leto LXV! PoSfnlna plačana v gotovInL tf Ljubljani, v iorelč, dne '4. oktobra 1938 štev. 228 a cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SLOVENEC Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjntra) razen ponedeljka in dneva po praznika Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 ■ J U prava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Nova Evropa (Razmišljanje o angleško-nemški nenapadalni izjavi) Monakovskemu sporazumu med štirimi za-padnimi velesilami, ki je bil podpisan v petek 30. septembra zjutraj ob pol eni, in s katerim je bilo od velikih držav odobreno razkosanje češkoslovaške države, je v razdobju pol dneva sledila objava ločenega sporazuma med Nemčijo in Anglijo, kjer Hitler in Chamberlain, vsak v imenu svoje države, pismeno izjavljata, da je »vprašanje medsebojnih odnosov med Nemčijo in Anglijo prvenstvenega pomena za obe državi in za Evropo, »da sta monakovski sporazum, kakor tudi pomorska pogodba med 'Anglijo in Nemčijo le simbol iskrene želje obeli narodov, da se ne bi nikoli mod seboj .'vojskovali, da bosta odslej obe vladi uporabljali stalna medsebojna posvetovanja za rešitev ivseli vprašanj, ki ju interesirata, in da bosta •nadaljevali napore, da izginejo vsi viri mogočih sporov, in tako doprinesli vsaka svoje za ohranitev miru v Evropi.« Ni treba biti posebno poučen o ozadjih zadnje velike stiske, ki je pretresala Evropo, talko lahko je prepoznati osnovno misel tc izjave, ki ne more povedati drugega, pa naj jo obračamo na to stran ali na ono, kakor to, da je bil monaikovski sporazum, ki je bil za češkoslovaško državo smrtna obsodba, za Anglijo in Nemčijo le dobrodošlo sredstvo, ki je služilo za dosego višjih ciljev. »Kakor Feniks 6e je dvignila iznad razvalin versajskih meja v Srednji Evropi objava nenapadalnega pakta med Anglijo in Nemčijo,« tako je zapisal angleški časnikar v »Manchestcr Guardianu« in mu bo pri najbolj hladni presoji mednarodnega položaja le težko oporekati. Medsebojne vzročne povezanosti med rešitvijo češkoslovaške krize in objavo angleško-nemškega nenapadalnega pakta ni mogočo več zamikati. V tej novi luči se nam burni tedni, ki so za nami, prikazujejo kar naenkrat drugače in zdi se nam, da ima prav nemški časnikar, ki je, črpajoč na uradnih mestih, v dunajski »Neue Freie Presse« zapisal tele besede: »Anglija si želi miru v Evropi, da bi mogla obvladati svoje svetovno politične naloge in težave. Fran* cija bo lahko s hrbtom obrnjena proti Evropi, X obrazom pa doli v svoj kolonialni imperij, živela življenje, ki odgovarja njeni zunanjepolitični in gospodarski življenjski črti. Življenjsko polje Nemčije pa je Evropa, kakor je življenjsko polje Italije Sredozemsko morje, ie se v Monakovem že zasnovani sestanek med {talijo, Anglijo in Francijo uresniči, bi to v luči angleško - nemške izjave pomenilo, da je japočil čas, ko so si velesile med seboj razmejile svoje določene delokroge in da je vsaka (zmed njih štirih našla polje svojemu udejstvo-vanju.« Tudi pismo, ki ga je včeraj Chamberlain poslal francoskemu ministrskemu pred-ledniku Daladieru — vrlemu sodelavcu na monakovski konferenci — in v katerem angle-iki ministrski predsednik odkrito izpoveduje željo, »naj bi tudi Francija že z ozirom na ■;esno sodelovanje med njo in Anglijo delila i angleško vlado prijateljska čustva do Nemčije, kot so bila izražena v monakovski listini, ti nosi podpis Hitlerja in Chamberlaina, je še en dokaz več za to, da v Monaikovem niso samo reševali miru, ampak ustvarjali nov politični obraz Evrope. O narodnosocialistični Nemčiji vemo, da je osnovn« težnja njene zunanje politike, da si pribori prijateljstvo, če ne zavezništva z Anglijo. To nujnost je podčrtal kancler Hitler sam v svoji knjigi »Mein Kampf«. Prijateljstvo Anglije pa jo izključeno, dokler slednja nima mirne zavesti, da ji od strani Nemčije ne grozi nobena nevarnost in dokler se Anglija ni odpovedala interesom , v Srednji in Vzhodni Evropi, kjer bi se križali z nemškimi. Naloga nemške zunanje politike je obstojala v tem, da kopiči dokaze, da Nemčija Angliji iin njenim svetovnopolitičnim interesom ni nevarna in da Angliji tudi pomaga, da se izlušči iz vseh obveznosti, stvarnih in moralnih, ki jih na osnovi mirovnih pogodb iz leta 1919 morda še ima kjerkoli v Srednji in Vzhodni Evropi. To velja za Nemčijo Toda tudi o Angliji nam je znano, da je v zunanjepolitičnem pogledu v letošnjem letu doživela usodni preobrat, o katerem smo že emkrat na tem mestu pisali. Če je bilo do sedaj stoletja staro izročilo angleške zunanje politike, da je v Evropi vedno stala ob strani tiste velesile, ki je bila slabejša in da je vedno nasprotovala oni velesili, ki je stremela za nad-oblastjo nad Evropo, danes tega ne smemo več trditi, ampak opažamo, da se je angleška zunanja politika spoprijaznila z mislijo, da se v Evropi poveže z močnejšim, da v njegovi družbi pobira sadove ali si vsaj varuje svojo lastno posest. Nemalo je k omenjenemu preobratu pripomogla tudi misel, s katero se sedanja Anglija pogosto ukvarja, da bi namreč bilo v prilog angleškim koristim, če bi se kdaj spoprijeli Nemčija in sovjetska Rusija ter v daljši hudi borbi druga drugo oslabili in tako angleškemu vplivu pripomogli do uveljavlje-nja svoje moči sredi izčrpnnih velesil. Nemško - angleška izjava, o kateri smemo reči, da je istovetna z nenapadalnim paktom dvostranskega značaja, je torej velik dogodek Večji skoraj, kakor monakovski sporazum. Slednji je samo raztelesil malo državo in zrahljal srednjeevropsko ozemlje, medtem ko je prvi zabil temelje za novo Evropo, naslednico versaillcske, ki jc mrtva obležala na mo- I v Češkoslovaška odstopi Madžarom obmejni pas Ražblinjene sanje desničarjev o priključitvi Slovaške in Podkarpatshe Rusije Pogajanja bodo verjetno končana še ta teden Budimpešta, 3. okt. TG. Uradno potrjujejo vest, da je Češkoslovaška v odgovor na noto madžarske vlade, da je treba vprašanje madžarske manjšine na Češkoslovaškem rešiti po istem ključu, kakor je bilo rešeno vprašanje sudetskih Nemcev — torej z odstopitvijo toga ozemlja — pristala na takojšnja pogajanja o tem vprašanju. Praška vlada je predlagala, da se takoj sestane mešan odbor strokovnjakov, ki naj določi vse potrebno za pogajanja, ki se morajo hitro končati. Češkoslovaška vlada da je pripravljena odstopiti ozemlje, koder prebivajo v pretežni meri Madžari. V budimpeštanskih diplomatskih krogih prevladuje prepričanje, da bo to sporno vprašanje zelo hitro rešeno. Morda še v tem tednu. Češkoslovaška vlada ,je pripravljena takoj in brez nadaljnjega odstopiti čisto madžarsko ozemlje in dovoliti tudi plebiscit v okrajih, kjer je prebivalstvo mešano. Madžarsko manjšinsko vprašanje bo torej našlo isto rešitev, kot so jo dosegli sudetski Nemci. Vendar pa je češkoslovaška vlada zelo odločno odklonila prepustiti na dnevni red pogajanj vprašanje rusinskega in slovaškega ozemlja. Češkoslo-vška vlada sc noče z Madžari razgovarjati niti o Slovakih niti o Rusinih, kakor sc tudi z Ncmci in Poljaki ni hotela razgovarjati glede Slovakov ali Rusinov. Takšno odločno stališče praško vlado po- 1 meni hud udarec po glavi madžarskim skrajnost-nim nacionalistom, ki so že sanjarili o obnovi velike madžarske vladavino s priključitvijo vse Slovaške in Podkarpatske Rusije tja do vrhov karpat-skoga gorovja. Sanjali so o obnovi tisoč let starega madžarskega sijaja. Sedaj pa bo Madžarska dobila lo ozek pas obmejnega ozemlja z nekaj sto tisoči Madžarov. Za to novo češkoslovaško mojo jamčita že Anglija in Francija in jo bosta jamčili Nemčija in Italija, če bo madžarska vlada sprejela od Prago ponujen sporazum — zaenkrat ni nobenega razloga, da ga ne bi, ker popolnoma ustreza manj-šimskim zahtevam — potem bo s tem narejen konec vsemu sanjarenju o obnovitvi stare madžarske slave. V gotovih desničarskih krogih so nad takšno odločitvijo razočarani. Nove Cianove obljube Madžarom Budimpešta, 3. okt. AA. (Štefani.) Ponedeljski lis^, med njimi posebno »Ui Nemzedek«, pišejo, da Madžarska ne more čakati tri mesece na vrnitev ozemlja, ki ga je zavzela ČSR, ker bi takšno Burna šefa angleškega parlamenta Chamberlain o zadnjih dogodkih Z Nemčijo nas ne veže nobena pogodba London, 3. oktobra, b. Za današnjo sejo britanskega parlamenta je vladalo v političnih krogih in vsej britanski javnosti ogromno zanimanje. Na seji je ministrski predsednik Chamberlain podal obširno poročilo o svojih treh potovanjih v Nemčijo. Chamberlain je tudi poročal, kaj vse se je zgodilo od pretekle srede do danes, in kaj vse je rodila monakovska konferenca. Chamberlain je najprej zagovarjal kritiko od-stopivšega mornariškega ministra Duff Cooperja. Nato je Chamberlain izjavil: »Dosegli smo, da nova razmejitvena črta med novo Češkoslovaško in Nemčijo ne bo ona, ki jo je zahteval Hitler v Godesbcrgu, ki je pomenjala diktat in ki ga nismo mogli sprejeti, ampak da bo novo razmejitveno črto med obema državama potegnila mednarodna komisija, v kateri ima tudi Češkoslovaška svojega zastopnika.« Okrnitev Češkoslovaške je češkoslovaški narod silno zadela in mi se tega tudi zavedamo. Zato smo takoj bili pripravljeni, dati novi češkoslovaški posojilo 30 milijonov funtov, ker bo potrebovala kapital, da se preuredi v novih razmerah (7 milijard dinarjev). Kar se tiče monakovskih dogovorov, je v njih prevladovala želja po mirni rešitvi. Velik delež pri mirni rešitvi zamotanega položaja si je pridobil italijanski ministrski predsednik Mussolini, ki je pri pogajanjih odločilno pomagal, da je prišlo do sporazuma. Evropa mu je lahko hvaležna za veliko mirovno delo, ki ga je storil. Strašni dnevi v Palestini V treh dneh 150 mrtvih Jeruzalem, 3. okt. AA. (Reuter.) Eksplozija reke mine, skrite na nekem dvorišču v Jafi, je ubila šest Arabcev. Vojaško sodišče je obsodilo na smrt nekega Žida. Jakoba Chotka po imenu, ker je imel pri sebi strelno orožje in strelivo. To jo šele drugi primer od začetka nemirov v Palestini, da jc sodišče obsodilo Žida na smrt. Ker je bil včerajšnji dan eden izmed najnemir-nejših v zadnjih 30 mesecih v Palestini, se jc davi opazilo živahno gibanje čet. Po uradnih podatkih je od sobote našlo smrt 110 ljudi, med njimi okoli 85 upornikov. nakovski pozornici. In če bi ta nova Evropa zares zavzela obliko, kot si jo je zamislil polil radni pisec dunajsko »Neue Freie Presse«, da bi namreč Annglija in Francija s hrbtom obrnjenim proti Evropi zasledovali svoje čezmorske imperialne koristi, medtem ko bi se Italija razživljala v Sredozemlju, Nemčiji pa bi ostala Evropa kot bistveno njen življenjski prostor, I>otom nastopi vprašannje, kakšno vlogo si zamišljajo številne male in srednje države, ki za to novo delitev vplivnih območij niso in nc bodo sprejele povabila. Med njimi se nahaja tudi Poljska, ki jo štiri velike silo niso spoznale za vredno, da jo povabijo v svoj krožek. Zunanja politika malih držav bo morala v bodočih mesecih odgovorili iiu lo vprašanje, da bi razvoj ne šel proti njihovim življenjskim potrebam. Govorilo in pisalo se je vse mogoče o tem. da sem sklenil s Hitlerjem ne vem kakšne pogodbe ob priliki mojega bivanja v Monakovem. Moram pa reči, da javnost ni bila točno informirana, kajti v resnici nismo sklenili in podpisali prav nobene pogodbe z Ne ni č i j o. Mi smo se razgovarjali o koristnosti medsebojnega sodelovanja in o tem, da bi mogle tudi države z različno vladavino, pa naj bo demokratična ali diktatorska, na mednarodnem področju sodelovati. In kot sad teh razgovorov je bila izjava, ki smo jo objavili, ki pa ne temelji na nikaki pogodbi. Naša oborožena sila je v teh resnih dneh podala dokaz čudovite hladnokrvnosti in pripravljenosti. Mi sc bomo oboroževali tudi še nadalje, kakor je to določeno v naših načrtih, zato da bo velika oborožena sila Velike Britanije mogla podpirati mirovno delo diplomacije. Kolikor bom imel še časa in moči, vedno bom delal za mir, ker se zavedam, da bom s tem delal za korist Anglije in vsega človeštva. Ko je govornik končal, mu je velika večina priredila dolgotrajne ovaeije, medtem ko so la-burisli ostali tiho na svojih sedežih. Istočasno je zunanji minister lord II a 1 i f a x v zgornji zbornici pri lordih govoril o zunanji politiki Chamberlainove vlade. Poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto. Že te dni izide Bela knjiga o zadnjih političnih dogodkih iii o razgovorih v Monakovem, ki bo dopolnila ono, kar je o češkoslovaškem problemu izšlo v septembru. Opozicionalni poslanci so Chamberlaina ostro napadali zaradi njegove popustljivosti. Opozicija z največjim zanimanjem pričakuje govor prvega lorda admiralitetc Duff-Cooperja, ki bo opravičil pred parlamentom svoj izstop iz vlade. Vladni krogi poudarjajo, da je položaj vlade neomajan in položaj Chamberlaina trden. Chamberlain je v svojem govoru orisal zlasti velik pomen, ki ga je imela monakovska konferenca za mir v Evropi. Vse kaže, da opozicijske stranke precej pritiskajo čakanje moglo povzročili samo nove mednarodne zapletljaje. Listi poudarjajo z največjim zadovoljstvom, da je grof Ciano ponovno zagotovil madžarskemu poslaniku, da bo Italija tudi v bodoče podpirala Madžarsko, da se uresničijo njene zahteve. Preosnova čsl. vlade Praga, 3. okt. b. Tukajšnji listi napovedujejo skorajšnjo rekonstrukcijo češkoslovaške vlade. V novo vlado bodo vstopili večinoma gospodarski in upravni strokovnjaki ter zastopniki politične in širše javnosti. Rekonstrukcija nove vlade so ne bo izvedla po strankarskem ključu, temveč bo vsaka stranka v tej vladi zastopana z enim članom. Nova vlada no bo sestavljena iz narodnih poslancev, temveč predvsem iz oseb, ki doslej niso aktivno sodelovale v političnem življenju. Nova vlada bo sestavljena na najširših nacionalnih temeljih, njen predsednik pa 1k> še vedno general Sirovy. Za novega zunanjega ministra bo bržkone imenovan bivši ministrski predsednik dr. Hodža, kot resna kandidata za resor zunan jega ministra pa se omenjata še berlinski poslanik dr. Mastnv in pariški poslanik Osuski. Razen tega bosta vstopila v vlado bržkone tudi praški župan Zcnkel in Nikolaj Tučny. na vlado, od česar pa ima konservativna stranka samo koristi , ker je Chamberlainovo mesto povsem trdno. Vse kaže, da bo Chamberlain sedanji ugodni psihološki moment izkoristil, ker so je vsemu prebivalstvu Velike Britanije na vest, da ne bo vojne, odvalil težek kamen od srca, ter zagotovil konservativni stranki največjo korist. Opozicija je uvidela svoj poraz in je pričela z odločno ofenzivo proti Chamberlainu ter poskuša sedaj vse njegove uspohe prikazati kot ogrožanje miril in odgoditev akcije za pozneje, ko bo položaj Velike Britanije še obupnejši. Zaradi ostavke prvega lorda admiraliteto Duff-Cooperja ni izključeno, da bo prišlo do rahle rekonstrukcije vlade, kar pa je seveda zopet odvisno od stališča onih ministrov, ki so z njim solidarni, pa doslej niso izvajali posledic. Poučeni politični krogi trdijo, da b oimel Chamberlain navzlic vsem manevrom opozicije ogromno večino britanskega parlamenta in javnosti. A ngleško - italijanska pogajanja Pariz, 3. oktobra, b. Francoska poročevalska agencija poroča iz Londona, da se bo jutri britanski poslanik v Rimu g. Perth sestal zopet z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom, da nadaljuje pogajanja. Razpravljala bosta o bri-tansko-itali janskem sporazumu od IG. aprila. Ista agenci ja poroča, da gre za formalno priznanje abo-sinskega imperija po Veliki Britaniji. Prav tako bosta oba državnika govorila tudi o francosko italijanskih odnosih. Pariz, 3. oktobra, b. Demobilizacija francoske vojske naglo napreduje. Tekom sobote, nedelje in ponedeljka so je vrnilo ogromno število mlade-ničev, ki so zopet prijeli za vsakdanje delo. Poslanica kralja Jurija London, 3. okt. (Reuter.) Kralj Jurij je poslal narodu sledečo poslanico: Preizkušnja je minila in danes moremo izreči Bogu za njegovo milost največjo zahvalo, ker nas jc obvaroval pred strahotami vojne. V tem trenutku se hočem zahvaliti tistim možem in ženam za njihovo hladnokrvnost, ki so jo pokazali v teh kritičnih dneh ter pokazali tudi svojo pripravljenost, da se odzovejo svoji dolžnosti. Po divnili naporih predsednika vlade v korist miru upam. da bo sedaj nastopil nov čas miru in napredka med narodi vsega sveta. Veliki Hitlerjevi načrti Razorožitev — Sredozemlje — Sporazum s Francijo Berlin, 3. oktobra. TG. Hitler želi v najkrajšem času skupno s svojimi sodelavci izdelati celo vrsto novih načrtov, ki jih hoče uresničiti skupno z ostalimi velesilami. Njegov glavni bodoči načrt je politična, gospodarska in vojaška pomiritev Evrope, pri čemer bi igrala Nemčija glavno vlogo. Za dosego tega cilja namerava Hitler izdelati tudi načrte, l;i bodo obsegali: 1. Sklican je m e d n a r o d n e k o n f e r e n c e za omejitev oboroževanja. Za sedaj je za gotovo znano, da bodo na tej konferenci državniki proučili možnost sporazuma, da se vse velesile odrečejo uporabi težkih bombnih letal, ki naj se ne shranjujejo po skladiščih, težkemu daljno-mctnemii topništvu in uporabi strupenih plinov v vojni. To so glavni obrisi njegovega prvega načrta. 2. Ureditev na Sredozemskem morju in dokončna rošilov španskega vprašanja, kar naj hi se zgodilo s sklicanjem konference treh velesil in sicer po vzorcu monakovsko konference. Na tej konferenci ho Hitler igral vlogo posredovalca med Francijo in Italijo, z namenom, da odstrani vse težave, ki so ovira hritansko-italijan-skemu sporazumu. To naj hi bil obenem tudi uvod v čim ožje sodelovanje med štirimi velesilami. 