gospodarske, obertniške narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za cetert leta 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20 kr., za pol leta 2 fl. 10 kr., za četert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn ■i « •» V Ljubljani v sredo 19. junija 1861. Kako se dobi dobro in kaljivo murbino seme. Morb se čedalje več redi. Z veseljem to vidimo. Spo-zuali smo Slovenci, ki smo dolgo predolgo spali, čeravno nam je židoreja na Laškem pred nosom, da zidne červiče rediti se mora najpred s klajo oskerbeti, ki nam jo dajejo murbe. Kdor si murbiuih drevesc ne kupi, si jih mora sam iz semena zarediti. Čujmo, kaj o tem piše skušen murborejec v „Frauend. Blatter". Murbino seme, ki sem ga do zdaj za posetev jemal, se mi je med drugim najbolj od bele murbe obnašalo. Da pa ti dobro kali, vzemi seme od zdrave in m očne murbe. Murbine jagode naj na drevesu ostanejo toliko casa, da popolnoma dozorijo in same z drevesa popa dajo; potlej jih poberi iu jih berž deui v kako z dežev nico ali s kako drugo vodo napolnjeno posodo, da se na makajo kakih 10, 12 do 15 ur; potem vodo odcedi. Od vode močno napete jagode razmečkaj iu z rokami premani prav dobro, dokler se vse seme iz luščin ne potare. Na te zmečkane kaši podobne murbine j| spet vode iu mešaj in mešaj , da luščine jagode prilij m gluho seme, ki je lahkeje kakor voda, na verh priplavajo, ki se s posode odcedijo. To pretakanje se tako dolgo na-pravlja, dokler samo čisto iu dobro seme na dnu v posodi ne ostane. Zdaj vzemi seme iz posode, ga deni na kako pripravno desko in jo položi na zračeu kraj ; ko se seme dobro osuši 5 se oberne ali prav za prav premeša, in po tem še le ga deni na solnee, da se popolnoma posuši, kjer se mora pa tudi nekterikrat premešati. Tako obravnano murbino seme ti bo dobro ostalo in skoraj z vsako zemljo bolj zadovoljne klaje od turške detelje, mu ne moremo dosti v živo priporočevati, naj jo seje na suh in apnén svet; porok smo mu, da bo dobro opravil, ker bo imel dvojni dobiček, to je, za bčele ravno tako dobro pašo kakor za živino dobro klajo. Dostavek vrednistva. Poprašajte slavnega našega pred- družbe gospoda Terpinc-a, ki že več sednika kmetijske let pridelujejo tursko deteljo; poprašajte več druzih gospodov, ki pridelujejo to deteljo, in povedali vam bojo po hvale je vredna ta detelja večletnih lastnih skušnjah, kolike za živinsko klajo. Nemške (metelke) in laške (incarnat) detelje so „Novice" po svojih priporočilih že dokaj spravile v slovenske dežele; naj bi jih ubogali naši gospodarji še zavolj turske; kaj velja, da jim bojo hvalezni. — Seme ni drago in se lahko dobi v štacunah, ki s semeni kupčujejo in v Ljubljani tudi na vertu kmetijske družbe. Veljá le kakih 12 nov. krajc. funt. Gospodarske skušnje. 'Da mravlje, stonoge in d r u s i merčesi ne zalezujejo svilnih cer vi ćev), skuhaj četert funta bele smole s 4 loti lanen ega olja, in kadar se smola stopi, namaži s tem mazilom noge klopi, mize ali police, kjer imaš svilode (svilne červiče), pa ne en tak sovražnik ne bo priplezal do njih. (Surke ali grile v kuhinjah itd.) odžene iz kumar izprešana voda, s ktero se poškropijo taki kraji i kjer je tejra merčesa dovelj. Voda se samih kumar. izpresa iz lupin ali pa iz v Zivinozdravilska skušnja kal obderžalo dve do treh let, če ga imaš le na suhem in (Sirov krompir zoper vrančni prisa d ali zračném kraji. Ce pa ne boš ž njim tako ravnal in ga čerm). V .,Novicah^ nasvetovani sirov krompir je res za to hranil kakor sem ti nasvetoval, ti naprej povem, da se ti dober. Brali smo to-le: Ce bi se vrančni prisad med prešiči pridilo. bo zatuhnelo in čeravno kal požene, se ti bo prikazal, se je prav dobro poterdilo zdravilo, ktero ima in to zdravilo je drago, bo t kmali potem posušilo; zato se pa tudi po navadi slabo mur- vsak gospodar domá in ktero ni bino seme od semenarjev dobiva, ki že pervo leto tako ne sirov krompir. Skerbni živinorejci lahko ubranijo, da M v ! - vrančni prisad (perec oginj itd.) prešičev ne napade. kali kakor bi imelo. Kdor ima tedaj murbe, naj si seme tako napravlja, če jim le vsak dan nekoliko stolcenega sirovega krom kakor sem mu nasvetoval; vidil bo, da bo dobro opravil; pirja dajajo. Kuhan pa ne smé biti, ker kuhaui krompir sain in drugi murborejci mu bodo za-nj hvaležni, ki mur- uima čerleníne (solanina ) v sebi, ktera edina ima zdravilno biuo seme dosti drago plačujejo. moc v sebi. Ta klic odmeva dandanašnji od vseh strani, odkar so skušnje poterdile, da ne dobivajo bčele samo na beli detelji veliko in dobrega medů, temuč še veliko boljo pašo imajo pa na turški detelji (esparseti ). Skušeni bčelarji eno-glasno terdijo, da je ni skor rastline, ktera bi bčeli toliko sladkega medů obrodila, kakor ga turška detelja obrodí. Méd iz turške detelje je bel kakor sneg, je prijetnega okusa, in če se iz satja razpusti, se sterdi, da je kaj. Iu ker kmetovavec nima skor bolje redivne, živini prijetne in Gospodarska novica. (Pervi pa rop lus: v našem cesarstvu). Ne le vozove po železnici, ladije po morji in mašine v fabrikah goni vodeni so pár, ampak že dolgo imajo na Angležkem in v Ameriki tudi sopár v kotlih vprežen, ki jim vozi plug po njivi gori in doli, da ni treba konj iu se njiva hitro iz-orje. Naši kmetje se bojo čudili nad tem in rekli: kaj zlodja bo svét še vse počel ! Da! svet se bo še zlo prekucnil in marsikaj bo v 100 letih, kar se nam še zdaj ne sanja ne. Se vé pa, da taki plugi, ki jih sopár goui in se tedaj 198 ?.aío paro p.l agi imenujejo, so le za prav ke kmetij čije se dodělala, bi po ti ravnini berzen konjiček v 3 urah k sv. Luciji pritekel, se na ti polovici pota do Gorice tukaj dežele našega cesarstva pripeljal gosp. Schulhof v Banat, okernil iu opočil, na večer pa lahko popotnik že lahko v kakoršnih pri nas na Slovenskem ni. Pervi tak plug je v si je sila veliko posestvo kupil bo gospodaril čisto Gorici bil. Til od mosta sv. Lucije bi se cesta dala še za po angležki šegi » to je 9 z mašinami bo oral, sejal kosil debelo uro skrajšati, ako bi jo po iztoku Idrice v Sočo in mlátil. Nedavnej je přišel tak paroplug iz Angležkega v mojstersko nad Pod k Platarju z veliko koroško cesto Banat, ki veljá 12.000 gld. Prerajtal je omenjeni gospodar za pol ure hodá sklenili, kamor že perst Mojstra vseh moj da se mu bo ta dra plu g dobro splačal y zakaj v Banatu strov za vodo kaže. Tako okraj cesta bi vsem našim je sila sila veliko zemlje, pa malo rok (delavcov) Kd hribovcom tominske in cerkljanske okrajne v G in naših ljudi v Banat po žito gré, naj skusi y kmetijsko čudo da bo vidil to Terst kaj priložna bila. Al kaj hočemo k temu pristran , toliko po skemu ravnanju dražega reci, kot „kolikor glav stav u y ka je rekel enkrat eden, ko je koš kapsovih glav Gospodinjam kaj po gricu izsul, in je vsaka svojo pot doli hitela (Mož, k v Ljublj z keb a t n i jé) Naj povem, kar sem unidau Ijttbj Nekteri bodo te misli morebiti celó prestransko domo čertili, ali idlj m ke nas zmerjal AI očmi vidil. Poterjuje pa to, česar prepr smo, da bi nam Ie kri sem že večkrat slisal, pa nikoli verjel. Sede na kiop Tivoli zagledam znanega moža, ki skerbno po tleh i blizo nekaj išče, pobira in varno v steklenico meče, ktero je v roci deržal. Y7ečkratno potresovanje dreves me koj na kebre spomni. Grern tedaj tjè protovala, ktere je današnji dan sebičnost nekterih tako svoljni