PRIMORSKI DHEVHIK
______ GLASILO
Leto VlTstev. 60 (17481
OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
TRST, to*ek 13. marca 1951
OSVOBODILNA FRONTA BO NADALJEVALA BORBO ZA ENAKOPRAVNOST SLOVENSKEGA SOLSTVA Z ITALIJANSKIM, PREDVSEM PA ZA SAMOSTOJNO SOLSKO UPRAVO, ZA SISTEMIZIRANJE MEST NA SLOVENSKIH ŠOLAH IN ZA STALNO NAMESTITEV SLOVENSKIH SOLNIKOV TER ZA ZGRADITEV PRIMERNEGA POSLOPJA ZA SLOVENSKE SREDNJE SOLE.
Cena 15 lir
Prižela se Je nabiralna akcija
slovenski Kulturni dom
d *
p ^ navodila za zbiranje prispevkov za gradnjo slovenskega Kulturnega doma v Trstu
ibor za zgraditev slovenskega Kulturnega doma v
'Ittku sp '	-	-------------
foioBj -6 ustanovil 3 namenom, da zbira sredstva v jTstu n' 171 materialu za zgraditev Kulturnega doma v kih«' abrana sredstva bo odbor izročil delnim družbi, gradila dom.
otopil je čas uresničevanja tega namena, s tem slov
akciji s tisto vnemo, ki je v zadnjih desetletih
cia v ' Las uresničevani a tega namena, s tem TQlnia genska javnost na Tržaškem pristopi k riabi-
Mlih
-----
fofrto, naSe ljudstvo v njegovem odporu proti razna-"■kiji 11 ju' Na^ Vodi vse naSe liudstvo Vri tej plemeniti pr(g0 710:5 stari in p življenju ie neštetokrat potrjeni 0r' Kamen do kamna — palača.
JU *.
m ln°V Za nabiralno akcijo le nešteto. S tem po-^tka' 0tvaria °dbor nabiralno akcijo in opozarja na 8i„0 ]£aCinov nabiranja, zavedajoč se, da bo nase Ijud-1 tHoboko čuti potrebd po slovenskem kulturnem SiirnJ! Trstu, samo našlo še druge načine in prilike za ]e sredstev.
tredv^ab0r 20 zgraditev Kulturnega doma v Trstu k J eV(l direktno zbiranje denarnih sredstev, Ver na:
“j sedežu odbora, Ul. S. Vito 17 (v prostorih SNG);
Mont redništvu «Primorskega dnevnika», Ulica mačehi 6;
c) upravi «Primorskega dnevnika», Ulica sv. Frančiška 20;
č) pri pooblaščenih poverjenikih odbora.
2. Denarni prispevki se bodo zbirali na bloke in na nabiralne pole. Vsak znesek je dobrodošel.
Graditelj Kulturnega doma pripravlja tudi obveznice, ki jih bo izdajal na izrecno željo posameznikov.
3. Razen direktnih denarnih prispevkov računa odbor na sodelovanje vseh slovenskih prosvetnih in ostalih društev. Pevski zbori in dramski odri naj prirejajo koncerte in predstave v korist Kulturnega doma. Tudi vsakovrstne prireditve drugačnega značaja naj bodo zvezane z nabiralno akcijo.
Svoj kamen v Kulturni dom naj položijo tudi priložnostne družbe in posamezniki v zvezi z važnejšimi dogodki njihovega zasebnega življenja.
Odbor za zgraditev Kulturnega doma v Trstu poziva vse slovensko tržaško prebivalstvo in še posebej slovensko mladino, da se aktivno vključi v nabiralno akcijo in naj bo v času gradnje vsa njegova pozornost osredotočena na slovenski Kulturni dom.
Odbor za zgraditev Kulturnega doma v Trstu
Trst, 11. marca 1951.
Alllee spreje
parlamenta delegacijo FLRJ
LONDON, 12. >— Člani jugoslovanske parlamentarne delegacije, ki jo vodi Moša Pijade in je na obisku v Londonu, so danes obiskali nekatere umetnostne galerije in muzeje. O-poldhe jih je povabil na kosilo ministrski predsednik Atitlee. Obiskali so tudi londonskega župana v Mamsion House. Danes zvečer so člani obiskali poslansko zbornico.
Jugoslovansko sindikalno organizacijo, ki je na obisku v Izraelu na povabilo izraelske sindikalne delegacije Hisita-drud', je danes -prejel izraelski zunanji minister Saret.
Hossem Ala
predsednik Iranske vlade
TEHERAN, 12. — Parlament se je danes izrekel, naj bo novi ministrski predsednik Hossein Ala, ki je iranski poslanik v Washingtonu. Hossein Ala je tisku izjavil, da bo glavna naloga njegove vlade obnoviti mir in red v državi. Dejal je, da bo nova vlada šla še nadalje po načelih OZN. Glede petroleja je izjavil; «Zastavili bomo vse sile, da zagotovimo priznanje pravi«; Irana nad petrolejem na }ugj».
Trst se ne sme spremeniti v ognjišče vojne nevarnosti
Govor maršala Tila na kongresu Zveze borcev FLR Jugoslavije - Komentar „Borbe" in »Politike"
V
dopoldne se je se-°dbor za zgraditev v Trstu Kulturnega doma
S,'
Prisotnim je predsečL \ am°ra tov. dr. Jože Dekle-0 delu to’ Povedal nekaj besed Stavi)!, ga je izvršilni odbor . ar ie bil izvoljen, ia ^ .Sim je tudi sporočil, ; le ustanovila družba 41 bo Kulturni dom er prosil predstavnica prisotnim o stva.
Sji^^vnik družbe Dom je ie bila družba ‘Jena v začetku fe-% u, ■družba je zadostila veljavnim pravnim in je že v redu re-Pravila družbe pred-1 tudi možnost, da druž. obveznice za sprejeta <jyi *I se bodo obrestova-, V°l°oenem roku vračala.
POM ima že v pose-t5! 2(Se° Parcet° v velikosti * iloii kvm, na kateri pa opuščena industrijska j se b° odstranjena, tako Pričela gradnja Kul-doma popolnoma na-tostor, kjer bQ stal Kul.
Gromiko se hoče izogniti razpravi o oborožitvi sateiitov ZSSR
Tudi na včerajšnji seji namestnikov ni prišlo do bistvenega napredka • Komentar beograjske »Borbe11
širšega odbora za V Trstu Iiulturnega doma
dne iT.j.šr so~na~ ali za »KULTURNI
^bt,?ermek (ob svoji Srm- nici> 50.000 lir, . vt Mašera 2.000, dr. >n3lak 1S°0. M. R.
J°ze Babič 1.000, e &eku abie 5 000« dr. Jo-3itia ,a 3-M0, Silvester H^doi i ni?00« dr. Vladimir f^ie 1 Friderik Zni-A, t, 000, Jože Koren ma<to Rauber 1.000, *»k j 0acfte 1 000, Dušan Hre-,,0«. dr. Angei Kuka-r lOao' r- G°Jinir Dem-
'Daj 72.500 lir.
Sl urniiOŽC cesar je da-
's^^etnisko sliko (olje).
NottS oddal ien od Trga je kot deset minut P°. toto blizu važne C	in	dosegljiv z
k j. nimi sredstvi, ven-^tru-bmaknjen od preve-
V?	družbe	jc še
Hi*1'1 biu m Poudaril tudi to, t„^}° tožko najti pri-> Oies) r’ kaiti še bolj Vf L prostih P®rcel. Vu^i irj. . Urni dom so že v^io !?!!! osr>utki, ki pred. Votlim?^ bšk° dvorano s. \ 8leti;,]i?Jostoiri za igralce
'Va£tede,avnice
pro.
žnl°’l,aletno
tvi'' tuci-r - —	«■«“■
*	družabne	prire-
50 tu 7*0
in potem še ^e’ turiT'' b°d_° možne še
Rh/^V. trt	 r-
- K1 sa danes objav-
*
Te r
!W>Vi:-Jože Koren pre-
i w ■ ki Ba	.r	..
^ ie ^hil i« T Prebivalstvo, Nji Rjavil 1 Jakob Grmek, ^Mi^esetl^ • P°klanja ob ,VlW ^l^icl 50.000 za Nju^hodor, urnega doma.
• seje je še več
tair darovalo -- da
različne
. Dbjavl«l Gmena daro-‘r^i6	r01-. toupruv.
rtNikn'toih azn‘h načinih KI1 Pri t .^toranje pr,
Nfl0ai dobrih** S° prisotni .Ha,0	Nasvetov,	ki
C upoštevali
- tor
kto, ^-le - Uje prispev-... se j v oaalednjih
fr' ve^eraiiniim
ki ^3r žc Pri-v1!1 ne 2e priPa ;?Vcri prvi n1	biti toavliOT, -
^val ‘ Slovenca, ki "a lahkot Ku'turni izmed® danps Pri-
(L., vse. WaPravim0
h doni)
PARIZ, 12. — Voditelj britanske delegacije Ernest Da-vies se je danes vrnil v Pariz. V londonskih obveščenih krogih izjavljajo, da se Davies vrača z novimi navodili, ki so jih izdelali med razgovori, ki jih je imel z novim zunanjim ministrom Morrisonom, z državnim ministrom Younger-jem in z Ernestom Bevinom.
Na današnji seji sestanka namestnikov je Gromiko nekaj popustil pri drugi točki dnevnega reda. Clan francoske delegacije je izjavil, da je novo besedilo ki ga je predložila, sovjetska delegacija, spletka, pripomnil je, da je sovjetska delegacija popustila pri drugi točkj zato, da bp lahko vztrajala pri prvi in tretji točki svojega dnevnega reda, ki sta najvažnejši.
Gromiko je ob začetku seje dal svoje pripombe k novemu besedilu prve točke dnevnega reda zahodnih delegacij. Najprej pa je govori) o drugi točki sovjetskega dnevnega reda. ki se nanaša na pospešitev sklenitve mirovne pogodbe z Nemčijo in na umik okupacijskih čet Dejal jej da je sklenitev pogodbe j Nemčijo neobhodno potrebna, ker se zavlačuje že pet let. Glede umika okupacijskih čet pa da je treba razpravljati istočasno z vprašanjem pogodbe.
Ker je Jessup izjavil, da ne more sprejeti besede «pospeši-tev» in besed «umik okupacijskih čet», je Gromiko izjavil, da je pripravljen ti dve besedi črtati in novo besedilo druge točke bi se glasilo; «Obno-vitev nemške enotnosti in sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo*.
Malik je nato govoril o prvi točki dnevnega reda zahodnih delegacij in je vztrajal, naj se sprejme sovjetsko besedilo dnevnega reda glede prve in tretje točke; pripomnil je. da je že dal zgled, ko je pristal na spremembo svojega prvotnega besedila v drugi točki.
Po kratkem odmoru je govoril Jessup, ki si je pridržal odgovor glede druge točke so-
vjetskega dnevnega reda. Govoril je nato o novem besedilu prve točke dnevnega reda zahodnih delegacij, ki ga je bil Gromiko zavrnil. Dejal je, da bi želel vedeti, katerim vprašanjem bi se hotel Gromiko izogniti, ter je pripomnil, da je bil dnevni red sestavljen izrecno tako, da se prepreči omejitveno naštevanje vprašanj, o katerih naj ep razpravlja.
Francoski delegat Parodi je izjavil, da ne more takoj zavzeti stališča o novem besedilu sovjetske delegacije ter je nato na dolgo govoril o načinu razgovorov, ki jih predlagajo zahodne delegacije, ki so hotele najprej omeniti vzroke mednarodne napetosti in so nato naštele namene, ki jih je treba doseči, t. j. izboljšanje odnosov med raznimi državami.
Na koncu je Parodi izrazil zadovoljstvo nad tem, da so točke, o katerih je treba razpravljati, za ene in druge iste, in da je treba samo sporazumeti se o načinu, kako naj se predložijo.
Britanski delegat Davies se je čudil, da je Gromiko'zavrnil novo besedilo prve točke zahodnega dnevnega reda, ki upošteva tudi pripombe sovjet: skega delegata. O Trstu je izjavil, da besedilo prve točke omogoča tudi razpravljanje o tem vprašanju kakor o vseh drugih, ki bi jih lahko postavk •li med konferenco štirih zuna. njih ministrov. Zaključil je, da v besedilu zahodnih delegacij ni dvoumnosti ali temnih točk.
Na konqu je govoril še Gromiko, ki je vztrajal na svojem stališču in je nato predlagal odložitev seje na lutri, s čimer so se ostali delegati strinjali.
Današnja beograjska «Bor-ba» piše, da so razgovori med namestniki zunanjih ministrov pokazali, kako so nekateri politični komentatorji imeli deloma prav, ko so izrazili svoje mnenje o konferenci, Stirije meseci izmenjavanja not, ki so bile zelo ostre, ki so potekli pred tedanjimi razgovori v Parizu, so bili znak, da je različnost stališča globoko vkoreni-njena. Pri razgovorih v Pari-
zu vztraja sovjetski predstavnik Gromiko ne samo na tem, da bi omejil razgovore na nekatera vprašanja, pač pa se tudi trudi, da ovira resnične interese miru, ki so danes bolj kot kdaj pri srcu narodom vsega sveta, ko podrejuje sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo rešitvi «tržaškega vprašanja*. Ni mogoče braniti miru, ne da bi razpravljali o vseh vpiašanj.h sedanje mednarodne napetosti, ker je mir nedeljiv in se ne more o njem razpravljati tjavdan ali p.a načeti samo nekatere strani splošnega vprašanja.
Nemško vprašanje se lahko ugodno reši, samo če bo vladalo enotno mnenje o potrebi enotne, mirne in neodvisne Nemčije. Kljub važnosti in ob-širnosti nemškega vprašanja pa ne sme na dnevnem redu biti samo to vprašanje. Odkrita volja do rešitve vseh vprašanj, ki so privedla do sedanje napetosti, se lahko pokaže samo z dejanji, in to pomeni, da se to lahko pokaže z razpravljanjem o vseh vprašanjih, ki se tičejo miru. Ce skuša konferenca odstraniti vzroke sedanje napetosti, ne more o-pustiti razpravljanja o nobenem evropskem vprašanju vštevši vprašanje bivših satelitov nacistične Nemčije in sedanjih satelitov Sovjetske zveze; Bolgarije, Madžarske in Romunije. Te države so ustvarile-mnogo večjo vojsko kakor to dovoljuje mirovna pogodba in s tem ustvarile stalno in resno nevarnost ter nedvomno enega najvažnejših elementov evropske napetosti, Stiristran-ska konferenca, zaključuje «Borba», se lahko zaključi z uspehom, samo če bo pri reševanju konkretnih vprašanj mislila na dosego miru kot nedeljivo enoto, na vzroke sedanje mednarodne napetosti kot nedeljivo enoto.
Nehrujeve izjave
o portugalskih kolonijah
NOVI DELHI, 12. — pandit Nehru je danes v indijskem parlamentu odgovoril na vpra-
PRVE VOLITVE V DELAVSKE SVETE V ISTRSKEM OKROŽJU
Delavci sprejemajo v svoje roke upravo podjetij in tovarn
šanje glede portugalskega načrta, po katerem bi spremelini se. danje portugalske kolonije v «prekomorske province*. Neh-hru je dejal, bi s temi spremembami dobila kolonialna ozemlja nekaj avtonomije, vendar bi jih mogla portugalska vlada še vedno nadzirati. Ti ukrepi hočejo ustvariti prepričanje o neki spremembi, ki ničesar ne h.”,-'P(a Zelje Indije po osvoboditvi ozemelj, ki so podvržena kolonialnemu režimu, izhaja iz načela nacionalne združitve Indije in tvori del zgodovine, ki je dala Indiji neodvisnost. «Uradne spremembe in odloki*, jg zaključil Nehru, «ne spreminjajo teh bistvenih dejstev. Indijska vlada bo nadaljevala s to svojo politiko*.
BEOGRAD. 12. — Ob zaključku II. kongresa Zveze borcev Jugoslavije je govoril maršal Tito, ki je izjavil, da sovjetski voditelji s Stalinom na čelu sejejo sovraštvo in šovinizem med naredi na Balkanu. «Oni mešajo v Bolgariji, Albaniji, Romuniji, Madžarski in drugih državah. Hočejo ustvariti množično sovraštvo pri teh narodih, pri katerih nismo mi nič slabega napravili in niti ne mislimo kdaj slabo napraviti. To odgovarja njihovim imperialističnim ciljem*.
Maršal Tito je nato poudaril, da so narodi Jugoslavije ustvarili bratske in prijateljske odnose med narodi na Balkanu in da so to zrušili voditelji Sovjetske zveze.
Leta 1948 smo bili golih rok, je dejal maršal, Tito; če ne bi imeli močne armade, enotne partije in enotnosti naših narodov. fci nas oni požrli. Z nami bi napravili tisto, kar delajo v C SR in drugih državah ali pa še slabše. Danes Jugoslavija kot neoSvisna in svobodna država kaže pred1 vsem svetom na njihova umazana dejanja, ki niso dostojna socialističnih držav.
Sklicujoč se na vprašanje Trsta je maršal Tito dejal: «Razvili so neverjetno kampanjo v italijanskem fašističnem, pcifašističnem in komdnformi-stičnem tisku v zvezi s Trstom, in širijo se vse mogoče izmišljotine. Jasno je, čigave so te izmišljotine. Ciigarvi prsti so vmes. Tu so pršiti tudi vaditeljev Sovjetske zveze. Gromiko je že v Parizu postavil vprašanje Trsta. Oni mešajo in hočejo, ker s° nag na vseh mejah obdali s kitajskim zidom, napraviti isto tudi na tej strani pred italijanskim narodom. Toda mislim, da bo italijanski narod znal oceniti, kaj pomeni ta spletka: ali je bolj pametno živeti z narodi Jugoslavije v prijateljskih ali v sovražnih odnosih.
Jasno je, da imajo s tem namen tudi strateško obkoljevati našo državo, toda tudi nekaj drugega. Iz Trsta želijo napraviti še e-no ognjišče za vojno nevarnost. Italijanski fašisti, ki še sanjajo, da bi ponovno zavzeli, kar so nekdaj izgubili, so se združili pod kominformistič-nim plaščem v borbi proti nam. Gilj jim je enoten in skupen, in skupna je tudi njihova akcija.
Lahko rečem, da sem mnenja. da bi bilo zelo zgrešeno in
škodljivo, dovoliti tudi' Sovjetski zvezi, dla se razen številnih nerešenih vprašanj sediaj tudi Trst spremeni v resno vprašanje.
V našem in v interesu italijanskega naroda je, da se 0 tem sedaj ne govori. Gotov sem, da bi se danes v enem dnevu lahko dogovorili z italijanskim narodoma, kako naj bi rešili to vprašanje, da bo njim in nam prav. Toda ne želimo, da bi interese italijanskega naroda jemali kot drobiž za mešetarjenje. kakor tudi ne želimo, da bi naše interese izkoristili kot drobiž zg mešetarjenje katere koli sile.
Tisti, ki se dajejo s tem zavajati, delajo zelo slabo uslugo in zelo veliko škodo samemu italijanskemu narodu. Priporočam s tega mesta — in Po dele. gatih, ki so prišli iz Italije in ki naj bodo tolmači naših želja, da bi živeli v najboljših odnosih z italijanskim narodom — da vprašanje Trsta nj nobeno težko vprašanje, da je zelo lahko vprašanje, če se van-j ne bi mešali vsi iz vseh strani, in da ga bomo mi znali rešiti, ko bo čas, toda ne sedaj, ko je ozrač-
je v svetu razburkano v toliki meri. da obstaja vsak trenutek nevarnost, da na kakem drugem mestu eksplodira vojni požar. V našem interesu je, da se v tem delu Evrope ohrani mir. Samo vojn) hujskač meša in želi. da bi bilo čim več takih ovir v svetu, in nihče drugi.