3. Nemški kancler želi skleniti s Francijo francosko-neniški sporazum po primeru, kakor ga je sklenil /, Veliko Britanijo, da med obema narodoma nikdar več ne bo prišlo do vojne. S tem bi bil končan prvi del novega Hitlerjevega programa za pomiritev Evrope. Pričakujejo, da bo Hitler — ako ne pride do kakšnih izrednih dogodkov — po zasedbi sudet-skonemških pokrajin po nemški armadi, izdal nalog za demobilizacijo nad milijon vojakov, ki so pod orožjem. Berlin, 3. oktobra. A A. (DNR.) Danes je bil promet na borzi zelo zmeren. Po večjih skokih tečajev konec prejšnjega tedna je zdaj nastopila stagnacija. Samo tam, kjer je bilo slučajno več večjih ponudb, so tečaji padli za vrč kot '2%. toda po drugi strani se jo opazilo tudi, da so nekateri tečaji poskočili. Povpraševanje je zaradi novega notranjega posojila zelo šibko. Zagrebška vremenska napoved. Oblačno, noči hladne. /(■mlinska vremenska napoved Dnino oblačno v zahodnih krajih, večja oblačnost pa v severozahodnih krajih. Tam ulegue čez dan tudi deževati. Ponoči hladneje. Hitler vkorakal v Cheb Čehi so odpeljali vse topove iz trdnjavskega pasu Berlin, 3. oktobra. TG. Danes opoldne jo Hitler na čelu vojske vkorakal v Cheb v Sudetih, kjer je bil sprejet z velikim navdušenjem. Bivšo mejo je prekoračil pri Aschu, od koder jo šla pot zmagoslavja dalje do Cheba. Pred Hitlerjem je korakala vsa vojska, ki bo nocoj zasedla tretji pas, določen po monakovskem sporazumu. Toda pred redno vojsko je prekoračila staro mejo Hitlerjeva telesna straža SS oddelkov pod poveljstvom Iiimlerja v sivih vojnih uniformah. Za njimi šele je korakala divizija redno vojske pod poveljstvom generala Reichenaua, ki se je zlila v Sudete po vseh poteh, ki vodijo čez staro mejo. Češkoslovaške čete so se v redu umaknile. Posrečilo se jim je, da so vzelo s seboj tudi vse topove utrjenega pasu. Tudi najtežji topovi, ki so bili v betonske utrdbe vzidani, so bili odpeljani. Trnjav-ski pas je prišel izpraznjen in brez orožja v roke nemški vojski. Nemci so prišli pripravljeni na vse. Imeli so s seboj protiletalske topove, topove proti tankom, bombnike, ter so povsod razpostavili svoje patrulje. Vkorakanje je bilo v vseli podrobnostih mojstrsko izpeljano. Vojska je hotela pokazati, da prihaja kot predstraža Hitlerja. Hitler je imel na Glavnem trgu v Chebu kratek govor, čigar poslednjih besed zaradi prevelikega navdušenja ni bilo mogoče razumeti. Berlin, 3. okt. Nemške čete so danes pod poveljstvom generala Reichenaua pričele zasedati tretjo cono sudetsko-nemškega področja glasom mo-nakovskega sporazuma. Gibanje nemških čet proti tej coni se je pričelo davi na vse zgodaj s tovornimi avtomobili, ki so se pomikali proti stari meji Nemčije in Češkoslovaške. Ob 8.30 zjutraj so nemške čete prispele v Asch, ki je sedež Henleina. Tam jih je ljudstvo burno sprejelo, ker so se češkoslovaške čete umaknile odtod že tekom včerajšnjega dne. Zasedanje po monakovskem sporazumu določenega ozemlja so izvaja v sporazumu s češkoslovaškimi oblastmi, ki postopajo nad vse korektno. Vsa vprašanja se rešujejo naglo in praktično, tako da še nikjer ni prišlo do spora med obema armadama. Po medsebojnem sporazumu znaša razdalja, oziroma nevtralni pas med obema armadama 2 do 3 km. Poveljnik nemške vojske je izdal proglas na ljudstvo, da je prevzel vso izvršno oblast nad kraji, ki jih sedaj zaseda nemška vojska. V proglasu zahteva od ljudstva red in disciplino ter ga poziva, naj gre takoj na delo. Vrhovno poveljstvo sporoča: Čete generala von Loba so včeraj zasedle postojanke, kakor določa pogodba v Mtlncbenu. V Valernu so nemške vojake navdušeno pozdravili. Čete generala von Borka so prav tako zasedle določene postojanke in kraje. Čim so zasedle meje vzdolž stare meje rajha vzhodno od Hernsdorfa, Georgenthala ter ol> črti Friedland jn VVeissbei, jim je tudi nemško prebivalstvo priredilo veličasten, sprejem. V smislu včerajšnje odredbe Hitlerja ostane na sudetskem ozemlju edina politična organizacija stranka sudetskih Nemcev. V svojstvu komisarja rajha je izdal Henlein sledečo odredbo: 1. Vse organizacije sudetsko nemške stranke morajo začeti takoj spet delovati. 2. Sedež vodstva sudetsko nemške stranke ostane v Chebu vse dotlej, dokler se ne določi nov sedež. 3. Iz sudetsko nemških prostovoljskih oddelkov se morajo odpustiti vsi tisti, ki so bili politični vodje stranke ter mestni ali občinski svetovalci, člani okrožnih odborov. Vsi morajo takoj začeti opravljati svoje dolžnosti. »Sedaj pa dobri sosedi« Berlin, 3. oktobra. AA. (DNB.) Nemška politično diplomatska korespondenca piše v zvezi z osvoboditvijo sudetskih nemških krajev: Zdaj gre za to, da se ne izgubi čas in da se popolnoma izbrišejo prejšnje napake in tako ustva,-rijo nove osnove za dobro soseščino brez slehernega predsodka. Narodu, ki je leta in leta živel pod težkim duševnim pritiskom, je treba dati občutek varnosti, iz česar se rodi nova bodočnost za izgradnjo novega življenja na varni podlagi. To načelo, ki se mora kajpada enako izvajati pri Nemcih in pri češkem prebivalstvu, bo obenem tudi zdravo izhodišče za bodočo soseščino. Za vsakogar bo koristno, da se la razvoj čimprej in čim popolnejše izvede. Nemški narod si želi varnosti in zadovoljstva, isto pa želi tudi drugim narodom. Mislimo, da ne bo težko ustvariti na tem temelju zadovoljstva v teh krajih. Zverinska služkinja Umorila je 6 otrok iz maščevanja v* vi Tjesin (Zgodovina češkosiovaško-poijskega spora) V sporu med Poljaki in Češkoslovaško Žre za ozemlje, ki leži med rekama Olsa in Ostravica. To ozemlje je bilo že od nekdaj poljsko in je iz zgodovine znano, da ga jc že v 10. stoletju branil poljski kralj Micsko 1. (960—992) pred nemškimi vpadi. V poznejših stoletjih je ta dežela še večkrat menjala svojega gospodarja. V drugi polovici 15. stoletja se je spor med Čehi in Poljaki za ta del Šlezije polegel, ker je polski knez Ladislav iz rodovine Jagelo.nov zasedel češki in madžarski prestol. Ko je njegov sin Ludvik umrl leta 1525 brez potomcev, je češka krona in z njo tudi Slezija pripadla Habsburza-nom, ki so ostali njeni gospodarji do konca svetovne vojne, to je do leta 1918. Avstri|skc oblasti so v glavnem domači živclj pustile v miru, dasi so pokrajino poskušale z nemškim uradništvom ger- manizirat:^ ^ ^ 191g češkoslovaška in Poljska postali samostojni državi, sta se dogovorili za pravično razdelitev tješinskega ozemlja. V maju 1918, torej še pred zlomom Avstrije, so se poljski in češki poslanci v avstrijskem parlamentu domenili, da bodo Poljaki dobili ad Poljakov naseljeni del Slezije, Češkoslovaška pa bo dobila ozemlie, naseljeno od Čehov. Usodo jezikovno mešanega ozemlja pa bo odločila komisija, ki bo sestavina iz petih Poljakov in petih Čehov. Dne 5i. novembra 1918 je poljsko-šleski narodni odbor sklenil s češkim Zemskim narodnim vyborom pogodbo, po kateri dobe Poljaki okrožje Tješin in večino okrožja Frvštata, Čehi pa okrožje Frydek in ostanek fry-štatskega okrožja. Ta dogovor je bi lod poljske in češke vlade brzojavno, potrjen in sprejet. Medtem pa je prišla poljsko-sovjetska vojna in so bili Poljaki prisiljeni vreči vse razpoložljive sile proti prodirajoči sovjetski armadi. V tem mo- Maršal ffivarescu umrl Bukarešta. 3. okt. Umrl je Aleksander Averescu, general in politik. Pokojnik je bil rojen letu 1863 v Bosarabiji. Vojaško izobrazbo je užival v Turinti. Pozneje je bil večkrat vojni minister. V dneh, ko je Romunija sklepala mir, je bil ministrski predsednik Pozneje je stopil v ozadje, ker je bil v hudem sporu z Brati-anom To ga je do-vedlo tudi do tega, da je ustanovil lastno »ljudsko stranko« kot nasprotnik liberalne stranke. Pozneje mu jc kralj zopet poveril vlado in 10 junija 1920 je izvedel volitve, pri katerih je seveda dobil veliko večino. Njegov režim pa ni dolgo trajal, ker ga jc strmoglavil Take Jonescii. Poznejša leta se je zavzemal za fašizem in jc nameraval po Mussolinijevein zgledu noliod na Bukarešt, do česar pa ni nikdar prišel. Pač pa jo še tretjič prišel na površje spomladi 1.1926, ko je tretjič postal ministrski predsednik in je zopet izvedel volitve, ki so mu prinesle veliko večino. Toda že naslednje leto jc moral odstopiti, ker jc imel dejansko vse stranke proti sobi. V politiki jc Averescu zastopal tezo močne roke in je bil velik nasprotnik demokracije. Zaradi tega je polagoma ostal politično osamljen, kar ga je napotilo zojiet nazaj v armado. Leta 1930 je zopet postal aktiv ni oficir in kral j ga je imenoval za maršala, '/.raven tega je pa še vedno ostal vodja »ljudsko stranke«, ki ga je leta 1935 celo i/.voliln za dosmrtnega predsednika. Toda politično stranka ni več mnogo pomenila, odkar se je od nje od.ocil znam politik Goga Letos spomladi pa je diktatura itak razpustila vse stranke, maršal Averescu pa jo bil poklican v kronski svet kot redni kraljevi svetovalec. ■mentu pa je izjavil tedanji zunanji minister Češkoslovaške Beneš, da dogovor od 5. novembra za vlado ni obvezen, ker jc imel le lokalen pomen. Koncem januarja je češkoslovaška armada s celo divizijo zasedla sporno ozemlje, pri čemer so bili precej hudi boji z malimi poljskimi posadkami, zlasti 30. januarja pri Skohovu. Medtem pa se je med Benešem in poljskim narodnim odborom v Parizu dosegel sporazum, ki je Tješin in Jablon-kov prisodil Poljakom, Karvino iu premogokopne rudnike pa Čehom. Toda tudi ta dogovor je ostal le na papirju. Spor se je nadaljeval, dokler ni vanj posegla komisija Velike antante. Komisija je predlagala, naj Čehi odstopijo Poljakom Bohumin in Karvina, kar so pa Čehi odklonili. Na to so Poljaki predlagali plebiscit, kac je sprejela tudi komisija 10. septembra 1919. Ta plebiscit se pa ni vršil, kajti konferenca veleposlanikov je 28. julija 1920. prisodila celo tješinsko ozemlje Češkoslovaški. Ta pa zaradi tega, ker so tedaj stale sovjetske armade pred Varšavo in je zapadna Evropa bila prepričana, da bo Poljska propadla. V tem primeru se je Angliji in Franciji zdelo primerneje, da to ozemlje dobi Češkoslovaška, kakoj da bi eventuelno pripadlo zmagoviti Rusiji. Ta odločitev pa je med Poljsko in Češkoslovaško izkopala prepad, ki je bil vzrok neprestanega trenja in sovraštva med obema državama. V zasedenem Tješinu Tješin, 3. oktobra. A A. (PAT.) Poljske čete nadaljujejo zasedanje šleskega Tješina in so danes vkorakale v mesti Fristat in Karvino, ki slovita po svoji industriji. Do polnoči je vojaštvo v vsej širini doseglo odrejeno linijo. Izvedelo se je, da bo oku-kacija obeh okrajev, to je Tješina in Fristata, ki se takoj pridružita Poljski, končana 12. oktobra t. 1. Poljske čete doživljajo povsod, kamor pridejo, nepopisno navdušen sprejem. Glavna tješinska ulica je dobila ime po maršalu Pilsudskem. Železniška postaja v Tješinu je že izročena prometu in vozijo vlaki normalno. V zasedene kraje so že poslali inženirje, da prevzamejo od Čehov rudnike in druga industrijska podjetja v Šleziji. Finančni minister je poslal posebno komisijo v Tješin, da uredi denarstvena vprašanja. Za zdaj so razen poljskih zlotov v obtoku tudi čsl. krone. Tudi ostala ministrstva pošiljajo v osvobojene kraje svoje zastopnike, da pripravijo gospodarsko in upravno spo-jitev teh krajev s Poljsko. Okraji šleskega Tješina bodo v upravnem pogledu priključeni šleskemu vojvodstvu. Konjice, 3. oktobra. V Konjicah in okolici govore o nenavadnih zločinih, ki so jih razkrinkali tukajšnji orožniki in ki so tako grozotni, da so v rcsnici malo verjetni. Pri posestniku Karlu Bobeku v Drezju je nepričakovano umrl štirimesečni sinček, ki ga je varovala posestnikova služkinja. Domači si niso mogli prav razlagati otrokovo nenadno smrt, pa so o tem obvestili orožnike v Konjicah. Ti so zaslišali služkinjo, ki se je nekaj časa izmotavala, nazadnje pa je priznala, da jo otroka umorila na ta način, da ga je naglo stisnila čez trebuh in je kmalu nato izdihnil. Dejala je, da je otrok vso noč jokal in ni mogla spati, pa ga je v jezi umorila. Orožniki so so nato zanimali za preteklost te. služkinje ter so ugotovili, da so se v vseh družinah, v katerih je prej služila, dogajali podobni primeri, ter so majhni otroci nenadoma umrli. Tako je na skrivnosten na* čin umrl otrok pri posestniku Antonu Vetrihu nai Paleškem vrhu, pri Matevžu Črešnarju tudi tam, pri nekem Vetrihu v Koritnem in sedaj pri Karlu Hoheku v Drezju. Otroci, ki so nenadoma umrli, so bili stari od treh tednov do šestih mesccev. Pri vseh teh posestnikih jc služila navedena služkinja, ki je navadno takoj po otrokovi smrti zapustila gospodarja in odšla v drugo službo. Služkinja jo potem orožnikom priznala, da je otroke umorila na ta način, da jih je močno pritisnila na trebuh. Povedala je tudi, da je na ta način spravila s sveta dva nezakonska otroka svoje sestre. Izpovedala je, da je otroke umorila včasih iz maščevanja do gospodinje, pri svoji sestri pa jih je usmrtila zaradi toga, ker je morala skrbeti zanje. Služkinja je šele 18 let stara ter jc zelo slabotne postave. Orožniki so jo aretirali ter jo oddali v celjske zapore. Vse, kar Jugoslavija proizvaja, Nemčija lahko kupi Izjava nemškega gospodarskega ministra dr. Funcka (T 1UZ.. rvčlljuuu tur iiciu->m uhiii.iici t.a no gospodarstvo spodarstva držav jugovzhodne Evrope daje janu stvo za pravilno izmenjavo gospodarskih dobrin. Države jugovzhodne Evrope so naravnost odi visne od svetovnega trga. Končno je minister Funck dejal, da je bil vi naši državi povsod prijateljsko sprejet in da jei povsod naletel na veliko razumevanje in bo znal kit odgovorni minister v svoji državi tolmačiti \fce to, kar je vicel pri nas. Osebne vesti 'Belgrad, 3. oktobra. AA. S kraljevim ukazom je povišan za primarija v državni bolnišnici Ljubljani v VI. skupini dr. M. Kolar, asistent ^ isti skupini. Belgrad, 3. okt. AA. V imenu Nj. Vel. kraljal in z ukazom kr. namestnikov so na predlog pran vosadnega ministra postavljeni: za namestnika dr« žavnega tožilca v VII, pol. skupini v Celju Bog« dan Jereb, sodnik okrajnega sodišča v Murski Soboti, in za višje pisarniške oficiale VII. pol. sku« pine Jakob Smrdelj pri okr. sodišču v Novem; mestu, Stanko Kroinatbetvogel pri okr. sodišču v! Mariboru, Josip Miklič pri apelacijskem sodišču v Ljubljani, Antonija Fister, pri okrajnem sodišču Vi Radovljici, Franc Schweiger pri okrajnem sodišč« v Ribnici in Andrej Žebre pri okrajem sodišču v; Škofji Loki. Belgrad, 3. okt. m. Odlikovani so: 2 redom Sv. Save II. stopnje Ivan Jelačin, preds. Zbornica za TOI v Ljubljani; z redom Sv. Save V. stopnje Ciril Majcen, restavrater v Ljubljani, Jožko Ber« lič, gostilničar v Ptuju, Mira Peterlin, gostilničar* ka v Kranju, Josip Windischer, gostilničar v Novem mestu. Vsi so odborniki Združenja gostilni* čarjev. ..... Z odlokom pravosodnega ministra je postavljen za kontrolroja v VIII. skupini y jetnišnici ij Mariboru Anton Donervald. ":'. , , . ' Z 'odlokom finančnega ministra }e prestavljen v zetsko finančno ravnateljstvo v Podgorici za, pomožnega knjigovodjo v IX. skupini Ivan Rajer, pomožni knjigovodja Dravske finančne direkcije v. Ljubljani, Belgrajske vesti Velgrad, 3. okt. m. Danes popoldne so se se-stali na Davidovičevem stanovanju na običajni razgovor voditelji srbijanske izvenskupščinske opozi-cije. Poleg šefov so se sestanka udeležili tudi člani tako imenovanega delovnega odbora. Voditelj skupinice nezadovoljnih radikalov Aca Stanojevič sestanku ni prisostvoval ter je že včeraj odpotoval v Knjaževac. Belgrad, 3. okt. m. Gradbeni minister StošoviS je izročil prometu del nove mednarodne ceste mea Mladenovcem in Topolo. Belgrad, 3. okt. m. Davi je z letalom dopoto-vala skupina ameriških rezervnih častnikov. Na nocojšnji slavnosti v Bojevniškem domu je izročil^ naša sekcija FIDAKA svojo zastavo. Belgrad, 3. oktobra. AA. Prometni minister jp dovolil polovično voznino delegatom Jadranske straže, ki se udeleže glavne skupščine v Zagrebu 30. in 31. oktobra t. 1. Popust velja za odhod od 28. do 31. oktobra in za vrnitev od vštetega 30. oktobra do 2. novembra. Belgrad, 3. okt. AA. V ministrstvu za socialna politiko in ljudsko zdravje je komisija za proučevanje ljudskega življenja imela sejo pod predsedstvom načelnika zdravstvenega oddelka ministrstva Stevana Ivaniča. Po končani debati so sklenili izdelati poslovnik o programskem delu komisije, da bodo na« vodila za proučevanje ljudstva glede vseh perečih so-cialno-kulturnih vprašanj, ki jih je treba _ čimprej urediti v interesu naroda, enotna. Izvoljeni člani komisije bodo izdelali poslovnik v duhu odloka ministra za socialno politiko, nato bodo pa pozvali vsa pristojna ministrstva, da pošljejo svoje zastopnike v to komisijo, da se vzajemno izdela program in navodila za njega izvedbo. Nove mednarodne železniške tarife Belgrad, 3. okt. AA. Mednarodna železniška konvencija o prevozu blaga z dne 23. oktobra 1924 je izgubila veljavo 30. septembra t. 1., namesto nje je pa stopila v veljavo 1. t. m. nova. Ta nova tariia vsebuje mednarodno konvencijo o prevozu blaga po železnicah z dne 23. novembra 1933 s prilogami in dopolnilnimi določili. Prav tako je 1. t. m. stopila v veljavo tudi nova mednarodna konvencija o prevozu potnikov in prtljage po železnicah. Te konvencije veljajo za tiste države, ki so navedene v uvodu teh tarif. Za države, ki še niso uzakonile teh konvencij, veljajo še nadalje stare konvencije z dne 1. oktobra 1928. Tudi te države so navedene v uvodu navedenih tarif. Nova mednarodna konvencija za prevoz blaga določa nov tovorni list, s katerim se morajo predajati pošiljke od 1. oktobra t. 1. dalje. Stari mednarodni tov. listi za države, pri katerih velja nova mednarodna konvencija, se ne morejo več uporabljati, vendar se lahko zamenjajo za nove liste pri vseh davkarijah, a samo v roku 90 dni, to je do 29. decembra leta 1938. Zveza inženirskih zbornic Vrlgrnd. 