primorski dnevnik
J® začel izhajati v Trstu maja 1945, njegov ■Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad -erknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. sep-embra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v Vdovcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra 1944 ° 1- maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pn Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Jer je izšla zadnja števil-ka. Bil je edini tiskani par-bzanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 133 (13.666)
Trst, sobota, 9. junija 1990
Cossiga: Vse do konca mojega mandata bom izpolnjeval vse svoje dolžnosti
MILAN — »Do zadnjega dne mandata mislim v celoti izvrševati vse dolžnosti in pristojnosti, ki mi jih Položaj predsednika republike nalaga.« S temi besedami je Francesco Cossiga včeraj zaključil svoj nepredvideni poseg na otvoritvi tradicionalnih Italijan-sko-francoskih pravosodnih dni v Milanu,
Predsednik države je pred mnogimi osebnostmi iz sveta sodstva potrdil, da bo še naprej, ne glede na razlage in sume, da je za njegovimi akcijami vedno nekaj zadaj, opravljal tisto, kar meni, da je potrebno storiti. Dejal je tudi, da je za časa svojega predsedniškega mandata vsem nudil dovolj parametrov za oce-ojevanje obdobja, ko je še predsednik republike, kot Za ocenjevanje obdobja, ko to ne bo več.
Politične in institucionalne pristojnosti predsedni-. a je slikovito označil s prispodo iz športa. Zato je Okoristil otvoritev svetovnega nogometnega prvenstva in dejal, da se lahko ustavno sodišče primerja s športnim sodnikom, ki ima vedno 'zadnjo besedo, Predsednik države pa je nogometni sodnik, ki mora Poskrbeti, da se tekma ne izrodi v splošni pretep.
Cossiga pa je v svojem posegu poudaril tudi izrecen pomen ustavnega sodišča in se s tem v zvezi zavzel za razširitev njegovih pristojnosti. Ustavno sodišče naj bi večkrat razsojalo v sporih, na ta način pa fjaj bi tudi postalo jasno ali o pravici razsojajo sodni-j ' »ali pa se v državi vzpostavlja nek drugačen sis-6111 Ugotovaljanja vzporedne resnice.«
Svetovno nogometno prvenstvo se je začelo s presenečenjem
Uvod v znamenju Kameruna Danes »azzurri« proti Avstriji
Ajriški »levi« so z zmago nad Argentino pripravili prvo senzacijo 14. SP
MILAN —.Otvoritvena tekma 14. svetovnega nogometnega prvenstva je postregla s prvovrstnim presenečenjem, zmago Kameruna proti svetovnim prvakom Argentine. Ze otvoritvena slovesnost je veliko obetala, bila je kratka, brez uradnih govorov, okusno pripravljena, lepa na oko z defilejem vitkih manekenk, ki so jih oblačili italijanski mojstri visoke mode. Zatem je »zapela« žoga, a violina južnoameriških mojstrov je bila razglašena. Kamerunci (čeprav v devetih zaradi dveh izključitev) so Maradono in ostale spravili na kolena.
Danes pa bo drhtela vsa Italija: »azzurri« bodo po dveh letih, vse od evropskega prvenstva (kot organizator SP niso nastopili na kvalifikacijah), odigrali prvo tekmo, v kateri bo šlo zares. Srečanje na rimskem olimpijskem stadionu se bo pričelo ob 21. uri.
Poleg tega bosta danes še tekmi med Sovjetsko zvezo in Romunijo ter Arabskimi emirati in Kolumbijo.
Jugoslovani bodo svoj prvi nastop opravili jutri proti Zahodni Nemčiji, a trener Osim precej taktizira s postavo. Očitno noče odkriti svojih kart.
Združena Nemčija pod okriljem NATO, toda ob jamstvih za SZ
Pakta prvič od ustanovitve pripravljena na sodelovanje
— Prvič odkar sta bili sta J^iaški zavezništvi 'ustanovljeni, !jena in Varšavski pakt priprav-
vi 2 ^sodelovanje. Po četrtkovi izja-ants^j' S° včerai zunanJi ministri at-
Mo^a »vzhodnega« zavezništva v
Qwn
hjeujjT9a zavezništva ponudili SZ in iti prjjatZ^Veznicam roko sodelovanja
berrwakliUčnem dokumentu iz Turn-he obr ^	na Varšavski pakt
SProtn'vCa ve^ k0* na m°žnega na-s> prav j9 temveč kot na partnerja, ki Ujst; ; tako prizadeva za skupno var-ski Slt;v SO(lelovanje. V tej novi evrop-jatitskivf1105^ Pa mora po mnenju »at-r httij " Zunan]it1 ministrov združena Ijetp ri? .najti svoje mesto pod okri-ba Sov;Kta NATO, pri čemer pa je tre-vsa p0t ski zvezi v prvi vrsti nuditi ‘etp naih-113 za9°tovila za varnost. Pri l^htere t>i pomembno vlogo odigrala r ^Vro ^Ca za varnost in sodelovanje r jo v« k* 1° razen Albanije sestav-kapa(jae evropske države ter ZDA, in
Da bi mu orisali položaj Slovencev v Italiji
Predstavniki SKGZ
pri ministru Dularju
LJUBLJANA — Delegacija Slovenske kulturno-gospodarske zveze se je včeraj dobri dve uri pogovarjala z novim ministrom Janezom Dularjem, ki ima na skrbi probleme Slovencev, živeče izven matične domovine, torej neposredno zamejske Slovence v Italiji-
Predsednik SKGZ Palčič je povedal, da Slovenci v Italiji pričakujejo spremembe na bolje, ki naj bi prinesel zaščitni zakon. Obžaloval je tragično asimilacijo, ki jo je še vedno čutiti, nekdaj je bila brutalna in nasilna, pa tudi sedaj je zelo nevarna. Predsednik Palčič je poudaril, da žele zamejski Slovenci celovito organizirano strukturo, ki bi izražala zahteve sodobnega časa. Slovenci žive v pluralistični družbi in so vključeni v ta sistem, navzoči so v tradicionalnih strankah, ki jih volijo, tem so se pridružili še zeleni. V -preteklosti so obstajale velike ideološke pregrade, SKGZ pa se je vedno zavzemala za strpno stališče in se je jasno predstavila kot nadstrankarska organizacija, odprta vsem Slo-
vencem, ne glede na ideološko pripadnost. V okviru SKGZ deluje vrsta institucij, ki so vseslovenskega značaja in se v njih prepoznavajo vsi Slovenci.
Slovenci v Italiji so tesno povezani z matično domovino in pozdravljajo njene demokratične spremembe. V okviru tega je povezovanje strank važen element za spreminjanje stališč, ki so bila dokaj zasidrana in pogosto protislovenska, saj so italijanske stranke v Slovencih videle sovražnike.
Tajnik zveze Dušan Kalc je nato podrobno orisal plodno in obsežno delo, ki ga opravlja 26 organizacij in ustanov vključenih v zvezo. Predsednik odbora za videmsko pokrajino Viljem Černo je orisal trd boj beneških Slovencev od smrti msgr. Trinka do ustanovitve izredno pomembne zasebne slovenske šole. Suadam Kapic je podčrtal izreden pomeri gospodarske dejavnosti za zastopstvo Slovencev,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Vr v •
v kinoma ugodne ocene *akona o urejanju stavk
Rim
Setlat je u -, 2-ak°n o urejanju stavk, ki ga je v sredo odobril iv, _ deležen različnih ocen s strani sindikata, delav-
P°litikov
različnih ocen s strani sindikata, delav-c4tlie takn'-1K°V' Tak°j P° odobritvi pa se je sprožilo vpra-r * prerk^i? veljave novega zakona, ki ga morata podpi-, °ssiga v , senata Spadolini in predsednik republike k6tlaj, kaže n nat;0 Ra b° °kjavJjen v Uradnem listu. Do t° tnoraia' i b° °l5iave preteklo najmanj mesec dni, se
vlada posluževati »starih« pogajalnih sistemov,
ri4 s° Potrt? r S° krz z9rabiH cobasi na železnici. Poleg tega, i da ie Z11 ^4'urno stavko 13. in 14. junija, so že napove-S ki dela ??d-° Udeležlli tudi postajenačelniki in del oseb-
že nafv?a Pot;riiških vlakih. Minister za prevoze Bernini ®settiSr,.-, ,ule Prisilni vpoklic na delo, ki bo prizadel več . Sind^ delavcev železnice.
let^oljna konfederaciia CGIL, CISL, UIL je razmeroma vi e Zarari;2 n°v™ zakonom, čeprav ima še velike pomis-tR 4 Ponm Rri?de na delo. Sindikalisti menijo, da se je Pstrezug no lz.kazala za šibkega sogovornika, ki ne zmo-
^rst pj^j Pogajalue diplomacije. Kritične ocene prihajajo vsemorabnik^6 problemov’ zaradi katerih' trpijo
Uzbeško-kirgiški spor se poglablja
NA 2. STRANI
□ □ □'
Katastrofalno neurje prizadelo okolico Brescie
NA 3. STRANI
□ □ □
V Trstu mednarodni posvet o varstvu pravic državljanov
NA 6. STRANI
Nad stare probleme z začasnimi ukrepi in priložnostnimi rešitvami
Mondiale - birokracija: 1 proti 0
MILAN — Dočakali smo ga! Nogometno svetovno prvenstvo, mondiale, kot ga bomo odslej imenovali vsem jezikoslovnim pravilom v brk (pa tudi zaradi praktičnosti) se je včeraj končno začelo. Za največje, a ne edino, presenečenje so poskrbeli postavni nogometaši Kameruna, ki so premagali Argentino in pošteno zdelali argen-tisko-neapeljskega zlatega dečka Maradono. Za druga, manjša presenečenja so poskrbeli sindikati, pretorji, nerodni napovedovalci ugodnih vesti in huligani. A pojdimo po vrsti.
Sindikalno polje je kljub nekaterim obnovljenim delovnim pogodbam še vedno podobno bojišču. Idilo mondiala bodo skazili trafikanti, ki so potrdili, da 11., 18. in 25. junija ne bodo prodajali poštnih znamk in tako marsikoga prikrajšali za enkratne »lepe pozdrave z mondiala«. V Milanu so se včeraj prepirali radijski delavci sindikata SNATTER, ki so zagrozili z novimi motilnimi akcijami. Pogodbo so jim sicer obnovili, kaže pa, da niso ravno vsi zadovoljni z njo. Od včeraj pa velja ukrep, ki je marsikoga spravil
pokonci. V mondialovih mestih ne bodo smeli na dan tekem prodajati alkoholnih in žganih pijač, ne v javnih lokalih, ne v trgovinah. Upravitelji lokalov so besni, besni pa so tudi navijači, kajti, resnici na ljubo, s čim pa bodo nazdravljali? Britanski huligani, te dni so jih kar precej pozaprli in poslali nazaj na Otok, so že poskrbeli. V Cagliari, kjer imajo organizirano zbirališče, so pripotovali z dobršnimi zalogami domačega piva.
Mondiale pa ni samo špektakel, ki mu bo sledil domala ves svet; je tudi odlično pomagalo proti trdovratni počasnosti italijanske birokracije. V Rimu so njemu v čast »začasno« izdali uporabno dovoljenje za znameniti Olimpico, v Bologni pa se bodo čisto gotovo dogovorili danes. Kako? Protizakonitega presežka sedežev na tribunah kratkomalo ne bodo oddali. Sicer pa, le čemu bi se trudili, v Italijo bo, kaže, pripotovalo nekaj milijonov manj mondialistov, kot so zgoraj omenjeni optimisti obljubljali. Hotelirji pa že grozijo z protiukrepi v obliki stavk.
Tudi v Rusiji zvezni zakoni manj važni kot republiški
MOSKVA — Kongres ljudskih poslancev Ruske federacije je včeraj odločil, da imajo njihovi zakoni prednost pred zveznimi zakoni Sovjetske zveze. Poslanci so tudi s 544 glasovi za in 271 proti odločili, da sovjetski zakoni, ki so v nasprotju s suverenostjo Ruske federacije, na njenem ozemlju ne veljajo.
Ta odločitev je enaka tistim, ki so jih že sprejele vse tri pribaltske republike. Prva je bila Estonija, ki se je že novembra 1988 odločila, da da prednost republiškim zakonom. Včerajšnja odločitev ruskega vrhovnega sovjeta predstavlja enega od členov zakonskega osnutka o suverenosti Ruske federacije. Načrt za samostojnost je deležen tudi vse podpore novega predsednika federacije Borisa Jelcina.
Kot poroča sovjetska tiskovna agencija Tass, so o zakonskem predlogu za proglasitev suverenosti -Ruske federacije v vrhovnem sovjetu že razpravljali, zdaj pa posebna komisija pripravlja dokončno besedilo. O njem naj bi se ljudski poslanci izrekli že sredi prihodnjega tedna.
Kljub razširitvi izrednega stanja tudi na uzbeška obmejna območja in Fargansko kotlino
Dramatične vesti iz azijskih republik uzbeško-kirgiški spor se še poglablja
MOSKVA — Po uradnih podatkih je v uzbeš-ko-kirgiških spopadih padlo 78 oseb, ranjenih pa je najmanj 330 oseb. Poročajo o 249 požganih domovih. Po uvedenem izrednem stanju v glavnem mestu Frunze se razmere še niso umirile. Oblasti v Uzbekistanu so uvedle izredno stanje še v Andizanu, Fergani in Namanganu.
Mednacionalne strasti med Uzbeki in Kirgizi se, kljub uvedenemu izrednemu stanju, se še niso umirile. Zlasti na območju mesta Oš in okolici se stopnjuje nezaupanje med ljudmi, več sto krajanov vasi Madi je zaprosilo za vojaško zaščito. Cesta iz mesta Oš v Uzgen spominja na fronto, enega od zbirnih centrov in prvo pomoč za begunce so organizirali na sedežu mestne partije. Enote redne armade iz sestave turkestanskega vojaškega okrožja in enote notranje vojske usklajujejo akcije zaščite nedolžnega prebivalstva, nemočnemu prebivalstvu je vojaško zavetje zadnja priložnost. Iz uzbeškega dela prebivalstva letijo kritike na kirgiške oblasti, češ da so si Kirgizi protipravno prilastili zemljo, ki naj bi jo v bistvu obdelovali Uzbeki. Uzbeške oblasti so zdaj tudi ,same uvedle izredno stanje in sicer v obmejnih krajih Andizan, Fergana (kjer so že lani poklali okrog 200 Meshetinskih Turkov), in v kraju Namangan. Gre za mesta, od katerih nobeno nima manj kot 200 tisoč prebivalcev. V te-
legramu, ki ga je predsedniku Sovjetske zveze Mihailu Gorbačovu poslal uzbeški voditelj Kari-mov, je med drugim rečeno, da so izredno stanje morali uvesti zaradi prežeče nevarnosti medrepubliškega oboroženega spopada.
V glavnem mestu Frunze, ki ima okrog 650 tisoč prebivalcev, je bilo včeraj, pod vojaškim nadzorom, žalno zborovanje (na sliki AP). Protestniki so v spomin na padle organizirali množično tradicionalno islamsko molitev. Polkovnik Kulov, ki je prevzel nadzor, pa je dejal, da je prva noč po uvedbi policijske ure minila pod nadzorom. Dan prej so študenti iz t.i. gibanja »Kirgizstan« pozivali k pohodu na mesto Oš. Na avtobusni postaji je štiritisočglava množica hotela ugrabiti vozila, s katerimi bi se popeljali v Os. Ker jim to ni uspelo, so številna razbili in zažgali, zatem pa so uprizorili nočni uničevalni pohod, saj so razbijali, požigali in menda obračunavali tudi s kirgiškimi prebivalci, ki se jim niso hoteli pridružiti. Izvedelo se je, da se je okrog mesta Oš vendarle zbrala okrog 12 tisočglava, bojevito razpoložena množica. Po informacijah sovjetske osrednje televizije posnetega materiala niso mogli odposlati iz Frunzeja zaradi nesodelovanja lokalnih oblasti.
MIHA LAMPREHT
KD vrača Craxiju očitke Na čelo parlamentarcev KPI izvolili Giulia Quercinija
RIM — Na politično dejavnost, ki je bila v preteklih dneh dokaj živahna, je včeraj pomirjevalno vplivalo svetovno nogometno prvenstvo. Socialisti so sicer nadaljevali in zaključili skupščino, prav tako demokristjani, zasedalo pa je tudi vodstvo KPI, ki je odločalo predvsem o imenovanju Zangherijevega naslednika v parlamentu. Vsi vidnejši predstavniki vlade in strank so pod noč odhiteli v Milan na otvoritev mondiala.
Skupščino PSI je zaključil strankin podtajnik Amato, ki je svoj poseg osredotočil na vprašanje institucionalnih in volilnih reform. Podal pa je tudi precej pestro sliko o vlogi in teži PSI v vladni večini. Socialisti se ne nameravamo pridružiti seznamu receptov, ki jih ostale stranke večine sestavljajo v upanju, da bodo lahko učinkovito pomagale bolni vladi, je dejal Amato in pojasnil, da tega ne delajo, ker bi na tak način še poslabšali položaj. Potrdil pa je, da PSI že ima učinkovito zdravilo: to so ustrezne in takojšnje ustavne in volilne reforme, začenši z neposredno izvolitvijo predsednika države. Po mnenju socialističnega podtajnika ne gre toliko za krizo vladne večine kot take, kolikor za krizo, ki je prevzela nekatere njene politične predstavnike. Ta »diagnoza« ne prihaja od daleč, je opozoril, od daleč prihajajo samo komunisti in tvegajo, da bodo razdaljo tudi
ohranili, je še ugotavljal. Prav na račun predsedniške države pa je še dejal, da se te novosti komunisti neup-ravičenootepajo in da njihovi dvomi temelj ijo na bojazni, da bi volilce pogojevali čustveni vzgibi do posameznih kandidatov. Stranke pa so tudi zato, da ta pojav preprečijo, je dejal.
Skupščine se je udeležil tudi podpredsednik vlade Martelli, ki pa ni posegel v razpravo. Z novinarji je le pokomentiral Andreottijeve izjave v zvezi z nedavno konferenco o imigraciji. Martelli je prepričan, da so njegovi očitki leteli predvsem na ministre KD.
Vodstvo KPI, ki je zasedalo včeraj, je po krajši razpravi odločilo, da bo Zangherija nasledil Giulio Ouercini. Zangheri, ki je bil načelnik komunistične parlamentarne skupine, je napovedal svoj odstop malo pred izrednim kongresom stranke. Preostali del zasedanja so komunisti posvetili predvsem gospodarskim in sindikalnim vprašanjem ter napovedali vrsto novih pobud.
Demokrščansko tajništvo pa je včerajšnje zasedanje izkoristilo za odgovore na napade in očitke, ki jih je v sredo izrekel Craxi. Demokrščanska levica je prepričana, da so prav socialisti krivi za naraščajoča razhajanja med strankami vladne koalicije, kar še bolj otežkoča vsak poskus sprave znotraj KD.
Srbska opozicija ne pristaja na diktat komunistične oblasti
LJUBLJANA — V ponedeljek bo združena srbska opozicija na tiskovni konferenci pojasnila razloge za miting, ki ga je na osrednjem Trgu Republike že napovedala za sredo, 13. junija. Obenem združena srbska opozicija zahteva takojšen razpis večstrankarskih volitev v Srbiji,, ustanovitev okrogle mize, na kateri bi se skupaj z Zvezo komunistov Srbije dogovorili o zakonu o ustanovitvi strank in predvsem o volilnem zakonu.
Mestni sekretariat za notranje zadeve Beograda pa je vse shode na osrednjih mestnih trgih prepovedal že pred dvema tednoma in na to tudi opozoril združeno opozicijo, ki jo sestavlja pet srbskih strank: demokratska stranka, narodno-radikalna stranka, Stranka narodne prenove, socialdemokrati in liberalci. O tej prepovedi in zahtevah strank bi moral biti včeraj sestanek s predsednikom srbske skupščine, vendar se o razgovoru in o uradnih stališčih ni zvedelo ničesar.
Očitno opozicija vztraja pri mitingu in so njeni voditelji že izjavili, da ga bodo priredili, tudi če bo prepovedan, in da se bodo stepli z milico, če bo to treba.
Očitno pa je tudi, da se v Srbiji premika os oblasti in da je sedanje Milo-ševičevo partijsko vodstvo izredno oslabljeno. Zato tudi ni preveč presenetljiva neuradna vest, da se bosta Socialistična zveza delovnega ljudstva Srbije in Zveza komunistov Srbije združili v enotno socialistično stranko ter da bo združitveni kongres že julija.
To je prvi element, drugi pa je nenehno zavlačevanje postopka spreminjanja volilnega zakona in podrejanje volitev novi srbski ustavi. Predsedstvo Srbije je včeraj potrdilo nekak pravilnik sprejemanja ustave, po katerem bi zadeva tekla dokaj počasi in bi ustavo sprejeli letošnjega decembra. Ustavi pa bi sledila razprava o volilnem zakonu in zakonu o strankah, torej bi po tem scenariju lahko volitve potekale šele čez dobro leto. To pa je seveda malo verjeten scenarij, saj se odnosi izredno zaostujejo in je res skoraj nemogoče, da bi Srbija ostala edina »boljševiška trdnjava v Evropi«, kot je pred kratkim izjavil skrajno nacionalistični lider Vuk Draškovič.
Istočasno pa je srbsko partijsko vodstvo močno presenetilo in spravilo v resne težave partijske zaveznike v Črni gori, Bosni in Hercegovini ter drugje, kjer so zares mislili, da bo jeseni izredni jugoslovanski komunistični kongres. Včeraj bi morala zasedati posebna delovna skupina, ki je za jesenski kongres pripravljala ključne dokumente. Toda celo črnogorski mladi boljševik Mojmir Bulatovič je bil prisiljen predlagati, naj bi delo komisij zamrznili, dokler se ne bodo stvari razčistile.
In na koncu še Kosovo. Kosovska vlada je obnovila miličniške postaje z albanskimi miličniki, ki so jih pred kratkim odpustili, češ da so nacionalisti in iredentisti. Srbi in Črnogorci so zborovali in zahtevali odstop pokrajin-
skega in srbskega ministra za notrani® zadeve. Bilo je nekaj kričanja, več lZ' jav, stvari pa se niso niti za las Pre’ maknile.	,
Pokrajinska vlada Kosova je včeraj izdala uradno sporočilo, da mora sek za notranje zadeve opravljat predpisane posle in da so zato ustanO' vili omenjene oddelke, kar je v pr1' stojnosti pokrajinske vlade in v sklad z zakonitimi predpisi. Hkrati je v}a<1 zahtevala, da se sestavi neodvisno mednarodno komisijo, ki naj ugotov1
razloge za množično zastupljanje a banskih otrok. To pa si je navsknz stališčem srbske vlade, da gre za ma nipulacijo albanskih iredentistov 1 namišljeno zastupitev. Pokrajinsk vlada je zahtevala še podrobno por° čilo o primerih, ko je srbska milica 11 Kosovu prekoračila službena pootu^ tila. Zahtevajo pismeno informacijo 0 srbskega sekretariata za notranje ^ deve, ukrepanje v vseh primerih sporočilo javnosti.	.c.
Zato se lahko upravičeno sprašuj mo, kdo ima resnično oblast na vu. Partijski mehanizem Rahrfl3 Morine je očitno razpadel, z njih1 SZDL in podobne organizacije. O* je samo še srbska milica, ki pa d1 ^ vezana z nobenim drugim orgkhjj, oblasti in je v praznem prostoru. kanska večina Abancev pa se je v^jo čila v alternativna gibanja, ki pravo oblast. Položaj je skratka ' eksploziven.
BOGO SAJV^
Slovenski in hrvaški prenovitelji iščejo skupno strategijo
Pogovori med Ribičičem in Račanom
Vrstah. »Nimamo nič proti temu, da gre en del naših članov v drugo politično stranko, kot so to storili tisti, ki so odšli v HDZ, ali tudi, ki se pripravljajo, da se pridružijo Srbski demokoratični stranki. Naš program je zadostna ovira, da ne bo prišlo do razcepitve stranke na dve nacionalni stranki, hrvaško in srbsko. O dogodkih v Petrinji lahko rečem, da imamo sami v regiji dovolj moči, da se upremo razcepitvi na dve nacionalni stranki. Do delitve ne bo prišlo, do čistke v stranki pa zagotovo,« je dejal Ivica Rečan.
Na vprašanje, kaj sodita vodji delegacij o pripravljalnem sestanku 15. kongresa ZKJ v Beogradu, je Ciril Ribičič rekel, da ni realnih možnosti, da bi lahko prišlo do obnove ZKJ. Rekel je tudi, da bo tovariš Ivanovič, ki vodi pripravljalni odbor, prišel v Ljubljano prihodnji teden in v razgovorih z njim bodo slovenski komunisti svoje poglede jasno definirali. Rečan pa je dodal, da je ZKJ mrtva in da torej ni mogoče obnoviti nečesa, kar ne obstaja.
O formiranju nove stranke v Srbiji, do katere bi prišlo z združitvijo ZK Srbije in Socialistične zveze, je Rečan rekel, da načelno podpira vsakršno reformo, le da sama sprememba naziva stranke še nič ne pomeni. Ribičič pa je dodal, da bi bilo dobro, če bi nova stranka pomenila poraz tistih političnih sil, ki so se zoperstavljali reformam, (dd)
V skupščini več strank
BEOGRAD — Skupščina SRFJ je od včeraj naprej -večstrankarska. Čast, da napove konec 45 let trajajočega monostrankarstva v jugoslovanskem parlamentu, je pripadla novoizvoljeni delegaciji sobora Hrvaške v zboru republik in pokrajin zvezne skupščine. Predajo mandata med sedanjo delegacijo SRH v tem zboru in med novoizvoljenimi zastopniki so opravili na začetku včerajšnje seje zbora republik in pokrajin. Od včeraj interese SR Hrvaške v tem zboru zastopa osem predstavnikov stranke HDZ - ZKH -stranka demokratičnih sprememb pa ima štiri mandate, (dd)
DOLENJSKE TOPLICE — Očitno postaja novomeška občina zelo zanimiva kot prostor, kjer se sestajata delegaciji političnih strank Slovenije in Hrvatske. Včeraj dopoldne sta se v Dolenjskih Toplicah sestali delegaciji ZK Hrvaške -SDP in ZKS - Stranke demokratične prenove, ki sta ju vodila predsednika obeh strank, Ciril Ribičič in Ivica Račan. Po besedah Cirila Ribičiča sta se delegaciji informirali o volilnih rezultatih, o tem, kako stranke prilagajajo svoj položaj novim razmeram, seveda pa so govorili tudi o povezovanju levih reformnih sil v Jugoslaviji. Po razgovorih sta oba predsednika odgovarjala na vprašanja številnih novinarjev, ki se niso zanimali le za to, kaj sta se delegaciji pogovarjali, temveč tudi za poglede obeh strank na marsikatero aktualno vprašanje.
Obe stranki sta v kratkem napovedali svoj kongres. Po Ribičičevih besedah bo imela ZKS - SDP v torek sejo centralnega komiteja, na kateri bo predsedstvo podalo oceno volitev, na seji pa bodo člani CK glasovali tudi o zaupnici predsedstva. Vodstvo mora namreč dobiti polno podporo, če želi uspešno izpeljati priprave na jesenski kongres. »Novo vodstvo, ki ga bomo izvolili na kongresu, mora biti ambiciozno in dinamično sposobno iti v politične bitke. To pomeni, da moramo dobiti prenovljen program, novo trajnejše ime in nov statut.«
Vodja slovenskih komunistov sodi, da so slovenski komunisti na volitvah dosegli prav vse, kar so načrtovali, razen, da niso mogli oblikovati tudi koalicijske večine v parlamentu. »Stranke sedaj lažje sklepajo koalicije proti nam kot z nami. Partija je v marsičem pokopana, Stranka demokratične prenove pa je pred novim vzponom. Ocenjujemo, da smo že za kritično točko, ko nam je grozilo, da nas bodo zaradi ostankov stare partije pokopali.« Na vprašanje, ali glasovanje o zaupnici pomeni, da v stranki obstajajo različna stališča, je Ribičič potrdil in dodal, da obstajajo različna stališča o volilnih rezultatih, nacionalizaciji aparata itd., le da različna stališča danes niso nič nenavadnega.
Tudi hrvatske komuniste čaka v kratkem veliko dela, le da bo kot kaže potrebno najprej marsikaj postoriti v lastnih
• Predstavniki SKGZ
rabo slovenščine tudi na delovnem mestu in utrjevanje socialne gotovosti. Igor Komel je v imenu goriškega odbora poudaril posebno ozračje sožitja, važnost enakopravnega odnosa do slovenskih organizacij na Goriškem in pomen avtoceste do Razdrtega.
Minister Janez Dular je opozoril na pripravljenost in voljo nove vlade, da pomaga urediti te probleme, zaradi česar je bilo tudi ustanovljeno posebno ministrstvo. Toda čez noč ni mogoče delati čudežev in tudi usoda in organiziranost ministrstva sta odvisni od njegove učinkovitosti, pri čemer je pozval zamejske Slovence, naj ponudijo konstruktivno pomoč. V kratkem bodo izdelali nov zakon o javni upravi, ki naj uzakoni tudi to ministrstvo in njegove pristojnosti. Dosedanja skrb za Slovence izven meja matične domovine je bila neorganizirana in nepovezana, včasih so prevladala ideološka merila. Vlada ne misli iti z ene v drugo skrajnost, je ideološko nevtralna. Dokazala je že, da se pri meddržavnih stikih ne misli pogovarjati za hrbtom ali v škodo manjšine, ki jo upošteva kot subjekt.
Vlada želi, da bi znotraj slovenske narodnostne skupnosti zgradili nekako skupen mehanizem, ki bo govoril v imenu vse, ali večinskega dela narodnostne skupnosti. Dobro vedo, da je to zapleteno vprašanje in da je izredno občutljivo. Govori se o raznih možnostih, lotizaciji, primeru Sloven-
skega stalnega gledališča, teri^ja nega in drugačnih zastopstvih- v.eSar noče biti arbiter, niti noče h* ali-vsiljevati. Zaveda pa se, da je P^ežj3 zem občutljivo vprašanje ravn Ja' in v splošno dobro. To je tudi 'fEfija) nje skupnega slovenskega km jjii ga prostora, ki je v resnici 11 '^0ti prostor, kamor spada tudi P^gg3 prizadevanjem za dosego gl° . §e n3 zaščitnega zakona, ki bo. mejah sprejemljivosti, saj je pred' osnutek slab. Minister Dular J jgii v lagal, da bi vsa ta vprašanja ^ ^e-skupnem dokumentu, ki bi 9 ^pve11' nu vseh Slovencev predloži11 [egi' ski vladi, kar bi zanjo poIIieIJ.retiie9a timizacijo pri pristopu koh njjin3 delovanja, pa tudi znotraj j^ijsk bi bilo to lahko začetek
enotnosti.	Palčič V°.
Na koncu, je predsednik^“jahJ3 ovno obravnaval nujnost , trankar skupnih interesov, ki so na ^(gZ, 3
novno obravnaval nujnost ° tranK skupnih interesov, ki so na g^Z. skega značaja, in prisp6^1 oZna na pospešenem tiru P byesl skupna hotenja. Palčič je , ja Dularja, da bo SKGZ	inf.
temo programsko konfer ^qZ povabil, naj uradno obis njene ustanove. B. S.
SARAJEVO — Naistfre,sarai&Vfeč skohercegovski dnevni ' Oslobodjenje/ od feraj naziva »List SZDL Bo vine«. To je predsir
strankarski«. Pred aesl° strani odstranili tu

