CELJSKI TEDNIK GLASÌLU SOCIALISTICHE ZVEZE DEL0VNE6A LJUDSTVA CELJE 19. NOVEMBRA 1965 — LETO XV. — ŠT. 46 — CENA 50 DIN SPOMINSKA SOBA V Starem piskru v celjskem Starem piskru urejajo te dni |dvor|šče in spominsko sobo. V njej bo stal- na razstava, ki bo obiskovalce spominjala na ljudi, ki so pre- življali v Starem piskru po- slednje dneve svojega življe- nja. Na dvorišču, kjer je okupa- tor ustrelil 374 talcev, pa bodo odkrili osem metrov dolg in dva metra širok bronast reli- ef, delo akademskega slikarja Černeta iz Ljubljane. Poleg imen vseh talcev bo v kamnito ploščo vklesan tudi faksimile poslovilnega pisma kmeta Iva- na Acniana iz Šmihela nad Mo- zirjem. Otvoritev spominske plošče, reliefa in spominske sobe bo 27. novembra ob štirih popol- dne. Po neverjetno suhi jeseni je sneg presenetil marsikoga. Otroci z muzejskega trga so v strahu, da bi zmanjkalo sne- ga, na sankah prevažali sne- žene može (na sliki zgoraj). Drugje, na primer v Medlogu pa izpod snega pobirajo zelje, mnogo njiv je ostalo nezase- janih... Tudi gradbenike, ki gradijo nov otraktorsko postajo v Žal- cu (slika spodaj), je prese- netil sneg in mraz. Kljub te- m udelajo naprej. V spodnjih prostorih bodo avtomehanične in druge delavnice, zgoraj pa pisarne. Foto: J. Sever Zebljica v Stanetovi ulici je »Ada« dobila novo preobleko, prodaja kruha pa je ostala v stari obleki. Kot v drugih proda- jalnah tudi tu ni papirja; denar in kruh potujeta po stari navadi skozi iste roke. Baje je to v nasprotju s higienskimi principi. Baje. Toda baje si ne moremo nič pomagati. In še to: daj nam, Veležitar, tudi ob ne- deljah kruh in ne pust' nas na cedilu — kakor tudi mi ne puščamo tebe... ob delavnikih. (oh) ^ DRUGA PLAT MEDALJE ALI KJE SO NOTRANJE REZERVE? kdo pije in kdo placa Y ŽALSKEM GOSTINSKEM PODJETJU »HMELJAR« »Pwdjetju ni bila potrebna reforma, ker je že poprej za- čelo iskati notranje rezerve ter tudi odpustilo iz admini- stracije 4 zaposlene, ravno tako tudi organi upravljanja iščejo in analizirajo posamez- ne obrate ter so v ta namen že sprejeli razne sklepe...«, trdi direktor podjetja. »Organi samoupravljanja s svojimi sklepi ne pridejo do izraza, ker jih ;>nekdo< eno- stavno ignorira. Nima smisla več karkoli govoriti, toliko smo govorili, sklepali, uredilo se pa ni nič. Bolje je molčati. Lahko ob koncu koncev iz- gubiš še službo. Nekoč so bili že izdani nalogi za premesti- tev ...«, pravi predsednik upravnega odbora. Več na 5. strani Ma 12 straneh Z novim naslovom y zadnjem času smo do- bili precej pisem, v katerih naši naročniki in bralci vprašujejo, kdaj bo Celj- ski tednik pričel znova iz- hajati v povečanem obse- gu. Kakor bi mogli povzeti, utegne imeti sedanji obseg, kolikor bi pri njem ostalo, negativne posledice v smi- slu številnih odpovedi itd. Tega se od vsega začetka, to je od avgusta dalje, ko smo miorali iz že znanih vzrokov obseg skrčiti, naj- bolje zavedamo sami, saj nam je ob vsaki številki jasneje, da Celjski tednik v takšni obliki niti zdaleč ne more izpolnjevati svoje- ga poslanstva, celo ne v go- lem informativnem smislu, kaj šele, da bi zadovoljeval številne naročnike in bral- ce v čem drugem. V vsem tem času pa smo si vendarle prizadevali, da bi ta najhujši problem re- šili v korisit družbenih potreb in interesov na ob- močju, ki ga pokrivamo. Izoblikovali smo nov vse- binski osnutek tednika na 12 straneh ter — lahko re- čemo — vzbudili razume- vanje družbenopolitičnih organizacij in občin- skih skupščin — za na- daljnji razvoj lista. Ne sa- mo dvajsetletna tradicija Celjskega tednika ali več ko stoletna tradicija celj- skega časnikarstva, žive potrebe našega časa pričajo, da razmeroma razvito področje vendarle ne more ostati brez svojega časopisa, brez takšnega ča- sopisa, ki bo odražal in so- oblikoval vse procese na- šega družbenega razvoja. To potrjuje navsezadnje dejstvo, da beležimo zaradi zadnje podražitve in zmanjšanega obsega mini- iivden padec naklade, pa istočasno tudi, da smo zadnjo številko natisnili v 2().()(M) izvodih in jo raz- prodali! Gotovo je, da bo tednik že v decembru pričel izha- jati na 12 straneh razen prve številke po praznikih, ki ne bo izšla. Po sklepu zadnje seje iztoka. Pri dihanju nosnice močno širi in oži, dojenčku pa se prsni koš celo upogiba navznoter. Še posebno nevarni pa so tile znaki — še zvečer zdrav otrok se ponoči prebudi v nenadnem joku, komaj diha, pomodri, njegov kašelj je že kar lajajoč, ko vdihne, lovi sapo. Grlo takega otroka je močno vneto, sluznica je otečena in dihanje je zato izredno težavno. Mati mora ta- koj poklicati zdravnika, do njego- vega prihoda pa naj otroka v po- steljici posadi in mu pomaga, da zadiha«. »Kakšna naj bo bolnikova soba — in kaj naj mali med boleznijo je?« »Vidite, večina mater misli — in nima prav — da тцота otrok ležati v vroči sobi. Zlasiti v prostorih, kjer je zrak suh, s toploto ne bi smeli pretiravati. Zrak v bolnikovi sobi je treba ovlažiti in osvežiti. Že staro sredstvo za to je smrekovo olje — ali pa ovlažena krpa kje v bližini. Mati naj otrokovo ležišče zviša, ven- dar ne samo vzglavje. Ležišče naj dvigne že od križa navzgor. Mali bolnik naj pije dosti tekočine^ je pa naj redko in lahko hrano«. . DVE NOVI GOSPODINJSKI KNJIGI Zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani je izdal gospodinjski koledar za leto 1%6, v katerem bodo gospodinje našle cel kup nasvetov, receptov, nekaj besed o kozmetiki, za pletilje in šivilje več vzorcev, pa še mnogo koristnih reči. Pri zavodu si lahko nabavite tudi gospodinjsko knjigovodstvo. Te dni pa so v knjigarnah dobili tudi kuharske nasvete mojstra Iva- na Ivačiča. V knjigi, ki stane samo osemsto dinarjev, je zbrano n^ekaj nasvetov, ki jih sicer v kuharskih knjigah nismo našli. Gospodinjam bodo prav gotovo dobrodošli. S polic študijske Imjižnice Fistié, P.: Singapour et la Malaisie. Paris 1960. S. 24714/869. Chaumont C: Le droit de l'espace. Pans 1960.