ÎIBV. 125. Posamezna številka stane 1 Din* V LMM, v sredo One 6. junija (921 rtlfc ЛМММЧ1 ч/т i LefO LI BB Naročnina r>—«a za državo SHSi do preklical ■) po poku mesečno Mu 1« b; do stavljenj na dom mesečni za inozemstvo i t« »esečno . . V Din 23 si Sobotna Izdaja: ss t Jugoslaviji . .... Din 30 v шоалш.»»*" „ . , , . _ M s Gene lnaeratom:as Kakor poročafđ listi, je papež imenoval bivšega tržaškega škofa dr. Karlina za lavantinskega škofa v solnograški nadškofiji. Preosnova italijanske vlade. Rim, 5. juniia. Tukajšnji listi se pečajo z možnostjo, da se sedanja vlada preosnuje v koalicijski kabinet. Mussolini je baje te> mu načrtu naklonjen. (Ali se je možu prevelika korajža že izkadila?) AVSTRIJSKO-ITALIJANSKA TRGOVSKA POGODBA. Rim, 5. junija. (Izvirno.) Ministrski svet je pooblastil ministrskega predsednika, da predloži zbornici zakon o trgovinski pogodbi z Avstrijo, kateri se smatra kot jako važen. NEMČIJA JE NAPRAM ITALLII TOČNA. Rim, 5. junija. (Izv.) Agencija »Volta« poroča, da je Nemčija poslala Italiji vse blago, kar ga je dolgovala za letošnje leto na račun reparacij. NEMIRI IN UBOJI V TRSTU. Rim, 5. junija. (Izv.) Po poročilih iz Trsta je prišlo tamkaj do zopetnih spopadov me dfašisti in komunisti. Fašisti so začeli nato preiskavati stanovanja komunistov po orožju. Pri tej priliki so komunisti nekega fašista zabodli, v poznejših spopadih pa so fašisti ubili 3 komuniste. VELIKA POVODENJ V ITALIJI. Rim. 5. iuniia. (Izv.) Pnvndenj v Vnl-dossala v Gorenji Italiji je zahtevala 16 človeških žrtev. Škodo cenijo na 17 milijonov lir. Sfrrni !!• ШтПШЈ, (Trie R. ^таПд Ш Iz rimskega parlamenïa. Trst, 4. junija 1923, Rimski parlament je razpravljal te dni rt državnem proračunu, prvič odkar je Mussolini ministrski predsednik. Vpisanih je bilo k razpravi nad 40 govornikov, toda niso vsi prišli na vrsto, ker je prišlo do glasovanja. Večina je sicer izrekla Musso-liniju zaupnico, toda razprava je bila vendar zelo zanimiva zaradi ostrih kritik, ki so jih izvrševali nad fašistovsko vlado razni poslanci vseh strank, posebno pa socialisti, komunisti in — fašisti sami. Razprava je dovolila vpogled v italijanske notranje razmere in dokazala prvič, kako velik razdor da vlada med lašisti samimi in drugič, kakšna nezadovoljnost da je med ljudmi proti fašistom. Nič se ni čuditi po vsem tem, da se Mussoliniju nič ne mudi z novimi volitvami. On ne sedi tako trdno, kakor se je moglo do sedaj "sklepati iz njegovih samozavestnih izjav. Govorniki so obsojali z več ali manj ostrimi besedami, kakšno stališče zavzemajo pač proti vladi — absolutistični značaj vladanja in terorizem fašistov po deželi proti pristašem in ustanovam drugih strank. Splošno je odmeval glas po svobodi, katere danes v Italiji ni razen za fašiste. Posebno oster je bil v tem oziru bivši fašistovski poslanec Misuri, ki je govoril o notranjih prepirih med fašisti in napadel zlasti Mih. Bianchija, desno roko Mussolinijeva, in njegov načrt nove volivne reformi? te* spremembe ustave. — Govorniki s ) tudi kritizirali znani govor finančnega »-"inistra De Stefani-ja v Milanu. Ne i se spuščali v podrobnosti kritike, omenimo naj samo, da je začela lira od onega časa, ko je fin. minister javil svetu, da bo deficit padci od 6 milijard na 1 in četrt milijarde, v Švici padati in neprenehoma pada ter je prišla že na 26 žvic. cent. Vse je pričakovalo z Mussoli-nijem vred, da bo po napovedbi razmeroma ugodnega finančnega položaja lira poskočila. Sedaj pa ravno nasproten efekt! Kakor ni zunanji svet verjel de Stefanije-vim izjavam, tako tudi poslanci in tudi drugo italijansko občinstvo ne. Je lahko javljati milijardne prihranke, so rekali ljudje, ko pa bo vlada z nas z davki slekla nc samo obleko, ampak tudi kožo in če se vrže na cesto 100.000 uslužbencev in uradnikov, in če se onim, ki še ostanejo po milosti v službi zmanjšuje plače, da ne morejo živeti in ne umreti, in ko penzioni-stom ne preostaja drugo kot revolver. Nervoznost Mussolinija v očigled tem očitanjem je bila očividna iz njegovih strupenih medkltcev raznim poslancem, ki se prav nič ne podajo osebi, ki sedi na tako vzvišenem stolu in pa iz dejstva, da ni — kakor je navada — posegel v razpravo, da bi odgovarjal na razna očitanja, pobijal ugovore in branil svojo vlado in obrazložil svoje smernice. Svoji jezi in užaljenosti nad parlamentom je dal Mussolini duška te dni v Padovi, ko je rekel v nekem govoru: »Absurdno bi bilo misliti, da morejo parlamentarne navade tudi mene poživi-niti. Jaz sam sicer sin delavca, ali v meni je preveč aristokratičnega duha, da ne bi čutil gnusa iz nizkotne narLmentne ko-vačnice.« Zares lep kompliment poslancem! — Senat je te dni razpravljal o spremembi naredb v zakone. Tudi tu so ob tej priliki padle ostre besede na račun sedanje vlade: Posebno oster je bil sen. Albertin, glavni urednik »Corriere della Sera«, ki ie rekel, da niti državniki kakor Cavores in Crispi, si niso upali kršiti ustave in vladati samo z naredbami, kakor to prakti-cira Musolini. Pri proračunsk irazpravi se je oglasil tudi istrski poslanec dr. Uliks S t a n g e r, ki je predložil zbornici resolucijo, s katero se vlada poživlja, da vzpostavi v obmejnih pokrajinah enakost vseh državljanov pred zakoni, naj jih sama spoštuje in naj svojim podrejencem naloži spoštovanje pravic državljanov drugega plemena, da se bo njihov jezik ohranjal in rabil, da se temu prebivalstvu zagotovi svoboden kulturni in gospodarski razvoj, posebno pa, da sc vzpostavijo vse šole, ki so razpolagali ž njimi. Naš poslanec je v svojem govoru očital vladi, da ne spoštuje jezikovnih pravic slovanske manjšine. Dotaknil se jc šolskega vprašanja. Odpravili so vse srednje šole in 150 ljudskih šol, izgnali nad 200 učiteljev. Toda vlada se moti, če misli, da nas bo raznarodila. Tako daleč smo prišli, da je že samo dejstvo, biti Slovan, podedovani