, Opčine. RAI 1 6.55 Aktualno: Uno mattina U-15 Nadaljevanka: Santa . Barbara 11 ^rat^e vesti •°5 Film: Aggrappato ad un albero, in bilico su un precipizio, a strapiombo sul mare (kom., Fr. 1973, r. Serge Korber, i. Louis De Funes, Geraldine Chaplin), vmes (11.55) 1- kratke vesti iVor! Variete: Fantastico bis 14 o ^nevn'k - tri minute Kvarkov svet: Gozdne , ^ barve 1 s ™ Rubrika: Primissima IR oo Rubjanske kronike o.uu Mladinska oddaja: Big! IR nc ^ Parlamentu in vesti •u5 Nanizanka: Cose dell al-1d . tro mondo 19 ^ad': Santa Barbara 20 4o ^manah in dnevnik u Dok.: La macchina me- 22 ravigliosa - Kosti u Kratki film s Stanliom 2r no ln Olliom 23 in 5nevnik u Rockovska noč: Fran- 24 nn ^esco Guccini o'2c j^evnik in vreme Rubrika: Mezzanotte e uintorni 4T RA| 2________________ 7.40 Nan.: Lassie in risanke 8.40 Nanizanka: Adderly 9.30 Zgodbe naših gradov 10.00 Film: Vacanze pericolo-se (krim., ZDA 1946, r. Edward Griffith) 11.30 Nanizanka: II brivido delLimprevisto 11.50 Nadaljevanka: Capitol 13.00 Dnevnik - Gospodarstvo 13.45 Politična tribuna 14.00 Naddaljevanke: Beauti-ful, 14.25 Ouando si ama, 15.10 Destini 15.35 Film: II cerchio si chiu-de (dram., ZDA 1947, r. Richard Wallace, i. Glenn Ford) 17.00 Vesti in Iz parlamenta 17.10 Lepa Italija in Videoco-mic 17.45 Nanizanka: Alf 18.10 Knjige: Casablanca 18.20 Šport in Rock Cafe 18.45 Nanizanka: Un giusti-ziere a New York 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Aktualno: Ostalo... na kroniki - nasilje nad ženskami, vmes nan. 23.00 Rubrika: Eurogol 23.15 Dnevnik in horoskop 0.20 Film: Le svedesi (kom., It. 1960, r. G. Polidoro) ^ RAI 3 | 12.00 Dokument, oddaja: Meridiana - Življenje živali, II bel mangiare, Dežele v ogledalu - Sicilija 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarec: Raziskava o mestu knjige 15.00 Velike kulturne ustanove - Državni inštitut za restavriranje 15.30 Tednik za amaterje: Nogometni planet 16.15 Rubrika o kolesarstvu 17.15 Nanizanki: I mostri -Una tranguilla rapina in banca, 17.40 Throb -Vibrazioni musicali 18.05 Dokumentarna oddaja: Geo 18.35 Dokumentarec: Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piii, Una cartolina di Andrea Barbato 20.30 Aktualno: Samarcanda 23.15 Nočni dnevnik 23.45 Dokumentarec: Africa dove (zapiski Alberta Moravie in Andree An-dermanna) [ fr' TV Slovenija 1 [ 9.00 Spored za otroke: Poš-* tarska pravljica, 9.35 Brrr... bipbip 9.50 Šolska TV: Oddaja za učitelje, 10.05 Pustolovščina slikarstvo 10.40 Mozaik. Tečaj angleščine za najmlajše, 10.55 Alpe Jadran 11.25 Nanizanka: Zakon v Los Angelesu 12.10 Igra Ottavio Brajko 12.45 Film: Hans Christian Andersen (mlad., ZDA 1952, i. Danny Kaye) 14.45 Druga godba: Ljudski pevci z Notranjskega 15.10 Mozaik (pon.) 15.55 Nan.: Murphyjev zakon 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Nan.: Pri Huxtablovih 17.30 Variete: Skrita kamera 18.10 Spored za otroke in mlade: Teleski '90, 18.40 nanizanka Alf 19.05 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nad.: Vojne usode 21.05 Tednik, dnevnik, vreme 22.30 Poklon B. Goodmanu 23.25 Sova, vmes nanizanki Vse razen ljubezni in Murphyjev zakon 82s §randeNell Film: Mia moglie si spo-(kom., ZDA 1951, r. Richard Šale, i. Claudet- 10.3o tAe1Colbert) Aktualno: Gente comu- l2n ne 6 Kvizi: II pranzo e servito, •j45 Tris, 13.30 Čari ge- RETE 4 ITALIA1 ODEON La piccola 8.30 Nadaljevanke: Una vita 7.00 Otroška oddaja: Ciao 7.00 Matineja Trivenete J^ns, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie b Rubrike: Agenzia ma-»imoniale, 15.30 Ti amo, Parbamone, 16.00 Cerco 1615 ® offro n ai?®te: Buon complean- 16.55 l 1986 Kvizu Doppio slalom, '■25 Babilonia, 18.00 19 00 n prezzo 6 giusto, iq' 9 B gioco dei nove, to'45 Tra moglie e mari- ariete: Maurizio Co-0.55 c, nzoShow 1.15 Manscialanotizia bv wza"ki: Marcus Wel-tent ' B*' 'Una combat- SLS2-15 u“™ai da vivere, 9.15 Andrea Celeste, 9.45 Amandoti, 10.15 Aspettando il do-mani, 10.45 Cosi gira il mondo 11.25 Nanizanka: La časa nella prateria 12.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.35 Marilena, 15.40 La mia piccola solitudine, 16.10 Ribelle, 16.45 La valle dei pini, 17.20 General Hospital, 18.00 Febbre damore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nan.:TopSecret 20.35 Film: Pericolosamente insieme (krim., ZDA 1986, r. Ivan Reitman, i. Robert Redford, Debra Winger) 22.50 Tednik: Kronika 23.35 Aktualnosti: Tehnologija in roboti, 0.05 Čara TV 0.50 Filmske novosti 0.55 Film: Hard core (dram., ZDA 1979, r. Paul Shra-der, i. Peter Boyle, Sea-son Hubley) ciao in risanke 8.30 Nanizanke: Skippy, 9.05 Strega per amore, 9.40 Tarzan, 10.50 Riptide, 12.00 Charlie s Angels, 13.00 La famiglia Brad-ford 14.00 Nanizanke: Happy days - Padrino per caso, 14.30 Supercar - Il gemello cattivo , 15.30 Compagni di scuola 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.45 Nanizanki: Il mio amico Ultraman - Una vicina impossibile, 19.30 Časa Keaton - La guerra dei sessi 20.00 Risanke 20.30 Nogomet za super pokal Evrope: Milan-Sampdo-ria 22.30 Aktualno: Miti, mode in rocknToll 23.00 Variete: Capolinea 23.30 Rubrika: Grand Prix 0.40 Filmske novosti 0.45 Nanizanki: Mike Ham-mer - Un padre distratto, 1.45 Benson - Il fidanzato di Katie Nad.: Signore e padrone Človek in zemlja 13.00 Risanke 14.45 Variete: Telemeno 15.00 16.00 16.30 Film: Voglia di liberta (dram., ZDA, r. Raoul De La Torre, i. Graciela Bor-ges) Nanizahka: Gli inaffer-rabili Filmi in risanke Nanizanka: Ouattro don-ne in carriera 20.30 Film: Fuga dal Bronx (pust., It. 1983, r. Enzo Častellari, i. Mark Gre-gory, Henry Silva) Šport: American bali Film: Le due sorelle (dram., ZDA 1972, r. Brian De Palma, i. Margot Kidder) 18.00 19.00 20.00 22.30 23.00 TMC 8.30 Nanizanke: Get Smart, 9.00 L'enigma, 10.00 Ado-rabili creature 10.30 Nad.: Terre sconfinate, 11.15 Potere 12.00 Kosilo z Wilmo IHP) TV Koper 12.30 Nogomet: Tuttocoppe, 13.00 tekma za pokal UEFA (posn.) 15.45 Rubrika: Bordo Ring 16.45 Wrestling Spotlight 17.30 Odbojka - klubsko SP 18.30 Spored v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.25 Rubrika: Eurogol 20.00 TV debata 20.30 Glasba: Tutti Frutti 21.30 Nan.: Padre e figlio 22.10 TVD Novice 22.30 Rubrika: Gol d Europa 23.30 Rubrika: Bordo Ring 0.15 Odbojka - klubsko SP | ^ TV Slovenija 2 17.15 Šahovska olimpiada 18.00 Film: Morilci so med nami (1. del) 19.30 Dnevnik 20.00 Festival kajkavske popevke '90 20.40 Dok.: Divji svet živali 21.20 Mali koncert 21.20 Dokumentarec: Pionirji sodobne kirurgije 22.10 Večerni gost 22.50 Drama: Služkinji (J. Genet)- predstava AGRFT 23.45 Goli na evr. igriščih 12.30 Prijateljska narava 13.00 Šport in dnevnik 13.30 Aktualno: Ženska TV 15.00 Film: Sotto coperta con il capitano (kom., VB 1958, r. Jack Lee! 16.45 Aktualno: Ženska TV 17.50 Nan.: Autostop per il cie-lo, 18.55 Doris Day Show 19.30 Variete: Cera guesto... 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: La Pantera Rosa colpisce ancora (kom., VB 1974, r. Blake Ed-wards, i. Peter Sellers, Christopher Plummer) 22.40 Dok.: Snežni planet 23.15 Večerne vesti 23.35 Film: Suprema decisione (vojni, ZDA 1948, r. Sam Wood, i. Clark Gable, Walter Pidgeon) TELEFRIULI____________ 15.00 Roza salon 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra: Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Nanizanka: Lo zio d'A-merica 20.30 Dok.: Črno in belo 21.30 Aktualno: Prva stran 22.30 Nočne vesti 23.00 Nanizanka 0.30 Nočne vesti TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Halla 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Spomini Henrika Tume; 8.40 Melodije; 9.30 Čas trobentic in čas kostanja; 9.45 Orkestralna glasba; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Š koncertnega repertoarja; 11.30 Lahka glasba; 12.00 Švet skozi lunin pogled; 12.15 Solisti; 12.40 Cecilijanka 1990; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Country; 15.30 Zvočne kulise; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja: Jugoslavija 1941-1945; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.; 14.05 Oddaja o jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 18.05 Big band RTV Ljubljana; 18.30 Zborovske pesmi; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti; 11.00 Pisali so nam...; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Vse za dopust v Jugoslaviji; 18.00 Souvenir d ltaly; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Jazz glasba; 10.00 Nočni glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 18.30 Zmenek s psihologom; 20.00 V svetu knjige; 21.00 Nočni program -glasba. Na Občini govor o krizi OMG in zakonu o obmejnih območjih Scarano: januarja začetek del za prilagoditev upepeljevalnika Gospodarska vprašanja od zakona za obmejna območja do krize v tovarni OMG so sinoči bila predmet razprave v goriškem občinskem svetu. Še pred tem so se župan in predstavniki vseh strank spomnili preminulega Enza Bucovinija, bivšega občinskega svetovalca KPI, in počastili njegov spomin z minuto zbranosti. Problem