Glas zaveznikov
Leto I - Št. 89
informacijski dneonik A. L S.
Cena 2 liri
TRST, torek 2. oktobra 1945
UREDNIŠTVO: Via S. PeJllco 8 . Telefon at. 98854 in 94448
OGLASI : Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice L 36), objave L. 9, finančni in pravni Tglasi L. 12. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 12. Davek bi vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S. P. L, Societi. per la Pubbllcltii in Italia, Trst, via Silvio Pelllco št 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo.
Zasedanje zunanji ministrov pred zaključkom
Težave pri postopku - Ugodni vtisi prvega zasedanja Sveta - Obširen delovni načrt
London, 2. oktobra
Svet zunanjih ministrov petih velesil so sklicali za ponedeljek ob 18. uri, vendar seje ni bilo, ker so jo preložili na poznejšo uro. Prihaja do izraza mnenje, da bo to zadnja seja tega zasedanja Sveta zunanjih ministrov, na kateri bodo uspeli sestaviti končni zapisnik o tej konferenci. Vendar ne izključujejo povsem možnosti, da bo potrebno sklicati še za torek novo sejo. Ponedejkova nočna seja je šesta, katera je posvečena sestavljanju zapisnika o prejšnjih 26 sejah tega zasedanja.
Vzrok za zavlačevanje zaključka zasedanja je iskati v nesoglasjih c postopku. Gre za vprašanje, ali
mora niti vseh pet velesil prisotnih pri sklepanju o vsakem vprašanju, ki je na dnevnem redu. Pripomniti je treba, da je vseh pet velesil, katerih zunanji ministri so člani Sveta zunanjih ministrov, t. j. Velika Britanija, Združene države, Sovjetska zveza, Franclja in Kitajska, članice varnostnega sveta nove mirovne organizacije Združenih narodov ter so tako vse zainteresirane na mirovnih pogodbah.
Izvedelo se je lz neuradnega vira, da so v zadnjih dneh preteklega tedna zunanji ministri Velike Britanije, Sovjetske zveze in Združenih držav ponovno razpravljali o sestavi predloga za mirovno pogodbo z balkanskimi državami, da
Sestanek treh?
London, 2. oktobra Britanska radijska družba poroča, da se bodo po doslej če nepotrjenih vesteh pred ponovno konferenco Sveta zunanjih ministrov sestali Truman, Attlee in Stalin.
IZ JUGOSLAVIJE
pp niso prišli do nobenih znatnejših uspehov.
Nikdar se ni imela nobena konferenca težjih in bolj napetih vprašanj, ki bi jih mogla rešiti. Težave, na katere je naletela, so vse stvari prvovrstne važnosti, pri katerih ne gre za besede, ampak za dejstva: vprašanje Balkana, položaj na Pacifiku, milijoni Izgnancev lz Poljske in Češkoslovaške, ki se pomikajo kot lavina proti zahodu, vlaki, ki preobloženi vozijo tovarniške stroje in instalacije proti vzhodu, najrazličnejši izgredi in ovire; ta vprašanja so bila predmet te konference, o katerih s tako trdovratnostjo razpravljajo.
Novi predsednik vlade na Bavarskem
Monakovo, 2. oktobra Dosedanji predsednik pokrajinske vlade za Bavarsko, A. Schaffer, je na sestanku, ki ga je imel v petek z generalom Pattonom, na katerem so razpravljali o političnem položaju v pokrajini, odstopil. Na njegovo mesto je stopil socialdemokrat dr. Wilhelm Hoegner, ki je dobro znan po svojem boju proti nacizmu. Bil je 1930 izvoljen v nemški državni zbor. Zaradi ostrih napadov na nacistični režim, so mu grozili s smrtjo, tako da je po Hitlerjevem nastopu moral bežati.
Na beograjskih šolah so imeli v zvezi začetkom pouka konference, katerih so se udeležili učenci, njihovi starši in učitelji. Poudarjali so, da je končni uspeh šole odvisen od sodelovanja šole in doma, v prvi vrsti pa od stvarnega dela. Glavno delo srednješolskih dijakov Je sodelovanje pri dviganju izobrazbe širokih ljudskih množic s prirejanjem tečajev za nepismene in snovanjem šolskih knjižnic.
A
Vlada za Bosno in Hercegovino Je izdala zakon, s katerim bodo elektrificirali deželo, ki poseduje mnogo vodne sile, toda majhno število elektrarn. Vodne sile cenijo na 1,750.000 konjskih sil, od katerih je izkoriščenih samo 15.000 KB. Glavnica novega državnega podjetja znaša 100 milijonov novih federa-tivno-demokratičnih dinarjev. Zaenkrat bo podjetje prevzelo vse obstoječe elektrarne, nove bo začelo graditi pozneje. Podjetje bo upravljal številen upravni odhor,
ZasliSevanJe prIC v LUneburgu
Kako so umirali v plinskih celicah
80.000 lldov Iz Lodia usmrčenih v taborižču smrti Osviedn
Demokratske
besede
Pred začeta zasedanja angleškega parlamenta
London, 2 oktobra
Politični dopisnik agencije Reuter piše, da so laburisti ih konservativci zastavili vse svoje moči za delo po otvoritvi nove skupščine, ki bo v torek.
Predsednik vlade Clement Attlee dela z vsemi močmi za ureditev vladnih zadev in za pripravo 400 laburističnih odposlancev za bližnje razprave.
Njegov konservativni nasprotnik, bivši predsednik vlade Churchill, Je po dolgem odmoru pripravljen voditi parlamentarno opozicijo 200 konservativnih poslancev. Churchill more osredotočiti vse svoje sile na socialno politiko vladne
stranke, a Attlee ima dvojno odgovornost: izvesti program svoje vlade, ki obsega podršavljenje angleške narodne banke in britanske rudarske industrije in urediti upravna vprašanja, med katerimi je najvažnejše demobilizacija vojne industrije in obnova dela. Druga vprašanja, ki jih mora predsednik vlade rešiti je stanovanjsko vprašanje ia zvišanje rudnarske proizvodnje, ki se je trenutno zmanjšala.
Poleg tega poročajo, da se bodo konservativci sestali še pred otvoritvijo Skupščine, da bodo preučili pomanjkljivosti v nedavni volivni borbi.
Ameriški umetniki za razvedrilo vojske
V vojnih letih so stotine ameriških filmskih in radijskih umetnikov in umetnic spremljale ali obiskovale tete Združenih držav na vseh svetovnih bojiščih. Koliko so ti umetniki prispevali k njihovemu razvedrilu, vedo ameriški vojaki vseh vrst orolja najbolje sami. Prinašamo dve sliki znanega ameriškega pevca Jacka Bennpja: spodnja med ameriškimi vojaki v Franciji, na desni s svojo umetniško skupino na potovanju po Indiji.
Preureditev bolgarske vlade
\ Sofija, 2. oktobra Včeraj so javili nekatere spremembe v sestavi bolgarske vlade.
Pozvali so nove ministre, da zav-zamejo mesta, ki so bila prosta zaradi odstopov, ki so Jih dali meseca avgusta vodje sedanje opozicije:	Nikola Petkov, minister
brez listnice, Asen Pavlov, minister za poljedelstvo ter Angel Deržansky, minister za promet.
Stojan Kosturov, vodja majhne radikalne skupine, ki so jo pred 8 dnevi sprejeli v vladno koalicijo, bo zdaj postal minister za vzgojo. Mihajla Genovskija, vodjo vladne agrarne stranke, bodo imenovali za ministra poljedelstva. Stanko Colakov, ki je neodvisen, obdrži finančno ministrstvo, ki ga je •Prejel skupno z ministrstvom za V26ojo v času odstopa prejšnjega ministra. Aleksander Obov, vodja Izmečke stranke, ki je v tisti dobi
sprejel mesto poljedelskega ministra, se temu odpove, toda ostane minister brez listnice. Tako je bil mogoč »prejem v vlado člana majhne radikalne stranke. Ts spremembe ječijo Obovo stranko, ki ima zdaj Štiri člane v vladi prav tako kot komunistična stranka. Po poročilu vladnega časopisa pomeni ta preoanova, čeprav v bistvu ne spremeni sestave vlade, konec njenih poizkusov, da doseže sporazum z opozicijo. Pomanjkanje poročil o kakšni točni odločitvi glede Bolgarije na se stanku zunanjih ministrov v Londonu, je očividno razočaralo bolgarsko vlado, ki ni več pripravljena dati drugih koncesij zahodnim državam. Ce se ta položaj ne »premeni, nastane vprašanje, če se bo opozicija dokončno odločila ali ne, bojkotirati prihodnje volitve, tako je izjavil Nikola Petrov, vodja kmečke stranke. So-tfal-demokrati, ki »n v opoziciji, •° še neodločeni glede tega.
