tov*»®*-** Celje - skladišče D-Per 582/1987 1119870686.109 g VSEBINE: ■1 Poslovni rezultati r OZD v občini m v prvem polletju o • Šentjurska obrt v številkah — Javni razpis za dodelitev stanovanjskih posojil — Korenine Huga Wolfa v Šentjurju? SEPTEMBER 1987 ŠT. 109 5. oktober — mednarodni dan otroka »OTROCI SO NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO« — to je izrek, katerega je tovariš TITO često izgovarjaj, tako je čutil v svojem srcu in je s svojimi dejanji tudi potrjeval. — Kaj pa mi ostali?! Posebno ob MEDNARODNEM DNEVU OTROKA bi se morali vprašati: ADI SMO RESNIČNO NAREDILI VSE ZA NAŠE OTROKE? Resnično vse — po svojih sposobnostih, po svojih zmožnostih, po svojih željah, po svojih obveznostih ..., ki jih imamo do svojih lastnih otrok, do otrok naše krajevne skupnosti, do otrok naše domovine, do otrok... Ali in koliko smo prispevali, da imajo ti naši, otroci dejansko urejene pogoje za normalen razvoj — zagotovljeno osnovno varstvo, prehrano, primerne pogoje izobraževanja, bivalne pogoje — tako v šolah in vzgojno varstvenih organizacijah, kot tudi v družini, kar velikokrat radi pozabimo Ob hitrem tempu življenja ter ob pehanju za raznimi dobrinami, ki otroku objektivno ne pomenijo toliko kot si mi starši mislimo in želimo. Na žalost smo v času splošne ‘krize, ki nikakor ni in ne bo prizanesena tudi nam, niti ni in v bodoče bo še manj prizanesena našim otrokom. Veliko manj možnosti bo za posodobitev objektov, novogradenj — s tem se bodo še bolj večale razlike do razvitejših sredin. Vse preveč se nekako zadovoljujemo s statističnimi podatki, ki: prikazujejo povprečja — ta pa so na splošno dokaj ugodna. Če .pa po drugi strani primerjamo dejansko stanje glede možnosti razvoja otrok po krajevnih skupnostih naše družbeno politične skupnosti, ki kot celota spada med manj razvita območja v SR Sloveniji, ta podatek ni tako ugoden. Veliko, veliko je napisanega, izrečenega in tudi narejenega glede družbene skrbi za otroke, mislim predvsem na enake pogoje osnovnega izobraževanja, če izvzamemo težave, s katerimi se morajo vsakodnevno boriti naši otroci (oddaljenost Otrok od šole, vsakodnevni prevozi, dvoizmenski poulk, socialna preskrbljenost otrok, družinske razmere — pomanjkanje osnovne ljubezni in Skrbi za otroke, možnosti nadaljnjega šolanja, zaposlitve itd.), zelo malo pa je narejenega za koristno izkoriščanje prostega časa mladih, še posebno med počitnicami. Tudi v naši občini imamo objekte — šole, telovadnice, kulturne domove, ki pa ostanejo skoraj povsem neizkoriščeni (kot nekakšni spomeniki) predvsem med počitnicami. In ravno tukaj imamo velike rezerve. Saj so med letom otroci obremenjeni z učnimi programi ter ostalimi interesnimi dejavnostmi, katerim se posvečajo v okviru svojega razpoložljivega časa; med počitnicami pa so na žalost prepuščeni sami sebi in svoji domišljiji ter trenutnim možnostim, ki so jim na voljo. Marsikatero dejanje teh mladih otrok in odraščajoče mladine bi lahko preprečili, če bi bili le-rti zaposleni z interesnimi dejavnostmi, ki bi jih zanimale. Vsako leto pri obravnavi poročil pravosodnih institucij kot delegati ugotavljamo naraščanje mladinskega kriminala, sprejmejo se določeni sklepi, stališča, priporočila, potem pa se po navadi zatakne pri realizaciji — 'ker ni sredstev. To pa je na žalost tudi najhitrejši odgovor, s katerim se nekako potolažimo do naslednjega leta (do ponovne obravnave poročil) z upanjem, da se bodo stvari že nekako uredile. Ob vsem tem razmišljanju se vsekakor moramo zavedati, da nobena družbena ustanova ne more nadomestiti družine in staršev, lahko pa bistveno pripomore k temu, da bi svoj prosti čas otroci tudi med počitnicami koristno (v svojo in družbeno korist) izkoristili. Ce hočemo na izkoristu prostega časa mladih narediti določen premik, nam za to ne sme biti žal časa, denarja, pa tudi družbenih objektov (na žalost se tudi to dogaja), ko nastopamo in odločamo kot delavci — delegati — starši — nosilci, funkcij, ali pa po službenih dolžnostih. Za vse to pa potrebujemo tudi podporo in razumevanje širše družbenopolitične skupnosti. Ce bo naš vsakdanji korak spremljala misel, da je VSAKA NALOŽBA ZA OTROKE NAJBOLJŠA INVESTICIJA DRUŽBENEGA SISTEMA, KI MISLI NA SVOJO BODOČNOST, potem bomo tudi te težave lažje prebrodili in uspeh bo zagotovljen. Nikakor ne smemo obupati, saj so vidni določeni premiki, čeprav gredo stvari počasi, pa tudi počasi in s potrpljenjem se daleč pride. Tako so nas učili naši starši, Ikd so živeli v bistveno težjih pogojih, ‘kot smo odraščali in živimo mi danes (čeprav smo še tudi mi mladi), samo od žvljenja ne smeš pričakovati preveč — nič ti ne pade samo — vse si moraš priboriti sam! Irena E. Aktivnosti ob začetku šolskega leta Varnost otrok in mladine ob začetku šolskega leta zahteva ukrepe, s katerimi bi zavarovali otroke in mladino pred prometnimi in drugimi nezgodami. Prav prvi dnevi pouka v šolah so najnevarnejši, saj so otroci še brezskrbni in razigrani, prav tako pa tudi vozniki svoje vožnje ne prilagodijo spremenjenim razmeram na cesti. Zaradi zagotovitve večje varnosti otrok in mladine v prvih dneh šolskega leta je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Šentjur pri Celju sprejel razne ukrepe kot so: pregled cestne signalizacije in cestnih površin, odpravo pomanjkljivosti na teh ter poostren nadzor v cestnem prometu v prvih dneh šolskega leta. V te akcije so se vključili vsi dejavniki kot so šole, PM, AMD Šlander Celje, ZŠAM Celje in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Poleg vseh teh pa je potrebno, da se za varnost otrok in mladine angažirajo tudi vsi vozniki v cestnem prometu, predvsem pa starši. Dolžnost voznikov v cestnem prometu je, da svojo vožnjo prilagodijo nastalim spremembam, predvsem pri vožnji mimo šolskih objektov in postajališč šolskih avtobusov. Takšen ukrep naj izvajajo vedno in ne samo v prvih dneh novega šolskega leta. Zelo zahtevna pa je predvsem naloga staršev. Še vedno velja pravilo: »Kar se Janezek nauči, to Janez zna«. Zato so najboljši mentorji in vzgojitelji prav starši. Njihova dolžnost je, da svoje prvošolce opremijo z rumenimi rutami, ki jih imajo še iz vrtca, da z njimi prehodijo večkrat pot od doma do šole in obratno še pred pričetkom pouka, da jih seznanijo z možnimi nevarnostmi na tej poti, da jih navadijo na uporabo kresničk, če vremenski pogoji to zahtevajo itd. Poskrbeti morajo tudi za tiste otroke, ki se vozijo s kolesi v šolo, da so njihova kolesa brezhibna in da imajo opravljen kolesarski izpit. Upamo, da bomo s skupnimi močmi in angažiranjem vseh izvedli te akcije in otrokom ter mladini zagotovili čimvečjo prometno varnost. Te akcije pa se ne smejo končati ob prvih dnih novega šolskega leta, temveč morajo biti stalna oblika predvsem sedaj, ko beležimo velik porast prometnih nezgod, smrtnih žrtev in poškodb v prometu, ki nastajajo zaradi vedno večje nediscipline prometnih udeležencev. SPV Šentjur pri Celju Spoštovani bralci! Obveščamo vas, da v sestavu DO za OPS deluje stanovanjska zadruga »Rifnik«. Vse informacije dobite v DO za OPS v Šentjurju, Titov trg 5, ali po tel. 741—012. Obveščamo vas, da bo Občinska konferenca ZSMS Šentjur v oktobru 1987 za ljubitelje fotografiranja in izdelovalce fotografij organizirala FOTO TEČAJ Vse zainteresirane (starost ni omejena) vabimo k sodelovanju, svoj interes pa potrdite s polnim naslovom pismeno ali osebno na OK ZSMS Šentjur, Titov trg 5, Šentjur. Vabljeni ! MLADINCI POZOR! Komiisja za kulturo pri OK ZSMS Šentjur vabi mladinke in mladince, katerih želja je ustvarjati na področju kulture, k ustanovitvi in delu dramske skupine pri