3. oktobra. AA. Danes dopoldne se je začela seja odbora zveze inženirskih zbornic, v inženirskem domu v Belgradu. Na seji so razpravljali o tekočih vprašanjih. Ob 11.30 je prišel v zbornico minister za trgovino in industrijo Nikolaj Kabalin, ki je bil doslej celo vrsto let član glavnega uprave zveze zbornic. Padamo Statistike naših oblastev in zavodov kažejo, da slovenski narod v zadnjih desetletjih v rodnosti številčno stal.no p cula. Vzroki so socialnega, oziroma gospodarskega pa tudi nravstvenega značaja. Lahko celo rečemo, da sta brez-nravstvenost in napačna nravstvena usmerjenost poglavitni vzrok tega usodnega pojava. Padanje rojstev je naravnost odvisno od moralne kakovosti zakonov, ker socialni položaj na ta pojav na splošno ne vpliva, pač pa se branijo otrok tam, kjer vladajo izkvar-jeni pojmi o naravi in pomenu zakona, kjer skupnega življenja ne razumejo kot nalogo in žrtev v prid bodočega rodu, kjer vlada golo saimoljubje in zakoncema popolnoma mamjka čuta odgovornosti za narod im državo pa za človeško občestvo' sploh. S tem v zvezi so tudi nesrečni zakoni in ločitve zakonov, kar vse dokazuje globoko nravstveno razrušbo naše družbe, zakaj, kar naša marksistična laži-filozofija in lažiznanost o tem vprašanju ugotavlja in tudi, to so sami zmotni zaključki. Sama dejstva jih zavračajo. Izboljšanje gospodarskih in socialnih ter zdravstvenih razmer, napredek civilizacije in splošne izobrazbe, višji standard življenja, kar bi po marksističnem nauku vse moralo sarmo po sebi povišata tudi moralni standard družbe, dejansko ni imelo za posledico nravstvenega napredka družbe. Marksistična vzor-država, sovjetska Rusija, je morala sama svoj nauk zatajiti, ko je bila pn-morana, da zajezi popolno svobodo zakonske ločitve, ker je le-ta imela najhujše posledice: telesni in moralni propad mladine in razpadanje družine, ki se je pokazala kot neobhodno potrebna lin nenadomestljiva prvina družba Tudi narodnosocialistični socialni politik Ko-derich von Ungern-Sternberg, ki Cerkvi kot taki ni prijazen, v svoji knjižici »Vzroki sodobnega razpadanja zakona« ugotavlja, da nam razne gospodarske, socialne in higienske okoliščine nikakor ne morejo razložiti padanja rojstev, zakonskih ločitev in čedalje bolj razrahljane zakonske im družinske skupnosti. Tako pravi: »Ne moremo ostaiti slepi za dejstvo, da je padanje verskega naziramja in čustvovanja privedlo na evropskem zapadu do pre-ziranja in upora zoper vsako avtoriteto sploh, ki hoče urejati in voditi življenje posameznika in družine; ljudje se zaradi tega čutijo odvezami vsake dolžnosti na tem področju in razrušba zakona je le del splošne problematike našega časa prav tako, kakor svojevoljno umetno omejevanje in preprečevanje rojstev ter naraščanje samoumorov. Dokler se ljudje ne bodo začeli zopet zavedati, da so na nekaj višjega in absolutno veljavnega vezani, ne bo mogoče ozdraviti zakonskega -življenja in družine c* Umge.r-Stem.berg kot nacionalist seveda meni da bd mogla v tem oziru nadomestiti vero h, Cerkev ljubezen do naroda, okrepitev narodne tradicije im rodmega nrava, toda to je nezadostno. Poglejmo na primer plemiške ro-dovine (me samo v Angliji, kjer se danes predstavljajo mogočen političen in socialen camtelj, ampak tudi drugod), pa bomo videli, da kljub frvoji tisočletni in prirojeni vezanosti na tradicijo, na krvne in rodme elemente ter na zgodovino, po večini nravstveno razpadajo mi so ločitve kakor tudi umetno brezplodni ali toalo plodni zakoni ravno y. tem stanu zelo pogostni. v Čeprav je Trdba pozdravljati m pospesevati prizadevanje narodne države, da s sredstvi neke naravne narodne etike, z okrepljevanjem narodnega čustvovanja in naslonom na narodno tradicijo kolikor toliko skuša zdraviti nravstveno propadanje družine ter zakonce podžigati k ljubezni do potomstva, k zdravi, novo življenje in čim več novih življenj porajajoči plodovitosti — toda to je veliko premalo in ne sega do jedra. Le povratek k veri in k svetovnemu nazoru, ki gradi na ven in na verski družinski tradiciji, more družino m z njo vso družbo p repo roditi. Pri nas ee državia žalitbog v trm oziru kaj malo trudi in celo zbujanje ter pospeševanje naravne narodne vesti in čuta, da bi se zajezilo usodno padanje rojstev ter z njim združena izsušite v in oslabitev naroda in njegovega ustvarjanja, je še čisto nemačet in neobdelan resor. In naš slovenski narod? Ali se nič ne sprašuje, kaj bo z njim, z njegovo Predsednik vlade dr. Stojadinovič z gospe soprogo in K. Lukovičem, voditeljem Osrednjega tiskovnega urada, na razstavi »Tri leta dr. Stojadinovičeve vlade«. Za njimi minister dr. M. Krek. Jugoslavija in sklepi v Monakovem Belgrad, 1. okt. Z uspešno zaključiivijo konference evropskih velesil se znova bavi današnja »Samouprava« ter v uvodniku med drugim poudarja, da se je treba brez dvoma za ta dragoceni, Evropi znova povrnjeni mir zahvaliti tudi veliki uvidevnosti češkoslovaške vlade in predsedniku dr. Benešu. Češkoslovaška je z brezmejno požrtvovalnostjo prihranila sebi in vsej Evropi nadčloveške boje ter je dokazala, da vsi udarci usode, pa naj bi bili še tako strašni, ne morejo škoditi večnemu in visoko kulturnemu narodu — Češkoslovaški. Mi tukaj v Jugoslaviji smo se, ko se je razvijala drama na Vltavi, držali svojih, že prej sprejetih in za nas tudi edino možnih obvez. Zato smo danes upravičeni nastopati z občutkom častnega in pravilnega stališča, da nismo nikogar slepili z obljubami, katerih ne bi mogli izpolniti. To se nam mora priznati. Realna politika, ki jo je vodil predsednik vlade dr. Stojadinovič, je politika prvenstveno dobrih odnosov s sosedi in to z vsemi sedmimi sosedi, ki obdajajo Jugoslavijo. "a politika je pokazala danes svojo dobro stran. Mi nismo smeli niti trenutka zapraviti, da bi bile nase meje — čeprav v mirni dobi — tako na mrtvi stra- Kdo naj poučuje verouk — laiki ali duhovniki S. julija 1938 so pravoslavni veroučitelj" Imeli v Belgradu zborovanje, na katerem je dr. Dra-gomir Maric predaval o vprašanju, ali naj verouk v šoli poučujejo duhovniki, odnosno. redovniki, ali pa laiki, kakor poučujejo vse druge predmete. To njegovo predavanje prinaša sedaj revija »Hriščanska misao«, po kateri prinašamo najznačilnejše odlomke: »Glede veroučiteljev je tudi zelo neprijetno vprašanje, namreč, ali naj bodo veroučitelji »v kaputu« ali pa v »mantiji«? Moram takoj reči, da imam kot sveten človek globoko spoštovanje do svečeniškega poklica in da delo kateheta nenavadno cenim, toda čas zahteva tudi delavcev v civilu. Ti so danes tudi bliže duhu časa, ker so tudi na zunaj enaki tistim, ki jih poučujejo. — To »posvečenje« veroučiteljev je prišlo pod vtisom zapadne cerkve, kjer je še danes kot prvi pogoj za pridobitev pravice do veroučiteljskega dela. Dolžni pa smo osvoboditi se tega škodljivega vpliva zapadne (rimsko-katoliške) cerkve in se vrniti k pravoslavni tradiciji o učiteljstvu, ki je v cerkvi obstojalo stoletja in stoletja in ki od poučevanja verouka ni izključevala svetnih ljudi. Samo spomnimo se na nekdanjo Aleksandrijsko šolo in njene svetne učitelje, slavnega Origena in mnoge druge.« _ veljavo in močjo, z njegovim območjem vpliva na državo in v državi, če se bo tako redčil, kakor nam dokazuje statistika? Die Uirsaehen neuzeitlicher Ehezeriittung, Verlag Stilke, Berlin, 1937. ži, kakor so bile kakih 16 let. Primer Češkoslovaške je pač pokazal, kako težak je obmejni obroč, če ni prijateljski. Vidi se, kako nedozoreli in nesmotrni so bili nasveti naših starih »demokratskih« veljakov, ki so stalno zahtevali, da bi morali slepo privezati usodo naše države na neko idejno negotovo fronto »zahodnih demokracij« in sovjetske Rusije. Dobro je, da so naši odgovorni činitelji vodili Jugoslavija in se niso ozirali na te nasvete ter so vodili našo državo k fronti miru in ne k raznim ideološkim frontam, ter so ohranili prijateljske odno.se z vsemi evropskimi velesilami. Naslonitev, kakor nam jo priporočajo naši opozi-cionalci, predvsem na sovjetsko Rusijo, se vidi, da je privedla tudi Češkoslovaško do znanih težkih momentov. V ostalem pa Češkoslovaška ni prvi primer v vrsti teh žrtev. Naslonitev na III. inter-nacionalo je samo pospešil proces, ki se jc zaključil v Monako,vem, in bi se morda drugače zasukal, če bi bila naslonitev drugačna. »Samouprava« v 6vojih izvajanjih prikazuje vse strahotne posledice, ki bi mogle doleteti tudi našo državo, če bi ne vodila prave zunanje politike, in zaključuje članek z besedami: »Vsem nasprotnikom mora biti jasno, da je 29. september za Jugoslavijo ponovna potrditev njenih meja, velik prispevek k temeljem Jugoslavije, kakršnega ne pomnimo od dneva zmage v 1. 1918.« Pogled v tisk »Jutro«: Nihče ne sme nikdar priti v položaj, da bi podvomil o eksistenčni upravičenosti Jugoslavije z utemeljitvijo, du jugoslovanskega naroda ni. Toda naša lastna državna in nacionalna politika mora s svoje strani storiti vse, da se med našim narodom ne bo mogel najti nikdo, ki bi služil kot kronska priča za take trditve. Spremembe, ki se bodo izvršile tudi v notranjepolitičnem življenju bratske republike (namreč ČSR — op. ur.), bodo imele svoje odmeve nesporno tudi )>ri nas. Nihče, ki občuti v današnjih dneh nekaj odgovornosti za bodočnost Jugoslavije, se ne bo mogel odreči vtisu, da jo vprašanje notranje konsolidacije Jugoslavije danes bolj kakor kdaj prvenstveno vprašanje našega življenja. V dosego tega cilja in dovršitev te zgodovinske naloge je združitev vseh dobromislečih, pozitivno in konstruktivno usmerjenih sil v našem narodu, brez ozira na njihova razna gledanja v podrobnostih, nujna zahteva današnjice. — »Jutro« kot glasilo ,1NS seveda liočo reči, da JNS obsega tiste »dobromisleče, pozitivno in konstruktivno usmerjene sile«, ki jih je po zahtevi današnjice treba z nekom združiti — zaradi konsolidacije Jugoslavije. Zdi se, da »Jutro« v imenu svoje JNS voha ljudsko sodbo v obliki —■ volitev in bi ji rado ušlo. »Večernik«, ki ga izdaja nekdanji plavili ravnatelj »Jutra« g. Adolf Ribnikar v Mariboru, piše o znanih dogodkih v mednarodnem svetu v zvezi s slovanstvom in ob usodi Češkoslovaške v svojih razmišljanjih pride do sledečih zaključkov: »Vendar sprejema danes slovanski svet mo-nakovski diktat z drugačnimi občutki, kakor je sprejel »diktat« iz Versaillesa. Takrat smo bili v zavesti, da nam dajejo iz miloščine to, kar nam gre jx> božjih in svetovnih postavah. Danes pa vidimo, da se nas boje. Slovanstva se boje vsi skupaj, naj bodo totalitarno usmerjeni, ali demokratsko. — Vendar so težave gospodujočih vedno večje in to je razveseljiv jiouk iz zadnje krize. Napredek, ki so ga vse slovanske države naredilo, v dvajsetih letih, je tak, kot ga vidimo samo v Ameriki. In ta napredek bode v oči. Zdaj ko so je ugodilo nemškim zahtevam po vključitvi nemškega etnografskega teritorija v tretji raih, moramo opozoriti na izjavo Adolfa Hitlerja, ki jo je dal v svojem ponedeljkovem govoru. »Sudetski kraji so moja zadnja teritorialna zahteva v Evropi,« je dejal. To izjavo si morajo prečitati tudi vsi. ki so kot ostanki predvojne germanizacije ostali v različnih krajih avstrijskih nasledstvenih držav, kjer je slovansko prebivalstvo v večini. Sedaj se hodo pač morali odločiti ali za izselitev, ali pa da ostanejo mirni in dobri državljani.« Natečaj za diplomatske konzularne pripravnike Zunanje ministrstvo je razpisalo natečaj za sprejem sedmih diplomatskih konzularnih pripravnikov. Prošnje z dokumenti je treba poslati personalnemu odseku zunanjega ministrstva in sicer do 1. novembra 1938. Kandidati »e >w««jo biti stari nad 30 let. V soboto dopoldne so bili slovesno prevedeni v fin poročnikov slušatelji 63. razreda nižje vojne akademije. Prvi po činu je dobil od odposlanca Nj. Vel. kralja generala Hrističa častno kraljevo sabljo podporočnik Berislav Haovič. V višji vojni akadem i ji je dobil častno kraljevo darilo poročnik Milorail Mijalkovič. KULTURNI OBZORNIK E Musorgski: Boris Godunov Stopili smo v novo operno sezono. Poznano raz-oloženje, kot se razvije po počitku poletnih dni in „ot se v nekaki pomlajenosti oklene gledališča s tiho ljubeznijo, polno novega pričakovanja, pa je tokrat kar nekam izostalo. Zdi se, da se je operno občinstvo, ki je v poslednjem času že itak bolj z zavestno voljo kot z naklonjeno navdušnostjo obiskovalo gledališče, po zadnjih kritičnih dogodkih umaknilo še bol| v ozadje, čakajoč neodločno bodoče podobe opernega delovanja. V novo sezono nas ni uvedla nova uprizoritev, pač pa predstava, ki je bila vpletena že v spored pretekle sezone; vendar predstava, ki ima na sebi mnogo lepe značilnosti in ki smo ji še dolžni neka) podrobnejšega opisa. Kakor je iz dolge razvojne poti, ki se je vzpenjala mimo tisočev različnih premen, irvil končno v zadnji preteklosti človek kot v sebi zaključen poedinec s povsem samostojnim duševnim svetom, 6e je enako to isto načelo razpelo tudi čez večje skupine ljudi in jih povezalo v enoto, ki predstavljajo samostojne narodne poedince. V sebi dokončan in vase zagledan narodnostni značaj si je poiskal izraza na vse strani in ga našel še celo v umetnosti, ki je jasen zrcalni odsev celotnega življenja. Voljo naroda po lastnem življenju, svobodnem oblikovanju in samozavestnem ustvarjanju je iz povezujočega atmosferičnega utripa ujel narodov genij in jo utelesil v umetnini. Tako je ustvaril Modest Petrovič Musorgski svojega »Borisa Godu-nova«. V tej operni umetnini Je vsebinsko povezal odlomek ruske narodne preteklosti, polne bujnega življenja in v njem vpijočih nasprotij, trenj Jn presnav-ljanj, kot jih je dal čas po smrti Ivana Groznega. V sredo je postavil Borisa Godunova, ne carja po rodu in rojstvu, temveč carja po lastni neupogljivi volji in oblastiželjnosti, ki si je.znala s trdovratno kljuboval-nostjo in celo preko hudodelstva smrti krčiti pot do prestola. Toda Boris Godunov je stopil v to umetnino kot cel človek s podobo, kot mu jo je izklesala že pesniška sila Puškinova, Kot človek, ki je živa zveza hudega in dobrega, presnavljajoče se borišče temnih in svetlih sil. In v tej podobi se vzpenja lik kot osrednje gibalo vsega dramatskega razpleta do presunljivih duševnih razpetij, ko se v njem gnetejo in bijejo doživljanja z vseh meja: čut vladarske odgovornosti se veže s čustvom očetovske skrbi, prava zavest odgovornosti do ruskega ljudstva se v narodovem predstavniku druži z nezaupljivo trdoto in vladarsko samovoljnostjo. V dnu vsega pa tiči pečatni odtisk preteklega življenja, ki se drami vedno znova in žge s hudimi spomini, iz katerih sredine se grozotno vzpenja podoba umorjenega carjeviča Dimitrija, privid otroka, čigar nasilna smrt mu je naklonila prestol in ki ga sedaj preganja nepomirljivo, ga muči in izmuči do smrtne stiske. Ta podoba človeka je s svojo močno dramatiko osrednje povezana z množico živih prizorov iz svoje okolice, ki je z druge strani značilno orisana, prikazujoč življenje ruskega ljudstva kot občestvene celote v razmerju do posameznika. Iz vsega je zgrajena pod vplivi naturalističnih umetniških smernic močna odrska podoba, ki neposredno prevzame. Po istih smernicah in iz istega osnovnega doživetja pa je ustvarjena tudi glasba, ki je s prvinsko močjo privrela iz umetnikove duše. Po dognanjih pozno romantičnega zapada je sicer urejen ta tok glasbenih oblik, a v svojem jedru je vendar povsem neposlušen ustaljenim pravilom in se izliva v vsej svoji neposrednosti iz pristne ruske duše. Ta logika motivičnega urejanja je nastala iz pre-živega doživetja vsebine dejanja, in zato kaj močno dočutiš, kako sta iz enega jedra vlita tokova drame in glasbe hkrati. Zato je tudi moč glgasbenih misli odvisna od vsebine dejania, ki pa obratno opira svojo izrazno silo na moč tonskih vtisov. Značilno jc pač, da sc jc pri snovanju oprl skladatelj na narodov glasbeni zaklad, da je v njem poiskal vsebini prikladno ljudsko glasbeno modrost in jo uvezel v svojo umetnino. V njej žive motivi stare ruske narodne pesmi in cerkvene kantilene, ki pa ne morejo utajiti, da so šli skozi srce in um močne osebnosti Musorgskega, ki je znal svoja glasbena doživetja urejevati po neki prvin-ski logiki, sicer za razvajeno uho toliko grobi, da je morala prenesti izgladitev od skladateljske roke Rimskega Korsakova, vendar pa nad vse pristni. Uprizoritev je odrsko izdelal režiser R. Primožič. Njegov izraziti glasbeno dramatski smisel je doprinesel, da je zaživela umetnina na odru v nekem sijaju. V lep scenski okvir, delo arhitekta E. Franza, (ki je podprl vrednost 6voje sposobnosti zlasti s 3. in 5., odnosno 8. sliko) jc razvrstil režiser življenje s smislom za barvitost in za glasbeno odvisnost dramatskega dejanja. Ugodno jc navezal celoto na osrednjo postavo Borisa, mnogo je dosegel glede poživitve zborskih prizorov, na katerih je delo močno oprto. In če je mestoma nekoliko preveč izstopila nekam mrtva tradicija, je pa tem bolje učinkovala skrbna