Za izgon Poljakov iz Če*ko«lova*ke
Praga, 2. oktobra
Agencija »Associated Press» lavlja, da Je komunistični mlni-8 trski podpredsednik Klement ^ottvvald izjavil, da se je Ceško-81°vaška odločila izgnati Poljake, ki so prišli po letu 1939 v mo-Pavsko-ostravski predel in niso Ceškoslovaški državljani. Agencija 'Associated Press« dodaja, da pred-stavija Gottwaldova Izjava prvo Uradno poročilo, da bo Ceškoslo-'Sska ravnala s poljskimi manjši-
Obnovitev ameriško -madžarskih
diplomatskih odnoiajev W*shin*ton, 3. oktobra Ameriški zunanj minister James Bymes j« javil, da je Madžarska prejela od Združenih držav pogoje za vzpostavitev diplomatskih odnoiajev med obema državama. Predvideni so razgovori o sklenitvi pogodbe med obema državama, o izvedbi svobodnih volitev in o ustanovitvi predstavniške vlade.
Zunanji minister je med drugim izjavil: «Začasni madžarski vladi ne priznavamo, da predstavlja ves narod in da kot taka vrši vladne posle. Vlada Združenih držav pa hoče vzpostaviti v Madžarsko dobre odnošaje. Za izvedbo priznanja je zastopnik Združenih držav na Madžarskem, Arthur Schon-feld, po navodilih zunanjega mi-
Lttneburg, 2. oktobra Posebni Reuterjev dopisnik poroča, da so na trinajsti dan razprave nadaljevali z zasliševanjem obremenilnih prič. Dr. Charles Bendel, francoski zdravnik, ki Je bil interniran v koncentracijskem taborišču v Omviectmu, je izpovedal, da Je bil pomočnik glavnemu zdravniku taborišča Mengelu, ki je užival v tem, da je dajal injekcije, ki so povzročale takojšnjo smrt. Zdravnik Mengel je večino svojega časa prebil v taborišču kjer so držali 1L000 cigank, kjer je delal porodniške polskuse. Hotel je iznajti način za ugotovitev poroda dvojčkov..
Na vprašanje, kaj se je zgodilo a 11.000 cigankami, je Bendel dejal, da jih j« bilo do julija 1944 več kot 4000 zastrupljenih s plinom v krematoriju, 1500 so jih določili za delavno službo in druge so umrle.
Bendel Je dodal, da je bil krematorij v Osviecimu kraj, kjer Je bil poveljnik Kramer, tako obremenjen z delom, da so morali izkopati jarke, da so pospešili sežiganje mrličev. V sredini strelskih jarkov so zgradili vodne jarke, ka mor so metali ostanke nesežga-nih trupel. Na ta način so lahko v eni uri sežgali več kot 1000 živih ljudi. V krematoriju so sežgali osemdeset tisoč Zidov lz Lodža na Poljskem. Jetnike so pretepa li, ko »o jih gnali v notranjost plinskih sob; potem so zaprli vrata in slišalo se je tuljenje in stokanje. Obsojeni so se brezupno zaletavali v zidove ječe. Vse to je trajalo dve minuti. Ko so po 5 minutah odprli vrata, Je bilo zelo težko ločiti telesa zaradi močnega pritiska. Imel je vtis, kakor da bi se obsojeni dolgo borili s smrtjo, telesa so bila še vroča in pokrita » krvjo. Brivec jim Je strigel I kute ta zobar Jim Je Udiral zlate j zebe. Osebe, za katar« ni bilo prostora v plinskih sobah, so jih po-I bili v jamah.
Ko so mu pokazali Kramerja, Kleina in Hosslerja, je priča izjavila da ne pozna Hosalerja, ampak je spoznala ostala dva.
Druga priča, Poljak Roman Sompolinski je dejal, da je Ladislav Gura, eden izmed obtožencev, imel navado, da je ubil v belzen-skem taborišču 20 internirancev
Skupaj živimo
Prepričan sem, da svet ne bi preživel nove vojne. Uničenje in pomanjkanje, ki sem ga ugotovil, je strahotno. Ta strahota da. misliti, kaj pomeni mehanična vojna. Vendar moramo razumeti, da živimo na skupnem svetu, ki ne pozna meja, ki jih je določil človek. Na svetu, ki se ne meni za rase, barve, različnost jezikov in narečij ter ne posmehuje narodnim običajem. Združiti moramo našo delavnost in povsod paziti na odmev naših dejanj.
&AM.UEL A. WEISS, član ameriškega Kongresa ob povratku s potovanja po >	Evropi.
na uro s puškinim kopitom. Kramerjev zagovornik Wiwood je zanikoval, da bi bila Kramerjeva soproga napadena pri svojem sobotnem obisku v Belsenu, kamor se je podala, da bi videla nekatere priče. Nekateri poljski interniranci naj bi jo spoznali in napadli z žaljivkami.
ANGLEŠKI TISK
(Po Ivorju Thomasu)
X
Londonski tisk se tudi izogiblje poglavitnega greha novinarstva — nikoli ni monoton. Brzina in razgibanost pa ne vodijo vedno k skrbnosti; zavajajoča poročila, zavajajoči naslovi in odkrite pogreške so danes bolj običajne kot bi dober novinar želel. Se več: vprašanje je, ali so vse vesti.sploh primerne za objavo? Pred nekaj leti so s« nekateri upravičeno precej pritoževali nad novinarji, ki so vodili agresivno politiko zbiranja vesti za svoje »posege v zasebne težave«. Danes imamo tudi časopise, predvsem nedeljnike z veliko naklado, ki s nepotrebno naslado brskajo po najbolj umazanih procesih pred sodišči.
Ni pravilno, če rečemo, da so Northcliffove novinarske metode tisk degradirale. Prvovrstno časopisje ima danes tako veliko naklado, kot nikdar poprej. Tudi kakovost se ni poslabšala. Časopise kupuje danes tolikšna množica ljudi, kakršne 19. stoletje gotovo ni poznalo. Toda tisti, ki nadzirajo tisk, niso vzdržali koraka s postopnim dviganjem znanja in okusa skupnosti. »Šport, zločin ta ženske* je še danes mešanica, kakršno so predpisovali poprej. Razen tega so dodali še nekaj astrologije. Uspeh periodičnega tiska pa, kot Je n. pr. »Picture Post* kaže, da si želi javnost česa boljšega. Počasi, toda z gotovostjo J« splošna oenovna vzgoja ta pa vedno večji obseg višješolske izobrazbe začelo dvigati splošno raven inteligence ta kriti-cizma pri ljudeh. To ugotavlja BBC in izdajatelji edioij kot so n. pr. Penguin izdaje. Tiste lastnika časopisov, ki so »poznali, da se Ja okus javnosti od Nortcliffovih dni dvignil, ne pa padel, čaka velik uspeh.
češkoslovaška brigada v Pragi
Praga, 2. oktobra »United Press« poroča, da so v Pragi ob vrnitvi v domovino slovesno sprejeli člane češkoslovaške brigade, ki so se borili ob strani Angležev in Američanov pod maršalom Montgomeryem ta generalom Pattonom.
Izidi okrajnih volite* v Franciji Delovanje zasedbene uprave
na ameriikem področja
Ljudski sodniki
Na razpravi proti nemškim častnikom, ki so organizirali ponesrečeni atentat na Hitlerja, je predsednik ljudskega sodišča Friesler kričal na bivšega nemškega poslanika Ulricha von Has-sela.
«Kakšna žvval pa štet Niste osel, ker v tem primeru bi bilo to enostavno vprašanje inteligence. Vi ste svinja, ker gre za vprašanje značaja».
nistra predložil madžarskemu zunanjem ministru 22. septembra 1945 spomenico, ki pravi, da želi ameriška vlada vzpostaviti z Madžarsko diplomatske odnose in začeti pogajanja za sklenitev pogodbe za začasno madžarsko vlado. Ta vlada mora zato zagotoviti izvedbo svobodnih volitev, vzpostavitev predstavniške vlade in Istočasno zagotoviti demokratskim strankam svobodno izražanje svoje volje,
Dne 25. septembra Je madžarski zunanji minister izročil zastopniku Združenih držav v Budimpešti poslanico, ki potrjuje, da bo začasna madžarska narodna vlada izpolnila vse pogoje, ki jih omenja poslanica z dne 22. septembra.
Pariz, 2. oktobra
Pariški radio Je sporočil, da je notranje ministrstvo objavilo izide v U58 volivnlh okrajih.
Socialistična stranka je dobila 382 mest, radikalni socialisti 232, komunisti pa 200. V okraju Aisne je bil izvoljen Georgea Monnet, katerega so zaradi sodelovanja izločili iz radikalnooocialistične stranke. Za njegovo izločitev so se odločili na prvi seji omenjene stranke takoj po osvoboditvi.