OK ZSMS Šentjur. Prijave mladih talentov sprejemamo vsak dan na OK ZSMS Šentjur, Titov trg 5, Šentjur. Obljubljamo vam resno, zagnano in zanimivo delo. Vabljeni! OBVESTILO Občinski odbor ZZB NOV Šentjur pri Celju bo organiziral letos, 28. oktobra 1987, obisk grobov in spomenika žrtev fašističnega terorja v Gradcu. Obisk je namenjen PREDVSEM SVOJCEM, ki imajo v Gradcu pokopane svoje najbližje družinske člane. Kot vsako leto, se bomo tudi letos na primeren in dostojen način poklonili spominu padlih žrtev fašističnega terorja iz druge svetovne vojne, ki so pokopani v Gradcu. Obisk bomo organizirali 28. OKTOBRA 1987 s skupinskim avtobusom, ki bo odpeljal ob 7. uri zjutraj s parkirnega prostora (za blagovnico Merx) iz Šentjurja. Vse krajevne organizacije ZB prosimo, da o datumu obiska in možnosti potovanja v Gradec obvestijo svojce padlih in pokopanih v Gradcu. Prijave zbiramo na Občinskem odboru ZZB NOV v Šentjurju od 12. do 16. oktobra 1987 in jih bomo zaključili do zasedbe avtobusa, ki bo imel 50 sedežev. Cena potovanja po osebi znaša 6.000 din in je potrebno sredstva vplačati na OO ZZB NOV Šentjur skupaj s prijavo za potovanje. Vsi udeleženci morajo imeti za potovanje v tujino veljavne potne liste, za katere poskrbijo sami. Vrnitev iz Gradca v Šentjur je predvidena v popoldanskem času. Prijav po 16. oktobru ne bomo sprejemali. Naša želja je, da bi se spominskega obiska v Gradcu udeležilo čim več svojcev. Predsedstvo OOZZB NOV Šentjur pri Celju ZAHVALA Ob požaru ma stanovanjski hiši v Vodružu št. 16, v četrtak, 2. julija 1987, so s hitrim gašenjem preprečili še večjo škodo moji sovaščani iz Vodruža in Jakoba, ter gasilci iz Kalobja, Šentjurja in Lokarij. Za njihovo nesebično pomoč se v imenu svoje družine vsem najlepše zahvaljujem, še posebno pa sosedu Ivanu Hercogu. Alojz Hercog Vodruž 16 O [LQÜBtSDflZÄl SHOÜSCHtlDE Komisija za delovna razmerja LOTERIJE SLOVENIJE objavlja prosta dela in naloge PRODAJALCA za poslovno mesto v Šentjurju pri Celju. Pogoj: IV. ali III. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri, 1 ali 2 leti delovnih izkušenj pri ustreznih delih in nalogah, trimesečno poskusno delo. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas s polnim delovnim časom. Kandidate vabimo, da pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Loterija Slovenije, Ljubljana, Trubarjeva 79. Informacije po telefonu (061) 318-366 od 8.—12. ure. O izbiri bomo kandidate obvestili v 5 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Na letošnjem mednarodnem sejmu obrti v Celju v razstavnem prostoru Obrtnega združenja iz Šentjurja, so pritegnili pozornost zelo estetsko izdelani kmetijski stroji, delo rok OSET Avgusta. Avgust OSET se je po končani obrtni šoli najprej zaposlil v Avto moto društvu v Šentjurju in nato v okrajni gasilski zvezi v Celju. Leta 1952 je že delal v Poljestroju v Šentjurju. To je bila tovarna, ki je nastala po nacionalizaciji privatnih obrtnih delavnic 1948. leta. Tu je bilo zaposlenih 120 delavcev. Poljestroj je nadaljeval šentjursko tradicijo — izdelovanje kmetijskih strojev, kot so razni mlini, mlatilnice, vejavniki za žito in podobno. Dolga leta sta te stroje izdelovala šentjurska obrtnika Ivan in Jože Čretnik, Franc Oset, Feliks Smola in drugi. Poljetsroj je značilen po tem, ker je iz njega zrasel današnji Alpos. Šentjurski portret Leta 1965 je Avgust OSET začel svojo pot kot obrtnik. Izdeloval je mline za žito in mlatilnice. Uspelo mu je narediti prototip mlatilnice s popolnim čiščenjem, ki je bila razstavljena na prvem sejmu obrti 1967 in mu je prinesla srebrno priznanje. Izdeloval je tri tipe mlatilnic in uspešno jih je plasiral po Sloveniji, Srbiji, Kosovu in Bosni. Z razvojem svoje obrti je Avgust postal kooperant Hmezada, pred tem je opustil svojo tradicionalno proizvodnjo, in za njih pričel izdelovati ličalnike za koruzo, siloreznice (s čemer je nadomestil uvoz teh strojev), rahljače za travno rušo in grozdne mline. Danes, ko je zelo aktualna proizvodnja hrane, se je ponovno pričel ukvarjati s proizvodnjo mlinov za žito. Svoje izdelke redno razstavlja, skoraj vsako leto samostojno ali preko obrtnega združenja na obrtnem sejmu v Celju, Radgoni in Kranju ter preko Hmezada na zagrebškem in novosadskem velesejmu. Za svoje kvalitetne izdelke je Avgust OSET prejel veliko število raznih priznanj. V prostem času rad obdeluje zemljo in vinograd. Je član izvršilnega odbora obrtnega združenja. Za svoje delo je prejel priznanje »18. avgust-«, bronasti znak OF in priznanje za kvaliteto proizvodov na radgonskem sejmu kmetijske mehanizacije. Goce Kalajdžiski Kako je z gradnjo doma upokojencev v Šentjurju Zamisel o gradnji doma upokojencev je stara, vendar je skrbstveni organ pri občini skupno z društvom upokojencev pospešeno delal zadnja tri leta. Vse je lepo kazalo in po predvidevanjih bi morali že letos pričeti z gradnjo, dom pa bi naj bil vseljiv naslednje 1988. leto. Zaradi neupravičenih predsodkov republiškega organa za skrbstvo, v čigar kompetenci je gradnja domov, je bila gradnja preložena za tri leta. Motivacija za odložitev gradnje je utemeljitev, da je domov v celjski regiji že itak preveč. To je ena plat medalje. Center za socialno delo v šentjurski občini pa ima nenehno težave z nameščanjem starejših občanov v domove upokojencev, saj so možnosti za sprejem v domove vsak dan slabše, ker so domovi prenapolnjeni. Statistični podatki izkazujejo, da je bilo letos nameščenih v domove že 40 občanov, in to v domove v Mariboru, Celju, Šmarju pri Jelšah, Poljčanah, Polzeli in Loki pri Zidanem mostu. Razumljivo je, da daje vsak dom prednost občanom iz lastne obči- ne — Šentjurčani pa morajo ponižno čakati, odnosno oditi v dom, kjer je pač prosto mesto kar je popolnoma zgrešeno, saj si vsak starejši in bolni občan želi biti čim bliže svojemu domu (vsaj tu bi naj veljal domicilni princip). Analiza, ki jo je opravil Center za socialno delo skupno z društvom upokojencev, je pokazala, da bi v občini potrebovalo domsko oskrbo okoli 300 starejših občanov. Trenutno ima center na spisku 10 občanov, ki bi jih nujno morali oddati v dom; 4 so v bolnici, za 4 je urejeno začasno skrbstvo pri sorodnikih, 2 pa čakata na sprejem že 2 leti. Menimo, da je zgrešeno, če iščejo starejši občani o-skrbo v bolnici namesto v domu, ki je znatno cenejši. Društvo upokojencev se nikakor ne more strinjati z lokacijo »Pod vrbco«, kamor so locirali dom urbanisti, vztrajajo na lokaciji Podgrad na desnem bregu Pešnice v podaljšku Orožnove ulice. Ta lokacija je takorekoč v centru, kamor bo varovanec doma lahko vsak čas odšel, ne pa na 1 km oddaljeni lokaciji »Pod vrbco«. Ernest Rečnik Utrinki IZ DELA DELEGACIJE ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE SRS V ponedeljek 21. 9. 1987 je zasedala delegacija za ZZD skupščine SRS. Dnevni red seje je bil precej obsežen, saj je imel 34 točk. Naj-večjo pozornost je delegacija namenila predlogu zakona o financiranju skupnih potreb, ki drugače ureja financiranje dejavnosti SIS družbenih dejavnosti in SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe. Že ob obravnavi predloga za izdajo zakona o financiranju skupnih potreb smo ocenili, da bodo spremembe povzročile večjo obremenitev združenega deda. Po predlogu zakona so učinki namreč naslednji: 1. Sprememba vira financiranja za kulturo, telesno kulturo in SIS za preskrbo iz bruto osebnega dohodka ura dohodek pomeni za občino Šentjur enkrat višjo o-bremenitev za enak obseg programa. 2. Učinek spremembe osnove za financiranje Skupnih potreb po novem obračunskem sistemu je znižanje osnove vsem, manj razvitim področjem pa nadpovprečno. Ta izpad se odraža pri nas občutnejše glede na že minimalne *«■*&*’ «•■•.var» mn programe v družbenih dejavnostih. 