Let« XVII. V Celju, dne 21. junija 1907. Štev. 71. DOMOVINA UredaUtvo je na Schilleijevl cesti fit 3. — Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo. blMja trikrat na trden, vsak BMMlel|ek, srfds in Mtfk ter velja za Avstrijo in N.-mrijo 12 kron. pol leta 6 kroa. 3 meneče 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znata pottnina. namre«1: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Namtnina se pošilja upravnistvu. plaf«Je se vnaprej. se piafuje od vsake petlt-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat: za večje Inserate in mnognkratao inseriranje znaten popust. Mesečna priloga »Slovenski Tehnik11. Občni zbor ,.Zadružne Zveze v Celju". V četrtek dne 13. junija se je zbralo v mariborskem »Narodnem domu" nad 120 zadrugarjev iz vseli slovenskih pokra lin: v velikem številu so prihiteli vrli Korošci. čas*no zastopani so bili Goričaui. Tržačani in Istrani. posebna lepa pa je bila ndeležba Kranjcev in Štajarcev. Vzlasti pomenljivo pa je bilo zborovanje radi tega. ker so se istega udeležili vsi nekdanji voditelji in narodni delavci slovenski, kakor Mihael in dr. .lož. Vodnjak, dr. Turner. I. Lupajne itd. 7.o na predvečer se je /.bralo lepo število zadrugarjev. ki so v prijateljskem pogovoril prerešetavali nekdanje razmere, ko so začeli na Slovenskem snovau prve zadruge in iste primerjali z sedanjimi, ko si je zadružništvo, v prvi vrsti seveda denarno zadružništvo. med Slovenci pridobilo precej trdnih tal. Posebno so odobravali stremljenje »Zadružne Zveze v Celju" v bodoče največ pozornosti obrniti snovanju kmetijskih (nakupovalnih in prodajalnih), mlekarskih, vinarskih in sadjarskih zadrug itd. V ta namen je potrebno, ljudstvo poučiti o zadružništvu. k čemur pripomore list .Zadruga" ter brošure, katere so si« začele že izdajati, kakor tudi poučna predavanja v vseh zadružnih vprašanjih, poučni tečaji. okraj;ii gospodarski shodi itd. Iz vsega je razvidno, da ima .Zadružna Zveza v Celju" namen čira na|bolj mogoče gospodarsko ojačiti slovenski narod. Zborovanje samo je obsegalo dva dela: prvi del so tvorila podnčna predavanja. drugi del pa občni zbor. V prvem delu so se obravnavala zelo aktualna vprašanja, kakor predavanje g. dr. Rosina o zakonu glede konvertiranja uknjiženih dolgov v dolgove z nižjimi obrestmi iu z določbo, da ostane dolg daljše število let ne-odpovedljiv. Predavatelj je ves zakon stvarno razložil in omenjal vse ugodnosti. katere ima ta zakon za kmečki stau. Drugi predavatelj g. Reirher. knjigovodja posojilnice v .Mariboru' je predaval o točki .Kako naj vršijo člani nadzorstva svoj« dolžnosti". Ta točka je bila radi te^a važna, ker se pri nas Slovencih še preuinogokrat člani nadzorstva ue zavedajo svojih dolžnosiij. ampak smatrajo svoje mesto kot častni* mesto brez — dela. Zadnji je predaval g. Fraujo Jošt. ravnatelj .Zadružne Zvezo v Celju" .0 ustroju Schulze-Delitzschejevih in Rajfajznovih posojilnic". Govornik je temeljito označil načela obeh vrst denarnih zadrug ter priporočal Kajfajz-novke. proti katerim gotovi krogi iz neuutljivih vzrokov nastopajo. Ugodna prilika za varčevanje ter dobavo potrebnega osebnega kredita — okoliš Kajtajznovke naj obsega faro ali občino /. 1000—2001» prebivalcev — ter s tem spojeno prihraujenje časa. trnda ter mnogokrat tudi denarja, nizka obrestna mera za posojila, majhni upravni stroški ter izvrševanje blagovnega prometa poleg denarnega so tako važni moment i. da moramo stre-miti za tem. da dobi vsaka večja občina svojo Rajfajznovko. Načela Rajf-ajznova zmagujejo po celem svetu: v Indiji. Afriki. Rumnniji. Srbiji, na Ogerskem, Sedmo graškem in Hrvatskem, v Avstriji, posebno pa v Nemčiji, kjer jo tekla zibelka leiu denarnim zavodom. obstoji mui loo.ooo Rajfajznovk. <'emu bi se pa mi Slovenci, ki smo popolnoir.a navezani na samopomoč in. ki moramo že radi tega delati zu skupen denaren iu blagoven promet, ker nam primanjkujejo za vodstvo zadrng spo>obni ljudje, upirali Rajf-ajznovkam ? Vsa zanimiva predavanja bodo izšla v strokovnem listu .Zadruga", zato čitatelje na ta list še ;»osebej opozarjamo! Vsem trem predavateljem so izrekli udeleženci, kateri »o ista pazno zasledovali, prisrčno zahvalo. Po io. nri otvori oče slovenskih posojilničarjev g. inženir Mihael Voš-njak občni zbor. pozdravi navzoče, v prvi vrsti voditelja avstrijskega zadružništva g. barona dr. Stftrck-a iz Dunaja, poda kratko zgodovino posojil p V« v Mariboru. j»od katere streho zboruje .Zadružna Zvez;- v Celju" ter pozove navzoče, da v znak hvaležnosti umrlim nglednim mariborskim posojil-ničarjeui kakor so bili gg. dr. Glanč-uik. Fr. Rapor. P. Simon itd. vstanejo, čemur se skupščina z slava klici odzove. Nato podeli besedo predsedniku .Splošne Zveze kmetijskih zadrug v Avstriji" baronn dr. Storck-n. ki se živahno aklamiran opraviči, ker govori uemški. se zahvali za vabilo k občnemu zboro. začrta nekatere važnejšo naloge, katere naj .Zadružna Zveza v Celju" v bodoče vrši in obljublja, da bo vsa stremljenja te .Zadružne Zveze" vedno drage volje podpiral. Ravnatelj g. Franjo .lošt poda potem obširno poročilo načelstva. iz katerega posnamemo, da ima .Zveza" 167 zadrug in sicer: Rajfajzuovk 55 Kmečke pos. mešanega ustroja 72 Nakupovalna in prodajalna zadruga 1 Mlekarska in sirarska zadruga 1» Kletarske. vinorejske in sadjarske zadr. 2 Zavžitne. gospodarske in trg. zadr. 9 Obrtna produktivna zadruga 1 Delavske stavbene zadmge 3 Razne zadrnge 5 De -ni promet denarne centrale, katera uostoji še le 1 lefo. znaša 14,170.23207 K. čisti dobiček pa 1543 34 K. kar je znamenje, da stoji .Zadružna Zveza v Celju" ua trdnih uogah. To dejstvo je tem veselejše. če pomislimo, da država prav po mačehovsko podpii.t .Zvezo": ista dobiva do sedaj le :tOOO K podpore, dočim dežela ne da — ničesar. V bodoče se bode tudi blagovni promet v .Zvezi" upeljal in cela organizacija sjiopolnila. Poročilo načelstva kakor tudi bilanea in letni račun -*e soglasno odobrijo ter se izreče marljivemu ravnatelju g. Fr. Joštu, ki je največ pripomogel do današnjega krasnega razvoja .Zadružne Zveze v Celju" zaslužena zahvala in priznanje. Tudi to poročilo in zanimive debate se objavijo. Na to se potrdi odbor podružnice »Zadružne Zveze v