Leto XXII., št. 65
Ljubljana, sobota tL marca 1942-XX
Cena cent. 70
MjuDijana, ruccinijeva reletoo te. Sl-22, H1-2X
jpravmstvo ollca t —
31-24
jjaerainj oddelek: LJubljana, Pueetnt-Jeva ollca » — Telefon S1-23, »1-2. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta te 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servlzio Conti Corr. Post. No 11-3118_
u-n.i-iui.Aiy c.as3 ikšfhi vu ca oglase is Kr. Italije m inozemstva Ima Cnione PubbllcftA Italiana 8. A-,
izhaja vsak lan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 15.— za inozemstvo pa U. 22.80
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva uUca štev. 6 telefon 31-22. 31-23, 31-24
Rokopisi se ne vračajo
CONCESSION ARiA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera:
Cnione Pubbliritš Italiana S. A.
Milane
Uspešni letalski napadi
Fsi Mekili ju spopadi izvidniških oddelkov — Učinkovito bombardiranje sovražnih letališč
Glavni Stan oboroženih Sil je objavil včeraj naslednje 656. službeno vojno poročilo:
Na cirenaišivi fronti ni bilo nič omembe ▼rednega.
Letalske sile so operirale v ozračju na.1 Malto. Tri letala so hila uničena na tleh. Nemški lovci so v letalskih spopadih sestrelili 8 sovražnih letal.
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 20. marca naslednje 657. vojno poročilo:
Vzhodno od Mekiiija menjajoči sc stiki izvidniških oddelkov.
Naš lovski oddelek je takoj 7 rt čel borbo hi zavrnil sovražne bombnike, kj so skušali napasti neko letališče blizu bojišča.
Mensško ¥
Sestreljeno je bilo eno letalo tipa Curtis, več drugih pa obstreljevanih s strojnicami.
Močne italijanske in nemške edinice so obnovile silovite akcije bombardiranja proti letališčema Halfar in Ca Venezia in uničile dve letali na tleh, tretje pa v letalskem dvoboju v zraku.
Kraljica in Cesarica med ranjenci
Rim, 20. marca s. Nj. Vel. Kraljica m Imperatoricp je bila včeraj popoldne v bol_ nišnici princa Piemontskega. Obiskala je ranjence in se z njimi ljubeznivo razgovar-jala. Obisk je trajal dve uri.
Vsi sovjetsSrf napadi ssa poloteka Keršu in pri Karkovu
uspešno zavrnjeni
Iz Hitlerjevega glavnega stana. 20. marca. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objav:]o včeraj naslednje vojno poročilo:
Na polotoku fverčii so se izjalovili novi napadi sovražnika, ki jih je izvedel z manjšo silo kakor prejšnje dni.
V	Doneški kotlini so nemške in rumunske čete odbile več silnih napadov sovražnika in mu prizadejale velike izgube. Protinapadi so bili uspešni.
Tudi na drugih odsekih vzhodnega bojišča se nadaljujejo srdite obrambne borbe.
V	severni Afriki so sk»p<ne nemških bojnih letal uspešno napadie vojaške naprave v tobruški trdnjavi.
Bombardiranje letališč na Malti se je podnevi in ponoči nadaljevalo in so pri tem nastali veliki požari in eksplozije.
Nad Sredozemskim morjem so nemška letala sestrelila v letalskih spopadih 8 so-vrsižnih letal, 3 nadaljnja pa so bila uničena na tleh.
Podporočnik Strelow, prvi pilot neke lovske es kad rile, je včeraj na vzhodni fronti sestrelil 7 sovjetskih letal. .
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 20. marca. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo
Na polotoku Kerču je sovražnik zepet naoadel z močnejšimi silami. Vsi napadi s« bili po hudih bojih odbiti. Uničenih je bilo 23 sovražnikovih oklopnih vozil. Južno ed Sevastopolja je blia 18 marca uničena z letalskim torpedom velika petrolejska ladia.
Na doneškem področju so sovjetske čete ponovile svoje brezuspešne napade proti nemško-rumunskim postojankam. Krajevni napad nemških in madžarskih oddelkov je bil uspešen. V odseku vzhodno od Har-kova je bil sovražnik po zavrnitvi nadaljnjih napadov vržen nazaj in je utrpel hude izgube.
Tudi v ostalih odsekih fronte so se ponesrečili sovražnikovi napadi. Lastni napadi so prinesli nadaljnje uspehe.
Letalsko orožje je izvršilo uničujoče udarce proti zbirališčem sovjetskih oklopnih voz in tet na pelotoku Kerču in je napadalo posebno uspešno letališča ter železniške transporte v srednjem odseku fronte. Sovražnik je izgubil včeraj 62 letal, izmed katerih jih je bilo 42 sestreljenih v bojih v zraku. Pet lastnih letal se nj vrnilo.
Frankovska 46. pehotna divizija je od počel ka februarja odbila številne napade sovražnikovih sil. ki so bile mnogo v premoči, s budimj izgubami za nasprotnika in Je v 11 dneh unič?Ia 162 oklopnih voz. V zadnjih dneh se je odlikoval s posebno hrabrostjo rumunski 33. pehotni polk.
Na otoku Malti so bila bombardirana letališča in postojanke protiletalskih baterij. V Sredozemlju je oddelek nemških lovcev sestrelil tri angleška letala in dosegel tako od začetka vojne svojo 1000. zmago v zraku.
Na morju ob Angliji so nemška bojna letala v pretekli nočj potopila južno od Portlanda trgovsko ladjo s 6000 br. reg. tonami. Dve nadaljnji ladji srednje velikosti sta bili tako hudo poškodovani, da se more računati tudj z njihovim uničenjem. Nadaljnji napad* so bilj usmerjeni protj pristaniškim mestom ob angleški južni obali.
Včasu od 10. do 19. marca je izgub'! sovražnik 62 letal, od teh 28 nad Sredozemskem morjem in severno Afriko. V ist»«i času smo v borb] proti Angliji izgubili 16 lastnih letal.
Opustošenja v Petrogradu
Bern, 20. marca. s. Vesti iz Petrograda kažejo, da so se v zadnjih mesecih oblegovalne borbe srdito razvijale in da so v zadnjem času nemški bombniki in nemško topništvo vedno huje napadali oblegano mesto. Mnogo mestnih okrajev je že popolnoma razdejanih. Sredi zime je bilo treba nadalje omejiti prehrano. Pogosti nemški zaporni ogenj onemogoča razdeljevanje živil. Da bi se prihranile zaloge, so v decembru pobili vse pse. Petrogad. ki je bil nekoč arhitektonsko izredno lepo mesto, je razdejan. Admiralska palača in velika opera sta bili hudo poškodovani.
Uspešni bo ji madžarskih čet
Budimpešta, 20. maroa. d. fief goneral-nega Ctaba madžarskega honveda je včeraj
v posebnem poročilu objavil uspehe madžarskih čet, ki skupaj z nemškimi četami odbijajo sovjetske napade v južnem delu vzhodnega bojišča. Poročilo pravi;
Nekateri spre! nji oddelki naših okupacijskih čet so v sodelovanju z nemškimi četami uspešno pomagali pri odbijanju sovjetskih napadov. Sovražniku so bile prizadete hu le izgube, dočim so bile izgube na naši strani želo majhne. Na drugi strani so naše okupacijske čete očistile ozemlje za fronto boljševiških četnikev in drugih iregularnih oddelkov.
S finskega fesjišča
HelsiiiiU, marca s. iunsko vrhovno poveljništvo je snoči objavilo komunike, v katerem pr? vi. da je prišlo v zadnjih 24 urah na Kabelski ožini in okrog Aunusa do neznatnih topniških dvobojev. Finski topovi in meti' ,i granat so obstreljevali sovražnikove rove in razdejali nekaj strojniških gnezd. V južnem odseku bojišča v vzhodni Kareliji je bi1 odbit večii sovražni napad, ki ga je podpiralo tudi sovražno topništvo. Bolj proti severu so bili na delu le izvidniški oddelki.
Obnova avtobusnega
prometa v Ukrajini
Berlin, 20. marca. d. Iz Rovna v Ukrajini poročajo, da bo 23. maroa otvorjena prva nemška avtobusna proga na. ukrajinskem ozemlju. Avtobusi, kj bodo na raz-| polago občinstvu, bodo vozili med Rovnom • ir. Kijevom. Za sedaj je določeno, ia bodo v ponedeljkih in torkih vozili avtobusi iz Rovna v Kijev ob sredah in sobotah pa v obratni smeri. Nadalje javljajo iz Rovna, da so se ukrajinska gledališča pričela postopno obnavljati. Ustanovljenih je bilo tudi več potujočih gledališč, ki bodo gostovala po mestih, kjer ne premorejo lastnih odrov. Na sporedu ukrajinskih gledališč so samo domači in nemški avtorji.
Sovjetske in angleške letalske izgube
Berlin, 20. marca. s. Nemške letalske sile so v času od 1. do 7. marca uničile 1587 sovjetskih letal. Od teh je bilo v letalskih spopadih sestreljenih 1009. Nadalje je bilo v istem času uničenih 329 angleških letal, tako da so letalske sile v omenjenem tednu izločile iz borbe 1916 sovražnih letal, same pa so v tem času izgubile 292 letal.
Maršal Goring nemškim poljedelcem
Berlin, 20. marca. s. Maršal Goring je včeraj izdal proglas nemškim poljedelcem, v katerem se jim je med drugim v ime-i nu nemškega naroda zahvalil za vse, kar so storili, da je dežela dobila vse potrebno za svojo prehrano. Maršal je obeležil velike potrebe v vojnem času na področju prehrane in je poveličeval delo kmečkega prebivalstva, rekoč, da se prav tako uspešno bori v okviru skupnih naporov domovine kako vojska na fronti za dosego končne zmage.
K potopitvi pamika „Montevideo"
Buenos Aires, 20. marca. d. Argentinski list »Nacion« objavlja poročilo o potopitvi urugvajskega trgovinskega pamika »Mcnte-video« in piše. da je bil urugvajski parnik prav tako kakor čilski parnik »Tolten« v trenutku torpediranja nerazsvetljen. zaradi česar ga podmornica ni mo«?la spoznati za nevralno ladjo. List ugotavlja, da v uradnem poročilu urugvajskega zunanjega ministrstva ta važna okoliščina vobče ni bila omenjena. Po poročilih iz Montevidea je bil urogvajski parnik potopij-on že 8. marca. urugvaj s»k a vlada pa je o potopitvi zvedela šele 15. marca, ko so sc prvi preživeli člani posadke rešili na obalo Zedinjenih držav.
Buenos Aire*. 20. marca. d. V četrtek ponoči je bilo v Montevideu objavljeno da so se v luki Port of Spain na otoku Trini-dadu izkrcali nadaljnji štirje mornarji po sodke potopljenega urugvajskega pamika »Montevideo«. Po pripovedovanju teh mornarjev se je urugvajski parnik potopil na 20. stop. severne širine in 69. stop. zapadne dolžine, torej v oddaljenosti približno 1000 milj od vzhodne obale Zedinjenih držav.
Angleška propaganda
pod Edenovo kontrolo
Stockholm, 20 marca s. »Svenska Dag-bladet« objavlja v poročilu lz Londona, da bo angleSka zunanja propaganda postavljena pod kontrolo zunanjega ministra Bdena, kakor je v spodnji zbornici izjavil Attlee. Angleški politični krogi pa se kljub temu vprašujejo, ali je Eden sposoben za ta posel.
Avstralija pred hudo preiz
Ker je zelo dvomljivo, da bi mogla Amerika poslati zadostm pomoč, se bržkone tudi Avstralija ne bo mogla dolgo upirati japonskemu navalu
Sanghaj, 20. marca. s. Pozornost nacionalnih kitajskih listov je te dni posvečena Avstraliji, ki jo na splošno smatrajo za najbližji cilj velike japonske ofenzive. Po pisanju nekega lista se je bitka dejansko že začela z izkrcevanjem na Novi' Gvineji. Da je Avstralija sedaj že popolnoma osamljena in ločena od Anglije, dokazuje med drugim tudi imenovanje generala Mac Ar-thurja za vrhovnega poveljnika avstralske obrambe. Kitajski listi mislijo, da Zedinjene države ne bodo mogle pošiljati zadostnih oboroženih sil in vojnih potrebščin, ker b: Avstralija oboje potrebovala v izredno velikih količinah. Drugi listi menijo, da se bodo Japonci najbrže tudi v Avstraliji poslužili taktike istočasnih izkrcanj na več točkah, ki jim je doslej prinesla toliko uspehov na drugih področjih. Gotovo je, da je obsežnost avstralskega kontinenta branilcem prej v škodo kakor v korist. Tudi Američani občutijo, da bi izguba luke Port Moresby na Novi Gvineji pomenila začetek konca za Avstralijo, ki bi bila izpostavljena vedno jačjemu japonskemu bombardiranju. V japonskih vo-jašk h krogih na Kitajskem so prepričani, da je usoda Avstralije že zapečatena da ?e avstralska vojska ne bo mogla dolgo upirati zaletu japonskih oboroženih sil. ki so pripravljene na silovito ofenzivo. To mnenje je potrdil tudi zastopnik japonske mornarice, k; prav teko izključuje, da bi mogle Zedinjene države poslati primerne rezerve, ker is Pacifik vedno bolj pod kontrolo japonske vojne mornarice.
Rim, 20. marca. s. »Daily Mail« objavlja članek Knickerbockerja pod naslovom »Avstralija ni prevelika, da bi ne bilo mogoče vdreti vanjo, posebno giede na japonski način rojevanja«. V svojem članku naglasa Knickerboeker, da je Avstralija poslednja postojanka zavezniškega sveta v borbi preti japonskim silam. Ce bi se je sovražnik polastil, bi postala trdnjava. i2 katere bi ga zlepa ne bilo mogoče pregnati, ker bj tedaj zavezniške sile morale nastopati proti Japonski z daljnih Aleutskih otokov in z Aljaske. Fantastični načrti pa se uresničujejo, če se hladno pretehta potek vojne na Pacifiškem oceanu. Clankar opozarja posebno na japonske letalske sile in na povsem novo strategijo, s katero Japonci metodično in z vso naglico zavzemajo eno letališče za drugim. Knickerboeker navaja frazo nekega Avstralca, ki je dejal: »Dobri Američani, prosimo vas, da ne čakate, dekler ne spoznate potrebe, da nam pošljete kako pomoč, marveč nam jo pošljite, preden bodo naša mesta pogorela. Ne dopustite, da bi Avstralija postala nov primer gesla: Premalo in prekasno!«
O Javi je Knickerbocker napisal: »Ko smo zapustili Javo, smo vedeli, da je otok padel, noben novinar pa ni menil, da bo za to potrebnih samo šest dni.«
Nesoglasja med Curtinom
ln londonsko vlado
Stockholm, 20. marca d. Med britansko vlado v Londonu in avstralskim min. predsednikom Curtinom je prišlo do zelo zanimivega dvoboja v zvezi z imenovanjem avstralskega ministra Caseya na odgovorno mesto na Bližnjem vzhodu. Ta dvoboj se je v četrtek zvečer nadaljeval, ko je avstralski min. predsednik Curtin izjavil, da avstralska vlada ni bila obveščena, da bo minister Casey imenovan za zastopnika britanskega vojnega kabineta na Bližnjem vzhodu. Avstralski min. predsednik je še pripomnil, da avstralska vlada tudi ni bila vprašana, ali je s tem imenovanjem sporazumna. S polsluž-benega mesta v Londonu pa označujejo trditve avstralskega min. predsednika za netočne in je bilo v četrtek zvečer nasprotno objavljeno, da je bila avstralska vlada informirana o imenovanju ministra Caseya za predstavnika britanskega vojnega kabineta na Bližnjem vzhodu.
Sanghaj, 20. marca. d. K sporu med predsednikom avstralske vlade Curtinom in angleško vlado v Londonu javljajo iz Canberre, da je avstralski ministrski predsednik Curtin izjavil, da bo na seji 'avstralskega parlamenta 25. marca objavil vsa pisma in brzojavke, ki so bile izmenjane med njim in predsednikom anglefke vlade Churchillom in ministrom Ca^cvem v zvezi z imenovanjem ministra Caseya za reprezentanta britanskega vojnega kabineta na Bližnjem vzhodu. Kakor znano, je bil Ca se v imenovan na mesto reprerentanta na Bližnjem vzhodu kot namestnik Lvtlettona.
Obrambne priprave
v Novi Zelandiji
Rim, 20. marca. s. Kakor poroča ang^-ška polslužbena agencija, je novozelandski min. predsednik Fraser v novozelandski zbornici podal daljšo izjavo, v kateri je med drugim dejal, da je sedaj v vojni nastopilo razdobje, v katerem si zavezniške sile ne smejo dovoliti niti ene napake.
Sanghaj, 20. marca. d. Novozelandska vlada je po informacijah iz Wellingtona odredila, da se v bodeče na ozemlju Nove Zelandije brez posebnega dovoljenja ne smejo pričeti nobena zasebna gradbena dela. Odlok je bil izdan zaradi tega. da bi 9» vsa industrija in vso razpoložljive delovne sile mobilizirale a. izvršitev obrambnih del po izdelanem vladnem načrtu. Tudi ta odlok priča, da gledajo v odgovornih novozelandskih krogih na bližnji japonski napad kot na neizogibno nujnost.
Napad na Port Moresby
Salgon, 20. marca. s. Iz Canberre poročajo, da so večje skupine japonskih težkih bombnikov' včeraj dopoldne znova napadle Port Moresby. Napad je trajal pol ure. V glavnem so japonska letala napadala pristaniške naprave.
Japonska letala nad Salomonskimi otoki
Sanghaj. 20. marca. d. Japonska letala so v četrtek v manjših skupinah preletela tudi Salomonske otoke, ki se razprostirajo vzhodno od Nove Gvineje. Kakor javljajo poročila iz Melbourna, so japonska letala na tem otočju bombardirala razne cilje, glede rezultatov pa trdijo avstralska poročila, da je bila povzročena le manjša škoda, dočim človeških žrtev ni bilo.
Na Sumatri
Bangkok, 20. marca s. Z japonskega oporišča na Sumatri poročajo, da so japonske čete, ki 50 st 12. marca izkrcale v Labu-hanruku na severnovzhodni obali otoka, v torek zavzti Pedang na nasprotni obali. Japonske sita so v 6 dneh prodrle preko cto-ka na dr.eo obalo. V tem času so prodirale skoraj po 100 km na dan.
Poslednji nizozemski odpor na Javi strt
Surabaja, 20. marca. s. Včeraj so japonske čete na otoku Javi strle še poslednji sovražni odpor. Sedaj je tudi vzhodni del otoka popolnoma pod japonsko oblastjo. Japonske čete so prodrle 100 km daleč na vzhod od Surabaje in so zavzele po vrsti Silubondo, Bondoveso in Bamjuvangi ob Balijski ožini. Bamjuvangi je branilo 250 nizozemskih vojakov.
Tokio, 20 marca. s. Po poročilih z Jave je sultan Jogjakarta izjavil, da hoče sodelovati z japonskimi oblastmi v dobro svoje dežele.
Japonski plen na Tlmorju
Tokjo, k>0. marca s. Na otoku Tlmor so Japonci zaplenili dva topova. 12 tankov, 90 avtomobilskih vozil, 30 protiletalskih in protitankovskih topov ter 45 strojnic, zajeli pa 1208 ujetnikov.
O j scena japonski napadi na Corregidor
Tokio, ?o marca s. »Asahi Sinbun« poroča, da so se japonska ofenziva na Bata-anskem pou.toku in napadi na Corregidor v zadnjih dneh silno ojačili. Japonski bombniki neprestano bombardirajo utrdbe na Corregido-ju. Po vesteh iz VVashingtona priznavajo ameriški krogi, da se je razvnel silea japonski napad in da je morala ameriških in filipinskih čet po odhodu generala Mac Arthurja močno padla.
Premestitev ameriških poveljnikov s Filipinov
Stockholm, 20. marca. d. V četrtek zvečer je po poročilih iz Washingtona ameriško mornariško ministrstvo objavilo dodatni komunike o premestitvi ameriških poveljnikov s Filipinov. Komunike pravi, da je sedaj tudi ameriški admiral Francis Rockwell, bivši poveljnik ameriškega 16. pomorskega distrikta, ki je imel svoj glavni stan v Cavitu na Filipinih, zapustil poslednjo ameriško obrambno postojanko na polotoku Battaanu. Nadalje pravi komunike, da je admiral Rockvvell odpotoval s Filipinov skupaj s poveljnikom ameriških kopnih sil generalom Mac Arthurjem in da je že v Melbournu v Avstraliji. Službeno vvashingtonsko poročilo ne navaja nobenih podrobnosti glede značaja novega poveljstva, ki je bilo poverjeno admiralu Rock-v/ellu. V poučenih washingtonskih krogih sodijo, da bo Rockvvell imenovan najbrže za vrhovnega poveljnika zavezniških pomorskih sil v jugozapadnem Pacifiku, sltč-no, kakor je bil general Mac Arthur imenovan za poveljnika zavezniških kopnih siL
Japonci zasedli otok Mindoro
šanghaj, 20. marca s. Z nekega japonskega oporišča na Filipinskem otočju poročajo. da so se Japonci po padcu mesta San Jose pelastili sedaj že vsega otoka Mindoro. Mesto je branil bataljon sovražnih sil, ki se je predal brez vsakega odpora. Otok Mindoro je po velikosti sedmi filipinski otok.
V Birmi
Tokio, 20. marca. s. Japonske čete so zavzele birmansko pristanišče Basein. Angleške čete so se umaknile proti severovzhodu. S tem so Angleži izgubili poslednjo pomorsko prometno zvezo z birmansko obalo. Japonci prodirajo sedaj po doftnah Iravadija in Sitanga proti severu. Blizu Tungua in Proma so se razvile hude borbe.
Rim, 20. marca. s. Angleška polslužbena agencija je objavila, da so se angleške sile, ki operirajo v Birmi, umaknile iz Tara-vadija.
Buenos Aires, 20. marca. s. Vojno ministrstvo v Wash>ingtonu je objavilo, da je bil ameriški general Stimvvell po prstanku Cangkaiška imenovan za poveljnika 5. in 6. kitajske armčje, ki operrata v Birmi.