3. Na dnevnem redu skupščine je tudi medrepubliški dogovor o financiranju skupnih potreb, ki o-mejujejo najvišjo možno obremenitev osebnih dohodkov v višini 40 %. Ker se 'bodo povečali prispevki, ki se bodo po novem financirali iz BOD v občini Šen tjur na 44,7 % (v republiki pa 39 %), bo izpad sredstev za družbene dejavnosti zaradi limita 40 %. Z opredelitvijo v zakonu, da bodo SIS .uredile vprašanja solidarnosti pri zagotavljanju sredstev za uresničevanje sprejetih programov, ni zagotovila, da bo dosežena enakomernejša obremenitev za skupne potrebe. To je prepuščeno samoupravnemu sporazumevanju in dogovarjanju v Okviru SIS, kar pa ni prineslo pozitivnih učinkov. Sklep naše delegacije je, predlog amandmaja, s katerim zahtevamo: 1. pripadnost prispevkov iz BOD po stalnem prebivališču delavcev in delavnih ljudi 'ter 2. ustrezno solidarnost v skladu z določili zakona o skladnejšem regionalnem razvoju. Le tako bi lahko dosegli enakomernejšo obremenitev združenega dela. Poslovni rezultati ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V OBČINI V PRVEM POLLETJU Dosegli smo nizko rast celotnega prihodka ob še nižji rasti porabljenih sredstev. Dohodek je porasel nadpovprečno, v njegovi delitvi pa je tendenca nižjega dela akumulacije ter povečanja obveznosti za skupno porabo. Znižal se je delež izgub v dohodku. Kazalci gospodarske uspešnosti so se v primerjavi z lanskim polletjem nekoliko izboljšali, stopnje rasti pa so razen povprečnih mesečnih čistih OD na delavca v Šentjurju boljši od regijskega povprečja. Ta ugotovitev pomeni tudi, da smo v lanskem polletju imeli slabe rezultate. Najslabše rezultate dosegamo na področju EOT, saj se je izvoz zmanjšal za 4 % (konvertibilni za 13 %), uvoz pa povečal za 6 % (konvertibilni za 24 %). Stopnja reproduktivne sposobnosti se je povečala od 5,1 °/o na 5,7 %, akumulativne sposobnosti pa od 2,6 % na 2,7 %. Kljub temu zaskrbljuje ugotovitev, da se je na področju industrije akumulativna sposobnost v prvem polletju glede na lansko polletje znižala za 16 °/o. Delež trajnih virov poslovnih sredstev se je zmanjšal, delež kratkoročnih kreditov za obratna sredstva pa povečal, kar kaže na poslabšanje kvalitete virov financiranja. Realna ocena gospodarjenja bo zaradi sezonskih vplivov možna šele po devetih mesecih poslovanja, ko bo izdelana tudi analiza resolucije za leto 1987. Mesec požarne varnosti Kljub lanškamu preventivnemu delu gasilskih organizacij zapet ugotavljamo porast števila požarov in požarne škode. Znova smo priča veliki požarni škodi ob požarih, ki so bili povzročeni iz malomarnosti. Tudi otroška igra je žal tista, 'M prispeva k vzrokom za nastanek požarov. Zaskrbljujoče je naraščanje požarov v organizacijah združenega dela, ki predstavljajo glavnino povzročene šokde. Nastali pa so zaradi popuščanja požarnovarnostnega osveščanja, neodgovornosti vodilnega kadra, zanemarjanja požarne preventive in pa celo negativnega pristopa k protipožarni zaščiti. Vse to potrjuje, da je stanje požarnega varstva še vedno odvisno predvsem od človeka. Zato moramo vse aktivnosti usmeriti v o-sveščanje ljudi, kolektivov in družbe kot celote. Na zavest ljudi pa lahko vplivamo le z dobro načrtovanim metodičnim in organiziranim izobraževanjem in širjenjem požarnovarnostne kulture. Zato opozarjamo vse OZD, ustanove, zasebne obrtnike, hišne svete, lastnike zasebnih stanovanj, lastnike gospodarskih poslopij, da posvečajo vso Skrb protipožarni varnosti, in to: — stalna brezhibnost hidrantov (če je v hiidrantnih omarah nameščena cev in ročnik ter ustreznost le tega), — brezhibnost gasilnih aparatov in če so le-ti ustrezni za gašenje materialov in opreme, ki je v prostoru, — da so gasilni aparati vedno dosegljivi, — počistiti razno navlako, ki je deponirana na nepravem mestu (mastne krpe in razni drugi gorljivi materiali), — namestiti požarni pesek v u-strezne kovinske sode ali drugo kovinsko posodo, — pripraviti predavanje na temo »-preprečujmo .požare«, — pogonsko gorivo (bencin, nafto, mešanico olja) mora biti uskladiščeno v ustreznih kovinskih posodah in v ustreznem prostoru, — pregledati in popraviti stre-lovodne naprave, — po podstrešjih odstraniti razno gorljivo navlako, — kadilce opozarjati na odmetavanje vžigalic in cigaretnih o-gorkov, — otroke opozarjati na nevarnost igranja z vžigalicami in drugimi gorljivimi predmeti, — pregledati dimna vrata, če so ustrezna in če dobro tesnijo, da ne bi prišlo do uhajanja isker, — strogo se držati dovoljene količine skladiščenja gospodinjskega plina, — upoštevati geslo: v vsako stavbo ustrezen gasilni aparat, — odstraniti vso provizorično električno napeljavo, zamenjati dotrajane električne vodnike, ki so velikokrat vzrok požara, — odstraniti razne peči (alfe in podobno) od gospodarskih poslopij. Če bomo upoštevali nekaj nanizanih opozoril in navodil ter tako delali preventivno na vseh področjih dela in življenja, bomo preprečili marsikateri požar ali nesrečo ter tako zmanjšali velike škode, ki nastajajo ob raznih požarih. Martin Cmok Kako deluje obramba proti toči 2e četrto leto so v občimi, kd ima tri strelna mesita, in to v Brezju ob Slomu, na Kalobju in Planini, ukvarjamo z obrambo proti toči. Obiskal sem strelno mesto št. 70 v Brezju ob Slomu, nakaterem sta strelca Silvo Fendre, upokojeni vodja centra za telefonske kable in Janko Senegačnik, kmet iz Brezja; tretji strelec Franc Slomšek je letos pomladi umrl. Dežu-ranje nastrelnih mestih traja skoraj po! leta in .to od 25. aprila do 15. oktobra in to 24 ur na dan. Z radijskimi zvezami so strelna mesta povezana z radarskim centrom na Lisci, odkoder vsak dan ob 9. uri zjutraj obvezno poslušajo vremensko napoved in odkoder dobe sporočila o nevarnostih toče. Ob 12. uri se morajo vsi strelci javiti centru, javiti eventualne spremembe in število raket, ki jih imajo na voljo. Postopek izstrelitve raket je naslednji. Ob nevarnosti sporoče: »Strelec 70 javi se!«. Ko se strelec radijsko javi, dobi povelje: »Strelec 70, pripravi se!« Po tem povelju strelec napolni rampi z raketami — rampi sta 2, vsaka za 6 raket. Ko je to opravljeno strelec javi,: »Pripravljeni smo!« Če je streljanje nujno, da radarski center podatke: smer, višino, tempiranje in število raket, čemur sledi povelje: »Streljaj takoj!« Po izstrelitvi strelec javi: »Izstrelil sem toliko in toliko raket, vse so pravilno poletele!« če niso, mora takoj javiti, koliko jih je zatajilo (v lansiki sezoni je zatajilo 10 raket, letos do sedaj le ena). Ekipo strelnega mesta 70 v Brezju je Samoupravna interesna skupnost za obrambo proti 'toči v Ljubljani za izredno uspešno o-pravijeno delo v lanskem letu nagradila kot najboljšo v republiki (v sezoni 1986 so izstrelili 188 raket). Ob toči, ki je 25. julija 'klestila na severnih področjih občine je ekipa strelnega mesta 70 od 15,33 do 17,50 izstrelila 37 raket in to med silnim nalivom in točo. Strelca sta svojo nalogo po poveljih z Lisce stoodstotno izpolnila. Kritike nekaterih na račun strelcev so bile neumestne in žaljive. Ernest Rečnik Šentjurska obrt v številkah Obrtno združenje je zbornična organizacija, v katero se obvezno vključujejo vsi samostojni obrtniki, 'ki opravljajo obrtno dejavnost kot redni poklic. V občini Šentjur je trenutno registriranih 281 samostojnih obrtnikov, od tega 59 proizvodnih dejavnosti raznih strok, 67 storitvenih dejavnosti, 107 avtoprevoznikov — kiparjev, špediterjev in avtobus, prevozn., 86 upravi j alcev gradbene mehanizacije vseh vrst, 22 gostincev. Konec leta 1986 je