izšla še njegova tudi nekoliko historično utemeljena slovnica ruskega jezika. Z 
njo je dal učiteljem ruščine v roke dragocen pripomoček. 
Da je njegovo zanimanje za albanščino in potovanje v Albanijo rodilo 
nekaj pomembnih razprav, smo že povedali. 
Naš opis ne bi bil popoln, če se ne bi dotaknili tudi Nahtigalovega organi-
zacijskega dela, zlasti v Slovanskem institutu, ki ga je tako rekoč iz nič ustva-
ril, s tako malenkostnimi krediti, da je naravnost neverjetno, od kod te gore 
knjig, ki jih ima institut danes. Prof. Nahtigal je bil tudi pobudnik in sousta-
novitelj Časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino, Znanstvenega 
društva za humanistične vede in Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. 
Katero je torej Nahtigalooo mesto o slovenski in slovanski znanosti? Prof. 
Nahtigal je izšel iz najodličnejše slovanske filološke šole Jagiceve in je tej šoli 
ostal zvest do konca. Izpopolnil je njene metode do skrajnosti in pokazal v njej 
ravno tako delavnost kakor njegovi predniki in učitelji. Nahtigal je zadnji iz 
velike šole slovanske filologije 19. stoletja, zadnji člen v verigi njenih najvid-
nejših zastopnikov: Dobrovsky — Kopitar — Miklošič — Jagic — Nahtigal. 
Zdi se, da ta struja danes zamira, da današnja doba blazne naglice nima več 
časa in potrpljenja za tako nadrobno in vestno delo, kakršno so opravljali ti 
veliki filologi. Vprašanje je, ali je njihovo delo res že do skrajnosti dognano, 
da slavistični znanosti ni več potrebno. Vsekakor ne. Saj je prof. Nahtigal sam 
nakazal še mnogo problemov, ki še čakajo rešitve. 
Prof. Nahtigal ima v slovanski znanosti svoje odlično mesto med velikimi 
filologi, v slovenski znanosti pa se dostojno postavlja ob stran velikanoma Ko-
pitarju in Miklošiču. 
R. Kolarič 
2. SPISI PROF. DR. R A J K A N A H T I G A L A 
Kronološki seznum spisov z navedbo poročil in ocen. Kratice kakor v sloven-
skem biografskem leksikonu, Južnoslovenskem filologu in Roczniku slawi-
st veznem. 
1. »L. K. Goetz, Geschichte der Slavenapostel Konstantinus (Kvrillus) und 
Methodius Gotha 1897«. Ocenu. AslPh X X (1898) 124-140. 
Prim. F. Pastrnek, Dčjiny slovanskych apoStolû Cyrilla a Methoda. V 
Praze 1902, str. 2, 10. 
2. France Prešeren. 1800—1900. Slavnostni govor pri vseslovenski slavnosti 
na Dunaju. Prešernov album. L Z X X (1900) 720—3. 
3. Fin Beitrug zu den Forschungen Uber die sogenunnte „БесЬда трехъ святи-
телей". AslPh XXI II (1901) 1 - 9 5 , X X I V (1902) 321 -408 . 
Prim. K. Rudčenko, Zur Literatur der »Fragen und Antworten«. AslPh X X V 
(1903) 611. 
4. Несколько замЬтокъ о слЪдахъ дрсвнсславинскяго паримейника въ хорватско-
глаголической литсратур-Ь. Древности. Труды славянской коммиссии Ими. моек, 
археол. общества III (1902) 175—221, in posebni odtis, Moskva 1902, 47. 
Prim. V. J ugié, AslPh X X V I I (1905) 451—2 in id., Entstehungsgeschichte 
der kirchenslavischen Sprache. Neue Ausgube. Berlin 1913, 442—7, 450—63. — 
J. Vajs, AslPh X X X I V (1913) 483. 494, in id., SI II (1923-24) 735. - F. Pastrnek, 
AslPh X X X V (1914) 203, 224—5. — 1. Punkewycz, AslPh X X X V (1914) 587. 
5. Zusätze und Berichtigungen zu »Ein Beitrag zu den Forschungen über 
die sogen. .БесЪда трехъ святителей". AslPh X X V I (1904) 472-7. 
6. »O. Asbôth, Kurze russische Grammatik. Dritte Auflage. Leipzig 1905.« 
Ocena, österr. Zeitschrift f. d. kaufmänn. Unterrichtswesen I (1905) 158—9. 