Potopljena hv*ifska
pomožna vojna ladja
Bangkok, ?0. marca s. V New Delhiju je bflo službei-o objavljeno, da so sovražne sile potopile indijsko pomožno vojno ladjo »Sofija Ma ijac. Del posadke je utonil. «
Zatemnitev na Ccjlonu
Bangkok, 20. marca. s. V London je prispela vest, da je otok Ceylon ponoči popolnoma zatemnjen. Hoteli in gledališča so zaprti. Vsi zasebni avtomobili so bili re-kvirirani. Na otoku doslej nj bilo protiletalskih zaklonišč in jih sedaj v naglici grade veliki oddelki delavcev. V Colombo in druge kraje na otoku so prispeli kontingenti indijskih čet.
Poročilo generala Bennetta o bsf.h na Malsp
Saigon, 20. marca. s. Iz Canberre poročajo, da je general Coruon Bennett, bivši poveljnik avstralskih sil na Malajskem polotoku, ki .je pribežal v Avstralijo v trenutku, ko se je Singapur Japoncem predal, izjavil, da pripravlja posebno poročilo o operacijah na Malajskem polotoku, ki ga bo predložil britanski in avstralska vladi.
Obnova radijske postaje v Sissga^isni
Sanghaj, 20. marca d. V okviru splošne obnove Singapura popravljajo tudi tamkajšnje radijske postaje, ki so pred okupacijo mesta po japonskih četah ustavile obratovanje. V merodajnih krogih računajo, da bo glavna radijska postaja v Singapuru pričela zopet oddajati v začetku prihodnjega meseca.
Jap^žtska bo razširila vojsao izven Azije
Tokio, 20 marca (Dcmei). Član tiskovnega urada japonskih oboroženih sil major Kinso Naktjima je imel v četrtek zvečer po tckijsiiem radiu govor, v katerem je naglasil, cia je Japonska sedaj pripravljena. da prične zares pravo borbo proti Veliki Britaniji in Ameriki. Naglasil je, da se morajo b>rbe, ki jih je doslej Japonska vodila proti zavezniškim silam, in doslej dosežene japt neke zmage nad njimi smatrati bolj kot priprava za glavno vojno, ki se bo šele pričela. Cilj japonskih oboroženih sil je docela streti Veliko Britanijo ln Zedinjene dr?&ve. V nadaljnjih svojih' izvaja, njih je major Nakajima naglasil, da se bodoče borbi Japonske z zavezniškimi silami ne bodo bile na azijskih področjih, ter je celo izraz i svoje obžalovanje, kar je morala doslej Azija na svojih tleh prenašati vse težave bojevanja.
Odlikovani japansfd oficirji
Tokio, 20. marca. (Domei.) V vojnem ministrstvu je bil danes objavljen seznam 996 japonskih častnikov, ki jih je cesar odlikoval za posebne zasluge v vojaški službi. Med odlikovanimi častniki ie tudi več članov japonske cesarske rodbine.
TeleSons&a zveza med Tokijem in Kabulom
Tokio. 20. marca. (Domei). Prometno ministrstvo je objavilo, da je bila otvorjena direktna telefonska zveza med Tokijem in glavnim mestom Afganistana, Kabu-lom. Promet se je pričel z današnjim dnem.
Pesimizem čungfdnške vlade
Tokio, 20. marca s. List j>Yomiuri« poroča iz šanghaja, da je zastopnik čungkin-ške vlade v govoru, ki ga je imel po radiu, pokazal izredno velik pesimizem, izjavljajoč med drugim, da nima nobene vere v čudeže, ki .jih obljubljajo Angleži, Američani in Scvjeti-
Japonski protest
v Rao de Janeiru
Tokio, 20 marca s. Agencija Domei poroča, da ~e japonska vlada protestirala v Rio de Janeiru zaradi proti japonskega gibanja v Br ožili ji in zaradi predsedniškega dekreta, s katerim je bila odrejena zaplemba premoženja, ki je pripadalo državljanom osi. V protestu pravi japonska vlada, da smatra brazilsko vlado za odgovorno za sleherni razvoj dogodkov, ki bi ga povzročile protijaponske demonstracije in omenjeni predsedniški dekret.
Japonski protest je bil poslan v Brazilijo s posredovanjem španske vlade, ki je v Rio de Janeiru za ves čas vojne prevzela zastopstvo japonskih interesov.
Včeraj popoldne je japonsko zunanje ministrstvo objavilo polslužbeno izjavo, v kateri pravi, da je Japonska protestirala v Braziliji zaradi represalij, ki jih je pokrenila brazilska vlada zaradi potapljanja brazilskih ladij na Atlantskem oceanu. Japonska polslužbena izjava obeležuje brazilske ukre_ pe za ilegalne ne le glede na njihovo vsebino, marveč tudi spričo okoliščine, da so bih uveljavljeni brez prejšnjih opozoril. Polslužbena izjava opozarja na to, kako Japonci korektno postopajo z brazilskimi državljan: na Japonskem^ tn na sodelovanje miroljubnih Japoncev v Braziliji z brazilskim rarodom.
Pogajanja med Japonsko
in Sovjetsko zvezo
Tokio, 20. marca. (Domei.) Na konferenci zastopnikov tujega tiska je službeni zasitop-ik japonskega informacijskega urada izjavil. da se nadailjujejo pogajanja med Japonsko in Sovjetsko zvezo glede nesreč, ki so jih sovjetske blodeče mine povzročile japonskim ladjam na Japonskem morju. Gleda novih incidentov, ki so jih povzročil, blodeče sovjetske mine, si«er ž» nd nikakih službenih poročil, vendar pa j« verjetno, da sm bile zadnji čas zaradi minsikih eksplozij potopljene še tri japonske ribiška ladje.
■ = 2 ===== Umor dijaka Župca
Kallay o madžarski zunanji politiki
Madžarska bo tudi v bodoče ostala trdno ob strani Italije
in Nemčije
Gospodarstvo
Dr. Funk o nemških valutnih vprašanjih
Budimpešta, 20. marca. s. Min. predsednik Kallay je podal včeraj v poslanski zbornici važne zunanje in notranje politične izjave. Predvsem je naglasil, da bo nova vlada nadaljevala politiko prejšnje vlade. Madžarska mora posvetiti vse svoje skrbi in vse svoje sile vojni, ki je tudi njena vojna. Madžarski narod se dejansko bori za varnost državnih mej in za obrambo civilizacije, ki jo ogroža Moskva. Madžarska zunanja politika se ravna po nacionalnih interesih in se opira stalno na politiko osi. Madžarska stopa z neomajno vero ob strani Nemčije in Italije v borbi za restavracijo Evrope v okviru novega in pravičnega reda. Naše mesto je neomajno zvesto ob Nemčiji in Italiji in bo tako tudi ostalo v bodoče, ko bo dosežena zmaga in se bo nova Evropa organizirala.
Zbornica je sprejela te izjave predsednika vlade z velikim navdušenjem. Poslanci so vstajali s sedežev in vzklikali Du-ceju in Hitlerju.
Lizbona, 20. marca. d. Angleški listi poročajo o novih omejitvah v prehrani angleškega prebivalstva, kakor tudi o bližnjem racioniranju potrošnje premoga, plina in električnega toka. »Daily Mail« piše, da je proizvodnja premoga v angleških rudnikih docela nezadostna, da bi mogla kriti potrošnjo v sedanjem obsegu. V ostrih besedah očita list britanskim vojaškim oblastem, da so celo leto odločno zavračale vsa prizadevanja civilnih oblasti, da bi iz armade odpustili rudarje, ki so potrebni za delo v premogovnikih. Nato pravd list. da se je poveljništvo britanskih letalskih sil in vojne mornarice šele sedaj pod pritiskom razmer odločilo, da bo odpustilo rudarje, v kolikor iz Anglije še niso bili odposlani drugam na vojaško službovanje. List opozarja, da je delavski minister obljubil že meseca januarja industrijskim podjetjem, da bodo dobila na razpolago 20.000 mož. ki služijo v armadi, toda ta obljuba še do danes ni bila izpolnjena. Število rudar jev pada od leta do leta, ker mladi delavci
Ankara, ?0. marca s. Predsednik republike Ismf.t Ineni je imel v Smirni govor, v katerem je naglasil, da je Turčija poleg še nekaterih drugih držav ostala izven vojne, da pa so jo posledice vojne kljub temu zadele. Vedno smo jasno proglašali svojo politiko, je dejal, nasproti vojujočim se dr_ žavam kanemo dobro v«ljo in izpolnjujemo svoje pogodi ene obveznosti. Z državami, ki so v vojni, je nevtralna in prijateljska politika težavna, toda vlada republike, Ki se opira na veliko narodno skupščino, nadaljuje to svojo politiko z vsemi silami v vojni in podaja tako dokaze svoje moči in svojega zaupanja. Ni problema, ki bi ne bil rešen in spričo katerega bi se mogli spreti z vojujočimi se državami. Na našem obzorju ni nobenega oblaka. Ostanimo previdni in se ogradimo pred vsako napovedjo glede poteka" vojne. Spričo obširnega področja in zapletenega razvoja vojne je treba upoštevati sleherno možnost. Podvzeli smo vse potrebne ukrepe, naša odločitev za bodočnost je enostavna in jasna: Prizadevali si bomo ostati izven vojne, če pa se to ne bo rreglo zgoditi, bomo častno in dostojno izpolnili svojo dolžnost do domovine. Z zaupanjem gledamo v pomlad, je zaključil predsednik, in se zanašamo na svojo moč, ki se ne opira samo na naše orožje, marveč tudi na dobro voljo in odločnost.
Angleške bombe
na turško mesto
Ankara, 20. marca. s. Anatolska agencija je objavila: Angleški poslanik je bil v zunanjem ministrstvu in je izjavil, da ni izključeno, da so angleška letala po pomoti bombardirala Milas. Angleška vlada bo uvedla preiskavo, a za vsak primer že sedaj izraža svoje globoko obžalovanje, če se bo izkazalo, da so v resnici angleška letala po pomoti bombardirala turško mesto, bo angleška vlada plačala odškodnino.
Aretacija sovjetskega
novinarja v Turčiji
Sofija, 20. marca s. >Utro<r objavlja vest iz Ankare, da je turška policija v vlaku aretirala bivega poročevalca agencije Tass v Sofiji, Mcrozova, ki se je mudil v Sofiji do preteklega poletja in se je po izbruhu vojne s Sovjetsko zvezo umaknil v Turčijo. Vse kaže, ca je bila njegova aretacija v zvezi z atentatom na nemškega poslanika v Ankari v Papena.
Trgovinska pogajanja
med Turčijo in Švico
Ankara. 20. marca. d. Trgovinska pogajanja med Turčijo in Švico, ki se razvijajo v Ankari, so že tako napredovala, da bo po sedanjih dispozicijah že ob koncu tedna podpisana nova trgovinska pogodba med obema državama. S poučene strani se je zvedelo, da bo po novi pogodbi Švica dobavila Turčiji predvsem nekatere nujno potrebne industrijske izdelke, medtem ko bo Turčija oskrbovala Švico s surovinami. Z novo trgovinsko pogodbo se bo gospodarska povezanost Turčije z Evropo še nadalje okrepila in prav v tem je treba videti glavni uspeh uspešno zaključenih pogajanj med obema državama.
Snežni viharji na švedskem
Stockholm, 20 marca. s. V Švedski divjajo že nekaj dni silni snežni viharji in so nastale hude ovire v prometu, posebno v južnih krajih. Dovoz mleka v Stcckholm se je v teh dneh zmanjšal za 40%.
Huda zima na Danskem
Kodanj, 21. marca s. V Kodanju je divjal včeraj silen snežni vihar. Ves promet v mestu je bil prekinjen. Oskrba prebivalstva je naletela na hude težave. 50«/0 divjačine je poginilo v danskih gozdovih zaradi mraza.
Predsednik vlade je opozoril na potrebo, da se tudi notranja fronta vedno bolj konsolidira, tako da bo narod vreden vojakov, ki se bore na bojiščih. Vlada je sklenila ojačiti svoje delovanje v pogledu izločanja slehernega židovskega vpliva na življenje v državi. Nazadnje je izrazil svoje prepričanje, da se bo vojna zaključila z zmago osi in zaveznikov ter je pozval madžarski narod, naj se še tesneje trne in disciplinirano zastavi vse svoje sile za uspeh države.
Popoldne je Kallay podal podobne izjave tudi v zgornji zbornici.
Budimpešta, 20. marca s. Te dni namerava madžarska vlada predložiti poslanski zbornici načrt zakona za takojšnjo razlastitev Sidov. Centralni odbor vladne stranke je v glavnem že odobril načrt novega zakona. Po tem zakonu bo Židom odvzetih 780.000 oralov zemlje. Razlaščenih bo med drugimi 54 židovskih veleposestnikov.
bolje zaslužijo v municijskih tovarnah in jih nič na svetu ne more več pripraviti, da bi šli na delo v premogovnike.
Nadalje poroča omenjeni londonski list, da bo z uredbo oskrbovalnega ministra Andrewa Duncana ponovno omejena potrošnja papirja. Pomanjkanje papirja postaja od dne do dne občutnejše. Nadalje bo ustavljeno izdelovanje kositrnih ali vsaj pokosit renih prevlek za zamaske, izdelovanje vsakovrstnih tub za kreme in mazila, izdelovanje kovinskih listov za zavijanje vsakovrstnega blaga. List napoveduje tudi uredbo oskrbovalnega ministra o izdelovanju zavojev in posod za čaj. kavo, za mleko v prahu, za vsakovrstne mlečne izdelke, tobak, olja in barve.
V okviru ponovnih velikih omejitev v dodeljevanju bencina so določene tudi velike omejitve v londonskem avtobusnem prometu. Bržkone bo v opoldanskih urah več avtobusnih prog v Londonu popolnoma ustavilo obratovanje.
Angleške skrbi
zaradi Madagaskarja
Budimpeštanski list »Pester Lloyd« je objavil pred dnevi naslednje poročilo agencije INB iz Londona:
Vprašanje Madagaskarja se vedno bclj pogosto javlja v angleških listih in v angleški javnosti. Lista »Evening Standard« in »Star« sta pred kratkim opozorila na nevarnosti. ki groze temu francoskemu otoku z japonske strani. Prvič se sedaj pojavlja v zvezi z Madagaskarjem konkretna nevarnost. piše list »Evening Standard«, da Nemčija in Japonska združita svoje oborožene sile. Ako bi se to zgodilo, nadaljuje list. bi pomenilo pokop vse zavezniške strategije. Dolgoletna prizadevanja bi ne megla več nadomestiti izgube, ki bi jo povzročila združitev 'nemških in japonskih oboroženih sil na Indijskem oceanu.
List »Star« zlasti polemizira z vlado v Vichyju in pravi, da ni mogoče več verjeti zagotovilom francoske vlade. V političnih krogih pa zatrjujejo, da v Londonu vse preveč zaupajo izjavam francoskega admirala Darlana, podpredsednika francoske vlade. Res je sicer, da je razdalja med Sin-gapurom in Madagaskarjem precej velika, vendar pa ne tolikšna, da bi je ne mogla premagati japonska mornarica, ki bi jo na Madagaskarju snrejeli prijateljsko. Generalni guverner otoka je namreč znan kot velik sovražnik Angležev, vrhovni poveljnik otoka general Jaunau pa velja za človeka vichvjskega zaupanja. Na drugi strani pa ni nikakih znakov, da bi zavezniki nameravali v tem pogledu kaj ukreniti in preorečiti načrte, ki bi lahko postali zanje usodni.
Asneriške pomorske izgube
"Buenos Aires, 20. marca. s. Severnoameriško vojno ministrstvo je objavilo, da je bilo pri umiku s Filipinov in Jave uničenih več ameriških vojnih ladij. Tako je uničena v Manili podmornica »Shark«, v Surabaji pa rušilca »Sel Lion« in »Stevvard«, ki so ju popravljali v tamošnji ladjedelnici.
Popis moških za vojaško služba v Ameriki
Stockholm, 20. marca. d. Iz VVashingtona poročajo v četrtek zvečer, da je bila za 27. aprila odrejena splošna registracija vseh moških ameriških državljanov v starosti od 45. do 64. leta. To pomeni četrto in poslednjo registracijo v Zedinjenih državah, ki zajema vse moške, zavezane po zakonu službovanja v vojski. Po mnenju poučenih washingtonskih krogov računajo, da bo 27. aprila registriranih približno 11 milijonov Američanov, ki pa ne bodo uvrščeni v armado kakor mlajši obvezniki, marveč bodo vpoklicani v vojaško službovanje le v okviru posebno vojaško važnih akoij.
Veleposlanik Ošsma
na obisku v Bratislavi
Bratislava, 20. marca. d. Japonski veleposlanik v Berlinu general Ošima je prispel skupaj z japonskim poslanikom pri slovaski vladi v Bratislavo. Japonska državnika se bosta v slovaški prestolnici mudila tri dni.
Volitve v japonski parlament
Tokio, 20. marca. s. Razširila se je vest, da je japonska vlada sklenila 30. aprila razpisati splošne poslanske volitve.
Angleži proti švicarskemu izvozu po morju
Bern, 20. marca. s. Veliki svet baselskega kantona je razpravljal o velikem vznemirjenju, ki je nastalo med prebivalstvom, ker je angleška vlada razglasila, da od 30. aprila dalje ne bo pustila prevažati po morju šviearskega blaga, ki ne bo najmanj 95% švicarskega izvora, marveč se bo preko Švice izvažalo iz osnih držav. Sem spada tudi premog. Za baselsko kemijsko industrijo bi ta ukrep pomenil pravo katastrofo. Na tisoče delavcev bi ostalo brez dela. že ob koncu februarja je bilo v Baslu 1900 brezposelnih.
Ljubljana, 20. marca.
Pred nekoliko dnevi je odšel v večnost Franc Župec, ki so mu, komaj 22letnemu, prekinili mlado življenje oni temni elementi, katerim je bilo Zupčevo delovanje trn v peti. Dijak Župec je položil svoje življenje na žrtvenik visoke misli sodelovanja med italijanskimi oblastmi in slovenskim ljudstvom, misli, ki edina jamči mir, red javno varnost v naši pokrajini.
Franc Župec je bil sin siromašnih staršev, ki so le s skrajno požrtvovalnostjo lahko dali svojemu otroku priliko za učenje; bil je nadpovprečno nadarjen ter je s svojo veliko vztrajnostjo in pridnostjo premagoval težave vsakdanjega življenju, saj mu življenjska pot kot siromaku ni bila postlana z rožicami. Zaradi svojih duševnih kvalitet je užival velik ugled med svojimi tovariši katoliškega svetovnega nazora, bil pa je tudi v pogledu fizičnega izživljanja dober voditelj svojim somišljenikom. Udeleževal se je z navdušenjem športnega življenja in je z redko vnemo in lepimi uspehi vodil dijaški športni krožek.
Zaradi te svoje vsestranske in idealne delavnosti je bil tudi izbran, da predstavlja slovensko visokošolsko dijaštvo v novo-osnovani Vseučiliški Organizaciji, ki si je stavila za nalogo. da v nendh prilikah neokrnjeno očuva visoko izročilo našem najvišjega znanstvenega zavoda. Prav nikakršnega dvoma ni, da so ga pri tem vodili naj-idealneiši nagibi in je pr.koinik to dejstvo zapečatil tudi s svoio krvjo in s svojim mladim življen!em. Komunisti, zapriseženi sovražnika vsakega reda. so v njegovi pre-močrtnosti in v njegoii žilavi delavnosti videli veliko opasnost, dr*i ie Žurec prevzel zaupniško mesto z edinim namenom, da poman-t tovarišem in zp"aruie ogroženi obstoj nereda vseučilišča. Videli so. kako njegov vzgled vleče, kako m;sel vzajemnega sodelm'anja pridobiva vedno več tal. zato se jim ie porodila zla nakana da sma\njo s peti ravno njega kot n - 'opaznejšega nasprotnika.
Kakor p* je umor dijaka Žvvca v?e obsodbe vreden, ie vendar lahko vsakdo prepričan. da se delci'anje, ki ga ie pokojni posvetil s sx-'ofo ktvio. ne bo ustavilo, marveč da sc bodo v katoliških vrstah našli tova-iši, ki bodo nadaHtvali začeto delo, stopali verno no njegovih sto&nfoh in skrhali. da dovt-? sem?, ki g:i je posejal pokojni Franc Župec.
*
Včv~a; popnTdne ob 14. se ie \rrš'l rogreb vseučiVškefia diiaka Franceta Župca. ki mu ie roka komunista iz zasede ugasnila luč življenja minuli ponedeljek. 16. t. m., zvečer.
Pri žalnem obredu *o bili navzočir pomočnik prefekta D/vid k' h za~tonal Viso-kega komisarja, nrdkovmk De P:"nzo v zastopstvu ip;l'a Armij"keca Zbora. ljubljanski škof dr. Orefcrii Pc7.mar> inž. Car-ra. zauoršk JJubHar.skn Vseučiliški Organizacije. knt zd*tonn>k 7.vp.rr>ega Tamika. dr. M:'ko Kot. rek*ur vseučilišča, dt. Alesa-ni. podtajnik l i^bV^^kca Foš&ja. dekana pravne in ter/nške fakultete. mno«o profe-snrje.v vsenčM?ča. zast^^^škov oblasti kakih 1000 dijakov in velika množica občinstva.
Ko so k "s t o prinesli iz kapele, kjer se je *~'inJu poklonilo mnr-fio tovarišev pokojnika. je eden izmed njih p-ed krsto r*-tdal izčrpen življenjepis padle fin dijaka. Podčrtal je p • o nesebično delovanje v razn!h katoliških dijaških društvih ter zlasti nie-finve organ'zatorske srnosobnosti. ki so se izkazale tako v diiaškem športnem klubu kakor v I.. U. O., kjer ie opravljal visoko funkcijo podzaupmka. Franc Župec je na tem mestu vztra;nn pospeše\'al neoprano poslovanje vseučilišča.
Govornik je nato orisal idealno živi i "nje mlade&a pokojnika, ki je med velikimi gmotnimi težavami dovršil gimnazijo v Mariboru in se predlanskim vrrsal na pravno fakulteto univerze v Ljubljani. Nato je ožigosal morilsko roko. ki ie ubila to mnogo obetajoče mlado življenje.
Po blagoslovu se je razvil velikanski sprevod na pokopališče, ki je pač dokazal, da večina naše javnosti ceni idejo pokojnega Župca in da odločno obsoja zločinsko početje peščice ki ji je bil pokojnik z vso pravico nasproten.
