8 Št. 301 (16.029) leto LIH.
... —A~l "Kvinti v Trstu 13.
'°96 AA <60090201
OSREDNJA kn. .11 ¥iu T r ,
vilhar5a CCA
^EV0LOČIJE 1 600^ KOPER
GORICA - Drevorii
EUROSAVA Trst tel. 361177
PETEK, 19. DECEMBRA 1997
Nagrajenci
samo
vrh
piramide
Rado Gruden
Konec leta je običajno čas obračunov. Šport pri tem ni izjema in med te obračune spadajo tudi nagrajevanja najboljših športnikov in športnic na najrazličnejših ravneh Tako tudi zamejski šport konec leta proglaša najboljše posameznike in ekipe. Letos smo že šestindvajsetič nagradili naše najboljše športnike, že štirinajst let pa nagrajevanje poteka skupaj z nagrajevanjem najboljših športnikov slovenske Primorske, s čimer se na najustreznejši način potrjuje načelo, da šport ne pozna meja
Tanja Romano, Matej Cemic in odbojkarji Vala, ki so včeraj v Ilirski Bistrici prejeli priznanja kot najboljši, predstavljajo letošnjo špico zamejskega športa. Vendar pa prav gotovo niso edini, ki to priznanje zaslužijo. Za njimi je še precej športnic in športnikov ter ekip, ki sev hudi italijanski in mednarodni konkurenci uspešno borijo in dokazujejo. Za vsemi so ure in ure trdega treninga in Tanja, Matej ter valovd so priznanja simbolično prejeli tudi v njihovem imenu.
Za njihove uspehe imajo zasluge trenerji, pa tudi sponzorji, ki s svojo podporo omogočajo Cim boljše razmere za delo in tekmovanja Toda brez cele armade zanesenjakov (in tudi staršev), ki žrtvujejo svoj prosti čas in še marsikaj drugega zamejski šport danes ne bi bil to, kar je in številnih za naše razmere velikih rezultatov ter športnih dosežkov gotovo ne bi bilo. Zato je prav, da se v trenutkih, ko se najboljšim športnikom podeljujejo lovorjev! venci časti, spomnimo tudi na te posameznike.
Nagrajenci predstavljajo samo vrh piramide, Id jo predstavlja zamejski šport v Italiji Ta se danes kljub velikim finančnim težavam, pomanjkljivi selekciji zaradi nezadostnega števila slovenskih tekmovalcev in drugih problemov še vedno uspe uveljaviti na vsedržavni in tudi mednarodni ravni. Imeli smo in imamo državne, evropske in svetovne prvake, pa tudi nastopi na olimpijskih igrah za naš šport niso predstavljali nedosegljivega cilja Čeprav so ti res vrhunski dosežki, s katerimi se lahko brez kančka slabe vesti primerjamo z dosežki precej bolj številnih primorskih športnikov na slovenski strani meje, velikokrat posledica izjemnega talenta posameznikov ah rojstva »srečne generacije« v ekipnih športih, pa ne more biti dvoma, da bo zamejski šport v sebi našel dovolj mod in kot doslej tudi v bodoče v športno orbito iz leta v leto izstrelil nove ase.
IZBOR NAŠ ŠPORTNIK LETOS V ILIRSKI BISTRICI
Skupno čezmejno nagrajevanje najboljših športnikov Primorske
Pri nas so se uveljavili Matej Černič, Tanja Romano in odbojkarji Vala
ILIRSKA BISTRICA -Odbojkar Matej Černič, kotalkarica Tanja Romano, članska ekipa Odbojkarskega društva Val na naši strani meje ter jadralna dvojica Tomaž Čopi in Matija Margon, odbojkarica Mojca Obid in Nogometni klub Primorje iz Ajdovščine na drugi so letošnji najboljši športniki Primorske. Organizator že štirinajstega skupnega nagrajevanja v priredbi osrednjih slovenskih medijskih hiš z obeh strani meje je bila letos Ilirska Bistrica. Kljub slabim razmeram na primorskih cestah se je v Kulturnem domu na Vidmu poleg nagrajencev zbralo lepo število gostov in gledalcev.
Na 13. strani
MLEČNE KVOTE / NADALJUJE SE SPONTAN PROTEST
Živinorejci obkolili Rim
RIM - Kmečki protestniki so so jim bile naložene zaradi ne- za mleko. Drugačno stališče pa je včeraj izvedli cestne zapore na spoštovanja mlečnih kvot Evro- zavzela skupina DSL v senatu, ki glavnih prometnicah, ki pove- pske unije. Toda Prodi vzraja na bo danes popoldne sprejela pred-zujejo Rim z okolico, in tako sko- .stališču, da država lahko krije glo- stavnike kmečkih protestnikov, rajda ohromili večno mesto. Potr- be le v višini 80-odstotkov njihove Pristavimo naj, da so slednji tudi dili so svojo zahtevo, da bi se vrednosti, kakor tudi da se vlada včeraj demonstrirali skorajda po srečali s predsednikom vlade Pro- lahko pogovarja le z zakonitimi vsej Italiji. Med drugim so zasedli dijem in mu obrazločili, zakaj zah- predstavniki kmetov, in torej ne s železniško progo Padova-Vicenza. tevajo popolno povračilo glob, ki predstavniki spontanih odborov	Na 2. strani
Predsednik KZ Debeliš izročil Scalfaru spomenico v zvezi z zaščito Slovencev
RIM - Na Kvirinalu je bil včeraj sprejem za predstavnike Konfederacije kmetov Italije, ki praznuje 20-letnico svojega obstoja. Srečanja s predsednikom republike Oscarjem Luigijem Scal-farom se je poleg vsedržavnega predsednika CIA posl. Avolia in drugih deželnih predsednikov te organizacije udeležil tudi predsednik Kmečke zveze iz Trsta Alojz Debeliš, ki je Scalfaru izročil spomenico z željami po čimprejšnji odobritvi zakona za zaščito slovenske narodne skupnosti v Italiji ter tipične kmečke pridelke iz treh pokrajin, kjer živimo Slovenci v Italiji. Predsednik Scalfaro je izrazil zadovoljstvo nad to gesto ter med drugim dejal, da dobro pozna manjšinsko vprašanje.
Na 3. strani
Tižaška občinska uprava naj posveti več pozornosti problemom slovenske šole
TRST - Občinska komisija za kulturo in Šolstvo bo posvetila eno svojih prihodnjih sej problematiki slovenske šole ter vzdrževanja šolskih stavb. Tako je predsinočnjim soglasno sklenil tržaški občinski svet po razpravi, ki je sledila sprejetju sklepa, po katerem bodo v nekdanji šoli Stossich-Silvestri na Reški cesti (Katinara) namestili otroške jasli za italijanske otroke.
Vprašanje je sprožil svetovalec Stranke komunistične prenove Igor Canciani, ki je pozval upravo, naj razmisli o možnosti ustanovitve slovenske sekcije v istih jaslih in istočasno, naj pospeši nujna vzdrževalna dela v poslopjih šol F.Milčinski in Sv.Ciril in Metod.
Na S.strani
Na vzhodu mraz zahteval 50 žrtev
RIM, MOSKVA - V zahodni Evropi je včeraj mraz popustil in sneg je po nižinah povsod prešel v sneg, ki pa marsikje še vedno povzroča velike težave. Na območju Cuneo je zapadlo že več kot meter snega. V Sloveniji je največ problemov povzročila poledica, ki je bila še posebno huda na Notranjskem in Primorskem.
Toda daleč najhujši je še vedno položaj v srednji in vzhodni Evropi, kjer je v nekaj dneh zaradi pravega sibirskega mraza umrlo že več kot petdeset oseb.
Na 9. strani
V dokumentu tudi naša manjšina
TRST - V dokumentu, ki ga bodo štiri pokrajine, izročile predsedniku zbornice Violanteju ob priložnosti januarske izredne seje deželnega sveta, bo omenjena tudi slovenska manjšina. Tako so sklenili na včerajšnjem zasedanju Zveze pokrajin na zahtevo tržaškega pokrajinskega svetovalca SSk-Oljke Vremca, ki jo je prvi osvojil predsednik goriške Pokrajine Brandolin.
Vremec je izhajal iz stališča, da je FJK dobila pravni položaj dežele s posebnim statutom predvsem zaradi navzočnosti slovenske manjšine.
Na S.strani
V zbornici zadnji dan proračuna
RIM - Zakonski osnutek z varčevalnimi proračunskimi ukrepi je včeraj končal svoj iter v poslanski zbornici in se seli v senat za tretje branje. Poslanci bodo danes glasovali še o bilančnih dokumentih, 23. decembra pa je predvidena dokončna odobritev finančnih dokumentov. Bistvenih sprememb torej ne bi smelo več biti, čeprav se protest nekaterih združenj obrtnikov in trgovcev nadaljuje.
Na 2. strani
Slovenska vlada zahteva pojasnila
LJUBLJANA - Slovenska vlada obžaluje odločitev hrvaškega sabora, s katero je v okviru sprememb ustave Hrvaške slovenska manjšina izpuščena pri naštevanju avtohtonih manjšin, ki živijo na območju Hrvaške. Slovenska vlada je zato od hrvaške vlade uradno zahtevala ustrezna pojasnila in tudi zagotovilo, da se stopnja zaščite in podpore Slovencem na Hrvaškem ne bosta znižali.
Na 3. strani
■ ©ton®
IMPORT
EXP0RT
KRISTAL, PORCELAN, GOSPODINJSKA OPREMA
GOSTINSKA OPREMA
in
OPREMA ZA PEKARNE
BAZOVICA, Ul. S. Kosovel 9, Tel. 040/226818
Se priporočamo!
MARKET S.ANDREA
AVSTRIJSKI SIR EMMEIMTAL
8*900
lir/kg
ponudba velja do 31.12.97
ŠTANDREŽ, UL. SV- MIHAELA

Vesel Božič in srečno Novo Leto
m
malalan*
f t/ Cia IQ40 dragii/iiiriHi
Opčini’ ( IS) \ a roti no ul., 2S
TJ. 211405
2
Petek, 19. decembra 1997
ITALIJA
DEMONSTRACIJE / ZARADI KVOT MLEKA
FINANČNI ZAKON / VČERAJ ODOBREN FINANČNI MANEVER
Protest kmetov Danes se konča iter
ohromil Rim
Skupina DSL v senatu bo danes sprejela delegacijo spontanih odborov za mleko	Tretje branje mora senat zaključiti do 23. decembra
RIM - Včeraj je bilo težko priti v Rim ali iz njega oditi z avtomobilom. Avtomobilski promet po glavnih prometnicah, ki povezujejo večno mesto z okolico, je bil namreč večkrat ustavljen ali pa otežkočen zaradi demonstracij živinorejcev, ki že več tednov protestirajo proti mlečnim kvotam Evropske unije oziroma proti plačevanju glob zaradi njihovega nespoštovanja. Protestniki so občasno zasedli ceste Aurelio, Flami-nio in Casilino ter druge ceste s svojimi traktorji; ko so jim prometni policaji to preprečili, pa so na cestišče spravili kravo Ercolino, ki je postala že prava maskota spontanih odborov za mleko.
Protestniki so včeraj nameravali s svojimi traktorji privoziti pred sedež predsedstva vlade v Palači Chigi. Na tak način bi med drugim potrdili svojo zahtevo, da bi se srečali s predsednikom vlade Prodijem. Toda rimski prefekt je podaljšal prepoved vožnje po mestnih ulicah za vsa kmečka vozila do prihodnjega ponedeljka. Sam Prodi pa je včeraj potrdil, da država nikakor ne more kriti glob v celoti, ampak da jih bo le v višini 80 odstotkov njihove vrednosti. Pomenljivo pa je pristavil, da bodo plačevanja glob oproščeni »pošteni« proizvajalci mleka, kar bi se že dalo razumeti kot korak v smeri zbliža-nja s protestniki. Predsednik vlade je včeraj vsekakor potrdil, da se namerava pogajati le z zakonitimi predstavniki
RIM - V poslanski zbornici se je včeraj odigrala zadnja bitka okrog zakonskega osnutka z varčevalnimi ukrepi, ki spremljajo finančni zakon. Protestne izjave Pola svoboščin in Severne lige je tokrat poslušal tudi premier Prodi, medtem ko predstavniki večine niso govorili, ampak so svoje posege deponirali. Največ kritike so opozicijski poslanci namenili »zaostritvi davčnega pritiska na družine in podjetja s celo vrsto mikrodavkov na račun proizvodnega srednjega sloja«, medtem ko so ligaši obtožili Pol svoboščin podrejenosti večini, ker ni zapustil zbornice in tako zagotovil sklepčnost.
Kakorkoli že, zakonski
osnutek z varčevalnimi posegi je bil odobren (s 305 glasovi, 188 poslancev je bilo proti, trije pa so se vzdržali) in se zdaj seli v senat, ki bi ga moral po tretjem branju dokončno odobriti v torek, 23. decembra. Veliko sprememb v senatu ne bi smelo biti, zato lahko že rečemo, da so temelji finančnega manevra na varnem. Ni se spremenila njegova skupna vrednost, 25 tisoč milijard lir, ki jih bo vlada zbrala z novimi prihodki v višini 10 tisoč milijard lir (od tega 5 tisoč samo z dekretom o davku IVA) in s krčenjem odhodkov v skupni vrednosti 15 tisoč milijard lir. Največ prihranka si je vlada zagotovila z reformo socialne države, čeprav ukrepi
gotovo niso drastični. Pokojninski sistem pa se bo vendarle prenovil in se v naslednjih letih prilagodil spremenjenim demografskim razmeram, ki povzročajo upadanje aktivnega prebivalstva v razmerju s hitrim višanjem števila upokojencev. Iz nove reforme so izvzeti železničarji, saj se jih bo ko kar 15 tisoč predčasno upokojilo po starih pravilih, omiljeni pa so tudi pogoji za predčasno upokojevanje šolnikov. V manjši meri je šla vlada na roko avtonomnim delavcem, ki jim je za tri leta »odpisala« zvišanje upokojitvene starosti na 58 let, kar pa obrtnike in trgovce ni zadovoljilo, zato bodo nekatere stanovske organizacije nadaljevale pro-
kmetov, in torej ne s predstavniki spontanih odborov.
Drugačno stališče pa je zavzela skupina DSL v senatu z njenim načelnikom Cesarejem Salvijem na čelu. Danes popoldne bo namreč sprejela predstavnike vseh 15 spontanih odborov za mleko, ki so se v teh tednih izoblikovali, da bi prispevala k iskanju izhoda iz sedanje krize. Pojasniti velja, da bi moral senat v naslednjih dneh obravnavati vladni odlok o 80-odsto-tnem kritju mlečnih glob.
Sicer pa živinorejci ne demonstrirajo samo v Rimu. Včeraj so zabeležili protestne akcije po vsej Italiji. Protestniki so marsikje zasedli ceste, v Venetu pa tudi železniško progo Padova-Vicenza.
____________RIM / PRIČEVANJE ANGELA SIINA____________
»Andreotti se je maščeval mafijcem«
Odredil naj bi zopetno aretacijo veljakov, ker so nekaj let prej na volitvah podprli PSI
RIM - Ko je Giulio Andreotti, ki je bil takrat predsednik vlade, leta 1991 podpisal odlok, s katerim so spet zaprli mafijske veljake, ki so bili izpuščeni na prostost, se je hotel maščevati Gosi nostri, ki je 4 leta prej podprla socialiste.
Tako naj bi Angelu Siinu zaupal poslanec Salvo Lima in tako je včeraj Siino potrdil med pričevanjem na procesu proti bivšemu premie-ru, ki je obtožen sodelovanja z mafijo.
Siino je povedal, da ga je leta 1991 obiskal mafijski veljak Gio-vanni Brusca le nekaj dni potem, ko je bil sprejet omenjeni odlok proti mafijcem. »Ge bi bil na mojem mestu, koga bi ubil, Limo ali Mannina?«, naj bi ga vprašal, Siino pa naj bi mu odvrnil, da se Li-
me ne smejo dotakniti, ker bi izzvali zelo ostro reakcijo.
Skesanec je povedal, da je o nevarnosti tudi obvestil Limo, ki naj bi že vedel, da mu strežejo po življenju. In ob tisti priložnosti naj bi mu zaupal, da se je Andreotti maščeval mafijcem zaradi njihove podpore socialistom.
Dodal je, da je bil Salvo Lima v stiku z mafijo od petdesetih let. Toda leta 1987 je mafija ukazala svojim privržencem, naj podprejo socialiste. To navodilo naj bi Siinu potrdil tudi tedanji veljak in danes skesanec Balduccio Di Maggio. »Prizadevaj si, da bodo vsi glasovali za Martellija. Ukaz je, naj letos podpremo PSI«.
Siino je govoril tudi Micheleju Sindoni in njegovi prisotnosti na Siciliji, ko ga je italijansko sodstvo že
iskalo zaradi bankrota zavoda Banca Privata. Sindona naj bi se vrnil v Italijo, da bi izsiljeval Andreottija. Osebno naj bi prisostvoval telefonskemu pogovoru, med katerim naj bi Sindona med drugim dejal: Giulio, kaj takega mi ne smeš zagosti.« Giuho naj bi bil seveda bivši premier Andreotti.
O jezi mafijcev zaradi Andreottije vega odloka naj bi mu govoril tudi bivši blagajnik mafije Pippo Calo, s katerim se je Siino srečal v zaporu. »Andreotti je res falot. Po vseh naših uslugah naj je sedaj zako zakuhal,« se je po Siinovem pričevanju hudoval Calo.
Siinove izjave so razgrele ozračje v sodni dvorani in pričo je med protiofenzivo Andreottijeve obrambe obšla slabost. Proces so zato prekinili. Nadaljeval se bo danes.
test. Pri tem je treba reči, da so združenja - ki sicer niso imela povsem enakih zahtev - včeraj zavzela različna stališča do tega, kar jim je ponudila vlada, tako da na primer »polžji protest« avtoprevoznikov ne bo več akcija vseh obrtniških organizacij, ampak samo Confartigianata, medtem ko sta CNA in Časa odstopili od namere.
Podtajnik v zakladnem ministrstvu Gior-gio Macciotta je včeraj samostojne delavce povabil, naj gledajo naprej in naj ocenijo obračun na miren, razumen način. Na tak način bodo spoznali - je dejal - da bodo imeli tudi sektorji, ki so bili na kak način prizadeti zaradi krčenja javne porabe, na daljši rok koristi, ki bodo večje od žrtvovanega. Macciotta je dodal, da bo sektor avtonomnega dela potem, ko bo napravil obračun tistega, kar je dal, in tistega, kar je dobil, priznal, da je na kratek rok več dal kot dobil, a je dosegel strukturne ukrepe za sanacijo podjetij, zaradi katerih bo imel na daljši rok znatno večje koristi.
V poslanski zbornici so zdaj na vrsti glasovanja o zakonskih osnutkih bilančnega in finančnega zakona, katerih odobritev je pogoj za končni glas o celoti posegov v javni proračun, ki je v zbornici predviden za danes zvečer. Nato bodo šli dokumenti v senat za tretje branje, kar bo do-kočni parlamentarni pečat na finančni zakon, ki bi moral končati svoj iter v torek, 23. decembra.
NOVICE
Deželna komisija odobrila proračun
TRST - Pristojna komisija deželnega sveta je sinoči odobrila obračun za tekoče leto in proračun za leto 1998. Finančni zakon je bil odobren z glasovi Cru-derjeve koalicije in ob odločilnem vzdržanju Stranke komunistične prenove, medtem ko je opozicija strnjeno glasovala proti. Obračun finančnega poslovanja so podprli tudi svetovalci Bossijeve stranke.
John Elkann novi član upravnega sveta Fiata
TURIN - Enaindvajsetletni vnuk Giannija Agnellija (sin Margherite Agnelli) John Elkann bo zamenjal umrlega Giovannija Alberta Agnellija v upravnem svetu Fiata. Odvetnik Agnelli je ob tem dejal, da je to simbolično nadaljevanje prisotnosti družine Agnellijevih v Fiatu, glede Elkannove mladosti pa je Gianni Agnelli dejal, da je imel tudi sam toliko let, ko je leta 1943 postal član Fiatovega upravnega sveta.
Pater Pio častitljiv
VATIKAN - V Vatikanu so včeraj proglasili za častitljivega patra Pia, frančiškanskega meniha, ki je imel na rokah in telesu znamenja, ki jih je Kriustus utrpel, ko je bil križan. Frančiškanski redovnik, ki je bil zaradi svoje mističnosti znan po vsem svetu, je umrl pred dvajsetimi leti, proglasitev za častitljivega pa je korak na poti proglasitve za blaženega. Odločitev Vatikana so verniki v San Giovanniju Rotondo pri Foggii, kjer je redovnik živel, pozdravili s toplim aplavzom, popoldne pa so se začele slovesnosti s svečano mašo, ki jo je daroval prior tamkajšnjega samostana. Verniki so se nato zbrali v molitvi na grobu častitljivega.
ČRNA KRONIKA / 17 ARETIRANIH
Odkrili mrežo za nezakonito priseljevanje Kurdov v EU
IMPERIA - Italijanska policija je včeraj skupno s francosko aretirala 17 oseb pod obtožbo, da so vodile zlikovsko mednarodno organizacijo za nezakonito priseljevanje Kurdov v Evropsko unijo. Med aretiranci je 8 turških državljanov, 5 alžirskih, 2 iranska in 3 francoski državljani. Prijeli so jih večinoma v Ventimi-gli, kjer je organizacija imela svoj operativni sedež, deloma pa tudi drugod, vključno na francoskem ozemlju.
Po podatkih, ki jih je posredovala italijanska policija, kaže, da je šlo za res veliko mednarodno mrežo. Kurde, ki so hoteli priti v eno izmed držav evropske pertnajsterice, so najprej pripeljali večinoma na zasilnih vozilih iz Kurdistana v Grčijo. Tu so se prebežniki vkrcali na stara plovila, s katerimi so pripluli v Ancono, Bari ali Brindisi. Od tod so praviloma z nočnim
vlakom potovali do Venti-miglie na italijansko-fran-coski meji, nakar so s pomočjo t.i. »passeurjev« prekoračili državno mejo in se napotili do končnega cilja v Franciji, Belgiji, Nizozemski, Veliki Britaniji ali Nemčiji. Za to pot so kurdski prebežniki odšteli 2 do 10 tisoč mark (se pravi približno od 2 do 10 milijonov lir), odvisno pač od razdalje končnega cilja, prevoznih sredstev, pa tudi od starosti in spola samih prebe-žnikov. Če pomislimo, da je v pičlem letu dni na tak način prišlo v EU kakih 20 tisoč Kurdov, si zlahka predstavljamo, za kako dobičkanosen posel je šlo.
Aretacija 17 osumljencev je plod večmesečih preiskav, pri katerih sta sodelovala italijanska politična policija in oddelek za boj proti nezakoniti imigraciji na francoskem notranjem ministstvu.Ka-že, da je v zadevi vpletena turška mafija.
RIM / SREČANJE PREMIERA S SENATORJI OLJKE
Enotna skupina še preuranjena
Prodi in Veltroni zavrta zagon novoizvoljenega Antonia Di Pietra
RIM - Parlamentarne skupine Oljke bodo oblikovale koordinacijo med skupinami, postopno in v daljši perspektivi pa bi se lahko zlile v enotno skupino. To je pot, ki jo je včeraj na srečanju s senatorji vladnega zavezništva nakazal predsednik vlade Romano Prodi, ki je v svojem ekspozeju večkrat poudaril, da Oljka ni samo volilno zavezništvo, ampak veliko več, ker so ji volilci s svojim glasom zaupali vladno krmilo. Prvi korak na tej poti, kot je povedal podpredsednik vlade Walter Veltroni, pa bo programska konferenca.
Včerajšnje srečanje je spodbudil novoizvoljeni senator Antonio Di Pi-etro, ki je skupaj z ostalimi načelniki skupin podpisal vabilo na srečanje. Di Pietro se je zavzel, da bi čimprej oblikovali enotno parlamentarno skupino Oljke. Dejal je, da bo v nasprotnem primeru oblikoval svojo skupino, saj morajo imeti svoj dom tisti parlamentarci, ki so bili kot on izvoljeni na listi Oljke, vendar ne pripadajo nobeni stranki.
Razlika v pogledih je prišla jasno do izraza v debati. Cesare Salvi je v imenu Demokratične levice dejal, da je pripravljen na združitev vseh parlamentarcev v eno samo skupino,
medtem ko je predsednik senatorjev Ljudske stranke Leopoldo Elia privolil v koordinacijo, ki je njegovem mnenju potrebna, ne pa v enotno skupino, ki bi po njegovi oceni dušila politične istovetnosti raznih duš Oljke. Elia je močno poudaril prav ta aspekt, Salvi pa očitno ni hotel preveč pritiskati za enotno skupino in je poudaril, da je tak korak lahko samo sad skupne in soglasne odločitve.
Predsednik vlade Romano Prodi in podpredsednik VValter Veltroni sta bila zelo previdna in sta skušala nakazati pot nebolečega združevanja. Od tod predlog o programski konferenci in tesnejši koordinaciji ne samo z Di Pietrom, ampak tudi z župani, ki izpostavljajo svojo politično identiteto. Za to se je zavzel tudi podtajnik pri predsedstvu vlade Enrico Micheli, ki je dejal, da je treba najprej doseči večjo usklajenost in na tem graditi. Veltroni je tudi podčrtal, da sta na srečanju prišla do izraza še dva pozitivna elementa: ugodna ocena dela, ki ga je opravila vlada in soglasen sklep, da se nadaljuje po poti sanacije državne blagajne ob sočasni večji angažira-nostio za zaposlovanje in poklicno usposabljanje.
SPREJEM OB 20-LETNICI KONFEDERACIJE KMETOV ITALIJE
CELOVEC / PO IZJAVI MARJANA PODOBNIKA
Predsednik KZ Alojz Debeliš na Kvirinalu
Scalfaru izročil spomenico in noše kmečke pridelke
Odprto pismo ZSO vladi R. Slovenije
Stališče podpredsednika ZSO ocenila kot »vmešavanje v organiziranost manjšine«
RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je včeraj sprejel na Kvirinalu predsednika Konfederacije kmetov Italia CIA posl. Giuseppeja Avolia ter predsednike deželnih in in nekaterih pokrajinskih predsednikov te organizacije, ki obhaja 20-letnico svojega delovanja in v katero je včlanjena tudi Kmečka zveze. Med njimi je bil zato tudi predsednik Kmečke zveze Alojz Debeliš, ki je predsedniku Scalfaru v voščilo poklonil tipične kmetijske pridelke iz treh pokrajin, kjer živimo Slovenci v Italiji, in sicer kra-ški teran, briško rebulo ter beneške kostanje, sevko in štruke. Obenem mu je preko predsednika Avolia izročil spomenico, v kateri izraža željo, da bi se predsednik republike zavzel za hitrejšo uresničitev zakona za zaščito slovenske narodne skupnosti v Italiji. Predsednik Scalfaro je z zanimanjem sprejel spomenico ter pri tem dejal, da pozna problem slovenske manjšine. Dodal je tudi, da je dan prej o vprašanju manjšin govoril tudi s hrvaškim predsednikom Tu-dmanom med svojim obiskom v Zagrebu. Z zado-voljstom je sprejel tudi pridelke slovenskih kmetovalcev, pri tem pa pripomnil, da bodo z njimi še bolj zadovoljni vsi tisti, ki jim bo prejeta darila poklonil. Kot znano, predsednik takšnih daril ne drži zase, temveč jih preko svoje hčerei ki se ukvarja z volunterstom, posreduje revežem.