-S. 24714/883. Bourgeois _C.: Chimie de la beauté. Paris 1960. S. 24714/901. Aublet H.: L'équitation. Paris 1960. S. 24714 902. Guiraud P.: Les locutions françaises. Paris 1961. S.'24714/903. Benoist L.: Musées et muséologie. Paris 1960. S. 24714/904. Willoquet G.: Histoire des Philippines. Pa- ris 1961. S. 24714/912. Dauphin-Meunier A.: Historie du Cambod- ge. Paris 1961. S. 24714/916. Debenedetti R.: La medicine militaire. Pa- ris 1961. S. 24714/926. Lehmann R.: L'acoustique des bâtiments. Paris 1961. S. 24714/930. Dornic F.: Histoire de l'Anjou. Paris 1961. S. 24714/934. Delmas C: Histoire de la civilisation euro- péenne. Paris 1961. S. 24714/947. Huisman D., G. Patrix: L'esthétique indu- strielle. Paris 1961. S. 24714/957. NAGRADNI NATEČAJ »MODA« Volneni komplet, ki ga vidite na sliki, je »Moda« prikazala na svoji zadnji modni reviji. Zelo praktično oblačilo za jesen in zimo, primerno za pisarno in sprehode, dobite v vseh poslovalnicah trgovskega pod- jetja »Moda« v raznih vzorcih in barvah. ^ Udeležite se nagradnega žrebanja, ki ga je ,za svoje kupce in naše bralce pripravila »Moda« Celje. Kdor bo zbral vse oštevilčene kupo- ne in jih po zaključku poslal ured- ništvu, bo vključen v nagradno žre- banje za pet praktičnih nagrad, ki jih je določila »Moda« v skupnem znesku ЗО.ООО dinarjev. Nagrade bodo artikli, ki jih pro- dajajo v trgovskem podjetju »Mo- da«, s katerimi so kupci nadvse za- dovoljni, zato ne zamudite priložno- sti in si oglejte prodajalne »Mode«, kjer vam bodo uslužno pokazali vse, kar vas zanima. PRI Slovence vih Brauko je na prvi pogled prav takšen fant kot so vsi v njegovih letih. Dobrih štirinajst jih ima, vsemogoče neumnosti mu gredo po glavi. Samo včasih, kdaj pa kdaj, je potrt drugače kot drugi. Tuhta in premišljuje, fantom pa o svojih mislih ne reče niti besede. Branko ima samo mater. Pravzaprav ima tudi očeta, samo, da zanj .skoraj ne ve. Starša sta se razvezala že takrat, ko je bil še v pleničkah. Mati se je potem z njim preselila v svoj prešnji dom, oče pa je v novi družini kmalu pozabil na svojega najsitarejšega sina. Nedvomno je mati na svojega Branka navezana. Fant ima vse, kar si mladi mož v njegovih letih sploh more želeti. Mati se je nekajkrat odrekla tudi možnostim, da bi se ponovno poročila, samo da fanta ne bi prizadela. Vendar njun odnos ni takšen, kot bi moral biti. Nič kolikokrat fantu očita svoje žrtve, nič kolikokrat mora Branko slišati, kako slabše živijo fantje v njegovem položaju. In kadar je mama slabe volje, je bolje, da ji ne hodi pred oči. Kazni za njegove prekrške so hude. Brez večerje hodi tokrat spat, večkrat dobi tudi kakšno krivično klofuto. Zdaj je Branko v najkritičncjših letih. Začel je iskati družbo, ki nanj nedvomno ne bo najbolje vplivala. Zagrenjeno govori o družinskem življenju, posmehuje se vrsitnikom, ki se postavljajo s svojimi starši. Pa vendar bi bili krivični, če bi mislili, da mati fanta nima rada. Nasprotno — vse na svetu ji pomeni. Le to je morda pozabila, da bi njen sin prav od nje potreboval več ljubezni kot otroci, ki živijo z o])oma staršema. Breme matere samohranilke je nedvomno veliko težje in odgovornejše kot dolžnost žene, ki lahko težo vzgoje deli tudi s svojim zakonskim partnerjem. Prav gotovo je težko biti oče in mati hkrati, biti odločen in popustljiv, ko je treba. V želji, da bi vzgojila odločnega, samostojnega človeka, pa mati svoje Ijitbezni ne hi smela ohraniti samo zase. Kajti otrok, ki ljubezni ne bo spoznal in ki bo menil, da ga nihče nima toplo in nesebično rad, tudi sam ne bo znal ljubiti tako kot bi sicer lahko. Ce je materina ljubezen pametna, otroka ne bo pomehkužila. le pomagala m,u bo, pomagala tudi čez nekatera težka, kritična obdsvojemu« klubu, čeprav bi jmi bila kariera prometnega pilota ali mednarodnega letalske- ga učitelja materialno koristnej- ša. Toda Maks je ostal »Maks« in zasajal vrbe, zasajal brajdo, či- stil stezice, pometal hangar in stalno zabijal v zavest letalcev, da mora biti telalec predvsem »človek« in šele nato bo zanesljiv upravljalec stroja, ki je last družbe. Ko celjski letalci pripravljajo obračun svojega dela letošnje se- zone so mirni in zadovoljni, če- prav imena članov letos niso kot vedno blestela v rubriki uspehov državnega prvenstva, je pa zaito okrepilo njihove vrste 20 noviji letalcev športnikov, ki so se vzga- jali v dobre člane naše skupno- sti in odločne bodoče čuvarje na- šega neba v pogojih zelo težkega materialnega položaja. Ko bodo odgovorni družbeni činitelji v komuni vrednotili re- zultate in sadove dela aerokluba ter jih ob odpiranju denarnice primerjali z ostalimi športnimi panogami, naj bi se zamislili nad vročimi željami vseh članov celj- skega aerokluba, ki hočejo k ma- sovnosti pridati še kakšen kvali- tetnejši rezultat, samoupravo' pa razbremeniti skrbi za materialni obstoj kluba. Skupina pripadnikov celjskega aero kluba, Banič, Smrečnik, Pe- perko, Klemen, Cmak, Bobnar, Kosabr, Karner, Les, Flave, Glin- šek, Zvar, Rojnik, Leskošek in instruktor Maks Arbajter, ki so se lejtos izšolali za jadralne pilote. (Foto: Knez) KOMENTAR Z NEDISCIPLINO M USPEMO Naša napoved glede oddaje pr- vega mesta v jesenskem deluSNL se je skoraj uresničila. Nogometa- ši Celja v Ljubljani niso dosegli nič. Še sreča, da tudi Kranjčani niso uspeli zmagati v tem kolu, sicer bi celj.