ka kšna usoda nas čaka Nova kanalizacijska cev bo koristila tako Soči kot Vipavi Kras »imun« pred potresi? Kje pa! \i J' fl : -L- - -(jjfg i] ■:■ :1| Primorski Vidov dan prinesel vrsto vprašanj Rado Gruden Na Vidov dan se v Srbiji spominjajo bitke na Gazimestanu na Kosovem poIj'u, ko j'e turška vojska 28. junija 1389 pod vodstvom sultana Murata I. porazila srbsko vojsko, ki ''o je vodil knez Lazar Hrebeljanovič. Srbija je za več stoletij postala turška vazalna država, Kosovo pa nekakšna sveta srbska zemIj'a, kar j'e imelo še posebno v zadnjih desetletjih tragične posledice. Vidov dan j'e danes eden najpomembnejših srbskih praznikov, čeprav bi se morda kdo Iahko vprašaI, v čem je smiseI praznovanja največjega vojaškega poraza v zgodovini države. Dej'stvo j'e, da j'e prav na Vidov dan Ietos Srbija dobiIa mandatarja za sestavo nove vIade in da je na isti dan prišIo do ponovnega izbruha nasiIja na Kosovu. Dogodka sama po sebi najbrž nista povezana, vendar pa vzbuja skrb podatek, da je nekaj deset Srbov, ki so nosiIi majice s podobama SIobodana MiIoševiča in haaškega obtoženca Vojislava Še-šlja, skušalo uprizoriti pohod na Gazimestan, kjer naj bi se spomnili svojih junakov iz kosovske bitke. Pohod je preprečila kosovska poIicija, ki tudi ni izbiraIa sredstev. Z gumijastimi naboji in gumijevkami je zaustaviIa Srbe in jih prisiIiIa, da sIečejo sporne majice. »Spopad« je bil neizbežen, ranjenih pa je bilo približno 30 Srbov in 20 kosovskih policistov; na srečo huje ranj'enih (ali še kaj' hujšega) ni bilo. Vendar pa podeIitev pre-mierskega mandata vodji sociaIi-stov in nekdanjemu sodeIavcu SIobodana MiIoševiča Ivici Dači-ču najbrž ni najboljša rešitev za Srbijo. Že zmaga sicer spreobr-njenega nekdanjega četniškega vojvode Tomislava Nikoliča za predsednika države je dvigniIa »pripravljenost« v Evropi, nova vIada pod vodstvom Dačiča, ki se z bivšim predsednikom Srbije Borisom Tadičem očitno ni želel dogovoriti za vIadno koaIicijo, ker on ne bi biI premier, pa je dodaten razIog za zaskrbIjenost. Na odgovor, aIi so razIogi za zaskrbIjenost upravičeni, ne bo treba doIgo čakati. Toda ponovno oživIj'anj'e srbskega nacionalizma na Kosovu gotovo ni dober znak. Kako proevropsko bo usmerjena nova srbska vIada pod Dačičevim vodstvom, ki ima gIav-nega zaveznika v Srbski narodni stranki TomisIava NikoIiča, bo tudi kmalu jasno. Takrat se bo tudi videIo, če bo Beograd še Ietos do-biI datum za začetek pristopnih pogajanj z Evropsko unijo, aIi pa se bo morda spet obrniI proč od Evrope z vsemi negativnimi po-sIedicami za stabiInost te regije. dnevnik SOBOTA, 30. JUNIJA 2012_ Št. 153 (20.476) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € VRH EU - Izborili sta si kratkoročne ukrepe za zmanjšanje pritiska finančnih trgov Italija in Španija tokrat »zmagovalki« Evropski voditelji potrdili tudi pakt za rast in sprejeli še druge sklepe MANJŠINA - Zaradi varčevalnih ukrepov možni novi rezi Slovenske organizacije in ustanove še brez prispevkov za delovanje VIDEM - Slovenske organizacije in ustanove bodo morale na prispevke, ki jih letno prejemajo za svojo dejavnost na podlagi 16. člena zaščitnega zakona, še počakati. Dežela Furlanija Julijska krajina namreč iz državnih uradov še ni prejela nobenih uradnih zagotovil o tem, kolikšen bo na koncu prispevek za financiranje dejavnosti slovenske narodne skupnosti v Italiji, saj se zaradi varčevalnih ukrepov napovedujejo dodatni rezi. Sredstva ostajajo še v Rimu, da bi delno omilili negativne posledice zamud, bo v torek deželni svet obravnaval poseben amandma, ki naj bi deželni upravi omogočil, da vnaprej izplača zneske do višine treh milijonov evrov. Na 3. strani BRUSELJ - Italija in Španija s tokratnega vrha EU odhajata kot neke vrste zmagovalki, potem ko sta si predsednika vlad Mario Monti in Mariano Rajoy po dolgih nočnih pogajanjih izborila kratkoročne ukrepe za zmanjšanje pritiska finančnih trgov. Gre za možnost, da reševalni sklad neposredno dokapitalizira banke in da brzda t.i. spread. Ne Monti ne Rajoy ne želita govoriti o zmagoslavju. Sicer pa so evropski voditelji na vrhu potrdili pakt za rast in delovna mesta ter vizijo o poglabljanju ervopske integracije, prižgali so zeleno luč za začetek pogajanj s Črno goro in sprejeli še druge sklepe. Na 11. strani Fašistično taborišče v Viscu naj postane spominski center Na 2. strani Navdušenje in izgredi po nogometni zmagi Na 5. strani V Trstu še danes posvet Borderscapes Na 6. strani Doberdob ima energetsko bilanco Na 14. strani Mittelmoda: zmagal kitajski oblikovalec Na 16. strani SRBIJA - Po četrtkovem incidentu Predsednik Nikolic poziva k zaščiti Srbov na Kosovu TRŽIČ - Za nudenje pomoči bolnikom Do oktobra ustanovitev službe za azbestne bolezni BEOGRAD - Srbski predsednik Tomislav Nikolic je včeraj mednarodno skupnost pozval, naj zaščiti Srbe na Kosovu, potem ko je v četrtek prišlo do nasilja med Srbi ni kosovskimi policisti na mejnem prehodu Merdare med Srbijo in Kosovom. V incidentu je bilo ranjenih okoli 30 Srbov. Nikolic je mednarodne organizacije, ki so prisotne na Kosovu, pozval, naj "izpolnijo svoje dolžnosti v skladu s svojimi mandati in zagotovijo varnost ter zavarujejo pravice vseh državljanov Kosova". Nikolic je še poudaril, da so kosovske oblasti v celoti odgovorne za incident, ki ga je označil za "odkrito provokacijo" v času, ko bi sicer morali pomiriti napetosti in nadaljevati dialog med Prištino in Beogradom pod okriljem EU. Skupina Srbov je v četrtek, ko so v Srbiji obeleževali Vidov dan - dan, na katerega je leta 1389 potekala slovita bitka na Kosovem polju - želela obiskati Ga-zimestan, prizorišče bitke, kjer je Srbija po spopadu s Turki padla pod Otoman-sko cesarstvo. Na severu Kosova, pri Vu-čitrnu, jih je ustavila kosovska policija in zahtevala, da se preko mejnega prehoda Merdare vrnejo nazaj v Srbijo. Tam se je nato zgodil incident, v katerem je bilo ranjenih okoli 30 Srbov in 20 kosovskih policistov. 2 Sobota, 30. junija 2012 ALPE-JADRAN / ZGODOVINA - Pobuda deželnega svetnika SSk Gabrovca v deželnem svetu Fašistično taborišče v Viscu naj postane spominski center Za ureditev območja, kjer so trpeli tudi mnogi Slovenci, si že dalj časa prizadevajo tudi drugi TRST - Nekdanje fašistično koncentracijsko taborišče v Viscu naj se spremeni v spominski center na fašistično preganjanje v Italiji med drugo svetovno vojno. To predlaga deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, ki je o tem govoril tudi med razpravo o rebalansu deželnega proračuna. »Med letoma 1942 in 1943 je fašistični režim po napadu na Jugoslavijo v kraju Borgo Piave v občini Visco postavil koncentracijsko taborišče za civilne osebe. V taborišču je bilo kmalu zaprtih nad tri tisoč ljudi (od tega veliko žensk in nad 100 otrok) iz Slovenije in Črne gore,« je v deželnem svetu poudaril Gabrovec. Spomeniško varstvo je že leta 20110 zaščitilo velik del območja, kjer je stalo taborišče. Številne osebnosti in zgodovinarji iz Italije in Evrope si že dalj časa prizadevajo, da bi taborišče v Vis-cu postalo spominski center oziroma spomenik državnega in mednarodnega pomena, ki bi spominjal na pomemben vendar premalo znan del sodobne zgodovine. »Šlo naj bi za nekakšen dinamičen didaktični center, ki nima nič skupnega z muzejsko statičnostjo v klasičnem pomenu besede. Nastal pa naj bi po zgledu podobnih centrov v Evropi, ki stalno spominjajo na grozote 20. stoletja,« pravi Gabrovec, ki se sklicuje tudi na pozi- Bivša kasarna Sabiz v Viscu, kjer je bilo nekoč koncentracijsko taborišče arhiv ve in dejanja združenja Terre sul Confine (Ozemlja na meji), ki ga vodi prof. Ferruccio Tassin in ga podpira tudi slovenski tržaški pisatelj evropskega slovesa Boris Pahor. Svetnik SSk je pozval tudi predsednika FJK Renza Tonda, da se osebno zavzame, da bi bil načrt, ki ima velik kulturni in politični pomen, tudi uresničen. SPREMEMBE - Na podlagi rezultatov referenduma prebivalcev Sappada iz Veneta v FJK Del Furlanije-Julijske krajine naj bi postal tudi Cinto Caomaggiore - Deželni svet Veneta se strinja s »prestopom« v drugo deželo Sappada bo s svojimi smučišči predstavljala dodatno turistično ponudbo v Furlaniji-Julijski krajini arhiv TRST - Sapadda in Cinto Caomaggiore naj bi v prvih mesecih prihodnjega leta postala sestavni del Fur-lanije-Julijske krajine. Soglasje je v četrtek dal deželni svet veneta, ki je tako odločil na podlagi želje prebivalcev obeh občin na referendumu, kjer so se izrekli za priključitev k FJK. Predsednik deželnega sveta FJK Maurizio Franz je včeraj poudaril, da je deželni svet Veneta s tako odločitvijo pokazal veliko zrelost, zdaj pa je na vrsti parlamentarni postopek, ki naj bi tudi uradno potrdil »prestop« iz ene dežele v drugo. Veneto in FJK bosta skupaj pristojnim organom, najprej senatni komisiji za ustavna vprašanja, zakaj te spremembe. Za FJK je še posebej pomembna Sappada, ki bo s svojo zimsko ponudbo okrepila turistično ponudbo FJK, po besedah Maurizia Fran-za pa lahko prav Sappada predstavlja most, ki bo še bolj povezal Veneto in FJK na gospodarskem, turističnem in kulturnem področju. V Istri so se spopadli nemški in italijanski turisti POREČ - Po zmagi italijanskih nogometašev v polfinalu evropskega prvenstva na Poljskem in v Ukrajini je v četrtkovih večernih urah zavrela kri med privrženci »az-zurrov« in »elfa«, ki so na poletnem oddihu v enem od turističnih naselij pri Poreču. Manjšo skupino jeznih nemških državljanov je razjezilo prešerno razpoloženje Italijanov, ki so se veselili varšavskega zmagoslavja izbrancev selektorja Cesara Prandellija, ki se bodo jutri v finalu v Kijevu pomerili s Španci. Nemške turiste sta predvsem zmotila dva glasna Italijana na skuterju, po njihovem napadu pa sta naša zahodna soseda padla z motorja in se pri tem lažje ranila. Nemci so se nato hitro umaknili "z mesta napada", hrvaška policija pa je že začela akcijo iskanja napadalcev na italijanska turista. Policija prijela osumljence vloma v objekte kulturne dediščine Baze 20 NOVO MESTO - Policisti iz Dolenjski Toplic so v sredo prijeli domnevne tatove razstavnih predmetov iz objektov kulturne dediščine na Bazi 20. O vlomu v objekte Baze 20 so policiste policijske postaje Dolenjske Toplice obvestili v sredo popoldan. Na kraju so ugotovili, da so tatovi vlomili v osem lesenih barak in odnesli več razstavljenih predmetov posebnega kulturnega pomena - li-toželezno peč, več litoželeznih izdelkov in več kosov orodja. Policisti so takoj pričeli s preiskavo in izsledili dva osumljenca ter osumljenko iz Kočevja, ki so ukradene predmete nameravali odpeljati s kombiniranim vozilom. Predmete so policisti zasegli, 45-letno žensko ter 34 in 20-letnega moškega pa bodo ovadili zaradi tatvine predmetov posebnega kulturnega pomena. Pri Ukvah zasegli več kot kilogram kokaina TRBIŽ - Na avtocestni postaji pri Ukvah so obmejni policisti aretirali 23-letnega romunskega državljana, ki ga dolžijo mednarodne trgovine z drogo. Mladenič je bil za volanom terenskega vozila grand cherokee, v karoseriji katerega je bila skrita večja količina kokaina. Tehtnica je pokazala, da je bele droge za 1,372 kilograma. Preiskovalci sedaj ugotavljajo, od kod je kokain prišel in komu je bil namenjen. Znani nominiranci za večernico MARIBOR - Znanih je pet finalistov za večernico, nagrado časnika Večer za najboljše otroško in mladinsko izvirno leposlovno delo, ki je izšlo lani. Večernico časopisno založniško podjetje Večer podeljuje že 16. leto, letos pa so no-minirani Jana Bauer, Cvetka Bevc, Neli Kodrič, Slavko Pregl in Dim Zupan, so sporočili iz omenjenega podjetja. Finaliste večernice za preteklo založniško leto je izbrala petčlanska žirija, ki ji je predsedovala Dragica Haramija, strokovnjakinja za mladinsko književnost in predstavnica podjetja Franc-Franc. Poleg nje so žirijo sestavljali še Aleš De-beljak kot predstavnik Društva slovenskih pisateljev, Kristina Picco kot predstavnica Zveze bibliotekarskih društev in Mednarodne zveze za mladinsko književnost - IBBY, Manca Perko kot predstavnica revije Otrok in knjiga ter Meli-ta Forstnerič Hajnšek kot predstavnica časopisno založniškega podjetja Večer. Nominirana dela za večernico 2011 so Groznovilca v hudi hosti avtorice Jane Bauer, Desetka Cvetke Bevc, Ali te lahko objamem močno? Neli Kodrič, Radovedne pravljice Slavka Pregla ter Hektor in zrela hruška Dima Zupana. Slavnostna podelitev nagrade večernica bo 20. septembra na srečanju slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti. Z glasbeno satiro začetek 17. festivala Bled BLED - Z glasbeno politično komedijo Sex Faktor se je sinoči začel tradicionalni, 17. festival Bled. Do 18. julija bo ljubiteljem klasične in jazzovske glasbe ponudil 16 glasbenih večerov. Letošnji festival se širi tudi na področje zborovskega in opernega petja ter na Blejski grad. V prihodnjih dneh se bodo nato zvrstili številni koncerti, na katerih bo sodelovalo 256 ustvarjalcev. Preko 80 mladih glasbenikov z vsega sveta se bo v okviru festivala udeležilo mojstrskih tečajev violine, viole in komorne igre. Potekalo pa bo tudi že tradicionalno mednarodno tekmovanje violinistov in violistov. Festival, ki je bil prvotno osredotočen na godalne instrumente, letos znova presega svoje okvirje in na več koncertih instrumentalno glasbo dopolnjuje s petjem, tudi zborovskim in opernim. Posebej pa se bo festival poklonil 50-letnici slovenske popevke. KOPER - Predobravnalni narok v ponedeljek Srečko Prijatelj pred sodnico, ki ga je enkrat že obsodila KOPER - Zahteva obrambe nekdanjega poslanca Slovenske nacionalne stranke Srečka Prijatelja po izločitvi sodnice Orjane Trunkl je bila zavrnjena, tako da se bo predobrav-nalni narok v zvezi z nepremičninskimi posli z Luko Koper nadaljeval v ponedeljek, in sicer bo od obtožencev nastopil samo Prijatelj, je potrdila njegova zagovornica Tina Kikelj. Poleg Prijatelja sta sicer obtožena tudi nekdanji predsednik uprave Luke Koper Robert Časar in poslovnež Marjan Mikuž. Trojico bremeni sporni nepremičninski posel z zemljišči pri Sežani. Na prejšnjem predobravnalnem naroku 18. junija je Kikljeva, tako kot že ob začetku predobravnalnega naroka konec maja, zahtevala izločitev sodnice Trunklove, med drugim ker je ta zoper Prijatelja vložila predlog za pregon. Prijatelj je namreč 28. maja na začetku predobravnalnega naroka zatrdil, da je že dve leti po krivem v zaporu, ter napovedal, da bo proti Trunklovi vložil ob- Srečko Prijatelj arhiv tožni predlog in po sodni poti dosegel, da ta ne bo več sodila. V ponedeljek je tako na vrsti še en predobravnalni narok za Prijatelja, ki sicer 18. junija krivde ni priznal. Na naslednji obravnavi 9. julija pa bi po oceni Kikljeve sicer že lahko bila na vrsti glavna obravnava. Prijatelja, ki trenutno prestaja štiriletno zaporno kazen, obtožnica bremeni napeljevanja h kaznivemu dejanju nedovoljenega sprejemanja daril in nedovoljenega dajanja daril. Časar je obtožen zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in nedovoljenega sprejemanja daril, Mi-kuž pa je obtožen nedovoljenega dajanja daril ter pomoči pri zlorabi položaja in nedovoljenem sprejemanju daril. Prijatelja je Okrožno sodišče v Kopru v kazenskem procesu, ki ga je prav tako vodila Trunklova, oktobra 2010 zaradi izsiljevanja, samovolje in nedovoljenega prometa in proizvodnje z orožjem ali eksplozivom obsodilo na pet let in dva meseca zapora. Koprsko višje sodišče je delno ugodilo njegovi pritožbi in mu kazen znižalo na štiri leta zapora. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 30. junija 2012 3 VIDEM - Zasedanje Deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino Slovenske ustanove in organizacije še brez prispevkov za delovanje Zaradi varčevalnih ukrepov obstaja nevarnost novih rezov - Dežela bo skušala anticipirati del sredstev VIDEM - Slovenske organizacije in ustanove bodo morale na prispevke, ki jih letno prejemajo za svojo dejavnost na podlagi 16. člena zaščitnega zakona, še počakati. Dežela Furlanija Julijska krajina namreč iz državnih uradov še ni prejela nobenih uradnih zagotovil o tem, kolikšen bo na koncu prispevek za financiranje dejavnosti slovenske narodne skupnosti v Italiji, saj se zaradi varčevalnih ukrepov prvotno napovedanemu prispevku 5.308.000 evrov napovedujejo dodatni rezi (poleg že določenega odbitka za 404.669,80 evrov, ki je posledica novembrskega ukrepa bivšega finančnega ministra Tremontija). Zaradi teh negotovosti pa Dežela slovenskim ustanovam še ne more nakazati prepotrebnih sredstev. To je na včerajšnji seji Deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino povedal direktor službe za deželne rojake v tujini in manjšinske jezike Giuseppe Napoli, ki je namesto deželnega odbornika Elia De Anne predsedoval zasedanju komisije. Po zadnjih vesteh naj bi namreč iz državne v deželno blagajno za zaščito slovenske jezikovne skupnosti namesto napovedanih 8.822.490 evrov prišlo le 7.039.008, s temi sredstvi pa se financirata tudi 8. in 21. člen zaščitnega zakona (za rabo slovenščine v javnih upravah in za izvedbo posegov, ki naj prispevajo k razvoju ozemelj občin vi-demske pokrajine, v katerih je zgodovinsko prisotna slovenska manjšina). Za izvajanje 8. člena je predviden prispevek do 2.998.032,30 evra, za 21. člen pa do 516.456,90 evra (oba zneska so znižali že leta 2011). To pomeni, da bi za dejavnosti slovenskih organizacij (16. člen) ostalo le približno 3,5 milijona evrov. Sredstva ostajajo torej še v Rimu, Dežela pa si bo še naprej prizadevala, da se vprašanje financiranja dejavnosti slovenske skupnosti čim prej reši, kot je obljubil Napoli, ki je članom komisije tudi prebral pismo, ki ga je deželni predsednik Renzo Tondo že konec aprila poslal premierju Mariu Montiju. Deželni glavar je v njem poudaril pomembno vlogo, ki jo ima naša jezikovna skupnost v Furlaniji Julijski krajini, in kako je za našo deželo važno sodelovanje s sosednjimi državami, v prvi vrsti s Slovenijo. Za svoje delovanje pa slovenske organizacije nujno potrebujejo neokrnjene državne prispevke, zato Tondo poziva Montija, naj poskrbi, da bo slovenska skupnost prejela vsoto, ki je bila prvotno predvidena v državnem proračunu. Če ne bi šlo drugače, predlaga deželni predsednik premier-ju, naj država omogoči spremembo namembnosti prispevkov, ki so bili namenjeni za druge člene zaščitnega zakona, a niso bili v celoti izkoriščeni. V svojem pismu Montiju se je Tondo zavzel tudi za Primorski dnevnik. Približno mesec dni kasneje se je osebno aktiviral tudi deželni odbornik De Anna, ki je poleg vladi pisal tudi senatorki Tamari Blažina, deželnima svetnikoma Kocjančiču in Gabrovcu ter predsednikoma krovnih organizacij Pavšiču in Štoki. Na Deželi bi se ra- di tudi s predstavniki manjšine dogovorili za skupne pobude, zato da bi bili v odnosu do rimske vlade glede teh vprašanj čim bolj učinkoviti. Da bi delno omilili negativne posledice zamud pri izplačevanju obljubljenih sredstev, bo v torek deželni svet obravnaval poseben amandma, ki naj bi deželni upravi omogočil, da vnaprej izplača zneske do višine treh milijonov evrov, ki so že bili vključeni v proračun. Na tak način bi slovenske ustanove vendarle prejele vsaj del obljubljenih sredstev. Napoli je vsekakor na zasedanju napovedal še nekaj novosti. Zaradi notranje reorganizacije v deželnih uradih bo Pavel Slamič, ki je doslej vodil re-sor za slovensko skupnost, hkrati odgovoren tudi za furlansko in nemško skupnost v Furlaniji Julijski krajini. Urad, ki ga vodi Slamič, pa je dobil novega funkcionarja. To je Luka Vuga, ki bo odslej tudi tajnik deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino. T.G. Udeleženci zasedanja Deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino v Vidmu t.g. KOROŠKA - Ob koncu šolskega leta Nov udarec za dvojezično šolstvo Oster protest (slovenskih) staršev proti sklepu občinskega sveta občine Žrelec o zaprtju ljudskih šol na Radišah in v Medgorjah CELOVEC - Slovenska manjšina na Koroškem je ob zaključku šolskega leta 2011/2012 soočena s sklepom o zaprtju vsaj še dveh dvojezičnih osnovnih (ljudskih) šol. Kljub številnim protestom vse kaže, da so ljudskima šolama na Radišah in v Medgorjah v občini Žrelec (na jugovzhodu Celovca) dnevi šteti. Občinski svet je namreč te dni večinsko izglasoval zaprtje omenjenih dveh šol. In to kljub dejstvu, da se bo število otrok v obeh šolah v naslednjih letih povečalo! Odločno proti zapirtju obeh šol je v zadnjih dneh nastopilo predvsem Strokovno pedagoško združenje, ki je opozorilo, da številne ekspertize prav malim in najmanjšim šolam pripisujejo velike prednosti, zlasti kar zadeva nadrazredno in medgene-racijsko učenje. Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm pa je v izjavi za javnost pozval občinske politike v Žrel-cu, da naj glasujejo proti zaprtju ljudskih šol v Medgorjah in na Radišah, ker da mora moderna regionalna politika upoštevati in ohranjati tudi infrastrukture. Vrhu tega pa se nahajata omenjeni ljudski šoli v ve-ljavnostnem območju manjšinskega šolstva, kar »zahteva še bolj senzibilno obravnavanje«, je - žal zaman - opozoril Sturm. Proti zapiranju obeh malih dvojezičnih šol so protestirali tudi koroški Zeleni. Poudarili so, da obe šoli z dvojezičnim poukom zagotavljata ohranitev kulturne in jezikovne raznolikosti v občini in deželi. Protestu pa se je pridružil tudi podpredsednik deželnega šolskega sveta Rudolf Alters-berger, ki je poudaril pomen šol za kakovost življenja na podeželju in dejstvo, da sta V Radišah nekatere ob dvojezični šoli očitno moti tudi dvojezični napis šoli na Radišah in v Medgorjah dvojezični in zaradi tega še posebno vredni ohranitve. Predvsem pa se proti zaprtju šol na Radišah in v Medgorjah borijo prizadeti starši. Tako se je pred sejo občinskega sveta, na kateri so večinsko sklepali zaprtje obeh šol, pred občinskim uradom zbralo okrog 100 ljudi in izrazilo zaznaven protest. »Ne zapirajte, ne prodajajte šole,« je v slovenščini pisalo na velikem transparentu. Za ohranitev šol pa so starši otrok zbrali še 800 podpisov, ki so jih izročili občinskemu svetu. Vendar protesti niso zalegli. Župan Franz Felsberger iz socialdemokratske stranke je skupaj z občinskimi odborniki svobodnjakov (FPK) sklenil zaprtje obeh šol. Poudaril je, da če občina šol ne zapre, tudi ne dobi potrebnih treh milijonov evrov za dogradnjo šole v Podkr-nosu, katero naj bi v bodočnosti obiskovali tudi učenci malih dvojezičnih šol na Radišah in v Medgorjah. Skupnost koroških Slovenk in Slovencev (SKS) je dogajanje v občinskem svetu v Žrelcu označila za »politično žaloigro« na hrbtu otrok in pozvala vse politične in strokovne organizacije manjšine, da se zavzamejo za nadaljnji obstoj dvojezičnih šol na podeželju. Vprašanje dvojezičnih ljudskih šol na Koroškem pa je SKS sprožil tudi na ravni ombudsmana na zvezni ravni, je v tiskovni izjavi napovedal SKS. Ivan Lukan ŽALOSTNA VEST V 97. letu starosti umrl prof. Gojmir Demšar Žalna seja bo sredo, 4. julija ob 18.30 na sedežu Glasbene matice NaTržaškem se je včeraj razširila žalostna vest, da je v jutranjih urah v 97. letu življenja preminil prof. Gojmir Demšar, glasbeni pedagog in dolgoletni ravnatelj Gasbene matice. Demšar je bil po izvoru iz Mokronoga na Dolenjskem. Šolal se je v Ljubljani, kjer je obiskoval Glasbeno Matico. Na Tržaško je prišel še pred koncem vojne, da bi se zaradi vključitve njegove družine v NOB izognil nemškemu preganjanju. Po koncu vojne se prof. Demšar naselil v Trstu, kjer je diplomiral iz klavirja na konservatoriju Tartini. Po obnovi organiziranega življenja Slovencev v Trstu je postal ravnatelj Glasbene matice, na čelu katere je bil 27 let. V času vilnih kadrov na glasbenem področju. njegovega vodstva je glasbeno šolstvo Glasbena matica sklicuje v njegov Slovencev v Italiji doživelo velik razmah, spomin žalno sejo, ki bo v sredo, 4. ju-tako po množičnosti kot po kakovosti. lija ob 18.30 v prostorih GM na UL. Prav kakovost je bila njegovo življenjsko Montorsino, pogreb pa bo v sredo ob 11. vodilo in gre mu zasluga za vzgojo šte- uri na pokopališču pri Sv. Ani. 4 Sobota, B0. junija 2012 ITALIJA POLITIKA - Uspeh v Bruslju utrdil vlado Monti po evropskem vrhu krepkejši tudi doma Ljudstvo svobode si skuša pripisati zasluge - Zadovoljstvo Bersanija in Casinija RIM - Rezultati tokratnega vrha Evropske unije in območja evra so globoko odjeknili v Italiji. Milanska borza je poskočila za 6,59 odstotka, največ po letu 2010, spread pa je s četrtkovih 468 osnovnih točk zjutraj padel na 409 in se ob koncu dneva ustalil pri 424 točkah. Toda rezultati zasedanja v Bruslju imajo pomembne posledice tudi na političnem področju, saj so okrepili vlado Maria Montija, pravega režiserja napete drame, ki se je v četrtek in petek odigrala v evropski prestolnici. Ne gre pozabiti, da je desna sredina z Berlusconijem na čelu na predvečer evropskega vrha dala dokaj jasno vedeti, da če se bo Monti iz Bruslja vrnil poraznih rok, potem bodo predčasne volitve skorajda neizbežne. »Nikoli nisem pomislil, da bi pustil vajeti vlade pred naravnim iztekom zakonodajne dobe v letu 2013,« je dejal Monti v odgovor na časnikarsko vprašanje ob koncu evropskega vrha. Premier se je ob tem tudi zahvalil italijanskemu parlamentu za podporo, ki mu jo je izkazal kot popotnico za v Bruselj. S tem je očitno hotel reči, da je zaupano mu nalogo opravil in si je s tem priboril pravico, da še naprej vodi politično igro v Italiji. Berlusconijevo Ljudstvo svobode je že priznalo premierjev uspeh v Bruslju, za katerega pa si je takoj skušalo pripisati čim večje zasluge. »Če je Monti kaj dosegel na evropskem vrhu, je tudi zato, ker je lahko računal na našo široko-grudno podporo,« je dejal njen načelnik v poslanski zbornici Fabrizio Cicchitto. »Poleg tega so njegov pogajalski položaj bistveno okrepile kritike, ki sta jih Berlusconi in Alfano izrekala na račun politike Nemčije,« je pristavil. Mario Monti ansa Bersani je rezultate zasedanja v Bruslju pozdravil. »Italija je igrala dobro tudi v Bruslju,« je dejal, nanašajoč se na sočasno nogometno tekmo v Varšavi. »Toda tekma se s tem ni končala,« je pristavil, s čimer je želel opozoriti, da Montijevo vlado čaka še veliko dela in da jo nameravajo demokrati podpirati do naravnega izteka zakonodajne dobe, kot je sicer poudaril tudi na predvečer evropskega vrha. Prav tako zadovoljen je prvak sredincev UDC Pierferdinando Casini. »Monti je naredil veliko dobrega za Italijo in Evropo ... Z njim je Italija končno pokazala, da zna govoriti evropski jezik,« je pristavil. Kritična pa sta bila voditelja Levice ekologije in svobode Nichi Vendola ter Italije vrednot Antonio Di Pietro. »Tresla se je gora, rodila se je miš,« je dejal prvi. »Rad bi vedel, kaj je evropski vrh prinesel v žepe ljudi,« se je polemično vprašal drugi. Berlusconijeva televizija v kokainski aferi MILAN - Policija je v noči na petek zaradi preprodaje kokaina v Milanu, Ber-gamu in Vareseju aretirala 22 oseb, telefonski prisluhi pa so jih pripeljali vse do Mediaseta, televizije Silvia Berlusconija. Med strankami preprodajalcev naj bi bila namreč tudi televizijca Paola Barale in Maurizio Costanzo. Policija je sicer zaradi posedovanja in preprodaje kokaina že novembra lani aretirala tri zaposlene na Mediasetu, preiskovala pa jih je kar trideset. Eden od aretiranih je takrat komentiral, da si nikoli ni mislil, da bo policija prišla v prostore televizije. Milansko tožilstvo je preiskavo mednarodne mreže preprodaje drog, ki je tekla iz Ekvadorja, Maroka in preko Španije ter Nizozemske, odprla že leta 2008. Med preiskavo so odkrili mrežo Italijanov in tujcev, med njimi Ekvadorcev in Albancev, ki so z ladjami in preko pošte ter kurirjev z drogo oskrbovali Milano. Med prisluhi je za Mediasetova televizijca najbolj obremenjujoč pogovor dveh preprodajalcev kokaina, v katerem domnevni šef mreže enega od preprodajalcev ošteva zaradi preprodaje preveč čistega kokaina. Slednji se brani, češ da zaposlenim na Mediasetu ne more prodajati slabega kokaina in pri tem kot odjemalca omenja oba televizijca. Odvetniki v Mediasetu so se že odzvali, češ da o preiskavi ne vedo nič, medtem ko televizijca pravita, da gre za izmišljotine in lokalne legende. Presednik Napolitano slavil 87. rojstni dan RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj slavil svoj 87. rojstni dan. Prejel je kopico čestitk od vseh najvišjih predstavnikov italijanskega političnega življenja, pa tudi od papeža in nekaterih tujih državnikov. Sicer pa v Italiji še vedno odmeva njegov poziv političnim strankam, naj opustijo preambiciozne ustavne reforme, ki jih ne bo mogoče izvesti, in naj se raje dogovorijo za oblikovanje dostojnega volilnega zakona. Poziv sta zavrnila Ljudstvo svobode in Severna liga, češ da gre za vmešavanje predsednika v dnevno politiko, pozdravila pa Demokratska stranka in tretji pol kot znak državniške odgovornosti. Danes in jutri v Assagu kongres Severne lige MILAN - Danes se bo v Assagu pri Milanu pričel dvodnevni kongres Severne lige, ki bi moral okronati Roberta Maronija za novega voditelja stranke po škandalih, ki so z njenega vrha odnesli Umberta Bossija. Maroni je včeraj napovedal, da bosta osrednji temi kongresa Evropa in severna Italija, sicer pa je potrdil globoko prenovo vodstva stranke. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Dva Maria ponesla Italijo na prve strani svetovnih časnikov Sergij Premru Italija je na prvih straneh časopisov po vsej Evropi zaradi dveh Mariov, ki sta povsem neobičajna: Mario Monti je resen in zadržan priletni profesor in grand commis mednarodnih razsežnosti, Mario Balotelli, junak četrtkovega nogometnega spopada, pa je živi dokaz, da Italija postaja večetnična družba. V obeh primerih se je italijanski predstavnik uveljavil na račun nemških kolegov, prvi na evropskih pogajanjih, drugi na evropskem nogometnem prvenstvu, ki sta potekala istočasno. Razumljivo, pa tudi pomenljivo se mi zdi zadržanje novinarjev, ki so sledili bruseljskemu vrhu: prav ko so pogajanja bila v polnem teku, so novinarji v tiskovnem centru ignorirali predsednika evropskega sveta Van Rompuya, ki je poročal o predlogu sporazuma, ker so napeto sledili prenosu nogometnega spopada Nemčije z Italijo in se navduševali oz. obupovali nad razpletom tekme v Varšavi. Mimo športnega rezultata, ne bo lahko pozabiti na živi kip, ki se je po drugem golu razkril v vsej lepoti svoje črne polti. Očitno se tudi Italija, čeprav počasi, normalizira kot druge države, v katerih je normalno, da so ljudje z drugačno barvo kože preprosto državljani, ne pa nekakšni podljudje. Monti naj se sedaj pogumno loti strank, ki zavirajo proces temeljitih reform v Italiji, sicer naj Italija raje gre čim prej na volitve. To je mnenje britanskega The Times, po oceni katerega je premier preveč previden, njegova nemoč ne pomaga Italiji in niti evru in celo tvega, da bodo domači evro-skeptiki spodne-sli njegovo politiko reform v sozvočju z Evropo. Treba je razbliniti italijansko politično meglo, piše dnevnik iz Londona, za kar bodo verjetno poskrbele same stranke sedanje »čudne večine«, ki zaenkrat še podpirajo Montija. Na volitvah bi se Grillu in Berlusconiju morali zoperstaviti novi kandidati, kot sta mladi župan iz Firenc Matteo Renzi in bivši bankir in minister v Montijevi vladi Corrado Passera. Pozabimo na Grčijo in na Španijo, o prihodnosti evra se bo odločilo v ItalijI, ki je spet v ospredju evropskega dogajanja in neskončne svetovne gospodarske krize, piše britanski časopis. Kakšne reforme pa potrebuje Italija? O tem ima jasne pojme ameriška globalna televizija CNN, ki ugotavlja, da so se »najtemnejši oblaki v Evropi zbrali nad Italijo«. To pa zato, ker je Italija za razliko od Grčije, Portugalske in Irske prevelika, da bi jo lahko rešili z zunanjimi posegi in podporami. Vsi hočejo pomagati Italiji, vendar morajo sami Italijani dokazati, da res hočejo modernizirati svojo »slabokrvno« ekonomijo in posodobiti svoj »fragmentarni politični sistem«. Brez pozitivnega odgovora na ta bistvena problema Italije, bo evro dočakal kaotični razpad in se bo vsa evropska celina pogreznila v vedno hujšo krizo. Tudi na drugi strani Atlantika so torej zaskrbljeni zaradi počasnosti reform, ki naj ozdravijo bolno italijansko ekonomijo, pa tudi zaradi možnosti, da se prihodnjo pomlad vrnejo na oblast stranke, ki so »notorično skorumpira-ne«, meni CNN. The Guardian pa piše zelo zaskrbljeno o možnosti, točneje o nevarnosti, da se Berlusconi spet vrne na oblast. Montijeva popularnost je upadla, milanski mogotec pa lahko investira ogromne vsote v propagando, ki bren-ka na strune razočarane javnosti, kateri ponuja recept povratka k liri in infla- ciji, kar naj bi povečalo mednarodno konkurenčnost Italije. V resnici je glavni problem italijanska okostenelost v gospodarstvu in v politiki, meni tudi laburistični dnevnik. Ostanimo kar v Londonu. The Telegraph poroča, da je konservativna poslanka preskrbela hčeri delovno mesto v neki parlamentarni komisiji. Po zakonu to ni prepovedano, v Veliki Britaniji pa je izzvalo plaz kritik, ki bodo verjetno odplavile politično predstavnico. Kaj pa ima to opravka s poročanjem o Italiji? Popolnoma nič. In prav to je problem! Pa vsaj ena nadebudna novica iz Nemčije. V deželi, kjer cvetijo limone, kot je o Italiji zapisal Goethe, cveti tudi davčna utaja, sedaj pa je na delu super računalnik, ki lovi utajevalce, piše Der Spiegel. Italija kleca pod težo javnega dolga, vendar petina prebivalstva ne plačuje davkov, ugotavlja tednik iz Hamburga, ki prav temu neskladju pripisuje pomembno vlogo pri krizi, v katero je zabredla Italija. Sedaj pa je končno na delu super računalnik Serpico, nekakšen veliki brat, ki ima vpogled v vse bančne račune, katastrske podatke, zavarovanja in registre. Serpico, ki ni ime znamenitega newyorškega detektiva, temveč kratica za Servizio per i contibuenti, to se pravi služba za davkoplačevalce, išče neskladja med prijavljenimi dohodki in izdatki, in to 24 ur na dan 365 dni na leto. Računalnik sestavlja dva tisoč ser-verjev s skupnim notranjim spominom milijon milijard bytov in opravlja 22 tisoč operacij na sekundo. Zanimivo je dejstvo, da je Serpico na delu že nekaj let, vendar je šele zadnji dekret Montije vlade odpravil omejitve, s katerimi je prejšnja vlada preprečila polno delovanje osrednjega nadzornega sistema, ugota- vlja nemški tednik z milijonsko naklado. Kot že rečeno, v glavnem ne sledim športu, tako da niti ne iščem novic s tega področja. Naletel pa sem na ve-stičko, ki je pritegnila mojo pozornost, tudi če ne sledim nogometu. Objavil jo je ameriški spletni nogometni blog SWOL (soccerwithoutlimits.com), ki dodeljuje prestižni naslov najboljšega kluba na svetu, in tokrat prav videm-skemu nogometnemu klubu. »Udinese, Football's Best Run Club«, to se pravi, da je Udinese najboljše vodeni klub, in to v svetovnem merilu. Kako to uspe klubu malega provincialnega mesta? Članek analizira videmsko politiko odkrivanja novih talentov, njihove valorizacije in potem prodaje bogatim klubom. Udinese ima najbolj razširjeno mrežo na svetu opazovalcev mladih nogometašev in jih redno »uvaža« v svoje »vzgajališ-če«. Nekatere promovira v svojo prvo ekipo, druge »daje v najem« moštvom po Italiji in po Evropi, od česar trži pomemben dobiček. SWOL navaja vrsto šampionov, ki jih je odkril Udinese in ki so danes znani in cenjeni v širšem merilu, ker jih je »neverjetno vitalni« vi-demski klub znal odkriti in uveljaviti. In pri tem seveda zaslužiti. Ker je to zadnji prispevek pred poletnim odmorom, želim srečne počitnice vsem bralcem, rimskemu Serpicu pa uspešno delo tudi v tej vročini. In končno prijeten odmor tudi parlamentarcem, ki se pritožujejo zaradi prekomernega dela, ki naj bi se zavleklo celo do prvih dni avgusta! Iz srca jim želim nepozabne počitnice, zadnje počitnice kot parlamentarci, ker srčno upam, da prihodnje leto na italijanskem političnem prizorišču ne bo več dosedanje ponesrečene klape. EVRO 1.2590 $ +1,40 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 29. junija 2012 valute evro (povprečni tečaj) 29.6. 28.6. ameriški dolar 1,2590 1,2418 japonski jen 100,13 98,60 kitajski juan 8,0011 7,8959 ruski rubel 41,3700 41,1430 indijska rupija 70,1200 70,6030 danska krona 7,4334 7,4330 britanski funt 0,80680 0,79885 švedska krona 8,7728 8,8009 norveška krona 7,5330 7,5465 češka krona 25,640 25,810 švicarski frank 1,2030 1,2010 madžarski forint 287,77 287,83 poljski zlot 4,2488 4,2872 kanadski dolar 1,2871 1,2764 avstralski dolar 1,2339 1,2357 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,4513 4,4510 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6967 0,6965 braziljski real 2,5788 2,5898 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,2834 2,2691 hrvaška kuna 7,5178 7,5170 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 29. junija 2012 1 mesec B meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,24525 0,46060 0,73440 0,03900 0,09100 0,17800 0,376 0,652 0,926 ZLATO (999,99 %%) za kg 40.661,59 € +1227,24 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 29. junija 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,00 IMTTTDCI IDADA H AQ +4,17 +0 66 KRKA 1 UKA KOPER 42,00 +1,20 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 8,30 123,00 167 10 +4,67 TELEKOM SLOVENIJE 61,00 -0,54 -0,33 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 5,00 AERODROM LJUBLJANA 10,60 DELO PRODAJA 20,90 CTni -0,93 ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7 13,80 n C« -- NOVA KRE. BANKA MARIBOR 1,96 - Ik/11 IMnTCCT -) 7n KOMPAS MTS NIKA 5,90 2150 - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI US IIUBI IANA 7,99 5,16 5,88 195 00 -1,96 -1,71 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 6,20 178 00 -- IERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 51,52 11,90 -1,04 +1,36 MILANSKI BORZNI TRG 29. junija 2012 FTSE MIB: +6,59 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,42 78,7 1005 +4,63 +5,50 +841 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 1,05 019 +11,31 +6 11 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,37 +9,55 EDISON ENEL ENI 0,88 2,54 16 78 -0,06 +4,78 FIAT FINMECCANICA 3,96 318 +4,55 +5,53 FINMECCANICA GENERALI IFIL 10,66 +6,93 +5,54 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,11 15 2 +11,58 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 27,2 +2,49 +2,62 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,47 2,77 1 49 +8,56 +8,87 PIRELLI e C PRYSMIAN 8,29 1174 +3,32 +6,48 +741 rRl SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 32,74 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,42 4,31 +0,53 +5,07 TENARIS TERNA 0,78 13,13 +5,33 +1,08 +1 26 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,72 0,03 +1,01 UNICREDIT 2,57 2,98 +8,35 +14,26 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) 83,82 $ +7,89 IZBRANI BORZNI INDEKSI 29. junija 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 520,23 +0,49 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.693,85 +3,45 FIRS, Banjaluka 809,55 1.783,04 ,131; OQ +0,46 -0,26 n er> UtlCA I J, UOjyiOU TJ T \J,\J¿. SRX, Beograd - - DICV C-ai-ai^M/rt 1 /1/1") QÇ _1 /11 un /\, -jen aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.858,01 -0,39 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 12.844,18 +1,92 Nasdaq 100 2.6094,78 +2,78 S&P 500, New York 1.358,65 +2,16 MSCI World, New York 1.199,93 -0,15 DAX 30, Frankfurt 6.416,28 +4,33 FTSE 100, London 5.571,15 +1,42 CAC 40, Pariz 3.196,65 +4,75 ATX, Dunaj 1.963,00 +4,15 PX, Praga 900,9 +2,31 EUROSTOXX 50 2.264,72 -2,24 Nikkei, Tokio 9.006,78 +1,50 STI, Singapur 2.846,82 +0,18 Hang Seng, Hongkong 19.441,46 +2,19 Composite, Šanghaj 2.195,84 -0,95 Sensex, Mubaj 17.429,98 +2,59 Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Sobota, 30. junija 2012 5 APrimorski ~ dnevnik ŠOLSTVO - Ustni del državnega izpita na liceju Slomšek Nasilje nad ženskami v preteklosti in danes O tem je bil govor včeraj v okviru izpraševanj kandidatov družboslovne smeri Med temami, ki so jih maturantke in maturanti družboslovne smeri Humanističnega in družbeno-ekonomskega liceja Antona Martina Slomška izbrali v okviru priprave referata za ustni del izpita, je bilo tudi nasilje nad ženskami. O tem je včeraj govorila kandidatka Asja Gregori, ki je podala zgodovinski oris tega vprašanja, začenši z odnosom, ki so ga gojili v preteklosti, ko so po njenih besedah ženske silili v določene vloge. Zaustavila se je pri likih treh pisateljic - Zofke Kveder pri Slovencih, Virginie Woolf pri Britancih in Dacie Marai-ni pri Italijanih - ki so opozarjale oz. opozarjajo na to vprašanje, obenem je orisala tudi vlogo zdravnikov ter pomen, ki jih za žrtve nasilja nad ženskami imajo t.i. varne hiše in nevladne organizacije. Na področju boja proti nasilju nad ženskami je pomemben tudi projekt Unbreakable: slednjega si je zamislila ameriška študentka Grace Brown, sestoji pa v tem, da se žrtev nasilja da fotografirati z belim plakatom, na katerem je napisan stavek, ki ga je na njen račun izrekla oseba, ki jo je posilila. V nadaljevanju je Asja pri slovenščini odgovarjala na vprašanja o delih Miroslava Košute, Borisa Pahorja in Alojza Rebule, pri matematiki je stekel razgovor o funkcijah, ki so bile prišle v poštev v okviru tretje pisne naloge, pri italijanščini pa je kandidatka govorila o delih Dacie Marai-ni in predstavila povezavo med Jamesom Joycejem in Italom Svevom. Pri družboslovju je profesorica želela oris teorije poljskega filozofa Zygmunta Baumana o »tekoči moderni«, dalje je morala kandidatka odgovarjati tudi na vprašanji o samou-resničeni osebnosti in odnosu do svetega pri romunskem antropologu Mircei Elia-deju. Pri izpraševanju iz angleščine je prišel v poštev pesnik William Wordsworth, pri zemljepisu pa je Asja govorila o Južni Ameriki ter o priseljevanju v Ameriko, pa tudi o podobnostih med t.i. »belo politiko«, ki so jo vodili v ZDA in tisto, ki je veljala v Avstraliji do tamkajšnjih domorodcev oz. aboriginov. Preden si je kandidatka oddahnila, je morala odgovoriti še na zadnje vprašanje o trgovskem trikotniku sladkornega trsa med Ameriko, Afriko in Evropo. Po tem vprašanju se je izpraševanje zaključilo, radovedni predsednici komisije pa je Asja zaupala, da namerava na študij novinarstva v Ljubljani, v nasprotnem primeru pa bi študirala jezike v Trstu. (iž) Z včerajšnjega poteka ustnega dela mature na liceju Slomšek kroma ŠOLSTVO - Konec mature na izobraževalnem zavodu Na Stefanu vsi zreli Po izpraševanju zadnjih kandidatov so popoldne objavili izide - Letos je bilo kandidatov trinajst Za nekatere se je letošnji državni izpit že zaključil. To velja za trinajst maturantov Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana, katerih uspeh so objavili včeraj popoldne (na sliki KROMA), potem ko so bili izprašani še zadnji kandidati. Vsi so uspešno opravili maturo, v nadaljevanju pa objavljamo izide. Smer tehnik elektronskih industrij 5. razred: Loris Cardone (65/100), Mitja Cernich (80/100), Sebastijan Ko-cman (70/100), Denis Milic (95/100), Alen Sancin (75/100), Giulio Valenti-nuzzi (74/100), Daniel Zhok (74/100). Smer tehnik mehanskih industrij 5. razred: Erik Boneta (72/100), Bruno Icardi (82/100), Lorenzo Marsich (64/100), Jan Montalto (73/100), Daniel Pozzecco (66/100), Gregor Šilovic (70/100). V TV Kocki o Pejci v Lascu V nocojšnji TV Kocki, ki bo na sporedu ob 20.25 na Slovenski televiziji RAI, bomo spoznali očarljivo jamo Pejca v Lascu v Slivnem. Avtorici prispevka Marija Brecelj in Mairim Cheber nas bosta popeljali v skrivnostni podzemni svet, kjer si je ustvarila svoj domek družina netopirjev. Kosovni odpadki v Boljuncu Vodja oddelka za storitve po ozemlju Občine Dolina sporoča, da bo občinski zbirni center za kosovne odpadke v Boljuncu v ponedeljek, 2. julija, obratoval z odpiralnim časom med 10.30 in 13. uro ter med 14. in 16. uro. Od torka naprej bo odpiralni čas, kot običajno, vsak dan med 8. in 13. ter med 14. in 16. uro razen ob nedeljah. Za informacije je na razpolago brezplačna števika 800-148726. Ludoteka v Naselju sv. Mavra Občine Okraja 1.1 - Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor - ter Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka v igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra delovala ob sredah in petkih popoldne med 16. do 18. uro ter ob sobotah med 10. do 12. uro. Ludoteka je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti. Za mesec julij sta predvideni delavnici oblikovanja Školjkina zavesa ter Misliti in ustvarjati. Za informacije se zainteresirani lahko obrnejo neposredno do igralnega kotička Palček, telefonska številka 040-299099, od ponedeljka do sobote med 8. in 13. uro. Sejem na Malem trgu Tržaški občinski odbor je odločil, da bo prodajni sejem umetnosti in iznajdljivosti, ki ga bo prirejalo društvo Asso-ciazione Hobbistica Trieste, potekal na Malem trgu vsak mesec na soboto neposredno pred nedeljskim prodajnim sejmom starin in rabljene opreme: tako bo potekal 14. julija, 18. avgusta, 15. septembra, 13. oktobra (izredno odprtje ob priliki Barcolane), 20. oktobra, 17. novembra in 15. decembra. Ex-tempore v Ul. San Michele Združenje Magicabula prireja jutri v sodelovanju s tržaškim odborom Ar-ci v okviru Festivala drugačnosti 12-ur-ni slikarski ex-tempore Mare e Genti (Morje in ljudstva), ki bo potekal od 8. ure naprej v mestnem vrtu v Ul. San Michele. Vpis je brezplačen ter možen preko elektronske pošte (magicabu-la.trieste@gmail.com) in telefona (3351763387), za potrebno opremo pa morajo udeleženci poskrbeti sami. TRŽAŠKO MESTNO NABREŽJE - Praznovanje nogometne zmage »azzurrov«: v nedeljo bo nadzor strog Veselje in huliganski izpadi V četrtek zvečer in ponoči več vandalskih dejanj med množičnim praznovanjem - Trideset ljudi splezalo na avtobus in ga poškodovalo - Pljuvanje in brcanje Pretežno mladi razgrajači praznujejo na strehi avtobusa trieste trasporti Komaj je nogometni sodnik Stephane Lannoy v četrtek zvečer v Varšavi zaključil tekmo med Italijo in Nemčijo, so se navijači »azzurrov« tudi v Trstu prepustili veselju. Kot se v teh primerih dogaja, so v hipu pozabili na življenjske tegobe in razposajeno preplavili mestno nabrežje. Avto-mobilisti in motoristi so zadovoljno hupali, nekaj sto ljudi pa je na nabrežju (ter vse do rimskega gledališča) zaustavilo promet. O praznovanju, ki je nekatere zabavalo, druge pa motilo, bi poročali na kratko, ko ne bi nekateri razgreteži pošteno pretiravali in prestopili meje dostojnosti. V prometnem zastoju je bil pred Velikim trgom ustavljen tudi avtobus podjetja Trieste Trasporti, ki je bil ob 23. uri na poti proti Drevoredu Campi Elisi. Kakih trideset ljudi je s silo odprlo vrata ter tako vlomilo v avtobus, v njegovi notranjosti pa so si vandali utrli pot do strehe. Voznik in njegov sodelavec sta jih zaman pregovarjala, naj sestopijo s strehe - naposled sta se morala umakniti na varno, avtobus pa so seveda zapustili tudi potniki. Avtobus linije A ni prispel do cilja, saj so ga razgrajači precej po- škodovali, eden od njih je v njem celo sprožil gasilski aparat in ga na koncu za nameček odvrgel v okno ter razbil šipo. Podjetje Trieste Trasporti je včeraj vložilo kazenske ovadbe, od odgovornih bo zahtevalo odškodnino. Tržaška kvestura poroča tudi o nočnih nasilnih izpadih proti avtomobilom in drugim vozilom na nabrežju, nekateri možakarji so avtomobile oplju-vali, zbrcali in energično »zazibali«. Kvestura preiskuje dogodke, za nedeljski finale pa napoveduje poostren nadzor v mestu v sodelovanju s karabinjerji, finančnimi stražniki in občinsko policijo. Že od 19. ure bo v mestu dejavnih okrog štirideset policistov, karabinjerjev in finančnih stražnikov, medtem ko se bodo redarji ukvarjali s prometom. Posebno pozorno bodo spremljali dogajanje na Velikem trgu, Borznem trgu, nabrežju in pred železniško postajo. V barih in drugih lokalih pa bodo alkoholne pijače točili v plastične kozarce. Danes bo na Kvesturi sestanek, na katerem bodo predstavniki organov pregona izdelali načrt