bilo v naši občini, 275 samostojnih obratovalnic, v kateri je bilo poleg obrtnikov zaposlenih še 189 delavcev. Skupno je tako v zasebni obrti delalo 464 ljudi in ustvarilo po oceni za to leto 9,1 % družbenega proizvoda občinskega gospodarstva. Leta 1985 je -bilo registriranih skupaj 255 samostojnih obrtnikov in 189 pri njih zaposlenih delavcev, ustvarili pa so 8,8 % družbenega proizvoda. Leto poprej pa je 225 obrtnikov in 162 delavcev doseglo nekaj več kot 6 % družbenega proizvoda gospodarstva občine. Število samostojnih obrtnikov sicer narašča, čeprav počasneje od resoludjskiih predvidevanj. Počasneje, kot bi želeli, narašča tudi zaposlovanje pri obrtnikih, saj podatki kažejo, da v povprečju obratovalnica ne zaposluje niti enega celega delavca, ali drugače povedano, več kot polovica obratovalnic ne zaposluje nobenega delavca, le v 9 obratovalnic je zaposlenih od 5 do 10 delavcev. Zakonske možnosti zaposlitve do 10 delavcev v eni obratovalnici obrtniki ne izkoriščajo, nasprotno, dovoljeno število zaposlenih se v posameznih primerih celo zmanjšuje. Ti podatki so gotovo odraz nespodbudnih zakonskih določil In razumel, v katerih posluje večina obrtnikov. PROBLEMATIKA RAZVOJA OBRTI Ne samo za veliko gospodarstvo, pač pa tudi za drobno gospodarstvo postajajo pogoji gospodarjenja vsak dan težji. V vsejugoslovanskih razpravah ugotavljamo, da je potrebno krepiti razvoj drobnega gospodarstva in s item tudi samostojnega osebnega dela, saj je to primerna oblika za doseganje gospodarskih in družbenih ciljev. Vendar se problemi, ki jih obrt krepko občuti, vse prepočasi rešujejo, tako na občinskih, republiških 'kot tudi na zvezni ravni. Precej bi lahko za obrt storili že v sami občini, s tem, da bi v večji meri zagotavljali prostorske možnosti za razvoj obrti. Z upoštevanjem regijskega dogovora in stopnje razvitosti obrti pa bi občina lahko pospeševala obrt tudi na področju davkov. Med problemi, katerih reševanje sodi v okviru republike oziroma zveze, pa izstopajo prometni davek pri nabavi opreme in repromate-rdala za opravljanje obrtne dejavnosti, zagotovitev zakonskega roka plačila, ki je pri tolikšni stopnji inflacije toliko bolj pomemben. Nadalje je potrebno rešiti vprašanje uvoza osnovnih sredstev in opreme, , kj je osnova za širjenje proizvodnje in pri tem odpraviti nekatere omejitve. Bistvenega pomena je ugotavljanje realnih osnov in stopenj amortizacije, možnost oblikovanja lastnih virov Obrtnih sredstev, ugodnejša kreditna politika. V večini obratovalnic predstavljajo prispevki SIS in ostale obveznosti, ki se nenehno povečujejo, občutno breme, dostikrat večje kot sami davki. Zato bi bilo potrebno nekatere dejavnosti diferencirano razbremeniti plačevanja posameznih prispevkov. Le-ti skupaj z ostalimi obveznostmi obrtnikov predstavljajo v strukturi cene obrtne storitve ali proizvoda neverjetno velik delež. DELOVANJE OBRTNEGA ZDRUŽENJA Združenje upravljajo člani prek izvoljenih delegatov v organe združenja, to je skupščino in izvršilni odbor. Posebno organizacijsko obliko delovanja obrtnikov po dejavnostih oziroma interesih pa predstavljajo sekcije. V okviru našega združenja delujeta sekcija za avto-prevozništvo in strojna zemeljska dela ter sekcija za gostinstvo. Združenje uresničuje svoje cilje tudi prek svojih delegatov v občinskem zboru združenega dela ter skupščinah SIS. Za opravljanje strokovnih, organizacijskih, analitičnih in administrativnih del pa ima združenje organizirano strokovno službo, v tern .trenutku z enim zaposlenim delavcem. Za vodenje poslovnih knjig samostojnim obrtnikom pa dela v okviru združenja še posebna služba, z eno zaposleno osebo, ki te posle vrši za 36 samostojnih Obrtnikov. Obe službi delujeta zaradi prostorske omejenosti v stavbi na Titovem trgu št. 2 (bivša občinska stavba). Z velikim optimizmom računamo na rahlo izboljšanje prostorskih razmer v novozgrajenih prostorih v ulici V. Orožna v Šentjurju. Združitev obeh služb na enem mestu pa daje seveda določene prednosti, in sicer, da lahko obrtniki' uredijo na enem mestu razne zadeve, kot so kreditna vprašanja, zaposlovanje delavcev, svetovanje glede pogojev pridobitve Obrtnega dovoljenja, uvoza osnovnih sredstev in opreme pa vse do strokovnih pojasnil v zvezi z davčno politiko in vodenjem poslovnih knjig. Skratka, vsi, ki jih zanima samostojno osebno delo, pa tudi tisti, ki jih v tej panogi že tarejo določeni problemi, naj le-te iznesejo na 'tem mestu, kjer jih bomo skupaj z občinskimi 'in republiškimi institucijami skušali rešiti. UDELEŽBA NA MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU Na letošnjem XX. jubilejnem sejmu obrti so Sentjurčani odrejen razstavni prostor napolnili do vsakega kotička, kaj ne bi, sejem z vsakim letom dobiva večje mednarodne razsežnosti, največji poudarek pa je dan poslovnosti. Zato je bilo letos mogoče opaziti več specializiranih razstav, kot n. pr. — les in strojne naprave, — tekstil, krzno in koža, — stroji in oprema, — človek in prosti čas, — kmetijski stroji, — izdelki kamnoseštva in cementnih izdelkov ter teracerstva, — izdelki igrač, — izdelki domače in umetne obrti. S tem pa je obiskovalcem, predvsem poslovnežem, omogočen boljši pregled nad razstavljenimi eksponati. Na več kot 130 m2 so se letos predstavni šentjurski obrtniki (notranji in zunanji prostori), svoje izdelke oziroma storitve pa je predstavilo 19 obrtnikov. Brez izjeme so bili vsi razstavljeni eksponati deležni velike pozornosti obiskovalcev, med njimi seveda najbolj tisti, ki so izvozno zanimivi, pa tudi tisiti, 'ki nadomeščajo' uvoz in zadovoljujejo' potrebe naših občanov. Na razstavnih prostorih šentjurskih obrtnikov pa letos ni bilo mogoče najti niiti enega inventivnega izdelka, kar dokazuje, kako malo pozornosti posvečamo inovacijam v obrti nasploh in ravno tako v naši občini. Sofinanciranje razvojnih nalog je minimalno, kreditnih ali drugih ugodnosti pa za inovatorje skorajda ni. Pričakujemo, da bodo vsi, )kl so se predstavili na celjskem sejmu, dosegli, svoj cilj — to je poslovni uspeh. V času obrtnega sejma je bilo v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije in Kovinotehne za celjsko regijo že mogoče preizkusiti dedovanje poslovno informacijskega sistema oziroma tako imenovane borze podatkov o ponudbi in povpraševanju drobnega gospodarstva. S tem sistemom, 'ki je vključen v računalniško mrežo, se drobno gospodarstvo vključuje v poslovne tokove širom, naše države, pa tudi izven nje. Predvidevamo, da bo s predstavitvijo na obrtnem, sejmu in vključevanjem v poslovno informacijski sistem dosežen glavni namen — to je poslovni uspeh. 