šiev. as. Posamezna številka stane 1 Din. If mm, v som dir; li novem&ro 1923. Leto u. s Naročnina za državo SHS i do preklica: <) po pošti meseCno DiivU ), dostavljen j na dom mesečno . „ 12 za inozemstvo: mesečno .,'„,.. Oin 23 s Sobotna izdaja: = r Jugoslaviji.....Om 20 j inozemstvo 40 an Oen« (nomlno 1 mm Bnostoipas petlt»» vrst* istB ogla«) po Ulu 1-SO In Oin »■—, veliki »glasi oatf <5 mm tl-Uni po Otn. 2 50, poslana itd. po Oin. « —. Pri »eftletn naročila popnst lztaais vsak dan izvzemši ponedeljka In dneva po prati nika ob 5. ari zjutraj. Uredništvo ie ? Kopitarjevi nlioi itav. b/ia Rouoptsi se ae vračajo; oetrf.nUrana plsm se ne spretemajo. Oredn. telel. štv. 50, apravn. itv. 328. Maša življenjska zahteva. Značilno za nas liberalizem je, da ne rerjame v odkritosrčnost nobenega političnega, kulturnega in socialnega prepriča-ija, zato ker sam nobenega nima, ampak se ravna po sebičnih koristih tistega sloja, ti je nosilec liberalizma. V interesu tega iloja je danes, da trobi v en rog s samo-srbskim režimom, ki mu deli milosti s svoje bogato obložene mize. Ti ljudje seveda ie morejo imeti smisla za moralno podla-;o našega boja za kulturno, politično in go-ipodarsko samostojnost slovenskega naro-la. Iz njihove perspektive je seveda vsa-ra idejna borba samo pohlep za oblastjo iz sebičnih razlogov. To se prav posebno vidi ia »Slovenskem narodu«, ki je izpremenil svojega gospodarja, svoje narave pa ne. Tudi pod novim gospodarjem obeta nam-■eč ostati tako omejen kakor je bil. To lam priča njegov današnji članek. Tu se člankar zadira v nas, ker se bo-imo zoper srbski centralizem, ceš da s tem ' nasprotju s svojimi krščanskimi načeli dopovedujemo sovraštvo do srbstva, da istvarjamo umetno protisrbsko razpoložene, da rušimo s tem celo ljubezen do slo-•anstval Liberaln5 pogled na stvari pa hvala->ogu ničesar ne menja na istinitem značaju lašega političnega programa. Naj se libe-alno časopisje vara o njem — tem slabše anjl Mi smo vedno poudarjali in bomo, da e slovenstvo, kakor se je zgodovin-ko razvijalo in izpopolnjevalo, ravnotako egralen del slovenstva kakor srbstvo ali vatstvo ali bolgarstvo in da se ima za-orej pravico razvijati še dalje v bratski zajemnosti, ki ne pozna nasilne hegemo-lije, gospodarskega izrabljanja in zatiranja tolitične samostojnosti, kulturnih vrednot n materialnih potreb kateregakoli slovan-kega naroda po drugem. S Srbi in Hrvati :ot .;am enakopravnimi in enakovrednimi »rodnimi slovanskimi brati smo bili in imo prijatelji ter želimo z njimi vred so-idne države, odklanjamo pa njihovo na.l-ladanje in eksploatiranje našega življa ka-:or so odklanjali angleški kolonisti sever-ie Amerike upravne metode, gospodarski iskalizem in prepotenco svojih bratov v Angliji. In kakor so Avstralci aii Kanadei obri anglosaksonci, dasi si od angleškega ilemena v materni zemlji r pustijo dopa-iti nobene hegemonije, tako smo in osta-lemo ne samo dobri Slovenci, ampak tudi obri Slovani in Jugoslovani, če odločno »dbijamo politično nadvlado in gospodarski pohlep koruptnih srbskih centralistov, i bi radi na naše stroške bogateli in paše-ali. To je tudi popolnoma v soglasju z na-imi krščanskimi načeli. Monakovski kar-inal Faulhaber, kateremu nihče ne bo od-ekal, da ni dober kristjan in dober Nemec, te dni pisal državnemu kanclerju, ki ga e vprašal za svet, kako izbežati državljanki vojski, sledeče: »Jaz nisem nikoli ne-propovedovati, da smatram federalistič-io izpremembo weimarske ustave za dr-avniško nujnost, da se konča plazeče se Iržavljansko nezadovoljstvo in da se i z amobitnega življenja nem-kih plemen dvignejo drago-ene moči za službo skupni ir ž a v i.< Po »Narodu« je seveda kardi-ial Faulhaber protidržavni separatist, na-»Iboljševik, sovražnik nemštva in huj-kač... Kajti »Narod« samobitnih vrednot ftsameznih jugoslovanskih plemen ne prijava, ampak samo srbstvo, ki mu je isto-etno z jugoslovaustvom, slovanstvom in iržavo, kakor je Prusu Nemčija = Pni-% = država. Političen list za slovenski narod. Oprava le v Kopitarjevi al. 6. — Račan poštne bran. I|nbl|ansfce št. 6S0 sa naročnino ln št. 349 za oglase, sagreb 39.011, saratev. 75B3, prašfre In dunat. 24.797. Naj si »Narod« vendar enkrat zapiše a ušesa, da je naš avtonomistični program jvljenjska zahteva naše narodne biti, na-^ga kulturnega razvoja in gospodarske D°či, ki jo stavljamo v službo skiipne dr-®ve svobodno, kot e n a k o p r a v -*i in enakovredni, kot SI oven-i) kar smo bili in bomo. Naš program je ""istrsi izraz našega hotenja, liberalni prositi, ta je pa res prosta prevara in špe-fulacija ter konglomerat preživelih svo-•odniakarskih fraz iz preteklih stoletij. Fasistovski puč na Bavarskem USTAVNA REPUBLIKANSKA VLADA ZMAGALA. ZA FEDERALIZEM - PROTI REAKCIJI! Oklic Eberta in Stresemanna. — Lnden-dorf in Hitler aretirana. . Berlin, 9. nov. (Izv.) Državna vlada je izdala od predsednika Eberta iu kanclerja Stresemanna podpisan oklic, v katerem proglašata vse sklepe bavarskih pučistov za ničeve in označujeta vsakogar za veleizdajalca, kdor to gibanje podpira. Berlin, 9. novembra. (Izv.) Predsednik republike Ebert je imenoval generala von Seeckta za vrhovnega poveljnika nemških obrambnih čet. Berlin, 9. novembra. (Izv.) Poslopje državne brambe v Monakovem so danes zasedle vladne čete. Monakovo, 9. novembra. (Izv.) Puč desničarskih monarhističnih reakcionarjev pod vodstvom Hitlerja in generala Luden-dorffa se je popolnoma ponesrečil. Bivši prestolonaslednik Rupprecht in kardinal Faulhaber sta se odločno izjavila proti prevratu. Bavarsko ljudstvo se zvesto drži ustavne vlade von Knillinga, zahteva fede-ralizacijo Nemčije, revizijo \veimarske ustave, toda odločno odklanja monarhistične reakcionarne in fašiste. Državna bramba je ostala ustavni vladi zvesta. V boju s pu-čisti so bili le-ti poraženi, general Luden-dorff ujet, Hitler pa ranjen. Danes ob 3- popoldne so bili pueis': popolnoma potolčeui, vsa javna poslopja so zasedle ustavne čete, vladni komisar Kalir, ki so ga sumili soglasja s fašisti, pa je preglasil obsedne stanje in razpustil vsa fašistovska društva. Tudi Polmer, ki se je bil postavil na čelo fa-šistovske vlade, je aretiran. Pri spopadu je ostalo nekaj ljudi mrtvih. Na deželi sploh ni bilo nobenega odziva in vlada popoleu mir. Iz vseh krajev Bavarske, Pfalca in Fiankena dobiva ustavna vlada ;zraze neomajne udanosti. Bavarsko ljudstvo stoji za legalno vlado von Knillinga, zahteva, da ta vlada izposluje revizijo ustave, izjavlja, da se bo s to vlado borilo za federativni položaj Bavarske, ne mara pa nič slišati o reakcionarjih, ki bi deželo in državo upro-pastili s svojim velenemškim načrtom. Od državne vlade v Berolinu zahtevajo Bavarci, da da Bavarski politično samostojnost v okviru »rajha« in izjavljajo, da bodo državo ščitili proti vsem avanturistom. Bavarci ne trpe nobene diktature, ki bi se nasilnim petom hotela uveljaviti. Kardinal Faulhaber obsoja tudi surove izgrede proti Judom. Vse se mora vršiti legalnim potom. Vsake zveze z mažarskimi in drugimi ire-dentarji se odklanjajo. V. zadnjih trenutkih prihajajo vesti, da tudi v Monakovem vlada popoln mir. P030ČTL0 POSLANIKA V. KELLERJA. Belgrad, 9. nov. (Izv.) Vaš dopisnik se je danes obrnil na nemškega poslanika von Keller ja, ki mu je dal sledeče informacije: Dobil sem oficijelno poročilo, da sta se Hitler in Ludendorff v Monakovem polastila vlade. Govorilo se je, da sta Kahr in general Lossov s pufisti v zvezi. To pa ne odgovarja istini. General von Lossow je pozval državno brambo, da ostane zvesta • državi, ustavi in legalni bavarski vladi von .Knillinga. Kahr je ukazal, da se fašisti po -celj deželi zapro. V Bambergu se je to že ■ zgodilo. Vlada je prepričana, da pučiste po--razi in ostane gospodarica položaja. (Po najnovejših vesteh je puč že popolnoma hdušen. — Op. uredn.) ODMEV NEMŠKEGA PUČ A V BELGRADU. Belgrad, 9. novembra. (Izv.) Danes se je vršila seja ministrskega sveta. Ministr-8kj svet n je posvetoval o položaju na Nemškem, ki zanima našo vlado zlasti z ozirom na reparacije. Naša vlada vztraja namreč na tem, da Nemčija izvrši vsaj one reparacije, ki so bile do 11. avgusta t. 1. naročene. Storila je tozadevne korake pri zaveznikih. Vendar današnji ministrski svet ni. storil nobenih defiuitivnih odločitev, ker ni prejel še točnih verti iz Nemške. Našima poslanikoma v Berlinu in na Dunaju se je naročilo, da vlado stalno obveščajo o položaju. Istotako je dr. Ninčič dobil nalog, da ministrski svet obvešča o teku dogodkov. Francozi proti vsaki diktaturi Pariz, 9. nov. (Izv.) Francoskemu poslaniku v Berlinu je naročeno, naj nemško vlado obvesti, da Francija ne bo trpela uvedbe diktature. RAZPRAVA 0 PROMETNEM MINISTRSTVU. - PROGA MURSKA SOBOTA- LJUTOMER—ORMOŽ. Belgrad, 9. novembra. (Izv.) Prva sekcija finančnega odbora je danes razpravljala proračun ministrslva za promet. V razpravo so posegli proti svoji navadi tudi skoro vsi vladni poslanci, ki navadno molče. Vsi so izražali lokalne zadeve svojih pokrajin. Predvsem so se oglašali k besedi poslanci iz Bosne, Dalmacije in Vojvodine. Poslanec Pušenjak je povdarjal potrebo točnega poročila, ker so finančne potrebe ministrstva za promet najvišje, znašajo namreč 2 milijardi in 66 milijonov dinarjev. V primeri z lanskim letom se jo proračunu tega ministrstva zvišal za 625 milijonov dinarjev in tako velike diference je treba natančno utemeljiti. Poslanec Pušenjak graja zvišanje nagrad in zvišanje stroškov za avtomobile. Dalje zahteva pojasnila za zvišanje stroškov za slučaje bolezni in nesreče. Posebno toplo se zavzame za požurjeno izvršitev železnice Murska Sobota—Ljutomer—Ormož in zahteva, da se čimprej odobre pogodbe za odkup potrebnih zemljišč, za kar je potrebna le malenkostna vsota 3 milijonov dinarjev. Dalje zahteva pospešitev zgradbe velevažne železniške zveze Rogatec — K r a p i n a. Omenil je tudi zanimivost, da se nahaja sedež upravnega odbora lokalne železnico Grobelno—Rogatec še vedno v Avstriji. Proga stoji sicer pod sekvestrom, a čudno je, zakaj je bil kot sekvester odslovljen Slovenec dr. K a v č i 5, ki je prejemal za svoje delo 100 dinarjev mesečno nagrade in zakaj je na njegovo mesto prišel neki