K**?**isaria za občini
Gorenji Logatec in Tržišče
Ljubljana, 20. marca
Z današnjim ukazom je Visoki Komisar razpustil redno upravo občine Gorenji Logatec in je imenoval za izrednega občinskega komisarja Fašista Giannantonia Crucila.
Ljubljana, 20. marca
Z današnjim ukazom je Visoki Komisar razpustil redno občinsko upravo občine Tržišče in imenoval za izrednega občinskega komisarja Fašista Reschigga Marija, pok. Massimiliana.
Obnova pooblastil
za avtomobilski promet
Z odredbo št. 46. z dne 12. marca 1942-XX je bil podaljšan rok o ukinitvi pooblastil za avtomobilski promet na bencinski pogon, za motorje in tricikle do 30. junija 1942-XX, ne da bi bilo za to treba vložiti posebno prošnjo.
Ta ukrep pa se ne tiče posebnih pooblastil za avtomobilski promet na prazntKe, izven pokrajine in v nočnih urah, ki jih je treba vsslej obnoviti ob zapadlosti in v tem smislu vložiti prošnjo na urad za civilno motorizacijo.
Počitniške kolonije GILL-a
Poveljništvc GILL-a pripravlja vse potrebno, da bo poleti odšlo v početniške kolonije 5000 slovenskih otrok. Priredil se bo poseben tečaj za nadzornice, ki bo trajal 3 mesece. Tega tečaja se bodo udeležile tudi Slovenke.
Parnik „Trepča" potopljen
Rim, 20 marca s. Severnoameriško ministrstvo je objavilo, da sta bila na Atlantskem oceanu torpedirana neki bivši jugoslovanski in neki šivedski tovorni parnik, ld sta bila v službi zaveznikov. Torpedira-ni bivše jugoslovenski parnik je 5052-ton-ska ladja »Trepča«.
Poplave v Banatu
Bukarešta, 20. marca s. Generalna direkcija za kontrolo voda je snoči objavila, da so bile zaradi odjuge poplavljene štiri pokrajine v Banatu. Prebivalstvo so morali iz poplavljenih krajev evakuirati.
Na občnem zboru nemške Reichsbanke je nemški državni gospodarski minister in predsednik Reichsbanke dr. Funk zanimivo razpravljal o nemških valutnih in gospodarskih problemih ter je med drugim navedel naslednje:
Dirigiranje denarnega trga za kritje znatno naraslih finančnih potreb države in oboroževalne industrije, kakor tudi ureditev plaČi'noga in kreditnega prometa v zasedenih ozemljih je zahtevala °d nemške Reichsbanke v preteklem letu rastočo odgovornost. Delo je bilo izvršeno, čeprav je morala Reichsbanka oddati polovico svojega strokovnega osebja, bodisi za službo v vojski ali pa za vršitev nalog, ki so v zvezi s plačilnim in kreditnim prometom v zasedenih ozemljih. Obseg produkcije in dela nemškega naroda, kakor tudi trdno zaupanje v Flihrerja in končno zmago je zajamfrlo stabilnost nemške valute. Najboljša garancija za valuto v vojni je obseg vojne produkcije in pravočasna skrb za kritje rastočih vojnih potreb. S koncentracijo proizvodnje, z racionalno uporabo razpoložljivih delovnih močf in s pospeševanjem plačila mezd po storitvi se bo nemška oboroževalna proizvodnja še nadalje dvignila in pocenila.
Celotna proizvodnja Nemčije se je lani nadalje dvignila. Predvsem je narasla obo_ roževalna proizvodnja in sicer na breme proizvodnje potrošnih dobrin, od katerih je zopet vojska prevzela rastoči delež, tako da se je civilna potrošnja nadalje skrčila. Dohodki prebivalstva so v večji meri narasli, kakor celotna proizvodnja. Razpoložljiva denarna sredstva gospodarstva so narasla spričo polne zaposlitve, vključitve novih delovnih moči, povečanja zneskov pod. por, izpraznitve zalog, kakor tudi s tekočim ustvarjanjem kredita. Nesoglasje med denarno in blagovno stranjo gospodarstva je v vsaki, dolgo trajajoči vojni neizogibno. To pa ne pomeni, da se mora tem pojavom pustiti prosta pot, ker se dajo posledice vsekakor orr.ejiti in držati v znosnih mejah. Prcblem se da rešiti z blagovne strani s tem, da se proizvodnja dobrin poveča in poceni, z denarne strani pa tako, da se s povečanim obdavčenjem zmanjšajo dohodki. Na j ve ."ji uspeh se obeta pri istočasni uporabi obeh metod, kar je sedaj v teku. Proizvodnja se stalno dviga, zboljšuje in pocenjuje, vendar tako, da pomanjkanje življenjsko važnih potrošnih dobrin ne povzroča Ladovanje storitve. Z vseh teh strani ne mere imeti nemški narod povoda za zaskrbljenost.
Glede vojrega dolga spričo sedanjega stanja sploh niso na mestu pomisleki. Ta vojni doig po zmagovitem zaključku vojne ne bo predstavljal problema, tudi pri daljšem trajanju vojne, saj bo imela Nemčija potem v zadostnem obsegu na razpolago cenene surcvine in delovne moči, da se ta dolg odpis ca. Potem tudi klirinški dolgovi Nemčije ne bodo povzročali težkoč, saj bo potem vsa nemška delovna in produkcijska sposobnost na razpolago za proizvodnjo potresnih ln kulturnih dobrin in za obnovo Evrope ter za dvig življenjskega standarda
evropskih narodov. Danes pa je nemški narod v borbi z boljševizmom in angleško-ameriškim imperializmom in ne more proizvajati mirnodobnih dobrin. Danes se nemški delavci r,e borijo samo za Nemčijo, temveč za evropsko kulturo in svobodo, torej za kulturo in svobodo evropskih dežel, ki si danes zaradi nemških klirinških dolgov delajo neootrebne skrbi. Klirinško vprašanje je predvsem plačilno-tehnična zadeva in ni nobeno valutno-politično vprašanje. Nemčija uvaža predvsem surovine, ki se takoj plačajo, dobavlja pa industrijske dobrine, ki se pogosto prodajajo na daljše odplačilne roke, ki gredo tudi na več let. Iz tega nastajajo prehodne razlike v plačilnem prometu, ki bodo po plačilu dobave na dolge plačilne roke same po sebi izginile. Take neizogibne napetosti pa se lahko vsak čas s predujmi premostijo. Klirinške terjatve nasproti Nemčiji predstavljajo za evropske novčanične banke gotovo boljše kritji denarnega obtoka, kakor zlato, čigar bodoča vrednost je še docela nesigur-na. Klirinški plačilni promet pa ima vrhu tega še drugo veliko prednost: določitev fiksnih obračunskih tečajev za posamezna nacionalna gospodarstva ustvarja možnost za do'goročne produkcijske načrte in daje navzlic vojnim in deviznim predpisom osnovo sa povečanje proizvodnje in meddržavne blagovne izmenjave.
Trdnost nemške marke se ni v teku vojne samo ohranila, temveč se je še bolj uveljavila. Marka služi danes pretežnemu dehi evropske blagovne izmenjave kot obračunska osno/a. Kar se tise nesoglasja med obsegom denarnega obtoka in obsegom razpoložljivih dobrin, seveda ni mogoče dopustiti, dd hi ta razlika pozneje enkrat zahtevala ostre deflacijske ukrepe. Zato mora država absorbirati prekomerne denarne dohodke, in to v taki meri, da se ne zmanjšuje delovna volja ali vojno važna proizvodnja in tako, da se ne ustvarjajo socialne trdote.
Gospodarstvo bo moralo tudi letos Izvršiti velike naloge. Dalekosežni ukrepi za racionalizacijo, ki se sedaj izvajajo, bodo imeli posledice tudi na finančnem področju. Obrati, pri katerih ee bo koncentrirala proizvodnja, bodo potrebovali znatna finančna sreestva. Finančne skrbi pa bodo nastala tudi za one obrate, ki bodo morali v te; zvezi ustaviti proizvodnjo m za obrate, ki se jim bo promet zmanjšal, kar velja tudi za trgovino. Vse to pa je potrebno za racionalnejšo organizacijo proizvodnje. Dr. Funk se je na koncu še dotaknil " vprašanja borbe proti borzni špekulaciji in je izjavil, da bi obžaloval, če bi se izkazala potreba nadomestiti dinamične metode za dirigiranje tržišč za delnice, z metodo prisilnih tečajev, ker bi ta poslednja meto'1 prinesla mnogo težavnih problemov. Ncrr.ška Reichsbanka bo vse poskusila, •''a se navzlic problematiki sedanjega stanja tržišče delnic postaj vi na zdravo osnovo, za kar pa je potrebno, da so tečaji delnic v skladu z višino obresto-vanja in z rentabilnostjo.
Pojasnila k racionirani predaji tekstilnih predmetov
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je z okrožnico od 14. t. m. izdal nekaj nadaljnjih pojasnil k predpisom o racionirani prodaji tekstilnih izdelkov in obutve.
Posteljne odeje
Glede na razna vprašanja je določena dolžina in širina posteljnih odej za otroške postelje in za odrasle. Posteljne odeje, ki so navedene v tabeli A, priloženi naredbi o racionirani prodaji tekstilnega blaga in obutve, in sicer pod IV/I. imajo naslednjo velikost: a) za otroške postelje: ""za zibelko 70 X 100 cm in 90 X 120 cm in ; za posteljico 120 X 150 cm; b) za eno le- i žišče za odrasle 140 X 190 cm in 160 X 210 I cm; c) za ležišče za več oseb 190 X 230 cm, j 210 X 250 cm in 230 X 270 cm.
Vražanje racioniranega blaga, kj ne ustreza naročilu
Okrožnica vsebuje tudi podrobne predpise glede vračanja racioniranega blaga, ki ne ustreza naročilu. Za vračanje proizvajalcev, proizvajalcem, grosistov proizvajalcev ali grosistov grosistom veljajo naslednje določbe:
1.	Nabavitelj, ki dobavitelju vrača ne-ustrezajoče manufakturno blago, da mu ga nadomesti z drugim ustrezaj očim blagom z enakim številom točk, mora to prijaviti trgovinsko industrijski zbornici v priporočenem pismu na obrazcu št. 9. »Oddano« z rdečim pripisom »Vrnjeno blago« in z navedbo številke prijavne nabavne pogodbe, na katero se blago nanaša. V svoji prejemni in oddajni knjigi pa mora zabeležiti oddajo. Dobavitelj, ki prejme vrnjeno blago, mora to sporočiti zbornici v priporočenem pismu na obrazcu št. 10. »Prejeto« z rdečim pripisom »Vrnjeno blago« in z navedbo številke nabavne pogodbe. V prejemni in oddajni knjigi pa vpiše prejem blaga.
2.	Ko dobavitelj odpošlje ustrezajoče blago v zamenjavo za vrnjeno, mora to zopet javiti zbornici v priporočenem pismu na obrazcu št. 9 »Qddano« z rdečim pripisom »Nadomestilo za vrnjeno blago« in z navedbo številke nabavne pogodbe, nakar vpiše oddajo v prejemno in oddajno knjigo. Kakor hitro prejme nabavitelj od dobavitelja nadomestno blago, mora to prav tako javiti zbornici v priporočenem pismu na obrazcu št 10 »Prejeto« z rdečim pripisom »Nadomestitev vrnjenega blaga« z navedbo nabavne pogodbe, nakar prejem vpiše v prejemno in oddajno knjigo.
Ce je vrnjeno blago poškodovano ali ce dobavitelj ne more odposlati enake količine nadomestnega blaga, potem se nabavitelj in dobavitelj držita gornjih predpisov pod točko I.
Kadar detajlist vrača grosistu ali proizvajalcu neustrezajoče blago zaradi nadomestitve z drugim blagom z enakim številom točk, vrši trgovinsko prodajo na drobno in mora prijaviti zbornici vrnitev blaga v priporočenem pismu z navedbo bla_ goznanske postavke po tabeli A, količine in z navedbe posameznega in skupnega števila točk. Ko dobavitelj prejme vrnjeno blago mora to v prejemni in oddajni knjigi vpisati. Prav tako mora dobavitelj, ko po. šlie detajlistu zahtevano blago, v priporočenem pismu prijaviti pošiljatev zbornici I
z navedbo količine in posameznega in skupnega števila točk, nakar mora spremembo vpisati v knjigo. Ce pa nabavitelj vrača poškodovano blago ali kadar dobavitelj ne more dobaviti enake količine ustrezajočega blaga, potem mora nabavitelj od zbornice zahtevati novo nabavnico z onim številom točk, kolikor jih je imelo vrnjeno bla j>*. Dobavitelj ya mora po prejemu vrnjenega blaga to javiti v priporočenem pismu zbornici z navedbo količine in točk ter priložiti nabavnico, ki jo je svoj čas prejel od na-bavitelja detajlist a s predlogom, da se v celoti ali deloma razveljavi, kakor jc pač dotični primer.
Gospodarske vesti
— Industrijska cona v Fiumeu. Uprava svoboine luke Fiume je sklenila na vzhodnem delu področja svobodne luke ustvariti posebno industrijsko cono, ki bo z 2 km doJgo železniško progo zvezana z glavno luko. S posebnim dekretom je tvornicam, ki bodo tu ustanovljene, zajamčena davčna prostost za določen čas. Nova industrijska cona leži, kakor rečeno na področju svobodne luke, tako da se bo blago carine prosto uvažalo in zopet izvažalo. Industrijska cona je namenjena predvsem za gospodarski promet med Italijo, Hrvatsko in Madžarsko.
= Iz italijanskega gospodarstva. Znano italijansko velepodjetje kemične industrije Montecatini bo predlagalo občnemu zboru delničarjev povišanje glavnice od 1.6 na 2 milijardi lir. — Družba za proizvajanje umetne svile in celulozne volne Chatillon namerava zvišati glavnico od 175 na 275 milijonov lir. — Znano podjetje težke industrije Ernesto Breda bo zvišalo glavnico od 200 na 250 milijonov lir (to podjetje bo plačalo za lansko leto 15% dividende nasproti 17% v prejšnjem letu). — Družba Monte Amiata, ki izkorišča velike italijanske rudnike živega srebra, med drugim tudi rudnik v Idriji, bo za lansko leto plačala nespremenjeno 14% dividendo. — Tvornica avtomobilov in koles s-Bianchi« v Milanu bo plačala na delniško glavnico 56 milijonov lir nespremenjeno 12% dividendo.
= Maksimalna tarifa za časopisne oglase v Nemčiji. Nemški komisar za cene je diolooil, da tarifa za časopisne oglase ne sme presegati predvojne tarife pri običajnih številkah za 50%, pri nedeljskih številkah pa ne za 55°/o, pri čemer morajo ostatt odstotki popustov nespremenjeni.
= Razširjenje produkcijskega programa hrvatske družbe Bata. K^kor smo ze poročali, bo Hrvatska Bata d. d. povišala svojo delniško glavnico od 40 na 150 milijonov kun, o čemer bo sklepal občni zbor delničarjev 24. t. m. Batova tvornica v Borovem pri Vukovaru ima veliko produkcijsko kapaciteto, ki daleč presega potrebo Hrvatske, že pred leti je pričela tvornica izvažati čevlje tudi v druge balkanske države. Tvrdka se bo sedaj v okviru Hrvatske posvetila novim nalogam in si je postavila nov produkcijski program. Za izvršitev tega programa pa so potrebna znatna sredstva, ki jih bo družba dobila od povišanja glavnice.
= Novi omejitveni ukrepi v AngfijL Po uradni napovedi bodo Angiiji docela prepovelane vožnje z av*-v~iobili, ki niso neobhodno potrebne. Za < in junij bodo obroki bencina za ~ hp® avtomobile zmanjšani na polovico ~> 1. julija pa bo od lajanje benciiia za oaoi^ne avtomobile docela ustavljeno. P-^trene so tudi določbe, ki se tičejo dolžnosti zbiranja starega pap rja in ostalega starega materiala. Oni. ki papir mečejo proč. namesto da bi ga oddali zbiralnicam za ta papir, se izportav^ Ijajo denarni in zaporni kazni.
Nove omejitve v angleški prehrani
Občutno nazadovanje premogovne proizvodnje
Pomorska bitka pri Javi
Podatki angleške admiralitete potrjujejo japonska porodila o Izgubah angleško-amersškega brodovja
......
Posnetek s krova neke angleške kriiarke tipa »Exeter«
Britanska admiraliteta je v soboto, kakor smo že poročali, izdala daljši komunike, v katerem opisuje pomorsko bitko pred Javo 27. februarja, ko so si Japonci izsilili izkrcanje na otoku. Iz objave je razvidno, da je pomorskim silam zaveznikov poveljeval britanski admiral in da je imel nizozemski admiral Helfrich samo formalno poveljstvo.
Zavezniško brodovje je po poročilih angleške admiralitete sestojalo iz angleške težke križarke »Exeter«, iz avstralske lahke križarke »Perth«, iz ameriške težke križarke »Houston«, iz nizozemskih lahkih križark »De Ruyter« in »Java«, iz angleških rušilcev »Electra«, »Jupiter« in »Encounter« ter iz holandskega rušilca »Cortenaer«. Vse naštete ladje in še nekatere druge, ki niso bile udeležene v prvi bitki, so bile v spopadu pred Javo ali v nato sledečih bojih naslednjih dni izgubljene. Britanska admiraliteta je objavila, da o usodi ladij ni prejela nikakin poročil, toda japonska poročila potrjujejo njihovo potopitev. Na drugi strani angleška admiraliteta ne more trditi za nobeno japonsko ladjo, da bi bila v teku teh bojev uničena.
Navedene pomorske sile zaveznikov so
27.	februarja okoli 16. priplule na polovico poti med otokom Bavean in Surabajo, kjer so prišle v stik z japonskimi pomorskimi silami. Japonski rušilci so zavezniško brodovje takoj napadli s torpedi in je bil že pri tem holandski rušilec »Cor-tenaer« zadet in potopljen. Križarka »Exe-ter« je bila zadeta iz 20.3centimetrskega topa z neke japonske križarke naravnost v kotlarno in je morala zmanjšati brzino ter zaostati za drugimi ladjami. Trije angleški rušilci so dobili povelja za protinapad na japonske rušilce. V teku boja je »Electra« izginila v dimu in po poročilu admiralitete se mora smatrati, da je bila potopljena. Zavezniške križarke z izjemo »Exetra« so se približale japonskim ladjam, ki pa so se po angleških vesteh umaknile. Sele ponoči se je bitka začela znova. Angleški admiral je poskušal obiti japonske ladje z zapada, da bi napadel konvoj, ki so ga vojne ladje spremljale. Toda japonske ladje so se izkazale prehitre za ta manever. Zavezniška mornarica je odplula proti jugu, da bi zaprla pot proti Javi. Pol ure nato je bil rušilec »Jupiter« s hudo podvodno eksplozijo onesposobljen za boj. Cez štiri ure se je potopil v bližini obale, tako da je bilo možno nekaj posadke rešiti. Ob pol 12. ponoči se je srečalo zavezniško brodovje 12 milj severno od Rembanga z dvema japonskima križarkama in bitka se je začela znova. Križarka »De Ruyter« je bila zadeta z granato in je takoj spremenila smer, ker se je hotela izogniti torpedom. Toda nenadno sta skoro istočasno sledili eksploziji na obeh holandskih križarkah. »De Ruyter« in »Java« sta se takoj nato potopili.
O ameriški težki križarki »Houston«, o katere begu poročilo angleške admiralitete ničesar ne omenja, ni nobenih" nadaljnjih vesti. »Exeter«, ki je lahko plul samo še s polovično hitrostjo, je v noči od
28.	februarja na 1. marec skupno z angleškim rušilcem »Encounter« in ameriškim rušilcem »Pope« zapustil pristanišče Surabajo. V nedeljo, 1. marca, zjutraj pa je »Exeter« brezžično javljal, da je napaden od treh japonskih rušilcev. Odtlej ni niti o »Exetru«, niti o obeh spremljajočih rušilcih nobenih poročil. Holandski rušilec »Evertsen« je v Sundskem prelivu zadel na dve japonski križarki, ki sta ga
poškodovali, tako da se je moral umakniti. Za izgubljene se morajo smatrati še naslednje ladje: angleški rušilec »Strong-hold« in topovska ladja »Yarra«, kakor tu-
di več pomožnih ladij, o katerih prav tako
ni nobenih vesti več.
Pet križark in sedem rušilcev je torej bilo — tudi po poročilu angleške admiralitete — izgubljenih v pomorski bitki pred Javo. Največja izmed njih je bila ameriška težka križarka »Houston«, z 9050 tonami. Posadke je imela 680 mož, oborožena pa je bila med drugim z 9 topovi kalibra 20.3 cm. Ladja je bila zgrajena leta 1929. Angleška težka križarka »Exeter«, katere sestrska ladja »York« je bila potopljena ob priliki nemškega napada na Kreto, je izpodrivala 8390 ton vode in imela 650 mož posadke. Oborožena je bila s šestimi 20.3centimetrskimi topovi in zgrajena leta 1929. Hitrost obeh ladij je znašala 55 do 60 km na uro. Nizozemska križarka »De Ruyter« je imela 6470 ton, 435 mož posadke in je bila spuščena v morje leta 1935. »Java« je bila že starejša ladja, zgrajena leta 1921. Izpodrivala je 6670 ton in imela 505 mož posadke. Tudi hitrost teh ladij je znašala preko 50 km na uro.
Od potopljenih angleških rušilcev je bil »Jupiter« najmodernejši. Te vrste ladje izpodrivajo po 1690 ton in so bile spuščene v morje v letih 1938 in 1939. Izmed 16 jih je bilo po angleških podatkih doslej potopljenih šest. »Electra« in »Encounter« sta imela vsak po 1375 ton in sta bila zgrajena leta 1934. »Stronghold« je bila starejša ladja iz prvih povojnih let s samo 905 tonami. V istih letih je bil zgrajen tudi ameriški rušilec »Pope*, ki je imel 1190 ton. Oba holandska rušilca »Cor-tenaer« in »Evertsen« izvirita iz leta 1926. in sta imela po 1316 ton. Topovska ladja »Yarra« je imela 1060 ton in je bila zgrajena leta 1936. Le malo članov posadk teh ladij se je rešilo.
