[^morski dnevnik n Za^el. izhajati v Trstu ‘ 1945, njegov MredhGdnii* pART|ZANSki PIVNIK pa 26. novem- Cb J943 v vasi Zakriž nad riLi nim’ razmnožen na gostji. Od 5. do 17. sep- . ‘onibra 1944 se je tiskal hskami »»Doberdob« v ši VC^U pri Gorenj' Trebu-dn i sePtemhra 1944 »>«, f^aja 1945 v tiskarni ^ o veni j a« pod Vojskim 'driji, do 8. maja 1945 L- v osvobojenem Trstu, ki rJe .izšla zadnja števil-• Bil je edini tiskani par-‘'zanski DNEVNIK v za-suznjeni Evropi. primorski M__________dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958. ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 188 (13.721) Trst, četrtek, 23. avgusta 1990 Medtem ko je ameriški predsednik Bush odredil vpoklic znatnega števila rezervistov Negotovost glede usode Italijanov v Kuvajtu Prizadevanja ZDA za legitimiranje uporabe sile SZ ima zadržke glede politike trde roke ZDA in njihovih zaveznikov - Omehčanje stališč Kitajske Savdska Arabija obljubila gospodarsko pomoč prizadeti Jordaniji - Isto namerava tudi Zahod BAGDAD, NEW YORK, VVASHIN-, , Usoda italijanskih in drugih v^nih državljanov v Iranu in Ku-l*u je, prvotnim optimističnim beB°Yedim, še vedno na nitki. Oblju-sk k 50 glede izpustitve italijan-Isleev dali nekateri iraški funkci-so se namreč izkazale za neres-cii r*e' Nekateri to povezujejo z reak-je 0 baških oblasti na odločno držo, ki hek *a lZ Paškega sestanka UEO, žel tter’ Pa opozarjajo, da je Bagdad 1 s to potezo enostavno vnesti do v vrste zahodnih zaveznikov. Osv u 6 oblasti so sicer nekatere tujce skn°bodile, poleg tega pa najavile skori 9ih, ajšnjo osvoboditev nekaterih dru-Okrep naj bi veljal za neznano lj 'lo francoskih in japonskih držav-ljes°V' bil pa naj bi »znak dobre vo-jeNa to zadnjo potezo iraške vlade yerietno vplivalo posredovanje liri 0(lposlancev generalnega sekre-Hj 1® OZN De Cuellarja. Še vedno pa Btetnikov glede usode preostale dan 2lCe tujcev, predvsem pa napove-ni2 6 Izpustitve italijanskih, belgijskih, dr^ptskih, grških, španskih in irskih 'lvljanov. Negotovost vlada tudi glede svojcev osebja diplomatskih predstavništev. Nekateri (npr. svojci japonskih diplomatov) so že zapustili »vroče« področje, številni drugi pa še čakajo na odhod. ZDA medtem nadaljujejo akcijo, s katero želijo najti čimširšo podporo za svojo politiko trde roke v Zalivu. Na sedežu OZN v New Yorku že šest dni potekajo neformalni sestanki za zaprtimi vrati, to pa je pripomoglo, da je Kitajska znatno omehčala svoje stališče. Napovedala je namreč, da ne bo uporabila pravice do veta v Varnostnem svetu in da se bo po vsej verjetnosti vzdržala morebitnega- glasovanja. Doslej je Kitajska zagovarjala potrebo po gospodarskih sankcijah, vendar je hkrati nasprotovala vojaškemu posegu svetovnih sil. Svojo odločitev je Kitajska izrekla kmalu po srečanju, ki sta ga v Pekingu imela kitajski premier Li Peng in podpredsednik iraške vlade v izgnanstvu. Li Peng je na sestanku ponovil odločno nasprotovanje svoje države do politike Sadama Huseina. NADALJEVANJE NA 2. STRANI .V'.. '-::,. pr- V Jordani]! narašča podpora tamkajšnjih prebivalcev Huseinu: včeraj so manifestirale amanske ženske (AP) Jordanija zaprla mejo z Irakom ( AMan — Včeraj pozno zve-le j0 i°rtlanske oblasti sporoči-vs' “a zapirajo svojo mejo »za P,osebe, ki prihajajo iz Iraka«, sur,1 l.e P° jordanskem radiu lu,50čil notranji minister Šalim j-eiJ a Deh, ki je dejal, da je uk-ojA začel veljati včeraj točno eVr *noei (ob 23. uri po srednje-kli„?Skem basu) in da velja iz-IrL .° za tujce, ki prihajajo iz . a in Kuvajta. clanL?e,kai ur Pred tem Je i°r‘ Veliw kralj Husein govoril o Srev .b težavah, s katerimi se Qa Tordanija zaradi velike-io D i**a beguncev, ki prihaja-bi t ,;raka. Od začetka krize naj vP ko Prišlo 185 tisoč ljudi, le ■- al pa naj bi mejo prestopilo oseb, med katerimi naj 42 tjai Pa naj bi mejo prestopilo bj h*or oseb, med katerimi naj haiv 1° P° kraljevih trditvah Pa n' Egipčanov. Kralj Husein j0r .* biti z besedico omenil, da meie z^j-ak priprav,ia zaP°ro Za resolucijo ni glasovala KPI, ki bo predstavila lasten dokument Senat podprl vladno politiko o Zalivu OZN in ES ostaneta glavni sogovornici RIM — V senatu je včeraj tekla razprava o krizi v Zalivu. Po uvodnih posegih zunanjega ministra De Michelisa in notranjega ministra Gave se je razprava razvnela, vendar se je v glavnem omejila na ocenjevanje ukrepov Italije o misiji vojne mornarice. De Michelis je med drugim potrdil, da se predstavniki italijanskega veleposlaništva v Kuvajtu ne bodo vrnili domov, kot to zahteva Irak, saj bi na ta način dejansko podprli iraško suverenost nad Kuvajtom. De Michelis je tudi dejal, da je italijanska vlada dosledno in z veliko mero odgovornosti zavzela stališča glede krize v Zalivu in je temu primerno tudi ukrepala. Poudaril je tudi, da nikakor ni šlo za enostransko odločitev, ko je v Sredozemlje poslala svojo vojno mornarico, pač je bila njena izbira v skladu z linijo Evropske skupnosti. Opozoril je tudi na dejstvo, da ima italijanska vlada, kot predsednica evropskega semestra, veliko odgovornost. Senatna skupščina je v popoldanskem delu razprave odobrila resolucijo, s katero podpira dosedanje ukrepe in odločitve vlade. Med glavnimi točkami dokumenta je potrditev, da bo Italija nadaljevala po tej poti in da bo vsako nadaljnjo odločitev zavzela po posvetovanju z evrop- skimi partnerji in v okviru strategije OZN. Na tak način bo Italija dala prednost političnim opcijam pred vojaškimi. V končnem delu resolucije je tudi točka, ki govori o naporih Andreottijeve vlade, da bo v celoti in dosledno izvajala popoln embargo proti Iraku in njegovi nesprejemljivi politiki. Senat pa je podprl tudi zahtevo, da se v celoti zaščitijo tujci, ki živijo v Kuvajtu in Iraku in spoštuje njihova osebna svoboda ter zagotovi njihova varnost. V popoldansko repliko je posegel tudi predsednik vlade Andreotti. Ponovil je stara stališča, da je OZN edina pristojna za vodenje skupne strategije v Zalivu. Zasedba neke suverene države je hud prekršek, ki ima vselej težke posledice, je dejal Andreotti, zato je Italija brez odlašanja podprla predlog ZDA, da Savdski Arabiji zagotovi vso potrebno vojaško podporo, ne da bi čakala na navodila kolegija. Po seji je senat izdal resolucijo, ko so jo v popoldanskem delu razprave nekoliko spremenili. Resolucije .niso podprli komunisti. Strankino tajništvo se je sestalo že zjutraj in razpravljalo o lastni resoluciji, saj je v raznih strankinih strujah še precej razhajanj. Tajnik Occhetto je izjavil, da bo KPI predložila lastno resolucijo šele potem ko bo senat zaključil razpravo. Podražitve bencina ^enkrat še ne bo Rim Zveza italijanskih naftnih industrijcev je od- cina i'n a Vsai prihodnji teden ne bo povišala cene ben-Potein drugih naftnih derivatov. Do odločitve je prišla - aVah° preverila nihanje cen v nekaterih evropskih l^i seVzai?odraz*tev zaenkrat torej ne bo, kljub zaostru-rih® . bvski krizi. Od začetka avgusta se je cena ben-iS kočj],erivatov povišala dvakrat, tako da je s 1.485 lir ePodrai-.na sedanjih 1.550. Plinsko olje za ogrevanje se Najt .1!° za 52 lir. 1 Bližnji*1 *®duslrijci pa ne izključujejo novih podražitev U aatnrel>r Za 0(Jr da VSai zaenkrat ne bodo podražili plinskega ^ 'leto* f.Vanie> za katerega so še v torek napovedova-Set 1'r višje cene. “ Predsedstvo in vlada SFRJ proučila dogodke v Kninu BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ je ob navzočnosti Anteja Markoviča in Franja Tudj-mana ter obrambnega, notranjega in zunanjega ministra proučilo dogodke v Kninski krajini ter odraz teh dogodkov na položaj v državi. Zaostrovanje mednacionalne nestrpnosti v nekaterih hrvaških občinah je grozilo celo s tragičnimi posledicami. Kljub trenutni umiritvi položaja težave še niso odpravljene. Preseganje spornih situacij vključuje spoštovanje pravic vseh narodov in državljanov do neposrednega izrekanja o svojih suverenih pravicah in interesih, hkrati pa tudi upoštevanje veljavnih zakonov in ureditve. Predsedstvo bo za preprečitev mednacionalnih sporov in državljanske vojne sprejelo ukrepe, ki so mu na voljo po ustavi in zako- nih. Hkrati odločno zavrača neutemeljene obtožbe JLA. O uvedbi vojnega in izrednega stanja na kateremkoli območju države pa odloča izključno predsedstvo SFRJ. Predsedstvo je v nadaljevanju seje proučilo tudi najnovejši razvoj dogodkov v Zalivu in izrazilo podporo resolucijam varnostnega sveta OZN. Hkrati je soglašalo tudi z vsemi dosedanjimi ukrepi za zavarovanje Jugoslovanov na tem območju ter zadolžilo pristojne državne organe, da omogočijo varno vrnitev delavcev. Predsedstvo je bilo posebej informirano o pozitivnih rezultatih prizadevanj za uresničevanje zveznih zakonov in predpisov v zvezi s pošiljanjem nabornikov iz Slovenije na služenje vojaškega roka. (dd) Sinhrotron: nejasnosti s prodajo jusarskih vv zemljišč v Bazovici NA 4. STRANI Nobene določene izjave na tiskovni konferenci Babiča in Vještice Organizatorji protesta v Kninu valijo krivdo na hrvaške oblasti KNIN — Tiskovna konferenca, ki so jo napovedali in predlagali dva dni, je vendarle bila. Sodelovali so Ognjen Ignjatovič, Milan Babič, predsednik skupščine Knin in Dušan Vještica, predsednik komisije za izvedbo referenduma. V uvodni besedi je Ognjen Ignjatovič poudaril, da sta hrvaški tisk in še posebej hrvaška televizija v službi hrvaškega vodstva in da sta s svojimi zadnjimi potezami povzročila vznemirjenost srbskega naroda. Cilj kampanje, ki jo vodi hrvaško vodstvo prek medijev, je poskus svetovni javnosti pokazati, kako je Srbija pravzaprav zasedla Hrvaško prek SDS, in opozoriti na zvezo med Miloševičem in Babičem, je dejal Ignjatovič. Največ vprašanj so zastavili Milanu Babiču, predsedniku skupščine občine Knin, človeku, ki ga v teh dneh ni bilo mogoče najti. Na vprašanja je odgovarjal kratko in previdno, uporabljal je splošne fraze in se elegantno izogibal konkretnim odgovorom na konkretna vprašanja. Ko so ga vprašali, kdaj bodo odstranili stražo iz okolice Knina oziroma kdaj bodo ukinili izredno stanje, je Babič odgovoril, da je to odvisno predvsem od sklepov hrvaškega vodstva oziroma od njihove pripravljenosti, da iz okolice Knina umaknejo posebne enote. Babič meni, da je hrvaško vodstvo glavni krivec, ki je s svojimi dejanji izzval srbski na- rod, tako da je ta potem na lastno pobudo organiziral obrambo in postavil straže. Na vprašanje, ali je mogoče, da bi samoorganiziranje ljudstva brez nadzora oblasti lahko pripeljalo tudi do prelivanja krvi, je Babič odgovoril, da bi bilo za to krivo hrvaško vodstvo. Babič je sicer poudaril, da se zavzema za pogajanja in demokratični dialog. Na vprašanja o tem, kako je potekal referendum, je odgovoril Dušan Vještica, ki je povedal zelo malo podatkov o številu oseb, ki so glasovale v posameznih okoljih, zato pa toliko več o velikih pritiskih na ljudstvo, da bi referendum preprečili, (dd) Zaradi nevzdržnih razmer albanskega ljudstva Napovedali splošno stavko na Kosovu PRIŠTINA — Na Kosovu se bo 3. septembra pričela splošna stavka, ker je jasno, da se položaj ne izboljšuje, temveč je čedalje slabši. To odločitev koordinacijskega odbora zveze neodvisnih sindikatov Kosova je včeraj na redni tiskovni konferenci potrdil njen predsednik dr. Hajrullah Gorani. Ni pa mogel povedati, koliko časa bo trajala splošna stavka. Dejal je, da obstajajo tri opcije. Po eni naj bi trajala 24 ur, po drugi en teden, glede na razvoj dogodkov, po tretji pa neomejeno dolgo, če bi »oblasti nadaljevale z represijo nad delavci albanske narodnosti«. Gorani je zanikal izjave nekaterih politikov, da gre v tem primeru za politično stavko. To izjavljajo večinoma pripadniki organov prisile, zato da bi, po njegovem mnenju, lahko odpustili albanske delavce. To pa se jim nenehno dogaja sam0 zato, ker imajo drugačno političn0 prepričanje. Ker je tako obstaja nevarnost, da brez dela ostanejo vsi zaposleni Albanci. Takšno ukrepanje srbskih organov oblasti pa P°' meni grobo kršitev mednarodne konvencije številka 111. Ljudje, kot je Momčilo Trajkovič, ki je sedaj na Kosovu glavna politična osebnosf pa ne želijo upoštevati mednarodnih konvencij, ker imajo nizko kulturno in civilizacijsko raven. Iz zanesljivih virov se je izvedel0' da so organi za notranje zadeve pripeljali na policijo Jasufa Zejnulla-huja, predsednika izvršnega sveta skupščine Kosova in Agima Mal°' generalnega direktorja RTV Priština. Ni še jasno, ali gre tudi tokrat (Agim Mala je v zadnjih dneh že drugič na policiji) za »informativni razgovor« ali pa za kaj drugega. Srečanje slovenskih in hrvaških prenoviteljev začetek sodelovanja nove jugoslovanske levice ZAGREB — Sedanji politični položaj v državi in možnosti za ustanovitev in razvoj nove jugoslovanske levice sta bili glavni temi včerajšnjih zagrebških pogovorov med vodstvi ZKH-SDP in ZKS-SDP, ki sta jih vodila Ivica Račan in Ciril Ribičič (udeležili pa so se še R. Malada, Z. Tomac, I. Matija, M. Crkve-nac ter D. Plečaš - ter S. Lokar, P. Bekeš in B. Muže-vič). Podporo novi hrvaški vladi, ko gre za kninske dogodke, so izrekli glede dejanj za zavarovanje ozemeljske celovitosti in suverenosti Hrvaške, kar so tudi tokrat ogrožale hegemonistične ambicije zunaj te republike, ki želijo zadržati obstoječe stanje v državi. Slišati pa je bilo tudi kritiko zaradi potez, ki bi jih lahko označili s tezo, da ena nacionalna skrajnost porodi drugo, kar je prišlo do izraza tudi v kninskih dogodkih. To je poudaril predsednik SDP Hrvaške Ivica Račan, ki je kritiziral tudi zvezne organe, ker niso veliko storili za pomiritev položaja. Zato je na republiški ravni predlagal soglasje vseh političnih sil okoli bistvenih skupnih interesov ter sprejem deklaracije o mednacionalnih odnosih na Hrvaškem, ki bi morala vsebovati natančno definicijo položaja Srbov in drugih narodov in narodnosti na Hrvaškem, njihove kulturne avtonomije in pravice do nacionalne identitete. Prvi mož slovenskih komunistov Ciril Ribičič je podčrtal podobnost med položajem Republike Slovenije in Republike Hrvaške v kontekstu jugoslovanskih političnih dogajanj, ter v uvodu spregovoril tudi o mednacionalnih odnosih v Sloveniji z opozorilom, da mora republiška ustava vsem manjšinam v tej republiki zagotavljati vse njihove pravice. Ena izmed možnih poti za reševanje jugoslovanskih mednacionalnih odnosov, je poudaril Ribičič, bi morali biti rešeni mednacionalni odnosi znotraj vsake posamezne republike. Podprl je tudi prizadevanja italijanske manjšine v Sloveniji pri njenem boju za uresničitev njenih pravic, ki ji pripadajo po veljavni republiški ustavi. Ker so takšna srečanja le začetek sodelovanja nove jugoslovanske levice, bi lahko bila perspektiva teh odnosov in njihovega razvoja le sodelovanje z reformiranimi komunističnimi, socialističnimi, vendar tudi z mladinskimi, liberalnimi, socialnoliberal-nimi in podobnimi strankami, je priporočil Ribičič in napovedal kongres svoje stranke za 17. oktober v Novi Gorici, na katerem bi lahko sprejeli tudi novo ime stranke - demokratična levica Slovenije, ki se bo povsem opirala na članstvo, ki se bo otresla demokratičnega centralizma in upoštevala izkušnje zahodnih levih strank. Kot takšna bi se lahko ta stranka skupaj z reformiranimi in novimi levimi strankami lotila tudi ustanavljanja nove jugoslovanske levice, pri čemer bi lahko bila Bosna in Hercegovina teren, na katerem bi se srečevale sorodne napredne politične sile. Ribičič je poleg modre in rumene barve napovedal tudi vrnitev rdeče v simboliko slovenske levice. Kako se bo po kongresu hrvaških komunistov imenovala njihova stranka še ni znano, je dejal sekretar partije Dušan Plečaš, vendar se del članstva zavzema za stranko demokratičnih sprememb, drugi del pa za socialistično demokratično stranko. O vladi v senci, ki so jo ustanovili, je govoril Mato Crkve-nac, ki je poudaril, da se ta vlada v javnosti ne bo oglašala le s kritikami »uradne« vlade, temveč tudi s konkretnim programom s poudarkom na ekonomiji in gospodarstvu, ki jima sedanja vlada ne namenja dovolj pozornosti, saj se ukvarja predvsem sama s sabo in s potrjevanjem svojega vladajočega položaja. Kritika je letela tudi na kadrovsko kombinatoriko in vmešavanje politike v povsem ekonomske ukrepe gospodarstva, čeprav vladi ne odrekajo tudi modrih političnih potez. Sonja Lokar in Ivica Račan sta govorila o nezrelosti teh dveh strank za opozicijsko - vlogo, tako da se zdaj dogaja, da imamo po eni strani elemente novega totalitarizma, po drugi strani pa opozicijo, ki jim ni sposobna nasprotovati. Boris Mu-ževič je predstavil svoje videnje scenarija »enotnosti vseh Jugoslovanov« v državi, ki bi bila brez Slovenije, kot si je zamislil scenarist, povsem »demokratična« Srboslavija s sistemom odločanja: en človek - en glas. Pogovori med strankama Slovenije in Hrvaške s komunistično tradicijo, in z izključno levimi demokratičnimi ambicijami, so pokazali in potrdili nujnost obstoja »strank nacionalne strpnosti«, kot jih je imenoval Zdravko Tomac, ko je govoril o nujnosti splošnega jugoslovanskega referenduma o prihodnji ureditvi odnosov v Jugoslaviji. Ciril Ribičič pa je na neki način definiral tudi vlogo Slovenije v Jugoslaviji in možnost njenega obstoja na zdravih konfederalnih temeljih: »Čeprav smo bili doslej destruktivni v jugoslovanskih okvirih, ko smo se prizadevali preseči sistem majorizacije, pa smo zdaj zagotovo najbolj konstruktivni pri definiranju skupnih, predvsem ekonomskih interesov, pri njihovi konkretizaciji in obrambi.« DINKA MARTINOVIČ Skupščina NDR dokončno odobrila volilni dogovor VZHODNI BERLIN — Vzhodnonemški parlament je včeraj na izrednem zasedanju odobril volilni sporazum, ki določa pravila z® splošne vsenemške volitve 2. decembra letos. Odobritev sporazum® je bila pričakovana, saj so doku-, ment v razpravi že podprli socialdemokrati, liberalci ter krščanski demokrati in njihovi zavezniki. Od 371 glasujočih parlamentarcev jih je z® sporazum glasovalo 295, medtem k° je bila potrebna dvotretjinska večina 267 poslancev. Kljub tej široki podpori pa sporazum ni bil odobren že 8. avgusta. Takrat je za sporazum glasovalo 258 poslancev, krivdo z® neuspeh pa je treba pripisati številnim poslancem, ki so pred glasovanjem zapustili parlament. V zvezi z nemško združitvijo pa je včeraj pri" šlo do novih zapletov. Vzhodnonemški socialdemokrati zavračajo 1^-oktober kot datum združitve, zato j® Kohl predlagal, naj se čimprej določi novi datum. Njegova CDU predlaga 6. oktober. Ob tem je treba 5® povedati, da je včeraj zvečer vzhodnonemški parlament začel razprav0 o dveh predlogih. Prvi se zavzem® za takojšnjo (z 22. avgustom) združitev z ZRN, drugi pa še naprej zag°' varja 14. oktober. • Negotovost NADALJEVANJE S 1. STRANI Nikakor pa ni jasno, kako se bo na morebitnem glasovanju v Varnostnem svetu izjasnila Sovjetska zveza. Ta trenutno brzda zahodnjake in se je večkrat izrazila proti »vsakršni prenagljeni akciji«. ZDA se po drugi strani čedalje bolj nagibajo. k možnosti uporabe vojaške sile. To je včeraj izjavil tudi predsednik ZDA George Bush, ki je pozval Američane, naj se pripravijo na vojno. Bush je dejal, da bodo ZDA pozorne na diplomatske poskuse rešitve krize, vendar (v primeru nuje) ne bodo oklevale pri uporabi sile. Hkrati je dokončno sklenil, da bo vpoklical več deset tisoč rezervistov. Kaže, da vpoklicana vojaška rezervna sila ne bo sodelovala v vojaških operacijah, temveč bo delovala v zaledju; v glavnem gre za tehnično osebje, ki bo namenjeno v glavnem kopenskim enotam. Ameriški predsednik lahko vsega skupaj vpokliče celo 200 tisoč rezervistov, in to brez vsakršnega dovoljenja ameriškega kongresa. Ameriški rezervisti se bodo pridružili znatnim vojaškim silam, ki se nahajajo v Zalivu. Kot je dejal neki general Pentagona je vseh ameriških vojakov v Savdski Arabiji že 36 tisoč. Medtem se vrstijo pritiski na Jordanijo, eno redkih držav, ki (spričo zelo tesnih gospodarskih odnosov z Irakom) še okleva v obsodbi Iraka. Savdska Arabija ji je obljubila znatno gospodarsko pomoč, v prvi vrsti precej »črnega zlata«. Obvezala se je, da ji bo poslala 33 tisoč sodčkov nafte na dan, kar znaša približno polovico vseh njenih potreb. Precejšnjo pomoč so ji obljubile tudi ZDA in Zahodna Evropa. Ne nazadnje je to storil tudi japonski zunanji minister, ki se te dni mudi na turneji v raznih zalivskih državah. Opazovalci trdijo, da obljubljena pomoč ne bo rešila jordanskih notranjih težav, saj se bo kralj Husein moral soočiti s proiraškim razpoloženjem dobršnega dela prebivalstva. Hud požar razdejal Steklarno Hrastnik HRASTNIK — Potem ko je 1400-članski kolektiv pred mesecem dni proslavil 130-letnico delovanja Steklarne Hrastnik, so se včeraj zgodaj popoldne delavci te tovarne in gasilci morali spoprijeti z ognjeno ujmo. V divjajočem nekajurnem požaru so ognjeni zublji povsem uničili okoli 14.000 kvadratnih metrov tovarniških prostorov, v požaru pa je bilo poškodovanih šest delavcev oziroma gasilcev, ki so jih oskrbeli v trboveljski bolnišnici. Po zadnjih vesteh so vsi izven smrtne nevarnosti, enega pa so odpustili v domačo nego. Žal pa je požar nekako »terjal« tudi smrt, kajti dolgoletni delavec Steklarne Hrastnik Peter Kavzar starejši ni zdržal stresa ob požaru in je umrl. Včeraj malo po 13. uri je v hrastniški steklarni zagorelo na južnem tovarniškem krilu. Požar se je hitro širil in zajel okoli 14.000 kvadratnih metrov tovarniških prostorov s skladiščem gotovih izdelkov in kartonske embalaže, satirnico in dekorirnico ter laboratorij. Z ognjeno stihijo se je spopadlo nad 200 gasilcev iz Hrastnika in okoliških krajevnih gasilskih društev ter gasilci iz Zagorja, Trbovelj, Radeč ter Laškega. Čeprav je bilo gašenje požara predvsem v notranjosti tovarne zaradi visokih temperatur in gostega dima zelo otežkočeno, so gasilci vendarle uspeli požar najprej lokalizirati in ga nekaj po 16. uri popoldne tudi pogasiti. Seveda je bilo nato še precej časa treba hladiti razžarjene ruševine pogorelega trakta tovarne, da ne bi znova izbruhnil požar in zato so gasilci dežurali na in ob pogorišču še vso minulo noč. V času poročanja vzroki požara še niso bili znani, prav tako tudi obseg škode, ki pa je vsekakor velika. Znano je bilo le to, da je vodstvo Steklarne Hrastnik obvestilo delavce, naj danes ostanejo doma, na delo pa naj pridejo le delavci orodjarne, vzdrževalci in transportni delavci. Pri tokratnem gašenju požara v hrastniški steklarni se je tudi pokazalo, da akumulacija pitne vode v Hrastniku ne zadošča za sprotno napajanje protipožarnega hidrantnega omrežja v steklarni, kaj še za hkratno oskrbo vseh drugih odjemalcev v Hrastniku. Gasilci so si namreč pri gašenju požara pomagali tudi z vodo iz nekaj sto metrov oddaljene Save, v katere strugo so namestili svoje črpalke. Niču Ceausescu spet pred sodiščem V stalni vojni med mafijskimi tolpan11 včeraj padlo pet novih smrtnih žrtev CATANIA — Neizprosna vojna med mafijskimi tolpami je včeraj zahtevala pet življenj. Tako so štirje morilci v četrti Canalicchio v Catanii ubili 40-letnega mesarja Santa Laudanija in njegovega 29-letnega pomočnika Sergia Petralio, ranili pa nekega slučajnega kupca. Cilj morilcev je bil Laudani, mafijski boss, ki naj bi bil povezan s klanom Santapaola. Preiskovalci domnevajo, da je treba umor Laudanija, ki je imel že večkrat opravka s pravico, pripisati krvavim obračunom med posameznimi tolpami. Podobno je bilo včeraj prizorišče tudi drugega dvojnega umora. Tokrat so prav tako štirje morilci v neki mesnici v Geli ubili brata Giusep-pa in Francesca Pasgualina, ki sta bila doslej še a Kot nekaznovana, v mesnici pa sta bila zaPoS-gtplo, v mesarska pomočnika. Brata so ubili ^5ranje^ m0' napadu pa je bil, podobno kot v Catanm ei Ln i Q n 1 t r ra f nro Lri V)0 rTl kupec Salvatore Ventura, ki pa su dvajsetih dneh. Po mnenju preiskovale „ jvat°r® rilci želeli umoriti lastnika mesnice ^sot®^' Cafaja, ki pa je bil v trenutku naPadarr,(jeset . dvojni umor pa naj bi prišteli k os® jružih8 žrtvam triletne maščevalne vojne ®e ma Coccomini-Lauretta in Madonia. j(alabrll' Peta včerajšnja žrtev pa je padla v zase kjer so v bližini Cosenze neznani ®or^ sivin0 n de ubili Pietra Mosacchia, trgovca poV®za Lorica. Preiskovalci menijo, da je un\cjh. z uboji na tem področju v zadnjih tne Gospodarske sile v Sežani silijo župana da se poslovi skV^ANA — Torkov sestanek sežan-at gospodarstvenikov s predstavniki občinski skupščini zastopanih rank, na katerem naj bi poiskali : °Zrlosti za oblikovanje za vse spre-v ffiliive občinske vlade, je nepričako-Oo izzvenel v pobudo, naj bi župan V IePubliški poslanec, socialist Ivan odopivec, čimprej odstopil in tako oiogočil razplet oblastne in vladne bze v občini. V Sežani so po volitvah popadli že trije poizkusi (v katerih so , za mesto predsednika potegovali 4 j^ndidati 4 strank), da bi oblikovali n°v *zvršni svet. Čeprav je na zadnji oddopustniški seji občinska skupšči-vaK Poboljšala rok za predlaganje no-o mandatarjev do konca avgusta, je ^uspešnost in počitniško mrtvilo v lavnosti strank spodbudilo načelno k o^mokarski klub gospodarstveni-j. v' bo vzame pobudo v svoje roke in sPeši iskanje novih kandidatov za midatarja in člane občinske vlade. s ^oprilagobljive, neizkušene in celo kat straoke (grdo se gledajo celo ne-ravere skupine, ki bi morale biti na-ni ne zaveznice), ki očitno še vedno (j 0 sPosobne sestaviti večinske vla-■ tudi na torkovem sestanku niso bol' *5rez me(isebojnih obtožb in manj glasnega nasprotovanja, lub temu pa nihče ni nasprotoval Stveniu predsednika kluba gospodar-^•kov Franca Jurce, da ima velik iti t Zgovornosti za politične zdrahe ti 06zave Pri uveljavljanju nove oblas-Ve ,z' Ustvarjanju nove občinske upra-Uui župan Ivan Vodopivec. 