Nikoli nismo mislili, da bi s katerim koli od naših sosedov reševali vprašanja z uporabo sile. To delajo oni, ki se pečajo z mislijo osvajanja*.
Na koncu svojega govora je maršal Tito poudaril, da so glavne naloge Zveze borcev Jugoslavije čuvati enotnost in bratstvo jugoslovanskih narodov, • pridobitve osvobodilne vojne in borba za mir v svetu ter mednarodno sodelovanje. Zveza borcev mora razviti veliko dejavnost da bodo jugoslovanski narodi vedno pripravljeni pred vsakim iznenadenjem. O tem moramo odkrito govoru ti. je zaključil maršal Tito. da to vsi slišijo in znajo, ker si morda kdo domišlja, da bo pri nas dobro jzkUDil. Ce pa bo vedel, kaj ga tu čaka, bo verjetno I dobro premislil, preden bi za.
DeGasperiinSforza
prispela t London
Angleški tisk poudarja neslužbeni značaj razgovorov in meni, da tržaško vprašanje ni zrelo za reševanje
LONDON, 12. — Predsednik italijanske vlade De Gasperi in zunanji minister grof Sfor-za sta prispela v London danes zvečer ob 19.30 po angleškem času. Na postaji Victoria ju je sprejel angleški podtajnik za zunanje zadeve lord Hen-derson, italijanski veleposlanik v Londonu in angleški veleposlanik v Rimu.
Angleški tisk se danes obširno peča z anglo - italijanskimi razgovori, ki se bodo pričeli v torek pred poldne v Dovvning Streetu, sedežu predsedstva britanske vlade. Tisk predvsem poudarja, da bodo ti razgovori docela neuradni in opozarja, dla ni bdi zanje sestavljen niti dlnevmi red, ndti ne bodo pri razgovorih prisotni izvedenci. Kot poroča danes zvečer agencija Reuter, bo «glavni namen
Demonstracije t Barceloni proti povišanja cen živilom
Protestna stavka, ki se je je udeležilo 300.000 delavcev in nameščencev Izredna seja vlade- Stavka je bila največja od začetka Francovega režima
Prvi delovni kolektivi imajo že svoje delavske svete. Za hteva delavcev po vodstvu in upravi tovarn in podjetij ni več samo geslo, temveč stvarnost, uzakonjena z odlokom okrožnega ljudskega odbora in izvedena z volitvami najboljših delavcev v delavske svete. Načelo, za katero se je boril proletariat dolga desetletja in ki ga je prvi uresničil delavski razred Jugoslavije, je danes uresničeno tudf v Istrskem okrožju. Z volitvami v delavske svete in upravne odbore so delavci napravili korak naprej za izboljšanje življenskih pogojev in za čim hitrejšo izgradnjo socializma.
V nedeljo so prvi volili ru darji sečjolskega rudnika, ki so se na zgodovinski dogodek dobro pripravili. Se na pred-vččer volitev so imeli sestanek, na katerem so pretresli dosedanje delo in ugotavljali napake. Sklenili so, da bodo utrdili delovno disciplino in uvedli tekmovanje za čimprejšnjo ob-
novo rudnika, ki bo dajal Istrskemu okrožju potrebno količino premoga za industrijo in druge potrebe. To je bila obveza delovnega kolektiva, ki je pra vilno razumel svojo nalogo tik pred prevzemom rudnika v svoje roke.
2e ob sedmih zjutraj je bilo v dvorani sečjolskega ljudske ga doma nadvse živahno. V njej so bili zbrani rudarji, ki so prišli na volišče. Dobro so pregledali kandidatno listo in se menili, kateri so najboljši. Vsi se med seboj dobro poznajo. To potrjujejo volitve, kajti že dopoldne so rudarji izvolili najboljše tovariše, katerim so zaupali vodstvo tovarne:	Ja-
kob Draksler, Stanko Medvčd, Ernest Mrak, Dinko Bembič, I-van Lazar, Emil Čendak, Ivan Bukovšek, Tereza Pernič, Ivan Gorela, Guerrino Sossa, Anton Martinčič, Anton Abramič, Anton Bak, Marijan Goreka, Milan Mizgur, Silvester pucer, Andrej Vuk, Andrej Franca, Josip Benčič, Josip Fičur, Ja-
kob Radovan, Armando Selve-strini in Rudolf Viler so rudarji in nameščenci, katere je delovni kolektiv s stoodstotnim številom glasov izvolil v delavski svet.
Rudarji, ki so opravili vo livno dolžnost, so s§ zbirali v gruče in se pomenkovali o delu, posebno pa o dolžnostih, ki jih bodo imeli od sedaj naprej. Rudar Mrak je živahno pripovedoval o delovnih pogojih. Boriti se morajo z vodo, za električno energijo, poleg tega pa še za razne vrste materiala, ki ga večkrat zmanjka. Toda vse to premagujejo s trdno voljo in zavestjo, da delajo zase in za skupnost v okviru socialističnega gospodarstva. Napori, ki jih danes vlagajo za obnovo rudnika, bodo kmalu dobro poplačani.
Delavski svet sečjolskega rudnika bo moral dobro pretehtati vsa vprašanja, ki so v zvezi z vodstvom in upravlja-
:(Nadaljevanje na 3. strani),
B ARCELGN A, 12. — Danes se je pričela y Barceloni splošna ataivka. Stavkalo je 300 tisoč delavcev y znak protesta proti zadnjemu povišanju cen živ-vljenjskim potrebščinam. Prvi protesti so bili v Barceloni že pred 10 dinevj proti povišanju voznih listkov ng cestni železnici. Pri tem so Bancelončani dosegli popolno zmago in po 10 dnevih bojkota je morala uprava cestne železnice razveljaviti zadnje poviške.
Splošna stavka se je razširila med današnjim dnevom na središčč mesta, kjer so bile proti opoldnevu že zaprte vise trgovine, uradi in kavarne in na predmestja^ V katerih so razne industrije.
Stavko so v Bare doni spremljale hude demonstracije. Številne skupine demonstrantov so prišle pred občinsko palačo in metale vanjo cunje napojene z benoinom. Zažgali so en avtomobil. Prav tako so demonstrirali pred uradom za nadzorstvo živil V predmestjih so na trgih demonstrant j e razmetali prodajalcem po tleh k)ošare g sadjem in zelenjavo. Vozovi cestne železnice so dopoldne še vedno krožili po sestali. Vendar se jih ni nihče posluževal. Taksiji ne morejo voziti p0 ulicah, ker jih ustavljajo skupine demonstrantov in jim prerežejo gume. Pozneje Pa 50 se morali vozovi cestne železnice umakniti v remizie, ker so jih pričeli demonstrant je napadati.
Na Trgu San Jaime in Ul. La-yetana je pr®to dio incidentov, pri čemer je bilo ranjenih veliko število ljudi. Prav tako so tudi aretirali številne demonstrante, Kakor se je zvedelo, je diala madriška vlada nalogo civilnemu guvernerju v Barceloni, naj začne z aretacijami. Guverner jp tudi izdal proglas na prebivalce Barcelone, naj se vrnejo na delo. Obtožil je komuniste kot povzročitelje teh neredov.
Zaradi dogodkov y Barceloni se je danes sestala Francova vlada na izredni seji. Današnji večemj madridski listi niti,z besedo ne omenjajo današnjih dogodkov v Barceloni.
Kakor poročajo iz Londona, tamkajšnji uradni krogi nestrpno pričakujejo poročilo angleškega konzula v Barceloni o današnjih dogodkih v središču Katalonije. V političnih krogih so s precejšnjim skepticizmom sprejeli uradno špansko tezo, po kateri bi demonstracije organizirali komunisti. Po vesteh
iz španskih auitifrankistačnih krogov v Londonu se zdi, da je današnja sitavka v Barceloni samo posledica razburjenja zaradi povišanja življenjskih stroškov, kar se ie zlasti videlo ob bojkotu cesitne železnice. Ce bi to stavko naročili iz tujine pravijo isti krogi, ba do istega lahko prišlo tudi v Madridu in Bilbau. Menijo, da ni to organizirana stavka, kat je bila v maju 1947 v Bilbau. Takrat so delavce razburile represalije proti nekaterim, *ki misa hoteli delati na <jan 1. maja.
Kakor trdi danes zvečer radio Barcelona, je »veliko komunističnih .agitatorjev med °-sebami. ki so jih zaprli zadnje dni*. Radio ie tudi sporočil, da se je v številne predele mesta danes zvečer zopet povrnil mir.
Nocoj krožijo po mestu patrulje oboroženih policistov’ in agentov na konju. Vse trgovine so še zaprte. Oblasti so ukazale trgovcem, delavcem in uradnikom, naj sp jutri vrnejo na delo. Civilni guverner je na tiskovni konferenci izjavil, da se bo poelužil vseh sredstev proti tistim, ki bodo ovirali povratek na dieto.
Poročajo, da se je splošna stavka razširila tudi na nekatera manjša mesta.
Barcelonski dopisnik pariškega lista «Le Monde* poroča, da je današnja stavka najbolj mogočna, kar jih je bilo v Španiji od začetka Francovega režima.
furta, obstaja možnost, da bi britanska vlada poskusila preprečiti podpis Schumanovega načrta ali se uprla da bj ta načrt pričeli uveljavljati v Nemčiji. S tem bi preprečila ali pa vsaj poskusila zakasniti uresničitev premogovnega in jeklarskega «poola». List pravi, da so bili Angleži vedno zelo hladni do lega načrta in so mu sedaj postali resni nasprotniki, zlasti kar se tiče posledic, ki bi jih mogla prinesti njego. va uresničitev v bodoči organu zaciji nemške težke industrije.
PARIZ, 12. — Francosko ministrstvo za mornarico javlja, da bodo v dneh od 12. do 15. marca v Sredozemlju francosko - italijanske pomorske vaje.
mrel
podpis SchuiuMiega načrta
BONN. 12. — Kakor se je zvedelo, je v zadnji noti zahodnim silam bonska vlada postavila glede združitve Nemčije tri pogoje, ki bi morali biti uresničeni še pred splošnimi volitvami po vsej Nemčiji. Ti pogoji so: 1- vzpostavitev nor-malih pravnih _ pogojev na vzhodnem področju; 2. izpusti, tev političnih jetnikov; 3. odprava vzhodnonemškega zakona «za zaščito miru*.
Danes se je sestala visoka zavezniška komisija. Seja je bila tajna in menijo, da so se pogo-varjali o okupacijskih stroških v proračunskem letu 1951-1952 Ta proračun morajo zavezniki predložiti zvezni vladi najkasneje 31. marca. Okupacijski stroški se bodo povišali, ker so zahodne sile ojačile svoje čete v Nemčiji.
Kakor javlja d3*165 dopisnik «Ne\y Xork Timesa* iz Frank-
razgovorov ta, da se dobri medsebojni odnošaji med obema deželama spremenijo v trajno razumevanje. Rezultati razgovorov ne bodo konkretni sporazumi, temveč splošen o-kvir za bodoče odnošaje med obema deželama*.
V zvezi z italijanskimi načrti, da postavijo tržaško vprašanje na dnevni red londonskih razgovorov, je treba omeniti mnenje, ki ga izraža večina britanskih listov, da je treba počakati, dokler ne bo čas zrel za sporazum neposredno med Italijo in Jugoslavijo. Poudarjajo, da angleško zunanje ministrstvo že nekaj tednov noče dati niti najmanjše izjave o Trstu, .da ne bi po nepotrebnem razburkalo duhov. V poučenih krogih menijo, da je angleško zunanje ministrstvo mnenja, da je bolje ne dotikati se tržaškega vprašanja, dokler traja sedanja mednarodna napetost. V skladu s tem poudarjajo danes v Londonu važnost včerajšnjih besed maršala Tita o Trstu in zlasti pozitivno gledajo na jugoslovansko željo, da ostane vprašanje za enkrat izven mednarodne polemike, in da se vse vprašanje ne pretirava.
Skorajšen izslop Saragala iz vlade
RIM, 12. — Včeraj je bil med predstavniki PSU in PSU dosežen uporazum o združenju ne. kominforroističnih socialističnih struj v Italiji. Besedilo sporazuma, ki še ni znano, je bilo pred. loženo vodstvoma obeh strank. V zveaj s tem sporazumom menijo, da se bo Saragat v naj krajšem času umaknil iz De Ga-sperijeve vlade, vendar pa pravijo, da bo počakal, doklei se De Gasperi vrne iz Londona.
Ce bosta vodstvi PSU in PSLI odobrili sporazum med Saraga-tom in Romito, se bo kongres za združitev obeh strank vršil 2. in 3. aprila, verjetno v Rimu.
Razširjeno mostišče preko reke Han
Gen. Ridgway je izjavil, da bi konec vojne na 38. vzporedniku pomenil veliko zmago za Združene narode
TOKIO, 12. — Na vzhodnem krilu srednjega bojišča so sile OZN napredovale danes za 4 km. Nasprotnik se je upiral z ognjem lahkega orožja in je postavil na ceste ovire. Največ se je nasprotnik branil na področju mesta Hongchon, ki je zelo važno in predstavlja resno grožnjo 2a celotno o-brambno črto srednjega bojišča, pri čemer bi bila verjetno nemogoča obramba biyše juž-nokorejske prestolnice. Javljajo, da je 1. ameriška divizija skupno z grškimi oddelki prispela do tečke, oddaljene 6 km severno od Yon«gdurija, pri čemer je naletela na šibek odpor. Na vzhodnem bojišču se nadaljuje lahko nadaljevanje zaveznikov. Kakor javlja poročilo glavnega stana 8. ameriške armade, ni bilo južno in zahodno od Seula opaziti posebne dejavnosti. 25 km vzhodno od Seula, kjer so kot znano, A-meričani pred dnevi prekoračili reko Han, so danes napredovali 1 do 3 km in s tem razširili to mostišče. Poročilo tudi pravi, da so ameriške čete napredovale za 2 ktn severno pd Hoengsonga.
Kakor javlja poročilo 5. le-
talske skupine, je danes približno 3Q letal na reakcijski pogon tipa «Mig-15» napadlo nad Sinuiju 12 zavezniških letal tipa «Sabrg F-86*. Kljub nadmo-či se je moral sovražnik po boju v višini 8000 m umakniti preko mandžurske meje. Prejšnjo noč so zavezniška letala o-pazila okrog 1450 vozil po korejskih cestah. Pravijo, da so uničili ali poškodovali 74 vozil. Včeraj so letala opravila 550 poletov. Veletrdnjave 7 otoka Okinava pa so vrgle danes 200 ton bomb na Kumhvi in Seul. Kumhvi je važno preskrbovalno središče, tam se tudi stikajo 4 ceste.
Poveljnik 8. armade general Ridgwaj je danes izjavil novinarjem, da bi bila «velikanska zmaga za Združene narode*, če bi se korejska vojna končala na 38. vzporelniku. General je dejal, da bi to pomenilo velik poraz za Kitajsko, ko ne bi mogla vreči zavezniških sil v morje. General Ridgwaj je prepričan, da bi vojaški poraz Kitajske na Koreji pomenil velik preobrat v politiki azijskih držav. General je zatrdil, da ni namen sil OZN zavojevati Kitajsko.
čej. kakršne koli sovražne, napadalne korake proti nam. Ve. deti mora, da je vsaka ped naše zemlje prepojena s krvjo, da bo vsaka ped. če bo potrebno, zopet prepojena s krvjo, to. da ostala bo naša*.
Kongres je danes zaključil svoje delo in sprejeli so resolucijo, v kateri obsojajo fašistični Francov režim in v Spa. niji. Dalie so sprejeli predlog o spremembi pravil in resolucijo o bodočih nalogah.
•***.
Današnja «Borba» se Ukvarja z italijansko šovinistično kampanjo okoli Trsta in piše, da je ta kampanja politični manever nekaterih italijanskih krogov, preračunan na osnovi napačne ocene mednarodnega položaja in odločnosti Jugoslavije, da se svojim pravicam ne odpove niti pod sedanjim pritiskom, ki jo na njo vrši ZSSR skupno s kom. informističnimi deželami. List dodaja, da sedanje stališče italijanskih političnih krogov ne more biti v interesu niti tržaškega prebivalstva niti cctnoša« jev med Italijo in Jugoslavijo. Igra s Trstom lahko samo koristi in dejansko koristi politiki Kominifarma do Jugoslavije in Italije.
«Borba» opozarja nato, da je protijugoslovanska kampanja v Italiji, ki se je udeležujejo organizacije in posamezniki, ki ao zelo blizu vladajočim krogom, zavzela obseg, ki govori o tem, da v tej deželi danes ne računajo z edino možno in lahko rešitvijo tržaškega vprašanja. «Tržaško vprašanje — dodaja «Borba* — je mogoče rešiti samo v neposrednih pogajanjih in s sporazumom med obema deželama, na kar je tudi Italija preteklo leto pristala. Jugoslovansko stališče do STO oziroma do pravic jugoslovanskih narodov na tem ozemlju ostaja ne-; spremenjeno*.
«V svojih odnošajih do Italije vodi Jugoslavijo samo načelo razširjanja in krepitve mednarodnega sodelovanja v interesu miru in demokracije. Ce se pa bodo v Italiji zatekali k umetnim demonstracijam kot sredstvu pritiska in izsiljevanja — kar glede Jugoslavije lahko sa, mo zgreši cilj — je treba poudariti, da bi predvsem jugoslovanski narodi imeli razlog, da v taki obliki pokažejo svojo odločnost in neomajnost v obrambi svojih zakonitih narodnih pravic*.
«Politika» pa piše, da ima y tržaškem, vprašanju tudi Jugoslavija svoje interese. Ce ne bi hoteli upoštevati tega dejstva, bo rešitev tržaškega vprašanja vedno naletela na velike težave.
Maršal Tito * je danes predpoldne sprejel italijanskega poslanika v Beogradu Enrica Mar. tina, ki mu je sporočil, da italijanska vlada budno zasleduje razvoj položaja v tem delu Evrope, zlasti pa stalno oboroževanje dežel pod sovjetskim vplivom, ki povzroča spremembo vojaškega in političnega ravnotežja, kot je bilo predvideno ob podpisu mirovne pogodbe z Italijo. Maršal Tito je odgovoril, da je s to izjavo zadovoljen, ker dokazuje, da gledata obe vladi enako na vprašanje ohranitve miru v tem delu Evrope.
Seja angleške vlade
LONDON, 12. — Danes zju-traj se je sestala angleška vlada. To je bil prvi sestanek vla. de po zamenjavi njenih članov. Novi zunanji minister Morrison je obvestil svoje tovariše o poteku pariških pogajanj na podlagi poročila svojega na. mestnika Daviesa.
Minister ‘ za dobave Strauss je danes najavil v spodnji abomici, da je Anglija naročila v ZDA in državah Zah-dne Evrope za 40 milijonov šterlin-gov orodnih strojev Potem pa ga je neki poslane« vprašal, koliko motoriev na reakcijski pogon je prodala angleške vlada ZSSR v letu 1947. Minister je odgovoril, da so jih prodali 25 tipa Rolls Royce-Nenp št. 1 in 30 Rolls-Dewet št. 5, Potem je poslanec dejal, da jo letala «Mig-15», ki jih uporabljajo proti zavezniškim silam na Ko. reji. enostavne kopije motorjev Rolls.Royce. Poslanec ie vprašal ministra’ «Ali priznate sedaj, da je bila ta va?a transakcija napaka prve vrste? S‘rauss mu je odgovoril:	«Osebno ne
morem dati nobene opazke ° sličnosti reakcijskih letaj na Koreji s tistimi, o katerih je govoril poslanec. Kar se tiče zadnjega vprašanja, morem reči, da ti motorji niso bili na tajni listi, ko smo jih dobavili ZSSR*.