Splošen pregled volivnlh izidov prvih in drugih volitev, ki so zdaj znani že lz 90 odstotkov krajev, kažejo premik javnega mnenja na levico, kar je običajen pojav po končanih vojnah. Skupna slika izidov volitev Je sledeča: socialisti 879 mest, prirastek 434 v primeri z letom 1939; komunisti 349 sedežev s prirastkom 272; radikalni socialisti 565 mest, izguba 413; center 193 mest z izgubo 356 mest; desničarske stranke 440 mest pri izgubi 267 mest. Razen tega je ljudsko republikansko gibanje generala de Gaulla pridobilo 198 mest. Izidi krajevnih volitev dajejo približno sliko bližnjih parlamentarnih volitev in ljudskega glasovanja, ki je določeno na 23. okrober.
na enak način kakor z nem-
'ami
'klmi in madžarskimi, da tako tu-odstrani dejansko možnost vsa-56Ra škodljivega vmešavanje. Gottwald je izjavil na sestanku °mun(»tičnega odbora, ki se bavi
•	manjšinskim vprašanjem molskega predela, da je treba «no-
•	Poljake, ki nleo čutili potrebe, Postanejo češki državljani, ime-
nezaželene tujce«.«
Požar na ladji
Port Sald, 2. oktobra Na krovu 10.000 tonske ladje »Emplre Patrol« Je izbruhnil močan požar ko Je bila 90 km od Port Salda. Ladja je imela na krovu grške begunce lz Abesinij« ta Vzhodne Afrike. Po dosedanjih podatkih so rešili 456, pogrešajo še 77 potnikov.
Prve brodolomce, večinoma ženske, starce in otroke, ki so pobegnili lz otekov Samos in Chios po nemški zasedbi »o Še izkrcali v Port Saldu.
ljudsko glasovanje v Franciji
Pariz, 2. oktobra Danes prične volilni boj v Franciji. Naslednje tri tedne, to je do 21. oktobra, bodo francoske volil-ce nadlegovali z raznimi nasveti in prigovarjanjem o narodni vladi, ki predstavlja važen del volitev. Izjava volilcev bo določila, če bo dobila Francija nov u-stavni ustroj, ali pa bo ostala v veljavi ustava iz leta 1875 z nekaterimi spremembami glede nove poslanske zbornice in vlade. Pripravljajo kandidatne liste vseh strank za novo skupščino, ki bo po izidu ljudskega glasovanja bodisi ustavodajna skupščina ali pa nova poslaniška zbornica.
Preden bodo kandidati prejeli dovoljenje za volilno propagando, morajo njihove stranke položiti denarno jamstvo o resnosti kandidature.
General Eisenhower je objavil prvo podrobno poročilo o delovanju vojačke uprave na ameriškem zasedbenem področju Nemčije. Obroki živil zo sa tretjino nižji od normalnega obroka predvidenega *• vzdrževanje. Konec julija so obnovili 78 odstotkov železniških prog. Razvoj črne borze ne zadaja velike skrbi, toda nevarnost inflacije je vsak dan večja. Prizadevajo sl pospešiti notranjo in izvozno trgovino, kar pa je nemogoče zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev ta kurjave.
Aretirali so 80 tisoč oseb in odpustili iz služb 70 tisoč posebno zagrizenih nacistov. Po preiskavah, ki so jih izvršili 21. julija, ,so aretirali osem tisoč oseb zaradi manjših prestopkov. Organizirali so zopet policijo in mnogi primeri dokazujejo, da uživa splošno spoštovanje. Zdravstveno stenje je v glavnem zadovoljivo. Bilo je nekaj primerov tifusa, ki ga je treba pripisati nesnažni vodi in nezadostni kanalizaciji, primeri pegastega legarja P» nazadujejo.
Ameriške in britanske oblasti »o sklenile, da bodo odprle Sole prvega oktobra In skupno a Francozi skrbe za delovanje šol, ki so jih Otvorili sovjeti v Berlinu.
Na političnem polju predvidevajo precejšno razgibanost Razen gibanja za svobodo Bavarske, zastopa večji del političnih strank levičarske težnje, ki jim načelujejo v glavnem bivši socialdemokrati ln komunisti.
Morebitni obisk MacArthurja
pri cesarju Hirohitu
Klw japonski vrhovni poveljnik - Tlemiri v Indokini
Urad za gospodarske stike s tujino je nekaj vr po odstopu njegovega A*redsednika Leona Crow-raznuatil nredsednik Truman.
Sovjetski vojni ujetniki v Švici
Pariz, 2. okth&ra Švicarski polkovnik Herman Flucklger, načelnik komisije za preiskavo sovjetskih obtožb za' radi ravnanja s sovjetskimi vojnimi ujetniki in internirano!, je izjavil, da vso odgovornost za primer« nasilja nosijo sovjetski ujetniki sami, ne pa švicarske straže. Pri nekem sporu med interniranci so švicarske straže morale uporabiti orožje, pri čemer so bili štirje sovjetski državljani ubiti. V drugem primeru so sovjetski interniranci umorili dva švicarska državljana. Po njegovi izjavi se je Vrnilo iz Švice do zdaj 10.000 sovjetskih vointh uietnikov in lnterniranosv.
Tokio. 2. oktobra Dopisnik Japonskega notranjega ministrstva Je izjavil Reuterjevemu posebnemu dopisniku, da bo general Douglas MacArthur najbrže v kratkem vrnil obisk cesarju Hiro Hitu.
Dopisnik, ki Je omenil srečanje med vrhovnim zavezniškim poveljnikom ter cesarjem na ameriškem poslaništvu v Tokiu pravi, da Je general MacArthur naredil »močan vtisk na Hiro Hita. Zlasti Je bil cesar presenečen, da general MacArthur sploh ni omenil, komu je treba pripisati odgovornost za vojno. Hiro Hlto Je sam izjavil, da bo končna sodba pridržana zgodovinarjem. General MacArthur ni izdal nobenega tozadevnega poročila.
Cesar se Je generalu osebno zahvali, da so Zavezniki izvedli zasedbo »brez vsakega incidenta«. General MacArthur je rekel, da Je to zasluga Japonskega cesarja Poudaril Je, da je bil zelo vesel, da se pri zasedbi ni prelivalo krvi.
Zavezniški vrhovni poveljnik in Japonski cesar sta bila mnenja, da bi tisoči izgubili življenje na obeh straneh, ako bi morali zavezniki napraviti invazijo. To bi imelo za posledico tudi popolno uničenje Japonske.
Hiro Hito in MacArthur sta potem razpravljala o korakih, ki jih morajo zavezniki napraviti z ozirom na zasedbo. Japonski cesar je izjavil, da Je »popolnoma zadovoljen« z usnehi. ki so lih do zdaj dosegli.
Zavezniški vrhovni poveljnik Je izjavil, da bo sprejel kateri koli cesarjev nasvet, ki se tiče obnove Japonske ter je obljubil, da bodo te nasvete čim prej izvršili, če so v skladu s politiko zavezniških oblasti. Dopisnik Je končno podčrtal, da nihče na Japonskem ne goji najmanjšega čustva sovraštva proti MacArthuru in da vsi z upanjem pričakujejo, da bo zavezniški vrhovni poveljnik vrnil obisk japonskemu cesarju. Ako bo general MacArthur obiskal Japonskega cesarja, bo prvi tuji poveljnik, ki ga Je po letu 1925 Sedanji cesar sprejel.
Takrat Je Hiro Hito sprejel francoskega maršala Pštaina.
»Associated Press« sporoča, J« 'bil general Sozo Kavah« imenovan
za glavnega poveljnika prve japonske armade na mesto generala Ke-nji Dojhare, ki so ga aretirali zaradi suma vojnega zločinstva. Kava-be Je tretji poveljnik, ki je bil imenovan od začetka ameriške zasedbe.
Okrog 250 prevoznih letal iz Zdru-lenih držav bo v 10 dneh prepeljalo ameriške vojake iz notranjosti Kitajske v Šanghaj, kjer jih bodo vkrcali, tako da bodo še pred Božičem prišli v domovino. »Associated Press« poroča, da gre
upornim anamltom najslabše v sal-gonskem predmestju, medtem ko pričakujejo za sredo francoska oja-čenja. Izgube zaradi bojev, ki jih izzivajo anamiti v zadnjih tednih, ker se upirajo vzpostavitvi francoske vlade v Indokini, cenijo na 204 anamite in na 100 francoskih civilistov.
Vojni poročevalski urad holandske
vlade je javil, da je holandska vlada odklonila razpravljati z lažno Soekarnovo vlado na Javi.