^ki nogometaši res izgubili trenutno prvo mesto. Ta- ko pa so ostali na vodeči poziciji zahvaljujoč boljši razliki v golih. Kljub precejšnji prednosti in od- ličnemu startu celjskih nogome- tašev pa se je ta prednost ob kon- cu tekmovanja razblinila in to po tem, ko dvema najhujšima kon- kurentoma Triglavu in Ljubljani niso kljub številnim priložnostim niti potresli mreže. V nedeljo je na sporedu zadnje kolo. ŽNK Ce- lje tokrat spet gostuje — v Mari- boru proti Braniku. Skoraj naj- bolj verjetno je, da bodo postali jesenski prvaki le v primeru zma- ge. Tudi Kladjvar se lahko le v pri- meru zmage proti trboveljskemu Rudarju reši predzadnjega mesta na katerega je zdrknil po nedelj- skem neslavnem porazu proti ma- riborskemu Braniku. Nedeljska tekma je pa res pokazala, da pri celjskem ligašu z Glazije ne same nekaj, ampak precej ni v redu. Ravno, ko bi morali igralci dobiti kar največ poleta pri stanju 3 : /, .so nenadoma začeli igrati ležerno in po nepotrebnem prejeli 4 gole in poraženi zapustili igrišče. Kot nekakšen labodji spev ekipe, ki je točno pred enim letom z uspehi v zveznem tekmovanju vabila na Glazijo gledalce iz Savinjske do- line. Zato pa ni nič čudnega, če se število publike tako spreminja v škodo nogometašev. Pred enim letom 5.000, sedaj 50. morda v ne del jo samo 5 — kdo je temu kriv? Morda spet trener? Morda spet igndci. ki so prišli od drugod? Morda spet slabo in nestrokovno vodstvo? Mislimo, da je tokrat za slabe uspehe najti samo en izgo- vor: nedisciplina in neresnost ig- ral cex). Kaj pa Olimp? Moramo prizna- ti, da nas je to moštvo po slabem startu v vzhodni conski ligi. potem precej presenetilo. Menda nihče ni pričakoval, da se bodo nogome- taši iz Gaberja uvrstili na 1. me- sto v jesenskem delu tekmovanja. Vsekakor prijetna osvežitev pa čeprav samo o conski ligi. — ed Uspeh Edija Šrota v Zrenjaninu je bilo pretelclo nedeljo pri- jateljslco srečanje romunsice in jugoslovansice mladinsl(e telovadne vrste. V reprezentanci Jugoslavije je nastopu tudi celjslii mladinec Edi šrot, ki je s 53,60 točkami zasedel od lično četrto mesto. Bil je drugi najbolje u- vrščeni Jugoslovan in tako tudi precej prispe- val h končni zmagi jugoslovanske vrste. Ce ne bi imel nekoliko spodrsljajev na bradlji in drogu, bi bila njegova uvrstitev prav go tovo za kakšno mesto boljša. Vsekakor pa je to po daljšem času nov uspeh celjske orodne telovadbe in že drugi uspešen nastop mla- dega šrota v reprezentanci. Edi Šrot, ki je v Zrenjaninu dosegel četrto mesto, med vajo na konju BREZ USPEHA za celjane v telovadnici celjskega Partizana je bilo v soboto in nedeljo kvalifikacijsko tekmova- nje namiznoteniških ekip štajerske cone za vstop v I. republiško namfenoteniško ligo Celjski igralci niso uspeli niti v moški niti v ženski konkurenci. Med petimi ekipami v moški konkurenci so Celjani zabeležili dve zmagi in dva pora- za ter zasedli 3. mesto, prvi dve ekipi--pa sta se uvrstili v I. ligo. Med dekleti so Celjanke ostale brez zmage in prav tako niso uspele doseči kaj več kot četrto mesto. Rezultati celjskih ekip — moški: Celje : Lendava 5:0, Gojenec (M. Sobota) 5:0, Mari- bor 2:5, Fužinar (Ravne) 2:5. Ženske : Celje : Fužinar 0:3, Partizan (Ravne) 1:3, Gojenec 2:3. -ed kdo pije kdo placa v ŽALSKEM GOSTINSKEM PODJETJU »HMELJAR« O cenah, notranjih rezervah, samoupravlja- nju in samovolji v gostinskem podjetju »Hmeljar« v Žalcu je bilo že govora na mar- sikaterem pristojnem in nepristojnem mestu. Ko smo del teh govoric, obtožb in namigo- vanj želeli preveriti z direktorjem podjetja tovarišem Šanteljnom, smo naleteli na težave. Direktor Santelj namreč ni želel dati nobenih izjav, razen, če te izjave želi inšpektor. Zato smo naprosili za razgovor predsednika uprav- nega odbora, da nam on ilustrira delo in po- goje ter razmere v podjetju. »O razmerah, v podjetju je bilo že marsi- kje govorjeno,« pravi ŠIME DEBELIC. »Mar- sikaj je potencirano, vendar je res, da so v podjetju nekatere nepravilnosti in samovolja članov uprave, da določeni člani uprave dela- jo mimo sklepov samoupravnih organov itd.« — Bi hoteli navesti nekatere konkretne pri- mere? »Na primer izplačevanje nadur. Delavski svet je sprejel sklep, da ' se nadure naj ne izplačujejo. Kljub temu jih izplačujejo. De- lavski svet je sprejel sklep, da se naj krivce, ki so krivi za malomarno in neodgovorno poslovanje v nekaterih obratih, pri nabavlja- nju določenih količin pijač, ki so se pozneje pokvarile — kaznuje z 10 % odtegljaji od mesečnih plač. To je bilo v sklepu lepo po- vedano, vendar se to ni izvršilo.« Ob našem obisku smo fotografirali del vskladiščenih steklenic, vsega je preko 3.000, ki so vsebovale pokvarjen sadni sok. Sok se je pokvaril, ker je nekdo naročil preveliko količino, ki je niso mogli prodati. V restav- racijo Hmeljar so pred meseci vlomili. Vlo- milci so odnesli celo šunko, večje količine kranjskih klobas in razne pijače. Vlomili so baje večkrat, vendar zaradi izredno slabe kontrole v kuhinji sploh primanjkljaja niso opazili — za vlome sploh ne bi izvedeli, če storilci ob prijetju ne bi sami povedali. Po- leg tega so se v istem obratu večkrat pokva- rili razni prehranbeni artikli, za katere ni nihče odgovarjal. Dejstvo pa je, da je ta ob- rat že nekaj časa posloval z izgubo. »Tudi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov je dokaj na majavih nogah, še te splošne in formalne določitve smo kršili. Po pravil- niku bi naj prigospodarjena sredstva v obra- tih delili na sklade in osebne dohodke. To smo, vendar kako. Pri tem je zanimiva še delitev osebnih dohodkov med upravo in pro- izvajalci.