ruski general, ki prejema dnevno 45 dinarjev. Minister dr. Jankovič je v svojem odgovoru obširno razlagal, vse potrebe našega prometa in posebno naglašal važnost prometne zveze naše države z morjem. Povišanje kreditov opravičuje s tem, da je bil proračun lanskega leta fiktiven (kar smo mi vedno trdili, op. ured.) in da se je od tedaj ves materijal znatno podražil. Zahtevane poviške hoče uporabiti predvsem za odplačilo zaostalih dolgov, za popravo železniškega materiala. Izjavlja, da je pripravljen predložili sekciji natančen seznam vseh del, izvršenih s pomočjo dolarskega posojila. Koncem svojih izvajanj je obljubil skrbeti za to, da se čimprej dogradi proga Murska Sobota — Ljutomer — Ormož. Priznal je tudi veliko potrebo zgradbe proge Rogatcc — Krapi n a in izjavlja, da bo prometna uprava čimprej ukinila sekvester nad progo Grobelno—Rogatec. KRITIKA MINISTRSTVA ZA P03T0. -MINISTER RADI ODDAJE TISKA POSTNIH ZNAMK POKLICAN NA ODGOVOR. Belgrad, 9. nov. (Izv.) Tretja sekcija finančnega odbora je razpravljala o proračunu ministrstva za pošte in brzojav. Tekom razpravo je sprožil dr. Kulovec vprašanje glede poštnih znamk, zakaj se te tiskajo v inozemstvu in ne doma, daljo vprašanje poštne hranilnice, zakaj ta takorekoč namenoma prezira pri dovolitvi kreditov zadružne organizacije in pa vprašanje brezžičnih postaj. Posebno ostro je kritiziral način nabave poštnih znamk. Ugotovil je, da obstoje v naši državi domači zavodi, ki stoje na višku tehnične popolnosti tako, da morejo zadostiti tudi najstrožjim zahtevam, a poštno ministrstvo kljub temu ni smatralo za potrebno, ozirati se na domačo industrijo, ampak je raje naročilo za več 100 milijonov poštnih znamk v inozemstvu iu to po mnogo višjih cenah, kakor bi bile to dobavo izvršile solidne domače tvrdke. Iz vsega postopanja poštnega ministrstva v tej zadevi je razvidno, da morajo tudi v tem slučaju igrati važno vlogo provizije in to ne v korist države, ampak samo v prid nekaterim privatnim osebam. Na to mučno ugotovitev se je poskušal poštni minister. V u k i č e v i č izgovarjati s tem, da je treba za vsako ceno preprečiti razširjanje fal-sifikatov znamk, nakar mu je poslanec dr. Kulovec dobro odgovoril, da je kontrola nad izdelovanjem mark doma mnogo lažja kakor v tujini. Pod utisom izvajanj poslanca dr. Kulovca je sekcija sklenila, da se morajo odslej tiskati vse poštne vrednotnice brezizjemno doma. Za napravo brezžičnih postaj v Ljubljani, Podgorici, v Skoplju in Kotoru je določen kredit 2 milijona 500 tisoč dinarjev. Pri razpravi o tem kreditu je poslanec dr. Kulovec poudaril, da je to mnogo premalo in je zahteval znatno zvišanje tozadevnega kredita, ker je brezžični brzojav ena najmodernejših kulturnih potreb. Če pa kredita že ni mogoče zvišati, naj se napravijo radiotelegrafske postaje najprej v najvažnejših središčih države, kakor sta Ljubljana in Zagreb, tem pa naj slede polagoma druga mesta. Ta predlog poslanca dr. Kulovca je sekcija sprejela. Pri razpravi o kreditu za poštno hranilnico je dr. Kulovec ugotovil, da poštna hranilnica popolnoma prezira kreditne zahteve zadružništva in je zahteval temeljito spremembo zakona o poštni hranilnici. Minister je izjavil, da je ta zahteva popolnoma upravičena in da bo v najkrajšem času zahteval temeljito izpremembo zakona o poštni hranilnici v predlaganem smislu. Isto je sklenila tudi sekcija. Nato so bili krediti ministrstva za pošto sprejeti v neizpremenjeni obliki. Krediti za posamezna poštna ravnateljstva v Belgradu itd. so bili sprejeti ne-izpremeujeni. Pri razpravi o kreditih za ljubljansko poštno ravnateljstvo v Ljubljani je zahteval poslanec dr. K u 1 o v e c znatne poviške in je dosegel zvišanje pristojbin za poštne spremljevalce od 400.000 na 500.000 Din. »PRESBIRO«. Belgrad, 9. novembra. (Izv.) Druga sekcija finančnega odbora je danes razpravljala o kreditu za ministrstvo za izenačenje zakonov. Sekcija je zahtevani kredit znatno omejila z redukcijo številnega uradništva tega ministrstva. Poslej bosta ostala v tem uradu samo minister in 2 načelnika z najpotrebnejšim pomožnim osobjem. Nato je sekcija prešla na razpravo pro« računa ministrstva zunanjih zadev. Pri tej priliki je poslanec Vesenjak ostro kritiziral informativno delovanje tega urada, zlasti prosluli »presbiro«. Ta urad ima po vseh večjih mestih svoje tiskovne atašeje, o kojih delovanju pa ni bilo doslej še me slišati, ker so vsa ta mesta navadne strankarske sinekure. V tem pogledu je poslanec. Vesenjak odločno zahteval korenito re- meduro. _ . , .. Belgrad, 9. nov. (Izv.) Tretja sekcija finančnega odbora je razpravljala danes popoldne o kreditih za politično upravo na Hrvatskem. Obširna politična debata se je razvila glede postavk za zaupno cilje. Poslanec dr. Kulovec in dr. Behmen (musliman) sta zahtevala, da se črta svota 80.000 Din za konfidente in 750.000 Om za oddelek za zaščito države. Po dolg', debati se sekcija za ta predlog ni mogla zedimh in je sklonila prepustiti odločitev glede črtanja teh postavk Dleuumu finančnega odbora, Z ozirom na proračunsko postavko za rzdrževanje državnega dopisnega urada v Zagrebu sta zahtevala dr. Kulovec in dr. Behmen, da se zopet vzpostavijo dopisni uradi v Ljubljani in v Sarajevu. Sekcija je ta predlog sprejela, nakar je bil proračun za Hrvatsko odobren. Odhod poslancev na Poljsko. Politična izjava dr. Korošca. — Protest proti dr. Ilešiču. Belgrad, 9. nov. Skoro vsa parlamentarna posvetovanja so se danes gibala okoli odhoda poslancev na Poljsko. Naša parlamentarna delegacija odpotuje na Poljsko jutri dopoldne preko Dunaja. —■ Današnje tozadevne seje so se udeležili vsi predsedniki parlamentarnih klubov, da se dogovore o zadnjih podrobnostih potovanja. Pri tej priliki se je dr. Korošec dotaknil tudi političnega momenta tega potovanja in je posebno grajal, da vlada ni smatrala za potrebno določiti vsaj enega člana vlade, da se udeleži potovanja in je obžaloval, da ostane doma tudi predsednik skupščine. Dalje je naglašal veliko važnost dobrega medsebojnega razmerja med obema državama, ker sta obe interesirani na tem, da se obdrži mir in da ostanejo mirovne pogodbe v veljavi. Dr. Korošec je dalje dejal, da bodo vsi poslanci, ki se udeleže tega potovanja, dali duška svojim najiskre-nejšim simpatijam za Rusijo, kateri se je danes začela približevati tudi Poljska. Na Poljsko potujejo s posebnim veseljem vsi oni politiki, ki so nekdaj delovali na Dunaju, ker upajo še danes najti na Poljskem svoje dobre prijatelje, s katerimi so se bili nekdaj borili ramo ob rami za težnje svojih narodov. Dr. Korošec je daljo naglašal, da bi bilo neumesbio odrejati poslancem za to potovanje posebne dnevnice, temveč naj se povrnejo samo dejanski stroški. —-Člani opozicije so se vsi strinjali z mnenjem dr. Korošca in so poleg tega še sklenili, naj hidi dr. 11 e š i č ne potuje na državno stroške skupno s parlamentarno delegacijo, ker bi udeležba dr. llešiča na tem potovanju kompromitirala celo delegacijo, ker je v teku afera, v kateri se dr. Ilešiču od strani njegovih univerzitetnih kolegov v Ljubljani javno očita denuncijantstvo. Člani vladne večine so se glede dr. llešiča izgovarjali, da jim o tej aferi ni ničesar znanega. obljubili pa so, da se bodo o stvari informirali in v slučaju, če se izkažejo te trditve kot resnične, bodo poskrbeli, da se dr. Ilešič potovanja ne udeleži. — Popoldne se je vršila skupna seja vseh poslancev, ki potujejo v Varšavo. Na tej seji je vuanji minister dr. Ninčič podal gospodom obširen ekspoze o razmerju naše države do Poljske. MORALICNA JUSTIFIKACIJA DR. ILEŠIČ A. Zagreb, 9. novembra. (Izv.) Današnji S-Hrvat« se peča s člankom dr. llešiča v srbski "»Misli« in pravi, da Hrvati na znanstveno usposobljenost dr. llešiča ničesar ne dajo ter so bili le zadovoljni, ko je iz Zagreba odšel na Poljsko. V Zagreb se je bil na vseučilišče vsilil samo na podlagi takratnega jugoslovanskega navdušenja, a sedaj se je pokazalo, da je velesrbski agitator, ki pljuje na svoj lastni slovenski narod in rienundra njegov najvišji znanstveni zavod. VTIS DR. KOROŠCEV EGA GOVORA. Zagreb, 9. novembra. (Izv.) Hrvatski lisk razpravlja dalje o zboru zaupnikov SLS. >0bzor« piše. da Koroščev govor pobija vse centralistične govorice o nespora- zumu v federalističnem bloku. Tako zbor SLS kakor sestanek predstaviteljev hrvatskega bloka in konferenca muslimanske avtonomistične organizacije dokazujejo, kako čvrsta je revizionistična opozicija. HRVATSKI MESTNI URADNIKI. Zagreb, 9. novembra. (Izv.) Spričo namere vlade, da se tudi mestno uradništvo uvrsti v kategorije po vzorcu znane vladne naredbe, se je vršil shod tukajšnjega magi-stratnega uradništva, ki proti temu odločno protestira. Magistratni odbor je sklenil, da mestno uradništvo dobi svojo lastno moderno pragmatiko in se mu obenem zvišajo plače. BRITANSKA DRŽAVNA KONFERENCA ZAKLJUČENA. London, 9. novembra. (Izv.) Britanska državna kouferenca je danes zaključila svoje delo. Ministrski predsednik Baldvvin bo poročal jutri v Guildhalle o zunanje-po-liiičnem položaju. Seja reške koeistifuante. V četrtek 8. nov. se je v Kraljeviči vršila seja reške konstituante; navzočih je bilo 48 poslancev, 6 poslancev se je opravičilo. Načelnik reške vlade Z a n e 11 a je poročal o razvoju reškega vprašanja v zadnji dobi. Kot najvažnejši dogodek je označil vpis rapallske pogodbe pri Zvezi narodov, ki se je po treh letih odlašanja končno izvršil dne 12. septembra t. 1. S tem je dobila vlada trden temelj za svojo akcijo pred Zvezo narodov. Pogajanja med Jugoslavijo in Italijo so vlečejo brez uspeha, ker Italija še vedno zahteva aneksijo Reke, Jugoslavija pa dosledno in odločno vstraia na lojalni izvršitvi cele rapallske pogodbe. Toda naj se iztečejo ta predavanja tako ali tako — končno besedo ima sedaj Zveza narodov. Reško prebivalstvo sme mimo pričakovati rešitve, ki mora prinesti popolno samostojnost in neodvisnost Reke. — Nato je Zanella poročal o razpustu državne policije, ki ga jc narekovalo sedanje pomanjknaje denarja. Pri tej priliki je zavrnil vesti, da njegovo vlado plačuje Jugoslavija in ugotovil, da se reška vlada vzdržuje z lastnimi sredstvi, s posojili in bančnimi