7. »Th. v. Kawraysky, Deutsch-russische Handelskorrespondenz. Leipzig 
1905.« Ocena, österr. Zeitschrift f. d kaufmänn. Unterrichtswesen I (1905) 
158—9. — Idem, Das Handelsmuseum X X (1905) 316. 
8. »L. v. Marnitz, Russisches Elementarbuch. Zweite Auflage. Leipzig 1908.« 
Ocena, österr. Zeitschrift I (1908). 
9. Soudeležba: »Grammatik der albanesischen Sprache. Dr. Pekmezi. Wien 
1908. IV + 294. Verlag des albanesischen Vereines ,Dija'.« (Glej ib., Vorwort IV). 
Prim. N. Jokl, A s l P h X X X i (1910) 237 sl„ 240. 
10. »A. Ischirkoff, Étude etnographique sur les Slaves de Macédoine. Paris 
1909. с Ocena. Anthropos 1909, 830—2. 
11. »A. Leskien, Grammatik der altbulgarischen (altkirchenslavischen) Spra-
che. Heidelberg 1909« in »A. Leskien, Handbuch der altbulgarischen (altkirchen-
slavischen) Sprache. Fünfte Auflage. Weimar 1910.« Ocena. LZ X X X I (1911) 
611—614, 668—70. 
12. » L v .Marnitz, Russisches Übungsbuch. Zweite Auflage. Leipzig 1911.« 
Ocena, österr. Handelsschulzeitung 1912, 341. 
13. > L Tolstoj, Drei Tode. — Lehrer Karl Iwanowitsch, aus .Kindheit'. — 
Truppenschau der verbündeten Armeen bei Olmütz, aus .Krieg und Frieden*. — 
Beim Holzfällen. Eine Erzählung. — Zwei Briefe aus dem Kaukasus. Mit 
Akzenten und Kommentar versehen von L. v. Marnitz. Leipzig 1911. R. Ger-
hard, Russische Meisterwerke mit Akzenten, Heft 21—22.« Ocena, österr. Han-
delsschulzeitung 1912, 395—6. 
14. Freisingensia. Doneski k razlagi jezika brižinskih spomenikov. I. V 
uzmazi — v uzmaztve. ČZN XII (1915) 1—12. 
Prim. S. Škrabec, Jezikoslovni spisi. Ljubljana 1916—19. I 204. — O. Hujer, 
IJ V (1918) 269. — F.Ramovš, SI I (1922—1923) 233, 236. — W . Vondrâk, Vergl. 
slavische Grammatik I3 (1924) 474. — N. van Wijk, Geschichte der altkirchen-
slavischen Sprache 1931, 7. — P. Diels, Altkirchenslavische Grammatik 1932, 13. 
15. Freisingensia. Doneski k razlagi jezika brižinskih spomenikov. 11. Za-
stopniki prvotnih slovan. nosnih samoglasnikov v brižinskih spomenikih. ČZN 
XII (1915) 77—122. 
Prim. S. Skrabec, Jezikoslovni spisi. Ljubljana 1916—19. I 146. — O. Hujer, 
1J V (1918) 269. — F. Ramovš, SI I (1922—23) 34, 36. — F. Ramovš in M. Kos, 
Brižinski spomeniki. Ljubljana 1937, 31. — N. & Trubeckoj, SI VI (1927—28) 677. 
1 b. Dodatek k Freisingensia II. ČZN XII (1915) 1 5 5 - 6 . 
17. Dobcrdö — Doberdob. Imenoslovno -dijalektološka študija. Сага V I I I 
(1917) 163—191. 
Prim. O. Hujer. IJ X X X I I I (1919) 125. 
18. Die Bildung der Possessivpronomina im Albanischen und ihre bis-
herige falsche Auffassung. Posta e Shqypniës I, Nr. 41, fol. 3—4, Shkodra 1917. 
19. Die Frage einer einheitlichen albanischen Schriftsprache. Graz 1917, 
VI + 29. 
Prim. F. Rumovš, L Z X X X V I I I (1918) 7 7 - 7 9 . — N. Jokl, IJ VI (1920) 8 3 - 8 5 . 
20. Menschewiki und Bolschewiki. Tagespost, 62. Jahrg., Graz 1917, Nr. 
206, str. 3—4. 
21. Oznanilo o izdaji »Časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodo-
vino«. Ljubljana 1917, str. I—VIII. 