« V letošnjem letu so ' v vseh obratih izpla- čevali 31,096.000 dinarjev osebnih dohodkov proizvajalcem. Za upravo pa 8.221 tisoč di- narjev. To je v primerjavi lep odstotek. Ali pa na primer: obrat bife Žalec za OD dveb natakarjev (v vseh bifejih sta po dva zapo- slena), 2.213 tisoč dinarjev, za upravo pa 1,229 tisoč dinarjev. Pri sorodnem obratu v Šempetru pa 2,940 tisoč za proizvajalce in 1,108 tisoč za upravo. Skoraj polovico. V ob- ratu Kolodvorska restavracija, ki zaposluje enako število kot obrat restavracija Hmeljar, so v istem obdobju ustvarili 47,665.000 dinar- jev. Za OD proizvajalcev so dali 8,698 tisoč, za OD uprave pa 3,352.000 dinarjev. V restav- raciji Hmeljar so ustvarili 33,695.000 din za OD 7,355.000 dinarjev za upravo pa samo 249.346 din. Ta obrat ima najboljši položaj saj je v centru mesta, vendar je s svojim poslovanjem v deficitu. Človeku se mimo- grede vsili vprašanje, kakšna merila so pri tem obračunavanju, ki so tako nenavadna — imeli. Žal tega nismo mogla ugotoviti, ker tovarišica računovodkinja ni hotela dati pra- vilnika o delitvi osebnih dohodkov. ' Predisednik sindikalne podružnice in član delavskega sveta MATO ROGIČ nam je ne- katere stvari osvetlil. »Mi v neposredni pro- izvodnji in samoupravni organi smo o teh stvareh že marsikaj razpravljali, vendar bre/ uspeha. Pomislite, kako so stimulirani tova- riši na upravi: po učinku natakarjev. Oni so plačani po našem ustvarjalnem delu. Spra- šujete o sklepih samoupravnih organov? Eno- stavno so jih ignorirali. Delam v obratu Ko- lodvorska restavracija. V tem času smo u- stvarili nekaj sto tisoč dinarjev dobička, ki bi se po pravilniku moral deliti na sklade in osebne dohodke. Do danes še nobeden zaposlen ni dobil dinarja zato, ker smo šli v desctmilijonsko investicijo, ki bi jo naj kreditirala občina, vendar občina sredstev ni- ma, zato je to vse šlo za sklade. To razume- mo, vendar ne razumemo in se ne strinjamo s poslovanjem ter delom uprave in obrata Hmeljar. Kako to, da nihče ne vodi nobene kontrole o sredstvih in materialih, kako to, da ta obrat, ki bi lahko bil najboljši, posluje z izgubo, ki jo moramo kriti iz drugih obra- tov? To nam še do danes ni nihče povedal!« Po teh izjavah sodeč (poudarjam, da jih nismo mogli preveriti), so notranje rezerve tega podjetja nekje drugje. Kaže, da zaradi malomarnega in neodgovornega poslovanja v nekaterih obratih, podjetje mora izkazovati tako veliko režijo, kot jo ima in da zaradi tega to podjetje danes operira s cenami, ki bi lahko bile upravičeno manjše. Nočemo biti sodniki, vendar kaže sama organizacija dela in odnosi med upravo in delovnim oseb- jem na vse kaj drugega kot pa na to, da so oni že izvedli reformo, in da njim ni bila potrebna. Vsekakor bi bilo zanimivo slišati še drugo plat zvona, toda žal . . . J. Sever SPORT NA DROBNO Igralci hokeja na travi Partizana Gaberje so preteklo nedeljo gostovali v Trstu. Nasto- pili so v povratni tekmi proti tamkajšnjemu C. U. S.-u. Potem, ko se je tekma v prvem polčasu končala brez gola, je bila zaradi bur- je in snežnega meteža prekinjena. Umetno drsališče v Mestnem parku za le- tošnjo »ledeno« sezono še ne bo pripravljeno. Seveda pa bodo takoj, ko bo mogoče, ure- dili naravno ledeno ploskev. V zaostalih tekmah podzveznega nogomet- nega tekmovanja so bili v nedeljo doseženi naslednji rezultati: I. skupina — Žalec : Se- novo 6:4, II. skupina — Šalek : Laško 4:5, Šentjur : Krško 0:4, Gotovlje : Sevnica 4:5. Odigrana mora biti še tekma Laško : Krško. V repu'điliškem mladinskem nogometnem tekmovanju je Celje izgubilo z Olimpijo 1:6, Kladivar pa z Mariborom 2:4. V republiškem tekmovanju šolanih šport- nih psov so celjski gojitelji psov dosegli ve- lik uspeh. Tako je prvo mesto zasedla psica Ika, ki jo je vodila Vera Blazinšek, drugo mesto pa pes Leksi z vodnikom Jožctom Ro- bičcm. Prvenstvena rokometna tekma 6. kola med Celjem in Brežicami je bila zaradi nepravo- časne obvestitve Brežičanov o času tekme ve- rificirana z 0:5 v škodo Celjanov. Vendar pa Se bodo celjski rokometaši pritožili na višji iorum. V vašem kraju Ponikva. Spodnja in Srednja ves, prve dni novembra. Ta dan je bil v Ponikvi in zaselkih Brezovo. Studenice, Vihe, Marof. Steboonik, Podkraj, ki v resnici predstavljajo Ponikvo — praznik. Ne zato, ker bi morda kdo ukinil davke, niti zato, ker bodo nekateri kmeto- valci dobili traktorje in ne zato, ker bi bila veselica ali Martinovo, tem- več — ta dan je lepo počasi začelo deževati. To je ena izmed hribovskih vasi med Velenjem in Žalcem — šteje okrog 100 gospodarstev, od katerih .s/ jih 80 bavi samo s kmetijstvom. Ponikva, ta vas s toliko »pred- mestje', ki .to razpeta med lučaj raz- maknjenimi hribi, nima niti ene njive, ozare ali travnika, ki bi bil na ravnem svetu. kina, ni iger, ni razvedrila. Upognjeni hrbti ljudi in živali, ki molzejo te. kot stare hlače zaplata- ne bregove — .si oddahnejo na jesen. Takrat. ko sedeč za zapečkom sko- zi zamrznjena okna zro otroke, ki vstopajo v avtobus — enkrat na dan — čakajo, da bodo opoldne vrnili, vnesli v vas nekaj nemira, ki se bo ko j zatem izgubil v praznirii zim- "'e neskončnosti, pri.števajo in ra- čunajo na dni, ko bodo mlajši znova začeli z delom na polju. Ostali svet je od njih odmaknjen za dolžino zvijugane. kotanjaste in blatne ceste, po kateri prihaja poštar, veterinar in osamel fant, ki v večer- no puščo zavriska, ko se vrača s šihta'<. Zatem in pred tem pa vas utone v utrujeno spokojnost. Spodaj, tam za griči, tam pa je.. Pred leti, mnogimi leti so po tej isti cesti prihajali enkrat na leto '.upci. Žid je, ki so cenili vrednost jihovega hmelja. Od takrat se je vas in v vasi marsikaj spremenilo, ogradili so Hmeljarski dom, gradili vodovod, ustanovili krajevno skup- nost, sklenili pogodbe, živeli in gle- ob 9. uri v Česalnici Zora v Stanetovi 5, nekaj rabljenega FRIZERSKEGA INVENTARJA stoli, mizica, havbe in 2 bojlerja. V kolikor ne bo interesentov s strani družbenega sektorja, bomo inventar prodali zasebnikom. Vse informacije dobijo kupci v Česalnici Zora, Stanetova 5, Celje. # KINO KINO »DPD SVOBODA« ŠEMPETER V SAV. DOLINI Dne 20. in 21 novembra 1965 »MED JASTREBI« nemški barvni film (po K. Mavu) Dne 23. novembra 1965 »LOLITA« angleški film v CSP Dne 25. novembra 1965 »DOBRA USODA« jugoslovanski film KINO »PARTIZAN« SEVNICA