20 let gasilskega društva Kalobje Začetki organiziranega gasilstva na Ralobju segajo v jesen leta 1955, ko je štaib odreda OGZ Šentjur s pomočjo krajanov ustanovil gasilsko trojko in ji dodelil berglovko. Verjetno je .tako odločitev štab sprejel na .podlagi velikega požara v Krajnem dolu leta 1948, katerega stihijo so pomagali premagati gasilci iz Slivnice in Šentjurja. Vse do ustanovitve društva v letu 1967 na Ralobju ni bilo večjih aktivnosti, tako da je ibilo ustanavljanje na pobudo GD Slivnica oziroma njenega dotedanjega člana Jožeta Vodeba, ki se je priselil v kraj. Prostore so gasilci našlii v zapuščeni stavbi župnišča, kjer so hranili rabljeno TOMOS črpalko, nekaj konopljenih tlačnih cevi in ostale nujne opreme. Vso to opremo je društvo dobilo od GD Slivnica, pozneje pa še od GD Šentjur in IGD Bohor. Tedanje vodstvo na čelu s predsednikom Ivanom OCVIRKOM, poveljnikom Jožetom VODEBOM in tajnikom Ivanom BELINO ter ob podpori 23 ustanovnih članov, si, je prizadevalo za izboljšanje stanja na področju požarnega varstva v kraju. Pri manjših požarih so večkrat sodelovali, vendar so bili večji požari katastrofalni, saj je 'bila obrambna moč društva slaba glede na opremljenost, pomoč ostalih društev pa je 'bila zaradi slabih cestnih povezav prepozna. Kljub temu je razmerama dobra organiziranost prispevala, da je društvo lahko posredovalo pri nekaj večjih požarih v Krajnem dolu in v Planinci. V začetku svojega delovanja so posvečali skrb tudi izobraževanju, ker brez ustreznih kadrov društvo prav gotovo ne hi napredovalo. Tako so trije NGČ uspešno končali usposabljanje v letu 1970 in tako prevzeti operativno delo, ki naj hi omogočilo boljše pogoje dela in znanja pri zatiranju rdečega petelina. Prav tako so organizirali tečaj za izprašane gasilce, katerega je opravilo devet gasilcev, dva pa sta uspešno zaključila strojniški tečaj. Nekajkrat so se člani udeležili tudi občinskih tekmovanj in meddruštvenih prireditev. Kljub dobremu napredku so največji problem ostajali neustrezni prostori, taiko da se je članstvo pod vodstvom predsednika Ferda PUŠNIKA dn poveljnika Franca BLATNIKA odločilo, da leta 1973 prične z gradnjo novega doma. S prostovoljnim delom in prispevki krajanov je dom hitro rastei, pri tem pa je seveda upadalo operativno delo, maloštevilno članstvo je opravilo na tisoče udarniških ur, sredstva skupnosti pa so le počasi prihajala. Nedograjeni prostori so nudili zasilne, pa vendar prve boljše pogoje ne ie gasilcem, ampak tudi prosvetnemu društvu, KS in RK. Ko se je breme gradnje zmanjševalo, je operativno delo predvsem z mlajšimi zapet zaživelo, članstvo se je pomlajevalo in večalo. Devet članov je uspešno dokončalo tečaj za NGČ, na občinskih tekmovanjih pa so se začele poleg moške ekipe pojavljati še ženska in pionirska. Preporod je društvo doživelo v zadnjih letih delovanja, ko je najprej 30. avgusta 1981 razvilo gasilski prapor in pozneje v letu 1984 prevzelo v uporabo novo MB Rosenbauer 6001 in intervencijsko vozilo LADA N1VA s prikokco. Ob omenjenih proslavah je sodelovalo precej sosednjih društev, kd so prikazala organiziranost in pripadnost s parado. Tako opremljeno društvo je danes sposobno požar samostojno omejiti, skrbi pa tudi za preventivo, s katero zmanjšuje možnost nesreče. To skrb za izboljšanje stanja na preventivi dokazuje podatek, da je društvo zabeležilo v zadnjih desetih letih delovanja le pet manjših in dva večja požara, materialne škode pa niso bile velike, saj je bila pomoč pravočasna. Po vaških skupnostih so organizirane trojke, kjer je vodovod ustrezne kapacitete pa je urejeno hidrantno omrežje. Kmečke CREINA cisterne preureja društvo z dodatno opremo, tako da so sposobne prevažati požarno vodo v težje dostopna področja in obenem pomagati pri gašenju požara. Za svoje delo, ne le v gasilstvu, ampak za prispevek pri delu KS in na področju samouprave, je društvo prejelo naslednja priznanja oziroma odlikovanja: bronasti in srebrni znak OF, priznanje KS in odlikovanje OGZ II. stopnje. Za praznovanje 20 obletnice obstoja se društvo temeljito pripravlja, vse akcije dobro tečejo, delo pa vodi pripravljalni odbor, ki med drugim skrbi, da bo novi dom do takrat dokončan in predan svojemu namenu. INFORMACIJA O POTEKU AKTIVNOSTI ZA IZGRADNJO VODOVODNEGA SISTEMA KOZARICA V okviru priprav za opredelitev programa oskrbe s pitno vodo iz območja Kozarice je v letu 1984 NIVO Celje izdelal idejni projekt za površinski akumulacijski zajem Kozarice Zaradi dilem o površinskem zajemu je bil dan idejni projekt v strokovno recenzijo Hidroinženi-ringa iz Ljubljane. Strokovna mnenja so bila povsem negativna. Potrebno je bilo najti ustrezno rešitev in skupaj z Geološkim zavodom Ljubljana smo pristopili k izvajanju hidroloških raziskav. S hidrološkimi raziskavami smo pričeli lansko leto In jih zaključili letos konec februarja. V okviru raziskav smo izdelali tri raziskovalne vrtine v skupni dolžini 206 metrov. Na podlagi črpalnih preizkusov in merjenj predstavnika Geološkega zavoda zagotavljajo količine vode od 23 do 261 na sekundo. Kvaliteta vode je po dosedanjih analizah ustrezna. Skupna vrednost raziskav znaša 61.000.000 din. Ta znesek bo zagotovljen iz naslednjih virov: Raziskovalna skupnost SRS za leto 1986 3.500.000 ZVSS, OVS za leto 1986 3.000.000 Občinska raziskovalna skupnost za leto 1986 2.000.000 Komisija za siklad. reg. razvoj za leto 1986 3.625.000 KS Šentjur — center za leto 1986 2.500.000 KS Šentjur — okolica za leto 1986 _______2.900.000 Skupaj v letu 1986 17.525.000 (Ta sredstva so že realizirana.) Raziskovalna skupnost SRS za leto 1987 ZVSS, OVS za leto 1987 Komisija za sklad. reg. razvoj — ref. za leto 1986 — sofinanciranje v letu 1987 Občinska raziskovalna skupnost za leto 1987 Udeležba KS za leto 1987 Skupaj v letu 1987 predvideni viri Za samo izvedbo projekta so v letošnjem letu predvidena nasled- nja sredstva: SKIS iz prispevka za prejšnja vlaganja 8.208.000 Iz sofinancirane amortizacije 40.000.000 Kredit LB — SB Celje 31.000.000 Sredstva samoprispevka — KS Šentjur — center 50.000.000 — KS Šentjur — okolica 10,000.000 Skupaj razpoložljiva sredstva 139.208.000 Po dogovoru z Geološkim zavodom smo v okviru tega programa dve vrtini pripravili že kot eksploataoijska vodnjaka. V marcu je odbor izbral ponudbo RCC za izdelavo projekta kot najugodnejšega ponudnika. Pogodbena cena projekta je 10.314.100 din. Dela na projektu so v polnem toku, do junija je projektant izdelal vse podlage za izdelavo lokacijske dokumentacije. Prav tako teče pridobivanje potrebnih soglasij lokacijski dokumentaciji. Na terenu so v glavnem pridobljene odstopne izjave. Vsa strokovna dela za izvedbo tega projekta so pogodbeno oddana DO za opravljanje poslovnih storitev. Imenovanj odbor tekoče spremlja potek del in sprejema vse odločitve, ki so potrebne za čimbolj ažurno in 'kvalitetno izpeljavo zastavljenega programa. Predsednik odbora Franc Kodrič 10.000.000 7.000. 000 3.625.000 11.500.000 6.000. 000 5.350.000 43.475.000 RD Voglajna OBVEŠČANJE O IZLIVIH NEVARNIH IN ŠKODLJIVIH SNOVI V VODOTOKE POVODJA VOGLAJNE V preteklem obdobju je bilo na povodju Voglajne evidentiranih veliko primerov izlitja nevarnih in škodljivih snovi (gnojnica, naftni derivati, škropiva, industrijske odplake...). V vseh primerih je ugotovljeno, da povzročitelji izlivov in drugi, ki so izlitje opazili, niso o tem pravočasno obvestili pristojnih organov, kar je imelo za posledico precejšnjo škodo na družbenem premoženju. Da se -takšne nepravilnosti ne bi več ponavljale, opozarjamo na določilo 62. člena Zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), kd zavezuje, da mora vsako izlivanje nevarnih ali škodljivih snovi povzročitelj onesnaževanja, ali pa tisti, ki opazi izlivanje, nemudoma prijaviti najbližji postaji milice. V primeru, da zavezanec, ki bi moral dogodek iz predhodnega odstavka prijaviti postaji milice to opusti, ali celo, če kdo takšno prijavo prepreči, je storil kaznivo dejanje po 249. členu Kazenskega zakona SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 12/77 in št. 19/84). Skladno z navedenim pozivamo združeno delo, 'kmetijske obrate, individualne proizvajalce in občane, pri katerih lahko pride do nepredvidenih in nedopustnih izlitij ali drugačnega izpuščanja nevarnih ter škodljivih snovi, da vsak tak pojav nemudoma javijo naj-bližji postaji milice, po možnosti pa tudi pristojnemu občinskemu inšpektorju in Ribiški družini Voglajna. VOGLAJNSKIM RIBIČEM VLADA NOV CAR Mirko Ocvirk je postal nov car Ribiške družine Voglajna. Za carja ga je izbral 2,2 kg težek krapek, ki se je obesil na njegov velik trnek, da bi ribam in ribičem vladal do