zakona o obmejnih območjih je uvedel župan Scarano, ki je izrekel zadovoljstvo zaradi odobritve pomembnega zakona za razvoj gospodarskega sodelovanja z Vzhodom, obenem pa razočaranje zaradi črtanja določila, po katerem naj bi Center za storitve nastal v Gorici. Scarano je pozval vse politične sile k enotnemu nastopu v obrambo zapostavljenih interesov Gorice. Socialist Devetag je odgovoril na očitke, po katerih naj bi bila njegova stranka oz. njeni videmski veljaki odgovorni za krivico, ki je bila storjena Gorici. Resnica je drugačna, je dejal, Gorica je v naši deželi politično prešibka, kar je prišlo do izraza pri tem vprašanju kot pri drugih. Treba bi bilo razširiti pokrajino tudi na červinjanski okoliš, da bi pridobila večjo težo. Komunist Bratina je dejal, da noče teh prerekanj med KD in PSI glede iskanja krivca izkoriščati v propagandne namene. Problem ni Center za storitve, ki ga je še mogoče doseči. Važnejše je, da se goriško gospodar- stvo opremi, da bo lahko izkoristilo vse možnosti, ki jih nudi novi zakon. Cocianni (KD) je predlagal, naj bi na jutrišnji seji izglasovali resolucijo z zahtevo, naj se Dežela takoj izreče o spoštovanju obvez do Gorice glede sporne lokacije centra. Ta predlog je osvojil tudi župan. O krizi v tovarni OMG in odpustu 20 delavcev in uslužbencev, sta govorila Culot (KD) in Bratina, ki je ugotovil, da je občina soodgovorna za nastale probleme, saj je ob prehodu pod- jetja iz državne v zasebno last jamčila za ohranitev števila zaposlenih. Sedaj prjjiaja kljub obljubam do odpustov. Župan se je s tem v zvezi obvezal, da bo občina stopila v stik z združenjem industrijcev in deželno upravo ter skušala preveriti možne rešitve. Na vprašanje Cappelle (KD) o možnosti uporabe upepeljevalnika za daljinsko ogrevanje bazena na Rojcah (?) je župan napovedal, da bodo takoj po novem letu začeli z deli za zmanjšanje onesnaževanja in da bo zato upepelje-valnik predvidoma tri mesece zaprt. Razprava o možnosti razvoja turizma v goriški pokrajini Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova v Gorici prireja danes ob 18. uri v sejni dvorani Trgovinske zbornice v Ul. Crispi javno razpravo o možnosti razvoja turizma v Gorici in še posebej na območjih Brd in Krasa. Razprava je tesno povezana s postopkom za odobritev deželnega zaona, ki naj bi z reformo turističnih ustanov ukinil tovrstne ustanove na Goriškem. Proti tej nameri deželne uprave so doslej nastopile skoraj vse krajevne uprave in družbene ter gospodarske sile, ki so podprle protipredlog: na Goriškem naj bi ustanovili enotno turistično ustanovo, ki naj bi skrbela za turistični razvoj celotnega območja od Redipuglie do Dolenj. O teh vprašanjih bodo nocoj spregovorili predsednik goriške letoviščarske ustanove Mario Michelini, dr. Merzliak, predstavnik družbe Sofi iz Trsta, ki po naročilu goriške letoviščarske ustanove preučuje stanje na področju turistične ponudbe v naši deželi, goriški župan Scarano in predsednik Trgovinske zbornice Bevilacgua. Poleg navedenih so napovedali udeležbo na srečanju številni župani in upravitelji občin na Goriškem. Koncert v priredbi Glasbene matice V Kulturnem domu trio Marcossi-Urdan-Cesar Glasbena matica Gorica vabi na prvi koncert v letošnji sezoni. V veliki dvorani Kulturnega doma bo jutri zvečer nastopil pihalni trio, ki ga sestavljajo priznani glasbeni izvajalci flavtist Giorgio Marcossi, klarinetist Lino Urdan in fagotist Vojko Cesar. Trio Marcossi-Urdan-Cesar je nastal pred tremi leti in se v tem času uveljavil tako v deželnem kakor mednarodnem okviru. Neobičajna in po svoje zanimiva je že sama sestava ansambla, ki se predstavlja z zanimivim repertoarjem skladb, od katerih so nekatere napisane, tako rekoč na kožo, posebej za ta trio. Kljub razmeroma kratki dobi nastopanja ima ansambel za sabo razgibano koncertno dejavnost, od nastopov na Madžarskem in v Jugoslaviji, do snemanj za italijansko radijsko omrežje. Prav glede slednje koncertne dejavnosti, velja opozoriti na številne krstne izvedbe raznih skladb. Sicer bomo krstni izvedbi prisluhnili tudi na jutrišnjem koncertu v Kulturnem domu. Program sestavljajo skladbe sedmih avtorjev. V prvem delu večera bodo tržaški glasbeniki podali Gebauerjev trio op. 42 št. 3 v F-duru Siciliano, nato še de Haanov in Koechlinov trio. V drugem delu bomo lahko prisluhnili Triu guasi fantasia slovenskega skladatelja Matije Bravničarja, Melosu videmskega skladatelja in pedagoga Franca Dominuttija, Deviennovemu triu op. št. 5 v B-duru in krstni izvedbi skladbe Pietre (Kamni) tržaškega skladatelja Gianpaola Corala. Koncert bo ob 20.30. Čimprej imenovati komisijo za statut Načelnik svetovalske skupine SSk v Sovodnjah, Branko Černič, je županu Primožiču23. novembra poslal pismo s predlogom, da v dnevni red prve seje občinskega sveta vnese tudi točko o imenovanju komisije za pripravo Statuta občine. Predlog utemeljuje z dejstvom, da rok za odobritev Statuta poteče prve dni junija prihodnjega leta in da je zato treba pohiteti z imenovanjem komisije in s pripravo osnutka. razna obvestila Društvo upokojencev bo 29. decembra priredilo silvestrovanje v domu Delfin v Izoli. Prijave sprejemajo samo še danes od 10. do 12. ure na sedežu, poverjeniki po vaseh in odborniki društva. Kmečka zveza obvešča, da zapade 30. novembra rok za vplačilo prispevka za pokojninski sklad in zdravstvo. Družba se dobi v soboto, 1. decembra, ob 19.30 na Placuti. Mednarodna sejemska prireditev do 3. decembra Eurovite - specializiran sejem s področja gojenja trstnih sadik Na razstavišču ob ločniškem mostu hitijo z zadnjimi pripravami za odprtje mednarodnega visoko specializiranega sejma Eurovite, posvečenega vinogradništvu, specifično pa gojenju trstnih sadik. Sejem bodo odprli jutri ob 10. uri, zaključil pa se bo v ponedeljek, 3. decembra. Za prireditev vlada precejšnje zanimanje, saj gre za prvo tovrstno razstavo v Italiji in menda tudi v Evropi. Pod oznako Eurovite so pravzaprav strnjene kar tri različne razstave: prva evropska razstava trstnih sadik, prva svetovna razstava o vinogradniških nasadih in prva razstava in pokušnja vin pridobljenih iz grozdja trt, cepljenih na različnih klonih. V soboto bo na razstavišču vrsta strokovnih posvetovanj s področja gojenja trstnih sadik. Sodelovali bodo strokovnjaki iz številnih evropskih držav. V nedeljo pa napovedujejo mednarodni simpozij o čebelarstvu. Sejem se bo sklenil v ponedeljek, ko bodo pripravili Dan inovacij in zaključno srečanje z novinarji. Tatovi v stanovanju Nicole Apa do včeraj občinskega svetovalca Zlikovci so vdrli v stanovanje občinskega svetovalca Nicola Apa v Ulici Gen. Cascino 8. Polastili so se žen- Jutri, 30. t. m., zapade rok za izročitev bencinskih bonov na črpalkah, z obvezo prevzema bencina do konca leta. Lastniki bencinskih bonov po 30. novembru ne bodo mogli več uveljavljati svojih pravic do nakupa bencina po znižani ceni. Kakor je slišati, je bencinskih bonov letos v obtoku še precej. ske torbice, last Apove žene. V torbici je bila manjša vsota denarja in dokumenti. Zdi se, da je tatu, še preden je dodobra opravil podvig, vznemiril pes in se je zato raje odločil za umik, menda kar preko teras notranjega dvorišča. V sosednji palači, ki ima sicer vhod iz Drevoreda 24. maja, naj bi v nekem stanovanju ugotovili poskus vloma. Po teh znakih sodeč, naj bi tatvino zagrešila oseba s precejšnjimi akrobatskimi sposobnostmi. Morda gre za isto osebo, ki je v prejšnjih tednih vlomila v nekaj stanovanj in v katera je splezala preko teras. V obnovljeni Katoliški knjigarni tudi prostorna razstavna galerija Z odprtjem razstave treh primorskih umetnikov, Zvesta Apollonia, Fulvia Monaia in Edija Žerjala, so v prenovljenih prostorih Katoliške knjigarne predali namenu novo likovno galerijo, ki bo bogatila goriški umetniški prostor in nudila likovnikom z obeh strani meje nov, primeren prostor za njihov stik z občinstvom. Tako je na otvoritveni slovesnosti podčrtal Igor Černič, predsednik podjetja Slovimpex, ki je pred kratkim prevzelo upravo Katoliške knjigarne in tudi Športnega središča v Drevoredu 20. septembra. Pomembnost kulturnega dogodka so poudarili tudi goriški župan Antonio Scarano, predsednik Pokrajine Gorica Gian Franco Crisci, poslanec v republiški skupščini Slovenije Bruno Podberšič ter predstavnik Združenja primorskih književnikov Aleksij Pregare. Na slovesnosti ob odprtju prenovljenih galerijskih prostorov je nastopil novogoriški oktet Vrtnica. Tri primorske likovne ustvarjalce Sta občinstvu predstavili Nives Mar-vin in Barbara Rustja, večer pa je p0' vezovala Franka Padovan. Koprčan Zvest Apollonio se v glaV' nem ukvarja s slikarstvom, grafiko i11 prostorskim oblikovanjem. V njegovi dolgi umetniški karieri je bil deležen pomembnih priznanj in razstavljal v številnih krajih Jugoslavije ter v drugih deželah Evrope in ZDA. Goričan Fulvio Monai, sicer Puljčan po rodu, je dobro znan goriškemu občinstvu, saj se je pred kratkim z antp; loško razstavo predstavil v galeriji Kulturnega doma. Poleg slikanj a _se ukvarja tudi z likovno in gledališko kritiko, kot pisatelj pa je izdal dv® knjigi o Istri. Tržačan Edi Žerjal sodi v mlajšo <3e' neracijo slovenskih umetnikov in se )e doslej uveljavil predvsem v lesorezu in grafiki. Razstava v galeriji Katoliške knjigar,' ne bo odprta do 31. decembra. Ogl®0 je možen ob delavnikih, razen pon®' deljka, od 8.30 do 12.30 in od 15. do l»' ure. Na sliki (foto Pavšič): trenutek * odprtja likovne galerije v Katolišk knjigarni. Nadaljnji predlogi za poglobitev sodelovanja med dvema Goricama Na tradicionalnem sprejemu ob državnem prazniku, dnevu Republike, ki ga je predsednik novogoriške občine Sergij Pelhan priredil za predstavnike obmejnih policijskih, carinskih in drugih organov jugoslovanske in italijanske države, poveljnika obmejne enote jugoslovanske vojske s sedežem"na Ajševici in za zastopnike sosednjih obmejnih oziroma pobratenih občin v Italiji, na omenjenem sprejemu torej, je župan Pelhan obravnaval razvoj sodelovanja in prijateljstva vzdolž meje na Goriškem, pri čemer je sporočil več novih predlogov, ki bi omogočili, da bi jugoslovansko-italijansko mejo lahko še bolj sprostili in jo napravili še bolj prepustno za izmenjave blaga in drugih dobrin, ter za pretok idej in kulture. V priložnostnem nagovoru je Pelhan dejal, da se je v kratkem času v Evropi zgodilo toliko sprememb, da se zdi, "kot bi se Marija iz Lurda in Medjugorja resno lotila ne le zdravljenja, ampak tudi pomlajevanja celotnih narodov. Pri tem tudi na območju med Novo Gorico in Gorico poteka pomlajevanje Evrope. Pomlajevanje, ki ga je videti v vsakodnevnih prizadevanjih, da bi ljudje na obeh straneh meje čimbolje živeli, in to ne le vsak zase, ampak s sosedom onstran meje. Oblikovanje dobrososedskih odnosov je stalnica v politiki občin in pokrajine v Gorici." Nato je, tudi v skladu s programom za poglobljeno sodelovanje med Novo Gorico in Gorico, ki ga je pred dnevi sprejela Občinska skupščina, razvil svoje misli in utemeljil posamezne predloge. Predlagal je, da bi prebivalcem obmejnih območij, ki imajo prepustnice Videmskega sporazuma, omogočili prehajanje meje le z osebnimi izkaznicami. Mejne prehode naj bi organizirali tako, da bi potnike pregledovali samo carinski organi države, v katero bi vstopali. K olajšavam na meji bi lahko sodilo tudi istočasno carinjenje blagovnih tovorov in živine, ki so namenjeni za izvoz ali uvoz v Italijo oziroma v Jugoslavijo. V smislu dograjevanja obeh Goric in še boljšega medsebojnega sodelovanja in spoznavanja je tudi predlog o preoblikovanju prehoda na Erjavčevi-Skabrijelovi ulici v mednarodni prehod za pešce. Novogoriški župan se nadalje zavzema za sklenitev sporazuma o zaposlovanju in šolanju obmejnega prebivalstva na sosednjem območju, za priznavanje spričeval in diplom, za uvedbo italijanskega jezika in kulture v srednje šole na jugoslovanskem obmejnem območju, in obratno, za uvedbo slovenskega jezika in kulture v italijanske srednje šole, ter za to, da bi Nova Gorica in Gorica, spričo njune bogate kulturne dediščine in preteklosti postali mesto s prosto carinsko cono za kulturne dobrine. Naštete in druge ugodnosti oziroma olajšave naj bi za začetek poskusno uvedli na območjih Nove Gorice in sosednje Goriške pokrajine, nato pa bi jih razširili na celotno mejno območje med Jugoslavijo in Italijo. V imenu italijanskih gostov se je Pelhanu za sprejem zahvalil dr. Greste Davini, načelnik IV. cone obmejne policije. "Vaš razum je pravi vulkan" je dejal novogoriškemu županu in menil, da bi njegovi predlogi koristili obmejnemu prebivalstvu. "Vendar smo mi samo tehniki in strokovnjaki, zato ne moremo dajati političnih ocen omenjenih predlogov za nadaljnjo sprostitev državne meje. Zmeraj pa smo pozorni opazovalec vsega, kar se dogaja ob meji", je še razmišljal dr. Greste Davini, ki bo predloge Sergija Pelhana takoj poslal v oceno in morebitno ukrepanje italijanskima ministrstvoma za notranje in za zunanje zadeve. Svoj pozdrav in poseg je zaključil s čestitko za dan republike in z željo slovenskemu narodu v teh, prelomnih časih. V enakem duhu je govoril tudi načelnik Uprave za notranje zadeve v Novi Gorici, Stane Bačar. Med drugim je povedal, da policijski organi na obeh straneh meje dobro sodelujejo in da obstoječe stike naprej razvijajo. "Sicer pa je naša naloga, da strokovno obdelujemo svoje naloge, da bi jih lahko dobro in uspešno izvajali". Marjan Drobež Predstavitev knjižice Bodice iz Gorice Te dni so po nekoliko neobičajni poti — v obliki samoizdaje pribodle na dan Bodice iz Gorice — drobna knjižica bodic (v verzih), ki jih je napisal in uredil Aldo Rupel, z risbami pa zašilil Hijacint Jussa. Celotna naklada znaša nič manj kakor 250 oštevilčenih izvodov. Bodice, nekaj jih je bilo že tudi objavljenih v P. d., bomo brali, poslušali, zapeli in stresali v mali dvorani Kulturnega doma nocoj ob 20.30. Na večer bodic iz Gorice vabijo Kulturni dom in "bodičar" Aldo Rupel ter malar Hijacint Jussa. Pokrajinski svet Goriški pokrajinski svet se bo sestal na redni seji danes ob 15. uri. Poleg drugih točk na dnevnem redu je predvideno imenovanje komisije za statut pokrajine. Nocoj ob 20.30, je napovedana tudi seja rajonskega sveta za mestno središče. Govor bo o načrtu občine za posege na socialnem področju. ■ V prostorih Sci club 2 v Ronkah (nad barom Acli) bodo danes ob 20.30 predvajali video in diapozitive o najbolj znanih smučarskih središčih v Alpah. ______________kino_________________ Gorica KULTURNI DOM 20.45 »Stori, kar )e prav«. Režija Špike Lee. CORSO 17.30-22.00 »Ghost (fantasrna)«- *■ P. Swayze in D. Moore. VERDI 18.00-22.00 »Gre disperate«. 1 ' ' Rourke. VITTORIA 17.30-22.00 »Tutte le Pr°^0etn° Pabco, ko ni minilo leto, Jun zdajle za izkaznico bori!,. Sotlarjeva in Posega v TKG Galerija Tržaške knjigarne nadaljuje s svojo bogato razstavno dejavnostjo. Danes ob 18. uri bodo otvorili novo razstavo in sicer dveh mladih slovenskih mojstrov: slikarke Alenke Sotler in kiparja Zmaga Posege. Razstava bo na ogled do 13. decembra in sicer od torka do petka od 8. do 13. in od 14. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure. Tokratna gosta galerije Tržaške knjigarne sodita v mlado generacijo slovenskih ustvarjalcev, ki pa se že lepo uveljavlja doma in v širšem prostoru. Alenka Sotler in Zmago Posega sta kljub mladim letom dobila že precej priznanj in sta sodelovala na številnih skupinskih in samostojnih razstavah. Na sliki levo »Praznina« Alenke Sotler, desno pa »Kanal« Zmaga Posege. Knjiga o ljubljanskem tramvaju Prav gotovo se mnogi še spominjajo tistega značilnega zvoka, ki je nekoč napolnjeval tudi tržaške ulice, danes pa ga zaznamo, če se slučajno odpravimo v kakšno vzhodno ali pa srednjeevropsko mesto: v Zagreb, Brno, Krakov, Budimpešto. Poseben zvok je to, ki prihrumi kakor težek, vendar nenevaren plaz, se tiho ustavi in potem spet odbrzi naprej: obiskovalec, ki ga ni vajen, ima občutek, da celotno mesto utripa v tem zelo značilnem zvoku. Jasno, to je tramvaj. Nehote se obiskovalcu, ki prihaja iz tistih, večji del zahodnih mest, ki so se v petdesetih in šestdesetih letih zaradi naraščajočega prometa temu železnemu konjiču odpovedala, vzbudi skoraj nostalgičen spomin, kot bi šlo za dobo, ki v resnici ni dokončno minila, marveč je samo zaspala v naši zavesti. Toda dejstvo je, da smo tu, v naših krajih, pa naj bo v Trstu, Piranu ali Ljubljani, tramvaj izgubili. Knjiga, ki so jo pretekli teden na pobudo Državne založbe Slovenije, ki je knjigo založila, in ljubljanskega župana Strgarja predstavili kar sredi mestnega središča, pred magistratom, je nedvomno vzbudila veliko zanimanja. Gre namreč za prvo monografsko delo, ki ga je pripravil in uredil inženir strojništva Tadej Brate, v njem pa avtor s poljudno in za slehernega bralca zanimivo besedo oriše celoten zgodovinski razvoj tramvaja v Ljubljani, od prvih priprav in začetnih voženj leta 1901, pa tja do zadnje vožnje ob ukinitvi, ko je tramvaj pred tisočglavo množico še zadjič zaplejal čez Tromostovje. Knjiga, v kateri nam avtor postreže tudi z obilico strokovnih in zgodovinskih podatkov, zlasti tistih, ki tako ali drugače zadevajo uvajanje tramvaja v urbanistični razvoj mesta, ta pa je seveda povezan z elektrifikacijo, je obenem ves čas bogato dopolnjena z barvnimi in črno-belimi ilustracijami, ki bralca dodatno pritegnejo, zlasti še zavoljo nekaterih starih, arhivskih posnetkov. Oboje skupaj, tako posnetki kakor besedila je grafično dobro oblikovano, zlasti pa pregledno. Manjše poglavje je namenjeno tudi prikazu uvedbe trolejbusa in kmalu zatem tramvaja, ki je ozkotirno železnico Trst-Poreč povezoval s Piranom in Portorožem. Seveda, potem so prišla petdeseta leta in nagel razvoj cestnega prometa, pojavili so se vse bolj izdelani avtomobili in avtobusi. Tramvaj se je moral umakniti, v Ljubljani je bilo to 1. 