Dne 20. in 21. novembra 1965 »MOJA DRAGA KLEMENTINA« ameriški bar\'ni film Dne 24. novembra 1965 »PLANET BURJE« sovjetski film KINO KOZJE Dne 20. jn 21. novembra 1965 »KLATEŽI VELIKEGA SRCA« francoski film KINO KZ KOSTANJEVICA NA KRKI Dne 21. novembra 1965 »NE POŠILJAJ ŽENE V ITALIJO« nemški glasbeni film KINO DPD »SVOBODA« BRESTANICA Dne 20. in 21. novembra 1965 »PEKLENA FREGATA« angl. film Dne 24. novembra 1965 »RAZBURKANO MORJE« ameriški film KINO »SVOBODA« ŠTORE Dne 20. in 21. novmbra 1965 »RAZKOŠJE V TRAVI« ameriški barvni film KINO »DOM« GORNJI GRAD Dne 20. in 21. novembra 1965 »JAZ PUSTOLOVEC« mehiški film PD »JELKA« NAZARJE Dne 20. in 21. novembra 1965 »WINETOU« jugoslovansko-nemški barvni film Dne 24. novembra 1965 »ZADNJIH 15 MINUT« francoski kriminalni film Slovensko ljudsko gledališče Celje Petek, 19. novembra ob 15.30: D. Garrick — A. Smole: VARH — A. Med- ved: RENDEZ-VOUS. Komediji. I. šolski abonma in izven. Sobota, 20. novembra ob 19.30: D. Garrick — A. Smole: VARH — A. Med- ved: RENDEZ-VOUS. Komediji. Izven abon- maja. Vstopnice so v prodaji. Nedelja, 21. novembra ob 10. uri: D. Garrick — A. Smole: VARH — A. Med- ved: RENDEZ-VOUS. Komediji. I. nedeljski dopoldanski abonma in izven. Petek, 26'. novembra ob 15.30: C. Seiller: KLOVN IN NJEGOV CIRKUS. I. šolski popoldanski abonma in izven. ZAHVALA Zahvaljujem se kolekt. »Steklar« Celje za sočustvovanje in darovanje venca ob smrti mame Alojzije Šču- rek. Sin Jože obvestilo! Zaradi delnega izboljšanja elektro energetskega stanja, ki so ga povzročile padavine v zadnjih dneh so z dnem 16. novembra 1965 znižane omejitve električne energije za gospodarske dejav- nosti, ki trosijo električno energijo za obratovanje motorjev in razsvetljavo ter za razsvetljavo izložb in reklam od dosedanjih 25 % na 10 % s tem, da se celotna omejitev izvrši podnevi v času od 6. do 22. ure. Gospodinjstva prosimo, da še nadalje varčujejo z električno energijo v korist industrijskih potrošnikov. Poraba električne energije za vse potrošnike v nočnem času in sicer od 22. do 6. ure ni omejena. ELEKTRO CELJE s poslovnimi enotami: Celje, Krško in Slovenj Gradec Upravni odbor Tovarne obutve »Peko« Tržič razpisuje za svojo poslovalnico v Rogaški Slatini prosto delovno mesto POSLOVODJE Pogoj — sposobnost vodenja poslovalnice. Zaželeni so kandi- dati iz stroke z daljšo prakso v trgovini. Nastop službe po dogovoru. Prijave sprejema kadrovski od- delek delovne organizacije do 15. decembra 1965. RAZPISNA KOMISIJA PRI PRAVNI PISARNI V CELJU razpisuje prosto delovno mesto UPRAVNIKA Pogoji: dipl. pravnik z opravljenim odvetniškim ali sodnim izpitom ter osemletno prakso kot samositojen odvetnik ali sodnik. Stanovanje ni zagotovljeno. Prijave pošljite najkasneje y 15. dneh po objavi tega razpisa., Šmarje pri Jelšah POSLUŽITE SE BOGATEGA ASORTIMANA V VSEH NAŠIH POSLOVALNICAH ŠIROM ОВСШЕ SMARJiE PRI JELŠAH. ZA- DOVOLJNI BOSTE Z ZMERNIMI CENAMI IN SOLIDNO PO- STREŽBO! PRIPOROČA SE KOLEKTIV Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu sprejme kuharico v menzo zavo- da. Zaposlitev ni predvidena za poln delovni čas. Poizkusno delo 1 mesec. Prošnje sprejema komisija za kadre do 27. novembra 1965. ZAHVALA Ob smrti naše zlate mame ELIZABETE ROZMAN ki smo jo pospremili k večnemu počitku v nedeljo, 7. novembra na pokopališče na Te- harjih, se iskreno zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, darovalcem vencev in cvet- ja, pevcem za doživeto zapeti žalostinki, g. župniku za govor ob odprtem grobu, udele- žencem pogreba ter vsem, ki so v teh tež- kih dneh sočustvovali z nami in nam kakor- koli pomagali. Rozmanovi PREKLICUJEM vse izjave in žalitve, ki sem jih izrekel na javnem kraju o Mariji JESENEK iz Bovš št. 4, ker so neresnične in neutemeljene in se ji zahvaljujem, da je odstopila od nadaljnjega sodnega postopka. CREŠNAR MAKS Razgor št. 5 Vojnik TURISTIČNE OBJAVE POROČILO O PROSTIH KAPACITETAH V turističnih objektih na našem področju je dovolj prostora razen v Zdraviliškem do- mu v Rog. Slatini. RAZVEDRILO Vsako soboto in nedeljo ples na Gori Olj- ki, vsak torek in soboto v hotelu TRIGLAV na Dobrni, kjer so tudi vsako soboto domače koline. Vsako soboto, nedeljo in sredo ples v restavraciji POŠTA v Rog. Slatini, vsako soboto v SAMOPOSTREŽNI RESTAVRACIJI Celje. V hotelu PAKA VELENJE vsak dan glasba. Narodno, koncertno in plesno glasbo igra kvintet PIPI. 29. novembra PURANOVA VEČERJA NA GORI OLJKI. Rezervacije zaželjene. OSTALA OBVESTILA Obveščamo vse voznike motornih vozil, da so ceste na našem turističnem območju pre- vozne tudi cesta Rimske Toplice — Zidani most. SILVESTROVANJA Vsa gostinska podjetja in ostale organiza- cije naprošamo, da nam sporoče o SILVE- STROVANJU, v kolikor ga bodo priredili, da bomo informacije lahko posredovali intere- sentom. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 20. do 21. novembra CIRIL UMEK veterinar, Celje Kersnikova 37/ vogal Kersnikove in Dečkove c. Od 22. do 27. novembra JANEZ CERNEJ veterinar, Celje, Kajuhova U blok 3/II tel. 22-32. IZLETNIK ^ CELJE , PUTNIK vam nudi turistične usluge In vas vabi na iz- lete In potovanja po Jugoslaviji in v inozem- stvo s turističnimi avtobusi. CELOVEC — ogled DUNAJSKE DR- SALNE REVIJE z novim programom, imeno- vanim MAVRICA, v času od 3. do 20. febru- arja 1966. Naši prljavljencl bodo napravili Iz- let tudi na GOSPOSVETSKO POLJE In v 22 km oddaljeno OSTROVICO, kjer je zna- meniti srednjeveški grad. Sprejemamo PRIJAVE za kolektive, dru- štva, organizacije in posameznike do 10. JA- NUARJA 1966. Pohitite 8 prijavo in Izberite si dan potovanja! SILVESTROVANJE — v BUDIMPE- ŠTI, s posebnim programom in Silvestro- vim menijem, 2-dnevno avtobusno potovanje, cena 23.500 dinarjev, rok prijav 5. decem- ber 1965. SILVESTROVANJE — v SOFIJI, 3- dnevno avtobusno potovanje, cena 35.600 di- narjev, rok prijav 25. 