Leta 59. pr. Kr. se je v Pataviumu, sedanji Padovi, rodil veLki rimski zgodovinar Tit Livij (Titus Livius), ki je napisal obsežno, 142 knjig obsegajočo zgodovino rimskega imperija od ustanovitve Rima do leta 17. po Kr., ko je umrl. Od tega velikega zgodovinskega dela se nam je do današnjih dni ohranilo le 35 knjig. Ves kulturni svet se letos spominja 2000 letnice rojstva tega slavnega Rimljana.
Ob spominu ha to obletnico so sprožili nekateri listi vprašanje, ali je res potek'o 2000 let, odkar se je rodil Tit Livij, saj se Nemci prav sedaj spominjajo tudi 2000 letnike bitke na Ochsenfeldu ob Renu v Al-zaciji, kjer je Julij Cezar leta 58 pred Kr. premaga] Ariovista. kralja germanskega plemena Suebov (Svabov) in Alemanuv. Zmaga nad Ariovistom je takrat omogočila rimski vojski, da je prešla preko Rena in pomaknila vojaško mejo rimskega imperija daleč proti severovzhodu, odkoaer se je šele pol tisočletja kasneje postopno umaknila. V spomin na obletnico bitke na Ochsenfeldu bodo letos v Strassburgu priredili razstavo, ki.naj pokaže neprekinjeno nemško tradicijo tega mesta.
Okolncst, da je rojstno leto Tita Livija leto 59. pred Kr., leto bitke na Ochsenfe'-du pa leto 58. pred Kr., daje, kakor omenjeno, nekaterim listom povod, da primerjajo obe obletnici, kajti v enem od obeh primerov mora biti račun pogrešen.
Prvi mah bi človek sodil, da je praznovanje 2000 letnice rojstva Tila Liivija prepozno, kajti če seštejemo 59 let pred Kri-stovim rojstvom in 1942 let sedanjega štetja, dobimo 2001 leto. In vendar ni tako. Od dogodkov v letu 59. pred Kr. poteče letos v resnici točno 2000 let. Zakaj?? Letošnje, tisočdevetstodvainštir.deseto leto, šele poteka in bo poteklo 31. decembra t. 1. V marcu letošnjega leta je torej poteklo šele 1941 in četrt leta od pričetka našega našega štetja. Od dogodka ob koncu marca 59. pred Kr. pa je do pričetka našega štetja poteklo le 58 in tričetrt leta do danes pa točno 2000 let. Običajni račun štetja razlike med letnicami je mogoč samo pri letnicah po Kristovem rojstvu. Pri letnicah pred Kristovim rojstvom pa ta račun odpove, kar nimamo leta »0«. kajti letu 1. pred Kr. je takoj sledilo 1. 1. po Kr. Dete, ki se je n. pr. rodilo sredi leta 1. pred Kr., je b lo sredi leta 1. po Kr. staro šele eno leto in ne dve leti.
Letos torej upravičeno slavimo le 2000-letnico rojstva Tita Livija. medtem ko je od bitke na Ochsenfeldu poteklo šele 1999 let. Slične pogreške so se že večkrat pripetile. Tako je leta 1.935. ves svet slavil 2030 letn:co rojstva rim-kega pssnka Ho-raca, ki se je redil leta 65. pred Kr., čeprav bi bil tisto leto Horac star šele 1999 let. Sele po končanih slavnostih so ugotovili, da je bil račun pogrešen.

dllih
Budimpeštansko oficiozno glasilo »Pester Lloyd« doznava od svojega berlinskega dopisnika, da so tam z največjo pozornostjo in razumevanjem zabeležili poslednje izjave predsednika japonske vlade Toja, zlasti pa njegovo svarilo Avstraliji in Indiji. Ogromni pomen teh izjav prikazuje v izčrpnem prikazu tokijski dopisnik berlinskega lista »Deutsche Allgemeine Zei-tung«, ki je zapisal med drugim:
Japonska politika je pred to vojno začrtala meje svojega življenjskega prostora na zapad nekako do SO stopnje zemljepisne dolžine, na vzhod pa pribl žno do Nove Gvineje. Vojaško obvladanje tega velikega prostora se je Japoncem prav za prav posrečilo že v prvih 90 dneh te vojne. Z zasedbo Jave so Angleži. Američani in Nizozemci dejansko izgubili ves prostor med Indijo in Avstralijo. Kar bo tu treba še storiti, spada samo še v kategorijo likvidacij posameznih odpornih gnezd.
Tokijski poročevalec nemškega lista je prepričan, da čakajo sedaj japonsko vrhovno vojno vodstvo nove naloge, ki pa bodo bržkone bolj političnega kakor pa strateškega značaja. To je potrdil tudi navedeni govor min. predsednika Toja. naslovljen predvsem na Avstralijo. Prvotno zamisel japonskega življenjskega prostora, kakor smo ga zgoraj naznačili. so namreč med tem dogodki že prehiteli. Indija na eni ter Avstralija in Nova Zelandija na drugi strani so sicer izven prvotnega japonskega programa, toda pod težo vo-
jaškega razvoja so Japonci sedaj prisiljeni gledati preko prvotno zamišljenega življenjskega prestora in zateči se k novim političnim odločitvam, na osnovi katerih bodo morali odrediti smer nadaljnjih vojaških operacij. Kaj je s tem mišljeno, je vsakemu jasno. Pojasnjujejo nam to zlasti japonska svarila Indiji in Avstraliji. Avstraliji je bil dan prav za prav zelo kratek rek za odločitev, ali naj ta kontinent sprevidi izvršena dejstva in se po njih ravna, ali pa naj se še nadalje bori kot sestavni del britanskega imperija in postane po washingtonskih in londonskih pričakovanjih prostor kasnejše zavezniške pro-tiofenzive. Položaj Indije je v marsičem podoben položaju Avstralije, čeprav je to vprašanje neprimerno bolj zapleteno.
Tokijski poročevalec nemškega lista prihaja. skratka, do zaključka, da bosta Avstralija in Indija najbližji nadaljnji cilj Japonske. Tudi v Berlinu so o tem na splošno prepričani, kakor zatrjuje berlinski dopisnik madžarskega oficioznega glasila. Sam Tojo je namreč uničenje britanskega imperija postavil za pogoj zagotovitve japonskih uspehov na Pacifiku. Pomen Indije. ki je bila doslej glavna opora britanskega imperija na tem področju, je zato na dlani, ako pa se bo Japonska odločila za napad na Indijo, bodo njene operacije proti Kalkuti, Ceylcnu in Madrasu dejansko postali sestavni del evropske vojne, v kateri bodo seveda padle poslednje odločitve.
Kako si uredim knjižnico
Mnogo se je že pisalo o tem, kako naj si človek notranje uredi knjižnico, kaj naj vanjo postavi. Včasih je pri takih člankih na koncu mimogrede omenjeno, da bodi knjižnica tudi po zunanjem videzu primerno urejena. Sodim, da je treba reči kaj več tudi o tej plati, saj ravno tu mnogokrat grešimo.
Večkrat vidimo zlasti tam, kjer imajo le malo knjig, ali pa tam, kjer imajo knjige le, da se z njimi postavijo, a se v resnici prav nič zanje ne zanimajo (tisti namreč, ki res ljubi knjige, gleda tudi na zunanji videz), da imajo knjige postavljene kar brez reda drugo ob drugi, kakor so jih dobili, ali pa da jih vrstč po barvi ovitka, po velikosti in obrezi___
Oboje je neokusno. Drugo morda celo še bolj ko prvo, zato namreč, ker je bolje, če česa sploh ne napraviš, kakor pa, če kaj narediš napačno.
Da mora biti vsaka knjižnica urejena, vemo. A po kakem vidiku?
če imaš le malo knjig, ti urejevanje ne bo delalo mnogo preglavic, ker jih boš uredil samo kronološko, in sicer po pisateljih, ne morda po času, kdaj je bil izvod tiskan. Brž ko boš imel več knjig, boš pa imel z ureditvijo že več dela. Tedaj je najbolje, da knjige postaviš v tri skupine: najprej izvirno domače slovstvo, potem prevodi, končno znanstvene in poljudno znanstvene knjige. V teh skupinah si jih urediš spet kronološko, kar je najpriklad-
neje, ali pa si napraviš manjše skupine, kjer postaviš skupaj romantike, klasike, realiste in tako dalje. V tretji skupini so znanstvene knjige, domače kakor prevodi, urejene po vsebini. Naravoznanske skupaj, tehnične skupaj, zgodovinske skupaj.
Težja je ureditev, če imaš knjige v več jezikih, če obvladaš po dva jezika enako, si uredi knjige takole: najprej v dveh skupinah, domače slovstvo obeh jezikov, nato prevode (to bo izvečine svetovna literatura), potem spet znanstvene. V prevodni skupini imej knjige čisto brez ozira na jezik, v znanstveni ravno tako. Ako pa ne obvladaš obeh jezikov enako, tedaj si knjige čisto loči. Najprvo slovenske, potem i francoske, italijanske, nemške, poljubno.
Prizadevanja okoli racionalizacije proizvodnje, ki se kakor rdeča nit vlečejo skozi vso sodobno proizvodnjo potrošnih dobrin, so se doslej — tako ugotavljajo nemški listi — premalo ozirala na razdelitev proizvedenih dobrin, posebno živil, v mali trgovini. Tako izgubljajo ljudje v trgovinah, v katerih kupujejo svoje dnevne potrebščine, brezkoristno zelo mnogo časa zaradi načina postrežbe, jemanja za-željenega blaga s polic, tehtanja in zavijanja. Zaradi tega se po svetu že leta in
Naj bo, kakor da bi bili dve knjižnici, katerih vsaka je urejena po zgornjih navodilih.
če nimaš mnogo prostora in si prisiljen postaviti za prvo vrsto knjig še drugo vrsto, potem odberi manj pomembne in eventualno manj lepo vezane (broširane) in jih postavi zadaj.
Treba je še povedati, da ni najbolj okusno, če imajo ljudje v svojih knjižnicah knjige v ovitkih in kasetah. Izjema velja le takrat, če nimaš primerne (najbolje steklene) omare in se bojiš, da se knjige preveč zapraše.
Vse to so le splošne smernice. Vsaka knjižnica naj bo ne le po izboru, ampak tudi po ureditvi odsev lastnikovega duševnega življenja, čim večkrat si daš opravka s knjižnico, tem bolj ti bo pri srcu in tem lepši red si boš ustvaril.
leta trudijo odpraviti te nedostatke. Nemški listi so mnenja, da je praktično vzoren primer rešitve tega problema dal neki trgovec z živili v Dresdenu.
Dotični trgovec je preizkusil dve vrsti trgovine, namreč trgovino brez prodajalca in tako zvano »racio«-trgovino. Oba načina sta se izkazala primerna.
V trgovinah brez prodajalcev nevarnost tatvin ni tako velika kakor se misli, kar so dokazale že trgovine in trgovske hiše z enotnimi cenami, osebni vpliv in stik
Kaznovani trgovci
Ljubljana, 20. marca
V času od 1. do 15. marca Je kr. Kveatu-ra na osnovi prijav zaradi prekršitev trž_ nih odredb in zaradi nedovoljemh špekulacij kaznovala 23 trgovcev. Kaznovani so bili zaradi rt dopustnega navijanja cen: posestnik Alojzij Gosar v Podsmreki St. 15 na 10 dni zapora in 2000 lir globe, prodajalka Marij? Zalar iz Cerkvene ulice 11 v Ljubljani n*, 5 dni zapora, trgovka Ema Tanko iz Kapiteljske ulice 3 na 5 dni zapora in 600 lir globe, prodajalka Terezija Bručan z Blečjega vrha 9 na 5 dni zapora in 500 lir giobe, prodajalka Marija Kaičič iz Čopove t.lice 10 na 7 dni zapora in 200 lir globe ter prodajalka Frančiška Smerajc iz Tomač2vega 18 na 7 dni zapora in zOO lir globe. Zaradi prodajanja racioniranih živil ob prepovedanih dneh so bili kaznovani: gostilničar Karel Gnldica v Beljaški ulici na 200 lir globe in zaporo gostilne za 30 dni. Enako sta bila kaznovana go-stilničarka osipina Erpič iz Rečne ulice "n lastnica ljudske kuhinje Pavlina Hiti v Florijan.s*i ulici 19. Gostilničarka Aloma Putrih na Dolenjski cesti 6 pa je bila iz enakega n zloga kaznovana z 2 dnevoma zapora, 500 lir globe in zaporo gostilne za 30 dni.
Posestnik France Novak iz Viške ulice 59 je bil kaznovan na 500 lir globe, ker ni prijavil pristojni oblasti nakupa svinj.
Kaznoval1 so bili na globo po 500 lir: mehanik Cskar Zeljak na Celovški cesti 102, mehL.ik France Kristan na Tyrševi cesti 54 n tigovec Ignac Lesar na Zaloški cesti 35, ker niso prijavili železnih in drugih kovinskih odpadkov.
Posestnik Rudolf Cctič v Kamniški ulici 10 je bil k.^novan na 10 dni zapora in 500 lir globe, upokojenec Alojzij černe na Vod. nikovi ce; i 13 pa na 15 dni zapora in J.000 lir globe, ker sta brez dovoljenja izdelovala milo.
Trgovec Stanislav Predallč v Fiignerjevi ulici 12 in tiskar Ivan Žagar v Rožni ulici 15 sta bil i kaznovana na globo po 1000 lir, ker sta tihotapila meso in slanino.
Prodajalka Gizela Likar na Starem trgu 26 je bila kaznovana z globo 500 lir, ker je prodaJaU brez odgovarjajočega dovoljenja razno blago.
Gostilničarka Marija Podhradski na Tržaški cesti 85 je bila kaznovana z globo 500 lir, ker ni pripravila in objavila gostilniškega cenika.
Gostilničarka Katarina Vodnik na Podutiku 25 je bila kaznovana z globo 380 lir, ker ni izvesila cenika blaga. ' Prodajalka Antonija Remškar v Ulici 29. oktobra št. 1 je bila obsojena na 2 dni zapora, 500 lir globe in zaporo lokala za 30 dni, ke rje kljub prepovedi prodajala piškote.
Prodajalka Antonija Baloh v Kolodvorski ulici 18 je bila obsojena na globo 380 lir, ker ni izvesila cenika svojega blaga.
Koff.esrt pianistke Rcssane Bottai
Pianistka Rossana Bottai bo izvajala na svojem prvem koncertu v Ljubljani naslednji spored: 1) Vivaldi: Koncert v d-molu, 2) Chopin: Scherzo v h-molu, Dve etudi in Polonezo v as-duru, 3) Musella: Marina. Pick-Mangiagalli: Rondo in Liszt: Rapsodija št. 2. Koncert odlične italijanske pianistke se bo vršil v ponedeljek, dne 23. t. m. ob 18.30 v veliki Filharmonični dvorani. Mlada pianistka uživa že sedaj velik sloves kot izvrstna umetnica dovršeno tehnične in globoko občutene klavirske igre, zato opozarjamo na ta koncert. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice, člani italijanskega kulturnega instituta dvignejo lahko brezplačno vstopnice do sobote 21. t. m. do 13. ure v tajništvu Instituta.
Mladinska predstava sJurčka'
Ljubljana, 20. marca. '
Pred približno sedmimi leti je bila krstna predstava »Jurčka«. Takrat je zrežiral igro Ciril Debevec, Jurčka je igrala Kuk-čeva, znameniti trije godci pa so biil Cesar, M. Sancin in Debevec. Tista mladina, ki je gledala tedaj to predstavo, je danes že odrasla, toda nihče ni pozabil razigranih šal in improvizacij, ki so si jih zastavljali in brezkončna nogavica, ki so jo slačili, so bili še dolgo vir otroške zabave.
Letošnjo uprizoritev je pripravil, zrežiral in insceniral inž. arh. Bojan Stupica. To je prva mladinska igra, ki jo je zrežiral pri nas. Prinesla je vsebinsko nekoliko zelo posrečenih vstavkov, ki jih je pripisal avtor Golia. V inscenacijskem pogledu je Stupica razvil veliko originalnosti in modernega duha ter novih domislekov, ki bodo gotovo mladini zelo ugajali. Scensko glasbo je komponiral naš znani pianist Bojan Adamič.
Zgodba o Jurčkovih čudovitih dogodivščinah je sledeča: Ubožnih staršev sin, Jurček (Simčičeva) se napoti zamenjati j platno za mokico, pa mu jo Veter (Vlad. j Skrbinšek) med potjo razpiha iz koša. Ko
trgovca s kupcem pa tudi ne bi prenehal, ampak bi s pametno ureditvijo svoje trgovine imel trgovec še svobodnejše roke za občevanje s svojim kupcem kakor doslej.
Trgovina te vrste je osnovana na načelu: Posluži se sam! Blago je že omota-no, na vsakem paketu je naznačena cena, in kupec ga vzame sam, tako da ni treba nobenega prodajalca. Lastnik trgovine sedi v blagajni, sešteva zneske in prejema denar. Taka vrsta trgovine je seveda mogoča samo tedaj, ako ima veletrgovina, ki jo preskrbuje z blagom, stroje za pakiranje blaga, kar je za malega trgovca primerno tudi zaradi tega, da je obvarovan izgube pri tehtanju. Razen tega je treba, da je blago primerno pakirano, tako da se lahko vidi, kaj je v omotu, kar dviga in pospešuje voljo za kupovanje. Takšno prozorno sredstvo za pakiranje, v katerem je blago varno pred prahom, vplivom zraka, vročino in mrazom, je celofan, ki ga že leta in leta uporabljajo Za zavijanje živil, cigaret in luksuznega blaga.	^
Druga vrsta novih trgovin je tako zva-na »racio«-trgovina. Zasnovana je na načelu postrežbe po prodajalcu. Njena največja značilnost so police, po katerih teče popolnoma spakirano blago neprestano naprej kakor na tekočem traku. Omoti z blagom se dajejo na polico od zadaj in tako ni nevarnosti, da bi blago lahko za- ; staralo. Razen tega je tudi prodajna miza skrbno urejena in mnogo širša kakor navadno. Na njej stoje okusno naloženi
pride Jurček nič hudega sluteč domov, najde tam tri popotne godce (Potokar, Peče k, Raztresen, s cirkusom »Čudež«, katerega člana sta kamela in opica. Cirkus z Jurčkovo rodbino (Gabrijelčičeva, Drenovec) vred je lačen — a mokice ni nikjer. Tedaj se napoti Jurček z zvestim psom Čuvajem in tremi godci iskat Vetra, ki naj bi mu vrnil mokico. Po raznih srečanjih, ki prinašajo s seboj niz veselih prizorov, se pojavi Veter in podari v nadomestilo Jurčku čarobno palico, čudovitega petelinčka in skrivnosten zvonček.
Jurček in trije godci odidejo s Čuvajem vsi srečni proti domu, toda med potjo jih zatne nevihta, da morajo vedriti v krčmi. Goljufivi krčmar ((Presetnik) pa spozna vrednost čudovitih Vetrovih darov in jih ponoči zamenja. Zgodba pokaže nadalje, kako spozna Jurček prevaro in kako s pomočjo bajnih bitij zopet dobi v last Vetrova darila.
Igra »Jurček« vsebuje vse tiste prvine, ki delaio otrokom pravljični svet ljub in blizek Živali: pes, opica in kamela, nadalje medvedja družina in kozliček, so že same po sebi sila zanimive in zabavne, zraven njih pa seznanja dramatik mladino s poosebljenimi prirodnimi silami: trom (Vlad. Skrbinšek), Nevihto (Oal«*, Snežakom (Brezigar), Vilo (Starčeva) in gozdmmi možički. Poleg Jurčkovih staršev nastopata še Urša (Rakarjeva) in Peter (Košuta), ki ju Jurček s čudodelno palico ozdravi.
Sila kratkočasno dejanje, ki ga spremlja glasba, pa je prepleteno s poetičnimi vstavki v naravi in njenih čarih in močeh. Ti odlomki očitujejo Golio zopet močno kot. pesnika in dajejo delu vrednost za odraslejšo mladino, ki jih bo doumela,. med tem ko bodo našli mlajši otroci v pestrih in hitro si sledečih prizorih poln koš zabave. »Jurček« bo dal mladini veliko pobude za njihove igre, kajti akrobacije opice in psa. koračnica možičkov, veseli kozliček, Veter in Nevihta, jim bodo neizčrpen vir domačih improvizacij, v katerih se bo otroška domišljija izživljala, oplojena po tej mični-Igri.
Maša Slavčeva
Naše gledališče
DRAMA
Sobota. 21. marca ob 17.30: Lepa pustolovščina. Rei B. Nedelja. 22. marca ob 14.: Jurček. Mladinska predstava. Izven. Cene od 15 lir navzdol. — Ob 17.30: človek, ki je videl smrt. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol.
Ponedeljek, 23. marca zaprto.
Abonenti reda B bodo imeli v soboto ob 17.30 predstavo Flersove, Cailavetove in Reyeve komedije: »Lepa pustolovščina«. V tej salonski komeliji je prikazan beg mlade neveste, tik pred poroko. Pustolovščina, ki jo doživi pod okriljem dobre babice z mladostnim prijateljem, ki jo spremlja na begu, je vir raznih, sila zabavnih situacij in dialogov. Kdor želi preživeti resnično zabaven večer, naj ne zamudi obiska te predstave. Režiser J. Kovič.
Velik dogodek za mladino bo letošnja uprizoritev mladinske igre: »Jurček«, ki jo je napisal Pavel Golia. Delo vsebuje vse tiste prvine, ki so za pravljico bistvene in ki jih otrok razume in ljubi. V njej nastopajo: živali (pes, kamela, opica, kozliček) bajna bitja, gozdni možički, poosebljene naravne sile: Veter, Nevihta, Snežak, nadalje trije veseli godci i. dr. Scensko glasbo je komponiral Bojan Adamič, režiser in scenograf je inž. B. Štupica. Predstava bo v nedeljo ob 14.
V nedeljo ob 17.30 bodo igrali komedijo rumunskega pisatelja Victorja Eftimija: »človek, ld je videl smrt«. Dramatik je pokazal v njej potepuha, ki ga je rešil dober človek pred samomorom, a povzroči s svojim žilvljenjem v majhnem, provincijalnem mestecu konflikte, dejavnost in zmede. Lahno satirična igra daje sliko malomeščanskega življenja in pokaže nasprotje, med potepuh«vim življenjskim nazorom in meščansko miselnostjo. Delo je zrežiral inž. B. Stupica.