Poslanica maršala Aleiandra Pot Z letalom okoli Sveta
Glavni stan v Italij, 2 oktobra
Ko zapušča vrhovni zavezniški poveljnik v Sredozemlju, maržal sir Harold R. L. G. Alexand«r Italijo. je poslal svojim četam naslednjo poslanico: »Ko zapuščam Italijo, pošiljam to pozdravno poslanico vsakemu mornarju, vojaku, letalcu in ženi, naj pripada kateri koli si bodi narodnosti, ki »e je boril z menoj v Sredozemlju. Veliki uspehi, ki ste Jih dosegli v preteklih treh letih, prehajajo zdaj v zgodovino ta bodo dodali novo veličastno poglavje k pohodu kulturnih narodov. Vsa čast ta slava vam! Zdaj moramo gledati v bodočnost z isto odločnostjo ta z istimi nameni, ki so nas privedli k zmagi v 1. 1945. Dnevi, ki na« čakajo, ne bodo lahki za nikogar izmed nas, mislim pa, da ne bodo težji, kakor tisti, ki smo jih zdaj prestali.«
Sestanek sveta
kital skl h strank
Cungklng, 2. oktobra Ukinitvi cenzure se je treba za hvaliti, da se je izvedelo, da je dosegla vlada generalisima Cang-kajseka a kitajskimi komunisti sporazum o sklicanju sveta vseh političnih strank, ki bo v prvih dneh mesec« oktobra; povod sestanka je dejstvo, ds so prišla pogajanja med Kuomlntangom in komunisti na mrtvo točko.
Tiskovna poročila obveščajo, da odviti upanje za sporazum o Kitajski edino le od tega sveta, na katerem bodo prerešetali vaa vprašani«. ki a« tičejo Kitajska.
Washington, 2. oktobra Veliko vojaško štirimotorno letalo »C 54», ki je kot prvo poletele na redno letalsko progo okoli sveta, Je odletelo iz Washingtona v petek o-poldne. V Washington se bo vrnilo prihodnji četrtek ob polnoči. Na poti se bo načrtu ustavilo na 15 letališčih in sicer:	Bermudski
otoki, Azori, Kazablanka, Tunis, Kairo, Karači v Indiji, Kunming na Kitajskem. Manila, Guam. Wa-ke, otok Kvajalejn, Johnson, Honolulu in San Frančiško. Iz San Frančiška bo letelo naravnost v Wa-ahington.
Po dosedanjih poročilih je letalo prispelo v petek ob 21 url 15 minut na Bermude. Od tu Je odletelo na Azore, kjer je pristalo na letališču Santa Maria, V Kazablanki je pristalo v soboto ob 21 uri 15 minut po tamkajšnjem času. Imelo pa je dve url zamude, ker je pri odletu na Azorih vladala megla. Na letališče Payne pri Kairu je prispelo v nedeljo od 12 url in Je po polurnem odmoru nadaljevalo pot v Karači, kamor je prispelo ponoči na nedeljo od 8 uri 15 minut. Po triurnem odmoru je nadaljevalo polet in pristalo na letališču v Kalkuti ob 13.10 v nedeljo popoldne. Ta čas je 10 minut pred napovedanim časom, tako da je letalo nadomestilo zamudo, katero je naredilo na Azorih. Zračne prilike so bile med poletom odlične. Progo iz Abadana v Perziji do Karačija, ki meri 2100 km, je preletelo v šestih urah ta pol.
V Kalkuto je letalo prispelo po zadnjih poročilih v nedeljo
Vpliv oglaševanj*
Cesto slišimo očitek, da oglaže- < valcl zelo vplivajo na uredniško snov. To izgloda zaradi apložno znanega 'dejstva, da črpajo časopisi velik del svojih dohodkov iz oglasov, zelo verjetno. Običajni časopisi črpajo is oglasov »koli polovico svojih dohodkov, prvorazredni pa tri četrtin«, ali pa že več. Kljub temu pa lahko navedemo še dejstvo, da ao časopisi, ki so običajno prinašali oglase na prvi strani, kar j« bilo zelo donosno mesto, začeli drug za drugim ta prostor uporabljati za vesti. V prejšnjih letih so imeli oglase na prvi strani še «Daily Telegraph«, «Daily Mali«, »Sun- . day Times« to »Obeerver«, danes pa Jih Imajo samo še »The Times«, »Manchester Guardian* ta »Morndog Advertiser«.
Težko Je najti dokaz sa neposredni poskus vplivanja oglaševalcev na uredniško snov. Dr. Meor Griinbedk pravi: »Ko so nekaj časa časopisi lorda Rottoer-mera močno podpirali fašistično gibanje v Angliji, ao njihovo iniciativo v nekaj tednih uničili njihovi oglaševalni oddelki*. Ce Je bilo to res, bi bil to lahko dokaz za nadzorstvo, ki ga lahko vrši oglaševanje. Včasi »o pravili, da so nekateri poslovni ljudje izvajali tudi organizirani pritisk z grožnjo, da n« bodo več oglaševali. Posredni vpliv oglaševanje je bolj zvit in uspešen. Časopis, ki prejema velike dohodke iz reklam raznih družb, ima lahko pri našemi sedanjem finančnom sistemu nealuteno moč. List, ki često prinaša oglase patentiranih zdravil, posveča lahko s svojo nehoteno zgovornostjo premalo painje strokovnim zdravniškim pogledom na takšne proizvode.
Po drugi strani pa lahko navedemo primere samovoljnega razvrednotenja. Tako je bilo leta 1938, ko so uvodnik, ki je podpiral zakon o premogu, po drugi strani spravljali ob vrednost oglasi rudniških lastnikov, ki ao, v isti številki zastopali popolnoma drugačno mnenje.	*
Znani oglas britanskega zdravniškega udruženja »Zdravo mleko« uvaja drugačno načelo. To Je zdravo načelo časopisov, ki ne dovoljujejo oglasov, ki bi tolkli ta napadali drugo oglaaevano blago, i ker se lahko zgodi, da takšni oglasi razvrednotijo tudi vae ostale oglase. Ko je leta 1988, B. V. A. Cbrit&neko mlekarsko združenje) začelo akcijo proti mleku, ki ga niso pregledovali s ozirom na tuberkuline ali ki ni bilo pasterizirano, je naročilo pri časopisih prostor za oglas pod naslovom »Ali je vze mleko zdravo?« Združenje časopisnih lastnikov Je zavrnilo obMko oglasa; deloma zaradi tega, ker bi tak oglas tolkel oglase mlekarske industrije, deloma p* tudi zaradi javnosti, ker bi lahko takšen oglas povzročil nemir ta ustvaril predsodke proti nerodni mlečni akciji. Končno se je B. M. A» udala in spremenila besedilo oglasa, ki Je bil v novo prikrojeni obliki potem objavi-*«" v skoraj vseh londonskih dnevnikih.
(Nadaljevanje prihodnjo

NA ODMORU
GOSPODARSTVO
Na prvi strani prinatamo dvs sliki amerUkega umetnika Jacka Bennyja v shifbi amerUke vojalke uprave, ki je skrbela za razvedrilo vojakom na vseh bojittih, kjer so se borile amerUke Me. Tukaj pa prinafamo njegovo sliko na odmoru v njegovem domu v Kaliforniji skupno z njegovo ženo '	Marijo Livingstonovo.
Tormoza - domovina lovcev na človeške glave
Kako so jo odkrili • Kako ao jo osvobodili
200 ton surovega kavčuka so od-premlli lz SIngapura v Anglijo. V Singapurju je še 8000 ton surovega kavčuka, ki so ga tam ■vskladiščlU Japonci. Zavezniške oblasti poizvedujejo še za drugimi skladišči kavčuka v notranjosti Malajskega polotoka.
Vodstvo urada UNRKA m Abe-
sinijo j« imenoval glavni ravnatelj Herbert H. Lehman. Vodja urada je dr. Willard Par, urad šteje 12 članov. Odpotovali bodo v teku meseca preko Londona v Adls Abebo.,
Prepoved izdajanja dovoljenj za trgovino s tujino je ,l*dala bolivijska vlada vsem tistim tyrdkam, ki so na zavezniški črni Usti. Prav tako so Izbrisali iz seznamov tovarniške znamke tistih proizvodov, ki so Italijanskega ali nemškega Izvora. To je bolivijski prispevek k vojnim naporom zaveznikov v tej vojni.
Mednarodna zveza za rečno plovbo Je izključila Nemčijo iz zveze.
ŠPORT
•Tri dni po japonskem napadu na Pearl Harbor (10. decembra URI) ao japonska letala bombardirala Manilo. Napade so osredotočili na Ovite, ameriško ponšorako postojanko na spodnjem koncu m andskega zaliva. Američani v postojanki so vedeli, odkod prihajajo neprijetni obiski. Gnezdo japonskih Jeklenih ptičev Je bilo na Formozl.
Otok Formoza (aU Tkiven) Je najvecjl na poti med Filipini ln japonskim otočjem. LeSi 860 km severno od Luzona, ln MO km jugozahodno od Japonske same, od Kitajske obale Je pa oddaljen 180 km.
Neštetokrat je bil cilj hudih ame. riških zračnih napadov. Toda večini Američanov ln Evropcev Je ostal uganka. Radi bi vedeli, kakšna dežela je to.