usklajenih dejavnosti pred, med in po velikem nogometnem finalu. (af) 4 Sobota, B0. junija 2012 ITALIJA NARODNI DOM - Danes se bo zaključila tridnevna mednarodna konferenca Borderscapes Meje niso le sredstvo za ločevanje, so tudi priložnost za obogatitev V Trstu je več kot sto znanstvenikov razpravljalo o čezmejnih območjih in mejah Poročilo o stanju v nekaterih deželah na območju nekdanje Sovjetske zveze bo danes uvedlo zadnji dan mednarodne konference Borderscapes -Obmejne krajine, ki se je začela v četrtek v prostorih Narodnega doma v Trstu. Tridnevno zasedanje se bo torej zaključilo z analizo nekaterih čez-mejnih območij, ki so bila v zadnjih letih vpletena v vojne konflikte, in o njihovem kasnejšem razvoju. Udeleženci konference bodo poleg tega že jutri odpotovali v Ljubljano, nato se bodo podali prek Zagreba do Sarajeva in tudi Mostarja. Sicer se je tretje izvedbe konference Borderscapes udeležilo približno znanstvenikov iz vsega sveta, ki so v teh dneh razpravljali o čezmejnih območjih, o mednarodnih mejah in o posledicah njihovega spreminjanja. Postavljanje meja pogojuje namreč od vedno življenje ljudi in meje večkrat zapustijo tudi rane, ki se z veliko težavo zacelijo. Spreminjanje meja oziroma postavljanje novih pa je lahko še toliko bolj travmatično. Izvedenci so v teh dneh vzeli v pretres vlogo mednarodnih meja, začenši z nastanki sodobne svetovne politične slike do zadnjih sprememb in postavljanja novih oblik meja med revnim in bogatim svetom. Konferenco je ob podpori pokrajinske uprave priredil humanistični oddelek tržaške univerze v sodelovanju z oddelkom za sociologijo in socialno raziskovanje milanske univerze Bicocca, sodelujeta pa tudi Občina Trst in Fundacija CRTrieste. Kot je poudaril prof. Sergio Zilli s humanističnega oddelka tržaške univerze, ki je glavni organizator pobude, izbira Trsta kot sedež tretje izvedbe ni bila naključna. Probleme in dinamike, ki so nastali in se sprožili na tem območju v zadnjem stoletju, so bili namreč tesno povezani z mejo oziroma od nje pogojeni. Strokovnjaki, ki so si včeraj popoldne tudi ogledali mesto in okolico, so vsekakor izhajali iz ugotovitve, da meje niso izključno sredstvo za ločevanje. Nasprotno, meje so lahko priložnost za medsebojno obogatitev, saj se v obmejnih krajinah prepletajo kulture, jeziki, tradicije in narodi. Sploh pa se razvija gospodarstvo, ki je odvisno od vseh različnosti. To so politično in kulturno gledano zelo pomembna in globoko zaznamovana območja, ki so vsako različno od drugega, pa vendar imajo marsikaj skupnega. A.G. Zaprte meje ločujejo, odprte lahko združujejo kroma Ob sredah brez uradov za socialo in zdravstvo Občina Trst obvešča, da zaradi poletnih dopustov in zmanjšanega števila operaterjev od 2. julija do 28. septembra uradi, kjer se nudijo informacije in pomoč na področju sociale in zdravstva (t.i. punti unici integrati) ne bodo delovali ob sredah, ampak le ob ponedeljkih in petkih. Predavanje o dopingu V okviru Festivala drugačnosti bo danes na sedežu združenja za družbeno promocijo Spiz v Ul. Gia-como Matteotti 20/a ob 16. uri predavanje Dina Schorna na temo Doping, družbena nadloga. Znanstveni imaginarij Danes in jutri bo med 15. in 20. uro odprt Znanstveni imaginarij v Grljanu, kjer bodo na voljo interaktivne znanstvene igre, ogledati pa si bo mogoče tudi multimedijsko razstavo Altromare: križarjenje pod vodo, prav tako si bo mogoče s predhodno najavo pri vhodu ogledati pla-netarij. Za informacije sta na voljo spletna stran www.immaginario-scientifico.it in telefonska številka 040-224424. KVESTURA - Nasveti za varno kopanje in sodelovanje med različnimi organi Previdno na plažo Večje vsote denarja in dragocenosti pri morju niso zaželene, v avtomobilu pa morajo biti skrbno skrite - Vselej na voljo telefonski številki 113 in 1530 Poletje pomeni za marsikoga preživljanje prostega časa na morju. Na Tržaškem se na vseh plažah gnete kopalcev, predvsem konec tedna in še zlasti v obdobju mučne vročine. Najbolj obiskana tržaška plaža je v Barkovljah, kjer se veliko ljudi mudi tudi zvečer in ponoči. Na tržaški kvesturi so včeraj predstavili akcijo Barcola sicura estate 2012 (Varno poletje v Barkovljah 2012) ter sistem koordiniranih dejavnosti za preprečevanje kaznivih dejanj, predvsem tatvin in ropov. Kve-stura bo tem občutljivim območjem namenila svojo pozornost z uradom za splošno preventivo in javno pomoč ter s krajevnimi policisti, medtem ko bodo na morju dejavni policisti navtičnega oddelka. Na novinarski konferenci so poletne dejavnosti in nasvete za kopalce predstavili glasnica tržaške kvesture Denise Mutton, predstavnik pristaniške kapitanije kap. Gianfranco Rebuffat ter namestnik poveljnika tržaške občinske policije pol. Luciano Momic. Kopalcem svetujejo, naj na plažo ne nosijo večjih vsot denarja in dragocenosti, na sami plaži pa naj ne »mahajo« z zapestnicami, dragocenimi urami in podobnimi predmeti. Torbo naj po možnosti vseskozi nadzoruje kak prijatelj, Srečanje na Kvesturi kdor je sam pa naj zaprosi za pomoč osebo s sosednje brisače oz. ležalnika. Tudi v parkiranih avtomobilih pa dragocenosti ne smejo biti preveč vidne. Starši pa morajo na plaži seveda pozorno spremljati svoje kroma otroke. Ko imamo opravka s sumljivimi ljudmi, pa brez oklevanja pokličimo na telefonsko številko 113, medtem ko za pomoč na morju skrbi obalna straža na številki 1530. Pljuval na kopalce Vinjen moški je v četrtek popoldne v Barkovljah pljuval na kopalce, stvar pa je postala nevarna, saj so opazili, da ima možakar pri sebi dva noža. Opotekal se je v bližini borovega gozdiča, kjer je zmerjal številne kopalce in pljuval nanje. Očividci so ga osuplo in jezno opazovali, marsikdo je po telefonu poklical policijo. Ko so prispeli policisti, je moški ležal na hrbtu ob grmovju. Bil je napol v nezavesti in brez majice, v eni roki je imel nož s 15-cen-timetrskim rezilom, v drugi pa skoraj prazno dvolitrsko steklenico vina. Policisti so ga z lahkoto razorožili, v njegovem žepu so našli še nož z 8-centi-metrskim rezilom. Oba noža so zasegli, opitega neznanca pa so pospremili v katinarsko bolnišnico. Naknadno so ugotovili, da je to 32-letni poljski državljan, rojen v Varšavi, ki je v Italiji brez stalnega bivališča. S Katinare so ga prepeljali na kvesturo, kjer so mu zaradi vinjenosti napisali globo, zaradi posedovanja nožev pa so ga kazensko ovadili. PROSEK - Velik uspeh ekološke sobote na Zahodnem Krasu Adijo televizorji, pohištvo, oprema Na odpad odpeljali 60 kubikov pohištva in kuhinjske opreme, dva kubika hladilnikov, pet kubikov pomivalnih, pralnih indrugih hišnih srojev, dva kubika ekranov in televizorjev • •• Ekološka sobota, ki jo je pretekli teden na Proseku priredil zahodnokraški rajonski svet v sodelovanju s podjetjem AcegasAps je požela uspel nad pričakovanji. O tem pričajo številke, ki jih je ta teden posredoval odgovorni pri podjetju Ace-gasAps za tovrstne pobude Giorgio Zaccaria predsedniku zahodnokraškega rajonskega sveta Robertu Cattaruzzi. V osmih urah, kolikor je bila odprta zbirna točka na parkirišču na Mandriji sredi vasi, je na desetine občanov pripeljalo cel kup kosovnih odpadkov, da se jih je na koncu zbralo za več desetin kubičnih metrov. Osebje podjetja AcegasAps je pripravilo obračun nabranega in odpeljanega v odpad. Napolnjena sta bila dva kesona lesenih odpadkov, kosov pohištva, žim-nic, železja in druge hišne opreme za kakih 60 kubičnih metrov materiala. Na odpad so odpeljali 2 kubična metra odrabljenih hladilnikov, 5 kubičnih metrov velikih kosov bele tehnike (pomivalni stroji, pralni stroji, drugi kuhinjski stroji), dva kubična metra majhnih gospodinjskih in elektronskih strojev (računalnikov, radijskih sprejemnikov), dva kubična metra raznih ekranov in televizijskih aparatov ter kubični meter inertnega materiala. Nadalje so napolnili dva sodčka kuhinjskega in motornega olja, nabrali pa so še kakih deset odrabljenih pnevmatik, številne avtomobilske akumulatorje, šipe, barv za pleskanje in drugih sort odpadkov. Tolikšna »nabiralna akcija« priča, da je bila ekološka sobota na Zahodnem Krasu potrebna, in da je krajevno prebivalstvo pridno izkoristilo priložnost, ki jim jo je ponudil zahodnokraški rajonski svet. Na ozemlju tržaške občine na območju obeh kraških rajonov sicer deluje odlagališče kosovnih odpadkov na Op-činah, ki se ga poslužujejo tudi krajani z Zahodnega Krasa, proseška ekološka sobota pa je pokazala, da občasne podobne akcije niso odveč ter jih gre zato čez čas ponoviti. M.K. Tudi rajonski predsednik Roberto Cattaruzza je dal svoj doprinos k uspehu ekološke sobote na Zahodnem Krasu / TRST Sobota, 30. junija 2012 7 AKTUALNA TEMA - Profesor Dario Slejko na srečanju o potresih in vulkanih Kras »imun« pred potresi? To so le prazne marnje! Na apnenčastih skalah pa je težje zaznati potres kot na zemljastih območjih Mnogi trdijo, da na Krasu ne more priti do potresa zaradi prisotnosti kraških jam. To pa so le prazne marnje, kajti potresni val se sploh ne »zave« jam, tako so neznatne za energijo, ki jo potres sprosti. Profesor Dario Slejko z geofizikalnega observatorija je v dveh stavkih »porušil« povsem neutemeljeno ljudsko prepričanje, da naj bi bilo kraško območje »imuno« pred potresi zaradi jam v njegovih nedrjih. Pač pa je pristavil, da je na Krasu težje zaznati potres kot na drugih zemljastih območjih prav zaradi apnenčastih skal. Tako se je zgodilo, da so v mestu, predvsem v obmorskem pasu, močneje zaznali zadnja dva potresa v Emiliji, kot na Krasu, je dodal in zaključil s svetopisemsko prispodobo, češ »saj so že v bibliji vedeli, da hiš ne gre graditi na pesku,« Potresi in vulkani predstavljajo geološki križ za Italijo. O obojih je bil govor na srečanju z naslovom Od Emilije do Vezuva, ki ga je priredila šola za visoke študije Sissa v Novinarskem krožku. Potrese je strokovno »obdelal« Slejko, vulkane Silvano Sinigoi, docent petrologije na tržaški univerzi. Slejko je tehnično zelo podrobno predstavil značilnosti potresa v Emiliji in Dario Slejko je grafično pojasnil sosledico potresov v Emiliji kroma predvsem izpostavil razliko med obema najmočnejšima sunkoma. Prvi je bil za italijanske potresne razmere dokaj običajen, le za tisto območje nekoliko močnejši od številnih drugih iz zadnjega tisočletja. Za drugega je bila značilna silovita vertikalna moč (dosegla je mejo 90 odstotkov, še 10 odstotkov, pa bi odpovedala gravita- cijska sila in predmeti bi v trenutkih potresa »zaplavali« po zraku ...). Prav močna vertikalna sila je botrovala padcu streh delovnih paviljonov in smrti delavcev, ki so v njih delali, je pojasnil seizmolog. Potresov ni mogoče napovedati. Vsaj na podlagi dosedanjega znanja ne. V zgodovini potresov so doslej uspešno predvideli le enega, v Haičenu na Kitajskem, leta 1975. V nekaj dneh je več pokazateljev nakazalo možnost potresa (kače so se na primer priplazile iz zemeljskih globin na površje ...). Sprožen je bil alarm, ki je rešil na tisoče življenj. Leto pozneje pa je prav tako na Kitajskem potres povzročil 255 tisoč mrtvih ... Edini pametni protipotresni ukrep je zato primerna gradnja. Italija ima veliko potresnih območij. Med te sodi tudi Fur-lanija. Kljub temu pa je prav območje,ki ga je maja 1976 prizadel uničujoč potres, sedaj potresno najbolj varno v deželi, ker so bile nove gradnje zgrajene s protipotresno tehniko. Na zemljevidu, ki ga je prikazal Slej-ko, je bila tudi tržaška pokrajina prikazana kot potresno varno območje. Na vprašanje, ali je Rojan statično varen, čeprav je bil dejansko zgrajen na plazu, ki se je utrgal s kraškega obronka, pa je strokovnjak odgovoril, da obstaja na območjih, na katerih je bila zemlja nanesena - kar na primer velja tudi za Terezijansko četrt - večja možnost, da se potres občuti, kar dejansko pomeni, da je bolj podvrženo tresljajem kot druga utrjena območja. M.K. POGOVOR - Profesor petrologije na tržaški univerzi Silvano Sinigoi Če se »prebudi« Vezuv Vulkani predstavljajo latentno nevarnost - »Vprihodnjih 2 milijonih let se bo gotovo nekaj zgodilo« mmm Profesor Sinigoi, v kakšnem geološkem položaju se nahaja Italija? »Slabem, ker se nahaja v Sredozemlju, med afriškim in evroazijskim delom. Afriški pritiska proti severu, povzroča trenja, to pa potrese. Obstajajo pa tudi druge nevarnosti.« Katere? »Na Apeninskem polotoku imamo mnogo vulkanov. Potresi so pogostejši, vulkani delujejo na daljšo dobo, a ko se prebudijo ...« Ali je možno predvideti erupcije vulkanov? »Težko. Obstajajo pa študije. Tudi mi sedaj študiramo, kaj se dogaja v notranjosti vulkana, in to na edinstvenem primeru.« Katerem? »V Dolini Sesia v Piemontu smo odkrili ostanke ugaslega supervulkana, ki je pred milijoni let izbruhal več kot 250 kubičnih kilometrov magme in drugega materiala. Ob tem se je zemeljska skorja dvignila, se obrnila in ostala na površju. Tako lahko sedaj ugotavljamo, kaj se je dogajalo v notranjosti vulkana, in sicer do globine kakih 25 do 30 kilometrov.« V kakšnem položaju se nahajajo italijanski vulkani? »Nahajajo se v Srednji in Južni Italiji. Večina je starih manj kot dva milijona let. Geološko so še zelo mladi, iz česar je možno sklepati, da se bodo v obdobju prihodnjih dveh do treh milijonov let prebudili ali pa bodo nastali mladi. Zato je dobro vulkane nadzorovati.« Ali je ta nadzor kakovosten? »Rekel bi zelo dober. Omenil bi predvsem observatorij na Vezuvu.« Katero območje je potencialno najbolj nevarno? »Gotovo tisto okrog Vezuva, pa Silvano Sinigoi kroma Flegrejska polja. Ta se stalno premikajo. Prej ali slej se bo tu nekaj zgodilo.« Hudega? »Da. Kajti med potresom in izbruhom vulkana obstaja velika razlika. Pred potresom se lahko preventivno zavaruješ s protipotresnimi gradnjami. Pred izbruhom vulkana je podobna preventiva nemogoča.« Torej ni pomoči? »V tej zvezi so pomembne študije geokemije in geofizike, s katerimi vse bolj spoznavamo, kaj se dogaja v vulkanu. To znanje nam bo pomagalo pri ugotavljanju ali odkrivanju morebitnih znakov o "prebujanju" vulkanov.« Ali se lahko ponovi tak izbruh Vezuva, kot je bil tisti, ki je zasul Pom-peje? »Tisto so bile, z geološkega vidika, mačje solze. Flegrejska polja so na primer pred 35 tisoč leti "eksplodirala" in izbruhnila za več kot 150 kubičnih kilometrov magme in drugega materiala.« To je kot če bi ozemlja občin Trst, Milje, Dolina, Repentabor in Zgonik pokrili s kilometrom (!) visoko plastjo kamenja in drugega materiala ... M.K. OBČINA TRST Uporaba igrišč in telovadnic v športnih palačah Občina Trst obvešča, da 13. julija zapade rok za predložitev prošenj za uporabo igrišča oz. stranskih telovadnic v športnih palačah Palatrieste v Ul. Flavia in Giorgio Calza v Ul. Visinada pri Čarboli v sezoni 2012/2013. Obrazci so na voljo na spletni strani www.retecivi-ca.trieste.it in v uradih občinske službe za šport v 4. nadstropju palače Gopčevic v Ul. Rossini 4, prošnje pa je treba poslati ali po pošti (veljal bo datum na poštnem žigu) ali pa, še bolje, kar osebno izročiti v že omenjenih uradih (v sobi št. 4) v palači Gopčevic, kjer jih bodo sprejemali od ponedeljka do petka med 9. uro in 12.30, ob ponedeljkih in sredah pa tudi popoldne med 14. in 16. uro. Prošnje je treba napisati na uradnem papirju, kateremu je treba dodati kolek, podpisati pa jih mora predsednik oz. zakoniti predstavnik društva, ki prosi za uporabo telovadnic in igrišč. ZDRAVSTVO - Kritični do Tonda in napovedanih reform Opozorilo zdravnikov iz FJK: javno zdravstvo tik pred prepadom Italijanski javni zdravstveni sistem je na tem, da se usuje kot plaz. Stalno krčenje sredstev, pomanjkanje osebja in prepoved sklepanja novih delovnih razmerij šibijo ponudbo, zato se pacienti vse pogosteje obračajo na zasebne specialiste. Seveda tisti, ki si to lahko privoščijo, ostali pa ... Alarmni krik so v četrtek zagnali družinski zdravniki, bolniško osebje, lekarnarji, ki delujejo v sklopu bolnic, živinozdravniki ...skratka vsi, ki tako ali drugače skrbijo za naše zdravje. 28. junija je namreč po vsej Italiji potekal »Sanita day«, dan, posvečen javnemu zdravstvu. Na tržaškem sedežu zdravniške zbornice so se zbrali predstavniki vseh sindikalnih združenj in stanovskih organizacij, da bi opozorili na težave, s katerimi se sooča tudi deželni zdravstveni sistem. Sistem, ki je veljal predvsem po zaslugi dobre organizacije in delovanja deželnih bolnic, za enega izmed boljših v Italiji. Danes žal ni več tako. Tajnik združenja družinskih zdravnikov Rosario Magazzu je na primer opozoril na pomanjkljivo povezavo med bolnicami in teritorijem. Dežela Furlanija Julijska krajina je, glede na povprečno starost prebivalstva, druga v Predstavniki deželnih zdravnikov so zaskrbljeni kroma Italiji, zato jo pestijo predvsem nekatere kronične bolezni (diabetes, kardiovaskularni problemi, novotvorbe ...). Ker pa se je število razpoložljivih postelj in hospitalizacij v zadnjem desetletju drastično zmanjšalo, se morajo s posledicami kroničnih bolezni ukvarjati predvsem družine in njihovi zdravniki. Od tu nujna potreba po povezavi med bolnico in teritorijem. V FJK se veliko govori o reformi javnega zdravstva, zdravniki pa od predsednika Ren- za Tonda, ki je trenutno odgovoren tudi za ta resor, pričakujejo, da se bo o njej posvetoval tudi s tistimi, ki so v njem zaposleni. Z velikimi, tudi kadrovskimi, težavami se sooča po-soško zdravstveno podjetje, a se zanje nihče ne zmeni. Govor je o centralistični ureditvi službe 118, ki naj bi po novem zaobjemala eno samo centralo v Palmanovi. Ta naj bi deželne blagajne stala okrog sto milijonov evrov ...tudi v tem primeru pa ni nihče prosil za mnenje direktorjev in ostalih zaposlenih ... (pd) OPČINE - Drevi Poletje pod kostanjem SKD Tabor Na Opčinah je vse pripravljeno za začetek osme izvedbe Poletja pod kostanejm. Tudi tokrat so se pri openskem društvu Tabor potrudili, da ponudijo pestro in kvalitetno ponudbo. Poletni večeri v Prosvetnem domu so si v letih priborili svoje mesto med poletnimi pobudami na Tržaškem. Marsikdo nestrpno pričakuje današnji dan, ko se bodo večeri začeli, sicer pa se bodo, kot veleva tradicija, nadaljevali vsak četrtek do 26.julija. Drevi ob bodo nastopili mladi glasbeniki filharmonije NOVA. Perspektivni glasbeniki pod taktirko Simona Perčiča so pri Skd Tabor že kar doma, saj so tu gostovali že na dveh novoletnih koncertih in vedno želi zelo velik uspeh, saj njihova svežina, precizno muziciranje in posrečene repertoarne izbire poslušalca vselej prevzamejo. Tokrat se bodo predstavili z znamenito The Queen symphony. Leta 1974 je Freddie Mercury za nek britanski časopis izjavil, da je njegova največja želja, da si poslušalci ustvarijo lastno interpretacijo njegovih pesmi. Prav to je storil britanski skladatelj Tolga Kashif, ki je po dveh letih komponiranja uspel sestaviti veličastno klasično delo z imenom »The Queen Symphony«. Šeststavčna simfonija temelji na dvanajstih znanih melodijah iz skladb rokovske skupine Queen, ki jih je skladatelj mojstrsko povezal v celoto. Med drugim je Kashif v simfonijo vključil skladbe, kot so Bohemian Rhapsody, We Will Rock You, We Are the Champions, Who Wants to Live Forever... Premierno je bila simfonija izvedena Novembra 2002 v Kraljevi festivalni dvorani (Royal Festival Hall) v Londonu, kjer jo je pod skladateljevim vodstvom izvedel Kraljevi simfonični orkester. Več kot dvatisoč-glava množica poslušalcev je ob stoječih ovacijah navdušeno pritrdila še živečim članom zasedbe Queen, ki so simfonijo označili za "izjemen glasbeni užitek". Kdor bo danes obiskal Opčine, bo lahko sam preveril, ali je temu res tako. Z openskim nastopom orkester Nova tudi zaenkrat zaključuje svojo turnejo s tem programom, priložnosti torej ne gre zamuditi. V naslednjih tednih se bodo pod kostanjem zvrstili še: v četrtek, 5.julija priljubljeni Pupkin Kabarett, 12.julija plesna komedija Moonsunska svatba, 19.juli-ja si bo mogoče ogledati film Prijatelja (Quasi amici), zaključni večer pa bo v znamenju zasedbe Gorni Kramer Quartet z gosti (Boris Devetak, Andro Merku, Leo Zannier, Toni Kozina in Martina Feri). Za podrobnejše informacije o večerih je na razpolago spletna stran www.skdta-bor.it. V slučaju slabega vremena, večeri nikakor ne bodo odpadli, ampak bodo potekali v dvorani. Vsak večer bo deloval kiosk, ki ga bodo upravljali nadebudni člani Openskega mladinskega krožka, ki deluje v sklopu Skd Tabor. Ambiciozno zasnovano prireditev so omogočili: ZKB, Pokrajina Trst (ki je podprla poletni niz večerov društev vzhodnega Krasa - Prešerno skupaj), Rajonski svet za vzhodni Kras, Conad - Nova srl, Zveza slovenskih kulturnih društev in številni openski trgovski obrati, katerim se prireditelji iskreno zahvaljujejo. 4 Sobota, B0. junija 2012 ITALIJA STOCK - Včeraj so dokončno zaprli tovarno Alkoholne pijače bodo proizvajali na Češkem Tržaško tovarno alkoholnih pijač Stock so po 128 letih včeraj dokončno zaprli. Proizvodnjo bodo lastniki preselili na Češko in na Poljsko, ker naj bi bila v Italiji zaradi gospodarske krize nevzdržna. Zaradi tega pa bo skupaj 30 oseb ostalo na cesti in jih zdaj čakata posebna dopolnilna blagajna oziroma mobilnost. Po niti dveh mesecih po napovedi in kljub takojšnjim odzivom ter protestom sindikatov in lokalnih uprav so torej včeraj proizvedli zadnjo steklenico alkoholne pijače, ki je bila namenjena za kanadski trg. Uslužbenci so namreč kljub vsemu izkazali navezanost na »zgodovinsko« podjetje in delali do zadnjega, a zaman. Spomnimo naj, da so se težave začele že leta 2008, ko je prišlo do preosno-ve podjetja, zaposleni pa so takrat sprejeli spremembo urnika in nove delovne pogoje. Takrat je namreč lastništvo - ameriški investicijski sklad Oaktree - pripravilo nov načrt za relansiranje podjetja, ki je predvideval preselitev komercialnega oddelka in vseh uradov, ki niso bili tesno vezani na proizvodnjo, iz Trsta v Milan. Zato so bili tudi številni protesti. Od tedanjih 97 zaposlenih v Trstu je ostalo 28 uslužbencev, ki jim gre dodati dva kadra. Aprila pa je zdajšnja skupina Stock Spirits Group iz dneva v dan najavila, da je sprožila postopek za mobilnost glede 28 zaposlenih. Sledili so protesti in stavka, ki pa niso odobrili sadov. Včeraj se je dokončno prekinila že »tradicionalna« proizvodnja, ki se je začela v Trstu leta 1884. A.G. DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC Ob 110- letnici dvodnevni izlet v Švico Društvena gostilna Gabrovec, ki je letos slavila častitljivo 110-letnico delovanja, je v juniju organizirala za svoje člane in simpatizerje dvodnevni izlet v Švico. Sama destinacija in organizacija izleta sta privabili tako številno udeležbo, da je povpraševanje celo preseglo kapacitete. Dobro razpoložena družba je v petek 15. junija krenila z dvorišča društvene gostilne proti švicarski meji, do mesta Tirano, ki se nahaja v alpski deželi Valtellina. Pot je vključevala več postankov, med katerimi tudi daljši postanek na jezeru Iseo. Dobro podkovan vodič Andrej je povedal marsikaj zanimivega in obenem popestril vzdušje s kakim vicem. Popoldanskemu prihodu v Tirano je sledil ogled mesta. Prijetna hotelska nastanitev v središču mesta in okusna večerja sta pripomogli, da so izletniki z lahkoto premagali utrujenost. Družba je tako naslednjjega dne polna energije odkorakala proti železniški postaji, kjer se je podala na potovanje s slavnim rdečim vlakcem Bernina Express, ki jo je prek meje odpeljal vse do St. Moritza in izlatnike tako iz 400 metrov popeljal skorajda neobčuteno do Včeraj danes 2.200 metrov nadmorske višine. Že sam odhod vlakca in njegov vzpon sta bila nekaj enkratnega. Sugestivna vožnja se je nedvomno zasidrala v spomin prisotnih, ki so uživali v neokrnjeni naravi Alp, v objemu bujne vegetacije, prekrasnih dolin in strmega hribovja. Vrhovi so bili zasneženi, še posebej najvišji vrh Bernina, ki se je ponosno dvigal v čudovitem modrem nebu do višine 4.049 metrov. Sledil je postanek v letoviškem kraju St. Moritz. Med po-vratkom so izletniki prečkali dolgo dolino Val Camonica, in si naposled ogledali še arheološki park, ki je vpisan v Unescov seznam kulturne in naravne dediščine človeštva in razpolaga z več kot 200 tisočimi skrivnostnimi skalnimi podobicami Kamunov. Za dodatno animacijo je poskrbela gospa Mirella, duša izleta, ki je v avtobusu priredila loterijo in obenem organizirala odlično večerjo ob po-vratku v društveno gostilno. Ob slovesu so si navzoči obljubili, da morajo taki izleti postati tradicionalna letna stalnica, ki pripomore tako k druženju vaščanov kot spoznavanju krajev. Jasmina Strekelj Danes, SOBOTA, 30. junija 2012 EMILIJA Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.39 - Luna vzide ob 17.31 in zatone ob 2.05 Jutri, NEDELJA, 1. julija 2012 BOSOGLAV VREME VČERAJ: temperatura zraka 29 stopinj C, zračni tlak 1013,7 mb ustaljen, vlaga 47-odstotna, veter 7 km na uro sever, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,7 stopinje C. [I] Lekarne Do sobote, 30. junija 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italija 14 (040 631661), Oširek Vardabasso 1 (040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Korzo Italija 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (040 635368). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »I tre marmittoni«. ARISTON - 18.45 »7 days in Havana«. CINECITY - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Il dittatore«; 19.00, 21.30 »21 Jumping street«; 17.00 »Lorax il guar-diano della foresta«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Chernobyl Diaries - La mutazione«; 16.30, 19.05, 21.40 »Rock of Ages«; 20.20, 22.15 »Chef«; 16.40, 20.00, 22.05 »L'amore dura tre anni«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Cave of forgotten dreams 3D«; 16.30, 18.20 »Cenerentola«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »L'amore dura tre anni«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Un amore di gioventu«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Detachment - Il distac-co«. KOPER - KOLOSEJ - 18.40, 20.50 »Možje v črnem 3«; 18.20, 21.00 »Sneguljčica in lovec«; 18.30 »Zrcalce, zrcalce«; 20.40 »Železna lady«. KOPER - PLANET TUŠ - 13.50, 18.20 »Kaj pričakovati, ko pričakuješ?«; 19.20, 21.20, 23.40 »Diktator«; 11.30, 16.00, 20.30, 22.50 »Možje v črnem 3 - 3D«; 16.50 »Možje v črnem 3«; 12.30, 15.30, 18.10, 20.50, 23.30 »Sne-guljčica in lovec«; 10.40, 12.50, 15.00, 17.10 »Pupijeva D. (sinhro.)«; 12.00, 15.20, 18.00, 20.40, 23.20 »Prometej 3D«; 13.10, 18.30, 21.10, 23.50 »Petletna zaroka«; 15.50 »Prometej«; 11.20, 14.10, 19.10, 21.50 »Severna stena Eigerja«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30 »Lorax«; 22.15 »Project X - Una festa che spacca«; Dvorana 2: 16.40, 18.20, 20.15, V zaselku SELCE (SELZ) pri Ronkah (GO) v sklopu 16. srečanja vasi SELO-SELA-SELE jutri, 1. julija, ob 20.30 ne zamudite glasbenega nastopa priljubljenega narodno-zabavnega dekliškega ansambla NAVIHANKE 22.15 »Il dittatore«; Dvorana 3: 17.50 »M.I.B. Men in Black 3«; 17.50, 20.00 »Rock of Ages«; Dvorana 4: 16.30, 19.30, 20.50, 22.15 »Chernobyl Diaries - La mutazione«; 19.00, 20.30, 22.15 »Chef«; 16.30, 17.45 »Cenerentola«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.10, 22.00 »Il dittatore«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »Rock of Ages«; Dvorana 3: 19.30, 22.00 »The Blues Brothers«; 17.20 »Lorax«; Dvorana 4: 17.00, 18.30 »Cenerentola«; 20.00, 22.10 »Tutti i nostri desideri«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »L'amore dura tre anni«. H Šolske vesti NIŽJA SREDNJA ŠOLA IGO GRUDEN iz Nabrežine obvešča, da od danes, 30. junija in vse sobote v juliju in avgustu bo šola zaprta. TAJNIŠTVA SLOVENSKIH TRŽAŠKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL sporočajo staršem, da lahko potrdijo vpis svojih otrok v prve letnike do petka, 6. julija. V tajništvih bodo tudi prejeli seznam učbenikov, ki so na posodo in druge potrebne informacije. EKSTRA SLOVENŠČINA za dijake višjih srednjih šol, ki potrebujejo več priložnosti za rabo slovenskega jezika, ki imajo težave s slovensko slovnico, želijo izboljšati šolski uspeh ali se pripraviti na popravni izpit. Slov.I.K. prireja od 20. do 24. avgusta in od 3. do 7. septembra 20-urna izobraževalna programa v jutranjih urah, v Trstu in v Gorici. Prijave zbiramo do 10. julija. Več informacij: www.slovik.org,info@slovik.org ali tel. 0481-530412. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil objavljen ministrski odlok št. 53 z dne 14. junija, ki predvideva, da sme učno osebje, ki je že pogojno vključeno v pokrajinske lestvice in je ali bo do 30. junija pridobilo habilitacijo, prositi za polnopravno vključitev vanje. V dodatni pas istih lestvic pa se sme vključiti tudi učno osebje, ki je na podlagi določil 1. odstavka 1. člena istega odloka pridobilo habilitacijo v a. l. 2008/09, 2009/10 in 2010/11. Ravno tako sme habilitirano učno osebje, ki je pridobilo naslov podpornega učitelja-pro-fesorja, vložiti prošnjo za vključitev v za to namenjene pokrajinske sezname. Vse prošnje mora zainteresirano učno osebje vložiti preko procedure »Istanze on line« na spletni strani ministrstva za šolstvo do 14.00 dne 10. julija. M Izleti ®SKD TABOR ZKR & m PRCMNClA v » -Trieste (D Skd Tabor POLETJE POD KOSTANJEM 2012 DANES, 30. junija, ob 21.00 PROSVETNI DOM - 0PČINE Koncert THE QUEEN SYMPHONY Izvaja Mladinska filharmonija NOVA Dir. Simon Perčič Odprto bo parkirišče ZKB vira Save, skakalnice Planica itd. Vpis in informacije na tel. št. 3479322123. H Osmice KMEČKA ZVEZA organizira v sodelovanju z ZKB v nedeljo, 15. julija, enodnevni izlet z avtobusom na tradicionalno srečanje kmetov treh dežel, ki ga letos Skupnost južno koroških kmetov prireja v Zahomcu v Ziljski dolini: ob 10.30 sv. maša; ob 12.00 kosilo (samopostrežba) in zabava z domačim ansamblom; ob. 14.00 kulturni program; ob 15.30 nadaljevanje praznika, otroški program in kmečke igre; možnost ogleda nekaterih krajevnih znamenitosti. Za kosilo bodo udeleženci poskrbeli na lastne stroške. Vpisovanje na KZ Trst (040-362941), Gorica (0481-82570), Čedad (0432703119). OPZ FRIDERIK BARAGA vabi na romarski izlet v ponedeljek, 16. julija, na Sv. Višarje, kjer bomo sodelovali pri sv. maši in Kranjsko Goro: kosilo, ogled muzeja v Liznjekovi domačiji in rojstne hiše Josipa Vandota (avtor priljubljenih zgodb o Kekcu), iz- ALBERTO ŠKERK v Trnovci je odprl osmico. BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci št. 14. Tel. št.: 040229199. DEAN ima odprto osmico na Konto-velu. DRUŽINA TERČON Mavhinje 42 je odprla osmico. Tel. št.: 040-299450. Vabljeni! NA KONTOVELU »KAMENCE« je odprta osmica. OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439. OSMICO je v Slivnem odprl Iztok. Vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. PRI STRŠINOVIH na Colu smo odprli osmico. Tel. 328-5669345. Vljudno vabljeni! V KOLUDROVCI je SKUPEK odprl osmico. V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. 349-3857943. Toplo vabljeni! O Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče IP: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. / TRST Sobota, 30. junija 2012 9 Draga Jadranka in Aleš Obilo sreče in vse, kar si želita na vajini skupni življenjski poti vama iz srca želijo sinček Iztok in vsi domači Jadranka in Aleš sta se odločila, da bosta danes veliki korak naredila, saj končno je prišel ta dan, ko bosta zapustila ledih stan. ''Živijo ohcet'' cela klapa zakriči in se novih špožotou veseli! Naša draga teta Ema častitljivih 100 let danes v Mavhinjah slavi. 9 nečakov, 12 pranečakov ter 7 prapranečakov se z njo veseli. Emka Bortlva iz Mavhinj slavi danes častitljivi 100. rojstni dan. Ob tej priliki ji iskreno čestitamo. Jus Mavhinje in vsa vaška skupnost V Mavhinjah je poseben dan, gospa Ema Urdih praznuje 100. rojstni dan. Še veliko zdravih let ji voščimo vsi pri ŠKD Cerovlje-Mavhinje Čestitke Draga JADRANKA in ALEŠ! Ob vajini poroki vama čestitamo in želimo veliko sreče na skupni življenjski poti. Vlasta, Anuška in Vanda z družinami. Danes stopata na skupno življenjsko pot ALEŠ in JADRANKA. Obilo sreče, veselja in medsebojnega razumevanja jima iz srca želijo Zor-ka in Aurelio, Giuliano ter Manuela z družino. Draga ALEŠ in JADRANKA, še tku naprej, da bi se zmeraj štmala ku zdej! To vama želimo Dušan in Gra-cijela, Teo in Ika ter Sofia in Alice. Mala MIA se je rodila ter mamo Marino in očka Ivota razveselila. Zdaj jo bo stric Rok pestoval in ji z baritonom marsikaj zaigral. Novi družini in stricu Roku želimo veliko sreče in glasbenih trenutkov Kraški muzikanti. Te dni je praznoval okrogli življenjski jubilej naš dragi MAURO KRALJ. Še na mnoga leta mu kličejo tovarišice in tovariši SKP Krožek Kras - Goat. Ü3 Obvestila NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo do 31. avgusta odprta od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Zaradi dopusta pa bo zaprta od 13. do 24. avgusta. KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA, Do-nizettijeva 3 v Trstu, obvešča, da bo do 9. septembra odprta s sledečim urnikom: ponedeljek, torek in četrtek 8.30-13.00; sreda 8.30-16.00; petek 8.30-13.30. Za izjemne primere lahko pokličete na tel. št. 040662407. športni center DANES, 30.6.-JUTRI, 1.7. MAXI EKRAN AVTORSKO MAPO MARIA MAGAJNE lahko naročite do konca junija na Odseku za zgodovino-NŠK, urnik 8.3012.30. KOSOVELOVA KNJIŽNICA SEŽANA in RŠKD Gorjansko vabita na enodnevno pravljičarsko delavnico Zven slovenskega izročila z Ljobo Jenče, ki bo danes, 30. junija, s pričetkom ob 9. uri v Štanjelu na Krasu. Informacije in prijave čim prej na tel. 031-351830. POLETNE DEJAVNOSTI pri Skladu Mitja Čuk od 2. julija do 7. septembra: radovedno poletje od 3 do 6 let; zabavno poletje od 7 do 12 let; pustolovsko poletje od 13 do 15 let. Možnost prevoza iz Trga Oberdan. Vpisi do danes, 30. junija: Proseška ul. 131 - Opčine, tel. 040212289, poletje@skladmc.org. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V TRSTU - Šolski zvonec že zvoni prireja kvalitetno in strokovno vodeno tedensko pripravo na š.l. 2012/13 od 3. do 7. septembra (urnik 7.30-17.00) za otroke od 2. do 5. razreda OŠ. Vpise sprejemamo do danes, 30. junija. Informacije in vpis na urad@dijaski.it; 040-573141 (8.30-16.00). ŠD VESNA, ŠD MLADINA IN SKD VESNA vabijo v Križ na vaško šagro ob nogometnem igrišču danes, 30. junija, v nedeljo, 1., v soboto, 7. ter v nedeljo, 8. julija. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« za otroke od 3. do 10. leta od 27. avgusta do 7. septembra v prostorih telovadnice OŠ F. Bevk na Opčinah. Urnik: 7.30-17.00. Vpisovanja in informacije: 349-7597763 (Nastja), info@che-erdancemillenium.com. ODSEKZAZGODOVINO PRI NARODNI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI sprašuje za izvod knjige Vekoslava Špangerja Bazoviški spomenik iz leta 1965. Za sporočila se obrnete na pisarno odseka v Ul. Petronio 4 v Trstu (tel. 040-632663). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 2. julija, na predstavitev knjige Majde Artač in Jasne Merku »Mozaik v kovčku«. O delu bo ob avtoricah spregovorila radijska urednica Loredana Gec. Večer bo uvedel nastop godalnega kvarteta Fenix. Srečanje, zadnje v sezoni, bo izjemoma v agri-turizmu (Ul. Moreri 117 - Piščanci). Začetek ob 20.30. JADRALNI KLUB ČUPA pod pokroviteljstvom ZSŠDI organizira 10-dnevni jadralni tečaj na jadrnicah tipa optimist namenjeni otrokom od l. 2006 do 2000, ki znajo plavati. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijal se bo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure od 2. do 13. julija in od 16. do 27. julija. Število mest je omejeno. Vpisovanja ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, ob sobotah ™ media PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. julija do 31. avgusta 2012 POLETNI URNIK sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku ponedeljek - petek 10.00-15.00 sobota zaprto Tel. 800.912.775 e-pošta: primorski@tmedia.it Tmedia - Ul. Montecchi 6 I. nadstropje - TRST od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljan-skem zalivu, tel./fax 040-299858, in-fo@yccupa.org, www.yccupa.org. OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE - Gente Adriatica FVG z umetnikom Leonardom Calvo prireja za otroke delavnice umetnosti in ustvarjalnosti v naravi. Ob ponedeljkih: 2., 9., 16., 23. in 30. julija na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/b (Devin-Nabrežina). Info: 3334784293 ali 040-774586. PIKAPOLONICA - Šc Melanie Klein obvešča, da bo poletni center potekal od 2. julija do 24. avgusta v otroškem vrtcu v Bazovici. Namenjen je otrokom od 3 do 10 let. Vpisovanje je možno na www.melanieklein.org ali na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure. Info na tel. 3457733569, info@melanieklein.org. POLETNI SEMINAR ZCPZ - Rok za prijavo na poletni seminar ZCPZ v zdravilišču Laško (od 5. do 11. avgusta) poteče 2. julija. Interesenti naj se do tega dne zglasijo pri odbornikih ZCPZ. SKD VIGRED prireja poletno delavnico za otroke vrtca in osnovne šole v Šem-polaju od ponedeljka, 2., do petka, 6. julija, od 7.45 do 13.30. Vpisovanje na tel. št.: 040-200865, 380-3584580, tajni-stvo@skdvigred.org. ELIC - Umetniška šola Sintesi prireja za otroke od 3. do 6. julija otroške likovne delavnice »Narava, ustvarjalnost in ročno oblikovanje: risanje, barva in ori-gami«, na Opčinah - Villaggio del Fan-ciullo. Informacije na tel. št.: 040774586, 333-4784293 ali 338-3476253. KMEČKA ZVEZA vabi člane izvršnega odbora na sejo, ki bo v sredo, 4. julija, ob 18. uri ter člane glavnega sveta na sejo ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR prireja za zaključek letošnje sezone družabno srečanje filatelistov in prijateljev v sredo, 4. julija, v gostilni na Jezeru ob 18.30. PASTORALNI SVET OPENSKE DEKA-NIJE se bo zbral na zasedanju za obravnavo zaključnega povzetka za Sinodo tržaške Cerkve, določitev slovenskih članov laikov za sinodalni svet in razno, v četrtek, 5. julija, ob 20. uri v Marija-nišču na Opčinah. SKD S. SKAMPERLE sklicuje v četrtek, 5. julija, ob 19.00 v prvem in v petek, 6. julija, ob 20.30 v drugem sklicanju redni letni občni zbor, v društvenih prostorih, na Stadjonu 1. maja, Vrdelska cesta, 7. JUS KONTOVEL sklicuje redni občni zbor v petek, 6. julija, ob 20.30 v prostorih Gospodarskega društva na Kon-tovelu. SLORI Slovenski raziskovalni inštitut obvešča, da se je preselil v nove prostore v Ul. Beccaria 6 v Trstu. ZSKD obvešča, da so za 42. mednarodno likovno kolonijo na razpolago samo še 3 mesta. Vabljeni mladi ustvarjalci med 11. in 15. letom starosti. Informacije na tel.: 040-635626 ali www.zskd.org. TPK SIRENA IN Z.S.Š.D.I. organizirata začetniške tečaje Optimist, namenjene otrokom od 6 do 12 let in začetniške tečaje za najstnike od 12 do 20 let, od 11. junija do 3. avgusta. Informacije v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored št. 32, ob ponedeljkih in petkih, 18.00-20.00 ter ob sredah 9.0011.00, tel. 040-422696, fax 040-4529907, info@tpkcntsirena.it, www.tpkcntsire-na.it. OPZ FRIDERIK BARAGA sporoča, da bo na Kontovelu oratorij: od 23. do 28. julija in od 30. julija do 4. avgusta. Vabljeni otroci iz osnovne šole in dijaki iz nižje srednje šole. Vpis in informacije na tel. št.: 347-9322123. GLASBENA MATICA v Trstu obvešča, da bo do 27. julija tajništvo odprto od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE -Gente Adriatica FVG z umetnikom Leonardom Calvo prireja za otroke »Trenutke razvedrila z umetnostjo«; ob sobotah v mesecu juliju in 4., 11. pa 18. avgusta na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/b (Devin-Nabrežina). Info: 333-4784293 ali 040-774586. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Tržaški urad bo zaprt od ponedeljka, 6. do petka, 17. avgusta. 0 Prireditve KRIŽ - župnijska skupnost in Slomškovo društvo vabita na praznovanje vaških zavetnikov sv. Petra in Pavla. V Slomškovem domu bo na ogled razstava umetnikov iz Laškega (Beccia, Devide', Petkovšek, Visintini v sodelovanju s slovenskim društvom »Jadro« iz Ronk) danes, 30. junija, 17.00-19.30; v nedeljo po procesiji; ostalo po dogovoru. V nedeljo, 1. julija, ob 9.30 v župnijski cerkvi slovesna evharistija. Sledi procesija po vaških ulicah in družabnost. Procesija odpade v slučaju neprimernega vremena. SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM ob 21.00 na dvorišču Prosvetnega doma, na Opčinah: danes, 30. junija, koncert The Queen Symphony v izvedbi Mladinske filharmonije Nova, dir. Simon Perčič; v četrtek, 5. julija, Pup-kin Kabarett; v četrtek, 12. julija, indijska plesna komedija Moonsunska Svatba, v četrtek, 19. julija, film Prijatelja (Quasi amici); v četrtek, 26. julija, Glasba in besede v črno-belem, izvaja Gorni Kramer Kvartet, gosti Boris De-vetak, Andro Merku, Martina Feri, Leonardo Zannier, Toni Kozina, v sodelovanju s Festivalom kitare Kras 2012. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Več na www.skdta-bor.it. GIBANJE SVOBODNI TRST prireja v nedeljo, 1. julija, ob 10. uri četrto manifestacijo v bran tržaškega mednarodnega prostega pristanišča. Zbirališče na Velikem trgu (Piazza Unita). ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v Repen na ogled likovne razstave »Zlitja« Žige Okorna do 1. julija ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki 11.0012.30, 15.00-17.00). KOSOVELOV VEČER OB OTVORITVI RAZSTAVE OBRISI V četrtek, 5. julija, ob 18. uri v Kosovelovi knjižnici Sežana: likovna dela Miloš Pahor, predstavitev Edi Žerjal, skladbe Dine Slama na tekste Srečka Kosovela - glasbena skupina Gallus Consort, pesmi Srečka Kosovela bere Aleksij Pregarc. V DVORANI Z.K.B. na Opčinah je na ogled razstava z naslovom »Openski poletni večer«. Razstavljajo: Paolo Hro-vatin, Luciano Plehan, Vivijana Kljun. Otvoritev bo v četrtek, 5. julija, ob 19.00. Na ogled bo do 11. julija: 9.00-13.00, 16.00-19.00; ob sobotah in nedeljah 16.00-19.00. 40. OBLETNICA POSTAVITVE SPOMENIKA padlim v Nob na Proseku: Mladinski krožek Prosek - Kontovel in VZPI ANPI Prosek organizirata tridnevni kulturni program s pričetkom v petek, 6. julija, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku in slavnostno proslavo, ki bo v nedeljo, 8. julija, ob 18.00. PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabi na zaključni koncert, ki bo v petek, 6. julija, ob 21.00 na dvorišču hotela v Ri-cmanjih št. 111. TRŽAŠKA KNJIGARNA Skd Tabor, Con-sorzio Insieme a Opicina - Skupaj na Opčinah vabijo v petek, 6. julija, ob 19.00 v Tržaško knjigarno na Opčine, na predstavitev italijanskega prevoda romana Marka Sosiča »Tito, amor mi-jo«. Avtorja bo predstavila prevajalka Daria Betocchi, za glasbeni utrinek bo poskrbel saksofonist Piero Purini. ZVEZA LEVICE prireja rdeča praznika v petek, 6. in v soboto, 7. julija, v Ljudskem domu v Podlonjerju, v soboto, 7. in v nedeljo, 8. julija v Ljudskem domu v naselju Sv. Sergija. Enogastronomski kioski, glasba in razprave. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA Križ pri Trstu prireja na gradu Sv. Justa v Trstu Donizettijevo opero Ljubezenski napoj (L'Elisir d'amore) v nedeljo, 8. julija, ob 21.00. Toplo vabljeni! SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi v nedeljo, 8. julija, ob 21. uri na Večer pod zvezdami. Spored: Cecc-helineide barcolana, komično-glasbena prireditev; nastopata A. Colautti in C. Tommasi. KONCERT MEDNARODNEGA MLADINSKEGA ORKESTRA Intercampus na gradu Sv. Justa v organizaciji ZSKD in JSKD v okviru pobude »Trieste esta-te« bo v soboto, 21. julija, ob 21. uri (vstop prost, rezervacije sprejema tržaški urad ZSKD, 040-635626). V petek, 20. julija, bo ob 15.45 koncert v Kobilarni Lipica, v nedeljo, 22. julija, ob 19. uri na Titovem trgu v Kopru. S Poslovni oglasi GRADNJA, ADAPTACIJE stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov z urejenimi dokumenti JANMONT d.o.o., Majcni 19 Sežana tel.+386-41617838, +386-57686240 e- mail info@janmont.si 0 Mali oglasi ČOLN hellas taca, 4,90m prodam: 4 taktni motor honda 40 konjev, revizija 2009, 2 bencinska rezervoarja, globinski merilec, voziček ellebi, 5.000,00 evrov. Tel.: 345-7732438 (Pino). 30-LETNO DEKLE išče delo kot hišna pomočnica, varuška otrok ali spremljevalka starejših oseb. Tel.: 3284713479. ODDAM V NAJEM NA PROSEKU pritlične prostore, 45 kv.m. Tel. št.: 3388066816. PRODAJAM STANOVANJE pri Domju: dve sobi, kopalnica, kuhinja, dnevna soba in balkon. Tel. št. 040-280910. PRODAJAM UČBENIKE za 3. razred srednje šole v Nabrežini. Tel. št.: 040200622. PRODAM PET NOVIH ALUMINIJASTIH polken (za okna) temno sive barve, velikost 90 x 120 cm. Tel. št. 040220216. PRODAM STANOVANJE v Boljuncu veliko pribl. 75 kv.m.: 2 spalni sobi, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, klet, avtonomno ogrevanje, balkon z majhnim vrtom in privatno parkirno mesto. Tel. št.: 040-636782 (Cinzia). PRODAM V MILJAH stanovanje z balkonom, 3. nadstropje, kuhinja, dnevna soba, 2 spalnici, kopalnica, klet. Tel.: 040-9277128 ali 333-2103445 (zvečer). PRODAM dve dobro ohranjeni ribiški mreži, primerni za okras in majhno plastično barko z vesli. Tel. 3356322701. PRODAM mitsubishi pajero GLS full optional 2500, letnik 1995, v dobrem stanju. Tel. št. 328-1265348. PRODAM vlečno kosilnico na kardan, znamke gaspardo, široko 1,20 m v dobrem stanju. Tel. 349-6569004. SKUTER MALAGUTTI firefox F15, letnik 2003, prevoženih 5.000 km, prodam po ugodni ceni. Tel. št. 3481334399. STANOVANJE veliko 85 kv.m., delno opremljeno dajemo v najem v Križu. Klicati ob večernih urah tel. št.: 040220729. STANOVANJE v Sežani prodam (večje ali manjše). Tel. št.: 00386(0)41 345277. V ROJANU PRODAM stanovanje v 6. nadstropju, okoli 95. kv. m. z dvema balkonoma, lepa pozicija. Tel. št. 3497769394. V TOMAJU oddamo v najem stanovanje v hiši z veliko teraso, primerno za eno/dve osebi, prosto od oktobra. Tel. št.: 328-2060951. Prispevki Ob 4. obletnici smrti drage matere Kristine darujeta hčerka Majda in nečak Andrea 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu ter v isti namen darujeta 10,00 evrov v spomin na Gigija Švaba. V spomin na Andrejkino nono Ivanko daruje Vida 50,00 evrov za SKD Tabor. Popravek: V spomin na padlega partizana Mariota Miliča daruje nečak Lojzi 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Proseku. 1 0 Sobota, 30. junija 2012 KULTURA LJUBLJANA FESTIVAL - SNG Opera in balet Ljubljana Krstili novo slovensko opero Ljubezen kapital Janija Goloba Dragoceno darilo. V svojem 60., jubilejnem letu je Ljubljana Festival v sodelovanju z ljubljansko opero sebe, slovensko kulturo in vse ljubitelje glasbe obdaril z noviteto. Na slovenski ustvarjalni sceni so operne novitete redkost, zato je rojstvo novega dela tehten razlog za splošno zadovoljstvo v težnji, da bi bilo podobnih »krstov« še več. Opera Ljubezen kapital, za katero je glasbo napisal Jani Golob, libreto pa Vinko Moderndorfer, je praizvedbo doživela v sredo, 27. junija v prenovljeni ljubljanski operni hiši. Ponovitve v okviru ljubljanskega poletnega festivala se bodo zvrstile do sobote, 30. junija (vključno), nato pa si bo mogoče novo slovensko opero ogledati v sezoni 2012-2013 SNG Opera in balet Ljubljana. Zgodba o ljudeh, tukaj in zdaj. Zgodba o ljubezni. Zgodba o kapitalu in ljubezni danes. Zgodba o neskončnem boju med dobrim in zlom. Tako vsebino opere oblikovalci predstavljajo v gledališkem listu, tako gledalcem pripovedujeta in napovedujeta razplet Pevec in Pevka. Dramaturg Blaž Lukan je zapisal, da je »Ljubezen kapital opera upora, ki trka na naša vrata.