11. 1965. NOVOLETNI AVTO-RALLY v ITALI- J O s silvestrovanjem ob GARDSKEM JEZE- RU, 4-dnevno potovanje z osebnimi avtomo- bili, cena po osebi je 25.000 din, izletniki lah- ko koristijo avtomobile PUTNIKA, t. j. vozi- la TAUNUS 17 M do 5 oseb, rok prijav 10. december 1965. NOVOLETNO POTOVANJE po SREDO- ZEMLJU z luksuzno ladjo DALMACIJA, 14-dnevno kombinirano z letalom, ladjo In vlakom na progi Dubrovnik, Pirej, Aleksan- drija, Kairo, Port Said, Beirut, Heraklion, Benetke — cena potovanja 210.000 din, rok prijav 25. 11. 1965. BUDIMPEŠTA — dvodnevni avto- busni izlet za kolektive in posameznike, cena potovanja 17.500 din, datum potovanja po do- govoru z naročnikom. POSEBNO OBVESTILO! Skupinskih poto- vanj v v ziiodnoevropske države se lahko ude- ležijo tudi tiste osebe, ki so v tekočem kole- darskem letu že izkoristile devizno kvoto 20 ,Ц; za potovanje v inozemstvo. To obvestilu velja za vse naše razpisne izlete v CSSR, Madžarsko in Bolgarijo. TRST—DOBERDOB—BENETKE, dvodnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike, cena izleta je 15.000 din. TRST—.VlIRAMARE enodnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike cena po- tovanja po osebi je 6.300 din. CELOVEC — s prevozom k Vrbskemu jezeru in na Gosposvetsko polje, cena potova- nja po osebi je 3.700 din, datum potovanja po dogovoru. Vse programe in informacije navedenih po- tovanj zahtevajte v našem turističnem oddel- ku na TITOVEM TRGU 3 ter v poslovalnici Velenje in Krško. SILVESTROVANJE — vabimo vas na silve- strovanje v ROGAŠKO SLATINO in ROVINJ, ter v ostale turistične kraje. Kolektive vabimo na prijetne jesenske izle- te po Gorenjski, Primorski, Dolenjski, Koro- ški ter v Slovenske gorice. IZLETNIK posreduje v najkrajšem č^u nabavo potnih listov in tujih vizumov. IZLETNIK rezervira postelje v spalnih ца- gonih, prodaja vozovnic za letalski promet za tu in inozemstvo. Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CELJE nasproti Avtobusne postaje Podjetje »Stanovanjsko gospodarstvo« Žalec — sklad za ure- janje mestnih zemljišč razpisuje na podlagi odloka o urejanju mestnih zemljišč na področju občine Žalec (Uradni vestnik okraja Celje, št. 31-361 in 8. 97/65 PONOVITEV NATEČAJA za naslednja zemljišča, ki so bila na natečaju objavljena dne 15. 10. 1965 v »Celjskem tedniku« 1. SOSESKA »LOŽNICA« 2. SOSESKA »ŠKORENJ« ŠEMPETER 3. SOSESKA »TERASA« PREBOLD á. SOSESKA »STRUGA« POLZELA 5. SOSESKA »POREBER« ŽALEC Izklicne licitacijske cene, akontacije za posamezne soseske in ostali pogoji so isti kot v natečaju z dne 13. 10. t. 1. objavljen v »Celjskem tedniku«, dopolni se le v toliko, da se ne sme pričeti z gradbenimi deli in da se parcela lahko takoj odda drugemu ponudniku, če licitant ne podpiše pogodbe o oddaji zemljišča in ne poravna vseh obveznosti iz natečaja v roku 1 meseca. Na novo se licitira: 1. parc. 979/8 k. o. Žalec, namensko za gradnjo skladiščnih prostorov Cestno kom. podjetja Žalec, cena za m- din 110 in od- šk(xlnina. 2. pare, del 979/29 v izmeri 90 m^, namensko za postavitev garaže > Stanovanjskega gospodarstva« v Žalcu, cena za m- din lilO in odškodnina 5. soseska Migojnice — pare. št. 1418/1 k. o. Griže — licit, cena 400.000 din; akontacija na zemljišče 50.000 din. Stroški »Stanovanjskega gospodarstva«, ki se plačajo ob pod- pisu pogodbe so isti kot so navedeni v natečaju z dne 15. 10. t. 1. in sicer: 1. razkoličba terena 12.000 din 2. lokacijsko-tehnična dokumentacija 26.000 din 5. zakoličba objekta — geodetsko (povprečje lox ogled v času it raj an j a gradnje) 6.000 din 4. gradbena nadzorstva 15.000 din Skupaj 59.000 din Natečaj bo dne 25. novembra (četrtek) ob 15. uri v prostorih Stanovanjskega gospodarstva v Žalcu. SLOVENKA? 21. SLOVENKA: Marica (levo) VIŠINA: 156 cm TEŽA: 59 kg LASJE: Kostanjevi ОСГ: Rjave NAJLJUBŠE: — ROMAN (POVEST): Pont des' artska beračica — CVET: Tulipan — NRODNA PESEM: Cvete dekletu rož- marin — JED: Krompir — OPRAVILO (KONJIČEK): Branje — PREGVOR: Zaupaj tistemu, ki ti je zvest v nezgodi! 22. SLOVENKA: Tončka (desno) VIŠINA: 160 cm TEŽA: 60 kg LASJE: Svetlo plavi OCI: Sive NAJLJUBŠE: — ROMAN (POVEST): Razbojnik Guzaj — CVET: Tulipan — NARODNA PESEM: Tam na vrtni gredi — JED: Mleko — OPRAVILO (KONJIČEK): Zbiranje nalepk — PREGOVOR: Iver ne pade daleč od klade! POGOJI ZA SODELOVANJE 1. V natečaju lahko sodelujejo vse Slo- venke, ki pošljejo ustrezno sliko in po- trebne podatke. Ocenjevalci, ki Izpolnju- jejo kupone, naj upoštevajo prvenstveno, v koliki meri ustreza kandidatka njihovi predstavi (tipu) Slovenke. Kandidatke, ki nimajo primernih slik, se naj zglasijo v uredništvu; slikali jih bomo na naše stro- ške. 2. Ob zaključku natečaja bomo prire- dili veliko zabavno-reklamno in modno revijo (tudi v okoliških krajih), kjer bo občinstvo izbiralo »tip današnje Sloven- ke«. Zaključna prireditev bo v Celju, kjer bodo lahko kandidatke (po želji) nastopi- le tudi kot manekenke. 3. Za kandidatke s področnih priredi- tev in končno izbrano na zaključni prire- ditvi bodo sodelujoča podjetja pripravila vrsto praktičnih nagrad. SODELUJEJO: Trgovsko podjetje »MODA« iz Celja kot organizator in pokrovitelj prireditev, ki bo svoje nagrade določilo kasneje. KOMP.AS Ljubljana, poslovalnica Celje, ki s svojim prvovrstnim poslovanjem ved- no ustreže svojim strankam, vam nudi v teh dneh vrsto prijetnih potovanj (oglejte si podrobnosti na 7. strani!), predvsem pa ne zamudite prijave za novo drsalno revijo v Celovcu, ki vam bo nu- dila izredno zadovoljstvo s svojim novim programom. Kompas pa vam zagotavlja izredno ugodno potovanje, za kandidatke pa je določil štiri nagrade: 1. šestdne,vno potovanje po Italiji, 2. petdnevno potova- nje po Avstriji in Češki, 3. tridnevno po- tovanje po Avstriji in Češki in 4. dvo- dnevno potovanje v Budimpešto! KUPON »SLOVENKA« ŠT. 21 TOČKE (od O do 100) Izrežite, nalepite na dopisnico in pošlji- te na naslov: Uredništvo Celjski tednik, Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. KUPON »SLOVENKA« «T. 22 TOČKE (od O do 100) ................................ Izrežite, nalepite na dopisnico in pošlji- te na naslov: Uredništvo Celjski tednik, Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. »LJUDSKI MAGAZIN^ JE NAVDUŠIL OBISKOVALCE MODNE REVIJE štiri dobe dneva Maraikdo je nekoliko črnogledo pričakoval modno revijo, ki jo je v petek in soboto pripravila velebla- govnica »Ljudski magazin«, saj je ■Ü0 v Celju prvič, da je tako široko zastavljena modna revija stopila v restavracijo. Toda že d soboto so se vsi pomisleki razblinili, medtem ko je nedeljska prireditev naravnost očitno prikazala, kolikšne prednosti omogoča tako organizirana modna revija. »Ljudski magazin« je na modni reviji prikazal izdelke 27 podjetij, med njimi jih je bilo kar pet iz najožje okolice. Prikazali so nad sto modelov, ki so jih razdelili d štiri dobe dneva: jutro, dopoldne, po- poldne in večer. Nemogoče bi bilo popisati vse pri- kazane modele, ki so s svojimi so- dobnimi oblikami, barvami, prak- tičnostjo in prikladnostjo dokazova- li, da je naša proizvodnja v koraku s svetovno modo, »Ljudski magazin«, ki te izdelke prodaja pa si je s prikazi zagotovil sloves, da izbira za svojo prodajalno zares odlično kvaliteto, vzorce, modele, barve in še vse drugo, kar lahko zadovolji vsakdanjega in tudi najbolj izbirčne- ga kupca. V jutranjem delu revije, ko so manekenke Centra za sodobno obta- in je iz Ljubljane prikazale jutranje halje in perilo, je seveda najbolj navdušila »Lisca« i.z Sevnice, četudi izdelki drugih proizvajalcev niso zaostajali. V dopoldanskem in popol- danskem delu so se obiskovalci navduševali ob številnih modelih oblek, plet\enin, plaščev, bund in Oglejte si zanimivo položene črte na ovratniku in plastronu, ki obleko poživljata in ji dajeta izrazito mla- dosten ton. (Foto: Viktor Berk) drugim. Naravnost z vzdihi so obi- skovalke gledale razne izdelke jz krzna, ki so sanje vsake žene, vendar sanje, ki postajajo vse bolj resničnost. S temi izdelki se je najbolj izkazalo »Krzno« iz Zagreba, medtem ko je konjiški »KO-KO« navdušil s svo- jimi izdelki, ki so kazali odlično kva- liteto in veliko okusnih kombinacij (kreacijskih in barvnih). Med drugimi izdelki lahko našte- jemo še kvalitetne izdelke gorenj- skih oblačil iz Kranja, pletenine Ra- šice, Angore, Almire in Tovarne ple- tenin. Vsekakor pa moramo priznati, da je močno presenetil domači Ele- gant, ki je predstavil na reviji vrsto zelo mikavnih izdelkov. Očarljive f I obuke je oskrbela modistinja Sonja Vrečko, pričeske pa »Nega« Celje. Še bi mogli naštevati posameznosti, vendar naj obvelja, da je Ljudski magazin z organizacijo in prîkaza- niw.i modeli požel velik uspeh in dosegel priznanje obiskovalcev re- vije, medtem ko je za navdušenje najboljši dokaz, da so že v pone- 'pljek večino prikazanih izdelkov o veleblagovnici dobesedno razgrabiii in je moralo podjetje nemudoma na- ročiti dodatne pošiljke. Vso revijo so prijetno dopolnili Irena Kohont in Rafko Irgolič, na- povedovalka Dušica Erzin, Arnold Tovornik — »Sief« s svojo skupino, godba Ota Pestner ja in njegov sin kot pevec, medtem ko je »Merx« po- skrbel za notranje okrepčilo s svojo okusno kavo. Samopostrežna resta- vracija pa za ostalo postrežbo. Želja Celjanov je — še več podobnih pri- reditev! CIC DEBELJAK (12) S POTI MA HIMALAJO Sedaj v polnem soncu mora- va pod serake na sedlo. »Kakšna je .flanka' nad sedlom?« mi uide vprašanje. »Svinjsko strma, pra- va alpska stena!« Toliko za to- lažbo in šli smo vsak na svojo stran. Oni k počitku v tabor 1, midva proti »svinjski strmini«. Včeraj so potrebovali za pot od enke do trojke skoraj 12 ur, midva sva ob dvanajsiih že pre- kobalila snežno streho, nekaj metrov pod tabori.ščein. Fanta- stičen je prehod pod seraki, poln ufiank, zavojev, nevarnosti in la- l)ilnih stebrov nad glavo. Dose- daj je vse to še mirovalo in nas pitstilo žive. Precej tvegamo. Prav na tem mestu je slavni Dürenfurth obrnil svojo odpravo zaradi prevelikih nevarnosti. Ho- tel je preko strehe Kangibachena na greben Kančenčenga. Leto kasneje je vrh Kanca padel po vzhodnem grebenu. Tega, našega, so pustili odslej vsi pri miru. V taboru .sva takoj spoznala, da šotori niso pravilno postavlje- ni. A'^zdolž sedla so izpostavljeni pritisku vetra in težko, da bi vzdržali. Brez Šerp se sicer nisva lotila postavitve, lio s kiiiho pre- več dela. Sicer pa je nasa kuhi- nja silno skromna. Vsak dan bolj smo si na jasnem, da je hrana slaba, da je je premalo in da v višinskih taboriščih ni kaj za lo- nec. Juha, čaj, kakao, v bazi pa riž. riž, riž. ЈЧе ^re po grlu in že- lodec se upira. Se uro morda sva vzdržala pred šotori; veličasten razgled ne da počitka. Morje vr- hov in prav blizu, na dosegu ro- ke Francoska gora Jannu. Veli- časten granitni blok zakriva vso zahodno istran. Tik ipod nama pa- da proti njemu strma soteska v ledenik Jannu, ki nikdar ne mi- ruje. Imela sva nemirno spanje. Šo- tori so nvajhni, kratki, proti jut- ru se nabere v njih za prst sre- za, ki ga rad ali nerad pospraviš za spalno vrečo. Pustila sva se pobožati soncu in šele nato sva zlezla v mrzlo jasno jutro. Za na pot kakao in tolažba, da se vrne- va še danes. Šotori stojijo na najnižjem koncu sedla, ki se počasi dviguje proti glavnemu masivu in preha- ja po nekaj sto metrih v silno strm stenski odstavek, našo »flan- ko . Gazila sva do kolen, križa- rila med razpokami in končno po dveh lurah obstala pod strmi- no. Veter je nosil pršič po robo- vih, razganjal megle, jih vrtin- čil in zavijal ves ta svet v belo