pripravljenost, smotrnosti in barvitosti ostale celote. Glasbena stran, ki jo je vodil dirigent dr. Šva-ra, je dobila v primerjavi s preteklo sezono lepše lice. Zlasti orkestralni del je mnajo izboljšan. Sicer tu in tam (2. slika!) snov res šc ni povsem odtehtana, kar se barve tiče, ali v celoti jc bil orkester prav in lepo razgiban. V njem je dočuten značaj glasbe in njeno nagnjenje bodisi v čisti, bodisi v opisovalni značaj. Prijala jc ubranost, živa ritmika in tudi poglobljenost (n. pr. ob spevu Borisa v 5. slikil), ter primeren odnos orkestra do petja. — Kar sc tiče zvočnosti same, pa jc k vrednosti nedvomno raztegnjenost orkestrovega prostora mnogo doprinesla. Borisu je kot osrednjemu liku dal močno podobo baritonist Primožič. Z veličastjem postave je združil igralski zanos ter je v doslednem oblikovanju duševnih vzponov in njih pisanih, izrazitih sestavin ustvaril res veliko in prepričevalno car-' fiko osebnost — V umirjeni zadržanosti, v skrnm-I ni dostojanstvenosti in resnični doživljenosti jc bil velik menih Pimen g. Julja Betetta — odrska podoba, ki ostane v spominu. Poleg znano lepega melodična oblikovanja je zgledna pevčeva izgovarjava, ki je v posnemanje priporočljiva vsem našim pevcem. — Lažni Dimitrij tenorista Framcla je bil v igri dosleden; res lep glas pa bi mogel v boljši izvežbanosti nuditi večji užitek. — Gospa Kogejeva je kot Marina doživela ženo, ki ji je častiželjnost gibalo in vodnik čustvovanja, ji izdelala jasno podobo ter ji podprla učinkovitost z lepimi melodičnimi oblikami svojega glasu. — Sko-ro nekoliko pTeblag, sicer pa jasen in v celoti ugodno grajen jc bil bojar Šuijski tenorista Mar-čeca. — Borisov dom je zaživel potom treh oseb: sina Fjodorja jc oblikovala sopranistka Pavlovči-čeva, ki jo seveda ovira še začetniška nesprošče-nost, hčerki Kseniji je mlado otožnost lepo raz-prcdla ga, Ribičeva; v zmislu rahle plemenitosti in prisrčnosti pa je gradila »njanjo« ga. Španova. — V prijetno spročenje težki vsebinski dramatiki sta bila poštama vagabunda in dobrohotna krčma-rica. Zupanov Varlaam je trdno izdelana podoba, polna ljubeznive šegavosli in učinkuje zlasti v vezavi nasprotij med zunanjo odurnostjo in notranjo prikupnostjo kot izrazit odrski lik; Sancinov Mi-sajil pa je nekam medel, dočim ima krčmarica ge. Poličcve privlačno karakternost. — V močni simboliki nelahko podobo bebca je z mnogo razumevanja in sposobnosti podal mladi tenorist Slado-ljev. — Nad povprečje so razvili svoje sposobnosti tudi gg. Perko in Šimončič ter Dolničar in Lupa. Velik del dramatskega dogajanja jc oslonil skladatelj na zbor, kije predstavnik vsega ruskega ljudstva, včasih pa le posameznih skupin. Operni pevski zbor je tokrat zopet razvil vse razpoložljive sposobnosti, kar je rodilo uspeh. Zbor je bil trden v ritmu in v intonaciji ter zanosit v podajanju. Škoda lc, (kar ni njegova krivda), da glasovno ni izenačen, da je v skupnem petju ženski del močnejši od moškega; in še to, da morajo pevci zaradi majhne zasedenosti forsirati ter tako zabrisali marsikakšno estetsko kvaliteto. V. U. Drobne novice Koledar Torek, 4. oktobra: Frančišek Serafinski, spoznavalec; Edvin, kralj. Sreda, 5. oktobra: I'lacid in tovariši, mu-čenči; Flavijana. Ncvl grobovi t Duhovnik Majar Valentin Gosp. Majer Valentin je umrl v Izlakih l.okt. Rajnki je bil rojen 15. februarja 1851. v Dolu pri Ljubljani. V mašnika je bil posvečen 16. marca 1876. V frančiškansik red je stopil 10. septembra 1871. Kot redovnik p. Hrisogon je deloval v Na-zaretu na Štajerskem, v Samoboru je bil vikar, v Jastrebarskcm je vodil 3. red. Deloval je tudi v Klanjcu in Karlovcu na Hrvaškem, na Trsatu in v Pazinu v Istri. L. 1897. je izstopil iz reda in deloval kot župni upravitelj v Skitači v Istri. Upokojen je prišel v Izlake 4. maja 1911 iz poreško-puljske škofije. Bil je ploidovit cerkven prevajalec in pisatelj. Podkovan v svoji stroki je posebno pazil na lepoto jezika. L. 1879. je prevedel po Doscnbachu: Pomoč dušam v vicah. L. 1882. po Albanu Stolzu: Križana usmiljenost ali življenje sv. Elizabete. (Dr, sv. Mohorja). V Ljubljani pri Blasniku je izšel popis: Svetišče Majke Božje na Trsatu, Razlaganje sv. rožnega venca in Odkritje Amerike, Sestavil je več molitvenikov in pisal tudi v »Cvetje sv. Frančiška«, razni letniki, ter v »Časopis za zgodovino«, Maribor XXI. Naj počiva v miruf Osebne vesti = Trojni jubilej. Danes 4. oktobra praznuje v svojem tihem in prijaznem poletnem domu v Šmarci pri Kamniku g. .losip Christof, ustanovitelj in prvi direktor znane ljubljanske enoletne trgovske šole, 75 letnico starosti, 55 letnico mature in 35 letnico obstanka svojega učnega zavoda. K temu redkemu in lepemu jubileju kličejo dobremu gospodu vsi njegovi nekdanji gojenci in go-jenke, prav tako pa tudi vsi njegovi nekdanji so-trudniki: Še mnogo, mnogo srečnih, veselih in vedrih leti = Danes se poročita v Dobrni pri Celju gdč. Majda Jugova iz Ljubljane in g. ing. comerc. Janez Kenda s Pokljuke. Kot priči sta nevestin stric ing. arch. Stanislav Rohrman in ženinov stric g. Franc Peternel. Novoporošencema želimo obilo sreče! = Iz davčne službe. Premeščen! so: Alojzij T r o n t e 1 j za pomožnega davkarja iz Mokronoga v Kamnik, Vilibald Rade j za davčnega pripravnika iz Črnomlja v Slov. Bistrico, Štelan Pošt za davčnega pripravnika iz Iraškega v Koprivnico (Savska banovina), Viktor K u m e r za višjega davčnega kontrolorja iz Koprvinice v Laško. = Napredovali so za poročnika bojne ladje II. razr. poročnik fregate Rudolf Winkler; za pehotnega }>oročnika podporočniki Andrej Pozder, Ratomir Štruniberger, Andrej Kezele., Milan Lah, lioman Bat, Ferdo Krajina, Momčilo Urban in Bogdan 1'uškar; za topničarske poročnike podporočniki Zoran Zorčič, Radivoj Bučan itj .Karjfl Zah; za konjeniška poročnika podporočnika Dragan Korajs in Dušan Dodig; za inženirske poročnike podporočniki Vojteh Balzar, Aleksander Mi-havec, Duje Škare, Desinar. Komad, Anton An-driček in Vladislav Repše; za nižjega vojaškega kapelnika I. razr. nižji vojaški kapelnik II. razr. Karlo Bajer. = Napredovali so v 4/1 tehnični svetnik tehničnega oddelka pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani inž. Rudolf Kralj in tehnični svetnik tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani inž. Josip Štolf; v 4/2 tehnični svetnik tehničnega oddelka liri okrajnem glavarstvu v Mariboru inž. Feliks Celestina in tehnični svetnik tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani arh. Josip Černivec. = V letalstvo je preveden konjeniški podporočnik Evgen Rupnik. — Službe rezervnega častnika je razrešen pehotni podporočnik Stanislav Zavratnik. =r Napredovali so: za podporočnike: topniški narednik Mirko Toplišek, inženirska narednika Josip Pctrič in Adolf Goršič, letalski narednik Avguštin Kovač, za Gtrok. podporočnika mornarski narednik vodnik III. razr. Ciril Poč, za strojnega podporočnika mornarski narednik: Miroslav Me-£u.far, Ivan Župan; za vojnega pisarja IV. razr. mornarice: narednik-vodnik II. razr. Josip Čok, III. razr. Franjo Fcle, Anton Jcran, Stanislav Si-her!; za nižjega vojno-tehničnega uradnika IV. r. inženirsko - tehnične stroke inženirski laredniki-vodniki 111. razr.: Friderik Gosar, Anton M.čun, Martin Juvan, Franjo Ma'enšek; za nižje^-i vojno-telm čnega uradnika IV. razr. letalskcrtehnične stroke naredniki-vodniki II. razr.: Alojz Golouh, Branko Suk, Maksimilijan Plečko, Mane Braneš, lil. razr. Ivan Utornik, Štefan Horvat, Stanko Bol-fek, Rudolf štiglic; za peh. podporočnika gojenci nižje šole vojne akademije naredniki: Ivan Keršič, Miroslav Stepančič, Rudolf-Branko Leskošek, Bogomil ,Hude, Frančišek Nedoh, Anton Zrimšek Valentin Češenj, Rafael Tič, Rudolf Kokot, Stanislav Zagoršek, Boris Skulj, Bogomir Benčič, Mi-lovan Brcan, Herbert Zoreč; v topnitvu: Mirko Prodnik, Štefan Drevenkar, Aleksander Fridrich, Pavle Polak, Boris Berce, Štefan-Zvonimir Šulc, Branislav Plaznik, Vojeslav Cotič; pri kcmjenici: Evgen Rupnik, Milan Ličina; v inženirski stroki: Franc Smole, Dimitrij Princ; za intendantske podporočnike naredniki - gojenci nižje šole intendantske akademije: Arnold Tovornik, Franc Avsenek, Ivo Gabrovšek, Anton Masle, Ivan Frleta, Pavle Jakšič. so našli sveženj bankovcev za 30.000 din. Ta denar je morilec najbrž prezrl, vzel pa je drugih 20.000 din. Policija upa, da bo roparskega morilca kmalu dobila, — Vremenska 'napovedi Jugoslavija: Zelo oblačno po V6ej kraljevini. Jutranje megle v sredini države. V zadnjih 24 urah je bilo dosti dežja po vsej državi. Temperatura se je znižala. Plevlje 5 stopinj, Vranje 28 stopinj. — Napoved za danes: Deloma oblačno, z jutranjimi meglami po vsej kraljevini. V 6evernozahodnih krajih se bo zelo naoblačilo in bo dež. Noči bodo zelo hladne. — Dobitke kina Uniona za obiskovalci »Filma lepote in mode« je žreb razdelil takole: dam-ski plašč dobi št. 3388, volneno bluzo št. 3856, modne čevlje št. 2622, damski dežnik št. 2154 in damski klobuk št. 3619. — Tisti, ki imajo vstopnice z označenimi številkami, naj se čimprej zgla-sijo v pisarni kina, da prevzamejo svoje dobitke. — Ugodna priložnost. V dneh rajstave slovenske knjige, ki traja od 2. do 12. oktobra t. 1. v Trgovskem domu v Ljubljani, prizna Slovenska matica tudi nečlanom znižane članske Čudovite prigode dveh letalcev na eksotičnem otoku Južnega morja! Mltttrll džungli I - limtntlki dtungl.l — Humor 4tgng.ll V glavni vlogi edinstvena Dorothf Camour KINO MATICA 21*34 Ljubezen v ob 16, 19 in 21 uri! — 2 žurnala! — Ne zamudite! I — Abiturjentka — akademičarka! Sporočamo ti, da smo katoliške akademičarke ljubljanske univerze združene v Jugoslovanskem društvu katoliških akademičark »Savica«, ki ima svoj lokal v Frančiškanski ulici, Pax et bonum, III. nadstropje, Pavlova soba. Vpišeš se lahko vsak delavnik od 11 do 12 v društvenem lokalu. — Pridi, iskreno te vabimo! Odbor. — Zborovanje jugoslovanskih gozdarjev v Vinkoveih. V nedeljo se je začelo zborovanje z občnim zborom Jugoslovanskega šumarskega društva, ki se ga je udeležilo nad 100 članov. Kralja je zastopal polkovnik g. Zlobec, bilo je zastopano ministrstvo za šume in rude, kakor tudi zastopnik bolgarskih gozdarjev g. Peter Bačvarov. Njegov govor so navzoči burno odobravali. V ponedeljek so zborovalci šli v slavonske hrastove gozdove. — Novoimenovana delavske zbornica v Novem Sadu je v nedeljo 2. oktobra prvič zborovala in izvolila novo upravo. Dospelo je novo blago!-Oglejte si z a I o g o L Teokarovič _Gradišče 4, naspr. Drame — Kaj bo z motornimi vlaki na naših progah, šc ni dognauo. Italijanske državne železnice so za poskušnjo brezplačno dale našim progam za en mesec v promet svoje motorne vlake, da bi se videlo, ako se bodo obnesli. Motorni vlaki na su-šaški progi se niso obnesli, pač pa so se dobro obnesli na progi Zagreb—Belgrad. V nedeljo so italijanski motorni vozovi odšli nazaj v Italijo.. Ni še znano, ali 1k> naša železniška uprava kupila ^aj motornih voz, izmed katerih vsak voz stane 2 milijona dinarjev. ~ «( - » u *> — — K poročilu »S krivim! pričam! dosegel ločitev zakona« nam sporoča Marija Mesarič, ki je -bila v tistem procesu tudi obtožena, a oproščena vsake krivde in kazni, da se ji je godila velika krivica, ker ona Konrada Hincla in Roze Bolko niti poznala ni. Zato je bila tudi oproščena. To je treba še enkrat naglasiti, da ne bo trpela škode. cene za vse svoje knjige. Zahtevajte novi cenik naših knjig, ki smo ga pravkar izdali. Opozarjamo na nizko ceno in visoko vrednost Matičnih knjig. — Uprava Slovenske matice. — Večerni trgovski tečaj na trgovskem uči-lišču »Christofov učni zavod« Ljubljana, Domobranska cesta 15, se prične v četrtek, dne 6. okt. Vpisovanje vsak dan dopoldne, popoldne in zvečer do 8. Informacije in novi prospekti interesentom na razpolago. Dovoljen obisk tudi posameznih predmetov. — Nova avtobusna proga Tržič, Kranj, čirče, Hrastje, Trboje, Smlednik, Vikrče, Brod, Tacen, Št. Vid, Ljubljana, prične z rednim obratom v ponedeljek, dne 3. oktobra z odhodom iz Tržiča ob 7.30, Kranja 8.10, Smlednika 8.35, prihod v Ljubljano 9.10. Povratek iz Ljubljane ob 15.30, Smlednika 16, Kranja 16.30, prihod v Tržič ob 17. Avtobus vozi zaenkrat 6amo ob delavnikih. Cenjeno občinstva ob tej progi vljudno naprošamo, da se poslužuje te prepotrebne zveze v čim večjem številu, da mi omogoči redno in točno obratovanje. — Avtopodjetje I. Goričan, Tržič. — Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 2. — Vsakdo, komur ni mogoče obiskovati pouka osebno, si more pridobiti s poukom doma vsega potrebnega znanja patom Dopisne trgovske šole. Navedena šola nudi vsakemu posameznemu bodisi pouk celoletnih rednih dopisnih tečajev ali dopisne dvoletne trgovske šole ali po- Oblak se je utrgal in Zelenika, Boka Kotorska in Bar pod Nad Boko Kotorsko se je v soboto zvečer utrgal oblak ter napravil ogromno škodo. Zlasti hudo je prizadeta Zelenika. Voda je odnesla novozgrajeni most in tudi del železniške proge. Vojaško taborišče zalila voda 't Okro^ lO zvečer še je začel tam okoli slrašen naliv, med katerim je tudi grmelo in treskalo. Potoki okrog Zelenike so narastli in jemali s seboj vse, kar so dosegli. Okrog dveh po polnoči (to je bilo v nedeljo zjutraj) je bila mala voda, ki teče ..JADRAN", autobusno podjetje d. d. LJUBLJANA Vozni red proga LJUBLJANA-KOČEVJE-SUSAK ▼eljaren od 2. oktobra 1038 T. II. 6.00 7.49 7.52 8.55 6.30 8.10 8.45 9.00 10 30 12.20 Ljubljana Ribnica prih.) Delnice Sušak . II. I. . i k 19.50 20.25 tfli. 18.36 prih. 18.32 18.10 •A. 17.40 17.80 prih. 17.25 15.40 1 1 14.00 Danes nepreklicno ladjnikrat! Ob 16., 19. in 21. uri V podzemskih hodnikih najdovrSenejše trdnjave irouoa J > „ katBri govori in pi$e ves svet se je dogodila Cb»lwNACl MafllHMAUa rCTO napeta vohunska afera, ki pa je bila k sreči pra- »invnoH no^inuiuvs voiasno odkrita. „,un „uinu «»«» «»1 VERA KORENE in VICTOR FRANCEN . 1 KINU UNIUN KI. Mednar. fotografska razstava v Zagrebu. Zagrebški fotuklub amaterjev je priredil mednarodno fotografsko razstavo, ki je bila v soboto v Zagrebu slovesno odprta* Na razstavi je zastopanih 35 držav s 488 umetniškimi fotografijami. Slovesnemu odprtju razstave je prisostvoval tudi mestni župan dr. Peičič. Jugoslavijo zastopa l^t« razstavi 6 mest, med temi Ljubljana in Maribon/ — Kriminološki kongres v Rimu. V soboto se je začel v Rimu mednarodni kriminološki kongres. Jugoslavijo zastopata na tem kogresu univ. prof. dr. Edvard Miloševič in policijski svetnik Miodrag Gjorgjevič iz Zagreba. — Stara učiteljica umorjena in oropana. V Ze-munu so v nedeljo našli v njeni hiši umorjeno staro in upokojeno učiteljico Milico Mihajlovič. Stanovala je v svoji hiši, katero pa je prodala za 55.000 din ter bi se bila morala te dni izseliti. Ker je ni bilo na spregled, so poklicali policijo, ki je vdrla v hišo in jo naela umorjeno. Med perilom v omari je bilo vse razmetano in okrvavljeno in skozi Zeleniko, že široka reka, ki se je razlila daleč okoli. Milijonsko škodo je ta voda napravila na desnem bregu, kjer je nastanjen vojaški vozar-ski eskadron in intendantsko skladiče. V skladiščih je bilo polno moke, žita, ovsa, vojaških potrebščin ter drugih reči, kar je voda vse uničila. Do dveh po polnoči je voda za dva metra narast-la, tako da so vojaki sredi noči morali bežati v hrib, ker jim je grozila nevarnost, da jih bo vodovje odneslo v morje, ki je bilo tudi zelo razburkano. Vojaki in častniki so 6pali, ko je prihrumela nevarnost. V zadnjem hipu so planili iz postelj in rešili, kolikor se je rešiti dalo. Na vojaškem vež-bališču je voda odnesla v morje nad 100m3 vojaških drva. Pokvarjene so telefonske zveze, železniški tir in vojaško vežbališče. Velika sreča je, da so vo.jaki nastopajočo nevarnost pravočasno opazili. Sicer bi bila mnogo vojakov odnesla voda. Da ni bilo človeških žrtev, je v prvi vrsti zasluga požrtvovalnega poročnika g. Kavčiča ter dveh sameznih trgovskih predmetov in jezikov, Šolnina je takq nizka, da je dostopna vsem slojem. Redno vpisovanje v Dopisno trgovsko šolo je od dne 1, do 10. oktobra (razen nedelj) pismeno ali osebno v pisarni zavoda dnevno od 9 do pol 13 in od 14 do pol 20 zvečer. Izvenljubljanskim reflektantom pošlje vodstvo zavoda prospekt z dopisnico, potom katere se more učenec polnoveljavno vpisati. Vsa pojasnila so interesentom brezplačno na razpolago. — Nakup blaga je stvar zaupanja. Lahko pa se zanesete pri svojih nakupih na poštenost sta-roznane manufakturne trgovine Janko Češnik, Ljubljana, Lingarjeva. — Enodnevni učni trgovski tečaj za pisarniške moči pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (prostori Dopisne trgovske šole) priporočamo vsem onim, ki se žele temeljito izobraziti v stenografiji in strojepisju ter dohiti res prvovrstno podlago za pisarniška dela. Redno vpisovanje v tečaj je 1., 3. in 4 oktobra med obi-čajnimi urami. Šolnina mesečno 110 din. — Večerni tečaji pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (prostori Dopisno trgovske šole) nudijo potrebno izobrazbo vseni onim, ki 60 čez dan zaposleni in se pouku posvetijo lahko šele v večernih urah. Da ustreže naš zavod številnim interesentom, prireja poleg rednega Večernega trgovskega tečaja tudi tečaje zal nemško stenografijo, italijanščino, francoščino, nemščino, strojepis ter posamezne trgovske predmete (knjigovodstvo, korespondenco, itd.) Redno vpisovanje v vse večerne tečaje se vrši dnevno od 1. do 10. oktobra (razen nedelj) od 9 do pol 1 in od 4 do pol 8 zvečer. Pričetek rednega po' uka je 15. oktobra. Prospekti in pojasnila so v pisarni zavoda interesentom pismeno in ustno na razpolago, napravil milijone škode vodo. - Junaški častniki rešili ljudi podporočnikov gg. Kranjca in Jurčiča. Ti trije so svoje življenje tvegali, ko so dali znak za »uzbu* no« ter rešili gotove smrti vojaško stražo, ki je na poljani stražila dTva. Vojaka, ki je bil na straži< je voda s stražnico vred že odnašala proti morju, . Vagon žita v morju Kmalu nato je 6ilno vodovje odneslo pred kratkim zgrajeni most na avtomobilski cesti Her-ceg Novi-Zelenika-Kotor. V nedeljo na tej progi promet ni bil mogoč. Tudi drugim je narastlo vodovje naredilo mnogo škode. Trgovcu Vujinoviču je voda izpodkopala hišo, poplavila skladišča, v katerih je bilo mnogo olja in vina. Samo iz enega skladišča je voda odnesla en vagon žita, ki je bilo v soboto spravljeno v skladišče. Tudi drugi trgovci in zasebniki 6o imeli velikansko škodo. Silne vode, ki so pridrle nad Igalo, so močno poškodovale podpornike železniškega mostu v Su-toranu, kakor tudi progo samo. Na tej progi so morali ustaviti železniški promet. Bar pod vodo Tudi v Baru je voda vse opustošila. Kakor poročajo iz Bara, je tamkaj celih 16 ur lilo, kakor bi ulival iz škafa. Po barskih ulicah je voda na« nesla vse polno grušča ter je po nekod drla do 1.30 m visoko. Cesta in železniška proga sta zelo poškodovani. Avtomobilska postaja pri carinarnici je bila vsa v vodi. Po mestu se razvija promet v čolnih, v katerih prevažajo rešeno žival. V Baru je voda vdrla v vse hiše. Take povodnji v Baru ni bilo že sedem let. Obrambni nasipi, ki jih je bil proti povodnji dal izdelati tehnični oddelek na Cetinju, so 6e izkazali za nezadostne pri taki povodnji. širite katoliško časopisje! Iz duhovnega življenja družine Milica Grafenauerjeva. Mohorjeva knjižnica zv, 42, str. 190. V zadnjem času preplavljajo naš knjižni trg knjige o fiziologiji zakona, o higienskem zakonskem življenju s telesne strani, pa o ekonomskem in socialno urejenem zakonu. Na vsak način so take knjige z zdravniške strani o zakonu kot sožitju dveh teles z individualnim ustrojem potrebne in hvala Bogu, dobili smo tudi dve knjigi katoliških zdravnikov, ki nam s katoliško moralnega stališča razlagajo to fiziološko »uporabo« zakona, tako zlasti knjiga dr. Breclja »Ob virih življenje« ter dr. Justina »Novo spoznanje«. Toda to je samo enostranski pogled na zakon, zdravniški pogled na medsebojni telesni odnos moža in žene, toda še važnejše je duhovno razmerje, ki veže dve duši v eno, dve življenji v eno samo bitje. Papež Pij XI. je v okrožnici o svetem zakonu napisal stavek »Zdravi nauk in verska vzgoja glede krščanskega zakona bo daleč proč od pretiranega fiziološkega pouka ...« In tako je Milica Grafenauerjeva že pred leti napisala duhovno knjigo o zakonu in vzgoji v zakonu pod naslovom »Iz duhovnega življenja družine«, ki je zdaj izšla že v drugi izdaji, kar priča o njeni potrebi pa tudi priljubljenosti. Razdeljena je v tri oddelke: P i del govori o zakonu kot duhovni zvezi dveh i različnega spola, ki ga gradita na ljubezni in iz volje božje ter na veri v zakramentalnost zakona, v njega svetost in nedotaknjenost. V tem oddelku je podano tisto poglavje, ki ga zdravniki po navadi puščajo duhovnim zdravnikom, kajti tu gre za notranje stanje duševnih zvez in pravilno dojemanje in pojmovanje te najvišje pa tudi najsvetejše ustanove, dane od Boga, da se ohranja človeški rod. V drugem poglavju je govor o vzgoji otrok k čistosti, v tretjem pa o rasti v duhovnost posameznih družin-skih članov, fantov in deklet, na tudi zakonskih dru-gov, da bo družina resnično žarišče krščanske ljubezni. Za nameček so še navodila za izbiro poklicev ter o važnosti umetnostne vzgoje, ki je jako potrebna za duhovno življenje in spoznavanje sveta in njega du-£ hovne problematike. Tako je gospa Milica Grafenauerjeva odlično izpopolnila z duhovne plati nauke naših zdravnikov ter v resnici zaslužila priznanje škofa dr. Rožmana, da je knjigi napisa! uvod, ki je hkrati priporočilo, kakor bi ga ne mogel lepšega napisati nihče, ter ga zato ponatisnem v celoti: »Krščanska družina, kakršna bi morala biti odsev svete Družine nazarenske, ni le gola prehranjevalnica, temveč duhovna zajednica, ki veže duše in srca v višjo enoto in skupnost, ker črpa najgloblje in najsvetejše sokove moči in ljubezni iz nadnaravnega sveta. Razprave, zbrane pod naslovom »h duhovnega življenja družine« in posnete iz resničnega družinskega življenja, odkrivajo skrivnostne globine in neminljive lepote krščanske družine, opozarjajo na vire neusahljive družinske sreče, ki je onim družinam, ki tvorijo le mehanično skupnost brez duhovnega edinstva, nepoznana. Prepričan sem, da bo vsak, kdor bo pazljivo prebral to knjižico in se poglobil v njene misli, odkril nov, Itfj? svet, skrit vsem, ki poti do njega ne poznajo. Ta knjižica jim bo kažipot. Priporočam jo staršem, vzgojiteljem, zlasti pa mladim, ki nameravajo ustanoviti' lastno družino. Naj spremlja blagoslov nazareške Družine to knjižico, da bo v naših družinah sejala srečo in blagoslov.« Cena broš. 28 din, vezana 40 din; za ude Mohorjeve družbe pa 21 oziroma 30 din. Najžalostncjša premiera v Pragi. — Sedaj, ko po sklepu štirih velesil stopa v polno, a žalostno veljavo britansko-francoski predlog o odstopu su-detsko nemških pokrajin Nemcem, s čimer bo močno omajana češkoslovaška obrambna moč in bistveno prizadeta njena nacionalna odpornost germanskemu pritisku, prinašamo v prevodu besede, ki jih je znani češki pisatelj in kritik Miro-slnv Rutte napisal dne 23. septembra v >Narodnih listih« namesto običajne cledaške kritike. V gledališču H 38 bi se prejšnji večer morala vršiti premiera domoljubne drame »Revolurijska trilogija«, v kateri je pesnik Djk, ki je umrl pred leti zadet od kapi na otoku Lapudu v našem Jadranu, napisal slavospev na Francijo in njeno človekoljubje ter njen boj za pravico. Takole piše: »V težkih trenutkih, ko vadijajo za naše oblačilo, smo hoteli prisluhniti pesniku narodnega upora in vere, katerega glas je za časa svetovne vojne in pozneje najgloblje vplival na našo vest. Hoteli smo videti vsaj v draniatski viziji Francijo, ki se bori in umira za človeške pravice, ter se okrepiti s spo-i mini na n jeno veličino tudi v sedanjih urah žalosti, strahu in dvomov. Usoda pa je hotela drugače: pol ure prej, oh pol osmih 21. septembra 1938, se je iz vseh amplionov v republiki zatresel glas, ki je oznanjeval jokajočemu ljudstvu, da smo obdani od sovražnikov in zapuščeni od prijateljev, ter da smo tako prisiljeni prinesti najtežjo žrtev, da ohranimo svetu mir in narodu življenje. V vseh hišah mest in trgov in v kočah vasi se je tresel ta glas radia, glas nevidnega lica in nevidnih ust, o katerem se nam je zdelo, da prihaja nekod iz neskončnosti, iz septembrskega večera, ki se ie nagnil v svoji veličastni žalosti nad mesto in padel nanj kot črn pokrov, a njegovo srce je zastokalo v bolesti in joku. Slišali smo besede, a za njimi smo videli, kako teče čas, noseč življenje in smrt, v trenutkih in v stoletjih. Nato pa žalostno godbo Suka, besede upanja, in koračnico »V novo iivljenje«, ki je končala s svojimi fanfarami to pogrebno opravilo narodu, ki ni bil poražen, temveč zapuščen v svojem boju za pravičnost. Bila je to najbolj žalostna premiera, na ka-teio ne bomo nikdar, nikdar pozabili. Najbolj traeično gledališče, v katerem ni bilo nobem-sa gledalca, kajti vseh deset milijonov, ki so poslušali v tišini in s sklonjenimi glavami, so bili s s svojimi srci in svojo krvjo igralci tragedije. In v tej uri bolesti smo se s|>omnili na Vas, pesnik Dvk, na Vas, pesnik narodnega upora in vere. Da bi nam dal novih moči Vaš junaški clas, ki ni poznal bojazni ter nas ni nikdar nehal bodriti, da naj bdimo in ne zaspimo na straži! Kako bi nas utešila vaša vera, ki je znala živeti tudi od gladu in solza ter nas je učila, da bi se v vsakem primeru postavili s čelom proti usodi! Morali smo tedaj ponavljati Vaše besede iz »Pesmi noči 2!). oktobra 1918«. Vi vsi, ki ste pijan! od Slave dneva, ki v srcu vas ponos navdaja, prisluhnite, kaj pesnik vaš vam peva? »Zdaj šele čas za boj med nas prihaja! Boj s sabo, boj z zlom za dobrote, boj s samopašnostjo, ki vodi do pretresov, in mislite na očetov svojih zmote, ne pozabite v srcu svojih besov!« Toda drugače in novo nam je v Tem tragičnem septembrskem dnu zazvenela vaša »Molitev« iz »Devetega vala«, s katero ste se ločili od nas, kakor da slutite smrt: »V breskrbnem mirti sveti ogenj mra Li-ni, Gospod, beseda moja greh: ogrožen biti je lepo nad vse I Ogrožen biti — to je rasti v šir, ogrožen biti, to je sila, rast. Bodočim pa, da radost le in mir!« Hvala Vam, mojster, za Vaše besede. Sprejmite te besede namesto poročila o Vaši premieri, na katero nismo šli. In verujte, da smo v tej septembrski noči, polni zlobnih znamenj, mi živi zavidali Vam mrtvemu, ki ste umrli s siiko svoje ljubljeno in viteške Francije, ne da bi bili prisiljeni gledati v lice današnjega sveta.« td. * O. Petar Vlašič: U gradovima Apoka-lipse. — Znani bogoslovni pisatelj p. Peter V 1 a -š i č je izdal pri založbi Dobrega tiska v Požegi novo delo »U gradovima Apokalipse«. Pisatelj je 1. 1936 prepotoval apokaliptična mesta v Mali Aziji ter je o njih napisal več člankov v »Hrvatsko Stražo«, Zdaj je ta potopis predelal, razširil ter izdal v posebni knjigi, ki je zelo ilustrirana ter okusno izdana. Naroča se pri založbi »Dobre štampe« v Požegi. Cena 22 din. Ob razstavi slovenske povojne knjige Duhovni dokazi slovenskega naroda Ljubljana, 3. oktobra. Mirno In dostojanstveno so se v nedeljo dopoldne odprla vrata v dvorano Trgovskega doma: odprta je razstava slovenske knjige. Navzoči so bili g. ban. dr. Natlačen, g. general Dodič, mestni župan g. dr. Adlešič in cvet ljubljanske duhovne inteligence. Govor je imel prof. Fr. Koblar. O odprtju razstave beremo poročilo v »Ponedelj-skem Slovencu«. Slično naključje je omogočilo, da so naši duhovni delavci na ta način proslavili 20-lnico obstoja Jugoslavije. Z večjo pravico kakor marsikdo drugi, smejo književniki s ponosom slaviti 20-letnico obstoja te države, ker so slovenski književniki miselno in prosvetno že davno poprej dvigali naš narod,' v svobodni državi pa so ustvarili toliko, da moremo sedaj Slovenci s ponosom reči: »Vredni smo svobode!« Število 12.000 književnih izdaj, s katerimi se moremo postaviti v zadnjih 20 letih, je tolikšno, da se v sorazmerju z našim malim narodom zlepa ne more primerjati še kakšen drug narod v Evropi. Na tej razstavi je razstavljenih le kakšnih 3000 knjig in knjižnih izdaj, torej približno četrtina tega, kar je v zadnjih 20 letih izšlo pri nas. Vendar je razstava tako lepa manifestacija slovenskega duha, da v vsej meri izpolnjuje svoj namen. Nazorno namreč kaže ves napredek naše leposlovne, znanstvene, poučne in sleherne druge književnosti. Obiskovalca pozdravi najprej sredi oleandrov kip Ivana Cankarja. Je to edina izvirna likovna uemtnina, ki je na tej razstavi. Razstavljalci, to je duša slovenskih književnikov, sa hofleli s tem pokazati, da je osebnost Ivana Cankarja tako osrednja postava novejše slovenske književnosti, da pomenja celo smrt tega velikega pisatejja prav zgodovinsko razhodnico v slovenski književnosti. S tem, da so sodobni pisatelji na ta način počastili Ivana Cankarja, so izrekli tudi priznanje svoji predhodnici v leposlovju, to je generaciji naše »moderne«. Resnično so redki primeri v zgodovini leposlovja, da je med dvema rodovoma tako malo trenja, kakor ga je sedaj pri Slovencih med sodobnim literarnim rodom in med »moderno« Cankarjeve dobe. Dve veliki vitrini v predsobi glavne dvorane nas seznanjata, ali bolje rečeno uvajata v skrivnost literarnega dela. Skupino lepega tiska je uredila dr. Marja Boršnikova. Tu vidimo razne zanimivosti, posebno pa se odlikujejo Glad-nikove knjige, oziroma izvirne pisave »Krsta pri Savici«, »Sonetnega venca«, »Dume« in »Oporoka dr. Jegliča«. Drugo skupino pisateljskih rokopisov v sosedni vitrini je uredila dr. Silva Trdina. Zanimivo je primerjati te rokopise. Grafolog bi imel tu dosti prilike za študij. Morda je prav ta razstava tudi dokaz, da oblika rokopisa ni končno v nobeni zvezi z nadarjenostjo ali značajem pisatelja. So rokopisi, ki so na videz razmetani in spisani kakor z nekim krčem v prstih, pa razodevajo čudovite misli, in zopet so kaligrafično točni rokopisi, katerih vsebina kaže prav tako lepe ideje in nadarjenost avtorja. Glavna razstava pa je v dvorani. Uredil jo je odbor, katerega smo že navedli v eni naših prejšnjih številk. Velike zasluge za tako lepo razstavo pa ima predvsem seveda književnica ga. prof. Milena Mohoričeva, ki se je najbolj žrtvovala. Moramo reči, da so razstavljena skoraj vsa bolj pomembna dela, kar jih je v zadnjih !J0 letih pri nas izšlo. Razstava je razdeljena in urejena po posameznih strokah. Močno je zastopano pripovedništvo; saj človek šele tu vidi, da vendar tudi v t«j leposlovni stroki le nismo tako zaostali kakor se pogosto glasijo pritožbe. Da, prav mnogo romanov, ziiirk novel in povesti je izšlo in med temi res nekaj, ki so velike kakovosti. Mladinsko leposlovje se nam smehlja s svojimi živimi barvami, deminutivi v naslovih, z veseljem in s svojim svežim optimizmom. Imen ni mogoče navajati, toda enega se je treba spomniti, ki še sedaj trosi veselje med male in velike otroke, to je Fran Milčinski in njegove tu razstavljene knjige so mu spomenik. Tesno občutje nas objame, ko gremo mimo koroškega in primorskega dela. Tudi po vojni sta ti dve slovenski pokrajini še vedno visoko aktivni v kulturnem delu in iz ponazorjenih statistik vidimo, da se prosvetna delavnost Primorske po letih puščave in politčne krize zopet razveseljivo dviga. Ameriški Slovenci kažejo neverjetno podjetnost, pri kateri bi se mogli tudi mi marsikaj naučiti. Strmimo, koliko smo Slovenci ustvarili zadnjih 20 let na polju politične književnosti, sociologije, tehnike, gospodarstva, kmetijstva in zdravstva, na polju prirodoslovja, planinstva, zeinlje-pisja in zgodovine, muzikologije, umetnosti, literarne zgodovine in jezikoslovja, koliko slovenskih knjig je bilo prevedeno v tuje jezike, zlasti v slovanske, bogata je naša dramatika in lirika, številna so filozofska, pedagoška in pravoznan-stvena dela. Obsežna je tudi naša nabožna literatura. Prevodna književnost kaže naše napake in dobre lastnosti: ni vse, kar smo prevedli iz tujih jezikov v slovenščino, vredno našega jezika, so pa te izdaje po večini razkošne in kažejo velik smisel za zunanjo obliko knjige. Pester je tudi pogled na revije, katere smo po vojni izdajali. Ni nas treba biti sram: dosti delamo. Tudi naš književni prospekt je že dosegel evropsko višino in to nam je v čast! Obisk razstave je do sedaj povoljen, dasi jo za enkrat obiskujejo le inteligenčni poklici in dijaštvo. Vstopnina na razstavo je malenkostna: 2 din za osebo, 1 din za dijake. Kdor o sebi govori, da je kulturen Slovenec, pa ne obišče te razstave, mu moramo kar povedati, da ni kulturen 1 C. K. Razbojniški vlom pri Komendi Kamnik, 2. oktobra,, V Mlaki pri Komendi, kjer se prebivalstvo po v edini bavi z lončarsko obrtjo, se je v noči dne 1. oktobra ob pol 3 zjutraj zgodilo hudodelstva, ki bi bilo skoraj stalo človeško življenje. Znani in marljivi Ravnikar France je naložil malo pred polnočjo voz z lončarskimi izdelki, da jih po naročilu odpelje v Škofljico. Pri tovorjenju voza je pomagala tudi njegova žena Marija, ki je po odhodu moža V6a utrujena in izmučena legla k počitku. Okrog pol treh je v polsnu začula neko sumljivo hojo v moževi delavnici, vendar je mislila, da 6e ji le dozdeva. Ko pa se je končno le zdramila, je po sobi, razsvetljeni s petrolejko, zagledala tujega moža, ki je isti trenutek upihnil luč ter priskočil k postelji, kjer je ležala žena s tri tedne starim dojenčkom, ter jo pričel daviti. Kričal je nanjo, naj mu izroči denar. Ženica 6e je branila po svojih močeh, ter napadalca praskala po rokah, vendar ni nič pomagalo. Oni je klical: »Denar ali življenje!