1958, z znanim, zloglasnim argumentom: da zavzema preveč prostora in moti ulični promet. Nekaj vozov so prodali v Vojvodino, ostalo je šlo za staro železo. Knjigo velikega formata zaključuje Tadej Brate s predloženim načrtom za morebitno novo uvedbo tramvajskega prometa v Ljubljani, o čemer se že nekaj časa širijo govorice. Je pač tako, da tramvaj poganja elektrika in ne nafta, ne pozna izpušnih plinov, zrak pa ostaja za njim veliko bolj čist. V imenu napredka so ga ukinili. Ga bodo z istim razlogom spet uvedli...? iGOR ŠKAMPERLE 10 □ šport V osmini finala pokala UEFA izdatna zmaga Rome, neodločen izid Atalante, polom Bologne Zmaga Inteija (3:0) prehuda za Partizana INTER - PARTIZAN 3:0 (1:0) STRELCI: Matthaus v 32. min., Mandorlini v 47. min., Bianchi v 67. min. INTER: Zenga, Bergomi, Mandorlini, Battistini, Ferri, Paganin, Bianchi, Berti, Klinsmann, Matthaus, Serena. PARTIZAN: Pandurovič, Stanojkovič, Mijalkovič, Višnjič, Petrič, Vuja-čič, Bogdanovič (Ščepanovič), Mijatovič, Višnjič, Djurdjevič, Stevanovič. SODNIK: Kohl (Avstrija) KOTI: 6:2 za Inter. OPOMINI: Vujačič, Battistini, Petrič in Paganin. GLEDALCEV: 65.000. INKASO: 2.158.000.000 lir. MILAN — Inter si je na domači tekmi proti beograjskemu Partizanu s tremi zadetki dejansko že zagotovil uvrstitev v četrtfinale tekmovanja za pokal UEFA. Zmaga Milančanov je bila zaslužena, a visoka razlika v golih vsekakor ne odraža stanja na nemogočem terenu milanskega S. Sira. Tra-pattonijevi nogometaši so spretno izkoristili priložnosti, ki so jih sami ustvarili, pa tudi tiste, ki so jim jih nespretno ponudili Beograjčani. Na drugi strani pa igralci trenerja Miloša Milutinoviča niso znali preusmeriti v mrežo nekaj res izrednih akcij. Da tekma ni bila enosmerna, kot bi kazalo po rezultatu, priča nekaj statističnih podatkov. Partizan, ki je igral v gosteh, je imel več časa žogo v svoji posesti, kot so jo imeli domačini (51%:49%); proti vratom sinoči odličnega Zenge so streljali 26-krat, Inter pa je izvedel le 18 strelov na gol; Zenga je moral poseči 12-krat, medtem ko je vratar gostov Pandurovič bil zaposlen le 3-krat; Partizan je izvedel 6 kotov, Inter 2. Pomenljiv je tudi podatek, da so gostitelji storili več prekrškov kot gostje (19 prekrškov Inter, 17 Partizan). Zakaj je torej Inter zmagal s tolikšno razliko? Verjetno predvsem zato, ker je zaigral taktično bolj zrelo od Partizana. V začetku je seveda pritisnil in ni dopustil, da bi Beograjčani izkoristili svoje dobre tehnične sposobosti (a na tako razdejanem igrišču, kakršno je tačas milansko, je »tehničarjem« sinoči trda predla). Svojo terensko premoč so gostitelji kronali z golom, o katerem se je sam strelec Matthaus izrazil, da je bil sila posrečen: po podaji na robu kazenskega prostora Partizana se je žoga zakotalila v sredino, kamor je popolnoma sam pritekel nemški as in brez težav realiziral. Partizan je po prejetem golu odgovoril z vrsto akcij, pri katerih se je izkazal predvsem mladi up jugoslovanskega nogometa Mijatovič. Prav po njegovi točni podaji se je dve minuti pred iztekom polčasa Djurdjevič znašel sam pred Zengo, ki pa- je z nogo srečno odbil njegov gol. Inter je podvojil v začetku nadaljevanja z branilcem Mandorlinijem, ki je preusmeril v gol Bianchijev strel s kota. Po drugem zadetku so gostitelji zagospodarili na igrišču. Domačine so potisnili v obrambo, imeli so vrsto priložnosti za pol, ki pa sta jih Djurdjovič in Ščepovic zastreljala, ali pa jih je Zenga, eden najboljših v svojem moštvu, mojstrsko ubranil. Inter se je v tem delu tekme poslu-žil protinapadov in prav po eni od teh hitrih akcij so prišli še do tretjega zadetka. Po nepotrebnem prekršku nad Sereno na krilu je Matthaus poslal prosti strel pred vrata Panduroviča, ki pa je žogo dokaj nespretno boksal s pestmi. Le-ta se je dvignila do Klin-smanna; njegov strel je branilec odbil pred golom, a le do Bianchija, ki je v voleju zatresel mrežo. Tudi pri rezultatu 0:3 so si Beograjčani srčno prizadevali, da bi znižali razliko, da bi imeli boljši' izhodiščni položaj na povratni tekmi 12. decembra v Jugoslaviji, a vsi njihovi upi so bili zaman. ROMA - BORDEAUK 5:0 (2:0) STRELCA: Vbller v 10., 44. (11-m) in 49. min., Gerolin v 60. in 74. min. ROMA: Zinetti, Tempestilli, Nela (Piacentini), Berthold, Aldair (Comi, Desideri, Di Mauro, Vdller, Salzano (Conti), Gerolin. BORDEAUX: Bell, Thouvenel, Liza-razu (Bade), Senac, Battiston, Des- champs, Durand, Vervoort, Kieft, Fer-reri, Plangue (Fargeon). SODNIK: Blankenstein (Niz.) KOTI: 3:3. GLEDALCE V: 48.000. INKASO: 1.123.000.000 lir. RIM — Povratna tekma osmine finala pokala UEFA v Bordeauxu bo za Bianchijevo Romo zgolj formalnost. Taka je bila »razsodba« sinočnje prve tekme na razritem Olimpicu, kjer so domačini kar petkrat zatresli mrežo skromnih gostov. Bordeauxu že v francoskem prvenstvu trda prede: klub je domala v finančnem razsulu, temu »primerni« pa so tudi rezultati, ki jih enajsterica dosega. Srečanje v Rimu je le potrdilo vse težave gostov, ki so prva dva zadetka dobesedno »podarili« gostiteljem. Prvi zadetek je dosegel Vdller po bolj naivni kot grobi napaki vratarja Bella. Drugemu golu je botrovala nepazljivost celotne obrambe, ki je »privedla« do enajstmetrovke. S tretjim zadetkom, ki ga je dosegel v začetku drugega polčasa je postal Vdller protagonist številka ena tega za domačine zelo srečnega srečanja, v sredini polčasa pa se je proslavil tudi Gerolin z dvema goloma. KOELN - ATALANTA 1:1 (0:0) STRELCA: Heldt v 50' in Bordin v 55'. KOELN: Illgner, Higl, Greiner, Gis-ke, Gotz, Janssen, Baumann (v 81’ Jen-sen), Banach, Sturm, Heldt, Ordene-witz. ATALANTA: Ferron, Contratto, Pa-ciullo, Bonacina, Bigliardi, Progna, Stromberg, Bordin, Evair (v 89' Porri-ni), Nicolini, Perrone (v 84' Caniggia). SODNIK: Goethals (Bel.). KOTI: 6:3 za Kdln; GLEDALCEV: 25 tisoč; OPOMIN: Stromberg, Bonacina, Bordin, Goetz, Baumann. KOELN — Trener Atalante Frosio je bil po sinočnji tekmi sila zadovoljen: Atalanta ima res lepe možnosti za uvrstitev v četrtfinale pokala UEFA in s tem potrdi svojo »evropsko usperje-nost«. Ze več let se namreč ekipa iz Bergama zelo uspešno prebija v evropskih nogometnih tekmovanjih, tak proboj pa je opravila tudi sinoči na kdlnskem stadionu Mungersdorf. Italijani so dobro zdržali pritisk kotiranih Nemcev (in to predvsem na sredini igrišča) in po prejetem golu takoj odgovorili ter tudi zasluženo izenačili z Bordinom. ADMIRA VVACKER - BOLOGNA 3:0 (2:0) STRELCA: Gretsching v 30' in 54, Miiller v 35'. ADMIRA VVACKER: Knaller, Doetzl, Gramann, Graf, Degeorgi, Elsner, Ogris (v 10' Binder, v 78' Glatzmayer), Ar-tner, Miiller, Gretsching, Marschall. BOLOGNA: Cusin, Biondo, Cabrini, Bonini, Negro (v 46' Di Gia), Tricella, Mariani, Verga, Waas (v 64' Lorenzo), Detari, Poli. SODNIK: Hartman (Madž.); KOTI: 5:1 za Admiro; GLEDALCEV: okrog 8 tisoč; OPOMIN: Graf in Poli. • Torpedo Moskva (SZ) - Monaco (Fr.) 2:1; strelci: Tičkov (T) v 19', Savičev (T) v 44' in Passi (M) v 56'. • Brdndby (Dan.) - Bayer Leverkusen (ZRN) 3:0; strelca: Torben v 5’ in 66', Christensen v 60'. • Admira Wacker (Av.) - Bologna (It.) 3:0; strelca: Gretschnig v 30' in 54', Miiller v 35'. • Anderlecht (Bel.) - Borussia D-(ZRN) 1:0; strelec: Van Der Linden v 75'. • Koln (ZRN) - Atalanta (It.) 1:1: strelca: Heldt (K) v 50' in Bordin (A) v 55'. • Inter (It.) - Partizan (Jug.) 3:0; strelci: Matthaus v 32', Mandorlini v 47', Bianchi v 67'. • Roma (It.) - Bordeaux (Fr.) 5:0; strelca: Vdller v 10’, 44' (11-m) in 49', Gerolin v 60' in 74'. • Vitesse Arnhem (Niz.) - Lizbona (Fort.) 0:2; strelca: Xavier v 23’ in Go-mes v 36'. DUNAJ — Bologna se vrača z gostovanja pri dunajski Admiri VVacker s težkim porazom, ki pa je vsaj glede na rezultat, povsem nepravičen, radiceje-vi nogometaši so namreč odlično začeli, prve pol ure so predvajali dobro igro, zatem pa so povsem nepričakovano dobili dva zadetka. V drugem polčasu so spet izvrstno začeli, a bili so tudi brez športne sreče, saj je Detari dvakrat zadel okvir vrat. V enem od protinapadov so gostje še potrojili. Italijani so kljub visoki razliki poskusili priti do gola, uspelo pa jim je le še tretjič zatresti drog, }n to že spet z Detarijem, ki je bil tragični junak tekme. Napadalec Interja Serena Je ogrozil vrata Partizana (telefoto AP) S sinočnjo visoko zmago proti skromnim Belgijcem Italija si je zagotovila uvrstitev na finalni del košarkarskega EP ITALIJA - BELGIJA 94:55 (47:20) ITALIJA: Fantozzi 18, Gentile 2, Magnifico 2, Avenia 12, Pittis 6, laco-pini 7, Binelli 10, Riva 13, Pessina 10, Rusconi 14. BELGIJA: Tirtiaux, Lemaire, Van-meerbeek 7, Bayer 9, Marion 9, Dehe-neffe 4, Mens 4, Lenaerts 13, Debaere 9. SODNIKA: Douvis (Gr.) in Miljana (Šp.); PM: Italija 19:30, Belgija 6:11; PON: Mens (28), Bayer (39); 3 TOČKE: Italija 1:7 (Gentile 0:1, Avenia 1:1, la-copini 0:3, Riva 0:2), Belgija 3:10 (Tirti-aux 0:1, Vanmeerbeek 1:3, Bayer 1:4, Marion 0:1, Lenaerts 1:1); GLEDALCEV: 5 tisoč. MARŠALA (Trapani) — S sinočnjo lahko zmago proti skromni Belgiji si je Italija tudi matematično zagotovila nastop na finalnem delu evropskega košarkarskega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Rimu. Sedaj je tudi uradno (čeprav bo FIBA to