naslednjega leta. Nadeli so mu krono in žezlo, ga po carsko počastili, dosedanjega carja Franca pa v galjota spremenili, da je njegovo veličanstvo Mirka s čolnom po ostankih nekoč mogočnega vodnega carstva zapeljal. Ribiči so se mu priklonili in ribe razbežale, saj prezvišesnega že od prej dobro poznajo, kakšen »giften« ribič je. Zdimo mu, da bi bolj uspešno čuval naše vode in ribe v njih pred nadlogami civilizacije, kot je to uspevalo njegovim predhodnikom. ŠM RIBIŠKO TEKMOVANJE ZA PREHODNI POKAL »18. AVGUST« SKUPŠČINE OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU Letošnjega že tradicionalnega tekmovanja v lovu rib s plovcem za prehodni pokal »18. avgust« Skupščine občine Šentjur pri Celju se je udeležilo 12 ekip iz SR Slovenije in 1 iz sosednje Hrvaške. Prehodni pokal je osvojila ekipa ribiške družine Trbovlje, druga je bila ekipa ribiške družine Radeče in tretja ekipa Metalca iz Siska. Med posamezniki je bil najboljši Konjedič iz ribiške družine Celje. MŠ VPIS OTROK V OSNOVNO ŠOLO V vseh osnovnih šolah v občini so v septembru vpisovali otroke v prvi razred za šolsko leto 1988/89. Vpisovali so otroke, ki bodo do začetka šolskega leta 1988/89 stari šest let in pol — otroci, rojeni leta 1981 ter januarja in februarja 1982. Ce imate otroka te starosti in ga še niste vpisali v šolo storite to čimprej. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU Na podlagi sklepa Odbora za gradnje pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Šentjur z dne 23. 4 in 17. 8. 1987 in Komisije za stanovanjska vprašanja upokojencev in borcev z dne 20. 5. 1987 OBJAVLJAMO IZID JAVNEGA RAZPISA I. ZA DODELITEV POSOJIL TOZD IN DS ZA NAKUP DRUŽBENO NAJEMNIH STANOVANJ ZA SVOJE DELAVCE Posojilo prejmejo: 1. Kmetijski kombinat — 24.000.000 din 2. Alpos — 26.000.000 din 3. TOLO — 8.000.000 ddn 4. TOPER TOZD Elegant — 10.000.000 din 5. VIZ — 6.500.000 din II. ZA DODELITEV POSOJIL IZ SREDSTEV VZAJEMNOSTI DELAVCEM ZA NAKUP STANOVANJ V DRUŽBENO USMERJENI STANOVANJSKI GRADNJI IN ZA ZIDAVO DRUŽINSKE STANOVANJSKE HIŠE V ZASEBNI LASTI TER ADAPTACIJO STANOVANJSKE HIŠE V ZASEBNI LASTI Novi zakon o celotnem prihodku in dohodku je na področju zagotavljanja sredstev za namene stanovanjskega gospodarstva uveljavil obsežne spremembe. Iz čistega dohodka na osnovi bruto osebnih dohodkov so se do 30. 6. 1987 združevala sredstva za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu na nivoju občine in republike. Od 1. 7. 1987 dalje pa v OZD sicer začasno oblikujejo sredstva za skupno porabo, vendar jim med letom v skladu z zakonom lahko uporabljajo le za obratna sredstva. Ker je status združenih sredstev vzajemnosti v Samoupravnih rjtan -vanjskih skupnostih enak, tako začasno oblikovana sredstva za stanovanjske potrebe ni več mogoče združevati v stanovanjski skupnosti. Združena sredstva vzajemnosti OZD združijo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti šele po ugotovitvi in razporeditvi čistega dohodka, torej za drugo polovico leta 1987, po zaključnem računu za leto 1987. Glede na to, obveščamo vse občane, ki so prejeli sklep o dodelitvi kredita, da bodo lahko koristili posojilo do konca meseca marca 1988 na podlagi sprejete in objavljene prioritetne liste in v skladu s pritokom sredstev. Glede na novo zakonodajo je ta pritok bistveno manjši, saj gre le za sredstva vrnjenih anuitet, v celoti pa bodo sredstva združena pri stanovanjski skupnosti po zaključnem računu 1987. Odbor za gradnje pri Samoupravni stanovanjski skupnosti bo spremljal stanje prostih sredstev in o tem obveščal občane, ki jim je posojilo odobreno. III. NA PODLAGI VLOG ZA DODELITEV POSOJIL IZ SREDSTEV SPIZ SO BILI DODELJENI KREDITI NASLEDNJIM OBČANOM: Posojilo prejmejo: PRIORITETA KORIŠČENJA POSOJILA IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV VZAJEMNOSTI V LETU 1987 1. Vodeb Nada, Baridiol 28, Gorica pri Slivnici 2. Pertinač Amalija, Breze 100, Breze 3. Tanšek Cvetka, Suho 15, Dobje 4. Arzenšek Romana, Jezerce 11, Dobje 5. Vodušek Vinko, Krajnčiča 4, Šentjur 6. Kopinšek Štefan, Dramlje 38 a, Dramlje 7. Cerkvenik Jedka, Kalobje 21, Kalobje 8. Bercko Marija, Prijateljeva 15, Šentjur 9. Verhovšek Zdravko, Šibenik 24 a, Šentjur 10. Slomšek Branko, Grobelno 130, Grobelno 11. Cencelj Jože, Planina 45, Planina 12. Pungeršek Erika, Gorica 72, Gorica pri Slivnici 13. Tanšek Zvonka, Gorica 72, Gorica pri Slivnici 14. Božič Ratko, Čopova 23, CELJE 15. Veber Ivan, D. Kvedra 26, Šentjur 16. Kmecl Mirjana, Vrunčeva 7, Šentjur 17. Kačičnik Štefka, c. kozj. odreda 35, Šentjur 18. Zvonar Jože, Dramlje 9 b, Dramlje 19. Ogrizek Jožica, Grobelno 161, Grobelno 20. Podovac Dragotin, D. Kvedra 26, Šentjur 21. Jevševar Doroteja, D. Kvedra 34 a, Šentjur 22. Frece Stanka, D. Kvedra 26, Šentjur 23. Gorečan Branko, Na Lipico 1, Šentjur 24. Koren Miran, Na Lipico 4, Šentjur 25. Brodej Ivan, M. Zidanška 8 a, Šentjur 26. Kop Jože, V. Orožna 8 b, Šentjur 27. Slana Janez, M. Zidanška 8, Šentjur 28. Mackošek Drago, c. Kozjanskega odreda 4, Šentjur 29. Vesenjak Darinka, Na Lipico 2, Šentjur 30. Marzek Angela, Zg. Tinsko 7, Laka pri Žusmu 31. Mihevc Ervin, Gorica 46, Gorica pri Slivnici 32. Zaipušek Dušan, Vrbno 20 a, Šentjur 33. Drofenik Janez, Bredenca 34, Šmarje 34. šteblaj Janez, Kristan vrh 39, Podplat 35. Dobovišek Branko, Cmolica 32 b, Šentjur 36. Tepeš Dušan, Zg. Tinskko 15, Loka pri Žusmu 37. Vrečko Marjan, c. pod Ritnikom 12, Šentjur 38. Fidler Feliks, Trnovec 26, b, Dramlje 39. Jazbec Anton, M. Zidanška 8 b, Dramlje 40. Mikula Milena, Završe 6, Grobelno 41. Lajh Fanika, Na Lipico 2, Šentjur 42. Jazbinšek Dragica, Ponikva 48 a, Ponikva 43. Nuč Marjana, Na Lipico 3, Šentjur 44. Mavrič Darko, V. Grožna 8 d, Šentjur 45. Oprešnik Štefka, D. Kvedra 24, Šentjur 46. Arzenšek Stanislav, M. Zidanška 8 a, Šentjur 47. Centrih Peter, Na zelenici 9, Celje 48. Krampi Franc, Na Lipico 3, Šentjur 49. Gubenšek Milena, Vodice 3, Šentjur 50. Jager Marija, Vrbno 42, Šentjur 51. Zidar Zdravko, Sotensko 6, Šentjur 52. Romih Anton, Trg svobode 30 a, Sevnioa 53. Jošt Franc, Šmarje 154, Šmarje 54. Coki Franc, Bezenškova 29, Celje 55. Romih Ivan, Kalobje 21 a, Kalobje 56. Arzenšek Mihaela, Kalobje 18, Kalobje 57. Veber Srečko, Loka 18, Loka pri Žusmu 58. Marčič Margareta, Razbor 20, Dramlje 59. Golež Franc, Pletovarje 1, Dramlje 60. Brilej Pavla, Delavska 7, Šentjur 61. Kroflič Milena, D. Kvedra 24, Šentjur 62. Potočnik Marija, D. Kvedra 38, Šentjur 63. Cater Jože, Na Lipico 4, Šentjur 64. Hrovat Zlatka, D. Kvedra 38, Šentjur SKUPAJ 625 1.000.000 610 976.000 590 944.000 585 936.000 580 928.000 560 928.000 560 896.000 550 880.000 530 848.000 530 848.000 520 832.000 490 784.000 490 784.000 480 768.000 480 768.000 450 720.000 440 704.000 440 704.000 440 704.000 440 704.000 430 638.000 420 672.000 420 672.000 410 656.000 380 608.000 360 576.000 360 576.000 350 560.000 340 544.000 340 544.000 660 1.056.000 640 1.024.000 610 976.000 610 976.000 575 920.000 540 864.00ĆF 520 832.000 520 '832.000 490 784.000 485 776.000 470 752.000 470 752.000 455 728.000 410 656.000 390 624.000 360 576.000 350 560.000 340 544.000 320 512.000 605 968.000 590 944.000 570 912.000 570 912.000 540 864.000 535 856.000 535 856.000 535 856.000 515 824.000 505 808.000 490 784.000 480 768.000 390 624.000 380 608.000 360 576.000 49.656.000 1. Karolina Krajnc, Tratna 4, Grobelno 2. Valburga Pahole, Vodruž 40 a, Šentjur 3. Ana Čepin, Planinska vas 29, Planina 4. Franc Lebeničnik, Okorg 19, Ponikva 5. Franc Močnik, Šibenik 17 a, Šentjur 6. Stanko Jelenc, Gorica 22, Gorica pri Slivnici 7. Elizabeta Jančič, Efenkova 12, Šentjur 8. Amalija Kolar, Podlešje 