Sploh je bil sprejem predstavnikov Konfederacije kmetov na Kvirinalu zelo prisrčno. Predsednik Avolio je predstavil Scalfaru svojo organizacijo ter poudaril njeno vlogo in pomen na področju kmetijstva. Dejal je, da se organizacija zavzema za sodelovanje vseh demokratičnih sil v naporih za rast družbe ter za prehod v novo evropsko stvarnost, upoštevajoč pri tem tudi različnosti, kot so na primer tudi jezikovne in narodne manjšine.
Scalfaro je v odgovoru poudaril, da ne gre kmetijskega sektorja več smatrati kot drugorazrednega proizvodnega sektorja. Poudaril je tudi, da ceni čut odgovornosti, ki ga je Konfederacija kmetov pokazala ob nedavnih sporih glede kvot mleka in potrdil svoje nasprotovanje vsakršnemu nasilju.
Predsednik KZ Alojz Debeli is
Predsednik republike Scalfaro
CELOVEC - Zahteva podpredsednika slovenske vlade in Ljudske stranke Slovenije Marijana Podobnika, ki je na sprejemu ob dnevu samostojnosti R Slovenije pretekli torek na generalnem konzulatu R Slovenie v Celovcu zahteval od predstavnikov koroških Slovencev čimprejšnjo izvolitev »skupnega demokratičnega zastopstva«, je pri Zveze slovenskih organizacij (-ZSO) naletela na oster protest.V odprtem pismu vladi R' Slovenije organizacija odločno zavrača Podobnikove izjave in jih ocenjuje kot »nedopustno vmešavanje v način organiziranosti manjšine in v nasprotju z načeli spoštovanja manjšine kot subjekta«. Obenem ZSO zavra-
LJUBLJANA / PO SKLEPU, DA NE PRIZNA SLOVENCEV KOT MANJŠINO
Presenečenje zaradi odločitve sabora
Slovenska vlada vsekakor ne namerava zaostriti odnosa z Zagrebom - Vrsta podražitev
LJUBLJANA - Slovenska vlada je na zadnji redni letošnji seji imela najobsežnejši dnevni red v letu 1997, saj so ministri včeraj dobili za obravnavo kar 8, 5 kilogramov gradiva.
Vlada je odborila nekaj podražitev. Tako bo s prvim januarjem 1998 za osem odstotkov držaja električna energija. Cena pšenice iz blagovnih rezerv s prvim januarjem se s 29 tolarjev poviša na 33 tolarjev za kilogram. Hkrati pa se bo tržni red spremenil, tako da se bodo morale mlinske organizacije več kot pol leta same oskrbovati na trgu. Odkupna cena kravjega mleka bo s petim januarjem višja za devet odstotkov, prodajne cene konzumnega mleka pa se sprostijo.
Direktorica vladenga urada za informiranje Marta Kos je na novinarski konferenci dejala, da je vlada razpravljala tudi o problematiki slovenske manjšine na Hrvaškem in v zvezi s tem sprejela več sklepov. Slovenska vlada obžaluje odločitev hrvaškega sabora, s katero je v okviru sprememb ustave Hrvaške slovenska manjšina izpuščena pri naštevanju avtohtonih manjšin, ki živijo na območju Hrvaške. Postopek hrvaškega sabora po menju
SOZ
Slovenska kulturno gospodarska zveza
SKLICUJE
IZREDNI OBČNI ZBOR SKGZ
danes, 19. decembra 1997, ob 20.30,
v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu Dnevni red:
1.	otvoritev
2.	volitve delovnega predsedstva, verifikacijske in volilne komisije
3.	predlog sprememb in dopolnil statuta
4.	razprava
5.	razno
slovenske vlade, gotovo ni v prid krepitvi dobrososedskih odnosov med državama, še posebej zaradi tega, ker se je ta sprememba preambule ustave zgodila ravno na dan obiska slovenske vladne delegacije v Zagrebu. O takšni spremembi ustave predstavniki slovenske skupnosti na Hrvaškem, ki deluje v delu poodbora za manjšinska vprašanja sabora niso bili obveščeni. O nameravani spremembi statusa slovenske manjšine na Hrvaškem Republika Slovenija ni bila obveščena. Slovenska vlada je zato od hrvaške vlade uradno zahtevala ustrezna pojasnila in tudi zagotovilo, da se stopnja zaščite in podpore Slovencem na Hrvaškem ne bosta znižali. Slovenska vlada bo še naprej moralno in materialno podpirala Slovence na Hrvaškem pri njihovem prizadevanju, da ohranijo svoje narodnostne . značilnosti in vrednote in si v okviru pravnega reda Hrvaške zagotovijo ustrezno zaščito. Vlada bo o tej žgoči problematiki še razpravljala.
Minister za delo Anton Rop je novinarjem predstavil program razvoja varstva starejših oseb v Sloveniji do leta 2005 na področju socialnega varstva, ki ga je potrdila vlada. Sprejetje tega dokumenta pomeni, da bo vlada načrtno pristopila k izgradnji mreže socialnega varstva za starejše prebivalce v Sloveniji. Spodbujala bo izgradnjo institucionalne mreže domov in vpeljala transparentne mehanizme za razvoj organiziranih storitev v bivalnem okolju. Prevideno je, da bi do leta 2005 v institucionalno varstvo vkljkučili 4, 5 odstotkoa prebivalcev, starješih od 65 let. (STA)
Slovenija naj sistemsko uredi odnos z manjšinami
LJUBLJANA - Komisija državnega zbora za odnose s Slovenci po svetu in v zamejstvu je na včerajšnji seji razpravljala o položaju Slovencev na Hrvaškem po nedavni odločitvi hrvaškega parlamenta, da iz ustave črta omembo Slovencev kot narodne manjšine.
Komisija je državnemu zboru posredovala tri predloge sklepov, ki naj jih sprejme; komisija DZ poziva, naj izrazi začudenje in presenečenje nad spremembo hrvaške ustave, naj ugotovi, da Slovenija nima sistemsko urejenega odnosa do Slovencev izven Slovenije, kar se negativno odraža na njihovem položaju, zato naj DZ pozove vlado k pripravi predloga zakona ali nacionalnega programa o odnosu do Slovencev po svetu. Komisija je DZ tudi predlagala, naj pozove vlado, da zagotovi Slovencem na Hrvaškem materialno in moralno podporo, da se bodo lahko ohranjali in razvijali kot slovenska skupnost.
Komisija pa se je odločila črtati predlog sklepa o tem, naj DZ pozove vlado k preučitvi možnosti ureditve položaja Slovencev na Hrvaškem na meddržavni ravni. Člani komisije so se strinjali z utemeljitvijo državnega sekretarja v zunanjem ministrstvu Franca Jurija, da bi takšen sklep pomenil, da se je Slovenija ujela v nastavljeno zanko, in da takšno bilateralno reševanje vprašanja implicira številna druga vpraša-
nja. Juri je člane komisije tudi seznanil, da vlada razpravlja o nastalem položaju in bo sprejela nekatere smernice. Dejal je, da je stališče vlade, da naj se stvari ne zaostrujejo. Podobno je menila državna sekretarka za Slovence po svetu Mihaela Logar, ki je dejala, da je treba paziti, da se položaj Slovencev na Hrvaškem ne bo še poslabšal, in da ne sme priti do zaostrovanja odnosov s Hrvaško nasploh.
Članom komisije je spregovorila tudi predstavnica Instituta za narodnostna vprašanja, ki je povedala, da je institut že pred dvema letoma v okviru projekta Slovenci v nekdanji Jugoslaviji izven Slovenije izdal knjigo, ki podro-. bno analiza vprašanje Slovencev na Hrvaškem. Odločitev hrvaškega sabora, za katero je dejala, da je povsem politična, pa je ocenila kot nezaslišano in obsojanja vredno.
Ivo Hvalica (SDS) je opozoril na nujnost definicije pojmov slovenske manjšine in slovenske skupnosti na Hrvaškem. Kot je dejal, avtohtona slovenska manjšina Živi le na območju južno od Ilirske Bistrice proti Reki ter na območju Istre. Sicer pa po njegovem mnenju ni nobeno naključje, da je do spremembe hrvaške ustave prišlo prav na dan, ko je bil tam na uradnem obisku premier Janez Drnovšek. Hvalica je prepričan, da je bilo vse v najprej načrtovano, in da je to pač priprava pozicij na izsiljevanje Slovenije. (STA)
ča tudi Podobnikovo »neprikrito« napoved, da bo Slovenija glede financiranja organizacij in projektov slovenske manjšine na Koroškem »naredila red«.
ZSO v odprtem pismu slovenski nadalje piše, da protestira tudi zaradi »ravnanja generalnega konzula Slovenije v Celovcu Jožeta Jeraja, ki je označil Spomenico šestih narodnih skupnosti Avstrije kot 'eno najbolj škodljivih dejanj’ (poleg Poppo-ve izjave glede nemško govoreče manjšine v Sloveniji)«. »Temu mnenju se je pridružila tudi gospa državna sekretarka Logarjeva, češ da je Spomenica v nasprotju z resolucijo državnega parlamenta Slovenije«, kritizira ZSO tudi državno sekretarko.
Zveza slovenskih organizacij v odprtem pismu izrecno poudarja, da se je že vedno zavzemala za koordinacijski odbor med obema strešnima političnima organizacijama manjšine na Koroškem, ki naj bi bil tudi sogovornik Slovenije. Ustanovitev takega odbora pa mora biti - tako ZSO - izključno ob enakopravnosti med dvema političnima opcijama znotraj narodne skupnosti«.
ZSO v pismu slovensko vlado tudi opozarja, da očitno v izjavah raznih predstavnikov slovenske vlade ni usklajenosti. »Izjave Marjana Podobnika so v nasprotju z zagotovitvijo zunanjega ministra dr. Frleca, da Slovenija enakopravno upošteva vse politične usmeritve manjšine. Gospod Podobnik celo grozi z odv-
Predsednik ZSO M. Sturm
zemom finančni dotacij, če se ne bomo ravnali po njegovih predstavah, ki so menda zahteve Republike Slovenije«.
ZSO zaključuje odprto pismo slovenski vladi s trditvijo, da od Sloveni-je«pričakuje spoštovanje pluralnosti in upoštevanje različnih ideoloških gledanj med slovensko narodno skupnostjo, s tem pa tudi različnih poti v smislu ohranjanja in razvoja slovenskega življa na Koroškem«. Glede Podobnikove zahteve po izvoljenjem skupnem demokratičnem zastopstvu manjšine pa pa ZSO ugotavlja: »Organizirani smo demokratično in po vseh veljavnih zakonih in predpisih države, v kateri živimo. Ni nam dovolj verbalno zagotavljanje spoštovanja te pluralnosti, dokler je udejanjanje politične povezanosti med R Slovenijo in njenih manjšin domena ene same stranke ali morda dveh, ki pluralnosti manjšine ne upošteva«.
Ivan Lukan
NOVICE
Polletni obračun deželne finančne družbe Friulia
TRST - Skupščina delničarjev deželne finančne družbe Friulia je včeraj v Trstu odobrila polletni poslovni obračun, iz katerega izhaja čisti dobiček v vrednosti 12, 5 milijarde lir, medtem ko o dejavnosti priča podatek, da je Friuha posegla v 22 podjetjih na deželnem ozemlju, za kar je porabila 57 milijard lir. Predsednik družbe Flavio Pressacco je povedal, da je Friuha tenutno udeležena pri rizičnem kapitalu 106 družb v deželi, in opozoril na potrebo po izboljšanju kompetitivnosti v inovativnih tržnih sektorjih. Zborovanja se je udeležilo 19 od skupaj 32 delničarjev, ki so zastopati 97 odstotkov kapitalske glavnice. Ta znaša 131 milijard tir, največji delničar pa je Dežela FJK, ki je lastnica 88 odstotkov glavnice. Po občnem zboru je bilo nagrajeno pet študentov, ki so zasedli prva mesta na natečaju za podjetniške projekte, ki ga je Friulia razpisala ob 30-letnici svojega delovanja.
Z vlakom iz Ljubljane v Beograd
LJUBLJANA - Od novembra 1997 naprej je mogoče iz Ljubljane v Beograd potovati z vlakom. Odhod vlaka iz Ljubljane je ob 8.55, prihod v Beograd pa ob 19.47. Na postajah Vinkovci in Sid je potrebno prestopiti na drug vlak. Ob vrnitvi v Ljubljano ima vlak odhod iz Beograda ob 6.00, prihod na ljubljansko železniško postajo pa ob 16.55.
Na prodajnih mestih SS prodajajo vozovnice le do jugoslovanske meje, za nadaljne potovanje pa jo je treba kupiti na postajah ati vlakih Jugoslovanskih železnic. Cena vozovnice iz Ljubljane do Sida znaša 3.650 tolarjev, povratne vozovnice pa 5.828 tolarjev.
Od 23. maja 1998, ko bo začel veljati nov vozni red SS, bosta iz Ljubljane v Beograd vozila vsak dan dva direktna vlaka.
ŽARIŠČE
Manjšina si želi sožitja in miru
V zadnjih časih se bralci našega časopisa vedno bolj odzivajo na razne dogodke v manjšini. Kot ugotavlja Dušan Kalc v uvodniku z dne 6.12.1997, so ti komentarji večkrat napisani ihtavo, z neko užaljenostjo, če ne celo napadalnostjo. Tudi večina pisem bralcev drugih časopisov je napisana skoraj vedno vehementno, s čustveno prizadetostjo, ki žene pisca, da zagrabi za pero in pove svoje mnenje.
Naši bralci se zadnje čase bolj pogosto oglašajo v časopisih. Iz povojne dolgoletne molčečnosti si tudi pri posameznikih utira pot želja, da bi prispevali svoj delež k razčiščevanju, poglabljanju in boljšemu razumevanju najrazličnejših problemov, ki tarejo slovensko manjšino. Med primarnimi nalogami našega dnevnika je gotovo tudi ta, da spodbuja dialog in soočanje med Slovenci v Italiji. Težko je odstraniti plašč tesnobe, zavrtosti in provincia-lizma, v katerega je zavito naše zamejstvo. Se vedno se med sabo zelo težko pogovarjamo, še vedno vladajo med nami nezaupanje, ideološka nestrpnost in miselni kalupi.
Noben pluralizem ne more opravičiti pisanja nekaterih listov, ki ob vsakem svojem izidu prinašajo v slovenske domove strupene misli, sumničenja in razdor med Slovenci. Ob vsakem takem bra-
Nadja Maganja
nju mi srce otrpne. Sami sebe objedamo kot šakal ranjeno žival.
Veliko je vsekakor tudi govora o sožitju, odprtosti, dialogu s tu živečim večinskim narodom. Sprašujem se, na kakšnih temeljih naj se razvija ta dialog, če med Slovenci nismo ali nočemo biti sposobni kulturnega pogovora.
Kulturna in demokratična raven neke države, naroda, skupnosti se kaže tudi v tem, koliko je sposobna soočati se z različnimi pogledi. Odpiranje navzven je lahko zelo pozitivno, vendar mora biti manjšina trdna in povezana v svojem jedru. Čutiti se mora kot povezana skupnost.
Naša manjšina se iz dneva v dan številčno krči. Asimilacija je še vedno na pohodu. Z veliko lahkoto se znajdeš potopljenega v italijanskem morju, in to zaradi delovnega okolja, študija, poroke z Italijanom, prijateljstva. Počasi opustiš slovenščino, zahajaš v italijansko gledališče, v popolnoma italijansko družbo. Gez noč se zaveš, da ti je slovensko okolje tuje. »Svobodno« se opredeliš za drugo kulturo, za večinski narod, kot nam lepo in nazorno razlaga Manlio Cecovi-ni. Vse to mi je še bolj jasno, ko zadnje čase zahajam v razne mešane skupine z Italijani. Čeprav čutim njihovo naklonjenost in dobrohotnost,
se s težavo otresem neprijetnega spoznanja, da o nas vedo zelo malo ali skoraj nič. Treba je veliko naporov in truda, da si kos težkim nalogam posrednika med različnimi miselnimi, jezikovnimi, kulturnimi svetovi. Vse to: znanje, energijo, zavest moraš od nekod črpati, nekje se moraš počutiti, doma in imeti trdne vezi s svojim narodom. In če smo si edini v spoznanju, da mora imeti manjšina svoja športna in kulturna društva, da tudi na verskem področju mora gojiti svoje posebnosti, toliko bolj mora biti subjekt na političnem področju. Z- združevanjem Evrope se vedno bolj poudarja pomen manjšin. Narodne stranke (in ne nacionalistične, kot jih nekateri hote napačno označujejo) prevzemajo v tem kontekstu specifične naloge.
Naj povem tudi svojo kratko misel o zadnjem dogodku, ki tako usodno posega v življenje manjšine, česar pa se Slovenci premalo zavedamo. Gre za sprejem nove volilne zakonodaje za deželni svet Furlanije-Julijske krajine, na osnovi katere bo stranka Slovenske skupnosti z veliko težavo še kdaj izvolila svojega predstavnika.
Edina stranka, ki je tudi legitimirala obstoj naše dežele s posebnim statutom, je tako izpadla skoraj za zmeraj iz tega važnega upravnega
organa.
Slovenska stranka je predstavljala in predstavlja enega izmed pomembnih stebrov manjšine. Slovenskih postojank ali »otokov«, kot jih nekateri označujejo, je sčasoma vedno manj. Nekatere v imenu napačnega tolmačenja multikulturnosti sami izpodjedamo in jiifi režemo korenine. V tej napačni odprtosti načenjamo že jedro obstoja naše skupnosti. V strankarski zagledanosti se naši politični voditelji, ki pripadajo drugemu taboru, premalo zavedajo, da izpad Slovenske skupnosti iz deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine ne prizadeva le 10.000 Slovencev, ki so tako izgubili svojega glasnika, ampak je izguba, ki siromaši celotno manjšino. Zato bi si pričakovala od vseh slovenskih politikov večje zavzetosti in politične odprtosti. Prevladala sta strankarski oportunizem in pragmatizem, češ saj bodo ti Slovenci lahko nas volili!
Pred kratkim sem prebrala dokument, kjer zelo vesten in tankočuten opazovalec tržaških razmer poroča leta 1951 oblastem v Sloveniji, da je tukajšnje prebivalstvo naveličano razprtij in si želi sožitja in miru. Oznaka, ki bi lahko veljala še danes. Ljudje si resnično želimo večje strpnosti in sožitja, ne vem pa, če je to želja tudi naših narodnih voditeljev!
Na Nevejskem sedlu danes četrto srečanje županov o čezmejnem sodelovanju
VIDEM - Danes se bo v Nevejskem Sedlu (Sel-la Nevea) odvijalo 4. srečanje županov obmejnih občin na temo »Smernice in instrumenti za sodelovanje obmejnega prebivalstva - INTERREG II in PHARE CROSSBORDER». Srečanje se bo pričelo ob 9.15 uri v Šport hotel Forte.
4. srečanje organizira občina Kluže (Chiusa-forte), udeležilo pa se ga bo 40 županov obmejnih občin (14 iz Slovenije in 26 iz Italije) in predstavniki ministr-
stev obeh držav.
Uvodna referata bosta prispevala svetovalka vlade dr. Riana Benko iz Urada za evropske zadeve pri Ministrstvu za zunanje zadeve RS (Oblike pomoči Evropske unije območjem v procesu pridružitve) in dr. Giorgio Tessarolo, direktor Deželnega zavoda FJK za zadeve Evropske unije.
Zupani bodo spregovorili o problemih, ki se pojavljajo v obmejnih občinah, in o programih Čezmejnega sodelovanja.
Zbori imajo še jutri čas, da se prijavijo za mednarodno revijo Primorska poje ’98
TRST - Združenje pevskih zborov Primorske v sodelovanju z zamejskimi kulturnimi organizacijami obvešča vse primorske zbore in skupine, da je do 20. decembra 1997 Cas za prijavo k sodelovanju na mednarodni reviji Primorska poje ’98. Zborom, ki so včlanjeni v Zvezo slovenskih kulturnih
društev, Zvezo cerkvenih pevskih zborov in Zvezo slovenske katoliške prosvete, bodo prijavnice posredovali odgovorni posameznih zvez. Sodelovanje na reviji je kot običajno odprto vsem pevskim sestavom, ki lahko potrebna pojasnila in prijavnice dobijo na sedežih zgoraj omenjenih zvez.
. . . od 18. decembra
H
Kakavova sladica llikerski ^zs semeni sončnice * I Vin Santo
^400 gr.
L 4.975/Kg. ;1
I
.990
j| Toskansko tradicijo-nalno desertno vino 16% Vol.,
Cantuccini I Dedek z mandeljni * Imraz *
toskanska tradicija; jz mlečne s 15% mandeljnov; čokolade hrustljivi in vonjivi, 150 gr.
300 gr., L 6.600/Kg. H 8.967 lir/Kg. UMf
1690 990
Potovalka 24 ur
mere: 40x32x12 cm., zunanjost iz usnja, notranjost iz sintetičnega usnja, z zaporo zlate barve, barve: črna
in rjava
Mixer
TUV/GS/CE testiran, 1 leto garancije, motor 160 Waft, bele barve
Kromirani pladenj *
o 40 cm.,okrogli, z 2 lesenimi
Jekleni trinožnik s pladnjem *
s pladnjem za predmete v modrem kristalu
Posrebrnjeni pladenj
okrašen, ovalne oblike, mere: 47,5x33,5 cm.
ISMESSSSSM
A J| po normah CE, 5 l< 'J /I garancije
04.900

ZNIZANE CENE VELJAJO	£
OD 18./1 2-/97 DO 31./1 2-/97	>
Pire v kosmih	1 2£90 Z
a.TSitlKg'259'- 1.9902
Sfogliatine - glazirane sladice S&5&
200 gr.,	^
L. 3.950 lir/Kq.	Z W <
Holandski sir Gouda	A 3^90 >
staran,	C *%***%
300 gr., 10.967 lir/Kg. ' V.2VO 2
MK	7^ E
500 gr., 14.980 lir/Kg.	/ .490 §
Fine čebulice v kisu	OOflr	S
320 ml.,	"TOrt	“
2.469 lir/l._______________Z VQ	o
Pudingi UHT	590	S
čokolada / vamlia	jm	k
200 gr„ 2.450 lir/Kg..	4VO	S
Moške in ženske rdeče spodnje hlačke *
100% bombaž, pralne do 60°, moške: mere od 5 do 8; ženske: mere od II do IV
ULICA lil. ARJV1ATA 1
TRŽAŠKI OBČINSKI SVET / DOGAJANJA NA PREDSINOCNJI SEJI
NOVICE
Vprašanje slovenskih jasli spražilo debato o naši šoli
Pobudo Stranke komunistične prenove - Pozornost katinarski šoli
Kampanja animalistov za »božič brez krvi«
Mednarodna organizacija za zaščito živali bo jutri (20. trn.) od 12.30 do 13. ure na Ul. Genova v Trstu v sodelovanju z Vegetatrijanskim združenjem in Ligo za okolje delila inforativno gradivo za pospeševanje vegetarianske prehrane. Akcijo bo izpeljala zdaj, ker so živali zlasti v tem prazničnem Času žrtve človeške pogoltnosti oziroma nekorektnih prehrambenih navad. Pomislimo le na jegulje, ki jih še žive sesekljajo, na jastoge, ki jih že žive vržejo v krop, na morije telet, piščancev itd.
Občinska komisija za kulturo in šolstvo bo posvetila eno svojih prihodnjih sej problematiki slovenske šole ter vzdrževanja šolskih stavb. Tako je soglasno sklenil občinski svet po razpravi, ki je sledila sprejetju sklepa, po katerem bodo v nekdanji šoli Stossich-Sil-vestri na Reški cesti (Katinara) namestili otroške jasli za italijanske otroke. Vprašanje je sprožil svetovalec SKP Igor Canciani (na sliki) , ki je pozval upravo, da razmisli o možnosti ustanovitve slovenske sekcije v istih jaslih in istočasno, naj pospeši nujna vzdrževalna dela v poslopjih šol F.Milcinski in Sv.Ciril in Metod. Končno naj resno vzame v pretres predlog o ustanovitvi slovenskega šolskega centra na Katina-ri, kot je v peticiji na pobudo združenja staršev omenjenih dveh šol zahtevalo več kot dva tisoC občank in občanov.
Odbornica Bruna Bassa Poropat je dejala, da trenutno ne vidi razlogov za ustanovitev še ene slovenske sekcije otroških jasli, za katero po njenem ni dodatnega povpraševanja. Canciani pa ni soglašal s tako zastavljenim problemom. Prošenj za nove vpise ni, ker obstaja le ena slovenska sekcija; Občina naj prouči možnost za še dodatno sekcijo na Katinari, šele potem bomo lahko preverili, Ce obstaja ali ne zanimanje za nove jasli.
Po mnenju Paola Sardosa Albertini) a (Forza Italia) je zahteva SKP neresna in nelogična, saj se na tak naCin ustvarjajo privilegiji za slovenske otroke, »za katere država itak že vzdržuje razrede z enim ali dvema učencema«. Podobno stališče je zagovarjal tudi njegov somišljenik Piero Camber, po katerem bi se morala Illyjeva uprava nasprotno zavzemati za usodo 141 otrok, ki niso našli mesta v italijanskih jaslih. Ce bo odbor sprejel zahtevo SKP, je še dejal Camber, bomo priča rasistični izbiri, a tokrat na škodo Italijanov.
Da je treba vprašanja slovenske šole ocenjevati s posebnimi merili je kolege desnice opozoril Peter MoCnik (Oljka-SSk). Slovenska manjšina ne zahteva privilegijev, a le pogoje za obstoj in razvoj. Glede tako imenovane racionalizacije šolske mreže je navedel stališča zgoniške in dolinske uprave, ki
sta se pravilno zavzeli proti načrtovanemu zaprtju tamkajšnjih šol z italijanskim učnim jezikom.
Jacopo Venier (SKP) je zavrnil Albertini) ev o oceno, da je Cancianijeva zahteva neresna in neprimerna. Občina ne more kar tako prezreti peticije, ki jo je podpisalo dva tisoC ljudi in hkrati tudi ne potreb ter problemov teritorija, v tem primeru Katinare, kjer so upravičeno zaskrbljeni nad usodo krajevne šole. Komunisti bodo to vprašanje sprožili tudi med bližnjo proračunsko razpravo, potreben pa je politični signal Illyjevega odbora, ki se ne more in ne sme izmikati svojim odgovornostim.