sporočila v začetku decembra, ko bodo kvalifikacije končane), da bo italijansko glavno mesto sedež evropskega prvenstva. Belgijci pa sinoči, ko na zmago itak niso mogli upati, niso trošili moči še iz enega razloga: če v soboto zmagajo proti Nizozemski z več kot 16 točkami razlike, bi si lahko priborili 2. mesto v skupini in s tem tudi kvalifikacijo. Italija se je potrudila le toliko, da v Maršali, kjer so jo navdušeno sprejeli, ne zapusti slabega vtisa, kar ji je tudi povsem uspelo. Zlasti dobro je igrala v obrambi, povsem pa je gospodarila pod košema. Gamba je tako dal priložnost vsem, da se izkažejo. Izidi srečanj 4. kola: SKUPINA A: Grčija - Švedska 81:68 (39:32); Bolgarija - Romunija 87:76 (45:43). LESTVICA: Grčija in Bolgarija 6, Švedska 4, Romunija 0. SKUPINA B: Nizozemska - Poljska 70:86 (32:41); Italija - Belgija 94:55 (47:20). LESTVICA: Italija 8, Nizozemska 4, Belgija in Poljska 2. SKUPINA C: Španija - Anglija 96:79 (51:45); Jugoslavija - ZRN 120:87 (70:30). LESTVICA: Jugoslavija 8, Španija 6, ZRN 2, Anglija 0. SKUPINA D: SZ - ČSFR 83:80 (43:45); Francija - Izrael 93:74 (43:32). LESTVICA: SZ 6, ČSFR in Francija 4, Izrael 2. Šahovski dvoboj za svetovni naslov Remi tudi v 15. partiji LYON —1 Tudi 15. partija šahovskega dvoboja za svetovni naslov med Kasparovom in Karpovom, ki je imel bele figure, se je končala z delitvijo točke, in sicer v 34. potezi, tako da je sedaj rezultat 7,5:7,5. To je bil že osmi zaporedni remi. Izzivalec Karpov je tokrat spravil prvaka v težave s potezo, ki si jo je »sposodil« pri nekdanjem svetovnem prvaku Borisu Spaskemu: v 11. potezi je odigral lovca na h6 in Kasparov je zatem razmišljal kar 45 minut. Izvedenci v dvorani so bili presenečeni nad takim oklevanjem, še zlasti, ker je Karpov potezo odigral na predlog Spaskega in ki je bila objavljena v ponedeljek v biltenu prvenstva. Kasparov je sinoči dosledno igral Grinfeldovo obrambo, ki jo je proti Karpovu igral že na prejšnjih dvobojih za naslov v Londonu in Leningradu 1986 ter Sevilli 1987. leta. Prvih osem potez je odigral kot v 13. partiji, prvi, ki je bila na vrsti v Lyonu in se je prav tako končala z remijem. Po 11. potezi, ki je Kasparovu pobrala toliko časa, sta v 14. potezi zamenjala kraljici, tako da je bil zaustavljen napad belega po h liniji. Po 16. potezi je Karpov porabil 33, a Kasparov 66 minut. Izzivalec je tako dobil še eno teoretično bitko v otvoritvi. Prišlo je do pozicije, ki je povsem odgovarjala Karpovu, s kraljem, ki je bil na boljšem položaju za končnico, medtem ko je na drugi strani prvak pasiven. V nadaljevanju nista ne eden ne drugi uspela izboljšati pozicije in nova delitev točk je bila neizbežna. Da se bo Kasparov namučil, pa je nekdo v dvorani napovedal že po prvi potezi, ki jo je potegnil Karpov, ko je kmeta igral na d4. Ni se zmotil. Prihodnja partija, v kateri bo bele figure imel Kasparov, bo na vrsti jutri. Na ženskem svetovnem rokometnem prvenstvu »Modre« na dobri poti SEUL — Jugoslovanska reprezentanca se je brez poraza uvrstila v polfinalno skupino ženskega rokometnega svetovnega prvenstva. V tretji tekmi izločilne skupine A je prepričljivo premagala reprezentanco ZRN z 21:18 (10:9). »Modre« so začele srečanje na najbojši način. Le nekaj sodniških odločitev (Jugoslavija 16 minut izključitev, ZRN 4...) je nasprotnicam omogočilo, da so se približale Jugoslovankam, ki pa so v sklepnem delu spet prepričljivo povedle. Jugoslovanke pa nimajo mnogo časa, da bi se radostile zmage nad ZRN. Že danes jih namreč čaka prva tekma v prvi polfinalni skupini, in sicer proti domačinkam, reprezentanci Južne Koreje. Trener »modrih« Milo-rad Milatovič opozarja, da so Južno-korejke zelo nevaren nasprotnik: so olimpijske prvakinje in na vso moč želijo, da bi se revanširale za dva poraza v začetku tega svetovnega prvenstva (izgubile so proti Avstriji 18:19 in proti Kitajski 22:28, v polfinalno skupino pa so se uvrstile po izdatni zmagi nad Švedsko 34:25). Domačinke igrajo zelo hitro z vrsto atraktivnih in nepričakovanih potez v napadu. Trener Milatovič zato svari svoje varovanke, naj ig- rajo umirjeno in disciplinirano. Z osvojitvijo novih točk bi se jugoslovanska vrsta skoraj zagotovo vključila v boj za kolajne, medtem ko bi bila Južna Koreja iz njega praktično izključena. Jugoslavija in Južna Koreja sta se doslej srečali šestkrat. Jugoslovanke so zmagale štirikrat, dvakrat pa so zapustile igrišče poražene. Izida 3. kola skupine A: Jugoslavija - ZRN 21:18, Poljska - Francija 29:19. Lestvica: Jugoslavija 6 točk, ZRN 4, Poljska 2, Francija 0. Po izločilnem delu se je najboljših 12 ekip uvrstilo v polfinalni skupini, ki sta tako sestavljeni: SKUPINA A Kitajska in Jugoslavija 4 točke, Avstrija in ZRN 2, Poljska in Južna Koreja 0. SKUPINA B SZ in Norveška 4 točke, NDR in Romunija 2, Bolgarija in Danska 0. Današnje tekme SKUPINA A: Poljska - Kanada, ZRN - Avstrija, Jugoslavija - Južna Koreja. SKUPINA B: SZ - Bolgarija, NDR -Romunija, Danska - Norveška. Za evropski superpokal Danes Milan - Sampdoria BOLOGNA — Danes bo na vrsti p0' vratno srečanje za evropski nogometni superpokal med Milanom (zmagovalen pokala prvakov) in Sampdorio (dobil' nik pokala pokalnih zmagovalcev)' Prva tekma se je končala pri neodlO" čenem izidu (1:1). Danes bodo igrali v Bologni, saj teren v Milanu, zlasti P° sinočnjem srečanju med Interjem in Partizanom, bolj spominja na razoran0 njivo kot na nogometno igrišče. Bolj motivirana bo gotovo Sampd°' ria, saj Milančanom uspehov na med' narodni ravni ne manjka. Pi Milanl) bo manjkal diskvalificirani Van BaS' ten, Sacchi pa je objavil naslednjo P°' stavo: Pazzagli, Tassotti, Maldini, Car; bone, Costacurta, Baresi, Ancelott^ Rijkaard, Agostini, Gullit, Evani (r®' zerve Rossi, Filippo Galli, Gaudenz1, Stroppa, Donadoni). Pri Sampdorii, ki jo bo pred daljš® diskvalifikacijo s klopi še vodil B°s. kov, bodo manjkali Dossena, MannijV in Cerezo, verjetna postava pa naj 0 bila naslednja: Pagliuca, Lanna, Bone ti, Pari, Vierchowod, Pellegrini, Midat ličenko, Katanec, Vialli, ManGn 1 Lombardo. 3 kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti Disciplinski ukrepi MILAN — V zvezi z zadnjimi srečanji za italijanski nogometni pokal (20., 21. in 22. novembra) je disciplinska komisija za eno kolo diskvalificirala Parija (Sampdoria) in Argentesija (Piša). Do 30. decembra pa je diskvalificirala trenerja Sampdorie Boškova, ki je užalil nekega igralca Cremonese-ja in še nekaj gledalcev. Glede na nedeljske prvenstvene tekme A lige so bili za eno kolo diskvalificirani: Barcella in Jozič (Cese-na), Bonini (Bologna), Brambati (Bari), Bruno (Torino), Eranio (Genoa), Ma-rocchi (Juventus) in Nappi (Fiorenti-na). V B ligi bodo po dve koli počivali Bertarelli (Ancona), Franchini (Avelli-no) in Turrini (Taranto), po eno pa Fanna (Verona), Pinna e Di Stefano (Lucchese), Celestini in Miggiano (Avellino), Cuicchi (Modena), Di Samo (Salernitana), Ottoni (Padova), Signori (Foggia) e Vincioni (Reggina). Sainzu in Moyi končna zmaga HARROGATE (Anglija) — Na avtomobilskem rallyju po Angliji, zadnji preizkušnji za svetovno prvenstvo, je zmagala španska dvojica Carlos Sainz - Luis Moya (toyota celica GT4), ki je tudi osvojila prvo mesto na končni lestvici. Tako sta Sainz in Moya na najboljši način proslavila svoj prvi svetovni naslov, ki sta si ga sicer matematično zagotovila že po uspehu v Sanremu. Kankkunen in Piironen (lan-cia delta), ki sta predsinočnjim še vodila, sta včeraj zaradi ledene plošče zletela s cestišča in sta morala odstopiti. Dobro pa se je obnesla druga posadka Lancie, Biasion - Siviero, ki je tokrat prvič nastopila na tem rallyju in je zasedla 3. mesto. Solidno sta vozila tudi Auriol in Occelli (prav tako z lancio); francoski pilot, ki se je tudi prvič pomeril v Angliji, je pristal na 5. mestu in je sezono končal takoj za Sa-inzom. Že 4. zapored pa je svetovni naslov avtomobilskih hiš osvojila Lancia. KONČNI VRSTNI RED RALLVJA PO ANGLIJI: Sainz - Moya (Šp.) toyo-ta 5.4316 "; 2. Eriksson - Parmander (Šve.) mitsubishi po T42"; 3. Biasion -Siviero (It.) lancia 4'06 "; 4. Jonsson - Olsson (Šve.) toyota 6'24"; 5. Auri°j _ Occelli (Fr.) lancia 7'46"; 6. McRa® Ringer (VB) ford sierra 10 01". KONČNI VRSTNI RED PILO! p-ZA SP: 1. Sainz 140 točk; 2. Auriol ^ 3. Kankkunen 85; 4. Biasion 7”, ^ Ericsson 32; 6. Cerrato 30; 7. stc”r ris-8. Eriksson 27; 9. Fiorio 25; 10- C BMW 14; 10. Volkswagen 10. £3' Maxicono neustavljiv RAVENNA - Tudi v drugem s^b-nju svetovnega odbojkarskega gal, skega prvenstva je Maxicono z . a[-in sicer s 3:0 (15:6, 15:5, 15:6) pr° žirski ekipi ASP Mahd. ,,pnna ” Ostali izidi: Messaggero Ra RaI1eS' ASP Mahd 3:0 (15:2, 15:10, l5J'\lSi1i«'a pa Sao Paolo (Braz.) - JT iv^pHiol3' (Jap.) 3:0 (15:9, 15:10, 15:10); M® (15:0. num Milan - JT Hiroshima Jphnips 15:8r 15:6); Banespa Sao Pa0;!0/e.7) Modena 3:1 (12:15, 15:9, 17:16, ^ Za slovenske jadralce na Primorskem Pred dnevi na Opčinah na sestanku SK Brdina Uspešna sezona Zadovoljni z dosedanjim delom KOPER —■ Za slovenskimi