svet polu; zakaj ko bi ta nespametna stranka ne vkljubovala, kdaj že bi bili cerkljansko - tominsko cesto po pervih mislih in djansko stvorj načertu našega nekdanjega kospoštovane in ga pobaram, cemu so mu neki gospoda predstojnika v Tominu zdelano imeli, na kterega kebri ft otovo za barvo, si mislim » kaj še u za- zaukaz se je naš cerkljanski, za to deželi silno koristno verne modro n ali ne veste, da pa dobro pripravljeni so boljši kot sirovo maslo (puter) kebri spečeni in delo včs iskreni župan tako možko in krepko tako dolgo .....Sme —*-----— -i- ---------•----- pote dokler mu niso preméni časa popolnoma jati se zacnem in mu ne verjamem y ter ar » a naprej gledam. zvezali. In tako še vedno s tužnim sercora zdihujemo Mož pa le išče kebrov, vsakemu nekaj malega odter°ra y in jih, meni kazaje, v usta vtakne in sné. rekoč: ..K vedili, kako okusni so kebri Vi radi zobali". Teteplentaj pr iu příhodnosti pričakujemo, kdaj nek bo naša nasprotna stranka s svojimi vednimi rekursi našo slavno vladařstvo moji veri, da bi jih tudi nehala nadleževati, da bi naše zedinjene močí celó poterla. mislim bolj y 11 bi vi temu je pa res erjeti, sicer bi jih ne jedei kakor kokoši Predragi rojaki I Saj smo vsi le Tominci, rojeni iz ene Kmalo je in tište matere Sla Vkljubovanja in nasprotovanja je za teklenica z verhom po bila y in vesel jo nas kebrojedec dosti. To nam ne bo ne cerkljanske ne tominske ceste na domu pobriše Zvedil sem pozneje od njegovih zuancov, redilo, ampak naše zjedinj močí čedalje poterlo da da si ta mož s kebri mnogokrat postreže. Dober tek sem si mislil. Gospodinje! vé pa si postavite „kebrovo pe čenko" v kuharske bukve L. Tomšič bomo na keje porna v gaii. lezadnje sami sebi nož sebičnosti zmeraj globo-čje pehali, in si tako na nobeno stran ne bomo Nikar ne bodimo po besedi naši Tominci, še dalje po temi tavali Še nekaj o cerkljansko-tominski cesti , da I pak da se nam luč prikaže prave bratovske prijaznosti , ki nara bo razjasnila pravo pot v korist naši deželi. Naši sobratje Krajnci so nam na nas Naj bode se meni pripusceno besedico ziniti o tej važni pervi glas prijazni svojo roko podali; ne pozabimo da cesti. Ne pa, da bi s tem hotel verlega dopisa v 22. listu sloga jači, nesloga tlači, se dotakniti, temveč v čast njegovo v J. Z moram reci svojo nalogo na vsako str lep , da je peljal. Ker mi je kraj o cerkljansko-tominski cesti do dobrega znau y želim vse te kraje še nekoliko s svojimi misli pojasniti, deržeč se navad nega pregovora » več oči več vidi Pervo in drugo je gosp. pisatelj možko doveršil pa tudi tretje je dobro dokazal. Samo k temu bi jez rad se nekoliko svojih opazk o hribu bukovskem iz Grahovega vsod bo živa beseda imela odločen slovenskem govornem (parlamentarnera) jeziku. Odkar so se parlamentu (zbornici) vrata odperle. zadobila sta jezik iu beseda pač pravo veljavo. Kar se bode poje go- koli odslej v deržavi važnega sklepalo in ustanavljalo. glas. Dozdaj se y al v vseh drugih verstah čio do Reke přistavil. Na zahodni severni strani gore je pod- voroistvo cislalo in imelo je nekako polje za svojo delav laga zemlje nestanovitna in usadom podveržena, tedaj na- nost samo v cerkvi in šoli turna overa neugodnost kaže, na južno-juternji strani pa do veškega djanja je mogočno pero gospodovalo. V prihodnje Reke, kar so že „Novice" povedale, so melinam in pe- bo to drugače. Narava ustavnega življeuja donaša astmenost ščinam tako udane tla, da bi se cesta še po velikih in in javnost. To dvoje bo, počenši od deržavnega iu dežel dolgih žrelih neizmerno mogla viti y in po stermih gričih nega zbora y brez konca in kraja komaj izpeljati dala, ako bi tudi ne- družtvica po uljudna zima, kar pa se komaj kdaj misliti more, svoje pa vse do najzadnje občine, do najmanjega celi prostorni Avstrii vladalo, ter vse korake javnega življenja ravnalo. Obeta se nam tudi in poleg da- naturne upore pozabila. Zavoljo neugodne in neizmerne nasnjih okoljnost ni dvomiti, da se bodo ustmeno obravua-dolgosti bi noben peš tu ne potoval; pa tudi voznikom bi vale tudi vse naše civilne iu kazenske pravde. Bode si Ver- v noben prid ne bila, ker konj y bi mogli v eno mer terdo tedaj treba jezike dobro nabrusiti, poreče marsikteri. y težkih vozov bi pa celó brez priprege izpeljati ne jamemo da; muogo bo veljal odslej dober jezik v pametni Od Cerkna do Grahoveg bi se živina grozno iz vleci mogli, pehala košno odpočilo se bo spet dalje podati do Tomina glavi. Na dalje donaša autonomija in ravnopravnost, ki J* da bi ji 4 ure komaj dosti odpočitka bilo. Na ta- po ustavi zagotovljena vsaki avstrijanski narodnosti, da se y ali pa vpeljati more in vpeljal bode v javno življenje povsod na še ložej in bližej na most k sv. Luciji, kjer bi bila draga rodni jezik. Brez tega bi bil diplom od 20. oktobra 1860 postaja in kamor bi se po doveršeni cesti tibo ali togov in patent od 26. februarja t. 1. le debela laž, kar pa do derdrati dalo dospeti mogl y v imskem času bi se komaj v enem dnevu zdaj ni podoba, da bi bilo, in ako želimo v resnici obstanek Avstrije, ne more biti. Toraj narodni naš mili slovenski Ako bi pa cerkljanska cesta po pervem nacertu iz jezik bomo ćuli skoro zvoneti ne samo po hribih in nizkih Cerkna pri reki Idrici pod šembisko goro, do kodar je že kmećkih koćah, ne samo med branjevkami in po umazanih od pervih let pretergana v nemar ostala, do mosta sv. Lu- dražinskih izbicah; ampak tudi po mestih in gradovih, p» 199 zbornicah uradnih. pisarnicah iu gosposkih dvoranah ter bomo enkrat Slovenci ne već ko trop plašnih, brezpravnih Helotov, kterim je vsak tujec, če prav ni imel slame v glavi. zapovedaval, ampak stali ko samosvesten, vsem drugim ravnopraven narod. To veljá, to bo v resnici lepo, — poreće brez dvojbe vsaki. Al, mili domorodci, pred ne pride našemu jeziku ta lepi čas, imamo še eno veliko veliko napoto prestopiti. In ktera je ta? Mi še nirnamo par-lamentarnega jezika. Vi se čudite, jeli je to mogoče. In vendar je tako. Kdor ne verjame, naj stopi samo v dve, tri cerkve, pa naj posluša pridige; ali naj pazi na druge govornike, ki se vzupajo javno pregovoriti. Vsaki pridigar, vsaki govornik terdi svoje narečje. Najdeš ga, ki jo še prav po gorjanski robi; drugi zavija na Sori ali Kokri tako, da misliš, da si v Ribnici; nameris se tudi na tacega, da se ti bo dozdevalo, da je pokojni pater Marko Pohlin na prižnici. Kolikokrat se pripeti, da se snidejo domorodci iz Koroškega ali Štajarskega iu Kranjskega, pa bi radi med seboj malo po domaće pokramljali ; ali se vsak bojí, da se mu ne bi drugi zavolj izrekovanja smejali. Da se tedaj ogne tej nepriliki. seže raje po diplomatično nemšćino, čeravno jo dostikrat zoá manje od materinskega jezika. Da na kratko rečem, bila je do zdaj navada, da smo Slovenci svoj jezik izgovarjali vsaki, kakor smo se ga bili v svojem rojstnem gnjezdu naučili. Al domorodci l mislimo si v kterem koli slovenskem sredotoćji zbor, v kterega bi prišli poslanci iz vseh slovenskih krajev, pa bi se začeli pomenkovati, da bi govoiil vsaki v svojem domaćem narečji. Tedaj Gorenec po gorenski, Delenec dolenski, Tominec toininski, pa spet Korosec, Staja-rec in Istrijanec vsaki po svoje. Res je sicer, da bi se razumeli dobro; al prašam, ne bi li bil tak zbor podobněji teatru, kakor parlamentu, iu njegovo razgovarjanje podobneje srnešni igri kakor resni debati. Kdo