0(jst bi po Jurčevih besedah njegov Ze CQP uedvomno pospešil razplet kri-prj Sai bi pomenil zunanjo potrditev s sprijenosti, da v občini prenehajo občini prenehajo Djj načinom političnega delova-tne'katerem so bile vse niti oblas-Pešf9 *n upravnega odločanja v rokah om0lCe Posameznikov. Tak način je p°jit?utal ohlapne pravne, upravne, Putin ne gospodarske rešitve ter sbižh o uostrokovno delo občinskih drp;,' ^se to je v skupščinskem in Vejj^U političnem delu povzročilo ti. j\° sumničenj, ugibanj in nejasnos-trefa... ut se temu izognili, Sežana po-tpojj j® Več javnosti dela in več de-bre, aciie s povsem novimi ljudmi avtokratičnih nagnjenj. JANEZ ODAR Univerzitetna očesna klinika obljubila pomoč Izolska bolnišnica si bo le opomogla IZOLA — Vse kaže, da bodo v izolski bolnišnici nekako vendarle uredili razmere, ki so nastale po odločitvi odgovornih v tej bolnišnici o suspenzu predstojnika očesnega oddelka. Na pomoč je priskočila namreč ljubljanska Univerzitetna očesna klinika, ki je izolski bolnišnici obljubila kadrovsko pomoč (enega ali dva specialista) za dobo šestih mesecev, da bi lahko na izolskem očesnem oddelku premostili prehodno obdobje urejanja razmer. Dogovorili so se, da bo Univerzitetna očesna klinika v tem času opravila strokovni nadzor nad delom v tukajšnji bolnišnici. Vendar je strokovni kolegij ljubljanske očesne klinike v svojem pismu že dal prvo oceno, da izolski oddelek po strokovnosti ne izstopa od ostalih očesnih oddelkov v Sloveniji. Prav tako sta dva zdravnika specialista - dr. Bogomil Oblak in dr. Milka Kostadinovič - obljubila, da vsaj šest mesecev ne bosta zapuščala oddelka. Hkrati so predlagali razpis za zaposlitev novega specialista. Glede disciplinske odgovornosti dosedanjega predstojnika izolskega očesnega oddelka smo lahko zvedeli le, da tako tožniki kot tudi obtoženi še zbirajo podatke, dokaze in protidokaze. Strokovni kolegij Univerzitetne očesne klinike je lahko ugotovil le, da bi bilo predpisovanje kontaktnih leč in pobiranje plačila v devizah skupaj s participacijo (kar je očitano dr. Mirku Zdravkoviču) kršenje delovne discipline in nezakonitost. B. Š. V karavanški predor bomo lahko zapeljali najpozneje julija 1991 Prepoved prodaje užitnih klapavic občutno prizadela Strunjan in Sečo KOPER — Analize užitnih klapavic, ki so jih opravili v laboratorijih inštitutov v Padovi in Perugii, so pokazale, da meso teh školjk, ki jih italijanski školjkarji vzgajajo v severnem delu Jadrana, vsebuje toksične snovi. Uživanje školjk lahko povzroči resne prebavne težave, zato so konec prejšnjega tedna objavili odlok, s katerim prepovedujejo nadaljnje nabiranje in prodajo školjk z nasadov od Milj do Panzana. To je že drugo leto zapored, ko so na italijanski strani prepovedali nabiranje in prodajo školjk iz nasadov užitnih klapavic, tako da bo v morju ostalo 5000 ton ali tri četrtine letne proizvodnje školjk. Prepoved v Italiji pa se po svoje odraža tudi na proizvodnji in prodaji užitnih klapavic na slovenskem delu Jadrana, v nasadih v Strunjanu in Seči. Z lansko prepovedjo so namreč Italijani (tudi na pritisk njihovih školjkarjev) začasno prepovedali, kasneje pa močno poostrili nadzor nad izvozom školjk v Italijo. Ukrepi so bili tako ostri, da se je v bistvu ustavil ves izvoz užitnih klapavic iz sečinega in strunjanskega nasada. V teh nasadih vzgojijo letno okoli 2000 ton užitnih klapavic, več kot 80 odstotkov proizvodnje pa naj bi školjkarji prodali ravno italijanskim kupcem. Po besedah Vlada Požarja, ki upravlja z Delamarisovim nasadom v Seči, so z več kot leto trajajočo "prepovedjo" izvoza imeli za približno sedem milijonov din izpada prihodka. Zadnje analize školjk - opravljajo jih vsakih trideset dni ali pa tudi še pogosteje - so pokazale, da školjke iz strunjanskega in sečinega nasada niso oporečne oziroma, da v njih ni dinophisisev - mikroalg, ki naj bi po mnenju strokovnjakov povzročale prebavne motnje po uživanju užitnih klapavic. IZTOK UMER V Reziji spet obnovili cesto VIDEM — V Reziji so naposled uredili cesto, ki povezuje Černo peč s Kilo in ki jo je on-dotno prebivalstvo močno pogrešalo. Za izgotovitev del, ki so zahtevala investicijo 390 milijonov lir, je poskrbela Gorška skupnost za Kanalsko dolino in okoliške doline in to v sklopu programa za vzdrževanje gozdnih cest in poti. Cesta bo omogočila med drugim smotrnejše pogozdovanje, brez dvoma pa bo prispevala tudi h gospodarskemu razvoju in turistični valorizaciji Doline Rezije. V mnogih vaseh vzdolž Nadiške doline % ljudje ubadajo s pomanjkanjem vode - Prebivalci Nadiških dolin imajo čase težave z vodo. Zaradi suše so stu- Mdem de nje Ulriki ysahnili, s kmečkimi vodovodi pa je bu/ ^r*z' ^er so deloma suhi, deloma pa vse-^ar Voc^a bakterije, tako da je marsikdo ne ij,! a Pdi in je treba vodo dovažati s cisterna-p,.^2 srednje Furlanije. V Ahtovco pri Špetru dr,./?21 vsak dan cisterna, saj tamkajšnje tri viio l5e n°čejo rabiti vode iz pip, o kateri pra-žav V,' sda umazana. V Špetru takšnih te-vodo Se Preskrblja z vodo, ki jo dobavlja 2 v°dni konzorcij v Čedadu. Pač pa so se ki ]pJ'V za9ati Sv. Lenart, Praprotno in Dreka, voda21 kakih 700 metrov visoko, ‘ " kraji16' Grmek d0 5 P? ie res, da pesti ta območja že petnajst VaJset dni suša, je tudi čes, da pristojne pa tudi So-ter še drugi deželne oblasti vodijo nekam čudno politiko. Namesto da bi finančno podprle ureditev krajevnih, vaških vodovodov - ki bi povsem zadostovali za potrebe prizadetih prebivalcev, ko bi pač razpolagali z učinkovitimi napravami za avtomatično klorizacijo vode - namenjajo denar izključno vodovodnemu konzorciju za srednjo Furlanijo, ki naj potem vodo dobavlja tudi še tako oddaljenim in visoko ležečim zaselkom, kar je povezano kajpak z velikimi stroški. Sicer pa veliko stane tudi vzdrževanje kmečkih vodovodov. Zadeva je Vsekakor hudo zapletena in nemara tudi sad špekulacij. Nekateri vse to izkoriščajo v nečiste namene: o vodi, ki vsebuje bakterije in je potemtakem "naravno" okužena, ta ali oni govori in piše, da je zastrupljena, kot bi šlo za kemijsko okužbo. »Morski pometač« je že v Koprskem zalivu KOPER - Po nekajdnevnem preizkušanju in torkovi predstavitvi plovila za čiščenje morja Logeco, ki je last Hidrovega poslovnega partnerja Intermare (Genova) so se pri Hidru odločili za nakup prav tega plovila. Gre za 13 m dolgo in 4,5 m široko plovilo pravokotne oblike, ki se je Hidru zdelo še najprimernejše - delno zaradi njegove več-namenskosti. Z namestitvijo različne opreme iz morja pobere razlito nafto, večje trdne odpadke z morske površine pa tudi večje in manjše (planktonske) alge. Logeco pa je zanimiv tudi zaradi cene. Čeprav stane taka barka, ki jo poganjata dva propelerja in motor s 117 KS, na trgu okoli 700 milijonov lir, ga je Intermare ponudil Hidru za 388 milijonov, oprema pa naj bi bila delež italijanskega partnerja pri ustanovitvi skupnega mešanega podjetja za intervencije na morju Eco Adria. "Morskega pometača" naj bi izplačali v petih letih iz sredstev republiškega ekološkega sklada, prvi obrok (15%) pa naj bi odrinili ob prevzemu. B. Š. LJUBLJANA — Predstavnika meddržavne komisije za zgraditev predora skozi Karavanke Andrej Grahor in Udo Erlich Adam sta podpisala te dni dvostranski, avstrijsko-jugoslovanski sporazum, po katerem bo mogoče hitreje reševati probleme, ki so povezani z uresničitvijo predora, pa tudi pospešiti obmejne formalnosti. Pogodba, ki so jo snovali štiri leta, predvideva, da bodo odprli karavanški predor najpozneje 1. julija 1991, a ustrezne obmejne zgradbe, naprave za vstopni mejni nadzor, financiranje, vzdrževanje in drugo (nekaj jih vidimo na gornji sliki) naj bi bile nared še pred koncem letošnjega decembra, tako da jih bodo lahko bodoči uporabniki pravočasno opremili z vsemi potrebnimi inštalacijami in opremo. Kakor rečeno, bo meddržavni sporazum omogočil tudi pospešitev obmejnih formalnosti: potniki, ki se bodo vozili v Avstrijo, bodo opravili vse carinske in druge formalnosti na jugoslovanski strani karavanškega predora, potniki z druge strani pa na avstrijski strani, kar seveda pomeni, da bodo lahko po mejni kontroli nemoteno nadaljevali vožnjo skozi predor in dalje. To pa obenem tudi pomeni, da v predoru ne bo nobene gneče. Predstavniki naložbenika - Republiške uprave za ceste - so ob podpisu sporazuma pojasnili, da je najtežja faza graditve zdaj že mimo in da pri gradnji tudi sicer ni nobene zamude. Pač pa se odvija z zamudo nameščanje električnih in drugih inštalacij - v . predoru je že za 28.000 kilometrov osnovnih kablov - čemur bo treba odpomoči z zadevnim načrtom. Poglavje zase so dostopne prometnice. Ko bodo 1. julija prihodnje leto predvidoma odprli predor, še zmerom ne bo avtoceste ne na avstrijski in ne na jugoslovanski strani. Odsek avtoceste Hrušica-Vrba (med 6. in 19. kilometrom) naj bi dogradili nekje do konca leta 1991, graditelji pa bi radi dokončali do odprtja predora, torej do 1. julija, vsaj desni pas bodoče štiripasovne avtoceste (gledano z Jesenic proti Ljubljani), ki se bo že takoj za Vrbo spojila s sedanjo dvopasovnico; slednje zaenkrat ne nameravajo razširiti, ker da to spričo dozdajšnjega prometa še ni potrebno, uredili pa bodo seveda izvoz proti Bledu pri Lescah. Meddržavni sporazum, ki mu bo sledil tik pred odprtjem karavanškega predora še poslednji formalni akt, pomeni torej (kot je naglasil Udo Erlich Adam) važen korak, ki bo omogočil hitrejše prehajanje čez mejo. Idrija praznuje 500-letmco rudnika živega srebra in mesta 3ovorij A — V Idriji že dobra tri leta Vatlje5nn in s? pripravljajo na prazno-ltf bresta ~Tjt^ce ruhn'ka živega srebra bjih in ^^hrije. Po triletnih prizadeva- hutek , aPorih je končno napočil tre-^razrif«/J? 130 celotna idrijol'= « Priinerr, a t® visok jubilej ■ ^ilo iB°keležila. V teh zadnjih letih l11 bienm Vehko napisanerga o Idriji A^biku značilnostih, predvsem o iwradi i,.,,Ve9a srebra in čipkarstvu, ^‘Patni je ta kraj na meji med Mu. rra Krasom zaslovel po celem s6la števin etn\ci je hila posvečena tudiPrimorskih srečanj, sedaj ehi teuj^Nri razgledi v celoti posve-JUbileju, da ne govorimo o fsi številnih prispevkih in reportažah, ki so bili že objavljeni v raznih revijah in časopisih. Na praznovanja so se v Idriji skrbno pripravili. Ustanovili so poseben odbor, ki mu predseduje Ivica Kavčič. Z novim idrijskim županom Janezom Podobnikom in sodelavci je včeraj na tiskovni konferenci predstavila to veliko prireditev, ki je terjala veliko dela. Tako praznovanje zahteva veliko finančnih sredstev. Pri pridobivanju le-teh se je odbor naslanjal na sredstva kulturne skupnosti, na organizacije ter si tako počasi pridobival sponzorje. Na*"pomoč je priskočilo veliko fj SMor ' d &ra(]i»rrA 7J VoSt&Fz- m, • tj?ta ■'*' Idrija po Valvasorju število podjetij tako z delavnimi uslugami, kot s finančnimi sredstvi. Glavni pokrovitelj celotne prireditve je Petrol — notranja trgovina Ljubljana. Proslave so se že začele pred dnevi, ko so proslavili 100-letnico Gasilskega društva, zaključila pa naj bi se leta 1993, ker prvi pisni dokument o rudniku in rudarjih v Idriji nosi letnico 1493, po zgodovinskih virih pa so ga odprli tri leta prej. Podčrtati gre, da so v praznovanja vključeni vsi domači umetniki, ki so se uveljavili ne samo v Sloveniji, ampak tudi širom po svetu. Kot je posebej poudaril župan Podobnik so proslave zadeva celotne idrijske občine in ne samo Idrije in pri tem obžaloval, da je bila ta priložnost premalo izkoriščena s turističnega vidika. Vendar se je v zadnjem času začelo premikati tudi na tem področju z ustanovitvijo Turističnega društva, ki se z raznimi pobudami vključuje v proslave. Prva prireditev, kot rečeno, je bila že pred dnevi. Jutri bodo odkrili spominsko ploščo naravoslovcu in rudniškemu kirurgu Baltazarju Hacguetu. Ena glavnih prireditev bo že ta vikend in sicer V. tradicionalni čipkarski festival. Istega dne bodo odprli pot v osrčje idrijskih gozdov, na sporedu pa bo tudi koncert pevskih zborov iz Idrije in pobratenega Aumetza. 1. in 2. septembra bo na 15-metrski umetni steni pred Dijaškim domom jugoslovansko tekmovanje alpinistov v prostem plezanju. 6. septembra bodo v galeriji Idrija odprli razstavo Zgodovinskega arhiva iz Ljubljane "Idrijski rudnik skozi stoletja". Dan kasneje bodo posvetili cerkev Žalostne matere božje na pokopališču v Idriji, medtem ko je še v teku obnova kapelice sv. Janeza. Centralna proslava bo istega dne v dvorani Športnega centra, kjer bosta orkester Slovenske filharmonije in zbor Consortium musicum izvedla kantato domačega skladatelja Alda Kumarja "Na struni Merkurja". 8. se- ptembra bo v Filmskem gledališču javna slavnostna seja skupščine Krajevne skupnosti Idrija, na kateri bodo med drugim podpisali spominsko listino o slovesni zavezi za varstvo mesta in ohranitev rudniške dediščine. Po seji bodo ob vhodu občinske hiše odkrili zgrafit Nandeta Rupnika, v katerega bo vzidana spominska plošča vsem rodovom idrijskih rudarjev. V popoldanskih urah bodo sledile še številne zabavne prireditve. Praznovanje se bo nato nadaljevalo z raznimi kulturnimi, športnimi in zabavnimi prireditvami tja do polovice novembra. ALEKSANDER SIRK Središče Idrije danes Nadzorni odbor razveljavil sklep občinskega sveta Sinhrotron: pričakovani zapleti s problemom jusarskih zemljišč Nerešeno vprašanje prodaje jusarskih zemljišč bi lahko v bližnji bodočnosti upočasnilo gradbena dela za postavitev sinhrotrona v Bazovici, ki so se začela v začetku julija, sedaj pa so po dopustih znova stekla, Pokrajinski nadzorni odbor je namreč pred kratkim razveljavil sklep tržaškega občinskega sveta, ki pooblašča župana Franca Richettija, da v pomanjkanju ustreznega mnenja bazovskega jusar-skega odbora vodi ter tudi sklene pogajanja za prodajo jusarskih zemljišč (približno dva hektarja površine) pad-riškemu raziskovalnemu centru. Nadzorni odbor je mnenja, da občinski svet v svojem sklepu ni dovolj jasno utemeljil stališča jusarjev oziroma njihovega odbora, ki je bil (kot še nekateri drugi odbori) neposredno izvoljen pred štirimi leti, v bistvu pa še danes posluje samo na papirju, brez konkretnih pristojnosti in brez finančnih sredstev. To je tudi v bistvu jabolko spora celotne afere, ki ima v marsičem politične razsežnosti. Kot nam je včeraj povedal predsednik jusarskega odbora Alojz Križman-čič so tržaški občinski upravitelji med pogajanji o sinhrotronu, ki so trajala več mesecev, vseskozi podcenjevali vlogo jusarskega odbora. Jusarji so dosledno nasprotovali prodaji zemljišč, ker so mnenja, da bi morali izkupiček prodaje nameniti potrebam bazovske vaške skupnosti (o tem ni bilo nobenih jamstev), zahtevali pa so tudi, naj Občina Trst tudi formalno prizna pristojnosti jusarskih odborov. Od tod tudi negativno mnenje za prodajo dveh hektarjev jusarske zemlje, na kateri se do danes gradbena dela Gradbena dela na območju sinhrotrona še niso začela, čeprav bi morali prav na teh površinah, kot kaže, zgraditi eno nosilnih struktur svetlobnega po-speševalnika. Tržaškim občinskim upraviteljem se je pred poletnim premorom precej mudilo z odobritvijo vseh načrtov v zvezi z gradnjo sinhrotrona, na Občini pa pravijo, da so utemeljitev bazovskih jusarjev dobili prepozno in je niso mogli upoštevati pri oblikovanju zgoraj omenjenega sklepa občinskega sveta. Problem je mimo formalnih nejasnosti čisto politične narave. O tem bo vsekakor govor na prihodnji seji občinskega sveta (predvidoma sredi se- (Foto Križmančič) ptembra), ko se bo moral občinski odbor končno izjasniti o usodi jusarskih odborov. Odgovornosti za hude težave pri poslovanju jusarskih odborov v tržaški pokrajini pa nosi tudi deželna uprava, ki je že večkrat obljubila, da bo s posebnim zakonom uredila to problematiko, konkretno pa doslej še ni naredila ničesar. Na em zadnjih sej deželnega sveta je odbornik za javne uprave Barnaba javno obljubil svetovalcema Brezigarju in Budinu, da bo pred koncem leta predložil zakon, ki določa pristojnosti jusarskih odborov. Bomo videli ali bodo obvezam tokrat res sledila konkretna dejanja. S. T. Za zdravje vrste je predviden precejšen odstrel Na tržaškem Krasu je že preveč srnjadi Med,argumenti, s katerimi so lovci zagovarjali svoj prav na spomladanskem referendumu, je bil ta, da narava sama po sebi ni več dovolj "selektivna" in da mora za stalež divjadi skrbeti človek. Prekomerno ubijanje je nevarno za vsako vrsto živali, nevarno pa je tudi prekomerno število staleža, saj povzroča degeneracijo vrste in pospešuje širjenje raznih bolezni, do katerih so genetsko šibke živali malo odporne. Mimo tega, kako se nekdo opredeljuje do lova in lovcev, je omenjen argument veljaven, skratka, za stalež živali je treba skrbeti in to tudi tako, da se prepreči prekomerno "množenje". Na tržaškem Krasu, in ne samo tržaškem, se zastavlja vprašanje prevelikega staleža za srne. V zadnjih letih je srnjadi vedno več in dejansko nimajo pravega naravnega sovražnika. Zaradi stekline se je drastično zmanjšalo tudi število lisic, veliko so jih morali tudi pobiti, kar pomeni za mlade srne še nevarnost manj. Skratka, vedno manjše obdelane površine, za-rastlost kraškega teritorija z bujnim rastlinjem in grmičevjem in v prejšnjih letih tudi skromen odstrel so ustvarili izjemne pogoje za življenje srn. Le te so se pridno razmnožile in postale že skoraj predrzne, saj pridejo do vasi in se ne bojijo pretirano ljudi. Sličica s srno, ki se pase, je na tržaškem Krasu že običajna, vendar se za tolikšnem številu srn skrivajo najrazličnejše nevarnosti za samo vrsto. Tržaški železniški muzej nujno potrebuje denar da bi lahko pokril svoj zunanji razstavni prostor »Gostje« Železniškega muzeja (Foto Križmančič) Tržaški železniški muzej nujno potrebuje vsaj 800 milijonov lir, da bi lahko pokril svoj zunanji razstavni prostor, na katerem so razstavljeni pomembni eksponati iz železniške preteklosti našega mesta. Gre za enajst parnih lokomotiv, eno električno in eno dizelsko lokomotivo, za avstrijski snežni plug iz leta 1861, ki ga je muzeju poklonila Slovenija, za vrsto železniških vagonov in za nekaj tramvajev, tako s konjsko kot na električno vleko, ki so bili nekoč ponos mestnega tramvajskega omrežja. Vsi ti eksponati so namreč nenehno izpostavljeni vremenskim neprili-kam in koroziji, ki jo povzroča bližina morja oziroma v zraku razpršena sol. »Muzej se nahaja ob pristaniškem nabrežju,« opozarja predsednik sekcije Privržencev prevoza (Appassionati Trasporti), ki skupaj z rekreacijskim krožkom železničarjev Dopolavoro Ferrovi-ario skrbi za upravljanje muzeja. »Muzejsko poslopje - bivša železniška postaja Čampo Marzio iz začetka stoletja - je v svojih prostorih mitte-levropskega tona gostilo zgodovinsko-železniške razstave, koncerte in druge prireditve, večkrat pa je služilo tudi kot okolje za snemanje slovitih filmov o obdobji!, ko je ta postaja preživljala svojo zlato dobo.« Muzej bi zato po mnenju njegovih upraviteljev moral biti odskočna deska ne samo za prireditve, -ki so kakorkoli povezane z železnico, temveč za kulturne dejavnosti nasploh. Sicer pa so sedaj v teku pogajanja, od katerih izida bo odvisno ; pravijo muzejski upravitelji - če bo tržaški Železniški muzej postal drugi vsedržavni muzej v svoji kategoriji. Med pobudami sekcije Privržencev prevoza in rekreacijskega krožka železničarjev pa ne gre prezreti tradicionalnih izletov s starimi vlaki. Spomladi je parna lokomotiva izletnike sopihajoč popeljala po stari transalpski železnici na Bled, 16. septembra pa jih bo odpeljala na izlet v Bohinj, kjer se bodo udeležili tradicionalne folklorne prireditve Kravji bal. V šestih letih in pol (odprli so ga namreč 8. marca 1984) si je tržaški Železniški muzej ogledalo več kot 900 tisoč obiskovalcev, tako domačih kot tujih. Med zadnjimi prevladujejo Avstrijci, med podpisi v knjigi gostov pa najdemo na primer tudi imena Japoncev, Mehikancev, Kenijcev in mnogih drugih tujih obiskovalcev. Kot rečeno, zaseda muzej del bivše železniške postaje Čampo Marzio, ki je bila končna postaja nekdanje čezalpske železnice (t. i. Wocheiner-bahn), ki je povezovala Trst in njegovo pristanišče z avstroogrskim in bavarskim zaledjem, istrske železnice, ki je povezovala Trst s Puljem, in ozkotirne proge za Poreč. V Muzeju pa bo obiskovalec poleg omenjenih zunanjih eksponatov našel tudi raznovrstne zbirke izvirnih fotografij in skic, dokumentov in drugih predmetov, ki ponazarjajo zgodovino železniškega prevoza v Trstu in njegovem zaledju. O vprašanju smo se med drugih razgovarjali tudi s podpredsednikom lovske družine Doberdob Karlom Furlanom. Potrdil nam je, da je na Krasu problem prevelikega staleža srnjadj pereč in da so pričeli tudi "ukrepati • V zvezi z odstrelom obstajajo deželni zakoni in tudi odloki pokrajinskega odbora za lov. Spomladanska ocena staleža je bila, da je na tržaškem Krasu približno 2.300 srn, kar pomeni, da jih je sedaj že okoli 3.000. Številka lf očitno zelo visoka in zato znaša predviden odstrel nad 700 srn. Odstrel je seveda strogo določen: od 15. maja do 31. oktobra je dovoljeno streljanje na mlade in šibke srnjake, to je na tiste, ki zmanjšujejo genetsko kvaliteto vrste. Lov na odrasle srnjake je odprt od 1. junija do 31. oktobra, od 1. septembra pa do 15. januarja bo odprt lov na srne in mladiče. Letos so lovci v tržaški pokrajini odstrelili že 232 srnjakov, kar je veliko več kot prejšnja leta. Ob omenjenih številkah bo lahko 'kdo izmed bralcev intimno protestiral zaradi "morije", vendar je resnica, da je odstrel nujno potreben. Sam Furlan nam je povedal, da so pri srnah ze zabeležili upad telesne teže, skratka: to, da so manjše in torej šibkejše. RaZ' širjeno je namreč mnenje, da se srn ne strelja, kar je zgrešeno, saj sta pO' rok za zdravje vrste zdrava "oče" "mati". O tem govorijo tudi znanstvene razprave, to pa pomeni, da strokoven pristop narekuje, da se na Krasu omeji število srn, ki danes presegd "naravne" norme. Ob vprašanju srn pa je Kras zanj' miv tudi zaradi prisotnosti drugih živali, nekatere so novi gostje. Tako so se na primer pojavile divje svinie-Pred leti so zbežali divji prašiči iz jišča pri kamnolomu Facanoni in s°. se veselo razpasli na hribu med BaJ in Padričami. Pred dnevi so odstrelu divjega prašiča pri Mavhinjah, sledove pa opažajo po vsem Krasu, kei * prašiči množično selijo k nam prek0 meje. Letos so jih lovci ustrelili P' ri- bližno 12, kar pomeni, da jih je dejah' sko veliko več, to dokazujejo tudi * pični sledovi. Pomnožili so se divji zajci, ki so bili dolga leta redk' zaradi stekline pa se je znatno zmanl šalo število lisic. ' .. Kras torej s favnističnega vidika s zdaleč ni tako reven, čeprav to ne v° Ija za vse vrste živali. Očitno pa le! da je treba za obstoječi stalež skrbe ^ Namen našega članka je predvsem tem opozorilu, saj nismo želeli p0&e v polemiko za ali proti lovu. DejsN je, da pomenijo napori za naravo tu racionalen odnos do nje; človek je h češ nočeš že porušil določeno iaV!le. vesje in zato mora zanj skrbeti on. B veda je lažje posegati tam, kjer je Z vali preveč, kot tam, kjer določene ste izginjajo. Pri nas so na primež nevarnosti določene vrste ptic, tea pa so tudi nekateri manjši sesalcu jih je bilo nekoč veliko več, vendar 1 to že drugo poglavje, (am). Na »živahne« selekcijske nastope je prišlo skupno okrog pet tisoč poslušalcev Grad sv. Justa je bil v teh dneh zbirališče mladih tržaških glasbenih navdušencev Tako pisane in raznovrstne množice mladih, kakršna se je zbrala v zadnjih večerih na prireditvi Musicanta na Gradu sv. Justa, ni bilo videti prav gotovo od zadnjega koncerta Nine Hagen leta 1985 (ki je med drugim zaradi dežja odpadel). Vse tri večere, kolikor so pač trajali selekcijski nastopi, med katerimi so izbrali petnajst najboljših glasbenikov in skupin, se je na grajsko dvorišče usula namreč množica mladih različnih starosti in v različnih preoblekah: od polizanih najstnikov v kavbojkah do nekoliko starejših darkerjev z bledimi obrazi in črnimi kostimi, od tridesetletnih frikerjev do privržencev heavy-metal glasbe, ki združuje po več generacij (med publiko so bili tudi posamezni »odrasli«, ki so prišli poslušat nadebudne sinove in hčerke). Glede na sestav občinstva je bil torej tudi odziv na nastope zelo različen, tako da je ob igranju težkih metalcev Rock-komando zabučal desni del občinstva, ob nastopu mehkejših Jazzione pa levi. Pisanost in raznovrstnost sta bili torej naj očitnejši značilnosti tridnevnega glasbenega maratona, ki je na Grad sv. Justa priklical več tisoč mladih poslušalcev. Kot so menili tudi nekateri člani žirije, je bila pisanost mogoče še prevelika, saj je bilo tudi zaradi vrstnega reda nastopov težko primerjati izvajalce podobnega glasbenega žanra. Po drugi strani pa so metalci, ki so bili na prireditvi najštevilnejši, skoraj preglasili druge skupine. Kljub tem očitnim napakam pa je bil uspeh prireditve nedvomno velik, vendar ne samo zaradi števila poslušalcev (skupno naj bi jih prišlo na grad okrog 5 tisoč), temveč predvsem zato, ker je mnogim tržaškim glasbenim skupinam in posameznikom nudila prvo resnično šanso, da se predstavijo širšemu občinstvu. Prav z ozirom na dejstvo, da je bilo med nastopajočimi veliko začetnikov, je bilo tudi občinstvo mogoče nekoliko bolj širokogrudno kot sicer in je skoraj vsakega nastopajočega nagradilo vsaj s skromnim aplavzom (ena sama skupina, in sicer Piramide euclidea, je odšla z odra ob skoraj popolnem molku, ki je izražal negodovanje nad njeno psevdo apokaliptično glasbo). Seveda pa , ni manjkalo niti pikrih in »pristnih tržaških« pripomb na račun izvajalcev. Prav tako pa so »cvetke« cvetele tudi iz ust nastopajočih, ki so včasih prav nerodno odgovarjali napovedovalcu Zippu. Večina od njih je na vprašanje, s katero glasbeno zvrstjo se ukvarja, odgovarjala: »Ne bi znal povedati. Gre dejansko za mešanico te in te glasbe.