greh, za katerega se morajo kaznovati vsi rodovi do sedmega kolena. Tako pišejo italijanske novine in izkustvo nas uči, da se tudi resničn 1 t^ko postopa z našimi ljudmi. »Seherin dokazuje, da se moji soplemenjaki bojijo p^'iajati k meni prosit pomoči, ker že samo dejstvo, da se priznavajo za Slovane, se šteje v krivdo in gotovo ne dosežejo tistega, kar zahtevajo po pravici. Če bi kateri učitelj imel toliko poguma, da bi se obrnil do mene za pomoč, bi ga z mesta odpustili,« je rekel govornik, na kar mu je Mussolini rekel, naj navede konkretne dokaze. Stanger mu je odgovoril, da je že večkrat pisal ministrom, a nikdar ni dobil odgovora. V nadaljnjih izvajanjih se je govornik pečal tudi z novo šolsko reformo in kritiziral nekatere njene zahteve, ter odpravo sodišč. Z ozirom na nezamenjavo denarja zadrugam je rekel dr. Stanger, da se z njimi postopa tako, da se jih prisili v likvidacijo. Že štiri leta zahtevamo izmenjavo, a vlada je ne izvrši. To pomeni tirati zadruge v pogubo. Vlada, bi morala izmenjati denar, ker je to v zakonu predvideno, in ga je tudi že začela izmenjavati, pa je potem kar naenkrat izmenjavo ustavila. Govornik se je tudi pritožil radi nezadostnih vojnih odškodnin, ki se tudi ne izplačujejo, ter radi postopanja s penzionisti. Kako bolestno presenečenje je izzval tudi med našim ljudstvom zakon o spremembi krajevnih imen, ki so se napravila brez vsakega kriterija. Zaključil je govor: »Zahtevamo od vlade, da postopa z nami kot državljani z enakimi pravicami in da postopa z našimi pokrajinami kot sestavnim delom države, a ne kakor s kako kolonijo.« — Že iz tega kratkega izvlečka je razviden ves tragičen položaj Jugoslovanov v italijanski državi. Politično se jim ne da nobenih pravic, gospodarsko se jih hoče uničiti, jezikovno raznaroditi, kulturno se jim ne dovoli nobeno gibanje. Postopanje z Jugoslovani v Italiji, tej državi, ki se vedno hvali s svojo civilizacijo in kulturo in svobodoljubjem, je kulturni škandal. Zadnji čas je, da izve zanj ostali svet. Tako kakor Italijani s svojimi slovanskimi podložniki niso postopali niti Mažari in ne Turki z Macedonci. ZA VARSTVO NARODNIH MANJŠIN. Praga, 5. junija. »Češke Slovo« poroča, da pride v kratkem v Prago zastopnik Društva narodov Sir Eric Drumond Njegov prihod spravljajo v zvezo z vprašanjem narodnih manjšin. UPOSTAVITEV AVSTRIJSKEGA GOSPODARSTVA. London, 5. junija. (Izv.) Lord Curzon je včeraj sprejel avstrijskega generalnega komisarja dr. Zimmermanna v daljši avdi-jenci. Zastopniku Reuterjevega urada je dr. Zimmerman izjavil, da se je obnova Avstrije posrečila popolnoma. Prebivalstvo zopet dela in blagostanje raste. ZA REŠITEV REPARACIJSKEGA VPRAŠANJA. NOVA NEMSivA RFPA^ 'TJSKV NOTA. Berlin, 5. junija. (Tzv.) Nova nota nemške vlade v zadevi reparacijskega vprašanja se predloži velesilam v četrtek popoldne ter v petex objavi. London, 5, junija. (Izv.) Z ozirom na razna poročila, da Baldwin ne bo odpotoval v Pariz, da se dogovarja s Poinca-réjem glede reparacij, javlja londonski poročevalec »Ecno de Paris«-a, da pojde Baldwin gotovo v Pariz, kjer se bodo vršila odločilna pogajanja o rešitvi tega vprašanja. Baldwin smatra sedanji položaj za zelo ugoden, da se vprašanje reparacij končnoveljavno reši. London, 5. junija. (Izv.) Z ozrom na različne vesti, da pripravlja angleška vlada nov načrt plačila reparacij, pravijo v uradnih krogih, da te vesti ne odgovarjajo resnici. Pač pa pričakuje angleška vlada, da bo Nemčija stavila nove predloge, in upa, da bodo ti predlogi taki, da bo mogoče na njihovi podlagi to vprašanje rešiti. Ugoden potek orienfske konference. Lansanne, 5. .junija. (Izvirno.) Politični odsek orientske konference ,je rešil vprašanje pripadnosti otoka Castellori-zo, ki ostane pod italijansko suverenite-to. Tudi težavno vprašanje o pravnih privilegijih inozemcev v Turčiji je zadovoljivo rešeno. Pričakuje se, da bodo vsi odseki svoje delo končali že do konca tega tedna. FRANCOSKE REPRESALIJE V PORUHRJU. Berlin, 5. junija. (Izv.) »Lokalanzeiger« poroča iz Bochuma, da je več rudniških ravnateljev prejelo od francoskih oblasti znova povelja, da oddajajo kurivo v Francijo in v Belgijo. V slučaju, da bi se poveljem upirali, so jim 'zagrozili s petletno ječo. Proti šestim rudniškim ravnateljem so že vložene ovadbe. Essen, 5. junija. (Izv.) Francozi so zasedli kolodvor Alt-essen. S to zasedbo je ukinjena zveza med Essenom in Bochumom. Saropški nadškof ustreljen. Saragossa, 5. junija. (Izv.) Nadškofa-kardinala v Saragossi, Saldovillo, so včeraj neznani zločinci ustrelili. Saragossa, 5. junija. (Izv.) Nadškofa sta ustrelila dva mlada človeka, ko je ravno hotel vstopiti v avtomobil, da bi se odpeljal s svojega posestva v okolici Saragos-se v mesto. Oddala sta nanj 12 strelov. Nadškof je bil takoj mrtev. Saragossa, 5. jui ija. (Izv.) Umor nadškofa Saldovilla ima političen značaj. ARETACIJE KOMUNISTOV NA JAP0NSK0EM. Toki», 5. junija. (Izv.) V .kaj je policija aretirala okoli 100 socialistov in komuni-s' ~v, katere dolžijo zarote zoper državo. DR. MASARYTv V ŠVICI Praga, 5. junija. (Izv.) Predsednik republike Masaryk se je na nasvet zdravnikov podal na oddih v Mc::treux v Švici. RAZPUŠČENA FAŠISTOVSKA ORGANIZACIJA. Rim, 5. junija. (Izvirno.) Vrhovni fašistovski svet je razpustil fašistovsko organizacijo Tridentskega kraja, ki se je težko pregrešila zoper disciplino, in sklenil, da se organizira na novo. Naša davčna reforma. Hilarij Vodcpvee, načelnik finančnega nietrstva. (Dal« Centralna komisija pri finančnem nrt« nistrstvu, r kateri bi sodelovalo tudi go« tovo število narodnih poslancev iz ra zlič-nih pokrajin, bi morala na temelju gornjih operatov pokrajinskih komisij ustanoviti in odobriti sledeče: 1. Za pokrajine s stalnim katastrom po čistem dohodku (Slovenija, Dalmacija, Hrvatska, Slavonija in Vojvodina) bi ceni traîna komisija ustanovila definitlvno za vsako pokrajino povprečni koeficient, t. j. ono število, s katerim naj bi se pomnožil čisti katastralni prinos, kakor se nahaja v katastru, da bi se dobil novi davčni temelj; dalje bi ta centralna komisija tudi ustanovila odstotek, po katerem bi se izračunal novi davek. 