Prvi obiskovalci Formone so bili portugalski mornarji v 17. stoletju. Očarani ln s strahom so strmeli v tkale, ki so te dvigala do neba — na Formozl so na svetu najgloblji prepadi. Slikoviti otok so Imenovali »Formosa* (kar pomeni v portugalščini «l«p» ali »krasen*).
V	teh časih to kitajski pirati bro-darili ob obalah otoka in ropali ladje, ki so le redko sasle v ta vode. Ker so potrebovali oporišča za svoj posel, so se mestoma naselili ob obalah Formo se. Tako so
. minevala leta.
Pirati so s« naveličali samotne okolice in m v upanju, da bo drugod plen obilnejši, praseUU. V njihovih oporiščih so se naaeliU miroljubni kitajski trgovci in za njimi vedno več Kitajcev. V večjih mn«, žlnah so s« priseljevali na zahodni obali, ki Je rodovitna ln ravna. Us redki eo se naseljevali v osrednjem ln vzhodnem delu Formo«, ki je hribovit, Tem so v gorovju Uvela še bolj primitivna plemena divjakov, ki so bili lovci na odoveike glave.
V	teku stoletij je kitajsko prebivalstvo na Formosl naraščalo; sprva počasi, potem pa vedno hitreje. Proti koncu 10. stoletja je Mio
videti, da bo otok postal vir boga j stva ln moči za Kitajsko. Toda voj-na med Kitajsko ln Japonsko je to preprečila. Japonci so namreč Kitajce premagali ln slednji so jim morali 1. 1898 Formozo prepustiti,
Za Japonce je bila Formoza dober pa trd oreh. Nekaj Kitajcev se Je odselilo; ostala so plemena lovcev na človeške glave. Te so hoteli Japonci s pilo ln hudimi kaznimi krotiti. Ker takšne metode povsod dosežejo ravno nasprotni uspeh, Je tudi na Formozl bilo potrebnih 7 let terorja In kaosa, pa še ni bilo uspeha. Sovraštvo do Japoncev je bilo vedno večje in lov na njihove glave hujši.
Ko so se razmere nekoliko uredile, eo s« Sele Japonci lahko ogledali, kaj prav za prav imajo. Njihova last je bil 470 km dolg otok z vročim in soparnim podnebjem. Imel je na svetu največjo proizvodnjo naravne kafre, precej pa je bilo tudi riža in sladkorja. Zdaj je bil otok največja zakladnica sladkorja za Japonce. Novi naseljenci z Japonske so prihajali le v majhnem. Številu. Pred Pearl Harborjem Je bilo na otoku samo 300 tisoč Japoncev, ki so vladali 150 tisoč domačinom in 6 in Mi milijona Kitajcem.
Izkoriščali so ln slabo ravnali z domačini tn Kitajci. Kitajski dela-oev Je dobil n. pr. le polovico toliko plače kot japonekl. Kitajci niso mogli pozabiti časov svobode ln so vedno bolj sovraJUt celnove paradiža*.'
Dne 1. decembra 1943 so Roosevelt, Churchill in Stalin podali izjavo, da mora Japonska vrniti Formozo, ki jo je ukradla Kitajski.
Japonci so na otoku s strahom pričakovali bližajoče se zaveznike, Kitajci pa po drugi strani z velikim upanjsm ln nestrpnostjo.
Zdaj, po končani zmagi nad Japonsko, bo Formoza spet pripadala Kitajski in Japonskega gospodatva bo konec.
Obnova „Rugby" iger
Po mnogih letih bodo v Trstu spet Igrali rugby. To igro, ki je udomačena pri anglosaških narodih, so jo tukaj prav malo poznali ln večinoma so jo igrali dijaki.
Novo ustanovljeno društvo »Glo-vlnezza Rugby» že več kot mesec dni deluje s tem, da siri zanimanje med ljudstvom za to vrsto športa. V tem času se je prijavilo več kot 00 igralcev, med katerimi je mnogo priznanih atletov. Poleg tega bodo ustanovili še druga društva v Trstu ln Julijski krajinL Tudi v Gorici se je opazilo zanimanje za to vrsto športa. Med tem se na tržaškem igrišču pridno vadijo. Društvo »Giovlnezza Rugby» namerava sestaviti močno moštvo, ki naj bi častno zastopala mesto na državnem tekmovanju, ki bo decembra meseca. Voditelji tega društva so izjavili; »Želimo, da bi se v najkrajšem času pomerili z moštvom zavezniških sil. Vemo, da so zavezniški igralci dobro Izurjeni in zato se hočemo prav dobro pripraviti, preden bomo nastopili.*
TRŽAŠKA KRONIKAP
'TJElCMEPfSJKI SJESTAk^JElK TK&JEZA
Dviganje potopljenih ladij, telefonski promet
na podeželju, podpore beguncem...
Posamezniki morajo prevzeti odgovornost za sodelovanje v zadevati javne blaginje
TRST
=s=ss=!
PREHRANA
Proinje za obnovo
provizoričnih živilskih nakaznic
Vsi potrošniki, ki Imajo živilske nakaznice občine Trsta, so pa te provizorično Izdane, morajo najkasneje do 10. oktobra vložiti prošnje, da jim Izdajo nove. Za obnovitev je treba predložiti stare nakaznice in osebno Izkaznico. Potrošniki, ki stanujejo v Rojanu, Barkovljah, Miramaru In Grljanu, naj se obrnejo na občinsko delegacijo v ulici Glnestre st. 9. Oni ki stanujejo na Opčinah (vštevsi Padriče, Trobeče, Gropado ln Bazovico) ln na Proseku (vštevsi Sv. Križ in Kontovelj) naj se obrnejo na odgovarjajoče občinske delegacije.
| ZANIMIVOSTI
Po padcu Mussolinijevega retima j je, kot isgieda, Hitler pripravljal vrsto ukrepov, s katerimi je skulal zaustaviti plaz usode, ki se je te precej tasa neusmiljeno bHlal Nem-Oji. Med drugimi »ukrepi* je dal tudi navodila sa aretacijo italijanske kraljevske družine in marlala Badoglia. Stvar pa se je ponesrečila. podrobnosti o navedeni Hitlerjevi nameri so zdaj odkriti med dokumenti njegovega glavnega starta.
A
Amerjlke zasedbene oblasti so h preiskovalnega zapora	ispustile
Karla Haushoferja, nemlkega geopolitičnega strokovnjaka in Hitlerjevega osebnega svetovalca. Zdaj ga Imajo pod nadzorstvom v njegovi Kili v znanem športnem letovi-i kem kraju Oarmisck-Partenkir-ohenu. Ameriški uradniki so izjav Ut. da je 76 let star znanstvenik bolan in najbrie ne bo dolgo Uvel Pri preiskavi je zanikal vsako Obtožbo. Izjavil je, da je skusal na vse načine preprečiti vstop Nemiije v vojno.
Zavezniške oblasti pa imajo v rokah vendarle precej dokazov za Haushoferjevo tesno sodelovanje z nemškim zunanjim ministrstvom.
A
Popolnoma razumljivo je, da eo imeli ljudje, kot n. pr. Alfred Krupp, eden Izmed solastnikov in glavni ravnatelj svetovno znan* telke Industrije v Zssenu, ki je W-la glavni steber nemlkega vojnega stroja, svoje skrivnosti dobro spravljene. Nekateri strokovnjaki londonskega Scotland Tar da poskušajo zdaj s sUo odpreti njegovo železno zlagajno, ki jo Ima vzidano v svoji
Blagajna je jako močna in trdovratno kljubuje naporom. PoskuSali so le s raznimi postopki, a dosedanji uspeh je bU le delen. Odprli so le dva dela jeklenih sten, ki branijo glavno glagajno. Tu so naSli med drugim važne tajnosti o tovarni in hiti Krupp. Zdaj podirajo vse zidove, ki obdajajo blagajno. Obetajo si dober lov.
A
Ameriška mornarica je med sedanjo vojno izgubila enajst letalo-nosilk, trideset pa jih je bilo poškodovanih. Razen.ene letalonosilke so bile vse Irtve napadov^ japonskih krliark ali podmornic, pomožno letalonosilko zBlack I slan ds pa te potopila neka nemika podmornica v zapadnem Pacifiku.
Največja letalonosilka, ki jo je potopil sovražnik, je bila »Horne!*. Potopili so jo 26. oktobra 1942 v bližini otoke Santa Cruz.
A
BivSi avstralski vojni ujetniki, ki so se zdaj vrnili domov pripovedujejo, kaj so videli M doživeli v japonskem ujetničtsm. Precejšnje fte-vUo jih je bilo v zloglasnem taborišču »a vojne ujetnike Canga pri Singapur«. Tu so zdravniki, zaradi pomanjkanja uspavalnih sredstev, bolnike, ki so bili potrebni operacije, enostavno — hipnotizirali. Pri mnogih operacijah, ko je bilo treba odrezati bodisi nogo ali pa roko, so se zdravniki posluževali navadnih ročnih žag.