22. Sodelovanje: V Jagič, Život i rad Jurja Križaniča. O tristogodišnjici 
njegova rodenja. Izd Jugosl. akademija znanosti i umjetnosti. Djela XXVIII . 
U Zagrebu 1917. Gl. ib. 16, 251—3. 
25. Alpendeutsche und Slowenen. Tagespost, 63. Jahrg., Graz 1918, Nr. 286, 
str. 2. 
24. Važnost latinskega dela brižinskega kodeksa in njegovih pripiskov za 
vprašanje o postanku in domovini slovenskih odlomkov. Freisingensia III. 
ČJKZ I (1918) 1—63. 
Prim. O. Hujer, IJ VIII (1920/21) 219. — M. Kos, Paleografične in histo-
rične študije k freisinškim spomenikom. ČJKZ IV (1924) 1 si. — N. van Wijk, 
Geschichte der altkirchenslavischen Sprache 1931, 7 
25. Vatroslav Jagič. 1838—1918. LZ X X X V I I I (1918) 724—56. 
26. Južnoslovansko-italijansko sporno vprašanje. Ljubljana 1919, str. 1— 
19. (Tudi v francoskem in angleškem prevodu.) 
Prim. F. Ramovš, LZ X X X I X (1919) 4 3 9 - 4 2 . — V. Steska DS X X X I I (1919) 
238. 
27. Koren vend- vond-. ČJKZ II (1920) 123—6. 
28. Oblike po osnovah na -й- v starocerkvenoslovanskih spomenikih. Zbor-
nik filoloških i lingvističkih študija A. Beliču. Beograd 1921, str. 87—96. 
Prim. O. Hujer, LF L (1923) 34«. 
29. Matija Murko. O priliki šestdesetletnice njegovega rojstva. LZ XLI 
(1921) 416—24, 477—84. 
50. »K. H. Meyer, Slavische und indogermanische Intonation. Heidelberg 
1920«. Ocena. JF II (1921) 158—168. 
Prim. N. van Wijk, SI I (1922—25) 607. 
31. Instrumental sing. fem. -oiq : -OQ : -q Donesek h karakteristiki in klasi-
fikaciji slovanskih jezikov. ČJKZ III (1921/22) 1—23. 
Prim. A. Belič, JF II (1921) 338. — O. Hujer, IJ IX (1922/23) 197. — N. 
van Wijk, S H I (1923—24) 6 - 1 6 . 
52. Dodatek k razpravi »Instrumental sing. fem. -oi*} : - O Q : Q«. ČJKZ III 
(1921/22) 71—2. 
33. Prisuha — prešuštvo. ČJKZ III (1921/22) 63—70. 
Prim. О. Hujer, IJ IX (1922/23) 229. 
34. Akzentbewegung in der russischen Formen- und Wortbildung. I. Sub-
s t a n t i a auf Konsonanten. Heidelberg 1922, VIII + 300. (Slnvica VII.) 
Prim. A. Belič, JF III (1922—23) 170—4. — M. Vasmer, Liter. Zentralblatt 
1923, 583—4. — J. Kndzclin, Izgfitibas Ministrijas Menešraksts IV (1923) 342—4. 
— A. Mcillet, BSL X X I V (1923) 1 4 7 - « . — S. M. Kul'bakin, SI II (1923-24) 
726—32. — A. Stender-Petersen, Slavisch-germnnische Lehnwortkunde. Göte-
borg 1927, str. XVIII , 390 i. dr. — N. van Wijk, S1XIII (1954—35) 649. — 
H. Дурноно, Очерк истории русского языка. Москва-Лснинград 1924, str. 361. 
55. Doneski k vprašanju o postanku glagolice RDI1V I (1925) 155—78. 
Prim. M. Kos, SI III (1924-25) 372—3. — O. Hujer, IJ X (1924/25) 347—8. -
V. Vondriik, Cirkevnčslovansku chrestomatic. V Brnč 1925, str. 2, 136, 13«. — 
A. Marguliés, AslPh XLI (1927) 87 sl„ 92, 94 i. dr.; XLII (1929) 69. - J. Kurz, 
SI IX (1950-31) 468, 472. — V. Rozov. SI IX (1950/51) 625, 627. - J. Vajs, Ruko-
vet hlaholské paloografie. V Praze 1932, str. 12, 35 i. dr. (gl. ib. Rejstïik, cit. na 
22 mestih.) — J. Vajs, SI XIV (1936-37) (»20. — N. van Wijk, SI XII (1933—34) 
212. — C. M. Кул.бакин, Глас Српскс крал>.акадсмијс CXLV1II, други разрсд 86, Всоград 
1935, str. 57. 70. — N. Durnovo, Byzantinoslavica III (1931) 72—3. — К. Нога-
lek, Byzantinoslavica VIII (1939—46) 303. — J. Vajs, Byzantinoslavica VIII 
(1939—46) 146. 