2. Za Bosno in Hercegovino ne bi ja» predlagal kot temelj izračunavanju nove davčne podlage kataster po brutto-dohod-ku, nego kataster po vrednosti zemljišča, ker je ta kataster novejšega datuma (iz leta 1916) in vsled tega bolj zanesljiv negoll stari kataster za desetinski pavšal. Po višini davka, kateri bi odgovarjal v pokra« jinah pod 1. za posamezne vrste kultur in posamezne razrede po dobroti zemlje in uvaževaje poljedelske prilike primerjanih pokrajin, ta centralna komisija bi ustanovila ključ, po katerem naj bi se v Bosni in Hercegovini odmerjala zemljarina na te. irtelju podatkov, vpisanih v katastra p« vrednosti zemljišč. 3. Za Srbijo in Črno goro bi ta centralna komisija po višini povprečnih davčnih iznosov, kateri bi v pokrajinah pod 1, odgovarjali najboljšim, srednjim, slabše negoli srednjim in najslabšim kulturam, ustanovila višino davka po hektaru za zemljišča drugega, tretjega, četrtega in petega reda (člen 6 srbskega zakona o neposrednem davku), uvaževaje tudi tu poljedelske razmere primerjanih pokrajin. — Za zemljišča prve vrste, od katerih se sedaj plača 0.5% od vrednosti, bi mogla tudi še nadalje ostati ta stopa ali pa se Izmenjati z drugo stopo. Na ta relativno priprost način bi bfto izvršeno materialno izenačenje zemlja-rine, v formalnem pogledu pa bi se odme-ritev zemljarine tudi še nadalje vršila pc postoječih prepisih. V prvi stopi bi se morale fzvršiti Sc sledeče odredbe: V Sloveniji, Dalmaciji, Hrvatsko-Sla-voniji in Vojvodini se plačuje od hiš, kate-^r? rabi lastnik sam in kater« niso podvržene hišni najmarini, takoimenovana hišna raz-redarina po progresivni tarifi z ozirom na število sob. Ta davek plačujejo po večini hiše na deželi in se razredarina odmerja po stalnem katastru. Za proračunsko leto 1922/23 so vpostavljeni kot dohodki iz hišne razredarine z državnimi dokladami vred sledeči zneski: za Hrvatsko in Slavonijo 4,000.000 Din za Vojvodino..... 2,687.500 » za Slovenijo...... 975.000 » za Dalmacijo..... 255.000 » vkupno 7,917.500 Din. Z ozirom na mali dohodek, katerega prinaša ta davek državni blagajni z ene strani in z ozirom na delo in stroške, katere povzročujeta evidenca in predpis tega davka z druge strani, dalje z ozirom n« to, da je hišna razredarina nesocialen in neracionalen davek, ker najlepša zgradba z največjim komfortom in najrevnejša Na Himalajo in čomofimgmo. (Dalje.) Da so si izbrali severno stran za dostop, je za naše pojmo čudno, ker vendar vemo, da so naše gore na severu splošno strmejše ko na jugu. Pri Himalaji je pa nasprotno; pritisnjena je od severa na jug, tako da je na severu 4000—5000 m visoka planota, na jugu pa se ti ogromni kolosi kakor izstreljeni povzpno do 9000 m visoko iz ravnine! Na južni strani bi jih tudi oviral vihar monsun z deževjem in meglo. Na severni strani pa imajo še to prednost, da morejo ves potrebni material spraviti na mulah in jakih prav do pod gore. Jak je močno tibetsko govedo črne ali bele dlake, ki ga rabijo tudi za ježo in tovore. Člani ekspedicije so se maja 1921 po dolgih in skrbnih pripravah sešli v mestu D a r d ž i 1 i n g u , ki leži jv. od M. Evere-sta na angleških tleh. Vodja ekspedicije je bil polkovnik Bury, ki si je tekom let nabral v Himalaji in Tibetu dragocenih izkušenj. Člani so bili turisti, inženjerji, geologi, zdravnik in botanik. V 2 skupinah po 20 kulijev (nosačev) in 50 mul so med ved-nim deževjem hiteli proti severu skozi deželo Sikim. Že »o prestopili indijsko-tibet-eko mejo na sedlu Dželap. Tu je dež prenehal in stopili so zopet navzdol v bajno lepo dolino Čurr.bi, ki je polna solnca in bujne flore: prelepe vrtnice so % voniem naoa- jale vso dolino, ki je zelo rodovitna in živi j srečne ljudi. Proti severu so šli mimo gore Čomal-hari, 7293 m, ki straži vhod na visoki Tibet. Še nekaj pota proti severu, potem pa so zavili naravnost proti zahodu, da pridejo zaželjeni gori za hrbet. Ta pot na visoki planoti med Himalajo in Transhimalajo jim je bila kljub naporom pravi užitek. Hodili so ob visokih skalnatih utrdbah in ogromnih mejnikih, ki so tvorili v davnini južno mejo tibetsko-kitajske države, da zadržujejo vedno nemirne narode doli v 4—5000 m nižji Indiji. Videli so zelo veliko divjačine: ovc, gazel, oslov, rac, gosi. Čez nekaj dni so se približali Kampa-tsongu, pa še prej jih je zadela težka izguba. Več potnikov je že zbolelo, med njimi Dr. Kellas. Ta se je cela leta utrjeval po Tibetu in Himalaji, da se usposobi za veliki cilj; kaj čuda, da se zdaj ni hotel vrniti, ampak hitel na vsak način naprej, dasi na nosilih. Zdaj pa je omagal in umrl, ko je se od severne strani mogel videti veličastni snežnobeli vrh zemeljske matere. Hodili so dalje proti zahodu vedno 4000 do 5000 m visoko v sladki zavesti, da so prvi Evropci, ki stopajo po teh krajih. Ko so prišli do vasi Tinki-tsong, jim je nasproti pridirjal vaški džongpen (župan), pravi Mongol v krasni s kitajsko svilo vezeni obleki, da dostojno sprejme in pogosti tujce, ki jih je sam Dalaj lama priporočil. Dal iim ie čaja. sladkarij in tibetskeza pi- va, pa za slovo poklonil še 100 jajc in 4 ovce. Končno so prišli do vasi T i r. g r i, ki je prav velika, saj je važno tržišče na visoki in široki planoti Tingri-majdanu. Tu so se utaborili, da odtod prodirajo naravnost proti jugu na Čomolungmo. Napravili so več skupin, ki so šle vsaka po svoji poti, da je tako vsaka od svoje strani preiskala in popisala svet ter se prepričala, če je dostop na vrh sploh možen. 