^STpJSTi MSS“ Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 188 (9493) TRST, nedelja, 15. avgusta 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja-številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. MEDTEM KO SO V TEKU ZAKLJUČNA DELA SESTANKA ZUNANJIH MINISTROV Jutri se konferenca bo v Colombo pričela neuvrščenih na vrhu Jugoslavija v odboru, ki bo pripravil predlog za sestavo novega koordinacijskega odbora, ki bo odslej štel 25 držav - Intenzivna diplomatska in politična dejavnost predsednika Tita COLOMBO, 14. — Dva dni pred začetkom pete konference neuvrščenih na vrhu se z zasedanjem ministrske konference nadaljujejo zaključne priprave za zborovanje voditeljev, ki že prihajajo v Colombo, kamor je že včeraj, kot prvi tuj državni poglavar, dopotoval jugoslovanski predsednik Tito. Kot poroča Tanjug, priprave potekajo v vzdušju optimalne stopnje enotnosti med neuvrščenimi državami. Medtem ko glavni delovni telesi ministrske konference — politični in gospodarski odbor — pretresata in usklajujeta osnutke treh glavnih dokumentov summita — politične deklaracije, gospodarske deklaracije in akcijskega programa — se ministri ukvarjajo s pomembnim vprašanjem u-sklajevanja dokumenta o prihodnjem koordinacijskem biroju kot glavnem političnem organu neuvrščenih med dvema konferencama na vrhu. Ministri so že sinoči sprejeli predlog tega dokumenta in tako po splošni oec,n opravili pomemben del nalog pred vrhunsko konferenco. Ministrska kon- ferenca je sinoči izbrala odbor peterice, ki naj pripravi predlog za sestavo novega koordinacijskega biroja. Odbor peterice, v katerem so zunanji ministri Sri Lanke, Alžirije, Kube, Nigerije in Jugoslavije, je dopoldne končal svoje delo in svoje predloge posredoval celinskim skupinam neuvrščenih držav. Na ločenih sejah so se že sestali zastopniki neuvrščenih iz Afrike, A- Veliko zanimanje za pogovore predsednika Tita v Sri Lanki Jugoslovanski predsednik Tito, ki ie kot prvi poglavar prispel v Colombo, bo v prihodnjih dneh imel vrsto dvostranskih pogovorov 1 državnimi poglavarji neuvrščenih. Veliko zanimanje vlada za napovedano srečanje med Sadatom in Titom, saj sta Egipt in Jugo-slavija kot poudarja kairski dnevnik «Al Ahram» ustanovitelja neuvrščenega gibanja zije, Latinske Amerike in Evrope in začeli dogovor o svojih predstavnikih v koordinacijskem biroju. Zato so plenarno sejo zunanjih ministrov prestavili na popoldne. V zanesljivih virih se je zvedelo, da bodo Jugoslavijo predlagali za članico novega koordinacijskega biroja, in sicer v imenu evropske skupine neuvrščenih držav. Dogovorili so se, da bo ta predlog dala Malta. Neuvrščene države bo v novem koordinacijskem biroju kot organu za usklajevanje in usmerjanje njihove dejavnosti med dvema konferencama na vrhu zastopalo 25 držav (doslej 17). Izmed 25 članov se jih bo, kakor so se sporazumeli, 22 izmenjalo po vsaki vrhunski konferenci, medtem ko za tri člane ne bo veljalo načelo rotacije. Ti trije člani bodo praviloma lahko imeli dva zaporedna mandata. To bodo države, ki so gostiteljica prejšnjega summita, gostiteljica novega summita in država, v kateri bo naslednja vrhunska konferenca. V sedanjem primeru bi te mandate imele Alžirija (kjer je bila leta 1973 četrta konferenca na vrhu), Sri Lanka (gostiteljica petega summita) in Kuba, ki bo po vsej verjetnosti pripravila naslednjo, šesto konferenco na vrhu. Te predloge bo danes obravnavala ministrska konferenca, kj se bo začela v ponedeljek. Kot poročajo, bodo zunanji ministri preostalih 22 mest. v novem koordinacijskem biroju (torej mesta, za katera velja načelo rotacije) razdelili takole: afriške države bodo imele J 2 mest. azijske 8, latinskoameriške 4, evropske pa eno. Jugoslovanski predsednik Tito se je danes na ladji «Galeb», ki je zasidrana v pristanišču v Co-lombu in je njegova delovna rezidenca (sicer pa je nastanjen v hotelu «Lanka Intercontinental»), sestal z vsemi člani jugoslovanske delegacije, sestanka pa so se u-deležili tudi strokovni sodelavci delegacije za posamezna vprašanja. o katerih bodo od ponedeljka razpravljali najvišji predstavniki neuvrščenih držav. Jugoslovanski predsednik ima tudi sicer v- Colombu zelo deloven program. Za danes je predvideno, da se bo srečal s predsednikom vlade demokratične Kampučije — bivše Kambodže, razpravljal pa bo tudi s ciprskim predsednikom Maknrio-som. Tudi za jutri so predvidena Titova srečanja s tujimi državniki, ki bodo sodelovali na petem sum-mitu neuvrščenih v Colombu. Do- slej so se dogovorili, da se bo Tito jutri srečal s petimi voditelji neuvrščenih držav. Po vsej verjetnosti bo med njimi tudi egiptovski predsednik Sadat, ki je danes odpotoval iz Kaira v Colombo. Ob tej priložnosti je poluradni kairski «Al A-hram» zapisal, da bodo srečanja Tito - Sadat med najpomembnejšimi v Colombu, kajti «Egipt in Jugoslavija sta ustanovitelja neuvrščenega gibanja». Iz tehničnih razlogov smo zaključili redakcijo že v poznih popoldanskih urah. Zato se našim bralcem oproščamo, če smo morda v svojem poročanju pomanjkljivi. Republikanci s« zavzemajo za okrepitev NATO KANSAS CITY, 14. - Odbor za program ameriške republikanske stranke je na predvečer konvencije, ki bo v prihodnjih dneh določila kandidata stranke za predsedniške volitve, je včeraj objavil izjavo glede zunanje politike, ki bo z nekaterimi drugimi točkami, ki jih bodo še morali določiti, predstavljala strankino platformo. Ta izjava zadeva Evropo in Azijo. Glede Evrope republikanci menijo, da se ameriške čete r,e smejo umakniti iz Evrope, pač pa zahtevajo, uravnovešeno znižanje oboroženih sil v odnosu med zahodno in vzhodno Evropo. Republikanci nadalje zahtevajo, da bi prišlo do vključitve Španije v NATO. Sploh pa spremljajo z zaskrbljenostjo vse politične razvoje v zahodni Evropi (pri tern gre za rastoči vpliv komunističnih partij), ki bi utegnili ogrožati NATO. OTTAWA, 14. — Predsednik kanadske vlade Trudeau bo uradno obiskal Japonsko med 19. in 25. oktobrom. Ciij njegovega obiska je okrepitev trgovinskin izmenjav med obema državama. Trudeau bo IZ VIETNAMA SVARIJO PRED Sl NEZNANIMI UČINKI DIOKSINA Vedno več nosečnic iz Se vesa se odloča za terapevtski splav V torek bo po vsej verjetnosti splavila skupina šestih žensk - Škodo, ki jo je povzročilo uhajanje dioksina, bo poravnala zavarovalnica MILAN, 14. — Tri ženske, ki so včeraj v ginekološki kliniki Mangiabili splavile, bodo po vsej verjetnosti že danes ali jutri zapustile bolnišnico. V tem času čedalje več žensk z zastrupljenega območja zahteva, da bi lahko splavile. Njihove zahteve podo proučili v okviru zdravniške komisije, kjer se bo moral o njihovi zahtevi izreči predvsem psiholog. Ni dvoma, da gre v vseh teh primerih za terapevtski splav, katerega namen je preprečiti grožnje za zdravje nosečnice in možnost, da se rodijo pohabljeni o-troci. V torek bo splavila baje druga skupina žensk, ki so že v kliniki, šlo nai bi za pet ali tako vrnil vljudnostni obisk, ki ga je imel takratni predsednik japon- j šest nosečnic, katerih imen niti ske vlade Tanaka v Kanadi leta j v tem primeru niso sporočili. 1974. ‘ -------•......->---- -J- Vietnamski izvedenec zdravnik prof. Ton That Tung opozarja v svojem sporočilu, kj ga je poslal tedniku «Tempo», da dioksin med drugim povzroči tudi «padec» vseh obrambnih sistemov, ki jih ima na razpolago človeški organizem proti zunanjim faktorjem, V takih pogojih, pravi Ton That Tung, primarij v hanojski bolnišni-. ci, lahko postane nevaren za življenje pacienta že preprosti prehlad. Da bi preprečili take posledice, vietnamski zdravnik, ki je v svoji karieri imel možnost, da prouči na tisoče primerov zastrupitve z dioksinom, ki so ga Američani trosili nad vietnamskimi gozdovi, svetuje, naj pacientom dajo velike količine vitamina C in antibiotike. Še vedno je v teku polemika med deželno komisijo, ki proučuje niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIiiiiiiiiiiiiiiiii|l|,iiiii»i|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii..r PO PADCU PALESTINSKEGA BEGUNSKEGA TABORIŠČA V TAL ZAATARU IRAŠKE ČETE SO SE VČŠRAjTZKRCALE V TIRU EGIPT SE ZAVZEMA ZA ŽENEVSKO KONFERENCO 2100 iraških vojakov bo podprlo boj Palestincev in libanonskih naprednjakov - Še vedno boji in topniško obstreljevanje vzdolž celotne bojne črte - ŽaSoigra v Tal Zaataru še v ospredju pozornosti javnega mnenja v svetu, ki obsoja dogodke v zadnjih dneh BEJRUT, 14. — Vso prejšnjo noč so se nadaljevali boji z večjo ali manjšo silo na vseh frontah libanonske državljanske vojne. Radijska postaja «Glas Palestine» je sporočila, da je prišlo do topniškega streljanja na jugovzhodni periferiji Bejruta, posebno v Kianu ter v Kfaršimi. Spopadi so se nadaljevali tudi v libanonskem gorovju na področju Sanina — Aintura, kakih trideset kilometrov severovzhodno od Bejruta. Na tem delu fronte so skupne sile Palestincev in naprednjakov — tako trdi «Glas Palestine», uničile neko oklopno vozilo ter še neko drugo vozilo, ki je bilo oboroženo s strojnico. Posadka obeh vozil je bila ubita. Na fronti Ka-hale — Aley so se boji nadaljevali do šeste ure davi po krajevnem času. Na drugi strani je falangistična radijska postaja «Glas Libanona» sporočila, da so libanonske (krščanske konservativne sile) pričele napadati na front; pri Tripoliju z ODLOČILNIM POSREDOVANJEM NOVEGA MINISTRA ZA DELO TINE ANSELMI Dosežen sporazum o delovni pogodbi poldrugega milijona poljskih delavcev Sindikalne organizacije so v zvezi s komaj doseženim sporazumom izrazile svoje zadovoljstvo RIM, 14. _ g posredovanjem no-Vega ministra za delo Tine Ansel-in podtajnika Bosca, so dosegli danes zjutraj po 50 urah skoraj neprekinjenih pogajanj sporazum o obnovi delovne pogodbe za poldru-gI milijon poljskih delavcev. Za sedaj gre za osnutek, ki so ga a6 para^raIi, in :ki med drugim Pi edvideva spremenitev vsedržavnega dogovora v pogodbo; predstav-,1 1 delavcev in delodajalcev se °d0 sestali na krajevni ravni, da 1 proučili še pred organi deželnega načrtovanja smernice in načr-e. ki jih podjetja nameravajo spreleti in za uresničitev katerih imajo namen poslužiti se javnih finančnih sredstev. Kar zadeva zaposlitev so obravnavali dva ločena problema, 'rvi zadeva stalne delavce, se pra-y*. liste, ki so zaposleni za nedo-•°uen ,^as’ drugi Pa delavce, ki Jih najamejo za določeno obdobje. Za prve, za stalne delavce, so skle-PiH, da jim bodo zagotovili namesto dosedanje najmanjše zaposlitve-ne ..favni, .ki je obsegala 181 delov-nih, dni na leto, zagotovitev zaposlitve- in plače .za ves čaš delovnega razmerja, razen za prostovoljne cdsotnbsti, v primeru ‘bolezenskega Popusta in v primeru vpisa v dopolnilno blagajno. V primeru nezgode na delu ali pa vpisa v dopolnilno blagajno, bodo delavci prejemali 80 odst. plače. Kar pa zadeva delavce zaposle- ne za določen čas, so sklenili poveriti proučitev tega vprašanja zastopništvom na deželni, pokrajinski in krajevni ravni. Podjetja bodo morala zagotoviti tem delavcem vsaj minimalni letni dohodek. Poleg tega so se domenili za povišanje najmanjše mezde za 600 lir dnevno in za 15.600 lir mesečno za navadne delavce. Sklenili so tudi uvesti 14. plačo. V zvezi s komaj doseženim sporazumom je minister za delo Tina Anseimi izjavila, da pomeni podpis sporazuma o prvi vsedržavni pogodbi poljskih delavcev izredno važen dogodek s sindikalnega vidika. Gre za zbližanje med delovnimi pogoji v poljedelstvu in tistimi v industriji, proces, ki se je začel že pred nekaj leti. če hočemo doseči od italijanskega kmetijstva večjo proizvodnjo, je treba nuditi temu področju gospodarske in sindikalne instrumente, s katerimi lahko doseže te cilje. Predstavniki sindikalnega gibanja dajejo v glavnem, pozitivne ocene o koniaj doseženem sporazumu. Generalni tajnik organizacije poljskih delavcev CGIL Rossitto je izjavil, da sporazum odpira nove možnosti na področju kmetijske politike in načrtovanje investiciji pri katerih bo, bistveno nadzorstvo delavcev, ki so prav s to točko dosegli pomemben cilj. S svoje strani je generalni .tajnik FISBA CISL Sar- tori dejal, da pomeni novi sporazum kakovostni skok v delovnih odnosih poljskih delavcev. Nov sporazum predstavlja pomemben napredek vse kategorije ter pospešuje zaposlitev in razvoj sindikalnih svoboščin. Sartori in Rossitto sta poudarila vlogo, ki sta jo imela An-selmijeva in Bosco v posredovanju. Reforma starostne doklade osrednji predmet jesenskih sindikalnih sporov RIM, 14. — Velikošmarenski zastoj v sindikalni dejavnosti bo letos krajši kot lani, ko je trajal ves avgust. Letos so se nekatera pogajanja zavlekla, predvsem pogajanje za obnovitev delovne pogodbe poljskih delavcev ter pogajanja v zvezi z letalskimi prevozi. Zastoj bo trajal samo dva tedna, zastopniki sindikalnega gibanja pa so pustili trenutno odprto celo vrsto vprašanj, kot na primer stališče do nove vlade ali bolje rečeno vlogo, ki naj jo ima sindikalno gibanje pri izdelavi novih .smernic , v... gospodarski politiki, splošne smernice v zvezi s politiko plač na področju industrije in javnih uslužbencev, sestava platforme za reformo starostne doklade, kar bo imelo vsekakor posledice na ravni plač in bo po vsej verjetnosti osrednji predmet spora z delodajalci prihodnjo jesen. Treba bo tudj preučiti kakšne posledice bo imel zadnji razvoj političnega položaja na proces sindikalne enotnosti. Septembra se bodo predstavniki enotne sindikalne federacije sestali s predsednikom vlade Andreottijem, še prej pa bodo morali predstavniki sindikalnega gibanja določiti stališče do politike kreditov in državpih udeležb ter o načrtu za mladinsko zaposlitev. Kar zadeva področje industrije bo najpomembnejši spor po vsej verjetnosti v okviru velikih industrijskih obratov (Fiat, Montedi-son, IRI, ENI), za katere že pripravljajo zadevne platforme. Glavni cilj bo doseči večjo vlogo sindikalnih organizacij pri politik; investicij ter pritiskati za povečanje ravni zaposlitve v industriji. Pogajanja s temi industrijskimi velikani se bodo dotaknila tudi vprašanja najboljšega izkoriščanja obratov ter delovnega urnika. Ti spori se povezujejo s sindikalnimi spori iz leta 1974. Septembra se bodo začela v mnogih podjetjih pogajanja za dopolnilno pogodbo. v .severnem Libanonu. Radijska postaja trdi, da so tako imenovane «libanonske sile», to je desničarji želi nekaj uspehov. Prebivalstvo v Tripoliju baje ni moglo zatisniti očesa vso noč zaradi bombardiranja palestinskih položajev. Na drugi strani pa je «Glas Libanona» omenil, da Palestinci še vedno bombardirajo, pokrajino o-koli taborišča Tal Zaatar na vzhodni periferiji Bejruta ter sploh vsa področja, ki jih desničarske sile kontrolirajo do Žumieha, kjer ima bivši predsednik Frandžie svoj vrhovni štab. Žumieh se nahaja kakih petnajst kilometrov severno od Bejruta. Druga vest, ki je precej vznemirljive je prišla iz Nikozije, od koder so sporočili, da je radijska postaja maronitov sporočila, da so se predvčerajšnjim zvečer izkrcali v pristanišču Sur (Tir) močni oddelki iraške vojske. Te oddelke, ki so opremljeni s težkim orožjem in težkimi oklepnimi vozili, sta prepeljali dve ladji. Skupno število izkrcanih iraških vojakov znaša baje dva tisoč mož. Namenjeni so na fronte, kjer je največji pritisk krščansko - maronitskih sil na palestinske gverilce Kako so te iraške enote prispele v Libanon, se še ne ve. Irak ima dostop do libanonskih voda edinole preko Perzijskega zaliva in nato čez Rdeče morje in še čez Sueški prekop. Iraški poseg pa neodvisno od postopka po katerem je bil izvršen, predstavlja brez dvoma precej o-ster odgovor na sirsko stališče, ki še vedno brezpogojno podpira muslimansko desničarsko strujo v Libanonu, ki se je praktično postavila na isto politično in vojaško linijo s krščanskimi ekstremisti. Irak je že v prejšnjih časih poskušal, da bi si priboril zastopstvo v vrstah arabskega posega v Libanonu, toda nasprotniki so odločno zavrnili njegove zahteve. No, sedaj pa je Irak navzoč na bojišču s svojimi bojevniki. Ta poteza bo prav gotovo še bolj zaostrila položaj v Libanonu ter razplet celotnega vprašarja. Tragedija v Tal Zaataru je še vedno v ospredju pozornosti javnega mnenja po vsem svetu. Strahote, ki so se odigravale v tem taborišču, so nepojmljive za civiliziran svet. Kot pa je izjavila neka predstavnica Mednarodnega rdečega križa v Ženevi, je res, da je državljanska vojna v Libanonu dosegla strahovite konice divjaštva in barbarstva. V zadnjih časih bojevniki niso spoštovali življenj u-jetnikov ter so pobijali od kraja vse kar jim je prišlo živega v roke. To nasilje se je potem razširilo še na civilno prebivalstvo. Popolnoma razumljivo je, da ves civiliziran svet ogorčeno protestira proti takim grozodejstvom, toda ne smemo pozabiti, da so pri vseh teh vprašanjih v ospredju politični računi posameznih prizadetih strank. Zelo verjetno marsikomu prija ,da se spravi z dnevnega reda vprašanje Palestincev (kar pa praktično pomeni genocid te narodne skupnosti). Egiptovski časiiTK «Al Abram» piše, da je Egipt dosegel pomembno diplomatsko zmago za Palestince s tem, da je napravil prvi praktični korak, da bi jim zagotovil sodelovanje na ženevski mirovni konferenc; glede Bližnjega vzhoda. Časopis dodaja, da bodo Palestinci imeli svoje predstavništvo na konferenci, ki jo bodo verjetno sklicali v prihodnjem letu. Palestince pa bo predstavljala Organizacija za osvoboditev Palestine (PLO), kot edini zakoniti predstavnik palestinskega osvobodilnega gibanja. Egiptovski časonis sicer ne pojasnjuje, kakšen korak je napravil Egipt, pripominja pa, da je neka velesila (tu gre verjetno za ZDA) imela pred kratkim tajne razgovore s «PLO». Rezultati teh stikov so bili baje pozitivni. Pripomniti pa je treba, da so ZDA javno do sedaj odbile vsakršno zahtevo po priznanju Organizacije za osvoboditev Palestine in tudi niso hotele sprejeti načela. Jutri se bo začela v Colombu, glavnem mestu Sri Lanke peta konferenca neuvrščenih na vrhu. Medtem na konferenci zunanjih ministrov proučujejo osnutke treh osnovnih dokumentov, ki jih bodo sprejeli na konferenci državnih poglavarjev in ki zadevajo politične deklaracije, gospodarske deklaracije in akcijski proejram. Sprejeli so tudi sklep o ustanovitvi posebnega odbora peterice, ki naj sprejme predlog dokumenta o prihodnjem koordinacijskem biroju, v katerem bo odslej 25 držav. S posredovanjem novega ministra za delo Tine Anseimi se je v Rimu zaključilo pogajanje o obnovitvi delovne pogodbe poljskih delavcev. Osnutek so že parafirali, v prihodnjih dneh pa bodo podpisali samo pogodbo. V Libanonu se po likvidaciji palestinskega begunskega taborišča Tal Zaatar boji nadaljujejo z nezmanjšano silo. V boj bodo v kratkem posegle tudi enote iraške vojske, ki so se v četrtek zvečer izkrcale v Tiru (Sur), ki je pod nadzorstvom palestinskih sil in libanonskih naprednjakov. Poseg iraških čet je prav gotovo naperjen proti Siriji ter bo verjetno zaostril libanonsko krizo. Medtem ko ves svet obsoja strahoviti genocid palestinskega prebivalstva v Tal Zaataru, se E-gipt zavzema za sklicanje ženevske konference, kjer naj bi Palestinci nastopili kot enakopravni partnerji v okviru Organizacije za osvoboditev Palestine. E-giptovski list «Al Ahram» meni, da so nedavni pogovori med ZDA in Palestinci bili pozitivni ter predstavljajo jamstvo, da bo uresničen sporazum med Arafatom in predsednikom Sadatom. da bi se ' ženevskih pogovorov udeležili predstavniki PLO. Na drugi strani pa je PLO že v preteklosti izjavila da bo bojkotirala ženevsko konferenco vse dokler naj bi se ta odvijala na podlagi resolucije 242. ki jo je varnostni svet OZN sprejel leta 1967. Ta resolucija je smatrala palestinsko vprašanje le kot «vprašanje beguncev». Al Ahram pa trdi, da je prišlo do sporazuma med predsednikom Sadatom in voditeljem PLO Arafatom glede navzočnosti PLO na konferenci. Časopis piše: «Vse kaže. da je mednarodno javno mnenje sedaj pripravljeno na ponovno sklicanje ženevske konference. Spričo tega. se vsa pozornost vrti okoli vprašanja sodelovanja Palestincev v skladu s sporazumom med Sadatom in Arafatom.» «farnesina» za rešitev palestinskega vprašanja RIM, 14. — Diplomatski razplet položaja v Libanonu, ki je povezan s še bolj zapleteno krizo na Bližnjem vzhodu, je v ospredju pozornosti italijanskega zunanjega ministrstva. V tej zvezi je «Farnesina» (zunanje ministrstvo) objavila noto, v kateri izraža svojo zaskrbljenost ter svojo polno pripravljenost, da se pridruži vsaki pobudi za premirje ter da stvarno sodeluje pri vseh človekoljubnih pobudah, ki naj bi nudile pomoč prizadetemu prebivalstvu v okviru Mednarodnega rdečega križa. V noti je še rečeno, da libanonska tragedija zaostruje napetosti in ogroža reševanje že itak težkih problemov. Reševanja teh bi se morali lotiti na ravni realističnih in pametnih pogajanj, Ta pogajanja pa bi morala zadevati predvsem priznanje nacionalnih pravic palestinskega naroda, ob spoštovanju enotnosti, neodvisnost in ozemeljske celovitosti vseh držav prizadetega območja. V tem smislu se bodo italijanska diplomatska predstavništva v prizadetih glavnih mestih še nadalje aktivno zavzemala ter skušala, da bi na vsak način prišlo do dialoga med nasprotnimi strankami. PARIZ, 14. — Stotina španskih delavcev, ki so se izselili v Francijo, je zasedla davi sedež španskega konzulata v Parizu. Delavci protestirajo, ker so jim frankistič-ne oblasti odvzele potne liste. De-lavcj zahtevajo tudi amnestijo za vse brez diskriminacij ter nov potni list, da bi se lahko vrnili domov. Iz Madrida pa se je zvedelo, da je «guardia civil» danes ponoči u-bila nekega 18-letnega mladeniča, ki je pisal po zidovih stavb gesla z zahtevo po amnestiji. Neki policist ga je ustrelil v tilnik. RIM, 14. — Zakladni minister Stammati je imenoval prof. Roberta Coltellija, svetnika računskega dvora, za šefa kabineta ministrstva za zaklad. načine za bonifikacijo zastrupljenega področja in pa med komisijo, ki jo je imenoval predsednik vlade. Slednja je predlagala vrsto drastičnih ukrepov, med katerimi je tudi zrušenje vseh hiš na območju, ki ga je zastrupila tovarna Ic-mesa. Deželni odbornik za zdravstvo Rivolta je dejal, da gre vsekakor za pretirane predloge. Njegove izjave so nekoliki pomirile tistih 670 prebivalcev zastrupljenega področja, ki so jih izselTi. Župani štirih občin, ki jih je prizadel strupen oblak dioksina in sicer Cesano Maderno. Desio, Meda in Seveso so namreč zagotovili izseljencem, da se bodo lahko v kratkem vrnili v svoje občine, čeprav za sedaj seveda še ne v hiše, ki so jih pred kratkim zapustili in v katerih se je, kot kaže, nabrala dokajšnja količina dioksina. Dežela je medtem sklenila izročili vsakemu družinskemu poglavarju na zastrupljenem območju 300 tisoč lir in pa sto tisoč lir za vsakega nadaljnjega člana družine. Družine, ki so se preselile, so namreč morale pustiti v svojih domovih vse. tudi obleko. Tisti, ki so že našli začasno rešitev prejemajo 5,000 lir na dan. škodo, ki jo je povzročilo uhajanje dioksina iz tovarne Icmesa, bo krilo v veliki meri zavarovanje. Zavarovalnica, pri kateri je zavarovan multinacionalni velikan «Roche», ki je piek švicarske tvrdke Givaudan lastnik Icmese, je zagotovila, da bo škodo poravnala. V preteklih dneh so govorili, da bo škodo poplačala znana londonska zavarovalnica «Lloyds», kaže pa. da to ne ustreza resnici, čeprav zavarovalno podjetje dejansko deluje v Veliki Britaniji. V londonskih finančnih krogih zatrjujejo, da tudi če «Roche» ne bi bila zavarovana, bi lahko sama poravnala škodo, saj je predvideval obračun Za leto 1975 67.9 milijona švicarskih frankov dobička, približno 25 milijard lir. RIM, 14. — Tradicionalen velikošmarenski zastoj bo letos kratek, piše «Avanti», glasilo PSI. Treba bo rešiti mnogo perečih problemov. V prvi vrsti vprašanja, ki so nastala po izglasovanju zaupnice Andreottijevi vladi, ko je bilo odločilno vzdržanje socialistov in komunistov. Vlada je šibka in ni zmožna, da se spopade s hudimi problemi, ki tarejo Italijo. Gre za misli socialističnega voditelja Enrica Mance, ki je napisal uvodnik v jutrišnji številki «Avanti». Na politični ravni je najbolj pomembno dejstvo, da je končno padla diskriminacija do levice. V današnjih razmerah se demokracija lahko ohrani in lahko životari, ne more pa polno zaživeti, ne da bi pri tem sodeloval -delavski razred in delavsko gibanje v celoti. Manca pravi nadalje, da je to samo začetna faza novega obdobja, v katerem je treba izvajati pritisk na krščansko demokracijo, ki mora vzeti na znanje in se sprijazniti z novim položajem, ki je nastal v Italiji po volitvah 20. junija. DARUJTE ZA ŽRTVE POTRESA V okviru naše nabiralne akcije za žrtve potresa smo prejeli: NA NAŠ TEKOČI RAČUN PRI TRŽAŠKI KREDITNI BANKI : Uslužbenci Centralspeda 188.500 lir, Anton Malalan - urarna, Opčine 50.000, Dragica Blaževič 3.000, Adrijan Semen 10.000, Švab Jolanda 10-000, dr. Žaromir Simonič 15.000 lir. V TRŽAŠKI KNJIGARNI : Marija Zupevc, Ljubljana, 500 N-din. POVZETEK Na tekočem računu št. 184(1 pri Tržaški kreditni banki 276.500 lir Prejšnja vsota 33.026.958 » SKUPAJ Prejšnja vsota SKUPAJ 33.303.458 Ur 5.145 N-din 500 » 5.645 N-din Prispevke sprejemamo v tajništvu uredništva v Trstu • Ul. Montecchi 6 od 8. do 19. ure, v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. v Gorici • Ul. 24. maja 1 in na tekoči račun Primorskega dnevnika št. 1840 pri Tržaški kreditni banki. TRŽAŠKI DNEVNIK 15. avgusta 1974 V VELIKOSMARENSKEM VZDUŠJU Morje in Kras ter razne prireditve v mestu in okolici vabijo izletnike Zastoji na mejnih prehodih - Ojačena varnostna služba na naših cestah Letošnji veliki šmaren poteka v znamenju nestalnega vremena. Že dva tedna vzt~aja na veliki večini srednje in južne Evrope nestalno področje. Če je kdo včeraj pogledal na barometer, je z zadovoljstvom ugotovil, da se tlak dviga. A vsak optimizem je prezgoden. Vremenska poročila, kljub povečanju zračnega pritiska, niso dobra, saj napovedujejo občasne pooblačitve z možnostjo krajevnih ploh. Po izkušnjah pa napovedi za naše kraje ne držijo. Zato lahko upamo, da bo današnji praznični dan, vsaj ob mo^ju, v znamenju lepega vremena. Postal je že običaj, da ljudje za veliki šmaren ne zdržijo doma. Morajo ven v gnečo prometa, da si kje poiščejo primeren kraj za pre-živitev prazničnega dne. Cilj izletnikov bodo letos predvsem plaže, saj so ljudje žejni sonca, ki ga je bilo v avgustu malo. Če bo vreme držalo, bo naša obala natrpana s kopalci. Nekateri pa bodo šli, kljub konicam, ki so že običaj na istrskih cestah, preko meje na jugoslovanske plaže. Promet pa je bil na mejnih prehodih že včeraj tako gost, da je opoldne na mejnem prehodu Škofije, dosegla vrsta vozil žavelj-ski predor. Nič bolje ni bilo na drugih mejnih prehodih. Premnogi pa bodo ostali v mestu ali se bodo napotili v okolico, kjer je danes kar precej prireditev. V Trstu se bo na nabrežju nadaljevala sagra sardel in že tradic'o-nalni spored umetnih ognjev. V Nabrežini bo festival «Avanti», na Opčinah kmečki tabor, v Bazovici praznik Zarje. Izbira je res velika, a vseeno se bo marsikateri podal v naravo, morda prepešačil do Repen-tabra ali pa si ogledal stare Milje in s tem zadostil tradiciji romanja v te kraje. Glede prometa pa priporočamo največjo budnost, zmerno vožnjo in upoštevanje prometnih predpisov. Vsak hujši prekršek bo najstrožje kaznovan. Odvzem vozniškega dovoljenja ne bo imel