« Tako je na primer odgovoril tudi saksofonist skupine Nostress, ki pa se je izkazala za eno od najboljših na torkovem večeru. Kot rečeno, je žirija kljub nekaterim pomislekom izrekla tržaškemu odborništvu za mladinska vprašanja v glavnem pohvalne besede za prireditev. Boris Devetak, ki je kot predstavnik zadruge Ars Nova sedel v strokovni žiriji, je bil sicer kritičen do izbranega vrstnega reda nastopov. »Mešati jazziste z metalci je po mojem napačno,« nam je dejal. »Prvi imajo v glavnem precej veliko glasbeno kulturo, medtem ko so drugi samouki, tako da kvaliteta nastopov zelo niha. Mogoče bi bila potrebna predhodna selekcija, ki naj bi jamčila večjo kakovost. Po drugi strani pa je namen prire-. ditve prav ta, da nudi možnost nastopanja tudi začetnikom. Zaradi tega bi bila vsaka selekcija napačna. Kljub temu pa ni mogoče mimo ugotovitve, da se nekateri od nastopajočih prvič znajdejo na odru, ki ga ne morejo obvladati.« Devetak v torek še ni hotel dajati dokončnih ocen, vendar je na kratko povedal, da ni slišal še »nič posebnega«. »Ne vem, ali bo katera od teh skupin lahko sploh zbudila zanimanje diskografske hiše Five Records,« je še dejal. »Nekatere od poslušanih glasbenih zvrsti, zlasti heavy-metal, So bile že stokrat preigrane, tako da je težko biti izvirni. Prav ta glasba pa uživa očitno največje zanimanje med mladimi. Pop in lahke glasbe je bilo na splošno zelo malo. Kljub omenjenim pomislekom pa sem mnenja, da je prireditev hvalevredna in da bo lahko celo prispevala k rasti glasbene kulture, ki je — kot smo ugotovili — precej nizka tudi med občinstvom. Največji aplavz je namreč prejela skupina Trapa-tock s pesmijo Bettolin Blues!« Naj povemo, da bo pesmi z Musicanta mogoče poslušati v prihodnjih dneh na dveh radijskih postajah, in sicer na italijanskem kanalu Radia Koper in na Radiu Mare, ki bosta zadnji koncert (8. septembra) celo neposredno prenašala. Radio Koper bo septembra prenašal tudi pesmi petnajstih finalistov, poslušalci pa bodo lahko telefonsko izglasovali najboljšo pesem. Tri najboljše skupine ali posamezniki bodo na koncu prejeli v darilo master posnetek za tiskanje plošče, (bg) Zgoraj pevka skupine Jazzione, spodaj pa občinstvo na torkovem kovic^^it) Na Pokrajini in Občini Trst KPI: koalicija zelo zanemarja skupščini Po zagotovilih msgr. Bellomija Župnija sv. Jerneja bo ostala slovensko pastoralno središče Na sedežu Pokrajine so se včeraj ria^rJ^ne na P°t>udo predsednika Da-Crozzolija sestali voditelji strank Strankarske koalicije KD, PSI, Ok-- rn PLI, ki vodi Pokrajino in uri Ciln.° ^rs,:' Na sestanku, ki so se ga in 6 .rli tudi župan Franco Richetti ski narelniki večinskih svetovalskih la k n v Pokrajinski skupščini, je tek-07i beseda o imenovanjih voditeljev 7r, r??11a članov vodstvenih teles Kon-nr«ia za tovorno postajališče pri Fer-jjpNh, Teatra Stabile, gledališča Ver-p 1 Laboratorija za morsko biologijo v s .^ruci pod Križem in tukajšnje vele-jemske ustanove. KD je zastopal taj-j/k Tripani, PSDI Di Piazza, PLI Ta-D rco, PRI Castigliego in PSI tržaški se |ZUPan Seghene. Na srečanju so do-»,,9“ okvirni politični sporazum o oičkih«, nekaterih težav pa še niso gostili, tako da bo skoraj gotovo liri' 6n nov vrb petstrankarske koa-ja bi. Crozzoli in Richetti bosta mora-hii fekak°r na podlagi zakona o refor-Za t ,jevnih uprav čimprej poskrbeti Drvta 'ruenovanja, za katera sta sicer 2s ^tveno pristojni skupščini, ki pa odi - ■ P°*emik v koaliciji sta gtlavne pr °ci^ve poverili županu oziroma b^niku Pokrajine. Razgovore pa ha ° rb^r3^ na nek način razširiti tudi pa 0P°zicijo (posebno na KPI), ki ima Po °snovi zakona pravico do prisot-stvih V uPravnib svetih in tudi v vod-y Javnih ustanov ter inštitucij, se i ZVeji s razdeljevanjem »stolčkov« ppif. včeraj s tiskovnim sporočilom Val c.v načelnik komunistične sveto-ke skupine v tržaškem občinskem svetu Maurizio Pessato, ki je obžaloval, da zaradi sporov v petstrankarski večini bo za mnoga imenovanja moral formalno poskrbeti Richetti, medtem ko sodi to v pristojnost občinske skupščine. KPI je mnenja, da je treba občinskemu svetu vrniti pristojnosti in suverenost, medtem ko je sedaj vse dejansko prepuščeno tajništvom sil petstrankarskega zavezništva. Pessato se je pri tem obregnil posebno ob zadržanju republikancev, ki že nekaj časa grozijo, da bodo izstopili iz občinskega in pokrajinskega odbora, njihova odbornika pa še dalje brez posebnih težav sodelujeta v upravnem in političnem življenju obeh uprav. Komponento PRI, ki pritiska za politično krizo, vodi tajnik Castigliego, odbornika Cervesi (slednji je tudi podpredsednik Pokrajine) in Pacor pa ne mislita na noben način odstopiti. Vsekakor v tržaških političnih krogih malokdo v resnici verjame, da bodo lahko republikanci postavili v krizo sedanjo večino. V zvezi z včerajšnjim srečanjem na sedežu pokrajinske uprave gre še omeniti izjavo predsednika Crozzolija, ki je pozitivno ocenil sklepe sestanka, ob tem pa je napovedal, da je za petek sklical sejo načelnikov vseh svetovalskih skupin v pokrajinskem svetu. Po dolgem političnem molku, ki je sledil pekočemu volilnemu porazu v Nabrežini, pa se je oglasila tudi LpT. Melo-narji med drugim očitajo KD, da »razprodaja večinsko koalicijo in da si prizadeva, da bi v najkrajšem času tudi SSk vstopila v pokrajinski odbor«. Pretekli petek, 17. avgusta, je tržaški škof msgr. Lovrenc Bellomi sprejel širšo delegacijo z Opčin, od Banov in Ferlugov. Kot pišejo v svojem poročilu s srečanja, so člani delegacije g. škofu predočili in utemeljili svoje želje glede problemov, ki so se v zadnjem času pojavili v župniji sv. Jerneja in o katerih je pred dnevi podrobno poročal tudi naš dnevnik. Člani delegacije so msgr. Bellomi-ju najprej izrazili željo, naj bi ostala v veljavi listina iz leta 1966, ki jasno določa, da je župnija sv. Jerneja pastoralno središče za vse Slovence z Opčin, od Banov in Ferlugov. Tamkajšnji Slovenci zato zahtevajo, naj ima ta župnija še naprej slovenskega župnika in naj ostane slovensko središče, kot je bila od vsega začetka. Omenjena listina tudi jasno določa, da imajo italijanski priseljenci svoje pastoralno središče v cerkvi sosednje župnije v Kraški ulici (via Carsia). Nadalje je delegacija izrazila željo, naj ostane na Opčinah sedanji g. župnik, ki je zaradi svojih človeških lastnosti zelo priljubljen in spoštovan, in naj župnija dobi slovenskega kaplana, ki naj popolnoma obvlada italijanščino. Ni namreč res - kot so škofu Bellomiju zagotovili člani delegacije - da župljani nasprotujejo namestitvi slovenskih salezijancev, pač pa je resnica, da so žal prevečkrat neprijetno zaprepadeni nad zadržanjem nekaterih italijanskih kaplanov. In končno so člani delegacije msgr. Bellomiju izrazili še željo, naj bi v sosednji župniji v Kraški ulici (via Carsia) upoštevali načelo enakopravnosti in enakovrednosti vseh župlja-nov, ne glede na jezik, kot se to dejansko dogaja v župniji sv. Jerneja. Delegacija je nato msgr. Bellomiju izročila peticijo, ki jo je podpisalo 1290 polnoletnih župljanov, in mu povedala, da so. župljani vznemirjeni in ogorčeni, še zlasti zato, ker bi se za določenimi načrti lahko skrivale Slovencem sovražne anahronistične sile, ki so s svojo izkrivljenostjo in s svojim nasiljem vedno povzročale samo nepopravljivo škodo. Delegacija ga je med drugim tudi opozorila, da je Cerkev primorskim Slovencem žal naredila že več krivic, in ga zaprosila, naj ji da jasen in nedvoumen odgovor. V sproščenem in tudi prisrčnem razgovoru, ki je trajal več kot poldrugo uro, je msgr. Bellomi delegaciji zajamčil, da ostaja listina iz leta 1966 neokrnjena v veljavi, da bosta v župniji sv. Jerneja še naprej imela svoj sedež tako slovenski župnik kot tudi slovenski kaplan in da bo torej župnija sv. Jerneja tudi v prihodnosti pastoralno središče za vse Slovence z Opčin, od Banov in Ferlugov. Žal pa msgr. Bellomi delegaciji ni dal dokončnega odgovora o premestitvi g. župnika, ker še ni prejel odgovora slovenskih salezijancev, ki naj bi prevzeli župnijo v popolno upravo s slovenskim župnikom in kaplanom. Določeni kriteriji za financiranje ^banističnih variant haf^ Predlog odbornika za prostorsko dejpl0Yarije Gianfranca Carboneja je kritij?.1 °dbor včeraj določil splošne fihat..l)ei po katerih bo razdelil letne Purist6. Prispevke, ki jih za občine v ^ežel>v 'Julijski krajini predvideva tnetl ni zakon št. 28 iz leta 1989 z na-hoviv*’ ^a bi olajšal oblikovanje nji-tič^, ,sPlošnih in izvajalnih urbanis-Po , lnštrumentov oziroma variant, fitlajp 0lnai odobrenih kriterijih bodo Histj. "mT Prispevke za izdelavo urba-ki b-.?1" inštrumentov prejele občine, to b hotele izdelati splošno varian-tu, ^jsvnemu regulacijskemu načr-hiU u ,bi ga tako prilagodile deželne-Potfp, banističnemu načrtu; občine, ki kooj®.'1!6!0 varianto za to, da bi do-cijske Prilagoditev svojega regula-hejj^Ha načrta deželnemu urbanistič-sPlošn planu; občine, ki predlagajo 3a n ° Varianto svojega regulacijske-meniiCrtci J namenom, da bi ga sprejo n °bčinam, ki predlagajo izdela-interebrobn°stnih načrtov deželnega Štev t a (Inkaj pride na primer v po-Zve?i bdi Občina Devin-Nabrežina v Trst r Mesijanskim zalivom in Občina Zbatis ar zatieva območja, namenjena iti hRr, eno-raziskovalnim dejavnostim čilo šp ? cestnim povezavam), in kon-°brnil tlS*'e °bčine, ki so se na Deželo k® k st s. Pr°šnjo za dodatne prispev-lavj 2 i^kom, ki so jih imele pri izde-bih bdzelnim normativom predvide-®oških raziskav, dežeijip 0°ra Orozzoliju vprašanje, v klican r, Zahteva, naj bi predčasno Prosti v° bgotavlja, da so žarišča na-bžja -j sosednji republiki vedno Npeto n,'Ebansko leto je bilo najbolj I pPoložai ,80vu, letos pa se zaostru-SvetrT Dalmaciji in na področju Lr6dlaa.> 0Valec Zelenih med drugim nfaško k' baj.bi sklicali tudi Obalno-fb* Obir,,:,; Zbil,0, v kateri so predstav-jrfi.bi krajevnih uprav. Skupaj m b* izcl(.]BiOVorili ° nastalem položa-tJoho Sorici1 sarnostojen načrt za ob- ieval Večnarorianje' Načrt naj bi upoŠ" dpiltl severi odno stvarnost naših kra-bo}?Vanju Ta Potrebo po sožitju in so-let l,p0lhemK0 bi bilo pri nas še toliko he u°živliali k°' sai 80 naši kraji dolgo tki>dflikm ,ude ideološke in narod-laoo°tVtlern Sn Alternativna lista, piše v Pet. Izola ^ pf občine Trst, Milje, Mnenje didaktične ravnateljice Elvi Slokar o usodi vzgojiteljske šole Potrebovali bi novo triletno šolo bolj specifične strokovne usmeritve Vzgojiteljska šola A. M. Slomšek bo po vsej verjetnosti ukinjena zaradi prenizkega števila dijakinj. Letos se jih je vpisalo odločno premalo, da bi šolsko leto sploh lahko steklo, pa tudi drugega razreda na tej šoli iz istega razloga ni. Ukinitev je predlagal tudi deželni šolski skrbnik Ottaviano Čorbi, ki je sestavil svoj načrt za "racionalizacijo" šol na podlagi ministrske okrožnice z dne 2. junija 1990. Pred nekaj dnevi smo v našem dnevniku objavili mnenje podravnateljice te šole Nataše Kalc, ki je izrazila prepričanje, da bi bilo zaprtje vzgojiteljske šole velika izguba za našo narodnostno skupnost, posebno še, ker nimamo nobene druge triletne višje šole (oz. tečaja) za dekleta. Tiste, ki ne želijo študirati pet let, se torej lahko vpišejo samo v kak italijanski poklicni tečaj. Želeli smo izvedeti še za mnenje prof. Elvi Slokar, didaktične ravnateljice bivšega učiteljišča, sedaj pedagoškega .liceja A. M. Slomšek, ki je obenem tudi ravnateljica vzgojiteljske šole. S prof. Slokarjevo smo se lahko pogovorili le po telefonu, saj se ta te- den zadržuje v bližini Kranja, kjer poteka seminar za šolnike. "Vpisov na žalost ni," je rekla ravnateljica, "zato je normalno, da šola umre naravne smrti. Vzgojiteljsko šolo je dejansko konglobiral novi pedagoški licej, ki usposablja dijake tako za poučevanje v osnovnih šolah kot tudi vrtcih. Program, ki so ga sestavili kolegi za novi licej, je tako zasnovan, da daje veliko prostora humanističnim predmetom, predvsem psihologiji. Tak študij, ki bo trajal 5 let, bo dijake torej izučil ne samo za delo v šolah ampak tudi za puhlic relation, marketing in podobno. Zelo pomembna novost bo tudi ta, da se bodo dijaki učili tuj jezik — angleščino ali nemščino vseh pet let, kar je za novo Evropo neobhodno potrebno. Študij latinščine pa bo trajal samo štiri leta. To pomeni, da bodo dijaki dobili zadostne osnove jezika in klasične kulture, vendar pa s tem predmetom ne bodo obremenjeni na maturi. Toliko o pedagoškem liceju, ki se bo uradno pričel s tem šolskim letom." Kar zadeva vzgojiteljsko šolo prof. Elvi Slokar meni, da dijakinje, ki za- Znana imena žirije glasbene nagrade »Citta di Trieste« Včeraj so objavili imena članov letošnje žirije Mednarodne glasbene nagrade "Citta di Trieste", ki sodi med tiste nagrade, ki so dobile priznanje Mednarodne federacije za glasbene natečaje v okviru Unesca. Člani žirije bodo: Francis B. Corcoran (Irska), Carlos Rogue Alsina (Francija), Stanko Florvat (Jugoslavija), Giinter Theuring (Avstrija), Vittorio Fellagra (Italija), Ada Gentile (Italija) in Francesco Pennisi (Italija). Pri izbiranju najboljše skladbe bodo žiriji pomagali tajnik Nagrade Aristide Buffalini, organizacijski tajnik Adriano Dugulin in umetniški vodja nagrade skladatelj Giampaolo Coral. Žirija se bo prvič sestala 10. septembra in bo izvolila predsednika. Letošnja izvedba Glasbene nagrade "Citta di Trieste" predvideva kompozicije za enega ali dva solista in veliki orkester (s tem je mišljena standardna sestava simfoničnega orkestra). Skladatelj lahko predvideva tudi zbor z najmanj 16 pevci. Skladatelji, ki se bodo udeležili natečaja morajo svoja dela podpisati, lahko pa pošljejo že objavljene in igrane partiture s pogojem, da jih niso predstavili javnosti pred 1. januarjem leta 1987. Bombo so nastavili iraški agenti ali stanovalci naveličani hrupa? Ali so »bombo«, ki so jo v torek zvečer našli na dvorišču Gradu sv. Justa, res postavili iraški agenti z grozilnimi nameni? Ali je šlo za neslano, a nedolžno šalo, katere avtorji naj bi bili bližnji stanovalci, ki niso več prenašali glasbenega »hrupa«? Do včeraj še nihče ni prevzel odgovornosti za napovedan psevdoaten-tat, do katerega naj bi prišlo med torkovo prireditvijo Musicanta. Kot smo poročali že včeraj, so v torek zvečer neznanci namreč telefonirali na tiskovno agencijo ANSA in napovedali, da je pod sedežem na grajskem dvorišču nameščena bomba. Kot so pozneje ugotovili policijski agenti in karabinjerji, je pod enim od sedežev v sedmi vrsti res ležal zavojček, v katerega je »atentator« spravil timer, povezan z žicami. K sreči pa navidezna bomba ni bila sploh bomba, saj timer ni bil povezan z razstrelivom. Tržaška politična policija Digos je vsekakor uvedla preiskavo, pa čeprav ima zelo malo elementov, da bi izsledila »atentatorja«. Časnikar ANSA je policiji povedal, da je neznanec, ki je napovedal atentat, govoril v pravilni italijanščini, a z rahlim tujim naglasom. Moški naj bi s sledečimi besedami zagrozil Italiji in drugim članicam Evropske skupnosti: »To je opomin Italiji in drugim evropskim državam: ukažite vašim vojaškim silam v Zalivu, naj se vrnejo domov! Pod sedežem na grajskem dvorišču je bela škatla, ki bo eksplodirala čez 45 minut. Če ste hitri, je to vaša stvar...« Nato pa je prekinil pogovor. Policija potrebuje torej pomoč in poziva poslušalce torkovega koncerta Musicanta, naj posredujejo morebitne koristne informacije. Zavojček s timerjem so našli pod sedežem št. 39 v sedmi vrsti. kij učijo ta tečaj, že nekaj let nimajo veliko možnosti, da bi se zaposlile kot vrtnarice. Mnogo se jih je vpisalo le zato, da bi si pridobile osnovno kulturo. Nekatere pa so vzgojiteljsko šolo obiskovale samo dve leti in se potem vpisale na italijansko šolo za poklicne bolničarje (tam namreč zahtevajo dve leti višje šole). Če pia gre za to, potem je bienij na učiteljišču oz. pedagoškem liceju veliko primernejši, posebno še, ker sta sprejemni izpit in tudi študij na šoli za bolničarje zelo težavna. "Profesorski zbor se je sicer odločil, da uvede na vzgojiteljski šoli notranje eksperimentiranje," je zaključila prof. Slokar. "Po mojem pa bi bilo treba to šolo popolnoma prenoviti. Treba bi bilo ustanoviti novo poklicno triletno šolo, ki bi bila samostojna (torej ne pod didaktičnim ravnateljstvom učiteljišča) in s samostojnim organikom. Usposabljala naj bi otroške varuške ter spremljevalke ostarelih in prizadetih oseb. V naši skupnosti so izredno redki tisti, ki so specializirani na teh področjih. Prav tu pa bi bile možnosti za zaposlitev zelo konkretne. Ustanovitev nove poklicne šole, ki bi bila po mojem mnenju potrebna in koristna, pa je stvar naših politikov in Sindikata slovenske šole." Bivše dijakinje, ki so letos maturirale na vzgojiteljski šoli, so predvsem zaskrbljene zaradi slabih možnosti za zaposlitev v vrtcih. Ingrid Sedmak iz Križa pravi, da ji je ta šola dala precej dobro strokovno pripravo, ki pa jo moraš izpopolniti s prakso. Osebno se je odločila, da bo skušala kot privatistka prihodnje leto maturirati na učiteljišču, tako, da bo imela popolno višjo šolo. "Vzgojiteljska šola se mi zdi precej v redu, čeprav ima seveda kako pomanjkljivost. Zanjo sem se odločila zato, ker so mi všeč otroci in bi rada delala z njimi. Na žalost pa delovnih mest ni, in prav zaradi tega se je to leto vpisalo premalo dijakinj." Njena sošolka Olenka Puntar s Konto vela je tudi mnenja, da ji je šola dala precej znanja, čeprav so tri leta študija po njenem mnenju premalo. "Všeč mi je bilo predvsem, ko smo hodili po vrtcih, čeprav bi si bila osebno želela še več hospitacij. Zelo rada bi delala z otroki, vendar pa na žalost kot vrtnarica nimam veliko možnosti, da bi dobila stalno službo." (hj) Tri ročne granate pod stanovanjskim podom Med opravljanjem zidarskih del v stanovanju v Ul. Pendice Scoglietto 24 v Trstu so včeraj dopoldne delavci odkrili pod podom tri ročne granate. Takoj so poklicali policijo, granate pa so nato odnesli in razstrelili pirotehniki. Po mnenju izvedencev so granate bile še iz obdobja pred drugo svetovno vojno, kdo jih je skril pod stanovanjski pod, pa bo težje odkriti tudi zato, ker je stanovanje, ki je last IACP, že dalj časa prazno. Polemike okrog Verdija Podjetje SEA ni odgovorno za zavlačevanja V polemiko o zamudah pri začetku del za prenovo poslopja Občinskega gledališča Giuseppe Verdi, ki jo je v teh dneh sprožil sindikat FILIS-CGIL, se je včeraj oglasilo tudi podjetje SEA (Societa Edile Adriatica), ki ima nalogo, da dela izvede. Njegov direktor Paolo Clementi je namreč piojasnil, da je podjetje prejelo dovoljenje za začetek del pred komaj tremi dnevi (20. avgusta) in da se je kljub temu, da še vedno nima dokončne pogodbe za prevzem del, nemudoma lotilo svoje naloge. Delovišče je namreč postavilo že pred prejemom uradnega dovoljenja za začetek del, tako da je v trenutku, ko je to dovoljenje prišlo, že začelo delati s polnim ritmom. Sporočamo, da je v Buenos Airesu umrla naša draga sestra Rafaela Kralj Za njo žalujeta sestri Justina in Elvira ter drugo sorodstvo. Trebče, Opčine, Trst, 23. avgusta 1990 Žalovanju se pridružujeta Savina in Liliana z družinama. t Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama in žena Franca Findrik por. Micussi Pogreb bo jutri, 24. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Ricmanje. Žalujoči mož in sin z družino Domjo, 23. avgusta 1990 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob smrti drage mame izreka ŠD Zarja svojemu trenerju Milanu Mi-kušu iskreno sožalje. Dne 19. t. m. nas je prerano zapustila naša draga Anna Primosi Pogreb bo jutri, v petek, 24. t. m., ob 12. uri iz cerkve na Katinari. Žalujoči: mama Angela, oče Marino, brat Rudi z Monico, teta Angela ter drugo sorodstvo. Trst, 23. avgusta 1990 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta) S svojci sočustvujeta družini Usi-gnolo in Bonazza. Žalovanju se pridružuje Davide Sabatti z družino. Tvoj nasmeh bo za vedno ostal v naših srcih Berto in Miranda ter teta Nada Ob tragični smrti Anne Primosi izreka globoko sožalje svojcem družina Debeliš. Ob težki izgubi dragega očeta izrekamo iskreno sožalje našemu sošolcu in prijatelju Marku Oti ter mami dijaki 5. b DTTZ Žiga Zois Ob težki izgubi dolgoletnega odbornika Draga Ote izreka sinu Marku, ženi in vsem sorodnikom iskreno sožalje ŠD Breg Ob prerani izgubi dragega očeta Draga izrekamo Marku in družini občuteno sožalje taborniki Rodu Modrega vala Priredila sta jo ŠK Donijo in LD Zavije Pri Domju so z loterijo zaključili uspelo tridnevno lovsko šagro V nedeljo se je končala tradicionalna tridnevna šagra, ki jo že vrsto let prirejata Športni krožek Domjo in Lovska družina Žavlje. Na športnem igrišču pri Domju se je vse tri večere zbralo veliko obiskovalcev, ki so jim prireditelji postregli s specialitetami na žaru, cvrtim krompirjem, palačinkami in z imenitnim lovskim golažem, ki so ga pripravile pridne žene lovcev. Seveda ni manjkalo niti dobre kapljice. V nedeljo zvečer so lovci priredili bogato loterijo, med katere nagradami so bili tudi srnjak, cel pršut in živa raca. Za zabavo in ples so vse tri večere skrbeli člani priljubljenega ansambla Pomlad, (mm) Na sliki (foto Magajna) žrebanje loterijskih listkov in ena izmed nagrad. izleti Sekcija VZPI-ANPI Boljunec, Boršt, Zabrežec sporoča, da bo odhod avtobusa na izlet Petrova gora, Karlovec, Zagreb v soboto, 25. t. m., ob 6.30 iz Boršta in ob 6.35 iz Boljunca. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Vpisovanje v partizanskem klubu v Boljuncu, tel. 228050. Planinski odsek SZ Sloga in SK Devin organizirata v soboto, 25., in nedeljo, 26. t. m., vzpon na Jalovec. Zbirališče in odhod z osebnimi avtomobili iz Sesljana ob 7. uri. Za informacije: Viktor Štopar (tel. 226283) in Bruno Škerk (tel. 200236). Klapa 'mladih ima še eno ali dve prosti mesti za križarjenje z jadrnico po Dalmaciji od 25. t. m. do 1. septembra. Za informacije tel. na št. 212119. KD Primorsko - Mačkolje priredi v nedeljo, 9. septembra, izlet za svoje člane v mestece Caorle in bližnje lagune. Vpisovanja sprejema Danica Smotlak, tel. 232114, do 1. septembra. čestitke Danes praznuje 50 »pomladi« naša ljuba mama in skrbna nona MILENA STOKA. Še enkrat toliko mladostnih, predvsem pa zdravih let ji želijo Nataša, Peter, Paolo, Jana ter mala Danijel in Emil. Draga MILENA! Ob tvojem 50. rojstnem dnevu ti želimo še mnogo zdravih, srečnih in brezskrbnih let mama Lojzka ter sestri Marija in Zvonka z družinama. mali oglasi OSMICO je odprl Mario Milič v Repni-ču št. 39. Toči belo in črno vino. ODDAM v najem prostor 100 m2 kot skladišče v Gorici. Ponudbe med 14. in 15. uro na telefon (0481) 521303. PRIKOLICO za 3 osebe v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. 828251. MLADA gospa sprejme službo kot hišna pomočnica. Tel. (003866) 58806. 50-LETNA upokojenka z višješolsko izobrazbo in znanjem angleščine išče primerno zaposlitev part-time, zjutraj ali popoldne, eventualno tudi kot varuška. Tel. 415495. PRIDNA šivilja šiva in popravlja nova oblačila. Tel. na št. 220609. V STROGEM središču Trsta oddam v najem pokrit parkirni prostor za avto. Ponudbe od 13. do 14. ure na tel. št. (040) 310165. IZGUBIL se je psiček sive barve s kratko dlako v Podlonjerju. Odgovarja na ime Zagor. Tel. 54482. CVETLIČARNA ANGELA iz Boljunca obvešča cenjene odjemalce, da bo od ponedeljka, 27. t. m., spet odprta. ŠD BREG išče osebo, stanujočo v dolinski občini, za čiščenje občinske telovadnice 2 uri dnevno. Tel. v večernih urah na št. 228607. ŠD BREG išče osebo, stanujočo v dolinski občini, za urejevanje občinskega nogometnega igrišča. Tel. v večernih urah na št. 228607. Berite »Novi Matajur« gledališča MIRAMARSKI PARK Poletna prireditev LUČI in ZVOKI Danes, 23. t. m., ob 21.00 predstava v nemščini in ob 22.15 v italijanščini. Naslednje predstave: v soboto ob 21.00 in ob 22.15 predstavi v italijanščini; v torek ob 21. uri predstava v angleščini in ob 22.15 v italijanščini. Grad sv. Justa Nocoj in jutri ob 21.15 bosta na sporedu opereti VESELA' VDOVA in FRAS-OUITA, ki ju bo predstavila skupina Državnega gledališča kubanske Opere. Skupino sestavlja šestdeset ljudi, ki nastopajo kot solisti pevci, plesalci in glasbeniki. Plesalsko skupino vodi Alicia Alonso. Za režijo in scenografijo skrbi Carlo Rivolta. včeraj - danes Danes, ČETRTEK, 23. avgusta 1990 ROZA Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 20.00 - Dolžina dneva 13.45 - Luna vzide ob 9.30 in zatone ob 20.52. Jutri, PETEK, 24. avgusta 1990 JERNEJ PLIMOVANJE DANES: ob 5.28 najnižja -51 cm, ob 11.55 najvišja 49 cm, ob 18.03 najnižja -33 cm, ob 23.46 najvišja 30 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 26 stopinj, zračni tlak 1018 mb raste, veter 14 km na uro severovzhodnik, vlaga 38-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Andrea Testone, ,Ales-sandro Paulovic, Francesca Dreas. UMRLI SO: 58-letni Carlo Ota, 90-let-na Maria Geat, 62-letni Danilo Corda, 77-letna Teresa Požar, 75-letna Maria Ivasic vd. Colarini, 84-letna Veronica Cendach vd. Bizzotto, 56-letni Sergio Formica, 95-letna Romana Centis, 82-let-ni Michelangelo Muscatello, 85-letni Emilio Colja, 78-letni Antonio Camber, 81-letna Romana Feruglio roj. Rizzi, 49-letni Giorgio Strozzi, .84-letna Corinna Malabotta, 56-letni Dino Dapelo, 82-letni Egone Negovetich. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 20., do sobote, 25. avgusta 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Lungo-mare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungoma-re Venezia 3 (Milje). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razstave V Trstu je na ogled vrsta razstav, ki spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra. V Vili Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella pa »Aktualnosti neoklasicizma«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00, ob četrtkih in petkih 10.00-22.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in 17.00- 20.00. V bivšem anglikanskem templju je na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00-19.00. V Palači Costanzi bo do 30. t. m. na ogled razstava z naslovom PRIMA DELL' URAGANO. Razstavo je organizirala tržaška letoviščarska ustanova v sodelovanju s Krožkom Maritain. Urnik razstave ob delavnikih od 10. do 13. ure ter od 17. do 20. ure in ob praznikih od 10. do 13. ure. V občinski razstavni dvorani na Trgu Unita je na ogled razstava »Načrti za cesarja«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00- 19.00. V konjušnicah in v nekaterih dvoranah Miramarskega gradu ter v dvorani Franco na Trgu Liberta je na ogled do konca avgusta razstava »Stanovanjska kultura na periferiji cesarstva«. Urnik: vsak dan od 10. do 18. ure. Na Gradu sv. Justa bo do konca avgusta na ogled razstava ruskega slikarja, kostumista in designerja Erteja. Urnik: vsak dan od 10. do 19. ure. Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah je odprta do 31. t. m. razstava "Padri e figli - continuita nellarte triesti-na". Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu je do konca avgusta odprta razstava "La grafica della bottega del Tintoretto ". V občinski galeriji v Miljah - Trg republike - bodo 31. t. m. ob 18. uri odprli razstavo slikarja Silvia PECCHIARIJA-PEČARJA. Razstava bo na ogled do 8. septembra. razna obvestila Radio Opčine vabi vse tiste, ki bi radi spoznali šport za radijskim mikrofonom in ki jih zanima športno poročanje, naj telefonirajo na Radio Opčine, tel. 212658 ali 211043 in pustijo priimek, ime in telefonsko številko. razne prireditve SK Brdina priredi v soboto, 25., in v nedeljo, 26. t. m., na Opčinah v Prosve -nem domu SMUČARSKI PRAZNIK. v soboto ples z ansamblom Zvezde ter nedeljo ples z ansamblom Happy daV-Odprtje kioskov ob 16. uri. Vabljeni! Župnija sv. Jerneja na Opčinah vabi na slovesno praznovanje svojega zaV®c." nika SV. JERNEJA. Jutri, 24. t. m., ob & uri sveta maša, v nedeljo, 26. t. m., 0 8.30 pritrkovanje, ob 9. uri slovesna sveta maša - ob lepem vremenu procesi) okrog cerkve, ob 20. uri Paganinijev večer: Branko Brezavšček - violina, Andrej Varl - kitara (Ljubljana - Slovenija). Pn' srčno vabljeni! Sekcija KPI Josip Verginella prirej3 v soboto, 25., nedeljo, 26., ter v poned®' Ijek, 27. t. m., v Ljudskem domu v Knz PRAZNIK UNITA IN DELA. Bogat program, vse tri večere ples z ansamblom3 Zodiaco in Taims. Združenje krvodajalcev priredi svoj praznik v soboto, 25., in nedeljo, 26. t. mj v Ločniku (Lucinicco). Oba večera b ples z narodnozabavnim ansamblom KRT iz Kamnika. Lepo vabljeni! ______________kino______________J ARISTON - 21.00 Le avventure del Ba' cone di Munchausen, r. Terry Gilh3®' EKCELSIOR - 17.00, 22.15 La ragazza m Rose Hill, r. Alain Tanner. n EKCELSIOR AZZURRA - 16.45, 22.0“ Luisa, Carla, Lorenza e... le affettu0-se lontananze, r. Sergio Rossi, i. L'na Sastri, Angela Finocchiaro. n NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Bambole, m NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Major L«' ague - la sguadra piu scassata deli lega. NAZIONALE III - 16.20, 22.15 Caloe bambole insaziabili, pom., □ □ ,, NAZIONALE IV - 17.00, 22.15 Acgue d’ primavera, r. Jerzy Skolimowsky. , GRATTACIELO - 17.30, 22.15 La časa 5-MIGNON - Zaprto. LJUDSKI VRT - 21.15 Senza indizio. : EDEN - 15.30, 22.00 Ardente colata d3' more, porn., □ □ CAPITOL - 17.00, 22.00 Senti chi par|a i. John Travolta. LUMIERE - Zaprto. ALCIONE - Zaprto RADIO - 15.30, 21.30 Miami Špice *«' periemmine in calore, porn., □ □ _ Prepovedano mladini pod 14. letom ^ - 18. letom □ □ menjalnica__________________ 22. s. 1990 . FDGNG BANKOVCI TUJE VALUTE MILAN TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BA?RKsrC' Ameriški dolar . 1159,900 1145,- Japonski jen 7,559 7,6°° Nemška marka . 745,430 738.- Švicarski frank 908,750 Ki Francoski frank 221,580 218,— Avstrijski šiling 106.— Holandski florint ... 661,560 652.— Norveška krona 192,280 188.^ ■Belgijski frank . 36,215 35,500 Švedska krona 201,840 198."' Funt šterling .. 2230,150 2190. Portugalski eskudo . 8,366 7.-" Irski šterling .. 2000,500 1965,- Španska peseta 11,885 ll^ Danska krona . 193,840 190. Avstralski dolar 953,100 880'' Grška drahma. 7,554 7,- Jugoslov. dinar — 100.'' Kanadski dolar 1020,400 990. ECU 1543,250 EaflU POLETNI VOZNI RED AVTOBUSOV S TRŽAŠKE POSTAJE RAZNE SMERI Odhodi ob delavnikih: ob 6.10 za Ribiško naselje — ob 6.30 za Belluno — ob 6.45 za Innichen (S. Candido) ob 6.50 za Tržič — ob 7.20 za Videm ob 8.00 za Milan (•} ob 8.05 za Mortegliano ob 8.30 za Conegliano — ob 9.10 za Tržič - ob 10.00 za Čedad ob 11.30 za Tržič ob 12.00 za Postojno — ob 12.05 za Tržič ob 12.30 za Codroipo ob 13.00 za Videm — ob 14.00 za Zadar (§) — ob 14.00 za Ljubljano po Sežani ob 14.05 za Tržič ob 14.05 za Ribiško naselje ob 15.05 za Videm — ob 16.05 za Tržič ob 16.15 za Benetke ob 17.00 za Zagreb — ob 17.00 za Ljubljano ob 17.30 za Čedad — ob 17.30 za Dubrovnik po Zadru-Splitu ob 18.00 za Reko-Split ob 18.00 za Videm - ob 18.15 za Tržič — ob 19.00 za Beograd (□) ob 19.00 za Atene (0) ob 19.25 za Ribiško naselje - ob 20.05 za Tržič ob 21.30 za Milan (•) Odhodi ob praznikih: ob 6.45 za Innichen (S. Candido) — ob 7.30 za Tržič — ob 7.30 za Auronzo ob 7.45 za Lignano ob 8.15 za Genovo — ob 8.30 za Videm ob 9.30 za Tržič ob 11.30 za Ribiško naselje ob 12.05 za Tržič ob 13.00 za Videm — ob 14.30 za Tržič ob 15.30 za Tržič ob 17.30 za Dubrovnik ob 18.00 za Reko-Split ob 18.00 za Videm ob 19.25 za Tržič ob 21.30 za Milan Prihodi ob delavnikih: — ob 6.15 iz Zadra (§) ob 6.42 iz Tržiča — ob 7.20 iz Milana f) ob 7.21 iz Ribiškega naselja ob 7.30 od Škocijanskih jam — ob 7.30 iz Dubrovnika — ob 8.00 iz {ylortegliana — ob 8.40 iz Čedada ob 9.06 iz Tržiča — ob 9.35 iz Vidma ob 10.00 iz Zagreba — ob 10.30 iz Aten (O) ob 10.35 iz Vidma — ob 11.35 iz Tržiča ob 13.21 iz Tržiča — ob 14.02 iz Tržiča ob 14.20 iz Vidma ob 15.21 iz Ribiškega naselja ob 15.35 iz Mortegliana ob 16.15 iz Vidma — ob 16.25 iz Milana C) ob 16.32 iz Tržiča ob 17.20 iz Čedada — ob 18.00 iz Belluna ob 18.07 iz Tržiča ob 19.07 iz Tržiča ob 19.55 iz Auronza (§) — ob 19.57 iz Tržiča — ob 20.15 iz Lignana (§) — ob 20.30 iz Conegliana ob 20.36 iz Ribiškega naselja ob 20.50 iz Innichna (S. Candida) Prihodi ob praznikih: ob 7.20 iz Milana — ob 7.30 iz Dubrovnika ob 9.17 iz Tržiča ob 10.30 iz Aten (O) ob 10.35 iz Vidma — ob 11.20 iz Tržiča : ob 12.56 iz Ribiškega naselja ob 14.05 iz Vidma ob 16.15 iz Vidma ■ ob 16.25 iz Milana — ob 19.25 iz Genove ob 19.27 iz Tržiča ob 19.55 iz Auronza ob 20.30 iz Vidma — ob 20.50 iz Innichna (S. Candida) — ob 20.55 iz Tržiča (§) vozi samo ob petkih in sobotah M) vozi samo ob sobotah (’) vozi vsak dan, razen ob sobotah, praznikih in dnevih pred praznikom ( ) odhodi ob torkih, četrtkih in sobotah; prihodi ob sredah, petkih in nedeljah AVTOBUSI ZA ISTRO IN SMER SEŽANA, AJDOVŠČINA in NOVA GORICA Odhodi ob delavnikih: ob 6.00 za Koper ob 7.15 za Koper ob 8.30 za Reko ob 8.30 za Sežano (') ob 11.00 za Reko ob 11.30 za Sežano ob 12.00 za Opatijo in Reko ob 12.20 za Umag in Poreč ob 12.30 za Škocijanske jame po Sežani ob 12.30 za Hrpelje ob 13.00 za Novo Gorico po Komnu ob 13.30 za Reko ob 14.45 za Ajdovščino po Sežani ob 15.45 za Pulj ob 17.00 za Zagreb po Sežani ob 17.15 za Hrpelje ob 17.30 za Pulj ob 17.30 za Štanjel ( ) ob 18.00 za Reko in Split — ob 19.30 za Škocijanske jame Odhodi ob praznikih: ob 8.30 za Reko ob 12.00 za Reko ob 14.45 za Ajdovščino ob 15.45 za Pulj ob 17.30 za Pulj ob 18.00 za Reko in Split Prihodi ob delavnikih: ob 7.30 iz Ajdovščine ob 7.30 iz Hrpelj ob 8.30 iz Postojne ob 8.40 iz Splita po Reki ob 9.00 iz Nove Gorice — ob 9.00 iz Ljubljane ob 9.10 iz Pulja - ob 11.00 iz Pulja ob 13.00 iz Sežane f) — ob 14.25 iz Sežane ob 15.15 iz Hrpelj ob 16.15 od Škocijanskih jam ob 17.10 z Reke ob 20.10 z Reke Prihodi ob praznikih: ob 8.40 z Reke ob 9.10 iz Pulja - ob 11.00 iz Pulja ob 11.50 iz Ajdovščine ob 17.10 z Reke ob 19.15 iz Pulja ob 20.10 z Reke Odhodi za Koper, Piran, Buje, Umag ob delavnikih: za Koper vsak dan ob: 6.00, 7.15, 8.15, 9.00, 11.00, 11.30 (O), 12.00, 12.20, 13.00 (O), 14.00, 14.30 (O) 15.15, 15.45 (O), 16.30, 17.00, 17.2°' 18.110, 18.30, 19.00, 20.30 za Piran vsak dan ob: 9.00, H-0®’ 12.00, 12.20, 15.15, 17.00, 18.00, — za Buje vsak dan ob 16.30 in 20.30 za Umag vsak dan ob 12.20 in n*5 18.30 Prihodi iz Kopra, Pirana in ^ samo ob delavnikih: — iz Kopra vsak dan ob: 6.45, 7.5^' 8.30, 9.10, 10.10, 10.50, 12.50, 13 ^' 14.50, 15.30, 15.50, 16.15, 16-5U’ 17.20, 18.20, 19.50, 20.15 iz Pirana vsak dan ob: 8.30, 12.59' 14.50, 15.30, 18.20, 20.15 iz Buj vsak dan ob: 9.00, 9.10, N-O®1 16.25, 19.15 Odhodi za Poreč, Rovinj, Vrsflf' ob 8.40 za: Poreč-Vrsar-Rovinj-Pu ^ ob 15.45 za: Poreč-Rovinj-Pulj ob 17.30 za: Pulj C) vozi samo ob petkih (O) ne vozi ob ponedeljkih PROGA TRST-GRADEŽ in GRADEŽ-TRST Odhodi ob delavnikih: vsak dan po Štarancanu, Škocjanu ob Soči in Pineti ob: 7.45, 8.25, 10.39, 12.33, 13.54, 16.45, 17.45 vsak dan po Fiumicellu in Ogleju: 8.25, 10.39, 12.33, 13.54, 16.45 (*), 17.45, 19.00 Odhodi ob praznikih: vsak dan po Štarancanu, Škocjanu ob Soči in Pineti ob: 7.45, 8.25, 10.39, 12.33, 13.54, 16.45, 17.45, 20.30 vsak dan po Fiumicellu in Ogleju ob: 8.25, 12.33, 17.45, 19.00 Prihodi ob delavnikih: .. 0k: vsak dan po Pineti, Štarancanu in Škocjanu ob Soči 6.20, 6.37, 8.25, 12.34, 14.02, 16.17, 17.32, 19.02 g jfl, vsak dan po Ogleju in Fiumicellu ob: 6.05, 6.28, 12.10, 13.45, 17.15, 18.45 Prihodi ob praznikih: .j 0b: vsak dan po Pineti, Štarancanu in Škocjanu ob So 7.00, 8.25, 11.03, 12.34, 14.05, 16.20, 17.35, 19.02 . ^o, vsak dan po Ogleju in Fiumicellu ob: 6.05, 8.10' 13.45, 17.15, 18.45 (‘) ne vozi ob sobotah KRIŽANKA Z NAŠIM ŠPOR H B >M H m 11 ni ■ VODORAVNO: 1. lek, 9. ime našega pesnika Ketteja, 10. povedek, 11. ime am. filmske igralke Turner, 1 2 3 4 5 6 7 8 HB ''9 9 rj 12. am. filmski igralec Pacino, 13. avt. oznaka Avellina, 14. kopališče pri Benetkah, 17. vrsta kulturne 10 11 12 :I rastline, ki izvira iz Amerike, 21. izraža žalost, 22. država v ZDA, 24. v grški mitologiji brodnik, ki pre- 13 14 15 16 17 18 19 20 21 važa duše umrlih čez reko Stiks na oni svet, 25. oblačilo za športnike, 28. zorana zemlja, 29. občasno je- 22 23 24 ■ zero na severu puščave T,Kalahari v Bocvani, 31. vrhnje žensko oblačilo v Indiji, 35. reka v severni Itali- 25 26 27 ■ 28 29 30 s s s s ■ ji, 37. oglas, oznanilo v časniku, 39. 35 36 37 38 črnomorsko pristanišče pod Kavkazom, 40. Pablo Neruda, 42. glavno mesto Albanije, 43. Ivan Vur- 39 40 41 42 43 44 45 ■ 46 nik, 44. am. filmski komik Hardy, 46. steblo žit in trav, 47. glej sliko, 51. klada za sekanje, 52. španski 47 48 49 50 51 52 53 spolnik, 53. rimsko bodalo. , NAVPIČNO: 1. naš pozdrav, 2. grm s trdim lesom, 3. žensko ime, 4. it. goriško športno društvo, 5. samoglasnik, 6. evropska prebivalka, 7. italijanska lira, 8. osebni zaimek, 10. stran, 15. goriško športno duštvo, 16. desni pritok Volge, 18. plastična masa znana in razširjena že pred vojno, 19. filmski igralec Ladd, 20. francoska filmska igralka (Anna), 23. bivši švedski teniški as (Bjorn), 25. menih iz stroge, reformirane veje cistercijancev, 26. moško osebno ime, 27. Citroenov avto, 30. milansko nogometno moštvo, 31. brkati jastreb, 32. prebivalec azijskega polotoka, 33. majhna rana, 34. pripadnik Italov, 36. pol žile, 38. grški otok v Kikladih, 40. palestinska osvobodilna organizacija, 41. grška boginja zmage, 44. organ vida, 45. vprežna žival, 48. avt. oznaka Makarske, 49. pijača starih Slovanov, 50. avt. oznaka Vicenze. 1. Nizozemski kemik, utemeljitelj stere- 2. Naziv za upravno področje v staro- okemije, nobelovec leta 1901 (Jacobus rimski državi, tudi škofije? Henricus Van't)? □ diecenza O Labau □ portale □ Hoff □ nevralgika D Gaus 3. Kdo je bil strelec treh zadetkov na 4. Koliko zmag je dosegla Martina Navra- tekmi nogometnega SP v Italiji Špani- Ulova na najpomembnejšem teniškem ja - Južna Koreja (3:1)? turnirju na svetu, na VVimbledonu? □ Salinas □ enajst □ Michel □ osem □ Butragueno □ devet 5. Ime akademskega kiparja in grafika 6. Ime pravkar umrle argentinske piša- Boljke? teljice Bullrichove? □ Ivan □ Loredana □ Jože □ Silvana □ Janez □ Giuliana 7. Borova atletinja, ki je letos oblekla dres 8. Ime znanega politika iz Palerma Or- italijanske državne reprezentance? landa? □ Margaret Macchiut □ Gianluca □ Tamara Ražem . □ Giovanni □ Claudia Coslovich □ Leoluca 9. Ime slovenskega nadškofa in metropo- 10. Kdo je tajnik Slovenske kulturno-gos- lita Šuštarja? podarske zveze? □ Boštjan □ Dušan Udovič □ Alojzij □ Dušan Košuta □ Marjan Dušan Kalc Kdor je pravilno odgovoril na vsa vprašanja, si zasluži oceno odlično. Devet pravil- nih odgovorov je »devetica«, osem pravilnih odgovorov je »osmica« itd. Pet ali manj pravilnih odgovorov je ocena — negativna. ŠAH i IVANOV - BALABAJEV SZ 1985 SPARGGETT- KING London 1985 mam m m m mr m mmm a ii siir S ■ Pi ■ m mnmnm m a m m mnmmmi msmMz m mm m m, m is m mm mm m mm m ■ Kako je beli na potezi s presenetljivim udarom razbil obrambo črnega? Beli na potezi zmaga takoj. Kako? ADIABATA —- matematična krivulja, ki prikazuje spremembe v diagramih. ADORNO — nemški filozof, sociolog in glasbeni teoretik, eden vodilnih predstavnikov frankfurtske šole marksizma, avtor del kot »Dialektika razsvetljenstva«, skupaj s Horkheimer-' jem; »Negativna dialektika«, »Žargon pravšnjosti«. (Theodor W., 1903 — 1969). AKAN — afriška plemena in jezikovna skupina. AMIRANTI — otočje severovzhodno od Madagaskarja. ASAM — nemški slikar, znan po baroku in rokokoju (bavarska umetniška družina v 17. — 18. stoletju). BAKELIT — plastična masa znana in razširjena pred vojno. BASRA — iraška luka ob sotočju Evfrata in Tigrisa. Pomembna po izvozu datljev, volne, žita; rafinerije nafte; 350.000 prebivalcev. Tudi Bassora. ESENI — judovksa verska ločina iz 1. ali 2. stoletja pred našim štetjem, ki je zagovarjala skupnost dobrin in strogo nravnost. IRAKLION — grad in luka na otoku Kreti z arheološkim muzejem najdenih predmetov iz Knososa. NAR — antično ime italijanske reke Nere, pritoka Tibere. NGAMI — občasno jezero na severu puščave Kalahari v Bocvani. POTI — črnomorsko pristanišče pod Kavkazom. RENN — nemški književnik, avtor protivojnega romana »Vojna« (Ludwig). SAKI — vrhnje žensko oblačilo v Indiji. TEREK — plovna reka ob vznožju Kavkaza, ki se izliva v Kaspijsko morje. KRIŽKRAŽEVI SODELAVCI V tej številki so sodelovali: Dušan JELINČIČ, Aleksander MUŽINA Jože PETELIN Ilustrator: Barbara BONETA VODORAVNO: 1. prekleti, obsoditi (angl.), 5. avt. oznaka Palerma, 7. Woody Allen, 9. smaragd (angl.), 11. avt. oznaka Arezza, 12. lev (nem.), 13. Odisejev oče (it.), 15. bodičast, trnov (it.), 17. postrv (it.), 18. prepovedane (it.), 20. Erič Clapton, 21. dvajset (angl.), 24. francoski skaldatelj (Maurice), 26. drevo (angl.), 28. le, samo (nem.), 29. lahek, udoben, lahkomiseln (angl.). NAVPIČNO: 1. osvoboditi, izročiti, sporočiti (angl.), 2. ameriški (angl.), 3. tolpa, trop psov (nem.), 4. okrajšava za mister, 5. plošča, ravan, pladenj (nem.), 6. zvezan s, pripadajoč (it.), 7. izumitelj prvega uporabnega parnega stroja (James), 8. harem (it.), 10. fimlski igralec Pacino, 14. avt. oznaka Roviga, 16. vidra, iskalec min (angl., nem.) 19. šilo (angl.), 22. med (it.), 23. angleška pritrdilnica, 25. Viljem Urbas, 27. purvey na koncu. V oklepaju so označene okrajšave angl. za prevod v angleščino, it. za prevod v italijanščino in nem. za prevod v nemščino. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 ' 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 VODORAVNO: 1. sodo število, 5. Tyrone Power, 7. glej sliko, 10. am. filmski igralec Pacino, 11. ideja kot ideal, 13. ocet, 14. obnosna votlina v anatomiji, 15. mlajša železna doba, 18. nogometaš Rome, 19. norčije, neumnosti, 20. zvok, 21. varati na pol, 22. trinogi, samosilniki, 25. žito brez samoglasnikov, 26. ime bivše odlične jugoslovanske atletinje Nikolič, 27. Erič Clapton, 28. hribovita grška pokrajina, 30. egiptovski bog sonca, 31. osnovna šola, 32. odličen bivši nizozemski nogometaš (Rudi), 34. nevarnost ... v hribih, 36. središče vrtenja, 37. kmečka soba, 38. nemški slikar bavarske umetniške druši-ne iz 17.