1. Važna je bila pot, ki jo je napravil Bury s Wheelerjem in Heronom, ki so šli naravnost na jug in priplezali na sedlo K o m b u, ki loči Gavrizankar od Čomo-lungme. Bilo je vse pod ledom, vendar so dognali, da se ga poslužujejo Tibetanci za prehod na jug, da, spomladi gonijo sem čez celo vole. 2. Drugi so šli naravnost proti severni steni Čomolungme. Pot jih je vodila skozi bogato vas Zambu, ki ima 3000 jakov. Odtod gre proti gori vseh gora dolina R o n g b u k, ki se razcepi v več grap na levo in desno, ki so vse pod ledom. Prodirati ni bilo 1.ko. Že čez hudournik je bila pot z vsem pratežem težavna. Poplačala pa jim je trud bajna kotlina Č e b u , ki je vsa kakor en velik samostan. Mir vlada tu, kakor nikjer več na svetu, kraj je divji do neverjetnosti. Ogromne skalne škrbine straži jo vhod na obeh straneh. Potem pa se odpre polniku kakor svetišče; to so spoznali tudi Tibetanci. kajti na stotine moških in ženskih menihov biva tu v skalnih duplah in malih kolibah. To naravno veličastvo jib tako prevzame, da kmalu pozabijo na vse, kar je zunaj, mir jim sije z lic in ga razodeva vse vedenje, globoki mir; saj tu ne ubijejo nobene živali, ne moti jih ropot, ne poči strel. Divje živali so krotke; bližajo se človeku čisto brez strahu. Divje ovce prihajajo z gora in menihi jih krmijo. Tudi Angleži so jih od bl;:::i ogledovali in skalni golobi in drugi tiči so jim jedli iz rok. Prodirali so dalje, zlasti Mallory In Bullock s svojimi kuliji in prišli pač še na ledenik Rongbuk, rnprej pa niso iskali pota. 3. Istočasno ko Mallory od severa je Bury izkuSal približati se gori od jv. strani. Prišel je v vas Karto in hi ga je džongpen gostoljubno sprejel ter dal zanj in tovariše napraviti na vrtu šotor. Burvju je bil kraj tako všeč, da si ga je takoj izbral za oporišče, odkoder bo raziskoval vzhodno stran gore. Začela se je res že strašna doba poletnega monsuna z neprestanim deževjem, pa možje so vztrajali in bili vedno na potu, da morda saj od hi dosežejo vrh, ker jim je na zahodu in severu spodletelo. Ker so imeli namen, dalje časa ostati, so v Karti najeli hišo. Čudno res, da je moglo bih v višini 4000 m tako lepo; vse je zelenelo, ječmen in grah, pod vasjo pa je na jug drvel potok Arun, ki skozi predivje grape rmi na proni 30 km 1500 m orloboko. 'Oalie.ï Stev. 12S> —— —" " > kmečka hiša z enakim številom sob plačujeta isto vsoto davka in nazadnje z ozirom na to, da se ta davek ne pobira v Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini, bi laz predložil, da se sploh odpravi. Ker bi se po mojem načrtu izvedla đohodarina v Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini šele v drugi etapi, v prehodni dobi, t. j. za trajanje prve etape (etape materialnega izenačenja), bi se plačeval kot s u r o g a t za dohodnino še dalje v Srbiji in Črni gori osebni davek (lični porez — 6 dinarjev od glave na glavo in 5% od vkupnega neposrednega divka), v Bosni in Hercegovini pa davek po vrednosti zemljišč in davek po vrednosti zgradb (0.4%) z državnimi dokladami vred. Invalidski davek in prometni poslovni davek, kateri so že urejeni po edinstvenih načelih, bi ostali neizmenjeni. Ta prva etapa bi se mogla izvršiti takoj, z relativno kratkim zakonom, kateri bi se mogel kodificirati v najkrajšem času, in bila bi izključena vsaka nevarnost, da nastane stagnacija v davčni administraciji, ker bi vsa davčna oblastva ln formalni postopek ostali momentano dalje v današnji obliki. Nasprotno, ako bi ee pri današnjih razemrah uvedle na e n mah tako radikalne izpremembe, kakor jih predvideva zakonski načrt, bi nastale brez dvoma pri mnogih davčnih oblastvih velike težkoče v davčni priredbi. (Dalje.) Politične vesti, -f- »Radikali in Slovenska napredna Stranka.« Tako se glasi naslov notice, ki jo objavlja belgrajsko Vreme« in ki slove dobesedno: »Že dolgo se dela na ujedinje-nju slovenske napredne stranke (»staro-demokratov«), ki jo vodi g. Ravnihar, z radikali. Na tem dela g. Niko Županič. To vprašanje je že dozorelo tako, da se je vršila včeraj v ministrstvu vnanjih zadev konferenca, katere so se od strani radikalov udeležili gg. Ljuba Jovanovič, Laza Marko-vič in Niko Županič, od strani Ravniharje-ve skupine pa g. Triller. Podrobno so razpravljali o vprašanju, na kakšni podlagi bi se ujedinili. Upanje je, da se bodo pogajanja končala s pozitivnim rezultatom. To ujedinjenje ima večji politični pomen vsled lega, ker pride 1. januarja v parlament g. Ravnihar namesto demokratskega poslanca g. Reisnerja. G. Reisner mora po predvo-livnem sporazumu odložiti svoj mandat, čim se sprejme uradniški zakon, najkasneje pa mora odložiti svoj mandat do 1. januarja, tudi če uradniško vprašanje do tedaj ne bo rešeno. Ako pride do sporazuma o ujedinjenju z radikali, bi g. Ravnihar takoj pristopil radikalnemu klubu.< — Slično, vsebinsko s poročilom »Vremena« popolnoma soglašajočo vest objavlja tudi »Politika« in razni zagrebški listi. Objavil jo je tudi mariborski »Tabor« in v p:lemiki s »Taborom« »Slov. Narod« ne trdi, da bi bila vest neresnična, ampak se huduje nad »Taborom« iz čisto drugih vzrokov. V zvezi s to vestjo utegne biti resnična tudi govorica, da prenehajo izhajati »Jutranje Novosti«, ker bi »Slov. Narod« zastopal radikalno politiko v Sloveniji. -f Demanti zagrebške pokraj. uprave. Zagrebške uradne »Narodne Novinec priob-čujejo naslednjo službeno vest: .»Beležka, ki jo je prinesla »Riječ«. v št. 125. dne 2. junija 1923. pod naslovom »Radičevščina na Hrvatskem. Nesoglasja med namestnikom dr. Čimićem in ministri«, ni resnična ne v celoti ne v podrobnostih, marveč je tenden-ciozno izmišljena.