Celju" za Koroško ter se odobri pravilnik za isto. Med slučajnostmi se sprejmejo po daljšem utemeljevanju tri resolucije in sicer: 1. resolucija g. M. Vošnjakn. Redni občni zbor -Zadružne Zveze v Ceijn". ki se vrši dne 13. juu. 1907 v Mariboru, smatra ustanovitev Centralne zadružne blagajne za kmetijske zadruge v Avstriji v svrho denarne sporavnave. v svrho dobave zadostnega in cenega kredita, v svrho zveze z LISTEK. Vseučiliška slavnost v Zagrebu. V. R. (Dalje J <>d leta 1895. naprej je dijaštvo vedno in vedno tirjalo zastavo nazaj, a vse brezštevilne peticije iu dijaška odposlanstva na vlado so ostala brez uspeha. Do leta 1904. je bil odgovor vedno isti: zastava se akaderaičt.i omla-dini še ne more izročiti. V tem letu ko pa akademiki zvedeli, da zastave •ploh več ni. Sedaj se je začelo iskanje in zahtevanje zastave od dijaške strani še bolj intenzivno Najbolj akntno je postalo to vprašanje leta 1906. Dijaštvo je hotelo priti na vsak način do končnega rezultata. Uvidelo je. da »ima nikakšnega pomena ponavljati kte za letom isto akcijo Stavila se je na vlado zahteva nai se glede zastave konečno izjavi in naj pove. kaj erava v tem vprašanju storiti. Ravno v tem času pa je prevzela posl« današnja vlada in po intervenciji )• idemičnega senata je visel že za nekaj dni v vseučiliškem vestibulu kratki, precizni in jasni odgovor vlade, .da se vseučiliška zastava po zopet-nem vestnem iskaujn ni mogla najti. Vlada je voljna dati vs nčilišču novo zastavo in prosi rektorat. naj v tem smislu stavi svoj predlog". Hrvaška omladina je vzela ta odgovor na znanje, ker bi bilo nesmiselno čakati na vedno iste odgovore: \edela je tudi. da ta. vlada ni na vsem nič kriva. Zgodovinska zastava zagrebškega vseučilišča je postala žrtev Khuenovega barbarizma. Dr. Kršnjavi. ki je bil pod Kbueuom glavni steber madžarske vlade iu načelnik naučuega oddelka hrvatske vlade je dandanes odločen pristaš Frankov, ter je pripovedoval čisto priustno pri slavnosti posvečevanja nove zastave, da stare zastave v resnici ni več in da je Khnen, katerega je opalenje madžarske trobojnice tako razjarilo, zapovedal. da se mora stara vseučiliška zastava tako sežgati. da bi ne ostalo ni koščka več o njej. Zastava je bila tajno sežgana, v banovi palači, v predsedniški sobi vlade, v prisotnosti vladnega svetnika Smre-karja. (Smrekar jc v zagrebških listih na kratko popravil ta trditev v tem smislu, da zastava ni bila sežgana v njegovi prisotnosti). Nek .Ingovič. pomožni uradnik je na |»ovelje razsehal zastavo in palico in potem v peči sežgal. To se je zgodilo .baje" brez vednosti tedanjega oddelnega predstojnika Kršnjavegu. V karakteristiko tirana in tlačitelja hrvats! «ga prava in narodnih svetinj se pa lepo uvršča tudi ta barbarski čin viteza Zlatega runa grofa Khuena lledervarja. S posredovanjem rektorata je stavilo dijaštvo na vlado predlog, da se za hrvatsko vseu?ilišče nabavi nova zastava samo in ediuo iz domačih stedstev. Ob enem pa so se predložili v potrdilo .štatusi o uporabi vseuči-liške zastave" Vlada je prepustila vseučiliški omladini. da si izbeie sama umetnika, ki naj jo izdela in ji dala 2000 K; še lepši prispevek je daroval uarod. Krasna zastava je delo umetnika hrvaškega slikarja prof. Bela Csikosn. Vezle so jo pod njegovim nadzorstvom njegove učenke. Delo je velike nt*d-nosti. jako okusno in umetniško. Na trobojnem polju zastave (ki ima obliko .Standarte") je vpodobljena na eni strani alma mater", pred katero kleči akademik in prejema od nje znanost in vedo. Ta stran nosi zgoraj napis .Alma mater Croatica" in spodaj tri značilne letnice .1848 - 1895.- 1907." Na drugi strani stoji »Prosveta". a pred njo se dviguje iz okov bedni rob hrvaški narod. (Dalje prihodnjih, i velikim de*arniB trgom in v svrho is-polnjenja sadraiaištva za neobhodno potrebno. Z veaeljea pozdravlja namen vlade, nstanoviti tak denarni savod in opremiti istega s denarnimi sredstvi. Občni zbor pričakuje. da bode predložila vlada takoj državnemu zboru tozadevni zakonski načrt in se odločno zavzela za ugodno rešitev istega. 5J. resolucija g. dr. Kukovca . Bedni občni zbor .Zadraine Zveze v Celjn". ki se vrti dae 13. jaa 1907 v Maribora izraža ieljo. aaj bi Splošna zveza kmetijskih zadrug v Avstriji na Dunaja posredovala sa izdatnejšo drla vao podporo .Zudružni Zvezi v Celju". 3. resolucija g. Ulčakarja. ravnatelja posojilnice v Trstu. Redni občni zbor »Zadružne Zveze v Celju', ki se vrši 13. junija 1907 v Mariboru sklene, da deluje .Zadružna £veza" na to. da dobijo posojilnice pupilarne denarje, da se eskomptujejo pouojilniike menice pri avstro-ogrski banki in njenih filijalkak ia da poštna hranilnica gre aa roko oz. daje na razpolago denar, če ne te posojilnicam naravnost, pa vsaj „Z.tdražui Zvezi". Vse tri resolucije so bile sprejete soglasno. Konečno ie poziva g. dr. Jurtela zastopnike posojilnic, aaj v večji meri. ko do sedaj, podpirajo dijake in absolvente visokih šol in se sklene tozadevno začeti neko akcijo, za katero bo delalo priprave načelstvo .Zadružne Zveze". G. predsednik M. Voinjak se za-. hvali vsem udeležencem ter poročevalcem ter zaključi skoraj pet ur trajajoče zborovanje. Po zborovanju se je vršil banket, pri katerem no govorili g. dr. Rosina. dr. baron Stflrck. M. Vošniak. dr. Jot. Voinjak. kanonik Dobrove kot zastop-aik koroških Slovencev. Iv. Lapajae. Iv. Rebek itd. 26 let ie obstoji .Zadružna Zveza v Celju" oz. kakor se je prej imenovala. »Zveza slov. posojilnic", a še nikdar ni bil občni zbor tako kraaao aspel. Da je letos občni zbor tako aspel, gre hvala onim voditeljem »Zadraine Zveze" ki so isto modernizirali. Uspeh tega obč. zbora naj jim bo bodrilo, da po začrtaai poti brez ozira na Ucsno ali levo korakajo naprej in aspehi ae bodo izostali. H konen pa se mora pribiti veselo dejstvo, katero posebno blaiilao vpliva v sedanjih ialostnih razmerah, da hO bile na toa gospodarskem zborovanju zastopane vso na Slovenskea obstoječe politične stroje, kar je ediao pravilna Gospodarsko delo oe aora vriiti izven politike in na gospodarskoa polja ao-ramo delati vsi skupaj kot — gospodarsko zaaeaarjeni in goapodarsko slabi Slovenci. Na vspehih, katere moramo potea doaeči v krat! nn, se hočemo prav