A
Pettnsedsmslesetletni francoski filozof profesor Lt Rog je bil imenovan za člana Francoske akademije. Nasledil je Htnng Beigiona, znanega filozofa, ki je umrl med
Navodila potrošnikom. Se pral opozarja zadnjikrat vse potrošnike, da dvignejo v določenem roku nakazane živilske potrebščine.
Kondenzirano mleko. V sredo bodo začeli razdeljevati po pol litra Kondenziranega sledkanega mleka osebam starim nad 05 let, ki bo v posesti živilske nakaznice občine Trsta.
Navodila bolnikom. Sepral »poroča, da lahko bolniki od danes naprej dvignejo naslednja živila: sladkor ln riž po normalni ceni, konzervirane ribe, maslo ln testenine.
Riž za potrošnike na deželi. V četrtek »e bo začela Izredna delitev riža za potrošnike v vseh občinah pokrajine, in sicer 800 gr na osebo.
Cena vžigalicam je naslednja;
navadne 100 komadov 4 Ure; švedske 50 kom. 2 Url; žveplene 80 komadov 2 liri; »Minerva* 2 zavoja po 28 kom. 1.60 lir; »Minerva* 6 zavojčkov po 48 kom. 2.60 lire,
Gledališče VerdL Jutri zvečer ob 20. url bo vokalni koncert sopranistke Blanca Razza - Dorle, s sodelovanjem pianista Oresta Kroh-neja.
«KJer koli bo tehnično in gospodarsko mogoče, bodo dvignili iz morskega dna v tržaškem zalivu ladje in Jadrnice. Nekatere ladje-delske družbe že preučujejo na licu mesta možnosti dviganja in bodo predložile Zavezniški vojaški upravi svoje ponudbe za izvršitev teh del na trgovski podlagi#, tako Je izjavil na današnjem sestanku s tukajšnjimi predstavniki tlaka višji častnik za civilne zadeve, polkovnik Alfred C. Bowmaa.
Polkovnik Alfred Bowman Je nadalje poudaril, da Je od poslednjih sestankov, kjer se Je že dvakrat razpravljalo o tem vprašanju, nastopil važen razvoj v tej zadevi, ker so vojaške pomorske oblasti Izjavile, da nimajo nobenih ugovorov proti temu, da se z dviganjem v tržaškem zalivu potopljenih ladij takol začne.
«Tako Je to postalo popolnoma trgovsko vprašanje, Je dejal polkovnik Bovvman, tehnični oddelek preučuje to vprašanje, da bi bilo mogoče čim prej pričeti z delom*.
Na vprašanje, aU bi lahko pri ponudbah za delo sodelovala tudi zadruga potapljačev, Je polkovnik Bowman izjavil, da gotovo ne bo nobenega, ugovora proti takšni ustanovi, kolikor ona lahko zajamči pre-' vzem ln Izvršitev celega dela, ker ni mogoče pri istem delu sklepati pogodbe z različnimi ponudniki. Nikakor ne bi želel, da bi eno delo bilo razdeljeno med več družb.
Izdajanje voznih dovoljenj za avtomobile
Na vprašanje, če ima Zavezniška vojaška uprava zadostno Jamstvo, da organi RACI, ki so poverjeni za izdajo dovoljenj za vožnjo z motornimi vozili, tega pooblastila ne bi pristransko uporabljali, Je odgovoril podpolkovnik George Rlchard-son, pomočjulh šefa policije za Julijsko pokrajino.
Najprej Je poudaril, da dovoljenja ne izdaja RACI niti kakšna druga ustanova, ampak sama'Zavezniška vojaška uprava po »voj ih organih, ki so nameščeni v Istih prostorih kot RACI, oziroma njen naslednik Moto-klub za Julijsko krajino v Trstu, Gorici ln Pulju.
«Vsem na zasedenem področju lahko zpgotoyim, Je dejal podpolkovnik Richardsop, da izvaja ZVU tako v Izvršnem kot v upravnem oziru najstroije nadzorstvo nad izdajanjem teh dovoljenj In da pri tem ni pristranska. Ce pa bi kdo menil, da ima vzrok za pritožbe, naj pošlje takoj pismeno in podpisano pritožbo na: Superintendent, Transportation Division, H. Q. Venezia Giulia Police Force, 13 Corps».
Polkovnik Bowman Je dopolnil izvajanja podpolkovnika Richardsona s tem, da Je podčrtal, naj posamezniki povedo svoje predloge tn pritožbe, če hoče področje uživati popolne ugodnosti demokratične uprave. Posamezniki morajo biti pripravljeni prevzeti odgovornost za sodelovanje v zadevah Javne blaginje.
Telefonska služba na podeželju
Na vprašanje o obnovi telefonskega prometa s kraji v pokrajini kot so Bazovica, Lokve, Ajdovščina itd., Je odgovarjal častnik za telefonske zveze pri ZVU, major H. A. Hayward.
Major Hayward Je odgovoril, da bodo v kratkem, morda že konec tega tedna napeljali in stavili v promet telefonski vod z Bazovico. Kmalu bo tudi urejena telefonska zveza s Škofijo, vendar Je ovira odstranitev min iz tega področja. Telefonska zveza z Ajdovščino je odvisna od ravnanja vojaške oblasti,
ki uporablja telefonski vod. Cim bo prispel telefonski material iz Benetk, bodo vzpostavili telefonski vod iz Ajdovščine v šestljan.
Tudi telefonska zveza z Miljami bo v najkrajšem času popravljena. Prav tako z drugimi kraji v Julijski krajini. V nekaj dneh bodo dali v Obrat telefonsko zvezo med tržaško borzo in boc-zaml v Benetkah In Milanu. V Informacijo prisotnim je major izjavil, da kraja Bazovica in Lokve nista nikdar imela brzojavne zveze s svetom. Dodal je še. da upa, da bodo do konca novembra vse naštete zveze dali v promet.
Zaplenjeno židovsko premoženje
Odgovor na vprašanje, kaj je z denarjem, ki so ga nemške zasedbene oblasti zaplenile Zidom in ga položile na posebni račun pri denarnem zavodu «Bauca Com-merciale Italiana» v Trstu, od koder ga niso ob svojem odhodu dvignili, je odgovoril stotnik W. Stuart.
Zavezniška vojaška uprava je pred meseci dovolila vrnitev zaplenjenega židovskega denarja ln premoženja.
»Seveda*, je dodal stotnik Stuart, »tega ni bilo mogoče izvesti v primerih, kjer so Nemci račune tako zmešali in kompliciran, da ni bilo mogoče določiti, kaj in koliko pripada posameznim osebam. V to vrsto primerov spada račun pri «Banca Commerclale Italiana*.
Za odpravo teh nesrečnih okoliščin pripravlja pravosodni oddelek Zavezniške vojaške uprave posebne odredbe. Pri tem upošteva v
veliki meri nasvete odvetnika, ki zastopa židovsko občino. Namen Je, da dosežejo čim boljšo rešitev tega vprašanja.
Vprašanje podpor beguncem
Nekdo Je stavil vprašanje, kakšna pozornost se posveča »velikemu številu družin iz Istre ln Reke*, ki so pribežale v Trst ln tukaj živijo. Opisal je njihov žalostni položaj ln naglasil, da ne morejo uživati koristi, ki jih dajo Zavezniška vojaška uprava, c. pr. brezpoaelnostno podporo, ker ne izpolnjujejo pogojev, ki Jih določa tozadevna odredba.
Na vprašanje Je odgovoril stotnik J. A. Kellett, zastopnik dobrodelnega oddelka Zavezniške vojaške ucrave:
«Znano je, da je v Trstu večje število istrskih d: ulilo, ki so pred kratkim prišle v mesto. Ce se te družine ne morejo same preživljati, Imajo pravico, da jih podpre ECA (Mestni podporni odsek), kakor vse druge, ki so brez sredstev. Podpora tega socialnega zavoda ni velika: lir 10 za družinske poglavarje, 10 lir za odrasle člane ln 4 Ure za vsakega otroka dnevno. To je vsota, ki jo prejemajo vsi brez razlike, ali so prišli lz Istre ali lz drugih krajev Italije*.
Dodal je, da so bili pred nedavnim posveti med pristojnimi častniki ZVU ter činlteljl Mestnega podpornega zavoda, toda zaenkrat Še ni mogoče ničesar objaviti o tem, kakor tudi ne o kaki spremembi podpor. Dodal je še, da so tudi javne kuhinje veliko pripomogle za olašanje bede teh beguncev.
Olajšave pri Izdajanju potnih dovoljenj
Na podlagi določb odredbe št. 23, Izdane od Zavezniške vojaške uprave, bodo potrebna dovoljenja za prekoračenje zahodne meje Julijske krajine, ki jih Je do zdaj izdajal glavni stan v Trstu iri Gorici, Izdajali od zdaj naprej tudi v drugih občinah. Na ta način so se skušale odstraniti težkoče, ki so nastale po izdaji prejšnje odredbe.