« Morala je k omari, kjer je imela shranjen ve6 imetek 600 dinarjev. Denar ji je ropar potegni! iz rok in nato zginil v temni noči. Njegov pomagač pa je že medtem šel tudi v sosedno sobo, kjer je spala tašča Ana, katero je prebudil z vpitjem, da so v hiši roparji, ki hočejo denar. Starka je vsa preplašena rotila nočnega obiskovalca, da denarja nima, nakar je pobegnila v vežo ter skozi dvoriščna vrata v va6 in kričala na pomoč. Seveda ni imela česa, da bi se oblekla, ampak je kar bosa zbežala v sosedno vas Pod-boršt k sorodnikom, ki so V6o premraženo starko vzeli pod streho ter jo spravil v posteljo. Zadeva je bila še isto dopoldne najavljena kamniškim orožnikom, ter je takoj odšla orožniška patrulja pod vodstvom žand. vodnika g. Šnabelna na Mlako, da ugotovi dejanski stan. Pri zaslišanju je Marija Ravnikar izpovedala, da je roparja spoznala. Pravi, da je bil H. E. Dalje se je ugotovilo, da je bil njegov pomagač njegov brat. Rekla je, da se mora razbojniku kaj poznati po rokah ali obrazu, ker ga je praskala. Patrulja je odšla tja, ter odvedla omemjena in še tretjega brata v Kamnik v sodne zapore. Tretji brat je bil kmalu po zaslišanju izpuščen, ker se je ugotovilo, da ni bil soudeležen. Jože in Ludvik pa tudi dejanje odločno tajita. Eden ima ranjeno roko z nohtom, trdi pa, da si je roko spraskal ob mizi. Ugotovljeno je, da sta roparja prišla v hišo skozi okno v delavnico, ki je brez tečajev in samo priprto, nato pa po veži v spalnico, Komenda, 2. oktobra. Vlom v Mlaki so morali izvršiti domači tatovi, ki so jim bile razmere dobro znane, in so vedeli, da so Južanovi zelo varčni in denar hranijo doma, namesto da bi ga dali v hranilnico. To je zopet lep nauk za nespametne ljudi, ki nočejo zaupati svojega denarja domačim hranilnicam, potem, ko so okradeni, je za tarnarje že prepozno. Isto noč 60 gotovo tudi isti vlomilci vdrli v hišo Kovačeve Micke v Kaplji va6i, kjer so mislili temeljito izprazniti klet. V hišo so prišli skozi okno, kjer so morali skriviti železno okovje, da so skozi odprtino lahko vdrli v notranjost. V kleti pa na njih žalost ni bilo drugega ko jabolka, katera pa jim niso bila preveč všeč. Nekaj so jih vzeli, dalje pa si niso upali 6tikati, ker v hiši v zgornjih prostorih stanuje nekaj strank, katerih so se gotovo zbali. Prejšnjo noč so hoteli vdreti tudi pri znanem gostilničarju in posestniku na Gmajnici »Barakar-ievem Mihi«, kjer so tudi hoteli vdreti skozi okno. Okovje so že dovolj razširili. Pri tem delu pa je padel na tla zastor, ki je povzročil ropot, in zbudil gospodarjevega varovanca, ki je takoj pri-hitel v spodnje prostore in vlomilce nagnal. Kakor je videli, je na delu zopet tolpa potepuhov, ki bi radi prišli na račun drugih dn denarja na svojem vlomilskem pohodu, ki pa obira le take, ki imajo doma denar. So gotovo domačini, ki 60 jim razmere zelo dobro znane, in upamo, da bodo kmalu padli v rok« pravici. Tudi je bilo v zadnjem mesecu ukradenih, več koles, od katerih pa sta bila dva najdena, in sicer samo po delih, ki so jih tatovi prodali po vaseh. Upamo, da bodo orožniki tudi tem pristrigli tatinske peruti. Smrtna avtomobilska nesreča pri Mozirju Celje, 3. oktobra. Na banovinski cesti med Lubijo in Mozirjem se je zgodila avtomobilska nesreča, katere smrtna žrtev je postal 53 letni posestnik Žunter Anton iz Lubija pri Mozirju. Ko je šel ob 11. dopoldne po banovinski cesti proti Mozirju, je privozil z nasprotne strani tovorni avtomobil. Žunter je bil morda nekoliko vinjen in ker je bil tudi gluh, ni slišal, ko je privozil za njim v osebnem avtomobilu trgovski potnik Jelen iz Celja. Jelen je vozil po desni strani, dal signale, ki pa jih Žunter seveda ni slišal. V tem momentu je treščil osebni avtomobil v Žuntarja in ga z vso silo vrgel v loku čez cesto, da si je Žunter prebil lobanjo in pri priči izdihnil. Na kraj nesreče je bil takoj poklican banovinski zdravnik g. dr. Roman Lesnika. Vsaka pomoč pa je bila brezuspešna in je medtem Žunter podlegel. Pokojnega so prepeljali na njegov dom, nato pa pokopali na farnem pokopališču v Mozirju. Krivda ne zadene Jelena, ker je vozil pravilno po desni strani. 37. državna razredna loterija katere prvo irebanje le le 12. OKTOBRA 1.1. nudi udeleiencem tudi to pot poleg majhnega rizika velike Izglede na dobitek. Olavnl dobitki so i 1 premija Din 2,000.000.— 1 premija Din 1,000.000,— 3 premije po Din 500.000.— 1 premija Din 400.000.- 2 dobitka po Din 300.000.— 8 dobitkov po Din 200.000.- 16 dobitkov po Din 100.000,- 17 dobitkov po Din 80.000.- n dobitkov po Din 60.000.— 19 dobitkov po Din 50.000.— IT dobitkov po Din 40,000— 20 dobitkov po Din 35.000— 27 dobitkov po Din 30.000.— 27 dobitkov po Din 25.000.— 40 dobitkov po Din 20.000— 50 dobitkov po Din 15.000.— 70 dobitkov po Din 12.000,- 210 dobitkov po Din 10.000.— 270 dobitkov po Din 8.000,- 310 dobitkov po Din 6.000,- 395 dobitkov po Din 5.000.- - itd. v skupnem znesku malo da ne dinarjev 65,000.000' Cene sreik: 1/1 srečke Dfn 200"— 1/2 srečke Din 100"- 1l4 srečke Din 50"— Poznano toCno poslovanje I Izplatllo vseh dobitkov takoj In brez odbitka 1 Imen In naslovov dobitnikov ne dajemo v Javnosti GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE A. REIN I DRUG GAJEVA8 ZAGREB ILICA15 Pri nas kupljene sretke so do sedaj ENAJSTKRAT zadele premije po Din 1,500.000--, 1,200.000--, In 1,000.000-- — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. Mednarodni kongres za varstvo otrok v Belgradu V nedeljo je bil v Belgradu v dvorani Kolar-čeve zadužhine mednarodni kongres za varstvo otrok, ki ga je začela v imenu kraljice Marije gospa Spasičeva. Kongresa se je y. nedeijo uieu velikimi ovacijami občinstva in otrok udeležila sama kraljica Marija. Na sliki vidimo Nj. kralj. Veličanstvo kraljico Marijo v spremstvu ministra za Požar upepelil gospodarsko poslopje Škocjan pri Mokronogu, 1. okt. V petek zvečer, 30. sept., je okrog pol desetih zdramil prebivalci bližnje in daljne okolice deloma že iz spanja plat zvona, kateri je naznanjal, da gori pri posestnici Tereziji Goli v Goriški gori. Goreti je začelo na skednju. Nesreča je hotela, da ima posestnica gospodarsko poslopja urejeno po gorenjskem načinu, t. j. da ima vse gospodarsko poslopje pod enim krovom. In tako je zgorelo vse: pod, hlev, kozolec, klet; skratka vse, razen stanovanjske hiše. Da je nesreča še večja, je poleg poslopja zgorela tudi ena krava, okrog f>00 litrov vina, krompir, seno in še več raznega drugega letošnjega pridelka, tako da ne-srečnica trpi veliko škodo. Zavarovalnina je zelo nizka in ne bo krila niti polovice škode. Kako je požar nastal, še ni znano. Domnevajo pa, da je zažgala zlobna roka. Tukaj bi bilo dobro, da bi se orožništvo bolj pobrigalo za take stvari, da bi že enkrat zločinci prišli v roke. pravice, kajti takih primerov je že več, kakor tudi raznih tatvin in vlomov, o katerih smo že pred kratkim poročali. Če pojde tako dalje, ne bo noben kmet in posestnik več varen pred temi raz-bojniki, da mu bodo sproti odnašali vse, kar si pridela in preskrbi v potu svojega obraza. Poleg tega pa mu za nameček še poižigajo poslopja. I D"" I Odi I KINO SLOGA telefon 27-30 Danen poslednji«! Ob IS., 10. ln 21. Kompromitirana nevesta Odlična in nabavna vennloigra. Viktor de Knw», Mnrja Anriergaat. AHola Snnrirnck. —1 . nn ■ >wa, I Ijena od malih otročičev, katerim je kongres posvečen in ki zanje kraljica po materinsko skrbi. Kongres sam se je začel že v soboto in ga jr 7. velikim govorom začel minister za socialno politiko g. Dragiša Cvetkovič. V zvezi s kongresom je tudi velika razstava, ki se nanaša na varstvo otrok. Razstava je nameščena v več. paviljonih po posameznih državah. Razstava balkanskih držav jc inimivu Muijiiu mm iju v cuisi, u iiiiiiitmi n l it . jm 1111 v.i 11 (i ur/..ivan. naz.siava oaiKfl jcialno politiko, ki prihaja na kongres, pozdrav- J nameščena v SpasiČevem paviljonu, Ljubljanske vesti Tramvaj k Sv. Križu začne voziti v sredo Z rednim prometom prično ob 6 zjutraj. K Sv. Križu bo vozil tramvaj začasno od Sv. Petra |*o Jegličevi cesti do Sv. Križa, ter bo imel zvezo z vsemi drugimi progami. Promet se bo razvijal tako, da bo vozil tramvaj zjutraj od 6 do 8 vsakih 6 minut do Sv. Križa, od 8 do 13 vsakih 6 minut do Kolinske tovarne, naprej k Sv. Križu pa vsakih 12 minut, od 13 do 18.80 vsakih 6 min. k Sv. Križu, od 18.30 do 20.45 vsakih 6 minut do Kolinske tovarne, naprej k Sv. Križu pa vsakih 12 minut, od 21 do 24 pa vsake pol ure do Sv. Križa. Sedaj veljavne vozne cene veljajo tudi za progo Sv. Križ s to spremembo, da znaša cena za daljše vožnje več ko 6-delnih prog 3 din. Po tarifi stane torej vožnja: od gl. kol. ali Sv. Petra 1.50 din, od pošte. Mestnega trga, Gradišča, Sv. Jakoba, iz Most itd. 2 din, iz Šiške, Tržaške ceste 2.50, iz Zg. Šiške, Št. Vida, Viča itd. 3 din. KINO KODELJEVO Brezplačno ! Brezplačno / Da Vas prepričamo o odlični kvaliteti filmov, ki jih bomo predvajali med tednom za znižano vstopnino, igramo danes, jutri in v četrtek ob 20. uri velefilm VlsoKa pesem Ifubeani (NORMA SHEARER - FREDERICH MARCH) brezplačno. Vstop dovoljen vsakomur. Listki se izdajo pri blagajni po vrstnem redu I 1 20 letnica smrti p. Škrabca. Jutri 5. okt. bo ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi slovesni Re-quiem za pokojnega p. Stanislava škrabca, OFM., slavnega slovenskega jezikoslovca. Ta dan je nani-čez 20 letnica njegove smrti. Sv. mašo bo opravil p. dr. Gracijan lleric, frančiškanski provincial. 1 Šola Glasbene Matice ljubljanske sporoča, da se gojenci za katerikoli glasbeni predmet, ki se na šoli poučuje, še vedno sprejemajo. Prijaviti se mora vsakdo vpisami Glasbene Matice v Gosposki ulici. 1 Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske bo imel drevi ob 20 vajo mešanega zbora. Prosimo vse in točno! 1 Dela pri hotelu »Slon« so že toliko napredovala, da je večina zidurskega odra že odstranjena. Motel je tudi ves ometan, kjer »tone še niso izdelane. Kakor eujemo, bosta kavarna in prenočišče izročena prometu dne 1. januarja, restavracija pa nekoliko pozneje. 1 Na Kongresnem trgu renovirajo veliko Eggerjevo hišo. Odri so~ zdaj postavljeni že na dveh straneh stavbe. Nova zunanjost te hiše bo dala okolici, zlasti krasnemu Plečnikovemu stopnišču prav lep poudarek in dopolnilo. 1 Nova hiša na Sv. Petra cesti. Tvrdka Goričar je sezidala na Sv. Petra cesti novo, tronadstropno hišo. Stavbo, za katero je napravil načrte ing. Suhadolc, je zgradila tvrdka Just Gabrlelčič. Hiša ima v drugem in tretjem nadstropju balkon po vsej širini. Zanimivo pa je, da stoji ta nova hiša tako daleč od prejšnje hiše, da so lahko za staro trgovino začeli zidati, ne da bi bili trgovino v starem poslopju opustili. Prejšnjo trgovino bodo podrli šele, ko bo vsa stavba popolnoma dodelana in se bo trgovina kar gredoč preselila v nove prostore, 1 Uboga Dolenjska cesta. Najmanj eno desetletje že rotimo državo in mestno občino ter vse druge oblasti, naj vendar popravijo Dolenjsko cesto. Toda državne oblasti se izgovarjajo na druge, trpe pa prebivalci dolenjskega okraja. Sedaj je Dolenjska cesta zaprta. Temelj za tramvaj je na Dolenjski cesti že povsod položen, hkrati* pa so pričeli delati tudi kanalizacijo in čudno je, da se poprej za to kanalizacijo, ki je predvsem namenjena poslopju, v katerem je policijska stražnica, poprej ni nikamor mudilo, šele sedaj, ko so pričeli delati nov tramvaj, so pričeli tudi kopati jarke za kanale. Ob križišču Orlove ulice in Dolenjske ceste je postavljen sedaj velik nasip iz blatne ilovice, čez katerega mora plezati sleherni, ki bi si rad prihranil velik ovinek po Orlovi ulici in Ižanski cesti. Malo dobre volje in bi ta nasip imel vsaj ozko pasažo za pešce. Nekoliko takta pa bi morala poznati tudi Maloželezniška družba, ki je nasula debele grude kamenja na Dolenjski cesti tik za šuštarjevo hišo prav na hodnik. V bližini pa je prazen prostor, kamor bi se dalo to kamenje zlahka zložiti, če se |>osreči kakšnemu pešcu preiti blatni ilovnati nasip pri stražnici na Dolenjski cesti, mora nekaj metrov še iti po blatnem hodniku, toda naenkrat mora zaiti v luže sredi ceste, ker je hodnik poln debelega kamenja. Rečeno pa je bilo, da je Dolenjska cesta zaprla samo za vozila, kar sicer razumemo, dejansko pa je zaprta tudi za pešce. Kako naj ljudje, ki tu stanujejo, hodijo po cesti, če jim je cesta dejansko zaprta. Mestna občina naj prebivalcem Dolenjske ceste da takoj nadomestilo s tem, da nasuje hodnik z drobnim peskom, kakor se je zgodilo lani in pred lanskim! — Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Joseiovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi. _Ogl. reg. S. br. 30474/35._ I Nesreče in poškodbe. Včeraj malo pred 3 popoldne je bil reševalni avto poklican na Fužine pri Ljubljani. Tam se je ponesrečil 14-let-ni tosarjev sin Josip Pa vek". Med delom mu je brat po naključju vrgel sekiro pod noge in ga nevarno ranil. — V Šebreljali pri Kamniku se je ponesrečil trgovec z lesom Andrej klemen-čič. Padel je taiko nesrečno, da si je zlomil nogo. — Nevarno ranjen je bil v nedeljo zvečer 54-letni tapetniški pomočnik Toma/. Marenčič iz Viča. Tržaška c. 88. Dobil je hude poškodbe po vsem telesu Vsi ponesrečenci so bili prepeljani v ljubljansko bolnišnico. 1 Tečaje za laščino in nemščino, začetne in nadaljevalne priredi Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani ob delavnikih v čaau od 19 do 21, po-čenši z oktobrom. Prijave v društveni pisarni, Trgovski dom, pritličje, od 8 do 14. Opozarjamo na koristnost teh tečajev, ki so poceni vsem interesentom na razpolago. 1 Tečaj za slovensko stenografifo, ki ga prireja Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani v času od 19—21, se prične v oktobru. Tečaj je brezplačen. Prijave v društveni pisarni Gregorčičeva ul. 27 med 8 in 14. 1 Frančiškanska prosveia M. O. v Ljubljani opozarja vse na avoje aktualno skioptično preda- vanje, ki bo v torek 4. t. m. ob 8 zvečer v novi frančiškanski dvorani »Portreti vodilnih političnih osebnosti«. Predava ob številnih ekioptičnih slikah urednik France Tcrseglav. Vsi, ki se zanimate za današnje svetovne politične dogodke in za voditelje, v katerih rokah je usoda posameznih narodov, nikar nc zamuditi tega predavanja! Pred-prodaja vstopnic po 2 in 3 din v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži. Člani imajo popust. 1 Novodošle državne srečke prodaja menjalnica Reicher & Turk. Gledališče Drama Torek, 4. okt.: »Veriga«. Red A. — Sreda, 5. okt.: »Žene na Niskavuoriju«. Izven. — Četrtek, 0. okt.: »Izsiljena ženitev. Ljubezen-zdravnik«. Red Četrtek. — Petek, 7. okt.: Zaprto. Opera Torek, 4. okt.; »Boris Godunov«. Red B. — Sreda, 5. okt.: »Ero z onega sveta«. Red Sreda. — Četrtek, 6. okt.: »Na sinjem Jadranu«. Premiera. Preniierski abonma. — Petek, 7. okt.: Zaprto. — Sobota, 8. okt.: »Na sinjem Jadranu«. Izven. — Nedelja, 9. okt.: »Tosca«. Gostovanje ge. Zinke Kunc-Milanove. Izven. Sestanki Dekliiki krožek Ljubljana - mesto ima drevi točno ob 8 redni sestanek v Vzajemni zavarovalnici. Vabljene tudi nove članice. 1 Dekliški krožek Trnovo ima danes zvečer točno ob 8 svoj redni letni občni zbor, Pridite vsel Cerkveni vestnik Kongregucija gospodov pri Sv. Jožefu v Ljubljani ima drevi ob osmih prvi redni sestanek v tekočem šolskem letu ter prosimo vse gospode kongreganiste, da se ga zanesljivo udeleže. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Trgovina Mayer v svoji palači Ljubljaana, 3. okt. Ze proti koncu prejšnjega meseca se je znana trgovina Mayer pričela seliti iz svojih dosedanjih prostorov v Kresiji, ki je mestna last, v svojo novo palačo na Marijinem trgu. Mestna občina je pred leti tej tvrdki odpovedala prostore in ker je tvrdka že sama nameravala zgraditi svojo hišo, se je podvizala in pričela graditi. Načrte za pala&> je napravil inž. arh. Stanislav Rohrman, ki je ustvaril krasen projekt in ves čas vodil dela s podporo prof. Rudolfa Treota. Stavbena, težaška, zidarska, betonska in železo-belonska dela pa je opravila tvrdka Tonnies. Vsa obrtniška dela pa so skoraj izključilo opravili domači ljubljanski obrtniki, tako da je denar, ki ga je tvrdka žrtvovala za palačo, ostal v domovini, največ v Ljubljani in tako oplodil promet doma, zaslužek pa so imeli pretežno domači ljudje. Tesarska dela je opravila tvrdka Martine, kleparska Žitnik, mizarska Rojina in Ivan Černe iz Št. Vida, steklarska Pauschin in Klein, par-kete Bokal in Puh, slikarska Letnar in Hlebš, ključavničarska Rebek in Geyer, vodovodne instalacije Hudnik, električno instalacije L. Pavlič, plinske Nahligal, centralno kurjavo inž. Likar, zaluzije Šenica, notranje mizarsko delo po projektu arh. Rohrmanu tvrdki Naglas in Černe, tovorno in osebno dvigalo je dobavila tvrdka Si-gler, pečarska dela pa Kalmus & Ogorelec, tapetniška dela Naglas, kamnoseška Toman in Vodnik, lignolitni tlak inž. Hmelj, linolejni tlak Černe, žtukaterska dela Kogovšek, žlahtni omet na fasadi Brezovnik, umetni kamen pa »Cenientnine«. Pajača, ki je bila v surovem stanju dogotoV-ljena že konec lanskega leta, je ob Marijinem trgu dolga 16 m, ob VValfovi ulici in nabrežju pa 45 m. Palača je štirinadstropna, oziroma z galerijo petnadstropna. V pritličju je poslovni lokal na drobni promet, enako je za drobni promet galerija, I. nadstr. in del II. nadstr. Ostalo II. nadstr. je namenjeno prometu na debelo. V kleti so skladišča. V višjih nadstropjih pa so stanovanja, in sicer tri trisobna, dvoje dvosobnih, zasebno stanovanje g. Mayerja in stanovanje za hišnika. V6a stanovanja in del lokalov se kuri s centralno kurjavo, 6prejemni poslovni lokal pa a segrevanim zrakom. Manulakturna tvrdka Mayer ima poleg lokalov za fino blago tudi poseben oddelek v Wolfovi ulici za ceneno blago! Tvrdka je sedaj že v polnem obratu v novih lokalih. — Tvrdki želimo v novih prostorih kar največ uspeha. Sklepanje zakonov med muslimani in Židinjami prepovedano Iz Sarajeva poročajo: Muslimanska šeriatka sodišča so dobila prepoved, da poslej ne smejo več sklepati zakonov med Židinjami, ki so tuje državljanke, in muslimani, ki so jugoslovanski državljani. Ta prepoved je tako utemeljena: Na področju vrhovnega muslimanskega šeri-atskega sodišča je bilo v zadnjem času vedno več primerov, so so tuje državljanke, zlasti iz Avstrije, ki so bile židovske vere, sklepale zakone z muslimani. TI zakoni pa so bili zgolj formalni in začasni ter sklenjeni zgolj zato, da bi potem avstrijske židovke, ki so z zakonom postale jugoslovanske državljanke, mogle iz Avstrije in od drugod svoje premoženje prenesti v Jugoslavijo Taki zakoni so torej sklenjeni na zgolj trgovskem temelju ter so tako zlorabljali muslimanske verske