-18. stoletja, 41. pripadnica indoevropskega plemena, 43. kraj pri Opatiji, 44. rimska boginja obrti, 46. Vlado Novak, 47. Poljska, 48. prebivalec Atike, 50. glavna antimonova ruda, 53. mesto v Belgiji, 54. sukanec, 56. mesto v ameriški državi Ohio, 57. Norveška, Romunija, 58. ime ameriškega satirika Buchwalda, 59. zadnji ilirski vojvoda, 61. špica na vrhu, 62. utežna enota za drago kamenje, 63. ljubkovalno žensko ime, 66. slovenski pesnik in politik, 69. bivši italijanski atlet (Venanzio), 70. grška boginja zmage, 71. kontakti, 72. mamin ljubljenec. NAVPIČNO: 1. slavilna pesem, 2. kurir, 3. grška pokrajina (tudi Elida), 4. ljubkovalno moško ime, 5. ameriška filmska igralka, 6. ravnica na gori, 7. svetnik... z darili, 8. krivulja, ki prikazuje spremembe v diagramih, 9. v Homerjevi Iliadi kralj v Pilosu, 12. del celote, 16. latinski veznik, 17. nenasitnost, 23. azijska država, 24. avt. oznaka Ravene, 26. božja pot v FJK, 29. mesto ob Soči, 30. junak nogometnega SP v Španiji (Paolo), 33. bivši kubanski minister (Raul), 34. posoda za uparjanje vode, 35. sveto znamenje v krščanski liturgiji, 37. glavno mesto Ugande, 39. odtisk risbe z bakrene plošče, 40. nemški pisatelj (Thomas), 42. prevozno sredstvo, 45. reka v Franciji, 49. vojaška stopnja, 51. zdravniki, izkušeni v terapiji, 52. ime Stravinskega, 55. prisklednik, zajedavec, 59. angleški politik in filozof (Francis), 60. eden od Dumasovih mušketirjev, 61. telesnokulturna dejavnost, 62. največji morski sesalec, 64. nakana, 65. it. filmski režiser (Francesco), 66. ... Angeles, 67. gorske reševalne sani, 68. angleška reka. 1 2 3 4 • 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 - 67 68 69 70 71 72 AVSTRIJA ORGANSKE SPOJINE IZ GLJIV KVASOVK JE TUDI SUŽENJSKI Zensko LJUBK. IME VEZNIK ZRN. ITALIJA SOVJETSKI DRŽAVNIK BREŽNJEV POKRAJINA V SLOVENIJI MOŠKO IME PARAGRAFI UDELEŽENEC SINJSKE IGRE KRAMP TRST PRATEŽ NA DNU LJUBOMIR LJUBOJEVlC IT. PEVKA RITA OTEPENO SADJE MESTO NA KRASU ORANJE IZVOR KANT IMMANUEL SL. GRAFIK DEBENJAK STO KVADRATNIH METROV EG. BOG SONCA DELAVEC ENEGA DNE MISLI BREZ SOGLASNIKOV DALJŠA DOBA Besede, ki jih boste uganili s pomočjo spodnjih opisov, vpisujte v lik v štirih smereh: vodoravne z leve proti desni in z desne proti levi, navpične pa od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor. Smer vpisovanja morate uganiti sami, prvo besedo vodorvno pa vpišite z leve proti desni. VODORAVNO: 1. stalitev snovi, 2. vrsta energije, 3. majhen kuščar, ki se mu večkrat odlomi rep, a mu vedno zraste (latinsko: lacerta agilis), 4. del Češkoslovaške — začetnici politika Staneta Dolanca, 5. belo sortno vino, 6. grad in luka na otoku Kreti z arheološkim muzejem najdenih predmetov iz Knososa, 7. naslov Ibsenove drame — spolnost, 8. glavni števnik — največji italijanski pesnik, 9. krvnik, 10. enoleten žitni plevel s škrlatnimi cvetovi, ki ima v semenu saponin, 11. madžarsko moško ime — središče vrtenja (množina), 12. anglosaška ploščinska merska enota (aker) — agregatno stanje snovi, 13. otočje severnovzhodno od Madagaskarja, 14. skupina delavcev, ki dela v časovno sklenjenem delovnem procesu, 15. avtomobilska oznaka Genove — iraška luka ob sotočju Evfrata in Tigrisa, 16. raztelesenje trupla, 17. antični borec v areni, 18. prireditev v čast prazniku. NAVPIČNO: A: pomembna izraelska luka (tudi Akka ali Akon) — nemški književnik, avtor protivojnega romana »Vojna« (Ludwig) — ime filmskega igralca Pacina — glavno mesto Češkoslovaške, B: piškot — ime Chaplinove vdove — vila v slovanski mitologiji, C: del viteške opreme — velika italijanska luka ob Jadranu — vinorodne rastline — japonski politik (Hirobumi), D: ime italijanske igralke Muti — mišljenje o čem — pripadnik nekdanjih Sasov, E: žival, ki leta (pomanjševlnica) — ime jazz pevke Fitzgerald — encim, ki razkraja maščobe, F: nenaden srčni udar — rusko žensko ime — narava, G: zemeljska smola, katran — italijanski filmski igralec (Franco) — debelejši okrogli kosi lesa za ograjo — položaj, lega, H: raztegljiv gumijast trak — jugoslovanski nogometni zvezni trener (Ivica) — velika in lepa veža, I: odjek, eho — kratica za »delavski svet« — železno vino — kraj pri Bosanski Krupi; tudi angleški naziv za vrečo, torbo. * A B C o m F G H i j 1 ■ 2 3 4 ■ ■ 5 ■ ■ ■ 6 ■ 7 ■ 8 ■ 9 ■ ■ ■ 10 ■ ■ ■ 11 ■ 12 ■ 13 ■ 14 ■ ■ ■ 15 ■ ■ 16 17 18 ■ |križanka iz sredine 1^1 VODORAVNO: 1. morski sesalec iz reda plavutonožcev (dve besedi), 11. ime in priimek znamenite ruske baletne plesalke (1882-1931), 12. kreator, avtor, 13. krajša oblika imena Stanislava, 14. judovska verska ločina, 15. plovna reka ob vznožju Kavkaza, ki se izliva v Kaspijsko morje, 16. kratica za teniški klub, 17. vzdevek ladjarja Onassisa, 18. barva kože, polt, 20. okrajšava za konjsko silo, 22. beseda, naglašena z ostrivcem na zadnjem zlogu, 26. del mlatilnega stroja, ki se močno stresa, 27. grški otok v Kikladih, 28. skupina ovc, čreda. NAVPIČNO: 1. angleška nagovorna beseda za mlajše ljudi višjih stanov; mojster, učitelj, 2. kanadska provinca z glavnim mestom Toronto, 3. železarsko mesto na slovenskem Koroškem, 4. italijanska filmska igralka belgijskega rodu (Cat-herine), 5. starorimski naravoslovec (naša oblika pisave), 6. ledeni kristalčki na drevju pozimi, srež, inje, 7. okusnost jedi, 8. tepček, butec, 9. samec ovce, 10. krajši 14 16 18 20 24 . Prva vodoravna beseda v križanki se ne začne v levem zgornjem kotu, zato se lotite reševanja iz sredine, kjer je nekaj številk že vpisanih na prva mesta. V križanko nesimetrično razporedite 19 črnih polj. palica rimskega boga Bakha, 19. figura pri plesu četvorki, 20. bicikel, 21. povezana žitna stebla, 23. črka grške abecede, 24. število z dvema ničlama, 25. antično ime italijanske reke Nere, pritoka Tibere. VI. KRIŽKRAŽ 33 VODORAVNO: 1. nedotakljiv, prepovedan predmet, 5. je tudi tržna, 9. priljubljena ... žuželka, 13. Ivo Vurnik, 14. mesto (z Gomoro) v Palestini, 15. znak za kemijsko prvino erbij, 16. cigan, 18. italijanski slikar (Guido), 19. grška boginja nesreče, 20. agavi podobna rastlina, 22. avt. oznaka Reggio Emilie, 23. am. filmski komik Laurel, 24. vez iz jekla za ladje, 26. totalnost, 28. geometrijska figura, 30. kositer, 31. rod rumenocvetnih zelik košaric, 33. velika pripovedna pesem, 35. drobne luknjice v koži, 38. pripadnik davnega germanskega plemena, 39. klinično zrno trajnocvetk, 41. sukanec, 42. znak za kem. prvino iridij, 43. manjše reke, 45. pol čete, 46. glej sliko, 49. alkaloid v čaju, 50. olika, obzirnost. NAVPIČNO: 1. ljubljanski park, 2. Anatolij Karpov, 3. moški glas, 4. ljudska vstaja, 5. nogometaš Rome (Antonio), 6. prvo število, 7. znak za kem. prvino nikelj, 8. ester ocetne kisline, 9. bivši nogometaš Cagliarija, 10. je zidarski in tudi mrtvaški, 11. kuhinjska posoda, 12. borišče, torišče, 17. naša najbolj strupena kača, 19. izraz za besedo brez poudarka, 21. starejši Mojzesov brat, 23. kratke spodnje hlače, 25. znamka italijanskih kamionov, 27. konec na koncu, 29. Interjev nogometaš (Nicola), 31. jugoslovanski zvezni nogometni trener (Ivica), 32. radikalni vodja v francoski revoluciji, 34. dogovor več podjetij, 36. ječmenček s fižolom, 37. vnetljiva in hitro hlapljiva tekočina, 39. angleško mesto, 40. morska riba roparica, 43. grška črka, 44. hrvaški naftni koncern, 47. znak za kem. prvino telur, 48. Danska. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 NASLOVNA STRAN KRIŽANKA Z NAŠIM ŠPORTNIKOM. 1. zdravilo, 9. Dragotin, 10. predikat, 11. Lana, 12. Al, 13. AV, 14. Lido, 17. tobak, 21. jok, 22. Alabama, 24. Karon, 25. trenirka, 28. ral, 29. Ngami, 31. šari, 35. Adiža, 37. inserat, 39. Poti, 40. P. N., 42. Tirana, 43. I. V., 44. Oliver, 46. bil, 47. Samo Kokorovec, 51. tnalo, 52. el, 53. sica. Na sliki = Samo Kokoro- STRAN II. NAŠI IN DRUGI KVIZI. 1. Hoff, 2. diecenza, 3. Michel, 4. devet, 5. Janez, 6. Silvana, 7. Claudia Coslovich, 8. Leoluca, 9. Alojzij, 10. Dušan Kalc. ŠAHOVSKA PROBLEMA. 1. problem: 1. Td8! Td8 2. Sh7 Sfl, 3. Shf6 1:0. 2. problem: 1. Te8! 1:0. KRIŽANKA ZA POLIGLOTE. 1. damm, 5. PA, 7. W. A., 9. eme-rald, 11. AR, 12. leu, 13. Laerte, 15. irto, 17. trota, 18. vietate, 20. E. C., 21. twenty, 24. Ravel, 26. tree, 28. nur, 29. easy. STRAN III. KRIŽANKA ZA STRPNEJŠE. 1. osem, 5. T. P., 7. Mandela, 10. Al, 11. idealiteta, 13. kis, 14. sinus, 15. laten, 18. Comi, 19. abote, 20. ton, 21. var, 22. tirani, 25. žt, 26. Vera, 27, E. C., 28. Atika, 30. Raa, 31. OŠ, 32. Krol, 34. plaz, 36. os, 37. kamra, 38. Asam, 41. Arijka, 43. Ika, 44. Minerva, 46. V. N., 47. PL, 48. Atičan, 50. anti-monit, 53. Liege, 54. nit, 56. Ak-ron, 57. NR, 58. Art, 59. Bato, 61. šp, 62. karat, 63. Petriča, 66. Lovro Toman, 69. Ortis, 70. Nike, 71. stiki, 72. sin. Na sliki = Mandela. STRAN IV. SLIKOVNA KRIŽANKA. Pav -one - tir - SD - Ren - tereni -osebek - Jena - Ate - HB - ne -sla - Sreten — poraba - ebonit --Toto - I. J. - A. A. - čevelj — Cilka. Na sliki = Stojan Spetič. ANAGRAM. JAKA ŽAGAR -ŠTRK - NIN = Tržaška knjigar- SLIKOVNA KRIŽANKA - FILMSKI IGRALEC. A - Leonid -Brkini - Egon - rovača - TS - L. L. - otepek - Sežana - or - vir -Riko — dninar - ii - Era. Na sliki = Alberto Sordi. STRAN V. KRIŽANKA V ŠTIRI SMERI. 1. stopitev^ 2. elektrika, 3. martinček, 4. Češka — S. D., 5. otonel, 6. Iraklion, 7. Nora — seks, 8. ena — Dante, 9. rabelj — 10. ko-kalj, 11. latna — osi, 12. acre — plin, 13. Amiranti, 14. izmena, 15. GE — Basra, 16. avtopsija, 17. gladiator, 18. proslava. KRIŽANKA IZ SREDINE. — 1. Morski slon, — 11. Ana Pavlova, 12. ustvarjalec, 13. Stana — 14. Eseni, 15. Terek--- 16. TK —, 17. Ari-----18. ten 20. KS,-----22. oksitonon,---— — 26. stresalo,-------27. los — 28. trop. Opomba — je črno polje. STRAN VI. SLIKOVNA KRIŽANKA. S - miš - ladja - 1 - LR - k - CE - torta - vesla - radio - mesto - k - GS -test - stola - AV - VI - u - smreka - vreča - PA - a. STRAN VIL KRIŽANKA S TENIŠKIM IG-' RALCEM. 1. tabu, 5. cena, 9. pikapolonica, 13. I.V., 14. Sodoma, 15. Er, 16. rom, 18. Reni, 19. Ate, 20. aloa, 22. Re, 23. Stan, 24. sidro, 26. celota, 28. romb, 30. cin, 31. Oman, 33. ep, 35. pore, 38. Sas, 39. tros, 41. nit, 42. Ir, 43. potoki, 45. če, 46. Mats Wilan-der, 49. tein, 50. takt. Na sliki = Mats VVilander. STRAN VIII. »KOŠARKARSKA« SLIKOVNA KRIŽANKA. L. M. - C. V. - E. J. -Alain - ii - Paolo - Marcella -vrhek - RH - ajda - V. N. -Bryant - Elvis - ribez - adorno -etil - lij - MN - garje - Avala -MB - Dolina - oglar - Renica -igra - dat - kec - L. N. - atentat -Rod - nirvana - Ono. Na slikah = Larry Bird, Michael Jordan, Vlade Divac, Earvin Magic Johnson, Marlon Brando, Dolina. Križkraž 33 — VIL FRANCOSKI PILOT PROST IT. SPOLNIK KOROZNI STORŽ BIVŠI IT. NOGOMETAŠ ROSSI MAJHEN VRH IT. PEVKA LAHKE GLASBE AGAVI PODOBNA RASTLINA ŠPORTNO DRUŠTVO IZ DOLINSKE OBČINE ROMUNIJA. MADŽARSKA IT. PEVKA PAVONE VRSTA ŽITARIC NOVA ZELANDIJA VLADO NOVAK VERONA AM. PESNIK (VVILLIAM CULLEN) AM. PEVEC PRESLET DAVEN NAROD V RUSIJI ROD GRMIČASTIH RASTLIN NEM. FILOZOF (THEODOR) ENOVAL. RADIKAL IZ OGLJIKA IN VODIKA r PRIVRŽENCI IDEAL FILOZOFSKE SMERI LIJAK MANTOVA LOŽNICA KOŽNA BOLEZEN VZPETINA PRI BEOGRADU MARIBOR MILANSKA NOG. EKIPA LINDA GRAY KUHA OGLJE AFRIŠKA PLEMENA NOGOMETAŠ NAPOLIJA (ALESSANORO) OTROŠKA ZABAVA GRŠKA Črka NEKDANJA DAJATEV ŠPORTNA NAGLIC JADRNIC* VLADIMIR LUKSEMBURG. NORVEŠKA TANTAL ROVIGO NAPAD NA POLITIČNO OSEBNOST ANGL. PEVEC STEWART BLAŽENOST V BUDIZMU AM. PEVKA (YOKO) Očarljivi Sean Coimery ali seksi šestdesetletnik Sean Connery, očarljivi škotski ig-nlec, ki je zaslovel v vlogi nevarne-9° agenta 007, bo praznoval v soboto, ‘5. avgusta, 60. rojstni dan. Trenutno vlada kar precej nestrpnosti za njegova zadnja dva filma, ki bi morala dospeti v italijanske kinodvorane med oktobrom in decembrom: Caccia a ot-tobre rosso, ki. je v Ameriki osvojil Prvo mesto med filmi z najboljšim in- kasom, in La časa Russia po romanu Johna Le Carreja. Sean Connery se je rodil v v dokaj skromni edimburški družini leta 1930. Prva in najvažnejša šola, ki jo je obiskoval, je bila cesta, dejansko je šolo zapustil zelo zgodaj in preizkusil vsemogoče poklice: bil je mornar, mlekar, zidar, kopališki mojster, osebna straža. V letih največje slave, ko je po lanu Flemingu ustvaril figuro Jamesa Bonda, je del svojih honorarjev poklanjal Skladu za mlade škotske reveže. Seanu Conneryju se je uspeh nasmehnil v 60. letih. V filmski svet je vstopil po stranskih vratih: poskusil je gledališče, nekdo pri 20th Century Foxu je opazil njegovo fotografijo na časopisu in takoj so mu ponudili pogodbo za film. Režiser Terence Young je kasneje povedal, koliko vaj je potreboval, da se je naučil nositi Bondov smoking, a o njegovem igralskem talentu ni bilo dvoma. Ko so prišla zrela leta in se je Connery zredil, je brez žalosti prepustil vlogo mlajšim igralcem, svojo plešo pa je veselo razkazoval v prav tako uspešnih filmih. Trenutno spada med najbolje plačane igralce v Hollywoodu in so ga že dvakrat izvolili za »najbolj seksi moškega leta«. Samo enkrat jo je polomil v karieri, ko je izrekel slavni stavek: »Moje ime je Bond, James Bond.« Slavni agent se mu je namreč prilepil na kožo. Glasbenik Astor Piazzolla končno iz kome Zdravstveno stanje priljubljenega glasbenika Astorja Piazzolle se je po štirinajstih dneh končno izboljšalo. »Kralja tanga«, kot ga mnogi imenujejo, so pred dvema tednoma zaradi možganske kapi pripeljali v pariško bolnišnico. Stanje je bilo skoraj brezupno in sin je zahteval, da so bolnika prepeljali z letalom v bolnišnico v Buenos Aires, kjer je po nekaj dnevih prešel iz potrte stopnje kome v prvo stopnjo. Stanje se mu je v zadnjih urah toliko izboljšalo, da je glasbenik prišel iz kome in bil za nekaj trenutkov celo pri zavesti. Piazzolla je kot skladatelj zaslovel zaradi spajanja argentinskega tanga s temami jazz glasbe. Zadnje čase je pripravljal recital o slavnem argentinskem pevcu tanga Carlosu Gardelu. sklad mitja čuk jelka Cvelbar Pod strokovnim drobnogledom V Poletno središče našega Sklada, ki je že v polnem teku, smo letos vnesli pomembno novost. Kot strokovni opazovalec in svetovalec sodeluje dnevno z nami otroški zdravnik dr. Vili Ščuka iz novogoriške Ambulante za motnje v razvoju. Z njim smo se pogovarjali in ga vprašali, kaj meni o obliki otroškega dnevnega varstva v poletnem času? Šola za življenje teče tudi zunaj formalne šole in zunaj družine. Ni vsa umetnost življenja napisana v knjigah. Pišejo ga trenutne situacije in odzivi nanje. Med otroki se sedaj odvija ta šola za življenje brez poklicnih učiteljev in brez staršev..., ki sicer nenehno bedimo nad otroki in jih vse prevečkrat obremenjujemo z nasveti, navodili, zapovedmi in z drugim mogočim in nemogočim besedičenjem. Tako postanejo zbegani in se ne morejo znajti, in se tudi ne morejo naučiti odzivanja na sebi lasten način. Zato smo napeti dostikrat mi - starši in so napeti vzgojitelji. Poletni center, kot ga jaz doživljam, ima namen razbiti te formalne prepreke na poti v življenje: vzgojitelji so tukaj neprofesionalni - dijaki in študentje, ki so jim blizu otroci in njihov čudoviti svet barv, gibanja, nagajivosti, tovarištva, spretnosti, preizkušanja in vseh drugih umetelnosti, ki so odlično vodilo za pot v življenje. Zato tukaj kitare, pesem, orglice, živžav, smeh in pozivi k vsem mogočim novim in novim doživljanjem. To je en vidik te šole. Doživljanje take izkušnje je torej večplastno, če govorite o enem vidiku. Prav gotovo! Drugi vidik je, da so tukaj -otroci vseh starosti šolanja in vseh lastnosti. So tisti, ki so zelo veliki, so drobni, so plavolasi, temnopolti, so bistri in manj bistri, umsko normalni in umsko manj razviti, telesno spretni in invalidni. Učijo se različnosti med seboj, učijo se spoštovanja drug do drugega, učijo se ugotavljanja, da niso enaki pač pa ob različnosti prepoznavajo svojo samostojnost osebnosti. Na ta način mislim, da je to poletno središče prav ugodno, ker vključuje tudi ^gojence, ki so iz Vzgojno-zaposlitvenega središča Mitje Cuka, da opozorijo ostale otroke, da so na svetu tudi ljudje, ki niso sposobni samostojnega življenja in smo jim mi dolžni pomagati. Mislite, da bi morali otrokom to na poseben način dopovedati? Ni treba posebnih besed, saj se otroci neverjetno, kakor tudi sedaj opažamo, sami znajdejo v odnosih do teh otrok. Kakor hitro opazijo, da je otrok manj razvit ali kakorkoli telesno prizadet - handikapiran so do njega drugačni. To je zanimiva reakcija, ki je sicer tudi vedno prisotna med ljudmi - ljudje postanemo namreč agresivni in do nekoga ostri takrat, ko vidimo v njem tekmeca, ko vidimo, da je to nenevarna oseba, ki je zaradi svoje handikapiranosti, prizadetosti neagresivna, potem se obnašamo do nje toleran-tneje, nekako bolj v rokavicah, nekako bolj zadržano. V teh otrocih, v malih otrocih opažamo ta že naravni čut odnosa do prizadetih. Prizadetih otrok se ne bojijo, pač pa se učijo živeti z njimi v skupnem življenju na tem planetu. Tako je tudi prav, če hočemo počasi postati vsi skupno državljani tega sveta. Tako vidim jaz to malo središče kot en mali veseli svet... Prvič uvajamo v naše središče figuro otroškega zdravnika, ki sledi otrokom kot opazovalec, pa tudi kot svetovalec. Ali je to tudi za vas neka novost, ali ste že kdaj prej doživeli podobno izkušnjo? Ne, doslej nisem imel take izkušnje, ker pri nas običajno delimo otroke in imamo za prizadete otroke posebne kolonije, za zdrave pa druge. Sicer pa v šoli, na kateri delam, kjer je tudi moja ambulanta, v Novi Gorici, obstaja to sodelovanje med redno šolo, ki je v neposredni bližini posebne šole, šole za prizadete. Tam opazujemo, na kakšen način se otroci zbližujejo. Opažamo pač iste reakcije, ki so vidne tukaj med otroki. To je tisto, kar je ugodno zame, še druga ugodnejša stvar - didaktično ugodna - je v tem, da se poskušam z didaktičnimi urami z manjšimi skupinami .otrok, ki so razdeljeni v deset starostnih obdobij. S temi didaktičnimi urami skušam pomagati'- opozoriti vzgojitelje na neke specifične posebnosti otrokove psihologije. Ta zadeva je včasih tako neupadljiva, ker teče skozi igro, da je treba nanjo še posebej opozoriti, zato apliciram v teh skupinah posebne igrice, ki jih otroci z neverjetno veliko zabavo radi izvajajo, vzgojitelje oziroma spremljevalce otrok pa opozarjam na analizo teh iger in na odzivanje posameznikov na določene situacije, tako da bi tudi oni prepoznavali značajske poteze posameznika in znali pristopiti temu značaju ustrezno. Tudi mali otrok je namreč osebnost in ga ne smemo užaliti. V teh dneh, ko bom delal z vsako skupino po dve, se bom sešel tudi z vsemi vzgojitelji, z vsakim posebej, in z njimi analiziral vsakega posameznega otroka. Še posebej se pogovarjam s spremljevalci prizadetih otrok, zlasti težko prizadetih, da bi jih opozoril na vse različne oblike umske manjvrednosti, na vzroke zanje, na načine odzivanja, kadar ti otroci, ki ne znajo drugače, od-reagirajo na sebi svojstven način. Ko pride do tako imenovanih eretičnih reakcij: divjanje, kričanje ali neke vrste besa pri teh otrocih zaradi nekega notranjega nezadovoljstva. Včasih gre le za enostavno beganje. Vendar je treba vedno tudi razumeti, zakaj ti otroci begajo nenehno sem in tja... Tako da tudi ti spremljevalci, ki so sicer študentje najrazličnejših strok, z zanimanjem poslušajo čisto strokovne stvari in mislim, da tudi laže prepoznavajo ne samo te otroke, ampak tudi sebe in svoj odnos do soljudi. To se mi zdi dragocena izkušnja, ki bi je ne smeli zanemariti, ampak bi jo morali nadaljevati. Zelo sem zadovoljen, da je do tega prišlo med Slovenci na Opčinah. Morda bom sam tudi poskusil prenesti podobne izkušnje postopoma na osnovno šolo v matično domovino. (Se nadaljuje) r- ■1 današnji televizijski in radijski sporedi čt 9.00 l0.l5 RAI 1 { RAI 2 ^ RAI 3 1 | CT TV Slovenija 1 f^P) TV Koper Nadaljevanki: Una ca-scata doro, 9.30 Santa Barbara Film: Vacanze alla baia d argento (fant., It. 1961, r. Filippo Ratti, i. An-j. thony Steel) •55 Vreme in kratke vesti •05 Nanizanka: Hooperman '20 Dokumentarec: Juha in i, lešniki , .'20 Dnevnik i . 00 TV igra: Ciao fortuna 25 Film: Manette e fiori d'-arancio (kom., ZDA 1959, r. Alexander Hall, i;. i- Joan Blondell) 1r» Mladinska oddaja: Big! ^•40 Nadaljevanka: Manon IRitc dokumentarec: Atlante iq'25 Nad.: Santa Barbara 2n » Almanah in dnevnik '40 Film: I cavalieri della tavola rotonda (pust., ZDA 1953, r. Richard Thorpe, i. Robert Tay-2?,,. l°r. Mell Ferrer) 22 nc dnevnik 'u5 TV film: I figli del ven-to (dram., It. 1986, r. Enzo Doria, i. Claudio 0m <“assinelli, zadnji del) 0 no dnevnik in vreme '20 Rubrika opolnoči 9.00 Nanizanki: Lassie, 10.15 La mia terra tra i bo-schi, vmes risanke 10.35 Dokumentarec: Boj za preživetje 11.05 Nanizanka: Monopoli 11.55 Nadaljevanka: Capitol 13.00 Dnevnik 13.30 Rubrika o gospodarstvu 13.45 Nadaljevanka: Beautiful 14.30 Nan.: Saranno famosi 15.15 Variete: Ghibli 16.30 Nan.: Mr. Belvedere 16.55 Film: Nathalie (krim., Fr. 1957, r. Christian-Ja-gue, i. Martine Carrol) 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Nadaljevanka: L eterna giovinezza (2. del) 22.15 Dnevnik - nocoj 22.25 Dokumentarec: Mixer 23.20 S Festivala operete v Trstu (dir. Tiziano Severini, pojeta Milena Ru-diferia in Max Rene Co-sotti) 0.20 Dnevnik in horoskop 0.35 Film: Miracolo ordina-rio (fant., SZ, r. Marek Zaharov, i. Oleg Jankovski, 1. del) 7.15 SP v kolesarstvu na dirkališču (iz Tokia) 13.105 Veliki interpreti: Artu-ro Benedetti Michelangeli izvaja Debussyja (preludija Canope in Bruyeres ter Children's Corner) 14.00 Deželne vesti 14.10 Dokumentarec: Veliki planet - Zračna odeja 15.05 Videobox 15.30 Koles, dirka po Venetu 16.10 Nogometni turnir Me-azza Under 16 17.30 Drobci 18.30 Poletje Magazin 3 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Drobci 20.00 Dokumentarec: Divja lepota - Avstralija 20.30 Nanizanka: I Professio-nals - Un caso di corru-zione 21.25 Nogomet - finale turnirja Citta di Bologna, vmes (22.15) dnevnik 23.20 Nanizanka: II nero e il giallo 0.20 Nočni dnevnik 0.50 Italija pred 50 leti: Zadnja zima 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade: nanizanka Grizli Adams 9.25 Nanizanka: Zakon v Los Angelesu (pon.) 10.10 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Poletna noč (pon.) 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Izobraževalna oddaja: Pesem kraškega gozda 18.40 Spored za otroke in mlade: nanizanka Čudežna leta 19.10 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.00 Nadaljevanka: Mihajlo Lomonosov (O. Osetin-ski-L. Nehoršev, r. Aleksander Proškin, i. Viktor Stepanov, Ilze Liepa, 3. del) 21.15 Glasbena oddaja: Com-plesso settecentesco ita-liano (Pergoleši) 21.55 Dnevnik in vreme 22.20 Poletna noč, vmes nanizanke Pri Huxtablovih, nad. Sin z otoka in dokumentarec Miss SZ 0.20 Video strani 13.45 Nogomet: Parma-Inter (ponovitev) 15.15 Oddaja o ribolovu: Fish Eye 15.45 Zgodovina športa po želji: Juke box 16.15 Ameriški nogomet 19.00 Odprta meja 19.30 Stičišče 20.00 Zgodovina športa po želji: Juke Box 20.30 Tenis - Turnir ATP v New Havnu (polfinale, neposredni prenos) 22.30 TVD Novice 22.45 Boksarski prvaki: Boxe d'estate (vodi Rino Tommasi) 23.15 Nogomet: Parma-Inter (ponovitev) TV Slovenija 2 17.00 Satelitski prenosi 19.30 Dnevnik 29.55 Dokumentarna oddaja: Na valovih spoznanj 20.30 Razstava: V. Kuluš 20.40 Poročila 20.45 Mali koncert 21.00 Struški večeri poezije 22.15 Večerni gost: Pogovor s Francem Petričem 22.55 Satelitski prenosi CANALE 5________________ •00 Nanizanke: Simon Tem plar - Prove per un divor-2i°, 9.00 Marcus Welby M.D., 9.55 Un dottore per 10 to tUtti 1 j , Aktualno: Forum Kviza: Doppio slalom, 11 45 O.K. II prezzo e giu- 13 A ^Perclassifica Show Film: Noi due scono-sciuti (kom., ZDA 1960, r. Kichard Ouine, i. Kirk 15.2o j^mglas, Kirn Novak) , ^snizanke: Dalle nove alle cingue, 15.50 Man-Bbc, 16.50 Diamonds - La Jhaledizione del diaman-te del sole, 17.55 Mai dire f.1' 18.55 Top Secret - Ko-msky, la donnola dan- ^V'Z: Quel motivetto... ariete: Bellezze al ba- 22.30 ln°2 23.15 , ,an': Charlie's Angels Variete: Maurizio Co- 1.05 ptan2° Show 1.10 p-, sKe novosti .m: Alibi per un assas-j®0 (krim., ZRN 1963, r. fred Wohrer, i. Ruth *-eu\verick) RETE 4 ITALIA 1 ODEON 8.05 Nanizanka: Bonanza 8.30 Nanizanke: Superman, 9.30 Nan.: Captain Nice 9.05 Film: Menzogna (dram., It. 1952., r. Ubaldo Del Colle, i. Yvonne Šanson) 11.00 Nadaljevanki: Aspettan-do il domani, 11.30 Gosi gira il mondo 12.00 Nanizanka: Lou Grant -Il ciarlatano 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nad.: Sentieri 14.30 Nanizanka: Falcon Crest - Un argomento convin-cente 15.30 Nad.: Amandoti, 17.00 Andrea Celeste, 18.30 La valle dei pini 19.00 Nanizanka: General Hospital 19.35 Nad.: Febbre d amore 20.30 Film: Agatha Christie -Assasinio allo specchio (krim., ZDA 1985, r. Dick Lowry, i. Bette Davis, John Mills) 22.20 Nad.: La talpa 23.20 Aktualno: O novem zakonu za marine 23.50 Film: 24 ore Scotland Yard (krim., ZDA 1959, r. J. Ford, i. Jack Hawkins) 1.40 Nanizanka: Cannon 9.00 Ralph Supermaxie-roe, 10.00 Boomer, cane intelligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flipper, 12.00 La famiglia Ad-dams, 12.30 Benson, 13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 Appartamento in tre, 14.00 Starsky & Hutch -La clinica della morte, 15.05 Giorni destate 15.20 DeeJayBeach in Ibiza 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanke: Batman, 18.30 Supercopter, 19.30 Časa Keaton 20.00 Risanke 20.30 Film: Toto contro Maci-ste (kom., It. 1962, r. Fer-nando Cerchio, Toto, Nino Taranto) 22.25'Nanizanki: I Robinson, 22.55 Cin Cin 23.30 Rubriki: Ai confini dello šport, 24.00 Grand Prix 1.10 Nanizanki: Sulle strade della California, 2.10 Benson 12.30 Filmske novosti 13.00 Risanke in nan. Heidi 15.