Civilno prebivalstvo, ki biva na tržaškem področju, a izven tržaške občine, bo dobilo dovoljenje pri uradih Zavezniške vojaške uprave, ki so v spodaj označenih občinah in ki so najbližji kraju, kjer biva prosilec: Gradež, Tržič, Milje, Sežana, Trst.
Kadar prosilec mora, po omenjenih določbah, predložiti prošnjo v Trstu, se mora obrniti na glavni stan Zavezniške vojaške uprave na področju Trsta (Prefektura).
Civilno prebivalstvo, ki prebiva v tržaški občini, bo tudi v naprej kot do zdaj predložilo prošnjo na glavni stan Zavezniške vojaške uprave. 'Prefektura).
Civilno prebivalstvo, ki prebiva na goriškem področju, a izven go-riške občine, bo moralo prositi za dovoljenje pri uradih Zavezniške vojaške uprave v eni izmed spodaj označenih občin, in sicer pri tisti, ki je najbližja bivališču prosilca: Kobarid, Krmin, Gorica. Gradiška. Kadar je treba po gori omenjenih določbah predložiti prošnjo v Gorici, se mora prosilec .obrniti na glavni stan policije julijske krajine na področju Gorice. Civilno prebivalstvo. ki prebiva v goriški občini, bo Se naprej tako kot do zdaj, predložilo prošnjo glavnemu stanu policije za Julijsko krajino na področju Gorice.
GORICA
Sinočnja radijska addaja »Glasa ZVU4*
' 4»
ZVU pripravlja uredbe
o ustanovitvi slovenskih šol
Izjava načelnika prosvetnega oddelka ZVU poročnika Simonija
Na vprašanje, kakšno je pravno stanje slovenskih Šol na področju Julijske krajine, ki je pod zavezniško upravo, je odgovoril zastopnik prosvetnega oddelka ZVU:
Zavezniška vojaška uprava tre-notno pripravlja posebno uredbo o ustanovitvi slovenskih šol. S« ta teden bodo Izšle uredbe, ki bodo določale, kakšne ln koliko srednjih šol bo ustanovljenih v Trstu ln v Gorici. Takoj za tem bodo sledila imenovanja osebja ln šole bodo začele redno poslovati.
Ravno tako pripravljajo ZVU uredbo o ustanovitvi slovenskih Uudsklh šol. Njej bodo sledila imenovanja osebja. Upam, da bodo te uredbe popolnoma zadovoljile želje Slovencev. Prosvetni oddelek ponovno vabi vse profesorje in učitelje, da vlože prošnje za namestitev. Do zdaj je prosvetni oddelek sprejel že večje število prošenj, vendar upa, da bo mogel zaposliti »e mnogo več slovenskih šolnikov,
Načelnik prosvetnega oddelka ZVU, poročnik Simoni, je Izrazil svoje zadovoljstvo nad dosedanjim pripravljalnim delom za otvoritev slovenskih šol s temi besedami!
»Zelo sem vesel, da Je vpisovanje v slovenske srednje šole preseglo vsa pričakovanja. Slovenske srednje šole bodo urejene po teh načelih: bodo samostojne ln bodo
Imela pravice, ki Jim gredo.
Nove slovenske šol« zahtevajo od vseh popolno sodelovanje. Vpišite svoje otroke v ljudske šole, ki vam Jih zakonito ustanovlja Zavezniška vojaška uprava.*
Ob zaključku sinočnje radijske oddaje »Glasa ZVU», je zastopnik prosvetnega oddelka ZVU, za spremembo programa, recitiral Prešernov »Uvod h krstu pri Savici*.
Nova
imenovanja
Podpolkovnik Franols John Armstrong, tržaški okrožni komisar, je imenoval prof. Pepeu Francesca iz Trsta, za ravnatelja urada za poravnave pri italijanski vojaški bolnišnici v Trstu.
Za člane »Komisije za čiščenje* za obrti v tržaškem okrožju so imenovani naslednje gospodje: odvetnik Ernest Braun, odvetnik Edoard Leban, dr. Bruno Pincherle, inž. Giusto Callgaris ln dr. Egon Furlan. Urad komisije sa čiščenje bo posloval v prefekturi, soba št. 17/1. nadstr.
Za Svetnika pri narodni Ustanovi za vojn« Invalid« za tržaško okrožje je Imenovan g. Raffaele
Cantarone.
Odvetnik Sadar Guldo je imenovan za predsednika »Nadzorstvene komisije kompenzacijske zbornice*.
Organiziranje vojnih ujetnikov
V nedeljo je bil v prostorih Združenja trgovcev v Gorici sestanek bivših vojnih ujetnikov in povratnikov iz koncentracijskih taborišč v Nemčiji. Na sestanku so izvolili naslednji odbor; predsednik polkovnik Glorgio Bozzo; podpredsednik Lulgi Fogar, člani odbora pa so: Mario Birsa, Corrado Sandri, Augusto Vlerthaler, Giuseppe Vodi-oer, Renato Stablle, Mario Guer-rlero, Glovanni Rossi, Alvise Duca in Pietro Leban. Tisti povratniki, ki niso prisostvovali prvemu sestanku, se lahko vpišejo v društvo vsak večer od 18. do 19. ure na se dežu Združenja trgovcev v ulici 9. avgusta št. 11.
Smrten padec
Predvčerajšnjim Je šel 22-letnl dijak Anton Devetak na Sabotin, da bi tam nabral suhih drv. Nesreča je hotela, da je na skalnatem bregu mladeriič Izgubil ravnotežje, da Je padel ln udaril s tilnikom na velik kamen, Kmalu po prevozu v bolnišnico Je nesrečnež Izdihnil.
Zadnja počastitev žrtev nesreče v Tržiču
Ze včeraj smo poročali o veličastnem pogrebu žrtev nesreče v Tržiču, pri kateri je umrlo 16 civilistov in dva britanska vojaka, ki so očiščevali ostanke vojnega razstreliva.
Žalni sprevod se je razvil lz vojašnice »Bomb Dlsposai Squad» v ulici Giacinto Gallina proti cerkvi Sv. Antona, ob spremljanju žalne koračnice. Pri vhodu sprevoda v cerkev, je množica s popolno tt-šimo počastila žrtve, ki so darovali življenje za tako velik človekoljuben namen.
Pri žalnem obredu Je zastopal brigadnega generala R. A. T. Eveja, poveljnika 66. področja, majo? P- Or- E- Hill, polkovnik H. P. T.' Robertson, je zastopal višjega častnika za civilne zadeve Zavezniške vojaške uprave polkovnika Alfreda C. Bowmana.
Pogreba se je udeležil nadalje podpolkovnik F, J. Armstrong, tržaški okrožni komisar.
Major J. E. Foden ln stotnik Squires pa sta zastopala urad za javna dela Zavezniške vojaške u-prave.	/ s
Po končanem žalnem obredu v cerkvi Sv. Antona, Je krenil sprevod po tržaških ulicah na pokopališče pri Sv. Ani.
Imenovanja v krajevno upravo,
v okrožju Tržiča
V krajevno upravo za okrožje Tržič so Imenovani naslednji gospodje: predsednik občine: Ro-vatti Riccardo; predsednik sveta: Tocigll Amato; Člani sveta: Petro-nio Italo, Calllnl Alfredo, Boscarol Andrea, Rlosa Daniele; namestniki: Bortoluzzl Amaldo ln Drlus Vito,
Udružcnje obrtnikov Goriške pokrajine, ulica Rlsmondo 8/1 nadstr., vabi vse obrtnike (za hldravljična dela, popravljanje ln napeljavo vodovoda, elektrike, radia itd. kost-tarje, svlnčarje. pečarje in zidarje) na se)o, ki bo v četrtek 4. oktobra ob 17. url, za obnovitev sindikata.
Praznik »v. Frančiška v cerkvi kapucinov. Ob priliki godu sv. Frančiška, bodo v ocrkvi kapucinov službe božje ob 6.16., 7„ 8., 9. ln 10. Uri. Sedmo mašo bo bral nadškof, maža ob devetih bo peta maša.
Razdeljevanja tobaka. Sepral sporoča, da bodo Jutri 3. oktobra začeli razdeljevati tobak za oktober, ln sicer po 40 gr »trinclato forte* proti oddaji odrezkov št. 40. ln 4L tobačno nakaznice.
Cena skladkorju. Trgovsko združenje v Gorici sporoča, da Je določena cena skladkorju 34 Ur
Nesrefe Pri delu. V civilno bolnišnico so prepeljali naslednji dve osebi, ki sta se ponesrečili pri delu: Lulgi Fanin, star 20 let, stanujoč v Pevml, zaradi poškodbe na desni roki in 37-letnl Mario Olivo, stanujoč v ulici Generale Cascino st. 9, zaradi opfkiln na podlaktth.