običajnega pravnega postopka, temveč bo lahko cestna policija, v hujših primerih, odvzela vozniška dovoljenja na samem kraju prekrška. Varnostna služba je na naših cestah v teh dneh ojačena, prometna policija in karabinjerji so zaostrili nadzorstvo, izvidnice neprestano krožijo. Prav tako so ojačili službo prve pomoči, saj bodo na raznih križiščih rešilci, ki bodo lahko posegli v najkrajšem času. Najhujše bo ob večernih urah, ko se bodo izletniki vračali, ker letos pade veliki šmaren na nedeljo bodo povratki istočasni. begunci. Ob tem so sporočili, da bodo te barake poslaii v nekatera območja, ki jih je prizadel potres. Povratek otrok z letovanja v Gorjah Prijetno letovanje slovenskih o-trok s Tržaškega in Goriškega v Gorjah pri Bledu se je tudi za letos končalo. Prepolni lepih vtisov iz čudovitega gorskega sveta, števi'nih doživetij in spominov so se včeraj vrnili domov. Marsikdo se je težko ločil od novih prijateljev, s katerimi je tri tedne delil pestre in živahne trenutke skupinskega življenja med raznovrstnimi igrami in izleti. Čeprav je po daljšem času vselej prijetno objeti svojo družino, je bilo otrokom žal, da so se morali ločiti od življenja, na kakršno so se bili privadili. Z Gorij so otroci v spremstvu svojih vzgojiteljev odpotovali z vlakom ob 12.30. Otroci z Goriškega so izstopili v Novi Gorici, ostali pa so nadaljevali pot do Sežane, kjer so jih okrog 16. ure pričakali starši. in Ul. dei Coppa, bo začasno prepovedano parkiranje na obeh straneh cestišča. Nadaljevanje balinarskega turnirja ŠD «Polet» Na balinarskem igrišču športnega društva Polet, v Konkonelski ulici 1, se bo danes nadaljeval balinarski turnir za dvojice, namenjen samo igralcem, ki niso vpisani v UBI. Med nagradami za prvih deset mest so pršut, kraški teran in drugi podobni dobitki. Začetek turnirja bo ob 20. uri. Na razpolago bodo dobro založeni kioski, • V Ul. Ponticello v Škednju bo gradbeno podjetje v teh dneh obnovilo greznične naprave. V ta namen je tržaška občinska uprava odredila začasno prepoved vožnje za vsa vozila v predelu med poslopjema s hišnima številkama 23 in 36. V isti, in sicer v predelu od Ul. Boccardi Nesreča tržaškega jamarja na Kaninu V neki jami na Kaninu se je včeraj zjutraj ponesrečil 26-letni Livio Stabile, ki je s prijatelji raziskoval tamkajšnje področje. Stabile se ni mogel premikati in eden izmed jamarjev je moral po pomoč do finančnih stražnikov na Nevej-skem sedlu. Reševalna ekipa finančne straže je ponesrečenega jamarja potegnila iz jame in ga nato odnesla do kraja, kamor je lahko pristal helikopter, s katerim so Stabileja odpeljali v videmsko bolnišnico. ZASKRBLJENOST TUDI V TRŽAŠKIH POSLOVNIH KROGIH Petrolejska družba Total prodala svojo čistilnico Icip v Mantovi Je družba opustila misel na nadaljnjo eskalacijo tržišča? V italijanskih in tržaških poslovnih krogih je zbudila precejšnje zanimanje in določeno zaskrbljenost vest, da je petrolejska družba Total prodala svojo čistilnico Icip - Total v Mantovi. Načelni sporazum o odstopu obrata je bil že dosežen, sedaj pa manjkajo še nekatere pogodbene podrobnosti, ki naj bi jih po mnenju sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL uredili do prve polovice septembra. Čistilnico Icip - Total so pred kratkim preuredili in posodobili ter med drugim opremili s prečiščevalni-mi napravami za vodo, ki jo spuščajo v bližnje jezero. V obratu v Mantovi je zaposlenih 245 ljudi, od tega 30 uradnikov. Združenje industrijcev v Mantovi je ob prodaji obrata naglasilo, da se je družba Total odločila za ta korak zaradi težav, na katere stalno zadeva na italijanskem tržišču s petrolejskimi derivati. Težave izvirajo predvsem iz neravnovesja med skupno zmogljivostjo italijanskih čistilnic in obsegom potrošnje petrolejskih derivatov. Obrat v Mantovi je kupila skupina industrijskih podjetij, ki jo sestavljajo predvsem družbe Bitumoil, Icroma in Pontoil. Gre za družbe, ki so doslej uvažale petrolejske derivate iz tujine in ki nameravajo po novem predelovati surovo nafto v lastnem obratu. Zmogljivost čistilnice v Mantovi znaša 3 milijone ton surove nafte na leto, lanska proizvodnja pa ni presegla 2.000.000 ton. Prodaja rafinerije v Mantovi je kakor rečeno zbudila določeno skrb tudi na Tržaškem, kjer obratuje druga čistilnica Total v Italiji, namreč bivša Aquila v Žavljah. V tržaških poslovnih krogih se je že pred leti razširila vest, da namerava Total ................................. MNENJA IN PREDLOGI ZDRUŽENJA OBRTNIKOV Tečaje m poklicno usposabljanje bo treba korenito preobraziti Poklicne šole so doslej delovale brez povezave z raznimi kategorijami gospodarskih operaterjev Kakšna bo v prihodnje usoda poklicnih šol, kot sta na primer ENALC (poklicna šola za usposabljanje delavcev v trgovski in gostinski stroki) in INAPLI (šola za usposabljanje delavcev v industriji), in kakšna bo usoda številnih mladih delavcev, ki te šole obiskujejo? To vprašanje si zastavlja marsikdo, v zadnjem času pa je še posebno aktualno, saj je znano, da bodo te šole odslej živele pod okriljem deželnih organov. Pred kratkim so namreč vse u-službence ustanov INTASA, ENALC in INAPLI vključili v deželni orga-nik. Celotno vprašanje poklicnega usposabljanja bo torej v pristojnosti iifiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmuiimHiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiimMiiiiu Danes na Opčinah osrednji dan 18. kmečkega tabora Z debato o šolskih okrajih se je v Nabrežini začel tridnevni festival «Avanti» Z okroglo mizo o problemu šolskih okrajev in zaščite slovenske kulture, ki ji je predsedoval prof. Josip Pečenko, se je sinoči na i-grišču Sokola v Nabrežini začel festival socialističnega glasila Avanti, ki ga prirejajo sekcija PSI devinsko-nabrežinske občine, Zveza socialistične mladine in prijatelji dnevnika Avanti. Festival se bo nadaljeval danes z javno debato o temi: «Perspektive za rešitev italijanske krize — Zgodovinski kompromis ali alternativa». Na debato, ki se bo začela ob 19. uri in ki se je bosta udeležila znani politolog Giuseppe Tamburra-i no in namestnik pokrajinskega taj- j nika PSI Lucio Tringale, so povabili tudi predstavnike drugih demokratičnih strank. Danes zvečer bosta na sporedu tudi srečanji z italijanskim centrom za gledališko kulturo in s centrom za umsko higieno v Nabrežini. Festival se bo zaključil jutri zvečer: po okrogli mizi o zaposlenosti mladine z udeležbo člana vodstva ZSMI Domenica Barbo-rinija, bo na vrsti kulturni spored z nastopom nabrežinske godbe in folklorne skupine «Stu ledi». dežele, oziroma nekakšne deželne super - ustanove. Kako se bo dežela lotila zahtevne naloge, ni še jasno. Popolnoma jasno pa je, da je ta sektor potreben temeljite preobrazbe, kajti poklicne šole pri nas so bile doslej pravzaprav same sebi namen. Predvsem ni bilo prave organske povezave med njimi in gospodarskimi dejavniki, al; z drugimi besedami — ni bilo skladnega načrtovanja. Te šole skratka niso u-poštevale stvarnih potreb delovnega tržiča. O tem priča v prvi vrsti dejstvo, da so se diplomiranci raznih tečajev na teh šolah s težavo zaposlili. Večin; tečajnikov, če naj verjamemo statističnim podatkom, je bila usojena brezposelnost. Takšno pomanjkanje slehernega načrtovanja in improviziranje bo treba v prihodnje odpraviti. Tega mnenja je tudi Združenje obrtnikov v Trstu, ki je pred nedavnim posvetilo temu vprašanju zanimivo okroglo mizo. Obrtriiki so mriénja, da je 'bd pravilne zasnove poklicnih tečajev v velik; meri odvisen razvoj obrtniškega-gibanja na Tržaškem in v vsej deželi. Zato menijo, da morajo te šole odpraviti stare napake. Poklicni tečaji morajo postati funkcional-nejši ter koristni za vso skupnost, ne pa sami sebi namen in le nekakšno opravičilo za parasitarno životarjenje neke javne ustanove. V tem okviru je Združenje obrtnikov ostro obsodilo dejstvo, da so že določili poklicne tečaje za šolsko leto 1976/77, ne da bi se predhodno posvetovali z raznimi kategorijami gospodarskih operaterjev, in v specifičnem primeru z obrtniki, ki bi lahko stvarno svetovali, kakšni tečaji so najbolj potrebni in kakšne učne programe bi bilo treba uvesti, da bi usposobitev bodočih diplomirancev odgovarjala potrebam zaposlovanja. Obrtniki imajo glede tega dokaj jasne poglede. Poklicno usposabljanje v šoli bi bilo treba dopolniti z neposrednim izpopolnjevanjem v podjetjih. Teoretično znanje bi bilo treba skratka dopolnjevati s praktičnim delom, kot se dogaja v številnih državah. Takšen način poklicnega u-sposabljanja so z velikim uspehom preizkusili tudi v Jugoslaviji. baje odstopiti obrat kaki drugi družbi, ter da se namerava umakniti iz Italije (pri družbi Total prevladuje francoski kapital), kakor sta storili že Shell in British Petroleum. V tej zvezj je italijansko vodstvo Total naglasilo, da ne namerava zapustiti italijanskega tržišča, kar pomeni, da se bo proizvodnja v tržaškem obratu redno nadaljevala, kakor se bo nadaljevala proizvodnja v obratu Pur-fina v Laciju, pri katerem je družba Total soudeležena z 20% glavnice. V tržaškem obratu Total, katerega zmogljivost dosega 5.000.000 ton surove nafte . na leto, so lani predelali 2.560.000 ton nafte. Proizvodnja je bila za 6,5% večja kakor v letu 1974. V čistilnici je zaposlenih 524 ljudi, njihovo število pa se je v zadnjem letu skrčilo za 9 enot. Pred časom je vodstvo tržaške čistilnice vložilo načrte za gradnjo večjega pomola v Žavljah, ki naj bi ga postavili v sodelovanju z državno družbo SNAM in ob katerem naj bi lahko pristajale petrolejske ladje do 250.000 ton nosilnosti. Pobuda je naletela na odločno nasprotovanje krajevnih organov, saj je miljska občina pred časom sprejela nov regulacijski načrt, ki ' prepoveduje kakršnokoli razširitev petrolejskih dejavnosti v Miljskem zalivu. Družba Total je nameravala uporabljati pomol za dovoz surove nafte, ki bi jo poleg derivatov dobavljala drugim po-trošnim središčem v naši deželi in v tujini, del nafte pa bi predelovala sama, in sicer v okviru nove razširitve obrata. Total krije danes 8% italijanske potrošnje bencina, prav tolikšen del potrošnje dieslovega goriva, 6% potrošnje gorilnega olja in 4% potrošnje nafte za ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov. Z gradnjo novega pomola naj bi se njen delež na notranjem tržišču znatno povečal. Prodaja čistilnice v Mantovi pa sedaj kaže, da če je družba mnenja, da italijanskega tržišča kljub vsem težavam le ne kaže zapustiti, je vendarle pregledala svoje načrte in opustila misel na nadaljnjo «eskalacijo» tržišča v tekmi z drugimi italijanskimi in tujimi petrolejskimi družbami. iiliiuiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiui»muiiiiimuiiiiiiiiuiiiiiiiiiifimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ DOPOLDAN NA NABREŽJU Pojem šola — delavnica je torej način poklicnega šolanja, ki ga predlagajo obrtniki. Obenem predlagajo ustanovitev posebne komisije, kj bi izdelala podroben načrt ter ga predložila deželnemu odborništvu za šolstvo. Kar zadeva tako imenovano super - ustanovo za poklicno izobraževanje, so obrtniki mnenja, da bi morali biti v njej zastopani tudi predstavniki Združenja obrtnikov. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO Mlad moški hrabro skočil v vodo in rešil iz avta mater in Merke Ženski je noga zdrsnila s sklopke in fiat 850 je zdrsel v morje Avtomobil fiat 850, v katerem sta se peljali mati in hčerka, je včeraj dopoldan zletel v morje pred hotelom Excelsior na Nabrežju Man-dracchio, a tako zaradi prisebnosti ženske kot zaradi hrabrega in hitrega posega nekega mimoidočega se je vse izteklo le z nekoliko strahu. Ženska, 38-letna Amalia Bartoli por. Ardito, doma iz Ul. Catullo 14, se je z 8-letno hčerko Cristino, ki je sedela poleg nje, hotela odpeljati iz parkirnega prostora in kot kaže ji je s sklopke zdrsnila noga. Avto je poskočil naprej in je zdrsel v morje. Ženska je skušala odpreti vrata in se s hčerko rešiti iz potapljajočega se avtomobila in na srečo ji je na pomoč priskočil 3i-letni Lino Rossetto, ki se je v tistem trenutku nahajal v bližini. Mož je hrabro skočil v vodo in izvlekel mater in hčerko iz avta ter jima pomagal na kopno. Prestrašeno Amalio Ardito so peljali v bolnišnico, a tam so ji zaradi lažjega šoka dali le prvo pomoč, hčerko Cristino pa so iz previdnosti sprejeli v otroško bolnišnico s prognozo okrevanja v tednu dni. Avtomobil se je medtem potopil in gasilci iz starega pristanišča so morali poseči z dvema potapljačema. Avto so iz vode potegnili z žerjavom. V ladjedelnici se je opekel z varilnim aparatom Z varilnim aparatom se je včeraj popoldan na ladji «Gioacchino Lauro», ki jo popravljajo v suhem doku ladjedelnice Sv. Marka, opekel 24-letni strojnik Umberto Bagnole, ki je po rodu iz kraja Ercolano pri Neaplju in ki stanuje v Ul. Semola 4. Mladenič je zadobil po trebuhu in desni roki opekhne prve, druge in tretje stopnje. Z rešilcem so ga prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer so ga sprejeli s prognozo okrevanja v enem mesecu. Stare barake padriškega taborišča za žrtve potresa V bivšem istrskem begunskem taborišču na Padričah se kljub več-| kratnim protestom krajevnega prebivalstva, ki so ga podprle tudi politične sile ustavnega loka in krajevni upravitelji, nadaljuje preurejanje poslopij v poboljševalnieo. Krajevni koordinacijski odbor medtem še vedno čaka na odgovor iz Rima, tako na vprašanje poslanca Škerka, kot na posredovanje, ki ga je obljubil prvi predsednik tržaškega sodišča Pontrelli. V prejšnjih dneh so začeli podirati tudi stare montažne barake, v katerih so dolgo časa živeli istrski Ravnateljstvo Slovenskega dijaškega doma «Srečko Kosovel» v Trstu, Ul. Ginastica 72 ali Campo S. Luigi 11, tel 793-167, sporoča, da sprejema prošnje za vpis v Dom za šolsko leto 1976-77 vsak delovni dan od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure, razen ob sobotah popoldan. V Dom se lahko vpišejo dijaki vseh vrst in stopenj slovenskih šol in dijaki slovenske narodnosti, ki obiskujejo italijanske strokovne šole, ki jih v slovenskem jeziku ni. Vpisovanje traja do 18. septembra, oziroma do zasedbe prostih mest. Čeprav je kronika letošnjega 18. kmečkega tabora na Opčinah revnejša kot prejšnja leta, ko je poleg zabavnega sporeda bogatila to pomembno prireditev vrsta raznih kulturnih nastopov, ko so se vrstile koristne strokovne razprave in okrogle mize in ko so zanimivo razstavo kmetijskih strojev dopolnjevale še druge razstave (povrtnina, cvetje, nekdanje kmečko orodje, slikarska dela itd.), se zanimanje naše širše javnosti za tradicionalni praznik kmetovalcev ni zmanjšalo. Predvčerajšnjim so Kmečki tabor uradno odprli. Tudi letos je poleg glavnega organizatorja — Kmetijske zadruge pristopilo k delu prosvetno društvo Tabor. Za prijetno počutje je v kar največji meri poskrbljeno in že včerajšnji obisk številnega občinstva je bil temu najboljše priznanje. Če bo vreme prizanesljivo, bo danes na vrtu Prosvetnega doma običajna gneča. Kot smo že poročali, bosta v večernih urah nastopila ansambla «Kras» in «Praprot». V dopoldanskih urah bo predstavitev študijev o razvoju slovenskega zadružništva na Tržaškem, ki jo je pripravila skupina študentov ekonomske fakultete tržaške univerze. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIII1lllllll>llllllll,ll'|lllllll|||||||||||||||||ii||||||||||||||t||||||||H||n|||in„|||i||||||H|||||||„„,„,||||||,||,|I|n|,|m|||n Danes, NEDELJA, 15. avgusta VNEBOVZETJE M. D. Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 20.13 — Dolžina dneva 14.08 — Luna vzide ob 22.27 in zatone ob 11.41. Jutri, PONEDELJEK, 16. avgusta ROK Gledališča Festival operete 1976 v gledališču Rossetti V torek ob 21. uri tretja ponovitev Abrahamove operete «Ples v Savoyu». «LA CAMERIERA BRILLANTE» Carla Goldonija Režija: Fulvio Tolusso • Alberto Cagnarli Igralca: CARLO BAGNO in MARINA DOLFIN Drevi ob 21.15 na Trgu Cavana. VSTOP PROST Izleti Slovensko prosvetno društvo Tabor -Opčine priredi v nedeljo, 22. t.m., enodnevni izlet na Vršič. Ob povratku ogled Mlinarice in Gregorčičevega groba na Vršnem. Vpisovanje vsak dan na sedežu športnega krožka Polet od 18. do 20. ure. Odhod izpred Prosvetnega doma točno ob 7. uri zjutraj. SPDT priredi 5. septembra ob priliki dneva slovenskih tržaških planincev avtobusni izlet na Sviščake in Snežnik. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 do 31. avgusta. Prosvetno društvo Ivan Grbec v Škednju priredi 29. avgusta avtobusni izlet na Bled. Vpisovanje za izlet je ob torkih in četrtkih od 18. do 19. ure ter ob nedeljah od 10. do 11. Turistična sekcija združenja U-nion obvešča, da je še nekaj prostorov za nedeljski izlet 22. - 8. v Sacile (tradicionalna šagra, cena 7.000 lir, kosilo vključeno). Sprejemamo tudi vpisovanje za šestdnevni izlet v Španijo (z avtobusom in ladjo, od 25. do 30. septembra 1976, cena 145.000 lir) s postanki in obiski v mestih Barcellona, Montserrat, Lerida, Santa Creus, Tarragona in navzdolž Costa Brave, Pirenejev, Linguadoce, Provanze, Azzume o-bale in Obale cvetja. Informacije in vpisovanja sprejemamo na sedežu združenja Union v Ul. Valdi-rivo 30, II. nadstropje (tel. 64459) vsak dan od 17.30 do 19.30, ob sobotah od 11.00 do 12.30. Vljudno vabljeni! ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: tel. št. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM, INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. Vodstvo Vincencijeve konference sporoča, da se vrneja dečki in deklice iz kolonije v Comegliansu v petek, 20. avgusta. V Gorico bodo prispeli ' na železniško postajo okrog 11. ure, v Sesljan ob 11.30 in v Trst na avtobusno postajo v Ul. Flavio Gioia okrog 12. ure. Kino MIRAMARSKI PARK - «Luči in zvoki» - Predstavi: ob 21.00 «Der Kai-sertraum von Miramare» (v nemščini); ob 22.15 «Cesarski sen v Miramaru» (v italijanščini). Jutri tedenski počitek. Mignon 15.00 «Rosalino Paterno soldato». Nino Manfredi. Barvni film. Nazionale 16.30 «La casa sulla collina di paglia». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Grattacielo 16.30 «Ricatto alla mala». Karl Malden, R. Mitchum, Claudine Aubert,. Raf Vallone. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. f enice 16.30 «Il gobbo di Londra». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Excelsior 16.30 «Come cani arrabbiati». Jean Pierre Sabagh, Anna Rita Grapputo in Paola Senatore. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 16.30 «L’educazione sessuale». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Ritz 16.00 «Il sole nella polvere». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Aurora 16.00 «La polizia ha le mani legate». Barvni film za vse. Cristallo 16.00 «Il ponte sul fiume Kwai». William Holden. Barvni film. Capitol 16.00 «L'anonimo veneziano». Toni Musante in Florinda Bolkan. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Moderno Zaprto zaradi počitnic do 19. t.m. Filodrammatico 15.30 «Sessualmente vostro». Y. Brian. V. Boisgel. Prepovedan mladini pod 18. letom. Impero 16.00 «Incredibile viaggio verso l’ignoto». Barvni film. Siedi «Paperino e il leone». Vittorio Veneto 15.15 «La paura dietro la porta». Marilù Tolo in Michel Bouquet. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ideale 15.00 «II cacciatore di lupi» Oliver Reed, Rita Tuchingam. Barv ni film. Astra 16.30 «Il trionfo di King Kong» Barvni film. Abbazia 15.00 «La polizia sta a guar dare». Enrico Maria Salerno. Barv ni film. Radio Zaprto zaradi počitnic. Giardino Pubblico 21.00 «Funny Lady». Barbra Streisand in Omar Sharif. Barvni film. Dne 13. avgusta nas je zapustil naš dragi GIUSEPPE (JOŽE) MIROŠICH 73 let (upokojenec Veneziani Zonca Vernici) Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 16. t.m., ob 9.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. žalostno vest sporočajo Micheli in nečaki Trst, 15. avgusta 1976 ZAHVALA Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo jih bili deležni ob izgubi našega dragega MARTINA STUBLJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala dr. Starcu in č.g. župniku. Mali Repen, 15. avgusta 1976 Svojci (Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3) Včeraj - danes Vreme včeraj: Temperatura ob 12. uri 22,8 stopinje. Zračni pritisk 1018.6 mb stalen, veter 7 km jugozahodnik, vlaga 71-odstotna, nebo 7/10 poobla-č?no, morje mirno, temperatura morja 22,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 14. avgusta se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 14 oseb. UMRLI SO: 89-letni Livio Ciani, 63-letna Bianca Solari, 79-letna Natalia Nastrani, 72-letni Josip Miro-š:č, 89-letna Nina Di Piero vd. Mi- Pridržana prognoza za mladega vespista Na križišču Ul. Industria z Ul. Vespucci se je včeraj nekaj pred 14. uro teže ponesrečil 17-letni dijak Carlo Carini iz Ul. Cherubini ^ 3. Mladenič se je z vespo 50 peljal \ po Ul. Vespucci in je na križišču j trčil v avto alfa romeo 1309, ki je prihajal navzdol po Ul. Industria in katerega je vozil 28-let-ni Marino Nigli s Trga sv. Jakoba Z rešilcem Rdečega križa so ga nemudoma prepeljali v tržaško bolnišnico. Zaradi resnih poškodb so ga s pridržano prognozo sprejeli na kirurškem oddelku. ODPRTO 2AKA&/ p DOPUSTOM § KWNTOV* sli _ . _ plllliiSpI Ai-luti.. fOTO KINO*"1"•■■■iiiiiMWttr seguun NA VAŠO RAZPOLAGO chailov, 79-letni Nicola Agostinelli, 74-letna Giovanna Gabrielli vd. Drago, 81-letni Adone Castagnaro, 82-letna Maria Glasar vd. Ballarin, 75-letni Umberto Basiacco, 81-letna Fortunata de Falco por. Vitale, 67-letni Felice Di Chiaro, 89-letni Pietro Trento, 52-letni Ferdinando Ghio. OKLICI: mehanik Luigi Rispoli in uradnica Lucia Donadic, elektro-mehanik Lucio Botteri in trg. pomočnica Graziella Medos, uradnik Filippo D’Agostino in uradnica Laura Ballestri, finančni stražnik Salvatore Puggioni in frizerka Daniela Giuressi, uradnik Giorgio Flego in blagajničarka Carmen Puzzer, delavec Giovanni Crotta in uradnica Daniela Crevatin, natakar Dario A-mato in frizerka Fiorella Sineri, vojaški častnik Francesco Gallo in u-radnica Michela Ranzato, strugar Giuliano Degrassi in uradnica Giuseppina Ferraro, livar Silvano Svetina in gospodinja Marisa Trovato, natakar Renato Valentinuzzi in frizerka Patrizia Nadali, elektrikar Giuseppe Lavrenčič in uradnica Stanislava Sinigoi, finančni podčastnik Emanuele Vanin in otroška negovalka Iolanda Gaier, teh. risar Ruggero Bonciani in uradnica Laura Privileggi, finančnik Michele Pistillo in gospodinja Montuori, bolničar Bruno Mercusa in delavka Luciana Macovaz, univer. študent Paolo Scherbi in uradnica Gioiella Sedmak, mehanik Osvaldo Rotter in u-radnica Ljubica Mlatac, finančnik Giuseppe Razzino in učiteljica An-gellina Zannini, uradnik Roberto Mo-dolo in gospodinja Liliana Furlan, delavec Darij Cerut in gospodinja Adelina Seravai, bolničai Francesco Crisanaz in otroška negovalka Daria Lattanzio, finančnik Mauro Boz- zo in gospodinja Maria Collica, mehanik Tommaso Tartaglia in trg. pomočnica Anna Femetic, uradnik Fulvio Roselli in gospodinja Mirija-na Furlan, uradnik Giuseppe Bosi-sio in uradnica Claretta Colombi, uradnik Luciano Podgornik in trg. pomočnica Adalgisa Franco, mesar Ignazio Vega in gospodinja Vittoria Graziano, uradnik Giuseppe Raciti in študentka Anastasia Cavala, u-radnik Alteo Buonfrate in uradnica Emanuela Brusato, delavec Domenico Scarpato in trg. pomočnica Elda Jugovaz, hidravlik Maurizio La-macchia in trg. pomočnica Serafina Lombardi, vojaški podčastnik Giovanni Pomponio in delavka Maria Monaco, finančnik Giuseppe Cici in poljedelka Cesarea Di Tomtnaso, poljedelec Domenico Minelli in gospodinja Pierina Cuccar, finančni stražnik Ruggiero Francatila in gospodinja Luigia Castellano, metalmeha-nični izvedenec Marino Tagliarolo in študentka Grazia Uršo, finančni stražnik Stefano Farabollini in u-radnica Teresa D’Aloise, krojač Fla-viano D Alessio i.. gospodinja Antonia Melar osa, trgovec Giorgio Močilnik in uradnica Dorotea Milic, o-brtnik Giuseppe _osich in učiteljica darila Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE - ZLATO 18/750%c - Velika izbira ur «SEIKO» -Posebni popusti. Urarna In zlatarna LAURENTI Trst Trieste • Largo Santurio 4 Nedda Schiozzi, paznik Andrea Gallo in gospodinja Anna Ferraro, stražnik javne varnosti Carl. Cesaro in trg. pomočnica Omelia Terčon, zdravnik dr. Eberardo Chiella in študentka Vilma Vigenkni, upokojenec Giuseppe Rucavina in gospodinja Jožefa Sever, železničar Nicola Leone in trg. pomočnica Vicenzina Cucinotta, mizar Rugherò Primosich in gospodinja Graziella Bigot, uradnik Janko Furlan in univerz, študentka Lida Lusizki, mizar Giorgio Senabor in uradnica Roberta Vicari, tehn. uradnik Furio Metz in gospodinja Costantina Pemigotti. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Godina - Pattina, Campo S. Giacomo 1; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina -AH’Igea, Ul. Ginnastica 6; Chiari -Cretti, Ul. Tor S. Piero 2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. LOTERIJA BARI 74 16 82 15 77 CAGLIARI 72 86 76 6 24 FIRENCE 80 67 9 55 45 GENOVA 21 85 32 70 3 MILAN 81 29 89 13 23 NEAPELJ 76 47 10 86 6 PALERMO 70 74 50 28 30 RIM 76 62 49 48 64 TURIN 73 36 66 69 65 BENETKE 69 26 39 5 13 ENALOTTO 2 2 2 12 2 2 2 2 2 X 2 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo jih bili deležni ob izgubi naše drage FANI ČUK vd. DANEU se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Opčine, 15. avgusta 1976 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3) Svojci ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, brata in nonota IVANA TURKA žalujoči svojci Trst, 15. avgusta 1976 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage mame, none in tete JOŽEFE BERNETIČ por. VIŠNJEVEC Posebna zahvala č.g. župniku za ganljive besede, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so drago pokojnico tako polnoštevilno spremili na zadnji poti. žalujoči sorodniki Vrhpolje, Gročana, Izola, Koper, Sežana, Maribor, Gorjansko, Bazovica, Lokev, Nova Gorica, 15. avgusta 1976 PrTmoršktdnevlulc 15. avgusta 1975 '4. IN 5. SEPTEMBRA NA KATINARI Tradicionalni vaški praznik v priredbi prosvetnega društva Pester kulturni in zabavni program Čez dobre tri tedne, točneje 4. in 5. septembra, bo prosvetno društvo Lonjer-Kalinara priredilo svoj že tradicionalni vaški praznik, ki bo potekal po že ustaljenih smernicah. Vseeno pa je pri organizaciji letošnje veselice prišlo do spremembe, saj bo ta dvodnevna prireditev tokrat na Katinari, namesto v Lonjarju, kot vsa leta doslej. Že lani so lonjerski in kat.inarski prosvetni delavci sklenili, dà organizirajo vaško veselico na Katinari in to iz več razlogov. V tej vasi, ki je bila še pred nekaj leti popolnoma slovenska, je v zadnjem obdobju prišlo do bistvenih sprememb, ki so skoraj v celoti spremenile sestavo prebivalstva. Prihod novih družin, vrsta novih gradenj bi prispevala k preobrazbi te vasi, kateri grozi, da bo v kratkem času zgubila še tisto malo svoje izrazite oblike. ki jo je še ohranila, predvsem v starejšem predelu kraja. V sami vasi se proti nebu dviga stolpnica, kjer bodo umeščene nove bolnišniške strukture, prav nasproti novi tržaški bolnišnici pa počasi, vendar zanesljivo, rastejo novi stanovanjski bloki (vse prej kot estetski), kamor bo v bližnji bodočnosti prišlo nekaj tisoč novih družin, ki bodo dokončno prispevale k popolni spremembi kraja. Zelene površine na Melari bodo kmalu zginile pod železobeton, ki se neustavljivo širi iz Rocola proti Katinari, nastale bodo nove infrastrukture, kot hitra cesta, ki bo povezovala tržaško pristanišče s kraško planoto, pa cestni priključki, ki bodo peljali k novi tržaški bolnišnici. Prav na obširnem zemljišču, ki pripada upravi ■ tržaške bolnišniške ustanove, na Golovki, bodo katinar-ski in lonjerski prosvetarji priredili letošnjo veselico. Poleg treh pevskih zborov iz sosednjih vasi bo nastopil na prireditvi še otroški pevski zbor domačega društva, ki se je prvič predstavil javnosti na reviji Naša pomlad, nastopila bo folklorna skupina, pa godba na pihala. V jutranjih urah bo na sporedu slikarski ex tempore, ki je lani, v svoji prvi izvedbi, odlično uspel in žel zanimanje med najmlajšimi Tokrat pa bo slikarsko tekmovanje odprto vsem, mladim in starejšim. V popoldanskih urah pa bo na sporedu tudi tekmovanje v teku čez drn in strn, ki ga bo priredilo domače športno društvo. ŠD ZARJA - BAZOVICA prireja danes, avgusta 15., in jutri, IS. TRADICIONALNI ŠPORTNI PRAZNIK Oba večera s pričetkom ob 20. uri PLES ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana. Za popestritev sporeda bodo poskrbeli POROČENI - NEPOROČENI Bazovci. ki se bedo pomerili v nogometu na športnem igrišču danes. 