tako veseliti vsi akapaj! Kaj naj študira naša mladina? Vedno bolj ae bliža 6. julij, konec iolakoga leta na srednjih Mah ia čas sprejemnih skaienj v gianazije, realke ia učiteljišča. Marsikateremu aaiih očetov prihaja vedno bliže težka odločitev, ali naj da svojega sina v srednjo iolo ali ne, ali aaj vzame aa svoja raaona novo breme akrbij in stroikov. n obenem preskrbi svojeau aaa boljši krak, nago ga iaa saa, služeč ui ga a žaljaviai rokami. Večina kaetakih očetov, ki določi svojega aina sa Kadijo, ae brez posebnega pomisleka odloči sa giaaazijo; tako delajo, kakor vidi. tudi drugi, ki dajo sinove študirati, a na učiteljišče ali celo na realko na Spodnjem Sta-jerskea sploh nihče niti ne misli. Obenem pa mu tli morebiti v najglobljem kotičku srca skrita misel in up. da bo njegov sin kedaj postal gosprl. in to mn je dovolj. Pri tem seveda ne vpraša, ali ima njegov sin tudi poklic za ta stan ali ne. Tako smo živeli in ravnali do sedaj, rezultat te enostranosti je današnja splošna mizerija na vseh poljih. Čas je. da krenemo na dru?a. novim časom primernejša pota. Gimnazije ne še vedno preplavljajo z našimi dijaki, dočim se vsako leto bolj' čuti potuankljaj učiteljskega naraščaja — o realkah r»a pri nas sploh ni govora. Kaj je vzrok tako enostranski smeri študij? V pni vrsti gotovo uaia inteligenca in pred vsem učiteljstvo, ki bi vendar moralo skrbeti ne le. da gredo fantje v srednjo šolo. ampak tudi. da se da razumne dečke, ki kaiejo zanimanje za realne predmete in risanje, v realko. Inteligence nam je treba na vseh poljih, posebno pa na gospodarskem: s samimi profesorji, odvetniki in uradniki ne bomo prišli daleč. Absolvente realk čaka po končanih študijah tudi' lepo število prav lepih mest v državni in privatni službi. Sele ko bomo imeli sposobnih delavcev v vseh strokah in se bo narodno delo primerno razdelilo, šeie tedaj nam je pričakovati pravih in trajnih uspehov v narodnem življenju. Zakaj sta nA primer Češka in Moravaka na prvem mestu gospodarskega razvitka v Avstriji? Ker so študije primerno razdeljene. Na Češkem zaaša število realcev 15.010 in skoro doseza število gimnazijcev 16.858. na Moravskem pa ga celo prekaša (8768 realcev in «361 gimn.) Pri nas pa? . . . liani smo imeli na Spodnjem Štajerskem 6 5 1 gimnazijcev in 7 rsalusv. Na 93 gimnazijcev komaj 1 realec!! Poglejmo razmere pri naših Nemcih, kjer prideta aa 5 gimnazijcev 2 reaka; če že posnemamo naše sosede v vseh neumnostih. zakaj bi se pa ne ravnali enkrat po njih tndi v dobrem? Ugovarjal mi bo morebiti kdo. češ, aaj nimamo slov. realke, v mariborski nemški pa Slovenci težko shajajo. Pa povejte ai vendar, kako aaj zahtevamo slov. realko, če imamo samo 7 dijakov za ajo! Najprej skr-biao, da bomo imeli dovolj sposobaega materijala zašlo-venske srednje iole, potem iolo te zahtovajao in dobili jih boao. — Sicer pa si lahko pomagamo za silo z realko v Ljubljani ia a slovensko v Idriji! t Tadi gimnazijcev na Štajerskem ie ai preveč! Vzemimo samo mariborsko gimnazijo in videli bomo. da ite-vilo slovenskih dijakov aa aji pada! LeU 1900 je bilo 341 Slovencev in 134 Neacev, lani pa 39 Neacev toč ia — lOSloveacev manj... Na ptujski gimnaziji pa vsled nestrp-aoati nemških profesorjev število Slovencev leto za letoa pada, da v nekaj letih Sloveacev aa nji toč niti ae bo! Tukaj se aoraao vprašati, kam plo-veao; kaj naa pomaga vsa visoka politika, če naa tajec vedno bolj izpodbija tla. »Domovina" je iele pred kratkim prineala notico, da imaao ie »08 aradaiikih mest. kjer so zdaj nastavljeni Neaci. Kdaj bomo tadi to tajeo na naših tleh nadomestili s domačini. Sloveeci po rodu in mišljenju? Preveč se zanemarja tadi aM-toljMil, čeravno nam vedno bolj priaaajkaje učiteljskih aoči. Kako razaerje je to. če na mariborskem učiteljišču študira 75 Slovencev in 72 Nemcev ? Pri tem pa se nam še mnogo fantov ravno na učiteljišču ponemčuri! Opozarjamo le. da se letos vrti .sprejem v prvi letnik učiteljišča že ob koncu šolskega leta (julija) v jeseni pa se jih sprejme le *c toliko, kolikor bo prostora. Iz teh vrstic lahko vsak izprevidi. kako smo na Štajerskem v izbiri študij prav pošteno zavozili in da nam naj bo prva skrb. da dobimo primerno število dijakov. ki študirajo realko in učiteljišče! Toliko o srednjih šolah! Nikar pa se ne sme pozabiti todi na razne trgovske, obrtne, kmetijske in druge slične šole. ki se še vedno premalo uvažujejo! Omenjam le. kaka napaka je. ako gre dijak, ki ima dva ali tri razrede, rajši v kiko zakotno pisarno, nego da bi vstopil v kako obrt ali pa trgovino, kjer bi ga prav radi sprejeli. Posebno premožnejšim starišem bi svetoval, da dado svojega sina po dovršeni četrti šoli v trgovsko akademijo. Na ta način pride jprej in do boljšega krnha. — Važnosti narodnega trgovstva za nas pa menda ni treba še posebej povdarjati. Lesprimernim izbiranjem študij si bomovzgojili krepko narodno inteligenco. V. Zveza slovenskih štajerskih nepolitičnih izobraževalnih društev. Govoriti še danes na dolgo in široko o pomenu in važnosti izobraževalnega dela v narodu bilo bi odveč, mnogo smo o tem Že pisali, mnogo govorili — je li mnogo pomagalo, ne vemo. ker smo v celoti Še pač tam. kjer smo bili pred leti: po nekod nič. tupatam marljivi početki — a vse brez prave zveze, brez enotnega sistema. Ubilo se je pač pri nas mnogo denarja iu mnogo duševnih sil v volilnih borbah, mnogo lažij in hinav-ščine se je vrglo med ljudstvo. In res. lagati pri nas. delati v politiki laži in zaslepljenja ni težko, ker so široke vrste naroda še tako vajeue misliti in delati le to. kar se jim zapoveda. ne morda iz narodne ali straukarske discipline. pač pa iz nepoznan ja in zaslepljenosti. In v takem narodu cvete politika fraz. politika oseb — političnp življenje narodovo obvladuje brezna-čelno demagogstvo. ki žanje pod krinko laži in nepoštenja svoje trenutne uspehe. Veda, izobrazba je moč. ki gre mirno svojo pot dalje, ne pozna skokov, pozna le svoj naraven razvoj in je največja nasprotnica teme. Po burnih volilnih bojih in vročih časih se pomirjajo zopet razburkani duhovi in spet zavlada mirno življenje po naši domovini, ki bodi posvečeno intenzivnemu gospodarskemu, prosvetnemu in treznemu načelnemu političnemu