tedaj ne vidi v tej neslogi na-pake od najškodljivejih nasledkov za naše narodno življenje? To more drugače biti. S pota mora ta zapreka pirlamen- tarnosti naše, pa naj stane, kolikor koli hoče. Pa kaj je storiti? prašate. Tù bo težko pomagati, porečete; od kod vzamemo za vse eno izreko? Ne bojte se, mili domorodci! Ako Bog dá, premagali bomo tudi to težavo, kakor smo jih že mnogo. Kako tedaj? Odgovor je: I z s o v a r j a j m o svoj jezik, kakor ga pišemo. Tako je parlamentarni naš jezik gotov. Ni nam treba druzega, kakor samo terdne volje, da se brez bojazni poprimemo in doslednje deržimo tega načela. Zdaj izgovarjamo na pr. besedico, ki jo pišemo: přišel (od glagola pridem) nekteri: pršav, drugi pršev, tretji pršov, četerti prš u, peti priša, šesti perša, sedmi pršel, osmi přišel itd. brez konca in kraja. Zakaj ne bi rekli vsi enako: přišel? Tako bi se zedin'di v izreku na enkrat vsikoliki Slovenci, in přestal bi na hip izgovor nam biti spodtikljej v mejsebnem pomenku. Na ta način dobimo precej ne samo eden edin govorni jezik za cerkev, šolo, pisarno in zbornico, ampak tudi salonski jezik za naše gosposke družtva. Po pisateljevem mnenji je tudi edino sredstvo, da se prikupi naš jezik tudi lepim gospém in gospodičnam in žlahni gospodi. Dokler bo naš jezik gledé izgovora prostak, bodo mu zmirom na gosposkih dvorih vrata zapirali. Kajti izobra-ženi, gosposki človek se hoče tudi v govoru ločiti od pro-stega. Pa mi bi po tem potu v jezični zadevi ne bili samo popolnoma oskerbljeni za domá, temveč bi imeli tud; na-sproti našim sopiemenim bratom na jugu iu severji jezik, da bi nam govorećim ne bilo treba se nikogar sramovati, in poverh tega bi nas vsak dvakrat lože razumel kakor zdaj. Kako žalostno , pa tudiv poniževavno na pr. je, kadar se Slovenec s Hervatom, Cehom ali drugim Slovanom v razgovor pusti, pa ko ta čversto in ponosno v svojem narečji besede sipa, naš Slovenec, kakor da ćuti svojo slabost in onega premožnost, plaho popusti precej svojo slovensko go-vorico, ter se začne za onim spakovati, podavajoć si tako o slavščini sam najjasneje: testimonium paupertatis. Al to je cisto naravno. Ne upamo si mi Slovenci z dozdanjo kmečko, neotesano izreko med blagozvoneče glasove druzih Slavjanov. In kdo bi nas tudi razumel, posebno nas Kranjce in Korosce, ki zverh drugih napak, še polovico glasnikov požiramo. Ako bi pa govorili, kakor pišemo, to bi se nara ne bilo treba strašiti ne Čeha, ne Hervata, ne Serba; najmanje pa Rusa in Rusina, s kterim se ne samo v besedah? ampak tudi do malega v naglasu (akcentu) ujemamo. Pošteno, ponosno in umevno bi mogli v svojem narečji vsakemu odgovor dati. Pomislimo še, kako bi se potem učenje našega jezika olajšalo tudi tujeom, kteri se zdaj po pravici na težave v izgovoru našega jezika tožijo. Pisatelj je sam na svoje uho čul, kako je Nemčon drugemu pripovedoval, da naš jezik po knjigi še ni tako barbarski; „aber die Aussprach!" (izreka) daje neprebavljiva. Popolnoma Nemčou gotovo nima krivo. Pa ravno to okoljuost, ktera se tiće Nemcov, moramo mi Slovenci malo bolj uvažiti. Nemci so se namreč v takih časih sèm ter tjè jako med nas pomešali, ter bodo zdaj, ko se pri nas vpelje narodni jezik v šolo, pisarno in zbornico, primorani, da se učé našega jezika. Kolikor jim bomo tedaj bolj zlajšali učenje, tem manj se mu bodo ustavljali. Ta način izgovarjauja našega jezika tudi ni tako čuden in nov, kakor bi se utegnilo komu zdeti. Vsi provinciální Hervati, ki se po učenih linguistih po pravici nam Slovencom prištevajo, izgovarjajo besede ravno tako, kakor jih mi pišemo. Pa ni li tudi v sedanji Slovenii mnogo krajev in mest, v kterih se izgovor od pisme le malo razločuje. Nećemo govoriti od Čehov, Slovakov, Serbov in druzih Slavjanov, ki vsi izgovarjajo, kakor se pri nas piše. Tedaj bi se po tem nasvetu mi Slovenci ne zedinili samo med seboj, ampak tudi z vsemi druzimi, kar nas je sinov sloveče matere. Toda po našem mnenji, ako se tega načina poprimemo, ne bodimo polovičarji, ampak izpeljimo pravilo: govori, kakor pišeš — brez izjemkov. Saj je to naj- lože, in mogli bi se drugače zaplesti v prepire in pravde, kterim ne bi konca bilo. Omenimo le še en ugovor, ki bi nam ga mogel kdo nasproti postaviti, namreč, da bi se mi na ta način uašemu kmetu odtujili, da nas ne bi razumel. Mi mislimo, da to ne malo ne. Saj vidimo, kako naši najprosteji kmetje molitvene iu druge njihovim zapopadkom primerne bukve beró brez spodtike, čeravno so vse v našem književnern jeziku pisane. Ako se je pa moglo kmetovo ok o tega navaditi, zakaj se ne bi naučilo tudi njegovo uho, saj je dušná zmožnost v očesu in ušesu in v celi glavi ena ter ista. Pristaviti še moramo, da kmetu samemu olikan čist jezik bolje dopada, kakor sirova izreka, ter on, čeravno bi gorjauec bil, malo spoštuje gospoda, ki jo Ie po gorjanski reže. Skusil je pisatelj sam, ko je kakor dijak přišel iz Dunaja domu na kmete, in začel bolje po kujiževno izgo-varjati, kakor se je bil na Dunaji v družbi druzih Slavjanov navadi!; al kmetje pri tem niso debelo gledali ali rekli, da je gerdo; temveč še jim je takošna izreka dopadala, in bilo je večkrat od njih čuti: „Dete, kako lepo kranjski govori!" Kmet v svoji naravni prostoti misli sam., da mora učen človek tudi lepši in čišči jezik govoriti, ter se, kakor v druzih obzirih, tako tudi v govorjenji razločevati. Velika težava poleg vsega tega, bo potlej še z n a-glasom, ker ga dozdaj še tudi v knjigi nimamo, in vendar je v govorjenji naglas od najveće važnosti. Al upamo, da se med Slovenci najdejo taki možje, ki nam bodo tudi čez to zapreko pomagali. Da bi se pa ta naš nasvčt od vseh strani prav zrelo pretresel in natanko presodii, ter da bi se potem, kar je potreba, tako živo in siluo izverševanje z zedinjenimi m o čina poprijelo, lepo prosimo iskrene naše domorodce, da bi bla-govolili še kteri svoje važno mnenje izreci. 200 Kratkočasnica mašim Hervaški časopis „Naše gore list", ki smo ga že davno bravcom priporoćili, zaćel je pod napisom „obadi" šaljive kratkocasnice dajati. Eden teh obadov, ki šiba ne-umno nemškutarenje po začetnih šolah, je ta-Ie: V šoli graničarski. Sprache als verhasst, ichGottlob! gar nicht verstehe." Naš zbor bo začel v prihodnjih svojih sednicah prevdarjati kraljevske prepozicije, namreč ustauovljenje razmer proti Peštu in proti Dunaju. Debate bodo gotovo delj časa ter- pele, zakaj predmet je tako važen, da je malo poslancov v našem zboru, ki ne bodo o njem govorili. Čuje se, da bo gosp. Kvaternik poseben predlog napravil. Bog daj, da Učitelj. Otroci, sedaj pride v berilu spet nekaj lepega bi srecno splavali med scillo in charibdo: med Peštom in na versto. Nur schôn aufmerken! Zivko j beri Dunajem. Zivko (bere). Der Fusk und der Rabe Nacert štatutov za našo akademijo je zgo Učitelj Stoj ni prav! Kaj je to Fusk reči Fuch 9 h - s. drugači bo leskovca zapela. Živko (se napenja, da je včs rudeč:) Fu-c Učitelj. Kaj pomeni Fuchs? Zivko. Lisica. v Učitelj. Iu kaj pa Rabe? Simen ti povej? Šime. Vra u. Učitelj. Sehr gut! A to je veselje! Ostala uam je le se besedica und; Janezek povej ti! Janezek (skoči). Mal ču kec. Učitelj (togoten). Tepec! berž hlače doli. tovljen. Kolikor sem mogel o njem zvediti, Vam povem. Akademija bo obstala iz 30 členov, namreč 10 Hervatov* 10 Serbov, 5 Bugarov in 5 Slovencov. Členi ne bodo nobene plače dobivali, samo