operacijami. Vsekakor je njen finančni položaj v sedanjih gospodarskih razmerah in sp/osnem pomanjkanju denarja težaven, prav zato se je odločila za razpust policije. Konstituanta je Zanellovo poročilo vzela z odobravanjem na znanje in sklenila dnevni red, v katerem dviga protest proti italijanskemu nasilju nad Reko, izraža neomajno voljo, da postane Reka neodvisna in samostojna država kakor zajam-čujo rapallska pogodba in končno izraža vladi popolno zaupanje. k nmmrn * Manifestacija pravih Rečanov. Dne 2. t. m., na vernih duš dan, so priredili pravi reški občani veličastno manifestacijo za svobodo svojega mesta. V ccrkvi sv. Vida so naročili sv. mašo zadušnico za Rcčace, ki so padli v bojih z Italijani za svobodo Reke. Sedanja vsiljena italijanska oblast jc poslala pred cerkcv svojo policijo in orožnike in vrhu tega številne fašiste. Kljub temu sc občani niso zbali in so do zadnjega kotička napolnili ccrkev. Mnogo ljudi je moralo oditi, ker niso našli več prostora, zunaj pa policija ni dovolila zbiranja. V ccrkvi jc bilo nad 4000 oseb. Sv. mašo z asistenco je opravil monsgr. Kuka-nich. Katalalk jc bil pokrit z veliko reško zastavo in obdan s cvetlicami. Odbor društva «Difcsa Cattolica^ jc položil krasen šopek s trakovi in napisom: «Njim, ki so padli za pravico in kulturo." — Po službi božji sc je občinstvo mirno in dostojanstveno razšlo. Podobno tiho, a zgovorno manifestacijo so priredili Rečani ta dan na pokopališču, kjer so s cvctjem in trakovi okrasili grobove za svobodo padlih soobčanov. Tekom dneva jc obiskalo tc grobove najmanj 20.000 ljudi. * Rimski senat jo sklican na dan 12. novembra t. L Na dnevni red prido med drugim volivni zakon. r-f' s Jugoslovanski klub in »Slovenski Narod«. Dno 9. novembra je -»Slovenski Narode pisal o naši parlamentarni opoziciji, da je »nezrela za parlamentarno življenje«, da je »absolutno nepozitivna, salonska in lena«, da -»ničesar pozitivnega ne izposluje, ne ustvari in ne sezida« in da danes že vsakdo spoznava napačnost klerikalne politiko baš iz slovenskega stališča, videč slovensko ozemlje in njega velikanske interese, kulhirne in gospodarske, brez političnih delavcev.« — Dan pozneje, 10. novembra, pa taisti »Slovenski Narod« o »Jugoslovanskem klubu:: piše: »Parlamentarni zastopniki SLS sc trudijo z državnimi proračuni, marljivo (zakaj ne bi priznali!) študirajo vladine zakonske načrte in vnašajo kljub vsej opo-zicijonalnosti marsikatero pametno izpremembo. Po pravici veljajo za trezno skupino sedanje narodne skupščine.« — Tako »Narod« samega sebe pobija in tega niti sam ne opazi! Kako je potem mogoče smatrati naš liberalni tisk za resen in stvaren? Sicer pa je dokaz velikega moralnega ugleda, ki ga »Jugoslovanski klub« vsled svojega stvarnega., neumornega in vsled svojega stvarnega, neumornega in uspešnega dela v parlamentu v vsej naši nasprotnik, kakor je Slovenski Narode, primoran izkazati mu priznanje. r »Zdravice ali politika?« Tako se glasi naslov uvodnika v »Slov. Narodu«, ki se začenja z besedami: »V torek smo zamerili voditelju SLS dr. A. Korošcu, da je na zaupniškem zboru v hotelu »Union« pustil politiko nekoliko na strani in zašel na polje domorodnih zdravic. To je »Slovenca« po stari navadi tako razkačilo, da je našo popolnoma stvarno in idejno opazko popačil in nam podtaknil za-sramovanje danes živega slovenskega čuta.« — Tako je pisal »Narod« v svojem uvodniku 9. t. m. Sedaj pa vzemimo v roke »Narod« z dne 7. novembra, da ugotovimo, ali smo mi res kaj »popačili« in »podtaknili« iu kaj. V »Narodu« z dne 7. novembra stoji doslovno: »... (odvojone struje) v SLS, ki so dr. Korošca ... zapeljale, da se na političnem terenu »pozablja z domo-rodnimi zdravicami: Mi smo Slovenci!« — Tako in prav nič drugače stoji tiskano v »Narodu« z dne 7. novembra, dočim pravi »Narods včeraj, da je dr. Korošec »zašel na polje domorodnih zdravic«. Sedaj ima javnost sama priliko presoditi, kdo je bil 5 po stari navadi tako razkačen«, da je »S1 o v e n č e v o« »popolnoma stvarno in idejno opazko popačil.« Razžaljenemu »danes živemu slovenskemu čutu« pa / Narod« s svojim uvodnikom 9. t. m. ne le da ni dal zadoščenja, ampak je prvi golidi za-sramovanja prilil še eno, kar bomo ob dani priliki prav lepo poravnali, ker nas ne bo »Narod« zmešal s tem, da hoče zadevo za-vleči na čisto drugi tir. V »Narodu« stoji črno na belem, da se »s p o z a b i«, kdor javno priznava svoje slovenstvo. Na to naj »Narod« odgovori, kako si to misli — nje- govih političnih vladinovskih čenč nam n; treba. + Dve struji v mariborski radikaliji V Mariboru so se radikali »počepali« v dve skupini. Eno vodi dr. Pfeifer, a drugo dr Ravnik, svak Štefanovičev. Pfeifer je \ manjšini, ker jo i državni pravdnik vite; Graselli na Ravnikovi strani. Dr. Pfeiferjt so nekateri posebno zamerili, ker se je m grd način spravil nad okrajnega glavarji dr. Lajnšiča. — Zdravica. Kaj je zdravica? Navadn ljudje razumejo pod »zdravico« pesem, k se zapoje komu na čast v prijetni in vesel družili. Kadar sede pošteni ljudje v vesel družbi, prosti vseh skrbi in dnevnih teža\ navadno nc lažejo, ampak jim gre besed prav od srca. Zato so tudi zdravice navad no izraz iskrenega in odkritega mišljenja brez vsake hinavščiue in zahrbtnosti. c kdo n. pr. zapoje v dobrem razpoloženju Mi smo Slovenci, je tisti pevec gotovo resnici dober Slovenec. Če pa mi zapiše® naj list, ki dan na dan blati vse, kar je slo veaskega, izgine iz slovenskih hiš, to sice ni zdravica, ampak je odkritosrčno mnenj vsakega poštenega in zavednega Slovenc —- Božidar Sever — še vedno ujetajl Bivši dolenjelendavski občinski gerent ekspert naše razmejitvene komisije je ž nad poldrugo leto v ogrskih ječah v Burim pesti. Pred 8 meseci ,je bil puščen v pr vatni sanatorij radi hude bolezni. Po euei mesecu so ga dali nazaj v vojaške zapori Po silnem krvavijenju v želodcu je piišf v bolnišnico vojaških zaporov. Iz teh voji ških zaporov so ga 3. novembra t. L prepi Ijali na vseučiliško kliniko v Budimpešt ker je zopet hudo bolan. — Ogri ga dolž špionaže, a ga nočejo zaslišati pred sodnv ker mu sodnija ne bi mogla ničesar dok zati. Ali ne bi mogla naša vlada že davr pokazati iste odločnosti proti Ogrom, ki kor jo je pokazala zdaj proti Bolgarom. Severja drže Ogri v zaporu tudi raditegi ker kot uradna oseba ni delsl v prilog M. žarov. Kako dolgo bo še imel Belgrad »vri mena«? — Društva opozarjamo na občni zbo Slov. kršč. soc. zveze, ki bo v četrtek, dn 15. nov. ob poldeeetih dopoldne v dvora .Akademskega doma (poleg Uniona) v L ju ljani. Zastopniki društev, ki žele glasovat se morajo izkazati s pooblastilom društvi nega odbora. Društveniki, ki pridejo e občni zbor, naj kupijo doma celo karto, ki tero ne oddajo vratarju ljubljanskega k lodvora, ampak mu pokažejo pooblasti ali člansko izkaznico in povedo, da kart rabijo za povratek. Na občnem zboru dob potrdilo odbora, ua so bili res ne občnei zboru. S tem potrdilom in karto se bre; plačno vozijo nazaj domov 15. ali 16. nc vembra. — Velik zbor zaupnikov SLS za Prekinili jc se vrši v nedeljo, 11. novembra v Mursl Soboti. Poročajo poslanci Klekl, Šiftar in % bot. — Na naslov g. vojnega ministra, krogov »vpokojenih častnikov smo pr< jeli: Vsak, kdor pozna gospodarske razme re stalno plačanih nameščencev, ve čisti natančno, da so vsi nasilno vpokojeni časi niki, ki nimajo lastnega premoženja, ostal 1. septembra, ko niso dobili ne plače, n pokojnine, s svojimi flružinami na cesti pc polnoma golih rok. Od tiste ure vlada p teh družinah pomanjkanje in stradanje, ko nc bi bilo tod in tam še dobrih ljud ki :-;o tem revežem na ta ali drug nači segli pod roke, bi bile te drUfine itak i Ruska modrost. Pripovedka o vojskovodji Suvorovn. 1. Knez Aleksauder Vasiljevič Suvorov je dajal miloščino vsem siromakom, ki jih je srečaval. Nekoč je za čas obeda nenadoma stopil v jedilnico devetdesetleten pros-jak, ki je vsak dan priha jal k gospodinji po milodare. Ko je zagledal mnogobrojno družbo, se je preplašil in se hotel umakniti, a knez je. sam skočil kvišku, ga posadil za mizo in ga jel gostiti. Koncem obeda je dal starcu nekaj srebrnikov in predlagal družbi, naj zbirajo za siromaka. Starec je osta-vil gostoljubno hišo s solzami v očeh. — Ko je drugi pot prosil Suvorova milostinje zdrav človek, mu je velel kupiti sekiro in mu rekel: »Cepi drva, pa ne umreš od gladu!« 2. Knez se je, kakor znano rad zabaval z nenavadnimi vprašanji. Uspeli odgovori so mu vrlo ugajali. Nekoč je vprašal človeka, ki ga je slučajno srečal: »Je-li daleč odtod do neba?« Ta mu je odvrnil: »Dva Buvorovska prehoda.« — Knez ga je poljubil. Drugi pot je knez vprašal vojaka, ki Je stal na straži v škripa jočem mrazu: >Ko- »:i__------1 n. n.k..1). IT-l-l * . IIRU jc ivetu ua ircuu I» VUJOK 11)11 je OO- govoril: »Takoj jih preštejeml« in začel: »Ena, dve, tri, štiri---« itd. Ko je naštel do tisoč, ea je knez. že ves ozebel, vprašal za ime in je oddirjal. Drugi dan je bil vojak imenovan za podčastnika, a knez mu je dejal: Da, namazal si me!« Knez Nikolaj Vasiljevič Rjepnin je poslal k Aleksandru Vasiljeviču majorja, da bi mu čestital k povišanju za feldmaršala. Major je bil spreten in zgovoren človek. Suvorov ga je sprejel ljubeznivo in si prizadeval, da bi ga ujel pri njegovem »ne vem«, (knez Suvorov namreč ni mogel trpeti, ako mu je kdo na njegovo vprašanje odvrnil: >Ne vem«) a nikakor se mu to ni posrečilo. Na vprašanja Suvorova: »Koliko je na nebu zvezd? Koliko rib je v reki?« je major sipal milijone. Končno ga feld-maršal vpraša: »Kakšna razlika je med knezom Nikolajem Vasiljevičem in menoj?« Odgovor na tako vprašanje je bil dokaj težaven. A major ni izgubil duha in dejal: »Razlika je ta, da bi me Nikolaj Vasiljevič rad povišal za polkovnika, a ne more, a Vašemu sijateljstvu je treba le ho-teti.« Ta nepričakovani odgovor je tako ugajal knezu, da je na mestu pozdravil bistroumnega majorja kot polkovnika. 4. Hraber, povsem posten častnik si je s svojo kiopetavostjo nakopal mnogo sovražnikov v vojski. Nekoč ga pozove leldmar-šal Suvorov v svoj kabinet in mu Dravi: »Imaš silnega sovražnika, ki ti mnogo škoduje.