« Naslov je malce nenavaden, zato pa zelo zgovoren: ljubezen in kapital bijeta trd boj in to na ravni posameznikov, kar je sicer stalnica v romantičnih operah, kot v širšem, družbenem, ki v tej noviteti silovito prehaja v ospredje. Med drugim so prav skupinski, »puntarski« prizori med najbolj posrečenimi. V njih si je skladatelj »sposodil« tudi priljubljeno uporno pesem Le vkup, le vkup uboga gmajna, kar je glasbi dalo pridih domačnosti in zgodovinskega spomina obenem. Zgodba je postavljena v današnji čas, ki ga zaznamujejo gospodarska kriza, divje pridobivanje premoženja s strani redkih, medtem ko se večina bori za preživetje, in propad moralnih vrednot. Na čelu protestnikov je delavec Jernej, njegov nasprotnik, lastnik tovarne in tekmec v ljubezni je Gruden, med njima Nina, ki se ne zna odločiti. Starši jo silijo v poroko z bogatim, najprej se Nina vda, vendar pa izpred oltarja zbeži in se zateče v ljubljene gore z Jernejem. Gostoljubje zaljubljencema ponudi prijazni Gornik, ki s smrtjo plača naklonjenost paru, saj je Gruden neusmiljen in nato ustrli še Jerneja. Ninin oče, bivši policist, nemočno spremlja dogajanje in se dokončno zapije. Tako Gruden le dobi Nino, z njo ima dva otroka, Skupinski prizor iz Golobove opere darja štravs tisu vendar zakon ni srečen. V tovarni, ki jo je spretni podjetnik »konvertiral« v podjetje, je spet kriza, protesti so vse silovitejši. Po gledališko zelo učinkovitem preboju v poslopje protestniki zasedejo Grudnovo svečano urejeno hišo, v katero pa noben od povabljenih gostov ni hotel (mogel) priti; prišla pa sta dva nepovabljena, ubita Gornik in Jernej. Družinski člani so onemeli, Gruden drži pištolo v roki, naperjeno v lastno teme, zbor poje svoj punt in upanje ...In zgodba se izteče. Kot že rečeno, je glasbo za opero v treh dejanjih napisal Jani Golob, libreto pa Vinko Moderndorfer, ki je delo tudi re-žiral. Scene, učinkovito temačne v nekakšnem futurističnem slogu si je zamislil Branko Hojnik, kostume pa Alan Hranitelj, ki se je najbolj razživel pri plesalcih. Bajeslovni gospodarji visokih gora, temni in zlati rogati gamsi, so v prvem dejanju uprizorili srdit plesni boj med lučjo in temo, med dobrim in zlom, med dnevom in nočjo. Avtorica koreografije je izkušena Rosana Hribar. Za oblikovanje luči je poskrbel Pascal Merat, lektorirala je Nevenka Verstovšek, zbor pa pripravila Zeljka Ulč-nik Remic. Orkester, zbor in soliste je na praizvedbi vodil dirigent Marko Hribernik. Pri oblikovanju predstave je sodelovalo še veliko drugih, omenili bi le še Zorana Arizanovica in Mojco Zorž, ki sta oblikovala scenske video projekcije. Najbolj so bili seveda na odru »izpostavljeni« pevci, ki so se znašli pred nelahko nalogo. V glavnem so jo dobro opravili, posebno omembo pa zaslužijo vsaj Jože Vidic (Gruden), Martina Za-dro (Nina) in Robert Vrčon (oče). Z njimi so peli: Mirjam Kalin (Mama), Janez Lotrič (Gornik), Branko Robinšak (Jernej), Slavko Savinšek (Pevec), Mihaela Komočar (Pevka), Rok Bavčar (Varnostnik) in Juan Vasle (Duhovnik). V ponovitvah so za nekatere vloge predvidene alternacije. Obiskovalci sredinega »krstnega« večera so podarjeno sprejeli radodarno in nagradili avtorje in nastopajoče z dolgim, prepričanim aplavzom. V dokaz, da ne odraža današnje stvarnosti samo odrska zgodba, so se pri SNG Opera in balet Ljubljana odločili, da po krstni izvedbi ne priredijo sprejema, temveč da denar namenijo sindikatoma delavcev SCT in Vegra-da, ki so delali na gradbišču operne hiše in ostali brez plačila in drugih pravic. (bip) TOMIZZEV DUH Juhej, juhej! Milan Rakovac_ A mi me par che'sto mondo xe ins-sempiado; e no xe altro, ma che nissun piu sa far el propio mestier, ma gnanca i medici e aviatori, altroche 'sti manga-foghi de banchieri e politici: diletantis-sima marmaglia domina e comanda. Kada propio ne znan ča reči na monade ča nan ih serviraju Naši (in Vaši! In Vaši!) Najboljši Sinovi - tipo lov na komuniste, ča je ultimissima moda balcanica (altroche Berlusca!), proštijen ča piše Ervin H.M. za volk und folklor, cio e - slarga la triestina e canta da Trieste fin' a Zara, perche Verdi e Celenta-no in Kreslin i Oliver D. To je vse de-modirano! Vržmo, folklor: 1945. Naš Janko i naš Nini na Rušnjaku su sprid svih čistih narodnih oslobodenih mas zakantali »Aj, zaspa' mi Pave«... Pak je omladina tan-cala balun pak je Drug Sekretar OOKPJ drža nego vero vatreni govor, kako če-mo saditi bumbka i tabak po našen krasu, da su nan valje, valje rabili pompije-ri. Cio e, kad nimaš kamo - ala frajto-narca i bas u ruke, magari i klarinet (ma il clarinetto-o-o; by Arbore), ovvero JUHEJ! JUHEJ! (by Ervin H.M.). Ervin se domišlja v Dnevniku vseh folklornih reči svojega življenja, skrajšano citiram: »Ko je v Albaniji vladal še trden stalinistični režim Enverja Hoxhe, sem sredi sedemdesetih let v Prizrenu na jugoslovanski strani meje z Albanijo gledal televizijo Tirana... Ves dan so na televiziji predvajali folklorne plese skupin fantov in deklet v narodnih nošah. Vmes so bili vzhičeni govori državnikov o tem, kako je Albanija najbolj razvita in najbolj demokratična država v Evropi... Tudi kosovska in makedonska televizija sta v udarnih terminih vrteli folklorne plese. Kosovski folklorni plesi so bili enaki plesom iz Albanije, makedonski pa enaki kosovskim. Takrat mi je prvič padlo na misel, da je neka zveza med folklornimi plesi na javni televiziji in državami, ki jim je usojeno, da gredo v božjo mater... « Ja, Ervin, no, dej, tovariš, ohani malo bolan ne bio, ma ti si maša mlad, pak nisi sluša kad su kantali 1945. »Hej, momci mladi, što da se radi, kad naše malo selo nema jazz orkestar?, tambure amo, to svirat' znamo, neka igra mlad i star«. Razumeš, mulo, ni ta zadeva tako preprosta, prosim. Ampak, kaj? E.H.M. ne neha: »Nekaj let kasneje sem sredi Tirane sedel z Albancem mojih let, ki je vse življenje preživel v svoji državi. Vprašal sem ga, kakšno vlogo so v njegovem življenju igrali folklorni plesi... 'Vsi smo gledali samo italijansko televizijo.' Zavzdihnil je. 'Sestri Kessler.' Oči so se mu zarosile. Meni tudi... Sijajne folklorne plese sem leta 1995 gledal v jedilnici hotela Palestina v Bagdadu. Edini kanal ira- ške televizije je vrtel plese v narodnih nošah in govore Sadama Huseina... Folklorne plese sem rad gledal na egiptovski televiziji pod Hosnijem Mubarakom, na TV Palestina v Gazi, ki je vrtela Jaserja Arafata in folklorne plese, na sirski in jemenski televiziji. Prehod od laburistične vlade pokojnega Jicaka Rabina v režim Benjamina Netanjahuja je zaznamovalo skromno povečanje števila judovskih folklornih plesov na javni televiziji... Pred dvema letoma,.. kot vsaka druga normalna država je bila Poljska nekoliko dolgočasna. Kakšno olajšanje je nastopilo v Brestu. Beloruska državna televizija je vrtela spote Lukašenka in vesel program folklornih plesov. Spominjali so na belokranjske plese ob žetvi... Zato sem bil ganjen, ko sem prebral, da bodo na letošnji proslavi dneva državnosti prekinili s potratno tradicijo profesionalnih eksperimentalnih gledališč, plesnih ekstravaganc in nerazumljivega modernizma. Namesto tega bodo folklorni plesi prostovoljcev, ki bodo nastope izvedli brez plačila...« Okay, smo ča smo, naši urbani ar-tisti nastupaju po bilen svitu, a doma nas drže folk i turbo folk i naši pulastri ča ma Grega Repovž v Mladini uzimlje stvari maša šerijo: „Primitivizem je, če se delaš norca iz borcev druge svetovne vojne in njihove prapore iz tistega časa označuješ kot zločinske in agresorske. Izživljati se nad temi starčki, ki so nedvomno opravili veliko delo v drugi svetovni vojni, je ravnanje strahopetca. To počnejo šleve... In da - primitivizem je tako poenostavljati zgodovino. To so pač partizani, tisti, ki so skupaj z Američani in drugimi osvobodilnimi gibanji Evropo rešili nacizma in še prej fašizma. Kakšni simboli agresorja? Kakšno nakladanje je to? Zvezda je pač del zgodovine. In da, imeli so jo osvoboditelji na svojih zastavah. Bomo zbrisali ta del zgodovine? Zaradi koga? Zaradi domobrancev? Smo bili na napačni strani? Kaj želi sporočiti ta vlada?"... Kolega Repovž, na Vaša vprašanja odgovor (vaše in naše oblasti, in svetovne) je : ja, bomo zbrisali! Vse! Tudi Francosko revolucijo! Mi pa kateri smo na „napačni strani", megjutoa (Teofil Pančič, „Vreme", uvijek napiše tu makedonsku riječ), ne-čemo molati, ma vero če morati molati uvi merli de graia kateri so na ti „pravi" strani zgodovine. Zato ča, kako bi reka prešidiente Labina, u doba socijalizma, Štemberga: cinjenice so cinjenice, ma fakta so fakta! Cio e, kako uni senator ča je vajk govorija da Kartagu treba razori-ti, ja van rečen šempre štešo: liberalglo-balistična banda če črnima jopet dati vlast, i zato triba rušiti bandu dokle ne bude kasno! POEZIJA - Pri Goriški Mohorjevi družbi nova pesniška zbirka Sveža in zanimiva Odselitev Ivana Tavčarja Tavčar v našem krogu nekoliko nenavaden pesniški glas - Z jezikom, kulturo in identiteto se ne obremenjuje in naravno doživlja vpetost v 'italijanski in slovenski kulturni prostor V letošnjem letu je pri Goriški Mohorjevi družbi zagledala luč sveža in nadvse zanimiva pesniška zbirka Odse-litev tržaškega ustvarjalca Ivana Tavčarja, ki predstavlja v našem krogu nekoliko nenavaden pesniški glas. Nenavaden predvsem zato, ker boste v njem težko našli katerokoli misel, utrinek ali idejo, ki se navezuje na tisti literarni topos, ki na splošno zaznamuje ustvarjalno delo številnih Slovencev izven državnih meja Republike Slovenije; mislim tu predvsem na literarni topos jezika, kulture in identitete, s katerimi pa se Ivan Tavčar ne obremenjuje, temveč zelo naravno in preprosto doživlja svojo vpetost tako v italijanski kot slovenski kulturni prostor, saj je do sedaj izdal že celo vrsto pesniških zbirk, sicer pretežno v italijanskem jeziku, kar nekaj pa jih je tudi v slovenskem, na zalogi pa ima tudi nekatere pesmi v nemškem jeziku, saj po materini strani nosi v sebi tudi av- strijske korenine in je zato toliko bolj vpet v širši srednjeevropski kulturni prostor in vzgojen v multikulturnem duhu strpnosti in naravnega doživljanja več-kulturnosti v sebi. Tematike, ki pa stopajo v ospredje tako v ostalih pesniških zbirkah in še toliko bolj izrazito v tej zadnji, so predvsem bivanjske problematike skrivnostnega sveta in kozmosa, ki pesnika obdajajo s svojim nenehnim gibanjem in spreminjanjem in v katerem se pesnik povečini počuti neprilagojenega. Tako so besede, ki se najpogosteje pojavljajo v njegovih pesmih "skrivnost', "vrtinec" , "življenje', "tišina, molk', "ljubezen" ter večna vprašanja "kdo sem? kam grem?". Pesnikov pogled neprestano niha med razmišljujočimi trenutki, ki puščajo kanček grenkobe, in pa nekoliko bolj prijetnim razpoloženjem, ki ohranja upanje v vrednote in kaže na lepote stvarstva. Pesniška zbirka pred- stavlja neke vrste pripoved o pesnikovem notranjem čutenju in čustvovanju, tako da jo lahko beremo kot introver-zno zgodbo pesnikovega jaza. Ze z naslovom prve pesmi "Kaj pričakujemo?" nas pesnik sprejme z roko in pokaže smer svojega notranjega dialoga z nami: pokazal nam bo to, česar "nam svet ne more nuditi: / lepoto, upanje, / uteho, preroštvo, ljubezen" in nam ponudil nekaj, česar večkrat tudi on sam nima, "prekrasne svetove, / polne nepopisne lepote / in miline." Takoj za tem pa se pesnik že znajde V vrtincu življenja, v katerem posluša tiho in napeto govorico stvarstva, ki pa jo prekinejo ostri prerezi usode, proti kateri se pesnik zaman bori; le ljubezen lahko pesniku osmisli življenje in ga popelje v "širne jasnine" in "vedre radosti". Čas noči pa pesnika spomni na otožnost, nerešljiva vprašanja, ki mu dajejo občutek brez-izhodnosti. Potem ko nam je pesnik raz- burjeno predstavil svoje vrtinčaste trenutke in svoje svetle točke, pa se naša pot z njim ob njegovih verzih za trenutek umiri in takrat spregovori tišina, ki daje možnost, da lahko pesniška duša ponovno zahrepeni po novih poteh, po skrivnosti stvarstva, večnosti in tako prisluhne najglobljim besedam srca, namišljenim zgodbam, neizpetim sanjam. Na koncu poti pa se vsi skupaj vprašamo: kam pa sedaj odhajamo? Odgovora žal ne najdemo ali pa ga bo lahko vsak bralec našel le v samem sebi, saj to je pot, na katero nas pesnik vabi: pot skrivnostne odselitve, pot večnosti. Ivan Tavčar s svojo novo pesniško zbirko ponovno opozarja nase in si s tem utira pot tudi med slovenske bralce, potem ko mu je italijanska literarna kritika že priznala, da sodi med najbolj značilne in najbolj profilirane tržaške pesnike. Jadranka Cergol / SVET Sobota, 30. junija 2012 1 1 VRH EVROPSKE UNIJE - Na pritisk Italije in Španije evropski voditelji sprejeli tudi pomembne kratkoročne ukrepe Reševalni sklad bo lahko neposredno dokapitaliziral banke, pa tudi brzdal spread Evropski voditelji potrdili pakt za rast in zaposlovanje ter podprli vizijo za poglabljanje evropske integracije BRUSELJ - Italija in Španija s tokratnega vrha EU odhajata kot neke vrste zmagovalki, potem ko sta si predsednika vlad Mario Monti in Mariano Rajoy po dolgih nočnih pogajanjih izborila kratkoročne ukrepe za zmanjšanje pritiska finančnih trgov. Ne Monti ne Rajoy sicer ne želita govoriti o zmagoslavju. Monti in Rajoy sta imela v svojih prizadevanjih pomembno podporo francoskega predsednika Francoisa Hol-landa, ki je že v četrtek zvečer stopil v bran obema velikima evropskima državama, pa čeprav sta ostale voditelje izsiljevala s tem, da nista želela dokončno pristati na pakt za rast. Ta je bil politično pomemben tako za Hollanda in tudi nemško kanclerko Angelo Merkel. Tokratna dolga in naporna pogajanja na vrhu so številni mediji opisovali kot boj nemške kanclerke z Mon-tijem oziroma kot popolno izolacijo nemške voditeljice, ki v domovini doživlja številne kritike, češ da je preveč popustila evropskim partnericam in za 180 stopinj obrnila doslej nepopustljiva nemška stališča. Priznala je, da so nekatere države v zalo zapletenem položaju, saj jih bremeni visoka cena zadolževanja. Prav zato je po njenih besedah obstajal interes, da se najdejo rešitve. Pri tem je svojo nalogo opisala kot skrb za to, da so te rešitve v skladu z dosedanjimi postopki strogega pogojevanja in nadzora. Tako Rajoy kot Monti sta sicer vztrajala, da ne gre za italijansko-špan-sko zmago. Monti je pojasnil, da je EU naredila velike korake naprej v smeri, ki je v skladu z italijanskimi željami. Rajoy pa je zatrdil, da gre bolj za evropsko kot za špansko zmagoslavje, saj so voditelji dali jasen signal o nepo-vratnosti projekta evro. Prepričan je, da se je reševanje krize obrnilo v pravo smer, dela pa je še veliko. Tako Monti kot Rajoy naj bi si sicer prizadevala, da bi začasni mehanizem za zaščito evra (EFSF) in njegov naslednik, stalni mehanizem za stabilnost evra (ESM), samodejno začela odkupovati dolg članice območja evra, če bi zahtevana donosnost presegla določeno mejo. Ta želja jima ni bila izpolnjena. Voditelji so tako odločili, da bodo v primeru nastopa ESM in EFSF na trgu državnih obveznic v korist posameznih članic te morale dosledno uresničevati priporočila Evropske komisije glede konsolidacije javnih financ in strukturnih reform ter izpolniti fiskalne in reformne zaveze, dane na ravni EU. Tako Monti kot Rajoy sta včeraj sicer zatrdila, da Italija in Španija za zdaj še ne bosta posegli po tej možnosti. Prav tako je še precej nejasnosti glede sklepa, da bi lahko ESM po vzpostavitvi enotnega nadzora nad bankami v območju evra s strani Evropske centralne banke (ECB) neposredno dokapitaliziral banke v članicah območja evra, tako da ta pomoč ne bi šla v javni dolg. Ta mehanizem evropskega nadzora naj bi začel veljati s prihodnjim letom, saj mora Evropska komisija prej pripraviti zakonodajne predloge, nato pa sledi še usklajevanje med članicami. Španija bo tako pomoč bankam, za katero najprej dobivala iz EFSF, nato pa naj bi jo prevzel ESM, pri čemer se položaj zasebnih upnikov Španije ne bo poslabšal. Čisto natančnega odgovora na vprašanje, kaj to sedaj pomeni za pomoč španskim bankam, za katero so območje evra zaprosili v Madridu, včeraj ni bilo. Je pa predsednik ECB Mario Draghi po koncu vrha povedal, da je dogovor o neposredni pomoči bankam iz ESM dober www.primorski.eu1 rezultat, za katerega so se zavzemali tudi v Frankfurtu. Potrdil je, da bo ECB prevzela nadzorno vlogo nad bankami v območju evra in napovedal, da bo pomoč bankam lahko uspešna le ob strogi pogojenosti. S tem je nakazal, da bodo zahteve v zameno za pomoč ostre. PAKT ZA RAST Italija in Španija sta z odločitvijo o kratkoročnih ukrepih pogojevali tudi dokončno potrditev pakta za rast in delovna mesta, ki je bil poleg prihodnjega večletnega proračuna tema prvega dela zasedanja. Ta se je zaradi zahtev Rima in Madrida močno zavlekel, trajal je približno sedem ur, drugi del pa nato približno še enkrat toliko. Pakt za rast je bil pomembna zahteva francoskega predsednika Francoisa Hollanda, ki je nanjo vezal ratifikacijo fiskalnega pakta v Franciji. Poleg tega pa je bil poseben pakt za spodbujanje rasti tudi pomemben pogoj nemške opozicije za njene glasove pri današnji ratifikaciji fiskalnega pakta in pogodbe o ustanovitvi stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM). Nemška kanclerka Angela Merkel namreč za ratifikacijo potrebuje dvotretjinsko večino. Pakt za rast po eni strani vsebuje sklepe in predvidene ukrepe, ki jih unija ponavlja že vrsto mesecev, obenem pa tudi določilo o mobilizaciji 120 milijard evrov sredstev za hiter zagon rasti. Teh 120 milijard evrov predstavlja odstotek bruto nacionalnega dohodka EU. POGLABJANJE INTEGRACIJE Voditelji članic EU so na vrhu pozvali, naj bo časovni načrt za uresničitev vizije o poglabljanju evropske integracije z bančno in fiskalno unijo ter krepitvijo ekonomske in politične unije, ki naj bi pomagala rešiti krizo in ohraniti evropski projekt, pripravljen do konca leta. Oktobra pa bo predstavljeno vmesno poročilo. Vizijo o tem so razgrnili predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi, predsednik evr-ske skupine Jean-Claude Juncker in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. V poročilu z naslovom K pravi ekonomski in monetarni uniji so opredelili štiri stebre, ki se v bruseljski latovščini glasijo integriran finančni okvir, integriran proračunski okvir, okvir integriranih ekonomskih politik ter okrepljena demokratična legitimnost in odgovornost. (STA) Nemška kanclerka Angela Merkel se pogovarja z italijanskim premierjem Mariom Montijem (desno) in s predsednikom ECB Mariom Draghijem (levo) ansa VRH EU - Zunanje zadeve Črna gora začela pogajanja z Brusljem, sankcije proti Siriji BRUSELJ - Črna gora je včeraj v Bruslju začela pristopna pogajanja z Evropsko unijo, potem ko so voditelji članic unije prižgali zeleno luč za ta korak. Pogajanja je uradno začela na ministrski medvladni konferenci, prva poglavja pa bo odprla po pregledu usklajenosti svoje zakonodaje z evropsko, ki se bo končal prihodnje leto. Pogajalski okvir za Črno goro bo temeljil na novem širitvenem pristopu, uvedenem oktobra lani. Ta takoj na začetku pogajanj predvideva odprtje dveh najtežjih poglavij - o pravosodju in temeljnih pravicah ter svobodi, pravici in varnosti - in njuno zaprtje na koncu pogajanj. Evropski komisar za širitev Štefan Fule je na novinarski konferenci povedal, da se bo pregled usklajenosti črnogorske zakonodaje z evropskim pravnim redom za omenjeni poglavji končal prihodnje leto. Črna gora tako letos še ne bo odprla nobenega poglavja, čeprav se je sprva napovedovalo, da bi lahko prvi poglavji odprla še letos. Voditelji članic EU so sicer včeraj v Bruslju mednarodno skupnost pozvali, naj okrepi pritisk na sirski režim z uporabo sankcij, ki jih omogoča 7. poglavje Ustanovne listine ZN. To poglavje dopušča tudi možnost vojaškega posredovanja. To poglavje predvideva tako nevojaški kot vojaški odziv na grožnjo miru. Nevojaški ukrepi vključujejo delno ali popolno prekinitev gospodarskih ali diplomatskih odnosov in komunikacije. Prav tako dopušča uporabo vojaških sil, če se preostali ukrepi izkažejo za neustrezne. (STA) VRH EU - Del sedeža v Sloveniji Končni dogovor o skupnem evropskem patentu BRUSELJ - Vrh EU je potrdil kompromis, ki po desetletjih pogajanj odpira vrata skupnemu evropskemu patentu. Zadnje odprto vprašanje je bilo sedež osrednjega patentnega sodišča. Del sodišča bo v Parizu, specializirana oddelka pa v Londonu in Munch-nu. Del sistema patentne ureditve, sedež arbitražnega organa, bo tudi v Sloveniji. Premier Janez Janša je izpostavil, da se je na dogovor o patentu čakalo zelo dolgo, da je bil dosežen v zadnjih minutah in da je "izjemno pomemben". "Evropa s tem stopa velik korak k večji globalni konkurenčnosti, kar se bo dolgoročno pozitivno odrazilo tudi na rasti," je poudaril. Vprašanje, kje bo sedež osrednjega sodišča, za katerega so se potegovale Nemčija, Francija in Italija, je bilo odprto od decembra lani, ko je bil dosežen načelni dogovor o glavnih elementih dosjeja, ki vključuje uvedbo enotnega varstva, režim prevajanja in oblikovanje enotnega sodnega sistema. Voditelji so potrdili kompromisni dogovor, da bo sedež osrednjega oddelka sodišča prve stopnje patentnega sodišča v Parizu, kjer bo tudi sedež predsednika sodišča prve stopnje. Prvi predsednik bo Francoz. Poleg tega pa bosta ustanovljena še dva specializirana oddelka osrednjega dela sodišča prve stopnje, in sicer v Londonu in Munch-nu. Ta oddelka bosta pokrivala določena področja. Londonski bo pokrival področja kemije, farmacevtike in človeških potreb, munc-henski pa področji strojnega inženirstva in učinkovite porabe virov. Sodišče bo imelo tudi lokalne oddelke v vsaki članici. Del sistema enotnega evropskega patenta, in sicer arbitražni organ, bo tudi v Sloveniji. Slovenija si bo sedež tega organa delila s Portugalsko. (STA) EGIPT - Novoizvoljeni predsednik Mursi na trgu Tahrir nagovoril množico ljudi KAIRO - Novoizvoljeni egiptovski predsednik Mohamed Mursi je včeraj nagovoril množico, ki se je zbrala na osrednjem kairskem trgu Tahrir. V govoru je izkazal spoštovanje tako muslimanom kot kristjanom v državi ter simbolično prisegel kot prvi izvoljeni predsednik v državi. Mursija, ki je bil izvoljen na volitvah 16. junija, je na trgu Tahrir z aplavzi pozdravilo več deset tisoč ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Mursi je obljubil "civilno državo" in osrednji trg v Kairu imenoval "trg revolucije in svobode". V govoru je pozdravil "svobodni svet, Arabce, muslimane in kristjane v Egiptu". Na trgu Tahrir so se lani namreč začeli pro-tivladni protesti, zaradi katerih je kasneje odstopil Mursijev predhodnik Hosni Mubarak. Na predvečer uradnega prevzema predsedniškega položaja je Mursi pred množico prisegel tudi simbolično. "Prisegam, da bom ohranjal republiški sistem in ohranil neodvisnost Egipta," je dejal. V nagovoru pa je tudi povedal, da bo skušal doseči osvoboditev Omarja Abdula Rahmana, slepega egiptovskega verskega voditelja, ki je bil obsojen zaradi sodelovanja v bombnem napadu na Svetovni trgovinski center (WTC) leta 1993 v New Yorku. "Naredil bom vse, kar je v moji moči, da zagotovim svobodo zapornikom, vključno z Omarjem Abdulom Rahmanom," je zatrdil Mursi. Rahman je bil leta 1995 obsojen sodelovanja v bombnem napadu na WTC, načrtovanja napadov na druge tarče v New Yorku, vključno s sedežem ZN, ter načrtovanja atentata na nekdanjega egiptovskega predsednika Mubaraka. Mursi bo kot novi predsednik uradno prisegel danes pred ustavnim sodiščem. Po prisegi si bo oblast delil z vrhovnim vojaškim svetom, ki državo vodi od Mubarakovega strmo-glavljenja februarja lani in bo tudi po predsednikovi prisegi ohranil veliko pristojnosti. (STA) Lavrov in Clintonova o Siriji pred konferenco v Ženevi SANKT PETERBURG - Ruski zunanji minister Sergej Lavrov in ameriška državna sekretarka Hillary Clinton sta se včeraj sestala v Sankt Peterburgu, kjer sta pred današnjo mednarodno konferenco o Siriji govorila o razmerah v tej nemirni državi. Lavrov je po srečanju povedal, da sta se s Clintonovo strinjala o "večini stvari". ZDA in Rusija imata sicer precej različna stališča glede 16 mesecev trajajočega nasilja v Siriji. Medtem ko se Washington zavzema za to, da bi sirski predsednik Bašar al Asad odšel z oblasti, Moskva nasprotuje zunanjemu vmešavanju v sirske zadeve. Predstavniki velikih sil in ključnih držav regije se bodo danes zbrali v Ženevi, da bi našli rešitev za konec nasilja v Siriji. Razpravljali naj bi o novem, konkretnem načrtu posebnega odposlanca ZN in Arabske lige za Sirijo Kofija Annana za politično tranzi-cijo v državi, ki bi privedla do mirne rešitve. Mehiki se obeta predsednik iz vrst stranke PRI CIUDAD DE MEXICO - Mehiški volivci bodo v nedeljo na splošnih volitvah izbirali naslednika predsednika Felipeja Calderona ter predstavnike v obeh domovih parlamenta in guvernerje več zveznih držav. Sodeč po anketah se obeta vrnitev na oblast Institucionalne revolucionarne stranke (PRI), ki naj bi dobila tako predsednika kot tudi parlamentarno večino. V predsedniški tekmi ankete najbolje kažejo kandidatu PRI, nekdanjemu guvernerju zvezne države Mexico Enriqueju Peni Nietu. Sledita mu nekdanji župan prestolnice Andres Manuel Lopez Obrador iz Stranke demokratične revolucije (PRD) ter Josefina Vazquez Mota iz stranke nacionalne akcije (PAN) predsednika Felipeja Calderona. Strauss-Kahn se ločuje od soproge Anne Sinclair PARIZ - Nekdanji generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominique Strauss-Kahn in njegova soproga Anne Sinclair se po 20 letih zakona ločujeta, je včeraj poročal francoski tabloid Closer. 63-letna Sinclairova naj bi Strauss-Kahna pred mesecem dni prosila, naj se izseli iz njunega doma v Parizu. "Ob strani mu je stala do konca, a danes je med njima končano," je poročal Closer. Po pisanju tabloida naj bi bil Strauss-Kahn zaradi ločitve povsem skrušen, začasno pa naj bi se preselil v drugo stanovanje v Parizu. (STA) Trie ste Economica uredila Zbornica za trgovino, industrijo, obrt in kmetijstvo v Trstu in Aries Slovensko jezikovno okence Pobuda je financirana v skladu z zakonom št. 38/2001 Slovensko jezikovno okence na Tržaški trgovinski zbornici se razvija in obnavlja. Od leta 2008 je referenčna točka za vse, ki potrebujejo jezikovno posredovanje ali pomoč pri uporabljanju storitev, ki jih ponuja zbornica in njene posebne agencije. Infotočka je razvila tri glavna področja oz. faze delovanja, v skladu s predpisi o zaščiti slovenske jezikovne manjšine, (zakon 38/2001) in potreb zunanjih uporabnikov ali svojih uradov. Večja ponudba storitev: zaradi vedno večjega števila uporabnikov slovenskega jezika v zadnjih dveh letih je trgovinska zbornica zaposlila še eno osebo. Z jezikovnim posredovanjem, ki se ga poslužujejo tako zasebniki kot tudi uradi, je okence izboljšalo komunikacijo s ustanovami, podjetji, prebivalci slovenske jezikovne manjšine ali s prebivalci, ki prihajajo iz bližnje Slovenije. Druga faza razvija komunikacijo. V teh dneh bo objavljena nova verzija, pregledana in dopolnjena, spletne strani Trgovinske zbornice in vodnika po storitvah agencije Aries: gre za sredstva za informiranje, ki bodo omogočala vedno boljšo in hitrejšo komunikacijo. Slovenski tisk predstvalja v teh dneh na svojih straneh storitve slovenskega jezikovnega okenca in razne uporabnikom prijazne storitve Trgovinske zbornice in njenih posebnih agenciji. Tretja faza načrtuje širjenje uporabe slovenščine med ustanovo in porabniki slovenskega maternega jezika. V kratkem pa bo stekel srednjeročni načrt, ki predvideva tečaje slovenščine za uslužbence zbornice in posebnih agenciji. V tej fazi bodo uslužbenci obiskovali tečaj slovenščine, ki bo razdeljen na več modulov. Prvemu modulu splošnega slovenskega jezika, bodo sledili drugi, ki bodo poglabljali strokovno terminologijo (predvsem pravno-administrativno), ki je v rabi na raznih uradih zbornice. Prošnja za dodatne tečaje slovenščine za uslušbence je bila že predstavljena. Tako bo možno koristiti sredstva iz sklada, predvidenega po zakonu 38/2001. Na tak način okence sledi svojim smernicam: kontinuiteti in posodabljanju informativnih vsebin in postopni rasti poznavanja in uporabe slovenščine pri opravljanju funkciji v vseh uradih. Sportello linguistico sloveno -Slovensko jezikovno okence Piazza della Borsa - Borzni trg, 14 34121 TRIESTE - TRST Tel. +39 040 6701336 Fax +39 040 365001 E Mail: slo.okence@ariestrieste.it Sporočilo za Pec - Certificirano elektronsko pošto: rok za vpis podaljšan do 30. junija 2012 "Družbe morajo vnesti svoj naslov certificirane elektronske pošte v prijavnico za vpis v register podjetij...". Družbe, ustanovljene pred 29. novembrom 2008, morajo sporočiti, če še niso, svoj naslov Certificirane elektronske pošte- PEC Registru podjetij. Rok za prijavo je bil podaljšan od 29. novembra 2011 na 30. junij 2012 (po 37. čl. Zakonskega odloka št. 5/2012, ki je sptopil v veljavo 10.02.2012 -U.L. št. 33 z dne 09.02.2012). Prošnja za vpis v register podjetij je prosta upravnih taks in kolekov. Obveznost za PEC ne velja za samostojna podjetja in podjetja, ki niso družbe, kot npr. zadruge. Trgovinska zbornica je pripravila vpis s hitrim postokom, po katerem pravni zastopniki podjetij, ki imajo digitalni podpis, lahko vnesejo svoje podatke v posebno sekcijo spletne strani www.registroimprese.it. Nove obveznosti za posrednike, trgovske zastopnike, pomorske posrednike in špediterje 12. maja 2012 so stopili v veljavo štirje odloki Ministrstva za ekonomski razvoj, ki urejujejo vpis v register podjetij štirim skupinam posrednikov. Istočasno bodo popolnoma ukinjene posamezne kategorije in seznami poklicev. Osebe, ki opravljajo enega izmed teh poklicev bodo morale predstaviti sporočilo o začetku dejavnosti (SCIA) s priloženimi certificiranji in izjavami, potrebnimi po zakonu. Vsaka krajevna operativna enota bo morala prestaviti svojo izjavo o začetku dejavnosti (SCIA). Podjetja, ki trenutno opravljajo dejavnost in osebe, ki jo trenutno ne izvajajo, bodo morale do 12. maja 2013 predstaviti prošnjo za prepis v Register podjetij. Obveznosti in postopki, ki so do sedaj veljali za kategorije in sezname poklicev, se prenesejo na Register podjetij. Več podrobnosti v nadaljnih info člankih. Preko 600 prošenj za prispevke za nakup avta euro 5 Trgovinska zbornica je prejela zadovoljivo število prošenj za prispevke za nakup avta euro 5 ali hibridnega avta. Gre za sredstva, ki jih je deželna uprava namenila teritoriju in lokalnemu gospodarstvu, za ponovni zagon avtobilskega sektorja, ki trpi za posledicami gospodarske krize in za promocijo avta, ki je do okolja bolj prijazen. V naši deželi so za dodelitev prispekov pooblaščene Trgovinske zbornice. Na Tržaški trgovinski zbornici je za ta postopek odgovoren Agencija za subvencionirano gorivo, ki je že sprejela in v najkrajšem času preučila pravilnost postopka vloženih zahtevkov in jih izplačala v višini 1.000 evrov za nakup avta Euro 5, 2.000 evrov pa ob nakupu hibridnega avta. Sredstva iz tega sklada smo do sedaj dodelili preko 600 prošnjam za prispevek ob nakupu avta Euro Camera di Commercio Trieste , 5, medtem ko je vloženih samo 14 prošenj za prispevek, ki ga lahko uveljavimo ob nakupu hibridnega avta; to pa zaradi še skromne ponudbe modelov in visokih cen. Do konca leta 2012 bodo lahko fizične osebe s stalnim bivališčem v Furlaniji Julijski krajini uveljavile deželni prispevek samo, če bodo zaprosile za prispevek s postopkom, ki je za to predviden in če bodo hibridni avto kupile za zasebno uporabo. MEDIACIJA IN PORAVNAVA TRGOVINSKE ZBORNICE IZ TRSTA (iz Zak. odloka št. 28/2010] (vpisana v Register mediacijskih organov Ministrstva za pravosodje pod št. 115) 'hitro in ugodno por do rešitve civilnih in trgovinskih sporov' KAJ JE MEDIACIJA? • je prijateljski postopek, ki privede do poravnave med strankama, ki sta vpleteni v civilni ali trgovinski spor glede premoženjskih pravic; • za razliko od pravnih poti gre za alternativno orodje za razrešitev sporov, ki omogoča učinkovito reševanje nesoglasij med podjetji, med podjetji in potrošniki ali med zasebniki; • zahvaljujoč mediaciji lahko stranki učinkovito nadzorujeta spor, v katerega sta vpleteni, in se izogneta tožbi ter dolgemu trajanju in visokim stroškom, ki so z njo povezani; • mediacija omogoča strankama, da se srečata v nevtralnem in povsem zaupnem okolju ob prisotnosti kvalificiranega in nepristranskega mediatorja z namenom doseči sporazum; • cilj mediacije ni določiti, kdo ima prav in kdo ne, ampak rešiti spor z rešitvijo, ki bo zadovoljiva za vse: z mediacijo se spor prenese iz pravnega okvira v ekonomskega/moralnega, kar pomeni, da pravo zamenja ekonomski interes. KAJ JE PORAVNAVA? • je sporazum med strankama, do katerega naj bi prišlo po zaključku postopka mediacije; • ima vrednost pogodbe; zapisnik, ki jo vsebuje, lahko na zahtevo ratificira predsednik sodišča, s čimer se ji prizna učinek izvršilnega naslova; • če stranki ne uspeta doseči sporazuma, se lahko vselej poslužita redne pravne poti. MEDIACIJA JE: • prijateljska: mediator pomaga strankama, da se soočita v sproščenem ozračju, ter omili napetost, ki je prisotna pri vsakem sporu, brez obvezne pomoči odvetnikov; • prostovoljna: zgodi se le v primeru, da obe stranki, ki sta vpleteni v spor, pristaneta na sodelovanje pri postopku doseganja sporazuma (postopek lahko vselej prekineta v katerem koli trenutku); • zaupna: nihče, ki sodeluje pri mediaciji, ne sme razkriti informacij, ki pridejo na dan, vsebina izjav, Priložnosti in tveganja pri prevzemu podjetja Zaradi ekonomske krize, izgube delovnih mest in težko zaposljive starejše generacije, se vedno več ljudi obrača na ARIES, sekcijo za ustvarjanje in razvoj podjetij. Ker so možnosti za stalno delovno razmerje ali občasno sodelovanje zelo redke, se osebe obračajo na to sekcijo in sprašujejo, če je njihova zamisel o novem podjetju izvedljiva in če bi jim pri tem lahko svetovali in pomagali. Za nastanek novega podjetja je potrebna dobra zamisel, kar ni vedno tako. Zato se interesenti bolj pogosto odločajo za odkup starega podjetja. Ustanoviti novo podjetje je nekaj povsem različnega od odkupa oz. prevzema že obstoječega podjetja V prvem primeru je potrebna predvsem intuicija, v drugem pa pozornost in natančna ocena tveganja, da ne kupimo prazno škatlo ali s skritim presenečenjem. Pred odkupom podjetja moramo oceniti naslednje faktorje: podjetje je še v začetni fazi, ko je to še potrebno likvidnosti in vlaganj; podjetje je v "stagnacijski fazi", ko za razvoj in inovacijo potrebuje nova vlaganja; podjetje propada in bodoči podjetnik mora na novo tržiti proizvod ali redefinirati celotno poslovno dejavnost. To je samo nekaj predhodnih vidikov, ki jih moramo oceniti pred prevzemom podjetja. Kako prevzeti podjetje: novo svetovanje na spletu agencije ARIES. V zadnjih letih je agencija Aries razvila nove svetovalne storitve "po meri" predvsem za bodoče podjetnike. Informacije o davčnih olajšavah nudimo tudi na srečanjih, kjer so navzoči bodoči podjetniki in komercialisti, ki podrobneje obravnavajo in pomagajo pri izbiri pravne oblike podjetja in pri razumevanju obdavčitve. Med srečanji ugotavljamo posebne zahteve bodočih podjetnikov in ponudimo tudi nova svetovanja, med katere sodi tudi tematsko trženje. Med novimi storitvami imamo tudi svetovanje na spletu, ki je zanimivo za tiste, ki nameravajo prevzet že obstoječe podjetje in jim je v pomoč pri ocenjevanju tistih ključnih elementov, ki jih moramo obvezno poznati, ko podjetje prevzemamo zato, da se izognemu neprijetnim presenečenjim. Strokovni svetovalec Ariesa bo zainteresiranim podjetnikom nudil nasvete za prevzem podjetij vseh vrst in velikosti. Mehaniki - Poenostavitev pogojev V skladu z odlokom "Poenostavi Italijo" je vlada ukinila pogoj o fizični sposobnosti, ki je bil potreben za opravljanje tega poklica in ki je bil v nekaterih deželah že predhodno ukinjen. Izjava o skladnosti Birokratska poenostavitev je predvidena tudi za instalaterje toplotnih in hladilnih naprav. Novi odlok "Poenostavi Italijo" predvideva novo enotno izjavo o skladnosti, ki bo nadomestila tiste iz prejšnjega ministerskega odloka DM 37/08. Ureditev obcasnih posredovanj Od dne 12. maja je občasno ali začasno posredovanje možno le enkrat letno in za obdobje, ki ne presega 60 dni. Zainteresirani, ki izpolnjujejo zahteve, urejene z zakonom 39/89, morajo skleniti zavarovanje pred tveganji pri delu in se vpisati v posebno sekcijo administrativno -ekonomskega registra - REA - na Trgovinski zbornici v Trstu. Register proizvajalcev električnih in elektronskih naprav (RAEE). Zbornice mreže Nove Alpe Adria New Alpe Adria Chamber Network Za prodajo elekričnih in elekronskih naprav je potreben predvpis v RAEE, ki ga ureja zakonski odlok 151/2005, ki zagotavlja sredstva zadrugam za predelavo odrabljene opreme. V register se morajo vpisati proizvajalci in prodajalci teh naprav, preprodajalci naprav, ki so razvili drugi, nosijo pa njihovo blagovno znamko ali jih prvi uvozijo v Italijo v sklopu poslovne dejavnosti. Opravljanje te dejavnosti brez vpisa v register je nedovoljeno in se kaznuje z administrativno globo v višini od 30.000 do 100.000 evrov. Vpis in spremembe (spremembe podatkov in izbrisi) sporoči Trgovinski zbornici samo odgovorni s pravnega sedeža podjetja na spletno stran www. impresa.gov.it. Postopek je možen samo z digitalnim podpisom. Ob vpisu moramo plačati 30 evrov za upravne takse, 14,62 evrov za kolek in 168 evrov za vladni davek. Za spremembo ali izbris je treba plačati samo upravno takso in kolek. Vladni davek plačamo samo preko poštnega nakazila na račun št. 8003 davčne uprave. Na poštno nakazilo kot razlog navedemo šifro 8617 - Vpis v RAEE. Upravno takso in kolek lahko plačamo preko poštnega nakazila Trgovinski zbornici z navedbo: upravna taksa in kolek Raee. Plačamo lahko tudi s predplačano kartico Telemaco Pay. Dokumentaciji, ki bomo poslali trgovinski zbornici, bo treba priložiti tudi skenirano poštno nakazilo. Vsako leto morajo vpisani v register sporočiti, v postavljenem roku, količino električnih in elektronskih naprav, ki so vgradili v preteklem letu na italijanskem trgu. Sporočilo opravimo po spletni strani www.impresa.gov.it in je prosto upravne takse. V primeru, da podatkov ne sporočimo, da so ti nepopolni ali prepozno sporočeni, bomo plačali administrativno globo v višini od 2.000 do 20.000 evrov. Sporočilo je sestavni del Okoljskega certifikata. Priročnik objavljen na spletni strani www.registroraee.it, vsebuje izčrpna navodila za izpolnjevanje obveznosti, področno zakonodajo in potrdilo o vpisu. Okrog 100 podjetij iz Furlanije Julijske-krajine, Veneta, avstrijske Koroške, Slovenije in Hrvaške se je 5.junija zbralo na gospodarskem srečanju v Novi Gorici, s primarnim namenom, da najdejo v boju proti krizi, skupne nove in alternativne poti za rast gospodarsklih poslov in krepitev čezmejnih sodelovanj. Dogodek je bil organiziran na podubo Zbornic mreže nove Alpe Adria- New Alpe Adria Chamber Network, v sodelovanju s tržaško Trgovinsko zbornico preko svoje agencije Aries, katere cilj je s skupnimi projekti spodbujati sodelovanje in gospodarski razvoj na našem območju. Organiziranih je bilo preko 300 poslovnih razgovorov med podjetij s področja turizma, pohištvene industrije, kovinsko -predelovalne industrije ter prehrambene industrije. "Morda izpade banalno, a kljub temu, da smo sosedi,se še vedno premalo zavedamo možnosti, ki bi lahko bile rezultat naših tesnejših gospodarskih povezav," je ugotovil Walter Stanissa, član nadzornega sveta tržaške trgovinske zbornice." V dokaz temu je navzočnost in zanimanje gospodarstvenikov na današnjem dogodku". Naslednji dogodek v sklopu mreže NAA - New Alpe Adria bo 30.avgusta v Celovcu na mednarodnem in sejmu Holzmesse. podanih pri mediaciji, pa po zakonu ne more biti uporabljena v morebitni tožbi, ki sledi; 1 nepristranska: mediator je v odnosu do strank tretja oseba, saj ga določi Trgovinska zbornica na podlagi njegove specifične strokovne usposobljenosti; ' ustvarjalna: sporazum, ki naj bi se ga doseglo, izhaja iz ekonomskih/moralnih interesov strank in ima lahko tudi širšo vsebino od same teme spora; ■ ekonomska: skupni stroški mediacije, ki jih je treba plačati Trgovinski zbornici, so: za vsako stranko od 40,00 evrov + DDV (za spore v vrednosti do 1.000 evrov) do 9.240,00 evrov + DDV (za spore v vrednosti nad 5.000.000 evrov), odvisno od vrednosti spora; ■ hitra: srečanje z namenom poravnave je določeno v roku 15 delovnih dni od oddaje vloge, postopek mediacije pa se mora zaključiti najkasneje v roku 4 mesecev od datuma oddaje vloge (ponavadi se mediacije Trgovinske zbornice iz Trsta zaključijo v roku 25-30 dni od oddaje vloge); 1 neformalna: stranki se srečata na štiri oči ob prisotnosti mediatorja, v neformalnem okolju in na neformalen način, brez obvezne prisotnosti odvetnikov. KDO JO LAHKO UPORABI? • zasebniki; • podjetja; • društva in zavodi. PRI KATERIH VRSTAH SPOROV JE MOŽNA? • možna je pri vseh civilnih in trgovinskih sporih glede premoženjskih pravic; • nujna je pred sprožitvijo tožbe v primeru: - solastništva, - stvarnega prava (lastništvo, prebivališče, služnost, užitek itd.), - razdelitve, - dednega nasledstva, - družinskih dogovorov, - najema, - brezplačnih posojil, - najema podjetja, - povračila odškodnine, ki izhaja iz kroženja vozil ali plovil, - povračila odškodnine, ki izhaja iz obrekovanja preko tiskovine ali drugih reklamnih sredstev, - povračila odškodnine, ki izhaja iz zdravniške odgovornosti, - zavarovalniških pogodb, - bančnih pogodb, - finančnih pogodb. KAKO SPROŽITI MEDIACIJ0? • zadostuje, da izpolnite ustrezen obrazec, ki je na voljo na spletni strani Trgovinske zbornice iz Trsta (www.ts.camcom.it), na sedežu zbornice ali v ločeni pisarni za poravnave na sodišču; • v pisarnah Trgovinske zbornice, kamor morate predložiti ustrezno izpolnjen obrazec, bodo poskrbeli za celotno organizacijo srečanja z namenom poravnave. NA KOGA SE LAHKO OBRNETE? OKENCE ZA PORAVNAVE Sedež zbornice: Borzni trg, 14-Trst drugo nadstropje - soba 222 tel.: 040 6701257-faks: 040 6701321 sportello.conciliazione@ts.camcom.it www.ts.camcom.it LOČENA PISARNA ZA PORAVNAVE Sodna palača: Foro Ulpiano, 1 - Trst tretje nadstropje - soba 387 tel.: 0407792437-faks:0407792437 conciliamo-trieste@ts.camcom.it 1 4 Sobota, 30. junija 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu GORICA - V tržiški bolnišnici bodo nudili pomoč azbestnim bolnikom Do oktobra ustanovitev službe, sodnim postopkom preti zastaranje Na Tržiškem vsako leto umre več deset ljudi - V deželi FJK je na seznamu izpostavljenih azbestu 8.996 oseb Do oktobra bodo v tržiški bolnišnici San Polo ustanovili službo za azbestne bolnike, ki bo v pomoč ljudem, ki so zboleli zaradi izpostavljenosti smrtonosnemu vlaknu, ter njihovim družinam. To naj bi bil prvi učinek odločitve deželnega odbora, ki je v četrtek na predlog Renza Tonda sprejel sklep, s katerim goriškemu zdravstvenemu podjetju poverja nalogo koordinacije različnih ustanov, ki sestavljajo deželni zdravstveni sistem in nudijo pomoč ljudem z azbestnimi boleznimi. O ustanovitvi službe je ob robu včerajšnjega deželnega posveta o azbestu, ki ga je v avditoriju v Ulici Roma v Gorici organizirala deželna komisija za azbest, spregovoril Marco Bertoli, namestnik direktorja goriškega zdravstvenega podjetja, ki je po njegovih besedah pripravljeno sprejeti izziv, ki mu ga je postavila deželna vlada. »Koordinacija na deželni ravni bo velika odgovornost, ki pa jo namerava naše podjetje sprejeti,« je povedal Bertoli na včerajšnjem celodnevnem posvetu, kjer so spregovorili o zdravstvenih, pravnih, upravnih in drugih aspektih problema azbesta, zaradi katerega samo na Trži-škem letno umre več deset ljudi. S smrtmi zaradi azbesta se že nekaj let intenzivno ukvarja tudi goriško državno tožilstvo. O sodnih postopkih in preiskovalnem delu je spregovoril namestnik državnega tožilca Luigi Leghissa, ki je napovedal, da se bo t.i. »maksi proces«, ki se je začel leta 2010 in zadeva obolelost 87 bivših delavcev tržiške ladjedelnice (le eden izmed njih je še živ in se bori proti pljučnemu karci-nomu) zaključil ob koncu tekočega leta ali na začetku prihodnjega. Na zatožni klopi je 41 bivših voditeljev ladjedelnice in podjetij, ki so izvajala podizvajalska dela. »Pomembno je, da čim prej pride do razsodbe, saj bo drugače za nekatere smrti, do katerih je prišlo pred letom 2000, kaznivo dejanje nenamernega umora zastaralo,« je povedal Leg-hissa. Spomnil je, da se je letos začel še en »maksi proces«, ki je povezan s smrtjo 30 delavcev (obtožencev je 24), prihodnje leto pa se bo predvidoma začel še en sodni postopek, ki zadeva 40 obolelih. »Po letu 2009 se je začelo še 157 kazenskih postopkov, ki zadeva 99 nenamernih umorov in 58 primerov bolezni zaradi azbesta na delovnem mestu,« je povedal Leghissa in izpostavil doprinos, ki ga je dala ekipa izvedencev in svetovalcev, ki je v oporo tožilstvu. Leghissa je izrazil upanje, da bo goriško zdravstveno podjetje lahko ponovno poskrbelo za prisotnost svojih izvedencev v ekipi. Da se s problemom azbesta aktivno ukvarjajo tudi pokrajine, je na včerajšnjem posvetu povedala podpredsednica in od-bornica pokrajine Gorica Mara Černic, ki je orisala projekt za spodbujanje občanov k odstranjevanju azbestnih kritin z garaž, s skladišč in z drugih manjših zasebnih poslopij. Pokrajina je v okviru prvega in drugega razpisa dala na razpolago 240.000 evrov, do danes pa je bilo s tem denarjem izvedenih preko 300 posegov. Med včerajšnjimi govorniki je bila predsednica združenja izpostavljenih azbestu iz Tržiča Chiara Paternoster, ki je izpostavila potrebo po odprtju centra za azbestne bolezni v Tržiču. »Pomoč je potrebna predvsem v trenutku, ko se bolezen pojavi, ob bolnikih pa potrebujejo oporo in usmerjanje tudi družine,« je povedala in izrazila zadovoljstvo nad tem, da je deželna uprava dodelila goriškemu zdravstvenemu podjetju vodilno vlogo na tem področju: »To je priložnost, ki se rojeva iz zelo hude situacije, saj zaradi azbestnih bolezni v Tržiču vsako leto umre več deset ljudi.« V deželi FJK je na seznamu izpostavljenih azbestu 8.996 ljudi. Največ jih je na območju tržaškega zdravstvenega podjetja (5.884), sledi pa goriško zdravstveno podjetje s 1.788 izpostavljenimi. »Število vpisanih v register je nizko, če ga primerjamo z realnim številom ljudi, ki so bili izpostavljeni azbestu,« je povedal predsednik deželne komisije za azbest Mauro Melato. (Ale) Z včerajšnjega posveta bumbaca GORICA-TRZIC »Živahni« navijači Ob zaključku četrtkove polfinalne tekme med Italijo in Nemčijo so se številni italijanski navijači zbrali v središčih Gorice in Tržiča. Svojemu veselju so dali duška s hupanjem, vzklika-njem in petjem. Nekateri so seveda malce pretiravali, kar še zlasti velja za motorista, ki je hotel dokazati svoje vozniške sposobnosti, na koncu pa je padel z motorja na tla na križišču med ulicama Garibaldi in Diaz, a se k sreči ni poškodoval. Na pločniku Korza Verdi na zadnji strani občinskega gledališča Verdi je zagorelo; tla so neznani navijači polili z vnetljivo tekočino in prižgali ogenj, ki je nekaj minut gorel. Navijači so bili zelo »živahni« tudi v Tržiču, kjer so preplavili ulice ob Trgu Republike in preprečili prehod avtomobilov. Nekaj razgretežev je začelo avtomobile tresti, predstavnikov sil javnega reda pa ni bilo na spregled, da bi zagotovili spoštovanje prometnih predpisov in varnost tako pešcev kot av-tomobilistov. DOBERDOB - Predstavili energetsko bilanco občine ■ ■ • • * • v ••• Iz gospodinjstev največ emisij Preko 82 odstotkov CO2 prihaja iz stanovanj - Les zelo uporabljen vir energije - Energetska poraba občine najvišja pri elektriki Med predstavitvijo na sedežu društva Jezero; z leve Daniel Jarc, Paolo Vizintin, Greta Lefons, Isabel Devetak in Gabrijel Pahor foto at. GORICA - Občinski svetniki SSk izbrali komisije Delali bodo v prid celotne skupnosti, pozorni pa bodo do izvajanja zaščite Trije goriški občinski svetniki stranke Slovenska skupnost Walter Bandelj, Marilka Koršič in Božidar Tabaj, ki so bili izvoljeni na listi Demokratske stranke, so v dogovoru z ostalimi svetniki izbrali občinske komisije, v katerih bodo sodelovali. »Izbire treh svetnikov Slovenske skupnosti odražajo delovanje stranke, ki se zavzema za enotno in samostojno politično delovanje, pri tem pa ne pozablja na to, kar so splošne potrebe vseh občanov,« izpostavljajo predstavniki goriškega tajništva Slovenske skupnosti. Božidar Tabaj je izbral komisiji, ki so vezane na odborništvi podžupana Roberta Sartorija in odbornika Alessandra Vascotta. Gre za področja šolstva, osebja, strukturnih skladov, črpanja evropskih sredstev, decentralizacije, zaščite zgodovin-sko-ozemeljskih identitet (podžupan Sartori) ter športa, vzdrževanja in upravljanja športnih objektov, statistike, demografije in pokopaliških uslug (odbornik Vascotto). Marilka Koršič je bila že na prvi umestitveni seji izvoljena v volilno komisijo. Izbrala si je še komisijo za enake možnosti, ki je vezana na resor odbornice Silvane Romano, Walter Bandelj pa si je v dogovoru z drugimi izbral področja, ki jih pokriva resor odbornika Guida Germana Pettarina in zadevajo občinski proračun, občinske finance, dajatve, institucionalne in pravno-juridične odnose, občinske deleže v podjetjih, urbanistiko in razlastitve za javne potrebe. »Svetnike Bandlja, Korši-čevo in Tabaja čaka v naslednjih petih letih pomembno delo v prid celotne občinske skupnosti. Pri tem seveda svetniki ne bodo zanemarjali izvajanja zaščitne zakonodaje,« pravijo pri Slovenski skupnosti. Čez 82 odstotkov emisij CO2, ki se v ozračje spuščajo na območju občine Doberdob, je mogoče pripisati gospodinjstvom. Podatek najdemo v energetski bilanci, ki so jo v četrtek predstavili na sedežu društva Jezero v Doberdobu. S predstavitvijo se je zaključila prva faza projekta za pripravo energetskega plana, ki bo služil za izboljšanje izrabe energije in za zmanjšanje uporabe fosilnih goriv, kot predvideva evropska direktiva 2009/28/EU. O rezultatih bilance so spregovorili predstavniki deželne agencije APE, srečanja pa so se udeležili tudi doberdobski župan Paolo Vizintin, podžupanja Luisa Gergolet, odbornik Daniel Jarc in podravnatelj Zadružne banke Doberdob Sovodnje Ivo Co-tič. »Na splošno je iz vidika porabe energije stanje v naši občini dobro, marsikaj pa se da izboljšati,« je povedal Jarc in pojasnil, da so v bilanci analizirali porabo energije javne uprave in zasebnikov. Kar 58 odstotkov emisij, ki jih proizvaja občina, je odvisnih od porabe elektrike. Največ elektrike porabi občina za javno razsvetljavo, ki bo zato v prihodnjih letih predmet raznih ukrepov (npr. v okviru projekta Future lights), in za nekatere javne stavbe (predvsem šolske), kjer bo treba znižati porabo elektrike in izboljšati učinkovitost sistema za ogrevanje. Če se izključi porabo energije, ki je povezana s prometom, v občini Doberdob največ energije porabijo gospodinjstva (82,4 odstotka). Zanimivo je, da zasebniki kot energetski vir najpogosteje uporabljajo les (45 odstotkov), sledijo pa elektrika (17,8 odstotka), zemeljski plin (15,7 odstotka) in kurilno olje (12,3 odstotka). Med predstavitvijo so nagradili tudi štiri mlade domačine, ki so pomagali zbirati podatke za pripravo plana. Nagrado so prejeli Greta Lefons, Gabrijel Pahor, Giada Giuntoli in Isabel Devetak. »Pomoč domačinov in drugih akterjev teritorija bomo potrebovali tudi v naslednji fazi projekta: med poletjem bomo zbirali mnenja in ideje vseh, ki želijo predlagati ukrepe za izboljšanje učinkovitosti občine pri porabi energije. Treba bo izpolniti obrazec, vsak občan pa bo prejel odgovor,« je še povedal Jarc in pristavil, da bo plan ukrepov na področju energije predstavljen jeseni, ko ga bo tudi sprejel občinski svet. Energetska bilanca je na razpolago na spletni strani www.comune.dober-do.go.it, kjer bo na voljo tudi obrazec za pošiljanje predlogov za izboljšanje energetske učinkovitosti v občini. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 28. junija 2012 15 SOVODNJE - Odplake iz cele pokrajine bodo prečiščevali v Štarancanu Nova kanalizacijska cev bo koristila tudi Vipavi Dogradili naj bi jo v roku petih let - Čistilni napravi v Rupi in Gabrjah bodo zaprli Nova kanalizacijska cev, ki bo povezala Gorico s Štarancanom, bo koristila tudi Vipavi. Po novi cevi se bodo proti jugu iztekale tudi črne vode iz sovodenjske občine, kjer bodo zaradi tega zaprli dotrajani čistilni napravi v Gabrjah in Rupi, ki že dolgo ne več služita svojemu prečiščevalnemu namenu. Skupščina vodnega okoliša AATO je projekt za gradnjo nove kanalizacijske cevi odobrila pred nekaj dnevi, takoj zatem je že stekel upravni postopek, ki je potreben pred začetkom gradbenih del. Če ne bo večjih zapletov, na okolišu AATO predvidevajo, da se bo gradnja kanalizacijske cevi zaključila v roku petih let. »Nov projekt kanalizacijske cevi prinaša nekaj novosti tudi za So-vodnje. V prejšnjem načrtu je bila sredi vasi predvidena namestitev dveh cevi; po eni bi črne vode dotekale do črpalke pri županstvu, ki bi jih po drugi cevi črpala proti goriški čistilni napravi. Novi projekt z razliko od prejšnjega predvideva samo eno kanalizacijsko cev, po kateri bodo črne vode odtekale proti Zagraju, od tod pa naprej proti Štarancanu,« pojasnjuje sovodenjski podžupan Slavko Tomsič in pojasnjuje, da ima novi projekt edino negativno noto v daljšem roku izgradnje. »Na podlagi prejšnjega načrta bi se dela zaključila čez dve leti, tako pa bo nova kanalizacijska cev dograjena v roku petih let,« razlaga Tom-sič in opozarja, da se bo po izgradnji nove kanalizacijske cevi izboljšala kakovost vode tako Soče kot Vipave. Še odprto ostaja vprašanje čistilne naprave na slovenski strani državne meje. Italijanski zunanji minister Giulio Terzi je v prejšnjih dneh zagotovil deželnim upraviteljem, da bo državna vlada zahtevala od Slovenije jasno obvezo glede gradnje čistilne naprave pri Vrtojbi, ki bi jo morali zgraditi že leta 2010. V Novi Gorici zagotavljajo, da bo čistilna naprava dokončana do leta 2015. Načrt predvideva, da bo nova čistilna naprava v Vrtojbi opremljena z najsodobnejšo tehnologijo. Iz čistilne naprave naj bi se voda najprej iztekala v umetno jezerce, kjer naj bi bila že tako čista, da bi se v njej lahko kopali. Nato bo voda odtekala v Vrtojbico in dalje v Vipavo, zato pa prebivalci vasi ob reki v sovodenjski občini res upajo, da bodo obljube o kakovosti vode, prečiščene v čistilni napravi, res držale. (dr) SOVODNJE Narasla Vipava konec marca leta 2009 foto d.r. Prošnje za odškodnine sprejemajo do avgusta V začetku avgusta bo zapadel rok za vložitev prošenj za pridobitev odškodnin po poplavah, ki so sovodenjsko občino prizadele septembra leta 2010. Oškodovani lastniki imajo torej še nekaj več kot mesec dni časa, da na županstvu predstavijo vso potrebno dokumentacijo. Iz tehničnega urada sovodenjske občine bodo v prihodnjih dneh odposlali pismo oškodovanim domačinom; da se rok izteka, želijo opozoriti še zlasti tiste domačine, ki še niso predstavili vseh potrebnih dokumentov, faktur in računov. Septembra leta 2010 je Vipava povzročila ogromno gmotno škodo v Rupi in Gabr-jah, kjer je poplavila nekaj kleti in spodnjih prostorov raznih domačij, na Malnišču pa je zalila halo kovinsko-predeloval-nega podjetja Caudek, ki je zaradi tega moralo več dni zaustaviti svojo proizvodnjo. SOVODNJE - Združenje športnih ribičev Vipava praznovalo jubilej Štirideset let predani ribolovu Od vsega začetka gojijo prijateljske stike z ribiškima družinama iz Ajdovščine in Renč - Med Gabrjami in Rupo čaka ribiče dvometrski som Kapitalni kalamar, ujet med društvenim izletom na morje pred Gradežem leta 1993 (levo); nedeljsko praznovanje na društvenem sedežu (desno); nagrajevanje ribiške tekme leta 1988 (spodaj) fotor. p. SOVODNJE Želve namesto »ščardul« Ribja populacija v Vipavi se je v zadnjih desetletjih zelo spremenila. V reko so vložili some in podusti, ki so porušili dotedanje ravnovesje med ribiškimi vrstami, svoje pa je nedvomno prispevala tudi bakteriološka onesnaženost, zaradi kateri je zlasti v poletnih mesecih v vodi veliko alg in posledično malo kisika. Ribiči v zadnjih letih opažajo, da so v reki skoraj izginile rdeče-repke, ki jih domačini poznajo z imenom »ščardule«. Gre za ribice, ki jih je bilo nekoč v reki ogromno, danes pa jih je zelo malo. Namesto »ščardul«, klenov, linjev in drugih rib pa ribiči ob Vipavi vse bolj pogosto opažajo želve, ki so bile neodgovorno spuščene ob reki. Želve, kakršne je mogoče kupiti na sejmu sv. Andreja, so ob Vipavi našle primeren življenjski prostor in zrasle, tako da nekatere merijo v dolžino že kakih trideset centimetrov. Želve bi seveda treba poloviti, saj ne sodijo k Vipavi, ker s svojo prisotnostjo škodujejo ostalim avtohtonim živalskim vrstam. Združenje športnih ribičev Vipava letos praznuje 40. obletnico delovanja, ki so jo v nedeljo obeležili z družabnim srečanjem na društvenem sedežu ob cesti za Petovlje. Združenje so ustanovili 20. maja leta 1972, ko so se na ustanovnem občnem zboru sestali v gostilni Baita na Peči. Leta 1973 so imeli 46 članov, nato pa se je njihovo število postopno povečevalo. Konec aprila leta 1973 je združenje priredilo odmevno tekmo v lovu na postrvi in ciprinide, ki so jo izpeljali na Vipavi in na kateri je bilo kar 151 udeležencev. V naslednjih letih je društvena dejavnost po začetnem navdušenju nekoliko usahnila, leta 1987 pa so s prenovitvijo društvenega odbora dali novega zagona društvenemu delovanju. Prirejali so ribiška tekmovanja, se vse pogosteje odpravljali na lov postrvi v umetna jezera, večkrat pa so izpeljali tudi ribiške izlete na morje, kjer društveni člani tudi dandanes lovijo vse pogosteje. Ribiči Vipave - trenutno ima društvo okrog sto članov - so kmalu po ustanovitvi svojega združenja navezali stike z ribiško družino iz Ajdovščine, v zadnjih letih pa še z ribiško družino Renče. Nedeljskega praznika na društvenem sedežu se je udeležila tudi sovodenjska županja Alenka Florenin, ki je čestitala predsedniku združenja športnih ribičev Vipava Gianni Marsonu in zaželela čim boljši prijem društvenim ribičem, ki se že pripravljajo na vsakoletno tekmo v lovu na največjega soma. Izpeljali jo bodo v soboto, 7. julija; v poznih popoldanskih urah se bodo zbrali na društvenem sedežu, od koder se bodo pred mrakom odpravili na Vipavo. V zadnjih mesecih so nekajkrat opazili zelo velikega soma pod mostom državne ceste št. 55 med Gabrjami in Rupo; njegova dolžina je bila ocenjena približno dva metra, kar pomeni, da tehta preko petdeset kilogramov. Na slovenski strani državne meje so v prejšnjih le- tih že ujeli nekaj tako velikih somov, mogoče pa se bo letos sreča nasmehnila tudi ribičem, ki lovijo ob Vipavi na območju sovo-denjske občine. Sobotni tekmi v lovu na največjega soma bo sledilo družabno srečanje na društvenem sedežu. Seveda se ribiči Vipave veselijo napovedi, da bo sovodenjska občina pri- ključena na novo kanalizacijsko cev. Kakovost vode iz Vipave in Soče naj bi se po njeni izgradnji občuteno izboljšala, tako da ribiči upajo, da bi se to poznalo tudi na ribji populaciji. Ribiči si želijo, da bi se v Sočo vrnili lipani in da bi bila Vipava spet bogata z ribami, kot je nekdaj bila. 1 6 Sobota, 30. junija 2012 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Maša v spomin na Manueleja Braja Občuten poklon umrlemu karabinjerju Obreda se je udeležil tudi podtajnik na obrambnem ministrstvu Gianluigi Magri GORICA - Na nižji srednji šoli Ivan Trinko Znan učni uspeh malih maturantov Maša v cerkvi sv. Ignacija bumbaca GRADEŽ - Na modni reviji Mittelmoda Kitajski oblikovalec z najlepšo kolekcijo Kitajski modni oblikovalec Kay Kwok je zmagovalec letošnjega natečaja Mittelmoda, ki se je sinoči zaključil z modno revijo v Gradežu. Kwok si je s prvim mestom spravil v žep tudi 10.000 evrov, medtem ko se morata s 5.000 evri zadovoljiti Corrado Scollo in Adriana Maria Calzetti, ki sta prejela nagrado za najlepšo eksperimentalno kolekcijo. Turek Emre Erdemoglu je prejel 2.500 evrov nagrade za najlepšo moško kolekcijo, Italijanka Eli-sabetta Panizzolo in Karen Marissa Vaz-ques iz Peruja pa sta bili nagrajeni za najlepšo kolekcijo bikinijev, prejeli sta 6.000 evrov. Videmčanka Alexandra Sartor si je prislužila 3.000 evrov za najlepšo kolekcijo iz tkanin, poleg tega pa bo lahko opra- vila delovno prakso pri podjetju Falcone-ri. Jessica Tara Staddon iz Anglije je izdelala najlepše »legginse«, za kar je prejela 3.000 evrov, podjetje Calzedonia pa ji ponuja delovno prakso. Priznanje »Lectra Fil Rouge Defile« in računalnik s programom za dizajn je prejela Španka Eugenia Pujol; Francozinja Aurelie Chadaine je dobitnica priznanj »Italian Fabric Award« in »Chic&Green«, ki veljata 2.500 oz. 2.000 evrov. Poljakinja Katarzyna Ditrich je prejela nagrado Furla, vredno 2.000 evrov, Kamille Davis iz Anglije pa nagrado za najbolj inovativno kolekcijo, vredno 2.000 evrov; poleg tega bo Davisova lahko opravila osemtedensko prakso na politehniki Otago na Novi Zelandi. »Naravno in človeško je, da se sprašujemo o vzroku teh tragedij, odgovor pa lahko najdemo le s pomočjo vere.« S temi besedami je množico, ki se je včeraj zbrala v cerkvi sv. Ignacija na Travniku, nagovoril goriški nadškof Dino De Antoni. Obreda, s katerim so se poklonili spominu 30-letnega karabinjerja Manueleja Braja, ki je v ponedeljek umrl v Afganistanu, so se udeležili predstavniki 13. Regimenta karabinjerjev Furlani-je-Julijske krajine, prisotni pa so bili tudi predstavniki civilnih in vojaških oblasti goriške pokrajine. Maše, ki so jo darovali na pobudo goriškega župana Et-toreja Romolija in njegovega odbora, se je udeležil podtajnik na obrambnem ministrstvu Gianluigi Magri, mladeniču pa so se prišli poklonit tudi mnogi občani. »Goriška skupnost se je množično odzvala na naše povabilo. Spominska maša je bilo dejanje, ki smo ga bili dolžni mladeniču in njegovi družini, ki so že več let bili del našega mesta,« je povedal goriški župan Romoli, ki je ob koncu maše prebral pismo župana iz Collepassa, kjer se je Manuele Braj rodil. Paolo Menozzi se je goriški upravi, nadškofu in mestu nasploh zahvalil za bližino, ki so jo izkazali družini umrlega karabinjerja. Podtajnik Magri je po maši obiskal goriško županstvo, kjer se je z Romoli-jem pogovoril o nekaterih vprašanjih. Župan ga je opozoril na potrebo po obnovi kostnice na Oslavju, postavil pa mu je tudi problem nekaterih zapuščenih kasarn v goriški občini. GORICA - Matura Vsi »zreli« tudi na zavodih Zois in Vega Razobešanje rezultatov fotos.b. Vsi »zreli« so tudi maturantje tehničnih zavodov Žiga Zois in Jurij Vega. Na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois so izdelali Selma Dizdarevikj (70/100), Peter Figelj (80/100), Suat Idrizo-ski (86/100), Dragan Lukic (88/100) in Gabriel Pahor (84/100). Na industrijskem tehničnem zavodu Jurij Vega pa so maturo uspešno opravili Sebastjan Cej (70/100), Samuel Devetak (76/100), Riccardo Fonio (75/100), Matija Komjanc (71/100) in Dean Skerlavaj (78/100). Na goriški nižji srednji šoli Ivan Trinko se je zaključila mala matura, tako da so včeraj razobesili učne izide. Izdelali so: 3.A: Maja Batistič (7/10), Chiara Bergnach (6/10), Sara Cej (6/10), Demetrio Celoro (7/10), Elisa Colja (8/10), Julian De Caro (6/10), Alek De-vetak (8/10), Ivana Fajt (7/10), Ales-sandro jr. Frandolic (7/10), Guglielmo Frati (7/10), Valerio Komic (6/10), Kristjan Komjanc (7/10), Manuel Lu-poli (9/10), Alex Lutman (7/10), Petra Marassi (8/10), Klemen Pisk (7/10), Lucrezia Scaringella (7/10), Kristina Teodora Šuligoj (7/10), Francesco To-madin (6/10), Jelena Tomic (7/10), Alessia Zavadlav (7/10). 3.B: Sara Accadia (6/10), Jana Bandelj (6/10), Hana Berčič Upelj (8/10), Erik Berlot (7/10), Gregor Braini (7/10), Giulia Cargnel (8/10), Petra Crosatto (8/10), Samuel Deve-tak (9/10), Ana Malnič (8/10), Luca Marras (7/10), Filip Mosetti (6/10), Tadej Pahor (8/10), Alessandro Pasi (8/10), Manuel Persoglia (9/10), Mojca Pintar (9/10), Luca Skorjanc (6/10), Jana Tabaj (7/10), David Vasic (7/10), Chiara Virginio (7/10), Samuel Zavadlav (9/10). 3.C: Lorenzo Agosto (8/10), Petra Ciglic (9/10), Simon Čavdek (8/10), Matija Čubrilo (8/10), Jury Devetak (6/10), Lara Dovier (8/10), Marta Fajt (8/10), Emanuele Forchiassin (7/10), Paolo Innocenti (8/10), Diana Komjanc (7/10), Martina Laco (7/10), Georgina Mallea Laryea (6/10), Nikolaj Pavletic (6/10), Daniel Peteani (7/10), Manuel Quaggiato (8/10), Sara Soban (8/10), Klara Tercic (8/10), Karin Vižintin (8/10), Sanja Vogric (10/10), Veronika Maria Winkler (8/10), Izak Zara (7/10). NOVA GORICA - V knjižnici Franceta Bevka Poletni urnik buri duhove Mestna svetnica zahteva podaljšanje poslovanja do večernih ur - Iz knjižnice odgovarjajo, da zaradi dopustov ni dovolj osebja Občinski odbor za kulturo, šolstvo in šport je Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici predlagal, naj v poletnem času zagotovi poslovanje knjižnice v nezmanjšanem obsegu oziroma naj razmisli tudi o podaljšanju urnika. »Namreč, knjižnica čez leto preneha z delovanjem ob 19. uri. Poleti je dlje svetlo in ni nobenega razloga, da ne bi dalj časa poslovala. Po vsem svetu muzeje že ponoči odpirajo, prav zaradi tega, da so na voljo ljudem čim dlje,« je na zadnji seji mestnega sveta svetnica Socialnih demokratov Vida Škrlj, sicer članica omenjene komisije, utemeljevala pobudo o podaljšanju in ne krčenju urnika knjižnice. Svetnica je sicer že lani na mestnem svetu podala pobudo o preprečitvi uvajanja poletnega urnika knjižnice, a neuspešno. V knjižnici pa po drugi strani navajajo visok odstotek anketiranih uporabnikov, ki se s poletnim urnikom strinjajo. Tako bodo tudi letos poleti, začenši s 1. julijem v ponedeljek in torek odprti med 12. in 20. uro, od srede do petka pa med 8. in 16. uro. Svetnica Škrljeva je prepričana, da takih razlogov, da nekdo skrajšuje delovni čas zaradi dopustov, ni moč sprejeti. »Imajo tudi gasilci, medicinske sestre ali pa policisti skrajšan urnik zaradi dopustov?« se je vprašala na mestnem svetu. V Goriški knjižnici po drugi strani pravijo, da sledijo željam in potrebam uporabnikov. »Tudi urnik skušamo vedno prilagajati našim uporabnikom. V letu 2011 smo spremenili letni urnik in odprli knjižnico za nekaj več ur in tako prestopili v sam vrh odprtosti osrednjih območnih knjižnic,« navaja Irena Škvarč iz Goriške knjižnice in pojasnjuje, da morajo zaposleni v knjižnici v poletnem času porabiti pretežni del svojega letnega dopusta, zato je v tem času večja odsotnost zaposlenih. »Med letom je koriščenje dopusta otežkoče-no, saj število zaposlenih v izposojno- informacijski službi komaj zadošča potrebam. Vsakršne odsotnosti kot so dopusti, bolniške, izobraževanja pa pokrivamo vsi strokovni delavci - tudi tisti, ki sicer opravljajo druga dela v knjižnici. V poletnem času skušamo vrzeli zapolniti s študenti, ki so dobrodošla pomoč pri urejanju gradiva. Kljub temu pa brez okrnitve urnika poletnih dopustov ne bi mogli izpeljati,« dodaja Škvarčeva in navaja, da so poletni urnik v preteklosti že večkrat spremenili v iskanju najboljše rešitve. S to, ki so jo uvedli lani, so, tako so prepričani v knjižnici, zadovoljni tako zaposleni kot uporabniki. (km) NOVA GORICA - Obletnica osamosvojitve Poziv k enotnosti in preseganju delitev Praporščaki na slovesnosti V Rožni dolini je v četrtek potekala slovesnost ob 21. obletnici osamosvojitve Slovenije. Prisotni so bili številni veterani in občani, župani občin organizatork ter poslanec Mirko Brulc. Navzoče je v imenu organizatorjev pozdravil župan občine Šempeter-Vrtojba Milan Turk. Slavnosti govornik pa je bil akademik Matjaž Kmecl, ki je bil v času osamosvajanja član predsedstva Republike Slovenije. Kulturni program so oblikovali Goriški pihalni orkester, kvintet Kvartin in mladi člani društva TIGR kot recitatorji. foto n.v. Praporščaki domoljubnih in veteranskih organizacij TIGR, ZZB, DVI, OZVVS in SEVER, ki so bili prisotni na prireditvi, so izkazovali še posebno enotnost in povezanost vseh teh društev. Potrebo po enotnosti je v svojem pozdravnem govoru izpostavil tudi župan Milan Turk, Kmecl pa je ravno tako poudaril škodljivost delitev, ki se pojavljajo, in nepotrebnost poveličevanja ali zmanjševanja zaslug posameznikov v posameznih obdobij nastajanja samostojne slovenske države. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 30. junija 2012 17 Tudi ministrica v Selcah V Selcah pri Ronkah bo danes 16. Srečanje vasi Selo, Sela, Sele, na katerem je napovedana tudi prisotnost ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmile Novak. Praznični program se bo začel ob 9.30 s prihodom udeležencev. Nekateri naj bi v Selce prišli s kolesi, drugi z motorji, prebivalci iz Sel na Vipavskem pa celo peš. Ob 10.15 bo uradni začetek praznika z izvedbo državnih himen, za kar bo poskrbela godba na pihala Kras iz Doberdoba. Ob 10.45 bodo na vrsti pozdravni nagovori, sledil bo nastop zbora Starši ensemble in Romjanskih mu-zikantov. Po kosilu bodo na vrsti razne družabne igre, ob 14. uri pa se bodo posamezne vasi predstavile z glasbenimi, pevskimi in gledališkimi nastopi. Na prireditvenem prostoru v Selcah bo veselo tudi jutri, ko bodo že dopoldne odprli kioske s hrano in pijačo, popoldne bo zabava ob glasbi, ob 20.30 pa bodo za veselo vzdušje poskrbele Navihanke. Big band Nova drevi v Štandrežu Prosvetno društvo Štandrež pod pokroviteljstvom ZSKP prireja danes ob 21. uri na trgu pred cerkvijo koncert z naslovom »Pozdrav poletju«. Nastopili bodo orkester Big band Nova iz Nove Gorice in solisti. Ob slabem vremenu koncert odpade. Vračajo se igre štandreških rajonov Kulturno društvo Oton Župančič prireja jutri od 10. ure dalje v domu Andreja Budala v Štandrežu Igre štandre-ških rajonov, ki so zadnjič potekale leta 2000 na Jeremitišču. Pričakujejo ekipe s Placa, Pilošča, Klancov, z Jeremi-tišča in Roj. Odrasli se bodo pomerili v malem nogometu na plošči, odbojki, vlečenju vrvi in briškoli, otroci pa v vlečenju vrvi, metu na koš in metu kamenčka na točke. M • •• • •• Priznanji za inovacije Novogoriškemu proizvajalcu pekarske opreme Gostol-Gopanu je Območna zbornica za severno Primorsko podelila dve srebrni priznanji za najboljše inovatorje severnoprimorske regije. Prva inovacija je ciklotermična tunelska peč nove generacije, ki je namenjena industrijski peki raznih vrst kruhov. Avtorja inovacije sta Luka Bam-bič in Matej Petrič iz razvojnega tima družbe Gostol. Njena posebnost, ki so jo prepoznali tudi kupci na svetovnem trgu, je prihranek energije, prostora in konstrukcijska enostavnost za montažo. »Norveški kupec dosega s peko na naši peči nove generacije zavidljive rezultate pri prihranku energije,« sporočajo iz Gostol-Gopana. Druga inovacija, za katero so si prislužili srebrno priznanje, pa je robotiziran stroj za odkrivanje kaset in praznjenje pečenega kruha iz kaset. Robotska aplikacija stroja in njegovo upravljane združuje, s pomočjo programa, operacije dveh običajnih strojev, ki se izvedejo znotraj enega cikla. Gostol je bil med prvimi, ki je za odkrivanje kaset in praznjenje kruha iz kaset uporabil napredno avtomatizirano rešitev - industrijskega robota. Običajno tovrstno delo v pekarnah izvajajo delavci ročno. Načrt stroja so izdelali razvojniki Tomaž Kenda, Damijan Zavrtanik in Edo Bizjak. (km) Prost vstop v muzeje Jutri, 1. julija, bo kot vsako prvo nedeljo v mesecu vstop v goriške Pokrajinske muzeje prost. Palača Attems-Pet-zenstein bo odprta med 10. in 17. uro, Arheološka zbirka, Muzej prve svetovne vojn ter Muzej mode in umetne obrti v grajskem naselju pa bodo odprti med 9. in 19. uro. Tržaška ulica zaprta Od ponedeljka, 2. julija, do srede, 4. julija, bo zaradi del zaprt za promet odsek Tržaške ulice v Gorici med ulicama Ristori in Marzia. Mestna policija bo promet speljala po ulicah Duca dAosta, Velodromo in Magazzini. DOBERDOB - Jožef Ferletič Častni predsednik krvodajalcev 80-letnik Natanko pred osemdesetimi leti, 30. junija leta 1932, se je pri Pencenelovih v Doberdobu Albini Gergolet in Jožefu Ferletič rodil sin Jožef. Bil je drugi izmed šestih otrok: na svet je privekal po sestri Mili, sledili pa so mu Edvard, Elda, Carlo in Mario. Po mirnem otroštvu je v najstniških letih moral preizkusiti težko življenje vojnih časov: prisilno, pod hudimi grožnjami, je moral kopati jarke za nemške vojake. Leta 1946 so ga starši poslali v šolo v nekdanjo Jugoslavijo, in sicer v Ruše pri Mariboru, da bi se izučil dobre slovenščine. Življenje v inštitutu je bilo zanj neznosno, hotel je domov, in ko je leta 1948 skušal nezakonito prečkati državno mejo, so ga jugoslovanski vojaki aretirali. Po hudih izkušnjah se je kot mladenič končno le vrnil v domačo vas. Zaposlil se je najprej kot zidar, a je po hudi nesreči na delovnem mestu, v kateri si je poškodoval hrbet, leta 1951 izbral službo v tržiški ladjedelnici, kjer je delal kot električar do upokojitve leta 1987. 