36. O elbasanskem pismu in pismenstvu na njem. Архив за арбанаску ста-
рину, језик и етнологију I (1923) 160—195. 
Prim. N. Jokl, IJ X (1924/25) 178—9. 
37. t Vatroslav Jagic. LZ XLIII (1923) 465—75. 
38. Vpliv ruske revolucije na ruski jezik. Jutranje novosti, Ljubljana 
1923, št. 233 in 239, 4. in 11. novembra. 
39. Programatične i. dr. opazke h Kosovi razpravi o freisinških spomeni-
kih. Dodatek k moji razpravi »Freisingensia III. Freisingensia IVc. ČJKZIV 
(1924) 171—84. 
40. Luk. X V 11—32 v prevodu bratov Anastasija in Spyridiona Tsellio 
(Tsefo) iz Argyrokastra. Iz Kopitarjeve delavnice. Архив за арбанаску старину, 
језик и етнологију II (1924) 89—106. 
Prim. N. Jokl, IJ XII (1926/27) 220. 
41. Starocerkvenoslovanski evhologij. R D H V I I (1925) 221—88. S tabelo 
glagolskih znakov. 
Prim. V. Jagic, Entstehungsgeschichte 1913, str. 252. — N. van Wijk, AslPh 
XL (1926) 273 si., 276 si. — Id., Geschichte der altkirchenslavischen Sprache. 
1931, str. 26, 34. — O.Hujer, IJ XI (1926/27) 478. — A. Marguliés, AslPh XLII 
(1929) 40. — P. Diels, Altkirchenslavische Grammatik 1932, str. 11—12. 
42. Franc Miklošič. Slavnostni govor o priliki odkritja spomenika v Ljuto-
meru dne 8. avgusta 1926. LZ XLVI (1926) 561—572. 
43. Nekaj kratkih pripomb o pomenu, potrebi in nalogah akademije zna-
nosti v Ljubljani. (Naša največja kulturna naloga.) Ljubljana 1927, str. 9—12. 
Ponatis: »O pomenu, potrebi i. dr.c ZV I (1934/35) 17. 
44. Seminar za slovansko filologijo. Zgodovina slovenske univerze v Ljub-
ljani do 1929, str. 338—353. 
45. Profesor Matija Murko. D S XLVIIT (1935) 139—146 (z opombo na plat-
nicah). 
46. V »Leksikonu Minerva« (Zagreb 1936) članki: 1. Bugarski jezik, stolp. 
182; 2. češkoslovački jezik, stolp. 247—8; 3. Lužičko-srpski jezik, stolp. 827—8; 
4. Poljski jezik, stolp. 1097—8 ; 5. Ruski jezik, stolp. 1226—7; 6. Slavenski jezici, 
stolp. 1284—5; 7. Starocrkvenoslavenski jezik, stolp. 1335. 
47. Starocerkvcnoslovunske študije. Ljubljana 1936, str. 77. (RDHV 15, Fi-
lol.-lingv. odsek 3.) 
Prim. A. Vaillant, RES XVII (1937) 99. - S. M. Kurbukin, JF X V I (1937) 
2 2 5 - 8 . — B. Unbegaun, BSL X X X V I I I (1937) 136. - N. van Wijk, SI XV ( 1 9 3 7 -
38) 231—5. — O.Hujer, IJ XXII (1938) 302. — J. Vašica, Byzantinoslavica VIII 
(1939—46) 13. — Druge, slovenske ocene gl. JF XVII (1938—39) 358. 
48. Pisma Ivana Prijatelja s študijskega potovanja 1903/04. LZ LVII (1937) 
301—313, 420—5, 528—34. 
49. Slovanski jeziki. I. Izdalo Znanstveno društvo za humanistične vede 
v Ljubljani. 1938. Str. X X X I I , 355. 