« Častnik je jel spraševati, kdo je ta sovražnik. Feldmaršal je, kakor da se boji, da kdo prisluškuje, zaklenil vrata in mu prav tiho rekel: »Pokaži jezik!« Častnik tega ni razumel, vendar ie pomolil jezik iz ust. Tedaj mu je knez iajinstveno zašepe-tal: »Evo sovražnika k- RTJSKE NARODNE. Slepec iu mleko. Od rojstva slepi je vprašal videčega: »Kakšne barve je mleko?« Videči je odvrnil: »Barva mleka je taka kakor bel papir.« Slepec je vprašal: »A tako, ta barva šumi kakor papir v rokah?« Videči jc dejal: »Ne, ona je bela, kakor belp moka.« Slepec je vprašal: »A tako, ona je mehka in sipka kot moka?« Videči je rekel: »Ne, čisto navadno je kot beli zajec.« Slepi je vprašal: >Aha, ona je puhasta in mehka kot zajec?« Videči je dejal: »Ne, bela barva je taka kot sneg." Slepi je vprašal: »Tako da, hladna je kot sneg?« Iri kolikor primerov mu je navedel videči, slepec ni mogel razumeti, kakšna je bela barva mleka. Stari lev. Lev se je postaral in prišla je ponj smrt. Približale so se mu vse zveri in ga obstopile. Zverem je bilo hudo in težko; molče so stale okoli njega. Prišel je tudi glupa glava — osel in je začel pljuvati na leva. Dejal je: »Preje sem se te bal, sedaj se te več ne bojim in pljujem nate.« Zveri so poskočile in ubile osla. Sviloprejka in pajek. Sviloprejka je tkala svilo, pajek j predel svoje nitke in se smejal svilopreji »Tvoje delo je počasno; le poglej, kolil sem napravil jaz, in kako tenke nitke Sviloprejka je odgovorila: »Tvoje nitke res tenke, vendar pa so zanič, a za mo plačujejo zlato.« Volk in veverica. Veverica je skakljala z vejice na veji' in padla ravno na spečega volka. Volk poskočil in jo hotel požreti. Veverica jela prositi: »Pusti me!« Volk ji pravi: »D bro, pustim ie, a povedati mi moraš, zak sto veverice vedno tako vesele. Meni zmeraj dolgčas, ve pa tam po drevesu ve no skačete in se igrate.« Veverica mu r če: »Najprej me spusti na drevo, odond ti povem, tu pa so te bojim.« Volk jo spusti, veverica pa spleza i drevo in pravi: »Tebi je zato dolgčas, k si hudoben; zloba ti žge srce. Me pa sn 7iito vesele, ker smo dobre in ne storili nikomur nič hudega.« Nagrada. Mužik je našel dragulj in ga poaes k carju. Prišel je na dvor in jel izpraševi carske služabnike, kako bi mogel do car, Eden od carskih slug ga je vprašal, čec bi rad do> carja. Mužik mu je vse poved; Slugu mu pravi: »Dobro, povem to car: a ti mi moraš izročiti polovico tega, kar enostavno poginile. Toda sedaj so taki viri med znanci in prijatelji večinoma izčrpani, a zima je tu. TI ljudje ne vedo več ne kod ue kam in ne morejo pojmiti, da se. jim je moglo kaj takega zgoditi v lastni, narodni državi. Vrhtega je izšla še naredba, da vpokojeni častniki ne smejo no*'ti uniforme. Kdor je imel civilno oblekr od preje ali pa si jo je mogel kupiti, je uniformo, v kateri je bil na svoji časti tako kruto žaljen, pač prvi dan odložil! Toda tisti, ki civilne obleke sploh niso imeli, ker so od svoje mladosti bili v vojaški službi, tisti, ki tudi nimajo sredstev, da bi si civilno obleko kupili, so bili prisiljeni, nositi uniformo. Sedai uniforme sploh več nositi ne smejo. Kaj tedaj? Ali naj gredo goli na cesto ali naj se s svojim obupom zapro med Štiri stene in tam čakajo na smrt ali jo pokličejo sami? — Razne nezgode. Delavec Lud. V a 1 -deger gradbene družbe »Slograd« je padel v Trbovljah pri nakladanju opeke iz vozička in si zlomil levo nogo. — V gozdu pri Sv. Barbari v Halozah je padlo pri sekanju drevja močno deblo na drvarja Janeza K e 1 e n c a. Mož je težko poškodovan in so ugotovili v bolnici v Ptuju, da ima zlomljeno čelno kost, levo koželjnico in pretresene možgane. — V tovarni za dušila v Rušah pri Mariboru si je težko obrezal pri stružnem stroju levo roko delavec Ernst Š u 1 c. — Pri klanju živine se je nevarno porezal na levi roki mesarski pomočnik Miha K o m o č a r pri mesarju Komočariu v Krškem. — V tovarni >Titan« v Kamniku ie odletel pri sekanju železa vajencu Josipu K o 1 m a n u drobec železa v levo, ključavničarju Alojziju Kočar-ju pa v desno oko. Oba imata precej poškodovane rožice. — Koledar Jugoslovanske Kmetske ivere )aročajte v tajništvu Jugosl. Kmetske Zveze, Jugoslovanska tiskarna, Kopitarjeva ulica. Naše za-apnike po deželi prosimo, da to takoj store. V Ljubljani se dobi ali v tajništvu ali pa v Jugoslo-ranski knjigarni. Cena 10 Din. Kmetje segajte po tvojem koledarju! — Železniška nesreča v Italiji. I.'a postaji Bastia Umbra sta 7. t. m. zvečer trčila dva daka. Ranjenih je bilo 10 oseb. — Podružnica Županske zveie ia novo. moški in trebanjski sodni okraj sklicuje občni zbor za ponedeljek 12. t m. točno ob 11. uri dopoldne v dvorani Rokod. doma v Novem mestu. Ker se občni zbor, sklican za 22. m. m. radi premale udeležbe ni mogel vršiti, vabimo nele člane, temveč vse z nami misleče občin ike odbornike, da se zgoraj navedenega občnega zbora sigurno udeležijo. — Podružnica Županske zveze v Novem mestu. — Novo mesto. Preteklo soboto so priredili novomeški osmošolci akademijo, o kateri je prav, če jo omenimo. Novomeščani so lo pot napolnili veliko dvorano Narodnega doma. Glasbene točke, M jih Je izvajal dijaški mali (salonski) orkester, so bile večeru primemo izbrane. In igralci so svojo nalogo lako dobro rešili, da smo čutili, kako nas njihova igra dviga in z elementarno silo vodi ia seboj. Veliko hvalo smo dolžni okr. sod-niku g. Romihu, ki je z izredno požrtvovalnostjo dosegel tako krasnih uspehov. Izvajale so se vse godbene točke dokaj precizno, z globokim občutkom; tega orkestra smo na fso moč veseli. Z vsakim novim nastopom napravi odločen korak naprej, le škoda, da bo z odhodom bodočih abiturientov oslabeL - Vse točke so ugajale in dvorana je burno aplavdirala. Odlomek iz slov. nar. pesmi, ki so ga zaigrali za nameček, je deloma zabrisal mogočni učinek prejšnjih točk, ker je ail slabše proizvajan in bi bilo boljše, da hi bil izostal. G. prof. Kovač, — razrednik osmošolcev —, je z njemu lastno zgovornostjo pojasnil namen akademije. Brez dvoma je on s svojo delavnostjo največ pripomogel, da je prireditev tako lepo uspela. Sam brez primere idealen, je užgal v svojih dijakih močen plamen idealizma. Deklamacija dijaka Delaka je bila dovršena. Njegov nastop sam in zlasti njegov izredno šolani glas, ki mu je do malenkosti pokoren, napravi nadvse prijeten utis. Višek je dosegel v Kettejevem >Pijancu«. Bazsvetljava odra ni bila primerna. Dokaj slabše je bil Orest: nismo mogli doživeti globoke tragike in dramatike, ki jo vsebuje v tako obilni meri ta odlomek. Igra >K]er ljubezen, tam Bog« je bila v celoti prav dobro pripravljena. Zeleč mladim umetnikom krepkega napredka na prelepi poti, upamo, da nam skoro zopet prirede večer, ko se bomo s polnimi požirlci napili lepote. P. — Novice iz Prekmurja. Nekaj mažarske duhovščine misli sedaj, ko je Prekmurje prišlo pod lavantinsko škofijo, oditi na Ogrsko. Znani švikaršič, ki je insceniral »Stiftarjevo afero«, se nahaja v mučnem položaju. Prekmurci ga bojkotirajo a vse strani. Nikjer se ne sme poknzati. Radika-Iija je doživela ž njim posebno polomijo. — O izvedbi agrarne reforme v Dokležovju ob Muri se govorijo čudne stvari. Vodia agrarnega urada v Mariboru dr. Štefančič pa — molči. — Redni občni zbor Slovenskega Rdečega Križa bo dne 22. novembra 1923 ob petih popoldne v knjižnici vladne palače na Blei-weisovi cesti, IL nadstropje. — Iz ženske kaznilniee v Begunjah na Gorenjskem Je pobegnila kaznjenka Ana Fužinski, doma iz Vetova, pristojna Požego. Begunka je srednje postave, temna, govori hrvatsko, nemško in mažarsko in stresa z glavo pri govorjenju. — Neznana mutca. V blaznici in hiralnici Sv. Jožefa v Ljubljani oskrbujejo dva neznana mutca, od katerih ne morejo na noben način ugotoviti, kdo in odkod sta. Eden je 16 let star, okrogli čast in malo krof as* drugi pa ima 8 do 10 let. Kdor bi kaj o dečkih vedel, naj javi hiralnici ali ljubljanski policiji. — Tržič. Zupanu Lončarju je tukajšnji krajni šolski svet trn v peti. Boli ga, da je njegov klub v šolskem svetu za dva glasu v manjšini. Zato je pri zadnji občinski seji 6. t. m. izlil svojo nevoljo nad proračunom šolskega sveta. Pred tedni je zahteval za šolsko poslopje 25.000 Din najemnine, na seji pa je govoril za znižanje. Tako je protestiral sam proti sebi. Zahteval je, naj se črta postavka 7000 Din, ki je odločena za plačo šolskemu slugi. Odslej bo menda kurilo in pometalo in zvonilo kar učiteljstvo. Postavko za drva hoče okrniti za eno četrtino, češ, da se z drvmi ni treba zalagati vnaprej. Njegov klub je seveda slepo glasoval za župana in protestiral proti proračunu, med njimi tudi g. rodžupan Snoj, ki je v krajnem šolskem svetu zvesto glasoval za vse zgoraj omenjene postavke. Na tej seji je bil tudi sprejet nov občinski davek na motorno silo, ki naj bi donašal letno 300.000 Din. Predlog je bil stavljen po skupnem predspo-razumu vseh treh klubov. Zanimivo je bilo, kako so postali zmedeni socialisti, ko so zagledali med poslušalci tudi zastopnika tukajšnje predilnice, ki bo po novem davku najbolj prizadeta. Iz silnega strahu Jih je odrešil socialist Čadež s predlogom, naj se glasuje glede novega davka tajno po listkih. Tako socialistom ni bilo treba javno »ausrikati« s proti kapitalističnim navdušenjem. — Potujoče občinstvo se opozarja, da so dobe vozovnice državnih železnic v predprodaji po originalnih cenah pri >Tourist-Office-u< na da car! Ako mi tega ne obljubiš, te ne spu-Btim k carju!« Mužik mu je to obljubil In sluga ga je javil carju. Car je vzel dragulj In vprašal mužika: »Kakšno nagrado naj ti dam?« Mužik odgovori: »Daj mi petdeset batin, ne maram druge nagrade. S tvojim služabnikom sva se dogovorila, da si razdeliva nagrado na polovico. Tako dobim Jaz petindvajset, a on pravtako petindvajset batin.« Car se je zakrohotal, pognal slugo, a mužiku podaril tisoč rubljev. Leonid Andrejev: OREH. V zelenem gozdu je živela krasotna Brdka veverica; vsi so jo imeli radi. Poleti in tudi pozimi, ko je bilo vse naokoli lepo belo, je kožušček veverice bleščal koketno-rdeče; ostre, bele zobe je imela ln grizla je orehe kakor s kleščami. Zalibog je bila pa tudi pametna in je imela od tega samo žalost in tugo. Vsi prebivalci zelenega gozda še danes jokajo, če se spomnijo na to žalostno dogodbo. Nekoč je letel skozi gozd angel z belo se lesketajočimi krili. Ko je s pazljivimi svojimi očesci zagledal veverico in se mu je zelo dopadla, je rekel, da jo bo obdaroval. Letel je v vrtove paradiža, odtrgal je zlat oreh, kakor jih vidimo sicer le o Božiču na božičnih drevescih, in nesel ga je ljubki veverici. »Tu imaš oreh, ljuba moja veverica,« H Je rekel. »Dobro naj ti tekne, prihaja iz vrtov Daradiža.