Stanovanja in tovarne je zalila voda, ki je prerasla bregove hudournika Garza
Nenadno neurje v Dolini Trompia pri Brescii povzročilo ogromno škodo, žrtev pa ni bilo
BRESCIA — Prejšnjo noč se je nad Brescio in okolico ^trgal oblak, silovit dež je trajal pičli dve uri, vendar dovolj, da je hudournik Garza narasel in preplavil skoraj vso Dolino Trompia. Blato in kamenje, ki ju je voda nosijo s seboj v dolino, sta povzročila ogromno gmotno škodo, ^ sreči pa žrtev ni bilo. V stanovanjske hiše in obrtniške delavnice, ki stojijo v neposredni bližini hudournikovih dregov, se je nateklo tudi do pol metra vode. Voda je Poškodovala in odnesla številne avtomobile, za las pa sta j® rešila tudi dva jugoslovanska državljana, ki sta zadnji jfenutek skočila iz vozila. Avto je nato pristal v obces-idein jarku, kjer ga je voda zalila.
V Dolini Trompia živi približno dvajset tisoč prebival-dov, večina je zaposlena v številnih manjših papirnicah. V teh obratih bo precej težko oceniti škodo, vendar je že na Prvi pogled ogromna. Velike količine papirja je voda pokvarila in v nekaterih obratih bo delo ustavljeno še dober P®3- Nekateri se bojijo, da bodo brez dela celo čez poletje, "tanjši zaselki v dolini so bili še včeraj popoldne odreza-f11 od sveta, prav tako so morali zapreti manjše vojaško stališče v občini Ghedi. Poleg prekinitve telefonskih je prišlo tudi do izpada električnega toka, vendar so tehniki podjetja ENEL že ob zori začeli z delom. Ujma se le nad dolino znesla malo po polnoči. Helikopterji civilne asčite so prispeli v Dolino Trompia že ob šestih zjutraj. Reševalne ekipe so se ves dan trudile, da bi vsaj za silo čistile ceste, ki peljejo v bolj oddaljene kraje. V teku Jateva pa se je tudi vreme izboljšalo, kar je precej olajšalo el° reševalcev.
Valrosandra se je včeraj nenadoma potopila
BRINDISI — Tanker za prevoz plina Valrosandra, ki je od 28. aprila gorel pred Brindisijem, se je včeraj potopil. Nizozemski pirotehniki so dopoldne namestili razstrelivo brez vžigalnikov, ker so nameravali razstreliti in potopiti ladjo šele danes. Iz še nepojasnjenih vzrokov pa je prišlo do eksplozije, tako da se je ladja potopila en dan pred predvidenim rokom.
Kot rečeno, je požar izbruhnil 28. aprila med pretakanjem propilena v rezervoarje kemičnega obrata Eni-mont pri Brindisiju. Po zaslugi protipožarnih enot in prisebnosti luškega poveljstva ni prišlo do eksplozije, ker so ladjo z vodnimi curki ohladili in jo povlekli na odprto morje.
Ker pa je goreča ladja predstavljala nevarnost, so poklicali na pomoč nizozemske izvedence, ki so najprej z eksplozijami pospešili požar, da je ves propilen zgorel. Šele nato bi morali ladjo potopiti. Temu so nasprotovale naravovarstvene organizacije, ki bodo sedaj nedvomno zahtevale podrobna pojasnila o včerajšnjem zapletu.
Že danes popoldne prve projekcije s parlamentarnih volitev v CSFR
PRAGA — Volitve za obnovo zveznega parlamenta in »nacionalnih svetov« Češke in Slovaške so se na celotnem češkoslovaškem ozemlju začele včeraj ob 14. uri, trajale pa bodo še danes do 14. ure. Gre za prve svobodne in pluralistične volitve po letu 1946, njihovo pravilnost pa nadzoruje nad 200 opazovalcev iz tujine.
Vloženih je bilo 22 list, na katerih je 3359 kandidatov. Volijno pravico v ČSFR ima enajst milijonov in dvesto tisoč ljudi, volilne liste pa so lahko vložile le tiste stranke, ki so pred volitvami imele vsaj deset tisoč članov. Voli se po proporcionalnem sistemu, v parlamentu pa bodo imele svoje predstavnike le tiste stranke, ki'bodo dobile najmanj pet odstotkov glasov. Takoj po zaprtju volilnih sedežev bodo začeli s preštevanjem glasov, prve projekcije pa naj bi bile znane že pol ure po zaprtju volišč. Največ možnosti imajo po vseh napovedih kandidati Novega foruma, katerega član je tudi predsednik ČSFR Vaclav Havel.
Urniki v disko klubih še vnemajo polemike
RIM — Polemike o urnikih v disko klubih nikakor noče biti konec. Pri tem pa je treba priznati, da tudi sama vlada s svojimi odločitvami pridno priliva olje na ogenj. Val prahu in razburjenja je tako spet dvignila vladna odločitev, da posameznim občinam prepusti odločanje o urnikih disko klubov.
Svoj glas so dvignili skoraj vsi, ki vladi predvsem očitajo, da so njene odločitve dokaj nepremišljene, predvsem pa naj ne bi imeli podlage v neki resni analizi pojava »vročice sobotne noči«. Ta očitek je izreklo vsedržavno Združenje zdravnikov prve pomoči Simps, ki je objavilo podatek, da se je število poškodb zaradi nočnih prometnih nesreč od leta 1980 do leta 1988 povečalo za 75 odstotkov, skoraj celotno povečanje pa je koncentrirano v urah med polnočjo in 7. uro zjutraj, medtem ko so najhujše poškodbe zabeležili v nočeh na nedeljo med 4. in 6. uro zjutraj.
Nova »kraljevska« družina v ZDA
WASHINGTON — Šlo naj bi za skromno poroko z nekaj najintimnejšimi prijatelji, vse skupaj pa je preraslo v velikansko družabno prireditev ameriške »high society«. Govor je o poroki Andrewa Cuoma s Kerry Kennedy, s katero se rojeva nova »kraljevska« politična dinastija v ZDA.
Prijateljev, znancev, sorodnikov in oseb, ki imajo »svojo težo« je bilo toliko, da je bilo sanj o skromni poročni slovesnosti v washingtonski katedrali St. Matthew hitro konec. Poleg današnjega sprejema takoj po poroki na domu Kennedyjevih, bo jutri v kristalni plesni dvorani hotela Sheraton še veliko kosilo s plesom za nekaj sto povabljencev.
V ZDA škandal zaradi lažne televizijske informacije o drogi
ra9a je
v teh dneh prelepljena s številnimi volilnimi lepaki (Telefoto AP)
NEW YORK — Ameriške televizijske postaje že nekaj časa objavljajo informacijski vložek proti širjenju tako imenovanih lahkih mamil med mladino, ob katerega so se spotaknili številni ugledni raziskovalci in strokovnjaki. Posnetek kaže dva vzporedna elektroencefalografa; prvi je skoraj perfekten kot bi ga opravili na fizično in umsko zdravi osebi, drugi je bolj ploščat. Prepričljiv glas opozarja, da so drugi encefalograf opravili na najstniku, ki je pravkar kadil marihuano.
Profesor Lester Grinspoon, ki že dvajset let raziskuje učinke in oblike zasvojenosti z marihuano, je razkačen. Meni, da je informacija, ki jo televizija nudi gledalcem lažna, izkrivljena in idiotska, poleg tega pa je tudi
dvorezna. Grinspoon namreč meni, da vsak najstnik točno ve, da je nemogoče z encefalogramom ugotoviti, ali je kdo užival marihuano. Take laži so nevarne, saj bi mladi lahko sklepali, da so tudi opozorila o nevarnosti kokaina in LSD lažna in pretirana. Tudi številni drugi zdravniki so odločno protestirali proti taki obliki informacije, kajti v ameriških šolah so mnogi profesorji priznali, da si občasno privoščijo »travo« za boljše počutje.
Družba, ki je sporno televizijsko informacijo posnela in prodala TV hišam pa se brani na zelo naiven način: biznis je pač biznis, pravi, v tolažbo vsem pa je priznala, da sta encefalog-rafa le sad računalniške obdelave.
Nekateri bolj ljubijo reklamne prekinitve kot poročila na TV
RIM — Uradne in zasebne izjave nekaterih italijanskih politikov so . večkrat protislovne in včasih kar dov-tipne. Minister za pošto in telekomunikacijo Oscar Mammi, ki je prvi podpisnik zakonskega osnutka o odpVavi reklamnih spotov med predvajanjem filmov, je namreč nekemu novinarju zaupal, da ga osebno bolj motijo prekinitve, med katerimi predvajajo poročila, kot pa reklamne prekinitve.
Izjava je seveda brž postala močno orožje v rokah ljubiteljev integralnih filmov. Na okrogli mizi, posvečeni tej problematiki je predstavnik združenja filmskih delavcev Maselli zapustil dvorano, takoj ko je pred mikrofon stopil nerodni minister.
S° 9a n ~~ Tudi zahodni berlinski »zid«, ki
f? Za ^stavili že leta 1949 z ustanovitvijo Odbo-
*ratici p ^ateralno kontrolo izvoza, znanega po seVpr 0com' ki ga danes sestavljajo vse člani-e9 hjih noat^antskega pakta razen Islandije, po-P°lan^a St;a v niem š® Avstralija in Japonska,
aarskih « ma ru^ P°d sunki političnih in gospo-P0 Prememb na evropskem Vzhodu.
S?avhiki fin?1®sečnih razpravah so visoki pred-
r’Zu sklen r rŽav na dvodnevnem srečanju v Pa-111,1 hleba11 Postaviti temelje novemu kontrolne-i^odtip ip?11111'..^S * * 1 ki upošteval velike apetite Iškimi n	za sodelovanje z vzhodnoev-
,,, eško 'lartnerjir obenem pa preprečeval odtok n eca hnHmembne tehnologije. Že konec tega rlve razDr;, ° izvedenci članic Cocoma pričeli ■ ve 0 novem seznamu izdelkov, ki jih
Cocom bo spremenil smernice Sprostitev izvoza na Vzhod
i v Vzb0rjn e9a dovoljenja ne bo mogoče izvaža-i^hjega ria°|evroPske države. Za razliko od dose-110 za črtan'VSa lo9e9a pravila, po katerem je 'tjiho soolaJ6 Iztielka s prepovedanega seznama tv!0, da so if .vseh članic odbora, kar je pome-i rhe, bodo °zno3ti sproščanja izvoza skorajda hi hjega rip °V0 iist°, ki naj bi bila nared sredi Lj Poslej bn ^ntbra, sestavili po obratnem nače-q heki izdpiu9 * doseči soglasje vseh držav, da kaf torei za vPisali na restriktivni indeks, j teri je Ve- Popolno spremembo doktrine, na Poslovanja °n ^lri desetletja temeljila filozofi-J Gocoma, ne da bi popuščali pri
stopnji nadzorstva nad visokoobčutljivo tehnologijo. Še pdsebej, ker bodo članice odbora od nekaterih vzhodnih držav, ki bodo imele večji dostop do zahodne tehnologije, zahtevale garancije, da kupljenih izdelkov ne bodo reeksportirale.
Vrsta olajšav bo pričela veljati že v kratkem. S 1. julijem bodo v sezname prepovedanega izvoza, na katerem je 116 kategorij izdelkov, črtali 30 postavk, avgusta pa še 8, tako da bodo restriktivno listo, ki je doslej povzročala hude more zahodnoevropskim industrijcem, ko so se jim izmikale donosne pogodbe, oklestili za več kot tretjino.
Največ novosti je na treh področjih, kjer se možnost uporabe v vojaške namene zmanjšuje, izvozni apetiti pa se vzpenjajo v več deset milijard dolarjev. Zahodne države so sklenile povsem sprostiti izvoz mikroračunalnikov do zmogljivosti 275 megabitov na sekundo. V naslednji kategoriji (do 55 megabitov) bodo omogočili vrsto olajšav, za računalnike nad to mejo in do
1000 megabitov pa so obljubili »naklonjenost« pri obravnavanju dosjejev z zahtevami po izvozu. Posebna novost je sklep o sprostitvi izvoza tehnologije za sestavljanje računalnikov, tako da bodo zahodne firme ‘lahko prodajale tovarne za proizvodnjo računalnikov vzhodnoevropskim državam.
Japonska industrija je dobila pomembno koncesijo z rahljanjem omejitev za izvoz strojnih orodij. Poslej bodo lahko izvažali orodje do natančnosti 3 mikronov, vtem ko so do sedaj morali upoštevati mejo deset mikronov. V ostrem boju za sproščanje izvoza telekomunikacijske opreme, kjer so se križali ameriški politični in zahodnoevropski gospodarski interesi, so sklenili, da bodo za dajanje dovoljenj za izvoz digitalnih telefonskih central ter tehnologije za telematski prenos pristojni državni organi in nič več Cocom. Problem izvoza optičnih vlaken, ki so novo sredstvo sodobne telefonije, pa so rešili s kompromisom, ki v ospredje postavlja dosedanje dosežke posamičnih vzhodnih držav pri uvajanju
politične demokracije. Za Poljsko, Madžarsko in CSFR bo veljalo načelo posebnih ugodnosti, če bodo privolile v občasne kontrole in situ ter obljubile, da teh izdelkov in tehnologije ne bodo izvažale v Sovjetsko zvezo.
Podobne obljube bo morala dati tudi Nemška DR, ki je na pariškem sestanku dobila največ koncesij. Za vzhodni del bodoče združene Nemčije bodo odpravili vse omejitve ob zagotovilu, da bo kupljena tehnologija ostala v Nemški DR. Za to bo poskrbela tudi bonska vlada, ki je prevzela odgovornost preprečevanja reeksporta občutljive tehnologije iz NDR v Sovjetsko zvezo. Do zaključka procesa nemške unifikacije pa bo za Vzhodno Nemčijo veljalo nekaj omejitev za nakup visokoobčutljive tehnologije. Ta seznam, imenovan »bikini« (ker skriva najpomembnejše), bodo izdelali v kratkem.
Nove usmeritve Cocoma, ki so jih zahodne države sprejele po dolgotrajnih debatah in navzkrižjih med ameriškimi in zahodnoevropskimi interesi, naj bi omogočile nov zagon gospodarskega sodelovanja med Zahodom in Vzhodom. Plašnice, ki jih je postavila hladna vojna, bodo zmanjšane, četudi politični zadržki ponekod ostajajo; v ameriškem kongresu so zavrnili prodajo določenih izdelkov visoke tehnologije, dokler Moskva ne prekliče kaznovalskih ukrepov proti Litvi.
BOŽO MAŠANOVIČ
ZSO in NSKS složni: Ta manjšinskošolski zakon pa zavračamo
CELOVEC — V zvezi s spremembami v dvojezičnem šolstvu na Koroškem se je politična temperatura naglo dvignila, potem ko je v torek avstrijska vlada sprejela o tem dva zakonska predloga. Zveza slovenskih organizacij (ZSO) je včeraj zagrozila s pritožbama na avstrijsko ustavno sodišče in evropsko sodišče, Narodni svet koroški Slovencev (NSKS) oz. slovenski sosvet pri vladi pa s pravnimi ukrepi zoper vlado kanclerja Vranitzkega. (Ministrski svet je namreč odobril tako novelacijo manjšinskošolskega uzako-na za Koroško kakor manjšinskošolski ustavni zakon, ki bo zajel vse manjšine v Avstriji, zajete v 7. členu Avstrijske državne pogodbe; oba osnutka bosta romala zdaj na razpravo v parlament, rok za sprejetje zakona o manjšinskem šolstvu pa je 30. november 1990 (op. ur.).
Na včerajšnjih tiskovnih konferencah predsednika NSKS in predsednika sosveta dr. Matevža Grilca in predstavnikov ZSO so razložili, zakaj koroški Slovenci in njihovi nemško govoreči prijatelji ne morejo sprejeti predložene novele manjšinskošolskega zakona za Koroško.
Za dr. Grilca je sporno predvsem to, da zvezna vlada ni upoštevala soglasno oz. večinsko sprejetih strokovnih pripomb slovenskega sosveta glede šolstva, bolje rečeno, ni utemeljila, zakaj jih ne upošteva, kot ji to nalaga avstrijska zakonodaja. Zato pravni ukrepi proti vladi niso izključeni.
»Kakor hitro bo zakon v parlamentu sprejet, se bo ZSO pritožila pri avstrijskem ustavnem in evropskem sodišču,« je izjavil tajnik ZSO dr. Marjan
Sturm, ki je skupaj z advokatom dr. Seppom Bruggerjem in pedagoškim strokovnjakom dr. Vladimirjem Wako-unigom razložil bistvene ugovore in pomisleke. Zakon je povsem navzkriž z razsodbo ustavnega sodišča. Z uvajanjem neobveznih vaj iz slovenščine 'in možnostjo ustanovitve čisto slovenskih šol želijo izvotliti, ogroziti dvojezično osnovno šolstvo, uresničiti nem-škonacionalno zamisel o segregiranih, čisto slovenskih šolah, zmesti starše, ki želijo, da bi se otrok učil (tudi) slovensko in se tudi naučil. Če je res, da marsikateri dvojezičnemu pouku prijavljeni otrok ne zna dobro slovensko, bi bil najboljši lek za to uvedba javnih dvojezičnih vrtcev na vsem Koroškem, ne pa da zdaj dovoljujejo samo - dva. Predlagani ukrepi v celem merijo na to, da bi slovenščina dobila vlogo zgolj potrošniškega jezika, jezika za stike s kupci, s čimer bi izničili znanje slovenščine kot bistveno prvino narodne identitete, po drugi strani pa kot pogoj interkulturnosti, medsebojnega spoznavanja in razumevanja obeh narodov v deželi.
Da sta - z nekaterimi odtenki v presoji- obe osrednji organizaciji koroških Slovencev proti takim rešitvam v šolstvu in proti ignoriranju slovenskega sosveta, kaže na to, da takšne težnje, ki merijo v resnici na nadaljnje zapostavljanje slovenščine v šolstvu, (da o javnem življenju ne govorimo), ne bodo mogle tako gladko prodreti. Če pa bodo, ne bodo imele blagoslova Slovencev na Koroškem.
JOŽE ŠIRCELJ
Njuna najbolj verjetna kandidata sta Giorgio Santuz in Piero Zanfagnini
Med KD in PSI v Vidmu že polemika Obe stranki zahtevata župansko mesto
VIDEM — Šele pojutrišnjem se bodo sestali zastopniki demokristjanske in socialistične stranke, da bi se lotili vprašanja sestave večinske koalicije v Občini Videm. Do tega prihaja več kot mesec dni po volitvah, na katerih sta obe stranki v Vidmu dosegli uspeh na račun vseh drugih strank, razen zelenih. V volilni boj so tako demokristjani kot socialisti šli z geslom: "Hočemo župana!" V povojnem času so župani v tem kraju bili demokristjani. Socialisti, ki so že na zadnjih deželnih volitvah v Vidmu kot v drugih krajih Furlanije dosegli izjemen uspeh in s tem, da so dobili več glasov kot komunisti, postali druga stranka v Furlaniji, so bili mnenja, da jim mora pripasti župan Vidma, saj so župani v vseh drugih glavnih mestih dežele demokristjani. Na čelo svoje liste so dali odvetnika Piera Zanfagninija, sedanjega deželnega tajnika PSI. Demokristjanom socialistično geslo ni bilo všeč, čeprav dosedanji župan posl. Bres-sani ni bil več med kandidati; zato so na čelo svoje liste postavili bivšega ministra Santuza in pokrajinskega stran-’ kinega tajnika Missero. Obe stranki sta na občinskih volitvah imeli velik uspeh, prav tako njuni vodilni kandidati. Da ima Santuz veliko podpornikov, kaže tudi to, da je istega dne KD v Vidmu dobila veliko več glasov za občinske kot za pokrajinske volitve. Tako Santuz in Missera kot Zanfagnini so prejeli veliko preferenčnih glasov, mnogo več kot so jih v preteklosti dobile velike osebnosti furlanske politike, npr. Candolini in Fortuna. Seveda so demokris-tjanski kandidati dobili več preferenc od socialističnih, saj ima KD v Vidmu več glasov kot socialisti. Demokristjani so sicer obdržali pozicije, socialisti pa so krepko napredovali in izboljšali že itak dobre rezultate deželnih volitev. Polemika se je po volitvah nadaljevala. Vsakdo zahteva zase župansko mesto. Vtem ko imajo socialisti enega samega kandidata, Zanfagninija, je bil prvotni demokristjanski kandidat za župana pokrajinski tajnik KD Missera. Bivši minis-
Na jugoslovanskem konzulatu predstavili knjigo o skupnih kulturnih vrednotah
Slovenija in Venelo nakazala smer graditeljem »skupne evropske hiše«
»Brez resničnega posluha za manjšine ni mogoč iskren odnos med državami in narodi«
Miran Potrč je njegove besede še podkrepil rekoč, da si utira Slovenijo pot v Evropo oziroma v "skupno evropsko hišo" s tem, da krepi notranjo demokracijo, suverenost in pravico do samoodločbe ob želji, da se ta postopek izgotovi v kar najbolje urejenih odnosih z drugimi jugoslovanskim} republikami in pokrajinama. Slovenija in Venelo imata pač skupnega to, da si prizadevata za odstranjevanje vseh, tudi političnih pregrad med dl-žavami, deželami, narodi, ljudstvi m narodnostnimi skupnostmi ob zasledovanju cilja, da postane stara celil\a Evropa državljanov, ki so si ne glede na svetovno nazorske razlike enakovredni in po dostojanstvu enaki.
V tem smislu so spregovorili tudi še nekateri drugi izmed prisotnih: oCl generalnega konzula Livija Jakomin0 kot prijaznega gostitelja, ki je ptaV' zaprav omogočil to snidenje, Ijubljam skega nadškofa Alojzija Šuštarja 10 člana predsedstva Republike Sloveni' je Cirila Zlobca pa do duhovnika Gl°' seppeja Dal Ferra, ki je zanosno uie' dil omenjeno publikacijo, deželne svetovalke iz Veneta Giuseppine D°‘ Santo (»Prijateljstva med ljudstvi ne gradijo vrhovi, ampak baza«) in dl0' gih. Vsi so si bili svesti, da bo moral0 biti nova Evropa vezivo med Severom (bogatimi) in Jugom (revnimi), ne P° blokovska sila ali celo zavezništv0 med Vzhodom in Zahodom na škod0 tretjega sveta. Nadškof Šuštar: "v "evropski hiši" naj bo dovolj stan0' vanj za vse.« Sicer pa so soglasno P°' udarili, da sta pokazala Venelo Slovenija z beneškim simpozij0 ■ 1988 v sklopu sodelovanja znot!0} skupnosti Alpe-Jadran vzor, po kaR' rem se zgledujejo danes tvorci zdi0} žene Evrope kot sadu zrušenja pre^' tov med njenima zdajšnjima vzho°' nim in zahodnim delom. Sta totel predhodnici!
Med obravnavanjem te problema11' ke je beseda nanesla seveda na vse, ki niso danes dovolj zaščiteni in PrI' hajajo na našo celino iz daljnih dezah pač z Juga, kakor so na primer prebivalci severne Afrike, ki tavajo s trebuhom za kruhom. Na Evropo pritis. petnajst milijonov delovnih moči,
TRST — »Kulturna izmenjava ni zgolj sredstvo za utrjevanje prijateljskih odnosov, ampak tudi gonilo za pospeševanje stikov in sodelovanja še na družbenem, gospodarskem in drugih področjih človekovega udejstvovanja,« je zatrdil predsednik deželnega sveta v Venetu Francesco Guidolin, ko je včeraj na jugoslovanskem generalnem konzulatu v Trstu predstavil knjigo "Veneto in Slovenija: dve kulturi za Evropo". Gre za prerez vsega, kar je bilo iznešenega na simpoziju pod istim naslovom, ki je bil decembra 1988 v Benetkah.
Predstavitev knjige, ki je izšla pri založbi Rezzara v Vicenzi na skupno
pobudo tamkajšnje deželne skupščine in slovenske republiške skupščine in ki bo izšla čez mesec dni tudi v slovenščini, je znamenje, da bosta Veneto in Slovenija dosledno nadaljevali po tej poti, poglabljali tovrstne stike in še ovrednotili ono, kar jima je skupnega, kakor je dodal Guidolin.
Le-ta zapušča predsedniško mesto pri Deželi Veneto, prav zaradi tega pa je hotel v navzočnosti Mirana Potrča, ki tudi ni več predsednik slovenskega parlamenta, izkoristiti priložnost, da znova potrdi voljo.po nadaljnjem plemenitenju odnosov s Slovenci - tudi kot evropski parlamentarec.
ter Santuz upa v krizo rimske vlade in v kak položaj v morebitni novi vladi in zato ga županska kandidatura ni kdove kaj zanimala. Šele pred nekaj dnevi je Santuz baje sprejel kandidaturo za videmskega župana.
Polemika ni omejena le na Videm, ima veliko večje razsežnosti: vanjo so vpletli tudi deželno politiko. Furlanski socialisti menijo, da če je demokristjan na čelu deželne vlade, mora biti socialist na čelu videmske občine. Deželno vodstvo KD pa noče popustiti. Pred nekaj dnevi se je sicer zdelo, da je v demokristjanski stranki prišlo do nesoglasja in da ima predsednik deželne vlade Biasutti svoje osebno stališče, ki ga podpira tudi nekaj drugih furlanskih politikov. Biasutti je s svoje strani zanikal te govorice. Nesoglasja so tudi v socialistični stranki. Tu se namreč dobro zavedajo, da bi marsikdo moral domov s sedanjega položaja, če bi župan Vidma postal socialist. Najbrž bi v tem primeru socialisti morali demokristjanom prepustiti predsedniško mesto Trgovinske zbornice in predsedniško mesto Krajevne zdravstvene enote. Sedanjim predsednikom in tistim, ki jih podpirajo, očitno ne prijajo taka opozorila.
Videmski spor se prenaša tudi drugam v Furlaniji. V največjih krajih morajo župane šele izvoliti. Tako socialisti kot demokristjani hočejo na županske stolčke postaviti svoje ljudi. V Červinjanu, pomembnem kraju Spodnje Furlanije, pa je prišlo do precejšnje novosti. Pred volitvami so občino vodili demokristjani s komunisti, potem ko so pred kakim letom bili socialisti potisnjeni v opozicijo. Pred par dnevi pa se je položaj v Červinjanu popolnoma spremenil. Župan je postal komunist, koalicijo pa sestavljajo komunisti, socialisti, socialdemokrati in krajevna občinska lista. KD je ostala v manjšini in svoje polemično negodovanje prenesla na pokrajinsko in deželno raven.
MARKO WALTRITSCH
Davki: FJK naj bi imela
V	• V • •	1	1 v
se višji delež
RIM Osrednja vlada je včeraj osvojila kot priporočilo resolucijo komunistične skupine v poslanski zbornici, ki zahteva, da se avtonomni deželi Furlaniji-Julij-ski krajini prizna višji količnik' pri delitvi finančnih sredstev iz davčnega priliva v državno blagajno. Ustrezno določilo iz leta 1984 odreja namreč, da ima dežela FJK pravico do 4/10 prihodkov od davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF), davka na dohodke pravnih oseb (IRPEG) in davka na dodatno vrednost (IVA), medtem ko uživajo druge avtonomne dežele po zatrdilu podpisnikov resolucije delež 9/10, če ne celo 10/10. Zaradi tega pozivajo komunistični poslanci rimsko vlado, naj zadevo uredi z ustreznim zakonskim osnutkom in to seveda prej, preden bodo dokončno odobrili deželni proračun Furlanije-Julij-ske krajine za tekoče leto oziroma triletni proračun izdatkov 1991-1993. Minister za odnose s parlamentom Egidio Sterpa je sprejel komunistično resolucijo kot priporočilo, to pa pomeni, da je ne bo treba predložiti v razpravo in odobritev poslanski zbornici.
sle!$
Lipica drevi: zabava za vse
SEŽANA — Lipica bo danes s pomočjo radijskih valov začasno postala pomembno zabavno stičišče srednje Evrope. Ob 20. uri se bo namreč tam začel neposredni prenos mednarodne narodnozabavne prireditve, ki jo bosta poleg osrednje slovenske radijske hiše prenašala še bavarski radio Miinchen in avstrijski radio Gradec. Vstopnice za prireditev prodajajo v hotelu Maestoso.
V Lipici letos pričakujejo uspešno sezono, saj naj bi jih obiskalo kar približno 260.000 gostov. Meseca aprila si je kobilarno ogledalo 17.630 obiskovalcev, kar pomeni 16 odstotkov več kot lansko leto. Večji je tudi delež stacionarnih gostov, tujcev in izletnikov, ki so si ogledali program dresurnega jahanja.
J. O.
Kostumografa Leo Kulaš in Svetlana Visintin lahko ustrežeta tudi najzahtevnejšim stranka111
Koprski atelje »Garbo« - izvirne modne rešitve
Kaj lahko ženske s to in onstran strani meje povezuje, če izvzamemo kulturne, pa morda še druge občasne priložnosti? Moda! Slovenski modi oziroma njenim ustvarjalkam so mnoge Tržačanke že pred leti sledile z zanimanjem, čeprav so bile večkrat razočarane, ko niso dobile v trgovinah tega, kar so modne revije prikazovale. Potem so se začele pojavljati razne majhne trgovine - boutigues imenovane, kjer je bilo mogoče najti lepe unikate, oblačila, napravljena po navodilih mode, pa vedno z dodatki šivilje, večkrat umetnice, ki jih je izdelala.
Tudi Koper in ostala obalna mesta imajo lepe modne trgovine z lepo izbiro raznih modelov. Na Prešernovem trgu (po domače na Mudi) v Kopru je že nekaj mesecev trgovinica - modni atelje, me je tedaj popravil lastnik Leo Kulaš, ki ji je dal ime "Garbo". »Nekaj v spomin na eno največjih igralk Greto Garbo, nekaj pa tudi zato, ker pomeni npr. izraz "con garbo" nekaj, kar je močno, povezano z okusom, s smislom za lepo, torej z vsem, kar mi je pri srcu in kar želim "vdihniti" svojim modelom.«
Da predstavimo najprej mlada lastnika ateljeja "Garbo". To sta: Svetlana Visintin, sicer kostumografka na RTV Ljubljana in, kot rečeno, Leo Kulaš, prav tako diplomiran kostumograf in slikar, ki se lahko ponaša, da je sodeloval pri uspehu takšnih predstav, kot je bila gledališka predstava Faust Mariborske drame, pa Šeherezade, ki jo je uprizorilo Mladinsko gledališče v Ljubljani. Za prihodnjo sezono bo izdeloval kostume za predstavo Hamleta
prav tako v Mariboru, odhaja pa že čez nekaj časa na turnejo s Šeherezado celo v Mehiko.
»Dobro sva se z ženo ujela, ker imava ista poklica in torej tudi podobne želje pri ustvarjanju modelov, ki jih ponujava našim in bodočim klientkam. Imava že lepo število klientk iz Italije, prihajajo pa tudi turistke iz Francije, Španije, pa morda še od drugod. Še najmanj je Nemk; verjetno zato, ker iščejo le-te bolj konfekcijo.«
Tkaninam, iz katerih izdeluje svoje modele, posveča Leo še posebno pažnjo. »Kupujem v glavnem blago v tujini, čeprav najdem večkrat tudi doma lepe primerke. Klientkam lahko ponudimo že izdelana oblačila, ki jih napravimo morda le v dveh primerkih. Drugače pa prisluhnemo željam klientk, jim svetujemo in skupno izberemo to, kar jim najbolj pristaja.«
Domačih klientk še nima toliko, čeprav jih je bilo samo v tistem dopoldanskem času mojega obiska več, ki so kupile razne bluzice, pa nekaj bolj elegantnih kompletov. »Morda marsikatero vleče v Trst misel, da bo imela na sebi nekaj iz inozemstva. Tega malomeščanskega duha bi se morale ženske otresti, saj bi tudi pri nas prišle do lepega, modnega oblačila in prav gotovo večkrat z manj denarja kot v kakšni italijanski boutigue.«
In ko sva se tako pogovarjala, mi je razkazal vrsto modelov, ki jih v tem prehodnem času ponuja v svojem ateljeju: lepe kostume, dvodelna oblačila, blazerje, bolere, nagubana krila, prelepe bluze, ber-
likotl
muda hlače, pa veliko foulardov, na roko P0^ olijej0 ali z vloženimi čipkami, ki jih zlasti rade kuP Italijanke. Zdaj ima v delu kolekcijo oblačil že, pa iz prozornih tkanin, okrašenih še s c ^ Veliko je modelov iz lanenega platna, ki je vjsC°' modi, več modelov je izdelanih iz uvožene?1 se, crep de china in še iz drugih svil.	.■ jafr^0
»Trgovina deluje še premalo časa, da a začel že s prodajo samo svojih kreacij. M°.eI1ikol}[ to lahko storil čez leto dni in ponudil k svojo modo. Sedaj imam na razpolago veC,janje zjj’ skrbim tudi za popravila, čeprav je P0PrayJijInO ^ mudno in nehvaležno delo. Toda vedno z ,aVpefP „ entkam ustreči.« Ker je žena Svetlana v g . jak0
službi v Ljubljani, pomaga Leu
Blank - malo doma v Semedeli pri K°Pr ' rpk0 Nemčiji, je povedala. »Naše cene so zm^r,la tudi n. gim dostopne, dajemo pa možnost nakup z[1iki _ dvomesečni kredit.« Največ dela je 00 »Mi nimamo razprodaj, ker .prodajamo biaga." ker so naši modeli vedno iz Prvovrstne?nrt vsak d«e Trgovina oziroma modni atelje le „q Ufg. = od 9. do 13. ure, poleti pa tudi od 1J- “ nglejl^.^ij boste šli v Koper, si izložbe ateljela^rlraP°vepn0 so vedno zelo privlačne. »Že izložba ™at0 jo vea
buhom za kruhom. Na Evropo pritiska ............. ■ ■	—ju k>
jih Evropa ne more, predvsem Pa j1® sme odkloniti, temveč mora zanje* dostojno poskrbeti. Toda na Združeno Evropo utegne pritisniti - in o tem } skoraj ne govori - tudi kakšnih enoj01 milijonov ljudi iz Sovjetske zveze!
Zlasti zanimivo pa je bilo, ko se 1 razpredel govor o narodnostnih šinah. Iz vrst odposlanstva dežele V neto je prišla laskava pripomba, da I. bilo izvoljenih v slovenski parlam00 pet zastopnikov italijanske naroda0 ti, in obenem ugotovitev, da č0 podobnega ni tudi v hrvaškem ru. Miran Potrč je ob dopolnilu, d° r v parlamentu zastopana s tremi Migati tudi madžarska skupnost, delil to prisotnost kot sad zave}1,^ usmeritve, ki naj položaj majjhjo samo še okrepi. Hkrati je naglasih j je Slovenija glede tega korak P’^-nekaterimi drugimi zahodnimi mokracijami.
In še Ciril Zlobec: »Prej___ w„
bo to zgodilo še kje v Jugosl0^ predvsem pa upam, da tudi v kajti le s takšnim odnosom do ^ _v-šin je mogoče doseči tisto pravo notežje, brez katerega ni mogoc° potvoriti pristne iskrenosti med d?2 mi in njihovimi narodi.«	.
DRAGO GAŠPER11^
kaj v trgovini dobiš, je naše geslo, tako barvno, kot likovno usklajujemo.« vedat p Še to mi je Leo na koncu razgovo^ p[edsta pripravlja modno revijo, s katero se , A.g, * Kopru, Mariboru, Ljubljani, pa mor“aEvA
5 priljubljenih konjičkov
Jože Petelin
Ročna dela
Ta dela sodijo v konjičkarski delokrog oziro-®a v opis del in nalog v glavnem nežnejšega sPola, še posebej gospodinj in babic. Sem sodijo Pletenje, kvačkanje, vezenje, klekljanje, šivanje, vpzlanje in najbrž še kaj. Ročna dela so stabilizacijsko naravnana in jih zato toplo pozdravljamo 'o priporočamo. Kar pomislite, koliko denarcev privarčuje ženska, ki plete, šiva, kvačka itd. za vso družino! Poleg tega so vsi, na ta način nare-jsni predmeti, unikati, kar najbolj uničujoče deduje na zavistneže. Moški za ročna dela niso preveč talentirani, so pa zelo pripravni za nožna dsla, pa naj gre za tlačenje zemlje ali pa najbolj 2nano nožno delo na področju Balkana - igranje n°gometa.
Risanje
Še vedno velja, da smo Slovenci narod pesnikov in da imamo usmerjeno izobraževanje. Odstotek nepismenih je zanemarljiv, skoraj vsak je vsaj v mladostnih letih napisal kakšno pesmico, kar pomeni, da je tudi pisanje priljubljen hobi. pekateri izredno radi pišejo najrazličnejše pritožbe in ugovore, kar je ob razvejanosti samoupravljanja povsem samoumevno. Glede na višino honorarjev, ki jih založbe podarjajo slovenskim Pisateljem, lahko rečemo, da je pisanje tudi za njih hobi. Od hobija se namreč težko preživlja,
se pa z njim lažje živi. Naši najmlajši pa silno radi pišejo po zidovih, plotovih in asfaltu, še zlasti eno besedo, ki ima štiri črke.
Služba
Služba, pa hobi? Dajte no mir, boste rekli! Ta vsakodnevna ponavljajoča se tlaka? Vendar je služba lahko sijajen hobi, le potruditi se je treba. Če ste v službi preveč zaverovani v delo, si vzemite čas, malce poglejte naokrog na svoje sodelavce in videli boste, da namesto storilnosti rajši dvigujejo skodelice kave, zraven pa še tiste prijetne posodice, ki držijo 0,3 in 0,5. Ti so službo že zdavnaj vzeli za hobi. K zgoraj naštetemu seveda sodi tudi zgovorna debata, ki zajema v glavnem spletkarjenje, ignoriranje in naklepanje. Kar poskusite, boste videli, da ni težko! Lahko sicer zamahnete z roko in rečete: Sem tak karakter, da tega ne zmorem, vendar se potem ne jezite na nas, ki smo vam zastonj postregli s sijajnim nasvetom!
Alpinizem in hribolazništvo
Gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor. Bogve, od kod je v našo lepo deželo, polno idiličnih holmov, gora in strmih vrhov, zajadrala ta nora mi-
sel? Slovenci smo že od nekdaj radi hodili, zato so naše noge utrjene in zlahka premagujejo tudi najhujše vzpone. Naši dedje so hodili na Dunaj, naši očetje hodijo v Beograd, večkrat stojimo v vrstah pred trgovinami, tako da trikrat letno gor na Triglav ni noben problem! Menda se je prav zaradi množičnega obiska naše največje gore v zadnjih desetih letih njen vrh znižal za približno pet metrov. Med posebno priljubljene oblike alpinizma sodita tudi karierizem, pri katerem je bolj kot noge treba uporabljati komolce in seveda zelo prijetno vzpenjanje na Venerin griček.
Skakanje čez plot
Ta konjiček bi moral soditi med atletske discipline iz dveh vzrokov: ker mednje sodijo skakanje v daljino, v višino in s palico in ker zahteva kar precejšnjo telesno kondicijo. Skakanje čez plot bi lahko imenovali tudi skakanje v globino. Za mlade jahače tega prijetnega konjička so tovrstni skoki lahka atletika, za starejše pa čedalje težja. Po izbruhu seksualne revolucije pred leti se je število tovrstnih konjičkarjev najmanj potrojilo, še zlasti med nežnejšim spolom. Spada med tiste hobije, ki jih udeleženci gojijo naskrivaj, vendar ne v popolni tišini, saj pri teh skokih sodi zraven kar precej vzdihovanja in ječanja. Osnovno geslo skakanja čez plot je: Vsi v posteljo za zdravo telo!
Pl
Tedenski pregovor:
't
Če se Medard kislo drži, do konca meseca ni sončnih dni.
(slovenski)
Sv. Medard je praznoval svoj god včeraj, 8. junija!
Spominski datumi:
□	Pred 50 leti: 10. 6. 1940 je Italija stopila v 2. svetovno vojno.
□	Pred 30 leti: 10. 6. 1960 so na dvorišču tržaške Glasbene matice našli bombo.
□	Pred 20 leti: 10. 6. 1970 je bila v Rimu protestna manifestacija slovenskih šolnikov.
□	Pred 45 leti: 12. 6. 1945 so se jugoslovanske čete na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen v Beogradu 9. 6. 1945, umaknile iz Trsta. Ustanovljeni sta bili cona A in cona B.
Osebnosti:
□	9. 6. 1910 se je v Trstu rodil politični delavec in narodni heroj Tone Tomšič, ki je bil ustreljen 21. 5. 1942 v Gramozni jami.
□	13. 6. 1980 je v Trstu umrl prosvetni in . politični delavec Drago Pahor, ki se je ^ rodil 11. 7. 1905 v Skednju.
A
Ljubljana
Drama SNG
^ V ponedeljek, 11. 6., ob 18. uri: Mesec dni na kmetih (Ivan S. .'Ur g en j e v), rež. Zvone Šedlbauer (ponovitve 12. in 13. 6. ob 19.30, U. 6. ob 17. uri).
y soboto, 16. 6„ ob 19.30: Dama iz Maxima (Georges Feydeau), !ež. Vinko Mbderndorfer.
Mgl
.. Nocoj, 9. 6., ob 19.30: V agoniji (Miroslav Krleža), rež. Stevo '■'Son, gostuje Narodno pozorište Bosanske krajine iz Banje Luke.
V torek, 12. 6., ob 19.30: Romeo in Julija (William Shakespeare), r®ž. Barbara Hieng.
, V četrtek, 14. 6., ob 19.30: Ta veseli dan ali Matiček se ženi 'Anton Tomaž Linhart), rež. Zvone Šedlbauer (ponovitev 15. 6.).
RRvatini
kulturni dom
Nocoj, 9. 6., ob 20.30: opera Seviljski brivec (Gioacchino Rossini), U- Igor Švara, gostovanje Opere SNG Ljubljana.
|ta.njel
dvorišče
oni s°I)oto, 16. 6., ob 21. uri: v okviru Grajskih večerov - Mandra-9 a (Machiavelli), rež. Georgij Paro, nastopa PDG Nova Gorica.
Ljubljana
ankarjev dom
v VELIKI DVORANI v petek, 15. 6., ob 20. uri: koncert Simfonič-aga orkestra RTV Ljubljana, solist Mihail Hanonovič Gantvarg -°hna, dir. Marko Munih (Ciglič, Sibelius, Holst).
^tžanke
^ Ponedeljek, 11. 6., ob 21. uri: rock koncert Nicka Cava.
Videm
'klitorium Zanon
v0j Ponedeljek, 11. 6., ob 21. uri: Videmski ansambel in zbor pod tr ?stvom Marca Feruglia izvajata Mašo za mešani pevski zbor in Sti-a n* kvintet ter Koncert za klavir in pihalni orkester Igorja avinskega, pianist Walter Sivilotti.
C5
Razstave
Vii>em
ol^LERUA il VENTAGLIO (Ul. Zanon 18/11, tel. 0432/507930): ob r®škega slikarja Igorja Rukavine (vsak dan 10-12.30 in 17-19.30, D K/mo^ikih in praznikih zaprto, do 23. 6.).
Uon -Mc -° DELLA CITTA' - TORRE Dl SANTA MARIA (Ul. Za-l5_lo Športne kolajne od 1900 do danes (vsak dan 9.30-12.30 in *ASSARredeljkih 'n Prazn'un'^ popoldnevih zaprto, do 15. 7.).
Sobardt IN oz- PALAČA DEI PROVVEDITORI: razstava Lan-Ptostnrih tt dari 9-19, do 30. 9.). Poleg osrednje razstave je v 10Q teter Um®tnostne tiskarne Falaschi (v Vili Manin) na ogled stov o Langobardih (vsak dan 9-19, do 30. 9.).
VIDEM
Grajsko dvorišče
V	nedeljo, 10. 6., ob 21.15: Coros y danzas de Madrid - Goyeve podobe v čaru flamenka.
V	torek, T2. 6., ob 21.15: Od Offenbacha do musicala - koncert Mladinskega orkestra Gledališča Verdi, dir. Pinchas Steinberg.
V	ponedeljek, 18. 6., ob 21.15: baletni večer s solisti Pariške opere.
V	četrtek, 21. 6., ob 21.15: koncert Astorja Piazzolle in Godalnega kvarteta iz Mantove.
V	torek, 26. 6., ob 21.15: recital sopranistke Katie Ricciarelli.
V	petek, 29. 6., ob 21.15: koncert kitarista Paca De Lucie.
Trg Matteotti
V	sredo, 13. 6., ob 21.15: koncert skupine Casino Royal Flexy Gang.
V	nedeljo, 17. 6., ob 21.15: Giselle - baletni večer Malega gledališča mesta Videm s sodelovanjem plesalca Georgeja Bodnarciuca.
V	sredo, 27. 6., ob 21.15: večer glasbe in plesa s skupino Afrik’o' Bosso Pitura Freska.
•	V primeru slabega vremena bodo prireditve v Gledališču Zanon (Ul. Leonardo da Vinci 1).
Palača Morpurgo
V	nedeljo, 10. 6., ob 21.30: kabaretni kotiček - G e gualcosa che mi lascia perplesso, nastopa Anatoli Balasz.
V	ponedeljek, 11. 6., ob 21.30: kavarniška glasba - Claudio Coja-niz in Giovanni Mayer.
V	petek, 15. 6., ob 21.30: kavarniška glasba - Judy Moss, Alberto Delfini, Giovanni Toffoloni in Claudio Zanonef.
V	soboto, 16. 6., ob 21.30: kabaretni kotiček - Ta tum ta tum crack, nastopa skupina I pendolari dell essere.
V	torek, 19. 6., ob 21.30: kavarniška glasba - Glauco Venier in Massimo Demattia.
V	sredo, 20. 6., ob 21.30: kabaretni kotiček - Cingue miliardi... e uno, nastopa Adriano lurissevich.
V	petek, 22. 6., ob 21.30: kavarniška glasba - Gabriele Centis, Sergio Candotti, Michele Calgaro in Mauro Slaviero.
V	soboto, 23. 6., ob 21.30: kabaretni kotiček - Lenny (poklon Lennyju Bruceu), nastopa Beppe Lanzetta.
V	četrtek, 28. 6., ob 21.30: kavarniška glasba - Francesco Ciani, Piero Purini, Paolo Butti in Walter Vouch.
Dvorana Aiace
V	petek, 15. 6., ob 18.30: Ordito per immagine d autore - antologija najboljših video dokumentarcev o okolju, zgodovini in umetnosti F-JK; predstavitev prispevkov Vrtovi vil, Furlanija in Julijska krajina, Naravna okolja Furlanije, Laguna in Kras.
Dvorana Confraternita na Gradu
Od danes, 9. 6., dalje na ogled razstava Come eravam sportivi... -športne podobe Furlanije-Julijske krajine od 1860 do 1960 (vsak dan 10.30-12.30 in 16.30-22, do 8. 7.).
•	Predprodaja vstopnic v Palači Morpurgo (Ul. Savorgnana 12, tel. 0432/2.71564) vsak dan, razen ob nedeljah, od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
LJUBLJANA
Festival Ljubljana
V	OPERI v petek, 22. 6., ob 20. uri: Carmina Burana (Carl Orli}, predstava Opere SNG Ljubljana.
V	KRIŽANKAH v ponedeljek, 25. 6., ob 21. uri: La Boheme (Gia-como Puccini), predstava Opere NP iz Sarajeva.
V	OPERI v četrtek, 28. 6., ob 20. uri: Figarova svatba (Wolfgang A. Mozart), predstava Opere SNP iz Beograda.
V	KRIŽANKAH v petek, 29. 6., ob 21. uri: El Corregidor (Hugo Wolf), predstava Opere SNG Maribor.
V	KRIŽANKAH v ponedeljek, 2. 7., ob 21. uri: Norma (Vincenzo Bellini), predstava Opere NP Ivan Zajc z Reke.
• Pri sporedu bi se lahko pojavile še kake spremembe, ki jih bomo skušali objaviti pravočasno.
GORICA
Kulturni dom
V	nedeljo, 10. 6., ob 9.30: deželno prvenstvo športne ritmične gimnastike A-l in A-2; prireja ŠZ Dom.
V	nedeljo, 10. 6., ob 17. uri: meddeželno prvenstvo v odbojki under 16 - finale Val Tekno Progres - Sisley Treviso.
V	četrtek, 14. 6., ob 18. uri: zaključni nastop gojencev goriške Glasbene matice.
V	petek, 15. 6., ob 18.30: odbojkarska selekcija F-JK za vsedržavni turnir dežel; prireja FIPAV.
V	soboto, 23. 6., ob 21. uri: zaključna prireditev baletne šole Arabesgue iz Červinjana.
V	petek, 29. 6., ob 20.30: občni zbor ŠZ Dom.
Goriški grad
V	četrtek, 28. 6., ob 20.30: koncert Witz Orchestre; prireja KD.
• Upravni odbor KD Gorica si pridržuje pravico, da po potrebi spremeni najavljeni spored. Za podrobnejše informacije: Kulturni dom, Ulica Brass 20, 34170 Gorica, tel. (0481) 33288.
SPILIMBERGO
□	PALAČA TADEA (na Gradu); Effemeride - sto fotografij iz arhiva Itala Zanniera, uredil Paolo Čostantini (do 2. 9.).
□	PAVILJON BARBACANE: Sence na oblakih - fotografije italijanskih letalcev med prvo svetovno vojno, uredila Fabio Amodeo in Gianpaolo Cuscuna (do 15. 7.).
□	GRAJSKE KLETI: Popotovanje v Svevov Trst - fotografije Artu-ra Giacomellija, uredila Fabio Amodeo in Nives Millin (do 2. 9.).
□	PAVILJON BARBACANE: Kaleidoscope - fotografije Franca Fontane od 1960 do 1990, uredila Franco Fontana in Franco Lefe-vre (od 27. 7. do 30. 9.).
□	PAVILJON BARBACANE: Diego de Henriguez - obrazi vojne, uredil Antonio Šema (od 1. do 30. 9.).
• Vse razstave so odprte vsak dan 10-12 in 16-20.
Horoskop
od sobote, 9. junija, do petka, 15. junija 1990
Pripravlja SREČKO MOŽINA
OVEN (21.3.-19.4.)
— VI IN DELO: Večina zvezd vam še vedno ni zelo ij,	naklonjena, zato
Pri* , !?e J*0 šlo vse tako, kot v?,, Rujete. Obstaja nevarnost Vam ^'Jljlvih dogodkov, ki ženio n0 .Pokvarijo razpolo-PriH i °.dite karseda zbrani kakšr?iU*in ne spuščajte se v boditl6 ^Mdacije. Previdni Ponoa PfecIvsem v nedeljo in Nekrine ]ek' VI IN DRUGI: ne H= *Vam L*0 stopil na prste: bosta t 6 ,se' Ugodna dneva °Sta torek in sreda.
BIK (20.4.-20.5.)
VI IN DELO: Teden bo precej pester in poln raznih
vaia v vat*1 Pravkar na

y*in sreHb°do P°Mdile. -!5,0 mani da ^am bosta ne! DRUGE fP^onjena. ’ ”

___ To-nekoli-VI IN _ vam bo dneva bos-in petek.
^^ DVOJČKA (21.5.-J f 20.6.) — VI IN DELO: Čaka vas delovno zanimiv in razgiban teden. Pozitivni vplivi hitrega Merkurja bodo pospešili uresničitev zastavljenih načrtov. Spremljala vas bosta dobra sreča in prijetno počutje. Čas je res primeren za kakršnekoli pobude. Precej uspešni bodo vsi majski Dvojčki. Muhast dan pa bo petek. VI IN DRUGI: Razveselili se boste nepričakovanega pisma. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
RAK (21.6.-21.7.)
VI IN DELO: Na-poved je za vas ugodna. Večina zvezd bo spodbudno vplivala na potek dela in razvoj načrtov. Precej bo dobrih priložnosti, ki bodo pospešile uresničitev vaših ciljev. Rojenim od 28. 6. do 3. 7. Mars ni naklonjen. Obstaja možnost spora ali neprijetnih dogodkov. Bodite modri in se ne prenaglite v odločitvah. VI IN DRUGI: Srčne želje se vam bodo izpolnile. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
— LEV (22.7.-22.8.) --
VI IN DELO: Prva JL I polovica tedna \ vam ne bo preveč naklonjena. Merkur in Venera sta vam nasprotna, zato kar pričakujte, da je lahko hitro kaj narobe. Obstaja možnost neugodnih vesti, ki vas bodo spravile ob dobro voljo. Od četrtka dalje pa se vam bo marsikaj premaknilo v pozitivno smer. Nekoliko kritičen dan bo sreda. VI IN DRUGI: Ne pozabite na to, kar ste obljubili. Ugodna dneva bosta sobota in petek.
. ^	DEVICA (23.8.-
Innrj	22.9.) — vi in
I Jf	DELO: Obeta se
I lil	vam prijeten teden.
Merkur in Venera bosta precej pripomogla k temu, da boste v svojih namenih zmagoviti. Obstaja verjetnost pozitivnih sprememb na delovnem področju. Izkoristite vam naklonjene zvezde za najdrznejše načrte. Četrtek in petek vam bosta manj po godu. VI IN DRUGI: Očaral vas bo nekdo iz vaše bližine. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
TEHTNICA (23.9.-22.10.) — VI IN
DELO: Zvezde vam mm niso kaj preveč prijazne. Neugodni Mars, Jupiter in Saturn vas lahko spravijo v nepričakovane težave. Zvezde vam priporočajo previdnost v dejanjih in v odločitvah. Čas ni ugoden za nove pobude. Precej bolj naklonjene bodo zvezde rojenim od 23. do 28. 9. Obetajo se jim dobre vesti. VI IN DRUGI: Posvetite več pozornosti družinskemu življenju. Ugodna bosta torek in sreda.
_	ŠKORPIJON
inn	(23.io.-2i.il.) — vi
IM	IN DELO: Teden
I | !■}>	bo precej ustvarja-
len in zadovoljiv. Okoliščine vam bodo naklonjene, tako da boste bližji ugodni uresničitvi vaših ciljev. Precej bo tudi novosti, ki vam bodo teden popestrile. V torek in sredo obstaja sicer možnost kakšnih sitnosti, vendar večjih težav sploh ni pričakovati. VI IN DRUGI: Ne jezite se na druge, če ste za nekaj sami krivi. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
^	STRELEC (22.11.-
Tf	21.12.) — VI IN
DELO: Obeta se vam uspešen delovnik. Izkoristite pozitivne vplive Marsa in pri delu boste marsikje napredovali. Čas je primeren za nove pobude. V svojih namenih boste uspešni. Računate lahko na ugodno rešitev vaših pričakovanj. V četrtek in petek možnost bolj muhastega razpoloženja. VI IN DRUGI: Zaupajte se ljubljeni osebi in odleglo vam bo. Ugodna dneva bosta sobota in sreda.
_	KOZOROG (22.12.-
'I ^	19.1.) — VI IN
DELO: Pred vami |	je uspešen teden.
Izkoristite pozitivne vplive zvezd za vse, kar si želite. Vaša prizadevnost bo zagotovo dosegla svoj namen. Ponudile se vam bodov nove ustvarjalne možnosti. Čakajo vas dobre vesti na ekonomskem področju. Pozor! Rojenim od 29. 12. do 2. 1. grozijo neprijetna presenečenja. VI IN DRUGI: Nikar ne zamudite zmenka! Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
A A - VODNAR (20.1,-18.2.) — VI IN
DELO: Vstopate v zanimiv in pester teden. Precej ustvarjalni boste pri delu in v družabnem življenju. Naredili boste več, kot ste pričakovali. Izkoristite vam naklonjeni Merkur za uresničitev najzahtevnejših načrtov. Sredi tedna vas čaka prijetno presenečenje. Malo bol| utrudljiv bo ponedeljek. VI IN DRUGI: Pomoč starega znanca vam bo prav prišla. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
RIBI (19.2.-20.3.)
^ ^ VI IN DELO: Na-poved je za vas še M \ ^ vedno precej ugod-^	^ na. Teden bo de-
lovno prijeten in poln zanimivih priložnosti. Vaše akcije bodo vsepovsod zmagovite. Jupiter in Venera sta vam tokrat izredno naklonjena. Precejšnja je možnost ekonomskega uspeha. Ob koncu tedna pa se vam bo izpolnila stara želja. VI IN DRUGI: Nekdo vas bo prosil za pomoč: nikar je ne odklonite! Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
Zanimiv dvodnevni mednarodni posvet na Pomorski postaji
Ombusdman ali varuh državljana še vse premalo poznana inštitucija
Izjave deželnega odbornika Ang e lij a
Neprecenljiva vrednost tihega morskega parka
Varuha državljanovih pravic ali om-budsmana je prva formalno uvedla švedska ustava iz leta 1809. V tej skandinavski državi je že od leta 1713 obstajal tako imenovani »kancler pravice«, ki je bil neke vrste organ za nadzor nad delom javnih uprav in tudi samih državnih uslužbencev. Sprva je bil ombusdman odvisen od kralja, kasneje (od začetka tega stoletja) pa je odgovarjal švedskemu parlamentu, kar se formalno dogaja še danes. Ta inštitut so nato postopoma prevzele tudi druge države. Švedski so sledile Finska, Danska in Norveška, pod različnimi imeni in nazivi so varuha državljanovih pravic kasneje sprejele še druge države, pred nekaj meseci tudi Poljska in Madžarska. Ombudsman ima v različnih stvarnostih precej različne vloge, na splošno ga bi lahko opredelili kot organ, ki na neformalen način varuje državljane pred nezakonitim in nemoralnim ravnanjem države in njenih teles. Italija v vsedržavnem merilu ne pozna te pomembne inštitucije, v tej ali oni obliki pa jo poznajo nekatere dežele kot npr. Tri-dentinska-Južna Tirolska, Lombardija in Furlanija-Julijska krajina.
Vloga ombusdmana v luči splošnih prizadevanj za vsestransko zaščito in pravno varstvo državljana je v središču pozornosti dvodnevnega posveta, ki se je začel včeraj na Pomorski postaji v organizaciji Evropskega zavoda za vprašanja ombusdmana, Lombardije in naše dežele pod pokroviteljstvom delovne skupnosti Alpe-Jadran. Pred uradnimi poročili so udeležence iz raznih evropskih držav pozdravili predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti, predsednik deželnega sveta Paolo Solimbergo in tržaški župan Franco Richetti. Konference se udele-
žujejo tudi javna pravobranilka Slovenije Anica Popovič, prof. Anton Peren-čič z ljubljanske univerze in odvetnik Peter Ceferin, ki se bodo po vsej verjetnosti oglasili v današnji razpravi. Biasutti je v svojem posegu pozdravil ta mednarodni posvet, ki odpira nova obzorja na področju varstva državljanovih in tudi splošnih človekovih pravic, posebno v času, ko se (upravičeno) dosti govori o zlorabah javnih teles in inštitucij. O tem je spregovoril tudi Solimbergo, medtem ko je varuh državljanovih pravic naše dežele Olivie-ro Drigani govoril o svoji vlogi in o svojih vsakdanjih izkušnjah pri opravljanju te pomembne, a žal zelo malo poznane in izkoriščene javne funkcije.
Osrednje uvodno poročilo je imel prof. Franz Matscher, član evropskega sodišča za človekove pravice iz Strasbourga. Rekel je, da je v začetku nasprotoval takšni zaščiti državljanovih
pravic, saj je bil mnenja, da sodi ta funkcija med osnovne pristojnosti sodnih teles. Konkretne vsakdanje izkušnje pa so demantirale to stališče, ker so jasno pokazale, da državljani res potrebujejo tudi inštrument ombusdmana. To velja še posebno v Italiji, kjer sodna oblast trpi za kroničnimi posledicami preobremenjenosti in zmede, birokracija pa dejansko duši delo mnogih javnih ustanov, še zlasti na področju zdravstvenega in socialnega varstva.
Na posvetu je bilo slišati izkušnje iz Švice, Avstrije in Zvezne republike Nemčije, a tudi iz Lombardije in Tri-dentinske-Južne Tirolske. Italija pa v tem oziru zelo močno zaostaja za skandinavskimi in za severnimi državami, čeprav se v nekaterih deželnih stvarnostih stvari na srečo premikajo z mrtve točke.
S. T.
Zakaj se Slovenci sploh ne poslužujemo urada deželnega varuha civilnih pravic?
Državljanov branilec Furlanije-Julijske krajine Oliviero Drigani ima urade v Trstu, Vidmu, Gorici, Pordenonu, Tolmeču, Huminu in Trbižu. V našem mestu je sedež v Ul. Fabio Filzi št. 21/1 (tretje nadstropje, tel. 364130). Praviloma državljanov branilec ne posluje na lastno pobudo, ampak na zahtevo ali prošnjo posameznikov ali skupin, ki se zanimajo za ta ali oni upravni postopek ali se pritožujejo zaradi zamud, nerodnosti in nepravilnosti pri delovanju Dežele ali od nje odvisnih krajevnih uprav (občinske, pokrajinske itd.). Zakon določa, da sme državljan zaprositi za posredovanje državljanovega branilca šele potem, ko se je že obrnil na pristojni urad in ni dobil v roku dvajsetih dni nobenega odgovora ali pa je bil ta odgovor zanj nezadovoljiv.
Slovenci se za spoštovanje svojih narodnostnih pravic žal zelo malo ali sploh nič ne poslužujemo tega pomembnega telesa. To je res škoda. Zgovoren primer so uradne prošnje in raznovrstni dopisi v slovenščini, ki jih pristojna telesa zelo pogosto zavračajo.
Področja, ki so pomembna in zanimiva z naravovarstvenega stališča, je treba bolje spoznavati, tudi zato, da bi izkušnje lahko prenašali iz enega v drugo. S tega vidika - je poudaril deželni odbornik za okolje Armando Angeli, ki je včeraj dopoldne obiskal morski park v Miramaru - je treba njegovemu obisku pripisovati dvojni namen in pomen: po eni strani gre seveda za ogled izredno privlačnega zaščitenega območja, po drugi pa za izmenjavo mnenj z odgovornimi za park.
Odbornik Angeli, ki se je včeraj dopoldne v Miramaru srečal z odgovornimi za park Grazianom Benedettijem in Mauriziom Spotom, se je pri tem nanašal na sodelovanje z Laboratorijem za morsko biologijo, ki je v nabre-žinskem bregu.. Izhajajoč iz izkušenj, ki so si jih doslej nabrali v tem dvostranskem sodelovanju, bi lahko tudi med deželnim odborništvom za okolje in miramarskim morskim parkom osnovali tvornejše in konkretnejše odnose in sodelovanje.
Čeprav gre v primerih nabrežinske-ga Laboratorija in miramarskega parka za različni strukturi, pa imata po-mebno stično točko v varstvu morja in nadziranju kakovosti voda. To pa sodi tudi v krog pristojnosti in obvez deželnega odborništva, ki glede na izjave odgovornega očitno namerava prevzemati tudi vlogo povezovalca.
Miramarski morski park obsega del tržaškega nabrežja in seveda zaliva, ki je pred miramarskim gradom. Ustanovili so ga leta 1973 na pobudo italijanskih ministrstev za okolje in trgovsko mornarico, upravlja pa ga Svetovni sklad za naravo (WWF). Miramarski park, ki je edinstven primerek takšne-
ga zaščitenega območja v Italiji, obsega 300 tisoč kvadratnih metrov morja. Meje parka so označene, kajti na območju zaščitenih voda je prepovedana plovba s kakršnokoli obliko čolna ali ladje, naj strožje pa je prepovedan ribolov. Na relativno omejenem delu morja živi namreč veliko živalskih in rastlinskih vrst, ki v bistvu nudijo nenadomestljiv prikaz morske flore in favne severnega Jadrana.
S tega vidika je park izredno dragoceno’ območje za znanstveno raziskovanje, izredno primerno pa je tudi za uvajanje otrok in mladih v spoznavanje morja, življenja v njem in njegovih privlačnih skrivnosti. Med izredno zanimivimi pobudami na tem področju velja posebej omeniti možnosti, da si vsakdo s pomočjo maske pobliže oglej da bogastvo, ki ga zakriva miramarski park. Obiski »sea watching« (ogledovanje morja), ki jih vodi osebje WWF' so namenjeni vsem, še zlasti pa seveda šolski mladini.
Odbornik Angeli si je pobliže ogl®' dal center za obiske morskega parka, ki so ga uredili v malem miramarskeiu dvorcu. Ta mala stavba v miramaf' skem parku sodi pod okrilje deželnega odborništva za zaščito naravnih, arheoloških, umetniških in zgodovinskih dobrin. V gradiču so uredili tudi informativni center o morskem parku: v sobah so namreč na ogled posebni panoji, ki ponazarjajo dele morskega park® in njegove številne prebivalce, pod; robneje pa si jih lahko obiskovalo1 ogledajo preko televizijskih zaslonov’ medtem ko je še najbolj neposreden stik z raznimi primerki morske favn® in flore z ogledom številnih akvarijev' ki so jih namestili v gradiču.
Predlogi miljske uprave Deželi
Za razvoj Milj urediti zgodovinsko središče
Včeraj predstavili pobudo tržaških občinskih svetovalcev
Trst naj se z večjezično napisno ploščo oddolži spominu cesarice Marije Terezije
V pripravi na srečanje, ki ga bo imel miljski občinski odbor s predsednikom deželne'uprave Adrianom Biasuttijem, so večinske stranke v občinskem svetu sprejele dokument, ki ga je predstavil župan Jacopo Rossini.
Dokument se začenja z nekaterimi zgodovinskimi ugotovitvami o tem, da se je miljska občina po podpisu mirovne pogodbe dejansko znašla brez zaledja. Meja je razpolovila cestne povezave, vodovod in greznično omrežje. Rossini je v dokumentu med drugim zapisal, da je še vedno veliko nerešenih problemov, ker je prejšnja občinska uprava imela slabe odnose z upravitelji tržaške pokrajine in dežele.
Župan Rossini je tudi podčrtal, da bo treba spremeniti nekatere osnovne razvojne usmeritve in načrte. Kritiziral je tako izbiro, da bi Sv. Rok in Lazaret postala turistično središče, kar se dejansko nikoli ni zgodilo. Župan sedaj predlaga, da se uredi zgodovinski del mesta in tako poveča pritok turistov. Milje so namreč edino tipično istrsko mesto v Italiji in ga je zato treba ovrednotiti. Obnova zgodovinskega središča bi seveda pomenila, da se popravijo in restavrirajo stare hiše, predvsem pa bi bilo treba urediti greznice in vodovod ter napeljati metanovod. Dokument svetovalcev upravne večine še predlaga, da bi vsa dela izvedli koordinirano in istočasno, s čimer bi se izognili večkratnemu kopanju jam in zmanjšali stroške. Zanimiv je tudi predlog, da bi asfaltno oblogo ulic zamenjali s starimi kamnitimi kockami, kot so to naredili v Gradežu.
V kavami Tommaseo so med dišečimi kavami in elegantnimi aperitivi predstavili zamisel, po kateri naj bi zbrali sredstva za postavitev večjezične table v čast cesarici Mariji Tereziji. Ploščo bi postavili na hiši ob Kanalu v Terezijanski četrti, napis pa bi bil v italijanščini, slovenščini, .nemščini, hebrejščini, gr: ščini, srbščini in hrvaščini. Pobudo so predstavili tržaški občinski svetovalec Zelene alternativne liste Maurizio Bekar, občinski svetovalec SSk Aleš Lokar, nekdanji občinski svetovalec LpT Walter Cus-mich in član Zelene alternativne liste Romano Lip-pizer.
Po besedah svetovalca Bekarja je tržaški občinski svet že leta 1981 sprejel resolucijo, ki obvezuje občinski odbor, naj postavi večjezično tablo v čast cesarici, ki je imela toliko zaslug za razvoj modernega Trsta. Resolucijo je svet sprejel po dolgi razpravi, katere jabolko spora je bil seveda prav večjezičen napis, table pa niso nikoli postavili. V proračunski razpravi sta svetovalca Lokar in Bekar ponovno zastavila vprašanje o spominski plošči v Terezijanski četrti, občinski svet pa je zahtevo po postavitvi zavrnil.
Na včerajšnjem srečanju je seveda tekla beseda o odnosu Trsta do svoje preteklosti. Cusmich je opozoril, da že sama imena ulic in trgov dokazujejo,
da Trst prikriva svojo preteklost. V našem mestu je živelo veliko zaslužnih mož, ki pa se jim Trst ni nikoli primerno oddolžil. Med drugimi je Cusmich omenil češkega izumitelja ladijskega vijaka Ressla. Trst je bil večnacionalno mesto, vendar so tudi to podobo prikrivali in jo še prikrivajo. Mestne ulice nosijo tako imena italijanskih književnikov, politikov in podobno, pozablja pa se na pomembne tržaške osebnosti, ki niso bile vedno italijanskega rodu.
Lokar je spregovoril o pomenu Marije Terezije in dejal, da gre prav njej zasluga, da je Trst postal pomembno trgovsko tržišče in pristanišče. Poudaril je, da že sama urbanistična struktura Terezijanske četrti dokazuje, da je bil razvoj mesta načrtovan, skratka, da se je cesarica odločila postaviti moderno trgovsko mesto. Trst se mora še toliko bolj zahvaliti, ker je postal to, kar je (in še bolj, kar je bil) prav cesaričinemu gospodarskemu načrtu, ki je težil k ekonomski in drugačni okrepitvi celotnega imperija.
Mimo zgodovinskih ugotovitev ostaja dejstvo, da si danes marsikdo želi prekoračiti umetne plotove in premostiti dediščino nacionalizma, ki je želel vsiliti Trstu nezgodovinsko podobo nacionalno monolitnega mesta. Slovenci ta poskus še danes plačujemo na lastni koži.
Niz predavanj o upravljanju malih podjetij
V ponedeljek se bo v organizacij1 pokrajinskega odbora Vsedržavne konfederacije obrtnikov in malih podjetij pričel prvi poklicni tečaj za ženske, ki se ukvarjajo z vodenjem obrtnih in industrijskih obratov.
Tečaj bo potekal v okviru šestih srečanj, na katerih bo govor o vodenju m organizaciji podjetja. Vsa srečanj8 bodo na sedežu združenja CNA oa Trgu Venezia 1. Predavanja se bodo vsakič pričela ob 19.30.
Teme o katerih bodo govorili zadevajo značilnosti deželnega obrtnišbj, in vlogo žensk, osnove vodenja p0<'j jetja, finančna sredstva in olajšave Pf posojilih in osnove, marketinga. -koncu pa bo na sporedu še večer, Pr^ svečen diskusiji med udeleženkam1-predavatelji. Vsekakor gre za zani^U vo pobudo, ki želi ovrednotiti v^[,1 ženske v deželnem in pokrajinske gospodarstvu.	_ . v
Vse interesentke se lahko vpišej0.^ uradih CNA, ki so v Ul. Valdirivo Rok za vpise zapade 14. t. m.
V	Nabrežini priprave na občinsko razstavo
in pokušnjo vin
Občinska uprava in vinogradniki devinsko-nabrežinske občine priredijo s sodelovanjem Kraške gorske skupnosti 29. razstavo in pokušnjo domačih vin, ki bo na igrišču ŠD Sokol v Nabrežini 6., 7. in 8. julija 1990.
Na prireditvi lahko sodelujejo vsi vinogradniki iz devinsko-nabrežinske občine, ki so v zadnji letini pridelali najmanj tisoč litrov vina s svojega posestva. Izbiro vin, ki bodo pripuščena na razstavo, bo opravila posebna komisija. Vpisovanja in vzorce vina (dve steklenici po 0,7 litra) sprejemajo v občinskih uradih (soba št. 15) do vključno 15. junija letos.
V	žiriji v San Marinu tudi prof. Eliana Zajec
V	San Marinu bo v nedeljo selekcijsko tekmovanje za udeležbo na svetovnem prvenstvu v igranju koncertne harmonike. Na tem selekcijskem nastopu bo izbran udeleženec svetovnega prvenstva iz Italije.
Med člani ocenjevalne komisije je tudi pedagoginja za harmoniko na šoli Glasbene matice v Trstu, profesorica Eliana Zajec.
■ Občina Devin-Nabrežina sporoča, da so morske vode pred kopališčem Dama Blanca v Devinu ponovno primerne za kopanje. Sporočilo je občinska uprava objavila na osnovi poročila biotoksikološke službe pri Tržaški krajevni zdravstveni enoti, ki je zadolžena za nadzor nad morskimi vodami.
Knjigo v izdaji založbe ZZT so predstavili v četrtek na sedežu NSK
Dragoceno pričevanje o naši polpretekli zgodovini
»Spomini in razlage o protifašističnem boju primorske mladine med vojnama« je naslov knjige Draga Žerjala, ki jo je izdal Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, založilo pa Založništvo tržaškega tiska; njena predstavitev pa je bila v četrtek popoldne v prostorih NŠK.
»Z veseljem in zadovoljstvom predajamo javnosti knjigo, ki je sad dela našega raziskovalca in zgodovinarja Aleksija Kaka. Tako uresničujemo program, ki smo si ga zadali, da s skupnimi močmi izdajamo in podpiramo raziskovalna prizadevanja v zvezi z našo polpreteklo zgodovino. Izbrali smo tako knjigo,« je v uvodni besedi dejal ravnatelj NŠK Milan Pahor, »ki že sama dopolnjuje mozaik protifašističnega boja primorskih ljudi skozi pričevanja, spomine in zgodovinske raziskave. S svoje strani smo veseli, da so zapisani in izdani spomini Draga Žerjala. Nam se je njegova pripoved takoj priljubila, saj smo v njej zaznali, da nam hoče povedati še nekaj dodatnega, novega o organizaciji Borba in o protifašističnem gibanju primorskih Slovencev nasploh.«
O knjigi so nato v zgoščeni besedi spregovorili še Marko Kravos kot glavni urednik knjižnih izdaj pri ZTT, zgodovinarja Branko Marušič in Jože Pirjevec, navzoč je bil zapisovalec knjige Aleksij Kalc, svoje misli o knjigi in o obdobju, ki ga delo zajema, pa je povedal tudi avtor sam. Vsi so podčrtali zadovoljstvo, da je knjiga izšla, in to v trenutku - kot je dejal Kravos - ki ni tako ugoden niti za našo kulturo, niti za slovensko knjigo.
Marušič se je v svojem nagovoru spomnil avtorjev vseh tistih knjig, ki govore o ljudsko-frontovskem gibanju, o prvem in drugem procesu pred posebnim sodiš-
Drago Žerjal
čem, o generaciji Tigrovcev itd. Mednje sodi - je dejal Marušič - tudi Žerjal, ustanovitelj organizacije Borba, vzporedne organizacije TIGR-u na Goriškem. Njegova knjiga je tako dopolnilo Špangerje-vi knjigi Bazoviški spomenik, Sardočevi Po Tigrovi sledi, spominom Zorka Jelinčiča, Alberta Rejca, Toneta Rutarja in drugih. To dogajanje je danes že predmet temeljitih historiografskih obdelav, ki so jih pripravili prof. Kacinova, Ferenc, Pirjevec, pa še M. Pahor, Fatur, Zupanc in Šinkovec, je dejal Marušič.
»Marsikaj novega prinaša knjiga,« je med drugim omenil prof. Pirjevec, »posebno kar zadeva opisovanje in razlago dogodkov iz let 1920-30. Iz njegove pripovedi prihaja na dan pisana freska takratnega življenja, ki pa zahteva boljše poznavanje, nove raziskave,« je poudaril.
Drago Žerjal je bil v svojem podajanju izčrpen, predvsem pa trdno prepričan v utemeljenost in pravilnost vsega, kar je v knjigi povedal in kar po njegovih besedah dopolnjuje vse tisto, kar je bilo o tistem razdobju že zapisano. Predvsem je izrazil zadovoljstvo, da je knjiga izšla ob 60-letnici junaške smrti bazoviških junakov; omenil je spomenik, ki so ga že novembra leta 1930 postavili emigranti v Kranju in je predstavljal takrat prvi spomenik antifašizmu, ne samo v Evropi, temveč v svetu sploh. Ta spomenik - je dejal - je preživel hude čase trdega boja proti nacifašizmu in ostaja še danes simbol antifašizma in boja slovenskega naroda za svoj obstoj.
Knjiga obsega 146 strani. Jezikovni pregled je opravila prof. Ljudmila Cvetek Russi, fotostavek je delo ZTT, tiskala jo je tiskarna Grafica Goriziana, dokumentarno in slikovno gradivo pa so prispevali Odsek za zgodovino NŠK, Mario Magajna in Drago Žerjal.
»Knjigi na pot« je na začetku naslovljen zapis Aleksija Kalca, ki omenja, da so spominski zapisi in pričevanja zelo priljubljena in tudi najdostOpnejša zvrst zgodovinske literature. Za spoznavanje naše polpretekle zgodovine imajo ta pričevanja še poseben pomen. Knjiga prihaja v javnost - pravi Kalc v zaključku -kot izvirni dokument, ki se ponuja strokovnjakom in bralcem v presojo kot primer ustne zgodovine, katere pravo vred-
nost dojamemo le v širšem okviru 1 stne spominske literature.	gv-
Na platnici je tudi kratek zapis torju samem, rojenem leta 1903 v Bo ^ To je zadnji iz skupine takrat mladi11
To je zadnji iz skupine laKrar	„0-
venskih fantov, ki so septembra l92ha i(i stavili temelje tajni organizaciji B°r irai-se odločili za radikalen boj proti za^ v cem slovenskega in hrvaškega naLvDfli' Julijski krajini. Dva izmed njih, ^ ,|a s mir Miloš in Franjo Marušič sta Pa.enti' Ferdom Bidovcem in Lojzetom 0vicl čem pod fašističnimi streli v Ba leta 1930. Tretji, Vekoslav Španger' povojni zapisal svoja pričevanja, lcl a°r[ji 111 stveni dokument o tisti triletni bo njenem tragičnem epilogu. _	. , zn0"
S to svojo knjigo nas Drago 0g\^ va popelje v tisti čas, ponudi nam caVne' v dobo pred zatrtjem slovenskeg3 1 ga življenja na Primorskem in v P ;je t matiko primorske politične enuff Jugoslaviji v tridesetih letih. S včasih polemičnim pristopom se nekaterih ključnih vprašanj te9a rilca^e ja naše zgodovine in jih bralcu F nekoliko »drugače«.	HaOv8^a
Da ta predgovor vsebinsko o y neresnici, je pokazala že diskusija, a iP dila predstavitvi in ki je bila z il0el zelo zanimiva. Prav gotovo Pa ,0 jah11 knjiga še večji odmev, k.0.10 D enili. bralci tudi sami prebrali m ke pa ristno bi bilo, da bi jo dobili v dru9
mladi, saj so njim n^e^bf odhajaj-knjige in zapisi v želji, aa u* g prav ^ svojo življenjsko pot oboroze tud* nim poznavanjem z90^01vin^HkoVr k1 pravilnim tolmačenjem dog ^ pot številna dogajanja spremljali jali in tudi pogojevali.
Težave tudi na seji vzhodnokraškega rajonskega sveta
Načrte za gradnjo sinhrotrona spremlja cela vrsta nejasnosti
Urbanistični postopek za gradnjo sinhrotrona spremlja vrsto težav in nejasnosti, ki so zelo natančno prišle do izraza tudi na četrkovi seji vzhodnokraškega rajonskega sveta. Občinski odbornik za urbanistiko Cecchini se je končno odzval vabilu predsednika Turitta in članom tega iz volj e-nega telesa razložil vsebino specifičnega področnega načrta za gradnjo pospeševalnika ter z njim povezanih znanstvenih laboratorijev. Dokler občinski svet ne odobri tega Projekta, pa v skladu z zakonskimi predpisi pristojna občinska telesa ne morejo izdati potrebnih dovoljenj za začetek gradnje sinhrotrona. Občinskim upraviteljem in voditeljem Padriškega centra za tehnološke raziskave se torej zelo mudi, tako da bo o tej zadevi tekla razprava na ponedeljkovem zasedanju tržaške občinske skupščine.
Vzhodnokraški rajonski svet je kljub mnogim odprtim Problemom izrekel pozitivno mnenje o tem načrtu (it. piano di comparto). Projekt so podprli svetovalci KD, PSI, Liste za r rst, PRI in MSI, predstavnika Slovenske skupnosti sta glasovala proti, komunisti pa so se vzdržali pred glasovanjem.
Po aprilskih volitvah jih je objavil deželni šolski urad
Kdo so novi člani komisije za slovenske državne šole
Z deželnega šolskega urada so posredovali uradne izide volitev v komisijo, ki je v skladu z zakonskimi Predpisi pristojna, da razpravlja o vprašanjih državnih šol s slovenskim učnim jezikom. Volitve so bile 5. aprila letos, udeležili pa so se jih - razdeljeni po kategorijah - didaktični ravnatelji, ravnatelji nižjih in višjih srednjih šol, učitelji in profesorji na nižjih in višjih srednjih šolah.
Izvoljenih je bilo šest šolnikov, po eden za vsako kategorijo. Didaktične ravnatelje bo v komisiji zastopala Miroslava Braini Saksida, ravnatelje nižjih srednjih šol Aldo Stefančič, ravnatelje višjih srednjih šol Majda Sfiligoj Corsi, osnovnošolske učitelje Stanisla-ya Sosič Čuk, profesorje nižjih srednjih šol Iva Bone in profesorje višjih srednjih šol Anna Volpi. Mandatna doba komisije traja tri leta.
Kot je poudaril načelnik skupine Wilhelm, se je KPI odločila za tako stališče, ker je mnenja, da rajonski svet spričo takih (vsebinskih in formalnih nejasnosti) sploh ni bil v stanju, da se kakorkoli izreče o tem spornem načrtu. V rajonski skupščini pa je prevladalo nasprotno stališče, tako da so o zadevi na koncu glasovali.
Cecchini je skupno z arhitektko Merizzijevo zagovarjal ta urbanistični načrt, mnoga njuna stališča pa niso prepričala opozicije KPI in posebno ne SSk, katere predstavnik Močnik je glasno kontestiral izvajanje predstavnikov Občine Trst. Nerešena ostajajo v glavnem tri važna vprašanja: greznice in urbanizacija (ceste, razsvetljava itd.), varstvo okolja (o tem še ni nobenega konkretnega dokumenta) in storitve za ta znanstveni objekt, ki bi morale biti na nek način povezane z Bazovico ter s širšo vzhodnokraško realnostjo, ki že itak plačuje hud davek za razvoj padriške raziskovalne ustanove. Občinska uprava - je bil mnenja Močnik - se je lotila tega dela površno in brez stvarnega posluha za potrebe prebivalcev Bazovice, tako da obstaja nevarnost, da se bo sinhrotron razvil kot nekakšna »citade-la« s samo negativnimi vplivi na kraško okolje. V zvezi z razpletom dogodkov v openskem rajonskem je SSk napovedala tudi priziv na pristojna nadzorna telesa.
Tržaški občinski svet se je pred dvema tednoma že ukvarjal s prvim področnim načrtom za gradnjo svetlobnega pospeševalnika. Odbornik za urbanistiko je poročal o tej zadevi, nato pa je v dvorani prišlo do hudih polemik in do zmede, zaradi česar je moral župan Richetti na hitro prekiniti zasedanje. Komunisti so napadli odbornika Cecchinija, ker načrta ni pravočasno predstavil vzhodnokraškemu svetu in so predložili resolucijo, v kateri so zahtevali odložitev razprave. Župan je dal dokument na glasovanje, izid glasovanja pa se je presenetljivo končal z 22 proti 22. Zahtevo po odložitvi razprave so poleg KPI podprli zeleni, misovci, SSk in precej nepričakovano tudi svetovalci Liste za Trst, medtem ko so županova in Cecchinijeva stališča zagovarjali PLI, PRI, PSDI, PSI in le del svetovalske skupine Krščanske demokracije, saj so bili nekateri demokristjani med glasovanjem odsotni. To stališče stranke relativne večine je bilo povezano s spori znotraj večinske koalicije in predvsem z dejstvom, da je odbornik Cecchini socialist. Zob za zob torej tudi v tržaškem občinskem svetu...
Na pobudo podružnice GM v Nabrežini
Koncert posvečen spominu in delu Sergija Radoviča
Kmalu bo minilo deset let, odkar je tragična usoda iztrgala svojcem in vsej slovenski glasbeni skupnosti glasbenika, pedagoškega delavca in zborovodjo Sergija Radoviča. Njemu v spomin je podružnica Glasbene matice iz Nabrežine posvetila v četrtek zaključni nastop gojencev, na katerem je imel priložnostni govor ravnatelj zavoda Sveto Grgič.
Grgič je prisotnim orisal Radovičev lik in podčrtal njegovo poklicno in človeško podobo. Med drugim je dejal: »Načrtno delo, ki ga je začel s prof. E. Ambrozetom, je hitro doseglo zaželene cilje, že dobro vpeljana nabrežinska podružnica šole Glasbene matice je še bolj zrasla, saj je prof. Sergij Radovič znal vzpostaviti pravi odnos med našo šolo ter družbenim in kulturnim dogajanjem v Nabrežini in okolici. Ko danes gledamo sadove njegovega dela za našo ustanovo in vso narodno skupnost, je spomin nanj še toliko bolj živ. Spomin govori o tem, da je nemogoče pozabiti na takega glasbenika, pedagoga, predvsem pa človeka.«
Na koncertu so nastopili Mali šolski godalni orkester pod vodstvom Petra Filipčiča, Aleksander Sluga, Ivana Pincin, Sara Pertot (vsi na klavir), duo violončelov, ki ga sestavljata Petra Crapesi in Alenka Mikulus, Alessio Pincin, Enrico Bogateč in Kristjan Kovačič (vsi trije s harmoniko). Pri klavirju so se zvrstili še Sara Brezovec, Irena Šemec, Marko Sancin, Lara Prašelj, Tibor in Jana Drašič (igrala sta štiriročno) in David Bogateč. S harmoniko sta nastopila Mirko Ferlan in Igor Pipan, z violino pa Matej Rolich in Taisja Kodrič.
Okrogla miza PSI o preureditvi javnega zdravstvenega sistema
Med žgočimi temami zadnjega časa je prav gotovo delovanje javne zdravstvene oskrbe, na račun katere letijo zelo številne kritike. Zadnji primer, zaradi katerega so se vnele hude polemike, ki so se polegle po posegu deželnega odborništva za zdravstvo, je bilo zaprtje nekaterih oddelkov v posameznih bolnišnicah zaradi že kroničnega pomanjkanja bolničarskega osebja. V razpravo o ureditvi zdravstvene oskrbe se vključuje tudi tržaška federacija socialistične stranke, ki prireja v ponedeljek, 11. junija, okroglo mizo o krajevnih zdravstvenih enotah in zdravstveni oskrbi v Furlaniji-Julijski krajini v luči zakonskega osnutka o preureditvi vsedržavnega zdravstvenega sistema.
Posveta, ki se bo začel ob 17. uri v hotelu Excelsior, se bodo udeležili pokrajinski tajnik PSI Perelli, odgovorni za zdravstvena vprašanja pri pokrajinskem vodstvu Claudio Bevilacgua, predsednik tržaške KZE Rossini in podpredsednik deželne komisije za zdravstvo Tersar. Na posvetu .bodo podali vrsto strokovnih poročil, razpravo pa bo zaključil poslanec Gabriele Renzulli, ki pri vsedržavnem vodstvu stranke odgovarja za zdravstveno problematiko.
V ponedeljek na Trgovinski zbornici nagraditev gostincev
Več skrbi za tržaško tradicionalno kuhinjo
Nastop mladih plesalcev KD Prešeren v slikovitem razkošju barv in luči
n .e nadaljnjih trideset gostincev iz i Se P°krajine bo v ponedeljek preje-, Posebno značko Kuhinje", potem ko je Kolegov bilo deležnih
Tipične tržaške - že 28 njihovih
, -a-- -----tega priznanja
o zaključku že tradicionalne tržaške ^hološke in gastronomske prireditve.
bo ob 17.30 v ve-
Slov,
jnovesnost podelitve Uki dvorani Tržaške
.	—Tržaške trgovinske zbor-
sk?6' je tudi pobudnik prireditve j.»uPai z združenjem gostincev FIFE. „ 6d novimi dobitniki priznanja jih je (jv lz tržaške občine, štirje iz miljske, iz n 'Z Devina-Nabrežine ter po eden Kepentabra in Zgonika, haj st;aiistik Trgovinske zbornice iz-30n 1 je v tržaški pokrajini okrog tup,Postincev, ki nudijo tudi hrano, Pon jein^ Pa je kar 130, ki v svojo haln . redno uvrščajo tudi tradicio-f' tržaške specialitete. Kot rečeno,
Opozorilo izletnikom v bolnico Fra
iri	„12
Pred^Vl Nabrežine in’

st ; uu f•oU bo sel avtot
anote gabomo Pri F
haf^ prosvetnega duma stih V avt°busih je še r ci nIn?s,:' m°rebitni zain
pa kar 58 gostincev sedaj razpolaga s posebno značko v dokaz svoje privrženosti in zvestobe krajevni gastronomski tradiciji.
Prav to tradicijo gre gojiti, meni predsednik Trgovinske zbornice Tom-besi, kar seveda mora iti vzporedno z dvigom kvalitete gostinske ponudbe. To je toliko bolj potrebno glede na dejstvo, da se naše mesto polagoma uveljavlja kot pomembno kongresno središče.
■ Dolinska občinska uprava sporoča, da bodo živinozdravniki KZE od danes do 31. julija brezplačno cepili pse proti steklini v skladišču ob županstvu v Dolini, vsako soboto od 11. do 12. ure. Lastniki bodo morali pripeljati svoje pse na vrvici in jih bodo morali opremiti z nagobčnikom.
Z nastopom nabrežinskega pevskega zbora Igo Gruden
Bazoviško kulturno društvo Lipa dostojno počastilo 45-letnico zmage in konca vojne
S prireditvijo, ki bo ostala Bazov-cem starejše generacije in tudi mladim še dolgo v lepem spominu, se je domače kulturno društvo Lipa oddolžilo 45. obletnici osvoboditve in konca druge svetovne vojne.
Najbolj primerna za takšno priložnost se je zdela organizatorjem partizanska in borbena pesem. In tako so poslali vabilo pevskemu zboru Igo Gruden iz Nabrežine, ki ga vodi prof. Aleksander Rojc. Nabrežinski zbor je namreč že pred časom pripravil resnično izvirni koncert borbene in partizanske pesmi na način, ki postavlja to pesem tudi v današnjo stvarnost, v vso razvejano problematiko, ki nas obkroža, a nam hkrati skozi besedila in s pomočjo včasih otožne, drugič uporne ali zmagovito mogočne melo-
dije daje slutiti, kaj so borci v boju proti nacifašizmu občutili, kako so doživljali težke trenutke, kako so se soočali s smrtjo in kako so se veselili trenutkov zmage.
Ta izredno lep večer, ki ga je povezoval vezni tekst Tatjane Rojc, z vso sensibilnostjo pa dovršeno spremljal harmonikar Corrado Rojac, je začela 's pozdravom v imenu KD Lipa Vera Grgič, ki je med drugim dejala: »Partizanske pesmi so med našimi ljudmi zelo priljubljene: starejši obujajo ob poslušanju svoje spomine na tiste težke, a pomembne čase, mlajši pa jih cenimo kot dragoceno skrivnost, kot nekaj, kar nam daje moč, pogum, kar nam vrača narodno zavest.«
Nekaj priložnostnih besed v zvezi s koncertom in v zvezi s proslavljanjem
tako pomembne obletnice, kakršna je 45. obletnica osvoboditve Trsta, Istre in Primorske, je na večeru povedala tudi Neva Lukeš.
Sledil je nastop zbora, ki je ob lepi, diskretni spremljavi harmonike in veznega teksta tako rekoč brez predaha odpel 18 partizanskih pesmi raznih avtorjev; na koncu pa je na splošno zahtevo številnega občinstva dodal še pesmi Doberdob in Zdravljico.
Z zahvalo in poklonom darila ter s prijetno družabnostjo se je večer v Bazovskem domu zaključil. In tako se je zelo lepo zaključila tudi dejavnost domačega društva v tej sezoni, prav gotovo z občutkom in z željo, da bo prihodnja takšna, ali pa še boljša.
(N. L.)
€#>xevar
Ul. Maiolica 15/b
URARNA - ZLATARNA
S. R. L.
emž 2 o.t.e.
Ul. Roma 11 - Trst - Tel. (040) 362483
Velika izbira
dragocenih daril
Opozorilo poveljstva Finančne straže
Pozor na lažne izterjevalce
V Trstu so se zadnje čase spet pojavili lažni izterjevalci, ki skušajo oslepariti predvsem starejše občane. To je razbrati tudi iz opozorila tržaškega poveljstva Finančne straže, ki opozarja, za kroži po domovih starejših Tržačanov kakih 50 let star možakar krepke rasti, ki se izdaja za funkcionarja ministrstva za finance in ki ljudi sprašuje po potrdilu o izplačilu televizijske naročnine. Naivnežem, ki mu nasedejo, seveda takoj obrazloži, da v potrdilih nekaj ni v redu in zagrozi s slano grobo (okrog 800 tisoč lir), potem pa se "zadovo-
lji" s polovico, seveda plačano v gotovini direktno njemu. Če mu kdo ne verjame, mu pomoli pod nos izkaznico (kajpak ponarejeno) rdeče barve.
Tržaški finančni stražniki so prejeli že več prijav Tržačanov, ki so v prejšnjih dneh doživeli tak neprijeten obisk, vendar ni znano, koliko ljudi mu je že uspelo ogoljufati. Na poizvedovanje Finančne straže je vsekakor tudi sama RAI pojasnila, da noben njen funkcionar ni zadolžen za izterjanje kakršnekoli vsote na domu.
V razkošnem lesketu barv in luči so sinoči v dvorani občinskega gledališča Prešeren v Boljuncu zaključili sezono gojenci plesne šole KD France Prešeren. Prireditev je otvorilo šest starejših dvojic, ki obiskujejo plesno šolo od njenih začetkov, in sicer z nadvse sugestivno koreografijo v privlačnem ritmu znanega Straussovega valčka. Ko so se nato luči spet prižgale, se je zbranemu občinstvu predstavilo vseh 17 dvojic, od najmlajših, tistih, ki so se te posebne plesne zvrsti lotili šele letos, do najstarejših, že izkušenih plesalcev. Poseben vtis so seveda ustvarile pisane, bogato okrašene in široko lesketajoče se obleke mladih dam, ki so jih vodili za roko v elegantne večerne obleke odpravljeni spremljevalci.
Gojence boljunske plesne šole je predstavila Tatjana Turko, v imenu KD France Prešeren pa je nato spregovorila predsednica Nadja Švara. Poleg občinstva, staršev in sodelavcev je pozdravila predvsem požrtvovalne gojence, ki se že šesto leto ob koncu delovne sezone predstavijo v tem gledališču, da bi dokazali svoje uspešno napredovanje. Predsednica je poudarila pomen te plesne dejavnosti, ki se sicer razlikuje od značilnih dejavnosti društva izpred kakega desetletja, a vendar igra zelo pomembno vzgojno vlogo za mladino. Nenazadnje je to šola, v kateri se redno srečujejo slovensko in italijansko govoreči mladi ljudje, ki imajo na ta način posebej dragoceno priložnost, da se med seboj spoznajo.
Po tem uvodu so se na plesišču zvrstili prav vsi gojenci, mlajši v večji skupini, starejši, že izkušenejši pa kar v posameznih dvojicah, da bi čim bolj izpostavili svojo priučeno plesno umetnost. Prvi del sinočnje prireditve je bil posvečen mednarodnim standardnim plesom. V njih sta še posebej zablestela učitelja Fulvio in Marisa Settomini, ki sta s posebno koreografijo sklenila prvo polovico sporeda. Tudi drugi del plesnega večera so otvorili starejši gojenci boljunske šole in sicer s koreografijo v ritmu rock n -rolla. Nato so navdušili občinstvo s plesnimi koraki ob živahnih in privlačnih latinsko-ameriških melodijah, kot so rumba, samba in cha-cha-cha.
Plesna šola KD France Prešen je letos uspešno zaključila že šesto leto delovanja. Gojence, ki so se v letošnji sezoni komaj vpisali v plesni tečaj, je učil Ivan Komar, eden izmed najbolj nadarjenih gojencev te šole. Poleg njega pa so še trije poklicni učitelji, in sicer Antonella Berini ter večkrat zmagovita dvojica plesnega kluba Diamante iz Turriaca Marisa in Fulvio Settomini. Prireditev, ki je že sinoči privabila v boljunsko gledališče veliko število ljudi, bodo ponovili nocoj ob 20.30. (dam)
Na sliki (foto Magajna) skupni nastop mladih plesalcev v gledališču France Prešeren.
MALI PEVCI NA RADIU TRST A
Jutri, 10. t. m. ob 10. uri bo tržaška radijska postaja oddajala PRVI DEL TRETJEGA POLFINALNEGA GLASBENEGA SREČANJA MALI PEVCI
ki ga je posnela v Kulturnem domu v Trstu 4. maja letos. Ob klavirski spremljavi Aleksandra Vodopivca bodo nastopili: Maja Udovič, Sandy Nestori, Petra Žagar, Daša Stanič, Jasna Milkovič, Mairim Cheber, Jasna Kalc, Jure Rogelja, Katerina Persinovič, Mira Fabjan, Olga Sosič in Andrej ka Možina.
Animator: Sten Vilar Gosta oddaje: Sergej Verč in Boris Kobal Oddajo vodita Maja Lapornik in Livio Valencie
VABI
»PRIDE, ORJEMO NA TABR...«
z ljudsko pesmijo od Istre do Rezije nastopajo:
ŽPZ in plesalci STU LEDI
z ljudskimi igricami se bodo zabavali tudi vaši malčki.
Pred cerkvijo na Repentabru jutri, 10. t. m., od 17. ure dalje (v primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani na Colu).
gledališča
šolske vesti
GLEDALIŠČE VERDI
Jutri, 10. t. m., ob 16. uri (red D) bo na sporedu ponovitev Donizettijeve opere ELISIR D'AMORE. Dirigent Gianfran-co Mašini, režiser Marco Tullio Giordana. Zbor bo vodila Ine Meisters.
Simfonična sezona Gledališča Verdi
Nocoj ob 18.00 (red S) bo na sporedu koncert pod vodstvom Pinchasa Stein-berga. Izvajali bodo skladbe Bernsteina, Andersona in Gershwina.
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
GLEDALIŠČE CRISTALLO -
LA CONTRADA
Danes, 9. t. m., ob 16.30 in 20.30 bo v
gledališču Cristallo premiera L'OSPITE DESIDERATO. Režija Orietta Crispino. Gledališko delo je napisal Rosso di San Secondo. Ponovitev jutri ob 16.30 in
20.30.
Upravitelji gledališča obveščajo, da je za predstavo obvezna rezervacija pri osrednji blagajni UTAT v Galeriji Protti, ker je število sedežev omejeno.
GLEDALIŠČE MIELA
Danes od 17. ure dalje bo v gledališču Miela srečanje pod naslovom PER UN MONDO A MISURA D'UOMO, na katerem bodo predvajali filme, diapozitive in video filme.
koncerti
Glasbena matica - Trst vabi na zaključne nastope, ki bodo: v ponedeljek, 11. t. m., ob 17. uri na Glasbeni matici v Trstu, ob 18.30 v Slovenskem šolskem centru v Miljah in ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini klavirski recital Claudie Sedmach.
Gledališče MIELA
V petek, 15., in v soboto, 16. t. m., ob 18.30 bo v gledališču Miela koncert gojencev Glasbene šole 55.
Akademski pevski zbor Tone Tomšič
iz Ljubljane, letošnji dobitnik zlate plakete mesta Maribor na nedavnem tekmovanju Naša pesem '90, bo nastopil v sredo, 13. t. m., ob 20.30 v evangeličan-sko-luteranski cerkvi, Trg Panfili. Zborovodja Jože Fiirst. Prireditelji ZSKD in Ars Nova. Vabljeni!
SKD Tabor - Openski glasbeni večeri - V četrtek, 14. t. m., ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na sporedu sklepni koncert letošnje sezone. Nastopil bo trio CLAUDIO MARINONE - flavta, TULLIO ZORZET - čelo in EDOARDO TORBIA-NELLI - klavir. Na sporedu Haydn in Weber. Vabljeni!
razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava mladih GRŠKIH KIPARJEV.
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 bodo 14. t. m. ob 18. uri odprli razstavo slikarja Dina PREDONZANIJA, ki bo trajala do 5. julija .
Na Gradu sv. Justa bo do 14. julija na ogled razstava o ERTEJU.
V	Kraški galeriji je do 17. junija na ogled razstava originalnih grafik Franca DEGRASSIJA, Renate DE MATTIE, Ma-ure ISRAEL, Edija ŽERJALA in Bruna PONTEJA z naslovom »Srečanje na Krasu« s prof. Lojzetom Spacalom.
V	prostorih miljske letoviščarske us-, lanove bo na ogled do 14. t. m. slikarska razstava na svili in platnu, ki so jo pripravili tečajniki pod vodstvom Laurette Ghirardi. Urnik: 10.30-12.30 in 17.00-19.00, ob praznikih 10.00-12.00.
Paralelna razstava je na ogled na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu.
V	galeriji Tommaseo bo do 30. t. m. na ogled razstava Maurizia DONZELLI-JA. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	galeriji Nadie Bassanese (Trg Giotti 8, I. nad) je na ogled do 30. t. m. razstava ameriške umetnice Lynn UMLAUF.
SKD Tabor - Opčine, Prosvetni dom,
v petek, 15. t. m., bo ob 20.30 odprtje razstave Maje KOCMUT. Predstavitev Peter Može, na večeru sodeluje ŽPZ Pro-sek-Kontovel, ki ga vodi Miran Žitko.
Osnovna šola Fran Milčinski vabi na ZAKLJUČNO PRIREDITEV, ki bo danes,
9.	t. m., ob 17. uri v šolskih prostorih.
Osnovna šola Oton Župančič obvešča, da bo letos ZAKLJUČNA PRIREDITEV v Marijinem domu danes, 9. t. m., ob 11. uri. Razstavo ročnih del si boste lahko ogledali v šolskih prostorih v ponedeljek, 11., in torek, 12. t. m.
Osnovna šola I. Grbec in otroški vrtec iz Škednja vabita na ZAKLJUČNO PRIREDITEV ob 10-letnici poimenovanja šole, ki bo danes, 9. t. m., ob 18. uri v kulturnem društvu I. Grbec v Skednju.
Osnovna šola Primož Trubar v Bazovici vabi na ZAKLJUČNO PRIREDITEV, ki bo v kinodvorani danes, 9. t. m., ob 16. uri. Razstavo si boste lahko ogledali v šolskih prostorih po prireditvi in jutri,
10.	t. m., od 10. do 12. ure.
V devinski šoli Josip Jurčič bo jutri, 10. t. m„ RAZSTAVA LIKOVNIH IN ROČNIH IZDELKOV. Odprta bo od 9. do 13. ure.
Osnovna šola Boršt vljudno vabi na RAZSTAVO LIKOVNIH IN ROČNIH IZDELKOV, ki bo jutri, 10. t. m., od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure ter v ponedeljek, 11. t. m., od 8. do 11. ure v šolskih ■ prostorih osnovne šole v Borštu.
Osnovna šola Mačkolje in otroški vrtec vljudno vabita na RAZSTAVO LIKOVNIH IN ROČNIH IZDELKOV, ki bo od ponedeljka, 11., do petka, 15. t. m., od 8. do 16. ure v šolskih prostorih osnovne šole v Mačkoljah.
Na srednji šoli Ivan Cankar v Trstu
se vrši vpisovanje za tečaj '150 ur" v šolskem letu 1990/91. V tečaj se lahko vpišejo vsi tisti, ki bi radi dosegli diplomo nižje srednje šole, ki je še nimajo ter so dopolnili 16. leto starosti.
Učenci osnovne šole F. Bevk in otroškega vrtca na Opčinah vabijo starše in prijatelje k zaključni šolski prireditvi, ki bo v ponedeljek, 11. t. m., ob 19. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
Srednja šola Srečko Kosovel vabi na ZAKLJUČNO PRIREDITEV, ki bo v torek, 12. t. m., od 21. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
čestitke
SILVIJI CALLIN in PETRU FRANZI želita obilo skupnega zadovoljstva v zakonu teta Stelia in stric Riccardo.
SILVIJA in PETER se poročita, v novi zakon pohitita, skrajne sreče zvrhano mero, naj bi dobila za to bero. Želita jima Sanja in Elena.
Obilo sreče in otrok naj nakloni dobri Bog SILVIJI in PETRU za obrok, v življenju v dvoje polnih rok ji želijo Mica, Mojzes in Rasp.
kino
ARISTON - 17.45, 22.15 Nemici, una sto-ria d’amore, r. Paul Mazursky, i. Anje-lica Houston, Ron Silver.
EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Alla ricerca delTassassino, i. Nick Nolte, Debra Winger.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Decalogo 7-8, r. K. Kiezlovvski.
NAZIONALE I - 16.30, 18.30, 23.00 Nig-htmare V - II mito, ob 21.00 nog. tekma Italija-Avstrija.
NAZIONALE II - 16.30, 23.00 Fuori pis-
ta, kom.
NAZIONALE III - 16.30, 23.00 Verdetto finale, krim.
NAZIONALE IV - 16.30, 23.00 II sole an-che di notte, r. P. in V. Taviani.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta.
MIGNON - 16.00, 22.15 Sogni, r. Akira Kurosawa.
EDEN - 15.15, 22.00 Josephine VI, gocce di piacere, pom., OD
CAPITOL - 17.30, 22.00 Nuovo cinema Paradiso, r. G. Tornatore, i. Philippe Noiret, Salvatore Cascio.
LUMIERE - 18.00, 22.15 Notturno Indiano, r. Alain Corneau.
ALCIONE - 17.00, 22.15 Milou a Mag-gio, i. Michel Piccoli, Miou-Miou.
RADIO - 15.30, 21.30 Attrazione carnale della mia vicina, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
Danes stopata na skupno življenjsko pot
SILVIJA in PETER
Srečno bodočnost in nasmeh otrok jima želi teta Lipka.
Danes se vzameta
SILVIJA in PETER
Vse naj, naj od Ariane in Nataše.
včeraj - danes
Fantovska in dekliška iz Boršta in Zabrežca
priredi danes, 9„ in jutri, 10. t. m.
ŠAGR0 V HRIBENCI
Odprtje kioskov ob 18. uri. Danes od 20.30 dalje ples z ansamblom HAPPV DAV.
Jutri od 20.30 dalje ples z ansamblom TAIMS.
Vabljeni!
mali oglasi
Danes, SOBOTA, 9. junija 1990
PRIMOŽ
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.52 - Dolžina dneva 15.36 - Luna vzide ob 22.13 in zatone ob 5.31.
Jutri, NEDELJA, 10. junija 1990
BOGOMILA
PLIMOVANJE DANES: ob 4.52 najnižja -63 cm, ob 11.43 najvišja 27 cm, ob 16.31 najnižja -4 cm, ob 22.11 najvišja 45 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,8 stopinje, zračni tlak 1006,6 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 89-odstotna, nebo oblačno, padlo je 1,6 mm dežja, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,7 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILA STA SE: Matteo Micol in Vannick Ponte.
UMRLI SO: 92-letni Ermanno Lager, 81-letni Otello Gabrielli, 85-letni Umber-to Munari, 84-letna Erminia Globus, 79-letna Bruna Kersovan, 94-letna Ginetta Viviani vd. Pecchi.
OKLICI: karabinjer Giovanni Casapul-la in gospodinja Anna Maria Micelli, raziskovalec Giuseppe Civitarese in zdravnica Silvia Morena, mizar Galliano Balestrieri in bolničarka Manuela Rosso, uradnik Andrea Negrisin in uradnica Or-nella Giuffrida, uradnik Michelangelo Zamparelli in uradnica Monica Polidori, komercialist Francesco Bertucci in uradnica Paola Barbariol, uradnik Roberto Coslovich in bolničarka Maria VVilhelmi-na Gertruda Van Rossem, delavec Clau-dio Cauter in uradnica Lorena Bacac, zidar Claudio Puric in uradnica Damiana Furlan, šofer Renato Bacchetti in prodajalka Ornella De Marco, uradnik Ennio Decarli in uradnica Ilaria Piccinin, študent Jacopo Berti in v pričakovanju zaposlitve Čristina Florio, univ. študent Stefano Padovan in univ. študentka Maria Luisa Millo, univ. študent Andrea Don in uradnica Valentina Strain, uradnik Roberto Coslovich in uradnica Jac-gueline Bates, podčastnik Rosolino Barbaro in estetistka Ornella Giambalvo, upokojenec Duilio Furlan in bolničarka Anna Maria Indiano, prodajalec Massi-mo Moratto in frizerka Federica Di Sta-sio, vrtnar Giovanni Tedesco in gospodinja Tiziana Godnich, karabinjer Roberto Saviano in uradnica Alessandra Bonin, taksist Mario Mezzari in gospodinja Linda Tsabel Smith, finančni stražnik Giuseppe Avallone in šolnica Gerda Alber-dina Stokker, uradnik Luciano Boscolo in otroška negovalka Patrizia Monaci, inštalater Roberto Grassi in gospodinja Emanuela Morrone, trgovec Edoardo Marcucci in frizerka Čristina Barbon, avtoličar Nicola Cristallo in prodajalka Tanja Radetti, klepar Alessandro Guagliar-do in blagajničarka Maria Grazia Baba, prodajalec Gianfranco Pipan in prodajalka Rossella Benci, trgovec Catello Defal-co in uradnica Lina Biloslavo, uradnik Giuseppe Profeta in trgovka Valentina Cesca, uradnik Luigi Cattarossi in prodajalka Laura Deponte, podčastnik Gae-tano Febas in v pričakovanju zaposlitve Susanna Palcich, občinski uslužbenec Tullio Berni in gospodinja Delfina Bellini, programer Alessandro Di Tora in univ. študentka Eleonora Benes, Fabio Zerilli in šolnica Irena Frangipani, upokojenec Gianfranco Pastrovicchio in delavka Tulila Fonda, geometer Gianpaolo Piacentini in prodajalka Barbara Vlacich, elektrovarilec Roberto Bacci in trgovka Valentina Flora, delavec Marino Cocian-cich in estetistka Giulia Nordio, uradnik SIP Bruno De Santi in gospodinja Manuela Logar, uradnik Gianpaolo Ličen in prodajalka Gabriella Marion, programer Giorgio Malfassi in šolnica Annalisa Celli, uradnik Roberto Bussani in uradnica Serena Renco, v pričakovanju zaposlitve Franco Avian in v pričakovanju zaposlitve Barbara Camuffo.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 4. junija, do sobote, 9. junija 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan).
PROSEK (tel. 225141 - 225340), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 8 ( Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Trg Cavana 11.
PROSEK (tel. 225141 - 225340), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
PROSEK (tel. 225141 - 225340), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razna obvestila
Sklad Mitja Čuk obvešča, da bodo od 15. junija do septembra letos prekinjene dejavnosti šiviljskih popravil.
Pokrajinsko vodstvo VZPI-ANPI Trst
poziva vse svoje sekcije, da se množično udeležijo proslave odprtja obnovljene zgodovinsko znamenite partizanske bolnice Franje jutri, 10. t. m., saj so zamejski Slovenci in Italijani izjemno veliko prispevali za njeno obnovo.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza - Odbor za' vzgojo in izobraževanje in Dijaški dom S. Kosovel iz Trsta prirejata PLANINSKI POHOD 1990 od 17. do 21. julija 1990. Obvezna je veljavna izkaznica SPDT.
razne prireditve
Danes, 9. junija, ob 20.30 bo v gledališču France Prešeren v Boljuncu ZAKLJUČNI NASTOP PLESNE ŠOLE KD FRANCE PREŠEREN. Vabljeni!
Slovenski kulturni klub bo danes, 9. junija, zaključil svojo delovno sezono. Na vrtu Finžgarjevega doma na Opčinah bo priredil POLETNI PIKNIK. Na programu je nagrajevanje klubovca leta, nagrajevanje najboljše slaščice, zabavne in družabne igrice, smeh in dobra volja. Vabljeni vsi člani in prijatelji. V primeru slabega vremena bo PARTY v Finžarje-vem domu. Začetek ob 18.30.
Katinarska župnija praznuje jutri, 10. t. m., FARNI PRAZNIK PRESVETE TROJICE. Nocoj ob 17. uri bo srečanje z misijonarjem, jutri ob 9. uri pa slovesna služba božja z obnovitvijo procesije z narodnimi nošami in družabnostjo pod lipama. Praznovanje bo tudi priložnost za ogled edinstvenih krajevnih fresk, ki krasijo cerkev na Katinari in so bile pred kratkim restavrirane.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu bo svojo sezono debatnih.večerov končalo v ponedeljek, 11. t. m. Ob tej priložnosti bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 SREČANJE Z NOVIM SLOVENSKIM MINISTROM ZA KULTURO PROF. ANDREJEM CAPUDROM. Začetek ob 20.30.
Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši -Prosvetni dom Opčine, v sredoi 13. t. m., ob 20.30 srečanje na temo MOČ IN NEMOČ KULTURE PRI DEMOKRATIZACIJI DRUŽBENEGA RAZVOJA. Gost večera bo pisatelj BORIS PAHOR.
izleti
SKD Vigred prireja v soboto, 23. junija, izlet v Gardaland. Cena izleta je
30.000	lir. Za vpisovanje m informacije tel. na št. 200150 - Franka Škrk ali 200679
-	Mirka Kosmina od 20. do 21. ure najkasneje do 15. junija.
Sindikat upokojencev CGIL Nabrežina - Križ prireja izlet v Buzet (Pinguente
-	Valle del Ouieto) v nedeljo, 24. t. m. Za vpisovanje tel. na št. 200036 ob uradnih urah.
Združenje aktivistov in invalidov
NOB obvešča udeležence izleta v bolnico Franjo, da je odhod avtobusa jutri, 10. t. m., ob 7. uri s Trga Oberdan (deželna palača).
Združenje aktivistov in invalidov NOB, Društvo slovenskih upokojencev v Trstu in KRUT v sodelovanju z Zadružnim centrom za socialno dejavnost
prirejajo dne 21., 22. in 23. t. m. tridnevni izlet v Hrvatsko zagorje. Vpisovanja in informacije na sedežu zadružnega centra v Ul. Cicerone 8/b (tel. 360324).
Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec obvešča izletnike v Cerkno - bolnica Franja, da bo odhod avtobusa jutri, 10. t. m., ob 7. uri iz Boršta.
prispevki
Ob 3. obletnici smrti dragega Angela Miliča (10. 6. 87) darujejo žena in sinova
50.000	lir za ŠK Kras in 50.000 lir za MePZ Rdeča zvezda.
V spomin na Vladimirja Oto daruje Angel Veljak 20.000 lir za KD Fran Venturini. .
OSMICO so odprli Goljevi v Samatorci 2°.
OSMICO sta odprla Ladi in Rado Milit v Saležu št. 68. Točita belo vino in te-ran.
DO 17. t. m. je osmica tudi v Braniku št. 126. Pričakuje in vabi Brajan Ličen.
OSMICO sta odprla Marija in Bruno Zahar v Borštu št. 119.
PRI MIŠKOTU na Opčinah v Ul. Peonie 3 je odprta osmica. Priporočamo se za obisk.
JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih.
KORESPONDENT z znanjem slovenskega, italijanskega in angleškega jezika išče zaposlitev tudi part-time. Morebitne ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Korespondent .
PRIVATNIK prodaja privatniku 6-sobno prazno stanovanje v bližini postaje, primerno tudi za urade. Dvojni vhod, dvigalo, avtonomna kurjava ter podstrešje. Tel. na št. 422010 ob uri kosila,
PRENOSNI osebni računalnik toshiba T 1000 IBM, kompatibilen za 1.000.000 Ih in tiskalnik za 500.000 lir, tudi ločeno, prodam. Tel. 302748 v večernih urah.
PRODAM fiat uno fire, letnik '87, prevoženih 52.000 km, edini lastnik. Tel-229234.
PRODAM traktor fiat DT 540, priključni ročaj/obrezovalec za traktor do 590 cm dolžine in prikolico za prevoz goseničarjev 40 stotov nosilnosti, vse v odličnem stanju. Tel. (0481) 531741.
PRODAM pse - mladiče z rodovnikom pasme terranova. Tel. 829014 zvečer.
PRODAM ali zamenjam z gumijastim čolnom kompleten čoln iz VR, dolžina 3 m. Tel. 212823.
PRODAM peč z ventilatorjem, primerno za gostinske obrate, v odličnem stanja-Tel. (040) 228090.
PRODAM domač teran. Tel. (003867) 65693.
OPRAVLJAMO razna vrtnarska dela 2 dobavo vsakovrstnih rastlin in razna vzdrževalna dela. Tel. (0481) 884161.
HOTEL v centru Trsta nujno išče sobarico. Zahtevajo se priporočila. Tel. na št-365849 od 13. do 15. ure.
LJUBKA mucka sivkasto-tigraste barve, stara mesec in pol, išče zatočišče prl ljubeznivi osebi. Tel. 212119.
RESTAVRACIJA na Krasu nujno išče mladega/o natakarja/ico in sobarico, tudi za notranje delo, prosti dan ob ponedeljkih. Tel. na št. 327055.
IŠČEM delo kot hišna pomočnica ali P°' moč v gostilni. Tel. (003866) 81371.
IŠČEMO izvedenca Autocad iz Italije ah Slovenije. Zainteresirani naj pošlje]0 ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Autocad'.
IŠČEM delo na Opčinah ali v njeni okolici kot gospodinjska pomočnica ah pomagam ostarelim osebam. Tel.
(003867) 72207.
IŠČEM stalno delo kot hišna pomočnica z zavarovanjem v Trstu ali na Opčinah. Tel. (003867) 69201.
IŠČEMO prodajalko in vajenko za slaščičarno. Tel. 213055.
V SLOVENIJI nameravamo ustanovit’ več mešanih import/export podjetij za plasma na Vzhod. Zato iščemo italijanske podjetnike, ki bi sodelovali (ustanovili) taka podjetja. Samo pismen0 ponudbe na naslov: Agencija Orbitro”' Blejska Dobrava 152, 64273 Blejsk” Dobrava, 'Slovenija.
INŠTRUKCIJE za osnovno in sreduh šolo dajem (nemščina, angleščina ^ slovenščina). Tel. (003867) 65325 pop01' dne.
DAJEMO v najem samo nestalno bivaj” čim majhno opremljeno stanovanj soba, kuhinja, WC za 300.000 lir mes® no v bližini avtobusa št. 5 in 8. Tel- 0 št. 417025 od 17. do 20. ure.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
0»S»"'
00 Katinare
Ideja ob svetovnem prvenstvu-od 9. VI. do 9. VII. zaključene družbe dobijo posebno dan
menjalnica______________________
-rr.Tc^A.Trrn	FIXING BANKOVCI
TUJE VALUTE	MILAN	TRST
Ameriški dolar..... 1245,200	1230.
Nemška marka....... 735,100	732,-
Francoski frank.... 218,170	216.
Holandski florint ... 653,400	650.
Belgijski frank....	35,744	35,-
Funt šterling...... 2100,100	2070.—
Irski šterling .... 1970,900	1450.
Danska krona.......	193,050	191.
Grška drahma.......	7,514	7-
Kanadski dolar ...... 1060,800 1030.—
8. 6. 19?«
iVCl
•	fixing
TUJE VALUTE	MILAN
Japonski jen ....... 8,126
Švicarski frank..... 860,700
Avstrijski šiling... 104,491
Norveška krona...... 191,59
Švedska krona....... 203,63
Portugalski eskudo .
Španska peseta ........ H'®
Avstralski dolar....
Jugoslov. dinar ........ '
ECU................... 1513.-
BAtrsT g.-" 860-. 103,75° 189,^ 2°1' 7,500 11,30° glO.
ioo.-"
■	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
BCIKd	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: se0eZ 04g31-1T Agencije Dom’ 41,.61 Ahonena HOJ«
Med nenogometno ponudbo tedna le izstopa neka] boljših filmov. Eden od teh je Weirov Witness-Priča (v ponedeljek, ob 20.30, na Canale 5), v katerem igra glavno vlogo Harrison Ford. Morda že zaradi tega zasluži film kanček pozornosti!

film
sobota 0.20 RAI 2 Sfida airOK Corral (vestern) nedelja 20.30 Odeon II tesoro della Sierra Madre (pust.) ponedeljek 20.30 Italia 1 CHOMPS supercane robot (kom.) ponedeljek 21.20 RAI 3 II padre della sposa (kom.) torek 0.40 RAI 2 Rififi (dram.) sreda 20.00 TV-Lj 1 Prvi ponedeljek v oktobru (kom.) sreda 0.45 RAI 2
Quel freddo giorno nel parco (dram.) četrtek 20.30 Odeon TV Capitani coraggiosi ( pust.) četrtek 21.00 Rete 4 La vedova allegra (glasb.) petek 21.00 Rete 4 Catene (dram.) petek 23.40 Rete 4 L'errore di vivere (dram.)
glasba
nedelja 10.15 RAI 2 Oedipus Rex (oratorij) nedelja 12.25 RAI 3 Recital Luciana Pavarottija nedelja 13.45 TMC Koncert Neila Diamonda nedelja 23.35 Rete 4 Seiji Ozawa dirigira Debussyja
šport
nedelja 12.00 TV-Kp, 18.00 Italia 1 Motociklizem - VN Avstrije nedelja 14.55 RAI 3 Turnir Rolland Garros nedelja 18.45 RAI 2, 23.00 TMC Avtomobilizem F1 - VN Kanade nedelja 19.30 TV-Kp Odbojka WL: Brazilija-ZDA petek 22.45 TV-Kp Odbojka WL: ZDA-Brazilija
ali
ponedeljek 10.00 TV-Lj 1 Bordunske citre sreda 18.15 RAI 3 Tap Model


!TAL\v3ANSKE TV MREŽE
7.00	Film: Cinema d'altri tempi (kom., It. 1953, r. Steno)
8.30	Dokumentarec o prehrani
9.00	Dokumentarec v angleščini
9.30	Risanka: Mali zmaj G risu
9.45 Ob nog. prvenstvu: Un mondo nel pallone - Italija
11.00 Sobotni sejem
11.55	Vreme in dnevnik
12.30	Rubrika: Check-up
13.30	Dnevnik in Mundial
14.35 Sobotni šport: avtomobilizem, boks Ronzoni-La Grasta
16.15	Športna rubrika: Minuto zero
16.45	Sedem dni v parlamentu
17.15	Glas. oddaja: Tam tam village
18.15	Vesti in žrebanje lota
18.25	Otroška oddaja: II Sabato dello Zecchino
19.25	Nabožna oddaja
19.40 Mundial, vreme in dnevnik
20.45	SP v nogometu: Italija-Avstrija
22.45	Dnevnik in Posebnosti TG 1
23.55	Nočni dnevnik in Mundial
1.05 Film: La storia di Beatrice (dram., ZDA, r. Lamont Johnson, i. Carol Burnett)
RAI 2_________________________
7.00 Otroški variete: Patatrac
7.55 Aktualno: Mattina 2
10.10	Izobraž. oddaja: Ignazio Silone
10.35 Evropski dnevi
11.05 Nadaljevanki: La torre nera (zadnji del), 11.55 Capitol
13.00	Dnevnik in Mundial
14.00	Nadaljevanka: Beautiful
14.45	Nanizanki: Saranno famosi, 15.30 Mr. Belvedere
15.55 Dok.: Dan v življenju - Vidra
16.20	Mesta Mundiala - Bari
16.40 Žrebanje lota
16.45	SP v nogometu: SZ-Romunija
18.45	Rubrika: Dribbling - Mundial
19.45	Dnevnik, šport in Mundial
20.30 Film: II fascino del palcoscenico
(dram., ZDA 1968, r. Sidney Lu-met, i. Henry Fonda)
22.10	Večerni dnevnik
22.20	Film: Un omicidio programmato (krim., ZDA 1983, r. Alvin Rakoff, i. Angela Lansbury)
23.45	Zapiski o Mundialu
0.20 Film: Sfida alLO.K. Corral (vestern, ZDA 1957, r. John Sturges, i. Burt Lancaster)
RAI 3________________________
10.05 Koncerti RAI 3: Mladinski orkester OSER Arturo Toscanini izvaja Mozarta (dir. Giorgio Zagnoni, 1. del)
11.00	Teniški turnir Roland Garros
14.00	Deželne vesti
14.10	Dokumentarec: Dadaumpa
14.30	Teniški turnir Roland Garros
16.25	Variete: Prove tecniche di Mon-diale (s Pierom Chiambrettijem)
16.45	SP v nogometu: Arabski emirati-Kolumbija (iz Bologne)
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Variete: Prove tecniche di Mon-diale (s Pierom Chiambrettijem)
20.10	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.30	Film: Piccole donne (dram., ZDA 1933, r. George Cukor, i. Katha-rine Hepburn, Joan Bennett)
22.25	Drobci
23.00	Šport: Proces Mundialu
23.45	Filmske novosti in dnevnik 0.25 Film: Stranger than Paradise
(kom., ZDA 1984, r. Jim Jar-musch, i. John Lurie)
STAJE
Zabavnejša podoba nogometnega prvenstva
Poleg »resnega« poročanja in komentiranja o nogometnih tekmah si je zasebna Tv mreža TMC izmislila še alternativno obravnavanje Mundiala. Nocoj, ob 23. uri, bo tako na vrsti variete z naslovom Galagoal. Ob Albi Parietti bo po nočnih lokalih in značilnih zbirališčih stikala Marina Sbradella (na sliki). Voditeljici bosta na ta način posredovali nekoliko »drugačno« podobo Mundiala, ki seveda po tekmah ponuja tudi veliko priložnosti za družabno življenje.
• ZASEBNE TV PO
CANALE 5____________
7.10	Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson
10.30	Kviz: Časa mia
12.00	Aktualno: Čara TV
12.40	Kvizi: II pranzo e servi-
to, 13.30 Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	Canale5zavas
17.00	Nanizanka: Tarzan
18.00	Kvizi: O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito
20.25	Variete: Nekoč je bila... Corrida - Najboljše iz sezone '88 (vodi Corrado)
23.00	Nanizanka: Due come noi - La vendetta
24.00	Aktualno: Sfoghi
0.45 Filmske novosti
0.50 Nanizanki: Lou Grant,
1.50	Bonanza
RETE 4_____________
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi girail mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore
12.40	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.40 Azucena, 15.20 California, 16.30 Vero-
nica, 17.00 Andrea Ce-leste, 18.10 La valle dei pini, 18.45 General Hospital
19.30	Danielin horoskop
19.35	Nadaljevanka: Febbre
d’amore
20.30	Aktualno: Ceravamo tanto amati
21.00	Nadaljevanka: Topa-zio (165. in 166. del)
23.00	Vesti iz parlamenta
23.45	Aktualno: Regione 4
23.55	Horoskop (pon.)
24.00	Film: Atomicofollia (kom., ZDA 1954, r. Leslie H. Martinson, i. Mickey Rooney, Robert Strauss)
1.40	Nanizanka: Dragnet
| ITALIA 1________________
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nan.: SuperVicky, 9.00 Agente Pepper, 10.00 Simon & Simon, 11.00 New York New York,
12.05	Chips, 13.00 Magnum P.I.
14.00	Vodič za Mundial
14.30	Variete: Musiča e!
15.30	Rubrika: Leonardo
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Aktualno: Anteprima
18.30	Nanizanka: LJncredi-bile Hulk
19.30	Variete: Emilio '90
20.00	Risanke
20.30	Otroška oddaja: Bim bum bam - Posebnosti
22.30	Film: Bluff - Storia di truffe e di imbroglioni (kom., It. 1976, r. Sergio Corbucci, i. Adriano
Celentano, Anthony Ouinn)
0.35 Italijanske smešnice 0.45 Filmske novosti 0.45 TV maraton: Noč kandidatov - o reklamnih spotih na temo majskih upravnih volitev
OPEON______________
8.30	Nanizanki: Capitan Nice, 9.30 Ouattro in amorp
10.30	Aktualno: II Leonardo
13.00	Rubrike: Rosa cane-stro, 13.30 Odeon šport, 14.00 Forza Ita-lia, 15.30 Top motori
16.00	Branko in zvezde
16.15	Nadaljevanki: Colori-na, 17.15 Senora
18.15	Variete: USA Today
19.00	Filmske novosti
19.30	Šport: Excalibur (pon.)
20.00	Nanizanka: Sherlock Holmes
20.30	Nadaljevanki: Senora,
21.30	Rosa selvaggia
22.30	Film: Champagne in Paradiso (kom., It. 1983, r. Aldo Grimaldi, i. Romina Power, Al Bano)
24.00	Nanizanka: Doc Elliot
TMC__________________
8.30	Dober dan, Mundial!
9.00	Risanke: Snack
11.30	Nanizanka: Societa a irresponsabilita illimi-tata
12.15	Rubrika o motorjih
13.00	Ob SP-ju: Diario 90
14.00	Teniški turnir Roland Garros (iz Pariza)
16.30	SP v nogometu: SZ-Romunija (iz Barija)
19.00	Aktualnosti: Mondia-lissimo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	SP v nogometu: Italija-■ Avstrija (iz Rima)
23.00	Variete ob Mundialu: Galagoal
23.15	SP v nogometu: Arabski Emirati-Kolumbija
TELEFRIULI
10.55	Nanizanki: L albero delle mele, 12.00 Fa-miglia si fa per dire
12.30	Rubrika: Motor News
13.00	Nan.: AfterMash
13.30	Tednik: Tigi 7 (pon.)
14.30	Rubrika o zdravstvu
15.00	Musič Box
17.30	Nanizanka: Ghostbus-ters
18.00	Nadaljevanka: Sapore di gloria
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Ekonomija in politika
20.30	Film: Saturn 3 (fant., VB 1980, r. Stanley Do-nen, i. Kirk Douglas, Farah Fawcett)
22.00	Nanizanka: II brivido e Lavventura
22.30	Komedija: La profes-sione della signora Warren (G. B. Shaw, i. Franca Rame)
24.00	Nočne vesti in News
TELE 4______________
TV Ljubljana 1________________|
8.30	Tečaj nemščine (12. lekcija)
9.00	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček, 9.10 Lonček kuhaj, 9.25 ZBIS Desetnica, 9.35 Ciciban, dober dan, 9.50 Aliča v deželi risb, 10.05 nanizanka Ovčar Hobo, 10.30 Ex libris - Nekoč je bila slovenska popevka,
11.25	Zgodbe iz školjke
11.55	Večerni gost: Dušan Mravlje
12.35	Oči kritike (pon.)
13.15	Tednik (pon.)
15.55	Poletna noč: ponovitev nan. Murphy_ Brown, nad. Glas srca in nan. Črni gad
18.00	Dnevnik in poslovne informacije
18.15	Dok. oddaja: Landrover
18.40	Spored za otroke in mlade: Cvetlične zgodbe
19.00	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik, vreme, Utrip
20.20	Žrebanje 3x3 in Kolo sreče
22.05	Dnevnik in vreme
22.30	Poletna noč, vmes nan. Murphy Brown, Informativna oddaja za goste iz tujine, nad. Glas srca, nan. Črni gad
| TV Koper_________________________
10.00	Dokumentarec: Čampo base
11.30	Rubrika: Fish Eye (pon.)
12.00	Golden Juke Box
13.30	Rubrika: Sottocanestro
14.15	Hokej - prvenstvo NHL
15.15	Odbojka WL: Brazilija-ZDA
17.45	Rubrika o motokrosu (pon.)
18.50	TVD Novice
19.00	ZOT - Zamejska odprta tribuna
19.30	TVD Stičišče
20.00	Zgodovina športa po želji: Juke Box
20.30	Football College: Illinois Uni-vercity-Colorado
22.05	TVD Novice
22.15	Avtomobilizem: SP za prototipe
23.45	Rubrika: Calciomania 0.45 Juke Box (pon.)
TV Ljubljana 2_________________
13.55	Teniški turnir Roland Garros
16.40	SP v nogometu: SZ-Romunija
18.55	Kako biti skupaj
19.30	Dnevnik
20.15	SP v nogometu: Italija-Avstrija, nato Arabski emirati-Kolumbija
RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Evergreeni; 9.05 Ne vse, toda o vsem;
9.10	Valčki in polke; 9.40 V znamenju sreče; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert pianista Nikite Magaloffa; 11.30 Črnske duhovne pesmi; 12.00 Modre dalje; 12.20 Melodije; 12.40 S tekmovanja Seghizzi v Gorici; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline: Tam za goro; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Vozlišča; 18.00 Radijska igra: Idealni zakon (r. Franc Uršič); 18.30 Orkestralna glasba; 19.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00,
24.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Pionirski tednik;
9.05	Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za goste iz tujine; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Šaljivci so med nami;12.10 Čestitke; 13.00 Danes; 13.30 Čestitke; 14.40 Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.40 Orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis: napovedi in koledar; 8.00 Prenos Radia Ljubljana;
13.00	Kruh in sol Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Aktualno: Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Lestvica primorskih popevk Radia Koper: Dajmo naši;
18.35	Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Jutranji almanah;
6.30	Utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni glasbeni program; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.35 Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti; 11.00 V istrskem narečju; 11.30 Čudovitih sedem;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev in glasba; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasbeno popoldne; 19.00 Discoteca sound; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Zmenek s psihologom; 15.00 Glasba po željah; 23.30 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
Stefana Tacconi
Juventusov vratar Stefano Tacconi bo drevi uvodno srečanje italijanske državne reprezentance proti Avstriji gledal z rezervne klopi. Tako dela že več časa v dresu državne reprezentance, v kateri »gospodari« Interjev vratar Walter Zenga, gotovo eden najboljših igralcev na svetu. Taka ja pač usoda, ki se je poigrala s Tacconijem, ki so ga v športnih krogih že proglasili za »najboljšega rezervnega vratarja sveta«.
Svojo dolgoletno uspešno kariero v italijanski A ligi je Stefano Tacconi začel pri Avellinu, kjer se je kaj kmalu proslavil za enega najboljših vratarjev. Tudi njemu se je moralo društvo zahvaliti, da je več let ohranilo status prvoligaša.
Društvo iz Kampanije pa je od vedno imelo »privilegirani« odnos z Juventusom in več njegovih igralcev je obleklo dres turinske enajsterice. Med temi je bil tudi mladi Tacconi, ki je ob Platiniju in tovariših kaj kmalu zaslovel tudi v Evropi, ob priložnosti srečanj za evropske pokale.
Sloves pa je turinski vratar večkrat združeval z gostobesednostjo in s pikrimi bodicami na račun soigralcev in samih članov vodstva kluba. Tako obnašanje je Tacconi ohranil tudi v letošnji sezoni, v kateri je bil gotovo najboljši Juventusov predstavnik. Ni pa pozabil na svojo pikrost in večkrat »vzpodbudil« soigralce v obrambi, katere je obtožil, da so na marsikateri tekmi odigrali ohlapno in brez prave motivacije. Odličen govornik in slab diplomat torej.
STRANGER THAN PARADISE — Bolj Čudno od raja, ZDA 1984.
V soboto, 9. junija, ob 0.25, na RAI 3.
Filmska komedija. Jim Jarmusch je eden najvidnejših avtorjev sodobnega ameriškega »neodvisnega« filma. Kot apologet nove ameriške alter-scene je z eno nogo v ZDA, z drugo pa v Evropi, o čemer pričata njegova priljubljenost pri evropski mladi publiki in kritiki ter sodelovanje s tukajšnjimi avtorji. Pokrovitelj temu svojevrstnemu »avtorskemu« delu, ki je bilo posneto z ostanki traku za Stanje stvari, je bil, denimo, Wenders. Prav tako nezamenljivo je bilo Benignije-vo gostovanje v Jarmuschevi komediji Daunbaild. V Bolj čudno od raja se v srečajo tri mlade osebnosti: amerikanizirani Madžar Bela-Willie (rock glasbenik John Laurie), njegova sestrična in turistka v ZDA Eszter Balin ter Williejev drug Richard Edson. Njuna cool Odiseja gre iz odtujenega New Yorka, skozi zasneženi Cleveland, v sončno Flirido, do končnega (nepredvidenega?) cilja - Budimpešte.

O Q)
O ^
^ d
• ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1________________________|
7.00 Nadaljevanka: Cronache marzia-ne - Le spedizioni 8.45 Risanka: Čebelica Maja 9.15 Dok. oddaja: Kvarkov svet
10.00	Želena linija
11.00	Maša in nabožna oddaja
13.00	Nedeljski tednik
13.30 Dnevnik
13.55 Nedeljska igra: Toto-TV
14.00	Rubrika o Mundialu
14.15	Film: Shalako (vestern, ZDA 1968, r. Edward Dmytryk, i. Sean Connery, Brigitte Bardot)
16.15	Športna rubrika: Minuto zero (ured. Paolo Valenti)
16.45	SP v nogometu: ZDA-ČSR
18.45	Variete: Eurofestasport '90 - Una giornata contro la droga
19.40	Rubrika o Mundialu
19.50 Vreme in dnevnik
20.40	Športna nedelja
20.45	SP v nogometu: ZRN-Jugoslavi-ja (iz Milana)
22.45	Športna nedelja
24.00	Nočni dnevnik in Mundial
0.45 Mundial - protagonisti in prvaki pripovedujejo, nato Vreme
| RAI 2_____________________________
7.00	Otroški variete: Patatrac
7.55 Aktualno: Mattina due
10.15	Glasbeni prostor: opera-oratorij Oedipus Rex (po Sofoklesu, glasba Igor Stravinski, dirigent Valery Polansky)
11.15	Film: La regina Luisa (dram., Avs. 1965, r. Wolfgang Liebenei-er, i. Ruth Leuverik)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30 Rubrika: Nonsolonero
14.15	Nadaljevanka: Beutiful
15.00	Nanizanki: Saranno famosi, 15.45 Mister Belvedere
16.15	Mesta Mundiala - Milan
16.35 Film: Noi duri (kom., It. 1960, r, Camillo Mastrocingue, i. Toto)
18.15	Videocomic
18.45	Avtomobilizem F1 - VN Kanade
19.45	Dnevnik in Dribbling - Mundial
20.45	SP v nog.: Brazilija-Švedska
22.50 Večerni dnevnik in vreme
23.15	Oddaja o protestantizmu
23.45	Zapiski o Mundialu
0.30 Velike kulturne ustanove: Osrednji grafični inštitut (2. del)
1.00	25. Jazz koncert EBU-UER
RAI 3_________________________
11.00	Film: II signor Belvedere va in collegio (kom., ZDA 1949, r. Eli-ott Nugent, i. Shirley Temple)
12.25 Veliki recitali: Koncert Luciana Pavarottija v miinchenski 01ym-pia Hall (flavtist Andrea Grimi-nelli, dir. E.Buckley: 2. del)
13.10	Dokumentarec: Dnevnik o restavriranju - Marco Aurelio
14.00	Deželne vesti
14.10	Variete: Prove tecniche di Mon-diale, nato Drobci
14.55 Videosport: teniški turnir Rol-land Garros (prenos)
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45 Variete: Prove tecniche di Mon-diale, nato BlobCartoon
20.30	Film: II campione (dram., ZDA 1979, r. Franco Zeffirelli, i. Jon Voight, Faye Dunaway)
22.35 Aktualno: Camice bianco -Zgodbe iz sprejemnih oddelkov
22.40 Nočni dnevnik in filmi
23.15 Proces Mundialu
24.00	Nočni dnevnik 0.30 Dok.: Klavirski genij Gould
Neizprosno zasenčena celo formula 1
Črnobela žoga, ki zaposluje v teh tednih nešteto slavnih nogometašev in še vec TV navijačev, je kljub svoji skromni velikosti (njen obseg meri komaj 70 cm) uspela zasenčiti celo glasne silake formule 1: VN Kanade (ob 18.45 na RAI 3 in ob 23. uri na TMC) popoteka tako v skoraj popolnem zatišju, čeprav sta Airton Senna in njegov kolega Jean Aleši pretekli teden v Monte Carlu s prvim in drugim mestom uspela popestriti in nadvse razgibati dirko.
• ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5___________
8.30	Nabožna oddaja
9.15	Nanizanki: Love Boat,
10.30	L'uomo del mare
11.00	Rubriki: Block-Notes,
12.00	Anteprima
12.30	Variete: Rivediamoli
13.00	Superclassifica Show
14.00	Film: Gli eroi della do-menica (dram., It. 1953, r. Mario Camerini, i Raf Vallone)
16.00	Nanizanka: Giovani avvocati
17.00	Variete: Nonsolomoda
17.30	Nanizanka: Ovidio
18.00	Kviz: O.K. II prezzo e giusto
19.45	Nanizanka: Love Boat
20.30	TV film: Uccelli di rovo (dram., ZDA 1983, r. Daryl Duke, 2. del)
22.30	Variete: Dieci e lode
23.15	Variete: Nonsolomoda
23.45	Italija sprašuje
0.45 Nanizanki: La premia-ta agenzia Whitney,
1.45	Lou Grant
RETE 4_______________
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Rubrika: Veliki golf
10.30	Nanizanka: Questa e Hollywood
11.00	Rubrika: Gara TV
11.30	Aktualno: Ciak
12.20	Aktualno: Regione 4
12.30	Iz parlamenta
13.15	Nanizanka: Sceriffo a New York
14.45	Variete: Dieci e lode
15.30	Film: II ritratto di Do-rian Gray (dram., ZDA 1945, r. Albert Lewin, i. George Sanders)
17.30	Nanizanka: Come era verde la mia pelle
18.25	Danielin horoskop
18.30	Film: Chi e Samantha (dram., ZDA 1986, 4. Frank De Felita)
20.30	Aktualno: Ceravamo tanto amati
21.00	Film: L'uomo che ucci-se Ljberty Valance (vestern, ZDA 1962, r. John Ford, i. John Wayne, James Ste-wart)
23.05	Aktualno: Deset let Fantafestivala
23.35	Koncert v Scali: Seiji Ozawa dirigira Debus-syja
0.35 Horoskop (pon.)
0.40 Film: L'ora de delitto (dram., ZDA 1956, i. Ir-ving Rapper)
ITALIA 1___________
7.00	Otroška oddaja
10.30	Rubrika: Leonardo
11.00	Nanizanki: Luomo di Singapore, 12.00 Ma-nimal
12.50	Tednik: Grand Prix
14.00	Vodič za Mundial
14.30	Glasbena oddaja: Be Bop a Lula (pon.)
15.15	Nan.: Tre nipoti e un maggiordoma, 15.45 Kids Incorporation
16.00	Otroška oddaja
18.00	Motociklizem - VN Avstrije
19.00	Risanke
19.30	Variete: Emilio '90
20.00	Risanke
20.30	Film: Kamikaze (pust., It. 1986, r. Bruno Cor-bucci, i. Gianfranco
Manfredi, Philippe Le-roy)
22.15	Film: Assassinio sul Tevere (krim., It. 1979, r. Bruno Corbucci, i. Tomas Milian)
0.15 Nanizanke: Sulle stra-de della California,
1.20	Chopper Sguad,
2.20	Ai confini della realta
ODEON______________
8.30	Nanizanki: Captain Nice, 9.30 Ouattro in amore
13.00	Rubrika o zdravju
13.30	Branko in zvezde
14.00	Aktualno: USA Today
14.45	Obnova nadaljevanke: Rosa selvaggia
15.45	Nad.: Colorina
16.45	Obnova nad.: Senora
17.30	Dokumentarec: Elvis, l anima del rock
18.30	Hollywood movies
19.00	Rubriki: Ciao Italia,
19.30	Chic
20.00	Branko in zvezde
20.30	Film: II tesoro della Si-erra Madre (pust., ZDA 1948, r. John Huston, i. Humphrey Bogart)
22.45	Šport: Caccia al 13
23.15	Film: Un ombra nel
buio (dram. ZDA 1984, r. Jim Sotos)
1.00	Rubrika: Ciao Italia
TMC ________________
8.30	Dober dan, Mundial!
9.00	Risanke: Snack
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Morski planet
13.00	Ob SP-ju: Diario 90
13.45	Glasbena oddaja: Neil
Diamond
15.00	Teniški turnir Roland Garros (finale moški)
16.30	SP v nogometu: ZDA-ČSFR
19.00	Aktualno: Mondialis-simo
20.00	TMC News
20.30	SP v nogometu: Brazilija-Švedska
23.00	Avtomobilizem F1 -VN Kanade
TELEFRIULI__________
10.20	Rubrika o obrtništvu
11.00	Nanizanki: L'albero delle mele, 12.00 Fa-miglia si fa per dire
12.30	Rubrika: Italia Cin-guestelle
13.00	Rubrika z županom
14.30	Variete: Buinesere Friul
15.30	Musič box
18.00	Nan.: Love Story
19.00	Športne vesti
19.30	Nanizanka: II brivido e Tavventura
20.30	Film: Francis Scott Fitzgerald in Hooly-wood (biog., ZDA 1976, r. Anthony Page, i. Ja-son Miller, 1. del)
22.30	Nanizanka: II brivido e Tavventura
23.00	Športne vesti
23.30	Nanizanka: L'artiglio del drago
0.10 Vesti: News
TELE 4______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
SLOVENSKE MREŽE ■
TV Ljubljana 1_________________|
9.10	Video strani
9.20	Otroška matineja: Živ žav, 10.10 nanizanki Poltrona express,
10.25	Noro, norejše, norišnica
10.35	Nadaljevanka: Grehi (J. Gould, r. Douglas Hickox, i. Joan Collins, pon. 6. dela)
11.25	Ansambel Ivana Ruparja
12.00	Kmetijska oddaja TV Beograd
13.00	Video strani
14.25	Video strani
14.35	Križkraž (pon.)
16.10	Nad.: Formula 1 (Saada-Geoffri-on, i. Alain Prost, 9. del)
17.00	Dnevnik
17.05	Poslovne informacije
17.10	Film: Asfaltna džungla (krim., ZDA 1950, r. John Huston, i. Sterling Hayden, Sam Jaffe, Louis Calhern)
18.50	Risanka
19.00	Mernik in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	SP v nogometu: Jugoslavija-ZRN (prenos)
22.55	Dnevnik in vreme
23.10	Video strani
TV Koper_____________________
10.00	Juke box
10.30	O nogometu: Calciomania
11.30	Rubrika: Fish Eye
12.00	Motociklizem: VN Avstrije, vmes (12.45) Juke Box, (14.00) Fish Eye, (15.30) avtomobilizem -prvenstvo prototipov
17.15	Košarka - prvenstvo NBA, vmes TVD Novice
19.30	Odbojka WL: Brazilija-ZDA
21.45	Dokumentarec: Čampo Base
22.15	TVD Novice
22.30	Košarka - prvenstvo NBA 0.30 Rubrika: Fish Eye (pon.)
TV Ljubljana 2________________
10.00	Oddaja za JLA in film
13.10	Motociklizem: VN Avstrije, vmes (13.50) Ansambel Prerod
15.05	Tenis: moški finale turnirja Roland Garros (iz Pariza)
16.40	SP v nogometu: ZDA-ČSFR
20.00	Dok.: Te presenetljive živali
20.30	Dok. oddaja: Mesta mostovi
21.00	Film: Organizacija (ZDA)
22.50	SP v nogometu: Braz.-Švedska
RADIO • RADIO • RADIO ■
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevniki
14.00	Poročila: 8.20 Jutranji koledar;
8.30	Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Glasbeno srečanje otrok: Mali pevci; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri;
11.30	Filmi na ekranih; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Aktualno: Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dramatizirani roman: Prazna ptičnica (Ciril Kosmač, pon.); 14.30 V studiu z vami: Sergej Verč; 17.00 Šport in glasba; 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Dnevni koledar; 7.00 Jutranja kronika in vremenska napoved; 8.05 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.30 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan - dogodki in obletnice; 13.10 Zabavna glasba;
13.20	Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.00 Priljubljene melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!;
19.45	Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočni program - glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
14.30,	17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah;
12.30	Primorski dnevnik; 12.45 Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 18.30 Humoreska;
19.30	Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30,
13.30,	17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.30 Nedeljska oddaja; 8.15 Programi tedna;
8.25	Pesem tedna; 10.35 Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Naj lepših sedem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev in glasba; 14.33 Pesem tedna; 15.30 Glasba in šport;
18.30	Najnovejše Long Playing plošče;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 'Oddaja odbornikov SKD Tabor in knjižnice Pinka Tomažiča; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.30 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
OSEBNOST TEDNA
Dionne Warwick
Dionne Warwick (na sliki), pevka, ki jo mnogi imajo za svetovno kraljico soul glasbe, končuje svojo uspešno turnejo po Italiji. Po zadnjem koncertu v Palermu se že pripravlja na prireditev, ki bo v kalifornijskem Los Angelesu od 28. junija do 1. julija. Prisotna bosta Patty LaBelle in Ste-vie Wonder, pobuda pa bo namenjena boju proti aidsu, v katerem je temnopolta umetnica že dalj časa angažirana. Že leta 1987 ji je ameriška vlada podelila naslov »ambasadorja zdravja«, leta 1988 pa je še sama ustanovila tako imenovano Warwick Foundation, ki se ukvarja z nego seropozitivnih otrok.
Dionne Warwick, ki je v preteklosti sodelovala z umetniki, kot so Burt Bacharac, Isac Hayss, Stevie Wonder in Elton John, je otvorila svojo italijansko turnejo 4. junija v milanskem gledališču Smeraldo, dan kasneje je nastopila v rimskem gledališču Sistina, nato pa je opravila še pravcato mi-niturnejo po Siciliji: 7. v Acirealeju, 8. v Milazzu, nato še v Palermu. Poslušalci so med turnejo lahko prisluhnili pesmim, ki jih je nalašč zanjo napisal Burt Bacharac in s katerimi je zaslovela na začetku šestdesetih let: Message To Michael, I Say A Little Prayer, Do You Know The Way To San Jose. Po daljšem premoru je pevka naletela na še večji uspeh leta 1979, ko je izšla LP plošča Dionne, katere so prodali preko milijon izvodov.
Warwickova sedaj računa tudi na uspeh nove plošče, ki naj bi izšla predvidoma sredi julija in ki naj bi bila posvečena glasbi Colea Porterja. Naslovljena bo, seveda, Dionne Warwick Sings Cole Porter.
L’UOMO CHE UCCISE LIBERTV VALANCE — The Man Who Shoot Liberty Valance — Človek, ki je ubil Libertyja Valancea, ZDA 1962.
V nedeljo, 10. junija, ob 21. uri, na Rete 4.
Vestern. Že zreli John Ford je leta 1962 s svojim značilnim hkrati epskim in romantičnim slogom posnel eno od svojih najlepših zgodb o nekdanjem Zahodu. Ugledni in znani senator Stoddard (James Stewart) se vrne z Vzhoda v kraje, kjer je pred mnogimi leti začel svojo kariero kot mladi in neizkušeni odvetnik. Sem pride pravzaprav na pogreb neznanega kavboja, sicer starega prijatelja (John Wayne), ki mu je pred tolikim časom rešil življenje in pomagal ubiti nasilnega roparja Libertyja Valancea (Lee Marvin). Že priletni senator obuja pred časnikarji zagonetno zgodbo iz daljnjih dni. V Fordovi sugestivni in občuteni vizualizaciji te pripovedi je čutiti izredno ljubezen in domotožje starega »očaka vesterna« za dobo in ljudi prerije, ki jih ni več.
VIDEO NOTES
Oddaja:...l. ..j;______
Postaja:_______________
Ura:___________________
V________________________J
PONEDELJEK, 11.6
ITALIJANSKE TV MREŽE
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nadaljevanka: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Risanka: Tao Tao
11.00	Nadaljevanka: Kennedy
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05	Nanizanka: Mia sorella Sam
12.30	Dokumentarec o velikih komikih: Juha in lešniki
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Rubrika o Mundialu
14.15	Variete: Occhio al biglietto
14.30	Za najmlajše: L albero azzurro
15.00	Sedem dni v parlamentu
15.30	Dokumentarec o umetninah
16.15	Športna rubrika: Minuto zero
16.45	Mladinska oddaja: Big! Estate
17.30	Nabožna oddaja
18.00	Nanizanka: Cuori senta eta
18.40	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Mundial, vreme in dnevnik
20.45	SP v nogometu: Anglija-Irska
22.45	Dnevnik in filmi
23.05	Rubrika: Cinema
24.00	Nočni dnevnik in Mundial
0.45 Mundial - protagonisti in prvaki pripovedujejo
RAI 2_________________________
7.00	Otroški variete: Patatrac
8.00	Za najmlajše: L albero azzurro
8.30	Risanke: Žaba plesalka
9.00	Rubrika o židovski kulturi
9.30	Božanska komedija
10.00	Dok.: Occhio sul mondo
11.00	Nadaljevanki: Morte di un medico legale, 11.55 Capitol
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Rubrika o Mundialu
14.00	Nadaljevanka: Beautiful
14.45	Nanizanki: Saranno famosi, 15.30 Mr. Belvedere
16.45	Mesta Mundiala - Genova
16.45	SP v nog.: Kostarika-Škotska 18.55' Rubrika: Dribbling - Mundial
19.45	Dnevnik in šport
20.20	Rubrika o nogometu
20.30	Film: Senza traccia (dram., ZDA 1983, r. Stanley Jaffe, i. David Dukes, Judo Hirsch)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.40	Nan.: Avvocati a Los Angeles
23.30	Dnevnik, vreme in horoskop
23.45	Zapiski o Mundialu
0.30 Film: Un bellissimo novembre (dram., It. 1969, r. M.Bolognini)
[ RAI 3____________________________
13.00	Mednarodno srečanje v atletiki
13.30	Dokumenarna oddaja: Potovanje po Montefeltru
14.00	Deželne vesti
14.10	Dokumentarec: Dadaumpa
14.30	Videosport: hokej na travi, bez-bol in golf
16.25	Variete: Prove tecniche di Mon-diale (s Pierom Chiambrettijem)
16.45	Film: La Matadora (glas., ZDA 1947, r. Richard Thorpe, i. Esther Williams)
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Variete: Prove tecniche di Mon-diale (s Pierom Chiambrettijem)
20.10	Variete: Blob. Di tutto di pili
20.30	Aktualno: Dan na preturi
21.20	Film: II padre della sposa (kom., ZDA 1950, r. Vincent Minelli, i. Spencer Tracy, Liz Taylor)
22.55	Večerni dnevnik
23.00	Šport: Proces Mundialu
23.45	Nočni dnevnik
24.00	Dokumentarec: Mit tega stoletja: klavirski genij Glen Gould
Vse (in še več) o SP-ju na mrežah RAI
Tri TV mreže RAI so se za SP '90 kar dobro pripravile. Izide in napovedi nogometnih tekem bodo sproti sporočan vsi dnevniki. Kot gobe po dežju pa so zrasle razne rubrike. Paolo Valenti bo tako vodil Minuto zero (RAI 1 ob 16.15), Dribbling (RAI 2 ob 18.55) bo imel novo podobo, bogato posredovanje pa obeta nočni TV spored: tako Zapiski o Mundialu (RAI 2 ob 23.45) in poglobljeni vpogled v SP '90, ki ga bo urejal tudi Fabrizio Maffei (RAl 1 ob 0.30).
• ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5____________
7.10	Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 Gioco del-le coppie
15.00	Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	CanaleSzavas
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: VVitness - II testi-mone (dram., ZDA 1984, r. Peter Weir, i. Harrison Ford, Kelly McGillis)
22.45	Variete: Rivediamoli
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.10	Nanizanka: Lou Grant
RETE 4_____________
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nan.:Strega per amore
12.40	Otroška oddaja
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.40 Azucena, 15.20 Falcon Crest, 16.30 Ve-ronica, il volto dell a-more, 17.00 Andrea Celeste, 18.10 La valle
dei pini, 18.45 General Hospital
19.30	Danielin horoskop
19.35	Nadaljevanka: Febbre
damore
20.30	Aktualno: Ceravamo tanto amati
21.00	Nad.:Topazio
23.00	Film: Le mele sono mature (kom., Fr. 1982, r. Michel Gerard, i. Ariel Besse)
0.40 Horoskop (pon.)
0.45 Film: Bada alla tua pelle Spirito Santo! (vestern, It. 1972, r. Roberto Mauri)
ITALIA 1____________
7.00	Otroška oddaja
8.30	Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flip-per, 12.05 Chips, 13.00 Magnum P.I.
14.00	Vodič za Mundial
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nanizanki: Arnold,
18.30	LTncredibile Hulk
19.30	Variete: Emilio '90
20.00	Risanke
20.30	Film: C.H.O.M.P. - Su-percane robot (kom., ZDA 1979, r. Don Chaf-fey, i. Wesley Eure)
22.20	Film: The Wanderers (pust., ZDA 1979, r. Philip Kaufman, i. Ken Wahl, Karen Allen)
0.20 Rock opolnoči: Robert Palmer
1.30	Nanizanka: Sulle stra-de della California
ODEON_______________
11.30	Igra: La spesa in va-canza
12.15	Rubrika: Ciao Italia
13.00	Otroški variete: Sugar
15.15	Nadaljevanke: Rosa selvaggia, 16.15 Colo-rina, 17.15 Senora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Dokumentarec: Človek in Zemlja
19.00	Rubrika: Ciao Italia
19.30	Risanke
20.00	Aktualno: USA Today
20.15	Branko in zvezde
20.30	Film: La capra ( kom., Fr. 1981, r. Francis Veber, i. Gerard Depar-dieu, Pierre Richard)
22.30	Dok.: Diario di soldati
23.00	Film: Il elan del terro-re (srh., ZDA 1964, r. Jacgues Tourneur, i. Vincent Priče)
0.30 Nanizanka: Šherlock Holmes
TMC________________
8.30	Dober dan. Mundial
9.00	Nanizanki:	Mago
Merilno, 9.30 Flamingo Road
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Rubrika: Ženska TV
12.30	Nanizanka: Ancora tu
13.00	Ob SP-ju: Diario 90
13.45	Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: Il giudice
15.00	Film: E' arrivata la sposa (kom, VB 1979, r. Terence Marcel)
16.30	SP v nogometu: Kostarika-Škotska
19.00	Aktualno: Mondialis-simo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	SP v nogometu: Angli-ja-Irska
23.00	Vesti
23.15	Variete: Galagoal
23.30	SP v nogometu: ZRN-Jugoslavija
TELEFRIULI__________
11.30	Nanizanki: L albero delle mele, 12.00 Fa-miglia, si fa per dire
12.30	Dokumentarec: Alle sorgenti del suono
13.00	Nanizanki:	After
Mash, 13.30 Love Story
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Passio-ni, 18.00 Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
19.40	Rubrika: Friuli Mon-
diale
20.10	Nanizanke: L’artiglio del drago, 20.30 Sapo-re di gloria, 21.30 I gi-orni di Brian, 22.30 II brivido e l avventura
23.00	Nočne vesti
23.30	Rubrika: Friuli Mon-diale
0.10 Vesti: News
TELE 4______________
SLOVENSKE MREŽE
TV Ljubljana 1
8.50 Video strani
9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Zgodbe, 9.15 Utrip, 9.30 Zrcalo tedna, 9.45 Mernik, 10.00 Slovenska ljudska glasbila in godci: Bordunske citre
10.35 Video strani
13.30	Video strani
13.40	SP v nogometu: Jugoslavija-ZRN (posnetki)
15.55 Poletna noč (pon.)
18.00 Dnevnik in poslovne informacije
18.10	Mozaik. Utrip, (18.25) Zrcalo tedna (pon.)
18.40	Spored za otroke in mlade: Radovedni taček - Koza, 18.55 Aliča v deželi risb
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05 Drama: Luknja (Ž._ Jeličič, r. Vanča Kljakovič, i. Špiro Gube-rina, Ivica Vidovič)
21.20 Osmi dan
22.10	Dnevnik in vreme
22.30	Poletna noč, vmes nanizanka Murphy Brown, nadaljevanka Glas srca in nanizanka Črni gad
TV Koper_____________________
12.00	Motociklizem: VN Avstrije
15.00	Košarka - prvenstvo NBA
17.15	Avtomobilizem: prvenstvo prototipov (Spa - pon.)
18.15	VVrestling Spotlight 18.45 TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče ;
20.00	Rubrika: Fish Eye
20.30	Oglejmo si prvake: Golden Juke Box
22.00	TVD Novice
22.15	Motociklizem: VN Avstrije (pon.)
TV Ljubljana 2________________
16.40 SP v nogometu: Kostarika-Škot-ska (prenos)
19.00	Izobraževalna oddaja: Korčula -mesto, ki ga odkrivamo sami
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	SP v nogometu: Anglija-Irska (prenos)
23.00	Žabavno-glasbena oddaja: Zvezdni prah
RADIO • RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00, 23.00 Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.10 Četrtkova srečanja (pon.); 8.40 Country-club; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Slovenska lahka glasba; 9.40 Simboli in še kaj; 9.50 Orkestri; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Slovenski kan-tavtorji; 12.00 14 mest, 14 sanj; 12.20 Melodije; 12.40 S tekmovanja Seghizzi; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Srečanje z novo pesmico; 14.30 Glasbena medigra; 15.00 Manjšinski potopis: V Evropo in nazaj; 15.30 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Povest: Moj Kras (14. del); 17.27 Mladi val; 19.20 Lahka glasba.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00,
21.00,	22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Lepljenka; 8.25 Rin-garaja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkur-ček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Interna »52«; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30,' 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbemo-govor-ni program; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Glasba in telefon v živo; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Glasbena oddaja; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Glasbeno popoldne; 19.00 Mixage; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 19.30 Potujte s Putnikom;
20.30	Loža v operi, nato Nočna glasba.

FILMI NA MALEM EKRANU
ZANIMIVOST
Izza kulisja
Tudi pravkaršnje podeljevanje nagrad za TV režijo sodi med svetovljanske priložnosti, ko se zberejo vsi, ki »kaj pomenijo« na področju gledališkega, glasbenega in TV ustvarjanja. Poleg uradnega, vsem dostopnega dogajanja pa so v takih trenutkih veliko privlačnejši dogodki za kulisami.
Tako sta bila med osrednjimi temami stranskih razprav Sanremski festival in njegov »oče« Aragozzini (na sliki), ki pa je tokrat razočaral marsikaterega radovednega časnikarja. Organizator je namreč znan po svoji nagnjenosti do polemično ubranih odgovorov, do katerih pa sploh ni prišlo, saj se je Aragozzini gladko povlekel iz kaše, češ da bi njegove izjave lahko ranile občutljivost njegovih sogovornikov in ga tako postavile v neljub položaj.
Veliko zgovornejši je bil Antonio Ricci, nagrajeni avtor Berlusconijevega zabavnega dnevnika Striscia la notizia. Poleg letošnjega Sanremskega festivala je omenil tudi enega od voditeljev, Jonnyja Dorellija: zdi se, da je le-ta tožil Riccija zaradi njegove pripombe na račun »dvomljivega« odnosa Dorelli-RAI-Fininvest.
Z boljšimi mnenji časnikarjev sta se odrezala Vittorio Sgarbi in Enrica Bonaccorti. Oba sta namreč izkoristila trenutek za drobec pozitivne reklame. Bonaccortijeva je tako povedala, da bo jeseni še tretje leto vodila kviz Čari genitori, sicer pa je svojemu delodajalcu izrazila željo, da bi v bodoče vodila oddajo o spolnosti. S TV medijem se bo baje v kratkem spopadel tudi jezikavi kritik Sgarbi: že v tem tednu bo tako posnel poskusno številko vsakodnevne rubrike o knjižnih novostih. Skratka, nič novega!
WITNESS, IL TESTIMONE —.The VVitness — Priča, ZDA 1985.
V ponedeljek, 11. junija, ob 20.30, na Canale 5.
Dramatični film. Avstralec Peter Weir je v svetu zaslovel najprej s filmi, posnetimi v domovini (Piknik pri Hanging Rocku, Zadnji valj, kar mu je potem omogočilo, da je lahko realiziral tudi ambiciozne produkcije za hollywoodske mogotce - Witness in najnovejšo uspešnico L attimo fuggente. Osemletni Lukas je priča okrutnemu umoru na glavnem kolodvoru, zato ga filadelfijska policija skupaj z mamo (Kelly McGilis) zadrži kot glavno pričo umora. Izkušeni kapetan John Book (Harrison Ford) ima nalogo, da ga med preiskavo zaščiti, a kriminalci, ki so vpleteni v umor, ga težko ranijo. Ford, čeprav ranjen, pobegne z otrokom in McGillisovo na varno, v zakotni zaselek Amish. Vendar jih zločinci dosežejo tudi tam... Weirov film odlikuje poleg trillinga tudi spektakularna in sugestivna fotografija.
A
VIDEO. NOTES
Oddaja: ...............
Postaja:.....Sl,.,, .	4:
Ura:____-___-__________
V________________________J
• ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1_________________________
7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nadaljevanka: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Risanka: Tao Tao
11.00	Nadaljevanka: Kennedy 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Nanizanka: Mia sorella Sam
12.30	Dokumentarec: Juha in lešniki
13.30	Dnevnik - tri minute...
14.00	Ribrika o Mundialu
14.15	Variete: Occhio al biglietto
14.30	Za najmlajše: L'albero azzurro
15.00	Mladinska oddaja: Big! Estate 16.10 Danes v parlamentu
16.15	Športna rubrika: Minuto zero
16.45	SP v nogometu: Belgija-Koreja
18.45	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Mundial, vreme in dnevnik
20.40	TV film: La mia citta (kom., ZDA 1976, r. Gwenn Armer, i. Glenn Ford, Meredith Salenger)
21.40	Film: Toto e le donne (kom., It. 1952, r. Steno-Mario Monicelli)
23.20 Dokumentarec: Atlante 0.10 Nočni dnevnik in Mundial 0.45 Mundial - protagonisti in prvaki pripovedujejo
RAI 2_________________________
7.00	Otroški variete: Patatrac
8.00	Za najmlajše: Lalbero azzurro
8.30	Zdravnik neposredno
9.30	Tečaj angleščine in francoščine
10.00	Dok.: Occhio sul mondo
11.00	Nadaljevanki: Morte di un medico legale, 11.55 Capitol
13.00	Dnevnik in Mundial
14.00	Nadaljevanka: Beautiful
14.45	Nanizanka: Saranno famosi, 15.30 Mister Belvedere
16.00	Mesta Mundiala - Palermo
16.20	Film: L'Arcidiavolo (kom., It. 1966, r. E.Scola, i. V.Gassman)
18.00	Iz parlamenta in Videocomic 18.55 Rubrika: Dribbling - Mundial
19.45	Dnevnik in šport
20.20	Rubrika o nogometu
20.30	Film: L'uomo che amo Gatta danzante (vestern., ZDA 1973, r. Richard Sarafian, i. Burt Rey-nolds, Sarah Miles)
22.20	Večerni dnevnik in Dosje
23.30	Dnevnik, vreme, horoskop
23.45	Zapiski o Mundialu
0.40 Film: Rififi (dram., Fr. 1955, r. Ju-. les Dassin, i. Jean Servais)
| RAI 3____________________________
14.00	Deželne vesti
14.10	Izobraževalna oddaja: Dadaup-ma
14.30	Videosport: ameriški nogomet -tekma in prvenstva, košarka - finale Jr., EP v kanuju
16.25 Variete: Prove tecniche di Mon-diale (s Pierom Chiambrettijem)
16.45	Film: L’amante di una notte (dram., Fr. 1950, r. Rene element, i. Michele Morgan, Jean Marais)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Variete: Prove tecniche di Mon-diale (s Pierom Chiambrettijem)
20.10	Variete: Blob. Di tutto di piu (ured. Enrico Ghezzi in Marco Giusti)
20.45	SP v nogometu: Nizozemska-Egipt
22.45	Večerni dnevnik
23.00	Športna oddaja: Proces Mundialu (vodi Aldo Biscardi)
23.45	Nočni dnevnik
24.00	Dokumentarec: Mit tega stoletja - Klavirski genij Glenn Gould
Prvič za najlepšo študentko na Vzhodu
Lani so na univerzi v Sofiji prvič priredili tekmovanje za naj lepše dekle Bolgarije: kandidatinje so bile v prvi vrsti nadebudne študentke, ki so se seveda potegovale za naslov Miss Univerza. Na valu novega odpiranja na Vzhodu se bodo letošnjega tekmovanja udeležile se študentke z univerz v Beogradu, Bukarešti, Pragi, Varšavi, Moskvi, Kievu, Leningradu, Budimpešti, Berlinu in Avani. Posnetek prireditve bo nocoj (ob 20.30) posredovala zasebna mreža Odeon TV.
• ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5____________
7.10	Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 Gioco del-le coppie
15.00	Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	CanaleSzavas
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Target - Scuola omicidi (krim., ZDA 1985, r. Arthur Penn, i. Gene Hackman, Matt Dillon)
22.45	Aktualno: L'eta negata
23.30	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.25	Nanizanka: Lou Grant
RETE 4_____________
8.30	Nanizanka: Ironside
9.25	Filmske novosti
9.35	Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nan.:Strega per amore
12.40	Otroška oddaja
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.40 Azucena, 15.20 Falcon Crest, 16.30 Ve-ronica, il volto dell a-more, 17.00 Andrea
Celeste, 18.10 La valle dei pini, 18.45 General Hospital
19.30	Danielin horoskop
19.35	Nadaljevanka: Febbre
d'amore
20.30	Aktualno: Ceravamo tanto amati
21.00	Nad.:Topazio
23.00	Film: La verita (krim., It-Fr. 1960, r. Henri Clusot, i. Brigitte Bardot, Samy Frey)
1.15	Horoskop (pon.)
1.20	Nanizanka: Missione impossibile
ITALIA 1____________
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flip-per, 12.05 Chips, 13.00 Magnum P.I.
14.00	Vodič za Mundial
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanki: Arnold, Ig.30 LTncredibile Hulk
19.30	Variete: Emilio '90
20.00	Risanke
20.30	Nanizanka: College
21.30	Variete: Candid Ca-mera Show
22.50	Film: Lultimo drago (kom., ZDA 1985, r. Schultz Michael, i. Chris Murney)
0.55 Aktualno: Čara TV
1.45	Nanizanka: Sulle stra-de della California
ODEON_______________
9.30	Nanizanka: Arthur, re dei britanni
11.00	Igra: Špesa in vacanza
12.15	Rubrika: Ciao Italia
13.00	Otroški variete: Sugar
15.15	Nadaljevanke: Rosa selvaggia, 16.15 Colo-rina, 17.15 Senora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Dokumentarec: Človek in Zemlja
19.00	Rubrika: Ciao Italia
19.30	Risanke
20.00	Aktualno: USA Today
20.15	Branko in zvezde
20.30	Aktualno: Miss Uni-versita
21.30	Film: Madame Claude N. 3 (kom., Fr. 1978, r. Christian Gion, i. Ni-cole Calfan, Francis Huster)
23.30	Šport: Excalibur
24.00	Nan.: Night Heat
1.00	Rubrika: Ciao Italia
TMC________________
8.30	Dober dan, Mundial!
9.00	Nanizanki:	Mago
Merlino, 9.30 Flamingo Road
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV
12.30	Nanizanka: Ancora tu
13.00	Ob SP-ju: Diario 90
13.45	Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: Il giudice
15.00	Film: Addio vecchia Ann (dram., ZDA 1971,
r. Fielder Cook, i. Mia Farrow)
16.30	SP v nogometu: Belgi-ja-Južna Koreja
19.00	Aktualno: Mondialis-simo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	SP v nogometu: Nizo-zemska-Egipt
23.00	Vesti
23.05	Variete: Galagoal
TELEFRIULI__________
11.30	Nanizanki: L albero delle mele, 12.00 Fa-miglia, si fa per dire
12.30	Dokumentarec: Alle sorgenti del suono
13.00	Nanizanki:	After
Mash, 13.30 Love Story
15.00	Musič Box
17.15	Nadaljevanki: Passio-ni, 18.00 Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
19.40	Rubrika: Friuli Mon-
diale
20.10	Nanizanka: L'artiglio del drago
20.30	Film: Francis Scott Fitzgerald in Hooly-wood (biog., ZDA 1976, r. Anthony Page, i. Ja-son Miller, 2. del)
22.30	Rubrika: Ikar
23.30	Rubriki: Friuli Mon-diale, 24.00 Šport e šport
1.00	Vesti in News
TELE 4______________
SLOVENSKE MREŽE

_____TV Ljubljana 1________________
9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školjke
9.30 Mozaik: Osmi dan (pon.)
10.15	Video strani
15.15	Video strani
15.25 Žarišče (pon.)
15.55	Poletna noč (pon.)
18.00 Dnevnik in poslovne informacije
18.10 Spored za otroke in mlade: Lonček, kuhaj! - Janeževi upognjenci, 18.20 Cvetlične zgodbe, 18.45 Žrebanje nagrad iz oddaj Periskop
19.05	Risanka in TV okno
19.20 Dobro je vedeti
19.30 Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Oče bom (F. Ni-colini, r. Gianfranco Albano, i. Gianni Morandi, Sophie Carle, Sissi Hofferer, 2. del)
20.55	Izobraževalna oddaja: Operne , zgodbe - Othello
21.50 Dnevnik in vreme
22.15	Poletna noč, vmes nanizanka Murphy Brown, nadabevanka Glas srca in nanizanka Črni gad
0.15 Video strani
| TV Koper_______________
12.00	Odbojka WL: Brazilija-Italija
14.30	Dok.: Čampo Base (pon.)
15.00	Oglejmo si prvake: Golden Juke Box
16.45	Dok.: Speciale Čampo Base 18.15 Wrestling Spotlight
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	Stičišče
20.00	Zgodovina športa po želji: Juke Box
20.30	Rubrika: Veliki boks
21.45	TVD Novice
22.00	Rubrika: Eurogolf
23.30	Oddaja o motokrosu
TV Ljubljana 2________________
16.40 SP v nogometu: Belgija-Južna Koreja (prenos)
19.00	Naša pesem: APZ Tone Tomšič
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Žrebanje lota
20.35 SP v nogometu: Nizozemska-Egipt (prenos)
23.00	Poskusni satelistki programi
■ RADIO ■ RADIO • RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.10 Arhipelag Goli; 8.35 Južnoameriška folklora; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Veliki uspehi Beatlesov; 9.40 V znamenju sreče; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji; 12.00 Biti človek; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Z lanskega tekmovanje Seghizzi v Gorici; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20, V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Povest: Moj Kras (pon. 15. dela); 17.23 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.20 Zabavna glasba; 13.30, Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbena poslušalni-ca; 14.40 Radijski merkurček; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za ...; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis: napovedi in komentarji; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pp-sem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta: napovedi in komentarji; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Jutranji glasbeni program; 8.25 Pesem tedna; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti za gospodinje; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 15.00 Glasbeno popoldne; 16.15 Turistična reportaža; 19.00 Glasbena oddaja.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
E \ E M TEDNA
*
Totd in ženske
TOTO' E LE DONNE, It. 1952 Režija: Steno (Stefano Vanzina), Mario Monicelli □ Igrajo: Toto, Peppino De Fi-lippo, Lea Padovani V torek, 12. junija, ob 21.40, na RAI 1
Filmska komedija. Toto nastopa v vlogi nesrečnega trgovskega pomočnika, ki ne prenese več histeričnih izpadov in diktatorske drže gospodovalne žene. Ko se vrača iz službe, zato čaka le na noč, da se lahko skrivaj prikrade na podstrešje, kjer lahko v svetem miru kadi in bere svoje ljubljene detektivke. Vendar nadvse sumničava žena le odkrije Totojevo skrivno zaklonišče: tako revčku ne preostane drugega, kot da začne misliti na ločitev. Pri temu mu pridejo še posebno prav nasveti in solidarnost družabnika Peppina De Fi-lippa...
Res zabavna burka Toto in ženske (na sliki) režiserjev Stena (pred kratkim umrlega Stefana Vanzine) in Maria Monicelli-ja spada v poletni ciklus 13 filmov s Toto-jem, ki ga RAI 1 posveča vsem ljubiteljem edinstvenega italijanskega igralca-komi-ka. V tem nizu so bili ali še bodo na ogled naslovi kot Totd cerca moglie (režiserja C. L. Bragaglie), La banda degli onesti, Totd, Peppino e i fuorilegge, Totd, Peppino e la malafemmina (Camilla Mastrocingueja). Tudi Berlusconijeva Italia 1 je sočasno pripravila hrajši pregled njegovih del, ta teden (14.6. ob 20.30) je tako na vrsti lepljenka nekaterih naj znamenitejših Toto j e-vih filmskih likov SuperTotd (1980) režiserja Branda Giordanija.
Italijanske TV mreže stalno ponujajo reprize znanih in manj znanih del iz velike zakladnice Totojeve čarobne produkcije, vendar očitno kaže, da občinstvo ne občuti nikakršne naveličanosti, prej nasprotno.
TARGET — SCUOLA OMICIDI — Target, ZDA 1985.
V torek, 12. junija, ob 20.30, na Canale 5.
Filmska detektivka. To navidezno konvencionalno, a v bistvu svojsko poli-cijsko-vohunsko zgodbo je posnel režiser Malega velikega moža in Gangsterske zgodbe, Arthur Penn. V prvi polovici smo namreč priča običajnemu ameriškemu odtujenemu čustvenemu trikotniku, ki ga sestavljajo zreli in utrujeni Gene Hac-kman, njegova še mladostna in šarmantna žena Gayle Hunnicatt in deanovsko uporniški sin Matt Dillon. Lepa gospa odide na izlet v Pariz, kjer jo ugrabijo. Oče in sin priletita čez lužo in tedaj se šele začne pravi cirkus. Osiveli Hackman se kmalu izkaže za še »učinkovitega« bivšega agenta CIE, mladi »žrebec« Dillon pa mu v tem očitno ni kos... Mimo vsakršne konvencionalnosti zapleta gre vsekakor zabeležiti in uživati ob odličnem nastopu-spopadu teh dveh prvakov hollywoodske stare in mlade garde.


p c: O. S
^ 9
N ^

Pl:;:
I RAI 1____________________________|
7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nadaljevanka: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Risanka: Tao Tao
11.00	Nadaljevanka: Kennedy 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Nanizanka: Mia sorella Sam
12.30	Dokumentarec: Juha in lešniki
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Rubrika o Mundialu
14.15	Variete: Occhio al biglietto
14.30	Za najmlajše: Ualbero azzurro
15.00	Mladinska oddaja: Big Estate 16.10 Danes v parlamentu
16.15	Športna rubrika: Minuto zero
16.45	SP v nogometu: Urugvaj-Španija
18.45	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Mundial, vreme in dnevnik
20.40	Film: II giovane Harry Houdini (pust., ZDA 1987, r. James Orr, i. Wil Wheaton, Jeffrey DeMunn)
22.15	Dnevnik
22.25 Aktualno: TV Ciak '90 - La notte degli oscar TV, nato filmi
24.00	Nočni dnevnik in Mundial
0.45 Mundial - protagonisti in prvaki pripovedujejo
| RAI 2	)
7.00	Otroški variete: Patatrac
8.00	Za najmlajše: L'aIbero azzurro
8.30	Zdravnik neposredno
9.30	Dok.: Domenico Beccafumi
10.00	Dok.: Occhio.sul mondo
11.00	Nadaljevanki: Morte di un medico legale,11.55 Capitol
13.00	Dnevnik in Mundial
14.00	Nadaljevanka: Beautiful
14.45	Nanizanki: Saranno famosi, 15.30 Mr. Belvedere
16.00	Mesta Mundiala - Videm
16.25 Film: Lo scatenato (kom., It. 1967, r. Franco Indovina, i. Vitto-rio Gassman, Martha Hyer)
17.50 Iz parlamenta in Videocomic
18.55	Rubrika: Dribbling - Mundial
19.45	Dnevnik in šport 20.30 Rubrika o nogometu
20.45	SP v nogometu: Argentina-SZ
22.45	Dnevnik - nocoj
22.55	Nan.: Avvocati a Los Angeles
23.45	Zapiski o Mundialu
0.30 Dnevnik, vreme in horoskop 0.45 Film: Quel freddo giorno nel parco (dram., ZDA 1969,r. Robert Altman, i. Sandy Dennis)
[ RAI3______________________________
14.00	Deželne vesti
14.10	Izobraž. oddaja: Dadaumpa
14.30	Videosport: motonavtika - Pavia
-	Benetke, hokej na travi, IP v jadranju, atletika
16.25 Variete: Prove tecniche di Mon-diale (s Pierom Chiambrettijem)
16.45	Film: II delitto del giudice (dram., ZDA 1948, r. Michael Gordon, i. Fredric March)
18.15 Drugi natečaj demokratične lepote - Tap Model
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Variete: Prove tecniche di Mon-diale (s Pierom Chiambrettijem)
20.10	Variete: Blob. Di tutto di pili
20.30	Film: L'onore dei Prizzi (krim., ZDA 1985, r. John Huston, i. Jack Nicholson, Kathleen Turner.)
22.40 Dnevnik - nocoj
22.45	Variete: Blob.
23.00	Šport: Proces Mundialu
23.45	Nočni dnevnik
24.00	Dokumentarec: Mit tega stoletja
-	Klavirski genij Glenn Gould
Kotiček tudi za italijanske kantavtorje
Pred nedavnim je vsakodnevna popoldanska oddaja o lahki glasbi na Berlusconijevi mreži Italia 1 DeeJay Television (ob 14.35) fakorekoč »razširila svoje obzorje«. Polecj sicer nadvse razširjene in popularne anglosaške glasbene produkcije se namreč že nekaj oddaj pojavlja tudi italijanska glasba, avtorska ali pa ne. Današnji gost razposajene DeeJay's Gang je znani milanski kantavtor Fabio Con-cato (na sliki), ki je pred kratkim uspešno izdal LP Giannutri.
ZASEBNE TV POSTAJE ■
CANALE 5____________
7.10	Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fami-glia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	CanaleSzavas
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto
19.00	II gioco del nove, 19.45 Tra moglie e marito
20.30	Kviz: TeleMike
23.00	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.55 Nanizanka: Lou Grant
RETE 4_____________
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore
12.40	Otroški spored: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.40 Azucena, 15.20 Falcon Crest, 16.30 Ve-ronica, il volto delLa-more, 17.00 Andrea Celeste, 18.10 La valle dei pini, 18.45 General Hospital
19.30	Danielin horoskop
19.35	Nadaljevanka: Febbre d'amore
20.30	Aktualno: Ceravamo tanto amati
21.00	Film: La veglia delle aguile (dram., ZDA 1963, r. Delbert Mann, i. Rock Hudson, Rod Taylor)
23.10	Tednik o ekologiji: Gaia - projekt okolje
23.40	Aktualno: San Siro -Uno stadio mondiale 0.25 Horoskop (pon.)
0.30 Film: La dolce vita... non piace ai mostri (kom., ZDA 1966, r. Eral Bellami, i. Fred Gwinne, John Carra-dine)
ITALIA 1____________
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 RinTin Tin, 11.30 Flip-per, 12.05 Chips, 13.00 MagnumP.I.
14.00	Vodič za Mundial
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanki: Arnold,
18.30	Lincredibile Hulk
19.30	Variete: Emilio '90
20.00	Risanke
20.30	Film: Paradise (pust., ZDA 1982, r. Steivart Gillard, i. Phobe Ca-tes)
22.20	Nanizanka: Supercar
23.20	Rubrika o ribolovu 0.10 Nanizanke: Sulle stra-
de della California,
1.10	Chopper Sguad,
2.10	Ai confini della real ta
ODEON_______________
9.30	Nanizanka: Arthur, re dei britanni
11.00	Igra: Špesa in vacanza
12.15	Rubrika: Ciao Italia
13.00	Otroški variete: Sugar
15.15	Nadaljevanke: Rosa selvaggia, 16.15 Colo-rina, 17.15 Senora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Dokumentarec: Človek in Zemlja
19.00	Rubrika: Ciao Italia
19.30	Risanke
20.00	Aktualno: USA Today
20.15	Branko in zvezde
20.30	Film: L ultima corsa (dram., ZDA 1986, r. Jerrol Freedman, i. Robert Mitchum, Kathleen York)
22.30	Hollywood Movies
23.00	Film: Per te ho ucciso (dram., ZDA 1948, r. Norman Poster, i. Joan Fontaine, Burt Lancas-ter)
TMC________________
8.30	Dober dan, Mundial!
9.00	Nanizanki:	Mago
Merlino, 9.30 Flamingo Road
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV
12.30	Nanizanka: Ancora tu
13.00	Ob SP-ju: Diario 90
13.45	Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: Il giudice
15.00	Film: Tre ragazzi del Texas (vestern, ZDA 1954, r. Henry Levin)
16.30	SP v nogometu: Urugvaj-Španija
19.00	Aktualno: Mondialis-simo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	SP v nogometu: Argentina-SZ
23.00	Vesti
23.15	Variete ob Mundialu: Galagoal
TELEFRIULI__________
11.30	Nanizanki: L'albero delle mele, 12.00 Fami-glia, si fa per dire
12.30	Morski športi
13.00	Nanizanki:	After
Mash, 13.30 Love Story
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Passio-ni, 18.00 Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
19.40	Rubrika: Friuli Mondiale
20.10	Nanizanka: L’artiglio del drago
20.30	Župan in njegovi ljudje ‘
22.00	Nanizanka: Hagen
23.30	Rubrika: Friuli Mondiale
24.00	Nočne vesti in News
TELE 4_____________
■ SLOVENSKE MREŽE
TV Ljubljana 1________________|
9.00 Spored za otroke in mlade: Medvedov godrnjavček (2. del), 9.10 Pamet je boljša kot žamet
9.15	Drama: Luknja (pon.),
10.25 Nad.: Oče bom (pon. 2. dela)
11.10 Video strani
15.45 Video strani
15.55	Poletna noč (pon.)
18.00	Dnevnik
18.05 Žarišče (pon.)
18.35 Spored za otroke in mlade: ZBIS O fantu, ki je po suhem jadral, 18.55 Ciciban, dober dan - Ljubezensko pismo
19.15	Risanka in TV okno
19.30 Dnevnik in vreme
20.00	Film: Prvi ponedeljek v oktobru (kom., ZDA 1981, r. Ronald Nea-me, i. Walter Matthau, Jill Clay-burgh, Barnard Hughes)
21.50 Danes v parlamentu
22.55	Dnevnik in vreme
23.15	Poletna noč, vmes nanizanaka Murphy Brown, nadaljevanka Fantom iz opere (1. del) in nanizanka Črni gad
1.15	Video strani
| TV Koper__________________________
12.00	Dok.: Čampo base (pon.)
12.30	Rubrika: Fish Eye
13.00	Hokej - prvenstvo NHL (pon.)
14.00	Rubrika: Veliki boks
15.00	Tenis: turnir Oueens Club (iz Londona), vmes TVD Novice in dnevnik o športu Sportime
19.00	Odprta meja
19.30	Stičišče
20.00	Zgodovina športa: Juke Box
20.30	Košarka - prvenstvo NBA
22.30	TVD Novice -
22.45 Tenis: turnir Oueens Club (pon.)
TV Ljubljana 2________________
16.40	SP v nogometu: Urugvaj-Španija (prenos)
19.00	Izobraž. oddaja: Iz tujih kuhinj -Japonska (2. del)
19.30 Dnevnik
20.00	Zabavnoglasbena oddaja: Johny Logan v Zadru
20.25 EP reportaže
20.40	SP v nogometu: Argentina-SZ (prenos)
23.00	Poskusni satelitski prenosi
• RADIO • RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.00 in 14.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Soft mušic; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Dnevni pregled tiska;
10.10	S koncertnega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.20 Melodije; 12.40 Z lanskega tekmovanja Seghizzi v Gorici; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Črno na belem; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Povest v nadaljevanjih: Moj Kras (pon. 11. dela); 17.23 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00,
19.00,	21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Skladatelj pripoveduje; 14.40 Merkur-ček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zborovska glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis: napovedi inb komentarji; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba;
6.05	Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program;
8.25	Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti; 11.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasbeno popoldne; 19.00 Puzzle; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba.
1
B
i
FILMI NA MALEM EKRANU
PLOŠČA TEDNA
Vasco Rossi
FRONTE DEL PALCO
Vasco Rossi je že pred časom opozoril, da bo lansko poletno turnejo po vsej verjetnosti v celoti posnel in nato izdal dvojni album v živo. In tako se je tudi zgodilo, saj so bili vsi koncerti zelo dobro obiskani in tudi publika je kot vedno aktivno odgovarjala na vse Vascove izzive. Založniki so sicer mislili, da bo to album, ki ne bo imel velikega odziva. Zgodilo pa se je prav nasprotno, kajti po mesecu dni je dvojni long-playing pristal na prvem mestu italijanske hit parade in je bil poleg tega od vsega začetka deležen tudi velike pozornosti kupcev. Vse to dokazuje še nov uspeh tega nekoliko megalomanskega italijanskega kantavtorja, ki je med najstniki še posebno priljubljen zaradi svojih izzivalnih tekstov, ne nazadnje tudi zaradi svoje agresivne rock glasbe.
Dvojni album z naslovom Fronte del pal-co Live vsebuje vse »naj naj« pesmi Vasca Rossija, ki jih je ob tej priložnosti tudi primerno priredil, tako da lahko zadovoljijo tiste, ki so obiskali njegove koncerte, pa tudi vse ostale, ki niso imeli te možnosti. Vita spericolata, Deviazioni, Domenica lu-natica: vse te pesmi je Vasco odpel z izredno zagrizenostjo, čeprav bi po njegovih vmesnih stavkih lahko domnevali, da ga je med koncerti pošteno imel pod kapo... A vendar tudi to po svoje sodi v filozofijo posebneža, antikonformističnega kantavtorja Vasca Rossija.
Pesmi v albumu so: Muoviti, »Blasco« Rossi, C'e chi dice no, Dillo alla luna, Tango (della gelosia), Ogni volta, Ridere di te, ...lunedi, Vivere una favola, Vita spericolata, Liberi... liberi, Vivere senza te, Domenica lunatica, Siamo solo noi, Canzone, Albachiara, Inedito (Guarda dove vai).
L'ONORE DEI PRIZZI — Prizzi's Honour — Prizžijeva čast, ZDA 1985.
V sredo 13. junija, ob 20.30, na RAI 3.
Gangsterski film. Poklicni ubijalec Charlie Partanna (Jack Nicholson) je dolgo let tesno povezan z mafijsko družino Prizzi. »Boter« Corrado Prizzi ga celo izbere za svojega naslednika namesto sina Dominicka in mu ponudi za ženo vnukinjo Maerose (Anjelica HustOn). Nicholson pa se raje zaplete v drzno ljubezensko zgodbo s privlačno Kathleen Turner, ki je žena nasprotnika Prizzijevega klana in obenem neslutena in nevarna poklicna ubijalka. Nicholson mora naposled izbrati med »častjo« Prizzijev (ali gangstersko kariero) in pogubno ljubeznijo. Dramatično prepričljiva in ironična krminalka je brez vsakršne lahke efektnosti in spektakularnosti ter ima nenavadno jedro ciničnega in grenkega priokusa -kot se pač spodobi za vsako delo Johna Hustona.

'
/ i
v I LJ
	
O NOTES
ITALIJANSKE TV MREŽE
			
1	RAI 1	II	RAI 2	II	RAI 3
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nadaljevanka: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Risanka: Tao Tao
11.00	Nadaljevanka: Kennedy
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05	Nanizanka: Mia sorella Sam
12.30	Dokumentarec: Juha in lešniki
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Rubrika o Mundialu
14.15	Variete: Occhio al biglietto
14.30	Za najmlajše: Ualbero azzurro
15.15	Dokumentarec: Itala - Raid Pe-king-Pariz
16.15	Športna rubrika: Minuto zero
16.45	Mladinska oddaja: Big Estate
17.55	Danes v parlamentu
18.00	Nanizanka: Cuori senza eta
18.40	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Mundial, vreme in dnevnik
20.45	SP v nogometu: Italija-ZDA
22.45	Dnevnik
22.55	Aktualno: Droga - che fare
24.00	Nočni dnevnik in Mundial
0.45 Mundial - protagonisti in prvaki pripovedujejo
1.00	Danes v parlamentu
7.00	Otroški variete: Patatrac
8.00	Za najmlajše: L albero azzurro
8.30	Zdravnik neposredno
9.30	Dok.: Tavolozza italiana
10.00	Dok.: Occhio sul mondo
11.00	Nadaljevanki: Morte di un medico legale, 11.55 Capitol
13.00	Dnevnik in Mundial
14.00	Nadaljevanka: Beautiful
14.45	Nanizanki: Saranno famosi, 15.30 Mr. Belvedere
16.20	Mesta Mundiala - Bologna
16.45	SP v nog.: Jug.-Kolumbija
18.55	Rubrika: Dribbling - Mundial
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.20	Rubrika o nogometu
20.30	Film: LJntrusa (dram., It.-ZRN 1987, r. Rainer VVolffhardt, i. Christine Neubauer, Gerd Fitz)
22.15	Večerni dnevnik
22.25	Nanizanka: Avvocati a Los Angeles, nato Filmske novosti
23.25	Dnevnik, vreme, horoskop
23.45	Zapiski o Mundialu
0.30 Film: Interno familiare ( kom., Fr. 1979, r. Jean-Pierre Blanc, i. Michel Serrault, Nicole Courcel)
13.40
14.00
14.10
14.30 16.25
16.45
18.45
19.00
19.30
19.45
20.10
20.30
22.25
22.30
23.00
23.45
0.10
0.20
Simpozij o medicini Deželne vesti
Izobraž. oddaja: Dadaumpa Videosport: rubrika Rally Variete: Prove tecniche di Mon-diale (s Pierom Chiambrettijem) SP v nogometu: Kamerun-Romu-nija (iz Barija)
Drobci
Dnevnik in vreme Deželne vesti
Variete: Prove tecniche di Mon-diale (s Pierom Chiambrettijem) Variete: Blob. Di tutto di piu (urednika Enrico Ghezzi in Mar-co Giusti)
Film: Sinbad il marinaio (pust., ZDA 1947, r. Richard Wallace, i. Douglas Fairbanks jr., Maureen 0'Hara)
Večerni dnevnik
Variete: Blob. Di tutto di piu
Šport: Proces Mundialu
Oddaja o kulturi: Fuori orario.
Cose (mai) viste
Filmske novosti
Nočni dnevnik

Za najmlajše pa pravljice o tortah!
Mladim in najmlajšim sladkosnedom se danes obeta res dišeče TV srečanje s Francesco Paganini in Claudiom Madio (oba na sliki). V vsakodnevnem nizu z naslovom L'albero azzurro bo namreč (ob 14.30 na RAI 1) glavno vlogo odigrala... tortal O tej magični besedi bo spregovoril gledališki igralec Claudio Cavalli, ki bo mladim TV gledalcem pripovedoval tudi pravljice o tortah in drugih slaščicah. Oddajo bo zaključil prispevek o < ‘	"
otroških praznikih.
:■
ZASEBNE TV POSTAJE ■
CANALE5_____________
7.10	Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	Canale5zavas
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei 9,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Crimini del cuo-re (kom., ZDA 1986, r. Bruce Beresford, i. Jes-sica Lange, Diane Kea-ton)
22.30	Nanizanka: I Jefferson
23.00	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.55 Nanizanka: Lou Grant
RETE 4_____________
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nan.:Strega per amore
12.40	Otroška oddaja
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.40 Azucena, 15.20 Falcon Crest, 16.30 Ve-ronica, il volto delha-more, 17.00 Andrea Celeste, 18.10 La valle
dei pini, 18.45 General Hospital
19.30	Danielin horoskop
19.35	Nadaljevanka: Febbre d’amore
20.30	Aktualno: Ceravamo tanto amati
21.00	Film: La vedova alleg-ra (glas., ZDA 1952, r. Curtis Bernhardt, i. Lana Turner, Fernan-do Lamas)
23.05	Avtomobilska oddaja: Cadillac
23.35	Rubrika: Veliki golf 0.35 Horoskop (pon.)
0.40 Film: Faustina (kom., It. 1968, r. Luigi Magni, i. Vonetta McGee)
ITALIA 1__________
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe,-
10.00	Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 RinTinTin, 11.30 Flip-per, 12.05 Chips, 13.00 Magnum P.I.
14.00	Vodič za Mundial
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanki: Arnold,
18.30	Lincredibile Hulk
19.30	Variete: Emilio '90
20.00	Risanke
20.30	Film:	SuperTotb
(kom., It. 1980, r. Gior-dani-Ravel, i. Isa Bar-ziza, Nino Taranto)
22.30	Nanizanka: Supercar
23.30	Šport: Grand Prix 0.50 Nanizanki: Sulle stra-
de California, 1.50 Chopper Sguad
OPEON______________
11.00	Igra: Špesa in vacanza
12.15	Rubrika: Ciao Italia
13.00	Otroški variete: Sugar
15.15	Nadaljevanke: Rosa selvaggia,16.15 Colori-na, 17.15 Senora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Dokumentarec: Človek in Zemlja
19.00	Rubrika: Ciao Italia
19.30	Risanke
20.00	Aktualno: USA Today
20.15	Branko in zvezde
20.30	Film: Capitani corag-giosi (pust., ZDA 1937, r. Vicotr Fleming, i. Freddy Bartholomew, Spencer Tracy)
22.45	Šport: Caccia al 13
23.15	Evropa brez meja -Praga
23.45	Film: Corsa nel tempo (fant., ZDA 1985, r. Charles Bandi, i. Tim Thomerson)
1.00	Rubrika: Ciao Italia
TMC________________
8.30	Dober dan. Mundial!
9.00	Nanizanke:	Mago
Merlino, 9.30 Flamingo Road
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Zenska TV
12.30	Nanizanka: Ancora tu
13.00	Ob SP-ju: Diario 90
13.45	Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: Il giudice
15.00	Film: Il dottor Max (dram., ZDA 1974, r. James Goldstone)
16.30	SP v nogometu: Jugos-lavija-Kolumbija
19.00	Rubrika: Mondialissi-mo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	SP v nogometu: Italija-ZDA
23.00	Vesti
23.30	SP v nogometu: Kame-run-Romunija
TELEFRIULI__________
11.30	Nanizanki: L’albero delle mele, 12.00 Fa-miglia, si fa per dire
12.30	Rubrika o zdravstvu
13.00	Nanizanki:	After
Mash, 13.30 Love Story
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Passio-ni, 18.00 Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
19.40	Rubrika: Friuli Mon-
diale
20.10	Rubrika o zdravstvu
20.30	Nad.: Il misterioso dottor Cornelius
22.00	Nanizanka: Il brivido e lavventura
22.30	Rubrika: Italia Cingu-estelle
23.00	Nočne vesti
23.30	Rubrika: Friuli Mon-diale
1.10	Nočne vesti in News
TELE 4_____________

TV Ljubljana 1________________|
8.50 Video strani
9.00 Spored za otroke in mlade: nanizanka Grizli Adams 9.25 Nanizanka: Zakon v Los Angelesu (pon.)
10.10 Video strani
11.35	Video strani
11.45 SP v nogometu: Argentina-SZ (posnetek)
14.00	Zabavno-glasbena oddaja: Joh-hny Logan v Zadru (pon.)
14.30	Poletna noč (pon)
16.35	Dnevnik
16.40 SP v nogometu: Jugoslavija-Ko-lumbija (prenos)
19.00	Risanka
19.15 TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Vnovič v Brides-headu (6. del)
21.00	Tednik
22.05	Dnevnik in vreme
22.25 Poletna noč, vmes nanizanaka Murphy Brown, nadaljevanka Fantom iz opere (2. del) in nanizanka Črni gad 0.25 Video strani
TV Koper_____________________
12.00	Tenis: turnir Oueens Club (pon.) 14.45 Tenis: turnir Oueens Club
(osminka finala, iz Londona)
18.50 TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Zgodovina športa po Želji: Juke Box
20.30	Dokumentarec: Speciale Čampo Base (vodi Ambrogio Fogar)
22.00	TVD Novice
22.15 Oddaja o košarki: Sottocanestro (ureja Luca Corsolini)
23.00	Tenis: turnir Oueens Club (pon.)
TV Ljubljana 2_______________
16.00	Poskusni satelitski prenosi
18.50 Izobraževalna oddaja: Ravnotežja (uredniki Bogomir Kovač, Frane Adam in Mirjana Kasapo-vič, 1. del)
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	SP v nogometu: Italija-ZDA (prenos), Kamerun-Romunija (posnetek)
RADIO • RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 8.00, 14.00 Deželna komika; 7.30 Pravljica, Dobro jutro po naše; 8.10 Iz Zvezdnatih noči; 8.40 Revival; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Južnoameriška folklora; 9.40 Sanje se nadaljujejo; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Zvočne kulise; 12.00 Dogodki stoletja; 12.20 Melodije; 12.40 Z lanskega tekmovanja Seghizzi v Gorici; 12.50 Orkestri;
13.20	V žarišču; 13.30 Glasba po željah;
14.10	Dvignjena zavesa; 15.00 Medigra;
15.10	Jugoslavija 1941-1945; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Deželna zborovska revija Corovivo; 17.00 Kulturna kronika;
17.10	Povest: Moj Kras (17. del); 17.24 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila;
8.05	Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 9.35 Za goste iz tujine; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo;
12.10	Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Vedre note; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije;
17.00	Studio; 18.05 Big Band RTV-Lj;
18.30	Pesmi večera in noči; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer;
21.45	Melodije; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska;
8.00	Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
17.00	Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem;
19.00	Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba;
6.05	Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop;
7.35	Vodeni glasbeno-govorrti program; 8.20 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo;10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinski svetddeje, recepti in nasveti; 11.00 Pisali so nam...;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Vse za dopust v Jugoslaviji; 19.00 Souvenir d'Italy; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie; 18.00 Vedeževalka; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
■\ N O	O ST 1

Nezgoda m delu
Kljub uspehu, ki ga je doživela z oddajo Chi l'ha visto? - tako občinstvo kot kritiki so jo namreč proglasili za osebnost leta -Donatelli Raffai (na sliki) le ni prav vse z rožicami postlano. Oddaja prinaša tudi marsikako neprijetnost, kot so ostre kritike o umestnosti in neumestnosti vmešavanja v tuje zadeve in tudi še kaj hujšega. Lastnika diskokluba Radio Masai Club iz Caglija pri Pesaru Mariano Secondini in Katia Giorgini zahtevata od RAI 3 nad pol milijarde lir, ker naj bi bila tako moralno kot materialno hudo oškodovana zaradi načina, kako je oddaja obravnavala primer mladega Alessandra Vitaleja, katerega truplo so pozneje našli v vodnjaku nedaleč od lokala. Avtorji naj bi bili prikazali dis-koklub in njegovo okolico v dokaj negativni luči, tako da se je število obiskovalcev znatno zmanjšalo. V preiskavi o mladeničevi skrivnostni smrti, morda je celo šlo za samomor, pa niso odkrili elementov, ki bi kazali na kakršnokoli povezavo z nočnim klubom ali z njegovimi lastniki.
Ta nezgoda seveda ne bo vplivala na usodo priljubljene oddaje, o kateri bodo odgovorni odločali ta teden: marsikdo na RAI 3 si želi česa novega. Tudi Donatella Raffai bi se rada pomerila v oddaji, ki bi slonela na drugačni formuli.
II
1
CRIMINJ DEL CUDRE — Crimes Ol The Heart — Zločini srca, ZDA 1986.
TV premiera, v četrtek, 14. junija, ob 20.30, na Canale 5.
Filmska komedija. Da bi uprizoril svojo nežno, razmišljujočo in nemara tudi otožno »komedijo čustev«, je režiser Bruce Beresford z nemalo sreče združil tri primadone sodobnega hollywoodskega filma. Sloka intelektualka Diane Keaton pooseblja čudaško Lenny, ki živi odmaknjeno z dedom na podeželju. Prav tako osamljena je njena sestra, vroča Jessica Lange, ki želi postati pevka. Tretjo sestro Babe odigra značajna Sissy Spaček, ki jo je pravkar izpustila policija, potem ko je streljala na svojega moža. Vse tri sestre skupaj obujajo v delno Hibsenovem, delno pa Bergmanovem in Allenovem vzdušju spomine na stare ljubezni, na materin samomor in na razne pretekle dogodke, na katere začnejo gledati s pridobljeno zrelostjo in modrostjo. V odličen ženski trikotnik prepričljivo in razburljivo poseže usodni moški - Sam Shepard.
K	T
VIDEO NOTES
Oddaja:'..-j.i.:.:.,. ; ..
Postaja: .1..^.
Ura:______________________
v__________________________y
mm §§ IffU
I T A L /JANŠKE TV MREŽE
RAI 1
7.00 Aktualno; Uno mattina 9.40 Nadaljevanka: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Risanka: Tao Tao
11.00	Nadaljevanka: Kennedy
11.55	Vreme in kratke vesti 12.05 Nanizanka: Mia sorella Sam
12.30	Dokumentarec: Juha in lešniki
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Rubrika o Mundialu
14.15	Variete: Occhio al biglietto
14.30	Za najmlajše: Ualbero azzurro
15.00	Aktualno: Šport in kristjani
16.15	Športna rubrika: Minuto zero 16.45 Mladinska oddaja: Big! Estate
17.55	Danes v parlamentu
18.00	Nanizanka: Cuori senza eta
18.40	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Mundial, vreme in dnevnik
20.40	Film: Gli avventurieri della citta perduta (pust., ZDA 1987, r. Gary Nelson, i. Richard Chamberlain)
22.20 Dnevnik
22.30	Variete: II sogno, il mito
24.00	Dnevnik in Mundial
0.45 Mundial - protagonisti in prvaki pripovedujejo
J L
RAI 2
7.00
8.00
8.30
9.30 10.00 11.00
13.00
14.00 14.45
16.00 16.20
18.05
18.55
19.45 20.30
20.45
22.45 22.25
23.45 0.30 0.45
Otroški variete: Patatrac Za najmlajše: L albero azzurro Zdravnik neposredno Tečaj angleščine in francoščine Dok.: Occhio sul mondo Nadaljevanki: Morte di un medico legale, 11.55 Capitol Dnevnik in Mundial Nadaljevanka: Beautiful Nanizanki: Saranno famosi, 15.30 Mr. Belvedere Mesta Mundiala - Firence Film: La piu bella serata della mia vita (kom., It. 1972, r. Ettore Scola, i. Alberto Sordi)
Iz Parlamenta in Videocomic Rubrika: Dribbling - Mundial Vreme, dnevnik in šport Rubrika o nogometu SP v nogometu: ZRN-Arabski emirati
Večerni dnevnik Nan.: Avvocati a Los Angeles Zapiski o Mundialu Dnevnik, vreme in horoskop Film: II triangolo del delitto (krim., Fr. 1946, r. Jean Valere)
Sanjski bolidi ob glasbi, plesu in modi
Prva državna mreža RAI posveča nocojšnji večer nekoliko nenavadnim gostom, o katerih pa sanjavo razmišlja marsikateri Zemljan! Gre za variete, vodil ga bo Maurizio Ferrini, posvečen znanim bolidom, ki so jih ustvarile prav tako znane avtomobilske hiše, kot so De Tomaso, Lamborghini, Maserati in Minardi. Prizorišče varieteja II sogno, il mito (ob 22.30 na RAI 1) bo avtodrom v Imoli, točneje proga Enzo in Dino Ferrari. Med uglednimi gosti bo tudi Milva.
RAI 3
14.00	Deželne vesti
14.10	Izobraževalna oddaja: Dadaum-pa
14.30	Videosport: superbike - VN ZDA, rubrika o kolesarstvu, teniški turnir ATP (iz Firenc)
16.25 Variete: Prove tecniche di Mon-diale (s Pierom Chiambrettijem)
16.45	SP v nogometu: Avstrija-ČSFR
18.45	Drobci
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Variete: Prove tecniche di Mon-diale (s Pierom Chiambrettijem)
20.10	Variete: Blob. Di tutto di piu (urednika Enrico Ghezzi in Mar-co Giusti)
20.30	Film: Guba (pust., VB-ZDA 1979, r. Richard Lester, i. Sean Conne-ry, Brooke Adams)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.35 Variete: Blob. Di tutto di piu
22.45	Šport: Proces Mundialu
23.45	Nočni dnevnik
24.00	Dokumentarec: Mit tega stoletja - Klavirski genij Glenn Gould
0.35 Pred 20 leti
ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5
7.10
10.30
15.00
16.00
16.30
17.00
20.30
23.00
23.30
1.25
Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson
Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro Zdravniški pregled Canale 5 za vas Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. Il pfezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito
Variete: Il meglio di Finalmente venerdi Vriete: Rivediamoli Variete: Maurizio Co-stanzo Show Nanizanka: Lou Grant
RETE 4
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Gosi gira il mondo
12.15 Nan.:Strega per amore
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.40 Azucena, 15.20 Falcon Crest, 16.30 Ve-ronica, il volto delTa-more, 17.00 Andrea Celeste, 18.10 La valle dei pini, 18.45 General Hospital
19.30	Danielin horoskop 19.35 Nadaljevanka: Febbre
d’amore
20.30	Aktualno: Ceravamo tanto amati
21.00 Film: Catene (dram., It. 1950, r. Raffaello Mata-razzo, i. Amedeo Naz-zari, Yvonne Šanson) 22.50 Tednik: Ciak 23.40 Film: L'errore di vive-re (dram., VB 1968, r-i. Albert Finney)
1.10 Danielin horoskop 1.15 Nanizanka: Missione impossibile
ITALIA 1
Erič Carson, i. Tom Skerritt)
0.40 Košarka: prvenstvo NBA - finale play offa 2.10 Nanizanka: Sulle stra-de della California
ODEON
7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flip-per, 12.05 Chips, 13.00 Magnum P.I.
14.00	Vodič za Mundial
14.30	Variete: Smile
14.35 DeeJay Television
15.30	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanki: Arnold, 18.30 LTncredibile Hulk
19.30	Variete: Emilio ’90
20.05 Risanke
20.30	Film: LTnvincibile Ni-nja (pust., ZDA 1981, r. Menahem Golan, i. Franco Nero, Susan George)
22.30	Film: Fuga infernale (dram., ZDA 1985, r.
11.00
13.00
12.15
15.15
18.15
18.30
19.00
19.30
20.00
20.15
20.30
21.30
22.30
24.00
0.30
1.00
Igra: Špesa in vacanza Otroški variete: Sugar Rubrika: Ciao Italia Nadaljevanke: Rosa selvaggia, 16.15 Colo-rina, 17.15 Senora Branko in zvezde Dokumentarec: Človek in Zemlja Rubrika: Ciao Italia Risanke
Aktualno: USA Today Branko in zvezde TV film: Sotto un cielo di fuoco (dram., VB 1987, r. Tony Bičat, i. Harry Towb, 3. del) Nanizanka: Houston Knights - Due duri da brivido
Rubrika: Forza Italia Rubrika o motorjih Odeon šport Rubrika: Ciao Italia
TMC
nuel, i. Pedro Armen-dariz)
16.30	SP v nogometu: Av-strijha-ČSFR
19.00	Aktualno: Mondialis-simo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	SP v nogometu: ZRN-Arabski emirati
23.00	Nočne vesti
23.15 Variete: Galagoal
TELEFRIULI
8.30 Dober dan, Mundial ! 9.00 Nanizanki:	Mago
Merilno, 9.30 Flamingo Road
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV
12.30	Nanizanka: Ancora tu
13.00	Ob SP-ju: Diario 90 13.45 Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: II giudice
15.00	Film: Il bruto (dram., Meh. 1952, r. Luis Bu-
11.30	Nanizanki: L'albero delle mele, 12.00 Fa-miglia, si fa per dire
12.30	Velike razstave
13.00	Nanizanka:	After
Mash, 13.30 Love Story
15.30	Musič box
17.15 Nadaljevanki: Passio-ni, 18.00 Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
19.40 Rubrika: Friuli Mon-
diale
20.10 Nanizanka: L'artiglio del drago
20.30	Nad.: Il misterioso dot-tor Cornelius
22.00	Nanizanka: Il brivido e Tavventura
22.30	Tednik: Tigi 7
23.00	Morski športi
23.30	Rubrika: Friuli Mon-diale
24.00	Nočne vesti in News
TELE 4
S O M ^	^ K VJ\ R 7_ El
		
TV Ljubljana 1	|	|	TV Koper	□
1
I
9.00	Spored za otroke in mlade: Pisani svet
9.25	Mozaik. Dok. oddaja Zrcalo noči, 9.45 nadaljevanka: Vnovič v Bridesheadu (pon. 4. dela)
10.40	Videostrani
13.40	SP v nogometu: Jugoslavija-Ko-lumbija (posnetek)
15.55	Poletna noč (pon.)
18.00	Dnevnik in poslovne informacije
18.10	Žarišče (pon.)
18.40	Spored za otroke in mlade: nanizanki Poltrona Expres, 18.55 Noro, norejše, norišnica
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.52 Zrcalo tedna
20.05	Dok.: Rumena reka (3. del)
21.00	Zabavno-informativna oddaja: Circom gala
22.05	Nan.: Zakon v Los Angelesu
22.50 Dnevnik in vreme
23.15	Poletna noč, vmes nanizanaka Murphy Brown, nadaljevanka Fantom iz opere (3. del) in nanizanka Črni gad
1.15	Video strani
12.00	Tenis: turnir Oueens Club (pon.)
15.00	Tenis: turnir Oueens Club (četr-tinka finala, iz Londona), vmes TVD Novice in dnevnik o športu Sportime
19.00	Odprta meja
19.30	Stičišče
20.00	Zgodovina športa po želji: Juke Box
20.30	Košarka - prvenstvo NBA
22.30	TVD Novice
22.45	Odbojka World League: ZDA-Brazilija
TV Ljubljana 2_______________
16.40	SP v nogometu: Avstrija-ČSFR (prenos)
18.57 Studio Maribor
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Mali koncert: Komorni orkester Slovenicum
20.40	SP v nogometu: ZRN-Arabski emirati (prenos)
23.00	Skupščinska kronika
23.30	Poskusni satelitski prenosi
RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00,
17.00	Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Soft mušic; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Revival; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestri;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Slovenski film; 12.20 Melodije; 12.40 S tekmovanja Seghizzi v Gorici; 12.50 Orkestri;
13.20	V žarišču; 13.30 Glasba po željah;
14.10	Otroški kotiček: Spoznavajmo svet!; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazz; 16.00 Mi in glasba;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Povest: Moj Kras (zadnji del, pon.); 17.21 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice; 9.05 Glasbena matineja; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 10.00 Informacije, gospodarstvo, glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.;
14.05	Gremo v kino; 14.40 Merkurček;
15.00	Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; .7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.15 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Jugo-ton; 17.30 Primorski dnevnik, nato Aktualna tema; 18.00 O glasbi... ob glasbi;
18.30	Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Jutranji almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni glasbeno-govorni program; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti za gospodinje;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev in glasba; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasbeno popoldne; 16.15 Turistična reportaža; 19.00 Puzzle;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM - EKRANU
P	f\QxOU\EA \
Bejavtov Egipt
Po navdušujoči premieri v kairski operi je balet Pyramide Mauricea Bejarta (na sliki) doživel v preteklih dneh prav tako uspešno reprizo v Turinu. Balet so nameravali uprizoriti v nalašč zgrajenem lesenem gledališču ob vznožju piramid, a zataknilo se je pri odškodnini egiptovskim oblastem in premiero je preklical sam koreograf.
V Turinu je skupina velikega mojstra Be-jart Ballet Lausanne nastopila tri večere zaporedoma v okviru prireditev za nogometno prvenstvo in predstavila bogat izbor Be-jartovih postavitev: Loiseau de feu po glasbi Stravinskega, 1.7.8.9. po Beethovnovih simfonijah, Chereau Ishima Peron po glasbi VVagnerja in Huguesa Le Barsa in še Semit če la mort na Straussovo skladbo.
Seveda je bila največje pozornosti deležna najnovejša koreografija Pyramide, ki je nekakšno iniciacijsko potovanje skozi zgodovino Egipta ob magičnem zvoku arabsko obarvanih melodij: v petih slikah plesalci popeljejo gledalca od dobe faraonov do grške ere, od Aleksandra Velikega do sodobnosti, ko zavlada bog Sonca. Glavna osebnost prve slike je modrec Dhu-L-Nun, ki ga »igra« Gil Roman. Ob njem se pojavljajo drugi odlični Bejartovi plesalci, kot Katarina Gdaniec, Marc Hwang, Goran Svalberg.
Kostume je nastopajočim oskrbel Gianni Versace in predstavljajo zanimivost zase, saj je stilist že pogosto in vsakokrat uspešno sodeloval z Bejartom. Kostumi ne iščejo poceni folklornega učinka, temveč nudijo nadvse funkcionalno in predvsem učinkovito dopolnilo postavitvi.
CUBA — Kuba, ZDA 1979.
V petek, 15. junija, ob 20.30, na RAI 3.
Pustolovski film. Anglež Richard Lester, znan po svojih lepih glasbenih filmih z in o Beatlesih, je tudi izviren avtor »zgodovinskih« filmov. Pri tem pa ne gre za pikolovske rekonstrukcije preteklosti, temveč za žive in izzivalne upodobitve zgodovinskih dogodkov in mitov. To zasledimo, denimo, v njegovem izrazito protimilitarističnem pamfletu Kako sem zmagal vojno, v zabavnem »branju« Treh mušketirjev in nenazadnje tudi v tem delu. Z verodostojno ambientacijo in tudi z nemalo ironije obnavlja Lester najbolj kritične trenutke zmagovitega Castrovega pohoda v kubanski revoluciji, ko je bil Batista že odstavljen, a je bila še v nevarnosti komaj osvojena demokracija. Sean Connery odlično pooseblja plačanega vojaka, ki bi moral voditi represijo proti Castrovim Barbudosom, a se kasneje odloči za »pravo« stran...
K	^
VIDEO NOTES
Oddaja: ...............
Postaja: „_____________
Ura:________ __________
V________________________J
Tudi na pultih italijanskih trgovin s ploščami se te dni pojavljata velika plošča Other Voices in mala Softly Whispering, s katerima se angleški pevec Paul Young (na sliki) vrača na mednarodno glasbeno prizorišče. LP plošča Other Voices je že četrto tovrstno delo v Voungovi karieri, v javnost pa prihaja po dve leti trajajočem snemanju in štiri leta po izdaji plošče Between Two Fires, za katero meni celo sam Young, da ni bila prav navdušujoča. V srečanju z novinarji je pojasnil, da je v zadnjih štirih letih iskal novih zvokov, da bi se tako izognil melanholičnosti svojih starejših skladb.
Vendar gre takoj poudariti, da je Young sam spisal le tri pesmi novega albuma. 34-letni pevec iz Lutona, ki je že prodal na milijone plošč, njegov glas pa mnogi primerjajo največjim temnopoltim soul pevcem, se namreč veliko raje istoveti z vlogo pevca kot pa avtorja. Zato mu je pri pripravi plošče pomagalo veliko priznanih avtorjev, od Martina Pagea do Stevieja Winwooda, Davida Gilmourja in Stevieja VVonderja.
Naslednje leto se bo Young lotil tudi svetovne turneje, ki se bo med drugim dotaknila Evrope, mogoče celo Italije, za letos pa se je odpovedal spremljanju Rolling Stone-sov, saj je imel pred leti slabe izkušnje s skupino Genesis.
Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje Šport: Rudi Pavšič
Glasba: Boris Devetak v sodelovanju z Radiom Trst A
Sodelujejo: Damiana Ota, Andrej Sik in Bojana Vatovec Foto: AGI, AP in Križ-mančič
Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov.
%

%
Štev. 16.
V Trstu, 12. novembra 1869.
Tečaj I

m
Slovenci!
Ne udajmo se!! Živio !!!
p
9

Slavjani! Zjedinimo se!! Živio!!!
'bfS
v

JURI S
Dolgočasen list — za Lahone, Nemškutarje i druge nerodne ljudi.
Strela udri iz višine — Izdajalca domovin?!



JUKISPUŠO zabavlja vsako drugo in zadnjo ‘afieljo v mesecu. — Ako bi utegnola Policija kako število konfiscirati, - pa saj imamo tiskovno svobodo!
JUBI S PUŠO velja veliko, ali pošiljamo ga po vsi avstrijski- deželi le za malo denarjev, i sicer celo leto za 1 f. 20 kr, 6 mesecev za 60 i četrt leta za 30 kr.
JURI S PUŠO se dobiva v Trstu: pri knjigarjii Munstru, in v tobakarni nasproti c, kr. pošte.--Za 5 kr. ga lebko vsakdo, še Lakon! ~ v /ep vtakne
Jiclio !
Avstrija
Ondan s.e Jurco togotil Čez grofa si Turjak^,,
Da zdaj s sramoto je oblil Marsktorega grajščaka,
Ki bil njegove je krvi,
Pa vodil naše je ljudi —
Učil jih Turka klati,
S katerim on se — brati.
1ISI
Zdaj z Nemcem ima Turk surov Enake interese,
Ne upa več se v tuji lov,
Za lastnega se trese.
Iz tega nam je'jasno vse,
I Nemec sam pokazal je, Slovanom da v pogubo Turčijo 'ma za — ljubo.
Oj dragi Jurče, spomni se, Kako je takrat bilo,
•Da naše nemško plemstvo vse Čez Turka je planilo.
Ker Turk se mešal mu v revier, Lovil tud pri nas slavsko „zver% Se je nad njim zjezilo,
I ga ko psa podilo.
Zdaj sta si Turk in Avstrija -Tako je govorjenje — Posestvo garantirala, Zavarvala življenje;
Al kdor vtopiti se boji, Zastonj za slamo se lovi, Rešiti se ne more, če boljše ni podpore.
Slovan — uči historikus — Najboljši je podpornik, Pomagal je clo daljni Rus,
Da zmagal se upornik. Slovana drž’ se Avstrija,
T lovskih krempljev brani ga! Če ljubiš bolj Turčijo,
Pa Avstrija — adio!
Tajni črtežK kako naj se Bokelje v kroti,
v porabo višjemu poveljniku.
„Prvič vzemi Kotoranca
: Narodnjaka
Drugič, ei razsedlaj vranca.
Najprej pa odstrani — Franca. “
... ,
y-
"	,'t
X
*
* *
Svežki kanal.
Od Az’je Afriko si scer odrezal, A dveh morja še nijsi zvezal. Miljonov mnogo si požrl A vendar poti ne odprl Kupčiji. To je občni sklep.
Kaj pa porečeš Ti Lesseps?
* * *
Uradni telegram s podobo.
Rižana, 20. novembra. Strašna ploha nas je primorala povratku iz gor.
k
* * *
Čujte Slovenci!
„Juri s pašo* je kaj dobrega duha i sluha. Ko te dni neko smodko popuha, nastavi na telegraf svoja uha, ter v kratkem ta-le telegram zaduka:
Telegram turjaškega generala. Kotor, 20. nov.
Primaruha! zdaj vem brez ogleduha, da Slovan ni muha, kader razžaljen jezo puha, ter svinec i kamenje bruha — na turkoljubnega liberaluha. Naša kasa je spet suha. Naj torej visoka vlada ne bo gluha, naj ne žali vee slavskega diiha, ter mu ne krati pravice kruha, obje-maje njegovega oderuha, da se še kaj hujšega ne skuha, da vse slovanske Avstrije ne zgrabi bokeljska naduha, i da le od nemškutarjev, lahonov i magjaronov hvalizana ustava ne postane Avstriji — mrtvaška rjuha!
I ' ‘V
s
f

Po	človek hrani doma, kaj vsega najde, ko pobrska
do m !ni mater, starih mater in očetov! Tako
smo prišli nekaterih drugih izvo-y j	itumuiisiicmu časopisov, ki so izhajali v Tr-
.hko sa!?-1 Pulovici prejšnjega stoletja. Jezik, kot se bodo Pil, prnKi ?ralci prepričali, se je od tedaj precej spreme-“temi pa so ostali precej podobni tistim, s katerimi
o° te *t V1 mater, starih mater in očetovi dov siri,evi'ke »Jurija s pušo« in do nekatei fu v .ženskih humorističnih časopisov, ki
so se spoprijemali lastnik in odgovorni urednik »Jurija« Gašper H. Martelanc in njegovi sodelavci. »Jurij s pušo« je s tega vidika zanimiv dokument, obenem pa tudi priča življenjskosti slovenske narodnostne skupnosti, ki se je v boju za lastne pravice in lasten prostor pod soncem posluževala tudi pikre ironije. In včasih je bila ta ironija kar
učinkovito orožje, saj je bil »Jurij s pušo« večkrat zaplenjen. Včasih nam tudi bežen pogled v preteklost lahko vlije zaupanje za sedanjost in za prihodnost. »Jurij s pušo« se nam zdi del te spodbudne in ohrabrujoče preteklosti, zaradi katere sedanjost in prihodnost nista povsem sivi. Upamo, da se bodo tudi bralci zadovoljno nasmehnili ob branju zbadljivk.
Tudi v Standrežu niso izvolili predsednika rajonskega sveta
Pri Madonnini izvoljena Cociannijeva (KD), v Podturnu-Sv. Ani nihče
V četrtek zvečer v Sovodnjah
Skoraj trideset gojencev na produkciji šole GM
Tudi v Štandrežu sinoči na prvi seji rajonskega sveta niso izvolili predsednika, saj edini predloženi kandidat, predstavnik PSI Walter Ressi, ni prejel potrebne absolutne večine glasov. Takoj po zamenjavi svetovalca KD - Severin Lutman je prevzel mesto Angela Venutija - je svetovalec SSk Božidar Tabaj zahteval odložitev volitev na prihodnjo sejo, ker je menil, da je treba počakati na dogovor med tajništvi večinskih strank. Temu predlogu je nasprotoval predstavnik Zelenih golobice Marko Marinčič, ki ga je ocenil kot izraz logike lotizacije med strankami. Dejal je, da je treba preveriti, ali obstaja v rajonu samem možnost izvolitve kandidata, ki bi bil izraz štan-dreške stvarnosti in potreb ljudi, ne pa direktiv občinskih tajništev strank. Na ta poseg se je navezal socialist Diego Marvin, ki je delno soglašal s temi ugotovitvami. Menil je, da mora biti predsednik izraz volje prebivalcev kraja, obenem pa predlagal, naj bi izvolili kandidata, ki bi zagotavljal kontinuiteto v prejšnjem mandatu začetega dela. Zaradi tega je predlagal ponovno izvolitev predstavnika PSI Wal-terja Ressija, ki je na letošnjih volitvah prejel med vsemi izvoljenimi v Štandrežu največ osebnih preferenc. Tudi Wilma Brajnik (KPI) se je izrekla za takojšnje glasovanje in pristavila, da v 15-letni izkušnji v rajonskem sve-
tu še ni doživela, da^bi morali čakati, naj drugi odločajo o Štandrežu.
Za Tabajev predlog je nato glasovalo šest predstavnikov SSk, KD in PSDI, proti pa prav toliko (PSI, KPI, Zeleni in MŠI). Predlog ni bil sprejet. Sledili sta tajni glasovanji za predsednika, na katerih je Ressi prejel po 4 glasove, 8 glasovnic pa je bilo belih.
Predsinoči sta se sestala tudi rajonska sveta za Podturn-Sv. Ano in Ma-donnino. V prvem je izvolitev predsednika spodletela. KD je predlagala svojega predstavnika Massima Cici-goia, tako kot je bilo dogovorjeno med strankami večine. Toda dan prej so prav demokristjani kršili ta sporazum, ko so v severni mestni četrti namesto socialdemokrata Mattiuzzija, za katerega so pritiskala občinska tajništva, izvolili s pomočjo vseh strank opozicije svojega predstavnika Gio-vannija Podbersiga. V Podturnu so se jim socialisti in socialdemokrat maščevali, predstavnik SSk pa je bil odsoten. Cicigoi je tako prejel samo glasove svoje stranke: v prvem glasovanju 5 (9 glasovnic je bilo belih), v drugem šest. Poleg njega je v drugem glasovanju prejel 4 glasove Lino Brezza (PSDI), 2 Antonio Mennella (KPI), 2 glasovnici sta bili beli.
V četrtek zvečer se je že na drugi seji sestal tudi rajonski svet pri Ma-
donnini in z veliko večino potrdil dosedanjo predsednico Licio Cocianni (KD). Podprlo jo je 10 svetovalcev, en glas je šel Giuseppeju Tarantinu (prav tako KD), ena glasovnica je bila bela. Stvar pa ni bila tako preprosta, kot bi dajal slutiti končni izid. V vrstah KD so se namreč mnogi ogrevali za Ta-rantina, toda Cociannijeva je iznena-dila vse in se je na začetku druge seje sama kandidirala za predsedniško mesto, potem ko je podala obračun svojega dela v prejšnjem mandatu. Sledilo je takoj glasovanje, na katerem so svetovalci skoraj soglasno podprli Cociannijevo.
Zbiranje podpisov za referendume
Zeleni golobice bodo danes zbirali podpise za deželne referendume o lovu, zakonu Galasso, načrtu za ceste in uničevanju odpadkov, ter tri vsedržavne referendume za spremembo volilnih zakonov. Podpise bodo zbirali danes od 11. do 13. ure in od 16.30 do 19.30 pred ljudskim vrtom v Gorici (v primeru dežja v pasaži na Verdijevem korzu); v Moram nocoj na glavnem trgu od 18. do 20. ure; v Fari jutri od 10. do 12. ure na trgu.
Šola Glasbene matice zaključuje svojo dejavnost pred nastopom poletnih počitnic. Po nastopu v goriškem Kulturnem domu, prejšnji teden, so v četrtek zvečer pripravili produkcijo gojenci sovodenjske podružnice, ki je
Na gradu predstavili okvirni spored letošnjih poletnih kulturnih prireditev
Dušan Šinigoj direktor
Ljubljanske banke
Dušan Šinigoj, predsednik bivšega Izvršnega sveta (vlade) Slovenije, je bil včeraj izvoljen za novega direktorja Ljubljanske banke, Komercialne banke v Novi Gorici. Bil je edini kandidat za to mesto, izvoljen pa je bil na letnem zboru novogoriške banke. K izvolitvi Dušana Šinigoja je dala ugodno mnenje tudi Narodna banka Slovenije. Šinigoj bo na mestu direktorja Ljubljanske banke - Komercialne banke v Novi Gorici nadomestil Zorka Debeljaka.
KZE še živi
KZE še živi, čeprav s pridržano prognozo. Tako bi lahko označili skoraj groteskno stanje na čelu uprave zdravstva. Trikrat je bila skupščina nesklepčna in zato ni odobrila proračuna. Opazovalci so že napovedovali prihod komisarja, predsinoči pa se je seje skupščine udeležilo 29 od 50 svetovalcev in odobrilo začasno poslovanje v pričakovanju proračuna. Seje se niso udeležili predstavniki KPI, PRI in zelenih. Predsednik upravnega odbora Robustelli je zanikal politično krizo in pri tem dobil podporo načelnika KD Baresija, vendar o zaupnici niso glasovali, saj bi se v tem primeru gradeški predstavniki večinskih strank vzdržali.
V pokrajinskem muzeju na gradu so včeraj predstavili okvirni spored letošnjih poletnih prireditev na goriškem gradu. Letošnja novost je, da je organizacijo prevzela Turistična in le-toviščarska ustanova v sodelovanju z občinsko in pokrajinsko upravo ter s strokovnim doprinosom zunanjih sodelavcev. Na predstavitvi so sodelovali predsednik turistične ustanove Michelini, odbornika za kulturo Agati (Občina) in Panzera (Pokrajina), an-tikvarski izvedenec in organizator Carlo Alberto Vignola in gledališki igralec Gianfranco Saletta, ki je poskrbel za program gledaliških manifestacij.
Zaenkrat so predstavili še nepopoln spored prireditev, ki pa naj bi se s časom še obogatil z drugimi doprinosi. Med temi naj omenimo zlasti prireditve, ki jih bo v okviru poletne sezone na gradu organiziral Kulturni dom.
Sezona obsega gledališko-glasbeni del, ki bo posvečen amaterskemu in narečnemu gledališkemu izražanju. Začeli bodo 11. julija z Goldonijevo "Sior Todero Brontolon" v izvedbi tržaške skupine "Ex allievi del Toti". Od 18. julija do 3. avgusta se Jrodo prireditve zvrstile vsak ponedeljek, sredo in petek. Gostovale bodo skupine iz Vidma, San Danieleja, Seveglia-na, Gradeža, Trsta, Chioggie. V sed-
mih gledaliških večerih bodo predstavili izbor narečnega in amaterskega gledališča. Po en večer bodo posvetili tudi opereti (23. 7.) oz. ciganski glasbi z nastopom madžarskega ansambla (1. 8.). 30. julija bo večer "Notte di note, note di notte" z nastopom Witz Orchestra iz Trsta in goriškega kan-tavtorja Gina Pipie. Ta večer prirejajo v sodelovanju s Kulturnim domom.
Od 12. do 19. avgusta bodo vsak večer pod šotorom na gradu predvajali filme iz letošnje selekcije za nagrado Amidei. Nagrado za najboljši scenarij bodo podelili kasneje, predvidoma v začetku oktobra na sejmu Flash Moda.
Dva konca tedna 28. - 29. julija in 25. -26. avgusta bodo posvetili antikvariatu. Vignola, ki je prireditelj znanega antikvarskega sejma v Asolu, bo na Seghizzijevem trgu priredil antik-varski sejem (predvidevajo sodelovanje več desetin trgovcev), ki naj bi po željah pobudnikov privabil ljubitelje, kupce in antikvarije iz vsega srednjeevropskega prostora.
V sporedu poletnih prireditev, ki pa še ni do potankosti izdelan, bodo tudi koncerti rock in jazz glasbe, nekaj koncertov iz sporeda "Musiča Cortese", ki ga prireja Pokrajina v raznih krajih na Goriškem ter večere, ki jih prireja Kulturni dom. Ob že ome-
njenm Witz Orchestru namerava KD konec junija oz. v začetku julija prirediti na gradu kabaretni večer para Verč-Kobal in koncert lahke glasbe.
Bogata bo tudi letos na gradu muzejska ponudba. Prihodnjo soboto bodo odprli obnovljeni muzej prve svetovne vojne, poleg stalnih zbirk pa ponuja vodstvo Pokrajinskih muzejev še druge zanimive razstavne dejavnosti, občina pa bo letos na gradu pripravila veliko razstavo Mojstrov evropskega baroka z bogato zbirko del iz varšavskega muzeja ter javnih in zasebnih zbirk iz naše dežele.
Vse te manifestacije naj bi uveljavile grad kot središče kulturnega pa tudi turistično-družabnega poletnega življenja v mestu. S tem namenom so razne javne uprave letos združile moči in skušale koordinirati svoje ponudbe kot tudi dejavnosti zasebnih združenj. O rezultatih pa bomo nujno sodili naknadno: zaenkrat se namreč zdi program še v precejšnji meri nedodelan.
Za uspeh pa mora biti grad tudi bolj dostopen: zato nameravajo uvesti posebno mestno avtobusno progo (z minibusom), poskusno pa naj bi uvedli tudi posebne avtobusne vožnje iz Gradeža, tako da bi zlasti ob večernih prireditvah na gradu privabili v Gorico tam letujoče turiste.
Tridnevno glasbeno srečanje pihalnih orkestrov v Doberdobu
Danes v ladjedelnici ne bodo opravljali nadurnega dela
V Doberdobu se je sinoči začel tridnevni niz prireditev ob srečanju pihalnih orkestrov, ki ga prireja godba na pihala Kras. Manifestacija, na kateri sodelujejo pihalni orkestri iz Slovenije in Furlanije, bo najzanimivejše nastope in obrobne prireditve ponudila danes in jutri.
Danes ob 15. uri se bo na igrišču v občinskem parku začel teniški turnir dvojic. Danes ob 14. uri bo na prireditvenem prostoru tudi slovesnost ob 10-letnici pobratenja borčevskih organizacij z Bleda, Vrha in Doberdoba. Ob 19. uri bodo nastopili člani godbe na pihala iz Straže pri Novem mestu, nato domači pihalni orkester Kras, sledil pa bo nastop mladih gojencev glasbene šole, ki deluje pri doberdob-
ski godbi na pihala. Večer se bo zaključil ob zvokih ansambla Prijatelji.
Jutri bo, kot rečeno, dopoldne finalni del teniškega turnirja, ob 16.30 pa bo sprevod sodelujočih ansamblov po vasi. Pol ure kasneje bo v občinskem parku nastopil najprej pihalni orkester Vogrsko, sledili mu bodo godba glasbenega društva Candotti iz Pierisa, pihalni orkester s Proseka in pihalni orkester iz Nove Gorice, ki bo spremljal nastop operne pevke Dragice Čerman iz Ljubljane. Tudi jutri bo v večernih urah poskrbel za zabavo in ples ansambel Prijatelji.
Organizatorji so seveda poskrbeli za jedačo in pijačo, pomislili pa so tudi na ljubitelje nogometa, ki jih je prevzela "mundialska" mrzlica: na prireditvenem prostoru so namestili velik ekran za ogled tekem.
Spor med sindikalnimi organizacijami in vodstvom tržiške ladjedelnice še zmeraj traja. Za danes so sindikalne organizacije FIM, FIOM, UILM potrdile nadaljevanje stavke, kar pomeni, da ne bodo opravljali nadurnega dela. Ob sobotah namreč v ladjedelnici običajno ne delajo. Protest zadeva štiri oddelke, med temi odddelek za vzdrževanje naprav in dva oddelka za varjenje.
Razlog za stavko je zavlačevanje glede sklenitve internega sporazuma o nagrajevanju produktivnosti, delavci pa opozarjajo tudi na nezadostno skrb za varnost na delu. Na 2400 zaposlenih v lanskem letu, so registrirali kar 1072 nezgod na delu. Leto poprej je bilo nezgod približno osemsto.
Protest, pri katerem delavci vztrajajo že nekaj tednov, utegne povzročiti zamudo roka glede izročitve potniške ladje Crown princess, ki bi jo moral lastnik prevzeti konec meseca.
Vaja prostovoljskih gasilskih skupin
V Medei bo jutri dopoldne skupna vaja prostovoljskih skupin gasilcev, ki delujejo na območju goriške pokrajine. Napovedana je udeležba gasilskih skupin iz Medee, Doberdoba, Poljana, Tržiča, Ronk in Sovodenj. Sodelovali bodo tudi pripadniki gozdne straže ter deželne protipožarne operativne službe. Namen prireditve je seznaniti javnost z delovanjem teh skupini, kakor tudi izmenjati izkušnje na področju organizacije in uspešnosti opreme.
Udeleženci vaje se bodo zbrali ob 8. uri pred županstvom v Medei, akcija pa se bo zaključila predvidoma ob 12. uri.
Solidarnost
Letalski klub (Aeroclub Giuliano) prireja danes, v sodelovanju z goriški-ma sekcijama združenj za telesno prizadete osebe ANPDI in ANFFAS, ob priložnosti prvega srečanja italijanske nogometne reprezentance na letošnjem mundialu, solidarnostni športni dan. Prireditev bo na letališču, na Tržaški cesti. Na srečanju, ki je namenjeno vsem fizično prizadetim osebam, se bodo v popoldanskih urah zvrstila številna športna tekmovanja članov združenja ANFAS. Ob 21. uri bo moč na velikem platnu slediti nogometnemu srečanju Italia - Avstrija, sledi nastop glasbene skupine I Fantasmi.
razna obvestila
Tečaj telesne zaznave in govorice bo
v Kulturnem domu 29. in 30. junija ter 1. julija t. 1. Podrobnejši podatki na tel. 30835.
Sindikat slovenske šole obvešča, da bo od 19. do 25. avgusta seminar slovenskega jezika in kulture na Brdu pri Kranju. Za Gorico je rezerviranih deset mest za učitelje in profesorje. Prijave do 20. junija pri odbornikih SSŠ.
Otroški pevski zbor v Štandrežu obvešča, da bo zaključni nastop v tej sezoni v ponedeljek, 11. t. m., ob 20. uri v domu Andreja Budala. Poleg mladih pevcev bodo sodelovali tudi gojenci šole Glasbene matice.
Razstava Erotika v kiparstvu v Novi Gorici še do 16. junija
Obsežna tematska kiparska razstava Erotika v slovenskem kiparstvu, ki so jo 25. maja odprli v novogoriški galeriji Meblo, doživlja izredno zanimanje občinstva. Prireditelj je zato prisluhnil številnim predlogom in razstavo podaljšal za teden dni. Odprta bo še do 16. t. m.
Na ogled so skulpture petnajstih likovnikov starejše in sedanje generacije, različnih izraznih smeri.
Gre za zares bogato tematsko razstavo, menda prvo take vrste doslej na Slovenskem. Razstavljena so dela Borisa Kalina, Karla Putriha, Zdenka Kalina, Stojana Batiča, Toneta Lapajneta, Franceta Rotarja, Slavka Tihca, Negovana Nemca, Draga Tršarja, Jakova Brdarja, Jirija Bezlaja, Mojce Smerdu, Janeza Bolke, Luja Vodopivca in Lovra Inkreta.
Pristop posameznih umetnikov do v vseh obdobjih umetnosti aktualne teme, je lepo opisala Tatjana Pregl - Kobe. Njeno predstavitev smo pod naslovom Erotika na temelju sanj in asociacije objavili v PD 6. t. m. na kulturni strani.
na Goriškem med številčno najmočnejšimi.
Največ gojencev študira klavir, kar se je poznalo tudi pri programu. Precejšnje zanimanje je za violino in kitaro ter, seveda, tudi za harmoniko.
Na produkciji je nastopilo skoraj trideset gojencev. Nastop se je odvijal v Kulturnem domu v Sovodnjah.
Šola Glasbene matice pripravlja še zaključna nastopa v Števerjanu in Doberdobu.
Dejavnost se bo povsem zaključila proti koncu meseca, ko bodo gojenci opravili izpite.
(Na slikah: s četrtkovega nastopa v Sovodnjah - foto Pavšič).
Slovenska komisija pri Javnem večnamenskem kulturnem središču v Ronkah
priredi 10. junija 1990 ob 10. uri
ZAKLJUČNO
ŠOLSKO
PRIREDITEV
s kotalkarsko revijo na kotalkališču v Selcah.
VABLJENI!
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA
prireja jutri, 10. junija 1990
19. SREČANJE ZAMEJSKIH PLANINCEV
na Vrhu (obč. Sovodnje ob Soči).
SPORED:
9.30 pohod,
13.00 uradni del srečanja,
14.30 družabnost.
Prireditev bo ob vsakem vre-
menu.
	
kino	
Gorica	
CORSO Zaprto.
VERDI 18.00-22.00 »Affari sporchi«. g
VITTORIA 17.30-22.00 »Vanessa, i tra"S0d lo stallone«. Prepovedan mladim P 18. letom.
rwi w V
Trzic
COMUNALE Zaprto.	.
pastel'
EKCELSIOR 18.00-22.00 »Cera un cas lo con 40 cani«.
Nova Gorica	o
SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 vi so padli na glavo II. del«. Ob »Srculence«.	za.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Vojna koncev Rose«.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORlC^js
M Moro (dr. Alesani) - Trg A. 530268.	. £Ll
DEŽURNA LEKARNA V	. tel
Mia Salute - Ul. C. Cosulich
Ustanova ERSA in projekt MA TREP
Nastanek nevihtne fronte monitoraža in napovedi
Nevihte s točo, zračnimi vrtinci in močnimi nalivi so pogost pojav v Furlanski in Padski ravnini na začetku poletja. Strokovnjaki so izračunali da v Padski nižini znaša samo škoda zaradi toče okrog osem milijonov lir na kvadratni kilometer. Znatno višja je škoda ob pojavu zračnih vrtincev in poplav.
Te vremenske ujme smo doslej obravnavali samo v končni fazi, ob ocenjevanju posledic in škode. V prihodnje naj bi z zbiranjem podatkov skušali ugotoviti tudi nastajanje in gibanje nevihtnih front na celotnem območju severne in severovzhodne Italije.
Zbiranje podatkov je že v teku in se bo nadaljevalo do konca junija. Pri načrtu, prvem tovrstnem na državnem ozemlju, sodelujejo različne ustanove: metereološka služba vojnega letalstva in dežele Emilija-Romagna, ustanova CNR-FISBAT iz Bologne, razne službe v deželah Emilija-Romagna, Piemont, Veneto, Tridentinsko-JuZno Poadižje, ustanova ENEL, Univerza v Bologni, zavod Politecnico v Turinu, deželne ustanove za razvoj kmetijstva itd.
Pri projektu sodeluje v deželnem okviru Ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA), ki ima, kakor znano, sedež v Gorici.
S pomočjo mreže preko 400 opazovalnih postaj, razporejenih na celotnem deželnem območju, bo ob posameznih nevihtah zbrala podatke o količini padavin v obliki dežja ali toče, o časovni in geografski razporeditvi itd.
Cilj načrta MATREP (kratice za mo-nitoražo nevihtne dejavnosti na območju Padanije) je oblikovanje banke Podatkov. Na podlagi le teh bo mogo-
če predvideti na zelo kratek rok (do 3 ur) razvoj nevihtnih pojavov in s pravočasnimi ukrepi (recimo v primeru toče) omejiti škodo.
Poleg podatkov, ki jih bodo dobivali iz stalnih opazovalnic, bodo pri preučevanju nevihtnih pojavov upoštevali tudi podatke, ki jih bodo dobivali preko satelitov, preko meteoroloških radarjev pri Teolu (Vicenza), S. Pietro Capofiume (Bologna) in Turina.
Podatki se bodo stekali- v operativni center pri Deželni meteorološki službi v Bologni.
Kakor smo že zapisali, bodo strokovnjaki s posameznih področij in posameznih ustanov, preučevali vsak nevihtni pojav posebej, da bi ugotovili vzroke in okoliščine (z meteorološkega vidika) nastanka, trajanje, intenzivnost, obseg, interno dinamiko in seveda tudi posledice.
Na podlagi teh podatkov bo mogoče predvideti s precejšnjo verjetnostjo, razvoj podobnih nevihtnih pojavov in pravočasno ukrepati. Sicer pa velja tudi na področju meteorologije upoštevati, da je vsak nevihtni pojav nekaj posebnega in da torej lahko pride tudi do nenadnih in nepričakovanih sprememb.
Zbrani podatki bodo na razpolago ne samo ustanovam, ki pri projektu MATREP sodelujejo, ampak tudi drugim ustanovam in službam (vsekakor ne v komercialne namene), ki delujejo na področju varstva okolja, civilne zaščite, zavarovanja kmetijskih pridelkov pred vremenskimi ujmami itd.
Skratka zanimiv in predvsem koristen projekt.
Otroci, se še spominjate Poletnega središča lani!
Hej mama!
Prosim Marko?
Veš, na nekaj sva čisto pozabila.
Pozabila, le kaj?
Na Poletno središče v Gorici, f
No, no le počasi Marko. Saj še ni 25. junij in v Dijaškem domu imajo gotovo še veliko prostih mest.
Že, že, mama, toda vpisni rok je mimo in prav bi bilo, da bi čimprej poklicala • telefonsko številko 533-495 in se prijavila.
Zakaj, ne razumem?
Zato, ker vzgojitelji in animatorji že pripravljajo program poletnega središ-
ča, žal pa ne vedo, koliko otrok jih bo v središču obiskalo in kakšna bo njihova starost.
Prav imaš Marko! Misliš, da bodo pripravili kaj zanimivega?
Seveda mama. Slišal sem, da bo tudi letos potekal tečaj računalništva, katerega smo se lani tako razveselili. Poleg vseh ostalih dejavnosti, pa se bomo lahko igrali tudi "Mini gledališče" in z video kamero posneli kakšen film. Ko pa nam bo najbolj vroče, se bomo lahko ohladili in zaplavali v ba-
zenu, ki nas že čaka na vrtu dijaškega doma.
Marko, kako pa ti vse to veš?
Le kako, povedal mi je Boris, saj ga je mama že vpisala v Poletno središče.
Borisova mama res nima problema. Ima avto in svojega sina bo lahko vozila v Gorico. Kako pa si bova pomagala midva kaj Marko, si pomislil na to?
Bodi brez skrbi. Za nas z "Goriškega Krasa" je poskrbljeno, saj se bomo z rednim avtobusom na relaciji Jamlje-Doberdob-Poljane-Dol-Gabrje-Sovod-nje-Štandrež vsak dan popeljali v Gorico in se po isti poti vrnili domov.
In "Brici"?
Ti pa se bodo pripeljali kar sami!
Zanimivo, res zanimivo. Pohitiva Marko!
Kam mama?
Na telefon 533-495... Halo, Dijaški dom!
Andrej Kosič razstavlja v Laškem
Znani goriški akvarelist Andrej Kosič razstavlja te dni v Laškem. Od 2. aprila do 4. maja pa so bile njegove slike na ogled v razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini.
Razstavo v Laškem so odprli sinoči in sicer v Laškem dvorcu. V priložnostnem kulturnem programu je nastopil mešani pevski zbor TIM Laško.
Razstava, ki jo je priredila Zveza kulturnih organizacij občine Laško, bo na ogled do 20. junija.
Pred jutrišnjo prireditvijo so učenci šole v Romjanu podali obračun šolskega leta
V Selcah srečanje učencev in Slovencev na Laškem
Tudi letos bo v Selcah športno-kultur-na prireditev ob zaključku šolskega leta v slovenski sekciji otroškega vrtca in osnovne šole v Romjanu.
Proslava še zdaleč ni zgolj zaključna šolska prireditev v kateri imajo glavno besedo le otroci. Nasprotno, prerasla je že v tradicionalno srečanje, ki združuje Slovence na Laškem. V ta namen je bil tudi sestavljen pester in zanimiv program s katerim si organizator, Slovenska komisija pri Javnem večnamenskem kulturnem središču v Ronkah nadeja, da bodo gledalci z užitkom in zanimanjem sledili kotalkarski reviji in drugim točkam kulturnega programa.
Sodelovali bodo kotalkarji društva Vipava iz Rupe-Peči, nato pa bodo prišli na vrsto učenci vrtca in osnovne šole in bo Poskrbljeno tudi za glasbeni intermezzo. Skratka različne komponente se bodo skladale med seboj v enournem programu. Slovence z Laškega in prijatelje toplo vabimo na prireditev, ki se bo odvijala na kotalkarskem prostoru v Selcah.
MJ
letošnje šolsko leto
Zadnje dni aprila smo šli v jamo pri Briščkih. 0 tja smo se peljali s šolskim avtobusom. Pred 'a,no nas je čakal vodič. Ko smo končno vstopili, larn je vodič povedal veliko zanimivih stvari. , a‘agmiti so zelo lepi. Narejeni so v obliki Rožnika. Najvišji stalagmit je steber Rugero, ki j vtsok dvanajst metrov. Na najnižji točki jame 'e naprava za merjenje potresov in še dve cevi Za merjenje tresljajev površine Zemlje.
Iskreno povedano, me je ogled jame zelo nzočaral. Nekateri prijatelji so mi namreč poveznil, da je jama izredno velika in zelo lepa.
Boris (5. r.)
25. maja smo šli v Sovodnje, kjer je bilo °neljevanje bralnih značk. Do tja smo šli s šol-avtobusom.
Sovodenjski otroci so nam pripravili kulturno Reditev. Sledilo je nagrajevanje (podeljeva-
Učencl slovenske osnovne šole v Romjanu pred spomenikom bazoviškim junakom
nje). Učitelji so letos sklenili, da vsi otroci prejmemo Butkovičeve značke. Tako nam jih je podelil kar gospod župnik Butkovič.
Bilo je zelo lepo, čeprav je bilo po mojem mnenju vse skupaj malo predolgo.
Barbara (5. r.)
V	tem šolskem letu smo šli v gozd na Pleši-vo. V gozdu smo srečali nekega psa. Ta pes je bil za nas kot vodstvo.
V	gozdu smo spoznali razne rastline kot npr. oreh, akacijo, divji kostanj, hrast itd. Po dolgi hoji smo končno dobili eno klop, kjer smo lahko pomalicali. Pes je bil zmeraj z nami. Ko nismo vedeli za pot, nam jo je kar pes pokazal. Simone, ko je zagledal neke jagode, je mislil, da so to borovnice. Jedel jih je, a potem ga je bolel trebuh. V gozdu smo dobili tudi eno gozdno jagodo.
Ko smo šli na avtobus, je Jara ostal kar na travniku blizu gozda. Učiteljica je tedaj rekla šoferju, naj gre malo naprej. Jara pa se je tako prestrašil, da je takoj pritekel na avtobus.
Denis (4. r.)
Tudi letos smo šli na šolski izlet. Z avtobusom smo se peljali v Dolino Glinščice.
Najprej smo se ustavili v boljunski osnovni šoli, kjer so nas zelo lepo sprejeli. Zapeli so nam nekaj pesmi. Mi pa smo jim v zameno podarili lesen krožnik, na katerega smo sami narisali in nato žgali s pirogrdfom.
V	tistem času je bila na ogled tudi razstava o starih mlinih. Župnik nam je vse lepo razložil, kako so v starih časih delovali mlini. Nato smo šli peš po Dolini Glinščice. Ker nam je vreme nagajalo, smo šli samo do prvega izviraj kjer je bil v rimskih časih napeljan vodovod. Nato smo šli na Jezero, od koder smo si lahko ogledali celo Dolino Glinščice. Ker smo postali lačni, smo šli v gostilno, kjer smo pokosili.
Ko smo se vračali domov, smo se ustavili še na bazoviški gmajni.
Kljub temu, da nam je vreme stalno nagajalo, je bilo vseeno lepo.
Giovanni (4. r.)
Kot vsako leto smo tudi letos imeli v Gorici športni dan. Tekmovali smo v troboju, tj. hiter tek, met krogle in skok v daljino. Najprej smo
malo telovadili, da smo si ogreli mišice. Tekmovali smo v štirih Denis, Benjamin, Giovanni in jaz. V hitrem teku sem zasedel drugo mesto. Nato smo tekmovali v metu medicinke. Tu ni šlo tako dobro. Nazadnje pa smo skakali še v daljino. Tudi.v skoku smo se dobro izkazali. Vsak izmed nas je lahko dvakrat skočil. Po skoku pa so učitelji izmerili, koliko je vsak skočil.
Ko smo opravili, smo pomalicali. Na koncu pa, kar je bilo najlepše, so nam učitelji dovolili, da lahko kupimo sladoled.
■ Kljub temu, da nismo ničesar zmagali, smo se vseeno zabavali.
Simone (4. r.)
Nekega dne nam je telefoniral neki gospod in nas povabil v slaščičarno. Povedal nam je, da
bi bil izredno vesel, če bi si prišli ogledat, kako izdelujejo sladoled. Ker nas take stvari izredno zanimajo, smo sklenili, da sprejmemo povabilo. Do tja smo šli kar peš. Tam nas je čakal gospodar. Pospremil nas je v delavnico, kjer nam je pokazal, kako delajo torte in druge slaščice. Ravno takrat so pripravljali veliko torto za srebrno poroko. Pokazali so nam, kako pišejo po torti s posebnimi brizgalkami. Na koncu pa so nam povedali in pokazali, kako pripravljajo sladoled. Mislil sem, da je pripravljanje sladoleda veliko bolj komplicirana zadeva, toda videl sem, da ni res.
Ker smo bili pridni, so vsakemu izmed nas podarili sladoled. Nato smo se napotili proti šoli.
Benjamin
Barbara, 5. r.
Jara, 4. r.
Stefania, 1. r.
12 □ Italija 90 ff*
m
SVETOVNO PRVENSTVO
V NOGOMETU
#
0
ITAL Ul A'9
Apoteoza nogometa Kameruna
Vsa predvidevanja postavljena na glavo
Za uvod senzacija Danes tudi Italija
Kamerun odpravil svetovnega prvaka - Poleg tekme Italija - Avstrija danes še Sovjetska zveza - Romunija in Arabski emirati - Kolumbija Previdnost v jugoslovanskem taboru pred jutrišnjim spopadom z Zahodno Nemčijo
Na uvodnem srečanju v Milanu med Argentino in Kamerunom
Nepopisno slavje »levov«
MILAN — Ko smo včeraj napovedovali, da bo letošnje svetovno nogometno prvenstvo potekalo v znamenju obrambne igre, nismo niti zdaleka pričakovali takega razpleta na uvodnem srečanju med Argentino in afriškimi »levi« Kameruna. Uspeh NKona in tovarišev, ki bo ostal z zlatimi črkami zapisan v zgodovini tamkajšnje države, predstavlja v bistvu enkratno presenečenje v vseh dosedanjih preizkušnjah na svetovnih nogometnih prvenstvih. Zaradi svoje senzacionalnosti ga lahko primerjamo golu, ki ga je severnokorejski napadalec Pak Do Ik dosegel proti Italiji na SP v Angliji in ki je pomenil predčasen izpad »azzurrov«.
Neuspeh Maradonove vrste pa ni sad slučajnosti ali sodnikove »pomoči«. Ravno obratno. Če se kdo lahko pritoži nad Wautrotovimi odločitvami, so to edino Kamerunci, ki so zadnje minute srečanja odigrali v devetih tudi zaradi »enosmerne« strogosti francoskega sodnika.
Dosedanji svetovni prvaki so s tehničnega vidika pokazali bore malo. Sam Maradona, ki ni še pokazal najboljše kondicije, ni uspel ustvariti igre za svoje tovariše v napadu. Jasno pa je, da v konici argentinskega moštva ni bilo nikogar, ki bi lahko nadomestil iznajdljivost in učinkovitost Valdana. Skratka, očiten je bil nizek kakovostni nivo južnoameriških prvakov, tako da so najlepše akcije izpeljali prav Afričani, ki so posebno s prodori na desnem krilu ustvarili več nevarnih priložnosti za zadetek.
KAMERUN - ARGENTINA 1:0 (0:0)
STRELEC: v 66. minuti Oman Bi-yick.
KAMERUN: N'Kono, Tataw, Kun-de, N'Dip, Ebwelle, Massing, M'Bo-uh. Kana Biyick, Oman Biyick, Ma-kanaky (v 82’ Miller), MTede (v 87’ Libiih).
ARGENTINA: Pumpido, Lorenze, Fabbri, Sensini (v 67’ Calderon), Ruggeri (v 46' Caniggia), Simon, Burruchaga, Batista, Balbo, Maradona, Basualdo.
SODNIK: Wautrot (Francija). GLEDALCEV: 73.700 (5.798.000.000 lir in-kasa). IZKLJUČENA: Kana Biyick in Missing.
MILAN — Z zadetkom napadalca francoskega Metza Omana Biyicka je Kamerun na uvodnem srečanju letošnjega mundiala pripravil enkratno presenečenje in premagal dosedanje svetovne prvake iz Argentine. Maradona, Bilardo in tovariši so ob žvižgih milanske publike s povešano glavo zapuščali prizorišče »velike sramote« in nič ni pomagal na tribuni »vipov« nasmešek južnoameriškega predsednika Menena, ki se je rokoval s predstavnikom kamerunske države. Argentina je okusila enega svojih najhujših porazov in to pred milijardnim občinstvom, ki si je pred televizijskimi ekrani ogledalo »uverturo« Italije 90.
Za pekoč poraz pa Argentina nima nobenega opravičila. Igrala je precej pod nivojem reprezentance, ki brani svetovni naslov. Zgodilo se je, da smo najlepše akcije videli s strani »afriških
levov«, ki so posebno s hitrimi protinapadi na krilih večkrat spravljali v težave Pumpida in ostale v obrambi. In prav vratar argentinskega moštva nosi največjo krivdo za Biyickov zadetek. Na njegov strel z glavo je vratar zelo slabo posegel, tako da se mu je žoga izmuznila iz rok.
Kronika srečanja je dokaj skopa glede zanimivih akcij, vrednih uvodnega srečanja na svetovnem prvenstvu. Verjetno je najlepšo potezo argentinska vrsta uresničila v 1. minuti, ko je odlični vratar N Kono, ki igra pri Es-
panolu, prekrižal račune Balbu. Ob tem gre zabeležiti še priložnost Bur-ruchage, medtem ko je treba povedati, da je Kamerun za las zamudil zadetek v 22. minuti po lepem prodoru Maka-nakyja.
V drugem polčasu, ko je bilo pričakovati upad visokega ritma afriških igralcev, pa je svojo povedal tudi francoski sodnik, ki je bil do Kameruna dokaj »radodaren« z rumenimi kartoni, povsem neutemeljeno pa je rdečega pokazal Kanu Biyicku.
Kljub dvema igralcema manj je Kamerun s precejšnjo lahkoto obdržal
prednost in si zagotovil mesto na prvih straneh časopisov vsega sveta.
Vzdušje v slačilnicah Kameruna je bilo izredno, veselje vseh je bilo nepopisno. Zmaga, ki so jo dosegli varovanci sovjetskega trenerja Valerija Nepomniaševega, je gotovo najprestižnejši uspeh v zgodovini te reprezentance.. Zato nič čudnega, da je strelec Oman Biyick prestal pravi »ognjeni krst«, toliko je bilo namreč čestitk in rokovanj. Tudi vratar N'Kono, ki ima precej zaslug za uspeh svojih, je bil deležen številnih pohval.
Mnenja strokovnjakov so si bila po srečanju edina, da si je afriška ekipa zmago povsem zaslužila. Češkoslovaški trener Jožef Vengloš je ugotovil, da so Kamerunci pokazali odlično kondicijsko pripravljenost, ki je bila tudi njihov glavni adut za zmago proti »razoroženi« Argentini.
Trener italijanske vrste Azeglio Vidni, ki si je tekmo ogledal v Marinu, je bil mnenja, da zmaga Kameruna nad Argentino ne predstavlja tako velikega presenečenja. Že na španskem mundialu leta 1982, je ugotovil Vicini, je Kamerun dosegel tri neodločene izide in je bil izločen le zaradi slabšega količnika v golih. O Argentini pa je selektor »azzurrov« mnenja, da ni še v najboljši formi.
V okviru srečanj B skupine bodo danes v Bariju (ob 17.00) odigrali tekmo med Sovjetsko zvezo in Romunijo-
Na sliki (telefoto AP) akcija, ki je privedla Kamerun do zmage.
Otvoritveno svečanost si je po televiziji ogledala milijarda 600 milijonov ljudi
»Italijansko poletje« v glasbi in barvah
MILAN — »Italijansko nogometno poletje« se je začelo v znamenju glasbe in živo pisanih barv. V nepričakovano sončnem dnevu je milanski prenovljeni stadion Giuseppe Meazza ob včerajšnji otvoritveni svečanosti 14. svetovnega nogometnega prvenstva malo po 17. uri preplavila glasba italijanskega rockerskega dua Bennato-Giannini s pesmijo-nimno prvenstva, ki nosi naslov prav Estate italiana. Ob njenih zvokih je prikorakalo na zeleno travnato površino 200 telovadk v živobarvnih kombinezonih z zastavami 24
držav udeleženk prvenstva, kir so se postavile ob velike nogometne žoge, iz katerih so ob sklepu uvodne prireditve odleteli v nebo pisani balončki.
Uvodna prireditev je bila kratka, a zelo okusno pripravljena in tudi zelo lepa na pogled. In to predvsem, ko so pred osrednjo tribuno defilirale manekenke v oblačilih štirih mojstrov italijanske mode: Valentina, Missonija (na sliki AP), Mile Schon in Ferreja. Tudi o mnenju našega znanega režiserja ožeta Babiča, ki se je prav ob uri odprtja svetovnega prvenstva mudil v
našem uredništvu, so bile »Odlične! Vse izbrane.« Ob pogledu na uvodni spektakel se je režiser spomnil, da so takšne prireditve »uvozili« na Zahod z Vzhoda, da pa so jih poznali že v starem Rimu, ko so nad kristjane poslali leve.
Včeraj so bili »levi« tudi na vrsti, a kot zadnji, njihove nogometne »zobe« pa so okusili Maradona in tovariši. Pred »črnimi levi« je Luca di Monte-zemolo postregel nad 73 tisoč gledalcem na stadionu in milijardi 600 milijonom ljudi pred TV ekrani z vizijo 160 slokih manekenk, ki so nas s pozibavanjem bokov in ostalega prepričale, da nogomet, vsaj kar se takih uvodnih predstav tiče, sploh ni grob šport. Ob barvah je izstopala glasba s štirih kontinentov: argentinski tango, Pata Pata afriške duše Miriam Ma-keba,. arabske in orientalske melodije, Beethovnova Himna življenju, vse do Va pensiero iz Verdijevega Nabucca s prenosom iz milanske Scale. Ob sklepu prireditve so se žoge na igrišču odprle, iz njih je zaplavalo v nebo na stotine balončkov in tudi velika cvetoča žoga-mongolfiera. Vse to je potekalo ob nemi prisotnosti najvišjih italijanskih političnih oblasti, predsednikov Argentine, Kameruna in Brazilije in predstavnikov mednarodne nogometne zveze. Uradnih govorov na odprtju namreč ni bilo, in tudi to je - po svoje - lepa odlika.
Poklon modne ustvarjalnosti
pisanemu cirkusu nogometa
Na otvoritveni svečanosti toliko napovedovanega in pričakovanega nogometnega svetovnega prvenstva so organizatorji primeren prostor, povsem upravičeno, odmerili tudi sloviti italijanski ženski modi. Ker je bila prireditev v Milanu, ki je neosporava-na prestolnica italijanske visoke pripravljene mode, so organizatorji na štiri izbrali kar tri milanske modne ustvarjalce. Med izbranci so »velika dama« visoke mode Mila Schon, sloviti in splošno čaščeni kralj italijanske visoke mode Valentino, »čarodej barvnih kombinacij« Missoni in pa mnogostranski Gianfranco Ferrš, ki ustvarja pod lastnim imenom in za svetovno znano pariško modno hišo Dior.
Število štiri je organizatorjem vsililo dejstvo, da so hoteli preko modne ustvarjalnosti prikazati štiri celine, ki jih zastopajo nogometna moštva. Pri vsaki so se opredelili za barvo, ki naj bi jo ponazarjala: tako je Ameriki (oziroma Amerikam) pripadla ognjevita rdeča, Afriki so podelili pisano paleto, za Azijo so izbrali nianse rumene, stari Evropi pa so prisodili bolj umirjeno zeleno.
Veliko predno so izbrane maneken-
ke (baje so se morali precej truditi . so jih toliko na hitro zbrali) prikaz“.u modele štirih slovitih italijans mojstrov, se je v svetu mode in 0>i njega razvnela precej žgoča pole111 e glede izbir. Zagrizeni Milančani spraševali, zakaj so trojici »njiho ^ dodali vselej prisotnega Rimljaf}a »g lentina, v drugih centrih mode pa so menili, da bo imel ,,n] sti in Italy« na otvoritveni sloves preočiten milanski pečat.	vtlg-
Ob razpravi o imenih pa se le ir0v la tudi barvna vojna: večina ^ trdi, da je bila najbolj zaželena v0. barva, zato je bilo tudi toliko '!U /d nja zaradi Valentinove prisotno* ' v pa je, resnici na ljubo, velik mo] oblačenju »gospe v rdečem«. tlidi Valentinova rdeča Ameriko. ] Neučinkovito odprla dovolj priv jnriš'
file na milanskem nogometne ^jsli
ču. Za njo se je po Missoru;ev ^/. na sprehajalno stezo vsula P .kaZanf!’ rika, ki je bila zelo lepo P e!n je Bolj umirjena in bogata ° . Mile bila rumena Azija <J°sP°s*ila z*' Schon, kot zadnja pa /e na^jaHnirahCa lena Evropa iznajdljivega	jna^1.
Ferreja, ki je postregel z ,oV (bipl svojih zadnjih poletnih m
Drevi ob 21. uri proti Avstriji na prenovljenem rimskem olimpijskem stadionu
Pričakovanje za nastop Italije
Trener Vidni zagotavlja napadalno igro svojih - Polster pod posebnim nadzorstvom
RIM — Za drevišnji nastop italijanske reprezentance proti Avstriji vlada v vsej državi izredno pričakovanje. »Azzurri« bodo po dveh sezonah prijateljskih nastopov ponovno odigrali uradno srečanje, ki bo veljalo za točke svetovnega prvenstva. Spričo včerajšnje »katastrofe« argentinskih svetovnih prvakov je tudi med Italijani nekoliko splahnelo navdušenje, saj je avstrijska vrsta očitno solidnejša od kamerunske, vsaj na papirju. V to je prepričan sam trener Azeglio Vicini, ki svari pred prenagljenimi optimističnimi napovedmi.
Po mnenju selektorja »azzurrov« se bo obračun prvega dela svetovnega prvenstva opravil po tretjem srečanju. Napačno bi namreč bilo pričakovati, da bodo ekipe, ki sodijo med favorite za končno zmago, zaigrale na vse ali nič že na prvi tekmi. Važno je, je dodal Vicini, da so igralci predvsem psihološko pripravljeni na tako zahtevno preizkušnjo, ki jih bo dodatno obremenila zaradi nastopov pred domačim občinstvom. Če po eni strani predstavlja »pomoč« gledalcev pomembno prednost za »azzurre«, je treba tudi pristaviti, da bo vsaka njihova napaka postavljena pod drobnogled in kritike ne bodo manjkale.
Na včerajšnji tiskovni konferenci, ki je sledila polurnemu treningu na pre-
novljenem olimpijskem stadionu, je trener italijanske ekipe ugotovil, da po oceni dosedanjih nastopov ima moštvo precejšnje možnosti, da si zagotovi mesto v sami končnici' prvenstva.
Glede taktike, ki jo bo izbral za srečanje proti Avstriji, je Vicini zagotovil, da bodo igrali povsem napadalno. Italijanski trener je še dodal, da nastop večine reprezentantov na finalnih tekmah evropskih klubskih pokalov predstavlja prednost, ki je ne gre zanemariti. Maldini, Baresi, Baggio in ostali so namreč ohranili duh, ki je značilen za pomembna srečanja, kar bodo lahko posredovali tudi ostalim.
Na vprašanje, kako ocenjuje Avstrijo in kateri je njen najnevarnejši igralec, je bil Vicini mnenja, da se je treba paziti predvsem začetne agresivnosti naših severnih sosedov. Med posamezniki pa je omenil Tonija Polsterja, na katerega bo morala biti italijanska obramba še posebej pazljiva.
Ob zaključku je trener potrdil, da bo italijanska selekcija stopila na igrišče z najavljeno postavo, o igralcih, ki bodo sedeli na klopi, pa bo odločil šele danes. Edino gotovost predstavlja rezervni vratar Tacconi. •
Avstrijski trener Josef Hickersber-ger je o drevišnji tekmi dejal, da pri-
čakuje napadalno igro Italije, ki je izredno močna in izkušena postava. Zato nič čudnega, je še dodal, če bodo »azzurri« vodili igro in zagospodarili na sredini. Naloga Avstrijcev pa bo, da ustvarijo pogoje za hitre protinapade. V sredini napada pa bo posebno vlogo imel Toni Polster, ki bo lahko odločilnega pomena za Hickersber-gerjevo vrsto.
Kar zadeva posamezne igralce, je avstrijski selektor dejal, da ga bolj kot Vialli in Carnevale skrbi Donadoni, ki je pobudnik vseh napadov »azzurrov«. Zato bo za Milanovega igralca izmenično skrbelo več Avstrijcev.
Na dosedanjih medsebojnih srečanjih je obračun Italijanov boljši. Na 34 uradnih tekmah so »azzurri« zmagali petnajstkrat, Avstrijci pa trikrat manj. V dveh srečanjih v okviru svetovnega prvenstva (leta 1934 in 1978) je obakrat zmagala Italija.
Kot je že pred dnevi najavil Vicini, bo postava italijanske vrste naslednja: Zenga, Bergomi, Maldini, Baresi, Ferri, Ancelotti, Donadoni, De Napoli, Vialli, Giannini, Carnevale.
Avstrijsko moštvo naj bi stopilo na igrišče v naslednji sestavi: Linderber-ger, Russ, Peci, Pfefer, Aigner, Artner, Schoettel, Zsak, Polster, Herzog, Rodax.
Sodnik srečanja bo Brazilec Jose Roberto Wright.
Na selektorja »azzurrov« Vlcinija skrbno pazijo	(Telefoto AP)
Za jutrišnje uvodno srečanje na San Siru (ob 2L uri) proti Zahodni Nemčiji
Jugoslovanski selektor Osim taktizira Igralci računajo vsaj na neodločen izid
Kolumbija
Arabski
emirati
Posebej za Primorski dnevnik ___________FRANCI BOŽIČ______________
BOLOGNA — Jugoslovanski nogometaši se bodo danes iz Bologne preselili v Milan, kjer bodo jutri ob 21. uri na stadionu San Siro odigrali uvodno tekmo z reprezentanco ZRN. V jugoslovanskem taboru se pred startom zelo izogibajo gotovih napovedi, igra Jugoslovanov pa bo postavljena tako, da ne bi izgubili, kar bi jim lahko že odškrnilo vrata v drugi krog tekmovanja. Z neodločenim izidom bi kili vsi zadovoljni v jugoslovanskem taboru, nič bistveno drugače pa ni v zahodnonemškem, saj je Beckenbauer tudi napovedal defenzivno sestavo •hoštva.
Jugoslovanski selektor Ivica Osim je odstopil od predvčerajšnje zamisli, ka bi iz moštva izločil Beograjčana Predraga Spasiča. Po njegovem mne-hju bi s tem preveč radikalno posegel v jedro moštva, ki je bilo tako uspešno v kvalifikacijah.
Pač pa bi utegnil ostati zunaj igrišča najstarejši igralec v jugoslovanskem moštvu, 35-letni Safet Sušič, ki bi bržkone težko zdržal zahodnonemški °ster ritem, čeprav se je doslej v kva-mikacijah zelo izkazal. In še nekaj:
Ivica Osim
mlajši Dean Savičevič je podoben tip kot Safet Sušič, kljub poškodbi pa se zdi nekako lahkotnejši. Selektor Ivica Osim je v zvezi s sestavo moštva dejal: »Ne kaže tvegati prav s samomorilsko taktiko. Kakega aduta pa je dobro imeti tudi na klopi, če se tekma za nas ne bi dobro začela.« Jugoslovanski selektor se ni natančno izjasnil v zvezi s postavo, predvidel je 10 igralcev, eno mesto v zvezni vrsti pa je pustil odprto. Namignil pa je: »Brnovič, Sušič ali Prosinečki? Skoraj zanesljivo bo zaig-
Robert Prosinečki
ral Dragoljub Brnovič, čeprav zadnje čase ni v najboljši formi.« Ivica Osim bi bil verjetno natančnejši pri sestavi moštva, toda očitno računa, da bo s tem presenetil zahodnonemškega selektorja Franza Beckenbauerja.
»Nemci imajo svoje prednosti - moč in hitrost, mi pa tehniko in presenetljive poteze. Mislim, da nismo na slabšem. Torej v nobenem primeru ne bi smeli izgubiti uvodne tekme,« je dejal Ljubljančan Srečko Katanec, ki se vse bolje počuti. Kapetan moštva Zlatko
Vujovič pa pravi takole: »Ne bojimo se jih, saj nismo slabši. Mislim, da te tekme ne bomo izgubili.« Remi je nasploh prevladujoč tip v napovedih v jugoslovanskem taboru. Skoraj vsi ga omenjajo.
V jugoslovanskem taboru pa kot po navadi na svetovnih prvenstvih tudi tokrat ne morejo brez škandalov. Tokrat so prvega zakuhali nekakšni administratorji reprezentance: sekretar strokovnega štaba Pivič in sekretar mednarodne komisije Maravič, ki sta se lotila zares nenavadnega, posla. S športnih torb igralcev, ki jih je proizvedel zahodnonemški proizvajalec Adidas, sta odstranila tri jugoslovanske barve, češ da bi lahko pomenile zastavo brez zvezde in še to hrvaško. Zadeva je seveda vznemirila jugoslovanski tabor v Sassuolu, razjezil pa se je tudi selektor Ivica Osim. Interpretaciji sta bili kot vselej različni: beograjska, da je bilo ravnanje dveh funkcionarjev pravilno in »zahodna«, da je šlo za eno izmed tipičnih balkanskih političnih manipulacij.
Verjetna jugoslovanska postava: Ivkovič, Vulič, Jozič, Hadžibegič, Spasič, Katanec, Baljič, Brnovič (Sušič, Prosinečki), Savičevič, Stojkovič, Vujovič.
BOLOGNA — V drugi tekmi skupine D se bosta srečali reprezentanci Kolumbije in Arabskih emiratov. Ekipi imata povsem različne ambicije. Medtem ko se Kolumbijci borijo za vstop med najboljših 16 reprezentanc na svetu, so Arabski emirati v Italiji na nekakšnih »počitnicah«.
Temu primerni - in seveda različni -sta bili tudi vzdušji v obeh reprezentancah dan pred tekmo. Nogometaši z Arabskega polotoka so prebili »vigili-jo« krstnega nastopa na SP zelo sproščeno, brez tistega stresa, ki je značilen za ekipe, za katere je pozitivni rezultat absolutni imperativ. Njihova nogometna zveza je zelo mlada (saj so jo ustanovili šele pred 19 leti), šteje pa vsega 700 vpisanih. V zadnjih devetih nastopih pred SP je ekipa 8-krat izgubila, zmagala pa le proti Imoleseju.
V Kolumbiji je nogomet v tem času v popolnem razcvetu. Kljub veliki družbeni krizi, mafiji, atentatom, za katerimi tiči roka prodajalcev kokaina, je kolumbijski nogomet zabeležil v zadnjem letu lepe rezultate z zmago ekipe iz Medellina v južnoameriškem pokalu državnih prvakov. Mnogo zaslug za ta preporod ima trener Matu-rana, ki je v mnogočem »discipliniral« igro Kolumbijcev in jo tudi taktično prilagodil evropskemu nogometu.
Tekma se bo začela ob 17. uri.
Danes v B skupini
Sovjeti danes proti Romuniji
BARI — »Vzhodni derbi«, tako bi .ko predstavili današnjo tekmo sku-jJ.?6 B med Sovjetsko zvezo in Romu-Po sinočnjem presenetljivem po-Argentine postaja rezultat te tek-k e za obe enajsterici nadvse pomem-, 9. saj si Maradona in njegovi ne °do smeli več privoščiti nobenih tak-li 1Qan5' ^ar Pa pomeni, da bodo mora-Sovjeti in Romuni v nadaljevanju jjenstva računati na razbesnjene
znoameričane.
odr - treneria se bosta morala danes SovC* ^vema ključnima igralcema: hiu Bobanovski Mikhajličenku, Ropih? o enei Pa diskvalificiranemu Ha-Post Sovietska zveza naj bi nastopila s hia iaV°' Podobno tisti, ki je pred dve-tj]a etoina z drugim mestom presene-Alei?®! evroPskem prvenstvu: z Racem, Bom 1“;ovoni. Zavarovom in Litovčen-n®. sredini igrišča, s solidnima rarjjb 1. nom in Kuznecovom sredi ob-j ln Protasovom v konici napada. izl^Uj 61. Bo razpolagal z očitno manj St0tJn™ moštvom, v katerem pa iz-: a dva mlada talenta, Florin Ra-Tekmln ^arius Lacatus.
NiCoi rria Bo na novem stadionu San pa ;n ?' Začela se bo ob 17. uri, sodil oo Urugvajec Cardellino.
Baggio je najlepši med vsemi, menijo Itafijanke...
Baggio najlepši,
Tacconi za moža
MILANO — Bulvardski tednik »No-vella 2000« je izvedel med bralkami anketo o junakih prvenstva.
Baggio naj bi bil najlepši, za moža pa bi bralke »Novelle« najraje imele Tacconija pred Zengo, samim Baggi-om, Viallijem in Baresijem. Gullit je najbolj simpatičen, Maradona pa naj-grši in antipatičen.
Nad vsemi pa je še vedno Cabrini {...il piu bello dei terzini...), ki pa je nastopal izven konkurence.
Po vino na osmice v okolico
TURIN — Prefekt je odredil, da se v dneh, ko bodo v Turinu tekme SP, ne sme prodajati alkoholnih pijač. Ukrep velja tudi za 15 občin iz neposredne okolice, večinoma satelitskih naselij. Kdor si bo le hotel privezati dušo, bo moral v usodnih dneh dlje na podeželje, ki je južno od Turina zelo radodarno z pristno kapljico.
Čez dve leti turnir navijačev
RIM — V pričakovanju izgredov, kujejo miroljubni navijači pozitivne
načrte. Leta 1992 naj bi tako priredili mednarodni nogometni turnir z ekipami sestvlj enimi iz organiziranih navijačev. Med pobudniki so skupine iz ZRN, Španije, Anglije in seveda Italije.
Na Sardiniji prva pomoč za Irce
CAGLIARI — V bližini letališča so organizirali center za pomoč irskim navijačem. Ob prihodu vsem svetujejo, naj se zglasijo v centru, kjer bodo dobili koristne nasvete za nemoten obisk tekem. Poleg tega bo tudi zaželeno, ’da iznesejo okvirne programe obiska, ker bodo tako lahko deležni diskretne obrambe pred morebitnimi izpadi predvsem angleških skrajnežev.
Za Kostariko tolažba in rožni venec
MONDOVI' — Ekipo iz Srednje Amerike je obiskal misijonar, ki je 30 let deloval v Latinski Ameriki. Kolektiv Kostarike je z zadovoljstvom sprejel duhovno pomoč in pater Lino Cu-niberti je tudi vodil molitev rožnega
venca. Dan se je za igralce Kostarike zaključil z mašo v konferenčni dvorani hotela.
Žoga je torej okrogla...
TIRRENIA — Na dnevni tiskovni konferenci je trener reprezentance ZDA Gansler ponosno pokazaU dnevnik »USA Today« s sliko vratarja Me-ole na prvi strani. Posebno v Evropi razširjeni ameriški dnevnik je zabeležil porast zanimanja za SP v ZDA.
Isti dnevnik je objavil popoln spored turnirja, posegel pa je tudi v živo z razlago nekaterih osnovnih prvin.
Napisal je na primer, da je nogometna žoga okrogla (ameriški »football« pozna jajčasto žogo) in da ustavljanje žoge s prsmi (breast stop) ni isto kot srčni infarkt. Spustil se je tudi v razlaganje »off sidea«, kar pa je za Američane že na nivoju univerzitetne vzgoje. V zvezi s streljanjem kota je dnevnik napisal, da je treba žogo vedno iskati visoko v zraku.
V ZDA bodo prenašali del tekem, ko pa bo igra prekinjena, bodo predvajali reklamne vložke.
Ul 'iiii'
lili'
D 8 DO 10 KG MESEČNO
O Z RVODORAKU — STIMULACIJO PROTI APETITU D ZA ZDRAVO HUJŠANJE SKRBI ZDRAVNIK - SPECIALIST
Za naročila in inlormacije se oglasite v soboto, nedeljo ali ponedeljek od 10. do 19. ure v Ankaranu - Sončni park, Jadranska IZa (pri nekdanji bolnišnici], ali pokličite po telefonu 003866/52425
lk .


stran 14 □ itallja 90
___________J________m_gm_
a
Vatikansko ozemlje veliko kot 64 nogometnih igrišč
Svetovna prvenstva v številkah
»Igralci so le ljudje!«
Zanimivosti
RIM — Če bi postavili drug poleg drugega 64 nogometnih igrišč, bi zapolnili celotno ozemlje državice sredi Rima, ki pa ima kljub skromni razsežnosti odločujoči moralni in kdaj pa kdaj tudi politični vpliv na večji del človeštva. In vendar v Vatikanu skoraj ni športnih infrastruktur, če izvzamemo teniško igrišče in plavalni bazen, ki so ga zgradili nalašč za sedanjega papeža Janeza Pavla II. To pa nikakor ne pomeni, da se v Vatikanu ukvarjajo zgolj s teologijo in pastoralnim delom. Že vrsto let prirejajo uslužbenci pravo državno nogometno
Karol Wojtyla - Janez Pavel II., največji športnik med vsemi dosedanjimi papeži
prvenstvo, seveda na amaterski ravni, toda vse tekme so izven državnega ozemlja.
Vatikanski tiskovni urad še dalje zatrjuje, da Sveta stolica ne namerava prirediti za časa Italije 90 posebnih obrobnih prireditev in tudi vatikanski radio bo le z etičnega vidika spremljal potek svetovnega prvenstva. Toda papež Wojtyla v tem mesecu ni programiral pastoralnih obiskov, čeprav bo na razpolago tako nogometašem kot navijačem iz najrazličnejših krajev sveta za posebne avdience. Nadalje se šušlja, da so mu v delovni sobi namestili dva televizijska sprejemnika, saj bodo skoraj vsak dan istočasno po dve tekmi. Pri tem
velja spomniti, da sveti oče ni zgolj navdušen planinec in smučar, v mladosti se je kaj rad podil za žogo. V družinskem albumu je več fotografij sedanjega papeža v dresu vratarja. V črni majici, ki spominja na slovitega španskega vratarja Zamoro, je branil tako v gimnazijski reprezentanci, kasneje pa je igral v vrsti tovarniškega izbranega moštva. Toda to je preteklost. In vendar ostaja tudi danes, kljub številnim obveznostim, tesno povezan s športnimi dogodki. Kot ni jezika, v katerem ne bi znal spregovoriti vsaj nekaj besed, ni športnega dogodka, ki ga ne bi spremljal preko radia, televizije in tiskovnih agencij.
Ko je pred tednom dni papež Janez Pavel II. blagoslovil preurejeni rimski olimpijski stadion, je med drugim dejal: »Prihajam med vas, da bi vas spomnil na zaklade, ki so v tem mestu nastali v dvatisočletni zgodovini krščanstva, da bi se poklonil 24 delav-
Danes, 9. junija
Italija - Avstrija 20.45 RAI 1, 20.30
TMC, 20.15 TV-Lj 2
SZ - Romunija 16.45 RAI 2, 16.30
TMC, 16.40 TV-Lj 2
Arabski emirati - Kolumbija 16.45
RAI 3, 23.15 TMC, 20.15 TV-Lj 2 (po
tekmi Italija-Avstrija)
Jutri, 10. junija
ZDA - ČSFR 16.45 RAI 1, 16.30 TMC, 16.40 TV-Lj 2
ZRN - Jugoslavija 20.45 RAI 1, 20.00 TV-Lj 1 (pon. v ponedeljek 13.40), posnetki v ponedeljek 23.30 TMC Brazilija - Švedska 20.45 RAI 2, 20.30 TMC, 22.50 TV-Lj 2
Ponedeljek, 11. junija Anglija - Irska 20.45 RAI 1, 20.30 TMC, 20.30 TV-Lj 2 Kostarika - Škotska 16.45 RAI 2, 16.30 TMC, 16.40 TV-Lj 2
Torek, 12. junija
Belgija - Koreja 16.45 RAI 1, 16.30 TMC, 16.40 TV-Lj 2
cem, ki so se smrtno ponesrečili med obnavljanjem stadionov, molil z vami za njihove duše, in poudaril pomen športa, ki je najvišji izraz solidarnosti in združevanja med narodi.« Prisotne pa je obenem opomnil, naj tudi v športu iščejo predvsem človeka v vsej njegovi kompleksnosti, z vrlinami, šibkostmi in vsakodnevnimi dvomi. Zato so tudi vrhunski športniki, ki so dopotovali v Italijo na finale svetovnega prvenstva, le ljudje in ne idoli.
SAŠA RUDOLF
»Nogometna diplomacija«
MILAN — Začetek SP je italijanski politični vrh izkoristil za vrsto srečanj s tujimi političnimi predstavniki. Tako se je predsednik vlade včeraj srečal z argentinskim predsednikom Mene-mom in kamerunskim predsednikom Biyo. Z obema je obravnaval vprašanja, ki se tičejo tretjega sveta.
Nizozemska - Egipt 20.45 RAI 3, 20.30 TMC, 20.30 TV-Lj 2
Sreda, 13. junija
Urugvaj - Španija 16.45 RAI 1, 16.30 TMC, 16.40 TV-Lj 2 Argentina - SZ 20.45 RAI 2, 20.30 TMC, 20.40 TV-Lj 2 (ponovitev v četrtek 11.45 TV-Lj 1)
Četrtek, 14. junija
Italija - ZDA 20.45 RAI 1, 20.30 TMC,
20.30	TV-LJ 2
Jugoslavija - Kolumbija 16.45 RAI 2,
16.30	TMC, 16.40 TV-Lj 1 (ponovitev v petek 13.40 TV-LJ 1)
Kamerun - Romunija 16.45 RAI 3,
23.30	TMC, 20.30 TV-Lj 2 (po tekmi Italija-ZDA)
Petek, 15. junija
ZRN - Arabski emirati 20.45 RAI 2,
20.30	TMC, 20.40 TV-Lj 2
Avstrija - ČSFR 16.45 RAI 3, 16.30 TMC, 16.40 TV-Lj 2
Vsak pomembnejši dogodek svetovne razsežnosti, pa naj bo s političnega, družbenega ali športnega področja, je kot mana za statistike. S svojo skoraj stoodstotno natančnostjo nam znajo postreči z marjem predvidevanj, z vrsto zanimivostmi, rezultati, skratka s številnimi podrobnostmi, s katerimi je mogoče obogatiti naše znanje o dogodku, prireditvi, manifestaciji.
Svetovno nogometno prvenstvo se ni moglo izogniti temu nenapisanemu pravilu. Tako so tudi za Italija 90 mojstri pregledov in številk pridali svoj pisker zanimivosti tej letošnji največji športni prireditvi in nas s tem spomnili na nekatere najbolj »pomembne« rekorde z dosedanjih svetovnih prvenstev. A pojdimo po vrsti in kar se da pregledno.
Največ naslovov svetovnega prvaka: Brazilija (1958, 1962, 1970) in Italija (1934, 1938, 1982).
^	- im *
Giannini (Italija), danes ob 21. uri
Država z največ prisotnostmi na
SP: Brazilija (vseh 14).
Igralec z največ prisotnostmi na SP: Antonio Carbajal (Mehika), 5 (1950, 1954, 1958, 1962, 1966).
Najboljši strelec na enem SP: Just Fontaine (Francija), 13 golov (1958).
Najboljši strelec absolutno: Gerd Miiller (ZRN), 14 golov (10 leta 1970, 4 leta 1974).
»Najhitrejši« gol na SP: Lehner (ZRN) v na tekmi ZRN - Avstrija, 3:2 leta 1934 in Veinante (Francija) na tekmi Francija - Belgija, 3:1 leta 1938, oba v 20 sekundah.
Tekma z največ goli: Avstrija - Švica 7:5 (1954).
Tekma z najvišjo razliko v golih:
Madžarska - Južna Koreja 9:0 (1954), Jugoslavija - Zaire 9:0 (1974), Madžarska - El Salvador 10:1 (1982).
Igralci, ki so odigrali največ tekem v finalnem delu SP: Seeler (ZRN), leta 1958, 1962, 1966, 1970 in Zmuda (Poljska) leta 1974, 1978, 1982 in 1988 sta odirgrala 21 tekem.
Najmlajši svetovni prvak: Pele (Brazilija) je bil leta 1958 star 17 let in 8 mesecev.
Najstarejši svetovni prvak: Dino Zoff (Italija) je bil leta 1982 star 40 let in 4 mesece.
Največ zmag na tekmah finalnega dela SP: Brazilija (41).
Največ remijev: ZRN, 13.
Največ porazov: Mehika (17).
Največ doseženih golov na SP: Brazilija (144).
Največ prejetih golov na SP: ZRN
(85).
Največ golov na enem samem SP: Španija (1982), 146.
Največ golov povprečno na tekmo na SP: Švica (1954) s 5,38 gola na tekmo (skupno 140 golov v 26 srečanjih).
Najmanj prejetih golov na enem SP: Anglija (82) in Brazilija (86) 1.
Največ prejetih golov na enem samem SP: Južna Koreja (1954) 16.
Najboljši strelec finalnih tekem: Hurst (Anglija), 1966 s tremi zadetki.
Največ 11-m v korist: ZRN, 8.
SP z največjim številom gledalcev: Mehika (1986), 2.441.731 gledalcev.
SP z največjim številom gledalcev povprečno na tekmo: Brazilija (1950) s 60.720 gledalcev.
Nogometaš, ki je zmagal največ SP: Pele (Brazilija), 3 (1958, 1962, 1970).
Nogometaš, ki je dosegel gol na vseh SP, na katerih je sodeloval: Seeler (ZRN) z 9 goli na 5 SP.
Danes Italija proti Avstriji, jutri Jugoslavija - ZRN
Svetovni nogometni asi po TV
Do 8. julija v dvanajstih italijanskih mestih vrsta zanimivih in privlačnih nogometnih tekem
Tako do naslova svetovnega prvaka Italije 90
I. FAZA
SKUPINA A
SKUPINA B
SKUPINA C
SKUPINA D
SKUPINA E
SKUPINA F
JUNIJ
1990
ITALIJA	Avstrija
ZDA	ČSFR
ARGENTINA Kamerun SZ Romunija
GRAZILIJA Švedska Kostarika Škotska
ZRN Jugoslavija Arabski e. Kolumbija
BELGIJA	J. Koreja
Urugvaj	Španija
ANGLIJA	Irska
Nizozem.	Egipt
iimi
Torek, 12.
Sreda. 13.


Četrtek, 14.
OB 21. URI
Italija
ZDA
II
OB 21. URI
Italija
ČSFR
lECiiiii
OB 17. URI
ZDA
ČSFR

lllfllli
—
Illllllll!
OB 17. URI
Avstrija
ČSFR


. ..
lili!
■ ^
OB 21. URI
Avstrija
ZDA
1II1;;111
Uvrstita se prvi dve iz vsake skupine ter štiri od najbolje tretjeuvrščenih.
prva
druga
A1
A2

lllllll..........................MM,


OB 21. URI
Argentina
SZ

iiiiiiiiiiiiiii
OB 21. URI
Argentina
Romunija
RIN GENOVA

11111111
OB 21. URI
Švedska
Brazilija

§1111111
Illllllll

11111111 : :

OB 21. URI
Kamerun
Romunija

mrnmimm......
OB 17. URI
Brazilija
Kostarika
OB 21. URI
Kamerun
SZ

l'wm
OB 21. URI
Brazilija
Škotska

OB 21. URI
ZRN
Jugoslavija
OB 17. URI
Kostarika
Škotska




			
llflt
OB 21. URI
ZRN
Arabski e.
OB 21. URI
Švedska
Škotska

L.........
lil!!!!
i!!!l!!!

!■

OB 17. URI
ZRN
Kolumbija
OB 21. URI
Švedska
Kostarika

OB 21. URI
Arabski e. Kolumbija
OB 17. URI
Jugoslavija
Kolumbija
sssssssss:



OB 17. URI
Jugoslavija Arabski e.
prva = B1 druga = B2
prva
druga
C1
C2
prva
druga
* Uvodna tekma bo v Milanu, a velja za skupino B.
.......—..........
OB 17. URI
Belgija J. Koreja
Belgija
Urugvaj
OB 17. URI
Belgija
Španija
Urugvaj
Španija
OB 21. URI
J. Koreja Španija
J. Koreja Urugvaj
prva
druga
E1
E2
OB 21. URI
Anglija
Irska
OB 21. URI
Anglija
Nizozemska
OB 21. URI
Anglija
Egipt
OB 21. URI
Nizozemska
Egipt _
OB 17. URI
Irska
Egipt_
prva
druga
“0B2UUBI
Irska
NizozemskB.
F1 F2
Moški teniški finale v Parizu
Gomez (Ekv.) proti Agassiju (ZDA)
• • • • •
Med slovesnostjo ob 20-letnici namiznoteniškega odseka SK Kras
Sonja Milič se je poslovila
PARIZ — Moški finale na teniškem prvenstvu Francije bosta jutri odigrala Ekvadorec Andres Gomez in Američan Andre Agassi. Gomez je v prvem polfinalu s 7:5, 6:1, 7:5 premagal Avstrijca Thomasa Mustra, ki je bil favorit. Za Ekvadorca je to prvi nastop v finalu za veliki slam.
V drugem polfinalu je Agassi po 30-minutni prekinitvi zaradi dežja s 6:1, 6:4, 3:6, 6:3 odpravil Šveda Svenssona.
Danes se bosta v finalu ženskega turnirja pomerili Zahodna Nemka Steffi Graf in Jugoslovanka Monika Seleš.
Blohin trener Olympiakosa
ATENE — Bivši zvezdnik sovjetskega nogometa, zdaj 37-letni Oleg Blohin, je novi trener grškega prvoligaša 01ympiakosa. Blohin bo to ekipo treniral dve letu Sovjet je bil leta 1975 imenovan za najboljšega evropskega igralca.
Portland izenačil
DETORIT — V drugi tekmi finala ameriškega košarkarskega prvenstva NBA je ekipa Portland Trail Blazers izenačila stanje z Detroitom na 1:1. Petrovičevo moštvo je namreč zmagalo s 106:105 z dvema prostima metoma Drexlera v podaljšku. Naslednje tri tekme bodo igrali v Portlandu.
Umrl predsednik Atalante
BERGAMO - V tragični prometni nesreči v noči od četrtka na petek je preminil 40-letni predsednik Atalante Ce-sare Bortolotti, ki je bil za krmilom prvoligaša iz Bergama celih deset let, potem ko mu ga je izročil oče Achille.
Slovo Sonje Milič od aktivnega športa je sovpadlo s sklepno slovesnostjo proslavljanja 20-letnega delovanja namiznoteniškega odseka SK Kras. Včerajšnji dogodek je potekal v zgoniš-kem športno-rekreativnem centru v ustreznem okviru. Namizni tenis je še enkrat dal zgled popularnejšim panogam, vsaj kar zadeva izogibanja od retorike in prisrčnosti ter spontanosti. Lekcija prihaja tudi iz odnosa italijanske namiznoteniške zveze do svojih članic oz. do Kra?a.
Že samo dejstvo, da se je slavja udeležila ženska italijanska reprezentanca v popolni postavi s predsednikom vsedržavne zveze FITET na čelu, je zadosten in zgovoren podatek. Od aktivnega športa so se včeraj poslovila tri dekleta, tri ženske, ki imajo za svoje odločitve verjetno različne razloge. In hkrati je bilo to slovo in zahvala obenem od Sonje Milič kot športnice, od Sonje Milič, ki je utelešenje ali, če hočete, pojem ženskega zamejskega športa brez strahu pred pretiravanjem. Sonja si je s svojo dolgoletno, bogato in uspešno kariero vse to zaslužila in menimo, da je prav poslovilno srečanje proti italijanski reprezentanci, za katero je nastopila več kot šestdesetkrat, ustrezna krona za njeno dejavnost, ki se bo odslej preusmerila na peda-goško-trenersko področje.
- Na Alenkinem, Brankinem, toda predvsem Sonjinem slovesu so bili prisotni mnogi gostje, ki so s svojo prisotnostjo, toplimi besedami in priložnostnimi darili prispevali k uspehu praznika, saj je bil to lep praznik, čeprav mogoče sovpada s koncem svetlejšega obdobja zamejskega namiznega tenisa. O tem, kot o poteku celotnega večera bomo obširneje še poročali.
IGOR CANCIANI
Na sliki (foto Križmančič): predsednik ŠK Kras Zvonko Simoneta nagrajuje Sonjo Milič
Poskusne vožnje za VN Kanade
Senna najhitrejši
Po deželnem kotalkarskem prvenstvu v priredbi Gionija
Več Poletovih kotalkarjev ima pravico do nastopa na DP
MONTREAL — Možno je, da bo vrstni red po prvem dnevu poskusnih voženj za jutrišnjo VN Kanade v formuli ena, tudi dokončen, kajti za danes napovedujejo deževno vreme, tukajšnje napovedi pa so praviloma natančne. Če bo to tudi držalo, si je Brazilec Senna že zagotovil novo (običajno) »pole position«, vendar pa se je moral tokrat kar precej potruditi, bodisi, ker je imel nekaj težav s svojim vozilom bodisi zaradi močnega odpora timskega tovariša Bergerja, s katerim se je stalno izmenjaval v vodstvu. Toda tudi ferrarijevec Prost ni razoča-tal in mu je uspelo prevoziti krog v branj kot T20", to pa je že bolje od časa, s katerim je lani tu izsilil štart s prvega mesta.
Nekaj pilotov se je precej razburjalo zaradi umazanega cestišča. Zelo dobra sta bila tudi Nannini in Piguet na obnovljenem benettonu. Kaže, da je pro-
jektant Barnard našel nekaj koristnih aerodinamičnih rešitev, ki so na hitri progi v Montrealu še kako učinkovite. Iz istega razloga pa se je slabše odrezal novi as formule ena Aleši, saj ima njegov tyrrel premalo konjskih moči, da bi lahko kljuboval boljšim vozilom.
VRSTNI RED: 1. Senna (mclarenj T20"399; 2. Berger (mclaren) 1’20"465; 3. Prost (ferrari) r20"826; 4. Nannini (benetton) 1’21"302; 5. Piguet (benet-ton) r21"568; 6. Boutsen (tvilliams) 1'21"599; 7. Mansell (ferrari) 1'21"641; 8. Aleši (tyrrell) r21"748; 9. Patrese (wil-liams) r22"018j 10. Modena (brabham) 1'22"660; 11. Warwick (lotus) l'22"673i 12. Donnelly (lotus) 1’22"703,' 13. Naka-jiiria (tyrrell) 1'23"605; 14. Alboreto (ar-rows) 1'23"744; 15. Grouillard (osella) 1’23"779; 16. Martini (minardi) 1'23"795; Alliot (Fr.) ligier 1'23"899; 18. Suzuki (Jap.) larrousse T23''915.
Po dvotedenskem premoru so Pole-tovi kotalkarji ponovno nastopili na deželnem prvenstvu, ki ga je tokrat organiziral tržaški Gioni. Tekmovanja so se udeležili za kategorijo članov Samo Kokorovec in Annalisa Marelli, za kategorijo dečkov Marko Spetič, za pare pa Cristiana Merlo in Francesco Micalessi med začetniki, Mojmir Kokorovec in Alessandra Abate (UGG) ter Stefano Tarlazzi (Aguile Verdi 80) in Annalisa Marelli med člani.
Med člani je vse tri deželne naslove (obvezne like, prosto in kombinacijo) osvojil Samo Kokorovec pred Cerisolo (Jolly) in Grisonijem (PAT). Annalisa Marelli je bila med članicami druga v obveznih likih, peta v prostem programu in tretja v kombinaciji; v obveznih likih bo torej tekmovala tudi na DP, ki bo konec julija v Modeni.
Marko Spetič je bil v svoji kategoriji v obveznih likih četrti, na končni
lestvici pa se je uvrstil na šesto mesto; v tej kategoriji je zmagal Andrea Que-rin iz Cordenonsa.
V kategoriji začetniških parov sta Poletova predstavnika Merlo in Micalessi prepričljivo zmagala in se uvrstila na državno prvenstvo, ki bo v začetku julija v Riccionu.
Po kratkem programu v soboto sta Poletovi članski dvojici zasedali drugo (Marelli-Tarlazzi) in tretje mesto (Aba-te-Kokorovec) za članoma tržaškega Jollyja Morea-Melideo. Dvojica Aba-te-Kokorovec na žalost drugi dan ni mogla nadaljevati tekmovanja, ker se je Alessandra huje poškodovala v prometni nesreči, Annalisa Marelli in Stefano Tarlazzi pa sta se s solidnim nastopom uvrstila na drugo mesto. Tudi ta dvojica bo konec julija nastopila na državnem prvenstvu v Modeni.
Na društveni lestvici je Polet zasedel drugo mesto za tržaškim Jollyjem.
Borov atlet nastopil v Zagrebu
Igor Sedmak spet odličen
V četrtek sta na velikem mednarodnem atletskem mitingu Boris Sanžeko-vič v Zagrebu, nastopila tudi člana Atletskega društva Bor Infordata Igor Sedmak in Claudia Coslovich.
Igor je v troskoku osvojil 5. mesto za jugoslovanskim rekorderjem, za predstavnikom NDR in za dvema Bolgaroma ter postavil nov osebni rekord 15,18 m.
Njegov rezultat priča, da se njegova forma počasi, a vztrajno vzpenja, pač pa se iz težav še ni izvlekla Claudia, o čemer priča njen četrti zaporedni letošnji nastop na okoli 43 m. Tokrat je zalučala kopje 43,88 m. Kot smo že napovedali, še kak rezultat okrog te razdalje ji ne bo ušel, nakar pričakujemo, da bo to prehodno krizo gibanja premagala, zato pa bo potrebno še nekaj potrpežljivosti in vztrajnosti.
I. P.
Odbojka: meddeželni del U16
Borovke še lahko upajo
Dvakratne deželne prvakinje Bora Friulexport bodo jutri popoldne na stadionu 1. maj v Trstu s pričetkom ob 15. uri odigrale povratno tekmo meddeželne faze mladinskega prvenstva under 16. Njihov nasprotnik bo ligurijski deželni Podprvak iz Savone, ki je v prvem srečanju zmagal s 3:2. Za varovanke trenerke Nacinovijeve pridejo torej za napredovanje v nadaljnje kolo v Poštev zmage s 3:0, 3:1 ali tudi 3:2, yendar najmanj ob neodločenem številu osvojenih točk, kajti v Liguriji so plave kljub porazu v petih hizih osvojile točko več od nasprotnic (60:59).
Če si pred gostovanjem v Savoni Pri Boru niso delali utvar glede možnosti mlade šesterke (ne smemo Pozabiti, da ekipo sestavljajo izključno igralke letnika 1976, ki sodijo še v kategorijo under 14), so zdaj precej bolj optimisti, čeprav opozarjajo, da bo treba jutri igrati na vso moč, kajti nasprotnice po te-msnih sposobnostih precej prekašalo borovke.
Uvrstitev v nadaljnje kolo državnega prvenstva under 16 bi vsekakor pomenila nov pomemben pod-'ng tega zelo obetavnega roda Boro-*h odbojkaric, kajti meddeželna aza je doslej za vse naše mladinske esterke predstavljala resnično nepremostljivo oviro. (G. F.)
Val Tekno Progres pa bo gostil Sisley
Za mlade igralce Vala Tekno r°gres pa je povratna tekma (ob ■ uri) v enakovredni moški kate-^riJi z močno šesterko Sisleya iz evisa kar se tiče rezultata le j . formalnost, kajti v prvi tekmi jutrišnji gostje premočno zma-. J s.3:0. To še ne pomeni, da . 5?nie ne bo zanimivo. Goriški mtelji odbojke bodo namreč _ °, če že drugega ne, videli Posredno na delu eno boljših 0’]®.nskih šesterk te starostne °d domačih igralcev pa Okujemo, da se bodo borili za 0 žogo, da bi se proti objek-mb 1.močnejšemu nasprotniku
Na državnem finalu mladinskih iger pri Livornu
Namiznoteniški igralci Krasa upajo na uspeh
Po prestižni zmagi slovenskih predstavnikov na deželni izvedbi mladinskih iger, s katero so si zagotovili nastop na državnem finalu, sta Krasovi ekipi osnovnošolcev didaktičnega ravnateljstva Nabrežina, v postavi Erika Radovič in Vanja Milič ter Miran Simoneta in Peter Santini, odpotovali v Cecino (Livorno) kjer se bo manifestacija odvijala^ Spremlja jih njihov trener Matjaž Šercer, ki goji upe, da se bodo njegovi varovanci izkazali tudi na vsedržavnem finalu. Razen tekmovanja posameznikov je bilo letos uvedeno tudi ekipno tekmovanje.
Prvenstvo Treh Benečij za 3. in absolutno kategorijo
Po nastopu mladincev na prvenstvu Treh Benečij, na katerem so Krasovi igralci dosegli vrsto individualnih uspehov ter ekipni podnaslov, so sedaj na vrsti tretjekategorniki. Na prven-
stvu Treh Benečij tretjekategornikov in absolutnih kategorij, ki se bo odvijalo v teh dneh v Roveretu, bodo nastopili tudi naslednji Krasovi tretjekategorniki: Biserka Simoneta, Igor Milič, Cristian Mersi in Andrea Bertolot-ti. Za sestavo dvojic so si pomagali s partnerji iz nekaterih drugih društev, tako da bodo tekmovalni pari naslednji: Mersi-Bertolotti, Milič-Cosciani (CMM), Simoneta-Buttelli (Chiadino), Mersi-Simoneta.
Na nedavnem državnem turnirju tretjekategornikov v Piacenzi, kjer je bil Kras zastopan samo z dvema igralcema, se je odlično izkazal Cristian Mersi, saj je izšel kot zmagovalec turnirja. V dvojicah z Igorjem Miličem sta bila odlična tretja. Ti dve visoki uvrstitvi sta bili dovolj, da sta prinesli Krasu 4. mesto v ekipni uvrstitvi.
(J. J.)
Goriško ekipno teniško prvenstvo ZSŠDI
Ekipa »O. Župančiča« zmagala drugič zapored
Prejšnji teden se je zaključilo drugo goriško ekipno prvenstvo v tenisu. Pobudnik tekmovanja je bil goriški teritorialni odbor ZSŠDI, ki si prizadeva, da bi prišlo do čimvečjega sodelovanja med številnimi ljubitelji te discipline s celotne goriške pokrajine.
Sama prisotnost ekip tako iz dober-dobske občine in kot z briškega predela, je dokaz, da je zamisel dosegla svoj namen. Vsekakor gre omeniti, da je prišlo med samim tekmovanjem do raznih zapletljajev, tako da niso nekatere ekipe sploh dokončale turnirja.
Od dvanajstih vpisanih ekip so se prebile v zaključno fazo štiri moštva, ki so že od samega začetka veljale za glavne favorite. V prvem polfinalu je O. Zupančič brez večjih oprezanj slavil nad Danico, mnogo bolj izenačena pa je bila druga tekma, kjer so nekoliko presenetljivo igralci Vala premaga-
li Mladost A. V velikem finalu so teni-sači O. Župančiča potrdili svojo premoč in osvojili gladko zmago. O. Župančič je s tem uspehom že drugič zaporedoma slavil na tem prvenstvu. Nanut, Mučič in Braini, ki je nadomestil poškodovanega Mučiča v prvem delu, so ponovno pokazali, da so najboljša postava na Goriškem, seveda kar se tiče slovenskih društev. Vsekakor bi kazalo v bodoče ponoviti še' podobne pobude. Zainteresirati pa bi bilo treba še več ljubiteljev tenisa, kar bi lahko privedlo tudi do ustanovitve samostojnega slovenskega teniškega kluba, ki bi dalo še večji zagon pri popularizaciji te panoge.
IZIDI
POLFINALE: O. Župančič - Danica 3:0; Val - Mladost A 2:1. FINALE ZA 1. MESTO: O. Župančič - Val 3:0. FINALE ZA 3. MESTO: Danica - Mladost A 2:1. (MAL)
Deželni odbojkarski pokal FJK
Tri naše ekipe out
Med tednom so tri naše odbojkarske ekipe odigrale povratna srečanja četrtine finala deželnega pokala in žal tudi izgubile. Goriška 01ympia je povratni obračun v Tržiču izgubila s 3:0 (15:10, 15:6, 15:8) in gostitelji Crismareja so se tako uvrstili v finale, kot tudi Volley iz Pordenona, ki je sredi Gorice s 3:2 premagal Meblo Imsa. V povratnem obračunu so zastopnice Sloge Koimpexa odvzele Kennedyu niz, a je bilo občutno premalo za uvrstitev v sklepno tekmovanje, saj je prvo tekmo izgubila s 3:0. Tržiški Fincantieri, ki bo prihodnje leto spet igral v C-l ligi je tudi v povratni tekmi premagal Al Funga iz Humina.
PREOSTALI SPORED: drevi ob 18. uri v Vidmu, Ul. Scrosoppi: Volley bali Videm - Bor Cunja Avtoprevoz (prva tekma 3:2); v ponedeljek, 11. t. m., ob 20.30 v Nabrežini: Sokol Indules - Prata (prva tekma 2:3).
Turnir U16 ob 25-letnici Brega
Ob priliki 25-letnice ŠD Breg bo danes popoldan v dolinski občinski telovadnici mednarodni ženski odbojkarski turnir v kategoriji under 16. Poleg domačega Brega bodo nastopile še mlade odbojkarice Kopra Cimosa, Sloge Sagor in Kontovela. Turnir se bo pričel ob 16. uri. Pare kvalifika-cijskih tekem bodo žrebali tik pred pričetkom turnirja.
Na prvenstvu Slovenije v športni gimnastiki
Domovci solidni
Mali goriški športniki - orodni telovadci športnega združenja Dom so se predčasno udeležili tekmovanja "Množičnost" v vajah na orodju za republiško prvenstvo v športni gimnastiki v Ljubljani. Tekmovanje je priredila Gimnastična zveza Slovenije.
Goričani so tudi tokrat dokazali, da sodijo med boljše ekipe v Sloveniji in da razpolagajo z ekipo posameznikov, ki veliko obetajo, saj so šele od 10 do 11 let stari.
Seveda bodo morali v naslednjih letih nadaljevati s še resnejšim delom, to pomeni redneje hoditi na treninge, pa tudi število treningov bi bilo primerno povečati, če želijo doseči res vrhunske rezultate. Fante trenirata Dušan Furlan in Miloš Figelj, prava strokovnjaka, zato bi v naslednjih sezonah dobri rezultati ne smeli izostati.
Fantje so v Ljubljani tekmovali v obveznih vajah na bradlji, na drogu, v preskoku in v parterju. Udeležencev je bilo kar 77.
Od naših se je najbolje odrezal Matjaž Klemše, ki je zasedel končno 26. mesto (prejel je 35,500 točke od 40,000 možnih). Matija Pipan je bil 37. (34,600 točke), Blažič Erik 41. (34,400 točke) in Koršič Kristjan 53. (33,200 točke).
Žal so naši nastopili le kot posamezniki, saj se ekipno nismo mogli predstaviti zaradi bolezni petega člana ekipe, Andree Rossana.	.
(Mija Češčut)
Hoja: od Rima do Castelgandolfa
Ruzzier 6.
V nedeljo je v Rimu potekala 41. izvedba mednarodnega klasičnega tekmovanja v hitri hoji »Rim-Castel-gandolfo«. Na progi, dolgi 25 km, se je predstavilo 54 tekmovalcev iz 4 držav (Italije, Jugoslavije, Švice ter Češkoslovaške), med katerimi je bil tudi naš specialist v tej disciplini Fabio Ruzzier, ki letos doživlja svojo drugo pomlad, s stalnimi visokimi uvrstitvami in prestižnimi zmagami na raznih tekmovanjih po Evropi. Tudi tokrat nas Ruzzier ni razočaral, saj se je v ostri konkurenci prebil na zelo solidno 6. mesto kot 3. med italijanskimi atleti, poleg tega pa je tudi za cele 2'20" izboljšal osebni rekord na tej progi. Kot prvi se je do cilja pred papeško palačo na Castelgandolfu prebil lanskoletni zmagovalec Italijan Cimarrusti (FF.OO.), pred Čehoma Boskom ter Tichyjem, Jugoslovanom Balekom ter finančnikom Pisanijem, kateremu je kot rečeno na 6. mestu sledil Ruzzier.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih.dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
sobota, 9. junija 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Rlstorl 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Na 20. rednem občnem zboru Združenja slovenskih športnih društev v Italiji v Zgoniku
Nove dimenzije v športu zahtevajo nove pristope do dela
Poročilo deželnega tajniku ZSSD1 M. Lutmana
S četrtkovega občnega zbora ZSŠDI v Zgoniku.
(Foto Magajna)
Na četrtkovem 20. rednem občnem zboru Združenja slovenskih športnih društev v Italiji se je, žal, zgodilo to, kar se večinoma dogaja na občnih zborih naših športnih društev, in sicer: ne glede na izčrpno, pomanjkljivo, kakovostno, površno itd. predsedniško ali tajniško poročilo v razpravo, diskusijo ne poseže skoraj nihče.
Pomanjkanje diskusije je bila, ponavljamo žal, tudi glavna značilnost četrtkovega občnega zbora, pa čeprav je bilo, po našem, tajniško poročilo eno najkakovostnejših doslej na občnih zborih naše krovne športne organizacije. Lutmano-vo poročilo se ni omejilo na nizanje raznih rezultatov, uspehov itd. Nasprotno, nakazalo je pot, po kateri naj bi naša telesna kultura stopala v prihodnjih letih, bilo je pravi izziv društvom in njihovim delegatom, ki so bili prisotni v sejni dvorani Športno-kulturnega centra v Zgoniku (naj tu omenimo, da je bilo prisotnih 27 od 44 društev članic ZSŠDI in 71 od skupno 139 delegatov).
Očitno tudi pozdravni govor, ki ga je imel tajnik SKGZ Dušan Kalc in ki je bil tudi izziv za nadaljnjo diskusijo, ni »ogrel« prisotnih delegatov. V svojem posegu je namreč Kalc dejal, da moramo vzeti za zgled delo, ki jo opravljajo na telesnokulturnem področju, saj se je prav na tem področju uveljavila tista enotnost, za katero tudi težimo, kajti razprševanje moči je lahko za nas pogubno. Zato je tudi zelo važen akt, da je v ZSŠDI pristopila tudi ŠZ 01ympia. V teku je ofenziva raznih političnih ragrupacij proti naši narodnostni skupnosti, prav sedaj, ko je naša skupnost strateško zelo važna glede tudi na evropske politične spremembe. Zato moramo biti enotni in se s skupnimi močmi boriti za našo stvarnost. Da bomo kos nalogi pa moramo tudi na športnem področju delati strokovno, organizirano, brez improvizacij.
Pred tajnikom SKGZ pa je OZ pozdravil Ivo Zorčič, predsednik ZTKOS, ki je na kratko orisal politične spremembe , do katerih je _prišlo v Sloveniji in je obenem obljubil, da bosta še naprej obe organizaciji (ZSSDI in ZTKOS) zgledno sodelovali kot doslej.
Kot je na koncu dejala odbornica za šport občine Zgonik Tamara Blažina (in v svojem sklepnem posegu tudi sam presednik ZSŠDI Odo Kalan), smo izgubili lepo priložnost, da bi si v konstruktivni diskusiji izmenjali mnenja, nakazali smernice za naš šport, saj so bili posegi govornikov »lepi izzivi« za plodno debato. Verjetno, je ugotovila Tamara Blažina, pomanjkanje diskusije odraža stagnacijo naše krovne športne organizacije kot posredno tudi stagnacijo naših športnih društev.
V razpravo pa so posegli štiri od 71 delegatov. Vladimir Budin, ki je tudi član izvršnega odbora ZSŠDI, je bil dokaj kritičen do naše krovne športne organizacije glede racionalnosti dela v uradu, odnosov med organizacijo in društvi.
Ostrejši pa je bil v svojem posegu Zdravko Skupek, predsednik Balinarske komisije pri ZSŠDI, ki je omenil, da je v dvomu regularni potek in zaključek zamejskega balinarskega prvenstva, če ne pride do finančne podpore s strani krovne organizacije.
Predsednik ŠZ Jadran Edi Kraus je poudaril, da smo v obdobju športne specializacije ne samo tekmovalcev in trenerjev. Danes je predvsem pomembna specializacija odbornikov in pri tem je bila naša investicija sigurno nezadostna. Kako se bomo torej lahko branili pred pritiskom raznih menežerjev itd., če ne bomo tudi mi vzgajali svojih odbornikov, ki se jim bodo lahko enakovredno zoperstavili?
Čeprav je bil četrtkov le delovni občni zbor, pa smo le pričakovali plodnejšo in živahnejšo razpravo, čeprav, o tem smo tudi prepričani, športni delavci raje delajo, kot diskutirajo, (bi)
Zaradi pomanjkanja prostora bomo poročilo deželnega tajnika ZSŠDI Marka Lutmana objavili v dveh delih.
Spoštovani delegati in gostje,
današnji redni občni zbor ZSŠDI je dvajseti po vrsti. Letos praznujemo torej dvajsetletnico delovanja naše krovne organizacije. Potreba po ustanovitvi krovne strukture, ki bi združevala posamezna društva in usklajevala njihove potrebe, se je izoblikovala v drugi polovici 60-ih let. V tistih letih smo bili priča velikemu razmahu telesnokulturne dejavnosti v zamejstvu, kar so jasno izpričale večje manifestacije in pobude, ki so zbirale veliko število naših športnikov in društev. Omenil bi samo Slovenske športne igre, ki so vsako leto in to več let zaporedoma bile katalizator vse bolj prebujajočega se telesnokulturnega gibanja in osrednja športna prireditev nasploh.
Prav Slovenske športne igre so bile prvi mobilizator vse bolj kapilarnega dela na športnem področju. Val navdušenosti pa je narekoval istočasno tudi zahtevo in potrebo po bolj organiziranemu pristopu do telesnokulturne dejavnosti na višji ravni, oz. po strukturi, ki bi usmerjala in vodila vse bolj številno gibanje.
Preteklo pa je že nekaj let, predno je prišlo do ustanovitve ZSSDI 8. decembra 1970 na stadionu Prvi maj v Trstu. Najprej Koordinacijski odbor za šport in rekreacijo in nato še stalen odbor Slovenskih športnih iger, ki sta predstavljala prva poskusa v tej smeri, nista v svojem cilju uspela, predvsem zaradi različnih si mnenj glede strategije dela in tudi neizkušenosti. Z ustanovitvijo ZSŠDI se je konkretizirala zamisel o centralni strukturi in je bila izpostavljena vez s Športnim udruženjem, ki je bilo ustanovljeno leta 1924, zaradi takratnih političnih razmer pa je delovalo samo tri leta.
V tem razmeroma kratkem obdobju, od ustanovitve ZSŠDI do danes, je doživelo telesnokulturno gibanje v našem prostoru velik razmah, katerega morda niti sleherni optimist ni pričakoval. Rast in masovnost zamejskega športa je privedla do boljše kvalitete dela in do tekmovalnih uspehov naših na raznih področjih.
Dvajsetletno obdobje označujejo predvsem hitre in bliskovite spremembe tako, da so se korenito menjale razmere, v katerih je uokvirjena danes naša teles-nokulturna dejavnost. Nove dimenzije delovanja in vpliv zunanjih dejavnikov zahtevajo tudi nove oprijeme in pristope do dela na športnem področju. Naloga Združenja, ki se je izoblikovalo kot potreba po usklajevanju športne politike, je prav ta, da se tem spremembam prilagodi in da temu primerno usmeri tudi svoje bodoče delo.
Današnji občni zbor, ki je delovnega značaja, je prav zato edinstvena priložnost, da se vsi skupaj v mirnem in sproščenem vzdušju pogovorimo o številnih problematikah, ki vplivajo na telesno kulturo danes, oz. da znotraj tega procesa evidentiramo primarno vlogo, ki naj bi jo odigralo Združenje.
Prevečkrat so namreč občni zbori le naštevanje opravljenega delovanja, ne
• da bi prišlo do kakšne konfrontacije mnenj ali do kakšnega konkretnega programiranja in iskanja skupne strategije dela. Tudi molčanje delegatov je dajalo večkrat vtis, da poteka vse v najboljšem redu in da so odnosi med društvi ter med društvi in Združenjem idilični. Dobro pa vemo, da ni bilo in da ni tako. Prav zato pa so podobne skupščine najbolj primerne za izmenjavo mnenj in za načrtovanje bodočih smernic skupnega delovanja. Zato ne bo današnje poročilo nizanje enoletne dejavnosti Združenja, to tudi zato, ker je večkrat težko razbrati ločnico, ali je ZSŠDI v prvi vrsti organizator in nositelj pobude, ali pa je njegova prisotnost le simboličnega značaja.
Telesna kultura v zamejstvu je dosegla tako stopnjo razvoja, da odigra danes eno izmed bistvenih vlog v celotnem našem družbenopolitičnem življenju. Še posebne primarne važnosti je njena funkcija pri formiranju mladega človeka, oz. mladega Slovenca, še prej kot pridnega športnika. Prav športna mladina je tista, ki se vsakodnevno sooča s sovrstniki večinskega naroda. Prav športna društva pridejo najbolj v stik z javnostjo in to kapilarno, na vsem področju. Športna društva so odraz celotne naše skupnosti. Predvsem zato ni sprejemljivo, da je vse, kar se tiče športa, izključna kompetenca športnih delavcev. V našem prostoru je ta toga miselnost, na žalost, še vedno prisotna. Tako si namreč lahko razlagamo tudi odsotnost nešportnih delavcev na posvetu o telesni kulturi, ki ga je priredilo Združenje v goriškem Kulturnem domu.
Ko se danes pogovarjamo o telesni kulturi, ko analiziramo v celoti ta mikro-kozmos, ne moremo ne upoštevati vseh dejavnikov, ki se prepletajo v njem oz., ki ga stalno pogojujejo. Telesnokulturna stvarnost je zato nedeljiva od problemov, ki so splošni celotni naši skupnosti. To pomeni, da je treba poglobiti in analizirati socialne, gospodarske, kulturne in politične fenomene, kar vodi do multi-disciplinarnosti. Potrebna je torej večja povezava med vsemi našimi družbenopolitičnimi komponentami tudi, ko gre za vprašanja o telesni kulturi. Ta je prva postavka, če hočemo sploh razglabljati o vlogi, ki jo ima telesna kultura danes v našem svetu.
Ko govorimo o multidisciplinarnosti, bi se hotel za trenutek zaustaviti pri programu, ki si ga je začrtal Odbor za telesno kulturo pri SKGZ. Kot vsi dobro vemo, je ta odbor več let obstajal le na papirju. Predvsem s strani Združenja se je čutila potreba, da bi se obudilo delovanje te strukture, seveda, če je ta sploh interes tudi krovne organizacije. Novoustanovljeni odbor, ki ga sestavljajo nekateri člani IO ZSŠDI ter posamezni strokovnjaki za specifična vprašanja (šolstvo, zdravstvo, novinarstvo itd.) si je zastavil zahtevno, a istočasno zelo zanimivo nalogo. Odbor naj bi namreč preučil, s pomočjo zunanjih sodelavcev (v prvi vrsti s SLORI-jem), različne problematike, ki vplivajo na telesnokulturno specifiko. Izvlečki teh analiz bi bili seveda na razpolago in v pomoč društvom.
Prehajamo torej v novo fazo delovanja. V fazo, ki terja bolj strokoven in profesi-
Na 10. rednem občnem zboru Športne zveze Mladost iz Doberdoba
V tej sezoni vsestransko in bogato delovanje
no in ni izpadlo suhoparno, kar je pozitivno vplivalo na izmenjavo mnenj in na diskusijo.
V	prvi vrsti je treba omeniti, da sta občni zbor pozdravila doberdobski župan Mario Lavrenčič in predsednik TO ZSŠDI za goriško Aldo Rupel. Župan Lavrenčič je povedal, da občinska uprava ne razpolaga z nobenimi fondi, zato je tudi podpiranje društev problematično. Pomanjkanje športnega objekta pa še bolj hromi športno delovanje v vasi. Vsekakor je tudi izrazil misel, da bo zelo težko, da bo prišlo do gradnje telovadnice v krajšem časovnem roku.
Predsednik TO ZSŠDI Aldo Rupel je poleg pozdrava izrazil še nekaj misli o političnem trenutku ob meji kjer živimo in o posledicah, ki imajo za manjšino določene politične odločitve, predvsem kar se tiče zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Nato so občni zbor pozdravili še predstavniki Juven-tine, Sovodenj, društva Dol-Poljane in KD Jezero iz Doberdoba.
V	diskusiji je prišlo do kritičnih izmenjav mnenj, predvsem do nogometašev, ki niso bili prisotni na občnem zboru niti kot delegacija ali aktivna komponenta ŠZ Mladost. Mladina, v katero se polaga veliko truda in dela, se sploh ne zanima za delo v društvu in zgublja čut za socializacijo in skupinsko delo. (MJ)
Na sliki (foto Jarc): predsedniško omizje na občnem zboru ŠZ Mladost.
V sredo zvečer je bil v Doberdobu 10. redni občni zbor Športne zveze Mladost. Doberdobska športna zveza je prisotna na vaškem in širšem športnem prizorišču že enaindvajset let, saj je bila ustanovljena leta 1969. Predsednik občnega zbora Karlo Fer-letič je na prvo mesto dnevnega reda postavil komemoracijo preminulega predsednika Giorgia Uliana. Orisal je lik in važnost njegovega predsedniškega obdobja, ki je sovpadalo z najboljšimi športnimi uspehi doberdob-skega nogometa. Nato je predsedniško poročilo prebral Nordio Gergolet. Predsednik je navedel nekaj podatkov, iz katerih je bilo razbrati, da je bila športna zveza zelo aktivna. Najprej je analiziral generacijsko zamenjavo v članski ekipi, ki je povzročala velike težave na samem začetku. Nato se je dotaknil mlajših ekip cicibanov in naraščajnikov. Ti dve skupini tvorita v tem trenutku podlago za nadaljevanje nogometne dejavnosti. Podčrtal je tudi dejstvo, da je bilo delo na mladinskem področju dobro opravljeno in tudi rezultati niso izostali. Predvsem je omenil, da so pod imenom Mladost cicibani iz Doberdoba, Štandreža in Sovodenj nastopili na turnirju v Trice-simu, ki je zelo zahteven in selektiven.
Nato je prešel na druge športne dejavnosti. Mladost že nekaj let uspešno sodeluje z ekipo Agorest na področju mladinske ženske odbojke, posebno v
kategorijah mini in supermini odbojka. Druga važnejša panoga, ki si utira pot je tenis. V sklopu Mladosti namreč deluje tudi teniška sekcija, ki prinaša nekaj novega v športno vaško mišljenje. Nordio Gergolet je načel tudi pereč problem, ki predpostavlja kvaliteto pri nogometu, hkrati pa se obrača tudi na druge športe, da bi lahko vsem otrokom in mladim nudila čimveč možnosti športnega udejstvovanja. Alternativne športne panoge bo treba gojiti tudi če v vasi ni prepotrebnega športnega objekta. Nato se je Gergolet dotaknil finančnih težav
društa, vendar s kritično analizo, da je obdobje udarništva mimo, zato bo treba poiskati nove poti za boljše upravljanje nogometnega igrišča in drugih športnih objektov. Predlagal je tudi, da bi občinska uprava imela drugačen pristop do problema. Na koncu se je dotaknil še težav glede sponsorizacij. Doberdob, je dejal, leži na območju med Tržičem in Gorico, ki je za spon-sorje nezanimiv in zato tudi šport trpi zaradi tega pomanjkanja. Hkrati pa je izrazil zahvalo za tvrdko SOBEMA, ki že nekaj časa uspešno sponsorizira mladinske ekipe. Gergoletovo poročilo je bilo kritično in realistično poda-
onalen pristop do dela in do obravnavanja različnih aspektov, ki so tesno povezani z zgolj športnim momentom. Pri vodenju športnega društva bi moral biti danes dober odbornik Seznanjen z načeli knjigovodstva in zakonodaje, poznati bi moral šolska vprašanja in zdravstveno problematiko, gojiti bi moral stike s sorodnimi društvi in federacijo, izdelati bi moral delovni plan, ki bi moral seveda upoštevati razpoložljivi budget. Skratka, »manager« v pravem pomenu besede.
Ta pojem se ne spaja z amaterstvom, ki je značilno za naš športni svet, ni pa v popolni kontradikciji s pojmovanjem prostovoljnega dela. Vse večja pripravljenost in stokovnost odborniškega kadra ne bi smela biti v nasprotju z amaterstvom, saj je napačno identificirati slednji pojem samo z navdušenostjo in zagnanostjo ali celo s površnostjo pri delu. Res pa je, da je danes vloga odbornika mnogo bolj nehvaležna, saj ne dopusti več približnosti in malomarnosti. Še posebno, ko se govori o vodenju registrov in pri knjigovodstvu, je treba biti še kako oprezni, saj bi za morebitne prekrške sami predsedniki društev morali odgovarjati pred sodiščem.
V zvezi s temi ugotovitvami, bi bilo primerno evidentirati dva povsem različna aspekta: strokovnost trenerskega razreda na eni strani, strokovnost odbornikov na drugi. Medtem ko je, še posebno v zadnjem obdobju potekalo delo v prvi smeri zelo uspešno in je sledilo svoji logiki - društva se namreč vse bolj zavzemajo za pripravo domačega trenerskega kadra - ne velja ista ugotovitev glede formiranja odborniškega kadra.
Organizacijska struktura in pristop do dela se pri marsikaterem društvu v vseh teh letih nista razvijali vzporedno z uspešnostjo v telovadnicah in na igriščih. Tekmovalni dosežki sojnarsikje prehiteli vsako načrtovanje. Čeprav so morda nekatera društva le uspela ojačiti svojo notranjo strukturo, mislim, da smo zelo blizu resnici, ko ugotavljamo, da je prav organizacijski pristop in metodologija dela še vedno glavna težava pri marsikaterem društvu. Delo sloni namreč na ramenih vedno enih in istih oseb, ki so večkrat tudi istočasno igralci in trenerji. Pomanjkanje kadra je vzrok, da je zato tudi zelo težko si začrtati določen delovni plan.
Ko sem omenil posvet o telesni kulturi, ki je bil letos v Gorici in sem se obregnil ob odsotnosti predstavnikov iz nešportnih krogov, pa ne morem mimo grenke ugotovitve, da je bila tudi prisotnost športnih delavcev vse prej kot zadovoljiva. Mnoga društva niso bila sploh zastopana. To je še en dokaz, da nismo v zadnjem desetletju uspeli formirati zadostnega kadra, ki bi bil pripravljen voditi športno politiko. Vse to daje razmisliti, če smo sploh pripravljeni se med sabo dogovarjati, si izmenjati mnenja in izkušnje, začrtati skupne smernice za bodoče delo. Oziroma, ali sploh vemo, kaj hočemo, kakšni so naši cilji, kakšna )e vloga in kakšno je poslanstvo naše tele5' ne kulture.
(sledi)
obvestila
SK DEVIN
vabi jutri, 10. t. m., na spretnost1 vožnjo po kraških gmajnah od ŠemP° laja do Cerovelj z gorskim kole*0 , (mountain bike). Začetek vpisovanj3
8.30	do 10. ure v Šempolaju. Odhod P . vega tekmovalca ob 9. uri. Tekmo'3^ so razdeljeni na tri kategorije: od «• .„ 14. leta, od 14. do 18. leta ter ,e leta dalje. Za zadnjo kategorij0^ predvidena tudi vožnja na kronom®. od Cerovelj do Grmade. V primer11 ^ bega vremena bo tekma nasledn)0 deljo.
ŠZ JADRAN	. va.
obvešča, da 12. t. m. zapade vp1 kj nje za košarkarski tabor v Tol1111 ^ t. bo v treh izmenah po pet dni °d ' 0 m. do 9. julija. Vodja tabora b° L jn. Sagadin, trener Smelt OlimpiJ®-	ej0
formacije se interesenti lahko o	^
na sedež ŠZ Jadran (Prosvetni	0(j
Opčinah) vsak dan (razen nede
10.30	do 12.30 (tel. 040/213403).
NOGOMETNA SEKCIJA BOR	n
obvešča, da je odhod za izie... lU(ri, na tekmo Jugoslavija - !V,®m laiače v 10. t. m., ob 13.30 izpred sodne pa Trstu.
POPRAVEK
V torkovem obračunu nadvse uspeleg_
p;--;
stavnika uspešne gorl*k® P se 0nrošča-
cer Mateja Černiča. Mateju^se op ^ bj
mo, istočasno pa z3ze 1 , tu(ji na veli-podobne rezultate dosegla tudi
kem finalu v Rimu.