Načelnik Oljke, sicer svetovalec D SL Giorgio De Rosa je v glavnem soglašal s stališči Komunistične prenove, ne pa z načinom (predložitev resolucije), kako je bil problem postavljen. Glasovanje o resoluciji bi po njegovem povzročilo nepotrebno konfrontacijo, dokument Cancianija in Venier ja pa bi tvegal zavrnitev. Problem katinarskih šol obstaja in ga je treba resno proučiti, kot je pred leti stalno opozarjal Stojan Spetič, je še dejal De Rosa.
Dokumenta SKP niso dali na glasovanje, ker je Canciani pristal na predlog Oljke, Čeprav je izrazil bojazen, da se bo zadeva razvodenela. O Katinari in o slovenskih šolah na sploh se bo, kot reCeno, ukvarjala pristojna komisija, na katero bodo povabili tudi ravnatelje slovenskih šol.
ŠD Zarja: sklep Občine in Dežele
Občinski svet je s široko vedno glasov (proti so bili le svetovalci Nationalnega zavezništva) odprl pot gradnji športnih objektov Zarje ob bazovskem nogometnem igrišču. Skupščina je odobrila takoimeno-vani prostominski plan za nove slačilnice, balinišče in manjšo telovadnico v skupni vrednosti poldruge milijarde lir. Včeraj pa je prišla vest, da je ta načrt dobil tudi povoljno mnenje deželnega tehničnega odbora, teko da Zarji za začetek del manjkajo še finančna sredstva, kar naj bi bilo le stvar časa.
Upravni sklep je predstavila odbornica za urbanistiko Ondina Barduzzi, v razpravi pa se je takoj oglasil Bruno Sulli (NZ), ki je vso zadevo skušal politično obarvati in to z res svojstvenimi argumenti. NaCrte bazovskega društva je vezal na prodajo zemljišča ob fojbi, potem je povlekel na dan stezo za terenska vozila in se hudoval na zgoniško Občino, Ceš da ji neutemeljeno nasprotuje. Ko so mu zmanjkali argumenti pa je še napadel slovensko manjšino, Ceš da negativno pogojuje ves razvoj Krasa...
Načelnik Oljke Giorgio De Rosa se ni spustil v polemiko s Sul-lijem, podčrtal pa je, da je Občina zamudila že
preveč Časa za izvajanje deželnega zakona o protivrednostih za sinhrotron. Sedaj je treba z besed preiti k dejanjem, saj gre za projekte, ki jih tako Zarja, kot trebenski Primorec, zelo potrebujeta. Treba je enkrat za vselej nehati z demagogijo okrog teh vprašanj - je še dejal De Rosa - saj gre za dolžnostne obveze mestne in deželne u-prave do teritorija, ki je plačal zelo visok davek za gradnjo sinhrotrona in drugih infrastruktur, ko so razni naftovodi, bencinovodi, avtoceste itd.
Občinska urbanistična komisija pa je vCeraj prižgala zeleno luC tudi za slatiCnice in tribune ob trebenskem nogometnem igrišCu, za katere bo SD Primorec dobilo 550 milijonov lir. Večina elanov komisije je podprla sklep o pro-stominskem planu, seveda z izjemo predstavnikov Finijeve stranke, ki so že, Ce je bilo sploh potrebno, napovedali negativno zadržanje v občinskem svetu. Ob tem pa smo zvedeti, da se pozitivno rešuje tudi vprašanje športnega centra Ervatti pri BrišCikih, za predajo katerega bo športno društvo Portuale, ki ga je zgradilo, v kratkem dobilo od Dežele ustrezno finančno odškodnino.
Umik javne kopalnice v Ul. Veronese med prazniki
Tržaška občinska uprava obvešCa, da bo javna kopalnica v Ul. Paolo Veronese v Trstu delovala med prazniki z nekoliko spremenjenim umikom. Zaradi prazničnega dne ati zaradi izrednega čiščenja bo zaprta v dneh 25., 26., 29. in 30. decembra ter 1. januarja. Prhe bodo uporabne 22. in 23. decembra od 8. do 18. ure, 24., 27. in 31. decembra, od
7.30	do 18. ure, 28. decembra pa po običajnem nedeljskem umiku. Turška kopel in savna bosta za ženske odprti 22. in 23. decembra od 8. do 17. ure, za moške pa 24., 27. in 31. decembra, od 7.30 do
16.30	ter 28. decembra, od 7.30 do 11. ure.
Včlanjevanje v SKP
Danes bo od 17. ure dalje praznik včlanjevanja v SKP za leto 1998 na strankinem sedežu v Ul. Tara-bocchia 3. Praznik bo namenjen predvsem krožku SKP za mestno središče. Na njem bo govorila članica pokrajinskega tajništva Giutiana Zagabria.
Delna stavka osebja Trgovinske zbornice
Včeraj je bila delna stavka osebja Tržaške trgovinske zbornice. Kot beremo v tiskovnem poročilu, ki ga je podpisal tajnik Zbornice Arcangelo Flaminio, sta stavko proglasila sindikata SNALC in CGIL, medtem ko se z njo nista strinjala sindikata UIL in CISAL. Kljub težavam so uradi in službe Zbornice v glavnem delovati, saj se je stavke udeležilo 35 od skupnih 82 uslužbencev (l5 drugih zaposlenih je bilo odsotnih iz drugih razlogov).
Lestvice za delovne štipendije INPS
Tiskovni urad pokojninskega zavoda INPS obvešCa, da bodo pri njegovih uradih do 31. januarja 1998 razobešene lestvice podjetij, katerim je mini-ststvo za delo priznalo pravico, da izdajo posebne delovne štipendije za mlade. Skupno bo takšnih štipendij po vsej Italiji 65 tisoč, deležni pa jih bodo lahko mladi od 21. do 32. leta starosti, ki so vsaj 30 mesecev vpisani v sezname brezposelnih IB.
Skupna božičnica slovenskih in italijanskih otrok
Nad dvesto šolarjev slovenskih in italijanskih šol svetoivanskih didaktičnih ravnateljstev je vCeraj skupaj okraševalo veliko božično drevo na Trgu Gioberti, nakar se v župnijski dvorani udeležilo božične prireditve, na kateri so zbirati didaktični material za otroke iz potresnih območij Umbrije.
ZDRUŽENJE POKRAJIN / PRED SREČANJEM Z VIOLANTEJEM
Pokrajine in naša manjšina
V dokumentu, ki ga bodo štiri pokrajine iz FJK, izročile predsedniku zbornice Lucianu Violan-teju ob priložnosti januarske izredne seje deželnega sveta, bo omenjena tudi slovenska manjšina. Tako so sklenili na včerajšnjem zasedanju Zveze pokrajin na zahtevo tržaškega pokrajinskega svetovalca SSk-Oljke Vladimirja Vremca (na stiki) , ki jo je prvi osvojil predsednik goriške Pokrajine Giorgio Brandolin.
Vremec (seje se udeležil tudi goriški svetovalec SKP Damjan Primožič) je izhajal iz stališča, da je Furlanija-Julijska krajina dobila pravni položaj dežele s posebnim statutom tudi in predvsem zaradi navzočnosti manjšin, še posebno slovenske. Zato hi bilo res Čudno, da bi iz uradnega stališča predsednikov pokrajin ob tako pomembni priložnosti izpadla prav omemba te značilnosti.
Izredna seja deželne skupščine ob Violanteje-vi navzočnosti bo, kot znano, devetega januarja. Seja je bila sklicana z namenom, da se opozori rimski parlament na zelo pomembno vlogo avtonomnih dežel v sklopu načrtovane ustavne reforme, ki jo je začrtala dvodomna komisija pod predsedstvom Massima D’Aleme. Predsednik deželnega sveta Roberto Antonione je po nedavnem srečanju s predsed-
nikom slovenskega parlamenta Janezom Podobnikom javno napovedal, da bo na izrednem zasedanju spregovoril tudi predstavnik slovenske narodnostne skupnosti.
Predstavniki pokrajin Trst, Gorica, Videm in Pordenon so precej kritično ocenili deželni zakonski osnutek (podpi-
sati so ga zastopniki skoraj vseh strank, od Severne lige do DSL in Nacionalnega zavezništva), ki se v bistvu veC ali manj zavzema za ukinitev pokrajinskih uprav. Deželni zvezi pokrajin predseduje TržaCan Renzo Co-darin, ki je pred kratkim prevzel mesto VidemCa-na Giovannija Pelizza.
Usoda bivše PSI: spet nova stranka
Pristaši nekdanje PSI res nimajo miru. Potem ko so se po razpadu Craxijeve stranke razdelili na frakcije in strančice, se sedaj prepirajo o načrtu nove levičarske stranke, v katero jih vabi Massimo D’Alema.
Združeni socialisti in avtonomni laburisti so na včerajšnji novinarski konferenci napovedali, da ne bodo pristopiti v novo stranko, pac pa se bodo prizadevati za oživitev socialistične stranke. Trenutno obstajata dve socialistični stranki in sicer SI (Sociedisti italiani) in laburisti, Ariella Pittoni pa je pred kratkim ustanovila še laiCno-reformi-stiCno združenje. Ostati socialisti so se razpršili med Oljko, Dinijevo skupino in Forza Italia.
TISKOVNA KONFERENCA
Sunia o odprtih problemih stanovanjske politike
Predsednik združenja stanovanjskih najemnikov Sunia Giuliano Mauri je vCeraj na tiskovni konferenci predstavil vrsto problemov, ki se postavljajo konec leta predvsem najemnikom stanovanj lacp. V prvi vrsti gre za vprašanje meje letnega dohodka, nad katero nimajo družine veC pravice, da stanujejo v stanovanjih t.i. ljudskih gradenj, kot je lacp. Dosedanjo mejo 20 milijonov lir sicer dvigajo na 30 milijonov lir, vendar bo konec leta zapadel rok za stanovanjski izgon tistih družin, ki že štiri leta zapovrstjo presegajo sedanji maksimalni dohodek, glede katerega je predsednik Mauri mnenja, da je res prenizek, da bi na tej podlagi odrekali stanovanja lacp tistim, ki le za malo presegajo ta dohodek.
Giuliano Mauri je orisal tudi nekaj drugih problemov, od prodaje stanovanj Lloyda Adriatica do okvirnega sporazuma glede stanovanjske politike z občinsko in pokrajinsko upravo, pa tudi potrebni protokol za uveljavljanje stanovanjske pravice univerzitetnih študentov.
Po Črtanju iz deželnega proračuna 11 milijard za ljudske gradnje, so se predstavniki Sunie in drugih sindikatov stanovalcev sestali s podpredsednikom deželnega sveta Milošem Budinom, danes pa še s predsednikom 4. deželne komisije Molinarom, da bi spet dodelili predvideno vsoto za odkup Lloydovih stanovanj. Na tiskovni konferenci so tudi ostro protestirali zaradi zamud pri predaji že dokončanih stanovanj lacp v Ul. Ponzianino in Ul. Vergerio. Predlagali so, da bi družine, ki so jim dodelili že dokončana stanovanja, v katera pa se ne morejo vseliti zaradi birokratskih zamud, protestno praznovale božic pred vrati »svojih« stanovanj.
Občina in Anfaa podpirata družinsko rejo mladoletnikov
Tržaška občinska uprava je skupaj z združenjem družin Anfaa, ki posvojijo in vzamejo otroke v rejo, dala pobudo za seznanjanje javnosti z vprašanji reje otrok. Gre za obliko pomoči otrokom, katerih izvirne družine so v težavah, vendar jih ni mogoCe posvojiti. Da bi pojasnili postopke za dodelitev otrok v rejo in družbeno koristnost take izbire, je vCeraj bila v avditoriju muzeja Revoltelle tiskovna konferenca, na kateri je sodelovala iz Rima prek telematske povezave tudi ministrica za socialne probleme Livia Turco.
Tržaško občino je zastopal odbornik Pecol Co-minotto, pokrajinsko združenje Anfaa predsednik Musizza, srečanja pa se je udeležil tudi sodni varuh mladoletnih dr. Mi-lanese.
Danes bodo na šoli Nordio odprti razstavo lepakov na tematiko družinske reje otrok.
ŠOLSTVO / BOŽIČNE PRIREDITVE NA OSNOVNIH ŠOLAH IN V VRTCIH
Več daš, več imaš, božično sporočilo iz boljunške šole
V Barkovljah so otroci iz vrtca in osnovnošolci »iskali Luno«
NOVICE
Peticija Edinosti za spomenik na openskem strelišču
Društvo Edinost sporoča, dajem nedeljski proslavi m openskem strelišču zbralo 170 podpisov za peticijo tržaškemu občinskemu svetu, da m strelišču uredijo spomenik Viktorju Bobku, Ivanu Ivančiču, Simonu Kosu, Finku Tomažiču in Ivanu Vadnalu, za kar bi moral obdnski svet timprej odobriti ustrezne urbanistične in proračunske dokumente. Podpisniki pooblaščajo slovenske obdnske svetovalce Berdom, Candanija, Dolenca in Močnika, da tolmačijo občinskemu svetu zahtevo po ureditvi spomenika in spominskega parka
Dijaška manifestacija
Tržaški dijaki so se včeraj dopoldne zbrali m Trgu Oberdan na skupščini dijaškega gibanja, m kateri so razpravljali o skupnih predlogih in stališčih o spremembah v italijanskem šolstvu. Iznesli so vrsto zahtev, med katerimi je najbolj pomembno zvišanje prispevkov za javno šolstvo. Dijaki so se izrekli proti vsaki državni podpori zasebnim šolam, zahtevajo enakopavravnost dijaške komponente v zbornih organih in večjo pozornost krajevnih ustanov do šolskih gradenj. Višješold, ki obiskujejo italijanske šole, so v preteklih dneh izvedli že več protestnih akdj, kot so zasedbe šolskih poslopij in neprekinjene skupščine m šolah. Za danes dopoldne napovedujejo novo ma-nifestadjo po mestnih ulicah. Ob 9. uri se bodo zbrali m Trgu Goldoni, od koder bodo krenili po Ul. Car-ducd in Ul. Ghega do Trga Vittorio Veneta, kjer se bodo ustavili pred sedežem tržaške pokrajine.
Božičnice so zavzele v teh dneh monopolni položaj na osnovih šolah in vrtcih. Včeraj so se med drugim zvrstile v Barkovljah, v Boljuncu in na Opčinah.
V Barkovljah (na sliki levo) so se v prostorih osnovne šole F.S.Finžgarja številnim staršem z igrico Kje je luna skupno predstavili otroci z domačega otroškega vrtca in osnovnošolci. Ljubke zvezdice je zaskrbelo, ker je luna stalno zamujala, zato so se odločile, da pogledajo, kaj počenja. Opazili so tako, da je zamujala, ker je svetila pot dedku mrazu, ob koncu pa jim je vseeno uspelo priklicati Mesec spet na pravo pot.
Igrici sta sledila petje in ples, ki so poželi tople aplavze staršev. A prireditve še ni bilo konec, saj so osnovnošolci pripravili tudi prodajno razstavo izdelkov, ki so jih pripravili na šoli.
UCenci boljunške osnovne šole Frana Venturinija (na sliki desno) so
povabili starše na božičnico v dvorano Mladinskega doma. Pozdravila jih je skupina petošolcev, ki jim je izrekla voščila za bližnje praznike. NajveCja pozornost je vladala za igrico v petih prizorih s pomenljivim naslovom »VeC daš, veC imaš«, ki jo je napisala učiteljica Geni Kozina. Izvedli so jo učenci 4. in 5. razreda. Igra, ki se dogaja v sodobni družini, je hecna, a z globoko sporočilnostjo, saj postavlja na glavo potrošniški imperativ »veC imaš, veC veljaš«.
Tudi uCenci 1., 2. in 3. razreda so uprizorili igrico, in sicer »Kam bežijo meseci«, v kateri so ob kopici simpatičnih živalic nastopili tudi posamezni meseci. Uspelo božičnico je zaokrožil šolski pevski zbor, ki je zapel vrsto božičnih pesmi.
Danes in jutri bodo na sporedu božične prireditve tudi na številnih drugih osnovnih šolah in v vrtcih. Med temi naj omenimo božičnico na osnovni šoli Otona Zupančiča
pri Sv. Ivanu, prireditev na katinarski osnovni šoli Frana Milčinskega, popoldne pa bo božičnica tudi v devinskem otroškem vrtcu.
DANES V ZGONIKU
Božič skupaj v pesmi, igri in veselju
Pobuda šol nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva
Bliža se božični C as. Čas, ko vlada med ljudmi neko posebno vzdušje, čas, ko si želimo, da bi izginile vse oblike sovraštva in bi končno zavladala med ljudmi mir in ljubezen. Prav v tem duhu bo danes v športno-kultumem centru v Zgoniku božičnica, ki jo prirejajo osnovne šole nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva.
Božic skupaj - to je naslov prireditve, ki že sam namiguje na multikulturnost in spoznavanje različnosti. Take vrste pobud in projektov spodbuja tudi ministrstvo za šolstvo, saj je pomembno že pri otroku graditi spoštovanje do različnih.
Osnovne šole, ki bodo sodelovale na prireditvi
so: 1. maj 1945 iz Zgonika, V. Sček iz Nabrežine, L. K. Gorazd iz Sa-leža, S. Gruden iz Sem-polaja, J. Jurčič iz Devina ter italijanska šola E. Toti iz Tržiča, povabljena je bila tudi židovska šola, vendar se na žalost večera ne bo mogla udeležiti, saj bo prireditev na petek po sončnem zatonu.
Vsaka šola bo nastopila s svojim programom, ob koncu pa bo nastopil še združeni pevski zbor pod vodstvom Erike Scheiner. Zbor, ki šteje kar 183 otrok iz vseh šestih šol, bo zapel pesmi v različnih jezikih. Med temi je tudi Češka pesem, ki so jo poslali iz Cerhe-nic - to je Češka občina, s katero je občina Zgonik sklenila listino prijateljstva. (BiS)
ZALOŽNIŠTVO / V KNJIGARNI MINERVA
Predstavili knjigo o Nereu Roccu
Delo je napisal Giuliano Sadar - Bearzota ni bilo na predstavitev
______PREDBOŽIČNO SREČANJE_______
Mačkolje... »v pričakovanju«
Kulturno srečanje bo imelo tudi dobrodelno obeležje
Pred nami so lepi božični prazniki, ki nas znova vabijo, da globlje razmišljamo o smislu svojega življenja S prijatelji in znanci se rokujemo in si voščimo vesele in doživete praznike. Včasih si to res zaželimo z iskrenostjo in tankočutnostjo, večkrat pa kar tako iz navade, vljudnosti, ko smo v vrtincu nakupovalne mrzlice in mogoče polni načrtov za bučno praznovanje. Božični prazniki nas posebej vabijo, da
svoje veselje in srečo delimo tudi z dragimi in jim pomagamo doživeti praznike v njihovi pravi topli luCi.
»V pričakovanju«, tak je naslov predbožične prireditve, ki jo že veC let prireja Prosvetno društvo MaCkolje, ob kateri pripravijo nabirko za pomoč ustanovam, ki pomagajo bolnim in ljudem v stiski.
Z nedeljsko prireditvijo hočemo pomagati Martinu, dveletnemu otroku iz Brezo-
vice pri Cmem kalu, v Sloveniji, ki že od rojstva trpi za cirozo jeter. Edina rešitev zanj je presaditev jeter, ki naj bi jo izvedli v Milanu. Do tedaj pa mora uživati posebno hrano, jemati draga zdravila in hoditi na zdravniške preglede v Milan, za katere socialna služba stroškov ne povrne.
Naše srečanje bosta prav zaradi solidarnosti z malim Martinom iskreno oblikovala Kvintet trobil Godbenega društva Prosek in Vokalna skupina Odmevi, ki jo vodi Rado Milic, in deluje v sklopu Kulturnega društva Rdeča zvezda. Priložnostno misel bo podal župnik p. Rafael Slejko. Pod vodstvom Iva Lešnika pa bo nastopil domad MePZ Mačkolje. Prireditev, na katero ste vsi toplo vabljeni, da bi s svojo prisotnostjo obogatili našo sredo, obenem pa s svojimi prispevki pripomogli pri prepotrebni nabirki za malega Martina, bo v nedeljo, 21. decembra, ob 17. uri, v srenjski hiši vMaCkoljah.	MS.
GOLD/06	
'^0	ZLATARNA )	
V mesecu decembru	
vam nudimo	/ Odprto ob \
izredne ugodnosti	nedeljah in j
Obiščite nas v	\ ponedeljkih J
Trstu - Ul. Mazzini 9/E	
Tel. 371075	
KRIŽ / V NEDELJO DOPOLDNE NA KR2ADI
Božičnica in srečanje županov
Sodelovali bodo Tamara Blažina, Riccardo llllv in Marino Vocci
V nedeljo dopoldne bo v Križu (na Kržadi ob 10.30) božičnica, na kateri bodo sodelovali tudi župani Trsta, Nabrežine in Zgonika, Riccardo Illy, Marino Vocci in Tamara Blažina. Na sporedu bo tudi kulturni program ob sodelovanju pevskih zborov in šolskih otrok. Prireditelj srečanje je ljudski krožek Brin.
Pobuda je v vasi sprožila nekaj polemik, ki so odjeknile tudi v zahodnok-
raškem rajonskem svetu, ki je zavrnil prispevek za božičnico. Polemike sicer niso direktno vezane na nedeljsko prireditev, pač pa so v ozadju nekateri spori, ki so nastali med Brinom in vaško mladino v zvezi z uporabo Ljudskega doma in s pripravami na pust. Prireditelji vsekakor upajo in pričakujejo, da ta razhajanja ne bodo negativno vplivala na božičnico, na katero je vabljena vsa vaška skupnost.
Občni zbor tabornikov
Kot veleva tradicija, se bodo taborniki v decembru zbrali na rednem obenem zboru. Ta bo letos v nedeljo, 21. decembra na Opčinah. Datum in kraj nista naključna, saj je bila taborniška organizacija ustanovljena 18. decembra 1953. OpCine pa so taborniki izbrali zato, ker je bila tu pred 40. leta ustanovljena taborniška enota Družina sokolov s Selivca.
Po uvodnem pozdravu in prebranih poročilih si taborniki želijo, da bi občni zbor pozdravilo cimveC mladinskih in krajevnih organizacij, s katerimi na tem koncu tržaškega ozemlja zelo tesno sodelujejo. Za elane pa bo letošnji občni zbor pomem-
ben tudi zato, ker bodo na njem sprejeli (ali pa ne) nov notranji pravilnik organizacije. Novosti se nanašajo predvsem na preimenovanje kategorij, na njihovo število, in s tem je povezana tudi sprememba oziroma dodatek novih rutk ter postopno izobraževanje elanov. Za nekatere pa bo občni zbor še najbolj pomemben zato, ker bodo odlikovani z značkami oziroma priznanji za večletno, zvesto in vdano pripadnost taborniškim vrstam.
Tako, v nedeljo, 21. decembra 1997 bo v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah delavno in praznično obenem.	2PP
Skoda, res škoda, da En-za Bearzota, tehničnega komisarja, ki je z italijansko nogometno reprezentanco leta 1982 odvojil naslov svetovnega prvaka, ni bilo včeraj v dvorano knjigarne Minerva na predstavitev dveh knjig o nogometu: II roman-zo del vedo Gigija Garanzi-nija, ki je izšla pri založbi Baldini & Castoldi, in El Pa-ron Giuhana Sadarja, M jo je založil tržaški Lint. Odsotnost je gotovo osiromašila predstavitev, kljub temu pa je številno, pretežno odraslo občinstvo, prisluhnilo besedam založnika Valeria Fian-dre in avtorja knjige o najbolj znanem tržaškem nogometnem trenerju Nereu Roccu. Delo so laskavo ocenili že številni vsedržavni Časopisi, ne pa tržaški ita-lijanski dnevnik: recenzentu ni šla v raCun avtorjeva trditev, da je nogomet, ki so ga predvajale Roccove ekipe, še vedno aktualen.
Prav na to temo se je med udeleženci (prisotni so bili tudi nekateri znani obrazi iz tržaške nogometne preteklosti) vnela vneta razprava, pri kateri je sodeloval, seveda, tudi Sadar. 2e ob bežnem listanju njegove knjige dobi bralec vtis, da gre za res temeljito delo o Nereu Roccu s kopico zanimivih življenjskih utrinkov.

KD Valentin Vodnik HO Spnthesis 4
Nocoj, je, jia, en, l&p, v&cen,...
koncertni dogodek za praznično vzdušje in dobro počutje bodo oblikovali Člani harmonikarskega orkestra GM Synthesis 4, pevke dekliškega in pevci moškega zbora Valentin Vodnik
dirigent: Claudio Furlan mentorsko 'sodelovanje:
Ignacij Ota in Tatjana Jercog danes, 19. decembra 1997, ob 20.30
V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V BOLJUNCU Pod pokroviteljstvom OBČINE DOLINA
TABORNIKI RODU MODREGA VALA
se bomo zbrali na
OBČNEM ZBORU
v nedeljo, 21. decembra 1997, ob 10. uri
v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah Vabljeni so vsi člani (v kroju) ter bivSi taborniki in prijatelji.
VČERAJ-DANES
Danes, PETEK,
19.	decembra 1997
URBAN
Sonce vzide ob 7.47 in zatone ob 16.17 - Dolžina dneva 8.30 - Luna vzide ob 22.25 in zatone ob 11.22
Jutri, SOBOTA,
20.	decembra 1997
URBAN
VREME VČERAJ OB
12.	URI: temperatura zraka 7,6 stopinje, zračni tlak 1021,6 mb pada, brezvetrje, vlaga 100-od-stotna, v jutranjih urah je padlo 0,8 mm dežja, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Luca Doretto, Richard Ghersi-ni, Nicolo Grisafi, Leonardo in Matilda Distefano, Giovanni La Porta, Cateri-na Perulli.
UMRLI SO: 77-letna Bruna Paulin, 50-letni Sergio Tamaro, 66-letni Angelo Gallitelli, 72-letni Bruno Pegan, 84-letna Silvana Molinari, 78-letna Maddalena Cives, 54-letni Claudio Rossetti, 77-letna Giovanna Knaflich, 89-letni Giusto Crevatin, 77-letni Oreste Gregori.
I :	LEKARNE
Od TORKA, 15. do SOBOTE, 20. decembra 1997
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Trg Venezia 2 (tel. 308248), Ul. Fabio Severo 112 (tel. 571088).
Bazovica, Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Gin-nastica 6.
Bazovica, Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul, Ginnastica 6 (tel. 772148).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Dežurna zdravstvena služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraz-
nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	17.00,
19.30,	22.00 »Sette anni in Tibet«, r. Jean Jacques Annaud, i. Brad Pitt.
EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.00, 18.00, 20.00,
22.00	»Febbre a 90«, r. David Evans.
EKCELSIOR - 15.15, 17.35, 19.55, 22.15 »La vita e bella«, r. Roberto Benigni.
AMBASCIATORI -
17.00, 18.40, 20.30, 22.20 »Hercules«, risani film, prod. Walt Disney.
NAZIONALE 1 - 17.00,
18.40,	20.30, 22.15 »A spasso nel tempo - L’av-ventura. continua«, i. Massimo Boldi, Christian
T)q Q,j /"»o
NAZIONALE 2-17.00,
19.30,	22.00 »L’avvocato del diavolo«, i Keanu Reeves, Al Pacino.