«, Aleksandrovi cesti 5t 8. Občinstvu se v lastnem interesu priporoča, da so poslužuje te prilike, ker , se s tem izogne nepotrebnemu prerivanju in čakanju pri železniških blagajnah. — Stiska v Nemčiji. Centralni odbor za inozemsko pomoč v Berlinu je ugotovil, da je pomanjkanje, ki ga trpe nemški otroci, strašno. Na tisoče otrok jc na tem, da lakote umrje. — Kompletna vinska sosalka (pumpa) prav poceni naprodaj pri gostilničarju Jos. Cotič, Martinova cesta, LJubljana. (7082) š Srebrno poroko je slavil te dni v Mariboru g. Jakob Rutnik z ženo Matildo. Slavlje-nec je vrl somišljenik SLS. š Za duhovnega svetovalca je imenoval lavantinski škof dr. Karlin č. g. Karola Kum-ra, župnika na Prihovi pri Konjicah. š Predsednik »Orjune« v Mariboru Radi-voj Rehar se je prelevil v hudega radikala. Bil je glavni urednik Kukovčevega »Tabora«, a Je vstopil te dni v tajništvo NRS v Mariboru. Sedaj piše v »Jutranjih Novostih« članke proti JDS. Pravijo, da je maščevanje sladko. š Propadanje demokratskega časopisja na Štajerskem. Iz Celja poročajo, da bo Kukov-čevo glasilo »Nova doba« beležilo v letošnjem letu okoli 2 milijona kron deficita. Nabiranje milodarov je končalo z neuspehom. Celjski odbor JDS se bavi z vprašanjem, ali naj »Nova doba« preneha ob novem letu izhajati. Plaču-jočih naročnikov ima samo 1100. — Še slabše se godi mariborskemu »Taboru«, samo da znaša deficit tu še več kot v Celju š Živinski sejmi na Štajerskem so zaprti radi živinske kuge (slinovke). Ker pa je kuga že povečini ugasla, je upati, da bo pokrajinska uprava prav kmalu odredila, da se prepoved sejmov ukine. Poslanec Žebot je dne 9. t. m. interveniral pri pokrajinski upravi. Obljubilo se mu je, da bodo živinski sejmi v mariborskem okolišu bodoče dni zopet dovoljeni. Priporočamo, da kmetijske podružnice, okrajni zastopi in občine prosijo pri pokrajinski upravi za otvoritev sejmov. š Nova državna cesta na severni mejL Ministrstvo gradjevin je podelilo gradnjo državne ceste iz Št. Ilja do Marije Snežne Stavbeni družbi v Ljubljani, ki je bila najcenejši ponudnik. »Hvala vam lepa,« je veverica vljudno odgovorila, »pojedla ga bom potem, ko boste odleteli.« Angel je odletel, veverica je začela premišljevati in je rekla: »Dobro, pojedla bom oreh: kaj pa potem? Ne; rajši bom ta rajski oreh spravila, in če bo prišel enkrat v mojem življenju črn dan in si bom težko dobila hrane, tedaj ga bom pojedla. Zmeraj moraš biti pameten in previden.« Veliko je prešlo poletij in veliko zim; večkrat se je približala veverica zlatemu orehu in je hotela vgrizniti; celo jokala se je; a premagala se je in ni vgriznila, saj je še čas. Prišli so pa težki Črni dnevi, ki se jih je veverica tako bala. Postajala je stara. Nožice ji je zvijal revmatizem, glavica se ji je tresla slabosti, lični kožušček je ni več dosti grel, postal je bil tenek in oguljen. »Tako, sedaj bom pa poiskala svoj ore-šček in ga bom pojedla,« je rekla stara veverica in tresel jo je glad. Poiskala je svoj zaklad, zakopan pod gričkom suhih listov. Najprvo je vzela oreh v svoje tačice in ga je veselo ogledovala, potem je pa potisnila dobrodošlo slaščico v gobček a — zgriziti je ni mogla. Zobčkov ni imela stara veverica več; da, da, zobčkov ni bilo več. In zopet je letel angel z belimi krili skozi gozd. Pod drevesom z mogočnimi, za-sneženimi vej s. mi ]© Icžsls vevenes^ mrtvfl^ v oguljenem kožuščku, in še kar naprej je držala v svojih tačicah zlati oreh, ki je bil doma v vrtovih paradiža. PrimflirsEf? p Italijanska domišljavost. Iz »Edinosti« izvemo, da se je postonjski dopisnik tržaškega fašističnega glasila »Popolo di Trieste« jezil nad »ljubljanskimi klerikalci«, ki da nočejo priznati Mussoliniju velikodušnosti, s katero je preklical ukaz o dvojezičnosti neitalijanskih listov. To da ni bil čin pravice, ampak veliko-dušja. Italijani so v svoji domišljavosti smešni. Za ukinjenje zloglasnega ukaza ni Mussolini porabil niti atom velikodušja ampak samo par zrnov soli, in to samo v italijansko korist. In ža to naj bi mu še peli slavo? p Protest Sv. Antona. Te dni je tudi ponosna slovenska istrska vas Sv. Anton nad Koprom poslala protest proti poitalijančenju šole. V vasi je bila ena sama italijanska družina, ki se je pa žc davno poslovenila. p Kras na rimskih slavr.oslih. Italijanskim vladnim krogom se je hotelo na velikih fašističnih slavnostih v Rimu tudi domačih zastopnikov Krasa. Poslali so torej županu in župnikom prijazna vabila. Sestavilo se je nato naslednje kraško zastopstvo: Župani iz Lokve, Mavhinja, Slivja, Berij, Gabrovce, dekan Štol-fa iz Devina, cav. Maliorčič iz Sežane in Gar-zarolli iz Razdrtega (kot zastopnik »Nove Dobe«). Kraška centurija in kraško zastopstvo sta imela v Rimu lep sprejem in povsodi odlično mesto. Nazadnje je kraško zastopstvo sprejel tudi ministrski predsednik Mussolini. Pred njim je imel dekan Štolfa 20 minutni govor, v katerem se je najprej zahvalil za ukinjenje j I ukaza o dvojezičnosti neitalijanskih listov. Po- 1 tem ga je prosil, da bi hitro in ugodno rešili j vprašanje vojne odškodnine, da bi se olajšala 1 davčna bremena, posebno pa, da se ohrani na slovenskih ljudskih šolah slovenski učni jezik, italijanščina pa naj bi bila obvezen predmet. Mussolini jc čovor pazno poslušal, odgovoril pa — nič. — Tako poroča eden izmed rimskih udeležencev »Edinosti«. Vlad. Pušenjak: Zanimivi podatki iz drž. proračuna. NAŠI »LETEČI« DOLGOVI ALI OBVEZE IZ PREJŠNJIH LET. Ti so znašali 2.103 milijonov Din, izplačalo se je 943 milijonov Din, stanje 1. Julija 1923 je znašalo 1.160 milijonov Din. Največ dolguje ministrstvo vojne in sicer 638 milijonov Din, nato pride vrhovna državna uprava s 193 milijoni Din, prosvetno ministrstvo s | 162 milijoni Din, ministrstvo pošte s 37 mili-I joni Din in druga ministrstva z zneski pod 10 i milijonov Din. Ti dolgovi niso navedeni v budžetu skupno, temveč je pod part. 86 d določeno 6u milijonov Din za izplačilo teh -c*' gov. Finančni minister trdi, da je poplačal vse državne dolgove v naši državi, kar pa menda ne odgovarja resnici, ker se stalno po navijajo v časopisju pritožbe o neplačanih dr- žavnih nabavkah. Država dolguje po izjavi U« nančnoga ministra preostalih 1.160 milijonov Din iznozemstvu, kateri znesek se bo tekom 3 let izplačal. Zadolževanje posameznih ministrstev nafr v bodoče odpade, ker nasprotuje določbam zakona v državnem računovodstvu ln napravi dw žavno gospodarstvo na podlagi budžeta ilu-zorično. Proračun vsebuje spet ogromne kredita za ceste v Srbiji in Črni gori, dočim so določeni za druge pokrajine le neznatni kreditL Za nove ceste- in mostove v Srbiji je določeno 110 milijonov Din, za dovršenje zgradb, mostov in cest 84.2 milijona Din. Za nove cesta v Črni groi je določeno 10 milijonov Din, za vzdrževanje in dovršenje obstoječih mostov in cest 6.3 milijone Din. Za nove ceste in mostove v Bosni je določeno 23 milijonov Din, za vzdrževanje obstoječih cest 10 milijonov Din. Za nove ceste v Dalmaciji je določeno 5.8 milijonov Din, za vzdrževanje obstoječih cest 8.1| milijona Din. Za ceste na Hrvaškem Je določeno 20.4 milijonov Din. Za vzdrževanje cest v Sloveniji je določeno 5.1 milij. Din, za nove zgradbe 5.8 milij. Din. Za ceste v Vojvodini je določeno 8.9 milij. Din. KARAKTERISTIČNO SLIKO O »JEDNA-KOSTI« v naši državi nam nudi proračun glede bolnic. Stroški za bolnice znašajo v Srbiji nad 35 milij. Din, v Bosni 17 milij., v Hrvatski 20 milij., v Sloveniji 18 milij., v Vojvodini oktrog 12 milijonov dinarjev. Dohodki pa znašajo v Srbiji 450.000 dinarjev, v Bosni 3,900.000, v Hrvatski 464.000, v Sloveniji 3,900.000, v Vojvodini 12 milijonov 300.000 dinarjev. Iz teh podatkov, izhaja, da je oskrba v bolnicah v Srbiji brezplačna, dočim morajo v prečanskih pokrajin nah bolniki plačevati znatne oskrbne stroške. * * * g Živahna vinska trgovina na štajerskem. V Ljutomerskih, Slovenskih in Haloških goricah se vrši dokaj živahna kupčija za novo vino. Vinogradniki, ki so čakali s trgatvijo do konca oktobra, so zadeli — terno. Mošt prekaša onega iz L 1921. A pridelalo se ga je povprečno samo eno tretjino od lanskega. Radi tega pa gredo cene vinskemu moštu skokoma kvišku. Pod 20 K nikjer ne dobiš novega vina. Za Ljutomerčana in Haložana pa plačujejo celo 30—40 K liter na debelo. Zadnje dni oktobra je tehtal mošt 21—23 odstotkov sladkorja. Tudi za letnik 1922 je veliko povpraše> vanje. g Premogovnik Otočice, pošta Brusnice pri Novem mestu, je gotovo najmlajši, v katerem se je pred 3 leti nanovo začel eksploatirati premog in je mnogim popolnoma neznan. Na veleposestvu grofov Margherijev v Otoči-cah pri Št Petru, uro peš hoda od Novega mesta se nahaja poleg vasi Rateža, v obsežni koti lini, ki je z gozdom zaraščena, star premogovnik, v katerem šo že pred več kakor 50 leti izkopavali rjav premc-j, ki daje le primerno toploto ter zapušča ci.il- pepela To podjetje, lastnina akcijskega društva, je počivalo do medvojnega časa. Vslud vedno dražjih cen kuriva, zlasti premoga in težavne drage pošiljatve premoga iz drugih premogovnikov, so se. danji imetniki delnic tega podjetja nanovo otvorili njega obratovanje. Novo mesto samo se malo poslužuje tega kuriva, pač pa se oddaja vsak dan najmanj dva vagona cementni tovarni v Podsused in drugim podjetjem kot ceneno kurivo. Velik pomen ima ta premogovnik za možno povzdigo industrije, zlasti lesne stroke zaradi bližine gozdov na Gorjancih, ki dajejo veliko množino najboljšega lesa — jelovine, bukovine, brastnine in kostanje-vine. Opozarjamo s tem vse interesente na ta najmlajši premogovnik, ki naj pomaga dvigniti industrijo v novomeškem okraju. Razprava o prometnem ministrstvu. g Pismeni denarni promet z inozemstvom. Kakor poročajo iz Belgrada, se je dosegel sporazum