kopreno. Tekle so ure. Po metrih sva kinkala v sneg in gledala v rob navpičnega seraka nad nama (6.750 m). Končno na vrhu lede- dihanja. Zak opijem cepin pod sneg, na njem bo viselo vse, kar bo premerilo to strmino gor in dol. 100 metrov vrvi zasika v šir- nega odstavka. Ljubo sloni na kolenih in se ves ziblje v ritmu mino, preizkusiva še zasidrani cepin in sestopiva takoj. Ni bilo veselja v taboru 1. Os- tala sva na trojki, pila čaj in ju- ho; poslal sem k vragu svoj že- lodec in pojedel zmrznjene ribe in napol trdo kondenzirano mle- ko. Sedaj se kosam. Pet dni sem že v bazi z drugimi vred, sredi meteža, bjagrujem zdravje in se držim za želodec. Drugi danes odhajajo višje, da nadaljujejo kjer sva nehala, jaz lahko opa- zujem z daljnogledom tanko rde- čo, vihrajočo sled svojega dela — stalno vrv med taborom 3 in 4 v najbolj strmemi delu Kang- bachena. Že od jutra naprej lovim v ka- mero podiranje skalne morene. Vsako uro zgrmi s strmega po- bočja proti naši ledeni pregradi salva skal. manjših in tudi takih enonadstropnih. Bilo je takih gr- menj vsaj deset in vse eem za- mudil. Nesreča je v item, da sem bil pripravljen takrat, ko je zgr- mela proti taboru nekaj vagonov težka skala in grmela tako. da sem jo s kamero vred popihal na varno. Sedaj mi je sicer žal, ker se je skala seveda iistavila tam, kjer je treba, toda varno je varno. Vmes nas je zmotil edino prihod nosačev, ki spravljajo dnevno v višinsko bazo ostanek baze štev. 1. Sedaj kraljujemo na višini 4.950 metrov. Naša za- hodnica. to je vodja Govekar, zdravnik Andlovec, novinar Je- rin in Bulinar se še »aklimatizi- rajo-^ v dolini, čeprav je že tam 4.450 metrov. Z njimi je Zupan- čič in pa zvezni oficir, ki nikakor ne more zadihati v redkem zra- ku. Kio jutri pridejo do naše no- ve baze, nas ne bo več, kot nas ni bilo včeraj. Oznake na sliki po- menijo: B Bazno ta- borišče, višina 4900m; Ti tabor 1 na začetku velike terase, višina 5400 m; Ti tabor 2 na koncu velike terase, višina 5900 m; Т^ Ta- bor 4 nad najtežjim delom stene Kang- baehena ,višina 6800 metrov; Z Kota 7535 metrov, ali Zapadni Kangbachen. Vrh je bil dosežen 13. oktob- ra. Tr, Tabor 5, višina 7000 m; krog na gre- benu: je najvišja do- sežena točka naše ekspedicije, višina 7665 m. V — glavni vih Kangbachena, vi- šina 7902 m. Razdalja na terasi od tabora 1 do tabora 2 znaša 4500 m. Ta- bor 3 se na sliki ne vidi, ker ga skriva greben Belega vala. Razdalja od tabora 4 preko pobočja sever- ne stene do Tabora 5 je 2500 m. Do vrha nam je manjkalo še kakšen kilometer vzpona z višinsko razliko 237 metrov! IZLETNIK CELJE »MAVMCA« Izletnik Celje nudi obiskovalcem nove drsalne revije v Celovcu, ki jo prireja dunajska drsalna revija pod naslovom »Mavrica« v času od 3. do 20. februarja 1966, i.zredne ugodnosti pri potovanju in ogledu, mimo tega pa bo enega izmed prijavljenih izžrebalo za brezplačen obisk revije. Vsi, ki se bodo prijavili za obisk revije iu bodo iz Tednika izrezali šest oštevil- čenih slik, bodo prišli v poštev pri žrebanju brezplač- nega obiskovalca revije v Celovcu. Letošnji program drsalne revije je pester in osve- žen tako, da bodo tudi tisti obiskovalci, ki so že videli dosedanje nastope prijetno presenečeni. Med solisti je tudi slovita Čehinja Milena (na sliki), mimo nje pa še Joan Haanappel, par Manfred Wollschläger in Yvette Busieau, solista Norbert Felsinger, Paul Sibley in Peter Jonas, francoska plesalka Nicole Ardant, škotska komika »Dva Harvardca« in še živali na dr- salkah — kar vse skupaj poleg velikega baleta zago- tavlja velik užitek na reviji. Komunalna banka Cel|e S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI sprejema hranilne vloge IN JIH OBRESTUJE DO 7,5»/^ ZA VEZANE HRANILNE VLOGE PRIPRAVLJA STALNA NAGRADNA ŽREBANJA Komunalna banka Celje objavlja izid VI. nagradnega žrebanja ,za ve- zane vloge, vložene v času od 1. 7. do 31. 10. 1965. NAGRADE PREJMEJO: Hranilna knjižica štev. KB Celje 14050 — pralni stroj; hranilna knji- žica štev. Slov. Konjice 2574 — šival- ni stroj; hranilna knjižica šteV. La- ško 2582 — šivalni stroj; hranilna knjižica štev. Žalec 6238 — šivalni stroj; hranilna knjižica štev. CMH 92825 — šivalni stroj; hranilna knji- žica štev. CMH 105941 — sesalec; hranilna knjižica štev. Šmarje pri Jelšah 2433 — sesalec; hranilna knji- žica štev. Rog. Slatina 1389 — gra- mofon; hranilna knjižica št^v. Bre- žice 2771 — gramofon; hranilna knjižica štev. Žalec 6253 — tranzi- stor: hranilna knjižica štev. KB Ce- lje 12094 — tranzistor; hranilna knji- žica štev. KB Celje 15743 — tran- zistor: hranilna knjižica štev. CMH 105152 tranzistor; hranilna knjižica štev. Mozirje 22% — mikser; hranil- na knjižica štev. CMH 103826 — mik- ser; hranilna knjižica štev. Sevnica 72-1116 — mikser; hranilna knjižica štev. CMH 110539 — volnena odeja; hranilna knjižica štev. CMH 104798 — volnena odeja; hranilna knjižica štev. KB Celje 15709 — volnena ode- ja; hranilna knjižica štev. KB Celje 11869 — volnena odeja; hranilna knjižica štev. Šentjur 658 — volne- na odeja; hranilna knjižica štev. CMH 107901 — volnena odeja; hra- nilna knjižica štev. CMH 103170 — jedilni pribor; hranilna knjižica štev. KB Celje 11779 — jedilni pri- bor; hranilna knjižica štev. KB Ce- lje 15837 — jedilni pribor. CElISlil TEDNIK UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152, TELEFON: 23-69. — таВЈШЕ uredniški odbor. GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik« (1950-1954) in od 1955 ponovno kot »Celjski tednik«. S 1. januarjem 1965 ga SOUSTANAVUAJO občine Celje, Laško, Mozirje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA IN TISKA CP »Celjski tisk«. — CE^ÍA: posamezna Številka 50 dinarjev, letna naročnina 2.000, polletna 1.000 in četrtletna 500 dinarjev. Tujina 4.000 dinarjev. — TEKOČI R.4CUN: 507-1-656