« • Nova stranka. Iz Belgrada poročajo, đa nameravajo demokratski poslanci iz Južne Srbije ustanoviti posebno »macedon-sko« stranko. Politika te stranke ta bila »državotvorna«. — Po vsem, kar nam je doslej znanega o razpoloženju med Macedonci, si še ne upamo ustanoviteljem ^mace-donske stranke« čestitati na uspehu. -1- Vprašanje italijanskih zastav v Splitu. Naša in italijanska vlada sta se sporazumeli o izobešanju italijanskih zastav v Splitu. Italijanska šola, društva, paroplovno agcncijc in druge ustanove italijanskih podanikov v Splitu smejo ob jugoslovanskih in italijanskih državnih praznikih izohešati italijanske zastave, toda tako, da visi poleg tudi jugoslovanska državna zastava, iu sicer na častnem mestu. Ali se je ob tej priliki zagotovila podobna pravica našim državljanom v Julijski Benečiji, porodilo ne omenja. \i zunanje politike. * Pretop v romunskem parlamenln. — V romunskem parlamentu so te dni razpravljali o nacionalizaciji rudnika Resica, največjega rudnika za železo in premog v Romuniji. Ministrski predsednik Bratianu je hotel rudnik »nacionalizirati« v roke neke banke, kjer je tudi on udeležen. Proti tej korupciji je ostro nastopila opozicija, vsled česar je prišlo med poslanci do pretepa, ki so se ga udeležili tudi nekateri bivši ministri.. Dnevne novice. — Mučen incident je povzročil g. dr. Ogrizek z interpelacijo na predsednika Jug. Matice radi njegove intervencije glede razpusta Orjune. Tako poročajo demokratski listi, radikalno ljubljansko glasilo pa je označilo interpelacijo dr. Ogrizka kot »ner-gačenje«. Te pojave nelojalnega poročanja o aferi, ki se je od naše strani z ozirom na nacionalno obrambno akcijo Jugoslov. Matice završila v smislu složnega in skupnega dela, najodločneje zavračamo. Če se je nekaterim gospodom, naj si bodo to tudi gg. častniki, zdela interpelacija mučen incident, izjavljamo, da je bilo poročilo »J-:lov. Naroda« o omenjeni intervenciji dr. Ravniharja za nas še bolj mučen incident, tembolj ker ga »Slov. Narod«, ki ga je povzročil, ni pred občnim zborom demantiral. G. dr. Ogrizek je storil samo svojo dolžnost, pač pa je niso prej drugi storili, ki so bili v to poklicani in če bi bili to storili, bi si bili prihranili »mučen incidc t«. Mi smo o občnem zboru J. M. povsem lojalno poročali in iz poročila izpustili vse, kar se nam je zdelo za javnost iz nacionalnih ozirov neoporhmo. Vsako zlorabljanje nacionalne ideje v strankarske svrhe bomo pa najodločneje zavračali. Mi v tako delikatnih zadevah, kakor je nnredno-obrambno delo nikdar ne povzročr mo »incidentov«, a!co no dajejo zanje povoda d r u g i ; mi pa tudi drugim ne dajemo po-, voda zn »mučne incidente« in če smo lojalni mi, morajo biti tudi drugi! Narodno-obrambno delo ne sme biti nobena gmajna, kjer bi posamezniki demokratski stran-karji uganjali kar bi se jim zljubilo, mi pa bi naj potem molčali. Tudi teh besed ne bi bili zapisali, da nas ni nasprotno časopisje izzvalo. To Ledi tudi v tem slučaju pribito! — Smrtna kosa. Umrl je v Kranju ofi-cijal pokrajinske uprave Franc Podre-k a r, bivši član »Danice«. Člani >Danice« in pevci »Ljubljane« se naprošajo, da se pogreba udeleže. Vlak odide v Kranj ob 3. popoldue, pogreb se pa vrši ob 6. — Raj-n naj počiva v miru ! — Profesorske plače. Po predlogu ministra za prosveto bi znašale profesorske plače: Za ravnatelje popolnih srednjih šol 32.000 dinarjev, ki bi se zvišala do 36.000 dinarjev. Ravnatelji nepopolnih srednjih šol bi imeli profesorske plače in letno do-klado 3000 dinarjev. Profesorske osnovne plače bi znašale spočetka 18.000 dinarjev in bi rastle s službenimi leti do 30.500 Din. Suplenti bi imeli 75 odstotkov profesorske osnovne plače. Učitelji prostih predmetov (»veštin«) bi prejemali, ako so stalno nameščeni, po 80 odstot., začasni pa po 65 odstot. osnovne profesorske plače. Profesorji, suplenti in učitelji imajo pravo na triletni-ce po 2500 Din. Popolno penzijo dobe po 30 službenih letih. Posebne mesečne doklade znašajo: za ravnatelje 1200, za profesorje 1000. za ostale učne moči pa po 500 Din. Poleg tega bi imeli profesorji kot drugi uradniki pravico do zasluženih voznih cen, draginjske doklade in drva kakor oficirji. Ravnatelj ima stanovanje v šolskem poslopju. Na konferenci dne 31. maja so profesorji izjavili, da zaradi teh ugodnih izgledov ne bodo pričeli stavkati s 1. junijem, ampak da odlagajo pričetek stavke do 1. septembra, da dobi vlada dovolj časa, da izvrši svojo obljubo. — Nemške motorne, ladje za Jugoslavijo. Nemčija je. na račun reparacij že lani poslana v Jugoslavijo 6 motornih ladij po 220—250 Ion. Te ladje so se: daj v prometu na Savi in Donavi. Sedaj je na potu v Jugoslavijo nadaljnih 10 motornih ladij, katerih del se porabi za promet z Romunijo po kanalu Bege. — Prava narodna jed so bilo že pred vojno testenine »Poka te te« in kakor vse kaže, je kmalu ne bo hiše med našim ljudstvom, kjer jih ne bi uživali.__ štajerske novice. š Nenadoma je umri v Celju vsled kapi g. Lazar Kekič, lastnik premogovnika v Zrečah. Bil je na potu v Velenje, da tam oskrbi opravke pri bolniški blagajni. Pohaja iz kmetske obitelji v Liki. Dovršil je nižjo gimnazijo v Senju, potem pa sc je posveail trgovini. Pred štirimi leti je kupil rudnik Zreče. š Nedeljsko delo ne hasne nikdar. — V Zgornjem Radvanju bivajoči posestnik Jože Breznik je najel tesarja Ivana Gorel-ca, da bi mu postavil skedenj. Ker sta hotela to delo čim preje končati, sta šla na delo tudi v nedeljo. Ko sta bila ravno zaposlena pri postavljanju stropa, se jima strop udere ter pokoplje oba podse. Pomoč je bila takoj na mestu, ki jih je spravila izpod podrte zgradbe. Rešilni oddelek je bil takoj pozvan ter je nesrečnežema nudil prvo pomoč. Prepeljana sta bila v bolnico. Preiskava je v teku. ' š Nesreča pri brušenjn kose. Alojzij Breznik viničar v Rožbahu št. 92 je prejšnjo nedeljo bil zaposlen s košnjo. Ko je hotel koso nabrusiti, mu je ta padla tako nesrečno iz rok, da mu je presekala na levi roki žilo. Ker se je bilo presekani žili bati izkrvavljenja, je bil takoj poklican rešilni oddelek, ki mu je nudil prvo pomoč in ca prepeljal v bolnico. Gospodarstvo, DVIG NAŠE VALUTE