med finančnim in poštnim ministrs tvom glede prometa z denarnimi pismi v inozemstvo. V kratkem se bo uvedel promet z denarnimi pismi v znesku do 500 dinarjev. Tudi z Ameriko se bo uvedel v doglednem času denarno pisemski promet g Ruski lan. Letošnjo laneno letino na Ruskem cenijo na 9 milijonov pudov. Ruska lanena velepodjetja bodo pridelala 3,500.000 pudov lanu, mali obrtniki pa približno tudi toliko, tako da se bo lahko izvozilo 2 miljona pudov lanu. g Produkcija tobaka v Bolgariji. »Slovo« poroča, da je bilo zasajenih s tobakom 58535 hektarov. Količina pridelanega tobaka znaša 44013 ton. g Ogrska zunanja trgovina. Po poročilih madžarskega statističnega urada se ie tekom prvih 9 mesecev t. 1. uvozilo 28 miljonov meterskih stotov, izvoz pa je istočasno znašal 7 miljonov met. stotov. Najvažnejši uvozni predmeti so les, ki prihaja večinoma iz Češkoslovaške, potem premog, železo, mineralna olja. Tudi pri ostalih predmetih je velik del prihajal iz Češkoslovaške, kamor gre tudi velika množina eksportiranega blaga. BORZA. Zagreb, 9. novembra. (Izv.) Deviz«: Italija 3.82- 3.8325, London 383- 384, Newyork 85-86, Pariz 4.92 -4.96, Prajza 2.51-2.52, Dunai A M ------ — . , ,E O/l 1 C 'J- u.itfiz—&1222ŠU, L. ricn . _ . Curih, 9. novembra, (Iot.) Devize: Pešta 0.0305, Italija 24 87. London 25.01, Newyork 565JA Pariz 31 fiC. P™« 16.44. Dunaj 0.00,9,A Soli i a 5, Belarad 0.5250. - Valute: n. a. K 0.0079501 lj Prošnja ljubljanskemu občinskemu eve-•■u. Teritorij Rožne doline in Ljubljane loči na od magistrata novo imenovani Vilki ulici do 1 in pol metra širok jarek, po ^aterem teče voda, ki se nabira iz makrotnih podrožniških travnikov, a v vodi pri čez jarek v Iški ulici 4 m dolgem lesenem mostičku kopljejo se mestne race in gosi, ob večjem pritoku vode perejo perice v njej, četudi bi se moralo to iz zdravstvenih ozirov strogo prepovedati, a vsako večje deževje preplavlja bregova. Čez ta mostiček hodi sleherni dan stotine ljudi v mesto in iz mesta, dočim sta mestni in viški del Rožne doline vezana s kritjem medsebojnih potrebščin trdno eden na drugega. Ker je ulica 9 m široka, a mostiček le 4 m, se je le čuditi, da se ni na nezavarovanem kraju jarka pripetila večja nesreča, sosebno ob temnih večerih ali nočeh, ko se prebivalci iz svojih opravil po nerazsvetljenih hodnikih vračajo ter je neVarnost zgrešitve mostička očita in so ponesrečbe padca v jarek iD vodo očita. Z za mestno občino mah mi stroški bi se napravil lahko prepotreben 9 m dolg most s položitvijo 50 cm cementnih cevi. Nadalje je občutno potreba, da postavi mestna občina pri označenem mosttčku in na več krajih z hišami obljudenega mestnega dela Rožne doline električne luči, saj i ti prebivalci plačujejo mestne davke, a ne ljubijo teme, slabega znamenja moderne občine, kakršna se mora Ljubljana kazati tu na periferijah. — Prebivalstvo mestnega dela Rožne doline. lj Sežgano dete služkinje Roze Blaškove, o kateri smo poročali, je bilo preiskano od zdravnikov dr. Traunerja in dr. Avramoviča, ir sta ugotovila po zračnih mehurčkih v pltn-čih, da je dete živelo in je bilo zadušeno. l\'a kak način je Blažkova to napravila, še ni pojasnjeno, ker ni nobenih vidnih makov nasilja. lj Pobegnila je od svoje matere 16 letna Kristina Pečaver v barakah milarne v Sp. Šiški. Dekle je srednje postave, kostanjevih las. Odnesla je materi obleko in pa denarnico, v kateri je bilo 12.000 K. Odpeljala jo je bržkone neka Gabrijela Vovkova iz Viča in sla krenili skorogotovo v Karlovac, Zagreb ali Belgrad. lj Veseloigra »Okrog zemlje v 80 dneh« ua odru Rokodelskega doma. Katol. društvo rokodelskih pomočnikov bo uprizorilo na svojem Martinovem večeru jutri, v nedeljo, 11. t. m., ob 6. uri zvečer veseloigro »Okrog zemlje v 80 dneh«. Da je igra zanimiva, je razvidno že iz naslovov posameznih dejanj, ki se glase: 1. Stava. 2. Žena indijskega raja. 3. Kitajska gostilna. 4. Napad na vlak na pacifični železnici. 5. Vihar na morju. 6. Zopet doma. Prijatelji poštene zabave, jutri v Rokodelski dom! lj Predavanje društva »So£a.< danes v salona »pri Levu« na Gosposvetski cesti. Začetek ob pol-devetj uri zvečer. Vstop prost. lj XVI. redni letni občni zbor »Akademskega društva jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani« se vrši danes v soboto 10. t m ob 15. uri na tehniki soba št. 14. Vabljeni se vsi strokovni in pod-oorni Sani. lj Strokovna zveza javnih nameščencev. Danes odborova seja ob 20. uri zvečer v navadnih prostorih I- del. konsumnega društva na Kongresnem trgu št. 2. Ker je seja vele važna se prosi g odbornike, da se polnoštevilno udeleže. — Predsednik. U Kam greš v nedeljo? V konsum na Kongresni trg 2. Tam priredi »Krekova mladina« Martinov večer. lj Martinov večer Ljubljanskega zvona, V soboto, dne 10. t. m. v zgornjih prostorih Narodnega doma Martinov večer, katerega priredi pevski zbor Ljubljanskega Zvona v korist društvenemu fondu za izdajo novih skladb. Na vzporedu koncertne točke, nato razna razvedrila in ples v znamenju krizantem. lj Industrija preprog iz Osijeka ima še danes ln jutri svojo razstavo v veliki dvorani hotela »Union«. Priporočamo vsakemu ljubitelju te-pjhov, da izrabi to lepo priliko ter si ogleda te krasne eksemplare. Vstop brezplačen. 7147 lj Tatvine pisalnih strojev. Komaj so ne-Koliko prenehale številne tatvine koles, s katerimi je imela letos ljubljanska policija veliko posla in je končno izsledila tudi že sreč koles in spravila Da varno več nevarnih tatov, ki so dobili zaslužen« plačilo,deloma pa še čakajo »nagrade«, so se pojavih v Ljubljani nove vrste tatovi, in sicer tatovi pisalnih strojev. Ukraden je bil na zagoneten način pisalni stroj iz pisarne tajništva Nar. napredne stranke. Osumili so več oseb in so končno izsledili nekega stavca, ki ga pa se nimajo. Kmalu nato je bil ukraden pisalni stroj iz pisarne Glasbene Matice. O tatu nobenega sledu. Pred dobrim tednom pa je bil ukraden tretji pisalni stroj in 9icer iz pisarne inšpektorata državnih železnic v uovem poslopju na Gosposvetski cesti. Tudi tega tatu iščejo že rel teden zaman. Ij Domače koline dobite vsako soboto In vsako nedeljo pri Jašku Jebačinu v Rudniku, kjer postrežejo tudi z dobrim, pristnim štajerskim in dolenjskim vinom. Za obilen obisk se priporočata Jebačin š Kovačič. 7182 Dnem! koncerti v restavraciji, kavarni In kleti »Zvezda«. Vsak večer reden koncert vojaške godbe od pol 20. do 23. ure v restavracij 1, od 23. ure naprej v kavami »Zvezda*. V kleti svira vsak dan od 17. naprej pri-Ijnbljena ciganska godba. lj Koncert Danes v soboto 10. novembra t L » kavarni »Evropa« koncert dravske godbe. Za-8etek ob 9. ul zvečer. Vstop prost 7185 Prosveta. pr Družba sv. Mohorja je pravkar začela razpošiljati knjige za leto 1923. Člani prejmejo letos naslednji književni dar: 1. K o 1 e d a r za leto 1924. 2. Dr. Zore: Življenje svetnikov, 4. snopič. 3. Ve-černic 76. zvezek, povest: Carski sel, I. del. 4. Z a vsak d a n. Fr. Ozvald, etična čitanka. — Knjige bo družba razposlala tako, da jih dobe: 1. Razni kraji — oddaljeni. 2. Krška škofija, 3. Lavantinska škofija, 4. Ljubljanska škofija. Rok za reklamacije velja samo osem dni po prejemu knjig. Vse poverjenike prosimo, da knjige po prejemu takoj preštejejo in eventuelno pomoto tekom osem dni naznanijo. Pri naknadnem naročanju knjig je plačati za vsakega člana 45 Din. za nečlana 60 Din. Za pasijouski molitvenik (vezan) za člane 28 Din, za nečlane 38 Din. pr Hermann-Bradaž, Ivauiikov sveti večer in nekoliko veselih povestic o živalcah, cena knjigi je 14 Din, po pošti 15 Din. Založila Nova založba v Ljubljani. pr Književna naznanilo. V založbi juridične fakultete v Ljubljani je ravnokar izšla knjiga: R. Kušej. Cerkveno pravo katoliške in pravoslavne cerkve s posebnim ozirom na razmere v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, XII. in 488 strani velike osmerke. Subskribentom v Ljubljani se bo knjiga dostavila v prihodnjih dneh ostalim se bo poslala po pošti Naročila ua ostalo naklado sprejema podpisani dekanat. Cena broširani knjigi 80 dinarjev, vezani 00 Din. — Dekanat juridične fakultete v Ljubljani. pr Potne in selilne pristojbine organov finančne kontrole. Sestavil Anton Česiiik, komisar finančne kontrole v Ljubljani. Knjižica obsega vse sedaj še veljavue uredbe in naredbe izza leta 1904 do vštevši odločbo ministrskega sveta z dne 1. oktobra 1923 o zvišanju pristojbin. Dobiva se pri Založniku J. Blasuika nasledniki in po knjigarnah. Sinionični koncerti Muzike Dravske Divizijske Oblasti. Kakor doslej že tri leta zaporedoma priredi tudi v letošnji koncertni seziji Muzika Dravske Divizijske Oblasti 4 simfonične koncerte pod vodstvom svojega kapelnika dr. Josipa Čerina. Prvi sinfonični koncert se vrši v ponedeljek dne 19. t. m. v veliki dvorani hotela Union. Na sporedu bo med drugim prvič v Ljubljani izvajano delo jugoslovanskega komponista Dobroniča. Podrobni spored javimo tekom tedna. pr Tržič. Prosvetni odbor J. D. vabi na VIII. prosvetni večer. Vrši se v ponedeljek, 12. novembra ob 8. zvečer v >Našom domu-' pod predsedstvom g K. Pravst. Spored: 1. Vigred se povrne... Poje pevski zbor. 2. Naše pokopališča. Predava žup. M. Skrbeč. 