Domoznanski oddelek 35
PTUJČAN
2006
352(497.12 Ptuj)
COBISS o
6001914,11
Na 1. seji svet potrdil mandate svetnikom in imenoval komisije ter odbore
Ptuj kandidira za Kulturno prestolnico Evrope 2012
Letošnje martinovanje žal brez vinogradnikov
Natalija Resnik Gavez, mojstrica kaligrafije
Pogovor z V. Sitajj^jri, novim direktorjem Zavoda za šport
Spomini na osemmesečno potovanje po Avstraliji
		ÌTmViI			
			1 v «i ; -r >■ A mm		. ,-'y ”
Letošnje martinovanje žal brez vinogradnikov
Trgatev je bila zelo vesela, veselo pa je bilo vedno tudi martinovanje, ko se mošt spremeni v vino. Ampak le nekaj dni pred izvedbo letošnjega Martinovanja po ptujsko 2006 je kot strela udarila vest, da bo vinogradnikom in turističnim kmetijam onemogočena promocija in prodaja letošnjega vinskega letnika na ptujskih mestnih ulicah.
S podobnimi problemi so se soočali tudi drugi organizatorji martinovanj po Sloveniji. S strani inšpektorjev je bilo posredovano navodilo, da bodo natančno upoštevali sedaj veljavno zakonodajo, ki vinogradnikom in turističnim kmetijam onemogoča prodajo izven območja kmetij. Nobeden od desetih prijavljenih vinogradnikov in dveh turističnih kmetij ni hotel tvegati, prav tako ne Lokalna turistična organizacija Ptuj, ki je bila v trenutku primorana prireditev ali odpovedati ali poiskati drugo rešitev. Vinogradniki so se kljub slabi volji odločili, da bodo svojo letošnjo vinsko kapljico predstavili na svojstven način, in to v znak protesta proti slovenski zakonodaji, ki jim je onemogočila prodajo. Zato so v soboto eno uro vsem obiskovalcem prireditve zastonj nudili letošnje mlado vino.
ni voda ter v goste povabil mini pihalno godbo Pepi Krulet iz Cirkovc, ki je zraven Ptujskega kvinteta kljub maloštevilni publiki ohranjal dobro vzdušje.
Petkovo prireditev so odprli Štajerski frajtonarji iz Hajdoš, sledil je blagoslov mošta v cerkvi sv. Jurija, nagovori An-
Na Mestnem trgu
Martinovanje kot eno izmed najbolj pomembnih ptujskih prireditev smo morali zaradi občanov in občank ter gostov, ki so prišli na Ptuj prav zaradi praznika vinogradnikov, organizirati drugače. Namesto vinogradnikov so se v prireditev vključili Gostilna PP, Cafe pub Evropa ter Klub ptujskih študentov, ki je v sklopu martinovanja zaključil uspešno izpeljan projekt Vino
dreja Rcberniška, predsednika Društva vinogradnikov Osrednjih Slovenskih goric, Franca Emeršiča, mestnega viničaija, Svetlane Širec, ptujske vinske kraljice, ter starega - novega župana mesta Ptuj dr. Štefana Čelana. Za humoristične vložke pa je poskrbel Ivan I. ptujski, ki je s svojima ministrantoma mošt krstil na malce drugačen način.
Sobotna prireditev je bila v
znamenju imenovanja novega princa pustnega karnevala, že 8. po vrsti. To častno funkcijo je prevzel Slavko Kolar, ki se bo predstavljal pod prinčevskim
Mestni hiši potekalo srečanje slovenskih predstavnikov v Združenju evropskih karnevalskih mest - FECC, ki gaje vodil predsednik FECC za Slovenijo
Stari in novi pustni princ z gardo v družbi župana, prejšnjih princev in predstavnikov FECC.
imenom Slavko plemeniti Kac-herl - deželni proviantni mojster, in bo v času kurentovanja prevzel ključ Mestne hiše in s tem seveda tudi “oblast v mestu".
Na slavnostni inavguraciji, ki je potekala po vseh pravilih, 11. 11. ob 11. 11, so nastopili Kopjaši iz Markovcev ter Pihalni orkester Ptuj pod taktirko Stefana Petka. Prireditev je nato popestril še Martin Krpan, najmočnejši Slovenec, ki je Ptujčanom pokazal, da ni bil le močan, temveč tudi poln zvijač, s katerimi je v času svojega življenja prelisičil tedanje oblasti. Zaključek prireditve na Mestnem trgu je minil ob taktih glasbene skupine Picikl.
V popoldanskih urah pa je v
Branko Brumen.
V upanju na ugodno rešene pobude s strani Mestne občine Ptuj, Kmetijsko-gozdarske zbornice ter vseh ostalih, ki se ukvarjajo z ohranjanjem tradicij v Sloveniji, želimo, da bo država popustila vsaj v času prireditev in sejmov ter bomo že v naslednjem letu spet priča "pravemu" martinovanju, kvalitetni vinski kapljici iz vinogradniških kleti ter pristni domači hrani s kmetij, kar da piko na i tej in podobnim prireditvam v Sloveniji.
Matija Brodnjak Foto: Staša Cafuta, Črtomir Goznik
»Martin Krpan«, najmočnejši Slovenec v letu 2005, je iz Tržiča.
In kaj sedaj, ko je prišel dan po ...
Lokalne volitve so za nami. Starosta slovenskih mest - Ptuj je ponovno dobil izvoljeno oblast, ki jo ob mestnih svetnicah in svetnikih predstavlja tudi župan. V letošnjem letu pa je bila izdana tudi publikacija Prvi med enakimi, ki govori o funkciji mestnega sodnika in župana skozi stoletja. Zanimiv pregled in branje so pripravili sodelavci Zgodovinskega arhiva na Ptuju.
Kot ponovno izvoljeni župan imam seveda do tega gradiva še posebej spoštljiv odnos. Dobiti zaupanje volivk in volivcev v mestu, ki se s to tradicijo ponaša še iz rimskih časov, je za mene velika čast in hkrati odgovornost.
V gradivu je zapisano, da je bil Mark Valerij Ver župan in mestni svetovalec že v 2. stoletju našega štetja. Vsi, ki malo poznamo zgodovino, vemo, da je bila tedanja Poetoviona po številu prebivalcev dvakrat večja kot je sedanji Ptuj. To seveda govori o veličini ljudi, ki so v tistih časih živeli in ustvarjali v našem mestu. Nadalje izvemo, da je mesto imelo prvega znanega mestnega sodnika že leta 1277. Letos pa je minilo 630 let od takrat, ko je salzburški nadškof podelil mestu statut z letnico 1376 in v njem zapisal postopek in način izbora mestnega sodnika. Številni zgodovinski viri nam nazorno pričajo o veličini oblastnikov, ki so naše mesto dolga stoletja postavljali ob bok najpomembnejšim mestom na sedanjih prostorih Evropske skupnosti. Žal teh znanj in sreče nismo znali izkoristiti v 18. stoletju, ko se je gradila železnica od Dunaja do Trsta. Drugič nam je te modrosti zmanjkalo v rajnki Jugoslaviji, ko smo leta 1957 izgubili status okraja in s tem postali majhno podeželsko mestece.
Vsa ta bogata zgodovina in nastale napake nalagajo pred nas, ki ste nam na letošnjih volitvah zaupali mandat vodenja naše občine, veliko odgovornost. Zavedam se, da v enem ali dveh mandatih ni moč povrniti vse slave in moči tega mesta, ki ga je imelo v pretekli zgodovini, toda upanje mora ostajati. Te visoko zastavljene cilje pa bo mogoče doseči le, če bomo složno sodelovali in si drug drugemu predvsem zaupati. Ker je vredno sanjati in živeti za te cilje, vas, svetnice, svetniki, direktorji, ustvarjalci iz različnih strok in področij, občanke in občani, vljudno vabim k strpnemu dialogu in kreativnemu sodelovanju. S skupnimi močmi nam bo uspelo obrniti razvojno smer na stara pota, da bodo nekoč lahko zgodovinarji zapisali nekaj pozitivnih tudi na račun nas - vnukov - potomcev nekoč slavnih očakov.
Dr. Štefan Čelan
MODROST MESECA
Pravo raziskovanje ni v tem, da odkriješ drugačen svet, temveč, da začneš gledati z drugimi očmi.
Armenska modrost
SPREHOD PO VSEBINI
Ptuj kandidira za naziv Kulturna prestolni-
ca Evrope 2012	4
Ustanovitev Pokrajinskega ekonomsko-so-cialnega sveta Spodnjega Podravja	4
Vesela trgatev na sončen oktobrski dan	5
Vino se predstavi	5
1. seja Mestnega sveta	6
Ptujski mestni svetniki za mandat 20062010	7
Brezplačna pravna pomoč tudi na Ptuju	10
»V ljudeh želim obuditi posluh za lepopisje«	11
Prepleskana Športna dvorana Mladika	12
Ob vikendih poostren nadzor nad zbiralnicami ločenih frakcij in sežiganjem v naravi	13
Ptuj obiskale podjetnice Svetovnega združenja FCEM	13
Prenova gledališča	14
Program Mestnega gledališča Ptuj	14
Industrijska dediščina kot izziv in razvojna priložnost	15
Toplina svetlobe	15
Mojstrovine Rafaela Samca	16
Pridne roke breških upokojencev	16
Govor ob komemoraciji, 1. novembra	17
Mednarodni projekt za Euchires	18
Domski dan v Dijaškem domu	19
Obiskali smo sošolca Patrika v Salzburgu	19
12. sezona OŠ Olge Meglič v ŠKL	20
»Vrnimo Halozam nasmeh!«	21
Podaj MI Roko	21
»Hura, jesenske počitnice!«	21
Preventivni programi LAS v lem 2006	22
Veseli december 2006	23
Spomini na potovanje po Avstraliji	23
Bolniki s koronarno boleznijo	24
Zavod za šport Ptuj kot regionalni center	25
Ptujčanke v tretji krog EHF	26
Drava je na dobri poti	27
Napredek z lastnim znanjem	28
Judo	28-29
Naslovnica: Stari in novi pustni princ Foto: Staša Cafuta
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. TRR: 01296-0100016538. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 74829-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektr. pošta: ptujcan@ptuj.si. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Markctinško-nrcdijski center, Jadranska ulica 16, Ptuj, kontaktna oseba: Liljana Vogrinec, tel.: 02 771 08 82, gsm: 031 481 673, 040 218 895; elektr. pošta: lotos.ptuj@siol.net. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, elektr. pošta: vejica03@siol.net. Naslovnica: Repro studio Lesjak. Tisk: Gratis, Rače, Požeg 4, tel.: 02/608-92-25, elektr. pošta: repro@grans.si Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Albina Murko - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD, Peter Letonja - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komcntaijc o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov.
9/iž/,
vyrr/st
3
Ptuj kandidira za naziv Kulturna prestolnica Evrope 2012
Kulturna prestolnica Evrope je akcija, ki so jo države Evropske unije začele izvajati leta 1985 na pobudo tedanje grške ministrice za kulturo Meline Mercouri. Prvo mesto, ki je dobilo naziv evropska kulturna prestolnica, so bile Atene in nato vsako naslednje leto drugo mesto, ki so ga sprva izglasovali na medvladni ravni, od leta 1999 pa kulturno prestolnico Evrope imenuje Svet Evropske unije na priporočilo Evropske komisije. Leto 2000 je bilo izjemno, saj je bilo za evropsko kulturno prestolnico izbranih kar devet mest. Ta mesta so bila: Avignon, Francija; Bergen, Norveška; Bologna, Italija; Bruselj, Belgija; Helsinki, Finska; Krakov, Poljska; Reykjavik, Islandija; Praga, Češka in Santiago de Compostela, Španija. Po širitvi Evropske unije so dobila priložnost za kandidaturo tudi mesta novih članic in od leta 2007 bosta kulturni prestolnici Evrope kar dve, in sicer ena iz stare in druga iz nove članice Evropske unije.
Za leto 2012 je bila poleg Portugalske izbrana tudi Slovenija. Ministrstvo za kulturo je julija tega leta izdalo javni razpis za izbor mesta. Za naslov se tako lahko poteguje 11 slovenskih mest. Do sedaj so svojo kandidaturo preko medijev objavila štiri slovenska mesta: Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj. Mestna občina Ptuj z upravo se je pričela pripravljati že septembra 2005, ko je na mestnem svetu sprejela sklep o kandidaturi. Oblikovana je bila projektantska skupina predstavnikov različnih zavodov in institucij ter delavcev MO Ptuj.
Iz razpisa, ki se bo zaključil konec februarja 2007, je razvidno, da bo ministrstvo sestavilo mednarodno komisijo, ki bo opravila izbor. Po novem bo vsaka država predlagala dve mesti, dokončen izbor pa bo opravila komisija predstavnikov evropskih institucij in pristojne države članice. V razpisni dokumentaciji je navedenih kar nekaj zahtevnih izhodišč, ki jih mora prijavitelj
upoštevati. Projekti, ki bodo leta 2012 izvedeni, morajo obsegati vseevropski okvir, izhajati morajo iz značilnosti mesta in regije, imeti morajo specifičen poudarek oziroma rdečo nit in vključiti tako naravno kot kulturno dediščino. Dolgoročno se mora mesto razviti preko kulturnih, prometnih, turističnih, storitvenih, informacijskih in infrastrukturnih projektov, utrditi svojo vlogo v Sloveniji in Evropi, odpreti se morajo nova delovna mesta. Ptujska občina je s projektantsko skupino in županom že pričela oblikovati posamezne projekte, ki jih bo vključila v svojo kandidaturo. Ti projekti bodo temeljili predvsem na značilnostih mesta in kulturni dediščini. Ptuj kot naj starejše slovensko mesto z mnogimi antičnimi izkopaninami in značilnim srednjeveškim mestnim jedrom je do neke mere v prednosti pred drugimi kandidati. Je tudi značilno mesto pustnega karnevala, sejemsko in seveda termalno mesto. S projekti se bo najstarejše mesto pred-
stavilo na najsodobnejši način z inovativnimi prijemi. Trenutno imamo v mislih projekt »Grič dobrega«, kjer nameravamo arheološko raziskati Panoramo in dodati etnološki park, v katerem bomo postavili kurenta in njemu podobne like. Teh je 140 iz različnih držav sveta. Ptuj je že sedaj povezan z mednarodnim projektom Adhock, ki namenja sredstva za raziskavo in obnovo starih mestnih jeder, prav tako pa se poteguje za Unescovo zaščito nematerialne kulturne dediščine. V primeru, da Ptuj osvoji naziv Kulturna prestolnica Evrope, bosta mesto in celotna spodnjepo-dravska regija dobila priložnost za razvoj, saj bodo tudi prizorišča kulturnega dogajanja po zgledu drugih prestolnic kulture po celi regiji.
Ivan Vidovič, Iva Ferlinc
Ustanovitev Pokrajinskega ekonomsko-socialnega sveta
Spodnjega Podravja
Na podlagi sklepa kolegija županov Spodnjega Podravja in pobude socialnih partnerjev za ustanovitev Pokrajinskega ekonomsko-socialnega sveta Spodnjega Podravja so trinajstega oktobra v prostorih MO Ptuj vsi navedeni socialni partnerji podpisali sporazum o ustanovitvi Pokrajinskega ekonomsko-socialnega sveta Spodnjega Podravja (PESSSP v nadaljevanju).
PESSSP so ustanovili zainteresirani socialni partnerji iz treh interesnih skupin ter ob sodelovanju civilne družbe in drugih nevladnih organizacij Spodnjega Podravja z namenom, da skupno obravnavajo vprašanja in ukrepe, ki se nanašajo na ekonom-sko-socialni položaj delavcev, brezposelnih in ostalih občanov v Spodnjem Podravju. PESSSP zajema območje Upravne enote Ptuj in Upravne enote Ormož. PESSSP je tripartitni posvetovalni forum, sestavljen iz predstavnikov delojemalcev oz. sin-
dikatov, ki delujejo na območju Spodnjega Podravja, predstavnikov delodajalcev oz. Obrtne zbornice, Gospodarske zbornice in Združenja delodajalcev ter občin. Partnerji v PESSSP so lahko tudi vse druge zainteresirane institucije (civilna družba in druge nevladne organizacije), ki za to izkažejo pripravljenost in podpišejo sporazum.
PESSSP bo na pobudo kateregakoli socialnega partnerja obravnaval vprašanja, ki se nanašajo na zaposlitveno politiko, gospodarski razvoj in razvoj infra-
Partnerji Pokrajinskega ekonomsko-socialnega sveta Spodnjega Podravja: Mestna občina Ptuj, Občina Ormož, Občina Destrnik, Občina Dornava, Občina Markovci, Občina Majšperk, Občina Žetale, Občina Sv. Andraž v Slovenskih goricah, Občina Juršinci, Neodvisni sindikati Slovenije, Območna organizacija ZSSS Ptuj, Območna organizacija ZSSS Podravja, Območni policijski sindikat Podravja, Sindikat novinarjev Slovenije, SVIZ RS - Območni odbor Ptuj, SVIZ RS - Območni odbor Ormož, GZS - Območna zbornica Maribor, Območna obrtna zbornica Ptuj, Center interesnih dejavnosti Ptuj, Center za socialno delo Ptuj, Zavod RS za zaposlovanje - Območna služba Ptuj, Klub ptujskih študentov. Sedež PESSSP je v prostorih Mestne občine Ptuj.
strukture, vzpodbujanje razvoja regije s skupnim nastopom na republiški ravni in razvoja malega gospodarstva, komunalno politiko s poudarkom na cenah, stanovanjsko politiko, politiko v dejavnostih, ki so v pristojnosti občin (šolstvo, vzgojno izobraževalna dejavnost, kultura itn.),
pripravo kolektivnih pogodb, zagotavljanje pravne varnosti in pravne zaščite občanov, obravnavo predlogov zakonov, ki se nanašajo na regijo.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
IZ MESTNE HISE/ZANIMIVOSTI
29. NOVEMBER/LISTOPAD 2006
Vesela trgatev na sončen oktobrski dan
V oktobru je letos že desetič po vrsti potekala trgatev modre kavčine, potomke stare trte in renskega rizlinga v vinogradu Mestne občine Ptuj.
Začetek trgatve, kjer so se zbrali politiki, uslužbenci občinske uprave in drugi gostje.
Na grajskem dvorišču, kjer smo vedno prijazno sprejeti, se je že dopoldan zbrala velika množica ljudi. Pozdravit nas je prišla prva vinska kraljica Ptuja Svetlana Sirec, viničarji, Evropski red vitezov vina, Slovenski red vitezov vina, pustni princ Hauptman Klinc Spuhljanski s svojim spremstvom, prijatelji iz pobratenega mesta Varaždin in iz Ebemdorfa, politiki in še veliko drugih gostov.
Po krajšem kulturnem programu, za katerega so poskrbeli člani Kvinteta DUR, po okusni potici, ki so jo pripravili v Kmetijski šoli Ptuj, kozarcu vina s Ptujske kleti in okusnem domačem kruhu z zaseko, ki so ga
pripravile pridne roke Društva gospodinj Jezero, je prve grozde modre kavčine vrezal župan dr. Stefan Čelan. Grozdov je bilo le 16, čeprav je letina kazala bolje, ampak zaradi “nezaželenih obiskovalcev” je bilo pridelka le 10 kilogramov.
Po opravljenem delu na grajskem dvorišču seje druščina odpravila v vinograd na grajskem hribu, kjer so berače čakali trsi renskega rizlinga iz mestnega in minoritskega vinograda. Videti je bilo, da je bilo beračem v vinogradu res prijetno, še posebej zato, ker so jih z napitnicami in glasbo vzpodbujali Stari prijatelji s Kicarja.
Med letom so za oskrbo vino-
Prihod vesele druščine bračev na Mestni trg, v ospredju Stari prijatelji iz Kicarja.
grada skrbeli dijaki 3. letnika Poklicne in tehniške kmetijske šole in najzaslužnejšim se je župan tudi zahvalil. To so bili: Silvo Holc, brata Danijel in Sandi Simonič in Tomaž Trop.
Grozdje, ki smo ga natrgali, je bilo potrebno še sprešati in tudi letos je simbolično stiskanje grozdja potekalo pred Mestno hišo, kjer se je zbrala velika množica ljudi. Člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Osred-
nje Slovenske gorice in članice Društva kmetic mestne občine Ptuj so vsem, ki so si prišli ogledat stiskanje grozdja, ponudili kozarec vina in okusne kulinarične dobrote. Dišalo je tudi po kostanjih. Za prijetno druženje je skrbela glasbena skupina Picikl.
Alenka Bezjak Foto: Langerholc
Vino se predstavi	
Grajske vinske	zgodbe se nadaljujejo tudi v letošnji sezoni
Terme Ptuj s svojimi partnerji tudi letos, tretjič zapored, pripravljajo projekt Vino se predstavi, znotraj katerega se bomo ponovno družili ob Grajskih vinskih zgodbah. Ti večeri bodo oživljali zimsko spokojnost ptujskega gradu, Ptujčanom in vsem ostalim ljubiteljem žlahtne kapljice pa ponudili novo možnost družabnega preživljanja petkovih večerov izven doma, v družbi prijateljev, vina in vinarjev. To je lepa priložnost za oživljanje vinske tradicije na Ptuju, ki jo moramo spoštovati najprej sami, da jo bodo cenili in spoštovali tudi gostje, ki prihajajo na Ptuj. Terme Ptuj	
Grajske vinske zgodbe	
24. 11. 2006 ob 19.00	Ptujska klet, d. o. o. Izgradnja osebnosti ptujskih vin
8. 12. 2006 ob 19.00	Vinska klet Goriška Brda, z. o. o. Brici se predstavijo
12. 1. 2007 ob 19.00	OP Haloze (Organizacija proizvajalcev vina Haloze)
26. 1. 2007 ob 19.00	Agroind Vipava 1894 Vipava, d. d. Od zlatega sonca do žlahtne kapljice
9. 2. 2007 ob 19.00	VTC 13 Slovenske gorice
23. 2. 2007 ob 19.00	Vinakras, ?.. o. o., Sežana
9.3.2007 ob 19.00	Kmetijska zadruga Metlika, z. o. o. Bela krajina sc predstavi
23. 3. 2007 ob 19.00	Jeruzalem Ormož VVS, d. d.
7. 4. 2007 ob 19.00	Ptujska klet, d. o. o.
21.4. 2007	Svečani zaključek Grajskih vinskih zgodb z večerjo, več hodov, v Restavraciji Žila, Terme Ptuj
Na 1. seji potrdili mandate svetnikom in imenovali člane
delovnih teles
Novoizvoljeni člani Mestnega sveta MO Ptuj so se prvič sešli 20. novembra. Kot vedno v zadnjih treh mandatih se je svet sestal v veliki sejni sobi Mestne hiše. Še pred pričetkom zasedanja so novopečeni svetniki posneli skupinski portret in posamezne portrete s Kazimirjevo likovno upodobitvijo Ptuja v ozadju. Kot se načrtuje v občinski upravi, bodo zasedanja verjetno še v tem mandatu potekala nadstropje višje, v slavnostni dvorani, ki jo bo potrebno za ta namen prenoviti in opremiti. Plan za prenovo dvorane je pripravljen že nekaj let, vendar doslej ni bil potrjen v nobenem proračunskem letu. O njem se bo že kmalu - ob sprejemanju proračuna za naslednje leto - mogel izreči svet v novi sestavi. Naslednjič se bodo sestali že 6. decembra.
Pred imenovanji članov delovnih teles je bilo potrebno potrditi mandate svetnikom in županu. Ta procedura je potekala po naslednjem vrstnem redu: najprej je mestni svet izvoli komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Na njen predlog oziroma predlog predsednika komisije Jožefa Glazerja so sprejeli poročilo volilne komisije o izidu volitev in nato potrdili mandate izvoljenim svetnikom in županu.
Čuček (LDS), ter komisijo za odlikovanja in priznanja, ki jo bo vodil Peter Pribožič (N Si).
P. Pribožič in Janez Rožmarin (NSi) sta imela na prvi seji največ pripomb na sestavo delovnih teles, ker menita, da njihova stranka v primerjavi s strankama SMS in DeSUS, ki imata v mestnem svetu prav tako po dva sedeža, v njih ni enakopravno zastopana. Če pogledamo sestavo delovnih teles, imata SMS in NSi vsaka po štiri svoje pred-
Nekaj statističnih podatkov o sestavi sveta, ki bo v naslednjih štirih letih s sprejemanjem občinskih aktov in odločanjem o najpomembnejših projektih krojil lokalno politiko: med 29 svetniki je kar osem žensk, po tri iz LDS in iz SDS ter po ena iz DeSUS in SD. Najmlajši svetnik Žiga Simonič je star šele 20 let, najstarejši, Albin Pišek, ki mu je pripadla tudi čast, da je do ugotovitve nespornosti mandata novega župana vodil prvo sejo, pa je v 77. letu. Če pogledamo zastopanost političnih strank v svetu, imajo najmanj oz. le po en sedež stranke SLS, SNS in Zeleni Slovenije (slednji so imeli v prejšnjem mandatu tri mesta), po dva sedeža imajo stranke SMS, NSi in DeSUS, štiri mesta SD (ta stranka je podvojila število svetnikov v primerjavi s prejšnjim mandatom), sedem SDS (pridobili so eno mesto več) in največ, kar devet mest, pripada LDS, kije zadržala enako število svetnikov kot doslej.
Najbolj razgibana in zanimiva pa je na prvi seji točka Volitve in imenovanja, pri kateri se sprejema sklepe o imenovanju članov v deset delovnih (posvetovalnih) teles mestnega sveta. Brez njih svet ne bi mogel nadaljevati dela oziroma ne bi mogel sprejemati in potrjevati aktov. Imenovali so komisijo za statut in poslovnik, ki ji bo predsedovala Helena Neudauer (SDS), nato statutarno pravno komisijo, ki ji bo predsedoval njen strankarski kolega Milan Petek, komisijo za vloge in pritožbe, to bo vodil Milan
stavnike, DeSUS pa kar sedem. Pri sestavi delovnih teles se mora po 102. členu Poslovnika mestnega sveta upoštevati sorazmernost s številom svetnikov v posameznih svetniških skupinah. Praviloma, kar pa ne pomeni, da je obvezno, pa naj bilo vsaki svetniški skupini zagotovljeno vsaj eno mesto v vsakem delovnem telesu, kar je v praksi nemogoče zagotoviti, saj imajo komisije le po pet članov, svetniških skupin pa je v svetu lahko več.
Manjši zaplet se je zgodil pri
imenovanju Mojce Horvat, kije bila predlagana za članico komisije za odlikovanja in priznanja. Svet ni mogel potrditi njenega imenovanja v to komisijo, saj ji pred tem še ni potrdil niti mandata za svetnico. Mojca Horvat bo v mestnem svetu zasedla mesto dr. Štefana Čelana (kot naslednja kandidatka na Listi LDS v 1. volilni enoti - območje mestnih četrti Center in Breg), ki se je svetniškemu mestu moral odpovedati, če želi županovati. Funkciji župana in svetnika po 37. b členu Zakona o lokalnih volitvah namreč nista združljivi.
Imenovali so tudi člane vseh šestih odborov: za finance (predsedovala mu bo Marija Magdalene iz vrst LDS, ki je to funkcijo zelo opazno opravljala tudi v dosedanjem mandatu), za
gospodarstvo (predsednik Rajko Fajt, SDS), za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo (predsednik Miran Meško, SD), za družbene dejavnosti (predsednica Lidija Majnik, LDS), za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo (predsednik Albin Pišek, DeSUS) ter za splošne zadeve (predsednik Matej Janžekovič, SMS).
Svetnik Miroslav Letonja
(SNS) je predlagal ustanovitev odbora za lokalno samoupravo, kot ga imajo v nekaterih drugih večjih občinah. Župan je njegov predlog akceptiral in mu svetoval, da do naslednje seje, ki bo že 6. decembra, v skladu s poslovnikom poda pisni predlog, o katerem bo svet razpravljal in odločil.
Milena Turk
V prvem krogu volitev za ptujskega župana je bil med sedmimi kandidati izvoljen dr. Štefan Čelan, dosedanji župan. Zanj je glasovalo 6.077 volivcev oziroma 56,79 %, kar je večina oddanih veljavnih glasov.
Spoštovane volivke in volivci
Iskreno se vam zahvaljujem za podporo, ki ste mi jo izkazali na letošnjih lokalnih volitvah. Vaše prepričljivo izkazano zaupanje mi nalaga veliko odgovornosti za nadaljnje delo. Verjamem, da bomo s skupnimi močmi zmogli doseči večino ciljev, ki smo si jih zastavili za prihajajoče štiriletno obdobje.
Dr. Štefan Čelan, župan
Ptujski mestni svetniki za mandat 2006-2010, izvoljeni na
lokalnih volitvah 22. oktobra
Milan Čuček - LDS
Jožef Štrafela - LDS
Jure Šarman - LDS
Konrad Rižner - LDS
Lidija Majnik - LDS
Marija Magdalene - LDS
Emil Mesarič - LDS
Mojca Horvat - LDS
Miran Kerin - LDS
Metka Jurečič - SDS
Silva Fartek - SDS
Mirko Kekec - SDS
Rajko Fajt - SDS
Helena Neudauer - SDS
Marjan Kolarič -SDS
Milan Petek - SDS
Matej Janžekovič -SMS
Dejan Klasinc - SMS
Miran Meško - SD
Mirjana Nenad - SD
Žiga Simonič - SD
Jožef Glazer - SD
Marija Ovčar - DeSUS
Albin Pišek - DeSUS
STRANKE MESTNEGA SVETA
SPOROČAJO
Nova Slovenija, Mestni odbor Ptuj, se zahvaljuje vsem volivkam in volivcem, ki ste na nedeljskih volitvah podprli kandidata za župana pod številko tri, Petra Pribožiča, ki smo ga predlagali s strani Nove Slovenije. Vaš glas je bil jasno opozorilo, da s sedanjim vodenjem mestne občine Ptuj nismo zadovoljni in da smo si želeli spremembe.
Večina volivk in volivcev je odločila drugače in s tem sprejela odgovornost za vodenje občine v
Krščanska lludska stranka
naslednjem obdobju.
Nadalje se zahvaljujemo za dane glasove za listo kandidatov Nove Slovenije za Mestni svet MO Ptuj in za vse glasove za članice in člane svetov mestnih in primestnih četrti.
V izvoljenih svetih bomo nadaljevali zastopanje interesov občank in občanov mestne občine Ptuj, da bi se MO Ptuj komunalno razvijala enakomerno po vseh četrtih, da bi rešili prometni kaos na Ptuju, da bi povezali gospodarstvo, turizem, kulturo, podeželje in druge dejavnosti na Ptuju v razvoj za večjo blaginjo občanov in večjo skrb za družbene dejavnosti v občini.
Volitve so praznik demokracije. Ne čutimo se poražene, ampak zmagovalce v zastopanju resnice in poštenosti v volilni kampanji. Nova Slovenija na Ptuju je vodila volilno kampanjo na kulturnem nivoju. Volilna kampanja mora biti pregledna glede porabe finančnih sredstev.
Janez Rožmarin,
predsednik MO N.Si Ptuj
N Si
Nova Slovenija
5=2 SOCIALNI kB DEMOKRATI
Cenjene volivke in volivci!
v
Zahvaljujemo se vam za izkazano podporo na letošnjih lokalnih volitvah, saj ste nam omogočili, da smo z uspešnimi rezultati naredili velik korak k boljšemu jutri. Verjamemo, da so izidi lokalnih volitev dobra osnova za nadaljnji vzpon stranke.
Po svojih najboljših močeh bomo z velikim upanjem in pričakovanjem poskušali zagotoviti, da tudi v prihodnosti upravičimo vaše izkazano zaupanje, saj se zavedamo, daje pred nami težka, a hkrati častna in odgovorna naloga, da z novimi idejami, znanjem, zmožnostmi in hotenjem uresničimo zastavljene projekte in postanemo povezovalna sila v mestnem svetu, mestnih in primestnih četrtih, ki bo znala politiko bolj približati ljudem.
Z najboljšimi željami,
SD Ptuj
Spoštovane volivke, spoštovani volivci
Mestni odbor SDS Ptuj se vam zahvaljuje za glasove, ki ste jih namenili našim kandidatom na letošnjih lokalnih volitvah. Z rezultatom volitev smo zadovoljni, zlasti s tem, da imamo v mestnem svetu sedem naših članov. Metka Jurešič, Silva Fartek, Mirko Kekec, Marjan Kolarič, Milan Petek, Helena Neudauer in Rajko Fajt bomo z delom v prihodnjem mandatu upravičili vaše zaupanje.
Rajko Fajt,
predsednik MO SDS Ptuj
strankamladihslovenije
SMS - Stranka mladih Slovenije - na Ptuju je dosegla dober rezultat, s katerim bo lahko izvedla program in delo, ki si gaje zadala. Vsem volivkam in volivcem se iskreno zahvaljujemo za podporo.
Mestni odbor SMS Ptuj ptuj(a)sms.si
8 sffcprrt/t
*LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Zahvaljujemo se vsem Ptujčankam in Ptujčanom za izkazano zaupanje na županskih volitvah in volitvah za mestni svet. Še posebej pa hvala vsem, ki ste v naših kandidatih in županu prepoznali dobre in sposobne ljudi in nam zaupali svoj glas.
Tudi v prihodnje nameravamo nadaljevati dosedanje dobro zastavljeno razvojno strategijo razvoja našega mesta, še naprej bomo delovali povezovalno in v korist vseh prebivalcev Ptuja.
Župan, vse izvoljene svetnice in svetniki ter ostali bomo še naprej s svojim delom v dobro vseh Ptujčank in Ptujčanov pokazali, daje bilo vaše zaupanje upravičeno.
MO LDS Ptuj
Zeleifr	Iskreno se zahvaljujemo vsem volivkam in volivcem, ki ste šli volit in dali glas za Zelene Ptuja. S tem ste dali podporo tudi našemu programu. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da bo v čim večji meri realiziran. Skoraj polovica Ptujčanov žal ni odšlo na volišča. Zaradi tega bomo imeli Zeleni v tem
Ptuja	mandatu veliko težje delo, ko se bomo zavzemali, da bo moč argumentov prevladala nad močjo ozkih političnih in kapitalskih interesov.
	Za Ptuj uporabimo znanje!
! .	IO Zeleni Ptuja
Iskrena hvala vsem volivkam in volivcem, ki ste oddali svoj glas za naše kandidate in za skupnega županskega kandidata, ki smo ga podprli skupaj z LDS in SMS.
Prepričani smo, da bodo naša svetnika, Marija Ovčar in Albin Pišek, ter župan dr. Štefan Čelan uresničili obljube iz predvolilnega obdobja skupaj s svetniki, ki imajo naše mesto in občane radi.
Območni odbor DeSUS Ptuj
za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj
1.
Mestni svet Mestne občine Ptuj bo podelil veliko oljenko:
• za izjemne zasluge na področju kulturne dejavnosti, umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, ki predstavlja mestno občino Ptuj v širšem kulturnem prostoru.
Župan mestne občine Ptuj bo podelil oljenko:
• za uspehe, dosežene na kulturnem področju.
2.
Predlogi za priznanja morajo vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, delovni skupini, podjetju, organu in društvu ter natančen opis posebnih in izrednih uspehov, doseženih na področju kulturne dejavnosti.
3.
Predloge za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj lahko dajo zavodi, družbe, organizacije in skupnosti, organi, društva in posamezniki. Predloge za podelitev priznanj je potrebno poslati Komisiji za odlikovanja in priznanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj oziroma županu najkasneje do 30. decembra 2006.
4.
Priznanja bodo podeljena na prireditvi ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika.
Komisija za priznanja in odlikovanja Mestne občine Ptuj
Brezplačna pravna pomoč tudi na Ptuju
V sredini oktobra je vrata odprl Zavod PIP (Pravo - Informacije - Pomoč) tudi na Ptuju, natančneje v prostorih Revivisa. Zavod PIP je do sedaj deloval v sodnih okrožjih Maribora in Murske Sobote. Do prve brezplačne pravne pomoči bodo upravičene vse osebe, ne glede na njihov finančni položaj in vsebinski kriterij njihove zadeve.
Sodno okrožje Ptuj je tako pridobilo prvi center, ki bo s soglasjem Ministrstva za pravosodje brezplačno nudil prvi pravni nasvet ter pravno svetovanje. Po besedah direktorja Zavoda PIP Srečka Durova želijo prispevati k povečanju osveščenosti ljudi o njihovih pravicah in obveznostih ter s tem poskrbeti za utrditev pravne varnosti. Poleg brezplačne pravne pomoči bo PIP s številnimi projekti skrbel tudi za približevanje prava preprostemu človeku. Prvi pravni nasvet je brezplačen za vse državljane Republike Slovenije, ki v njej stalno prebivajo, za tujce s stalnim ali začasnim prebivališčem ter osebe brez državljanstva, ki zakonito prebivajo v RS, za nevladne organizacije in združenja ter tudi za druge tujce in osebe ob pogoju vzajemnosti ali temelja v mednarodni pogodbi.
Za prvi pravni nasvet šteje pojasnilo o pravnem položaju posameznikove zadeve in kratek nasvet o možnostih za sklenitev
izvensodne poravnave, o pravicah in obveznostih pri uvedbi postopka, o pristojnostih sodišč, o procesnih pravilih, o stroških in načinu izvršitve odločbe. Pravno svetovanje pa pomeni preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov v namen seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini
Zavod PIP na Ptuju: Krem-pljeva ulica 1 (Revivis)
Delovni čas:
Ponedeljek in petek zaprto Torek: 8.00-15.00 Sreda: 8.00-17.00 Četrtek: 8.00-15.00 Kontakt:
Tel. 02 77 111 59 e-pošta:
ptujCa zavodpip. si, www. zavodpip. si
pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje.
V PIP-u je zaposlenih sedem
univerzitetno diplomiranih pravnikov, med katerimi sta dva tudi magistra znanosti, trije pa imajo opravljen pravniški državni izpit. Te osebe nudijo prve pravne nasvete in pravno svetovanje že v PIP-ovem centru v Mariboru in Murski Soboti in ga bodo odslej tudi na Ptuju. Direktor PIP-a se je na otvoritvi zahvalil MO Ptuj, ki je na Ptuju trenutno edini podpornik PIP-a. MO Ptuj je namreč PIP-u zagotovila ustrezne prostore in opremo. V bodoče pa se bodo po besedah Srečka Durova financirali tudi iz dejavnosti brezplačne pravne pomoči na državni ravni.
»Brezplačna pravna pomoč je s strani države zagotovljeno sodno varstvo pravic vsem osebam, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine ne bi mogle uveljavljati le-teh. V MO Ptuj smo že bili zaskrbljeni, da v sodnem okrožju Ptuj še nobena oseba ni izkazala interesa, da bi se ukvarjala z dejavnostjo brezplačne pravne pomoči, kar pa je ravno nasprotno od ostalih sodnih okrožij v Sloveniji, ki že imajo izvajalce brezplačne pravne pomoči. Situacija se ni spremenila kljub številnim razpisom Ministrstva za pravosodje
za izvajalca brezplačne pravne pomoči v sodnem okrožju Ptuj. Tako pozdravljamo prizadevanja Zavoda PIP, ki bo skrbel za varstvo socialno ogroženih oseb, pri čemer pa ne gre zanemariti dejstva, da bo Zavod PIP nudi! brezplačno pravno pomoč za celotno Spodnje Podravje in ne samo za občane mestne občine Ptuj,« je na otvoritvi Zavoda PIP dejal župan Ptuja dr. Štefan Čelan.
Po besedah Srečka Durova, direktorja PIP-a, so zaradi številnih sprememb v družbi potrebe po zaščiti in informiranju ljudi čedalje večje. Zaradi tega zavod združuje raznovrstne dejavnosti iri aktivnosti na enem mestu, ki so po odzivu javnosti sodeč neob-hodno potrebne. »Na osnovi dvoletnih izkušenj in podatkov, ki jih imamo, lahko upravičeno trdimo, da je potreba po organiziranju tovrstne pomoči v sodnem okrožju Ptuj nujna, saj v tem delu ni nikogar, ki bi tovrstne storitve ponujal brezplačno ter obenem združeval znanja in strokovnjake iz različnih pravnih področij, od delovnega prava in socialne varnosti do stvarnega, družinskega, civilnega pravnega področja. S temi področji se namreč pri svojem delu največkrat srečujemo. Popolna dejanska enakopravnost je dandanes žal zgolj nedosegljiv ideal, zato je naša dolžnost, da s svojim delom odpravimo oziroma omejimo razloge te neenakopravnosti s pozitivnimi, aktivnimi ravnanji in omogočimo vsem ravnem prebivalstva zaščito njihovih pravic,« je na otvoritveni slovesnosti poudaril direktor PIP-a Srečko Durov. Na vprašanje, kako je PIP sprejelo ptujsko sodišče, pa direktor PIPa odgovarja, da stika s ptujskim sodiščem zaenkrat še niso imeli. Soglasje za opravljanje dejavnosti namreč podeli Ministrstvo za pravosodje. Vsekakor upajo, da so z njihovim prihodom na Ptuj zadovoljni in da v tem vidijo priložnost za morebitno sodelovanje.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Otvoritve sta se poleg župana MO Ptuj dr. Štefana Čelana ter direktorja Zavoda PIP Srečka Durova udeležila tudi podpredsednik Državnega zbora RS dr Marko Pavliha in predsednik Študentske organizacije Univerze v Mariboru Robert Pritržnik.
10 '/h^ra/i
»V ljudeh želim obuditi posluh za lepopisje«
Natalija Resnik Gavez je predvsem na Ptuju in drugod po Sloveniji znana po tem, da se ukvarja z danes že skoraj pozabljeno veščino - lepopisjem.
Pogovarjala seje: Staša Cafuta
Foto: Staša Cafuta, fotoarhiv Natalija Resnik Gavez
Za ročno izdelavo čestitke in ostalih kaligrafskih zapisov porabi Natalija tudi po več ur.
Kreativnost in občutek za lepoto sta v njej vzpodbudila idejo, kako izbranemu darilu ob dandanes številnih praznovanjih dodati osebno noto. Priložena vizitka izpisana s peresom in tušem na ročno izdelan papir je prav gotovo v veselje prejemnikov in v ponos vsem, ki darilo podarjajo. Pred nekaj leti se je pričela učiti lepopisja pri mojstru, ki se s to starodavno umetnostjo ukvarja že skoraj štirideset let in je danes eden redkih estetov pri nas ter jo zares vrhunsko obvlada. Zanimalo nas je, kako Ptujčanka Natalija vidi lepopisje in kako lahko lepopisje oz. kaligrafija vpliva na sodobnega človeka.
Lepopisje vpliva na človeka pomirjevalno
Vsak človek, ki vidi ročno napisano pisavo, še posebej, ko je le-ta »estetsko« izpisana, se spontano vpraša, kdo je to tako lepo napisal ali pa kdo ima tako mimo roko. Natalija, ki že štiri leta gradi svoje znanje na tem področju, pravi, da ob učenju in opazovanju lepote starih pisav oblikujemo svoj odnos do estetike in šolamo oko k harmoničnim oblikam posameznih črk in proporcev. Pisanje s peresi in tušem
vpliva na človeka pomirjevalno, kar je dobra protiutež hitenju, ki smo mu dandanes prepogosto izpostavljeni. Današnja kaligrafija ima korenine v davni preteklosti. Dober lepopisec lahko postaneš le s poglobljenim študijem stare zgodovinske pisave in posnemanjem njihovih potez. Natalija se je sama poglobila v različne stile pisav, ki jih poučuje na tečajih lepopisja. Ti obsegajo štiri srečanja po štiri šolske ure. Te pisave so: karolinška minuskula, stil pisave iz 8. do
13.	stoletja, unciala iz 4. do 9. stoletja ter humanistična kurziva - italika iz obdobja med 14. in 15. stoletjem. »Naštete pisave so lahko čitljive in primerne za
začetnike v lepopisju. Bastarda, predhodnica gotike, pa je primernejša za nadaljevalni tečaj,« pravi Natalija.
Otroci razvijajo ob pisanju finomotoriko
Seveda beseda nanese tudi na otroke v povezavi s pisanjem. Natalija ugotavlja, da moramo imeti pri učenju pisanja vedno pred očmi vprašanje, katere sposobnosti se ob pisanju še razvijajo. Otroci so po naravi samokritični. Ob lepopisju razvijajo
čut za estetiko, so ali pa niso zadovoljni z izdelkom. Danes so otroci veliko bolj samozavestni kot včasih, zato jim moramo pomagati, da iz samozavesti razvijejo samoproduktivnost. »Otroci morajo imeti možnost ustvarjanja lepih izdelkov, kjer pride do izraza njihova produktivnost, ki jo bodo v življenju še kako potrebovali.« Ob pisanju razvijajo finomotoriko, kar aktivira izoblikovanje možganov. Pridobljene motorične lastnosti so osnova za mnogo več kot le pisanje in branje. Pomembne so za otrokov duševni razvoj in bogastvo notranjih doživetij. Ob nizanju dejstev, Natalija citira Goethejev izrek, ki pravi: »Samo to, kar si lahko popolnoma predstavljam in kar lahko s predstave narišem, sem resnično dojel,«, ki pove, kako pomembno sc je ukvarjati z oblikovanjem. In kaj se dogaja danes z mladimi in vsemi, ki pišemo na računalnik in telefonsko tipkovnico, se sprašujemo mladi in vsi, ki smo dan za dnem vpeti med računalnik in mobilni telefon. »Možganske funkcije se poenostavijo, razlike med črkami se zabrišejo. Pri otrocih je zaznati težave v pismenosti in siromašen besedni zaklad,« ugotavlja Natalija. Današnji svet zgleda zelo dokončen. Otroci težko najdejo kaj, kar bi še lahko spremenili. V osnovnih šolah se učijo iz različnih delovnih zvezkov, ki ne omogočajo, niti ne vzpodbujajo otrokove kreativnosti, ampak temeljijo predvsem na intelektualnem razvoju otroka. »Ta dejstva me vzpodbujajo, da se trudim med osnovnošolci ponovno vzbuditi posluh za lepopisje. V prihajajočem zimskem času, ko se zadržujemo bolj na toplem, ponujam osnovnošolcem
lepopisni krožek v dogovoru z zainteresiranimi osnovnimi šolami.«
Dekorativne slike s kaligrafsko čipko
Zanimalo nas je tudi, kaj vse Natalija v sklopu svoje tovrstne veščine in znanja ponuja. Glede na to, da se že štiri leta profesionalno ukvaija z izpisovanjem kaligrafskih čistopisov, so njena peresa popisala kar nekaj kilometrov črnila. »Pišempriznanja, ki jih podeljuje župan in Mestni svet MO Ptuj, vpise v častno knjigo donatorjev Splošne bolnišnice Ptuj in Vinsko knjigo Ptuja. Po naročilu tudi lepopis-no izpišem in oblikujem svečana vabila, slavnostne listine, priznanja odličnjakom ob koncu šolskega leta, poročna vabila, vabila na praznovanje abrahama, jedilne liste na svečanih prireditvah, čestitke ob raznih priložnostih, pa tudi posvetila v knjige«. Bliža se prednovoletni čas in prav v tem času so zanimive dekorativne slike s kaligrafsko čipko ter ročno izpisane voščilnice. »Za drugo leto pa pripravljam tudi razstavo dekorativnih kaligrafskih izdelkov, kjer želim to zvrst ‘umetnosti’ predstaviti in približati širšemu krogu ljudi,« je zaključila naš pogovor Natalija Resnik Gavez.
Vsi, ki ste zainteresirani za lepopisje, lahko kontaktirate z Natalijo Resnik Gavez na: GSM: 041 70 52 52 E-pošta:
natalija.gavez@emaiLši Tečaji: lepopisja, izdelave novoletnih voščilnic, vodenje kreativnih delavnic za otroke
Natalija Resnik Gavez pri svojem ustvarjanju.
Q/fiysa/t X1
Športna dvorana Mladika prepleskana zunaj in znotraj
Na predstavitvi obnovljene športne dvorane Mladika, ki so jo 18. oktobra pripravili na Zavodu za šport Ptuj, so poudarili pomen sodelovanja z Olimpijskim komitejem Slovenije - Združenjem športnih zvez (OKS-ZSZ) in poslovnim sistemom Helios iz Domžal. V okviru projekta obnove športnih objektov so v lanskem letu dobili del potrebnih sredstev.
Površina parketa je 575 m2.
športna dvorana Mladika je bila zgrajena pred več kot 30 leti in je osrednja športna dvorana v mestni občini Ptuj.
Športni objekti in ostala športna infrastruktura so že nekaj časa v Sloveniji prostor, kjer se ostrijo različna mnenja o njihovem namenu, družbeni vlogi in s tem povezanim vzdrževanjem. Slovenija je športno sorazmerno visoko razvita evropska država, če to merimo z uspehi slovenskih športnikov na mednarodnih prizoriščih, zato je potrebno še toliko bolj vzdrževati in tudi širiti športno infrastrukturo, za katero običajno skrbijo občinske športne zveze v okviru občinskih proračunov.
V OKS-ZŠZ so že pred leti začeli v okviru svojega programa pomoči športnim zvezam, ki so njegove članice, zraven drugih ugodnosti ponujati tudi pomoč pri obnovi športnih objektov. Sogovornika in partnerja so našli v poslovnem sistemu Helios iz Domžal, ki vsako leto svoj vložek v partnerstvo z olimpijsko druščino nameni v obliki barv in lakov. Tako je na voljo, na podlagi vsakoletnega razpisa, vsem zainteresiranim športnim zvezam in njihovim klubom za poldrugi milijon tolarjev He-liosovih proizvodov. Do sedaj so na ta način polepšali in obnovili štirideset športnih objektov, na novo markirali 7000 kilometrov planinskih poti in pred hudimi vremenskimi vplivi zaščitili sedem planinskih koč.
V Športnem parku se ob Mestnem stadionu Ptuj nahaja tudi športna dvorana Mladika, ki je bila zgrajena pred več kot 30 leti in je osrednja športna dvorana v mestni občini Ptuj. Z okoli 1150 m2 vadbenih površin (površina parketa 575 m2) se v njej nahajajo osrednja dvorana in centri za judo, boks, namizni tenis, streljanje in trim kabinet z ustreznimi slačilnicami in sanitarijami ter manjšo klubsko sejno sobo.
Objekt ŠD Mladika služi za
treninge in tekmovanja članic Športne zveze, ki tekmujejo v okviru nacionalnih panožnih zvez. Prav tako je namenjen za izvajanje različnih projektov (za otroke, mladino in odrasle osebe), za pripravo in izvedbo šolskih športnih tekmovanj ter šolskih telovadb. Zavod za šport Ptuj izvaja v času počitnic in vikendov različne projekte za otroke in mladino. Dvorana služi tudi rekreativni vadbi. Sejna soba je namenjena za razne sestanke klubov, društev Športne zveze MO Ptuj. Letno je dvorana zasedena več kot 330 dni, vsak dan od 7. do 22. ure.
V letu 2005 so se na javni razpis za dodelitev sredstev prijavili tudi v Športni zvezi Ptuj. Po besedah Vladimirja Sitarja z
Zavoda za šport Ptuj so lani temeljito obnovili telovadnico z zamenjavo parketa in ureditvijo prostorov, v letu 2006 pa prenovili zunanjo fasado (oplesk) v skupni površini 1270 m2 ter uredili okolico športne dvorane. Skupna vrednost obnove je bila več kot dva milijona tolarjev, od tega je Helios prispeval za 750.000 tolarjev premazov, ostalo so sredstva MO Ptuj in drugih sponzorjev. Obnovljena Mladika je osrednji športni objekt na Ptuju in bo od sedaj več kot 1000 dnevnim uporabnikom še prijaznejša, mestu in okolici pa bo dajala urejeno podobo.
Matjaž Ledinek
Fotoarhiv Zavoda za šport Ptuj
Skupna vrednost obnove je bila več kot dva milijona tolarjev, od tega je Helios prispeval za 750.000 tisoč tolarjev premazov, ostalo so sredstva MO Ptuj in drugih sponzorjev.
12 tffopca/i
OKOLJE IN PROSTOR/ GOSPODARSTVO
Ob vikendih poostren nadzor nad zbiralnicami ločenih
irakcij in sežiganjem v naravi
Kurjenje v naravi je kršitev občinskega odloka.
Nekateri občani Ptuja in drugih občin kljub večkratnim opozorilom v medijih še vedno niso dovolj informirani ali pa zavestno ne spoštujejo določb občinskega predpisa Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, s katerim je prepovedano sežiganje komunalnih odpadkov, vključno s sežiganjem odpadkov z vrtov, na prostem, na mestu nastanka, v gospodinjskih kuriščih, v kotlovnicah in podobno. Prav tako je prepovedano tudi prepuščanje komunalnih odpadkov v nasprotju z določili navedenega odloka.
18. in 19. novembra je bila v okviru pooblastil in pristojnosti komunalne inšpekcije izvedena druga akcija komunalne inšpektorice Skupne občinske uprave
v sodelovanju s predstavnikom Policijske postaje Ptuj, vodjem policijskega okoliša PČ Grajena in Rogoznica Radkom Hriber-škom. Opravljal se je poostren nadzor glede sežiganja komunalnih odpadkov v naravi in odlaganja komunalnih odpadkov na zbiralnicah ločenih frakcij.
Pri nadzoru je komunalna inšpektorica izdala dva plačilna naloga v zvezi s prepovedjo sežiganja komunalnih odpadkov v naravi in en plačilni nalog v zvezi z nepravilnim odlaganjem komunalnih odpadkov na zbiralnicah ločenih frakcij. Za nepravilno odlaganje komunalnih odpadkov in prepovedano sežiganje je bila povzročiteljem izrečena globa v višini 100.000,00 tolarjev. Dana so bila štiri pisna opozorila in eno ustno opozorilo za prepovedi sežiganja v naravi,
eno pisno in deset ustnih opozoril pri nepravilnem odlaganju komunalnih odpadkov na zbiralnicah ločenih frakcij.
Način dela v takšni akciji se je pokazal kot zelo učinkovit. Zato se bodo podobne skupne
akcije komunalne inšpekcije in predstavnika policijske postaje nadaljevale enkrat mesečno, ob sobotah in nedeljah.
Majda Murko,
komunalna inšpektorica
Ptuj obiskale podjetnice Svetovnega združenja FCEM
V Ljubljani je v oktobru potekal 54. kongres Svetovnega združenja podjetnic FCEM. Organiziralo ga je Slovensko združenje podjetnic GIZ Podjetnost, ki je od leta 1993 član tega svetovnega združenja. Kongres je bil priložnost, da ob številnih poslovnih in družabnih dogodkih podjetnice iz celega sveta navezujejo poslovne stike in se spoznavajo med seboj.
Za Ptuj ima dogodek še poseben pomen, saj so si podjetnice ob rednih delovnih srečanjih po programu kongresa, 22. oktobra, ogledale tudi naše mesto. Lepote najstarejšega mesta Slovenije so pričele spoznavati z ene najlepših razglednih točk, s ptujskega gradu. V viteški dvorani jim je Janja Ceh, predstavnica ptujskega podjetja Animacija, pripravila kratko predstavitev Ptuja, pri kateri smo sodelovali tudi Tanja Ostrman Renault, predstavnica za stike z javnostmi in mednarodne odnose na MO Ptuj, Klavdija Petek, vodja Oddelka za gospodarstvo na MO Ptuj, in Tone Čeh, predstavnik Poslovne skupine Perutnina Ptuj. Orisali smo jim zgodovino Ptuja, stanje gospodarstva v občini,
vlogo občine pri razvoju gospodarstva in naše največje podjetje Perutnino Ptuj.
Direktorju WIPO - Svetovne organizacije za intelektualno lastnino Guriqbalu Jayiau sem v imenu župana, ki se na dan lokalnih volitev ni mogel udeležiti srečanja, predala simbolično darilo, sliko mladega ptujskega umetnika Jerneja Forbicija. Predsednica Svetovnega združenja podjetnic FCEM Francoise Foning se obiska Ptuja ni mogla udeležiti, saj je v Ljubljani zasedal upravni odbor združenja. Srečanja se je udeležilo tudi nekaj ptujskih podjetnic, med njimi mag. Vekoslava Gojčič iz podjetja Go-spas, d. o. o., Breda Zgeč iz podjetja Interexpo, d. o.
o., Sara Bauman in Leonida
Podjetnice Svetovnega združenja FCEM v slavnostni dvorani ptujskega gradu
Ladinek iz podjetja Sarlea, d. o. o., ter Franja Čeh in Milica Robin iz podjetja Animacija.
Po sprejemu na ptujskem gradu so si podjetnice ogledale tudi stari del mesta, obiskale Turistično informativni center Ptuj in nakupile spominke. Obiskale so še Ptujsko klet, v gostilni PP pa jim je podjetje Perutnina Ptuj pripravilo degustacijo kuli-
naričnih dobrot. Po informacijah organizatorja kongresa, združenja GIZ Podjetnost iz Ljubljane, so podjetnice odšle domov zadovoljne in z lepim spominom na Ptuj.
Klavdija Petek
Fotoarhiv Animacija, d. o. o.
500 MILIJONOV ZA PRENOVO GLEDALIŠČA NA PTUJU
Najstarejša gledališka zgradba v Sloveniji bo prenovljena
Dr. Štefan Čelan, župan mestne občine Ptuj, Rene Maurin, direktor Mestnega gledališča Ptuj, Franci Mlakar, predsednik sveta zavoda Mestnega gledališča Ptuj, in Ljubo Cimerman, direktor Gradis GP Gradnje, d. d., Ptuj, so 12. oktobra položili temeljni kamen za celovito prenovo Mestnega gledališča Ptuj na Slovenskem trgu. Občani in občanke Ptuja bodo s tem pridobili novo prizorišče za uživanje žive gledališke umetnosti.
Prenova te najstarejše gledališke zgradbe v Sloveniji, ki obsega tako zunanjo kot notranjo prenovo gledališča, bo končana do poletja leta 2007. Vključena je tudi rekonstrukcija med 2. svetovno vojno odstranjenega gledališkega portala. Obnovljena bosta tako oder kot tudi prostor za gledalce, ki bodo dobili več prostora, predvsem pa se bo povečal vidni kot nad odrom. Investitorji so Mestna občina Ptuj, Ministrstvo za kulturo RS, Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Gradis Ptuj. Obseg investicije znaša 500 milijonov tolarjev. Mestno gledališče Ptuj pa v času
prenove ne bo mirovalo, ampak bo svoj program izvajalo na drugih prizoriščih na Ptuju.
»Zasluga za začetek prenove gre predvsem številnim generacijam, ki so delale v kulturi, mestnim svetnicam in mestnim svetnikom, strokovnim sodelavcem v občinski upravi in številnim zunanjim institucijam. Na odločitev in pričetek gradnje smo sicer čakali kar 30 let. V poseben ponos in zadovoljstvo mi je, da smo gradnjo pričeli v času mojega prvega županskega mandata. S prenovo Mestnega gledališča na Ptuju bomo pridobili vsi, ki si želimo užitkov žive gledališke umetnosti. Investicija pa je tudi
Od leve: Rene Maunn, Franc Mlakar, dr. Stefan Celan in Ljubo Cimerman.
nacionalnega pomena, saj gre za najstarejšo gledališko zgradbo v Sloveniji, ki je na našo srečo prav v najstarejšem mestu v Sloveniji, na Ptuju,« je ob polaganju temeljnega kamna poudaril dr. Štefan Čelan in imensko izpostavil tri zaslužne osebe, ki so njega in lokalno politično oblast večkrat spomnile oz. opozarjale na prepotreben začetek obnove;
Ivana Vidoviča, vodjo oddelka za družbene dejavnosti na MO Ptuj, Franca Mlakarja, predsednika sveta zavoda Mestnega gledališča Ptuj, in Branko Bezeljak Glazer.
Na slovesnosti je s songi Edith Piaf nastopila Lara Jankovič.
Uredništvo Foto: Staša Cafuta
6. Festival monodrame, premiera kabareta Sirup sreče in
Veseli december
Znova na velika vrata trkajo prednovoletni praznični dnevi in v Mestnem gledališču Ptuj jih bomo popestrili že takoj z intenzivnim gledališkim dogajanjem v Stari steklarski, eni izmed nadomestnih lokacij, medtem ko nam obnavljajo gledališko hišo. 6. Festival monodrama Ptuj 2006 se nam obeta, praznik dramskega igralca, ki bo zagotovo pritegnil mnoge ljubitelje gledališke besede.
Šest tekmovalnih monodram in ena zaključna glasbena predstava (kabare Patty Diphusa) se bo zvrstilo pred našimi očmi od
4.	do 10. decembra - umetniki Lara P. Jankovič, Irena Mihelič, Aleš Valič, Dejan Pevčevič, Maja Gal Štromar, Alenka Tetičkovič, se nam bodo predstavili takorekoč ‘goli’ ‘oboroženi’ le z lastno prezenco in obrtjo in nam skušali podati celovitost sveta skozi najprimamejši gledališki instrumentarij - človeško telo. Takoj za festivalom se gledališču obeta nova premiera kabaret Sirup sreče, v katerem bo pela in igrala, jokala in se smejala Lara P. Jankovič, pomagali pa ji bodo prekaljeni glasbeniki
Nino Mureškič, Dejan Berden in Vasja Centrih, ki bodo v živo spremljali njene odrske peripetije. Skušala bo zadržati svojo skrivnost, recept za Sirup sreče (Tri žličke na tešče in dan je vaš!), ne pa tudi svojih pronicljivih komentarjev o svetu, ki nas živi. Torej, če želite na hitro postati srečni, oglasite se na premieri in na ponovitvah v cafe Cantante (nasproti kina), mogoče pa prav vam proda vsaj kapljico svoje velike skrivnosti.
Pa smo že pri Veselem decembru, ki bo tudi tokrat zares vesel in ga Mestno gledališče Ptuj kot zmeraj prireja skupaj s Centrom interesnih dejavnosti in Društvom prijateljev mladi-
Lara Jankovič
ne Ptuj. Znova nas bo velike in male obiskal dedek Mraz z darili, malčke pa bodo skozi ves ta čas razveseljevale predstave, plesne in lutkovne. Kraj dogajanja: Kulturna dvorana Gimnazije Ptuj.
Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana je dramski igralec Peter Ternovšek, ki ga mirne duše lahko označimo tudi za svojega, saj je v zadnjih dveh letih igral v kar dveh ptujskih produkcijah in njegov nagrajeni Pavlek se je gotovo usidral v spomin mar-
sikaterega obiskovalca kot eno najlepših gledaliških doživetij. Ta predstava še vedno igra s polno paro, sedaj še z večjim zagonom. Čestitamo Peter, za posvetitev na igralski Olimp! Starši, prosimo vas, da obvestite svoje otroke o tretji predstavi otroških abonmajev Lutka in Račka. V soboto, 3. decembra, v Stari steklarski si bodo lahko ogledali lutkovno predstavo Volk in sedem kozličkov.
Je pa seveda december še vedno ‘najprometnejši’ gledališki mesec. Predstave doma, na gostovanjih v Murski Soboti, v Ljutomeru, v Stični, Rušah, Slovenski Bistrici, Veliki Nedelji, Mariboru itn. in izvedba festivala ter nove premiere. Gledališče torej kljub nemajhnemu hendikepu (z gledališko hišo v restavriranju) z neomajno vztrajnostjo še vedno pomembno tlakuje kulturno pot tega mesta.
Rok Vilčnik
14 čfrzpvtst
Industrijska dediščina kot izziv in razvojna priložnost
Tudi na Slovenskem v zadnjem času obstaja vse več zanimanja za varovanje, raziskovanje, komuniciranje in razvoj programov, ki so povezani z industrijsko kulturno dediščino in arhitekturo, ki je sooblikovala podobo naših mest in naselij, našo identiteto in zgodovino, naš način življenja in mišljenja v zadnjih dvesto letih. Kljub temu pa se zdi, da industrijska dediščina v naši zavesti ne obstaja, če pa že, potem predvsem kot neko zbledelo poglavje iz naše polpretekle zgodovine, kot nekakšno težko breme ali hendikep in ne kot potencialna razvojna priložnost. Z zapuščenimi industrijskimi objekti, ki so izgubili svojo prvotno namembnost, se srečujemo na območju celotne Slovenije.
Iz odprtja razstave v galeriji Magistrat, na kateri je zaigral harmonikar Marko Čuš in spregovoril doc. dr. Aleš Gačnik, oba iz ZRS Bistra Ptuj.
Objekti industrijske dediščine kot nosilci industrijskih materialnih in nematerialnih tradicij, tehnologij in znanj vsebujejo strateški prostorski potencial, primeren za razvoj številnih novih programov in vsebin, ki lahko pripomorejo k dvigovanju kakovosti življenja in dela v industrijskih okoljih, k njihovi enkratnosti in mednarodni prepoznavnosti. Kako jih analizirati, vrednotiti in prenavljati, kako pridobiti rešitve, s katerimi bi bilo možno to dediščino ne samo ohranjati, ampak njeno uporabno vrednost oplemenititi in ji dodati tudi tržno vrednost? O tem in drugih problemih in dilemah smo se ukvarjali v okviru pričujočega evropskega projekta Interreg IIIA z naslovom INDU. PIK - Modeli revitalizacije objektov industrijske kulturne dediščine, katerega nosilec je Mestna občina Velenje z megalomanskim industrijskim objektom klasimice Pesje, krajinsko ikono in simbolom Šaleške doline. K projektu so kot partnerji pristopili tudi ZRS Bistra Ptuj z
objektom ptujske vinske kleti, KID Kibla s staro kurilnico (remizo) v Mariboru in Telepark Bämbach Errichtungs und Betriebs GmbH z objektom bivše umivalnice rudarjev.
Uvod v projekt je predstavljala izdelana metodologija vrednotenja industrijske dediščine s strani doc. dr. Sonje Ifko, saj si te vsebine šele v zadnjem obdobju utirajo pot v študijske programe, na inštitute, v muzeje, zavode za varstvo kulturne dediščine ..., medtem ko so takšne usmeritve že desetletja prisotne v Angliji, Franciji, Nemčiji, v skandinavskih državah in še marsikje. Vsi izbrani objekti industrijske kulturne dediščine so bili za potrebe projekta analizirani in vrednoteni na osnovi petih sklopov: osnovni podatki o objektih, zgodovinsko-pričevalne značilnosti, urbanistično-prostorske značilnosti, stavbno-konstruk-cijske značilnosti, tehnološke in tehnične značilnosti proizvodnje.
Na osnovi teh spoznanj se je pristopilo k razvoju modelov
na primeru ene same lokacije - velenjske klasimice, kar so postorili najvidnejši slovenski ustvarjalci na področju kulturnih ustvarjalnosti. Na osnovi primerov dobrih praks iz tujine, na osnovi celostnih programskih zasnov, so se razvili štirje modeli, povezani z umetnostjo, oblikovanjem in energetiko in sicer: kulturni stolp, ars energetika, center za oblikovanje in produkcijska platforma. Prav vsi modeli vključujejo tudi dejavnosti hotelirstva, gostinstva, ateljejev, knjižnic itn., seveda pa se medsebojno razlikujejo po pomembnih podrobnostih, ki smo jih predstavili tudi v kontekstu razstave v galeriji Magistrat. Modeli kot takšni so prenosljivi tudi v druga industrijska okolja, predvsem pa so odličen primer, prvi tovrstni v Sloveniji, kako razvijati industrijsko dediščino, ki je v nekaj odstotkih zastopana tudi v UNESCO-vem registru svetovne dediščine.
In kakšen je ptujski del basni
tega evropskega projekta? Nagovarja nas predvsem s vprašanjem: kakšna je prihodnost mesta in regije z vidika tako opevanega (sonaravnega) oz. trajnostnega razvoja, o katerem je veliko zapisanega in izrečenega, a naša dejanja v številnih primerih pričajo o tem, da teh besed ne razumemo. Trajnostni razvoj med drugim pomeni, da si na vso moč prizadevamo, da objekte kulturne in naravne dediščine obnavljamo, jih delamo dostopne in atraktivne, da jih vključujemo v lokalni in regionalni razvoj! Žal pa je naša zavest takšna, da raje razmišljamo o novogradnjah, kot o programskih in arhitekturnih prenovah objektov kulturne dediščine. Trendi v razvitem svetu nas nagovarjajo prav nasprotno! Skratka, ne rušiti vsega, kar diši po starem ali iztrošenem, ampak obnavljati in programsko osmiš-ljati to, kar imamo! In tega je na Ptuju zelo veliko!
Dr. Aleš Gačnik Foto: Staša Cafuta
Toplina svetlobe
Zadnja v sklopu Muzejskih odsevov je razstava Toplina svetlobe, ki smo jo pripravili avtorji Tatjana Eržen Dolžan, Nataša Kolar, Tita Porenta,
Jože Rataj, Verena Vidrih Perko in Mojca Vomer Gojkovič.
Na razstavi s fotografijami na panojih in s predmeti v vitrinah predstavljamo svetila iz različnih
zgodovinskih obdobij. Iz depojev Gorenjskega muzeja Kranj, Pokrajinskega muzeja Celje, Tržiškega muzeja in Pokrajinskega muzeja Ptuj smo izbrali lojenke, oljenke, sveče s svečniki, petrolejke, prometne laterne, luči ter nekaj sodobnih pripomočkov za osvetljevanje. Razstava je na ogled v Arheoloških zbirkah Pokrajinskega muzeja Ptuj, Muzejski trg 1, do 1. decembra 2006.
Luč na gavge - čevljarska luč, druga polovica 19. stoletja, Tržiški muzej
Nataša Kolar, Mojca Vomer Gojkovič
Fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj
tfhptàn 15
MIHELIČEVA GALERIJA
Ritem ustvarjalnosti v mojstrovinah Rafaela Samca
V Pokrajinskem muzeju Ptuj se trudimo in nadaljujemo popotovanje v vznemirljivi in aktualni svet umetnosti, ki ga postavljamo na ogled v Miheličevi galeriji. 16. novembra je bilo odprtje razstave skulptur iz voska mojstra Rafaela Samca. To je 9. razstava po vrsti in predzadnja v letošnjem galerijsko-razstaviščnem programu Miheličeve galerije.
vane in zložene v nove oblike in nove podobe voščenih objektov, ki zaživijo v vsej svoji polnosti, primerljivosti, minljivosti in večnosti hkrati. Poudariti velja, da predstavlja pomembno vlogo
novo uglasi in prelije v harmonijo materije, oblik, barv, lepote, umetnosti ...
Vljudno vabljeni na ogled zanimive razstave, ki jo spremlja bogat katalog, v Miheličevo galerijo vse do 12. decembra.
Rafael Samec seje na pot umetnosti podal zelo zgodaj. Kmalu je začutil, da mora naprej, da ne sme skreniti s poti, da mora slediti ritmu ustvarjalnosti v sebi, da zmore združiti voljo, znanje in moč, da zmore ustvarjati, oblikovati, dajati ... Nastajati so začele male skulpture iz voska in parafina, naprej povsem uporabne, saj so bile sveče, vir svetlobe ali kot zgolj dekorativni element. Potem so postale avtorjev navdih in izziv hkrati ter se, nadgrajene z njegovo nadarjenostjo, smislom za volumen, obliko in občutek za material in barvo, spremenile v kiparske umetnine, avtorsko prepoznavne in oblikovalsko dovršene. In nekatere so še zmeraj uporabne, kot prispodoba življenja, ki na začetku zagori in na koncu ugasne. In sveča je prispodoba življenja, človeške minljivosti in upanja, je tihi in nepogrešljivi spremljevalec vseh pomembnih dogodkov - obredov prehoda - v našem življenju.
Mojster umetnostne obrti Rafael Samec je za razstavo v Miheličevi galeriji združil štiri zaokrožene cikle umetnin v vosku. Poimenoval jih je Nabrano v razkošje, Prameni svetlobe, Zlato, nekako v sredini, in Odstiranja. Vsi so bili že videni na posameznih razstavah po Sloveniji, tokrat pa so prvič skupaj zbrani v ptujskem galerijskem prostoru in tvorijo, zliti med seboj in s prostorom v povsem novo kompozicijo, prvič videno in še nedoživeto likovno stvaritev, ki učinkuje kot samostojna in celostna umetnina. Mojster postavlja svoje, zdi se krhke in nežne, a hkrati izredno močne in izrazno povedne stvaritve na stene, podeste ali jih preprosto postavi na tla v samostojne kompozicije, jih prilagodi prostoru ter ujame nov ritem, novo obliko prostora in umetnin. Prav
vse so ustvarjene z neizmernim avtoijevim idejnim bogastvom, z drugačno pripovednostjo materiala in s svežimi likovnimi rešitvami, ki so že zdavnaj presegle osnovno uporabnost ter prešle v mojstrova arhetipska znamenja, ujete in oblikovane v krogle, polkrogle, valje, kubuse, ploščice in plošče, reliefne upodobitve, prepletene, preobliko-
pri Samčevem oblikovanju in raziskovanju voska tudi barva. Ko se na nek način poigrava z materialom in barvo, odkriva nove strukture, nove oblike, nove spojine in barvne odtenke ter tako dosega presenetljive likovne učinke, kjer barva postane enakovreden likovni element nasproti vosku, parafinu ali celo stenju.
Na ptujski razstavi gre pravzaprav za likovno sintezo vseh Samčevih ustvarjalnih dob in ciklusov od začetne rokodelske ustvarjalnosti na področju oblikovanja sveč do povsem sodobnih in aktualnih kiparskih rešitev v izbranem materialu. Gre za svojevrsten in prepoznaven ritem ustvarjalnosti mojstra Rafaela Samca, ki se vsakič na
Stanka Gačnik
Rafael Samec se je rodil 28. septembra 1943 v Vidmu pri Dobrepolju. Smisel za kreiranje in oblikovanje je nadgrajeval v Srednji aranžerski šoli v Ljubljani. Pred tremi desetletji se je z ustvarjalno močjo, neizmernim elanom in izostrenim čutom za estetiko posvetil izdelovanju umetniško oblikovanih sveč. Za izjemne dosežke na tem področju je dobil naziv Mojster umetnostne obrti. V spremstvu izbranega materiala in lastne raziskovalnosti se je poda! na pot snovanja idejno raznolikih skulpturnih form in ustvaril bogat in raznolik opus. Razstavljal je na številnih razstavah doma in v tujini. Njegova dela, ki jih upravičeno uvrščamo na področje likovne umetnosti, so vzbudila zanimanje ne le širše, temveč tudi strokovne javnosti.
Združene pridne roke breških upokojencev
Društvo upokojencev Ivana Rudolfa z Brega zelo aktivno na različnih področjih
V Domu upokojencev Ivana Rudolfa na Zadružnem trgu na Bregu je bila sredi novembra otvoritev razstave ročnih izdelkov iz blaga, lesa, cvetlic, sadja (prtički, košare, cvetlični in sadni aranžmaji ...) in kulinaričnih dobrot, ki jo je pripravilo Društvo upokojencev Ivana Rudolfa.
Po otvoritvenem nagovoru predsednika društva Viktorja Majcna in tajnice Marjane Trstenjak Majcen so zapele pevke iz skupin Lükarice in Gmajna-rice.
Razen izdelkov članov društva je bilo na razstavi moč videti tudi likovna dela učencev
Razstavljeni prtički v domu upokojencev. Razstavni prostor je bil pretesen za številne razstavljene izdelke. Postavljalci razstave bi morali zmanjšati število razstavljenih predmetov ali poiskati večje razstavišče. Tako bi izdelki dobili večjo vrednost in bili bolj opaženi.
Osnovne šole Breg, cvetlične in sadne aranžmaje ter kulinarične proizvode dijakov Srednje kmetijske šole Ptuj, lesene in tekstilne izdelke varovancev Zavoda dr. Marijana Borštnarja iz Dornave in pekarske izdelke Ptujskih pekam in slaščičarn ter pekarne Ajdaren iz Brega. Ni manjkalo tudi dobrot; od peciva, kruha, izdelkov iz bučnih semen in meda ter sokov.
Članice in člani društva so pripravili okusne jedi in sladice ter napitke, s katerimi so po otvoritvi obiskovalce bogato in prisrčno pogostili. Otvoritvena slovesnost se je razvila v prijetno druženje in kramljanje.
Društvo upokojencev Ivana Rudolfa, ki šteje okrog 300 članov, deluje že 22 let in je vseskozi zelo aktivno, za kar je prejelo malo zlato plaketo Zveze društev upokojencev Slovenije. V začetku delovanja so člani celo s prostovoljnimi akcijami in lastnim trudom zgradili svoj dom z majhno dvorano, kuhinjo in sanitarijami, ki je lociran za breškim domom krajanov oziroma med vrtcem in domom. Enajstčlanski odbor društva prostovoljno skrbi za vzdrževanje društvenih prostorov in okolice doma.
Ob slovesnem praznovanju 9G. rojstnega dne člana društva Vlada Meška junija letos.
Mesečno se člani dobivajo v domu na društvenih srečanjih, kar dvakrat tedensko pa na družabnih igrah. Enkrat na mesec organizirajo enodnevne izlete, v spomladanskem času pa skupinska kolesarjenja in seveda zabave ob praznikih. Zadnja tri leta deluje tudi mešani pevski zbor društva, ki ga vodi zborovodja Mitja Gobec.
Milena Turk, Iva Ferlinc
Govor ob komemoraciji na ptujskem
1	1 • v v
pokopališču
Govor Franca Lačna, predsednika Zveze kulturnih društev Ptuj
Bolj kot se oddaljuje čas rojstva vsakega posameznika, bolj se v misli uvršča tudi misel na skorajšnji odhod, oziroma preprosto rečeno - na smrt. Človek je edino bitje, ki se zaveda, da je umrljiv in ga senca smrti spremlja ves čas svojega bivanja. S to vednostjo se vsak po svoje ukvarja, po svoje razmišlja, kakor koli pa misel na smrt vendarle vzbuja v posamezniku določene mističnosti, skrivnosti, nerazumljivosti, tudi strah. Strah pred neznanim, nepojmljivim. Misel oziroma verovanje v večno življenje v onostranstsvu mili ta strah in pomirja dušo.
Smrt, kot del naše vsakdanjosti in del življenja, pa v svoji pojavnosti ustvarja med živimi številne travme, bolesti, saj nam jemlje naše drage sorodnike, prijatelje, znance. Slovo je vedno težko, boleče, sploh če gre za nenadne dogodke smrti, ki se pa dogajajo pravzaprav vsak dan, saj je način našega življenja takšen, da nas izpostavlja številnim izzivom in nevarnostim. Številne smrti so prerane in puščajo globoke rane žalujočim.
Več ali manj smo ljudje indiferentni do smrti neznanih ljudi, saj jo jemljemo kot nekaj vsakdanjega. Tak pa je največkrat tudi naš odnos do dogodkov v svetu, ki dnevno zahtevajo velike človeške žrtve. To so nepojmljive in nepotrebne smrti, ki jih ustvarja sodobni svet s svojo politiko tudi v 21. stoletju ravno tako, kot jih je ustvarjal skozi vso zgodovino človeštva.
Milijoni ljudi so umirali za nekakšne cilje teh ali onih držav oziroma njihovih sfrustriranih voditeljev in vse to se danes nadaljuje. Iz zgodovine se nismo naučili prav ničesar. Človek sploh ni pomemben, pomembni so cilji, ideologije in ideologi, ki za njimi stojijo in ustvarjajo gorje na svetu, odkar je človek na tem planetu. Zato rek »o mrtvih vse dobro« ne more veljati za vse. Iz zgodovine vemo, da nekaterih bolje, da ne bi bilo, saj so storili človeštvu preveč hudega. Tak napihnjenec, osvajalec se je našel v vseh zgodovinskih obdobjih in žal se najde tudi danes, sicer v spremenjeni obliki in s predznakom demokratičnosti, kot da si demos ali ljudstvo, ki voli voditelje držav, želi vojne, želi, da umirajo njihovi sinovi in hčere, saj skoraj nikoli ne gre za njihove interese, temveč interese tistih, ki imajo od vojnih spopadov koristi.
Dan spomina na mrtve ni edini dan v letu, ko se spomnimo svojih rajnih dragih sorodnikov in prijateljev, saj po nekaterih podatkih Slovenci kar pridno obiskujemo pokopališča in dostojno skrbimo za poslednja bivališča umrlih. To je dan, ko s svojim spominom počastimo tudi tiste, ki so s svojim početjem presegli zgolj rodbinsko vez in so postali del nacionalnega spomina, skratka ljudje, ki so pomembni za naše mesto, za naše okolje, za Slovenijo. S svojim delom in početjem so se zapisali med tiste, ki se jih spominjamo in se jih bodo spominjali tudi poznejši rodovi. To so ljudje, ki so znali in upali v usodnih trenutkih naše zgodovine biti Slovenci in so se za to slovenstvo tudi borili.
Kljub temu da od devetega stoletja dalje nismo imeli svoje države, saj smo si jo priborili v zadnjih petnajstih letih, smo kljub svoji številčni majhnosti uspeli obvarovati svoj jezik, svojo kulturo, svojo identiteto.
Za to so bili potrebni ljudje bistrega duha, ustvarjal-
ni, trmasti in uporni. So del naše zgodovine in na njih smo ponosni.
Slovenski fantje so umirali v različnih vojskah in za različne cilje. Posebej ponosni smo na borce za severno mejo, ki so nam priborili del našega etičnega ozemlja, na borce narodnoosvobodilne borbe, ki so se uprli fašističnim okupatorjem, in na borce za Slovenijo, ki so se zoperstavili jugoslovanski vojski.
To so dogodki, ki so pripeljali do slovenske samostojnosti, udeleženci teh dogodkov pa so sledili Prešernovim besedam iz uvoda h Krsiu pri Savici: »Manj temna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svtlim soncem sužni dnovi.«
Raznarodovanja smo Slovenci čutili pravzaprav v vsej svoji zgodovini, najhujše pa je bilo v času Hitlerjevega fašizma, ki je prinašal s seboj vso brutalnost in teror. In v teh trenutkih, oziroma v tistem času se je bilo treba odločiti o svoji usodi, o usodi svojega naroda, bilo se je nujno odreči tudi svoji varnosti in varnosti svoje družine.
Takšne odločitve niso bite lahke, za mnoge so imele katastrofalne posledice. Partizanski pesnik Karel Destovnik Kajuh je zapisal: Če bi ne bilo ljudi pri nas, ljudi, ki ne ubogajo na vsak ukaz, potem bi nas že kdaj odnesel plaz. Le hlapci cvilijo kot psi, da nas je malo, da bi v uporu vse pobralo. Tako pa še živimo in tako naprej. Da. Še živimo in ponosni smo na ljudi, ki so se v tistih hudih časih upali upreti za dobrobit svojega naroda in žrtvovati tudi svoje življenje za to. Danes so mnogi še živi udeleženci te protifašistične borbe delno resignirani, saj posamezniki in tudi sodobni zgodovinarji skušajo razvrednotiti ta narodnoosvobodilni boj. Očitno je bližnja zgodovina zelo pokvarljiva roba, ki služi interesom tistih, ki so pač na oblasti.
Tudi Ptujčani smo lahko ponosni na naše narodne buditelje. Govorim v imenu Zveze kulturnih društev Ptuja. Zveza kulturnih društev je naslednica stoletne tradicije povezovanja kulturnih društev na nacionalni ravni, ki sega v čas kulturnega prebujanja slovenstva. Narodno prebujenje sega na Ptuju v leto 1864, ko je bila tukaj ustanovljena Čitalnica. V Čitalnicah je bilo poleg kulturnega delovanja veliko političnega deta, saj je šlo za boj zoper germanizacijo. Takrat je na Ptuju živelo manj kot četrtina slovenskega prebivalstva. Čitalnica je bila na Ptuju dobro organizirana in je zgradila Narodni dom, ki še danes daje ljubiteljski kulturi svoje zavetje, daje ga že več kot 120 tet.
Da, ponosni smo na naše narodne buditelje, pa tudi na vse tiste pridne člane kulturnoumetniških društev, ki so se udinjali ljubiteljski kulturi in svoj prosti čas posvetili idealom kulturnega ustvarjanja, njihove podobe pa še danes krase društvene prostore, na njih pa ostaja zgolj spomin.
Ponosni pa smo tudi na vse tiste Ptujčane, ki so žrtvovali svoja življenja za dobrobit svojega naroda v usodnih dneh naše zgodovine, na borce Slovenskogo-riške, Lackove čete, talce, internirance in udeležence desetdnevne vojne za samostojno Slovenijo, ki pa k sreči ni terjala mnogo žrtev.
(fytyaw 17
Mednarodni projekt za spodbujanje uporabe otroških
varnostnih sedežev - Euchires
v stiku s starši na roditeljskih sestankih naj bi seznanili starše s problematiko varnosti otrok ter jim predstavili gradivo in jih po morebitne dodatne informacije napotili na občinske svete za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Prav tako vrtce in šole pozivamo, da pri izbiri prevoznikov otrok upoštevajo pravila varnosti in iščejo tiste prevoznike, ki imajo svoja vozila opremljena z varnostnimi pasovi na vseh sedežih.
Razredi in skupine v vrtcih, ki
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije (SPVCP RS) že drugo leto sodeluje v mednarodnem projektu Euchires. Namen projekta je spodbujanje pravilne uporabe otroških varnostnih sedežev ter varnostnih pasov med vožnjo v avtomobilu. Otroci v Sloveniji poznajo akcijo pod imenom priljubljene figurice Pasavček.
v projektu, tako da bi posamezni oddelki v okviru pouka namenili nekaj časa in pozornosti tej temi. Razredne ure ali del pouka naj bi namenili obravnavi teme varne vožnje otrok v avtomobilih,
se bodo prijavili k aktivnemu sodelovanju v projektu, bodo prejeli posebne plakate za označevanje šol, razredov in skupin, v katerih se otroci in vzgojitelji oziroma učitelji zavzemajo za varno vožnjo otrok. Prav tako bodo prejeli posebno zgoščenko, ki je nastala v sodelovanju z glasbeno skupino Čuki. Na njej je prva pesem prav nov radijski spot za promocijo uporabe otroških varnostnih sedežev in varnostnih pasov pri starejših. Razredi oziroma skupine bodo lahko organizirali srečanja za starše, risali plakate, naredili igrico ali drugo.
Svoje izdelke bodo skupine otroških vrtcev in oddelki osnovnih šol poslali na SPVCP R Slovenije do 9. marca 2007. Izbor najuspešnejših bo opravljen in objavljen do konca marca 2007.
Kot nagrado za aktivno delo bodo otrokom iz 300 razredov oziroma skupin v vrtcih ob koncu projekta podeljene figurice Pasavčka.
Ravnatelje osnovnih šol in Vrtca Ptuj smo prosili, da vzpodbudijo vzgojiteljice in učitelje, da sodelujejo v projektu in na tak način pripomorejo k večji varnosti otrok v cestnem prometu.
Boža Papež
Fotoarhiv: SPVCP MO Ptuj
Svoje izdelke bodo skupine otroških vrtcev in oddelki osnovnih šol poslali na SPVCP R Slovenije do 9. marca 2007.
Projekt Euchires je tudi letos podprla Evropska unija, v Sloveniji pa ga dodatno podpirata še podjetje Porsche ter Slovensko zavarovalno združenje z vsemi zavarovalnicami. Zaščita otroka v avtu je eden najbolj učinkovitih ukrepov za izboljšanje varnosti. Skupaj s štirinajstimi evropskimi državami (Avstrija, Belgija, Češka, Finska, Francija, Italija, Latvija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovenija, Španija) smo pripravili skupen preventivni projekt, ki ga je finančno podprla tudi Evropska unija.
V letošnjem letuje (SPVCP RS) v okviru projekta Pasavček pripravil nova oziroma prenovljena gradiva, ki sojih na podlagi podatkov o številu otrok v vrtcih ter prvih treh razredih osnovne šole prejeli občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Gradiva so oblikovana tako, da otroke spodbujajo k vsakodnevni uporabi otroških varnostnih sedežev ter varnostnih pasov. Plakati in letaki za učence osnovne šole so oblikovani tako, da jih lahko učitelji in učenci uporabljajo kot pripomoček za načrtovanje svojih aktivnosti s področja prometne preventive. Hkrati so letaki tudi pobarvanka, tako da si vsak otrok lahko izdela svojega Pasavčka, ki bo njegov prijatelj na vsakodnevnih vožnjah. Gradiva za vrtce pa so oblikovana kot učni pripomoček, saj lahko otroci Pasavčka na pogrinjku pobarvajo po svoje, ga pritrdijo na steno ali pa uporabijo kot pogrinjek pri vsakodnevni malici. Brošure Red je vedno pas pripet so namenjene v prvi vrsti staršem in vzgojiteljem ter učiteljem, da bi preko bolj poglobljenih informacij poskrbeli za ustrezno uporabo otroških varnostnih sedežev ter varnostnih pasov.
Letaki so tudi pobarvanka, tako da si vsak otrok lahko izdela svojega Pasavčka, ki bo njegov prijatelj na vsakodnevnih vožnjah.
Projekt Euchires temelji na pozitivni spodbudi, saj bodo nagrajevali otroke, ki bodo v osebnem avtomobilu pripeti. Nagrada je figurica Pasavčka, ki je narejena tako, da se lahko z ježki pripne na varnostni pas in jo ima otrok tudi v avtu ali v prostem času kot igračo. Lik pasavca je izbran, ker ima ta žival v jezikih vseh sodelujočih držav v svojem imenu tudi besedo pas in z besedno igro še poudarja uporabo varnostnega pasu.
V	projektu so doslej sodelovali otroci v starosti od pet do šest let, starši in vzgojiteljice. Na območju ptujske občine smo bili med 15 občinami, ki so ta projekt izvajale zelo uspešno.
V	letu 2006 se je projekt začel izvajati tudi v osnovnih šolah.
V	njem sodelujejo učenci prvih treh razredov, starši in učitelji ter policisti predvsem v nadzoru in ukrepanju zoper voznike.
Na občinske svete smo prejeli gradiva (plakate in letake s šolskim koledarjem, pogrinjke, nalepke, brošure za vodstvo šol in vzgojiteljice za delo s starši), ki smo jih razdelili vrtcem in osnovnim šolam v mestni občini Ptuj.
Šole smo povabili k sodelovanju
18 cfypcan
Domski dan v Dijaškem domu
Dijaški dom Ptuj je konec septembra praznoval domski dan. In ker je v letošnjem šolskem letu Ministrstvo za šolstvo in šport spodbudilo šole, da namenijo posebno pozornost kulturi, je bil domski dan kulturno obarvan. Ravnateljica mag. Danica Starki je na srečanju predstavila tudi aktivnosti, ki jih ponuja dijaški dom svojim varovancem, ter novost "dnevne dejavnosti", ki so namenjene tudi otrokom, ki ne bivajo v domu.
Ravnateljica Dijaškega doma Ptuj mag. Danica Starki
Drugi dom
Kot se za domski dan spodobi, so se po zajtrku vsi varovanci doma zbrali v jedilnici, kjer jih je nagovorila ravnateljica dijaškega doma mag. Danica Starki. Beseda je tekla o poteku domskega dne. Ravnateljica je na kratko predstavila zgodovino dijaškega doma ter dejavnosti, ki jih dijaški dom ponuja svojim varovancem. Nato so se učenci, dijaki ter vzgojitelji odpravili v Pokrajinski muzej, kjer so spoznavali kulturno dediščino Ptuja ter bližnje okolice. Sledili so kostanjev piknik in družabne igre. Učence in dijake je čakalo tudi darilo, in sicer hišni kino. Sledili so roditeljski sestanki za starše učencev ter dijakov iz osnovnih ter srednjih šol. Predstavili so glasilo Utripi. Popoldan je zasedal Svet zavoda. Skratka, domski dan je namenjen tako učencem, dijakom, študentom, vzgojiteljem in vsem zaposlenim v domu, staršem in nenazadnje vsem, ki bi želeli o dijaškem domu izvedeti kaj več. Ravnateljica je ob zaključku poudarila, da si vsi zaposleni v domu želijo in prizadevajo k čim boljšemu učnemu uspehu svojih varovancev in nenazadnje tudi, da bi dom ostal oz. postal njihov drugi dom.
Odpiranje dnevnih dejavnosti
Z letošnjim šolskim letom v
domu ponovno uvajajo dnevne dejavnosti, ki so namenjene kot pomoč staršem, ki imajo celodnevne delovne obveznosti in prav zaradi tega puščajo v popoldanskem času svojega otroka samega. Kot nam je povedala ravnateljica, pri dnevnih dejavnostih poskrbijo za otrokovo varnost, učenje in kakovostno preživljanje prostega časa. »Učenkam in učencem osnovnih kol nudimo jutranje varstvo ter vožnjo do šole. Popoldansko oskrbo s kosilom ali večerjo. Vožnjo na popoldanske interesne dejavnosti ter učenje in delavnice za prosti čas.« Za dijake in dijakinje srednjih šol pa so pripravili neke vrste pomoči mladim, da bi se znali ustvarjalno, samostojno in kritično vključevati v družbeno in osebno življenje. Dijakom in dijakinjam pomagajo pri učenju, nudijo inštrukcije in svetujejo glede na potrebe posameznika. Skupaj s starši in učitelji v šolah odkrivajo vzroke slabega učnega uspeha in jih pomagajo odpravljati. Tako kot osnovnošolskim otrokom je tudi srednješolcem na voljo popoldanska oskrba s kosilom ali večerjo.
Pet zlatih besed
V dijaškem domu so nameščeni dijaki srednjih šol, učenci osnovnih šol in osnovnih šol s prilagojenim programom, pa tudi nekaj študentov je med njimi. Omogočeno jim je štiriindvajseturno bivanje, vse od ponedeljka do petka. Nekateri študentje pa ostajajo v domu tudi čez vikend. Dijaški dom ni polno zaseden. Prav zaradi tega dajejo svoje prostore v najem za različne tematske seminarje, gostijo udeležence mednarodnih izmenjav ter drugih gostujočih skupin oz. posameznikov iz Slovenije in
Vsi, ki bi želeli izvedeti več o dnevnih dejavnostih oz. ostalih aktivnostih, kijih ponuja Dijaški dom Ptuj, lahko pokličejo na 02 787 07 00 (tajništvo) in 02 787 07 03, GSM 031 364 104 (ravnateljica) ali pišejo na e-pošto: tajnistvo-ddmbpKäguest.antes.si.
tujine na Ptuju. V domu se lahko pohvalijo z izredno visokim učnim uspehom svojih varovancev (98,6 odstotka). Ravnateljica priznava, da zaposleni dijaškega doma in njihovi varovanci živijo z domom. Vsak, ki pride k njim,
kaj hitro spozna pet zlatih besed, ki hitro preidejo v njihov besedni repertoar. Zlate besede so: dobro jutro, dober dan, dober večer, hvala in prosim.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Obiskali smo sošolca Patrika v Salzburgu
V prvem razredu smo imeli sošolca Patrika. Njegova mama je živela v Avstriji, on pa je bil pri teti in sestrični. V drugem razredu je odšel živet k mami v Salzburg in tam začel obiskovati osnovno Šolo. Ko smo bili v tretjem razredu, nas je Patrik prišel obiskat. Tri dni je bil z nami v razredu in sedel poleg prijatelja Žana C. Veseli smo bili, ker je še vedno dobro govoril slovensko. Patrik in mama sta maja z nami obiskala nekdanjega sošolca Ismaila v Sarajevu in nas povabila še v Salzburg. Med jesenskimi počitnicami smo se učenci skupaj s starši odpravili k Patriku. Obiskali smo ga v Šoli, kjer nas je lepo pozdravila ravnateljica in nas peljala do Patrikovega razreda, kjer smo spoznali tudi njegovo razredničarko in sošolce. Patrika najprej nismo našli, saj se je skrival za sošolci. Vsi skupaj smo šli na šolski hodnik, kjer smo jim razdelili darilca, ki smo jih sami naredili. V Patriko-vem razredu je 24 otrok in so iz petih različnih držav. Vsi so bili zelo prijazni in radovedni, Patrikova mama pa nas je v šoli tudi pogostila. Po ogledu šole, ki je stara približno toliko kot naša Mladika, smo se odpravili kar peš na bližnji grad, obiskali smo Hišo narave, kjer smo videli veliko rib, tudi morskega psa, pa kače in krokodile in okostja dinozavrov ter različne kamnine. Pred Mozartovo hišo in na bližnjem trgu smo kupili čokolade in spominčke. Popoldan pa smo šli še v živalski vrt, kjer smo videli živali z vseh celin.
Vito Meznarič, Ela Peklar,
v imenu sošolcev 4. a OŠ Mladika
Obiskali smo nekdanjega sošolca Patrika, spoznali njegove sošolce in se sprehodili po Salzburgu. Fotoarhiv OŠ Mladika
12. sezona OŠ Olge Meglič v Šolski košarkarski ligi - ŠKL
Mladi v sebi nosijo izjemen potencial. Lahko postanejo prav tisto, o čemer sanjajo. Toda le s pravimi učitelji in izbranimi sredstvi bodo lahko svoje sanje tudi dejansko uresničili. Za Dušana Lubaja pravijo, da nameni pedagoškemu delu in košarki na OS Olge Meglič vsak dan vsaj 12 ur, da je delo z njim zahtevno, ker je strog in dosleden, a da je najstrožji in najdoslednejši do sebe.
Pogovarjal se je: Ivo Komik
Dušan, z novim šolskim letom se je začela tudi nova, 12. sezona projekta SKL, ki je postal eden največjih slovenskih šport-no-druiabnih dogodkov ter »blagovna znamka«, ki jo mladi dobro poznajo. Danes je SKL veliko več kot le igranje košarke. Projekt SKL je letos sestavljen iz treh osrednjih tekmovanj - košarkarskega, ki se je že začelo, odbojkarskega, ki se je začelo novembra, in nogometnega, ki bo krst doživelo decembra. Razburljive športne dogodke bodo spremljali nastopi ter tekmovanja plesnih, navijaških in akrobatskih skupin, poleg njih pa še vrsta drugih dejavnosti, s katerimi skrbijo predvsem za medijsko promocijo projekta. Vse dogodke bodo tudi letos pridno beležile kamere ter mikrofoni mladih medijskih zanesenjakov.
Slovesno odprtje sezone se je zgodilo konec septembra, v ljubljanskem kinocentru Kolo-sej. Navzočih je bilo več kot tisoč mladih ljudi, ki so se lahko preizkusili v zabavnih igrah s košarkarsko, nogometno, odbojkarsko žogo in si ogledali izbrani film. Odrasli povabljeni so spoznali novosti sezone ob pomoči videofilma. Podpisanih je bilo tudi nekaj dogovorov o sodelovanju z društvom UNICEF pri njihovih akcijah.
Pot uspešnega športnika je običajno dolga in trnova. Z vadbo je treba začeti že v otroških letih, trenirati skoraj vsak dan in se odpovedati večjemu delu prostega časa, vendar so vse težke ure poplačane z uspehom.
To dobro vedo tudi znani športniki in zato spodbujajo vadbo in tekmovanja mladih. So ambasadorji njihovega športnega udejstvovanja, jih obiskujejo in jim svetujejo. Ambasadoije
imajo tudi ŠKL-jevci in vsi so ali pa so bili vrhunski športniki. Košarkarjem stoji ob strani Primož Brezec, igralec NBA lige, ki je pred leti bil tudi sam član srednješolske ekipe SKL in se je veselil naslova prvaka.
Bi lahko na kratko predstavili sistem letošnjega tekmovanja?
Pri osnovnih šolah je v tekmovanje vključenih 24 ekip, ki se bodo do januarja merile v šestih območnih skupinah. Ekipe sestavljajo deklice in dečki, izid je skupen, pomembni pa bodo tudi posamezni rezultati, ker bo v drugem delu sezone potekalo posebno pokalno tekmovanje za ločene dekliške in fantovske zasedbe.
Čeprav ste bili prisiljeni močno spremeniti svojo ekipo, ste vnovič našli vrsto izjemno nadarjenih deklet in fantov.
V	dveh mesecih so vsi zelo napredovali. Na pripravljalnih srečanjih so pokazali določeno kvaliteto, čeprav se ni bilo mogoče izogniti niti slabostim. Nihanja bodo tudi med sezono, toda v seštevku smo sestavili zanimivo celoto. Ekipa je zelo mlada in povečini neizkušena. Pustimo torej času čas.
V	območni skupini vzhod so OŠ Šmarje pri Jelšah, II. OŠ Rogaška Slatina in OŠ Šentjur pri Celju vsega spoštovanja vredni tekmeci.
Vsekakor. Ni jih treba posebej predstavljati. Vse ekipe so najresnejši kandidat za uvrstitev na zaključni turnir, zato si ne smemo zastavljati previsokih ciljev. Zelje so eno, realnost drugo, če pa se bo ponudila priložnost, jo bomo s pridom izkoristili.
Konec oktobra in novembra so projekt SKL zaznamovale košarkarske tekme drugega dela prve-
□ušan Lubaj
ga kroga. Na prizoriščih je bilo zanimivo, za imeniten športni dogodek pa ste poskrbeli tudi na OŠ Olge Meglič. Šmarčani so potrdili dejstvo, da so med glavnimi kandidati za naslov. Vzdušje je bilo izvrstno, pred TV-kamerami pa je poln avditorij nagovoril ravnatelj Ervin Hojker. Piko na i bi dala zmaga, vendar so se te veselili košarkarji in košarkarice iz Šmarja pri Jelšah. Dečki so se s favoriziranimi gosti dobro kosali, Šmar-čanke pa so bile na vseh igralnih položajih boljše. Naš cilj ostaja isti; v tekmovanju PKF stopiti stopnico višje kot lani.
Olgica v ŠKL sodeluje že od samega začetka, častitljivih 12 let. Šola ima veliko izkušenj tudi z osvajanjem najvišjih mest, tako v ŠKL kot tudi v PKF. Kaj napovedujete v pričakovanju naslednjih srečanj?
Odvisno je, kako se bodo tekmeci odzvali. Težav je sicer vse manj, vendar še nismo prišli do točke, ko bi se napadalne akcije in obrambne rotacije odvijale samodejno. Bistveno je, da ekipam, ki gojijo prepoznaven slog s številnimi meti za tri točke, vsilimo našo igro.
ŠKL pomaga mladim razvijati raznovrstno nadarjenost, v prvi
vrsti športno, a ne izključno. V preteklosti so se na šolskih tekmovanjih urili tudi mladi ptujski zvezdniki: Gregor Bien, Miha Sajko, Siniša Bilič, Peter Marčič, Tim Lubaj, ki danes trenirajo in igrajo v priznanih košarkarskih klubih po vsej Sloveniji. Tudi po vaši zaslugi. Da je njihova odličnost samo moje delo - tega ne morem trditi, niti ne želim. Omenjeni igralci so v času igranja v ŠKL vadili tudi v KK Ptuj, kjer smo trenerji veliko delali z njimi. Lahko pa rečem, da je ŠKL prispeval svoj delež pri razvijanju ptujske športne kulture.
Kdo so tisti, ki bodo v tekmovalnem obdobju ŠKL 2006-2007 branili ugled OŠ Olge Meglič in športa v MO Ptuj?
To so:
Hana Kosi, Marko Habjanič, Saša Šmigoc, Alen Dalapa, Petra Vidovič, Tadej Kolar, Karin Pernat, Thomas Tratnik, Tamara Polanec, Primož Toplak, Maja Drevenšek, Marko Cafuta, Urška Polanec, Jurij Valent, Karin Marinič, Gregor Koprivc, Tamara Mihelič, Nino Bračič, Urška Belšak, Timi Vrabl, Ana Dobrajc, Sergej Jerič, Jurij Valentin.
»Vrnimo Halozam nasmeh!«
Prvega novembra je stekla dobrodelna akcija »Pomoč Halozam«. Namen akcije je pomagati ljudem v stiski z območja Haloz z zbiranjem finančnih in materialnih sredstev ter storitveno pomočjo.

Pomoč Halozam
Do nedavnega so veljale Haloze za enega najbolj nerazvitih območij Slovenije. Zahodni del Haloz, ki ga prekrivajo gozdovi, ima precej zaselkov ter samotnih kmetij in je v primerjavi z vzhodnim vinorodnim delom precej odmaknjen in nerazvit. Že iz preteklosti so Haloze znane po velikih družinah, v zadnjih desetletjih pa se je veliko prebivalcev izselilo. S skromnimi možnostmi za preživetje na težje dostopnih območjih je prebivalstvo v primeru nesrečnih slučajev potrebno dodatne pomoči. Naravne nesreče, požari, bolezni ogrožajo osnovne življenjske pogoje predvsem večjih družin in prebivalstva, ki jim je kmetija osnovni vir preživetja. Dobrodelna akcija »Pomoč Halozam« je stekla na pobudo poslanca Državnega zbora RS Branka
Mariniča, ki so se ga dotaknile predvsem različne življenjske zgodbe v pismih različnih družin, ki so jih doletele naravne nesreče ali bolezni. V dobrodelni akciji se zbirajo sredstva za pomoč najbolj ogroženim na območju Haloz, ki so namenjena predvsem številnim družinam, ki jih je doletela naravna nesreča ali bolezen. Pomoč pa je namenjena tudi posameznikom z najbolj ogroženimi osnovnimi življenjskimi pogoji. Akcijo podpirata tudi organizaciji Rdeči križ in Center za socialno delo Ptuj, ki se prav tako zavedata odročnosti in ogroženosti tega območja.
In kako lahko pomagate Ptujčani?
Podjetja ali posamezniki lahko pomagate s finančno ali materialno pomočjo, dobrodošla je
tudi storitvena pomoč. Pošljete lahko SMS s ključno besedo HALOZE na številko 1919 in prispevate 320 tolarjev. Svoj prostovoljni finančni prispevek lahko nakažete na transakcijski račun Rdečega križa Slovenije: 04202-0000348846 NKBM
Ptuj. Vsa sredstva, zbrana z dobrodelno akcijo, so namenjena izključno za pomoč najbolj ogroženim z območja Haloz in se ne bodo uporabljala v nobene druge namene.
Staša Cafuta
Podaj MI Roko
»Hura, jesenske počitnice!«
V
Številne analize so pokazale, da se mladi želijo ukvarjati s športnimi aktivnostmi v prostem času počitnic, vendar so šolske telovadnice in športne dvorane takrat ponavadi zaprte. Projekt Hura, prosti čas je ponovno široko odprl vrata Športne dvorane Mladika. V ta namen so v času jesenskih počitnic organizirali strokovno vodeno vadbo za otroke v vrtcih, učence in dijake. Na voljo so bile različne športne in prostočasne aktivnosti. Mladi so se lahko pod strokovnim vodstvom učiteljev in profesorjev ter študentov, ki trenirajo posamezne športne panoge, preizkusili v malem nogometu, hip-hopu, veselem direndaju (vrtci), mini rokometu, košarki, otroških plesih (vrtci), dvoranskem hokeju in se seznanili z atletsko abecedo (OŠ, vrtci).
Ob prebiranju vsakodnevnih poročil vidimo, da so novice vedno bolj povezane z nemiri in vojnami v svetu. Vedno bolj je iz njih razvidno sovraštvo in jeza vpletenih strani. Vsi tisti, ki imamo srečo in opazujemo te stvari z vame razdalje, se zavedamo, da sami nimamo možnosti narediti velikih stvari, ki bi izboljšale nastale razmere, toda vsak od nas lahko začne z majhnimi koraki k širjenju mira med ljudmi. Nekaj takšnih korakov je bilo narejenih
28.	oktobra na Ptuju. Mladi iz ptujskih in nekaterih okoliških župnij so tisto sobotno dopoldne namenili širjenju zavesti o potrebnosti miru v sodobnem času. Z jutranjo molitvijo v cerkvi sv. Ožbalta, kjer so prosili, da bi to njihovo zavest o miru sprejelo čim več ljudi, se je tako začelo že sedmo tovrstno “potovanje” po mestu Ptuj. S simboličnimi svečkami in s knjižico, v kateri je bil izbor evangeljskih odlomkov, so skušali to idejo o miru
prenesti na čim več prebivalcev mesta Ptuj, ki so jih srečali na svoji poti. Med potjo so se večkrat ustavili in zbranim ljudem prebrali poslanico, v kateri so pojasnili vzrok njihovega petja in veselja, ki sta jih spremljala po ptujskih ulicah. Pred Mestno hišo se jim je pridružil tudi župan Ptuja Stefan Čelan ter tudi sam izrazil podporo takšnim projektom, ki širijo vrednote, ki počasi izginjajo v zavesti ljudi. Tako so se počasi približali cerkvi sv. Jurija, kjer so s sklepno molitvijo končali svoje poslanstvo. Njihovo dejanje seveda ni omililo razmer v svetu, nobena vojna se ni končala zaradi tega. Toda že dejstvo, da so začeli širiti takšno zavest, je lep obet za prihodnost, ko bo morda takšna zavest preplavila tudi tiste ljudi, ki lahko ustavijo ali vsaj pomagajo ustaviti tragedije, ki so posledica vojn in nemirov v svetu.
Dušan Poslek
Zavod za šport Ptuj, ki projekt Hura, jesenske počitnice pripravlja skupaj s Centrom interesnih dejavnosti Ptuj, seje v jesenskih počitnicah od 30. oktobra do 3. novembra ponovno lotil izvedbe programov brezplačne vadbe za otroke in mladino. To je v letošnjem šolskem letu prvi v sklopu prireditev Hura, jesenske počitnice, ki se bo odvijal še v zimskih in poletnih počitnicah. V treh letih, kolikor časa se projekt že odvija na Ptuju, se je športne vadbe med počitnicami udeležilo blizu sedem tisoč otrok, kar je najbolj množična akcija v Slovenji. Najbolj spodbudne pa so tendence, ki kažejo v smeri skokovitega naraščanja udeležbe: »Ob izvedbi podrobne analize projekta ocenjujemo, da smo do sedaj dosegli in celo presegli zastavljene cilje. Letos smo presegli število 450 udeleženih mladostnikov. Največ obiska smo zabeležili pri kolektivnih športih in pri športnih dejavnostih na-
menjenih najmlajšim. Doseženi so bili osnovni cilji projekta: varno, zanimivo in razgibano preživljanje prostega časa, pritegniti čim več aktivnih v interesnih programih športa otrok in mladine, zagotoviti za izvedbo programov ustrezne strokovne kadre in prostorske možnosti. Množična udeležba, visoka raven opravljenega, zadovoljstvo udeležencev in njihovih staršev so naša vzpodbuda in vodilo tudi v prihodnje. Partnerji projekta Hura, prosti čas pričakujejo sodelovanje šol z odprtjem telovadnic in športnih klubov s ponudbo strokovnih kadrov,« je povedal koordinator programa Robert Jaušovec.
Zavod za šport Ptuj in CID Ptuj se zahvaljujeta za medijsko podporo mesečniku Ptujčan, Štajerskemu tedniku in Radiu Ptuj. Projekt sta podprla tudi Fundacija za šport RS in Mestna občina Ptuj.
Ivo Kornik
Preventivni programi Lokalne akcijske skupine v letu 2006
Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti (LAS) v MO Ptuj je v letu 2006 intenzivno razvijala programe preprečevanja najrazličnejših oblik zasvojenosti in tako nadaljevala delo, začeto na Ptuju že sredi devetdesetih. Temeljne programske smernice so zapisane v Strategiji razvoja dejavnosti za preprečevanje zasvojenosti v MO Ptuj od leta 2005 do 2009 in akcijskem načrtu, ki je zasnovan na tej strategiji. Osnovne ciljne skupine preventivnih programov so otroci in mladostniki v vzgojno-izobraževalnih institucijah, pedagoški in drugi strokovni delavci ter starši.
Poglavitni cilji strategije so:
•	zmanjšati uporabo/zlorabo dovoljenih in prepovedanih drog ter drugih oblik zasvojenosti in tveganih ravnanj v lokalnem okolju, zlasti med mladimi,
•	razviti kakovostne programe preventive na področju zdravstvenega in socialnega varstva ter vzgoje in izobraževanja v lokalnem okolju,
•	povezati vse izvajalce programov primarne preventive v izvajanje ciljev strategije.
Prvi cilj opisuje zaželeno stanje, drugi pa navaja metodo oziroma način dela. Tretji cilj je pravzaprav pogoj, ki omogoča doseganje prvega. V letu 2006 so bili tako izvedeni oz. se še izvajajo naslednji programi:
•	predavanje in delavnica Viljema Ščuke za dijake Ekonomske šole Ptuj o zdravem načinu sporazumevanja,
•	za profesorje Ekonomske šole Ptuj o izgorelosti pedagoških delavcev,
•	za strokovno javnost z naslovom Mladostnik išče sebe,
BREZPLAČNA
TELEFONSKA
ŠTEVILKA
0801234
VSAK DAN 12.00-20.00
•	za starše otrok Vrtca Ptuj z naslovom Kako se otrok odziva na stres,
•	dve predavanji Marka Juhanta za starše otrok Vrtca Ptuj z naslovom Kako otroka razvadimo,
•	pet predavanj Majde Jus Ašič
za starše na vseh osnovnih šolah na Ptuju z naslovom Kako postaviti zdrave meje,
•	dvodnevno izobraževanje za učitelje z naslovom Občutek lastne vrednosti kot dejavnik preprečevanja nesocialnih oblik vedenja v izvedbi Inštituta za razvijanje osebne kakovosti,
•	dvodnevno usposabljanje pedagoških delavcev za pridobitev licence za izvajanje programa Razvijanje pozitivnega samovrednotenja otrok in mladostnikov,
•	izdaja brošure Kam v prostem času za mlade od 13. do 19. leta v nakladi 3500 izvodov,
•	47 kratkih predstavitev brošure Kam v prostem času na osnovnih in srednjih šolah z njenim razdeljevanjem vsem učencem 8. in 9. razredov ter
1.	letnikov v izvedbi Društva prijateljev mladine Ptuj in Centra interesnih dejavnosti Ptuj,
•	pet predavanj za starše oziroma pedagoške delavce na srednjih šolah v novembru, mesecu preventive,
•	udeležba članov LAS na nacionalnih izobraževalnih oblikah s področja preventive in nacionalni konferenci LAS.
Navedeni so samo programi, ki so bili financirani s sredstvi LAS, ne pa tudi vse preventivne izobraževalne oblike, ki so jih na šolah brez dodatnega financiranja izvedli strokovni delavci Zdravstvenega doma Ptuj, Centra za socialno delo
Ptuj, Policijske uprave Maribor in CID Ptuj.
Vse navedene aktivnosti sodijo na področje t. i. primarne preventive, saj predvsem izobražujejo in usposabljajo odrasle, ki se ukvarjajo z otroki in mladimi, za učinkovito razvijanje zdrave osebnosti otrok in mladostnikov ter pomagajo pri odpravljanju težav, ki se pojavljajo na poti odraščanja. Tisti programi, ki so naravnani neposredno na mlade, ciljajo predvsem na spodbujanje pozitivnega odnosa do sebe,
svojega telesa, svoje osebnosti, seveda pa tudi drugih ljudi ter jih osveščajo o delovanju drog na telo in duševnost.
Uspeh preventivnih programov je odvisen od številnih dejavnikov, tudi takih, na katere LAS ne more vplivati. Rabo drog ter zagotavljanje javnega reda in miru uravnava zakonodaja, spoštovanje zakonov in predpisov pa nadzirajo inšpekcijske službe in policija. Izvajanje kakovostnih preventivnih programov v lokalnem okolju tako samo po sebi žal ne zagotavlja izboljšanja stanja na področju zasvojenosti in tveganih ravnanj z drogami med mladimi. Na vedenje mladih glede različnih drog bistve-
no vplivajo vrednote in navade odraslih.
Preventivno delo z otroki in mladimi v šolah, zavodih, društvih in drugih organizacijah je zelo pomembno pri gradnji pozitivne samopodobe mladih in njihovega zdravega odnosa do življenja, ne more pa nadomestiti vseh ostalih ukrepov, potrebnih za preprečevanje škodljivih posledic za življenje mladih.
S koncem tega leta se končuje mandat članov LAS MO Ptuj, delo pa se bo nadaljevalo v novi
zasedbi na istih izhodiščih. 25. januarja 2007 bo na Ptuju v okviru programov LAS gostoval Bogdan Žorž, priznani terapevt, ki ga javnost najbolj pozna kot avtorja knjige Razvajenost - rak sodobne vzgoje, in prepričani smo, da bo odziv strokovne javnosti in staršev velik.
Vsem, ki so v letu 2006 kakor koli pomagali uresničevati preventivne programe na Ptuju, se člani LAS iskreno zahvaljujemo z željo, da bi tudi v prihodnje delo na tem področju teklo v povezanosti, zaupanju in vzdušju sodelovanja.
Nevenka Gerì,
predsednica LAS MO Ptuj
Pokliči nas
Če potrebuješ pomoč, pogovor, informacije ali svetovanje 031 519 902
• svetovanje in pomoč odvisnikom, staršem, osipnikom, žrtvam nasilja in zlorab, dolgotrajno brezposelnim in vsem drugim družbeno izključenim posameznikom ... •
DRUŠTVO ARS VITAE -društvo za pomoč odvisnim od nedovoljenih drog
Žalostni dogodki v enem od priljubljenih lokalov v središču Ptuja pred kratkim nas opozarjajo, da je pred nami še veliko dela. Primer je ekscesen, vendar lahko ob pogovorih z mladimi o tej temi upravičeno dvomimo, da bi šlo za povsem osamljeno dejanje. Jasno je postalo, da obstaja v našem mestu veliko lukenj v spoštovanju zakonov in predpisov, najbrž pa tudi v prepričanjih tistih, ki mladim na meji otroštva omogočajo dolge nočne izhode, da ne govorimo o poklicni etiki vseh, ki se srečujejo z mladimi v času zabav kot zaposleni v lokalih in so priče različnim oblikam tveganega vedenja mladoletnih.
MLADI ZA MLADE/ POTOVANJA
Veseli december 2006
Tudi letos smo v Društvu prijateljev mladine Ptuj združili moči s Centrom interesnih dejavnosti Ptuj, Mestnim gledališčem Ptuj in Gimnazijo Ptuj ter skupaj pripravili prireditev za otroke pod že tradicionalnim imenom Veseli december. Pokrovitelj projekta je tudi letos Mestna občina Ptuj, pomemben del pa prispevajo številni sponzorji in donatorji.
Zaradi prenavljanja gledališča bo letos prireditev potekala v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. Ker je dvorana večja, bo lahko na vsaki predstavi do 400 gledalcev, kar je dvakrat toliko kot v gledališču. Letos bodo predstave zato le dva dni, 22. in 23. decembra. Dedek Mraz s spremstvom bo na Ptuj prispel v soboto, 16. decembra, ob 18. uri. Po tem datumu se bodo odvijale številne prireditve za otroke, ki jih pripravljajo različni organizatoiji in bodo objavljene v skupni programski knjižici oziroma zloženki, ki jo bo kot nosilec projekta izdalo DPM Ptuj. Zloženka bo izšla v nakladi 2200 izvodov in bo razdeljena vsem otrokom v Vrtcu Ptuj ter otrokom od 1. do 3. razreda v vseh osnovnih šolah v mestni občini Ptuj.
Veseli december bo tudi letos otrokom ponudil odlične predstave, ki jih bo spremljal obisk dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva. Tudi letos bodo otroci obdarovani z jabolki, prestami, baloni in majhnim posladkom. Otroci bodo predstave s pomočjo sponzorjev obiskali brezplačno.
SPORED PREDSTAV petek, 22. decembra, ob 16.30 in 18.30:
Studio za ples Celje in Plesni teater Igen - ZGODBICE OD A DO Ž
Plesno gledališka predstava za otroke od treh let dalje traja 45 minut. Popelje jih na potovanje v svet črk, zgodbic in pravljic ob songih Nece Falk, glasbi Janija Goloba, v slikoviti kostumografiji Marije Kobi. V predstavi sodeluje sedem izvajalcev, umetniški vodja projekta je Igor Jelen.
sobota, 23. decembra, ob 16.30 in 18.30:
Hiša otrok in umetnosti Ljubljana, Skupina Artizani - ZLATA PTICA
Znana slovenska pravljica o mladem princu, ki na očetovi jablani obstreli zlato ptico, govori o nenehnem iskanju lepšega in pravičnejšega sveta. Gre za edinstven projekt združitve lutkovnega gledališča in cirkuških prvin. Predstava je dinamična, brez besedila, polna gibanja. Traja 45 minut, primerna je za otroke od treh let dalje. V njej sodeluje 12 mladih lutkarjev, igralcev in plesalcev. Režija: Ian Owens in Irena Rajh, asistentki Alexis Pattison in Mateja Šušteršič.
Po zadnji predstavi bo 23. decembra ob 20. uri še slovo dedka Mraza in njegovega spremstva od ptujskih otrok pred Gimnazijo Ptuj.
Veseli december je za otroke seveda brezplačen, vendar tudi ti potrebujejo vstopnico, ki jim zagotavlja sedež v dvorani. Vstopnina na predstave za odrasle je 700 tolarjev. Predprodaja vstopnic bo potekala v pisarni Mestnega gledališča Ptuj od 11. decembra dalje vsak delavnik od 9. do 13. ure. ob sredah pa do 17. ure, ter 22. in
23.	decembra od 15.30 do 16.30.
Pri izvedbi prireditev bo sodelovalo okoli 50 prostovoljcev iz DPM Ptuj in Gimnazije Ptuj, ki bodo svoje delo opravili brezplačno. Prijazno vabljeni v svet pravljic, domišljije in čarobnosti, kjer lahko otroci in starši skupaj odložijo predpraznične napetosti, se sprostijo in obogatijo svojo zakladnico doživetij!
Milovan Milunič, predsednik DPM Ptuj
Spomini na osemmesečno potovanje po Avstraliji
Vračanje v rojstni kraj »Down Under« v Avstraliji
Veliko stvari o tem zelo oddaljenem otoku Avstraliji je nepozabnih, drugačnih, tudi stvari, ki zvenijo podobno. Zaradi njenih deževnih gozdov, plaž, ljubezni do skoraj vsakega športa in celo nevetjetnih količin muh je država definitivno unikatna.
K potovanju je botrovalo dejstvo, da sem v Avstraliji rojena in sem tam živela dve leti. A preselili smo se nazaj v Slovenijo in zaživeli tukaj. Skozi vso mojo mladost pa sem si želela, da bi obiskala rojstno deželo. Tako sem po končanem študiju socialnega dela sklenila, da je sedaj najbolj primeren čas, da si izpolnim to željo in izživim svoje dolgoletne sanje.
Za evropski način razmišljanja izjemno pogumna in obenem neumna odločitev, a za ostali svet povsem običajna, da potujem sama, le s kovčkom v roki, se je začela v Perthu, od koder po najdaljši ravni železnici na svetu (478 km) enkrat tedensko odpelje vlak Indian Pacific skozi osrčje Avstralije oz. Nullarbor Plain (puščava brez vsega) do
moje prve postaje - kraja Cook, do koder smo potovali en dan. Fascinirana nad spreminjanjem okolice; od zelenih pašnikov z drevesi in tudi majhnih hribčkov do prostrane rdeče puščave le z grmičevjem sem stopila daleč stran od civilizacije, kjer živijo le štirje starejši možakarji. Prav ta vlak jim pripelje tedenske zaloge vode in hrane. Čez dan in pol smo nato nadaljevali pot do prvega večjega mesta Adelaide na skrajnem jugu. Ležernost, turisti in velike podobnosti z Evropo pa so me zato hitreje pognali naprej, na vlak Ghan, ki pelje skozi Alice Springs (center) do mesta Darwin na skrajnem severu.
Kraj Alice me je fasciniral že ob spremljanja oddaj po televiziji. A po pogovorih z domačinom na vlaku nisem več vedela, kaj naj pričakujem. Resje bilo čisto drugače in kot bi stopila v drug svet, sem bila obdana z žgočim soncem, aborid-žini, prostrano puščavo in velikostjo kraja, kakršen je Ptuj. Po žurerskih nočeh z mladino iz celega sveta pa je sledilo bistvo; potovanje po puščavi. Tako smo se skupine mladih odpravile z vodiči na avtobus do 500 kilometrov oddaljene največje monolitske skale na svetu, znane pod imenom Ayers Rock oz. Uluru. Ob sončnem zahodu njena pobočja iz peščenca oranžno žarijo, ko pa začne svetloba bledeti, se spremenijo v škrlat. Kampiranju v šotorih, spanju v spalnih vrečah, degustiranju kengurujevega repa, pečenega v zemlji (po sledeh aboridžinov) pa so prisostvovali še stiki s civiliziranimi in tudi tistimi abo-ridžini, ki beračijo, posedajo v sencah parkov in ne živijo v
(se nadaljuje na strani 31)
Najznačilnejše avstralske živali
(upodobljene celo na grbih) živijo na širnih ravninah Avstralije. Veliki kenguru je visok do 2 metra in skoči do 10 metrov daleč, pri čemer si pomaga z repom.
^/hyra/t 23
Rehabilitacija bolnikov s koronarno boleznijo
Koronarna bolezen srca s svojimi posledicami, kot sta srčni infarkt in angina pektoris, je v Sloveniji podobno kot drugod v razvitem svetu glavni vzrok smrti. Pomembno vlogo v boju proti njej imajo koronarna društva. To so združenja, ki skrbijo za doživljenjsko rehabilitacijo bolnikov s koronarno boleznijo. Od leta 2003 koronarno društvo deluje tudi na Ptuju in je povezano v Zvezo koronarnih društev in klubov Slovenije.
Poslanstvo zveze koronarnih društev in klubov je pomoč koronarnim bolnikom za psihofizično rehabilitacijo oziroma za preprečevanje koronarne bolezni. Koronarno društvo Ptuj ima status društva, ki deluje v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva in uresničuje projekt Vseživljenjska rehabilitacija. V okviru tega projekta društvo izvaja osem programov, in sicer strokovno vodeno skupinsko vadbo in druge gibalne aktivnosti, zdravstveno izobraževanje (predavanja, svetovanja, pogovori), pomoč pri spremembi prehranskih navad (delavnice zdrave prehrane, literatura, nasveti), psihično sproščanje, redno meijenje krvnega tlaka in občasno holesterola. Organiziramo tečaje oživljanja v primeru zastoja srca, nordijsko hojo, izlete in družabne prireditve. Koronarno društvo Ptuj ima sedež v Zdravstvenem domu Ptuj na Potrčevi cesti 19/a. Združuje več kot sto članov s srčno-žilni-mi obolenji, njihove svojce in druge ljudi, ki želijo pravočasno poskrbeti za svoje zdravje. V naše društvo se lahko vključijo vsi zainteresirani s ptujskega in ormoškega območja. Vseživljenjska rehabilitacija koronarnih bolnikov je zahtevna naloga. Na Ptuju smo se je lotili z vso odgovornostjo, ker smo presodili in spoznali, da je to najučinkovitejši način za odstranjevanje in zmanjševanje posledic koronarne bolezni s ciljem, da ohranjamo in krepimo zdravje koronarnih bolnikov. Zavedamo se, daje bila ustanovitev Koronarnega društva Ptuj, ki ima od maja letos podružnico tudi v Ormožu, koristna, saj smo v zadovoljstvo članov v tako kratkem času veliko naredili za boljše zdravstveno počutje vseh, ki si za to tudi sami prizadevajo.
Odpravljanje dejavnikov tveganja je eden od ključnih ele-
mentov rehabilitacije bolnikov s koronarno boleznijo. Poleg izboljšanja telesnega zdravja pa rehabilitacija zajema tudi ukrepe, s katerimi ugodno vplivamo na duševno zdravje in socialno počutje bolnika. Zaradi tega je pri rehabilitaciji potrebno sodelovanje različnih strokovnjakov (zdravnikov, medicinskih sester, fizioterapevtov in drugih). Izjemno pomembno je stalno izobraževanje bolnika in svojcev. V Koronarnem društvu Ptuj je v razne oblike zdravstvenega izobraževanja vključenih več kot polovica vseh članov. Ti so se že do sedaj podrobneje seznanili z dejavniki tveganja in načinom preprečevanja koronarne bolezni, z nevarnostmi krvnih maščob, vsem o krvnem pritisku in o debelosti kot dejavniku tveganja. Predvsem smo veliko pozornosti namenili spremembam življenjskih navad, pomenu in vrsti zdrave prehrane, izbiri živil in tehnologiji priprave hrane. V ta namen prirejamo delavnice priprave zdrave hrane. V vsej naši dejavnosti je v ospredju telesna aktivnost kot pomemben varovalni dejavnik.
Zdravstvena vzgoja koronarnih bolnikov in njihovih svojcev je zelo pomembna. Udeležence predavanj posebej pritegnejo, ko je govor o zdravem načinu življenja, dejavnikih tveganja, preprečevanju in zdravljenju koronarne bolezni, prepoznavanju bolezenskih znakov pri koronarni bolezni in ukrepih ob njih. Za člane in svojce bolnikov so zanimivi tudi tečaji laične pomoči v primeru srčnega zastoja.
V Koronarnem društvu Ptuj v vseživljenjsko rehabilitacijo vključujemo bolnike po prebolelem srčnem infarktu, po balonskem Siljenju koronarnih žil, po kirurški revaskulaciji srčne mišice, bolnike s stabilno obliko angine pektoris, bolnike s srčnim popuščanjem v stabilnem obdobju bolezni, bolnike
po operaciji srčnih zaklopk in bolnike z dejavniki tveganja za koronarno bolezen.
Od posameznega člana društva je odvisno, v katero ponujeno obliko rehabilitacijo se bo vključil po predhodnem strokovnem mnenju zdravnika specialista-kardiologa in izbranega zdravnika. Tisti, ki jim je odsvetovana telesna vadba, se lahko vključijo v zdravstveno izobraževanje in se udeležijo izletov, ki jih prireja društvo. V Koronarnem društvu Ptuj organiziramo enodnevne izlete, ki so namenjeni krepitvi telesne kondicije ter socialnim stikom in pomembno vplivajo na izboljšanje psihičnega stanja bolnikov.
Kaj smo v Koronarnem društvu Ptuj naredili v letošnjem letu in katere naloge bomo pri uresničevanju programov vseživljenjske rehabilitacije še uresničili do konca leta?
V prvem polletju je redno telovadilo 31 članov. V druge oblike gibalnih aktivnosti jih je bilo vključenih 19, zdravstvena predavanja je obiskovalo 64 članov, v treh delavnicah zdrave prehrane je bilo 49 udeleženk in udeležencev. V zdravstveni delavnici jih je bilo 24. Merjenja krvnega tlaka, ki ga društvo pripravi ob telovadbi, se poslužuje 40 članov. 19 jih jc opravilo tečaj oživljanja v primeru zastoja srca in 65 jih je bilo na enodnevnih izletih po Koroškem in Kozjanskem parku.
Po letnih dopustih nadaljujemo naše dejavnosti vseživljenjske rehabilitacije. V septembru smo začeli z redno telesno vadbo, ki je vsak torek in četrtek v dveh skupinah. Pripravili smo
predavanje o nordijski hoji in bili na izletu. V oktobru je bil v programu tečaj oživljanja v primeru zastoja srca, ki bo izveden v decembru, delavnica psihičnega sproščanja in gibalne aktivnosti. Pripravljamo tudi zdravstveno predavanje z naslovom Kako živeti s koronarno boleznijo. Za november smo v našo dejavnost uvrstili gibalne aktivnosti, izlet na slovensko Obalo in dve delavnici o zdravi prehrani. V decembru se bomo posvetili gibalnim aktivnostim, izvedli predavanje o vlogi kruha in drugih pekovskih izdelkov v zdravi prehrani. To delovno leto bomo sklenili z družabnim srečanjem.
Z rehabilitacijskimi aktivnostmi odpravljamo dejavnike tveganja in izboljšujemo počutje bolnikov s koronarno boleznijo. Na ta način podaljšamo življenje in kar je še pomembneje, dokazano izboljšamo njegovo kvaliteto. Ozaveščen in zadovoljen bolnik je naša stalna spodbuda ter največja nagrada za vloženi trud in delo.
Smo pogumni, radovedni in dejavni. Spreminjamo svoj življenjski slog. Želimo si še tesnejšega sodelovanja z vsemi, ki se ukvarjajo s koronarno boleznijo. Za dosedanjo veliko pomoč je Koronarno društvo Ptuj posebej hvaležno JZ Zdravstvenemu domu Ptuj, ki društvu brezplačno nudi svoje prostore in strokovno medicinsko pomoč. Lepa hvala tudi vsem donatorjem, ki nas podpirajo v naših prizadevanjih pri izvajanju projekta Vseživljenjska rehabilitacija.
Franci Golob
Podatki o kvaliteti pitne vode za odjemno mesto HIT bar - Ul. 5. prekomorske brigade, Ptuj. Odvzem vzorcev 16. oktobra 2006. Parametri so skladni s pravilnikom o pitni vodi (Ur. 1. RS št. 19/2004).		
Parameter	Dovoljen«	Izmerjeno
pH	6,5 9,5	7,1
Elcktroprevodnost	2500 pS/cm	481 pS/cm
Oksidativnost	5 mg/1 O?	<0,5 mg/1
Kloridi	250 mg/1	8,5 mg/1
Amonij	0,5 mg/1	<0,02 mg/1
Nitriti	0,5 mg/1	<0,007 mg/1
Nitrati	50 mg/1	29,0 mg/1
Atrazin	0,1 pg/1	0,09 pg/1
Desctil atrazin	0,1 pg/1	0,10 pg/1
Zavod za šport Ptuj kot regionalni center
Pogovor z Vladimirjem Sitarjem, novim direktorjem Zavoda za šport Ptuj
Pogovarjal se je: Ivo Kornik
Foto: Gregor Zafošnik
Zavod za šport oz. Športni zavod Ptuj, kot se je imenoval do nedavnega, je pred nekaj meseci ostal brez direktorja, saj je Simon Starček odšel na novo delovno mesto generalnega direktorja Direktorata za šport na Ministrstvo za šolstvo in šport. Za vršilca dolžnosti direktorja je bil imenovan Marjan Lenartič, dolgoletni uslužbenec na zavodu. Istočasno pa je stekel postopek za imenovanje novega direktorja s polnimi pooblastili. Po zapletih pri prvem razpisu, ko so morali postopek ponoviti, je bil na seji sveta MO Ptuj na to mesto imenovan Vladimir Sitar, ki smo ga povabili na krajši pogovor.
Kako komentirate zaplete ob prvem razpisu?
Kljub veliko govoricam in namigovanjem v zadnjem obdobju glede mojega imenovanja za direktoija Zavoda za šport sem sedaj zelo zadovoljen in se s tega mesta zahvaljujem vsem za podporo in tudi tistim, ki niso bili navdušeni nad to izbiro, vendar upam, da so vsi delali v dobro športa. Smo pa v demokraciji in je to popolnoma normalen pojav.
Seveda moram poudariti, da smo bili za zaplete v prvem razpisu krivi sami, saj je bila napaka v postopku in popolnoma korektno je bilo, da se je postopek ponovil.
Kakšno je po vašem mnenju stanje v športu v MO Ptuj?
Stanje se v zadnjih letih izboljšuje, saj vidimo predvsem porast vlaganj v športno infrastrukturo, kjer smo bili glede na slovensko povprečje v deficitu. Seveda pa stanje nikoli ni dovolj dobro za vse klube in posameznike, da bi lahko bili vsi zadovoljni.
Imajo vse športne zvrsti enake možnosti za razvoj ali so nekateri v privilegiranem položaju?
Na začetku mandata ne želim dajati kakšnih končnih ocen, saj še nimam popolnega vpogleda v dogajanja v vseh športnih panogah. Na splošno pa lahko opazim, da imajo v nekaterih športih boljše pogoje kot drugi, vendar je to v veliki meri odvisno od klubskih funkcionarjev - od tistih, ki vodijo klube. Lahko pa rečem, da se bom trudil vzpostaviti vsaj približno enake pogoje za vsa društva in klube.
Kakšna je vaša prva ocena
tudi na drugih področjih. Med drugimi nalogami bi omenil še to, da bi organizacijo dela med zavodom in klubi zastavili čim bolj učinkovito, prav tako na relaciji zavod - MO Ptuj. Skrb za objekte v upravljanju zavoda je prav tako ena od prioritet. Potrebno je omeniti še povezavo z ministrstvom za šport in fundacijo za šport, kjer želimo aktivno sodelovati na razpisih in s tem pridobiti v MO Ptuj čim
Vladimir Sitar
stanja v Zavodu za šport Ptuj, katerega direktor ste postali?
Kot član sveta zavoda sem delo spremljal že nekaj let in moja ocena je zelo pozitivna. Moj predhodnik Simon Starček je imel zelo visoka merila za kvaliteto dela in na tem nivoju bo težko nadaljevati, vendar sem izziv sprejel in naredil bom vse, da bomo delo nadaljevali tako, kot je bilo zastavljeno.
Katere bodo vaše prednostne naloge na novem delovnem mestu?
Najprej želim podrobno spoznati kolektiv in osnovne naloge, ki so mi začrtane s strani ustanoviteljice, torej MO Ptuj. V svoji viziji razvoja sem med prednostnimi nalogami omenil to, da bi poskušali povečevati vlogo zavoda na regionalni ravni. Ker Ptuj postaja regionalno središče, moramo tudi Zavod za šport, kot se po novem imenuje, ustrezno umestiti kot regionalni center. Na tem nivoju že sedaj deluje na področju šolskega športa. V podobni smeri bi se moral razvijati
več sredstev, tako za projekte kot tudi za infrastrukturo. Nadaljevali bomo tudi povezovanje s podobnimi zavodi v tujini in izmenjavo izkušenj z njimi, saj lahko s tem spremljamo trende razvoja v Evropi.
Zavod za šport Ptuj upravlja veliko število objektov v MO Ptuj. Kakšna je formula razdelitve terminov v dvoranah, ki hi ustrezala naj večjemu številu športnikov?
Natančnega vpogleda v razde-
litev terminov sicer še nimam, vendar formula zagotovo obstaja. Moja prva naloga na tem področju bo, da skupaj s sodelavci zavoda in klubi to preučimo in poskušamo še optimizirati to razdelitev.
Ali sedanje število zaposlenih v zavodu ustreza potrebam?
Ne! Po vseh analizah, ki jih je naredil že prejšnji direktor, je jasno, da je nalog za sedanje število zaposlenih že preveč. Povečuje se število objektov, ki jih vzdržuje zavod, povečuje se število projektov, razpisov ... Če želimo, da bi tudi v bodoče kvalitetno izpolnjevali svoje poslanstvo, bi zares potrebovali še nove zaposlene.
Kako si predstavljate sodelovanje z MO Ptuj, z vodjem oddelka za družbene dejavnosti in Županom MO Ptuj?
Vsekakor ne bi kandidiral za to delovno mesto, če si ne bi predstavljal dobrega sodelovanja z vsemi zgoraj omenjenimi. Z moje strani bom sodeloval korektno, saj se mi zdi, da lahko samo skupaj kvalitetno delamo v korist športa. Mestni oblastniki so v zadnjem obdobju zelo podpirali šport. Zgradilo in dogradilo se je kar nekaj objektov, za kar se jim lahko v imenu športnikov zahvalim. Sam si želim nadaljevanje takšnega dela. Čeprav se zavedam, da je finančni kolač eden za vse in da nikoli ne morejo biti vsi zadovoljni, sem prepričan v svetlo prihodnost športa v MO Ptuj.
Vladimir Sitar, direktor Zavoda za Šport, in Fredi Kmetec, predsednik Športne zveze Ptuj.
čfypra/i 25
ROKOMET
Ptujčanke v tretji krog EHF
Ljubljančanke branijo, trije napadajo. V sezoni, ki jo bo zaznamovalo evropsko prvenstvo (od 7. do 17. decembra na Švedskem), je domača liga bržčas najbolj izenačena doslej. S tekmami na Martinovo soboto je padel jesenski zastor 16. prvoligaškega rokometnega prvenstva, v katerem se prvič kar štiri ekipe potegujejo za najvišja mesta. Krim ostaja najresnejši kandidat za novo šampionsko zvezdico, saj je znova občutno spremenil zasedbo, sočasno je razpadla močna Olimpija, tako da tudi hitro napredujoči Mercator Tenzor, pomlajene Celjske mesnine in okrepljena Škofja Loka lahko potihoma kujejo načrte, kako zmešati štrene vladarjema v minulih letih.
Ekipa Merkator-Tenzor Ptuj
“Boom” ptujskih rokometašic v prvih tekmah letošnjega prvenstva je za mnoge poznavalce ženskega rokometa presenečenje, tisti, ki dobro poznajo klub in delo v njem, pa so bolj ali manj pričakovali uspešen start. Treba je namreč reči, da ljudje, ki vodijo domači rokometni kolektiv - predsednik Miran Senčar, športna direktorica Ines Mlač Černe, predstavnika sponzorja Mercator Stanislav Brodnjak in Samo Gorjup, tajnica kluba Darja Gavez in tehnični vodja Boris Perger - vedo, kaj je organizirano delo, podobno kot vedo, kaj je strokovno delo v rokometu, ljudje, ki s trenerjem Mišom Toplakom na čelu delajo z igralkami ŽRK Mercator Tenzor. Mojca Derčar. kije ni treba predstavljati, še naprej ostaja v najožjem vodstvu kluba v vlogi predstavnice igralk. »Seveda nas zelo veseli, kaj smo v zadnjem obdobju dosegli v tekmovalnem delu. Ne smemo tudi mimo tega.
da nam je klub in s tem ženski rokomet na Ptuju uspelo zadržati nad gladino razburkanega športnega dogajanja pri nas. Po zadnji sezoni je prišlo do nekaj sprememb v igralskem kadru, kar se je pokazalo kot uspešno. Rad bi se zahvalil vsem, ki nam stojijo ob strani in so nam priskočili na pomoč. Brez zvestih pokroviteljev, ki verjamejo v naše delo in dekleta, nam ne bi uspelo. Zdaj smo na vse skupaj lahko ponosni in zadovoljni, da je naš trud tudi poplačan. Zavedamo se, da nas čakajo nove obveznosti,« je povedal prvi mož ZRK Mercator Tenzor Miran Senčar.
Ne glede na izvrstne predstave ptujskih rokometašic vodstvo kluba ni obremenjeno z rezultati in bojem za vrh lestvice za vsako ceno, kajti prednost ptujskega ženskega rokometa je mladost igralk. Tudi letošnje okrepitve: vratarka Miša Marinček, zunanja igralka Kristina Mihič in krožna napadalka Danijela Vo-
larevič so bile zadetek v polno, saj ima ekipa na vseh igralnih mestih kakovostne igralke, za nameček pa med njimi vladajo pristni prijateljski odnosi. Mladost, kvaliteta in ekipni duh pa so kapital in porok, ki ob strokovnem delu zagotavljajo ZRK Mercator Tenzor prodor med elito slovenskega ženskega rokometa. Napovedi, da bo Ptuj že čez leto ali dve postal eno od središč te atraktivne športne panoge, torej niso iz trte zvite. Cilji so jasni in zapisani. »Naše vodilo je dobro, kvalitetno delo z najmlajšimi (mini rokomet) in pozneje z vsemi starostnimi kategorijami. Največ pozornosti namenjamo naraščaju, saj ravno delo v prvih razredih osnovnih šol predstavlja dobro osnovo za nadaljnje izpopolnjevanje igralk v klubu. Predvsem je pomembna množičnost, zabava in s tem tudi vzgoja otrok. In ne le v rokometnem pogledu, temveč tudi v družabnem in sociološkem pogledu. Iz domače šole si želimo čim več deklet v ptujski ekipi, ki bi med nami tudi ostale,« razmišlja o prihodnosti ŽRK Mercator Tenzor Ines Mlač Čeme.
Po zadnjih uspehih so pričakovanja navijačev in javnosti večja. Zdaj jih v državnem prvenstvu mnogi vidijo povsem pri vrhu, toda bodimo realni. Konkurenca je neizprosna, zato ne moremo zanesljivo trditi, da bodo igralke v dvobojih z nepredvidljivimi tekmicami osvojile pričakovano drugo mesto. Lani so bile sproščene, nihče ni resno računal na njih, zdaj se morajo spoprijeti z večjim pritiskom.
Nadaljujejo tam, kjer so ostali v pretekli sezoni. Mercator Tenzor je prepoznaven po agresivni obrambi, v napadu vztrajajo
pri hitri igri, ki edina prinaša uspeh. Obenem so pripravili nekatere nove kombinacije, ki so popestrile igro in prinesle večjo privlačnost. Tekmovalni cilji ostajajo v skladu z imenom in ugledom kluba. Le s pravo zavzetostjo bodo zbirali točke in ostali v konkurenci za odmevne dosežke.
Ptujske rokometašice so po odpovedi nekaterih slovenskih ekip v mednarodnih tekmovanjih dobile priložnost v pokalu Evropske rokometne zveze (EHF). Žreb je bil Ptujčankam naklonjen, saj so bile v prvem krogu proste. Obe srečanji drugega kroga so odigrale na Cipru proti domači ekipi Latsia. Po pričakovanju so bile uspešnejše in se tako popolnoma zasluženo uvrstile v tretji krog evropskega pokala EHF. »Želimo se uvrstiti čim višje in upravičiti zaupanje uprave kluba, ki nam je omogočila igranje v tem pokalu kljub osmemu mestu v državnem prvenstvu. Dekleta so se pošteno trudila, z njihovim pristopom sem povsem zadovoljen. Imamo kakovost, v tej in prihodnji sezoni bomo igrali pomembnejšo vlogo v državnem prvenstvu in pokalu. V tretjem krogu EHF smo dobili spoštovanja vredne tekmice, slovaški klub 1UVENTA Michalovce. Prvo srečanje bo na Ptuju 7. 1. 2007, povratno pa 13. ali 14. 1. 2007. Lahko povem, da si pozitivnega rezultata zelo želimo in bomo zanj storili vse,« je bil ob vrnitvi iz Nikozije zadovoljen Mišo Toplak.
Na Ptuju so še zlasti ponosni na besedo, ki jo je dal Stanislav Brodnjak, ki je odkrito spregovoril, da so poleg tudi zaradi poslovne koristi. Se pomembnejša pa je njegova simpatija do športa, ki ga je na bližnjih prizoriščih spremljal v svojih mladih letih.
Ivo Kurnik Foto: Črtomir Goznik
Drava je na dobri poti in sposobna visoke uvrstitve
Dobrodošli v realnost, je bilo sporočilo za vse nogometne privržence, ki so po reprezentančnem brodolomu ostali le še pri domači sceni. Toda tudi na njej ni blišča in kakovosti, ki bi, tako kot v večini urejenih držav, celila rane po debaklih izbrane vrste. V zadnji mesec tekmovanja Prva liga Telekom Slovenije, v katerem so bile tekme 20. kroga zaključene 25. novembra, je šla Drava z eno samo željo; da si za drugi del sezone priigra čim boljše izhodišče.
Za žvižgi in kletvicami na ptujskem Mestnem stadionu vedno pridejo aplavzi in evforija. Ker je krog vsakič sklenjen, se nogometaši Drave menda ne slepijo, da v novem državnem prvenstvu za razgrete navijače niso tudi razvajene balerine in preplačani nerodneži. Modro-beli pred poletnim ligaškim startom niso obljubljali gradov v oblakih, s trenerjem Milkom Đurovskim so zasnovali vizijo: v dveh letih z mladostjo, okrepljeno s prekaljenimi možmi, doseči slovenski vrh. A z dolgoročnimi projekti je na Ormoški težko. Zadovoljiti pristaše z mestom nekje pri sredini lestvice je tvegan posel, biti trener Ptujčanov ni najbolj zanesljiva služba.
»Tega se zavedam. Delam, kot da bom tukaj do upokojitve, a imam v avtomobilu vseskozi pripravljene stvari,« malo za šalo in bolj zares pravi Dražen Besek. V nečem je podoben svojemu predhodniku Drnovskemu. Ne vpije, se ne širokousti z izjavami, poziva k potrpežljivosti, zahteva trdo delo in poudatja, da ni vsemogoč.
Prav zabavno je prebirati komentarje o dvobojih Prve Lige Telekom Slovenije. Oglaša se praktično vsak - poklican ali nepoklican, strokovnjak ali laik, aktiven ali upokojen. Očitno marsikdo čuti potrebo, da se izrazi in pove svoje mnenje.
Pa smo na Ptuju. Koliko odmevov sprožajo razne govorice, razni zapisi, sklepi, mnenja! Večinoma od ljudi, ki so »zraven«, ali nekvalificirani ali nogometni analfabeti. Kako malo je v bistvu resnih kritik, utemeljenih, takšnih, ki zares nekaj veljajo. In koliko je pranja umazanega perila, frustriranih, ponižanih, razžaljenih ...
Najlažje je pač kritizirati z razdalje. Kako malo je takih kot Franc Krajnc, nekoč kapetan ptujske Drave, ki se ne postavlja
Emil Šterbal
na nobeno stran. Doumel je, da na vse lahko gledamo z več plati in da je lahko nekaj na videz še tako jasnega v bistvu nekaj popolnoma drugega.
Za »plave« velja geslo: na vse ali nič. Samo pozitivni izidi namreč še ohranjajo upe na boj za uvrstitev pri vrhu. Po klavrnem rezultatskem izkupičku v prvi četrtini prvenstva je za Dravo že to, da imajo srečanja v nadaljevanju evropske obrise, korak naprej. Se pred dobrim mesecem dni je bilo dno lestvice bliže kot vzpon. Reprezentančni odmor je za moštvo prišel kot naročen, saj so se baterije utrjenih nogometašev napolnile. Nadaljevanje pa bo vendarle razkrilo, ali so odgovorni na dobri poti, kar zadeva ptujsko prihodnost.
Z nekaterimi nerazumljivimi kadrovskimi odločitvami so si Ptujčani pokvarili del dobrega imidža. Predvsem ko gre za vlogo mladih, si niso čisto na jasnem, kaj si želijo. Je že res, da trener za svoje preživetje potrebuje točke in mora ustvarjati vtis, daje resen in študiozen strokovnjak, toda še več bi veljalo dajati popolno prednost mladim fantom. Čez čas bi morda podjetni predsednik kluba Robert Furjan lahko štel tudi novce. Zdaj jih bolj ali manj razdaja. Drava je nekaj srečanj jesenskega dela odigrala z milo rečeno neprepričljivo igro. Posebej boli
izguba točk na domačem igrišču proti ajdovskemu Primotju (12. krog) in Factoiju z Ježice (14. krog). Modro-beli so v teh tekmah potrdili, da niso ujeli optimalne pripravljenosti za boljše predstave, ki smo jih sicer vajeni od ptujske zasedbe. Trener Besek je nekoliko spremenil začetno postavo, a takšna zamisel proti čvrstima tekmecema ni dala želenega rezultata. » Izgubili smo vendarle samo tekmi, ne prvenstva. Poraženi smo na domačem 'bojišču ', kar moramo sprejeti, toda to ne pomeni, da pogled ne seže do cilja. Iz vsega skupaj smo se nekaj naučili, postali samokritični in si povrnili samozaupanje,« je dejal steber obrambe Emil Šterbal. No, to so
Ptujčani dokazali že na srečanju z Novo Gorico in Belo krajino. Nova izvrstna igra »porednih dečkov« je kot vedno sprostila Roberta Fuijana.
»Imamo igralce za zabijanje golov. Prvi je Sead Žilic, drugi Rok Kronaveter in tretji Senad Tiganj, ki bodo končali sezono z odličnim strelskim izkupičkom. Toda pomembno je, da lahko zadevamo tudi z drugih položajev,«. je rekel predsednik, ki ima v načrtu nove okrepitve in nastop v evropskih pokalih.
Več bo povedala prihodnost, sedanjost pa je takšna, da danes iz te moke bržkone še ne bo kruha.
Ivo Kornik Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec vse bližje prestolu
Dejan med borbo v športni dvorani Center.
Na naslov Dejana Zavca, slovenskega poklicnega boksarja, medcelinskega prvaka združenj WBO in IBF v velterski kategoriji (do 66,7 kg), ki je v 21 dvobojih prav tolikokrat zmagal, je prispelo veliko priznanje. Na kongresu profesionalnega boksarskega združenja WBO so dvoboj za naslov medcelinskega prvaka združenja WBO med Dejanom Zavcem in Kazahstancem Andrejem Jeskinom, ki je bil 22. maja na Ptuju, ocenili kot letošnjega najkakovostnejšega v velterski kategoriji, hkrati pa Zavca izbrali za najboljšega boksarja v tej kategoriji v letu 2006. »Priznanja sem izjemno vesel Je nagrada za ves moj dosedanji trud, ki sem ga vložil v boksarski šport. Nagrado mi bodo izročili prihodnji mesec, ko bom odpotoval v ZDA. Tam me čakajo
sklepne priprave na 22. dvoboj. Na lestvici izzivalcev svetovnega profesionalnega prvaka združenja WBO v velterski kategoriji Mehičana Antonia Margarita sem se povzpel na drugo mesto. Predvidoma v začetku januarja 2007 naj bi se spoprijel s prvim izzivalcem Pallom WiUiamsom iz ZDA, zmagovalca pa sredi prihodnjega leta čaka dvoboj za naslov svetovnega prvaka,« nam je novico sporočil Dejan Zavec in dodal. »Prvičso se mi športne sanje izpolnile ob koncu julija letos, ko sem v Miamiju podpisal dveletno pogodbo o sodelovanju z znamenitim boksarskim menedžerjem Donom Kingom, drugič se mi lahko prihodnje leto, če bom boksal za naslov svetovnega prvaka. Izziv je zelo velik, zato se na januarski dvoboj, ki bo stopnička do sanjskega dvoboja za naslov svetovnega prvaka, že dalj časa intenzivno pripravljam pod vodstvom trenerjev Tomaža Barade in Tomaža Jagarinca. Verjamem, da se lahko zavihtim na prestol.«
Ivo Kornik Foto: Klementina Ros
č/feprast 27
ATLETIKA/ PREGLED SEZONE 2006
Napredek z lastnim znanjem
V letošnji sezoni, ki je obsegala tekmovanja tako na prostem kot v dvorani, so se člani Atletskega kluba Keor Ptuj udeležili več kot petdesetih tekmovanj doma in v tujini. Skupaj je barve kluba branilo več kot sto atletov - vse od nadebudnih začetnikov (U8), preko mladincev in članov do veteranov. V vseh kategorijah so osvojili 23 kolajn (10 zlatih, 9 srebrnih in 6 bronastih) na državnih prvenstvih na prostem, ki so najpomembnejša tekmovanja, k temu pa je potrebno dodati še številna odličja na atletskih pokalih, šolskih državnih prvenstvih ter kolajne dosežene na državnih
prvenstvih v dvorani.
Atletski delavci v klubu ugotavljajo, da se nadaljuje pozitiven trend razvoja kluba v kakovostnem (večje število kolajn) kakor tudi v številčnem pogledu (skupaj več kot 100 redno trenirajočih atletov). Na vprašanje, kje so glavni razlogi za hiter razvoj atletike na Ptujskem, je predsednik AK Keor Ptuj Dejan Dokl povedal: »Na eni strani so svoje prispevali boljši pogoji za trening v zadnjih letih, nič manj pomembno pa ni strokovno delo lastnega trenerskega kadra, pri tem pa nam finančno pomagajo glavni sponzor, podjetje Keor, in ostali manjši sponzorji.« Glede pogojev je Dokl dodal, da poleti na Mestnem stadionu Ptuj ni težav z organizacijo vadbe, »večje
težave so pozimi, ko je potrebno uskladiti vadbo vseh skupin v atletski dvorani, ki vsakodnevno poteka od druge do devete ure popoldan. Zato je nujno podaljšanje in razširitev dvorane v okviru t. i. tretje faze razširitve tribun na Mestnem stadionu Ptuj, da bi lahko omogočiti nadaljnji propulzivni razvoj atletike.«
O	najboljših ptujskih atletih, bolje rečeno atletinjah (Nini Kolarič, Lauri Pajtler in Nataliji Sbull), in njihovih uspehih smo letos v Ptujčanu sproti poročali, zato bomo tokrat nekaj pozornosti posvetili trenerjem v klubu, ki mnogokrat ob uspehih svojih varovancev ostajajo v ozadju. Jedro trenerske ekipe predstavljajo Franci Ivančič, Gorazd Rajher
Ekipa trenerjev v AK Keor Ptuj: Gorazd Rajher, Aleš Bezjak in Franci Ivančič
in Aleš Bezjak. Najprej so bili vsi atleti, svoje atletske izkušnje pa so nadgrajevali z nenehnim strokovnim izobraževanjem ali s študijem na Fakulteti za šport. Ivančič je starosta ptujske atletike, ki ji je posvetil že več kot petdeset let, treniral pa je cele generacije ptujskih srednje- in dolgoprogašev. Rajher je trener Nine Kolarič, ki ima realne možnosti, da postane naslednja udeleženka olimpijskih iger iz Ptuja. Bezjak pa je mlad strokovnjak z raziskovalnimi izkušnjami iz Fakultete za šport, ki je zadolžen
za selekcioniranje talentov in njihov trening. S podmladkom v atletski šoli pa se ukvarjajo štirje mladi atletski vaditelji - Barbara Gačnik, Mojca Gramc, Aleksander Lorenčič in Simona Oblonšek. Domači trenerji in vaditelji so temelj dolgoročnega razvoja atletike na Ptuju in hkrati porok stabilnosti, ki je ne poznamo predvsem v kolektivnih športih na Ptuju, kjer se večinoma tuji strokovnjaki (pre)hitro izmenjujejo na svojih položajih.
Uroš Esih
JUDO/ US OPEN
Brata Ferjan uspešna v Ameriki
Potem ko sta marca v New Yorku stopila na najvišjo stopničko, sta Klemen (JK Drava Ptuj) in Primož Ferjan (JK Impol Slovenska Bistrica) tokrat znova pokazala svoje veščine. Miami je 19. in 20. oktobra gostil mednarodno prvenstvo US Open v judu, kjer sta ponovno osvojila odličje.
Starejši bratov Feijan Klemen je v višji kategoriji, kot je njegova standardna (81 kg) do 90 kg, vse do finala prepričljivo premagal štiri nasprotnike. V prvih dveh borbah je gladko ugnal najprej domačina Landryja Am-bouroueja, nato pa Avstralca Dukea Didierja. Četrtfinalni dvoboj je imel proti Kanadčanu Robertu Edwardu, ki tudi ni bil kos Klemnu in zmaga mu je prinesla polfinale, kjer je premagal še Poljaka Sylvestra Gawela. V finalu pa je Klemen tesno
Klemen Ferjan
! Rezultati:	I
; Do 90 kg: L Alexandre Emond (KAN), 2. Klemen Ferjan (SLO : ; - JK Drava Ptuj), 3. Garry St. Leger (ZDA), 3. Sylwester Gawel ; i (POL), 5. Michael Leger (KAN), 5. Daniel Kelly (AVS), Do 100 kg:
; 1. Keith Morgan (KAN), 2. Alex Aguiar (BRA), 3. Alexandru Ciupe ; ; (KAN), 3. Primož Ferjan (SLO - JK Impol), 5. Guillaume Cavalli i (KAN), 5. Kart frottier (KAN),
zgubil s Kanadčanom Alexan-drom Emondom in tako osvojil odlično 2. mesto. Klemen je pred dvema tednoma tekmoval tudi na prvenstvu Kanade Quebec Open (do 90 kg) in osvojil svojo prvo zlato kolajno v tej kategoriji ter tudi premagal tega kanadskega tekmovalca, tokrat pa je proti njemu žal izgubil.
Primož Ferjan, ki nastopa v kategoriji do 100 kg, je v uvodnih bojih premagal Kanadčana in Američana, nato pa izgubil v če-
trtfinalni borbi proti Kanadčanu. V repasažu je nato premagal dva predstavnika ZDA in si tako zagotovil borbo za kolajno. V boju za bronasto odličje se je spet pomeril s Kanadčanom in ga tudi suvereno premagal.
Kot zanimivost velja omeniti, da sta tako Klemen kot Primož z atraktivnimi tehnikami kar nekajkrat požela aplavz ameriškega občinstva.
Sebi Kolednik
Svetovno mladinsko prvenstvo v judu - Lea Murko peta
V zadnjem obdobju slovenski predstavniki v judu dosegajo same odlične uspehe. Ena od gonilnih sil tega športa pri nas v mladinski kategoriji je Lea Murko, ki se je sredi oktobra vrnila s Svetovnega prvenstva v judu v Dominikanski republiki s petim mestom.
17-letna ptujska tekmovalka je svoje največje uspehe dosegla v zadnjih dveh lefih, ko je osvojila evropski naslov v kadetski konkurenci, prva je bila na olimpijadi mladih, bronasta na mladinskem evropskem prvenstvu, s svetovnega prvenstva v mestu Santo Domingo se je vrnila s 5. mestom. Na tekmah evropskega pokala je vedno v samem vrhu, uvrstila pa se je tudi v člansko reprezentanco Slovenije, s katero jo v prihodnjem letu čakajo nastopi na članskih tekmah svetovnega pokala.
Z leve: trener Vlado Čuš, Lea Murko in predsednik Judo zveze Slovenije Bogdan Gabrovec
Svetovnega mladinskega prvenstva v judu se je udeležilo 429 tekmovalcev in tekmovalk iz 73 držav. Pri dekletih so bile najuspešnejše Japonke s tremi svetovnimi prvakinjami, sledile so Kubanke z dvema in Kitajke ter Rusinje s po eno svetovno prvakinjo. Pri fantih so dominirali Francozi s tremi svetovnimi prvaki, po en naslov pa so osvojili Rusi, Grki, Azerbajdžanci in Nizozemci. V naši odpravi, ki jo je vodil predsednik JZ Slovenije Bogdan Gabrovec, je pod vodstvom selektorja Gregorja Broda (JK Bežigrad) nastopilo šest slovenskih reprezentantov, tri dekleta in trije fantje, ob njih pa je bil še Lein trener Vlado Čuš ter Franc Očko, generalni sekretar JZ Slovenije, ki je na tekmovanju tudi sodil. Naša izbrana vrsta je osvojila eno kolajno, in sicer je bil Rok Drakšič (JK Sankaku) do 60 kg bronasti,
dve peti mesti sta prispevali Tajda Ketiš (JK Duplek) in Lea Murko (JK Drava Ptuj), deveti pa je bil Mitja Jenuš (JK Železničar) do 100 kg.
Kot prireditelji se Dominikanci niso izkazali. Slovenska ekipa je morala v dvorano večkrat kar s taksijem, saj so organizatori na naše enostavno pozabili. Tekmovanje je potekalo v napol odprti dvorani brez klime, vročina v dvorani je bila neznosna.
Na izpade elektrike so se naši proti koncu že kar navadili. Prvi dan se je tekmovanje začelo z enourno zamudo, ker v dvorani ni bilo elektrike in kar nekaj borb je minilo brez električnih semaforjev. Največ zmede je vnesel izpad elektrike v finalu kategorije do 48 kg, ko sta tekmovalki v borbi za zlato točko kar nekaj minut stali na blazini v popolni temi.
Kljub vsem pomanjkljivostim na prvenstvu so naši tekmovalci dosegli nov velik uspeh. Za nas ima največjo težo vsekakor uspeh Lee Murko (JK Drava Ptuj), ki je po letošnjem 3. mestu na mladinskem evropskem prvenstvu, ki je bilo v Estoniji, tokrat osvojila odlično 5. mesto v kategoriji do 78 kg. Lea je popolnoma izpolnila pričakovanja, ki si jih je zadala pred odhodom na svetovno prvenstvo, to je uvrstitev med deseterico najboljših. V prvem in drugem krogu je z lahkoto opravila s svojimi nasprotnicami, najprej s Francozinjo Michelovo, nato pa še z Argentinko Molino, ki ju je ugnala z ipponom 10 : 0. V borbi za polfinale se je pomerila z Britanko Sally Conway, proti kateri je Lea vodila, nato pa bila za trenutek nepazljiva, kar je nasprotnica izkoristila z metom in se uvrstila v polfinale. Lei so tako ostale popravne borbe, kjer je najprej premagala Litvanko Raimon Gedutyte in nato še evropsko prvakinjo iz Talina Nizozemko Judith Jaeqx. V borbi za bron je bila Tunizijka Houda
Miled boljša nasprotnica, Lea pa je slovenski ekipi priborila še drugo peto mesto.
Rezultati - mladinke do 78 kg: 1. Haruna Kawashima - JPN, 2. Sally Conway - VB, 3. Jia Zhao
- KIT, 3. Houda Miled - TUN,
5.	Lea Murko - SLO JK Drava Ptuj, 5. Tijana Radie- SCG,
7.	Daria Pogorzelec — POL, 7. Judith Jacqs - NIZ
Sebi Kolednik
ŠPORTNA DVORANA CENTER	
Sobota, 2. 12.	
8.00 - 20.00	Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
Sobota, 9. 12.	
9.30	Rokomet, prvenstvena tekma, mlajši dečki B, ŠD Rokometna šola Ptuj : Prevent
10.30	Rokomet, prvenstvena tekma, mlajši dečki A, ŠD Rokometna šola Ptuj : Prevent
11.30	Rokomet, prvenstvena tekma, starejši dečki B, ŠD Rokometna šola Ptuj : Celje
13.00	Rokomet, prvenstvena tekma, kadeti, MRK Drava Ptuj : Pomurje
14.00-21.00	Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
Nedelja, 10. 12.	
8.00- 19.00	Mali nogomet, turnir U - 10, NŠ Drava Poli Ptuj
Sobota, 16. 12.	
8.00-16.00	Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
17.00	Rokomet, prvenstvena tekma, st. deklice A, ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj : ŽRK Celje
19.00	Rokomet, prvenstvena tekma, člani, 2. DRL, MRK Drava Ptuj : Pomurje
Nedelja, 17. 12.	
8.00- 17.00	Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
Sobota, 23. 12.	
8.00 - 19.00	Mali nogomet, turnir U - 8, NŠ Drava Poli Ptuj
Nedelja, 24. 12.	
8.00- 17.00	Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
Sobota, 30. 12.	
8.00-20.00	Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
	DVORANA GIMNAZIJA
Sobota, 2. 12.	
10.00	Košarka, prvenstvena tekma, kadeti II. SKL Vzhod I KK Ptuj : Maribor B
17.00	Odbojka, prvenstvena tekma, članice, 2. DOL, ŽOK MTD Ptuj : Nova KBM Branik II
Nedelja, 10. 12.	
9.00- 13.00	Odbojka, turnir, deklice OK Kurent Ptuj
15.00	Košarka, prvenstvena tekma, mladinci II. SKL Vzhod I KK Ptuj : Dravograd
Sobota, 16. 12.	
13.00	Rokomet, prvenstvena tekma, ml. deklice A, ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj : Celje
14.00	Rokomet, prvenstvena tekma, ml. deklice B, ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj : ŽRK Celje
17.00	Odbojka, prvenstvena tekma, članice, 2. DOL, ŽOK MTD Ptuj : Magro Grosuplje
Sobota, 23. 12.	
9.00- 13.00	Odbojka, turnir, deklice ŽOK Ptuj NTK Ptuj II : NT K Muta
ŠPORTNA DVORANA MLADIKA	
Sobota, 2. 12. 9.00- 12.00	Smučarski sejem. Smučarski klub Ptuj
Nedelja, 3. 12. 9.00- 13.00	Smučarski sejem, Smučarski klub Ptuj
Sobota, 9. 12. 9.00-	12.00 15.00-	16.00	Namizni tenis, 3. SNTL, NTK Ptuj 11 : Slovan Namizni tenis, 1. SNTL, NTK Ptuj : NTK Murska Sobota
Sobota, 23. 12. 8.0a-16.00 20.00	Badminton, 2. C-tumir Badminton zveze Slovenije Košarka, liga »Parki«, KPŠ Siam Ptuj
&fcpća/i 29
PROGRAM
december
cfP
(^Mesino (gledališče ‘Ptuj
02 749 32 50;
info@mgp.si,
www.mgp.si
ZA OTROKE
2. 12. ob 10.00 in
11.30
ob 10.00 in 11.30 abonma Lutka in Račka ter izven
Brata Grimm: VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV,
družinsko gledališče Kolenc, v Stari steklarski Ptuj
18. in 19. 12. ob 9.30 in 11.00
za šole in izven
rokgre: KOKOLOREK, režiser Matjaž Latin, Mestno gledališče Ptuj
8.	12. ob 19.30
za izven
9.	12. ob 19.30
za izven
Maja Gal Štromar: ALMA AJKA - Delikatesno metafizični manifest v treh slikah, igra Maja Gal Štromar, režija Maja Gal Štromar
Saša Pavček: AL' EN AL’ DVA?, igra Aleš Valič, režija Aleš Valič
10. 12. ob 19.30 Pedro Almodovar Patty Diphusa: KABARET (izpo-•	vedi porno dive), igrajo Boštjan Gombač, Žiga Golob,
Sergej Randjelovič režija Ivana Djilas
14. 12. ob 19.30
15., 16., 21. in 30. 12. ob 19.30
za izven
PREMIERA
rokgre: SIRUP SREČE, režija Rok Vilčnik - rokgre, igra in poje Lara P. Jankovič, v cafe Cantante Ptuj (nasproti kina)
22. 12. ob 16.30 in 18.00
za izven
Veseli december - ZGODBA OD A DO Ž, Plesni teater Igen Celje, v Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj
23. 12. ob 16.30 in 18.00
za izven
Veseli december - ZLATA PTICA, Lutkovno gledališče Fru in Fru, v Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj
ZA ODRASLE_______________
6. festival Monodrama Ptuj 2006 Vse predstave festivala bodo v Stari steklarski na Ptuju.
4.12. ob 19.30
za izven
5. 12. ob 19.30
za izven
Lara P. Jankovič. Zijah A. Sokolović, Simona Semenič: KOT JAZ (posvečeno Edith Piaf in moji Šmoni), igra in poje Lara P. Jankovič, režija Zijah A. Sokolović
Zdenko Kodrič: PRIMER POČENE ZRAČNICE AU DIALOG Z GOLOBOM, igra Irena Mihelič, režija Zvone Šedlbauer
6.	12. ob 19.30
za izven
7.	12. ob 19.30
za izven
Stefan Kolditz - Andreja Kovač: Ei'A BRAUN, Hitleijeva ljubica, igra Alenka Tetičkovič, režija Andreja Kovač
Raymond Cousse: OTROČARIJE, igra Dejan Pevče-vić, režija Dejan Pevčević
NA GOSTOVANJU
30. 11. ob 20.00
Robert Farquhar: POLJUBLJANJE Z MR. BEANOM, režiserka Tijana Zinajić, v Ravnah na Koroškem
2. 12. ob 20.00 rokgre: PAVLEK, režija Rok Vilčnik- rokgre, igra Peter Ternovšek, dobitnik Borštnikovega prstana 2006, v Stični
5.12. ob 20.00 v Rušah
21. 12. ob 18.00 v Slovenski Bistrici
31. 12. ob 18.30 v SNG Drami Maribor
11. 12. ob 17.00 in Anton Tomaž Linhart: MICKA, režiser Rene Maurin v 20.00	Murski Soboti
28. 12. ob 19.30	v Šmarju pri Jelšah
13. 12. ob 10.00 22. 12. ob 9.30
Alan Ayckbourn: KALISTO 7, režiser Dejan Sarič, v Ljutomeru
rokgre: KOKOLOREK, režija Matjaž Latin, igra Aljoša Ternovšek, v Framu
INFORMACIJE: na telefonu 02/ 749 32 50; elektronski pošti: infofamgp.si, spletni strani www.mgp.si
-TU
C&D
p t u j
Program v decembru
Samo Šalamon sc tokrat predstavlja na Ptuju v sklopu evropske turneje z eno izmed najboljših ritem sekcij na svetu. Poslastica za vse ljubitelje modernega jazza! Vstopnina je 1000 tolaijev, za dijake in študente 500 tolarjev.
Petek, 1. decembra, ob 20. uri PEACEHIKER
Svojo izkušnjo potovanja okoli sveta brez denaija in bogata doživetja na tej poti bo s pripovedovanjem, kitaro in slikami predstavil študent Matej Sedmak.
Sreda, 6. decembra, ob 18. uri
POTOPISNO PREDAVANJE: INDIJA - DEŽELA KAOSA IN DUHOVNOSTI
Čudovite izkušnje svojega potovanja nam bo predstavil popotnik Aleš Kustec.
Sobota, 9. decembra, ob 10. uri GLEDALIŠKI SEMINAR ZA MLADE
Nadaljevanje usvajanja gledališke abecede za mlade od 13. leta dalje, ki jih zanima gledališka igra, javno nastopanje in gledališče nasploh. Mentor bo spet mladi gledališčnik Matija Puž. Potrebne so predhodne prijave, sprejemamo jih do zapolnitve mest.
Petek, 15. decembra, ob 20. uri KITARSKI VEČER
Nastop mladih kitaristov, ki se učijo igranja pri Marku Korošcu in Samu Šalamonu.
Petek, 8. decembra, ob 16. uri PRAZNIČNA DELAVNICA
Novoletna darilca bodo udeleženci izdelovali z mentoricama Leo Kolednik in Nušo Topolovec iz studia New Life. Kotizacija je 1000 tolaijev, udeleženci lahko svoje izdelke odnesejo domov.
Petek, 8. decembra, ob 20. uri JAZZ KONCERT
Samo Šalamon Trio feat. Drew Gress & Tom Rainey (ZDA/SLO)
Ves december bo na ogled
RAZSTAVA LIKOVNIH DEL UČENCEV OŠ DR. LJUDEVITA PIVKA PTUJ
Podrobnejše informacije vsak delovni dan od 9. do 18. ure, vaje in programi potekajo do 21. ure in po potrebi; ob sobotah info center ni več odprt, sobotni izobraževalni programi in vadbe pa potekajo od
10.	do 22. ure. Ob nedeljah in praznikih ter med božično-novoletnimi počitnicami je CID zaprt.
Avstralski domačin (aborigin) z lesenim pihalom imenovanim didgeridoo. Narejen je iz bambusovih debel ali vej, ki so jih izvotlili termiti. Zvoke ustvarjajo s posebno tehniko dihanja (vdih skozi nos
in izdih iz ust). Meglica, ki je vidna v ozadju, pa je temu gorovju Blue Mountains, na JV dala ime kot rezultat ultra fine oljne megle, ki jo oddajajo evkalipti.
Sydney me je prestavilo v čisto drugačen ritem in način življenja. Na eni strani tako opevana Operna hiša s Harbour Bridge, stolpnice in številni parki, nekaj korakov stran pa vrvež poslovnežev, ki se nimajo časa ustaviti za zajtrk in vse opravijo na poti s kavo, rogljičkom in telefonom v roki. Množice turistov in priseljencev na plažah dajejo temu hitremu mestu in vrvežu spet drugačno sliko, kot jo poznamo mi tukaj.
Prav lepo se je bilo zato odpraviti izven mesta v Blue Mountains, kjer evkaliptusova drevesa iz dolin puščajo modrikast odsev in aboridžini pihajo v svoja pihala - didgeridooje.
Iz Sydneyja je sledila tridnevna pot do Pertha skozi mesto umetnikov - Broken Hill - in skozi rudarsko mesto Kalgoorlie, kjer kopljejo opale.
(nadaljevanje s strani 23) okvirih družbenih norm.
Ožgana od sonca in polna vtisov sem nadaljevala pot z vlakom še na sever, v Darwin. Tam me je v oči bodla 99 % vlažnost, izjemna vročina, aboridžini na vsakem koraku in izjemne lepote narave, ki je bila tukaj zelo zelena in obdana z morjem. Po ogledu nacionalnih parkov s slavnimi živalmi tega kontinenta in narave pa sem priletela še v Caimsu, ki je izhodiščna točka za potepanja po Koralnem grebenu in spoznavanje otočkov s popolnoma belim peskom in kristalno čistim morjem. Nepozaben otok White-sunday z njegovo Whiteheaven beach me je impresioniral kot Koralni greben (velikosti za 11 Slovenij), ki mi je obenem bil prva izkušnja za potapljanje. Skoraj petmilijonsko mesto
Hoja po mestu Perth, kjer sem naredila prve korake, me je še močneje spomnila na zavetje doma in na patriotizem, za katerega še vedela nisem, da je pri meni tako razvit.
Z izpolnjenimi sanjami, nepozabnimi spomini, ovekovečenimi podobami na slikah, novimi prijateljstvi in izkušnjami sem zaključila svoje potovanje in se vrnila k življenju, ki ga poznam in ga bom sedaj z drugačnimi pogledi in odprtimi mislimi živela še polneje, dokler nekoč spet ne pojdem tja.
Z domačimi in prijatelji sem
bila v stiku večinoma preko spleta, kar mi je zelo olajšalo to potovanje. Seveda spoznavaš nove ljudi in sklepaš prijateljstva, a se lahko najbolj zaneseš le sam nase in najbolj spoznavaš svoje zmožnosti in meje, se utrjuješ in spreminjaš.
Ob tej priložnosti bi rada poudarila še pomembnost dela z izseljenimi Slovenci, saj bi še kako radi slišali več vesti iz Slovenije, si ogledali kakšen slovenski film ali reportažo o naših mestih.
Leonida Cafuta Zasebni fotoarhiv L. Cafuta
Surfers paradise oz. raj za deskarje je središče veseljačenja na Gold Coast oz. Zlati obali (V). Kilometri peščenih plaž, restavracij, nočnih klubov in nebotičnikov pa vabijo tudi k najrazličnejšim adrenalinskim športom.
Ayers Rock (Uluru) je največja monolitska skala na svetu. Ta je bila včasih del morskega dna, a so se skalne plasti ob premikih zemeljskih skorij postavile pokonci. Erozija pa je skalo obrusila in votlila.
Ob sončnem vzhodu njena pobočja iz peščenca oranžno žarijo, ko pa začne svetloba bledeti, se spremenijo v škrlat. Prav to je tudi najpogostejši dejavnik, da si jo vsako leto ogleda na tisoče turistov iz celega sveta. Avstralskim staroselcem je sveta že iz pradavnine in je povezana s številnimi legendami.
TOP^v^ Potrčeva 23. PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492
Označene dni dežura	.. In sicer:
ob delavnikih	od 20. do 7. ure
ob sobotah	od 14. do 7. ure
ob nedeljah in praznikih 24 ur
DECEMBER 2006 -			dežurstva ]		.ekarne 10K/	
ponedeljek	torek	sreda	četrtek	petek	sobota	nedelja
4T0^	Ul !		710^/	S 00	9T0&/	lOKJfc/
Za vas smo tuka):
-	med tednom od 8. do 17. ure
-	ob sobotah od 8. do 12. ute
www.lekarna-toplek.si
r k LEKARNE PTUj
LEKARNA PTLlj TRSTENjAKGVA 9 SI-225Ü PTUj T 02 771 60 01
LEKARNA PTUj jE ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.00 - 20.00, V SOBOTO: 7.00 - 14.00
dežurstvo: december: 1.12.200G 3.1 2.2006
1	1.12.2006 - 31.12.2006
DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjo 00 20. DO 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH 00 14. 00 7. URE, V NEDELjo IN OB PRAZNIKIH PA jE DEŽURSTVO NEPREKIN|ENO VES DAN OD 7. URE ZjUTRAj DO 7. URE NASLEDNjEtjA DNE.
Tel:	02 749 21 50
fax:	02 749 21 56
e-pošta: luptuj@siol.net
USPOSABLJANJE ZA SOBARICE ZIDAR - nacionalna poklicna kvalifikacija
SOCIALNI OSKRBNIK NA DOMU
TEČAJI TUJIH JEZIKOV (francoski, ruski, španski, italijanski, angleški, nemški) VILIČARISTI
TEŽKA GRADBENA MEHANIZACIJA
Za vse morebitne dodatne informacije smo vam z veseljem na voljo! VABLJENI!
02 74921 50
www.lu-ptuj.si
0
LJUDSKA UNIVERZA
M -U uzu
usposabljanje za > življenjsko n uspešnost rišemo
skupaj
KAJ JE PROGRAM BIPS?
•	Ni prenos šole v družino.
•	Izobražuje starše za delo z otrokom.
•	Ponuja zanimive vsebine, ki bodo olajšale opismenjevanje in življenje v družini.
KOMU JE NAMENJEN?
Staršem
•	za pomoč otroku pri šolskem delu,
•	boljši izkoristek učnih sposobnosti otrok,
•	dejavno sodelovanje v izobraževanju otrok,
•	večja učinkovitost,
•	uspešnost,
•	zadovoljstvo pri opravljanju starševske
vloge.
Otrokom
•	za krepitev samopodobe,
•	hitrejše opismenjevanje in
•	socializacijo v skupini.
BREZPLAČNO ZA VSE OBČANE! t
Tel:	02 749 21 50
fax:	02 749 21 56
e-pošta: luptuj@siol.net
02 749 21 50
Za vse dodatne in podrobnejše informacije smo vam z veseljem na voljo.
Vabljeni!
www.lu-ptuj.si
1 vm
S</ V ',p|
Termalni Park
'amopostrezni^Bi >olnočna penine!

TERME PTUJ d.o.o., Pot v toplice 9, 2251 Ptuj Telefon: (02) 749 41 00, Telefaks: (02) 749 45 20 E-mail: info@terme-ptuj.si www.terme-ptuj.si
U Q fl D n I
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2250 PTUJ
TISKOVINA
LETO XII 26. SEPTEMBER 2006
rN IK
£y|5	)	ISSN1318-900X ŠTEVILKAH
Vsebina
70.	SKLEP
o javni razgrnitvi predloga občinskega lokacijskega načrta za poselitveno območje Pil-S6/III Rabelčja vas - zahod ("breg"), območje A-vzhod
71.	PROGRAM PRIPRAVE
občinskega lokacijskega načrta za območje Pl 1-Pl/2 Industrijska cona - sever
72.	PROGRAM PRIPRAVE
občinskega lokacijskega načrta za del poselitvenega območja Pl 1 -C 1 Staro mestno jedro Ptuja - kare 8 (del), "Obrežje ob Dravi"
73.	ODREDBO
o določitvi javnih in rezerviranih parkirnih površin
74.	SKLEP
o potrditvi cen za najem avto-taksi postajališča v Mestni občini Ptuj
75.	SKLEP
o potrditvi cen za izpit o poznavanju Ptuja z okolico za voznike avto-taksi prevozov v Mestni občini Ptuj
76.	SKLEP
o ugotovitvi premoženja Mestne občine Ptuj
77.	SKLEP
o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra
78.	SKLEP
o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra
79.	SKLEP
o imenovanju predstavnika Mestne občine Ptuj v Svet Centra za socialno delo Ptuj
80.	SKLEP
o imenovanju predstavnika Mestne občine Ptuj v Svet Glasbene šole Karol Pahor Ptuj
81.	SKLEP
o prenehanju in o imenovanju novega člana in namestnika člana Volilne komisije Mestne občine Ptuj
82.	SOGLASJE
Komunalnemu podjetju Ptuj, d. d., k spremembi cene proizvodnje in aistribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja v Mestni občini Ptuj
70.
Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1) in 20. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05), je župan Mestne občine Ptuj sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga občinskega lokacijskega načrta za poselitveno območje Pil-S6/III Rabelčja vas - zahod ("breg"), območje A-vzhod
7.
Javno se razgrne predlog občinskega lokacijskega načrta za poselitveno območje Pl 1-S6/III Rabelčja vas -zahod ("breg"), območje A-vzhod, ki ga je pod številko 15/05, z datumom september 2006, izdelala družba Umarh, d. o. o., iz Ptuja.
2.
Razgrnjeni predlog občinskega lokacijskega načrta obravnava poselitveno območje Pl 1 -Sili Rabelčja vas - zahod ("breg"), območje A-vzhod, s približno površino 1,33 ha, v katerem je načrtovana umestitev 17 prostostoječih enodružinskih hiš ter tudi niz vrstnih hiš s skupno štirimi bivalnimi enotami, skupaj z vso potrebno komunalno infrastrukturo.
3.
Javna razgrnitev predloga občinskega lokacijskega načrta bo v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj, soba št. 2 (mala sejna soba, prvo nadstropje). Javna razgrnitev bo od srede,
4.	10. 2006, do vključno ponedeljka,
6.	11. 2006.
4.
V času javne razgrnitve bo javna obravnava predloga občinskega lokacijskega načrta izvedena v sredo,
18.	10. 2006, ob 16. uri, na sedežu Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj.
5.
V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu predlogu občinskega lokacijskega načrta na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Ta sklep so objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj in v časopisu Štajerski tednik.
Številka: 350-05-455/05 Datum: 20. 9. 2006
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
71.
Na podlagi 12. in 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-p, 58/03-ZZK-l ; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1) in 20. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05), je župan Mestne občine Ptuj, dne 22. 9. 2006, sprejel
PROGRAM
PRIPRAVE
občinskega lokacijskega načrta za območje Pl 1-Pl/2 Industrijska cona - sever
1.	člen
Icilj in vsebina prostorskega izvedbenega akta)
Cilj je pridobiti občinski lokacijski načrt za območje Pil-Pl/2 Industrijska cona - sever (v nadaljnjem besedilu: LN), ki bo občini omogočil ureditev novih stavbnih zemljišč za potrebe industrije, obrtniško-podjetne dejavnosti in drugih poslovnih dejavnosti na
nepozidanem območju industrijske cone ter investitorjem omogočil izgradnjo predvidenih objektov. Predvidena je fazna pozidava območja.
S	tem programom se podrobneje določijo:
-	ocena stanja, razlog in pravna podlaga za pripravo LN,
-	predmet in programska izhodišča,
-	vsebina in obseg LN,
-	nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri pripravi LN,
-	način njihovega sodelovanja oziroma naloge in obveznosti, ki jih morajo pri tem opraviti,
-	roki za posamezne faze za pripravo LN,
-	sredstva, potrebna za njihovo pripravo,
-	nosilci strokovnih aktivnosti priprave LN in način izbora načrtovalca.
2.	člen
(ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo LN)
Ocena stanja:
Občinski lokacijski načrt za poselitveno območje Pil-Pl/2 Industrijska cona -sever je samo deloma nov lokacijski načrt (prejšnje poimenovanje: zazidalni načrt).
Za območje Pl 1 -Pl Industrijska cona Ptuj I /njena površina meri skoraj 100 ha/ je bil sprejet osnovni zazidalni načrt (objava: Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 22/93) ter tri njegove spremembe (objava: Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/96, 4/98 in 10/00).
Ta obširni zazidalni načrt je na posameznih delih območja skoraj v celoti realiziran. Zato je bilo s spremembami in dopolnitvami srednjeročnega družbenega plana v letu 2004 za območje Mestne občine Ptuj določeno, da se za pretežni del 100 hektarskega območja Industrijske cone Ptuj I predvidi urejanje posegov v prostor na osnovi prostorskih ureditvenih pogojev za območje mesta Ptuj.
Delno nepozidani preostanek zemljišč v severnem območju industrijske cone bo tudi nadalje urejan z lokacijskim načrtom (površina tega lokacijskega
načrta meri 28,26 ha). Prav to območje je poimenovano Pl 1 -Pl /2 Industrijska cona - sever.
V	prostorskih sestavinah družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj (objava Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/04, 9/04-p, Uradni list RS, št. 73/05-3251; 54. člen) je opredeljeno območje Pl 1 -Pl /2 Industrijska cona - sever. To območje bo urejal lokacijski načrt. Vsa ostala območja industrijske cone (z oznakami Pl/1, Pl/3, Pl/4, Pl/5, Pl/6 in Pl/7) bodo urejana s prostorskimi ureditvenimi pogoji.
Ob vzhodnem robu industrijskega območja PIT Pl/2 je v izvajanju povezovalna cesta, ki je že poimenovana kot "Puhova ulica". Le-ta bo povezovala Rogozniško cesto (predvideno je krožišče na severu območja) z Ormoško cesto (krožišče bo na jugu industrijske cone). Ta cesta se bo nadaljevala proti jugu na novi most preko reke Drave oziroma Ptujskega jezera. Za to povezovalno cesto je pridobljeno gradbeno dovoljenje na podlagi obstoječega enovitega zazidalnega načrta območja. Vendar ta cesta - kot planska kategorija - kljub temu še naprej ostaja v obravnavanem območju Pl 1-P1/2.
Zato morajo prostorske rešitve obodne prometne navezave območja Pil -Pl /2 povzeti večino že verificiranih rešitev in so tako nadaljevanje do sedaj izvajanega zazidalnega načrta celotnega območja. Pozidava sklenjenih stavbnih zemljišč se naj podreja obstoječim poglavitnim smerem urejanja notranjih cest, kot jih bo predvidel LN. Tlorisne gabarite objektov oziroma gradbene linije pozidave posameznih parcel se bo določilo za potrebe posameznih investitorjev.
V	območju industrijske cone bo potrebno urediti komunalno in energetsko infrastrukturo, v kolikor že ni zgrajena za obstoječe objekte.
Obstoječe namembnosti območja LN se lahko ohranjajo ali razširjajo, dovoljeno pa je tudi njihovo spreminjanje. Na proste površine se dopušča vnos dopolnilnih ali novih dejavnosti. Spremenjene, dopolnilne ali nove dejavnosti morajo biti v skladu z značajem območja lokacijskega načrta. Ne smejo pa biti stanovanjske in kmetijske dejavnosti ali dejavnosti, ki so emisijsko neustrezne glede na
bližino središča mesta in glede na dejavnosti v sosednjih območjih.
Pri umeščanju dejavnosti na proste površine med obstoječo pozidavo oziroma pri spreminjanju obstoječih dejavnosti morajo imeti prednost dejavnosti, ki so prevladujoče dejavnosti območja, nato dejavnosti, ki so dopolnjujoče obstoječim dejavnostim in končno ostale dejavnosti.
Obstoječi objekti: v območju obdelave lokacijskega načrta Pl 1 -Pl /2 se nahajajo naslednji obstoječi objekti in/ali kompleksi:
-	pritlična stanovanjska pozidava; niso možne novogradnje stanovanjskih objektov ali dozidava novih stanovanj, pač pa samo dozidave za povečanje stanovanjskega standarda oziroma je te objekte dovoljeno le vzdrževati (lokacija v območju LN: zahodno ter severozahodno ob Rogozniški cesti);
-	proizvodni objekti kovinske industrije (lokacija: zahodni vogal območja LN);
-	betonarna (lokacija: sredina vzhodnega dela območja LN);
-	proizvodni in trgovski center "Deta"
/oblazinjeno pohištvo, gostinski lokal/ (lokacija:	severovzhodni vogal
območja LN);
-	manjše obrtne ali tudi obrtno-proizvodne delavnice, s pripadajočimi skladiščnimi površinami (lokacija: v bližini severovzhodnega vogala območja LN).
Vsi našteti objekti praviloma ostajajo; za obstoječe stanovanjske objekte pa je v veljavnem zazidalnem načrtu predvidena zamenjava oziroma nadomestitev stanovanjskih funkcij s poslovnimi. Mogoča je tudi dopolnilna gradnja na že pozidanih površinah območja.
Razlogi za pripravo LN:
Mestna občina Ptuj je podala pobudo za izdelavo lokacijskega načrta za območje Pil-Pl/2, saj želi urediti nova stavbna zemljišča za potrebe industrije, obrtniško-podjetne dejavnosti in drugih poslovnih dejavnosti na nepozidanem območju industrijske cone.
Pravna podlaga za pripravo in sprejem LN:
Podlaga v prostorskih sestavinah za sprejem LN sta kartografska doku-
------------------------------—-----
Vestnik
mentacija in Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/04, 9/04-popravek, Uradni list RS, št. 73/05-3251; 54.člen), ki v svojem 3. členu, v tabeli poselitvenih območij mesta Ptuj, določa:
-	oznaka poselitvenega
območja:	Pil-Pl/2
-	naziv
območja:	Industrijska cona - sever
-	površina celotnega
območja:	28,26 ha
-	površina že pozidanega območja, kjer se
raba ohranja:	cca 10,00 ha
-	namembnost:	industrija
-	izvedbeni prostorski akt:	LN
LN se pripravi skladno z določili:
-	Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-p, 58/03-ZZK-1 ; ZUreP-1 ), ki v svojem 72. členu med drugim pravi, da se z občinskim lokacijskim načrtom podrobneje načrtujejo posamezne prostorske ureditve in da se z njim določijo lokacijski pogoji za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja,
-	Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
Pri pripravi LN je potrebno upoštevati naslednje izdelane podlage:
-	že sprejeti zazidalni načrt in njeaove spremembe, ki obravnavajo tudi območje Pl 1-P1/2:
osnovni	Uradni vestnik občin
zazidalni Ormož in Ptuj, št. 22/93 načrt
sprememba I Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/96
sprememba II Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 4/98
sprememba III Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/00,
-	idejno zasnovo lokacijskega načrta za območje Pl 1 -Pl /2 (Ljubljana, 2006),
-	idejno urbanistično-arhitekturno zasnovo dela območja z nazivom: "Trgovsko zabaviščni kompleks ob Puhovi ulici, Ptuj" (Ljubljana, 2006).
3.	člen
tpredmet in programska izhodišča LN)
Predmet tega LN je - v skladu z veljavno zakonodajo - izdelava takšnega prostorskega akta za območje Pil-Pl/2 Industrijska cona - sever, da bo možna izdaja lokacijske informacije za gradnjo na teh površinah. Na podlagi izdane lokacijske informacije bo investitor oziroma projektant pridobil pogoje za izdelavo projektne dokumentacije v delih, ki se nanašajo na skladnost objekta s prostorskim aktom in ob upoštevanju določil 50. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-ZGO-1-UPB1, 14/05-popravek ZGO-1-UPB1, 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05-odločba US; v nadaljevanju: ZGO-1) in Zakon o obrambi (103/04 ZObr-UPBl).
Programska izhodišča ter smernice za urbanistično oblikovanje in lociranje posameznih programov v sklopu celotnega kompleksa pozidave so zastavljene v že izdelanih strokovnih podlagah. Le-te naj bi med ostalim podajale tudi:
-	idejne urbanistične in arhitekturne zasnove stavb oziroma objektov na obravnavanem območju,
-	zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture območja z obveznostmi priključevanja nanjo, in prikazom morebitnih odstopanj od že izvedene infrastrukture,
-	etapnost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in zahteve za izvajanje načrta,
-	predvidene rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje morebitne naravne in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin,
-	rešitve in ukrepe za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
4.	člen
(okvirno ureditveno območje LN)
LN se pripravi za območje Pil-Pl/2 Industrijska cona - sever, v obsegu
«mara
obodne parcelacije, podane v sprejetem srednjeročnem planu občine.
Meje obodne parcelacije so sledeče (gledano sourno; izhodišče je rondo Rogozniška cesta - Dornavska cesta -Spindlerjeva ulica):
meja poteka od izhodišča proti vzhodu po Dornavski cesti do predvidenega rondoja s Puhovo ulico -- od tod proti jugu po Puhovi ulici do križišča Puhove ulice z novo prečno povezovalno cesto (cesta "C") - po tej cesti "C" v smeri zahoda, vse do njene navezave na Rogozniško cesto -- na tem križišču se meja obrne v smeri severa oziroma severovzhoda in poteka vse do izhodiščne točke, to je do že omenjenega rondoja Rogozniška cesta - Dornavska cesta - Spindlerjeva ulica. Celotno opisano območje meri približno 28,26 ha.
5.	člen
(nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice in mnenja ter drugi udeleženci,
ki bodo sodelovali pri pripravi LN)
Pripravljalec oziroma nosilec strokovnih aktivnosti pri pripravi LN sta Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj in Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, Ptuj.
Pobudnik izdelave in naročnik LN je Mestna občina Ptuj. Investitorji gradenj oziroma drugih posegov v prostor so oziroma bodo lastniki zemljišč na območju.
Pripravljalec po sprejemu tega programa priprave pozove pristojne nosilce urejanja prostora da podajo v roku 30 dni smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve. Nosilci urejanja prostora dobijo ob pozivu tudi sprejeti program priprave LN za obravnavano območje.
Opomba: Glede na izrecno določilo prvega odstavka 50. člena ZGO-1, da če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom, se šteje, da so soglasja pristojnih soglasodajalcev k projektnim rešitvam že pridobljena z dnem izdaje njihovih mnenj k lokacijskemu načrtu, je - ob zahtevanih smernicah - potrebno pridobiti tudi projektne pogoje. Več o pridobivanju projektnih pogojev in soglasij ter o stroških projektnih pogojev in soglasij navajata 50. in 51. člen ZGO-1.
V primeru, da nosilci urejanja prostora v 30 dneh po prejemu poziva ne bodo podali smernic, se bo v skladu z določili
29.	člena ZUreP-1 štelo, da smernic nimajo. V primeru, da smernice nekaterih nosilcev urejanja prostora ne bodo podane, mora načrtovalec LN kljub temu upoštevati vse veljavne predpise in druge pravne akte.
Pristojni nosilci urejanja prostora, za izdajo smernic oziroma projektnih pogojev za pripravo LN, so:
-	Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Sektor za vodno območje Donave Oddelek za porečje reke Drave, Krekova ulica 17, Maribor (za področje voda),
-	Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20, Maribor (za področje varstva narave),
-	Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, Slomškov trg 6, Maribor (za področje varstva kulturne dediščine),
-	Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, Ljubljana (za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami),
-	Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Ptuj, Slomškova ulica 10, Ptuj (za področje varstva pred požarom),
-	Javna agencija za železniški promet RS, Kopitarjeva ulica 5, Maribor (za področje železniškega prometa -gradnja v 200 m varovalnem pasu železniške proge),
-	Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Sektor za upravljanje, vzdrževanje in varstvo cest, Območje Ptuj, Trstenjakova ulica 5a, Ptuj (za področje državnih cest),
-	Elektro Maribor, Vetrinjska ulica 2, Maribor (za področje oskrbe z električno energijo),
-	Telekom Slovenije, d. d., Titova cesta 38, Maribor (za področje fiksne telefonije),
-	Komunalno podjetje Ptuj, d. d, Puhova ulica 10, Ptuj (za področje oskrbe z vodo in odvajanja odplak, javne razsvetljave in zimskega vzdrževanja cest),
-	Adriaplin, d. o. o, PE Ptuj, Ulica heroja Lacka 10, Ptuj (za področje oskrbe s plinom),
-	KKS Ruj, d. d., Potrčeva cesta 34, Ptuj (pristojni distributer kabelske televizije na območju Mestne občine Ptuj),
-	Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj (za področje prometa, za občinske ceste).
V kolikor se pri pridobivanju smernic ugotovi, da jih je potrebno pridobiti tudi še od drugih nosilcev urejanja prostora, se le-te pridobijo v tem istem postopku pridobivanja.
6.	člen
(seznam potrebnih strokovnih podlag in način pridobitve strokovnih rešitev)
Osnovno izhodišče in strokovna podlaga za izdelavo LN so:
-	že sprejeti zazidalni načrti za območje Pil-Pl Industrijska cona Ptuj I (z ustreznimi odloki, sprejetimi leta 1993, 1996, 1998 in 2000), v delu, ki obravnava tudi območje Pl 1-P1/2,
-	idejna zasnova lokacijskega načrta za območje Pil-Pl/2 (Ljubljana, 2006) in
-	idejna urbanistično-arhitekturna zasnova dela območja z nazivom "Trgovsko zabaviščni kompleks ob Puhovi ulici, Ptuj" (Ljubljana, 2006).
Druga gradiva, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi LN, so:
-	obstoječa dokumentacija in dejansko stanje komunalnih vodov in naprav v širšem delu območja (s podatki razpolagajo upravljalci posameznih infrastrukturnih objektov),
-	geodetski posnetek obstoječega stanja/
-	poročilo o vplivih na okolje,
-	mnenje Službe mestnega arhitekta k urbanistični postavitvi in oblikovni zasnovi predvidene pozidave oziroma ureditve.
Kot ena izmed podlag za izdelavo tega programa priprave so tudi priporočila, usmeritve in legitimni interesi, ki jih glede priprave predvidene prostorske ureditve lahko podajo udeleženci na prvi prostorski konferenci. Konferenca je bila izvedena 4. 9. 2006.
Strokovne rešitve, ki so lahko tudi variantne, pridobi izdelovalec LN.
7.	člen
(pridobitev geodetskih podlag)
Geodetske podlage za izdelavo LN si je izdelovalec dolžan pridobiti na Geodetski upravi RS, Območni geodetski upravi in izpostavi Ptuj, Krempljeva ulica 2, Ptuj.
8.	člen
(sestavine in priloge LN)
LN mora zajemati vse sestavine in priloge, ki so navedene v določilih 73. člena ZUreP-1. Torej morajo vsebovati:
-	prikaz ureditvenega območja LN,
-	umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji,
-	načrt parcelacije,
-	zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske vodovodne in druge komunalne infrastrukture območja z obveznostmi priključevanja nanjo, in prikazom morebitnih odstopanj od že izvedene infrastrukture,
-	etapnost izvedbe prostorske ureditve, če je ta predvidena, ter druge pogoje in zahteve za izvajanje načrta,
-	rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin,
-	rešitve in ukrepe za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
-	prikaz površin, ki so namenjene javnemu dobru,
-	finančno konstrukcijo, kadar gre za več udeležencev pri financiranju prostorske ureditve, določene z lokacijskim načrtom,
-	program opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo, s tem, da se program izdela na podlagi LN in v soodvisnosti od sosednjih območij pozidave, pripravi pa ga pristojni organ občinske uprave.
LN mora vsebovati tudi tiste priloge, ki so definirane v 23. členu ZUreP-1. Zato bo moral vsebovati še naslednje obvezne priloge:
-	povzetek za javnost,
-	izvleček iz strateškega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano prostorsko ureditev (sedaj je to še veljaven dolgoročni in srednjeročni plan
Mestne občine Ptuj),
-	obrazložitev in utemeljitev LN,
-	strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve LN in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili pri pripravi LN upoštevani, z njihovimi povzetki, ki se nanašajo na vsebino prostorskega akta,
-	smernice za načrtovanje in mnenja nosilcev urejanja prostora (oboje pa po postopku in v časovnih rokih, kot jih določata 29. in 33. člen ZUreP-1),
-	spis postopka priprave in sprejemanja LN.
Izdelovalec LN mora predati popravljalcu, Skupni občinski upravi, tri kompletirane izvode sprejetega prostorskega akta.
Po en izvod sprejetega LN bo predan
-	krajevno pristojni upravni enoti (RS UE Ptuj, Oddelek za okolje in prostor) in
-	pristojnim inšpekcijskim službam,
en izvod pa bo hranjen na Skupni občinski upravi, kjer bo akt na vpogled dostopen javnosti.
Obenem je potrebno celoten LN s prilogami predati pripravljavcu v digitalni obliki na zgoščenki v dogovorjenem formatu.
9. člen
(potek in roki za pripravo LN)
Obvestilo o nameri priprave plana
V skladu z določilom četrtega odstavka 40. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06-UPB1, 28/06 - sklep US, 49/06 (ZMetD), 66/06 - odločba US; ZVO-1) je Skupna občinska uprava, dne 30. 12. 2005 in 14. 7. 2006 (dopolnitev), Ministrstvo za okolje in prostor RS obvestila o nameri priprave plana. Na podlagi tega zaprosila je Ministrstvo za okolje in prostor pripravljalca plana z odločbo št. 35409-3/2006-JL z dne 20. 7. 2006 seznanilo, da v postopku priprave občinskega lokacijskega načrta za Pl 1 -Pl /2 Industrijska cona -sever je potrebno izvesti postopek celovite presoje njegovih vplivov na okolje.
Prva prostorska konferenca
Prostorsko konferenco pripravljalec skliče in vodi v skladu z 28. členom ZUreP-1. Izvede se z namenom, da se
pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta. Konferenca je s svojimi priporočili podlaga za dokončno oblikovanje in sprejem tega programa priprave. Konferenca je bila dne 4. 9. 2006.
Objava programa priprave
Program priprave izvedbenega prostorskega akta, ki ga sprejme župan občine, se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Javno naznanilo o celoviti presoji vplivov na okolje
Glede na določilo 6. odstavka 40. člena ZVO-1, se z javnim naznanilom na svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, obvesti tudi javnost, da bo za LN izvedena celovita presoja vplivov na okolje.
Okoljsko poročilo
Pripravljalec LN, za katerega se izvede celovita presoja vplivov na okolje, mora pred izvedbo celovite presoje vplivov na okolje zagotoviti okoljsko poročilo, njegovo revizijo ter ugotovitev glede ustreznosti okoljskega poročila.
Pridobitev smernic za načrtovanje
Pripravljalec LN takoj po sprejetju tega programa priprave pozove pristojne nosilce urejanja prostora, navedene v
5.	členu tega programa, da v roku 30 dni podajo svoje smernice za načrtovanje predvidene strokovne rešitve. K pozivu se priloži ta program priprave in kopija izbrane urbanistične zasnove ter morebitnih idejnih projektov objektov in/ali komunalnih vodov ter naprav. (predvideni rok: oktober 2006)
Zbiranje ponudb
Za izbiro izdelovalca LN se izvede postopek zbiranja ponudb po zakonu o javnih naročilih. Izdelovalec LN mora biti strokovna organizacija, ki je registrirana za opravljanje tehnično strokovnih nalog v zvezi z urbanističnim načrtovanjem v skladu z veljavno zakonodajo. Izdelovalca izbere naročnik; z izborom izvajalca pa mora soglašati pripravljalec.
Izdelava LN
Izdelovalec bo izdelal predlog LN najkasneje v roku 30 delovnih dni od dneva podpisa pogodbe in predložitve
prejetih smernic oziroma projektnih pogojev in ga dostavil Skupni občinski upravi.
(predvideni rok: november, december 2006)
Druga prostorska konferenca
Najmanj 14 dni pred javno razgrnitvijo predloga LN, pripravljalec skliče in vodi zbor druge prostorske konference, na kateri se ugotovi, ali so priporočila s prve prostorske konference in podane smernice upoštevane v pripravljenem predlogu.
(predvideni rok: december 2006, januar 2007)
Sprejem sklepa o razgrnitvi
Zupan sprejme sklep o javni razgrnitvi predloga LN.
Javna razgrnitev in javna obravnava
Predlog LN s prilogami se javno razgrne za obdobje najmanj 30 dni. Sočasno se razgrne - vendar šele po ugotovitvi ustreznosti okoljskega poročila - tudi okoljsko poročilo in njegova revizija. O razgrnitvi ter kraju in času obravnave mora pripravljalec javnost obvestiti z objavo v uradnem glasilu ter na krajevno običajen način najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve.
(predvideni rok: januar, februar 2007)
V času javne razgrnitve se izvede javna razprava o predlogu LN ter okoljskem poročilu. Občani, organi in organizacije, krajevne skupnosti ter drugi zainteresirani oziroma prizadeti lahko dajo pisne pripombe in predloge v času trajanja javne razgrnitve. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
Predlog strokovnih stališč in odgovorov na pripombe in predloge, podane v času javne razgrnitve, pripravi izdelovalec LN, v sodelovanju s strokovnimi službami Mestne občine Ptuj, Skupne občinske uprave, pristojnimi institucijami in investitorji oziroma naročniki. Rok za pripravo predloga stališč in odgovorov je 15 dni po končani javni razgrnitvi.
(predvideni rok: februar 2007)
Prva obravnava na Mestnem svetu Mestne občine Ptuj
Dopolnjen predlog LN, skupaj s soglasji in mnenji ter priporočili obeh prostorskih konferenc, posreduje župan v
sprejem Mestnemu svetu Mestne občine Ptuj v prvo obravnavo. Hkrati se potrdijo odgovori na pripombe iz javne razgrnitve in javne razprave. V primeru ponovnih predlogov korekcij LN na mestnem svetu, izdelovalec dopolni predlog LN tako, da upošteva potrjene pripombe.
(predvideni rok: februar, marec 2007)
Izdelava dopolnjenega predloga LN in pridobitev mnenj
Sprejeta stališča Mestnega sveta Mestne občine Ptuj so podlaga izdelovalcu za dopolnitev LN; izdela jo v osmih dneh ter tako, da upošteva potrjene pripombe.
(predvideni rok: marec 2007)
Pridobitev mnenj in/ali soglasij
Pripravljalec LN pozove nosilce urejanja prostora, določene v 5. členu tega programa priprave, da podajo mnenje k dopolnjenemu predlogu LN ter soglasja k projektnim rešitvam. Mnenje in/ali soglasje morajo podati najkasneje 30 dni od dneva poziva.
(predvideni rok: april 2007)
Druga obravnava na Mestnem svetu Mestne občine Ptuj in sprejetje odloka
Dopolnjen predlog LN, skupaj s soglasji in mnenji ter priporočili obeh prostorskih konferenc in s pridobljenim okoljevarstvenim soglasjem, posreduje župan Mestnemu svetu Mestne občine Ptuj v drugo obravnavo. Mestni svet Mestne občine Ptuj obravnava tako usklajen predlog LN ter ga sprejme z odlokom.
(predvideni rok: april, maj 2007) Objava odloka
Odlok se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
(predvideni rok: maj, junij 2007)
JO. člen
(obveznosti v zvezi s financiranjem LN)
Stroške izdelave LN ter soglasij krijejo naročniki oziroma Mestna občina Ptuj.
11. člen
(končna določba)
Ta program priprave se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 350-05-536/06 Datum: 22. 9. 2006
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
Na podlagi 12. in 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-p, 58/03-ZZK-l ; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1) in 20. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05), je župan Mestne občine Ptuj, dne 22. 9. 2006, sprejel
PROGRAM
PRIPRAVE
občinskega lokacijskega načrta za del poselitvenega območja Pl 1-C1 Staro mestno jedro Ptuja - kare 8 (del), "Obrežje ob Dravi"
1.	člen
(cilj in vsebina prostorskega izvedbenega akta)
Cilj je pridobiti občinski lokacijski načrt za del poselitvenega območja Pll-Cl Staro mestno jedro Ptuja - kare 8 (del), "Obrežje ob Dravi" (v nadaljnjem besedilu: LN), ki bo omogočil revitalizacijo dela območja starega mestnega jedra za namene turizma (prenočišča, restavracija).
S tem programom se podrobneje določijo:
-	ocena stanja, razlog in pravna podlaga za pripravo LN,
-	predmet in programska izhodišča,
-	vsebina in obseg LN,
-	nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri pripravi LN,
-	način njihovega sodelovanja oziroma naloge in obveznosti, ki jih morajo pri tem opraviti,
-	roki za posamezne faze za pripravo LN,
-	sredstva, potrebna za njihovo pripravo,
Uli
- nosilci strokovnih aktivnosti priprave LN in način izbora načrtovalca.
2.	člen
(ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo LN)
1.	Ocena stanja:
1.1.	Lega in opis območja Pl 1 -C1 Staro mestno jedro Ptuja - kare 8 (del),"Obrežje ob Dravi"
Z oznako Pll-Cl je označeno območje Starega mestnega jedra Ptuja. Za to območje so sprejeti posebni prostorski ureditveni pogoji. "Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje Pl 1-C1 Staro mestno jedro Ptuja" je objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 38/88. Citirani odlok v svojem 25. členu pravi, da se bo proces prenove v celotnem prenovitvenem območju izvajal na osnovi ureditvenih načrtov (po sedanji zakonodaji so to lokacijski načrti).
Območje C1 je razdeljeno na 16 karejev. Območje z oznako "kare 8" se nahaja vzdolž levega obrežja reke Drave in sicer od nekdanjega mestnega kopališča do vključno vodnega stolpa pri cestnem mostu. Območje tistega dela kareja 8, na katerem se predvideva ureditev obrežja in izgradnja mestnega hotela, je na lokaciji nekdanjega mestnega kopališča in nekdanje usn-jarne. Te stavbe niso več v prvotni funkciji. Zaščitene so kot spomenik starega mestnega jedra /glej Odlok o razglasitvi nepremičnin kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj, (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/89), ter Odlok o razglasitvi Gradu Ptuj za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99 in 110/00)/.
Se pa območje reke Drave in obrežja reke nahaja tudi v posebnem varstvenem območju - območje Natura 2000: pSCI Drava SI3000220 in SPA Drava SI5000011. Zato bo potrebno pridobiti mnenje o sprejemljivosti prostorske ureditve z vidika ohranjanja narave (in po potrebi tudi okoljsko poročilo) /glej: Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04 in 110/04)/.
1.2.	Zahtevnost izvedbe
Obravnavano območje je sicer na vedutno zelo izpostavljenem delu starega mesta, saj soustvarja enega najbolj značilnih in največkrat prikazanih pogledov na mesto Ptuj z gradom nad njim. Zato je z varstva kulturne dediščine umestitev in oblikovanje ustreznega nastanitvenega objekta silno zahtevno. Pristojni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine Slovenije bo, kot eden izmed nosilcev urejanja prostora, podal kul-turnovarstvene smernice in projektne pogoje za realizacijo objektov ter zunanje ureditve tem objektom pripadajočih zemljišč.
Prenove v starem mestnem jedru se morajo izvajati tako, da se:
-	mestu Ptuju, kot zgodovinskemu spomeniku, ohranja in izboljšuje spomeniška kvaliteta,
-	ustvari ponudba kvalitetnih lokalov,
-	ustvari celodnevna aktivnost območja,
-	območje starega mestnega jedra dopolni s prostori za deficitarne dejavnosti,
-	bivalne in delovne pogoje v obravnavanem območju izboljša z zaokrožitvijo ponudbe in komunalne opremljenosti,
-	objekti in ureditve gradbeno-tehnično čim trajnejše sanirajo.
Območje razpotegnjene oblike je sicer pretežno že pozidano.
2.	Razlogi za pripravo LN
Pobudo za pričetek postopka izdelave lokacijskega načrta za navedeno območje je podala Mestna občina Ptuj. S sprejetjem lokacijskega načrta se želi revitalizirati del območja starega mestnega jedra za namene turizma (prenočišča, restavracija).
3.	Pravna podlaga za sprejem LN
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/04, 9/04-p, Uradni list RS, št. 73/05-3251-/54.člen/), v svojem 3. členu, v
tabeli poselitvenih območij za območje mesta Ptuj (planska enota Pl 1), podaja tudi:
-	oznaka planske enote:	Pl 1
-	oznaka ureditvenega
območja:	C1
-	naziv
območja:	Staro mestno jedro Ptuja
-	površina celotnega
območja C1 :	32,98 ha
-	površina območja obdelave C1 - kare 8
(del), "Obrežje ob Dravi": 0,43 ha
-	namembnost: centralne dejavnosti
-	prostorski
izvedbeni akt:	lokacijski načrt
Programske zasnove za navedeno območje ne obstojajo.
LN se pripravi skladno z določili:
-	Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-p, 58/03-ZZK-1 ; ZUreP-1 ), ki v svojem 72. členu med drugim pravi, da se z občinskim lokacijskim načrtom podrobneje načrtujejo posamezne prostorske ureditve in da se z njim določijo lokacijski pogoji za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja,
-	Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04),
-	Odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje Pll-Cl Staro mestno jedro Ptuja (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 38/88),
-	Odloka o razglasitvi Gradu Ptuj za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99 in 110/00),
-	Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04),
-	Odloka o razglasitvi nepremičnin kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/89),
-	Strokovnih podlag za varstvo kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ptuj (izdelal jih je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, v decembru 2000).
3.	člen
(predmet in programska izhodišča LN)
Predmet tega LN je - v skladu z veljavno zakonodajo - izdelava takšnega prostorskega akta za del poselitvenega območja Pil -C 1 Staro mestno jedro Ptuja - kare 8 (del), "Obrežje ob Dravi", da bo možna izdaja lokacijske informacije za gradnjo na teh površinah. Na podlagi izdane lokacijske informacije bo investitor oziroma projektant pridobil pogoje za izdelavo projektne dokumentacije v delih, ki se nanašajo na skladnost objekta s prostorskim aktom in ob upoštevanju določil 50. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-ZGO-1-UPB1, 14/05-popravek ZGO-1-UPB1, 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05-odločba US; v nadaljevanju: ZGO-1 ) in Zakon o obrambi (103/04 ZObr-UPB1).
Programska izhodišča ter smernice za urbanistično oblikovanje in lociranje posameznih programov v sklopu celotnega kompleksa pozidave bodo vsebovane v izdelanih strokovnih podlagah. Le-te naj bi med ostalim podajale tudi:
-	idejne urbanistične in arhitekturne zasnove stavb oziroma objektov na obravnavanem območju,
-	zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture območja z obveznostmi priključevanja nanjo, in prikazom morebitnih odstopanj od že izvedene infrastrukture,
-	etapnost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in zahteve za izvajanje načrta,
-	predvidene rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin,
-	rešitve in ukrepe za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
4.	člen
(okvirno ureditveno območje LN)
LN se pripravi za del poselitvenega območja Pll-Cl Staro mestno jedro Ptuja - kare 8 (del), "Obrežje ob Dravi", v obsegu obodne parcelacije, povzete po sprejetem srednjeročnem planu občine.
Območje obdelave je vzdolžno omejeno z obrežjem reke Drave na jugozahodu in z Dravsko ulico na severovzhodu, prečno pa s severozahodno mejo zemljiških parcel s številkama 1355 in 1358/1, obe k. o. Ptuj, in z jugovzhodno mejo zemljiških parcel s številkama 1374/1 in 1374/2, obe k. o. Ptuj. Celotno opisano območje meri približno 0,43 ha.
5.	člen
(nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice in mnenja ter drugi udeleženci,
ki bodo sodelovali pri pripravi LN)
Pripravljalec oziroma nosilec strokovnih aktivnosti pri pripravi LN sta Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj in Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, Ptuj.
Pobudnik izdelave in naročnik LN je Mestna občina Ptuj. Investitorji gradenj oziroma drugih posegov v prostor so oziroma bodo lastniki zemljišč na območju.
Pripravljalec po sprejemu tega programa priprave pozove pristojne nosilce urejanja prostora da podajo v roku 30 dni smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve. Nosilci urejanja prostora dobijo ob pozivu tudi sprejeti program priprave LN za obravnavano območje.
Opomba: Glede na izrecno določilo prvega odstavka 50.člena ZGO-1, da če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom, se šteje, da so soglasja pristojnih soglasodajalcev k projektnim rešitvam že pridobljena z dnem izdaje njihovih mnenj k lokacijskemu načrtu, je - ob zahtevanih smernicah - potrebno pridobiti tudi projektne pogoje. Več o pridobivanju projektnih pogojev in soglasij ter o stroških projektnih pogojev in soglasij navajata 50. in 51. člen ZGO-1.
V primeru, da nosilci urejanja prostora v 30 dneh po prejemu poziva ne bodo podali smernic, se bo v skladu z določili
29.	člena ZUreP-1 štelo, da smernic nimajo. V primeru, da smernice nekaterih nosilcev urejanja prostora ne bodo podane, mora načrtovalec LN kljub temu upoštevati vse veljavne predpise in druge pravne akte.
Pristojni nosilci urejanja prostora, za izdajo smernic oziroma projektnih pogojev za pripravo LN, so:
- Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Sektor za vodno območje Donave Oddelek za porečje reke Drave, Krekova ulica 17, Maribor (za področje voda),
- Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za CPVO, Einspilerjeva ulica 6, Ljubljana (sodelovanje na podlagi določil ZVO-1),
-	Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20, Maribor (za področje varstva narave),
-	Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, Slomškov trg 6, Maribor (za področje varstva kulturne dediščine),
-	Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, Ljubljana (za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami),
-	Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Ptuj, Slomškova ulica 10, Ptuj (za področje varstva pred požarom),
-	Elektro Maribor, Vetrinjska ulica 2, Maribor (za področje oskrbe z električno energijo),
-	Telekom Slovenije, d. d., Titova cesta 38, Maribor (za področje fiksne telefonije),
-	Komunalno podjetje Ptuj, d.d, Puhova ulica 10, Ptuj (za področje oskrbe z vodo in odvajanja odplak, javne razsvetljave in zimskega vzdrževanja cest),
-	Adriaplin, d. o. o, PE Ptuj, Ulica heroja Lacka 10, Ptuj (za področje oskrbe s plinom),
-	KKS Ptuj, d. d., Potrčeva cesta 34, Ptuj (pristojni distributer kabelske televizije na območju Mestne občine Ptuj),
-	Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj (za področje prometa, za občinske ceste).
V kolikor se pri pridobivanju smernic ugotovi, da jih je potrebno pridobiti tudi še od drugih nosilcev urejanja prostora, se le-te pridobijo v tem istem postopku pridobivanja.
6.	člen
(seznam potrebnih strokovnih podlag in način pridobitve strokovnih rešitev)
Osnovno izhodišče in strokovna podlaga za izdelavo LN so:
-	Prostorski ureditveni pogoji za območje P11-C1 Staro mestno jedro Ptuja (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 38/88-234),
-	že sprejeti odloki, uredbe in strokovne podlage, ki urejajo posege na obravnavanem območju,
-	tekstualni opis in grafična zasnova pozidave obravnavanega dela območja Pll-Cl Staro mestno jedro Ptuja, ki jih pripravi izbrani načrtovalec ter bodo služile za nadaljnjo izdelavo gradiva za pridobivanje smernic in projektnih pogojev.
Druga gradiva, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi LN, so:
-	obstoječa dokumentacija in dejansko stanje komunalnih vodov in naprav v širšem delu območja (s podatki razpolagajo upravljalci posameznih infrastrukturnih objektov),
-	geodetski posnetek obstoječega stanja- poročilo o vplivih na okolje,
-	mnenje Službe mestnega arhitekta k urbanistični postavitvi in oblikovni zasnovi predvidene pozidave oziroma ureditve.
Kot ena izmed podlag za izdelavo tega programa priprave so tudi priporočila, usmeritve in legitimni interesi, ki jih glede priprave predvidene prostorske ureditve lahko podajo udeleženci na prvi prostorski konferenci. Konferenca je bila izvedena 4. 9. 2006. Nosilci urejanja prostora bodo svoje zahteve podali pisno v smernicah ter projektnih pogojih.
Strokovne rešitve, ki so lahko tudi variantne, pridobi izdelovalec LN.
7.	člen
(pridobitev geodetskih podlag)
Geodetske podlage za izdelavo LN si je izdelovalec dolžan pridobiti na Geodetski upravi RS, Območni geodetski upravi in izpostavi Ptuj, Krempljeva ulica 2, Ptuj.
8.	člen
(sestavine in priloge LN)
LN mora zajemati vse sestavine in priloge, ki so navedene v določilih 73. člena ZUreP-1. Torej morajo vsebovati:
-	prikaz ureditvenega območja LN,
-	umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji,
-	načrt parcelacije,
-	zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske vodovodne in druge komunalne infrastrukture območja z obveznostmi priključevanja nanjo, in prikazom morebitnih odstopanj od že izvedene infrastrukture,
-	etapnost izvedbe prostorske ureditve, če je ta predvidena, ter druge pogoje in zahteve za izvajanje načrta,
-	rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin,
-	rešitve in ukrepe za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
-	prikaz površin, ki so namenjene javnemu dobru,
-	finančno konstrukcijo, kadar gre za več udeležencev pri financiranju prostorske ureditve, določene z lokacijskim načrtom,
-	program opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo, s tem, da se program izdela na podlagi LN in v soodvisnosti od sosednjih območij pozidave, pripravi pa ga pristojni organ občinske uprave.
LN mora vsebovati tudi tiste priloge, ki so definirane v 23. členu ZUreP-1. Zato bo moral vsebovati še naslednje obvezne priloge:
-	povzetek za javnost,
-	izvleček iz strateškega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano prostorsko ureditev (sedaj je to še veljaven dolgoročni in srednjeročni plan Mestne občine Ptuj),
-	obrazložitev in utemeljitev LN,
-	strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve LN in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili pri pripravi LN upoštevani, z njihovimi povzetki, ki se nanašajo na vsebino prostorskega akta,
-	smernice za načrtovanje in mnenja nosilcev urejanja prostora (oboje pa
po postopku in v časovnih rokih, kot jih določata 29. in 33. člen ZUreP-1),
-	spis postopka priprave in sprejemanja LN.
Izdelovalec LN mora predati pripravljala), Skupni občinski upravi, tri kompletirane izvode sprejetega prostorskega akta.
Po en izvod sprejetega LN bo predan
-	krajevno pristojni upravni enoti (RS UE Ptuj, Oddelek za okolje in prostor) in
-	pristojnim inšpekcijskim službam,
en izvod pa bo hranjen na Skupni občinski upravi, kjer bo akt na vpogled dostopen javnosti.
Obenem je potrebno celoten LN s prilogami predati pripravljavcu v digitalni obliki na zgoščenki v dogovorjenem formatu.
9.	člen
(potek in roki za pripravo LN)
Obvestilo o nameri priprave plana
V skladu z določilom četrtega odstavka 40. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06-UPB1, 28/06 - sklep US, 49/06 (ZMetD), 66/06 - odločba US; ZVO-1) je Skupna občinska uprava, dne 18. 9. 2006, Ministrstvo za okolje in prostor RS obvestila o nameri priprave plana. Na podlagi tega zaprosila je Ministrstvo za okolje in prostor pripravljalca plana z odločbo št. 35409-262/2005 seznanilo, da v postopku priprave občinskega lokacijskega načrta za del poselitvenega območja P11-C1 Staro mestno jedro Ptuja - kare 8 (del), "Obrežje ob Dravi" je potrebno izvesti postopek celovite presoje njegovih vplivov na okolje.
Prva prostorska konferenca
Prostorsko konferenco pripravljalec skliče in vodi v skladu z 28. členom ZUreP-1. Izvede se z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta. Konferenca je s svojimi priporočili podlaga za dokončno oblikovanje in sprejem tega programa priprave. Konferenca je bila dne 4. 9. 2006.
Objava programa priprave
Program priprave izvedbenega prostorskega akta, ki ga sprejme župan občine, se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Javno naznanilo o celoviti presoji vplivov na okolje
Glede na določilo 6. odstavka 40. člena ZVO-1, se z javnim naznanilom na svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, obvesti tudi javnost, da bo za LN izvedena celovita presoja vplivov na okolje.
Okoljsko poročilo
Pripravljalec LN, za katerega se izvede celovita presoja vplivov na okolje, mora pred izvedbo celovite presoje vplivov na okolje zagotoviti okoljsko poročilo, njegovo revizijo ter ugotovitev glede ustreznosti okoljskega poročila.
Pridobitev smernic za načrtovanje
Pripravljalec LN takoj po sprejetju tega programa priprave pozove pristojne nosilce urejanja prostora, navedene v
5.	členu tega programa, da v roku 30 dni podajo svoje smernice za načrtovanje predvidene strokovne rešitve. K pozivu se priloži ta program priprave in kopija izbrane urbanistične zasnove ter morebitnih idejnih projektov objektov in/ali komunalnih vodov ter naprav. (predvideni rok: oktober, november 2006)
Zbiranje ponudb
Za izbiro izdelovalca LN se izvede postopek zbiranja ponudb po zakonu o javnih naročilih. Izdelovalec LN mora biti strokovna organizacija, ki je registrirana za opravljanje tehnično strokovnih nalog v zvezi z urbanističnim načrtovanjem v skladu z veljavno zakonodajo. Izdelovalca izbere naročnik; z izborom izvajalca pa mora soglašati pripravljalec.
Izdelava LN
Izdelovalec bo izdelal predlog LN najkasneje v roku 30 delovnih dni od dneva podpisa pogodbe in predložitve prejetih smernic oziroma projektnih pogojev in ga dostavil Skupni občinski upravi.
(predvideni rok: november, december 2006)
Druga prostorska konferenca
Najmanj 14 dni pred javno razgrnitvijo predloga LN, pripravljalec skliče in
vodi zbor druge prostorske konference, na kateri se ugotovi, ali so priporočila s prve prostorske konference in podane smernice upoštevane v pripravljenem predlogu.
(predvideni rok: december 2006, januar 2007)
Sprejem sklepa o razgrnitvi
Zupan sprejme sklep o javni razgrnitvi predloga LN.
Javna razgrnitev in javna obravnava
Predlog LN s prilogami se javno razgrne za obdobje najmanj 30 dni. Sočasno se razgrne - vendar šele po ugotovitvi ustreznosti okoljskega poročila - tudi okoljsko poročilo in njegova revizija. O razgrnitvi ter kraju in času obravnave mora pripravljalec javnost obvestiti z objavo v uradnem glasilu ter na krajevno običajen način najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve.
(predvideni rok: januar, februar 2007)
V času javne razgrnitve se izvede javna razprava o predlogu LN ter okoljskem poročilu. Občani, organi in organizacije, krajevne skupnosti ter drugi zainteresirani oziroma prizadeti lahko dajo pisne pripombe in predloge v času trajanja javne razgrnitve. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
Predlog strokovnih stališč in odgovorov na pripombe in predloge, podane v času javne razgrnitve, pripravi izdelovalec LN, v sodelovanju s strokovnimi službami Mestne občine Ptuj, Skupne občinske uprave, pristojnimi institucijami in investitorji oziroma naročniki. Rok za pripravo predloga stališč in odgovorov je 15 dni po končani javni razgrnitvi.
(predvideni rok: februar 2007)
Prva obravnava na Mestnem svetu Mestne občine Ptuj
Dopolnjen predlog LN, skupaj s soglasji in mnenji ter priporočili obeh prostorskih konferenc, posreduje župan v sprejem Mestnemu svetu Mestne občine Ptuj v prvo obravnavo. Hkrati se potrdijo odgovori na pripombe iz javne razgrnitve in javne razprave. V primeru ponovnih predlogov korekcij LN na mestnem svetu, izdelovalec dopolni predlog LN tako, da upošteva potrjene pripombe.
(predvideni rok: februar, marec 2007)
Izdelava dopolnjenega predloga LN in pridobitev mnenj
Sprejeta stališča Mestnega sveta Mestne občine Ptuj so podlaga izdelovalcu za dopolnitev LN; izdela jo v osmih dneh ter tako, da upošteva potrjene pripombe.
(predvideni rok: marec 2007)
Pridobitev mnenj in/ali soglasij
Pripravljalec LN pozove nosilce urejanja prostora, določene v 5. členu tega programa priprave, da podajo mnenje k dopolnjenemu predlogu LN ter soglasja k projektnim rešitvam. Mnenje in/ali soglasje morajo podati najkasneje 30 dni od dneva poziva.
(predvideni rok: april 2007)
Druga obravnava na Mestnem svetu Mestne občine Ptuj in sprejetje odloka
Dopolnjen predlog LN, skupaj s soglasji in mnenji ter priporočili obeh prostorskih konferenc ter s pridobljenim okoljevarstvenim soglasjem, posreduje župan Mestnemu svetu Mestne občine Ptuj v drugo obravnavo. Mestni svet Mestne občine Ptuj obravnava tako usklajen predlog LN ter ga sprejme z odlokom.
(predvideni rok: april, maj 2007) Objava odloka
Odlok se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
(predvideni rok: maj, junij 2007)
10.	člen
(obveznosti v zvezi s financiranjem LN)
Stroške izdelave LN ter soglasij krijejo naročniki oziroma Mestna občina Ptuj.
7 7. člen
(končna določba)
Ta program priprave se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 350-05-545/2005 Datum: 22. 9. 2006
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
73.
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03 in 12/05) in 18. člena Odloka o ureditvi prometa na območju Mestne občine (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 4/06) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 44. seji, dne
25.	septembra 2006, sprejel
ODREDBO
o določitvi javnih in rezerviranih parkirnih površin
1.	člen
Ta odredba določa javne in rezervirane parkirne površine na območju Mestne občine Ptuj.
2.	člen
Javne parkirne površine so:
a)	površine, določene s prometnimi znaki kot parkirni prostori, na katerih se ne plačuje parkirnina:
-	parkirišče med Volkmerjevo in Panonsko ulico ter Potrčevo cesto * Potrčeva 2
-	parkirišče med Osojnikovo cesto in Železniško postajo Ptuj,
-	parkirišče na Zadružnem trgu (bivša Surovina),
-	ostale parkirne površine za parkiranje na in ob ulicah in trgih.
b)	nadzorovane površine določene s prometnimi znaki, kjer se plačuje parkirnina glede na čas trajanja parkiranja:
-	parkirišče med Potrčevo cesto in Avtobusno postajo Ptuj,
-	parkirišče za Pošto Ptuj z uvozom iz Lackove ulice,
c)	modra cona - površine določene s prometnimi znaki za kratkotrajno parkiranje proti plačilu:
-	Slomškova ulica od Slomškove ulice 3 (od križišča s Trstenjakovo ulico in Potrčevo cesto) do Slovenskega trga,
-	Slovenski trg,
-	Miklošičeva ulica od križišča s Slomškovo ulico do Miklošičeve 1 (do
Reprize),
-	parkirišče ob Raičevi ulici za Upravno enoto Ptuj, razen dela, ki ga določi občina za potrebe Izpitnega centra na za to posebej označenih mestih,
-	Minoritski trg,
-	Cankarjeva ulica,
-	Cvetkov trg (pri Kinu),
-	Prešernova ulica od križišča s Cankarjevo ulico do Prešernove 26 (do Osnovne šole Olga Meglič),
-	začetek ulice Ob Grajeni - obojestransko pri Slomškovi 8,
-	parkirišče ob Dravski ulici (za Ribičem),
-	parkirišče ob Dravski ulici ob peš mostu,
-	Vinarski trg in del Lackove ulice,
-	del parkirišča Rimska ploščad pri Zdravstvenem domu Ptuj, pare. št. 511/1, k. o. Ptuj,
-	parkirišče pri stadionu (Cučkova ulica).
3.	člen
Rezervirane parkirne površine (s pogodbo proti plačilu) se lahko določijo za:
-	potrebe ustavljanja in parkiranja vozil stanovalcev, v kolikor ti nimajo zagotovljenega prostora za parkiranje vozil na lastnem funkcionalnem prostoru (dvorišče ali garaža) znotraj območja za pešce ali ob drugih javnih parkirnih površinah,
-	potrebe ustavljanja in parkiranja vozil uporabnikov, ki opravljajo dostavo v območju za pešce izven dostavnega časa, v skladu z dovoljenjem pristojnega organa.
4. člen
Rezervirane parkirne površine (brez
plačila) se lahko določijo za:
-	parkiranje vozil, ki so označena s posebnim znakom za invalide,
-	turistične avtobuse - (na parkirišču pod Gradom, Vinarski trg, Zadružni trg),
-	taxi vozila,
-	vozila intervencijskih služb,
-	vozila za potrebe Izpitnega centra za kandidate, ki opravljajo vozniški izpit,
-	za protokolarna vozila pred stavbo Mestni trg 1 (mestna hiša).
5. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati Odredba o določitvi javnih in rezerviranih parkirnih površin (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/97, 2/99, 6/01 in 8/03).
6.	člen
Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 015-04-21/05 Datum: 25. 9. 2006
Dr. Štefan ČELAN, s.r župan Mestne občine Ptuj
74.
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03 in 12/05) in 11. člena Odloka o avto-taksi prevozih v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/02), je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 44. seji, dne
25.	september 2006, sprejel
SKLEP
o potrditvi cen za najem avto-taksi postajališča v Mestni občini Ptuj
1.	Cena letne najemnine za parkirno mesto za eno avto-taksi vozilo znaša
67.936,00	SIT oziroma 283,49 EUR.
2.	Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 380-01-5/05 Datum: 25. 9. 2006
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03 in 12/05) in 6. člena Odloka o avto-taksi prevozih v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/02), je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 44. seji, dne 25. septembra 2006, sprejel
SKLEP
o potrditvi cen za izpit o poznavanju Ptuja z okolico za voznike avto-taksi prevozov v Mestni občini Ptuj
1.	Pristojbina za opravljanje izpita o poznavanju Ptuja z okolico za voznike avto-taksi prevozov znaša 5.661,00 SIT oziroma 23,62 EUR.
2.	Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka. 380-01-5/05 Datum: 25. 9. 2006
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
76.
Na podlagi 79. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 110/02, 56/02), 3. odstavka 51. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB1, Uradni list RS, št. 100/05, odi. 21/06), določil 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - UPB, 2/01, 1 /03 in 12/05), Sporazuma o razdelitvi premoženja Občine Ptuj (Uradni list RS, št. 38/03) ter opravljenega popisa premoženja, je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 44. seji, dne 25. septembra 2006, sprejel
SKLEP
o ugotovitvi premoženja Mestne občine Ptuj
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S	tem sklepom se na podlagi Sporazuma o razdelitvi premoženja, zemljiškoknjižnih in katastrskih podatkov, listin o sklenjenih pravnih poslih in veljavne zakonodaje ugotavlja stvarno in finančno premoženje Mestne občine Ptuj, ki ga tvorijo:
•	nepremičnine ležeče na območju Mestne občine Ptuj,
•	nepremičnine, pri katerih je vknjižena kot lastnica Mestna občina Ptuj in ne ležijo na območju Mestne občine Ptuj,
•	nepremičnina - počitniško stanovanje v Gajacu, v Republiki Hrvaški,
•	javno dobro in javna infrastruktura, s katero na podlagi veljavne zakonodaje upravlja Mestna občina Ptuj,
•	premično premoženje, ki je namenjeno uporabi nepremičnine ali izvajanju dejavnosti, ki ji nepremičnina služi,
•	ustanoviteljske pravice v javnih zavodih, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Ptuj,
•	finančno premoženje Mestne občine Ptuj,
•	nepremičnine v gradnji ali izdelavi (priloga 9),
•	neopredmetena dolgoročna sredstva
II.	NEPREMIČNINE
2.	člen
(zemljišča)
Nepremično premoženje Mestne občine Ptuj tvorijo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča in gozdovi ter druga zemljišča, ležeča na območju Mestne občine Ptuj, pri katerih je v zemljiški knjigi vknjižena lastninska pravica za Mestno občino Ptuj in so navedene v prilogi 1.
Nepremično premoženje Mestne občine Ptuj tvorijo tudi zemljišča, ki ležijo na območju Mestne občine Ptuj in so zemljiškoknjižno opredeljena kot družbena lastnina z imetnikom pravice uporabe:
•	Občina Ptuj,
•	Samoupravne interesne skupnosti in so postala last Občine Ptuj na podlagi Ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k ustavi Socialistične republike Slovenije (Uradni list SR, št. 32/89),
•	javni zavodi, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Ptuj in so postala last Mestne občine Ptuj na podlagi 65. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 - odločba US, 8/96, 31/00 in 36/00),
•	nepremičnine, ki so postala last Mestne občine Ptuj na podlagi 69. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98),
•	krajevne skupnosti,
•	družbena lastnina brez navedenega imetnika pravice uporabe.
Pri zemljiščih iz drugega odstavka tega člena, ki so navedena v prilogi 2, je potrebno v zemljiški knjigi opraviti vpis lastninske pravice v korist Mestne občine Ptuj.
Nepremičnine, pri katerih je vknjižena kot lastnica Mestna občina Ptuj in ne ležijo na območju Mestne občine Ptuj so navedene v prilogi 3.
Kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so bila predmet prenosa v skladu s pogodbo o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov, sklenjeno med Mestno občino Ptuj in Republiko Slovenijo, Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, so v zemljiški knjigi že vknjižena kot lastnina Republike Slovenije.
3.	člen
(stavbe, deli stavb, stanovanja, poslovni prostori, garaže in zaklonišča)
V nepremično premoženje Mestne občine Ptuj spadajo stavbe, stanovanja, poslovni prostori, garaže in zaklonišča skupaj s funkcionalnim zemljiščem, na katerih je v zemljiški knjigi že vknjižena lastninska pravica v korist Mestne občine Ptuj.
Nepremičnine iz prejšnjega odstavka so popisane po katastrskih občinah in navedene v prilogi 1.
Stavbe, stanovanja, poslovni prostori, garaže in zaklonišča, na katerih so še vedno kot imetniki pravice uporabe v
zemljiški knjigi vknjižene: Občina Ptuj, Samoupravna stanovanjska skupnost, krajevne skupnosti in družbena lastnina brez navedenega imetnika pravice uporabe in ežijo na območju Mestne občine Ptuj spadajo v premoženje Mestne občine Ptuj.
Pri stavbah iz prejšnjega odstavka tega člena, ki so navedene prilogi 2, je potrebno v zemljiški knjigi opraviti vpis lastninske pravice v korist Mestne občine Ptuj.
V premoženje Mestne občine Ptuj spada štirinajst garaž, ki ležijo na zemljišču s parcelno številko 1456/1, pripisano pri vložni številki 2479, katastrska občina Ptuj, v skupni izmeri 240,12 m2 in pri njih še ni vknjižena etažna lastnina v korist Mestne občine Ptuj.
Pri garažah po kupoprodajni pogodbi z dne 5. 11. 1969 in odločbi Geodetske uprave Slovenije, Območne geodetske uprave Ptuj, št. 90332-00020/2004, je potrebno uskladiti zemljiškoknjižno stanje z dejanskim.
Na podlagi pogodbe, št. 362-30/94-2, z dne 25. 2. 1994, je Občina Ptuj pooblastila Podjetje za stanovanjske storitve d.o.o., da za dobo petdeset let v imenu občine in za svoj račun pridobiva, upravlja in oddaja stanovanja, ki so last Občine Ptuj po stanju na dan 1. januarja 1994 in ki so opredeljena kot neprofitna stanovanja v skladu s Stanovanjskim zakonom (Uradni list RS, št. 18/91). Priloga 4.
4. člen
(kulturni spomeniki)
Kulturni spomeniki so objekti, ki ne služijo poslovni ali stanovanjski dejavnosti in spadajo v stvarno premoženje Mestne občine Ptuj.
5. člen
(postopki denacionalizacije)
Mestna občina Ptuj je zavezanec za vračilo nepremičnin iz 2. in 3. člena tega sklepa v skladu s predpisi o denacionalizaciji.
Nepremičnine, ki so predmet postopkov denacionalizacije so navedene v prilogi 5.
6.	člen
V prilogi 6 so popisana osnovna sredstva CERO GAJKE.
III.	JAVNA INFRASTRUKTURA
7.	člen
(objekti in omrežja)
V premoženje Mestne občine Ptuj spada tudi javna infrastruktura - objekti in omrežja, ki so neposredno namenjeni izvajanju gospodarskih javnih služb na območju Mestne občine Ptuj ter jih je občina pridobila na podlagi Zakona o gospodarskih javnih službah, drugih predpisov oziroma na drug način.
Gre za javno infrastrukturo na področju komunalnega gospodarstva, varstva okolja, energetike, prometa in zvez.
Objekti in omrežja so navedeni
-	v prilogi 7: vodovodno omrežje, toplovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje,
-	v prilogi 8: ceste (občinske ceste, ki se kategorizirajo na lokalne ceste in javne poti) in kolesarske poti, opredeljene v Odloku o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/02) in za katere zemljiškoknjižno stanje ne izkazuje privatnega lastništva.
Obstoječe distribucijsko omrežje za zemeljski plin na Ptuju je v skladu z določili 7. člena pogodbe o koncesiji za zgraditev, oskrbo in upravljanje omrežja za distribucijo plina na območju Mestne občine Ptuj, sklenjene med Mestno občino Ptuj in izbranim koncesionarjem, št. 403-65/97-60-HG, z dne 15. 12. 1997, odkupil izbrani koncesionar.
8.	člen
(grajeno javno dobro)
Premoženje Mestne občine Ptuj so tudi komunalni objekti, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem -grajeno javno dobro in sicer: tržnica, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice, rekreacijske površine ter ceste (lokalne ceste in javne poti), ulice in trgi.
IV. USTANOVITEUSKE PRAVICE 9. člen
Z ustanovitvenimi akti je Mestna občina Ptuj ustanovila javne zavode ali prevzela ustanoviteljske pravice v javnih zavodih s sedežem na svojem območju in sicer:
1 .Na področju vzgoje in izobraževanja:
•	Javni vzgojnovarstveni zavod Vrtec Ptuj, ustanoviteljica Mestna občina Ptuj,
•	Javni vzgojnoizobraževalni zavod Osnovna šola Breg, ustanoviteljica Mestna občina Ptuj,
•	Javni vzgojnoizobraževalni zavod Osnovna šola Ljudski vrt s podružnično šolo Grajena, ustanoviteljica Mestna občina Ptuj,
•	Javni vzgojnoizobraževalni zavod Osnovna šola Olga Meglič, ustanoviteljica Mestna občina Ptuj,
•	Javni vzgoinoizobraževalni zavod Osnovna šola Mladika, ustanoviteljica Mestna občina Ptuj,
•	Javni vzgojnoizobraževalni zavod Osnovna šola Dr. Ljudevita Pivka, ustanoviteljica Mestna občina Ptuj,
•	Javni vzgojnoizobraževalni zavod Glasbena šola Karol Pahor Ptuj, ustanoviteljica Mestna občina Ptuj,
•	Javni zavod Ljudska univerza Ptuj, ustanoviteljica Mestna občina Ptuj,
•	Javni zavod Center interesnih dejavnosti Ptuj, ustanoviteljica Mestna občina Ptuj.
2.Na področju kulture:
•	Javni zavod Mestno Gledališče Ptuj, ustanoviteljica Mestna občina Ptuj,
•	Javni zavod Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, ustanoviteljice: Mestna občina Ptuj, Občina Destrnik, Občina Gorišnica, Občina Hajdina, Občina Juršinci, Občina Kidričevo, Občina Markovci, Občina Majšperk, Občina Videm, Občina Zavrč, Občina Žetale,
•	Javni zavod Pokrajinski Muzej Ptuj, ustanoviteljica Mestna občina Ptuj in Občina Ormož.
3.Na področju Znanosti in tehnologije:
• Javni zavod Znanstveno raziskovalno središče BISTRA Ptuj, ustanovitelja: Mestna občina Ptuj in Znanstveno raziskovalni center SAZU Ljubljana,
EKXH
• Javni zavod Regijsko višje in visokošolsko središče Ptuj, ustanoviteljica Mestna občina Ptuj, soustanovitelja Perutnina Ptuj in Talum Kidričevo.
4.	Na področju zdravstva:
•	Javni zavod Zdravstveni dom Ptuj, ustanoviteljice Mestna občina Ptuj, občina Destrnik, občina Hajdina, občina Kidričevo, občina Markovci, občina Majšperk, občina Videm, občina Zavrč in občina Žetale,
•	Javni zavod Lekarne Ptuj, ustanoviteljice: Mestna občina Ptuj, Občina Destrnik, Občina Juršinci, Občina Kidričevo, Občina Majšperk, Občina Videm, Občina Žetale.
5.	Na področju športa:
•	Javni zavod Zavod za šport Ptuj, ustanoviteljica Mestna občina Ptuj.
6.	Na področju turizma je Mestna
občina Ptuj ustanovila Zavod Lokalna
turistična organizacija.
V.	PREMIČNO PREMOŽENJE
7 J. člen
Premično premoženje po tem sklepu obsega premičnine, ki so v upravljanju posameznih javnih zavodov ter premičnine, s katerimi upravljajo organi Mestne občine Ptuj ter sredstva Civilne zaščite.
VI.	FINANČNO PREMOŽENJE
12.	člen
Finančno premoženje Mestne občine Ptuj tvorijo denarna sredstva, terjatve in vrednostni papirji ter kapitalske in druge naložbe.
13.	člen
Centralno evidenco finančnega premoženja Mestne občine Ptuj vodi v skladu z Zakonom o javnih financah Oddelek za finance Občinske uprave Mestne občine Ptuj.
VII.	DRUGO PREMOŽENJE
74. člen
Objekti zgrajeni iz sredstev samoprispevka bodo predmet posebnega dogovora med občinami naslednicami Občine Ptuj, potem ko bodo urejena lastniška razmerja z državo.
Nepremično premoženje v Biogradu na morju, v Republiki Hrvaški, je v solasti vseh občin pravnih naslednic bivše Občine Ptuj. Na podlagi Zakona o ustanovitvi občin (Uradni list RS, št. 60/94 in 56/98), Sklepov občinskih svetov občin pravnih naslednic bivše Občine Ptuj o prodaji počitniškega doma v Biogradu na morju ter po uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, bo navedeno premoženje predmet prodaje, kupnina se bo razdelila med občine pravne naslednice bivše Občine Ptuj po osnovnem delitvenem kriteriju.
Mestna občina Ptuj je s Pogodbo o prenosu kabelsko komunikacijskega sistema CaTV Ptuj dne 1. 12. 2004 prenesla in izročila delniški družbi Kabelsko komunikacijski sistem "KKS Ptuj", d. d. v last celotni kabelsko komunikacijski sistem CaTV. Predmet prenosa je stvarno premoženje CaTV sistema, kot je izkazano v premoženjski bilanci ustanovitelja na kontih.
Vlil. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
15. člen
Mestni svet Mestne občine Ptuj zadolžuje Oddelek za splošne zadeve Občinske uprave Mestne občine Ptuj, da skladno s Sporazumom o razdelitvi premoženja Občine Ptuj in s tem sklepom šest mesecev po uveljavitvi tega sklepa izvede zemljiškoknjižne vpise lastninske pravice v korist Mestne občine Ptuj na nepremičninah, ki so predmet tega sklepa in na njih še ni
vknjižena lastninska pravica v korist Mestne občine Ptuj.
76.	člen
Občinska uprava Mestne občine Ptuj skrbi za ažuriranje evidence premoženja Mestne občine Ptuj. Priloge in evidence so zajete v Prostorsko informacijskem sistemu občin.
77.	člen
V kolikor se po uveljavitvi tega sklepa najde oziroma ugotovi premoženje prejšnje Občine Ptuj oziroma pravnih oseb, katerih pravna naslednica je Mestna občina Ptuj, se za to premoženje smiselno uporabljajo določila tega sklepa.
18. člen
Ta sklep začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 460-02-1/2005 Datum: 25. 9. 2006
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
77.
Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/2004 uradno prečiščeno besedilo in 14/2005 popr.) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 -prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03 in 12/05) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 44. seji, dne 25. septembra 2005, sprejel
SKLEP
o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra
1.	S tem sklepom se ukine status grajenega javnega dobra, pare. št. 831/4 dvorišče v izmeri 103 m2, vi. št. 828,
10.	člen
Last Mestne občine je tudi premično premoženje, ki je namenjeno uporabi nepremičnin in izvajanju dejavnosti, ki ji nepremičnina služi.
80.
k. o. Spuhlja, ki je v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ptuju vpisana kot splošna raba.
2.	Nepremičnina iz tč. 1 tega sklepa postane last Mestne občine Ptuj.
3.	Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 478-15/2006 Datum: 25. 9. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
78.
Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - UPB1, 92/05 - ZJC-B, 111/05- odi. US, 93/-ZVMS) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - uradno prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03 in 12/05) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 44. seji, dne 25. septembra 2006, sprejel
SKLEP
o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra
1.	S tem sklepom se ukine status grajenega javnega dobra za nepremičnine:
pare. št.	kultura	m2	ZKV	k. o.
3956/2	pašnik	159	1812	Ptuj
4066/8	cesta	2209	1812	Ptuj
4071/1	cesta	905	1812	Ptuj
4080/4	cesta	32	1812	Ptuj
4081/1	cesta	5155	1812	Ptuj
4083/1	cesta	63	1812	Ptuj
4083/3	cesta	351	1812	Ptuj
4084/1	cesta	21	1812	Ptuj
Navedene parcele		so v zemljiški knjigi		
Okrajnega sodišča na Ptuju vpisane kot javno dobro.
2.	Nepremičnine iz prve točke tega sklepa postanejo last Mestne občine Ptuj, do celote.
3.	Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 478-176/2006 Datum: 25. 9. 2006
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
79.
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05) in 12. člena Statuta Centra za socialno delo Ptuj je Mestni svet Mestne občine Ptuj, na 44. seji, dne 25. septembra 2006, sprejel
SKLEP
o imenovanju predstavnika Mestne občine Ptuj v Svet Centra za socialno delo Ptuj
1.
Mestni svet imenuje Petra LETONJA, roj. 1959, stanujočega na Ptuju, Krempljeva ulica 8, za predstavnika Mestne občine Ptuj v Svet Centra za socialno delo Ptuj.
2.
Mandatna doba imenovanega člana začne teči v svetu zavoda z dnem konstituiranja novoizvoljenega Sveta Centra za socialno delo Ptuj.
3.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Števi Ika: 103-10-12/02-105 Datum: 25. 9. 2006
Dr Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05) in 14. člena Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Karol Pahor Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ruj, št. 13/05) je Mestni svet Mestne občine Ptuj, na 44. seji, dne 25. septembra 2006, sprejel
SKLEP
o imenovanju predstavnika Mestne občine Ptuj v Svet Glasbene šole Karol Pahor Ptuj
1.
Mestni svet imenuje Meto PUKLAVEC, roj. 1945, stanujočo Ptuj, Volkmerjeva cesta 9, za predstavnico Mestne občine Ptuj v Svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Karol Pahor Ptuj.
2.
Mandatna doba imenovane začne teči v svetu zavoda z dnem konstituiranja novoizvoljenega Sveta Glasbene šole Karol Pahor Ptuj.
3.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 103-10-10/02-106 Datum: 25. 9. 2006
Dr Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
16. STRAN 26. SEPTEMBER 2006
81.
■ ■■ ■'«!»-
vestnik
82.
LETO XII
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1 /03, 6/03 in 12/05) ter 113. člena Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-UPB2, Uradni list RS, št. 22/06 in 70/06 - odločba US) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 44. seji, dne 25. septembra 2006, sprejel
SKLEP
o prenehanju in o imenovanju novega člana in namestnika člana Volilne komisije Mestne občine Ptuj
1.
V	Volilni komisiji Mestne občine Ptuj se razreši funkcije:
•	Milan ZUPANC, roj. 1932, Kajuhova ul. 3, Ptuj - člana komisije
•	Jakob RAJH, roj. 1955, Arbajterjeva 8, Ptuj - namestnika člana komisije.
2.
V	Volilno komisijo Mestne občine Ptuj se imenuje:
•	Ida LEPEJ, roi. 1946, Na jasi 15, Ptuj - za članico komisije
•	Franc KOLARIČ, roj. 1938, Wilhel-mova 2, Ptuj - za namestnika člana komisije.
3.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Na podlagi 6. člena Uredbe o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce (Uradni list RS, št. 43/06) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik mestne občine Ptuj, št 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03 in 12/05) daje Mestni svet Mestne občine Ptuj na 44. seji, dne 25. septembra 2006, naslednje
SOGLASJE
Komunalnemu podjetju Ptuj, d. d., k spremembi cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja v Mestni občini Ptuj
1.	Mestni svet Mestne občine Ptuj daje Komunalnemu podjetju Ptuj, d. d., s sedežem Puhova ulica 10, 2250 Ptuj, soglasje k spremembi cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja in sicer:
• 12.801,00 SIT/MWh (53,42 EUR/MWh) za variabilni del cene.
2.	To soglasje prične veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 301-2/2006 Datum: 25. 9. 2006
Številka: 103-10-6/04-105 Datum: 25. 9. 2006
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
ŠTEVILKA 11
v
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj.
Oblikovanje in tisk: Grads d. o. o., Rače, Požeg 4, tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si. Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS. Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS. Milan Zupanc - DeSUS. Albina Murko - ZE Ptuj. Mirjana Nenad - SD. Peter I^etopja - SNS, Srečko Šneberger Lista KS mesta Ptuj, Dejan Klasinc -SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov.
Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN s prilogo Uradni vestnik Mestne občine Ptuj med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.