Kratke vesti
KEYWEST (Florida), 12. — Truman je danes podpisal zakonski odlok s katerim je ameriška vlada naročila 50 tisoč ton ladjevja. Izdelali bodo tudi neko letalonosilko s 57 tisoč tonami in podmornico na atomski pogon.
NEW YORK, 12. — Danes so izpustili iz zapora tajnika ameriške KP Evgena Dennisa. Zaprt je bil 10 mesecev po obsodbi zaradi »razžalitve kongresa*. Novinarjem je izjavil, da bo pričel sedaj z novo mirovno kampanjo in da je v zaporu hujšal za 20 kg.
PITTSBURGH, 12. — Jeklarne »Jones and Laughlin Steel Corporation* so prenehale danes z delom zaradi bele stavke nameščencev neke železniške družbe, ki je njena last. S tem bo 12 tisoč delavcev brez dela In v ZDA bodo izdelali 4500 ton manj nekaj na dan.
KL n»ar«a
195!
Umrl je pisatelj
Ivan Vouk
V. Ljubljani je umri član IsruštVa slovenskih književni-fem, znani prevajalec Ivan iVdife. Bil je po rodu iz Kopra (r. 15. junija 1886) in je po imturi na ondotnem učitelju šču služboval na raznih šolah m Istri, na Goriškem in v Tr-dtu: med drugim tudi na Cfril-Metodovi šoli, kjer je sedaj ttaša tiskarna.
Leta 1929 je moral zaradi fašističnega, nasilja Zapustiti Trst in je potem dolga leta služboval rta Igu in v Ljubljani, Med osvobodilno vojno so ga Nemci internirali v Da-ohasi. Po osvoboditvi je nekaj tasa služboval v' prosvetnem ministrstvu v Ljubljani,
Ivan Vouk se je živahno Uveljavljal v prosvetnem in družabnem življenju tržaških Slovencev. Bil je nekaj časa velo intendant Slovenskenn
intendant Slovenskega gledališča v Trstu. Pod oku. pačijo je opravljal ilegalno delo na terenu'in tudi Po osvoboditvi je bil kljub slabemu Zdravju aktiven politični delavec.
Vouk se je zapisal v zgodovino slovenske književnosti predvsem kot prevajalec. Posebno znam m umetniško tehtni. so njegovi prevodi iz ruščine. Začel je prevajati že leta 1912 v Gabrščkov i Slovanski knjižnici (L. Andrejev). Med njegovimi avtorji so Kri. Žanovska. Turgenjev, Korolen-fco irt drugi. Vendar je svoje znanje ruščine in slovenščine najbolje izpričal v prevodih Maksima Gorkega. Cankarjeva založba je izdala v njegovem prevodu novelistično zbirko Makar Cudra in roman Življenje Matveja Kožemjaikina. Najbolj razširjen pa je njegov prevod Iljin Segalcve knjige uKako je. človek postal veh-kam>, ki jo je izdala Prešernova knjižnica. Tretji zvezek je bil pravkar izročen tiskarni. Izmed drugih večjih prevodov bodi omenjen še Tadejeva «PcIcm» Prevajal je tudi Sienkieu>icza, v italijanščino pa je prevedel Tavčarjevo'Visoško kroniko, ki je izšla pod imenom nje korektorja U. Urbanija.
Na predloq tov. Obada vsi svetovalci enotni za enakopravnost slovenščine - Soqlasen predlog za gradnjo občinskega prosvetnega doma - Napisi po vaseh - Samostojna šolska uprava in kmetijska šola
V nedeljp dopoldne so se ponovno sestali občinski svetoval, ci zgoniške občine in zaključili redno jesensko zasedanje.
Po čitanju zapisnika zadnje seje so občinski svetovalci odobrili najemnine za občinske ambulatorije, šole in stanovanja učitelja v Zgoniku. Nato je župan poročal o delovanju slovenskih županov in o njihovih nastopih pri najvišjih oblasteh za spoštovanje naših narodnih pravic. Pravilno je podčrtal
Njegova izvirna tvorba obsega nekaj novel, ki so izšle v mladinskih Ustih vNaš glas» in «Naš rods, ter v ocenah in člankih, razmetanih po raznih listih in revijah. Samostojno je izdal leta 1946 zbirko črtic iz taboriščnega življenja «Da-chau)>.
Pokojni Ivan Vouk je bil skromen in tih kulturni delavec, človek trdnega znanja in dobrega okusa. Ostal bo v blagem spominu vsem, ki so ga poznali.	•
'LW/A PARTIZANOV
Tržaškega ozemlja naproša vse Tržačane, ki imajo točne podatke o tovariših, padlih v uličnih borbah v Trstu, da jih pošljejo na sedež ZPS v Ul. H. Manna 29. Posebno priporočamo točen opis kraja kjer je kdo padel
dejstvo in važnost, da so v tem pogledu vsi nastopali enotno. Na zahtevo odbornika tov. Budina je nato župan obvestil občinski svet kakšne odgovore je občinska uprava dobila na razne sklepe občinskega sveta.
Tov. Obad je predlagal in vsi svetovalci so se z njim strinjali, naj upravni odbor ponovno pošlje na ZVU resolucijo za dvojezičnost in spoštovanje našega jezika.
V naslednjem je bil imenovan kot delegat v komisiji za določanje vrednostnih davkov odbornik Milič. Občinski svet je nato odobril sestav stalnega osebja. Zgoniška občina ima lahko v stalni službi tajnika, nameščenca tajništva, pisarja, babico in slugo. Zupan je sporočil, da je predsedstvo cone javilo najnižje cene za občinska zemljišča: v bližini ceste po 50 lir kvm, proč od ceste po 25 lir kvm; v tem smislu se morajo zvišati prodajne cene za zemljišča, ki jih je občina prodala posameznikom lansko leto.
Sledilo je razpravljanje o javnih delih, oziroma predlogi za javna dela v okviru osmega gospodarskega načrta od 1. julija do decembra t. 1. Po daljšem posvetovanju so svetovalci soglasno sklenili, da bi bilo treba predvsem 'sezida-prosvetni dom za vs0 obči-
prhe (kopalnice) za šolsko de-co, cesto za Zadragec ter Pro sek - Briščke, itd.
Zlasti z gradnjo prosvetnega doma so se vsi svetovalci strinjali in poudarjali veliko potrebo, ker v vsej občini ni primerne dvorane za prireditve in zdravo zabavo občanov. Priznali so, da se je v pogledu kulturnega napredka še malo napravilo in da se to vprašanje ne sme zanemarjati. Sklep zgoniškega občinskega sveta iskreno pozdravljamo in želimo, da bi zgoniška občina imela v kratkem svoj dom. ki naj bi bil žarišče kulturnega napredka naših ljudi, zlasti pa mladine. Dolžnost višjih oblasti je, da skrbijo za kulturni napredek ljudstva, zato upamo, da bo ZVU odobrila sklep zgoniškega občinskega sveta in nakazala potrebna denarna sred-svta v ta namen.
Ob tej priliki moramo pripomniti, da je svetovalec Ljud. ske fronte tov. Obad predlagal že pred nekaj meseci gradnjo prosvetnega doma in da smo tudi v našem listu večkrat o tem pisali. Veseli nas, da je končno občinski svet soglasno potrdil potrebo in predlagal gradnjo tega doma.
Občinski svet je nato odobril resolucijo, v kateri zahteva od pristojnih oblasti, da poenostavijo postopek za plačilo škode, ki jo povzroča vojska, da zvišajo zneske in naj čimbolj omejijo vojaške vaje, ki ponekod uničujejo njive in travnike
činskemu svetu, naj se zavzame za ustanovitev srednje kmetijske šole v Trstu in kmetijskih strokovnih tečajev po vaseh. Tov. Obad je dal potrebna pojasnila v tem pogledu. Zupan, kot vsi ostali svetovalci, so se popolnoma strinjali in odobrili zahtevo Kmečke zveze, ker je za razvoj našega kmetijstva zares potrebno, da se taka šola in tečaj ustanovijo.
Občinski svetovalec Ljudske fronte tov. Obad je nato predlagal, naj občinska uprava postavi čimprej napise po vseh vaseh. Vsi svetovalci s0 odobravali ta predlog in sklenili, naj se napišejo imena naših vasi najprej v slovenščini nato v italijanščini kar na hiše ob vhodih v vas, in sicer z oljnato barvo na cementno podla, go. Občinski svet je tudi dal nalogo upravnemu odboru, naj uradno piše podjetniku Božiču, ki ima po teh vaseh avtobusno progo, naj postavi povsod dvojezične napise in ne samo italijanske kot zdaj.
Tov. Obad je nato prikazal krivice, ki jih mora trpeti naše šolstvo, ki je še vedno podrejeno italijanski upratii in ka. ko je potrebno ter pravično, da dobi slovenska šolska uprava svojo samostojnost in neodvisnost od italijanskih šolnikov. Vsi občinski svetovalci so se popolnoma strinjali, naj u-pravni odbor v imenu občinskega sveta čimprej pošlje pis-
General Airey jlz Lonjerja
bo v petek zapustil Trst Zahtevamo pralnico v vasi
in avtobusno čakalnico
Poveljnik ang loameriškega področja STO general T. S. Ai-rey se je vrnil' iz Londona, kai. mor je šel, da prejme cd kralja Jurija VI. red sv. Jurija in Mi. haela, s katerim je bil pred nedavnim odlikovan.
Kot je znano, čaka generala že druga služFa. Poročajo, da
bG zapustil Trst že prihodnji
petek. Prevzel bo vodstvo glavnega štaba za informacijsko službo, pri vojaški organizaciji atlantskega pakta. Od tukajšnjih oblasti se bo general poslovil v sredo, ko ho njemu v čast priredil sprejem predsednik cone prof. Palutan.
Do prihoda Aireyevega naslednika, ki ga britanska vlada še nj imenovala, bo opravljal funkcije poveljnika cone gene. ral Seforee poveljnik ameriških čet na STO.
18 marca gremo v Slov. Benečijo
ZAM organizira v nedeljo 18. marca izlet v St. Peter Slovenov. Kdor bi rad spoznal lepote Slov. Benečije in se obenem razvedril v prijetni in veseli družbi, naj se takoj prijavi na sedežu ZAM, Ul. Machiavelli 13. Vpisovanje do 14. marca.
KOLEDAR
QhdaiiUe- - 'dCunfr - 'fLadCib
Torek 13. marca
Kristina, Božena
Sonc* vzide ob 6.24, zatone ob 18.08. Dolžina dneva 11.42. Luna vzide ob 8.25, zatone ob 24.00.
Jutri, sreda 14. marca
Matilda, Svetovid
A/e bom se mo žila
Zupan je nato prečital pismo I meno zahtevo na ZVU v tem Kmečke zveze, ki predlaga ob- smislu.
Konferenca
slovenskih šolnikov v Trstu
V nedeljo 18. in v ponedeljek 19. t.m, fcbdo slovenski šolniki v Trstu priredili konferenco na kateri bodo premotrili vprašanja današnjega stanja, pomena in razvoja slovenskega šolstva v obrobnih slovenskih pokrajinah. Istočasno bo prirejena tudi razstava, ki bo y zgodovin, skem prerezu prikazovala raz. voj in borbo slovenske šole.
na Kafinari
Po drugih občinah, v vaseh, kjer so perice, so že več ali’ manj napravili pralnice ali jih že delajo, le v naši vasi, ki spada pod tržaško občirjo, se v tem pogledu ni napravilo še ničesar, čeprav je pri nas mnogo peric, ki si služijo kiruh s pranjem perila Tržačanov.
Delo peric je samo po sebi zelo naporno in škodljivo zdravju, jn to če toliko bolj, če morajo uifcoge perice nositi pe. rilo daleč iz vasi in prati kar na prostem, v burji, slabem vremeni ali pod žgočim soncem. Pri nas perej-o domače perice ob potoku ped Vasjo, ped strmim klancem, kjer večkrat primanjkuje vode.
Zato j.e nujno, da občina čimprej napravi primerno pralnico v vasi. Primeren prostor bi bil «Pri Majanih« sredi vasi ob dveh kostanjih. Vodovod je tik v bližini ir. zato ne bi bilo velikih stroškov.
Zvedeli smo, da bo te dni o-sdbno interveniral na merodajnem mestu naš občinski svetovalec tov. dr. Dekleva za to zadevo 'kakor tudi za zgraditev avtobusne čakalnice na Katina, ri. kj je skrajno potrebna zlasti ob slabem vremenu.
Ne bom se raožila na visoke gore, pa ne bom je nosila na glavci vode.
Jaz bom se možila na ravno polje, kjer so bistre vodice, in gladke steze.
SPOMINSKI DNEVI
1912 je umrl P. N. Lebedejev, znameniti ruski znanstvenik - fizik. Rodil se je leta 1866.
OF
Seja izvršilnega odbora OF bo
v sredo 14. .marca 1951 ob 15. uri na sedežu tajništva OF v Ul R. Manna 29.
SINDIKALNE VESTI
25 milijonov je sreča naklonila Tržačanom
Glavni cdbor ERS pekovskih delavcev se bo sestal v četrtek 15. t. m. ob 18. uri na sedežu v Ul. Machiavelli 13.
(^clMu4^x v-ečeb
Opozarjamo na koncert Kbmornega zbora, ki bo pri. hodnjo spboto v Avditoriju.
Slišali bomo skladbe tega našega znamenitega komponista. Poleg teh Pa še nekaj pesmi njegovih velikih sodobnikov Palestrine, Monteverdija in Orlanda Lassusa.
PROSVETNA DRUŠTVA
Odbori prosvetnih društev »Simon Gregorčiča, «Rojan» jn ((Simon Jenko» bodo imeli skupno sejo danes 13. t. m. ob 20.30 v običajnih prostorih.
DAROVI IN PRISPEVKI
Ob sedmi obletnici tragične smrti Danice in Stanka Vuka, se ju spominja stric Ludvik in daruje za Dijaško Matico 2.000 lir.
PEDAGOŠKA KNJIŽNICA v Ul. Geppa 9 posluje vsako sredo od 16. d0 18. ure.
Zalivala
Odbor Dijaške Matice Se top. lo zahvaljuje ženam I. okraja za velikodušni <jar 15.685 lir ki so jih darovale revnim dijakom namesto cvetja na grob nepozabne Drage Podbrščkove.
lleč smrtnih nesreč
no, razširiti cesto iz Gabrovca do Zgonika, postaviti javno tehtnico v Zgoniku, napraviti
ROKO	V
Podpihovanje žerjavice je vedno nevarna igra; danes je to zločinsko početje, ker ogroža tisto največje, najdragocenejše, kar ima danes človešl ?o: mir.
Ves današnji hrušč in trušč okoli Trsta je nedvomno podpihovanje žerjavice, ker poskuša ustvarjati novo žarišče vojne nevarnosti prav sedaj ko je na svetu že toliko bolečih točk, ki jih je treba ozdraviti, če hočemo ohraniti mir.
Šovinistična kampanja okoli Trsta je dosegla svoj višek obenem z De Gasperijevim odhodom v London, na «veiiki manifestaciji« na piazza Vene-zia fašističnega spomina. Kako «velika» je bila la manifestacija, ne vemo, toda iz pisanja novorojene ponedeljske izdaje tržaškega klerikalnega glasila si lahko ustvarimo majhno sliko o tem. Piše novorojenček, da se je 06 De Gasperijevem odhodu zbrala na postaji «una piccola folla», rpedtem ko da je na piazza Venezia bila «una folla maggiore». Vse je relativno in če je muha večja od komarja, to še ne pomeni da je muha slon. Rimljani imajo gotovo lastnih težav dovolj in tako se je zbral očitno samo cvet onih ki jim je še zdaj žal da je z zgodovinskega balkona za vedno izginila plešasta dučejeva glava. Zato se nam zdi tembolj čudno, kako se je med temi ljudmi jn v družbi z raznimi Dolcettiji, Ro. vattiji in podobnimi znašel in celo govoril Gronchi, ki vendar kaj da na to. da velja za resnega politika. Bolj modro je ukrenil rimski župan, ki je poslal samo svojega zastopnika.
Zdaj, ko je glavno pumo, je tudi župan Bartoli, prej tako poln ognja in navduševalnosti, napisal, da je treba od londonskih razgovorov predvsem pričakovati‘«non un peggioramen-to della nostra situazione» in potem pove odkritje, ki je vredno Kolumbovega jajca: ,«non e 1’ltalia che straccera la nota tripartita« — če bi pa to storili drugi, bi Italijo ne le onečastili temveč «metterebbe-ro 1’Italia in condizioni di do-ver denunciare il trattato di pace (mali mož na prste stopil), quello atlantico e di cam-biare radicalmente la sua po-litica.» Potem pa sam prizna, da je to »semplicemente as-surdo».
Svoje prave želje pa odkriva, ko govori o nekem novem «lon-don kem paktu«, ki ga 3icer samo mimogrede omenja, vendar ne dovolj površno, da ne bi bilo opaziti gladu po tuji zemlji,, ki ga je sramotni londonski pakt iz leta 1915 obetal utešiti.
Tržaško vprašanje pa tudi kom inforrrvi stom ne privošči mirnega spanja. Ne mine dan, da se ne bi o tem razpisali. Zanje je seveda Gromikov ipeše-
tarski predlog alfa in omega po. litične modrosti in — skrbi za tržaške interese. Priznati pa je treba, da so v dresur j napredovali. Včasih so se omejili na članek ali dva, danes pa, komaj ti Gromiko zine, že sklicujejo «manifestazioni di p a c e» ad usum delphint.
Po najnovejših moskovskih direktivah bodo prišli tudi Avstrijci, prav v skladu z Gromi-kom — najbrž, da se mu zahvalijo za zavlačevanje mirovne pogodbe, poleg tega pa še predstavniki «odborov za mir italijanskih provino) Gorica. Videm, Belluno. Trento in Bolzano. Kaj se teh stvar tiče, nam je še uganka — najbrž pa bodo s Terracinijem vred predstavljali potencialno «boljšo rešitev«.
O Trstu se je razpisal tudi Vidah (tisti, ki je bit na Ogrskem in se je vrnil z glavo tako natrpano številk, procentov in podatkov, da daje že intervjuje, bolj strokovne in poznavalske kot sam Rakosi), signal pa je dal že pred časom dobri fašist Ulisse. Oba seveda govorila več o Jugoslaviji kot o Trstu (kar končno počenjajo tudi iredentisti) in ((dokazujeta« («abbiamo cercato di documen-tare>t, pravi Ulisse in - Je vsaj enkrat zadel v črno, kajti več kot «cercare» se mu res ne posteči), da je vsega kriv preklicani sredozemski pakt, o katerem menda samo kominformisti vedo. kaj pravzaprav je. Najnovejši dokaz pa je ((strateška os Beograd - Solun«. Glede teh. nične plati se sicer ne strinjata — Ulisse pravi, da je bila zgrajena nova železnica, Vidali pa rajši gradi »strateške ceste«. Takih cc-st seveda ni, železnica Pa je bila zgrajena približno v času. ko se je Ulisse rodil, Vili pa je hodil po svetu še v srajčki. Pa to ni važno. Laž je laž in če je malo bolj debela, bo pohvala za iznajdljivost tem večja.
Obema — kominformizmu in šovinizmu pa je »kupno eno: slepo sovraštvo do Jugoslavije. V današnjem položaju so njihove kampanje, čeprav na videz gredo v različne smeri, objektivno na isti poti: spreminjanje Trsta v vojno žarišče. Eni odkrito podpirajo Gromikov manever s Trstom, drugi pa dajejo podporo njegovim poskusom, uporabiti Trst za mešetarskj drobiž in datj novega soka ponesrečenim sovjetskim načrtom izolacije'in obkoljevanja Jugoslavije. V?e skupaj pa je podpihovanje hladne vojne.