NAZIONALE 3-17.00,
18.40,	20.30, 22.15 »Mr. Bean, 1’ultima catastrofe«, i. Rovvan Atkinson.
NAZIONALE 4 - 17.00,
18.40,	20.30, 22.15 »Delit-to alla Časa Bianca«.
MIGNON -	16.00,
22.00	»Belle, pazze, scate-nate,- vogliose«, porn., prepovedan mladini pod
18.	letom.
CAPITOL -	17.15,
19.45, 22.10 »Lolita«, r. Adrian Lyne, prepovedan mladini pod 14. letom.
ALCIONE -	18.30,
20.15, 22.00 »Consigli p er gli acquisti«, r. Sandro Baldoni, i. Ennio Fanta-stichini, Silvia Cohen.
'S PRIREDITVE
OSNOVNA SOLA FRANA MILČINSKEGA
na Katinari vabi danes,
19.	t.m. ob 11. uri na Božičnico, ki bo v šolskih prostorih. Nastopajo otroci naše šole, gojenci Glasbene matice in srednješolci.
GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na ZAKLJUČNI KONCERT 1997. Jutri, 20. t.m. ob
20.30	v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Dirigent Marino Marsič.
KD FRAN VENTURINI DOMJO prireja božičnico vjutri, 20. decembra 1997 ob 20.30 v kulturnem centru Anton Ukmar Miro pri Domju. Vljudno vabljeni!
KD PRIMORSKO vabi na koncert Vox-Magna, ki bo v nedeljo, 21. t.m. ob 19. uri v stolnici v Kopru. Sodelujejo zbori Divača, Maestral iz Kopra, Brni-stra iz Bertokov in Primorsko iz Mačkolj.
KD SLOVAN - Padriče priredi v nedeljo, 21. de-
PD SLOVENEC Borst-Zabrežec___________
vabi danes, 19. decembra, ob 20.30
v Srenjsko hišo v Boršt na
Predbožični kulturni večer
Sodelujejo:
MePZ Slovenec-Slavec pod vodstvom Danijela Grbca, dramska skupina KD Kraški dom iz Repentabra z igro »Štirje letni časi«, ki jo je napisal Vinko Moderndorf, v režiji Draga Gorjupa
Vas vabita na predstavitev M£f\ST nove knjige RAFKA DOLHARJA
KRAŠKA SIMFONIJA
Knjigo bo predstavila pisateljica
Ivanka Hergold
ob prisotnosti avtorja, oblikovalca in založnika. Danes, 19. t m., ob 18. uri
vTeIAŠUO IKkM&IRMI - Trst Ul. Sv. Frančiška 20
cembra ob 17.30 v cerkvici Sv. Cirila in Metoda na Padričah Božičnico. Sodelujejo MePZ Slovan, osnovnošolski otroci in gostji večera, violinistki Raffaella Petronio in Valentina Bembi. Sledila bo družabnost. Vabljeni!
PD MACKOLJE vabi v nedeljo, 21. decembra ob 17. uri v Srenjsko hišo v Mačkolje na predbožično prireditev V PRIČAKOVANJU... Gosta večera bosta Kvintet trobil Godbenega društva Prosek in vokalna skupina Odmevi, ki jo vodi Rado Milič in deluje v sklopu društva Rdeča zvezda iz Saleža. Nastopil bo tudi domači MePZ Mačkolje pod vodstvom Iva Lešnika. Duhovno misel bo podal župnik g. Rafael Slejko. Zbrani prispevki večera gredo za bolnega otroka iz Bezovice pri Črnem kalu. Vabljeni!
GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA iz
Trebč vabi na božični koncert, ki bo v nedeljo,
21.	t.m. ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah.
KD PRIMORSKO -Mačkolje vabi na Božični koncert, ki bo v torek, 23. t.m. ob 20.30 v cerkvi Sv. Urha v Dolini. Sodelujeta MePZ Primorsko in Cap-pella Tergestina.
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja 26. t. m. tradicionalno štefanovanje. Ob 14.30 lučanje na Gorici in ob 17. uri kulturna prireditev v občinskem gledališču. Nastopili bodo Tamburaši SKD F. Prešeren in Dramska skupina s komedijo »N’prej, ol n’zej«.
SLOVENSKA GLASBENA SOLA - KONCERTNA POBUDA ROJAN in ROJANSKA SLOVENSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabita na BOŽIČNI KONCERT, ki bo v petek, 26. t. m. ob 16. uri v rojanski župnijski cerkvi. Pel bo Tržaški oktet.
SKD LIPA Bazovica -vabimo vas, da se nam pridružite v soboto, 27. decembra ob 20. uri v ba-zovski cerkvi, kjer bomo z otroškim zborom »A. M. Slomšek« pod vodstvom Zdenke Križmančič, M1PZ »Bazovica« pod vodstvom Kenije Brass in MePZ »Lipa« pod vodstvom Tamare Ražem razmišljali z besedo in pesmijo o večnih vrednotah: človek, ljubezen, družina.
SCGV EMIL KOMEL -Koncertna sezona 1997-98 - PDG NOVA GORICA, v nedeljo 28. decembra 1997 ob 17. uri: P.L Čajkovski LABODJE JEZERO. SNG Opera, balet Maribor in Kijevska nacionalna opera. Predstava v sodelovanju s Primorskim dramskim gledališčem v Novi Gorici.
Ob rojstvu sinčka
Petra Aniai
iskreno Čestitamo naši sodelavki Magdi Starman
' vsi na Primorskem dnevniku
ŠTJAK pri Sežani - vabimo vas na NOVOLETNI DOBRODELNI KONCERT za obnovitev cerkve, ki bo v nedeljo, 28. t.m. ob
16.30	v župnijski dvorani v Štjaku. Nastopajo prof. Antonella Costantini -klavir, prof. Badila Ovi-diu - kontrabas in prof. Paolo Spincich - klarinet.
s_______________IZLETI
KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu organizira silvestrovanje v Krškem. Izlet bo v dneh od 30.12.1997 do 2.1.1998. Vse podrobnejše informacije dobite v uradih Kmetijske zadruge ali pa po telefonu 8990111.
H ČESTITKE
Jutri praznuje pomemben življenjski jubilej naša učiteljica MAJDA MIHACIC. Iskreno ji čestitamo in želimo mnogo zdravja ter osebnih uspehov učenci in kolegi- * ce osnovne šole Prežihovega Voranca v Dolini.
Danes slavita 10. obletnico poroke VESNA in IGOR. Se vsaj pet takih obletnic ob dobrem zdravju in skupni sreči jima želiva Anica in Herman. Johana je z nama, Veronika pa v šoli, obe pa mamici in očku ob obletnici pošiljata zvrhan kos poljubčkov.
H SOtSKE VESTI
DTTZG Žige Zoisa obvešča, da so na razpolago na Zavodu in v Tržaški knjigarni brošure, ki so bile izdane ob 250-letnici rojstva Žige Zoisa.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, UL Carducci 8, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do
17.30.
^ OBVESTILA
SKLAD Mitje Cuka in VZS Mitje Cuka prirejata razstavo V pričakovanju Božiča... razstavljajo mali obrtniki. V dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, urnik: do 22. t.m. dopoldne od 10. do
13.	ure, popoldne od 16. do 18. ure.
COS FINKA TOMAŽIČA v Trebčah v sodelovanju s KD PRIMOREC in ZVEZE SLOVEN-
SKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na božičnico s predstavitvijo zbirke kolednic in starih božičnih navad, ki bo danes, 19. decembra, ob 15.45 v šoli.
VZPI- kriška sekcija Evald Antončič - Stojan vabi danes, 19. decembra ob 18. uri v Kulturni dom Alberta Sirka na pogovor s sen. Stojanom Spetičem o postopkih za dosego vrnitve priimka v originalno obliko.
30-LETNICO SD POLET bo društvo praznovalo danes, 19. decembra ob
20.30	v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Na praznik so vabljeni elani in prijatelji mladine sploh.
KRAŠKI OVČARJI
igrajo danes, 19.12. v »Pošto delle fragole« v bivši umobolnici pri Sv. Ivanu, ob 21.30.
V PROSVETNEM DOMU na Opčinah je do jutri, 20. decembra odprta razstava o drugem tržašem procesu. Urnik od 16. do 19. ure.
SKUPINA SHALOM, SLOVENSKI KULTURNI KLUB, MOSP in SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA vabijo jutri, 20. t.m., v Marijin dom pri Sv. Ivanu (UL Brandesia) na predbožični dobrodelni ples. Igrala bo skupina FLOATING POINTS. Izkupiček loterije bomo namenili dobrodelni akciji. Začetek ob 20. uri.
SKUPINA BABILONIA bo igrala jutri, 20. t. m., v mušic baru Mixer (bivši Tortuga) v Devinu. Začetek ob 21.30.
SK DEVIN obvešča, da zapade rok za prijave na novoletna zimovanja v smučarskih središčih Fal-cade in Val di Fassa jutri,
20.	decembra. Informacije nudi tajništvo v večernih urah na tel. 2916004.
KD LONJER-KATINA-RA vabi v nedeljo, 21. t. m., na NJAM PARTY -družabnost ob božičnih in novoletnih praznikih oziroma tekmovanje za najboljšo lonjersko slaščico. Svojo slaščico prinesite v društvene prostore od 14. do 16. ure. Nagrajevanje in družabnost s kulturnim programom in loterijo bo ob 18.30. Vabljeni!
SKLAD MITJ CUK in Vzhodnokraški rajonski svet prirejata v sodelovanju z Acconciature-Fri-zure Cecilia Melchionna iz Boljunca božično dobrodelno prireditev »Brez ljubezni ni dobrih del« -New Look - 3. MODNI DEFILE FRIZUR 1997/98, v nedeljo, 21. decembra ob 16. uri v telovadnici pristaniških delavcev M. Ervatti pri Briščikih.
KROŽEK BRIN prireja v nedeljo, 21. t.m. ob
10.30	na Kržadi v Križu Praznik treh županov. Nastopajo otroci vaških osnovnih šol ter otroška zbora Vesna in Brin.
TABORNIKI RODU MODREGA VALA se bomo zbrali na občnem zboru v nedeljo, 21. decembra 1997 ob 10. uri v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Vabljeni so vsi člani (v kroju) ter bivši taborniki in prijatelji.
SKD VIGRED prireja ob priložnosti božičnih praznikov sejem knjig in raznih ročnih del, primernih za darilo (na razpolago so tudi koledarji), v društvenih prostorih v Sempolaju, v nedeljo, 21., v ponedeljek, 22. in v torek, 23. decembra od 16. do 19. ure.
KD LONJER-KATINA-
RA vabi v ponedeljek, 22. t. m., na »Otroški direndaj« v prostorih lonjer-skega društva od 9. do 17. ure. Zabava in igra sta zagotovljeni! Poskrbljeno bo tudi za lačne trebuščke... Vljudno prosimo, da svojo udeležbo telefonsko
najavite na tel. št. 910387 (Tamara) ali 910178 (Jana).
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v
Trstu vabi v ponedeljek,
22.	decembra, ob 20.30 na sklepni večer v tem letu, na katerem bo duhovno božično misel za bližajoče se praznike podal rodiški župnik gospod Milan Pregelj-
SKD CEROVLJE-MAVHINJE vabi člane in simpatizerje na 7. redni občni zbor članov, ki bo v ponedeljek, 22. decembra v društvenih prostorih v Mavhinjah ob 20.30.
ODBOR ZA MLADINSKO PASTORALO v tržaški škofiji vabi mlade, da se udeležijo VEČERA DUHOVNE UMIRITVE IN PRIPRAVE NA BOŽIC. Srečali se bomo v torek,
23.	decembra v župnijskem domu Andrej Zink na Opčinah (tik ob župnijski cerkvi). Ivan Florjane nas bo s Svetim pismom uvedel v božično skrivnost. Sledil bo pogovor in spovedovanje v župnijski cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Na razpolago bo več duhovnikov.
ŽUPNIJA SV. JERNEJA NA OPČINAH vabi vse domače likovne ustvarjalce k sodelovanju pri postavitvi razstave na temo: BOŽIČNA SKRIVNOST. Razstava bo v novem župnijskem domu Andrej Zink, od 25. decembra do 6. januarja 1998. K sodelovanju vabljeni tudi otroci in dijaki, saj bo del razstave namenjen otroškim božičnim risbam. Za informacije pokličite na tel. št. 211276 vsak dan (razen nedelje) od 19.30 do 20.30.
DIJAŠKI DOM S. KOSOVELA obvešča, da je vpisovanje za zimovanje, ki bo potekalo od 27.12.97 do 3.1.98 v Kranjski gori, zaključeno. Na razpolago so še rezervna mesta. Informacije dobite na upravi Dijaškega doma - Ul. Ginnastica 72, tel. 040/573141.
KD FRAN VENTURINI DOMJO prireja silvesto-vanje za člane. Informacije na tel. št. 281196 ob sobotah popoldne ali pri odbornikih.
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca obvešča udeleženke tečaja šivanja noš, da bo sestanek po božičnih in novoletnih praznikih, in sicer 12. januarja 1998.
KRIŠKA SEKCIJA VZPI Evald Antončič -Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu decembra ’97 in januarja ’98 vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko.
SKLAD MITJA CUK
obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem času.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
ISCEM DELO pri oskrbi starejše ali invalidne osebe v bližini Kopra. Tel. 00386-66-282853.
ZENSKI LISIČJI KOŽUH, malo rabljen in v dobrem stanju, št. 44-46 prodam po ugodni ceni. Tel. 828251.
SMUČI znamke Hart, dolžina 135 cm in smučarske čevlje št. 37-38 znamke Nordica, vse v zelo dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. 828251.	>
TEKAŠKE SMUČI Elan 190 cm za začetnike, z vezmi, palicami in čevlji št. 35 prodam za 150.000 lir. Tel. 220669 od 9. do 10. ure ali 0335-6158792.
FC PRIMORJE išče hišnika za proseško igrišče. Tel. na št. 225945 (Husu) po 20. uri.
ISCEM za 24 ur dnevno, za dva tedna, slovensko govorečo gospo za varstvo starejše osebe. Tel. 00386-6’7-31229
22-LETNO DEKLE išče zaposlitev kot otroška varuška. Tel. 00386-66-81502.
PRI GABROVCU prodam zemljišče, 1500 kv. m. Tel. 225396 ali
225826.
PRODAM zaradi selitve nov plinski gorilnik Herman, še v embalaži, 25.000 kalorij, brez grelnika tople vode. Tel. 225396 ali 225826.
PRODAM Polo Volk-svvagen CL 1100, letnik junij 92, črne barve, v dobrem stanju. Tel. v večernih urah (0432) 761999.
PRODAM Fiat Punto 75 SX, letnik 1996 v odličnem stanju. Tel. (0481) 532038 od 13.30 do 19.30.
ISCEM v Trstu ali okolici majhno stanovanje ali hišico (prazno), tudi potrebno popravil. Tel. 040/351286 (tel. tajnica).
PODJETJE pudi zaposlitev knjigovodji z izkušnjami, part-time za štiri ure. Pisni curriculum poslati na Primorski dnevnik - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod-šifro »Knjigovodja«.
SUHA DRVA za kurjavo dostavljamo na dom na Goriškem, kmetija A. Komjanc. Tel. št.
0481/390238.
PRODAJAMO drva za kurjavo. Tel. št. 0481/884161 v večernih urah.
V GORICI iščem stano-
vanje, primerno za dve študentki. Klicati na tel. 040/771909 pred 8. uro zjutraj ali po 20.30
zvečer.
OSMICO je v Lonjerju št. 255 odprl Damjan Gla-vina. Poleg belega in rdečega vina je poskrbljeno tudi za domači prigrizek.
OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na pokušnjo točenih in sortiranih vin.
OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak, Samatorca 49.
V MEDJE VASI št. 10 je odprla osmico Maurica. Vabljeni!
OSMICO ima v Borštu Danjel Glavina.
OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko Briščak,
Brišče 3.
KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt samo še do nedelje,
14.	decembra. Tel.
229253.
OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32.
AGROTURISTICNO dejavnost je odprl Ostrouška, Zagradec 1. Ob četrtkih zaprto.
OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15/A. Vabljeni!
DO 20. DECEMBRA je pri Bibcu v Križu odprto ob četrtkih, petkih in sobotah.
PRI KUKUKOVIH v
Doberdobu so odprli agro-turistično dejavnost. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 0481-78140.
Ob izgubi drage Al-me izreka Robiju, Mariu in svojcem občuteno sožalje
družina Ota
Kmečka zveza izreka občuteno sožalje podpredsedniku Robiju Oti ob smrti drage mame Alme.
GORICA / SEZONA CENTRA »KOMEL«
SEZONA STALNEGA GLEDALIŠČA FJK / ALFRED DE MUSSET
Tokrat srečanje s fortepianom
Nastop Elene Modena in I. Gregoletta
Lorenzaccio, delo pisano za branje
Na oder ga je tokrat postavil Maurizio Scaparro
»Fortepiano v času Napoleona in ob zatonu Beneške republike« je bil naslov drugega Srečanja z glasbo, ki sta ga v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici občinstvu pripravila Klena Modena in Ila-rio Gregoretto. Profesorja Čembala iz Vidma, ugledna pedagoga in koncertanta, ki svoja zanimanja vešCe usmerjata v raziskovanje in restavriranje zgodovinskih instrumentov, predvsem fortepiana, sta ob dvestoletnici zatona Beneške republike oblikovala simpatično, poučno, pa tudi strokovno brezhibno glasbeno predavanje s priložnostnim koncertom, na katerem predstavljata instrument, ki se je »rodil« ob koncu 17. stoletja v Benetkah in se kasneje tehnično izpopolnil na Dunaju in v Angliji. Italijanska glasbenika na kopiji dunajskega instrumenta N. Streicher (okoli leta 1800) izvajata originalne skladbe manj znanih beneških mojstrov in tudi dela, ki so jih veliki dunajski klasiki napisali za fortepiano.
Z izjemnim občutkom za glasbeno animacijo, se Klena Modena in Ilario Gregoletto na koncertnem odru v sproščenem dialogu »sprehodita« v glasbeno življenje Benetk v drugi polovici 18. stoletja, ko se v sobanah be-
neških patricijskih družin in meščanstva muziciranju godal, pihal in Čembala poCasi pridruži instrument: fortepiano - ali kot ga je krstil sam njegov izdelovalec Bartolomeo Cristofori »gravecembalo col piano forte«. Nov instrument se po obliki predstavi kot Čembalo, vendar princip proizvajanja zvoka ni več v brenkanju po struni, ampak v udarcu kladivca na struno. Fortepiano, ki z značilno ekspresivnostjo ponuja izvajalcu nove izrazne možnosti, se v Italiji najbolj uveljavi v Benetkah. Izdelujejo ga v mnogih obrtnih delavnicah in v kratkem Času postane njegova prisotnost obvezna v hišah plemiških in bogatejših družin, v gledališčih, pa tudi na domovih skladateljev in instrumentalistov. Modena in Gregoletto v svojih študijah raziskujeta pomen in vlogo, ki jo je imel fortepiano na ozemlju nekdanje Beneške republike in javnosti predstavljata nove informacije o glasbenem, kulturnem in socialnem življenju obdobja, ko je Beneška republika s svojo avtonomijo predstavljala mit. V Venetu sta glasbena strokovnjaka odkrila večje število for-tepianov in njihove različice, in med njimi sta še posebno ponosna na Fortepiano Bertolomeo Co-
sner (ok. leta 1820), katerega lastnik je Mestni muzej v občini Feltre.
Specifični zvok fortepiana je Ilario Gregoletto najprej ilustriral s prefinjeno izvedbo Sonate v D-duru skladatelja Bal-dassara Galuppija. Skladbi beneškega mojstra, v kateri prevladuje galantni stil, sta - kot njen dunajski odmev rahle različnosti - dodala izvedbo Sonate v C-duru KV 521 za fortepiano štiriročno W. A. Mozarta. Prepričljiv nastop sta pedagoga in koncertanta zaokrožila z nekoliko bolj scensko razgibanim poustvarjanjem Vojaške koračnice op. 25 (v C-duru in D-du-m) L. Van Beethovna in njima dodala še hecno onomatopeiCno uprizoritev bitke Clauda Benigna Balbastra.
Bogato in poglobljeno muzikološko in izvajalsko prakso sta gosta drugega Srečanja z glasbo Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Krnil Komel v komorni dvorani Kulturnega cnetra Lojze Bratuž v Gorici podkrepila še v dodatku, ko sta poslušalcem predstavila skladbo z naslovom Sere-nata p er la madamigella Bettina Franceschinis Leonarda Marzone, originalno delo, ki so ga odkrili pred kratkim in ga hranijo v videmski mestni knjižnici.
Tatjana Gregorič
Za zadnjo predstavo pred premorom za božične in novoletne praznike v tržaški Rosettijevi dvorani je Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine izbralo zgodovinsko dramo Lorenzaccio francoskega romantičnega pesnika Alfreda de Musseta v postavitvi znanega italijanskega režiserja Murizia Scaparra.
De Mussettovo delo sloni na resnični zgodovinski osebnosti, na Lorenzu de’ Mediciju, bratrancu, pajdašu in na koncu morilcu florentinskega vojvode Alessandra, ki sta ga leta 1527 postavila na oblast papež Leon X., prav tako Medičejec po rodu, in nemški cesar Karel Peti. V drami pesnik opisuje usodo junaka, ki si je izbral življenjsko nalogo, da ubije tirana, vojvodo Alessandra, in tej nalogi podredil vse svoje življenje do skrajne mere, odreče se lastni sreči in dostojanstvu, postane tiranov pajdaš in zvodnik, od svojega dejanja si ne nadeja ne zemeljskih časti ne posmrtne slave, tudi ne blaginje za svoje rodno mesto, ki ga nadzorujejo tuje čete -in res, kljub uporu republikanske struje premožni florentinski mešCani mirno sprejmejo novega vojvodo, spet Medičejca, ki ga imenujeta papež in cesar, Lorenza pa zahrbtno umorijo v Benetkah.
Dramo je leta 1834 de Musset objavil v drugem snopiču knjige Un spectacle dans un fauteil (Predstava v naslonjaču), kar daje slutiti, da pri pisanju dram res ni imel v mislih odrske uprizoritve, zato tudi ni upošteval takratnih odrskih konvencij. Stalno menjavanje prizorišč in izredno število nastopajočih oseb
sta nedvomno povzročila precej težav pri uprizoritvi. Poleg tega je še dolgo let po de Mussetovi smrti uprizoritev drame prepovedovala cenzura, zato je bilo delo prvič postavljeno na oder leta 1896 s Sarah Bernhardt v naslovni vlogi, v tem stoletju pa si je Lorenzaccio zagotovil stalno mesto v francoskih gledališčih zlasti po uprizoritvi iz leta 1952, v kateri je Lorenza igral Gerard Philippe.
Maurizio Scaparro je Lorenzaccia postavil na skoraj gol oder, na katerem le nekaj skopih elementov in spreminjajoča se luC na beli kulisi v ozadju razgiba praznina, različna prizorišča pa zadostno sugerirajo zdaj vojvodov prestol, zdaj blazine ali zavese. V tem nevtralnem prostoru se hitro menjavajo igralci, kar zlasti v prvem delu povzroča nekaj preveč tekanja po odru. Sicer je predstava jasna in Cista, vendar predvidljiva, skoraj klišejska, kakršno si paC pričakuješ od resnega gledališča, ki se je odločilo za klasično delo svetovne dramatike, skrajno umirjeno, brez poudarjanja pato-sa. V naslovni vlogi nastopa Fa-bio Poggiali, ki je vseskozi kos svoji dolgi vlogi, čeprav gledalčeva pozornost od Lorenzacciovi gostobesednosti pozornost mari-
skdaj splava drugam; od ostalih štirih nastopajočih igralcev je še najbolj opazen in najdlje prisoten na odru Max Malatesta v vlogi razuzdanega vojvode Alessandra de’ Medicija (na sliki Malatesta levo, Poggiali pa desno), v katerem je vtisnil nekaj preveč lastne privlačnosti in simpatije, tako da ga je težko zasovražiti kot brezvestnega tirana.
(bov)
PIRAN / OB 120-LETNICI MESTNEGA ARHIVA
TRST / SEZONA KONCERTNEGA DRUŠTVA
Sramežljivo proslavljanje
Izvrstno izveden program
Nastopila sta Vienna Chamber Orchestra in Erič TerwiWger
V avli piranskega arhiva so 18. decembra odprli jubilejno razstavo, ki prikazuje akte o nastanku in domovanju arhiva v preteklosti, primerke nekaterih zanimivejših fondov iz zbirk ter drugo dokumentarno gradivo in izbor publikacij.
Razstavljeno arhivsko in drugo gradivo sicer le simbolično prikazuje delček neprecenljivega bogastva zgodovinskih zapisov in podob, ki nam še danes omogočajo verno »rekonstrukcijo« pestre kulturno zgodovinske preteklosti v Piranu, njegovem bližnjem in širšem zaledju, večjem delu Istre in ne nazadnje »opozarja« na vlogo Pirana v evropskem prostoru. V petih tematskih sklopih so v razstavnih vitrinah na ogled kopije notarskih listin in dukalov, testamentov in kodeksov, nekateri zanimivi dokumenti, izbor iz arhivskih zbirk ter publikacije, razstave in naloge iz arhivskega gradiva. K okvirni razstavni predstavitvi pa velja dodati še nekaj podatkov, ki pričajo o pomenu tega najstarejšega arhivskega gradiva v Sloveniji. Piransko arhivsko gradivo se namreč kontinuirano hrani od leta 1173 naprej, prepisa najstarejših dokumentov pa segata celo v leti 1036 in 1041. Tekom stoletij so marljivi piranski arhivarji ohranili 1800 primerkov notarskih pergamentnih listin, čez 70 dukalov ali doževih pisem, okoli 9000 testamentov, ki so v današnjih Časih bogat vir za raziskovalne naloge zgodovi-
narjev, etnologov, pravnikov, umetnostnih zgodovinarjev, jezikoslovcev in drugih raziskovalcev. Med številnimi dokumenti in kodeksi iz obdobja beneške oblasti velja posebej omeniti notarske knjige, statute občine Piran, čez 140 vicedomskih knjig, večje število kataverskih in ko-morniških knjig, itd.
Starejše gradivo je pisano v različnih pisavah in od zadnjih desetletij 15. stoletja v srednjeveški latinščini, šele po letu 1480 pa se začenja kot uradni jezik uveljavljati italijanščina, ki je bila moCno »prepojena« s primesmi slikovitega piranskega ljudskega jezika. Ohranjeno je tudi precej arhivskega gradiva iz francoskega, avstrijskega, italijanskega in povojnega obdobja. Kar 800 tekočih metrov arhivskega gradiva je za raziskovalce preteklosti prava »poslastica«. O tem priča dejstvo, da so prav zahvaljujoč temu gradivu domači in tuji avtorji iz Italije, Švice, Hrvaške, Nemčije, Avstrije in celo iz ZDA napisali številne zgodovinske knjige, razprave referate, diplomske naloge in doktorske disertacije. Tudi mnogim uCencem in dijakom je piransko arhivsko gradivo omogočilo zasnovo zanimivih raziskovalnih nalog, študentom pa poglobljeno pripravo seminarskih in diplomskih del.