15.. avgusta. Danes nagradno plesno tekmovanje v valčku in polki. Delovali bodo dobro založeni kioski. Seveda pa se ne bo vse zaustavilo pri kulturnem sporedu, saj bo prireditelj poskrbel, da ne bo na obširnem prired:tvenem prostoru, ki se razteza ob gozdičku za katinarsko slovensko srednjo šolo, manjkalo ničesar, od jedače in pijače do plesnega ansambla, ki bo ob veselih vižah zabaval občinstvo (seveda če se bo medtem vreme usmililo ubogih prosvetarjev). R. Pečar Odbor ŠZ Sokol se iskreno zahvaljuje številnemu občinstvu, ki je bilo prisotno na plesni zabavi. Posebna zahvala pa gre vsem članom in simpatizerjem društva, ki so s svojim delom pripomogli k uspehu plesnega večera. » PREJŠNJO NEDELJO letovišču kratek počitek na HHI travi ugodiiu vpliva na živce. Uspel tradicionalni izlet openskih partizanov na Čaven Postanek pred spomenikom padlim v Štanjelu - Na Čavnu ni manjkalo ne hrane ne pijače ne petja Navsezgodaj zjutraj so se izletniki zbrali pred Prosvetnim domom, da se z avtobusi in avtomobili odpeljejo na Čaven. Prva postaja je bila v Štanjelu, kjer jih je sprejela delegacija Zveze borcev in pospremila do spomenika padlim. Po polaganju vencev je v imenu openskih partizanov spregovoril Zvonko Malalan, ki se je spomnil vaščanov, ki so padli v bitkah pri Štanjelu in poudaril, da njihovo življenje, kot vseh ostalih, ni bilo zaman žrtvovano. Seme, ki so ga oni v borbi sejali, je skalilo in rodilo zdrav in čvrst rod, ki se zaveda svoje dolžnosti in bo znal čuvati sadove svobode pridobljene v narodnoosvobodilni vojni. Jože Abram, član Zveze borcev iz Štanjela, je v svojem pozdravu podčrtal tudi vlogo Kosovelove brigade v bitki za Štanjel. ......................................................................................................Niii„iiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiliiiliiiiiiiiiiiillllliiiiiliiiiiiliiiimMiiimi!ililHmiiiniiiiiiiTiii>.iiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiimiimii....................... KLJUB SLABEMU VREMENU IZ PREJŠNJIH DNI Ob lepi sesljanski obali mnogo italijanskih in tujih turistov Tujci ostajajo v Ses/janu dan ali dva, nalo nadaljujejo pol proti Istri in Dalmaciji Sonce, morje in številne zanimivosti privabljajo že vrsto let v poletnih mesecih v naše kraje mnogo turistov. Letos vreme nj bilo kdove kaj naklonjeno obiskovalcem našega področja, kljub temu pa se njihovo število, v primerjavi s preteklimi leti, ni zmanjšalo. Čeprav, turisti iz I-talije in iz drugih držav se ne ustavljajo dalj časa na Tržaškem, ker predstavlja naše mesto za njih le prehodno etapo, počitek na poti proti Istri, Dalmaciji, Grčiji, pa vendar pustijo v naših krajih lepe denarce, Med najbolj turističnimi točkami naše pokrajine spada prav gotovo Sesljan s svojo vabljivo obalo. Prav tu se namreč ustavi največ turistov, saj jim ugodna lega Sesljana dovoljuje, da se kopajo, šotorijo, povrh tega pa si lahko s kratkimi izleti o-gleda.jo znamenitosti celotnega področja. Poletna turistična sezona se na se-sljanskem območju začenja približno po prvem tednu julija in traja brez zastojev vse do zadnjega tedna avgusta. V tem času je težko dobiti prosta mesta v kampingih, pri zasebnikih in v hotelih. Turizem na sesljanski obali ureja krajevna letovi-ščarska in turistična ustanova, ki lahko nudi obiskovalcem skupno 1800 mest v kampingih, 284 ležišč pri zasebnikih in 970 ležišč v hotelih. Mogoče edina pomanjkljivost se-sljanske obale je v tem, da ob obali ni nobenih hotelov. Turisti iz tujine namreč povprašujejo prav po takih objektih in z zadostitvijo njihovih želja bi gotovo še več zaslužili in tudi več turistov bi se dan ali dva pomudilo ob Sesljanskem zalivu, j Letos si je zbralo Sesljan za svo-; je letovanje več Italijanov kot prej-j šnja leta, medtem ko je ostalo šte-| vilo tujih obiskovalcev skoraj ne-! spremenjeno. Veliko zanimanje Ita-■ lijanov za sesljansko obalo si lahko razložimo iz zgolj gospodarskega vidika, kajti kriza, v katero je zašla lira v zadnjem letu ne dovoljuje državljanom, da bi si privoščili počitnice v tujini. Izmed tujih turistov prevladujejo Francozi, mnogo je tudi Belgijcev, Nizozemcev in Angležev. Nekoliko se je zmanjšalo število nemških obiskovalcev, verjetno zato, ker šo si izbrali pot iz Avstrije v Slovenijo, da bi se tako izognili potovanju po področju, ki ga je prizadel majski potres. V mesecu juliju so zabeležili ob sesljanski obali prihod 25.500 turistov iz Italije in iz tujine, kar je 1.300 več kot v istem obdobju lani, skupnih prenočitev (v hotelih, pri zasebnikih in v kampingih) pa je bilo 88.600, kar je približno 23.300 prenočitev več kot v prejšnjem juliju. Italijanskih turistov je bilo 15.100 (700 več kot prejšnje leto), tujcev pa 10.400 (500 več). Tujci so med svojim postankom prenočevali večinoma v hotelih, italijanski turisti pa so se v večji meri posluževali kampingov in zasebnih stanovanj. Da bi posredovala turistom vse vest; o znamenitostih našega področja in o kulturnih in glasbenih prireditvah, ki so.gjj tem času v Trstu iji. okolici, je krajevna letoviščarska in turistična ustanova pripravila dve posebni brošuri v šestih jezikih. Prva posreduje vesti v italijanščini, nemščini in angleščini, druga pa v slovenščini, francoščin; in v holand-ščini. • Danes popoldne bodo v jami pri Briščikih speleologi planinskega društva «Alpina delle Giulie» prikazali najnovešje tehnike raziskovanja jam s posluževanjem samih vrvi. Da bi belje prikazali razlike med tradicionalnim raziskovanjem z jeklenimi stopnicami in pritrjenimi vrvmi, in novimi metodami, bodo uporabili istočasno obe tehniki. (■'■iiiiitiiii,{iiii,in,||,|,|,n,miiinii,HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiil PRI DELIH ZA UREJANJE VRTA V NABREŽINI Odkrili so zgodovinsko važne ostanke rimske vile iz dobe cesarja Avgusta Po mnenju dr. Scottijeve, Kras skriva še mnogo rimskih ostankov _ Nedaleč od križišča, ki iz Nabre-Z|ne pelje v Slivno, v smeri proti Se-sljanu, si gradi hišo in trgovino Kar-1° Rolič, Ko stopim iz avta in se napotim z otrokom za hišo, imam pbčutek, da je to navadno gradbišče, kot jih je toliko po naših vaseh. a ko zagledam ženo s štiriletnim otrokom, ki se pripogiba k tlom, Yem, da sem prišel na cilj. Žena le namreč dr. arheologije Franca '»cotti iz skrbništva za spomeniško varstvo, predmet njenega zanimanja pa je kup kamenja, ki ga natančno pregleduje. Ko se predstaviva, Pokliče še svojega moža in se z o-ti'okom napoti proti veliki trikotni Ploskvi, ki je v raznih delih tlakovana z malimi kockami iz opeke in hi je v sredini pokrita s polivinilom, 4 ped mano je tlak rimske vile. Scot-b.ieva prične takoj z razlago, medtem ko se otroka podita po gradbišču. Vila je, po mnenju arheologinje, iz dobe cesarja Avgusta približku iz leta 20 pr. n. š. V dokaz te tr-dnve navaja keramične ostanke, am-lore in bronasti kovanec, ki so ga našli na podu iz avgustovske dobe . "'h teta pr. n. š., zapustili pa so jo po vsej verjetnosti za časa cesarja Tiberija v letu 30 po n. š. Tu se arheologinja zamisli in prizna, da je ta opustitev popolna zagonetka, saj ni nobenega znaka požara, vzroki bodo po vsej verjetnosti ostali neznani. Vila se nahaja v neposred-111,, , „n' kamnoloma Montecatini in nedaleč od nje je morala biti rimska cesta, ki je peljala v Oglej. Scottije-va pripomni, da bj bilo odkritje te ceste bistvene važnosti za spoznavanje zgodovine naših krajev. Odkritje e ceste pa je zelo težavno, saj na našem Krasu niso Rimljani uporabljali sistemov tlakovanja cest, ki je «nano drugje in. ki omogoča z zrač- nimi posnetki na podlagi rastja točno ugotovitev, temveč so ceste bile podobne kraškim kolovozom. Kar bi se lahko opazilo, bi bili samo žlebovi koles, ki jih je rastje preraslo. Nedaleč od temeljev zidu, ki obkroža ploščad, opazim razbitine posode za olje, Scotti jeva se ne izrazi glede starosti teh razbitin, saj pravi, da so posodo našli nekaj metrov dlje v zidu, ki loči zemljišče gradbišča s parcelo Stanka Caharije (M'hceve-ga) in ni iz enakega kamna kot o-stali material v vili. Zanimivo bi bilo ugotoviti iz katerega nabrežinske-ga kamnoloma so posamezni obdelani kamni, glede posode za olje pa Scot-tijeva dostavi, da nimamo točnih podatkov, kdaj so pričeli v naših krajih gojiti oljko, zato je vsako sklepanje negotovo. Pogovor postane bolj sproščen, ko Karlo Rolič potoži, da ima s to najdbo samobitnosti, po vidi so splavali načrti d zavetr- če greste na dopust v Jugo-' slavijo, lahko dobite PRIMORSKI DNEVNIK letoviške kraje, stane Primorski v skoraj vse Za 14 dni dnevnik 1.300 lir. Prosimo Vas samo, da nas pravočasno obvestite, kdaj odpo tujete in istočasno, kdaj se vrnete. O vsaki spremembi bi želeli biti obveščeni vsaj en teden prej. Uprava in uredništvo PRIMORSKEGA DNEVNIKA nem vrtiču, kjer bi gojil solato in zelenjavo, Scottijeva pa v smehu pristavi, da bo imel ceneno reklamo za svojo trgovino s ploščicami, saj polivinil skriva poškodovan mozaik hišnega grba. Ko ga odkrijejo sem nekoliko razočaran, ker je od grba ostal le okvir iz sivega in belega mozaika. Napravim nekaj posnetkov, pokličem sina, pozdravim prisotne in stopim v avto. Po kilometru opazim, da ima otrok v rokah bel lesketajoč predmet velikosti gumba. Pogledam bolje in opazim, da je v predmetu vdolbena majhna sličica. Ko se vrnem ponovno na gradbišče, se Scottijevi zaiskrijo oči ob pogledu na mali ovalen predmet, skliče vse na kup in ga jim razkazuje. Nenadoma podvomi v vso zadevo, misli, da ;e le neokusna šala, a se kmalu prepriča, da jih nisem potegnil. Ure in ure sta z možem izgubila pri presihanju zemlje, da bi dobila hišni pečatnik in sedaj pade kakor iz neba, dostavi z zadovoljstvom arheologinja. Na malem belem kamenčku s sivimi lisami je vdolbena, po mnenju Scottijeve, Atena ali Minerva, ki drži v rokah palmovo vejico. Sedaj je prilika, da nadaljujem z vprašanji, ki si jih prej nisem upal zastaviti: kakšno je finančno stanje pri skrbništvu za spomeniško varstvo. Odgovor je zavit v precejšnjo grenkobo, ko Scottijeva pristavi, da so pričeli z deli na lastno pest, saj proračuni ustanove ne predvidevajo takih posegov, a na srečo se je sedaj zadeva uredila in imajo na voljo zadosten znesek, še vedno pa imajo premalo ljudi. Ko se končno poslovim, me prosi, naj naši ljudje sodelujejo, naj obvestijo odgovorne organe, če zasledijo kaj posebnega, ker Kras skriva še mnogo nedotaknjenih rimskih objektov. VAŽNO OPOZORILO KMEČKE ZVEZE VINOGRADNIKOM Kmečka zveza opozarja vinogradnike, da morajo prijaviti zaloge vina ki jih imajo morebiti šc v kleti (o-ziroma so jih imeli, čeprav že prodane) 31. avgusta, najkasneje do 6. septembra trošarinskemu uradu občine, v kateri prebivajo. Kdor bi imel še vina in prijave ne bi vložil, je lahko kaznovan z globo od 100.000 do 1.000.000 lir. Tajništvo KZ bo članom izpolnjevalo prijave do 4. septembra in jih potem oddalo pristojnim uradom. Tajništvo Kmečke zveze Gorska počitniška kolonija v Karniji Slovenska Vincencijeva konferenca iz Trsta organizira že vrsto let gorske počitniške kolonije za otroke od 6. do 14. leta starosti. Zadnjih deset let ja ta kolonija v KSr-niji ih je imela svoj sedež v Rigolali). poTèrii " v^O va r u, letos pa je v Comegliansu. Kraj leži ob glavni cesti, ki pelje iz Tolmeča v Sappa-do. Preden se cesta začne vzpenjati proti Rigolatu srečaš na desni strani ceste obsežno šolsko poslopje, višje strokovne šole. Tu je letos nastanjena kolonija, kjer letuje trenutno 70 otrok s Tržaškega in z Goriškega. Tako so tu zbrani pod isto streho Tržačani in Goričani. Letos pa je v koloniji še ena novost in sicer, da letujejo skupaj dečki in deklice, kar še bolj popestri življenje v koloniji. Otroci so prispeli v kolonijo 27. julija in bodo tu do 20. avgusta, ko se bodo vrnili na svoje domove. Vsak dan so na sporedu krajši izleti v oklico Comegliansa. Včasih pa se odpravijo tudi na daljše in sicer v Ovaro, v Ravascletto, v Rigolato in podobno, če vfeme nagaja, kot se to zadnje dni dogaja pogostokrat, otroci ne zgubijo poguma, saj imajo pred poslopjem kolonije velika igrišča za odbojko, košarko in tenis, nedaleč od poslopja pa nogometno igrišče in veliko telovadnico lokalne srednje šole. Pa tudi v stavbi sami imajo večji prostor, namenjen igram. Tako pridejo do izraza razne igre, športna tekmovanja, pevske vaje, risanje in spisi. Tako so, s pomočjo vzgojiteljic pripravili spored za radijsko oddajo, ki so jo snemali v koloniji v sredo dopoldne tehniki radijske postaje iz Trsta. V nedeljo, 8. avgusta, pa so imeli kratko prireditev za starše, kajti ta nedelja je bila namenjena obiskom. Prireditev je obsegala pesmi, plese in zabavne skeče. Tako preživljajo otroci svoje počitnice v tem goratem predelu naše dežele ter uživajo svež. zrak in mir ter se krepijo in nabirajo moči za prihodnje šolsko leto. Zadnji dan pred odhodom pa je na vrsti še tradicionalni kres, s katerim se bodo dečki in deklice poslovili od kraja, kjer so preživeli res lepih 25 dni počitnic. Preko Primorskega dnevnika pa otroci še sporočajo staršem:. Nasvidenje v petek ob 12. uri v Ul. F. Gioia ob železniški postaji v. Trstu, kamor se bomo pripeljali z avtobusom. PRAV NA DANAŠNJI DAN ■v Sestindevetdeseti rojstni dan Marije Mihalič vdove Pauzin v letu 1880, ko se je 15. avgusta rodila v Kastelcu pri Socerbu, v družini siromašnega kmeta. Še kot otrok je morala vsak dan pešačiti, tako v lepem kot v slabem vremenu in tudi bosa v Dolino, kjer je obiskovala ljudsko šolo. Nato je delala in pomagala doma do 18. leta. V tem času je mlada Marija hodila v Trst kamor je z jerbasom na glavi nosila prodajati mleko. Po 18. letu se je preselila v mesto, kjer je dobila službo pri neki družini. V mestu se je spoznala z Josipom Pauzinom, doma iz Šempetra na Krasu (današnja Pivka), s katerim se je tudi poročila in mu v zakonu povila šest otrok, od katerih so še štirje živi. Toda plača moža, ki je bil tudi večkrat brez dela, ni zadostovala za toliko mladih ust. Tako je morala Marija, kot skrbna mati, delati za svojo novo družino. Dolgo let je prala perilo tržaški gospodi in to v zelo težkih in mučnih razmerah. Stanovala je namreč v petem nadstropju v Ul. Concordia pri Sv. Jakobu, in ker v stanovanju ni bilo tekoče vode, je morala prenašati škafe vode iz ulice do petega nadstropja. To delo je opravljala dolgo let, dokler niso otroci zrasli, se zaposlili in seveda tako materi in očetu skrbno pomagali. Pred 12 leti je je umrl mož in od tedaj živi s sinom Vincencom pri Sv. Alojziju. Čeprav njeno življenje ni bilo lahko, se naša slavljenka za svojo častitljivo starost kar dobro, počuti. Mi vsi, skupaj z njenimi otroci in sorodniki, ji želimo iz srca še dolgo zdravih in prijetnih let. Že leta in leta objavljamo kratke življenjepise tistih redkih mož in žena, ki so prekoračili osem ali devet križev. Življenjska doba se je namreč v zadnjih desetih letih krepko podaljšala in starih očancev in starih žena jih je nekoliko več, kot jih je bilo nekoč. Toda zelo redki so tisti, ki se bližajo stoletnici življenja. Ena teh nenavadno redkih «korenin» je današnja slavljenka in sicer Marija Mihalič vd. Pauzin, ki slavi prav na.današnji dan, na veliki šmaren, svoj sestindevetdeseti rojstni dan in svoj god. Nihče bi ji tega ■ niti ne prisodil, saj jih kaže veliko manj. Morda bi kdo mislil, da je to zaradi tega, ker je bilo njeno življenje udobno in bogato. Niti. najmanj ne. Vse njeno življenje je bilo bolj težavno in mučno kot udobno, saj je morala trdo delati, da ne rečemo garati. Sicer pa preidimo k njenemu življenjepisu, ki se začenja tam daleč Potovalni urad AURORA priredi od 21. do 26. avgusta, od 26. do 31. avgusta in od 31. avgusta do 5. septembra LETOVANJE NA KRKU Vožnja in polni penzion 30.000 lir Vpisovanje pri potovalnem uradu «Aurora», Ul. Cicerone št. 4, tel. 60-261. Mali oglasi «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. ŽELITE se poročiti? Informacije agencija «Conoscersi», Ul. Pelliccerie 6 — Videm: odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 65-923. PRIZNANO podjetje v Trstu išče vajenko za prodajalno pohištva in vajenca za mizarsko delavnico. Telefonirati na štev. 54-390 ob umiku odprtja trgovin. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m uni iiiiuiiii im im irMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiii „1,111,1),minnmm PREJŠNJO SOBOTO IN NEDELJO Odlično uspel praznik 10-letnice ŠD Sokol V soboto in nedeljo je ŠD Sokol iz Nabrežine priredilo na lastnem odbojkarskem igrišču praznik s plesom in kulturnim programom. Zaradi slabega vremena je bil praznik odložen za leden dni in tako je nekaj kulturnih točk odpadlo, med katerimi tudi izvedba obetajočih plesalk društva Tabor z Opčin, vsekakor pa je praznik povsem uspel in moramo priznati, da je vložilo društvo veliko truda in požrtvova-nja. Društvu na pomoč je prihitelo veliko število članov in simpatizerjev, zlasti pa domačih trgovcev in obrtnikov, ki so s svojim trudom in delom vred pripomogli k odlično uspeli prireditvi. . Naj omenimo še imena trgovcev: Drago Kukanja, Rado Špan, Miro Franceschini Renato Jazbec-, kavarna iTerčon, Sergij Kosmiha ter Levko Frankovič. •iiiiiiimiiiiiiiiuiiiiii mil iimiiiiiiiiii MifriiiiMrHjiiiii!iumiiiiiiiimirmuiimi„iiiiiiiiimiiiiiit,iiiiiiiiii„,|, danes ob obali KINO KOPER: ob 18. in 20.30 ameriški: RDEČI GUSAR. IZOLA: ob 18. in 20.30 ameriški: RYANOVA HČI. ŠKOFIJE: ob 17. in 20. italijanski: TUDI ANGELI STRELJAJO Z DESNO. PIRAN: ob 18. in 20.30 nemški: JIMMY SE BLIŽA MAVRICI. PORTOROŽ: ob 20.30 nemški: S ČIM SE UKVARJAJO SPOŠTOVANE GOSPE. TRGOVINE Danes dopoldne bodo dežurale: V Kopru samopostrežna trgovina v Žusterni. V Izoli: Turopoljac v Pittonijevi ulici, Nanos v Dantejevi ulici in KZ v Ljubljanski ulici. V Piranu: Samopostrežba in Sadje zelenjava na Zelenjevnem, trgu in mesnica Agraria na. Kidričevem nabrežju. V Portorožu: samopostrežba Nanos in mesnica Emona. V Luciji: market Nanos. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Čez nedeljo je organizirana v vseh treh obalnih mestih celodnevna in nočna zdravniška služba, prav takoj dnevnika ni utegnil priti do Nabre pa bodo dežurale tudi lekarne. žine. D. U. V soboto je zabaval občinstvo kvin tet Praprot, ki vidno napreduje. O-koli 22. ure pa je občinstvo doživelo prijetno presenečenje, kajti žirija je končno izvolila «mis Sokol»: to je bila Patrizia Terčič, ki je takoj ob vstopu na oder očarala publiko, tako da so vsi navdušeno ploskali. Celoten večer je potekal v veselem vzdušju in občinstvo se je zabavalo ob zvokih kvinteta Praprot skoraj do ene ure po polnoči. Naslednji dan se je začel s koncertom ansambla Igo Radovič, ki se je povzpel na zelo visoko raven. Naj omenimo uspeh v Števerjanu, kjer so Igo in prijatelji prejeli nagrado občinstva. Konkurenca je bila zelo huda, kajti v Števerjan so prihrumeli letos tudi zelo znani stari festivalski mački. Povrnimo se na koncert, ki je bil res kakovosten in je navdušil celotno občinstvo. Tudi med plesom so se fantje odlično odrezali. Veselo in hkrati razburljivo vzdušje je prevladovalo na tekmovanju v valčku in tangu. Prijavilo se je veliko število pare / in publika je navdušeno spremljala o-cenjevanje komisije. Kar se tiče tekmovanja v valčku je potekalo vse v redu. Pri tangu pa je izbruhnil val polemik, ki pa se je sprevrgel kmalu v smeh in zadovoljstvo. Tekmovalci so se po nagrajevanju pošteno okrepčali s pristnim nabrežinskim vinom, nato pa znova zaplesali ih se vrteli pozno v noč. Za uspeli praznik se odbor ŠD Sokol še enkrat zahvaljuje vsem tistim, ki so karkoli priskočili na pomoč društvu, žal pa nimamo nobenega slikarskega dokumenta o praznik, , ker fotograf Primorskega Ko so izlptnik; prispeli na Čaven, so jim postregli najprej s kuhanimi klobasami in domačim vinom. Oglasila se je harmonika in še pred kosilom se je razlegala po vsem Trnovskem slovenska pesem. Mnogi izletniki so se podali v okolico Čavna in nekateri drzneži celo na Kucelj. Medtem je kuhar Milan pripravil s svojimi pomočniki odlično paštašuto, saj so jo vsi pojedli s slastjo, ker apetit ni manjkal nobenemu. Vse so dobro zalili z vinom, harmonikar Zvonko je nategnil meh in vse se je zbralo okrog njega in prepevalo na vso moč partizanske in druge narodne motive. f ifl Namesto cvetja na grob pokojnega Antona Bandlja daruje družina Lovrenca Štranja 10.000 lir za PD Valentin Vodnik. V spomin Ljudmile Abram daruje Ignac Marc 5.000 lir za Dobrodelno društvo. V spomin tete Ljudmile Abram-Cerkvenič daruje Ivan Cerkvenič (Maribor) 3.500 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Petra Petarosa daruje družina Racman iz Gročane 14 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. Namesto cvetja na grob Avgusta Pahorja daruje Ivanka Wilhelm 5 tisoč lir za SPD Tabor - Opčine. Ob poklonitvi cvetja na grob Marije Dolenc darujejo sosedje ostalo vsoto 6.000 lir za PD Lipa. Namesto cvetja na grob Milke A-bram roj. Cerkvenič daruje Nada-lina Castellani z družino 5.000 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob Pepija Bogatea darujeta Dana in Milko Bole, Križ, 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Ob 13. obletnici smrti drage mame Anice darujeta hčerki Anita in Marija 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Martina Stublja darujeta družini Cesar Viktor in Ravbar Boris 15.000 lir za spomenik padlim v NOB v Repniču. 24. MEDNARODNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE 16. AVGUSTA Kozarac: «Djuka Begovič» Fabijan Šovagovič, Zagreb 17., 18.. 19. AVGUSTA Folklora Polinezijski plesi Tiare Tahiti Veliki balet Tahitija 20. AVGUSTA Andric: «Pogovor z Goyo» Andrej Kurent, Ljubljana 21. AVGUSTA Pantomima Andres Valdes, Ljubljana 22. AVGUSTA Koncerti The Camerata of thè University of Maryland, Baltimora County, USA Zborovski koncert 23. AVGUSTA Cankar - Povše : «Martin Kačur» Primorsko dramsko gledališče. Nova Gorica 25., 26. AVGUSTA Gledališče Fornezzi: «Občinski kurir Švejk v tretji svetovni reformi» Satirični kabaret «Metla» * * « Vse prireditve bodo v Križankah v poletnem gledališču, cerkvi, malem dvorišču, preddverju ali viteški dvorani. • Informacije in prodaja vstopnic FESTIVAL LJUBLJANA Trg francoske revolucije 1 61000 Ljubljana, Jugoslavija Tel.: 21-838. 24-575 svpžp pražunn kara = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CREMCAEFŠ praži karo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCA EEÈ Vam daje vedno vse najboljše PRIMO ROVIS PR AŽARNA : UL PIGAFETTA 6/1 • Tel. 820.747 • Industriiske con» PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 • Tel. 29.210 DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 • Telefoni 793.735 • 750.575 TRST • Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje. inozemstvo tudi « AUTORALLY • Nadomestni deli ta: fiat austin - renault peugeot ford • wolkswagen • usu opel • Oprema za rally • Gume: Micheli n - Uniroyai Kleber • Dunlop. • Originalni nadomestni deli Lucas Marcili Ferodo Abarth VDO. PAHOR Gl Ulica Zonta 3/a, O R G I O tel. 69-250 SPLOŠNA OPREMA 3mc od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost — SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE — POHIŠTVO ZA TERASE IN VRTOVE TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi *v. Ivana), tel. 54-390 GORIŠKI DNEVNIK 15. avgusta 1976 PO SKLEPU OBČINSKEGA ODBORA Kakšna je porazdelitev lokacij slovenskih šolskih zavodov v Gorici Odprto je še vprašanje dveh otroških vrtcev, ki ga bodo rešili, brž ko se bodo politiki vrnili s počitnic ■ Zaskrbljenost zaredi prevozov in kurjave Na seji občinskega odbora v Gorici, dne 6. avgusta, so razpravljali o premestitvi šolskih zavodov. Poleg domala, vseh slovenskih šol v Gorici, vrtcev, osnovnih in srednjih, so razpravljali tudi o preselitvi treh italijanskih srednjih šol. Glede več ne slovenskih šol je občinski odbor že sprejel dokončno odločitev, le o premestitvi dveh slovenskih otroških vrtcev v Gorici bo dokončno odločal šele po sestanku s političnimi dejavniki, ki so zaradi poletnih počitnic v tem trenutku nedosegljivi; vendar pa ima tudi za vrtca občinska uprava že izdelan predlog. Po posvetovanju s predstojniki šol in zavodskih svetov se bodo iz svojih sedanjih prostorov preselile v semenišče nižja srednja šola, gimnazija -licej, učiteljišče in šola za otroške vrtnarice, ki deluje v okviru učiteljišča. Slovenski osnovni šoli bodo iz Ul. Croce in Ul. Randaccio premestili prvo iz Lutmanove v Lukežičevo zgradbo v Ul. Croce, drugo pa v prvo nadstropje zavoda Lenassi. Glede premestitve otroških vrtcev občinska uprava nima še soglasja slovenskih političnih dejavnikov, pač pa je zanje izdelala predlog, o katerem bodo dokončno sklepali še pred koncem tega meseca. Otroški vrtec v Ul. Croce nameravajo premestiti v zavod Lenassi, tistega v Ul. Randaccio pa v zavod Contavalle, v Ul. Garzarolli. Prvotno so nameravali vrtec v Ul. Croce premestiti v zavod Sacra Famiglia, vendar so po ogledu poslopja, med katerim so se prepričali, da je za pouk skrajno neprimeren, sklenili vrtec preseliti v zavod Lenassi. Slovenski trgovski zavod bo ostal v svojih dosedanjih prostorih v Ul. Vittorio Veneto. Občinska uprava je namreč upoštevala pripombe ravnateljstva šole in zavodskega sveta, da bi bila selitev nesmotrna, ker so šele pred nedavnim vložili v šolo sredstva za priključke električnih strojev. 