delu. Vzbudili smo v narodu samozavest, revolacioairali smo široke Ijadske vrste — pokazali smo narodu pota. ki aas vodijo k skupnemu cilju, k napredka in blagostanju narodovemu. Ia sedaj na delo. skupno smotreno delo in zopet ločeno, deljeno delo — ne vsi in vsak povsod, pač pa vsak nekje, kdor se zaveda dolžnosti po-odinca napram celoti In tako vas kličemo danes na delo Ijnd8koizobraževalno. Da pa ne bomo v tem delu osamljeni, drug brez zasloni be drugega, ustvarimo si organizacijo. to je zvezo vseh slovenskih izobraževalnih društev na Štajerskem s centralo v Celja. Živa, eksistenčna potreba je to za nas, ko vidiao, da bo izobražen, močan narod najboljii jer prodirajočemu nemštvu it onemu brezvestnemu početju, ki pod firmo sloven- stva in izobrazbe širi v narodu den<>. ralizacijo in podivjanost, ki skriti svetišče prave prosvete in napredka , politično strastjo in nestrpnostjo. V*, bitno vss vse. vsa nepolitično-izobrajfe. valna društva, da pristopate tej zven — ne da se stvari nova organizacij« na papirju, temveč da zberemo in združimo svoje sile v skopni organizaciji, da damo svojemu delu enoten siste« — da bodo lepše napredovali do*, danji ločeni poskusi in |»očetki in da se začne z delom tudi tam. kjer sao doslej še spali in pripuščali, da cvet« nemčurstro. da vlada laž in tema. ki brani resnici pot v življenje, ker * boji luči. življenja, resnice in ljubi temo Celjska, podravska in (»osavsk« podružnica .Prosvete" prevzamejo pripravljalno delo. da si po vzorcu češkega centralnega prosvetnega društva .Sraz Osvčtovy" v Pragi vstvarimo zvezo, ki bo odgovarjala u- "im potrebam in zahtevani. Vse priglase in nasvete društev in posameznikov sprejema začasno uredništvo .Domovine" v Celju, dokler ne položimo na skupnem sestanku delegatov naših izobraževalnih drnštev. ki prijavijo svoj pristop — temelja naši zvezi. Na delo! S prosveto k svobodi! I. P. Politični pregled. Domače doiolt. Prestolni govor, s katerim je bilo na slovesen način otvorjeno zasedanje novega parlamenta, je obsežen program vladnega delovanja zn celo dobo šestih let. Na tem programu stoji: premena opravilnika državne zbornice, rešitev narodnostnega vprašanja ali vsaj pri-lagodenje avstrijske državniške umetnosti novim narodnostnim in državnim silam: reorganizacija politične uprave in osnovanje okrajnih političnih obla štev v svrho bolj naglega uradovanja ter približanja politične uprave koristim prebivalstva; razširjenje državnega zavarovalništva ter uvedba zavarovanja za starost in onemoglost, času primerna reforma delavskega zavarovanja in razširjenje istega na mornarje, skrb za prodnkcijsko politiko, razširjenje trgovine z inozemstvom, vzdržanje življenja zmožnega obrtniškega srednjegu stanu, snopolnitev obrtniških postav, nadaljno usovršenje službe v svrho pospeševanja obrti ter smotrenega povzdignenja strokovne zdatnosti. ureditev kmetijskega osebnega in realnega kredita, t tredbe za pomnožitev stanja domače živine in državno pospeševanje konjereje, podr-ža.ijenje premogovnikov iu železnic, reforma zavarovanja rudokopov. O šolstvu pravi prestolni govor dostavno .Moja vlada bode itela slej kakor prej gojeaje javnega šolstva enakomerno upoštevajoč potrebo vseh narodov, kakor tadi pospeševanje vede med svoje najviije naloge. Da bi privedla izobrazbo učiteljstva v popolno soglasje z zvišanimi zahtevami dobe. predložila bode Moja vlada zakonski načrt o učiteljiščih in o usposobljenosti za učiteljsko službo." Nadalje obljublja prestolni govor povečano skrb za poljedelske tečaje na Ijndakih šolah, sa obratno in trgovsko strokovno izobrazbo in za usovršenje naic^a visokoiolstva. Vlada obeta ureditev deželnih financ, novo ureditev hišnega davka, davka o dedščinah in daritvah, reformo državljanskega zakonika, nov obrtni in zadružni zakon, nov kazenski zakon, reforma sanitetnih postav. O pogodbi z Ogrsko govori odločno ter zahteva, da se režitev tega vprašanja mora čim največ mogoče prilagoditi prepovedanim starim oblikam ter poauriti u iiUbo podlago. Vsakemu zrahljaaja obojestranskih odnoSajev a« mora izogniti. Prestolni govor obljublja olajiavo v vojaiki sluibi. delanje dr-javuik podpor onim rodbinam, ki ao prille v pomanjkanje vsled tega. ker M njih člani bili klicani aa oroine vaje. upoštevanje kmetakih ia obrtniških prodncentov pri nabavah za vojsko. Pmtolni govor omeaja tndi dobre in presrčne odaoiaje med Avstro-Ogrsko ■je zavezaiki in zoeedniuii drla vami Veleznačilen je pri zvezi slovenskih klerikalcev, odnosno SnSteriičijancev s čaikimi klerikalci moment, da so se slednji izjavili, da so v narodnih in triavnopravnih zadevah vezani na akapen ieiki klab. Naii Snzteriičijanci pa so ae neodjenljivo branili proti vsakemn sknpnemn nastopa vseh slo-venskih poslancev. Ali ae jim tedaj gre za obrambo narodnih koristi? Gre ae jim pač v prvi vrati za atraako, oziroma za nteienje častihlepnosti v aji vladajočih oseb. Rusintki poslanci so se zedinili vsi v en klnb. ki Šteje 22 narodnih demokratov, 3 radikale« in o Staro-rntiaov ali moakofilov; predsednik klnba je Romančnk. Italijanski klerikalci, katerih je 10. so nstanovili svoj klnb, predsednik ma je Tirolec dr. Conci, podpredsednik dr. Faidntti. Klerikalni klnb je sklenil takoj začeti pogajanje z julijanskimi liberalci in socijalnimi demokrati radi aatanovitve sknpnega italijanskega klaha. Hrvatska opozicija v ogrskem dr-tavnera zborn je zelo nspoina. Wekerle je hrvatski delegaciji zagrozil, da razpusti hrvatski sabor, vsled česar bi hrvatski delegatje zgubili mandat. To pa Hrvate prav nič ne plaSi — nove volitve bi pa hrvataki vladi prinesle ie večjo večino. Vnrai* driava. — Rusija. Policija zapira čedalje več ljudi. Nemir in spor se Siri po driavi. V Kijevo se je spnntalo 600 vojakov. Upor je bil takoj potlačen, več vojakov je palo. 250 so jih zaprli. — Nova trozveza ased Anglijo, Francijo la Španijo je sklenjena ter ima namen, da si te driave vzajemno jamčijo svojo dosedanjo posest na atlantskem oceana in na Sredozemskem morja. t lesarja pri Jalta Is. Dne 1». janija 1907 vršilo se je za Smaniki okraj licenciranje in premiranje bikov mnrodolskega plemena. Prignalo se je skopaj 40 bikov, od katerih se je na novo licenciralo 95. sposobnost za oplombo pa odrekla 5 bikom. Obdarovanih je bilo 14 bikov; aajlepSi je bil oni Martina ("VikAa. v Koretnem; komisija mu je pnznala prvo (clriavno) darilo v znesk i 70 K. — Deielna darila po 40. 