RADIO
Tok k. 2. okU)bra 19.15 obvestila svojcem; 19.30 oddaja za slovensko mladino; 20 poročila v slovenščini; 20.15 poročila v italijanščini; 20.30 slovenska oddaja; klavirski koncert; 21 lekcija angleškega jezika; 21.20 italijanski ritmični orkester; 22 recitacije v italijanščini; 22.15 slaven solist; 22.80 Videm; večerni koncert; 23 vesti v italijanščini; 23.10 vesti v slovenščini; 23.20 nočno zabavišče.
Sreda, 8. oktobra 6.30 glasba za dobro Jutro; 7 poročila B.B.C.; 7.10 čttanje sporeda v Slovenščini; 7.15 poročila v slovenščini; 7.30 poročila v italijanščini: 7.45 koledar: 8 glasba za vse; 10 2. url 45’ v zvezi^z Vidmom; 12.45 poročila v slovenščini; 13 napoved časa - poročila v italijanščini: 13.18 harmonike Zacuttl; 14 pregled vesti.
Glavni urednik: PRIM02 B. BRDNIK Izdaja A. I. S.
MALI OGLASI
POZOR 1
Z dnem 12. oktobra 1945 se zopet otvorijo v Sežani redni živinski mesečni semnji. Krajevni Nar. Osv. Odbor za Sežano.
GOSTILNIČARJI! Novo vino teran, Znižane cene. Telefon 29-433.
75477 OO
V “Centru za obvestila« Piazza detla Borsa št. 8 dobite te publikacije v slovenščini:
S. V. Benžt: «Amerika*, cena 10 lir. (Kratka in r * nlmivo pisana zgodovina Združenih ameriških držav).
»Ameriške znanstvene zanimivosti*, cena 10 lir. (Po. ljudno pisan pregled najnovejših odkritij na zdravniškem, kmetijskem, tehničnem in drugih področjih v Ameriki).
«1930-1944», cena 5 Ur. (Pregled vojnih dogodkov v teh letih, s številnimi rtikami).
KARLO ROSNER
7.
RDEČE ROZE
— Kaj pa potem?
— Kaj potem?
— Prijateljstvo. Iskreno prijateljstvo. Imata se lahko rada ln to nima ničesar skupnega z ljubeznijo.
— In vi mislite, da je med nama nastalo samo »prijateljstvo*?
-r- Da; prijateljstva Pravo, iskreno prijateljstva
— Pa to vendar tudi nima smisla!
— Zakaj? — ga je vprašala.
— Pomislite vendarl — Je začel razlagati. »Saj ne živiva v isti hiži, delava ob različnem času. VI ponoči. Jaz podnevi. Kdaj pa se bova vendar videla. Prijatelji se morajo sestajati in se večkrat srečati. Saj vendar ne moreva za večne čase tako živeti da vas čakam po predstavita potem greva k vam v vilo ln se va-diva za opereto »Rdeče rožel*.
— imate prav John; tudi na to sem že pomislila!
— In sama vidite, da ni rešitve!
— PoelufaJ, John — spet ga Je začela tikati — najprej bi hotela nekaj vprašati. Po pravici ml moraš odgovoriti. Mi obljubiš?
— Seveda!
— AU ti Je res kaj do najinega prijateljstva? AU bi hotel, da se večkrat vidiva, ne da bi pri tem motila drug drugega pri delu? Ali si res želiš, da bi postala prava iskrena prijatelja ta si drug drugemu pomagala?
— Seveda mogoče si celo to želim boli, kot kar koli na svetu!
— Dobro. Potem me poslušaj!
Radovedno Jo Je pogledal.
— Zapusti Freda Saywella!
— Potem bom brez službe, se je
bridko nasmehnil.
— O, nel Dobil bol službo prt gledališču!
— John se Je bačel na glas sme-
Jati.
— Pa ml vendar nočeš reči, da bi
poetal igralec. Za božjo voljo, Jaz
—	pa igralec. Komik že mogoče!
—	Se vedno se Je smeJai.
— Le počasi, le počasi. Kaj so nameščeni v gledališču samo igralci? — Igralci ta Igralke!
— In električarji? Kaj imamo v gledališču sveče, ki nam svetijo? Začel je razumeti.
— Torej poslušaj, John! Govorila sem že z ravnateljem. Z veseljem te bo nastavil v gledališču. Postal boš
—	dobro poslušaj — postal boš odgovorni upravnik vseh žarometov in sam boš upravljal glavni žaromet. Kako tl ugaja ta domislek?
— Mary — Je vzkliknil.
— In še nekaj. Delal boš seveda samo tedaj, ko bom Jaz nastopala. Vedno me boš lahko videl. Osvetljeval me boš z glavnim žarometom. Tl boš pošiljal luč name. Vsak moj nastop boš lahko videl.
— Mary — sam ne vem...
— In plača bo seveda znatno večja kot pri gospodu Fredu Saywel-lu.
— Zakaj si tako dobra z menoj
—	Mary? — jo je vprašal.
— Sama ne vem, ker te Imam pač rada — ker tl pač hočem dobro!
— Tudi Jaz te imam rad, Ma-
ry, bodiva dobra prijatelja, — najboljša prijatelja na svetu!
Pojedla sta pecivo. John Je hotel plačati, toda natakar Je dejal, da Je Igralka Mary Gane že pred dvema urama poslala denar za pecivo. Nasmehnila se Je ln mu dejala, da mora razumeti, saj ga Je vendar povabila.
— Tak Je običaj med prijatelji! — Je še dodala.
— Hvala, prijateljica! — Je razposajeno odgovoril.
Ko sta bila v avtomobilu, Je Ma-ry Cane dejala šoferju, da naj pelje domov najprej Johna, nato pa še nja
XV
Fredu Saywellu Je bilo zelo žal, da Je izgubil Johna. Ko se Je poslovil. mu je dal še 50 dolarjev za nagrado za marljivo delo ln mu dejal, da ga bo z veseljem sprejel nazaj v službo kdaj koli bo želel.
V gledališču ga Je že čakala Mary. Predstavila ga je različnim ravnateljem im predstojnikom. Končno so ga peljali k žarometu. Stari ln lzvežbani elektriarji ter delavci, ki so bili pri gledališču že več let, so mu razlagali, kakšno J« opravljanj« z žarometom. Žaromet ni bil avtomatičen ta tako Je moral vedno sam vtikati različne šipe pred močne
žarnice. V gledališču Je bila tema in pol ure Je menjaval razne luči in odseval vsaki kotiček gledališča. Na odru Je plesala peka deklica, on pa Ji Je sledil z žarometom. Bil Je sicer še nekoliko nespreten, toda videl je, da bo tudi to kmalu znal opravi] ati.
Sklenili so dogovor da bo zaenkrat urejeval žaromet pri vajah, zvečer pa bo pomagal. Premiera »Rdečih rož* naj bi bila prva predatava, kjer bo sam upravljal žaromet.
♦ * * *
Johnu Je delo v gledališču zelo ugajalo. Težko ni bilo, toda zanimalo ga Je. Vedno Je lahko videl Mary Cane, kako Je stala na odru, pela, se pogovarjala, ponavljala ir. se učila.
Po večerni predstavi sta, se spet peljala skupaj domov.
— Tvoja vila se mi zdi kot čaroben grad, — Je dejal.
— Zakaj?
— Samo ponoči Jo vidim.
— Seveda pridi tudi enkrat podnevi na obisk; boš videl kako 1«P vrt Jo obdaja.
Tokrat nista vadila. Oba. njena v udobna naslonjača, sta govorila o vseh mogočih itvsreh. Pripovedoval ji Je o domu, kako Je sbežal, o sestri, starših, Fredu Say-
wellu. Tudi ona mu Je pripovedovala svoje doživljaje. Kako Je prišla do gledališča, uspeh, razne dogodke na odru in še toliko drugih stvari.
Iz radia Je prihajala tiha godba Jazz orkestra.
Mary Je ugasnil* vse velike luči.
— Nimam rada tako močne svetlobe. Bolje mi J« v Polmraku.
Sedla je bliže k njemu. Pokazala mu Je album, kjer Jo Je lahko videl v sto različnih vlogah in oblekah. Toda vedno Je lahko spoznal iste ustnice ta iste oči. Skupaj sta listala, roke so se stalno dotikale ln se oklepale.
— M»ry.
_ Kaj Je, John?
— Res ne vam, že Je med nam* samo prijateljstvo! Ce se ti najini občutki imenujejo samo prijateljstvo.
— Seveda John, to Je prijateljstvo. Cisto in iskreno prijateljstvo-
Ne vem — je vzdihnil.
— Toda jez vam, Jaz te imam da, samo zelo rada; to še ni ljubezen.
— Jaz ta tudi imam rad, str**®® rod. Ali ne bi mogel reči nem«**® »imam te strešno rzd*. da t« erok3" ljubim?*.
(Nadaljevanje prihodnjič)