potni in drugi stroški se jim bodo povraćali, kadar bodo v Zagreb na sednico pozvani. Vsaki redni člen bo imel nalogo, vsako leto nekaj znanstvenega spisati, kar bo akademija na svoje stroške izdala; dobil bo za polo in nekoliko iztisov svojega delca. neki 30 gold. Ce kaj pobližjega zveui, Iz Celovca. pisal Vara bom berž. Gosp. prof. Einšpieler bo mesca av gusta začel izdajati v Celovcu nemšk časnik v zvezkih po 4 pôle vsacih 32 dni pod naslovom: „Stimmen aus Inner- Menda malo bolje je tudi po takih naših šolah, kjer se ôsterreich". trubi, da otroci znajo že dobro nemški, pa se jim tako ali ^^m Beitráge zur Durchfiïhrung der nationalen ? re malo drugač vlija 53 kultura" v glavo ali vbija kam drugam. ligiôseu und politischen Gleichberechtigung, mit besonderer Berilcksichtigung der von Slovenen bewohnten Provinzen. p» Dopisi Iz Zagreba V 14. roznika. K. Z Da je Bach-ova Dobro došel! zakličemo novemu časniku. Predmet je važen. vrednik izversten; sedaj še Ie naročnikov obilo, in na vsako stran bo prav. Iz Sloveiijega Gradca na Štaj. 1. junija. * ni sistema sovražna bila Slo van o m skrivnost; al da so njegovi poma^ tako *rozoviti biti kakor se bere na strani 65 brošure „Po-litische Ruckblicke" v „halbámtlichen" pismu, ki ga je 20 julija nam bila uobena Sadjoreja lepa reč, sem si mislil, ko sem unikrat pregie- se prederznili celó doval cepljence Jeru ej a Spobiana v Ver h eh, ktere ima v svojem vertu. Ni sicer verteč posebno velik, i 1856 bivši zagrebški županijski komisar (toliko kot Kreiscommisflàr) baron Hártl nekim kotarskim (kantonskim) , toda prava vertnarska šola se more v vsem imenovati, v kteri se lepo vidi, kako naj se s sadnimi drevesci ravná. Pa posestnik tega verta ima še eno lepo lastnost, namreč da iz predstojnikom pisal tega bi skor ne verjeli, ako bi ga ne serca rad tudi drugim dá, kar sam ima. našli schwarz auf weiss. Al je potem čuda, da Hervatje je mladi sadjorejec, kmetiški sin, Jernej Spobian po Letošnjo spomlad domaće nočejo ptujih uradnikov in so tudi nad Slovenci se merzili Levo > 9 dal cepljenih dreves iz svojega verta mnogim go ker so res tudi med njimi nekteri Hart v uraduijah in spodom 513 jabelčnih, 113 hruševih, lesnikov 390; lansko šolah bili, ki so po „takih" postavah ravnali? V serce 200 jabelčnih, 80 hruševih; predlauskim 100 jabelčnih, pa more člověka boleti, ko vidi, kako taki ljudje cesarjevo ime napačno podtikajo in tako zaupanje trijanskih Slo vanov do vlade podkopujejo 150 hruševih. Za prihodnje leto 1862 bo dobiti iz njego- verta kakih 350 cepljencov, in tako vsako ga je že lani vega sadnega krinko na obrazu, da oni edini leto tak Poddružnica slovenje graška z nemško kulturo so ijanski patriotizem v stant vzeli, vsi drugi pa so sovražniki Avstrije. Pa čujte raji sami > kaj gospod Hârtl v omenjenem dop svojim uradnikom vrednega spoznala premije, ki jih dobivajo pridui sadjorejcí. Hvala tedaj, komur hvala gré! Boljših časov ima sadjoreja le tadaj pričakovati, ko bo štela slovenska zemlja veliko na serce poklada, in mislite si sami 9 kar vam je drag takih pridnih kmetov, ki „že v mladosti cepijo drevesca za Tako-le govori v Wiewohl wir mehrere Volker záhleu, die ihre eigene Sprache haben, ist dennoch unser heiligstes In stare zobe", kakor naš Vodnik poje. Iz slov. Štajarja 2. junija. F. Š. Ves trepečem, teresse: Deutschlands Sprache zu fordem Mein oft- za pero primem, da zapišem v nebo vpijočo krivico, ki maliger miindlicher stets den Zweck, E. W. zu Verkehr mit Euer Wohlgeboren hatte se pri nas godi. Huje zmešnjavo ni bilo o zidanji babi iiberzeugen 9 wie die wisseu louskega stolpa schaftliche deutsche Sprache fur Kroatien heilsam ware Die Intelli ist Nicht ist der Keru des Staates. und die Nat ko je v naših krajih zadnje dni. Sam Bog se nas usmili! Ako skoro ustavna sl. vlada ne preterga mrež, v ktere nas lovijo potuhnjeni nemškutarji, nas bodo spet Schliesseu sich E. W. dem durch unseren dJa,i v okove stare zatiratve. Brez narodnih pravic bomo, vorgestecktem Principe der Ausrottung oder wenigstens Schwâchuug aller Monarchen und unsere Regieruug kakor smo do zdaj bili; se tisto drobtiuico pravične obljube uam bodo iz rok iztergali, ktero so uam Cesar dali rekši : ausser der deutschen, an, und ich stehe W. Nationalitâten, fur ailes Gute. Diese Handlungsweise, wird von E vsem mojim narodom naj bodo enake pravice". Sam satan » iz pekla hujši ni, ko gerda derhal domaćih naših izda jeden Donner feme halten und es wird dann der Schutz javcov Se ni dolgo, da smo poslali prošnjo gosp. mi der Oberbehorden, die Anerkennung der Regierung und das Wohlwolleu des Monarchen nicht fehlen , die nur jenen protegireu, der in ihrem Interesse handelt. Die Einfuhrung der deutschen Sprache trage ich E. W. somit auf, wogegen sich E. W. allé Unannehmlichkeiten zuzuschreibeu habeu werden, falls E. W. sich beifallen liessen, das Interesse der Regierung dem Interesse der Nation unterzuordnen, deren nistru Smerling-u, da v djanju izpeljá obljubljeno enakopravnost v naših slovenskih krajih. Podpisov je šlo pred svetli tron dobrotljivega Cesarja dovolj, čeravno bi se jih bilo lahko dvakrat toliko in še več nabralo, ako bi nam pismo bilo poprej v roke prišlo. In zdaj — kerv mi v lice nastapa, ue vem, kaj bi rekel zdaj se nabirajo podpisi zoper uno našo pravično prošnjo. Že potuje in roma na vse kraje čujte 9 V Slovenci > čujte! k sramoti našega naznanja baron HàrtI, da je to pismo skozi in skozi izmišljeno. G. Bogovió mora tedaj res- V 91. listu „Ost und West" nico dok ali preklicati kar je razglasil Vred. naroda druga prošnja zoprotivna pervi, ki so jo žvalili sovražniki naši. Pa kdo so toti sovražniki? Uradniki nočem reći vsi, ker tudi med njimi so prav pošteni možje, 201 <èast jim bodi! — temoč uni uradniki, kterem je slovenska izkopava iz tmine; v zavetji, ki ga on stavlja, se bodo èeseda tern v peti, slovenski kruh pa dober. V tergu edinile najsvitlejse moći tako blago-obdarovanega jugoslo-«V. Lenart v Slov. goricah je bil najet človek, ki je sel od vanskega sveta, — al tedaj Štrosmajer ne zaslužuje srenje do srenje in je pobiral podpise predstojnikov se ve poslavljenja? Nećemo malikovati, al dolžnost je naša » da da na tihem, zakaj otroci teme sovražijo luč. Podpisalo se iskreno hvalo izustimo osrečevavcu. Ljuba slovenska mladež! jih je obilno, pa zakaj so se podpisali? ako njih baraš 9 ti ogibaje se vsakega národnega prepira le pokaži, da ved bodo odgovorili, da ne vedó! Sam sem govoril z enim nost ceniš, posuemaj zgled hervaške mladeži, in pokloni zapeljauim, ki se je za glavo přijel, ko sem mu razložil, se po zahvalnicah očetu, ki je tako krasno za svojo deco kakošno prošnjo je podpisal. „Kaj je zdaj početi djal mi je poskerbel. Ne omenim, da je ta reč za nas tem važniša 9 da bi bil to poprej znal, bi ne bil podpisal, za živo ker je domaća: zakaj morebiti te podpirajo v ljubezni do glavo ne.44 Glejte zvijaćo, peklensko zvijačo naših izdajavcov! vednost tudi tvoji součenci ptujih jezikov na svojo lastno Bratje Slovenci! zatrobentam vam, da budite, drugač vas slavo, kakor ti nisi nemški odtegnila dobrotljivega serca. bodo objedli strupeni gobci domačih sovražnikov. Ne deržite Vidili pa bomo gotovo: ali je Nemec pošten, pravičen do rok v žepu, ne dopustite in ne storite krivice sebi in ce- tebe, kakor si ti poštena in pravična bila do njega. — Da