5, Kalobje 9. Cecilija Završek, Jezerce 1, Dobje 10. Anton Debelak, Cvetna 9, Šentjur 11. Marija Brečko, Pod vrbco 28, Šentjur 200.000 din 200.000 din 200.000 din 200.000 din 200.000 din 200.000 din 200.000 din 200.000 din 375.000 din 200.000 din 200.000 din IV. NA PODLAGI ZBRANIH VLOG IZ SREDSTEV BORCEV NOV ZA OBNOVO IN PRENOVO STANOVANJSKIH HlS SO BILI DODELJENI KREDITI NASLEDNJIM PROSILCEM: 1. Franc Kovačič, Goričica 17, Šentjur 200.000 din 2. Ivanka Golež, Hotunje 25, Ponikva 200.000 din 3. Jožef Vodeb, Gorica 59 a, Gorica pri Slivnici 200.000 din Predsednik Odbora za gradnje Franc Bevc Predsednik komisije za stanovanjska vprašanja borcev in SPIZ Stane Kozjan TEK PRIJATELJSTVA »18. AVGUST« 1987 V .počastitev občinskega praznika je .bil tudi letos organiziran že 4. tradicionalni tek na 10 km in 5 km, ki ga je organiziral TVt) Partizan — Tekaška sekcija Šentjur. Udeležilo se ga je 98 tekmovalcev, vsi pa so bili zavarovani pri Zavarovalni .skupnosti Triglav. Letos je bila zelo 'kvalitetna posamična udeležba. Vsak udeleženec je sprejel tudi medaljo za udeležbo. Prvim .trem po kategorijah so bile podeljene tudi kolajne: zlata, srebrna in bronasta ter praktične nagrade, ki so jih prispevale delovne organizacije: Alpos, Bohor, KK, Elegant, KOP, TOLO, Merx in Ljubljanska banka Celje, Etol Celje, Metka Celje in Toper Celje. Prehodni pokal Skupščine občine Šentjur pa je podelil absolutnemu zmagovalcu — Sent jurcanu Samu Cmoku predsednik skupščine občine tov. Vlado Gorjup. Ta množična športna prireditev je pomembna iz zdravstvenega, rekreativnega in športnega vidika. REZULTATI — 10 km (Od 16 do 30 let) 1. Samo CMOK — čas 34,02 min — Rudar Velenje 2. Vlado ARTNAK — 35,46 min — Kladivar Celje 3. Pavel DROBNE — 36,27 min — Sevnica (Od 30 do 50 let) 1. Borut PODGORŠEK — 34,85 — Šmarje 2. Srečko ŽERJAV — 37,26 — Ljubljana 3. Maks STOPAR — 40,39 — Ljubljana (Nad 50 let) 1. Jani JANEŽIČ — 48,43 — Šentjur — 5 km (Moški od 16 do 30 let) 1. Boris BUKOVEC — 21. 42 — Novo mesto 2. Rok HUS — 22,27 — Kiadi-var Celje 3. Robert LENDERO — 23,38 — Sevnica (Mladinci do 16 let) 1. Hinko GRAČNER — 25,52 — Šentjur 2. Silvo KOŽELJ — 26,03 — 3. Zdravko LAVBIC — 27.61 — Šentjur (Mladinke do 17 let) 1. Silva JAZBINŠEK — 28,23 — Šentjur 2. Vilma JUG — 28,45 — Šmarje 3. Anka VOVK — 31,36 — Šentjur (Članice) 1. Anica TERNOVŠEK — 26,17 — Idrija 2. Jasna BRATANlC — 27,50 — Kladivar Celje 3. Damjana PUŠELJC — 31,26 — Slovenska Bistrica (Članice od 30 do 50 let) 1. Majda DROBNIČ — 42,07 — Žalec C. S. /iV MEMORI Ivan Zdolšek Hrast 10. septembra je umrl aktvist NOB od leta 1941 in dolgoletni družbenopolitični delavec Ivan ZDOLŠEK-Hrast. Rodil se je 1909. leta v Šentjurju v številni družini, kot četrti izmed osmih otrok narodnostno zavednim in gospodarsko razgledanim kmečkim staršem. Odraščal je v težkih časih prve svetovne vojne in se je že kot osnovnošolski otrok navajal na vsa kmečka dela. Ljubeča, a stroga starša sta v Ivanu izoblikovala najboljše delovne navade. Po končani kmetijski šoli se je izučil še za kamnoseka. Tako je bil Ivan že do odhoda k vojakom vsestransko pripravljen na trdo in težko kmečko življenje in na vse preizkušnje, ki mu jih je življenje postavilo na pot. Leta 1937 se je 28 let star priženil na Planino, kjer sta z ženo Angelo prevzela pod precej trdimi pogoji posestvo v Dolu. Življenje mladih zakoncev je bilo polno ovir, a sta jih medsebojno in složno premagovala. Tu v Dolu je Zdolš-kova družina preživljala vse grozote tistih časov kot zavedna slovenska kmečka družina. Vso vojno je delila streho in kruh z borci NOB, zato pa tudi doživljala vso jezo in srd okupatorjev od strahovanja v zaporih do ropanja in požiga domačije. V štirih letih ilegalnega dela v osvobodilni fronti in aktivističnem delu na osvobojenem Kozjanskem, si je Ivan pridobil dragocene izkušnje, zaradi katerih mu je po vojni poverila naša mlada ljudska oblast pomembne gospodarske funkcije v okraju in okrožju — predvsem v kmetijstvu. Tisti čas kmetom in kmetijstvu ni bil posebno naklonjen, a z vztrajnostjo in trmo je Ivanu večkrat uspela kakšna zamisel za premagovanje težkega stanja kmetov in kmetijstva, za katerega je od malega živel. Razpet med službo in domom se je z delom razdajal, saj je bil ljubeč in skrben oče trem hčeram, a prav tako tudi vesten delavec n aktivist. Več kot 10 let je bil Ivan tudi predsednik krajevne skupnosti na Planini. Zato bo Ivanovo ime trajno zapisano v vseh pomembnejših akcijah, ki so prinašale napredek: obnova številnih požganih domačij po vojni, elektrifikacija prvih vasi, gradnja zadružnega doma na Planini, zagotavljanje preskrbe krajanov z vodo in drugo Ivanovo delo je bilo v resnici sestransko široko. Bil je eden tistih, ki nikoli ne klonejo pred težavami. Tudi v osnovni organizaciji Zveze komunistov je veljal vse od sprejema v članstvo leta 1944 za tovariša, katerega beseda je bila vedno cenjena. Za svoje delo je prejel številna visoka priznanja in državna odlikovanja. Skušali bomo posnemati njegov delovni pogum. V našem spominu bo ostal tovariš Zdolšek kot človek akcije in dejanj. 2. F. Franc Palir Pred nekaj dnevi smo se poslovili od spoštovanega krajana, družbenopolitičnega delavca, tovariša in prijatelja, borca NOV — Franca Palirja. Tovariš Palir je bil rojen 15. novembra 1914 v narodno zavedni kmečki družini na Vrhu pri Grobelnem. V družini je bilo pet otrok in Franc se je po končani osnovni šoli izučil za mizarja v Celju. Septembra 1944 se je vključil v NOV. Bil je borec 14. divizije Tomšičeve brigade in od novembra istega leta borec Lackovega partizanskega odreda. Vse naloge je odgovorno, požrtvovalno in uspešno izvrševal. Zaradi velikih naporov med NOB je tovariš Palir ostal vse do svoje smrti vojaški vojni invalid. Takoj po vojni se je zaposlil pri Okrajnem ljudskem odboru v Celju, na oddelku za kmetijstvo, kasneje pa se je zaradi ljubezni do svoje zemlje odločil, da bo kmetoval doma. Znanje s področja kmetijstva je uspešno uporabljal za delovanje v strokovnih in družbenih organizacijah. Ob pomoči skrbne žene in otrok je njegova kmetija napredovala v vzorno gospodarstvo. Usmerjena je predvsem v živinorejo, sledi družbenim usmeritvam in daje na trg vedno več tržnih viškov. Tovariš Palir je bil med prvimi ustanovitelji društva za samopomoč živinorejcem, ki je v takratnem času predstavljala prvo zavarovalnico oziroma občinsko rizično skupnost za področje živinoreje. Veliko let je aktivno deloval v organih KK — TOK Šentjur in bil več mandatov tudi predsednik zadružnega sveta ter zastopal kmetijstvo šentjurske občine v Zadružni zvezi Slovenije in ostalih republiških organih. Posebno aktivno je deloval v različnih organih občinske in krajevne organizacije ZB in bil dolgoletni član občinskega odbora ter predsedstva ZZB NOV. Kot prizadevnega in aktivnega ga poznamo' tudi v delu občinske skupščine in njenih teles, kamor je prenašal svoje dragocene izkušnje in pomagal razvijati in dograjevati našo družbeno politično skupnost kot celoto. Za svojo bogato in plodno aktivnost na področju družbenega življenja in dela od NOB do danes je sprejel številna državna odlikovanja in priznanja. Tovariša Franca Palirja bomo pogrešali v vseh sredinah, kjer je deloval, pogrešali bomo njegovo neposrednost in velike življenjske izkušnje, ki jih je z vso vnemo prispeval k razvoju naše občine. Fotografija meseca Korenine Huna Wolfe v Šentjurju? 5* Enota JLA prispeva svoj delež pri premagovanju klanca Jezerce. Iz kulture SLIKE Z RAZSTAVE V mesecu avgustu smo v Šentjurju lahko obiskali dve likovni razstavi, ki sta vsaka po svoje izreden kulturni dogodek. Prva je bila v občinski knjižnici, kjer je razstavljal bakrene reliefe Zdravko Škornik. Ne le, da nas je avtor pošteno presenetil s svojim talentom in izvirnostjo, nekakšno veselje te prevzame, ko si ogleduješ njegovo delo. Zdravka Škornika pač do sedaj nismo poznali s te plati. Zato je razstava dogodek, ob katerem je občutek zadovoljstva — odkritje nečesa novega in lepega — še bolj intenziven. O razstavnem prostoru v poslovnem objektu DO LI BOHOR, smo že pisali, vendar moramo znova poudariti izjemnost novega kulturnega središča. Prvič seveda zato, ker je to zdaj prvi in zares edini primeren ambient za tovrstno razstavljanje. Drugič pa zato, ker smo se v resnično vrednost prostora lahko prepričali ob razstavi likovnih del Goceta Kalaj-džiskega. Ob postavljenem elitnem proizvodnem programu DO LI BOHOR so Gocetova čudovita platna, abstrakcije in ikone dobile pravi »okvir-« Obiskovalec dobi občutek, da bi pravzaprav vse razstave morali postaviti v njihovo naravno okolje — stanovanjski prostor. Razstavljeno pohištvo postane umetniško delo, slika na ste- ni pa del našega vsakdanjega o-kolja. Razstavni prostor v Bohorjevi poslovni hiši je med drugim tudi priložnost, da se Šentjurčani seznanijo s prvim poglavjem iz stanovanjske kulture. ZNAMENJA IN KAPELICE NA OBMOČJU OBČINE ŠENTJUR Tatjana Oset, dipl. umetnostna zgodovinarka, je v teh dneh končala z evidentiranjem znamenj, kapelic in spomenikov v občini Šentjur. Omenjenega dela se je lotila na predlog Zavoda za spomeniško varstvo Šentjur, kjer je opravljala pripravništvo in v sodelovanju s Kulturno skupnostjo Šentjur. Gradivo je zbrano in u-rejeno, za občino Šentjur pa predstavlja ta dokument pomemben del zgodovine in kulture naših krajev. Osetova je v svoj popis zajela 10 znamenj (kamnitih, zidanih), skoraj 100 kapelic (zaprtega in odprtega tipa), opisala značilnosti lesenih znamenj in razpel in v zadnjem delu gradiva evidentirala vse kulturno-zgodovin-ske spomenike; tako spominske plošče, grobišča ter spominska o-beležja NOB. Za jasnejšo predstavitev, kje v občini so ti pomniki naše zgodovine, pa je dodana še grafična karta z legendo. Anita Koleša /O ljubljanska banka Splošna banka Celje Pred nedavnim smo lahko v sredstvih javnega obveščanja zasledili, da morda segajo korenine velikega skladatelja, za Schubertom gotovo največjd skladatelj samospevov kar jih pozna glasbena zgodovina, Huga Woifa celo v Šentjur. Glede na to, da verjetno vsi bralci našega glasila niso zasledili ta izjemni dogodek, če ne celo senzacijo, bom v nadaljevanju v kratkem predstavil, za kaj gre. Hugo Wolf se je rodil 13. marca 1860 v Slovenj Gradcu, vendar ga priznavajo za avstrijskega skladatelja. Sicer je treba povedati, da je njegova rojstna hiša in manjši skladateljev muzej v Slovenj Gradcu. Ravnatelj tega muzeja Jože Leskovar odnosno ravnatelj glasbene šole v Slovenj Gradcu, ki je raziskoval Wolfov rod, je raziskoval korenine tudi po zapisnikih župnijskih knjig v Šentjurju pri Celju. Tu se namreč vodijo krstni zapisi od leta 1645 dalje in že v tem letu se zasledi priimek Vouk. Treba je istočasno povedati, da so že pred drugo svetovno vojno raziskovali od kod izhaja Wolf, vendar pa v tistih časih do Šentjurja niso prišli, saj jim je verjetno res bolj ustrezalo nemško poreklo Woifa. Ostanimo še naprej malo pri zapisih krstnih knjig. Torej od leta 1645 dalje se priimek Vouk večkrat omenja. Pri Blažu Vouku in petih otrocih pa je dvakrat zapisano tudi Wolf. V krstni knjigi iz leta 1700—1711 se pojavijo štiri družine Vouk in sicer: Anton in Agneta, Jurij in Marija, Peter in Sofija ter Nikolaj in Agne-ta. Razen Antona, ki je verjetno prebival v centru Šentjurja, so vsi drugi živeli na Grobelnem pri Šentjurju. Nikolaju in Agneti (Neži) se je 12. marca 1707 rodil na Grobelnem sin Jožef in od tod dalje sledimo rodu Huga Woifa. Ta Jožef Vouk se v teh knjigah ponovno .pojavi 28. aprila 1753, vendar označen kot gospod in s priimkom Wolf. Jožef pa je imel .sina Maksimilijana, ki se je kott obrtnik in trgovec okoli leta 1760 naselil v Slovenj Gradcu. Pri .pregledu krstnih 'rojstnih knjig so tudi ugotovili, da je bil Maksimilijan rojen 28. 4. 1735 in je v krstnih knjigah zapisan s priimkom Wolf, brat Frančišek, ki je bil rojen tri leta .pozneje pa je v isti knjigi zapisan s priimkom Volk. To naj bi pomenilo, da so v tistih časih bili notarji dokaj nedosledni pri zapisovanju, saj so uporabljali tako sioveniski, nemški in latinski jezik. Iz istega zapisa so navedeni tudi podatki o materi, skladatelja, in sicer se je Wodfova mati pisala Orehovnik in je .bila doma v Naborjetu v Kanalski dolini, njen ded pa je živel v Mojstrani. Nedoslednost zapisovanja priimkov je bila v (tolikšni meri, da je zaslediti priimke istih članov družine kot Vouk, Volk, Vuk in tudi Wolf. Maksimilijan in, pozneje .tudi oče Huga Woifa, Filip .pa sita v Slovenj Gradcu obdržala nemški priimek, saj sta takrat kot obrtnika in trgovca lahko bolje živela. Se danes pa je v Šentjurju in tudi v okolici precej priimkov oziroma ljudi s priimkom Vovk. Torej se po doslej zbranih podatkih, M so bržkone zelo .točni, obeta pravo odkritje, do katerega se sicer še vsi niso opredelili. Treba je vedeti, da so zapiski iz rojstnih knjig v Šentjurju v tistih časih edini dokument in da jim je treba dati vso veljavo. Če se bo to odkritje popolnoma potrdilo, potem bo potrebno spremeniti rodovnik Huga Woifa. Šentjur pa se bo še z enim pomembnim pomnikom na področju glasbene umetnosti lahko uveljavil v že tako bogati, glasbeni preteklosti, pa čeprav gre le za korenine znanega skladatelja iz Šentjurja. IN NJEGOVA GLASBENA POT! V letu 1867 torej s .sedmimi leti je pričel hoditi v dvojezično šolo. Tako je Hugo kot vsak takratni prebivalec Slovenj Gradca znal dva jezika, slovenskega in nemškega. Pri desetih letih so ga vpisali v gimnazijo v Gradcu. Zatem pa je nadaljeval šolanje v St. Pavlu in Mariboru. Kljub temu, da oče ni želel, da bi sin postal glasbenik, pa je Huga zanimala samo glasba, ostale predmete pa je zanemarjal. Kot 15-letan fant je odšel na konzervatorij na Dunaj. Študiral je klavir, harmonijo in kompozicijo. Po dveh letih je .moral zapustiti šolo in odločil se je, da se bo v glasbi izobraževal in izpopolnjeval sam. Woifa je konzervatorij s svojo disciplino utesnjeval, saj je bil že od rane mladosti viharne, uporne in kljubovalne narave. Nato je na Dunaju preživel leta velike revščine, pomanjkanja in ponižanja. Preživljal se je s priložnostnim igranjem na klavir po kavarnah. Ob vsem tem pa je vztrajno študiral deda velikih glasbenikov (Bacha, Schuberta, Schumana, Berlioza, Wagner ja). Naučil se -je francoščine in angleščine ter obiskoval koncerte in druge glasbene prireditve. Hugo Wolf je napisal več kot 300 samospevov in jih izdal v različnih zbirkah — Goethejeve pesmi itd. Se marsikaj zanimivega bi lahko zapisali o tem izjemnem skladatelju, čigar ime je v sosednji Avstriji mnogo bolj cenjeno in spoštovano. Za nas je najbolj pomembno, da korenine tega izjemnega človeka, čigar življenjska pot se mu je stekla pri 42 letih, segajo v Šentjur. Cast in slava mu je izkazana tudi na Dunaju. Dunajski magistrat mu je dodelil častni grob poleg znanih glasbenikov nedaleč od Beethovna, Schuberta in Brahmsa. Drago Slakan Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.000 izvodov. Uredniški odbor: glavni urednik Ferdo ŽAGAR, odgovorni urednik Goce KALAJDŽISKI, Drago MACKOSEK, Jože MASTNAK, Miran KOREN, Anita KOLESA, Mirko ČANDER, Dušan VODEB, Darinka ŽEKAR. Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: Aero Celje TOZD Grafika Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.