'Italijanske šole imajo bolj urejene razmere in bodo le tri spremembe: srednja šola «Ascoli» se bo iz Ul. Or-zoni preselila v nekdanjo srednjo šolo Locchi v Ul. Margotti, znanstveni licej iz Ul. V. Veneto v Ul. Margotti, srednja šola Favetti pa v poslopje v Ul. V. Veneto. Med slovenskimi šolniki v Gorici je bilo že doslej slišati pripombe na račun slabega ogrevanja šolskih 'prostorov. Še zlasti hladni so bili prostori slovenskega trgovskega zavoda, kjer so centralno kurjavo prižigali le za nekaj ur na dan, ne glede na to, če je bil dan hladnejši ali toplejši. Pripombe, ki jih dajejo šolniki trgovskega zavoda, se sedaj slišijo tudi iz drugih vrst, kajti semenišče je po svojem u-stroju prav tako nefunkcionalna zgradba ter je s centralno kurjavo n i bodo segreli, če bodo kurili neracionalno in pomanjkljivo. Vprašanje zase predstavlja prevoz dijakov in šolarjev. O tem so že veliko razpravljali, toda problem je še vedno odprt in ga bo treba hitro in zadovoljivo rešiti, če hočemo preprečiti kvaren vpiiv preselitve na številčno stanje slovenskih šol v mestu. Reševanje krize na pokrajini Predsednik pokrajine Compagnone je začel pogovore za rešitev krize. Na sedežu PSDI se je sestal z delegacijo stranke, ki jo je vodil V zakonskem gnezdu Nade in Jožefa Jelena se je v petek u-stavila štorklja in pustila prvorojenko BARBARO Srečnima zakoncema čestita PD Jezero iz Doberdoba. tajnik Bianconi. Na njem so osvetlili nekatera izmed števiinih upravnih vprašanj, med katerimi je na prvem mestu psihiatrična bolnišnica. Compagnone je na sestanku povedal, da bo s funkcionarji pokrajine prihodnji teden sestavil programski dokument in ga predložil v razpravo strankam, hkrati pa bo nadaljeval pogovore z njimi. PSDI daje polno podporo Compa-gnoneju, pri opravljanju važne naloge. Rešitev krize na pokrajini bi po sodbi PSDI pokazala odgovorno obnašanje strank ustavnega loka, ter bi odprla nov način vodenja politike. Stranka dodaja, da bodo predčasne volitve edini način za premostitev krize, če bo sedanji poskus propadel. Izlet Števerjancev v San Marino Prosvetno društvo «Briški grič» iz Števerjana priredi v nedeljo, 12. septembra, enodnevni avtobusni izlet v San Marino. Kdor se želi u-deležiti izleta, naj se vpiše pri odbornikih društva, pri katerih bo dobil tudi vsa potrebna pojasnila. V PETEK PRIČETEK PRAZNOVANJ Ansambel Toneta Žagarja na prazniku na Oslavju V nedeljo zjutraj bo PD «Naš prapor» pripravilo pohod po briških poteh V teh poč:tniških dneh, ko je že veliko ljudi odšlo na dopust, se na Oslavju pripravljajo na tradicionalni ' briški praznik, ki ga že, tretje leto zapored prireja prosvetno društvo Naš prapor, ki obsega Pevmo, Štmaver in Oslavje. Tudi letošnje praznovanje bo «na borjaču», kot domačini pravijo kraju v zgornjem delu Oslavja. Briški praznik se bo pričel v petek, 20. avgusta, in bo trajal štiri dni. Spored praznovanja bo obsegal razne kultumo-zabavne točke ter športno tekmovanje, ki bo v nedeljo zjutraj. Poglejmo podroben spored praznovanja: v petek zvečer bo na sporedu tekmovanje v športno društvo Juventina iz Štandreža vabi na TRADICIONALNO Š AG RO ki bo danes in jutri na domačem nogometnem igrišču. Spored: □ DANES ples; □ JUTRI izvolitev lepotice Ju-ventine ter mistra 1976. Vabljeni! briškoli z bogatimi nagradami za najboljše dvojice. Sobotni spored predvideva nastop znanega zabavnega ansambla Toneta Žagarja iz Ljubljane. Nedeljski dopoldanski del bo posvečen športu. Prosvetni delavci bodo namreč pripravili pohod po briških poteh, katerega se lahko u-deležijo vsi, stari in mladi. Zbirališče bo na prireditvenem prostoru ob 8.30, start pa je predviden pol ure kasneje. V popoldanskih urah bo na prireditveni prostor prikorakala Briška godba na pihala, ki bo imela samostojen koncert. V ponedeljek bo prosta zabava s plesom. Za veselo razpoloženje bo v petek, nedeljo in ponedeljek poskrbel ansambel Mejašev. Na razpolago bo tudi pristno briško vino. Mirenski pevci nastopili v Renk eh V Ronkah se z uspehom nadaljujejo avgustovske prireditve, ki jih vsako leto pripravlja krajevna Pro Loco. V petek zvečer je v Ronkah gostoval moški pevski zbor iz Mirna, ki ga vodi Anton Klančič. Pred številnim občinstvom so Mirenci zapeli več narodnih in partizanskih pesmi. SLOVENSKI ANSAMBLI NA GORIŠKEM The Lovers: skupina petih mladeničev ki jih združuje ljubezen do glasbe Skupina je pred štirimi leti nastala v Sovodnjah ■ Oktobra bodo v Benetkah opravili glasbeni izpit štirje od petih članov sovodenj«ke skupine (z leve): M. Cotič, A. Konjedič, R. Uršič in S. Čadež. V PRISTOJNOSTI ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKE KOMISIJE Uspešno zaključeno usklajevanje načrtov za prehod Standrei- Vrtojba Na seji 24. avgusta naj bi potrdili načrte o uskladitvi obeh mejnih postaj na mejni črti V Ločniku se uspešno vključujejo v gospodarstvo Poseg predsednika ločniške posojilnice Maria Furlanija Italijansko - jugoslovanska mešana komisija za odprtje mednarodnega mejnega prehoda Štandrež -Vrtojba se po vsej verjetnosti znova sestane v torek, 24. avgusta, ob 10. uri v Gorici. Predlog v tem smislu je novi predsednik italijanskega dela mešane komisije inž. E. Maggiulli poslal predsedniku jugoslovanske komisije inž. Blenkušu. Inženir Mag; Vrtojbi. Na prihodnjem sestanku bo-j no» pomerili v igranju te zvrsti dvo-do ocenili delo komisije glede u- boja, ki ga povečini igrajo v osmi-sklajevanja obeh načrtov, v nasled-1 cah, kjer se običajno igra le za nji fazi bi morali razpravljati o izvajanju teh načrtov. Krožijo utemeljene govorice, da bodo z gradnjo objektov na mejnih postajah začeli v tem letu. To pa pomeni, da stopa v zaključno fazo tudi načrtovanje mejne postaje za tovorni promet po giulli je namreč novi predsednik u- cesti, ki jo nameravajo zgraditi na stanove za javna dela dežele Furia-1 Jeromitišču, se pravi desno od avto- kapljico dobrega vina. Prav tako sta se v četrtek in petek uspešno zaključil, tekmovanji v briškoli in v tolčenju balinčka. Tudi pri teh tekmovanjih so domači predstavniki odnesli najlepše nagrade. Vse večere je za ples igral domači ansambel The Waves. V družini Nade in Emila Jelena se je rodila prvorojenka BARBARA Ob srečnem dogodku jima izrekajo čestitke prijatelji in člani doberdobske sekcije KPl — «Jože Srebrnič». nije - Julijske krajine ter je nasledil inž. Martucellija, ki je letos odšel v pokoj. Na sestanku mešane komisije bi morali proučiti dosedanje priprave delovnega odbora, k; se je večkrat sestal in uskladil načrta obeh mejnih postaj na mejni črti. Njegova naloga je bila poiskati skupne kvore kakor širine posameznih prometnih pasov, zelenic ipd. preko katerih ena mejna postaja prehaja v drugo. Kakor smo že poročali ,je goriški občinski svet odobril načrt za mejno postajo pri Štandrežu. znane pa so nam tudi vesti o uspešnem napredovanju načrtovanja mejne postaje v ... ..m....Hlinili....... odpravljanje posledic potresa Poleg strehe zagotoviti takoj tudi delovna mesta Te dni je opaziti povsod posebno počitniško vzdušje. «Ferragosto» je tu. Žal pa je za prebivalce porušenih krajev Furlanije, Beneške Slo-, venije in Rezije to le opomin, da jesen že trka na vrata, čeprav je še veliko ljudi brez varne strehe nad glavo. Posledice naravne nesreče pa ne bodo odpravljene z zagotovitvijo varnih prebivališč. Zagotoviti je treba čimprej zadostno število delovnih mest in to v neposredni bližini porušenih krajev. Ne smemo pozabiti narhreč, da je ujma povzročila velikansko škodo tudi v gospodarstvu, kjer so bili številni obrati popolnoma uničeni, dnjgi pa težko poškodovani. V nekaterih tovarnah — te so bolj redke — so z velikimi težavami in s pomočjo delavcev že obnovili proizvodnjo. O staja pa odprto vprašanje, kako usposobiti druge ter kako stimulirati postavitev novih. To, da bi se povrnili v stanje pred 6. majem letos, ne more biti rešitev, kajti v tem primeru bi bili tisoči delavcev spet primorani v svet s trebuhom za kruhom, kakor se že dogaja dolga desetletja. Na tem področju pa je bilo do sedaj bolj malo storjenega. Vlada se drži bolj oddaljeno, glavne pobude naj bi prevzela dežela. Za denarna sredstva ne bi bilo težav z rimske strani. Zakaj bi Rim posegal z avtonomne odločitve dežele, tam kjer ni treba? Površne ocene govorijo v prid nastajanju zlasti srednjih in manjših industrijskih obratov. Zemljepisna lega Furlanije pa je kakor nalašč za tako gospodarsko dejavnost, u-smerjeno predvsem na tuja tržišča. Tudi delovne sile zaenkrat še ne manjka. Torej optimalni pogoji so dani. Vprašanje (in tu se zatakne) pa je, kako bodo podjetniki ocenili položaj. Ali bodo dovolj stimulirani, da se bodo odločili za posta /itev novih obratov? Poleg obnovitve industrijske dejavnosti in razširitve prejšnjih zmogljivosti pa se pred deželne upravitelje postavlja tudi vprašanje zajezitve izseljevanja iz nekaterih že Predvsem so to kraji v nekaterih dolinah zahodne Furlanije in Beneške Slovenije, kjer je število prebivalstva občutno upadlo. Po potresu, ki je prizadel tudi razne turistične objekte, ki so bili edini vir dohodka za preostale prebivalce, grozi sedaj, v kolikor ne bo takojšnje pomoči, popolna izpraznitev nekaterih dolin. Tako je samo v dolini Celline število prebivalstva v zadnjih 15 letih upadlo za skoraj 40 odstotkov! O tem nujnem vprašanju so razpravljali turistični delavci na srečanju v Forni di Sopra. Predvsem so si bili edini, da samo zunanji posegi, postavitev industrijskih obratov, hlevov za vzrejo živine itd., ne zadostujejo. Treba je ovrednotiti predvsem tiste skrite možnosti za razvoj tujskega prometa, ki jih ima vsak kraj, vsaka dolina ter zgraditi primemo število gostinskih o-bratov. Kot dokaz pravilnosti take izbire je dr. Zuliani, podpredsednik videmske letoviščarske ustanove, navedel primer Piancavallo, kjer se je v nekaj letih iz nepoznanega kraja razvilo pomembno zimskošportno središče, ki privablja celo goste iz Amerike. Seveda je treba najprej raziskati specifičnosti posameznih krajev ter ob upoštevanju le-teh preiti k uresničevanju načrtov. Ti danes zanemarjeni kraji imajo objektivne možnosti turističnega razvoja, saj so v neposredni bližini večjih mestnih središč. Poleg tega pa si vse več ljudi želi na počitnicah predvsem miru in se izogiba velikih letovišč, kakršnih na našem področju ne manjka. Urnik trgovin za veliki šmaren Ob velikošmarnih praznikih bodo trgovine v Gorici poslovale po naslednjem urniku. DANES, 15. avgusta: vse trgovine bodo zaprte; v jutranjih urah bo odprta le dežurna cvetličarna. JUTRI, 15. avgusta: vse trgovine bodo zaprte. V jutranjih urah bodo odprte pekarne in mlekarne. Brivnice in frizerski saloni bodo izseljevanja iz nekaterih že Brivnice in frizerski saionj oout redko poseljenih predelov. 1 zaprti v nedeljo, ponedeljek in torek, cestnega priključka, če gledamo v smeri meje. Medtem je spet oživelo delovišče pri Tržaški cesti, kjer so po uspešni premostitvi težav pri razlastitvi stanovanjske hiše obnovili gradnjo cestne pentlje, po kateri se bo odvijal promet med avtocesto, državno cesto, tovorno postajo itd. Za otroške jasli 1.398.250.510 lir Vprašanje vzdrževanja otroških jasli, ki so do lanskega leta spadale pod upravo ONMI, je bilo predmet pismenega vprašanja, ki ga je komunistični svetovalec Fulvio Ber-gomas naslovil na deželnega odbornika za zdravstvo Giacoma Romana. Bergomasa je namreč zanimalo, v kolikšni meri bo dežela finančno podpirala otroške jasli v Furlaniji-Julijski krajini. Pred kratkim je zakladno ministrstvo v ta namen izdalo 70 milijard 163 milijonov lir, ki jih bodo porazdelili posameznim deželam. Naši deželi bo šlo 1.398.250.510 lir, kar naj bi po mnenju ministrstva zadostovalo za letošnje vzdrževanje otroških jasli. Pečani povabili plesalce iz Kranja Pečani z zaskrbljenostjo pričakujejo konec meseca. Skrbi jih predvsem vreme, ki bi lahko pokvarilo praznik, ki ga prirejata, v nedeljo 29. 8., prosvetno društvo «Vipava» in sekcija VZPI. člani društva se že dalj časa trudijo, da bi praznik čimbolj uspel in da bi privabili kar največ obiskovalcev. V ta namen so se dogovorili za nastop folklorne skupine «Sava» iz Kranja ter tam-buraškega ansambla iz Reteč pri Škofji Loki, ki bosta poskrbela za celovečerni spored. Vse je torej pripravljeno, uspeh pa bo odvisen predvsem od vremena, saj bo prireditev na odprtem. Danes v Doberdobu zaključek štiridnevnega športnega praznika Danes se v Doberdobu zaključi štiridnevni športni praznik, ki ga je priredilo ŠZ Mladost. Današnji program vsebuje večerni nastop narodnozabavnega ansambla Igo Radovič iz Nabrežine, tekmovanje v valčku ter nagrajevanje zmagovalcev odbojkarskega turnirja, ki so se ga udeležile ekipe iz bližnjih vasi. Sinoči se je na prireditvenem prostoru zbralo več vnetih igralcev «japonske more», ki so se prvič «urad- DEŽUKNA LEKARNA V GORICI , Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travpjk, tel.. 29-72. i ; , DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči ie v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore. Ul. Rosselli, tel. 72-340. ......m.,,.,...................um......................................................................................................................................n. j, današnjim dnem začenjamo pri- NEPOGREŠLJIVA VLOGA POSOJILNIC Naprej so na vrsti «The Lovers», za njimi pa so bodo zvrstili tudi ostali, kot so «Mejaši - Confinanti», «Lojze Hlede» in «Veseli števerjan-ski fantje». Ni izključeno, da bomo spregovorili še o kakšnem, ki je trenutno v krizi, pa si zaradi svoje preteklosti zasluži pozornost tudi danes. Vse te skupine, ki nastajajo samo po vaseh, dokazujejo, da se je zabavnoglasbena kultura med našo narodnostno skupnostjo razvila. Ta ugotovitev je toliko pomembnejša, če vemo, da smo šc pred kakšnimi desetimi - petnajstimi leti na naše zabavne prireditve vabili izključno samo italijanske skupine, če pa smo hoteli imeti slovenske, smo se zatekli ali na Tržaško ali v Slovenijo. Predaleč bi nas privedlo razmišljanje, kaj vse je pomagalo nastajanju narodnozabavnih ansamblov v domala vsaki večji vasi na Goriškem. Omejili se bomo na ugotovitev, da so ti ansambli, ki jih sestavljajo za glasbo nadarjeni in navdušeni mladinci, znak splošnega glasbenega razvoja in da zavzemajo pomembno mesto v ohranjevanju naše narodnostne skupnosti. Prve organizirane oblike instrumentalnega glasbenega ustvarjanja zasledimo pred kakšnimi 12 leti v Sovodnjah, kjer je nastal moderen glasbeni ansambel. Nekako istočasno se je v Števerjanu izoblikovala narodnozabavna skupina okoli «Briškega slavčka», ki se je kasneje razšla in se je en del vključil v «Mejaše». V Doberdobu so imeli «Kraške odmeve» ter imajo še vedno uspešen pihalni orkester. Kot dokaz razvite glasbenozabavne dejavnostsi na Goriškem je tudi števerjanski festival. Ob zvokih naših godcev se zavrtimo in zabavamo na plesih, ki jih v poletnih mesecih prirejajo prosvet-na in športna društva. * * V Ime «The Lovers» se je v javnosti prvič pojavilo pred približno štirimi leti, ko je skupina štirih So-vodenjcev sklenila sestaviti ansambel. Sprva si Marko Cotič, Robert Uršič, Zdravko Novak in Marko Rojec niso bili še na jasnem, kakšna naj bi bila glavna značilnost ansambla, oziroma njegova glasbena usmerjenost. Po nekaj mesecih vaj v sovodenjskem Kulturnem domu so se odločili za tako glasbo, ki jo označujemo pod imenom «lahka». Prvi koraki novega ansambla so bili zelo težavni, s?j niso sovodenj-ski fantje imeli nikogar, ki bi jih finančno podpiral. Zaradi tega so si spočetka izposodili glasbila. Prvi uradni nastop so Loversi opravili v domačem kulturnem hramu, pozneje pa so se predstavili širšemu občinstvu v tržaškem Dijaškem domu. Marko Cotič, vodja ansambla, se še dobro spominja prvih nastopov in Poročali smo o prijetni prireditvi, ki jo je pripravila zadružna klet v Krminu. Poročali smo tudi o dosedanjih (začetnih) težavah te gospodarske ustanove, ki posluje na zadružni osnovi, ter o pobudah za njen nadaljnji razvoj. Danes pa bi radi opozorili na pomen, ki ga i-majo za razvoj oblik zadružništva v kmetijstvu predvsem majhni denarni zavodi, kmečke in obrtniške posojilnice. Marino Piani, predsednik pokrajinske zadružne zveze, je v svojem posegu poudaril, da je obnova italijanskega kmetijstva mogoča le na zadružni osnovi. Mi bi k temu dodali, da tudi ob primerni finančni podpori. Znano je namreč, da so za vsako pobudo potrebna določena sredstva, ki jih je treba največkrat zagotoviti s posojili v bankah, ki zaračunavajo po navadi zelo visoke obresti. Kmetijstvo samo, točneje člani zadruge pa tudi ne razpolagajo s takimi kapi-tali, ki bi omogočili uresničenje načrtov brez dodatnih sredstev. O-staja torej edina pot, da se sredstva zagotovijo pri manjših denarnih zavodih, posojilnicah, ki še vedno, kljub monetarni krizi, nudi- jo posojila pod ugodnimi pogoji. Kaže, da se te vloge zavedajo tudi v ločniški posojilnici in se skušajo vključiti v največji meri v tako gospodarsko gibanje. Pri okrogli mizi sta sodelovala dva predstavnika omenjenega bančnega zavoda, predsednik Mario Furlani, ki je orisal dosedanje delovanje in poudaril, da tudi posojilnica deluje na zadružni osnovi. Njen glavni cilj je zbiranje hranilnih vlog, predvsem manj premožnih varčevalcev, ter dajanje posojil zasebnikom in gospodarskim ustanovam na območju občine. «Ločniška hranilnica in posojilnica ni nikoli odrekla posojil kmetovalcem ali zadrugam, ki so za taka posojila zaprosili,» je še dejal predsednik Furlan. «Tako se bomo ravnali tudi v bodoče.» Za njim je spregovoril ravnatelj Demartin, izvedenec za posebna posojila, ki je obrazložil pomen nekaterih zakonov, ki omogočajo najetje kmetijskih posojil pod ugodnimi pogoji. Odgovoril pa je še na nekatera konkretna vprašanja, ki so mu jih zastavili predstavniki zadruge iz Medeje. 1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIirillll»iniillllllllUlllllllll!lllllllll|||||||||ll||HJiii||||||||||||||lilii|i||iiii|||||||||||||l|||lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll« HERBICIDI NA ZATOZNI KLOPI Nekontrolirana uporaba strupov utegne vplivati na zdravje ljudi Proizvajalci dajejo navodila za uporabo, ne povedo pa, kam izginejo potem strupi Davorinu Peliconu iz Sovodenj je žena Silva povila brhko drugorojenko ERIKO Ob srečnem dogodku izrekajo iskrene čestitke člani prosvetnega in športnega društva So-vodnje. Včasih mora priti do nesreče, da začnemo razmišljati o posledicah nekontroliranega vsakodnevnega zastrupljanja življenjskega prostora. Nesreča v Sevesu je samo drastičen opomin, kakšne nevarnosti grozijo človeku ob nepremišljeni u-porabi najrazličnejših kemičnih spojin, predvsem v kmetijstvu, že več kot mesec dni je minilo, kar je strupen oblak iz tovarne ICMESA ogrozil občini Seveso in Cesano Ma-demo, strokovnjaki pa še vedno ne vedo, kako bi razgradili nevarno spojino. Prav tako ne vedo, kakšne posledice bo ta snov povzročila na ljudeh, ki so se z njo okužili. Žalostno je, da ne morejo pomagati niti strokovnjaki iz bolj razvitih držav, kajti taka zastrupitev se je pojavila prvič prav v Sevesu. Prave razsežnosti tragedije pa bo mogoče ugotoviti šele čez nekaj let. Zaenkrat predlagajo nekateri strokovnjaki, naj bi okuženo področje spremenili v puščavo, s tem da bi uničili vse rastline, porušili zgradbe in posneli nekaj centimetrov prsti. Prav nesreča . Sevesu pa je zbudila javno mnenje. Iz najrazličnejši krajev Italije poročajo o protestih proti onesnaževanju. V Sirakuzah so zaskrbljeni zaradi zastrupljanja ozračja, ki ga povzročajo kemijske tovarne. Na Sardiniji protestirajo zaradi čistilnic Najnovejši protesti pa prihajajo s kmetijskega področja. Kmetje iz Monferrata so se zbrali v Milanu pred deželnim odborništvom za zdravstvo, da bi protestirali proti nekontrolirani uporabi herbicidov v kmetijstvu. Na to nujno vprašanje so hoteli opozoriti predvsem člane posebne komisije, ki se ukvarja z odpravljanjem posledic zastrupitve v , Sevesu. Kmetje se pritožujejo nad ! uporabo posebnih herbicidov, k; so izdelani na osnovi fenolov, v tam-, kajšnjih riževih poljih. Te snovi res zaščitijo pridelek riža, vendar pa I povzročajo obenem veliko škodo v bližnjih vinogradih. Ugotovili pa so že tudi posledice na zdravju prebivalstva. Nekateri časopisi, med njimi U-nità, opozarjajo zato na nevarnost, ki jo predstavlja nekontrolirana u-poraba herbicidov v kmetijstvu. U-poštevati je treba namreč, da se podjetja spričo pomanjkljive zakonodaje v Italiji kaj malo brigajo za stranske učinke, ki bi jih utegnile imeti te spojine. Celotna proizvodnja je zasnovana na uspešnosti prodaje in višini zaslužka, ki ga od nje imajo proizvajalci, če kmetijski proizvajalec pri tem zastruplja sebe in zemljo, je pač njegova stvar. Napori tovarn (največkrat gre za mednarodne koncerne) so usmerjeni predvsem v odkrivanje vedno novih, posebnih herbicidov, ki naj zagotovijo čimvečji zaslužek! Da pa ne gre ča čisto nedolžne spojine, lahko ugotovimo že ob branju navodil za uporabo, kjer proizvajalec svetuje zelo previdno ravnanje. Žal pa ne daje nikakih pojasnil glede stranskih učinkov. Zastrupljanje se nadaljuje iz leta v leto. Največ herbicidov raztrosijo na koruznih poljih, vendar je njihova u-poraba razširjena tudi v vinogradništvu in sadjarstvu. Boste morda rekli, da smo proti uporabi kemičnih sredstev v kmetijstvu. Ni res tako. Želimo samo opozoriti naše ljudi na latentno nevarnost. Pri tem pa upoštevamo dejstvo, da se tudi naši kmetijski proizvajalci v vedno večjem obsegu poslužujejo najrazličnejših kemičnih preparatov predvsem za zaščito vinske trte. Ne bi bilo težko izračunati koliko kg različnih strupov (za zatiranje rdečega pajka, molja itd) se letno raztrosi v Brdih. Upoštevati pa je treba tudi, da se nobena snov ne da kar tako uničiti. Nekatere sicer razpadejo v sestavine, druge pa so zelo obstojne (zlasti velja to za klorove spojine, ki so prisotne v številnih herbicidih). Po našem mnenju je treba po teh sredstvih segati z največjo previdnostjo. Za ravnanje z zelo strupenimi snovmi pa predpisuje zakon posebno dovolilnico, ki jo prejmejo le tisti kmetovalci, ki z uspehom opravijo potrebni izpit. Vendar pa je tudi ta ukrep pomanjkljiv. Žal pa je opaziti določeno neprevidnost tudi v ravnanju z umetnimi gnojili. Večina kmetovalcev meni, da so to nenevarne spojine in zato niso potrebni posebni zaščitni u-krepi. Žal pa je bilo že precej primerov zastrupitve, ki so se končali z začasni paralizo okončin. številnih težav, ki so jih morali pre- Kadar je treba zaščititi zdravje, ( magovati. Skrbeti je bilo treba za nobena previdnost ni odveč! , magovati. skrbeti je bito treba za I nakup glasbil, zaradi česar so šte- PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA — Ul. Duca d’Aosta 180 — Tel. 28-45 — GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA dili z denarjem, da bi čimprej uresničili ta načrt. Zasedba ansambla, pripominja Cotič, je bila večkrat spremenjena. Najprej je moral Zdravko Novak k vojakom, kmalu zatem je vojaško suknjo oblekel tudi Robert Uršič, tako da sta na njuno mesto prišla Jožko Leban in Raffaello Giannatasio. Slednjega je potem zamenjal Silvester Čadež. Sedanja zasedba ansambla šteje pet članov: Marko Cotič, Robert Uršič, Silvester Čadež, Angelo Konje-dic in Fabio Di Biagio. In prav ta skupina je žela največje odobravanje občinstva, tako da so danes Loversi eden najboljših ansamblov moderne glasbe pri nas. Potem ko so si «napravili ime», kot se temu reče, so Loversi nastopili v raznih krajih naše dežele. Prejšnjo zimo so na primer vsako soboto in nedeljo nastopili v hali kegljišča (bowlingu) na Tržaški cesti. Letos poleti pa so bili zasedeni na raznih poletnih prireditvah, zadnje čase pa nastopajo na goriškem Gradu. Kot se spodobi za resen ansambel, si bodo Doversi najeli mene-žerja, človeka, ki bo skrbel za njihove nastope. To pomeni, da bo so voden jska skupina odslej nastopala vsako soboto in nedeljo in večkrat tudi med tednom, če računamo, da jim bodo vaje vzele tri večere na teden, bedo Loversi skoraj vsak večer zasedeni. Marko Cotič nam je še povedal, da bodo že tekom tega leta igrali lastne kompozicije. Oktobra meseca bodo namreč (Marko Cotič, Angelo Konjedič in Fabio Di Biaggio) šli v Benetke, kjer bodo delali glasbeni izpit. Loversom se torej obeta rožnata prihodnost. To pa je vsekakor rezultat trdne volje in velike ljubezni do glasbe, kajti samo tako lahko premagujejo številne težave, ki se pojavljajo ob vsakem nastopu. Večer slovenske pesmi v Reggio Emilii Podgorci se odpravljajo na izlet v Reggio Emilio, kjer bodo sodelovali tudi na večeru slovenske kulture ob prazniku Unità. Prireditelji so v program vključili ogled nekaterih gospodarskih objektov: ogled tovarne trak. torjev Goldoni, ogled zadružne kmetije in hleva in kar je najbolj zanimivo — obisk zadružne kleti, kjer pridelujejo tipično vino «lambrusco». Zvečer, 4. septembra, se bodo udeležili praznovanja, ki ga prireja list Unità. Nastopil bo podgorski moški pevski zbor, ki že pridno vadi za to priložnost. Poleg podgorskih pevcev pa se bo predstavil tudi trio4 Atelšek iz Ljubljane. Med Podgorci vlada precejšnje zanimanje za izlet, vpišejo pa se lahko tudi člani drugih prosvetnih društev. To lahko napravijo pri poverjenikih Antonu Peršolji, Ivanu Bregantu, Ediju Maligoju, Virgiliu Drigu in Saveriju Rožiču. Kino KMEČKA BANKA U5TAN0VUENA LETA 1909 GORICA - Olica Morelli 14 Tel. 2206-2207 VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA Gorica VERDI 15.00—22.00 «Amore e guer* ra». W. Allen. Barvni film. CORSO 15.00—22.00 «Vai sbirro». L. Ventura. Barvni film. MODERNISSIMO 15.00-22.00 «Il gior-no dei Trifidi». CENTRALE 15.00-21.30 «Texas addio». Franco Nero. Barvni film. VITTORIA 15.00-22.00 «Emanuelle e Francoise: le sorelline». G. Eastman in P. Gori. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film. Tržič EXCELS10R 14.00—22.00 «Ballata macabra». Barvni film. PRINCIPE 14.00—22.00 «Una volta non basta». Barvni film. J\ova Gorica in okolica SOČA « Zlomljena krila », ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA «Naslovna stran», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Vse dokler ne ubijem tudi tebe», ameriški barvni film ob 18. in 20. uri. KULTURA 15. avgusta 1976 KULTURNO PISMO IZ KOPRA «Prodana nevesta» zagrebški «Lado» koncert v Brju Klavdij Palčič v «Kraški galeriji» m Odlično se je izkazal koroški pevski zbor iz Ra tliš pri Celovcu Muhasto poletje ni zaustavilo toka kulturnih prireditev ob obali. Omenil bi le dve, ki sem se jih utegnil udeležiti v Portorožu: gostovanje ljubljanske Opere in nastop plesnega ansambla «Lado» iz Zagreba, medtem ko, žal, nisem mogel prisostvovati koncertu umetnikov Boljšoj teatra iz Moskve. V prvi polovici prejšnjega meseca je ljubljanska Opera uprizorila na poletnem odru v Portorožu Smetanove Prodano nevesto. Glede na renome, ki si ga je ustanova pridobila že leta nazaj z nizom izvrstno izvedenih opernih del tako iz domače kakor iz svetovne produkcije in včasih z naravnost vrhunskimi ostvaritvami v pevskem in režijskem pogledu široko seznanjala poslušalce na tem ustvarjalnem področju, smo pričakovali dobro predstavo, vendar tako nezanimive predstave v uprizoritvi tega dela že leta in leta nazaj ne pomnim. Gotovo so temu bile vzrok tudi težave zaradi neustrezno grajenega odra oziroma orkestrskega prostora, ki ne dopušča popolne medsebojne slišnosti v orkestru samem, pa tudi ne med orkestrom in pevci. Zaradi tega je prihajalo do nekompaktnosti v samem orkestru in v odnosu na dogajanje na odru. Uvertura, zlasti neskladna v igri godal, ni dosegla tiste plastičnosti, ki bi navdušujoče učinkovala in kljub živahni razigranosti v svojem konceptu ni ustvarila oziroma nakazala tistega vzdušja, ki je tako značilno za celotni nadaljnji razvoj te opere. Režija je Debevčeva, kakor je označeno na plakatu, vendar je dogajanje na odru ohranilo v glavnem le situacijske premike in grupiranje, pogrešali pa smo tiste dina-mičnostni, ki nastaja lahko samo v ž*vem spajanju prvin pevsko igralskega kreiranja in celotnega dramskega razvoja, podprtega v orkestrskem dogajanju, k čemur je vselej težila prav Debevčeva režija, od katere so v tem primeru ostali le še okviri. Uprizoritev zahteva obnovitve in osvežitve, ker je zapadla v občutno statičnost. Med nosilci vlog sta se odlikovala Karlo Jerič, ki je pevsko in zlasti igralsko ustvaril pristen lik Vaška, in ženi Živkova kot Marinka, toda bolj v pevsko interpretativnem pogledu, kajti v igralskem pedoba miadega dekleta še ni določneje izoblikovana. Kecala je kot gost kreiral Ondrej Malachovski, ki ima lep glas v srednjem in zgornjem delu svojega obsega. Vendar ni prepričljivo o-stvaril ženitnega posredovalca, ki v razgreti vnemi svojega posla ne-~ napeto živahnost in vedro razpoloženje ter s tem ožarja celotno oogajanje. Težko nas osvoji interpretacija, ki ni blizu poustvaritvam na visoki in pevski ravni, ki jo Poznamo v likih Betetta, Korošca, Križaja in Žarka Cvejiča. V ostalih vlogah so nastopili Raj-,° Koritnik kot Janko, dalje Bo-2fma Glavakova, Nada Sevšek, Sonja Hočevarjeva, Anton Prus, Stane Koritnik, Slavko Štrukelj in Du-®an Šprajcer. Predstavo je vodil dirigent Ciril C-etko. Prizadevanje Avditorija v Portorožu v pogledu organiziranja poletnih umetniških prireditev je pre-Jelo svoje zadoščenje na večeru loiklornega plesnega mozaika, ki 6a Je na odru poletnega gledališča Predstavil ansambel «Lado» iz Zagreba. Zapustil je občutje zado-eijstva. Kot profesionalna plesna supina^ obvlada ples do visoke do-rsenosti, vendar istočasno močno eiuje v svoji izraznosti, iz katere je prvinskost ljudskega čustvova-a "Ja 'n doživljajske pristojnosti, prav so plesi z raznih področij r„a2nih posebnosti zajeti v koreo-e aiske priredbe, so vendar obli-iJ/nj, v mejah svojih slogovnih sv - kih značilnosti. Vsak ples ima izrazito podobo, svojo preji 'C kreativno dinamičnost, ki . skuša izogniti odvisnim plesnim Pitnostim. To je celotnemu spo-..au vtisnilo občutje pristnih do-2lvetij in svežine. Pozornost je bila posvečena tu-W ln,frkl"nenta,nim skupinam. Po zit , rbne priprave so tudi v muho a j ,m Pogledu nudile svoj do-r delež, da je bil vsak ples po-zan y enoten dogajalni tok. _ 'a'Plna nam je predstavila: Ta-P es z otoka Krka; v enoto po-?.n? tri Plese iz Like - Paun, Liš-p .. 