Naslednja dramska premiera bo Ber-nauerjeva in Oester jeva veseloigra: »Konto X«. To delo je imelo na najrazličnejših srednjeevropskh odrih posebne uspehe, ker vsebuje izredno zabavno komično vlogo in zabava s svojim dejanjem od začetka do konca. Zgodba o misterijoznem kontu X, na račun katerega dobro živi obubožana rodbina, ne da bi se tega zavedala, daje mnogo priložnosti za učinkovite prizore. Premiera bo prihodnji teden. Delo bo zrežiral Milan Košič.
OPERA
Sobota, 21. marca ob 17: Sveti Anton, vseh
zaljubljenih patron. Red četrtek. Nedelja, 22. marca ob 14: Ples v Operi. Izven. Znižane cene. — Ob 17.30: Orfej in Evridika. Izven. Nedelja, 23. marca. Zaprto.
Nedelja v Operi. Ob 14. bodo peli po daljšem olmoru Heubergerjevo opereto: »Ples v Operi« v običajni zasedbi partij. — Ob 17.30 pa bodo uprizorili prvič izven abonmaja Gluckovo opero »Orfej in Evridika«. Zasedba: Orfej - Golobova, Evridika-Vidalijeva, Amor-Nada Stritarjeva.
Obnovite naročnino!
zavitki z blagom, ki se je prej navadno nahajalo nekje na policah v ozadju trgovine. Na takšnih prodajnih mizah se lahko razloži na desetine raznih vrst blaga. Razumljivo je samo po sebi, da je kupčeva želja vedno večja, ako ima vsakovrstno blago takoj pred očmi.
Najmočnejši človek na svetu
Iz Švedske poročajo o rekordih nekega 261etnega moža, Nilsa Nilssona po imenu, ki je bržčas najmočnejši človek na svetu. Nilsson je visok 1.88 m in tehta 89 kg. Odlikujejo ga izredno trdne mišice, s katerimi se pravkar producira v nekem ljudskem gledališču v Gotemburgu, kjer kaže svojo moč z dejanji, ki vzbujajo neizmerno občudovanje gledalcev.
Zdi se, da je te dni postavil svetovni rekord v dviganju teže. V mestnem parku si je naložil na pleče težko mizo iz je- • lovega lesa in velel gasilcem, naj zlezejo nanjo. Z dovoljenjem poveljnika je zlezlo na desko dvanajst gasilcev, samih krepkih in velikih mož in Nilsson jih je zmagovito nosil po dvorišču vojašnice. A še ta teža se mu je zdela prelahka. Naložil je na desko petnajst gasilcev v popolni gasilski opremi in jih je držal na hrbtu. Ce vzamemo, da je vsak gasilec tehtal povprečno 90 kg in prištejemo 100 kg še za mizo, je znašala celotna obtežitev okrog 1450 kg. Švedski Herkules je trdno vzdržal silno težo in tako dokazal, da mu gre po moči prvenstvo med atleti današnjega sveta.
Nove oblike male trgovine
Kirurgov doživljaj
Dr. Robert Barany je 1. 1914. v vojni bolnici v Przemyslu vodil oddelek za tiste ranjence, ki so jih zadeli streli v glavo. Ko je padla ta trdnjava, je postal ruski vojni ujetnik, toda dve leti pozneje so mu iz štokhol-ma sporočili, da je za svoje raziskave v področju možganske fiziologije prejel medicinsko Nobelovo nagrado za 1. 1916. Tedaj so m« Rusi vrnili prostost in ga z velikimi častmi spravili do švedske meje. Pozneje je prevzel profesuro na vseučilišču v Upsali. Iz svoje prakse v trdnjavi Przemyslu je povedal naslednjo izredno zgodbo:
»Dva vojaka sta mi privedla moža, ki sta ga podpirala z leve in desne. Ta pomoč na videz ni bila potrebna, kajti mož je stopal pokonci, bil je videti zdrav, le malo prestrašen. Pregledal sem ga. V levi ličnici mu je tičala krogla iz ruske puške, dve tretjini krogle sta moleli iz rane, toda ne s širšim spodnjim delom, temveč s konico. Tedaj je bila vrsta na meni, da se ustrašim. In res: v desnem licu, tik ob ušesu, je bila videti luknja, kjer je krogla vdria v glavo: šla mu je skozi glavo z desne proti levi, prebila je
levo ličnico in je obtičala v njej. Previdno sem prijel konico, ni se ganila, sedela je trdno v kosti. Nu, stvar se je bila iztekla dobro, pomiril sem moža, zapovedal sem mu popolno mirovanje in sem se odločil, da mu kroglo izvlečem čez nekoliko dni, ko se mu bo zaprla luknja, skozi katero je prodria v kost.
Prišlo pa je drugače. Naslednji dan je poveljnik bolnišnice, generaištabni zdravnik X., pri viziti zagledal moža v postelji, ko je kadil. Zagledal je tudi kroglo, ki je molela iz leve ličnico in jo odredil, naj mu jo takoj operativno odstranijo. Moj ugovor je preslišal. Moža so položili na operacijsko rnizo, dali so ga v lahko narkozo, prinesli so klešče in pile, mlad zdravnik jo zrahljaj kroglo v kosti in jo hotel baš prijeti s kleščami. Tedaj je nenadno izginila. Izgubila je bila oporo in jc zdrsnila v še odprto 'uknjo, ki jo je bila izvrtala Seda: je tičala bogve kje v možganski tvari, ki jo je prejšnji dan predrla kakor Mi:; k ne da bi jo poškodovala. Pet sekund pozneje je bi! mož mrtev!«
Barve, ki piti niso p® volji
Na Japonskem so rdeče lakirani avtomobili nezaželjeni. kajti rdača o ar v a je barva sosedne Sovjetske Rusije. Prav tako se tam ne dado prodati kostanj-; v-j rjavi avtomobili. kajti samo rnikado m njegova rodbina smeta uporabljati to barvo. A tudi rumeni avtomobili ne prihajajo v poštev: rumena je na Japonskem žalna barva. Kitajci ne jiarajo spet belih avtomooilov: beline so namreč rezervirali mrtvecem.
Najtežje pa je avtomobilom nemara v Indiji. Ker je zelena barva v mnogih delih te dežele barva hindujskega hudiča Jama, so seveda vsi zeleni avtomobili na indeksu.
Drugod v Indiji velja spet črna barva za nosilko nesreče, zato se ne da s črnimi avtomobili napraviti nobena kupčija.
Ob torkih in sobotah ne prevzame noben hindujec dobavljenega mu avtomobila, ta dva dneva sta iz verskih razlogov namenjena namreč drugim poslom. V ponedeljkih ne bo nadalje noben Indijec nastopil kakšnega potovanja v vzhodno smer, ob torkih in sredah pa ne v severno smer. V četrtkih ne potuje proti jugu, petki in sobote pa prinašajo nesrečo spet potovalcem proti zapadu. Sreda in petek sta iz teh razlogov edina dneva v tednu, ki imata nekaj več prometa.
~ Najnevarnejša rifea
Te dni rmc- brali, da nameravajo v Južni Ameriki ustanoviti novo državo, Amaconi-jo. Ta država se bo lahko »ponašala«, da živijo v njenih vodah najnevarnejše med ribami. Mnog5 živaloslovci in potovalci so bili do dares prepričani, da gre ta naslov morskim volkovom, teda novejše raziskave v ozemlju reke Amaconke kažejo, da so najpristnejša šiba božja med ribami tiste, ki jih tamkajšnji domačini imenujejo »pi-ranhas«. Vsaka žival, ki pade na Ama-conki s krova kakšnega parnika izgine v nekoliko trenutkih brez sledu. Zato poskrbijo tropi omenjenih rib.
Pred kratkim je hotela neka kinematografska odprava posneti piranhe na film.
V ta namen so spustili v globino reke, na kraju, kjev sc jih pogosto opazovali, jekleno kroglo podobno batisferi, s katero se je prosluli učenjak Beebe spuščal v največje globine morja, da bi opazoval podmorsko živ'.; en je. Pretekla pa sta dva tedna, prelon sc se piranhe približale jekleni krogli, v kateri je prežal mož s filmsko kamero. Te ribe so namreč ne samo neverjetno požrešne, temveč tudi do skrajnosti nezaunne. Končno pa so se le lotile vabe, ki so jim jo nastavili. Tedaj so lahko snemali prizore, ki kažejo nazorno grozotno nevarnost teh rib. Piranhe imajo prav majhne zobe, toda silno ostre in če se ti zobje kakšne živali naj si bo živa ali mrtva lotijo, jo pospravijo v najkrajšem času tako, da ne ostane za njo nobena sled.
-
:ŠE« . ■"?.
^	' - J , ,
1 • '	v
S -
- \ < , ' V "
-V* \ 4 % - - iv. v: • ^' •
M' * ' "
Ptranhe Imajo tudi nenavadno močan rep. Udarec 9 tem repom ubije vsako žrtev. Piranhe so dosti manjše od morskih volkov, odlikuje jih pa nenavadna moč in gibčnost, ki ji ni primere.
. '»«>«»
Tragičen konec
šolskega
Da bi svojim gojencem priredilo vesel zaključek počitnic, je ravnateljstvo nekega protestantskega kolegija v Buenos Aire-su organiziralo izlet po morju. OdpluU so z dvema majhnima parnikoma. Po veselem dnevu so se vračali domov. Ko so že pripluli v pristanišče, je prišlo do trčenja mod enim izmed obeh parnikov ln neko drugo ladjo. Parnik se je začel potapljati, gojence so hitro vkrcavali na drugI parnik. Tako bi se bili lahko vsi rešili, toda mnogo go-jecev je v paniki poskakalo v morje in »o skušali s plavanjem doseči breg. Med njimi so bili tfkšni, ki plavanja niso bili posebno ve.Jči. in tako je deset dečkov utonilo. Nekateri čolnarji so pobrali trupla ter jih položili na breg, kjer jih je pastor, vodja izloča, blagoslovil. Nato so jih naložili na avtemobile in po veselem dnevu je vsa družba v največji žalosti opravila zadnji kos poti do kolegija.
>» ,%w)m.mw 111 ji .......j
* • " : :V . . -i ... v>fcV <■''
■i'., >:-.:; X, '-•
, H '* >
- - . ■
*	'i.'.:■ ' ■	V*^
f	' A < ■■■■
Vojni material, ki so ga italijanski vojaki uplenili na ruski fronti
£A SMEH IN KRATEK CAS
Petrček je dobil bratca in danes si ga je smel uivič ogledati. Ogledoval si ga je zelo pozorno in njegov obraz je pri tem izražal vss stopnje začudenja in razočaranja. [
»Nu, očka«, je dejal končno, »saj nima vendar nobenih las na glavi in nobenih zob, v obrazu pa je tako grdo gubast — ojoj, kako so te ociganili! Saj to je vendar star dojenček!«
•
»Gospod doktor, ali je bilo moje življenje res v nevarnosti?«
»Da, dvakrat na dan sem bil pri vas, j milcstivai«
»Ali blagpinika danes še niste videli?«
»Videl sem ga. gospod ravnatelj. Prišel je navsezgodaj, obrii si je brke in je zahteval vozni red!«
*
»Zeli gospod širok ali ozek žalni trak?«
»Širok ali ozek? Kakšna razlika pa je med njima?«
»Nu, če smj> pokojnika zelo ljubili, vzamemo širok trak, če je užival manj simpatije, pa ozkega.«
»Dajte mi potem črno nit — šlo je za mojo taščo!«
*
' • ■ r*
' - - : • - » ' ' -V
, i jt, . > ''/>>' m x m
Hši^MH
r i ^ŠpJ&Š*, l"	- ..
■ , ^ - "
1

L-
Angleško letalo, ki so ga sestrelili italijanski lovci v clrenajskem Džebetn
Gospod zagovornik je na veliki, javni razpravi z vnemo zagovarjal stališče, da obtoženca še ne smejo proglasiti za lažnivca, ki mu ni dati vere. če je po pomoti navedel kakšen napačni podatek.
»Gospodje,« je izvajal, da podkrepi svoje trditve, »jaz sam sem n. pr. davi z največjo gotovostjo menil, da imam svojo zlato uro pri sebi, in šele pred kratkiim sem se spomnil, da sem jo pustil na nočni omarici ..
»Dragi možek. kakšno tekanje pa je bilo danes zavoljo tvoje ure?« ga je popoldne sprejela njegova žena. »Nič manj nego štiri osebe so bile tu, da ti jo prinesejo, in vse so vedele natančno, kje leži.
Seveda sem jo mogla izročiti samo prvi!« *
Gospodinji je pravkar spodrsnilo na parketu. Služkinja je dejala z zmagoslavnim glasom: »Tako, milostiva. sedaj mi vsaj ne boste mogli očitati, da nisem parketa pošteno povoščila!«
Radio Ljubljana
SOBOTA, 21. MARCA 1942-XX.
7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: pesmi in melodije v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Trio Emona. 12.40: Koncert violinista Tibora Bistriozia. 13: Napoved časa in poročila v italijanščini. 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. Ig.20: Orkester pod vodstvom Angelini« 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. Šijanca: operetna glasba. 14.45: poročila v slovenščini. 17.10: prenos iz Kraljeve opere: Uvertura in prvi del Cassandra. glasba Vittoria Gnecchia. 18: Habjan: Zlom in izpahnje-nje kosti, predavanje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Koncert tenorista Andreja Jarca s sodelovanjem harmonikarja Stanka. 20: Napoved časa in poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Koncert pianista Bojana Adamiča. 21.10' Glasba Ruggera Leoncavalla pod vodstvom Riccarda Santarellia. v odmoru predavanje v slovenščini. 22.45: Poročila v italijanščini.
Deset surovih jajc
Pred nekoliko desetletji, ko je ruski balet zaslovel po vsem svetu, je bila goreča želja vsake mlade ruske plesalke, da bi prišla v tujino, kjer bi bila deležna malo te slave. Marsikatera si je mislila, da traja pač predolgo, če hočeš postati najprvo v Petrogradu slaven, nato ti pa to slavo potrdi še tujina. Bolje ravnaš, če ravnaš narobe: Ce te najprvo prizna tujina, se boš v Petrogradu kmalu uveljavil.
V tem prepričanju je odšla tudi mala, pogumna Lidija K. v London in ni doživela razočaranja. Ni bila sicer še nič izrednega, toda v izvrstni petrograjski šoli si je bila osvojila tisto posebno tehniko plesanja na koncih prstov, ki je dotlej nikjer drugod niso obvladali v tolikšni meri, zlasti pa ne na Angleškem. Ljudem je ugajala poleg tega tudi zato. ker je bila pravi otrok iz ljudstva, ker je imela mičen obrazek in najnaravnejši ljubeznivi nasmeh-Ijaj. Po dveh sezonah sijajnih uspehov se je vrnila v Petrograd in sprejeli so jo res kot pravo zvezdo, s šopki cvetlic, banketi in slikamj v ilustriranih listih.
Z vel kim ponosom je pripovedovala o svojih triumfih v Londonu in ljudje so njeno čebljanje radi poslušali. Nikomur se n; zdelo, da se preveč hvali, ko je ponavljala vse tiste častne pridevke, s katerimi so jo obsipavali. Nazivali so jo »največjo rusko plesalko« in obraz ji je od naivne radosti žarel, ko je to ponavljala. Ni ji bilo niti do tega. da bi ljudje to verjeli, saj še sama ni verjela, toda godil: so ji takšni komplimenti, kakor morajo goditi vsaki ženski.
Nekega dne jo je vprašal neki prijatelj: »Povejte, Lidočka. ali ste se v Londonu srečali tudi z Ano Pavlovo?« Pavlova je veljala pač že^tedaj za edinstveno, slavile so jo velike prestolnice na obeh straneh velike luže. Ob tem vprašanju pa je huš-nila senca preko obraza male Lidočke. čeprav samo za trenutek. Potem je začela pripovedovati: »Ah, Ana Pavlova! Saj veste, kako sem jo ljubila in občudovala, ljubim in občudujem jo tudi še danes. Toda nekoč me je potegnila, in to ni bilo lepo od nje, čeprav danes taji. V Londonu sva stanovali kot sosedi in ni minil dan, da bi je ne videla. Ona se je prijazno in s skrbjo zanimala za mojo kariero. Nekoč pa mi je dejala: Če hočeš postati res velika in se obdržati v višini, se moraš vaditi vsak dan, živeti moraš samo svoji umetnosti. Pred vsem pa ne pozabi vzeti vsak dan deset surovih jajc!
Povedala sem to svojemu možu in bilo je ganljivo, kako ga je skrbelo za teh deset jajc. Ker sem se kmalu naveličala srebati jih enostavno surova, jih je dajal zame pripravljati v rdečem vinu ali portu ali v smetani, tako sem jih lažje požirala. Toda prijetna ta stvar ni bila tako, deset surovih jajc dan za dnevom ni malenkost! Potem sem si vzela rusko kuharico, angleških jedi nisem prenesla več-' bilo je preveč surovega ali na pol surovega mesa in vse je bilo tako ostro začinjeno. Koprnela sem po naših pirožkah in drugih ruskih jedeh. Tudi Anička je imela rusko kuharico in seveda sta se z mojo kuharico kmalu seznanili. Moja je nekoč vprašala zavoljo surovih jajc. In tedaj je prišlo na dan, da poje Ana samo po tri jajca in ne
surova, temveč lepo ocvrta. Zakaj je potem mene mučila na takšen način? Obšel me je grd sum-" morda je hotela, da bi se jaz odebelila, morda se je zbala moje rastoče slave? Nočem pa nikogar opravljati, naj bo, kakor hoče. in čeprav sem se ji takrat od užaljen osti odmaknila, ji nočem nikoli nic očitat:, če se spet kje srečava.
Nekaj pa me je v resnici razjezilo. Ko sem jo vprašala: Zakaj ste mi, Anička, svetovali deset surovih jajc na dan, med tem ko jih vi ne jeste? — se je zasmejala na ves glas in odgovorila: Kdo pa vam ie govoril o tem, da morate ta jajca pojesti? Jaz sem vam vendar svetovala samo to, da bi vsak dan pri vajah položili deset surovih jajc na parket in nobenega ne smete potem streti — to je prastara, izvrstna vaja!«
152 m pod morsko gSadins
Iz Stockholma poročajo o novem rekordu, ki ga je dosegel neki finski potapljač. Mož, ki se ponaša s posebno krepko kon-stitucijo ir. ki se je tudi metodično vežbal, se je v izpopolnjeni potapljaški opravi potopil 152 m globoko.
Navzlic temu so ga potegnili iz globine komaj še pravočasno, da se ni zadušil. Po_ misliti je tieba, da je njegova potapljaška obleka v tisti globini na vsak štirjaški centimetcr prenašala pritisk nad 100 kg, vsa njena površina, ki je znašala okrog 20.000 šti-iaških centimetrov, pa nad 2 milijona kilogramov. Di bi mogla zdržati tako silen pritisk, so jo napolnili s posebno zmesjo Kisika in helija, a da bi potapljača obvarovali zelo nizke temperature, ki je lastna tej zmesi, si je moral obleči spodaj še obleko, ki jo jc grela elektrika.
ANEKDOTA
Max Reger je ljubil drastično kritiko, zlasti pa primerjave iz živilskega sveta. Nekoč je hotela mlada dama postati njegova učePKd in je zaigrala nekaj na kia-vir. Reger je kmalu spoznal, da obvlada tehniko si^<=r dobro, čuta pa nima nobene, ga. Sedel je v ozadju in molčaL
Na zadnje je kandidatka prekinila igro in dejala užaljeno: »Saj gotovo niti ne poslušate, gospod profesor! Na kaj ste prav za prav mislili?«
Reger je zagodrnjal: »Pravkar sem preklel vse slone!«
»Vse sl">ne? Zakaj?«
»Nu, zato ker imajo okla. iz katerih izdelujejo klavirske tipke!« je odgovoril Reger.
VSAK DAN ENA
Eden izmed nasedlih: »Ne verjamem, da bomo mogli odigrati še eno partijo!«
Kaltarni pregled
Gluekova opera 5fCMef m Evddika"
Ko je Gh.ck ustvaril »Orfeja in Evridi-ko« in drug? svoja pomembna dela, je položil s tem temelj za glasbo, ki je posegala
v	svet, tuj zunanjosti in plitvosti. Prve kali za več kc lOOletni glasbeni razcvit so tedaj pognale. Danes, ko stojimo ob koncu tistega časa. ki nam je dal toliko klasične lepote v g.asbeni umetnosti, nam je ob poslušanju Gluckove opere kakor ob spominu na davna, zlate čase. Za zgodovinarja je zanimiva OJuckova reformatorska borba, ki sta jo Ukmar in žiebre široko in bogato opisala v Gledališkem listu. Nas glasbenike zadeva to še z drugega gledišča. Nehote namreč primerjamo suhoto in revščino marsikatere nove tvorbe s prisrčnostjo Gluckove glasbe, kateri ne manjka fantazije in poezije, ki ju dandanes nekateri no_
vi	glasniki označujejo zgolj za »romantiko«. Zdi nam, da smo priče umiranja velike do^e. ki je bila sicer v vsakdanjem življenju kruta in krivična, a nam je vendarle dala v umetnosti toliko neminljivih cvetov d'lil, združenega v intuiciji in znanju.