POPUŠČA. Ljubljana, 5. junija 1923. Današnji dan nI prinesel glede dviga, odnosno padca naše valuto nobene bistvene spremembe. Sicer je poskočila na cnriški predborzi naša valuta od 6.80 na 6.90 ceut in ta tečaj so jo tudi na sklepni borzi obdržal, toda na zagrebški odnosno belgrajski borzi ni padanje tujih valut samo popustilo, marveč je bilo za tujimi valutami in devizami precejšnjo povpraševanje in so ostala tuja plačilna sredstva čvrsto. Tako jo notiral čok na Newyork 81—82 Din, dolar 80—81 Din, Berlin se je znatno dvignil (vsled dviga v Curihu) in zopet prekosil nem. avstr. krono in tudi Italija se je obranila preko curiške paritete (3.70) na višini 3.7650—3.7850. Mogočo, da moramo ros računati z zastojem dviga naše valute in da bo nastopila sedaj reakcija, s katero črnogledi tako radi računajo. Mogoče pa jo, da je ta zastoj samo hipen in sicer na eni strani vsled dejstva, da so se uvozniki v precejšnji meri skušali kriti po geslu: sigurno je sigurno. Na drugi strani pa je nastopila neka mirnost tudi vsled izjave finančnega ministra, da vlada ne intervenira v korist dviga našega dinarja, da ne prodaja dolarjev niti ne frankov, pač pa skuša Narodna banka s protiukrepi zadržati prenagel skok dinarja, da ne pride do katastrofe. En moment pa je značilen, da se je bolgarski lev dvignil danes na sklepni boi-zl na preko 6 centimov, kar gotovo ne moro biti brez vsake zvezo z naglim dvigom našega dinarja. Da pa je grška drahma že preje restavrirala, o tem je žo itak znano. g Cene v Vojvodini padajo. Iz Subotice poročajo, da so začelo cene na subotiškem trgu občutno padati. Nakup blaga za izvoz popolnoma miruje. Na padec cen znatno vplivajo izgledi na letošnjo dobro žetev v Vojvodini. Vreme je zelo ugodno. Veletrgovci no zaključujejo skoro nikakih knpčlj. g Žitni trg. Na novosndskl produktnl borzi notirajo žitu sledečo cene: pšenica 427.50 Din, ječmen 287.50 Din, oves 287.50 Din, koruza 250—255 Din, beli fižol 500 Din, pšenična uioka št. 00 660 Diu, št. 0 640 Din, št. 2 587.50 Din,, št. 5 550 Din, št. 6 487.50 Din. — Tondenca slaba, g Stanje letine v Srbiji. Trgovska in obrtna zbornica v Belgradu je dobila od svojih zaupnikov v notranjosti Srbije poročila o stanju letine v Srbiji. Poročajo, da so izgledi za letino zelo dobri. Koruze je posejane za 30 odstot. več kot lansko leto. Slive in vinogradi bodo rodili zelo bogato. Savno sena je v nekih krajih bolj malo. BORZA. Zagreb, 5. junija. (Tzv.) Devize: Pešta 152.50—157.50, Berlin 0.1225 -0.1275, Italija 3.7650—3.7850, London 376—378, Newyork 81— 82, Pariz 5.30-5.35, Praga 2.45-2.47, Dunaj 0.U4850—0.115250, Zurich 14.6750-14.7250. — Valute: dolar 80-81. Curih, 5. junija. (Izvirno.) Devize: Pešta 0.1025, 3erlin 0.0088, Italija 25.55, London 25.63, Newyork 554.25, Pariz 35.60, Praga 16.59, Dunaj 0.0078И, Sofija 6.05, Belgrad 6.90, Varšava 0.0098. -- Valute: n. a. K 0.007825. lj Sam samcat. Sokolska organizacija je pozivala v dnevnikih članstvo, da se udeleži pogreba dr. Milka Gnezde, katerega truplo so prepeljali v Ljubljano. Dr. Gnezda je umrl preteklega leta v Caribrodu in je bil odličen in delaven član Sokola. Nn sokolski poziv pa se je včeraj »zbral na kolodvoru en sam Sokol v kroju in še ta je Sokol iz one idealnojše dobe, ko Sokol še ni bil to, kar je danes. Brez komentarja! lj Nalezljive bolezni v Ljubljani. Od 27. maja do 2. junija 1923. je bil v Ljubljani prijavljen 1 slučaj davice in 4 slučaji škrla-tice. I j Kongregacija gospodov pri sv. Jožefu nima ta mesec rednih shodov k»»r je v cerkvi vsaki večer ob pol 8. uri pobožnost na čast presv. Srcu, h kateri so gospodje iskren» povabljeni. lj Občni zbor Filliarmonične družbe v Ljubljani se vrši due 18. junija ob 8. uri zvečer v dvornni Glasbeno Matice, Vegova ulica št. 7-II. Dnevni red obsega sledeče točke: 1. Otvoritev po predsedniku, 2. tajniško poročilo, 3. blagajniško poročilo, 4. predlogi in nasveti. — Odbor vabi vse p. n. člane, da se tega občnega '/bora, številno udeleže. _ Narodno gledišče. DRAMA. Sreda, 6. junija: >Hamlelt. --- Rod R. OPERA. Sreda, G. juniia: >Madnmo Buterfly«. Gostovanje gospe Vere Bourapo. Začetek ob 8. zvečer. — Izven. _________ Prosveta. pr Umetnostna razstava Matije Jame in Ivara Zajca. V petek 1. junija jo bila otvor-jena ob zelo skromni udeležbi XXVI. in kakor čujeruo zadnja umetnostna razstava, ki jo je priredil Jakopič v svojem paviljonu. Matija Jama, eden izmed onih. ki so nosili žo večkrnt slavo slovenskega naroda v svet, razstavlja po daljšem presledku kolokeljo slik iz raznih dob svojega umetniškega ustvarjanja. Najstarejša dela segajo v oua leta, ko je skupina slovenskih umetnikov CkL Sava) nastopila kot prva pod narodno Stran 3. ■""■—'- • -.............<»4 znstavo na tujem (1. 1904 v salonu »MiethkeJ na Dunaju); potem sledijo motivi iz ЈШЈЦ Avstrije, daljo nizozemske pokrajino iq končno partije i/ Ljubljane in ljubljanske okolice. Z Jamo skupaj razstavlja Iv. Zaje« dvoje m ramo matih skulptur, en portret !n nekaj skic. S to ekskluzivno umetniško prt-reditvijo se tudi obenem poslavlja Jakopii od slovenske javnosti. Razstava je odprta da 15. t. m. vsak dan od 9. do .13. in od 15,—ia) ure. Orlovski vestnik. ' Šentpeterski »Orel« poziva vse redim člane, kakor tudi starešine, da se zanesljivo! udeleže današnjega fantovskega večera. Nar sporedu jo nujen in važen razgovor. — Pri. čakujemo polnoštevilne udeležbo. — Odbo* Ljubljanska porota. DETOMOTULKA NA POROTNI KLOPl>, Pred današnjim porotnim sodiščem se zagovarja 5. junija 1888 na Visokem roj on« in v Želim! > pristojna Marjeta Tekavc, k« je vrgla otroka v Ljubljanico. Kone^ vrgla otroka v Ljubljanico. Konoč-] no pa je priznala, da je imela že teden prejtV namen otroka vroči v vodo. Trdi pa, da so jc* po tem svojem činu sama javila orožništvrr* kar pa je povsem zopet izmišljeno. Orožniki? so postali pozorni, ko so