Jemu našemu narodu. Ko je Izkerjot Kristusa Gospoda ku- si mi zdrava, ljuba mladež! šnil, ga je izdal, tako se tudi okoli vas slinijo, prilizavajo, in vas skazljivo objemajo, al jamo vam kopajo, kamor vas Naj ne bo moj glas saj vprihodjne glas zgruditi hočejo. upijačega v pušćavi ! Iz Vranskega 8. junija. y (Nekaj za gimnazije na Slovenskem). Predlansko šolsko leto se je priobčil našim gimnazijam oglas, da se je osnovalo družtvo v spomin slavuega nemškega pesnika Schiller-ja (Schillerstif-tung), ki po svetu pobira prineske za revne in ubožane nemške pisatelje. Kako malo nas tudi stanje teh pisateljev skerbí, se je vendar le slovenska gimnazijska mladež rada udeleževala teh dobrih djanj, in je veselo prinašala po svoji najbolji moći milodare. — Ne dolgo potem je nastopila druga reč: mnogo obrekovano rnalikovavno Schillerovanje. Res, da je bila slovesnost sèm ter tjè prenapeta, Nemci sami so jo imenovali veliko národno demonstracijo: al dajte duhu, kar duhu gré, dajte inu vso človeško hvalo, ki si jo je prislužil v slavnih delih za človeško omiko. V tem oziru je tudi naša slovenska mladež slavila Nemca Schiller-ja, ker krasotě njegove Vile tudi nas, sploh vsakega člověka bistrijo. si z omenjenima čisto v žlahti. Štrosmajer je izbudil jugoslovansko akademijo. Nemško ljudstvo se imenuje ljudstvo učenih: njegovi mejniki tedaj, ktere nam je tako zgolj zato 9 Na te Vam zdaj dveh reči, ki ste deleč v našo zemljico postavilo, bodo gotovo radi tudi podpírali one zavode, ki vednost hranijo, ki omiko sirijo ; nemški vodje naših gimnazij se ne bodo branili lepega delà, vsaj pri slovenski mladeži nabirati prineskov za novi hram ćloveškega duha. Slovenska mladež, na noge! Ce se je za nemške pisatelje tebi naznanilo, naj bi mile dare da- jala 9 zdaj ti svojim vodjem naznani, da druga še važniša reč tvojih pripomočkov iše; imaš še pravičnih učiteljev 9 ki bodo pri tem blagem delu pomagali. Ako e» bi se nihče za sredotočje naše „Novice" bodo, kakor so že večkrat ozna- to ne našel (cesar za Boga ne verujem!) siovenstva nile. dohodke za akademijo rade prejemale. Druga rec pa je ta-Ie: Štrosmajer ni nižje od Schiller-ja, kar se velikodušja tiče. To, kar on zida, bo v daljni prihodnosti morebiti prekosilo sadje Schiller-jevih del: zakaj narod se Iz Cernomlja 10. rožnika. ^ — Od vseh slovenskih kraj ev se „Nov i cam dopisuje, samo iz uasega preslavnega varoša — iz Cernomlja se živa duša ne oglasi. Sledeče verstice *") naj vam bodo v dokaz, da smo tudi mi še pri življenji. Ker vam pa v tako malo dopisujemo, ne smete mi sliti, da smo mi Ćernomaljci rodoljubi merzljaki ali celó protivniki mili naši materinščini. To ne, to, nikdar ne! Književniki sicer nismo, ker ni vsak za vse, vendar pa smo in bomo vedno uneti za naše svete narodne pravice, zeljui 9 da bi že kaj skoraj bolji časi nastopili za naše Slovenska peticija, o kteri se je ubogo ljudstvo slovensko. ne vemo toliko govorilo, ni do nas za podpis priromala kje in kako se je zajezila? Al da bi bila prišla, povem vam, mi bi jo bili dobro podkovali s podpisi. Res, da imamo še zmirom med sabo nekoliko nemškutarskih tičkov, ki na-sprotujejo našim pravicam in se deržé starega kopita kot smola; al tega blaga je 9 hvala Bogu, čedalje manj 9 in čez malo časa bodo prišli, kakor se kaže, ob vso ceno 9 ako se ne bodo kmali otresli gerdega perja Prašali druga letina bote, kako kaže kaj terta in Povem vam, da prav dobro. Od kar nas je s pohlevuim dežjem obdaroval, se vsak gospodar serčno pri belih Krajncih. dobrotljivi Bog veseli, ker se vidi, kako si stern, ktero je bila že suša malo pritisnila, sopet lepo pomaga. Kamor koli se obernemo, se nam lepo polje nasproti smehlja, ktero nam obeta obilo kruhka. In ta dobra letina, ktera nam se kaže, nam bo kaj dobro došla, zakaj opešali smo posledujih deset let do kraja, in to ne samo zavoljo pičlih pridelkov, ampak tudi zbog drugih mnogobrojnih davkov in frankov, odkupil in po- slabe sojil 9 za ktere se ni nekdaj nič znalo. Vse to skup 9 letine z visokimi štibrami so nas zadnje leta popolnoma osiromašile. Posebno lansko leto, ne vem, kako bi se bile nektere družine pri življenju obranile, da jim niso dobri ljudje ua pomoc pritekli. Imamo toraj resnicen vzrok, da željno željno pričakujemo dobre letine, in če Bog dá, letos jo bomo imeli. Polje, kakor sem že povedal, stoji zdaj lepo, da lepši skoro biti ne more. Tudi terta se lepo opleta in obilo sadja obeta, čeravno se je ono jutro po tistem budem mrazu od vsacega člověka čulo, da smo vse letošnje Kjer je postava, tam je sama ta zadosti, da se izpelje to, kar ona veleva, ako je vlada pravična. Od sedanje ustavne vlade moramo pričakovati, da bode pravična tudi o narodni vince tisto noc popili. Sadja pri nas ne bo; to je res, ker je večidel vse pozeblo; sicer pa, će kaj posebnega ne pride 9 bo pri nas letos dosti kruha in vina. Sedaj pa se ravnopravnosti, ktera je vsem narodom tako slovesno zagotov- nekaj gorečega. V saboto 1. dan t. ttl. ponoći je bilo naše ljena. V takih zadevah tedaj, kjer že sama postava dolo čuje ravnopravnost, bi prav za prav tudi naše peticije treba ne bilo. C emu prositi, kar nam je ze dano. in kar imamo po tem takem pravico terjati, da se le iz pol ne? Namen, da smo mestice v veliki nevarnosti! Neko s slamo krito poslopje je ravno okoli poluoči goreti začelo. Sreča naša, da so Ćernomaljci pri takih priiožnostih zares pravi junaki. Čeravno peticijo poslali do si. ministerstva, je bil le bolj ta, odkriti mu je nevarnost velika bila v taki dobi m v takem kraju smo vendar hipoma vse pogasili, tako da je še oder na hiši ostal, sama slamnata hiša je pogorela. Al smejati sem se moral, ko so eni izmed naših brambovcov, preden je voda naše rane in povedati, kako seje z nami dosihmal ravnalo. mesta, kjer so večidel same lesene s slamo pokrite hiše, Pravična vlada mora stati nad vsemi strankami in izpeljati to, kar pravica terja. Pri vsaki reči so nasprotne misli; al ne na te ne na druge ni gledati, ker postava stoji nad vsemi. Treba pa je, da se djanja takih, ki postavni ravnopravnosti nasprotujejo, razodenejo si. ministerstvu, da vé, v kako s nih rokah je ustavno izpeljevanje cesarjevih zagotovil. kakor ste rekli, take „fakta" našemu prinešena bila, škopo s strehe tergali in ž njo kakor tudi s 9 Storite tedaj in pišite zagovorniku na Dunaj. Prosimo večkrat kaj iz poglavnega varoša naših predragih Vred. belih Kranj Vred 203 svojimi suknjami po plamena lopali, da bi ga bili hitro za- da ga je nekdo na Koroškem vidil, je pa tudi ie pravljica dusili. V černomeljskem mestu se toraj goreča slama z ne- ťa obernimo se k veselejši novici. SI. ministerstvo nam gorečo škopo in s suknjami gasi! Vendar bi nam menda hoče dati nižjo gimnazijo ali po stari besedi 4 latinske vsa škopa in vse suknje černomeljske Ie malo hasnile, ako šole, ako mesto dá poslopje in kar je sicer potreba; učniki bi bil kak veter potegnil. Al hvala Boga, ni ga bilo. Sam pa se bojo plačevali iz deržavne kase. Kakor slišim 9 86 večni Bog nas je obvaroval strašne nesreće, zakaj pred in bode sedanja šolska hiša doloćila za gimnazijo, za učence potle je jako pihalo, samo med ognjem ni bilo ne najmanje ljudskih šol pa začasno kje drugod poskerbelo. Čeravno bo sapice zapaziti, drugače bi šel Cernomelj in še kaj druzega mesto naše doletélo dosti stroškov, vendar previdi vsak, da