Ob rojstvu Orfeja se jc ta doba ?eie začenjala. Leto 1750., leto Bachove smrti, je mejnik in zaklju - k gigantskega baroka. Nikoii več se niso kasneje ustvarile tako mogočne orgelske tokate. niti pouož-no zbrani or^toriji niti temperiran klavii Končana e bila prav za prav Sele s tem letom sreunjeveika kontrapunktaka umetnost, z Bachovim genijem tako poživi jen a in dvignjena v svet najmočnejše izraznosti Že^njegovi sinovi so bili znanilci novih dob in če bi v sijaju očetovega duha ne bili nji-
hovi talenti nekoliko otemneli, bi danes Kari Filip Emanuel in Viljem Friedmann Bach bila cri gače ocenjena mojstra. Sočasno z njima ir. z genialnim Stamiccm, o katerem se silž-ijo glasovi, da je bil — Slovenec, se je pričelo Gluckovo delovanje. Ni bil edini me«l reformatorji. Kar ga je dvigalo nad njegove, sodobnike ni bila samo njegova glasbena umetniška potenca. Poleg te je tudi jasno spoznal, kam naj gre iskat vsebino «a svoja operna dela. Ni torej slo samo za rovo glasbo, temveč za celotno pojmovanje operne umetnosti in seveda tudi za novo besedilo, za novo dramsko usmeritev. Tu so rešili Glucka tisti, ki so človeka in njegovo poslanstvo na zemlji poznali bolj od vseh modernih psihologov, ki z znanstvenimi secirnimi metodami analizirajo na?o duševnos-t. Stan grški umetniki so namreč zanimali našega mojstia in pri njin je, kakor svojčas Shakespeare, našel novih smernic in novih sokov za svoje delo. Vselej namreč, kadar umetnost zaide v kaotičnost, zunanji blesk in v puhle učinke, mora reforma poseči po snčvi, ki zadeva en^kc močno in enako bolestno vse človeštvo hkrati. V grški klasični tragediji, v njon^h problemih, seveda prikrojenih za operno uporabo, je Gluck našel nove vzore in s tem rešitev iz potopa umirajoče renesančne opere. V tem pa je tudi useda njegovih dei Dokler bodo živeli ljudje, ki jih je trpljenje potrlo, ki iščejo plemenite utehe in hrepene po nekem očiščenju, bodo živela taka dela. Ali so Gluckcva, ali Sha-kespearjova ali Beethovnova ali stare grške tragedije po tem človeško hrepenenje
ne vpraša. Res je tudi, da bo vedno dovolj poslušalcev ki bodo potem, ko pade zastor v zadnjem dejanju, iz srca vzdihnili: Deo gratias! Kajti zelo mnogo je ljudi, ki se radujejo nad vidnimi in nekako otipljivimi učinki. Z Gluckovimi deli deli usodo v tem oziru prav za prav vsa komorna in orato-rijska glasb? ki zajema le ozek krog interesentov. T**3a tudi manj občutljivi gledalec se bo srtsnil ob primerjavi plitve ne-apolitanske opere, ki jo Ukmar v omenjenem članku dobro slika, z Gluckovlm Orfe-jem. Kolikšna notranja in zunanja odgovornost pevca v Gluckovem delu! Kakšna razlika v zvoku orkestra, samostojnost v izrazu in p<vezanost z dejanjem!
Za delo te vrste nimamo boljšega inter-preta, kaker je režiser Ciril D e b e v e c. Drama zaživi pod njegovim oblikovanjem v plemeniti zunanji podobi, ki je prelep odraz in simbol duševnosti. Občudovali smo smi3<?:no razdelitev prostora in premišljene barvne učinke, kljub naši okorni električni aparaturi. Naj opozorim na valovito linij.) razvrščenega zbora v Eliziju, ki objema Orfeja, stoječega spredaj na lesni s svojo popolno harmonično zaokroženostjo. Opozorim naj na mrkost in hladnost prikaza podzemlja in na globoko sorodnost obeh krajnih prizorov, ki pač zadosti jasno kažeta zmago ljubezni nad smrtjo. Kakor pa je Debevec umel izoblikovati zunanjo podobe (pri čemer mu je dobro pomagal inscenator inž. Franz), tako je pazijo modeliral like igralcev in vplival na njihovo doživljanje. Predvsem se mu je to posrečile pri pevki glavne vloge, Fra-nji Golobovi, ki se nam je po večletni odsotnosti 1 rv'č predstavila. Lepota njenega Izrednega glasu, zmožnega raznih čustvenih vibracij, je omamna. Polna globina, nenavadno mehko zveneča srednja lega ln zmagovite višine so vrele iz njenega gria. Barva, kakor ustvarjena za umirjeno kla-
siko, pravi komorni glas! Pri tem mislim na vse tisto precizno niansiranje, ki ga običajno ne poznata ne velika opera niti svečani veliki koncerti, ampak le skromnejša in plemenitejša komorna glasba, kjer mora biti vsak posameznik osebnost s polno odgovornostjo svoje vloge. Kako je to rešila Golobova muzikaJno in nič manj igralsko! Premišljene kretnje, strnjene v doživetje, mimika in maska, vse je bilo ustrezno velikemu Orfejevemu liku. Izraznost pa se je stopnjevala, kakor se stopnjuje drai/ia. Bolest Edipa ob grobu, njegova odločnost, da poišče ženo v neznanem podzemlju, in višek igralkinega prikazova_ nja, prizor v Eliziju, vse nas je ganilo, da dvignilo v smislu grškega nauka: le trpljenje očiščuje.
Spričo n;ene močne osebnosti sta drugi dve igralki nehote stopili nekoliko v ozadje, dasi nimata nič manj težkih vlog, čeprav ne tako obsežnih. VIdalijeva je bila Evri-dika jako piikupnega videza in je posebno v prizoru pred podzemljem s svežim glasom zelo *°Gbro odpela in smiselno odigrala vlogo ljubeče in dvomeče žene. Ljubek Eros je bila Kuscjeva, ki ae je odlikovala predvsem z dobro izgovorjavo ln z jasnim, vprav »moiartovskim« glasom. Tudi igralski je zadovoljila, ker je pravilno doumela svojo statično vlogo, le kot bog v graciozni drži z lokom in puščico v mirni, rahlo nagnjeni pozi. Zato je bila njena pojava kljub delikatnosti nastopa povsem ustrezna.
Zbor ni imel lahke naloge. Skupno z baletom je pravilno izražal mrko žalost v prvi sliki, divjost duhov v podzemlju in zamaknjeno radost na elizijskih poljanah. Odličen je tij baletni zbor. Reči smemo, da je pokazal — morda tudi na pobudo reži-8erja __ zacosti neobičajnih gibov in skupinskih razvrščanj ter je učinkoval predvsem z 1i/šo samostojno tečko ob koncu druge slike.
Muzikalno vodstvo je bilo v rokah dirigenta žebreta. Glasba je bila naštudirana v sončnem zvozu, posebno godalni orkester je lepo zvenel. Pravilno umevanje Gluckove glasbe je omogočilo dirigentu doseči v izvajanju tisto potrebno preprostost, ki ne išče komplikacij v tempu in dinamiki, tem_ več ju samo podreja čustvovanju. Opozoriti pa moram na nekoliko preglasno podano arijo Orfeja, ki v tej hitrosti ne more izraziti žalosti in tuge obupanega soproga. Prav tako se mi je zdel zadnji finale v svrho dobrega izgovora in primerne slovesne in srečne čustvenosti nekoliko prenagel. Sicer pa se veselimo, da je mladi dirigent z vso energijo obvladal tudi najtežja mesta dosti krhKe partiture in da je glasba lila enotno v enem toku. štritofov prevod je gladek in smiseln kakor sem to ugotovil tudi ob drugih njegovih prevodih.
Vsem, ki hrepene po dobroti in po danes redki plemenitosti, je opera zatočišče za marsikateri mračni trenutek. Ta glasba in to dejanje je kakor luč iz boljših svetov. Po neki stari razlagi je bila grška bajka o sencah umrlih v podzemlju le prispodoba za tipajočo človeško zavest, ki jo um in duhovno spoznanje še nista prepojila. Naj bi bila tud' naša opera vodilo iz mraka strasti v odiešilno luč svetlih spoznanj.
Marjan Lipovšek.
Slovenica v nemških
znanstvenih razpravah
V zborniku »Sudost-Forschungen«, ki ga vodi in urejuje dr. Fritz Valjavec, je izšla razprava ljubljanskega univ. prof. dr. Jakoba Kelemine »Die Meererin«.
Na 9 straneh svojega spisa se bavi naš germanist in etnolog s kočevsko balado o lepi Primorki (schone Meererin). Nemški raziskovalci, zlasti še izdajatelj nemških
STSa
*	Smrt Ducejevega veroučitelja. V Biell je umrl 871etni duhovnik don Cesare Tra-vatni. Med njegovimi učenci je bil 1. 1892 do 1894 v četrtem razredu ljudske šole v Faenzi tudi Benito Mussolini, sedanji Duce Italije.
*	Promocija. Na zagrebški medicinski fakulteti je 18. t. m. promoviral za doktorja vsega zdravilstva g. Oskar Končan iz Šoštanja. Čestitamo!
*	Na ulici je umrla. Iz Gradišče poročajo, da se je 17. t. m. 671etna Pavla Leban roj. Edlinger nagloma zgrudila na ulico in obležala nezavestna. Ljudje so brž poklicali občinskega zdravnika, ki je mogel samo ugotoviti smrt zaradi srčne kapi.
*	Tri dni pri mrtvi materi. Giašiv; unev-nik poroča, da je v vasi Schattenberg pri Knitteifeldu živela s svojima dvema odraslima otrokoma vdova Gertruda Forst-huber. Stara žena je bila že nekaj časa navezana na posteljo. Zadnje tri dni pa nikogar od družine ni bilo iz hiše. Ljudje so s silo vdrli v stanovanje in našli ženo mrtvo na postelji. Zraven nje sta se igrala oba otroka, ki sta nekoliko slaboumna.
*	Demografsko gibanje v Italiji. Dne 28. februarja t. 1. je znažaio stanje prebivalstva v Italiji, pri čemer pa niso vštete pokrajine, ki so bile priključene v sedanji vojni, 45 milijonov 384 tisoč duš. V februarju je bilo sklenjenih 26.277 porok, rodilo se je 71.009 živih otrok, umrlo je 62.965 oseb, tako da je znašal previšek živih nad mrtvimi 8044 duš.
*	21 stopinj pod ničlo v Stockhoimu. Vso Švedsko je poplavil val novega mraza. V Stockhoimu je 18. t. m. dosegel mraz 31 stopinj pod ničlo, samo v južnih pokrajinah Švedske je toplomer zaznamoval 12 stopinj pod ničlo. Tako na severu še ni naznanila pomlad svojega bližnjega prihoda.
*	Silen ciklon v Južni Ameriki. Iz Buenos Airesa pore>čajo, da je Bahio Blanco opustošil hud ciklon. Vihar je popolnoma porušil 150 delavskih hiš in zahteval tudi neltaj človeških žrtev. Z Mestnega gledališča je posnel celo cinkasto streho in jo odnesel 200 m daleč. Ogromno škodo je napravil na nasadih in na številnih poslopjih.
*	Kovanei pa 1 in dva pfeniga niso več veljavni. Nemški konzulat opozarja prebivalstvo. da so 1. marca 1942 izgubili veljavnost bakreni kovanci po 1 in 2 pfeniga. Nemški konzulat je pripravljen do 30. aprila 1942 navedene kovance zamenjati v lire.
*	Razlastitev vsega judovskega premoženja na Madžarskem. V bližnjih dneh bo madžarska vlada predložila državni zbornici v odobritev zakon, po katerem bo ta-kc»j zaplenjeno vse premično in nepremično imetje, ki pripada Židom. Po neki statistiki posedujejo židje na Madžarskem 580.000 oralov zemlje; med njimi je okrog 50 latifundij.
*	Po dveh letih najdeno truplo. V gozdu blizu Ize.jskega jezera pri Bresci so našli ljudje okostje nekega človeka. Oblastva so dognala, da so to ostani:i 33-letnega delavca Luigija Bonettija, ki so ga že dve leti pogrešali.
*	Obnovljen ribolov na Pejpuškem jezeru. Ko so bili Rusi pregnani z obal Pejpuš-kega jezeia, so odvedli s seboj velik del ribičev, razdejali njihove naselbine in uničili čolne ter ribiški pribor. Ribolov je bil na vsem jezeru, ki je znano po svojem bogastvu na ribah, popolnoma uničen. Zdaj so se začele razmere boijšati. Oblastva so preskrbela ribičem čolne in druge potrebščine za lov in hočejo dvigniti množino plena na predvojno stanje, ko so na vzhodnih obalah ujeli letno približno 10 milijonov kg, na zapadnih obalah pa 25 milijonov kg rib.
*	živila za Španijo. Med špansko in argentinsko vlado je bil sklenjen trgovinski dogovor, po katerem bo Argentina dobavljala Španiji živila, Španija pa bo v zameno za to dobavljala Argentini industrijske izdelke.
*	Ce«tna zbirka za zimsko pomoč je v
Nemčiji vrgla skoro 28 milijonov. 28. februarja in 1. marca izvedena cestna zbirka za zimsko pomoč je imela sijajen uspeh. Po dosedai zbranih poročilih je "bilo nabranih 27,965.567.83 RM. Enaka zbirka je vrgla lansko leto le 19,332.931.41 RM, tako da se je odstotek letos nabranega denarja dvignaf za 44.55 odstotkov.
*	I^tos v Nemčiji ne bo velikonočnih potovanj. Državne železnice so največji pomočnik fronte. Njihova razprostranjenost je petkrat večja kakor pred vojno. Tisoče lokomotiv in železniških vagonov vozi po ruskih progah, ki so bile preurejene na normalno šinino. Zmagovati morajo ogromno delo za dovoz vojakom potrebnega materiala. Zaradi tega, pišejo nemški listi, je dolžnost vsakega Nemca, da letos ne gre za Veliko noč na potovanje. Ne bo si prihranil samo neprijetnosti, ki jih lahko doživi na pot:, ampak bo koristil tud skup-ne>sti s tem, da bo olajšal nemškim železnicam težko delo, ki ga zmagujejo.
*	Vsak drugi dan poln vlak odpadkov. V Nemčiji so zadnje dni izdali spisek o uspehu šolarskih zbirk odpadkov v preteklem letu. Zbranega je bilo 285 milijonov kilogramov starega gradiva in sicer papirja, kosti, cunj, kovinastih predmetov in drugega. Ce bi hoteli ves ta material natovorlti na en sam vlak, bi bil dolg 315 km in bi segel od Berlina do Bremena. Najbolj se je odlikovala trgovska šola v Bidgošču (Bromberg) in Gottardova višja šola v Berlinu. Najbolj marljiva nabiralca sta bila šolarja Peter Bremer v Dussei-dorfu, ki je dosegel 45.672 točk, in Heinz
Richling Iz Oelsa s 43.552 točkami. Točke se zabeležijo za vsak oddani predmet.
*	Čevljar s Caprija je podedoval 120 milijonov. Listi poročajo o nenavadni sreči, ki se je pravkar nasmehnila 40-letnemu čevljarju na čarobnem otoku Capriju Lorenzu Petralia. Ta Sicilijanec, ki se je oženil na otoku z neko Caprijanko, ki mu je rodila enajst otrok, izmed katerih je šest živih, je nesel te dni nekemu kiientu popravljene
| čevlje, kar ga sreča pismonoša in mu izroči i priporočeno povabilo, da se nemudoma ogla-j si pri argentinskem konzulu v Rimu, Ker je postal glavni dedič svojega v Ameriki umrlega brata. Petralia je dal pismonoši zadnjin 65 stotink napitnine, ker jih je imel v žepu. S pismom, ki ga je tako nenadno prejel na poti, se je temeljito spremenila usoda ubogega čevljaria. Postal je namreč mnogokratni milijonar. Zakaj brat, s katerim je komaj še imel pismene stike, mu je zapustil premoženje, ki ga argentinske oblasti cenijo na 120 milijonov lir. Ta nenadni preobrat v vsej usodi njega in njegove rodbine pa ni Petralie niti malo spravil iz ravnovesja. Dejal je, da vidi največjo kori3t svojega temeljito spremenjenega položaja v tem, da bo lahko izšolal svoje sinove. »Preživel sem svoje življenje na delu,« je rekel obogateli čevljar, »vendar bi bil mnogo srečnejši, če bi imel večjo izobrazbo. Seveda ne bo pozabil izkazovati dobrot revnim ljudem, saj so jih mnogi izkazali meni, dokler sem živel v siromaštvu.« Petralio upa, da bo dobil potni list in ujel kljub vojnim razmeram kakšno zvezo z Južno Ameriko, da spravi v red svoje premoženje.
*	Smrt za plotom. V Loqua di Tarnova je 45 letni Peter Pavšič obležal na nekem samotnem mestu mrtev. Domneva se, da mu je nenadno postalo slabo, pa je padel na kamen in si prebil lobanjo. Mrtvega Pavši-ča je slučajno našla neka ženska, ki je v ponedeljek popoldne šla po tej poti.
*	Dve smrtni obsodbi v Brnu. Posebno sodišče v Brnu je obsodilo na smrt dva človeka, ki sta na skrivaj kupovala svinje ter prodajala meso brez nakaznic in po zvišani ceni. Smrtna kazen se je izvršila tako, da so obsojenca obglavili.
*	Romunsko vrtnarstvo in sadjarstvo. V
nedavnem predavanju je prof. Grintescu podal statistiko o rumunskem vrtnarstvu in sadjarstvu. Trenutno je v Rumuniji 105 milijonov sadnih dreves na površini 290 tisoč ha in z letnim donosom v vrednosti 20 milijard lejev. Vrtovi obsegajo površino 100.000 ha in dajejo letni pr.delek v vreJ-nosti 7 milijard lejev.
*	Turčija nakupuje pšenico. Zadnje dni je bilo v Turčijo uvoženh 20.000 ton pšenice. Doslej uvožena množina pšenice znaša 70.000 ton. Turčija pa se pogaja z državami izvoznicami za uvoz še večje količine pšenice. Zvišan bo dnevni obrok kruha, sistem na karte pa bo J o obdržali, ker se je zelo dobro obnesel.
*	Zasebna poštna služba v Grčiji. Nedavno je izšla v Grčiji odredba, po kateri bodo morali lastniki avtobusov, osebnih avtomobilov in drugih hitrih prevoznih sredstev, ki redno vozijo po določenih javnih cestah na deželo, jemati s seboj poštne pošiljke. Da bo pošta prišla na svoj naslov, bodo lastniki ali njihovi vozniki osebno odgovorni za vsako pošiljko.
*	lz madžarskega parlamenta. Pretekli četrtek so vsi parlamentarni odbori volili svoje nove predsednike. Predsednik zu-nanje-političnega odbora bo odslej kmetijski minister grof Mihael Teleki. Zasedanje parlamenta je bilo nato prekinjeno in se bo nadaljevalo v četrtek 19. t. m., ko bo novo imenovani ministrski prelsednik von Kallay imel svoj nastopni govor.
*	Vojna matura v Nemčiji. Nemški osmošolci, ki so vpoklicani v vojaško službo, postanejo predčasno maturanti. Prosvetni minister je odredil, da dobijo ma-turitetna spričevala vsi tisti dijaki, ki so prišli na višjo šolo vsaj v 7. razred. To se pravi, da se maturitetno spričevalo ne prizna privatistom, ki se zasebno pripravljajo za maturo.
*	Macedonsko odposlanstvo v Sofiji. Odposlanstvo bolgarskih prebivalcev Ma-e^donije je obiskalo Sofijo, kjer so ga sprejeli ministrski predsednik Filov, finančni minister Božilov in minister za javna dela Vasiljev. Izročili so jim spomenico o težavnem gospodarskem stanju bolgarskega prebivalstva v Macedoniji.
*	Solunska univerza razširjena. Grški uradni list je objavil odredbo, po kateri bosta na solunski univerzi poleg dosedanjih stolic za matematiko, filozofijo in pravo, uvedeni še stolici za medicino in teologijo.
*	Združitev gospe>darskih ministrstev v Turčiji. Po sklepu vlade bodo združena dosedanja ministrstva za trgovino, gospodarstvo in kmetijstvo v enotno gospodarsko trgovino, gospodarstvo in kmetijstvo v enotno gospodarsko ministrstvo, ki bo razdeljeno po dosedanjih resorih v tri glavna ravnateljstva. Kdo bo načeloval novo ustanovljenemu ministrstvu, še ni znano.
*	Odločni ukrepi rumunske vlade. Ministrski svet je sklenil poslati 95 oseb na prisilno bivanje zaradi državi sovražnega delovanja. Med njimi sta tudi bivši propagandni minister Titeanu in ministrski tajnik Armand Calinescu-Raduilobel. Zaradi informacijske službe v korist tujih držav sta bila internirana tudi dva Kitajca.
*	Madžarski maturanti se prostovoljno javljajo v vojaško službo. Po poročilih nemških listov so se vsi maturanti gimnazije v Klausenburgu prostovoljno prijavili za vojaško službo takoj ko bodo položili zrelostni izpit. Njihovemu vzgledu so
sledfli dijaki številnih drugih dol in je bu-
dimpeštanska vojaška komanda prejela že več takšnih prijav.
IZ LJUBLJANE
u— Nova grobova. Za vedno je zapustil svojce magistratni uslužbenec v pokoju g. Karel Vidmar. Na zadnji poti bodo pokojnika spremali v soboto ob pol 15. iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Preminila je ga. Marija Rozmanova, rojena Finžgarjeva. Pokopali so jo na praznik popol i ne pri Sv. Križu. — Pokojnima bomo ohranili blag spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
u— Poslednja pot dr. Josipa Cepudra. V
četrtek popoldne so beli z žal prepeljani na pokopališče k Sv. Križu zemski ostanki bla-gepokojnega ljubljanskega odvetnika g. dr. Josipa Cepudra. Iti je podlegel dolgotrajni bolezni. Na njegovi zadnji poti so ga spremim zastopnik ljubljanskega župana g. dr. Vladmir Ravnihar. predstavnika odvetn. Zbornice gg. dr. žirovnik in dr. Fetih in mnog; drugi stanovski tovariši, kakor tuli zastopniki raznih organizacij in mnogi prijatelji. Posebno številno je bilo ostalo občinstvo. ki je globoko sočustvovalo s prizadeto vdovo, številni, krasni venci so krasili krsto. Pevski zbor Glasbene Matice je ganljivo zapel v slovo svojemu zvestemu članu.
u— Ravnateljstvo I. mešane meščanske šole na Viču v Ljubljani vabi svoje dijake in dijakinje, da se redno udeležujejo velikonočnih duhovnih vaj, ki bodo v farni cerkvi od 26. do 28. marca, vsak dan ob 9. in ob 17. uri. Spoved bo dne 27. marca zjutraj za dijakinje, popoldne za dijake; obhajilo pa 28. marca ob 8. uri za vse. Učiteljstvo ima nadzorstvo vsak dan po štirje po abecedncm redu. — Ravnatelj.