zvedeli, da je Tev kavčeva, ko .ie pri Cotmanu na Igu prenočila, še imela dete, dočim jo 1. decembra v Zapotoku pri Janeru Pečku pravila, da ji je otrok pred 7 tedni umrl. Ko so jo orožniki aretirali, je trdila, da je dete ocldnla v neko ljubljansko sirotišče. Porotnemu senatu je predsedoval dane& nadsvetnik Mladič, obtožbo je zastopal državnega pravdnika namestnik Lavren« čak, obtoženko je zagovarjal dr. Jelene, ki je zahteval preložitev razprave, sklicujoč se na okolnost, da po njegovem mnenju Te-kavčeva svojega dojanja ni storila v popolntj zavesti. Porotni senat, je nato sklepal o predlogih, ki jih je stavil zagovornik Tekavčiče^ ve in sklenil, da se razprava preloži, ker se morajo zaslišali psihiatri iu priče glede n> duševno stanje Tekavčičeve. MLADI FANTJE VLOMILCI NA ZATOZNI KLOPI. Porota je nato- razpravljala o silno žffc lostni tožbi, ki dokazuje, kako silno je m o» rala mladih ljudi padla. Zatožno klop so zasedli 17 iotni Tržačan Stanko Luznar, delavec (zagovornik dr. Natla^n), 15 letni Trža-■ čar Franc Luznar (zagovornik dr. Tekavčič), 19 letni Ivan Oevirk (zagovornik Hr. Pire), 17 letni Vinko Hrovat in v Zeleni jami stanujoča branjevka Marija Radosavljevlč (za-, govornik TTrovata in Radosavljeviceve drv Adlešič). Mladi fantje so močno pokvarjeni ln sffl se 2 leti preživljali z zelo drzno izvedenimi tatvinami. V preiskavi se je ugotovilo, da jo družba izvršila 10 vlomov in 2 poskušenai vloma. Mlade vlomilce je vodil 1. oktobra 1903 v Podgorju pri Gorici rojeni samski d«, lavec Franc Leban, kateri se /i pa v preiskovalnem zaporu obesil. Franc Leban in Stanko Luznar sta ponoči na 24. januarja 1923 a Ignacijem Janežičom vlomila v trafiko invalida Franceta Matičiča in odnesla za 13.800 K 40 v tobaka, Franc Leban, Stankoj Luznar, Franc Luznar, Ivan Oevirk in Vinko Hrovat so v noči na 10. januarja letos vlomili v vagon na glavnem kolodvoru ini odnesli iz njega perila vrednega 72.000 K.' Franc Leban, Stanko Luznar, T v an Oevirk, Vinko Hrovat, s Stankom Poharjem in Jožefom Kral.iičem so okradli Jožefa Zupančiča, katerega so oškodovali za 3.764 X. Frane Leban, Stanko Luznar, Ivan Oevirk, Vinko Hrovat s Stankom Poharjem in Jožefom Kraljičem so ponoči na 31. decembra 1922 ukradli piškotov in bonbonov v vrednosti' 1600 kron. Dalje so okradli še Franceta Krištofa (škoda 1252 K), Nežo Krečar (škoda 1300 kron), Mariji Kozine ,чо ukradli 1 vrečo orehov in jabolka, Bogomiru Plavšiču so nkrad-li 1000 K vredno zlato uro. Poskušali so tudi vlomiti v trafiko Janeza Debeljaka in v neko trgoviuo na Sv. Petra cesci. Marija. Ra-dosavljevič se mora zagovarjati, ker je obtožena, da. je kupila od obtožencev na glavnem kolodvoru ukradene predmete, ki so jilv ji ponoči prinesli. Fantje svojih predrznih činov niso dosti olopšavali. Senzacijo .je vzbudila konštatacija predsednika, da so mladi zlikovci v eni sami noči odprli nn glavnem kolodvoru 10 vagonov. Ukradeno! blago so zakopavali včasih tudi v Zeleno jamo, če mu niso precej dobili kupca. Radosav-ljevičeva, katera je od dmžbe kupila ukradene predmete, je rekla, da so ji fantje povedali, da so našli predmete, katere so ji prodali. Porotni senat je stavil porotnikom 5 glavnih vprašanj, od katorih so porotniki potrdili vprašanja o krivdi hudodelstva tatvine obeh Luznarjev, Ocvirka in Rrovata s 6 glasovi dn in s 6 glasovi ne so pa zanikali na nje stavljeno vprašanje o krivdi Rado-savljevičeve. Predsednik nadsvetnik Mlndlč je na te razglasil ;iodbo, s katero je bila Kadoeavlje-vičeva oproščena, obsojeni so pa bili Stanko Luznar na 1 ln pol leta, Franc Luznar na 1, leto, Ivan Oevirk 1 leto in Vinko Hrovat naj i4 mesecev teàke ječe. Štren 4. SEOYTCNEC, Hne fi. 'jtmtin Î923. fllonr. 325. Sobarico takoj sprejmo pri IVAN N. ADAMIČ, vrvarna, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 31. IŠČEM treznega in zanesljivega hlapca h konjem lahko tndi starejša moč, oženjen, brez družine. Delo lahko, plača po dogovoru. Ponudbe na upravo pod «Hlapec 3369«. Mesta učenke TšČE deklica, ki se je že dve leti učila v špecerijski trgovini, gre pa tudi v trgovino druge stroke. Gre najraje na Gorenjsko ali Štajersko. - Ponudbe prosim na upravo «Slovenca« pod «Takoj 3383«. 15 letna, zdrava feoja je že vajena nekoliko šivanja, se ieli priučiti popolnoma tef stroki v mestu ali na deželi, z vso oskrbo v hiši. - Pomagala bi rada nekaj ur dnevno pri hišnih delih. — Ponudbe pod «A. L. 3382« na upravo «Slovenca«. ^ Gospodične SPREJMEM na zdravo opoldansko DOMAČO HRANO. — Naslov pove uprava lista pod številko 3364. Vajenca poštenih staršev SPREJMEM v špecerijsko in delikatesno trgovino. Stanovanje in hrana pri stariših. Naslov v upravi lista pod številko 3348. тттттжт GATRiSTA z večletno prakso, SPREJMO TAKOJ v Ljubljani, PRULE ŠT. 8. 50 DELNIC »Zadružne gospodarske banke« PRODAM. — Seriozne ponudbe z navedbo tečaja upravništvu pod »UGODNA PRILIKA 3359«. Pristni tirolski ledni za Športne obleke, solidno in trpežno blago pri tvrdki A k E. SMernfe, Ljubljana, Mni trn št. 10. Trboveljski premog n DRVA ima stalno т zalogi т vsaki unožini DRUŽBA «ILIRIJA«, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Teleion št 220. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, oziroma brat, nečak, stric in svak, gospod Franc Podrekar pis. adjunkt oddelka za socialno politiko danes 4. junija 1923 ob 3. uri popoldne po dolgi, zelo mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo ob 6. uri pop. iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. — Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi — Blagega pokojnika priporočamo v blag spomin n molitev. V KRANJU, dne 4. junija 1923. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskrenoljubljena, dobra mati, stara mati in teta, gospa zasebnica v ponedeljek, dne 4. junija ob 4 popoldne, po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 80. letu boguvdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v sredo, dne 6. junija ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti, Cesta v mestni log št. 33, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Ljubljani V LJUBLJANI, dne 5. junija 1923. žalujoči ostali. Pletitni STROJ št 8 gai=iisnaiisii=ii=iSBi=ii=ii=n=ii=in i Zđrtflcne орскопк đ. d. UuMiana gj dobro ohranjen, PRODAM. Naslov pri upravi pod štev. 3390. Preklicu jem, da moja žena Marija Šramek ni pobegla 7. denarjem, marveč jc odšla na božjo pot in denar, namenjen za popravo hiše, skrila na varnem kraju. — I. ŠRAMEK, kleparski mojster v Tržiču. 3384 PRODAM 30 vagonov ošenične SLAME po 2.90 in 20 vagonov OVSENE po 3.00, franko postaja Sladojevci, ima naprodaj Gjuro Jelić, Sladojevci, juž. postaja Slatina (Slavonija). Dobro nagrado dam za prazno stanovanje v novi hiši, 2—3 sobe, v sredini Ljubljane. Ponudbe pod: «NAGRADA« na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. 3373 nudijo v poljMiti množinah mM „AM in шом „i>" (ufoml crep), nofpripro-siejšc, najirpemejsc in najcenejše hriife streh se«arajos«, zWno opeko. Na Zeljo poSIJemo popit In ponudbe. Spretni zastopniki se sprejmsjo. 19 каННки» ЗемекнкЕ? s »sB Posteljica otroški VfiZtPPk NAPRODAJ. — Naslov »U£.il/vft pove upravništvo «Slovcnca pod številko 3350. kopalni aparat dajočo pečjo - petrolejko, hišni telefon 13j;::t \ moderno stojalo za note, svetovno zgodovino — Mauricius in drugo. Kdo, pove uprava lista pod št. 3389 Novo močno kolo- WAFFENRAD - s pomožnim motorjem 1 HP, p r o d a m za 7000 Din. — CENER, Koseskega ulica 4, Maribor. 3372 Kuhinjsko opravo novo, belo pleskano, moderno in solidno izvrženo, PRODA J. BAJDE, mizar, Spodnja Šiška, Šolska ulica 1. 3319 Ugodna priSika! NAPRODAJ JE HIŠA v KOČEVJU štev. 18 na Glavnem trgu, obenem s pristavo, vrtovi, travniki, njivami in deli gozda. — Cena zelo nizka. — Vprašanja na: RUDOLF ROTHEL, LIN Z a/b. Promenade 25, AVSTRIJA. ЈЧР- Poznani Maršnerovi "3SBL „B RAU SE" LIMONADNI PRAŠKI, kakor tudi vse vrste bonbonov, keksov, čokolade, vafelnov, za sladoled itd, se dobi vedno v veliki izberi pri tvrdki JOSIP VITEK, Ljubljana, Krekov trg 8 (zraven Mestnega doma). Na debelo! Zahtevajte cenik! Cllfnvi z°Per MOLJE ОШ UTI in mrčesa, kg 3 Din. Katran iz lesa kg 2 Din, brutto za netto, ter STELAŽE za mešano trgovino, PRODA F. CVEK, Kamnik. 3303 Banatsko Ia blago MOKA, KORUZA Ia. zdrava, koruza defekt za konje, PŠENICA, OVES, pšenične OTROBE, koruzni ZDROB, koruzna moka, otrobe itd. Od 5 kg naprej, ter na vreče in na vagone paritet kaka postaja v Sloveniji po najnižji dnevni ceni. Razprodaja M. BIELlC, Dunaiska cesta 33 pri «Balkanu«. — Garantira se za prvorazredno BANATSKO BLAGO I 3346 PODKORENOM pri Kranjski gori, ca 6—700 m3 na deblu. Pobližja pojasnila daje gosp. FRIC RASINGER Podkorenom. — Ponudbe naj se pošljejo do , 12. junija JOS. KOVAČ, S. Leopoldo-Tarvis. 3365 ', na Vodovodni cesti, zelo ugoden prosto» za hišo r. obrtjo, NAPRODAJ po 25 Din za m'. Naslov pove uprava pod št. 3320, obstoječe iz kuhinje, ene ali dveh manjših sob, IŠČEM za takoj ali pozneje, bodisi v mestu ali v okolici do prvih železn. postaj proti visoki nagradi. — Ponudbe prosim na upravo «Slovenca« pod «HERTAN 7«. S83T Cepiče za easïîraa cruSiva Radi opustitve trgovine prodajamo po znatno znižanih cenah vse vrste pohištvo Trgovina s pohištvom in tapet, delavnica BRATA SEVER, Ljubljana, Gosposvetska cesta Itev. 13 (KolizeQ. Krznar in IzdelovaWj čepic LJUBLJANA Kongresni trg 7. Izdelujem iz krzne: Damske plažče, mufe bove, kape in vratnfke za dame, gospode itd. — Sprejemam lisičje kože v barvanje. — Izdelujem vsakovrstne čepice. Cepiče za gasilna društva "WS BTEBrawï Prostovoljna lil. HIŠA Št. 19 z VRTOM in gospodarskim poslopjem, tik Ljubljane na Glin-cab, ob državni cesti, se bo PRODALA na JAVNI DRAŽBI v nedeljo, dne 10. j junija 1923 ob 2. uri popoldne na licu , mesta. — Posestvo je po svoji lepi legi j in obsegn pripravno za vsako obrt ali trgovino. — Več se lahko izve v LEKARNI na VRHNIKI 3137 PRIMA BUKOVO OGLJE na vagone RAZPRODAJAM prompt. Naslov pove uprava »Slovenca« pod številko 3347. Potrti najgloblje žalosti javljamo vsem ljubim sorodnikom, prijateljem ln znancem, da nas je zapustila naša iskreno ljubljena, nepozabna mama, stara mama in prababica, gospa marliana Prime roj. mesarica ln posestnlca ki je danes, dne 5. junija ob 9. url dopoldne po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, stara 70 let, mirno zaspala v Gospodu. Pogreb preblage rajnice bo v četrtek, dne 7. junija iz Sv. Florijana ul. Stev. 40 na pokopališče v Dev. Mar. v Polju. Nepozabno pokojnico priporočamo v prijazen spomin. V Ljubljani, dne 5. junija 1923. Ivanka Jamšek, Marija АпВД Marijana Babnlk, Anton ln Andrej Prime otroci; Jane« Jamšek, Josip АпИб, Frane Babnlk, Ivana Prime roj. šiberka, Ana Prime roj. Peine, zetje ln alnahi Vnuki in vnukinje. Glavni zastopnik za Slovenijo: VIKTOR ВОНШЕС, Ljubljana, Dunajska cesta, 21. radi bolezni Naprodaj Je kompletno urejena * ш stmlm Ш i Zaposluje 20—30 delavcev. Pismene ponudbe na I. Tanić i drug - Interreklam d. d. O ek, Lončarska ul. 7 pod: LJEVAONICA Obstoji od L 1908. m OVES - KORUZO - OTROBE PŠENIČNO MOKO i. dr. mlevske pridelke oddaja najceneje tvrdka « voi K - Ljubljana - Resi jeva cesta štev. 24. DOBAVLJAMO ?дв&ззз« stroje in orodje za mizarje, tvornice pohietva, kolarje in žage-, za ključavničarje, mehanike in delavnice za popravila; za kleparje, tvornice pločevinastih in kovinskih predmetov. — Bogato skladišče transmisij, sirovooljnlh in benzin-motorjev, kakor tudi naprave za varenje kovin. Orodle in fltro|l dion, dr. KARL JETZBACHFR ZAGREB VlaSha ulica 2S. Izdaia konzorcij JiSkMteocajh Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Liubliani, Jugoslovanska tiskarna v Liubliani