0 in Tanac; slovenski ples iz , Re Pod to goro Kaninovo; Šop-c‘?.. °1°; Drmeš; plese iz vzhodne ' Lomsko, čačak in Katan-’.lz Bačke Bunjevačko momač-p , Lind jo, dalmatinsko kolo oskočkp; ženski ciganski ples okolice Vranja Duj, duj; Osogov-ìvr’i ,es...z Osogovske planine v akedoniji; Podravske svate, pri-az dveh obrednih odlomkov iz atovanjskih običajev na podravskem območju. Ob koncu naj omenim še srečanje Pevskih zborov na Brju nad Vipav-o dolino, kjer so nastopili doma-> mešani zbor pod vodstvom Stanfi Benka, moški zbor iz Podgore Pod vodstvom Marijana Cigliča, or iz Trebč, ki ga vodi Mirko ^ushn, zbor Razpotje iz Cola ^ dstvorn Leopolda Korena, meša-■ ’ lahko bi rekli mladinski zbor 12 Kadiš blizu Celovca, ki ga vodi Ši-jn®J Wrulich in mešani zbor iz Dom-rka pod vodstvom Jožka Hareja. Razen koroškega zbora poznamo »se ostale z nastopov na priredit- vah «Primorska poje» in drugih pevskih manifestacijah. Za vse lahko rečemo, da so se skrbno pripravili in bili celo nekoliko boljši kakor pomladi na revijah. Zlasti velja to za zbora iz Dornberka in Podgore. Srečanje, ki so ga domačini s posebno vnemo dobro pripravili, je bilo toliko bolj zanimivo, ker smo lahko pozdravili koroške mlade pevce. V svojih mehkih in čistih glasovih so nam dovolj prepričljivo prikazali svojo ljudsko pesem, ki je tudi pri naših pevcih in puslu-šalcih tako priljubljena. Zbor zveni ubrano in njegov izraz je spontan in prisrčen, skoro intimen. Te pevce si želimo še posluša'1 in u-pajmo, da nam bo v prihodnje še dana priložnost. Gre pa vse priznanje Stanku Benku, ki se je za gostovanje koroškega zbora še posebno zavzemal in tudi uspel. Ivan Silič KNJIGA PARTIZANSKEGA HUMORJA «HUDI ČASI VEDRO ČELO» V «Kraški galeriji» v Repnu se nadaljuje razstava je pripravil znani tržaški slovenski sli- Pod naslovom HUDI ČASI VEDRO ČELO in podnaslovom IZBOR PRIGOD, ANEKDOT IN DOMISLIC IZ NOV je v sodelovanju s časopisnim podjetjem Pavliha izdala založba Mladinska knjiga prikupno opremljeno in zajetno knjigo partizanskega humorja. Humoristične knjige na slovenskem knjižnem trgu na splošno niso pogoste. Tudi knjige z izključno partizanskim humorjem doslej nismo imeli. Zato je toliko bolj zanimiva knjiga, za katero je gradivo zbralo uredništvo Pavlihe ob trideseti obletnici slovenskega humorističnega časnika in ga tako v tiskani besedi ohranilo potomcem, obenem pa tudi približalo današnjemu človeku. V svoji spremni besedi h knjigi pravi uredništvo, da Slovenci žal še nimamo zbranega partizanskega humorja. Objavljenih je bilo le nekaj drobcev. Marsikaj pa je sploh ostalo nezapisano. A ko so uredniki začeli zbirati gradivo, se je izkazalo, da je tega več kot so sprva mislili. V dokumentaciji Muzeja ljudske revolucije in Inštituta za zgodovi- kar prof. Klavdij Palčič. Razstava zvablja ob nedeljah in praznikih, ko je odprta za občinstvo, veliko ljudi. . iiiilimumliilui.mimimii.........................................................................................m,m,,, ŽE DRUGIČ V PONOVNO OŽIVLJENEM ISTRSKEM MESTECU Neverjetno bogato likovno ki pa je v glavnem vezano Trenutno imajo v Grožnjanu tri kolektivne in več samostojnih razstav izživljanje na poletje Pred tednom dni smo obširneje poročali o drugi skupini udeležencev glasbenih tečajev in koncertov v Grožnjanu. Toda to malo istrsko mestece na vrhu griča, le sedem km od Buj, ki se povsem razživi v poletnih mesecih, ni le občasno mednarodna središče glasbene mladine, pač pa tudi pomembno shajališče jugoslovanskih likovnih umetnikov. Pravzaprav je bil Grožnjan prej mesto likovnikov kot pa glasbenih u-metnikov in če je res, da že dalj časa v grožnjanskem gostišču «Ladonja» dekleta pogrinjajo mize za sto mladih domačih in tujih glasbenikov in če je tudi res, da te na poti skozi tesne grožnjanske ulice spremlja klasična ali sodobna glasba z marsikaterega okna, je tudi res, da skoraj v vsaki u-lici in uličici tega mesteca naletiš na napis ali celo na več napisov «galerija» ali «studio» in da so bili, kot smo že rekli, likovni umetniki tisti, ki so to zapuščeno in dremavo mestece obudili k življenju. Sicer pa to niti ni toliko važno in če smo se zadnjič dalj časa ustavi i pri glasbenikih, se bomo danes pri likovnikih. Pravzaprav je težko dati zadevno podobo Grožnjana v priložnostnem zapisu, ker je gotovo, da tudi pri vestnem beleženju koga preskočiš ali prezreš, ali ga dovolj ne upoštevaš in ostane pregled nepopoln. Toda v Grožnjanu je na desetine slikarjev ali .saj njihov'h del, tudi če ne upoštevamo kolektivne razstave, ki se je je udeležilo kakih 30 likovnikov iz vse Jugoslavije v obnovljeni grož-njanski umetnostni galeriji h ki so jo odprli že pred obilnim mesecem na dan borca. V adaptirani stavbi, ki je sama na sebi dragocen spomenik grožnjanske preteklosti, so grožnjanski umetniki ter umetniki iz drugih predelov Jugoslavije, dobili primeren prostor za razstavljanje svojih del za skupinske likovne manifestacije. Za Grožnjan, za majhno mestece, b; bilo dovolj že to, toda rekli smo že, da je v Grožnjanu vrsta galerij, tako da človek ne ve, kje bi pravzaprav začel. Začeli bomo z galerijo oziroma razstavo v eni najstarejših grož-njanskih hiš, s «staro kovačijo», v kateri si je ustvaril svoj občasni studio, svoj občasni dom in svojo galerijo Jože Spacal, k: je v tej sezoni že preobložen z delom, saj bo priredil v letošnji jeseni kar sedem razstav, med katerimi tudi eno v Beogradu in eno v Milanu. V svoji galeriji, v «stari kovačiji», je Jože Spacal razstavil vrsto svojih najnovejšin listov, nov ciklus serigrafij, kjer iiiimHiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii|l|||l|||,|l|||imi||,||mMII||linmilllimu|||I||U|||| j Reško-istrski reviji «Dometi» in «Istra» Kot izhajajo na osvobojenem delu Slovenskega Primorja tri literarne revije (Srečanja, Obala in Idrijski razgledi) tako izhajata že več let v osvobojeni hrvaški Istri in na Reki podobni reviji: «DOMETI*i na Reki in «ISTRA» v Pulju. Seveda bi bila podrobnejša primerjava slednjih dveh s prvimi tremi nadvse poučna in zanimiva, toda spričo prostorskih razlogov se moramo omejiti le na krajšo informacijo o zadnjih dveh številkah obeh omenjenih hrvaških revij Najstarejša je puljska ISTRA, saj izhaja že 14. leto, izdaja jo dnevnik GLAS ISTRE, gl. in odg. urednik je mladi Mario Kalčič, svet sotrudnikov pa šteje kar 30 oseb, format je za revije «največ-ji», papir najboljši, tisk pa prav tak, obseg brez reklamnih strani — 114 strani. Vsebina zadnje, pete, letošnje številke: Okrogla miza o turizmu, Kazimir Prebilo-vič: O vprašanju periodizacije NOB, Branimir Donat: Pogled na delo Riharda Kataliniča Jeretova, Ivan Svetič: Matošev beg in začetek potepanja, A. G. Matoš: Pred trinajstimi, leti (ponatis pozabljenega Matoševega feljtona iz leta 1904), Daniel Načinovič: Zuane Marinich ditto Namotanaz, Mario Kalčič: Novi dosežki čakavščine (o najnovejši novi zbirki znanega čakavskega pesnika Zvana Črnje «Bezak na tovore»), Mirko Jurkič: Peti zvezek «Atti» Centra za zgodovinske raziskave v Rovinju (ta zvezek vsebuje tudi za Trst, za našo deželo FJK zanimiv prispevek Elia Apiha pod naslovom «Sui rapporti tra Istria e Friuli nell’età moderna») in Ivan Bertoša: V spomin Viktorju Vitoloviču (ki je bil ing. agronomije in je med drugim napisal obširno delo iz preteklosti kmetijstva Istre od antike do 18. stoletja). — Tiska se v Pulju. Revija DOMETI pa izhaja na Reki šele deveto leto in je po obliki in obsegu enaka kot «ISTRA», glavni in odgovorni urednik je Željko Grbac, uredniški svet pa šteje le 16 oseb, izdaja jo, «Izdavački centar Rijeka», sofinancirata jo pa kulturni skupnosti za Reko in za SR Hrvatsko. Samo uredništvo je sestavljeno le iz sedmih urednikov. Vsebina zadnje, šeste letošnje številke (brez 7 strani obsegajočih recenzij) pa je naslednja: Nenad Miščevič: Vzorci italijanskega marksizma, prevod iz ital.: Valentino Garretana. Uvod v raziskave iz zgodovine marksizma, Srdjan Vrcan: Ideologija in družba v delu Lucia Collet-tija, zopet prevod — L. Colletti: Markszem: znanost ali revolucija? in Achille Bonito Oliva: Proces, koncept in obnašanja v italijanski umetnosti, Mladen Machiedo: Odkritja italijanskega simbolizma (Giovanni Pascoli, Agostino J. Si-nadinò), prevodi G. Pascolijevih in Sinadòjevih pesmi, Giacomo Scotti: Ital. pesništvo odpora, Salvatore Quasimodo, Eugenio Montale in Giuseppe Ungaretti — prevodi njihovih pesmi — prevajalca Nikola Kraljič in G. Scotti, Mladen Machiedo: Iskanje identitete (ob delu Prima Levija s prevodom Primo Levi: Ogljik, dalje prevod iz časopisa «Il menabò» (1965) Edoardo Sanguinetti: Trau-deutung — Kvartet za ženski in tri moške glasove (prevedel Nikola Kraljič), zopet prevod Nanni Pale-strini: Hočemo vse, četrto poglavje — FIAT prevajalec isti. Pod naslovom «Povodom» objavljata: Pelar Strčič: Vladimir Nazor v očeh zgodovinarjev in Tomislav Marijan Bilosnič: čitajoč Nazorjevo partizansko poezijo. Končno naj omenimo, da povezave med omenjenimi tremi slovenskimi in dvema hrvaškima revijama ni — čeprav bi bila na dlani — razen izjeme Denisa Poniža, ki je za DOMETE prispeval recenzijo drame Pavla Lužana «Srebrne nitke» v Literarnih listih pa esej o Kosovelovih Konstrukcijah. Seveda bi bilo zaželeno večje sodelovanje vseh petih revij tudi z našim zamejstvom. S. R. se stikata najnovejša tehnika oziroma tehnologija z večno prirodo, kjer se namreč preprost sadež, kostanj, povezne z elektronskim vezjem in podobnimi znaki sodobne tehnike. Sicer nam bodo o Spacalovih razstavljenih delih še največ povedali sami naslovi razobešenih listov kot na primer «Jeseniki veter», nadalje «Vizija 2000» ali pa «Erupcija*, to se pravi izbruh, pri katerem pa ne letijo v zrak lava, skale in zemlja, pač pa bruhajo v zrak kostanji, v ježici ali goli. Tu je «Jesenska ptica» in cela vrsta podobnih motivov, ki stmuje že o-menjeno vezje z rjavo, zeleno in srebrno osnovo in kostanji. Končno so tu še «Kraška jesen» in nekateri manjši motivi zaključujoč s «Poletnim vetrom» v dveh verzijah. Vsekakor gre za lep prikaz novejšega ustvarjanja tega znanega ljubljanskega likovnika, ki je po rodu s Krasa in ki se uveljavlja tudi na drugih področjih u-metniške dejavnosti. V Grožnjanu imamo trenutno tudi dive pomembnejši kolektivni razstavi, mimo že omenjene velike razstave. Gre za razstavo, ki jo prirejajo umetniki iz Subotice ter za razstavo, ki jo prirejajo slikarji in kiparji s Kosovega. U-metniki iz Subotice, med katerimi so tudi likovniki madžarske narodnosti, so ustvarili lepo galerijo in v njej dokaj bogato razstavo pod naslovom «Likovni su-sret», to se pravi likovno srečanje. Razstava bo trajala do 18. t.m. in sprejme v veži gosta z deli Razije Vile Poznovije. Subo-tiška umetnica je razobesila pet zanimivih gvašev, v glavnem v črno-rdeči barvi. V istem delu galerije so razobesili Zoran Petrovič štiri olja na lesu, Nemeš F. Edit pet keramičnih plastik z nekakšno fantastično motiviko, Irena in Jožef Todjeraš pa sta razstavila prav tako nekaj zelo lepih keramičnih del, ki bi jih lahko označili kot uporabno keramiko, saj gre za lepo oblikovane in še lepše ološčene pladnje, vaze in podobne predmete za kulturno opremljeno stanovanje. Gabor Siladji je razstavil tri lepe tempere, Milan Poznovija pa pet prav tako lep'h akvarelov. Zanimanja vredni so barvni grafični listi, ki jih je razstavil Eija Markkaned Lahti, ki ni Suboti-čan, pač pa menda Finec, a nastopa v galeriji subotiških umetnikov. Subotiški umetniki pa se predstavljajo «kolektivno» tudi v drugi galeriji, le da je tu zbrana izključno keramika. Morda je na svoj način ta razstava prav tako zanimiva kot prva, ker umetniki, ki se ukvarjalo s tovrstno dejavnostjo, v svojih keramičnih delih upodabljajo tudi krajevno motiviko in so zato posebni nekateri keramični pladnji, stenski okrasi in obeski vsekakor zanimivi, prikupni, lepi. Na svoj način je zanimiva tudi kolektivna razstava umetnikov s Kosovega. Tu razstavlja svoja dela devet umetnikov iz tega najbolj južnega dela Jugoslavije. Pravzaprav je trenutno na gostovanju v Grožnjanu v galeriji, ki je tik Spacalove «star kovačije», tretja skupina umetnikov kluba kosovskih likovnikov, ki združuje 40 članov. Do prvega septembra razstavljajo tu Hamdi Bardi, Ba-shikm Paloja, Bedri Emra, En-gjell Berisha, Esat Valla, Fatmir Krypa, Garič Tomislav, Halil Mu haheri in Perič Miolorad. Gostje s Kosovega so svojo razstavo priredili v stavbi, ki je pravzaprav njihova last in je sedanja razstava pravzaprav nadaljevanje njihove razstave na spomladanskem salo nu ULUK, ki ga vsako leto priredijo v Prištini. V galeriji «Z» je trenutno raz- stavljenih šest olj s podpisom Karla Zelenka. Karel Zelenko je znan kot grafični mojster. Toda tokrat se predstavlja z olji, ki so le v drugi tehniki izdelani isti motivi, v glavnem ciklus iz cirkusa, ki prepričljivo prikazuje tragično osamljenost in morda tudi anahronističr.ost cirkuških likov. Poleg njegovih olj je v tej galeriji razstavljenih še veliko keramičnih izdelkov umetnikove žene j Sonje Rauter-Zelenkove, ki vzbujajo zanimanje vsakogar, ki ga pot zanese v galerijo. Tu blizu je tudi galerija srbskega likovnega umetnika MToša Bajiča. Pravzaprav je Srbski likovnik svoji galeriji dal naslov «Studio—Baja» in imamo v njem možnost videti cel niz risb z motivom človeka. Rekli bi, da gre za ciklus moških in ženskih aktov. Ob teh delih pa je razobešenih veliko, olj, ki pa se ne ločujejo od že omenjenih risb le po tehniki, pač pa tudi po motiviki, saj gre za nekakšne mozaike, ki s figurativno umetnostjo risb nimajo nikakršne zveze. Znani ljubljanski mikrob:olog in univerzitetni profesor dr. Miha Likar je v svoji galeriji «Ars medica» priredil razstavo del dveh mladih slovenskih likovnikov, ki živita sicer v bolnišnici, a se ukvarjata tudi z likovnim izživljanjem. Njuno poklicno delo se odraža v njunih risbah in oljih. Vsekakor moramo omeniti še razstavo v galeriji «1+», kjer razstavlja Zdravkovič. Ta je prinesel sem sedem barvnih risb, ki pa imajo vse enak naslov, in sicer «Immage a Michelangelo». Gre za zanimiva deia ne prevelike pretencioznosti, zanimiva pa so tudi keramična dela, ki jih zasledimo v isti galeriji. Gre za vaze, krožnike, obeske in podobno u-metniško izdelano keramiko, katere bogastvo se kaže tudi v sosednji galeriji, v galeriji, ki jo imata poleti in pozimi odprto zakonca Kozlovič, kjer je na ogled zares izredno bogastvo drobcene in tudi večje, zahtevnejše keramike. saj dobimo pri Kozlovičevi drobcene umetniško izdelane prstane. ogrlice, obeske, pa celo kompletne keramične servise ali stenske okrase z resnično umetniškim okusom izdelane in pološče-ne. V začetku smo rekli, da bi ne bilo nič čudnega, če bi koga preskočili ali spregledali. To ni le možno, pač pa celo nujno, kajti Grožnjan je za mnoge likovnike le občasno bivališče in zato so med tednom nekatere galerije zaprte. Teh si prav gotovo nismo mogli ogledati in zato nas bo pot prav gotovo ponovno pripeljala v to mestece, ki vsekakor zasluži obisk. no delavskega gibanja so našli zgovorne sledove o tem. da je med vojno izhajalo v Sloveniji nad 20 partizanskih humorističnih listov in lističev Seveda neredno in navadno v najbolj preprosti izvedbi. Razen tega pa uredništvo ob pripravi knjige partizanskega humorja ni moglo mimo obilice tovrstnega gradiva v drugih republikah, saj je bil osvobodilni boj en sam, slovenski partizan pa se je bojeval m se smejal tudi daleč od svoje ožje domovine. Prav iz teh humorističnih zapisov pa veje spoznanje, da res ni pomembno kakšne narodnosti je borec za svobodo. Seveda je bilo mogoče v knjigo zajeti le delček tega gradiva, pri čemer pa so se uredniki potrudili, da so zajeli v ožji izbor motivno čimbolj pestre in zanimive anekdote, črtice in druge humoristične sestavke. Potrudili so se, da bi bila knjiga razumljiva tudi za najmlajše bralce, zato so knjigi dodali tudi poseben slovarček partizanskih izrazov in manj znanih besed. Tako imamo pred seboj zajetno knjigo prikupnega formata, v katero je uredniški odbor (Milan A-pih, Ludvik Burger, Borut Ingolič. Božo Kos, Drago Seliger in Irena Špenke) uvrstil obilico gradiva, ki obsega nič manj kot 614 strani teksta. Gradivo so dali na razpolago Muzej ljudske revolucije, Inštitut za zgodovino delavskega gibanja. Narodna in u-niverzitetna knjižnica, vse iz Ljubljane. Muzej revolucije naroda Hr-vatske in Inštitut za historiju rad-ničkog pokreta v Zagrebu ter Muzej narodne revolucije Istre v Pulju. Anekdote in drugo gradivo, ki je objavljeno v knjigi, pa je bilo sicer objavljeno v Pavlihi, Borcu, časopisu TV 15, nekaj a-nekdot pa je bilo prevedenih iz raznih zbirk partizanskega humorja in partizanske literature, ki ie izšla v raznih krajih Jugoslavije. Po svojem značaju so objav'ie-ni sestavki predvsem anekdote, deloma tudi Krajše smešnice, vmes pa je obilo slikovnega gradiva. reprodukcij karikatur in drugih risb, nastalih med vojno in namenjenih vredvsem partizanskim listom. Nekaj obsežnejšega gradiva je zbranega skupaj v posameznih ciklih pod naslovi O intendantih. O Gubčevi brigadi. Partizanska kuhinja, Partizansko zdravstvo. Kako se je rodil partizanski Pavliha. Kako so Ježu zrasle bodice in drugimi. Knjiga partizanskega humorja je uspel prikaz tovrstne plati partizanskega udejstvovanja, obenem pa domiselno urejena knjiga, za katero gre vsem sodelavcem polno priznanje. Pri tem ne gre prezreti Boža Kosa. ki je izdelal vinjete in Julijana Miklavčiča, ki je knjigo likovno uredil in opremil. Sodelovanje uredništva Pavlihe in Mladinske knjige je obrodilo zajetno knjigo partizanskega humorja, ki je prikupna, dokumentarna. obenem oa še živa knjiga, ki jo bo marsikdo rad prebiral. Sl. Ru. ZANIMIVA FILMSKA PRIREDITEV Ameriški film sedemdesetih let še vedno na prvem mestu ? V torek, 17 avgusta bo nova filmska manifestacija obogatila tržaško poletje: na pobudo Avtonomne ustanove za gostinstvo in turizem bo v sodelovanju s klubom «La Cappella Underground» na Gradu Sv. Justa organizirala ciklus ameriškega filma 70. let, v katerem bo prikazanih v italijanski verziji do 31 avgusta skupno 30 filmov (dva na večer, od 21. ure dalje), ki so jih režirali nekateri izmed največjih ameriških režiserjev, ki so se uveljavili v tem desetletju. Ciklus je pripravil Lorenzo Codelli, ki pa je zaradi nesoglasij umaknil ime iz programa. Manifestacija se predstavlja kot pravi filmski festival, čeprav gre za filme, ki so več ali manj že URLAUB Kaku tu... da Ti se lete? Niste šle?... kaj jest znam kam?... Pestine dej!... Te pruosem [moučme ...smo ble ja! ... n’o nuč in an (dan! Uos'n ur uazarle z autan, pou žarnade jeskat za sp’t ...za kej jest al pet se p’hat delat filo tud’ za sc’t! ZIMMER FREI. GASTHAUS... IWILLKOMMEN... takšne table... use pousuot... ...Ma ...kaku? ...Se zgrešo mejo? NE! ...ma Nemco ...s kuota v [kuot! Taku ...dave ...na use zgude AUF! ...damu ...smo tjekle forte, da ni kšn ...«HANS MIT HILDE» vre sis tendo u našim kuorte! Sn zareu z autan čje u štalo, use razluažo in scuko uan, ...jest ...bon rajše te pačivo, uone pej ...nei hojo tn! Atilij Kralj krožili po italijanskih kinodvoranah; pogrešamo le to, da organizatorji niso poskusili uvoziti in predvajati nekaterih izmed tolikih filmov, ki v Italijo niso prišli. Najzanimivejša priložnost, ki bi jo bila morala nuditi manifestacija, se je zdel v začetku tridnevni seminar nekaterih izmed največjih poznavalcev ameriškega filma iz raznih držav; do tega seminarja pa žal ni prišlo. Nadomestili sta ga dve sicer zanimivi predavanji italijanske raziskovalke Giuliane Muscio, ki bo govorila o didaktičnih sistemih za film v ZDA, torej o argumentu, ki ga je direktno spoznala, ter Thomasa Elsaesser-ja, ki poučuje filozofijo in film na univerzah v Berlinu in v Narwi-chu: to predavanje o estetiki in politiki v novem ameriškem filmu posebno priporočamo Kljub tem in še nekaterim pomislekom moramo poudariti, da gre za zanimivo manifestacijo, v kateri bo zbranih veliko pomembnih filmov. Upamo namreč, da Sergij Grmek (Nadaljevanje na 6. strani) ........................n.......,,,,,..,,,............................................................. Ob poslednji številki «Obale» in «Srečanj» V nekajdnevnem presledku sta u začetku avgusta med bralce in vajalec članka, se v kazalu ne , more navajati kot avtor; grafični naročnike prišli novi številki re- znaki so tudi zato, da razčlenju vij «Obala» (štev. 31-2, v spreme-! jejo posamezne dele članka, ne njenem formatu) ter «Srečanja» : pa da enotni dokazujejo, da za-(štev. 47) obenem z njima pa jel dolženi delavec uredništva objav-prišla druga številka «Literarne- Ijenega gradiva sploh ni pregle ga lista», ki ga skupaj izdajajo tri primorske revije v Jugoslaviji (poleg obeh omenjenih še «Idrijski razgledi»). Reviji izhajata z zamudo, ki je zlasti pri «Srečanjih» izjemna in zgovorna; zadnja dvojna številka te novogoriške periodike (štev. 45-6) je izšla pred štirinajstimi meseci, prav tako dvojna zadnia koprska «Obala» (štev. 29-30) pa je datirana z decembrom 1975 Taka zamuda in vsebina, ki nam jo novi številki revij ponujata, znova kažeta na dal pred objavo) Pojdimo dalje in zaustavimo se pri vsebini, ki je razdeljena na tri poglavja (aktualna tema. članki in razprave ter prevodi in pred stavilve). Na prvem mestu je objavljeno gradivo «okrogle mize» o razvoju in perspektivah gospodarstva severne Primorske, ki je poleg Lahove razprave «Vidiki političnega razvoja Slovenije s poseb nim ozirom na Posočje» najpomembnejši del vsebine. K aktualnim temam sodi tudi šušmeliev krizo, t> katero je jugoslovanski pregled o razvoju po osvoboditvi primorski periodični tisk zašel v ................ ~ zadnjih treh letin. Kriza je zlasti občutna pri «Srečanjih», ki so svojo periodičnost (ta je že od samih začetkov re vije v letu 1966 močno šepala) povsem izničila obenem pa temu ne-dostatku (periodičnost je pravzaprav eden poglavitnih elementov, ki upravičuje obstoj in delovanje revije) v zadnjih treh letih ni skušala dati ekvivalenta v kvaliteti pa tudi kvantitetno izraženi vsebini posameznih številk, za kar so si prizadevali prvi letniki Nova številka pa poleg zares skromne vsebine dokazuje spričevalo o slabo opravljenem delu lektorja in tehničnega urednika. Če začnemo pri napakah slednje ga. potem mu naprtimo krivdo za ovitek, ki prinaša povsem isti motiv (glava matere, delo slikarja Rafaela Nemca) kot številka 32 iz leta 1971 s to razliko da je bil ovitek številke iz leta 1971 grafično bolj uspešen. Težko je da Ije razumeti, da revija ne navaja nikjer leta svojega izida; podatek, da izhaja deseto leto, gotovo ne zadostuje. Te začetne napake pozornega bralca zagotovo motijo, tako kot ugotovitve, da se lektor (ali korektor) ni mnogo trudil, da bi vsaj tokrat popravil slab vtis prejšnjih številk (če je nekdo pre- ti občini N. Gorica ter Felčevo načrtovanje centra za mentalno zdravljenje v Novi Gorici. Reinja nato objavlja dokumentacijo o nameravani izgradnji kulturnega doma v Novi Gorici, prispevek Zoltana Jana o problematiki krajevnih publikacij (avtor ga je pred tem že objavii v «Sodobnosti») ter, kot kaže. šolsko nalogo M. Venierja ob 30-letnici o-svoboditve. če omenimo še prevod govora Galiana Fogarja (ne Foggarja kot piše revija) ob odkritju spomenika zapornikov v Zdravščini decembra 1975 ter Kovičev pregled likovne sezone (1974-1975) v ajdovski galeriji, potem je iz vsebine številke označeno prav vse. I Za štirinajstmesečni molk je objavljeno vse premalo, čeprav posameznim objavljenim prispevkom ne moremo odrekati vrednosti. Že objavljenega prispevka (Zoltanov) in dijaškega spisa pa ne bi bilo potrebno objaviti, prav tako pa tudi objava gradiva o kulturnem domu v Novi Gorici zožuje prostorski delokrog. Revija «Obala», ki je zaradi literarne priloge pomanjšala svoj format, je pestrejša od «Srečanj». Ni pripomb na njeno tehnično vre goriško revijo in dokazuje višjo uredniško kulturo. Vsebina je posvečena stotemu jubileju koprskega učiteljišča (prispevek M. Ribičiča. S Vilharja. M Marušiča in A. Jelačina), potem slede aktualni članki kot 1 vana Lozeja pregled zasebnega sektorja malega gospodarstva v občini Koper, Marije Vogričeve prispevek o usposabljanju delegatov ter avtorjev čemelčeve in Smerdelja o šoli prihodnosti. Tone Rački nato razmišlja o likovnem ustvarjanju bolgarskega kiparja (živi stalno v Kopru) Dim-ča Pavlova, ki je za revijo prispeval tudi likovne priloge; sledijo še tri ocene o pravkar izdanih knjigah. Vsebina «Obale* je sicer vsaj na pogled pestrejša od «Srečanj», toda predhodne številke so bile vendarle bogatejše. Mani ie bilo takih «mašil» (gradivo o stoletnici učiteljišča), ki se iz obrobja premaknejo v osrednji del vsebine V preteklosti so se zlasti «Srečanja» pri tem izkazovala in nekontrolirano ponatiskovala i lično gradivo. Povrnimo se k uvodni konstataciji. da zadnji številki obeh re vij potrjujeta njun krizni položaj. Če naj bi iskali po vzrokih zanj. potem bi ravnali namoč lahkotno in enostavno ko bi nastale razmere naprtili materialnim pogojem. Kriza ima zagotovo še druge vzroke. Zdi se skoraj nemogoče, da je ob pravi poplavi najrazličnejših publikacij mogoče zastavljati kvalitetno raven treh revij na jugo slovanskem delu Primorske in naj je vsebina še tako tesno vezana na področje, na katerem izhajajo (obalnokraški pas, severna Primorska in idrijskocerkljansko področ je). Danes obravnavajo to problematiko še tednik «Primorske novice», pa različna tovarniška in druga glasila. Enakovredno pa sodijo sem posegi zamejskega časopisja in bogato razvitega slovenskega revialnega tiska v Trstu Pojavlja se nesorazmerje med številom občil no eni strani ter pro ditev. niti ne na delo lektorja V [ blemaUkn (ki naj bi jo občila ori-teh pogledih znatno prekaša novo-1 našala) in pisci na drugi strani. Veliko ni koristi, če različne publikacije o istem problemu na zelo soroden način poročajo. Obstoj revije upravičuje vsekakor pisanje, ki presega poročanje ali pa komentiranje dnevnega ali tedenskega tiska. Primorske revije pa prav te razlike niso več dokazovale. Eden izmed vzrokov krize je vsekakor cepljenie sil in mestoma nenačrtno uredniško programiranje Rešitev teaa je v združevanju, zlasti pa v spojitvi «Obale» in «Srečanj». ki bi združeni v močnem uredniškem odboru mogli doseči potrebno kvaliteto in odmevati v slovenski prostor Ukinitev obeh revij bi morala poteči brez objokovanja in tudi brez predsodkov, katero izmed teh primorskih mest (Koper. Nova Gorica) naj bo bodoči sedež uredništva Poleg kvalitete bi nova revija morala reševati še problem periodičnosti, ki mu doslej nobena izmed revij ni mogla na pravi način ustreči. Utrinja se nam ob tem še katero napotilo, ugibanje in premišljevanje. Predvsem pa ne smemo pozabiti, da je vila z «Literarnim listom» že nakazana pot k združitvi. Toda pot k takemu cilju mora biti odločnejša in ustvariti mora povsem novo kvaliteto. Obe reviji (o ukinitvi «Idrijskih razgledov» ne kaže razpravljati, ker je to specifična publikacija in ne ravna prav tisti, ki jih vzporeja s «Srečanji» in «Obalo») sta si zagotovili mesto tako v slovenski literarni kot publicistični zgodovini, zlasti «Srečanja» pa bi v svoii sedanji agoniji podobo pomembnosti prejšnjih let izmaličila. Kulturna skupnost Slovenije, ki je doslej tudi finančno podprla primorske revije, ne skriva svojih predlogov, da nastane na Primorskem ena revija Komur je resnično do obstoja revialnega tiska na lem kosu slovenske zemlje, kdor resnično čuti kaj revija sme in mora biti mora brez zadržkov pristati na združeno primorsko revijo. Njen nastanek mora zrcaliti resnične potrebe saj prestiž rojeva nezrele in enodnevne sadove. B. Marušič P rTmorškTTlnevmfc 6 15. avgusta 1974 KRIŽANKA... z našim krajem 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 B 12 B 13 ■ 14 B 15 B 16 17 ■ 18 19 B 20 ■ 21 B 22 B 23 24 ■ 25 B 26 27 28 29 B 30 B 31 ■ 32 B 33 B 34 B 35 B 36 37 ■ 38 B B 39 ■ 40 41 B 42 43 Rešitev križ anke v torek VODORAVNO: 1. evropska prebivalka, 11. scena, 12. človeku podobna žival, 13. pred nizozemskimi imeni, 15. najmanjše število, 16. oblika glagola biti, 17. Anton Vodnik, 18. priletna, 20. ples, 21. domača žival, 22. dvojica, 23. Karl Altmann, 25. ... in druga, 26. «naš kraj», 28. pozitivna elektroda, 30. del živali, 31. Karlovac, 32. žensko ime, 33. nadležen. 