jadralci je še ena uspešna sezona, čeprav tekmovalnih uspehov z mednarodno veljavo ni bilo toliko kot v nekaj zadnjih letih, Zato pa je spodbudna ugotovitev, da je republiška zveza z novim vodstvom dobro zastavila delo. Zveza je končno zaživela, postala je resnična opora obmorskim in celinskim klubom, kar predvsem potrjuje njihova razvejana dejavnost, ki dohiteva tekmovalne dosežke tudi po organizacijski plati. To je bila bistvena ugotovitev zveze na zadnji letošnji seji pred konferenco, ki bo predvidoma 15. decembra v portoroški Marini. Na seji so analizirali letošnje dosežke ter med drugim ugotovili, da so se izkazali predvsem mladi z obetavnimi dosežki, med katerimi kaže posebej opozoriti na Koprčana Jurico Tunjiča, ki je osvojil naslov evropskega prvaka v razredu optimist, pa 5. mesto Pirančana Igorja Deržka na SP v razredu evropa. Med dekleti pa 10. mesto Koprčanke Janje Orel na evropskem mladinskem prvenstvu v razredu opti- mist in 24. mesto Vesne Dekleva iz Izole na svetovnem prvenstvu v razredu evropa, poleg tega pa je bila enako kot Mariborčan Stojan Vidakovič na deski Lechner sedemnajsta na največji predolimpijski regati v Barceloni. Na seji so obravnavali tudi gradiva za konferenco ter se zavzeli za vso podporo mladinskim in olimpijskim razredom: prizadevali pa si bodo kljub ostrejšim pogojem ohraniti enako število kategoriziranih športnikov. Ko so govorili o gmotnem položaju jadralnega športa pri nas, so med naloge zapisali, da bo treba odslej finančno podpreti razrede in ne klubov kot doslej in da bo treba formirati sklad za financiranje udeležencev olimpiade v Barceloni. Pohvalili so tudi vse klube, ki so se izkazali tudi kot organizatorji raznih mednarodnih tekmovanj, izjema je bil je Pirat, ki je zapravil ugled največje in najbolj popularne mednarodne jadralne regate na severnem Jadranu »pokal Casino«, to pa je regata, ki bi jo želela JZ Slovenije ohraniti. (Kreft) Pred dnevi so se v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah zbrali odborniki, trenerji, tekmovalci s starši in člani rekreativci SK Brdina, da bi opravili pregled dosedanjega dela. Predsednik Aleksander Ferluga je v svojem poročilu izrekel dobrodošlico prisotnim ter se zahvalil tekmovalcem in trenerjem za vloženi trud. Poudaril je, da bi bilo potebno sprejeti v društvene vrste mlajše tekmovalce, saj je to nujno za bodoče delovanje kluba samega. Sledilo je poročilo demonstratorja Dušana Videmška, vodje in programaterja treningov, ki trenira skupino mladincev. Izrazil je svoje zadovoljstvo nad opravljenim delom. Pohvalil je tekmovalce zaradi njihove zainteresiranosti in zbranosti pri vsakem treningu. Podčrtal je tudi vidni napredek vsakega tekmovalca. Trener mlajših pionirjev, demonstrator Matjaž Šarabon je povedal, da so tekmovalci doslej vadili samo šolo tekmovalnega smučanja. Z decembrskimi pripravami pa bodo začeli s količki. Pohvalil jih je za vidno napredovanje. O suhih treningih pa je poročal trener Jani Žiberna iz Sežane. Poudaril je, da so atleti kondicijsko pripravljeni in prav zaradi tega so treningi uspešni. Po posameznih poročilih so si prisotni lahko ogledali video posnetke z raznih treningov. Pred zaključkom srečanja je odbornik R. Šuber opisal program za letošnjo sezono. Treningi se bodo odvijali po možnosti vsako nedeljo v decembru in med božičnimi počitnicami, tako da bodo smučarji pripravljeni na prve tekme, ki se bodo začele 6. januarja 91. Sejem rabljene smučarske opreme bo v Prosvetnem domu na Opčinah skupno s knjižnim sejmom, ki ga prireja knjižnica P. Tomažič in tovariši. Sejem bo odprt od ponedeljka 3. do srede 5. decembra od 16. do 20. ure. Tudi letos so odborniki društva poskrbeli za zimovanje, in sicer od 22. do 29. decembra na Rogli. Gostom se tu na razpolago dobra smučišča in drugi športni objekti. Vpisovanje je odprto vsem. Kot vsako leto se bodo člani lahko udeležili nedeljskih smučarskih izletov v razna smučarska središča. Ob koncu je Šuber dejal, da so odborniki lahko zadovoljni z uspehi, saj je to sad sodelovanja med trenerji, tekmovalci in starši. (V. Ž.) Na tretji etapi mednarodnega turnirja treh dežel v karateju Naši so Na končni etapi mednarodnega ka-tate turnirja treh dežel v Avstriji F. 10, je bila v Celovcu na Koroškem odvila 3- in zadnja etapa mednarodnega turnirja Treh dežel v karateju. Na tem turnirju so sodelovale ekipe iz Slovenije (Primorskogorenjska regija), Itali-ie (Furlanija-Julijska krajina) in Avstrija (Koroška). Tokrat je naša reprezentanca nastopila s številnejšo ekipo, kar se je pokazalo tudi v skupnem izkupičku medalj in pokalov, ki so jih naši tekmo-valci odnesli domov. Pa pojdimo po vrsti. Med fantki do 13. leta starosti je khiagal tekmovalec našega kluba Mar-c° Natali, Martin Guštin pa žal ni se-9el po medaljah, vendar je tudi on bil eden izmed tistih, ki so ekipi prinesli lep izkupiček točk v skupnem seštevku, V isti kategoriji pri dekletih je odlično 3. mesto zasedla Manuela Rosana. V kategoriji do 16. leta starosti je Pjed dekleti že v drugič zmagala Ari-®lla Kranjec, njen klubski tovariš Pao- 0 Perucci pa je zasedel 3. mesto. Odrezala sta se tudi Ksenija in Vojko ~°tti, ki sta prav tako posegla po vid-najših rezultatih in tako pokazala, da la napredovala v izvajanju kat. T ženski kategoriji nad 16. letom starosti sta prednjačali Romana Maia-no in Vojka Cnijanovič, ki sta osvojili Prvi dve mesti. V moški kategoriji sta nastopila Ni-c°la Artese in Željko Pogačnik, slednji 1® tudi zmagal, medtem ko se je nje-9°v tovariš moral zadovoljiti le z uvr-litvijo med 4. in 6. mestom. Skratka naša reprezentanca je poka-ala, da v katah nima nasprotnika - 1 s®i v višjih kategorijah. To pa ji je del 0 *e V za nadaljnje trdo prvem delu je bilo tudi tekmova-Je v kumite-ju (borbah). Našo ekipo n Sestavljali: Nicola Antese, Floriano Puralchi, Stojan Sestan. David Potoč- 15 ter Željko Pogačnik. se zopet izkazali Reprezentanca FJK, ki se je udeležila tekmovanja v Avstriji Sprva so se pomerili z ekipo Slovenije, proti kateri so izgubili z 1:4. Med nastopom se je poškodoval Sestan. Tako je ekipa nastopila v okrnjeni postavi proti domačinom s Koroške. Ekipa z borcem manj je imela izgubljeno partijo že na papirju zaradi poškodbe Sestana. V tej zagati pa se je pokazal značaj moštva in želja po zmagi, ki se je pokazala skozi vse tri etape. Vendar pa se ji tudi tokrat ni posrečilo, čeprav jo je občinstvo burno spodbujalo. Tako so se morali naši tekmovalci zadovoljiti le s tretjim mestom. Končni zmagovalec je bila reprezet-nanca Slovenije pred Koroško. Naj omenimo, da je v sodniškem zboru sodeloval tudi naš karate mojster ter državni sodnik v karateju Sergij Štoka. V skupnem seštevku za 1. pokal je Slovenska ekipa za las prehitela našo in tako odnesla pokal domov. Kot tretja se je uvrstila Koroška ekipa. turnirjev, ki bi povezoval tekmovalce treh dežel v en skupen cilj - prijateljstvo in čimvečja želja po izpopolnjevanju in učenju te lepe veščine, (s. ž.) . Disciplinski ukrepi nogometne zveze Disciplinska komisija nogometne zveze je med drugim v 1. amaterski ligi izključila za dve koli igralca Roberta Andaloro, za eno kolo pa Paola Travagina (oba Juventina). V 2. amaterski ligi je za eno kolo izključen An-drea Pertan (Vesna). V 3. amaterski ligi je do 17. 12. 90 izključen Primor-čev nogometaš Darko Kralj. V naraščaj niškem prvenstvu je do 21. 1. 1991 izključen Terry Passanisi (Zarja), za eno kolo pa sta diskvalificirana Alessandro Doz in Maurizio Mar-tingano (oba Zarja). Ženska odbojkarska interliga v Divači Slavje Koprčank Prejšnji teden se je v telovadnici v Divači s tretjim turnirjem, ki ga je tokrat priredil odbojkarski klub Sežana, zaključila letošnja izvedba Interlige, namenjena odbojkaricam letnikom 79 in 78. Predstavniki društev, ki so dali zamisel o ponovni oživitvi interlige, in sicer ŠD Kontovel, OK Koper, OK Sežana, ŠZ Sloga in ŠD Sokol, so sklenili, da to tekmovanje ponovijo tudi v prihodnji sezoni in da bo namenjeno odbojkaricam, ki še niso dopolnile 14. leta, igrale pa bodo na regularnem igrišču in bo torej tudi vsako ekipo sestavljalo šest igralk. Turnir v Divači je, podobno kot prva dva, ki sta ju priredila Sloga in Sokol, odlično uspel, zagrizenost na igrišču je bila zelo velika, tehnično pa so tudi tokrat prevladovale mlade igralke iz Kopra. Navdušenost vseh igralk je seveda dosegla višek ob koncu turnirja, ko so bile vse nastopajoče odbojkarice tudi nagrajene. IZIDI 3. TURNIRJA Sloga A - Koper B 0:2, Sokol A -Sokol B 2:0, Sežana - Sloga B 2:1, Sokol A - Koper A 0:2, Koper B -' Sloga B 2:0, Sežana - Sloga A 0:2, Koper B -Sokol B 2:0. KONČNA LESTVICA Koper B 12, Koper A 10, Sloga A 8, Sežana 6, Sokol A 4, Sokol B 2, Sloga B 1. (Inka) Mladinsko košarkarsko prvenstvo (B skupina) Borovci spet tesno izgubili FERROVIARIO - BOR 89:87 (39:35) BOR: Pavlica 6 (2:2), Drocker 12 (2:2), Simonič 11 (3:3), Debeljuh 42 (8:8), Starec 4, Tomšič 8 (3:4), Škabar 4 (0:1), Schiulaz, Pettirosso(0:2). TRI TOČKE: Debeljuh, Drocker 2, Tomšič 1. Zgleda, da so naši že navajeni na poraze z minimalno razliko. Pri kadetih najprej s Stefanelom in nato s Kon-tovelom so borovci doživeli pekoča poraza. In tudi proti solidni ekipi Fer-roviarria, ki meri na sam vrh, se je slika ponovila. Upajmo le, da bo tudi za naše veljal pregovor, ki pravi, da kar daš ti bo povrnjeno. V Borovih vrstah je manjkal Posega, ki bi bil po vsej verjetnosti edini, ki bi lahko zaustavil »železničarja« Otto, ki je v bistvu sam pripeljal svoje do zmage, sicer so se domačini morali pošteno potruditi, predno so strli odpor trdoživih borovcev. (A. Pavlica) Na sliki: Marko Debeljuh, ki je dosegel kar 42 točk. Šahovski turnir ŠŠT Zadnja srečanja Sojenj! šahovski turnir Športne Utopom Trst prehaja s svojim sobotnim del. N|a'“JP°rn v svoj tretji in zadnji __________ b^P^du bodo še tri zadnja kola, ki y dala končnega zmagovalca. jasnoSOboto ie turnir že pokazal dokaj tskm razm.erje moči med posameznimi lestv,0valci. Tako so trenutno na vrhu iz price s petimi točkami Ivan Stanič pa n Jj?5, Danilo Požari od Široka in da m a ■ Ivan Mikulus. S pol toč- veij • nl Jim sledita Hrovatin iz Barko-ha od otePandič od Sv. Jakoba. Žiber-slede tbV' Ane ima 4 točke, nato pa je 2a ? °stali. Vsekakor vlada največ-didskui^nie za nastop Staniča, saj ^ddtem u 6 Prvi razred osnovne šole, sprotniki 4 ?