'□□r-nnnnnnnnnnnnnnnnoannnDnnD Danes 18»3S premiera
VESELI TEATER
'□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□
u— Danes bo premiera v »Veselem teatru«. Predvajamo popolnoma nov program št. 17. v katerem nastopa tudi priljubljeni g. Danilo Gorinšek. Začetek cb 18.30. konec ob 20. — Na sporedu: Rodovnik. Tožba dekleta, športne točke. Sramežljivi ženin. Mutcc itd. — Predprodaja vsopnic od 10. do pol 13. in od 16. dalje.
u— Ravnateljstvo I. moške realne gimnazije v Ljubljani vabi svoje profesorje, da vpišejo polletne ocene v kataloge, ld bodo na razpolago v nedeljo 22. t. m. od 9. dalje v zborovalnici Uršulinske gimnazije. Istega dne popoldne ob 15. bo sklepna seja za I. polletje.
u— Abonentom reda Četrtek sporoča uprava Narodnega gledališča: Ker je zaradi praznika na Jozefovo odpadla abonentom reda Četrtek predstava, jo bodo imeli namesto tega izjemoma v soboto dne 21. t. m. ob 17. uri. Uprizorjena bo Beneševa opereta: Sveti Anton, vseh zaljubljen.h patron« v običajni zasedbi partij.
u— Cestna dela. Po mrzlih elneh je <=pet nastopila, odjuga in so se tla omehčala. Posebno Zvezda in netlakovar.e ulice so blatne, popravila potrebne. Ccvrtna uprava ie poskrbela, da bo'.o razmeličane ul ce in trgi utrjeni. Mnog: kup' drobno lomi lenega kamenja pričajo, da holo delavci takoi p"'-čeli z delom. Tudi na podaljšku ŠufciČeve ulice je nakop'čeno pospalno kamenje, s katerim bo utrjeno cest:šče, nakar se bodo pričela po^ednja dela na tej novi in važni prometni žili Ljubljane.
fe Novega- nsesta-
n— Potni listi za Ljubljano. Novomeško sresko načelstvo objavlja, da so vse potne dovolilnice, izelane pred 16. marcem, za Ljubljano ali iz Ljubljane neveljavne. Kdor hoče potovati v Ljubljano, mora vložiti 5 dni pred nameravanim odhodom pismeno prošnjo pri komisariatu državne policije na sreskem načelstvu v Novem mestu.
n— Vrnite izposojene knjige. Predsedstvo novomeškega Dopolavora poziva vse osebe, ki imajo še doma izposojene knjige iz bivše novomeške sokolske knjižnice, da najkasneje do 31. marca vrnejo v pisarni fašija na mestnem rotovžu v Novem mestu vse izposojene knjige. Kdor do tega roka ne bi vrnil izposojenih knjig, bo prijavljen zaradi utaje knjig.
n— živinski sejem. Na ponedeljskem živinskem sejmu je tudi tokrat vladalo prav živahno vrvenje. Zboljšanje vremena je omogočilo ponovno večji dogon živine. Z zboljšanjem vremena prihajajo sedaj na novomeški sejem že tudi kupci iz Ribnice in Kočevja, ki se zanimajo posebno za prašiče za rejo. V ponedeljek je bilo tudi precej kupcev iz Bele Krajine in žumberka, ki so kupovali pretežno konje, živinorejci so prignali na sejem mnogo mladih prašičev za rejo, skupno nad 600. Cene prašičem se od zadnjega sejma niso izpreme-nile in so bili vsi prašiči brez prevelikega kupčevanja hitro razprodani. Tudi konj je bilo na sejmu prav lepo število vendar razen Belokranjčanov ni bilo mnogo kupcev za konje.
n— Dogon živine. V torek je bil na Loki dvanajsti uraelno odrejeni sejem za odkup klavne živine. Na sejem je bilo prignano kar lepo število živine. Komisija je večino živine ocenila kot prvovrstno. Istočasno je bil sedmi uradno odrejeni sejem za odkup prašičev za zakol. Tudi teh je bilo pripeljano lepo število, med njimi nekaj prav težkih dolenjskih ščetinarjev in pršutarjev, ki so šli hitro v denar.
n— Valilna jajca. Novomeško sresko
načelstvo oPvešča rejce malih živali, da se lahko letošnjo pomlad naročijo valilna jajca štajerske kokoši pri sledečih rejskih središčih: Bevc Jože, Kijel, občina St. Peter pri Novem mestu; Ravtar Dušan, Hru-šica občina šmihel-Stopiče in Zefran Janez, Gotna vas pri Novem mestu. Ti posestniki gojijo že več let pod uradno kontrolo čisto štajersko kokoš malološke reje. talilna jajca se bodo oddajala po dnevni ceni ali pa proti zamenjavi. Vsi, ki nameravajo naročiti jajca, naj pošljejo svoje naslove potom občine ali pa naravnost z dopisnico na rejsko središče, ki jim je najbolj priročno. V dopisu je treba navesti, koliko jajc želi nare>čnik in kdaj in kje jih želi prevzeti. Jajca za nasad se bodo prevzemala na domu zgoraj navedenih rejcev ter na občini St.. Peter in v pisarni št. 10, novomeškega sreskega načelstva, kamor jih bodo dostavila rt jska središča.
S Spodnje štajerske
V	Celju so priredili v nedeljo spominsko svečanost za padlimi. Svečanost je bila na Jožefovem trgu. Najstarejši oficir je izgovoril nekaj spominskih besed. Svečanost je bila zaključena z defilejem na Glavnem trgu. Podobne svečanosti so bile prirejene tudi v večjih krajih celjskega okrožja.
V	Ptuju so imeli preteklo nedeljo spominsko svečanost za padlimi. Poleg vojske so na pokopališču nastopili oddelki Rdečega križa in brambovcev. Govoril je poročnik Klempt. Istočasno sta bili spominski svečanesti na vojnih pokopališčih v Hajdini in v Strnišču.
Poštni dom na Pohorju je prevzelo poštno ravnateljstvo v Gradcu v svojo oskrbo. Poštne uradnice, ki jih močno izčrpa služba nri telefonu in brzojavu, prihajajo na Pohorje na oddih. Zjutraj telovadijo, čez dan se zabavajo z igrami in imajo strokovni pouk. zvečer pa imajo po večerji pevsko igro.
V	Braslovčah je bil nedavno roditeljski večer. Govoril je mladinski vodja Kle"ment, ki je razlagal mladinsko vzgojo v Nemčiji in je pozival starše, naj svoja dekleta in fante zaupajo mladinskemu vodstvu. En o k večer je bil prirejen na Paki.
V	Rogaški Slatini je bil zaključen tečaj za kuhanje in šivanje. K poslovilni večerji sta prišli poverjenica za dekliško vzgojo na Spodniem štajerskem Truda Zcischegg in voditeljica dekliške mladine v celjskem okrožju Truda Nitschs. Dekleta so razstavila nekatere izdelke, ki so jih napravila v šivalnem tečaju.
V	Ljutomeru so imeli v nedeljo koncert, ki ga je priredila mladina iz Ldpnice pod vodstvom svojega voditelja Suppan za. Poleg mladih godbenikov so nastopile tudi mladenke s petjem.
Nesreče. V Mariboru je po nesreči padci 67-letnl upokojenec Maks Vošnik. in si zlomil roko. 261etna uradnikova žena Marija Wegbcferjeva se je zgrudila od slabosti sredi Maribora in je z glavo udarila cb klop. Dobila je zevajočo rano na glavi.
Z Goresifskega
O gostovanju celovškega gledališča na
Gorenjskem poroča celovški dnevnik: Državni propagandni urad za Koroško, podružnica na Eledu. je priredil zadnje mesece na Gorenjskem različne kulturne prireditve. Višek vsega je bil prvi obisk koroškega deželnega gledališča, ki je gostovalo 12. marca na Jesenicah in 13. marca v Kranju s Halbejevo dramo »Reka«. V Kranj je spremil igralsko družino celovški župan dr. Schranzhofer. Pred predstavo je govoril vodja blejske propagandne podružnice Petsehauer, ki je rekel, da bo celov-I ško gledališče lahko s pomočjo propagand-\ n?aa ministrstva tudj na Gorenjskem izvrševalo svoje kulturno poslanstvo. Pozdravne brzojavke so bile odposlane ministru dr. Gbbbelsu, gauleiterju dr. Rainer-ju in državnemu gledališkemu voditelju Reinerju-Schlosserju.
Ženska zborovanja na Koroškem. Zadnji čas je bilo na Koroškem prirejenih 25 velikih ženskih zborovanj. Govorile so različne ženske voditeljice. Na vseh zborovanjih je veljalo isto geslo: »Vztrajati je treba do zmage«. Poleg žensk so se zborovanj udeležili tudi politični voditelji in zastopniki države in občin.
Razširjena zaposlitev mladine. Letošnjo pomlad bo ženska in moška mladina vsepovsod v Nemčiji bolj zaposlena kakor druga leta. Medtem ko bodo fantje pomagali pri ženskih delih, bodo morala dekleta pomagati zlasti v gospodinjstvu. V ta namen so prirejeni različni pripravni tečaji. Mladinske voditeljice iz velikovškega okrožja so bile zadnji čas v tečaju v mladinskem domu v Borovljah. Vsega skupaj je bilo 38 deklet iz velikovškega okrožja, 6 pa iz Mežiške doline. Tečaj je vodila Greta Peterschinegg.
Bojevniška združenja. V Celovcu so zborovali voditelji koroških bojevnikov. Statistika pravi, da je na Koroškem 160 bojevniških društev, v katerih je med drugimi včlanjenih 32 starih veteranov, 2 udeleženca vojne leta 1866, 30 bojevnikov a bosanske vojne (leta 1878), "ostali pa so se udeležili svetovne vojne. Stari bojevniki so zdaj dobili nalogo, da vršijo vojno
propagando vsak v svojem območju ter da
obenem skrbijo za dosledno obdelavo zemlje.
Mladinska zborovanja so bila zadnji čas prirejena v raznih gorenjskih in posavskih krajin. Govorniki so priporočali mladini prostovoljno kmečko delo na Koroškem. Med drugim so bila zborovanja v šmart-nem pri Litiji, pri Sv. Ani pod Ljubeljem, Selcah in drugod.
V Skofji Loki je bil zbor krajevne skupine koroškega Volksbunda. Govoril je vodja Bodner. Razi eljenih je bilo 300 članskih izkaznic. Igrala je vojaška godba.
Nevarna ženska. Policijski komisarljat v Beljaku je objavil: Beljaškemu sodišču je bila izročena Elizabeta Jauschovetz iz Pliberka, ker je zagrešila razne sleparije. Izdajala se je za sestro Rdečega križa z Danskega. Obljubljala je, da bo raznim ljudem preskrbela obleko, čevlje, razno blago in plašče z otoka Sylta_ Na ta način je izvabila precej denarja in tudi oblačilne nakaznice, ki so jih pri njej zaplenili. Vsi oškodovanci se morajo zglasiti pri policijskem komisarjatu v Beljaku.
Iz Dolenjskih Toplic
Dol. Toplice, 16. marca
Dolenjske Toplice se že pripravljajo na letno sezono in na sprejem kopaliških gostov. Kopališka uprava je pričela z raznimi popravili in ureditvami v kopaliških prostorih. Vendar dela, ki so vsako leto potrebna, ne ovirajo zimske kopalne sezone in je zdravljenje vedno mogoče. Vojaško poveljstvo je na prošnjo kopališke uprave z uvidevnostjo izpraznilo vse prostore v prvem in drugem nadstropju kopališkega doma, kakor tudi jedilnico v zdraviliškem domu, tako da je dana gostom polna možnost nemotenega in uspešnega zdravljenja. Ker je v kopališkem domu po vseh prostorih napeljana centralna kurjava, je povsod enakomerna toplota. Tudi s prehrano je ▼ zdraviliški restavraciji za sedanje čase primerno pi eskrbljeno.
Po nekaj toplih, prav zgodno pomladnin dneh se je vreme zopet preobrnilo. Kakor letos vremenska prerokovanja splošno ne drže, tako tudi 40 mučenikov svoje napovedi ni izpolnilo. 2e nekaj dni po sončnem in mirnem dnevu 40 mučenikov je zopet pričela viti mrzla burja ter naletavati sneg s sovco, ki je zopet nekoliko pobelil naravo. Nastala pa je radi goste megle tudi nevarna poledica. Toda že naslednji dan je nastopilo izboljšanje vremena, tako da se bo kmalu pričelo delo na polju, ki je precej zaostalo.
Nemčija in zapadnl prostor
Pod tem naslovom je ugledni nemški list »Frankfurter Zeitung« objavil beležko, iz katere po.-nemamo glavne misli:
Po priključitvi Vzhodne marke k Nemčiji se je pol tično težišče Nemčije preselilo od zapada na vzhod. V obračunu z boljše-viki je ta razvoj postal skupni evropski cilj. Velike in odločilne naloge bodočnosti novo urejenega evropskega kontinenta se bodo določale odslej na vzhodu, vendar pa zahteva ta dokončni preokret na vzhod re_ šitev tudi nekaterih problemov na zapadu. Vključite/ vzhoda k evropski celini bo mogoča le l-o odstranitvi vseh pojavov kriz na zapadnem področju, kakor je bilo za vojaški nastop proti Rusiji potrebno razči_ ščenje zajurinega zaledja Nemčije. Najpomembnejši dogodek in pogoj takšnega po. mirjenja zapada je bila sklenitev premirja s Francijj, ki sicer onemogoča izbruh novih bojev, ki pa vendar pušča več vprašanj mirovne ureditve nerešenih. Ne mislimo pri tem le na dokončno ureditev francosko-nemških odnosov, temveč tudi na rešitev vseh vprašanj, ki so — od Švice pa do Nizozemske — tvorila nekoč sestavni dei francosko nemškega nasprotja. Bodoča rešitev bo morala biti takšna, da se bodo vsa nasprotja ugladila z neko nadrejeno »^noto in v cViru splošnega evropskega poslanstva,
V zvezi s tem zasluži pozornost publikacija, ni jc je pod geslom: »Nemčija in zapadni prestor« izdal Friedrich Heiss v sodelovanju z Lohsejem in Wucherjem in ki vsebuje več zanimivih člankov, zemljevidov, risb in slik. Ta publikacija sicer ne išče konkretnih rešitev in jih tudi ne na-svetuje, nanizani pa so v njej vsi problemi, ki jih je treba poznati za iskanje pravilnih rešitev.
Umrl nam je naš ljubljeni brat, svak, gospod
Mikec Jože
natakar
Pogreb se vrši v soboto, dne 21. t. m. ob 3. uri popoldne iz kapelice sv. Marije na Žalah na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 20. marca 1942.
ŽALUJOČI OSTALI
narodnih pesmi J. Meier (»Deutsche Volkslieder "nit ihren Melodien«, 1935) smatrajo, da je ta kratka in nekoliko skrivnostna balada izrazito nemška stvaritev. V zadnjem času je skušal Fr. Ma-rolt dokazati nje sorodnost s slovenskim ljudskim motivom o lepi Vidi. Prof. Kele-mina je v svoji razpravi, ki se naslanja na sorodne belokrajnske in hrvatske motive o Primorkinji, s prepričevalnimi dokazi postavil tezo, da je kočevska »Meererin« samo nemška varianta pesmi o Primorkinji Pisec pravi: »Pesem o Primorkinji, ki se — kakor omenjeno — poje v bližnjem sosedstvu Kočevarjev — v Beli Krajini — je bila neznana Schroderju, ki je »Meererin« zabeležil, prav tako njegovim naslednikom, sicer bi^bil že prej spoznal, da »Meererin« ni nič drugega kakor Primorkinja slovanskih sosedov.« ... »Tako je .Meererin' nov primer močnega vpliva, ki so ga imeli od 15. stoletja dotekajoči Uskoki na slovenske in nemške staroprebivalce v Slovenski marki glede jezika, navad in ne>še.«
Kočevska balada o lepi Primorki je s prispevkom prof. Kelemine pojasnjena in primerjave, ki jih je navedel naš raziskovalec, ne dopuščajo več dvoma o nje izvoru.
»Steirische Verlagsanstalt« v Gradcu je izdal 104 strani velike 8° obsegajočo razpravo dr. phil. Leopolda Kretzen-bacherja »Germanische Mythen in der episehen Volksdichtung der Slowenen«. Ta habilitacijska razprava slavistično izšolanega pisca se bavi s primerjalnim raz-iskavanjem našega narodnega blaga, pred-
vsem bajk in pripovedk slovenskega ljudstva. Na tej podlagi skuša dokazati, koliko bajeslovnih predstav in verovanj so sprejeli Slovenci iz germanskih mitoloških izročil. Dr. Kretzenbacherjeva razprava je podprta z nemško, slovensko in češko literaturo in se glede slovenskega gradiva naslanja predvsem na prof. dr. Kelemine knjigo »Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva«, ki jo pisec citira domalega na vsaki strani. V ostalem omenja Brinarjeve »Pohorske bajke in povesti«, Moderndor-ferjevi dve knjigi o narodnem blagu koroških Slovencev in Sašel-Ramovševo »Narodno blago iz Roža«.
Pisec razprave poudarja v uvodnem poglavju in v sklepu na jasen in nedvoumen način svojo tezo o nekdanjem globoko segaj očem slovenskem sožitju z Nemci; le-to je bilo zlasti v srednjem veku mirno in urejeno ter je dopuščalo, da so prodrli v slovenska ljudska izročila mnogi germanski elementi. Razpravljajoč o slovenskih bajkah in pripovedkah kot izrazih slovenskega mitičnega doživljanja sveta in življenja razločuje pisec skupno dedščino indogermanskih narodov, staro-slovanske starožitnosti in pa to, kar so »Slovenci v teku svojega dolgega življenja kot ljudstvo glede mitoloških predstav, motivov in imen sprejeli od sosednih narodov«. Pisec sodi, da pri Slovencih ta mitološki donos s strani nemških sosedov prekaša izročila, ki so jih v tem pogledu ohranili iz staroslovanske davnine. Koliko so mu ti dokazi uspeli, bo mogla seveda pokazati naša strokovna kritika, ki bo morala posvetiti tej važni razpravi s pe>dročja germano-slovanskih študij vso
pozornost.
V	drugem poglavju obravnava dr. Kret-zenbacher slovenske predstave demonskih bitij, se bavi s hudim duhom, vragom, črtom, zlodjem in z drugimi pojmi te vrste, jih etimološko razčlenja, mitološko opisuje in primerja. V nadaljnjem poglavju razpravlja pisec o gorskih duhovih, nato se zaustavlja pri gromovnikih in njim sorodnih bajeslovnih predstavah in imenih, pri bajkah o kresniku, o nočnih ja-gah, o obilnjakih itd., nakar prehaja k škratu, k škopnjaku, k zmaju, k čarovnicam in k drugim bajkam te vrste. V šestem poglavju razglablja pisec besedo in pojem »ajdov« in »rimskih deklic«, potlej se bavi z bajko o Pehtra babi, torki, kva-trnici, nadalje odmerja posebno poglavje Perici in nje sorodnicam.
V	devetih poglavjih je dr. Kretzenba-cher obdelal mnogo gradiva, ki je s svojimi analogijami in etnološkimi primerjavami že zdavnaj vabilo k proučevanju. Ni dvoma, da so nekateri rezultati, ki nam jih podaja pisec v tej svoji razpravi, prav zanimivi in nakazujejo metodo in smer takih proučevanj. Pri vsakem rezultatu pa niso nujne tiste konsekvence, ki so vtisnile pečat dr. Kretzenbacherjevi razpravi.
Revija »Geistige Arbeit« (8. letnik, št 25) je priobčila razpravo freiburškega profesorja dr. Ericha Seemanna »Deut-sches Erbe im slovenischen Volkslied«. V uvodu označuje pisec na splošno Slovence in njih zgodovinsko usodo, nato pa pre- ! haja k podrobnejšemu študiju slovenske j ljudske pesmi, naslanjajoč se v glavnem i
na Štrekljevo zbirko v izdaji Slovenske Matice. Njegovo stališče najbolj označujejo sklepne besede, da raziskavanje nemških elementov v slovenski ljudski pesmi »nikakor noče zakriti dejstva, da je slovenska ljudska pesem v jedru slovanska. Pokazati pa je utegnilo tole: Če kaže slovenska ljudska pesem v mnogih točkah in v tolikih smereh nasproti nji najbolj sorr>dni pesmi ostalih južnih Slovanov močne razlike v svojem značaju, tedaj mora biti eden naj odlične j ških vzrokew tega pojava nje mnogostranska naprava po nemških predlogah in pa pronicanje nemških elementov vanjo...«
Vsekako je značilno, da je vsem omenjenim slovenicam v nemški znanstveni literaturi zadnjih mesecev dalo skupni značaj proučevanje našega ljudskega izročila kot korenitega izraza slovenskega etnJčnega značaja.
ZAPISKI
STOLETNICA SMRTI LUIGIJA CHERUBINIJA Dne 15. t. m. je poteklo sito let. kar je umri v Parizu eden izmed »velikih mojstrov« italijanske glasbe v 19. stoletju. Luigi Cherubini. Rojen 14. septembra 1760 v Fi-rtnzah. je največii del svojega dolgega življenja preživel v Franciji, kar pa ga ni motilo, ela ne bi tamkaj predstavljal značaj in sloves italijanske glasbe.
Cherubini je že kot petletni otrok pokazal kar čudovito glasbeno nadarjenost, z 11 letom je spisal skladbi Messa in Inter-mezzo, z 20. letom je dovršil svojo prvo
opero. Spisal je potlej še več drugih muzi-kaino pomembnejših oper, med njimi znano »Armido*. Živel je nekaj časa v Londonu in vodil tamošnje italijansko operno gledališče, nakar ga je leta 1787 za vabil Pariz,
v katerem je naseli široko polje delovanja in sivojo drugo domovino. Leta 1795 je postali v Parizu inšpektor konservatorija, na katerem je tudi poučeval. — Cherubinijeve nove opere niso ugajale Napoleonu, ki je dejail po premieri »D.veh dni« avtorju:
—	Vaša glasba je preveč hrupna, rajši imam Paisiidlijevo, ki me prijetno ziblje.
—	Razumem, je odgovoril Cherubini. — Vi dajete prednost muziki, ki Vam ne brani, da bi ne mislili na državne zadeve.
Cherubini je dosegel v tem času velike uspehe tudi v tedanjem srednjeevropskem glasbenem središču — na Dunaju. V obnovljeni francoski monarhiji je zavzel v Parizu važna mesta. Spisal je 13 italijanskih in 12 francoskih oper ter sodeloval pri neki operi, ki jo je zložilo deset skladateljev. Vse do zadnjega leta je poučeval na pariškem konservatoriju.