3 Kimovec, Ah. ne mislimo .. Nagrobniča. Poje mešani zbor. 4. Njim, ki so odšli pred nami . Govore X. Y. Z. 5. Aljaž, Sirota Jerica. Dramatizirana narodna pesem. Se predstavlja na odru rib petju mešanega zbora. — Vstopnine ni. Vabljeni ste vsi! ZBOROVANJE V. MEDNARODNE DELOVNE KONFERENCE. V Ženevi zboruje V. mednarodna delovna konferenca. Na dnevnem redu je predvsem vprašanje o organizaciji delovnega nadzorstva, za katero mora konferenca določiti temeljna načela. V odseku, ki razpravlja o načrtu, po katerem naj delovna nadzorstva sestavljajo svoja poročila, ki bodo služila za mednarodna primerjevaliia rariskavanja, je jugoslovanski delavski zastopnik Vladimir Pfeilfer predlagal, naj se sprejmejo v načrt tudi naslednje točke: Delavske plače, delovni čas, nedeljsko in nočno delo, delovni odmori, število štrajkov in izprtij, štrajkujočib in izpriih ter zgubljenih delovnih dni, dalje izguba zaslužka, vzroki štrajkov in izprtij, navedbe o izvrševanju ratificiranih ali neratiiiciranih mednarodnih zakonitih določb o delu. Proti sprejetju teh točk so najostreje nastopili jugoslovanski vladui zastopniki in zastopniki jugoslovanskih delodajalčev, tako da je predlog propadel. Podobno so zmagah zastopniki vlad in delodajalcev o vprašanju delavskih zastopnikov na mednarodni konferenci. Glasom versailleske mirovne pogodbe morajo namreč vlade določiti te zastopnike v sporazumu s strokovnimi organizacijami Japonska vlada je pa topot poslala samolastno neorganiziranega zastopnika. Ta zastopnik je na konferenci izjavil, da je zastopništvo sprejel samo zato, da na konferenci protestira proti postopanju svoje vlade nasproti delavstvu in nato položi svoj mandat. Večina konference, ki jo tvorijo zastopniki vlad in delodajalcev je pa sklonila, da mora japonski zastopnik svoj mandat obdržati; poleg tega so vsekakor sprejeli tudi predlog, ki japonski vladi »svetuje«, naj v bodoče določbe mirovne pogodbe upošteva. Razne obravnave. Krošnjar Sivic iz Iške vasi na ŠL 100 je obdolžil nekega Nuceka, da mu je odrezal v Aušičevi gostilni med vrati balo blaga in pobegnil skozi mala vratca. Gostilničar je skočil za njim in prinesel krošniar-ju blago nazaj. Ker pa je vse karalo, da je napravil Nucek to le »za špas« in v dobrem vinskem razpoloženju v nedeljo zvečer, ga je sodnik oprostil. — Na povratku iz vtnske trgatve na cesti proti Črnivasi so se spoprijeli bratje Lojze, France in Jakob Jarc iu Pavle KerŠič z bratoma Skraba in Lojzetom Vidma-jerjem. Glavni vzrok prepira je bil baje ta, da je hodil Škrat«) Jarčevo sestro, česar pa njen brat Lojze nI trpel, povod pretepu pa je bil godeo KozarSek, M je Sel s škrabovimi in I eo ga hoteli spraviti Jarčevi na svoje vozove, kar pa je ta odklonil. Pri pretepu je dobil Ivan Skraba več občutnih, med katerimi je bil najhujši udarec z bičevnikom pod oko. V obče pa je dobil vsak nekaj, česar pa morda niti povedati noče, da ne bi krhal svoje fantovske časti. Obsojen je bil samo Pavle Keršič na 400 Din globe, drugi pa so bili vsled pomanjkljivosti dokazov oproščeni. — Brata Janez in Jernej Krivic iz Šmarja sta napravila neko nedeljo brakado na zajčke. Jernejček je gonil, Janezek je pa čakal in tudi pričakal zajca, katerega je ustrelil. Smola v sreči pa je bila ta, da je našel mrtvega zajčka čuvaj Samec mesto Jernejčka. Janez Krivic je bil obsojen na 1 dan zapora, Jernejček, ki je imel smolo, da mu je zajček odšel, je bil oproščen — zaplenjena pa je, kar je še najbolj občutno — iovska p nika. — Kovač Luka, že precej dobre volje, je pil in jedel pri »Raci« v šiški. Kar ga nekdo naluuli., da bo še »talar« snedu in kako nerodno drži vilice. To je Luko tako razjezilo, da je pograbil za čašo ln jo razbil — na mizi — pograbil za stol in mu odlomil nogo. Ker je sodnik ugotovil, da ni imel Jezni Luka namena kaj ali koga poškodovati, ga je oprostil. —Avguština Poličarjeva je tožila hudega invalida Jožefa Kolarja, da jo je udaril po glavi tako, da je padla v nezavest in jo še vedno po malera boli glava. Pri ohravnavi se je ona jokala, on pa se je cinično smejal. Obsojen je bil Da 800 K globe aH 4 dni zapora tu ji mora plačati 800 K kot odškodnino. Vzrok so baje domači prepiri. — Posestnikov sin France Šivic je udaril 30. julija v Kribljanjak Janeza Kocjančiča s palico tako, da mu je zlomil roko. Ta udarec je precej drag. Obsojen je bil, ker ni mogel izkazati silobrana, na 3 mesece težke ječe in mora plačati za zdravnika 960 K, za izgubljen zaslužek 5250 K in za bolečine 1000 K. — Napadli so nočnega čuvaja Franceta Logonderja ua costi pred gostilno »Pri zadnjem grošm dne 13. oktobra pijani ponočnjaki, delavci pri gradbl predilnice na Gašteju. Mož jih je opozoril, da naj gredo spat. Dobil je zato 6 poškodb, ki so skupno težka telesna poškodba. Obsojena sta bila delavca Nace Škof ua 2 meseca in Miha Horvat na 1 mesec ječe, ost:da dva pa sta bila prosta radi pomanjkanja dokazov. Obsojenca morata plačati Logonderju 5000 K za odškodnino in bolečine. Narodno Gledišče, DRAMA. Začetek ob 8 uri zvečer. Sobota, 10. novembra JUDIT — Red C. Nedelja^ 11. novembra ob S. popoldne KAR HOČETE. — Ljudska predstava ob 8. zvečer OSMA ZEN A. — Izven. (Premijera.) Pondeljek. 1?.. novembra GOSPA Z MORJA. — E. OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Sobota- 10. novembra PSOGLAVCI- — Red A. Nedelja, IL novembra M1GNON. — Izven. (Premijera.) Pondeljek, 12. novembra zaprto. Ljudska predstava v dramskem gledališču bo v ncdeijo dne 11. t m. popoldne. Vprizori s« zabavna Šckspirjeva veseloigra »Kar hočete«. Cene so znižane. Začetek ob 3. popoldne. Gostovanje gospe Marije Vere. Gospa Marija Veta gostuje v soboto dne 10. t. m. v naslovni vlogi Hehblove tragedije »Judit«, v pondeljek, dne 12. t m. pa v Ibsnovi igri »Gospa z morja«. Prihodnja piemijera v draxi bo v nedeljo dne 1L t. m. ob 8 uri zvečer. Vprizori se Savoir-ja komedija »Osma žena« v režiji g. Putjate in z gospo Nablocko, g. Putjato in g. Rogozom v glavnih vlogah. J. Nestroy: Danes bomo tiči. Veseloigra v osmih slikah. — Isestroya treba poznati. Od nima ambicije, on ničesar ooče, nima roman-tičoe ironije, ne pozna ekspozicije, ne katastrofe, ne katharse in vsega vTaga, ki so ga izvlekli razni pismouki kot kvintesenco iz dra-matske umetnosti, Nesiroy je Nestroy. Stari Dunaj, ko je bil vsakdo izpod kapa lastnega cilindra »on« ali pa ekscelenca. Vsi nižji so spadali v kategorijo »on«, vsi višji pa vsaj v obližje ekscelnce. Mi Slovenci že po svoji na turi nismo mogli in ne moremo tega doživeti, pojmih in v besedo odeti. Tako jo je tudi tro-zvezdni (* * *) slovenski prevajalec iz pristno svoječa6nega »Einen Jux vvill er sich ma-cheiK zavil po naše »Danes bomo tiči«. Zdaj bi spoštovani bralec (še bolj seveda častita bralka) pričakoval, da ga po bližje seznanim z onimi, ki bodo tiči, ali vsaj povem, kako in zakaj, kdaj in kje itd. Oprostite, tega ne bom storil. Kdor hoče vedeti, kako in kaj, naj gre gledat, smejal se bo gotovo. Kvečjemu prijatelj Rudi, ki je psiholog in humorist, poreče, da je s podobnimi dovtipi kakor Nestroy nas Dioklecijan kristjane mučil. G. š e s t, ki je igro režiral z veliko vnemo, pozna dobro našo publiko in igralce. »To imenujem odpočitek« pravi sam v 4. št. le-tošnjega Gledališkega hsta. Ni se urezal, pri premieri je bilo smeha na cente od prv-h lož do zadnjega galerijskega sedeža. In med odmori muzika (neke vrste šramel) z menueti jn valčki iz časov dobrega cesarja Fronca — kaj hočete še več! Pri reprizi minulo soboto, je bilo manj publike, a navdušenje nič manjše, zlasti ko je g. Rogoz dobil venec, ki ee ga je nekam branil, a so mu ga slednjič vendarle obesili. Pri zasedbi posameznih vlog je imel r»-žiser pri tej burki zelo srečno roko. Vse se je ujemalo in bili so kakor na vrvici nanizani: okrogli,- sitni a dobrodušni Plaveč (g. Lipah), iznajdljivi, podjetni Bobek (g. Rogoz), zvesto mu sledeči Matijček (g. Plut), filozofično navdahnjeni, melanholični Melhior (g. Kralj) in še cela vrsta drugih tja notri do potepuha Gra-beža (g. Terčič). Po maski, kostumu in igri Je bil zanimiv zlasti g. Kralj, ki je postavil na oder pravzaprav velikomesten tip tržaškega fakina. Dobra, zvesta duša, ki hoče vselej doseči vse najboljše, a se mu še zlato v roki spremeni v blato. Moža preganja smola, neroden je, a moraš ga rad imeti. G. Rogoz je bil živo srebro v igri, hip na hip si čakal, da bo skočil pod strop. Njegova zvesta senca je bil g. Plut, ki je spretno izvedel svoje kostumske manipu-lacije in bil tudi kot devojka izboren. Ugajal mi je v svoji vlogi izredno tudi g. Terčič g svojo podzemsko govorico potepuha in vlomilca. Izmed dam je bila zelo ljubka ga. Wintro-va poleg ge. Juvanove. V vlogi stare device Cvetkove zasluži tudi ga. Medvedova vse priznanje. »Danes bomo tiči« je izmed dosedanjih predstav na našem dramskem odru — skoraj bi rekel — višek. Seveda po svoje, nekako kol surogat za opereto, ki je šla rakom žvižgat; čast Boga. Melhiorju dajem sklepno besedo, ki ugotovi čisto po Nestroyevo, da ljudje niso duhovi, ker deDarja iščejo, in da so ljudje, ker jim ni nikdar dovolj. Jaz bi pristavil še to, da smo ljudje tudi zato, ker iščemo smeha in se nikdar dovoli ne nasmejemo. Dr. L. R. Vrstnik Kc S« Zi SKSZ ima za društva na razpolago članska izkaznice, znake, Ver.tnik l 1023, papirnate zloži. Ijive vence, 4 m dolge, za dekoracijo dvoran, žak-Ijevino za kulise (surogat za platno), tiskovine za knjižnice, posoja pa diapozilive za sldoptikon. Druiiveniki, ki pridete na občni zbor, lahko ob ti priliki kupite, kar potrebujete; prihranite si poštnino! Zlasti znake in izkaznice! Član.ariuo in Spominski lisi naj plačajo Se pred lo. no^ emhroui ona društva iu prejemniki, ki so ostali dolžni, da jih ne bo treba imenovati na občnem zboru. Zaradi važnosti letošnjega obč. zbora naj skrbi vsako društvo da bo res zastopano! Tajništvo SKRZ. Difcšk! vestnlk. d Akad. Mar. kongregacija ima skupno me« sečno sv. obhajilo v nedeljo 11. t m. ob 8. uri v MarijaniŠki kapeli. — Prefekt. c Cerkev sv. Jožefa. V nedeljo, dne ti. 11 m., zvečer ob 6. uri versko-soeialen govor z vse> bino: Sedma zapoved ni s a*m O z a proletariat d Tovariši Borci! V soboto 10. t. m. ob 20. uri nadaljevanje IL red. občnega zbora s preostalim dnevnim redom. Udeležba obvezna! Tovariši DaniČarji in Zarjam ter gg. starešine vabljeni I in šport, Celjski A*!e-?ik SK igra v nedeljo 11. t m. v Ljubljani revanšno tekmo z Ilirijo. Atletiki, ki so bili vedno med prvimi klubi v Sloveniji, so dosegli letos posebno dobro formo ter navadna premagali ljubljanske klube Hermes, Jadran in Primorje! Hiriji so podlegli pretočeno nedeljo po trdem boju z 0 : 2. Razpolagajo s solidno obrambo, v kateri treba posebno omeniti branilca Sala-kerja, ki je nastopal že reprezentativno za ljublj. nogom. podsavez ter centerhalfa Plšo, ki jo igral še pred kratkim za praški CAFK. Napadalno vrsto vodi znani internacijonalec Dtirschmied, ki ima največ zaslug na napredku Atletikov. Ilirija ima po porazih ostalih ljubljanskih klubov dovolj povoda, da se tia to tekmo vestno pripravi, zlasti ker se mora zavedati, da bodo Celjani napeli vse sile, da dosežejo dober rezltai tudi proti prvaku Slovenije. — Tekma se prične ob pol 15. uri, predigra Svoboda : Ilirija rez. ob 18. Predprodaja vstopnic se vrši v trg. J. Goreč, Dunajska cesta. — Aktivni člani naj dvignejo v soboto popoldne istotam proste karte. Biciklistifni in motopiklistični raetting v Za* grebu. Dne 11. t m. se vrši v Zagrebu na dirkališču Gradjanskega športnega kluba v Zagrebu, Koturaška cesta, biciklistični in motociklistični metttng Za vožnje velja pravilnik J. K. S. in J. M. S. v Zagrebu. Rok za prijave najkasneje do IL t m. opoldne. Prijave za bicikliste 5 Din, za motocikliste 10 Din za vse vožnje na tajništva HGSK v Zagrebu. Poizvedovanja. Izgubil se fe v petek zjutraj zlat, ograjen obesek s šliriperesno deteljico, od Šiške F ran ko panske ceste skozi. cesto na gorenjsko železnico Gledališka ulica do Kranjske hranilnice. Pošten najditelj se prosi, da ta drag spomin odda proti nagradi na policijsko ravnateljstvo. Meteoroiogieno poročilo. b-nbliana 306 in n. m. viš. Cns opazovan a U&t o-metoi v mm iuVmo-mutei v O 1'itiurum diterenon v O Nebo, vetrov fnaavme v mm 8. 