O vsestranskem pomenu piranskega gradiva so bili napisani številni članki, pripravljene razstave s katalogi, posnete radijske in TV
oddaje, za kar pripadajo zasluge zlasti zgodovinarjema-arhivisto-ma Albertu Pucerju in Marjanu Rožacu, ki uspešno nadaljujeta delo svojih znamenitih piranskih predhodnikov (Stefano Rota, Do-menico Vata, Domenico Petronio, idr.). Piranski ahiv je nedvomno tudi danes osebna izkaznica in duša mesta, vendar z letošnjo (pre) pozno in (pre) skromno jubilejno promocijsko dejavnostjo ni izpolnil pričakovanj, saj niti približno ni bil v celoti realiziran prvotno zastavljen projekt - bolj razvejana in vsebinsko pestra multimedijska razstava s katalogom, prav tako ni bil posnet načrtovani video film. To pa z drugimi besedami pomeni, da je Piran tokrat zamudilo lepo priložnost za kakovostnejšo turistično in siceršnjo promocijo pomembnega deleža svoje kulturne dediščine .
Slavko Gaberc
Ko je leta 1824 Franz Schubert napisal Oktet v F-duru op. 166 za klarinet, rog, fagot, godalni kvartet in kontrabas, so bila vesela leta njegovega življenja že mimo. Ni se vec družil s tistimi tovariši, ki so se z njim sestajali v tako imenovanih »Schubertijadah« in se veselili ob pijači, glasbi in poeziji. Te večere so organizirali in sponsorizirali sami, kajti zavedali so se talenta njihovega boječega prijatelja in mu skušali pomagati v trenutkih stiske. Vsega pa je prej ali slej konec in življenje pelje ljudi v različne smeri; Schubert je tako ostal sam in začeli so se kazati simptomi bolezni, ki ga je štiri leta kasneje strla.
Generacija, kateri Schubert pripada, je na pol poti med klasiko in romantiko, generacija, ki se je rodila okoli leta revolucije, ampak že preveč stara za to, da bi se nemirov leta 1848 udeležila. Sinovi tega obdobja so ustvarili to, kar navadno imenujemo bidermajer oziroma umetnost malih stvari, življenja in ustvarjanja v domačih prostorih, v salonih ali društvih. Schuberta pa ne moremo označiti tako enostavno, čeprav se je s prijatelji sestajal v »bidermajerskih prostorih«, temveč ga lahko postavimo kot idealno vez med klasiko in romantiko. Oktet op. 166 pa je dovršen dokaz te vezi. Karakterističen je tudi Oktet Paula
Ciciban razglasil najboljših pet otroških glasil
V Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je v sredo uredništvo Cicibana podelilo priznanja za najlepša otroška glasila otrok iz vrtcev in nižjih razredov osnovnih šol. Komisija je med 109 prispelimi glasili iz vse Slovenije pohvalila 20 glasil, petim pa je podelila nagrade. Po mnenju komisije so bila letos najboljša otroška glasila vrtca Mojca iz Ljubljane, osnovne šole Dušana Muniha iz Mosta na Soči, osnovne šole Lucijana Siljaka v Orehku, osnovne šole Franceta Prešerna v Kokrici in glasilo 2. b razreda osnovne šole Šempas.
Prvi dve leti je Cicibanov natečaj potekal v povezavi s Pilom. Lani pa je Ciciban, mesečnik za najmlajše, ki ga izdaja Mladinska knjiga, prvič pripravil natečaj samostojno. Glasila otrok iz vrtcev in nižjih razredov osnovne šole so namreč dokaj drugačna od mladinskih glasil. Na prireditvi so sodelovali mladi pisci in ilustratorji, pravljičarka Anja Stefan, z glasbo pa otroci, gojenci glasbenega ateljeja Tartini. Vsa glasila bodo razstavljena v dvorani KI Cankarjevega doma do ponedeljka, 22. decembra. (STA)
Hindemitha, ki je v prvi polovici tega stoletja predstavil osebno teorijo intervalov v delu »Unterwei-sung im Tonsatz«, ki se je protivila Schoribergovi koncepciji atualnosti. V Oktetu je njegova tehnika prevedena v prakso in rezultat je izredno zanimiv in zabaven.
Publika si takšne razposajenosti ni pričakovala, kajti ko je napovedovalec na tradicionalni ponedeljkovi glasbeni prireditvi tržaškega Koncertnega društva naznanil, da bo vrstni red programa spremenjen, in sicer da bo prej na vrsti Hindemith in šele pozneje Schubert, se je dvorana tržaškega Ros-settija napolnila z mrmranjem in tihimi protestnimi vzkliki, verjetno je večina občinstva že računala na predčasen odhod.
Po izvrstni izvedbi Okteta, za kar sta poskrbela Vienna Chamber Bnsam-ble in Bric Tervvilliger, pa ni bilo nikomur žal, da je bil prisiljen poslušati Hindemitha. Ironična in Cista izvedba je vse navdušila, tako kot je navdušil me-lanhonicen Schubertov oktet, ki so ga avstrijski glasbeniki podali v odličnem stilu.
Marko Sancin
DANSKA / OB UDELEŽBI DELEGACIJ IZ 54 DRŽAV
V Kobenhavnu začetek letnega zasedanja OVSE
Ruski zunanji minister Primakov za nov sistem varnosti
K0BENHAVEN - V prisotnosti danske kraljice Margerite D. se je vCeraj v Kobenhavnu začelo letno zasedanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki zaključuje dansko predsedovanje. Zasedanje, ki se ga udeležujejo delegacije iz 54 držav, je odprl predsedujoči v OVSE, danski zunanji minister Niels Helveg Petersen. Po njegovem je bilo leto 1997 uspeSno za organizacijo. »OVSE je potrdila svojo sposobnost, tako da je uspešno, verodostojno in hitro sredstvo pri premeščanju kriz«. Petersen se je nanašal na albanske izkušnje in pri tem poudaril, da je mednarodna skupnost z OVSE kot koordinatorko zagotovila hiter in korenit poseg, kar je preprečilo dodatne zaplete in nevarnost za destabilizacijo celotne regije, saj so uspešno odprli pot reformam in spravi na podlagi demokratičnih vohtev.
Ob tem je nekdanji avstrijski kancler in posebni odposlanec
OVSE za Albanijo Franz Vra-nitzky pozval k ustanovitvi evropske policijske enote za posredovanje v krizah. »Ko se je Albanija spomladi znašla v kaosu, je posredovanje pod vodstvom OVSE sicer hitro steklo,« je povedal Vranitzky. Vendarle je vnovič postalo jasno, da »mednarodna skupnost še vedno ne razpolaga z varnostnimi mehanizmi, ki bi omogočali primeren in takojšen odgovor na vsakokratno krizo«. Vranitzky je obenem Člane OVSE posvaril pred prepričanjem, da je Albanija ponovno stabilna država. »Položaj ostaja napet in konflikten, narodne sprave še dolgo ne bo mogoče uresničiti,« je menil Vra-nitzky. Podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu Piero Fas-sino pa je glede Albanija poudaril, da je Italija z vodenjem vojaške misije dokazala, kako je kos tudi zahtevnim nalogam. Italija torej zaupa OVSE in je pripravljena odigrati še aktivnejšo
vlogo v organizaciji.
Ruski zunanji minister Jevge-nij Primakov pa je vCeraj zahteval uresničitev takega evropskega varnostnega sistema, ki »ne bo poznal loCnic«. Primakov ni izrecno omenil Poljske, Madžarske in Češke, ki so pred dvema dnevoma v Bruslju formalizirale pristop v zvezo Nato, a je dal vedeti, da je treba uresničiti panevropsko vizijo, ki bi upoštevala interese vseh. Po njegovem evropska varnost torej ne sme temeljiti na odnosih Nato-Rusija in Nato-druge države. Primakov je tudi zavrnil predlog večine udeleženk, da bi sedanji sistem soglasnosti zamenjali s sistemom »soglasnost manj ena«, ki naj bi preprečil, da bi ena država onemogočila pobude OVSE.
VCeraj pa so v Kobenhavnu ustanovili tudi skupino opazovalcev in svetovalcev OVSE, ki bo beloruskim oblastem pomagala pri vodenju demokratskih institucij in izpolnjevanju drugih
obveznosti, ki jih je prevzela s Članstvom v OVSE. Za vodjo skupine so imenovali nekdanjega nemškega veleposlanika v Moskvi Hans-Georga VViecka.
Posebne naloge skupine bodo predstavniki OVSE izdelah v sodelovanju z belorusko vlado, med prvimi pa bodo med drugim pomoC pri pripravi in izvajanju zakonov, izobraževanje državnih uslužbencev na področju človekovih pravic in pomoč pri vzpostavitvi institucij v državi.
54 elanov OVSE je vCeraj v Kobenhavnu imenovalo člana nemških socialdemokratov in poslanca v nemškem parlamentu Freimuta Duveja za prvega pooblaščenca za medije. Duve bo s svojim delom, ki traja tri leta, pričel prvega januarja 1998. Nemški zunanji minister Klaus Kinkel pa je poudaril potrebo po ohranitvi vojaške navzočnosti v BiH pod vodstvom zveze Nato tudi v prihodnjem letu.
ALBANIJA / OBISK
»Operativna« misija ministra Lamberta Dinija
Podpisali približno šestdeset milijord lir vredne sporazume
rt
ZDA/ DRAMA
h H GRČIJA / ŽE TRETJA LETALSKA NESREČA V 12 DNEH h
V šolskem poslopju ima teksaški ropar za talca svoja otroka
Pred tem je med dolgimi pogajanji postopno osvobodil kakih 60 talcev
Strmoglavil ukrajinski jak 42
Na krovu je imel 62 potnikov in osem članov posadke
ATENE - PredsinoCnjim je nekaj minut pred pristankom v Solunu z radarskih zaslonov izginilo ukrajinsko potniško letalo jakovljev 42, ki je imelo na krovu 62 potnikov in osem elanov posadke. Grške oblasti so takoj sprožile širokopofezno akcijo iskanja s pomočjo letal in helikopterjev, a razbitin letala niso našli. Ob včerajšnji zori se je nadaljevalo iskanje, a zaradi izredno slabih vremenskih razmer, niso opazili razbitin. Grška televizija je preuranjeno navedla, da so razbitine našli pri gorski vasi Sfikia v pokrajini Imathia zahodno od Soluna. Vest pa se je kasneje izkazala za neresnično. Televizija je baje nasedla izjavi nekega lovca, ki je trdil, da je na tem območju j slišal močno eksplozijo. Sef grškega 1 generalštaba Athanasios Tzoganis pa
I-....................- - .. ... ■■------
je vCeraj izjavil, da bi se lahko razbitine letala nahajale v masivu Pieria, ki pa je zaradi visokega snega nedostopen, gosta megla pa preprečuje, da bi razbitine opazili s helikopterjev.
Vsekakor se iskanje nadaljuje, a med reševalci že prevladuje prepričanje, da nesreče ni preživel nihCe. Jak 42 je bil iz Kijeva preko Odese namenjen v Solun. Med potniki je bilo 33 Grkov, ki so se domov vračali za božične počitnice, 25 Ukrajincev, dva Poljaka, Nemec in neki Rus, vsa posadka pa je bila ukrajinska. Letalo je bilo last ukrajinske čarterske letalske družbe Aero-sweet in je bilo zgrajeno leta 1988 v Rusiji. Predvčerajšnja je že tretja letalska nesreča kakega letala nekdanje sovjetske proizvodnje v zadnjih dvanajstih dneh.
-4-
TIRANA - Italijanski zunanji minister Lam-berto Dini je bil vCeraj na »operativni« misiji v Albaniji. Sef italijanske diplomacije je namreč podpisal niz sporazumov, ki bodo omogočili, da bodo že v prihodnjih tednih zaceli uresničevati projekte vredne kakih 60 milijard lir. To je neobhodno potrebno za vlado premiera Fatosa Nana, ki mora prebivalstvu dokazati, da njegove niso bile prazne predvolilne obljube. Za Dinija trenutno v Albaniji ni vidna zavzetost Italije in mednarodne skupnosti, a treba je storiti vse, da bo ta zavzetost vidna že v prvem šestmeseCju prihodnjega leta. Denar za »nujnostne« projekte (pomoC za pobude male industrije in za obnovo električnega omrežja) bodo Črpali iz sklada tri-
letnega naCrta za pomoč Albaniji, ki znaša 380 milijard lir. Med temi projekti bo tudi izgradnja podmorskega vodovoda, ki bo v Apulijo dostavljal vodo iz Albanije in ki bo stal skoraj 2.000 milijard lir. Dini pa je vCeraj navedel, da ne bodo dali nobene odškodnine italijanskim poslovnežem, ki so v albanski krizi utrpeli precejšno škodo.
Dini se je vCeraj sestal s predsednikbm Mejda-nijem, s premierom Na-nom in z vsemi njegovimi ministri. Priznal je, da albanska vlada dobro deluje po poti obnove demokracije. Dal pa je tudi priznanje bivšemu predsedniku Berishi.
Na sliki (telefoto AP): italijanski zunanji minister Dini s svojim albanskim kolegom Paskalom Milom.
VREME / NEOBETAVE'N ZAČETEK ZIME
Na zahodu mraz popustil, na vzhodu pa je začetek zime terjal že 50 mrtvih
V severni Italiji napovedujejo poslabšanje z nevarnostjo poledice
VVASHINGTON - Ropar, ki je predvčerajšnjim vdrl v neko šolsko poslopje v teksaškem Dallasu in zajel kakih 60 talcev, nima nobenega namena, da bi se predal policiji. Kot je povedal krizni štab ameriške zvezne policije FBI, je 33-letni James Monroe Limpscomb osvobodil večino talcev. V njegovih rokah naj bi bila samo še dva otroka, ki sta kot kaže njegova sinova. Zakaj se je moški odločil za tako akcijo, ni povsem jasno. Policija navaja, da je pred tem oropal neko osebo, ki je dvignila denar na bankomatu in da se je zatekel v šolo, ker ga je policija zasledovala. V osnovni šoli, ki ima tudi vrtec pa je zaposlena njegova bivša žena, ki so ji dodelili oba otroka. Ko je ta opazila svojega bivšega moža s pištolo v roki, je pravočasno zbežala iz poslopja. Kakih šestdeset talcev pa je bilo prepuščenih na milost in nemilost roparja. Kot kaže, je ta zgledno ravnal s talci. Takoj so se začela pogajanja, saj mu je policija priskrbela mobitel. Moški je v manjših skupinicah osvobajal talce, zadnja dva, neko učiteljico in triletnega otroka v zameno za hrano in cigarete. Policija upa, da mu bo kos brez prelivanja krvi.
Na sliki (telefoto AP): neka mati objema svojega 3-letnega sina, ki ga je ropar izpustil.
RIM, MOSKVA - Po vseh nižinskih območjih zahodne Evrope je vCeraj sneg prešel v dež. Tako je bilo vCeraj tudi v Italiji, kjer je dež v nekaj urah pobral ves sneg v Liguriji, v Piemontu pa je izmenično deževalo in snežilo. Do zapletov je prišlo na območju Cunea, kjer že 36 ur neprekinjeno sneži, tako da je snežna odeja debela veC kot meter. Seveda sneži v vsem alpskem loku, tako da je na gorskih cestah potrebna zimska oprema. Prometna policija odsvetuje potovanje, saj za prihodnje ure napovedujejo žled in poledico. Pred današnjim prihodom nove atlantske motnje se bo namreč otophlo, tla pa so še vedno izredno mrzla, tako da bo dež sproti zmrzoval. S poledico in žledom pa so se vCeraj ubadali v Sloveniji, predvsem na Primorskem in Nohanjskem, medtem ko je na Gorenjskem snežilo.
Se vedno pa je najbolj dramatično v srednji in vzhodni Evropi, kjer je v nekaj dneh zaradi pravega sibirskega mraza umrlo ze veC kot 50 oseb. Samo v Romuniji je od začetka tedna zmrznilo 23 oseb, v glavnem brezdomcev ali alkoholikov. Povsod so temperature globoko pod ničlo
in se sučejo od -15° do -20° Celzija. V Bolgariji je življenje izgubilo pet oseb. Tudi tu je bila temperatura od -10° do -20°. Ena oseba je zmrznila na Češkem, druga pa se je do smrti potolkla na zmrznjenem ce-stišCu. Od začetka tedna je na Poljskem umrlo že 24 oseb. Se vedno pa je najbolj kritično ob Cmem morju, kjer je orkanski veter odkrival strehe v ruskem Novorosi-sku in terjal pet mrtvih. V Moskvi se je dodatno otophlo, tako, da je bilo vCeraj le -7°. V zameno pa je priCel pihati močan veter, ki greni življenje Moskovčanom. V Arhangelsku pa je prišlo do neobičajnega pojava, temperatura se je v manj kot 24 urah z -35° dvignila na +2°.
O izredno nizkih temperaturah in snežnih viharjih poročajo tudi s Kavkaza. V Dagestanu so namerili tudi do -23°, tako da so popokale vodovodne cevi, pot težo ledu in snega pa so popustile tudi električne žice, tako da so obširna območja brez električne energije. Kot reCeno, se z izredno nizkimi temperaturami ubadajo predvsem na Balkanskem polotoku, izjema pa ni niti Grčija. Prvi sneg je pobelil tudi turški Istanbul (na sliki AP).
MED KS SOLKAN IN RAJONSKIM SVETOM ZA PLACUTO
Podpis listine o sodelovanju in prijateljstvu - Prijetna božična prireditev otrok
Podobno slovesnost je bilo Ioni v Solkonu
S podpisom listine o Solkan, slovesnost je prijateljstvu in sodelo- bila vCeraj popoldne v vanju med Rajonskim Kulturnem domu, med svetom za Svetogorsko tradicionalnim pred-Cetrt in Placuto ter prazničnim srečanjem Krajevno skupnostjo uCencev OS Oton 2u-
NOVICE
Koncert v cerkvi sv. Justa
Izvajalci drugega prazničnega koncerta iz ciklusa "Gorizia armonica” bodo elani kulturnega in glasbenega združenja "Armonia”. Daniela Bon (violina), Cristina Cristancig (orgle), Mauro Bregant (Htara) in Alberto Zin (flauto) bodo nastopili v cerkvi sv. Justa v Gorici s pestrim sporedom skladb M. Colonne, N. Paganinija, M. Miletiča, P.H. Telemanna in G.F. Haendla. Koncert bo danes ob 20.30.
Fotografska razstava v UGG
V	prostorih društva Ginnastica goriziana so v nedeljo odprli kolektivno fotografsko razstavo elanov društva AGFAV. Razstavljajo Angelo Damiano, Roberto Marega, Tullio Marega, Narciso Rando, Roberto Rando in Pasquale Siniscalco.
Obeležili bodo dan UNICEFo
Pokrajinsko ravnateljstvo poštne službe obvešCa, da bo jutri med 10. in 16. uro v TržiCu, v Mazzinijevi ulici 7, odprt začasni poštni urad. Pisemske in druge poštne pošiljke bodo žigosali s posebnima žigoma z napisom ”34074 Monfel-cone (Go) - 20.12.1997 - UUNICEF nel Mondo Esposizione Filatelica” ter ”34074 Monfalcone (Go) - 20.12.1997 - Mosta Presepi in miniatura 50. Anniversario ACLI SanVAm-brogio”.
Obvestilo poštne uprave
Pokrajinsko ravnateljstvo poštne službe obvešča na skorajšnjo zapadlost postnih vrednostnih papirjev (buoni postali fruttiferi) serije AA, ki so bili izdani v prvem šestmeseeju leta 1984. Vrednostnice bodo zapadle 1. januarja 1998. Značilnost poštnih vrednostnic na termin je v tem, da se glavnica po določenem Časovnem razdobju podvoji, oziroma potroji. Ob zapadlosti termina pa vrednotnice nimajo vec donosa, po petih letih od zapadlosti termina pa se odpišejo.
Solidarnostni pohod v Ločniku
V	LoCniku bo jutri solidarnostni pohod z lučkami. Prireja ga tamkajšnji rajonski svet v sodelovanju z župnijo in društvi in organizacijami, ki delujejo v kraju. Zbirališče je določeno ob 18.30 na trgu pred cerkvijo, kjer bo igrala godba iz Šempetra ob Sod. Po maši (ob 19. uri), se bo zaCel pohod. Start je določen ob 20. uri. Udeleženci se bodo po pohodu zbrali na sedežu sekcije alpincev (baita alpina). Izkupiček prireditve bodo namenili raznim ustanovam.
Praznična kotalkarska revija
Pri SKD Vipava hitijo z zadnjimi pripravami na jutrišnjo predpraznično kotalkarsko revijo v občinski telovadnici v Sovodnjah. Verjemite ati ne, nastopilo bo štirideset muck na kotalkah in morda še katera vec in predstavilo koreografijo iz znanega musicla "Musicalcats”. V približno triCetrt ure dolgem programu se bo dogajalo marsikaj in, vse ob prijetni glasbi. V zaCetnem delu jutrišnje revije bodo predstaviti letošnje odlične dosežke društva, ki je prvo na pokrajinski ravni in ki ima svoje predstavnike na deželni in celo na državni ravni. Prireditev se bo sklenila z božično pravljico. Jutrišnja prireditev bo ob 20.30, ponovitev v nedeljo pa ob 19.30.
panCiC in Fumagalli, se je sklenil postopek, ki se je zaCel že pred nekaj leti. Lani septembra sta listino na podobni slovesnosti v Solkanu podpisala takratni predsednik KS Tomaž Marušič in predsednik rajonskega sveta Renato Boegan. V tem Času so v Solkanu dobili novega predsednika, Romana Coljo, ki je s svojim podpisom potrdil v listini navedeno voljo po vsestranskem sodelovanju in prijateljstvu med ljudmi, ki so si najbližji sosedje in ki so v preteklosti delili tudi skupno usodo. Želje po na-dalnji graditvi sodelovanja, zlasti med mladimi, sta izrazila oba sopodpisnika, kakor tudi Tomaž Marušič, minister za pravosodje Republike Slovenije.
Sicer pa je sodelovanje na krajevni ravni kar utečeno, tako med šolami (vsakoletni likovni in literarni natečaj) na obeh straneh meje, kakor tudi med uCenci dveh osnovnih šol, ki delujeta na območju rajona in ki so tudi vCeraj pripravili pester praznično obarvan spored pesmi in recitacij in ob koncu še skupaj zapeli. Nastope uCencev OS Župančič in Fumagalli so dopolnili še gojenci glasbene šole Roland.
Pri pobudi, ki so jo prvič priredili pred desetletjem in ki se odvija pod pokroviteljstvom rajonskega sveta, je skupno sodelovalo okrog 150 otrok. UCenci osnovne šole z italijanskim uCnim jezikom so pripravili daljši prizor o pojmovanju božica danes in splet božičnih pesmi. Podoben je bil spored, ki so ga prispevali vrstniki iz šole O. Župančič. Dvakrat veC je bilo seveda v dvorani staršev in sorodnikov in tudi gostov iz Solkana in Nove Gorice, predstavnikov šolskih oblasti. Foto Bumbaca.
Seja pokrajinskega sveta
Pokrajinski svet bo v prihodnjem tednu zasedal kar dvakrat, v ponedeljek in torek. Zasedanje bo v dopoldanskem in popoldanskem Času. Na dnevnem redu j", nekaj nujnih zadev v zvezd s finančnim poslovanjem, sklepati pa bodo tudi o preoblikovanju pokrajinskega podjetja za javni prevoz (APT) v delniško družbo.
moška
oblačila

JPul. Carducci 24 tel. 537561
KLUBI ALKOHOLIKOV NA ZDRAVLJENJU
PredlSleti prve pobude
Na današnji skupščini bodo podali obračun delovanja
GOLJUFIJE
Prazne obljube o delu na domu
Združenje za zaščito potrošnikov Federconsumato-ri je ugotovilo, da so tudi nekateri občani na Goriškem nasedli vabljivim oglasom, ki ponujajo zaposlitev pod ugodnimi pogoji. Največkrat gre za ponudbe za opravljanje dela na domu, v tujini itd. "Delodajalec” je zmeraj isti: Sinthesis Siistem. Združenje je že pred Časom na zadevo opozorilo Urad za nadzor nad tržiščem, ki je 30. julija ugotovil, da so objavljeni oglasi zavajajoči in družbi naložil, da poskrbi da se zadevna razsodba objavi v dnevnikih. To se do danes še ni zgodilo.
Federconsumatori v svojem sporočilu navaja kako se odvija dejavnost, ki je prav gotovo na meji goljufije. Interesenti, ki jih objava možnosti za delo zanima in stopijo v stik z oglaševalcem, prejmejo na dom, proti povzetju v vrednosti približno 70 tisoč tir, orodje, oziroma potrebščine za delo. Kdor po telefonu poklice družbo Sinthesis dobi navodilo, naj za podrobnejše informacije poklice Tuvalu, otoček nekje sredi Tihega oceana. Telefonska številka dejansko obstaja, le da je priključena na telefonsko tajnico. Ko "interesent” ugotovi, da nekaj ni v redu, je ponavadi že prepozno. Kdor žeti izvajati pravico, da v predvidenem roku vrne prevzeto blago in zahteva vračilo vplačanega zneska, ne prejme odgovora.
Poleg omenjene družbe Sinthesis, so se v zadnjem Času pojavili tudi oglasi drugega podjetja, Nuove Generazioni Editore Podjetje ima sedež v istem telefonskem območju kakor prejšnje!
Pred petnajstimi leti so na Goriškem ustanovili združenje klubov alkoholikov	na
zdravljenju. Kot datum ustanovitve se navaja 2. december 1982, Čeprav je prvi klub dejansko zaživel šele v naslednjem letu. Petnajstletnico ustanovitve bodo obeležili jutri dopoldne v Kulturnem domu, kjer bo s pričetkom ob 9. uri tudi skupščina klubov, ki delujejo na Goriškem. Ob obletnici so pripravili tudi priložnostno publikacijo, ki prinaša niz koristnih podatkov in napotkov. Ob tem velja dodati, da se je združenje v vseh teh letih živahno razvijalo in da tudi rezultati ne zaostajajo. Okrog tisoč oseb je v tem Času skušalo, prav z vključit-
vijo v klub, opustiti pitje in spremeniti način življenja. Uspeh - tako pravijo statistike - je bil petdeset odstoten. V večini primerov," tako ugotavljajo pobudniki, ne gre samo za vprašanje abstinence, ampak za veliko zahtevnejši proces v katerem je soudeležena cela družina.
Coldirelfi pri županih
Poklicno združenje kmetov Coldiretti bo danes imelo niz srečanj z župani.Taka srečanja bodo v Gorici (ob 11. uri),GradišCu (13.00), Škocjanu (13.30) Me-dei (16.00).