Prvi kongres kritikov In strokovnjakov za staro umetnost bo v drugi polovici aprila v Benetkah pod predsedstvom člana Italijanske Akademije, pisatelja Massima Bontempellija.
študija o dirigenta. Friedrich Herzfeld je objavil v Lipskem monografijo o znamenitem nemškem dirigentu Wilhelmu Furtwanglerju (»Wilhelm FurtwHngIer — Weg und Wesen«). Ker so študije o dirigentih redke, vzbuja ta donesek h kritiki sodobne glasbene interpretacije pozornost glasbeno-teoretično zainteresiranih krogov*
ŠPORT
Prva kolesarska lovorika
\
Na praznik so dirkali iz Milana v San Remo — v prvi etapi
za vožnjo po Italiji
Vožnja po Italiji (Giro dTtalia) je bila dolga leta največja kolesarska prireditev vsake sezone v Italiji, lani in letos pa te slovite tekme, ki je v tednu dni ali še več povezala vsa športna središča v državi z veliko športno manifestacijo za stotisoče prijateljev kolesarstva in športa sploh, ni na sporedu — zaradi neogibnih težav, ki so v sedanjih časih bolj ali manj nepremostljive. Da bi nadomestili nastalo vrzel, so se letos voditelji kolesarskega športa v Italiji odločili za drugačno izvedbo vožnje po Italiji, ki naj v ločenih dirkah, po posameznih pokrajinah na podlagi skupne ocene vseh uspehov tudi prinese zmagovalcu enakovredno nagrado za prejšnje zmagovalce neprekinjenih dirk po Italiji. Vojna vožnja po Italiji je razdeljena po tem sklepu v devet raznih dirk, od katerih se vsaka izvede posebej v dobi od 19. marca do vklj. 25. oktobra, uspehi pa se nagra-jajo posebej in obenem skupno za končno zmago. Med te dirke so bile uvrščene: otvoritvena na Jožefovo iz Milana v San Remo in še naslednjih osem: dne 6. aprila vožnja po Laziu, 26. aprila vožnja po To-skani, 10. maja dirka iz Gorizie v Ljnb-ljano in nazaj, 31. maja vožnja po Emiliji, 26. julija vožnja po Venetu, 6. septembra vožnja po Piemontu, 20. septembra vožnja po Čampanii in 25. oktobra vožnja po Lombardiji. Za ocenjevanje so bila izdana posebna navodila, o katerih bomo pisali pri drugi priložnosti, kajti zdaj hočemo zabeležiti samo prve vesti o otvoritveni dirki v tej vožnji po Italiji, ki je bila na minuli praznik na 281.5 km dolgi progi iz Milana v San Remo.
Kolesarska sezona na Italijanskih cestah je bila prav za prav otvorjena že pred 10 dnevi z dirko iz Milana v Torino, vendar pa je šele predvčerajšnja vožnja za prvo oceno v vojni krožni vožnji zbrala na startu
vso elito iz kolesarskih vrst
Okrog 70 dirkačev se je odpravilo na pot, ki vodi od Milana v prvem delu po griče-
vitem Piemontu in se dvigne do 532 m visoko na prelaz Turchino, potem pa pade v manj kakor 9 km čisto v ravnino in sc vleče z nekaterimi vmesnimi klanci še skoraj 140 km daleč do cilja v San Remu na Rivieri. Tempo vožnje ni bil najhitrejši, ne nazadnje tudi zaradi neugodnih vremenskih okoliščin, številni favoriti so se pokazali v slabši luči kakor v prejšnjih sezonah, čast prvaka in svoje hiše Rianehi — na dirki so nastopili predvsem vsi profesionalni vozači za svoje tvrdke — pa je rešil Adolfo Leoni, ki se je iz skupine osmih v zaključnem sprintu uspešno vrgel v naskok in pretrgal vrvico na cilju kot prvi — za kolesno dolžino pred svojim tovarišem Bevilacquo, medtem ko je tretje mesto ostalo Favalliju, ki vozi za Legnano. Izredno dobro se je potem uvrstil Cottur iz Triesteja, ki so mu prisodili četrto mesto, in obenem prvo za njegovo tvrdko Visconteo. še štirje so bili v vodilni skupini, potem pa se je z večjimi ali manjšimi razmaki zvrstila dolga vrsta ostalih. Za dirko je bilo povsod, kjer je potekala, ogromno zanimanje, na kilometre daleč pa so množice gledalcev pričakovale vozače na cilju v solnčnem San Remu.
Izmed podrobnih rezultatov beležimo po prvih opisih naslednje:
1) Leoni Adolfo iz Rietia 8:10 (povprečno 34.380 km na uro), 2) Bevilacqua A. iz Venezie (za dolžino bicikla), 3) Favalli P. iz Soresine (za pol kolesa), 4) Cottur G. iz Triesteja, 5) De Benedetti iz Tort one, 6) Marangoni M. iz Milana, 7) Brotto G. iz Bassana, 8) De Stefanis G. iz Torino (vsi v enakem času kakor zmagovalec), 9) Ctnelli C. iz Firenze, 10) Bailo O. iz Serravalle, 11. Bartali G. iz Firenze itd.
Nekaj podrobnosti o tej dirki bo še vrednih zabeležbe — pozneje.
i! ¥ »Jutra« Iitiafš* vedno uspeh!
Bogat spored mednarodnih srečanj
Centrala CONI-a v Rimu objavlja dolgo vrsto prireditev, v katerih bo Italija doma ali v tujini angažirana na mednarodnih prireditvah
V drugem vojnem letu se bo mednarodni športni spored v Italiji ali z italijansko udeležbo drugod — te besede in podatke posnemamo iz zadnje številke »Gazzette dello Šport«, ki daje mesta oficielnemu seznamu vseh letošnjih mednarodnih prireditev, kakor jih je odobrila centrala CONI-a v Rimu — spet obogatil, saj iz-
kazuje veliko število mednarodnih prireditev, ki samo dokazuje, da se evropska športna fronta, to je fronta nove Evrope, krepi in širi po smernicah mladih narodov. Sestanki v Berlinu in Budimpešti, kakor tudi oni v Rimu, ki so jih imeli predstavniki italijanskega, nemškega in madžarskega športa, so mnogo pripomogli k ure-
ditvi medsebojnih odnošajev med športniki iz držav osi in njihovih prijateljev. Italija je v tej družbi prevzela eno vidnih vlog in si nadela izvedbo odn. podpiranje bogatega mednarodnega sporeda, v teku katerega se bo merila na športnih terenih razen z Nemčijo in Madžarsko tudi s športnimi tekmeci iz Švedske, Rumunije, Hrvatske. Švice in Španije. Prt teh tekmovanjih bodo zastopane vse važnejše športne panoge in sicer lahka atletika, nogomet, kolesarstvo, rokoborba, boks, tenis in še nekatere. Vse to kaže, da pri mladih narodih šport ni samo sredstvo za izboljšanje odnošajev in spoznavanje narodov, temveč tudi orožje za krepitev telesnih in duševnih sil nove generacije zaradi dosege onih ciljev, ki jih šport ima.
CONI je objavil te dni podrobni seznam vseh športnih prireditev z mednarodno udeležbo, na italijanskih tleh ali drugod z udeležbo Italije. Iz tega seznama posnemamo tudi za naše čitatelje naslednje glavne podrobnosti:
V teku marca sta razen kolesarske dirke iz Milana v San Remo, ji je minila včeraj in o kateri pišemo na drugem mestu, napovedani še dve manifestaciji takšnega , obsega, in sicer v Stockholmu s Švedsko v sabljanju in v Padovi z enim bukareštan-skih moštev v rugbyju,
v teku aprila revanžna tekma z Bukarešto v Pavii v rugbyju. nogometna tekma s Hrvatsko v Genovi, mednarodna kolesarska dirka na dirkališču v Milanu, nogometna tekma s Španijo v Milanu in jadralna tekma z Madžarsko v Triesteu,
v teku maja kolesarska dirka na dirkališču v Miianu, tekma v rugbyju z Rumu-nijo v Milanu, teniški turnir z Madžarsko v Budimpešti, tekma v rokoborbi z Madžarsko v Milanu, teniški turnir s Hrvatsko v Zagrebu in kolesarski nastop proti Nemčiji v Elberfeldu,
v teku junija boksarski troboj z Nemčijo in Madžarsko v Rimu. teniški turnir z Nemčijo v Rimu, kolesarska dirka v Milanu, ženski teniški turnir z Nemčijo v Genovi in moški z Madžarsko v Torinu ter jadralni troboj z Nemčijo in Madžarsko v Berlinu,
v teku julija teniški turnir z Nemčijo v Berlinu, atletski dvoboj z Nemčijo v Mo-nakovu, ženski teniški turnir s Hrvatsko v Zagrebu, mednarodna kolesarska dirka v Milanu, ženski atletski dvoboj z Madžarsko na njenih tleh. jadralni troboj z Nemčijo in Madžarsko v Triesteu, mednarodna veslaška regata v Leccu in dirkališna dirka v Padovi,
v teku avgusta atletski troboj z Nemčijo in Madžarsko v Milanu, kolesarska dirka v Miianu, teniški turnir s Hrvatsko nekje v Italiji, ženski teniški turnir z Madžarsko v Budimpešti in boksarski dvoboj z Ru-m unij o,
v teku septembra jadralni miting z udeležbo Švice, Madžarske in Bavarske v Me-naggiu, kolesarska dirka po Piemontu v Turinu in še dve taki prireditvi ter jadralni troboj z Nemčijo in Madžarsko ob Blatnem jezeru ter
Vsem, ki ste mi izrazili sočutje ob pretežki izgubi mojega najdražjega moža
JOSIPA CEPUDRA
odvetnika
vsem, bi ste ga spremili na njegovi poslednji poti in vsem, ki ste položili met je na njegov prerani grob, moja najtoplejša zahvala.
Posebno se toplo zahvaljujem gg. zastopnikom Odvetniške zbornice, čč. duhovščini in pevskemu zboru Glasbene Matice za globoko čuteče žalostinke.
Maša zadušnica bo v soboto, dne 21. marca t. 1. ob 8. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Užaloščena CENKA DR. CEPUD3*OVA

. , ti- -v..:--	v-.'- -r . - ... .	,'
• -S* - '	. ■■ - - -.-j	i..'.-■ v-.t-v.
.1.-. . .'S.V-.-1	. '.< \ j, • ,->,.- ••-».• »•■
:" j"-' . ■>>. > -' • <- .1- *.. : t-. • «■•■ %
v, 7-•..'-•i.uvsjs j	••>■»
t oktobru mednarodna dirkališčna dirka v Milanu ter še tri enake prireditve z mednarodno udeležbo na italijanskih tleh.
Morda bodo nekateri teh terminov zaradi izrednih razmer še premaknjeni, toda v splošnem je že gotovo, da se bo mednarodni spored razvijal v tem bogatem okviru.
— Italijani pripravljajo svojo nogometno reprezentanco. V četrtek je bila v Fi-renzi ponovna poskusna tekma, v kateri je nova nogometna reprezentanca »azzur-rov« nastopila proti kombinirani enajsto-rid iz Pise. Moštvo je zapustilo najboljši vtis in je nasprotnika — čeprav je imel deloma v vratih enega izmed kandidatov za to mesto v reprezentanci — odpravilo v dveh delih igre (po 50 odn. 40 minuti z 10:4. Med strelci obilnih golov se je najbolj uveljavil »stari« Piola. — Naknadna prvenstvena tekma iz divizije B med Pro Patrio in Lucchesom se je na igrišču slednjega končala s 6:1 za goste. Moštvu iz Lucce od nedelje do nedelje bolj pojemajo moči in ga tudi čudež ne more rešiti padca v serijo C, ko se bo začela nova sezona.
»He, vi mož! Kam hočete z mojimi čebelami? !<
»Kako se imenuješ, malček?«
»Peter Porenta.«
»In kako se imenuje tvoj oče?«
»Tudi Porenta.«
»A z imenom?«
»Papaček.«
»Ne, ne, saj ima vendar še eno ime. Kako ga imenuje mama?« »Stari!«
Mali oglas
Sluzbodobi
Beseda l —.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali ra šifro L 3.—.
Stenodaktilografko
s perfektnim znanjem slo-vensko-italijanskcca lezika, iščem za takoj. Ponudbena ogl. odd. Jutra pod »Scri-vere dettagliamente«.
5355-1
Izkušenega vrtnarja
ki razume tudi sadjerejo, sprejmem v službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrtnar«.	3451-1
Kupim
Beseda L —.60, taksa —.60. dajanie naslova ali za šifro L 3.—.
Karbid in vreče
vsako količino kupimo. Generator delavnica, Tyrševa c. 13 (Figovec, levo dvorišče), tel. 29-27. 5470-7 -•-
Njivo v najem
v Hcrbersteinovi ulici, 1200 kv. m, proti odstopitvi samo percentuelnega pridelka krompirja, oddam pridnemu, poštenemu obdelovalcu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obdelovanje«.
5527-17
Njivo iščem
v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad«.

Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie oasiova tli za šifro 1 3.—-.
1 in poltonski
tovorni avto
kot v novem stanju, s 5 rezervnimi gumami, predelan na pogon z ogljem, za 36.000 lir naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kot v novem stamu<>.
5375-10
Fiat Balilla
elegantna 4sedežna limuzina, v najboljšem stanju, predelana na pogon z ogljem, z voznim dovolilom, za 22.000 lir naprodaj. — Generator delavnica, Tvrševa 13 (Figovec), levo dvorišče, tel. 29-27. 3469-10
r/
Beseda L —.60. taksa —.60,
za '•ianit naslova ali za šifro t 3.—.
Moderne spalnice
različnih imitacij ter kuhinjske oprave, nudi najceneje Vidmar, Vodnikova 31.	3465-12
različne velikosti, s prima b.ilon-gumo, dobavlja še po stari ceni: Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče), telefon 29-27.	3471-11
Širite
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Prazno sobo
in kuhinjo iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samec«.	3464-21 a
Opremljeno sobo
iščem, neodvisno označite ceno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oficir«.
3455-25»
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajan?e naslova ali za šifro L 3.—.
Znamke
vsako količino, kompletne zbirke, partije, ali nekom-plctne, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z opisom in ceno pod »A. Jeras«.
3134-59
Izgubljeno
Beseda L —.60, taksa — .60. za dajanie naslova ali za šifro t 3.—.
Očala
so bila izgubliena v četrtek 19. od 12. do 15. ure od Napoleonovega trga po Emonski cesti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
34 =.2-28
Izgubil sem
rveženi kliučev in levo moško rokavico iz mesta do Rožnika. Pošten najditelj nai oboje odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra.
3457-28
Rimagliatrice aero-dinamica per calze dei brevetti originali
Ernesto Curti
in corso dal 1906.
Rapida e silenziosa
Aerodinamičen stroj za pobiranje zank na nogavicah
izvirnih patentov
Ernesto Curti
v obtoku od leta 1906. Nagel in tib
MILANO Via A. Mussolini 5 Tel. 65167
INSER3RAJ V „JUTRU"!
BUDINO con PEŠCE
Oggi che 1'alimentazieme de^essere resotata con estrema razionaliti. il Budino La Rocca merita ogni preferenza come alimento com-pleto. Entrano nella sua coraposizione pešce, olio puro d'oliva e verdure. tre elementi ba-silari, di altissimo tenore nutritivo e squisi-camente appetitosi.
RIBJA PAŠTETA
Dandanes, bo mora biti vsa prehrana arejena s skrajno racionalnostjo, pač zasluži RJBJA PAŠTETA La Rocca vsako prednost kot popolno hranivo. V njeno zmes te vmešano ribje meso. čisto olivno olje in zelenjava, tri osnovne prvine, ki so redilne m izredno tečne.
ras ra && b
Umrl nam je naš ljubljeni soprog, dobri oče, brat, stric in svak, gospod
magistratni uslužbenec v pokoju
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 21. marca 1942 ob % 3. uri popoldne z Žal — kapele sv. Jožefa — na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 18. marca 1942.
ŽALUJOČA ŽENA Z OTROCI

E. Salgari:
11
C^sti
Roman
»Morda nas je kdo izdal?« je zamrmral Črni gusar in obmrl na mestu.
»Zdaj gre za to, da si rešimo glave! Moko, tebi zaupam bratovo truplo, ki ga moraš spraviti na ladjo! Poišči na obali naš čoln in se dogovori s Stillerjem.«
»Da, gospod!«
»Ce bi nas tu premagali, bo Morgan vedel, kaj mu je storiti. Kakor hitro opraviš naročilo, se vrni in poglej, ali sva še živa!«
»Ne morem se odločiti, da bi vas zapustil, gospod! Močan sem in vam lahko veliko koristim.«
»Nujno želim, da se moj brat pokoplje v morju! Večjo uslugo mi storiš, ako pohitiš na .Folgore'.«
»Tedaj se najbrž vrnem z oiačenjem.«
»Morgan poide s teboj, to vem zanesljivo. Hiti, patrola je blizu!«
Črnec ie storil, kakor mu ie velel. Ker so bile straže očitno že presekale pot, ie smuknil skozi stranska vrata nekega vrta. Gusar ie gledal za njim, dokler ni izginil.
»Zdai po patroli! če nam asroa, da s« preiol-čemo z nenadnim naskokom, lahko prldamo m široko polje in odtod v gozd!«
Zdaj so bili na cestnem vogalu in so se skrili za neko hišo. Ena patrola ie bila že vidna, druge pa še ni bilo moči opaziti.
Helebardirji so bili zadržali korake. Eden izmed njih, najbrž vodja oddelka, je rekel:	*
»Lopovi ne morejo biti daleč! Osem nas je, in krčmar v taberni nam ie pravil samo o treh fli-bustirjih!«
»Prekleti krčmar!« je zamrlral Carmaux. »Izdal nas je! Če ga dobim v pesti, mu zvrtam v trebuh takšno luknjo, da mu bo izteklo vse vino. kar ga ie polokal v tednu dni!«
Črni gusar ie zavihtil sabljo. »Po njih!« je kriknil.
Flibustirja sta se burno vrgla na patrolo, ki je pravkar zavijala okrog vogala, in iela udrihati po nji.
Vojaki, presenečeni od bliskovitega napada, se niso mogli upirati. Umikali so se zdai na to, zdaj na ono stran, da bi ušli besnim udarcem.
Ko so se otresli strahu, sta bila gusar in niegov tovariš že izginila. Šele zdai so se zavedeli, da so imeli opravka samo z dvema nasprotnikoma. Zato so jo ubrali za niima, na vse" grlo tuleč: »Primite iu. držite iu. flibustirja! Držite iu!«
Kapitan in Carmaux sta tekla in tekla, sama ne vedoč, kam. Izgubila sta se v mreževju ulic. Kamor koli sta se obrnila, povsod so bili samo vogali hii, nikjer pa ne izhoda na polje.
TruSS patrol ie bil zbudil prebirala® ia »penja SHdalo 69 1e loputanj« z okni tn mM. ic rmee so pokali streli iz pužk.
Položaj bežečih je postajal od trenutka do trenutka obupnejši. Bila je nevarnost, da se poplah razširi proti središču mesta in privabi vso posadko.
»Strela!« ie vzkliknil Carmaux med tem, ko sta tekla. »Gaganje teh splašenih gosi naju bo pogu-bilo! Če se nama ne posreči priti iz mesta, naju čaka smrt na vešalih!«
Zdai sta bila na koncu tesne ulice, ki ni imela izhoda.
»Kapitan!« ie zavpil Carmaux. »V past sva zašla! To je slepa ulica!«
»Ali ni nikjer zidu, da bi splezala na ono stran?«
»Ne, povsod samo visoke hiše!«
»Torej nazaj! Preganjalci so še daleč! Morda pa le še najdeva pot. ki vodi iz mesta.« ' V tem ga je mahoma prešinila nova misel. Stal je pred zadnjo hišo, ki ie zapirala uličico. Bila ie preprosto poslopje, deloma zidana, deloma lesena, in v dve nadstropji. Na ravni strehi je bila majhna terasa s cvetličnimi lonci.
»Carmaux! Hitro odpri ta hišna vrata! Skrijva se tu! Še najbolie bo, da zabriševa sled za seboj.«
»Dobro, najemnina tako nič ne stane!« je rekel tovariš in s konico svoie navaje šiloma odprl ključavnico.
Begunca sta stopila v hišo in baš še utegnila zapreti vrata za seboi. ko so prihrumeli mimo uličice voiaki. na vse grlo kličoč: »Držite iih! Primite iih!«
Flibustirja sta ▼ temi tipal« dalie ln prilla do
stopnic, po katerih sta br« obotavllanja krenil«
kviSku Na vrhu st« se ustavila
»Vendarle morava videti, kje sva, in se seznaniti z drugim prebivalci te hiše!« je menil Car-maux, ki ga niti v najbolj mučnih položajih ni zapustil njegov suhi humor. »Ali bodo siromaki
presenečeni!«
Prižgal je košček topničarskega netila in ga raz-
pihal.
»Aha, nekdo smrči!« je zašepetal. »To je dobro znamenje! Kdor mirno spi, je miroljuben človek!«
Gusar je previdno odprl neka vrata in stopil v skromno opravlieno sobo. Tu je stala postelja tistega, ki je smrčal.
Vzel je netilo in prižgal svečo, ki je stala na starem zaboju. Potem je stopil k postelji in privzdignil odejo. Plešast starec z nagrbančeno. per-gamenasto kožo in kozjo brado ie ležal v nji. Tako trdnoje spal, da ga niti luč ni zbudila.
»Ta mož nam ne bo delal napotja!« je rekel kapitan.
Prijel ga je za komolec in ga stresel, toda brez uspeha.
»S topom bi mu bilo treba ustreliti na uho!« se je zasmejal Carmaux.
Ko ga je v tretje stresel, se ie starec nazadnje odločil in odprl oči. Zagledal ie tujca, se vrgel pokonci, v grozi razprl oči in zavpil: »Izgubljen sem!«
»Do tega, priiatelj, je še daleč!« je cdvrail Car-maux. »Meni se zdite mani izgubljeni kakor pred petimi minutami!«
»Kdo st«?« 1e vprašal Črni gusar.
»Siromak ld *e nikomur ni storil 3al«««k }e Skleeptaie z zobmi odgovoril star»c.
sir0K0 poiie in ouioa v guzu:«	-	_——
Urejuje^Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij >Jutra« Stanko Vi^nt- - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskamarja: Fran Jeran. - Za uiseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. - Vsi v Ljubljani.