34. oblika glagola biti, 35. naš odgovorni urednik (Gorazd), 36. berilij, 37. pantan, 38. obrok, 39. šolska ocena, 40. umerno, enakomerno gibanje kakih elementov, 42. ime jugoslovanskega boksarja Parlova, 43. velikan slovenske književnosti. NAVPIČNO: 1. Titova soproga, 2. boa, 3. dedna osnova, 4. oranje, 5. italijanski spolnik, 6. dramsko delo. spevoigra, 7. alkoholne pijače, 8. NikoliCevo ime, 9. predlog, 10. Kajnova žrtev, 14. žensko ime, 16. luknja za streljanje, 18. dan v tednu, 19. ime filmske igralke Gardner, 20. nizki moški glas, 22. naši posmrtni ostanki, 24. Garibaldijeva žena, 26. ime filmskega igralca Ustinova, 27. šolska miza ali oder z učno, predavateljsko mizo, 29. slavilne pesmi, 30. divja mačka, 33. stol, 34. padec vode, 35. ugovor, prepoved v VS, 36. grška črka, 38. ameriško ime. 39. jugoslovanski otok, 40. Reka, 41. Mark Twain, 42. Morhart Ulrich. (lako) Nove «škode» PRAGA, 14. — Znana češkoslovaška tovarna avtomobilov «škoda» je začela izdelovati novo serijo avtomobilov. Tako poroča agencija «Novosti», ki navaja, da gre za pet modelov. Za sedaj jih poznamo po znakih «105 S», «105 L», «120 L», «120 S» in «120 LS». Pri izdelovanju načrtov za nove avtomobile se je posvečala posebna pozornost varnosti potnikov v primeru trčenj. Tako prednji kot tudi zadnji del Škodinih vozil sta načrtovani tako, da absorbirata velik del sunka. Osrednji del vozila je okrepljen s posebnim jeklenim ogrodjem, ki zmanjša možnost deformiranja tistega dela vozila v katerem je voznik oziroma človek. Tank za bencin je pod zadnjim sedežem in je potemtakem manj izpostavljen nevarnosti. Posebna novost vseh modelov je, da so vsi na četvera vrata. Notranjost vozil je razmeroma velika, sistem zračanja in ogrevanja je odličen in v celoti ustreza zahtevam. Nova vozila so zelo nagla, hkrati pa je poraba goriva nizka, od 7,2 do 9 litrov na 100 km. AMERIŠKI FILM SEDEMDESETIH LET ŠE VEDNO PRVI (Nadaljevanje s 5. strani) bo «koncentrirano» gledanje teh filmov prepričalo marsikaterega skeptika, da ima tudi današnji ameriški film svojo «estetiko» in ne le svojo «politiko», da shema-tiziramo z besedami naslova El-saesserjeve konference. Mnogi se nameč sprašujejo, ali je ameriška kinematografija še vedno vodilna tudi po krizi «klasičnega» filma, ki ga je doživela konec 50. let: ta kriza je bila predvsem kriza tradicionalnega produktivnega ustroja, povzročila pa je tudi krizo žanrov, sistem zvezd in drugih pojavov, ki so bili tesno povezani z ameriškim «klasičnim» filmom. Čeprav nismo mnenja, da je vsaka nova etapa nujno resničen napredek, čeprav mislimo, da so klasični žanri še vedno zelo produktivni, nas proizvodi novega a-meriškega filma vendarle nenehno prepričujejo, da se v njem poskuša zanimiv odgovor na zahtevo po «modernizaciji» ki prihaja s strani publike in družbeno-politične realnosti. V tem oziru so v ameriškem filmu skoraj vedno bolj zanimivi navidezni «koraki nazaj» kot pa «koraki naprej»: tako kot bi bilo treba npr. poglobiti spoznanje ameriškega filma maccarthy-jevske reakcije in predvsem način, kako so napredni režiserji navidez omilili, a dejansko poglobili svoje prejšnje družbenokritično stališče, tako bi bilo treba danes odkrivati «poglobitev», ki je sledila skrajnim oblikam modernizacije in kritike v 60. letih: tudi v Ameriki kot drugod so bila leta okrog 1968 ključna. Tedaj je tudi uradna proizvodnja sprejela prvine prejšnjih avantgard. V 70. letih pa so pojavi, kot je «revival», privedli do navidezne restavracije, ki se nam zdi vendarle produktivna. Izbor filmov, ki bodo prikazani v ciklusu, je žal ponekod ponesrečen. Res je, da so se upoštevali le «režiserji 70. let», prav zato pa ne razumemo vključitve Johna Boormana, ki je med drugim Anglež, medtem ko je odsotpa bistvena osebnost William Friedkin. Vtis imamo, da se zamisel ciklusa izogiba čisto žanrskega filma, brez katerega pa ne moremo dojeti današnje hollywoodske podobe; dej- stvo potrjuje tudi odsotnost Michaela Cimina, ki ga ne navaja niti uvodni esej programa, čeprav je s filmom «Thunderbclt and Lightfoot» (Una calibro 20 per lo specialista) podpisa! enega izmed najzanimivejših prvencev zadnjih let. Oglejmo si filme, ki jih vsebuje program. V torek, 17. junija sta na sporedu Roberta Altmana «Anche gli uccelli uccidono» (1970) in Petra Bogdanovicha «L'ultimo spettacolo» (1971); 18. avgusta Roberta Altmana «I compari (1971) in Petra Bogdanovicha «Paper Moon» (1973). Dne 19. avgusta Roberta Altmana «Images» (1972) in Hala Ashbyja «Harold e Maude» (1971). 20. avgusta prideta na spored Roberta Altmana «Gang» (1974) in Hala Ashbyja «L’ultima corvée» (1973). 21. avgusta Roberta Altmana «California poker» (1974) in Francisa Forda Coppole delo «La conversazione» (1974). 22. avgusta Michaela Ritchiea «Il candidate» (1972) in Woodyja Allena «Amore e guerra» (1975). 23. avgusta Martina Scorseseja «America 1929 sterminateli senza pietà» (1972) in Johna Boormana «Un tranquillo week-end di paura» (1972). 24. avgusta Eiaine May «Il rompicuori» (1974) in Johna Miliusa «Dillin-ger» (1973). 25. avgusta Martina Scorseseja «Alice non abita più qui» (1975) in Alana J. PakuJe «Perchè un assassinio» (1974). 26. avgusta Howarda Zieffa «L’inseguito» (1973) in Sydneya Pollacka «Come eravamo» (1973). 27. avgusta Boba Refelsona «Cinque pezzi facili» (1970) in Sydneya Pollacka «Yakuza» (1974). 28. avgusta Stevena Spielberga «Sugar-land Express» (1974) in Georga Lucasa «American Graffiti» (1974). 29. avgusta Martina Scorseseja «Mean Streets» (1973) in Jerryia Schatzberga «Panico a Needle Park» (1971). 30. avgusta Jamesa B. Harrisa «Qualcuno lo chiama amore» (1973) in Jerryja Schatzberga «Lo spaventapasseri» (1973). Končno, v torek, 31. avgusta Briana De Palme «Le due sorelle» (1973) in Roberta Altmana «Il lungo addio» (1973). V primeru slabega vremena bodo odpadli filmi pomaknjeni na prve večere septembra. Vstopnina za oba filma znaša 500 lir, prav taka je cena programa z bogato dokumentacijo. ...... .....................MIHI..............11,111111111.....Illllllllllllll,.................................................................................................................................,1,„1111,MIMI,, ............................„„„„„1,1 Skrivnost izgubljenega škornja > ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 11.00 Maša in Nabožna oddaja 13.00 Poljudna znanost — Komični film, drugo nadaljevanje 13.30 DNEVNIK 18.30 Program za mladino 19.00 Prigode v gorah: Plaz 20.00 . NEVNIK 20.45 IL FANTASMA DELL'OPERA - film 22.05 ŠPORTNA NEDELJA 22.50 Napoved programa za prihodnje dni Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 14.50 Športno popoldne 18.40 LA PIETRA Dl LUNA Delo W. W. Collinsa sta za TV priredila Carlo Frutterò in Franco Lucentini ob sodelovanju Antona Giulia Majana. 19.50 DNEVNIK - ODPRTI STUDIO. Šport 20.45 B1M. BUM, BAM Glasbena prireditev, ki jo vodijo Peppino Gagliardi, Bruno Lauzi in Bruna Lelli. 21.40 DNEVNIK - ZADNJE VESTI 22.00 Predstave: Črno-beli film JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 10.00 Za nedeljsko dobro jutro 10.50 D. Guardamagna: Puccini, dramska nadaljevanka 11.45 Otroška matineja: Catch Candy, Ribič in lovec 12.30 Kmetijska oddaja 13.15 DNEVNIK 15.30 Morda vas zanima: Toni Gašperič 16.00 Veseli tobogan: Bohinj Zadnji veseli tobogan v lanskem šolskem letu, pravzaprav že nekak počitniški tobogan je ek:pa ljubljanske TV posnela pred mesecem dni med mladimi taborniki, 17.00 Igre brez meja 18.50 POROČILA 18.55 TARANTELLA — celovečerni film 20.30 DNEVNIK in ODDAJA OB PETI KONFERENCI NEUVRŠČENIH 21.00 S. Karanovič: NA VRAT, NA NOS — nadaljevanka 22.00 Skrivnosti Jadrana — Po sledeh torpeda, dokumentarec 22.50 športni pregled 23.25 DNEVNIK ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 13.00 Poljudna znanost: Komični filmi 13.30 DNEVNIK 14.00 Posebna oddapa iz parlamenta 18.30 Program za mladino: SEME KOPRIVE, 5. nadaljevanje 19.00 PALIO DELLE CONTRADE - prenos iz Siene 20.00 DNEVNIK 20.45 VIA MARGUTTA Film je napravil Mario Camerini, igrajo v njem Antonella Lualdi, Gerard Blain, Franco Fabrizi itd. 22.30 Filmske premiere Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 17.45 Kolesarske dirke — prenos iz Terama 18.30 Rubrike Dnevnika št. 2 — Ankete, šport, Varietejski spored 19.00 Film «Tascia» 20.00 DNEVNIK — ODPRTI STUDIO 20.45 BOHEME - opera Puccinijevo opero vodi Herbert von Karajan, Ob koncu DNEVNIK - ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 18.45 Obzornik 19.00 Figole, fagole: Prvi del mladinske igre 19.35 Odločamo 19.45 MLADI ZA MLADE 20.30 DNEVNIK in ODDAJA O PETI KONFERENCI NEUVRŠČENIH 21.00 M. Žalica: TAKO SO ZVEDELI ZA SKRIVNOST Gre za dramo bosansko-hercegovskega pisatelja Miodraga Ža lice, ki jo je napisal za gledališče in ki so jo izvajali v Tuzli, v tamkajšnjem narodnem gledališču. Ivan Fogel pa jo je P’.’edelal za TV. Skoraj trilersko nam avtor želi prikazati skriv nosti življenja in v prvem delu spoznamo, da je življenje igra, ker igrajo ljudje v življenju igro v igri, življenje pa se z njimi poigrava. Ta igra sicer nakaže možnost, da je življenje mogoče igrati, vendar pa se nazadnje pokaže, da taki med človeški odnosi postanejo absurdni. 22.10 Kulturne diagonale: FESTIVAL JUGOSLOVANSKEGA FILMA 22.50 Mozaik kratkega filma: Senghor 23.10 DNEVNIK Koper — barvna Koper — barvna 20.30 Otroški kotiček: VeseH pirati z otoka zakladov 21.15 LJUBEZEN V KARANTENI - celovečerni film 22.50 Velika Balzacova ljubezen: TUJKA Zagreb 12.00 Narodna glasba 13.15 Jugoslavija — dober dan 17.00 Knjaževac: Festival mladih Srbije 18.45 TRIJE MUŠKETIRJI - film 21.05 BEOGRAJSKE ZGODBE 20.55 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 PROSTO POTAPLJANJE - rekreacija 22.00 Zabavno glasbena oddaja 22.30 Mojstri stare japonske obrti Zagreb 18.45 Pravljica iz lutkarjevega vozička 19.45 MLADI ZA MLADE 21.00 OTVORITEV PETE KONFERENCE NEUVRŠČENIH V CO LOMBU 21.45 Odprtih rok — drama češke TV TRST A 8.15, 13.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi, 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maža; 9.45 Škerjanc: Trio; 10.15 Poslušali boste ...; 11.15 Mladinski oder; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Glasbena skrinja; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Glasbeno popoldne; 17.00 Giuseppe Adami: «Slavna žena»; 18.30 Nedeljski koncert; 19.00 Zvoki in ritmi; 20.30 Glasbeni utrinki; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 21.30 Poročila; 8.45 Kako se počutiš; 10.00 Z nami je...; 10.30 Dogodki in odmevi; 10.45 Festival-bar; 11.45 Orkester Lefevre; 12.10 Glasba po željan; 14.00 Najpopularnejše popevke 15.00 Ansambel Farina; 15.30 Juke box; 16.00 Koncert na trgu; 16.45 Pesem sledi pesmi; 17.15 La vera Romagna; 17.30 Sosednji kraji in ljudje; 17.50 Glasba po željah; 19.00 Koncert najboljših primorskih pevskih zborov; 19.30 Vedri zvoki; 21.00 Naši pevci; 22.15 Operetna glasba; 23.00 Plesna glasba. RADIO 1 8.00. 13.00, 19.00 Poročila; 8.30 Glasbena skrinja; 10.15 Vse je re- lativno; 12.00 Najbolj popularne plošče; 13.20 Kič: 14.30 Operetna glasba; 15.30 Hit parade; 15.45 Preskušajo se diletanti; 16.45 Izmišljene zgodbe. 17 00 Ob peti uri popoldne; 19.30 Solistični koncert; 20.20 Jazz za mladino; 21.30 Klasik leta: Orlando Furioso; 2140 Koncert komornega zbora; 2;’..05 Orkester; 22.20 Ponovno na sporedu. SLOVENIJA 7.00. 8.00, 12.00. 13.00, 16 00 in 20.00 Poročila; 7.15 Danes je nedelja; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.07 Marjan Marinc: Robo-gen, kar je vmes - in konec; 9.38 Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite, tovariši .... 10.55 Vojaki, dober dan!; 11.05 Koncert; 14.20 Nedeljska reportaža; 14.45 Obisk pri orkestru King Mury; 15.05 - 18.50 Nedeljsko popoldne: prenosi športnih dogodkov. Humoreska tega tedna: M. Zoščenko: Zanimiva tatvina; 17.00 Zabavna radijska igra - Rainer Puchert: Ponoči so vse mačke črne: 20.40 Glasbene razglednice; 20.30 Lahko noč. o-troci!; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Tribuna glasbene mladine: Grožnjan 76; 00.5 Literarni nokturno - A. Lindgren: Bikoborec, TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Orkestralna glasba; 17.00 Program za mladino; 18.30 V ljudskem tonu; 19.20 Jazzovska glasba; 20.00 Glasbeni utrinki; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Glasba za lahko noč. KOPER 7.30, 8.30. 12.30, 14.30. 17.00, 18.30, 21.30 Poročila; 8.40 Poskočne; 10.00 Z nami je...; 10.10 Počitniški program; 10.45 Festival-bar; 11.15 Ansambel Slak; 11.30 Z nami je...; 11.45 Orkester Val-dor; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Na stadionih in v telovadnicah; 14.40 Velike klavirske skladbe; 15.15 La Vera Romagna; 16.00 Orkestralna glasba; 16.30 Z nami je: 16.45 Popevke; 17.45 O-perne uverture; 18.00 Športni pregled; 18.15 Melodije in ritmi; 19.00 Glasbeni cocktail; 19.35 Moški in ženski zbor iz Bovca; 20.30 Lahka glasba; 21.00 Orkestralna glasba; 22.00 Pisana glasba; 22.35 Operna glasba. RADIO 1 7.00. 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.30 in 7.30 Buddka; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.00 Drugi zvok poletja; 12.10 Hit parade; 13.20 Pisan glasbeno - go vorni spored; 14.15 Neapeljske po pevke; 15.00 Turizem, in aktual nosti; 15.30 Radijska nadaljevan ka: 16.15 Italijanski motivi; 17.05 Operna in komorna glasba: L.35 Sončnica; 19.20 Zdravniške aktual nosti; 19.40 Nove ital. popevke: 20.15 Italijanska folklorna glasba; 21.00 Festival v Salzburgu. SLOVENIJA 7.00. 8,00. 11.00, 13.00, 16.00. 20.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Na današnji dan; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic; 10.20 Pesmice na pote pu; 10.40 Vedre melodije; 11.35 Turistični napotki; 12.03 Za vsa kogar nekaj; 13.10 Veliki revij ski orkestri: 13.30 Kmetijski na sveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.3(i Priporočajo vam...; 15.05 Zbor Ka rei Destovnik-Kajuh ; 16.45 «Vrti Ijak»; 17.40 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana; 18.00 Studio ob 18.00; 19.00 Pri skladatelju Karo lu Pahorju; 19.25 Zvočni signali: 20.40 Veseli planšarji; 20.50 Lah ko noč, otroci!: 21.00 če bi globus zaigral; 21.30 Operni koncert; 23.20 Popevke; 00.05 Literarni nokturno — D. Levski: Pesmi, JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 17. DO 21. AVGUSTA 1976 TOREK, 17. avgusta 18.45 Obzornik; 19.00 Trapollo HH 33 — otroška oddaja; 19.45 Ljudska umetnost in obrt; 20.30 Dnevnik in konferenca v Colombu; 21.00 Aktualna oddaja; 2155 H. Fallada: Kmetje, bombe in oblast, nadaljevanka; 23.30 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.30 Odprta meja — slovenska oddaja: 21.00 Otroški kotiček: 21.15 Dnevnik: 21.35 Vrag v telesu — celovečerni film; 23.05 Dan dr. Silve — dokumentarec. SREDA, 18. avgusta 18.40 Obzornik; 18.55 Pilot v Parizu — glasbena oddaja; 19.30 Podjunski pogovori — reportaža; 20.30 Dnevnik in Konferenca v Colombu; 21.00 Film tedna: Molk srca; 22.50 Miniature: Stari češki mojstri; 23.05 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček — risanke; 21.15 Dnevnik; 21.35 Ohrid — dokumentarna oddaja; 22.30 Jazz festival Ljubljana; 22.55 Po poteh Zahoda: Divji mož. ČETRTEK, 19. avgusta 19.05 Obzornik; 19.25 Krivokljun in žgolička — otroški film; 20.30 Dnevnik in Konferenca v Colombu; 21.00 A. Konic: Najvažnejši dan življenja — nanizanka; 22.10 Kam in kako na oddih; 22.20 Četrtkovi razgledi: Vrnitev lastovk; 22.50 Serenada — glasbeno-baletna oddaja: 23.15 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Odpadniki iz Fort Granda — film. PETEK, 20. avgusta 19.00 Obzornik; 19.15 Catch Candy — serijski film; 19.45 Rock koncert — Redbon< in Argent: 20.15 Risanka: 20.30 Dnevnik in Konferenca v Colombu; 21.00 Kako pa kaj oče? — nadaljevanka; 21.25 Albert Einstein — dokumentarna oddaja; 22.30 Helena, sodobna ženska — serijski film; 23.20 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček — risanke; 21.15 Dnevnik; 21.35 Tatinske noči — celovečerni film; 23.05 Jugoslo vanska narodna glasba. SOBOTA, 21. avgusta 17.25 Nogomet: Vojvodina — Radnički (Niš); 19.15 Obzornik: 19.30 Disney«v svet — film; 20.30 Dnevnik; 21.00 Bitka na River Plati — celovečerni film: 23.00 Prodali so jih milijon — glasbena oddaja: 23.45 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 17.25 Nogomet: Vojvodina - Radnički (Niš); 20.30 Otroški koti ček — risanke; 21.15 Dnevnik, 21.35 Puccini — serijski film; 22.45 Mračna leta — dramatizacija. « -§ *5 ja 122. ISTRSKI ODRED (ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU) Med Brezovico in Slopami pa jo je na njivah v Bilinem dolu odločno napadlo nekaj borcev 4. čete in članov bataljonskega štaba. V kratkem boju so jo razbili. Ujeli dva nemška vojaka in tri ranili ter jim zaplenili brzostrelko, 3 mavzerice, pištolo, 7 oprem, daljnogled in par čevljev, sami pa niso imeli nobene izgube. Naslednji dan se je izkazala bataljonska obveščevalna patrulja. Najprej je napadla pri Ritomečah patruljo italijanskih republikancev m enega ubila ter mu zaplenila puško. Popoldne tega dne pa je na Pregarju ujela 3 nemške vojake in jih izročila komandi mesta Ilirska Bistrica. Še uspešnejša je bila 23. aprila 6-članska patrulja 3. čete, ki je pod vodstvom vodnika Avgusta Hrvatina pri Kačičah ob progi Divača - Kozina iz zasede napadla patruljo italijanskih republikancev in dva ubila, enega pa ranila. O-koli 25. aprila pa sta obveščevalca Franc Cebohin in Jože Markučič ukanila v Kačičah dva republikanska podoficirja in ju ujela. Ker sta podoficirja izginila, so drugi republikanci iz železniške stražarnice naložili opremo na voz in se odpravili na odhod, vendar jim nihče ni maral odpeljati o-preme, zato so vzeli le puške in odšli peš. Kmetje pa so njihovo strelivo in opremo odpeljali k partizanom. Nemci so tudi v zadnjih dneh vojne občasno še vedno uporabljali cesto Kozina - Rižana - Buzet za premike svojih enot in oskrbo postojank v Buzetu in okolici. Dne 24. aprila je bila v popoldanskih urah na pohodu iz Istre proti Brkinom premeščena 1. četa s funkcionarji, ki so .potovali iz Boršta čez Lopar proti Gračišču in Kubedu. V Gračišču so jim domačini povedali, da so se enote IV. jugoslovanske armade izkrcale v Istri in da je vojne konec, kar seveda ni bilo res. Vendar so novinci vsi verjeli, zato so veselo nadaljevali pohod po cesti proti Kubedu in se ustavili v vasi. Neka kmetica jih je pogostila s steklenico črnega vina. Borci so zapeli nekaj partizanskih pesmi. Takrat je desetletna Edbina Udovič, ki je pasla koze na griču nad sotesko na nasprotni strani ceste, opazila od Rižane prihajajoče nemške kolesarje. Četa je lakoj zasedla položaje na obeh straneh ceste in napadla sovražnike. Boja je bilo kmalu konec ,ker so nemški kolesarji pustili kolesa in začeli bežati nazaj. V napadu sta padla nemški podoficir in vojak, štirim pa je uspelo pobegniti. Vendar so jih borci zasledovali in tri ujeli ter jim zaplenili brzostrelko, 4 puške, pištolo, daljnogled in 5 oprem, kolesa pa so prepustili domačinom. Četa ni v spopadu utrpela nobene izgube. Po boju je četa z ujetniki nadaljevala pohod v Loko pri Črnem kalu. Tu je terenski NOO pripravil borcem in ujetnikom večerjo, nato so nadaljevali pohod čez progo na Slavnik in Skadanščino Niso pa mogli v tisti noči čez cesto v Brkine, temveč jim je pohod uspel šele v noči na 26. april. Bataljon je tedaj tudi drugod še naprej napadal sovražnikove patrulje in prevozna sredstva. Tako je 25. aprila 2. četa ujela brez boja ob cesti Koper - Buje pri Bandelu v dolini Drnice 5 nemških vojakov in jim zaplenila orožje. Naslednji dan pa je patrulja 3. čete pod vodstvom četnega komandirja Albina Vatovca ujela v Danah pri Divači štiri nemške vojake - tolmače, med katerimi je bil eden avstrijski Nemec, drugi pa so bili «štajerc», Čeh in Francoz. Zaplenili so jim 3 mavzerice in 1 italijansko puško. Dne 26. aprila so se še zadnjič izkazali v boju trije bataljonski minerji: izvedli so napad na karabinjerja in fašističnega oficirja iz 1. bataljona 1. polka 58. fašistične legije, ki je pogosto prihajal z železniške proge v Dolenje Vreme. Pripravili so mino na poteg, jo prislonili k skali in čakali. Ko je prihajala patrulja v vas, je niso mogli napasti, ker se je v njeni bližini znašel domačin, pač pa so jo napadli, ko se je vračala. Mina je raztrgala karabinjerja, fašističnega oficirja pa le laže ranila. Ko so jurišali nanju, se je oficir branil s pištolo in smrtno ranil minerja Stanka Kleva v glavo. Hip zatem ga je drugi borec pokončal z rafalom, potem pa mu zaplenil pištolo. Ker je bil napad izveden le 150 metrov od proge, so začeli fašisti streljati na preostala borca. Ta dva zaradi močnega ognja nista mogla odnesti padlega Stanka Kleva, fašisti pa ga domačinom niso dovolili pokopati, marveč so rekli, naj ga požro psi. Dne 27. aprila so celo streljali na domačine, ki so ga goskušali odnesti. Zato so ga lahko pokopali šele 29. aprila, ko je Vremsko dolino osvobodila IV. jugoslovanska armada. VLOGA 4. BATALJONA V KONČNIH OPERACIJAH Končne operacije IV. jugoslovanske armade za osvoboditev Slovenskega primorja, Istre in Trsta so se začele 20. aprila 1945, ko so njene enote po enomesečnih zmagoviti!) bojih v Liki in Hrvaškem primorju dosegle z vzhodne strani -nočno utrjeno in v obrambno linijo «Ingrid» spremenjeno bivšo italijansko - jugoslovansko mejo med Snežnikom, Klano in Reko. Na nji so poskušale obvladati obrambo nemškega 97. armadnega korpusa, da bi po najkrajši poti — Klana Ilirska Bistrica - Divača - Bazovica - Opčine — dosegle Trst in ga osvobodile. Obrambne črte «Ingrid» pa ni bi- lo mogoče takoj obvladati, ker so Nemci tod izkoristili že pred vojno zgrajene številne italijanske podzemeljske utrdbe in betonske bunkerje ter jih dopolnili s poljskimi utrdbami, minskimi polji in žičnimi ovirami. Zato so se na njej razvili ogorčeni boji, ki so trajali 16 dni. Sočasno z glavnimi armadnimi silami (8., 13., 19., 20. in 26., pozneje pa tudi 7. in 29 divizijo) so ob obali napredovale enote 9. divizije, ki so tvorile levo ali južno armadno krilo in osvobajale kvarnerske otoke Cres, Lošinj, Krk in druge. Nemci so imeli med 25. in 28. aprilom na operativnem območju 4 .bataljona 18. brigade ( Istrskega odreda ) na sektorju Slovenske Istre v 20 postojankah še kakšnih 1.300 vojakov in policistov. Najpomembnejša nemška enota na tistem območju je bil nepopoln 1. bataljon 137. (preimenovanega v 902.) polka. Drugo moštvo je pripadalo istrski 58. fašistični legiji, civilni straži, mornarici, policiji SS in organizaciji TODT Na območju Prema in Ilirske Bistrice je bil še vedno 5 polk L srbskega prostovoljskega korpusa, ki je štel kakšnih 550 mož, v Divači in Bazovici je bilo še 500 do 600 pripadnikov 188. nemške divizije; ob progah Divača -St. Peter in Divača - Kozina - Buzet ter ob cesti Reka -Trst so bili do 28 aprila še vedno pripadniki L in 2. italijanskega fašističnega polka (Milizia Difesa Territoriale) ter 8. bataljona republikancev iz polka «Tagliamento», pa finan-carska četa Druge nemške enote so bile le še na prehodu od Trsta proti Reki, kjer sta se na sektorju Klana - Reka zbirali 188. in 237 nemška divizija. Razbite četniške in nedtčevske enote so se po 26. aprilu hitro umaknile z območja Ilirske Bistrice in Gornje Pivke proti Postojni in Vipavi. Četrti bataljon 18. brigade Bazoviške je bil kot odredni bataljon IX. korpusa skupaj z njegovimi drugimi enotami od 27. aprila operativno podrejen štabu IV. armade. ( Nadaljevanje Aedi ) SPORT SPORT SPORT 15. avgusta 1976 AVTOMOBILIZEM • • DIRKA FORMULE 1 ZA VN AVSTRIJE Na Osterreichringu največ možnosti za Hunta, Scheckterja in Depaillera I Avstrijska proga spada med najbolj varne na svetu Zeltwegu bo danes avtomobilska dir- j ka formule 1, ki bo veljala za VN1 Avstrije in za točke svetovnega prvenstva. Nedeljska predstava najboljših vozačev sveta se bo po znani nesreči Nikija Laude na Niir-burgringu odvijala v povsem drugačnem vzdušju, kot so si ga avstrijski ljubitelji avtomobilizma pričakovali po vrsti zmag svetovnega prvaka Laude na prvih dirkah letošnje