11. 31 h 725 6 101 0-3 obl, j. z. i 1 9./11 7 h 726-1 8-8 03 dež 1. 7-2 9. 11. 14 h 727-8 9-6 0-4 dež 1. a. Že za malo dobite novo Nalivno-pero ŠIVILJO veščo krojeni« moškega PERILA, iščero ra stalno. — Predstaviti se je oechno: Aleksandrova cesta 3, L nad-, Ljubljana. ~ Pletllne stroje vsakovrstne, s poukom, nudi tvrdka FRAN KOS, LJUBLJANA, Židovska ulica. Pisarniška moč z nekoliko bančno prakse in dobrimi spričevali, želi primera, mesta. Ponudbe je poslati na JANKO MAJER, Dvorska-vas poŠta Velike Lašče. 7121 Dva krojaška pomočnika sprejmem takoj za. velike kose. Hrana in stanovanje v bilL Naslov povo uprava amiKBH1S;RHBa 2 opravi iz hrastov, lesa po ugodni ceni naprodaj. — Več povedo v Škofji ulici 13, III. nadstr,, vrata št. 20. 3 popolno opremo, najnovejšega tipa, z 1—3 listi, z zvlako za nazaj, več žaginih listov, jermenica, jermeni, 6 m dolg voz z vsem ogrodjem, naprodaj radi nadomestitve drugega stroja. — LJUBLJANA, Prule štev. 8. 7146 50 cm širok 7—8 HP TAKOJ NAPRODAJ po ugodni ceni. -Ljubljana. 7145 Prule itev. 8. "Nemška dogs«, izvrstna čuvarica. Našlo« pove uprava »Slovenca« pod št, 7133, BHBBBBBBBSBHBBi2B»aB£ai£&Sg;B PRIMA trapistovski SIR prodaja na drobno in debelo po najnižjih dnevnih cenah Hrvatska seliaška mlekarska zadruga, OBOROVO, poita ORLE, Hrvatsko 7097 Večja množina ČEBULE ceno NAPRODAJ. — Naslov pri uprav! 'Slovenca« pod številko 7132. Otroški vozički, d vo kolesa, mali motorji, šivalni stroji, pneumatika ceni: TRIBUNA F. B. L, Karlovska cc sta štev. 4, Ljubljana. 7063 Zahvala. Zahvala. Povodom smrti ljubljene hčerke oziroma sestre, nečakinje in seslrične izreka zahvalo vsem, ki so na katerikoli način ii lajšali bol ob njeni dolgotrajni bolezni in io tako častno spremili na njeni zadnii poti. Vsem Bog plačaj I Družina Seiferiovo. (r V svojem imenu ter v imenu družine Kappusove in Švigljeve, se najiskreneje zahvaljujem za zadnje, mojemu možu izkazane časti s spremstvom na zadnjem potu, za zapete mu žalostinke in darovano lepo cvetje. Posebna zahvala častiti duhovščini, občinskemu odboru iz Kranja, ki se je udeležil sprevoda z načelstvom g. župana, Kranjski čitalnici, bratom Sokolom iz Kranja, Radovljice in Stražišča, kranjskemu, kamno-goriškemu in stražiškemu gasilnemu društvu ter vsem drugim tujim in domačim udeležencem sprevoda. Zahvaljujem se domačemu župniku g. Zorku za tolažilne ter g. dr. Degleriji za skrbne zdravniške obiske in vsem drugim dobrim prijateljem umrlega, ki so ga med boleznijo obiskovali, kakor tudi za vsa pismeno in ustmeno izražena sožalja. Stanka pl. Kappusova. Najboljši premog, drva in nnlla KUPITE najcenejo pri DRUŽBI «yiJC ILIRIJA, Ljubljana, Kralja P«, tra trg Itev. 8, telefon Stev. 330. 2447 Lepa, lahka KOČIJA po nizki ceni NAPRODAJ. — L KRALJ, ŽELEZNIKI. 7113 VEČ STO KOMADOV novih sodov Za transport sadja * Selezn. obroči s ca. 55 kg vsebino, je naprodaj. — Povpraša se pri SADJEREJI KAROLINŠKI DVOR PRI PTUJU. 7141 naprodaj s prostim stanovanjem 6 sob. — Dopisi pod «VILA 7101« na upravo Moško KOLO dobro ohranjeno, ceno prodam. Predvojni material Naslov v upravi pod št 7131. Smrekove storže vagonske množine, kupuje «F R U C T U S« , LJUBLJANA Tabor štev. 2. Bronaste zvonove najceneje in z dobavnim roko n do 3 do 5 mesecev Zvonarna in livarna St. Vid nad Ljubljano- i i S ■ ■ i w m i ■ ■ S ■ H ■ m a navzočnosti zastopnika komisarja za agr. operacije, gospodarskega odbora in ponudnikov. Upravičenci zemljiške zajednice imajo prost pristop. Mini nalne cene in podrobni pogoji so razvidni iz dražbenih pogojev, ki so razpoloženi pri županstvu občine Mojstrana, pri načelniku Gospodarskega odbora imenovane zemljiške zajednice na Dovjem in v uradu komisarja za agrarske operacije v Ljubljani, Poljanska cesta 28 (Marijanišče). Istotam se dobe tudi prepisi dražbenih pogojev. LJUBLJANA, dne 8. novembra 1933. KR. KRAJNI KOMISAR ZA AGRAR. OPERACIJE V LJUBLJANI. Bedna potniška vožnja ANTWERPEN - NEW-YORK s slovitimi belgijskimi parobrodi. „BELGENLAND" najnovejši, največ)! in najhitrejši parobrod Bed Stat Linije. udobnost, najmodernejša ureditev ▼ kabinah tudi Največja udobnost, najmodernejša ureditev ▼ kabinah tudi v tretjem razredu. — Izvršna hrana. Vsa pojasnila dajo brezplačno zastopstva RED STAR LINE: BEOSRAD, Karad{ord|. uL « — ZAGREB. Trg I, br. 16 - LJUBLJANA, Marijin trg Stev. 2 — GRUŽ, Obala — BITOLJ. Bankarska nllea 12. — VEL. BECKEREK, Svetosavska al. 18. Gnctilnn IŠČEM V NAJEM, event. UUMIIIIU tudi KUPIM. - Ponudbe pod: »GOSPODINJA 2ALEC 7065» na upravništvo »Slovenca«. l^n'J9f>il[pn z dvema ognjiščema, za l\UVdUllt«U sekire in poljsko orodje, na zelo proni. kraju, z vsem potrebnim orodjem in vodno močjo, ODDAM V NAJEM. Istotam naprodaj enanadstropna HISA z malim vrtom. - Poizve se pri A. POKORN, Škofja Loka - Studenec. 7037 AMERIKANCI POZOR! - PRODAM enanodstropno hišo vsako obrt, na lepem kraju v Skofji Loki. — Poizve se pri: A. POKORN, Škofja Loka - Studenec. 7038 BUKOVO OGLJE nudi najceneje H. Mirjc štev. 4. SKALA, Ljubljana, 6830 INZ. M. MIHOR TEHN. PISARNA - ZASTOP. TVORNIC LJUBLJANA, SL0MSK0VA ULICA 7 ProjektuJe, dobavi, ocsn;u]s In prelzkoi* vsahe vrste Strojne naprave, orodje, ieL konstrukcije, transportne ln industrijske naprave. Nudi tudi ugodno PRODAJO «11 NAKUP ter sprejema prijave Iz ta- In Inozemstva za vsake vrste na prodal stoječih, dobro ohranjenih V f ¥ II! ■ n B—IBBMBlHmiBBg>BaHBBlBBaiimmWSBmm8m8BBBBBI i BENCIN PN Eli MA TIKA ! OLIE VSA POPRAVILA MAST ttl VOZNIE IUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani. Lc prvovrstno blago m dHo po soli i-nih crnoh nudi Redna potniška plovba M91 NEW-Y0RK s parobrodi na 2 ln 3 vijake. Manchurljia 13.039 Ion. ftnlond 12.222 ton. nongolta 13.639 (on. ifroulond 12.222 fon. Minnekado iT.226 ton. - izredno urejene MMise m 3 razred. - Izvrstna hrana, i Dscanovijcno igii. miorinacUe dalo prezplaftio zastopstva ONE Beograd Haradtordteva 9!. Zagreb. Trg E. Dr. 1©. LIUBH/INA, flArlJlN Tito 2. Gru2. Gbaia. Bltolj. oanharsha ulica br. 12. vel. seChereh. Svetosavsho ul. ift. iinmniimi i Cenj. občinstvu priporočam svetovno znane ŠlV&lne Stroje GRiTZNER v v«eh opreman za rodbms-o in obrtno rabo ter vse posamezne dela, olje, Igle za vse sisteme. Edino le pri . .... I: luJUBLitJflNfl. Sv Petro nasip 7. Poduk v vezenju brezplačen. Isto tam galanterija, srajco, Kravate, potrebšč ne za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, gumbi, žlice, noži. lNa veliko in malo. Večletna garancija. Cene najnižje. aloga klavirjev in pianinov najboljših tovarn Bosendorfer, Ehrbar, Czapka, Holzl, Schvveinhofer, Stingl itd. — Tudi na obroke Jerica Hubad, roj. Dolenc, Ljubljana, Hilšerjeva ul. 5. šioalnl stroji na celem svetu znani kot najboljši. — Podružnice m zastopstva v vseh mestih. LJUBURna, Seirabargosa ulica Sfeg.3. Centrala za državo SHS Zagreb, Maruličeva u). 5, II. kat. Scagllol plo6e s »n 5 cm deb. za zgradbo vmesnih sten. Deske tz gipsa za »trop 2, 5 cm deb gipfl, vsakovrsten, rom. avst. Cement, KreS, gašeni in negašeni. Opeka, trstlka. Proizvodi asfalta in katrana. Sredstva za izolacijo. Železo. Oddelek za gradbeni materijal HOnigsborg in Dentscn. Arhitekti. Graditelji. Zagreb, Ilica 33 tel. internrban ja Glavno zastopstvo za Hrvatsko in Slavonijo Semmerlug - Bchottwien Glpswerke A. G. Proizvajanje Scagliol plot', gips, stropnih desek, itd. Naznanilo. Vljudno naznanim, da do preselitve v novi lokal v Šelenbnrfr, nI. 1, sprejemam vsa naročila za čevlje po meri in popravila vsake vrste, ako ravno čevlji niso kupljeni ali izdelani pri meni^ v provizoričnih prostorih na Poljanskem nasipa 40, II. nadstr. (stara cukrarna), kjer se nahajam z delavnico in zalogo čevljev. Franc Szantner specialist za orto-pedična in anato-mična obuvala in trgovec s čevlji Ljubljana ftliSJ, podgane, stenice, Ščurki n v»a ^olazon mora poninitt, ako porabljate moja najbolje preizkušena m splošno hvaliena sredstva, Kot proti noliskim m hišnim mišim Din7-50. sa podgane Din7-50. za ščurke Din 10. z» jtenloe Din 7-60 uničevalno moljev Din«-— proti mrieaoia Din 7-50. mazUo proti aSem uri ljndeb Din 4 — in ilvinl Din4'—; za nti v obiekl in pe-rUn Din 7-S0; proti mrueou na »adjnln »elenjadl proti mravljam Din 7*50. Pošilja po povzetih Zavon eksport „ABTES* kem. laboratorij M. Jttn.er, Petrtnjsia nI. 3. Zigreb 39. Trgovein prt večjem ofijemu popnst. trgovina na debelo ars d. d. to poslovodja Jgnjat Meusser, Zagreb podaljšana 0atgova jgj Zadružna Gospodarska banka d. d. 1 II Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10 (t lastni palači vis k vis hotela „UnIon"). Telefon št. B7 in 470. Račun poštno-čekovnega urada za Slovenijo Stev. 11.946, y Zagrebu Stev. 39.080. *- Podružnice: PJAKOVO, MARIBOR, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: 3LE0. Interesna skopnoat c: Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapital In mani« skupno nad Din 15,OOO.OOO*—. Daje trgovske kredite, eskomptira menfce, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. H Izdaja konzorcij >Slo.veoca«, Odgovorni urednik: Mihael Moikerc v Lfnbijani, Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani