PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana * gotovini ^ -i — i. v Abb dostale. gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. St. 93 (9398) TRST, torek, 20. aprila 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» ■rorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. V VEČJIH MESTIH NA POZIV SINDIKALNE FEDERACIJE Delavci zaščitili glavne tovarne in s tem za j amčili varnost in red V Milanu predlagajo delavci, naj bi zastražili podjetja do dneva skorajšnjih volitev - Izrecna pohvala turinskega nadškofa Pellegrina MILAN, 19. — Vsa večja podjetja v Italiji, predvsem na severu, kjer zadnje čase zabeležili več provo-katorskih požigov in atentatov, so Preko velikonočnih počitnic zastra-Z1.le skupine «delavske zaščite». Sku-Pine delavcev z rdečimi trakovi sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL na rokavu krožijo po podjetjih in opravljajo v dnevnih in nočnih iz-toenah delo, ki ga v izjemnih tre-dutkih niso bile sposobne običajne stražarske službe podjetij in poli-clJske sile. Dokaz učinkovitosti «delavske zaščite» je dejstvo, da v teh dneh ni Piti en primer terorizma prizadel tovarn in podjetij. Provokatorji so se Pac morali znesti nad nezastraže-P'iPi karabinjerskimi postojankami, Praznimi šolami in sedeži nekaterih Političnih organizacij. . V Milanu so delavci tovarn «Pi-relli Bicocca», «Alfa Romeo», «Bre-t3? id. «Magneti Marcili» predlagali ovarniškim svetom, naj bi «delavko zaščito» nadaljevali po potrebi 0 dneva predčasnih volitev, če bo Parlament razpuščen. V svojem do- umentu ugotavljajo delegati «delavke zaščite», da bi prav zaradi poli-iene napetosti bilo zelo verjetno, da ni se primeri terorizma ponovili. Za ostala podjetja v Milanu, Turi-u in v drugih italijanskih mestih, pdo «zaščito» prekinili ob vhodu Prve jutranje izmene že. jutrišnji an. V Mestrah in Rovigu pa so krajevne organizacije CGIL - CISL -eiJL sklicale za jutri popoldne sestanek delegatov tovarniških delavskih svetov, da bi se dogovorili o obliki Zaščite tovarn in naprav tudi pri-nodnje dni. V Turinu je še posebej bila učinkovita in množična zaščitna služba v tovarnah FIAT «Mirafiori» in v Poleg skupin delavcev, ki , ^ delavski svet prijavil podjetju so Lile redno plačane, so se pri-'užile «delavski zaščiti» še druge skupine postovoljcev. Poziv, naj se prijavljajo v to službo tudi prosto-P lci je izdala deželna vlada Pie-nnta skupaj s turinskim županom. Požrtvovam^t delavcev, ki so za-in dokaz svoje odgovornosti svo-ij, Pnpjstja, je izrecno pohvalil v ve-1 0n°čni glavni pridigi kardinal Pel-1 =nn°. ki je turinski nadškof. Pel-ni a ie da bi morali kristja-g-jdnkazati odgovornost delavcev, ki ne a sv°ia delovna mesta proti tgp Sovornim provokatorjem. Namen da °!?.stov ie zavreti napore ljudstva, ate f -se. ikvMklo iz krize. Požigi, ntati jn razdejanja nas puščajo kAL^Pkščene, je zaključil turinski un- .al, .toda delavci nam vlivajo y nJe, ki ga tako potrebujemo. Stavkovno panje kovinarske stroke (j., 19- — Po uspehu s podpisom mil i?11*1 P°Sodb za gradbene in ke-č'tm 6 ^eIavce ter velikonočnih po-ŽP,, 'cah v znamenju «delavske stra-zakl'P-e^ vobkimj podjetji, se na kateri? k320 P0«3!3"!. Pripravlja iL-^^prija kovinarjev, ki šteje mi- 1 n m 200 tisoč zaposlenih. Sanredvideno je, da se bosta dele-jev ^ s'ndikalne federacije kovinar-žu r delodajalcev srečali na sede-djPp, .afindustrie» 23. aprila. V sin-češ ri„ , krogih zanikajo glasove. ZADNJI TEDEN VOLILNE KAMPANJE Kfl PORTUGALSKEM V UIDEJO VOLITVE ZA NOV PARLAMENT PONOVNO SODELOVANJE MED SP IN KPP? $®ares je izjavil, da bo njegova stranka sestavila vlado sama, ali pa šla v opozicijo, vendar ne izključuje podpore komunistov ■ iečna sredinsko • desničarska koalicija LIZBONA, 19. — V nedeljo bodo, ke, zlasti pa še nesramno žalijo prilla Portugalskem prve zakonodajne padnike in volivce komunistične par-volitve. Zato se bo volilna kampa- ! ti je in socialistične stranke. Varstvo tovarn pred terorističnimi napadi so si prevzeli tudi delavci. Na sliki: že» v tovarni Alfa Romeo zamenjava «delavske stra-(Telefoto ANSA) nja zaključila v petek ob polnoči. Volilna kampanja traja že dva tedna. V zadnjih dneh je bila zelo omejena. saj so se nekatere stranke odpovedale volilni kampanji zaradi velikonočnih praznikov. Poleg tega pa ugotavljajo, da vlada med prebivalstvom zelo majhno zanimanje za volilna zborovanja in za tako imenovane «sestanke z volivci». Tudi to je prisililo nekatere politične skupine, da so omejile število svojih zborovanj. Zato je tem bolj važna volilna kampanja po radiu in televiziji. Tudi ti dve javni občili ne vplivata na javnost tako, kot so pričakovali voditelji strank. Zdi se, da so ljudje siti tolikih govorov in da pričakujejo kaj več stvarnega. Poleg tega ustvarja nerazpoloženje med prebivalstvom, da imajo po radiu in televiziji vse politične skupine, ki so se prijavile za volilno kampanjo, odmerjen enak čas. Zato mnogi protestirajo proti nekaterim malim političnim skupinam, ki po radiu in televiziji zmerjajo svoje nasprotni- nillMIlflllllllllllllllllllllllllllllllllTlIllIllllllllMiilllliuiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllllllltlllllllllllllllillliiilUlillkllllllllHIIIIItllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlir da bo to srečanje «odločilno» ,a. «akljuČHo». isiasprotno poudar-p0J ’ ..a so odnosi še zelo ostri kljub c:i‘ e^n.iemu sporazumu o informa-tjpi '•, Ì jih bodo industrijci dajali oj, VsMm svetom o investicijskih Dreri in podobnih ukrepih. Gre nar..VSe® za vprašanje mezd (kovi-hiu) 'nasPr°tujejo postopnemu viša-- ’ m normativnega dela pogodbe. ta teT Za*'°’ ^er se zave(Iaj0> d3 bo naoet n. v znamenju ostre izve-tri pa 80 kovinarji sklen'li 2i n- i a° k°nca meseca nadaljnjih meno > «Pomoč revizionistom». Predln-i0r®an‘zacDa sklenila, da bo če ZUa Povsod, kjer ji bo mogo-p oje kandidatne liste. tradicMn^? bo na levici’ poleg Kpj j namih delavskih strank — radikal1 ■ * ~ še troje simbolov: in «Proletarske demokracije» Pme «Lotta continua». IZMIR, 19. — Po nedavnem predlogu grškega predsednika vlade Karamanlisa, naj bi Grčija in Turčija sklenili nenapadalno pogodbo in tako odpravili spor med njima, ki že dlje časa traja predvsem zaradi Cipra in nekaterih drugih e-gejskih otokov, je danes turški zunanji minister izjavil, da je pripravljen srečati se z grškim zunanjim ministrom in razpravljati o predlogu podpisa nenapadalne pogodbe med Grčijo in Turčijo. Turški zunanji minister meni, da bi bT lahko to prvi korak za sestanek med grškim in turškim predsednikom vlade in poudarja, da je Turčija vedno skušala reševati vprašanja z Grčijo s pogajanji. Še posebno je naglasil, da Turki niso nikoli zavrnili nobene ponudbe. Pr; tem je treba omeniti, da sta tako Grčija kot Turčija nedavno sklenili z ZDA ločeni pogodbi za postavitev na grškem in turškem ozemlju novih ameriških vojaških oporišč. ZDA so seveda v ta namen določile velike vsote denarja, ki bodo, vsaj tako računajo državniki obeh držav, pripomogli olajšati brezposelnost. Turški zunanji minister je dejal, da je vedno možno prirediti sestanek med vladnima predsednikoma, da pa je treba seveda ta sestanek temeljito pripraviti. Turški zunanji nrnister obenem pravi, da je treba biti gotovi, da- bo. sestanek predsednika vlade naklonjena odprtju pogajanj za podpis nenapadalne pogodbe». Turški zunanji minister je v Iz-miru na sestanku z iranskim in pakistanskim zunanjim ministrom. Razpravljajo o možnosti okrepitve gospodarskega sodelovanja in o pripravi konference med predsedniki vlad treh držav, ki naj bi bila v teku tega tedna. Turčija, Iran in Pakistan se pogovarjajo, kako bi ustanovili področje «svobodne trgovine» med njimi ter skupno investicijsko banko. Razvrednotena izraelska lira TEL 4VIV, 19. - Izraelsko prebivalstvo drago plačuje stalno vojno stanje v Izraelu. Preteklo noč so ponovno razvrednotili izraelsko liro za skoraj dva odstotka. To je že deseto razvrednotenje izraelske valute v zadnjih 18 mesecih. Od novembra 1974 do danes je izraelska valuta izgubila na vrednosti za 65 odstotkov. RIM, 19. — Delegacija italijanske medparlamentarne skupine je danes odpotovala iz Rima v Ciudad Mexico, kjer se bo udeležila pomladanskega zasedanja medparlamentarne uspešen, sicer pa dodaja, «da se-1 zveze, ki ga bo uradno odprl jutri danji položaj dokazuje, da sta oba 1 mehiški predsednik Echeverria. ki prihaja predvsem z onstran oceana, ko Ford, Kissinger ali drugi ameriški državniki vsakodnevno pošiljajo v Italijo «opomine» in grozijo z gospodarskim ali celo drugim posegom, če bi premik na levo pahnil Italijo v kaos. Tako je značilno, da so tudi velikonočni prazniki minili v znamenju terorističnih akcij. Tokrat niso bili cilj teh napadov tovarne ali podjetja, ker so jih varovali mobilizirani delavci na poziv sindikalnih central, pač pa stanovanja karabinjerjev, policijske postojanke ali stanovanja socialističnih in komunističnih predstavnikov ali aktivistov. Pojdimo po vrsti. V Legnagu, pri Veroni, je skupina neofašistov poskusila opustošiti in zažgati sedež krajevne sekcije KPI. Stanovalci hiše, kjer je v pritličju sedež, so v nočnih urah slišali sumljive glasove in ropot. Skozi okna sekcije so neznanci zmetali pohištvo in knjige, nato pa je nekdo zakričal: «Sedaj zažgimo». Tedaj so sosedje telefonirali policiji, ki je prihitela. Neznani zažigaicj so se razbežali, vendar je agentom ..uspelo prijeti enega. Gre za 24-ietnega Valentina Rizza, ki je znan veronski neofašist. Da bi bolje osvetlili ozadje teh atentatov zadostuje morda izjava tajnika sekcije KPI v Legnagu, Giuseppa Masina, ki dobro pòzna aretiranega neofašista. Mašin je dejal, da je atentat na sedež KPI v Legnagu del splošnega vala terorizma, ki se pojavlja vsakokrat, ko Italijo pretresa politična ali družbena kriza. Zlikovec, ki so ga aretirali, je znan neofašist, ki ni nikoli delal v svojem življenju, si je pa kljub temu pred kratkim kupil športni avto za sedem milijonov lir. Kdo mu jih je dal? V Phrencah so neznanci zažgali vhod v stanovanje aktivista KPI Andrea Caloja. Zažgali so tudi avto, ki je bil parkiran pred stanovanjem. Pri Enni, v vasi Catena Nuova, so neznanci zalučali ročno bombo proti stanovanju karabinjerja Francesca Fazzia. Bomba je povzročila samo materialno škodo. Neznane! so prejšnjo noč zažgali z bencinom in drugimi vnetljivimi snovmi več ton časopisnega papirja pred tiskarno, kjer se tiskata glasili PRI «Voce repubblicana» in PDUP «Manifesto». Lista bosta zaradi a-tentata izšla v skrčeni obliki, sta pa zaprosila za solidarnost druge dnevnike. Kot je sporočil glavni urednik «Manifesta», so prvi priskočili na pomoč uredništvi glasil PSI «A-vanti» in KPI «FUnità». Pintor je atentatorje javno označil za fašiste. V Agrigentu so neznanci z dina-mitnim nabojem razstrelili avto odbornika za turizem občine Siculia-na. socialista Gerlanda Bruna. V Bologni so neznanci zanetili dva požara, ki sta delno uničila barake delavcev dveh gradbišč ter magazin. Policisti, ki so prišli na kraj požara, zatrjujejo, da gre za atentata. Nadalje so neznanci zažgali v Rimu prostore ljudske šole «Buon pa-•store» v Ul. Bcavetta.. Zgorel je y glavnem ves didaktični material. V toskanskem mestecu Massa Carrara je peklenski stroj razdejal i ; vhod v poslopje, v katerem stanuje poveljnik komisariata javne varnosti. V Rimu so neznani teroristi izvedli atentata na dve' vojašnici karabinjerjev. Pri prvem je peklenski stroj (dinamit z železnimi drobci in zažigalno vrvjo v obeh primerih) o-pustošil urade poveljstva okraja Flaminio, pri drugem pa je dinamitni naboj eksplodiral pred vojašnico o-kraja «Medaglie d’Oro» ter povzročil precejšnjo materialno škodo. Politični urad kvesture in poveljstvo karabinjerjev v Rimu sta prepričana, da so avtorji atentatov pripadniki skupin, ki so se pred kratkim pojavile v Rimu, vendar nočejo povedati, v katero smer so sklenili izvesti preiskavo. PALERMO. 19. — Osrednji volil- Danes pa se je volilna kampanja ponovno razvnela. Nocoj je bilo precej važnih zborovanj, jutri pa bo Komunistična partija Portugalske zaključila svojo volilno kampanjo z zborovanjem na stadionu 1. maj. Na Portugalskem so nedavno u-stanovili novo politično zvezo, ki jo imenujejo «Združeno socialistično gibanje». V to organizacijo so vstopile nekatere male socialistične skupine in osebe, ki niso bile vključene v nobeno stranko. Član centralnega komiteja Komunistične partije Portugalske Noguei-ra je danes na volilnem zborovanju v Lizboni poudaril, da samo vlada med socialisti in komunisti lahko brani demokratična načela, ki jih določa ustava. Vlada med zmernimi in desničarskimi silami pa bi povzročila samo nove spore in spopade, ki bi se lahko sprevrgli v novo državljansko vojno. Nogueira je tudi dejal, da je jasno dokazano, da po volitvah ne bo nobena stranka v stanju sama sestaviti vlade. V zadnjih časih so predvsem a-meriški časniki začeli hvaliti zmerno desničarske sile na Portugalskem, zlasti pa še predsednika Costa Gomesa, češ da je «onemogočil komuniste». Do nedavnega pa so Costo Gomesa napadali in ga označevali za portugalskega Kerenskega, Po pisanju nekaterih tujih dopisnikov v Lizboni, bo Soaresova socialistična stranka dobila sicer relativno večino, toda ne bo dosegla več kot 30- 32 odstotkov glasov, komunisti pa naj bi ohranili svojih dosedanjih 12 odstotkov. Kakšno moč bo imela levica na Portugalskem po vi-litvah ni lahko predvidevati. Do sedaj je Soares sicer zavrnil vsako možnost sporazuma s komunisti o sestali vlade. Dejal je da bodo socialisti sami vladali.' ali pa bode, šli v opozicijo. Predvidevanja v Lizboni pa so naklonjena sredin-skodesničarskim strankam, ki naj- bi skupno dobile več kot 50 odstotkov glasov. Zato ne izključujejo, da bodo morda v Lizboni imeli po volitvah siedinsko desničarsko vlado. Takšna vlada, pa ugotavljajo politični opazovalci v Lizboni, bi bila v popolnem nasprotju z ustavo in bi lahko pripeljala do hudih notranjih posledic. Razumljivo je, da sredinsko-ciesničarska vlada bi ne mogla vladali v okviru ustave, kot je Portugalska. ki pravi med drugi, da ima Portugalska republika za cilj prehod v socializem in izročitev oblasti delavcem, da bo prevladovala na Portugalskem socialna imovina, ki se bo razvijala z nacionalizacijo, z nadzorstvom nad upravo in z delavsko o-blastjo. S takšno ustavo bi bila torej sredinsko desničarska vlada prisiljena.. če bi hotela vladati, da bi in komunisti in da je prav včeraj Soares omenil možnost zunanje podpore komunistov morebitni njegovi vladi. Res je sicer, da socialisti nimajo najboljših izkušenj v sodelovanju s komunisti, toda Soares je začel premišljevati, da ni pametno popolnoma razbiti odnose s komunistično partijo. Nekateri opazovalci menijo, da bi se moral Scares bolj zgledovati po francoskih socialistih in po italijanskih izkušnjah. Zaprt in izpuščen v Pampioni časnikar Sandro Comini PAMPLONA, 19. — Po incidentih med policijo in Baski, ki so demonstrirali na «dan baskovske domovine», je guardia civil zaprla italijanskega časnikarja Sandra Co-minija. Comini je doma iz Vidma in služi kot dopisnik beneškega dnevnika «H cijo je fotografiral incidente, na kar ga je guardia civil priprla skupaj z nekim belgijskim časnikarjem. Vest je nemudoma sporočila v Italijo Cominijeva žena, na kar so — po ostrem posegu sindikata časnikarjev in poklicne zbornice —- italijanske diplomatske oblast: posredovale v Madridu. Res so zvečer na zahtevo italijanskega veleposlanika v španski prestolnici Cominija izpustili na svobodo. Sam je telefoniral direktorju «Gazzettina», da so ga policisti že med demonstracijo pretepli in da so ga pretepali tudi v zaporu. Comini se je zahvalil italijanski vladi in napovedal, da bo kljub temu poslal beneškemu dnevniku svoje reportaže. NEW YORK, 19. — Tukaj so sporočili, da Saudova Arabija nasprotuje podražitvi nafte, ki jo predlagajo nekatere države proizvajalke članice «OPEČ». Saudova Arabija pravi, tako poroča «New York Times». da bi lahko sprejela povišanje cene nafte največ do 5 odstotkov. ni urad je sporočil, da bo mesto j napravila državni udar. umrlega bivšega notranjega ministra ! Zato v Lizboni ugotavljajo, da Franca Restiva zasedel posl. Benedetto Del Castillo (KD) iz Palerma. sedaj ponovno postavlja vprašanje tesnejšega sodelovanja med socialisti Gazzettino», ki ga je poslal v ba-1 Sporočajo tudi, da bodo o novi ceni skovske pokrajine za vrsto reportaž ! nafte članice OPEČ razpravljale v o problemu Baskov. Med demonstra- ‘ najkrajšem času. iiiHiiiiiiiiiii’iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiimiiiHiimmiimiiMI KREPITEV EGIPTOVSKO KITAJSKIH ODNOSOV V Pekingu slovesno sprejeli egiptovskega podpredsednika V Egiptu se pripravljajo na volitve z ostro kampanjo proti «uradni egiptovski levici» KAIRO, 19. - Egiptovski časniki poročajo-« izredno navdušenem sprejemu egiptovskega podpredsednika Mubaraka v Pekingu. V Kairu dajejo temu obisku izreden pomen in pišejo, da namerava Egipt navezati z LR Kitajsko čim boljše gospodarske in pobtične odnose. Obenem dajejo velik pomen sporočilu, da so Kitajci zagotovili Egiptu, da jim bodo poslali nekaj letalskih motorjev za letala «MIG» in nekaj ton nadomestnih delov za orožje sovjetske proizvodnje. Glede gospodarskih odnosov, o katerih bodo v Pekingu sedaj na novo razpravljali, egiptovski časniki poudarjajo, da je Kitajska že leta 1964 dala Egiptu 345 milijonov švicarskih frankov brezobrestnega posojila, od katerih pa do sedaj še niso izkoristili več kot 100 milijonov. Ostali del posojila bedo v najkraj- gu naj bi se dogovorili tudi o čim večji izmenjavi blaga med državama. Kljub temu pa v egiptovskih političnih krogih poudarjajo, da je Kitajska še nerazvita država in priznavajo, da za sedaj še ni v stanju, da bi imela večje vloge pri obnovi egiptovskega gospodarstva. Iz Pekinga pa poročajo, da je e-giptovskega podpredsednika danes sprejel novi kitajski predsednik vlade Hua Kuo Feng, ki je na kosilu, ki ga je priredil na čast egiptovskega podpredsednika, neposredno ostro napadel Sovjetsko zvezo in dejal, da današnji «hegemonizem podpira in opogumlja Izrael». Kot poročajo, na sprejemu ni bilo nobenega sovjetskega diplomata. Predsednik kitajske vlade je ob tej priložnosti poudaril, da je Egipt Volilna kampanja na Portugalskem. Na sliki: plakati socialistične i:*ÌÌ» j stra sike v Lizboni. (Telefoto ANSA) ................................................................."mm......»m......,,,,,........................................ Na Portugalskem bodo v nede- ljo imeli prvič po revoluciji zakonodajne volitve. Zato se je z včerajšnjim dnem razvnela volilna kampania, ki se bo zaključila v petek. Sicer pa je bila doslej volilna kampania precej omejena zaradi precejšnje brezbrižnosti volivcev. Kdo bo zmagal na nedeljskih volitvah ni lahko napovedovati. Vendar po vesteh, ki prihajajo iz Lizbone, bo Soaresova socialistična stranka gotovo dobila relativno večino, sama pa ne bo mogla vladati. Zato nekateri menijo, da bi znalo priti do koalicijske vlade med sredinsko-desni-čarskimi politični skupinami, kar pa bi ustvarilo v državi nevarno napetost. Sicèr pa je Soares, ki je do sedaj odklanjal sodelovanje s komunisti, izjavil, da bi komunisti lahko od zunaj podprli njegovo vlado. Preko praznikov so na poziv sindikalne federacije skupine «delavske zaščite» zastražile velike tovarne, predvsem na Severu, in tako preprečile ponovitev terorističnih dejanj, atentatov ali požigov. Pač pa so se teroristi izkazali z napadi na policijske komisariate, karabinjerske vojašnice, šole in sedeže levičarskih strank. Ujeli so samo enega — v Legnagu, pri Veroni. Zlikovec je znan neofašist. Ta teden bo potekal tudi v znamenju bojev kovinarskih delavcev, ki še niso podpisali de- i šem času uporabili za nakup štirih I «razkrinkal velesilo, ki trdi, da je tovarn za zdravila, za uvoz tobaka naravni zaveznik arabske nacije». V in nadomestnih delov za egiptovske tej ZVezi je dejal, da je bila egiptov-tovarne. Posojilo naj bi Egipčani za- ska enostranska odpoved egiptovsko-ceh vračati leta 1981. Med obiskom sovjetske pogodbe pogumno dejanje podpredsednika republike v Pekin- in da skuša sedaj «nasilna velesila» rovariti, da bi razbila enotnost e-giptovskega ljudstva. Med današnjimi pogovori so se v Pekingu dogovorili za sestavo vojaške. gospodarske in trgovinske mešane podkomisije, ki bodo skrbe’e za najtesnejše sodelovanje med Kitajsko in Egiptom na vojaškem, gospodarskem in trgovinskem področju. Na pogovorih je egiptovski podpredsednik pohvalil «iskreno in nezainteresirano kitajsko pomoč pravičnemu boju egiptovskega naroda in arabske nacije». Podpredsednik egiptovske republike je prinesel v Peking poslanico predsednika Sadata za predsednika Maocetunga. Pričakujejo, da bo Mubaraka sprejel tudi Maocetung. Mubarak bo zaključil obisk v Pekingu v četrtek m bo nato odpotoval za nekaj dni v Šanghaj in nekatera druga mesta. Medtem pa se v Egiptu iodi močna kampanja preti «uradni egiptovski levici», ki je sestavila za prihodnje volitve, v okviru Arabske socialistične unije, «zvezno na: red no tribuno». Njen predsednik Mohieddin se je danes pritožil, da je kamia-nja. ki jo vidi tajnik Arabske socialistične unije protidemokratična in da je povzročila, da se ljudje bojijo podpreti levico. Opozoril je, da vodi ta politika na desno. Znano je, da skoraj vsi egiptovski časniki podpirajo sredinsko-desdičarsko strujo v Arabski socialistični uniji, ki jo vodi predsednik vlade in ki računa, da bo dobila na prihodnjih volitvah absolutno večino. Glavno geslo proti levici je. da je povezana s Sovjetsko zvezo in da dela proti koristim egiptovskega naroda. Ta politika predsednika vlade je že rodila dobre sadove. saj se je velik del raznih strokovnih združenj pridružil njegovi «tribuni». V okviru te kampanje proti levici so v preteklih dneh v Aleksandriji aretirali 20 oseb. ki jih obtožujejo. da so hotele povzročiti nerede med delavci v tamkajšnji tekstilni industriji. Svoj čas je bilo sporočeno, da bo Sadat na dan 1. maja govoril delavcem v velikem industrijskem središču pri Aleksandriji, sedaj pa so sporočili, da bo Sadat 1. maja govoril v Suezu. lovne pogodbe. FLM je napovedala do konca meseca 24 prekinitev dela po/pol ure za izmeno, «simbolično zasedbo» tovarn in krožno straženje vhodov v podjetja. Če konec apriia ne bodo podpisali pogodbe, bodo 7. maja uprizorili v Rimu množično demonstracijo. Po velikonočnih praznikih se danes vrnejo v Rim politični voditelji, ki se pripravljajo na srečanja z Zaccagninijem za «zadnji krog» posvetovanj pred odločtvi-jo o usodi parlamenta in možnosti novih volitev. Zdi se, da se bosta danes ali najkasneje jutri srečala Zaccagnini in De Martino. Slednji je že napovedal, da bo od tajnika KD zahteval, naj demokratične stranke pozovejo leoneja k razpustu zbornic in določitvi datuma volitev. PRIMORSKI DNEVNIK TRŽAŠKI DNEVNIK . 2D. aprila 1976 PROGRAMSKI DOGOVOR ALI KOMISARSKA UPRAVA Danes odločitev o usodi tržaške pokrajinske uprave Na sestanku med predstavniki vseh strank ustavnega loka bodo morali preveriti možnost sporazuma o programu Obstoj Zanettijevega enobarvnega demokrščanskega odbora, ki vodi tržaško pokrajinsko upravo, še vedno visi na niti, medtem ko se nadaljujejo težavna in delikatna pogajanja med predstavniki svetovalskih skupin ustavnega loka. Drevi bo na vrsti novo srečanje, ki bi moralo biti odločilno. V četrtek se namreč ponovno sestane pokrajinski svet, ki bo moral zapečatiti ali odstop odbora, ali pa doseženi sporazum med strankami ustavnega loka. Osnutek programa, ki naj ga vodi Zanettijev odbor, je že izdelan in ga je treba samo še v nekaterih točkah izpopolniti, vendar se je okrog njega že izoblikovalo znatno soglasje med vsemi strankami, razen seveda MSI. Gre za precej omejen program, ki vsebuje nekaj zelo konkretnih postavk, ki bi jih lahko pokrajinska uprava uresničila s podporo najširše večine. Ena točka zadeva tudi probleme slovenske narodnostne manjšine ter prav tako vsebuje nekatere konkretne predloge, ki zadevajo na primer toponomasti-ko in šolstvo. Toda glavni problem ostane slej ko prej vprašanje rabe slovenščine s strani slovenskih pokrajinskih svetovalcev (v pokrajinskem svetu sedijo trenutno štirje slovenski svetovalci: socialist Volk, komunista I-skra in Markovič in predstavnik Slovenske skupnosti Brezigar) : KD glede te točke vztraja na stališču, da je to stvar rimskega parlamenta, ki mora odobriti ustrezne zakone, medtem ko socialisti, komunisti in Slovenska skupnost zagovarjajo tezo, da zadostuje sprememba notranjega pravilnika, za kar pa je pristojen izključno pokrajinski svet. Predstavniki teh treh strank so na številnih sestankih strank ustavnega loka pozvali KD, naj ne dela iz tega vprašanja jabolka spora, saj bi se v primeru frontalnega spopada ob tem vprašanju znašla v neljubem položaju, da bi imela za edine zaveznike misovske neofašiste, ker so predstavniki manjših laičnih strank v zadnjem času pokazali dokajšnjo pripravljenost, da se to vprašanje zadovoljivo reši. Kazalo je, da je bila tudi sama KD pripravljena vsaj na posreden način omogočiti izglasovanje spremembe pravilnika, kakršno so predlagale KPI, PSI in Sl. S., še posebno, ker je to vprašanje pogojevalo možnost rešitve krize na pokrajini in preprečitve komisarske uprave; prejšnji teden pa so se stvari nepričakovano zataknile, morda tudi kot posledica zaostritve vsedržavnega položaja, ko so predčasne volitve postale praktično neizbežne. Tudi zadnji sestanek med predstavniki strank ustavnega loka, prejšnjo soboto, ni prinesel pričakovane razjasnitve, tako da bo do dokončne odločitve moralo nujno priti danes. Naj dodamo, da se bodo danes sestali tudi predstavniki manjših laičnih strank, in sicer PSDI, PLI in PRI, ki bi utegnili pripraviti kompromisni predlog za rešitev spora, ki ločuje KD na eni in KPI, PSI in Sl. S. na drugi strani. Vsekakor je jasno, da skuša predsednik Zanetti na vse načine preprečiti, da bi moral njegov odbor pasti prav ob vprašanju, ki je bistvene važnosti za slovensko narodnostno skupnost, še posebno glede na dejstvo, da se je Zanetti tudi o-sebno angažiral v korist manjšine. Prav v teh dneh je na primer izšla njegova knjiga z dokumentacijo s predlanske tržaške konference o manjšinah, med katero se je Zanet- ti zelo odločno zavzel za reševanje manjšinskih problemov. Naj še zabeležimo, da je pokrajinski svet prav na zadnji seji, ki je bila prejšnji teden, odobril nekatere ukrepe, ki se bolj ali manj neposredno tičejo Slovencev: gre za prošnjo ministrstvu za šolstvo o u-vedbi posebnega oddelka industrijskega zavoda Volta s slovenskim učnim jezikom in za odobritev načrta o novem pokrajinskem kraškem muzeju, za uresničitev katerega je predviden izdatek 131 milijonov lir. DANES OB 9.30 Nadaljevanje procesa o Rižarni Danes ob 9.30 se bo pred tržaškim porotnim sodiščem nadaljevala sodna razprava proti krivcem hudih zločinov v Rižarni. Proces proti Allersu in Oberhauserju, ki se je začel 16. februarja, je bil najprej odložen za nekaj dni zaradi bolezni pomožnega sodnika dr. D’Amata, nato se je nadaljeval in se je zaključilo zasliševanje prič ter so že nastopili odvetniki, zastopniki prizadetih strank, pred dvema tednoma pa je bil proces spet odložen zaradi bolezni predsednika porotnega sodišča dr. Maltese ja. Proces o Rižarni, ki je vzbudil veliko zanimanje po vsej Italiji in Jugoslaviji, se torej bliža koncu. Govorili bodo še nekateri odvetniki, zastopniki prizadetih strank, med katerimi sen. Terraccini in odv. Canestrini, nato branilca (odv. Padovani in odv. Filograna) ter javni tožilec dr. Coassin. slovenščino za akte miljske občine. Kot je znano, je pokrajinski nadzorni odbor razveljavil prvi sklep o namestitvi prevajalca za delo občinskega sveta, češ da v miljskem občinskem svetu ni dovoljena raba slovenskega jezika. Zato namerava občina sedaj namestiti prevajalca za upravne potrebe občine, ne pa za prevajanje slovenskih posegov v občinskem svetu. NA STERIJINEM POZORJU V NOVEM SADU Prodoren uspeh našega gledališča i Luskovčevo dramo «Dva bregova» Laskavo mnenje strokovne kritike v matični domovi, ni - SSG je z istim delom nastopilo tudi v Zemunu Stalno slovensko gledališče je zabeležilo prodoren uspeh na Steriji-nem pozorju v Novem Sadu, kjer je prejšnji petek nastopilo, v okviru XXI. jugoslovanskih gledaliških i-ger, z Leskovčevo dramo Dva bregova. že sam nastop na letošnjem Sterijinem pozorju, za katerega je bilo izbranih vsega šest gledališč, pomeni veliko priznanje naši umetniški ustanovi, če k temu prištejemo navdušujoč sprejem pri publiki in zelo ugodne ocene jugoslovanske kritike, je uspeh SSG še toliko večji. V nabito polni dvorani Srbakega narodnega gledališča, med najvid- dil priznani teatrolog Boba Selenič. V i V soboto zvečer je naše gledali-razgovoru z ansamblom SSG in gle j šče z isto predstavo nastopilo v Ze-dališkima kritikoma Predanom in ' munu. V lepi sodobni zgradbi ze- Pašičem je bila neposredno in u-činkovito prikazana vloga gledališča munskega gledališča, last Srbskega narodnega pozorišta iz Beograda, je slovenske narodnostne skupnosti v Stalno slovensko gledališče bilo po- Danes se ponovno sestane devinsko - nabrežinski občinski svet. Na dnevnem redu seje je vrsta vprašanj upravnega značaja in razprava o decentralizaciji. Kct smo že več- j nejšimi predstavniki jugoslovanske-krat poročali, bodo marveč devin- ' ga gledališkega življenja, so bili sko - nabrežinsko občno razdelili prisotni tudi predstavniki iz tujine, na več rajonskih konzult. To vpra-sanje je bilo že na dnevnem redu seje, ki je bila na sporedu prejšnji teden, a so jo odložili, ker je bil medtem v parlamentu izglasovan nov vsedržavni zakon o decentralizaciji. Seja se prične ob 18. uri. Italiji, njegova umetniška zrelost in njegov težak sedanji položaj. V soboto je bila v gledališču Ben Akiba razprava kritike o predstavi. V zelo poglobljeni in kvalitetni diskusiji, pri kateri so sodelovali nekateri najvidnejši jugoslovanski gledališki kritiki, je bila predvsem na-glašena, ob učinkoviti režiji Jožeta Babiča in sugestivnosti songov Miroslava Košute in Aleksandra Vodopivca, homogenost ansambelske i-gre, ki daje SSG svojstven gledališki izraz. Posebno odobravanje je požel poseg Jožeta Babiča, ki je briljantno razčlenil odrsko postavitev Dveh bregov. Stari znanec in veliki prijatelj tržaških Slovencev Ivo Vejvoda, med njimi kulturni ataše italijanske ambasade v Beogradu s soprogo, ki je osebno čestital tržaškemu ansamblu za uspeh. Po predstavi se je jugoslovanska televizija z odra I bivši jugoslovanski veleposlanik v vključila v neposreden prenos za ju- Rimu, je tržaškemu ansamblu po goslovansko omrežje. Oddajo je vo-1 razpravi še posebej čestital. iiiiiiiiiuiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiituuMiiiiiiiiimimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiillltlllitiiiiiiiiiiiiiii V ZNAMENJU LEPEGA VREMENA IN SPLOŠNE DRAGINJE Letošnji velikonočni prazniki potekali v umirjenem vzdušju Mnogo izletnikov na Krasu in ob obali in veliko manj daljših potovanj - Tudi promet je bil precej umirjen novno deležno izredno toplega sprejema številnega občinstva. Na predstavi so bili prisotni številni predstavniki beograjskega družbeno-po-litičnega življenja. Prisoten je bil tudi Aleš Bebler s soprogo. Po predstavi je podpredsednik beograjske mestne skupščine priredil v razkošnih prostorih gledališča sprejem za ansambel SSG, ki je tudi na tej turneji dostojno zastopal visoko kulturno raven slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. F. B. SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Jutri, 21. aprila, bo ob 18. uri odborova seja. Na dnevnem redu bo razprava o občnem zboru, ki bo v sredo, 28. aprila, ob 8. uri v Mali dvorani Kulturnega doma. Ker gre za zadnjo sejo pred občnim zborom, priporočamo točno in gotovo udeležbo. Mri seja miljskega občinskega sveta Na dnevnem redu tudi sklep o namestitvi slovenskega prevajalca Jutri, 21. aprila, ob 20. uri, se bo sestal miljski občinski svet. Na dnevnem redu bodo nekatere spremembe sklepov odbora ter številna vprašanja, kot so pravilnik občinske umetnostne galerije «Lo Squero'», sklicanje občinskega «tedna za zdravje», in novi organik občinskih j odrekel delu tistih dobrot, ki so po uslužbencev. Občinski svet bo skle-| navadi bogatile njegovo mizo za ve-pal tudi o namestitvi prevajalca za | liko noč. Posledice tega so seveda VČERAJ NA OVINKU PRI SVETILNIKU Letošnji velikonočni prazniki so se, občutile tudi trgovine in to so ob- izneverili tradiciji zadnjih nekaj let. i čutili vsi, ki delujejo na turistič- ko je njihov potek motilo muhasto vreme, in čeprav je tako v nedeljo kot včeraj ponekod rahlo rosilo v popoldanskih in večernih urah, je bilo vreme s toplim pomladnim soncem, ki se je razigrano lovilo z oblaki .nadvse pripravno za brezskrbno praznovanje prostih dni, kot se pač spodobi. Niso se pa letošnji prazniki izognili močnemu pritisku splošne draginje, ki v sedanji hudi gospodarski krizi neusmiljeno pesti potrošnika. Marsikdo se je namreč letos FANT IN DEKLE RANJENA ZARADI PADCA Z VESPO Vespa, ki je drsela po cestišču, je zadela v nasproti vozeč avtomobil •Hilli lil Ulili II lili II lili Hill II UH;; :;:::iiiiimiiimim Žužku v spomin Predvčerajšnjim je po nedavnem kirurškem posegu umrl bivši borec Tržaške brigade Emilio Žužek - Berto. Operacije ni prestal, ker mu je srce zaradi dolgotrajne bolezni opešalo. žužek - Berto je bil znan vsem našim borcem, saj je ni bilo slovesnosti v spomin na partizanske boje ter sploh na vse manifestacije, ki so bile povezane z bojem našega ljudstva za svobodo, da ne bi bil zraven. Tih in skromen je bil, toda vedno je izpričeval svojo zavzetost za osvoboditev delovnih ljudi. V boj proti fašizmu se je vključil že kot 19-leten mladenič. Pozneje se je priključil kot borec Tržaški brigadi. V povezanosti z njo je deloval tudi na tržaškem terenu kot pripadnik skupin GAP. Kot takega so zajeli člani Colottijeve bande ter ga priprli. Osvoboditev v maju 1. 1945 je tudi njemu odprla vrata v svobodo. Berto se je rodil v Sesljanu ter ni nikoli zatajil svoje narodnosti, kar je dokazal tudi s tem, da sta njegova sinova obiskovala slovenske šole. Bivši partizani iz vrst VZPI - AN Pl se spominjajo svojega pokojnega tovariša ter izražalo družini svoje sožalje. Vladimir Kenda Dva mladeniča sta zadobila hude telesne poškodbe v prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj malo po 12. uri v bližini svetilnika na Furlanski cesti. Ob tisti uri sta se z vespo peljala iz Trsta proti Proseku 18-letni dijak Diego Piccinini iz Ul. Carli 5 in 17-letna Arianna Vittori iz Ul. Puccini 12. V bližini svetilnika je Piccinini iz še nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad vozilom; vespa se je prevrnila in mladeniča sta obležala na cestišču. Vespa pa je zdrsela na levo stran cestišča, ko je v nasprotni smeri pripeljal fiat 1100 39-letnega Bruna Galperti-ja iz Miramarskega drevoreda 57. Na prednjem sedežu vozila je sedela 25-letna Sonia Zorzi iz Miramarskega drevoreda 57. Galperti se ni mogel izogniti vespi, na srečo pa ni povozil Piccininija in Vittorijeve. Ponesrečenca so z rešilnim avtom Rdečega križa prepeljali v tržaško bolnišnico in ju sprejeli na ortopedskem oddelku; Piccinini se bo moral zdraviti dva meseca zaradi pretresa možganov, rane na ustnicah, večkratnega zloma v zapestju leve roke, zloma levega gležnja in številnih udarcev po vsem telesu. Vittori-jevi pa so v bolnišnici ugotovili verjetne zlome reber, večjo rano na desni nogi in manjše rane po vsem telesu; okrevala bo v mesecu dni. Kasneje se je z zasebnim avtom zatekla v bolnišnico še Zorzijeva, ki so ji v bolnišnici nudili prvo pomoč zaradi lažjega pretresa možganov in udarcev po levi roki. Okrevala bo v petih dneh. neko sindikalno manifestacijo ustavili promet na cesti. Ob tej priložnosti je sindikat UIL, ne da bi hotel kršiti pristojnosti sodnika, izrazil svojo solidarnost z obtoženimi redarji. Preiskava o primanjkljaju v vojašnici Beleno Tržaško sodišče se bo moralo kmalu ukvarjati s primanjkljajem v častniškem krožku v policijski vojašnici Beleno v Ul. Revoltella. Pred časom so namreč zaprli omenjeni krožek in pri pregledovanju računov ugotovili, da si je podčastnik, ki je upravljal krožek, prisvojil nad 20 milijonov lir. Podčastnika so zato aretirali, poleg njega pa so prijavili sodišču dva podpolkovnika, ki bi morala nadzirati vodenje krožka. Omenjeni podčastnik je medtem zbolel, prepeljali so ga v glavno bolnišnico (kjer je bil zastražen) in je umrl za srčno kapjo. Vsa preiskava se je tako omejila na dva podpolkovnika, ki se bosta morala verjetno zagovarjati pred tržaškim pre-torjem, ker nista pravilno izpolnje vala naloge, ki jima je bila zaupana Tovornjak v plamenih V nedeljo dopoldne so morali gasilci v Frankovec, kjer je gorel mali tovornjak vrste leoncino brez evidenčne tablice. Kljub hitremu posegu gasilcev, so plameni (ne izključujejo možnosti, da je kdo ogenj podtaknil), popolnoma uničili vozilo. nem področju. Praznično vzdušje se je zato odražalo predvsem v tem, da je večina izkoristila prijetne pomladne praznike za krajše ali daljše sprehode v naravo. Mesto se je, kot običajno ob takih priložnostih, precej izpraznilo. Kdor si je izbral daljša potovanja, se je usmeril predvsem v Furlanijo ali v Slovenijo. Na svoj račun so prišli tudi smučarji, ki so jih privabili še zmerom zasneženi Julijci. V splošnem pa se je letos veliko manj ljudi odločilo za dvodnevna ali večdnevna potovanja. Glavni razlog je bila tudi v tem primeru draginja, ki je v zadnjih mesecih pošteno navila cene in kateri zvesto stoji ob strani razvrednotenje lire. Mnogo ljudi se je. zato omejilo na Kras tostran in onstran meje. Tako v nedeljo kot včeraj je bilo na kraških gmajnah veliko izletnikov. Polne so bile tudi vse gostilne in osmice, ki so jih nekateri naši vinogradniki nalašč odprli za to priložnost. Osmice so bile z Zgoniku, Samatorci, Lonjerju, Borštu in Dolini. Kot običajno so bili z navalom izletnikov nezadovoljni naši kmetovalci, ker si je marsikatera skupina izbrala obdelane travnike za nogometna igrišča. Zaživele so tudi plaže. Ob barkov-Ijanski obali se je kar trlo ljudi. Toplo vreme s temperaturo, ki je dosegla včeraj sezonski rekord s skoraj 25 stopinjami, je sicer redke na-ustrašneže celo izvabilo v vodo. Kdor je ostal v mestu, se je moral zadovoljiti s sprehodom po nabrežju ali v redkih mestnih parkih. Posebnih prireditev, ki bi lahko napolnile prosti čas ali morebiti dolgočasje tistih, ki si niso mogli pri- voščiti izletov, ni bilo nikjer. Celo muzeji so bili v teh dneh zaprti, kar je za naše mesto negativno spričevalo. Edina izjema za tržaško področje je bila pravzaprav Kraška hiša, v kateri je tudi slikarska razstava, ki je bila v teh dveh dneh dobro obiskana. Velikonočni prazniki so skratka potekali v razmeroma mirnem vzdušju. Celo promet je bil bolj umirjen kot je navadno ob večjih praznikih. Razen ob večernih urah, ko so se ljudje vračali v mesto in so bile zato daljše avtomobilske kolone, se vrvež na cestah ni veliko razlikoval od tistega, ki smo ga običajno vajeni ob navadnih nedeljah. Tudi na mejnih prehodih se je promet odvijal normalno in brez zastojev. Nekoliko ga je okrepil le prihod prvih turistov, predvsem iz Avstrije in Nemčije, tu pa tam tudi iz Francije in iz drugih držav. Urnik Rižarne Tržaška občina sporoča, da bo od 20. aprila dalje Rižarna pri sv. Soboti odprta ob delavnikih od 10. do 19.30, ob praznikih pa od 9. do 13. ure, medtem ko bo ob ponedeljkih ves dan zaprta. SKLICANJE REDNEGA LETNEGA OBČNEGA ZBORA Dne 23. aprila ob 18. uri bo prvo sklicanje in dne 24. aprila ob 18. uri bo drugo sklicanje občnega zbora Kmetijske zadruge v Trstu v prostorih poslopja v industrijski coni, 3 traversale est z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega odbora; 2. Poročilo nadzornega odbora; 3. Predložitev, diskusija in o-dobritev obračuna zaključenega 31.12.1975; 4. Izvolitev upravnega odbora po določbah statuta; 5. Razno. Upravni odbor iiiiiniiMiiiiiiiiiiNuiiiiiiiiiHiiiuiniiHMiiiiiiiiiiii,ii„,m,,,,,,,,,,,,,!,,,,,.. TATOVI SO IZKORISTiLi ODSOTNOST TRŽAČANOV V' Številni vlomi v stanovanja med velikonočnimi prazniki Da bi se izognil lastniku, je tat skočil skozi okno - V prepiru z vlomilcem stanovalec laže ranjen • Drevi ob 20. uri se bo sestala rajonska konzulta za Skedenj - čar-bolo. Na dnevnem redu bo razprava o načrtu za gradnjo hitre ceste. Prisostvoval bo občinski odbornik za javna dela E. Abate. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU priredi jutri, 21. aprila, ob 18.30 uri predavanje v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu: SVETOZAR MARKO VIČ IN TRST Predaval bo dr. Milorad Najdanovič iz Beograda ob priliki stoletnice Markovičeve smrti, ki ga je doletela v Trstu, kamor je prišel kot izgnanec zaradi svojih naprednih političnih idej in delovanja. Vabljeni ! Gledališča SAG Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Daria Fo-ja «Burkaški misterij» v petek, 23. a-priia ob 20. uri v KOMNU in v nedeljo, 25. aprila ob 16. uri v LOKVI ter ob 20. uri v SENOŽEČAH. ROSSETTI 24. in 25. aprila Lucio Dalla v «H futuro dell'automobile». Cene: parter 2.000 (abonenti 1.500), galerija 1.500 (1.000). Rezervacije pri osrednji blagajni. AVDITORIJ Teatro stabile . Rassegna: od 22. do 25. aprila bo Cooperativa fabbrica dell’attore predstavila pod vodstvom Giancarla Nannija Schillerjevo delo «I masnadieri» z Manuelo Kustermarm v glavni vlogi. Veljajo odrezki Rassegne in običajni popusti za abonente. Rezervacije v osrednji blagajni. Pasaža Protti. Odbor NŠK Koncerti Šola Glasbene matice — Trst priredi jutri, 21. aprila, ob 20. uri v dvorani J. Gallus, Ul. R. Manna 29 koncertni večer mladih flavtistov — razred prof. Miloša Pahorja na glasbenem liceju v Vidmu. Vstop prost. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom 30 let nepretrganega delovanja JOSIP TAVČAR IGORJU UGAJA BACH Igra v dveh delih Glasbena oprema Anton Natek Scena Demetrij Cej, Jože Babič Kostumi Marija Vidauova Režija JOŽE BABIČ Jutri, v sredo, 21. t.m., ob 20.30 ABONMA RED D - mladinski v sredo. V četrtek, 22. t.m., ob 16. uri ABONMA RED H. V četrtek, 22. t.m„ ob 20.30 ABONMA RED E - mladinski v četrtek. V petek, 23. t. m., ABONMA RED I. ob 15.30 PD «VALENTIN VODNIK» DOLINA vabi v soboto, 24. t.m., ob 20.30 v društveno dvorano v Dolini na predstavo BENEŠKA OJCET Nastopa Beneška dramska skupina v režiji A. Rustje. Tatovi so izkoristili odsotnost velikega števila Tržačanov, ki so preživeli velikonočne praznike zdoma, da so opravili svoje podvige. Dolg’ seznam, ki ga navajamo danes, je verjetno še nepopoln in nedvomno, da bo marsikdo ob povratku s počitnic našel doma neprijetno presenečenje. Največ plena so tatovi odnesli iz stanovanja Claudia Curtija iz Ul. Giacinti 10. Curti se je v soboto zvečer vrnil domov okoli 23.30 (stanovanje je zapustil malo po 21. uri) in ugotovil, da so neznanci v tem času vlomili vrata in povsem razmetali stanovanje, iz kalerega so ukradli 22-kalibrski samokres beret-ta z naboji, približno milijon lir v gotovini (denar je hranil v predalu nočne omarice) ter nekaj zlatnine in nakita v skupni vrednosti kakih 3 milijonov in pol lir. V nedeljo je isto presenečenje doživela Gabriella Carletta por. Sco-vassa iz Ul. Diaz 5. Ko se je okoli 19. ure vrnila v stanovanje (Sco- mut; m vassova sicer stanuje v kraju Motta spravila J- T ------- -------- —-citi rvno4 ! _ _i_i Tatovi so imeli manj sreče v ambulanti v Ul. Slataper 6, Pravzaprav je bil v tem primeru tat sam; včeraj popoldne je vlomil v ambulanto in prebrskal predaje, da bi našel kaj, kar bi lahko ukradel. Prav v tistem trenutku pa je stopil v ambulanto 65-letni Teolindo Ptaczek, stric bolničarke Giuliane Martinz por. Canto, ki ima v najemu ambulanto. Slišal je korake v notranjosti, vstopil, nato pa je slišal, da je nekdo skočil skozi okno. Stekel je po stopnicah, a tatu ni mogel več prijeti. Tat, ki je v ambulanti ukradel 7.500 lir pa je med begom izgubil čepico. Pripomniti je še treba, da je imel veliko sreče, kajti okno je pet metrov nad notranjim dvoriščem in tat se pri skoku sploh ni poškodoval. Še manj sreče pa so imeli zlikovci v dveh stanovanjih v petem nadstropju stavbe v Ul. Combi 12. Najprej so vlomili v stanovanje inž. Nella Gozzolija in ukradli mnogo srebrnine in zlatnine. Ukradeno blago sta -------i- v (jyg torbi in nadaljevala • Danes se na tržaškem kazenskem sodišču prične sodna obravnava proti petim mestnim redarjem (Parente, De Martin, Guidi, Garofano in Yindigni), ki so obtoženi, da so med di Livenza, kjer je njen mož za- ] z delom kar v istem nadstropju: vlo-poslen kot mestni redar, v Trstu ' mila sta v stanovanje dr. Antonia na upravlja bar v Rojanu in živi s Storcija in začela brskati; ropot pa sinom v omenjenem stanovanju v je vznemiril stanovalca v 6. nad-Ul. Diaz) je ugotovila, da so med stropju istega poslopja, 54-letnega njeno odsotnostjo tatovi razmetali Maria Gussinija, ki je prišel po s*op-vse prostore in ukradli zlate uhane, nicah pogledat, kaj se pravzaprav daljnogled in trinajst kaset lahke dogaja. Eden od obeh tatov jo je glasbe v skupni vrednosti 200.000 ucvrl z dvigalom, Gussini pa za njim lir. Baje je soseda v popoldanskih po stopnicah. Drugi tat se je tako urah videla tri mldaeniče, ki so se znašel na stopnišču za Gussinijem. oddaljili iz stavbe, med katerimi je Stekel je navzdol, Gussini pa ga je bil eden plavolas i hotel ustaviti. Tat se mu je uprl in ga napadel z velikim izvijačem. Gussini ga je razorožil, tat pa je izvlekel iz žepa še drug izvijač, s katerim je ranil stanovalca v nogo in zbežal. Gussini mu tako ni mogel slediti, med spopadom pa je tat vrgel na tla dve torbi, ki sta ga ovirali pri pretepu z Gussinijem. V teh dveh torbah so karabinjerji našli večino ukradenega blaga. Vlomilca sta tako odnesla le tisto, kar sta spravila v žepe: gre za nekaj zlatnikov in denarja v gotovini v skupni vrednosti približno 400 tisoč lir. To pa niso edini podvigi, ki so jih tatovi opravili v prazničnih dneh. V nedeljo so, verjetno s ponarejenimi ključi, vdrli v stanovanje Francesce Logar vd. Pasco iz Ul. sv. Frančiška 60 ter vse razmetali. Tatvino je ugotovila neka prijateljica Pascove, ki je prišla v stanovanje zalivat cvetlice, kajti lastnica stanovanja je na dopustu. Zato tudi ni bilo mogoče ugotoviti, kaj so pravzaprav tatovi ukradli. V noči med soboto in nedeljo so nezaželeni gostje vdrli v stanovanje v Pasaži Fenice, kjer je sedež nogometnega kluba Ponziana, odvetniška pisarna odv. Floridana in pisarna nepremičninske družbe ATI. Kot kaže, so ukradli le nekaj nogometnih žog. V nedeljo so vlomili tudi v prostore družbe Urania v Ul. Martiri della Libertà 6. Uradnik družbe Lucio Pertot je ugotovil, da ni zmanjkalo nič. Končno naj omenimo, da so v nedeljo neznanci vlomili v dalavnico «Seran» v Mira-marskem drevoredu 44 in ukradli dve steklenici belega vina. Razna obvestila Prosvetno društvo Slavko Škamperle pri Sv. Ivanu se bo ob enaintri-desetletnici zmage nad fašizmom poklonilo spominu padlih svetoivanskib žrtev, pred spominsko ploščo na pročelju bivšega Narodnega doma na Vrdelski cesti 25. Svečanost polaganja venca bo v nedeljo, 25. aprila, ob 9.30. Včeraj-danes Danes, TOREK, 20. aprila BOŽIDAR Sonce vzide ob 5.10 in zatone ob 18.57 — Dolžina dneva 13.47 — Luna vzide ob 0.30 in zatone ob 10.17 Jutri, SREDA, 21. aprila SIMEON Vreme včeraj: Na j višja temperatura 23,9 stopinje, najnižja 11,2, ob 19. uri 16,5 stopinje; zračni pritisk 1016 mb rahlo narašča, brezvetrje, nebo 7/10 pooblačeno, vlaga 66-odstotna, morje skoraj mimo, temperatura morja 11,2 stopinje. SLOVENSKI KLUB danes 20. aprila, ob 20.30 MARKO KRAVOS in ACE MERMOUA IZZIVALNOST POEZIJE Pesniški nastop in razprava o ekshibicionizmu, pornografiji in podobnih oznakah, ki marsikdaj — in pred kratkim pri nas — letijo na pesništvo. Kino Aristou 16.30 «Il fratello più furbo di Sherlock Holmes». Marti Feld-man, Madelein Kahl. Mignon 16.30 «Matrimonio di gruppo»; Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «Bluff, storia di truffe e di imbroglioni». A. Celen-tano, Anthony Quinn, Capucine. Fenice 16.00 «Ci rivedremo all’inferno». Lee Marvin in Roger Moore. Barvni film. Excelsior 15.00 «Qualcuno volò sul nido del cuculo». Igra Jack Nichol-son. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 15.30 Walt Disneyev film «Bambi». Eden 16.00 «Il secondo tragico Fantozzi». Igra Paolo Villaggio. Ritz 15.30 «Salon Kitty». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Aurora 16.30 «Quel pomeriggio di un giorno da cani». Igra Al Pacino. Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 16.30 «Come una rosa al naso». O. Muti in V. Gassman. Capitol 17.00 «L’uomo che volle farsi re». Sean Comiery. Barvni film. Impero 16.00 «La donna della domenica». M. Mastroianni in L. Trin-tignant. Barvni film. Moderno 16.00 «Il soldato di ventùra». Bud Spencer. Barvni film. Filodrammatico 16.30 «Gola profonda». Igra Linda Lovelace. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «Buttiglione diventa capo del servizio segreto». Jacques Durilo. Barvni film. Vittorio Veneto 16.00 «Quella sporca ultima meta». Buri Reynold. Radio 16.00 «Pluto, Pippo e Paperino alla riscossa». Astra 16.30—21.45 «Due cuori e una cappella». Renato Pozzetto in A. Belli. Barvni film. Abbazia 16.00 «Franco e Ciccio super-star». Barvni zabavni film. Igrata: Franco Franchi in Ciccio Ingrassia. Amaterski oder Prosek - Kontovel Danes, 20. t.m. ob 20.30 v Prosvetnem domu na Proseku H. F. Kuhnelt: EN DAN Z EDVARDOM Veseloigra v treh dejanjih. Predstavo si bo ogledala komisija za natečaj Mali oder. Prosveta PD «Rdeča zvezda» iz Saleža va-, bi na gostovanje Slovenskega amaterskega gledališča iz Trsta, ki bo v četrtek, 22. aprila ob 20.30 v osnovnošolski telovadnici v Saležu. Tržaško gledališče bo predstavilo burkasto štorijo Daria Foja «Burkaški misterij»- Izleti -\v :;r SFDT priredi i. m 2. maja dvodnevni avtobusni izlet na Koroško. Postanki na Mokrinah s krajšim peš izletom, v Zahomcu z o-gledom smučarske skakalnice pod vodstvom predsednika slovenskega planinskega društva Zahomc, prenočevanje v Reki. Drugi dan vzpon na Dobrač, znani razgledni stoip, Vrbsko jezero. Celovec z obiskom nove slovenske gimnazije. Povratek čez Ljubelj in Ljubljano v Trst. Vpisovanje v Ul. Ceppa 9. Slovenski klub priredi v nedeljo, 9. maja, enodnevni izlet na Vrhniko ob stoletnici Cankarjevega rojstva z ogledom pisateljeve rojstne hiše in muzeja ter k izviru Ljubljanice in zanimive okolice. Ker je še nekaj mest na razpolago, bomo vpisovali izletnike še danes ob 20. uri na sedežu kluba v Ul. Ceppa 9. Cena izleta s kosilom 7.000 lir. Pohitite! Razstave V galeriji Saiìt’Eieua (Ul. Artisti 2) bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo najnovejših del tržaške umetnice R®" nate Sirotich. Razstava bo odprta d° konca meseca. V galeriji Forum je razstava del slikarja Afra. V galeriji Tribbio Giorgio Rocca ie odprl razstavo svojih del. V galeriji Planetario so odprli kolektivno razstavo 11 umetnikov, med katerimi je tudi Jože Cesar. V Miljah je odpri razstavo svojih del jugoslovanski slikar naif Marko Skok. Do 23. aprila bo v tržaški občinski umetnostni galeriji razstavljala Agnese Pecorari Ruzžier. V počastitev spomina pok. Štefana Maverja daruje Slava Slavec 5-000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane. Namesto cvetja na grob Štefana Maverja iz Boljunca darujejo družina Bolčič 10.000 Ur, Marija Maver 2.000 lir, Mila Kuret in Marija Novel 4.000 Ur za poimenovanje šole v Bolj uncu. Za poimenovanje šole v Boljuncu darujejo: kamnolom Brussi 25.000 nr, Mario Pizzulin 10.000, tvrdka Dukce vich 10.000, BulgareUi Luciano 20.0UU Ur, elettrauto Sergij Mauri 5.000 ir-Santa Mihelčič 2.000 Ur, Lojzka Kozina 1.000 in Anton Švara (Katinarai 20.000 lir. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Trg della Borsa 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 13; Madonna del Mare, Largo Piave 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Naznanjamo žalostno vest, da nas je 19. t.m. za vedno zapustil naš dragi IVAN SAMEC Pogreb bo jutri, 21. t.m. ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v miljsko stolnico. Žalujoči: sin, hčere, nevesta, zetje, vnuki, bratje, svakinje in drugo sorodstvo Beloglav, 20. aprila 1976 (Pogrebno podjetje Zimo lo) Za vedno nas je zapustila naša predraga MERY vd. KOCMAN Pogreb bo jutri, 21. t.m. ob 9.30 iz mrtvašnice glavne boi nišnice. Žalujoči: hčerka Miranda, zet Alceo, vnukinja Donatella z možem Dano in malo Paolo. Trst, 20. aprila 1976 (Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3) primorski dnevnik v PETEK, 23. APRILA, V NOVI GORICI 0ORISKI DNEVNIK 20. aprila 1976 Priprave na tradicionalno Dijaško obmejno srečanje Primorske Bogat spored prireditev s športnimi tekmovanji in kulturnimi nastopi - Srečanja se bodo udeležile tudi ekipe vseh petih višjih srednjih šol iz Trsta ter skupna ekipa goriških šol Bliža se tradicionalno Dijaško ob-mejno srečanje Primorske DOSP ' V,Petek, 23. aprila, se bodo nam-e dijaki vseh višjih srednjih šol sLZamejs^a *;er niatične Primor-uaeležili te pomembne in korišt-sP0rtno-kulturne manifestacije, 1 prehaja v svojo četrto izvedbo, ri,V da'ie že Pravo značilnost tra- in ralncsti- Rekli smo pomembna or|stna, ker utrjuje v študira-. 1 Mladini in v vseh, ki to sreča-Je posredno ali neposredno sprem-,In Podoživljajo, zavest o enot-iP® kulturnem prostoru, ki ga no-Meja ne more razdovojiti in i.t111- Obenem je to srečanje pri-8 a°st' ob kateri mladina poleg P nnega, kulturnega in umetniške-S izražanje lahko navezuje oseb-• , P^danstva, izmenjuje mnenja in usnje in sklepa prijateljstva ter ?M bogati tudi svoje znanje in vfbPk3 obzorja, kar šola sama asih ne more dat; v zadostni Men, Letošnje srečanje bo v Novi Go-i in ga prireja novogoriška gjm-Z1la-. Med dijaštvom in šolniki to-m ai?r M onstran meje vlada za to rp^destacijo veliko pričakovanje, dnr • Pričakovanju se seveda pri-šni tddi združenja staršev, zborni organi in širša jav- nost. Predvsem pričakujejo letos i njih šol matične Primorske, od Tol-rekordn« udeležbo, kar je vselej i mina do Pirana, se bodo številnih dobro jamstvo za uspeh. Seveda pa tekmovanj udeležile tudi ekipe vseh useh ne more biti popoin, če ni tudi množičnega zavestnega in vsebinsko - idejnega pristopa študirajoče mladine k tej manifestaciji, ali z drugimi besedami, če ni ustrezne vsebinske priprave in razumevanja pravega pomena in vloge takšnih srečanj, ki niso in ne smejo biti izključno v funkciji tekmovalnih rezultatov, temveč v funkciji medsebojnega spoznavanja, zbliževanja in izpopolnjevanja, v funkciji pretakanja znanja in izkušenj ter skratka vzajemnega družbeno kulturnega osveščevanja. Glavno odgovornost in nalogo za utrjevanje te podlage nosijo predvsem šolniki in z njimi organizacije staršev. Dosedanja srečanja, najprej v Tolminu, predlanskim v Postojni, lani pa v Trstu, v priredbi klasičnega in znanstvenega liceja «France Prešeren», kljub neoporečnim organizacijskim uspehom niso povsem izpolnila tega pričakovanja. Najbrž predvsem zato, ker ni bilo zanje veliko idejne priprave. Kot rečeno, obsega spored srečanja športna in umetniška tekmovanja. Poleg ekip iz vseh višjih sred petih višjih srednjih šol iz Trsta ter skupna ekipa goriških šol. Med športnimi panogami bodo na sporedu tekmovanja v odbojki, košarki, nogometu, rokometu, streljanju, šahu in atletiki. Kot običajno, bo na sporedu slikarski ex tempore, poleg tega pa literarni natečaj, ki bo letos posvečen 100-letnici Cankarjevega rojstva. Dijaki se bodo zbrali ob 8.30, nakar si bodo v dopoldanskih urah sledila vsa športna in druga tekmovanja. Popoldne bo na vrsti kulturni spored. Predvidena je namreč kulturna prireditev, na kateri bodo najboljšim ekipam in posameznikom razdelili nagrade. Dijaki tržaških šol bodo odpotovali na srečanje s posebnim vlakom. Medtem pa se na vseh šolah nadaljujejo priprave. Posebno vrenje je med športniki, ki izpopolnjujejo svoje ekipe. poggvqh z oBcmsm svetovalcem kpi italom chiarionom Pomembne novosti v novem zakonu o pristojnostih rajonskih svetov UpravnO’teritorialna telesa bedo imela v nekaterih primerih tudi izvršilno oblast - Uova vloga vaških skupnosti flgODNJI PONEDELJEK BO SEDEL NA ZATOŽNI KLOPI Izredno zanimanje za proces Proti primariju prot. EspesHu Obtožen je, da je z anonimnimi pismi dolžil zdravnike predsednika bolnišnice številnih kaznivih dejanj na procesu govor o razmerah v tržaški bolnišnici? Bo Prihodnji ponedeljek se bo moral ! bi lahko mislili, da so resnična, a ..tržaškem sodišču zagovarjati | so se izkazala za povsem izmišije-ške . onkološkega oddelka trza- na. Nobenega dvoma ni bilo o avtor-jv bolnišnice, 46-letni prof. Sergio - Popito, rojen v Saluzzu pri Cu- r u .in bivajoč na tarsia 23. Opčinah, Ul. na. Nobenega dvoma ni bilo ju pisem, saj so dokazali, da jih je pisal dr. Esposito na svojem pisalnem stroju. Prav to je bil baje eden izmed glavnih razlogov za aretacijo. Znani primarij pa je ostal v zaporu le devet dni, saj so ga 12. marca izpustili na začasno svobodo. Med preiskavo pa so prišle na sce ■ rA lu ves«;u dan še druge okoliščine, ki so znat- ciahst in priljubljen na svojem I no poslabšale položaj prof. Esposita. vnem mDof„ ---- -- Preiskovalni scdnik je namreč u- gotovil, da je dr. Esposito pred šestimi leti izsiljeval openskega zdravnika prof. Lina in zahteval od nje- Bred dobrim letom, točneje 3. tea lanskega leta, je povzročila bii-Cija Prof- Esposita veliko raz-Jtfjenje v našem mestu, saj je bil tavnik znan kot dober in vesten Privenf™ P165*-.1-1- Preiskava, ki je Ca c - RspPsRa na zatožno klop, ko • ìe.zabela že septembra 1973, .I® tržaško državno pravdništvo cò T0 Ved Ptsem podpisanih Fran- kate?hmieŽiČf r Upali' V obtni Je te(taJ se neznani pisec ške ?V!d nekatere zdravnike trža-UD bolnišnice in nekatere člane beian-ne|.a sveta številnih kaznivih OdrvvJ' ^actnie takp pismo je bilo Pa -lano 2' januarja 1975, v njem (kaJe. Podpisani Pietro Argelati Miši; 6,16 80 u§ot°vili, da je ime izza “,eb°) obtožil primarija oddelka kasta l0tera.pii0 v centru za ra-Poverii 0lenja pr°L Torretta, da je radia .■ ■ zdravljenje s kobaltnimi čaj?no Ì]arni osebiu' - Jn° opravk . trdi, da Mar^l^mri* da je omenjeni pri- s ki «ima obi- m0 \ bpravka le s čiščenjem». Pis-Pacipm da Je zaradi tega neki . t umiL da je omenjeni f1 baveri bajprei trupio, nato pa ^led J neresnične vzroke smrti. beznan; mvimi dejanjL ki iih i® Giamm pisec naprtil zdravnikom Foghp assu’ D’Agnolu, Bisianiju in niško rjU, ^er predsedniku bolniš-baverieUS^anove c^v- Morgeriju, naj More Poneverbe, nenamerne u-korišri=P- r'van-ie uradnih aktov, iz-dbUge®1'16 službenega položaja in vaInf*S*<;a,va’ ki j° J6 v°dil preisko-bila (jrii ik dr- Sergto Serbo, je °dloku „a j1? zapletena. V svojem ga pet milijonov lir. Prof. Lin se je seveda nemudoma obrnil na policijo in o izsiljevalcu ni bilo ne duha ne sluha. Med posameznimi točkami obtožnice naj navedemo še posest orožja (med hišno preiskavo so pri prof. Espositu našli dva samokresa in tri naboje), in posest mamil: Esposito je namreč po pošti poslal prof. Linu dve dozi morfija, ki naj bi bili osnova za izsiljevanje. Skratka, obtožnica je zelo obsežna in razprava bo vsekakor zanimiva, še predvsem zato, ker bo verjetno prišlo na dan ozadje dogodkov v tržaški bolnišnici, o ka- Brez hujših posledic vročekrven izpad mladega južnjaka Prepir, ki ga je treba pripisati preveliki vročekrvnosti nekega južnjaka, se je na srečo končal brez hujših posledic. V nedeljo zvečer, malo pred polnočjo, so štirje Tržačani stopili iz restavracije na hipodromu pri Montebellu. Za njimi je zapustil lokal neki južnjak, 25-letni Giuseppe Spadaro iz Barlette, ki stanuje na hipodromu, kjer je tudi zaposlen. Ob odhodu iz restavracije je eden od štirih Tržačanov dejal z rimskim naglasom «pojdimo domov». To pa je razjezilo Spadara, ki je imel oponašanje rimskega narečja za žalitev in je zato napadel Tržačana. Nekaj časa sta se prerivala, nato pa je eden od ostalih treh Tržačanov, ki so dotlej prisostvovali prizoru, ločil oba mladeniča. Spadaro pa se ni vdal. Iz žepa je potegnil nož z 8 in pol centimetra dolgim rezilom in ga naperil proti skupinici Tržačanov, ki so se pognali v beg. Spadaro pa je enega od štirih — gre za 20-letnega Enrica Casertana — zadel in dvakrat zabodel v ps:. Na srečo pa je nož zadel ob re bra, saj bi bili v nasprotnem primeru sunki lahko smrtni. Na kraj so prihiteli karabinjerji, ki so Spadara aretirali in ga prepeljali v koronejske zapore pod obtožbo namerbe„-EOVz':-očitve telesnih poškodb in .nedovoljene posesti o-rožja. Casertana pa so pospremili v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga odslovili s pregno zo okrevanja v tednu dni. Dijak poškodovan na nogometnem igrišču Včeraj dopoldne so sprejel: na ortopedski oddelek tržaške bolnišnice 16-letnega dijaka Ruggera Regget-tija, k; se bo moral zdraviti 25 dni zaradi zloma v zapestju leve roke. Reggetti se je ponesrečil malo po 9. uri na nogometnem igrišču v Miljah, kjer je nastopal z ekipo Forti-tudo v tekmi proti nogometašem študentskega športnega združenja. Med Izglasovali so nov zakon, v katerem so točno opredeljene pravic,e in dolžnosti rajonskih svetov in v katerem je tudi določeno, da rajonske svete volijo občan: v mestih z več kot 40.000 prebivalci in tudi v vaseh, ki so v občinah z manj kot 40.000 prebivalci, če imajo v teh vaseh odločujočo oblast. Ker so po zakonu rajonski sveti lahko sestavljeni največ iz dveh petin članov občinskega sveta, bodo goriškj rajonski sveti sestavljeni iz 16 svetovalcev. Rajonski sveti bodo imeli po no vem pomembne pristojnosti, ki ne bodo samo posvetovalnega značaja, (obvezno sorejemanje mnenja o proračunu občinske uprave, o splošnem regulacijskem načrtu, o področnih načrtih itd.), pač pa bodo imeli tudi izvršilno oblast kar zadeva storitve izdajanja gradbenih dovoljenj, itd. Zakon gre v določanju pristojno sti rajonskih svetov še dalje ter določa celo možnost samostojnih pro računov ter uprave nekaterih storitev. Ob tako pomembnih spremembah, ki jih zakon vnaša v de-centrahVrana telesa, preko katerih naj prihajajo do izraza najbolj orist-na ljudska stališča, bodo morale občinske uprave sprejeti nove pravilnike o delovanju rajonskih svetov ter izvestj volitve članov rajonskih svetov istočasno z izvolitvijo občinskih svetovalcev. Kako naj bi se zakon izvajal v občini Gorica? O tem smo postavili občinskemu svetovalcu KPI v Gorici Italu Chiarionu nekaj vprašanj, da bi nam pojasnil stališče stranke. «V zvezi z novim zakonom priprav-liamo več predlogov, ki naj omogočijo, da se Gorica prilagodi novim zakonskim določilom. S tem v zvezi zahtevamo, da se preuči sedanji pravilnik ter popravi v smislu določil novega zakona. Z njim je zagotoviti samostojnost rajonskih Svetov ter ob ugotovitvi narodnostnih, kulturnih in zgodovinskih značTnosti tako razmejiti mestne četrt', da bodo po svojem obsegu čimbolj enovite in zaključene celote.» Kako naj delujejo rajonski sveti v sedanjem prehodnem obdobju, v času, ki nas še loči od novih volitev? «Komunisti se zavzemamo za demokratično razlago zakona ter predlagamo obnovitev sedanjih rajonskih svetov, ki naj delujejo do novih volitev.» ,Ali nam lahko podate oceno dosedanjega dela rajonskih svetov? «Rajonski-sveti So se izkazali kot nenadomestljivo sredstvo za vplivanje občanov na odločitve osrednjega oblastnega telesa. Delavni in odprti rajonski sveti so se uspešno vključevali v razpravo o proračunu .sedaj pa so v teku pogovori med občino in rajonskimi sveti o smernicah, po katerih bodo izdelali novi splošni re- gulacijski načrt. Naj dodam še to, da se po zakonu ustanavlja novo telo v mestnih četrtih to je skupščina volivcev, s katero se demokratična osnova še bolj širi ter zagotavlja slehernemu občanu pravico in možnost, da se neposredno vključuje v oblikovanje stališč o javnih zadevah.» Pomembno mesto odkazuje zakon vasem, ne le vasem v mestih nad 40.COC prebivalci, ampak tudi vasem v občinah pod 40.000 prebivalci. «Vasem v decentralizirani razdelitvi občin so zato odkazali pomembno vlogo, ker predstavljajo zaključeno celoto in ker se je prepogosto dogajalo,. da so vasi zaostajale v razvoju. S priznanjem tako pomembne teže tem najmanjšim teritorialno - upravnim enotam je hotel zakonodajalec odpraviti razlike med mestom in podeželjem, ki so imele za posledico večje zamudništvo v razvoju vasi. Dosedanja oblast je tudi pri nas pretirano skrbela za razvoj mestnega središča in pri tem zanemarjala potrebe okoliških vasi.» nepojasnjenih razlogov je izgubil oblast nad svojim fiatom 128 ter zavozil s ceste. Z rešilcem so ga najprej prepeljali v goriško splošno bolnišnico, nato pa so ga spričo njegovega resnega stanja odpeljali na oddelek za oživljanje v Videm, kjer so ga zdravniki sprejeli s pridržano prognozo. Včeraj zvečer se je pri Rupi na državni cesti, ki pelje v Trst, pripetila hujša prometna nesreča, katere žrtev je postal Tržačan Adriano Stocco z Reške ceste 56. Iz še Praznik vina v Brazzanu Za ljubitelje dobre kapljice so poskrbeli v Brazzanu, kjer so za konec tedna pripravili praznik vina. Praznovanje bodo začeli v petek, 23. t.m., zaključilo pa se bo v ponedeljek, 26. aprila. V okviru praznovanja so bodo zvrstile najrazličnejše prireditve: v petek tekmovanje v briškoli, s soboto nogometno srečanje veteranov in razstava psov, v nedeljo pohod na progo 10 km po okoliških gričih in razne družabne igre; v ponedeljek spet tekmovanje v briškoli. Seveda bo zvečer tudi ples. Delovali pa dobo tudi kioski z domačimi specialitetami in briškim vinom. Torej za vsakogar nekaj, če seveda ne bo računov prekrižal dež. V PRIREDBI MLADINSKEGA KROŽKA Nad 60 mladincev na prvem plesnem tečaju v Gorici Tečajnike je vodil Marijan Marolt iz Ljubljane Prejšnjo soboto se je v goriškem Dijaškem domu zaključil prvi nle-sni tečaj, ki ga je pripravil Mladinski krožek in katerega se je udeležilo več kot šestdeset mladink in mladincev iz mesta in okoliških vasi. Samo število udeležencev jasno dokazuje, da je tečaj popolnoma uspel, saj si ni nihče v začetku pričakoval takega odziva. Še posebno spodbudno pa je, da so se tečaja, ki ga je vodil strokovnjak na tem polju. Marijan Marolt iz Ljubljane, udeležili predvsem mlajši. Tečaj, ki je obsegal predvsem klasične plese, se je odvijal v desetih lekcijah. Poudarek na klasičnih plesih je bil za go-riške začetnike potreben predvsem zaradi tega, ker so si s tem pridobili osnovno znanje za razvijanje znanja na plesnem področju. Rezultat prvega plesnega tečaja je bil izredno zadovoljiv, kot so potrdib sami udeleženci, ki so naglasili željo po nadaljevanju te pobude. Zaradi tega so prireditelji sklenili, da bi letos jeseni nadaljevali z drugo stopnjo plesnega tečaja, ki bi obsegala bolj zahtevne plese, obenem pa bi mladinci imeli možnost izpopolniti svoje že pridobljeno znanje. Ob sklenitvi prve stopnje letošnjega tečaja so pripravili tudi tekmovanje nastopajočih. Parov na plesišču je bilo več. Zmagala pa je dvojica, ki sta jo sestavljala Suzana Saksida iz Gorice in Silvan Bevčar z Oslavja, ki sta prejela zlato značko in diplomo. Na drugo mesto sta se uvrstila Danila Kumar in Li vi j Rožič iz Podgore. tretja sta bila Dunja Nanut iz Štan-dreža in Marko Čubej iz Gorice. iiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiinniiiiimimiliU„u,i,iiniUJUi,mm,iiiiiiiiiiiniiin,,ninni,mm ČEPRAV JE NEKOLIKO MOTILO MUHASTO VREME Letošnji velikonočni prazniki f v vese/em razpoloženju Živahen promet na cestah in na mejnih prehodih . Gostinski obrati so imeli veliko dela . Nobenih večjih prometnih nesreč Tudi lettšnje velikonočne praznike je nekoliko motilo muhasto vreme, ki je marsikoga spravilo v slabo voljo. Vremenska ovira pa ni preprečila našim ljudem, da ne bi množično odšli na krajše izlete v naravo ter do zadnjega kotička napolnili gostilne in restavracije. Skratka lahko rečemo, da so prazniki potekli v znamenju veselega razpoloženja in da so se ljudje za nekaj dni «oddahni-Tj> od vsakdanjega življenjskega vrveža, Sama gospodarska in politična kriza, ki nas vedno bolj pesti, preprečila tako množičnega odhoda' občanov v' ražnč izletniške kraje. Taka je pač tradicija. Dokaz množičnega odhoda Goričanov smo imeli že v soboto, ko so na mejnem prehodu pri Rdeči hiši našteli nad 8.000 prehodov, kar vsekakor predstavlja svojevrsten rekord. Dolge kolone avtomobilov pa so se . . tekmo je nerodno padel in zadobil terih je pisal prof. Esposita. Gre za omenjeno poškodbo, dogodke, ki zanimajo prebivalstvo, | saj je tržaški tisk o njih že mnogo pisal. Doslej sta se prijavili dve zasebni stranki: prof. Lin (odv. Vinciguerra) in prof. Torretta (odv. Ac-catino). Na seznamu prič so poleg omenjenih dveh še profesorji Giam-musso, D’Agnolo, Bisiani in odv. Morgera. Kot smo izvedeli, vlada za proces izredno zanimanje in se bo v sodni dvorani trlo občinstva, tudi iz drugih italijanskih mest, kajti gre za eno izmed prvih velikih obravnav v zvezi s stanjem v bolnišnicah in s «samovoljnim po- Ženska laže ranjena pri prometni nesreči Pri prometni nesreči je včeraj za-dobila lažje poškodbe 47-Ietna Renata Gali por. Dapretto iz Ul. Caravaggio 14. Ko se je vozila pa Ul. Rossetti s svojim avtom fiat 1100 R, je iz še nepojasnjenih razlogov trčil vanjo za njo vozeči Gerlando Raimondi iz Bergama, ki je sedel za volanom svojega fiata èdO. Da-prettovo so sprejeli na nevrokirurški oddelek tržaške bolnišnice, kjer se bo morala zdraviti zaradi udarca *avlja d 0bt'ozn*c’ dr. Serbo ugo-: četjem» nekaterih primarijev, kot je . _____ Sv°jim b-3; ^ pro^' Esposita naprtil njihovo dejavnost označil sedanji ob- [ v glavo 3 dni, če ne bodo nastopile '"■m K°leg0m dejanja, o katerih toženec Sergio Esposito. komplikacije. "iiiiiimiiniiiiniiii,l(lllll|lillIml|llllllllIIllIII1I(lllI*in„,III„,„„„„|,„l„m,i,|,i|„|„„„,lll,llllllllllll|| TEKMOVANJE PRITRKOVALCEV v RORŠTU iiiiiiimiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiMimiiiiimiiuiuiiiiiiMiiiiuimiimiiiiiiitiiiiisiiiimiimtimiiiiiiiiii ŠAHOVSKE VESTI IZ NOVE GORICE Prizade vanje za razširite v šahe vskih tekmvmj na tri obmejne dežele Primorski šah praznuje prihodnje leto 30 let organiziranega dela vcerai Se je v p - Velikonočni ponedeljek Morri or®tu zbralo veliko ljudi. °stnica rf -Za^0, ker J® Lila v vasi d&u iriifr0 Pa ker so v vaškem zvo-dj® brp4L-\,°b .T6-30 prvo tekmova-dje tpii-rv,13 Pritrkovalcev. Včerajš-skUsno ..- ovanje je bilo nekako po-P°buda pPamo, da se bo ta lepa župnik ’ r J0 j® sprožil dolinski prihodniPri? ■ . nadaljevala tudi v Movanii^ kajR s tem izvirnim tek-150 Pritrknu°i zadovoljni vsi, ta-kovaki kot tudi poslušalci. Na tem prvem tekmovanju je nastopilo pet skupin, vsaka skupina je štela po tri pritrkovalce. Nastopili so pritrkovalci iz Bazovice, Boljun-ca, Boršta in dve skupini iz Doline. Posebna tričlanska komisija, v kateri so bili dirigenti glasbeniki Zorko Harej, Ingacij Ota in Pino Radole, je skušala nepristransko presoditi veščino teh umetnikov -zvonarjev. Po mnenju žirije je bila najboljša skupina iz Boljunca, nato približno na isti ravni so bile o-/ stale štiri skupine. Po končanem «koncertu» je bila v Krekovem domu kratka slovesnost, na kateri sta spregovorila dr. Harej in župnik Grmek, ki sta se zahvalila vsem tekmovalcem v upanju, da se bo prihodnje leto tekmovanja udeležilo še večje število pritrkovalcev. Čez leto dni bo tekmovanje v Bol juncu;, Nato so vse skupine prejele stekle-! področja Primorske in šestih s’penico domačega vina; sledila je za-! dročja Furlanije - Julijske ' krajine, kuska in ob kozarcu domače kap- j Sklenili so, da se liga v dosedanjem Ijice ni manjkalo veselja. M, M. I,obsegu obdrži, vključiti pa bi bilo Po skoraj trimesečnem tekmovanju je bilo zaključeno tekmovanje članov šahovskega društva Nova Gorica. Članski prvak je postal Anton Zucchiati, ki je dosegel 12 točk ali 86 odst. (kar je lep uspeh) in s tem drugo kategorijo; drugo mesto z 11 točkami je osvojil ing. Dušan Rusjan (potrdil je drugo kategorijo) tretje mesto Karl Stepančič, ki je tudi dosegel drugo kategorijo. Do konca tekmovanja je vzdržalo 15 igralcev, ki so redno tekmovali in pri tem pokazab potrebno znanje, saj so bile vse igre lepe in borbene, le malo je bilo remijev. Prvi štirje so prejeli pokale. Na hitropoteznem tekmovanju za april pa je osvojil prvo mesto Zucchiati pred Bajtom, Kragljem in Dornikom. V nedeljo, 11. aprila jé bilo v Postojni ekipno tekmovanje prvakov pri-1 morskih občin za pokal maršala Tita. Ob udeležbi petih občinskih ekipnih prvakov je bila prva ekipa iz Kopra, ki je nastopila tudi v najboljši postavi in dosegla 11,5 točke. Dni; go mesto so zasedli Novogoričani z 9,5 točke, pred Postojnčani, ki so zbrali 9 točk. Na seji Primorske šahovske zveze so obravnavali program dela šahovskih društev na Primorskem v tekočem letu. Ugotovili so, da se je registriralo letos 11 društev, ki imajo skupno 490 članov in skoraj 300 pionirjev in mladine. V teku pa je akcija, da se vključijo tudi tisti številni ljubitelji šahovske igre, ki stoje izven društev, a radi tekmujejo. Sklenjeno je bilo, da organizira vsako občinsko društvo za pionirje šahov-, dio šolo, kjer bodo mladi talenti pridobivali tudi teoretično znanje. Za takšen način dela je povsod veliko zanimanje. Ponovno so poudarili, da so občinski odbori za telesno vzgqjo dolžni bolj podpirati delo šahovskih društev, ker je šah, kot šport pri nas zelo množičen in priljubljen. Na seji so tudi razpravljali o «In-terligi», ki sicer poteka vsaki dve léti. ob udeležbi , šestih moštev ,.s treba vsaj še dve šahovski društvi iz obmejne Koroške, tako kot je v svoji prvotni zasnovi to tekmovanje bilo predvideno. Vsekakor pa je pomen teh tekmovanj izredno velik, saj povezuje tudi v športnem pogledu bolj tesno sosedne kraje in šahiste. Primorski šah praznuje prihodnje leto trideset let organiziranega dela. Za to priložnost pripravlja Primorska šahovska zveza knjigo o razvoju šaha in delu društev. Knjiga bo izšla prihodnje leto. Imenovan je uredniški odbor, ki mu načeluje tajnik PšZ Plesničar. B. F. Polaganje vencev 25. aprila Bivši partizani in prosvetni delavci bodo tudi letos, kot običajno, polagali v nedeljo, 25. aprila, vence pred spomenike padlim v NOB. Sekcije VZPI m prosvetna društva bodo akcijo izvedli skupno, kot v prejšnjih letih. Ob 8.45 bo zborovanje pred spomenikom na trgu v števerjanu, odtod bo, po polaganju vencev, avtomobilska kolona krenila v Pevmo, kjer bo svečanost ob 9. uri. V Podgori bo svečanost ob 9.30. Nato bo zbirališče ob 10.15 na trgu v števerjanu, odkoder bo kolona krenila na glavno goriško pokopališče, kjer bo svečanost ob 10.30. Na vseh krajih bodo poleg polaganja vencev tudi nastopi pevskih zborov. Prireditelji vabijo bivše partizane, svojce padlih in prosvetne delavce na te svečanosti. ustvarile tudi v nedeljo in včeraj, ko so se ljudje vračali domov. Veliko dela so imeli tudi policijski a-genti, ki so urejevali promet na glavnih gorisk'h cestah, še posebno v nedeljo je bilo veliko prometa. Na nekaterih cestah, denimo na tisti, ki pelje v Gradež, je prišlo tudi do zastojev. Na srečo pa nismo zabeležili večjih prometnih nesreč. V samem mestu pa so redarji imeli manj dela, razen v tistih urah, ko so ljudje odhajali m prihajali v mesto. «Otok za pešce» na glavnem korzu je tudi pripomogel, da je mesto za-dobilo drugačno obliko, kot je nismo bili navajeni. Kot smo že uvodoma rekli, so bile gostilne od doberdobskega Krasa pa do Brd nabito polne. V nekaterih krajih je pr?šlo celo do tega, da so morali ljudje čakati na vrsto, da bi dobili prosto mesto. Največji «naval» so na Goriškem zabeležili v nedeljo opoldne, ko je bila prava sreča dobiti prosto mizo v kakem lokalu. Veselo razpoloženje pa je v zgodnjih popoldanskih urah nekoliko pokvarilo vreme, ki se je nagnilo k slabemu. Po krajšem nalivu pa je izza oblakov spet pokukalo sonce. Večjih kulturnih ali rekreacijskih manifestacij v mestu in okolici ni bilo. Sami ljubitelji športa so bili v nedeljo prikrajšani, ker so vse nogometne ekipe nižjih kategorij počivale. Prav tako je bilo za košarko, saj se je prvenstvo že zaključilo. Tisti, ki so v teh dneh ostali doma, pa so se morali zadovoljiti s sprehodom po Korzu ter «obvezno» pavzo v kakem mestnem baru. Ž:vo je bilo tudi v letoviščarskih krajih, predvsem v Gradežu, kjer je bila nedelja nekakšen uvod v turistično sezono. Poleg gostov iz naše dežele so zabeležili prisotnost številnih avtomobilistov iz notranjosti I-talije. številni so bili tudi gostje iz Avstrije in Zahodne Nemčije. Kljub izredno gostemu prometu, nesreč skoraj ni bilo. Morda so k temu pripomogli organi cestne policije, ki so poostrili nadzorstvo. Verjetno pa so zalegla tudi opozorila za previdno vožnjo. Iz goriške bolnice so nam sporočili, da so v nedeljo sprejeli in pridržali na zdravljenju za 5 dni 70-letnega Desideria Visintina in prav tako 70-letno Olgo Sepulcri iz Folja-na. Poškodovala sta se pri prometni nesreči. pri številnih pobudah, ki so jih pripravili na Oslavju in v okobških vaseh. Bil je zvest bralec našega dnevnika, na katerega je bil naročen že od vsega začetka. Ob tej težki izgubi izrekamo družini in drugim sorodnikom naše iskreno sožalje. Na sedežu sindikata CISL v Gorici se je sestalo tajništvo pred kratkim ustanovljenega področnega sveta za Goriško. Obravnavali so u-mestitev posebnih študijskih komisij, ki naj .bi. pripravile gradivo, p katerem bi potem razpravljali v področnem svetu. Dogovorili so se za ustanovitev treh komisij in sicer za gradbeništvo in urbanizem, za zdravstvo in šolo ter za javne storitve. Komisije bodo takoj začele z delom, da bi zbrale potrebno gradivo. Kulturna istovetnost Furlanije - tema predavanja M. Lizzerà in G. Zigaine Že večkrat smo poročali o najrazličnejših manifestacijah za uveljavitev furlanščine kot jezika in za ovrednotenje furlanske kulture. Prejšnji teden smo pisali o zanimivem predavanju prof. Giovan-nija Frana v Palmanovi, kjer smo med drugim poročali o nerazumevanju oblasti do tega vprašanja. Kljub vsemu pa, med ljudmi in tudi med kulturniki v naši deželi, kakor drugod v državi, narašča zanimanje za furlanščino. Te pravične težnje so podprle tudi napredne politične stranke v deželi. želimo na tem mestu še posebej opozoriti na znanimivo predavanje, ki ga je za jutri napovedal gorišH krožek Rinascita. O kulturni istovetnosti Furlanije bosta govorila Mario Lizzerò in Giuseppe Zigaina, ki bosta tudi kritično ocenila dosedanje, največkrat zgrešene, ukrepe dežele na tem področju. Predavanje bo ob 20.30 v konferenčni dvorani hotela Palače v Gorici. Včeraj-danes iz gunskega matičnega urada ROJSTVA: Greta Petronio, Ka-rim Zuppan, Michele Scarpin, Stefano Raida, Francesco Stivanello, Davide Faganel, Luca Luisa, Roberta Zorat. SMRTI: 83-letni upokojenec Angelo Magi, 78-Ietni upokojenec Ivan Glešič, dojenček Fulvio Corazza, 88-letna upokojenka Giovanna Deana vd. Nardini, 81-letna upokojenka Ivana Lavrenčič vd. Gulič. OKLICI: delavka Mariarosa Co-petti in delavec Guido Simoniato, profesorica Anna Bisiach in uradnik Aldo Paolin, delavka Anna Santacroce in delavec Silvano Tomadin, frizerka Viviana Ipavec in brigadir Giustino Zappitelli, uradnica Rosanna Gon in lekarnar Fulvio Alesani, vrtnarica Maria Fajdiga in mehanik Romeo Passelli. POROKE: šivilja Annamaria Ven-tin in delavec Oscarre Covacig. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolò, UL 1. Maggio, tel. 73-328. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Ver-cSjev korzo 57. tel. 28-79. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiii!iiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiI1IliiHl|||,IIIItl,ll„l„llllllimilllll„ll|ll|||||l|||||m|1||||||||)I|| SESTANEK MED SINDIKATI IN OBRTNIKI Ustanovitev obrtniške cone za razvoj ustreznih dejavnosti Člani obrtniškega združenja podprli sindikalne zahteve Četverica opravila več tatinskih podvigov Umrl je Hilarij Primožič z Oslavja V nedeljo zvečer je v goriški bol-msmci v 79. letu starosti preminil Hilarij Primožič z Oslavija. Vest o njegovi smrti je globoko presunila vse, ki so ga poznali. Hilarij Primožič, ki je bil po po-klicu kmet, se je rodil 12. decembra 1897 v Števerjanu kot član številne družine. Ze v mladih letih se ie posvetil kmetovanju, najprej v števerjanu, kasneje pa je prevzel stričevo posestvo na Oslavju. Kot številni njegovi vrstniki je bil v času prve svetovne vojne na ruski fronti. V™tvi. se T® na Oslavju poročil z Mai-ijo Primožič. V tem času se je pokojnik udejstvoval tudi na kulturno prosvetnem področju. Bil je namreč član društva Soča z O-J sjavja, kjer se je posvetil dramski skupini m postal njen režiser. Konec prejšnjega tedna so se sestali predstavniki posoškega združenja obrtnikov, ki so včlanjeni v CNA, s predstavniki pokrajinske sindikalne federacije CGIL, CISL in OTL. Predmet razgovorov je zadeval pokrajinsko sindikalno platformo. Med razgovorom so predstavniki sindikatov podčrtali nujnost čimprejšnje uresničiteve sindikalnih zahtev. Predstavniki posoških obrtnikov pa so ugotovili, da mora država uvesti novo in prikladnejšo kreditno politiko ter znižati obrestno mero. Kar zadeva deželo, pa naj se ta prilagodi zahtevam obrtnikov po večjih in učinkovitejših investicijah na tem področju. V pogovorih je bilo poudarjeno, da morajo oblasti iz posebnega sklada, ki ga predvideva zakon o prosti coni, uporabiti del sredstev za goriško obrtništvo, obenem pa so se zavzeli za čimprejšnjo realizacijo avtoporta. Glavna tema pogovorov se je nanašala na ustanovitev goriške obrtniške cone. ki bi si kot glavno nalogo zadala uveljavitev krajevnega obrtništva. Kar zadeva pokrajinsko sindikalno platformo, so predstavniki obrtniškega združenja podčrtali, da jo bodo podprli. Platforma med drugim predvideva okrepitev prevozov ter njihovo publicizacijo, naložbe na gospodarskem in socialnem področju, oživitev krajevnega gospodarstva ter prizadevanja goriške pokrajine in občine za finansiranje zdravstvenega konzorcija ter kon- zorcija za prevoze. Ob zaključku plodnega sestanka so naglasili potrebo po priznanju večje avtonomije krajevnim ustanovam. Kino Gorica VERDI 17.15—22.00 «Bluff, storia di truffe e di imbroglioni». A. Celen-tano in A. Quinn. Barvni film CORSO 17.00—22.00 «Luna di miele in tre». R. Pozzetto, S. Casini. Barv-ni film. MODERNISSIMO 17.30-22.00 «L’uomo che volle farsi re». S. Connery in M. Caine. Barvni film. CENTRALE 17.00—22.00 « 005 matti; da Hongkong con furore». Igrajo: Chariots. Barvni film. \ UXORIA 17.00—22.00 «Bruce Lee, la sua vita, la sua leggenda». Barvni film. rr' v» v I rzic EXCELSIOR 16.00—22.00 «Colpo da un mibardo di dollari». Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «Culastrisce, nobile veneziano». Barvni film. Nova Gorica in okolica SOCA «Winetou», 2. del. nemški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Kalifornijski poker», a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Quo vadiš?», ameriški barvni film ob 19.30. V soboto zvečer je četverica vlomila v številna stanovanja v Ronkah, Tržiču in štarancanu in se polastila raznega blaga za približno milijon Med drugo svetovno vojno je bil lir vrednosti. Preiskovalci memjo, I pri narodni zaščiti ter član Rdečega da gre za izurjeno skupino ljudi., križa. Po končani vojni vihri se je Ne izključujejo niti možnosti da gre | Hilarij Primožič spet vrnil na kmeti za osebe, ki so jih ob priložnosti j jo. Svoje delo pa je znal dobro uskla velikonočnih praznikov izpust,h za diti z vaškim prosvetnim delovanjem nekaj dm iz zapora. ÌKot kulturni delavec je sodeloval Sporočamo žalostno vest, da nas je v 79. letu starosti za vedno zapustil naš dragi HILARIJ PRIMOŽIČ Pogreb bo danes, v torek, ob 12.30 iz goriške bolnišnice na pokopališče v Pevmi. Žalujoči: žena, sin, hčeri, vnuki in drugo sorodstvo Oslavje • Gorica • Grenoble - Beograd, 20. aprila 1976 PRIMORSKI DNEVNIK 4 20. aprila 1974 SPET 0 VARNOSTI IN NEVARNOSTI JEDRSKIH CENTRAL Tudi v Združenih državah izbruhnila «jedrska vojna» Na eni strani tisti, ki zagotavljajo varnost, na drugi tisti, ki jim gre za ohranitev človekovega okolja ■ Človek se bo pač moral sprijazniti s stvarnostjo WASHINGTON,, sredi aprila. — Vojna v zvezi z jedrsko energijo je zavzela že obseg prave jedrske eksplozije. Spor mnenj med tistimi, ki menijo, da je jedrska energija usodna za obstoj človeštva, ter med tistimi, ki menijo, da je jedrska energija tista slamica, na kateri se bodo rešili ljudje, če nočejo ostati v mraku ob zaustavljenih strojih traja že nekaj let, malone od tedaj, ko je začela delovati prva jedrska elektrarna. Najhujši, največji in najostrejši spopad v zvezi s tem se dogaja, seveda v ZDA. Ker bodo v letošnjem letu imeli v ZDA tudi predsedniške volitve, je ta sponad zavzel že politični obseg, je zado-bil že politični značaj. To ni nič čudnega, kajti Združene države Severne Amerike imajo zelo veliko jedrskih central, več kot katera koli dežela na svetu. Zato ni nič čudnega, če se v predvolilni kampanji ta tema obravnava kot hudo aktualna tema, posebno ker se določeni povsem kvalificirani krogi zavzemajo že za prekinitev gradnje novih jedrskih central. Tisti, ki se zavzemajo za prekinitev gradnje jedrskih central o-pirajo svoje zahteve na določene «argumente», ki govorijo za ohranitev človekovega okolja. V teh krogih se trdi, da jedrske centrale ne zagotavljajo varnosti. Ti ljudje se sprašujejo kaj bo, če pride v neki centrali do eksplozije ali tudi do večjih okvar. Nadalje se v teh krogih sprašujejo, kam naj človek odlaga radioaktivne odpadke, radioaktivni pepel. Tudi strokovno kvalificirani ljudje menijo, da «skladišča» za "adioaktivne odpadke niso dovolj varna. Kot svoj skrajni argument proti jedrskim centralam pa omenjajo tudi možnost, da bi teroristične organiza-cije mogle ukrasti radioaktivne snovi, gorivo ali odpadke, da bi z njimi izsiljevale vlade, družbe, skratka človeštvo podobno kot počno danes tiste skupine teroristov, ki ugrabljajo letala. Vrhu tega se v teh krogih zatrjuje, da dežele, ki razpolagajo ali ki gradijo jedrske centrale, lahko izde lajo tudi atomsko orožje. Ameriško javno mnenje je precej nezaupljivo do strokovnjakov, ki so zaposleni v jedrski energiji. To so osnovni argumenti tistih, ki se borijo za to, da bi prenehali z gradnjo jedrskih central v ZDA. Na drugi strani tega spora so tisti, ki jim je na skrb: nadaljnji razvoj v zmogljivostih za proizvodnjo električne energije. Znano je, da Združenim državam kljub o-gromni proizvodnji električne energije te primanjkuje in da se bodo zadevne razmere še poslabšale, kolikor ne bodo pospešili gradnje jedrskih central. To pa je tudi eden njihovih osnovnih argumentov, ko zagovarjajo gradnjo novih zmogljivosti. Pri tem pa dodajajo, da bi ZDA mogle izgubiti tekmo v ustvarjanju energetskih zmogljivosti, podobno kot so izgubile bitko pri gradnji nadzvočnega letala, ko se niso hotele spustiti v tekmo z Angleži in Francozi, ki so si izdelali letalo «concorde», ter s Sovjeti, ki so si zgradili svoje letalo «TU-144». Ko ugotavljajo to, strokovnjaki podčrtujejo tudi ustrezni politični moment, to se pravi izgubo prestiža v svetu, kar za «supersilo» ZDA veliko pomeni. Res je, vsi argumenti tistih, ki menijo, da bodo rešili človeštvo, če se gradnja jedrskih central ne nadaljuje, se ne morejo pobiti. Ena jedrska centrala more obratovati približno 30 let. In kaj z njo potem? Torej ne gre le za pepel in druge radioaktivne odpadke. Gre tudi za centralo kot takšno, k; se iztroši, izrabi, njena radioaktivnost pa se ohrani še dolgo dolgo, v tisočletja. Ker doslej še ni dotrajala nobena jedrska centrala, strokovnjaki le u-gibajo, kaj se bo z dotrajano centralo storilo. Strokovnjaki zagotavljajo določeno varnost, vendar vedno obstaja določeni «če». Hkrati pa prav ti krogi menijo, da je varnost jedrskih elektrarn stokrat večja kot jo nudijo razne druge dejavnosti industrijsko visoko razvite dežele. Znano Rasmusse-novo poročilo govori, da bo žarče-nje jedrskih elektrarn leta 2000 skrajšalo povprečno življenjsko do- bo za 30 minut, vtem ko kajenje skrajša kadilcu življenje za 10 let, nekadilcu, ki živi v družbi kadilcev, pa za 5 let, življenje v mestu se v razmerju z življenjem na podeželju skrajša za pet let itd. Kar pa zadeva možnost terorističnega napada na jedrske elektrarne in na skladišča jedrskega goriva oziroma radioaktivnih odpadkov in morebitno izsiljevanje človeštva ali določene skupnosti z njimi je to stvar državne varnosti. Če pa ameriška družba ne more zagotoviti te varnosti, podobno kot je ne morejo družbe nekaterih drugih držav, temu ni kriva jedrska tehnologija, temu je kriva družbena ureditev. Isto velja tudi za širše geografsko območje, dokler so ZDA dobaviteljice goriva vrsti držav, ki še ne razpolagajo z lastnimi proizvodnimi zmogljivostmi jedrskega goriva. S tem v zvezi je bil že sestavljen tudi seznam tistih dežel, katerim bi ZDA ne smele dobavljati jedrskega go~iva in tudi ne tehnologije za gradnjo central. Sicer pa kaže, da je bistvo tega vprašanja predvsem v nezadostnem poznavanju tehnologije. To velja še posebej za široke ljudske plasti, katerim strokovnjaki lahko na en ali drug način prikažejo dejansko stanje, v smislu izredne varnosti, ki da jo predstavljajo jedrske centrale, ali pa tudi v smislu neverjetne nevarnosti ,ki da tiči v gradnji jedrskih central. čeprav smo pred nedavnim zabeležili mnenje francoskih strokovnjakov in francoske javnosti, ki se izreka proti pospešeni gradnji jedrskih central in smo se s tem postavili na stran tistega dela znanstvenikov, ki so proti gradnji jedrskih central, smo danes hoteli prikazati še mnenje širše ameriške javnosti, posebno zato, ker predstavljajo ZDA, kot smo že v začetku rekli, najmočnejšo jedrsko silo na svetu, pa čeprav so v jedrski tehnologiji Sovjeti Američane prekosili, to pa zato, ker se jim ni toliko mudilo kot Američanom in so zato v tem času izboljšali svojo tehnologijo v primerjavi z ameriškimi prevnetimi praktiki. JUTRI ZVEČER V «GALLUSOVI DVORANI» KONCERT ŠTIRIH VIDEMSKIH FLAVTISTOV V sredo zvečer bodo v «Gallusovi dvorani» nastopili (od leve) Giorgio Marcossi, Mariarosa Trinci. Simonetta Pagani in Luisa Sello iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii iiiiiiiiiiiii*iiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiKiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB IZ PREDAVANJA DR. M. KORŠIČA Pomorska preteklost Slovencev Pomorska dejavnost se je na našem področju razmahnila razmeroma pozno Kaj je vplivalo na to, da so bila zadnja stoletja bolj razgibana in bogata Moj prikaz pomorske preteklosti Slovencev je kratek in sintetičen, ker zajema samo bistvene u-gotovitve in razmišljanja, kolikor so potrebna za poznavanje razlogov relativno naglega in dinamičnega razvoja pomorskih dejavnosti v Slovemji po drugi svetovni vojni. Ko smo prebirali našo strokovno zgodovinsko literaturo, smo ugotovili, da nismo do sedaj posvetili zadostne pozornosti naši pomorski preteklosti in da je potrebno raziskati še marsikaj, da dobimo popolnejšo sliko prizadevanja naših slovenskih prednikov, da bi se vključili v pomorsko gospodarstvo. To bo zanimiva in hvaležna naloga, ki nas bo spodbudila k še večjemu angažiranju na tem razgibanem področju človekove dejavnosti. Če pogledamo v preteklost, u-gotovimo, da se je na obali, kjer prebivajo Slovenci, kje bolj in kje manj pomešani z italijanskim narodom, pomorska dejavnost razmahnila šele od sredine 16. stolet- ja, ko so Habsburžani v duhu mer-kantilistične politike začeli uveljavljati morsko pot, ki se je preko slovenskega in hrvatskega o-zemlja povezovala z velikim podonavskim bazenom. Leta 1701 Leopold I prepove, da bi v Trstu natovarjali blago na tuje ladje, če je bila v pristanišču na voljo tržaška ladja. Leta 1717 Karel VI razglasi svobodno plovbo po Jadranu. Leta 1719 Trst in Reka postaneta svobodni pristanišči. K uveljavitvi te politike je pripomogel neizprosen padec Benetk, ki so vse do tedaj gospodarile na Jadranu, oziroma z vsemi silami skušale braniti svoj pomorski monopol vsaj na tem morju, ko se je pomorska dejavnost usmerila na Atlantik. Leta 1797 je izginila Beneška republika. Od tedaj se začne nagel vzpon tržaške in reške pristaniške dejavnosti, ladjedelstva, čezmorske trgovine in drugih dejavnosti, povezanih z morjem. Leta 1857 začne delovati Južna železnica, ki je imela velik vpliv na gospodarski razvoj Slovenije, Sežana, ki je bila do zadnje vojne le malo večja vas, se je posebno zadnja leta razvila v manjše mestece. Na eni strani vasi, v smeri proti Lipici se je zgnetlo veliko enostanovanjskih hiš, na drugi strani, za tovarnami pa se vrstijo vedno novi in novi stanovanjski bloki, ki jih kaža naša slika. V ospredju vidimo del novega otroškega vrtca in in n n miti iiiiiiiiiiuii i mi n um n m im um iiiiiiiii iiiiiiiuii iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii m n n im mi um iitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii m iiiiiiiiiiiii iii iiiiiiiiiiiiiiitiiiii mili mi Marko Jelnikar: POMAGAMO VAM VRTNARITI Kot pove že sam naslov knjige POMAGAMO VAM VRTNARITI, imamo pred seboj novo knjigo, posvečeno vrtovom in delu na njih. V času, ko smo se zapirali v betonske bloke in hodili po asfaltiranih cestah, nam narave ni bilo dosti mar. Kvečjemu smo se zatekali v parke. Danes pa se spet umikam v naravo, spoznavamo koristnost zdravega, prijetnega ter naravnega okolja, hočemo živeti v malih hišicah, umaknjenih od mestnega hrupa, sredi vrtov in zelenja. ob tem pa se razvija že cela znanost, ne samo kako gradimo prijetne hiše, temveč kako urejamo njihovo okolico in vrtove. Pred leti Slovenci skorajda nismo imeli knjige, ki bi nam pomagala pri tem. Danes pa se že lahko pohvalimo z vrsto knjig, ki so bile tudi deležne velikega zanimanja. Vedno novo povpraševanje po dobrih tovrstnih delih pa je dalo tudi pobudo, da sta za- ložbi Kmečki glas in Cankarjeva založba skupaj izdali knjigo domačega strokovnjaka, posvečeno vrtovom, cvetju, drevju, urejanju okolice, načrtovanju vrta in podobnem. V knjigi, ki jo je napisal Marko Jelnikar, je govor o ureditvi vrtov, o načrtovanju, o pripravi zemljišča, zasajanju drevja, grmičja, o gojenju cvetja, o setvi, pletvi, razmnoževanju, cepljenju, gnojenju, zalivanju in. podobnem. Prijatelj narave in vrta, ki sam nima ustreznega strokovnega znanja, bo v novi knjigi našel dosti strokovnega gradiva, koristnih nasvetov dosti idej, pa tudi izredno mnogo lepih barvnih podob, ki kažejo, kako naj si človek uredi prijeten vrt in okolje, ki mu vliva veselje do življenja, ga pomirja in daje no-1 vih vzpodbud za delo. Knjiga Pomagamo vam vrtnariti ima več poglavij. Prvo nosi naslov Vrtne ureditve, drugo pa govori o poteh, stopniščih, ograjah in drugih vrtnih elementih. Opravila v vrtu so obravnavana v samostojnem poglavju, spet posebej so obdelane sobne rastline. Zelenjavni vrt in njegovi problemi so obdelani posebej, prav tako okrasne rastline. Na koncu knjige je koledar najpomembnejših opravil v posameznih mesecih, na vsaki strani pa so fotografije in risbe, ki ponazarjajo obravnavano snov. Izredno številne so barvne priloge cvetja, rastlinja in okolja. Tudi te so prispevek domačih avtorjev, tako da mm cela knjiga izzveni kot tehten domač prispevek k hortikulturi. Res je sicer, da se v strokovno plat knjige ne moremo spuščati, vendar lahko zaupamo dvema tako uglednima slovenskima založbama, da sta izdali dobro in lepo ter koristno knjigo. Že površen pregled knjige nas o tem takoj prepriča, verjeti pa smemo, da bo vse koristnike knjiga tudi res zadovoljila. Sl. Ru.. ker so se ob njej razvila glavna industrijska središča. Če opazujemo razvoj pomorstva v svetu, opažamo dve osnovni silnici: Pri eni je mesto na obali tisto, ki s pomorskimi pobudami svojega prebivalstva širi svoj vpliv na zaledje (primer Hanseatska mesta ob Severnem morju in Baltiku). Pri drugi pa je zaledje tisto, ki pri svojem ekonomskem razvoju sili na morje. V našem primeru je v pretaklosti prevladovala druga navedena silnica.' Zgodovinarji pomorske preteklosti tržaškega zaliva so skoraj enotni v ugotavljanju, da prebivalci obale od Soče do Dragonje pa nàj so bili Slovenci ali Italijani, niso poznali večjih poniorskih pobud, dokler jih ni pritegnila avstrijska pomorska politika. Ne moremo reči, da so bili vzroki ja to v zadevni naklonjenosti ali bolje nenaklonjenosti prebivalstva, saj najdemo v zgodovinskih virih že od 14. stoletja dalje dokaze o pomorski dejavnosti posamez-j nikov. Tako so za nas izredno za-I nimivi podatki o slovenskih trgov-j cih iz Primorske in kranjskih de-I žel, ki so opremljali ladje v Trstu Ì in celo v mestih, ki so bila pod ! beneško oblastjo, torej politično odrezana od zaledja. Vzroki za odsotnost vččjih pomorskih pobud so v političnih razmerah, to je v beneškem monopolu, ki je vso j pomorsko dejavnost osredotočil — j prekomorsko ladjevje, arzenale in trgovino — v Benetkah. Avstrija, ki je bila v bistvu kontinentalno usmerjena dežela, se je pri svojem pomorskem razvoju o-pirala na pomorske izkušnje prebivalcev obale, ki je bila pod njeno oblastjo od Benetk do Črnogorskega primorja in tudi pripadnikov drugih narodnosti. Med ljudmi, ki jih je pritegnil Trst, so bili tudi številni podjetniki, pomorščaki ali trgovci iz Hrvatskega primorja, Dalmacije in Črne gore. Začeli so prihajati sem proti koncu 19. stoletja, ko so njihove jadrnice dobile nepremagljivega tekmeca v parnikih. Paroplovba zahteva vse drugačno organizacijo kapitala in dela kot plovba z jadrnicami, na katerih je slonela tradicija naših primorskih mest. Samo v Trstu in na Reki je bil na razpolago kapital, ki je omogočal razvoj plovbe, pomorske trgovine in obmorske industrije. V kakšni meri so se Slovenci tedaj vključili v pomorsko gospodarstvo? Preden odgovorimo na to vprašanje, moramo ugotoviti, da je osrednja Slovenija kot geografska celota izredno ugodno povezana z morjem prek postojnskih vrat, ki so najbolj zložen prelaz čez Alpsko in Dinarsko gorovje, od morske obale v smeri srednjeevropskega prostora. Od vzhodnih meja Slovenije do morja v Tržaškem in Reškem zalivu je komaj nekaj nad 200 km. Zato je v odnosu do morja majhna mentalitetna razlika v ljudeh, ki živijo ob morski obali in tistih, ki živijo v dolinah Save in Drave. Zato najdemo med lastniki ali solastniki lesenih jadrnic v drugi polovici prejšnjega stoletja imena podjetnikov iz vse Slovenije. Skupno so imeli 52 e-not za dolgo plovbo, 15 za veliko obalno plovbo in 8 za malo obalno plovbo. Vpisane so bile v Trstu, na Reki. v Benetkah in v Roviniu. Slovence zasledimo od 70 let prejšnjega stoletja dalje tudi kot lastnike ali solastnike železnih jadrnic in parnikov. Poznamo le zasebne ladjarje ali pa člane karatnih skupnosti, ne vemo pa, koliko slovenskega kapitala je bilo v anonimnih delniških družbah, ki so imele v rokah večino avstro-ogrškega trgovskega ladjevja. Vemo samo za imena posameznikov, ki so bili pomembni delničarji nekaterih družb, kot na primer Kornelij Gorup pri Kozuličevi Austro - Americani in Peter Mašera pri Navigazione Libera Triestina. Slovenci torej nismo zapustili slavnih imen v avstrijskem in ogrskem pomorskem kapitalističnem podjetništvu. Zgodovinsko pa je zanimiva ugotovitev, da je bilo najmočnejše podjetje, ki je po sporazumu Trumbič - Bertolini iz 1920. leta pripadlo kraljevini SHS, po načelu nacionalne pripadnosti kapitala bila Oceanija, ki je bila ustanovljena 1917. leta na pobudo skupine slovenskih gospodarstvenikov iz Trsta (dr. Starè) in s pomočjo tržaške podružnice Živnost-jenske banke in Jadranske banke. Družba je imela 13 ladij s skupno 28.000 BRT. To je bilo nekaj več kot 1/4 začetne trgovinske tonaže bivše jugoslovanske kraljevine. Pri tem statistika beleži samo ladje nad 50 BRT. Zares škoda, da sedež podjetja ni bil prenesen v Ljubljano ali vsaj na Sušak, kjer bi slovenski kapital morda o-hranil večji vpliv kot pa v beograjskem sedežu. Med obema svetovnima vojnama se Slovenci nismo vidno uveljavljali kot ladjarji (ladjar je o-seba, ki opremi lastno ali tujo ladjo), ker je bil večji del Slovenije z rapalsko mejo politično odrezan oj morja, Primorska pa je doživljala svojo tragično usodo pod fašizmom. Pobude, da bi Slovenijo preko Dolenjske nribli-žale Sušaku so naletele na gluha ušesa v Beogradu, pa tudi slovensko meščanstvo ni bilo Kdove kako prodorno. (Nadaljevanje sledi) Iz umetnostnih galerij Mihaela Velikonja in njena naiva Zanimanje za umetnost slikarjev naivcev, ki se je pričelo s pojavom del jugoslovanskih naivcev v evropskih galerijah, se nadaljuje tudi vsa zadnja leta. V mestih Italije in drugih dežel se množijo slikarji, ki slikajo na sleklo živobarvne prizore kmečkih idil. Je pa med njimi mnogo takih, ki so pred tem bili vse kaj drugega. Vpraševali smo se torej, kako to, da slikanje na steklo v Trstu ni našlo odmeva. Odgovor na to vprašanje nam daje sedaj Mihaela Velikonja, ki ima svojo prvo osebno razstavo v baru Costa v Drevoredu • XX. septembra. «Potrebovala sem — pravi — leta. predio sem se kot samouk priučila težavnemu slikanju na steklo», čeprav živi Velikonjeva že leta v Trstu jo moremo prištevati kar med pristv.e naivce, saj niha med Trstom in Ajšovico pri Novi Gorici, kjer se njeni ukvarjajo s cvetličarstvom. Kmečka idila ji torej ni skrivnost. Posreči pa se ji uporabljati to na steklih z navdihom močnega občutja^ ženskosti in. prefinjenih barv, čeprav dekorativno uglašenih. kot je pac značilno za naivce. Dosledna si je tudi v frontalno-sti, v risbi bitij in v marljivi minucioznosti detajlov ter, seveda. tudi statičnosti celotnih zasnov čeprav režejo nebo velike lastovke v sliki, ki je bila nagrajena na nedavnem «ex tempore» za Jožefovo. Mi pa bi raje dajali prednost slikam, kot so «Pastir», «Vas v dolini» in še tisti s fantičem in ptičem velikanom pred njivo s sončnicami. Milko Bambič V okviru prireditev, ki jih šola Glasbene matice organizira kot zunanji odraz ali dopolnilo svojega glasbeno-pedagoškega dela, bo jutri, v sredo zvečer v «Gallusovi dvorani» v Ul. Ruggero Manna koncert mladih flavtistov iz Vidma. Nastopili bodo štirje gojenci tamkajšnjega glasbenega zavoda «Jacopo Tomadini»; vsi štirje se učijo na oddelku za prečno, flavto, na katerem je stalni profesor znani tržaški slovenski flavtist Miloš Pahor, ki ga poznamo s solističnih nastopov, kot člana dua Pahor - Slama ter kot člana in animatorja Tržaškega baročnega ansambla. Na oddelku za, flavto videmskega glasbenega zavoda študira dvanajst gojencev, kar pomeni, da je oddelek polno zaseden: sploh je tam zanimanje za študij flavte precej veliko, saj je zadnjih nekaj let kandidatov za vpis mnogo več kot je razpoložljivih mest v oddelku. Mladi flavtisti iz Vidma, ki bodo nastopili v «Gallusovi dvorani», so Giorgio Marcossi, Simonetta Pagani, Luisa Sello in Ma-. riarcsa Trinci. Prvi trije se pripravljajo na diplomo, zadnja pa je v petem letniku. Naj dodamo še, da so ti flavtisti že nastopala in sicer na produkcijah gojencev glasbenega zavoda «Jacopo Tomadini», a da je nastop v Trstu njihov prvi javen koncert. Spored koncerta “je zanimiv, ker bomo slišali vrsto nepoznanih skladb za same flavte in sicer v kombinacijah za dve, tri in štiri flavte. Najprej bo na sporedu Sonata v F duru za tri flavte Josepha Bodina de Boismortiera, francoskega skladatelja iz prve polovice 18. stoletja, ki je večino skladb posvetil prav flavti (ali flavtam). Sledila bosta Allegro in Menuet Ludwiga van Beethovna, edino delo, ki ga je veliki mojster (v mladih letih) posvetil zasedbi dveh flavt. Danes malo zndni. a za življenja visoko cenjeni avstrijski glasbenik Kari Ditters von Dittersdorf iz druge polovice 18. stoletja je na sporedu z Nokturnom za štiri flavte. Posebna zanimivost na sporedu tega kon certa bo Suita za dve flavti sodobnega slovenskega skladatelja Vladimira Lovca: skladba, napisana sicer v izvirniku za dve kljunasti flavti, bo doživela v sredo prvo javno izvedbo: sledil bo Dialogo angelico za dve flav ti, ki ga je napisal Goffredo Patrassi, eden najuglednejših sodobnih italijanskih skladateljev. Kot sklepno točko sporeda bomo poslušali Sedem plesov za štiri flavte Hansa Ulricha Staepsa, niz sedmih skladbic, ki nosijo naslove po različnih piskalih jb REŠITEV KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Marlon Bran do, 11. itak, 12. Brera, 13. rok, 15. kat., 16. Be, 17. A.M., 18. nerad, 20. Bor. 21. zaliv, 22. mat. 23. At, 25. bis, 26. borec, 28. rabin, 30. Bet, 31. R.O., 32. bit, 33. kalij, 34. tok, 35. dativ, 36. UN 37. R.R., 38. kar, 39. dno, 40. Komen, 42. Peci, 43, travel agency. NAVPIČNO: 1. MIR AMAR, 2. atom, 3. rak, 4. L.K., 5. N.B:, 6. brkav, 7. Read, 8. Art, 9. na 10. oder, 14. pelin, 16. Boter, 18. nabit, 10. ris, 20. bar, 22. motiv, 24. Tabor, 26. Belin 27. Connery, 29, bik, 30. bat, ' 33. Karel, 34. TRST, 35. dame, 36. Unec, 38. kov, 39. den, 40. K.A., 41. Na, 42. P. E. TOREK, 20. APRILA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 Poljudna znanost: Od evke do neskončnosti 12.55 Črno-belo 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Tečaj nemškega jezika 16.45 Program za najmlajše, risanka 17.00 Srečanje z živalmi 17.15 Ihtavi, simpatični Braccio di Ferro. Štiri risani filmi 17.40 Tedenska oddaja za mladino: Prostor 18.15 Poljudna znanost: Veliki poveljniki v drugi svetovni vojni: ROMMEL 18.45 Nabožna oddaja 19.05 Srečanje z Rinaldom Sbasto 19.28 Kratke vesti dnevnika št. 1 19.30 Kronike in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.45 KRALJICA DIAMANTOV Idejo in scenarij- za nadaljevanko z gornjim naslovom sta pripravila Peter Berneis in Karl Willschrei. Delo je režiral Gordon Fleming. Gre za delo, ki prikazuje čudne razmere v mednarodnih krogih, ki se ukvarjajo z razpečavanjem diamantov. Pravzaprav se bo gledalec srečal s predstavniki velikih družb, ki se ukvarjajo s prodajo diamantov, ter s predstavniki tistega podzemlja, ki s temi družbami tekmujejo v razpečavanju diamantov med Južno Afriko in Evropo. Nadaljevanka bo imela šest nadaljevanj. V njej nastopajo mlada, lepa Nadine, ki je vezana s tolpo tihotapcev. Njen prijatelj je Albert, Martin pa je bogat industrialec, ki pa se tudi ukvarja z nepoštenim razpečavanjem diamantov. Harrold pa je predsednik velike družbe, ki se ukvarja z iskanjem in kopanjem diamantov. Prva prigoda v vrsti, ki jih obsega nadaljevanka, se začne v Afriki, kjer skuša Nadine spraviti čez mejo osem diamantov, pa jo ujamejo . . . 21.55 Velike bitke iz preteklosti: Tokrat bodo prikazali tako imenovano Dardanelsko bitko iz prve svetovne vojne. Pravzaprav ne gre le za enkratni spopad. Drugi kanal 17.30 Razprava o 59. kolesarski dirki po Italiji 18.00 Oddaja za gluhoneme 18.10 Nove abecede 18.30 RUBRIKE DRUGEGA DNEVNIKA 19.00 Kratke vesti dnevnika št. 2 19.02 Arhivni primeri: DISINTERESIRANO PRIJATELJSTVO 19.30 DNEVNIK ŠT. 2 — ODPRTI STUDIO 20.45 VČERAJ IN DANES 22.00 TV DNEVNIK ŠT. 2 — DOSSIER: dokument tedna JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.10, 10.00, 11.05, 14.10, 16.00 TV ŠOLA: Čedo Priča, Sovjetska zveza, Računstvo, Ruščina, TV vrtec, Mehkužci, Glasbeni pouk, Psihologija itd., itd. 17.20 Vrtec na obisku: Kaj ve ciciban o prometu 17.45 Papirnati mesec, serijski film 18.00 Obzornik 18.15 Ne prezrite 18.45 Narodna glasba ’ 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Mi med seboj: Brkini, včeraj, danes, jutri Brkini so nerazvito območje, ki je razdeljeno na tri občine, ker spadajo Brkini sicer prvenstveno pod ilirsko Bistrico in Sežano, pa tudi pod Postojno. Brkini so bili nekoč zelo pomembno sred šče narodnoosvobodilnega boja in so dali 1000 partizanov. In to področje, ki je po osvoboditvi dolgo let dremalo, se sprf prebuja. Brkinci se zavedajo, da se bodo izvlekli iz zaostalosti le, če bodo sami prevzeli pobudo, seveda pa jim bo potrebna pomoč treh občin, v katere spadajo, pa tudi. širše slovenske 4wnosti, konkretneje republike. V tem smislu že nekaj časa deluje skupen odbor, ki koordinira akcije, ki usklajuje posamezne programe in nadzoruje njihovo izvajanje, 21.05 A. Huxley: KONTRAPUNKT ŽIVLJENJA Druga epizoda angleške-barvne nadaljevanke Da bi laže razumeli današnje nadaljevanje, bomo navedli kratko vsebino prejšnje: Na povratku v Anglijo se Philip Quarles odloči, da bo napisa1 roman o svojih prijateljih, ki trenutno prisostvujejo glasbenemu večeru. Njegov svak B dlake se je naveličal ljubice Mariorie in se zaljubil v Lucy. Njegov oče, slikar John, se nerad sprijaznI z dejstvom, da se stara. Lord Tantamount dela čudne poskuse v svojem laboratoriju, pri čemer mu pomaga asistent IllidS6, Oba se pridružita družbi, ko prispe,še nov gost in sicer Everaro Webley, ustanovitelj bratovščine britanskih svobodnjakov, k: ga komunist Illidge močno sovraži. DNEVNIK 21.50 19.30 20.15 20.30 21.55 Koper — barvna Odprta meja SLOVENSKA ODDAJA O ZAMEJSKIH SLOVENCIH DNEVNIK Hotel Adlon Film je režiral Joseph van Baky, v glavnih vlogah nastopata Nadia Tiller in Sebastian Fischer. S poti po Afriki, dokumentarna oddaja TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15, Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Glasbila; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.50 Mr. Bunch in njen ansambel; 19.10 Ustvarjalec pred mikrofonom: Milko Bambič: 19.20 Pravljice. pesmi in glasba za najmlajše; 20.00 šport; 20.35 Prvo in drugo dejanje Verdijeve opere Otello; 21,45 Glasba za lahko noč. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Klavirske skladbe; 9.00 Folklorna glasba; 9.15 Melodije; 10.00 Z nami je; 10.15 Ansambel La vera Romagna; 11.15 Na sporedu je orkester; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Mladina pred mikrofonom; 14.35 Polke, valčki in mazurke; 15.30 Pevski zbor; 15.45 Poskočne; 16.45 Domači ansambli; 17.00 Program za mladino; Na osnovni šoli v Vipavi; 18.00 čarobna godala; 18.35 Domači pevci zabavne glasbe; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Nesmrtne melodije; 20.45 Lahka glasba; 21.35 Tržaški trio; 22.00 Domača diskoteka. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Po- ročila; 8.30 Jutranje popevke; Vi in jaz; 10.00 Posebna reporta; ža; 11.00 Drugi zvok; 12.10 Četrti program; 13.20 Program iz Brazilije; 14.05 Malo satire: 15.30 Pl°st--e za mladino; 16.30 Popoldansko srečanje; 17.05 Radijska priredba; 17.25 Simfonična in operna glas' ba; 19.30 Koncert; 20.20 Ponovno na sporedu z Ombretto Colli: 21-lD Radijski oder; 22.20 Popevke. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 19.00 Poročila; 6.50 Beseda na danari dan; 8.10 Glasbena matineja. "■ 0 Radijska šola: Partizanska mia dinska pesem; 9.30 Iz glasbeni! šol; 10.15 Kdaj, kam, kako in .^. čem?; 10,45 Turistični napo»' 11.03 Promenadni koncert; Popevke brez besed; 12.30 Km tijski nasveti; 12.40 Po don3f,Cm 13.30 Priporočajo vam. ■ ' Skladbe za mladino; 14.40 P,- ti s kitaro; 15.45 «Vrtiljak»; lb-Dr. Stojan Jeretin: Intenzivna ga; 17.00 Aktualnosti; 17-20 Om . naših solistov; 18.05 V torek na denje!; 18.35 Lahke note; ^ Minute z ansamblom Francija barja; 19.50 Lahko noč, otroci--20.(K) Slov. zemlja v pesmi m sedi; 20.30 Od premiere do Pr,0 miere; 21.25 Zvočne kaskade; 2^.-Zvočni svet lannisa XenakiS'• 23.05 E. Ajar: življenje pred m boj; 23.15 Popevke. ........................................................................................................ Ne odrekajte sposobnosti diugim STRELEC (od 23. IL do 2L Ì2-) Ne ustvarjajte si nepotrebni Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Dan bo obeležen z nekaj nepredvidenimi presenečenji. Postavite se po robu krivični kritiki. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zelo deblo se boste znašli v novih delovnih pogojih. Otresite sè osamljenosti. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Sporazumeli se boste s svojim nekdanjim najhujšim nasprotnikom. Bodite bolj potrpežljivi. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Nadvse uspešen dan za osebe, ki se ukvarjajo z obrtništvom. Obisk, ki ga že dolgo pričakujete. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne zadovoljite se z odgovorom, ki je presplošen. Zabaven večer v družbi prijateljev. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Zavarujte se pred morebitnimi presenečenji. Prišlo bo do čustvenega razkola. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Posvetite se dejavnosti, ki vas navdušuje. Na področju čustvenih odnosov nobenih sprememb. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Nevarno je, da bi se neki spopad spremenil v stalno vojno. iz-a o- datkov. Bodite bolj odprti dločni v ljubezni. . KOZOROG (od 22. 12- do 20. 10 Pomirjeno vzdušje bo vs pripomoglo k poenostavljeni šitvi neke zapletene vloge-vobol. „ „ do 19- 2-) VODNAR (od 21 L Ne pomišljajte se odgovoriti , e-ziv, ki bo prišel od strani ga tekmeca. Prijeten obisk. ^ RIBI (od 20. 2. d° 20' Sle-brigajte se za kritike drug • dite svojemu navdihu, custv jetno presenečenje. PRIMORSKI DNEVNIK NOGOMET SPORT SPORT SPORT 20. aprila 1576 V A LICI Torino povečal svojo prednost Obe milanski enajsterici sta tokrat razočarali Torino je za eno točko povečal vojo prednost na lestvici prve ita-'janske nogometne lige. Varovanci renerja Radiceja so namreč v ne-elJO po izredno lepi in včasih ize-ačeni igri premagali Fiorentino z neobičajnim izidom 4:3. Juventus pa se je moral v Neaplju aaovoljiti z neodločenim izidom. Po-jnko so domačini vodili z 1:0 (gol j, dal Boccolini), je v drugem pol-1 asn remiziral Bettega. Zaman je biki . ktična poteza trenerja Parole, je 20’ pred koncem zamenjal Cau-. z Altafinijem. «Nono Jose» tokrat i dosegel gola in tako je Juventus mm1 d°mačinom le točko. .Jr1 anski enajsterici sta tokrat ra-ocarali. Milan je doma igral z Ve-no neodločeno 2:2, Inter pa je pro- M C?1ÌjU Cel° izSubil z 0:2' » ^a dnu lestvice se nadaljuje ogor- kJru ■ ' *-'agliari, ki je v zadnjih nJhi-lgral ze'° zanesljivo, pa je v Dmr ° raz°òaral in je doma izgubil i, neP°srednemu nasprotniku za izpad - Veroni z 0:2. j.-.ampdoria je v Genovi osvojila izpoj10 • dragoceno zmago na račun j™,. (3:1), Lazio pa je v Ceseni en/f1 n,e°dločeno brez gola, a je vse-ostal na 13. mestu lestvice. A LIGA , , IZIDI 26. KOLA Ascoli - Inter 2:0 aghari — Verona 0:2 jesena - Lazio 0:0 Milan _ Como 2:2 apoh _ Juventus 1:1 oma — Bologna 0:0 aampdoria - Perugia 3:1 ormo — Fiorentina 4:3 T . LESTVICA Na or11.no„ 40; Juventus 38; Milan 35; l0ri32: Inter 30; Cesena in Boren?, 29i PeruSia 27i Roma 23; Fio-A^a22: Verona 21; Sampdoria in Sdar/if’ Lazi0 19 ; Como 16 : Ca' PRIHODNJE KOLO (25. 4.) ri- 0^na ' Napoli; Como - Caglia-S^riorentin3 - Cesena; Inter - - tv. ■ ria; Juventus - Roma; Lazio Milan"0: Perugia ' Ascoli; Verona - B LIGA IZIDI 29. KOLA Atalanta — Pescara 2:0 Avellino — Modena 1:1 Catania — Taranto 1:0 Catanzaro — Novara 1:1 Foggia —- Ternana i-o Vicenza — Brindisi IH Piacenza — Brescia 1-3 Reggiana - Palermo 2:3 Paaibenedettese — Geona 1:0 Varese _ Spai 4:3 v LESTVICA : Varese 36; Catanzaro 34; Genoa Bre?cTr32-3 P y6™3"3' Fc°ggÌf “ dpff ia Palermo m Sambene- rant680 3p m Atalanta 29; Ta- 0 .ln Pescara 28; Piacenza, Mo- tan-a m Vicenza 27; Avellino in Ca- 113 25; Reggiana 22; Brindisi 19. ^TLETIKA na MITINGU V OSIJEKU Peter Svet premagal S. Vidoviča OSIJEK, 19. _ Celjan Peter Svet vorik H^dnarodnem mitingu za «Lotil v°f , avonije» prijetno presene-Stp mku na 5000 m, z zmago nad .. anom Vulovičem, ki je najbolj-Jugoslovanski dolgoprogaš. Svet min,,?egel tudi zelo dober čas 13 Pq , 1 31”8, ki dokazuje, da se v na ’ìfkem prisilnem počitku vrača st.a V)0ljšo formo. Zelo dobra časa Ku7^°Segla tudi Vulovič (13'52”8) in ni«£,anovič (13’55”). Skupno z Ja-slavi-VlCern *ma torej sedaj Jugo-1-r.i , v teku na 5000 m dokaj ši-J,0 možnost izbire. zorija mitingu je prvič v letošnji se-sil ■ Vstopil tudi Sušanj. Preizku-bil 1? ?sn°vno hitrost na 400 m in Celo c,asom 46”9 samo poprečen. Ivičat rUnd° za njim se je uvrstil l50n (Zadovoljiv čas 3’45”2 je na je 111 dosegel Spličan Božinovič, ki P omagal Celjana Lisca, mitingu v Zagrebu je Ljubljan- čan Kotnik zmagal v teku na 3000 m čez ovire s časom 8’53”. * * * CELJE, 19. — Na ekipnem mladinskem prvenstvu Slovenije so v moški konkurenci zmagali atleti Kla-divarja, pri dekletih pa mladinke ljubljanske Olimpije. Udeležba je bila razmeroma skromna in dobrih rezultatov ni bilo prav veliko. Najboljši je bil čop, ki je skočil v višino 206 cm. Pri dekletih sta prvi dve na 100 m dosegli časa 12”7, 12”8, tretja pa že 13”. V daljino je zmagovalka Potnikova skočila 5,20 m, na 400 m pa sta bila časa prvih dveh 59”3 in 60”1. AVTOMOBILIZEM NAIROBI, 19. — Indijec Joginder Singh je že tretjič zmagal na safari rallyju. Vozil je japonski avto mi-cubiši colt lancer. Ti avtomobili so zasedli vsa prva tri mesta. Najboljši italijanski avto, Hallierov alfa romeo se je uvrstil na 10. mesto. t' v vi NAMIZNI TENIS NA DRŽAVNEM PRVENSTVU KRAS OSVOJIL PRVO MESTO TUBI V DVOJICAH MLADINK Vesnaverjeva in Žigonova sta si poleg tega priborili tudi bronasto kolajno med posameznicami (mladinke) Krasove namiznoteniške igralke so na 29. državnem mladinskem prvenstvu v Riminiju dosegle izreden u-speh, ki celo presega lanskoletni o-dličen obračun. Po prodorni zmagi v ekipnem mladinskem tekmovanju so se med mladinkami (posamezno) kar vse tri krasovke uvrstile med prvih osem. Vesnaverjeva in Žigonova sta v polfinalu izgubili z minimalno razliko le zaradi pomanjkanja športne sreče in sta se morali zadovoljiti z bronasto kolajno, kar pa je odlična uvrstitev. Zadnje tekmovanje, v mladinskih dvojicah, pa je prineslo Krasu še en državni naslov, saj sta Vesnaverjeva in Žigonova brez težav odpravili vso konkurenco in tako slavili še eno prestižno zmago. Podrobneje bomo o prvenstvu še poročali v naši jutrišnji številki. B. S. Nogometna enajsterica Gaje (na sliki: med tekmo z Bregom) je v soboto slavila v prijateljskem srečanju z Rosandro lep uspeh Na Soriški planini bi moral biti v nedeljo mladinski smučarski troboj med Slovenijo, Koroško in Furlanijo- Julijsko krajino. Slednja na tekmovanje ni prišla in na sporedu je ostal samo dvoboj. Pri dekletih je bila boljša Koroška, pri fantih pa Slovenija. V skupni oceni je bila Slovenija za 2 točki boljša od Koroške. VATERPOLO NA TURNIRJU ŠESTIH DRŽAV Zmaga Jugoslavije Mladi vaterpolisti Jugoslavije so osvojili prvo mesto na mednarodnem turnirju v Šibeniku v konkurenci sovrstnikov Španije, Italije, ZRN, Nizozemske in Francije. Jugoslovani so imeli po petih odigranih tekmah enako število točk kot Španci in je bila tako odločilna razlika v doseženih zadetkih, ki je bila seveda v korist domačinov. Izidi zadnjih treh kol: ZRN - Italija 4:6 Španija - Francija 9:6 wiuiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiPtiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l,iiii|fl|||||||l|,l||l,||,|l|||ll,,,||,ll|,l,l|,,l,l,||I,I|l,imii|||l|||||||||||,i|||,n,|liiiiii/||||iiiiiiiiiiiiiiiMžituitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VELIKA PRIDOBITEV 1A SLOVEmO KOŠARKO Krešo Cosic igralec in trener Olimpije Kje so v prestop k ljubljanskemu prvoligašu je presenetil ljubitelje jugoslovanske košarke LJUBLJANA, 19. — Eden najboljših košarkarjev v Evropi in lani proglašen za najboljšega košarkarja Jugoslavije, Krešimir čosič bo že v tej sezoni oblekel dres ljubljanske Olimpije, čosič pa ne bo samo igral za ljubljansko moštvo, temveč bo tudi opravljal delo tehničnega direktorja. Nedvomno bo čosičev prihod v Ljubljano velika okrepitev za elitni slovenski klub, ki je letos v prvenstvu dokaj razočaral, čosič pa je Krešimir čosič, novi steber ljubljanske Olimpije že pred dvema letoma dokazal, da zna tudi odlično pripraviti moštvo. Ko je namreč Krešo vodil Zadar, je le ta prikazal daleč najboljšo obrambo v Jugoslaviji in je tudi zanesljivo osvojil naslov državnega prvaka. Ne gre namreč pozabiti, da je čosič vrsto let študiral v ZDA, kjer je tudi uspešno nastopal v ameriški amaterski ligi in da se je prav v «domovini košarke» naučil ne samo i-granja, temveč tudi vodenja ekipe. čosičev prihod v Ljubljano pa bo za slovensko košarko nasploh velika pridobitev, saj bo verjetno ljubljanski Tivoli skoraj vedno razpro- 22 2 X 22 X 2 12 12 dan, saj je že sam čosič za gledalce prava atrakcija. Navsezadnje pa ne gre prezreti dejstva, da bo tudi za naše ljubitelje košarke v zamejstvu «ta okrepitev» dobrodošla. Pričakovati je, da bodo tudi našj košarkarski navijači večkrat «skočili» do Ljubljane, kjer bodo lahko uživali ob igri tega izrednega košarkarja. MINIBASKET TURNIR «COCA-COLA» Brežani in poletovci visoko poraženi Visentini - Breg 46:20 (12:12) BREG: Florjan Žerjal 14, Lovriha 4, Maver 1, Peter Žerjal 1, Pečar, Kraljič, Hacin, Milini, Tedesco. Tudi v drugem kolu prvenstva v minibasketu so Brežani ostali praznih rok. Tokrat so naši košarkarji nastopili le v devetih in so zato morali igrati eno četrtino v štirih. Po prvih dveh četrtinah so bili slovenski košarkarji enakovredni nasprotnik. Nato, ko je zaradi petih osebnih napak moral zapustiti igrišče najboljši Bregov košarkar Florjan Žerjal, pa so «plavi» močno popustili in Visentini je visoko zmagal. Prihodnjo tekmo bodo brežani i-grali v Škednju, v torek, ob 17. uri, proti Servolani. b. 1. Servolana - Polet 86:42 (41:17) POLET: Hrovatin 6, Kalc 14, Vidah 10, Taučer 2, Vremec 7, Sosič D. 2, Vidah, Sosič S. 1, Furlan in Feri. Polet je moral tokrat položiti orožje proti močnejši škedenjski ekipi. Naši fantje so dobro začeli in prvo četrtino dalj časa tudi vodih. O-bramba je dobro delovala in tudi meti na koš so bili dokaj točni. V ostalih dveh četrtinah pa so o-penski fantje popolnoma popustih. Naši najmlajši košarkarji tokrat niso ponovili dobre igre v obrambi, s katero so se izkazali na prvi tekmi. Zadnjo četrtino pa so poletovci zmagali in dokazali, da razpolagajo s peterko, ki se lahko enakovredno bori z ostalimi ekipami. Adrijan Sosič ATLETIKA NA SOBOTNEM TEKMOVANJU V TRSTU BORBEN TEKBRUNEMAHNETOVE ŠTIRJE REKORDI SONJE ANTONI Prva letošnja zmaga tudi za Almo Gruden Atletinje ŠZ Bor so dosegle enega svojih največjih uspehov s štirimi posameznimi zmagami, uvrstitvam; na druga in tretja mesta ter končno tretje mesto na lestvici. Kot prvo bi morali omeniti mladinko Bruno Mahne, ki je prvič nastopala na uradnem tekmovanju. Na stadion je sicer prišla, da bi se seznanila s skokom v daljino, pred kratkim pa se je «zaljubila» v srednje tekaške proge in se marljivo lotila dela. Treningi so kmalu pokazali dober talent in za sobotno tekmovanje smo upali, da bo Bruna tekla okoli 2’40”. , Bdfiov.ka. se je takoj po strelu vrinila na drugo mesto, že pred koncem prve krivine pa je prešla v v vodstvo, članica tržaške Ginnasta ce Cesari jò je kmalu prehitela in do konca prvega kroga se položaj bistveno ni spremenil. Hiter začetek (63” za prvih 200 m in 1’15” za 400 m) je povzročil manjšo zamudo pri Videmčanki Midolini, povzročal pa je tudi skrb, da borovka hitrega ritma ne bo vzdržala. Dobrih 300 m pred ciljem je Bruna Mahne z nenavadno odločnostjo prešla v vodstvo in vidno začela pridobivati pred Tržačanko, katero je že lovila Videmčanka. Za trenutek se je zdelo, da bo slednja kos tudi borov-ki, Bruna pa je brez znakov slabosti mlela naprej in rahlo popustila komaj v zadnjih 20 metrih ko je b;l tek že odločen v njeno korist. Borovka je dosegla čas 2’37”6, torej krepko pod predvidevanji. Pohvalo zasluži njen rezultat, predvsem pa odločnost in velika borbenost med tekom. Manj sreče je imela takoj za njo naraščajnica Alma Gruden, ki je sicer zmagala, vendar je tekla povsem sama. Čas je bil za dve desetinki boljši od prejšnje nedelje in vsekakor tak, da bi se borovka toliko borila za prvo mesto tudi ob številni konkurenci. Sobotno tekmovanje se je začelo z metom krogle, kjer je Bor nastopal v nekoliko spremenjeni postavi, kot je bilo predvideno. Loredana Kralj je namreč dan raje izkoristila za ploden trening, ki ji je bolj koristil od tekmovanja, na startu pa je bila Irena Tavčar. Metala je poleg nje tudi Patrizia Padovan. O-be borovki sta tekmovanje končali na drugem, oziroma tretjem mestu. Rezultat Padovanove je predvsem zaradi peteroboja dober, Irena Tavčar pa se še ni sprijaznila s tehniko metanja z obratom. K sreči se je kasneje zadovoljivo odrezala pri metu diska. Obdržala je drugo mesto, rezultat 28,74 m pa je relativno boljši od 9,23 m v krogli. Patrizia Padovan je zelo zagrizeno začela skakati v daljino. Skok med ogrevanjem je bil zelo dolg in zelo dober je bil tudi prvi v konkurenci: 5,20 m ah samo 3 cm od osebnega rekorda. Drugi je bil malo čez 5 m, tretji pa 5,17 m. V finalu je najprej odskočila prezgodaj Borova naraščajnica Alma Gruden med sobotnim nastopom in si zapravila kakih 30 cm, nato pa dvakrat prestopila. Ob koncu naj omenimo še podvig Sonje Antoni, ki je v letošnjih štirih tekih dosegla 4 nove osebne rekorde. V soboto je začela na 100 m. Favoritinja je bila Pierobon. Močan finiš ji je zagotovh prvo mesto v teku kjer je bilo najtežje določiti vrstni red. čas je bil za prve tri enak: 12”9. Za zamejski šport pomeni rezultat prvi ženski tek pod 13”. Zaradi tega uspeha je borovka tekla tudi na 200 m. Napetosti tu ni bilo. Ob isti konkurenci je bilo jasno, da bo Sonja na dvojni razdalji lažje opravila. Res je bila zmaga s 3-4 metri naskoka nesporna; čas: 26”8. Na tekmovanju je bilo doseženih nekaj zelo dobrih rezultatov. Videmčanka Bulfoni je na zelo slabem odskočišču dosegla višino 175 cm, O-rietta Tonini pa je z diskom presegla 42 m. Razočarala je tokrat metalka krogle Chiumariello, ki je komaj presegla 13 m, medtem ko se je pred tednom dni približala 15 m. Med naraščajnicami je bila najboljša Tržičanka Varin, ki je v daljino skočila 5,61 m. Ekipno je bila prva tržaška Ginnastica, ki je tekmovanja tudi organizirala. Drugo mesto so osvojila dekleta GUALF iz Vidma, tretje pa so bile borovke z istim številom točk kot CSI. Odločalo je število pravih mest, kjer je bil Bor boljši. V sklopu ženskega tekmovanja so izvedli tudi deželno prvenstvo v hitri hoji na 10, 15 in 20 km. Tekmovanje je ob slabi udeležbi in nizki tehnični ravni v glavnem le motilo ostali spored. K. B. MISANO, 19. — Na italijanskem državnem motociklističnem prvenstvu 7:3 6:7 8:3 6:3 10:7 7:10 7:6 Jugoslavija - Nizozemska Španija - ZRN Nizozemska - Francija Jugoslavija - Itahja Italija - Francija Nizozemska - Španija Jugoslavija - ZRN Končna lestvica: Jugoslavija 8 (36:24), Španija 8 (36:29), Italija 6, ZRN in Nizozemska 4. Francija 0. NpGOMET Škotska zmagala CANNES, 19. — Škotska je zmaga-gal na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v tem kraju. V finalu je namreč premagala Francijo z 1:0. V tekmi za 3. mesto je Brazilija visoko odpravila Mehiko, in sicer kar s 4:0. Končna lestvica: 1. Škotska, 2. Francija, 3. Brazilija, 4. Mehika, 5. Nizozemska, 6. Finska, 7. Itahja, 8. Iran. PRIJATELJSKI NOGOMET Gaja — Rosandra 3:2 V sobotnem prijateljskem srečanju na Padričah je ekipa Gaje s tesnim izidom 3:2 premagala ekipo Rosandre, ki nastopa v 2, AL. «Zeleno - rumeni» so z igro zadovoljili, saj so po vodstvu Rosandre z 2:0 odločno reagirali in v drugem polčasu z goli Milkoviča, Grgiča in Bol-cicha celo povedli ter obdržali prednost do konca tekme. D. G. TENIS v Misanu so na 2. vožnji v posameznih kategorijah zmagali naslednji tekmovalci: ■ 50 cem: Lusuardi (Villa) 125 ccm: Bianchi (Borbidelli) 250 ccm: Villa (HD) 350 ccm: Villa (HD) , '500 ccm: Luchinelli (Suzuki) fl Ascoli - Infer 1 Cagliari - Verona 2 Cesena - Lazio X Milan - Como X Napoli - Juventus X Rema - Bologna X Sampdoria - Perugia 1 Torino - Fiorentina 1 Catanzaro - Novara X Reggiana - Palermo 2 Sambenedettese - Genoa 1 Lecco - Cremonese 1 Salernitana - Benevento 2 KVOTE 13 — 321.319.300 lir 12 — 4.994.600 lir MONTE CARLO, 19. — Argentinec Guillermo Vilas je osvojil 1. mesto na mednarodnem teniškem tekmovanju za WCT. Vilas je v finalu brez težav odpravil Poljaka Vojteka Fi-baka s 6:1, 6:1, 6:4. V ženski konkurenci je zmagala zah. Nemka Masthoff. * * * KEAUHOU - KONA, 19. — Na mednarodnem teniškem tekmovanju v tem kraju je Eie Nastase premagal Roda La ver ja s 7:6, 6:1, 4:6, 6:3. * * * PALMA DE MALLORCA, 19. — Anglež Chris Mottram je zmagal na mednarodnem teniškem turnirju v tem kraju. V finalu je premagal Japonca Kuki ja s 7:5, 6:2, 6:2. * * * CARLOTTE, 19. — Avstralec Tony Roche je osvojil prvo mesto na teniškem tekmovanju za WCT, s tem da je v finalu premagal Američana Vitasa Genilaitisa s 6:3, 3:6, 6:1. ODBOJKA ŠOLSKO PRVENSTVO Slovenske dijakinje zasedle drugo mesto Šolska odbojkarska prvenstva na Goriškem so se v preteklem tednu zaključila. Pri «nevčlanjenih» so slovenske dijakinje zasedle drugo mesto; pri «včlanjenih» pa tretje, kar je dobra uvrstitev. IZID ZADNJE TEKME Kategorija «nevčlanjenih»: Slovenske šole - Dante B 2:0 (15:6; 15:3) Dijakinje slovenskih šol so v zadnjem nastopu «nevčlanjenih» imele lahko nalogo in premagale italijanske dijakinje klasičnega liceja Dante B s čistim 2:0. čeprav naša dekleta niso imela velikih težav z Dantejem B, so zaigrale dobro in sproščeno, tako da lahko rečemo, da so se zadovoljivo poslovile in zapustile vsem prisotnim pozitiven vtis. V tem prvenstvu so naša dekleta zasedla dobro drugo mesto za e-kipo Dante A, ki je že drugič zaporedno, z istimi dekleti, slavila. Ekipa Slovenskih šol «nevčlanjenih» je nastopila z naslednjo posta vo: D. Cotič, V. Cijan, J. Srebrnič, A. Petean, M. Petejan, P, Tomšič, M. Špacapan in L. Tomšič. I. K. Jugoslovanska nogometna prvenstva 2. ZVEZNA LIGA IZIDI 24. KOLA Iskra — Crvenka 1:1 Proleter — Jedinstvo (Br) 2:0 Leotar — Famos 4:0 Dinamo — Jedinstvo (Bi) 1:0 Karlo vac — Igman 4:1 Zagreb — Spartak 2:2 Mercator — Osijek 0:2 Varteks — Bačka 0:0 Vrbas — Novi Sad 1:0 LESTVICA Zagreb 36; Osijek 31; Varteks 30; Novi Sad 27; Famos 26; Jedinstvo (Bi) in Jedinstvo (Br) 25; Leotar in Dinamo 24; Mercator, Spartak in Crvenka 23; Karlovac in Proleter 22; Iskra 21; Vrbas 18; Bačka 17; Igman 13. PRIHODNJE KOLO (25. 4.) Mercator - Osijek; Iskra - Crvenka; Proleter - Jedinstvo (Br); Leotar - Famos; Dinamo - Jedinstvo (Bi); Karlovac - Igman; Zagreb -Spartak; Varteks - Bačka; Vrbas • Novi Sad. SLOVENSKA LIGA IZIDI 17. KOLA Mura — Pohorje 1:0 Drava — Kladivar 2:0 Rudar — Slavija 3:0 Železničar — Primorje 4:1 Vozila — Maribor 0:1 Slovan — Ilirija 2:2 Šmartno — Izola 2:1 LESTVICA Maribor 32; Šmartno in Slavi ja 20; Mura 19; železničar 18; Izola in Pohorje 17; Primorje 16; Rudar in Drava 15; Kladivar in Ilirija 13; Vozila 12; Slovan 11. PRIHODNJE KOLO (25. 4.) Pohorje - Šmartno; Izola - Slovan; Ilirija - Vozila; Maribor - Železničar; Primorje - Rudar; Slavija * Drava; Kladivar - Mura. ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LIGA IZIDI 14. KOLA Renče — Koper 2:1 Korotan — Vodice 0:1 Ljubljana — Adria 2:0 Kamnik — Usnjar 2:1 Bela krajina — LTH 1:0 Tabor — Litija 0:3 LESTVICA Litija 24; Ljubljana 19; Kamnik in Bela krajina 16; Korotan in Usnjar 15; Tabor 14; Vodice 13; LTH 11; Renče 10; Adria 9; Koper 3. PRIHODNJE KOLO (25. 4) Tabor - Renče; Litija - Bela krajina; LTH - Kamnik; Usnjar - Ljubljana; Adria - Korotan; Vodice -Koper. PLAVANJE V Ljubljani je strokovna komisija plavalne zveze Jugoslavije sklenila, da ostanejo Borut Petrič. Predrag Miloš. Zdravko Divjak in Eva Maj-narič še naprej edini kandidati za nastop na OI v Montrealu. Važna je tudi odločitev, da bodo letos na državnem prvenstvu lahko nastopali plavalci in plavalke vseh starostnih kategorij. Ukrep je bil sprejet, k?r so mladinske kategorije dejansko boljše in bodo dvignile tehnično raven prvenstva. Thtiierjeva rekorderka LEEDS, 19. — Na mednarodnem plavalnem mitingu v tem kraju je vzhodna Nemka Petra Thiiler postavila evropski rekord na 800 m prosto s časom 8'47”52. Thiilerjeva js tako popravila prejšnji rekord, ki je bil last njene rojakinje Corneiie Dorr, skoraj za pet s-kimd (8’52"45). NOGOMET {.V t l ^ , BUKAREŠTA, 19. - Kljub temu da je Romunija v zadnjem kolu turnirja za kvalifikacije na OI premagala Nizozemsko kar s 5:1 pa se ni kvalificirala za Montreal. Zaradi boljšega količnika se je na OI uvrstila Francija. * * * LONDON, 19. — Vodstvo nogometnega kluba Arsenal je izjavilo, da se bo verjetno v torek srečalo z jugoslovanskim trenerjem Miljani-čem, ki trenutno trenira Real Madrid. Arsenal se namreč poteguje, da bi že v začetku letošnje angleške nogometne sezone najel jugoslovanskega trenerja. OBVESTILO Športno združenje Dem v Gorici obvešča, da so se pričeli treningi ženske odbojke. Treningov, ki so vsak četrtek od 18. ure do 19.30 v telovadnici «Fermi» v Gorici, se lahko udeležijo dekleta iz mesta in okolice. 3 ISTRSKI * i ODRED (ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU) jUr.v^e.mški vojaki so takoj poskakali iz vozil in začeli v isat( na zasedo. Ta se je morala umikati proti Danam sta Vei sIsuPinah pod hudim sovražnim ognjem. Skupini ku združili šele pri srednjeveškem gradu pri Podvrčne-kov h 2 Panski strani ni bilo nobenih izgub, sovražni-m pa niso mogli ugotoviti.* 2a NaPad je bil sicer po obsegu in rezultatih skromen, te(jPeizkušene borce pa vendarle zelo pomemben, ker so Nern doživeli Prvi «ognjeni krst» in ugotovili, da so tudi kojem ran*Pvb To je borce vzpodbudilo k nadaljnjm PRIHOD 14. DIVIZIJE V BRKINE IN USTANOVITEV 2. BATALJONA in dPo večtedenskih hudih bojih z nemškimi okupatorji PreVim°branci sta se štab 14- divizije in šercerjeva brigada Cest 1 a °d 4. do 6. novembra 1943 pri Babnem polju čez ni j°’ .jer 50 Nemci del kolone zjutraj presenetili na čisti-Sn a J° napadli s tanketami. Že 6. novembra je zapadel ^rie h r-1®ada se J'e znašla v snežniških gozdovih brez hrane, v Brlri in divizijski štab sta sklenila odriniti z enotami kine, ker so bili borci izčrpani, utrujeni, premrzli in lačni. Enajstega novembra zvečer je kolona krenila prek gilentabora, prešla železnico nad Kilovškim predorom, pri Jakšu pa cesto in Reko; potem se je štab divizije z enim bataljonom ustavil v čeljah, brigadni štab z enim bataljonom na Pregarju, drugi bataljoni pa so bili na Preložah in Tatrah. «Tam se je divizija odpočila, si opomogla in utešila glad ...» so zapisali v zgodovini 14. divizije. Prihod 14. divizije v Brkine je pomembno vplival na nadaljnjo organizacijsko rast in razvoj Istrskega odreda. Tedaj sta štaba divizije in šercerjeve brigade — da bi prispevala k hitrejšemu odpravljanju posledic nemške o-fenzive tudi na brkinskem območju — pripravljala napad na nemško postojanko v Materiji. V njem naj bi sodeloval ludi Istrski odred. Do napada pa ni prišlo, ker so Nemci že 13. novembra popoldne prodrli z močnimi silami dopolnilnega bataljona svoje 71. pehotne divizije iz Ilirske Bistrice prek Podgrada s kamioni do Gradišča, potem pa v temni, deževni noči prodirali proti Tatram in ob zori 14. novembra napadli bataljonove položaje. Presenetili so stražarje in jih večino brez streljanja pobili, nato pa napadli v vasi 3. bataljon šercerjeve brigade in ga razbili, kar je v Brkinih odjeknilo zelo mučno. Padlo je 26 borcev in 4 domačini, najmanj 8 borcev je bilo ranjenih** in več ujetih. Bataljonovi položaji so bili nedvomno Nemcem dobro znani, sicer bi ne bili mogli presenetiti vseh stražarjev. Sicer pa je bil štab bataljona o nameravanem napadu obveščen že prejšnji večer, a kljub temu ni ukrenil dovolj, da bi preprečil presenečenje. To je bil za brigado izredno boleč udarec, ki ga je tudi brkinsko ljudstvo iskreno obžalovalo. Navzlic temu je šercerjeva brigada priredila v nedeljo, 14. novembra, na Pregarju miting, ki je doživel množično udeležbo in je zelo dobro uspel. Navzočnost 14. divizije v Brkinih pa je vendarle opo- gumila tudi ljudstvo in ga prepričala, da nemška ofenziva ni uničila partizanskih enot, kot so trdili sovražniki. Za nadaljnji razvoj Istrskega odreda pa je bil še posebno pomemben skupni sestanek divizijskega, brigadnega in odred-nega štaba, na katerem so obravnavali tudi organizacijske in kadrovske potrebe odreda, ki mu je za ureditev enot zelo primanjkovalo sposobnih komandirjev, komandantov in političnih komisarjev, da bi okrepili Lin ustanovili 2. bataljon. Divizijski štab je ugodil prošnji odrednega štaba in mu dodelil komandanta in komisarja bataljona, četnega komisarja in nekaj starih borcev. Drugi bataljon je bil ustanovljen med 15. in 20. novembrom v taborišču blizu Skadanščine. Potem je do 3. marca 1944 taboril v Cičarijskih gozdovih pod Slavnikom in žabnikom, zahodno od ceste Reka - Trst. Njegovo operativno območje je bilo ozemlje Slovenske Istre&z Malim Krasom zahodno od ceste Reka - Trst do morja in Trsta na severozahodu ter hrvaške meje na jugu. Začetno jedro bataljona je bila četa, ki sta jo od sredine oktobra vodila komandir Srečko Vičič in politični komisar Valerij Jako-min-Jelen, sestavljali pa so jo borci, prispeli z Mašuna z Žbogar jevim bataljonom in nekaj tovarišev iz zaledne čete Do 15. novembra je predvsem zbirala orožje ter opremo organizirala ob prazniku oktobrske revolucije 7 novembra 1943, kurjenje kresov po hribih ter se postopoma številčno in organizacijsko krepila. V noči na 15. november so prišli iz štaba 14. divizije na območje čete Stanko Truden — za komandanta bataljona, Mirko Remec — za političnega ko misarja in Milan Cirk — za četnega komisarja. Prišli so z nalogo, da ustanovijo 2. bataljon.*** Polde Krebelj omenja v svojih spominih, da so se deli 1 bataljona konec oktobra in v začetku novembra 1943 spopadli z Nemci tudi nekje med Artvižami in Brezovico ter da je v enem izmed teh dveh spopadov padlo nekaj borcev, pa tudi Nemci da so pretrpeli precejšnje izgube. (Leopold Krebelj, Prvi bataljon IO. Primorski dnevnik 6.12.1970). ** Ranjence so rešili domačini in borci 1. bataljona Istrskega odreda. Dne 14. in 15. novembra so jih prenesli v Šproharjevo domač jo v Padež, v bližini katere je štab Istrskega odreda uredil 15. novembra bolnišnico. (Poročilo štaba Istrskega odreda štabu 14. div. 21.11.1943, A IZDG, F 296/T). *** Stanko Truden se odhoda v Istrski odred spominja takole: «Komandant divizije Mirko Bračič je sklical sestanek, na katerem so b:li navzoči tudi člani Istrskega odreda . . . Politični komisar odreda Anton Dolgan-Branko je predlagal štabu divizije, naj dodeli odredu nekaj kadrov, da bi lahko ustanovili 2. bataljon pod Slavnikom. Dodeljena sva bila tudi jaz in Mirko Remec. Pred odhodom mi je Bračič še naročil, naj v najkrajšem času ustanovimo bataljon, uvedemo v njem pravo vojaško disciplino in se borimo po stari partizanski taktiki .... medtem je Matevž Hace, namestnik divizijskega političnega komisarja, dajal Mirku Remcu napotke za politično delo. Nato sem prejel dve pismi — eno za Brkina (VI. Benčič — op. pisca), drugo za Efenka (Ivan Kovačič — op. pisca) — s tretjim pa smo imenovani: jaz za komandanta, Mirko Remec za komisarja 2. bataljona, Milan Cirk pa za komisarja čete . . . Zgodaj zjutraj 15. novembra smo se seznanili na Slavniku s tovariši ... Že istega dne smo začeli pisati lističe vsem borcem, ki so prej že bdi pri partizanih, naj se javijo z orožjem na Slavniku . . . Res so se javljali in številčno stanje enote je hitro raslo.» (Pismena izjava v AO IO v Kopru). Mirko Remec pa je ustanovitev 2. bataljona opisal takole: «Kljub grozodejstvom, ki so jih prizadejali nacisti ljudem z ropanjem, požiganjem in streljanjem, n smo imeli posebnih težav pri pridobivanju novih borcev za našo enoto. Mladi fantje iz brkinskih vasi, Malega Krasa, Slovenske Istre in samega predmestja Trsta so vsak dan množično prihajali v večjih in manjših skupinah v bližino Skadan-šeme in v našo enoto, število borcev se je do sredine decembra pove-čMo od približno 45 na 120.. . To so bili nacionalno zavedni, čeprav politično še nezadostno razgledani fantje in možje, vendar so bili vsi trdno odločeni, da se borijo proti nemškim nacistom, katere so spoznali za še krutejše nadaljevalce fašistične politike nacionalnega zatiranja in socialnega izkoriščanja primorskega ljudstva ...» (Pismena izjava v AG IO v Kopru), , , ... (Nadaljevanje sledi) 79 46 38 79 58 23 76 14 70 57 23 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN« V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 MORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. I\/A 12%. Oglasi za tržaško in gc'isko pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Stran 6 20. aprila 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ZTT - Trst AVTOMOBILSKA TRČENJA USODNA NAJMANJ PETNAJSTIM OSEBAM, PRETEŽNO MLADIM Tragičen obračun velikonočnih prazniko v v Italiji zaradi nenavadno visokega števila prometnih nesreč V severnih in srednjih predelih Italije velik naval inozemskih letoviščarjev, predvsem zahodnih Nemcev, Avstrijcev in Francozov, ki jih je privabila nizka vrednost lire - V Benetkah so potrošili za tri milijarde deviz - Skozi Breoner v štirih dneh nad 180.000 ljudi # J Rešena izpod snežnega plazu RIM, 19. — Kakor je bilo pričakovati, se je tako imenovani velikonočni most iztekel v znamenju številnih prometnih nesreč, ki so stale življenje najmanj petnajst oseb. število laže in huje ranjenih je seveda dokaj višje. Po večini sta avtomobilskim nesrečam botrovala previsoka hitrost in neprevidno prehitevanje, a v nekaterih primerih so bili vzroki res nenavadni. Cernu toliko tragičnih nezgod? Zato pač. ker so tisoči prebivalcev zlasti velikih mest kljub gospodarski in denarni krizi izkoristili veliko noč za krajše izlete na morje ali v planine, pa tudi, ker je dospelo ob tej priložnosti v Italijo nesluteno veliko tujcev, posebno Nemcev, Avstrijcev in Francozov. Zaradi padca vrednosti lire se jim je seveda splačalo pre- tranjosti Italije. Pri Pordenonu je l varni konfekcije «Pini» iz protesta, | mena. Pri Cagliariju sta bila ubita žal prišlo do silnega, trčenja med j ker jih vodstvo že več mesecev ne j pri dveh prometnih nesrečah dva biti nekaj dni pri nas in kaže, da so celo zahodni Nemci, ki so splošno znani kot stiskači, tokrat potrošili razmeroma več kakor italijanski letoviščarji. Skozi italijansko-avstrijski mejni prehod na Brenneru je med četrtkom in velikonočno nedeljo potovalo po podatkih obmejne policije najmanj 180.000 oseb, pretežno inozem-cev (148.128), V Gornjem Poadižju so v nedeljo in ponedeljek našteli 20.000 Avstrijcev, zahodnih Nemcev in Švicarjev, ki so se sončili na planinah, pa tudi smučali, tako n.pr. na območju Senalesa. V deželi Furlaniji JuIijski krajini je bilo tudi precej tujcev, več pa vsekakor letoviščarjev iz no- petniskim avtom in tovornjakom, pri j plačuje, saj se nahaja na robu ste-čemer sta izgubili življenje dve ose-(čaja. Iz Fabriana pri Anconi druga bi. štiri pa so bile huje ranjene. V Benetkah je bil pravi naval turistov: nad 30.000. Ogledovali so si predvsem zgodovinski del mesta in do kraja napolnili hotele; kljub temu da so jim gostinci stregli po cenah, ki so za 15-25 odst. višje kot lani ob tem času, so tujci zasedli vse restavracije in gostilne, kajti nc gre pozabiti, da je vrednost lire padla v treh mesecih za ckoli 30 odstotkov. Računajo, da so pustili v Benetkah najmanj za 3 milijarde deviz V Adrii pri Rovigu je skupina delavcev praznovala veliko noč v to- ...................... PO 26 LETIH ZAPORA OBSOJENCA NA DOSMRTNO JEČO Pomilostitev za «Corva» borca Tržaške brigade Luigi Padda se ne bo mogel vrnili 10 let na rodni otok: protesti partizanov in župana iz Orge s s la CAGLIARI. 19. — Predsednik republike je pomilostil 52-letnega Lui-gija Poddo, bivšega partizana tržaške brigade (Brigata d'assalto Garibaldi Trieste), ki je bil pred več kot 20 leti obsojen na dosmrtno ječo zaradi uboja treh karabinjerjev pri Sa Feruli na Sardiniji. «Corvo» (to je bilo Poddovo partizansko ime, ko je deloval v okviru «Tržaške brigade» po bližnjem Krasu, Vipavski dolini, v Trnovskem gozdu in še dlje tja proti Cerknemu in predgorju naših Julijcev) je vedno trdil, da ni bil vpleten v umor pri Sa Avtonomno združenje sardinskih ! prvem nadstropju zgradbe, je začula SVOJEVRSTEN REKORD Turška plesalka Sora ja je v Londonu potolkla svetovni rekord v trebušnem plesu ter si zagotovila 5.000 funtov šterlin-gov nagrade, ki jo je obljubil njen petični rojak. Soraja je potolkla prejšnji rekord, ki ga je imela Darlene Freedman, bolj znana z umetniikim imenom Cyrene, za celih 25 ur, saj je Cyrene plesala nepretrgoma 6 ur, medtem ko je Turkinja plesala kar 31 ur. Med svojim podvigom je 28-letna Soraja pila šampanjec in pojedla nekaj zrezkov, uničila pa je tudi 23 parov čevljev. Naj omenimo, da je pred časom ista plesalka zavarovala svoje dragoceno «delovno orodje», se pravi trebuh, pri londonskem Lloydu za čedno vsotico 80 milijonov lir. NI IMEL PRIMERNEGA NASPROTNIKA Da bi si zagotovil primernega nasprotnika pri šahu je rie-ki francoski tehnik ukradel v svoji tvrdki večjo količino sestavnih delov in si sestavil... kompjuter, s katerim je devet mesecev igral šah. Policija ga je odkrila med velikonočnimi prazniki, potem ko ga je nekdo od njegovih svojcev prijavil. Vrednost ukradenih delov, ki so bili vsi v odličnem stanju, znaša nekaj manj od milijarde lir. partizanov, ki je poslalo brzojavko predsedniku Leoneju in ministru za pravosodje. V brzojavki je rečeno, da sardinski partizani protestirajo proti osebi, ki je sprejela ukrep o prisilnem bivališču. S tem se tepta vsako načelo svobode, ki je bila izvojevana s krvjo odporniških borcev ter praktično jemlje vsako vrednost dodeljeni pomilostitvi. V brzojavki je še rečeno, da fašistični kriminalci in poneverjevalci, katerih krivde so bile dokazane, lahko potujejo nemoteno, medtem ko sodstvo preganja človeka, ki je osebno plačal za dejanja, ki jih morda ni niti zagrešil. «Zato zahtevamo — je rečeno v brzojavki, da se Pcd-da vključi v popolnosti v javno družbeno življenje.» Brzojavko je podpisal predsednik sardinskih partizanov Porcheddu. Proti načinu Poddove csvonodit-ve je protestiral tudi orgosolski župan Muravera. Senator Ignazio . Pi-rastu pa se v svojem protestu sprašuje; «Ali gre morda za nekoga, ki se hoče maščevati zato, ker je bil obsojenec na dosmrtno ječo pomilo-ščen in ki bi ga hotel spraviti v položaj, ki bi bil še hujši od tistega v zaporu? Feruli. Krivdo za nepravično razsodbo, vsaj kar se tiče njega, je zvračal na vzdušje «orgosolisma», ki je tedaj (v letih 1950) vladalo na Sardiniji. Zelo verjetno je pri dokončnih ocenah vplivalo tudi dejstvo, da se je bojeval v naših krajih v okviru partizanskih brigad. Luigi Podda je prerastel iz nepismenega sardinskega pastirja v esejista, saj je v zadnjih letih napisal knjigo, ki je že bila objavljena pod naslovom «Dall'ergastolo» (o tej knjigi smo v našem dnevniku poročali pred tremi tedni). Gre za delo, ki ni zahtevno na ravni čiste književnosti, je pa globoko, človeško pričevanje moža, ki je šel skozi vojno vihro,, se navzel revolucionarnega duha v partizanskem boju, : izbrusil svojo življenjsko izkušnjo v 26 letih zapora po raznih italijanskih kaznilnicah. Poddova osvoboditev pa je omejena zaradi enega pogoja: pomilo-ščenec ne bo mogel prebivati na Sardiniji, kjer se je rodil in živel v mladih letih, temveč bo moral preživeti 10 let izven Sardinije. Zadevno vest je sporočil sam Podda svojim domačim in tudi županu v Orgosolu poslancu Salvatoreju Mu-naveri. «Corvo» je podpisal odlok o pomilostitvi, kljub tenkemu pogoju, ker je njegovo zdravstveno stanje zelo slabo. Nenavaden pogoj za osvoboditev, ki je na splošno neznan v sodnijskih kronikah, pa je povzročil precej protestov. Predvsem je protestiralo Daroval je življenje, da reši talce OSTIGLIA, 19. — Danes so urad-), to je v prisotnosti civilnih in vojaških oblasti počastili spomin junaškega vicebrigadirja karabinjerjev Salva d’Acquista. Le-ta je pred 33 leti daroval življenje zato, da je omogočil izpustitev 22 talcev, ki so jih nameravali nacisti pomoriti. Ob tej priložnosti so mu odkrili v Ostigli! v pokrajini Mantove doprsni kip, njegovemu bratu pa izročili zlato spominsko medaljo. sumljiv ropot. Stekla je k 40-letni sestri Jolandi, ki biva nedaleč in skupaj sta se vrnili v vrtec, kjer pa ni bik — tako sta mislili — nikogar. Jolanda je odšla, kmalu zatem pa ie sestra zaslišala iz spalnice nov ropot. V sobi je našla neznanca z zakritim obrazom: vrgla se je nanj in uspelo ji je moža razkrinkati, Tognazzo se je prestrašil in žensko dvakrat silovito udar'1 s kladivom pp glavi, tako da je bila na mestu mrtva. Umor je odkrila sestra, ki se je znova vrnila v vrtec. Morilec je zapustil vidne sledove krvi, pa tudi obleko je imel okrvavljeno, kot so ugotovili preiskovalci, ki so ga našli na domu. Med zaslševanjem je priznal uboj in sedaj je. zaprt v Padovi. ANCONA, 19. — Približno kilometer daleč od železniške postaje Falconara Maritt ma pri Anconi je vlak povozi 69-letno upokojenko A-meris Ciaccagnini Paccapeli, ki je prečkala progo kljub temu, da so bile zapornice spuščene. žalostna vest: avtomobil fiat 132 je zavozil v platano, pri čemer je bila ubita starejša ženska. Skočimo do Lombardije, kjer so na i vseh pokrajinskih državnih in avtocestah zaznamovali izreden promet, in to zlasti v smeri proti jezerom. V primeri z lanskim velikonočnim obdobjem je bil avtomobilski promet v petek za 6, v soboto za C,3 in v nedeljo za 5 odst. večji, o današnjem pa še ni podatkov, čeprav kaže, da bi moral biti rekorden, Na milanski železniški postaji je bila vse dni velika gneča, kar gre pripisati tudi prisotnosti izseljencev, ki so dospeli v Italijo predvsem iz Francije in Zah. Nemčije ter Belgije, da s svojci preživijo praznike. Z druge strani je ogromno ljudi privabil milanski mednarodni velesejem: v nedeljo in danes so našteli 700.000 obiskovalcev, med njimi veliko operaterjev z vseh strani sveta. Podoben je bil položaj v Piemontu, kjer je bil promet zlasti gost na avtocestah proti dolini Aoste in Savoni. Med tujci je bilo kajpak naj več Francozov. V Bologni niso zabeležili kdo ve kakšnega turističnega prometa, kar velja tudi za ostale kraje v deželi Emiliji-Romagni. Tujcev je bilo precej, domačini pa se niso veliko premikali, ampak so rajši varčevali. Kljub temu je pri prometnih nesrečah bilo mrtvih pet oseb. Eno od nesreč je povzročila sova, ki se je zaletela v vetrobran! Ligurijski turistični operaterji ne prikrivajo zxiovoljstva spričo ugodnih poslov in pravijo, da takšnega dotoka italijanskih in tujih letoviščarjev v Genovo in druge obmorske kraje že vrsto let ne pomnijo. Mestoma je celo zmanjkalo sob v hotelih. Rim so tujei dobesedno preplavili, tako so jih samo na Trgu sv. Petra zaznamovali hkrati kar 300.000. Zaradi neznanske gneče je bilo marsikomu slabo. Predvčerajšnjim so se inozemci upravičeno hudovali, ker so bili skoraj vsi muzeji zaprti. Sončnemu vremenu v nedeljo je da-, nes sledil dež, ki pa ni preprečil tujcem, da bi si dodobra ogledali zanimivejše dele velemesta. Na glavni železniški postaji Termini je bila huda gneča, kar velja tudi za Civitavecchie, kjer se. ustavljajo trajekti za Sardinijo. Na otoku je bilo razmeroma dosti tujcev, domačini pa so v glavnem prebili velikonočna praznika v domačem krogu, sicer tudi zaradi slabega vre- čleveka. V Alghero, ki so ga ustanovili Španci, je dospelo v soboto 300 Kataloncev. .0 treh smrtnih žrtvah poročajo iz Chietija in Notaresca pri mestu L'Aquila, pač zaradi običajnih pro-ihetnih nesreč. Teh niso zabeležili na območju Neaplja, čeprav je o-krog 400.000 meščanov odšlo na izlet proti Vezuvu in drugam. V Apuliji ni bilo posebno živahno, kar velja sploh za vso južno Italijo, kamor tujci niso hoteli zaradi prevelikih stroškov povezanih s podražitvijo bencina. Kljub vsemu sq prometne nesreče zahtevale tam kakšnih 8 mrtvih. Reševalne skupine so z relativno la hkoto našle in odkopale iz snega 12- letno Livio Fiorentino, ki jo je skupaj s starši zakopala ogromna masa snega na obronkih gore Gran Sasso. Potem ko so jo prenesli v dolino, so ji v bolnišnici ugotovili zlom stegnenice. (Telefoto ANSA) niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||||||||||||Uj||||||||||||||||1|,I|,||l,|||llll,l|||l||lllll,||||i||||||||1I11||||,|||||||||,|||,||I|||||I||||||||||||||||||||I|1|(|lU]|U|y||||||||11|||11II|||1||||g TRAGIČEN DOGODEK V NEDELJO V APENINIH Plaz na Gran Sassu pokopal rimska zakonca Le malo možnosti še, da bi ju našli živa Zaradi zelo slabega vremena so se reševalci morali umakniti - Danes navsezgodaj se bodo reševalne skupine z lavinskimi psi spet podale na kraj nesreče TERAMO, 19. —- Možnosti, da bi našli odvetnika Fabia Fiorentina in njegovo ženo Enrico Casati postajajo iz ure v uro manjše. Zakonca je pokopal plaz v nedeljo opoldne, medtem ko sta bila skupaj s prijatelji in otroki na izletu na obronkih hriba Gran Sassa. i Odvetnik Fiorentino, njegova žena Enrica, njuni trije otroci 17-letna Livia, 9-letni Luigi in 14-letni Andrea so bili gostje pri ing. Francu De Ritisu, ki ima v neki vasi na obronkih Gran Sassa počitniško hišico. Družini Fiorentino in De Ritis sta se odločili za izlet v hrib. Po približno uri hoje so prišli do zasneženega območja, kjer so se ustavili in se okrepčali. Približno ob 15. uri, medtem ko so se pripravljali na povratek se je s hriba usul plaz, ki je pokopal pod seboj vseh devet članov obeh družin. Temu plazu sta sledila, kot kaže, še dva manjša, ki sta povzročila drsenje prve snežne mase v dolino in tako vsaj delno odkopala ponesrečence in omogočila De Ritisu, njegovi ženi in petin o-trokom, da so se rešili. Najprej se jé odkopal iz snežne pasti prav De lilllliill|iilliiiiiiiiMliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||||i|imiii||||||||||||||iii|||||||||||||||,|,,l,|||,|l,I|U|I,||||,||||||)|m)||| ŠE ENA SMRTNA ŽRTEV V NABLUSU izraelski vojaki ponovno strel/afi na množico v zasedeni (isjordaniji Arabci so protestirali proti provokatorskemu pohodu judovskih verskih skrajnežev Maščevati se je hotel nad karabinjerji PORDENONE, 19. — Poklicnemu šoferju tovornjakov Ermesu Simo-nuttiju (27 let) ni šlo v glavo, da je moral konec februarja v zapor pod obtožbo ropa, zato je sklenil maščevati se nad karabinjerji, ki so ga spravili za zapahe (12. aprila je bil sicer izpuščen na začasno svobodo). Z motociklom se je pripeljal pred orožniško postajo v Maniagu ter odvrgel proti poslopju zažigalno steklenico, ki pa ni povzročila poseb ne škode. Karabinjerji so ga našli na domu, kjer so odkrili precej razstreliva ter ga odpeljali v porde-nonsko jetnišnico. Ogaben zločin zaradi pohlepa po denarju PADOVA, 19. — V naselju Ospe-daletto Euganeo je prišlo do pretresljivega zločina zaradi pohlepa po denarju. Paolo Tognazzo, 26-letni mladenič, ki je prebil več mesecev v psihiatrični bolnišnici, je za slabih 200.000 lir s kladivom pobil 64-letno Angelino Menott:, čuvajko župnijskega otroškega vrtca. Spričo krvavih sledov, ki jih je pustil za seboj, so ga karabinjerji kmalu zasledili. Tognazzo, ki je v preteklosti hotel že dvakrat izropati vrtec, se je. ponoči vtihotapil vanj skozi okno v pritličje." Menottijeva, ki je bila zaposlena kot čuvajka šele pred krat- Pojded na pohod judovskih verskih skrajnežev pri Nablusu. (Telefoto ANSA) TEL AVIV, 19. — Zasedena Cis-jordanija je bila danes ponovno prizorišče protiizraelskih demonstracij. Tokrat so nerede povzročili judovski verski skrajneži, ki so organizirali v zasedeni Cisjordaniji protestni pohod, da bi poudarili «biblijsko pravico» Judov nad vsem ozemljem, ki so ga Izraelci zasedli za časa šestdnevne vojne leta 1967. Zmerne sile v okviru izraelskega političnega življenja so pohod ostro kritizirale, ter ga označile 'kot provokacijo zoper arabsko prebivalstvo. Kljub ■ številn m. protestom, so o-: Masti, ki očitno nimajo nič proti ne kim in si je uredila stanovanjce v i redom na tem območju pohod dovo: lile, tako da je približno 40 tisoč skrajnežev prehodilo 32 km dolgo pot od kraja Bet-el do Jeriha. Kot je bilo pričakovati so v Jerihu izbruhnili neredi, nekaj časa preden so tja prišli udeleženci pohoda. Arabski prebivalci so protestirali proti ponovnim poskusom skrajnežev, da bi ustanovili druge judovske vasi na zasedenem ozemlju. Policija je ostro posegla in izstrelila vrsto rafalov v zrak. V Nablusu. največjem •-središču ..zasedene:, Cisjordariije, je, pri tem zgubila življenje ena oseba.. Po hudih neredih, ki so bili v Cisjordaniji preteklega marca, so , se pirotesti pred volitvami nekoliko polegli, saj so imeli arabski prebivalci ves interes, da na volitvah pokažejo izraelskemu okupatorju svoje nasprotovanje s tem, da volijo za napredne kandidate, kot se je kasneje tudi zgodilo. Z današnjo smrtno žrtvijo se je število mrtvih v neredih v zasedeni Cisjordaniji v zadnjih mesecih povzpelo na pet. Vse žrtve so povzročili izraelski vojaki. Uradna verzija tjjgjske, kot. se. je zggdiio tudi danes, je vedno bila. da so vojaki le reagirali na provokacije in streljali v zfak. Kako je mogoče, da so pri tem ubili pet oseb, je še nejasno. Ritis, ki je pomagal ženi, da je prišla ven in sta nato odkopala še svoja otroka Danielo in Riccardo ter Andrea Fiorentina. Malo zatem sta našla še 9-Ietnega Luigija, medtem ko za Fiorentinom, njegovo ženo in hčerjo Livio ni bilo nobene sledi. Franco De Ritis je pomagal ženi, ki so ji potem ugotovili celo vrsto zlomov in otrokom, od katerih je bil samo lažje ranjen mali Luigi, da so se zatekli v bližnjo jamo, nakar je odhitel v vas, da bi poiskal pomoči. Nekaj časa je hodil, dokler ni prišel do svojega avta, s katerim se je odpeljal v vas in obvestil reševalne skupine. Karabinjerji so se takoj od pravili na pot in relativno hitro našli 12-letno Livio, ki je imela zlomljeno stegnenico ter začetek zamrznitve spodnjih okončin. Kljub vsem naporom, na kraju nesreče so tudi lavinski psi, pa reševalci doslej niso našli za pogrešanima zakoncema Fiorentino nobene sledi. Poleg karabinjerjev se udeležujejo reševalne akcije tudi finančni stražniki, gasilci, alpinci in več desetin civilistov. Potem ko so ju iskali do poznih večernih ur, so v nedeljo zvečer iskanja prekinili in jih obnovili danes zjutraj ob 4. Na žalost so morali vsa prizadevanja ob 14.30 spet odložiti, ker se je vreme nenadoma poslabšalo in onemogočilo nadaljnje iskanje. Ob 16:30 so se vrnili v vas tudi možje z lavinskim; psi. Prekinitev operacij in poslabšanje vremena še zmanjšujeta možnost, da bi zakonca Fiorentino, če nista bila na mestu mrtva, še našli pri življenju, pa čeprav bi se vremenske razmere do jutri izboljšale. Mnogi izmed reševalcev trdijo, da vsi upi še niso pokopani. Beležijo primere, ko so v podobnih okoliščinah ponesrečenci preživeli. Mnogo je odvisno od tega, ali je sneg pusti! Fabio in Enrici Fiorentino kaj prostora okoli njunih teles ali pa ne. Dejstvo, da so bile s snegom pomešane tudi ledene plošče naj bi govorilo v prid prvi možnosti. Gre seveda po tolikih urah za zgolj teoretično možnost. Inženir De Ritis je povedal, da je bil plaz visok kakih deset metrov, pokopal štiri mlade avstrijske turiste, ki pa jih je helikopter gorske reševalne službe nekaj časa za tem rešil. Poblaznela mali hotela pokončati svoje otroke PESCARA, 19. — Poblaznela ženska je danes hotela poklati svoje otroke. Ko se je njen mož, 42-letni Attiho D’Andrea odpravil zjutraj na delo, je Annamaria Moresco prijela za sekiro in jela udrihati po sinovih Valdu (19 let) in Pietru (23), ki ju je precej hudo ranila po glavi. Zatem je zagrabila komaj triletnega Adriana in ga vrgla v vodnjak. Ranjenemu Valdu je uspelo steči za njo, skočiti v vodnjak ter zadržati nad vodno gladino otroka, dokler ju niso sosedje rešili. Valdo in Pietro bosta okrevala v 15 oz. 25 dneh. življenje s tem, da je povzročil eksplozijo ročne bombe, ki jo je. imel pri sebi. Moškega so agenti zasledovali dalj časa, končno pa jim j® uspelo obkoliti ga. Ko je videl, da se iz pasti ne bo mogel rešiti, se je Kamiabi odločil za samomor, Prj čemer so bile ranjene še druge tri osebe. Kaže, da je bil član «teroristične» skupine, ki jo je varnostna služba prejšnji mesec odkrila in u' ničila v severozahodnem iranskem mestu Tabriz. Od začetka leta je v spopadih s policijo v Iranu umrlo že 15 «teroristov». Umrla najstarejša prebivalka Čila SANTIAGO DE CHILE, 19. -kraju Millahue v Čilu je umrla 12J" letna Domatila Cabezas. Gre za najstarejšo prebivalko čila, ki je im®; la šest otrok, slednji imajo seda] od 85 do 95 let. Po trditvah njem11 sorodnikov je Domitiia Cabezas co-živela tako starost, ker ni nikoli kadila in ni nikoli pokusila niti k®?' Ijice alkohola. Pred Pinochetovim obiskom v Urugvaju MONTEVIDEO, 19. — Urugvajski časopis «El Paesi» trdi, da je Ilich Ramirez Sanchez, bolj znan pod i-menom Carlos, trenutno v Urugvaju. Vest naj bi podkrepili izredni varnostni ukrepi, ki jih je monte-videjska vlada sprejela zadnje čase. Vendar pa kaže, da je mnogo bolj verjetno, da so varnostne u-krepe sprejeli zaradi skorajšnjega obiska šefa čilske fašistične vlade Pinocheta, ki bo v sredo v Montevideu. — Samomor z bombo TEHERAN, 19. — Da bi se izognil iranski varnostni službi si je Mohamed Reza Kamiabi raje sam vzel urada FBI ubili. Zatrt poskus zračnega gusarstva v ZDA DENVER, 19. — Robert Lentz, 30-letni možakar iz Grand Islanda ameriški državi Nebraska je plac®. z življenjem poskus, da se l°tl zračnega gusarstva. Po hudem s P0' ru z ženo, na katero je tudi sL'e' Ijal, a je k sreči ni zadel, je u^r,a’ del malo turistično letalo. Pik51 in mehaniku je velel, naj ga odpeli6' ta v Denver, sicer ju ubije. V P6!’, verju je zahteval večje letalo, da 1 z njim poletel v Mehiko. Po dolg’1^ pogajanjih je letališko osebje dežno pristalo na zahtevo, loda, h ko je Lentz stopil vanj. ,-o ga strostrelci zveznega obveščevalne» “MS&kSfjSŠ»KMEÉKI Hlšl ™ TREVIS“ je slišal prijatelja Fiorentina, ki je kričal: «Pomagaj mi, pomagaj, daj mi roko!» Sam pa se ni mogel zganiti, čeprav je videl Fabia in njegovo ženo Enrico, ki sta izginila pod snežno odejo, nakar je bela masa pokopala še njega. V pogovoru s časnikarji je kasneje rekel, da je imel že več dramatičnih doživetij v gorah, kaj takega pa se mu še ni pripetilo. Otroci zakoncev Fiorentino še ne vedo, kaj se je pripetilo staršem. Vedo sicer, da sta bila tudi ona dva pokopana, nihče pa jim še ni povedal, da je le malo možnosti, da bi še utegnili videti očeta in mater. Kar zadeva vzroke, ki so1 sprožili plaz, prevladuje mnenje, da je do njega prišlo zaradi spremenjenih vremenskih razmer. V zadnjih dneh je postalo bolj toplo, kar je baje povzročilo nesrečno. Smrtna nesreča na gori Cevedalc EKSPLOZIJA PUMA: ŠTIRI SMRTNI ŽRTVE Gospodar je baje pretakal plin iz jeklenke v rezervoar avtomobila • Podobna nesreča na Siciliji BOČEN, 19. — V Južni Tirolski so zabeležili med velikonočnimi prazniki dve gorski nesreči, od katerih se je ena tragično zaključila. Njena žrtev je bil 28-letni zahodno-nemški turist Siegfrid Toneč, ki je strmoglavil v brezno, potem ko se mu je pod nogami porušil snežni most, po katerem je smučal. Nesreča se je pripetila na območju hriba Cevedale, Pri Ortlerju pa je plaz TREVISO, 19. — Vsi štirje člani neke družine v kraju Roncadelle di Ormelle pri Trevisu so ponoči med prejšnjo soboto in nedeljo izgubili življenje zaradi eksplozije plinske jeklenke. Dvonadstropna hiša se je popolnoma porušila in danes so jo zaradi varnosti že zravnali z zemljo. Žrtve strašne eksplozije so 33-letni kmet Luciano Bacicchetto, njegova 26-letna žena Daniela Capoia, 5-letni sin Andrea in 22-mesečna hčerka Marika. ženska in otroka so umrli ob eksploziji, Bacicchetto pa je preminil med prevozom v bolnišnico. Gasilci so ugotovili, da je eksplozijo povzročila 25-kilogramska plinska jeklenka, ki so jo našli v garaži, ki pa je bila nepoškodovana. Domnevajo, da je prišlo do eksplozije, ko je Bacicchetto pretakal plin iz jeklenke v režervoar svojega avtomobila tipa «fiat 124». Do hude, vsaj nekoliko podobne nesreče, je prišlo tudi na Siciliji, in sicer blizu Caltanissette. Eksplo- zija je nastala v stanovanju dveh zakoncev na robu vasice s® falko, ki je precej pomembno iu sko središče. Davi je 64-letn _ _ na Monachino vstala ter šla v hinjo, ki je v pritličju. Ko je Pv0> žgala vžigalico, da bi skuhal ,e je mešanica plina iz ■jelilenk gksplo- je nasičil zrak, eksplodirala, v pritličje. Oba' zakonca so ranjena prepeljali v bolnism no življenje je v nevarnosti. zija je porušila strop m ."w‘'adel mož, 67-letni Diego Lazzara J^ Nju- te«"™ "'»««il okoliščinah. Zvedelo se J®. 00i- nekdo telefoniral v ne