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 15.30 Film: Piccolo mondo an-tico (dram., It. 1940, r. Mario Soldati, i. Alida Valli) 17.00 Nanizanki: Gli inafferra-bili, 18.00 Doc Elliot 19.00 Filmi in risanke 20.00 Nan.: Flash Gordon 20.30 Film: L'amante proibita (dram., VB, r. Alan Brid-ges, i. Michel Piccoli, Claudia Cardinale) 22.30 Film: Stone Blood (pust., ZDA, r. Burt Petersen, i. Bert Brooks) TMC 12.00 Risanke: Snack 12.30 Nan.: Mago Merlino 13.00 Šport in dnevnik 13.45 Nadaljevanka: Anarchi-ci grazie a Dio 15.00 Film: L'arpia (dram., ZDA 1970, r. Gerald Seth Sindell, i. Hugh 0'Brian) 16.50 Risanke: Snack 18.00 Nanizanke: Lui, lei e gli altri, 18.30 Segni partico- lari, genio, 19.00 Petro-celli 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: I ragazzi di Time, Sguare (dram., ZDA 1986, r. Curtis Hannon, i. Ho-ward Rollins Jr., Joanna Cassidy) 22.20 Morski planet 22.50 Vesti 23.05 Večerni šport: teniški turnir WCT TELEFRIULI 12.00 Risanke in rubrika 13.00 Nanizanka: L albero del-le mele 13.30 Film: Stasera ho vinto anch io (dram., r. Robert VVise, i. Robert Rayan) 15.00 Nanizanki: Navy, 16.00 Trauma Center 17.00 Risanke 18.30 Nan.: L albero delle mele, 19.00 Riuscira la nostra carovana a... Dnevnik Rubrika: Voglia d'estate Nad.: Il paria (3. del) Nanizanka: Uno sceriffo contro tutti Nočne vesti Nanizanka: Navy 19.30 20.00 20.30 21.30 22.30 23.00 TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevniki 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.00, 14.00 Deželna kronika; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Ekologija danes za boljši jutri; 8.25 Evergreeni; 9.10 Mladinska nadaljevanka: Med vzporedniki in poldnevniki (3. del); 9.55 Instrumentalni solisti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Rock zvezde; 12.00 Dobrodošlo poletje!; 12.30 Orkestralna glasba; 12.40 Iz naših festivalov; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Večna ženska proza; 16.35 Pot-puri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Petra lljiča Čajkovskega; 18.00 Jugoslavija 1941-1945; 18.30 Soft mušic; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Jutranja glasba; 9.35 Napotki za goste iz tujine; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Vedre note; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Radijski Mer-kurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Priljubljene melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big Band RTV-Lj; 18.30 Zborovske pesmi; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Počitniški vrtiljak; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Potovanje okoli sveta; 9.15 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinski svet: ideje in nasveti za gospodinje; 11.00 Pisali so nam...; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Vse za dopust v Jugoslaviji; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souvenir d'Italy; 20.00 Nočni program - glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Cest la vie; 18.00 Vedeževal-ka; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. Novo šolsko leto v šolah goriškega okrožja Organizacija pouka po novih modelih Število učiteljev nespremenjeno Včeraj na županstvu v Gorici Predstavitev razstave o neoklasicizmu v Trstu Te dni smo poročali o vprašanjih s katerimi se srečujejo ob začetku šolskega leta na območju didaktičnega ravnateljstva v Doberdobu. Tokrat bomo skušali predstaviti stanje na območju goriškega didaktičnega ravna-tejstva, kjer je kljub perečemu problemu stalnega nižanja števila rojstev in posledičnega nižjega vpisa otrok v šolo, stanje nekoliko ugodnejše v primerjavi s tistim na območju Doberdoba. V pogovoru z ravnateljico Mirko Brajnikovo smo izvedeli, da se število učnih moči v novem šolskem letu ne bo spremenilo. V številčno najmočnejši šoli, to je v Ul. Brolo, bo več kot sedemdesetim učencem sledilo osem stalnih učiteljev, na razpolago pa bo še, kot tudi v lanskem šolskem letu, dodatna pomoč za težko prizadetega otroka. Lani je bilo na tej šoli šest stalnih učnih moči, dva učitelja, (risanja in glasbene vzgoje), pa sta krožila po vseh šolah. Peti razred te šole bo povezan v učnem modelu s šolo Franceta Bevka, saj bodo lahko na ta način učenci slednje razpolagali s tremi učitelji, enim stalnim in dvema, ki bosta poučevala tudi na šoli v Ul. Brolo. Sicer bi po starem ostali le z eno samo učno močjo, saj bo letos tu najverjetneje deloval le peti razred. Lani sta na šoli Franceta Bevka poučevala dva učitelja, letos bodo enega priključili organiku na šoli v Ulici Brolo. Seveda gre tu poudariti nevarnost zaprtja šole v naslednjem šolskem letu, če ne bo zadostnega vpisa v prvi razred. Ravnateljica nam je s tem v zvezi povedala, da je žal v zadnjih letih večina staršev, kljub prizadevanjem ravnateljstva raje prepisala otroke v šolo v severnem delu mesta, ker se niso povsem strinjali z delovanjem združenih razredov. Kako bo z osnovno šolo Frana Erjavca v Štandrežu? Lani je bilo tu pet učiteljev. Prvi trije razredi so delovali združeno, imeli pa so na razpolago tri učitelje. Letos bodo združili še četrti in peti razred. Na ta način bodo pridobili, kljub padcu števila učencev, v primerjavi z lanskim letom eno učno moč, ki bo naknadno imenovana. V pevmski šoli, ki nosi ime Josipa Abrama, bo kljub padcu učencev število učiteljev ostalo nespremenjeno. Lani je tu poučevalo pet učiteljev. Letos bodo tri učne moči na razpolago prvim štirim združenim razredom, ena bo za peti razred, peti učitelj pa bo poučeval tako v Pevmi kot tudi na Plešivem. Ko že govorimo o Plešivem naj povemo, da bosta tu ostala dva učitelja, ki jima bo priskočil na pomoč, kot že rečeno, učitelj pevmske šole. V števerjanu, kjer imajo šolo s celodnevnim poukom, bo učno osebje izgubilo enega predstavnika, ki je odšel v pokoj. Tu je lani poučevalo devet učiteljev, letos jih bo osem. Upokojenega učitelja namreč ne bodo nadomestili vse dokler ne bo število učencev naraslo do mere, ki jo določajo predpisi. Upoštevajoč padec rojstev, se taka možnost v bližnji prihodnosti zdi skoraj neuresničljiva. Skupno število učnih moči v sklopu ravnateljstva se torej ne bo spremenilo. Ravnateljstvu je uspelo ohraniti tako stanje tudi zato, ker so uvedli organizacijo, ki jo predvidevajo novi šolski programi, in sicer t. i. modele. Na tej podlagi namreč vsaka dva razreda razpolagata s tremi učnimi močmi, in to ne glede, če sta razreda združena. Nekatere učitelje so namreč uporabili za razširitev omenjenih modelov, ki so v lanskem šolskem letu delovali le v prvih razredih na šolah Župančič, Erjavec in Abram. Ravnateljica nam je povedala, da so to storili tudi zato, ker so želeli izboljšati učiteljski kader. Poglavje zase je šola Župančič, kjer so sklenili iti po poti čistega modela predvsem iz potrebe, da bi nudili učencem še večji kontakt z maternim jezikom. Omenjeno šolo namreč obiskuje vseveč otrok iz mešanih ali celo italijanskih zakonov in je zato dobro obvladanje slovenščine še pomembnejše kot drugod, recimo po vaseh. Prav zato bodo letos podaljšali tudi tedenski urnik: učenci bodo po novem ostali v šoli kar 30 ur tedensko, lani 27. To se pravi, da bodo enkrat na teden imeli popoldanski pouk, ki bp namenjen predvsem likovni vzgoji? To pa še ne pomeni, je ugotavljala Brajni-kova, da bodo imeli na tej šoli več dejavnosti kot na drugih šolah. Na vseh šolah imajo otroci enake pogoje za učenje in sprejemanje znanja. Učitelji namreč poučujejo na vseh šolah predmete na enak način in v enaki meri. Najpomembnejši in predvsem najodmevnejši kulturni dogodek letos v Trstu je skupek razstav o neoklasicizmu. Odprli so jih pred dobrim mesecem, na ogled pa.bodo zagotovo do 1. decembra in, kakor je bilo slišati na včerajšnjem srečanju z novinarji, morda še kakšen teden več. Na županstvu v Gorici so namreč včeraj dopoldne predstavili omenjeno razstavo (pravzaprav bi bilo primerneje govoriti v množini, saj gre za skupek na različno tematiko, čeprav s skupnim imenovalcem, ubranih razstav, ki so tudi prostorsko ločeno razporejene, od Ville Sartorio, do mestnega muzeja Revoltella, anglikanske cerkve in občinske palače). Razstavo, kako je nastala zamisel in kako se je postopoma realizirala, je novinarjem predstavil tržaški občinski odbornik za kulturo Pacor, medtem ko je vlogo gostitelja imel goriški občinski odbornik za kulturo, Rodolfo Žiberna. Pacor je pojasnil, da spada srečanje v okvir seznanjanja celotne dežele z odmevno manifestacijo. Taka predstavitev je bila že v Pordenonu in Vidmu, včeraj je bila na vrsti Gorica. Taka politika seznanjanja naj bi pomenila tudi doprinos k tesnejšemu povezovanju med posameznimi območji dežele in utrjevanju tako imenovane deželne enotnosti. Odbornik Pacor je v pogovoru z novinarji posebej naglasil, da je razstava sad večletnih prizadevanj skupine strokovnjakov in da obstaja želja, da bi se njen pomen in odmevnost nada- ljevala, v raznih oblikah tudi v prihodnje. Razvoj mesta Trsta je, lahko rečemOi tesno povezan z neoklasicizmom, zlasti kar zadeva arhitekturo. Še danes je ohranjenih nad dvesto zanimivih stavbnih objektov v samem mestneni središču, zgrajenih v glavnem v drugi polovici 18. in v začetku 19. stoletja. Vendar je-neoklasicizem širok- pojem, ki se ne omejuje samo na arhitekturo, čeprav je morda prav na tem področju najbolj opazen. razna obvestila Radio Trst A ponavlja ob petkih ciklus oddaj "Poti, zanimivosti in lepote naše dežele". Jutri ob 8.10 bo na vrsti sestavek o poti med Štivanom in Gradi-no. Pripravil ga je Zdenko Vogrič. Občina Sovodnje obvešča, da v avgustu podjetje Mazzulini ne bo pobiralo odpadnega papirja in železja. Naslednja redna mesečna akcija bo šele v petek, 28. septembra. Uprava knjižnice Damira Feigla sporoča, da je do 31. avgusta zaprta. šolske vesti Sindikat slovenske šole obvešča, da je bil 7. avgusta v Uradnem listu št. 62 objavljen razpis natečaja, na podlagi naslovov, za stolice na nižjih in višjih srednjih šolah in zavodih s slovenskim učnim jezikom. Prošnje lahkop vložijo tudi profesorji, ki so v letošnjem šolskem letu opravili habilitacijski izpit na izrednem natečaju. Rok za vlaganje prošenj zapade 5. septembra 1990. Prvi uradni stik na krajevni ravni Srečanje med SSk iz Sovodenj in predstavniki Demosa iz Mirna Tudi rezultat namakanja v Vipavski dolini Letos ugodna letina sadja Pred kratkim je bilo v Orehovljah srečanje med predstavniki sekcije Slovenske skupnosti v sovodenjski občini in predstavniki Demosa iz Mirna. Do srečanja je prišlo na pobudo načelnika svetovalske skupine Slovenske skupnosti iz občine Sovodnje, Branka Černiča in Zorka Pelikana, ki je pri novogoriškem Demosu odgovoren za mednarodno sodelovanje. Srečanje je v daljšem tiskovnem poročilu, ki smo ga prejeli te dni, označeno kot prvi uradni stik med političnimi predstavniki sorodnega mišljenja iz dveh krajev, Sovodenj in Mirna, ki ju danes sicer loči državna meja, a ki sta v preteklosti spadala v isto občino, v občino Miren. "Nedvomno velja podčrtati, da je ta oživljeni stik prav gotovo posledica ugodnih sprememb v Sloveniji v smeri političnega pluralizma. To so ugotavljali tudi gostje mirenskega Demosa, ki so menili, da so politične spremembe v Republiki Sloveniji prinesle somišljenikom edine slovenske stranke v Italiji tudi politične sogovornike. Tako se zdaj pojavljajo - kot so ugotavljali vsi prisotni — sorodni problemi, ki so posledica teritorialne bližine in nove politične realnosti. Predstavniki Slovenske skupnosti in Demosa so se v prijateljskem razgovoru dotaknili nekaterih konkretnih problematik. Glede kamnoloma Lokvica so se vsi prisotni strinjali, da bi na Lokvici ne bilo kamnoloma ‘in to predvsem iz ekoloških razlogov, da pa se strinjajo z iskanjem primerne lokacije, v kateri bi kamnolom ne predstavljal nevarnosti za naselja in vire pitne vode. Predstavniki Demosa so prijatelje Slovenske skupnosti tudi seznanili z Demosovo pobudo v zvezi s povojnimi deportiranci, s pobudo, ki jo je osvojila tudi Skupščina. Prisotni so tudi izrazili nujnost, da se opravi analiza zemlje v hruškovih nasadih, podobno kot so to že storili v Sovodnjah." Udeleženci srečanja so izrazili skupno željo po nadaljevanju sodelovanja na vseh področjih. Turistični dan Na Lokvah pripravljajo v nedeljo, 26. t. m., "turistični dan" z zanimivim sporedom športnih in rekreacijskih prireditev. Tako bo popoldne turnir minigolfa, tekmovanje v zelenem slalomu, prodajali bodo maline, priredili tekmovanje v obiranju malin itd. V spodnji Vipavski dolini so letos dobro obrodile razne poljščine, tako pšenica in krompir, ugoden pa je tudi pridelek sadja. V sadovnjakih kmetijskega podjetja Agrogorica na območju Mirna, Renč in Bukovice, bodo pridelali okrog 5 tisoč ton hrušk, od katerih so jih nad 2.500 ton že prodali v Italijo. Hruške iz spodnje Vipavske doline so spričo kakovosti in posebnih aromatičnih svojstev tudi na italijanskem tržišču - torej v državi, kjer pridelajo ogromno sadja - zelo cenjene, saj jih italijanski trgovci pridelovalcem odkupujejo po 650 lir za kilogram. V Vipavski dolini so bolje kot običajno obrodile tudi breskve, s prodajo katerih omenjeno kmetijsko podjetje in tudi zasebniki, na primer na območju Dornberka in Prvačine, nimajo težav. Pri pospeševanju proizvodnje, je čedalje večjega pomena namakanje, ki zajema znatne površine. V novem vodnem zbiralniku (akumulaciji) Vogr-šček pri vasi Vogrsko v spodnji Vipavski dolini, je na voljo okrog 6 milijonov 800 tisoč kubičnih metrov vode za namakanje. Gre za največji namakalni sistem v Sloveniji, iz katerega namakajo nekaj sto hektarov polj, sadovnja- kov in drugih kmetijskih obdelovalnih površin. Namakalni sistem upravljata Vodnogospodarsko podjetje Soča v Novi Gorici in Poslovni sistem kmetijstvo Vipava, ki je naslednik bivšega Kmetijskega kombinata Vipava. Iz Vogr-ščka grade namakalno omrežje v smeri proti Dornberku, postopno pa ga bodo razširili tudi na kmetijske površine proti Črničam in naselju Loke. Tedaj bodo lahko namakali skupaj več sto hektarov zemljišč. Uporabnikom, to je zasebnim kmetom in kmetijskemu podjetju Agrogorica, zgrade del omrežja, vključno s hidrantom za vodo, brezplačno. Še zmeraj pa je brezplačno tudi samo namakanje oziroma uporaba vode iz Vo-grščka. Treba pa je poudariti, da precejšnje število kmetov oziroma lastnikov zemlje uporablja za namakanje tudi vodo iz reke Vipave, ki pa je manj čista kot pa na primer voda, ki se zbira v namakalnem sistemu Vogr-šček. V vseh primerih pa je namakanje brezplačno, in tako bo ostalo najbrž tudi naslednje leto. V marsičem se zgledujejo po Italiji, kjer kmetje tudi ne plačujejo vseh stroškov ali cene namakanja. Urad ICE: potreben je soglasen nastop Ugotovitve ob primerih onesnaženosti morja Šlo je za industrijske odplake odplake iz kmetijstva in gorivo Za uresničitev pred kakšnim mesecem dane pobude o odprtju urada ICE (Institut za zunanjo trgovino — Istitu-to per il commercio Estero) v Gorici, točneje na območju avtoterminala, je potrebno soglasje in prizadevanje vseh političnih in drugih predstavnikov Goriške. Tako v posebnem pismu ugotavlja predsednik družbe SDAG, Cesare Devetag. Omenjena družba, kakor znano, upravlja blagovni terminal in nekatere obmejne strukture na mednarodnem mejnem prehodu pri Štandrežu. Sredi junija je bilo na pobudo družbe SDAG srečanje z odgovornim funkcionarjem urada ICE iz Trsta, DAmi-com in ob tej priložnosti je bila predstavljena želja in pripravljenost, da se na območju avtoterminala opremi urad ICE, ki naj bi sčasoma prevzel pristojnosti za celotno območje vzhodne Evrope. Prvi korak do tega cilja bi bilo odprtje nekakšne dostavne pisarne. Predlog je, kakor navaja v pismu odvetnik Devetag, naletel na izredno ugoden odziv funkcionarja. Na predstavnikih političnega in gospodarskega življenja je zdaj naloga, da nakazane možnosti uresničijo. Ob tem predsednik družbe navaja tudi številčne podatke o porastu blaga, tako v uvcjzu, kakor v izvozu iz in na območje vzhodne Evrope. Podatke smo že objavili pred dnevi. Morje v Tržiškem zalivu, nasproti jadralnega centra SVOC je 12. avgusta onesnažila industrijska odplaka, v kanalu Tavoloni pa je šlo za izliv goriva, medtem ko je tretji primer onesnaženosti, tokrat v kanalu Brancolo, pripisati izlivu gnojnice, oziroma druge odplake iz kmetijske dejavnosti. Do teh ugotovitev so prišli pri ustrezni službi KZE. Zadevo naj bi zdaj prevzelo sodstvo. Treba bo namreč ugotoviti krivce ih prav tu se začenjajo težave zaradi menda precej pomanjkljive dokumentacije, prepletanja pristojnosti itd. Na tržiškem območju obstajata, kot se zdi, dva katastra (popisa) kanalizacije. Enega ureja Konzorcij za industrijski razvoj, drugi pa naj bi bil v pristojnosti Pokrajine. Spričo takega stanja bo izsleditev odgovornih, ki spuščajo odplake v morje, oziroma druge vodne vire, zelo težka. Na območju zaliva Panzano so v zadnjih mesecih, zlasti še v poletnem obdobju, nekajkrat ugotovili prisotnost odplak. Zadnjič je bilo to na nedeljo, 12. avgusta. Tudi v prejšnjih primerih so pojav ugotovili na praznični, oziroma predpraznični dan. Turistično sezono v Gradežu rešujejo gosti iz Italije Podatki o prisotnosti in nočitvah gostov v Gradežu v prvi polovici avgusta, ki jih je objavila Avtonomna letoviščarska ustanova, kažejo na izboljšanje. Gostov je bilo celo nekaj več kakor lani, v istem obdobju, število nočitev je bilo večje za dva in pol odstotka. Več je bilo tudi gostov iz tujine (za 5,3%), vendar pa so se, kot kaže, ustavili manj dni, saj se je število nočitev zmanjšalo za skoraj 17%. Tak rezultat izhaja tudi iz primerjave podatkov za obdobje januar - - 15. avgust. Zabeležili so porast števila gostov za 4,4%, vendar se je število nočitev zmanjšalo za dobrega pol odstotka. To v primerjavi z enakim obdobjem lani. Na tak rezultat so, kot kaže, vplivali predvsem gosti iz tujine. Gostov iz Italije je letos absolutno več v primerjavi z enakim obdobjem lani, zadržijo pa se dalj časa. Do konca poletne turistične sezone je še nekaj tednov in rezultat bo, kot kaže, mogoče še izboljšati. Tudi na račun takoimenovanega kongresnega turizma. Prva taka prireditev bo že v nedeljo. Pri Gradežu hudo ranjen 10-letni češki turist V bolnišnico na Katinari so včeraj, pozno popoldne, prepeljali 10-letne-ga Jirija Zamazala. Fantek je v globoki nezavesti zaradi poškodb, ki jih je zadobil v prometni nesreči, včeraj okrog 15.30 na državni cesti med Gradežem in Belvederejem. Pri prečkanju ceste, ga je namreč z avtom zbila 39-letna Doriana Comar iz Ronk. Fantek je bil skupaj s_ starši in sestro — gre za družino iz Češkoslovaške — ustavljen ob robu ceste. Prvo pomoč so ranjencu nudili v bolnišnici v Gradežu, kamor so ga odpeljali z zasebnim vozilom, vendar so se zdravniki takoj odločili za prevoz na Katinaro. Na poti proti Trstu pa se je stanje ranjenca poslabšalo, tako da je bil nujen krajši postanek v bolnišnici v Tržiču. V bolnišnici na Katinari so Jirija sprejeli s pridržano prognozo, zaradi poškodb na glavi. ■ Neznanci so včeraj med 12.30 in 16. uro, to je v času opoldanske zapore, vdrli v trgovino z otroško konfekcijo Ciakino v središčni Ulici Duca dAosta v Tržiču. Odnesli so okrog sto tisoč lir denarja in nekaj blrfga v vrednosti okrog tristo tisoč lir. V notranjost so, kot se zdi, prišli skozi majhno odprtino v neposredni bližini vhoda. Odprtina je takih dimenzij, da lahko skozi njo zleze, in še to s težavo, le majhen otrok. V vodni akumulaciji Vogršček so se razmnožile tudi ribe. Morda so prišle Z vodo iz potoka Vogršček, iz katerega polnijo zbiralnik in ki je bil nekdaj gojitveni potok Ribiške družine Soča iz Nove Gorice. Ob odpravi gojitvenega potoka je tedanji Kmetijski kombinat Vipava ribiški družini plačal pre' cejšnjo odškodnino. Toda narava je očitno močnejša od pogodb, tako da so se ribe naselile tudi v vodni akumulaciji, kjer pa, kaže, nimajo gospodarja. Ribiška družina je s plačilo111 omenjene odškodnine izgubila pristojnosti, Poslovni sistem kmetijstvo Vipa' va pa se z ribištvom ne ukvarja - zat0 pa je tudi ribolov v vodnem zbiralniku Vogršček, tako kaže, brezplačen. Marjan Drobež __________prispevki______________ V počastitev spomina Renca Faganela daruje prijatelj Uštili z Vrha 200 tisoč n za odbojkarsko društvo OK Val. Namesto cvetja na grob Rada Faganela daruje Uštili z družino 100 tisoč lir z cerkveni zbor v Štandrežu. Za Zeleni križ so z raznimi nameni darovali: družine Miseri, Tomasi in Zacc8 relli 100 tisoč, Rita, Claudia in Roman Donda 100 tisoč, Eletta Silvestri 20 tisoč. Maria Guerritore 20 tisoč, Roma VentuP ni 10 tisoč, dr. Rubino, dr. Valenti, d • Montegna, dr, Berte, g. Pinausi, g. Bolta ' g. Savelli 70 tisoč, Derma Massi 30 tis° „ druž. Ciani 100 tisoč, Silvia Marega tisoč, Alma in Vilma Ressi 10 tisoč. _____________kino______________ Gorica CORSO Zaprto. VERDI 18.00-22.00 »Sorvegliato speda' le«. VITTORIA 17.30-22.00 »Frenesie erotich6 di Rambone«. Prep. ml. pod 18. let° Tržič COMUNALE Zaprto. EKCELSIOR Zaprto. Nova Gorica. SOČA (Kulturni dom) 18.30 »Vampi1*8"' 20.30 »Vonj golega telesa«. SVOBODA Šempeter 20.30 »Muha H«- / DEŽURNA LEKARNA V GORICI j. Al Moro - dr. Alesani — Trg De cis 10 — tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČA la Centrale - dr. Monodutti — Trg “ Repubblica 26 — tel. 410341. DEŽURNA LEKARNA V DOBERD^r. Pri jezeru — Farmacia al Lago ^ tna ulica 2 — tel. 78300. pogrebi Danes v Gorici: ob 9.30 Vito iz splošne bolnišnice v cerkev v r U- nu in na glavno pokopališče, ob *- sv. Maria Rys, vd. Cumar iz bolnišm)aV Justa v cerkev sv. Justa pokopališče. in na V00 I nedeljo predpremiera r portoroškem Avditoriju Novi slovenski film Do konca in naprej V nedeljo zvečer (26. avgusta ob 20.30) bo v letnem delu Avditorija Predpremiera novega slovenskega filma Jureta Pervanje Do konca in naprej. 