30 in 20 K so dobili: dr. KarlovSek, veleposestnik na Hlomu, Lorger Franc iz Dvora in ZakoSek Peter v Drobiuskem Okrajna darila priznala so se pa sledečim bikorejcem po SO K: Francu Berglez v Bobovcn, Francu Artnak na Slivnici in .Živinorejski zadrugi" v Šmarju, po 1& K; Janezu AndrenSek r Dolu, Francu Bornih na Sladki gori. Jerneju Drofenik na Belem, Francu Dobuik v Dolgi gori, Francu Uradii-aik na Pečici, Mateviu Forme v Zibiki u po 10 K: Francu MatjaS v Senovici. Darila se razdele o priliki ogle* *>vanja govedi dne S septembra t. I. Pripomniti ae mora. da je bil prignan izvanredno lep materijal. kar je okroi-nega načelnika namestnik goap. Blai Mlakar moral sam priznati, ter izjavil, da Smarski okraj glede bikoreje aad-kriljuje drage okraje. Slovenske norice. -itajarafco. « — Jiniil svet" la .Kmečka zveza". .Narodni svet", katerega član in tajnik je dri. posl. dr. Korošec, je pozval slovenske dri. poslance, da delujejo na to, da se ustanovi v dri. zboru skupen jugoslovanski klub. Ta iskrena ielja vseh narodnomialečih Slovencev se ni izpolnila, skupen klab so preprečili slovenski klerikalci. Sodimo mimo in brez strasti! Dr. KoroSec, član .Narodnega sveta", je bil eden najhujših nasprotnikov skupnega kluba. Pokazal je a tem, kako malo ma je za skupne narodne koristi Slovencev, kajti njemu se je ilo edinole za zvezo z nemikimi in čeikimi klerikalci. Pokazal je s tem, da ma ni nič za sklepe .Narodnega sveta" in s tem je dokazal, da oa v .Narodni svet* ne sodi. ker njegove sklepe ignorira! Vge to dajemo narodnim Slovencem v pomislek! Ali je .Narodni svet" ali ga pa ni. Ako je, je tudi dolinost naroda, da čuva, da bodo člani .Narodnega sveta" svoje sklepe tndi izvrševali! Ako sns prišli ie tako daleč, da se člani .Narodnega sveta" svojih dolinosti niti sami več ne zavedajo, je vrsta na narodu, da naredi red! — Nekdo — al U to g. dr. Korone« t — razpravlja v torkovem .Slovencu" pod zaglavjem: .Narodni svet* in .Kmečka zveza" o sklepa .Narodnega sveta" glede skupnega kluba, člankar prihaja seveda do zaključka, da se .Narodni svet" s takimi zadevami nima pečati. — Mi pa vender ie trdimo, da je zadeva skupnega kluba Uko eminentno narodna zadeva. da je bil .Narodni svet" po vsej pravici poklican, da izreče v prilog narodnim koristim svoje mnenje. Slovenci sodite in branite svoje narodne koristi! — Senat graikega vseičllltča zopet proti Slovencem! Slovensko dijaitvo v Gradcu je nameravalo prirediti skupno z osUlim slovanskim dijaitvom manifestacijo za slovensko vseučilišče v Ljubljani. V petek, dne 14. t m. je prosila posebna deputacija vseučiliikega rektorja, da di v to svrho na razpolago dvorano na vseučilišču, kar se dijakom za Uka zborovanja vedno dovoli. Rektor je Slovence .potroStal" na prihodnji dan. Prihodnji dan, v soboto, pa je odgovoril, da mora o tem Se sklepati senat in je .potroStal" depnUcijo na torek. V torek smo vendarle dobili odgovor, pa kakSen? Dvorana se ne dovoli: 1. ker se bo na zborovanju razpravljalo tudi o srednjih Šolah in SI. ker ae bo razpravljalo tudi o političnih(l) zadevah, kajti na dnevnem redu je tudi zakteva po drugem čeSkem vseučilišču!! To je rektorjev odgovor! Tako neumestnega odgovora nismo pričakovali! Pre-jasno nam je, da je dovedlo le skrajuo sovraštvo do Slovencev vseučiliiki senat do tega nečnveno predrznega sklepa! Opozarjamo narodne slovenske driavne poslance tudi na U dogodek ter jih poživljamo, da dado graSkamu akadetničnemu senatu lekcijo o tem. ka.i politična in kaj čisto kultnrna vp onja in je li najvišjega kultur-negb zavoda, kakerSnn bi moralo biti vsako vseučilišče dostojno, da vedoma in namenoma iz gole narodue nasprot-nosti proti Slovencem in Slovanom sploh daje naii opravičeni ia od miai-Bterztva samega kot popolnoma utemeljeni zahtevi po svoji univerzi tako politični značaj to- nam jemlje motnost, da ae za to svojo pravico zavzamemo? Nadalje omeujaiao, da ai slovenski viokoiolci. ki smo prisiljeni Uadirati aa nemikih univerzah, ae maramo več prenašati Ukan ia sovraitva aemikega Šovinizma. Mi nočemo biti klapci ia suinji temveč svobodai drlavljani! Zahtevamo, da vlada aaredi konec samovoljnosti Šovinističnih nemlkik aka-demičaih senatov ia zahtevamo tadi od slovenskih poilaneev. da intervenirajo. Ako pa bi ie t varstvo aloveatkega viaokoiolskega dijaitva.katero je priailjeno Študirati po nemikih vseučiliščih, ne atorilo aič potem odklaajamo vso odgovornost za posledice! — laalfeaUčnl s bed v prilog vseučiHičem v Ljubljani Bran ia Lvovn, kateri bi se imel viiiti včeraj v hotela Savoj na Dunaja, je policija prepovedala. Najbrie ao mislili prirediti nemiko - nacijonalni razgrajači zopet izgrede — Proti Izvali tri dr. BeakavMa je vloien v driavni zbornici protest Vloiil ga je najbri baron Moecon ia njegovi prittaii. — Dr. Koroiee je odloiil svoje mesto v .Narodnem svetu", ker ae je isti začel vmeiavati tadi t politiko naSib strank in zieer na ljubo Sujer-skim liberalcem. Tako poroča .Slov. Gospodar" od SO. t m. To vmeiavanje .Narodne stranke" v .politiko naiih strank" obstoji v izraieni ielji po skupnem jugoslovanskem kluba. Ta sklep dr. Koroica izatopiti zato ia .Narodnega sveta" in Sčavanje v .Slovenca" proti .Nar. sv." dokazuje kar najjasnejše, kedo odklanja alotro tudi v Ukih vpraianjih. v katerih vzi ne-klerikalni Slovenci zagovarjajo slogo. Klerikalci hočejo biti abaolutui gospodarji. videti hočejo poleg sebe le pokorne sluge — ne trpe pa ravnoprav-nih tovarišev in sotrudnikov! To naj si zapomnijo oni, ki nam očiujo, da mi ruSimo mir in edinost! — Prati Profta. DepuUcija .Jugoslovanskega kluba", namreč oba predsednika. Ivčevic in Ploj, ter poslanec iupan Hribar je bila včeraj pri naučnemu ministra ter protestirala proti slučajnemu imenovanju Profta ravnateljem II. driavne gimnazije v Ljubljani. — Se k Proftovl zadevi. Ljubljanska .Nova Doba" pile o tem: _Že tedne je pritiskal deielni predsednik Schwarz na slovenske člane-uradnike, da bi glasovali za celjskega ravnatelja Profta In posrečilo se