Znano je, da Cernomaljci sv. Florijana jako to lepo priložnost, našemu mestu vsako leto veliko d o- zraven. častimo. Posebno na Florijanovo je vsako leto pri nas ve- hod kov nakloniti, moramo z vsemi rokami prijeti. Ako lika svečanost ? kar je gotovo hvalevredna že stara stara pride kakih 6 profesorjev in kakih 150 do 200 učencov v navada. Nespametno pa je blebetanje nekterih Černomaljcov, mesto, bo skor vsak od njih kaj dobička imel. Zato se ni posebno pa neke gospodične, kteri je menda žal bilo, da ni bati nobenih stroškov, ki se bojo počasi tako poravnali. vse mesto pogorelo, da bi si Cernomaljci saj nove čednejše da ne bo nobene silne težave. Sedaj se moremo Vodnikove hiše napravili! Te besede se pač ne pristajajo gospodični, pesmi spomniti 9 ko je pel: „Sreča nas iše, um nam je dan ; ktera misli, da je vso modrost „v štant" vzela. Ako bi se najdli jo bomo, ak' nismo zaspan y u Al ste brali unidan modra gospodična malo okoli sebe ogledala, bi spoznata, da „Triesterco", v kteri je nekdo iz gospod Heiman-ove ali se naši Ijudje komaj pri življenji ohranijo v teh zalostnih Islaib-ove kompanije nas Kranjce hvalil, da r> smo se easih; kako nek bi si mogli palače zidati, da bi jih ona « y pravi krepko ustavili zoper vse protinemške zvijače? Mi nočemo te častí, ker je laž. gledala. „Bolja je bobova slama ko prazne jasli naša prislovica. Ce pa so jezični gospodični naše revne lichen Umtrieben." Mi domaći mestjaui z hiše tak tern v peti, naj velikodušno potegne vsako leto tehantom vred smo radi podpisali tisto znano peticijo, v Nam ni nič znano od „deutsch-feiud- županom in SS kakih 30.000 gold, iz žepa, ter veleva stare hiše poderati kteri nismo ne besedice našli, ki bi bila nemščini sovražna, in nove zidati. V 20 letih bo Cernomelj krasno mesto, kakor ampak le tudi našemu domaćemu slovenskemu jeziku želi si ga ona želi in zapisali bomo nje spomin v nomeljske bukve. zlate cer- pravico. Da pa veste, kako neumen je tisti Triesterčni do Iz JPostojne 10. rožnika. M. pisnik, vam le samo to povem, da v kranjskem mestu ne Ze več mescov je moremo, če bi tudi hotli, nemških pridig pregnati iz tukaj veliko cesarskega žita shranjenega ali v lesenih ko- cerkve, ker pri nas nikoli nobene nemške pridige ni! So libah ali v najetih magazinih; tudi 3000 veder ogerskega dite sedaj sami od tacih lažnjivcov kakor koli hoćete. Nas vina so v več kletih pospravili. Nekoliko dni je posebna naj pri miru puste. komisija tukaj, ki vino zaliva 9 kar se ga je vsusilo. Al Iz Bleda. Prihodnji mesec se bo pri nas začela spet dosti vina je kalnega; nektero je tudi po sodcih zoperuega merzla kopel po vodilih hidropatičnih, ki ima neznano moć okusa. Ker so se vsi zaliti sodci z veho zabili in zapečatili, v mnogih boleznih, zoper ktere ni druge pomoci. Skušeni smo radovedni, kaj bo vino dalje storilo, ako bo v kterem hidropat gosp. Rikli pride sam iz Tersta in bo obravnaval sodcu vreti začelo; tudi ne leže sodci na legnarjih ; vsak to kopališče. premik grampo spet pomeša se more za skladnino bila To vino veljá brez tega, kar Iz Ljubljane. Na 4 točke častitega gosp dr. Jarca 9 9 plaćati, 32.000 ako bi vino udarilo na birso. gld.; škoda bi velika razglašene v Čuda veliko se sliši od 11. t. m. sledeči n Novicah" od 5. t. m. prinaša „Ost u. West" odgovor iz Hervaškega: „Kar se tukaj o tisti reški cesti, o kteri se je tudi v ljubljanskem tiče perve točke, da sta mu izmed 70 učiteljev hervaških deželnem zboru oštro govorilo in zavoljo ktere so šli poslanci gimnazij samo kaka dva bila protivna, moralo bi se po pra- na Dunaj, v Terst in Ljubljano. Vsaka deputacija pa pri- vici le reći, da sta se od učiteljev, njemu protivnih, samo ■hhhn ■■■ > WÊÊ m ■■■■ nese kaj druzega domu, kar se, ko bi ljudstvom. Od ene strani se obeta odlog, trenil, razglasi med od druge pa dva očitno proti njemu pritožila ; al nemogoče je, bi gosp. Jare iz tega sklepal, da so oni drugi na njegovi kazen za 25 gld., kdor se ne loti berž delà; málokdo prav vé, strani, ker bo med vsemi 70 učitelji gotovo komaj enega pri čem da je. Jez si ne upam sodnik biti, čigavo je pravo; našel, ki ne bi rekel, da njegovo ravnanje ni bilo zakonom to pa vém, da bi zlo težavno bilo, ako bi se přiměřilo, da protivno. Ravno tako napačno razložena je druga točka. bi to cesto, ktera menda ni ravno tako silno potrebna, da ker gosp. Jare tozbe proti dvema učiteljema ni nikakor bi se ne mogla že danes dodelati, Ijudje mogli ravno o 9 9 najvecjih poljskih delih in o senokošnji delati in sicer sedaj ko je zaslužka malo in dragina velika. Nadjamo se, da previdni gospodje, kterim gré o tej reći razsodba, bojo ločili pregrešenja proti disciplini v preiskavo stavita. ker sta zgolj opornost od tega, kar je pretežavno ali celó nemo- se prederznila javno se proti njemu vzdigniti. V tem se je goče. — Naj povem še neko zlo čudno prikazen za sedanji g. Jare res obstoječih zakonov deržal, drugače pač ne. Ali letni čas. Okoli višjih vasi našega kantona proti goriški je morebiti po obstoječih zakonih ravnal, ko je veleval : deželi se klatijo volkovi brez strahu podnevi okoli, ter si nenemške bodi si učne, bodi si pomoćne knjige, ne smejo začel iz tega namena, da bi se pokazala njegova nedolž- temveč je v svestji svoje uredne oblasti, ue pa svoje ncdolžnosti, zahteval, da naj se ona dva gospoda zavolj nost 9 IZ čed zgrabijo sem ter tje kako ovco; pastirji se ve da se učencom nikakor dopuščati? Ali mar obstojí zakon, ki osupnjeni gledajo za roparji, ko tirajo nedolžno živalico iz prepoveda učencom slovansko, ali da z gosp. Jarc-ovim po čede; ponoći se priklatijo celó v vasi. Da bi se pa uad stavnim izrazom rečem, „panslavistično" mislećim dajati zre nje šlo in bi požerúhe preganjali s strelom, še nismo nič lostne svedočbe z „izverstno" kakor je leta 1857 gosp slišali: berž ko ne so ti zverjaki zoper terpinčenje žival, da jim ne smé nobeden kaj zapisani v kako družbo Jare bil v sporazumljenji s tadanjim ravnateljem reške gim Jare proti toliko pre žalega mar gosp storiti, ali pa se ćaka, da bojo prej kakega ćloveka stergali. bili Iz Kranja 15. rožnika. * , se je precej potolažil, ker od 9 od druge strani dosti varhov, in si naš mestni veliko prizadeva odverniti nesrećo ognja pa smo se začeli vpraševati: kaj je res, da nam Dimež s požarom žuga? Nobeden ne more tega dokazati; marveč nažije předložil? Ali se je ganjanemu profesorju Kurelcu obnašal po obstoječih zakonih? Strah, da bi požgani ne Takih izgledov, ako bi gosp. Jare želei, moremo vsaj še ene strani imamo ponoći kakih dvanajstero povedati. — Prof. Pacel-u pač ni bilo župan gosp. K. Loker res treba, da gosp. Jarca v hervaškem zboru za neprijatelja hervaške ali bolje reči, slovanské narodnosti razglasi, kakor on to v 3. točki terdi, ker bi se v hervaškem deželnem ospod zboru težko kdo našel, ki ne bi popolnoma poznal or e» i nislijo nekteri, da Dimež je le pretveza kake domače Jarc-ovega imena in njegovih del. Ali je mar v zboru reške Dimeža še na Kranjskem ni in županije 18. marca t. I. tudi še le na gospod Pacel-ov nemarnosti. Ali je res, da 203 besede „Gescháfte machen in Frankfurter Artikeln". Nam ki pa se le za papir, ki čedalje dražje prihaja, škoda zdí predlog sklenjeno bilo zahtevati, da naj se gosp. Jare od-pravi? — Mogla bi pac tezava biti za gosp. Jarc-a, da dokaže svojim slovenskim rojakom, da je dělal slovenskem» imena