Prim. A. Budal, LZ LVIII (1938) 607—8. — A. Vaillant, RES XVIII (1938) 
253. — L. Tesnicre, RES XVIII (1938) 303—4. — A. Breznik, Čas X X X I I (1938/39) 
1 7 3 - 4 . — A. Isačcnko, SJ 11 (1930) 120—1. — Id., ZslPh X V I (1939) 436—9. — 
J. Mati, Südostdeutsche Forschungen IV (1939) 860—1. — D. Tschi/.ewskij. ib. 
V (1940) 9 4 7 - 8 . — O. llujer. IJ X X I V (1940) 354. - V. Pisani, AGI X X X I I I 
(1941) 73. — A. S. Mâgr, Pruger Presse. Okt. 1938. — В. Havrûnek, Dodntky Ottova 
slovnîka naucného, Praha 1959, stolpec 1367—74 ( = Slovanska jazykovëda, 
Praslovansky jazyk.) — Druge, slovenske ocene gl. JF X V I I (1938/39) 358. 
50. Donesek k zgodovini vprašanja o imenu Hrvat. Županicev zbornik = 
Et X — X I (1937—39) 383—413. 
51. O imenu panonskoslovenskega kneza Koclja. SJ II (1939) 1—14 
52. Prezrta izdaja 1.1. Sreznevskega slovenskih narodnih pesmi »Mlade 
Brede« in ziljskega »reja«. SJ III (1940) 28—44. 
53. Kopitarjev lastnoročni pripis v Cvetni triodi iz 1. 1563. S J IV (1941) 
173—4. S faksimilom. 
54. Uredništvu »Slovenske mladine« v Ljubljani. (Odgovor na anketo.) 
Slovenska mladina II (1939/40) 4. 
55. Euchologium Sinaiticum. Starocerkvenoslovanski 'glagolski spomenik. 
I. del. Fotografski posnetek. Ljubljana 1941, str. X X V I in posnetki la—106b 
ter Ia—Hib. Izdala Akademija znanosti in umetnosti. Filozofsko-filološko-
historični razred. Dela 1. 
56. Isto. II. del. Tekst s komentarjem in prilogo posnetka prvega lista od-
lomka sinajskega služebnika. Ljubljana 1942, str. L X X l I + 423. Izdala Akade-
mija znanosti in umetnosti. Filozofsko-filološko-historični razred. Dela 2. 
Prim. Logar J., Čas X X X V (1940/41) 217—8. — F. Grivec, DS LIV (1942) 
309—13. — Id., BV X X I I (1942) 215—6. — Id., G M D S X X I I I (1942) 1 0 2 - 3 . — 
J. Kurz, ČMF X X X (1946) 5 - 6 . 
57. Rekonstrukcija treh starocerkvenoslovanskih izvirnih pesnitev. RAZU I 
(1942) 43—155. (Posebni odtis str. 1—116.) 
Prim. F. Grivec, D S LVI (1944) 137—9. 
58. Starocerkvenoslov. imperativ s formantom a (ê). RAZU II (1944) 77—96. 
59. Starocerkvenoslovanski part, praes. act. grçdçi : grçdy i. pod. RAZU II 
(1944) 97—109. 
60. Moje znanstveno delo med velikima nočema 1941—1944. Zbornik Zim-
ske pomoči. Ljubljana 1944, str. 547—54 
61. Jerneja Kopitarja spisov II. del. Srednja doba. Doba sodelovanja v 
»Jahrbücher der Literatur« 1818—1834. 1. knjiga 1818—1824. Ljubljana 1944, 
str. X X I X in 443. Izdala Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. 
Prim. F. Grivec. DS LVI (1944) 144—8. 
62. Isto. II. del, 2. knjiga 1825—1834. Ljubljana 1945, str. VI. in 418. 
63. Ruski jezik v poljudnoznanstveni luči. Državna založba Slovenije. V 
Ljubljani 1946, str. X X I I in 270. 
64. O b stoletnici smrti Jerneja Kopitarja. Predavanje na slavnostni glavni 
skupščini dne 11. avgusta 1944. LAZU II (1943—1947) 185—91. 
65. Nekaj pripomb k pretresu Hrabrovega spisa o azbuki Konstantina— 
Cirila. Slavistična revija 1 (1948) 5—18. 
3. BIOGRAFIJE IN BIBLIOGRAFIJE 
F. Ramovš, ČJKZ VI (1927) 2 4 2 - 5 (s sliko). 
R. Kolarič, J VIII (št. 89, 14. 4. 1927) 3 (s sliko). 
S N L X (št. 85, 15. 4. 1927) 3. 
J. Šlebinger, ASK 1928, X V I - X V I I I (s sliko na str. 84). 
Ko je ko u Jugoslaviji. Zagreb 1928, 103. 
Stanojeviéeva NE 111 (1928) 5. 
Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani. 1929, 519—20 (s sliko). 
Годишњак Српске кр. академије X X X V I I I (1929) 183—95. 
A. Music, Ljetopis Jugosl. akademije u Zagrebu. 44 (1930/31) 96—100. 
SBL II (1935) 188—9. 
Z. Bizjak, S N L X X (št. 83, 13. 4. 1937) 4. 
Leksikon Minerva, Zagreb 1937, stolp. 941. 
B. Borko, J XVIII (št. 86, 14. 4 .1937) 7 (s sliko). 
T. Debeljak, S LXV (št. 84a, 14. 4. 1937) 3. 
O. Berkopec, Slovansky prehled X X I X (1937) 129—30. 
F. Bezlaj, Razvoj slavistike kod Slovenaca. »Pregled«, Sarajevo 1939, sv. 
186—7, knj. XV, god. XIII, str. 340—45. 
F. Bezlaj, LZ LIX (1939) 268—75. 
LAZU I (1938—1942) 69—75 (s celostransko sliko). 
П. M. Петровић, „Свезнање", Београд 1937, stolp. 1474. 
L. Krakar, Slovenski poročevalec VIII (št. 87, 13. 4. 1947) 2 (s sliko). 
Z. Bizjak, Ljudska pravica VIII (št. 86, 14.4.1947) (s sliko). 
B. Havranek, K sedmdesâtce R. Nahtigala. Slovansky prehled X X X I I I 
(1947) 471—3. 
V. Burian, Svobodné noviny (Praha, 20. 4. 1947). 
Zoonko A. Bizjak 
A Š K E R Č E V A P I S M A V I D I C U 
Slavist dr. Fran Vidic, ki je v dobi narodnoosvobodilne borbe padel kot 
žrtev fašističnega nasilja, je pripadal Govekarjevi generaciji tako zvanih »novo-
strujarjev«, ki so se v začetku 90 let prejšnjega stoletja pričeli pojavljati v 
visokošolski »Vesni«, dokler niso sredi omenjenega desetletja prodrli v »Ljub-
ljanski Zvon« in skušali tam uveljaviti svoja nova naturalistična načela. V tej 
borbi so novostrujarji kot najradikalnejši pojav našega liberalizma sprejeli 
Aškerca na svoj ščit; Aškerčevo svobodomiselstvo, njegovo simpatiziranje z 
realizmom in njegova borba s klerikalizmom jim je bila vzor in opora v boju 
vse do konca prejšnjega stoletja, dokler je ta boj naraščal in dokler tudi Ašker-
čevo miselno in pesniško upadanje še ni bilo tako vidno. 
Po lastni ustni izjavi z dne 25. novembra 1934 je Vidic Aškerca spoznal v 
Skalah pri Velenju, kamor ga je šel nekoč obiskat v družbi Marice Nadliškove. 
Aškerc je bil gostov silno vesel. Kasneje ga ie Vidic še večkrat našel v Ljubljani 
pri Lloydu, tesneje se pa nista zbližala. Vidic je Aškerca sicer prevajal v nem-
ščino, a prevodov ni nikjer objavil. Za »Arbeiterzeitung« je napisal o njem raz-
pravo, ki pa ni izšla. 
Aškerčeva korespondenca z Vidicem se v glavnem nanaša na leta, ko je 
bil Aškerc urednik »Ljubljanskega Zvona« (1900—1902). Vidičeva pisma v 
Aškerčevi ostalini niso ohranjena. To potrjuje Vidičevo izjavo, da se je Aškerčev 
odnos do njega v zučetku novega stoletja močno ohladil, odkar je Vidic v svojih 
ocenah povoljneje pisal o Cankarju in novostrujarjih kot pa o Aškercu. 
Aškerčeva pismu Vidicu bruni Akudemiju znanosti in umetnosti v Ljubljani. 
1 
Blagorodni gospod dr! 
Dovolite, da Vam častitum nu pridobitvi doktorskega klobuka! 
Z lepim pozdravom! 
A. Aškerc 
Velenje, 18. II. 98.