mu je, dobiti na svojo stran dei. nadzornika Levea, ki je tudi predsednik .Slov. Matlce(l) in ravnatelja na učiteljišču Črnivca. Ta dva linova slovenskega naroda sta glasovala skapno z nemškimi člani za Nemca Profta. Glasovali so za ProfU: Kaltenegger. Leveč, Barbo. Jnnovicz in Cernivec, proti so bili Bleltreis, Hubad. Kriič, Lesar in Tavčar. Odločil je predsednik Schtvarz za Profta. Narodna neznačajnost dveh Slovencev mu je torej pripomogla do tega, da je priSel v kandidatno listo in Se celo ua drugo mesto. Na 1. drl gimnaziji ni izmed 600 dijakov niti 100 Nemcev (!) In slovenski člani dei SoMk. sveta se drznejo glasovati za nrmSkega kandidata! Sramovala sU se sicer nekoliko, kajti Črnivec je pokazal samo svojo roivo nad mizo. Leveč samo pol roke, Uko da mu je moral zaklicali prof. Kriič, naj le pokale celo roko." Brez komentarja! SramoU takim Ijndcm! — Proftova sodba o celjskem .Narodnem doma*. V isti Številki .N. D." čitamo ie sledeče: .Ko ao dijaki a našem odru. odide v jesen iz Ljuuijacc v Trst. kjer je ustanovilo tamošuje .Dramatsko društvo" stalno slovensko gledališče. — Narodna zavednost klerikalnih notranjskih občin. Poslanec Hribar je poslal uekaterim občinam na Notranjskem v imenu vsenčiliščuega odseka poziv, naj prosijo državni zbor za slovenske srednje šole in vseučilišče. Te dni pa je bilo citati v .Slovencu" skrajno žaljiv in surov odgovor. Ti .župani" nimajo, kakor je videti, nobenega smisla za te stvari. Ni čuda v deželi, kjer zastopata .zavedne" volilce — Gostinčar in Demšar! — K raj epi sni odsek »Matice Slovenske*4 se obrača do vseh gospodov, ki so prevzeli nabiranje krajepisnih imen po slovenskih občinah, z vljudno prošnjo, naj blagovolijo kmalu posluti dotične zbirke .Matici". Pred kratkim so poslali take zbirke po g. prof. dr. Ozvaldo gg. dijaki goriške gimnazije: Vinc. Bele. Vek Filipič, Fr. Konipare, lv. Mozetič. And. Bodal, A. Pirih, And. Rustj >v. pl. Zuccato iu nubi-ratelj iz Vrtojb ki ni imenovan. Bodi jim vsem za njih trud od .Matice" izrečena iskrena zahvala in naj najdejo mnogo posnemalcev! Ksraika. — Na Trati pri Borovljah je umrl g. Janez Zablačau, lesni trgovec. Rajuki je brat znanega rodoljuba g. Lovro Zablačan-a, posestnika, gostilničarja in načelnika posojilnice na. Trati pri Borovljah. Vrlemu bratu g. Lovro Zablačanu iskreno sočntje! — Ravnatelj SImoa Bigar v Borovljah se bo moral zagovarjati pred sodnijo. ker je nastopal pri zadnjih državnozborakih volitvah proti-postavno. Nismo škodoželjni, a temu prenapetemu uemškntarju pa res želimo ričeta brez kloj za vse njegove nesramnosti, ki jih je uganjal pri mi-nnlih volitvah. — V Borovljah je razširjena med otroci škrlatica. V enem razredu je že bolnih 35 otrok. Navslic temu se pa šola še dosedaj ai ssprls Borovška .gospoda" je pa res ie nad vse pričakovanje čudapolna! — »Akademija slov. bogoslov-eev* v Celovca vrlo dobro napreduje, v tem tečaju ae je priredilo 15 predavanj raznovrstne večinoma narodno-politične in socijološke vsebine. Prihodnje leto obhaja .Akademija" 60-letnico svojega obstoja, ki se bo sijajno praznovala. Veselo znamenje, da se Ulj slovenski bogoslovci tako pridno in temeljito pripravljajo za svojo misijo atd koroškimi Slovenci in nadejamo te, da ae v življenja ne bodo postavili nu enostransko stališče. kakor so to storili aarsikateri njihovi predniki. Fr?« fctfka uploftna delnlftka družba za zavarovanje na živ-Ijei^e t Pragi. . Sedmi redni občni zbor delničarjev. ki se je vršil dne 24. aprila ob navzočnosti 33 delničarjev, itnajočih 225 glasov iu zastopa jočili nadaljnih 2313 glasov, je podal du!*.*'. o zadovoljivem poslovanju v minole.. '»tn te sicer mlade, vendar prav vspt no raz vijajoče se delniške družbe. Zavoda je bilo planih glasom poslovnega poročila v minulem letu 2640 ponudb za 10.441.322 kron zavarovane svote in za 53.326 kron zavarovane rente, od katerih je izstavil 1814 zavarovalnih listin za 7.714.222 19 kron zavarovane svote in za 53.336 kron zavarovane rente. Skupna zavarovana svota je znašala do konca leta 1U06:21.671.51107 kron, medtem ko znašajo tozadevne zavarovalnine že 932.544'4o kron na leto. Iz tega zelo zuatnetea naraščaja, ki ga izkazuje zavod vaako leto. je jasno razvidno, da ima zavod jako trdno organizacijo, ki varuje družbine koristi v vsakem ozira in katere se brani z lahkoto in prav vspešno pred rasličuiiui činitclji. ki rušijo zavarovanja prav radi posebno pri mladih zavodih. Ako dokaznje že ta neprecenljiva okoluost. kako previdno je družbiuo vodstvo, nam potrjuje to okolnost še bolj jaku mula umrljivost pri tem zavodu, katera pada od leta do leta in postaja od leta do leta ugodnejša. V minolem letn je bilo naznanjeno zavoda samo 25 slučajev smrti in zuaša škoda le 101.00U— K. Ta znesek zaostaja daleč za onim. ki ga je bilo pričakovati. Premoženjsko stanje tega zavoda je postalo prav izvanredno ugodno vsled dobro izvršene reorganizacije. Kazven rezerv za za-varovaluine in škode, ki so že dosegle znatno svoto kron 1.656.47007 ima zavod še ua razpolagauje zaklade v delniški glavnici, vplačani v gotovini v zueskn 2.000.000 — krou. v glav-nični rezervi, znašajoči 652.21606 K v kurzui rezervi, znašajoči 81.158 33 K in vsi ti zakladi so naloženi v pupi-larno varnih vrednostih. Tn se jasno pokazuje upravništvcuo prizadevanje, vstvariti si zdrav iu bogato založen zavod. Zborovanje je otvoril predsednik g. dr. Tonder in ko je prebral ravnatelj Kakler pozivno poročilo, je odgovarjal na stavljena vprašanja. Iz dobička v minulem letu je bila predlagana 4 '/# dividenda. katero je občni zbor potrdil tako, da plača zavod za kupone starih delnic po h kron. za kupone novih delnic po 2 kroni, ker participirajo poslednje na dobička le od 1. oktobra do 31. decembra. Odstopajoči upravni svetnik, g. Kohont in člani revizijskega sveta so bili nespremenjeno izvoljeni tudi za naprej. Delničar ces. svetnik Tichy se je nato zahvalil upravnemu svetu za dosedanje previdno in energično vodstvo. Predsednik dr. Touder je odgovoril, da upa. da so sedaj premagane vse težave, ki Me na potu razvoju tega mladega Podjetja, tako. da bo mogel razvijati ■Pravni svet vse svoje moči uspešno »» vsestransko, dosezajoč na ta način boljše uspehe nego do sedaj. To ne **> Kamo v korist tega vsekakor edinega domačega delniškega zavoda, ampak tndi na korist mnogobrojnih tukajšnjih delničarjev. — šentjurski mešani pevski zbor priredi v uedeljo. due 23. junija t. 1. v gostilni g. A. Nendln v St. Jurju ob J. žel. Gregorčičev večer s sledečim sporedom: 1. A. Koerster: .Nazaj v planinski raj", poje mešan zbor. 2. Dr. Mole. podava o Gregorčiču. 