GLASILO OBČINE DOMŽALE 7. april 2006-letnik XLV, št. 4 Vabimo vas na Slavnostno sejo Občinskega sveta Občine Domžale, namenjeno 19. aprilu, prazniku Občine Domžale v torek, 18. aprila 2006, ob 20. uri v Kulturnem domu Franca Bcrnika Domžale Program: Slavnostni govor Cveta Zalokar Oražem, županja Podelitev priznanj Občine Domžale za leto 2006 Kulturni program MINUTE ZA ESTETIKO PLESA Zamisel prireditve: Milan F. Marinič Vsem občanom in občankam ob PRAZNIKU OBČINE DOMŽALE iskreno čestitamo in želimo prijetno praznovanje Županja Cveta Zalokar Oražem Občinski svet Občine Domžale Uredništvo Slamnika Vabimo vas na Osrednjo občinsko prireditev ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju v četrtek, 27. aprila 2006, ob 15. uri v Domu krajanov v Žeja h Slavnostni govornik: Toni DRAGAR, podžupan Občine Domžale Dobrodošli in iskrene čestitke ob 27 aprilu dnevu upora proti okupatorju Občina Domžale in Območno združenje Zveze borcev in udeležencev NOV Domžale V kulturnem programu sodelujejo: Godba Domžale Pevski zbor »Janez Cerar« DruStva upokojencev Domžale Folklorna skupina Domžale recitator Janez Hafner učenci Osnovne šole Dob povezovalka Draga Jeretina An/nt (STOP) K0BW Jurij Vulkan Priznanje za življenjsko delo na področju športa in rekreacije Zbiramo podpise proti cestninski postaji Krtina in proti nepravičnemu sistemu cestninjenja v Sloveniji. X OBČINA DOMŽALE www.domzalc.si Jurij Vulkan je za Domžale pravzaprav dobri športni duh. saj vse življenje s svojim zgledom kaže, kakšen mora biti celovit pristop k športnemu in zdravemu življenju. Pravilnost te usmeritve v visoki starosti potrjuje z bistrim duhom in čilim telesom, je bilo ugotovljeno na slovesni podelitvi priznanj Zavoda za šport in rekreacijo, ko je g. Jurij Vulkan prejel najvišje Jermena vseh vrst In namenov, cevi, tehnične plošče Ljubljanska c 21 e, 1241 Kamnik tel: 831 1010,839 5519 lnfof*gumiz.com www.gumiz.com občinsko priznanje za področje športa in rekreacije. Vidno ganjen je slavljenec ob podelitvi ostal brez besed, kasneje pa povedal zakaj: »Ozrl sem se po dvorani in videl, da sem edini od nekdanje generacije domžalskih telovadcev ter športnikov in bilo mi je hudo.« ŠTAMPILJKE VIZITKE www.s-graf.si 0t 721 91 70 iiHoffls-oralti k le pa r stvo k hovsiv o trimo sistemi ANDREJ VRTAČIČ Fortunota Berganta 3,1240 Kamnik Telefon/lak 01 83 12 355, GSM 041 689 750 Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo slrešne kritine • ESAL d.o.o. • TRIMO TREBNJE (licenčni partner) • TONDACH, BRAMAC, CREATON SPL LJUBLJANA d.d. POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI IN INŽENIRING FRANK0PANSKA I8a, 15)9 LJUBLJANA Kako izbrati primernega upravnika? OBČINA DOMŽALE ŽUPANJA Gospodu Janezu JANŠI, predsedniku Vlade RS Spoštovani g. Janša, Vlada RS že od začetka svojega mandata obiskuje posamezne slovenske regije in se seznanja z njihovim položajem, razvojnimi perspektivami in problemi. Omenjene izkušnje ter predlogi so dragoceni za delo posameznih ministrstev, obenem pa pomembni za oblikovanje strategije do posameznih zakonskih predlogov, ki so povezani z lokalnimi skupnostmi, njihovimi pristojnostmi ter pripravo na rešitve v zvezi z regionalizacijo kot pričakovanim izzivom, pred katerim je naša država. Vlada RS in njeni ministri so doslej obiskali že večino slovenskih regij, žal pa med njimi ni nobene iz osrednje-slovenskega območja, čeprav bi vam prav ob upoštevanju Številnih, tudi pozitivnih, izkušenj z našega območja, z veseljem predstavili tudi položaj v našem okolju. Ob tem seveda izražam upanje in pričakovanje, da obiska regije ne bi načrtovali v celoti, skupaj z glavnim mestom, saj vanjo sodi preko 20 občin, v katerih biva več kot 500.000 prebivalcev, zato so vsebinske razlike velikanske. Del osrednje-slovenske regije je Podjetna regija, ki vključuje občine severnega dela. V njih prebiva več kot sto tisoč prebivalk ter prebivalcev in veseli bi bili, če bi se Vlada RS čim preje odločila za obisk našega območja, kjer prebivalstvo v večini občin narašča, ob tem pa nastajajo tudi številni veliki problemi. V preteklosti je bilo to relativno dobro razvito območje, z bogato industrijo ter tradicijo podjetništva in obrtništva, ki sta bila dobro razvita tudi v bistveno bolj neprijaznih časih v preteklosti. Predstaviti bi vam želeli nekatere naše izjemno pozitivne rezultate, kot so: čiščenje odplak in delovanje Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik ter njene načrte za prihodnost, gradnjo številnih obrtno-podjetniških con v regiji ter naše operativne izkušnje, razvoj športno - rekreacijskih in turističnih objektov, urejenost osnovnega zdravstva, skrb za ostarele in bolne ... Prav v zvezi z občino, ki jo zastopam, pa bi vam želela še posebej predstaviti zasnovo projekta mednarodnega izobraževalnega centra za dizajn oziroma tehnološkega parka za dizajn z art-di-zajn hotelom izdelkov slovenske odličnosti, pri katerih bo nujno tudi širše sodelovanje in podpora Vlade RS. Seveda pa se tudi na našem območju srečujemo s številnimi problemi in težavami, pri katerih bi bilo nujno aktivno sodelovanje Vlade in državnih institucij: problematika ravnanja z odpadki in pomanjkanje odlagališč, težave z nerazvitim primestnim javnim prometom ob velikih dnevnih migracijah ter številni cestno prometni problemi na širšem območju, pomanjkanje mest v vrtcih, investicije v Šolstvo, problemi v zvezi z neprimerno in zastarelo zdravstveno mrežo, ki ne sledi demografskim trendom, ter premajhnim številom zdravnikov in zobozdravnikov ... Med omenjenimi problemi si želim, glede na občutljivost in odmevnost, še posebej predstaviti stališče občine Domžale in širše regije do neprimernega in nepravičnega sistema cestninjenja, v zvezi s katerim poteka tudi obširna protestna akcija. Spoštovani g. predsednik Vlade RS, Janez Janša, splošno, a žal napačno mnenje je, da je osrednje-slovenska regija skoraj brez problemov, finančno samozadostna in kot pretežno urbanizirano okolje tako razvita, da se z njo sploh ni potrebno ukvarjati. Znotraj regije so posamezni predeli, ki so bolj nerazviti kot po splošnem mnenju najbolj nerazviti, ter zaradi svoje lege odrezani od veČine programov in projektov s področja skladnejšega regionalnega razvoja, pa se še nismo dogovorili, kako jim pomagati. Prav tako je tudi res, da bi vam na osnovi svojih bogatih izkušenj, ki temeljijo na prodornem in načrtnem delovanju številnih izjemno podjetnih ter pogumnih predhodnikov, radi predstavili trenutno stanje, dileme in perspektive našega območja. Star pregovor namreč pravi, da tisto, kar si človek sam zasluži, tudi najbolje obrne. In mi imamo tu bogate izkušnje. Prav pa bi bilo, da konja, ki vleče (in mi smo vedno doslej močno vlekli in veliko prispevali za skupne potrebe), ne bi preslabo hranili, saj bo pri delu popustil in na koncu celo omagal. Veseli bomo vašega obiska in prepričana sem, da bo izjemno koristen za vse udeležence. V pričakovanju vašega odgovora in skorajšnjega obiska vas lepo pozdravljam Županja Občine Domžale Cveta ZALOKAR ORAŽEM , .,*nl bost« m «m «~ H I ChfvToIft Awo, * I!» bo*r hoteli fJJ i*jfi4/«ii vu*n iiiiiiiijpanjBjjjjjjjji 1 AHAC&CO.. d.o.o„ Domžal« 1 Mala Loka 15. 1730 DomMe | tat: 01/56 27 100 abac pw*m « | IP DOMŽALE stran Dober dan, spoštovani bralci in drage bralke Ne v zadnjem hipu, prosim Idejo za naslov, ki ste ga pravkar prebrali, sem dobila nedavno, ko me je lokalni radio vedno znova opozarjal, da eno izmed nekdanjih velikih domžalskih podjetij, ki je bilo nekoč zelo znano in uspešno, v svoji poslovalnici dokončno zapira vrata in zato zeloooo poceni prodaja torbice. Ker je kvaliteta izdelkov znamenitega podjetja še danes zelo priznana, sem sedla v avto in se zapeljala, da zadnjič preberem naslov podjetja in si morda kupim celo torbico. Med informacijami, ki sem jih zbirala, je bila tudi ta, da me je sodelavec že pred več tedni opozoril, da torbic skoraj ni več. zate naj pohitim. No, Je je to res zadnji dan. bo izbira bolj slaba, ampak bo že. sem si rekla. Pa me je skoraj »zadela kap«, ko sem pripeljala pred trgov ino. v kateri je dren, če so v njej več kot trije kupci. Nekaj deset avtov je bilo parkiranih na vseh možnih koncih, pred trgovino pa kolona več desetih ljudi, ki so najbrž potrpežljivo čakali. To domnevam zato, ker sem sama na hitro obrnila in se nase jezila, le zakaj sem čakala /adnji hip, obenem pa razmišljala, da tudi slovo podjetja ni bilo ravno slavno - najbrž se ni nihče spomnil, da bi za množico ljudi postav ¡1 kakšno stojnico in tako omogočil človeka vreden nakup. Zakaj le bi se jezili še na koncu, se najbrž vpraša kdo od bralcev, ki mu ni bilo vseeno, kako je nekdanji ponos TOKO, na koncu TOKO Line, zaprl vrata za sabo in šel na smetišče zgodovine. Mi je pa to o zadnjem hipu zelo znano dejstvo tudi iz dela našega uredništva in oblikovanja našega Slamnika. Vse prevečkrat se namreč dogaja, da prispevke dobi-vam zadnji hip in tako zmanjka časa za oddajo lektorici, /a temeljito branje odgovorne urednice ali njenega pomočnika. Čeprav smo se že, kdo ve kolikokrat, dogovorili, da prispevkov, ki jih bomo prejeli po roku. ne bomo objavljali, ampak bodo morali počakati do naslednje številke. Na žalost ali veselje teh dogovorov prav velikokrat ne upoštevamo in se zgodi, da prispevek, še posebej, če je aktualen, kljub roku uvrstimo v Slamnik in tako povečamo njegovo aktualnost čeprav se vsi skupaj zavedamo, da je naše glasilo bolj kronika kot pa aktualen tritednik. Da ne bi bili naši dopisniki in dopisnice, podobno kot sem bila sama. jezni sami nase. ker so nekaj želeli narediti v zadnjem hipu, si resnično želim, da bi upoštevali dogovorjene roke, o njih so bili, če so to želeli, seznanjeni že v januarju 2006, in prispevke pošiljali pravočasno - v svoje in naše zadovoljstvo. Med vas ponovno pridemo tik pred prvomajskimi prazniki, zato prispevke pričakujemo do 18. aprila 2006, na elektronski naslov vera.voj-ska@domzale.si ali tudi na ¡nfo@kd-domzale.si. lahko pa jih skupaj s fotografijami na disketah pošljete ali prinesete tudi na Uredništvo. Čas med četrto in peto številko bodo napolnili številni prazniki. Preživite jih lepo in se pripravite na prvomajske, pred katerimi s_pet pridemo v vaše domove. Želimo vam veliko prijetnih pomladnih dni in ne pozabite: če želite dobrega prijatelja, potem bodite to najprej sami. Veselite se v prazničnih dneh in se imejte lepo! Odgovorna urednica Občinski svet Občine Domžale je na svoji 33. seji sprejel letošnji Odlok o proračunu Občine Domžale za leto 2006. O temeljnem dokumentu za življenje in delo Občine Domžale, o katerem smo od svetnikov in svetnic slišali v glavnem pohvale, sem se pogovarjala s Tonijem Dragarjem, podžupanom Občine Domžale, ki se je skupaj z županjo Cveto Zalokar Oražem, z letošnjim proračunom največ ukvarjal. Za začetek sem ga zaprosila za nekaj podatkov o sestavi proračuna. zadolževali, čeprav popravljeni zakon, ki ga druge občine s pridom uporabljajo, omogoča kar visoko zadolževanje. Tako, tehnični del proračuna je za nama, sedaj pa nekaj o vsebini. Kot že povedano, na občinskem svetu večjih pripomb ni bilo, je pa nekdo omenil, da gre za volilno naravnan proračun. Se strinjaš? Lahko se strinjam, vendar moram ob tem povedati, da je naravnan za vse politične stranke, ki bodo kandidirale v bodoči občinski svet, enak. Na vprašanja o letošnjem občinskem proračunu odgovarja podžupan Toni Dragar Proračun, ki omogoča nadaljnji razvoj občine ter ga na posameznih področjih pospešuje Dokument ima uradni naziv Odlok o proračunu Občine Domžale za leto 2006. V njegovem okviru pa so naslednji dokumenti: Določila o izvrševanju proračuna za leto 2006; Tabelarični del splošnega in posebnega dela proračuna za leto 2006, temu pa sledijo obrazložitve, v okviru katerih je ocena izvršitve proračuna za preteklo leto, izhodišče za pripravo proračuna za letošnje leto ter še posebej obrazložitve splošnega dela letošnjega proračuna. V njem prav za vsako postavko najdete podatke o pravnih podlagah, opisu namena porabe, načinu določitve predlaganega obsega sredstev, pričakovanih ciljih ter dinamiki financiranja. Sledijo priloge: načrt prodaje finančnega in stvarnega premoženja v letu 2006, kadrovski načrt delovnih mest v občinski upravi, načrt nabav in gradenj za leto 2006 ter načrt razvojnih programov za obdobje 2006-2009. Kot dodatno gradivo pa so v pravcati knjigi A 4 formata, ki obsega blizu 400 strani, še odgovori na pripombe in predloge članov občinskega sveta, seznam prenesenih pogodbenih obveznosti iz leta 2005 v leto 2006 ter čisto na koncu finančni načrti krajevnih skupnosti za letošnje leto. Morda nekaj številk za lažjo predstavo? Če naprej pogledava na prihodkov-no stran, je največja številka 4.383 mio SIT, to so skupni prihodki, od česar največji del odpade na dohodnino 2.550 mio SIT, med večjimi prihodki pa naj omenim še davke na premoženje, 710 mio SIT, domače davke na blago in storitve 243 mio SIT, nedavčnih prihodkov bo predvidoma 491 mio SIT, nekaj pa bodo prinesle takse in pristojbine, denarne kazni ter kapitalski prihodki. Odhodki bodo letos znašali 5.065 mio SIT, namenjeni pa so: 1.393 mio SIT za tekoče odhodke (plače in drugi izdatki zaposlenim, prispevki za socialno varnost, izdatki za blago in storitve, plačila obresti in rezervna sredstva), za tekoče transferje 1.776 mio SIT (subvencije, transfer-ji posameznikom in gospodinjstvom (nezaposleni, zagotavljanje socialne varnosti, štipendije), sledijo trans-ferji neprofitnim organizacijam in ustanovam, cel sklop investicijskih odhodkov, ki je težak 1.866 mio SIT, in še nekaj manjših odhodkov. Proračun in njegove postavke so zapisane tudi v eurih, tako daje letošnji proračun Občine Domžale težak 18.292.021 eura. Prihodkov je manj kot odhodkov, se bomo zadolževali? Ne, razliko v višini 682.140 tisoč SIT bomo pokrili s presežki i/, leta 2005. Glede na prihodke in potrebe, pa tudi glede na lokalne volitve v jeseni, smo se v vodstvu občine odločili, da se v letošnjem letu ne bomo Seveda nam všečnost zaradi volitev ni bila temelj za pripravo proračuna. Želeli smo najprej zagotoviti finančna sredstva za nadaljevanje razvoja občine, dati zaradi investicij nekaj več poudarka družbenim dejavnostim, posebej vzgoji in izobraževanju ter predšolski vzgoji, hkrati pa želeli zagotoviti, da se bo prav na vsem območju naše občine v letu 2006 nekaj dogajalo. Pri tem smo sledili razvojnim programom, predvsem pa potrebam in interesom občanov in občank s posameznega območja. Mislim, daje tudi razprava in le majhno število amandmajev, pa še te je v glavnem predlagala uprava, dokaz, da je sprejeti proračun dober. Se pa da tudi iz dobrega narediti boljše. Za občane in občanke je najbolj zanimiv »komunalni« del proračuna. Lahko na kratko predstaviš investicije, ki bodo, poleg plinifikacije, ki je stalnica zadnjih nekaj let, deležne največ finančnih sredstev. Plinifikacija se bo nadaljevala, v njenem okviru bomo skušali zamenjati kar največ azbestnih cevi, kar je tudi zahteva občinskega sveta. Ob njeni gradnji pa bomo celovito urejali ceste, ulice, v katere so v lanskem letu vgrajevali komunalne vode. Od investicij v posameznih KS pa naj omenim: gradnjo ceste Petra Majdiča v Jaršah, kjer bomo pričeli urejati tudi cesto in most čez Mlinščico na Šolski ulici; ureditev Breznikove ceste v Ihanu; nadaljevali bomo projekt Rekreacijska os Kamniška Bistrica in v njegovem okviru uredili dva mosta ter podhod pod železniško progo; preplaši I i Krakovsko cesto v Domžalah; začeli z urejanjem podhoda pod R 2 447 - Bistra; rekonstrukcija Pe-lechove ceste in mostu čez Mlinščico od križišča s Kamniško cesto do vkjučno križišča z Gajevo ulico; sredstva so rezervirana za obvoznico (jeziček Tosama) Vir in začetek urejanja križišča Deteljicam, naročili smo tudi idejno študijo za ureditev prehoda pod ali nad železniško progo v Domžalah; rekonstruirali bomo del Ihanske ceste, cesto Zavrti v Dragomlju; načrtujemo pa tudi prometne ukrepe pri OŠ Pre-serje pri Radomljah ter rekonstrukcijo Vaške poti v Preserjah. Bralci pa so lahko že prebrali, daje največ finančnih sredstev letos namenjenih ureditvi križišča v Radomljah 137 mio sit. Nadaljujemo tudi z gradnjami kanalizacij (Ihan, Pšata, del Domžal) ter urejanjem javne razsvetljave. Končno naj bi na vrsto prišle tudi mrliške vežice v Domžalah? Res je. V letu 2006 začenjamo urejati mrliške vežice v Domžalah - s prenovo in ureditvijo obstoječih. Vabim vse, da si ogledate tudi razstavljene projekte v Knjižnici Domžale ter poveste svoje mnenje o pripravljenih rešitvah. Kaj pa na področju družbenih dejavnosti? Če greva po vrsti, je v proračunu najprej segment zdravstva, kjer s sredstvi 76 mio SIT zagotavljamo prispevke za zdravstveno varstvo brezposelnih (58 mio SIT), ostalo pa je namenjeno tudi sofinanciranja mamografije, specialnega pedagoga in preventivnih programov. Na področju rekreacije, kulture in dejavnosti neprofitnih organizacij, združenj, društev in drugih institucij zagotavljamo na področju športa finančna sredstva za redno dejavnost ter vzdrževanje in upravljanje športnih objektov občinskega pomena, na področju kulture pa je od 261 mio SIT največji del namenjen Knjižnici Domžale. Veliko finančnih sredstev je namenjenih področju izobraževanja? Ob tekočih odhodkih in transfer-jih na področju predšolske vzgoje bomo letos največ namenili za vrtca Dragomelj in Bistra; na področju osnovnošolskega izobraževanja pa prav tako ob pokrivanju materialnih stroškov osnovnih šol, vzgoje in varstva v cestnem prometu, prevozih učencev in drugih manjših postavk, med katerimi je tudi postavka štipendiranje, namenili denar za novo OŠ Dragomelj, prizidka k OŠ Dob ter Podružnični šoli Ihan. Ostajamo občina, ki želi v okviru možnosti zagotavljati socialno varnost? Tej namenjamo 221 mio SIT, v njenem okviru pa sofinanciramo preventivne socialne programe za mlade in samopomočne skupine, občinske denarne pomoči in oskrbnine, občina sofinancira javno kuhinjo, družbeno socialna in humanitarna društva, sofinanciramo pomoč na domu, dijaške vozovnice, Center za mlade Domžale, še posebej pa preventivne programe za boj proti drogam. Nisva omenila vseh področij. Je morda kakšno, ki ga ne bi smela izpustiti? Nadaljujemo s sofinanciranjem razvoja podjetništva, nismo pozabili tudi na stanovanjsko dejavnost, več denarja pa smo namenili tudi varstvu okolja. Ena izmed prijetnejših stvari, ki nas čaka v letu 2006 pa je tudi urejanje Češmino-vega parka, na katerega vas že opozarja monolit. Si glede realizacije proračuna za letošnje leto optimist? Seveda. Z upravo se bomo potrudili, da bomo realizirali vse dogovorjene naloge. V marcu sprejeti proračun nam omogoča, da že pospešeno delamo. In kako naprej? Delovno. Čakamo na rezultate treh delavnic o razvojnem programu in strategiji prostorskega razvoja občine Domžale, na osnovi katerih bomo pripravili dokument, na katerem bomo gradili prihodnji razvoj naše občine. Prepričan sem, da bo vsaj tako uspešen, kot je bil dosedanji. Hvala. Odgovorna urednica 15. marec 2006 - 33. seja Občinskega sveta Občine Domžale Sprejet proračun Občine Domžale za leto 2006 33. sejo Občinskega sveta Občine Domžale je podžupan Vinko Juha 11 15. marca 2006, ob 16. uri po pozdravu začel s predlogom, da se sprejme zapisnik 32. seje. Svetniki in svetnice niso imeli nič proti in so zapisnik soglasno sprejeli, enako pa tudi predlagani dnevni red in začeli s točko obravnava in sprejem proračuna Občine Domžale za leto 2006. Odlok o proračunu Občine Domžale sprejet Uvodno informacijo, v kateri je največ besed namenil predstavitvi sprememb tako na prihodkovni kot odhodkovni strani glede na prvo obravnavo, je podal Dino Bolči-na, načelnik Oddelka za finance in gospodarstvo. Najbolj zanimiva je številka 4.383.500 mio sit na prihodkovni strani ter 5.597.430 mio sit na odhodkovni strani. Razlika oz. primanjkljaj je pokrit s sredstvi oz. presežkom iz leta 2005. Sledili so mu predsedniki odborov, ki so na svojih sejah predelali gradivo proračuna, objavljeno na straneh ter predstavili stališča: Odbora za finance (Roman Lenassi), Odbora za komunalne zadeve in infrastrukturo (Roman Kurmanšek), Odbora za prostor (Franci Gerbec), Odbora za okolje (Franc Černagoj) ter Odbora za gospodarstvo (Stane Kovač). Predsedniki odborov so Opozorili tudi na nekatera posredovana vprašanja in predloge. Sledila je obširna razprava, ki jo je začel Janez Limbek, N.Si, ki pogreta strategijo razvoja občine ter njene usmeritve, posebej pa je opozoril oz. postavil vprašanja v zvezi s postavkami: izgradnja centrov za namakanje, ukrepi za varnost v prometu; vzdrževanje športnih objektov, plačilo nadzora, sofinanciranje preventivnih zdravstvenih programov, predstavil pa tudi dva amandmaja, s katerimi bi v proračunu zagotovili sredstva za gradnjo novega otroškega igrišča na Rovah ter gradnjo plakatnih mest v občini Domžale. Sledil mu je Franc Černagoj, Zeleni, ki je predlagal zagotovitev sredstev za postavitev pasjih stranišč ob Kamniški liisin-ci; v obširni razpravi pa je Lovro Lončar, SD, menil, da je proračun tehnično dobro pripravljen, opozoril pa je na županjine pristojnosti, opredeljene v odloku o proračunu, ter razpravljal o sklepih posameznih odborov. Roman Lenassi, N.Si, je opozoril na določila o sprejemanju amandmajev, Franci Gerbec, SD, pa je predlagal odmor pred sprejemanjem odločitev. Po odgovorih načelnikov oddelkov, Iztoka Obreze, Dina Bolčine, Petra Gubanca in Kristine Slaparje v ponovni razpravi Lovro J^ončar, SDS, vprašal, koliko je proračun usklajen z dosedanjo oz. novo strategijo, posebej je opozoril na področje podjetništva; razpravljal pa je tudi o načrtu prodaje stvarnega in materialnega premoženja in sistemizaciji delovnih mest, kasneje pa je ponovno opozoril na pristojnosti županje pri prerazporejanju sredstev na posameznih postavkah, gre namreč za prerazporeja-nje sredstev, o katerih je Občinski svet ob sprejemu proračuna že odločil; Roman Kurmanšek, SDS, je razpravljal o nekaterih povečanih postavkah, posebej pa opozoril, da bi bilo treba pripraviti podatke o investicijskem vzdrževanju stanovanj in poslovnih prostorov; opozoril je na amandma o sredstvih za rekonstrukcijo Kovaške ulice na Rovah; predstavil prizadevanja za gradnjo doma starejših občanov v Dobu, sofinanciranje javnih del, skrb za grobišča ter gradnjo javne razsvetljave med Dobom in Gorjušo ter predstavil predlagane amandmaje; poudaril je, da je njihova svetniška skupina vedno podprla dobre projekte; Franci Gerbec, SD, tudi pogreša glavne poudarke in usmeritve ter ključne cilje za leto 2006, predstavil je tudi predloge svetniške skupine s področja razvoja podjetništva (inkubator za nova podjetja in tehnološki park); mag. Marko Vresk, LDS, je povedal, da bo svetniška skupina LDS podprla predlagani proračun, ker odraža interese in potrebe občanov in občank, čeprav nekatere zadeve niso tako dobre, kot bi lahko bile; tudi amandmaje, ki bi jih pričakovali, da bodo vloženi prej, ne pa ob koncu obravnave proračuna, bo svetniška skupina podprla Z vidika pomembnosti za ljudi; svetniška skupina podpira rešitve v zvezi Občina Domžale in Osnovna šola Dob vabila ob prazniku Občine Domžale na slovesnost ob začetku gradnje prizidka k Osnovni šoli Dob v torek, 18 aprila 2006, ob 18. uri ob Osnovni šoli Dob. Slavnostni govornik: Ioni Dragar, podžupan, in predsednik (jradbenega odbora Dobrodošli! Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki jt izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (i šlevilka), 1935 (I številka). Domžalec je izšel le v letu I95X (I številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991. ko se je preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo KS. pod Zaporedno Številko 355. Odgovorna urednica VKKA VOJSKA Tel.: 72-20-100 (041) 634 505. Pomočnik odgovorne urednice /".IGA ČAMER-NIK, člani uredništva: SAŠA kos, JANK/, stihrič, BOGDAN OSOI.IN, DARJA ANDREJKA, JI irk FLERIN, METKAZUPANEK in kok RAVNIKAR. Lektorica: IRKNA stark"' Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo KRNA 7.ABJKK, tel.: 722-50-50, fax: 722-50-55, e-mail: info(a)kd-domzale.si URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS, štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji X.5%. Priprava za tisk: 1R image d.o.o., Podgorje 61b, 1241 Kamnik, tisk: Set d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana Polje. z /upanjinimi pooblastili, ker so zakonite in doslej niso bile nikoli zlorabljene; Majda Pučnik Rudi, SDS, je povedala, da amandmaji obsegajo vsebine, o katerih seje že večkrat razpravljalo, tudi na Občinskem svetu, govorila pa je tudi o pomembnosti preveniivnih programov. Po odmoru je županja Cveta Zalokar Oražem v daljšem prispevku opozorila na najpomembnejše investicije v letu 2006: OS Dragomelj, dva nova vrtca, razširitev OS Dob in OŠ Ihan, nadaljevanje plinifikacije in rekonstrukcije cest po vgradnji komunalnih vodov, urejanje Cešm i novega parka, začetek urejanja poslovno-industrijske cone Zelodnik, ureditev razsvetljave nogometnega stadiona in ureditev atletske steze, adaptacija mrliških vežic v Domžalah, nadaljevanje urejanja rekreacijske osi Kamniška Bistrica in druge. Nova strategija za prihodnje obdobje je pripravljena in po njenem mnenju odgovarja na mnoga vprašanja ter usmerja življenje in delo občine v pravo smer. Dediščina, ki jo zapušča ob sprejemanju letošnjega proračuna, je dobra, občina se ne zadolžuje, razen v zvezi z investicijami. Nato je obrazložila stališča uprave do predlaganih amandmajev: v zvezi z gradnjo doma starejših občanov je poudarila, da podpira gradnjo, vendar je za odločanje premalo dokumentacije in informacij ter zagotovila, da bodo sredstva lahko odobrena tekom leta, če bodo pridobljeni vsi potrebni dokumenti; prizidek k Vrtcu Kekcc v Radomljah naj glede na investiranje v predšolsko varstvo (vrtca Dragomelj in Bistra) počaka; postavko /a javna dela bomo usklajevali glede na potrebe; za javna grobišča skrbi država; za rekonstrukcijo Kovaške ulice bodo v letu 2006 pridobljeni projekti; gradnja javne razsvetljave Dob - Gor-juša je obveza DARS; občina bo v posebni postavki zagotovila finančna sredstva za on-linc prenose sej občinskega sveta; uprava pa bo v okviru posodabljanja svojega dela poskrbela za »pametne« interaktivne spletne obrazce; del sredstev /a preventivne zdravstvene preglede operativnih gasilcev občina zagotavlja letos, ostalo bo zagotovila v prihodnjem letu, saj ji zakon to omogoča; zamenjave azbestnih vodovodnih cevi se bodo Opravljale po posebnem programu, otroške igrišče na Rovah se bo obravnavalo kot ena od prioritet, sredstva za prireditve ob 100-letnici Kulturnega društva Jožef Virk so že zagotovljena v drugih postavkah. V nadaljnji razpravi so sodelovali Janez Limbek, N.Si,, Lovro Lončar, SDS, Roman Kurman- šek, SDS, ter Franci Gerbec, SD. Po še enem odmoru je mag. Marko Vresk, LDS povedal, da bo svetniška skupina podprla predlagani proračun; ker je uprava nekatere amandmaje prevzela ter pojasnila, zakaj nekaterih ne podpira, so amandmaje umaknili: Anton Glavač, LDS, Janez Stibrič, SDS, Franc Čemagoj, Zeleni; Jakob Smolnikar, SLS; Robert Hrovat, SDS, Majda Pučnik Rudi, SDS, po razpravah Lovra Lončarja, SDS, ter Toni-ja Dragarja, podžupana, so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejeme Odlok o proračunu z devetimi amandmaji Občine Domžale za leto 2006. 2. V Uradnem vestniku Občine Domžale se objavi določi- la Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2006 ter tabela-' rični del posebnega in splošnega dela proračuna in obrazložitev posebnega dela proračuna. 3. Občinski svet Občine Domžale na eni od prihodnjih sej opravi vsebinsko razpravo na temo organizacije in urejanje zelenih površin ter organizacijo redarske službe v Občini Domžale na podlagi celovite pisne informacije, ki jo opravi občinska uprava Iskrene čestitke nagrajencem Brez uvodne informacije je po razpravi Romana Lenassi-ja, N.Si, Občinski svet Občine Domžale na predlog Odbora za občinska priznanja, proslave in prireditve, določil seznam prejemnikov letošnjih priznanj Ob- čine Domžale, ki bodo podeljena na slovesnosti ob občinskem prazniku - 19. aprila. Seznam objavljamo posebej. Investicijski program za OS Ihan Sledila je obravnava Investicijskega programa za izgradnjo prizidka - telovadnice in adaptacijo Podružnične šole Ihan, v okviru katerega bo zgrajena nova telovadnica (931,60 m2) ter zunanja univerzalna ploščad, hkrati pa bo izvedena tudi delna rekonstrukcija znotraj šolske stavbe (334,35 m2), urejene pa bodo tudi obstoječe zunanje površine. Po razpravi Romana Le-nassija, predsednika Odbora za finance, ki je že na prejšnji seji predlagal združitev obeh faz ter tako zagotovitev celovite obnove šole in gradnje telovadnice, ter mag. Jožice Polanc, LDS, ki se je zahvalila za izboljšanje pogojev učencev, ter razpravi podžupana Tonija Dragarja, ki je podrobneje predstavil projekt, je bil sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale potrjuje Investicijski program za izgradnjo prizidka - telovadnice in adaptacijo Podružnične šole Ihan. Brez razprave je Občinski svet v nadaljevanju sprejel tudi naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale potrjuje Investicijski program za izgradnjo prizidka - telovadnice in adaptacijo Podružnične šole Ihan. Največja investicija na področju komunalne infrastrukture /oran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor, je predstavil vsebino Odloka o lokacijskem načrtu območja prometnih površin in širitve pokopališča v Radomljah, ki se gaje Občinski svet lotil v drugi obravnavi Stališča Odbora za prostor je predstavil njegov predsednik Franci Gerbec; v razpravi pa je Roman Kurmanšek, SDS, opozoril na problematiko najemnika trgovine TUŠ, Janez Limbek, N.Si, je opozoril, da ni zagotovljenih kolesarskih stez; Majda Pučnik Rudi, SDS, je opozorila na avtobusni postaji ob Prešernovi cesti ter problematiko parkirnih mest, Janez Stibrič, SDS, je enako opozoril na potrebo po kolesarskih stezah; o odloku pa je razpravljal tudi Robert Rutar, SMS. Po pojasnilih načelnika, je bil sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o lokacijskem načrtu za območje prometnih površin in širitve pokopališča v Radomljah z dvema amandmajema. Po obravnavi in sprejemu sklepov o ukinitvi statusa javnega dobra, pri katerem je Roman Kurmanšek, SDS, pogrešal navedbo velikosti parcel, so svetniki in svetnice v okviru točke vprašanja, pobude, predlogi in zahteve postavili vprašanja oz. posredovali predloge: Franc Čemagoj, Zeleni: aktivnosti občine v zvezi z ugotovljenimi črnimi odlagališči - projekt OŠ Preserje pri Radomljah, realizacija sklepa o nadomestitvi športnih površin v Jaršah ter obravnava dopisa občana Antona Ovna o parku tehnične kulture; Franci Gerbec, SD, ni bil zadovoljen z odgovorom o delovanju redarske službe, zahteva tudi, da odgovore podpisuje županja; Janez Limbek, N.Si, enako ni zadovoljen z odgovori o ukrepih v zvezi z delom redarjem; zanima ga, kdaj bodo čistili ceste in pločnike tudi izven Domžal ter kdaj bo projekt Krajinske zasnove Volčjega Potoka vključen v prostorske dokumente; Robert Hrovat, SDS, je postavil vprašanje v zvezi s številom odklonjenih otrok v vrtcih; Sašo Kos, LDS, je zanimalo, kako bomo reševali problem otrok, ki sedaj obiskujejo Svetovalni center v Šiški - bomo njegovo dejavnost sofinancirali ali zagotovili opravljanje omenjene Molitve v okviru Centra za mlade Domžale; Romana Kurmanška SDS, je zanimalo, ali je občina pristojni instituciji posredovala rezultate terenske raziskave v zvezi s priključkom na AC v Studi, postavil pa je tudi vprašanje v zvezi z realizacijo sklepov izredne seje; Darko Bitenc, LDS, pa je zanimala razrešitev problema upoštevanja stanovanjskih kreditov pri določanju plačila vrtca. Odgovorna urednica Program prireditev ob 19. aprilu -prazniku občine Domžale Sobota, 1. april, ob 10. url • Menačn' kova domačija Odprtje razstave keramičnih izdelkov otrok in članic društva v sodelovanju s keramično delavnico »Piskrček« iz Turnš Organizator: Turistično rekreacijsko društvo Turnše - Češenik Ponedeljek, 3. april, ob 20. url -Kulturni dom Franca Bernlka Domžale Koncert Komornega zbora AVE Organizator: Kulturni dom Franca Bernika Domžale Sreda, 5. april, ob 20. url - Kulturni dom Franca Bernlka Domžale Komedija: Marie Jones: Kamni v žepih Organizator: Kulturni dom Franca Bernika Domžale Četrtek, 6. april, ob 17. url - Osnovna šola Domžale Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Organizator: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Domžale Nedelja, 9. april, ob 20. url -Kulturni dom Franca Bernlka Domžale Koncert romske glasbe Amala in Darhia Orkestro Organizator: Kulturni dom Franca Bernika Domžale Četrtek, 13. april, ob 19. url - Galerija Domžale Slovesno odprtje kiparske razstave - odprta bo do 29. aprila Organizator: Kulturni dom Franca Bernika Domžale Torek, 18. april, ob 18. url - Osnovna šola Dob Slovesnost ob začetku gradnje prizidka k šoli Organizatorja: Občina Domžale in Osnovna šola Dob Torek, 18. april 2006, ob 20. url -Kulturni dom Franca Bernlka Domžale Slavnostna akademija s podelitvijo priznanj ob prazniku Občine Domžale Organizator: Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve ter obeležja občinskega pomena in Kulturni dom Franca Bernika Domžale Petek, 21. april, ob 20. url - OŠ Domžale Koncert Ženskega pevskega zbora Stane Habe. DU Domžale z gosti Organizator: ŽPZ Stane Habe DU Domžale Sobota, 22. april 2006, ob 8. url - Kegljišče Restavracije Repovž Domžale tradicionalni turnir slovenskih paraplegikov v kegljanju za pokal Domžale 2006 Organizator: Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine Sobota, 22. april 2006, ob 9. url - Športni park Domžale mednarodno tekmovanje v petanki za CENTROPE CUP Organizator: Športno društvo TVD Partizan Domžale Sobota, 22. april 2006, ob 10. uri - Športni park Domžale tradicionalno kolesarjenje po krajih Upravne enote Domžale Organizator: Zavod za šport in rekreacijo Domžale Nedelja. 23. april 2006. ob 10. url - TRIM steza na Šumberku državno prvenstvo štafet v gorskem teku Organizatorja: Atletski klub Vele Domžale in ŠD TVD Partizan Domžale Četrtek, 27. april 2006, ob 9. uri - balinišče v Športnem parku Ihan tradicionalni balinarski turnir četvork Organizator: Balinarski klub Ihan Četrtek, 27. aprila 2006, ob 15. url - Dom krajanov Žeje osrednja občinska slovesnost ob 27. aprilu - dnevu boja proti okupatorju Organizatorja; Občina Domžale in Območno združenje ZZB NOV Domžale Dobrodošli! •Na podlagi Odloka o priznanjih Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 23/95) in 20. člena Statuta Občine Domžale (Dr. vestnik Občine Domžale, št. 16/04-pre-čiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Domžale na svoji 33. seji dne, 15.03.2006, sprejel sklep o Podelitvi priznanj Občine Domžale v letu 2006 1. Občina Domžale podeljuje /.LAK) PLAKETO Aleksandru RIH-IAR.lt za več kot šestdesetletno požrtvovalno delo v gasilski organizaciji. 2. Obilna Domžale podeljuje SREBRNO PLAKETO Kulturnemu društvu JOŽEF VIRK DOB ob 100-letnici uspešnega dela za njihov prispevek k razvoju kulturne, predvsem pa dramske dejavnosti v občini Domžale. 3. Občina Domžale podeljuje SREBRNO PLAKETO prim. dr. Velimir ju VULIKIČU za prizadevanja in uspehe na kulturnem in širšem družbenem področju. 4. Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO Francu GOSTI NČARJU za njegovo dolgotrajno požrtvovalno opravljanje funkcije direktorja Doma upokojencev Domžale ter prispevek k prijetnejši starosti starejših občanov in občank občine Domžale. 5. Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO Janji GRE-GORC za prizadevno delo na kulturnem področju, posebej v Simfoničnem orkestru Domžale - Kamnik. 6. Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO IlELlosi DOMŽALE za njihovo uspešno poslovanje, zlasti pa projekte s področja varovanja okolja ter pomoči društvom in organizacijam. 7. Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE DRI STVTJ CIVILNIH INVALIDOV VOJN SLOVENIJE za njihovo 35-letno delo. 8. Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE Silvi MI/ERII za njeno prizadevno delo na kulturnem področju, posebej za literarno ustvarjanje v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje. 0. Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE Mla dinskemu društvu 0< EKCI S DOB za delo na področju organiziranega delovanja mladih. 10. Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE Danici ŠRAJ za njeno delo v društvih in organizacijah v KS Radomlje. 11. Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE Mah MLAR za njeno prizadevno delo na kulturnem področju, posebej za vodenje pevskih zborov ter ohranjanje starih ljudskih pesmi. OBČINA DOMŽALE Občinski svet Številka: 90200-1/06 Datum: 15.03.2006 ŽUPANJA Cveta ZALOKAR ORAŽEM ČESTITAMO stran 4 Juriju Vulkanu priznanje za življenjsko delo na področju športa in rekreacije Človek se mora vse življenje ukvarjati s športom in rekreacijo Nadaljevanje s I. strani Na fotografiji (od leve): mag. Matej Trapečar, dobitnik bronastega znaka CZ, podžupan Toni Dragar, Matjaž Korošec, dobitnik zlatega znaka CZ, In Franc Anžin, poveljnik Občinskega štaba civilne zaščite. Tradicionalni sprejem Svetovni dan civilne zaščite Športu zvest že od zgodnjega otroštva Jurij Vulkan je rojen Domžalčan, doma se je reklo pri Šprehelnu in njegov rojstni dom je bil sosed Sokolskega doma, kjer sta z bratom večkrat opazovala telovadce, medtem ko sta se sama poiskušala v skoku s palico. Ker denarja za druge stvari ni bilo, športno udej-stvovanje pri Sokolu pa je bilo zastonj, sta se z bratom vključila v to društvo, od koder je skupaj še z nekaterimi prijatelji odšel k nekdanjim orlom. In zakaj? »Na miklavževanju v tedanjem sokol-skem domu niso dobili skromnega darila. Otroškim dušam, ki niso veliko pričakovale, se je zgodila nepopravljiva škoda. To nas je tako prizadelo, da smo šli k orlom,« se spominja svojega otroštva moj sogovornik. Malce bridek je tudi spomin na prvo smučarsko tekmovanje tedanje osnovne šole, ko je staremu očetu za potrebe smuči razrezal »šnole za zapenjanje pri komatu« in je bilo zelo hudo. Med drugo svetovno vojno Bil je odličen telovadec, pridobljena energija in kondicija pa sta mu prišli še kako prav, ko je v drugi svetovni vojni kot partizan opravljal dolžnost kurirja ter včasih dnevno prehodil več kot 15 kilometrov hribov in dolin, ob tem pa se moral izogibati tudi sovražnikom. »Vsakdo, ki je obiskoval telovadnico, je lažje prenašal tegobe in dolžnosti, kot tisti, ki se s športom ni ukvarjal,« pravi ob spominih na vojno. Svoje odlično znanje telovadca je pokazal že v letu 1945, ko je nastopil na bradlji in drogu, nastop si je ogledal tudi tedanji maršal Tito. Lep pa je tudi spomin na nastop na prvem velikem zletu JLA, jeseni 1945 v Novem Sadu, kjer je nastopil skupaj z dvema telovadcema, udeležencema olimpiade. Prijateljstvo, sodelovanje In navdušenje so bile glavne vrednote, ki so nas družile v TVD Partizan, ugotavlja Jurij Vulkan, katerega starosta je danes, skupaj z Ivanom Šrajem. Šest desetletij mu ostaja zvest in najlepši spomini so povezani prav z njim. Rad se spominja rednih treningov, številnih nastopov, saj je najraje telovadil na bradlji, o kateri ve zelo nenavadno zgodbo, kako je potovala iz Domžal in se vanje spet vrnila, in na drogu. Spomini z začetka dela TVD Partizan v letu 1946 so povezani z Vinkom Vidmarjem, nepogrešljivim športnikom. Rad se spominja, kako so nastajale posamezne sekcije, iz katerih so nastala današnja uspešna društva. Igrali so namizni tenis, tenis, odbojko, nogomet, smučali, se ukvarjali z atletiko in ustanavljali posamezna društva, težkoatletsko in karate. Tudi kegljaško sekcijo, v kateri je bil več kot 30 let kape tan. Po vojni je sodeloval pri gradnji današnjega nogometnega stadiona ob Kamniški Bistrici. »Ni bilo službe, pa so nas porabili pri gradnji. Ko sem dobil službo, sem pa pomagal kot prostovoljec,« se spominja in ob tem obuja spomine tudi na drugo prostovoljno delo, od katerega so bili največkrat odvisni pogoji za delo posameznega športnega in rekreativnega društva. Spominski in drugi pohodi so pomemben del mojega življenja Posebno zvestobo Jurij Vulkan izkazuje obiskovanju različnih pohodov. Tako se je leta 1957 prvič udeležil pohoda Ob žici okupirane Ljubljane. Pohod je spreminjal imena, spreminjala se je pot, a moj sogovornik ne. Pohodu je ostal zvest vse do danes. Jurij Vulkan je z ženo tudi lastnik nenavadnega rekorda - 104-krat sta prehodila spominsko pot, ki vodi mimo obeležij in spomenikov po vseh petih občinah nekdanje skupne občine Domžale. Ob vsakem letnem času, tudi vremenu, sta leta in leta spoznavala lepote posameznega delčka spominske poti, ob tem pa nikoli ne pozabila tudi na nabiranje zdravilnih zelišč, na pogovore s prijaznimi domačini ob poti, pa tudi na njeno urejenost, pri kateri se je še kako poznala roka Jurija Vulkana. Veliko trdnega zdravja, Jurij Vulkan Jurij Vulkan je prijazen človek, zato ima veliko prijateljev. Rad se pogovarja, rad obuja spomine, je tudi aktiven član drugih organizacij in društev. V zadnjem času mu zdravje ne služi najbolj, zato je kar malo jezen nanj. Vse življenje športnik, zdaj pa težave, mi je pripovedoval, ko se je oglasil in mi predstavil nekaj časa kar malo domžalsko znamenitost - dve veliki sovi uharici, ki sta si delček doma našli na enem od dreves ob godbenem domu. »Najbrž ju je pritegnila toplota svetilk,« je razmišljal. Priznanja za življenjsko delo na področju športa je bil iskreno vesel. Rad bi še kaj povedal, se javno zahvalil, pa ni šlo. Spomini na mladost, na pretekle dni so privreli na dan, z njimi pa tudi spomini na tovariše, s katerimi so včasih delili vse, kar so imeli, pa čeprav je bilo v njegovi mladosti to predvsem veselje, da se lahko ukvarja s športom, da lahko telovadi in krepi svojo dušo in telo. Pa še na en spomin, ki mi gaje zaupal, ne smem pozabiti. Jurij Vulkan ceni tovarištvo, ceni zvestobo, zato nikoli ne pozabi omeniti, kako dobro se je počutil, ko sta znamenita Domžalča-na Milan Merhar in Milan Flerin njega, nešolanega človeka, obravnavala kot sebi enakega in v telovadnici praktično prepovedala vikanje. Še danes rad pravi: »Vesta, Milan ena in Milan dva, to smo z veseljem storili in vaju ubogali vse do vajinega konca. Hvala vama, tako imenitnih ljudi se vedno radi spominjamo.« Tega ni nikoli pozabil in to se kaže tudi v njegovi pregovorni dobri volji, prijaznosti in želji, da tako kot on vsi spoznajo, kako pomembna sta šport in rekreacija za človeka. On je in še s svojim zgledom to potrjuje osem desetletij. In le zaželimo mu lahko, da bi bila jesen življenja zanj posebej prijazna in prijetna. Vera Vojska Tudi letos je vodstvo Občine Domžale pripravilo ob I. marcu - svetovnem dnevu civilne zaščite, tradicionalni sprejem, na katerega sta županja Cveta Zalokar Oražem in podžupan Toni Dragar povabila vodstva in posameznike, ki v okviru občinskega štaba civilne zaščite opravljajo pomembne zadolžitve. Med prisotnimi je bil tudi Franc Anžin, poveljnik občinskega štaba CZ. V uvodnem pozdravnem nagovoru je podžupan Toni Dragar poudaril pomembnost dobrega organiziranja področja civilne zaščite v naši občini, kar je dokazala tudi zaščitno reševalna vaja, ob kateri smo slovesno predali motorno gasilsko lestev Na osrednji prireditvi letošnjih podelitev priznanj Civilne zaščite Slovenije je bronasti znak prejel tudi mag. Matej TRAPEČAR, višji kriminalistični inšpektor, kriminalistični tehnični izvedenec - forenzik v Centru za forenzične preiskave v okviru Generalne policijske Uprave, ki z ženo in dvema otrokoma živi v Ihanu. Mladi strokovnjak, rojen leta 1972 v Vižmarjah, je po končani osnovni šoli obiskoval Srednjo šolo tehničnih strok in jo v letu 1991 uspešno zaključil. Študij je nadaljeval na Višji šoli za varstvo pri delu in požarno varnost ter diplomiral leta 1995, leto kasneje pa seje redno zaposlil v Upravi kriminalistične službe policijske uprave Ljubljana ter ob delu nadaljeval študij Tehnologija prometa na Fakulteti za pomorstvo in promet. Diplomiral je leta 1999, v letu 2003 pa zaključil tudi magistrski študij ter pridobil znanstveni naziv - magister znanosti. Je avtor več strokovnih in znanstvenih člankov, mentor in predavatelj. Študija ni povsem opustil. Leta 2005 mu je Senat Univerze v Ljubljani odobril temo doktorskega dela na Medicinski fakulteti z naslovom Daktiloskopske in genetske forenzične preiskave prstnih sledi na človeški koži, kjer je njegov mentor prof.dr. Jože Balažic, predstojnik Inštituta za sodno medicino. Kakšno je delo, ki ga opravljate? Po poklicu sem forenzik, delo od leta 2001 opravljam v Centru za forenzične preiskave v okviru Generalne policijske uprave. Moja osnovna službena zadolžitev je izdelava strokovnih in izvedenskih mnenj, ki jih sodišče potrebuje ob obravnavi posameznih dogodkov, povezanih s problematiko prstnih odtisov in bio-metrijo, predvsem pa kriminalistično tehničnimi postopki identifikacije ponesrečencev oz. žrtev množičnih nesreč, pri čemer tesno sodelujemo z Inštitutom za sodno medicino. Zakaj odločitev za poklic forenzika? Predvsem je to zame pomenilo strokovni in znanstven izziv, ki sicer zahteva samostojnost pri delu, prinaša pa vedno kaj novega, nova spoznanja, nove metode dela. Pritegnili pa so me tudi cilji tega dela, saj tako pripomorem k zatiranju kriminala, pomagam pri identifikaciji žrtev nesreč, kjer je pomembno, da pri tragičnih dogodkih svojci čimprej lahko prejmejo oziroma pokopljejo svoje domače in ljubljene osebe. za posredovanje v višjih nadstropjih poslovno stanovanjskih objektov, spomnil se je pomembnejših obletnic gasilske organizacije in društev, čestitke pa je namenil letošnjim nagrajencem Republiškega štaba CZ: Matjažu Korošcu, PGD Domžale - mesto za zlati znak CZ, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Stoli - Depala vas za srebrni znak ter Mateju Trapečarju za bronasti znak. Vsem prisotnim se je zahvalil za dobro delo, jim čestital ob svetovnem dnevu civilne zaščite in zaželel tudi v prihodnje uspešno delo. Nagrajenci so se zahvalili za čestitke in pozornost ter se na kratko predstavili. Predstavljamo letošnje nagrajence: Prav v primeru množičnih nesreč vaše delo najbrž ni posebej prijetno? Poklicno se ne smeš obremenjevati s posamezno nesrečo. Počasi se vsega navadiš, nikoli pase ne bom navadil nesreč, pri katerih so žrtve otroci. Aktivno sodelujete v skupini za identifikacijo oseb ob velikih naravnih in drugih nesrečah v Policiji. V obrazložitvi predloga priznanja smo prebrali, da ste priznanje prejeli za pripravo obrazca za identifikacijo žrtev množičnih nesreč ter za aktivno sodelovanje na vajah Potres 2004 in Vlak 2005, pa tudi za sodelovanje pri usposabljanju delavcev policije za identifikacijo žrtev množičnih nesreč. Kaj vam pomeni bronasti znak civilne zaščite? Priznanje za dosedanje delo in vzpodbudo za nadaljnje. Kdaj ste prišli v Ihan? Pred 15 leti sem se priselil v Ihan, na Ihansko ulico 2. Rad živim v Ihanu, kjer je prijetno in se dobro počutimo. Kaj v Ihanu pogrešate ali si želite? Kljub velikemu številu športnih društev, javnih kulturnih in drugih prireditev, si želim večjo dejavnost otrok, predvsem pa mladine - v smislu lokalnega udejstvovanja. Želim tudi varnejšo pot učencev in dijakov v šolo (že dve leti je namreč varna pot v šolo izredno nevarna - kanalizacija, plin, pločnik je neuporaben, še nekaj neprimernih in ne zadostno varnih postajališč šolskega avtobusa,...). Prosti čas? Se najde čas, predvsem za šport. Kot otrok sem igral hokej na ledu, sedaj sem hokejski sodnik. Posebej rad pa se pohvalim, da sem aktivni član Kulturnega društva Ihan. Sem pa tudi član mednarodnih organizacij s področja forenzike in prstnih odtisov. Morda še kakšno navodilo bralcem in bralkam Slamnika z vašega področja? Občina Domžale ima železnico, avtocesto, preko njenega ozemlja gre tudi zračna pot letal za Brnik,., ali poplave, potres,... Tu je torej verjetnost masovnih nesreč zelo velika. Srčno upam, da naše skupine za identifikacijo žrtev nesreč ne bo Ireba sklicati, če pa že, si bomo vsi prizadevali za strokovno opravljeno delo, občane pa prosim za razumevanje in podporo. Hvala, iskrene čestitke in veliko uspeha tudi v prihodnje! Pogovarjala se je Vara Vojska Zlati znak CZ je prejel Matjaž Korošec, zaposlen v Centru požarne varnosti Domžale, že sedem let poveljnik PGD Domžale - mesto in dve leti podpoveljnik občinske gasilske zveze je že 33 let aktivni gasilec in je v tem obdobju s svojim iidejstvovanjem in požrtvovalnim delom prispeval pomemben del k razvoju gasilstva v Domžalah. V času poveljevanja društvu je uspešno vodil preko 150 operativnih akcij gasilcev ter organiziral in vodil več kot 50 gasilskih vaj, v katerih so poleg članov matičnega društva sodelovali tudi gasilci iz celotne občine Domžale. Pri vodenju gasilskih operativnih in preventivnih akcij ga odlikujejo odlične organizacijske sposobnosti, poznavanje gasilstva z vsemi njegovimi podrobnostmi, predvsem pa sposobnost navezovanja tovariških vezi med gasilci. S svojim udejstvova-njem je pri reševanju občanov in njihovega premoženja prispeval pomemben del pri organizaciji in izvajanju javne gasilske službe v občini Domžale. Pomemben je njegov prispevek pri operativnem načrtovanju tako v društvu kot na'nivoju celotne gasilske zveze in občine Domžale. Matjaž Korošec je bil nosilec dveh največjih zaščitno-reševalnih vaj, ki jih je leta 2000 in 2005 organizirala Občina Domžale in sta vključevali celoten občinski zaščitno-reševalni sistem. Poleg tega se vključuje v organizacijo varstva pred naravnimi nesrečami ne samo kot gasilec, ampak tudi kot strokovnjak pri iskanju rešitev ukrepanja ob vseh naravnih nesrečah. Zapišimo še, daje bil Matjaž Korošec v letu 2005 razglašen za osebnost meseca na Valu 202 - za posredovanje domžalskih gasilcev v primeru nogometne tekme v okviru Pokala UEFA. Kot pika na i v letu, ki je minilo in mu bo ostalo v prijetnem spominu, pa je bližajoča diploma, za katero mu že sedaj iskreno čestitamo. Srebrni znak CZ je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Stob - Depala vas za letošnji jubilej, stoletnico uspešnega dela. V sto letih aktivnega dela so vključevali vedno nove člane in članice, posebno skrb namenjali strokovnemu usposabljanju in nakupu sodobne opreme - tako osebne kot potrebnih gasilskih avtomobilov. Prostovoljno gasilsko društvo STOB - DEPALA VAS je postalo moderno gasilsko društvo, ki ob stoti obletnici lahko s ponosom zre v zgodovino, v kateri ostaja na stotine posredovanj ob različnih požarih in naravnih nesrečah, na tisoče ur prostovoljnega dela, povezanega tako z gašenjem požarov kot dograjevanjem in skrbjo za vzdrževanje gasilskega doma, ure in ure strokovnih usposabljanj, preventivnega delovanja in skrbi, da bi se v društvo vključilo čim več mladih. Ob tem pa ne pozabljajo, daje zgodovina pomemben del njihove dejavnosti, zato so se odločili, da v prizidku doma zagotovijo prostore za gasilski muzej, Predsednik PGD Stob - Depala vas v katerem bodo predstavljali širšo zgodovino gasilstva na našem območju. Matej Trapečar, Ihan, Ihanska 2 je prejel bronasti znak CZ za prizadevno delo v skupini za identifikacijo oseb ob velikih naravnih in drugih nesrečah v Policiji; za pripravo obrazca za identifikacijo žrtev množičnih nesreč, za aktivno sodelovanje na vajah Potres 2004 in Vlak 2005 ter za sodelovanje pri usposabljanju delavcev policije za identifikacijo žrtev množičnih nesreč. Več o nagrajencu lahko preberete na drugih straneh Slamnika. Vsem nagrajencem iskrene čestitke! Odgovorna urednica Občina Domžale in Javno komunalno podjetje PRODNIK d.o.o. obveščata in vabita k vsakoletni akciji »Očistimo Občino Domžale« od 10. aprila do 26. maja 2006 Kot vsa prejšnja leta pričakujemo, da se boste tudi v letošnjem letu v akcijo vključile vse krajevne skupnosti in s sodelovanjem šol, društev (turistična, gasilska, taborniki, ribiči, lovci), hišnih svetov lastnikov stanovanj, podjetij ter vseh krajanov / različnimi akcijami prispevale k čistejši in lepši občini Domžale. Obveščamo vas /lasti o naslednjih aktivnostih: ODVAŽANJE V AKCIJI ZBRANIH ODPADKOV Predsednik sveta krajevne skupnosti oziroma za območje varstva okolja zadolženi član sveta KS naj Javno komunalno podjetje PRODNIK, d.o.o., Savska 34, pisno obvesti o zbirnem mestu /branih odpadkov. Predsednik sveta KS oziroma njegov pooblaščenec tudi podpiše dnevnik o odvozu v akciji /branili odpadkov, ki ga bo predložil izvajalec. Vse informacije v /vezi z odvozom dobile pri vodji odvozov odpadkov g. Simonu Urankarju, oziroma v tajništvu Javnega komunalnega podjetja PRODNIK, d.o.o. na Savski 34 v Domžalah na telit. 