na Hervaskem čast. Ali bo mar gosp. Jare svojim rojakom terdil, da so ga Hervatje samo zato čertili, ker tako, da bi ni bil Hervat, ampak Krajnec? To terjeoje gg. učitelji nemški jadovski iu protestantiški ćasnikarji ne imeli y /2ovi » Leitartikelni" pokvarijo, zakaj vse smo že tri ali Zangovi „Pressi", ga dni popřed brali v Karandovi „Pošti y ga tadva lahko zavoljo ponatisa tožila, ako Valjavec, Terdioa, Božić, Erjavec, Francel, Bradaška itd. lidaritat der Interessen". naravnost podirajo; ker ti, čeravno ne Hervati, ampak Slo » So Deželni in mestni odbor sta imela vćeraj in imajo še dandauašnji službe pri hervaških učilnicah, predvčeraujim svoj zbor; zapisnike obojne bojo razglasile ter so od svojih ućeucov sploh spoštovani in ljubljeni. Ako prihodnje „Novice", se gosp. Jare s svojimi zaslugami toliko ponaša, naj tište, ki te zasluge s pravim Iz Ljubljane. — (28 lešnjikov našim nemšku- iraenom imenujejo, na laž postavi tarjem za kratek čas in dobre zobé). Pogostoma s tem, da dokaže, ki se nahajajo v zapisnikih učitelj- slišimo mi Slovenci v pogovorih ali korespondencijah zabav skih zborov hervaških gimnazij razglasi. Mi, ki te zapis ljico: » E, kaj se nek repenčite; saj v se v der Wïndische" nike poznamo, smo o gosp. Jarc-ovem delovanji protivnega iz Štajarskega ne razume Krajnca, Kranjec ne Korošca mnenja, ter o tem raji molčimo.u (slovenskega), „Novice" pa pišejo tako po hervaško, da Tako dopisuik iz Hervaškega v „Ost u ud West", kar jih noben „pravi Krajne" ue razume. In kako, bedaki! si se tiče protinarodnega delovanja. Nam bi pač ljubo bilo, hoćete še celó napraviti eu književen jezik, da se vsi raz- ako bi častiti gosp. prošt dr. Jare poleg svoje obljube mogli umite?" te napade s pripravljenimi svojimi nasprotnimi dokazi pobiti. Prazno slamo bi mlatili, ako bi takim možganom odgovor dajali in jim razkladali edinost našega sloven- Iz Ljubljane. Po najvišem sklepu od 16. maja t. 1. skega jezika, ki ga razume Krajnec, Štajarec in Korošec, so presvitii cesar dovoliti blagovolili, da se bivšemu šol- Istran in Goričan, ali veliko podobnost vseh slovanskih skeiuu svetovavcu v Zagrebu gosp. dr. Antonu Jarc-u narečij, kterih je k većemu 14 do 16 v primeri tistih 505 odkáže opravilstvo šolskega svetovavca in nadzornika za nemških narečij (jezikov in podjezikov), ki jih imajo Nemci, srednje iu ljudske šole pri deželnem poglavarstvu v Ljubljani, kakor terdi dr. Firmenich v Berlinu v svoji knjigi pod lz Ljubljane. Gosp. P. Kozlerjev „Zemljovid" je, kakor je bilo za terdno pričakovati, z dopuščenjem si. po-licijnega ministerstva po dolgih zaprekah iz groba vstal, zemljopisu 2. delu 1. zvezku na strani 46. piše, kako raz- da je očitno naslovom: „Germani en's Vol ker s ti m men". Mikavno je brati, kar K. Vladislav Zap v svojem v kterega je bil leta 1852 po tadanjim ljubljanskem poli- ličen je nemški jezik, da bi se smelo reci y cijuem vodniku gosp. Strohbach-u pokopan. Ne vemo ? kaj Bog že pri zidauji babilonskega turna Nemcom jezik naj je ta cr ospod na tem nedolžnem delcu zasledil, da je bilo v bolj zmešal. V pokoro našim zopernikom damo ta-le stavek tako ćerne bukve zapisano; menda je bilo to že zadosti, po bukvah Zapovih: „Hořet! es ging einrnal ein Sâemann da je delo slovensko, ker druge pregrehe mu nobena aus y um zu saen « Čujte y kako se v različnih nemških živa duša ne more očitati. Potlej pa pravite, da Slovenci krajih izgovarja: Okoli Hanovera se pravi: Haert tau, et • * « nic! nimajo literature, nimamo kaj imeli, ako še to, kar napravijo, se jim v prepoved Kako za božjo voljo bomo gunk ein Saegemann ut, tau saegen y okoli v Stari Marki Magdeburka: Horch tau , et gink en Buer ap t dene? Al pustimo jeremijade; morebiti bomo vendarle smeli Feidt urn Seen y tudi Slovenci živeti, čeravno Nemci kričijo, da mora „Deutsch giïng ut, sieu Saat to say'n land grosser sein!u Gosp. Kozler po vsem tem meuda ne bo rinskem: Hâret to y okoli Hamburka: Hurt to, een Buhr v Meklenburgo - Schwe- dâr gink een Sajer nut, to sajen y SU y » nič zgube imel, saj je znano, da vsak hrepení po prepove okoli Brunèvika: Hořet tau, stih, et gung en Saieraanu danih rećeh. Današnji „Oglasnik" napoveduje, kje se zem- ut, to saieu, v Harcu: Hârt z u y sât y es kâng â Sa Ijovid s dotično knjigo dobiva in po čim. novica marljive slovenske umetnosti Druga vesela mann aus, zu sâe y okoli Paderborna: Hořet to, sil. et y SO p es m i", ki jih je n Slovenske chink 'n Seimann ut, to seien y med Lip skim in Du- preuzvišenemu gosp. skofa dr. J. Stros- rinkim: Hurt zu: sâht, 's gang â mal a Siámann aus y zu y posve sian y a mal ging majer-ja, utemeljitelju akademije jagoslovanske čene, ravnokar v krásnem natisu na Dunaji na svitlo dal gosp. Davorin Jenko. Kritiko teh pesem si prihranivši Hórt zu za drugo pot povemo danes le to, da tudi tista prekrasna Ansbaha: Hârt za v Voigtlandu: Horcht auf, un Iásst euch soge v Saso-Meinikah : y a Bauer naus, zen sâ'n sich 5 es gieng Hf sich â Sámoh os, za sââ y okoli y pesem „Naprej !u, ki šloví že deleč po slovanském sveta je v tej zbirki in da že samo zavoljo te pesmi bo našla ze sehen y es gieng â Soama aufs Soa aus okoli Kasela: Hehrt zu, sich, es gink en Sehmann aus y y y y okoli Trejse v Kurheskim: Hórt zu, secht, pot v vsako pevsko družbo in na vsak glasovir, vesela novica je, da je ceua slovenskega slovu i k a Tretja ess gung en Saemanu aus, ze sáhe, okoli Ko lina pri našega velikega nernško Henu: Kikk, et jing â Ziemann us, zu zien y okoli znižana na 4 gold. nov. dn., Bonna: Hórt zo, siich, et g>ng ene Sáer eruus, zo sáen y in tako se spolnujejo deloma naše besede, ki pa so bile ža na pogorji Eiseli: Gett agt y seet y et geng âmal enne libog Je le glas upijočega v puščavi. Al še druga potreba Sámann us, âm zo sâen y okoli Zweibruka: Horcht zu y namrec da se slovnik dobiva po vseh bukva micah 's isch e mal e Bauer 'naus ins Feld gang, vor ze sâe, kakor vsake druge bukve. Dokler se ne bo slovnik do- okoli Speira: Hârt e mal zu, scht, 's isch e Saemau naus-bival iahko, se ue bo prodajal lahko, in škoda bo le za- gange sâe, — v Allgavi blizo Fùssen in Nesselwanga: kladu y kteremu na prid se prodaja. gange sae, Ker že sučemo danes Heared zue y lueg ? y s ischt a Sâema ausg gange, z sâed y v tiskinih postavah, naj omenimo še smešnice, ki smo jo brali v sabotnem listu „Laibacherce" pod okoli Stutgarta: Hóret me an, a Bauer ischt zutn Saa naslovom „Eiue naus gangi ufs Feld, okoli Donauwertha: A Sóma okoli Bav ar skega lacheude Parthei". Kako se je pač gosp. dr. Toman pre- ischt ausganga, seim Sóma osz'werfa, strašil, če je po naključbi —/?ove opomine bral, kteri mu Gmunta: Hairet zua, gukket, es gâht a Sâeman aus, zam pred očí stavijo, da se je v deželnem zbora «ôsterreichisch saan gesinnt" geriral", sedaj pa, ker v deržavnem zboru ne gré za banderom Giskrovem, se ne „gerira" več tako! dr. Toman je ausganga za saa, okoli Wiircburka: Hór a mol, as is a Sámo segt okoli Norimberka: Hóirt zuo y y Al es is a Bauer ausganga 7z sâa y okoli Eichstàdta: Itza gotovo od tega strahú kmali spet k sebi schau, a Bauer is zum sân ganga y okoli Mni ho va přišel y ko se je spomnil y da g ospodje Giskra iu Miïhlfeld, Kuranda in Zang niso vzeli „avstrijanskega patriotizma a (Muncheň) : Lassts enk sogn, a moi is a Bauer aufs Sah'n v štant ampak da oni le bolj da se poslužimo nemške