Tovariš Tito je popolnoma pravilno dejal, da bi bilo napačno in škodljivo, če bj dovolili ZSSR, da poleg tolikih bolečih in nerešenih vprašanj spremeni tudi vprašanje Trsta v velik mednarodni problem.
Na tej nevarni poti pa korakata keminformizem in iredentizem roko v roki. Ne prvič.
L glavo pod kolesi avtobusa
Nesreča ali samomor?
Bržkone ne bo nikdar doce-pojasnjen vzrok tragične
la
smrti 65.1etne Katarine Zormanove, kj je v nedeljo ob 18.30 našla smrt pod k°lesi avtobusa proge «L», Nekaj mimoidočih in ta in on j potnik v avtobusu so vsekakor mnenja, da se je nesrečnica sama vrgla pod kolesa ;n da se njene smrti ne da pripisati nesrečnemu naključju.
Do grozne nesreče je prišlo v Ul. Ginnastica. Ko je namreč avtobus proge «L» privozil navzdol po imenovani ulici do višine stavbe št. 43, se je ne nadnp zvrnila pod zadnja kolesa vozila starejša ženska, ki je v onem trenutku šla po desnem hodniku vštric z avto. busom. Ob prestrašenem kriku očividcev je vozač avtobusa Vittorio Sai iz Ul. Campanelle 38 takoj zavrl vozilo, vendar ni mogel preprečiti nesreče, ker so kolesa že zgrabila nesrečno žensko in ji 3trla lobanjo.
Na mesto poklicani zdravnik RK je ugotovil, da je bilg Zormanova pri nesreči takoj mrtva. Njeno truplo so prepeljali v mrtvašnico splošne bolnice.
Smrtonosen zaJet motocikliste
Mrlva ženska pod stopniščem
Stanovalci hiše štev. 1 v Ul. Severi so včeraj poklicali bolničarje Rdečega križa, ki so v omenjeni hiši našli v tesnem prostoru pod stopniščem negibno 57-letno Antonio Gianchet-ti iz Ul. Corridoni 7. Dognali so takoj, da je žensko zadela kap in da ji tudi zdravnik ne more več pomagati. Kakor so pripovedovali tamkajšnji stanovalci, se je Gianchettijeva večkrat opila in se ob takih prilikah enostavno zatekla pod njihovo stopnjišče ter tam prespala noč. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico splošne bolnice in postavljeno na razpolago sodnim oblastem.
V nedeljo ob 10. uri zvečer se je pripetila v Sv. Križu huda nesreča, ki je zahtevala Človeško žrtev. Mimo hiše štev. 16 je namreč ob oni uri pridrvel na motorju «BMW» 21-let-nj Oliviero Tence, bivajoč v Križu 293. Mladenič, je bil namenjen v Sesljan, na tamkajšnjem ovinku pa mu je razneslo sprednjo gumo in sunek ga je vrgel s sedla na rob ceste. Motor pa je sam drvel še nekaj metrov naprej proti levi strani ceste in zadel y skupino ljudi, ki so prav tam čakali na avtobus, ki vozi proti Trstu.
Na nesrečo je bila tam zbrana cela družina Oresteja Ra-valica, stanujočega v Trstu Ul. Biasoletto 12, in sicer njegova 59-letna žena Jolanda, njuni štirje otroci in dva vnuka. Ra-valicovi sp se. vračali z izleta in kakor smo rekli, čakali na vozilo, s katerimi bi se vrnili domov. Motocikel je priletel naravnost v Jolando ter jo tako hudo poškodoval, da je umrla že med prevozom v tržaško bolnico. Silni sunek težkega motornega vozila ji je polomil noge in domnevno prebil lobanjo.
Tudi vozač motocikla je bil pri nesreči močno poškodovan. V bolnici, kamor so ga prepeljali z zasebnim avtomobilom, so ugotovili, da ima hude poškodbe po nogah, po glavi in obrazu ter domnevno načeto lobanjo. Njegovo stanie je bilo še to noč zelo resno r ponesrečenec je bil še vedno nezavesten. ,
Nicolo 7. Potem ko sp onemogočili delo signalnih naprav, so se lotili težke železne blagajne s kisikovodikovim plamenom. Vendar načrta niso utegnili izpeljati do kraja. Vse kaže, da jih je pri mrzličnem delu nekaj preplašilo, zakaj zjutraj so našli v banki Poleg železnih bomb, ki služita za prenos kisika in vodika, tudi moški jopič. Blagajne torej niso utegm. li navrtati in so se v naglici zadovoljili z drobižem pobranim po predalih pisalnih miz, to je, z okrog 5000 lirami, kar pa jim ne bo krilo stroškov, ki so jih imeli z nočnim podvigom.
Ponovno je • sreča dokazala, da ne gleda nlikemar v obraz in da imajo prav oni, ki trdijo da je slepa. V nedeljo je blagovolila pobožati s svojo mehko roko sledeče Tržačane: Giordana Ccgaj in Carla Fegitz, ki sta imelo.: v soboto dobro misel in si nabavila loterijski listek «Totocor». V ponedeljek Pa so ju obkrožili novinarji, ki so jima čestitali Za dobitek 10 milijonov lir.
Tudi med zveste pisce listkov (cTotocalcio)) je muhasta sreča malo pešarila. Srečni možakar, ji, ki' zhaj0 pravilno napisati 1, 2, X, se imenujejo: Giuseppe Batich, Rutar Rudolf in tretji, ki ga za sedaj imenujejo še ((neznani)). Da pa ne bodo ženske pozabljene, si je sreča izbrala Rutar Žito, ki bo pomagala razdeliti 9 milijonov lir, ki pripadajo štirim srečnim igralcem. Drugih 7 milijonov pa si bo delilo večje število prijateljev treh znakov 1, 2 in X.
Giordano Cogai bo dobljene milijone uporabil, da izboljša in uredi svoj bar, ostali pa so vsi novi milijonarji, ki se bodo morali otresati raznih več ali manj zainteresiranih prijateljev in svetovalcev.
Iz Bazovice
V soboto 10. t. m, smo praznovali mednarodni dan žena. Dvoranica sedeža prosvete je bila polna vaščanov. Program je otvorila tovarišica z govorom o važnosti mednarodnega ženskega dne in naporu žena v borbi za mir. Qb tej priliki je govornica izročila šopke nageljnov materam padlih partizanov. p0 govoru je l-ilo predavanje o ((Dnevu slovenske kulture« s predvajanjem filma in slik. Med prireditvijo jP zelo dobro igral domači tambu. raški zbor kateremu gre vse priznanje in pohvala.
SHPZ
SEJA GLAVNEGA ODBORA SHPZ
V četrtek 15. marca t. 1. ob 16. uri bo v običajnih prostorih seja glavnega odbora SHPZ. Prosimo odbornike, da se seje gotovo in točno udeležijo.
Koncert pianista Vidiihbt*
Morje naplavilo truplo
enega izmed zakoncev, ki sta izginila v sredo
Včeraj - ob 14.20 so našli finančni stražniki vGrljanu v bližini valoloma moško truplo,
namenjena. Ker se nekaj dni nista vrnila, so zaskrbljeni sorodniki obvestili o tem politi-
ki so ga valovi naplavili na, jo, vendar tudi tej ni uspelo obalo. V trenutku ko so ga | najti sledu za njima. yse, kar
Jalovo nočnb delo drznih vlomilcev
V noči od nedelje na ponede. ljek so se vtihotapili neznani vlomilci z vsemi potrebnimi pripomočki v prostore »Banca popolare Giuliana« v Ul. San
našli, je truplo ležalo vznak in pri pregledu je bilo ugotovljeno, da ima več ran na glavi, bržčas zaradi udarcev ob morske čeri. Najdeni je imel obraz že ves pomodrel in zatečen trebuh. Na mesto poklicani policijski zdravnik je u-gotovil, da je smrt nastopila dva do tri dni prej.
Pri preiskava so našli pri u-topljencu listnico s 4.800 lirami fotografijo mladega človeka in izkaznico Rdečega križa, na podlagi katere se je dalo ugotoviti, da grg za 50-letnega E-doarda Sala iz Ul- XX. septembra 39.
Kakor so nekateri Usti že poročali, se je Sala skupno s svojo 48-letno ženo Zoe odpravil z doma v sredo zvečer, ne da bi komu povedal, kam sta
se je zvedelo, so bile pičle informacije nekega vozača avto-taksija, ki je izjavil, da je zakonca Sala oni večer odpeljal do barkovljanskega pokopališča. Tam sta izstopila in nihče ju ni kasneje več videl.
Vse kaže, da gre za samomor obeh zakoncev, ki 3e nista mogla potolažiti zaradi izgube edinega sina. Tega sta namreč izgubila v zadnjih dneh vojne, medtem ko se je vračal v Trst.
Slovenskim učiteljem in profesorjem
V četrtek 15. t. m. ob 18. uri bo skupni ogled razstave slikarja Staneta Kregarja v gale. ri ji «Scorpione» pod vodstvom umetnika samega.
Vabimo na številno udeležbo!
Po hvalevredni iniciativi Ljudske univerze smo slišali v soboto zvečer ponovno tržaškega umetnika — tokrat pianista Giargia Vidusso, 'ki je v’dvorani tržaškega konservatorija izvajal samostojni klavirski koncert. Mladi umetnik, ka te. rega solidno klavirsko igro srno občudovali že lani ob priliki Bachovega spominskega koncerta, je pri sobotnem nastopu pokazal ponovno izvrstno tehnično pripravljenost in tisto poglobljeno, iz notranjega doživetja izvirajočo igro, ki mu jo more zavidati marsikateri klavirski virtuoz
Skrbno izbrani spcred je obsegal Bachovo ((Kromatično fantazijo in fugo», Hagdnove Variacije v F-dui~u, Schuman. novo «Kreisleriano» Brahmsov lntermezzo in balado, Ravelovo ((Igro voden ter Debussgjeve «Plese».Najbolj dognani sta bili izvedbi skladb obeh romantikov, ki ju je pianist stilno posebno osvojil. Posebno s Schumanno. vo «Kreisleriano» je ustvaril razpoloženje zanosa in sanjar-stva. ki je tako tipično za romantika Schumanna. Mojstr.-ska igra vrni je omogočila, da je izvabil klavirju čudovite barve impresionistov Debussg. ja in Ravela.
Mnogoštevilna publika je nagradila mladega umetnika z burnim aplavzom in ga prisilila, da je dodal še dve skladbi izven sporeda, od katerih je prvo, ki je ugajala s svojim živahnim in gracioznim karak.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA opravlja veliko narodno poslanstvo; zbira zlasti ves slovenski •tisk, ki je kdaj koli izšel na našem Tržaškem ozemlju. Zato poziva vse narodno čuteče Slovence, da ji pomagajo odpraviti ogromne praznine v slovenskem kulturnem življenju, ki jih je povzročil fašizem. Slovenci, ki ljubite svoj jezik, preglejte svoje omare, podstrešja in police, morda je še kje skri. ta kaka slovenska knjiga! Javite nam na Ul. Geppa 9, tel. 8402.
Gledališče Verdi
Danes ob 21. uri nastop dramska skupina Maltaglj3« Carraro z Bourdetovo #UJeT
COM-	..	-	n
Zaradi obolenja režiserja v
D’Anza ne bo mogoče nastoPj
z novim delom Salacroua
je znal». Na željo občinstva
•jutri, ob priliki poslovitve,« stopila dramska skupina a,J" vim delom D. du MauI1® ((Septembrsko valovanje*.
BI RADIO 0
JUGO SL. CONE TUŠ;
(Oddaja na srednjih 212.4 m ali 1412 M
Torek 13. marca 1J51. ^
i.
6.30: Jutranja glasba, rotila v ital. 7.00: Napov^^j
■jutrih
poročila v slov. 7.15: glasba. 7.30:	Zaključek
°aaa00: Zabaven apoktensMj®
12.(
Zabaven opotd^SnvšIi red. 12.30: Peter liji£„c/s. V
Italijanski capriccio.
'	13.00: Napoved ^
čila v ital. u.uu: tsapv«— (j poročila v slov. 13.15: R jjg, sopranistke Ote Ondine, -sp ka glasba. 13.45: Glasba P° v jjž
(ital.) 14.30: Pregled' tiska v j, 14.45: Pregled tiska v slov-,, -
lt.tJ. ricgicu Lisrkct v Zaključek opoldanske 17.30:	Politične	Uk
(Ital.) 17.40: Filmska glas158' u> Ljudska univerza (‘tri; minit?
kv??
Haydn: Trio v G-duru tj5 LTjid op. 72. 18.45: Poročila v h
19.00: Glasbena medigra, ‘friass: ročila v ital. 19.30: Napoveo ^ poročila v slov. 19.45. 5tiaCoin1 pregled (slov.) ',nnn: w '
19.M 19.45:%'
20.00:
Puccini: «Turandot>),	C'
dejanjih. 22.00: Revija P^' gk
kestrov. 22.45: Ludwig
thoven: ((Sonata v mesečin1’^ 27 št. 2 v cis-molu._23.00. , f
poročila v ital. 23.05: Zao Izročila v slov. 23.10: Ghjava^ p nega sporeda za_ naslednji
ital. ih slov.) 23.15: 15’ ^
=
16.00: ((Zapeljiva plavo-
Rossetti.
laska«.
Excelsior. «V vrtincu«, Clark Gable, Vivien Leigh. — (Dve predstavi ob 15.30 in 20.30 (bia gajna 14.30, 19.30). — Galerija 500 lir, parter 400 lir.
Nazionale. 16.00: ((Nepoznani zaročenci«, Judy Garland. Arccbaleno. 14.30: «Rio Bravo«. Fenice. 15.00: «Ni miru med oljkami«, Raf Vallone, Lucia Bose’ Filodrammatico. 16.C0: «Malgueri da«, D. Del Rio.
Alabarda. 16.C0: ((Cvetlice v prahu*. Greer Garson, W. Pidgeon. Armonia. 15.30: ((Naskok na nebo«. Garioaldi. 15.00: «Prvo obhajilo«, Ideale. 15.20: «Parada zvezd«, Impero. 13.30:	«2elezna	krona«,
A. Biasotti.
Italia. 16.00: »Sijajna negotovost«, M. O' Hara.
Kino ob morju. Danes zaprt.
Savona. 15.00: »Kačja jama«. Oli-via De Havvilland.
Viale. 16.00: «Grive v vetru«, P. Fosler in G. Patrick.
Vittorio Veneto. 16.00: «Jutri je prepozno«, A. M. Pierangeli.
Azzurro, 16.C-0: «Usodni gong«, D. Klark, A. Smith, Warner,
Belvedere. 16.00: «GIas srca«, M O’ Brien, R. Preston, M. Arnold.'
Marconi. 15.30: ((Praznik ljubezni«.
Massimo. 16.00: «Cloveški pes«.
Novo Cine. 16.00: «Havajska sirena«.
Odeon. 16.00: ((Stavka milijonov«, N. Taranto, Riento. Chiaretta Galli.
Radio. 15.30: ((Trpeče mesto«, Tosi Barbara Costanova.
Vittoria. 16.00: «Sirena iz Konga«, H. Larr.ar, W. Pidgeon, Frank Morgan.
Venezia. «Možgani Frankensteina«, Gianni in Pinotto.
Sv. Vid. Danes zaprt.
KONCERT POLICIJSKE GODBE
Danes ob 20.30 priredi godba tukajšnjih policijskih sil koncert v Avditoriju v Ul. Tea-tro Romano 2, Koncert bo dirigiral P. Mansi. Program obsega dva dela in sicer:	1.
Wagner «Lohengrin)>, preludij III. del; Dvorak simfonija štev.
op. 95 (Novi svet).
2. Jazz godba: Conut Basie’s
ter jem. napisal tržaški glasbe-1 «Yumpin' for Marie«; Peter de
m k in kritik, Giulio Viozzi.
Takih koncertov, kakor je bil sobotni, si ponovno želimo in to v večjem in akustične}-šem prostoru.
Rose «Deep Purple«; Kerry Nills «Red Wing»; različni avtorji «Rapsodia Vesuviana« (godba na pihala).
Dvorana bo odprta občinstvu točno ob 20 uri.
23.30: Zaključek oddaje-RADIO TRST Torek 13. marca H— ^
U-
1951
11.30: Za vsakogar nekaJ-^j Novi svet. 12.10: Zbrane pl« f arhiva. 12.45: Napoved časa ročila. 13.00:	Glasba po 4 f
14.00: Poročila. 14.15:	$
gled tiska. 14.30: Zaključe* danske oddaje.	,0(Vv (Ji*
17.30: Plesna glasba. l»v"'ert Amerike. 18.15: Grieg:	#
a-molu op. 16.	18.46: H a'l9.0»
Harty:	Komična uvertura-
Mamica pripoveduje. lsJrLeer ne arije in dueti. 19.45; ~ pedj časa in poročila. 20.00. jof glasba. 20.30: Okno v svet-Lahka glasba. 21.00: ,vzS.ranc'|! dini: Življenje in delo f pt" Prešerna nato Srečanje-j. gd' ljubljenimi melodijami. kJJ thoven: Koncert za vtohn kester. 22.42:	Operetna
23.00: William Schumann- s3v ija št. 3. 23.15: Napoved
23.30: Polnočna A**
mja
poročila.	------
24.00: Zaključek večerne
RADIO T R S T 1
Torek 13. marca *55’
14.00: Tretja stran. glasba. 14.30: Spored BBjg. čj?
17.30: Plesna glasba.
ia glasba, orkester lina. 19.00: gtari Trst:
• — -	rgij
Armonia« pogovor Line - jin ni. 19.10:	Tu in tam P
19.30: Kino in občinstvo, Jfocg
20«
Tulia Kezicha. 19.40:
Muggsya Spanierja. 20.00-la. 20 15: Aktualnosti. 20-^jg; -j.
ton Gould: Spirituale. - 0,v '	'	'	ritmov.	P	i
kester modernih r),:rnJ?Jjtii ^
21.45: ((Luca Donati na ‘5^32-Š enodejanka Alme F?'zz<?Xf' 22"“, Ritm-i latinske Amerike- izyai Stari plesi za tamburicOuprotJ-, Bruno Tonazzi. 23.10:	pit*
23.20: Znamivosti. 23.30-glasba.
 _______________
NOČNA SLUŽBA LB#*L. ®
AlTAlabarda, Ul. de Leitenburg, Trg S. Gl.,njta J Praxmarer, Trg £ulo *.'
Tizianu Večeri,
dott Prendini, Ul, Harabaglia, Skedenj.
Barkovljel
ROJSTVA, SMRTI IN
POB'
rial j?
Dne 11. in 12. mar<* otrtf' je v Trstu rodilo k pa > umrlo je 17 oseb. P°r bilo 5.
A''
Cerkvene poroke:
Rizzottj SP čir 1 Pasciualotlo-Zanin. '“‘.o9poou£
vano Comis-so in Mario "i Maio,^
Luigj Trevisan in Marija Kavs, agent ^ s.glo^a Ščuka in gospodinj3 . ^jlBj, Paulič. vojak am. v<^jinja Michniak in gospo« f ma Simoni.
Umrli so:	59-letna	s-.
Lozar por. Škabar, 71- po^j,
Severna stran dolgega hriba med široko Zaveljsko in ozko Osansko dolino, ki se je pri Mačkovljah že spremenil v grič in se polagoma spušča proti morju, je popolnoma pusta. Na tej strani ni dreves, ne grmovja ne hiš. ne živine, ničesar. Danes kakor pred sto leti. Dolg, ogromen grob od Socerba do morja, za katerim si ni mogoče predstavljali življenja. Ako bi stal na vrhu velikanski križ, obkoljen s cipresami, bi bila slika popolna.