729 54 54 in 729 54 30. NABAVA VREČK ZA ZBIRANJE ODPADKOV TER ZAŠČITNIH ROKAVIC Javno komunalno podjetje PRODNIK bo za akcijo zagotovilo tudi UStrezno število zaščitnih rokavic in vrečk za zbiranje odpadkov. Vsaka krajevna skupnost /a vse sodelujoče v čistilnih akcijah lahko dobi vrečke Predstavljamo dobitnika bronastega znaka Civilne zaščite Mag. Matej Trapečar STOP KOLONAM Odgovori Ministrstva za promet, Direktorata za ceste S protestom se nikakor ne moremo strinjati... Občinski svet Občine Domžale je dne, 18. januarja 2006, na izredni seji sprejel sklepe v zvezi s prometno problematiko v občini, vezano na gradnjo avtoceste in postavitev cestninske postaje v Krtini. Glede na sklep občinskega sveta naj bi Ministrstvo za promet mesečno obveščalo o aktivnostih v zvezi z realizacijo dogovorov. Tako je Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste, z datumom I. marca, Občina Domžale je odgovor prejela 8. marca 2006, posredovalo odgovor oz. pojasnila, ki so jih podpisali: Marjeta Vozclj, podsekretarka, mag. Gregor Ficko, sekretar, vodja Sektorja za avtoceste, ter dr. Tomaž Vidic, v.d. generalnega direktorja. V začetku nam želijo »sporočiti«, da se s protestom Občinskega sveta nikakor ne morejo strinjati, saj so vse izvedene aktivnosti v zvezi s postavitvijo cestninske postaje utemeljene in imajo podlago v ustreznih dokumentih (Nacionalni program izgradnje avtocest v republiki Sloveniji; letni plani razvoja in obnavljanje avtocest itd.) in veljavnih predpisih. V nadaljevanju pa odgovarjajo na sklepe, sprejete na izredni seji: Cestninska postaja Krtina V ciljih Vlade Republike Slovenije za leto 2005 je navedeno, da se na celotnem omrežju avtocest in hitrih cest uvede plačevanje cestnine po načelu »uporabnik plača po prevoženi razdalji in glede na to, koliko obremenjuje cesto in okolje«. Nadalje je potrebno cestninski sistem uskladiti z direktivo EC 2004/52 in z zahtevo po uvedbi elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku. Dolgoročni cilj je torej uvedba elektronskega cestninskega sistema na celotnem omrežju avtocest in hitrih cest, ki naj bo interoperabilen z drugimi evropskimi elektronskimi cestninskimi sistemi v državah članicah EU, v skladu z direktivo EC 20-04/52. Ciljni rok za vzpostavitev novega, z direktivo EC 2004/52 usklajenega elektronskega sistema pobiranja cestnine v prometnem toku, je konec leta 2008. Cestnine v sedanjem času in v prihodnje predstavljajo enega od virov za upravljanje in vzdrževanje avtocest ter za plačilo obveznosti iz investicijskih kreditov, ki jih je za gradnjo novih avtocest najel DARS. Postavitev dodatnih cestninskih postaj Krtina in Lukovica je rezultat prve faze vzpostavitve sistema cestninjenja skladno s sinteznim scenarijem, ki je bil izbran na podlagi Novelacije študije cestninskega sistema na AC in HC v RS (FGG, PTI, junij 2001). S postavitvijo cestninskih postaj Krtina in Lukovica glede na analizo prometnih podatkov pred in po postavitvi cestninskih postaj je bilo ugotovljeno sledeče: • na cestninski postaji Kompolje se je promet povečal za cca 5.700 vozil/dan (od tega je potrebno upoštevati cca 1.500 vozil zaradi običajne - normalne letne rasti prometa). Vzrok za povečanje prometa na tej cestninski postaji je deloma tudi odprtje celotne AC od Trojan proti Ljubljani in obratno, zaradi česar več voznikov uporablja AC (npr. iz Zasavja). Zaradi odprtja cestninske postaje Krtina bistveno manj voznikov obvozi cestninsko postaje Kompolje; • na priključku Krtina je prišlo do zmanjšanja prometnih obremenitev po odprtju cestninske postaje Krtina. Razlika je 6.500 vozil; • zaradi odprtja cestninske postaje Krtina seje posledično povečal promet na vzporednem cestnem omrežju in tudi na priključku Domžale. Glede na spremenjene prometne obremenitve po odprtju cestninske postaje Krtina in Lukovica tudi na drugih odsekih je potrebno zaradi korektnosti izračunov pri pobrani cestnini upoštevati tudi dodatni priliv na cestninski postaji Kompolje in ne samo pobrano cestnino na Krtini. Upravičenost investicije dodatnih cestninskih postaj Krtina in Lukovica je torej potrebno upoštevati skupaj z dodatnimi prilivi od pobrane cestnine na cestninski postaji Kompolje. Enak sistemski pristop je imel tudi izdelovalec in rokavice v komunalnem podjetju na Savski 34, in sicer v skladišču, od 3.aprila dalje od 7. do 9. ure in od 12. do 14. ure. USKLAJEVANJE AKTIVNOSTI Vsaka krajevna skupnost se sama dogovori z vsemi sodelujočimi v akciji OČISTIMO OBČINO DOMŽALE. Vodstvo KS se poveže s šolami, društvi, podjetji, hišnimi sveti in drugimi ter zagotovi, da akcija poteka na celotnem območju ks. Obenem vse udeležence akcije na krajevni običajni način obvesti o zbirnih mest iti za v akciji /brane odpadke. OBVEŠČANJE 0 AKCIJI O akciji bomo obveščali v vseli medijih. Radiu Hit, vodslva ks pa prosimo, da to storijo na krajevno običajni način ter z dopisom o akcijah v posamezni ks obvestijo vse sodelujoče. Prosimo vas tudi za informacijo o uspešnosti izvedene akcije. ODVAŽANJE KOSOVNIH ODPADKOV lavno komunalno podjetje prodnik, d.o.o. je akcijo odvoza kosovnih odpadkov iz gospodinjstev opravilo od i 3. do 1 7. marca 2006. Vse ostale zbrane odpadke v čistilnih akcijah pa bo Komunalno podjetje odvažalo od 10. aprila do 26, maja 2006 na osnovi obvestil oziroma predhodnih dogovorov s tistimi, ki bodo v akcijo vključeni. ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Na območju občine Domžale seje Izvajal od 10. do ix. marca 2006. SPREMLJAJOČE AKTIVNOSTI V sklopu akcije OČISTIMO OBČINO DOMŽALE DO omogočen Ogled Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik vsem zainteresiranim v času od 15. do 20. maja 2006, po predhodni najavi in dogovoru. Vse informacije v zvezi z ogledom je mogoče pridobiti na upravi Centralne čistilne naprave Domžale Kamnik, Študljanska 91, 1230 Domžale pri ge. Marjeti Stražama tel. 7246 505. V prepričanju, da bomo s skupnimi močmi in akcijami v času od 10, aprila do 26. maja 2006 zagotovili ČISTEJŠO iN BOLJ ZELENO OBČINO DOMŽALE, se vam za vaš prispevek zahvaljujemo. Javno komunalno podjetje Prodnik, d.o.o., Direktor, Marko Fatur Občina Domžale. Županja, Cveta ZALOKAR 0RAŽEM OBČINA DOMŽALE www.dotnzalc.si novelacijske študije cestninskega sistema in faznega scenarija, ko je preverjal upravičenost postavitve dodatnih cestninskih postaj. Glede na prometne obremenitve na cestninskih postajah Krtina. Lukovica in Kompolje (upoštevanje samo priliv od vozil, ki so se dodatno pojavili na AC po odprtju cestninske postaje Krtina in odprtju celotne AC od Trojan proti Ljubljani) je letni priliv od cestnine naslednji: Cestninska postaja Kompolje 900 mio SIT/leto Cestninska postaja Lukovica 48 mio SIT/leto Cestninska postaja Krtina 132 mio SIT/leto Skupaj je tako letni priliv zaradi dodatne pobrane cestnine cca 1.08.0 mio SIT. Temu znesku je potrebno odšteti cca. 140 mio SIT zaradi stroškov pobiranja cestnine. Strošek izgradnje cestninske postaje Lukovica in Krtina je znašal 1.227 mio SIT. To pomeni, da se investicija glede na stroške in pobrano cestnino povrne v manj kot enem letu in pol. Investicija cestninske postaje Krtina in Lukovca je tako povsem upravičena. S postavitvijo dodatnih cestninskih postaj seje omejil obvoz čelne cestninske postaje ict zmanjšale so se neenakosti pri plačevanju cestnine. S tem se približujemo cilju, da bo uporabnik plačal cestnino glede na dejansko prevoženo razdaljo na avtocesti. Preureditev križišča na uvozu na avtocesto v Domžalah Z| kapacitetno preveritev in dimenzioniranje križišča na priključku Domžale je i/delano poročilo. Ka-pacitetna preveritev križišča na AC priključku Domžale, izdelovalec je FGG, PTI Ljubljana. V kapacitetni preveritvi s predlogom 0 možnih preureditvah križišča so bile prometno obdelane 3 variante križišča in primerjava med njimi: VARIANTA i: OBSTOJEČI-: STANJE KRIŽIŠČA, OBSTOJEČE STANJE KRMILNEGA PROGRAMA, VARIANTA 2: OBSTOJEČE STANJ II KRIŽIŠČA, PREDLOG KRMILNEGA PROGRAMA (Javna razsvetljava d.d.), VARIANTA 3: PREDLOG NOVEGA KRIŽIŠČA (premer srednjega otoka 30 m, dva krožna pasova, vsak širine 4,5 m). Nobena od analiziranih rešitev ne bi bila sposobna povsem zadostiti prometnim zahtevam na križišču. Glede na rezultate primerjave prometnih parametrov je najustreznejša varianta 2 - predlog novega krmilnega programa, saj bi bile zamude na križišču v bodoče manjše. Zamude so manjše v primerjavi z Varianto 1 - obstoječi krmilni program na križišču ter v primerjavi z Varianto 3 predlagani rondo. Preučena je bila dodatna rešitev rondoja, kjer bi s prestavitvijo priključne rampe na AC proti Ljubljani zmanjšali število kon-fliktnih tokov v križišču. Da bi lahko vodili vse prometne tokove bi morali urediti krožno križišče s pelini krakom. Glede na rezultate analize bi bila edino takšna rešitev sposobna servisirati prometne zahteve. Zmanjšale bi se kolone in čakalni časi. Taka rešitev pomeni poseg izven obstoječega križišča (cestni svet), zato je v kratkem času izvedljiva rešitev s preureditvijo obstoječega krmilnega programa. Občini Domžale je bila študija predana Upravljanje in vzdrževanje deviacij in semaforjev v omenjenem križišču je v pristojnosti Občine Domžale in lahko novi krmilni program izvede sama. Za preureditev križišča pa je potreben dogovor in izdelava projekta ter verjetno dopolnitev lokacijskega načrta. Realizacija obvozne ceste naselja Vir Obvozna cesta se ne izvaja, ker niso pridobljena vsa zemljišča. Dve parceli sta v razlastitvi in Upravna enota razlastitvenega postopka še ni končala. Od dveh parcel je pridobljeno 5/6. za 1/6 pa niso zaključeni zapuščinski postopki. Po informaciji z DARS-a je z Občino Domžale dogovorjeno, da se opusti gradnja avtobusnega postajališča na parcelah, ki sta v razlastitvi. Na upravno enoto se po predhodnem dogovoru vloži vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja z vsemi dokazili, ki so pridobljena. Izgradnja že predvidenega priključka v Studi Za priključek Studa je potrebno predhodno izvesti študijo prometa, zato je DARS Občino Domžale pisno zaprosil za rezultate terenskih raziskav (štetja prometa), opravljenih v letu 2004. Seznanjeni smo bili, daje Občina Domžale naročila izdelavo 4. stopenjskega prometnega modela občine Domžale, ki bo omogočal presojo učinkov dograditve prometne infrastrukture na njihovem področju. Ena od možnosti dograditve prometne infrastrukture je tudi uvedba novega priključka Studa. Glede na to, da je študija v teku, predlagamo, da DARS seznanite s potekom le-te oziroma sporočite, kdaj bo študija zaključena. Navedena študija z varianto omrežja s priključkom Studa kot sestavnim delom omrežja bo uporabljena za prometno, tehnično in ekonomsko presojo priključka in za dimenzioniranje priključka in ramp. Izdelava - dokončanje omenjene študije, ki jo občina sicer pripravlja z namenom presoje svojih razvojnih potencialov, je nujen pogoj za pridobitev ustreznih modelskih prometnih obremenitev. Izvedba ukrepov po Sporazumu med Občino Domžale in DARS-om in iz Uredbe o LN: Neizvedena sta še ukrepa: Ukrep štev. 13: na podlagi izdelanega projekta asfaltirati lokalno cesto od Savske do deviacije čez Kamniško Bistrico v dolžini 970 m; Občina Domžale bo po informacijah, ki smo jih prejeli, še enkrat sklicala lastnike zemljišč in jim dala v podpis revalorizirane pogodbe o odkupu zemljišč. V primeru, da bodo stranke podpisale pogodbe, se bo lahko izvedlo 2/3 ceste. Za 1/3 ceste so problemi z odkupi zemljišča drugih lastnikov, ki od občine zahtevajo zazidljivo zemljišče. V primeru pridobitve zemljišč bi se z deli lahko pričelo takoj, ko bodo primerni vremenski pogoji (predvidoma v spomladanskih mesecih. Ukrep štev. 15: ureditev in prepla-stitev ceste Studa - Mala Loka do mostu čez Mlinščico in od tod do deviacije 1 - 12 v dolžini 850 m. V kolikor lastnik ne bo podpisal pogodbe o odkupu zemljišča (od občine zahteva nadomestna zemljišča), se bo parcela izpustila in bo del ceste na tem delu zožan. Z deli bi predvidoma lahko pričeli v spomladanskih mesecih, ko bo vreme dovoljevalo. Cestninska postaja Krtina in predlog Občine Domžale za nadomestitev finančnih sredstev do Pozivamo vas, da se nam v prvi polovici aprila 2006 pridružite pri zbiranju podpisov KOLONAM ter s svojim podpisom izrazite: - nestrinjanje z neenakovrednim cestninjenjem v Sloveniji - protest proti prevelikim obremenitvah naših cest, posebej lokalnih, tudi s tovornim prometom, kar povzroča ogrožanje udeležencev v prometu, posebej otrok, povečuje onesnaževanje okolja in ovira gospodarski razvoj; - protest proti arogantnemu in nepoštenemu ravnanju Ministrstva za promet in pristojnih državnih institucij pri reševanju celovite problematike cestnega prometa v RS; in zahtevate: enakovredno cestnin jen je v Sloveniji - takoj, zaprtje cestninske postaje v Krtini; korektno in pošteno ravnanje Ministrstva za promet, in pristojnih državnih institucij Možnosti za oddajo podpisa so na 12 točkah v občini Domžale, svoj podpis pa lahko oddaste tudi na domači internetni strani Občine Domžale www.domzale.si. Občinska uprava Občine Domžale Odgovori? To je torej odgovor na sedem sklepov, sprejetih na izredni seji Občinskega sveta Občine Domžale v januarju 2006. Ko vsebino odgovorov primerjamo s sprejetimi sklepi, ugotavljamo: 1. Odgovora na protest Občinskega sveta, proti ignorantskemu odnosu Ministrstva za promet, DDC, DRSC in DARS pobud in dogovorov med lokalno skupnostjo in državo v zvezi z reševanjem umestitve državne avtoceste in tranzitnega prometa skozi območje občine Domžale - NIČ, razen obljub ob koncu, da se lahko sestanemo. 2. O zahtevi za prenehanje pobiranja cestnine na uvozu na avtocesto v Krtini v odgovoru samo zelo blago in skoraj nevidno podpisani ugotavljajo »zaradi odprtja cestninske postaje Krtina se je posledično povečal promet na vzporednem cestnem omrežju in tudi na priključku Domžale«, ne zanima pa jih, kako rešiti problema KOLON skozi posamezna naselja, v katerih so v največjem številu vsi, tudi številni tovornjaki, ki se izogibajo plačevanju cestnine - povzročajo bistveno poslabšanje prometne varnosti za vse udeležence v prometu, ovirajo razvojne načrte, povzročajo poškodbe na cestah in slabo voljo vsem, ki se vsak dan znova počasi pomikajo v kolonah in za nekaj sto metrov potrebujejo več časa. kot za pot po avtocesti iz Domžal do Ljubljane. 3. Preureditev križišča na uvozu na avtocesto v Domžalah, za katerega vsi, tudi strokovnjaki ugotavljajo, da je neustrezno urejeno, realizacija obvozne ceste na Viru (jeziček Tosama) in gradnja že predvidenega priključka v Studi - bodo realizirani, če bo »svoje« naredila občina, čeprav je v dogovoru zapisano, daje to njihova obveza. 4. Res je Občinski svet Občine zahteval mesečno poročanje, zakaj skoraj dvomesečna zamuda? 5. Tudi ukrepi iz Uredbe o Lokacijskem načrtu za avtocesto bodo - če bo občina Domžale . . . 6. Odgovora na opozorilo, da cestninska postaja Krtina ovira gospodarski razvoj občine Domžale, ni . . . 7. Razen ponovitve, s čim vse je utemeljena upravičenost postavitve cestninske postaje Krtina, odgovora na predlog, daje občina Domžale pripravljena nadomestiti finančna sredstva do višini 80 mio sit, v zameno za zaprtje postaje, ni. Občina Domžale je sicer, tako kot vedno doslej, pripravljena aktivno sodelovati, vendar tudi ob teh odgovorih Ministrstva za promet ugotavlja, da se zadeve v zvezi s problematiko, na katero opozarjamo že nekaj let, ne uresničujejo. Občinska uprava višine 80 mio sit na letni ravni v zameno za zaprtje cestninske postaje Krtina Pred postavitvijo cestninske postaje na Krtini so uporabniki, ki so se na tem priključku vključevali v avtocestni sistem, brezplačno uporabljali avtocesto vse do Ljubljane. S postavitvijo cestninske postaje se sledi načelu, da uporabnik plača glede na dejansko prevoženo razdaljo. Dejstvo pa tudi je, da so stroški transporta pomembna kategorija stroškov, s katero morajo računati gospodarski subjekti tako danes kot v prihodnje. Popolna enakost uporabnikov bo sicer dosežena s ciljnim sistemom cestninjenja v prostem prometnem toku, kar bo mogoče v srednjeročni perspektivi. Glede na zgornja pojasnila cestninske postaje Krtina ni moč presojati samostojno, temveč v okviru cestninskega sistema na Štajerskem avtocestnem kraku. Upravičenost postavitve je bila dokazana s predhodno študijo, rezultati po odprtju cestninskega sistema pa potrjujejo finančno učinkovitost. Predlagamo, da se reševanje prometne problematike na območju občine Domžale preverja v okviru sestankov med Občino Domžale in DARS. d.d., ki vodi izvedbo vseh aktivnosti na podlagi veljavnih planskih in drugih dokumentov. Ko bo potrebno, se bomo posameznih sestankov udeležili tudi predstavniki Ministrstva za promet, o čemer bi se sproti dogovorili. Okviren časovni razpored sestankov naj se dogovori med predstavniki Občine Domžale in DARS. d.d. Kristusovo vstajenje je edinstven in ne-nadkriljiv dogodek vseh časov in vekov S postom, molitvijo in dobrimi deli pričakujemo veliko noč S postom izkazujemo odnos, zlasti do sebe, z molitvijo do Boga in z dobrimi deli do bližnjega. Tako se očiščujemo svojih grehov ali nasploh dejanj našega nehanja in se tako pripravljamo na največji krščanski praznik veliko noč, praznik Kristusovega vstajenja od mrtvih, ki nas vedno znova opozarja, naj tudi sami vstanemo iz svoje (»resnosti in otopelosti za Boga in tako notranje očiščeni ponovno za/rt imo zanj. K temu notranjemu očiščevanju pa spada tudi samo-odpovedovanje v korist bližnjega in odpuščanje. Odpustiti pomeni dopustiti, daje sočlovek pač drugačen od nas, od našega čutenja in sprejemanja. Doživeti veliko noč pomeni pustiti zaživeti Boga v nas. potem, ko smo se očistili vseh mogočih in nemogočih na-vlak. Ob tem je seveda treba reči. da padec pod bremenom greha izgubi svojo težo, če v njem ne vztrajamo in se skušamo čimprej pobrati. Postni čas kot čas puščave Za kristjane je postni čas čas puščave. Puščava simbolizira kraj, kjer je človek sam s seboj in z Bogom. Ničesar ni, kar bi človeku lahko odtegnilo pozornost od Boga in lastnega jaza. V puščavi tudi Jezus išče pomiritev zase in za svoje učence, išče počitek v molitvi. V puščavi je Jezus podvržen skušnjavi hudobnega duha. Jezus Kristus kot odrešenik ni zunaj zgodovine, ampak je v njenem središču, je sredi tega sveta. Je stvarnost in realnost časa in prostora. V puščavi to stvarnost zaživi in se z njo sooči. Najprej z dejstvom, da se vidimo in gledamo zgolj in samo skozi denar in profit. Ali kot radi rečemo, denarje sveta vladar. Jasno je, da brez njega ne moremo živeti, ker predstavlja način pridobivanja stvari, ki so potrebne za življenje. Vendar, če postane to edino vodilo in merilo našega življenja, potem smo se pač podvrgli skušnjavi. Težnja po družbi blaginje, ki je cilj politike in vsake oblasti, se v svojem jedru približuje temu ekonomizmu. Če hkrati ni poskrbljeno za druge dobrine, za kulturne in duhovne, potem je vprašanje, ali bo družba šla v smeri resnične blaginje. Zdi se, kakor da napovedane gospodarske reforme v Sloveniji in Evropi tega problema ne vidijo dovolj izostreno. Drugič se Jezus sooči z vsemi adrenalinskimi poskusi človeka, da izziva Boga do skrajnosti meja svojih zmožnosti. Češ, izzivajmo Boga, saj, če obstaja, če mu je kaj do nas, če nas ima res dejansko rad, bo že poskrbel za nas in našo varnost. Gre za vse oblike oblasti in avtoritet, za vse oblike moči, ki se pustijo častiti po božje. Skratka, sprejeti puščavo kot prostor bivanja, iti vanjo, je tvegano početje, ker se pri tem razkrije naš jaz, naše osebno dno. To je tista čistina, na kalen ni mogoče nič več prikrivati in se slepiti, ko si samemu sebi najbolj navzoč, ampak, da je vse tO v tvojem lastnem svetu. Vprašanje posla kot priprave na veliko noč za to ni najprej vprašanje jesti ali stradati, piti ali abstinirati. darovati ali izkoriščati. Vprašanje postaje predvsem pot v puščavo, kjer najlaže prepoznamo svoje življenje in stvari, ki nas grizejo in ogrožajo. Bog osvobaja še posebno takrat, ko nas v puščavi našega jaza razsvetli spoznanje, ki ga ni mogoče več pozabiti ali zanemariti. Kako se dvigniti iz jezikovne letargije? Pisatelj Alojz Rebula je nekoč dejal, da ima pojem vstajenja tudi drugačne razsežnosti, eno od teh vidimo v vstajenju iz »doslednega« zanemarjanja slovenskega jezika. Poglejmo pobliže. Za nedavni Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, je bilo znova možno slišati nešteto hvalnic slovenski besedi, ki nas je uvrstila med kulturne evropske narode in nam omogočila, da smo postali nacija oziroma narod s svojo državo, [oda, imamo pa včasih občutek, kakor da se slovenščini njen življenjski vek izteka. Pa naj še tako poudarjamo zasluge, ki so jih imeli za njen razcvet slovenski protestantje in pozneje različni literati. In nenazadnje katoliška cerkev, kije posebej zaslužna za ohranjanje slovenščine v našem zamejstvu in izseljenstvu. Ker smo že v cerkvenih vrstah, naj omenimo, kako seje izkazovala slovenska narodna zavest pri dogodku, ki se ga sicer zdaj najpogosteje omenja z rekom »papež ma vas rad«, zavestno pa se pozablja, da je množici mladih vernikov, zbranih v Postojni, papež Janez Pavel 11. potem, ko so mu zapeli za rojstni clan Happy birthday, oponesel angleščino z besedami: »Nisem vedel, da ste Amerikanci, vedno sem mislil, da ste Slovenci«. Papež se žal ni zmotil, z naših odrov in prizorišč je že skoraj pogosteje možno slišati angleščino oziroma amerikanščino, kot slovenščino. To ledino je začel orati New swing quartet. Poangleženje Slovencev izrinja slovenščino Vedno bolj ugotav Ijamo, da Slovenec Slovencem postaja Anglež. Soočili smo se že s primeri, ko seje začelo sicer s pozdravom v slovenščini, potem pa je besedo prevzela kar organizatorka oziroma prevajalka in jo ubirala samo po angleško. Po nekaj mesecih pred vstopom v Evropsko unijo in v času sodelovanja v njej se lahko tudi mi vprašamo tako, kot pesnik Tone Pavček: »Bo vrinjena dvojezičnost v samostojni Republiki Sloveniji res izrinila slovenščino ...?« Le kako se ob tem počutijo naši zamejci v Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški ter izseljenci in delavci na začasnem delu \ tujini.' Gotovo čudno, po prepričanju, da je njihova Slovenija še vedno oaza čistega slovenskega jezika, pa se izkaže, da oni govorijo lepšo slovenščino kot Slovenci v matični domovini. Kako vstati iz jezikovne otopelosti in letargije, naj si vsak zase poskuša odgovoriti in po svojih močeh vplivati na razcvet uporabe slovenskega jezika doma in v Evropi. Vstati iz poanglež.enosti. to je vprašanje. Kakor je treba priznati, da mnogo, morda čedalje več sodobnih ljudi težko sprejme strogo redukcionističen, mehanističen pogled na svet, tako se mora nujno naše premehanistično obravnavanje slovenščine postaviti na drugačne temelje: v jeziku je duh in življenje, človeku vendar z besedo povemo, da ga imamo radi ali ne, tudi Bog je, kakor poroča Sveto pismo, z besedo ustvaril svet. Beseda ima torej veliko težo. Naj bo torej naša Velika noč v Evropski uniji vstajenje tudi iz jezikovne malomarnosti, ki meji že na kaznivost. Vsem bralkam in bralcem Slamnika, kijih na veliko noč vežejo posebni spomini ali občutki, zlasti Uredništvu Slamnika in vsej občini Domžale, želim zares lepo, duhovno bogato veliko noč, tudi v imenu somišljenikov. hran Kepic Zadnji teden v mesecu marcu je potekal v Vatikanu v znamenju slovesne razglasitve petnajstih kardinalov, med njimi našega Franca Rodeta, in podelitve kardinalskih znamenj, dalje slovesnega somaševanja papeža in novih kardinalov, skupaj s škofi in duhovniki ter Ro-detovega maševanja s še drugimi celebranti za slovenske romarje ter nenazadnje papeževega sprejema novih kardinalov, njihovih sorodnikov in romarjev. Slovesna prisega novih kardinalov je potekala v latinščini. Na Trgu svetega Petra je med ritualom prisege najbolj odmeval Rodetov glas: ».laz, Franc Rode, kardinal svete rimske Cerkve, obljubljam in prisegam, da bom do konca življenja ostal zvest Kristusu, Cerkvi in papežu ...« Kardinal Franc Rode je ob svoji umestitvi dejal, da imenovanje razume kot znamenje posebne papeževe naklonjenosti Cerkvi na Slovenskem in vsakemu slovenskemu narodu nasploh. Rode je tako postal prvi kardinal iz Slovenije in tretji slovenskega rodu. Dostojanstveno, vezano na kardi-nalski naslov, pa je za Rodeta nov poziv k vse večji predanosti Cerkvi in njenemu vrhovnemu pastirju. Ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran je izrazil mnenje, da Rode tudi zdaj, kot kardinal, ne bo pozabil na Slovenijo in da se nanj lahko zanesemo. Tudi sam sem prepričan, daje to nedvomno. Ob umestitvi našega občana Franca Rodeta, prvega Slovenca, kardinala s slovenskim državljanstvom Slovenija je postala večja saj je v njegovi zavesti globoko zasidrano, da je Slovenec. Posebne omembe vredno je tudi dejstvo, da je Rodetu pripadel celo prvi, papežu najbližji sedež, in da mu je papež kot drugemu posadil na glavo kardinalski klobuk. Prstan, ki gaje prejel, kakor tudi drugi kardinaii, na sam 25. marec, praznik Gospodovega oznanjenja, pa simbolizira zvestobo in povezanost s Cerkvijo. V nagovoru novim kardinalom pa je sveti oče Benedikt XVI. poudaril, da škrlat simbolizira Kristusovo žrtvovanje za človeštvo in njegovo prelito kri za grehe drugih. Kardinal Rode je ob papeževi civilizaciji ljubezni spregovoril o odslej še izdatnejšemu občutku večje odgovornosti za Cerkev, o aktualnih vprašanjih Cerkve oziroma o glavnih izzivih, ki jih vidi v edinosti med kristjani, v problemu sekularizacije (posvetovljenja), to je odrinjenje vsega, kar spominja na vero, in torej v vprašanju, kako zopet najti pot do Boga. Kakor je za papeža Benedikta XVI. značilno logično in racionalno razmišljanje, tako je tudi kardinal Rode človek brez kakršnegakoli potvarja-nja in brez dlake na jeziku. Kot papež tudi Rode jasno pove, kaj misli, kar je v Sloveniji, ko je bil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit, burilo nekatere duhove, čeprav je bil Rode Slovencu bolj Slovenec kakor kdo samemu sebi, zato niti najmanj ni razumljivo, da gaje trganje vezi med njim in nadškofijo ob sprejetju volje svetega očeta Janeza Pavla II. ob njegovem odpoklicu v Vatikan »stalo kar nekaj bolečine in solza«, kakor seje ob neki priložnosti izrazil sam. Rodetovo razglasitev za kardinala razumemo predvsem kot nagrado za njegovo odločnost, služi pa tudi v razmislek vsem tistim, ki so njegovo povabilo v Vatikan hiteli razlagati s kaznovanjem. Upati je, da so vsi zagnanci te vrste le doumeli, da ima vse svoje meje ali kakor je dejal že rimski Horacij: EST MODUS IN REBUS, SUNI CERTI DENIOUE FINES ... Vaša Eminenca, ko Vam ob Vaši razglasitvi oziroma umestitvi za kardinala svete rimske Cerkve z vsemi enako ali podobno mislečimi bralkami in bralci Slamnika pošiljam neskaljena voščila, smem javno izraziti željo, da bi ne bili »samo« kurijski kardinal, kar nekateri hitijo pripovedovati, pač pa vseslovenski KARDINAL, kakor v blagor Apostolskega sedeža in vesoljne Cerkve, tako tudi v blagor predragega slovenskega naroda, slovenske države in s posebnim poudarkom Cerkve na Slovenskem. Naj vas Bog po priprošnji Božje matere Marije nenehno podpira s svojo milostjo in Vas ožarja s svojo ljubeznijo. GANZ HERZLICHE gruesse an den hel1gen vatEr, Ivan Kepic MINIRALI IN OKAMNINI (FOSILI) SIOVINIJI IN IVITA Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale Obiščite razstavo mineralov in okamnin (fosilov) Slovenije in sveta 33 let že mineva, od kar se je Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale lotilo muzejske dejavnosti, s poudarkom na jamarstvu, ki je našla svoje mesto v Jamarskem domu na Gorjuši. Tod imajo stalno postavljeno geološko, arheološko, kapniško, jamarsko, etnološko in slamnikarsko zbirko, urejena pa je tudi Robičeva spominska soba. Vsako leto zbirke obišče blizu 2000 obiskovalcev od blizu in daleč, približno polovica obiskovalcev pa prihaja iz vrtcev in šol. Letos so že tretjič, ob spominjanju na velikega raziskovalca, po katerem nosijo ime, pripravili pregledno razstavo. Letos je to razstava MINERALI IN OKAMNINE (FOSILI) SLOVENIJE IN SVETA, ki sojo v spomin na Simona Robiča, ob sodelovanju Društva prijateljev mineralov in lii-silov Slovenije Tržič, odprli 2. marca 2006 v prostorih muzeja ter na njej predstavili številne minerale in okamnine, ki jih je zbral in pripravil njihov jamarski kolega in zbiralec okamnin Davo Preisinger iz Kranja. Prijetno odprtje razstave s kulturnim programom je povezovala Barbara Košenina, zbranim obiskovalcem pa je zapel Oktet bratov Pirnat. Po po- Razstava je odprta vsako nedeljo med 14. in 15. uro med rednimi obiski Železne jame in Jamarske zbirke. Za skupine tudi po dogovoru, pokličite 041 909 949, Aleša Stražarja. zdravu Aleša Stražarja, predsednika društva ter predsednika Jamarske reševalne službe Slovenije, ki je na kratko predstavil tudi življenje in delo Simona Robiča, je /branim obiskovalcem svojo razstavljeno zbirko predstavil avtor, Davo Preisinger, ki se z zbiranjem mineralov in okamnin (fosilov) ukvarja že tri desetletja. Govoril je o kamnu, ki človeka spremlja od rojstva do smrti, predstavil pa tudi svoje dosedanje delo. Imel je že dve samostojni razstavi v Prirodoslov-nem muzeju Slovenije, veliko samostojno pregledno razstavo v Kranju in na desetine manjših razstav po Sloveniji. Njegova zbirka mineralov in fosilov, ki jo vedno znova dopolnjuje z izbranimi primerki iz Slovenije in tujine obsega nekaj tisoč enot. O njegovem delu in /branih okamninah in mineralih pa je govoril tudi dr. Miha Jeršek, kustos v Prirodoslov-nem muzeju Slovenije. Vera Vojska 85 let Doma počitka Mengeš Celovita oskrba za prijetno jesen življenja Dom počitka Mengeš je dom za starejše občane s skoraj najdaljšo tradicijo v Sloveniji, saj njegovi začetki segajo že v leto 1920, ko je Janez Leveč, mengeški župan in gostilničar svoje obsežno posestvo izročil sestram sv. Vincencijc Pavelj-ske. Po drugi vojni je zavetišče prešlo v državne roke ter se leta 1955 preimenovalo v DOM POČITKA MENGEŠ. Dom seje širil, bogatil svojo ponudbo, zdravstveni, socialni in drugi strokovni delavci pa so se in se še trudijo, da bi celovita oskrba zadovoljila potrebe in želje več kot 200 varovancev ter njihovih sorodnikov. Ob celoviti oskrbi stanovalcev, ki jim zagotavljajo tudi zdravstveno negovalno službo (vsakodnevni obiski zdravnika, fizioterapija, delovna terapija in socialna služba) omogočajo še Začetek gradnje cerkve na Viru Na Viru je bilo v nedeljo, 19. marca 2006, zelo slovesno. Med sveto mašo, ki se je je udeležilo ogromno ljudi, je ljubljanski nadškof in slovenski metropolit, msgr. Alojz Uran, blagoslovil stavbišče cerkve in župnišča, podpisana in vložena pa je bila tudi temeljna listina in blagoslovljen temeljni kamen. Moderno osmerokotno cerkev bodo obiskovali prebivalci naselij Vir in Količevo, ob njej bo dvokrilno župnišče z veroučni-ma učilnicama, mladinskimi dobrodelnimi in pisarniškimi prostori ter stanovanjem za župnika, ob cerkvi pa bo tudi park ter potrebna parkirišča. Projekt je delo arhitekta Feliksa Hribernika. dnevno varstvo, namenjeno starejšim ljudem, ki potrebujejo delno pomoč in oskrbo), kosila, kopanje ter frizerske in pedikerske usluge. Posebej radi se varovanci zadržujejo v klubskih prostorih, ki so namenjeni večjim prireditvam ob praznikih, pa tudi ogledu video predstav in filmov, praznovanju rojstnih dni, zagotavljajo pa tudi oskrbo v kapelici. Ob praznovanju 85-letnice Doma počitka Mengeš je na tiskovni konferenci Irena Gričar, direktorica doma, s sodelavkami predstavila tudi večje investicije, s katerimi zagotavljajo še ugodnejše pogoje ter pestrejšo ponudbo vsem stanovalcem, med katerimi pa je kar 80 odstotkov nepokretnih. Tako so v zadnjih letih Ob pomembnem jubileju so pripravili več slovesnosti, na osrednji 3. marca 2006, so jih obiskali številni gostje, v pestrem kulturnem programu pa so se predstavili domski pevski zbor, učenci OŠ Mengeš in Kamniški koledniki. Številnim čestitkam oh 85-letnici se pridružuje tudi Uredništvo. V. Vojska Zanimivo novico v zvezi z organizirano skrbjo za starejše smo dobili tudi iz Občine Moravče, kjer nam je župan Martin Rebolj povedal: V Moravčah smo po dolgih letih uspeli pridobiti investitorja, kije zainteresiran za gradnjo doma starejših občanov na lokaciji stare Rašice Dom naj bi imel do 120 postelj in zaposloval Sil do bil delavcev. Obema bi sodelovala le z vložkom komunalnega zemljišča, ostalo je investitorjevo breme Pripravljamo razvojni program in strategijo prostorskega razvoja naše občine Razcvet idej v mestu zadovoljnih ljudi Občina Domžale in Modra, komunikacije in moderiranje d.o.o., sta se v okviru treh delavnic lotili priprave razvojnega programa in strategije prostorskega razvoja naše občine. Zadnja delavnica, 6. marca 2006, je, enako kot prejšnji dve, ob aktivnem sodelovanju udeležencev pri oblikovanju srednjeročnih ciljev in predlaganih ukrepov za le-te, prinesla vrsto konkretnih usmeritev. Te so skušali udeleženci razvrščati glede na prioritete in evidentirano stopnjo soglasja oz. možnih pomislekov ali celo nasprotovanj, zelo zanimivi pa so bili tudi ukrepi, ki naj bi jih občina sprejela za uresničitev nalog s posameznih področij. Po uvodnem pozdravu Vinka Juhar-ta, podžupana Občine Domžale, smo bili udeleženci seznanjeni z rezultati dosedanjih delavnic, predstavljene so nam bile ideje, ki jih prinašamo v "mesto zadovoljnih ljudi", seznanili smo se z namenom in programom delavnice, nato smo imeli ob pomoči moderatorjev čas za skupinsko ali individualno oblikovanje srednjeročnih ciljev, ob koncu pa smo izbrali prednostne cilje ter predlagali ukrepe za njihovo uresničevanje. Ena izmed zanimivejših faz delavnice je bila tista, ko smo se skupine seznanjale z delom drugih skupin ter posredovale svoja stališča do njihovih idej in ukrepov. Kaj Je prinesla prva delavnica? Domžale so mesto zadovoljnih ljudi, /. opazno visoko kakovostjo življenja za vse generacije prebivalcev, z odprtimi procesi sprejemanja odločitev. z množico prodornih podjetij in s sodobno infrastrukturo, je osnovna ugotovitev delavnice, katere usmeritve, cilje in ukrepe so pripravijalci strnili v naslednje ugotovitve: DOMŽALE SO ŠIROKO PREPOZNAVNA BLAGOVNA ZNAMKA. DOMŽALE IMAJO SLOVES PROSTORA, V KATEREM JE MOŽNO URESNIČEVATI IDEJE. POZABLJENI SO ČASI, KO SO BILE DOMŽALE PREDMESTJE. INFRASTRUKTURA JE MEŠČANOM V PONOS. DOMŽALE SO ŽIVLJENJU PRIJAZNE. Sledilo je preučevanje prednosti in slabosti, priložnosti in nevarnosti, ki bi jih lahko po analizi razvrstili: prednosti: tradicija gospodarstva, obrtništva; pogoji za kvalitetno življenje vseh ravni prebivalstva in enakomeren teritorialni razvoj občin; ugodnost geografske lege (strateška in prometna); stimulativno okolje /a razvoj podjetništva in razvoj vrednot, ki izvirajo iz industrijske tradicije (delavnost, samoiniciativnost); razvite družbene dejavnosti in nudenje možnosti za priliv izobraženega kadra in kapitala; slabosti: pomanjkanje finačnih sredstev in proračunske omejitve/ni sredstev za javne površine; nizka stopnja tehnološke ravni malega gospodarstva in njegova usposobljenost za prehod na proizvode z večjo dodano vrednostjo; nezadostna razvitost turistične infrastrukture/nepovezanost turistične ponudbe in infrastrukture /pomanjkanje kulturno-športno-re-kreativnega življenja (animacija, objekti) ter ekološki problemi - smrad /zrak; priložnosti: okolje, narava, ugodna zakonodaja, geostrateški položaj, povpraševanje po znanju ter integracije in Evropska skupnost; nevarnosti: gradnja velikih infra-strukturnik objektov na območju občine, neskladnost občinske vizije z Ljubljanska 104 ■ Domžale • 0172415 00 Podjetniški center Domžale in Območna obrtna zbornica Domžale Kako do ugodnih finančnih virov v letu 2006 20. marca 2006 sta Podjetniški center Domžale in Območna obrtna zbornica Domžale v Kulturnem domu (.1 (ililjc- pripravila delavnico Podjetna Slovenija - Kako do ugodnih finančnih virov v letu 2006. Nosilec je bil Slovenski podjetniški sklad, ki je skupaj z Javno agencijo za podjetništvo, Ministrstvom za gospodarstvo in Obrtno zbornico Slovenije pripravil regijske delavnice, ki so bile namenjene vsem malim in srednje velikim podjetjem, ki načrtujejo v letu 2006 izvedbo razvojne investicije in potrebujejo ugodne finančne vire in pomoč pri pripravi projektov, podjetniškim svetovalcem in predstavnikom podpornih institucij, ki skrbijo za prijazno podjetniško okolje v svoji regije. Delavnice, kije bila v Sloveniji prvič izvedena, se je udeležilo zelo veliko število podjetnikov, ki so pozorno pri- sluhnili predstavnikom Slovenskega podjetniškega sklada, javne agencije za podjetništvo in sodelujočih bank. Slovenski podjetniški sklad je najprej predstavil svojo ponudbo v letu 2006 ter posebej prisotne seznanil, kateri produkti so za njihove investicije najprimernejši (investicijski kredit v sodelovanju z bankami, kredit za nova podjetja, mikrokredil za obratna sredstva, garancija za zavarovanje banč- nega kredita, subvencija za tehnološko opremo ter subvencija za visoko tehnološkega podjetja v inkubatorjih in tehnoloških parkih). V nadaljevanju so prisotni izvedeli, kako pripraviti vlogo za javni razpis Slovenskega podjetniškega sklada, dobili so informacije, kako lahko ugodno uporabijo pomoč podjetnišk ih svetovalcev pri pripravi razvojnih projektov za izvedbo investicij, ob koncu delavnice pa je bila tudi priložnost za individualne razgovore s svetovalci Slovenskega podjetniškega sklada in Javne agencije za podjetništvo. Številna udeležba, veliko vprašanj in iskreno zanimanje prisotnih podjetnikov za razvojna sredstva so potrdili upravičenost organiziranosti tovrstne delavnice. Vera Vojska v V Slovenska vojska Pridruži se nam! Izpostava za obrambo Domžale je tudi v letošnjem letu izvedla seznanitev vojaških obveznikov z dolžnostmi in pravicami, ki izhajajo iz predpisov s področja vojaške dolžnosti ter ob lem posebno pozornost namenila seznanjanju mladih z možnostmi različnih oblik sodelovanja v slovenski vojski. Vojaški obvezniki so bili povabljeni v Kulturni dom Franca Bernika Domžale, kjer so imeli priložnost ^Poznati značilnosti slovenske"vojske ter se seznaniti /. načini sodelovanja v njej: " kot poklicni vojak ali poklicna vo-jakinja ■ kol pogodbeni pripadnik ali pogodbena pripadnica rezervne sestave " kot prostovoljec ali prostovoljka. Odziv je bil zelo dober, mladi pa vedoželjni in radovedni. Pozorno so prisluhnili splošnim in konkretnihm informacijam. Še posebej zanimivi pa so bili njihovi pogovori s prisotnimi slovenskimi vojaki, ki so jih seznanili tako s svojimi izkušnjami kol najmodernejšim orožjem, ki so si ga mladi lahko ogledali tudi na dvorišču. Več informacij lahko dobite v izpostavi za obrambo, na brezplačni tel. štev. 0X0 13 22 in spletni strani www.slovenskavojska.si, radi pa vam bodo odgovorili tudi po elektronski pošti naborna.pisarna-jžmors.si. ' 9b % * ■ ,--i— regijsko vizijo - odsotnost regij; gospodarska in socialna recesija v EU in Sloveniji vodi v povečano brezposelnost; davčna politika države - previsoka obdavčitev uspešnosti, fiskalna/finančna nesuverenost občine ter konkurenca: selitev kapitala v države s poceni delovno silo; sovražni prevzemi velikih podjetij in sistemov. Novi cilji In ukrepi Tokratna delavnica je prinesla vrsto novih ciljev in konkretnih ukrepov, ki jih bomo predstavili v eni od prihodnjih številk Slamnika, za pokušino pa le nekaj najbolj odmevnih: profesionalno in pregledno delo uprave, razvoj civilne družbe, soglasje in strpnost; vzpostaviti postopek evidentiranja in preverjanja potreb občanov; privabiti tehniško fakulteto do leta 2010; zagotoviti osnovno politično soglasje o razvoju občine; tehnološki park, banka in ostale finančne ustanove ... sklad rizičnega denarja, cona; v sklopu LPC zagotavljati informiranje podjetnikov, vavčersko svetovanje, VEM točko, grozdenje in ostalo podporo podjetjem; sodelovanje industrije z visokošolskimi institucijami; izgraditi in posodobiti športne površine in objekte do leta 2010; dograditi kakovostno mrežo javnega zdravstva z dodatnimi zaposlitvami strokovnih delavcev do leta 2010; dokončati zamenjavo dotrajanih azbestnih vodovodnih cevi in zagotoviti varstvo vodnih virov; hitra železnica- visoke šole (dnevni dotok študentov-vozačev); mreža javnega prevoza med kraji v občini; odlagališče odpadkov - stroški po uporabi; telekomunikacijska infrastruktura; skrb za kakovost voda (tako površinskih, kakor rudi podtalnice oz. pitne vode) ter Kamniška Bistrica - zelena os. Odgovorna urednica V Radomljah in širše se bo gradilo Po več letih mučnih usklajevanj in pogajanj nam je končno uspelo v zadovoljstvo krajanov Radomelj in okolice sprejeti prostorski dokument Lokacijski načrt območja prometnih površin in širitve pokopališča v Radomljah. Osnutek lokacijskega načrta je bil že pred leti posredovan v javno razgrnitev in javno obravnavo, v kateri so bile podane številne pripombe in predlogi. Velika večina le-teh je bila v zadnji obravnavi tudi upoštevana. Sedaj z veseljem povem, da je občinski svet na proračunski seji v mesecu marcu 2006 sprejel in podprl Odlok o LN območja prometnih površin in širitve pokopališča v Radomljah. Ta odlok zajema ureditev glavnega križišča v »krožišče« in neposredne okolice z ureditvijo vaškega parka in avtobusnih postajališč, preselitev grobišča padlih borcev in širitev pokopališča, ureditev parkirnih površin v centru Radomelj ob kompleksu Malin, povečanje zunanjih površin vrtca Mlinček, rekonstrukcijo Prešernove ceste in Ceste Radomeljske čete z gradnjo hodnikov za pešce. Začenši s pretočnostjo prometa in ureditvijo »krožišča« v centru Radomelj, je Občina Domžale v proračunu za leto 2006, zagotovila finančna sredstva v višini 137.000.000,00 SIT, kar je na področju komunalne infrastrukture največja investicija v občini. Poleg gradbenih del na »kro-žišču« bodo v KS Radomlje in širše potekala intenzivna dela na področju plinifikacije, v njenem sklopu pa je predvidena tudi zamenjava salonitnih vodovodnih cevi in izgradnja telekomunikacijskega omrežja. Investitorja Petrol in Telekom bosta poskušala delovati čimbolj usklajeno. Pri izgradnji primarnega plinovodnega in telekomunikacijskega omrežja po ulicah se bo s svojimi deli pridružil tudi Elektro. Torej, čaka nas zelo zahtevno gradbeno leto! V dobrobit vseh občanov prihaja najmodernejša komunalna infrastruktura. Za realizacijo in izvedbo le-te pričakujemo veliko razumevanja in dobre volje krajanov, saj bodo cestišča v gradbeni fazi ponekod zaprta in s tem prometni režim nekoliko spremenjen. V sklopu povečanja varnosti prometa na tem področju nedvomno sodi tudi rekonstrukcija Pelechove ceste in mostu čez Mlinščico ob tovarni Lip Radomlje, rekonstrukcija Vaške poti v Preserjah ter izvedba prometnega ukrepa - izgradnja iz-ogibališča pri Osnovni šoli Pre-serje pri Radomljah. Za izvedbo vseh ostalih nujno potrebnih ureditev, kot so: hodniki za pešce, javne parkirne površine v centru kraja, saj so sedaj občani primorani za opravljanje storitev vozila puščati na cestišču oz. površinah za pešce, da ne govorim o starših in varnosti njihovih otrok, ki obiskujejo vrtec, bomo morali predhodno pridobiti zemljišča, ki so v privatni lasti. To je zahteven projekt, katerega najpomembnejši del je ureditev lastništva zemljišč, potrebnih za izgradnjo zgoraj navedenega. Zemljišča morajo namreč biti prenesena v last občine kot investitorja. Zato ob tej priložnosti pozivam lastnike zemljišč na maksimalno kooperativnost za realizacijo Lokacijskega načrta območja prometnih površin in širitve pokopališča v Radomljah. Radomlje so prometno najbolj obremenjeno območje v naši občini, zato so spremembe na področju prometnega režima nujno potrebne. Z njimi bomo zagotovili otrokom iz vrtca in šole varno pot, staršem pa manj skrbi ob odhodu naših otrok v šolo, na igrišča... Ob tem pa ne bomo pozabili na tradicionalne simbole tukajšnje kulturne dediščine. Kot podžupan občine Domžale in pred nekaj leti v Radomlje preseljen krajan, preoblikovanje podobe kraja podpiram in se skupaj z vami veselim pridobitve sodobne komunalne infrastrukture. Veliko energije je bilo vlo/cm v ta projekt, ki se bo »jutri« pričel, zato bodimo razumevajoči, strpni in predvsem kooperativni. Vinko Jahati, podžupan Ženska in kariera Velik korak nazaj in povečana diskriminacija žensk Vlada je v februarju oblikovala besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter ga posredovala Državnemu zboru RS v sprejem po skrajšanem postopku. Spremembe imajo dva glavna cilja: odpraviti pomanjkljivosti ureditve, ki so jih na pristojnem ministrstvu opažali od uveljavitve zakona leta 2001, ter nekoliko razširiti zdajšnje pravice zaradi izboljšanja razmer za oblikovanje in razvoj družin ter povečanje rodnosti. Predlog zakona po drugi strani vsebuje tudi črtanje pravice do dobroimetja za neizkoriščen del dopusta za nego in varstvo otroka, ki so ga lahko starši v sedanji ureditvi namenili za reševanje stanovanjskega vprašanja ali plačilo varstva otroka. Črtanje te pravice je v popolnem nasprotju s cilji ministrstva za delo, vlade in razvojnimi prednostmi države. Ženske, ki so zaradi nadpovprečno dolgega, zakonsko predpisanega dopusta za nego in varstvo otroka diskriminirane na trgu dela že na začetku poklicne kariere, postavlja v položaj, ko poklicnega dela ne morejo uravnotežiti z materinstvom po svoji izbiri in tako kot je zanje in družino najbolje. Predlagana sprememba Zakona o starševskem varstvu pomeni velik korak nazaj in povečano diskriminacijo žensk. Slovenija ima enega najbolj radodarnih sistemov nadomestil za čas trajanja porodniškega dopusta. Moramo se zavedati, da je odsotnost žensk zaradi rojstva otroka pogosto še večja kot predvideva zakon. Zaradi odlaganja materinstva, ki se kaže v naraščanju starosti matere pri prvem otroku, se povečuje število rizičnih nosečnosti. Vse več nosečnic je večino časa na bolniškem dopustu, po izrabi zakonsko predpisanega dopusta za nego in varstvo otroka se na staro delovno mesto tako vrne po skoraj dveh letih. Prav zato so mlade ženske v primerjavi z njihovimi kolegi diskriminirane pri iskanju prve službe in napredovanju. Vlada bo za povečanje rodnosti največ storila, če bo z ukrepi ekonomske in socialne politike poskušala blažiti diskriminacijo žensk na trgu dela ter pomagala družinam pri usklajevanju poklicnih in družinskih obveznosti z dopuščanjem prožnejših oblik dela tudi med trajanjem dopusta za nego in varstvo otroka, z boljšo organizacijo javnega varstva otrok in stimulacijo brezposelnih, ki prejemajo denarna nadomestila, v pomoč mladim družinam, ne pa z načrtovanim podaljšanim izključevanjem žensk s trga dela. Ob tem pozabljamo.' da večina članic EU uvaja ukrepe, ki staršem olajšujejo ponovni vstop na trg dela in spodbuja participacijo žensk v skladu z lizbonsko strategijo. Saša Kos Imamo kandidate in kandidatke za občinski svet ter kandidata za župana LDS v pripravah na volitve Domžale -občina po meri občana Kot smo že pisali, se Občinska organizacija LDS Domžale že intenzivno pripravlja na volitve. Tako je bil že imenovan volilni štab. Za njim je že nekaj sestankov, na katerih so sprejeli usmeritve za pripravo kandidatne liste za občinski svet občine Domžale, na katero bo LDS Domžale uvrstila tako svoje člane in članice, kot tudi nestrankarske kandidate, ki vidijo v okviru LDS možnost svojega delovanja in prispevanja k nadaljnjemu razvoju Občine Domžale. Posebna poznost bo namenjena kandidatu za župana Občine Domžale. Čeprav formalni postopki še niso izpeljani, je že splošno znano, da bo s strani LDS za župana Občine Domžale v prihodnjem mandatu skoraj zanesljivo kandidiral sedanji podžupan Toni Dragar, ki ima podporo vseh članov in članic občinske organizacije LDS Domžale, posebej pa ga podpira tudi dosedanja županja Cveta Zalokar Oražem, ki je med drugim o njem dejala: »Prepričana sem. da bo Toni Dragar, ki ga bomo v okviru LDS Domžale zagotovo predlagali za župana, moj dober naslednik, saj je v času opravljanja funkcije podžupana že izkazal in izpeljal nekatere projekte. Je dolgoleten občinski svetnik, vsa področja delovanja občine izjemno LDS Domžale LDS Domžale ter poslanka Cveta Zalokar Oražem, ki si je v Državnem zboru vseskozi prizadevala, da novela zakona o vojnih veteranih ne bi bila sprejeta, ob izglasovanju veta na novelo Zakona o vojnih veteranih odločno nasprotujeta razveljavitvi oziroma prenehanju financiranja Zveze združenj borcev (ZZB) NOB s posebnim zakonom. Poseben položaj oz. posebno varstvo borcev NOB je zagotovljeno z Ustavnim zakonom za izvedbo Temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter soglaša z vsebino pisma, ki ga je Jelko Kacin, predsednik LDS, posredoval predsedniku Vlade, Janezu Janši, in v njem med drugim zapisal: »Morda je za spremembo statusa ZZB NOB kak višji utemeljen razlog, ki ga sam ne poznam ali pa morda ne razumem, toda kot evropski poslanec in predsednik LDS neomajno vztrajam na oceni NOB, ki jo je v prvem letu naše samostojnosti, takoj po naši osamosvojitvi in doseženem mednarodnem priznanju leta 1992, izrekel dr. France Bučar: »Narodnoosvobodilni boj je bil boj slovenskega naroda za preživetje. In samo za preživetje. Bil je in je za vsakega pripadnika slovenskega naroda najvišje spričevalo njegove narodne zavesti in dokaz, da svojo zavest podpre tudi z največjimi žrtvami.