B____________IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
načrtuje od 13. do 27. aprila 1998 dvotedensko letovanje na Kanarskih otokih, po zelo ugodnih pogojih. Namestitev v hotelu v Tenerife de la playa ob morju. V ceni je vključen letalski prevoz v obe smeri, avtobusna prevoza do letališča v Veroni. Letovanje bo, Ce se doseže minimalno število prijav. Društvo ima opcijo do 7. januarja 1998. Do tega datuma morajo interesenti vplačati akontacijo.
•^3 OBVESTILA
POKRAJINSKO KMETIJSKO NADZORNISTVO
obvešCa kmetovalce, ki so utrpeti škodo ob vremenski ujmi 20. julija letos, da zapade rok za vlaganje prošenj za priznanje ugodnosti in olajšav v smislu zakona št. 185/1992 in kasnejših dopolnitev, dne 8. januarja 1998.
SPDG - Smučarski odsek sporoča, da sprejemajo prijave za tradicionalni tečaj smučanja, ki bo v Podkloštru (Arnoldstein) na Koroškem v januarju in februarju. Prijave na sedežu društva ob sredah od 11. do 12. ure in ob Četrtkih od 19. do 20. ure.
J PRIREDITVE
SKICE GORICE je naslov nove knjige prof. Al-da Rupla, ki jo je ilustriral Hijacint Jussa. Promocijsko srečanje z avtorjema bo jutri od 16. do 19. ure v Katoliški knjigami.
KSD DANICA vabi na božičnico drevi ob 20.30 v centru Danica na Vrhu. Nastopili bodo dekliški zbor Danica, moški zbor Skala iz Gabrij in otroci KD Danica.
KSD KREMENJAK priredi 23. t.m. ob 20. uri, božičnico v cerkvi v Jamljah. Sodelujejo moški pevski zbor "Skala”, Fantje izpod Grmade, cerkveni pevski zbor iz Jamelj in otroci z recitacijami.
OSNOVNA SOLA ROMJAN vabi na božičnico, danes ob 10. uri v župnijski dvorani v Romjanu.
KINO
GORICA
VITTORIA 1 16.40-18.30-20.15-22.00»Hercu-les«. Walt Disney prod., risani film.
VITTORIA 3 17.00-18.50-20.40-22.20»Mr. Bean, 1’ultima catastrofe«. Rovvan Atkinson.
CORSO 17.30-19.45-22.00 » La vita e bella«.
; ] LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
DTJDINE, Trg sv. Fran-cesco 4, tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Te-
renziana 26, tel. 482787.
POGREBI
Danes: 9.55, Giuseppe lurig iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Straži-cah in v Videm; 10.15, Amedeo Bressan iz bolnišnice Janeza od Boga v Gradišče.
Danes akademija ŠZ Dom
Najprej Miklavž, potem prava telovadna akademija. V milsih imamo seveda SZ Dom, oziroma sekcijo za športno in ritmično gimnastiko. Danes ob 17. tiri vabijo v telovadnico Kulturnega doma, kjer bodo prikazali uspehe dela v prvem trimesečju letošnje sezone. Obenem pa bo to tudi predpraznično srečanje pred na-stopomo božičnih in novoletnih počitnic. Nastopiti bodo mladi in športnega vrteča, skupina ”Show dan-ce” in... No, vsega res ne smemo povedati. Čakajo vas v telovadnici Kulturnega doma.
Prispevki v smislu zak. 10/80
Deželna uprava je pred kratkim porazdelila denarne prispevke na osnovi dež. zakona št. 10/80 ( pravica do izobrazbe) in to za leto 1996 in 1997. Prispevke za leto 1996 so prejeti: Didaktično ravn. Gorica (2.487.000), Didaktično ravnateljstvo Doberdob (2.714.000), Dijaški dom Simon Gregorčič (6.106.000), Združenje staršev uCencev Osn. šole v Romjanu (11.102.000). Prispevke za leto 1997 pa so prejeti: Združenje staršev Gorica (2.500.000), Dijaški dom Simon Gregorčič (9.250.000), Združenje staršev uCencev OS Romjan (1.631.000).
TEATER / DANES IN JUTRI V KULTURNEM DOMU
"Nepričakovani gost”
Kriminalna zgodba A. Christie - Izvaja Terzo teatra
Gledališka skupina "Terzo teatro” ki je pred kratkim obeležila dvajsetletnico delovanja, se bo ob koncu tedna pred domačo publiko predstavila z delom ”L’ospite inatteso” (Nepričakovani gost) Agathe Christie. Predstavi bosta danes in jutri 20. t.m. ob 20.30 v Kulturnem domu in se uvrščata v niz prireditev ob Goriškem decembru. "Nepričakovani gost” je napeta zgodba, kriminalka, ki se prične z umorom bogatega zbiralca orožja, prikljenjenega na
invalidski voziček, ki ima, poleg strastne zbirateljske žilice, tudi nekaj drugih ne ravno Čednih lastnosti.
Režiser predstave je Mauro Fontani-ni, v glavnih vlogah pa nastopajo Aure-lio Sanita, Lucia Galletta, Marco Busa-to, Roberto Aggio in še nekateri drugi igralci. S to predstavo je skupina Terzo Teatro že nastopila V Montebelluni in Veroni, zdaj se predstavlja doma. Vstopnice so v prodaji v knjigami Antonini na Korzu Italia 51.
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve.
Finansiranje domačih in tujih partnerjev.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
OBRAČUN / ZAVOD ISCO i
Za »podjetje Italija« in za družine je bilo leto 1997 pozitivno
Gospodarska rast ob nizki inflaciji se utrjuje, oživlja tudi široka poraba
RIM - Gospodarski zagon se je ne samo začel, ampak tudi utrdil, in to brez inflacijskih pritiskov; pri sanaciji javnih financ so bili doseženi pomembni rezultati, notranje povpraševanje je oživelo, drobnoprodajne cene so se stmkbimo ustalile, finančni trgi pa so ohranili stabilnost kljub mednarodnim motnjam in političnim napetostim. Letni obračun »podjetja Itabja« je torej pozitiven, ugotavlja zavod ISCO v svojem običajnem konjunktur-nem poročilu, zato so tudi pričakovanja italijanskih družin v zadnjih mesecih bolj optimistična. Trend je pozitiven tudi za bhžnjo prihodnost, posebej v perspektivi vse bolj go-
tovega takojšnjega vstopa Italije v evropsko monetarno unijo.
K živahnejši rasti proizvodnih dejavnosti (oktobra se je industrijska proizvodnja povečala za 4, 7%) je v veliki meri prispevala oživitev notranjega povpraševanja, medtem ko so prišli dodatni impulzi s povpraševanjem v tujini in z večjo kupno močjo, ki so je družine deležne zaradi nizke inflacije. Makroekonomska slika Italije se je torej bistveno izboljšala, kar pozitivno vpliva tudi na finančne in valutarne spremenljivke s stabilizacijo tečaja lire, medtem ko glede znižanja uradne obrestne mere ISCO predvideva, da se bo to zgodilo po odobritvi finančnega zakona.
r ENERGIJA / DANES V TRSTU VRH DRU2BE ENEL n
Dežela in sindikati s skupnimi predlogi
Zahtevajo okrepitev Enelove navzočnosti v FJK in predlagajo nove pobude na vzhodnih trgih
TRST - Kot-smo že napovedali, prihajata danes v Trst predsednik in pooblaščeni upravitelj družbe Enel Chicco Testa in Gianfranco Tatb, in sicer y okviru programa srečanj z vsemi deželami, ki so se zaCela 28. oktobra pod geslom Energija in razvoj. Za Frulanijo - Julijsko krajino bo srečanje danes ob 15.30 v prostorih Mednarodnega centra za teoretsko liziko v Miramaru, udeležili pa se ga bodo predstavniki institucionalnih, političnih, gospodarskih, verskih, socialnih in kulturnih krogov dežele. V programu so posegi Teste o novem Enelu, Tatoja o industrijskem načrtu družbe in inž. Sergia Ponta-nota, odgovornega za Enel v Furlaniji - Julijski krajini.
Na razpravo, ki bo sledila, so se poleg predstavnikov Dežele pripravili tudi sindikati, ki so imeli v ta namen tudi srečanje s predsednikom deželnega odbora Cruderjem. Tako Dežela kot socialni partnerji bodo namreč nastopili s skupnim stališčem, ki predvideva okrepitev nav-
zočnosti Enela v FJK s konkretnimi dejanji, ki gredo od investicij do prozvodnega razvoja in zaposlovanja. Deželni odbor se je v ta namen obvezal, da bo od predstavnikov Enela zahteval okrepitev prisotnosti družbe v FJK in vzpostavitev centrov odločanja, ki naj bi zagotovili promocijo in razvoj Enelovih pobud v srednjevzhodni Evropi. Deželni sindikati CGIL, CISL in UIL, ki se strinjajo s temi stališči, so sestavili poseben dokument s predlogi, o katerih naj bi se zaceli pogajati takoj po današnjem - »obrednem in najbrž le malo konkretnem«, kot so zapisali v tiskovni noti - srečanju.
Med predlogi, ki so jih pripravile sindikalne organizacije, je kot rečeno tudi skrb za razvoj trgov električne energije v srednji in vzhodni Evropi, kjer naj bi Enel nastopil tudi s podjetniškimi pobudami. FJK bi pri tem igrala pomembno vlogo tudi glede na dejstvo, da je Trst pred kratkim postal sedež Srednjeevropske pobude.
Zastoj v industrijski ptoizvodnji
RIM - Po začasnih podatkih študijskega centra Confindustrie naj bi se poprečna dnevna industrijska proizvodnja v decembra v primerjavi z novembrom zmanjšala za 0, 7 odstotka. Toda na letni ravni rast ostaja prepričljivo pozitivna (+5, 3%; 0, 8% v zadnejm trimesečju), kar pa je treba pripisati primerjavi z lanskim decembrom, ko je bil dosežen minimum v industrijski proizvodnji, kar zadeva skupne podatke za leto 1997 naj bi industrijska proizvodnja v poprečju narasla za 2 odstotka.
Kar zadeva naročila, pa je slika za prve mesece prihodnjega leta dokaj ugodna, pa tudi prodaja je v decembru narasla.
Ambroveneto se od včeraj imenuje Banca Intesa
aVICENZA - »Intesa« - to ime so delničarji včeraj izbrab za novo, mogočno banCno grupo, nastalo s »poroko« med bankama Am-brosiano Veneto in milansko Cariplo. Holding bo v celoti nadzoroval dejavnosti obeh velikih bančnih skupin, ki jih bo treba z integracijo racionalizirati in utrditi. Sedež bančne grape Intesa bo v Milanu, v palači Ambroveneta, katere predsednik Giovanni Bazoli bo tudi predsednik holdinga z letnim prometom 258 tisoč milijard lir. Za združitev obeh bančnih skupin so se delničarji odločih letos poleti, nova grupacija pa se že ozira po nakupih, in to predvsem med furlanskimi ljudskimi bankami.
NAFTNE ZALOGE / SE VELIKO NAHAJALIŠČ NEIZKORIŠČENIH
Dovolj zalog tudi za celotno prihodnje stoletje
Te podatke so posredovali na 15. naftnem kongresu v Pekingu - Doslej govor o obdobju 30 - 40 iet
Na petnajstem svetovnem naftnem kongrešu v Pekingu je bilo veliko govora o bolj ah manj znanih naftnih rezervah, ki naj bi potrebam človeštva zadostovale še vse naslednje stoletje, dokler ne bi povsod po svetu uporabljali nuklearne energije. Marsikoga je ta časovni podatek začudil, saj se je doslej vztrajno govorilo, da bodo petrolejske rezerve zadoščale samo še 30 do 40 let.
Anahtiki pa bdijo, da je v doslej obrobnih deželah sveta še veliko neizkoriščenih ležišč. To velja še zlasti za zelo mrzle kraje Sibirije in Kanade, do katerih je težko priti in kjer je zaradi polarnega mraza tudi težko živeti. To naj bi veljalo tudi za nahajališča pod morjem na jugu Atlantika, na področju, ki ga po istoimenskih otokih imenujejo Falklandsko. Pred leti je bilo prav to otočje predmet vojne med Veliko Britanijo in Argentino. Prav zaradi tamkajšnjih naftnih ležišč naj bi bili Angleži takrat s tako silo izgnah argentinske benutne osvajalce. Tam pa je izkoriščanje
zelo težko, kajti silni vebovi onemogočajo sedaj znano tehniko Črpanja nafte pod morsko gladino.
Na kongresu v Pekingu je bilo povedanega še marsikaj zanimivega, kar je vzbudilo pozornost speciahzbanih novinarjev. V naslednjih desetletjih naj bi se dnevna poraba nafte zvišala od sedanjih dnevnih 73 milijonov sodčkov na 100 milijonov sodčkov. Da bi na kakšen način omejili porabo, naj bi se cena dvignila od sedanjih približno 20 dolarjev (cena zelo niha, kar je odvisno od raznih, še zlasti političnih razlogov) na sodček na 30 in še veC dolarjev. V naslednjih desetletjih bi morah postopno porabo nafte v industriji zamenjati z zemeljskimi plini in dragimi viri energije.
Odveč je povedati, da je v našem stoletju zaradi nafte prišlo do številnih vojn in da so podobna trenja še vedno. Nekdo najbrž podžiga oboje bojevnike v Afganistanu, ker bi bilo beba po tistem ozemlju speljati naftovode iz nekdanjih sovjetskih predelov
Azije do Indijskega oceana. Analitiki so že od samega začetka upora v Čečeniji povedali, da je do upora Čečenov proti Rusom prišlo po zaslugi in denarnih injekcijah Turčije in nekaterih zahodnih družb ter držav, ker naj bi bil tam speljan naftovod iz ležišč ob Kaspijskem morju do pristanišč ob Cmem morju. Nobena skrivnost ni, da je do velike in ostre ameriške-reakcije na začetku devetdesetih let v Zalivu prišlo zaradi nadvlade nad naftnimi ležišči ne pa zaradi političnih navad baškega voditelja Sa-dama Husseina. In še, in še.
Tja do leta 1990 je iz takratne Sovjetske zveze prihajalo bolj malo nafte. Rabili so jo za domače potrebe, na svetovno bžišče so jo prodajali takrat, ko so pobebovali denar za nakup Česa drugega. Očitno so imeli tudi težave s finansbanjem naprav na novih ležiščih.
Sedaj, ko je Sovjetska zveza razpadla in so na njenem ozemlju nastale nove samostojne države, v katerih se izvaja privatizacija, zahodne družbe med se-
boj kar tekmujejo, kdo in kje bo več pridobil. Kavkaške države so že pred časom dobile svoje tuje partnerje. Italijanski ENI si je pridobil skoro monopolni položaj v Kazahstanu in posel je bil tako važen, da je tja potoval sam predsednik vlade Prodi.
Zelo sveža je vest, da bo nizozemski naftni velikan Shell sodeloval na dražbi za nakup delnic ruske družbe Rosneft. Doslej Rusi niso dovoljevati, da bi tujci postali lastniki za državo pomembnih vej gospodarstva. Lastnega denarja pa nimajo, zelo po-bebujejo denar iz tujine, da bi lahko razviti svoje gospodarstvo. Sele pred kratkim je Moskva prižgala zeleno luč za privatizacijo te velike naftne družbe, ki skrbi za črpanje, predelavo in prodajo nafte ter njenih derivatov. Doma denarja ni, zato je zelo težko, da bi te delnice kupiti novopečeni domači finančniki. Tuje naftne dražbe imajo ves interes priti tudi na bogato in še neraziskano rusko področje. Imajo tudi denar.
Marko VValtritsch
NOVICE
Kmetijski prihodek v EU nižji za 3,1 odstotka
BRUSELJ - Eurostat v prvi letošnji oceni o kmetijski proizvodnji ugotavlja, da se je v Evropski uniji prihodek od te dejavnosti zmanjšal za 3, 1 odstotka. Nizka ocena sledi precej boljšim rezultatom iz minulih let. Lani je bil namreč prihodek kmetijstva večji za 5, 5 odstotka kot leto poprej, leta 1995 je bil večji za 5, 1 odstotka kot leta 1994, leta 1994 pa je bil prihodek od kmetijstva večji za 9, 3 odstotka v primerjavi z letom 1993. Za povprečnim unijinim padcem v prihodku od kmetijstva pa se skrivajo velike razlike med posameznimi članicami petnajsterice. Tako je Nizozemska beležila 6, 7 odstotka večji prihodek kot leto poprej, medtem ko je Velika Britanija na drugem koncu lestvice beležila 23, 1-odstoten padec.
Davek na dodano vrednost vznemiril Hrvaško
ZAGREB - Novi enotni davek na dodano vrednost v višini 22 odstotkov, ki naj bi v letu 1998 na Hrvaškem nadomestil in poenotil vse dosedanje dodatne davke, je zelo vznembil hrvaško javnost. Ukrep bo prizadel tudi vse prebivalce Hrvaške, ki bodo želeti kupovati v tujini, saj bodo po novem letu poleg vseh običajnih carinskih obveznosti dolžni plačevati državi še 22-odstot-ni davek. Zadnje raziskave javnega mnenja kažejo, da je kar 66 odstotkov hrvaškega prebivalstva nenaklonjenega davku na dodano vrednost, toda hrvašaka vlada je prepričana, da bo davek prinesel veliko finančnih olajšav in zato zavrača vsakršno možnost kompromisa.
			18. DECEMBER 1997	v LIRAH.	
2			valuta	nakupni	prodajni
5			ameriški dolar	1726,00	1761,00
OD	;		nemška marka	971,00	991,00
	,		funt šterling	2849,00	2904,00
2	0		švicarski frank	1195,00	1225,00
	N	L-	belgijski frank	46,52	48,520
<	ta	r*	francoski frank	288,00	298,00
		a)	danska krona	252,00	262,00
	oc		norveška krona	235,00	245,00
	3	h	švedska krona	219,00	229,00
z tsj	n		kanadski dolar	1203,00	1243,00
	u ca N		portugalski eskudo	9,08	9,98
z>			nizozemski gulden	855,00	880,00
oc			avstrjski šiling	136,91	141,41
o			španska pezeta	11,09	12,19
<			grška drahma	5,93	6,73
M			irski šterling	2491,00	2571,00
z	r	v L	japonski jen avstralski dolar	13,16 1.098,00	14,06 1168,00
	T		madžarski florint	8,50	10,00
mS2			hrvaška kuna	255,00	275,00
X		H 7	slovenski tolar	10,20	10,45
					
18. DECEMBER 1997	v LIRAH			18. DECEMBER 1997	v LIRAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar	1724,00	1754,00		ameriški dolar	1741,790
nemška marka	973,00	991,00		EKU	1938,610
francoski frank	288,00	298,00		nemška marka	981,680 293 130
nizozemski gulden	856,00	881,00		francoski frank funt šterling	2888,580
belgijski frank	46,72	48,52		nizozemski gulden	870,980
funt šterling	2826,00	2906,00		belgijski frank	47,577
irski šterling	2482,00	2577,00		španska pezeta	11,593
danska krona	253,00	263,00		danska krona	257,620
grška drahma	6,04	6,64		irski šterling	2538,480
kanadski dolar	1203,00	1238,00		grška drahma	6,232
švicarski frank	1196,00	1221,00		portugalski eskudo kanadski dolar	9,598 1224,720
avstrijski šiling	137,09	141,59		japonski jen	13,606
slovenski tolar	10,15	10,40		švicarski frank	1210,840
				avstrijski šiling	139,530
				norveška krona	240,460
				švedska krona	225,020
				finska marka	325,280
MILANSKI BORZNI TRG
18. DECEMBER 1997	INDEKS MIB-30: +0,06	
delnica	cena	var. %	delnica	cena var. %
Alleanza Ass.
Bca dl Roma
Bca Fideuram
Bco Ambros.
Benetton
Comit
Credit
Edison
Eni
Fiat
Generali
Imi
Ina
Italgas La Fondiaria
17.349	+1,08
1.538	-0,83
7.555	-1,16
6.343	+2,24
28.301	+0,13
5.579	+0,54
5.320	+0,54
10.228	+0,07
9.980	-1,80
5.145	■0,63
42.013	-0,87
20.481	-1,42
3.295	+1,50
6.896	•ti,07
9.187	+1,07
Mediaset
Mediobanca
Montedison
Olivetti
Parmalat
Pirelli Spa
Ras
Rolo
Saipem
San Paolo To
TIM
Telecom Ita
8.497	-1,09
13.489	-1,42
1.515	-0,52
1.024	+0,98
2.414	-1,22
4.561	+0,10
16.407	-0,12
25.015	-0,13
9.211	+1,97
16.972	-3,71
7.639	+1,96
11.050	+0,16
NOVICE
SMUČANJE / SUPERVELES L A LOMZASP
»TRBIŽ 2006 «
Smuk: Kristjan Ghedina včeraj šele 20. na treningu
GROEDEN (VAL GARDENA) - Francoz Nicolas Burtin je vCeraj dosegel najboljši Cas na treningu za smuka za svetovni pokal, ki bosta danes in jutri v Grd dnu. Zelo dober tretji je bil Itabjan Pietro Vita-lini, medtem ko je bil Kristian Ghedina, najboljši na trenintu v sredo, šele 20.
VRSTNI RED: 1. Nicolas Burtin (Era) 2.07.77; 2. Didier Cuche (Svi) 2.08.48; 3. Pietro Vitalini (Ita) 2.08.91; 4. Stefan Krauss (Nem) 2.09.11; 5. David Pretot (Era) 2.09.29; 6. Fritz Strobl (Av) 2.09.32,13. Wemer Perathoner (Ita) 2.09.87; 20. Kristian Ghedina (Ita) 2.10.10; 26. Erik Seletto (Ita) 2.10.48; 31. Luca Cattaneo (Ita) 210.88; 33. Peter Runggaldier (Ita) 2.11.07; 42. Lorenzo Galli (Ita) 2.12.25; 48. Alessandro Fattori (Ita) 2.14.05; 51. Ulrich Perathoner (Ita) 2.15.72; 61. Alberto Senigagliesi (Ita).
Katanec na klopi HIT Gorice
NOVA GORICA - Eden najuspešnejših slovenskih nogometnih igralcev vseh Časov, Srečko Katanec, bo prevzel vodenje slovenskega prvoligaša HIT Gorice. Katanec, ki je bil nazadnje pomočnik trenerja pri mladi reprezentanci Slovenije, je podpisal dve in pol letno pogodbo, ki se lahko po koncu letošnje sezone prekine.
Na tiskovni konferenci je kljubsko vodstvo dejalo, da bo športni direktor še naprej LuCjo PertiC, Katancev pomočnik pa zaenkrat še ni znan. Prav tako se v Novi Gorici še ne ve, s kakšnim moštvom bodo zaCeh spomladanski del prvenstva, za katerega pripave bodo zaceli 9. januarja. Marušič, Osterc, Nikčevič in še nekateri drugi namreč išCejo zapo-shtev v tujini.
NBA: veterani iz Chicaga "zaprašili" mulce iz LA
CHICAGO - Michael Jordan, Denis Rodman in ostali "veterani" pri Bikih iz Chicaga so vCeraj "mulcem" iz Los Angelesa demonstrirali osnove profesionalne košarke. Michael Jordan, ki je dopolnil že 31 let, je navkljub pokrivanju Koba Bryanta dosegel veličastnih 36 točk. Ob strani mu je stal tudi vedno bolj sijajni Denis Rodman, saj je z novo pričesko dosegel kar 16 skokov, pravzaprav pod koši ob odsotnosh Shaquilla 0‘Neiha ni imel resnega konkurenta. Domačini so si z 21-timi točkami razlike (104:83) tako priigrali 15. zmago v sezoni.
Nesojeno Mihcevo moštvo Philadelphija 76ersi se tudi v nadaljevanju sezone ne morejo pobrati. Tokrat so jih "žrtvovah" Gozdni volkovi, pravzaprav jih je uničil kar sam Tom Gughotta, ki je bil vCeraj skoraj nezgrešljiv, saj je dosegel velikih 30 točk. Z dokaj uspešno sezono nadaljujejo tudi Kelti iz Bostona. Sicer so se jim Plazilci iz Toronta še kar uspešno upirali, vendar je bila sreCa tokrat na strani tradicije, tako da je legendarno moštvo zabeležilo svojo 11 zmago.
Nic boljše kot Pistonsem se ni godilo niti Grizlijem v San Antoniju. "Admiral" David Robinson je dosegel 33 točk, Avery Johnson pa 20 podaj, tako da se ostalim domačim igralcem pravzaprav niti ni bilo potrebno posebej truditi.
Pri Hometsih je odlično svoje delo opravil Vlade Divac. Z 21-timi točkami in 12 skoki je dodal velik delež k ped zaporedni zmagi svojega moštva.
ŽIDI: Indiana Pacers - New York"Knicks 87: 80; Toronto Raptors - Boston Celtics 83: 88; VVashing-ton VVizards - Miami Heat 88: 74; Atianta Havvks -Cleveland Cavahers 94: 83; Charlotte Homets -Mihvaukee Bucks 99: 90; New Jersey Nets - Detroit Pistons 105:101; Philadelphia 76ers - Minnesota Timbervvolves 90: 94; Chicago Bulls - LA Lakers 104: 83; San Antonio Spurs - Vancouver Grizzhes 98: 87.
Milutinovič trener Nigerije
ABUJA (NIGERIJA) - Bora Milutinovič je novi trener nigerijske nogometne reprezentance. Milutinovič bo zamenjal francoskega trenerja Phillipa Trousseira.
Kot je znano, se 'je Nigerija uvrstila na finalni del svetovnega prvenstva, kibo nastopila v C skupini s Španijo, Pragvajem in Boglarijo.
M. Tardelli trener »under 21«
RIM - Marca Tradelh je novi trener italijanske reprezentance pod 21 letom. Tardelli (letnik 1954) je eden izmed najpopulamih italijanskih nogoemtaš-pev sploh, saj je v svoji karieri osvojil vse, kar se je dalo osvojiti. Nepozaben pa bo ostal njegov drugi gol na španskem »mundialu« proti Nemčiji, ko so »azzurri« tudi osvojiti naslov svetovnih prvakov.
Zmaga naših minikošarkarjev
Polet Kontovel - Azzurra 68:40 (24:15)
POLET KONTOVEL: Derin, Gantar 12, Piccini 6, Daneu, Turco 4, Šušteršič 20, Jovanovič 2, Vesco-vi, Bukavec 4, Antoni 2, Rožac, Sosič 18, Milano, Simonettig. trener: Briščik
Združena ekipa Kontovela in Poleta je proti solidni Azzurri dosegla prvo'prvenstveno zmago. Vsa ekipa je igrala zelo dobro, v drugem polčasu pa je povsem nadigrala nasprotnike. Najzaslužnejša za zmago sta bila pri združeni ekipi razigrana strelca Jan Sosič in Andrej Šušteršič. (Vasilij)

■
Katja Seizinger brez prave konkurence
Italijanko Isolde Kostner šesta, Barbara Merlin sedma
VAL DTSERE - Kljub velikim težavam z vetrom je prirediteljem v Val dTseru uspelo izpeljati tretji letošnji ženski superveleslalom za svetovni pokal. Kot je v tej sezoni že v navadi, je tudi tokrat zmagala Nemka Katja Seizinger (1:07, 09), druga je bila Avstrijka Renate Goetschl (1:07, 11), tretje mesto pa je osvojila še ena Nemka Hilde Gerg (1:07, 64). Od Italijank je bila najboljša Isolde Kost-ner, ki je osvojila 6. mesto. Mesto nižje je osvojila Barbara Merlin. Po poškodbi Mojce Suhadolc sta na tekmi nastopih le dve Slovenki; Spela BraCun je bila s slabo sekundo in pol zaostanka (1:08, 51) 19., Anja Kalan pa je s Časom 1:09, 21 zasedla 27. mesto.