Le nekdanja kozja steza, s katero je bil vrh zvezan z dolino, sg je spremenila v dovolj široko gladko cesto, po kateri te avtobus pripelje v prijazno istrsko vasico Mačkovlje, ki leži takoj pod vrhom, na južni strani. Kako vsa drugačna in nasmejanja bi bila severna stran, ako bi se je usmilili in pogozdili. Ne samo ona. vsa široka dolina tja do Boljunca in Kolonkovca bi oživela in se razveselila in vsa Istra bi v očeh Tržačanov zadobila bolj prijazno in vabljivo lice. Gozdovi, kjg ste vi gorenjski gozdovi da bi očarali našo tužno Istro in jo spremenili v pravi pokrajinski biser naše jugoslovanske zemlje? Drug narod je tukaj gospodoval stoletja in stoletja in jo ogolil d0 kosti. Narod, ki ne ljubi kmeta in njegove zemlje in ki životari v svojih kamnitih mestnih puščavah.
Vse te turobng misli pa ti odletijp in izginejo kakor ne-
S poti po zemlji mačkovljanski
gim tudi za čiščenje korita tega gorskega hudournika ni
prijetne sanje, ko prideš na vrh in zagledaš pred seboj južne mačkovljanske obronke, vse pokrite s še spečimi vinogradi, po katerih zeleni vse polno mladih oljk in — že v prvi poloviti februarja — cvetijo mandeljni. Tam bolj daleč od vasi, v smeri proti Orehu, pa so južna pobočja pokrita s hrastiči. ki ustvarjajo prej grmovje kakor gozd. S takim grmovjem je onstran Osapske doline pokrita tudi severna stran tinjanskega hriba, ki lo či Osapsko dolino od Rižanske. Visoko pod socerbskim vrhom stoji na straži Malega Krasa temno borovje.
Tudi Mačkovlje so proti koncu vojne fašistični požigalci spremenili v žalostno pogorišče. Hiše so po vojni sicer pokrili in popravili, vaščani pa še vedno trpijo zaradi požganega pohištva in uničene gospodarske opreme; le za silo so si nabavili in napravili najnujnejše stvari. Kljub temu so Mačkovljani zelo prijazni in dobre volje, saj ne more biti človek čemeren v tej z vinogradi obkroženi vasici, ki jo boža južno sonce. Podobni so svojemu zvoniku, ki se moško drži in glasno naznanja ure, čeprav mu še niso popravili razbite strehe; granata mu je
odnesla rob ob uri in razbila kazalo. Tudi zvonov ni več ura vendarle bije!
Prebivalci Mačkovelj so večinoma kmetje. Poljedelstvo je mršavo:	vinogradi, sadje,
krompir in drugi domači pridelki. Razen živinoreje se je začelo v novejšem času razvijati tudi vrtnarstvo. Za prodajo prihajajo v poštev na prvem mestu slavno mačkovljansko vino. potem mleko in zelenjava, češnje in smokve. Starih kmečkih družin, ki so imele nekdaj pravico do skupnih občinskih pašnikov in posedujejo še danes stiskalnico za olje in občinsko hišo, je 53, vseh skupaj s priseljenci vred pa jih je okoli 80. V občinski hiši je začasno nastanjena ljudska šola, za katero se g>adi -novo poslopje na poti, ki vodi v Pre-heneg. Ta nova šola. ki je že pod streho, bo za obe vasi, Mačkovlje in Prebeneg. Nekdaj so hodili mačkovljanski učenci v Osp, prebeneški pa v Dolino. Naše gostilničarje, ki radi točijo dobro domače vino, opozarjamo na to, da je v Mačkovljah na razpolago še precej vina. ki se prodaja po 9000 do da je južna stran gričev od Mačkovelj do Oreha kakor ustvarjena za vinogradništvo in sadjarstvo. Do zdaj pa je le
neznaten del tega zemljišča uporabljen v ta namen. Potrebna bi bila predvsem za motorna vozila primerna pot, ki bi vodila poševno po sklonih od Mačkovelj do Oreha in ki bi omogočila intenzivno in ne predrago obdelovanje ob njej ležečih zemljišč. Z modernimi stroji bi bila naprava poti in prekopanje zemlje prava igrača. Saj napredujejo polagoma vinogradi celo spodaj ob vznožju gričev, ob cesti v dolini, čeprav ni tam lega za to najbolj primerna.
V gospodarskem pogledu še bolj koristna od Irte je za ta kraj oljka, in sicer zaradi tega, ker zahteva mnogo manj dela. Nekdaj se niso kmetje preveč brigali za pridelovanje olja, ker so taka vprašanju presojali z gledališča domače potrošnje, skrbeli so namreč za to. da bi pridelali toliko olja, kolikor so ga potrebovali za svojo dru. žino. Svetovni gospodarski napredek je prislil tudi kmete, da “Pecializirajo, t. 'j. da izko-
ristijo svojo zemljo za najbolj donosne pridelke; v tem pogledu je oljka važnejša od trte. Vsekakor ni vino tako neob-hodno potrebno za naše življenje kakor olje.
Položaj mačkovljanske zem. Ije je najbolj primeren za belo grozdje. Goji se gljera, malva-
zija, rebula in penela. Začeli so uvajati tudi savinjon, ki daje dobro vino, žai pa premalo rodi. Prav nasprotne lastnosti ima «pagadevec» (tako so namreč domačini prilagodili našemu jeziku njeno italijansko ime «paga debiti« — plača dolgove), plačuje dolgove, ker prav izvrstno rodi, zato pa ima njeno grozdje malo sladkorja in daje malo alkohola. Na nekaterih zelo sončnih mačkov-ljanskih položajih Pa je vendar izgubila to svojo napako in rodi prav dobro grozdje. Spodaj v dolini prj križišču, kjer pride cesta iz Mačkovelj na osapsko cesto, ima . kmet pred svojo hišo iatnik iz 20 takih trt, ki mu daje okoli 2 hi vina, pred par leti pa je natrgal celo za 3 hi vina grozdja.
Razen tega kmeta se -je naselilo po vojn; okoli križišča še 5 ali 6 drugih Mačkovljan. cev, katerim so bile med vojno uničene hiše v vasi. Tam je tudi krčma in blok med obema tržaškima conama. Osp spada namreč že v cono B, nekoliko više nad Ospom ležeča Gabro-vica pa v Jugoslavijo.
Neprijetno presenečenje Za vsakogar, ki ve. da je že Avstrija regulirala osapsko reko, so poplave v zgornjem delu Osapske doline. Odkod vendar poplave Saj nas .je vendar kar 25 let osrečevala vzorna italijanska uprava, ki se med dru-
prav nič brigala.
Goveje živine ie v Mačkovljah nekaj nad 100 glav. večinoma krav in junic. Volov so imeli nekdaj okoli 50, danes so skoraj popolnoma izginili; boljši kmetje imajo največ' do 8 repov v hlevu. Prašiči SP redijo le za domačo*potrebo. Za enoletno krmljenje svoje edine krave je kupil na primer neki kmet za60.0001ir sena.Tudispa. šo imajo križ. Pašnike je oblast zaprla menda zaradi pogozdovanja; slednjič pa so jim vendar dovolili tri mesece paše.
Kakor .je že zgoraj omenjeno so se začeli Mačkovljani baviti tudj z vrtnarstvom, spo-oaj v dolini in tudi zgoraj po njivah. Dolina pa je primerna samo za letno zelenjavo; preveč je namreč osojna, ker jo zakriva tinjanski hrib.
Nekaj mladine zahaja na delo, v tovarne, v bližnjo rafinerijo nafte v »Savljah in tudi v mesto Mlekarice vozijo na av tobusu mleko v Trst. Plačujejo ga kmetom po 50 lir liter. Večinoma pa se preživljajo Mačkovljani z delom na polju in okoli živine.
Na osapski cesti, nedaleč od križišča, me je začudila deščica, na kateri je napisano ~ samo v italijanščini! — «zastrup_ ljena zemlja«. Stopil sem v bližnjo hišo na nasprotni stra.
ni ceste in poprosil gospodinjo, vanke, torej italijanke in revice ne razumejo niti besedice slovenski«.
— od —
(Iz ((Gospodarstva)))
na Maria ’ Zudetič P°^rgi5 V san, 7ti-letna ^ere,za
Cuk, 74-Ietni Car o Pf go-k r letni Alberto Cb« Ug0 Tavasani, 7!Tlletri,y ventura Altavilla, 77 pje-ardo De SocchierL..- 5*ii
arero ue	llr ircič.
Ana AIksa por. Lul* na Amelia Cillia P?*;* & 36-letni Angelo Jal^ ' 6«
ni Giuseppe Donati.
Franc Babič, 4f.lec.ai^ j Filippi, 10-letna M- Gr ^ • tanot 68-letni Vitt°ri ^cc> j chio. 57-letni Ramiro
U RADINE
UKAZ ST.
NOVI PREDPISI pogOG)jiiA
IN PODNAJEMNE p p0l] SPREMEMBE IN
UKAZA ST. !”/•
sa*
v
ukaza št. 175, kjer a
določbe ukaza ».1 'e najemne in P°dn ..ndro^jie«'
za anglo-ameriškoJ5° vseh
uka?.na,Tk1era sft X ta %-kVtov:
((dobrodelne«.
((vzajemne« (*m“tuaoKaZ» % S*?
Clen II. nt>vegaUo .......
da se v Prlmeru’allj me:
-Šantli)«*
nuje ali skupno ""m r*
—..i.,(n	stanovalce1*^	.„	n'jte*
rablja več stan°^0re je'
družine skupno pr . vCSti jd*v' ve in je mogoče ^ <r teh prostorov, 3 «pr postopek s prošnjo -pravfj. ki bo določil da"dete str8 njo povabil Pr' .stopal "iij (tPretor« bo ptf^aJ^V' ki ga bo smatral jj ,vSe n mernega in bo nosti. ki nisojaJ3	^
obhodno potrebne-
Predrlo bo -Jločbo, bo moral	aj<
kovno mnenje z3St0LiKa I 1**
odiočbo
,	 ...	predsta	^
nik). Te strokovni a t>- a ■.
tor« izbral iz s* nseb, J*.»g* nih In poštenih stavlja predseonn* dtšča.
18. marca
Iružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico ljll. nadst. - lelefon 11-32 PROSLAVA H. MARCA T PEYMI j IZ SLOVENSKE BENEČIJE
Irti s priznanjem pravic manjšinam zdravstvo in propaganda Ipamezniknin se uirjuje mir v sveta
*t« polna (Ivoraua je ponovni dokaz, da «da Slovencem v Gorici dostojna dvorana
Sbvensk,
81 tud- V' zene na Goriškem
Plavil t0| Y nedeli° popoldn »e p- marec, mednarod-
le so se
teb.*ena- z'b^
ij;	n^'	dvorani	v	Pevmi,
;e Mina
S' 3 katero lahko raz-?rcs]J Slovenci na Goriškem.
Vaščanaa	zaradi	P°greba
že ’ ožeb
cela z er^kib žena v Pevmi, pri-že	eno	uro zamude.
Isna a Pr>četkom je bila dvo-ftiorjjj lto polna in. mnogi so M]odom Sporedu slediti pred
Vse
riinj aav;z°če žene, med kate-
oddali«^ --e, biio mn0*S° z na>
b»dob S vasi’ kot so Do" la tov lb Jamlje, je pozdravi-
V kratir 155 Pavlinova, ki je Soletj, govoru orisala dol-&	boi'bo žena vsega sveta
eiaW,m°kraciiO’ napredek in toe<jwravnost. Povedala je, da slavij«, k° 1° doslej žene pro-tjuboVvoj praznik v mame. fetos	Za enakopravnost, ga
borbe Pros?avliaio v znamenju je aJ?,.mir' <{Mil* s,i želijo vsi« Daj roroKvala govornica, «pa lila nalp jdai° velikim ali ma-jijo (J m- Mir danes ponu-Ija v ^ VSePovsodi: vzhod poši-liim; bele golobice in
>. * Z3kI*ui^i  _ ::i- j  .
? oho:
*e
V(e nti r.va svojih dve sio ali roženih divizij: zapad r«vnoU-3or02uie, da bi ohranil jari.s)j0 2R- Kakšno je pa de-Vedati , nam bi znalo po.
Sv •	^sko ljudstvo«.
<.*** je nadaljevala z
*čutil	’ da ni nibče tako
r^ vse grozote vojne kot fcrug n ^a Predrtem, ko še leže ka(j Z1,3 mesta in marsikatera ^na j<a’ da se ji povrne sin, dvjgg- se ji povrne mož kig0v Sv°j Slas taki !tjpt ‘e ° novi vojni in se t<'Kj° na nove napade ter »W .]0 ustvarjati ozračje
in borile proti temu, da bi svoje sinove zopet izpostavljale svinčeni toči. Borile se bodo za priznanje pravice do neodvisnosti in samoodločanja tudi malih držav, popolne svobode vseh narodov sveta, za človečanske pravice manjšin im posameznikov, ker le s priznanjem takih pravic je mogoče doseči mir na svetu.
Po govoru je skupina žena, mater padlih partizanov odnesla venec na spomenik padlim borcem v Pevmi, katerih spomin so udeleženci proslave počastili z enominutnim molkom.
Sledil je kulturni spored. Nastopila sta ipladinska pevska zbora iz St. Mavra in Pevme. Čeprav sta bila oba zbora šele pred kratkim ustanovljena, sta
v izvajanju nekaj narodnih pesmi pokazala lepe sposobnosti. Nato so nastopili še gojenci dijaškega doma z recitacijami. Občinstvo je pri tem najbolj prevzel nastop dijakinje, ki je čitala odlomek črtice I. Cankarja «Skodelica kave«.
Za dijaki je nastopila mladinska igralska skupina iz St. Mavra s dvodejanko ((Zupanova Micka«. Kljub svojemu prvemu nastopu je družina z neprisiljenim podajanjem gledalce presenetila in navdušila. Najlepša točka sporeda pa je bil nedvomno nastopi pevmske-ga kvinteta. Z ubranostjo in brezhibnostjo, je zapel več slovenskih narodnih pesmi. Pri občinstvu je naletel na veliko odobravanje, ki mu ga je izkazalo Z burnim, ploskanjem.
Sodeč po italijanskem tisku b; človek mislil, da italijanski vladni ljudje skrbijo za revne vasi kot skrbi mati za lastnega otroka. V življenju, v praksi pa stoje stvari popolnoma drugače. Oglejmo si na pr. eno izmed beneških vasi in. na temi primeru ugotovimo, ali se res oblasti za revne kraje toliko zanimajo, kolikor o tem pišejo italijanski časopisi.
Omenjena vasica šteje 304 prebivalce. Mladeniči so pri vojakih, nekaj deklet služi v mestu, moški pa, katerih je, med drugim povedano, zelo malo, so zdoma na delu. Ker so v vasi zabeležili veliko obolenj, je Državni zavod bolniške blagajne sklenil preveriti, če podatki odgovarjajo resnici. Komisija je na kraju samem ugotovila, da so vse navedene osebe tudi dejansko bolne. Člani komisije so se s tem zadovoljili in odšli. Seveda je bil ta zdravniški pregled, v kolikor je bil obisk sploh podoben zdravniškemu pregledu, zelo pomanjkljiv. Omenjena komisija bi se ne j
smela brigati samo za to, če so zavarovani bolniki tudi dejansko bolni, ampak bi morala pregledati, v kakšnem zdravstvenem stanju se nahajajo tudi ostali vaščani. Pri tem bj prav gotovo odkrila zanimive stvari.
Ugotovila bi, da živijo v tej vasi, katere prisotno prebivalstvo je veliko manjše od 300 in ki konec koncev živi v dobrem, zdravem podnebju, nič manj kot trij€ bolniki s kostno jetiko in nekaj drugih s pljučno jetiko. Tako visokega odstotka bolnikov s to. vrsto bolezni nc-najdemo v nobeni vas> niti mestu, nitj tamkaj kjer je delavstvo zapcsleno y podjetjih s slabimi zdravstvenimi pogoji. Tudi register prebivalstva dokazuje, da so primeri smrt; zaradi jetike desetkrat večji od povprečka za vso državo.
V vasi prebiva družina, kate-i'e člani brez razlike bolehajo na tuberkulozi; prav jako se je tudi me.d ostalimi družinami ta bolezen nevarno razširila. Zlasti m,ed otrokj je zaslediti veliko primerov. Zdij se, da so
podvrženi tej. bolezni zaradi slabe prehrane ali pa ker imajo podedovano organsko slabost. Med otroki je tudi nekaj takih, ki kažejo znake rahiiičnosti ali jih taro naduha, da ne zdržijo v teku niti deset metrov.
Naloga občinskih oblasti bi bila, da bi se za obstoječe stanje resneje zanimale in v kali zatrle vsako obolenje. Res je, da nudi zdravniško jpomoč samo tistim, ki nimajo nobenega imetja. Toda, ali predstavlja revna bajta z nekaj metri zemlje premoženje, ki daje n. pr. bolniku toliko sredstev, da bi si lahko ozdravel nevarno bolezen? Prav gotovo ne- Zato naj oblasti nudijo zdravniško pomoč vsem, ki so te pomoči potrebni. Namesto resne skrbi za zdravje prebivalstva pa se dogaja, da prihajajo v vas poleg komisije Bolniške blagajne tudi finančni stražniki, da pregledajo račune v gostilni in trgovini. Seveda se financarji niso zadovoljili samo s pregledom računov, ampak so odšli tudi po drugih vaških hišah, da b; iztaknili kakšne nepravilnosti in na tak način prisilili prebivalstvo, da bi plačalo globo.
Prav gotovo tako postopanje ni v skladu z dejanskimi potrebami cbubcženega in zaradi tega bolnega prebivalstva opisane beneške vasi.
Junija volitve
v peli h občinah
Iz dobro obveščenih krogov se je razširila vest, da bodo v mesecu juniju volitve v petih občinah goriške pokrajine: Krminu, Koprivi, Doberdobu, Standrežu in Sovodnjah, ki doslej še nimajo lastnega izvoljen nega predstavništva. Do tega zaključka je prišlo verjetno v zvezi z novimi zakonskimi določili o občinskih upravnih volitvah.
Agitacija delavcev občinskih podjetij
2e meseca januarja so usluž. benci občinskih podjetij dosegli v vsej državi nekatere izboljšave. Naravno je, da so tudi goriški delavci, ki so pri občinskih podjetjih zaposleni, nestrpno pričakovali, kdaj se bodo določila tega sporazuma razširila tudi v goriški občini, to se- pravi, kdaj bodo tudi njim povišali prejemke.
Kljub dejstvu da so delavci občinskih podjetij po vsej državi bili deležni omenjenih izboljšav, pa do Gorice le te niso prišle. Zato so prizadeti delavci mnenja, da je morala vmes poseči višja sila. Po nji-
VAS RUPA PRI GORICI
.hovem mneju bi to morala biti goriška prefektura, ki " je najbrž predlagala, naj se določila sindikalnega sporazuma v našem mestu ne uveljavijo.
Delavci takega ravnanja niso sprejeli prostodušno, ampak so se takoj poslužili razpoložljivih sredstev za obrambo svojih pravic. Na iniciativo sindikalnih organizacij FIDAE in notranje komisije so se sestali in soglasno določili, da bodo pričeli z agitacijo.
Na tak način bodo delavki občinskih podjetij branili svoje pravice, ki so jim bile priznane, ki pa jih pokrajinske oblasti niso spoštovale.