« Zaradi partizanov in njihovih uspehov, zaradi skupne vojaške zmage in našega prispevka k porazu sil osi, smo postali priznani del zmagovite koalicije 2. svetovne vojne. Jugoslavija je bila podpisnica Avstrijske državne pogodbe, Slovenija je danes njena naslednica in zato nismo Avstriji dolžni ničesar več. Danes smo enakopraven in enakovreden del NATO in dobro pozna, štiri leta pa je bil kot podžupan moja desna roka - o vsem sem se že doslej posvetovala z njim in odločala sva tako rekoč skupaj. Malce lažje mu tudi bo, ker ima določene izkušnje z občinskim svetom in delavci občinske uprave, ker ga ljudje zelo dobro poznajo in kot mi je znano, se tudi z njimi radi pogovarjajo in prepričana sem, da ima veliko možnosti, da mu volivke in volivci jeseni zaupajo vodenje občine Domžale. Tisto, kar se mi zdi EU, čez dve leti pa bomo predsedovali EU, ki bo imela že 27 članic. Od nastopa vaše vlade oz. ministra, pristojnega za veterane, vseskozi prihaja do zapletov pri financiranju Zveze združenj borcev NOB. Sklepanje pogodb o sofinanciranju ne sme biti stvar diskrecijske pravice ministra. Stvar presoje ministra je lahko le višina sredstev in dejavnosti, ki se financirajo, pa še tu se mora minister držati meril, ki so podlaga za njegovo presojo. Ne bi pa smeli pozabiti, da so nekateri vidnejši člani vaše vlade in vaše koalicije v državnem zboru o vlogi in pomenu NOB med drugo svetovno vojno imeli zelo drugačna stališča, saj so ne samo zanikali pomen NOB in Avnojskih sklepov za samostojnost in suverenost RS, temveč so v razpravah o vlogi o boju zoper okupatorja v drugi svetovni vojni celo omenjali domobransko prisego Hitlerju. Gospod predsednik, sam nikakor ne želim relativizirati vloge in pomena naše osamosvojitve, niti naše zadnje osamosvojitvene vojne, saj sem bil ob vas tudi sam aktiven in zelo izpostavljen udeleženec. Prav tako ne želim relativizirati teže veteranskih organizacij. Želim pa opozoriti na večletni upor in partizanski boj z okupatorji, nepriznavanje vojaškega statusa partizanskim borcem in aktivistom, represalije okupatorjev nad civilnim prebivalstvom in ujetništva ter iztrebljanja v koncentracijskih taboriščih, ki dajejo NOB drugačno in izjemno težo. Predlagam vam, da se v Vladi RS odrečete razveljavitvi financiranju ZZB NOB s posebnim zakonom in pozovete vaše poslance, da v DZ skupaj glasujemo proti potrditvi novele zakona o vojnih veteranih. še posebej pomembno in kar si želim za svojega naslednika je, da ima občutek za malega človeka in male probleme.« LDS bo kot pomemben del svoje volilne kampanje pripravila tudi pregled svojega uspešnega dela v preteklih mandatih, posebno skrb pa bo namenila razvoju občine v prihodnjih obdobjih. V ta namen bo pripravljen konkreten program, s katerim bomo skušali prepričati kar največ občanov in občank naše občine ter jih prepričati, da bo z LDS kot vodilno stranko v Občinskem svetu naše občine, zagotovljeno nadaljevanje kvalitetnega razvoja in vsem prijaznega življenja v Občini Domžale. LOS Domžale LDS, Liberalna demokracija Slovenije, tudi letos ni pozabila na praznovanje 8. marca - mednarodnega dneva žena. Ženski forum LDS Celje in Odbor za politiko enakih možnosti sta nas povabila v Celje, kjer nam je bila predstavljena knjiga evropske poslanke Mojce Drčar Murko ATO-PORTRET, ogledali pa smo si tudi film Pri stricu Idrizu. Prijetno s koristnim, bi lahko rekli, med koristno pa prišteli tudi nošenje BELE PENTLJE, kije bila letos priložnost, da so nekateri ženskam spoštovanje pokazali drugače kot z nakupom tradicionalnega cvetja. Pozitivni lok preseganja razlik ter povezava koalicije in opozicije v teh dveh zelo občutljivih primerih ponovnih glasovanj, bi vaši pobudi »Partnerstvo za razvoj« dal veliko več kredibil-nosti in povsem drugačne razsežnosti. Odprl bi tudi boljše perspektive bodočega skupnega sodelovanja v korist Slovenije in njenih državljanov.« S stališčem LDS Domžale do novele Zakona o vojnih veteranih smo seznanili tudi vodstvo Območnega združenja ZZB NOV Domžale. Toni DRAGAR. predsednik Občinske organizacije LDS Domžale Cveta ZALOKAR ORAŽEM, poslanka LDS v Državnem zboru RS V tem prispevku ne gre za novo prepričavenje ljudi o tem, kako je gospodarska rast temelj socialne pravičnosti v vseh svojih modifikacijah. Teh besed so namreč vse (pre)polni že naši politiki, tovrstne argumentacije pa je moč, praktično na dnevni ravni, zaslediti tudi v vseh slovenskih časnikih in drugih medijih. To je resnična zgodba o uspehu. Vsak človek, ki razmišlja, kaj bi lahko storil za našo občino v vlogi župana, se znajde pred izjemno zahtevno in seveda tudi odgovorno nalogo. Vodenje občine namreč ni »mačji kašelj«, Dejstvo pa je, da se večina kandidatov, ne glede na politično stranko, ki ji pripada, »zlomi« pod težo političnih obljub na ravni floskul, še preden se volilna bitka sploh dobro začne. Leporečje pa ni v političnem besednjaku nič novega. Gre za »preverjen recept«, ki po »večinskem mnenju« še vedno prinese nekaj zanesljivih glasov na volitvah. Logično vprašanje bi se glasilo torej: le kako je mogoče, da so po vseh javnomnenjskih raziskavah, izmed vseh javnih osebnosti, kar se tiče splošnega ugleda v družbi, na repu lestvice prav politiki? Nekaj je torej hudo narobe. Z drugimi besedami: le kako je torej mogoče, da vsem tem »lepim besedam«, praktično nihče več ne verjame? In koliko je po drugi strani potem lahko sploh logična vztrajnost politikov in raznih oglaševalskih agencij, da temu ni tako? Obstoječi akterji želijo namreč z omenjenim ravnanjem nadaljevati, saj jim prinaša zaslužek, ki bi se mu v nasprotnem primeru morali najverjetneje kar odpovedati. Iz te perspektive je njihovo obnašanje torej logično in tudi nujno, saj je nekako potrebno preživeti. Po drugi strani pa jc podobna tudi simbioza med občinskimi veljaki ter raznimi investitorji in izvajalci del, ki na območju občine opravljajo kakšna gradbena in podobna opravila. Tudi tukaj se »odvežejo mošnjički«, katerih vsebina raste sorazmerno s tem, kako velika je pač vsakokratna »pogača«. V vsaki instanci družbene angažiranosti je torej boj za preživetje vkalkuriran že vnaprej, brez kakršnihkoli zadržkov in pomislekov. Kako pa je kaj spodaj, pri »navadnih občanih«? Do tja pa žal »politične lovke« sežejo le na ravni leporečja, pa še to samo pred volitvami. Politiki se namreč nimajo časa ukvarjati s tako »obrobnimi zadevami«, kot je kakovost življenja »povprečnega človeka« (če taka kategorija sploh obstaja). Kljub temu pa bom zagovarjal stališče, da je ravno taka drža ključna za razvoj sleherne občine. »Veriga je namreč močna toliko, kot vzdrži njen najšibkejši člen.« Domžale postajajo občina z najhitreje rastočo stopnjo priseljevanja v celi državi. Tako je bilo v letu 2005, kar okoli 1500 novih priseljencev. Na prvi pogled se to zdi morda spodbudno, saj občina pobere čedalje več davka, v zameno pa mora graditi nova stanovanja, šole, vrtce in zagotoviti nova delovna mesta, kar ji ponovno omogoča »biznis« v paktu z že omenjenimi investitorji (v primerih, ko ni investitor kar občina sama) in izvajalci del. Tukaj pa ponavadi tudi tiči razlog, zakaj politiki tako vehementno zagovarjajo in branijo svoje stališče z vsemi sredstvi, ki pa je sicer tudi že navedena splošna floskula, da gre pač »za gospodarsko prosperiteto, ki je nujna Andreja Pogačnik Jarc, SO Domžale podstat socialne pravičnosti«. Predlagam torej obratno rešitev: v sodelovanju z državo zajeziti val priseljevanja s krčenjem ponudbe (pretirana centralizacija, neurejena regionalna politika in krčenje naravnega prostora so tako eni najbolj perečih vsesplošnih problemov), namesto tega pa zagotoviti »posebne socialne fonde« iz katerih bi po skrajšanem postopku dodeljevali osnovne življenjske potrebščine »pomoči potrebnim«, hkrati pa bi po »principu javnih del«, skrbeli za njihovo integracijo v družbo. Gre za neke vrste združitev pristojnosti med Centrom za socialno delo, Zavodom za zaposlovanje in raznimi mladinskimi organizacijami, kot sta Center za mlade in MKC Akumulator. Tukaj je potrebno opozoriti, da je regulativa dodeljevanja socialne pomoči že kar nekoliko zastarela, saj je dodeljevanje tovrstne pomoči čedalje bolj pavšalno, ni podvrženo transparentnemu nadzoru, hkrati pa zaradi različnih razlogov ne dosega »najbolj problematičnih družbenih skupin«. S slednjimi fondi, bi občina poskrbela za nenehen pretok kapitala, ki bi v prvi fazi obsegal zgolj najnujnejše življenjske zadeve, po drugi strani pa bi obstoječe sloje prebivalstva (v kolikor niso nepokretni) aktivirala in pripravila za »polnokrvno« sodelovanje v občini in jim na ta način omogočala dodaten vir zaslužka. Pri celi zgodbi pa je pomembno tudi sodelovanje invalidov (ljudi z motnjami in hibami v razvoju), ki so zaradi krivične družbene stigmatizacije prikrajšani za osnovne medčloveške odnose. Tudi njim bi torej morali zago-tovoti nove možnosti za kreativno udejstvovanje (npr. slikanje, branje, pisanje, pevske vaje itd.), kar bi nepreklicno dvignilo raven kvalitete njihovega bivanja. Zmotno je namreč prepričanje, da kvaliteta življenja ljudi izhaja zgolj iz števila prebivalstva, ki na določenem območju prebivajo. Bolj je bistveno, kako in v kakšnih odnosih živijo tisti, ki so že tam. Žiga Čamernik, predsednik 00 SO Domžale Uradne ure so vsako sredo od 16. do 17. ure na sedežu stranke na Ljubljanski 70. tel.: 01/724 13 16. FIZIOTERAPIJA IN MASAŽA - bolečine v hrbtenici - športne poškodbe Višja fizioterapevtka Mirjam ŠPAN Kersnikova 27,1234 Mengeš Tel.: 723 05 91, gsm: 041/617108 TRGOVINA z AVTODELI - potrosni material - zavore - sklopke - filtri - amortizerji - metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 PEDIKURA PANČUR Vlasta PANČUR (v kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek Socialni demokrati Za napredovanje Socialni demokrati smo na svoji 4. seji konference, ki je bila v Mariboru H. februarja, soglasno sprejeli akcijski načrt za napredovanje enakosti spolov. Kot je v uvodnem nagovoru poudaril predsednik stranke Borut Pahor, niso dovolj zgolj formalni posegi v problematiko uveljavljanja enakih možnosti žensk in moških, temveč velja predvsem staviti na preprosto spoznanje, da imata spola enake pravice, enake odgovornosti in da morata imeti tudi enake možnosti. Pripravo akcijskega načrta za napredovanje enakosti spolov je vodila predsednica Ženskega foruma SD in poslanka v državnem zboru, Majda Potrata. Po njenih besedah akcijski načrt podrobno opredeljuje ukrepe za spodbujanje uravnotežene zastopanosti žensk in moških v organih stranke, na kandidatnih listah za lokalne volitve, volitve v državni zbor in volitve poslancev v Evropski parlament iz Slovenije ter za volitve predsednika oz. predsednice republike. V živahni razpravi so delegatke in delegati konference predstavili svoje poglede na napredovanje enakosti spolov: od skoraj literarnega prispevka 0 Zofki Kvedrovi do ušesu še zelo nenavadnega naslavljanja le v ženskem spolu. Z uresničevanjem enakosti spolov se za Socialne demokrate uresničujejo temeljna demokratična načela in temeljne človekove pravice, zato je enakost spolov vrednota in cilj, ki ga želimo doseči. Akcijski načrt predvideva krepitev notranje demokracije v stranki zlasti s povečanjem deleža sredstev za nemoteno delo Ženskega foruma, z okrepitvijo posebnega usposabljanja za članice, bodoče kandidatke za občinske in mestne svet- enakosti spolov niče, županje, poslanke in druge funkcionarke, z javno promocijo perspektivnih žensk z različnih področij javnega in družbenega življenja ter spodbujanjem uresničevanja enakopravnega položaja obeh spolov s posebnim poudarkom na enakih zaposlitvenih možnostih, v izobraževanju, v družinski in socialni politiki. Posebno vlogo in odgovornost v tem akcijskem načrtu prevzema Ženski forum, ki bo okrepil svojo mrežo in sodeloval pri usposabljanju, podpori in promociji mladih članic pri vstopanju v lokalno politiko. Enakost spolov bomo na lokalnih in volitvah za državni zbor udejanjali s statutarno določeno kvoto, ki presega zakonsko določeno, in s sistemom zadrge. Majda Potrata je konferenco seznanila z dvema pobudama, ki ju je naslovila na vlado. V prvi jc pozvala ministrski zbor, naj pripravi in pošlje v zakonodajni postopek zakon o preprečevanju nasilja v družini. Obljube, da bo zakon pripravljen v letu 2005, niso izpolnjene, še več, ni ga najti niti v programu dela vlade za leto 2006, nasilje v družini pa ni več le problem zasebne sfere, temveč dobiva vse Širše družbene razsežnosti. V drugi pobudi pa je vlado pozvala, naj kandidira za sedež Evropskega inštituta za enakost spolov. Kljub uspešnemu lobiranju Slovenije, žal, kandidature ni med prioritetami sedanjega Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. 'LDS ««ALMA Of WOKBACl(A SLOVENIJE ZA financiranje dejavnosti organizacije ZZB NOV Ustanovljen Ženski odbor SDS Obljubjanske regije Nedavno so sc na ustanovni konferenci zbrale predstavnice občinskih odborov SDS Obljubljanske regije ter ustanovile Ženski odbor in znotraj njega tudi Izvršilni odbor. V njem so kar tri predstavnice iz občinskega odbora SDS Domžale. Iz domžalskega občinskega odbora pa izhajata tudi predsednica Ženskega odbora SDS na državni ravni, poslanka SDS v Evropskem parlamentu in hkrati tudi podpredsednica SDS na državni ravni, dr. Romana Jordan Cizelj ter Majda Pučnik Rudi, članica Izvršilnega odbora Ženskega odbora SDS na državni ravni. I / 1 Ivodnc misli je prisotnim podala dr. Romana Jordan Cizelj. V nekaj besedah je predstavila program Ženskega odbora SDS ter sc osredotočila na nekaj ključnih ciljev. Osnovni cilj ženskega odbora je vsekakor krepitev vloge žensk v politiki, kulturi, znanosti ter ostalih področij in se zavzemali za uresničevanje enakih možnosti ter uravnoteženo zastopanost spolov. Nekaj besed je namenila tudi aktualnim temam in dogajanjem v Evropskem parlamentu, SDS Udeleženke Iz SDS Domžale, ki so bile na ustanovitvi Ženskega odbora SDS Obljubljanske regije Sledil je kandidacijski postopek za izvolitev članic v Izvršilni odbor Ženskega odbora Obljubljanske regije SDS ter predstavitve posameznih članic. Po opravljenih volitvah je bila za predsednico soglasno izvoljena Pavla Meglic iz SDS Ig, članice 17-članskega Izvršilnega odbora pa so postale tudi naslednje naše članice: Doroteja Grmek, Lucija Živec in Urška Ka-baj. Vsem iskreno čestitamo in jim pri njihovem delu želimo veliko uspeha. Janez Stlbrlč, tajnik In tiskovni predstavnik SDS Domžale Spremembe v izobraževanju dobrodošle s pomočjo reform Spremembe na področju šolstva se začenjajo. Vlada sc zaveda, da mora v okviru gospodarskih in socialnih reform pristopiti k sistemskemu reševanju, ki bo imelo učinke predvsem na dolgi rok. V proceduro prihajajo prve spremembe zakonov, ki bodo imeli neposreden in posreden vpliv na mlade (zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, zakon o visokem šolstvu, novela zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti,...). Poglavitne spremembe so: povezovanje izobraževanja in dela, lažja in boljša llcksihilnost in izbirnost programov, omogočanje horizontalne in vertikalne prehodnosti, ustanovitev štipendijskega sklada, učinkovita preglednost študentskega dela, dokončna uvedba bo-lonjskih programov ter mnoge druge manjše spremembe. Mnogi se osredotočajo predvsem na zakon o visokem šolstvu, ki pa ga moramo obravnavati le kot enega izmed elementov, ki bodo naredili »študentsko življenje« lažje, hitrejše in učinkovitejše. V Slovenski demokratski mladini se zavedamo, da so na nekaterih področjih potrebne korenite spremembe. Na drugi strani imamo SOS, ki se bori za pravice vseh študentov. Mar se res? Po mnenju Slovenske demokratske mladine pa gre le za njihov boj za lastno preživetje na račun tistih Študentov, ki so predani resnemu študiju. Nihče ne ukinja Študentskih bonov, zapira študentskih domov in jemlje razne bonifikacije. SOS ponavlja fraze, ki so jim jih ponudili starejši in izkušeni sindikalni borci. Bodo reforme res drastično poslabšale kakovost in dostopnost do visokega šolstva? Mar bodo predvidene odložene šolnine otežile študij? Mar se bodo s pomočjo vavčerjev ustanavljali slabše, nekvalitetni programi in fakultete? Ali je prav, da se študentsko delo izkorišča? Ali je prav, da delavec pri plači 80.000 SIT plačuje davke, študent pa ne? Odgovor na vprašanja je: ne! Seveda pa bodo predvideni ukrepi odrezali velik kos pogače tistim, ki si ga v »imenu vseh študentov« režejo predvsem sebi. Predlog zakona o visokem šolstvu ni idealen, vendar zaradi vseh dosedanjih posebnosti optimalen. Zaradi bolonjskega procesa bodo polemike primerjave med »starimi in novim« študijskim sistemom trajale še dolgo. Predlog zakona: krajša čas študija, pripravlja pravno podlago za vzpostavitev sistema zagotavljanja kakovosti, omogoča financiranje prve in druge stopnje študija ter predvsem omogoča preglednosl študija. Predlog zakona ne prinaša izenačitve ali celo enakosti dosedanjih in novih študijskih programov. Pomeni le, daje stopnja izobrazbe, ki si jo je bilo mogoče pridobiti doslej, ekvivalentna slopnji v novem visokošolskem sistemu. Pomembna je zato, da se za sedanje diplomante ohranijo pridobljene pravice tako pri nadaljevanju izobraževanja kot pri zaposlovanju. Skupaj z ostalimi napovedanimi spremembami po mnenju Slovenske demokratske mladine zakon prinaša zmanjševanje študentskega dela oziroma študentsko delo v počitniških dneh, krajši študij pa osnovo za hitrejšo samostojnost mladih, ki se bodo lahko prej odločali za družino, nakup stanovanja... Seveda je potrebno še marsikaj postoriti in spremeniti, vendar so osnove dobre. V Slovenski demokratski mladini želimo in znamo s svojimi predlogi omogočiti mladim v Sloveniji bolj kakovostno preživeto mladost. V sodelovanju z ustreznimi sogovorniki nam bo to tudi uspelo. Tudi v SDM Domžale menimo, da so na področju šolstva potrebne korenite spremembe. Želimo si kvalitetnejše šolanje, po katerem bo študent pripravljen za delo v podjetjih, po katerem bo študent z znanjem in s prakso oborožen pripravljen na samozaposlitev, da po končanem študiju nihče več ne bi imel problemov s pridobitvijo prve zaposlitve. Za dosego teh naših želja pa bodo potrebne korenite spremembe v šolstvu začenši s profesorji, ki si marsikdaj dovolijo prav vse, od zamujanja na predavanje, do ocenjevanja na oko. pa vse do koleričnih izpadov. Prav tako bi bilo potrebno prenoviti učne programe, kjer bi se črtalo vse nepotrebno, ter bi se dalo poudarka tistem, kar bomo v prihodnje potrebovali na delovnem mestu. Matjaž Gerčar, SDM Domžale Zakon o javnem redu in miru Kaj lahko naredimo za mlade? 29. decembra lani je poslanec Josip Baje na novinarski konferenci Slovenske ljudske stranke na temo "Kaj moramo še storiti za večjo varnost mladih?" izrazil prepričanje, da je potrebno sprejeti resne ukrepe ter odpraviti pomanjkljivosti zakonodaje in zagotoviti bolj učinkovit nadzor na njenim izvajanjem. Za pridobitev čim več strokovnih podatkov je poslanska skupina SLS v raziskovalno-dokumentacijskem sektorju Državnega zbora naročila raziskavo z naslovom "Vstop mladoletnikom v lokale in dostop do alkoholnih pijač". Dokument se je že večkrat izkazal za zelo koristnega. SLS je tako ob predstavljanju stališča do predloga Zakona o javnem redu in miru opozorila tudi na dejstvo, da v novem predlogu ni varstva mladoletnikov. Po našem mnenju bi moral biti tudi v bodoče mladini do 15. leta starosti prepovedan vstop v nočne lokale. Še zlasti dogodki ob koncu prejšnjega leta so jasno pokazali, da se z mladoletniki dogaja marsikaj, kar ni in ne more biti v interesu ne staršev ne države ali kogar koli drugega. Mladoletniki, ki jim je kljub jasnemu zakonu o omejevanju porabe alkohola omogočen vstop v lokale, tudi nočne in na razne zabavne prireditve, so alkoholu neposredno podvrženi. Mladoletniki pod vplivom alkohola so žal zelo pogosto povzročitelji mnogih prekrškov, p katerih govori tudi novi predlog zakona. V Slovenski ljudski stranki smo prepričani, da bi bilo potrebno zelo sistematično urediti tudi področje varstva mladoletnikov. Ravno mladoletniki so tisti, ki predstavljajo velik delež porabnikov alkoholnih pijač, še zlasti, ko gre za nočne zabave v diskotekah in nočnih klubih. V zvezi z javnim redom in mirom je namreč po podatkih iz raziskave nesporno dokazano, da obstajajo močne povezave med tveganimi oblikami pivskega vedenja, nasilja, vandalizma, nezaščitenimi spolnimi odnosi, prometnimi in drugimi nesrečami, invalidnostjo in smrtjo! Zakonodaja v Sloveniji na področju varstva mladoletnikov v zvezi s točenjem alkoholnih pijač je dobra in primerljiva z ostalimi evropskimi državami. Do zapleta pa prihaja na področju nadzora nad izvajanjem predpisov, očitno je namreč, da kljub dobri zakonodaji mladoletniki brez težav posegajo po alkoholu v trgovinah, gostinskih obratih in množičnih zabavah, prodajalci teh pijač, ki jih ponujajo mladoletnikom, pa kljub jasnim določbam Zakona o omejevanju porabe alkohola niso kaz- 1. konferenca Nove Slovenije »Za Novo Slovenijo SO jy g j vsake volitve velik izziv!« Na prvi konferenci stranke, ki je bila v petek, 10. marca 2006, v Hotelu Mons, so funkcionarji v prvem delu predstavili pomembne dosežke s svojih področij v luči lokalnih volitev, v drugem delu pa udeleženci čestitali dr. Bajuku za prejem nagrade Finančni minister leta 2005 za Evropo. Predsednik Sveta Nove Slovenije Jožef Horvat je na podlagi 26. člena statuta NSi sklical prvo sejo konference stranke, kjer so funkcionarji spregovorili o dosežkih posameznih ministrstev v luči priprav na lokalne volitve. Ministrstvo za visoko šolstvo znanost in tehnologijo je po besedah ministra dr. Jureta Zupana v letu 2005 doseglo kar nekaj uspehov. Še posebej si prizadevajo uravnotežiti vpis v visoko šolstvo, predvsem s spodbujanjem vpisa v naravoslovne in tehnične smeri. Minister je izpostavil tudi davčno olajšavo za spodbujanje raziskav in razvoja, sprejem resolucije o raziskovalnem in razvojnem programu od 2006 do 2010, povečanje števila mladih raziskovalcev v gospodarstvu, sodelovanje s slovenskimi znanstveniki iz. tujine ter uresničevanje projekta izgradnje in prenove študentskih bivalnih zmogljivosti. V letu 2006 pa nameravajo nadaljevati z ustanavljanjem visokošolskih inovacijskih središč po Sloveniji, okrepiti raziskovalno razvojno dejavnost v podjetjih, sprejeti nacionalni program visokega šolstva ter povečati uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij v upravi, podjetjih in med posamezniki. Državni sekretar z ministrstva za pravosodje Robert Maroll je najprej opravičil odsotnost ministra dr. Lovra Šturma, nato pa poudaril, da ni vse odvisno od kandidatov za župane in občinskih odborov. Zelo veliko lahko k temu pripomore dobro delo poslancev in ministrov. Dr. Šturm je lani po mnenju javnosti užival veliko podporo med Slovenci ter prejel veliko polival na račun dela. "Pohvala njegovemu deluje hkrati pohvala delu Nove Slovenije, saj prihaja i/, vrst te stranke, "je dejal Marolt. Mamil je izpostavil znižanje notarskih tarif, povečanje notarskih mest, ministrstvo razmišlja tudi o /ni- žanju odvetniške tarife, doseglo pa je tudi znižanje sodnih zaostankov za 7%. Ogromno je naredila tudi Komisija za popravo krivic, saj so lani rešili za kar 400-krat več zadev kot v letih poprej. Zavzemajo se za pregledno poslovanje v javnem sektorju, odpravo administrativnih ovir in odpravo obveznega članstva v kmetijsko gozdarski zbornici. Marolt je nato izrekel še čestitke ministru Bajuku ob prejemu nagrade in dejal, da tako kot pravi Sveto pismo, ni nihče prerok v domačem kraju, kar je dr. Bajuk še posebej občutil zaradi medijskih napadov nanj. Vodja poslanske skupine Sok je izpostavil zakonske spremembe pred prihajajočimi volitvami - te bodo najverjetneje zadnji konec tedna v oktobru , ki so med drugim zvišale prag podpore, ki jo morajo med volivci pridobiti neodvisne liste, da lahko sodelujejo na lokalnih volitvah. S tem, ko bodo morale pridobiti glasove vsaj dveh odstotkov volivcev, bodo neodvisne liste v večjih mestih težje prišle v občinske svete oziroma bo to uspelo le zelo resnim. Med novostmi je izpostavil tudi ženske kvote. V zvezi s slednjimi pa je predsednik Nove Slovenije Andrej Bajuk navzoče opomnil, da ima stranka veliko podporo prav med ženskami in izrazil upanje, da se bo to pokazalo tudi na kandidacijskih listah in da ženskih kandidatk ne bo težko najti. Kot politična stranka ne mislimo, da so občine strošek, ampak da so velika dodana vrednost razvoju države in njeni demokraciji, je dejal Sok. Navzoče je še spomnil, da je N.Si prav s pomočjo predsednika stranke in finančnega ministra Bajuka uspela popraviti način financiranja občin; tako so v letu 2005 gla-varino povečali za 10 odstotkov nominalno. Lokalne predstavnike stranke je Sok tudi po/val, naj čim prej sestavijo kandidatne liste ter določijo kandidate za župane. Kjer pa jim to ne bi uspelo, naj se povežejo s sorodnimi strankami. Bajuk je glede volitev še dodal, da so vsake velik izziv, da pa sc dobro pripravljajo in je prepričan, da bodo uspešni Finančni minister dr. Andrej Bajuk pa je v nagovoru udeležencem prve konference stranke predstavil dosežke ministrstva za finance: zmanjšanje proračun- skega primanjkljaja na 1,7 % BDP, kar je veliko manj od prvotno napovedanih 2,1 odstotka, zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in znižanje zunanjega dolga na 29 %, nizko stopnjo inflacije ter zmanjšanje javne porabe. Prevzem evra je leta 2005 pomenil pomemben cilj za Slovenijo. Slovenija bo prva izmed novo sprejetih članic EU, ki ga bo naslednje leto dejansko uvedla. Glede prejema priznanja za najboljšega finančnega ministra leta 2005 v Evropi, pa je Bajuk dejal: »Vesel sem tega priznanja. Zavedam se, da to ni delo enega človeka. Vem, da to ni priznanje samo eni osebi, ampak Sloveniji.« Bajuk je dejal, daje ponosen na N.Si, ker je vse, kar se sedaj dogaja v Sloveniji, tudi sad strankinega dela. Ta vlada pa, ne glede na napake, dejansko povzroča globoke premike v državi. Glede lokalnih volitev pa je Bajuk dejal, da so vsake volitve velik izziv za vsako politično stranko, tudi za N.Si. »Močno verjamemo v lokalno samoupravo, saj je to temelj demokratične ureditve Slovenije, zato se bomo zares zavzeli, da bomo nastopili v skladu s temi našimi stališči in ponudili naše najboljše ljudi po celi Sloveniji, da bodo prevzeli odgovornosti na področju lokalne samouprave.« je pojasnil Bajuk. Dodal je še, da si N.Si želi zasesti čim več županskih mest, konkretno pa o številkah ni želel govoriti. Glede želje SDS, da bi koalicijske stranke tudi na lokalnih volitvah že v prvem krogu tvorile koalicije, je Bajuk odgovoril, da bo v vseh tistih primerih, ko bo to umestno, prav gotovo N.Si odprta za dialog, predvsem s kolegi, s katerimi so prevzeli že druge obveznosti na državni ravni. Stranka želi nastopiti s svojimi listami, čeprav je za pogovore vedno odprta, predvsem v tistih primerih, kjer se bo to izkazalo za ustrezen in za pameten pristop. O dosežkih Ministrstva za šolstvo in šport je poročala državna sekretarka dr. Alenka Šverc, ki je v svojem nastopu izpostavila nadaljnje investicije v razvoj osnovnega in srednjega šolstva ter minulo delo na omenjenem področju, spremembe na področju osnovnega šolsfva, kar sc tiče nivojskega pouka in novega zakona o poklicnem izobraževanju, ki uvaja večjo povezanost med izobraževanjem v šoli in usposabljanjem v podjetjih. Drugi del je bil obogaten s kulturnim programom v čast predsedniku N.Si dr. Andreju Bajuku ob prejemu priznanja Finančni minister leta za Evropo, ki mu jo je podelila revija The Banker iz skupine Financial Times. Bogdan Osolln, N.SI novani. SLS predlaga, naj zakon omogoča policiji, da v primeru, ko večkrat ugotovi kršitev določenega gostinskega lokala ali organizacije glede točenja alkoholnih pijač mladoletnikom, lahko policija odredi takojšnje zaprtje lokala za določeno število ur. S tem bomo nedvomno dosegli, da bodo gostinski lokali ali organizatorji prireditev brezpogojno spoštovali zakone, ki zagotavljajo varstvo mladoletnikov. Zagotovo je potrebno nameniti veliko več pozornosti preventivnim projektom in akcijam. Mlade moramo spodbujati in jim omogočati udejstvovanje v športnih aktivnostih ter različnih civilno družbenih organizacijah, ki so nedvomno najboljša garancija in varstvo pred dogodki, ki celo ogrožajo življenja naših mladoletnikov. Le ob zelo jasnih kriterijih, ki jih določa zakonodaja ter ob njihovem doslednem spoštovanju in nadzoru izvajanja pridemo do predpogojev, ki so potrebni za uspešno in učinkovito ponudbo alternative za pošteno, zdravo in srečno življenje vsega prebivalstva. Pa naj gre to konkretno le za mladino in alkohol - ali pa za vse državljanke in državljane ter javni red in mir. Rok Ravnikar Slovenska ljudska stranka vas vabi na programsko konferenco z delovnim naslovom Kmetijstvo in razvoj podeželja v Sloveniji - perspektiva ali zaton?, ki bo organizirana v soboto, 8. 4. 2006, od 9.30 ure dalje na Kmetijski šoli Grm pri Novem mestu v okviru občnega zbora Slovenske kmečke zveze pri SLS. Programska konferenca Kmetijstvo in razvoj podeželja v Sloveniji - perspektiva ali zaton? Novo mesto, 8. april 2006 Uvod v programsko konferenco bo podal Janez PODOBNIK, predsednik Slovenske ljudske stranke. Delovni naslovi in predavatelji: 1. Makroekonomski pogled stanja kmetijstva po vstopu Slovenije v EU - dr. Stane KAVČIČ; 2. Program gospodarskih reform in vpliv na kmetijstvo, s poudarkom na davčni zakonodaji - mag. Uroš ROŽIC; 3. Človeški vidik kmeta na podeželju - pomen za prihodnost - prof.dr. Franc ZAGOŽEN; 4. Kmetijstvo kot pomemben dejavnik varovanja in ohranjanja okolja in krajine - dr. Marjan VEZJAK; 5. Živilsko-predelovalna industrija po vstopu v EU na ponovnem razpotju - Boris JEŽ; 6. Perspektiva mladih na kmetijah - Metka PIKŠ; 7. Prispevek kmetijsko gozdarske zbornice v razvoju kmetijstva in podeželja v Sloveniji - novi izzivi? - g. Peter VRISK; 8. Podeželje - razvojna pot slovenskega kmetijstva - Igor IIKOVATIČ; 9. Pomen izobraževanja za konkurenčno kmetijstvo in razvito podeželje - Tone HROVAT; Predvideni program, • od 9.30 do 10.00 sprejem udeležencev; • 10.00 do predvidoma 12.30 programska konferenca z delovnim naslovom »Kmetijstvo in razvoj podeželja v Sloveniji -perspektiva ali zaton?«; • 13.00- 14.30 kosilo • 14.00 - 15.00 evidentiranje delegatov volilnega občnega zbora Slovenske kmečke zveze pri SLS; • 15.00 - 17.00 otvoritev in izvedba volilnega občnega zbora Slovenske kmečke zveze pri SLS; • 18.00 - 19.00 zaključek volilnega občnega zbora. Vabljeni - veseli bomo vašega sodelovanja! Javno zdravstvo na razpotju - za ljudi in bolnike ali proti njim Zdravstveni sistem je sistem, kjer naj bi delovali ljudje za ljudi, sama zdravstvena dejavnost pa mora vključevati vrsto ljudi s potrebnimi znanji, ki ga je potrebno nenehno obnavljati, obvladovati zahtevne tehnologije in imeti dolgoletne izkušnje. To je zelo zapleten, finančno obsežen in težko obvladljiv sistem, ki v javnosti, še posebej med bolniki, predvsem zaradi nekaterih dogodkov, vzbuja veliko zaskrbljenost, skrb in zmanjšanje občutek varnosti v zadnjem času. Prvi večji problem je pomanjkanje zdravnikov. Tako je sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides javno opozarjal, da v našem zdravstvu dolgoročno primanjkuje približno 2600 zdravnikov. Opozorili so, da se bo v prihodnjih petih letih upokojilo še najmanj 540 zdravnikov. Prav tako projekcije rasti potreb po zdravnikih, zapisane že v beli knjigi, ob 1% letni rasti povpraševanja, predvidevajo ob koncu prvega desetletja 700 zdravnikov več kot danes, v drugem desetletju pa bi se njihovo število povečalo še za 300. Slovenija po napovedih ne bo nadomestila zdajšnjega pomanjkanja zdravnikov in zapolnila vrzeli, ki bodo nastale zaradi upokojitev. Rešitve vsaj deloma predstavlja začetek delovanja nove medicinske fakultete v Mariboru ter bolj odprto zaposlovanje zdravnikov iz tujine. Dodaten problem pri tem predstavlja naraščajoče število bolnikov, predvsem na račun staranja prebivalstva, se iz leta v leto povečuje ter visoke cene novih tehnologij in novih, zlasti bioloških zdravil. Zadnja dogajanja in odhodi nekaterih zdravnikov specialistov iz KC so odraz stanja zdravstva v naši družbi. Kljub vedno novim (omalovažujočim) zatrdilom, tako s strani strokovne direktorice KC dr. Saše Markovič, da število napovedanih odhodov med zasebnike ne more imeti večjega negativnega vpliva in ministra za zdravje mag. Bručana, da zdravniki, ki zapustijo javni zavod, ne morejo s seboj odnesti tudi programa in s tem finančnih sredstev, vodijo v stanje zaskrbljenosti. Vzroke za takšne poteze so v dejstvu, da sistem ne omogoča, da bi bili strokovnjaki za vrhunske dosežke ustrezno nagrajeni, delovne razmere in pogoji dela (organizacija, oprema in medsebojni odnosi) so destimulativni, saj najboljši niso ustrezno nagrajeni, mnogi pa v sistemu uravnilovke za nedelo dobijo več kot solidno plačilo. Seveda je velika dilema, kaj pomeni takšno povečano zasebništvo za javno zdravstvo, zlasti pa za razvoj stroke v KC, ki je tudi univerzitetna klinika, ki je valilnica vsega zdravništva ter tudi raziskovalna institucija. Od- hod napovedujejo nekateri najbolj ugledni in največji strokovnjaki in to je stvar, ki bi morala biti problem. Pri tem je potrebno povedati, da takšne poteze na strani zdravnikov niso presenetljive. Minister za zdravje dr. Bručan namreč neprestano sporoča, da izrazito podpira zasebništvo in tudi privatizacijo. Tako pač zdravniki reagirajo popolnoma logično in razumno, na način, da je potrebno čim preje oditi med zasebnike, dokler je to še mogoče in izkoristiti vse prednosti pomanjkljivega (oziroma pravzaprav odsotnega) nadzora v zdravstvu ter izrazite finančne koristi takšnega statusa v primeri z nagrajevanjem v javnem sektorju, ki je podrejeno sistemu javnih uslužbencev. Pri tem je najbolj zaskrbljujoče dejstvo, da ti velikanski premiki potekajo popolnoma stihijsko, nenačrtno, brez analiz, kaj to pomeni za prihodnost slovenskega zdravstva. Prav tako tudi ni bila spremenjena strategija zdravstvenega sistema, ni ustreznih zakonskih podlag in ni dialoga med socialnimi partnerji. Minister dopušča postopno razpadanje sistema in ne reagira, saj izrazito podpira zgolj pospešeno, a nenadzorovano množično zasebništvo in nekontrolirano privatizacijo. To pa je za vse nas, uporabnike zdravstvenih storitev, lahko zelo nevarno oddaljevanje od načel dostopnosti, pravičnosti, solidarnosti, kvalitete... Pri tem je izjemo nevarna tudi izjava ministra Bručana. da naj bi občinam odvzel pristojnost podeljevanja koncesij na primarni ravni osnovnega zdravstva ter s tem v zvezi povezanega bodočega položaja zdravstvenih domov. To je zelo nedvoumna napoved postopnega ukinjanja zdravstvenih domov, ki so sicer v lasti občin, vanje je bilo vloženih veliko proračunskih sredstev občin, veliko donacij in samoprispevkov. Večina občin je to pristojnost zelo zgledno izpolnila, odnosi in razmerja med javnim zavodom in zasebniki koncesionarji pa so solidno urejeni. Trenutno naj bi bilo razmerje med koncesionarji in zdravniki v javnem zavodu nekako 50 :50, kar je po mojih izkušnjah zelo primerna in ustrezna rešitev. Seveda pa je ta Bručanova izjava povzročila izjemno vznemirjenje tudi med splošnimi zdravniki v javnem sistemu, tako da že potekajo v sindikatu Fides ter združenju zdravstvenih domov pogovori in iskanja različnih organizacijskih oblik - med drugim tako imenovane tihe mreže v obliki nekakšnih zadrug. To seveda ni nič narobe, a kaj, ko je vse dogajanje stihijsko, nenačrtno, brez vizije mreže osnovnega javnega zdravstva, predvsem pa brez navodil s strani ministrstva. Nekako v stilu: naj se pač vsak znajde kot ve in zna. Seveda pa ostane za vse nas ključno vprašanje: kaj pa mi, uporabniki, bolniki? Kako naj se v vsem tem znajdemo mi? Kdo bo zastopal naše interese in potrebe? Cveta Zalokar- Oražem, poslanka LDS v DZ Ob materinskem dnevu Angleški pregovor pravi: »Očetje delajo hiše, matere domove« O vzvišenem poslanstvu matere govori poslanica, ki so jo škofje naslovili na žene ob koncu drugega vatikanskega koncila: »Žene, vaša poklicanost je, da varujete domače ognjišče, da ljubite vire življenja, da imate srce za novi rod! Priče ste skrivnosti začetkov življenja. Roteče vas prosimo, da predvsem skrbite, da se človeški rod tudi ohrani.« Zakaj tako roteča prošnja in to ravno ženam? Marsikdo se je in se še bo namrdnil ob taki prošnji. Vendar pa demografska slika v Evropi in tudi pri nas v Sloveniji kaže, da kot narod izumiramo. Kaj seje zgodilo v našem narodu, da število rojstev tako skokovito upada? Kje smo kot družba zatajili? Ali res ne znamo vzpostaviti pogojev, za to, da bi se družine odločale za več otrok? Prevzeti poslanstvo materinstva zahteva ogromno poguma. Prepričan sem, da ga imajo sodobne ženske ravno toliko, kot so ga imele ženske nekoč. Vendar so v prejšnjih časih ženske in matere povečini skrbele le za dom in družino. Povprečna slovenska žena in materi pa mora danes v svojem življenju uskladiti materinstvo, gospodinjstvo, osebni razvoj in uspeh v poklicnem življenju. Velikokrat tudi zaradi tega, ker je ena plača v hiši premalo. Zaradi razpetosti med dom, družino in službo so pogoste zgodbe, kot je izpoved naslednje matere in žene. »Pred nekaj dnevi sem bila na razgovoru pri direktorju. Želi, da delam več, da delam nadure popoldan, ob sobotah, lahko tudi doma. Želi, da je projekt končan do konca leta. Povsod daje tako, da so sedaj takšni časi. Razložila sem mu, da ne morem, da imam družino, otroke, ki me potrebujejo, ki potrebujejo moj čas. Tudi ne bi zmogla, to bi presegalo moje moči.« On pa: »Zakaj pa ste si izbrali takšen način življenja?« Razložila sem mu, da me otroci osrečujejo, da mi družina pomeni mnogo več kot kariera.« Poklic, ki ga opravljamo z veseljem nas osrečuje. Prepričan sem, da tudi poklic materinstva in navsezadnje tudi poklic očetovstva osrečuje. Lažje ga je opravljati, če imaš pri tem podporo, vzpodbudo. To podporo pa mora zagotavljati celotna družba - država s svojo zakonsko politiko, delodajalci, predvsem pa mediji, ki krojijo javno mnenje in odnos do mater, otrok in družin. Prepričan sem, da se sedanja vlada zaveda svoje odgovornosti in bo na tem področju še bolj odločno pose- gla z, do družinske politike, ustreznimi ukrepi. Nekaj je že bilo postorr jenega na tem področju v lanskem letu na področju obdavčenja dodatka za velike družine, kjer je bilo odpravljeno plačilo akontacije dohodnine na ta dodatek. Še več novosti pa lahko pričakujemo v letošnjem letu, predvsem od novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Naj naštejem samo dve novosti iz predloga sprememb tega zakona: • podaljšanje obdobja, do katerega imajo starši pravico delati krajši delovni čas zaradi starševstva iz 3. do 6. leta otrokove starosti za dva otroka; • povišanje dodatka za veliko družino, ki ima 4 ali več otrok, na 10-0.000 SIT. V pripravi pa je tudi druga zakonodaja s tega področja in vse z namenom izboljšati celovito demografsko sliko v naši državi. Delo mater v družini in za družino je zelo pomembno za celotno družbo in gaje potrebno vedno in znova poudarjati in mu dajati še poseben pomen. Kajti le iz zdravih in urejenih družin se lahko ustvari zdrava in zadovoljna država. Naj končam z judovskim pregovorom :"Bog ni mogel biti povsod, pa je ustvaril mater." Iskrene čestitke vsem materam. mag. Franc Capuder, poslanec NSI v OZ Novi Zakon o medijih ter zakonodaja z nepremičninskega področja Vlada Republike Slovenije je pripravila novelo Zakona o medijih z namenom, da uredi več področij, za katere se je dosedanja ureditev izkazala za pomanjkljivo. Poslanci pa smo del seje v Državnem zboru nameni|i tudi zakonskim spremembam na področju urejanja nepremičnin. S spremembo zakona o medijih bo preprečena nadaljnja monopolizacija lastništva v medijih. Na ta način bodo mediji postali bolj pluralni. Oblikovan bo tudi poseben proračunski vir za pluralizacijo medijev. Namenjen bo predvsem manjšim medijem, kar 40% pa ga je rezerviranega za medije posebnega pomena - lokalne, regionalne in študentske. Sredstva se bodo delila izključno na osnovi javnega razpisa, torej na evropsko primerljiv način. Glede na ostre napade opozicije lahko sklepamo, da sedanja opozicija, predvsem LDS, (ZL)SD v tem vidi dodatno grožnjo svojemu dosedanjemu medijskemu monopolu v osrednjih javnih glasilih in se z vsemi sredstvi bori, da ohrani njihov dosedanji politični vpliv v medijih. Vladajoča koalicija pa je mnenja, da ne potrebujemo političnih medijev, temveč bi mediji morali biti neodvisni od katerekoli trenutno vladajoče politične večine v državi ali na lokalnih nivojih. Novela Zakona o medijih bo tudi dejanska uresničitev v ustavi zagotovljene pravice do popravka v medijih. Pravica do popravka je pravica šibkejšega, saj je posameznik proti mediju vedno v šibkejšem položaju. Slovenska ustava jo opredeljuje zelo demokratično, prav tako tudi pravico do odgovora. Zapisani sta v poglavju o človekovih pravicah, v katerem 15. člen ustave izrecno prepoveduje vsako oženje teh pravic. S tega vidika so očitki sedanje opozicije, LDS in (ZL)SD ter njunih satelitov (kot se to v praksi izkazuje, je to tudi vrh Društva novinarjev Slovenije), o »širitvi« te pravice naravnost absurdni. So pa tudi smešni, saj so najbolj napadli odstavka, ki sta prepisana iz dosedanjega zakona, s čimer so razgalili lastno nepoznavanje zakona, ki bi ga morali že vrsto let izvajati. Tak odnos naj ne preseneča, saj je v resnici sedaj veljavni zakon dovoljeval tudi najbolj absurdne oblike izigravanja te ustavne pravice. Pri tem je potrebno poudariti tudi to, kdaj ta pravica sploh postane aktualna - samo v primeru, ko medij stori nekomu krivico in objavi neresničen ali napačen oziroma zavajajoč podatek. Prizadevanje za dosledno uresničevanje ustavne pravice do popravka je torej hkrati prizadevanje za več profesionalnosti v medijih in s tem tudi za doslednejše uresničevanje pravice do obveščenosti, ki je tudi ustavna pravica vseh državljank in državljanov. Novela Zakona o medijih ureja tudi zaščito otrok in mladoletnih na evropsko primerljiv način. Tu velja posebej poudariti, da se je sedanja vlada za to odločila na predlog Mirovnega inštituta, danega v obsežni, več mesečni javni razpravi o osnutku zakona, saj je sedanja zakonska ureditev, ki jo je pripravila stara oblast (in se sedaj kot opozicija bori proti spremembi zakona), v neskladju z evropskimi. Kot sem že uvodoma omenil, smo v Državnem zboru razpravljali tudi spremembi zakonodaje s področja vzpostavitve evidenc oz. podatkov o nepremičninah. Republika Slovenija za namene izvajanja svojih razvojnih strategij potrebuje tudi kakovostne in popolne podatke o nepremičninah. Zato je potrebno, da se na nepremičninskem področju vzpostavijo večnamenske evidence in sistemi, ki bodo omogočali objektivno oblikovanje in vodenje socialne, prostorske in na koncu tudi davčne politike. V Sloveniji že nekaj let potekajo aktivnosti za zagotavljanje popolnih in kakovostnih nepremičninskih evidenc za izvajanje teh treh politik. Obstoječi način nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je potrebno nadomestiti s sodobnim sistemom davka na nepremičnine, za katerega se davčna osnova določi kot v principu za tržno vrednost. To je potrebno določiti za vse nepremičnine na enak način, zato je predpogoj, da do tega pride, uvedba sistema množičnega vrednotenja nepremičnin. Za njegovo izvajanje pa so nujne kakovostne in popolne nepremičninske evidence. S spremembo zakonodaje želimo poenostaviti postopke vpisa nepremičnin v nepremičninske evidence, želimo zagotoviti popolne podatke o nepremičninah in omogočiti postopno izboljšanje kakovosti podatkov o nepremičninah. Ravno tako želimo tudi stalno zagotavljati ažurne podatke o nepremičninah. Predlog novega zakona je po našem mnenju prvi korak pri oblikovanju enotnega nepremičninskega sistema. Nujno potrebno je namreč poenotenje evidenc, ki se vodijo po tem zakonu, njihovo povezovanje z evidenco zemljiške knjige in tudi morebitna organizacijska združitev jedra nepremičninskega sistema, ki ga danes tvori Ministrstvo za okolje in prostor, predvsem geodetska uprava Republike Slovenije ter tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki vodi zemljiško knjigo. Oblikovanje novega nepremičninskega sistema bo urejeno s posebnim zakonom, ki bo celovito uredil poenotenje nepremičninskih evidenc, tako v vsebinskem kot organizacijskem smislu. Po našem prepričanju bo predlagana ureditev poenostavila postopke vpisov podatkov nepremičnin. S to poenostavitvijo postopkov za vpis novih nepremičnin oziroma spremembo že evidentiranih podatkov smo s spremembo zakona poskušali poiskali čim enostavnejše in hitre rešitve, ob tem pa še vedno strmeti k temu, da se zagotovi visoko pravno varnost lastnikom nepremičnin. Robert Hrovat. poslanec SDS v DZ RS Praznovanje praznika žena in mater Po dolgi, turobni in mrzli zimi smo v mesecu marcu, na začetku pomladi, ki prinaša ponovno prebujenje narave, praznovali dva pomembna praznika: 8. marec, dan žena, in 25. marec, materinski dan. Verjetno ni naključje, da sta oba praznika v prvem mesecu pomladi, znanilcu svetlejšega, toplejšega, prijaznejšega obdobja zelenja in cvetja. Člani in članice TD Jarše-Rodica smo skupaj z učenci OŠ Rodica pripravili kulturni program, s katerim smo se zahvalili ženam in materam ter vsem, ki nosijo v svojem srcu ljubezen, za njihovo požrtvovalnost, s katero vzgajajo otroke. Spoštovanje, ljubezen in zaupanje so nakakšno vodilo odnosu med materjo in otrokom, saj med njima vlada posebna vez, ki traja vse življenje. Pogled na dvorano kulturnega doma v Grobljah je bil v soboto, dne 18.03.2006 raznobarven ob številnih cvetličnih aranžmajih spomladanskega cvetja in čudovito razstavo ročnih del; kot da bi že prava pomlad posijala v dvorano in tako pričakala žene in mamice ter jim polepšala njihov praznik. V uvodnem govoru sem poudarila pomen praznika dneva žena, ki simbolizira borbo žensk za enak položaj v družbi in za enakopravnost, saj mnogi možje Občni zbor Turistično rekreativnega društva Turnše - Cešenik Novi projekti, zanimivi za vse občane V začetku marca so se na rednem občnem zboru zbrali člani in članice Turistično rekreativnega društva Turnše - Češenik. 138 članov in številni gostje so prisluhnili poročilu o delu društva v letu 2005, v katerem so uspešno opravili prav vse začrtane naloge. Posebej skrbno pa so se pogovarjali o programu leta 2006, v katerem so zapisali nekatere nove naloge, ki so zelo smelo zastavljene. Kot je posebej za Slamnik povedal Janez Orehek, predsednik društva, letos praznujejo 10. obletnico taborjenja, ki bi ga zato radi pripravili bolj slovesno. V planu so predvideli tri nove aktivnosti, pri katerih realizaciji pričakujejo pomoč tudi drugih skupnosti. Tako načrtujejo Likovno kolonijo, projekt Enakonočje ter Foto projekt. Ob tej priložnosti vabijo vse, da projekte spremljate, saj bodo zanimivi za vse občane in občanke. Zelo veliko o delu društva povedo tudi številčni podatki. V društvo je namreč včlanjenih 345 članov, od tega 103 mlajši od 18 let. Največ članov in članic je iz vasi Turnše in Češenik, 228, ostali so iz drugih krajev, pa ne le krajevne skupnosti, temveč občine. Zelo zanimiv je tudi podatek, daje članarino plačalo 98% včlanjenih. Ob tej priložnosti se Janez Orehek, predsednik društva, zahvaljuje vsem članom in članicam za zavzeto sodelovanje ter vabi vse še naprej k sodelovanju, saj je prepričan, da bodo zastavljene cilje lažje uresničili s skupnimi močmi. večji del skrbi za družino prepustijo materi. Vsi bi se morali zavedati, da sta za vzgojo potrebna oba starša in si morata obveznosti pravično razdeliti tako znotraj družine, kakor tudi znotraj celotne družbe. Za vzgled bi nam morali biti voditelji, ki ne bi smeli dopustiti prevelikih krivic, da bi eni postali nenadzorovano bogati in oholi, drugi na robu obstanka in zapostavljeni. Ker je še vedno veliko krivic, spoštujmo dan žena kot dan borbe in se spominjajmo žensk, ki so se uprle in zahtevale svoje pravice, saj bo ta borba še dolgo trajala. Materinski dan pa je simbol vsega tistega lepega, toplega in prijetnega, kar naj najdemo doma; je simbol darovanja, ljubezni, potrpežljivosti in odpuščanja. Kdo lahko ljubi bolj nesebično kakor mati; mati je tista, ki podari svoje telo otroku, da se v njem spočne in zraste do zrelosti, pri kateri je sposoben zaživeti tudi sam. Otroci lahko rastejo in se razvijejo le ob neizčrpni ljubezni staršev. Družina naj bo pribežališče, kjer se bomo počutili varne, zaželene in kjer se ti ni treba boriti za svoje pravice ampak drug drugemu pomagamo. Otroci so čudovit dar in spre-jemajmo jih z največjim veseljem; so tudi največji dar družbi, saj bi sicer le ta brez otrok propadla. Tega bi se morali zavedati vsi voditelji in pomagati mladim družinam pri reševanju stanovanjskih problemov, stalnih zaposlitvah, delovnim časom ter občutkom varnosti, da bi se lažje odločili za večje število otrok. Ob zaključku govora sem se vsem našim ljubečim mamicam in vsem, ki nosijo ljubezen v svojem srcu zahvalila za življenje, za ljubezen ter topel dom. Sleherni dan naj ho s soncem podarjen in trenutek, v katerem bo mogoče spremeniti tisto, kar krati srečo. Veselimo se ga in uživajmo. Kulturni program so nadaljevali učenci OŠ Rodica, ki so za vse mamice pripravili recitacije s skeči iz vsakdanjega življenja. Ob zaključku sta se jim pridružila še bratec in sestrica Matic in Janja Hribar iz Volčjega potoka, ki sta z igranjem na harmoniki polepšala in popestrila to praznovanje. Med igranjem harmonike so učenci razdelili šopke pomladnega cvetja vsem mamicam in ženam in se jim s tem zahvalili za ves trud. Vse udeležence smo povabili na ogled razstave ročnih del in za bogato obložene mize sladkih dobrot, ki smo jih napekle članice društva, za suha grla pa smo poskrbele z zdravilnimi napitki. Lepo bi bilo, da se žena in mamic ne bi spomnili samo enkrat v letu, temveč vsak dan posebej, saj si je vsaka po svojih najboljših možnostih prizadevala za nas, za naš čim lepši vsakdanjik in prihodnjik. Nevenka Narobe Pisno poslansko vprašanje Ukrepi ob najdbi sodov z domnevnimi nevarnimi odpadki 16. septembra 2005 so bili pri kraju Podrečje v občini Domžale ob opravljanju kmečkih del na travniku, na brežini ob potoku, najdeni sodi neznanega izvora z neznano vsebino, iz katerih seje širil vonj po lakih in razredčilih. Po informacijah bližnjih stanovalcev so bili sodi skrivaj zakopani na obrežje reke, domnevno pred več deset leti. Obstaja velika verjetnost, da je v bližini teh sodov še več in da so v njih nevarne, morda tudi škodljive, kemične snovi. Občani, zlasti pa bližnji prebivalci, so izrazili veliko zaskrbljenost in strah, saj je v širši okolici veliko kemične in druge industrije in obrti, zato so pričakovali takojšnje ukrepanje in sanacijo nastalega problema. Občina Domžale je bila preko dnevnega informativnega biltena, ki ga pripravlja Uprava za zaščito in reševanje, Izpostava Ljubljana, seznanjena o dogodku, prav tako pa je bilo tu tudi zapisano, daje bil na prizorišču tudi »ekološki mobilni laboratorij, ki je vzel vzorce, in podjetje Kemis, ki bo izvedlo sanacijo.