3. H. Vo-larič: .Čoluičkn". poje moški kvartet. 4. S. Gregorčič: .Duiuoviui". deklaraira g. A. Oset. 5. J. Aljaž: .Zaostali tič-. poje mešan zfo»r. 6. S. Gregorčič: .Naš čolnič otmimo". deklamira gdč. M, NeUdl. 7. A Koerster: .Kitica", poje mešan kvartet. 8. II. Volarič: .Ne zveui mi", poje mešan zbor. Začetek ob pol h. nri zvečer. Vstopnina: i. mesta 1 K. II. mesta 50 v za osebo. K mnogoštevilni udeležbi vljudno vabi pevski zbor Opomba: Ker je čisti dobiček namenjen za Gregorčičev spomenik, se preplacila hvaležno sprejemajo. širnim ta Bttoo blage za obklt R3 priporoča f inma Karel Kocian ti umira u »ukno v Hunapolca na Čatkcm. 183 Tvorniike cene. f Vzorci frank*. 1 llN |dyetnh za patkstk M^SnuraSnm INŽBMRAJlAMBURttR •mu v» acBcasTcmicAsai t 81 Zaradi paipaata tf|aihw Antonije iriha* Calja aa Glavaam . tli« MJJ. Ooapodliaa poštna aspirantinja ali taka le s skušujo poštne pomožne uradnice zmožne slovenščine ve sprejme takoj na novo ustanovljeni pošti nu Oveni pri Ljutomera. Oglasila nn naslov C. kr. postni urad na €ven! pri Ljutomeru. au -2—j SMk Ii 206ie »te katere Celijo paatraaslMfa zastoka kot kra- jeval. o/iroiun glavni zastopniki, ali tra)M slaiSe kot pataau pri prvovrstni avstrijski zavarovalni družbi katera *e peCa z vsemi vatnej;imi panogami, naj blagovolijo vpo-Iati ponudbe |x>.| »tevilko ,15JJaV »rade«, poste resUnie 12. 222.16-M Df L MMbbibbbSSiib I (Rufolfove .: Kranjaka) tMpftirtiig —« dragimi civilno- m rM-^ o len zbornik pravil oznafene vrste: koncem tvarine jeobiirno stvarno kazalo v »loveaskem in hrvatskem jeziku. — Obseg XII ia »0» »trani: cena vezani knjigi 8 K. po&uina 56 v. IfiMitiii »kea jeiika prH MdUKI: MMlae pri.te)-hlnc. nli*ct: 75 Mrinl {30 titol); ca. I K N> t. - Knjigi x d»ki„le prt l lo ■ knrik- POZOR! POZOR! 3asip Repič, Polzela ■iiankadtlanicaittniji prip,r,r, it^, T.llk. ttln* p.p.l»aalir*.rlje.lk*k*a, < THikMti a. in, l-aa, l-re, Ita. l-aa l. - m p. lak,. reaealk reaak. Vrata M.lak. Ii(.l. * ' ■' '' ■" . l.ulilM J. J iPftJKI 1K jprtnUB arinnlik p9Mftltyf. Hranilnica In posojilnica y Šmarji pri Jelšah proda takoj pod ugodnimi pogoji znano veliko gostilno v Smarakem trgu. Z isto je v zvezi: mesarija, pekarija. obširno gospodarsko poslopje iu zemljišče. Stavbišče meri 23 Vj A. travniki, njive iu gozd nad 7 h Resni kupci nešpeknlantje poizvedo vse natančneje od prodajalke, do katere se 3,11 je obračati naravnost. j-a l^ismeiiitf-nhrišttiriljci prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart Zvezna trgovina priporoma kancelijiki. konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski. ovitni in barvani papir i 8 Uaaatai o«anj sa veselic«, e^mrt. aervijaia r»ainMti krolsiki *kr.«U la Itirtoflul UMMoni * 'u alk Wiil la rtllkd Koriandoli »Mi Mi uroa tablic« rmrji cnuii Trfifrtč Kijigc • nt relikortlh man«. • ,ao .11 4,,aa kolmim.. i papir, plati*. «r.dL ali p^ UMje veuae. O^dltMlpPci p« razalb (oak. KaiW|i zilofi -«—t- UakaJL. - vSCa nsKovn leUki ««te. urtteljst.o. iapaljake iride. .krajie iMur, uitaiaa. kr. llllln. pttM.jilnlfe. odvetnike. loUrje - In prititnike. - Laataa zaloga toL avaakoa ia riaaak. llaitl«atal« iLaIi fiptruit Tmt i.laih UTinilklh cra.lt. tiek ,iUk*. M p* ■<(<. ClaaiUlia pec.tnlkl. riu- jUBDUK (Sleaela«. »----k«il u .rU, I. privitnikeimtajej. ., i.jknjiea lun Dopisnice ometae. pokrajinske ia« cvetlicami wl najpnprodejl« do najfinejše izpeljave. za ilik«. dopisale« in pomije. Zavitke za urade v v»*h« Cnridi sa tiskovine ia piaaraiike potrcbfttiae «o brezplačno na razpolago......... Trgovci ia pravradajalai Wnm Oln kiip. • MHh iifria^itRtti. Novo »Idono ima 11 sob in 2 kleti in je pripravna ia vsako obrt se pod zelo ugodnimi pogoji proda Zraven hiše je tudi nekaj zemljišča. Več pove lastnik. Fnuio a, sedlar v Trbovljah. 81H 8-2 Pametne žene zahtevajo knjigo .Motenje perijode" od dr. med. Lewisa proti K 1'20. Prospekt zastonj. — P. ZIEKVAS, Kalk 26R pri Kobiu ob K. tai 51-13 Kopqjte narodni kolek! ZAHVALA. i*risrčno »e zahvaljujemo vsem ljubim prijateljem in znancem, velečastiti duhovščini, posebno pa visokocenjenemu učiteljstvo ml blizn in daleč, kateri so nam o priliki težkega udarca, kateri nas je zadel, izrazili svoje sočutje bodisi osebno, bodisi pismeno, bodisi z venci. V CEUIU, dne 20. junija 1907. Rodbina Snpanek. MRolitvenike na,razno-Umetalni ogenj Lampijone vratnej&ih vezavah. ss Ciril In Metodov krse In drug« alavnostl papirnate itd. prlporoCa na debelo in drobno z< trpiin 1 pMrjta Celju li riuklal pMttUiiiul. IfffflKRfliflM mmm mmm Oddaja staobe enega enonadstropnega prizidka s 4 učnimi sobami in potrebnimi hodniki k sedanjemu šolskemu poslopja v Trbovljah. Ustmena zniževalna dražba se bo vršila v torek dne 2. Julija 1907, ob 9. uri predpoldne V pisarni krajnega šolskega sveta v Trbovljah. Oddala se bo le enemu glavnemu podjetniku. Izklicna cena znaša 17.457 K 88 h. Stavbeni operat. sestojev iz stavbenih načrtov, stroškovnika. stavbenega dovoljenja in stavbenih pogojev, je v pisarni krajnega šolskega sveta v Trbovljah na ogled razpoložen. Vsak dražbenik mora pred pričetkom dražbe položiti varščine v znesku po 1746 K. Krajni Šolski svet TRBOVLJE, dne 1». junija 1907. 