SEDEM NAKAZNIC 1ZBUBIL-
Sedem nakaznic za živila proste cone je včeraj izgubil 35-letni Mašera Jožef iz Ločni-ka 453. Izgubo je prijavi! policiji.
KINO
VERDI, 17: «Teror črnega morT ja« in variete.
VITTORIA, 17:	«Bojazen	n«
odru«, J. Wyman.
CENTRALE, 17: «Nuna iz Bek-forta«, E. Faure in J. Holt:
MODERNO, 17: ((Sanjava dekleta«, G. Tierney in Hi Fonda.
EDEN, 17: ((Tropska beznica«; R. Richmond.
PRVE VOLITVE V DELAVSKE SVETE
Delavci sprejemajo podjetja in tovarne v svoje roke
(Nadaljevanje s 1. strani)
ze ljudje.
^ključku je poudarila, da 0 žene odločno protivile
'Hi
Š P 0 R T : "
158 ; Juventina 3:2 B - Juventina B 1:0
ima štan-
^Uventina smolo, kadar er' z nasprotnikom na Polju. Ne vemo, kje to iskati vzroke.
za
^edeljska tekma Juven-kot
°ši proti tamkajšnji
■ A
kst ki .io je odigrala W Noš
jVntanci, se je za Stan-P- Qb ZakUučila s porazom N tek6 enaist°rici sta si ves > da^ -kar naibo!i prizade-lfiosoh- k' Pokazali vse Nt7>«i in dosegli 'i. re2ultat.
'da
Je
svoje zma-Ne moremo re-
Pri tem Juventina za-tesen
v tela
'cb Vsekakor pa nam že SiK?n i2id tekme na višini
pove,
h • (fsa - ' “•“* in 5e za‘ s*sPtotni m°rala zmago pustiti
„ ..ežci »ost toth
Želimo, da bi se
Uči
na prihodnje tekme Pripravili in tudi z dokazali svojo vred-
;'deij0 . niorji Juventine so v j *li {j®ra't. Za tekmeca so nioštvo iz Morara. St ens;6,ie k°nčala 1:0 v ko-Jstorice Moraro.
^ IZ ZAH. BEMEClJE
^ pri žičnici
nnajo žičnico za . Iesa v dolino. Po-
V 'lelav le,IPri n‘jej zaposlen v »o ptfriea ‘»lassimo Skubla.
V ko dnevi spuščali debla it- ,tkn’ Se je omenjeni dela-'i.ie „ rečil. Debel hlod se tubjih zaletel naravnost
l:elavca so odpeljali W or,-’ k^er ga je zdravnik
Včitinm1' Ce ne bodo na" \ v « iie’ bo bolnik dobrem mesecu.
»Hill
njem rudnika. Člani bodo morali poglobiti svoj študij, predvsem strokovnega, da bodo kos problemom plana proizvodnje, direktnega upravljanja rudnika itd.. Toda vsega tega se člani delavskega sveta dobro zavedajo in bodo napeli vse sile, da bodo dosegli skorajšnjo obnovo rudnika. Delovni kolektiv bo pokazal, da je rudnik v rokah delavcev.
Tudi delavci in nameščeni podjetja ((Istra benz« so imeli ta dan volitve v delavski svet. Po. daljšem študiju, na katerem so se seznanili z vsemi točkami odloka o postavitvi delavskih svetov, in njegovih nalogah, so pričeli pred kratkim * tehničnimi pripravami za volitve. Napravili so velik slavolok, okrasili podjetje in izobesili transparente. Ta dan so tudi zaključil; tekmovanje, ki so ga napovedali za počastitev volitev v delavski svet.
Na predvolivnem zborovanju so prediskutirali dosedanje delo in sklenili, da bodo popravili nekateie napake, ki so jih delali do sedaj. Na sestanku je tov. Gruden podal obširno poročilo o delu podjetja, ki je v štirih letih obstoja doseglo lepe uspehe. Toda nove naloge stojijo pred delavci in te bo treba v bližnji prihodnjosti izvesti; dokončati bo treba dela v Bujah, kjer se postavljata dve bencinski črpalki in odgovarjajoči kiosk, isto storiti v Umagu, napraviti novo skladišče itd.. Vsa ta dela so poleg tekočega zapopadena v letošnjem planu in jih bo treba izvesti. Delovni kolektiv, oz. delavski svet bo moral poskrbeti, da bo plan izpolnjen.
V delavski svet so izvolili najboljše s tov. Emilom Gla-vino na čelu. Obljubili so, da bodo pomagali drug drugemu, prj tem pa sledili, kolikor se bo le dalo. Cez nekaj dni se bo sestal delavski svet, ki bo določil dan, ko bodo delavci na svečan način sprejeli podjetje v direktno upravo.
V soboto so imeli predvoliv-no zborovanje člani delovnega kolektiva tovarne Arrigoni, na katerem je govoril tov. Ermi-nio Medica o pomenu in nalogah delavskega sveta. V diskusiji se je oglasil tudi tov. Pazzecco, ki je omenil govorice, češ, da delavci ne bodo znali sami upravljati podjetja. Tudi delavci sami so bili spočetka prepričani, da je to za-
nje pretrd oreh in so mislili, da tega ne bodo zmogli, čeprav bi radi • videli tovarno v svojih rokah. Toda po daljšem študiju in razpravljanjih so prišli do soglasnega zaključka, da bodo tudi oni zmožni voditi tovarno ter bodo z zvišanjem produkcije in z zmanjšanjem proizvodnih stroškov dokazali vsem nergačem in sovražnikom stvarnost upravljanja tovarne po delavskem svetu in upravnem odboru.
Volitve članov v delavski svet so bile včeraj dopoldne. Delavke so volile po tri in tri kar med delom, tako da ni bilo zastoja, čeprav so prvotno sklenile, da bo ta dan praznik in so nameravale prirediti izlet? Med dopoldnevom so izvolili 25 članov delavskega sveta, med katerimi je udarnica Ana Zubin, druga udarnica Marija Džurdževič in najboljša ter najzavednejša delavka Lidija Trento, ki presega normo za preko 80 odst.. V delavskem svetu sta tudi dve sedemnajstletni mladinki Marija Nemac, in Diva Pazzecco, ki zaradi mladosti ne bi smeli kandidirati, vendar je delovni kolektiv zahteval, da se jih zavoljo izredne požrtvovalnosti postavi na kandidatno listo in so jih tudi izvolili. Omeniti je treba tudi tov. Bruna Razzecca, Lucijana Novaka in Viktorja Mug-gio, ki so bili prav tako soglasno izvoljeni za člane delavskega sveta.
Delavski svet bo na prvi seji odločil dan prevzema tovarne. Ta dan bodo delavci svečano proslavili, nato pa zastavili vse sile, da bodo pokazali vsem, kaj pomeni uresničitev gesla: Tovarne delavcem.
Z NAŠEGA PODEŽELJA
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru Gl. Cesare Battisti 2 - lelefon 70
USTANOVLJENA JE ZVEZA KULTURNIH DELAVCEV ISTRSKEGA OKROŽJA
Vsaka ped svobode, ki si jo pribori delovno ljiidstvo, je korak naprej v kulturi
V mali dvorani koprskega gledališča je bil v nedeljo usta* novni občni zbor Zveze kultur, nih delavcev Istrskega okrožja. Zbralo Se je večje število slo-venskih, italijanskih in hrvat-skih kulturnih delavcev iz vse jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja...
Pomen tega ustanovnega občnega zbora je dobro označeval napis: Vsaka ped svobode, ki si jo pribori delovno ljudstvo, je ko-rak naprej v kulturi.
Po izvolitvi predsedstva, je tov. prof. Janež podan poročilo o pomenu ustanovitve Zveze kulturnih delavcev, kateremu je sledila živa debata.
Občni zbor so pozdravili tov. Udovič v imenu Novinarskega društva, inž. Stepančič v imenu društva inženirjev in tehnikov, tov. Gregorovič v imenu okrožnega odbora ERS, tov. Benussi v imenu mestnega komiteja in tov. Zeljeznov v imenu Radio-fonije.
V debati je tov. Ribarič podčHal razumevanje VUJA, ki je dala na razpolago nai-lepšo in najbolj primerno zgradbo v Verdijevi ulici za Dom kulture. S tem so dani vsi materialni pogoji za razvoj vseh vrst kulturne dejavnosti. Tov. Gregorovič je poudaril, da Z ustanovitvijo Zveze kulturnih
uresničujemo geslo; ve znanstvenih društev ter dru-Kulvuro ljud.st.ijji. Delavski raz- štev umetnikov, katerih namen
TRI NAJBOLJŠE IZ TOVARNE «ARRIGONI» V UMAGU: UDARNICA ANA ZUBIN, UDARNICA MARIJA DJURDJE-VIC IN LIDIJA TRENTO, KI PRESEGA NORMO ZA PREKO 80 ODST.
red je željan kulture. Pq tovarnah, obratih, gradbiščih in drugod razvijajo naši delavci tehniko in proizvodnjo. Zato bo naloga članov Zveze, da jim bodo pomagali do še višje kulturna stopnje. Ton. prof. Kumar je govoril 0 potrebi združitve učiteljev in profesorjev. Zdi se, da je prav med temi premalo samoiniciative, in da v vsem čakajo navodil od zgoraj. Govorili so še tov. Miho-vilovič, Zeljeznov. Benussi, Borisi in drugi.
Sledilo je črtanje, in odobritev pravil in nato volitve upravnega odbora. Bilo je skle. njeno, da se bo čimprej sklicalo večje zborovanje vseh kulturnih delavcev. Ob zaključku je bila sprejeta nato sledeča resolucija;
((Kulturni delavci, zbrani na ustanovnem občnem zboru Zveze, odobravamo njeno ustanovitev ter dosedanje delo pripravljalnega odbora. Soglašamo z ugotovitvami, da se morajo vsi kulturni delavcj v Istrskem okrožju med seboj še tesneje povezati z namenom, da še bolj okrepijo celotno svojo dejavnost, tako na področju znanosti, kakor tudi umetnosti.
1. Velik razmah našega gospodarstva in naše prosvete narekuje vaem našim kulturnim delavcem nove naloge. Naša ljudska oblast, kj je posvečala že takoj od začetka največjo pažnj0 splošnemu dvigu našega človeka, omogočila delovanje vrsti šol vseh treh narodnosti, dvignila naše ljudstvo iz splošne zaostalosti, v katero so ga bili pahnili fašistični in še pred njimi tudi drugi izkoriščevalci, se danes vztrajno bori, da o-rnogoči vsem trem narodnostim, da se še pobliže seznanijo z znanostjo in' umetnostjo,, kar fco dal0 še večje ga _ poleta našemu razvoju na splošno.
2. Velik razmah . našega gospodarstva ter kulture ni privedel le do razširitve naiše mrežo prosvetnih društev ter šol, privedel je tudi; do ustanovit-
j'e, da se znanstvena ter umetniška dejavnost čimbolj peglobi in pra-v tako, da vsakega posameznika usposobi, da bo skupnosti dal š« mnogo več. Tak razvoj terja od vsakega kulturnega delavca, da si poišče novih oblik dela, da še trdneje poveže s svojimi sodelavci ter vključuje v organizacijo, ki bo s tako povezavo vseh članov znatno izboljšala celctn0 delovanje kulturnih delavcev. .
3. Nagel razvoj v smeri jače-nja demokracije in hkrati pristopanje najširših množic k reševanju vseh vprašanj, ki so odločilne važnosti za ,blagostanje ter polet kulture, zahtevata od vseh kulturnih delavcev, da daj0' 0d sebe kar največ, da bi bili uspehi čim večji.
4. Zveza kulturnih delavcev bo reševala vrsto vprašanj, ki so skupna vsem kulturnim društvom ter kulturnim delavcem na splošno. Vprašanje skupnega nastopa na kulturnih prireditvah in reševanje vprašanja kulturnih domov se' danes ostro postavlja pred vsakega kulturnega delavca. Širok razmah našega gospodarstva ter prosvete zahtevata širših zamisli v kulturni dejavnosti ter znatno izpopolnjene organizacije.
5. Klevete, ki ‘jih širijo sovražniki na račun naše ljudske oblasti in narodov Jugoslavije, s katerimi sraC nerazdružno povezani, nadalje mrzlično oboroževanje ter zlasti rožljanje z orožjem vseh tistih, ki so v besedah za mir, y dejanjih pa podjarmi ja jo majhne narode ter ustvarjajo v svetu vzdušje napetosti, zlasti s svojimi obmejnimi incidenti, terjajo tudi od; vseh' kulturnih delavcev v Istrskem okrožju, da še bolj zavarujejo vse pridobitve NOB zlasti s tem', da vlagajo vse svoje napore, da bi se mir ohranil ter še krepkeje branijo pravice malih narodov, da sam; odločajo o svoji usodi.
Kulturni delavci Istrskega okrožja se dobro zavedajo, da
je njihova borba za krepitev znanstvene - ter umetniške de-javnosti le sestavni del borbe, ki j0 vodi delovno ljudstvo za boljše in.lepše življenje In prav tako, da jim ta borba narekuje, da se postavijo po robu vsakomur, ki hoče mimo volje delovnega ljudstva; Kulturni delavci V Istrskem okrožju se bomo še nadalje vztrajno borili, da postaneta znanost in umetnost ias.t najširših ljudskih mr.ožic, kajti ie tako bo haša ljudska oblast v polni meri ljudska, kajti le tak0- bomQ ustvarili najširše pogoje za uspešno rast socializma«.
Vozni red parnikov
29. 1. 1951 ljavo sledeči kov:
je stopil vozni red
v ve-parni-
Iz Kopra	Iz Trsta
za Trst:	za Koper:
ob 6.00	ob 7.00
6.40	10.15
7.30	11.00
8:00	12.30
9.10	13.30
12.00	15 00
13.15	16.30
14.30	17.30
17.00	18.20 .
Nedeljski in	prazniški urnik
pa ostane kakor'do sedaj.
Obvestilo
15.111.1951 ;ie prične v Kopru tečaj za padalce, ki ga priredi Aeroklub-Koper. pogoji za pripustitev k tečaju so naslednji: 1. da ima interesent osnovnošolsko izobrazo:	2.	da	je
popolnoma zdrav: 3. da je star nad 16 let.
Prijave se sprejemajo vsak dan do 14. III. 1951 v prostorih okrajnega odbora Ljudske . tehnike v Kopru, Verdijeva ulica št. 11-1, kjer se dobe vse nadaljnje informacije.
Naročniki morajo sporočiti ukinitve vedno 1. ali 15. dne v mesecu, in sicer 15 dni pred rokom, od 'katerega dalje ne mislijo ved prejemati lista.
UPRAVA
ANKARAN: V tekmovanju za počastitev 10. obletnice OF smo do sedaj posadili 2300 borovcev. Sadilo je 25 članov SIAU, ki so napravili 104 ure.
Pri gradnji objekta, ki bo služil članom kmečke delovne zadruge, je pomagalo 13 članov, V 95 urah so skopaji 80 odst. temeljev in navozili precej kamenja in grušča. 4 drugi člani pa so popravljali cesto. Prj čiščenju bolnice so dale svojo pomoč naše žene.
POTOK: Pri nas smo se ob. vezali, da bomo v tekmovanju za 10., obletnico OF napravili 500 prostovoljnih ur,,Do sedaj sin0 jih napravili že 160 Delalo je 24 tovarišev, ki so pripravili; 25 m kamenja ;n kopali temelje za transformatorsko kabino. Imeli smo tudi dobro uspeli množični sestanek.
MANZAN; Mladina je na zadnjem sestanku razpravljala o delu. ki ga bo izvršila. Živa je bila debata o udeležbi Pri gradnji mladinske proge Do-Loj . Banjaluka in o pripravah za telovadbo za 1. maj. Prav gotovo ne bomo zadnji, saj je mladina naše vasi vedno dala velik prispevek v delu za skupnost in to doma, v okrožju kot tudi v delovnih brigadah v inozemstvu.
Pri popravljanju cest je zadnje čase delalo 14 članov SIAU.
MAREZIGE:	Člani kmečke
delovne zadruge so imeli pretekle dni občni zbor. Bili so navzoči , vsi zadružniki in tudi tisti z Vršiča. Iz poročila u-pravnega odbora -je bilo razvidno, da bodo dobili 176 din za delovni dan. To bo menda največ v primeri z drugimi za-drugami v okraju, ki imajo nižje plačane delovne dni. Zvečer so' imeli vsi skupaj lep zadružni praznik.
SV. ANTON:	Na občnem
zboru kmetijske nabavno prodajne zadruge »o člani, zvedeli. da je bilo v lanskem poslov, nem letu nekaj nad 400.000 din dobička. Ta znesek bo tako le porazdeljen: 50.000 din za ljudsko prosveto in nakup glasbenih instrumentov, 250.000 din za dograditev zadružnega doma. Poleg tega so člapj sklenili, da bedo kupili dva para valov. 9.000 din so določili za na. grade najboljšim uslužbencem zadruge.Najvažnejši sklep občnega zbora pa je bil ustanovitev zadružne ekonomije.
ljudska tehnika v Marezigah
Pred nekaj meseci se je V* Marezigah ustanovil klub Ljudske tehnike. V začetku so člani krepko poprijeli za delo in v nekaj tednih prisostvovali več lekcijam o radijski tehniki ter letalskem modelarstvu. Imeli so tudi praktični pouk in pričeli z gradnjo letalskih modelov. Toda nenadoma so pričeli popuščati, dokler niso zaspali.
Vzrok te nenadne popustitve je verjetno v tem. da so čla-;ni mislili, da bo že po nekaj sestankih prišlo do vidnih u-spehov. Pozabili so. da je za dosego nekega cilja potrebno znanje, v našem primeru teoretično in praktično. Brez dvoma bi bili navdušeni, ko bi videli jadrati po zraku model jadralnega letala ali pa poslušali razne postaje na detektorskem sprejemniku. Njihovo veselje in navdušenje bi bilo še večjo, če bi si nekaj takega sami sestavili. To bi lahko, če bi imeli malo več volje.
Ob zadnjem mladinskem sestanku, ki je bil pred dnevi v vasi, so klub obiskali člani okrajnega odbora Ljudske tehnike. Tovariš sekretar je zbranim pojasnil pomen jn važnost LT in naloge, ki jih ima ta organizacija. Predvsem se je pa ustavil pri vprašanju mehanizacije našega kmetijstva, pri čemer ima LT tudi važno vlogo.
Med sestankom so predvajali nekaj barvnih diapozitivov, ki so prikazovali lepote naših krajev, nekaj iz tehnike pa tudi fotografije same. Vsj so bili nad slikami navdušeni.
Tovariši iz OOLT so obljubili vso pomoč pri tehničnem dviganju naših vasi ter nas bodo še večkrat obiskali. Mi bomo pa nadaljevali z našim radioamaterskim tečajem, ustanovili bomo avto-moto krožek in poskrbeli, da bo povezava med nami in OOLT trdnejša. Tudi pionirji nočejo zaostajati za mladino in bodo ustanovili fotoamaterski krožek, katerega bo vodil tovariš učitelj. Na ta način bodo spodbudili tudi mladino, da bo vprašanje Ljudske tehnike vzela bolj resno.
»»tfiniiHHii,.........liii,l,,,ii<,,,,,niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|1|iiii*l|t,llll-l,M|llllll|i|lllll|i|lllll|i|lllllllllllllllllllllllll'lllllllll',llllll"l‘'l-t—' ................................................................................................................................................................................................................................................................................................   mn........