'l*n. ki je izrazito zabaven, govori o »slovenskem Arsenu Lupenu«, ki rad obro živi, toda »dolce far niente« zahteva dobro finančno podlago. In če ovek ni bankir, je pač razbojnik, to pa je naš junak Tone Hace tudi zares .l .' saj smo Slovenci imeli »svojega« razbojnika... Ob robinhoodovskem raz-0)niku seveda cvetijo tudi lepa dekleta in še marsikaj. j tlstavrjalci filma, ki je nastal v produkciji Vibe, so poleg režiserja Jure-v Pervanje, screnograf Janez Kovič, kostumografinja Alenka Bart (ki je letos j : Plju prejela zlato areno) in scenarist Nebojša Pajkif. V filmu igrajo Mat-» z tTibušon, Janez Hočevar-Rifle, Barbara Lapajne, mlada tržaška igralka Oek 9 Počkai' Gojimir Lešnjak, Ivo Ban, Boris Cavazza, Vesna Jevnikar in še ^ kaJeri igralci v manjših vlogah. Pred in po filmu bo nastopila skupina rii i pranc, seveda pa bo ogledu sledila predstavitev ustvarjalcev. V prime-slabega vremena bo predpremiera v dvorani. Človeška fotokopija sil, pred nekaj dnevi so mediji poročali o izjemnem dosežku avstralskih razi-palcev: s sistemom kloniranja (vegetativno razmnoževanje potomstva iz ene 6 matične celice) so dosegli rojstvo treh povsem enakih jagnjet. Tako so V0(Yerili v praksi sistem, ki iz ene same matične celice lahko omogoči »proiz-256 enakih sinov. Odpira se nam torej pot, standardizacije: z izbiro 'boljšega primerka neke vrste lahko vzredimo raso živali brez vsakršne hibe. dp. ^of ob vsakem odkritju pa se velja takoj vprašati, kaj če bi to tehniko ^ ‘oirali tudi človeku? Morda se problem zdi na prvi pogled absurdnen, toda fici . ie' da liudje z znanstvenimi dosežki niso ravnali vselej najbolj preudar-j^^očkrat so te dosežke zlorabili kot pa jih izkoristili za vsestranski napredek (e . Ferdinanda Camon ob tej novici pravilno ugotavlja, da bi z uveljavljanjem ‘z .fbnike pri človeku predvsem porušili materinstvo, intimno vez, ki se krepi pre neva v dan med materjo in otrokom, ki raste v njenem trebuhu. Nobenega pečenja ne bi bilo več, saj bi že pred rojstvom, ob samem zametku mati St>/h' kak*ne9a otroka bo povila. In ta otrok bi bil fotokopija vseh prejšnjih, sPoče *e rodil in zrasel po genetskem načrtu, ki bi bil napisan že pred njegovim prj Človek bi premagal smrt, ker bi reproduciral same fotokopije enega ali več "torkov, s tem pa bi v bistvu izvotlil tudi življenje. nje so taka predvidevanja preveč pesimistična? Morda, tudi ker obvladova-zarj tehnike ni za vogalom. Toda uspeh avstralskih znanstvenikom nas opo-tn0fi bodo dosežki znanosti in njihove uporabe problem, s katerim se bo am družba spoprijeti predvsem z etičnega in moralnega vidika. Pogovor z Walterjem Attanasijem pred Festivalom v Todiju Tudi lepota ne škodi Na umetniškem nebu (morda varljivem, a zato tudi toliko bolj privlačnem) so v preteklosti najprej blestele velike filmske zvezde. Kmalu so se jim pridružili mlajši zvezdniki ali rock pevci. Dandanes je na tem istem nebu dovolj prostora tudi za operne pevce, dirigente in predstavnike drugih umetniških zvrsti. Seveda se tja ne uspejo namestiti navadni smrtniki ali pošteni obrtniki, zablestijo in svetijo lahko le velika imena, če se ustavimo pri dirigentih - Von Karajan, Maazel, Muti, Abbado, Askenazi, Ozawa. Lahko bi nadaljevala z naštevanjem, a ni bil to moj namen. Misel o dirigentih-zvezdnikih se mi je utrnila ob razmišljanju o poti, ki jo mora prehoditi mlad dirigent, če se želi približati vznožju dirigentskega Olimpa. Sodobnost res nudi mladim glasbenikom nešteto možnosti za izobraževanje, izpopolnjevanje, spoznavanje, a konkurenca je tolika, da je bitka za prostorček na soncu vedno krutejša. Seveda se uspejo prebiti geniji, a ta nadnaravna bitja nikoli ne ustvarjajo gneče. Nekaterim izgladijo pot premožni očetje s svojimi zvezami in predvsem sredstvi. Kaj pa navadni smrtniki, ki se želijo posvetiti dirigentskemu poklicu«, kje naj se oni lotijo? O tem in še o nfarsi-čem sem se pogovorila z mladim dirigentom Walterjem Attanasijem. Srečala sva se nekega sončnega popoldneva v baru na obali. V Trst je prišel zgodaj popoldne, menda iz Benetk, že zvečer pa je bil namenjen v Rim. V Trstu je bil vsega šest ur, vsekakor dovolj, da je uspel urediti najnujnejše in da sva vmes še pokramljala in popila kavo. Takoj sva se lotila lastnosti, ki jih mora imeti dirigent-novinec, če se ni rodil kot genij in nima za hrbtom bogatega in iznajdljivega očeta. Umetniški svet je precej manj pesniški in bohemski, kot se marsikomu zdi. Seveda moraš biti glasbenik, predvsem pa moraš biti dober mana-ger, moraš se dobro prodajati ali vsaj ponujati. Predvsem ne smeš biti sramežljiv, nasprotno, predrznost ti lahko včasih zelo pomaga. Priporočljivo je, da si preskrbiš vsaj vplivne znance ali prijatelje, donosne so zveze s politiki, ker ti lahko izgladijo marsikatero pot. Če nisi genij, nimaš bogatega očeta in tudi vplivnih znancev, moraš biti vsaj iznajdljiv in trmast. Veliko pomeni, da živiš med ljudmi, če je le mogoče med tistimi pravimi, in nikakor ne smeš spregledati nobene priložnosti. Celo kanček oportunizma ne škodi, sicer je vsakemu potrebna sreča, brez nje tudi geniji ne prodrejo. Recimo, da si vrhunski glasbenik, pa te nihče ne vidi ali ne sliši. Od tega seveda nimaš nič, če te pa sliši pravi človek, se ti na stežaj odprejo vrata. Na hitro sva šla skozi njegovo dosedanjo umetniško pot, ki niti ni predolga glede na to, da je fant še mlad. Spotoma sva spregovorila tudi o tis- VValter Attanasf tem delu njegovih korenin, ki segajo na Tržaško. Mama je po rodu iz Križa, odraščal pa sem v Firencah, kjer sem se tudi učil klavirja, diplomiral sem nato na Tartiniju v Trstu. Moji stiki s tukajšnjimi slovenskimi glasbenimi ustanovami niso bili najbolj posrečeni, čeprav sem se od svoje pedagoginje marsikaj naučil. Kasneje sem se izpopolnjeval pri Aciju Bertonclju. Malo kasneje sem nastopal v Zemonu, kjer sem si zaslužil kar dobro kritiko Ivana Siliča. Pred nekaj leti je Walter Attanasi preusmeril svoje zanimanje s klavirja na dirigentski pult. Za nekaj mesecev je študiral z Urošem Lajovicem. Prav v tistem času sem doživel večji uspeh in večji neuspeh. Bila je to doba snemanja na Radiu Koper in poskusa z dvajsetčlanskim orkestrom. Ne bom iskal opravičil, čeprav sem prepričan, da za neuspehom tiči več razlogov, ki niso izključno »umetniški«. Seveda sem jo polomil, a okoliščine mi niso bile najbolj naklonjene. Pripomnila sem, da tako rečejo vsi, ki jim kaj spodleti. Vsi lahko delamo napake, res pa je, ,da je neuspehe težko zabrisati. Pravzaprav bi nas morale napake spodbuditi, kar se zelo lepo sliši, v praksi pa je nekoliko drugače. Priznam, da se najraje spominjam festivala v Todiju lani, ko sem z oratorijem David in Betsabeja Nicolbja Porpore imel otvoritveno predstavo. Dirigiral sem festivalski orkester, nastopali pa so tudi ljubljanski Consortium Musicum in seveda solisti. Kritike so bile kar zadovoljive in taki uspehi ti nudijo do-voljšnjo motivacijo, da nadaljuješ. Sodeloval bom tudi na letošnjem Todi Festivalu 90, sicer na otvoritvi glasbenega dela prireditve, ko bom spet dirigiral orkester in zbor Festivala. Na sporedu je letos Cherubinijev Rekvi-jem v c-molu. Festival v Todiju se bo začel 30. avgusta z gledališko predstavo II segno di Jacopone Maria Scaccie, trajal pa bo do 9. septembra. Vmes bo deset predstav dnevno, od teh 14 gledaliških, postavitev, med njimi, denimo, tekst Vaclava Havla z Giorgiom Albertazzi-jem in italijanska noviteta L'uomo ir-risolto Roberta Cavosija, in 20 glasbenih predstav, med katerimi je zanimiva italijanska verzija slavnega musica-la A Chorus Line. Sicer se Walterjeve obveznosti ne omejujejo le na Todi. Zaposlen sem tudi v Rimu, ponudili so mi umetniško vodstvo nekega festivala. Pozimi sem namenjen v Slovenijo, upam na opero, a že sem povedal preveč. O tem morda kasneje, ko in če bom podpisal pogodbo. Lahko izpade vraževerno, a raje se ne bi prenaglil. Povrnili smo se k splošnejšemu. Radovednost mi ni dala miru. Spraševala sem ga, katere slavnejše dirigente najbolj ceni, kateri glasbeniki so mu najbolj pri srcu in podobne drobnarije, ki so pri vsakem spoštovanju vrednem intervjuju skoraj obvezne. Med uglednejšimi kolegi so mi najbolj všeč Kleiber in Celibidache, med Italijani Muti in Abbado, skoraj neizogibno, Muti mi je kot »ljudski sin« nekoliko bližji, morda je tudi tempera-mentnejši. Med skladatelji bi na prvo mesto postavil Mozarta, rad pa imam tudi Brahmsa, Mahlerja, Straussa in dalje Stravinskega, Ravela. Neizbežno je bilo še drugo vprašanje v zvezi s preskokom iz sveta izvajalcev v svet ljudi, ki jim je »službeno« podeljena oblast. Igranje mi je dajalo precej zadoščenja, kljub temu me sedaj ne zanima več. Vodenje orkestra ni iskanje oblasti, prej bi rekel, da predstavlja stik z ljudmi. Res pa je, da uživa dirigent marsikateri privilegij, medtem ko so možnosti glasbenika-izvajalca omejene. Sicer zelo spoštujem partituro in torej želje skladatelja, ne spadam med tiste dirigente, ki jim avtorjevi napotki niso važni. Predvsem me privlačuje iskanje kvalitete zvoka in z orkestrom je tako iskanje ne samo možno, temveč nudi tudi dosti več možnosti, kot jih ima sam izvajalec. Spet sva zdrknila na stranski tir. Nekoliko hudomušno sem ga vprašala, kolikim ne zgolj umetniškim zankam se mora izogniti mlad človek v svetu, ki ni vedno najbolj moralen. Moram namreč opozoriti, da se Walter zdi precej mlajši, kot je v resnici, saj počasi koraka proti tridesetim. Nasmehnil se je in mi odgovoril deško nagajivo, čeprav le navidezno naivno. 'Čedna zunanjost seveda ni bistvena, če človek ne premore zadostnega, znanja. Prav gotovo pa nikoli ne škodi... NADJA KRIŠČAK vSa,0t _vsaka veda, predvsem pa kot sila Predmet, je zgodovina lahko Pust pr^v^ačna, a prav tako tudi sila k0 ® snov. Odvisno pač od tega, koli-učitelj ali profesor teme pribli-Iniadim učencem in dijakom, a krnjg0^ tega, kako je snov obdelana v pa .JI'1 Preprost in sproščen, obenem bop aris,;veno točen prikaz bo veliko opo p5ltegnil kot sicer znanstveno ne-če k C!10' a suhoparno podajanje. In Uos.° knjiga opremljena z nazornimi Pi^ acijami, ki bodo otroku dale res-Predstav0 o tem, kako so v 'pre-ljudje živeli, s kakšnimi pro-tv0 v. .so se spoprijemali, se mu bo bis-kar Selsnil° nepozabno v spomin. Rek, Se . 1® Janezek naučil, to Janez ve, •j, anko resnično udejanil. Odop 0 razmišljanje je najbrž vodilo Se od,°tne pri Mladinski knjigi, ko so So živep^i’ ^a natisnejo zbirko »Kako slik0 jll<<' ("’re za posebne zvezke, ki s k°t p 11 besedo nazorno prikazujejo -Ijupig y.e samo ime zbirke - kako so dobjjk ^li v raznih zgodovinskih ob-c0skern . irka je bila povzeta po fran-‘Ta 'zvirniku in sicer po zbirki Pred rie,Prlvbe des Hommes«, ki jo je PiŠka wal I®!! izdala francoska založ-Zbiri.189 ^achette iz Pariza. Knjige Pčbepj, 6 sicer niso najbolj primeren Pilo, j., ' 50 Pa lahko zanimivo dopol-Sedi p2 Pdajšemu bralcu v sliki in be-Uo llŽa SVet Preteklosti. Jbpski ei ?° izšle knjige V prazgodo-Seoiobi. V rimskih časih, V času ke v j ® revolucije, Zgodovina rim-rNovJ v ^ zavetju srednjeveških so y J česu Vikingov, v pripravi tPletjih Casu prvih civilizacij, V prvih 1. lslama, V času velikih odkri- sliki Platnici dveh zvezkov. Življenja in dela naših prednikov Kako so živeli V času Vikingov Od graditeljev dolgih ladij do skrivnostnih run in odkritja Amerike Na dirkališčnem kolesarskem SP Golinelliju srebro MAEBASHI (Japonska) — Na svetovnem kolesarskem dirkališčnem prvenstvu so včeraj podelili dva kompleta kolajn, Italija pa si je z Golinelli-jem priborila srebrno odličje v sprintu za profesionalce. V finalu se je Goli-nelli pomeril z Vzhodnim Nemcem Hubnerjem, ki pa je bil premočan za Italijana. Bronasto odličje je šlo Avstralcu Pateju. Najžlahtnejše odličje v zasledovalni vožnji posamezno za amaterje pa je bilo domena sovjetskih tekmovalcev. Prvo mesto je zasedel Berzin pred rojakom Baturo, bron pa je osvojil McCarthy (ZDA). Danes bodo finali v treh disciplinah. Po 3. dnevu so kolajne takole porazdeljene: Sovjetska zveza 2 zlati, 1 srebrna, 0 bronastih; Vzhodna Nemčija 1, 0, 1; Avstralija 0, 1, 1; Italija 0, 1, 0; ZDA 0, 0, 1. Liettiju druga dirka LONGARONE (Belluno) — V drugi od treh kolesarskih dirk po Venetu je včeraj zmagal Italijan Marco Lietti, ki je 199 km prevozil v 4.56'50" s poprečno hitrostjo 40,229 km/h. Sledita: Jaer-mann (Švi.); 3. Sierra (Ven.), oba isti čas. Dirko je dokončalo okrog 30 od skupno 127 kolesarjev. V današnji zadnji preizkušnji bodo kolesarji prevozili 203 km od Conegliana do Marostice. Žensko odbojkarsko SP Kitajke boljše od Italijank PEKING — Vedelo se je, da Italijanke v prvi tekmi svetovnega odbojkarskega prvenstva proti gostiteljicam Kitajske nimajo možnosti za zmago, vseeno pa so precej razočarale, kajti v treh nizih so zbrale le 17 točk (15:5, 15:1, 15:11), še zlasti pa so igrale premalo borbeno. Selektor Guerra je poslal na igrišče šesterko s podajačico Benellijevo in Flamignijevo v diagonali, centroma Bernardijevo in Zam-bellijevo ter tolkačicama Mangiafesto in Marabissijevo, dlje pa sta igrali še Chiostrinijeva in mlada Saporitijeva. Danes čaka Italijanke važna tekma z Južno Korejo, ki je včeraj nadigrala skromne Egipčanke. OSTALI IZIDI 1. DNE SKUPINA B: Kuba - Tajvan 3:0 (15:0, 15:9, 15:13); Japonska - ZRN 3:1 (15:7, 12:15, 15:5, 15:7); SKUPINA C: SZ - Nizozemska 3:1 (14:16, 15:11, 15:6, 15:7); Peru - Kanada 3:1 (15:5, 12:15, 15:7, 15:9); SKUPINA D: ZDA - NDR 3:0 (15:4, 15:13, 15:8); Argentina - Brazilija 3:0 (15:5, 15:0, 15:4). Italijani pred evropskim atletskim prvenstvom v Splitu Antibo nesporni favorit (10000 m) Italijansko atletiko bo na EP v Splitu zastopalo približno 60 atletov in atletinj. Kot ena evropskih velesil ima Italija v vidiku določeno število kolajn, pregled kandidatov pa daje sliko, ki nudi zelo ugodne priložnosti v dolgih tekih ter dokaj žalostne obrise v tehničnih panogah. Mit italijanskega tekača na dolge proge je izredno živ in na dlani je občutek, da bodo tudi v Splitu »azzurri« večkrat stopili na oder. Največja osebnost je trenutno brez vsakega dvoma Salvatore Antibo, običajni sicilski »Toto« kot Schillaci na nogometnem mundialu. Sicilski status pa tudi pomeni, da so dolgi napori vedno bolj prepuščeni ljudem, ki so nekako navajeni trpeti. Pojav je že močno vkoreninjen v razvitih državah Evrope, ki svoje vrste krepijo s športniki iz svojih kolonij. Italija, ki kolonij nima, za sedaj črpa s svojega juga, medtem ko na vrata že trkajo številni atletski »vucompra«, ki že leta živijo v Italiji, čeprav tekmujejo za Maroko, Senegal, Alžirijo in Kenijo. Sam Antibo se je iz zelo pristnega človeka v zelo 'kratkem času spremenil v jokavo osebnost, močno podobno Mennei, ki je vsako priložnost izkoristil za tarnanje in prosjačenje. Pri i^nti-bu je sedaj na udaru nebogljeni Maro- čan Hammoud Boutayeb, kriv, da ni Antibu pomagal pri poskusu za nov svetovni rekord med tekom na 10.000 m v Oslu. Krivi so bili verjetno v Antibo vem taboru, ker so Maročanu ponudili premalo za pomoč. Antibo je zato povedal, da bo svetovni rekord skušal doseči kar v Splitu. V teku na 10.000 m ne bodo mučili tekačev in finale izvedli naravnost že prvi dan tekmovanja. Ni mogoče misliti, da bi kdo utegnil premagati Antiba, če pa bo brez pomagačev Italijan zmožen svetovnega rekorda, je še vprašljivo. Morebitni rekordni neuspeh bo nekoliko skrhal njegovo figuro, kateri pravi tekmovalni uspeh še manjka. Antibo je največji favorit tudi za zmago na 5.000 m. Pri tej panogi pa so na sporedu tudi predteki, kar bi utegnilo omajati namene za izredno hiter tempo. Še nejasna je trenutna vrednost drugega Italijana, Stefana Meia, ki je bil junak na EP pred štirimi leti. Odlične so tudi možnosti v teku na 3000 m čez zapreke. Kandidat je tu svetovni prvak v tej panogi, Francesco Panetta. Tekmovalna zrelost tega atleta in dokaj slabo založen trg nudita velike možnosti, čeprav je Panetta verjetno v zaključni paraboli svoje kariere. Tretja, po vrednosti pa prva osebnost je maratonec Gelindo Bordin. Na zadnjih velikih preizkušnjah se je v bistvu boril le z Afričani, katerih v Splitu seveda ne bo. Bordin izgleda še vedno nepremagljiv, odlične pa so v maratonu tudi možnosti Bettiola. Par kolajn bi morala Italiji prinesti hitra hoja, v kateri je treba računati na šibkejšo sodniško kritje specialistov iz NDR in SZ. Nekaj možnosti imajo Italijani tudi v skoku v daljino. V tej panogi je sicer zelo velika gneča pri ne preveč dolgih skokih. Za metalca krogle Andreia so svoj čas govorili, da je zgrajen izključno iz masla in testenin. Po ostrejših kontrolah proti dopingu pa kaže, da taka hrana orjaku ne tekne več. Ženski tabor je »založen« slabo in za sedaj še ne bo mogel poseči v praznine, katere bodo zevale ob manjši zavzetosti tekmovalk iz NDR, SZ in Bolgarije. Možnosti za kolajno so pri maratonskem teku z običajno Lauro Fogli' brez izgledov pa ni tudi borbena Na-dia Dandolo na 10.000 m. Hitra hoja skriva možnost za katero od kolajn, obrisi te panoge pa so kot vedno skrajno nejasni. BRUNO KRIŽMAN Drevi ob 20.30 na Rojcah za italijanski nogometni pokal Pni nastop okrepljene Pro Gorizie Od jutri na Comskem jezeru v razredu optimist Mlada Sirenina jadralca Sabadin in Močilnik na DP Drevi ob 20.30 se bo na stadionu na Rojcah pričela letošnja tekmovalna sezona Pro Gorizie. Trevisanovi varovanci bodo v prvem kolu italijanskega pokala igrali proti ekipi Centro Mobile iz Brug-nere. Goričani bodo tokrat nastopili znatno okrepljeni, saj sta prav včeraj, po nedavnem prisilnem odhodu Marassija in Urdicha, ki ju je predsednik Pozzo nagnal zaradi neprofesionalnega vedenja, prestopila v vrste belo-modrih dva dobra nogometaša. Predsedniku Pozzu je namreč uspelo ponovno prepričati solidnega veznega igralca Giacomettija, ki je sicer last Udineseja, vendar je že lani igral pri goriškem moštvu. Novi goriški srednji napadalec pa je postal Protti, ki je lani dosegel kar 13 golov z ekipo Sanar-cangiolese v meddeželnem prvenstvu Umbrije in Toskane. Igralci Pro Gorizie torej štartajo s polno paro. V njihovi skupini nastopajo še San Giovanni, Monfalcone in Seveglia-no. Po petih kolih bo najbolje uvrščena ekipa napredovala v nadaljnji del pokalnega tekmovanja. Goriško moštvo goji letos več ambicij za prestop v višjo ligo, kar bi z razširitvijo prvenstev pomenilo prestop v C-2 ligo. Položaj v ekipi pa še ni dokončno rešen, saj sta po neuradnih vesteh na prepihu še dva igralca, ki se nista med letošnjimi pripravami najbolje izkazala. Vodstvo goriškega kluba medtem skuša najti še kvalitetnega branilca, ki bi okrepil nekoliko šibko obrambno vrsto. Torinu pokal Baretti SAINT VINCENT (Aosta) — V finalu za 1. mesto nogometnega pokala Baretti je Torino z 2:1 (1:1) premagal Fiorentino. Strelci so bili Kubik v 15’, Faccenda v 40’ (avtogol) in Martin Vasguez v 89'. Tretje mesto je osvojil Crystal Palače, ki je s 6:5 po streljanju 11-metrovk (0:1, 1:1) odpravil Sampdorio. Finale med »tujci« BOLOGNA :— V finale mednarodnega nogometnega četveroboja za pokal mesta Bologne sta se uvrstili moštvi Feyeno-orda in Penarola. Za določitev obeh finalistov je bilo potrebno streljanje enajstmetrovk, saj sta se polfinalni tekmi Bologna - Feyenoord in Cesena - Penarol končali neodločeno 1:1. Današnji spored: za 3. mesto Cesena - Bologna (19.30); za 1. mesto Penarol - Feyenoord (21.30). Kraja v slačilnicah Napolija NEAPELJ — Med včerajšnjo prijateljsko tekmo Taranto - Napoli (končala se je z zmago Taranta z 1:0) so neznanci iz slačilnice Napolija odnesli razne dragocene predmete in denar v vrednosti okrog 150 milijonov lir (samo Mauro je prijavil škode za 25 milijonov lir). Včeraj so odigrali še več prijateljskih srečanj. Nekaj izidov: Roma - Benfica 1:1 (0:0), Foggia - Lecce 2:0 (2:0), Pescara -Vastese 2:1 (1:0), Parma - Inter 1:1 (0:1). Koper izpadel KOPER — Nogometašem Kopra ponoven podvig ni uspel. Včeraj so na Bonifi-ki pred okrog 2500 gledalci igrali povrat- no tekmo osmine finale za jugoslovanski nogometni pokal brez golov 0:0 in ker so v prvem srečanju v Zrenjaninu izgubili z' 0:2, se je v četrtfinale uvrstil prvoligaš Proleter. Tekma ni navdušila, pa tudi razočarala ni. Koprčani so imeli v prvem polčasu več od igre, toda očitno brez svežine v napadu, kjer je še vedno manjkal Benedejčič. Pa vendar sta Bečaj in Braznikar zapravila ugodni priložnosti. Gostje, ki so se omejili na čuvanje svojih vrat, so trikrat resno ogrozili izvrstnega Koželja, v 45. minuti pa ga je rešila vratnica. V uvodni minuti drugega dela je po šolski akciji Zuliča in Breznikarja več kot stoodstotno priložnost zapravil Pevnik in potem se je igra. povsem umirila vse do zadnjih desetih minut, ko smo na vsaki strani videli po eno priložnost (Galič, Poljšak). (Kreft) Drevi prvi nastop goričkih košarkarjev Drevi ob 19. uri bo v podgorski športni palači opravila svoj krstni nastop prenovljena goriška košarkarska ekipa Pal-lacanestro Gorizia. Goriška peterka, ki bo letos nastopala v B-l ligi, se bo v trening tekmi pomerila z močno ekipo Pall. Vicenza, ki bo v novi sezoni naskakovala prestop v B-l ligo. Potencial go-riške ekipe, ki do sedaj še ni dobila sponsorizacije, je precejšen, saj je novo vodstvo nakupilo nekatere izkušene in talentirane košarkarje. Vstop za nocojšnje srečanje je prost. V Tržaškem zalivu je bilo v’ nedeljo še zadnje področno jadralno tekmovanje v razredu optimist pred državnim prvenstvom, ki se bo z meritvami začelo v petek na Comskem jezeru, trajalo pa bo vse do 30. avgusta, saj bodo izpeljali šest regat. Na tekmovanju - izvedli so dve regati - je nastopilo 28 mladih jadralcev iz XI. cone FIV. Zmagal je Bini (San Giorgio di’ Nogaro) pred Zeugno (Milje) in odličnim Andrejem Močilnikom od barkovljanskega TPK Sirena, na četrtem mestu pa je pristal član se-sljanske Čupe Andrej Petaros. Uvrstitve ostalih članov Sirene so bile takšne: 7. Aleš Omari, 9. Nevio Sabadin, 14. Katja Omari, 17. Dario Košuta in 21. Danjel Leone. Na državnem prvenstvu bosta - med redkimi Tržačani - od slovenskih jadralcev nastopila Andrej Močilnik in Nevio Sabadin, ki sta si udeležbo na tako pomembnem tekmovanju pred nedavnim priborila na kvalifikacijah. Za Sabadina bo to že drugi nastop na DP, lani se je uvrstil na 53. mesto v konkurenci preko 100 jadralcev iz vse Italije (prav toliko jih bo nastopilo tudi letos). Od njega lahko torej pričakujemo tokrat še boljšo uvrstitev, moral pa bo jadrati bolj zbrano kot na zadnjih tekmovanjih. Za Močilnika pa bo nastop v Comu nasprotno pravi debut, ker pa je ta mladi jadralec v zadnji sezoni zelo na- predoval, lahko tudi zanj upamo, da se bo izkazal. Od jutri do L septembra Borovi odbojkarji v Škofji Loki Večja skupina mladih Borovih °d' bojkarjev in odbojkaric bo jutri odpO' tovala na tradicionalne poletne pri' prave, ki bodo letos spet za vse v Škofji Loki, trajale pa bodo do soboter 1. septembra. S štirimi trenerji in spremljevalce' ma bo v Sloveniji vadilo okrog mladincev. Če odštejemo sicer števil' no garnituro miniodbojkaric, mladih' ke under 18 (ki doma trenirajo v okvi' ru članske ekipe) in članice drug6 ženske ekipe, lahko rečemo, da $e bodo priprav udeležili prav vsi ffll3' dinci in mladinke našega mestneg3 društva. V Škofji Loki bodo namreč vadil® dve moški (under 18 in under 14 superminivolley) in dve ženski skup1' ni (under 16 in under 14). Razmere za vadbo so v tem kra]u nedaleč od Ljubljane res odlične, manjka pa tudi možnosti za vadbo 1 izlete v naravo. Tečajniki bodo bivali v domu uč®1^ cev šolskega centra Ziherl, trenirali p3 v športni dvorani Poden (ki preHior tri igrišča!) in na igriščih okoli tega- mi ^ Comitato Orimpico Nazionale Italiano Italijanski olimpijski komite močalcio »V SLUŽBI ŠPORTA« od NEDELJE, 26. AVGUSTA VELIKO SREČE z' ITALIJANSKIM POKALOM IN MILIJARDAMI s stavami na feteca/do iz planinskega sveta - iz planinskega sveta Odprava na Everest proti baznemu taboru Vsi člani odprave »Alpe Adria Sagar-matha expedition 1990« so srečno prispeli v nepalsko glavno mesto Kat-hmandu, kjer te dni opravljajo razne formalnosti za naskok na Everest. Dogovorili so se za višinske nosače, nakupili so nekaj manjkajoče hrane, pripravili vso prtljago, si zagotovili dokumente in dovoljenja, pregledali tovor opreme, ki so ga s posebnim transportnim letalom odposlali v Nepal že pred tremi tedni in pojutrišnjem se bodo podali na pot proti svojemu cilju. Do Lukle se bodo z opremo peljali z letali, tam jih bodo čakali višinski nosači in začel se bo pohod do baznega tabora. O odpravi bomo poročali sproti, kot bomo dobivali poročila iz Nepala. Uspela izleta SPDT Tržaški planinci so se v okviru programa izletov, ki ga je pripravilo SPDT v začetku leta, udeležili 1. julija vzpona na Creta d'Aip, ali Trogkofel na meji med Koroško in Furlanijo-Julijsko krajino. Užitek vzpona in razgleda je izničila nevihta, ki je izletnike presenetila prav na vrhu, da so se morali na vrat na nos spustiti v dolino. Za spominsko sliko (desno zgoraj, foto Z. Vidau) so se ustavili na planini Rudning. Več sreče z vremenom so imeli tržaški planinci dva tedna kasneje, in sicer 14. julija, ko so se podali na Polinik in na Sonnblick v Avstriji. Skupinska slika (desno spodaj, foto Z. Vidau) je z vrha Polinika, gore nad krajem Obervellach, ki spada v sklop vrhov Poti prijateljstva. Dan kasneje so se člani SPDT povzpeli še na tri tisočak Sonnblick. (L. A.) V letošnjih amaterskih nogometnih prvenstvih Velike možnosti napredovanja . ^ nogometnih amaterskih prven-Vlh se pripravljajo na korenito spre-k embo. Tako lahko sodimo po sklepu, Sa je sprejela vsedržavna nogomet-a zveza in ki bo stopil v veljavo v ezoni 1991/92. Za kaj pravzaprav gre? L)a bi šli v korak z vse večjim raz-etom amaterskih ekip in da bi ^bnotili kakovostne razlike raznih aterskih prvenstev, so pri vsedržav-i nogometni zvezi (Lega Nazionale ^tanti) uvedli dodatno prvenstvo, ccellenza«, ki bo na kakovostni rav-1^a mesto niže od meddeželne lige. - /a podlagi navedenega naj bi v lj^5 aruji-Julijski krajini, v sezoni . 91/92, imeli 1 skupino v prvenstvu j^ccellenza« (16 ekip), 2 skupini v promocijski ligi (32 ekip), 3 skupine v 1. amaterski ligi (48 ekip), 6 skupin v 2. fnriKvA eklP) ter 6-7 skupin v 3. AL IPnbhžno ioo ekip). Kal Pa bo reorganizacija pomenila ti Posamezne ekipe in s . tem v zvezi m za slovenske nogometne postave?, ^ajvidnejši rezultat reorganizacije zn ■Va Povebano možnost (samo v se-1990/91), da ekipe dosežejo na-dri °Van^e' Kolikšno bo število napre-deVani in kakšna merila bo upoštevala Zema nogometna zveza, pa bo od-od končnih uvrstitev, ki jih . 