predpise, ki veljajo za žeriatka sodišča. Sobotni koncert Celjskega okteta V sobotq ob 8. zvečer je priredil Celjski oktet pod vodstvom skladatelja in pevovodje g. Avgusta Cererja v veliki dvorani Ljudske posojilnice koncert ilovenikih narodnih in umetnih pesmi. Natopilo je 12 pevcev. Program je obsegal same težje skladbe Fr. Marolta, dr. Ipavca, Tomca, Horvata, Mirka, Adamiča, Vogla, Svikariiča in je bil razdeljen v tri dele. Prvi del sporeda je obsegal le Fr. Maroltove skladbe. Vsaka pesem, ki to jo odpeli, je vžgala poslušalce, ki niso itedili z aplavzom. S spodbudno pevsko ambicijo in dobrim glasovnim materialom je pokazal Celjski oktet, da mnogo zmore. Zbor je discipliniran in tehnično uravnovešen, lahko pa se ponaia tudi t tehnično zlitostjo in izenačenostjo v glasovnem in dinamičnem pogledu Ob uspehu nastopa čestitamo Celjskemu oktetu z željo, da bi še naprej s tako veliko ljubeznijo gojil slovensko narodno in umetno pesem. Naj se izpopolnjuje vedno bolj. Obisk na koncertu je bil klavrn. Čudimo se, da ni razumevanja niti pri članih celjskih pevskih društev, ki Sramota bolnišnice tudi v Mariboru Mariborski novi bolniški paviljon že 14 mesecev stoji nedograjen Maribor, 3. oktobra. Mogočna zgradba novega bolniškega paviljona mariborske bolnišnice, ki dominira nad okolico Magdalenske cerkve na desnem bregu Drave, stoji še sedaj povsem takšna, kakor je bila pred 14 meseci, ko je bila v surovem stanju dograjena. Lansko leto v začetku avgusta so jo dali pod streho, potem je bilo v načrtu, da se med zimo zidovje osuši, letošnjo pomlad pa se z deli nadaljuje. Ostalo pa je samo pri načrtih — ker ni denarja. Mariborska bolnišnica je v mnogočem še dosti na slabšem, kakor je ljubljanska, o kateri se v našem časopisju toliko piše. Tudi na mariborsko bolnišnico je prav tak naval, kakor v Ljubljani, tudi tu morajo bolniki dostikrat ležati na zasilnih ležiščih in na nosilih kar po hodnikih, ker v sobah in na posteljah ni pro- stora. Zaradi tega se Je banska uprava odločila za zgradbo novega paviljona, v katerem bi bilo 210 postelj. Prišla bi vanj dva oddelka — venero-loško-dermatološki ter oddelek za nosne, vratne in očesne bolezni. Stavba je dosedaj veljala 3 milijone din, za popolno dogotovitev bi bilo treba še 6 milijonov dinarjev. Bolnišnica ima pripravljene že nove postelje s kompletno opremo, letošnjo jesen bi bil novi paviljon že lahko odprt, če bi bilo na pomlad zagotovljenih omenjenih 6 milijonov. Pri tem pa vprašanje denarja niti ni tako težko rešljivo. Nov paviljon je prav za prav zgradila mariborska bolnišnica iz svojih sredstev. Poleg tega pa ji še država dolguje na bolniških stroških okrog 5 milijonov. Če bi država končno izplačala svoj dolg, bi lahko uprava mariborske bolnišnice iz svojih sredstev, brez vsake druge pomoči dovršila zgradbo. Konferenca za nov dravski most v Mariboru Maribor, 3. oktobra. Danes predpoldne je na mestnem poglavarstvu bila konferenca za zgradbo novega dravskega mostu v Mariboru. Konferenco je sklical g. ban dr. M. Natlačen, prisostvovali pa so ji mestni župan dr. A. Juvan, načelnik teh. oddelka banske uprave inž. Škoberne, bivši oblastni predsednik dr. J. Le-skovar, okrajni glavar dr. J. Šiška, podžupan Fr. Zebot, banski svetnik Šerbinek, referent za mostove pri teh. oddelku banske uprave inž. Viher, inž. J. Stergaršek, odvetnik dr. Miler, inž. Baran, po-brežki župan K. Stržina in košaški župan Kirer. Poročilo o dosedanjih akcijah za gradnjo novega mostu in o vseh intervencijah, ki so bile izvršene, je podal načelnik okrajnega cestnega odbora g. Fr. Žebot, za njim pa je o vprašanju novega mostu poročal načelnik inž. Škoberne. Pri obravnavi, ki je sledila na podlagi obeh poročil, so vsi udeleženci konference prišli do prepričanja, da je graditev novega mostu možna, če vsi interesenti po svojih finančnih močeh prispevajo k stroškom za zgradbo, m Smrt blagega moža. Na Aleksandrovi C. 67 je umrl inšpektor Poštne hranilnice v pokoju g. Alojzij Potočnik v starosti 67 let. Bil je znana osebnost, priljubljen in spoštovan. Pokopali ga bodo v torek ob 16 iz mrtvašnice na pobreško pokopališče. Naj počiva v miru I Žalujočim naše sožaljel m Pevska vaja »Maribora« bo drevi ob 20 v pevski sobi stolnega župnišča. ni Stari in mladi umirajo. Na Pobrežju na Aleksandrovi cesti 62 je umrla soproga tamoš-njega mesarja in gostilničarja Marija Holz, stara 44 let. — V bolnišnici je ugrabila smrt 83-letno soprogo mizarja Ano Steger. -— V Slovenski 40 je umrl upokojeni mizar drž. žel. Rudolf Fridl, star 85 let. — Naj v miru počivajo! m Carinski dohodki. Mariborska carinarnica je imela v septembru 7,534.598.75 din dohodkov, od tega pri izvozu 54.828.40 din. Depozitov je bilo vplačanih 661.947 din. m Smrten padec s skednja. Na dvorišču gostilne Lečnik v Guštanju so našli zjutraj okrog 2 nezavestnega starega moža, v katerem so prepoznali 69-letnega tesarja Ivana Eržena iz Dravograda. Imel je močne poškodbe na glavi. Poklicani zdravnik je ugotovil, da ima zlomljeno hrbtenico in razbito lobanjo, Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je še istega dne umrl. Eržen je prejšnji večer popival v gostilni, nato pa je brez vednosti in dovoljenja odšel spat na skedenj. Tam ga je videl ob 12 gostilničar Lečnik, vendar ga ni hotel prebuditi. Eržen je bržkone v spanju padel s skednja ter se je smrtno poškodoval. ni Poziv vsem tujim državljanom. Predstoj-ništvo mestne policije v Mariboru poziva vse tuje državljane, ki bivajo na njenem področju in ki imajo dovoljenje za bivanje za »nedoločen čas«, da se takoj zglasijo pri policiji na sobi št. 2. Izvzeti so samo ruski državljani-begunci. m Vaje v obrambi proti napadom iz zraka, ki bi se morale vršiti dne 4. in 5. t. m. (nočne) in dne 7. t. m. (dnevne), so po nalogu banske uprave v Ljubljani preložene. m Dr. Klara Kukovec ordanira zopet od 9—11 in od 15—16. ni »Maribor« je zmagal in nc »Mura«. V Po-nedeljskem Slovencu je zmešal tiskarski škrat številke pri športnem poročilu iz Maribora ter je napravil »Muro« za zmagovalko. Pravilno se mora glasiti naslov: SSK Maribor:SK Mura 4:1 (3:1) tako, da je zmagovalec »Maribor«. m Spor za stavbo, ki se šele zida. V Sodni ulici gradi zavarovalnica »Drava« stanovanjsko hišo, ki bo za Maribor gotovo svojevrstna posebnost. Dolga bo okoli 30 m, široka samo 4 m, visoka pa kar tri nadstropja. S kopanjem in zidanjem temeljev so že pričeli. Pri tem pa se je ugotovilo, da bo treba postaviti temelje na pilote, ker je teren premalo trden. Stavbo bo seveda to precej_ podražilo. Komaj pa so začeli zgradbo zidati, že so — kakor se po mestu govori — nastali spori ter nesporazumi v vodstvu zavarovalne družbe zaradi te stavbe ter so bile vložene pritožbe. Baje grozi nevarnost, da bodo delo sploh ustavili, m 4 mesece zapora za uspavalni napoj. Včeraj je bila pred okrožnim sodiščem v Mariboru obravnava proti 27 letni viničarki Rozaliji Lešnik iz Rošpoha. Obtožena je bila, da je usmrtila svojega 4 tedne starega nezakonskega otroka. Lešni-kova je bila dekla v Dragučevi ter je zanosila nezakonskega otroka. Skušala si je večkrat odpraviti plod, pa se ji ni posrečilo. Otrok se je rodil živ in življenja zmožen. Ko je bilo dete 4 tedne staro, mu je skuhala uspavalni čaj »dormin« v tako močni dozi, 'da Je dele 2 dni neprestano spalo, tretjega dne pa je umrlo. Lešnikova je bila obsojena na 4 mesece nepogojnega zapora. ni To že ni več šport! Dve nedelji zaporedoma sta se dogodila v Mariboru žalostna primera, da so morali med nogometno tekmo nositi z igrišča poškodovanega igralca ter ga peljati v bolnišnico. To se pač ne more imenovati več šport, temveč navadno pretepanje. Takšni dogodki bodo odbili športnim klubom še to publiko, ki prihaja sedaj na igrišče. Igralce, ki se na igrišču ne znajo obvladovati, naj vržejo iz kluba. m Ljudski oder igra v nedeljo, 9. t. m. popoldne romantično igro iz srednjega veka »Zakleti grad«. Igro je spisal priznani slovenski dramatik dr. Alojzij Remec, ki bo mariborski premieri najbrž osebno prisostvoval. m Frančiškova mladina je proslavila v nedeljo god svojega zavetnika. Proslava, združena z akademijo, se je vršila v Mladinskem domu v Cvetlični 28. Dvorana je bila nabito polna občinstva. Mladina je nastopila z igrokazom »Pavelčko-va piščalka« ter z izbranimi pevskimi točkami. Proslavo je vodil agilni organizator mladine p. Mariofil Jelene. Gledališče Torek, 4. oktobra, ob 20: »Hudičev učenev«. Premiera. Bloki. Sreda, 5. oktobra: Zaprto. Četrtek, 6. oktobra, ob 20: »Kar hočete«. Red C. Celje c Radiotehnik Kozina Franc oproščen. Prečk sodni,kom-poedincem g. dr. Lobetom se je včeraj dopoldne zagovarjal v veliki sodni dvorana okrožnega sodišča 38-letmi radiotehnik Kozina Franc, ki je bil obtožen, da je v svoji službi ukradel g. Bremcu Antonu različne ra-diotehnične predmete. Zaslišanih je bilo 7 prič, ki so vse izpovedale v korist g. Kozina. Sodišče je g. Kozina oprostilo vsake krivde. c Sklepna pobožnost na gori Oljki bo letos na nedeljo dne 9. oktobra. Vse prijatelje romarske cerkve že zdaj opozarjamo na to. c Uboj v Senovem pred celjskim sodiščem. Včeraj ob pol lt se je pričela na okrožnem sodišču v Celju razprava proti 20-letnemu delavcu Bcdenu Josipu iz Vel. Dola, 26-letmernu čevljarju Bizjaku Ignacu iz Senovega in 29-let-nemu Hlastanu Jožefu. 5. decembra so se fantje stepli v neki gostilni v Senovem, pri pretepu Pa je padel kot žrtev noža rudarski zaupnik urlan. Sodišče je obsodilo Bedena na 4 mesece zapora, Bizjaka na 5 mesecev, Hlastana Jožefa pa je oprostilo. Pirav tako sta izpuščena prva dva obtoženca, ker sta svojo kazen prestala v preiskovalnem zaiporu. c Težka nesreča pri spravljanju lesa se je pripetila 52-letnemu drvarju Mlaoniku Fr. iz Podvolovjeka pri Lučali. Ko je spravljal les v gozdu, mu je padel hlod na levo nogo ter mu jo zlomil in zmečkal. c Nevo mesto nadzornika živil razpisuje mostna občina. Lastnoročno pisane prošnje je vložiti najkasneje do 31. oktobra pri predsed-ništvu mestnega poglavarstva. c Občni zbor Fantovskega odseka v Celju, ki bi moral biti jutri v sredo, sc zaradi dvodnevne zatemnitve mesta odloži na petek oib 8 zvečer. c Apologetični krožek za DKM, ki bi sc moral vršiti jutri 5. oktobra, se zaradi dvodnevne zatemnitve mesta ne bo vršil. c Bivši uradnik v Westnovi tovarni v Celju g. Andrej Svotek je prevzel mehanično tkalnico »Peca« kot poslovodja. Tvrdka je že vpisana v trgovski register, pooblaščenec tovarne pa je celjski veletrgovec Anton Miislej. c Duhovniški sestanek bo v četrtek 6. okt. ob 10 dopoldne v opatiji v Celju Na sporedu bo predavanje o pastirovanju v delavskih okrajih. c »Kino »Union«; Danes »Krik džungle«, c Danes in jutri večer, in sicer vso noč bo po naročilu .kr. banske uprave dvodnevna vaja za zatemnitev mesta Celja, ki bo trajala vso noč. Vsa reklamna razsvetljava napisov, izložb in podobno mora biti odklopljena. Vsa privatna, trgovska in industrijska poslopja morajo biti popolnoma zatemnjena. Zatemnitev mora biti tako izvršena, da je notranja razsvetljava od zunaj popolnoma nevidna. Dovajanje toka in svetilnega plina podjetjem in privatnikom ostane neprekinjeno. Mestno poglavarstvo in predstojništvo mestne policije opozarja, da se bodo vsi prestopki kaznovali z globo do 1000 din, odnosno z zaporom do 20 dni. Temeljni kamen farnega doma v Brežicah blagoslovljen Brežice, 2. oktobra. Danei je bil za brežiško župnijo važen in pomemben dan, ko so bili blagoslovljeni temelji za novi Farni prosvetni dom v Brežicah. Kljub slabemu vremenu se je zbralo poleg domačinov lepo število naše mladine in njenih prijateljev iz Posavja. * Ob 10 je bila pri podružnici sv. Roka, ki je bila za to priliko okusno okrašena, slovesna sv. maia, katero je imel namesto zadržanega prev-zviienega knezolkofa dr. Tomažiča kanonik g. dr. Žagar iz Maribora. Po sv. maši pa je blagoslovil temelje in imel primeren nagovor na zbrane. Za g. kanonikom je povzel besedo predsednik celjske podzveze fantovskih odsekov g. prof. Bi-tenc, ki je izvajal, da kar je cerkev v verskem smo jih vidno pogrešali, Na drugi strani pa moramo opravičiti občinstvo, ker se mi zdi, da so vstopnine k raznim prireditvam v Celju previsoke. oziru v fari, to je prosvetni dom v kulturnem. Kako važno nalogo opravljajo naši prosvetni domovi v narodnostnem oziru, ni treba posebej poudarjati, kajti če bi ne bilo teh domov, kdojve kje bi šla danes naSa severna meja. Ob koncu je govornik pozval našo mladino, da naj z veseljem zahaja v naše domove in se vzgaja v ljubezni do Boga, naroda, države in našega kralja. Farna godba, ki je pri slovesnosti sodelovala, je zaigrala državno himno. Ob koncu je g. banski svetnik Tratnik Iz Rajhenburga izvajal, da je z blagoslovitvijo temeljev" poudarjeno ono, kar bodi osnova vsemu našemu delu, to je krščanski svetovni nazor, Če bomo na tem gradili in vzgajali našo mladino, potem bo srečen slovenski narod in nala širša domovina Jugoslavija, v nasprotnem primeru pa gremo v propast. Brežiška župnija je s tem doživela važen dogodek, ki naj postane mejnik v kulturnem delu v bodočnosti, Sudetsko-nemško ozemlje Nova Nemčija bo imela nad 77 milijonov prebivalcev NemSkI listi objavljajo vedno bolj natančno podatke o obsegu sudetsko-nemškega ozemlja in o gospodarski moči ter prebivalstvu tega ozemlja. Predvsem ugotavljajo nemški listi, da je šteti v sudetsko-nemško ozemlje vse one sodne okraje Češke, Moravske in Šlezije, ki so imeli po štetju z dne 1. decembra 1930 najmanj 50 odstotkov nemškega prebivalstva. To ozemlje obsega 24.470 kvadratnih kilometrov in je na tem ozemlju živelo 2.5 milijona Nemcev. Ker pa je med njimi živelo tudi mnogo Čehov, bi bilo skupno število prebivalstva na tem ozemlju po najnižji naši cenitvi najmanj 3 milijone. Nova Nemčija ima nad 77 milij. prebivalcev Po zadnji uradni statistiki je štela dne 81. 'decembra 1987 Nemčija 67,587.000 prebivalcev, Avstrija pa 6,760.000, torej skupno 74,347.000 ljudi. S priključkom nad 3 milijone sudetskih Nemcev in drugih prebivalcev bo štela Nemčija nad 77 milij. prebivalcev in bo daleč največja evropska država. Za primerjavo navajamo, da ima Francija komaj 41.9 milij. prebivalcev, Anglija s Škotsko in severno Irko 47.2 milij in Italija 42.7 milij. ljudi. Sosedna Poljska šteje že 34.2 milij. prebivalcev, vsa Rusija z azijsko Rusijo vred pa ima 175.5 milij. prebivalcev, od tega v Evropi 138.5 milijonov. Po cenitvah »Frankfurter Zeitung« z dne 2. oktobra pa obsega ozemlje, ki ga pridobi Nemčija, celo 27—30 tisoč kvadratnih kilometrov in živi na njem povprečno 118 ljudi na kvadratni kilometer, torej bi štelo po tem računu 3.2—3.5 milij. ljudi, kar pomeni, da bo Nemčija pridobila y tem ozemlju znatne češke manjšine. Kot smo že nekajkrat napisali, je sudteekonem-ško ozemlje izrazito industrijsko ozemlje. To dokazujejo tudi številke o zaposlenosti nemškega prebivalstva češkoslovaške republike leta 1930. Od 3.23 milij. Nemcev v češkoslovaški republiki je bilo v raznih poklicih 1.62 milij. Od te številke je bilo 271.000 v kmetijstvu, 777.000 v ru- darstvu in industriji, 194.000 v trgovini in prometu itd. Na podlagi obratne statistike iz leta 1930 je bilo na sudetsko-nemškem ozemlju zaposlenih v posameznih industrijah: tekstilna 163 tisoč, oblačilna industrija 11.(XX), lesna in rez-barska industrija 29.il last morskih roparjev in ondi je bila tudi kazenska kolonija. Otok obsega 30 kvadratnih kilometrov. Zdaj se v Angliji pripravlja več pustolovcev na ckšpedicijo, ki bo »brez dvoma« uspešna —, vsaj po besedah iskalcev zaklada. Kako da to mislijo? Ker imajo star, že po-numenel zemljevid, ki jim ga je zapustil neki nedavno umrli irski pomorščak S tega zemljevida je baje razvidno, da so bile vse dosedanje ekšpedicije na napačni poti. Hodile so na nepravi otok, kjer ni nobenih zakladov Še nikomur ni prišlo na mar, da bi bil preiskal »pravi otok«, kar bo storila nova ekspedieija, ki bo zdaj odpotovala iz Anglije. Ta lahkovernost ima pa še drugačen vzrok. Je tudi propagandno sredstvo za to potovanje, ki sevala nima trdne podlage za uspeh. Dva bivša kapitana in neki major vodijo oksped.i-c.ijo. Ti pa nočejo iz lastnega žepa kriti stroškov. Vsi ljudje v Angliji, ki hočejo verjeti iskalcem zakladov, naj sodelujejo z denarnimi prispevki. Kupijo naj si srečko, ki ne stane več ko 5 šilingov. Če se bo ekspedicjia obnesla, se ho 70 tonska ladja, ki ima na krovu 8 raziskovalcev in 4 pomorščake -posadke, bogato naložena vrnila v Anglijo. Tisti, ki bodo imeli srečko, bodo zadeli kar množico zlata, saj bo sleherni lastnik take delnice hkrati soudeležen z bogatim dobičkom. Ta obljuba je izvabila mnogo ljudi, da so kupili eno srečko ali več. »Ekspedieija bo nn vsak način uspešna«, venomer zagotavljajo iskalci zakladov. Saj, čeprav bi se izkazalo, da »pravi« Kokosov otok * Človeka pozna dobro le tisti, ki pozna tudi svoje slabosti. * Najlažje je hliniti sočutje, zato tudi vsak tako hitro pozabi nesrečo drugih. Nov svetovni rekord preko 10.000 metrov V Helsinku je evropski prvak Taisto Maki postavil preko 10.000 m v času 30:02,0 nov svetovni rekord. Maki je kot prvi tekač sveta vprav poklican za to Samo 300 km sem še imel do siamske meje, kjer bi bil rešen. Toda hočeš-nočeš, povabilo 6em mora! sprejeti; saj sem bil »diplomat«. Točno ob 18 sem se odpeljal na dvor. S tesnobnim občutkom sem vstopil v krasno pozlačeno sprejemnico. Vsa ta ogromna poslopja so sestavljena iz peterih palač, od katerih ima vsaka svoj naziv. N. pr. Dvor sonca, Dvor prestola, Harem in drugo. Vse so pozlačene, luksuzno opremljene in obdane z močnim dvojnim zidom in s stražami. Na stopnicah je minister dvora sprejemal mnogoštevilne povabljence. Odvedli so me na moje mesto v glavno dvorano, v kateri je na sredi kraljevski prestol, na obeh straneh pa 60 sedeži za povabljence; na vsakem je bilo označeno ime gosta. Sef presbiroja me je po redu predstavil navzočnim udeležencem. Med njimi je bil tudi šef tajne državne policije Neprijeten občutek me je obšel, ko sem mu bil prdstavijen. »Švicarski diplomat« mu očividno ni nič kaj preveč ugajal. Tedaj je zadonel gong in velika vrata v o,bliki zlatega sonca in obložena z dragimi kamni so se odprla. Kralj Siwowat Vstopil je kralj Siwowat, vodeč za roko svojega 8 letnega 6inčka. Vsi smo vstali in godba je zaigrala kraljevsko himno. Ogledal sem si kralja. Nosil je modro suknjo in pumparice z rdečimi okraski. Stopil je k vsakemu gostu posebej, mu podal roko in z njim spregovoril nekaj besed. Dejal mi je: »Oh, ste še mladi. Gotovo boste napravili dobro kariero.