° vsi njegovi glavni na-Tudj 1 Zf četrto in petošolci. P°tekal S° ^ ni zavrtljaj turnirja bo Začei v Borovem športnem centru, P® se bo ob 15. uri. (-boj-) o^anifir? I SMUČARSKI ODSEK ,. sejem rabljene smučarske sjdacernhr "° v soboto, 1. In v nedeljo l>‘o od ,V,dolinski telovadnici. V o,.' do 13 j ' do 19. ure; v nedelJo od 2?reme bo v°d 'd' d° 18. ure. Zbiranje ‘ 0ovembra P“i*?hellek- 26 " ln torek-ra' °d 19. do 20.30. DRUŽABNI VEČER SPDT SPDT vabi danes zvečer ob 20. uri vse člane in prijatelje na tradicionalni družabni večer ob zaključku izletniške sezone. Posamezni člani bodo prikazali vrsto diapozitivov z letošnjih uspelih izletov in sledil bo tudi kratek prikaz diapozitivov z nedavnega trekkinga v Nepalu, ki se ga je udeležila skupina članov našega planinskega društva in prehodila dvanajstdnevno pot do vrha Kala Pattarja v neposredni bližini baznega tabora pod Everestom. Pred začetkom predavanj diapozitivov pa se bo društvo oddolžilo tudi svojemu članu Dušku Jelinčiču in predstavilo njegovo zadnjo knjigo »Zvezdnate noči«, ki je izšla pred nekaj meseci. Spregovorila bosta predstavnik Založništva tržaškega tiska Marko Kravos, in avtor sam, nakar bo sledilo branje nekaterih odlomkov iz knjige. Za vse prisotne člane in prijatelje je SPDT poskrbelo tudi za zakusko. Zaradi obsežnosti današnjega sporeda predvajanja diapozitivov priporočamo točnost. IZLET V HRASTOVLJAH IN KUBED Skupina enajstih tržaških planincev se je v nedeljo pod vodstvom Ervina Gombača udeležila uspelega izleta v Hrastovlje in na Kubed, ki ga je organiziralo Obalno planinsko društvo v Kopru. Planinci so se zbrali najprej v Hrastovljah in se napotili na vrh grebena Lačna, do koder je lepa markirana pot, na vrhu pa tudi žig, od tam pa nadaljevali sprehod do Kubeda, kamor so prispevali po poldrugi uri hoje. Skupina tržaških in koprskih planincev se je potem ustavila v gostilni Udovič, kjer je bilo na voljo kosilo, sam gostilničar pa je planincem, bilo jih je okrog 50, prikazal zbirko starega orodja, ki ga je zbral v svojih prostorih. Planinci so potem šli še do Ku-bedske cerkve in do stolpa, ki je služil proti turškim napadom, kjer so jim pripovedovali zgodovini tega znanega istrskega kraja. Sledila je družabnost v gostilni, ki jo je popestril in poskrbel za veselo vzdušje harmoni-kaš Martin Mohorko. V popoldanskih urah so se planinci vrnili v Hrastovlje veseli in zadovoljni, čeprav jih je nekoliko namočil dež. Tržaški planinci se za vzorno organizacijo izleta zahvaljujejo koprskim planincem, zlasti bivšemu predsedniku Karlu Kocjančiču, odbornici Meri Kermolj in tajnici Maruški Lenarčič in ne nazadnje tudi Martinu Mohorku za prelepa planinska doživetja na tem delu slovenske Istre. IZLET NA SKALNICO - SVETO GORO V nedeljo, 2. decembra, prireja SPDT zadnji izlet v tej sezoni in sicer na Skalnico oziroma Sveto goro. Planinci se bodo povzpeli na goro po markirani poti, ki vodi mimo nekdanjih strelskih jarkov in rovov iz prve svetovne, vojne, na cilju pa jih čaka žig, okrepčilo in še kaj drugega. Organizatorji priporočajo udeležencem izleta, da prinesejo s seboj žepne ali čelne svetilke, ker se bodo podali tudi v rove. Izlet je z osebnimi avtomobili in ga vodi Mario Milič, ki za vsa pojasnila odgovarja na telefonsko številko 229258 v večernih urah. Zbirališče izletnikov je na trgu v Sesljanu v nedeljo, 2. decembra, ob 8.30. Hoje je za približno dve uri. Priporočamo udeležbo. (L. A.) SMUČARSKI TEČAJI IN IZLETI Kot smo že poročali, prireja smučarski odsek SPDT tudi letos smučarske tečaje in izlete za smučarje vseh stopenj in starosti. Tečaji bodo na sporedu vsako nedeljo, in sicer 13., 20., 27. januarja in 3. februarja. Potekali bodo v krajih, kjer bodo snežne razmere najugodnejše, zato bo organizator poskrbel, da bodo udeleženci vsakokrat predčasno seznanjeni s krajem tečajev. Tečaje bodo vodili diplomirani društveni vaditelji, ki bodo poskrbeli tudi za dodatno smučarsko dejavnost za osnovnošolske otroke. Tako tečajniki kot udeleženci Dodatnih smučarskih dejavnosti morajo biti obvezno včlanjeni v FISI (Italijanska smučarska federacija). Kogar smučarski tečaji ne zanimajo, se lahko seveda vpiše kot izletnik. Vpisovanja zbira urad ZSŠDI, UL sv. Frančiška 20 v uradnih urah (tel. 767304) in SPDT ul. sv. Frančiška 20 (III. nadstopje) ob ponedeljkih od 20. in 21. ure vključno 17. decembra. Odhod avtobusov bo ob 6.30 izpred sodne palače na Trgu Foro Ulpiano. V okviru smučarske dejavnosti prireja smučarski odsek tudi izlete turnega smučanja in tečaje smučarskega teka. Izlete turnega smučanja bodo vodili kvalificirani vodiči. Za podrobnejše informacije in pojasnila se lahko oglasite pri predstavnikih odseka Pavlu Fakinu, tel. 742488 in Petru Suhadolcu tel. 211232. VERTIKALA SPDT Deževno vreme je v nedeljo prisililo člane mladinskega odseka, da so se odpovedali markiranju vertikale SPDT, ni pa jim onemogočilo, da so šli na izvid v Goriška Brda. V sodelovanju s predstavnikom Slovenskega planinskega društva Gorica so prehodili in načrtali pot, ki se iz Podgore povzpne na vrh Calvarije, se vije med vinogradi do domačije Stekat pri Valerisču, od koder se spusti do gostilne Koršič v Jazbinah in se nadaljuje do Zgornjih Rušičev v okolici Krmina. In prav na tem področju čaka načrtovalce naloga, da izpeljejo pot, ki bi se mimo Subive povzpela na Krminsko goro in se nato usmerila proti Beneški Sloveniji. To pa bo seveda odvisno predvsem od vremenskih razmer v prihodnjih nedeljah. R. DEVETAK Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 7.00.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780,- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in. legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik četrtek, 29. novembra 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 Čedad - ui. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar H™ §0 Član italijanska zvaza časopisnih založnikov FIEG Preiskovalci so poskrbeli tudi za »zeleno« telefonsko številko, ker je bil pokol »brez prič« Visoki komisar za boj proti mafiji bo vodil preiskavo o umorih v Geli Na slikah truplo Francesca Rinzivilla, ki so ga umorili pred neko mesnico, ter komisar Domenico Sica po prihodu v Gelo, kjer bo vodil preiskavo o novih mafijskih umorih (AP) GELA.— Osem mrtvih in sedem ranjenih, med katerimi je tudi nekaj težko ranjenih oseb, je začasni obračun ponovnega izbruha mafijskega nasilja na Siciliji. Tokrat pa je sosledje zased iznenadilo tudi preiskovalce, ki so morali, pod vodstvom komisarja Sice, odpreti še nov dosje v zvezi z obračunavanjem med mafijsko družino Ma-donia in nasprotniki. Šele včeraj zjutraj je preiskovalcem uspelo sestaviti dovolj verodostojno sliko o poteku tragičnih dogodkov. Na delu naj bi bili vsaj dve skupini plačanih morilcev, sicer bi težko umorili toliko ljudi v pičlih dvajsetih minutah in to v krajih, ki so bili kar precej oddaljeni eden od drugega. Do prve zasede je prišlo pri miniigralnici na Korzu Vittorio Emanuele. V igralnico so vstopile štiri osebe. Ena je ostala pri vratih in skrbela za to, da ni nihče zapustil dvorane, ostale tri pa so streljale v množico, ki se je gnetla pred video-igrami. Preiskovalci so trdno prepričani, da je nekdo izredno skrbno zrežiral celoten pokol v Geli, saj so izjavili, da ni padla niti ena sama naključna žrtev. Do vstopa v miniigralni-co naj bi zalezovali 24-letnega Emenu-ela Trainita, ki je sorodnik nekaterih dolgoletnih zaveznikov bossa Giusep-pa Madonie. Poleg Trainita so v igralnici padli še 19-letni Salvatore Di Dio in 17-letni Giuseppe Areddia. Streljanje v igralnici je terjalo tudi šest ranjenih. Pičlih sedem minut kasneje je stopila v akcijo druga skupina plačanih morilcev. Tokrat so streljali pred trgovino z zelenjavo. Pod streli štirih oseb so padli 36-letni Nunzio Scerra, leto starejši Serafino Incardona ter 32-letni Giovanni Domicoli. Štirje so bili tudi morilci, ki so ob 19.15 umorili 35-let-nega Luigija Blanco in prav toliko je bilo oseb v skupini, ki je ob 19.20 umorila 45-letnega Francesca Rinzivilla, ki so ga imeli na sumu, da je za družino Madonia trgoval z mamili. Skupina preiskovalcev, ki jo vodi Sica, je posredovala informacijo, da je mogoče stopiti v stik z njimi preko »zelene« telefonske številke 1677878011. Že to zgovorno priča o te-ževah, v katerih so preiskovalci, ko morajo zaslišati priče, ki jih v teh primerih običajno ni, pa čeprav so morilci streljali vedno sredi množice in to v urah, ko je bilo na ulicah vse polno ljudi. Družba Fiat bo zgradila dva obrata v južni Italiji TURIN — Fiat bo investiral 5.000 milijard lir za izgradnjo dveh novih obratov v južni Italiji, ki bosta zaposlila 8.000 oseb. To sta včeraj predsedniku vlade Andreottiju sporočila predsednik Fiata Giovanni Agnelli in pooblaščeni upravitelj Romi ti. Prvi obrat bodo zgradili v Melfiju (Bazilika-ta). Kakih 7.000 delavcev in tehnikov naj bi dnevno proizvedlo 1.800 osebnih avtomobilov. Drugi obrat bo v Kampaniji, kjer bodo restruktu-rirah bivšo tovarno Arna v Avellinu, tako da bo 1.300 zaposlenih dnevno proizvajalo 3.600 avtomobilskih motorjev. Dela bodo začeli že v kratkem, dokončali pa naj bi jih konec leta 1993, ali v prvih mesecih leta 1994. Sindikati in politične sile so že pozitivno ocenili ta sklep kot »hraber«, ker Fiat se vedno zau- pa produktivni zmogljivosti italijanskega Juga. Resnici na ljubo ima Fiat že sedaj v južni Italiji kar 32 obratov, ki zaposlujejo 50 tisoč oseb. Fiat je »odkril« Jug v sedemdesetih letih tudi po zaslugi davčnih in drugih olajšav. Povsem razumljivo je pobuda hvalevredna. Včeraj je večina poudarjala, da se Fiat ne boji mafije in da je nesporno dokazal, da nasprotuje severnjaškim težnjam, ki Jugu očitajo parazit-stvo. Resnici na ljubo pa Fiat s tako investicijo minimalno tvega. Organizirani kriminal si še ne upa ustrahovati velikih industrijskih obratov in koncernov, ustrahuje in izkorišča drobno gospodarstvo, kar preprečuje nadaljnje investiranje. Še več, zaradi tega ustrahovanja je na Jugu že marsikateri obrat prenehal s proizvodnjo. Po Medjugorju je NLP obiskal tudi Biokovo in območje Splita SPLIT — Hrvaška televizija je pred štirimi dnevi prikazala posnetek NLP, ki se je dva večera zaporedoma pojavil nad planino Biokovo, opazovalo pa ga je na stotine prebivalcev Makarske riviere. Na temnem ekranu se je videla samo večja bela pika, tako da si resničnega videza tega pojava ni bilo mogoče predstavljati, dejali pa so, da so priče, ki so pojav opazovale skozi daljnogled, opisale predmet elipsaste oblike. Amaterski televizijski posnetek je posnel Željko Radič iz Baške vode s svojo video kamero. »Svetleči predmet se je pojavil na severovzhodu, natanko ob 18.45,« pravi Željko Radič, »nato je letel proti jugu, kjer je izginil ob 22. uri.« Radič je še dejal, da je predmet v primerjavi z zvezdami videti, kot da bi nekdo na nočnem nebu nosil prižgano baterijsko svetilko. V nekaterih trenutkih predmet zelo močno zasije in sveti z nenakšnim belim sijajem. Jakost svetlobnega vira se nenehno spreminja v nepravilnih časovnih razmikih. V kontroli letenja splitskega letališča na radarskih enkranih niso opazili nič nenavadnega, tudi kakega helikopterja v tistem času tam ni bilo. Zaporedno pojavljanje svetlobe, 23. in 24. novembra (nad Biokovim so pojav opazili 20. novembra), na- vaja na sklepe, da gre zares za neznani leteči predmet. Več sto prič iz Baške vode in drugih krajev Makarske riviere je izjavilo, da je predmet sijal zelo močno in da je bil elipsaste oblike. Opazovali so ga pol ure, medtem se je spuščal in dvigal, nato pa zginil. O zadevi so obvestili center za obveščanje v Splitu in postaje milice, tako da je bila med pričami tudi ena policijska patrulja. V kontroli letenja splitskega letališča tudi predvčeraj niso opazili na radarju nič nenavadnega. Dejstvo je, da se že dva meseca na nočnem nebu v tem delu Dalmacije občasno nekaj pojavlja. En NLP so opazovali 1. in 3. septembra prebivalci vasi Bobanci pri Vrgovcu - tedaj je predmet menda pristal in pustil sledi, o čemer smo že poročali. Hrvaško ministrstvo za notranje zadeve je ukazalo, da je treba primer raziskati, vzeli so vzorce zemlje, rezultatov preiskave pa še niso sporočili. Zjutraj, 29. septembra, je nad splitskim letališčem deset minut lebdel NLP, nato pa odletel proti Kozjaku. 14. novembra so ga opazili, ko je preletel Ljubuško, Trpnje in Medjugorje in očitno je, da zares ne gre za naraven pojav. ZORAN KNEŽEVIČ Akihito je postal bog in to sporočil »mami« Japonski cesar in po zadnjih verskih obredih tudi bog, je včeraj seznanil bogove z dejstvom, da so ga pred desetimi dnevi kronali. Akihito je tako zaključil izredno zapleten obred, ki je iz navadnega smrtnika (pa čeprav s cesarskim poreklom) naredil novega japonskega boga. Oče sedanjega cesarja se je odrekel pravici, da se imenuje za boga, vendar je Akihito raje spoštoval tradicijo in kljub številnim atentatom prestopil prag svetišča boginje sonca Amaterasu, ki jo družina japonskih cesarjev ima za pramamo (Telefoto AP) Odprto pismo Socialistične stranke Slovenije De Michelisu LJUBLJANA — Pred sobotnim obiskom zunanjega ministra Gi-annija De Michelisa v Ljubljani je dr. Braco Rotar v imenu Socialistične stranke Slovenije (SSS) na De Michelisa naslovil odprto pismo, v katerem postavlja nekaj vprašanj v zvezi s stališči Italije do poskusov osamosvajanja Slovenije in Hrvaške. Rotar v pismu poudarja, da italijanske želje, da bi Jugoslavija še naprej obstajala kot enotna država, zožujejo prostor tistim političnim silam, ki si prizadevajo za demokratične rešitve jugoslovanske krize. V nadaljevanju član predsedstva SSS opozarja, da Zahod po njegovem mnenju napačno pripisuje Markoviču vlogo nosilca demokratičnih tendenc. Resnica je, trdi Rotar, povsem drugačna, saj gre za ekipo tehnokratov, ki jih demokracija sploh ne zanima. V zvezi z italijansko podporo enotni Jugoslaviji pa SSS pravi, da je ta podpora prepozna. Enotno Jugoslavijo bi bilo še mogoče ohraniti kot razmeroma tesno povezano skupnost republik pred političnimi nastopi vojske, prihodom Slobodana Miloševiča na oblast v Srbiji, kosovsko krizo in vsemi dogodki, ki so s tem povezani. SSS trdi, da je za to kriva tudi ravnodušnost profesionalne mednarodne politične javnosti, ki se s podporo ne dovolj analiziranim Markovičevim načrtom postavlja v vlogo paznika v »jugoslovanskem koncentracijskem taborišču«. Slovenski socialisti se tudi sprašujejo; zakaj Zahod ni zmožen ločiti vprašanja Jugoslavije od Sovjetske zveze, saj so okoliščine nastanka obeh »imperijev« precej različne. Pri tem SSS še sprašuje, zakaj ne bi bilo mogoče načelo, ki je omogočilo združitev Nemčije, uporabiti tudi v nasprotni smeri in ločiti tisto, kar ne more več živeti skupaj. Glasno ponavljanje vedno iste pesmi diplomatov z Vzhoda in Zahoda o zapiranju v nacionalne meje je po mnenju SSS v funkciji centralističnih režimov, ki so se znašli pod pritiskom avtonomističnih gibanj. SSS se ob tem sprašuje, zakaj naj bi mednarodno priznane meje Slovenije in Hrvaške preprečevale nekaj, česar druge meje v Evropi ne preprečujejo. Zato je po njihovem mnenju vloga mej veliko bolj odvisna od prihodnje mednarodne politike, morebitna mednarodna izolacija Slovenije in Hrvaške pa bi povzročila prav tisto neprehodnost mej, ki naj bi bila argument proti osamosvojitvi in njunemu mednarodnemu priznanju. V nadaljevanju odprtega pisma SSS pojasnjuje zgodovino pristopa Slovenije k jugoslovanski federaciji in da je imela Slovenija ob koncu II. svetovne vojne svoj politični vrh, vojsko itd., kar pa so po vojni hiteli odpravljati v imenu bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. Zato ob tem SSS tudi sprašuje De Michelisa, če namerava Italija, po zel° verjetni osamosvojitvi Slovenije na plebiscitu, znova odpreti vprašanje slovenskih zahodnih meja- V zaključnem delu pisma SSS opozarja De Michelisa, da b> uresničitev želje italijanske vlO' de po ohranitvi enotne Jugoslav>' je v zelo kratkem času privedi do krvavih odločitev. Današnl kriza v Jugoslaviji ima po mne^ nju slovenskih socialistov koren ne že pri nastanku Jugoslavil leta 1918, ko je v bistvu prišlo a ustvarjanja srbske hegemonije, se je, tako pravi SSS, nadaljeva na vseh področjih tudi v novi J goslaviji po 11. svetovni v°lk0 Zato se SSS sprašuje, kaj ‘an. Evropa izgubi, če na Balkanu gine zatiralska politična konsti cija in če se srbsko J/udsfvo ^ ponarejene zgodovinske mis. ai-preusmeri v pragmatično okt Na koncu SSS poudarja Čanje o pragmatični or!erl nSto-politike, ki jo De Michelis ? ga pa in vodi, istočasno po 1 . željo, da bi italijanski zunanPa_ nister to pismo razumel kot P ^ v devanje, da bi bil n/egov o Ljubljani in Zagrebu j v konstruktiven in da bi P01 realnih okvirih.