3° °b koncu letošnje sezone v med-tej v ni ligi dosegle ekipe iz FJK. V J Ugi našo deželo zastopa 5 ekip in v na podlagi njihove končne uvr- stitve bo odvisna nadaljnja razporeditev v nižjih prvenstvih. Na podlagi povedanega so pri deželnem vodstvu nogometne zveze sestavili 6 možnih kombinacij. Najboljša upošteva možnost, da vseh 5 deželnih ekip, ki nastopajo v meddeželni ligi, ne izpade. Šesta in najslabša rešitev pa zadeva razporeditev v primeru, da bi vseh 5 deželnih ekip zapustilo med-deželno ligo. Da bo zadeva nekoliko jasnejša, bomo navedli primer reorganizacije amaterskih prvenstev v slučaju, da bi si vseh 5 deželnih ekip zagotovilo mesto v meddeželni ligi, kar bi se znalo tudi zgoditi. V prvenstvu »eccellenza« bodo sodelovali: 1) ekipe, ki se bodo v promocijski ligi (v sezoni 1990/91) uvrstile od 2. do 14. mesta; 2) zmagovalke A in B skupine 1. AL ter zmagovalec dvoboja drugouvrščenih moštev iste lige. V promocijskem prvenstvu bodo sodelovali: 1) ekipi, ki sta zasedli 15. in 16. mesto v promocijskem prvenstvu; 2) poraženec dodatnega srečanja med drugouvrščenimi postavami 1. AL; 3) ekipe, ki so se v 1. AL uvrstile od 3. do 14. mesta; 4) 5 od 6 ekip, ki so osvojile 1. mesto v 2. AL. V prvenstvu 1. AL bodo sodelovali: 1) ekipe, ki so zasedle 15. in 16. mesto v obeh skupinah 1. AL; 2) zadnjeuvrščena ekipa (med zmagovalkami. 6 skupin v 2. AL), ki si ni zagotovila mesta v promocijskem prvenstvu; 3) ekipe, ki so se uvrstile od 2. do 8. mesta v 6 skupinah 2. AL; 4) 1 od 6 ekip, ki so zasedle 9. mesto v prvenstvu 2, AL. V prvenstvu 2. AL bodo sodelovali: 1) 5 od 6 ekip, ki so zasedle 9. mesto v prvenstvu 2. AL; 2) ekipe, ki so se uvrstile od 10. do 16. mesta v 6 skupinah 2. AL; 3) ekipe, ki so zmagale v 11 skupinah 3. AL 4) ekipe, ki so se uvrstile od 2. do 4. mesta vil skupinah 3. AL; 5) 5 od 11 ekip, ki so zasedle 5. mesto v prvenstvu 3. AL. Navedli smo eno od šestih možnih rešitev, povedati pa je treba, da tudi najslabša daje ekipam v nižjih ligah precejšnje možnosti, da si zagotovijo napredovanje. Naj ob tem povemo, da bodo za določitev ekip, ki so v posameznih skupinah zasedle isto uvrstitev, odločala dodatna medsebojna srečanja. Na podlagi take razporeditve naj bi v 3. amaterski ligi ostalo kakih 92 ekip, ki jih bodo razdelili v 6 skupin. Lahko torej ugotovimo, da bodo letošnja prvenstva izredno zanimiva, saj bodo tudi mesta pod vrhom zagotavljala napredovanje. Jasno pa je, da bo dokončna razporeditev odvisna od samega razpleta deželnih predstavnic v meddeželni ligi. Na podlagi povedanega lahko rečemo, da imajo tudi slovenske postave lepo priložnost, da si v sezoni 1990/91 zagotovijo napredovanje. Ce bi zgoraj navedena razporeditev veljala ob koncu lanskega prvenstva, bi v promocijski ligi igrali postavi Ju-ventine iz Štandreža in Valnatisoneja iz Špetra Slovenov. Mesto v 1. AL bi si zagotovilo Primorje, v 2. AL pa bi igrali Vesna, Zarja, Gaja in Kras (če bi bil uspešen v dodatnih srečanjih). Rudi Pavšič konec tedna na Opčinah Nastop kotalkarjev Alpe-Jadran taiu Sob°to in nedeljo bo na ko-alkališčih openskih Poleta (Re-ntabrska ulica) in Polisportive talilna Alpini) še zadnje ko-Jad rS*t° sre‘-anie tumicj3 Alpe lna (Ul. Alpini) še zadnje ko-rsko srečanje turnirja Alpe-an v okviru predvidenih treh hj,. tnšnjo sezono (prvi dve sta 1 v Beljaku in v Pulju). Mani- t , ■ uegaKu m v tmijuj. jviam-knf Cb° Prireja pokrajinski odbor patalkarske zveze FIHP, udeležile 1 se je bodo reprezentance Fur-gi 'le-Julijske krajine, Koroške, genije in Hrvaške, j, ^„^1- Alpini bodo v soboto od tnp dalje tekmovali v umetnos-j® kotalkanju, teku in skatebo-tei u' na Pikelcu pa bodo (priče-- - °b isti uri) na sporedu tekme v hokeju bo za mladince. V nedeljo preletna prireditev potekala na . ‘et°vi ploščadi. Od 10. ure dalje na ° P°znega popoldneva - bodo in hokejske tekme v moški nie • nski konkurenci, nagrajeva-zaključna manifestacija pa n, a °b 19. uri. Predviden je tudi toP folklorne skupine. KOŠARKARSKI KLUB BOR sporoča, da se bo v ponedeljek, 27. t. m., začela na stadionu 1. maj redna vadba za ekipe po sledečem urniku: ob 16.30 naraščajniki (1075/1976); ob 18.00 kadeti (1973/1974); ob 19.30 člani. Vadba minibasketa za fante in deklice se bo začela 16. septembra. Informacije za vse, ki bi želeli igrati košarko (letnik 1978 in mlajši) v tajništvu društva vsak dan od 16. do 19. ure (tel. 51377). KK CICIBONA sporoča, da je prvi trening mladincev v ponedeljek, 27. t. m., na 1. maju. SEKCIJA ŠG IN ŠRG ŠZ DOM obvešča, da se bodo pričele vsakodnevne skupne priprave za deklice ŠRG (pripravnica in selekcija) v torek, 4. septembra, ob 15. uri (do 16.30), za fante (orodna telovadba) isti dan ob 16.30 (do 18.00). Vodstvo sekcije obenem obvešča vse novince, ki bi se želeli vpisati k orodni telovadbi (ŠG) ali k ritmiki (ŠRG), da bo vpisovanje kar ob urah treningov v telovadnici Kulturnega doma v Ul. Brass 20 v Gorici. ŠZ JADRAN - PRIHOD IZ PULJA ŠD Jadran obvešča starše tečajnikov košarkarskega kampa IBA v Pulju, da je predviden prihod tečajnikov z avtobusom v nedeljo, 26. t. m., ob 12.30 na mejnem prehodu na Pesku in ob 13.00 pred Prosvetnim domu na Opčinah. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da je zbirališče za odhod na poletne priprave v Škofjo Loko jutri, 24. t. m., ob 7.30 pred železniško postajo v Sežani. NOGOMETNI KLUB BOR obvešča, da bo prvi trening v ponedeljek, 3. 9., ob 17. uri. Medtem se nadaljuje vpisovanje letnikov '80 - '84 tudi po telefonu (št. 51377) do petka od 17. do 19.30. ŠZ JADRAN obvešča, da je Jadranov urad zaprt do sobote, 25. t. m. ŠD POLET KOŠARKARSKA SEKCIJA obvešča, da se bo vadba v minibasketu začela v ponedeljek, 3. 9., na odprtem igrišču v Prosvetnem domu na Opčinah. Ob 15. uri bo vadba za letnike 1984/83/82 (trener Marko Burger), ob 16.15 pa za letnike 1979/80/81 (trener Igor Canciani). Vsi interesenti se lahko prijavijo kar neposredno na treningu ali pa na sedežu ŠD Polet na Opčinah (Prosvetni dom) od 27. t. m. dalje vsak dan od 10.30 do 12.30 (tel. 213403). PLANINSKI ODSEK SZ SLOGA IN SK DEVIN organizirata v soboto, 25., in nedeljo, 26. t. m., vzpon na Jalovec. Zbirališče in odhod z osebnimi avtomobili iz Ses-Bana ob 7. uri. Za informacije: Viktor Štopar (tel. 226283) in Bruno Škerk (tel. 200236). BRUNO KRIŽMAN MALDIDO GRINGO Bitka za bodočnost Mehike se torej bije v prvi vrsti na kulturni fronti. Bo zadosten sedanji napor vladne stranke za popolno kretenizacijo ljudi, ali pa bodo plemenita načela za vsestransko samostojno Mehiko dovolj trdna pri bodočih političnih dogodkih? Z žalostjo si ne obetam posebno dobrega izida. Ne gre podcenjevati vedno bolj objestnega obnašanja stalnega gospodarja ZDA, ki mu mednarodni položaj odpira vrata za kakršenkoli poseg. In tudi če pride do preobrata, na volitvah ali zaradi nepredvidljivih dogodkov tudi prej, je materialna osnova vedno tista, ki pogojuje uresničitev načel. Strahovit zunanji dolg Mehike omogoča vsa možna izsiljevanja in provokacije, ki znajo pomeniti propad zgolj politične zmage. In prav Mehika beleži v svoji zgodovini serijo uspehov revolucionarnih idej, ki so se nato redno obrnile proti formalnim zmagovalcem. Revolucionarna zgodovina Mehike ima svoje korenine in se izraža preko zelo obilne literature s socialno tematiko. Delno ustvarjajo to proizvodnjo zasebne založbe, del odpade na Institute nacional indigenista (v zvezi z avtohtonim prebivalstvom), ostalo pa so študije mehiških univerz. Vsa ta literatura je občutno cenejša od knjig z bestsellersko oznako, kar je seveda dokaz, da je povpraševanje po njej skromnejše. »La cultura proletaria es barrata,« proletarska kultura je poceni, sem po nakupu serije knjig rekel fantu pri blagajni. »Barrata pero buena,« je odvrnil. V vsej žalostni stvarnosti Latinske Amerike je ob umetni izločitvi Kube Mehika še vedno njeno kulturno središče, v katerem krožijo številne in raznolike ideje. V reviji »Impacto« sem našel pravi laboratorij -misli. ❖ ♦ ♦ V Oaxaco sem prišel preplašen. Že veliko prej sem v San Cristobalu srečal Nemca, ki je imel neverjetno smolo. Po Mehiki se je vozil z najetim golfom, tri dni prej pa se je vanj zaletel tovornjak in mu vozilo poškodoval do take mere, da so bili za popravilo potrebni rezervni deli. V mestu, kjer ima najnovejše vozilo 20 let, je bilo nepojmljivo najti rezervne dele. Čakati je moral, da pridejo iz Pueble, kjer je tovarna hroščev in drugih vozil VW. To pa še ni bilo vse. Nemec se je na začetku svoje poti mudil v Oaxaci in obiskal sloviti Morite Alban. Povedal mi je, da se je nanj odpeljal še pred zoro, da bi v slovesnem okolju užival ob sončnem vzhodu. Med razvalinami arheološkega parka sta se mu nenadoma približala dva fanta z noži v rokah. Odvzela sta mu fotoaparat in denarnico. Prav zaradi te zgodbe in brez točne predstave o Monte Albanu sem se nanj povzpel s skupino, da bi ne tvegal ničesar. Strah se je izkazal povsem odveč, saj je v teku dneva vedno dovolj obiskovalcev in čuvajev. Ne gre sicer zanemarjati prostranosti tega arheološkega parka. Tavanje med bolj odročnimi objekti bi le utegnilo privesti do srečanja z zlikovci. Na Monte Albanu je dejansko veliko domačinov, ki obiskovalcem ponujajo spominke. Brez splošne kriminali-zacije pa je mogoče, da so med njimi tudi taki, ki čakajo na samotne obiskovalce. Monte Alban je ena največjih ugank stare Mehike. Primerjali bi ga lahko z Akropolo, razlika pa je v ki-klopskem delu, katerega so stari Za-poteki opravili, preden so zgradili svetišča in mesto, ki naj bi premoglo kakih 50 tisoč ljudi. Izravnavali so vrh hriba in pridobili glavno ploščad, na katero bi lahko postavili morda psem nogometnih igrišč. Ta ploščad pa ni vse, ker je hrib izravnan na nekoliko različnih nivojih še za enkrat tolikšno površino, bližnja okolica pa jasno priča, da so pod travo in prstjo nove terase, ki čakajo na odkop. Glavnina naj bi bila zgrajena pred približno 2000 leti in so ostanki danes v razmeroma slabem stanju ter brez izrazitih podrobnosti. Lepota Monte Albana je v veličini in prostranosti, ki obiskovalca nujno privede do sanjarjenja o življenju, ki naj bi v tem središču Zapotekov potekalo pred dvema tisočletjema. Po sredini prostrane ploščadi je daljša zgradba z delno ohranjenimi stopnišči. Na južni strani je največja struktura. z manj strmimi stopnicami kot na Vucatanu. Ob straneh ploščadi so druga stopnišča, v kotu pa prostor, kjer naj bi igrali skrivnostno peloto. Celotni videz spominja na dirkališče za vozove iz filmov o starem Rimu. Posebnosti sta na Monte Albanu dve. Prvo označujejo kot Tempelj plesalcev zaradi človeških figur, ki so izklesane na kamnitih ploščah. Točnosti oznake domačini navadno oporekajo. Figure na kamnitih ploščah res prikazujejo ljudi v nenavadnih držah. Neki domači zdravnik, ki je imel arheologijo za konjička, je razvil teorijo, po kateri naj bi prikazane osebe imele določene telesne hibe. Iz teh naj bi tudi izhajale nenavadne drže. Zgradba naj bi zato bila bolnišnica ali celo medicinska šola. Medicina je morala biti pri starih Zapotekih razvita. O tem pričajo lobanje z vrtinami, skozi katere so opravljali kirurške posege ter druge, pri katerih imajo zobje skrbno izvrtane luknjice, v katere so bili vstavljeni dragoceni kamni. Prostrana veličina arheološkega parka na Monte Albanu ODHAIANIA DUŠAN JELINČIČ ^4 cez (j* otroci, ti otroci, prav ti otroci so tisti, ki na ulici iu Pr°dajajo svojo ubogo kramo, ponoči pa svoja ubo-t^ijon • raniena telesa,« sem si rekel, odločno pogledal Mi s aria, ki se je, kot da bi mi videl v dušo, nenadoma jM m(Jjn. kljubovalno zazrl vame, mi z gesto roke zabičal, tn č1® ter mi ironično in obenem trdo, tako da sem si Mgtg Mil, da je ta duhovnik navsezadnje zelo tempera-i »Rohč 0Vek< rekel: ‘Mščii 110 S* Prišel do bistva. Dolgo si potreboval, da si Sv°je usodno vprašanje. Jaz namreč že vem, kaj te muči, že vem, kaj me hočeš vprašati. Kaj niso prav ti otroci, ki živijo tu v mojem getu, tisti, ki se ponoči v centru prosti-tuirajo za spolne naslade bogatinov?« Skušal je posnemati moj glas, vendar pa je bil ob tem pretirano piskajoč, tako da mi je tokrat šel na živce . »No, kar vprašaj, kar vprašaj,« je nadaljeval, »Nočeš? No, pa ti vseeno odgovorim: Prav oni so!'Me slišiš? Ne razumeš? Ponavljam: Prav oni so!« Nagonsko se je ozrl po otrocih, ki so se podili okoli naju. Isto sem storil tudi jaz. Oče Ivo se je ustavil, z njim pa tudi ves drobiž okoli njega. Njegove ironične in temperamentne oči niso popustile v svojem predirljivem pohodu, ko je začel, kot da bi hotel izreči nekaj odločilnega, nekaj dokončnega, nekaj usodnega. »Dragi sociolog, študent, Evropejec in vedoželjnež,« je dejal. Vse štiri besede so mi v tistem trenutku izzvenele kot velika žalitev. »Poglej to deklico.., saj sem ti že predstavil Magdaleno.« Pogledal sem jo, ona pa se mi je navihano namuznila. »Nima še niti deset let, pa je že na cesti. Da, da, prav prostituira se. Že nekaj mesecev opravlja poklic in je na razpolago za vse mogoče spolne storitve. V svojem početju je še nekoliko nerodna, vendar pa se bo hitro navadila. S svojim delom vzdržuje sebe in vso družino. Ima namreč očeta, mater in še pet mlajših bratov in sester. Ima tudi tri leta starejšo sestro, ki je na cesti že skoraj štiri leta. A ta ne živi več tu. Odselila se je nekam, tako da je že dalj časa nisem videl. Vendar verjamem, da se bo nekega dne vrnila, saj se ti otroci ohranjajo čisti na duši in čutijo ljubezen in toplino do tistih, ki jih imajo radi, tako da jim bodo ostali vdani vse življenje. Toda vedi! One prodajajo svoja telesa,« oče Ivo je nežno pobožal Magdaleno, ki mu je stala ob strani in pazljivo poslušala najin pogovor v italijanščini, »ker morajo živeti, me razumeš, one se prostituirajo, da ne umrejo od lakote, ne kot to delajo zdolgočasene gospe in gospodične v bogatem predelu Mirafloresu, ki jim nič ne manjka, ki se prodajajo za zabavo in da bi si pač nagrmadile še nekaj denarja, ki ga imajo še tako preveč.« Oče Ivo je pogledal leseni križ, ki ga je imel obešenega okrog vratu, čisto nalahno vzdihnil, ter povzel: »Prav lani je v Mirafloresu bivša vlačuga odprla velik hotel, na njegovo slavnostno odprtje pa je prišlo celo nekaj ministrov. In vendar je ta, sedaj zelo bogata ženska, začela z, imenujmo jo kar "visoko prostitucijo ". Kmalu nato je odprla "salon za masažo", se kasneje posvetila preprodaji kokaina, v nekaj letih pa je že zgradila enega največjih nebotičnikov v glavnem mestu. Ta je nato postal eden najmodernejših in naje-legantnejših hotelov v državi. V državi, me razumeš? Moji otroci pa se prodajajo, da se lahko skupno s svojo številno družino prebijejo do naslednjega dne. In še predno se posvetijo prostituciji, prodajajo karamele in piškote na ulici, nato se naučijo vseh najbolj zvitih spretnosti kraje, ki jih nato vestno uporabljajo. Ne veš, kako imenitno znajo krasti ti moji otroci?« Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70,- din, polletno 390,- din, letno 780.-din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik četrtek, 23. avgusta 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ^ ^ in liska ZTT Trst italijansk* a,opi»n|h likov FIEG član italijan>k# zvazc čas založnikov Kot izhaja iz znanstvenega posvetovanja v Ericeju ZDA še vedno nadaljujejo s podzemskimi poizkusi ERIČE — ZDA še vedno izvajajo podzemske jedrske poizkuse; svoj jedrski potencial (zvečine male taktične bombe) preizkušajo v Nevadi, in to povprečno dvakrat na teden. Sovjetska zveza pa je, nasprotno, zadnji jedrski poiz-skus izvedla januarja lanskega leta. Podatke je posredoval predsednik Državnega geofizikalnega inštituta prof. Enzo Boschi, eden udeležencev mednarodnega posvetovanja znanstvenikov v Ericeju. Povedal je, da je podatke zbrala znanstvena mreža, ki se ukvarja z merjenjem potresnih sunkov v Sredozemlju; ta deluje od lanskega leta in velja za tehnološko najbolj razvito na svetu. Prof. Boschi je dejal tudi, da bomo v teku 5 ali 6 let lahko že predvidevali potrese. Predpogoj tega je izpopolnitev obstoječega sistema merjenja potresov; potrebno bi namreč bilo, da bi namestili še približno 150 takšnih mrež kot je tista v Sredozemlju. Pristojne znanstvene ustanove so, kot kaže, že na delu, tako da bo čez dve leti približno 70 tovrstnih seizmoloških mrež. Najbolj dejavne na tem področju so ZDA, precej zanimanja pa sta pokazali tudi Japonska in Francija. Ta je namestila svojo seizmološko mrežo v večini svojih kolonij po svetu, medtem ko je Japonska namestila naprave na dnu oceanov. Japonska ima eno glavnih vlog v mednarodnem znanstvenem projektu, znanim pod imenom Poseidon. Seizmološka mreža v Sredozemlju je stala približno tri milijone ameriških dolarjev, svoje naprave pa ima na širokem območju, ki gre od Maroka do Pakistana, Izbira tega območja nikakor ni bila naključna, saj se tu trčita afriška in azijska celinska ploščad; posledica »trčenja« so ravno potresi. Proučevanje geoloških premikov je nadvse pomembno, saj je tesno povezano z možnostjo predvidevanja zemeljskih potresov. Vsako leto pride povprečno do 40 tisoč potresov! Brez teh bi življenje na Zemlji v večji meri zamrlo; potresi namreč sproščajo v zemeljsko atmosfero pline, podobno velja tudi za vulkane. S potresno in vulkansko aktivnostjo prihaja tudi do pridobivanja sedimentov, ki so ravno tako pomembni za življenje na zemeljski obli. Prof. Boschi je dodal, da je valovanje, ki ga povzročajo potresi, povsem drugačno od valovanja, ki sledi jedrskim eksplozijam; slednje je namreč bistveno krajše, ima pa tudi druge značilnosti. Sredozemska seizmološka mreža se ukvarja tudi z opazovanjem in proučevanjem morske gladine. Ta se zadnja leta postopoma povečuje, in sicer povprečno en milimeter na leto. Muzej Leva Trockega Mestne oblasti v Ciudad Mexicu so v hiši, kjer je zadnje dni svojega življ®' nja preživel nekdanji sovjetski komunistični voditelj Lev Trocki, ob 50-letn>' ci njegove smrti uredile spominski muzej (Telefoto AP) V Zakavkazju spet vre Tragedija otroške emarginacije: najstnik ubil petletnega otroka L'AQUILA — Dramatični dogodek, ki se je pripetil na oddelku za nevropsi-hiatrijo otroške bolnišnice v L'Aquili, so preiskovalci takoj označili kot tragedijo osamljenosti. 15-letni fant je včeraj ponoči z udarci ubil komaj petletnega dečka. Oba mlada pacienta sta bila v bolnišnici zaradi psihičnih motenj, ki so posledica neurejenih družinskih razmer in čustvenega pomanjkanja. Žrtev, Domenico La Canale, pa je kazal tudi znake rahle zaostalosti. Tako žrtev kot njen domnevni morilec, sta v bolnišnici sledila rehabilitacij-, ski terapiji, ki jo je naročilo sodišče za mladoletne. Oče starejšega fanta je menda v zaporu, mati sama pa ne more ali morda ne zna skrbeti za družino. Podobno življenje je zunaj bolnišnice živela mala žrtev. Na oddelku za nevropsi-hiatrijo je skupaj sedem problematičnih otrok in tri matere. Po mnenju preiskovalcev so pacienti deležni stalne pozornosti in pomoči s strani osebja, zato je tragični dogodek toliko bolj presenetil. Primarij oddelka De Lellis je tudi povedal, da sta fanta spala v ločenih sobah in se nista nikoli družila, zato je morilčevo dejanje toliko bolj nerazumljivo. Res pa je, da je bil fant zadnje dni zelo živčen in prepirljiv, tako da so mu morali dajati pomirjevala. Čudi pa tudi dejstvo, da ni nihče od pacientov in osebja slišal ropota ali kakih drugih šumov, saj so trupelce malega Domenica našli bolničarji šele po jutranji izmeni, obdukcija pa je pokazala, da je fantek umrl med 23. in 6. uro. Pes med igro do smrti obgrizel komaj 6-letno prizadeto deklico BERGAMO — Ljubezen do psov je komaj šestletno Antonello Tonoli stala življenje. Deklica, ki je bila kljub han-dikapu, bila je namreč mongoloidna, vesele narave, se je najraje igrala s kužki. V torek popoldne se je z družino odpeljala na obisk k prijateljem v Poltrango di Castro nedaleč od Bergama. Skoraj vse jutro je prebila z domačim ovčarjem, sedemletnim Docom. Ko se je hotela s psom še malo poigrati po kosilu, se je nenadoma odigrala tragedija. Kaže, da je pes zaspal in ko se mu je Antonella približala, je ver- jetno ni takoj prepoznal in jo je napadel. Pregrizel ji je vrat, Antonella je padla na tla, ovčar pa jo je še naprej grizel po obrazu in trupu. Dekličini klici na pomoč in pasje renčanje so domače priklicali iz hiše, vendar je bila še tako hitra pomoč zaman. Antonello je oče odpeljal v bolnišnico, kjer je zaradi hudih poškodb izdihnila. Pes ni nikoli prej pokazal znakov nestrpnosti še zlasti do deklice, ki jo je dobro poznal. Tudi veterinar, ki ga je po tragičnem dogodku pregledal, je potrdil, da je Doc povsem miren. Svetovalci naj bi državi povrnili 2,5 milijarde CAGLIARI — Sardinsko državno pravdništvo računskega dvora zahteva, od 43 občinskih svetovalcev iz Oristana in San Vero Milisa (Oristana) kar 2.575 milijonov Ur odškodnine. Po mnenju računskega dvora naj bi bilo 27 svetovalcev iz Oristana, ki so bili v občinski svet izvoljeni leta 1982, odgovorni za nepravilno sprejet občinski odlok, s katerim so odobrili 1,175 milijarde Ur zfl nakup petih avtobusov, ki so bili namenjeni za javni prevoz v občini. Toda prevozna služba ni nikoli zaživela in pet avtobusov še danes stoji neuporabljenih, )n zdaj tudi že skoraj neuporabnih, v nekem skladišču. Od 16 svetovalcev iz San Vero Milisa (tudi ti so bili izvoljeni leta 1982) pa računski dvor zahteva vrnitev v državno blagajno h* milijarde Ur. Toliko denarja so v občini namreč porabili za začetek del v nekem kampingu, v kate^ rem naj bi bilo prostora za tisoč oseb. Z deli so začeli že leta 1982. toda pri tem je vse skupaj tud1 ostalo, saj kampinga niso nikoli dokončali. MOSKVA — Napetost med Azerbajdžanom in Armenijo se ponovno bliža vrelišču in v torek je azerbajrižanski predsednik Ajaz Mutalibov vsem petnajstim sovjetom sovjetskih republik poslal pismo, v katerem poudarja, da je Azerbajdžan doslej svojo prihodnost vedno videl v okviru Sovjetske zveze, »da pa zdaj lahko ubere tudi druge poti, da si zagotovi svoj nadaljnji obstoj, ki ga ogroža do zob oborožena Armenija.« Mutalibov tudi obsoja osrednje oblasti, da naj bi s svojo neaktivnostjo in »zakrivanjem oči pred problemom olajšale nastanek oboroženih skupin v Armeniji (na sliki AP), ki imajo za edini cilj priključitev Gorskega Karabaha in še nekaterih azerbaj rižanskih področij Armeniji.« Sovjetski predsednik Gorbačov je zdaj že drugič prekinil počitnice in se vrnil v Moskvo. Uradno je njegov predčasni povratek s Krima povezan s serijo srečanj v sovjetskem vrhu o potrebnih ukrepih za prehod na tržno gospodarstvo, toda eksplozivni položaj v Zakavkazju bo nedvomno našel vidno mesto v Gorbačovovem rokovniku. Gorski Karabah je avtonomna pokrajina v Azerbajdžanu, vendar pa je velika večina njegovih prebivalcev armenske narodnosti. Odkar je na oblasti Gorbačov iz Erevana in Karabaha prihajajo stalne zahteve za vrnitev pokrajine Armeniji, od februarja leta 1988 pa je v medetničnih spopadih tam umrlo približno sto ljudi. V zadnjih 12 dneh je v črnskih getih izgubilo življenje 450 ljudi Bratomorni spopadi med Zuluji in Xhosi JOHANNESBURG — Število mrtvih v bratom°rI^a spopadih med črnskimi domorodci v Južni Afriki se v® ^ Spopadi trajajo že 12 dni, v njoih pa je doslej bilo kar,ajo smrtnih žrtev. V laseh so si Zuluji in Xhose: pvi pripadb0 Inkathi, drugi pa ANC, borba pa poteka za to, kdo ®eva-pogajal s pretorijsko vlado. Trenutno so v teku prizaCi..e0 nja, da bi prišlo do sestanka med vodjo Zulujev Butelezl'^o_ in Nelsonom Mandelo, ki pripada plemenu Xhosa. P°srjaIia vanje generala Hoiomise, šefa neodvisnega bantus j Transkei (kjer se je rodil tudi Nelson Mandela), za 5 niso obrodila sadov. ^3- Za prekinitev spopadov si prizadeva tudi N°be*0.arlje grajenec za mir, nadškof Tutu, ki pravi, da je treba sreC | med Butelezijem in Mandelo skrbno pripraviti, saj bi propad tega srečanja mnogo hujši učinek kot dejstvo, njega sploh ne bi prišlo. ^ je Inkatha je doslej zastopal samo 7 milijonov Zulujev ^0 deloval v Natalu, kjer ga je vojna z ANC doslej stala ju(ji mrtvih. Sedaj, ko je postal politična stranka, zastopa^ ^ interese delavcev, ki so se priselili iz Mozambika e. Svazilanda in ki so v mestnih getih, kot je na primer to, ki je pod nadzorstvom Xhos, hudo diskriminirani- s0 Zadnji spopadi so bili še zlasti krvavi, sv0.i. vi?f ajscr ^ dosegli v črnskih naseljih Tembisa, Vosloorus *n. ??i0 ne' Sowetu so napadli policijsko postajo, pri čemer je bi kaj policijskih agentov ranjenih in ubitih. Na sliki (telefoto AP): najhujše je bilo v Tembisi-