Seizingerjeva iz tekme v tekmo otežuje delo novinarjem. Ti o njenih
Alexandra Meissnitzer (Avt) 1:07, 98 in Corinne Rey-Bellet (Svi) 1:07, 98; 18. Bibiana Perez (Ita) 1:08, 38; 19. Spela BraCun (Slo) 1:08, 51; 27. Anja Kalan (Slo) 1:09, 21; 28. Karen Putzer (Ita) 1:09, 26; 29. Sovrana Welf (Ita) 1:09, 29.
VRSTNI RED ZA SP (skupno (11 tekem): 1. Katja Seizinger (Nem) 743; 2. Hilde Gerg (Nem) 489; 3. Martina Ertl (Nem) 410; 4. Isolde Kost-ner (Ita) 387; 5. Alexandra Meissnitzer (Avt) 381; 6. Renate Goetschl (Avt) 361; 7. Deborah Compa-gnoiii (Ita) 243; 24. Urška Hrovat (Slo) 107; 28. Mojca Suhadolc (Slo) 86; 32. Spela BraCun (Slo) 67.
Na sliki AP: Katja Seizinger se veseli že običajne zmage.
KOŠARKA / EVROPSKA LIGA
Benetton in Kinder končala na 1. mestu
Moštvo iz Trevisa je doma premagalo Split, Botonjčani pa v Istanbulu ekipo Ulkerja
zmagah nimajo veC dosti novega napisati, tako da po tihem upajo, da bi se zmage na koncu vendarle veselila, katera od drugih smučark. Tudi tokrat pa želja "sedme sile" ni bila uslišana. Petindvajsetletna Nemka je zabeležila svojo šesto zaporedno zmago v letošnji sezoni, po treh zmagah v smuku je bila tretjič najboljša še v superveleslalomu. S šesto zaporedno zmago v tekmah svetovnega pokala se je izenačila z legendarnim Francozom Jea-nom-Claudom Killyjem, ki je šestkrat zapored zmagal leta 1967.
Danes bo v Val dTseru veleslalom, jutriu pa še slalom, ki bo z sredinim smukom veljal za kombinacijo.
VRSTNI RED: 1. Katja Seizinger (Nem) 1:07, 09 (90.952 km/h); 2. Renate Goetschl (Avt) 1:07, 11 +0, 02, 3. Hilde Gerg (Nem) 1:07, 64; 4. Stefa-nie Schuster (Avt) 1:07, 67; 5. Michaela Dorfmei-ster (Avt) 1:07, 74; 6. Isolde Kostner (Ita) 1:07, 85; 7. Barbara Merlin (Ita) 1:07, 89; 8. Martina Ertl (Nem) 1:07,	97;	9.
Bruno
Kneipp
SKUPINA B
Benetton - Croatia 85:70 (39:31)
BENETTON TREVISO: Gracis 2, Pittis 8, Marcona-to 12, StaziC 2, Bonora 5, RebraCa 27, Rosso, Nicco-lai, VVilliams 13, Rusconi 16.
CROATIA SPLIT: Mi-liCič 5, Ridl 3, VujCiC 2, Prkačin, Tomeljak, Poljak, TvrdiC 18, Grgurevič 18, Ja-man 4, Henrie 20.
SODNIKA:	Sanchis
(Španija) e Ziemplicki (Poljska). PM: Benetton 13:19. Croatia 15:21. TRI TOČKE: Benetton 2:14 (Gracis 0:1, Bonora 1:3, RebraCa 0:1, Niccolai 0:1, VVilliams 1:7, Rusconi 0:1), Croatia 7:16 (MiliCiC 1:3, Riedl 1:1, TvrdiC 0:2, Grgurevič 2:3, Jaman 0:1, Henry 3:6). GLEDALCEV: 4000.
TREVISO - Benetton je brez težav odpravil splitsko Croatio in ohranil prvo mesto na lestvici svoje skupine. Se zlasti uspešene na tej tekmi je bil RebraCa, ki je
Bari - Piacenza	12
Brescia - Roma	X2
Fiorentina - Atalanta	1
Juventus - Empoli	1
Lazio - Vicenza	1X2
Milan - Bologna	1
Parma - Lecce	IX
Sampdoria - Napoli	1
Udinese - Inter	1X2
Lucchese - Cagliari	2
Reggiana - Verona	IX
Ascoli - Savoia	1
Sora - Trapani	1
gospodaril pod košema, poleg tega je bil s 27 točkami tudi najboljši strelec srečanja.
Ostala izida 10. kola:
Estudiantes - Porto 83:62, Paok - Telekom 72:63.
Vrstni red: Benetton Tre-viso 18, Estudiantes Madrid in Paok Solun 12, Telekom Ankara 10, Croatia Split 8, Porto 0.
SKUPINA C
Ulker - Kinder 66:68 (37:38)
ISTANBUL - Z včerajšnjim uspeh) om je bolonjski Kinder v pokalu in prvenstvu zabeležil že 19. zaporedno zmago. Bo-lonjCani so seveda prvi na lestvici v tej skupini.
Ostala izida 10. kola: Pau - Partizan. Barcelona -Hapoel. Vrstni red: Kinder Bologna 18, Barcelona 14, Pau Orthez 10, Partizan Beograd 8, Ulker Istanbul 6, Hapoel Jemzalem 4.
SKUPINA D
Izidi 10. kola: Teamsy-stem - Union Olimpija 77:61, Alba Berlin - Aek
1.	dirka (Bologna): Rampa D’Anzola (skupina X) je naS favorit. Od skupine 1 bi omenili Oto Del Reno, od skupine 2 pa Talusa Efie.
2.	dirka (Firence): možnost za zmago ima Napal Effe (1), nevarna utegneta biti še Strom Signal (x) in Parti Roc (2).
3.	dirka (Neapelj): Play-maker (X) je naš favorit. Od skupine 1 bi omenili Smirna Om, od skupine 2 pa Ranger Bi.
4.	dirka (Rim): Pindaro Pl (2) bi se na tej dirki moral uveljaviti. Paziti pa se bo moral na Nachoda (1) in Ria di Azzurra.
5.	dirka (Turin): Sirio Trio (2) bi lahko ponovil zadnjo zmago. Od skupine X bi omenili Rededa, od skupine 1 pa Palafeo.
6.	dirka (Siracusa): naš fa-
60:67, Racing - Gibona 65:71. Vrstni red: Teamsy-stem Bologna 14, Aek Atene 12, Alba Berlin in Gibona Zagreb 10, Union Olimpija Ljubljana in Racing Pariz 8.
Nasprotniki Olimpije v dragem delu, ki se zaCen ja-nuajra, bodo Kinder Bologna, Barcelona in Pau Orthez.
vorit je May (1), možnosti za zmago pa imata še Paradosso (X) in Imco (2).
Dirka tris
Naši favoriti: 12 Torris Sem, 16 Trafugato, 18 Tumo; za sistemiste: 3 Turinga CR, 7 Topazio Donlisa, 10 Tissot Ec.
	
L — prvi	2
drugi	IX
2. — prvi	2
drugi	IX
3. — prvi	X
drugi	21
4. — prvi	X
drugi	12
5. — prvi	1
drugi	X2
6. — prvi	1
drugi	X2
Sprejem v Rimu pri Coni
Olimpijske igre
TRST - Predsednik CONI Mario Pescante je vCeraj sprejel delegacijo pripravljalnega odbora »Trbiž 2006«.
Deželni odbornik za šport Roberto de Gioia je bil z včerajšnjim srečanjem zelo zadovoljen in je še pristavil, da delegacija ni šla v Rim, da bi delala konkurenco Turinu ah Benetkam, temveč da bi predstavili svojo kandidaturo, ki je prava novost za OI, saj bi se odvijala na smučiščih treh dežel. Delegacija »Trbiža 2006« je predstavila Pe-scanteju vso zajetno dokumentacijo o pripravah na ZOI.
CONI bo predstavil mednarodnemu olimpijskemu oboru italijansko kandidaturo do konca januarja.
SKUPINA A
Izidi 10. kola: Efes -Cska Moskva 71:63, Real Madrid - Limoges 75:62, 01ympiakos - Makabi 71:76. Vrstni red: 01ym-piakos Pirej 14, Efes Istanbul 12, Cska Moskva in Makabi Tel Aviv 10, Madrid 8, Limoges 6.
Na sliki AP: s tekme Alba Berlin - Aek Atene.
Obvestila
SZ SLOGA IN SK DEVIN - planinska odseka vabita v nedeljo, 21. t. m., na zimski pohod na Javornik. Zbirališče v Praprotu ob 8.30.
SD POLET vabi vse svoje elane in simpatizerje na proslavo ob 30-letnici, ki bo danes, 19. t.m. v Prosvetnem domu na Opčinah z začetkom ob 20.30.
SK DEVIN obvešča, da zapade rok prijav v okviru novoletnih zimo-vanj v smučarskih središčih Falcade in Val di Fassa jutri, 20. decembra.
Informacije nudi tajništvo v večernih urah na tel. 2916004.
Bruno Kneipp (letnik 1960) se je začel ukvarjati s košarko, ali bolje z minibasketom, pri 10 letih pri Boru. Pri tem društvu je tudi nastopal v vseh mladinskih kategorijah, razen eno leto (1977), ko je igral za kadetsko vrsto Kontovela. Prestopil je spet k Boru in zaigral v članskem moštvu v promocijski ligii in v sezoni 1986/87 s to ekipo tudi napredoval v D ligo. Pozneje je prestopil k Bregu. Vrsto let je’2e Borov odbornik, letos pa je bil izvoljen za podpredsednika KK Bor. Prejšnji teden je Bogdan Kralj pravilno napovedal 8 izidov.
Danes igra za vas Totocalcio ■ Konjske dirke p^Giorgiopiettersech
NAŠ ŠPORTNIK 1997
Petek, 19. decembra 1997
ILIRSKA BISTRICA / PROGLASITEV NAJBOLJŠIH ŠPORTNIKOV PRIMORSKE
Pri nas Matej Cemic, Tanja Romano in Valovi odbojkarji
No Primorskem Mojco Obid, Tomož Čopi in Motijo Morgon ter NK Primorje
Odbojkar Matej Černič, kotalkarica Tanja Romano, Članska ekipa Odbojkarskega društva Val na naši strani meje ter jadralna dvojica Tomaž Čopi in Matija Margon, odbojkarica Mojca Obid in Nogometni klub Primorje iz Ajdovščine na drugi so letošnji najboljši športniki Primorske. Drugo mesto so pri nas osvojili rolkar David Bogateč, atletinja Clau-dia Colsovich in Krasove pingpongašice, tretji pa so bili atleti Fabio Ruz-zier, pingpongašica Vanja Milic in nogometaši Mladosti. Najboljše športnike pri nas so letos prvič izbirali slovenski zamejski časnikarji, združeni v organizacijah športnih Časnikarjev FJK oziroma Društva športnih novinarjev Slovenije.
Organizator že štirinajstega skupnega nagrajevanja v priredbi osrednjih slovenskih medijskih hiš z obeh strani meje je bila letos Ilirska Bistrica. Kljub izredno neugodnim vremenskim razmeram so se v Kulturnem domu na Vidmu zbrali vsi nagrajenci iz zamejstva, »BolonjCana« Černiča je zastopal oCe Igor, Coslo-vichevo, ki se je šele vCeraj vračala s priprav na Malti pa mama. Velika bojazen prirediteljev je bila, da bosta žled in megla marsikoga odvrnila od poti do tega slovenskega mesta, a ni bilo tako in nikomur ni moglo biti žal, da se je odpravil v Ilirsko Bistrico, saj se je pokazalo, da razmere na cestah navsezadnje sploh niso bile tako slabe.
V Ilirski Bistrici je bilo tudi sicer slovesno. Tradicionalnim aparaturam za neposredno radijsko pokrivanje preko valovnih dolžin radia Koper in Radia Trst A, se je letos prvič »pridružila« studijska TV tehnika, s katero so posneli celotno prireditev, ki si jo bodo TV gledalci lahko ogle-
Pogled na nagrajence v dvorani na Vidmu v Ilirski Bistrici (Foto KROMA)
dali v ponedeljek zveCer, s pričetkom ob 22.30 po koprski televiziji.
V imenu ilirskobi-striške Občine je zbrane v dvorani na Vidmu pozdravil Zupan Stanislav Prosen, Častni govornik pa je bil tudi predsednik Združenja slo.venskih športnih društev v Italiji Juri Ku-fersin, ki je poudaril, da zamejski šport kljub veliki finančni stiski še vedno dosega zelo dobre rezultate, vendar pa da se položaj slabša, zato pa je potrebno, da tudi Slovenija še v večji meri kot doslej podpre športno dejavnost zamejskih Slovencev. Nastopiti bi bil moral tudi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič, ki pa ga je slabo vreme zadržalo v Ljubljani.
Za prijetno ozračje v dvorani so z glasbenimi točkami poskrbeli Avtomobili, Malibuji in Anika Horvat, (ak)
»Naj« športniki Primorske
1. Mojca Obid
Odbojkarica koprskega Kemiplasa je ena najzaslužnejših za osvojitev naslova državnih in pokalnih zmagovalk.
1. Tomaž Čopi - Matija Margon
Člana portoroško - koprske jadralne posadke sta postala sredozemska prvaka, na svetovnem prvenstvu sta se dolgo časa borila za kolajne, na koncu pa sta bila še vedno izvrstna šesta.
1.	NK Primorje
V iztekajočem letu so osvojih drugi mesti v državnem prvenstvu in pokalu Slovenije, najbolj pa bodo ostali v spominu z uvrstitvijo v 2. krog pokala pokalnih prvakov.
2.	Nataša Bertok
Rokometašica Nataša Bertok je v dresu Robita Olimpije osvojila pokal evropske rokometne zveze, kar ni uspelo še nobeni primorski športnici v kolektivnih športih.
2. Fedja Marušič
Kajakaš - slalomist Soških elektrarn, 26-letni študent kemije Fedja Marušič iz
Solkana se je s svetovnega prvenstva v slalomu iz Brazilije vrnil z dvema četrtima mestoma, tako v posamični kot v ekipni vožnji.
2.	OK Salonit Anhovo
Ob 50-letnici kluba so odbojkarji iz Kanala dosegli največ doslej: Četrti naslov državnega prvaka, tretji pokal Slovenije, ' drugo mesto v srednjeevropski ligi in peto mesto v skupini evropske lige prvakov.
3.	Meta MaCus
Tekačica na krajše razdalje, Članica AK Meblo, 22-letna NovogriCanka Meta Macus, je nastopila na EP za mlajše Članice v evropskem pokalu, kjer je tekla v zmagoviti štafeti 4X400, v Sloveniji pa je v pokalu in prvenstvu trikrat zmagala.
3. Mladen Rudonja
Dobre igre, ki jih je 26-letni Koprčan Mladen Rudonja od poletja prikaza' v rdeCe-Cmem dresu Primorja, so ga že v jeseni pripeljale v Belgijo, k pokalu pokalnih zmagovalcev, ko je na štirih srečanjih dosegel tri zadetke.
3. Gaia Legend
Se bolj kot zmaga na Barcolani je v tekmovalnem pomenu pomembna druga zaporedna zmaga na navigacijski regati Rimini -Krf-Rimini.
Priznanja ZSSDI športnim funkcionarjem in trenerjem
VVALTER MILKOVIČ	DAVORIN PELICON
OLGA PERISIC PAVLETIČ
Podpresednik Športnega združenja Gaja, je že od mladih nog neposredno povezan s športom na področju Gropa-de in Padric.
Najprej je aktivno igral nogomet, potem pa je vse svoje sile usmeril v od-bomiško dejavnost, kjer je skoraj vsakodnevno prisoten in pripravljen za vsako delo. Je zagovornik meddruštvenega sodelovanja, ki se je na vzhodnem Krasu konkretiziralo z dogovorom med Zarjo in Gaj o za združene nogometne ekipe. Trenutno je odgovoren tudi za mladinsko ekipo Zarja-Gaja. Je glavni pobudnik in organizator poletnih športnih praznikov na Padricah, ki so, tudi zaradi njegove spretnosti in angažiranosti, zasloveli po vsem zamejstvu.
Davorin Pelicon je v goriških slovenskih športnih krogih človek, ki ga ni potrebno posebej predstavljati, saj je njegovo ime že več kot 40 let povezano z razvojem športa, še zlasti nogometa. Se ne petnajstleten se je vključil v odbomiške vrste komaj nastalega Športnega društva Sovodnje iz istoimenske posoške vasi ter temu društvu ostal zvest do današnjih dni. Njegova od-bomiška in vodstvena pot je zelo pestra in razvejana. Z uspehom se je preizkusil v vseh odbomiških vlogah od referenta za mladinski nogomet pa do blagajnika, tajnika, podpredsednika in predsednika. Ta hrnkcija mu je bila v štirih desetletjih obstoja Športnega društva Sovodnje poverjena kar štirikrat. Tudi trenutno je predsednik tega društva. Dolga obdobja je bil tudi član vodstvenih struktur ZSSDI, bil je hudi predsednika PO ZSSDI.
Trenerka in tehnični vodja sekcije Športno ritmične gimnastike SZ Bor je študij dokončala na današnji Fakulteti za šport v Ljubljani. Bila je članica slovenske atletske reprezentance in večkratna državna prvakinja. V Trst jen prišla po poroki s profesorjem Bojanom Pavletičem in skupaj z njim zaorala ledino ob drugem rojstvu slovenskega športa v Italiji. Bilo je leto 1956, ko se je na stadionu 1. maj ponovno začelo s športno aktivnostjo. Olga Perišič Pavletič, najprej aktivna pri Borovi šesterki, ki je nastopila tudi v itabjanski A ligi, je kasneje sodelovala pri treniranju, nato pa skupaj z možem ustanovila gimnastično sekcijo, katero vodi še danes. Pod njenim vodstvom je zraslo več telovadk, ki so posegle po deželnih naslovih, v Sloveniji so se prebile do državnega naslova, v nekdanji Jugoslaviji pa osvojile tri državne naslove. Olga Perišič Pavletič je tudi zvezni sodnik.
Matej Cemic (i. mesto)
Po lanskem naslovu mladinskega podprvaka na evropskem prvenstvu v Iz-JI raelu je devetnajstletni odbojkar Matej Cemic letos v dresu italijanske državne ■i ~r ■ reprezentance sodeloval tudi na svetov-nem prvenstvu v Bahreinu. Matej je bil eden najzaslužnejših, da je Valovo člansko moštvo letos doseglo napredovanje v državno ligo BI. Med poletjem je prestopil v vrste prvoh-gaša iz Bologne Jeans Hatu in je sedaj stalni član standardne šesterke tega moštva v najvišji italijanski ligi, ki je obenem tudi najmočnejša na svetu.
Tanja Romano (i. mesto)
Štirinajstletna kotalkarica Tanja Romano se je po lanskem drugem mestu letos povzpela na najvišjo stopničko našega nagrajevanje. Prav gotovo sta k temu prispevala dva naslova, ki jih je osvojila na evropskem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju za kadetinje. V francoskem Bor-deaum je namreč zmagala tako v obveznih likih kot v kombinaciji, tema uspehoma pa je treba prišteti še srebrno medaljo v prostem programu. Na državnem prvenstvu v Spinei pa je bila druga tako v prostem programu kot v kombinaciji.
OK Val (1. mesto)
Člansko moštvo Odbojkarskega kluba Val iz Standreža se je z napredovanjem v moško državno lige Bi povzpelo tik pod vrh elitnih odbojkarskih prvenstev v Italiji. V minulem prvenstvu je v 26 kolih doseglo kar 22 zmag. Zelo uspešen je bil tudi Start v letošnjem prvenstvu, saj so va-lovci v sedmih nastopih dosegli že štiri zmage.
David Bogateč (2. mesto)
—-------- Devetnajstletni David Bogateč, elan
Športnega društva Mladina iz Križa pri Trstu, je stalni član italijanske državne reprezentance v rolkanju, s katero je letos sodeloval na evropskem in svetovnem prvenstvu ter na tekmah za svetovni pokal. Na svetovnem prvenstvu v nemškem Gayerju je osvojil bronasto medaljo v patruljnem teku in v štafeti, na tekmi za svetovni pokal v Vrchlabi na Češkem pa je v Sprintu osvojil absolutno prvo mesto, čeprav je šele mladinec. Na tej tekmi je bil boljši tudi od absolutnega svetovnega prvaka, Italijana Alfia De Gregoria. Bil je tudi absolutni zmagovalec mednarodnega grand prbca v Križu.
Claudia Coslovich (2. mesto)
Petindvajsetletna atletinja Claudia Coslovich je trenutno daleč najboljša metalka kopja v Italiji. Letošnja sezona je bila zanjo izredno uspešna. Kot njen največji uspeh lahko letos štejemo osvojitev srebrne medalje na sredozemskih igrah v Bariju. Na univerziadi v Palermu je zasedla 8. mesto, že petič pa je tudi osvojila naslov državne prvakinje. Claudia, ki je svojo športno pot začrla pri Altet-skem društvu Bor iz Trsta, zdaj pa tekmuje za tumski Si-sport, je stalna članica italijanske državne reprezentace, ponaša pa se lahko z osebnim rekordom 60,94 m.
Kras Generali (2. mesto)
Namiznoteniške igralke Krasa Generah so tudi v letošnji najvišji itabjanski bgi dosegle uvrstitev v finale in osvojbe naslov državnih podprvakinj. Kitajka VVang Xue Lan, Vanja Mihč in Ana Bersan so v polfinalu končnice proti pričakovanju in po samih dveh tekmah premagale ekipo Coccaglio, ki je v svojih vrstah imela igralke z višjim tekmovalnim rangom, v finalu pa častno klonile pred Castellano.
Fabio Ruzzier (3. mesto)
^ Stirinštiridesetletni Fabio Ruzzier je na svetovnem prvenstvu v altetiki za H veterane, ki je bilo letos v južnoa-K *	friškem Durbanu, osvojil kar tri naslova
K	svetovnega prvaka v hitri hoji. V staro-
stni kategoriji od 40 do 45 let je zmagal fjjj/l TJI 1 na razdaljah 5 in 20 kilometrov ter eki-—^	“ ‘ pno. Ruzzier je na svetovnih prvenst-
vih za veterane osvojil skupno že šest zlatih medalj. Ruzzier še vedno uspešno tekmuje tudi med člani, saj je na absolutnem državnem prvenstvu v Pescari na razdalji 50 kilometrov zasedel odlično 10. mesto, če vemo, da sodijo italijanski hitrohodci v svetovni vrh.
Vanja Milic (3. mesto)
Petnajstletna namiznoteniška igralka Vanja Milič, članica Športnega kroža Kras iz Zgonika, je na državnem prvenstvu v Bologni osvojila naslov državne prvakinje v ženskih dvojicah med dru-gokategomicami, njena partnerica pa je bila igralka društva Tramin Karin Calle-ri. Na mladinskem državnem prvenstvu je krasovka skupaj s klubsko tovarišico Katjo Milič osvojila naslov prvakinje v dvojicah in drugo mesto ekipno, med posameznicami pa je bila tretja. V novi sezoni izjemno uspešno igra tudi v Krasovi ekipi v najvišji državni ligi, v kateri je do zdaj dosegla že devet posamičnih zmag. Z zmagama na kvalifikacijskih turnirjih v Coccagliu in Novari pa si je priborila pravico do nastopa na sklepni fazi elitnega državnega tekmovanja Top 12.
Mladost (3. mesto)
Nogometaši Mladosti iz Doberdoba so prvič od ustanovitve društva dosegli napredovanje v 2. amatersko ligo. Ekipa je v minulem prvenstvu v šestindvajsetih kolih dosegla 17 zmag, šestkrat je igrala neodločeno in samo trikrat premagana zapustila igrišCe.
PRIREDITVE
Petek, 19. decembra 1997
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA ■ GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko Stalno gledališče
gostuje s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji« danes, 19. t. m., ob 19.30 v Velenju; jutri, 20. t. m., ob 19.30 v Krškem; v ponedeljek, 22. in v torek, 23. t. m., ob 20. uri v Mariboru.
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98
Danes, 19. t. m., ob 20.30 (red B); gledališka skupina Cooperativa Gli Ipocriti s predstavo A. De Musseta »Lorenzaccio«. Režija Maurizio Scaparro. Predstava v abonmaju: odrezek 13 moder.
Pri blagajni gledališča je v teku predprodaja vstopnic za predstavo »Estate e fumo« T. VVilliamsa, ki bo na sporedu od 9. do 11. januarja (v abonmaju - odrezek 18 bel - na izbiro) in za predstavo »L'uomo, la bestia
e la virtii« L. Pirandella, ki bo na sporedu od 13. do 18. januarja (v abonmaju - odrezek 6 rumen) - (umik:
8.30-	13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (umik:
8.30-	12.30,15-19).
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1997/98
Danes, 19. t. m., ob 20.30 (red F/B) Donizettijeva opera »Don Pasquale« v postavitvi Teatra San Carlo iz Neaplja, izvajata orkester in zbor gledališča Verdi pod vodstvom Stefana Ranzanija. Zbor vodi Luigi Petrozziello.
Naslednji predstavi: jutri, 20. t. m., ob 17. uri (red S/S) in v nedeljo, 21. t. m., ob 16. uri (red G/C). Vstopnice dobite pri blagajni gledališča (urnik: 9-12, 15-17 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih), v Vidmu pri ACAD (tel. 0432-470918).
Gledališče Cristallo - La Contrada
Od 9. do 18. januarja gostuje gledališka skupina
Compagnia della Rancia s predstavo »Brachetti in te-chnicolor« Arturom Brachettijem (na sliki). Vstopnice dobite pri blagajni gledališča Cristallo in pri UTAT v Pasaži Protti, informacije tel. 390613.
Gledališče Miela
Festival narečnega gledališča A ve Ninchi
Jutri, 20. t. m., ob 20.30 bo nastopila skupina »Tarvisium Teatro« iz Trevisa s predstavo »Virgola«. Vstop prost.
GORICA
Kulturni dom
Danes, 19. t. m., ob 20.30 »L’ospite inatteso«. Prireja Terzo Teatro iz Gorice.
Ponovitev jutri, 20. t. m., ob 20.30.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98
_______________SLOVENIJA____________________
PORTOROŽ
Avditorij
Danes, 19. t. m., ob 18.00 in ob 20.30 film »Naga resnica«.