sezone. Pričakovali so, da bo prav tu, na domači progi, njihov ljubljenec drugič segel po lovoriki najboljšega. Vsa pričakovanja pa so se razblinila v trenutku, ko je pri ovinku Bergwerk na dirki za VN Nemčije Lauda zavozil iz niir-burgrinške proge. Prav zaradi tega zadobdva dirka za VN Avstrije nov pomen. Gotovo jo bosta odsotnosti Laude in ferra-rijev osiromašili (tudi s finančnega vidika, kajti število italijanskih o-biskovalcev bo nedvomno manjše), pridobila pa bo novo privalčnost: boj za svetovno prevenstvo. Potem ko je bil Lauda prisiljen vsaj za letos zapustiti tekmovanje, je postalo vprašanje, kdo bo svetovni prvak, na mah odprto. Če bi avstrijski pilot še nastopal, bi si lahko v dirki ali dveh nabral tako prednost, da bi bil nedosegljiv in bi s tem praktično zelo zmanjšal privlačnost zadnjih dirk letošnje sezone. Tako pa bo vsaj še za štiri dirke ime svetovnega prvaka zavito v tančico skrivnosti. Trenutno imajo največ možnosti aa osvojitev lovorike najboljšega trije dirkači: Anglež James Hunt, ki tekmuje na melamu, Južnoafričan Jody Scheckter in Francoz Patrick Depailler (slednja dirkata na šestkolesnem tyrrellu). Na začasni lestvici ima Hunt 44 točk, Scheckter 35, Depailler pa 26. Francoz zaostaja torej za Angležem le 18 točk, kar bi lahko nadoknadil z zmagama na dveh dirkah. Nedeljska dirka formule 1 v Zeltwegu bo letošnja enajsta tovrstna Preizkušnja, njej pa jih bo sledilo še pet. V odsotnosti Laude, in fer-rarijev nasploh, si je avtomatično Pridobil vlogo favorita drugi na lestvici svetovnega prvenstva James Hunt. Angleški pilot je namreč v zadnjem času res v izredni Formi. Kljub vsem polemikam ob Na zadnjih treh dirkah je James Hunt pil «šampanjec najboljšega». Mu bo to uspelo tudi danes? njegovi zmagi na dirki za VN Anglije in ob zadnji dirki v Niirbur-gringu, je na zadnjih treh preizkušnjah vedno privozil skozi cilj kot prvi. V nedeljo ga bo mogoče še težje premagati, kajti razpolagal bo z novim vozilom melaren M 26. Da je novi dirkalni avtomobil boljši in hitrejši od prejšnjega, dokazuje tudi dejstvo, da je pred tednom, med testiranjem bolida, prav na osterreichringu že po nekaj krogih vožnje postavil nov rekord dirkališča. Lani se je Hunt v Zeltwegu tudi dobro odrezal, saj je vodil vse, dokler ni začelo močno deževati. Hunt torej, vsaj na papirju, ne bi smel imeti nasprotnikov, ki bi mu ogrozili prvo mesto. Edina, ki bi mu lahko prekrižala račune je... tradicija, saj od leta 1970, od časov Jochena Rindta, ni noben dirkač formule 1 zmagal štirikrat zapovrstjo na dirkah veljavnih za Velike nagrade. Glavna tekmeca Hunta bosta voznika šestkolesnih tyrrellov Scheckter in Depailler. Dirkališče pri Zveltwegu je zelo ugodno za te nove tipe avtomobilov, saj ima dolge ravnine in nima ostrih krivin, tako da lahko avtomobili na nekaterih ovinkih dosegajo hitrost 200 do 220 km na uro. Tudi dirkališča, na katerih se bodo odvijale dirke formule 1 po VN Avstrije (Zand-voort, Monza, Watkins Glen in druge), imajo take značilnosti, zato imajo tyrrelli prav ob koncu sezone možnost, da se povzpnejo do takih uspehov, do kakaršnih jih je pred leti pripeljal Škot Jackie Stewart. Po odstopu ferrarijev bodo Itali- jani v zadnjem delu prvenstva razočarani, saj Brambilla in Merzario ne razpolagata z avtomobili, s katerimi bi lahko posegli po prvih mestih, Lella Lombardi pa služi le kot privlačnost «cirkusa» formule 1. Po nesreči Laude na Niirburgrin-gu se je razvnela ostra polemika o varnostih nekaterih dirkališč. Ta polemika gotovo ni prizadela organizatorjev avstrijske dirke, saj je znano, da spada Ósterreichring med najbolj varne proge na svetu in je opremljen z najmodernejšimi pripravami za hitro pomoč v primerih nesreče. Lanska smrtna nesreča Marka Danohuea je bila zgolj tragično naključje, kljub temu pa so prireditelji nekoliko spremenili progo ob ovinku Hella, kjer se je Do-nohue ponesrečil. Vsaj glede varnosti torej VN Avstrije ne bo pogrela starih polemik. PO MONTREALU 1976 t NDR VELESILA TUDI V NOGOMETU? ii Tudi na teh olimpijskih igrah so prednjačile reprezentance k vzhodne Evrope Jugoslovanski nogometni prvoligaši se pripravljajo za bližnje prvenstvo. Dinamo iz Zagreba bo tudi v prihodnji sezoni odigral vodilno vlogo. Na sliki nogometaš Dinama Rajko Janjanin Nogomet, ki smo ga gledali na o-limpijskih igrah, ni po mnenju mnogih, najboljši, ki ga vidimo na svetovnih igriščih; a, kdor je videl v Montrealu igrati reprezentanco NDR in je dokaj objektiven, bo priznal, da je vzhodnonemški nogomet dorasel tudi profesionalnim reprezentancam Evrope in Južne Amerike. Mimo polemik in ugibanj, če so bile enajsterice na olimpijskih igrah sestavljene iz poklicnih igralcev ali ne, lahko mirne duše trdimo, da je tudi nogomet na olimpijskih igrah napravil dober korak naprej in ne samo v smislu telesne priprave igralcev, ampak predvsem, in kar je še najbolj razveseljivo, v tehničnem smislu. Prevladovale so, kot je bilo pričakovati, vzhodnoevropske reprezentance, a ne tako jasno in gladko kot na prejšnjih 01, ko sta bili predvsem Madžarska in ČSSR, ki sta predvajali «dunajski» sistem igre. Tokrat je zasluženo zmagala reprezentanca NDR, ki je po slogu igre •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ili iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii im mi ii vin iiiiiiiiiiiiiiiiiHiinniniiii* um ni*tii h m n n ihiii um iiiiiiiiiimiii ii ii m milil NOGOMET V PRVENSTVU C LIGE Triestina v A skupini V tej skupini bo igrala tudi enajsterica Udinese FIRENCE, 14. — Danes so sporočili sestave posameznih skupin nogometne C lige, ki bodo kot vedno tri, ena za severno, ena za srednjo in ena skupina za južno Italijo. Triestina bo igrala v A skupini, ki jo sestavljajo naslednja moštva: Albese, Alessandria, Bolzano, Biel-lese, elodiasottomarina, Cremonese, Juniorcasale, Lecco, Mantova, Padova, Pergocrema, Piacenza, Pro Patria, Pro Vercelli, S. Angelo Lo-d:giano, Seregno, Treviso, Triestina, Udinese in Venezia. Novinci v ligi so Biellese, Pergocrema in Triestina, ki so lani nastopili v D ligi, in pa Piacenza, ki je nazadovala iz B lige. * * « VARŠAVA, 14. — Jacek Gmoch je novi trener poljske nogometne reprezentance in sledi Kazimiru Gorskemu, ki bo verjetno prestopil v kak inozemski klub. James Hunt (levo) si s svojim melarnom tudi na tak način utira pot do naslova svetovnega prvaka. Tokrat je bil njegova «žrtev» Jaques Laffitte na ligieru. Ko je bila fotografija posneta, sta dirkača vozila s hitrostjo približno 180 do 200 km na mo Nov trener je član tehničnega vodstva poljske reprezentance od leta 1974, ko so Poljaki nepričakovano osvojili srebrno kolajno na svetovnem prvenstvu v ZRN. * * * Beckenbauer najboljši HAMBURG, 14 - Nemški športni novinarji so proglasili slovitega Franza Beckenbauer j a za najboljšega nogometaša leta 1975-76. * * * Napol! — La Spezia 4:1 LA SPEZIA, 14. — V prijateljskem nogometnem srečanju je prvoligaš Napoli premagal s 4:1 domačo ekipo Spezio, ki nastopa v C ligi. Za Napoli so bili uspešni Sa-voldi (dvakrat), Speggiorin in Esposito. BOKS SEPTEMBRA V MADRIDU Cotena - Jimenez za evropski naslov MADRID, 14. — Elio Cotena, evropski boksarski prvak mušje kategorije, se bo 3. septembra srečal v Madridu s španskim prvakom Jime-nezom. Srečanje bo veljavno za evropski naslov. * » • SAN JUAN DE PORTORICO, 14. -Svetovni boksarski prvak lahke kategorije, Portorikanec Estabana de Jesus, bo 4. septembra branil svoj naslov proti Dominikancu Hectorju Medini. # » * IMPERIA, 14. — Evropski boksarski prvak petelinje kategorije Francoz Daniel Trioulaire bo jutri branil svoj naslov proti Italijanu Salvatoreju Fabriziu. * * * CIUDAD MEXICO, 14. — Mehikanec Josè Pipino, svetovni boksarski prvak welter kategorije, bo 16. oktobra branil svoj naslov proti Japoncu Tsujimotu. »■■uiiiii,,, |lll|||||1|||||||I|||||||||||||||1|||t||||IIIlllllf n,, iiiii,iiiiiu,ini imi,iiHiiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuuuniiitiiiiuuiiiniiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiii ODBOJKA NA TEČAJ« V ROVINJU V ORGANIZACIJI ZSŠD1 KAR 89 PERSPEKTIVNIH DEKLET IN TANTO V Največ tečajnikov je v Rovinju imelo ŠZ Ror (28) - Treninge so vodili priznani trenerji iz Slovenije Kot smo že včeraj pisali, je bilo poprečna starost pa 15 let in 6 me-P 0s vreme v Rovinju dokaj muha- secev. o. Narava pa je bila precej «pra-iena» do obeh skupin. Prva je docela pošten «mokri» krst v četrtek, ■ julija, druga pa v nedeljo, 1. av-Susta. Glede sončnih dni je bila PJ'va skupina precej na slabšem, o prvih treh izredno vročih dneh je Jo precej oblačno in občasno je tu-rahlo rosilo. Treningi pa so potekli po urniku brez nobenih zastojev, ruga skupina pa se lahko pohvali ? tem ,da je bil zadnji teden res lep *n s°nčen. V omenjenih kritičnih dneh pa so fantje in dekleta pokaza-i veliko potrpežljivost in pravo taborniško odločnost, da so tako najbolje premagali nevšečnosti, ki jih Proiaša tako vreme v vsakem taboru. Vsa zahvala gre tudi osebju tabora VšTk v Rovinju, ki nam je bua v pomoč na vsakem koraku in rudi najmanjši zahtevi, da je bilo Počutje naših tečajnic in tečajnikov c.m boljše in prijetno. Zahvaliti se moramo tudi upravi Primorskega dnevnika ,ki nam je vsak dan pošiljala po dva izvoda, da smo bili sproti seznanjeni z raznimi dogodki do-ma in v svetu, škoda, da ni bilo mo-Boče slediti olimpijskim igram po televiziji, ker je bil večerni program dokaj pozen in je bilo tako nemogoče ustreči tej zahtevi, ker bi močno trpele ure počitka, ki jih je bilo sicer še premalo. Prednost tečaja — mladost V prvi skupini je bilo 46 tečajnic, » drugi 43, od teh 21 fantov in 22 deklet. V prvi skupini je bila poprečna starost 14 let in devet mesecev, p drugi 16 let in 6 mesecev, skupna Iz športnega vidika lahko rečemo, da imajo naši odbojkarji in odbojkarice še vse pred seboj, kar najbolje potrjuje njihova starost. Padec poprečne starosti je bil viden že v preteklih letih. Letošnje leto pa je glede tega resnično rekordno, to pa kljub temu, da se je ZSŠDI odličilo, da se letošnjega tečaja lahko udeležijo mladinci in mladinke rojeni od leta 1962 pa do 1958. To je še en in morda odvečen dokaz, da so perspektive naše odbojke izredne in še zdaleč ne tako izkoriščene, kot bi lahko sicer bile. Razdelitev vadbenih skupin PRVA IZMENA Z enajstimi dekleti Brega je delal poznani trener iz Raven na Koroškem Štefan Filipančič. Pod veščo roko tega učitelja med trenerji v Rovinju so vadile naslednja dekleta. Danjela Cej, Arjana Korošec, Ausonia Prašel, Gracida Metlika, Sonja Komar, Tanja Canciani, Manna Stepančič Tatjana Stepančič, Eljana Premolin, Viviana Tul in Danica Kocjančič. Znani dolgoletni jugoslovanski reprezentant Adolf Urnaut je imel mešano skupino in sicer Sloge ter Kon-tovela. Tudi glede znanja in sposobnosti je bila ta skupina precej heterogena, žal, pa druge izbire ni bilo. Urnaut je imel naslednjih deset deklet: . Sloga: Mira Grgič, Lucija Križ-mančič, Neva Gregori, Rosana Fran. co in Elena Čuk; Kontovel: Elvjana Irena Zupančič, Rosana Gec in Kat-štoka, Lori Semec, Dunja Albi, Ma- ja Kalc. Kontovel: Nadja: Rupel, rina Goruppi in Erika Emili. j Majda Černjava, Tatjana Cibic, Ma Naš stalen sodelavec v Rovinju in risa Daneu in Bruna Ciani. bivši jugoslovanski mladinski odbojkarski reprezentant Milan Šteharnik pa je imel v «oskrbi» naslednje mlade igralke Sokola in Doma iz Gorice (skupno dvanajst). Sokol: Natalija Gabrovec, Barbara Žerjal, Marija Peric, Lorenca Mervič, Katja Sedmak, Anamarija Pacor, Damiana Kralj, Elena Gruden, Ingrid Semec in Marijagracija Leigiša; Dom Gorica: Marta Vižintin, in Emanuela Leban. S četrto skupino, katero so sestav. Ijale najmlajše moči ŠZ Bor sem moral delati jaz, ker časovna stiska mi je prekrižala račune, da bi lahko dobil še četrtega trenerja za samo eno izmeno. V tej skupini je bilo tudi dvanajst zastopnic: Maura Čepar, Rada Zergol, Laura Maver, Giuliana Gerdol, Ingrid Vi-gini, Mira Susič, Erika Junc, Tanja Vecchiet, Elena Maver, Rosana Paoli, Alesandra Montanari in Ana Čepar. DRUGA IZMENA Milan Šteharnik je to pot delal z mladimi zastopnicami Kontovela in Bora, katerih je bilo dvanajst: Bor: Magda Pertot, Anamarija Baša, Danjela Birsa, Marina Orel, Marina Calzi in Franka Zoch; Kontovel: Katerina Štoka, Loredana Sedmak, Elizabeta Prašel Nataša Štoka, Dolores Husu in Viviana Daneu. Po želji samih deklet je bila tudi druga skupina, ki je trenirala z Ur-nautom, sestavljena od odbojkaric naših dveh društev, Kontovela in Bora. Štela je skupno deset deklet. Bor: Sandra Pertot, Marta Siega, Od domačih trenerjev je bil v drugi izmeni Božic Grilanc, ki je vadil s svojimi varovanci Krasa. Teh je bilo dvanajst: Vasilij Guštin, Bogdan Budin, Ma-vricij Lorenci, Miran Furlan, Boris Gruden, Livij Milič, Bruno Pegan, Miloš Pirc, Jordan Rebula, Aleksander Grilanc, Rado Milič in Jože Bitežnik. Druga skupina fantov je bila zopet mešana, in to odbojkarjev Bora in Doma iz Gorice. Ta skupina je bila številčno najmanjša, kar pa pomeni, da je bilo delo še toliko bolj prijetno in naporno. Od Doma iz Gorice so bili naslednji: Sergij Stančič, Vili Mikac, Adrijan Pahor, Igor Černič in Davor Pečenko. Kljub temu da vreme ni bilo najbolj ugodno, smo lahko bili z zdravstvenim stanjem obeh skupin več kot zadovoljni. Druga leta je bilo veliko več primerov bruhanja, temperature in nudenja zdravniške pomoči kot letos. Vse izgleda nekam čudno, toda bilo je na srečo res. Zastopstvo posameznih društev Največje zastopstvo je imelo ŠZ Bor, in sicer 28 (od tega 23 deklet in 5 fantov), sledi Kontovel (17 deklet), Kras (12 fantov), Breg (11 deklet), Sokol (10 deklet), Dom iz Gorice (s 6 tečajniki, in sicer 2 dekletoma in 4 fanti), Sloga pa je poslala v Rovinj 5 deklet. Skupno se je letos izpopolnjevalo v Rovinju, od 18. julija po do 8. t.m., 89 tečajnikov, od J ega 21. fantov in 58 deklet. G. Furlanič (Konec) ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA <1 > £ H SO m H Problematika, ki jo je sprožila katastrofa v Sevesu, ostaja še vedno zanimiva in važna za zdravje ljudi, živali in živil. Zato nadaljujemo s prejšnjo nedeljo načeto informacijo o zaščiti pred kemično kontaminacijo. Ta zajema zaščito ljudi, živali, vode, živil in ostalih dobrin. Verjetno je najvažneje, da vemo, kako se sami zaščitimo ter kako zaščitimo živila in vodo. To pa zato, da avtonomno ukrepamo v prvih trenutkih nevarnosti in zato da imamo na razpolago nekaj ne-kontaminirane hrane, ki nam bo služila do trenutka evakuacije na varnejše področje. Kako ravnamo ob kemičnem alarmu? Vedeti moramo, da so pota vdiranja strupov v organizem različna: skozi dihala, skozi sluznico oči in nosa, skozi kožo in seveda z vodo in hrano. Tako obstajajo tudi različni pripomočki, ki preprečujejo vdiranje. Poznamo različne maske, ki nam zavarujejo dihala in tudi oči. Uporabiti pa jih moramo že nekaj sekund po spoznanju, da je področje kontaminirano. Če se strupi razširjajo ali padajo v kapljičasti dbliki, uporabimo zaščitno ogrinjalo, ki mora biti ali iz neprodušne sin-tetike, ali iz gumiranega platna. Na roke nataknemo gumijaste rokavice, na noge pa gumijaste škornje. Če vsega tega nimamo, si jih lahko pripravimo iz priročnega materiala. Masko si lahko izdelamo iz gaze in povojev. Tudi navadna obleka ščiti nekaj časa. Noge si ovijemo v cunje, ki jih kasneje zavržemo. Važno je, da si vsega naštetega ne snamemo, dokler smo na kontaminiranem področju. Razširjenost le-tega pa je odvisna od količine strupa, od vremenskih razmer, zlasti od vetra, ter od načina, kako se je strup sprostil v ozračje. Povedati je tudi treba, da varujejo maske le omejen čas, to je dokler niso filtri nasičeni s strupenimi hlapi; potem jih je treba zamenjati. Na kontaminiranem zemljišču ne smemo ne sesti ne leči, da bi počivali, če nismo prej odstranili vsaj deset centimetrov debelo plast zemlje, ali še debelejšo plast kamenja. Tudi piti in jesti ne smemo. Hranimo se le v nepropustno zaprtih prostorih, v katerih lahko masko snamemo. Kaj pa lahko jemo? Jesti in piti smemo le tisto, kar je bilo že prej tako spravljeno, ali pakirano, da ni utrpelo kontaminacije. To so živila v kovinskih ali steklenih posodah, ki so neprodušno zaprte. Moko, fižol, sladkor in tudi testenino damo v najlonske vreče, ki jih dobro zapremo in nato vtaknemo še v vreče iz tkanine. Tudi termovke s pokrovi in gumijastimi zamaški dobro zaščitijo notranjost. Primerne so zlasti za tekočino. Kontaminacijo vode težko preprečimo, ker se taka voda pod zemljo kaj rada pomeša s čisto. Kapljiča-sto kontaminacijo preprečimo pač s pokrivanjem odprtih vodnjakov ali izvirov. Najbolj gotova rešitev pa je v zalogah pitne vode, ki jo nalijemo v kovinske, steklene ali plastične posode in jih potem neprodušno zapremo. Kaj naj pa napravimo, če so nekateri deli telesa že kontaminirani s kemičnimi strupi? Dekontaminacijo moramo začeti že po prvih minutah. S tamponi pobrišemo kapljice, potem pa uporabimo osebni pribor za dekontaminacijo glede na značaj strupa, ki nas je okužil (živčni strup, mehurjevec itd.). Če osebnega pribora nimamo, potem opravimo dekontaminacijo z navadnim izpiranjem in z detergenti. Oči izperemo z dvoodstotno raztopino jedilne sode ali tudi z navadno vodo. Nadaljnji ukrepi so odvisni od razvoja znakov zastrupitve, od vrste strupov ter od navodil strokovnih služb — če obstajajo. Še enkrat ponavljamo, da je važno hitro obveščanje, takojšnja zaščita telesa, evakuacija kontaminiranega področja ter rezerva hrane in pitne vode. Če smo pred nekaj meseci v našem kotičku naštevali in svetovali rezervo hrane za primere naravnih in drugih nesreč, tokrat priporočamo, naj bo hrana spravljena po zgoraj navedenih pravilih. NOGOMET S PRIČETKOM OB 17. URI Danes v Razovici «poročeni» - «neporočeni» Danes bo v Bazovici, s pričetkom ob 17. uri, že tradicionalno nogometno srečanje med «poročenimi» in «neporočenimi». Podobnih tekem se je vedno u-deležilo veliko število domačih navijačev, ki bodo verjetno tudi danes množično ob robovih bazoviškega igrišča. ODBOJKA PALERMO, 14. — Na odbojkarskem ženskem turnirju v tem mestu je poljska ekipa Wisla iz Krakova premagala s čistim 3:0 domačo ekipo Cook-O-Mat in pa šesterko Ljubljane. ne moremo prištevati med zhodno-evropske ekipe, kati njena igra je bila bolj podobna angleški in nizozemski igri kot pa počasnim in tehnično izpiljenim igram enajsteric vzhodnih držav. Taktika, ki sta jo nekoč uporabljali slavna Madžarska in pa v novejšem času SZ, je ostala danes samo spomin, tako da so uvedle nov sistem igre tudi tiste ekipe, ki so skoraj trmasto vztrajale pri kratkih podajah in počasnem premikanju po igrišču. Zmagal je torej «totalni nogomet». A poglejmo sedaj podrobneje olimpijski turnir, kjer so bile odsotne nekatere slovite reprezentance, kot so: Jugoslavija, Madžarska, Bolgarija in ČSSR. Presenetljivo pa so se uvrstile reprezentance Francije, Španije in Kube, ki je tudi v tej panogi povsem presenetila. Na startu ni bilo niti afriških reprezentanc, in to je res škoda, ker na «črni celini» se je nogomet nepričakovano razširil in dosegel tudi dobro tehnično raven, kot dokazujejo dobri nastopi Maroka in Egipta na nekaterih turnirjih v Evropi. Kubanci presenetili Že v kvalifikacijskih tekmah je prišlo do presenečenj, potem ko je Kuba presenetljivo remizirala s Poljsko in le malo je manjkalo, da bi ne hitri in dinamični Kubanci celo zmagali, a sodnik jim je v zadnjih minutah srečanja razveljavil gol, ki je bil, po mnenju mnogih, povsem regularen in tako je Degni in tovarišem, sicer s težavo, le uspelo priti do polfinala. Prijetno je v tem delu turnirja presenetil Iran, ki so ga opazovalci ocenili kot najbolj bojevito in požrtvovalno ekipo na turnirju in ki je s Kuvajtom gotovo najboljše azijsko maštvo. Sev. Koreja je namreč na teh olimpijskih igrah popolnoma razočarala, čeprav so nekateri upali, da bo ponovila uspeh iz svetovnega prvenstva v Angliji, ko je slavni Pak-Do Ik premagal italijanskega vratarja Albertosija in tako presenetljivo izločil Italijo iz finalnega dela prvenstva. V polfinale so se torej uvrstile: SZ, NDR, Poljska in pa presenetljiva ekipa Brazilije, ki je v svojem moštvu uvrščala zelo mlade nogometaše, ki nastopajo v državni tretji ligi. Pri Brazilcih so se najbolj izkazali branilca Chico Fraga in Edinho ter vezni igralec Junior. Gorgon, Szarmach in tovariši pa še zdaleč niso prikazali takega nogome. ta kot na prejšnjih 01 in na SP v Miinchnu. Kar je predvsem razburilo gledalce in, kot kaže, samega trenerja Gorskega, pa je slabo obnaša- ISBttii Borovi atletinji Marinka Semolič in Sonja Antoni imuiiiiiiiiilHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiit ŠAHOVSKA PANORAMA Sovjeti razočarali BIEL — Končal se je drugi med-conski šahovski turnir za svetovno prvenstvo. Na turnirju je sodelovalo 20 šahistov iz 14 držav. Med njimi je bilo 14 velemojstrov in 6 mednarodnih mojstrov. Po skoraj enomesečnih borbah je zmaga* 41-letni danski velemojster Bent Lar-sen, ki je v 19 kolih zbral 12,5 točke in za nagrado dobil 12.500 švicarskih frankov. Tako je tudi ta turnir ponovno potrdil stagnacijo sovjetskega šaha, saj kakor v Manili, kjer je zmagal Brazilec Mecking, v Bielu ni uspelo zmagati sovjetskemu šahi-stu. Drugo, tretje in četrto mesto so si razdelili: Portiseli (Madžaiska), Talj in Petrosjan (SZ) z 12 točkami. Troboj med njimi za dve mesti na kandidatskih dvobojih, ki se bo moral odigrati do 1. novembra tega leta, bo dal odgovor o končni razvrstitvi. Tragični junak Biela je zahodno-nemški velemojster Robert Hiibner, ki je v predzadnjem kolu v srečanju s Petrosjanom, namesto da bi s preprostimi potezami matiral nasprotnika in tako izločil Petro-sjana iz kvalifikacij za svetovno prvenstvo, sam pa bi bil med tistimi, ki bi nadaljeval boj za šahovski prestol, odigral nerazumljivo potezo, s katero je pokvaril pozicijo in izgubil. Med tistimi, ki so z uvrstitvijo razočarali je sovjetski velemojster Efim Geller, ki je v zadnjih letih dosegel izredne turnirske rezultate in je bil tokrat v sredini razpredelnice. Tudi Jugoslovan A. Matano-vič je razočaral tako s svojo igro kot z uvrstitvijo. Zadnji je med velemojstri, pred njim pa so še trije mednarodni mojstri. Turnir je prav tako pomenil slovo starejše generacije šahistov od uradnih tekmovanj posameznikov za svetovno šahovsko prvenstvo. Zanimivo je, da so sovjetski velemojstri: Smislov, Geller in Petrosjan že leta 1953, to je pred 23 leti sodelovali na kandidatskem turnirju v Švici (v Zii-richu) in takrat je med 15 šahisti zmagal Vasilij Smislov. Tokrat pa so starejši morali priznati premoč mlajše generacije, ki bo že prihodnje leto v kandidatskih dvobojih pokazala pravo šahovsko moč. Končna lestvica medeonskega turnirja v Bielu 1. Larsen (Danska) 12,5 2. Portiseli (Madžarska) 12 3. Talj (SZ) 12 4. Petrosjan (SZ) 12 5. Hiibner (ZR Nemčija) 11,5 6. Smislov (SZ) 11,5 7. Byme (ZDA) 11,5 8. Andersson (Švedska) 10,5 9. Stnejkal (ČSSR) 10 10. Csom (Madžarska) 10 11. Geller (SZ) 10 12. Sosonko (Nizozemska) 9,5 13. Rogoff (ZDA) 9 14. Guljko (SZ) 9 15. Liberzon (Izrael) 9 16. Sanguinetti (Argentina) 8,5 17. Matanovič (Jugoslavija) 8 18. Castro (Kolumbija) 6 19, Lombard (Švica) 5 20. Diaz (Kuba) 2,5 Silvo Kovač Walker odklonil LONDON, 14. — Olimpijski zmagovalec v teku na 1500 m Novozelandec John Walker je odklonil ponudbo, da bi pristopil med profesionalce. Samo za vstop v mednarodno profesionalno atletsko zvezo bi Walker dobil 250.000 dolarjev. '' ' A Tomaszewski, vratar Poljske, je v Montrealu razočaral na vsej črti nje Poljakov, ki so večkrat dali vtis, da se sploh ne potrudijo, in to zaradi ostrega stališča, ki ga je zavzela poljska nogometna zveza, potem ko je zvedela, da nekateri igralci nameravajo prestopiti v tuja moštva. Zanimivejša in bolj razburljiva pa je bila druga polfinalna tekma, v kateri sta se spoprijeli SZ in NDR, ki sta bila največja favorita za zlato odličje. Tekma se je kmalu spremenila v pravo borbo, in pod hudim nalivom so kmalu prišli v vodstvo Nemci z enajstmetrovko. Vzhodni Nemci pa so svojo boljšo kondicijo potrdili kmalu kasneje z lepim zadetkom mladega Hoffmana, ki je navdušil številne gledalce. A tekma, ki je bila gotovo najlejša, ki smo jo videli na OI, se ni končala pri tem zadetku, kajti Sovjeti so se še nekoliko opomogli in zmanjšali razliko. Samo velika izkušenost nemškega vratarja Croya je v zadnjih trenutkih onemogočila Sovjetom, da bi izenačili. Slaba igra V finalu za tretje in četrto mesto smo bili priča slabi, v drugem polčasu pa celo grobi igri. Zmagali so brez težav Sovjeti, a boljši vtis so ponovno zapustili mladi Brazilci. Odločilna temka med NDR in Poljsko je bila lepa, a ne tako borbena kot polfinalna J tekma med N DR in SZ. Zmagali so s 3:1 vzhodni Nemci pred takorekoč vdanimi nasprotniki, pri katerih sta odlično zaigrala samo slavni Degna in pa požrtvovalni Kas. perezak, medtem ko sta popolnoma razočarala Lato in vratar Tomaszewski. NBR je zopet navdušila, posebno pa mladi Hoffman, najboljši i-gralec turnirja in pa veterana Croy in Lowe. Olimpijski zmagovalci so torej uskladili dobro atletsko pripravo in pa zavidljivo individualno tehniko, poleg že znane dobre skupinske igre. Za Poljake pa mislimo, da je bila to zadnja priložnost, da bi ponovili vrhunsko igro iz prejšnjih let. Naslednik Gorskega bo moral tako nujno pomladiti in obnoviti moštvo, nasprotno se bo njegova ekipa vrnila med šibkejša moštva Evrope. Zelo so razočarali tudi sovjetski nogometaši. Zelo slab vtis je napravil tudi napadalec Blnhin, ki je sodil med najboljše napadalce Evrope. Torej NDR je zasluženo osvojila odVČje. Sodniki razočarali Besedo zase pa veljajo sodniki, ki so prišli iz najrazličnejših držav. Zanimivo je, da so se bolj izkazali tisti sodniki, ki so prišli iz tistih držav, kjer je nogomet zelo malo razvit, medtem ko so drugi, med katerimi je tudi Italijan Michelotti, povsem razočarali. Slabo se je izkazalo tudi občinstvo, ki se je v velikem številu odzvalo vabilu organizatorjev, a ni znalo, kot sicer tudi v ostalih panogah, pravilno in športno oceniti tekme, ampak je vedno sramotno žalilo nogometaše iz vzhodnih držav. ZMAGOVALCI NA OI Leta 1948: švedska; 1952: Madžarska; 1956: SZ; I960: Jugoslavija; 1964: Madžarska; 1968: Madžarska; 1972: Poljska; 1976: NDR. Salasti obmejnih pokrajin bodo tudi letos odigrali tradicionalne hitropotezne turnirje obmejnih mest. Šahovsko društvo v Gorici, ki deluje v okviru šahovske zveze Furlanije - Julijske krajine in ki je vsako pomlad priredilo mednarodni turnir obmejnih mest, je letos zaradi potresa to prireditev prestavilo na 5. september, ko bo v Gorici, v veliki dvorani na goriškem gradu že deseti turnir. Podoben turnir pa bo Primorska šahovska zveza organizirala sredi septembra v novem turističnem naselju Bernardin pri Portorožu. To bo že 13. turnir obmejnih mest, prvi je bil leta 1963 v Bovcu, pobudnik teh srečanj pa je bil šahovski entuziast iz Tolmina Jožko Tomi. Na dosedanjih turnirjih so imeli največ uspeha šahisti iz Trsta, Kopra, Postojne, Idrije, Anhovega in Nove Gorice. Srečanja šahistov obmejnih mest pa bodo samo uvod v 3. krog šahovske interlige, ki se bo pričela jeseni in v kateri bo sodelovalo štirinajst 6-članskih ekip iz treh sosednjih pokrajin. RUGBY WELLINGTON, 14. - Novozelandska vlada je sporočila, da bo dovolila nastop v državi rugbyjski reprezentanci Južne Afrike, ki jo sestavljajo samo igralci bele polti. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400,— din PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran S 15. avgusta 1976 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finsnčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. t T Član italijanske|j a j . zveze časopisnih |[ Odgovorni urednik Gorazd Vesel !zda}s I in tiska j založnikov FJEG STROGI UKREPI NOTRANJEGA MINISTRSTVA ZA PREPREČEVANJE NESREČ IN KRIMINALA VEČMILIJONSKI NAVAL DOMAČIH IN TUJIH TURISTOV TRDA PREIZKUŠNJA ZA ITALIJANSKO CESTNO OMREŽJE Letoviščarjem so se pridružili tisoči izletnikov - Priporočila in nasveti avtomobilistom: Pozornost tujim dopustnikom ■ Nadzorstvo nad cenami gostinskih uslug - Francoski nakupi RIM, 14. — Kakor je bilo pričakovati, se je že ob prvem svitu pričela množična selitev dopustnikov iz mest v obmorske letoviške kraje, v planinska turistična središča ter k jezerom. Računajo, da se je odpravilo na tradicionalne velikošmarenske počitnice nekako tri milijone oseb. katerim pa gre prišteti seveda še sto-tisoče «vikendašev», torej družin, ki se bodo v ponedeljek vrnile domov. Ako upoštevamo tudi kakšnih pet milijonov ljudi, ki se ravno sedaj vračajo s počitnikovanja, poleg njih pa še neobičajno številne tujce, tedaj ugotovimo, da nosi italijansko cestno oziroma avtocestno omrežje v tem trenutku res težko breme. Tembolj, ker se bo promet čez dan še povečal, kar velja tudi še za jutrišnji velikj šmaren. Pristojne oblasti in dejavniki so se sicer na ta naval pravočasno pripravili in sprejeli vrsto ukrepov, da čimbolj olajšajo promet in po možnosti zavrejo naraščanje hudih nesreč, ki vsak dan zahtevajo smrtne žrtve. V okviru «operacije veliki šmaren» so bile vrste varnostnih sil dokaj pomnožene, tako se nahaja na vsem državnem cestnem omrežju poleg karabinjerjev 9.000 pripadnikov cestne policije s 3.200 motocikli, 2.300 avtomobili in 16 helikopterji. Vodstvo cestne policijo priporoča avtomobilistom, naj se med dolgo vožnjo čestokrat ustavijo, da se spočijejo (takšni postanki koristijo vsekakor tudi vozilu); naj se pred odhodom in med postanki ne najedo do sitega ter naj ne srkajo alkoholnih pijač; z avtomobilom naj ne peljejo več potnikov, kot jih dovoljuje' cestni zakonik, samega vozila pa naj tudi ne obremenijo pretirano s prtljago, ki mora biti tud: sicer kar najbolj smotrno razdeljena in pa dobro pritrjena k strešnemu prtljažniku; med vožnjo, tako zlasti na avtocesti, naj zelo previdno prehitevajo .nikakor pa ne celih kolon, kar je tako in tako kaznivo; voz jo naj stalno v varnostni razdalji od vozila, ki ga imajo pred seboj; v večernih oz. nočnih urah naj ne uporabljajo slepečih luči, ko jim prihajajo naproti drugi avtomobili; na avtocestah naj ne vozijo in se ustavljajo na zasilnih stezah, ker je to nevarno, razen tega pa utegne ovirati vožnjo rešilcev; slednjič naj seveda strogo spoštujejo cestne predpise in znake. Vsekako’- pa mora vsak voznik pomisliti, da ga lahko hud prekršek stane takojšnji odvzem vozniškega dovoljenja, zlasti pa, da s takšnim p-ekrškom utegne povzročiti smrt tretjih oseb in se kajpak lahko tudi sam ubije. V tej zvezi ni odveč opozorilo, naj vozač pred odhodom na daljšo pot temeljito pregleda vozilo, posebno pa naj preveri stanje avtomobilskih plaščev; zadnje čase se je namreč več oseb ubilo prav zaradi obrabljenih gum. ko je namreč pregreta pnevmatika med vožnjo počila. Med hitro vožnjo na avtocesti pomeni to v večini primerov smrt. Da niso gornji nasveti odvečni, kaže že dejstvo, da so se žrtvam nesreč v prejšnjih dneh (in teh je bilo veliko) pridružile danes nove. Samo v prvih jutranjih urah je prišlo do treh hudih nesreč, v katerih so našle smrt tri osebe. Ponoči pa je bila blizu Terlizzija 30 km od Barija uničena skoraj cela družina: oče se bori v bolnišnici s smrtjo, žena in otročička pa so se na mestu ubili, potem ko j« njihov avtomobil zavozil s ceste v jarek. Notranje ministrstvo je z druge strani sprejelo še vrsto drugih varnostnih ukrepov: v mestih, ki so se zaradi «bega» dopustnikov domala spraznila, je dalo znatno o-krepiti službo javne varnosti z namenom, da kolikor le mogoče prepreči tatvine v zapuščenih stanovanjih, pa tudi druga kriminalna dejanja, ki se vsako leto v tem času nenavadno pomnožijo. Posebno pozornost je ministrstvo posvetilo tujcem: na mejnih prehodih jim delijo barvne, v petih jezikih sestavljene prospekte z navedbo u-slug. ki so jim na razpolago, ko potujejo po Italiji, ako zavrtijo telefonsko številko 113 (policija, gasilci, cestna pomoč in zdravniška oskrba). Ministrstvo je tudi naročilo kar najučinkovitejši poseg pristojnih dejavnikov v korist inozemskih letoviščarjev, ko bi bili žrtve kriminalnih napadov in podobnega. Nadalje je bila na vseh mejnih prehodih ter v letališčih in pristaniščih ojačena policijska in finančna služba za pospešitev pregledov potnih listov oziroma carinskih postopkov. Na drugi strani je notranje ministrstvo odredilo ostro postopanje proti motilcem miru v mestih in letoviških krajih, zlasti pa strogo nadzorstvo nad cenami v barih, restavracijah, hotelih, nočnih zabaviščih in kampingih, ki so (namreč kampingi) dobesedno natrpani prav zaradi visokih cen v gostiščih in prenočiščih. Italijanski gostinci niso v pogledu cen nikoli uživali na tujem posebnega ugleda, saj so vselej veljali za oderuhe (razen številnih častnih izjem seveda). Tokrat so glasniki vsedržavnega stanovskega združenja gostincev sicer napovedali nekam zmerne cene, kaže pa, da Igre le za redke primere. Ozrimo se po nekaterih cenikih in videli bomo, kako so cene «zmerne». Sanremo, ki velja sicer za shajališče petičnežev, a bi po pravici moral biti dostopen tudi manj premožnim slojem, domače turiste pravzaprav odvrača, tako da se na tamkajšnjem sončnem nabrežju ustavijo le dan ali dva. Nič čudnega, ko pa mora štiričlanska družina v samih treh dneh potrošiti za hrano in prenočevanje v najbolj preprosti «lokandi» nad 100.060 lir, o raznih nakupih ali «suvenirjih» pa sploh ni govora. V Aosti moraš za poln penzion v hotelu 3. in 4. kategorije odšteti 12 do 20 tisoč, v boljših hotelih pa tudi do 43.000 lir po osebi dnevno. V baru dobiš aperitiv za 800, skodelico črne kave za 400, stekleničko boljšega piva pa kar za 1.000 lir. To ni pač za vsakogar. Bolje je ob jezeru Garda, kjer gre poln penzion v hotelih 2., 3. in 4. kategorije (tu je osredotočenih 75 odstotkov gostov) od 8.000 do 12.000 lir. V slovitem dolomitskem letovišču Cortina so hotelske cene narastle za 15 do 20, v obmorskem Alassi« za 30 odstotkov itd. Razumljiva je torej, da se čedalje več italijanskih turistov opredeljuje za počitnice pod šotorom. V ta namen je na polotoku nič koliko kam-pmgov, z druge strani pa si mnogi postavijo, šotor, denimo, kar v ljudskem parku ali najbližjem gozdiču. To se npr. dogaja v samem Sanre-mu: šotor dvigneš v parku, hraniš pa se kar na klopi ramo ob rami s tujcem (pretežno Nemcem). Tujcev je letos v Italiji, kot rečeno, v nedogled. Privabila jih je pač zmanjšana vrednost lire. Samo skozi mejni prehod pri Breneru se je v dneh 11., 12. in 13. t.m. pripeljalo v Italijo 129.227 inozemskih letoviščarjev. Velika gneča je tudi na drugih prehodih v Gornjem Poa-dižju, tako da Bočen, Meran in Bressanone kar prekipevajo tujcev. Nekaj podobnega je v dolini Susa v Piemontu, od koder poročajo o silnem navalu Francozov. Za razliko od drugih mejnih prehodov pa gre tu po večini za nakupovalce blaga po nižji ceni. Na tisoče Francozov namreč vsak dan prekorači mejo pri Moncenisiu in Monginevru, da se spričo še vedno povoljnega tečajnega razmerja med frankom in liro preskrbijo z vsakovrstnim blagom ter se nato vrnejo domov. Krajevne trgovine seveda zato izredno služijo, zlasti velja to za prodajalne vsakovrstnih likerjev in drugih pijač, oblačil in obutve. Kaj pa italijanski turisti na tujem? Zaradi razumljivih finančnih težav so se njihova potovanja na tuje letos zredčila in omejila v prvi vrsti na sosedne dežele, posebno Španijo. Portugalsko, Grčijo in seveda Jugoslavijo. obtožbe grškega zunanjega ministra Biciosa, češ da je Turčija z ladjo «Sizmik» kršila grške teritorialne vode z namenom provocirati atensko vlado in pribil, da ostanejo zadevne lastniške zahteve obeh držav povsem enakovredne, dokler ne bo vprašanje dokončno rešeno s pogajanjem. Caglayangil je razen tega očital Grkom, da hočejo spremeniti Egejsko morje v «grško jezero» ter jih tudi pozval, naj z Dodekaneške-ga otočja umaknejo vso vojaščino, ker je njena navzočnost tam v nasprotju z mirovno pogodbo. Varnostni svet se ponovno sestane prihodnji torek popoldne. Veliko obiskovalcev na mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju do 16. avgusta, so zadovoljni s poslovnim uspehom, ki so ga dosegli v prvih petih dneh. Tudi uprava sejma je zadovoljna z obiskom, saj si je sejem v petih dneh ogledalo že preko 66.000 obiskovalcev, ki so skupno izvršili nakupe za več kot 40.000.000,—din. Med vsemi temi obiskovalci je bilo opaziti veliko avtomobilov z italijanskimi, avstrijskimi in nemškimi registracijami. Tuji obiskovalci so se predvsem zanimali za o-blačilne predmete, ki so jih tudi kupovali in za stilno pohištvo. Tudi prehrambeni izdelki so jih privlačevali. Jugoslovanski kupci pa so najbolj zainteresirani za pohištvo, razne gospodinjske stroje in seveda določen del kupcev za kmetijsko mehanizacijo. Gorenjski sejem je pač poznan po tem, da je na njem veliko kmetijskih strojev, zlasti avstrijske in italijanske proizvodnje. Do zaključka sejma je še 6 dni in v teh šestih dneh uprava sejma pričakuje vsaj še 100.000 obiskovalcev. KRANJ, 14. — Razstavljavci na sejmu v Kranju, ki je bil odprt v petek, 6. avgusta, in bo trajal vse .................................................................................................. POLOŽAi V BENEŠKI SLOVENIJI TRI MESECE PO POTRESU Zaradi slabega vremena in dezorganizacije zastoj pri postavljanju montažnih hiš Delo za obnovo in popravilo poškodovanih stavb še ni steklo - Pomanjkanje delovne sile Priprave za gradnjo naselja «Lario» pri Osojanah. PO NEDELJSKIH DOGODKIH V ŠKOCIJANU NA KOROŠKEM Brutalno nasilje žandarmerije v pričevanjih očividcev in žrtev Vsakogar, ki je govoril slovensko, so zaprli, ker je šlo za ljudi, «ki bi utegnili povzročati nerede» Ponatiskujemo članek, ki ga je ljubljansko «Delo» objavilo v svoji včerajšnji številki. Gre za vrsto intervjujev z očividci in žrtvami policijskega nasilja nad mimimi demonstranti v škocijanu. Ob njihovih pričevanjih, ob opisu grobega policijskega izpada, se človek upravičeno sprašuje, če je današnja Avstrija, vsaj glede dogajanja na Koroškem, sploh še demokratična država. CELOVEC, 14. avgusta — Koro- ški Slovenci v Avstriji in njih simpatizerji so še vedno pod vtisom nedeljskih dogodkov v škocijanu, kjer so žandarji in policaji uporabili proti mirnim demonstrantom solidarnostnega komiteja za pravice koroških Slovencev najbolj grobo silo in jih 26 zaprli. Z nekaterimi, ki so v nedeljo priče tem dogodkom, smo se danes pogovarjali na avstrijskem Koroškem. Oto Wutte, študent glasbe v Celovcu, doma iz Mlinč nedaleč od Klopinskega jezera, je prišel v nedeljo sam v škocijan «brez kakršnegakoli namena», kot nam je dejal danes v Klopinju. «Prišel sem pred začetkom prireditve in sem bil še dokaj daleč od prireditvenega prostora, ko je prišel kordon policajev k množici, v kateri sem stal, in jo začel potiskati nazaj. Mirko Messner je stal spredaj s fotografskim aparatom in je dejal, da se ne bo umaknil, temveč bo fotografiral dogajanje. Trije policaji so ga prijeli in ga na silo odpeljali, potem ko so mu nataknili lisice. Ko je neki Celovčan, ki gotovo ni Grško-furški spor pred varnostnim svetom NEW YORK, 14. — Varnostni svet OZN je danes nadaljeval razpravo v zvezi z grško-turškim sporom okoli državne pripadnosti E-gejskega morja, ali bolje ustreznih celinskih polic oziroma domnevnih podmorskih nahajališč nafte. Predsednik ankarske vlade Sabri Caglayangil je ostro reagiral na KLJUB POMIRITVI NAPETOST NE POPUŠČA JUŽNA AFRIKA: ZATIŠJE PRED NOVIM NEURJEM Policija aretirala 50 vidnih afriških voditeljev JOHANNESBURG, 14. — Po nekaj dneh silovitih spopadov med temnopoltimi demonstranti in policijo, ki so zahtevali okrog 50 človeških žrtev, je položaj v črnskih četrtih južnoafriških mest navidezno miren. Doslej poročajo le o enem samem osamljenem incidentu v Gu-guletu, kjer naj bi skupina Afričanov obmetala s kamenjem vozilo nekega belopoltega policaja. Navzlic navidezni pomiritvi pa je napetost v Južni Afriki še vedno velika, saj vse kaže, da gre za zatišje pred novim neurjem. Poudariti pa gre vsekakor, da se napetost ni polegla, odkar so konec junija izbruhnili v Sowetu incidenti, ki so zahtevali po uradnih virih 176 mrtvih, po neuradnih pa okrog 500. Nov povod za upor temnopoltega prebivalstva bi lahko bila aretacija petdeseterice afriških voditeljev, ki jih je policija zajela danes ponoči. Med aretiranimi so Winnie Mandela, soproga vodje afriškega nacionalnega kongresa Nelsona Mandele, ki je bil 1964. leta obsojen na dosmrtno ječo, neki katoliški duhovnik in dr. Mamphelela Ramphele, zdravnik, ki je opravil obdukcijo študentovskega voditelja Mapetla Toha-pija, ki se je — tako vsaj trdi vlada — prejšnji teden obesil v svoji celici v kaznilnici v Port Elizabethu. Po mnenju nekaterih opazovalcev naj bi šlo aretacije povezovati s pogrebom Mohapija, ki je predviden za danes popoldne v Sterksprui- . . ... to, 500 km jugozahodno od Johannes- pa bi hotela pogasiti požar s ko-burga. * zarcem vode. Za politične komentatorje so aretacije druga plat politike rasistične vlade, ki je prvič ta teden namignila na možnost nekaterih reform za temnopolto prebivalstvo, ki živi v mestnih getih. V četrtek je namreč vladni glasnik naznanil, _ da kongres večinske nacionalistične stranke razpravlja o zakonskem osnutku, ki naj bi zajamčil temnopoltemu prebivalstvu dejansko pravico, da postane lastnik hiš, v katerih stanuje, v obliki dolgoročnih najemniških pogodb. Minister za afriška vprašanja Botha pa je šel davi na tej poti še dlje in napovedal, da odslej temnopoltemu prebivalstvu, ki živi v mestnih getih ne bo treba več postati državljan nekega rezervata, da bo lahko vzel dolgoročno v najem stanovanje. Omenjena ukrepa, ki ju vlada skuša prikazati kot veliko koncesijo temnopoltemu prebivalstvu, jasno kažeta, v kako' nemogočih razmerah živijo Afričani v mestnih četrtih, ki so dejansko le ogromni aglome-rati barak brez infrastruktur ter brez vsakršne socialne in higienske službe. Vprašanje pa je, če bodo Afričani nasedli vladnim naklepom ob ponujeni liziki, saj je rasistični režim, kot poudarjajo tudi v krogih naprednega belopoltega prebivalstva, s krvavo policijsko represijo pokazal svoj resnični obraz. Zažigalna vrvica, ki bi lahko povzročila eksplozijo velike smodnišni-ce, kar je dejansko postala Južna Afrika, je bila prižgana, Pretoria znal besede slovensko to videl, je dejal, da so to prave nacistične metode. Zaradi teh besed se mu je zgodilo isto kot Messrierjh. Branil se je, pri čemer mu je padel na tla suknjič. Pobral sem mu ga in mu ga hotel dati, tedaj pa so policaji še padli po meni. Tako kot onadva so tudi mene vklenili in me še s štirimi drugimi odpeljali na žandarmerijsko postajo v Dobrlo vas. Potem ko so me dvakrat izpraševali, najprej žandarji in nato še pripadniki kriminalistične policije, so me zvečer izpustili. Ne vem česa nas bodo obtožili; v časnikih sem bral, da smo se hoteli pretepati s policaji.» Dolfeta Piceja, študenta iz Šmihela pri Pliberku, ki je bil v nedeljo poleg in je videl vse, kar se je dogajalo, niso zaprli, ker je stal bolj zadaj med množico ljudi. Pripoveduje: «Nekaj dni pred prireditvijo v škocijanu smo se dogovorili, da bomo ljudem delili letake, na katerih bo napisana v o-beh deželnih jezikih vsebina 7. člena avstrijske državne pogodbe, na drugi strani pa geslo «Za sporazumevanje in prijateljstvo med narodi». Čim smo prišli na prireditveni prostor, so več članov solidarnostnega komiteja za pravice koroških Slovencev policaji vklenili in jih odpeljali v zapor v Dobrlo ali Sinčjo vas. Vendar moram poudariti, da nam je policija pred tem dala dovoljenje za razpečavanje letakov. Na drugi strani so pripadniki mladinske organizacije Heimat-diensta delili letake s protislovensko vsebino, kar bi morala policija prepovedati. Mladim heimatdien-stovcem niso storili ničesar.» Marjan Šturm, študent iz Svinče vasi pri Celovcu, je bil prav tako poleg, ko so policaji uporabili brutalno silo proti pripadnikom solidarnostnega komiteja, pa naj bi bili slovenske ali nemške narodnosti. «Nekateri pripadniki brambovcev, ki so v nedeljo odkrivali spomenik v Škocjanu, so nosili na prsih odlikovanja s kljukastim križem. Na to je opozoril dr. Stockhausner, asistent na celovški univerzi, nekega policaja in zahteval od njega, naj ukaže sneti to znamenje,» pripoveduje Marjan Šturm, «Policaj mu je odgovoril, da za to ni pristojen in naj to pove pripadniku tajne policije. Našel ga je (kar ni bilo težko, saj jih je v nedeljo mrgolelo v Škocjanu), ta je moža opozoril, vendar so mu drugi pripadniki Heimatdiensta dejali, naj ne bo nor in naj odlikovanja ne sname. Ko je policaj videl, da ne bo nič opravil, se je neopazno izmuznil iz množice.» Karl Hobel je delil slovenske letake v Škocijanu in ko ga je neka ženska v nemškem jeziku prosila, naj ji ga da, ji je ustregel. Prebrala ga je in začela zmerjati. Policaj, ki se je znašel poleg, je takoj s trdim prijemom zvil Hoblu (!) roko in ga vklenil v lisice. Neki Nemec, ki je stal poleg in vse videl, je skoraj sam pri sebi glasno dejal, če je to tista demokratična država, v kateri lahko vsakdo prisostvuje vsaki prireditvi in pove, kar misli. Ni še do konca izrekel te svoje misli, ko so ga trije policaji prijeli, ga vklenili in zaprli. Med prvimi so zaprli Janka Ti-schlerja mlajšega, odvetnikovega sina iz Celovca, ki se je pregrešil samo tako, da je imel oblečeno majico z napisom «Koroški Slovenci — tujci v lastni domovini». Ko je popoldne istega dne prišel njegov oče .odvetnik Tischler, v Sin-čo vas, ker ga je skrbelo, kaj je z njegovim sinom, so ga policaji — enako kot še štirinajst drugih, ki so prišli z enakim namenom — zaprli, s Tischlerjem pa so ravnali še posebno grobo, mu strgali srajco, zvijali roko in ga pehali po stopnicah. šele mnogo pozneje, ko so zvedeli, da je odvetnik (kar jim je sicer že poprej povedal), so se mu opravičevali. Dejal je, da se bo zaradi tega pritožil na ustavno sodišče. Neka Slovenka, ki sicer živi na Dunaju in se je slučajno znašla v Škocijanu ter se pogovarjala z znancem, slovensko, je imela sreče, ker je imela s seboj majhnega o-troka, tako so ji dejali policaji, ker bi jo sicer odpeljali v' zapor kot ostale, za katere je policija menila. da bi «utegnili povzročati nerede». V DOLENJEM TARB1LJU Danes zaključek «Mlade brieze» Danes se v Dolenjem Tarbilju uspešno končuje 14-dnevno kulturno-rekreacijsko bivanje «Mlada brieza», ki ga je za otroke Beneške Slovenije organiziral študijski ‘ center1 Nediža iz špetra pod pokroviteljstvom zdravstveno psihopedagoškega konzorcija videmske pokrajine. Bivanja se je udeležilo skupno 106 otrok. Včeraj popoldne so otroci pripravili za. starše in goste (med njimi so bili videmski pokrajinski odbornik Listuzzi, ki je prisotnim kratko spregovoril, nekateri beneški župa-, ni in številni drugi predstavniki u-stanov in organizacij) veselico sredi vasi. Na sporedu so bili maša, nastop pevskega *bora «Mlada brieza», kratki, prizori v izvedbi otrok ter beneške dramske skupine ter glasbene točke, harmonikarja Liža Jusa. Čeprav je dež prireditvi nekoliko nagajal, se je vse srečno in z uspehom izteklo. Več o «Mladi briezi» bomo v našem dnevniku napisali v prihodnjih dneh. Za odpravo vojaških oporišč na Sardiniji CAGLIARI, 14. — Davi se je za-čel sardinjski protimilitaristični pohod v organizaciji italijanske radikalne stranke, ki se ga udeležuje več sto mladincev iz raznih držav. Med sprevodom skozi mestno središče so zbirali podpise za sklicanje ljudskega glasovanja proti prisotnosti vojaških oporišč na otoku. Prva etapa pohoda je Decimoman-nu, kjer leži letalsko oporišče Atlantske zveze. Jutri odidejo protimili-taristi v Orgosolo, zatem pa v Olbio, Arzacheno, Palau in La Maddaleno. HONGKONG, 14. — Hongkonška policija je po naključju odkrila na plaži otočka vzhodno od Hongkonga 22 plastičnih vreč, deloma zakopanih pod peskom. V njih je bilo nič manj kot 800 kg čistega opija v vrednosti nad 5 milijonov dolarjev. Domnevajo, da so tihotapci mamilo pripeljali na otoček s Tajskega. Trije meseci so že minili, odkar je v noči od 6. na 7. maj katastrofalen potres opustošil osrednjo Furlanijo in Beneško Slovenijo. V tem času je organizacija pomoči prizadetemu prebivalstvu, dirka proti času, plaz nujnih ukrepov, postavljanje šotorišč, odstranjevanje ruševin in podiranje hudo poškodovanih hiš, iskanje zemljišč, na katerih naj bi zrasla zasilna naselja iz montažnih hiš, vsak od teh upravnih aktov tako bremenil in še bremeni uprave prizadetih občin, da se je obljuba o hitrem in učinkovitem ukrepanju ter skorajšnji obnovi izjalovila. Prebivalstvo, ki je že dan po potresu odločno zavrnilo barake, v strahu, da bi se ponovil primer doline Belice, kjer prebivalstvo že deset let zaman čaka na obnovo porušenih naselij, se je moralo sprijazniti vsaj začasno z montažnimi hišami, ki so vmesna stopnja med lesenimi barakami in pravimi zidanimi stanovanji, da bo na suhem in na toplem lahko pYèllvelo zimo. Tudi pri postavljanju montažnih hiš pa je delo precej v zastoju zaradi dezorganizacije v javni upravi. Poglejmo pa vsekakor kako živi prebivalstvo na prizadetem področju in kaj je bilo doslej storjenega. Začnimo kar pri Učji, ki je hkrati naselje in mednarodni obmejni prehod. Zaradi usadov in plazov je bila vas dalj časa osamljena in šele pred nedavnim so obnovili zvezo z novo cesto in z obnovljenim vojaškim mostom. S tem se je za Učjo spet odprlo okno v svet, obnovljena je bila vez s sosednjo občino Brdo, glede popravljanja hiš pa je položaj porazen. Na Trbiškem je bila najhuje prizadeta občina Naborjet - Ovčja ves. Potres je povzročil največ škode v Lužnicah, Sv. Katarini in deloma v samem Naborjetu, kjer so porušili najhuje poškodovane hiše, ki jih ni bilo mogoče popraviti in so.že začeli postavljati montažne hiše. V trbiški občini so začeli tudi popravljati manj prizadeta poslopja, tako, da so vse ljudi kar hitro spravili pod streho in šotori niso bili potrebni. Od vseh slovenskih občin na prizadetem območju sta bili najhuje poškodovani Rezija in Bardo. Največja rezijanska vas Osojane je bila popolnoma uničena, hudo poškodovane pa so vasi Njiva, Liščanci in Korito. V ostalih vaseh je škoda znatno manjša, zaradi česar prebivalstvo verjetno ne bo imelo prevelikih težav, da si pred zimo vsaj zasilno popravi stanovanje. Rezijani so se zagrizeno vrgli v delo in pri Osojanah že postavljajo naselje «Lario», ki bo štelo okrog 30 hiš. Računajo, da bodo hiše nared do 15. oktobra in da bodo vseljive pred zimo. Za infrastrukture in postavljanje montažnih hiš skrbi gradbeno podjetje, ki lahko računa na okrog 50 delavcev in na nekaj tovornjakov. Kot povsod na potresnem področju pa primanjkuje delovne sile, ki bi lahko začela z obnovo in s popravljanjem, manj prizadetih hiš. V Reziji gradijo tudi velik zadružni hlev, v katerem bo prostora za okrog 50 glav živine, ki je sedaj na paši na planinah ali pa v hlevih karnijskih kmetov. Nekaj montažnih hiš, ki bodo namenjene vsem Rezijanom brez strehe, postavljajo ob cesti, ki pelje v Ravenco. Pod silo sunkov, ki so se 6. maja sprostili iz zemeljskih nedri, so se v veliki vasi Bardo zrušile skoraj vse hiše. V občini, ki zajema tudi Podbardo ter Njivice, Muzac in Zavrh je bilo popolnoma porušenih okrog 600 hiš, takih ki bi jih lahko popravili pa je samo za slaba dva ducata. Montažne hiše so v občini dobili od dežele šele pred nedavnim, zaradi česar je delo precej v zastoju. Tudi v tej občini imajo velik problem z delovno silo, ker so med drugim vsi za delo sposobni ljudje, ki bi sedaj lahko prijeli za zidarsko žlico, v tujini. Živino so pravočasno rešili iz hlevov in sedaj je na planinskih pašnikih. Vprašanje pa je, kam z njo na zimo. V občini Gorjane — Montenars sta bili popolnoma uničeni vasi Flejpan in Breg, kjer stoji samo še šola, ki služi kot zasilno bivališče vaščanom. Občina Tipana je bila tudi zelo hudo prizadeta. Zlasti pa še vas Brezje, ki je najvišja vas v občini. Območje občine je zelo gorato, kar otežkoča obnovitvena dela, ker je dovoz gradbenega materiala težaven. Vse kaže, da pred zimo ne bodo u- tegnili postaviti varno in toplo streho za vse potresence, tudi ker je slabo deževno vreme zadnjih dveh tednov skorajda onemogočilo vsakršno delo. Občinska uprava v Čenti je zahtevala od dežele 30 štiristanovanjskih montažnih hiš. Od teh so v Čenti sami postavili 17 montažnih hiš, ostale pa so porazdelili med druge vasi. Tudi v tej občini ne gre od rok popravljanje hiš, ki jih je potres poškodoval. V mešanih občinah, kot so Tavo-rjana, Fojda, Ahten in Neme živijo Slovenci pretežno v gorskih krajih, Furlani pa ha nižjem gričevnatem svetu, kjer je bila rušilna moč potresa znatno manjša. Hudo prizadete so bile slovenske vasi Čenebo-la, Podcerkev in Podklap v občini Fojda, Vižon in Tamar v občini Neme, Subid in Kančeljer v občini Ahten ter Mažerole v občini Tavo-rjana. še najboljši je položaj v Su-bidu in Kančeljerju, kjer bo švicarska vlada zgradila skupno 5 velikih montažnih hiš, ki bodo lahko sprejele po 12 družin vsaka. Obenem pa so Subidčani trdno odločeni, da obnovijo svojo vas, kot so jo že pred 30 leti, ko jo je do tal požgala nacistična drhal. Precejšnja je bila škoda tudi v slovenskih občinah Podbonesec in Špe-ter v Nadiški dolini. Doslej so porušili najbolj hudo poškodovana poslopja, vendar pravega obnovitvenega dela ni opaziti. Tudi šolska poslopja so precej poškodovana, vendar vse kaže, da se pristojni organi še niso spoprijeli s tem vprašanjem in da v začetku oktobra, ko se bo znova začel pouk, šole ne bodo nared. Kot tudi v drugih slovenskih mešanih občinah v Nadiški dolini je v Podbo-nescu in Špetru le malo aktivnih ljudi, ki bi lahko sami poprijeli za delo, ker je katastrofalni potres še pospešil emigracijo. Sedanji položaj je kot rečeno porazen in časa, da bi preskrbeli prizadetemu prebivalstvu varno streho, ni več veliko, že v prvih dneh oktobra pritisne v Furlaniji zlasti pa v bolj goratih predelih, oster mraz in življenje v šotoriščih ne bo več mogoče. Edina zasilna rešitev so zaenkrat montažne hiše, poudariti pa gre. da to vsekakor ne more biti dokončna rešitev vprašanja, že prevečkrat je prebivalstvo Beneške Slovenije m Furlanije dobilo kot edino pomoč potni list, da je lahko šlo na delo v tujino. Tokrat se kaj takega ne sme ponoviti in vse breme za obnovo prizadetega področja ne sme pasti na ramena prebivalstva. A. REJEC Z zvonika na Bili odstranjujejo opeko. OBIŠČITE HOTELSKO - REKREACIJSKI IN ZABAVIŠČNI CENTER --.Ì ^ iji . 1 ' ' ' ! ARGONAVTI V NOVI GORICI u Cene za vsak žepi Objekt, ki se razteza na površini preko 20.000 kv. metrov, je vreden ogleda že zaradi svojevrstne lege in drzne arhitekture. Obiščite hotel «ARGONAVTI» in prepričajte se!