« Povedal sem mu, da je tudi moj oče v diplomatski službi, zdaj poslanik na Kitajskem. Tak je bil moj pTvi razgovor s kraljem. Nato je sedel na prestol, njegov dvorni minister pa kar na tla pred njim. Ta je zaploskal z rokami. Na vsaki strani dvorane so 6e odprla vrata, skozi katera so se v dvorano vsule krasne, pol gole plesalke in pričele plesati obredni ples Spremljala jih je nevidna godba s čudno razburljivimi in pritajenimi melodijami. Med gosti so krožili služabniki z zlatimi plad-nji na rokah in ponujali fina jedila, šampanjec in cigarete, Slavnost je trajala do desete ure zvečer. Ob zaključku je kralj pri izhodu stoječ podal vsakemu odhajajočemu gostu roko. Odpeljal sem se v hotel in se pripravil za pot. Po kratkem počitku sem na vse zgodaj sedel v avto in oddrvel proti siamski meji. Ko sem bil 15 km pred mejo, sem poslal šoferja nazaj, nameraval sem peš prekoračiti mejo. Nisem vedel, da so si že tedaj policijske postaje izmenjavale brzojavna poročila z osebnim popisom legionarja. Ker sem nameraval prekoračiti mejo pcmoči, sem si že podnevi ogledal teren, ki se mi je zdej za prehod najpripravnejši. Meja je šla tam skozi pragozd, ki je bil nevaren radi slonov, tigrov in kač. Tam, kjer je bil prehod še najlažji, je tekla mala reka. Na mestu pa, kjer je pot sekala mejo, je stala graničarska postaja. Ko tako ogledujem teren in študiram zemljepisno karto, se mi približa neopaženo neznan, civilno oblečen mož in me vpraša, čemu se mudim na meji. Imel sem toliko prisotnosti, da 6em 6e mu prepričevalno zlagal, da sem inženir iz Švice; vlada me je poslala na to mesto s projektom za novo železnico; imam nalogGk, da si ogledam kraj. Hvala Bogu! Verjel mi je in odšel. Jaz pa 6em se vrnil v Lisophon. (H. R.) V East Conesn so spustili v morje nov angleški rušilec »Yersey« Vsak teden dobi pismo od mrtvega sina Pred štirimi leti je umrl ameriški filmski igralec in dirigent Russ Colombo na evropski turneji. Njegova maiti, ki ji je 74 let in ki živi v Hollywoodu, pa vendar vsak teden prejme od njega pismo; sleherni mesec pa dobi rento od sina. Starka je napol slepa in hudo bolna na srcu. Zato so se sorodniki bali, da bi ne mogla prenesti vesti o smrti svojega s la. Ker se je bil dal sin že pred več leti zavarovati v prid svoje matere, dobiva mati vsak mesec rento iz te zavarovalnine. Sorodnikom je prišlo na misel, da bi pustili mater v zavesti, da je njen sin še zmeraj živ, a da biva zaradi svojih igralskih turnej zdaj tu zdaj taim po svetu. Starka že tako slabo vidi, da ne more nič več sama brati in tudi ne razloči več pisave, zato jTrobentica.spi tavz.zlato trompeto, >— Tam vidiš vijolico, z vonjem odeto. — Čebulico svojo že zvonček pripravlja. Podlesek že lističe sloke razstavlja. — Ta punčka povita metuljček bo zlat, ta bel, ta rumen, ta pa ljubi škrlat. — In hrošči tu spe in druga čuda. — Poglej no, poglej: Ta punčka je huda in noče in noče v zemlji več spati in hoče v mrazu tem hudem že vstati! Že s kapico belo iz zemlje ven gleda... Lice zakrije... ah! Teloh, seveda!« Bunkica vsa začudena gleda in molči. Kraljica Snežinka je mislila, da bo vesela, in jo zato presenečena vpraša: >2uželke in rožice sem pokazala! Si li zadovoljna, Bunkica mala?« Bunkica težko vzdihne, potem pa plaho po šepeta: >Vse to je res zelo lepo! Meni pa jo za Bumčkom hudo.« Kraljici se Bunkica zasmili. Poboža jo in reče: >Počakaj! Ti bom pa še kaj pokazala, da se za bratom ne boš več jokala. — Poslušaj, kako ta klobček smrči. To je ježek bodeči, ki trdno spi. Tam zadaj pa jazbec učeni sanja. — Nad njim, glej, miška šale uganja, ker revica siva še daleč ne ve, da zvite kače prav blizu nje spe. Tam repkov sivih binglja kar sto. To so polhi, ki jim je lepo toplo.< sobo in kuhinjo, kateri pripadata k vsakemu stanovanju še sobica in kabinet na podstrešju. V sili bi se to stanovanje uporabilo tudi za štiri. Idealna je zamisel, da bi celjska mestna občina najela večje posojilo, ki bi ga krile predvsem celjska mestna občina, prispevale pa naj bi tudi javne ustanove, Borza dela, industrije in stranke same. Za amortizacijo bi bile potrebne 2% obresti. Tako bi delavec plačeval za stanovanje mesečno do 200 din in to redno, ker bi imel interes, da dobi v teku let hišo. Prepričani smo, da bo mestna občina s pomočjo javnih ustanov napela vse sile, da se bi to pereče vprašanje v korist našega celjskega delavstva v kratkem času pozitivno rešilo. Celjsko delavstvo ji bo zelo hvaležno. Kamnik Izmed umetniških prireditev v našem mestu so najbolj priljubljeni koncerti v frančiškanski cerkvi, kjer bo Bachov koncert danes teden, dne 9. oktobra, ob 5 popoldne. Na ta koncert opozarjamo še zlasti zato, ker bo na njem prvič nastopila priznana operna sopranistka gdč. Valerija H e y b a 1. Ker se koncert ne ponovi, opozarjamo vse, naj ne zamude izredne prilike. Radio Programi Radio Ljubljana: Torek, I. oktobra: 11 Šolska ura: Oktober dtona in v prirodi; i«>inen 4. oktobra kot »vntoviieit« dnev« — rlialotf, vodi g. Miroslav Zor — 12 Donski ko/.akl pojo (plošče) — 12.45 Poročilu — 1.1 Napovedi — 13.20 Opoldanski koneert Radijske«« orkestra — 14 Napovedi — 18 Harmonika solo■ (g. V.oukan Ivan) — ltuu Glasbeni spored v pri hodu jeni letu (c. dr. Anton linar) — 11) Napovedi, poročila — 1,0.,To Nae. nra —, 19.50 Vesela kronika — 20 Koncert slovenske irlnsbo (Radijski orkester) — 21.10 Debussvjeva nra Klavir ttolo (g. prof. L. M. Skorjam-) _ 2J Napovedi, poročila — 22.15 Prenos lahke glasbe iz kavarne Nebotičnik. Sreda, 5. oktobra: 12 Vesele solistične točke (pl.) — 12.45 Poročilu — 13 Napovedi — 13.20 Operetni zvoki (plošče) — 14 Napovedi _ 18 Salonski trio (jij;. Knrel Novak, I. Komelli, II. Horštnnik) — 1N.40 Mladinsko oddaje v prihodnjem letu (k. prof. Niko Knret) — 1!) Napovedi, poročila — 19.30 Nae. ura — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos opere i/, ljubljanskega gledališča, v I. odmoru: Glasbeno preduvanje (V. IJkinar) — 22 Napovedi, imročila. Četrtek, r,. oktobra: 12 Godbe na pihala (plošče) 12.4S Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Salonski kvintet — 14 Napovedi — 18 Pisan spored, igra Radijski orkester — 18.40 Literarni in dramski spored v prihodnjem letu t g. prof. France Kohlnr) — 19 Naimvedi, poročila — 19.30 Nac. ura. — 19.50 Deset minut znbavo (g. Fr. Lipah, član Nar. Bled.) — 20 Pevski koncert 'zbora • Ljubljanski zvon« — 20.40 Simfonični koncert Radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.15 V, oddih (igra Radijski orkester). Drugi programi: Torek, 1. oktobra: Belgrad : 20 Narodna pesmi, 30.30_ Komorni koneert, 21.45 Narodna glasba - Zagreb: 20 Komorni koncert, 20.311 Operni spored, sodelujelo Gita Gjnrnnec (sopran). Mnrlo Gjuranee (tenor) in Radijski orkester — Praga: 20.35 Srbsko pomni — Sofija: 30.3U Klavirski koneert, 21 Pevski koneert, 21.55 Rusko romance, 22.25 Lahka glasba — fnrSavn: 21 Simfnnie. koneert — Pariz: 20.30 lioris Goduuovi (Musorgski), opera v štirih dejanjih. Zahtevajte povsod naš list! Iso von Stach: * 9 Poslanci iz Voghere Kulturno zgodovinski roman iz protestantske dobe. Poslovenil Fr. Omerza. ,Sveti Pavel pravi,' prekine besede Luter, ,da je milost tem močnejša, ko nas je greh skoraj razgrizel, in to pravim tudi jaz: nihče ne more veljavne besedice izgovoriti o božjem usmiljenju, kdor ni do vratu tičal v peklenski juhi greha. Ubogo ljudstvo, ki pride s takimi bedarijami in igračicami, kot meso jesti, mašo zamuditi — kako naj potem deluje Kristus s svojo močjo in veli-častvom! Pošteni grešniki imajo drugačen seznam, v katerem je napisano: starše moriti, Boga prezirati, prešuštvovati, javno preklinjati. Kristusa pa opere vse krvavordeče snežnobelo. Kdor gleda drugače svoje grehe, je njegov pogled škilast, bogoskrunski." Filip Melanhthon se je pri takih mojstrovih besedah premikal nemirno na stolu, vendar pa ni imel poguma, da bi mu glasno ugovarjal, in le s pritajenim glasom je rekel Aurifabru: ,Ko bi se hotel vendar pred katoliškima gostoma brzdati, ki morata misliti, da slišita govoriti o dobrih delih cinika, ne pa evangeljskega prepovednika.' Luter pa ni ustavil navala svojih besed, ampak je klel v obliki molitve: ,Bog, nebeški Oče, naj prej poginemo v vsje umazanosti in blatu greha, samo obvaruj nas zaslepljenosti, kot bi mogli samo v enem delu našega mesa biti tebi prijetni!' * >Moj oče,« pravi z dolgim pogledom Oiorgio, »končal sem. Slišali ste velikega zapeljivca Nemčije kot jaz sam, in veste, da je surova roka raztrgala strah nedolžnosti, ki je okiepai do onega večera Benjamina in Margareto. Zdaj boste razumeli, da si nista zaljubljenca vedno izbrala ja- blane pod mojini oknom, da sta si govorila sladke besede, ki so ušle mojini ušesom kakor dejanja mojemu očesu. Da se je pa to kmalu zgodilo, mi je dokaz, da se je vedno manj pazil pred očmi ljudi. Benjamin in Margareta sta postala dve polovici celote, ki sta hrepeneli druga po drugi kakor raztrgane vezi svetega Petra. Oče, ki sicer živi v Wittenbergu in gleda z resnično otroško dušo meniha za nedotakljivega, se je vendar motil glede občevanja zaljubljencev, dokler nista nekega jutra jasno govorili odvržena halja in prazna soba. Benjamin — ali kakor ga kliče njegova žena — Toni in Margareta sta ponoči skrivaj ušla. Luter ali Aurifaber ju je najbrž poročil. In če vprašate, s čim živita, vedite: Če začuti na Saškem umazan rokodelec lakoto, se oženi in postane evangeljski pridigar.« Prior si zakrije obraz, Giorgio pa pravi temno: »Kakor vidim zdaj jaz vas sedeti, moj oče, tako sedi pač tudi danes še mojster, najin prijatelj, in žaluje za izgubljenim otrokom. Bog nam daj miren počitek!« S tem vstane Giorgio In postoji za trenutek, ali naj prepusti priorja tolažbi človeške besede ali tolažbi samote. Ko vidi duhovnega očeta nepremičnega, zapusti sobo in odide s trudnim srka-njem kratko počivat v svojo sobo. DRUGO POGLAVJE. Molitveni zvonček, katerega ostri glas je poklical v dremajočih celicah zjutraj menihe, je presenetil priorja Baltazarja, pa ni več čepel nad svojo bolečino. Stal je že vzravnan pri oknu in obračal verni obraz proti jutranji zarji. Tudi na hodniku h kapeli so bratje boječe po strani pogledovali moža bolečin, pa se niso mogli načuditi in si ga jemati za zgled, da so mu čudovito žarele oči. Po končani molitvi, ki ee je zdela bolj kot sicer prežeta » priorjevo pobožnostjo in silo, se je ta od klečanja zravnal, se obrnil k bratom t izrazom nekega zaupanja, kot bi bil čas veselja, da se je Giorgio vrnil, in rekel: »Moji dragi sinovi, vaš brat Benjamin se je obrnil od vas in mene in namerava od zdaj dalje proč od nas hoditi po svoji poti! Mi pa hočemo biti panter, ki preži na njegovi poti, lev na njegovi ulici, medved na njegovi stezi. Ko bi bili vitezi in gospodje in bi obljubili v tej uri, da dobimo ubeglo nevesto iz rok njenega roparja, bi se smeli bojevati z ostrino meča in bi imeli v nevarnosti, boju in posebnem dogodku lahko delo, ker bi nas čakala zmaga ali viteška smrt. Toda ubogi menihi smo, ki sino obljubili krščansko ponižnost. Naše orožje je molitev, naše upanje: Oče vam l>o dal, česar ga boste prosili. Ljubi sinovi, naš brat Benjamin ne sme hoditi po poti brez varstva. Izbral si je cerkev za mater in Pastirja za očeta; zato ne sme kot sirota brez staršev dre-viti brez zaščite v pogubo. Moji dragi bratje, očeta mora imeti, ki ga gre iskat, in mater, ki doma zanj moli.« Prior je molčal za čas nekaj dihljajev, zaprl Oči in nekam srečen smehljaj mu je ožaril mile poteze. Medtem je zmagala jutranja svetloba na vseh oltarjih, se razlila na glave bratov in odsevala kot vera in duša v priorjevem obrazu. Menihi so opazovali predstojnika z različnimi občutki. Namen njegovega govora so razumeli. Če odobrava provincial tako nevarno pot, bo li katerega izmed njih poslal s poročili v Nemčijo? Najbrž zaupa svoji močni ljubezni, če bi mogel zgubljenega sim najti in poklicati. Marsikdo je gledal s strahom zapuščeni samostan, ki bo iztočen nestanovitni volji mnogih. Drugi so se bali za dragega očeta, kako bo prenesel nevarnosti in težave poti čez Alpe. Zopet druge je nehote presenetila njihova človečnost, da so zavidali Benjaminu nežno ljubezen tega bogoljubega moža, in se na tihem izpraševali, če bi šel tudi za njimi kakor za tem grešnikom in odpadnikom. »Sinovi moji,« prične znova prior, »pravico, ki se ne da oddati, imate, da sem vodno navzoč v tej hiši, toda prosim vas zaradi Kristusovega usmiljenja, da mi brez jeze dovolite oditi, da po-iščem dečka, ki ga ljubim. Bog, ki je tudi moj spremljevalec, bo vaš oče. On, ki nas je do te ure varoval vsakega pomanjkanja, vas bo hranil in oblačil, ko se bom mudil pod ostrejšim nebom. V ta namen vam postavljam brata Giovannia na svoje mesto. Če skrbi pozimi za vrabce in krokarje, se ne bo zapiral vagini pritožbam, če ga boste potrebovali. Tebi. moj Giorgio,« se je obrnil s prijaznim glasom nanj, »bi privoščil odpočitka in miru toda ne morem pogrešati tvojega vodstva. In če pada v naši blagoslovljeni deželi listje z dreves, ne ho na severu več dolgo trajalo, ko se bo odprlo nebo in vrglo snežink, ki nam bodo zaprle pot v Nemčijo.« * »Oče,« zakliče ginjen Giorgio, ker so mu pri-orjeva narava in besede segale do srca, »Bog no daj, da hi vas pustil potovati, mene bi pa obsodili, da leno opazujem za samostanskim zidovjem, toka kako vas bom mogel braniti pred nevarnostmi, ki groze vašemu dragemu življenju v tujini?« Prior se nasmehne in odgovori: »Ko me je rodila moja mati in videla, da jn dobila v dar dečka, je izbrala zame ime enega svetih Kraljev iz vzhoda; kajti prod mojim rojstvom sta ji umrla dva otročička v najnežnejšem cvetu. Vedela je, da podarč sveti Tri je kralji svojim varovancem dolga in srečna leta. Tudi meni, Giorgio, IkkIo k preteklim dali še mnogo let v prihodnosti in ne bodo pustili, da me sredi življenja spravi nezgoda v grob.« Ko e prior dalje govoril, je izginil nasmeh z obraza in oči so se mu potemnile. »Z menoj moraš iti, Giorgio, na pokorščino, ki si mi jo prisegel; preden pa pojdeš, boš zadostil z večumo molitvijo za prehitro besedo, ki sme uiti kakemu vojaku, ne pa menihu. Rog ve, da bolj goreče zaupam na leno opazovanje za samostanskim zidovjem kakor na potovanje svojih nog. Zato, dragi bratje, s[>ominjalje se naju v molitvi!« MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ienitovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, J mm visoka potltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. ii iTnrTTiTrni Gobe na slanici tn prežna jabolka - nudite takoj tvrdkl Artur Nachbar, Radeče. (k) mmm mm\ Bolniška strežnica privatna, Išče službo. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Izvežbana« 15.344. čevljarskega vajenca sprejme Flach, Retje 59, Trbovlje I. (v) Krojaškega vajenca sprejmem takoj. Petrovčič Avgust, Slomškova c. 12, Ljubljana. (v) Postrežnica dobra perica, išče zaposlitve takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15617, Mizarskega vajenca lz poštene kršč. družine sprejme Kregar, mizar, Vižmarje 2, St. Vid. (v) 23 letno dekle pridno, pošteno, želi službo v pomoč gospodinji k dobri krščanski družini. — Naslov v upravi »Sloven- Krojaškega vajenca ca« pod št. 15610. (a) Knjigovodja - bilancist se priporoča za sestavo bilanc in drugih v to stroko spadajočlh del. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15.384. (a) Prodajalka zanesljiva ln poštena — išče mesto v trgovini z raeš. blagom. Vajena tudi gospodinjstva. Naslov v upravi »Slov.« pod 153SS Tkalski mojster z večletno prakso, želi premenltl takoj službo. -Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Jugoslovanski državljan« št. 15715. ,(a) Vlužbodobe Več čevljar, pomočnikov sprejme Grilc & Komp., Novo mesto. (b) Čevljarskega pomočnika sprejmem takoj. Fabijan Jakob, GllnSka 7, Stan ln dom. Ljubljančani pozorl Obrana namizna jabolka, zimska, iz Savinjske dolina, vam nudi v vsaki količini in sorti D. Ribi-zel, Šmartno ob Paki. (1) Kmetovalci! Ce liočote imeti spomladi že v začetku majnika Izdatno zeleno krmo za molzno živino, tedaj sej-te sedaj zimsko grahoro. Dobite jo z navodilom pri tv. Pran Pogačnik, d. z o. z. v Ljubljani — Tyrševa (Dunajska) četa 33-, v Javnih skladiščih (Balkan). (1) ITEt. 2 951 Patent »Kraljica peči« ki se naloži le enkrat dn