SEŽANA
Kulturni Center Srečka Kosovela
V	soboto, 27. t. m., ob 17. uri obisk Dedka mraza in predstava »Hura za veljake Mlake Kloake«.
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
Danes, 19. t. m., ob 9.15 in ob 11.15 gostovanje v Kobaridu s predstavo »Vilincek z Lune«.
Informacije pri blagajni PDG (tel. 00386-65 202717, vsak delovni dan od 10. do 12. in od 15. do 18. me).
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	petek, 26. t. m., ob 18. mi gostovanje opere in baleta SNG Maribor in kijevskega državnega gledališča z baletom »Labodje jezero«.
V	soboto, 24. januarja 1998, ob 19. mi: W. Shakespeare »Macbeth«. Ponovitve 26., 28., 30. in 31. januarja. Vstopnice lahko rezervirate že zdaj, informacije (00386-61/222815).
Mestno gledališče ljubljansko
Danes, 19. t. m., ob 19.30 (izven in konto) Tone Partljič »Politika,...«.
Jutri, 20. t. m., ob 11. mi Milan Jesih »Deseti raCek«; ob 19.30 J.B. P. Moliere »Tartuffe«.
Jutri, 20. in v soboto, 27. t. m., bo na mali sceni ob 22. uri gostovala skupina TV Poper s satiričnih kabaretom Borisa Kobala, Sergeja VerCa, Mirana Košute in Borisa Devetaka »Burja v megli«.
SNG - Drama
Danes, 19. t. m., ob 19.30 J. Osborne »Ozri se v gnevu« (izven - konto).
Mala drama: jutri, 20. t. m., ob 18. uri v zgornjem fojerju: J. Misima/M. Hočevar »Obisk« (izven - konto); ob 20. mi W. Schvvab: »Predsednice« (izven - konto).
Lutkovno*gledaliSCe
Od 27. do 29. t. m. bo na sporedu »Žogica marogica«.
Kulturni dom Španski borci
Danes, 19. t. m., ob 20. mi: (abonma komedija II) -komedija »Minister v ljubezenskih škripcih«.
V torek, 13. in v sredo, 14. januarja 1997, ob 20.30: CRT Artificio in Teatro Biondo Stabile iz Palerma v sodelovanju s Piccolo Teatro iz Milana »II caso Kafka« Roberta Ando in Moni Ovadie. Režija Roberto Ando. NastopajoMo-ni Ovadia in TheaterOrche-stra.
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 - 494368/494365).
VIDEM
Nuovo Teatro Giovanni da Udine
Danes, 19. t. m., ob 20.45 gledališka predstava »Me-dea« v izvedbi Teatro de gli Incamminati. Režija Luca Ronconi.
Teatro Contatto - Audito-rium Zanon
Danes, 19. t. m., ob 20.30 se bo predstavila skupina »Compagnia del Centro Ser-vizi e Spettacoli di Udine« z delom »Tutto per amore« Fabiana Fantinija in Rite Maffei. Predstave bodo trajale do 22. t. m.
GLASBA ■ GLASBA - GLASBA ■ GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica
27. januarja 1997. t. m., ob 20.30 v Goethe Institutu, koncert Tria Lorenz iz Ljubljane.
Gledališče Rossetti
Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98
V	ponedeljek, 12. januarja 1998, ob 20.30 koncert na katerem bosta nastopila Marzio Conti (flavta) in Bruno Canino (klavir). Na sporedu Schubert, Roussel, Milhaud in Boulez.
Gledališče Rossetti
V	ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30 Božični koncert, ki ga prireja Banco AmbroVeneto. Vabila šobite pri blagajni gledališča.
V	ponedeljek, 29. t. m., ob 18.30 novoletni koncert »Dunajski veCer« Komornega orkestra Fmlanije-Julij-ske krajine, ki ga vodi Romolo Gessi.
2. in 3. januarja 1998, ob 21. mi koncert The Golden Gospel Singers. Predstava izven abonmaja.
Gledališče Verdi
Gledališče Verdi
V	torek, 6. januarja 1998 novoletni koncert »Srečno novo leto Trst«. Nastopil bo Orkester občinskega gledališča Verdi pod vodstvom Johna Mc Glinna, solistka Kim Crisvvell. Koncert prirejajo Združenje trgovcev, Trgovinska zbornica in CRT Trst.
Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
II pošto delle iragole - BivSa umobolnica
Danes, 19. t. m., ob 21.30 koncert s Kraškimi ovčarji.
BOUUNEC
Gledališče France Prešeren
Danes, 19. t. m., ob 20.30 praznični veCer »Nocoj je pa en lep veCer...«, na katerem bodo nastopili harmonikarski orkester GM Synthesis 4 pod vodstvom Claudia Furlana, dekliški in moški zbor KD V. Vodnik pod mentorstvom Ignacija Ote in Tatjane Jercog. Jutri, 20. t. m., ob 20.30 zaključni koncert Godbe na pihala iz Ricmanj. Dirigent Marino Marsic.
DOLINA
Cerkev sv. Urha
V	torek, 23. t. m., ob 20.30 Božični koncert na katerem bosta nastopila MePZ Primorsko in Cappella Tergestina.
ZGONIK
Športni center
Danes, 19. t. m., ob 17. uri »Božic skupaj« - božičnica osnovnih sol nabrežinskega ravnateljstva.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98
Danes, 19. t. m., ob 20.30 Božični koncert.
V	torek, 23. t. m., ob 20.30 koncert »The Sue Conway Victory Singers«.
Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu.
ČEDAD
Kavama S. Marco
Jutri, 20. t. m., ob 20. mi koncert skupine Evasion. Na Bolling in Piazzolla
VIDEM
Teatro Nuovo Giovanni da Udine
16. januarja 1998, ob 20.45 nastop Filharmoničnega orkestra iz Vidma, dirigent Anton Nanut, solist Mi-scha Maisky. Na programu Smetana, Dvorak, Janaček.
SLOVENIJA
NOVA GORICA
Dvorec Vogrsko
V	torek, 23. t. m., ob 20. mi prireja Kulturni dom Gala božični koncert z vokalnimi solisti iz Sankt Peter-sburga in organistom Tonetom Potočnikom (izven abonmaja).
PORTOROŽ
Avditorij
Jutri, 20. t. m., ob 20.30 božični koncert s komorno skupino Ave iz Ljubljane.
V	soboto, 27. t. m., ob 21. uri novoletni koncert s Simfoniki RTV Slovenija in komornim zborom RTV Slovenija. Dirigent Anton Nanut.
KOPER
Dvorana pokrajinskega muzeja
Danes, 19. t. m., ob 20. uri prireja Društvo prijateljev glasbe predpraznični koncert II. sinjega abonmaja. Nastopil bo Obalni komorni orkester pod vodstvom Boruta Logarja.
Stolna cerkev
V	nedeljo, 21. t. m., ob 19. uri koncert sakralne glasbe Vox Magna. Sodelujejo zbori Divača, Maestral iz Kopra, Bmistra iz Bertokov in Primorsko iz Mackolj.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
Jutri, 20. t. m., ob 20. uri koncert violinista Stefana Milenkoviča (za glasbeni abonma in izven).
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Jutri, 21. t. m., ob 18. mi Božični koncert. Nastopajo Simfonični orkester, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija in Akademski pevski zbor Tone Tomšič. Dirigent Marko Munih.
SNG Opera in balet
V	torek, 30. t. m., ob 19.30 (izven in konto) L. Deli-bes »Coppelia na Montmartru«.
V	sredo, 31. t. m., ob 20. »Cigan baron« - razprodano.
Hala Tivoli
V	ponedeljek, 22. t. m., ob 20. mi rock koncert z ansamblom »Ribja Čorba«. Nastopajo Se »Zaklonišče prepeva« iz Nove Gorice.
KOROŠKA____________________
CELOVEC
Mestno gledališče (Dvorana 7 na celovškem sejmiscu (VVorter See Halle)
Jutri, 20. t. m., ob 19.30 premiera musicala Jerryja Hermana »Le cage aux folles« (Kletka polna norcev).
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. me (grad od 8. do 18. me).
Miramar - Konjušnica: zaradi izrednega zanimanja je velika razstava o DaCanih podaljšana do 6. januarja 1998. ObiSCete jo lahko od 9. do 17. ure.
Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Chersicla. DalFinformale alle muse energetiche«.
Galerija Torbandena: do 31. t. m. razstavlja Edo MmtiC. Urnik ogleda: od ponedeljka do sobote 10-13,16-20.
Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 25.
januarja je na ogled razstava o skedenjski železarni. Umik: 10-13, 17-20.
Te.gesteo: do 20. t. m. je na ogled razstava o skedenjski železarni. Umik: 8-21.
Postna palača na Trgu V. Veneto: do 20. t. m. je na ogled razstava o skedenjski železarni. Na ogled od 8. do 20. me.
Sedež turistične ustanove (Ul. S. Nicolo 20); do 30. t. m. razstavlja Claudia Raza.
Galerija Nadia Bassanese: do 24. t. m. razstavlja Angela Fasoli.
Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 13.1.1998 je na ogled razstava »OHnsky - verjetno zadnji umetnik 20. stoletja«.
Palača Costanzi: do 25. februarja 1998 je na ogled
Razstava v tržaški galeriji Tommaseo (ul. del Monte)
razstava »Ljudje in medvedje«. Umik: vsak dan od 9. do 19. ure.
Krožek Fincantieri (Galleria Fenice 2-1. nadstropje): na ogled je razstava tržaške slikarke Adriane Bavaresco »Jadran: morje in zemlja«.
Gledališče Miela - Kdo so drugi...: na ogled je fotografska razstava S. Salgada »Podobe, tragedije in upanja«.
Gregorčičeva dvorana (Ul. Sv. Frančiška 20): fotografska razstava fotokrožka Trst 80. Urnik od ponedeljka do petka od 9. do 16. me.
Centres’ Art Gallery v Mednarodnem centru za teoretsko liziko »Abdus Salam« v Grljanu: na ogled je razstava akrilov Carmela Vranicha.
Center II Giulia: do 11.1.1998 je na ogled božična skupinska razstava.
Državna knjižnica v Ul. Teatro Romano 7: do 30. t. m. razstavlja Oliviero Honore Bianchi. Umik: 10-12,
16.30-18.30.
OPČINE
Dvorana Zadružne kraske banke: na ogled je razstava »V pričakovanju Božica... razstavljajo mali obrtniki«.
GORICA
Kulturni dom: na ogled je skupinska fotografska rszatava »Skupina 75«.
Umetnostna galerija Miro Persolja: na skupinski razstavi sodelujejo slikarji C. Raza, S. Kovic in S. Persolja ter kipar M. Persolja.
Katoliška knjigama - Ars Galerija: na ogled je razstava slikarja Pavla Medveščka.
VIDEM
Stamperia d’arte Albicocco: na ogled so dela Tonina Crangnolinija.
PASSARIANO
Villa Manin: do 11.1.1998 je na ogled zgodovinska razstava »1797 - Napoleon v Campoformidu«.
______________SLOVENIJA________________
SEŽANA
Mala galerija: odprtje razstave likovne delavnice -Umetnost postavlja vprašanja. Umik: od ponedeljka do petka od 15. do 17. me.
LJUBLJANA
Mala galerija: do 14. januarja 1998 bo na ogled fotografska razstava Blaža Župančiča - Passepartout. Prirodoslovni muzej Slovenije (vhod iz Muzejske ul. 11): odprta je razstava rezultatov geološko-pa-leohtoloSke spremljave gradbenih del na odseku avtoceste med Divačo in Kozino. Razstava želi opozoriti na geološko naravno dediščino, ki je bila doslej opb podobnih delih marsikdaj spregledana. Avtorja razstave dr. Tea Jurkovsek in dr. Bogdan Jurkovšek.
RAI 3
slovenski
program
RAI 2
® RAI 1
Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodi Antonella Clerici), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Buon Natale, Buon Anno (kom., It. ’89, i. Mi-chel Serrault, Virna Lisi) Aktualno: Jutranja oddaja Verdemattina (vodita Luca Sardella in Janira Majello), vmes (11.30) dnevnik
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Vse v družini (i. Angela Lansbury)
Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Variete: Fantastico piit (vodi Milly Carlucci) Nan.: Una famiglia come tante
Pregled tiska Variete za najmlajse, vmes risanke Nan.: Lassie
Nad.: Quando si ama, 10.20 Santa Barbara Tg2 Medicina 33, 11.15 Dnevnik
Variete: I fatti vostri (vodi Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) Aktualno: Cronaca in di-retta - Kronika v živo (vodi Danila Bonito)
17.15 dnevnik, vreme Dnevnik, Šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Komisar Rex, 19.55 Disokkupati Večerni^ dnevnik Tg2 TV film: Un gionro fortu-nato (kom., It. ’97, i. F. Fazio, C. Bisio, 2. del)
Tg2 Dosje Dnevnik in vreme V parlamentu, vreme, nočni Šport Aktualno: Zgodbe Glasbena oddaja
	Dokumenti: Kvarkov svet	
	- Lisica z dolgimi uhlji -	
	Ples sifaka (vodi Piero Angela)	
	Variete za najmlajše: Po-	
	letni Solletico (vodita	
	Elisabetta Ferracini in Mauro Serio), vmes ri-	
	sanke Quasimodo in nan. Zorro	
	Danes v parlamenut	
	Dnevnik	
	Aktualno: Prima di tutto	
	Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco)	
	Vreme in dnevnik	
	Športne vesti	
	Aktualno: 11 fatto	
	Dokumenti: SuperKvark (vodi Piero Angela)	
	Dnevnik	
	Film: Sostiene Pereira	
	(dram.. It. '95, i. M. Ma-	
	stroianni, S. Dionisi)	
	NoCni dnevnik	
	Aktualno oddaja	
RAI 3
Dnevnik, vreme Aktualno: Educational Aktualno: Italija 60. let SP v smučanju: ženski superveleslalom Dnevnik 3,12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.00 II gnilo, 13.30 Media/Men-te
Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr - Sredozemlje Športno popoldne: hokej na ledu, rokomet Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20. do 20. ure, 20.15 Blob Aktualno: Maastricht, Italia
Dnevnik, deželne vesti Dok.: Najboljša leta našega življenja
Aktualno: Magazzini Einstein
Dnevnik, kultura, vreme Variete: Fuori orario IP v biljardu Film: Gervaise (Fr. '56)
S? RETE 4	ITALIA 1
	Nad.: Un amore di nonno		Otroški variete Ciao ciao
	TV film: Dagli Appenni-		mattina in risanke
	ni alle Ande (2. del)		Nan.: Lepotica in zver,
	Pregled tiska		10.230 Družina Brock,
	Nad.: Vendetta d’ amore,		11.25 Dva policaja v Chi-
	9.20 Amanti, 10.00 Regi-		cagu
	na		Šport studio, 12.25 Odpr-
	Aktualno: Le mode di		ti studio
	moda, 11.30 dnevnik		Nan.: Willy, princ z Bel Ai-
	Aktualno: Forum		ra
	Kviz: Kolo sreCe		Variete: Ciao Ciao Parade
	Dnevnik		in risanke
	Nad.: Sentieri - Steze		Risanke: Simpsonovi
	Film: I giganti toccano il		Varieteja: Colpo di ful-
	cielo (vojni, ZDA ’57)		mine, 15.00 Fuego! (vodi
	Kviz: OK, il prezzo e giu-		Alessia Marcuzzi)
	sto (vodi L Zanicchi)		Nan.: Sweet Valley High
	Dnevnik Tg4, vreme	IHMfl	Variete za najmljaše Bim
	Variete: Game Boat		Bum Bam, risanke
	TV film: JI1 ragno e la		Nan.: Hercules
	mosca (thriller, ZDA ’93,		Odprti studio, vreme,
	i. M. Harris, P. Lipton)		šport studio
	Emilio Fede intervjuva	VGml	Nan.: Melrose Plače
	Film: Il colpo della me-		Variete: Sarabanda
	tropilitana (krim., ZDA		Variete: Scherzi a parte
	'74, i. W. Matthau)		(vodita Massimo Lopez,
			Lello Arena)
			Aktualno: Moby’s (vodi
USI CANALE 5			Michele Santoro) Aktualna odd.: Le notti
			deli’ angelo
			Fatti e misfatti
	Na prvi strani		Šport studio, pregled ti-
	Jutranji dnevnik Tg5		ska, Italija 1 šport
	Nan.: Cosby raziskuje		Nan.: Star Trek
	Variete: Maurizio Costanzo Show		
	Variete: Ciao Mara (vodi Mara Venier, sodelujeta	S TELE 4	
	Umberto Smaila in Ric-		
	cardo Pazzaglia)		
	Dnevnik TG 5		19.30, 23.00 Dogodki in
	Sgarbi quotidiani		odmevi
	Nad.: Beautiful		Fiilm: Malesia
	Aktualna odd.: Uomini e		Made in Italy
	donne - Moški in ženske	IHffi	Zoom mladih
	Aktualna kronika - Zgod-		Osebnosti in mnenja
	be: Le storie di Verissimo	Bm	Glasb, odd.: Musichiamo
	Film: Airpot '95 (dram..		Zoom mladih
	ZDA ’90, r. Philip Savil-		Nan.: First and Ten
	le, i. Cheryl Ladd, Doug Sheenan)		
	Aktualne zgodbe iz vsakdana: Verissimo	(#) MONTECARLO	
	Vraiete: Tira & Molla		
	Dnevnik TG 5		
	Variete: Striscia la noti-		19.30, 22.450, 1.20 Dnev-
	zia (vodita Ezio Greggio		nik, 13.30,19.50 Šport
	in Enzo lachetti)		Aktualno: Candido
	Nogometna tekma v do-	RjRfl	Film: Il ladro di Bagdad
	brodelne namene: Derby	" ;	(fant., VB ’40, i. Sabu)
	del Cuore Lazio - Roma	IroS	Variete: Tappeto volante
	(igralci in pevci)	|ggj	Variete: Zap zap
	Variete: Maurizio Costan-	gjn	Aktualno: Quinto potere?
	zo Show, vmes (1.00)	RKS	Film: Buddy Buddy
	dnevnik		(kom., ZDA ’82)
	Striscia la notizia		Check Up Zdravje
	Nan.: Hitchcock		Nogomet: Fifa Confedera-
	Nočni dnevnik		tion Cup (polfinale)
Slovenija 1 fr" Slovenija 2
m	Vremenska panorama		Tedenski izbor: Mostovi
	Včeraj, danes, jutri		Slovernski utrinki
m	Videoring		Resnična resničnost
ggg	Nan.:	Moja družina		Dok.: Kiri te kanavva
	(Nemčija, i. Rainer Hu-		Evropski kulturni maga-
	nold, Saskia Vester, 3.)		zin: Aliča
	Uppsala Stockholm in		Pisave
	Ljubljanski madrigalisti		Zgodbe iz školjke
	Film: Obljuba (Nemčija)		Tedenski izbor. Film:
	Poročila		Family secrets (ZDA)
	TV igrica: Kolo sreče (po-		Nanizanka: Oh, dr. Bee-
	novitev)		ching (VB, 3. epizoda)
	Videostrani		Nad.: Le tako naprej,
	Tedenski izbor: Omizje		Harvey Moon (5. del)
	Gore in ljudje		Nanizanka: Ana Marija -
	TV prodaja		Ženska gre svojo pot
	Videostrani		(Nemčija, 3. epizoda, r.
	Obzornik		Celino Bleiweiss, i.
	Otroški program: Lahkih		Uschi Glas, Michael De-
	nog naokrog		gen, C. Kohlund, 5. ep.)
	Po Sloveniji		Nanizanka: Jeklene ptice
	Prodaja		(VB, 8. epizoda)
	TV igrica: Hugo		Znanje je ključ ,
	Včeraj, danes, jutri		Nad.: Le tako naprej,
	Otrokom za praznike		Harvey Moon (6. del)
	TV Dnevnik, vreme, šport		Včeraj, danes, jutri
	Agencija		Film: Un crime - Zločin
	Dokumentarna oddaja:		(Fr. 1993, r. J. Deray, i.
	National Geographic -		Alain delon, M. Blanc)
	Raziskovalec (ZDA, 3.		Včeraj, danes, jutri
	del)		Oddaja o modi in vizual-
	Včeraj, danes, jutri		ni pop kulturi: Trend
	Odmevi, vreme		Dokumentarna nani-
	Šport		zanka: Hollywood - S ve-
	Nanizanka: Newyorška		tlobni triki
	vročica (ZDA, i. Lisa Ger-stein, Portia De Rossi, 8. epizoda)		Koncert Big Banda RTV
	Film: Bump in the Night		SP v smučanju: žen-
	- Topot v noči (ZDA 1991, r.Karen Arthur, i. Meredith Baxter-Birney,		ski smuk
	Christopher Reeve)		
	Resnična resničnost		
	Videoring Videostrani	© Koper	
			
			Euronevvs
			Sredozemlje
	TV PRIMORKA		SP v smučanju: ženski superveleslalom
			Dok.: Moda v Milanu
			Četrtkova športna oddaja
	17.00 Videostrani	BTnl	Program v slovenskem je-
	Aktualno		ziku: Primorski magazin
	Glasba: Primorkinih 10	Im]	Gost tedna
	Kaninska smučišča pred		Primorska kronika
	novo sezono		Dnevnik, vreme, šport
	Sprememba z Rudiem:		Eccheccimanca
	Alternativno zdravljenje		Vsedanes aktualno
	Napovednik, videospot	Emi	Praznične prireditve: Fac-
	Dnevnik, vreme		ciamo festa
	Zbiralci starega orožja	Hm]	Tujci v Evropi, 22.00 TV
	Rudi Pergar, slikar		dnevnik
	Moj video		Film: Zadnji kondor
	Glasb, odd.: Video Boom		(dram., ZDA ’74)
	Dnevnik TV Primorka		Teche Vsedanes, vreme
			
r
"\
Radio Trst A
14.00,	17.00 Poročila; 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Kulturne diagonale: Radio-kamera-ekran; 9.15 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (I. Tavčar, r. M. Sosič); 9.40 5 minut informatike;, 10.10 Koncert baročne glasbe; 11.10 Otrok in družina (M. S. Košuta); 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Cecilijanka 97; 13.20 Orkestri; 13.30 Jezikovno ogledalo, nato Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Na pomoč, na pomoč! (V. Poljšak); 14,30 Od Milj do Devina; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: pianist A. Rojc; 18.00 Kulturni dogodki;
18.30	Slov. glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.;
8.30.12.30.18.30	Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna;
19.00	Morski val (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30,10.30, 13.30, 14.30, Poročila;
12.30.17.30.19.30	Dnevnik; 6.30 Poročila.Osmrtnice; 6.05 Ljudska glasba;
7.30	Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.50 Kulturni koledar; 9.10 Prečilo AZMS; 10.00 In-
u; 11.00 Za in proti; 12.30 Opoldnevnik,
osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO;
16.00	Glasba po željah ; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasba, kulturni koledar, planinski vodnik, pojdimo v kino;
19.00	RD RASLO; 20.00 Večerni pr. Konec tedna; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni pr.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska;
10.05	Sigla single; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu. Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima;14.10 Živeti danes; 14.33 Sigla single; 14.45 Govorimo o..; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London cal-ling; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport, RMI.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00,
12.00.	13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio ga-ga; 9.45 Ringa-raja;10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvetsila, osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.20 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za po-
morščake; 20.30 Slovencem po svetu;
22.00	Zrcalo dneva, vreme, informacije;
22.30	Informativna odd.; 22.45 Naš kraj;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;
7.00	Jutranja kronika; 8.05 Rekreacija; 8.40 Country glasba, kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Tema dopoldneva; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Stop pops 20; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.25 Klub klubov.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00,22.00 Poročila; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.00 Nedrja Zemlje; 13.30 Glasb, tradicija; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 17.00 Solistični koncert;
18.05	Likovni odmevi; 18.20 200-letnica rojstva G. Donizettija; 19.30 Koncert Slovenske filharmonije; 22,05 Igra; 23,00 šestnajst strun; 23.50 Napoved; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, faz 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, faz 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, faz 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, faz 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 faz 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT
Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG lul
VREME IN ZANIMIVOSTI
/■
r „ . SRED
16
Petek, 19. decembra 1997
ZMERNO	r - - SREDIŠČE
JASNO OBIAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTO FRONTO OKLUZUA CIKLONA CIIoSnA
VREMENSKA SUKA
Nad zahodnim delom Evrope in Sredozemljem je ciklonsko območje, nad vzhodno Evropo pa območje visokega zračnega pritiska. Od jugozahoda ptiteka k nam vlažen in postopno toplejši zrak.	6
f
990

980
C
DUBLIN o'' -
-/- ^ ............... .... _
AMSTERDAM -l —LONDONo^	o
2/2
1010
Temperature zraka so bile Izmerjene včeraj ob 7 !n 13 uri.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.47 in zatone ob 16.17. Dolžina dneva 8.30.
_y
PLIMOVANJE
Danes: bb 0.58 najvišje 29 cm, ob 6.25 najnižje -1 cm, ob 11.18 najvisje 19 cm, ob 18.20 najnižje -40 cm.
Tutri: ob 1.46 najvisje 27 cm, ob 7.39 najnižje 1 cm, ob 11.47 najvisje 10 cm, ob 18.53 najnižje -31 cm. cm.
ŽENEVA 2/3 ° MILANO
6°
10/18 v_
x" ‘MS
\ ,	■ \ .ATENE ^»8
f LUNINE MENE^UKSHIH
Luna vzide ob 22.25 in zatone ob 11.22.
MORJE
Morje	rahlo
razgibano, temperatura morja 11 stopinj C.
BIOPROGNOZA ^
Vremensko občutljivi ljudje se bodo slabše počutili, utrujeni bodo, nemirni, razdražljivi in potrti. Tudi spali bodo slabo.
[Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m..............0
1000 m..............8
1500 m..............4
2000 m.............2
2500 m ...........-1
2864 m............-2
V soboto in nedeljo bo oblačno z občasnimi padavinami. Vec dežja bo v zahodni, južni in osrednji Sloveniji. Toplo bo, ob morju bo pihal jugo, Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 1700 metrov.
Bodite z nami tudi v prihodnjem letu! Naročite se na Primorski dnevnik!
Do 31. januarja znaša prednaročnina za 1998 330.000 lir.
Novim naročnikom
bomo podarili knjigo, ki smo jo izdali ob 50-letnici Primorskega dnevnika, do konca decembra pa boste časopis prejemali brezplačno.
^ PREDNAROCNINO LAHKO PLAČATE DO 31.1.1998
S na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
•	na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri ra-znašalcih Primorskega dnevnika
•	pri sledečih bančnih zavodih na tekoči račun PRAE-DZP:
— Kmečka banka Gorica Vr 0404860 — Nova Tržaška kreditna banka t/r 8446/00 —Zadružna Kraška banka t/r 10730 —Zadružna banka Doberdob t/r 1910-2 —Zadružna banka Sovodnje t/r 504-6
(	A
Vsem članom Zadruge
Primorski dnevnik
bomo zagotovili posebne ugodnosti:
Za vse storitve, ki jih Primorski dnevnik nudi neposredno bralcem in naročnikom, bomo članom zadruge priznali od 1. januarja 1998 10-odstotni popust.
V_________________________J