nausganga, zue okoli Brixena v Tirolih: Da haerts a mal y as ischt a mal a Paur ze san aussigangn 204 Novičar iz domaćih io ptujih dežel. Iz Dunaja. (Iz deržavnega zbora). Zbornica gosposka jo v seji 15. dan t. rn. skleuila , da v sedanjem zboru vsak zbornik mora sa m pricuj biti ako hoće j da njegov veljá po kakem pooblasteucu ne more nihče svojega glasu oddajati. Gosp. Anton grof Auersperg je razodel kot referent dotičnega odbora to njegovo mneuje Kardinal knez većino glasov poterdil zboru, ki ga je z Schwarzenberg je govoril za škofe, kterim naj se po do kazani potrebi pravica dodeli po pooblastencih glaso ker oni utegnejo po svojih kveuih opravilih mnogo vati krat zaderžani biti; al večina zbornice je bila zoper vsako pooblastenj V zbornici p k je imela te dni spet malo sej, je ta teden gosp. deržavni minister podal . m im m a - • « 1 V • 1 v • m obris pravil ? po kterih naj se prihodnja obcinsk gosp mi (jsrenjska) postava za posamezne dezele osnuje; nister pravosodja je odgovorit na interpelacijo poslanea Lju-biša, da zaperti Dalmatinci so se po naznanilu dotičnih gosposk res pregrešili. Najimenitniša seja pa je bila 11. dan t. in., ne sicer zato, da bi se bilo kaj važnega sklenilo y ampak zato, ker so se nektere vprašanja na desni in na le da boj strani poslancov sprožile, ki se morajo dognati 9 vedili pr čem da so. Vodj levice ali po pravem imenu zastopnika „nemške stranke4' gosp. dr. Gisk m Miihlfel sta z zgovorno besedo podperala svoje predloge o dgovornosti minist in o podstavnih p h t gosp. dr. Rieg pa je od 49 druzih večidel slovanskih poslancov, med kterimi je tudi nas poslanec gosp. dr. Toman, podpisano pismo předložil, v kterem naj se presvitli cesar prosi, da naj razpusti za toliko časa zbor dokler bo mogoče , poslance b h dežel sklicati r i v vsaki deželi med tem pa naj se pozvejo deželni z da se oni svojega delà lotijo. Ker so bili vsi ti predlogi v današnji seji tako rekoč še le poved da přidej v zboru v pretres, imamo tedaj važnih reci pričakovati pri kaj pravda bo tù velika. Ze sta „Osd. Postu hodnj dni 5) in „Presse" strašno razsajala zoper namere Slovanov, ktere psujejo kot hlapce absolutizma, ki hočejo spodkopati „mlado44 svobodo. Al ta nemški hrup je lahko zapopasti, ker v tem v se zboru, v kterem nemška stranka zvonec, ako hoče. Dr. Riegerj p o 1 . ki vseh poslancov ni, nosi manj r předlo 10 in 11 ustavne postave, ki polni m (celim) in med ožjim Slovanov poder S se upira popolnoma na razloček delà med (manjšim) zborom P V zboru, ki je sedaj vatov. ni Slavonov Dunaji, ni Lahov, ni O ^rov, ni Hor Erdeljcov, ni Istranov in vendar ho čejo dunajski gospodje in tisti, ki ž njimi vlečejo, da bi ta odlomek deržavnega zbora, v posvet in sklep vzel ki zadevajo ce reci y ) celo cesarstvo! Tako ravnati se pravi s postavami šušmariti, in če bi tako začeli, žuga res „mladi svobodi'4 pa tudi celi Avstrii nevarnost. Postavna pot je pra zbor le pot v . ZJ zbor Sam deržavni minister je rekel, da je ta ; strašno ga je pa napadla takrat „Presse44. )ča večina zavergla Gotovo je, da bo v zboru sedaj vladuj Riegerj predlog. Kaj pa bo potem? bomo slišali še le v prihodnjem zboru. Tudi mnogo progr amov44 so ta teden dale različne stranke na dan, v kteri se spovedujejo, kaj verujejo in kaj zahtevajo. Mi nočemo priliznjenih besed, le v djanji pokažite, da vsi stojite za m A vstr ij v kteri nob narod ne • v * isce dana d cez druzega n e gospoduje in noben srece Avstrije deržite se t y y ne pa deset; ce pa hočete štirje za deset veljati naj Avstrije! Ker nam je in dvakrat dva naj vam bo . ste ust štiri že preskočili ustavno mejo, zunaj ktere se boste zapletli v sto prerek in nedoslednost. Obresti (činži) obligacij odne posojila, ki so zapadli 1 apn tega leta y se boj vprihodnj spet ? kakor izzacetka, placevali v kovaném srebernem dnarj Ta mesec so se začele izdajati papirnate de s etice v barvi enmalo drugače kakor prejšnje. Do konca preteklega mesca je bilo papirnatih desetic za 9 milijonov in 518534 gold, med ljudstvom. 14. dan t. m. so tukajšni Slovani, posebno Cehi obhajali rojstni dan slavnega dr. Palacky-a; prišle so deputacije iz vseh krajev za svojo domovino mnogozaslu-ženega starčka pozdravit; zvečer je bila veselica pri „Zelenem ciziku". Hervasko. Iz Zagreba 15. junija. Danes je deželni zbor pismo, ki ga serbski patrijarh Rajačić o narodnih pravicah Serbov zastran vojaške granice poslal her-vaškemu zboru, izročil odhoru jugoslavenske akademije, naj preišče : ali je patrijarhov protest, da graničarji niso sami Hervati, temuč tudi Serbi, temeljit ali ne. Ogersko. Iz Pešta. Pomenki o adresi na cesarja so v zboru poslancov končani. Cela osnova Dedkova je bila poterjena razun treh stavkov, ki so bili z 134 glasovi proti 120 zaverzeni in namesto njih vsa stavljena, po kteri je stranka „resoiucije po • * droga beseda svoje rogove po kazala. „Kar se tice pišem - se glasi ta prememba po kterih se je cesar Ferdinand (kot ogerski kralj V.) oger-skemu prestolu odpovedal, moramo brez tega. da nam te pisma niso bile na postavui poti in v postavni obliki izro cene, za zdaj le to reči , da se pred dopolnitvijo našega deržavnega zbora po smislu III. člena in pred ustanovitvo v III. členu leta 1848 danega ustavnega pisma ne moremo spušati v razsodbo tistih pišem in nič reči o odpovedbi od kraljevega sarja y prestola." Ta preprešerna beseda, ki ima do ce je Deáka in mnogo tistih, ki so za „adreso4* gla sovali, tako razžalila, da so zapustili zbornico in se niso hotli še ostalih pomenkov udeležiti. Poprejšno edinost Ma-gjarov je ta pritiklina zlo razdvojila in muogi glasi v ma S jarskih časnikih se čuj ej o, ki grajajo ta sklep zoper Deakov predlog. Adresa je šla zdaj v višjo zbornico (ma gnatov); vse je radovedno, kaj bo ta storila. Ako ona to pismo poterdi, se bojo Magjari v toliko večo stisko spra- ki y kolikor bolj bi utegnilo Et vôsov predlog obveljati, ga je zlo nasproti temu , kar so razun Rusiuov že vsi drugi slovanski narodi Serbi in Slovaki izrekli pod ogersko gledé krono, to je, Hervati y svoje národně obveljave storil unidan v peštauskem zboru, namreč naj se postavi , kako naj ge odbor od 27 udov, ki bi razmisljal in predio bi se uemagjarskim narodom zadovolilo, pripravil za takrat ko se bo ogerski deželni zbor poleg zakona od leta 1848 y y po kterem mora tudi Hervasko in Slavonsko z Reko ?n Erdeljo, na ogerskem deželnem zboru zastopano biti y po polnil ter s tem za dajanje zakonov sposobnejši postal. Ako pomislimo, da tedaj Magjari kakor od avstrijanske vlade, tako tudi od narodov med njimi ži većih zahtevajo, da naj naj-poprej brez vsakega po goja orozje poloze, potlej pa od nji-milosti, od njihovega magjarskega velikodušja vse upajo: to smo pač radovedui, kako se bo ta čudno zuiešana hove stvar razvozljala. Drugo pot bolj na drobno o tem kar ? zahtevajo od Magjarov narodi slovanski. Laško. Iz Turi na. Ricasoli je pervi minister oklical je, da se bode v vsem ravnal po Kavourjevih pra-vilih. — Garibaldi ni bolan; al tako tiho živi na svojem otoku, da se nič ne sliši od njega, kaj misli, kaj počeuja. Sv. oče papež so spet zdravi. Ugaojka zastavice v 24. listu. C e p e c. Kursi na Dunaji 18. junija 5 % metaliki G8 fl. 80 kr. Narodno posojilo 80 fl. 70 kr. Ažijo srebra fl kr. Cekini 6 fl. 57 kr Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: Jožef BldZnik.