MfaJha JhejJsa
u dvetaMti udf tti
V«»KJL PKOF. 1>«. 1'KAN BBADit 1» It.	11 <» U K H X HL A V A T V
‘ ‘‘ V* "V K I It A L
Sit»očjIilOSt^iva e°spal
^1 v mestnem gledališču navzoč pri igri, ki Vas Mh Zasnoval sem Vas že med celim prvim dejanjem, ,,!Kar... ga eospoda soproga. Kakor sem opazil •..»
l'aVi(:o Iftia V* 3e rekel sam zase nadporočnik Lukač. «S kakšno ijhU 4 človek tako srčkano ženo?! Saj je kakor obrit
Sal Je n
WVaS 60	3:
I °CS naPOcl *Pf08 je z naj večjim zadovoljstvom gledal ■Nini, k«r to°dlU v lgri- ki je v Vas' milostljiva gospa, zbudila -Jhihei- ni bila umetnost, temveč gnusno vplivanje na h* - J '
žebski (*Stva fi°veka.» a°st ji ,7 ltna prsi!» je pomislil nadporočnik Lukas. «Kar
S>,titeVSe ?°Ve3!»	'
kte ne' mll°stljiva gospa, da sem Vam odkritosrčen. ^	V	življenju	sem videl mnogo žen, toda
avila name tak vtis kakor Vi, kajti Vaše mnenje
in Vaše življenjsko naziranje se popolnoma strinja z mojim. Prepričan sem, da je Vaš gospod soprog velik sebičnež, ki Vas vlači s seboj...»
«To ne gre», je rekel nadporočnik Lukaš sam prj sebi in prečrtal: «schleppt mit»* pa namesto tega zapisal:
«... ki Vas, milostljiva, v svojem interesu vodi s seboj na gledališke predstave, ki ustrezajo edinole njegovemu okusu. Rad imam odkritosrčnost, nikakor se ne vsiljujem v Vaše zasebno življenje; želel bi se z Vami pogovoriti o čisti umetnosti...»
«Tukaj v hotelih to ne bo mogoče, moral jo bom zapeljati na Dunaj», je Se pomislil nadporočnik.
«Zato si dovoljujem, milostljiva gospa, in Vas prosim za sestanek, da bi se v vsej poštenosti bliže seznanila. Tega gotovo ne boste odrekli človeku, ki ga v najkrajšem času čakajo hudi vojni pohodi in ki si bo. ako ljubeznivo privolite v sestanek, v bojnem metežu ohranil najlepši spomin na dušo, ki ga je enako razumela kakor on njo. Vaš odgovor mi bo odločilen trenutek v življenju.»
Podpisal se je, popil konjak in Si naročil še eno steklenico. In ko je pil čašico za čašico, je zasolzel pri vsakem stavku, beroč poslednje vrstice.
* * *
Bilo je ob devetih zjutraj, ko je Svejk zbudil nadporočnika Lukasa: «Pokorno javljam, gospod obrlajtnant, da ste zaspali službo, jaz pa moram iti z vašim pismom v Kiraly Hido. Budil sem vas že ob sedmih, potem o pol osmih, ko so šli mimo na vežbanje, vi pa ste se kar obrnili na drugo stran. Gospod obrlajtnant... Gospod obrlajtnant...»
* Vlači s seboj.
Nadporočnik Lukas je namreč nekaj zagodrnjal in se hotel spet obrniti na bok, kar pa se mu ni posrečilo, ker ga je Svejk neusmiljeno stresel in vpil: «Gospod obrlajtnant, jaz grem s tistim pismom v Kiraly Hido.»
Nadporočnik je zazehal: «S pismom? Da, z mojim pismom, to je tajnost med nama, razumete. Abtreten...»
•Nadporočnik se je spet zavil v odejo, iz katere ga je Svejk potegnil, ter spal naprej, Svejk pa je korakal v Kiraly Hido.
Najti Sopronyi utezo štev. 16, bi ne bilo tako težko, da ga ni slučajno srečal stari saper Vodička, ki je bil prideljen «5ta-jercem», ki so imeli vojašnico spodaj v taboru. Vodička je stanoval pred leti v Pragi in zato ni pri takem srečanju kazalo nič drugega, kakor da sta oba stopila v gostilno «Pri črnem jagnjetu*, kjer je bila znana natakarica Ruženka, Čehinja, ki so ji bili vsi češki enoletni prostovoljci iz taborišča nekaj malega dolžni.
V zadnjem času ji je delal kavalirja stari Vodička in je imel v seznamu vse marskompanije, ki so odhajale na fronto: zato je hodil pravočasno opominjat češke enoletne prostovoljce, da bi se v bojni vihri ne zgubili, ne da bi plačali, kar so bili dolžni.
«Kam si pravzaprav namenjen?« je vprašal Vodička, ko sta izpila kozarec dobrega vina.
«To je tajnost«, je odgovoril Svejk, «ampak tebi kot staremu tovarišu bom zaupal.*
Vse mu je podrobno pojasnil in Vodička je izjavil, da pojdeta skupaj oddati pismo.
Znamenito sta se zabavala o minulih časih in. ko sta po dvanajsti uri zapuščala «Crno jagnje», se jima je zdelo vse naravno in lahko.
Razen tega sta imela v duši občutek, da se nikogar ne bojita. Vodička je vso pot do Sopronyi uteze kazal veliko sovraštvo do Madžarov in venomer pripovedoval, kako se povsod z njimi pretepa, kje in kdaj se je z njimi stepel in kaj mu je kdaj in kje zabranilo, da se z njimi ni stepel.
«Nekoč ti že držimo takega madžarskega paglavca za vrat v Pausdorfu. kamor smo šli saperji na vino, in ga hočem usekati z iberšvungom po butici v temi, ker smo takoj, ko se je začelo, udarili po viseči lampi, on pa je nenadoma začel vpiti:
«Tone, saj to sem jaz, Purkrabek od šestnajste landver'» «Skoraj bi se bila zgodila zmota. Za to smo se jim maščevali, trapam madžarskim, prav pošteno pri Nežiderskem jezeru pred tremi tedni. Tam leži v bližnji vasi oddelek strojnic nekakšnih honvedov. Mi smo vsi slučajno zašli v neko krčmo, kjer so ti honvedi plesali svoj čardaš in tulili na ves gobec svoj: ,Uram, uram, biro uram’. Sedemo nasproti njim; pasove smo položili predse na mizo in rekli: .Vi baraboni, mi vam damo uram. In neki Mejstrik, ki je imel roko kakor lopato, se je takoj ponudil, da pojde plesat in da bo prevzel dekle nekemu honvedu- Dekleta so bila sapramensko brhka, mečata in ritasta, stegnata in okata; in ko so se madžarski mulci nanje tlačili, je bilo videti, da imajo te punce polne, trde prsi kakor zoge in da jim to zelo dobro de. Naš Mejstrik skoči med plesalce in hoče najlepše dekle vzeti nekemu honvedu, ki je začel nekaj brbrati, Mejstrik pa mu je brž eno prisolil; ta se je zvalil, mi smo že pobrali pasove in skočili mednje; jaz sem zavpil: ,Kriv ali nekriv, kar po vrsti jih dajmo!’ In že smo jih mlatili. Začeli so skakati skozi okno, mi smo jih v oknih lovili za noge in vlekli nazaj v dvorano. Kdor ni bil naš, jih je dobil.
(Nadaljevanje sledi.)
Konec ^Planiškega tedna**
Avstrijec Bradi - zmagovalec v shokih
»Planiški teden“ se je spremenil v dvoboj Avstrija-Jugoslavija - Kljub večkratnim obljubam, nekatere države niso poslale v Planico svojih reprezentanc
KOLESARSKA KROŽNA DIRKA OKOLI SEMEDELE
Dve imeni:
Rinaldi
m
(Po telefonu od našega posebnega dopisnika)
Sodnik na cilju je zamahnil Z rdečo zastavo. Zadnjič. S Fritzem Tscharmenam, ki je hotel preizkusiti svoje sile v slalomu, je padel zastor na. to največjo vsakoletno marate stavijo jugoslovanskega smučarstva, to je izbira, ali vsaj kakor je bilo v namenih prireditel jev, da bi ’ zbrali vrhove evropskega, oziroma svetovnega smučarstva.
Mnogo sil so potrosili požrtvovalni organizatorji; še hujša je verjetno bilanca njihovih živcev, da so naišU pot do izhoda iz vseh škripcev in do izhoda iz največjega križevega pota, ki sti ga Pa vendar vsako leto znova naložijo — «Planiškega tedna».
Kar je bilo, je bilo. O mrtvecih ne govori nikdar slabega — pravi star pregovor, in vendar bi radi spregovorili «Tedrvu» v slovo nekaj besed, ki si ti nehote vtisnejo v glavo.
Prvo, kar lahko ugotovimo, je to, da se je « Mednarodni planiški teden» spremenu v dvoboj med Avstrijo in Jugoslavijo, ker i§o ostale države, kljub stalnim obljubam, zapustile lepo planiško dolino na cedilu.
Prišel je sicer švicarski skakalec Tschannen, dve njegovi so rojakinji, tekmovalki v alpskih disciplinah, prišla sta tudi ameriška brata Bruce in Dame Mac Donald, potujoča študenta — veseljaka, vendar je z njima končamo število onih, ki sp dali Planici eksotični pečat mednarodnosti.
Druga ugotovitev: dvoboj Jugoslavija-Avstrija je imel kot vsaka stvar take vrste, svojega zmagovalca, ki je pobral vsa prva mesta in prepustil drugemu vse drobtine gospodove mize. Tokrat so to neprijetno vlogo igrali domačini. Jugoslovani so sicer pripeljati vse kar naj■ boljšega premorejo in so 2ato lahko mirne duše pričakovati nov o afirmacijo in zmago raznih Mulejev, Kordežev itd. Vnaprej je bilo znano samo to, da se 'domačina niti zdaleč ne smejo vdajati rožnatim upanjem, ter da bo borba med skakalnim triumviratom, Poldom, Bradlom. in Tschannenom vroča do skrajnosti.
Zal je pri drugem skoku Tschdnnen tik po seskoku padel, tako da smo ponovno ostali m že stari formuli avstrijsko-gugoslovanskega. dvoboja.
Juse) Bradi je tudi v nedeljski tekmi, čeprav še zdaleč ni bil v svoji najboljši formi, po-novno dokazal, da je najboljši srednjeevropski skakalec in da tretje mesto na tekmi v Holl-menkolmu (največja vsakoletna skakalna tekma sveta, kjer rdzen Skandinavcev ni bil nihče Pred Bradlom uspešen) ni bilo gol slučaj. Svetovnemu prvenstvu, ki si ga j.e osvojil leta 1938 v Zakopanih in neštetim mednarodnim zmagam, se je tako na stara leta Pridružila še planiška. Žilavi Tirolec, ki je že ves plešast, wse lase mu je odpihal strupeni genski veter, ki tako pogosto zanaša skakalce v zraku in je tudi v. nedeljo nagajal, je zvest svoji slavi.
Polda, je skakal dobro; zavedel pa se je sile svojega nasprotnika in je obdržal tudi v
končnem plasmaju spoštljivo razdaljo.
Tretje plasiranemu Planku se pozna rutina in je nedvomno velik talent.
Teden so zaključili popoldne z ženskim in moškim, propagandnim slalomom. Domačini so kovali maščevalne načrte. Tukaj pred skoraj vsemi 10.000 gledalci, ki so premraženi sledili dopoldanskim skokom, so hoteli vsaj momlno zadovoljstvo. Vendar tudi to pot neuspešno. Zmagal je Avstrijec Zauner, pred sonarodnjakom Mbttererjem, za njima pa sta Jugoslovana Lukane in Stefe.
Zvečer, ko je zadnji vlak od-peljai izletnike, ko je hrup v planiški planini utihnil m so stoletne smreke zopet pričele prekinjeno zimsko spanje, se je v lepem hotelu v Gozdu - Martuljku, kjer je bil glavni stan prireditve, pričel zadnji p /zor zadnjega dejanja: razdelitev nagrad. Sum filmskih kamer, fotoaparatov, burno odobravanje in podbbne stvari so bili tudi tokrat nenadomestljivi spremljevalci ceremonij.
Zaključili bomo naše poročile z mislijo, ki jo je izrekel dr. Danii0 Dovgan, predsednik Smučarske zveze Slovenije: smo lepo in grdo vreme, lepe in grde pripetljaje, vendar bomo vsi ohranili letošnji vPla-niški tedenr, v prijetnem spominu.»
dosegel 75,5 in 73,5 m,. Tretje mesto je zasedel Plahk (Avstrija). Proti vsemu pričakovai-unj pa je Švicar Fritz Tschan-nen zasedel šele 8. mesto s 178 točkami.
MITJA VOLCIC
Hokej v Parizu
PARIZ, 12. — Pričele so se tekme za evropsko prvenstvo v hokeju. Sedanji rezultati so bili naslednji: Belgija-Jugosla-vija 13:3, Svedska-ZDA 8:0, Avstrija-Belgija 5:3, Holandska-Jugoslavija 5:2.
Janez Polda.
Na koncu naj dodamo, da> je v skokih dosegel prvo mesto Bradi (Avstrija) z 312.5 točkami s skoki 79 in 74 m. Drugi je bil Polda (Jugoslavija) z 205 točkami. Po prvem skoku, 74 m, je Polda rahlo padel, kasneje Pa je v zadnjih dveh skokih
Fritz Tschannen.
KOŠARKA
S. D. AURORA (Koper) Š. D. POLET (Trst) 34:29 (16:16)
Svetovno	t
padalcev bo 23. avgusta v Sloveniji
Tekme parov
v namiznem len na Dunaju
Ta
maro
DUNAJ, 12. — Včeraj so na svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu na Dunaju igrali finalne tekme med mešanimi pari, Cehoslovak Bohumil Vana in Romunka Angelica Ro-seanu sta premagala Jugoslovana Tiborja Harangoza in Avstrijko Linde Liet] s 3:0.
V finalu za nemške pare pa sta premagali Angležinji Diana in Rowe, Romunki Angelico Roseanu in Sari Szasz s 3:2. V finalni tekmi za moške pare pa sta Bohumil Vana in Ivan Andreadia (CSR) premagala Kocziana in Gido (Madžarska) s 32).
V nedeljo je bila v odlični organizaciji koprskega sindikalnega športnega društva Pro. leter prva kolesarska dirka letošnje sezone za diletante in juniorje, ki jo že iz prešnjih let poznamo pod imenom ((Krožna dirka okoli Semedele«.
Med diletanti je bil najboljši Rinaldi Walter, medtem ko je med juniorji zasedel prvo mesto odlični in mladi Tama- £ ro, član koprskega Proleterja. Izidi dirke so sledeči:
Diletanti: 1. Rinaldi VValter (Tržaški Velo Club) v času 2 h 24’24”,
2. Sellier Pio (Proleter, Koper) v času 2 h 26’ 30”, 3. Apollonio, 4. Braini, 5. Javornik (vsi s časom Sellierja), 6. Kocjančič, 7. Lonzarič, 8. Co-retti, 9. Gardoz, 10. Grio itd.
Juniorji: 1. Tamaro (Proleter, Koper) v času 1 h 15’ 30”,
2. Bandel, 3. Derin, 4. Dagri,
5. Perone, 6. Mihalič, 7. Car-boni 8. Cicchio itd.
Vsekakor veliko presenečenje te dirke je bil slab plasma Corettija, Gria in drugih, ki so bili skoraj favoriti. Vendar to nas ne sme niti toliko presenetiti, ker ti kolesarji gotovo niso dosegli zadovoljivo formo in tudi v tej dirki preveč for-sirali.
Diletanti pred startom.
Na ovinku med dirko.
Juniorji takoj po startu.
ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
Slabi enajstorici ■ slaba igra
Kljub zmagi Triestine, veliko nedostatkov v enajstorici Čemu Petrozzi v centru, ko ne odgovarja nalogi ?
Na sestanku padalske komisije mednarodne letalske zveze, ki je bil 18. februarja v Haagu in se ga je udeležil tudi predstavnik Letalske zveze Jugoslavije, je bilo sklenjeno, da bo prv0 svetovno tekmovanje padalcev 23. avgusta letos na Lescah pri Bledu.
Tekmovanje bo obsegalo tri discipline: skok z določenim ciljem, skok z zadiržangem in skok v vodo. Pri skoku z določenim ciljem bodlo morali tekmovalci iz višine 600 m, kolikor je določeno za to disciplino, skočiti na označeno mesto. Cilj je določen s tremi koncentrično včrtanimi belimi krogi s premerom 100, 200 in 300 metrov. Skiofc v prvi krog s premerom 100 m bo prinesel tekmovalcu 150 točk, skok v drugi krog 100 točk, skok v tretji krog s premerom 300 m pa bo daj tekmovalcu 50 točk.
2000 metrov bodo morali tekmovalci padati z zaprtim padalom do višine oct 500 do 200 metrov. C e bo tekmovalec odprl padalo na višini 500 m, bo dobi] 150 točk. Ce pa bo tekmovalec odlprl padalo v manjši višini, bo dolbil za vsakih 10 m še po eno točko. Z barografom, s katerim bo opremljen vsak tekmovalec, bo mogoče ugotoviti, y kakšni višini je tekmovalec ' odlprj padalo.
Nenavadna, toda žeto zanimiva disciplina bo skok v vodo. Tak skok bodo izvedli tako, da se bodo tekmovalci v višini 300 ‘ m pognali iz letala nad Blejskim jezerom. Tekmovalec se bo še pri odprtem padalu pripravil, da se bo od njega odpel pred padcem v vodo. Skok v vodb bo treba izvesti brez padala, da bo tekmovalec lahko priplaval na fcraij tekmo valne komisije, ki bo ocenila
Pri skoku iz letala v višini izvedeni skok.
Po četrturni tekmi med Pro Patrio in Triestino smo skoraj pričakovali, da bo Triestina zaključila tudi to tekmo z neodločenim izidom. Nasprotno pa je po prvih dveh golih kazalo, da bo Pro Patria zapustila Trst z vrečo golov. Toda niti eno niti drugo ni držalo.
Triestina je sicer nastopila brez svojega odličnega krilca Boscola, vendar na drugi strani je tudi gostom manjkal srednji napadalec Antoniotti, ki
je kakor trdijo drugi, duša napada.
Z dokaj čudno postavo se je Triestina predstavila na igrišču. Petrozzi, kljub temu, da ni pokazal v zadnjem času nič novega je bil tudi tokrat postavljen za vodjo napada. Poleg njega je bil Ciccarelli, ki je tudi njegovo najljubše mesto. Na krilih pa Benegas in Peta-gna. Prvič je nastopil v nedeljo v tej skupini tudi Birsa, ki je zavzel Ciccarellijevo mesto y halfu.
oživela. Petrozzi je sedaj pokazal nekaj hitrosti, prišel z žogo pred golom, toda v strahu, da ne bi zabil, je žogo podal Petagni, ki jo je poslal v mrežo. Po domače bi rekli «več sreče kot pameti«.
Sele v drugem polčasu & je igra nekoliko izboljšala. Pro Patria je šla v napad. Pokazala je brzino in nekaj pojma o Ze sama igra je pokazala, da I nogometu, saj je njihov napad
P:
V nogometnem, prvenstvu Tržaškega ozemlja, tako pri ** v. coni A kaikor v Istrskem okrožju vlada zatišje.	I
Pri nais ni Milo v nedeljo nobene tekme za prvenstvo H žaškega ozemlja, medtem ko sta bili-v Istrskem ekrožjs , dve, od katerih je bila ena celo prekinjema.
«Štirje veliki» našega nogometnega prvenstva prič0*1 jejo zadnijg dejanje velike borbe za naslov P™aka Tržašktt ozemlja 1950/51. Vse štiri enajsterice, to so Arrigonk in ran v Istrske m okrožju ter Montebello in' Sv. Just p ccmi sp zelo dobre. Poznajo tehniko modernega nogOM® poznajo vse mogoče možnosti, ki jih lahko dovedejo k rsw in So zaradi tega brez posebnih težkoč tud)i zasedli J*1® mesta v svojih skupinah,
Toda borba še ®i končana. Kar so dosegli je le uspeh v primeri z borbami, ki jih čakajo, kajti tu za častni nasllav. Kandidati so štirje: kdo bo prvi, baM P še videli.
Istrska skupino
V. istrski stopim ata bili odigrani le dve teikmi, meditem ko so biLe ostale preložene na kasnejši čas. Novi grad - Anrigp-ni in Piran, - Brtoniigiia s® bodlo srečali verjetno prihodnjo nedeljo.
UMAG • BUJE 2-1
Enajstarica Umaga zadeta y živo s porazom po Novem gra. <Ju je hotela zaključiti to prvenstvo čim lepše bi v zadovoljnost svojih navijačev. To se ji jfe posrečilo in žrtev je postala enajsterica Buj, ki je morala na lastnem igrišču olkur site poraz. Igralci Umaga, ki dolgo časa niso mogli najti ono povezavo, ki je potrebna nogometni ekipi, so v nedeljo pokazali nekaj napredka, nekaj za nas novega. Pričakovali smo, da bodlo tudi v Bujah klonili, toda valja in borbenost jim je prinesla toliko pričakovano zmago.
S to zmago je Umag vsaj del. no zadovoljil svoje navijače, ki so že obupali nad usodo svoje ljubljene enajsterice. Upamo pa, da bo Umag vsaj nekoliko
ojačil svojo ekipo, da bo
drpgo leto z večjim P°
začela tekmovanje in 56 borila za častno mesto., STRUNJAN . AURORA *. Prekinjena v 35’ I. 0° $
Tekma, ki je svoji zanimivosti E^o nedeljskega sporeda njamom in Aururo j« -krnjena v 35’ prvega in odlgcdena n® kasnejši
V istrskem okrožnem stvu so bili doseženi rezultati;
Aurora B - Strunjan Rdeča zvezdla - Piran (forfait),
Nardicme - Aimpelea 4:2, Partizan - Soline 3:1, Meduza B . Arrigpni B *
Na prvem mestu lestvi^
še vedno Nardone z 88
’ B M
Njemu sledijo: Arrigont e j
Rdeča zuezda z 20, Alfi*®
in Aurora B z 18, S.olin& ■
A
Partizan z 11, Ampel® s Strunjan B 9 3 in Biran 2 točkama.
f,
■
Vratar Pro Patrie odbija žogo v polje. Poleg njega je Benegas (št. 11), ki je v nedeljski tekmi zabil prvi gol, odkar igra v italijanski A ligi.
Petrozzi rabi počitek in bi ga morali zamenjati. Tu pa tam pokaže kako dobro akcijo vendar je za vodjo napada vsekakor prepočasen in nima preveč jasnih pojmov o svoji nalogi. To je dokaza] tudi trener Gutt-man sam, ko je ves jezen kričal Petrozzi, naj stoji v miru na centru in naj ne leti kot ptiček po polju. Petagna ne more zadovoljiti v krilu, saj je njegovo mesto v polkrilu. Isto bi lahko rekli o Benegasu, ki o krilski vrsti nima pojma igre ali pa morda noče igrati, ker mu ne ugaja. Birsa je sicer pokazal nekaj dobrih lastnosti, vendar je bil v drugem pol. času postavljen na krilu, Benegas je zavzel svoje priljubljeno mesto v centru in Petrozzi je šel na krilo. Petagna pa se je nekoliko popravil v polkrilu.
V prvem polčasu je Triešti-na sicer napadala vrata nasprotnikov in katerikoli napad bi prišel do uspeha prav zaradi šibkosti obrambe gostov. Toda Triestina tega ni mogla. Pe. trozzi je bolj zavlačeval kakor vodil igro, Petagna je imel nejasne pojme in šele po prvem golu in to po zaslugi avtogola je Triestina nekoliko
večkrat nevarno ogrožal Nu-ciarija.
Napad Triestine je lepše deloval prav po zaslugi Benega-sa, Ispira in tudi Petagne, le krili Petrozzi in Birsa nista bili na višini svoje naloge. Da bi bil na njihovem mestu Bo-scolo, bi brez dvoma zna] izrabiti odlične žoge, ki jih je Benegas pošiljal na vse strani.
Pro Patria je končno le zabila častni gol po odličnem Guarnieriju, ki je presenetil v nedeljo odličnega Nuciarija. Toda krivda ne pade na vratarja, temveč na obrambno vrsto, ki je pustila proste roke nasprotnim napadalcem. Konč. no je Benegas še tretjič potresel mrežo svojih nasprotnikov, ko je sprejel žogo od Petagne in izkoristil slabo obrambo gostov.
Rezultati italijanskega nogometnega prvenstva so sledeči:
Triestina-Pro Patria	3-1
Atalanta-Fiorentina	0-2
Como-Napoli	1-2
Genoa-Milan	0-3
Inter-Udinese	6-1
J uventus-Bologna	1-1
Lazio-Lucchese	2-0
Novara-Roma	1-0
Padova-Sampdoria	2-1
Palermo-Tori.no	1-1
Okrožno prvenstvo cone l
Še dobro leto do XV. olimpijskih iger
V nedeljski prijateljski tekmi šo košarkarji koprske Aurore premagali mlado moštvo S. D. Boleta iz Trsta, ki je prvič nastopalo v javni tekmi. Vsi igralci Poleta so se lepo borili ter pokazali, da bodo v letošnjem prvenstvu trn v peti marsikateremu moštvu: manjka jim le potrebne rutine, ki jo bodo pridobili z večkratnimi nastopi in z vztrajnim treningom. Zelo dobro se je izkazal v napadu Švara Boris, v obrambi Pavlovič Edi, Babič Milan ter v prvem polčasu Škrinjar Mitja. Moštvo Aurore sestavljajo starejši igralci, med katerimi se odlikujejo Simeoni, Suban in Vatovani, tudi pri njih se je pokazalo, da jim manjka potrebne rutine.
Moštva: AURORA — Suban 6, Nobile 4, Corado, Vatovani 8, Agostini, Simeoni 18, Ga-sullo.
POLET — Babič Milan 3, Škrinjar Mitja, Volk Milan 4, Lah Marko 2, Klobas Milan, Pavlovič Edi, Pavlovič Mirko, Švara Boris 14. Mikol 6.
Finska prestolica je bila že nekoč predvidena za olimpijsko mesto Po berlinski ohm-piodi leta 1936., je Olimpijski komite poveril izvedbo XII olimpiade Japonski. Ker pa se je Japonska zapletla v dolgotrajno vojno s Kitajsko, ji je mednarodni olimpijski kom-ite kot izrazito fašistični in imperialistični državi odvzel pravico izvedbe XII. olimpiade,,To nalogo je komite nato poveril Finski, ki je ponudbo sprejela in pričela z vso naglico pripravljati ose potrebno, da spre j me v poletju l. 1940 najboljše športnike vsega sveta v svojem glavnem mestu. Toda svetovna vojna, ki je izbruhnila 3. septembra 1939., je vse načrte prekrižala. Par mesecev pozneje se je zapletla tudi Finska v vojno s Sovjetsko zvezo in XII. olimpijske igre so splavale po vodi.
Kljub vojnemu opustošenju in bombardiranju se je večina olimpijskih objektov ohranila nepoškodovanih, razen tega pa so Finci v zadnjih letih skoraj vse naprave še izpopolnili in modernizirali.
Se približno 15 mesecev nas loči od največ je ga športnega dogodka v pričetku prihodnjega desetletja: v mesecu juliju 1952 bodo v Helsinkih izvedene druge letne olimpijske igre po zadnji svetovni vojni in XV. olimpijske igre, odkar je baron Pierre de Coubertin oživil moderno olimpiado.
SKORAJ VSE OLIMPIJSKE ZGRADBE SO NA KUPU
Na prvi povojni olimpiadi l. 1948. v Londonu so bile glavne stavbe — atletski in plavalni stadion, prostor Za težko atletiko in telovadbo, stadion za športne igre, progd za ve-
slače itd. — druga od druge krajevno zelo oddaljene, kar je včasih povzročilo i tekmovalcem i gledalcem velike neprijetnosti. V Helsmkih bo ta šibka točka odpadla: prav vsi športni prostori, kjer se bodo pomerili najboljši športniki vsega sveta, so zgoščeni na razmeroma majhnem sektorju in posameznih objektov ne bo težko najti.
Vse olimpijske zgradbe leže v severnih predmestjih. Glavni stadion, kjer bo najvažnejši del modernih olimpijskih iger — atletske panoge — je oddaljen od olimpijskih vasi le dva kilometra, to se pravi, dobre četrt ure hoda. Prav toliko je iz glavnega stadiona do velodroma, kjer se bodo pomerili med seboj najboljši kolesarji. Olimpijska vas lieži ob robu gozda in bo lahko sprejela okoli 4500 športnikov.
Med glavnim olimpijskim stadionom in nekim akbliškim parkom se nahaja razstavna palača, ki ima največjo dvorano v Finski. Tu bodo tekme v boksu, rokoborbi, dviganju uteži in v orodni telovadbi, Stavba sprejme okoli 8000 gledalcev.
Nedaleč od olimpijskega stadiona leži plavalni bazen z vsemi napravami za plavanje, skoke in ivaterpolo. Bazen ima predpisane mere 50 metrskega olimpijskega bazena. Danes si-
cer še ne vemo, kako b0 ta bazen «hiter», kajti velikih tekem v njem še n% bilo Kljub temu pa obstajajo prav vse možnosti za postavljanje izvrst ni h rezultatov, kajti naprave za start, obrate in razne naprave 2a dovajanje tople vode, so zgrajene p o zadnjih izkustvih moderne tehnike.
Prostor za športne igre (nogomet, košarko, odbojko, rokomet, hokej na trdvi, leži prav tako blizu glavnega stadiona in ima prostora za 30 tisoč gledalcev.
Devet miinut od olimpijske vasi, med predmestnima vasema Tali in Laakso, je stadion za konjske dirke in Iconjski polo ter prostor za dresuro konj. Stadion v Laakso sprejme na svojo tribuno do 5000 gledalcev
Niti dvxt kilometra od stadiona leži velodrom za kolesarske dirke. Stavbo so začeli graditi že leta 1928 in je danes ena najboljših tovrstnih zgradb ng severu Evrope. Sprejm,e približno 10 tisoč gledalcev.
Glavni olimpijski stadion je eden najmodernejših in največjih v Evropi, v njem najde prostora več kot 70 tisoč gledalcev. Tekal išče je dolgo 400 metrov, vse naprave so modernizirane do skrajnosti. Ob tribunah stadiona se dviga 80 m visok stolp, s katerega se nudi
krasen razgled dmleč po finskem zalivu.
Poleg najrazličnejših ugodnosti, ki jih bodo uživali najboljši športniki vsega sveta v Helsinkih je Finska dala na razpolago vsem tekmovalcem XV. olimpiade tudi svojo medicinsko kliniko, ki je enq najmodernejših klinik na svetu in kjer pravkar proučujejo, poleg ostalega, tudi vplive športa na človeški organizem.
Seveda zahteva organizacija te obsežne prireditve tudi temeljitih in obširnih predprri-prav. Finci imajo že skoraj leto dni na delu kopico raznih odborov, pododborov, odsekov itd., ki pripravljajo vse potrebno, da bg ta .prireditev izvedena brezhibno Največ preglavic povzroča organizatorjem nastanitev tujcev, ■kajti sodijo, da se bo v olimpijskih dneh povečalo število prebivalcev finske prestohce za najmanj 100.000 oseb. Večino bodo spravili v moderne hotele in po privatnih stanovanjih, razen tega pa pripravljajo za prenočevanje pot. niške ladje, pa tudi v šotorih bo marsikateri občudovalec modernih olimpijskih iger prav dobro in trdno spal.
500.000 SAUN
finska ni znana sam0 po svojih velikih gozdovih in jezerih, pQ izvrstnih športnikih in
tekmovalcih,
šaunah.
ampak tudi po
Sauna je pravzaprav neke vrste parna kopel. Danes imajo štiri petine finskih kmečkih družin svoje saune, tako da cenijo njihovo število na pol milijona. Vsakemu Fincu je sauna prav tako nepogrešl jiva kakor hrana ali spanje.
Ze v davnini je bila na Finskem navada, da je šlo ob sobotah ose staro in mlado v sauno. Telo, ki je izmučeno od celotedenskega dela, potrebuje zunanjega očiščenja in notranje osvežitve; oboje najde Finec v sauni.
Prava finska sauna je zgrajena jz lesa, najboljše iz drevesnih debel, /ci vpijajo vso vlago v sauni. Preproste saune so zgrajene iz štirih golih sten in imajo prostora le za 3 do 4 osebe. Bolj razkošne šaune imajo poleg prostora za parjenje še garderobo in razne stranske prostore.
Notranjščina saune obstaja iz kamenite peči, vzmšenega odra, na katerega se spravijo kopalci, sodov za vročo in mrzlo vodo, zajemalk ter korita, namenjenega za umivanje.
Kopel v sauni poteka takole; najprej sigrejemo prostor do c ca 80 stopinj C tafco da postane zrak vroč in suh. Nato polijemo razbeljeno kamenito peč
z vodo. Sopara, ki se dvigne, naredi zrak še bolj vroč, dasi se temperatura le neznatno dvigne, pač pa postane koža v vlažnem in močem zraku bolj občutljiva, kar vzbuja tudi videz večje temperature. Ce je sauna dobro zakurjena, se Prične kopalec že po 10 do 15 minutah izdatno potiti. To izdatno potenje je prva faza v sauni. Ko smo se dovolj oznojili in je telo že močno pregreto, se pričnemo po vsem telesu, od glave do peta, narahlo šibati z nalašč Za to pripravljenimi svežnji brezovih vej. Ta proces lahko večkrat ponovimo, koii-korkrat se nam pač zljubi. Od časa do časa gremo na piano, da se ohladimo v valovih jezera ai(i bazena, ki. ga ima skoraj vsaka večja sauna, ali pa se všaj polivamo z mrzlo vodo. T0 ohlajevanje je zelo važno, kajti telo, ki se je v sauni močno segrelo, se mora zopet ohladiti. Stari Finci imajo po kopeli navado sedeti pred sauno in pu-stijo, da se jim telo samo po sebi počasi osuši,
Saune ne uporabljajo danes samo nad 90 odst. finskega prebivalstva. ampak še prav posebno športniki. Na vseh olim-piadah — v Parizu, Berlinu.in Londonu — jo se Finci posluževali nalašč zdnje zgrajenih saun. Zadnji ča® jo uporabljajo tudi švedski, norveški, francoski, ameriški in drugi atleti kot izvrstno sredstvo za osvežitev in sprostitev po težkih
borbah.
MONTEBELLO - POLET 3:1 (0:1)
Polet, kj jie do pred kratkim prevladoval na čelu lestvice, je moral v nedeljo okusiti poraz s strani Montebella B. Priznati moramo, da Montebello v postavi, v kakršni je igral vse do sedaj, me bi mogel premagati odlične igralce Poleta. Vendar v nedeljo j.e šlo za prv0 mesto in Montebello je ojačil svojo napadalno vrisito z nekaterimi odličnimi elementi prve enajsterice, ki je zasedla prvo mesto v lestvici nogometnega prvenstva Tržaškega ozemlja.
Vsekakor je Polet v prvem polčasu zmagova,] z enim godom razlike. Montebello se fe tedaj stisnil y obramibo in hotel obdržati izenačen je, toda Poletov napad le presenetil. Aipollopio je dobil žogo in jo posla,] neubranljivo v mrežo.
Vse drugo pa }e bilo v drugem polčasu. Montebello — še svež — je talkoj prešel v napad, Polet se je moral stisniti v obramibo in samo nekateri igralci napada so imeli nalogo nagajati nasprotni obrambi. 2e je kazalo, da bo Montebello kljub ojačenju klonil, ko je pri. šlo toliko pričakovano izenačenje po zaslug] Carmija, ki je po krasni akciji celega napada neubranljivo streljal na gol.
Montebello je tedaj oživel, Polet pa je začel popuščati, ker so igralcem pešal e moči. In tako je moral y zadnjih 6 minutah igre prepustiti zmago enajsterici, ki je bila ves prvi polčas v obrambi. V 41’ Cotnbi III. povečal razdaljo, medtem ko je v 44’ Suša zabil zadnji ga] dneva.
S to zmago se je Montebello trdno vsidral na prvem mestu lestvice in prav verjetno ga bo tudi obdržal do konca.
SV. IVAN - SESLJAN 3:1 (1:1)
Prekinjena v 24’ II. polcaisa
Sv. Ivan je y prvem polčasiu hotel na vsak način pokazati lepo igro, kar se jim je delno posrečilo. Toda ta akademija je bife kriva, da niso mogli priti do nasprotnikovega goda zaradi preveč tesnih podajanj.
Zev3' prvega polčasa je Sv. Ivan prišel v vodstvo po zaslugi enajstmetrovke, ki jp je Datino spremenil v god. V 30’ pa je Potočnik s krasnim strelom izenačil.
v drugem polčasu je Sv. Ivan raje opustil akademijo in stre-
Borba za žogo med Poleta in Montebe11*-
mel k golu, ka,r se
dVoma posrečilo. V J2’, f
r)o,t dobi žogo in j° P'
iOŠl')e '
Ubranljivo y mrežo- 11 n*-
kasneje bo zopet Fonta*
iiiot
krasni in osebni akciji .^
tretji gol za svojo enal®
ko je nastala na igrišču njava, oziroma prereka™^ Igralci Sesljana niso
Priznati gola zaradi
ki pa ni obstajal. Sodnik^ ^
znia,] gol in ker se le.^ C* redov in vdora navij8" igrišče je prekinil iSI0‘ ^ DEVIN . OTJMPljA
1:0 (0:0)	,	f
Čeprav je bila popolna je moral ^eVlIL, ti, da si je zaslužil zrI10i Vse do prvega P01*®05^, V lo stanje precej i*eni
vin je izgubil ie ,v PrVe0j t
času ugodno priliko za je Mervig zaStreljal c,1‘. ^ trovko. Vendar se j®	/
lec maščeval že taikoj ^ J ku drugega polčasa, senetil nasprotnega via ^ tako zabil edini gol	J
limpija je sicer v	W
času pdkazala leP° U,0 igro, vendar ni prišla	'
lenega uspeha zan"
•adi
zamenjav igralcev, ki minjali svoje položaji jim je zljubilo. Te z®” -i-v prostorov 30 morda le Olimipi ji kaikor
*** priri V lestvici je seda^3 mestu Montebello s 'ioč^(
gem pa Polet z
Sledijo: Ilirija 1«- ’ |jgn 14, Sv. Ivan p- *■
Olimpija B 4 in
Pred vrati Devina.
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECUHI, St. 6, III. nad. — Telefon Me v. 93-SOS in 94-63». — Postni predal 502 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA I NAROČNINA: Cona A: mesečna 2Kn	inn	nnn	celoletna	iKnn	11	.	„	_	o.. .	mr&etd° i
St 20 — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.39-12 In od 15-18 Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini I stolpca: trgovski 60, finančno-	o	trt	a	750’	^	’	celoletna	2600	lir,	cona	B:	Izvod	3,	mesečno	70	din,	FLRJ.	Izvod	4.B0,	me* tijK*
 -------------------------------------------------------- m	ai.	!	Poštni	tekoči	račun	za	STO-Zvn-	 »un-.	..	nu	-	     ...	.__,__..._____ .___
S
upravni 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Ode. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco I-IL, Tel. 1 >-32 • Koper, Ul. Battistl 301a-I, Tel. 70.
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. -v Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Incaetnskef* ^
Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09. tekoči račuo pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-80332-7. e-t Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.Z°,Z‘