« Zal po šestih mesecih ni znanega v zvezi s razreševanjem problematike nič določnega, razen to, da se ne ve, kdo je za kaj pristojen in odgovoren. Občina Domžale je dne 20.09.2005 na podlagi obvestila občanov, da so bili najdeni sodi na Podrečju pri Domžalah, v katerih naj bi se domnevno nahajali nevarni odpadki, podala na Inšpektorat RS za okolje in prostor, OE Ljubljana, Vilharjeva 33, zahtevo, da inšpektorat ukrepa in jo obvesti o naslednjih podatkih: - Kakšna vrsta posega v okolje je bila ugotovljena? - Mi je bila domneva o posegu v okolje z nevarnimi odpadki potrjena? - Kakšne vrste ukrepov za varstvo okolja so kot pristojni organi izvedli? - Ali so o preteči nevarnosti in posegu obvestili javnost oz. prebivalstvo v bližini? Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Ljubljana, Inšpekcijska pisarna Domžale, nas je z dopisom 4.10.2005 obvestila,' da so bili obveščeni o najdbi, da so si prizorišče v prisotnosti Policijske postaje Domžale in Policijske uprave Ljubljana ogledali skupaj z gasilci in predstavniki družbe Kemis. Inšpektorat tudi ugotavlja, daje predmet intervencije staro okoljsko breme, ki ga smiselno uvrščajo med okoljske nesreče. Zaradi tega dejstva ni ukrepal, saj nima podlage v zakonu, predvidevam, da zato, ker to ni v njegovi pristojnosti. Inšpektorat je v dopisu tudi zapisal, da po določbi 27. člena Zakona o varstvu okolja, ki določa način obveščanja v primeru okoljske nesreče, način ravnanja in interventne ukrepe, določa pristojne za ukrepe pri intervenciji in sicer, za ukrepe na vodah poskrbi pristojna služba o predpisih o vodah, na drugih delih okolja pa služba za zaščito, reševanje in pomoč. Inšpektorat nam v odgovoru ni pojasnil, kakšne snovi so bile najdene v od-peljanih sodih, prav tako tudi ne, kaj se bo v zvezi s problemom dogajalo v naprej, oziroma, ali je zadeva v celoti sanirana in varna za okolje. Ministra za okolje In prostor zato sprašujem: Ali je okoljski inšpektorat ravnal pravilno, ko je zadevo »smiselno« uvrstil med okoljske nesreče? Ali je s to ugotovitvijo zadeva v njegovi pristojnosti končana ali pa bi moral inšpektor o problemu tiste, ki bi morali (glede na to, da sam ni pristojen za ukrepanje) nadaljevati s sanacijo in ukrepi, obvestiti? Kdo bi torej moral ukrepati v primeru t.i. okoljske nesreče in ali je bila ta služba obveščena o primeru? Ali je kdo preveril kakšne snovi so v sodih in kakšna je potencialna nevarnost za okolje ter zakaj o tem ni bila obveščena lokalna skupnost ter okoliški prebivalci? Katera je v zakonu omenjena služba za zaščito, reševanje in pomoč in na kateri ravni deluje - državni, regionalni/ Inšpektorat je v dopisu tudi navedel, da naj bi šlo za sum storitve kaznivega dejanja protipravnega odlaganja nevarnih odpadkov ter da postopek ugotavljanja storilca vodi Policijska uprava Ljubljana. Ministra za notranje zadeve sprašujem: Kakšni so zaključki preiskave in kdo je odlagal odpadke? So sproženi kakšni postopki? Po mojem mnenju je reševanje zadeve vodeno nekoordinirano in nadaljnje reševanje zadeve je od tu naprej zastalo. Bližnji krajani so nas obvestili, da se v tem času ni zgodilo nič konkretnega, na prizorišču so sicer bili prisotni policisti, raziskave terena ni bilo opazili, dejstvo pa je, daje v zemlji še vedno velika količina sodov. Presenečena in ogorčena sem, da po več kot šestih mesecih še vedno ni nihče javnosti, niti Občini Domžale, niti zaskrbljenim ljudem pojasnil, kakšne snovi so v sodih in jih v primeru, če gre za nevarne odpadke tudi strokovno odstranil. Odgovor, da gre za zastarelo breme, kar pomeni okoljsko nesrečo in zato pristojnost služb za zaščito, reševanje in pomoč, je nezadosten in neprimeren, saj so vendarle tudi stara bremena lahko nevarna. Sami smo pri podjetju Kemisu telefonsko dobili odgovor, da so v sodih našli smole, ki so po ustnem komentarju nevarne snovi. Vsekakor si zaslužimo primeren odgovor in pojasnila. Nedopustno je, da po tako dolgem obdobju ni pravih odgovorov in pojasnil, na osnovi katerih bi lahko vedeli, kdo je dolžan ukrepati in seveda kako ravnati z neznano vsebino sodov. Omenjeni primer ponovno dokazuje, da se pristojne službe med seboj ne znajo uskladiti, so nekoordinirane in zgolj prelagajo odgovornost ena na drugo. Ministra za obrambo sprašujem: Ali je vaša služba za zaščito, reševanje in pomoč, ki je dolžna ukrepati v primeru naravnih nesreč, kar naj bi omenjeni primer zdaj bil, bila o tem obveščena in kako je ukrepala? Ministra za okolje in prostor g. Janeza Podobnika, ministra za notranje zadeve g. Dragotina Mateja ter ministra za obrambo g. Karla Erjavca pozivam, da posredujejo koordiniran in jasen odgovor, ali se je v zvezi z opisanim problemom ustrezno ukrepalo? Kakšne snovi so v sodih? So bili odkriti storilci, ki so na kmetijska zemljišča ob nabrežini reke odložili sode? Kaj pojasniti ljudem in kaj jim naj kot lokalna skupnost svetujemo v zvezi z nadaljnjimi ravnanji, saj se bližajo dela na polju? Zanima me, ali so se policija, inšpektorat in službe za zaščito, pomoč in reševanje med seboj obveščale in uskladile, kdo in kako ukrepati v tem primeru ali pa se samo prelaga odgovornost iz organa na organ? Kaj se bo zgodilo s sodi, za katere se domneva, da se v njih nahajajo nevarni odpadki, in za katere naj bi na podlagi meni znanih določil Zakona o varstvu okolja morala poskrbeti država - seveda je iz vse te birokratske latovščine nemogoče ugotoviti kdo konkretno? Ali je kdo dolžan o ugotovitvah in ukrepih obvestiti javnost? Seveda pa v zvezi z omenjeno problematiko ministru za okolje in prostor postavljam tudi širše zastavljeno vprašanje: V naši občini, predvidevam pa, daje podobno tudi drugje po Sloveniji, je izjemno veliko število starih, nelegalnih in neprimerno saniranih odlagališč odpadkov (v starih peskokopih, jamah, nabrežinah) izpred desetletij, v katere je zlasti industrija odlagala nevarne odpadke. Priče in bivši zaposleni trdijo, da seje vozilo ponoči in skrivaj, vse, kar so odvečnega »pridelali« v tovarnah, mnogokrat tudi izjemno nevarne snovi. Sprašujem vas. kakšna je strategija vašega ministrstva v zvezi s postopnim in nujnim saniranjem teh ekoloških bomb, je že narejen seznam teh odlagališč - dokler so priče še žive - in ali je narejen program sanacije? Ali bo letos sanirano v Sloveniji kakšno takšno odlagališče? Kaj boste vi osebno naredili, da se bo k tej resni problematiki aktivno pristopilo? Poslanka LDS v DZRS: Cveta ZAL0KAR DRAŽEM POSLANO: - ministru za okolje in prostor, g. JANEZU PODOBNIKU, dr. med. - ministru za notranje zadeve, g. DRACOTINU MATEJI - ministru za obrambo, g. KARLU ERJAVCU Dr. Miha Brejc Države članice morajo zagotoviti prost pretok delovne sile Evropska unija znotraj svojih meja zagotavlja štiri temeljne svoboščine in sicer prost pretok oseb, storitev, blaga In kapitala ter svobodo ustanavljanja. Še posebej pomemben je prost pretok oseb in s tem povezan prost pretok delavcev, kar pomeni, da sv lahko državljani katerekoli države članice EU zaposlijo v drugi državi članici brez omejitev. Ob vstopu novih držav članic v EU maja 2004 so stare države članice vztrajale, da svojih trgov dela zaradi bojazni pred množičnimi migracijami iz novih držav članic ne bodo odprle, ampak bodo uveljavile t. i. prehodno obdobje. Tako so to storile vse stare države članice razen Velike Britanije, Irske in Švedske. V skladu s pristopno pogodbo 1 • maja 2006 poteče prvi del fleksibilnega sedemletnega prehodnega obdobja v zvezi z omejitvami za prosto gibanje delavcev. To pomeni, da morajo države članice, ki so na področju prostega gibanja delavcev uveljavile prehodno obdobje za osem novih članic, med njimi tudi za Slovenijo (iz omejitve sla izvzeta le Ciper in Malta), do 1. maja 2006 obvestiti Evropsko komisijo, ali bodo prehodno obdobje Podaljšale še za nadaljnja tri leta. Podaljšanje prehodnega obdobja so že napovedale Nemčija, Avstrija Belgija, medtem ko so nekatere druge države članice npr. Španija, Portugalska in Finska, napovedale nJegovo ukinitev. v "kviru Odbora za zaposlovanje m socialne zadeve Evropskega parlamenta (EMPL) poslanci pripravljajo poročilo o prostem pretoku delavcev, kije odgovor parlamenta na poročilo Evropske komisije, ki |a je predstavila februarja letos, "azprav v okviru odbora se aktivno udeležuje tudi slovenski poslanec Evropskega parlamenta dr. Mihael Brejc (SDS/EPP-ED), ki Je vložil tudi nekaj amandmajev. 1 oročilo, ki ga je pripravil madžar-skl Poslanec Csaba Ory (EPP-ED), Poziva države članice k odpravi Prehodnega obdobja, saj je iz sta- tističnih podatkov razvidno, da se je gospodarska rast v državah, ki so odprle svoj trg dela, zvišala in da po vstopu novih držav članic ni bilo opaznih velikih migracijskih tokov delovne sile. Dr. Brejc je zato prepričan, da morajo države Članice pred odločitvijo o podaljšanju prehodnega obdobja analizirati ogroženost svojega trga dela s strani vsake države članice posebej. Podatki o zaposlitvi tujcev namreč kažejo, da je v Veliki Britaniji od 231.545 tujcev le 258 slovenskih državljanov (131.290 Poljakov, 24.470 Slovakov), na Irskem pa od 53.582 tujcev le 64 Slovencev (25.222 Poljakov, 11.410 Litvan-cev). Prav tako je po mnenju dr. Brejca treba voditi natančne statistične podatke, kot so izobrazba, poklic, starost, spol ipd.. Le na ta način bo mogoče dobiti popolno in celovito sliko delovnih migracij med državami članicami EU, na podlagi česar bodo lahko narejene natančne in verodostojne analize, države članice pa bodo na ta način tudi lažje oblikovale svoje politike zaposlovanja. Dr. Brejc se v Evropskem parlamentu ves čas aktivno zavzema za čimprejšnjo odpravo prehodnega obdobja za Slovenijo. Tako je v okviru februarskega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta zastavil vprašanje tudi avstrijskemu predsedstvu. Zanimalo ga je njihovo stališče do podaljšanja prehodnega obdobja, glede na to, da so nekatere države, med njimi tudi Avstrija, že napovedale podaljšanje. Dr. Brejc je prepričan, da sprostitev omejitve na področju zaposlovanja lahko pomembno pripomore k višji gospodarski rasli držav članic in s tem prispeva tudi k doseganju ciljev Lizbonske strategije. Slovenija po njegovem mnenju ne ogroža trgov dela nobene od držav članic EU, zato dr. Brejc pričakuje, da bodo države članice, ki so doslej uveljavljale prehodno obdobje, sprostile svoje trge dela za Slovenijo, kot so tO že storile Švedska, Irska in Velika Britanija. Nataša Šuštar Dr. Romana Jordan Cizelj Skupna evropska energetska politika V Bruslju je 8. marca 2006 komisar za energijo Andris Pie-balgs na neformalnem srečanju poslancem Odbora za industrijo, raziskave in energijo Evropskega parlamenta predstavil Zeleno knjigo o skupni evropski energetski politiki. Vsi se spomnimo težav z dobavo ruskega zemeljskega plina v začetku letošnjega leta in dandanašnji zadostne količine energije niso več samoumevne. Če ne bomo ukrepali, bomo do leta 2030 uvažali že več kot 70% energije. Tako velika odvisnost pomeni, da se lahko odločitve o naši porabi energije sprejemajo izven EU, s strani tretjih držav. Le-te že sedaj močno vplivajo na količino razpoložljive energije v EU in njene cene. V prihodnosti pa bi sc lahko njihov vpliv še povečal. Članica odbora za industrijo, raziskave in energijo ITRE Evropskega parlamenta, slovenska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj povzema: »Da se to ne bi zgodilo, je Evropska komisija v marcu objavila težko pričakovano zeleno knjigo o skupni evropski energetski politiki. V njej so podane smernice, na katerih področjih naj se Evropa usklajuje in deluje enotno, da bomo lahko tudi v prihodnosti zagotovili varno in zadostno oskrbo z energijo, omejili vplive človekovega delovanja na podnebne spremembe, hkrati pa dosegali cene energije, ki bodo ljudem dostopne in bodo omogočale globalno konkurenčnost evropskega gospodarstva. Med šestimi skupinami ukrepov je zagotovo med zahtevnejšimi uresničitev predloga, da bi države članice EU nastopale kot enotna skupnost nasproti tretjim državam, izvoznicam energetskih virov. Evropski uniji kot drugi največji porabnici energije v svetu bi se z enotnim nastopom pogajalske pozicije bistveno okrepile. To pa med drugim pomeni oblikovanje skupne evropske energetske zunanje politike, ter enoten notranji trg. Ta naj bi zaživel v letu 2007, vendar ostaja dejstvo, da bo to trg, na katerem imajo države članice same številne pristojnosti in nadzor«. Uravnavanje enotnega notranjega trga energije s strani posameznih držav članic Unije bi lahko imelo številne pomanjkljivosti, zato se za prosti trg močno zavzema Evropska komisija s Josejem Ma-nuelom Barrosom na čelu, posamezne države članice zlasti Italija in Nizozemska, medtem ko nekatere druge s Francijo in Španijo na čelu temu nasprotujejo. Slovenska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj meni, da je največja vrednost zelene knjige o skupni energetski politiki šele soočenje z dejanskim stanjem na področju energije. Po njenem mnenju smo še daleč od skupne politike in potrebna bodo še številna usklajevanja. Evropska zelena knjiga pa bo morala služiti za strateški razmislek tudi v Sloveniji, ki je doslej že sprejela zelo zahtevne cilje tako glede omejevanja izpustov toplo-grednih plinov kot tudi deleža obnovljivih virov energije. V svojem govoru v Evropskem parlamentu je dr. Jordan Cizljeva povedala, da moramo realno oceniti doprinos posameznih primarnih virov energije, pošteno ovrednotiti učinkovitost obstoječih ter potenciale razvijajočih se novih tehnologij. Na končuje dodala: »Nastopil je čas, ko se moramo izogniti politični retoriki in se soočiti z dejanskim stanjem. Posebej želim opozoriti, da jedrska energija ne more in ne sme biti več tabu tema v evropskem političnem prostoru. Danes jedrska energija ne povzroča izpustov to-plogrednih plinov, omogoča uvoz urana iz različnih, tudi politično stabilnih držav ter ima prav zaradi tega stabilno in konkurenčno ceno. Njen razvoj bo še izboljšal učinkovitost, zmanjšal količino radioaktivnih odpadkov m /višal varnost.Temu ustrezno mesto mora imeti tudi v evropskih strateških dokumentih ter konkretnih ukrepih«. Darko Rudi Občni zbor Društva upokojencev Vir Za lepšo jesen nas, pa tudi tistih, ki pridejo za nami Blizu 450 članov in članic ima Društvo upokojencev Vir, ki se je na svojem občnem zboru zbralo 23. marca 2006. Poleg običajnega dnevnega reda jih od številnih drugih podobnih srečanj loči prijetna navada, da se ob začetku zbora spomnijo vseh, ki so v posameznem letu proslavili okrogel jubilej. Tudi tokrat so rože prejeli vsi, ki so praznovali obletnice, še posebej pa so se spomnili Marije Tomažič ter Marije Hribar, dveh krepkih devetdesetletnic, od katerih je slednja že dopolnila 94 let. Med gosti sta bila predstavnika KS Vir in Občine Domžale, predsedniki društev upokojencev, s katerimi sodelujejo, posebej prisrčnega aplavza pa je bil deležen njihov častni član Jože Vodlan. Po izvolitvi delovnega predsedstva je o izpolnjenih programih v letu 2005 poročala predsednica Bebca Potočnik. Tudi tokrat so se v različne dejavnosti množično vključevali vsi člani in članice društva, saj so številčni podatki pokazali, daje vsak izmed njih v društvenih aktivnostih sodeloval vsaj trikrat. Če kdo ni, potem so bili ostali udeleženi, večkrat. Posebej je pohvalila pevce in pevke, različne krožke, med katerimi je posebej izpostavila pridne gospodinje, pa udeležence rekreativnih kolesarjenj, balinarje. šahiste, številne izletnike in člane, ki iščejo izboljšanje zdravja v Snoviku in Delfinu. Posebej je pohvalila vse tiste, ki so skozi vse leto obiskovali osamljene, ostarele in bolne člane. Skupaj je bilo obiskov 153, le predstavljate pa si lahko, koliko tolikšno število prijetnih srečanj prinese prijaznih besed, toplih stiskov rok in iskrene skrbi za vse, ki jo potrebujejo. Svoje priložnosti za srečanja člani iščejo tudi v dveh skupinah za samopomoč, na različnih razstavah, skupinskih obiskih znamenitosti in zanimivosti. Zal je v letu 2005 zaradi res slabega vremena odpadel tradicionalni piknik, ki so ga nadomestili z drugimi dejavnostmi. Z minuto molka so se spomnili osmih umrlih članov društva, ter se ob koncu zahvalili vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspešnemu delu društva. Člani in članice so bili vsi po vrsti z delom društva, v katerega se radi vključujejo, zelo zadovoljni ter so predsednici navdušeno zaploskali. Na predlog vodstva pa so v nadaljevanju občnega zbora spregovorili o pobudi za gradnjo doma starejših občanov v naši občini - ni pomembno ali na Viru v Dobu, lahko tudi na Krumper-ku. Črnelem ali kje, samo. da bo dom blizu doma, da bodo v njem našli svoj prostor in nego vsi, ki ju potrebujejo, zato naj se občinsko vodstvo potrudi in čim prej začne reševati to vprašanje. Razmišljali so tudi o potrebi po zdravniški oskrbi na Viru, za katero je pobudo dala gospa Blanka iz Lekarne Vir, ki jo podpirajo, čim prej pa si želijo tudi bankomat na Količevem. Opozorili so tudi na napol podrte hiše, ki kazijo okolico ter na neurejeno področje pasjih iztrebkov. Kar nekaj besed pa je bilo namenjenih tudi mladim, ki bodo, če bodo zdravi, nekoč tudi živeli v jeseni življenja, in starejši jim želijo, da bi bila prijetna, takšno, kakšno si želijo starejši. Po sprejemu vseh poročil, tudi bla-gajničarke in nadzornega odbora, spremembe pravil društva, po katerih bo odslej vsakoletna skupščina sestavljena iz delegatov, pozdravu gostov] med katerimi je o posameznih problemih govoril tudi Maks Karba, podpredsednik Sveta KS Vir, je občni zbor prizadevna predsednica Betka Potočnik zaključila s prijetno šalo, ki je pomenila začetek prijetnih pogovorov, obujanja spominov ter prijetnega druženja, kakršnih si člani in članice Društva upokojencev Vir še želijo. Vera Vojska If MLADI stran 12 Poročilo s predstavitve projekta Dnevni center za otroke in mladostnike Na Centru za socialno delo Domžale se zavedamo, da so otroci naše največje bogastvo in opažamo, da je žal vse manj otrok, ki se jim v življenju ni potrebno srečati s takšnimi in drugačnimi težavami (v družini, družbi, šoli ipd.)- Da bi te težave otroci in mladostniki iz okoliških občin lahko učinkoviteje in ob strokovni pomoči razreševali, smo pripravili projekt, o katerem si več lahko preberete v tem prispevku. V torek. 14. februarja 2006, se je v dvorani Knjižnice Domžale odvila predstavitev ideje Centra za socialno delo Domžale o tem, kako bi na nov in učinkovitejši način zadovoljili potrebe osnovnošolske in srednješolske populacije iz naših krajev. Gre za posebno skupino otrok in mladostnikov, katerih potrebe se zaradi različnih dejavnikov (primanjkljaji na različnih področjih, družinska situacija, zdravstvene, finančne in druge težave ipd.) razlikujejo od potreb njihovih vrstnikov. V petih občinah, ki jih pokriva Center za socialno delo Domžale (Domžale. Lukovica, Trzin. Mengeš, Moravče), je tem otrokom namenjen in prilagojen le projekt, ki ga že deset let izvaja Center za socialno delo, imenovan »Učenje za življenje«, bolj znan pa kot Socialno učenje. Utrinek s predstavitve - predstavnice Centra za socialno delo Domžale, od leve proti desni: direktorica Nuša Šink, svetovalka za otroke in družine Veronika Dermastja. svetovalka za mladostnike Mira Ulčar Brejc in pripravnica Tamara Rape. Predstavitev je odprla direktorica Centra za socialno delo Domžale, ga. Nuša Šink, ki je povedala, da Center pri svojem delu opaža, da je projekt Socialno učenje zelo učinkovit, da pa predstavlja izredno dejavnost organizacije, zato s strani ministrstva ni financiran. Ker se potrebe po vključevanju otrok v Socialno učenje iz leta v leto povečujejo (v letu 2005 je bilo v projekt vključenih 71 otrok iz petih občin), finančni in kadrovski normativi pa se ne spreminjajo. Center vse težje zagotavlja strokovno vodenje, orga- nizacijo in koordinacijo projekta. Zaradi navedenih omejitev in pomanjkanja glavnih akterjev projekta - prostovoljcev, je Center prisiljen omejevati dostopnost tovrstne pomoči. Ga. Veronika Dermastja, ki projekt vodi že peto leto je prisotne seznanila s tem, kako le-ta poteka in da pri svojem delu v svetovalnici za otroke in starše opaža porast potreb po tovrstni pomoči. Ga. Mira Ulčar Brejc je na Centru za socialno delo zaposlena kot svetovalka za mladostnike. Podala je svoja opažanja o tem, katerih potreb mladostnikov organizacije na območju petih občin ne uspejo zadovoljiti. Nato je sledila predstavitev, kako naj bi izgledala sama organizacija Dnevnega centra za otroke in mladostnike (v nadaljevanju DCOM), ki jo je posredovala mentorica v programu socialnega učenja, Tamara Rape. Na Centru za socialno delo Domžale ocenjujemo, da bi za projekt potrebovali dobrih 17 mio. letno. Od vsake občine pričakujemo, da bi za dejavnost priskrbela primeren prostor in od približno 3 do 7 mio. letno za dejavnost Dnevnega centra. Ti zneski se morda na prvi pogled zdijo visoki, v resnici pa so dokaj zanemarljivi, če jih postavimo na tehtnico poleg pozitivnih učinkov, kijih pri izvajanju na podlagi dosedanjih izkušenj s projektom Socialnega učenja pričakujemo in o katerih nas na podlagi njihovih izkušenj z dosedanjim projektom obveščajo iz šol, od koder prihajajo vključeni otroci. Če jih navedemo le nekaj: - otroci imajo boljšo samopodobo, večjo samozavest; - zaznavamo večjo uspešnosti mladostnikov na različnih področjih; - večja socialna vključenosti otrok; - pozitivno potrjevanje otrok in mladostnikov na različnih področjih; - namesto izključenosti in prepušče-nosti ulici, bolj konstruktivno preživljajo prosti čas; - boljši izhodiščni položaj za uspešnejše življenje ipd. Verjamemo, da bi s pomočjo Dnevnega centra nekaj mladostnikov lahko obvarovali pred odhodom v zavod ali drugo obliko institucionalnega varstva, ki je bistveno dražja od projekta, ki ga načrtujemo. Verjamemo tudi, da lahko projekt, Utrinek s predstavitve - predstavnice Centra za socialno delo Domžale, od leve proti desni: direktorica Nuša Šlnk, svetovalka za otroke In družine Veronika Dermastja. svetovalka za mladostnike Mira Ulčar Brejc In pripravnica Tamara Rape. Utrinek s predstavitve - udeleženci. kot je DCOM, ponudi otrokom več varnosti in možnosti, da razvijajo svoje potenciale in ustvarjalnost. Na Centru smo dolžni otroke zaščititi in delati v njihovo korist. Zavedamo se, da so otroci naše največje bogastvo in opažamo, da je žal vse manj otrok, ki se jim v življenju ni potrebno srečati s takšnimi in drugačnimi težavami (v družini, družbi, šoli ipd.). Prav tako pa so otroci tisti, ki nam investicije vanje - v njihovo zadovoljno in uspešno otroštvo - ne bi smelo biti žal, saj se le-te povrnejo večkratno. Od povabljenih 36-ih organizacij oz. posameznikov seje predstavitve udeležilo 16 predstavnikov iz srednje in osnovnih šol, zdravstvenega doma. Centra za mlade ipd. Še posebej smo bili razočarani nad odzivom vodilnih predstavnikov občin in ministrstva, saj sta se predstavitve udeležili le predstavnici občin Domžale in Lukovica. Kljub skromni udeležbi pa smo si bili zbrani enotni - otroci in mladostniki že omenjenih občin bi dnevni center nujno potrebovali. Tako smo na predstavitvi do- bili potrditev, daje projekt DCOM strokovno utemeljen. Takšno utemeljitev, podkrepljeno s primeri in dodatnimi Številkami, bi morali po našem mnenju slišati tudi ljudje, ki so po svojih funkcijah zadolženi za načrtovanje in izboljšanje pogojev za družine, mladostnike in otroke v lokalni skupnosti in na pristojnem ministrstvu. Zahvaljujemo se vsem udeležencem za izkazano podporo projektu ter iztočnice za razmislek in naše delo v prihodnosti. Hvala tudi Knjižnici Domžale, ki nam je omogočila, da je predstavitev potekala v njihovi dvorani. K sodelovanju pri nadaljnjem razvoju projekta Dnevni center za otroke in mladostnike vabimo vse, ki bi lahko kakorkoli pomagali pri uresničitvi naših načrtov - za svetlejšo prihodnost depriviligiranih otrok v naši okolici. V Imenu Centra za socialno delo Domžale pripravila: Tamara Rape, unlv.dlpl.soc.del. Ljubljanska 70, tel.: 722-66-00, e-mail: c/m u siol.net www.i-rose.si dogodki v Centru za mlade Domžale TORKOVI KULTURNI VEČERI Torek, 18. 4..ob 20.00 uri v CZM Otvoritev slikarske razstave z naslovom »T'ko različ'n« avtorice Irene Osolnik. ŠOLA ZA STARŠE - vsako tretjo sredo v mesecu Sreda, 19. 4„ob 18.00 uri v Knjižnici Domžale . Tema: TRMA Vodi prof. Lili Jazbec. VABILO MLADIM USTVARJALCEM V okviru torkovih kulturnih večerov vabimo mlade ustvarjalce, da predstavijo svoje delo širši javnosti. Vsi, ki delujete na kateremkoli področju ustvarjalne izraznosti (literarni, likovni, fotografski, glasbeni, oblikovni, filmski...), se odzovite našemu vabilu. ČETRTKOVA SVETOVALNICA -vsak zadnji četrtek v mesecu Prof. Pavla Klinar bo na voljo z nasveti in odgovori na razna vprašanja, ki se pojavljajo pri odraščanju. Potrebne predhodne prijave po tel.: 722-66-00. SVETOVANJE MLADIM IN NJIHOVIM STARŠEM Če se želite pogovoriti o svojih stiskah, smo vam pripravljeni prisluhniti, anonimno in brezplačno pomagati, iskati odgovore in usmerjati vašo prihodnost na bolj prijazno in svetlejšo pot. Dobrodošli vsak dan med 8.00 in 16.00 uro, ob torkih in sredah do 18.00 ure. Oglasili se bomo tudi na telefon: 722 - 66 - 00. Pišete lahko na e-mail: czm@siol.net. 8. marec -dan žena Dan žena je praznik vseh mater, sester, hčera, oziroma vseh ljudi nežnejšega spola. Ko se nekateri čez leto pozabijo zahvaliti svoji materi za npr. oprano spodnje perilo ali vsakodnevno pozornost, je ta dan ravno pravšnji za nadoknaditi zamujene besede in dejanja. Za tem dnevom ponavadi dežuje, saj je njegova značilnost, da si ga ženske vzamejo zase: za druženja s prijateljicami ali za svoje razvade (nakupi ipd.). Vseeno pa je to praznik, ki ga morajo v veliki večini ustvariti pozorni moški: vsaj z izvirnimi pokloni, dišečimi rožicami ter slastnimi bombonjerami. Nekatere pa žal nimajo te sreče, da bi jih njihovi najbližji presenetili vsaj na ta dan. Velikokrat so tako prav »na rob družbe« odrinjeni starejši ljudje, ko jih nekateri (ali celo njihova družina) pozabijo. Da pa bi na njihovem obrazu narisali vsaj majhen nasmešek, ob čemer tudi mi mladi ne smemo pozabiti, da bomo nekoč tudi mi starejši. Zato seje ženski del ekipe MKC Akumulator odločil obiskati dom upokojencev v Domžalah. Ker se nam je zdel sam obisk malce suhoparen, smo z dobro voljo ročno izdelale vrtnice iz krep-papirja. Ob obisku smo vsaki posameznici namenile kanček našega časa s prisotnostjo topline, pozornosti in seveda »obveznimi« vrtnicami. V očeh teh čudovitih ljudi smo odkrile večno mladost njihovega bitja in marsikatera zgodba iz njihovega pestrega življenja se nas je dotaknila vse do srca. Seveda smo tudi me dobile nekaj poklonov ter čestitk z njihove strani. Predvsem od starejših moških, ki še vedno niso pozabili svetle plati svojega življenja. Ponovnih obiskov se z vsemi najboljšimi željami zelo veselimo. Marinka. Živa. Nina In Urša Predstavljamo štipendiste Občine Domžale Bodoča biologinja Ana Marjetka Grošelj »Moji spomini na Osnovno šolo Janka Kemika Brdo, kjer sem obiskovala osnovno šolo, so lepi. Imela sem dobre učitelja. Bila sem odličnjakinja, vendar sem vseeno obiskovala dodatne izobraževalne ure, veliko sem naredila tudi sama, zato mednim, da sem pridobila dovolj znanja za vpis na gimnazijo,« odgovarja na vprašanje o svojih spominih na osnovno šoli, štipendistka Občine Domžale Ana Marjetka Grošelj, dijakinja 4. letnika Gimnazije Domžale, ki jo tokrat predstavljamo našim bralcem. Kako do odličnega uspeha v srednji šoli? Če ima dijak uspešne delovne (učne) navade, potem nima problemov z dobrim spričevalom. Predvsem je potrebno veliko dela za vse predmete, tudi če ti niso najbolj pri srcu. Zelo pomembna je vztrajnost in volja do pridobivanja znanja ter želja po uspešnosti. Pomembno vlogo pa imajo vzpodbude doma in v šoli. Si dijakinja 4. letnika, kako sc pripravljaš na maturo? Trenutno imam več kot preveč dela že samo z, redno snovjo, ovirajo pa me tudi predmeti, ki jih na maturi ni, jih pa imamo na urniku. Pri nekaterih predmetih ponavljam za maturo tako, da se učim redno snov, ki pa zajema tudi snovi i/, prejšnjih šolskih let. Če mi ostane kaj časa, si pa ponavljam preteklo snov, pomagam pa tudi s številnimi knjigami, namenjenimi maturi. Najbrž si se že odločila za nadaljevanje študija. Na kateri fakultet in zakaj? Odločila sem se za študij biologije na Biotehnični fakulteti v Ljubljani. Biologija me zanima mnogo let, pravzaprav že od otroštva. Zanima me vse kar je z njo povezano, od varstva okolja, zaščite živali, rastlin, križanja in proučevanja rastlin . . . zato bi trenutno težko rekla, za kaj se bom specializirala. Kakšen je tvoj življenjski cilj? Trenutno predvsem uspešno končati fakulteto, poiskati priložnosti za izobraževanje v tujino in vseskozi dobro poskrbeti za svoje zdravje. Za kaj porabljaš štipendijo? Štipendijo porabim za šolske in obšolske dejavnosti. V šoli smo imeli kar nekaj izobraževalnih ekskurzij. Imaš morda kakšen moto, kakšno posebno misel, ki te vodi skozi življenje? Imam številne misli, ki me vodijo skozi življenje, v bistvu si za vsako situacijo spomnim drugo. Všeč mi je naslednja: Si, kar veš, da si, nič več in nič manj, zato pazi. kaj boš mislil, da se pri tem ne boš opekel. Kaj delaš v prostem času? Prosti čas uporabim za meditacijo, ki igra pomembno vlogo v mojem življenju, plešem orientalski ples, hodim na tečaj risanja k akademski slikarki Veri Ierstenjak, tečem, začela pa bom sodelovati tudi pri društvu Noetove šole (zaščita živali) inštruiram osnovnošolske otroke, pa še kaj bi sc našlo. Kaj bi v Domžalah spremenila? Skrajni čas bi bil, da Srednja šola Domžale dobi svojo telovadnico. Nerodno ni samo, da moramo daleč stran hoditi na telovadbo, pač pa nas to ovira tudi pri pouku, saj zato od pouka pogosto izostajamo, oziroma posamezne ure končujemo prej. Moti pa me tudi neurejena sprehajalna pot ob Bistrici. Ob njej se rada sprehajam s psičko, ki ima svoje potrebe in zanjo tudi poskrbim, moti pa me, ker so povsod pasji iztrebki, saj primanjkuje košev. Hvala in srečno na maturi! Vera Vojska 14. februar - Valentinovo Trenutkov, ko lahko nekomu pokažemo, da ga imamo radi, ni nikoli preveč. V vsakdanjem življenju smo vse manj pozorni in iznajdljivi. 14. februarja -na Valentinovo, pa je čas, da se prebudimo. Ob tem prazniku si ljudje, ki se imajo radi, podarjajo zlasti cvetje, voščilnice in drobna darila. Valentinovo je predvsem praznik zaljubljencev, prijateljev in vseh, ki se imamo radi. Sv. Valentina poznamo pri nas že dolgo, vendar ne v povezavi z dnevom zaljubljencev. Sveti Valentin goduje 14. februarja. Na ta dan se tudi ženijo ptički. Kdor želi videti ptičjo ženitev, mora bos do grmovja, čeprav je na ta dan velikokrat še zelo mrzlo. Pri nas Valentinovo ni klasičen praznik, lahko bi celo Maškare: South Park Ekipa likovne delavnice se je cel teden, od popoldanskega časa vse do jutranjih ur, uspešno trudila za izdelavo štirih mask iz risane serije South Park, kar je bilo na koncu več kot poplačano. Najprej smo iz žice oblikovali kalupe glav, izbrali smo kožno barvo blaga ter korak za korakom začeli ročno šivati blago na modele glav. Namesto oči smo izrezali velike luknje ter jih prekrili z belo mrežico. Namesto ust pa je bila le primerno izrezana luknja s pritrjenimi zobmi. Ko so bili obrazi na glavah končani, smo se lotili oblikovanja kap junakov. Za zgolj »dva cofa« smo porabili kar 5 ur dela. Ko so bile glave v zadnji fazi, smo morali priskrbeti še »čim bolj praktičen sistem za fiksiranje« na naše glave. Slednje smo uresničili z navadno kapo ter veznimi trakovi, fiksiranimi v notranjosti glave. Za konec smo morali poiskati še prave barve oblačil in že smo lahko provocirali nasmehe mimoidočih. V soboto dopoldne smo se najprej odpravili v center Breza, nato je sledilo paradiranje čez Domžale do MKC Akumulator-ja, kjer nas je čakal prevoz v Trzin ter na koncu v Ljubljano. V Emonski kleti smo poželi bučen aplavz ter izmamili veliko število nasmehov. Za »piko na i« pa smo dobili tudi nagrado. Da pa je bil naš trud popolnoma poplačan, smo se v nedeljo odpravili še na karneval Striček na Viru, kjer smo napravili močan vtis predvsem na mladino in fotografe. Tudi pustni torek smo seveda morali izkoristiti in tudi na ta dan nam je bilo namenjenih veliko zavidljivih pogledov ter iskrenih nasmehov, predvsem v Orto bar-u v Ljubljani ... Najlepše nagrade v vseh treh dneh pa so bile pohvale ostalih maškar za izvirnost, domišljijo ter z naše strani ustvarjeno vzdušje. Naslednje leto bodite pozorni na nas, ker maske še niso bile do konca izkoriščene. rekli, daje nekako »vsiljen,« vendar se kljub temu čedalje bolj uveljavlja. Valentinova srca so prišla k nam iz Holandije, skupaj s samo zamislijo o prazniku. Sv. Valentina, ki ga že dolgo poznamo tudi v Sloveniji, vendar je imel pri nas drugačen pomen. Po starem kmečkem koledarju je Valentin prinesel ključe do korenin in so mu zato pravili »prvi spomladim« Valentin tako ureze prvo trto, ponekod pa se prične v tem času tudi delo na vrtovih. Predvsem je marsikomu znano, daje ta dan poleggregorje-vega (12. marec) in vincencijeve-ga (22. januar) značilen po tem, da se ptički ženijo. V Beli krajini pa pravijo, da je Valentinovo že kar prvi spomladanski dan. Na slednji večer se je pozabavala tudi ekipa MKC Akumulator; in sicer s Srčkovim plesom, namenjenim vsem dobrovoljnim ljudem, ki se radi zibajo v ritmih starega dobrega rock&roll-a (Elvis Presley, Johnny Rebel, Johnny Cash ...). Najprej smo postavili sceno, ki je zajemala nešteto papirnatih srčkov iz rdečega papirja. Poskrbeli smo tudi za praktično nagrado, za najbolj prisrčen ter živahen par na plesišču. Ker dober glas seže v deveto vas, so se plesa udeležili tudi domžalski možje v modrem v spremstvu tržne inšpekcije ter kaj kmalu tudi odšli, saj so ugotovili, da zna ples brez prepovedanih substanc biti malce dolgočasen!!! Hvala vsem obiskovalcem za prijeten Srčkov večer in solidarnostno podporo. Marinka In kolektiv MKC Akumulator Matjaž Brojan: o Jožetu Karlovšku Več kot le ljubezen do vsega lepega Bil jc eden najbolj ustvarjalnih Domžalcev v vsej dolgi Zgodovini našega kraja, človek, ki jc svoje osebne želje in življenjsko poslanstvo, ki ga je čutil, da ga mora opraviti, postavil pred svoje osebne in družinske obveznosti. Vedel je, kaj vse zmore in mora opraviti, morda je čutil, da ga čaka le kratko, komaj šest desetletij dolgo življenje. V letu času je Jože Karlovšek docela osvojil svet slovenskega narodnega omajnenta, sam v različnih risarskih tehnikah ustvaril pravo vesolje motivov na najrazličnejše teme. napisal šest knjig, 42 skripta v pomoč svojim dijakom na šolah, kjer je učil, zbiral, beležil in s posnetki na terenu ohranjal slovensko ljudsko stavbno dediščino, risal načrte in ustvarjal na desetine slik v tehniki Batik, ki si jo je sani izmislil in tudi sam uporabljal. Kot je v radijskem tntevjuju v oddaji o njem povedal prof. dr. Nace Šumi (avtor nedavno izšle knjige Jože Karlovšek-poklic in poklicanost), se je s svojim delom uvrstil med najbolj ustvarjalne in delavne Slovence, kar jih pozna. Nekaj o Šmarjeti... Šmarjcta je lepa dolenjska vas, ki je od Novega mesta oddaljena kakih IS km. Kmetje v vasi so se ves čas pečali z živinorejo in vinogradništvom. Ob vaški cerkvi je bil stolp, ki pa je imel to značilnost, daje imel razgledni hodnik. V neveliki vasi je bila največja hiša prav hiša Karlov-škovih, zgrajena je bila v letu 1905, ko jc imel Jože 5 let. V tej hiši, ki je bila in je še nekakšno središče kraja, saj izstopa s svojo podobo in arhitekturnim videzom, je potekala Jožetova mladost. Življenja v hiši, tudi hrupnega, je bilo vedno veliko, saj so poleg delujoče gostilne v njej potekale še druge vaške gospodarske in politične dejavnosti. Rojstvo Jožeta Karlovška... Jože Karlovšek se je rodil 12. februarja 1900 v Šmarjeti očetu Janezu Karlovšku, posestniku, trgovcu in gostilničarju in materi Amaliji Karlovšek, rojeni Kristan. Mama je bila gospodinja ob številčni družini. kmetiji in obilici dela tudi ni moglo biti drugače. Jože je v osnovno šolo hodil v domačo Šmarjeto, v Novem mestu pa končal nižjo gimnazijo. V letu 1918 ga najdemo med dijaki SREDNJE TEHNIŠKE ŠOLE v Ljubljani, kjer je obiskoval gradbeni oddelek te šole. Za razstavljene projekte na šolski razstavi je v letu 1923 prejel prvo nagrado in znesek 700 tedanjih dinarjev. V tem letu - torej 1923 je šolo končal z odličnim uspehom, potem pa se je začelo prebijanje skozi življenje. Izpit za stavbenika je položil v letu 1930, njegov status tehnika pa so leta 1948 prevedli v položaj višjega gradbenega tehnika. 27 let star se je poročil z hčerko inšpektorja finančne kontrole Andreja VVebleta - Julijo Weble, rojeno 22. maja 1903, sicer učiteljico. Gospa Julija Karlovšek je bila kasneje dolga leta osnovnošolska učiteljica mnogim domžalskim generacijam. V zakonu se jima je rodilo 5 otrok in sicer: Eva (1927), Milena (1930), Janez (1932). Alenka (1938) in Matjaž. (1942). Hišo, v kalen si je družina Karlovškovih uredila svoj dom, je Jože Karlovšek zgradil leta 1947 na pobudo in ob pomoči papirničarja Bonača. Postavil jo je v tedanji Mlinski ulici, danes je to ulica Antona Skoka, poimenovana po nekdanjem domžalskem županu. Kje vse Je služboval... Jože Karlovšek je o svojem življenju zapustil nadvse natančne podatke o vsem, kar bi njegove naslednike o njem morda zanimalo. Danes lahko torej po njegovi zaslugi v celoti obnovimo potek njegovega življenja, spremljamo njegovo ustvarjalnost in se podajamo po poteh, ki jih je sam s fotoaparatom in beležnico opravil. Domžalska učiteljica. Dom Karlovškovih v Šmarjah. Znane gostilne v Radomljah in bližnji okolici Z vami že več kot 100 let stanjeve piknike oziroma srečanja s sponzorji društev, pa večere s klavirjem Pri Špornu so bili njega dni prepoznavni po dobrih kolinah. Danes nudijo celo paleto mesnih in morskih jedi, njihova posebnost pa je prav gotovo gobova juha v kruhovi skodelici, zeliščni karpačo ( carpac-cio). jelenov hrbet in specialne sladice kot na primer: dušeno jabolko v malinovi omaki. Mnjam. V gostilni sredi Radomelj si želijo ohraniti obstoječi nivo, zadovoljiti čimveč vedno bolj zahtevnih gostov in še naprej sodelovati z društvi v kraju. (nadaljevanje v prihodnji številki) S Cirilom Corarjem sem se pogovarjala podpredsednica TD Radomlje Zlatka Levstek Gostilne so eden glavnih stebrov turizma, turistična zveza Slovenije, ki jc lani praznovala 100-let-nieo delovanja, se je zato odločila, da poišče tiste gostilne v Sloveniji, ki neprekinjeno poslujejo že sto let ali več. V naši najožji bližini, v Radomljah z okolico, kjer Turistično društvo Radomlje aktivno ■n uspešno deluje že petinštirideset let, so kar tri take: gostilna Pire na Rovah, gostilna Rcpanšck v Homcu in gostilna Pri Špornu v Radomljah. Pri slednji. Pri Špornu, v centru Radomelj, sem se najprej zaustavila. Iz dokumenta, ki ga ponosno branijo in visi uokvirjen na steni ene <>d gostinskih sob, je razvidno, da je bil takratni lastnik, posestnik Martin Cerar, davnega leta 1901 imenovan v uda cesarsko-kraljc-ve kmetijske družbe v Vojvodini Kranjski. Poleg kmetije je imel v središču Radomelj trgovino in gostilno z žganjekuho. Med tednom so se pri njih ustavljali furmani namenjeni v Ljubljano, ob nedeljah pa domačini od maše grede. Martin Cerar je bil oče Cirila Cerarja starejšega, ki je vodil gostilno do okrog leta 1970, ko jo je prevzel in jo še vedno vodi sin Ciril Cerar mlajši. Gostilna torej obratuje že več kot 100 let. Današnji lastnik Ciril Cerar jo je razširil in delno predelal, tako daje iz bivše stale nastala znana, iskana in v letih 1972 do 1996 zelo obiskovana diskoteka. Po tem letu je zaradi prenočitvenih potreb kraja ves zgornji del predelal v turistične hotelske sobe višjega razreda. Pri vodenju ves čas aktivno sodeluje njegova žena, sin in hči pa tudi pomagata po svojih močeh. Trenutno imajo na razpolago za goste tri go- stinske sobe s približno 50 sedeži, kjer nudijo kompletno gostinsko uslugo - zajtrk, kosilo, večerja. Poleg tega je na dvorišču še dnevni bar in hotel s 17 sobami in enim apartmajem. Tradicija sodelovanja s I urističnim društvom Radomlje sega že v čase očeta Cirila Cerarja. ki je bil celo eden od ustanovnih članov tega društva pred skoraj 45. leti. Tudi današnji lastnik ves čas aktivno sodeluje, nekaj let je bil tudi predsednik. Sodeluje pri sponzoriranju raznih prireditev društva in oglašuje v Radomeljskem ogledalu. Včasih je bilo veliko raznih prireditev, sedaj pa v povezavi s I urističnim društvom Radomlje in z Likovnim društvom Senožeti Radomlje prirejajo razne slikarske kolonije z. razstavami, ko- Racunovodski cosmos Podjetje za storitve in trgovino d.o.o. Savska c. 1 1230 Domžale 01/721 30 18 Turistično rekreativno društvo Turnše - Češenik Pridružite sc nam pri čistilni akciji Ob dnevu zemlje, 22. aprilu, bomo organizirali vsakoletno čistilno akcijo v soboto, 22. aprila ob 9. uri Zberemo sc v Turnšah in Češeniku na običajnih mestih. Vsi člani in ljubitelji čiste narave pridružite se nam. Društvo krajanov Spodnjega in Zgornjega Tuštanja vabi Tudi letos 1. maja pripravljamo 13. tradicionalno prvomajsko srečanje na gradu Tuštanj. Ob tej priložnosti vabimo vse ljubitelje, lastnike in uporabnike starih vozil - oldtimarjev, da se s svojimi lepolcJ predstavijo širšemu občinstvu. Zbirno mesto je 1. maja ob 11. uri pri Gostišču Soklič, Zalog pod Svelo Trojico, od koder bo povorka krenila v Tuštanj. Informacije dobite na gsm 041 530 030 Franci. V pestrem programu bodo nastopili: Andreja Zupančič (ŽIV-ZAV), Stane Vidmar, Natalija Kolsek, Svetlini in Modrijani. Dobrodošli! Njegova službena mesta so ga vodila od Ljubljanske gradbene družbe, služboval je pri dr. Josipu Karlovšku v Celju, Iv. Bonač-sinu v Ljubljani, V. Platzerju v Kamniku, Gradisu v Ljubljani, naposled pa se je znašel kot predavatelj na Srednji gradbeni šoli v Ljubljani. Množica nagrad za izjemno ustvarjalnost... Za svoje delo je prejel kar nekaj nagrad, vsega pa vendarle ni mogoče zaznati iz že polstoletne oddaljenosti. Prvo nagrado je prejel na republiški razstavi lokalne industrije v Ljubljani v letu 1949. Leta 1951 je prejel Prešernovo nagrado kot najboljši sestavljalec tehniških učbeni- kov, leta 1953 je prejel iznajditelj-sko spričevalo za iznajdbo postopka slikanja na les z lužnimi barvami. Po tem postopku je Jože Karlovšek tudi najbolj prepoznan in uveljavljen. Tretjo nagrado je leta 1958 prejel za idejni načrt novogradnje Gradbene srednje šole v Ljubljani. V letu 1960 je prejel Trdinovo nagrado kot priznanje za življenjsko delo in prispevek znanosti. Prav med znanstvenimi sodelavci je imel Karlovšek največ občudovalcev, saj obstaja cela vrsta pisnih dokazov, kako zelo so slovenski znanstveni, kulturni, in politični odličniki spoštovali delo in ustvarjalnost Jožeta Karlovška. Nadaljevanje prihodnjič. Matjaž Brojan 15 let Župnijske karitas Domžale Oznanjevanje in bogoslužje slu dve temeljni poslanstvi Cerkve, vendar hi bilo brez tretjega poslanstva, tj. dobrodelnosti, njeno delovanje osiromašeno. To področje je tudi tisto, kjer lahko laiki najbolj pomagamo s svojim delovanjem. V priročniku, ki naj bi pomagal karitativnim sodelavcem pri njihovem oblikovanju v pastoralnem letu, ki je v Cerkvi na slovenskem posvečeno obrobnim in oddaljenim, smo lahko prebrali, da smo poslanstvo sprejeli od Boga. Pošilja nas k tistim, ki trpijo in živijo v materialnem in duhovnem uboštvu. Ti naj hi bili naša prednostna naloga, naše sočutje, dobrota, razumevanje, usmiljenje in ljubezen. Gotovo je zavest, da lahko vsak posameznik stori nekaj dobrega za bližnjega ali tistega, ki živi v pomanjkanju, leta 1991 vodila go dr Marijo Bizjak Schwarzbartl. kije dala pobudo takratnega župnika g Antona Perčiča in še 26 drugih župlja-nov z ustanovni zbor Župnijske karitas Domžale 5. marca smo tako obhajali petnajstletnico našega delovanja. V petnajstih letih delovanja smo posebno pozornost namenjali pomoči socialno ogroženim ljudem in brezdomcem Pomagali smo jim s hrano, pralnim praškom, plačilom položnic in obleko Pomoč so dobivali vsi prosilci, ki so izpolnjevali dogovorjene kriterije Tako smo v štirinajstih letih, saj prvo leto delovanja nismo delili hrane, razdelili preko 200 tisoč kg osnovne hrane Pralnega praška in higienskih potrebščin je bilo razdeljenih nekaj tisoč kilogramov, za obleko ne vodimo evidence, količina zbrane in razdeljene hrane pa je tudi vsako leto kar velika. Veliko hrane smo prejeli od dobrotnikov, zlasti zadnja leta. ko jo zbiramo v okviru akcije ob tednu karitas, preostalo smo kupili oz prejeli od Škofijske karitas Ljubljana, preko katere sodelujemo v akcijah Pomoč pri nakupu šolskih potrebščin in v vsakoletni Akciji družina Ob naših dežurstvih v pisarni delitev materialnih dobrin ni edino, kar želimo prosilcem dati. vedno smo jim pripravljeni prisluhniti, se pogovoriti in jim svetovati Da smo bili na področju dobrodelnosti zlasti v prvih letih bolj aktivni, je narekovalo tudi dejstvo, da je bilo v tistem času tudi v našem okolju veliko beguncev. V sobi za brezdomce so, že od leta 1994 štiri ležišča in v vsem tem času se še ni zgodilo, da bi ne bilo vsaj eno ležišče zasedeno, najbolj pogosto kar vsa štiri. V lanskem septembru smo s pomočjo slovenske karitas začeli izvajati nov program, pomoč družinam v trenutni stanovanjski stiski, v katerega sta trenutno vključeni dve družini in brezdomka, povpraševanje po tem programu pa presega prostorske možnosti. V okvir programa pomoč pri vzgoji otrok in mladine sodi mladinski center MIC LUKA. ki je bil ustanovljen leta 1994 in bil odprt za vso mladino, ki se je lahko v dejavnost aktivno vključevala, še posebno v tematske večere in različne delavnice. Zaradi pomanjkanja prostovoljcev in animatorjev se program, žal že več kot leto dni. ne izvaja, a naše upanje je. da se bo ponovno začel. Veseli pa smo, da smo imeli priložnost, dovolj moči in poguma, da smo v letu 1992 ustanovili otroški Vrtec Dominik Savio - Karitas Domžale, ki je leto pozneje sprejel prve otroke Zavod, ki deluje sdmostojno. s katerim pa smo kot soustanovitelji povezani, ima možnost, da otroke vzgaja na temelju krščanskih vrednot Ostarelim se približujemo preko obiskov na domovih in v Domu upokojencev. Že od ustanovitve naprej organiziramo srečanja bolnih, ostarelih in invalidov v Domu upokojencev in v župnijski cerkvi V mesecu juniju se skupaj z njimi udeležimo »Romanja bolnih invalidnih in ostarelih na Brezjah« Sodelavci pa so povezani tudi s Krščanskim bratstvom bolnikov in invalidov, katerih člani so v tem času nekaj novoletnih srečanj preživeli v naši župniji. V času delovanja smo za zbiranje sredstev prirejali dobrodelne koncerte, pod zdaj že prepoznavnim geslom, »SKUPAJ NA POTI«, ki se že skoraj desetletje odvijajo v Hali komunalnega centra v Domžalah, prej pa na drugih krajih, na katerih se je v vsem času zvrstilo veliko posameznikov in različnih glasbenih skupin V okvir širjenja pozitivnih idej sodi vsakoletno praznovanje materinskega dne 25. marca, kjer sodelujejo zlasti učenci osnovnih šot in vrtcev, učenci Osnovne šole Roje. učenci Glasbene šole. otroški župnijski pevski zbor in druge skupine. Druga taka prireditev je vsakoletno miklavževanje, ki ga pripravimo skupaj s Kulturnim društvom Miran Jarc ob sodelovanju Občine Domžale ter miklavževanje za ostarele v Domu upokojencev Dotaknili smo se še nekaterih drugih področji, a ne s tako veliko angažiranostjo Da smo lahko delovali na področju dobrodelnosti, gre zahvala znanim in neznanim darovalcem materialnih dobrin in jinanč-nih sredstev. Občini Domžale, sponzorjem ter Škofijski karitas Ljubljana in župniji Domžale Hvala vam za vsak še tako droben dar Ob koncu pa dajem zahvalo vsem zvestim sodelavcem, ki ste svoje talente in prosti čas posvetili bližnjemu Ure. ki ste jih v tem petnajstletnem obdobju namenili bližnjemu, v naši statistiki niso zapisane, prepričan pa sem. da se zapisujejo v vašo knjigo življenja, in če malo priredim apostola Mateja, naj vaša luč sveti pred ljudmi tako, da bodo videli vaša dobra dela in se nam pridružili tajnik Župnijske karitas Domžale Janez Kastelic SLAMNIK-pri. 2O06 Zborovanje diabetikov Društvo diabetikov Domžale, ki združuje sladkorne bolnike še iz občin Lukovica, Mengeš. Moravče in Trzin, je imelo 16. februarja letos letni občni zbor v Gostišču kovač na Količevem. Poleg velikega števila članov so zboro-vanjuprisostvovali predstavniki Zveze društev diabetikov Slovenije ter društev diabetikov iz Škofje Loke, Tržiča in Jesenic. Obravnavali so poročila organov društva, program aktivnosti za tekoče leto in vse drugo, s čimer se ukvarja tako prizadevna organizacija, kot je Društvo diabetikov Domžale, ki letos proslavlja 20 let svojega delovanja. Lepo je bilo videti polno dvorano ljudi v zrelejših letih in obeh spolov, še lepše pa bi bilo, če bi jih bilo čim manj, saj so to bolniki z omejenim režimom življenja, kot ga sicer živijo ljudje brez te nadležne presnovne hibe organizma. Kljub temu so videti razigrani, veseli druženja ter polni optimizma do prihodnosti in ohranjanja svojega zdravja, nad katerim skrbi tudi dobo organizirana diabetična služba. Iz poročil se da sklepati, da je društvo tudi v preteklem letu imelo veliko dela in temu primerno tudi uspehov. Tako je predsednik Franc Hrovat poročal o pohodih, okrevanjih, športno-rekreacijskih dejavnostih z društvi Gorenjske regije in posebej z združenjem diabetikov Slovenije ter o tekmovanjih v poznavanju sladkorne bolezni. I/, poročila referenta za šport in rekreacijo, Maksa Grošlja, se zrcali fizična in rekreativna razgibanost društva kot pomemben dejavnik preventive in terapije sladkorne bolezni. Vse leto so pripravljali take ali drugačne organizirane športne aktivnosti v raznih krajih Slovenije: smučanje, sankanje, zimsko in poletno pohodništvo, splavarjenje. izleti in kolesarjenje. Bili so na okrevanju v Radencih in Topolšici. V Velenju so se srečali z diabetiki iz Združenja diabetikov Slovenije, poslušali so predavanje o zdravi prehrani ter še kaj, kar jim je pomagalo pri ohra- njanju zdravja in polepšalo osebno in posredno družinsko življenje. Na zborovanju je diabetike pozdravil predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, Janko Kušar. Spregovoril je, med drugim, tudi o zapletih okoli priprave novele zakona o zamenjavi primerljivih zdravil, ki se nanašajo na zdravljenje diabetesa, o delu zveze, nacionalnem programu varstva sladkornih bolnikov in pohvalil delo domžalskega društva. Tudi predstavniki omenjenih društev so izrazili zadovoljstvo v sodelovanju z domžalskimi diabetiki. Ob koncu zborovanja so v svoje vrste povabili vse tiste diabetike, ki še niso včlanjeni, saj bodo organizirano lažje spoznavali to bolezen in kljubovali njeni zahrbtnosti. Prlm. dr. Vellmlr Vullkič Društvo izgnancev Domžale Prijetno pomlad Pomlad, ki počasi trka na vrata vseh nas, prebuja tudi Krajevno organizacijo Društva izgnancev Domžale, ki se počasi pripravlja na prvi letošnji izlet, ko bomo obiskali našo Gorenjsko - posebej Bled, še prej pa še vedno vabimo nekdanje žrtve vojne, ki so izgnanstvo preživljali v Nemčiji, da se nam pridružijo pri obisku omenjenih krajev. V avtobusu, ki bo najverjetneje vozil 19. in 20. maja, je še nekaj prostih mest, zato dobrodošli. Pokličite 031 385 105 (Jože). Sicer je pa bila v zadnjem času posebej pestra dejavnost v zvezi z letošnjo regijsko prireditvijo ob 7. juniju - dnevu slovenskih izgnancev. Praznovali jo bomo v Mostecu, kamor bosta vse, ki boste to želeli, odpeljala dva brezplačna avtobusa. O njunem voznem redu boste obveščeni v enem od naslednjih Slamnikov. Pa še ena prošnja za vse naše člane - vabimo vas, da nas opozorite na naše jubilante, ker bi jih radi predstavili tako v VESTNIKU kot v SLAMNIKU, hkrati pa vas prosimo tudi za pomoč pri posredovanju informacij o slabem socialnem stanju članov in članic krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale. Če je v vašem sosedstvu kdo, za katerega menite, da bi mu morali pomagati, nam to sporočite. Želimo vam prijetne vse praznične dni, predvsem pa veliko sonca in prijetnih pomladanskih dni. D. I. Turistično društvo Jarše-Rodica Gregorjevanje 1 godno vreme je na predvečer 12. marca k Osolinovem mlinu \ Srednjih Jaršah privabilo številno množico krajanov, da so s pisano druščino otrok spuščali svetleče ladjice, ki so jih pripravili učenci OS Rodica, člani društva in tudi drugi posamezniki. O tradiciji Gregorjevega, ki še danes velja za prvi pomladni dan, čeprav se ne ujema z koledarskim začetkom pomladi so obširni spregovorili učenci turi- stičnega krožka na OŠ Rodica, ki so se skupaj z ostalimi učenci in učitelji polno številno udeležili te prireditve. Predvsem si prizadevamo, da bi v bodoče spuščali po vodi samo ekološke ladjice, torej neškodljive za okolje, lesene z oblanci; nekaj le teh so letos že naredili učenci z mentorji. Naslednje leto pa bomo tudi ocenjevali najlepše in najbolj domiselne ladjice, za kar bodo lastniki prejeli lepe nagrade. Mi smo poskrbeli za razne zdravilne napitke, med katerimi je bil najboljši Stanetov čaj, ter za številne slaščice, ki so napolnile mize in so delo naših pridnih članic. Mnoge lučke so v vodi ugasnile, zato smo imeli člani polne roke dela, da smo jih ponovno prižgali in jih skupaj z ostalimi spustili po Mlinščici. Ko seje stemnilo, je bil pogled na trepetajoče lučke nepozaben, tako kot je ostalo nepozabno doživetje za marsikaterega otroka, ki je prvič videl plavajoče gregorčke. Na Domžalskem je bila ta šega zaradi razcveta obrtništva še prav posebej živa, zato bo ta praznik za naš kraj postal tradicionalen. Ob prijetnem kramljanju je to tudi lepa priložnost za spoznavanje ljudi na vasi, saj je na novo priseljenih kar precejšnje število novih prebivalcev. Želimo, da bi se tudi oni vključili v življenje na vasi in po-pestili vsakdanjik, saj nam bo s sodelovanjem vseh krajanov življenje postalo lepše, pestrejše in prijetnejše. Nevenka Narobe TVD Partizan Domžale Tradicija se nadaljuje TVD Partizan že vrsto let v našem mestu skrbi za rekreacijo svojih članov in članic. Ena izmed aktivnosti Športnega društva TVD Partizan, ki nadaljuje izročilo Športnega društva Sokol in je lani praznovalo stoletnico uspešnega dela, je tudi slovesnost ob dnevu žena, ki jo vodstvo društva vsako leto pripravi svojim članicam. Te se vsak ponedeljek ob 19.30 pod vodstvom vaditeljice, prof. Anice Črne Ivkovič, zberejo v telovadnici Osnovne šole Domžale. Tudi letos ni bilo nič drugače. V telovadni uri, ki jo obiskuje okrog 50 deklet, žena, mater pa tudi babic, so pokazale, kako skrbijo za svoje zdravje in dobro počutje. Po prikazu vadbe so se članice zbrale v šolski avli, pridružile so se jim še gospe, ki prav tako telovadijo pod okriljem društva, vendar ob drugih dnevih. Sledil je sloves-nejši del, v katerem je zbrane pozdravil gospod Janez Bizjak, predsednik TVD Partizan Domžale, ter jim čestital ob dnevu žena, hkrati pa poudaril res zgledno sodelovanje. Zahvalil seje vaditeljici Anici Črne Ivkovič in vsem članom društva, ki so pomagali pri organizaciji prireditve. V kulturnem programu je nastopil dramski igralec Roman Končar, po novem tudi domžalski občan, ki je doživeto prebral tri pesmi Janeza Menarta. Mladi violončelist Bobi Bertoncelj je ob klavirski spremljavi svoje mame Maje Bertoncelj mojstrsko zaigral dve skladbi, navdušil pa je tudi njegov sošolec Jaka Košak, ki je duhovito povezoval program. Vsaka od članic je dobila nageljček, manjkali pa niso niti tradicionalna torta, trojanski krofi in sadje. Ob prijetnem druženju in klepetu je večer kar prehitro minil, a le do naslednjega ponedeljka, ko se ženske ponovno zberejo in z rekreacijo poskrbijo za svoje zdravje. TVD Partizan Univerza za tretje življenjsko obdobje Zimska šola v naravi Skoraj petdeset članov Društva Lipa - Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale se je v začetku marca odpravilo v Planico. Pričakala nas je odeta v svežo belo obleko. Nad njo so bili s soncem ožarjeni gorski velikani, nad katerimi se je bočilo čisto, modro nebo. Kdo bi si mislil, da ho po nedeljskem snežnem metežu tako lepo vreme. »Treba ga je izkoristiti,« smo dejali. Zagreti smučarji smo si nadeli smuči in šli teč ali se spuščat po bližnji strmini. Večji del se jih je napotilo na ogled značilnosti najstarejše Zgornjesavske vasice Rateče in še dalje k Zelencem, k izviru Save Dolinke. Veliko nepoznanega in lepega smo videli ter se po štirih urah potepanja zadovoljni in veseli vrnili v dom RTV pod planiško velikanko. Navdušeni so se vrnili tudi smučarji, ki so preizkusili tekmovalne proge, prav tako tudi slikarke, ki so si izbrale motive za likovni extempore. Naš kulturno - zabavni program se je pričel s srečelovom. Pripravile so ga slikarke. Zadela je vsaka srečka, darila so bila lepa in koristna, predvsem pa so nam služila v zabavo. V največje veselje nam je bilo »Pokaži kaj znaš«. Vrstile so se hudomušne recitacije in lepe pesmi. Nagrado občinstva so si zaslužili: Tri dame, ki so o svojih problemih govorile v gorenjskem, dolenjskem in ljubljanskem narečju, I ,ipov cvet, ki se je predstavil s pesmijo in recitacijami, ki so opevale njihove planinske pohode. Zaljubljeno pesmico je svoji Spelci s čudovitim, nežnim tenorjem zapel Ivan Šraj in Mira Jare mu je koketno odgovarjala s čistini sopranom. Zabava se je s pesmijo in plesom zavlekla dolgo v noč, toda zjutraj, malo po sedmi, smo pred domom že imeli jutranjo telovadbo. Morali smo si ogreti mišice in sklepe, ker je bil pred nami tekmovalni dan. Prva disciplina je bila sankanje, sledil je veleslalom in nazadnje še smučarski tek. Možno je bilo sicer tekmovati samo v eni disciplini, toda »heroji« so se pomerili v mali ali veliki kombinaciji v dveh ali treh disciplinah. Med tekmovalci je vladal zdrav olimpijski duh - ni pomembno zmagati - pomembno je sodelovati. Po kosilu smo si ogledali čudovite izdelke slikarskega extompora in razglasili rezultate tekmovanja: Sankanje: 1. Martina Bukovec 2. Metka Zupanck 3. Janka Jerman Veleslalom: i .Silva Jerak 2. Teja Premk 3. Metka Zupanek Smučarski tek: 1. Anka < 'erat 2. Jana Debevec J, lanka Jerman V mali kombinaciji so slavile: I Janka Jerman; 2. Martina Bukovec; 3. Ana ( 'erar; zmagovalka velike kombinacije je bila Metka Zupanek. Moško čast sta s športnim žarom reševala Bojan Mavko in Ivan Šraj. Ob podelitvi diplom in »medalj« (pomaranča, limona in korenček), zaradi naše olimpijske naravnanosti, nismo nikogar pozabili, zlasti še ne zadnjih. Za boljšo moč pri naslednjem tekmovanju so prejeli dobro suho, domačo klobaso. Športna tekmovanja jc tudi letos pripravil in brez napake izvedel Miha Kosec. Veseli smo, da imamo takega člana. Dobro seje odrezal tudi organizacijski in sodniški štab. Domov smo se vračali napolnjeni s športnim duhom in pozitivno energijo in kot otroci razigrani in veseli, prepričani, da gremo drugo leto zopet v zimsko šolo v naravi. Metka Zupanek Dom upokojencev Domžale Pri nas je vedno živahno Pustni torek je prebudil staro in mlado, pa tudi spomine in legende. Vse to se je, skupaj z največjimi zvezdami, zbralo v pisano okrašeni jedilnici Doma upokojencev Domžale. Prišle so beneške maske, naftni šejk in arabski princ, mali mehiški » speedy Gon-salez«, egipčanski faraon s svojo ženo, grajska gospodična, slikar z baretko, mladi gospodič in prizadevna pomočnica - negovalka iz javnih del, ki je svojo varovanko izjemno lepo oskrbovala, med nami je bila tudi čudodelka z izvirno primarno narkozno pripravo. Prišla je Vesna - boginja pomladi s spremljevalkama in predstavnica EU z Nizozemske v družbi mlade ameriške Slovenke in ponosne matere. Program je z vso prepotrebno resnostjo pričela belolasa klovnesa. Vse je očarala nepozabna Marilyn Monroe. Ženski svet - zlasti pa gospodične - missice iz Amerike so ponorele, ko je zapel in zaplesal kralj rock'n'rolla - Elvis Presley v spremstvu holivudske dive, ki ga niti za tren ni spustila izpred oči. Ples je pritegnil prav vse. Še več ognja in žara je prinesla lepotica z Orienta, ki je pritegnila poglede moških in vzbudila skrite želje ženskemu delu občinstva. Amerika je pač Amerika in Američani, ki smo jih gostili ta torek, so prinesli za najboljše maske nagrade, ki so bile čisto amerikanske: prve tri nagrajene maske so dobile »amerikanske avtomobilčke«... Prišle so tudi male zvezde - otroci z vzgojiteljicami iz vrtcev Urša iz Domžal in Ostržek z Rodice. Drug za drugim so lepo maskirani zapeli in zaplesali. Boginja pomladijo prinesla cvetje - simbol pomladi, ki se je že veselimo. Vladka Brumen Iskrena hvala Zahvaljujemo se Društvu Lipa, Moškemu pevskemu zboru Janez Cerar Društva upokojencev Domžale in gospe Janki Jerman, ki so nam obogatili domsko knjižnico: prvi so nam podarili knjigo Spomini ostanejo- osmi zbornik literarnega krožka Društva Lipa; drugi so nam darovali Staneta Stražarja knjigo Mengeš in Trzin skozi čas; gospa Jerman pa dve knjižici svoje zbirke pesmi Sledi v času. Vsem trem prisrčna hvala! Stanovalci In delavci Doma upokojencev Domžale Pustovanje ŠD Preserje Pust odganja zimo in med hladne februarske dni vnaša nekaj hudomušnosti in smeha. Res je letošnja zima vztrajna in obilna s snegom ter nizkimi temperaturami. Vendar najbolj topli so se kljub mrazu našemili in odganjali zimo. Morda pa pustne maske letos niso bile dovolj prepričljive, da nas zima nikakor noče zapustiti. Športno društvo Preserje se je to zimo prvič priključilo pustnemu sprevodu, ki se vsako leto odvija skozi Vir. Imeli ste priložnost opazovati selitev zaporov na Vir. Sprevodu seje pridružil sam gospod predsednik države, kije delil pomilostitev kaznjencem. Ker pa je kar nekaj zapornikov ostalo priprtih do nadaljnjega, si niso ogledali pustnega kresa. Kres je gorel na pustni torek zvečer ob preserskem križišču. Pod nadzorom gasilskih enot je kres zagorel točno ob 7. uri zvečer. Posebno doživetje prav za otroke, ki so nad kresom vedno navdušeni. ()bi-skovalci so si lahko postregli s pustnimi krofi, krhkimi llancati in drugimi dobrotami, saj seje potrebno na pustni torek do sitega najesti. Za pustnim torkom sledi post, ko je potrebno norčavost in veseljačenje opustiti in dati prostor duhovnim vrednotam. Barbara Patarlln Dragomelj Obnovljena kapelica Če se iz srede Dragomlja peljemo proti Šentpavlu, nam prenovljena kapelica Jezusa Križanega ne more ostati neopazna. Med poslikavami na njenih stenah najbolj izstopata spreobrnitev apostola Pavla in Jezusovo izročanje ključa apostolu Petru. Tu je treba dati poseben kompliment slikarju Marjanu Gabrilu iz. Mengša za njegovo umetniško nadgrajevanje. Predhodna zidarska dela je opravil mojster Ivan (irojzdek s Sela pri Ihanu, ob izdatni pomoči Dragom-Ijana Staneta Veluščka. Pobudnik in vodja projekta pa je cerkveni ključar Janez Jerman, prav tako iz Dragomlja; prenovljeno kapelico je blagoslovil šentjakobski župnik Toni Burja, Dragomelj na mreč spada v župnijo Šentjakob ob Savi. •Kapelica ni samo za okras Dragom-1 ju, pač pa je dragocen spomenik vernih in kulturnih ljudi v tem kraju. Ivan Kepic Pustna sekcija Vir Pomagamo Letošnje pustne prireditve, ki jih je organizirala Pustna sekcija Stričekz Vira, so uspešno priklicale pomlad. Pa ne le to. Prizadevni člani pustne sekcije smo si prav letošnje leto izbrali za trasira-nje novih poti. Kam drugam kot od ljudi k ljudem. Zakaj pravzaprav gre? Člani zmagovalne maske, ki so predstavljali vojne zločince so Drago Mesič, Peter Korošec, Miran Vesel, Boštjan Gačnik, Ivan Slapar-Kekec, Franc Kunaver in sin, Janez Pucihar, Dušan Ratkovič, Monika Kušar in drugi. Nagrado pa smo se odločili pokloniti ljudem v stiski. Povezali smo se z Zvezo prijateljev mladine, ki uspešno pomaga številnim družinam po Sloveniji, ki se znajdejo na robu preživetja. Prav na materinski dan, 25. marca, so dvema družinama s petimi otroki, ki sta zaznamovani, ena s tragedijo, druga z boleznijo, pomagali iz stiske. Podarili smo jim 120.000 SIT. V donaciji je sodelovalo tudi Gostinsko podjetje Trojane. To pa je že uresničevanje novega programa, ki si ga je zadala Pustna sekcija Striček Vir. Programa, ki bo ob druženju, varovanju in ohranjanju kulturne dediščine ter zabavi, pomagal tudi socialno izključenim otrokom in družinam, tistim torej, ki so niti krivi niti dolžni ostali na življenjskem obrobju in brc/, pomoči ne bi zmogli premagovati ovir, ki jih prinaša življenje. Skrb za zdrav razvoj in enakost otrok ter mladih ljudi in skrb za revne družine mora prerasti v splošno družbeno odgovornost. 100 let Kulturnega društva Jožef Virk Dob Za začetek jubilejnega leta -Volk in sedem kozličkov V knjigi Župnija Dob skozi stoletja, avtorja Staneta Stražarja, lahko preberemo, da začetki dramske dejavnosti v Dobu segajo v leta pred ustanovitvijo prosvetnega društva, saj so žc v letu 1901 v Dobu igrali Jurčič-Kersnik-Go-vekarjeve Rokovnjače, dve leti kasneje igro Andrej Grabcž, še pred formalno organiziranostjo društva pa jc bil dobro obiskan tudi Lumpacij vagabundus. Rojstni dan organiziranega kulturnega življenja v Dobu je 11. marec 1906, saj so tedaj na pobudo takratnega kaplana Franca Grivca ustanovili društvo, katerega predsednik je postal kaplan in pesnik Alojzij Mer-har, ki ga nekateri poznajo tudi po psevdonimom Silvin Sardenko, ki je novemu društvu zaželel uspešno delo z verzi: »Ta vitki maj, ta zali mlaj, ti stoj nam še mnogo kaj; pa če bi tudi padel kdaj, mi bomo ostali vekomaj.« In ta vekomaj še kar drži, saj je kulturno društvo, ki je kasneje prevzelo ime po Jožefu Virku, za jubilejno leto pripravilo še posebej bogat program. Začeli so ga s premični gledališke skupine Volk in sedem kozličkov prav 11. marca, torej na stoti rojstni dan društva. Predstavo so ponovili naslednji dan v okviru otroškega abonmaja. / ,lUili*i ULJ : m Volk in sedem kozličkov je znana Grimmova pravljica, ki jo je priredil in režiral, zraven pa poskrbel še za sceno in kostume ter odigral vlogo volka, Miloš Starbek. Mladi igralci so živalske like odigrali z njim prirojeno sproščenostjo, ki jo je oblikovala koreografinja Gorda-na Schmidt, za glasbo sta poskrbela Lado Jakša in Andrej Starbek, za luč Pavle Orehek, za ton Aleš Žendar, vodja predstave pa je bil Stojan Ivanšek. Znano zgodbico o hudobnem volku ter kozličkih na začetku pospremi med gledalce pesmica Dobro jutro zlato sonce ter predstavitev številnih živalskih likov, s katerimi je režiser obogatil predstavo. Živali v pesmi in plesu, predvsem pa s čudovitimi kostumi, opozarjajo na svoje lastnosti. Tako je bila igriva zvitorepka Neža Novak; rački Lucija Štih in Nika Grčar; usklajeni poskočni zajci Ambrož Stih, Zala llrovat in I lika Anž-lin; prisrčna medveda Matej Lisjak in Tomaž Kuret; nezadovoljna žaba in žabec Vita in Gašper Osolin; pevsko usklajeni in radoživi kozlički pa Sarah Horvat, Rok Vojska, Aleksandra Vodlan, Karin in Kaja Ropotat, Tjaša llroval ter najmlajši in najpo-gumnejŠi srček Luka Lisjak, kije s svojim pogumom poskrbel tudi za hudomušne vložke; mama kožica je bila Helena Stih. . Lepo tekoča predstava bo tudi tokrat razveseljevala predvsem najmlajše, ki v velikem številu obiskujejo otroški abonma v dvorani na Močilniku, prisrčno pa so mladim gledališkim igralcem zaploskali tudi številni odrasli obiskovalci. Kot vse kaže, se kulturi v Dobu dobro piše tudi v prihodnjih sto letih. Že sedaj pa vas Kulturno društvo Jožef Virk Dob, ki bo za uspešno delo letos prejelo tudi občinsko priznanje, vabi na nadaljevanje jubilejnega leta, dobimo se namreč na 9. festivalu Gorenjskih komedijantov, ki bo 16. in 17. junija v Poletnem gledališču na Močilniku. Dobrodošli! V. Vojska I urislično rekreativno društvo Turnše-Cešenik Vljudno Vas vabimo na razstavo keramičnih izdelkov otrok in žena, članov našega društva. Razstavo smo pripravili v sodelovanju s keramično delavnico "Piskrček" izTurnš. V Menačnikovi domačiji, Cankarjeva 9, Domžale, si razstavo lahko ogledate vse do 13. aprila 2006, vsak dan od 9.00 do II.00 ure in od 17.00 do 18.00 ure. Praznovanje materinskega dneva Kmalu po prvem pomladanskem dnevu praznujemo 25. marca na praznik Gospodovega oznanjenja materinski dan. Tako, kakor nam pomlad prinaša prebujenje narave, tako nam materinstvo prinaša novo življenje. Vse je med seboj povezano in tvori čudovito harmonijo stvarje-nja, ki jo lahko le občudujemo. Otroci vrtca sv. Dominik Savio Ka-ritas Domžale , učenci osnovnih šol: Domžale, Rodice, Roje in Venclja Perka, Glasbene šole Domžale, pevci Otroškega cerkvenega zborčka, otroška folklorna skupina Folklornega društva Domžale ter gosta Nina Kom-pare in Tomaž. Plahutnik so pripravili na pobudo organizatorja Župnijske karitas Domžale prisrčno prireditev v Kulturnem domu Franceta Berni-ka. Pri tem so otrokom in učencem pomagali njihovi mentorji Ana Do-linšek, Andreja Marin Soklič, Marija Štebe, Draga J. Anžin, Danica 1 luth, Ivica Janež, Jana Vrhovnik, Matej Banič, Tomaž Smole, Lili Sever, Neža Bauer in Neva Čoki. Z veznim tekstom, ki ga je pripravila Blaženka Mali, sta skupaj z Vitom Kotnikom povezovala posamezne točke v pisani šopek podarjen vsem, ki nosijo materinstvo - ljubezen v svojem srcu. Režijo je prevzel Lojze Stražar, za okrasitev je poskrbela Cvetličarna Omerza, dvorano je plačala Občina Domžale. Vsebino zloženke z vabilom na prireditev je pripravila Marija Bizjak-Schvvarzbartl, oblikovala pa Sabina Kompare, tiskanje je plačala Župnijska Karitas. Po prireditvi so z domačimi slaščicami, bonboni in sokovi pogostili nastopajoče in udeležence Župnijska Karitas in Kulturno društvo Miran Jarc. Vzdušje je bilo prijetno in sproščeno. Vsem sodelujočim se za njihov trud iskreno zahvaljujemo. V imenu organizatorja: Dr. Marija Bizjak Schvnarzbartl Mamici moji v Žejah »Spomin te ujame, ko si sam. Ko se zakoplje š vase in prisluhneš ritmu srca. Pogled zaide med prve znanilce lepšega: med teloh, zvončke, marjetice, na modre vijolice. Jug drevi oblake. Nočem vsega. I/ diha pomladi privre rožnata slika. Pred menoj jc mati. Čista, s široko odprtimi očmi in rahlim nasmeškom v kotičkih ustnic. Življenje je dar, razvoj in rojstvu otroka je čudež, zato bodimo za ta dar neizmerno hvaležni. Materinstvo se začne v zibelki. Ljubezen staršev se prenaša na otroka, zato je pomembno, kakšni smo starši, koliko ljubezni dajemo otroku in kako ga vzgajamo. Ljubezen ni v tem, da otroku vse dovolimo, mu vse nudimo, ampak predvsem v tem, da ga vzgajamo za pozitivne vrednote nesebičnosti, dobroto, potrpežljivost, vztrajnost, delavnost, poštenost, odpuščanje, medsebojno spoštovanje, hvaležnost, sprejemanje odgovornosti... Takšna vzgoja pa je zahtevna in traja od rojstva do smrti.« Tako K je glasil del odlomka v povezovalnem programu prireditve ob materinskem dnevu »MAMICI MOJI« v žejskem gasilskem domu, ki sla ga profesionalno vodila Aljaž U. in Lucija k. Nedeljsko popoldne so vsem obiskovalcem nastopajoči popestrili z dobro uro dolgim kulturno-zabavnim programom, ki so ga v največji meri pripravili domači izvajalci. Nastopajočih je bilo kar lepo število. Iz Doba nam je pevska skupina ROŽMARIN zapela dve pesmi, prišla je tudi vokalna skupina Šl l'll iz Beričevega, nastopila jc Pevska skupina Sv. Trojica, deklanialorji. ivliiatoi ji. pevci Tudi najmlajši so pokazali svoje sposobnosti. Štiriletni Luka Z. je recitiral pesmico o očku in zapel pesmico Kuža pazi. Ob ven-čku narodnih, ki sta jih na harmoniko zaigrala M. Cencelj in M. Sušnik, so nas močno zasrbele pete. Uživali smo ob gledanju prisrčno zaigranega skeča V ŠOLI s strogo učiteljico Marijo K.. Nekaj posebnega in paša za oči pa je bil tudi ples treh DIVJIH MAČK. Zares glasen aplavz je bil namenjen zanimivi točki, ki jo je izvedel Tadej V. s svojimi »puncami«. Po končanem programu je ženske čakalo presenečenje. Moški in fantje so vsaki ženski prinesli šopek rožic, zraven pa smo se še posladkali s piškoti. Marija Ravnikar Planinsko društvo Domžale Priznanja Planinske zveze Slovenije najboljšim Planinsko društvo Domžale je sredi marca pripravilo prijeten družabni večer, ki je bil namenjen članicam in članom društva ter podpornikom njihovega dolgoletnega dela, predvsem pa je bil namenjen številnim dobitnikom priznanj Planinske zveze Slovenije, ki jih je ta namenila najprizadevnejšim planincem in planinkam ter nekaterim sponzorjem. Najprej je v izvedbi Mladinskega pevskega zbora Amen zazvenela pesem Slovenija, od kod lepote tvoje, ki jo planinci in planinke zelo dobro poznajo, saj se s temi lepotami dnevno srečujejo. Po krabxem uvodnem pozdravu Boruta Peršolje, predsednika Planinskega društva Domžale, smo najprej zaploskali najmlajšim planincem. Luka Peršolja je prejel našitek in priponko Cicibana planinca; bronaste znake Mladega planinca pa so prejeli: Matevž Blatnik, Aljaž Dolinar, Janja Dolinar, Leonard Dolšak, Lucija Gerčar, Žan Jarc, Nika Kašnik, Miha Kotnik, Jan Makovecki, Gašper Obreza, Katarina Ocepek, Kaja Peršolja, Greta Stoschitzkv, Samo Strehar, Tomaž Vindišar in Urška Žabota, ki so že opravili najmanj šest planinskih izletov, med njimi tri, ki so jih popeljali nad 1000 metrov. Za podobne, a napornejše naloge so srebrni znak Mladi planinec prejeli: Andrej Burja, Dušan Cerar, Tine Makovecki, Anja Omahna. Aljaž Omahna, Klavdija Prašnikar. Špela Škofic, Nika Šušteršič, Leon Vindišar, Tomaž Vindišar, Urška Žabota. Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije, ki letos praznuje 50-letnico, je podelila sedem zaslužnih znakov Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije. Prejeli so jih: Jernej Južna, Peter Lavrič, Marta Per, Spela Pirnat, Dušan Prašnikar, Martin Štepic in Miha Vidali, Tadeja Češka je prejela srebrni, Aleš Peršolja in Miran Savnik pa zlata častna znaka Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije. Podelil jih je predsednik Mladinske komisije PŽS, Iztok Roje. Posebej so se domžalski planinci razveselili prisotnosti znanega planinca Toneta Škarje, podpredsednika Planinske zveze Domžale, ki je podelil deset bronastih častnih znakov Planinske zveze Slovenije, ki so jih za predano delo v planinski organizaciji prejeli Primož Bečan, Francka Kralj, Klemen Miklič, Jasna Pečjak, Klemen Vodlan, sponzorji Banka Domžale, Farme Ihan, Grasto, Kambus Kamnik, Občina Domžale, za dolgoletno pomoč, sofinanciranje in vzorno sodelovanje pa tudi Občina Domžale. Prevzel ga je Toni Dragar, podžupan. Srebrni častni znak Planinske zveze je prejela Marija Petarka. Ob že omenjenem pevskem zboru sta prireditev popestrila še kitaristka in harmonikar, s svojim veseljem ob prejemu priznanj in prešernim razpoloženjem pa vsi zbrani planinci in planinke ter njihovi prijatelji, ki so na prijetnem družabnem srečanju izmenjavali svoje izkušnje s srečanj s planinami in gorami ter se hkrati že dogovarjali, kam vse se bodo povzpeli letos. Srečno! Vera Vojska Ob30-letnici Vrtca Krtek, Ihan Vas otroci in vzgojiteljice Vabimo na razstavo mm M m.. O* fHQ 4j Gostičevi dnevi . G Veliki tenorist prepeva v naših spominih 7. GOSTIČEVI DNEVI stran 16 Kulturno društvo Jože C Bitij Homec, Društvo prijateljev zagrebške Opere, SNG Opera In balet Ljubljana, Opera HNK Zagreb so tudi letos pod pokroviteljstvom Občine Domžale pripravili tradicionalne 7. t .lističev o dneve, s katerimi se spominjajo velikega tenorista Jožeta Gostiča. Kulturno društvo s Homca, ki nosi njegovo ime, je poskrbelo, da naš veliki rojak ne bo nikoli pozabljen. Prav dobro se spominjamo prvih prireditev v letu 2000, ko je bila stoletnica rojstva velikega opernega pevca vzrok za začetek številnih kulturnih in drugih sodelovanj, ki so se v naslednjih letih vedno znova krepila ter pomagala, da so bile vezi med sodelujočimi vse tesnejše. Letošnji dnevi so se začeli v petek, 3. marca, v SNG Opera in balet v Ljubljani s Slavnostnim koncertom s solisti zagrebške in ljubljanske opere. Ob spremljavi orkestra ljubljanske Opere z dirigentom Igorjem Švaro smo poleg arij slišali še dve uverturi in dva dueta, ki so jih zapeli sopranistke Valentina Fijačko, Vlatka Oršanič in Milena Mo-rača, mezzosopranistka Martina Gojčeta Silič, baritonist Robert Vrčon in basist Luciano Bati-nič. Žal zaradi bolezni nista nastopila edina tenorista, Branko Robinšak in Jure Kušar, koncert pa je pomenil lep uvod v letošnje slovesnosti. Med poslušalci so bili tudi operni pevci, ki so še s G. Strašek. podpredsednik KUD Slovenski dom pred spominsko ploščo na hiši v Vltezovlčevi ulici v Zagrebu, kjer je živel Jože Gostlč. sodelovali z Jožetom Gostičem, v.d. ravnatelja prof. Kristijan Ukmar pa nas je prijazno sprejel v ljubljanski operni hiši. Novost letošnjih Gostičevih dnevov je bila koncertno izvedena romantična opereta Ptičar Karla Zellerja s solisti ter zborom in orkestrom Consortium musicum ter pod taktirko dr. Mirka Cudermana. Na slovenski premieri Ptičarja davnega 15. decembra 1929 in na 35 ponovitvah je glavno tenorsko vlogo, vlogo grofa Stanislava, pel prav Jože Gostič. V solističnem vokalnem septetu smo tokrat slišali in videli sopranistke Pijo Brodnik, Eleno Dobravec in Andrejo Zakonjšek, tenorista Marjana Trčka in Matjaža Stopinška ter baritonista Jožeta Vidica in Roberta Vrčona. Zasluga za tokratno obuditev tega dela gre predvsem umetniškemu vodju in dirigentu zbora in orkestra Consortium musicum, inovativnemu dr. Mirku Cudermanu, ki je v spomin na velikega tenorista predstavil to zanimivo delo. Nedelja, 5. marca, na dan, ko se je leta 1900 rodil Jože Gostič, je postregla z dvema prireditvama v njegov spomin. Dopoldne smo se ga najprej spomnili na domačem Homcu s spominsko sveto mašo, ki jo je daroval nadškof dr Franc Perko, pri Bruckner-jevi maši številka 2 pa je sodeloval Slovenski komorni zbor z organistom Gregorjem Klan-čičem in dirigentom dr. Cuder-manom. Nadškof dr. Perko nam je predstavil življenje in delo našega rojaka in nas popeljal v dni, ko je v tej cerkvi prepeval skupaj z domačimi pevci. Tokrat pa smo lahko poslušali imenitno izvedeno Brucknerjevo delo s Slovenskim komornim zborom in njegovim dirigentom, ki je pred leti dirigiral tudi našemu opernemu pevcu. Med gosti so bili tudi mag. Ma-rio Kezič, svetovalec za kulturo Veleposlaništva Republike hrvaške v Ljubljani, prof. Vladimir Kranjčevič, pobudnik Gostičevih dnevov, g. Franjo Obuljen, predsednik Društva prijateljev zagrebške Opere s člani društva in pa predstavniki Kulturnega društva Slovenski dom iz Zagreba. Na popoldanskem koncertu v Kulturnem domu Franca Berni-ka v Domžalah smo ob klavirski spremljavi Nine Cossetto in Gianluca Marciana slišali osem pevskih solistk in solistov: so-pranistko Rebeko Radovan, Simono Raffanclli Krajnc in Urško Žižek Plaveč, mezzosopranistko Heleno Lucič, tenorista Andreja Debevca in Stjepana Franetovi-ča ter baritonista Saša Ivacija in Slavka Savinška z arijami, ki so jih napisali: Mozart, Verdi, (iiordano, Puccini, Flottovv, Rossini in Massenet. Na začetku koncerta je vse pozdravil g.Toni Dragar, podžupan Občine Domžale, ki je vsa leta pokrovitelj teh prireditev. V Zagrebu so se prireditve nadaljevale v ponedeljek, 6. marca, z opernima predstavama P. Mascagnija Cavalleria rusticana in R. Leoncavalla Glumači, v četrtek, 9. marca, pa s Traviato G. Verdija v ljubljanski Operi. Operne predstave so stalnica v programu prireditev, zanje vlada veliko zanimanje, hkrati pa so tudi same predstave nekaj posebnega. Za slovesen zaključek 7. Gostičevih dni smo v Operi HNK v Zagrebu prisluhnili Slavnostnemu koncertu opernih arij, na katerem so nastopili solisti obeh opernih hiš: Valentina Fijačko, Martina Gojčeta Silič, Milena Morača in Rebeka Radovan ter Luciano Batinič, Jure Kušar in Robert Vrčon. Orkester Opere HNK v Zagrebu je tokrat prvič vodil naš gost z domžalskih koncertov v okviru Gostičevih dni, Gianluca Marciano, ki je v novem poletu vodil soliste in orkester in dal skupaj s solisti koncertu poseben pečat. Četrtkov koncert pomeni lep sklep letošnjih prireditev, hkrati pa je bil gostoljuben prijateljski sprejem naših zagrebških prijateljev na čelu z direktorjem Opere HNK Zagreb, g. Brankom Mihanovi-cem, in predsednikom društva ljubiteljev zagrebške Opere, Franjom Obuljenom, tudi povabilo na prihodnje 8. Gostičeve dneve. Na svidenje na 8. Gostičevih dnevih Glavni organizatorji, člani in članice Kulturnega društva Jože Gostič Homec so se s prijatelji in sodelujočimi društvi ter obema operama pod pokroviteljstvom Občine Domžale ponovno izka- zali. Vse prireditve, ki so jih namenili spominu velikega rojaka, so lepo uspele, njihova dobra ob-iskanost pa priča, da imamo tovrstno glasbo radi, da imamo radi velike ljudi, kot je operni pevec Jože Gostič, ki so se v naši zgodovini izkazali, da glasba nima meja, predvsem pa, da je projekt Jože Gostič, začet v letu 2000, danes morda še bolj živ, kot je bil ob svojem začetku. Zato se že veselimo 8. Gostičevih dnevov. S. R. In V. V.. loto Toni Igllč Spominska sv. maša. ki jo Je daroval nadškof dr. France Perko ~* ' 1 SET" KD Jože Gostič se zahvaljuje vsem, ki ste sodelovali pri Izvedbi 7. Gostičevih dnevov, posebej pa: - nadškofu dr. Francetu Per-ku za darovanje spominske sv. maše; - dr. Mirku Cudermanu skupaj z Zborom in orkestrom Consortium musicum za koncertno izvedbo operete Ptičar in Slovenskemu komornemu zboru za izvedbo Brucknerjeve maše pri masni daritvi na Homcu; - g. Branku Mihanoviču, ravnatelju Opere HNK v Zagrebu, za izvedbo prireditev v zagrebški operni hiši in sodelovanje opernih solistov; - prof. Kristijanu Ukmarju, v.d. ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana, za izvedbo prireditev in sodelovanje ljubljanske Opere ter njenih solistov; - g. Franju Obuljenu, predsedniku Društva ljubiteljev zagrebške Opere, za izvedbo in usklajevanje prireditev v Zagrebu; - ge. Marjani Mrak in g. Ivanu Lotriču za njun prispevek h koncertu v Domžalah; - g. Toniju Dragarju, podžupanu Občine Domžale, za pozdravne besede na koncertu v Kulturnem domu Franca Ber-nika Domžale; - g. Antonu Dobrovoljcu, župniku na Homcu, za vso podporo pri pripravi slovesnosti na Homcu; - članom Foto-kino kluba Mavrica, ki spremljajo in beležijo naše prireditve; - krajankam Homca, Nožic in Prcserij, ki s pripravo dobrot poskrbijo, da lahko pogostimo naše goste; - skavtom ZSKSS Steg Homec, ki nam vsako leto odstopijo svoje prostore; - gasilcem PGD Homec za skrb za varnost na Homcu; - sponzorjema Fotolitu Dolenc in Heser PSI za njun prispevek in podporo Gostičevim dnevom. Posebna zahvala velja pokrovitelju 7. Gostičevih dni, Občini Domžale APRJL/mali traven Helena Lucič. solistka Opere HNK Zagreb Slovenska filharmonija, opereta K. Zellerja Ptičar v Izvedbi zbora In orkestra Consortium muslcu. dirige Slavnostni koncert opernih arij v Operi HNK v Zagrebu Je bil zaključna prireditev 7. Gostičevih dni I 2006 Kulturni dom Franca Bernika Domžale sobota, 8. april ob 10:00 Lutkovno gledališče NEBO Mojca Osojnik: TO JE ERNEST lutkovna predstava "To je Ernest" je topla pripoved o prijateljstvu med deklico Ano in mačkom Ernestom, ki se začne, ko nek večer Anin oče domov prinese do kože premočenega in prestrašenega mucka. V skupnih doživetjih spoznavata eden drugega, svoje dobre lastnosti, pa tudi slabosti. P2rnest, ljubek a neukrotljiv maček, je vzrok mnogim nerodnim pripetljajem. Ti pa njunega prijateljstva ne prekinejo, temveč ga le okrepijo. Predstava traja 35 minut in je primerna za otroke od 2. leta dalje. nedelja, 9. april ob 20:00 AMALA in DARHIA ORKESTRO & GILAVUTNE veliki koncert ob svetovnem dnevu romov Skupina Amala letos praznuje 10. obletnico delovanja, zato so se odločili, da ob svetovnem dnevu romov v goste povabijo romski mladinski orkester Darhia iz Makedonije, ki pod vodstvom glasbene pedagoginje in multiinstrumentalistke Bajse Arifovske uspešno obuja stare romske pesmi in jih znotraj etno muzike združuje z malce modernejšimi pristopi. V njihovih skladbah se uspešno spajata akustična in električna tradicija, nad podmladkom pa so navdušeni tudi stari romski glasbeniki, ki jim orkester Darhia vrača upanje v novo življenje tradicionalne romske glasbe, za katero so se bali, da bo ob poplavi turbo folka nehala obstajati. Zasedbo sestavlja 14 mladih glasbenikov med devetim in dvanajstim letom starosti (na mandolinah, mandolah, kitarah, tolkalih in klaviaturah), za seboj pa imajo že več kot 50 nastopov doma in v tujini ter dve plošči s tradicionalno, klasično, jazz in etno glasbo. Vabljeni na veliki romski glasbeni spektakel! 13. - 29. april 2006 JOŽE TČNIG kiparska razstava -VSTOP PROST Jože Tonig je bil rojen leta 1954 v Trzinu. Končal je srednjo oblikovno šolo v Ljubljani, in s študijem nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer kiparstvo grafika. Pri prof. Dragu Tršarju in Zvestu Apolloniu je diplomiral leta 1981. Leta 1994 se je vpisal na podiplomski študij restavrato-rstva in konzervatorstva, ki ga je zaključil leta 1996. Živi in dela v Domžalah. V Galeriji Domžale bo razstavljal serijo kipov in reliefnih plastik. "Med kiparstvom in slikarstvom se razpenja ustvarjalna misel Jožeta Toniga. Vselej vznikne iz bogatega sveta idej, predvsem tistih mističnih, enigmatičnih, neobičajnih, in to tako v likovnoformalnem kot vsebinskem smislu. Tonig posega po materialih, ki jim ne hi mogli pripisati kiparskega značaja, raziskuje njihove možnosti (pre)oblikoiHinja, eksperimentira prav na vsakem koraku ustvarjalnega procesa." iz zapisa umetnostne zgodovinarke Anamarije Stibilj Šajn INFORMACIJE: brošura: Urekulture internet; www.kd-domzale.si e-mail: info@kd~domzale.si telefon: 01 / 722 50 50 Q_ GD Galerija itnminh torek, 18. april ob 20:00 SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OB PRAZNIKU OBČINE DOMŽALE S PODELITVIJO PRIZNANJ sobota, 22. april ob 10:00 Mavrično gledališče PRAVLJICA OBREZI lutkovna predstava ZADNJA MATINEJA TO SEZONO!!! V Vilinski deželi je obstajalo drevesno ljudstvo. Drevesa so hodila vsak svojo pot in ko je nad Vilinskim svetom zavladala vojna vihra, so se razbežali. Breza, o kateri pripoveduje pravljica se je utrujena in prestrašena zatekla v samotno dolino. Pod njeno krošnjo se naselita Dumbo in Bumbo, ki sprva brezo občudujeta, se navdušujeta nad njenimi lepotami, odkrivata kako raste, živi in diha, a kmalu se lepot navelieata in postaneta prava telebana. Predstava traja 40 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje. sreda, 26. april ob 20:00 Milan Grgič: LJUBO DOMA, KDOR GA IMA komedija i ».iiiu.iii.iMi.il nas tarejo takšni in drugačni življenjski problemi, skoraj vsem pa sta skupna dva: generacijski in stanovanjski. Ko se visoko noseča Lidija po poroki s svojim možem Markom odseli k svojemu novo pečenemu tastu (vdovcu s prostornim meščanskim stanovanjem ter mlado ženo), si njena starša kljub zapleteni družinski situaciji malce oddahneta. Vendar mlada dva se že po nekaj dneh vrneta. Tastovo stanovanje je res veliko, odnosi pa nevzdržni. Organizacija: Kulturno društvo Moj Teater. NAPOVEDUJEMO V MESECU MAJU: Mestno gledališče Ljubljansko Miro Gavran: VSE O ŽENSKAH komedija režija: Barbara Hieng Samobor igrajo: Bernarda Oman, JetteOstan Verjup, Karin Komljanec V tej lahkotni »ženski« komediji nastopajo tri igralke, vsaka v petih vlogah, ki v najrazličnejših življenjskih situacijah razkrivajo ženski princip sveta. Pred nami se zvrsti cel kup jx) značaju in problemih zelo različnih karakterjev, starih od treh pa do dvaindevetdesetih let, ki jih boste spoznali kot dobre in malo manj dobre prijateljice, posesivne in požrtvovalne matere, kot hčere, sestre, žene, ljubice, vdove, samske ženske, sodelavke, karieristke pa tašče, svakinje, tete, babice, prababice ... Ogled priporočamo vsem ženskam, ki bi rade podrobneje spoznale vzvode svoje psihe, pa tudi vsem moškim, ki bi želeli globlje prodreti v njim večno uganko žensko dušo. 18. maj - 2. junij 2006 BARBARA ZAVODNIK razstava grafik v GALERIJI DOMŽALE 9 „ u . . fUm banka domzale Kulturni dom W » , „ * , Franca Bernika v*.,™-......^m^^^oiurMtioezum :t>■■<■*.«■.....• >.v»<........ u ¥ i (v upravi, Lul« *«. ftHnfcuV \ l.<»i / o\ > 1 ,lr"'" I"'11"'"'1 l,r''',sl',w Domžale oMiiiJhJiK- vhod t i.muh^-u,. v*n •••••• mknaipasov: poslovalnicah po SIovpp; Hrt. • «ww.rMti.com Odprto pismo Generalni državni tožilki RS Barbari Brezigar Ministru za pravosodje RS dr. Lovru Šturmu Varuhu Človekovih pravic in književniku Matjažu Hanžku Univerzitetni diplomirani pravnici Zdenki Cerar Motto: Slabo uslugo sam sebi stori, kdor na vprašanja najraje molči, kajti beseda besede želi, najsi celo kdaj razum prehiti Janko Messner Spoštovani! To pismo je, kot že veste, saj ste nedavno prejeli po priporočeni pošti daljšo in bolj izčrpno verzijo, v zvezi s pripovedko pisateljice Brede Smolnikar Ko se tam gori olistajo breze, ki je dvignila že ogromno prahu in ga še bo. Zaradi nerazumljivo stroge sodne obsodbe in prepovedi ni bila knjiga samo vzeta iz prodaje, pa čeprav sodi med boljša literarna dela in je bila celo nagrajena ter so do doslej na splošno zelo dobro ocenili številni slovenski kritiki in recenzenti, marveč za vsak izvod, ki je morebiti še v prodaji, so pisateljico obremenili z neverjetno visoko in naraščajočo globo, ko da bi šlo v njej za kakšno peklensko sporočilo, ki hoče do amena razstreliti državo oz. sesuti ves svet, ne pa za prisrčno Zgodbo iz domačih logov. V tem svojem izvlečku pisma pa bom strnila le tista vprašanja, na katera pričakujem od pristojnih odgovore. ... Pustimo za zdaj (odprto) vprašanje, da mora pisateljica plačati odškodnino tožnicam, ki zatrjujejo, da so v literarni Rozini prepoznale tvojo mater, čeprav trdijo obenem, daje bila mati čisto drugačna; če je pa bila čisto drugačna, potem le nima dosti skupnega z junakinjo iz povesti; ne razumem, zakaj sploh vztrajajo pri trditvi o podobnosti in prepoznavnosti... Dotaknimo se najpoprej dejstva, ki se tudi nas in zlasti nas tiče - da mora pisateljica vzeti iz prodaje vsak izvod, ki se kjerkoli pojav i na slovenskem (?) ali kar na svetovnemt?) trgu, ker če ga najdejo - kdo.' tožeče stranke? sodišče'.' - mora avtorica plačati, nota bene, za vsak pretečeni dan od izdaje obsodbe do dneva najdbe - tožnicam ali sodišču'.' - globo 50.000 tolarjev (plus obresti, najbrž)! Kar niso mačje solze in ne pasji kašelj. Pa še to v zvezi z astronomskimi globami za eno smrkavo in lepo zgodbo: mar se gremo pri nas odiranje (uzuro)? Je v Sloveniji oderuštvo dovoljeno in ga celo sodstvo izvaja v korist privatnikov'.' Ali je mogoče'.' Sprašujem vse zgoraj imenovane nekaj prepotrebnih pojasnil in napotil za življenje v skladu s slovenskimi zakoni. Saj gre tudi nam, navadnim državljanom, /.lasti tistim jezičnim bolj ali manj že za nohte. Vtis imam, da je slovensko sodišče s kaznovanjem tožene pisateljice implicite kaznovalo tudi mene in marsikoga, pa čeprav nismo čisto nič knv i Kaj nam je storiti? Kako naj se ravnamo? A prej naj še obrazložim svoj problem. Kupila sem to nesrečno knjigo, ko je bila le nagrajena in vsestransko neoporečna pripovedka, torej v času, ko še ni bila sodno prepovedana. Menim, da je knjiga moja last, s katero lahko prosto razpolagam, le tako ali ni? Jaz knjige kupujem, dobim v dar, podarjam in prodajam, ko sem kdaj na tesno /. denarjem. Mi lahko sodišče prepove, da s to knjigo, ki je moja neodtujljiva lastnina, dokler se je sama ne /nebim. delam, kar hočem'.' Če jo prodam kakšnemu starinarju in podobno, pa jo tožnice ali sodišče dobijo, bodo preganjali mene, ker sem dala v prodajo svojo zakonito lastnino, vendar obenem tudi prepovedano čtivo? Ali bodo dodatno preganjali avtorico, čeprav ni imela svojih prstov vmes ' Kaj potemtakem smem ali ne smem in zakaj ne s to svojo lastnino? In z mano vsi drugi. Brala sem knjigo Smolnikarjcve o njenem procesu, kjer je vse gradivo objavljeno. Na kaj so se tožilci oprli? Vprašanje: Če so smatrali tekom procesa, da le prišlo do krive izpovedbe, bi morala biti kaznovana tudi zavoljo nje ali ni potrebno'.' Iz sodbe namreč ni nikjer razvidno, da bi Smolnikarjev a kaj krivo izpovedovala, ona seje kar naprej nenehno sklicevala, da je pisateljica, ki si izmišljuje in piše zgodbe, kar je živa resnica, sodišče pa je ni dodatno kaznovalo zaradi krive izpovedbe, če je ugotovilo, da izpoveduje krivo, te postavke nisem našla v razsodbi, ali pa mi navadni Zemljani ne znamo sploh brati sodb, ker so napisane preveč učeno, da ne rečem kar hermetično...Avtorica pa seje vseeno morala v Delu (2.9.2005 in še nekje drugje) opravičiti tožnicam: To se pravi, morala je nekako javno pričati po krivem na sodniško povelje, da... se opravičujeza vse v knjigi napisane neresnice in blatenja spomina in dobrega imena matere in očeta tož.nic. Praktično je morala izjaviti, da njena knjiga ni LEPOslovno delo, pač pa čisto navadno obrekovanje in umazano klevetanje. Ce ne bi dala te izjave v oba časopisa, bi morala plačati nekaj milijončkov. če se ne molim. Pri tej vsiljeni izjavi, ne gre v bistvu za nekakšno navajenje k laži? Le sprašujem, ne trdim. Rada bi kapirala. Še veliko važnih vprašanj mi roji po glavi, a jih bom kdaj drugič zastavila, ker je danes /manjkalo prostora. Še to bom vprašala. Za koliko let velja ta prepoved'.' Za pet let, desetletje' Do smrti tož.nic in toženke? /a vse večne čase? To je pertinentno vprašanje, prosim odgovor nanj! Jo avtorica lahko prodaja kje drugje onstran slovenskih mej? Sprašujem izrecno gospo Brezigarjevo in varuha Matjaža llanžka, kako dolgo bo ta knjiga na indeksu in ne bo smela med bralce? Jolka Millč publlclstka in prevajalka \ vednost neštetim. Simfonični orkester Domžale - Kamnik V Mozartov spomin Z uverturo k operi Čarobna piščal, VV. A. Mozarta se je 22. marca 2006 v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale pričel koncert Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik, ki so ga letos namenili počastitvi 250 letnice avtorja vseh ta prijeten večer izvedenih glasbenih del. Koncert, ki ga je Kulturni dom Franca Bernika Domžale pripravil tudi v okviru letošnjega abonmajskega ciklusa, je v prvem delu obsegal še Koncert za klavir in orkester št. 17 v G-duru, KV. 453. Solistka je bila pianistka Tamara Goličnik, poslušalci in poslušalke pa smo uživali ter solistko in dirigenta Simona Dvoršaka z glasnim ploskanjem kar nekajkrat privabili na oder. Škoda, ker tovrstni koncerti ne predvidevajo kakšnih ponovitev! Tamara Goličnik je po končani glasbeni šoli v Žalcu ter srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru ter Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je študij zaključila pred štirimi leti. Za seboj ima že številne samostojne nastope, udeležila seje mnogih mojstrskih tečajev, sedaj pa je zaposlena kot korepetitorka na Umetniški gimnaziji v Mariboru. Ima status samostojne ustvarjalke na področju kulture, občasno pa objavlja tudi strokovne članke v glasbeni reviji Muska. Da so si poslušalci in poslušalke ob koncu koncerta, v katerega drugem delu smo prisluhnili Serenadi v B-duru »Gran partita«, K V. 316 ter Simfoniji štev. 15 v G-duru KV. 124, glasbe še želeli, je bil dokaz, spontan aplavz Simfoničnemu orkestru Domžale Kamnik ter njihovemu dirigentu. Orkester, ki navdušuje še od leta 1971, je pripravil kvaliteten glasbeni večer, v katerem smo se spominjali tako velikega glasbenika W. A. Mozarta, kot uspešnih nastopov orkestra, ki se lahko pohvali z vrsto priznanj, med njimi tudi najvišjimi na glasbenem področju, in zanesljivo še ni rekel zadnje besede. Tudi zaradi dirigenta Simona Dvoršaka iz Celja ne, ki orkestru dirigira od začetka sezone 2004/2005 in v delu z zborom uživa, kot uživajo glasbeniki, med katerimi smo opazili vrsto domačih že uveljavljenih ustvarjalcev, ki so prva znanja dobivali v Glasbeni šoli Domžale. Čeprav se sama s kakšnim glasbenim znanjem ne morem pohvaliti, sem prepričana, da bi bil Mozart nad izvedbo svojih del navdušen, kot smo Domžal-čani navdušeni in ponosni na Simfonični orkester Domžale Kamnik ter dirigenta Simona Dvoršaka. Obema za kvaliteten glasbeni večer čestitamo in želimo veliko uspehov tudi v prihodnje. Vera Vojska Zborovski koncert ob 20. obletnici smrti prof. Matije Tomca Večer, ko je govorila glasba Leto 2006 je posvečeno našemu velikemu skladatelju ter dolgoletnemu domžalskemu župniku, prof. Matiji Tomcu. Potem, ko smo se ga spominjali skupaj s pesniškim velikanom dr. Francetom Prešernom, se je Župnija Marije Vnebovzete v Domžalah odločila, da ob pomoči Občine Domžale ter Kulturnega doma Franca Bernika Domžale pripravi še zborovski koncert, ki je bil v začetku marca. S priredbami belokranjskih ljudskih je večer, ko je govorila samo glasba, pričel Komorni dekliški zbor Škofijske klasične gimnazije, ki se je z zborovod-kinjo Heleno Fojkar Zupančič predstavil s priredbami belokranjskih ljudskih: Na vrtu mi javor zeleni, Tri tičice, Jelena ziblje Jezusa in Osel vozi sani. Koncert so nadaljevali njihovi sošolci in sošolke, združeni v Komornem mešanem zboru Škofijske klasične gimnazije, ki ga vodi zborovodkinja Bernarda Kink. Iz zakladnice Tomčevih priredb sakralnih pesmi so izbrali Eno dete je rojeno, Zemlja, morje, vsa narava, To moje živo je telo, Dana mi je vsa oblast ter Tantum ergo. Pod vodstvom zborovodje dr. Andreja Misso-na se je nato predstavilo prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik. Moški pevski zbor je zapel Večerno pesem, Belo krajino, Teče mi vodica, Zagorski zvonovi in svoj nastop zaključil z Dvema belokranjskima. Prijeten glasbeni večer, ki bi ga bil zanesljivo vesel tudi veliki skladatelj prof. Matija Tome, so s svojim ubranim petjem zaključili pevci in pevke Domžalskega komornega zbora, ki ga vodi Tomaž Pirnat, tudi duša in srce glasbenega večera, ob katerem smo uživali vsi. Domžalski pevci so se predstavili s Čej so tiste stezice, Jutranjo pesmijo, Hvalimo mi denes Buga ter Vlahi po besedilu Josipa Murna - Aleksandra. Ob koncu zborovskega koncerta je zbranim spregovoril domžalski župnik, Janez Šimenc, ki je po- udaril pomen velikega skladatelja ter veliko ljubezen, ki jo do prof. Tomca, na katerega smo ponosni, in njegovih priredb in lastnih skladb kažejo s svojim petjem pevci in pevke. Zahvalil sc je vsem nastopajočim, poslušalcem in poslušalkam pa zaželel, da vsak z zborovskega koncerta odnese košček glasbenega izročila prof. Matije Tomca. To je bil pevski večer, kakršnega si lahko samo želiš. Mladost seje prepletala z izkušnjami, ljudska in umetna pesem s sakralno, vse skupaj pa je združil spomin na velikega Domžalčana, prof. Matijo Tomca, katerega spomin bo vedno živel. Če ne med vsemi, pa zanesljivo med pevci in pevkami, ki radi pojejo njegove pesmi in priredbe ter med ljubitelji njegove glasbe, ki njegovo delo spoštujejo in cenijo ter so na dr. Matijo Tomca ponosni. Vera Vojska Glasba združuje. Vedno, Povsod. Že zelo dolgo je tlelo ... V vsakem od nas ... Nekaj nerazložljivega. Nekaj, kar smo vsi vedeli, pa nihče ni znal prav artikulirati. Kaj šele udejaniti. Potem pa je prišla. Ona. Odločitev, namreč. Nekega dne. Kot strela z jasnega je zarezala med nas. In smo se dogovorili, da se dobimo. Na prvi pevski vaji našega Mešanega pevskega zbora Turistično-rekre-ativnega društva Turnše Češenik. Marsikdo si je mislil, češ, saj ne mislijo resno. Dobra finta. Pa ni bila. Finta, namreč. Izkazalo seje, daje želja izredno močna, saj seje uvodne vaje udeležilo 26 pevk in pevcev. Polona Hribarjeva je prijazno pristala na našo ponudbo in prevzela učenje in vodenje našega novoustanovljenega zborčka. In smo začeli. Počasi, »pa z andaht- jo«, kot bi rekli izkušenejši, tisti, ki so že nekaj doživeli. Prva pesem. In nepopisno veselje. Vseh, ki smo se jo naučili. Druga pesem. Tretja, četrta, peta ... Veseli slamnik Domžalski godbeniki so letos že sredi marca izvedli samostojni koncert z bolj pomladno vsebino. Slamniki so del njihove letne uniforme, ker pa gre za veselo druščino ljudi, so svoj koncert poimenovali kar Veseli slamnik. Dirigent Godbe Domžale, Gregor Vidmar, je v goste povabil dva uveljavljena ansambla, ki sta popestrila veselo razpoloženje v domžalski Dvorani KC. Na odru so se tako zvrstili ansambel Veseli planšarji. ansambel Igor in Zlati zvoki ter gostitelji večera. Godba Domžale. Poslušalci so v njihovi izvedbi lahko uživali v glasbi bratov Avsenik, Loj- zeta Slaka in drugih uveljavljenih avtorjev te zvrsti. Niso pa manjkale niti različne priredbe slovenskih ljudskih pesmi ter novejše avtorske skladbe. V skladbah Šuštarska nedelja v Tržiču in Zlatolaska, sta združila moči ansambel Igor in Zlati zvoki in Godba Domžale ter tudi po tej plati dokazala združljivost različnih glasbenih zasedb. Veseli planšarji so zopet pokazali svojo posebnost po glasbeni (poleg standardnih inštrumentov uporabljajo tudi lovski rog, bumbas, kraguljčke in zvončke) in vizualni plati (značilne planšarske noše iz 17. stoletja). Blestel je tudi igralec Marjan Šareč, kot povezovalec ter imitator. Pozna- ml j ' ' Jf* ; !ff". mo ga iz različnih radijskih in televizijskih oddaj, kjer upodablja različne like iz slovenskega političnega ter medijskega prostora. Na ta način so godbeniki "gostili" predsednika države, predsednika vlade, podpredsednika parlamenta, bivšega predsednika vlade, finančnega ministra, predsednika opozicijske stranke... Rdeča nit celotnega večera je bilo tudi žrebanje vstopnic, s čimer so godbeniki skupaj z izbranimi sponzorji podelili kar 18 nagrad. Prispevali so jih: Gostilna Soklič, Knjigarna Beseda, Merkur, Agencija Tentours, Piskar d.o.o. in lirdani šport. Po zabavnem, a za izvajalce zahtevnem koncertu, so godbeniki vse poslušalce pogostili s trojanskimi krofi in pijačo, s čimer seje dobra volja s tematsko veselega koncerta prenesla tudi v kasnejše ure. PATO Kako lepo je spoznavati, da imajo slovenske narodne pesmi tudi drugo in tretjo in četrto kitico. S prelepimi besedili. In kako lepo jc spoznavati, da slovenske narodne pesmi nikakor niso samo žalostne. Žalostni s(m)o samo listi, ki jih ne znaj(m)o prav zapeti. Drugače pa so nekaj najlepšega, kar Slovenci premoremo. In potem prvi, (napol)javni nastop. Na občnem zboru našega društva. Ovacije. Če sc smem nekoliko pošalili. Vsekakor pa veselje. In neprikrit ponos. Da smo si upali. Da znamo. In zmoremo. Tako. Za dušo. Iz srca. Marička, še bo veselo. Pri nas, v Turnšah in Češeniku. In tudi povsod tam, kjer se bomo s svojo pesmijo uspeli dotaknili src vseh tistih, ki nas bodo voljni poslušati. Ker mi, ko enkrat začnemo, zlepa nc odnehamo. Trmasti Slovenci, kaj hočemo. Saj zato smo pa »stali inu obstali«, kaj ne?!? R. K. SLAMNIK - april 2006 ^aaaaiaaaataaMii stran 19 KULTURA Premiera Kulturnega društva Mlin Radomlje Moja žena je hujša in hujša Le malo j>- kulturnih društev, ki se lahko pohvalijo, da imajo v svojih vrstah kar avtorico predstav, ki jih igrajo. Tako je Kulturno društvo Mlin Radomlje, za katero je tudi letos Nina Mav Hrovat, po lanski uspešnici Ko Janček odraste, napisala novo komedijo Moja žena je hujša in hujša ter v njej odigrala • udi glavno vlogo. Komedija, katere premierna uprizoritev je bila 11. marca 2006 v prepolni dvorani Kulturnega doma Radomlje, obravnava problematiko hujšanja. Največ o njeni vsebini pove naslednji stavek enega od Igralcev: »Si vedel, da vsaka ženska v življenju shujša za 500 kil? Dve dol, pet gor, pa pet dol in deset gor...«, v komediji pa se temu, enemu od najbolj znanih ženskih problemov, pridružijo tudi moški. Zakonski par Mirko (Igor Jeretina), ki svoje sorodstvene vezi razlaga toliko časa, da le-ti skoraj pomrejo, in Branka (Nina Mav lirovat) živila prijetno družinsko življenje, katerega pomemben del je prijatelj Žika, eden od številnih znancev z juga (Danijel Anžlin), ki ga vsake toliko časa malce popestri kakšen prepirček. Tako pogovor o liniji privede Branko, ki pravi, kako naj bo srečna, če imam moža, ki pravi, da sem debela, svoje gledanje do nje, češ, da jo ima rad takšno, kot je, pa popravlja le iz usmiljenja, do novega napada hujšanja. O njem svoje izkušnje Branki, ki vseskozi poudarja, da ni predebela, temveč le malo bolj sproščena, pripoveduje tudi Beti, Nataša BeganoviČ - Jug, ki je že spoznala, da danes ni dovolj izobrazba, temveč šteje tudi zunanji videz; medtem ko Mirku s svojimi izkušnjami pomaga Robert (Klemen Mav). Vrsto hudomušnih pogovorov pa tudi situacij povzroči nasvet o kalorijah, ki jih lahko izgubiš pri seksu, pridobiš pa s čokolado. »Shujševalci«, ki vsak po svoje želijo prit i do idealne postave, navdušujejo s svojimi spretnostmi s kolebnico in obročem ter njegovim inovativnim dopolnilom, žrtvovanjem pri seksu ter vedno znova sprejetimi sklepi, kako bodo izgubili kakšen kilogram ter s tem tudi primerjavo s ferarijemi da v sekundi prideš od ena do sto: Komedija, v kateri nas opomnijo, se ne zaključi / preštetjem kilogramov, ki so ali jih bodo glavni junaki izgubili s hujšanjem, temveč z ugotovitvijo, da ima morda Branka kakšen čisto majčken delček celulita, kar avtorici morda že ponuja iztočnico za naslednjo komedijo... Lahkotna komedija, ki se igra v marsikateri naši družini, je zabavala obiskovalce in obiskovalke, jih najbrž tudi opomnila na njihove izkušnje, predvsem pa pomenila prijeten večer, h kateremu so prispevali tudi natakar Nejc Peterka, šepetalka Anja Korošec, z zvočnimi in svetlobnimi efekti Boštjan Kern, prijetno sceno je pripravil Franci Barle, masko in frizuro Mateja Gradišek, režiser pa je bil Marko Hrovat. Od kar hujša, je moja žena hujša in hujša smo slišali v komediji, ki je v celoti izpolnila željo nastopajočih: deležni smo bili namreč veliko užitkov ob gledanju.... Recenzija filma Ko je zastalo moje srce Naslov, ki pove preveč, ponudi pa veliko premalo, je identičen tudi izvedbi same pripovedi režiserja ■lacqucsa Audriarda, »enega največjih upov novega francoskega filma.« Če so te navedbe točne, potem je francoski lilm definitiv-no v krizi. Zgodba govori o, še ne 30-letnem, »luzerju« Tomu, čigar višek osebnega razvoja se nam razkrije v dejstvu, da uspe najti toliko »notranje moči«, da umor svojega, prav tako »luz.erskcga« in v kriminal vpetega očeta, ne maščuje z umorom njegovega morilca, nekega ruskega mafijca, na katerega naleti nekaj let kasneje. Gre že za tisočkrat videno in prežvečeno zgodbo, ki poleg vsega, ne premore niti kančka osnovne inovativnosti in take vrste suspenza, ki bi botroval k zanimivejšim in bolje izvedenim dramaturškim obratom. Tako se spremembe v dramaturgiji vrstijo kar po tekočem traku. V tem nizanju sprememb, za katere se odloča predvsem glavni junak Tom, pa umanjkajo tudi nekatere njegove značajske poteze, ki bi ga postavile vsaj v »polje verjetnosti.« Njegove odločitve so torej /.reducirane na neko »pišmeuhov-sko« sprejemanje, katerega režiser lahko opraviči zgolj z dejstvom, da je Tom pač »luzer«, kar pa še zdaleč ne more biti dovolj. Tako v popolnoma nelogični sekvenci, ko sc mirno sprehodi na »privatno ozemlje na smrt nevarnega Rusa«, kjer kar malo za šalo »kresne« njegovo zaročenko, saj je le-ta na smrt prestrašena in osamljena (?!?). Še prej se poigrava z ženo »najboljšega prijatelja«, ker misli, da jo ljubi, poleg tega pa je tudi njegov prijatelj kurbir in torej ni razloga za slabo vest. V filmu tako samo še čakamo, kdaj bo »položil« tudi svojo azijsko učiteljico klavirja, kar pa ob koncu kulminira v njuno »resno razmerje« (morda celo poroko). Sedaj smo sc dotaknili Tomove »tenkočutnejše plati«, oziroma dejstva, daje bil v »rosnejših letih« izjemno talentiran pianist, kar skuša v kontrapunktu postopaškemu načinu življenja nekako tudi obuditi. Njegovi »bara-binski kolegi« ga imajo za sanja-škega mehkužca in umetniško dušo (kako tipično), sam pa vztraja pri (plačljivih!) urah klavirja z azijsko lepotico. Tomove odločitve torej nikoli niso podkrepljene s tistim nujnim instinktom, da bi mu verjeli, če si nečesa res želi. Vse obstane na površini. Najbolj ironično pa je dejstvo, da nekateri scenaristič-ni nastavki sploh niso tako slabi, vključno z igro Roamina Durisa, ki upodoblja Toma. Resnična škoda je le, ker igra zgolj režiserjevo idejo in sc nikoli ne poglobi v lik na način, da bi ga zares lahko razumel. Gre še za eden francoski izdelek z »nihilističnim pristopom«, kar bi režiser najbrž kanil opravičevati s pretvezo nekega »naturalizma«, ki (podobno kot življenje samo) pušča naše resnične intence, vključno s čustvovanjem, nekje ob strani. Ob tem pa pozablja, da gre pri filmu vendarle za tisto vrsto umetnosti, ki naj bi gledalca prevevela z neko osnovno empatijo vsaj do glavnega igralca, ki pa je v tem izdelku žal ni moč zaslediti. Pišem recenzije filmov, ki se predvajajo v Kinodvor-u. Žiga Čamernlk Govorica preprostih stvari Kruh za telo in kruh za dušo Dandanes je kruh le še »priloga« k hrani, nekdaj pa je bil najpomembnejša hrana pri vseli kulturnih ljudstvih. V naši govorici kruh še vedno označuje to, kar je najpotrebnejše za življenje. Ko v očenašu prosimo nebeškega Očeta: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh,« prosimo ne le za hrano, ampak za vse rvarne in duhovne dobrine, ki jih potrebujemo za življenje. V starem Izraelu kruha niso rezali, ampak lomili. »Razlomiti kruh« je pomenilo isto kot skupaj obedovati. Jezus je pri zadnji večerji vzel kruh, se zahvalil, ga blagoslovil, ga raz-lomil, dal apostolom in rekel: »To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin.« S to kretnjo je obenem napovedal, da bo naslednji dan (na veliki petek) tudi njegovo telo na neki način »razlomljeno« in darovano za odrešenje ljudi. V spomin na to duhovnik pri vsaki maši pred obhajilom razlomi veliko hostijo. Kruh kot sestavina zadnje večerje je skupaj z vinom znamenje Kristusovega darovanja življenja za ljudi. Isti pomen imata hleb kruha ali žitni klas na upodobitvah Jezusovega rojstva. Kretnjo lomljenja kruha je vstali Jezus ponovil vpričo dveh učencev, ki sta potovala v Emavs. Učenca sta ga prepoznala prav po tej kretnji. »Lomljenje kruha« je v najstarejših krščanskih časih pomenilo skupen obed kristjanov, ki se je končal z obhajanjem evharistije. Zgodnja krščanska umetnost je najraje uprizarja čudež, pomnožitve kruha: Jezus pomnoži pet hlebčkov kruha in dve ribi in nasiti pet tisoč mož (po drugem poročilu pomnoži sedem hlebov in nekaj rib). Blizu Genezareškega jezera, kjer se je zgodil ta čudež, so že v 4. stoletju zgradili cerkev pomnožitve kruha. Kruh in ribe so veljali za simbole bogočastnega (kultnega) obeda. V katakombah so številne freske s tem prizorom. Označujejo, da so pokojni, ki so pokopani na tistem mestu, Vrtec Domžale obvešča starše, ki želijo vpisati svojega otroka v katero od enot Vrtca Domžale in še nimajo vložene prošnje za sprejem, da lo lahko storijo še do 1.5. 2006 Na obrazcu, ki ga dobijo na upravi, Domžale, Savska cesta 3 ali na spletnih straneh Vrtca Domžale. Enote Vrtca Domžale so naslednje: Savska Domžale, Ostržek Rodica, družinsko varstvo Rodica, Krtek Ihan, Palček Vir, Cicidom Vir, Kekec Radomlje, Mlinček Radomlje ter nova enota Racman v Dragom-Iju, ki se bo predvidoma odprla i. 9. 2006. OBVESTILO STARŠEM PREDŠOLSKIH OTROK Sporočamo vam. da lahko do 30.4.2006 še oddate prošnjo za sprejem otroka v vrtec za šol. leto 2006/07. Prošnje spreje-mamo za Vrtec Urša z enotama Čebelica in Bistra (»bra/ec za sprejem vam je na voljo na spletni strani (vrtec-ursa.si), na upravi vrtca ali pa vam ga pošljemo po pošti ali faxu (729-86-07). Pohititel - vveishaupt - gorilniki in ogrevalni sistemi Ml USTVARJAMO TOPLOTO VVeishauptov infomobil predstavlja najnovejše ogrevalne sisteme in komponente za ogrevanje individualnih ali večdružinskih objektov. .lavni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izposlava Domžale vabi na območno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov DOMŽALE 2006 Osnovna šola Domžale, 6. april 2006, ob 17. 00 uri VSTOP PROSTI Iskrene čestitke Radiu HIT in Robertu Pečniku - Peču ob prejemu Viktorjev. Najboljši ste! Uredništvo Slamnika! RAČUNOVODSKI SERVIS Računovodske storitve za družbe, s.p. in društva PRVI MESEC BREZPLAČNO MIBOS d.o.o. Zkova4 Kamnik tel: 01/83 14 515, GSM: 031 305 451 Infomobil v soboto, 22. aprila, med 9. in 18. uro, v Domžalah, na parkirišču Mercator centra Domžale. TOPLO VABLJENI! www.weishaupt.si bili kristjani. Jezus se s palico, ki spominja na Mojzesovo čudežno palico, dotika košar s kruhom. Na hlebih se kmalu pojavi vrezan križ. Prizor pomnožitve kruha je naslikan v številnih jedilnicah (refectorium) starih samostanov. Vsi evangelisti poročajo, da je najprej kruh blagoslovil, potem pa ga razlomil in razdelil, zato so ta čudež od vsega začetka razumeli kot pred-podoba zadnje večerje in napoved evharistije. Tudi pri evharistiji (sv. maši) se kruh na neki način »čudežno pomnoži«: za vse, ki ga želijo zaužiti, gaje dovolj. Ker človek »ne živi samo od kruha«, ta izraz označuje tudi duhovno hrano. Kristus o sebi pravi: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni. gotovo ne bo lačen« (Jn 6,35). Malo naprej pravi: »Jaz. sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.« (Jn 6,51). Njegova beseda in njegovo telo (sveta hostija), ki ga prejemamo pri maši, sta za naše duhovno življenje tako neobhodno potrebna, kakor je hrana za telo. Evharistični kruh v starem teološkem izročilu včasih pomeni tudi dejavno (aktivno) življenje, vino pa premišljujoče ali bogomi-selno (kontemplativno) življenje. F.na od starozaveznih predpodob evharistije je bila »mana« - to so bila hranljiva zrna sladkega okusa, s katerimi je Bog hranil Izraelce na poti skozi puščavo. Vsak dan je padala z neba, a nabrati soje smeli le za vsak dan sproti, ne na zalogo« (2 Mz 16). Mana je predpodoba evharistije, ki tudi »prihaja iz nebes«. Razlika je po Jezusovih besedah v tem: kdor uživa ta kruh (Jezusovo telo), ima v sebi večno življenje. Kruh srečujemo na nekaterih upodobitvah svetnikov. Prvemu pušča vniku sv. Pavlu iz Teb je krokar vsak dan prinašal pol hlebčka kruha. Spokornica sv. Marija Egiptska je vzela s seboj v puščavo le tri hlebe in od njih živela več let. Hleb v roki sv. Nikolaja in sv. Elizabete Turin-gijske pove, da sta pomagala ljudem v času lakote. Skrinja kruha je bila v srednjem veku znamenje božje matere Marije, ki je v svojem telesu nosila Kristusa, »kruh življenja«. »Nahraniti lačne« je eno od sedmerih »telesnih del usmiljenja«; včasih prikazano s prizorom, na katerem Kristus sam deli kruh ubogim. BOGDAN DOLENC STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9.-12. ure KULTURA Nekaj o glasbi, violončelu in še o čem... »Slišiš tisto glasbo.... pomenljivo erotično sprašuje dekle v radijski reklami. Glasba je izziv, ljubezen, strast, cvet življenja. Glasba je klic zemlje, odsev neba. govorica duše Glasba je skrivnost - ženska, kije ni mogoče ukaniti. Ona vas pozna, veza vse vaše hrepenenje, zmote. igre. Ste videli film o slavnem skladatelju L. van Beethovnu z naslovom Nesmrtno ljubljena? Tako čudovito glasbo je pisal zanje - za ženske, tista nerazumljiva bitja. So potemtakem glasba naše sanje, iluzije, želje, pričakovanja, ujete med strune violine ali tipke klavirja0 Glasba ima neizmerno moč nad nami. lahko nas prizadene, razveseli, očara... Glasba so čustva. Za posebno priložnost si vedno izberemo tudi posebno glasbo - preprosto jo potrebujemo, brez nje ne bi mogli živeti Odgovor, zakaj radi poslušate, izvajate ali »delate« glasbo, je v njej sami. Odločitev je seveda vaša. Glasba v svoji skrivnosti je dramatična tema. kot življenje, ki jo piše. Glasbena vzgoja pa je spoznavanje načina glasbenega izražanja - kako razumeti glasbo, jo znati poslušati, skratka naučiti se glasbenega jezika.« (D. Beuermann) Za igranje instrumenta je potrebno več talentov. Glasbeni talent je samo dar matere narave, ob njem pa potrebujemo še veliko samodiscipline, saj je vsak dan mladega bodočega glasbenika prežet z urami in urami dela z instrumentom. Zato to počne lahko samo tisti, ki mu to zelo veliko pomeni. Tako lahko ločimo mlade, ki se ukvarjajo z instrumentom zaradi splošne glasbene izobrazbe, in na tiste, ki jim bo morda to nekoč poklic. Poklicanih za poklic glasbenika pa je žal zelo malo. In čeprav je znano, da na šolah (osnovnih, srednjih in seveda tudi glasbenih) primanjkuje izobraženih kadrov, se za ta poklic še vedno odloča zelo malo mladih. Torej so tisti, ki čutijo v sebi glasbeno žilico zelo dragoceni. V Domžalah se je rodil in zelo rad je poudarjal, daje Domžalčan: znani pianist Ari Bertoncelj. Imela sem čast, da sem ga poznala preko trideset let. Pravijo, da je bil eden redkih klasičnih glasbenikov, kije bil izjemno priljubljen. Vsi smo ga imeli radi, verjetno pa najbolj pa njegovi študentje klavirja. Njim se je nesebično razdajal, kot profesor in kot človek. V veliko veselje mi je poučevati njegovega sina Sebastjana violončelo, saj je Aciju bil ta instrument izjemno ljub. Mnogo let se z veliko radostjo ukvarjam s poučevanjem violončela. Moji učenci so ali pa še vedno prihajajo iz različnih krajev Slovenije (Nove Gorice, Velenja, Maribora, Slovenskih Konjic, Rogaške Slatine, Ljutomera, Žirov, Škofje Loke, Kranja, Radovljice, Trebnjega, Ljubljane, Kamnika, Domžal). Ni vedno lahko. Neštetokrat sem se in se še vedno sprašujem ali dajem mladim dovolj vsega, kar od mene pričakujejo in kar jim bo koristilo pri njihovem nadaljnjem študiju in delu. Nemalokrat sem zelo sama z svojimi idejami, morda jih zaznajo le otroci in njihovi prijazni starši. Kaj pa okolje in družba? Kaj pa otrokovi sošolci, učiteljice, razredničarke, vodstvo šole? Kako je v tem okolju sprejet otrok, ki ima nadpovprečen talent in veselje ter dosega izjemne uspehe v npr. športu, ali pa v katerem od šolskih predmetov? In kako otrok, ki je izjemen v glasbi? Konec februarja je bilo regijsko tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov in violončelist-ki iz Slovenskih Konjic in Rogaške Slatine, dobitnici zlatih priznanj, sta bili na njihovem šolskem radiu deležni izjemne pozornosti. Mlademu Bobiju v njegovi domžalski šoli takrat niso namenili nobene pozornosti. Tudi sicer mi pogosto kot profesorici potoži o tem, kako gledajo na njegovo nagnjenost do glasbe tisti, ki bi morali izkoristiti njegov talent kot spodbudo ostalim učencem. Njegov uspeh na republiškem tekmovanju sredi marca pa je bil le deležen šolske objave in na mladega glasbenika je to delovalo izredno stimulativno. Glasbeni pedagogi se moramo tako zelo truditi, da stalno iščemo nove in nove spodbude in motivacije, da bi ohranili in spodbujali otrokove izjemne talente. Kaj ni naloga učiteljev in šole tudi informirati učence o prednostih ukvarjanja z glasbo? Učenci morajo biti pravilno informirani tudi o tem, kaj je glasba in da je glasbenik tudi poklic, tako kot pravnik, zdravnik in učitelj. Kakšne vrednote si bodo oblikovali mladi? Kdo jim jih pomaga oblikovati? Pa še to. Iz dolgoletnih pedagoških izkušenj: mnogim mladim, ki so imeli težave pri odraščanju in pri oblikovanju svoje samopodobe (kdo jih pa nima?) je bila glasba v še kako veliko (morda kakšnemu celo edino) pomoč. Z njo so močnejši, samozavestnejši in izpolnjeni v zelo občutljivem času odraščanja. Zdenka Krlstl Marlnlč Razstava likovnih del v Galeriji Domžale Barve neba slikarke Milene Gregorčič Ljubezen do narave, svetlobe in lirične tankočutnosti za pokrajino v njeni stalnosti in njeni spremenljivosti, so vrednote, ki tipično zaznamujejo umetnost ženske roke, magistrice umetnosti Milene Gregorčič, ki jo predstavlja Galerija Domžale vse do konca meseca marca 2006. S prepoznavno, formalno in barvno usklajeno likovno govorico je Milena Gregorčič v slovenskem prostoru prisotna več kot dve desetletji, v Domžalah pa se z osebno razstavo predstavlja drugič. Avtorica je sicer predana zlasti grafičnemu mediju še iz študijskega obdobja na ljubljanski ALU, kjer je končala tudi grafično specialko, ukvarja pa se tudi z oblikovanjem (tudi poštnih znamk) ter s slikarstvom. S slednjim seje aktivneje začela ukvarjati od konca devetdesetih dalje, predvsem z upodabljanjem rastlin in obmorskega pejsaža. V zadnjem razstavljenem ciklu slik »dražljivosti morskih valovanj«, kot jih je označila umetnostna kritičarka Nives Marvin, umetnica nadaljuje odslikavanje konkretnega motiva v specifičnem trenutku - v valovanju morja in barvni igri neskončnega neba. Z upodabljanjem narave s svoji- Za kulturno glasbeni program na otvoritvi razstava Milena Gregorlč |e poskrbel Klemen Klemen. mi odsevi, s spreminjajočo se barvno atmosfero na nebu in na gladini morja, ustvarja sanjski občutek brezčasnosti. Nebo, ki simbolizira neskončnost, nekaj nedosegljivega, je kazalo stanja umetničine podzavesti, vendar kljub njenim težnjam po skrajno intimni likovni stvarnosti se ne prepušča naključju ter ohranja premišljeno gesto v najdeni uravnoteženosti dialoga med seboj in upodabljajočo naravo. Slike iz cikla »Valovanja/Morje« izžarevajo neko posebno karizmo, duhovnost, večnost in svečanost. Tehnika premišljenega nanašanja barve omogoča, da se gledalčevo oko premika po prizoru in prodira vanj. Poteza čopiča avtorice razkriva natančnost, jasnost in harmoničen preliv barv. Slikarka Milena Gregorčič slika upodobitve, ki dajo slutiti njen skrivnostni svet miselne in čustvene zavesti, s subtilnostjo pa jim podaja brezčasen videz in življenje. Katarina Rus MIlana Gregorčič: Valovanja, 2005 Likovna razstava v Galeriji Pika, Kamnik Simon Jugovic Fink: Abstraktne krajine Današnja generacija slovenskih umetnikov v svojih vizijah najbolj neposredno zrcali svoj čas, saj s svojevrstnim pogledom na sodobno družbo in dogajanje v svetu na najbolj provo-kativen in sodoben način v likovno umetnost uvaja nove medije, tudi v digitalnih in prostorskih sferah. Slikar Simon Jugovic Fink iz Trzina se likovnega ustvarjanja loteva premišljeno: kljub izbranemu tradicionalnemu motivu krajine so njegove slike sveže, atraktivne in predvsem dvodimenzionalne podobe, ki cenijo primarni stik roke s slikarskim platnom. Avtor razstave si je pokrajino prisvojil kot podobo duše ter intimnih vizij, zato lahko v tem kontekstu še vedno govorimo o nadaljevanju krajinarstva, ki pa je svoj pejsažni značaj zamenjalo za ateljejsko delo z imaginarnimi vsebinami. Simon Jugovic Fink spada med zadnjo generacijo diplomantov Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, saj je študij slikarstva končal leta 2004 pri Zmagu Jeraju. Razstavlja aktivno, v zadnjih letih je deloval predvsem na domžalskem območju (v Domžalah ima tudi svoj atelje), saj je večkrat razstavljal pri Dnevih kulture v organizaciji domžalskega Študentskega kluba, nato še v Trzinu in na Primorskem. Zadnja marčevska razstava v kamniški Galeriji Pika razkriva umetnikovo eksperimentiranje novih dimenzij in vsebin v olju in akvarelu, ko po barvnih aktih in izsekih iz narave prejšnjih let lahko opazimo razvoj likovne ideje iz stilizacije v abstrakci- jo in ekspresivno gestualnost. Gre za poenostavljeno slikarstvo, ker po eni strani zavrača prostorski iluzionizem, sprejema dvodimenzionalnost, slika z lisami ali razčlenjenimi ploskovitimi površinami in uporablja čiste, uglašene barve. Slike razodevajo pretehtano podajanje vidne stvarnosti ter poudarjanje oblikovnih vrednot kompozicije, oboje pa nadvlada barva z ostrimi odtenki, odrezanimi kontrasti in reliefnimi nanosi. Barva postane tako samostojno izpovedno sredstvo, saj se z njo identificira tudi temperament umetnika. Hkrati je barva tretirana kot materija, ki jo z večplastnimi nanosi stopnjuje do reliefnosti, z ekspresivnostjo poteze pa forme clelormira in barvo s čustveno funkcijo povzdigne do najvišjega pomena. In vsebina razstavljenih del, kaj nam želi avtor z njimi sporočiti? Simon Jugovic Fink slika ponotranjene krajine, interpretira lasten svet, za katerega ne potrebuje veliko izraznih sredstev. Vanje vnaša pesniško liriko, svoje verze ali metafore, ki govorijo o življenjski izkušnji in resnici. Njegove krajine so lahko na pol umišljene, čeprav morda za njih obstaja realno izkustvo; vprašanja in dileme, ki se jih s svojim slikarstvom loteva, pa morda sodijo med tista vprašanja človeškega dojemanja, na katera ni vedno mogoče najti odgovora. Tako vsebina, predmet, sporočilo dela ostajajo skrivnost za nas in za slikarja, ki ni razdvojen na željo slikanja krajine in na abstraktno tematiko v modernističnem slikarstvu, temveč slika »psihične pejsaže« po definiranju Andreja Medveda, pri čemer ga vodi primarni notranji efekt - doživljanje in čustvovanje. Podoba fM daje občutek nedokončanosti, ker se ponekod nadaljuje izven realnega okvira platna in se v sebi oblikuje kot nek zaključen fragment širšega razglabljanja o kontinuiteti prostora in časa. V Finkovem ustvarjalnem delu lahko brez dvoma zasledimo nadaljevanje likovne ideje oziroma iskanje osebne umetniške izraznosti. V prihodnosti si želi lotiti portretov, ki mu pomenijo izziv spoznavanja in vrednotenja notranje stvarnosti posameznika, kar pa mu bo uspelo tudi doseči, saj že zadnji barvni avtoportreti izražajo specifično tehnično znanje in vsebinsko izražanje v duhovni zapletenosti modernega človeka, njegovih občutkov in idej. Zdi se, da ga bo v nadaljnjih ciklih še vedno spremljala barva, ki jo uspešno povzdiguje do samostojnega ustvarjalnega medija naj bodo pisane abstraktne krajine ali monotona črno-belo-siva igra ploskev, vselej z barvami gradi svoje svetove in nas neobremenjene vabi vanje. Katarina Rus Fotografska razstava v Trzinu Soline: Med nebom in zemljo V organizaciji Občine Trzin in Turističnega društva Trzin je 22. marca 2006 v avli trzinskega Centra Ivana Hribarja potekala otvoritev razstave fotografij sečoveljskih solin, ki jih je pripravil avtor Primož Hieng iz Brezovice pri Ljubljani. Kot dolgoletni urednik Kamniških novic se je javnosti tokrat predstavil s svojevrstnim fotografskim projektom in prikazal soline na popolnoma drugačen in nenavaden način - s pogledom iz zraka. Sečoveljske soline so gotovo pogost motiv ne le slikarjev, temveč tudi fotografov. Način fotografiranja iz zraka, kot gaje pri solinah prvi uporabil Primož. Hieng, pa se je v zgodovini fotografije pojavil zelo zgodaj, l^e petdeset let po iznajdbi fotografije je Francoz Nadar poletel z balonom in prvi na takšen način poslikal Pariz. (1858). Fotografija iz zraka je močno dalje vplivala na umetnike okrog prve svetovne vojne, npr. pomembni so posnetki iz višine Angleža Coburna, ki ga je zanimal predvsem radikalen izraz posnetkov iz ptičje perspektive s pripovedujočo zgodbo, medtem ko v obdobju med obema vojnama Molio-ly-Nagy s strmim pogledom navzdol BOB Koledar prireditev v Knjižnici Domžale torek. 4. april, ob i 1.00 3. april, ob 16.15 url otroci od 4. do 8. leta VELIKONOČNA ustvarjalna delavnica Ob 17.15 uri otroci od 9. do 15. leta VELIKONOČNA ustvarjal na delavnica 4. april, ob 18. uri Kolesarjenje po VZHODNI AFRIKI, potopisno predavanje. Predavatelj: Rado Novina. 11. april, ob 18. uri Idejne rešitve nove poslovilne vežice in zunanje ureditve na domžalskem pokopališču - predstavitev projekta organizira: Oddelek za okolje in prostor 12. april, ob 19. uri PATAGONSKE GORE Predavatelj: Silvo Karo. 18. april, ob 18. url PLEŠOČA BRAZILIJA, potopisno predavanje. Predavateljici: P. Potočnik, R. Lap 19. april, ob 18. uri ŠOLA ZA STARŠE Organizira: Center za mlade 20. april, ob 18. uri Slovenski dnevi knjige ROŽA VETROV ali poezija malo drugače Gostja: Ajda Balderman Baliž podobo razčleni do neprepoznavnosti, kljub temu, da gre za povzemanje že doseženega. V slovenski umetniški fotografiji posnetke z zraka ustvari Janez Marenčič, ki sc je pred petdesetimi leti lotil te neobičajne perspektive in poslikal tipična slovenska polja. Marcnčičevo ustvarjanje, med dnigim tudi ptičja perspektiva in redukcija tonov, pa ne zaostaja za evropskim razvojem modernistične fotografije, saj seje slovensko gibanje t.i. »Kranjska skupina«, ki seje spontano oblikovala okrog J. Marenčiča in P. Kocjančiča, izoblikovalo po zgledu sočasne nemške skupine, za katero je bil značilni dosledni formalizem, ki je mejil na popolno abstrakcijo. Tudi v I licngo-vih fotografijah bi lahko našli nekaj abstraktnega duha, vsaj v ekstremnem pogledu na naravo iz ptičje perspektive ter v razčlenjevanju krajinske podobe, kot jo avtorju dajejo soline, vendarle se ustvarjene fotografije ustavijo ob realističnem podajanju krajine, saj ta ostaja še vedno prepoznavna. Za prijetno vzdušje na otvoritvi razstave je z izborom dalmatinskih pesmi poskrbela klapa Mali grad iz Kamnika, medtem ko nam je avtorja fotografij predstavil prijatelj in urednik Trzinskih novic Miro Štebe. Tudi župan Občine Trzin Anton Peršak je v delu Primoža I licnga opazil izredni občutek za estetsko opazovanje narave, /a kolekcijo fotografij solin je Hieng prejel mnogo nagrad in priznanj, ena najvidnejših je prva nagrada na državnem tekmovanju Fotografija 2005 v Solkanu. Poleg razstave v Trzinu bodo fotografije razstavljene tudi na Primorskem 4. solinarskem festivalu. Pokrovitelji fotografske razstave Primoža lli-enga v Trzinu, ki bo na ogled do konca aprila, so Javni sklad RS /a kulturne dejavnosti. Območna izpostava Domžale, Občina Trzin, Foto Čebron Tržič in Letvica Kamnik. Katarina Rus 21. april, ob 16.15 url otroci od 4. do 8. leta POMLADANSKA ustvarjalna delavnica ob 17.15 url otroci od 9. do 15. leta POMLADANSKA ustvar|alna delavnica DOTIKI NOTRANJIH POKRAJIN GALERIJA BESEDA Kajuhova 5, Domžale Dol 5. aprila razstavlja svoja dela slikarka INES FUGINA. Vabljeni na ogled zanimive razstave! Prijazno je biti pomemben, vendar je bolj pomembno biti prijazen Novice iz Osnovne šole Preserje pri Radomljah Zima počasi odhaja tudi iz naših krajev, tu pa tam nas, lahko preseneti še snežinka, učencem v kakšna veselje, vendar pa se tudi v njihovih srcih počasi prebuja pomlad. Prijazno nas bo požgečkala in nam prinesla energije za nove podvige pred koncem šolskega leta. No, energije nam na naši šoli ne zmanjka. Od poleta Z rdečim balonom, naj vas pomnim, da smo z izkupičkom dobrodelne prireditve pomagali našemu učencu pri nakupu dvigala, je minilo že kar nekaj časa. vendar nismo spali na »lovorikah«. Jesen smo popestrili z dvema prireditvama. Otroško razposajeno, v lesnem sožitju z devetošolci, smo sprejeli prvošolčke v šolsko skupnost, oh koncu leta je potekal božični sejem, december je bil /a vse čaroben in v pričakovanju . . . Učenci devetih razredov že od konca oktobra obiskujejo plesne vaje, zares v velikem številu. Pripravili so plesni venček ter zaplesali v ritmu angleškega valčka, tanga in še dveh drugih plesov. Bili so pravi profesionalci in pokazali veliko volje, znanja ter srčnosti. Prav lepo jc bilo pogledati mlade, urejene najstnike, ki so se z vso zavzetostjo posvetili plesom. Od starega leta smo se poslovili z. novoletnim koncertom z imenitnimi umetniki, triom Clavimerat in pevko Darjo Švajger. Janez Podlesek, član tria, naš bivši učenec in hkrati vrhunski violinist, ki zna pripraviti nepozaben večer. Šolska skupnost, pod vodstvom Roka Pečečnika in Domna Viranta, ter šolski parlament, pod vodstvom Martine Šraj in Saša Topiča. sta letos izjemno dejavna. Sami zagnani učenci in učenke. Rezultati njihovega dela so vidni po vsej šoli Drobne okrasitve prispevajo k lepši, urejeni in prijetni šoli. Presenetili so nas z zanimivimi smrečicami za novo leto in srčki za Valentinovo, ko so organizirali tudi Valentinovo pošto in ples. Pouk sicer včasih malce Irpi. ampak saj pridni učenci vse nadoknadijo. Ustvarjalni so bili letos v šolskem parlamentu, kjer so ob pomoči mentorjev posneli film o dro-gah, »lihi krik«, ki so ga predstavili na občinskem parlamentu. Pri filmu so sodelovali učenci osmih in devetih razredov devctletke: scenaristki Dora Žgajnar in Lea Šorli: Lucija Šare (glasba), glavni igralci Miha Ccrar, Martina Šraj in Žiga Do-madenik ter igralci stranskih vlog: Martin Šare, Peter Rode. Medeja Mrgole. Vesna Kosmatin. Vid Kosem, Katarina Kosem, Ažbe Dimec in Ališ Žulič, montažerja sta bila Žiga Do-madenik in Miha Cerar. Pohvalno, zares. Naj nadaljujem še z eno prireditvijo, z zelo svežim in zanimivim pristopom našega slavista g. Boštjana. Kulturni praznik smo počastili s prepletanjem likovne umetnosti s poezijo, pa ne samo Prešernovo, so učenci predstavili na nov, svež način, z. rahlimi »ocvirki« sodobnega časa. Prijetno, vendar je bil obisk spet zelo skromen. Škoda, pav bi bilo, da bi l|udjc i/ šolskega okoliši videli in slišali, ki) vse lahko ustvarijo naši učenci. Pust širokih ust, z izborom najlepših mask. je organizirala šolska skupnost. Za en dan smo slekli svoja stara oblačila in nataknili tista najbolj nora i/ naše domišljije. V marcu pripravljamo prireditev ob materinskem dnevu, do konca šolskega leta pa še kaj ... Pa o tem kdaj drugič. Na šoli se dogaja vsak dan kaj novega, idej in še in še. Pridite. Amanda Pokom, knjižničarka Predstavniki partnerskih šol iz Grčije, Madžarske, Estonije, Švedske in Slovenije OŠ Domžale v mednarodnem projektu Comenius V letošnjem šolskem letu se je OŠ Domžale vključila v_ evropski projekt Comenius I - Šolski projekti, ki je del evropskega šolskega programa Sokrates in ga financira Evropska unija. Comenius vzpodbuja mednarodno sodelovanje šol in prispeva k strokovnemu razvoju vseh, ki so povezani s šolskim izobraževanjem. Najpomembnejša cilja akcije Comenius sta izboljšati kakovost šolstva in krepiti evropsko razsežnost v šolskem sistemu. S sodelovanjem v ( omeniusu pri učencih in učiteljih vzpodbujamo učenje tujih jezikov in razvijamo mednarodno zavest, ki je z vstopom Slovenije v Evropsko unijo nujno potrebna. Vrtec na obisku v Domžalski knjižnici Knjižnico redno obiskujejo skupine iz vrtcev. VRTEC NA OBISKI) je oblika bibliopedagoškega dela, kjer otroci z igro spoznavajo knjižnico in knjige. Prvi obisk knjižnice je /a otroka /elo dragocen. Pomembno je, da otrok obišče knjižnico že v predbralnem obdobju. Strokovnjaki pravijo, daje veliko zamujenega, če otrok prvič stopi v knjižnico kot učenec. Na začetku obiska knjižničarke razložimo osnovne pojme o knjižnici: kaj jc knjižnica, pomen besede izposoja, vedenje v knjižnici.... Otroci nam postavljajo različna vprašanja, na katera z veseljem odgovarjamo. Pokažemo jim različne vrste knjig: slikanice, enciklopedije, leksiko- ne,... in jih popeljemo po oddelku. Posebej se iislavinm pri listih knjižnih policah, na katerih so slikanice primerne njihovi slaroslni stopnji. Otroke odpeljemo v pravljično sobico, kjer poslušajo pravljico. Sledi ogled novih slikanic. Na željo vzgojiteljic pripravimo pogovor na različne teme: JESEN, LJUDSKA IZROČILA. GLASBA,... Temi prilagodimo tudi pravljico, pesmico, uganko... Velikokrat nam »mali obiskovalci« prinesejo veselje in radost v knjižnico, saj nam zapojejo kakšno novo pesmico, zaplešejo, zaigrajo,... Tako so me RIBICE, skupina otrok i/, vrtca Urša, prijetno presenetile z lutkovno predstavo LAČNA VIDRA. Bilo je sivo. pusto dopoldne, ko so otroci prišli na obisk v knjižnico, vendar je v njihovih očeh sijalo sonce. S seboj so prinesli »sceno in vse potrebne pripomočke« za izvedbo lutkovne predstave. Medtem ko je vzgojiteljica MAJDA I.OGA.IA s pomočniki pripravljala oder, so si drugi ogledovali slikanice. Lutkovna predstava sc jc začela. Pod budnim očesom gospe Majde so otroci imenitno zaigrali. Ni bilo lahko, kajti besedilo je bilo kar obsežno. Predstavo so popestrili z glasbo - igrali so na tnale instrumente, ki so jih sami izdelali, sami pa so izdelali tudi lutke. Ko je bila predstava končana, smo malo poklepetali in se posladkali. Za spomin so mi otroci podarili slikanico svojih ilustracij. Drage RIBICE! Še enkrat hvala za lepe trenutke, ki sem jih doživela ob vaši lutkovni predstavi. Veselim se že nove, saj mi je gospa Majda zaupala, da že pridno vadite Nives Podmlljšak »Kekčevi« na obisku v OŠ Roje J. t BB. Starše otrok iz skupine »Metulji« sem povabila, da lahko zanimive poklice predstavijo otrokom v vrtcu ali, da jih obiščemo na njihovem delovnem mestu. Tako si otroci pridobijo predstavo o tem, kaj zahteva določen poklic in kako sc delo opravlja. Nekatere poklice smo spoznali preko igre. V preteklih letih nam je svoje poklice predstavilo kar nekaj staršev. Spoznali smo delo zeliščarja, maserke, šivilje, patronažne sestre, frizerke in čevljarja. Letos nas je povabil Ajdin očka, da ga obiščemo v OŠ Roje. Tam je namreč zaposlen kot učitelj športne vzgoje. Organiziral nam je prevoz s šolskim kombijem. Pripravil jc zanimivo uro športne vzgoje. Otrokom je predstavil pomen ogrevanja, razgibavanja in športa. Vsi so z veseljem sodelo- vali, pridružili so se nam tudi učenci, ki obiskujejo to šolo. Ob razvijanju različnih spretnosti ter premagovanju ovir na poligonu so otroci in učenci sodelovali in pomagali drug drugemu. Kljub temu, da v vrtcu nimamo posebnih prostorov za športne dejavnosti, gibanju posvečamo pozornost, saj imajo otroci veliko energije, ki jo je potrebno pravilno usmeriti. Enkrat mesečno uporabljamo tudi telovadnico v OŠ Preserje, a tokrat je bila vadba še bolj zanimiva, saj smo sodelovali z učenci. Ob koncu smo zaigrali še dve gibalni igri, ob katerih so otroci uživali in se sprostili. Ko smo se ohladili in preoblekli, so nas postregli še s toplim čajem. Zahvaljujem se g. Primožu Ahačiču za prijazno povabilo in prijetno sodelovanje ter OŠ Roje za gostoljubje. Vrtač Domžale, enota KEKEC Radomlje Mlranda Krištof Na razstavi dinozavrov Z Otroki i/, vrtca Dominik Savio smo odšli na potovanje skozi čas v že davno pozabljeni svet. Odšli smo v deželo dinozavrov! No. ne čisto zares, pa vendarle, zrli smo ogromnim dinozavrom naravnost v oči. Otroci so seveda vedeli, da so to le modeli, kljub temu pa so čutili do teh gigantov neko slrahospošlovanjc. Ogledali smo si več kot 30 modelov dinozavrov, deloma v originalni velikosti, njihovo okostje in celo 'cglo, v katerem jc bilo odkritih 24 dinozavrovih jajc. Na velikem platnu so sc velikani iz pradavnine obudili k življenju in nam izdali še več o obdobju dinozavrov. V veliki igralnici so si otroci lahko ogledali risanko, pobarvali pobarvanko, se igrali na igralih, vse omenjeno pa seje zopet navezovalo na dinozavre. Olroci so izvedeli veliko novega, posebno presenečeni pa so bili, ko so izvedeli, da so bili skoraj vsi dinozavri ras-tlinojedi. »Nas se še dotaknili ne hi«,so modro ugotovili In zakaj so nenadoma te velike živali izginile iz površja Zemlje? To vprašanje podžiga domišljijo tako otrokom kot tudi nam, odraslim. Na tej edinstveni doživljajski razstavi smo si ustvarili sliko o tem, kako je nekoč izgledalo v deželi dinozavrov. Kljub temu daje bil cilj našega potovanja le prostor na Gospodarskem razstavišču, se nam je vsem skupaj zdelo, da smo šli mnogo dlje... vzgojiteljica Urša Lavrlč Zasebni vrtec Mali princ Razstava malih ritmičnih instrumentov ^b kulturnem prazniku smo v vrtcu pripravili razstavo malih ritmičnih "istrumentov (MRI). Pjroci se v vrtcu vsakodnevno srečujejo z različnimi vrstami MRI. Želeli smo, da sc z njimi pobližc spoznajo tudi starši. Instrumente smo izdelo-va'i iz. različnega materiala - odpadni Raterial, naravni material, kovina, lz-J-lava instrumentov ni bila zahtevna, °troei pa so ob izdelavi uživali in tako 'Poznali sam proces nastajanja instrumentov Izdelali smo instrumente i/ vseh sedmih družin. Uporabo instru mentov imo staršem prikazali s po- močjo fotografij. Starši so pokazali zanimanje /a MRI, saj so ludi sami prijeli v roke kakšen instrument in iz njega izvabili zvok. Renata Dežman Dogodki v mesecu marcu na Osnovni šoli Dob Mesec marec je na naši šoli minil v znamenju mnogih dogodkov, na katere smo se učitelji in učenci skrbno pripravljali in so nam uspehi ob zaključku prinesli mnogo člana in zadovoljstva. Na 20. regijskem festivalu TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA je naša šola zasedla prvo mesto in se z zlatim priznanjem med izjemno kvalitetnimi predstavami, ki so jih pripravili učenci še petih osnovnih šol. uvrstila na nadaljnja tekmovanja. Požrtvovalno delo mentoric Martine Lipar in Metke Vilar-Dimnik je bilo s tem priznanjem bogato poplačano, saj sta poleg predstave skupaj z učenci pripravili še raznoliko razslavo in izjemno uspešno seminarsko delo. Na tekmovanju v Bovcu jim želimo veliko uspehov. Sredi marca smo pripravili dobrodelni koncert v korist šolskega sklada. Nastopali so Simfonični orkester Dom-žale-Kamnik, pod vodstvom dirigenta Simona Dvoršaka, in pevski zbor OŠ Dob pod vodstvom Karmen Banko. Z uspešnim delovanjem šolskega sklada že od šolskega leta 2003/04 pomagamo socialno šibkejšim učencem, zbiramo sredstva za nadstandardne dejavnosti, pomagamo realizirati neobvezne šolske dejavnosti in ustvarjamo možnosti za ustvarjalnejše in kakovostnejše zorenje naših otrok. S prireditvijo smo obeležili tudi Mozartovo leto. Učenci prve triade pa so ob pomladanskih praznikih v gledališču Močilnik pripravili zanimivo prireditev, ki so se jo v tako velikem številu udeležili starši in tudi babice ter dedki. Dvorana je bila zaradi tako številčnega obiska premajhna. Pripravili so bogat program, kjer so učenci pokazali, kaj so se naučili v šoli, v glasbeni šoli in plesnih krožkih. Tatjana Kokall Prvi koraki našega mednarodnega druženja segajo v Navan na Irskem, ko smo se septembra 2004 predstavniki osnovnih šol iz Švedske. Estonije. Madžarske, Grčije in Slovenije srečali na strokovnem izpopolnjevanju za učitelje v okviru akcije Comenis 2. 2. Sklenili smo dogovor o sodelovanju, ki smo ga poglobili na pripravljalnem obisku na Švedskem. Organizatorji pripravljalnega obiska so bili učitelji osnovne šole HOrsne na otoku Gotland v Baltiškem morju. Pogovori so tekli predvsem v smeri ciljnega načrtovanja programa. Julija 2005 smo prejeli razveseljivo novico, daje projekt z naslovom Naše življenje - podobnosti in razlike sprejet, OŠ Domžale pa je sprejela funkcijo koordinatorske šole. S partnerskimi šolami smo se dogovorili, da bo jezik komuniciranja angleščina, hkrati pa bomo učencem in učiteljem omogočili spoznavanje in učenje osnov jezikov sodelujočih držav. Delo bo potekalo na podlagi medpredmetnega povezovanja in bo multimedijsko predstavljeno v slovenskem in angleškem jeziku. V letošnjem oktobru smo se predstavniki sodelujočih šol zbrali na projektnem sestanku v Kavali v Grčiji. Osebno druženje nam je omogočilo usklajevanje mnenj ter pripravo podrobnega projektnega načrta aktivnosti v skladu s cilji našega programa za tekoče šolsko leto. Predstavniki grške partnerske šole so nam predstavili na- čin življenja in dela na svoji šoli in nam omogočili vpogled v njihov šolski sistem Za naš projekt so se zanimali tudi predstavniki občine Kavala. predsednik združenja učiteljev v tem mestu, učitelji sosednjih šol in drugi pedagoški sodelavci. Po nekaj dneh bivanja v Grčiji smo dobili bežen vpogled v grško kulturo, običaje in navade. Ob koncu našega obiska smo bili vsi enotnega mnenja, da so naši grški prijatelji pripravili izredno dober program in se še posebej izkazali s toplim sprejemom in gostoljubnostjo. Šola Domžale je kot koordinatorska šola prevzela skrb za postavitev spletne strani, kjer so vidni prvi rezultati našega skupnega dela in sodelovanja (http://www2.arnes.si/~osljdom6). Maja 2006 bomo predstavnike partnerskih šol gostili na OŠ Domžale. Poleg dogovorov za delo v prihodnjem šob skem letu načrtujemo tudi predstavitev in izmenjavo projektnih izdelkov Trudili se bomo. da bodo naši gostje v dneh bivanja v Domžalah pridobili čimveč informacij o šoli. o naši občini, o šolskem sistemu in o Sloveniji. Nenazadnje pa želimo okrepiti prijateljske vezi. ki bodo omogočile še tesnejše in plodnejše mednarodno sodelovanje. Helena Turlnek, pomočnica ravnateljice In koordlnatorlca mednarodnega sodelovanja Osnovna šola Roje Prijetno presenečenje »Vsi sanjamo o doživetjih, ki so se nam pripetila. Z vašo pomočjo bomo lahko doživeli več, z vašo pomočjo lahko sanjamo več!« Tako se it otrokom, ki obiskujejo Vrtec Urša iz Domžal in njihovim staršem, Svetu staršev in ravnateljici Vrtca Urša zahvalila defektologinja Razvojnega oddelka OŠ Roje. V zimskem času nas je učence in kolektiv OŠ Roje namreč prijetno presenetila prijazna gesta naših prijateljev - Vrtca Urša, ki so darovali sponzorska sredstva v namene pomoči otrokom in mladostnikom naše šole. Kot je dejal g. Matjaž Birk, predsednik Sveta staršev, je praznični čas. čas daril. Pomembno pa je že majhne vrtčevske glavice naučiti, da je enako prijetno kot prejemati tudi dajati darila. Da je pomembno pogledati okoli sebe. se čemu odreči in obdarovati tiste, ki imajo manj. Ideja za zbiranje finančnih sredstev je nastala na Svetu staršev Vrtca Urša in starši otrok, ki ta vrtec obiskujejo, sojo lepo sprejeli. Zbirali so denar za nakup novoletnih daril za svoje otroke, vendar so se odločili, da polovico zneska podarijo našim učencem, otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami, ter tako svoje otroke naučijo, kako prijetno se je odreči nečemu v veselje in pomoč drugemu. Večkrat smo se že prijateljsko srečali, tokratno živahno srečanje ob predaji radodarne pomoči pa je bilo še posebej praznično prijetno. Naš pevski zbor je zapel sladko zahvalo - pesem »Čokolada«, vzdušje so z zimskimi pesmimi dvigovali še malčki iz vrtca. Ravnateljica Vrtca Urša. ga. Darka Bitenc. in g. Matjaž Birk sta predala finančna sredstva, pohvalila sodelovanje staršev in ponudila pomoč še v prihodnje, ravnateljica OS Roje, ga. Marjanca Bogataj, je v svoji zahvali povedala, da je nad tovrstno akcijo zelo presenečena, saj je dandanes tovrstne pomoči malo. Obrazložila je, da bo del sredstev porabljen za nakup didaktične opreme v Razvojnem oddelku, del pa za plačilo šole v naravi socialno šibkejšim. Najlepši del obdarovanja pa je bil. ko so živahni cicibani obeske, ki so jih naredili sami ob pomoči svojih vzgojiteljic in jih nosili okoli vratu razdelili med naše učence. Vsak je snel svoj obesek in ga z veseljem podaril drugemu otroku ter tako pokazal, daje akcija dosegla svoj namen: dajanje osrečuje. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste v akciji Vrtca Urša sodelovali in... Tudi vi spet malo bolj verjamete v zimske prijazne može. čeprav prihaja pomlad? A. K Dežela čindara Tako smo poimenovali koncert, ki smo ga v marcu pripravili za starše, ler ga še posebej posvetili mamicam za njihov praznik in jim s tem želeli pokazati, da jih imamo radi. Veselo smo prepevali, plesali m igrali na inštrumente, ki smo jih tudi sami izdelali, na pianino in harmoniko pa nas je spremljala babi Katarina, kije vedno pripravljena sodelovati z nami. Imeli smo se zelo lepo. Marta, vrtec Urša Galerija Domžale Fotografska razstava Arhitektura V Galeriji Domžale so 6. marca odprli pregledno fotografsko razstavo štirinajstih članov Foto, kino in video Mavrica iz Radomelj. Gre za eno najbolj izčiščenih in tehnično dovršenih razstav društva, ki se ponaša s skoraj 40-letno bogato, ustvarjalno in stalno navzočnostjo v občini, Sloveniji in tudi drugih državah. Odlika in izjemnost Mavrice je, da je uspešna tako na umet -niško-ustvarjalnem kot na organi-zacijsko-razstavnem polju. Svoja dela so razstavili Anka Ažman, Lili Jazbec, INika Hrabar, Albinca Kosmač. Špela Kragelj, Toni Iglic, Milan Jazbec, Janez Kosmač, Matija Kosmač, Jože Kragelj, Tomaž Lcv-stek, Peter Pangeršič, Uroš Resnik in Bojan Težak. Čeprav je bila motivika razstave tematsko zamejena z naslovom, je bilo moč na fotografijah spoznati tako običajno, vsakdanjo arhitekturo kot drugačno iz naših, bližnjih in oddaljenih pokrajin. Lani je društvo Mavrica pripravilo osem razstav, kar je bil rekord. Poleg tega so njeni člani razstavljali na 12 razstavah po Sloveniji in na 5 mednarodnih v tujini in posegli po vidnih nagradah in priznanjih. Letos bodo poleg treh samostojnih razstav svojih članov organizirali tudi državno razstavo barvnih diapozitivov, ki jim jo je zaupala Fotografska zveza Slovenije. Tema razstave bo Etnografska dediščina in kmečka arhitektura. Poleti bodo spet, saj seje lani izkazal za zelo uspešnega, pripravili počitniški fotografski krožek in ga zaključili z razstavo. Podobno pregledno klubsko razstavo, kot je bila domžalska, le da z drugo tematiko, bodo odprli jeseni v kamniškem razstavišču Veronika. Med drugim je bilo na razstavi povedano: »Arhitektura in fotografija sta s tehniko povezani dejavnosti; sta pa tudi umetnosti, ki tehniko in teh-ničnost, torej svoj objekt nadgradita - mu podelita duha, izrazno sporočilo, vnameta čustva. Fotografija in arhitektura sta posrednik dialoga, prek njiju se pogovarjamo z objektom, ga sprejmemo ali zavrnemo; mu gremo blizu ali od njega zbežimo. Tako fotografija kot arhitektura sta komunikacijski most, prek katerega foto-grafiranec ali arhitektonski predmet oživita, zaživita in se nas dotakneta. Fotografija zaživi le v nas, arhitektura pa ima še eno lastnost, da mi lahko zaživimo v njej in smo ob tem veseli. ponosni, varni, jezni, razdraženi, naveličani, otopeli, potrti. Ni umetnost napraviti fotografijo, ni umetnost napraviti stavbo, hišo. To je stvar tehnike, inženirstva. Umetnost je, ko se fotografija začne pogovarjati z nami, ko nam arhitektura začne pripovedovati zgodbe o kamnu, kamnosekih, zidarjih, lastnikih in jo dojamemo kot del krajine; kot svojski ali samosvoj del, ki pa se vendarle organsko vključuje v krajino ter se z njo in prebivalci pogovarja.« Razstavo je v imenu območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti odprl Pavle Pevec, njen vodja. V priložnostnem nagovoru se je dotaknil umetniških uspehov Mavrice, njene organizacijske uigra-nosti in zanesljivosti, kadar Občina Domžale prevzame pripravo katere od kulturnih prireditev in jo zaupa v izvedbo društvu iz Radomelj. Navezal seje na razstavljene fotografije in čestital nagrajencem. Fotografije je izbral in jih ocenil fotograf z nazivom mojster fotografije, inženir arhitekt Peter Pokorn. Nagrade in pohvale je razdelil takole: Peter Pangeršič - I. nagrado za fotografijo Hiše v Baski na Krku Matija Kosmač - 2. nagrada za fotografijo Bajte čakajo Lili Jazbec - 3. nagrado za fotografijo Do neba Albinca Kosmač - diplomo za fotografijo Poljsko znamenje Milan Jazbec - diplomo za fotografijo Nadomestni Jože Kragelj - diploma za fotografijo Med oblaki Tomaž Levstek - diploma za fotografijo Osamljen Bojan Težak - diploma za fotografijo Utrip mesta Nagrajencem je priznanja podelil Ka-rol Steiner, predsednik umetniškega sveta FKVK Mavrica Radomlje. V kulturnem programu sta v duetu nastopila mlada klarinetista, tudi glasbenika Mestne godbe Kamnik, Samo Resnik, ki igra klarinet že 16 let, in Maks Kadivec, ki ima devetletne izkušnje z igranjem instrumenta. Igor Lipovšek Tokrat nagrajuje Litera, študentska založba Maribor Nagradna križanka Tokratni nagrajenci NAGRADNE KRIŽANKE iz prejšnje številke Slamnika bodo prejeli nagrade HONDE AMBROŽ, in sicer: 1. brezplačen vikend najem vozila HONDA C1VIC Mitja Topolovec. Mokrice 10, 1360 Vrhnika 2. plastična ročka 4 I olja C ASTRO L TXT Ani Štamcar. Domžale, Savska 55, 1230 Domžale V plastična ročka 4 1 olja C ASTRO L GRX 3 Stane Tome. Mengeš, Kolodvorska 14, 1230 Domžale 4. preventivni pregled vozila z meritvami Šufarič David, Domžale, Ljubljanska 91, 1230 Domžale Vabimo vas, da pravilno rešite tudi TOKRATNO NAGRADNO KRIŽANKO, za katero bo najsrečnejšim reševalcem LITERA študentska založba iz Maribora poklonila osem knjig. Pravilne rešitve pričakujemo do 15. aprila 2006 na naslov Kulturni dom Franca Bemika Domžale, p.p. 2, 1230 Domžale. Do tedaj pa lep pozdrav in veliko sreče pri žrebanju. Uredništvo Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80 V okviru natečaja Skupnost občin Slovenije za najlepšega snežaka so sodelovali Metuljčki Iz Vrtca Urša, snežaku z domžalskim slamnikom pa se je pridružila tudi domžalska županja. Naj ne mine dan brez knjige Študentska založba Goga iz Novega mesta je na knjižne police postavila ROMSKE PRAVLJICE in z njimi približala romsko kulturo in njihov način razmišljanja. Preko pravljic odkrivamo vrednote: zdravje, znanje, bogastvo, dobroto naravo... kot jih doživljajo Romi. Avtor Rajko Sajnovič je s svojim delom odprl nov list na področju romske ustvarjalnosti in pokazal bogastvo, ki seveda ni namenjeno le otrokom, ampak nam vsem. Knjiga je izšla dvojezično, v romskem in slovenskem jeziku, z ilustracijami Adriana Janežiča. RDEČA TRAVA, delo pisatelja Borisa Viana govori »o ženskah, ki si izbirajo moške na podlagi koristo-Ijtihja. slednji pa, v kolikor jim ni do tega, da bi bili izbrani ali pa bi morda raje sami izbirali svoj stil življenja, nimajo nobene dobre alternative. Vsaj ne na tem svetu.« Junaki ne premorejo upanja, ne verjamejo, da je zadaj za vrati drugačno življenje, vedo le, da za fasadami urejenosti in srečnim videzov vlada nered, nezadovoljstvo in teror. Ameriški pisec kratkih zgodb F. Scott Fitzgerald, ki velja za enega največjih pisateljev 20. stoletja, in je našim bralcem najbolj znan z delom Veliki Gatsbv, prihaja pred nas z delom Tostran raja. Pripadnik t.i. izgubljene generacije, ki so iskali nov literarni slog, ustrezen času po prvi svetovni vojni, je z delom izjemno zaslovel. »Tostran raja ni bil prvi ameriški roman o mladostnikih, a jih je po svoji verodostojnosti daleč prekašal.« Danijela Zupan s proznim prvencem Zaliv razkriva na prvi pogled življenjsko zgodbo iz naših krajev in časov, skorajda reprezentativen vzorec za zgodbe v kategoriji razočarane ločenke. V spremnem besedilu bere- mo, da včasih živimo z zelo visoko predstavo o samem sebi in ko se ta predstava razbije, si moramo zgodbo svojega življenja povedati znova, kar pa ni lahko. Iladžem Hajdarevič v delu Klinika za plastično kirurgijo govori o raz-človcčenju človeka, ki je zaprl v taborišču, o teptanju, razgaljanju in spreminjanju podobe človeka v nekaj drugega, tujega. »Zdi se, da čas res teče in se ne more ponoviti, vendar je ravno vojna v BiH to dejstvo relativizirala.« Lenart Zaje in Maja Martina Mcrljak sta skupaj napisala izvrstno delo Mustang, v katerem nam odgovarjata na vprašanje, kam gredo skinhe-adi, ko odrastejo. Vsaka generacija misli v svojih najboljših najstniških letih, da bodo živeli večno in bo življenje, tako kot je, za vedno tako ostalo. Bralec bo v knjigi sledil tistemu zavezujočemu gibanju, ko mlada generacija nezadržno drvi k štiridesetemu, v sebi pa še nosi delčke uporniškega duha, ki so le še sanje in parodija vsemu, v kar so verjeli leta nazaj. V delu beremo izpovedi treh ljubljanskih upornikov, Blaža, Marjetke in Malega, ki so odraščali v osemdesetih. Pa so odrasli? Ali so le spremenili obliko upora? Matjaž. Brulc z literarnim prvencem Diznilend globoko posega v notranjost dogajanja, prisluhne vsaki podrobnosti in jo razkrije po natančnem opazovanju človeka. Nejc Gazvoda je bil leta 2004 nomi-niran za zbirko kratkih zgodb Vevericam nič ne uide, tokrat stopa pred bralce s svojim prvim romanom Ca-mera obscura. »Realnost napada neposredno in vsrkava brez rezerve. Sla po glodanju. Sla po razkazovanju.« Rujana Jeger z delom Darkroom, ki je dobil nagrado mesta Dunaj, govori o življenju tridesetletnice. o osebi, ki si želi biti ljubljena. Vedrana Rudan je opozorila nase že z delom Uho, grlo, nož, kije bil na Hrvaškem uspešnica, tokrat stopa pred bralce z delom Ljubezen na zadnji pogled, ki je odkritosrčen pogled vase, za katerega je potrebna velika mera poguma. In za zaključek še flamski pesnik in pisatelj Dimitri Verhulst z delom Hotel Problematik, v katerem govori o beguncih, ki v centru čakajo na svojo usodo. Tatjana Kokalj Ob materinskem dnevu Malce pozno, a iz srca Se vedno diši med otroškega smeha, prvi poljub, puder za ritke, marelična marmelada, lipovo cvetje, kavica . . . Vonjaš, mama? Kaplja na beli list. Pada nicd besede. Moti pero. Ena sama energija, na videz neizčrpna, si bila. Posejani spomini cvetijo, dišijo. Z njimi si z nami, mama. Zlatka Levstek ŠTUDENTSKAZALOŽBA LITERA AVTOR: GREGA RIHTAR TV ZASLON GRŠKA ČRKA SANJA IN SAMOSTAN VEDA 0 ODKRIVANJU I KAZNIVIH DEJANJ ROWAN lATKINSON SPECIALIST ZA DUŠEVNE BOLEZNI AMERIŠKA PISATELJICA BUCK Sanja In samostan je tako samostojni roman kot nadaljevanje nadgradltev in razrešitev bivanjska tematike, zastavljene v prvem delu dlptiha Zlakotnelost Kri na dlaneh- V romanu srečamo (nekatere) like iz prvega dela diptiha pet let po dogodkih, ki so usodno posegli v njihova življenja V ospredju zgodbe je moški, ki se »po naključju« prometne nesreče znajde v mestu, za katerega je prepnčan. da ni bil v njem se nikoli, sčasoma pa si je tam vseeno pnsiljen zastaviti vprašanje o samem sebi. iz razdrobljenih spominov sestaviti zgodbo lastnega življenja in se dotakniti tudi njegovih mračnih plati. Sanja in samostan \c roman o iskanju identitete, o določenosti, a prav toliko tudi ogroženosti posameznikove samopodobe med kolniki plemenskih tabujev. Je roman, ki se odvija na osi med samozadostnostjo posameznika In zahtevami občestva, med krčevltostjo obsesije in dokončnostjo nemoči: roman o potrebi po sebi in potrebi po drugem, kar odražata dve prepleteni zgodbi: nadgrajuje pa ga fantazmatska (simbolna) razsežnost. MPC: 4.100.00 SIT (17,11«)_ GORSKI MASIV v Švici SPRIČEVALO, POTRDILO URAVNOTEŽENJE BILANCE ALI PRORAČUNA LEE REMICK PREVOZ NIK, 0D-PREMNIK ANTON INGOLIČ EISEN H0WERJEV VZ0EVEK PTICA UJEDA AFRIŠKA OTOŠKA DRŽAVA MESTO NA JUGU FLORIDE ČAR, ŠARM NIZ. RIBIŠKI ČOLN NEM. FIZIK (GEORG SIMON) RIBIŠKA MREŽA PRILA-STITEV TUJEGA OZEMLJA PRITRDIL NICA ČREVESNA EPITE-LIJSKA CELICA OČE NAVEDEK, CITAT IT. POLITIK (PIETR0) AM. IGRAL DEL (CHUCK) MARIBORA IT. PISA OB DRAVI TELJICA MORANTE PEVKA GODEC ROMUNSKI PISATEU (MIRCEA) IRSKI BRINJEVEC PESNICA ŽNIDARČIČ AMERIŠKA IGRALKA GARDNER EVROPSKA VES0USKA AGENCIJA ŠAHOVSKA POTEZA POJAV PRI GORENJU VZDEVEK G0ETHE- JEVE MATERE AMERIŠKI IGRALEC MARTIN RISAR ILU STRACIJ POLMER OKLEPNI SREDNJE- VEŠKI KONJENIK DREVO TROPSKE AFRIKE DOMAČA PERNATA ŽIVAL Študentska založba Litera Gosposvetska c. 83, 2000 Maribor Tel.: 02/234-21-39 Fax.: 02/234-21-33 www.zalozba-litera.org e-mail: info@zalozba-litera.org ALBANSKI POLITIK (RAMIZ) IZUMRLI SLOVAN IGRALKA STARC Student IRANI STIKE DELAVEC V USNJARNI IZGINJANJE OBLAKOV MESTO V ZAHODNI ROMUNIJI PESNIŠKI POLNI STIK MOSTOVŽ. POMOL OATELJ NOVO ŽGANJE VELIKA SLAŠČICA Span, žensko IME LETALIŠČE PRI STOCK. HOLMU Al Ht RIO TOMBA AMERIŠKI REŽISER PECKINPAH SLOVENSKI PESNIK, LIRIK (IVAN, NEKOGA MORAŠ IMETI RAD) POLOPICA Z MADAGASKARJA MELODIJA, NAPEV VAGON ZA ŠAHISTKA PREVOZ LIČINA I SIPKEGA MATERIALA POČELO TAOIZMA ZA POLTON ZVIŠANI TON -E" NAJVEČJI HRVAŠKI POLOTOK UREJEN NASAD BLIZU HIŠE POMOČ: ANEKSUA-prilastitev tujega ozemlja, ARLANOA-letališče pri Stockholmu, ELIADE-romunski pisatelj (Mircea), KAG-nizozemski ribiški čoln, KIRASIR-oklepni srednjeveški konjenik, PEARL-ameriška pisateljica Buck, SAM-ameriSki režiser Peckinpah i Mwnm\\;\VL\ V Dobu končana 1. zimska balinarska rekreativna liga Zmagovalec Budničar Količevo, drugi Obala Dob, tretji Mengeš L ekipa V četrtek, 23. marca 2006, se je v novi športni dvorani Balinarske sekcije Dob, ŠD Dob, končala 1. zimska rekreativna balinarska liga, v kateri je sodelovalo 12 ekip iz štirih občin (Domžale, Mengeš, Lukovica in Komenda). Izredno uspelo tekmovanje, ki se je odvijalo trikrat na teden (ob torkih, sredah in četrtkih) se je začelo v torek, 10. januarja. Vsaka ekipa je odigrala dvoboj z vsako drugo, to je enkrat na teden. V ligi je sodelovalo okrog 80 tekmovalcev, med njimi tudi mladi fantje in uspešne žene oziroma ženske-balinarke. S štirimi točkami naskoka (22 točk) pred drugouvrščenimi so zmagali glavni favoriti, to so balinarji Bud-ničarja Količevo, in sicer v postavi Stane Žavbi ml., Cveto Lanišek, Uroš Markič, Domen Grašič, Uroš Fister in Brane Magerl. Njihov ba-linar Uroš Markič, lanski državni in svetovni prvak (!), je bil po pričakovanju proglašen tudi za najboljšega igralca vseh ligaških tekem. Izvrstno drugo mesto je zasedla domača prva ekipa balinarjev z imenom Obala Dob, za katero so igrali Boris Hiti (alfa in ornega balinarske sekcije), Alojz. Homar, Primož Homar, Bogdan Barle, Jože Farič in Domen Košir. Na tretjo stopničko za zmagovalce pa so stopili igralci prve ekipe Mengša, to je Drago Zdra-vič, Dušan Prijatelj, Smajli Azem, (gospa) Mirni Aleš, Andrej Šink in Igor Bider. Prve tri uvrščene ekipe so bile za zmagovalne rezultate nagrajene s pokali, vsi posamezniki pa tudi z medaljami (zlatimi, srebrnimi in bronastimi). Vsem jih je v imenu ŠD Dob podelil g. Anton Glavač, ki je na začetku podelitve tudi nagovoril s pozdravnimi besedami vse udeležence balinarskega tekmovanja. Nikakor pa ne smemo pozabiti omeniti, daje nova večnamenska dvorana, ki je nastala v Športnem parku v Dobu, prvenstveno sicer najbolj namenjena Balinarski sekciji Dob. zasluga Občine Domžale, KS Dob, ŠD Dob, v veliki meri pa tudi ne-preštetih, udarniških in prostovoljnih ur ter tudi denarja vseh članov, balinarjev Balinarske sekcije ŠD Dob, brez. katerih rekreativni prostor ne bi bil to, kar je, postaja in bo v prihodnosti. In še končni vrstni red: 1. Budničar Količevo, 22 točk, 2. Obala Dob, 18 točk, 3. Mengeš 1. ekipa, 14 točk, 4.-6. Domžale, Bistrica Domžale, BS Tehnik Lukovica, 7. Dob, 8. Komenda, 9. Gostilna Bevc Lukovica, 10. Mengeš - veterani, 11. Gostilna Škarja - Prevoje in 12. Cerar Božo - Dob. Vsi udeleženci so izrazili prepričanje, da bo naslednjo zimo balinarsko tekmovanje spet v Dobu, kajti skorajda idealne razmere za igranje v »balinarski dvorani« ŠD Dob, so najboljši pogoj, da nadaljujejo in prijateljsko srečanje ter druženje balinarjev štirih občin (morda naslednje leto še iz Moravč, Kamnika ali Trzina in še katere) postane tradicionalno. Po zaključku tekmovanja seje »zgodilo«'še veselo družabno srečanje, na katerem so udeleženci pohvalili celotno organizacijo tekmovanja in izredno dobre tekmovalne balinarske pogoje. Vsem sodelujočim, predvsem pa najboljšim, iskrene čestitke! Bogdan Osolln ŽKK Domžale Za naslojtt^^i^M| državnega prvaka Od 24. do 26. 2. je v športni dvorani Jezica potekal finalni turnir četverice za mladinke. Nanj so se poleg ŽKK Domžale, uvrstile še ŽKD Jezica Ljubljana, KK Odeja Škofja Loka in ŽKD KED Panter Ilirija Ljubljana. Kot igralka in kapetanka Domžal sem nad rezultatom turnirja prijetno presenečena. Marsikoga smo »šokirale« že z našo udeležbo na tem turnirju. Že v prvi tekmi proti Iliriji smo pokazale, da smo si ta nastop zaslužile. Z željo in borbenostjo, bi skoraj presenetile favorizirane igralke Ilirije, ki so šele na koncu tekme obrnile rezultat v svojo korist. Odločilna je bila predvsem daljša klop in izkušnje, ki jih me na žalost do sedaj nismo imele. Po petkovi dobri predstavi je prišlo do pričakovanega padca na drugi tekmi proti domači Jezici, kjer so dekleta že v uvodnih minutah pokazala, da jim tokrat nismo bile dorasel nasprotnik. V tekmi proti KK Odeja iz Škofje Loke pa je bilo storjenih preveč napak, preveč naivnosti in preveč neuspelih potez, da bi lahko upale na uspeh. Manjka nam znanja, treninga in izkušenj. Ne smem zanikali, da si nismo želele uspeha, saj si vsaka ekipa, ki pride na zaključni turnir, želi medalje. Bilo je manjše razočaranje po končani tekmi, vendar, če potegnem črto čez celotno sezono, je bila ta uspešna, saj je 4. mesto v državi za nas vsekakor uspeh. Sicer pa menim, da sta si Jezica in Odeja Škofja Loka zaslužili 1. in 2. mesto, ekipa Ilirije je bila razočaranje, veljale so za favorita, saj so branile naslov državnih prvakinj svojega letnika. Prav tako pa bi rada čestitala mojim soigralkam za borbeno in požrtvovalno igro, saj smo dokazale, da spadamo med najboljše štiri ekipe v državi. Smo mlada ekipa, saj je le Simona Kuzma I. 87., vse ostale smo mlajše. S primernim pristopom in seveda ob pogoju, da ostanemo v isti zasedbi, imamo dobro ekipo za naslednjo sezono. Rada bi se še, v imenu celotne ekipe, zahvalila trenerju, Tomažu Bernotu, ki nas je popeljal tako visoko in je verjel v nas, ko smo vsi ostali že obupali. Brez njega se danes ne bi veselili ekipnega uspega! Za ŽKK Domžale, Tina Osterman STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 - ALU in PVC okna in vrata - izdelava termopan stekla - brušenje stekla in ogledal - izdelava izbočenih stekel - peskanje stekel - fuzije - vitraži - uokvirjanje slik Karate klub IVankan Ihan Uspešen finale Na finalu 14. državnega prvenstva SKIF SLO v Rušah je sodelovalo pet dobro pripravljenih članov Karate kluba VVankan Ihan. Dobri rezultati so bili pričakovani, a je k!iuh temu Špela Grad presenetila z osvojitvijo 1. mesta v skupini mladink od 3. KYU - I. DAN ter s 1. mestom v skupini starejših deklic 4. KYU 1. KYU Manj sreče je imela v borbeni tehniki, tam je osvojila v skupnem seštevku 4. mesto, kar pa je tudi uspešno glede na to, da Seje prvič pomerila v borbah, saj vemo daje prvo in najpomembnejše pravilo vendarle naprej sodelovati in da le 'Skušnje krepijo in utrjujejo pot k kasnejšim zmagam. Ostali odlični rezultati naših članov pa so naslednji: Veterani B skupina: Sašo Peterlin: 1. mesto '•ni B skupina: Sašo Peterlin: 8. mesto jeteranke B skupina: Marija Peterlin: 1. mesto Ženske članice B skupina: Marija Peterlin: 3. mesto Malčki: Primož Peterlin 3. mesto Mlajši dečki: Primož Peterlin 3. mesto Starejše deklice B skupina: Patricija Peterlin 4. mesto 23. marca so v okviru Karate kluba Atom Domžale v telovadnici OŠ Trzin potekali Kyu izpiti, ki so se jim pridružili tudi naši člani, ki so uspešno opravili izpite: Erik Šnajder 10. in 9. KYU; David Šnafder 10. in 9. KYU; Gregor Šnajdcr10, KYI l; Anja Palcrnoslcr 10. KYU; Matic Žgajnar Bostič 10. KYU in Nives Grad 7. KYU. Iskrene čestitke vsem! Karato klub Wankan Ihan Po očetovih stopinjah Lokostrelski up s Homca Po očetovih stopinjah na lokostrelsko pot stopa Mateja Andrejka s Homca, dijakinja 4. letnika na Srednji gradbeni, geodetski in ekonomski šoli v Ljubljani. Glede na to, da v Domžalah še ni lokostrelskega kluba, je Mateja članica LK MINS POSTOJNA. Zaradi predolge vožnje na treninge pa z očetom Borisom trenirata doma. V letošnjem letu je dosegla že kar nekaj presenetljivih rezultatov. Z ukrivljenim lokom je v Skofji Loki februarja, na Slovenskem pokalu, dosegla tretje mesto; na državnem prvenstvu v Šenčurju, 4. marca 2006, si je kot posameznica pristrel jala tretje mesto med mladinkami ter ekipno (Zalar, Zalar, Andrejka) osvojila naslov mladinskih državnih prvakinj, poleg tega pa je ista trojka 5. marca osvojila naslov absolutnih članskih državnih prvakinj. Najbolj zanimivo pa je to, da nobena izmed njih ni tekmovalka v članski kategoriji. Udeležila seje tudi šolskega državnega prvenstva osnov- nih in srednjih šol v Postojni, 11.3. 2006, ter osvojila drugo mesto. Z vztrajnimi treningi ter čedalje boljšimi uspehi Mateja hiti k uvrstitvi v državno reprezentanco, s katero bi lahko debitirala na Mladinskem svetovnem prvenstvu, oktobra v Mexicu, ter na Univerzitetnem svetovnem prvenstvu, junija na Slovaškem. Veliko dobrih strelov, Mateja! Težko atletski klub Domžale Domžalski dvigovala uteži ponovno uspešni Drugo kolo ekipnega prvenstva Slovenije je bilo 5. marca v klubskih prostorih TAK Domžale. Tokrat sta se pomerila TK Domžale in Body Fit Celje. Ekipo TAK Domžale smo zastopali: Jernej Orešek (poteg 75 kg, sunek 96), Tine Orešek (poteg 80, sunek 110), Jože Pirnat (poteg 75. sunek 96 kg). Danilo Emberšič (poteg 105 kg, sunek 131), Štefan Dominko (poteg 105 kg, sunek 132 kg), Boštjan Peterca (poteg 102 kg, sunek 129 kg). V točkovanju po sinclerjevi lestvici smo zbrali 1285 točk in premagali ekipo Body 1 it Celje, kije osvojila 1222 točk. Pred nami je še ena pomembna tekma, in sicer z ekipo KDU Olimpijo, zato bomo pridno trenirali in zajemali znanje našega trenerja Romana Dimca ter bomo zato dobro pripravljeni na državno prvenstvo. Športni pozdrav! B.P. Irish open 2006 Kickboxing Drugo mesto za Marjana Bolharja V začetku marca je na Irskem potekalo tradicionalno mednarodno Irish Open prvenstvo v kickboxingu, ki šteje za največje in najbolj kvalitetno odprto prvenstvo v Evropi. V Nacionalni basketball areni v Dublinu je tekmovalo več kot 2000 tekmovalcev iz 35 drŽav, med njimi tudi Marjan Bolhar iz Kluba borilnih veščin Domžale -Mladi boksar Dob, ki je s štirimi zmagami zasedel drugo mesto. Čestitamo! Rezultati ostalih slovenskih reprezentantov so bili: Aleksander Kolednik, Sabina Kolednik, peta. Lilijana Goste, osma, Urška Dolinšek in Gregor Ocepek pa sta bila peta. Marjan Bolhar se je z drugim mestom izkazal ter se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem. ki so pomagali pri pokrivanju stroškov: Klubskemu teamu, Heliosu d.o.o., Radiu Hit. Krajevni skupnosti Dob, Občini Domžale in podjetju Koželj Dob ter Foto studiu Aco Majhenič. 25. marca pa je v Novi Gorici potekal prvi državni turnir v disciplini senu contacta kickboxinga, I .aprila pa disciplina light contacta kickboxinga v Kranju. O rezultatih pa prihodnjič. SD Preserje: Tekmovali v veleslalomu ^^^^ hI Športno društvo Preserje je v nedeljo, 12.februarja, pod okriljem Smučarskega društva Osoje za svoje člane organiziralo tekmo v veleslalomu. Tekme seje udeležilo 33 tekmovalcev. Najmlajši Aljaž je imel komaj 6 let, a seje skupaj z očijem pogumno spustil po tekmovalni strmini. In ker je bila tekma čisto resna, se je bilo potrebno kar precej potruditi. Na progi so bile poleg tekmovalcev tudi ledene ploskve, ki so od najhitrejših zahtevale tudi padce. Vendar na srečo brez poškodb. Po tekmi je bila podelitev pokalov najboljšim tekmovalcem v posameznih kategorijah. Vsi udeleženci so dobili priznanja. Najmlajši veleslalomisti pa so si prismučali tudi čokolado. Toplo nedeljsko dopoldne je zvabilo na sneg vse sonca željne smučarje in upamo, da se bo naslednje leto odzvalo še več tekmovalcev. B. P OSNOVNA ŠOLA R O D I C A 13 DOM ZALE.T/F 7Í19SJ0 V letu 2006 praznujemo 100-letnico šolstva v Jaršah To pomembno obletnico bomo med drugim obeležili z izdajo spominskega zbornika in z razstavo. VSE BIVŠE UČENCE JARŠKE ŠOLE, njihove sorodnike in druge občane prosimo, da pregledate svoje fotoar-hive in poiščete fotografije iz časa svoje rane mladosti v jarški šoli (razredne slike, prireditve in druge slike, posnete pred jarško šolo ali v njej. Vabimo vas tudi, da zapišete svoje spomine na šolanje v šoli v Jaršah, ali pa nam sporočite, če vas naši učenci, ki zbirajo gradivo, lahko intervjuvajo. (iradivo lahko prinesete osebno v tajništvo Osnovne šole Rodica ali nam ga pošljete po pošti (Kettejeva 13) ali pa nam samo sporočite, da ga imate (na telefon 7219-530), elektronski naslov: osHodica. Udeleženci srečanja In tacala nordijske hoje i iWvy Nordijska hoja in TVD Partizan Domžale Spoznajte najboljšo vadbo za krepitev celega telesa v naravi Prav prijetno sem bil presenečen nad odzivom na naše vabilo k spoznavanju najboljšega športa na svetu - NORDIJSKE HOJE. Prišlo je kar nekaj prekaljenih hodcev, ki so nordijsko hojo spoznali na predstavitvah v lanskem letu. Ti so sc pod vodstvom Polone Šmuc odpravili na nordijski pohod, na katerem so utrdili tehniko nordijske hoje. Teoretični del tečaja je potekal v društveni sobi TVD Partizan, tehniko hoje pa smo opravili v naravi na poteh ob Kamniški Bistrici. Za konec pa smo opravili le krajši pohod na domžalski TR1M stezi. Vsi na novo izurjeni »nordijci« so hitro osvojili tehniko, saj večina športno preživlja prosti čas. Po končanem tečaju smo skupaj prišli do zaključka, da kljub enostavnemu izgledu hoje s palicami, NORDIJSKA HOJA le zahteva pravilno izvedbo, pravilno tehniko in pravilno izbiro in uporabo palic. Nordijska hoja vam bo vsak dan ponujala nov izziv in motiv k športnemu udejstvovanju, saj je pri hoji v naravi vedno kaj novega, tako pri tehniki hoje, intenzivnosti hoje ali pa samo v opazovanju okolice pri hoji. Tukaj bi se rad zahvalil udeležencem tečaja za razumevanje, saj je udeležba presegla naše tehnične /možnosti glede uporabe društvenih palic na tečaju. Denar, zbran na prvih letošnjih tečajih, je že namenjen za nakup še dveh parov palic, ki bosta namenjena za uporabo na tečajih in izposoji za individualno hojo ter utrjevanju tehnike vsem, ki bodo v našem društvu TVD Partizan Domžale opravili tečaj NORDIJSKI, hoji:. Na koncu pa še enkrat vabilo vsem, ki bi radi spoznali NORDIJSKO HOJO. Cena tečaja je 1000,00 SIT in vsebuje teoretični in praktični del spoznavanja nordijske hoje ter uporabo palic za nordijsko hojo na tečaju. Ker bi vam radi čim bolj kvalitetno predstavili in vas spo- znali z nordijsko hojo, se bomo /a termine in število udeležencev na tečajih predhodno dogovorili. Informacije 0 tečajih in vadbi so vam na voljo pri tirali rekreacije društva TVD PARTIZAN Domžale, vsako sredo v OŠ Domžale, od 18.00 do 19.30 ure ali po telefonu: Primož KOŠAK (01/724-34-60), Polona ŠMUC (041/663-560). Primož Košak - INVVA vaditelj Odlični mladi Domžalčani Konec zimske lige V začetku marca 2006 se je v Športnem parku Gradiant končal projekt Zimske lige za otroke U - 8. Mladi Domžalčani so se zelo dobro odrezali in med šestnajstimi ekipami dosegli odlično četrto mesto. Velika zahvala za uspeh gre trenerju Maretu Završanu ter staršem, ki so bili najboljši navijači, f Vesna Žužek) WW Na črnobelih poljih Klinični center prvak, Vele šesti Ijubljanska delavska lina /.a lelo 2006 se jc končala z zanesljivo zmago prve ekipe Kliničnega centra, kar s petimi točkami naskoka pred Mentorjem in Višnjo goro - Stično. Velovci so tako kot prvo polovico turnirja ohranili šesto mesto, s tem da so jih do tretjega mesta delile štiri točke, Če bi denimo s to ekipo, s katero so po nešportni potezi gostiteljev izgubili brez boja (o tem že v prejšnji številki Slamnika), igrali neodločeno 2:2, hi imeli obe ekipi enako število točk in bili v boju za tretje mesto. Toda takšen jc pač šport. Letošnja prva delavska liga je bila res izjemno močna Tokrat je bila bolj delavsko študentska, vendar to niti najmanj ne moti, saj je /a vsako tekmovanje dobro, če v njem sodelujejo kakovostni igralci, /a Klinični center Inženiring, d.o.o. Jamnikarjrvu 1,10OO Ljubljane SMO USPEŠNO PODJETJE, KI NUDI: "GEODETSKE STORITVE: ❖ izdelava geodetskih načrtov. ❖ ureditev meja, parcelacije, spremembe vrste rabe. ❖ kataster stavb... > PROJEKTIRANJE; ❖vseh vrst stanovanjskih, gospodarskih in drugih objektov "UREJANJE IN TRŽENJE Z NEPREMIČNINAMI: ❖ priprava dokumentov..... VEČ INFORMACIJ DOBITE OD PONEDELJKA DO PETKA OD 7 D015 URE NA: sedežu podjetja.po tel 01 423 95 »5. po fax-u 01 423 95 90. gsm 051 690 310, ter E-posti info@btMng.»i Moto klub ROKOVN.IAČI vabi na 4. propagandni večer (predstavitev dogajanja v klubu v preteklem letu, praznovanje tretje obletnice ustanovitve, pozdrav prihajajoči sezoni) v petek, 21. aprila, ob 20h, v Rok PUB-u Krtini pri Domžalah www.mkrokovnJacl.com je mednarodni mojster Jure Dorišck /bral štiri in pol točke iz petih partij. Odlična sta bila MK Robert Roškai. ki je na tretji deski zbral osem točk iz devetih partij, in kapetan ekipe Peršl, ki je na deski nižje za ekipo priboril sedem in pol točke iz desetih partij Za Mentorja je na prvi deski zbrala mednarodna mojstrica Jana Krivec poldrugo točko iz dveh partij, na drugi pa Guid sedem in pol točke iz enajstih partij. Zelo uspešen je bil na tretji deski doktor Bratko, sicer Velovec, kije iz šestih partij oddal le pol točke Za Višnjo goro - Stično je mojster Kra-gelj i/ desetih partij osvojil pet in pol točke. Krumpak iz desetih šest in pol. Pirant pa iz devetih partij sedem in pol točk Vele Domžale ni začel tekmovanja ravno spodbudno. Po pripetljaju / Višjo goro - Stično sta priložnost dobila predvsem mlajša. Jure Plaskan in Matej Filip, ki sta jo tudi dodobra izkoristila.' Jure je večinoma na tretji deski iz devetih partij zbral šest in pol točke, Matej pa na četrti deski štiri in pol točke iz. šestih partij. Omeniti velja tudi Karnarja, ki je iz petih partij pri-štel ekipi tri točke, nastopal pa je štirikrat na drugi in enkrat na prvi deski Med prejemnike medalj /a najboljše deske sta se uvrstila mojster šemrl in J. Skok. Šemrl je na prvi deski i/ osmih partij ekipi zagotovil spoštovanja vredne štiri in pol točke in prejel medaljo za tretje mesto na prvi deski. Na šesti deski je Skok iz sedmih partij osvojil tri točke in prejel hronaslo medaljo, igral pa je z vsemi najmočnejšimi ekipami in petkrat na drugi deski Kapetan ekipe Vavpetič je odigral le eno partijo in jo zmagal. Seveda pa je skrbel za to, da je za vsako kolo zagotovil najboljšo zasedbo, kar spričo delovne obremenjenosti članov ekipe ni lahka naloga. Končni vrsti red: Klinični center I 34.5, Mentor 29.5, Višnja gora - Stična 28.5, Črni vitezi 26.5, Student 26, Vele Domžale 24.5, Klinični center II 21, Komenda Popotnik 20, Zeleni vlak - KC 19.5. Črni graben 16, Telekom 12. LŠK Upokojenci 6. V nižjo ligo se selita zadnji de kipi. Sahara dogsi v prvo ligo AVTOCROSS Razpored dirk v sezoni 2006 30. april - Zminec - Školja loka V prihodnjem letu bodo delali družbo Vele Domžale tudi Sahara dogsi, za katero nastopajo povečini Velovci. V drugi delavski ligi so si povsem zasluženo priborili prvo mesto, pred 14. maj - Planina nad Horjulom 10. in 11. junij - lunjice pri Kamniku - mednarodna Slo. lik. 1, A. Belgija 26. in 27. avgust - Tunjicc pri Kamniku - mednarodna SLO, UR. 1, A, Belgija 17. september - Planina nad Horjulom Vabljeni! drugo in tretje uvrščenima Komendo bocosoftom in Železničarjem so imel točko in pol prednosti Na prvi deski je Jeran iz šestih partij dosegel tri in pol točke, na drugi mojster lvačič štiri točke in petih partij, na tretji Janjič pet iz osmih partij, na četrti Košir štiri in pol i/ šestih, na peti pa Jerina šest in pol točke iz osmih partij. Za posamezne 2. klubski šahovski turnir ŠD Vele Domžale Posebni čari šahovskih partij V ponedeljek, 13. marca 2006, sc je ob 17. uri v sejni sobi Zavoda za šport in rekreacijo v Domžalah začel 2. klubski šahovski turnir ŠD Vele Domžale. Na turnirju, ki sc igra po »Švicarju« (1 ura in 30 minut na igralca z dodatkom pol minute na potezo) sodeluje 24 šahistov, polovica med njimi jc mladih. Na čelu mladih jc 15-letna Spela Orehck, letošnja državna mladinska prvakinja med dekleti do 16. leta (Murska Sobota, najboljši na turnirju po ratingu pa jc 58-lctni mojstrski kandidat Marjan Karnar (2258), četrti nosilec pa jc mladi II letni Jure Plaskan (2069). Odigrana sta bila že dva kroga od devetih, na vrhu pa jc edini z dvema zmagama šc eden izmed mladih in obetavnih šahistov ŠD Vele Domžale, in sicer 16-lctni Filip Matej. Za tokratno našo rubriko sem izbral izredno razburljivo partijo iz drugega kroga. Šahovska partija med prvokategornikom Tonetom letino (63 let) in MK Marjanom Karnarjem je bila namreč polna preobratov, saj je prednost belega že v otvoritvi kmalu skopnela, črni Je ustvaril pravzaprav strateško dobljeno pozicijo. Nekaj nenatančnih potez črnega v srednji igri je potem beli s pridom izkoristil (34. Ld8!) in zopet dosegel veliko prednost in resno možnost za zmago, vendar je ■'erina ni izkoristil in partija se je končala s »pravičnim«, borbenim remijem. Zagotovo je bil Karnar ?i'a nezadovoljen z ra/plctom, saj "na od svojega nasprotnika več -}18 ratinškib točk. Toda v šahu ne 'gra pomembne vloge samo višina ratinga. ampak šc mnogo drugih, »nešahovskih« dejavnikov. Tudi v tem je velikokrat poseben čar (nenavadna, izredna lepota, očarljivost, izredna privlačnost) šahovske partije... Za vse ljubitelje kraljevske igre na 64 poljih v naši občini objavljamo še razpored naslednjih 5. krogov ( 5. krog - 6. april, 6. krog - 10. april, 7. krog - 13. april, 8. krog -20. april, vsi ob s pričetkom ob 18 uri, in zadnji, 9. krog 24. aprila 2006 ob 17. uri.). In še partija: Anton Jerina, I. kal. (1940) - Marjan Karnar, MK (2258) 2. klubski turnir ŠD Vele Domžale, 20.03.2006 I. d4 e6 2. c4 S16 3. SH c5 4. e3 b6 5. Ld3 Lb7 6.0-0 I.c7 7. b.3 0-0 8. Lb2 a6 9. Sbd2 d6 10. Tel Sbd7 II. Tel Dc7 12. Lbl Tfe8 13. Dc2 Tac8 14. Sg5 g6 15. O d5 16. Sfl cxd4 17. Lxd4 dxc4! 18. Db2 e5 19. Txc4 Db8 20. Lc3 Sd5 21 .Se4 f5 22. Sed2 b5?! 23. Txc8 Txc8 24. La5 Lc5 25. b4 La7 26. Khl Sc3 27. Lc2 Kg7 28. Lb3 Dd6 29. Sbl Sxbl 30. I)xhl Sfo 31. Tdl De7 32. Db2 h5?! (Poučen primer napačnega načrta-napredovanje robnega kmeta- črnega v tej poziciji!) 33. Dd2h4? 34. Ld8! Txd8 35 .Dxd8 Dxd8 36. Txd8 bJ 37. Td2 g5 38. Lc2 e4 39 .fxe4 hxg2+ 40. Kxg2 fxe4 41. Lb3 [41. Td6!] 41...Kg6 42. Tc2 Lb6 43. KI2 Kl'5 44. Kc2 Kc5 45. Tel Sg4 46. Tc2 Sf6 47. Tel Sg4 48. Tc2 "remi Bogdan Osolln ((D) DARCOMPUTERS ^^i^ TPC Breza. Breznikova 15, Domžale www.dar-computers.si, tel.: 01 721 66 34 sistemi po vaših željah | svetovanje | hitra dobava potrošni material | igre | servis vseh vrst računalnikov dosežke so med prejemniki medalj lvačič za prvo mesto na drugi deski. Janjič za drugo mesto na tretji deski in Jerina za prvo mesto na peti deski. Kapetan ekipe Mirko Čokan je odigral le eno parijo in jo remiziral, zato pa je skrbel, daje ekipa nastopala v najboljših pogojih. V drugi ligi je nastopalo deset ekip. Končni vrstni red: Sahara dogs 24.5, Komenda bocosoft. Železničar 23, Trzin Pekos pub 21, LŠK Upokojenci. KPŠRD Karel Jeraj 20.5. Buscotrade 16, Komenda Gaber 12. Barob Šmar-ca 10. Loka pri Mengšu 9.5. Zadnji dve ekipi sta izpadli v tretjo ligo. Bor Dob napredoval v arugo ligo Prizadevni Dobljani so v konkurenci petnajstih ekip tretje delavske lige osvojili zanesljivo prvo mesto, s poldrugo točko naskoka pred Zelenci LPP in DU Kamnikom. Velja pohvaliti drugokategornika Eda Bohorča na prvi deski, ki je iz sedmih partij osvojil štiri točke Med stebre ekipe zagotovo sodi drugokategornik Zoran Majcen, zelo borbeni igralec, ki je iz devetih partij priboril sočlanom kar osem točk, in bil tudi najboljši mož med udeleženci na drugi deski. Izkazal se je drugokategornik Brane Sedej - Iz. desetih partij je zbral sedem točk in pol in prejel srebrno medaljo na četrti deski. Med Dobljani se je potrudil tudi Rajmund Velepec Ekipi je priboril pet točk in pol iz osmih partij in osvojil zlato medaljo na peti deski. Drugokategornik Zdravko Kremžar je iz sedmih partij zbral polovični izkupiček in prejel medaljo kot tretje uvrščeni na peti deski. Vrstni red: Bor Doba A 30.5, Zelenci LPP 28, DU Kamnik 27, Komenda suma 26.5, Železničar 25, BOR Dob B 24. Črni graben. Remi 23.5 Barob Šmarca. Termoelektrarna Toplarna 21, Mengeš lisjaki 20.5, Mengeš, KPŠRD Karel Jeraj 16.5, Rustika masiva, Komenda medo 16. Jože Skok Kinološko društvo za vzgojo in šolanje retrieverjev in drugih pasem - ORF V pogovoru z go. Ireno Linzner. predsednico Kinološkega društvaza vzgojo in šolanje retrieverjev in drugih pasem - ORF, smo izvedeli, da v idiličnem okolju v Dragomlju pri Domžalah poteka program šolanja in vzgoje psov, ki ga organizirajo v želji po prijetnem sobivanju s štirinožnim pasjim prijateljem. Vsem skrbnikom psov svetujejo, da se udeležijo programa šolanja in vzgoje psov. Osnovni cilj šolanja je predvsem zdrav, temperamenten in neagresiven pes z izrazitim veseljem do dela. V celoten program šolanja so vključeni vsi elementi poslušnosti. Organizirajo programe: • mala šola • osnovna poslušnost (A in B-BH) • priprave na PNZ (preizkus naravnih zasnov za retrieverje) • priprave na delovni izpit za retriever-je (working test) • sledenje • pomoč pri šolanju psov starejših skrbnikov in skrbnikov s prilagojenim programom Za več informacij pokličite 040 31 31 30. IZKORISTITE PONUDBO ODLIČNIH PNEVMATIK IN ALU. PLATIŠČ YOKOHAMA i 185/60R14.....V550.........................................64,64 185/60R14.....AA01..........................................60,15 195/65R15.....S 306........................................70,25 195/65R15.....V 550........................................84,43 205/55R16....AC01 (V)................................116,79 225/45R17 .... ADVAN V 103.........................167,56 .......1 \ 15.490 14.414 16.83S 20.233 27.986 40.154 VOZNIKI VEDO 175/65R14.. 185/60R14.. 195/65R15.. 205/55R16. 225/45R17. SP 30.........................................57,81 SP 10........................................56,63 .SP 30........................................69,52 SP SPORT 01.........................108,58 SP SPORT MAXX....................178,11 175/65R14.....SPORTMASTER GLE...............44,88 185/60R14.....ZEONXTC.................................49,17 195/65R15.....SPORTMASTER GLE................55,81 205/55R16 .... ZEON XTC................................83,94 225/45R17 .... ZEON ZPT..............................124,95 155/70R13.....CLASSIRO................................28,08 175/65R14.....CHAMPIRO 128.......................40,97 185/60R14.....CHAMPIRO 128.......................42,53 195/65R15.....CHAMPIRO 128........................51,52 205/55R16 .... CHAMPIRO BAX.......................78,08 PNEUMATIC CENTER Vss partner s prof ilom SITAR PNEUMATIC CENTER d 0.0., telefon: 01/83 08 350 faks 01/83 08 337 w.vw.sitar-prteumatic si ZA KUPCE KOMPLETOV (PNEVMATIKE + ALU. PLATIŠČA) NUDIMO DODATNE UGODNOSTI! UGODNA SPOMLADANSKA PONUDBA Vse cene v sit in eur vključujejo DDV in veljap za gotovinsko plačilo Še en naslov državnih prvakov Matej in Špela Kralj najboljša tudi v latinskoameriških plesih Zelo uspešna plesalca Matej in Spela Kralj sta v športni dvorani Šenčur pri Kranju 18. marca ponovno dokazala, da sta najboljša v kategoriji starejših mladincev. Zmaga na državnem prvenstvu v latinskoameriških plesih ju je popeljala na svetovno prvenstvo v Ljubljani 15. aprila letos, ko bosta zastopala Slovenijo, teden dni kasneje, 22. aprila, pa bosta nastopala na svetovnem prvenstvu v standardnih plesih v VVelsu. V Šenčurju sta z visokokvalitetnim nastopom sodnike prepričala, da so jima prisodili najboljše ocene. Če sta do sedaj prevladovala predvsem v standardnih plesih, osvojeni naslov kaže, da sta vrhunsko osvojila tudi latinske ritme in z izdelanim programom ter izvajanjem navdušila marsikaterega gledalca. Kljub temu, da nista imela svojih navijačev kot ostali, sta na zaključku tekmovanja prejemala čestitke od tekmecev in doživela gromek aplavz občinstva in klice »kralja sta carja«. Navdušena in polna vtisov sta dajala izjave različnim novinarskim ekipam, ki soju oblegale. Upamo, da bomo lahko v prihodnji številki Slamnika napisali o uspešnih nastopih na svetovnih prvenstvih plesnega para iz naše občine, za katerega držimo pesti. B. Kotalkar ski klub Pirueta Državna prvakinja Lara Dolenc 'P* Pred začetkom kotalkarske sezone vam predstavljamo mlado kotal-karico 1 aro, sicer tekmovalko ko-talkarskega kluba Pirueta Domžale. Aktualna državna prvakinja v kategoriji najmlajših je ravno v teh dneh dopolnila 7 let. V svoji konkurenci, ki je bila tudi najštevilčnejša, je prepričljivo osvojila naslov državne prvakinje. Lara kotalka 3 leta in za kotalkanje se je navdušila, ko sta z mamico Branko opazovali treninge kotalkarjev iz Pi-ruete. Lara se je za ta šport takoj navdušila in tako je še danes. Od samega začetka trenira skupaj s trenerko Nino Grilj, ki ima o svoji varovanki same spodbudne besede. Ne samo, da gre za talentirano deklico, ampak tudi za zelo marljivo in posluš- no mlado kotalkarico, ki ne zamudi skoraj nobenega treninga. Lara se kot z dopolnilno dejavnostjo ukvarja tudi z baletom, ki je za kotalkanje zelo koristen. Na svoji polici ima že kar nekaj pokalov, upa pa, da jih bo še veliko. Letošnje leto prestopa v višjo kategorijo, zato se že uči novih elementov, ki jih bo vključila v svoj program. V ta namen se je udeležila tudi priprav v Olimju, skupaj s svojimi klubskimi kolegicami, s katerimi so prave prijateljice. Sicer trenira štirikrat tedensko v šotoru v Športnem parku Domžale, v prostem času, kolikor ji ga preostane, pa se rada igra s prijateljicami in odide v kino. Pridna učenka 1. razreda je izmed vseh svojih doseženih uspehov najbolj ponosna na osvojeni naslov državne prvakinje, njen cilj pa je uvrstitev v reprezentanco Slovenije in tako nastop na evropskih in kasneje tudi na svetovnih tekmovanjih. Seveda pa ji veliko pomenijo tudi ekipna tekmovanja in z veseljem pove, daje lansko leto KK Pirueta kar dvakrat stal na najvišji stopnički, v Sloveniji in v Italiji. Lari želimo uspešno kotalkar-sko sezono in čim več lepih rezultatov v prihodnosti. K. K. Nogometni klub Domžale Nov, velik uspeh nogometašev U-10 Za nami je dolg zimski turnir nogometašev U-10 v ljubljanskem Gradiantu. Na turnirju, ki je potekal vso zimo, je sodelovalo 21 ekip 1-10. Vsaka ekipa je odigrala 20 tekem. Ponovno moramo pohvaliti naše mlade nogometaše pod vodstvom Darka Oražma. Osvojili so fantastično drugo mesto, za zmagovalcem pa zaostali le za 2 točki. Fantje so ponovno, kot že tolikokrat, prikazali res odlične borbene igre. Igrali so kot ekipa, ni bilo posamez- nika, ki bi izstopal, vsi so bili kot eno. V vseh tekmah so dali preko 90 golov, v povprečju pa prejeli le kakšnega na tekmo. Iz tega se vidi, da dela cela ekipa kot eno. Tako kot so mladi nogometaši ponosni, da igrajo v klubu, kot je NK Domžale, tako je lahko tudi klub ponosen, da ima tako perspektivno mladino. Vse čestitke fantom in seveda trenerju Darku Oražmu. Kako lepo je bilo videti fante, ko so čakali na podelitev pokalov. Ponosno so stali v vrsti, oblečeni v nove klubske trenirke kot "ta pravi"nogometa- ši. Ob napovedi, da je drugo mesto osvojila ekipa NK Domžale in podelitvi pokala, so vsi skupaj enotno (kot so tudi igrali) visoko dvignili zasluženo osvojeni pokal. Na uho pa mi je prišla novica, da so fantje v stilu pravih nogometašev poizkusili tudi, kako se pije šampanjec iz pokala. Sevedaje bil otroški. Fantje, kapo dol in veliko uspeha in dobre igre še naprej. Mojca - šivanji' ženskih oblačil po meri - popravila izdelava maturantskih, poročnih in večernih oblek - izdelava plesnih oblek 11 ■ 11 m i m slani lani) Karmen Bergant s.p. Dvoriakova ulica 2A, Vir pri Domžalah Tel.: 01/ 7210 580 GSM 031/658 717 Naš pogovor: Nenad Protega: Domžalčani, skupaj dosezimo nepozaben nogometni uspeh! Nenad Protega, univ. diplomirani sociolog, je že skoraj desetletje nezamenljivi mož domžalskega nogometa. Z njim so, ko je bil še osrednji igralec v domžalskem moštvu, povezani mnogi dobri uspehi. Ljubitelji nogometa se spomnijo njegovih nastopov in golov, kijih je dosegel. Po končani karieri je Protega ostal v Domžalah, kjer je zdaj športni direktor nogometnega kluba. Gre za dobro organiziran klub z resnim pristopom k delu, mnogimi sodobno zastavljenimi načeli reda, dela in stroke, načeli, ki so nogometaše Domžal v nekaj letih pripeljali v slovenski kakovostni vrh. Nenad Protega nc zatrjuje, da smo v Domžalah že dosegli najvišjo možno točko sicer ambiciozno postavljenih ciljev: pripoveduje le, da so cilji vedno le posledica že doseženega. Ko si se dokopal do določene kakovostne ravni, tvoje ambicije zrastejo, želiš si doseči več. Ko si drugi, je razumljivo in navsezadnje tudi povsem športno, da si želiš tudi na sam vrh! Iz Golice v Domžale ... Ob koncu igralne sezone 97/98 sem po treh uspešnih sezonah v Gorici začutil, da je čas za spremembo. Ta odločitev je bila tudi posledica družinske življenjske odločitve in tudi potrebe po novem nogometnem izzivu. Imel sem sicer še veljavno pogodbo, a smo se vseeno sporazumeli o mojem odhodu, razumeli so mojo željo, razšli smo se tako, kot smo tudi sodelovali: uspešno in prijateljsko... V tem času so se Domžale po sedmih letih vrnile v prvo-ligaško druščino in na poziv g. Oražma in g. Ledenka sem prišel v Domžale. Izziv je bil velik in pravšen in danes lahko rečem, da sem se takrat odločil pravilno. Prvo tekmo v domžalskem dresu smo sicer izgubili z 0:3, ampak ta leta, ki so sledila, so bila kljub vzponom in padcem - lepa in zanimiva. Ves čas se nekako vzpenjamo ... Človeku je lepo. ko lahko ugotovi, da po približno desetih letih lahko za sabo puščaš pot nenehnega napredka. Ta napredek je ogromen in kot nekdanji igralec ga težko ocenjujem. Je pa evidenten, poudariti pa moram, da smo predvsem na področju objektov storili izjemno veliko. Dobili smo novo igrišče z umetno travo, novo travnato pomožno igrišče, novo tribuno, mladinske garderobe, nova garderoba, v roku dveh, treh mesecev bomo imeli tudi reflektorje, v resnici mislim: napredek je ogromen. Kako smo vse to dosegli? Domžale so bile vedno okolje, kakršno je značilno za dobrega gospodarja. Na 97 tekmah: 29 zadetkov ... Kav burji so dragocenost kluba ... Nenad Protega ima svoj osebni športni arhiv, pravi, da je vedno lepo in osrečujoče pogledati malo nazaj, v preteklost med športne rezultate. Kot igralec je v Domžalah odigral štiri sezone, bil je ofenzivni vezni igralec. Bilo je veliko lepih tekem, od vseh pa se najraje spominja prve sezone, ko so Domžalčani v Kopru zmagali s 4:1, v tekmi, ko so se z lepo zmagovito serijo rešili skrbi pred izpadom iz lige. Kopru je bila to zadnja priložnost da prehiti Domžale Nenad je na tej tekmi dosegel dva zadetka. Prav na tej tekmi je Protega začutil največjo povezanost z Ravbarji. Za Rav-barje pravi, da so največja dragocenost kluba, edini, ki tudi v najtežjih trenutkih klubu stojijo ob strani. Zanje pravi, da bi bila zgodba domžalskega nogometa brez njih zagotovo drugačna. Počasi smo napredovali proti vrhu ... Med športniki je že tako, da se njihove ambicije nenehno povečujejo. Pred tremi leti in pol smo bili v Domžalah pravzaprav še na začetku. Sprva smo si iz druge želeli v prvo ligo, ko pa prideš v prvo ligo, je cilj v tej ligi napredovati, želiš si še več, želiš biti prvi.To je pravi športni cilj, naraven tekmovalni športni izziv. Je pa treba ostali na tleh, čeprav privrženci želijo vedno naprej, kar pa vedno ni objektivno. Vodilo: poštenost in odkritost! Moje življenjsko vodilo je poštenost in odkritost. Tako v klubu živimo, jaz sem prepričan, da sta ti vrednoti tudi vrednoti mojih sodelavcev in dokler se bom tako počutil, bom v Domžalah ostal. V klubu živimo kot v neki manjši družini in zelo povezano. Ko bom občutil, da temu ni več tako, bom poiskal nek drug življenjski izziv, neko drugo okolje. Delo je le delo, a vendar želiš v svojem delu tudi uživati. Kvaliteto v odnosih - kakšni so ti odnosi - vedno občutiš, težko jo je tolmačiti z besedami, zagotovo pa ni vedno lepo in tudi ne lahko. V težjih situacijah spoznaš, kakšni ljudje te v širši družbi ali okolju obkrožajo: v veselih trenutkih te vsi trepljajo in so nekako oni zaslužni za uspehe, ko ti pa ne gre, ti obrnejo hrbet in so proti tebi in nezadovoljni - do naslednjega uspeha...... V klubu se razumemo... V našem klubu, to lahko suvereno rečem, vladajo dobri odnosi. Ne gre le za sinergijo treh: predsednika, trenerja in mene kot športnega direktorja kluba, gre za celovitost kluba, ki je zaenkrat v povezanosti, dobra. Vidim pa, da se kar naprej kažejo neki problemi, neke danosti, ki pa niso v moči našega vplivanja. Ti problemi so posledica neurejenega položaja športa v naši družbi, njegovega statusa. Mi kot jesenski prvaki z. vrha slovenskega športa nc moremo najti generalnega sponzorja, ne moremo napolniti stadiona in še marsičesa ne moremo. Opravili smo sicer izjemno delo, kljub temu pa kot vodeči klub lige nc moremo najti svojega sponzorja. Odhod Stevanoviča je uspeh ... Odhod našega najboljšega nogometaša je za klub velik uspeh, posledica naše odločitve, da svojim uspešnim nogometašem omogočimo uspešno delo v prihodnje. Ko naš najboljši igralec doma zasluži trikrat manj kot povprečen igralec denimo na Cipru, toliko časa bodo igralci odhajali. Tukaj je treba nekaj storili, urediti, stvari poslaviti na svoje mesto. Status nogometa v družbi, med politiki, vplivneži, direktorji moramo postaviti na nek drugi nivo! V Evropi se nogometu daje veliko več pozornosti, kot kaže le športni vidik uspehov nogometa kot panoge Pred nami je drugi del prvenstva ... Zadnje ali dokončne besede posebej v nogometu ni mogoče nikoli reči. Jo jc specifičen šport. Prvo mesto, ki se nam za letošnje državno prvenstvo kaže, ni imperativ, je pa želja, ki je morda tudi realna. Vse bomo naredili, da cilj uresničimo, ne vem pa, ali ga bomo res. Zastavljeno je vse tako, da ga nekoč udejanimo. Čc želimo ostati na poziciji, ki jo imamo, moramo v prihodnje delati bolje. Le boljše delo vodi naprej. Vizija napredka je v še boljšem delu mladinskega nogometnega centra in imamo zanj že načrt, kako to delo izboljšati. Čeprav vanj veliko vlagamo, se moramo še bolj posvetiti kakovosti dela / mladino, predvsem pa moramo najti skupno sinergijo s širšo domžalsko regijo, v kateri klub živi. Želimo si poln sladion na vsaki leknii, kar pa je neuresničljivo, treba je najti tisto, s čimer bomo ljudi privabili in se tesneje povezati z njimi. To je zagotovo največji izziv za prihodnost. Evrope nismo odpisali, vsako leto nam bo poseben magnet, zagotovo je nekaj posebnega, saj je nastopanje v Evropi dodaten motiv za uspešno delo. Družina je z mojo odsotnostjo oškodovana ... Družina je zame velika vrednota in jc zaradi mojega dela sigurno oškodovana. Večkrat se vprašam, kaj izgubljam, ko na drugi strani veliko dobivam s tem, da sem v poslu, kjer uživam, kjer mi je lepo. Pa moram žal po tej poti naprej, saj jc to moje delo, poslanstvo in mimo te danosti ne morem. Brez popolne pripadnosti delu nc gre. Jaz polovičarstva ne priznavam, prav zaradi tega sem dostikrat v dilemi, ali je to to ali obstaja zame kakšna osrečujoča zadeva, ki je bolj mirna. Verjetno je ni, zato ostajam lu, kjer sem in kjer skušam po svojih najboljših močeh uspevali z uspehi vsega nogometnega kolektiva... Pridite na stadion in podprite svoj uspešni športni kolektiv! Jaz si srčno želim, to jc celo moja največja želja, povezana / Domžalami, da cela domžalska regija zadiha Z nami, da ljudje množičneje pridejo na naše tekme, saj je to prvi pogoj za uspehe tudi v prihodnosti. Prepričan sem, da smo si množičnejšo pozornost zaslužili in da ljudem lahko ponudimo še veliko lepega in z uspehi tudi veselega. Zgradimo si prihodnje uspehe skupaj, to jc tudi moj apel vsem, ki imamo Domžale radi. Matjaž Brojan Športno rekreacijski klub Domžale Pozdravljeni navdušenci rekreacije! Izvedli smo izlet v Planico, kjer so se člani lahko odločili tudi za smučanje v Kranjski Gori. Večina udeležencev se je vseeno odločila za pohod v Tamar. Sicer nam zjutraj vreme ni bilo najbolj naklonjeno, vendar se je iz ure v uro izboljševalo, tako da je okrog poldneva že posijalo sonce. Dolina je bila zaradi s snegom bogate zime prav idilična in izlet seje končal srečno in v dobrem vzdušju. Več zanimivosti z izleta si lahko ogledate na našem spletnem portalu www.srk-domzale.com. Vse člane hkrati obveščamo, da smo v zadnjem času podpisali tudi nekaj pogodb in dogovorov o sodelovanju. V bližnji prihodnosti se bomo v večjem številu udeležiti dveh kolesarskih maratonov (Kras 15.04. in Domžale 22.04.), zato vse zainteresirane pozivamo, da naj spremljajo obvestila na našem portalu. Do konca aprila naj bi bili dobavljeni tudi kolesarski dresi društva. Po novem bomo člane obveščali o naših aktivnostih tudi preko SMS sporočil. Zahvaljujemo se vsem podjetjem, organizacijam in posameznikom, ki nam pomagajo in nas podpirajo pri naših dejavnostih. ŠRK Domžale stran 27 SPORT Smučarski klub Ihan »Marčevska revolucija« Klemna Bauerja Naš mladi biatloncc Klemen BA-IIER je ponovno zablestel!!! V začetku meseca marca je namreč izvedel pravo revolucijo in si za zasluge na ravni »evropske biatlonske fronte«, v juniorski konkurenci prislužil srebrno in bronasto odlikovanje. Medalji je osvojil v Langdorfu v Nemčiji, in sicer na sprinterski ter zasledovalni preizkušnji, za las pa je zgrešil, skupaj s slovensko štafeto v kateri je sodeloval tudi Peter DOKL, še trejo medaljo, saj je za njo zaostal pičli dve desetinki. Nadaljevanje bojev našega »kapela-na« Klemena je prineslo nepričakovano zasedbo teritorija biatlonskib velesil. Na »pokljuški frontni črti« je namreč Klemen v mešani ekipi štafetnega boja, ki je štel za svetovno prvenstvo, osvojil odlično pelo mesto in tako skupaj s soborkama in soborcem, zgodovinsko zarisal mejo slovenskih uvrstitev na svetovnih prvenstvih. In ko smo že pri »vojaških zadevah«. Komaj se je Klemen vrnil s skandinavske turneje, kjer se je na finskem in Norveškem preizkušal na svetovnem članskem pokalu, ima že nov spopad s svojimi pravi- mi svetovnimi vojščaki. V Švici se je še zadnjič v tej sezoni spopadel z »mednarodnimi vojaškimi silami«, na Svetovnem vojaškem prvenstvu v Švici. Klemen je namreč novi pripadnik športne enote Slovenske vojske. Klemen kot že preizkušen vodja, bo »ihanski oddelek« odpeljal v napad na Pokljuko, kjer se bo odvijalo državno prvenstvo v biatlonu. Kako bomo ihanci jurišali na državne naslove v prvem in drugem aprilskem vikendu, pa seveda na http://www. tsklub-ihan.si. Iz »ihanskega oddelka« pa v mesecu marcu vsekakor izstopa tudi osvojeno osmo mesto Petra DOK L A, na evropskem pokalu v biatlonu v Mar-tellu v Italiji in osvojitev državnega naslova v sprintu ter zasledovalni tekmi na Pokljuki. Na tej zadnji marčevski biatlonski preizkušnji sta na stopničke za zmagovalce stopila tudi brata Aleš in Anže GREGO-RIC, oba ovenčana z bronastima državnima medaljama. »Mladi ihanski levi« Anže POVIRK, Aleš GREOORIN, Martin IVANUŠA, Vid ZABRETI, Miran MA.IER in Rok LAZAR, pa so dobro zastopali naše barve na »fronti zračnega orožja«, s katere bo tudi v naslednji sezoni plapola naša zastava. Ob tej priložnosti se za odlično delo z mladimi zahvaljujemo Janezu GREGOR1NU in Marku POVIRKU v upanju, da se bosta tudi v »naslednji bitki« z nami. Slednje si želimo tudi z našim sponzorjem, podjetjem FARME IHAN. d.d.! ki nam je tudi v tej sezoni omogočil, da lahko konkuriramo na »bojišču«. Ob koncu Vas vabimo na že prej omenjeno državno prvenstvo v biatlonu, 8. in 9. aprila na Pokljuki, kjer si lahko ogledate vse naše najboljše biatlonke in biatloncc ter morebiti podoživite še zadnje trenutke letošnje zime, seveda na snegu! Športni pozdrav iz Ihana! Matjaž PAVOVEC Planinsko društvo Domžale Občni zbor (lani Planinskega društva Domžale smo se 17. februarja zbrali na 50. rednem občnem zboru. Pregledali smo rezultate preteklega leta, potrdili program, ki ga bomo po najboljših močeh skušali uresničiti letos in za štiri leta izvolili nove društvene organe. V alpinističnem odseku (načelnik Aleš janžekovič) se lahko pohvalijo s 650 alpinističnimi in športno plezalnimi vzponi (od tega tri prvenstvene smeri), izpeljali so zimski tabor na Okrešlju, prvomajskega v Paklenici in poletnega v Dolomitih. Udeležili so se odprav v Južno Ameriko in Tadžikistan ter smučali z Mont Blan-ca. Status kategoriziranih vrhunskih športnikov sta imela Silvo Karo (mednarodni razred) in Jasna Pečjak (državni razred). Izpeljali so začetno AC) DOMŽALE vrti v: ZAČETNO ŠOLO ŠPORTNEGA PLEZANJA vpil 6. in 13. 4. 2006 ob 18:00 v prostorih AO DomJdle (Kop«li«ka 4. DomJStle) wdatnt informacije: http://www.*d-peojak,ii/*o, »4046JI2t(Tom»i), 04l86t455(UroSI in nadaljevalno alpinistično šolo, 8. Memorial Janeza Jegliča - Johana ter tekmo in sklepno prireditev Slovenskega pokala v lednem plezanju. Enajst članov enote za reševanje iz višin in ruševin je opravljalo redno usposabljanje v okviru sistema zaščite in reševanja Občine Domžale. Mladi športni plezalci (načelnik lani ustanovljenega odseka je Jani Abe) so sodelovali na tekmah v Gorenjski ligi in na Državnem prvenstvu, med njimi pa izstopata državna prvaka Ti m Gostinčar in Vita Osolin, ki je na evropskih plezalnih dnevih v Italiji osvojila izjemno I. mesto. V klubskem pokalu smo dosegli doslej najboljše šesto mesto. Skupaj je bilo opravljenih več kot 500 športno plezalnih vzponov (izpeljali so dve odpravi v Španijo in Francijo), večina članov pa je precej dvignila osebno težavnostno raven plezanja. Status kategoriziranih vrhunskih športnikov sla imela Klemen Vodlan (mednarodni razred) in Jani Abe (državni razred). Trije člani športno plezalnega odseka so se udeležili tečaja za inštruktorje športnega plezanja in ga uspešno končali. Plezališče na Rodici je lani dobilo nove zaščitne blazine. Člani gospodarskega odseka (vodil jih je Peter Primožič) so ob izdatni pomoči upravnega odbora izpeljali oddajo v najem Domžalskega doma na Mali planini (1534 m). Dom je bil do začetka poletne sezone večinoma zaprt, potem pa smo pri načrtovanih investicijskih in vzdrževalnih delih skušali nadoknaditi zamujeno Poleg primopredajnih opravil smo uspeli na novo prekriti del strehe s skodlami in prepleskati prostore. Najemnico doma Tatjano Mohar so obiskovalci lepo sprejeli, upamo pa. da bo tako tudi v prihodnje. Markacisti (poročal je načelnik Lojze Pirnat) so opravili več akcij vzdrže- Pd domzale Planinsko društvo Domžale vabi: april kaj informacije 8.4. Lepenatka in Rogatec Milan Jazbec, 031 621 366 '4.-17. 4. športno plezalni tabor v C*r-redo (Kalita) Aleš Janžekovič, 041 777 328 22.4. Vranja in Skednena jama Borut Peršolja, 01 7215 714 22^_ Šebrelje nad Idrijo Blaž Češka, 031 344 219 maj prvomajski plezalni tabor v Paklenici (Hrvaška^ Aleš Janžekovič, 041 777 328 13^5. Kojca Borut Peršolja,. 01 7215 714 Križevnik Blaž Češka, 031 344 219 Več informacij in prijave na www.pdd.si. vanja in obnove markacij in smernih tabel na planinskih poteh. Odprli smo nov del trase Domžalske poti spominov prek Šumberka do Tabora nad Ihanom in obeležili njeno 25. letnico. Jeseni so izvedli obsežnejšo akcijo na poti iz doline Bele na Pre-sedljaj. Aktivno smo se vključili v prenovo katastra planinskih poli, ki bo dopolnil nastajajoči Zakon o planinskih poteh. Člani, mladinskega odseka (vodi ga načelnik Martin Štepic) so imeli v letu 2005 na osnovnih šolah tri planinske skupine, izpeljali so dobro obiskane izlete (350 udeležencev se je povzpelo na Kilnik. Osolnik. Gorjance, Nanos, piknik, planino Koren, Olliško okno, Dobrčo in izlel v neznano). Mokro so uživali na desetdnevnem taboru v Robanovem Kotu (šotorilo je 25 udeležencev) in se udeležili planinskih orientacijskih tekmovanj (osvojili so I. mesto na Slovenskem planinskem orientacijskem tekmovanju) ter različnih usposabljanj. V vodniškem odseku deluje 21 vodnikov Planinske zveze Slovenije, ki jih povezuje načelnik Aleš Peršolja. Izvedeno je bilo 11 izletov s 60 udeleženci, lin vodnik je uspešno končal tečaj za vodnike Planinske zveze Slovenije B kategorije, / našo pomočjo pa sta se osnovnega tečaja v Bavšici udeležila tudi dva udeleženca iz Bosne. Borut Peršolja, predsednik društva, je poročal, da je bilo v društvo včlanjenih 425 članov in članic, upravni odbor se je sestal na petih sejah. V društvu so zastopani skorajda vsi izseki športa, od športa otrok in mladih, športne rekreacije, kakovostnega športa do vrhunskega športa. Glede na športne panoge pa izvajamo gorništvo, alpinizem, športno plezanje, tekmovalno ledno plezanje in planinsko orientacijo. V okviru Gomiških večerov smo gostili dr. Antona Branclja, Silva Kara in Petra Skvarčo. Pet članov je za tekmovalne dosežke dobilo priznanja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. Pridružili smo se koaliciji za ohranitev Triglavskega narodnega parka. Mladinski in športno plezalni odsek sta aktivno sodelovala pri izvedbi parade ob 80. letnici razglasitve Domžal za trg s predstavitvijo balvanskega plezanja. Program za leto 2006 izvajamo desetletja dolgi začrtani smeri. K temu bo pripomogel tudi novo izvoljeni upravni odbor, ki šteje štinnajsl članov. Društvo bo še naprej vodil Borut Peršolja, podpredsednik pa je Klemen Miklič. Društvo je dobilo tudi prvega Častnega predsednika - soglasno je ta najvišji naziv preje' dolgoletni predsednik Peter Primožič. Občni zbor je bil po zahvalah prizadevnim članom tradicionalno sklenjen / družabnim srečanjem in povabilom: gremo skupaj varneje gore. Borut Peršolja KDK Domžale Za nami prva tekmovanja v umetnostnem kotalkanju Pred štirinajstimi dnevi in zadnji vikend so se začela tekmovanja v umetnostnem kotalkanju, v Renčali in Novi Gorici so organizirali dve tekmovanji v obveznih likih in eno tekmovanje v prostem programu. Ker smo se vso zimo spraševali, ali je sploh možno premagati vsaj katero tekmovalko iz primorske, kajti njihovi pogoji treninga so naravnost izvrstni, naši pa žal še vedno slabi, smo kar hitro dobili odgovor. V obveznih likih smo v dveh tekmovnjih osvojili po tri zmage, tri druga mesta, in dve tretji mesti. Vprostem programu pa dve drugi mesti, kar je našim tekmovalkam vsekakor lahko v vzpodbudo. Rezultati: med cicibankami je 1. mesto osvojila Lucija Dolinšek, ki se je tudi prvič povzpela na zmagovalne stopničke, v prostem programu je bila 7., Ajda Tič je v obveznih likih osvojila 2. in 3. mesto, v prostem programu pa 8. mesto, Eva Kveder in Manca Hribar sta novinki med nami, njuna prva nastopa v prostem sta se končala z osvojitvijo 10. mesta za Evo in 12. mesta za Manco. Med začetniki je sezono zelo vzpodbudno začela Brina Tič, tudi ona je z drugim mestom prvič stopila na zmagovalni oder. Vesna Hribar pa nas je razveselila s svojim prvim nastopom in osvojitvijo 9. mesta. Med mlajšimi deklicami je »primorska scena« za sedaj še ne izprosna. pa vendar se je Evi Hriberšek s 5. mestom v prostem programu in 5. in 6. mestom v obveznih likih uspelo vriniti med pri-morke. Manca Capuder je osvojila 7. mesto v prostem in 8. ter 7.mesto v obveznih likih, Pia Kvas je za sedaj nastopila le v prostem programu in osvojila 8. mesto. Prav tako je le enkrat tekmovala Tjaša Kvas in po daljši odsotnosti s treninga osvojila 9. mesto med starejšimi deklicami. V skupini D smo v obveznih likih kar dvakrat osvojili prva tri mesta, obakrat je zmagala Klavdija Kovač, ki je dodala še 2. mesto v prostem programu. Tjaša Kovačič je bila obakrat druga v obveznih likih in 5. v prostem programu, Sara Kovačič pa je osvojila dve 3. mesti v obveznih likih in 4. mesto v prostem programu. Med mlajšimi mladinkami je enkrat v obveznih likih nastopila Maxi Cerar in osvojila 1. mesto, z zmago je po mnenju strokovnega sveta potrdila kandidaturo za reprezentančna tekmovanja. Čestitke našim tekmovalkam, ter trenerjama Violeti Mordej in Mateju Draščku, želmo vam še naprej uspešno sezono. KDK 14.MIK1 MIŠKA , * 25 3.20;* % ■ . ' It t i. ^ tmk V/: m. A*.. 111 Plesna šola in klub Miki V Plesni šoli Miki smo s Pomladnim plesom, ki se je 18. marca dogajal v naših dvoranah, pregnali mrzlo zimo in priklicali pomlad. Zunaj že sije sonce, dan je postal daljši, mi pa se pripravljamo na poletno večerno plesno rajanje v obmorskih restavracijah s pogledom na morje. Še zadnjič v tej sezoni smo namreč razpisali začetni tečaj družabnih plesov za odrasle, ki se mu še vedno lahko pridružite, če se želite naučiti različnih družabnih plesov, med njimi tudi čačačaja, fokstrota, dunajskega valčeka, svvinga in še mnogo drugih. Tečaji potekajo vsako nedeljo v prostorih Plesalnic, zato hitro rezervirajte tečaj in se nam pridružite, da boste z nami uživali v plesu in klepetu s plesalci in učitelji plesa po tečaju. V Plesnem klubu Miki smo za vse šolske otroke in njihove starše, ki si želijo plesati, a ne vejo, v katero plesno zvrst bi se usmerili, v marcu priredili informativne plesne dneve, kjer so si otroci in njihovi starši ogledali treninge in se pridružili vajam in tako sami spoznali kako potekajo treningi tekmovalnih skupin m skupin, ki se udeležujejo raznih nastopov doma in po svetu. Naši prijazni in vedno nasmejani trenerji, Andraž Mrak, Katarina Kesič, Maja Lavrinc. Martina Tekavc in Sonja Velkavrh. so jim pomagali do pravih odločitev, katera plesna zvrst je najboljša za njih. V Plesnem klubu smo v marcu imeli tudi avdicije za predšolske otroke za nove skupine in plesne pare. Avdicij se je udeležilo veliko bodočih plesalcev, otroci so sedaj razdeljeni v prave skupine, v katerih res uživajo in se že pridno pripravljajo na to. da bodo postali pravi plesalci. Ali že čutite, kako vas greje sonce, kako so dnevi vedno bolj topli in kako so vaše misli že malo na počitnicah? Če si želite brez skrbi in v miru preživeti vsaj del zasluženega poletnega počitka, si lahko sami privoščite kratek poletni oddih, svoje otroke pa zaupate nam, ki že 9. leto organiziramo poletni plesni tabor. Tokrat se bodo velike, nore in mokre počitnice zgodile v Piranu, od 26.6. pa vse do 3.7.2006. Sprehajali se bomo po najlepšem obmorskem mestu Piranu, se smejali, igrali, kopali in mazali s sončno kremo. Dopoldnevi bodo namenjeni plesu, igralstvu in ustvarjalni energiji - spoznali bomo osnove igranja, scenografije, režije, ki jih bomo strnili v igro, prepleteno s plesom. Plesno predznanje za tabor ni potrebno, otroci morajo biti stari najmanj šest let, s seboj pa lahko pripeljejo tudi svoje prijatelje. Miki osvajamo se že pripravljamo na nove tekmovalne izzive, prvi večji izziv bo Evropsko odprto prvenstvo v show plesih, ki se ga bomo udeležili konec aprila in ki nam lahko prinese pot na Svetovno odprto prvenstvo v show plesih, ki bo julija v Hollywoodu. V Plesalni-cah pridno pilimo tekmovalne točke, s katerimi nastopamo na tekmah m m. ..i v Hali komunalnega centta, udeležili smo se tudi že več kvalifikacijskih turnirjev za uvrstitev na državno prvenstvo, na katerih smo dosegli več prvih, drugih in tretjih mest v različnih starostnih kategorijah in disciplinah. Če si tudi vi želite spoznati še več plesnih korakov in plesalcev, se razgibati in oblikovati svoje telo, kar pogumno v Plesalnice, kjer vas čakajo Mikijevi navdušeni trenerji, ki bodo poskrbeli za vaše dobro počutje, psihofizično kondicijo, sprostitev in osebne ter športne rezultate. Plesni klub In Plesna šola Miki Košarka v občini Domžale Od Heliosa do Lastovke in košarkaric V jadranski ligi je Helios cilj s sedmimi zmagami že dosegel in tudi presegel, v zadnji tekmi pa je bila s pomočjo sodnikov premočna Crvena Zvezda s 74:84. Trenutno so na 12. mestu, do konca pa sta še 2 tekmi - doma proti Vojvodini verjetno odločilna tekma, ki bo odločila ali bo med osmerico najboljših v Jadranski ligi Slovan ali pa bosta to Zadar in Vojvodina, v gosteh pa pri Ciboni. Očitno je forma domžalskih košarkarjev v vzponu tako in najboljše predstave lahko pričakujemo ravno v ligi šesterice državnega prvenstva, kjer bodo lovili vlak za Jadransko ligo v prihodnji sezoni - končno 3. mesto, saj je očitno, da Slovenija v boju s Hrvali in Bosanci izgublja eno mesto. V slovenskem prvenstvu so že dokončno uvrščeni v ligo šesterice - so na 2. mestu, petim najboljšim ekipam se bo priključila še Olimpija - do konca igrajo še proti Kraškemu Zidarju v gosteh, nato pa sledi liga šesterice, v kateri se bodo v prvem krogu pomerili z Olimpijo. Ni pa še znano, kako bo izgledala slovenska liga v naslednji sezoni, saj diši tekmovanje v mednarodnih vodah tako Heliosu kot tudi Laščanom - Fibino tekmovanje - domače sezone naj ne bi igrali v prvem delu. V Jadranski ligi so dali 1763 točk, prejeli 1932. v slovenski ligi pa so jih dali 1713, prejeli pa 1425. So najbolj gledana ekipa na domačem igrišču v slovenskem prvenstvu 5200 gledalcev, v gosteh pa si je ekipo ogledalo 3050 gledalcev. Mladinci so v I. ligi B skupina dosegli sedem zmag in so peti, kadeti v skupini A2 vzhod so tretji, druga ekipa pa v drugi ligi skupini zahod četrta. V zimski ligi letnika 1991 so Domžalčani sedemkrat zmagali in se uvrstili na zaključni turnir. V 3. ligi zahod je ekipa Lastovk dokončno potrdila naslov najboljše ekipe v tej skupini, saj so v tekmi proti Trzinu le potrdili udeležbo v 2. ligi v prihodnji sezoni - imeli so 15 zmag in I poraz - dali so 1449 točk, prejeli pa 1114 - zbrali so 31 točk - imeli so dve zmagi več od drugouvrščenega Trzina in tri od Kamnika. Mladinci so v drugi ligi skupini B Zahod končali na četrtem mestu, kadeti so osmi v kadetski superligi. Pri letniku 1992 so Lastovke na zaključnem turnirju zasedle tretje mesto. Domžale pa pri letniku 1993 četrto mesto. Pri pionirjih sta tako ekipa Domžal A kot Lastovk A uvrščeni v prvo ligo Tekmovanje se je začelo 2. aprila, druga ekipa Domžal igra v drugi ligi. druga Lastovk pa v B ligi. Igrati začnejo 7. maja. Na turnirjih regijskih reprezentanc je Kamniška Bistrica na prvem turnirju premagala Ljubljanico, na drugem pa izgubila proti Krki tu igrajo igralci iz Domžal, Škofje Loke, Triglava, Lastovk, Medvod in Komende. Članice ŽKK Domžale igrajo za uvrstitev od sedmega do 11. mesta - prvi del tekmovanja so zaključile kot sedme in so pri dveh zmagah in dveh porazih (oba so doživele doma). Mladinke so po dveh kvalifikacijskih tekmah dostojno zastopale domžalsko košarko na finalnem turnirju. Kade-tinje so trenutno na prvem mestu, mlajše pionirke so bile devete, v pionirski ligi bosta nastopali obe ekipi - prva v prvi, druga pa v drugi ligi - tekmovanje se je pričelo 26. marca. Prva ekipa je za dve točki izgubila na gostovanju v Grosupljem, druga pa proti Kranjski gori. Urban Znidaršlč Občina Domžale. Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 79/99), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2006 (Ur. vestnik Občine Domžale št. 03/06) ter Pravilnika o porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale št. 13/02), objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje delovanja društev in organizacij s področja kmetijstva in živali v občini Domžale v letu 2006 L RAZPISANA SREDSTVA V proračunu Občine Domžale za leto 2006 so v postavki »Dotacije društvom in organizacijam s področja kmetijstva in živali« za sofinanciranje delovanja društev in organizacij s področja kmetijstva in živali zagotovljena sredstva v višini 1.600.000 SIT. 2. PREDMET JAVNEGA POZIVA: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje rednih programov organizacij in društev s področja kmetijstva in živali v obliki dotacij ter sofinanciranje posameznih aktivnosti društev z namenom pospeševanja organizirane dejavnosti na področju kmetijstva. 3. UPRAVIČENCI Upravičenci za sofinanciranje rednih programov so društva ter organizacije s področja kmetijstva in živali, ki imajo sedež na območju občine Domžale. Za dotacijo lahko zaprosijo tudi društva in organizacije s področja kmetijstva in živali, ki nimajo sedeža na območju občine Domžale, če izkažejo, da je več kot polovica registriranih članov društva iz območja občine Domžale. Poleg upravičencev iz zgornjega odstavka lahko za sofinanciranje posameznih aktivnosti zaprosijo tudi društva in organizacije, ki sicer nimajo sedeža na območju občine Domžale, če je aktivnost društva usmerjena na območje občine Domžale in je njihovo delovanje v interesu občine Domžale, vendar pa imajo prednost društva, ki so registrirana v občini Domžale. 4. VIŠINA SREDSTEV: Višina sredstev se določa na podlagi programa dela društva z navedenimi posameznimi aktivnostmi in stroški izvedbe posameznih aktivnosti. Višina sofinanciranja posameznih aktivnosti znaša do 30% izkazanih stroškov. 5. VLOGA Društvo zaprosi za sredstva na vlogi, ki jo lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi. O dodeljevanju sredstev odloča občinska uprava. Občinska uprava pred odločitvijo o dodelitvi sredstev posamezne vloge pošlje v pregled strokovni Komisiji za kmetijstvo, ki pristojnemu oddelku poda svoje mnenje. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. 6. ROK IN NAČIN ODDAJE VLOGE Rok za dostavo vloge je 28 .04.2006 do 12.00 ure. Prosilci oddajo vloge na vložišče Občine Domžale, soba št. 4 Ljubljanska 69, Domžale ali pa pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako: "Javni razpis za društva - kmetijstvo." Vsi vlagatelji vlog bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 60 dni po poteku roka za prijavo. Občina Domžale ŽUPANJA Cveta ZALOKAR ORAŽEM Na podlagi 7. člena Pravilnika o porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 13/02) Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, izdaja naslednji SKLEP o določitvi subvencij za zavarovanje plemenske živine in poljščin za leto 2006 1. Subvencije za zavarovanje plemenske živine za lastnike - kmete s stalnim prebivališčem v občini Domžale, ki so pri zavarovalnici zavarovali plemensko živino, za obdobje od 01.01.2006 - 31.12.2006 znašajo: - plemensko govedo - krave, telice, biki: 4.500,00 SIT na žival, - plemenske kobile, žrebci in žrebice: 7.700,00 SIT na žival, - plemenske svinje in merjasci: 2.100,00 SIT na žival, - drobnica (ovce, koze, ovni, kozli); 1.400,00 SIT na žival . 2. Subvencija za zavarovanje poljščin za lastnike - kmete s stalnim bivališčem v občini Domžale, ki so pri zavarovalnici zavarovali poljščine, v obdobju od 01.01. 2006- 31.12.2006 znaša do 50 % višine zavarovalne premije. 3. V skladu z Zakonom o dohodnini plačnik subvencije ob izplačilu obračuna in plača tudi akontacijo dohodnine od izplačanih subvencij, če vsota subvencij za zavarovanje na posameznega upravičenca presega 50.000,00 SIT. 4. Subvencije iz 1. in 2. točke tega sklepa, se dodeljujejo na osnovi vlog na podlagi javnega razpisa, ki ga Občina Domžale objavi v glasilu Slamnik. 5. Sredstva za subvencioniranje zavarovalnih premij za plemensko živino in poljščine so zagotovljena v proračunu Občine Domžale za leto 2006 pod postavko »Zavarovanje plemenske živine in poljščin«. OBČINA DOMŽALE Oddelek za finance in gospodarstvo Datum: 30.3.2006 Številka: 32100-15/06 NAČELNIK ODDELKA Dlno Bolčlna, unlv.dlpl.ekon. Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale objavlja JAVNI RAZPIS za nakup stanovanj na območju občine Domžale Predmet razpisa so stanovanja, ki jih bo v letu 2006, za uresničevanje nalog na stanovanjskem področju, odkupila Občina Domžale od pravnih in fizičnih oseb. Predmet nakupa so stanovanja na območju občine Domžale v velikosti od 55 do 65 m2. Ponudbe zainteresiranih morajo vsebovati: • ime in naslov ponudnika - prodajalca, • podatke o velikosti, starosti, legi in stanju stanovanja, • ponujeno ceno, • datum, do katerega velja cena ponudbe (najmanj 60 dni). Ponudbe pošljite na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za premoženjske zadeve, Ljubljanska cesta 69, 1230 DOMŽALE, s pripisom »za nakup stanovanj«. Pri odločitvah o nakupu stanovanj se bosta poleg ponujene cene v SIT/ m2 upoštevala starost in stanje stanovanja. Stanovanja morajo bili izpraznjena, bremen prosta ter takoj vseljiva. Razpis časovno ni omejen oz. bo zaključen, ko bodo porabljena vsa sredstva, ki so namenjena za nakup stanovanj v proračunu za leto 2006. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na telefonski številki 01/72-41-110. Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 79/99), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2006 (Ur. vestnik Občine Domžale št.03/06) ter Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti turističnih in drugih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma na območju občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale št.03/04). objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje dejavnosti turističnih in drugih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma na območju občine Domžale v letu 2006 L Predmet razpisa Predmet javnega razpisa je sofinanciranje turističnih in drugih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma na območju občine Domžale v letu 2006. 2. Upravičenci za dodelitev sredstev po tem razpisu Pravico do sofinanciranja imajo nosilci in izvajalci turistične dejavnosti, ki imajo sedež na območju občine Domžale in so registrirani najmanj eno leto ter imajo urejeno evidenco o članstvu in predložijo finančni in vsebinski program za tekoče leto. 3. Višina sredstev Višina razpoložljivih sredstev namenjenih za sofinanciranje delovanja turističnih društev je 3.000.000 SIT na proračunski postavki 4702 -Turistična društva. Sredstva se bodo dodelila v obliki dveh dotacij; prva po podpisu pogodbe, druga pa v decembru po predloženem finančnem in vsebinskem poročilu o realizaciji programa društva za obdobje od 1.1.2006 do 30.10.2006, ki ga morajo društva predložiti do 15.11.2006. 4. Merila in kriteriji za vrednotenje programov društev a.) Ohranjanje kulturne in naravne dediščine do 20 točk b. ) Animiranje krajanov in mladine za delo na področju turizma do 15 točk c. ) Organizacija in usklajevanje aktivnosti do 20 točk č.) Promocija kraja do 15 točk d. ) Urejanje turistične infrastrukture do 20 točk e. ) Širitev članstva do 10 točk Programi prosilcev se točkujejo. Posamezno društvo lahko doseže maksimalno 100 točk. Seštevek točk vseh društev daje vsoto točk, s katero se delijo razpoložljiva letna sredstva predvidena v proračunu za sofinanciranje dejavnosti turističnih in drugih društev. Tako dobljena vrednost ene točke se pomnoži s številom točk posameznega društva in zmnožek predstavlja višino dotacije, ki pripada posameznemu društvu. 5. Vloga Društvo zaprosi za sredstva na vlogi, ki jo lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi. O dodeljevanju sredstev odloča občinska uprava. Občinska uprava pred odločitvijo o dodelitvi sredstev posamezne vloge pošlje v pregled strokovni komisiji, ki jo imenuje županja in ki pristojnemu oddelku poda svoje mnenje. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. 6. Rok in način oddaje vloge Rok za dostavo vloge je 28 .04.2006 do 12.00 ure. Prosilci oddajo vloge na vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali pa pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako: "Javni razpis za turistična društva." Vsi vlagatelji vlog bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 60 dni po poteku roka za prijavo. Občina Domžale ŽUPANJA Cveta ZALOKAR ORAŽEM Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02)), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2006 (Ur. vestnik Občine Domžale št. 03/06) ter Pravilnika o porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale št. 13/02), objavlja JAVNI RAZPIS za subvencioniranje zavarovalnih premij za zavarovanje plemenske živine in poljščin v občini Domžale v letu 2006 1. RAZPISANA SREDSTVA V proračunu Občine Domžale za leto 2006 so v okviru postavke »Zavarovanje plemenske živine in poljščin« predvidena sredstva v višini 3.000.000,00 SIT (vključno z DDV ter plačilom akontacije dohodnine) za subvencioniranje zavarovalnih premij za zavarovanje plemenske živine in poljščin v občini Domžale v letu 2006. 2. PREDMET JAVNEGA RAZPISA FN UPRAVIČENCI Predmet javnega poziva je subvencioniranje zavarovalnih premij za zavarovanje plemenskega goveda (krave, telice, biki), plemenskih kobil, žrebcev in žrebic, plemenskih svinj in merjascev ter drobnice (ovce, koze, ovni, kozli) in subvencioniranje zavarovalnih premij za zavarovanje poljščin. Upravičenci so kmetovalci (fizične osebe) s stalnim bivališčem v občini Domžale, ki so pri zavarovalnici zavarovali plemensko živino in/ali poljščine za leto 2006. Subvencije se dodeljujejo le za plemensko živino, ki se nahaja v hlevih na območju občine Domžale ter le za poljščine na območju občine Domžale. 3. POTREBNA DOKUMENTACIJA: Prosilec zaprosi za subvencije na vlogi, ki jo lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www. domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi. Obvezne priloge so: posestni list, ki ni starejši od 2 let; fotokopija zavarovalne police za leto 2006 in račun zavarovalnice za sklenjeno zavarovanje. 4. VIŠINA SUBVENCIJE: Višina subvencije je določena s sklepom pristojnega oddelka, objavljenem v javnem glasilu Slamnik. V skladu z Zakonom o dohodnini plačnik subvencije ob izplačilu obračuna in plača tudi akontacijo dohodnine od izplačanih subvencij, če vsota subvencij za zavarovanje na posameznega upravičenca presega 50.000,00 SIT. 5. OBRAVNAVANJE VLOG: Prispele vloge bo obravnaval Oddelek za finance in gospodarstvo, ki bo s sklepom odloČil o posamezni vlogi. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. Občina bo subvencijo nakazala prejemniku na podlagi pravnomočnega sklepa o dodelitvi sredstev. 6. NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG: Rok za dostavo vlog je do porabe sredstev, vendar najkasneje do vključno 30.11.2006! Prosilci svoje vloge oddajo na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali pa jih pošljejo priporočeno po pošti, na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale. Občina Domžale ŽUPANJA Cveta ZALOKAR ORAŽEM OBVESTILO Obveščamo vas, da se bo zaradi vzdrževalnih del na mostu v Radomljah, predvidoma med 10. majem in 10. junijem 2006 znižal vodostaj Radomeljske Mlinščice na 1/3 običajnega vodostaja. Občina Domžale Odlaganjg zemlje v bodoči Cešminov park Občina Domžale želi obvestiti občane in občanke, da pripravlja tudi dokumentacijo za ureditev bodočega Češminovega parka ob Ljubljanski ulici. V sklopu ureditve parka je predviden tudi sedem metrov visok grič, ki bo pozimi služil kot sankališče. Ker bomo za ureditev griča potrebovali velike količine nasipnega materiala smo se odločili, da za nasip uporabimo tudi odvečni mateial iz izkopov na gradbiščih nove šole in vrtca v Dragomlju in prizidka Osnovne šole Dob. Gre za prod in Zemljino, ki bo do začetka urejanja parka začasno deponirana na lokaciji bodočega sankališča. , Občinska uprava ZAHVALA V devetinosemdesetem letu starosti je umrla naša draga mama SILVA ŽNIDAR rojena Pogclšek iz Domžal Zahvaljujemo se dr. Anji Babic, dr. Tomažu Mušiču, osebju Doma starejših občanov v Domžalah za skrb in nego, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Topla zahvala dragim sosedom iz Kersnikove ulice za prijateljstvo, iskrenost in zadnje cvetje. Zahvala župniku gospodu Janezu Šimencu za besede slovesa. Vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli nc umre, le daleč je... V SPOMIN V teh dneh minevajo Štiri leta, odkar je od nas JANEZ GROŠELJ Pogrešamo te. Domači Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, ata, starega ata. brata in strica TOMAŽA PRELOVSKA z Vira sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena pisna sožalja, sveče, cvetje, darove za svete maše in cerkev. Posebno se zahvaljujemo POD Dob, praporščakom in g. Orehku za poslovilni govor. Hvala gospodu župniku Jožetu Tomšiču za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in trobentaču. 1 Ivala dr. Svoljšku za skrb med njegovo boleznijo. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala, ker ste našega ata Tomaža v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Vsi njegovi n Je čas. ki da, je čas. ki vzame, je čas. ki celi rane in je čas. ki nikdar ne mine. ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN 15. marca je minilo žalostno leto, odkar je odšel od nas dragi Jz\NEZ MOČNIK z Vira Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče na njegovem grobu. Vsi njegovi Minilo je deset pomladi. odkar te ni več med nami. nismo te pozabili, preveč smo te ljubili. V SPOMIN ■ JOŽETU VALENČIČU z Vira Vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče, prinašate cvetje in postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala. Vsi njegovi Ko nekaj dragocenega izgubiš, se zaveš minljivosti življenja. HVALA VAM Za misli sočutja in besede tolažbe, da naša srca ne zledenijo, za cvetje in lučke, ki jih bomo prižgali v praznem času žalosti našemu dragemu možu in očiju SIMONU JENCU Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, sodelavcem, športnim prijateljem, delavcem in učencem 7. a in 7. b OŠ Vodice, dijakom 4. b SGGEŠ Ljubljana, g. Slavku Pisku ml. in znancem za pomoč, hvala vsem govornikom, pevcem, trobentaču, harmonikarju Bojanu, dr. Milanu Banko, pogrebni službi VRBANCIČ. nosačem, članom PGD Studa, članom športnega društva Partizan Mengeš, sošolcem, praporščakom, so-vaščanom in vsem, ki ste kakorkoli povezani z. nami in HVALA VSEM, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. ()l IRANIMO GA V LEPEM SPOMINI I. Vedeli smo, da imamo prijatelje, nismo pa vedeli, da jih imamo tako veliko. Še enkrat vsem in vsakemu posebej najlepša hvala. Neutolažljivi: žena Jana, sinova Gašper in Klemen ter mama Marija in sestra Meta ZAHVALA Za pomoč in nego na domu hvala podjetju Cometí, vodji nege Nataši Zalokar, Ivanki Vrhovcc. Darinki Bohor. Alenki Žibert in vsem. ki ste kakorkoli pomagali našemu atkv Gregorju Rijlu t Noiic Hvala patronažni sestri iz Noiic; Andreji I letne, Gregorju in njegovi ženi Toni i: Gostilne Repanšek. ki sta s tako dobroto in dobro voljo prinašala topli obrok Hvala gospodu župniku Antonu Dobrovoljcu za tople besede, ko je prihajal na obisk, m osebni zdravnici iz Kamnika, dr Jermanov! dobrim fantom Reševalne postaje Domžale. Romanu ('imermariu in njegovi ženi posebno bi se radi zahvalili Srcčku Dolen. gospe Olgi Drole in še enkrat Dragici Pet-erlin. Jožici Lužar in vsem. ki ste ga obiskovali v njegovi starosti. Njegovi otroci Policijska postaja Domžale Kronika Iz kronike Policijske postaje Domžale za marec povzemamo nekatere dogodke z. območja naše občine. Policisti ob tem naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli o nerazrešenih primerih ali pa jim pozornost vzbudijo sumljive osebe, naj informacijo čim prej sporočijo na PP Domžale, tel. št. 01 724-65-80, na brezplačno št. 113 ali na brezplačni anonimni telefon 080 1200. 4. marec - prometna nesreča Policisti so obravnavali prometno nesrečo na lokalni eesti Mengeš Rodica. v kateri so bila udeležena Iri vozila. Do prometne nesreče je prišlo zaradi neprilagojene hitrosti, ki je na lem odseku omejena s prometno Signalizacijo na 7(1 km /h. Na vozilih je nastala materialna škoda, ki po nestrokovni oceni /naša okoli 2.040.000,00 SIT ali okoli 8.500 Ivi IR. Štirim potnikom so policisti /aradi bolečin izdali obvestila o telesni poškod- bi in bodo sami iskali zdravniško pomoč. Zoper povzročitelja nesreče so policisti podali obdolžilni predlog. Isti dan je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo na Zoisovi ulici. Storilec jc pregledal hišo in izvršil tatvino fotoaparata in potnih listin, ki so last prijavitelja. 6. marec - vlom v gostinski lokal Ponoči je bilo vlomijeno v goslinski lokal pri TEN-TEN-u Domžale. Storilec je s primernim orodjem na vzvod vlomil v dva igralna in eden glasbeni avtomat lir i/ njih in denarnice /a puhom izvršil tatvino Okoli 50.000,00 SIT. odnesel je tudi 26 škatlic različnih cigaret in pakti žvečilnih gumijev Orbit. Materialna škoda znaša okoli 350 EI IR ali 84.000.-0(1 SIT. 12. marec - udaril ženo med prepirom Polieisii so intervenirali v vasi v okolici Doba, kjer sla se sprla zakonca in vpila drug na drugega, na koncu pa jc mož udaril ženo. Policisti bodo /oper oba podali obdožilni predlog. 14. marec - prijeti storilec tatvine osebnega avtomobila Policisti so v TrztnU opazili ukraden osebni avtomobil Mercedes benz (i 400, kije bil nekaj trenutkov pred lem odvzet v i jubljani na Dunajski cesti. Policisti so VOZilo poskušali zaustavljati, vendar sc voznik na njihove znake m od/val. Med begom / ukradenim vozilom jc trčil v službeno vozilo policije, prebil ograjo na mostu reke Kamniška Bistrica in padci na streho v reko, kjer so ga policisti prijeli. I/ novogradnje na Podrečju je neznani Storilec i/vršil tatvino treh metrov odločne bakrene cevi. 18. marec - odkrili osumljenca vloma v gostinski lokal Po obvestilu o vlomu v stanovanje v Domžalah, so policisti v okolici prijeli osumljenca, ki je doma iz okolice Ljubljane. Pri pregledu vlomljenega stanovanja je bilo ugotovljeno, daje osumljenec z neznanimi pomočniki na vzvod vlomila v stanovanjsko hišo in iz nje odnesel tri prenosne računalnike, poskušal vlomili V hišni Irc/or, vendai mu ga kljub uporabe hrusilke in drugega električnega Orodja ni uspelo odpreti, < >sumljenca so policisti s kazensko ovadbo izročili preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. Drugega osumljenca policisti še niso izsledili. 23. marec - žena mu jc grozila Policisti so intervenirali V Domžalah, kjer je bivša žena grozila možu, da ga bo ubila in ga zaklenila v stanovanjsko hišo. Policisti so zoper njo podali kazensko ovadbo zaradi ogrožanja varnosti in protipravnega odvzema prostosti ter obdolžilni predlog zaradi kršitve zakona o javnem redu in miru. 27. marec - vlom v podjetje v Preser-jah Neznani storilec jc v času med 24. in 27. marcem neovirano pristopil do kovinske Ograje dvorišča podjetja v Presojah in preščipnil del ograje. Z dvorišča je izvršil tatvino ncugotovljene količine starejših elektro kablov v vrednosti 96.000 Sit ali 400 ICR Isti dan so policisti obravnavali še vlom neznanega storilca v gostinski lokal v TEN-TEN, ter tatvino kombiniranega vozila izpred dvorišča gostilne na Ljubljanski cesti v IXimzalah, kjer je neznani storilec ponoči odpeljal kombinirano vozilo znamke Kcnaull express furgon 1.9 reg. štev. LJN0-23J bele barve, ter pijanega moškega, ki je v Preserjah pri Radomljah kršil javni red in mir. pridržali do iztreznitve. moral pa bo tudi do sodnika za prekrške. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mami. tašče, babice, sestre in tete MARIJE BLAŽEVIČ rojene Hribar, iz Zaboršta pri Domžalah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter sodelavcem diskonta PLUS in TOSAM1 Domžale za izrečena sožalja, podarjene sveče in cvetje. Hvala vsem. Vsi njeni Solza, žalost, bolečina te zbudila ni. a ostala je tišina, ki močno boli. Minevajo dnevi, tedni, meseci in minilo je že leto dni od tvojih zadnjih besed, dragi MARJAN Kljub slovesu ostajaš z nami v naših srcih, saj spomin na tebe ne bo nikoli ugasnil. Tvoji najdražji ZAHVALA V sedeminosemdesetem letu življenja se je za vedno poslovil od nas naš dragi JANEZ COTMANst iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč. Posebno se zahvaljujemo kolektivu in vodstvu AC Toyota L/Ovse za besede tolažbe, cvetje in denarno pomoč. Hvala duhovnikom g. Dularju iz Kamnika, g. Kvaterniku iz J - it 5 in g. Šimencu iz Domžal. Hvala tudi pevcem, trobentaču, praporftčakom, pogrebni službi VrbanČiČ ter vsem, ki ste našega ata imeli radi in se ga boste spominjali. Jane/ in Boža z družinama \ Domžale Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje DOMŽALSKO - KAMNIŠKEGA območja KJE SE LAHKO VČLANITE: - Na sedežu društva Ajda Domžale, Podrečje 10, tel.: 01 721 48 00 - Na predavanjih v knjižnici Domžale KOLEDAR DRUŠTVENIH AKTIVNOSTI V: April 2006: TEČAJI ZA ZAČETNIKE BI O DIN A MIKE ■ KDAJ: v soboto 01. 08, 15 in 22.04.2005 ob 9°" uri. - KJE: na sedežu društva Podrečje 10. Domžale. - KAJ: delavnica: "Tečaj za začetnike blodinamike I. II. III in IV del". - KDO: g. Jože Orabljevec. I. del: Preparati II del: Razlaga koledarja lil. del: Ritmi v biodinamiki IV. del: Praktično delo (priprava kompostnega kupa. izdelava preparata po Mariji Thun. mešanje preparata in prikaz Škropljenja) - KDAJ: torek 11.04.2005 ob VT uri. - KJE: v učilnici gasilskega doma. Savska ul. 2. Domžale, - KAJ: predavanje: "Stročnice", - KDO: g. Turinek Janez PRIDU KI : KJE LAHKO DOBITE H na Dcmeter kmetijah: o Videmšek Cvetka. DOB 017212003 o Udovč-Gales Marija. KRAŠNJA 01 723 41 60 o Golob Iris in Tomaž. NEVLJE 041 365 618 Športno društvo Želva 6. čistilna akcija od ponedeljka, 10. do sobote, 15. aprila Zbirališče odpadkov bo pri kamnolomu pri naselju pod hribom. Narava kliče: Na pomoč, bodimo prijazni z njo. Tečemo radi za otroke stare od 3. do 7. let, v soboto, 22. aprila, ob 10. uri Nogometno igrišče v Radomljah. Vsak otrok bo zmagovalec, zato bo dobil darilo in malico. Prireditev bomo zaključili do 12.ure. Prijavnina: lOOOsit V primeru dežja bo tek v soboto, 6. 5. 2006. Tel.: 722 73 36 (Olga) Zavod za šport in rekreacijo Domžale Kolesarski klub Hrast Dob vabita na CESTNO KOLESARSKO DIRKO za pokal upravne enote Domžale 2006 ki bo v soboto, 22. aprila 2006. Dirka šteje za pokal Slovenije za kategorije amaterjev, mastersov in žensk. Dirka se odvija na delu daljše proge, ki je namenjena rekreativni kolesarski prireditvi v akciji »Slovenija kolesari« - »Kolesarjenje po krajih Upravne enote Domžale 2006«. Dolžina proge za tekmovalni del je 35 km, z višinsko razliko cca 400 m. Profil proge: Start in cilj: Začetek kolesarjenja je skupaj z drugimi rekreativnimi kolesarji v Športnem parku Domžale, točno ob 10.00 uri. Od 8.00 - 09.30 je predviden prihod udeležencev in obiskovalcev (prijave, prevzem startnih številk). Tekmovalci so razdeljeni v dve skupini, ločeni od rekreativnih, in sicer: • Skupina I - Amaterji A, B in C, ter master A, B, C • Skupina 11 - master D, E, F, G, H, I in ženske A, B. Po prevoženih treh kilometrih sledi označeno štartno mesto v Dobu in uradni start. Skupine štartajo ločeno v razmaku do največ 5 minut. Cilj dirke je v kraju Preserje, nato kole- sarji v zaprti vožnji nadaljujejo po načrtovani trasi do Športnega parka Domžale. Pravica nastopa: Dirka je odprtega tipa za vse rekreativne kolesarje. Za Pokal Slovenije bodo upoštevani samo rezultati kolesarjev z veljavno licenco KZS. Prijave: Na dan prireditve pri štartno-ciljncm prostoru, najkasneje 45 minut do starta posamezne kategorije, ter v pred-prijavah s prijavnico, ki je dostopna na spletni strani Zavoda www.zavod-sport-domzale.si, številka transakcij-skega računa 01223-6000000010, identifikacijska številka za DDV SI 72188286, naslov: Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, 1230 Domžale - Namen: »Kolesarjenje 2006-PSLO« Štartnina znaša 3.500 SIT na dan prijave, pri čemer je v ceno všteta tudi uporaba čipa. Kavcija za čip znaša 6.000 SIT in se vrne tekmovalcu ob vrnitvi čipa. V primeru izgube čipa se kavcije ne vrne. Dostop do prireditve in parkirišča: »Iz smeri Ljubljane in Maribora: AC izvoz Domžale, nato po cesti do križišča pri Mercator Centru, kjer se zavije levo do štartno-cilj-nega prostora (dostop bo označen). Kontaktne osebe organizatorja dirke: Janez Zupančič 041/966 192; elektronska pošta: janež.zu-pancic.zavod-sport («¿siol.net. CESTNA DIRK A ZA POKAL UPRAVNE ENOTE DOMŽALE 2006 t DOMŽALE - MORAVČE • LUKOVI CA t k t. *1 iT S00 450 400 ¡S0 300 250 i a K/IRO INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-986, 72-30-987 Fax 01/ 72-38-015 IZPOSOJA IN PRODAJA Lestvena dvigala BÓCKER - za krovska dela - za gradbeništvo - za selitvVpohištva Dvižne košare O M ME za dela na višini do 29 m MHM d.o.o., Domžale M.: HÍ771Í-1J2. Otmt HIM^ www.mhm.si HORiM ANN gara/na m industrijska vrata PRIDITE PO SVOJA VRATA T I 1 t Sekcijska garažna vrata EPU vrhunskega proizvajalca Hormann. i motornim pogonom, montažo in 0DV Frizerski salon Irena Mihelič s.p. Savska cesta 1, 1230 Domžale Delovni čas od ponedeljka do petka: 7.00 do 19.00, sobota: 7.00 do 12.00 StemofU&tm tO %ftofirnči Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, torte velikosti od 8 kosov naprej, torte tudi za DIABEDKE domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto. Tel.: 564 20 50, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure Užitek življenja na prostem 1 z zložljivimi markizami 1 najrazličnejših oblik in velikosti BIRO BALIA d.o.o. OPRAVLJANJE STORITEV S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU IN VARSTVA PRED POŽAROM - Izdelava ocene tveganja - opravljanje meritev mlkrokllme - izobraževanje zaposlenih - opravljanje periodičnih pregledov delovne opreme Omogočile vam bodo prijetno senco, dodatno zaščito pred vetrom In dežjem ali pa dodale markantno obeležje vašem lokalu. Bolkova 54, Homec 1235 Radomlje. Slovenija tel. 01 729 51 70 faks 01 729 51 75 www.blroballa.com e-mail: biro.balia@slol.net Citroën preseneča tudi v Mengšu! . prihranek M.,„ do 1.000.000 SIT AVTO DETR, d.o.o. Mengeš Slovenska cesta 66, 1234 MENGEŠ tel.: (01) 7237-313, fax: (01) 7230-297 e-mail: avtodetr@siol.net. CITROEN S NITI PREDSTAVLJATE SI NE. KAJ VSE LAHKO CITROfN STOW 2A VAS d.o.o. RAZSTAVNI SALON Tržaška c. 245 tel.:01/256 23 51 gsm: 031/649-174 www.gvt.si vALJKJ.C LK CliKCVO ZA NOVOG PVC OKNA IN VRATA PET PREKATNI ^tiMeutt-Ve^ OPTIKA BRIGITA Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida • okulistični pregled • veliko izbiro okvirjev • kakovostnih stekel • sončnih očal Delovni čas od pon. do pet. od 10. do 18. ure 5> Nove smeri - novi vzajemni skladi! 2375 x 2000 2500 x 2000 2375 x 2125 2500 x 2125 že za 199.900,00 SIT / 834,17 € Cena zajeme troHrar« Baročna vrata EPU (vodoravni motiv, bela, wooograln). motorni pogon, montažo in 8,S %DOV. Pooblaščeni zastopnik: ADOX i trgovino, storitve, in inlvninng ^w RAZSTAVAH BALON Cm!» (¡atcov 10.1830 OomJale m 01 78S 88 71. fax: 01 70S 88 72 *-m«i: radoxBoiOT.net. vvvvvv.rariox.8i KD delniški provixH* 2006T % mali oglasi Izposojam vrtičkarske stroje: pre-zračevalec trave, motokultivator, vrtalec za stebre, odpeljem veje in prodam mleti stiropor. Praznim greznice. Prodajam prepeličja jajčka. EKO AGRAL, d.o.o. Mob.: 03 i 787 865 MATEMATIKO za osnovne in srednje šole inštruiram po ugodni ceni. Gsm.:04l 605 391 URMARd.o.0. strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni. TeLOl 8327 190,041 642 097 SERVIS ŠIVALNIH STROJEV s.p. Preserje, Kajuhova 15 (v bližini Kemisa), delovni čas od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Tel.: 01 722 78 97 INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157,041 322 571 Računovodske storitve in davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS NAHTIGAL, d.o.o. Domžale. GSM: 041 732 267. Nudim pomoč v gospodinjstvu, pri hišnih opravilih in varstvo otrok. Tel.: 041 933 953 Iščem delo za čiščenje stanovanj ter kamp prikolic - na slovenski obali. Ugodno. Natančno. Tel.: 040 630 769 Prodam kotno banjo, umivalnik s podstavkom, školjko in bide, rabljeno eno leto. 1'letilni stroj BROTHER, električni pisalni stroj IBM z glavico. Gsm: 041 334 089 Prodam moška oblačila štev. 52 (obleka, bunda, anorak, suknjiča, hlače, trenerka - 10 kosov po 1.000,00 sit) in čevlje štev. 42. Gsm: 041 334 089 Prodam servisno obnovljen električni šivalni stroj BAGATvomarici. Prodam ženske plašče, jakne, bluze, krila, hlače, jope, puloverje Štev. 42 po 1.000,00 sit in 5(X),00sit.Gsm:041 334089 sam Dtopcfom 1C tl|>i 'f tt 1% od 6. aprila 2006 dalje do razprodaje zalog AS Domžale Moto center, d.o.o., Blatnica 3a, 1236 Irzin Obveščamo lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil po naslednjem razporedu: SREDA, 10.5.2006 OD 8.00 DO 12.00 URE IN OD 13.30 DO 18.00 URE V DOBU PRED TRGOVINO NAPREDEK ČETRTEK, 11.5.2006 OD 8.00 DO 12.00 URE IN OD 13.30 DO 18.00 URE V STUDI PRED FITNES CENTROM LOŽAR PETEK, 12.5.2006 OD 8.00 DO 12.00 URE IN OD 13.30 DO 18.00 URE V RADOMLJAH PRED KULTURNIM DOMOM Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov OPOZARJAMO, naj na tehnični pregled pripeljejo usposobljena vozila, zlasti naj pregledajo krmilni mehanizem, svetlobna telesa in zavore, s seboj pa naj imajo obvezno opremo: prvo pomoč in varnostni trikotnik! Na tehnični pregled prinesite s seboj prometno dovoljenje in zavarovalno polico iz preteklega obdobja, če je vozilo evidentirano, sicer pa osnovne dokumente vozila - račun, izjavo o ustreznosti vozila (homologacijo) in pogodbo. Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov seznanjamo, da morajo NOVA VOZILA registrirali v 30-ih dneh od dneva opravljenega tehničnega pregleda! S seboj OBVEZNO prinesite dokumente, ki SO potrebni za tehnični pregled, in veljavni osebni dokument o istovetnosti lastnika vozila! ' POPUST ZARADI OPUSTITVE PROGRAMA mali gospodinjski aparati, posoda in jedilni pribor, TV akustika in telefonija SAM d.o.o. Domžale - Prodajni center Jarše Preserska cesta 1,1235 Radomlje tel.: 01/729 88 00; fax: 01/729 88 32 www.sam.si Informacije: • hišni aparati 01/560 61 00 • instalacijski material 01/560 61 73 • avdio - video 01/560 62 15 • računalniški 01/560 62 14 • bela tehnika, gos. aparati 01/560 62 16 • elektro, vodovod, orodje, zeleni program, barve in laki 01/560 61 76 • kopalnice 01/560 61 05 • gradbeni materiali 01/560 62 17 M Center tehnike in gradnje Črnuče Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče Odprtoi od ponedeljka do sobote: od 8. do 20. ure. Obiščite nas: r 5i Mercator Obratovalni časi v aprilu: Samopostrežna prodajalna in mesnica DOMŽALE Kolodvorska 3, 1230 Domžale MESNICA, Kolodvorska 3. 1230 Domžale obratovalni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure sobota od 7. do 13. ure nedelja od 7.30 do 11.30 ure Samopostrežna prodajalna VIR Šaranovičeva 19, 1230 Domžale obratovalni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure sobota od 7. do 15. ure nedelja zaprto Samopostrežna prodajalna Breznikova cesta 61 a, 1230 Domžale obratovalni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure sobota od 7. do 15. ure nedelja zaprto Želimo vam vesele in blagoslovljene velikonočne praznike! L /|l Dobrodošli! Y0D0TERN www.vodoterm.si Za popolno udobje toplote v vašem domu. Napredna tehnika, sodobna oblika. .za razumno varčne. De Dietrich A THERMIQUE www.dedietrichthermique.com Žel i te zmanjšati stroške ogrevanja ? 00k Spustite sonce v svoj dom i IZBERITE KOMBINACIJO SOLARNE IN KONDENZACIJSKE PLINSKE TEHNIKE Tudi pozimi sije sonce. S pomočjo sodobnih visokoproduktivnih kolektorjev in zalogovnikov tople vode (750 - 10001), ogrevamo tudi prostore in ne samo sanitarno vodo. PREDNOSTI: - vsak dan topla voda s pomočjo sonca - prihranki energije in denarja (za olje, plin...) - vložek se hitro povrne - neodvisnost od cen energije - povečana vrednost posesti - prispevek k varovanju okolja (državne subvencije) ORGANIZIRAMO: - projekt - montažo BREZPLAČNO NUDIMO: - svetovanje - izdelavo projekta in predračuna - odvoz starega kotla - ugodne kredite SOLARNA TEHNIKA DIETRISOL Sodobni kolektorji in hranilniki tople vode z vgrajeno varčno kondenzacijsko plinsko pečjo. VODOTERM Radomlje d.o.o., Škrjančevo 8, SI -1235 Radomlje VJ"n '-n-m^ Jtj Tel.: 00 386 I 722 89 20, 722 74 96, Tel./fax: 00386 I 722 89 19, E-mail: vodoterm.radomlje@siol.net DELOVNI ČAS: ponedeljek - petek: 7 19, sobota: 7 -1230 H Mercator Center Domžale SVINJSKI VRAT BK, prekajen VP MDK 1.089,00 SIT / 4,54 EUR za kg VELIKONOČNA ŠUNKA BK, VP MIP 1.179,00 SIT/4,92 EUR za kg PLEČE PREKAJENO BK STRAŠEK sp 899,00 SIT / 3,75 EUR za kg SPREJEMAMO NAROČILA ZA ŠUNKO V TESTU 1.469,00 SIT / 6,13 EUR za kg POTICA (pehtran, oreh, mak) ŽITO 966,00 SIT / 4,03 EUR za kg PRAZNIČNI KRUH Z ROZINAMI 800 g PEKARNE PTUJ 449,00 SIT / 1,87 EUR PRAZNIČNI KRUH 400 g PEKARNA GROSUPLJE 629,00 SIT / 2,62 EUR Praznovanje rojstnega dne 8. aprila 2006 10.00 h 10.05 h 10.40 h 11.00 h 11.40 h 11.55 h 12.40 h 12.55 h napoved voditeljice in uvod programa prireditve praznovanja igrana predstava Damjane Golavšek in Muzikalčka nagradna igra, kolo sreče nastop glasbenih gostov prireditve, Čukov nagradna igra in kolo sreče * zbrani akterji glasbeni gostje Čuki zapojejo - Vse najboljše Mercator - sledi svečani razrez torte in razdelitev torte med obiskovalce za praznično vzdušje skrbita klovna Joli in Andy sledi nadaljevanje glasebnega nastopa gostov prireditve, Čukov nagradne igre, kolo sreče sledi še zadnja zabava s klovnoma in pa zaključek prireditve, z najavo vseh današnjih gostov prireditve ter zahvalo obiskovalcem in kupcem Mercator Centra 4Jmu , O * 1 1 Prisrčno vabljeni!