3U i Načelnik: 3SS t N C I :I11.7 I Prostovoljna sodna dražba nepremičnin Pri c. kr. okrajnem sodišču na Vranskem je po prošnji lastnika krajnega šolskega sveta na Vranskem na prodaj po javni dražbi staro šolsko poslopje na Vranskem, hiš. št. 5 "i na stav. pare. 12/2 kot del zemljcknjižae vloge štev. 43 kat. obč. trg Vransko z vsem, kakor stoji ali leži, in posebno tudi s pravico do rabe na stavb. pare. it. 121 davč. obč. Vransko stoječe drvarnice ter 3 pravico do pešpota in kolovoza čez vrtno parcelo štev. 181/2 od zemljiia vlož. it. 44 k. o. trg Vransko. Za to poslopje z navedenimi pritiklinami vred se je ustanovila izklicni cena v znesku 2400 K. — Dražba se bo vršila dne M tej oorfaiji v izbi ttev. L Ponudbe pod izklicno ceno se ne ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njibove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dnžbene pogoje je mogoče vpogledati pri tej sodniji, štev. 2. Pripomni se, da hiia. ki se bo prodajala, stoji Mizo farne cerkve na Vranskem in je posebno prikladna za kakega upokojenega duhovnika ali uradnika. C. kr. okrajno sodišče Vransko odd. I. dne 4. junija 1907. Zavitke priporoča ZVEZNA TISKARNA v CELJU. r Najboljše poljedeljske stroje, posebno pa mlatilnice za rabo na roko kakor na vitelj (gepelj), bodisi, da se isti goni z živino ali vodno močjo, kakor in razno drugo orodje priporoča trgovin' z železarno .JHEHKUR", P. Majdič Celje. Najboljie, kakar tadi tranrt, aaaiaata, vodovodnih oovi te aapra«, aovi te kaMtaili**) voznih ta koaaataili aapraatailjidb plaht. blagajne po aajgiljih tavarniiklh jnžnoštajersHa kratulnica V Celju za katero jamčijo okraji: Oamjlfrad, Savaioa, ioitaaji iaiarja pri Jallak, Vi varnost vlog in ta njibovo. po pravilih določeno obrestovanje do neomejene visokosti, ima aedaj hranilnih vlog za popolno K. Hranilnica posluje s strankami vsak tarak ia prtlk dopoldne, za draga opravila pa je urad odprt Vlak daa ob navadnih uradnih urah. Hraailap vlO|» obrestuje |M 4 rtllllk« in pripisuje obresti polletno h kapitalu ter plačuje hranilnica raatai Javak «aaea in ga ne odtegne vlagateljem, tako. da dobe iste popolnoma aad 4 aditatka ikrilti, Izposojuje pa «1 due 1. januarja leta 1905 na zemljiško varnost pa 4 tri tetrt adalalfcaVf občinam in korporacijam t.i navedenih petih okrajev po 4 ia Ot -ItojpriMfMjSi teta a pUH. lmM.ii = SingtrjeVi HVatai stroji »troje do najviije tvornoeti ter eo veakontur v uporabo. Brezplačni pouk v šivanju in nah nattnih an4enwga in n—tnapa nnnja = Blngarjevl šivalni atpojl so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. Si«!» Perilni kambrik batisti ii Bcefiri v voMkanak čudovito nfa pel R. Stermec 1 izbiri po Eklh conah ki a Celje Vzorce na vse strani zastonj. M»a POSOJILNICA y CELJU IDSOJILNICA V CELJL'. ki je bila leta 188r z neomejeno zavezo ustanovljena. Šteje sedaj nad 4100 zadružnikov. kateri imajo vsega nad M.OOO K vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6 Va milijona kron hranilnih vlog in nad 330.000 kron rezervnega zaklada. v lastni hiši Narodni dom S S Posojilnica ura-duje vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznike. Hrauilne vloge sprejema od vsakega. ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4'/«%. posojilnica plačuje pmnini davmk sama. ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na oeobni ali hipotekami kredit proti 6 Vj% iu 5% obrestovan ju M ltt -:M Stanovanje M obstoje«? i> S Mih, kuhinje In druclh prostorov m' nildii * najem t hiši »I. :i Sehlllerjeva centa. MM TRST-MEW-JORK k nojaripravnejia, najcerejia i« najboljša pet iz UUBUANE v Severne Amerik«, ker tod ni doloe-trajno uiM vtlnje po ranih železnicah. utenep presedovsnja ae prenočevanja In aploh nobenih postranskih stroškov mej potjo. Parnlkl so prostorni, v»rnl, zrodnl In saaini: vozijo vsake 14 dni. Hrana In postrežbi najboljša. Pojasnila dale In karte prodaja glavni zastopnik g| in«iiiw n. n. mn iww w )mww»h jg ako Vam zaosin.ia kri. Vas ozdravi P. Ziervas, Kalk pri Kolnu št. 265. liospa (j. v M. piši': .Vaše sredstvo je naglo pomagalo". Prosi s«', dn priložite znamko za odgovor. ("I) S2-l» ■mimmtimMiiEm Stare manutakturne Val V Potnikom v Ameriko w prevdarekl! Najstarejša tvnlka 7.a gpediranje potnikov ZWILCHENBART BANEL (Hvleal Centrnlhnhaplntz št. D sprejema potnike za linijo čez Pariz-Mavre po najnižjih cenah: — vožnja na raorjn le ♦» do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do llnvre. iJovori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na ni»s in spiejel bode brezplačno najboljša pojasnila. is» n Ant. Koleno y Celja. IS 52-25 dmimMffjivt,mm Edin slovenska pnšUrski tvrdka MM v Borovljah na Koroškem. Majboljla delavnica ta temeljito popravo lovskih potk, ra izdelovanje novih vložnih oovi sa krogljo In drobni ovinoo, aa naša-Janjo novih kopit. Dela po najnižjih oenahl Kdor ai teli nabaviti novo, zanesljivo in cono pulko, naj zahteva najnovojii slovanski oenik, kateri te brezplačno doopollje. 14« TeliU aiHi raziorrttilh revolverjev od 7 K uprej. IHIIL9N H0HE99R lil DM fem-kR M vozijo zanesljivo najkitrejil krjopanUk Francoske prektnor*k< družbe. Edina najkrajša trta fr* tazelF^ilimiillierib. Veljavna vozna lista in bru-placna pojasnili daj« aamo ED. ŠMRHDAf obbstioo potrjena potoTalnipisiru t Ljubljani. IhinajHka cesta 18 v oovi hiM .Kmetnke posojilnice" i>a<-pr»ti znane (2) gostilne pri „Flgovca". 59—2» s* .jj^ Patsatiroaei samo ob sebi delajoče sMSi ^ropitsice ,5yptonia' za vinograd« in hmeljnike za zatiranje sadnih škodljivcev proti bolezni na jn-rju. /.a odpravo j redeu.-;« iu divje »oirirc itd. Sone @ft sebi delajoče, Msljive is prevozliive brizsalmce za 10. 15. (10 in 100 litrov tekočine, s pripravo za mešanje nn petrolej ali brez nje. Zahtevajte podobo in «i»is, katere Vani pošlje Ph. Mayfarth it Co. tvomiee strojev, »perljalna tvornira vinskih *tUkaliiir in «tr»jev za izkoriščanje sadja. Odlikovana znad 560 zlatimi in HrebrHimi medaljami. DUNAJ, II. I. TaborstratM štev. 71. Natoačni ilostravani ceniki zastonj. 128 i.Vl.i Zastopniki in preprodajalci se iščejo. Ziravifiščc z htzIo po Kneippovem sistemu v Krapini lantnina «lob. in kr. trga Kraplne. Nprtiii t Kiifc tirata. Zmerno blago podnebje, trg je okrožen od odrastkov štajerskih planin, bogato nadarjen z divnimi naravnimi krasotami in nudi glodalcu bajno prizore. V mrzlici so bolnikom na razpolago tople, smrekove in kopelji z ogljikovo kialino, maaaža, električno zdravljenjenje i. t d. Sednj stoji zdravilišče pod upravo sku-šenih zdravnikov hydropatov, kateri ao tudi proučili Knoippovo metodo akoz dalj« čaaa v aamem W6riahofenu. Oakrba jo pooonl, stanovanj dovolj. Gledo teh se je treba obrniti do kopaliiko uprave. joKSStiol '.ss: r latoik: Konzorcij lista .Domovini' Tint droftva .Zvezna tfekaroa" v Oljn Odgovora) aradaik ia izdajatelj I.jaderit Fnrlaai.