6. oktobra leta 1956 se je v rojstni vasi poročil z Natalio Juren. Dom sta si uredila na Poljanah, kjer je Jožefa po delu v ladjedelnici čakalo še trdo delo na njivah. Kmalu so prišli otroci: prvi je bil Ladi, sledile pa so mu sestrice Adriana, Rosanna in Nadia. Poleg službenih in družinskih obveznosti je bil Jožef v Doberdobu vedno zelo aktivnem tudi na kulturnem in socialnem področju. Dolga leta je pel v moškem zboru Jezero. Leta 1971 je z drugimi dvanajstimi navdušenci ustanovil doberdobsko sekcijo združenja prostovoljnih krvodajalcev, kateri je predsedoval do leta 2008, ko je bil imenovan za častnega predsednika. Celo življenje se je ukvarjal s prostovoljnim delom, svoje energije je posvečal družini in skupnosti. Še posebno v času vojne v nekdanji Jugoslaviji je tesno sodeloval z Rdečim križem iz Slovenije: organiziral je zbiranje oblačil za ljudi, prizadete od vojne. Zaradi svoje prizadevnosti je leta 1976 dobil srebrno priznanje Republike Jugoslavije, leta 1996 pa mu sta Jožef Ferletič mu italijanski predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro in tedanji predsednik vlade Romano Prodi podelila priznanje viteza republike za humanitarne zasluge. Še danes vzdržuje prijateljske odnose s predstavniki humanitarnih organizacij iz Slovenije in iz naše dežele. Danes je Jožef nono in pranono, saj ga je pred dobrim letom razveselil prihod prvega pravnuka, ki se je pridružil skupinici osmih vnukov. Za Jožefa je družina najpomembnejša življenjska vrednota: vedno je skrbel za dobrobit vseh svojih otrok. S svojim trdim delom in kljub fizičnim težavam in bolezni je vsem pomagal in pripomogel, da so si sami ustvarjali dom in družino. Še danes priskoči na pomoč, če vidi, da so v težavah. Jožef je svojim otrokom in vnukom posredoval, kako je pomembno spoštovati druge osebe in vrednotiti skupno delo. Z ženo Natalio je ustvaril družino, ki je kljub težavam in nesporazumom še vedno povezana. Za to so mu vsi domači neizmerno hvaležni in mu ob pomembnem življenjskem jubileju iskreno voščijo vse najboljše in da bi še mnogo let delil s svojimi dragimi predvsem sončne strani življenja ter da bi ga razveselilo še kako drugo rojstvo pravnuka in topel objem nežnih otroških ročic! [12 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 048169019. B Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. Brigata Re, na državni cesti 56 AGIP- Ul. Trieste 179 SHELL- Ul. Aquileia 20 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN SAN MARCO PETROLI- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN SAN MARCO PETROLI- Ul. Man-zoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS API- Ul. del Castelliere 50 ™ nedia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. julija do 31. avgusta 2012 POLETNI URNIK sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku ponedeljek - petek 10.00-15.00 sobota zaprto Tel. 800.912.775 e-pošta: prlmorski@tmedia.it Tmedia - Ul. Malta 6 GORICA n Razstave STAMPANTICA 2012 V GRADEŽU: prodajno razstavo tiskanega antikvariata bo knjigarna LEG iz Gorice odprla danes, 30. junija, ob 19. uri v kinu Cristallo na Drevoredu Dante Alighieri 29 v Gradežu; na ogled bo do 15. avgusta 10.00-13.00, 17.00-22.00 s prostim vstopom. U Kino M Izleti 0 Prireditve FESTIVAL OMISSIS poteka v Gradišču še danes, 30. junija. Več na www.omi-sisfestival.it. ŠZ DOM vabi vse ljubitelje košarke in radovedneže na prvi turnir »12 ur košarke« danes, 30. junija, od 10. ure dalje na igrišču doma Andreja Budala v Štan-drežu. Ves dan bo deloval dobro založen kiosk z mesom na žaru in pijačo, od 22. ure dalje bo koncert skupine Radio Zastava; vpisovanje (brezplačno) in informacije na domgorica@tiscali.it, ma-rinandrej@alice.it ali po telefonu 3292718115 (David Ambrosi) ali 3385889958 (Andrej Vremec). FILMSKI NIZ »PELLICOLE E GOAL« v parku centra Punto Giovani v Kapucinski ul. 21 v Gorici ob 21. uri: 2. julija »Best«; 9. julija »Febbre a 90 «; 16. julija »Il Maledetto United«. Vstop prost; informacije po tel. 0481-537934, puntogiovanigo@gmail, www.facebo-ok.com/puntogiovanigorizia. AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 12. leta starosti od ponedeljka, 2. julija, do vključno sobote, 8. julija, na nogometnem igrišču v Doberdobu; vpisovanje in informacije po tel. 339-3853924 ali erimic65@tisca-li.it (Emanuela). Ü3 Obvestila DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.30 »Cenerentola«; 20.10 - 22.10 »II Ditta-tore«. Dvorana 2: 17.00 - 19.30 - 22.00 »The Blues Brothers«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Rock of Ages». DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.00 »Il Dittatore«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Rock of Ages». Dvorana 3: 17.20 »Lorax«; 19.30 - 22.00 »The Blues Brothers«. Dvorana 4: 17.00 - 18.30 »Cenerentola«; 20.00 - 22.10 »Tutti i nostri desi-deri«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.00 »L'amore dura tre anni«. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 8-dnevni izlet samo z enim avtobusom in trajektom na Sardinijo od 25. septembra do 2. oktobra; informacije in prijave po tel. 349-4042060 (Eda L.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.). Na račun 300 evrov. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v nedeljo, 5. avgusta, vsakoletni piknik: v jutranjih urah si bodo ogledali Miramarski grad in park, popoldne bo srečanje v restavraciji Al Mulin - Norbedo pri Kopru; informacije in prijave po tel. 0481882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-390697 (Marija Č.), 347-1042156 (Rozina) in 0481-21361 (Ema L.). Na račun 20 evrov. KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje na otoku Rab od 8. do 15. septembra; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072. SPDG organizira danes, 30. junija, in v nedeljo, 1. julija, dvodnevni izlet na Grintovec in na Kočno. Zbirališče na parkirišču pri Rdeči hiši danes, 30. junija, ob 14. uri, obvezna čelada in primerna oprema; informacije po tel. 340-8247660. H Šolske vesti TEČAJ KAJAKAŠTVA za fante in dekleta od 11. do 14. leta ponuja v sklopu Športne šole Dijaški dom S. Gregorčič iz Gorice. Tečaj bo potekal na Soči v Solkanu od ponedeljka, 9., do petka 13. julija, v sodelovanju s Kajak klubom Soške elektrarne. Na razpolago še nekaj mest. Tudi v drugih tednih športne šole (rafting, adrenalinski park Solkan, tenis... ) je še nekaj prostih mest; informacije in vpisovanje po tel. 0481-533495 od 8. do 16. ure. INTENZIVNI TEČAJI ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE TER PRIPRAVA NA NOVO ŠOLSKO LETO organizirajo od 20. avgusta. do 7. septembra za učence osnovne in srednje šole v Dijaškem domu v Gorici. Prijave in informacije po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. MLADINSKI DOM prireja v Sovodnjah poletno središče »Mavrica« od 2. do 20. julija za otroke od 3. do 10. leta, pripravo na začetek pouka »Šola za šalo« od 27. avgusta do 7. septembra za osnovnošolce in prvošolčke z delavnicami slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, matematike, kreativnega branja in pisanja in pravljičnim kotičkom; informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481-546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. SLOVIK - razpisi prostih vpisnih mest v letu 2012-2013 za dijake, študente in ostale tečajnike so objavljeni na spletni strani www.slovik.org. Število mest je omejeno. Rok: 15. septembra 2012. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo julija in avgusta zaprti. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je občinska uprava začela postopek priprave novega splošnega občinskega prostorskega načrta, zato vabijo vse zainteresirane, da vložijo prošnjo za spremembo namembnosti najkasneje do 30. junija t.l. Občina ne bo upoštevala prošenj, ki bodo predstavljene po tem datumu; informacije na občinskem tehničnem uradu ob ponedeljkih in petkih 12.00-13.00 in ob sredah 16.00 -17.30. DRUŽBA se dobi v nedeljo, 1. julija, ob 13. uri. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je bil s sklepom občinskega sveta št. 7 z dne 21. marca 2012 sprejet v skladu z DZ 16/2007 načrt za akustično klasifikacijo. Omenjeni načrt je vložen v občinskem tehničnem uradu (ob ponedeljkih in petkih 12.00-13.00, ob sredah 16.00- 17.30) z vsemi svojimi sestavnimi deli za trideset dni oziroma od 20. junija 2012 do 19. julija 2012. Obvestilo o depozitu bo objavljeno v Uradnem deželnem vestniku. Med obdobjem depozita lahko kdor koli predloži občini pripombe in ugovore. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL sporoča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure in da bo zaprta zaradi dopusta od 6. do 17. avgusta. ZSKD obvešča, da bo goriški urad do 14. septembra odprt po poletnem urniku in sicer od 9. do 13. ure. 0 Mali oglasi KOTALKE št. čevljev 43, malo rabljene, z opremo, po ugodni ceni prodam; tel. 0481-882339 ob uri kosila. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Vladimir Sturm (iz splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Ivana in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 12.00, Augusta Por-telli vd. Buttignon iz bolnišnice v kapelo pokopališča in na pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 10.00, Elvi Paparot (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču; 10.20, Lucia Brussa (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču v kraju Maniagoli-bero (PN). DANES V BRAČANU: 10.00, Fiorenzo Sione (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 30.6.1999 30.6.2012 Davorin Spomin nate nas vedno spremlja. Vsi tvoji Sovodnje ob Soči, 30. junija 2012 Sindikat slovenske šole žaluje ob smrti ravnatelja in svojega nekdanjega tajnika VLADIMIRJA ŠTURMA 1 8 Sobota, 30. junija 2012 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Na poti v skupino PIIGS Vojko Flegar / Videti je bilo, da sta se največji lastnici, slovenska država oziroma vlada in belgijska bančno-zavarovalniška skupina KBC, ta teden v zadnjem hipu sporazumeli glede dokapitalizaci-je največje slovenske banke. Nova ljubljanska banka (NLB) bi tako tik pred iztekom roka, ki ga je na zadnji dan junija postavil evropski bančni regulator, dobila slabih 400 milijonov evrov svežega kapitala. Levji delež tega je s konverzijo dela svojih depozitov v banki preko hibridnih obveznic obljubila prispevati vlada, dobrih 60 milijonov evrov pa belgijska solastnica; tudi KBC bi svoj delež prispevala »s pomočjo« NLB same, ker bi ta predčasno odkupila svoje hibridne obveznice pri KBC, denar pa nato vrnila v banko kot dokapitalizacijski prispevek. Sliši se kot zapletena knjigovodska operacija in tudi dejansko ne pomeni, da bi bila NLB že na varnem. Kot je priznal tudi finančni minister Janez Šušteršič, bi bila rešitev zgolj začasna, največ za eno leto, pa še to le, če v Bruslju ne bi bili preveč strogi in v sodelovanju države v dokapitaliza-ciji ne bi prepoznali nedovoljene državne pomoči. Omenjenih 400 milijonov evrov je namreč znesek, ki ga banka za dvig ravni najbolj kakovostnega lastnega kapitala potrebuje na podlagi ocene iz lanskih stresnih testov, toda medtem so se razmere še poslabšale. Kako zelo, za zdaj ne ve še nihče, kajti skrbni pregled banke še poteka. Znano je, da ima osrednja banka slovenskega bančnega sistema za približno tri milijarde evrov slabih terjatev, torej takšnih, ki jih dolžniki ne plačujejo redno oziroma jih poravnavajo z več kot 90-dnevno zamudo, kolikšna je luknja v resnici, pa je od- visno od vrednosti zavarovanj, ki jih banka za te terjatve ima. Zavarovanja v obliki delnic in drugih vrednostnih papirjev so danes občutno manj vredna kot v letih poplave tujega denarja, padla pa je seveda tudi vrednost nepremičnin oziroma hipotek. Od velikosti »realne« luknje v bančnih bilancah je zato odvisno, ali bo NLB pravzaprav že letos potrebovala še en odmerek svežega kapitala, glede na prav tako ne povsem jasno podobo položaja, v katerem je druga največja državna banka, mariborska NKBM, pa tudi, ali bo Slovenija potrebovala evropsko pomoč »vsaj« za svoj bančni sistem. No, tako je bilo videti od četrtka do petka popoldne, nato pa je prišla novica, da se KBC iz dogovora umika. Zakaj, ni jasno, prav tako ne, ali gre res za zadnjo besedo. Toda neprijetna možnost, da se utegne Slovenija navzlic razmeroma nizki skupni zadolženosti (manj kot polovica BDP) pridruži skupini najbolj ogroženih evrskih držav, je tudi brez tega umika ta teden postala povsem realna. Slovenske banke so, z nekaj izjemami, od leta 2009 skoraj v celoti ohromljene, zaposlene s čiščenjem svojih portfeljev. Čez glavo zadolženo gospodarstvo zato le z največjimi težavami, če sploh, pridobiva nova posojila, kreditni krč pa se na drugi strani kajpak pozna tudi na prihodkovnih računih bank. Posamezni glasovi, da bi bilo treba bančni sistem, nacionalni ponos gor ali dol, reševati tudi z neposredno pomočjo iz evrskih reševalnih skladov, so zato po podobni španski potezi izpred nekaj tednov vse pogostejši, vlada pa se je nanje odzvala na precej neposrečen način. Na predvečer vrha Evropske unije, na katerem sta institucionali- zacijo neposredne pomoči bankam najbolj odločno zahtevali Španija in Italija, je predsednik vlade Janez Janša namreč prostodušno izjavil (za povrh v Bruslju), da »nimamo niti za nujne potrebe« in »ne vemo, kako bomo spravili skupaj proračunsko politiko za naslednji dve leti«. Državo, katere premier priznava, da mu je zmanjkalo proračunske štrene, pri tem pa svoje vrednostne papirje že izdaja z več kot 6-odstotnimi obrestnimi merami, bodo finančni trgi gotovo začeli obravnavati še bolj strogo, s tem pa se bo posredno podražil tudi denar za banke in podjetja. Žgečkljiva podrobnost iz konteksta omenjenem premierjeve izjave je dejstvo, da je Janša državo za »skoraj nesolventno« razglasil v odgovoru na vprašanje o odškodninah izbrisanim, torej tistim več kot 20.000 prebivalcem Slovenije, ki jih je država pred dvajsetimi leti, neposredno po osamosvojitvi, nezakonito spravila ob državljanstvo in s tem ob njihove pravice. Navzlic nekaterim delnim popravam krivice, ki jih je najbolj ovirala prav Janševa stranka SDS, so morali izbrisani po pravico vse do evropskega sodišča in so jo ta teden končno tudi dočakali. Skupaj s priznanjem pravice do odškodnin, ki jih je v znesku 20.000 evrov šestim izbrisanim neposredno odmerilo že evropsko sodišče samo. Koliko bo to državni proračun v naslednjih letih stalo, je še nemogoče oceniti, toda Janša je s svojim osebnim nasprotovanjem, da bi država vsaj simbolično odškodovala ljudi, ki jih je nekoč prizadela, očitno hudo neprevidno pretiraval. Nekoč vzorna evropska učenka Slovenija tako postaja njen dodatni problem. TRST - Razstava v Palači Costanzi do 22. julija Kartografije kot potovanje v zgodovino Severnega Jadrana od 16. do 21. stoletja Ljubitelji zgodovinskih kartografij si lahko v tem času ogledajo zanimivo razstavo z naslovom »Confini nel tempo« (Meje v času), ki so jo v sredo zvečer v okviru večdnevnega mednarodnega geografskega simpozija, ki je bil posvečen obravnavi problematik obmejnih krajin, odprli v palači Costanzi v bližini tržaškega županstva. Prikaz približno 60 kartografij, ki nudijo obiskovalcu »potovanje v zgodovino Severnega Jadrana od 16. do 21. stoletja,« je pripravila Občina Trst v sodelovanju z Oddelkom za humanistične študije tržaške univerze. Lastniki prikazanega gradiva so tržaško vseučilišče in zasebniki. Prireditelji želijo z znanstveno-didaktičnim pristopom omogočiti širitev in razumevanje problematik, ki so predvsem v preteklih 150 letih zaznamovale teritorij vzdolž vzhodne italijanske meje. Severno-jadranski prostor je mogoče spoznavati tudi z diahroni-čno analizo zgodovinskih zemljevidov: tako na osnovi splošnega kulturnega in tehničnega razvoja kartografije, kot prostorskih informacij, ki jih glede na čas nastanka, posamezni zemljevidi dejansko posredujejo. V tem oziru predstavlja zgodovinski zemljevid dragocen vir spoznavanja in razumevanja dinamik določenega ozemlja. Ob ogledu se moramo vselej vprašati po vrednotah in ciljih izdelovalca in Razstavljene kartografije so takoj pritegnile pozornost občinstva kroma naročnika dotičnega zemljevida v specifičnem kulturnem, zgodovinskem, družbenem, političnem in gospodarskem kontekstu. Na krajši otvoritveni svečanosti so v imenu organizatorjev spregovorili ravnatelj Oddelka za humanistične študije na tržaški univerzi, Claudio Zaccaria, ter docenta Sergio Zilli in Dragan Umek, ki sta skupaj z Orietto Selva poskrbela za ureditev razstavljenega materiala. V svojem pozdravnem nagovoru je na odprtju podpredsednik pokrajinske uprave Igor Dolenc opozoril na pomen in aktualnost na razstavi obravnavane tematike. »Proces premikanja meje, kateremu smo bili v prejšnjem stoletju v našem prostoru priča, terja od nas še celo vrsto odgovorov in analiz: tako z vidika premikov prebivalstva, narodov in političnih vprašanj, ki zadevajo 20. stoletje, kot tudi glede prihodnosti.« Ogled razstave nam ponuja razmislek o prihodnosti integracijskih procesov držav z območja bivše Jugoslavije in pa vključevanja Trsta v njegovo širše zaledje, ki je dokaj pričakovano, čeprav še niso bile izvedene potrebne povezave, je sklenil svoj poseg Dolenc. Razstavo, ki bo odprta do 22. julija, si je mogoče ogledati vsak dan med 10. in 13. ter med 17. in 20. uro. M. Caharija SKLAD MITJA CUK SVETUJE Otroška komunikacija Izmenjevati misli, jih posredovati, dajati in prejemati informacije, vse to je komuniciranje. Otrok se sporazumeva, še preden obvlada govor. Nenamensko posreduje svoje potrebe in želje s pomočjo kretenj in zvokov. Dojenček se na okolje odziva, hkrati pa je tudi v njem dejaven, saj s svojim jokom in obraznim izrazom učinkuje na osebe, ki skrbijo zanj. To se začne s sinhronizacijo izrazov v interakciji otrok : mama. V teh zgodnjih izmenjavah se začne graditi izrazna in čustvena komunikacija med dvema osebama, saj zunaj razmerja z mamo nima otrok še ničesar na dosegu. To je faza t.i. nenamernega komuniciranja: odrasli sicer obravnava otroka kot sogovornika, ta pa še ni sposoben namerno komunicirati vsaj do svojega devetega ali desetega meseca starosti. Raziskave iz osemdesetih let so pokazale, da sta za predgovorno fazo razvoja komunikacije značilni dve obdobji: nenamerno, ko signale, ki jih oddaja dojenček, vrednoti po lastni uvidevnosti le njegov odrasli sogovornik, medtem ko dojenček še ne ve, da oddaja signale in namerno obdobje, ko malček proizvaja vedenje (recimo, da pokaže s prstom na kozarec z vodo, ker želi piti), s katerim želi doseči svoj namen. V tem primeru se pri njem pojavi namenska komunikacija vzporedno z zavedanjem samega sebe, zmožnosti biti avtonomen subjekt, sposoben dejanj, s katerimi bo dosegel nek cilj. Med predgovornim komuniciranjem in osvojitvijo govora je torej trdna vez, ki jo različni izvedenci razlagajo na različne načine. Nove raziskave so pokazale, da so različne faze v razvoju komunikacije osnova za osvajanje govora, kar pa je dolgotrajen in postopen proces, pri katerem so soudeležene še druge posameznikove kognitivne in družbene sposobnosti, ki že obstajajo ali se porajajo vzporedno s pojavom govora. Ali naj torej starši s svojim malčkom govorijo v njegovi otroški govorici? In ali naj bodo zaskrbljeni, če njihov malček govori zelo malo besed ali jih sploh še ne uporablja? V nemškem okolju je pred dvema letoma izšla knjiga psihologa in raziskovalca Marcusa Damma, ki je še razvil razmišljanje o Shema terapiji - inovativni terapiji Jeffreya Youn-ga v zvezi z otroškim razvojem. V svojih izvajanjih poudarja, kako lahko spodbujamo in podpiramo pri otroku razvoj govora. Prepričan je, da se pri odraslem, ki vidi otroka in posluša njegovo otroško govorico, zagleda prikupni obrazek, avtomatično sproži biološki proces, ki ga imenuje otroška shema. Hkrati pa se pri tem nezavedno odrasli vživi v zaščitniško vlogo. Eden izmed izrazov te vloge je sporazumevanje v otroški govorici, da bi se spustil na raven otroka in z njim vzpostavil stik. Za otroka to samo po sebi ni slabo, saj mu omogoča, da se v svojem okolju sporazumeva z raznimi osebami. Dobro je tudi, da odrasli opazujejo otrokove odzive, si jih zapomnijo in razumejo njegove zvoke in glasove, vendar komuniciranje take vrste naj bo premišljeno in dozi-rano. Pri komuniciranju le z glasovi da-da, ci-ci, bum - bum, am - am medtem ko otrok odrašča, povzroči, da zmanjka spodbuda za razvoj govora in da je motena normalna dinamika razvoja. Dr. Damm je prepričan, da je otroku potreben normalne osnovni govor za normalen razvoj. Z umetno otroško govorico se to ne more zgoditi. V prvem letu starosti se razvoj komunikacije in kasneje govora razvija pri vsakem otroku drugače. Nekateri spregovorijo, ko so stari leto, drugi pa za to potrebujejo več časa. To ne sme staršev skrbeti. V prvih devetih mesecih otroci komunicirajo le na emocionalni ravni in potrebujejo empatije sposobne starše, ki bodo čutili z njimi ter zrcalno in tankočutno reagirali. Ta- krat se dojenček še ne zaveda samega sebe. Šele med 9. in 12. mesecem se v njem postopoma gradi občutek jaza, ki se dogradi do drugega leta starosti. V komunikaciji že začnejo ločevati med seboj in okoljem. Ko je malček star poldrugo leto se govor začne razvijati intenzivneje. Tudi za razvoj govora potrebuje otrok dovolj prostora, kar pomeni, da mora imeti čim več priložnosti za »klepetanje« in »blebetanje«. To lahko starši dosežejo s skupnim igranjem ali gledanjem slikanic in pri tem primerno reagirajo. Starši naj se na otrokove glasove odzivajo, mu odgovarjajo in ga sprašujejo, ker bodo le tako pozitivno spodbudili otrokov govorni razvoj. Taka komunikacijska interakcija potrdi v otroku zavest, da se nekaj zgodi, ko nekaj reče. Tudi pri govoru so starši otroku vzor. Najboljši vzor je živahna in resna družinska komunikacija. V njej imajo prostor vsi različni življenjski odtenki, zlasti če se odrasli ne ograjujejo od otroka niti takrat, ko jih npr. močni emocionalni doživljaji (npr. jeza) zapirajo v molk. Vendar to še ne pomeni, da jeza ni za otroška ušesa, če ne pretiravamo. Ko oče kriči, se otrok ustraši, če se to stalno ponavlja, bo na otroka vpliv trajen: tudi sam bo kasneje tako kričal in se jezil. Do prepirov lahko pride, vendar naj bodo primerno dozi-rani. Pozitivne občutke kot so veselje, smeh, presenečenje, pa lahko izražamo brez zadržkov, saj se tudi otrok na tak način naleze pozitivnih emocij. Starši lahko otroka sami motivirajo za govor, kadar ta ne govori veliko. Vse brez prisile. Ko se vrne iz vrtca, naj ga starši ne zasujejo z vrsto vprašanj. Doma naj se raje umiri, nekaj popije in poje in se sprosti. Otroka je treba zamotiti v pozitivnem vzdušju, kjer se lahko smeje in veseli. Za tem bodo besede same prihajale na dan, avtomatično, ne da bi otrok o tem razmišljal. Kaj naj starši storijo, ko začne otrok pogosto ponavljati kletvice ali grde besede? Dr. Damm meni, naj tega ne jemljejo preveč tragično: čim močneje bodo starši na to reagirali, tem bolj bodo grde besede ali kletvice postale otroku privlačne. Reakcija naj bo mirna, otroku naj povedo, da njim take besede niso všeč (zato naj jih tudi sami ne uporabljajo!). Televizije in drugih medijev dr. Damm sicer ne demonizira, čeprav je pomembno, da starši vedno preverijo, kaj in koliko časa gledajo otroci. Mnoge oddaje prikazujejo samo zgodbe, ki pri otroku ne spodbujajo razmišljanja. Taka spodbuda pa je bistvena: otroci potrebujejo probleme, ki jih bodo lahko reševali, in zanimive misli, o katerih bodo lahko pri sebi razglabljali, ter zgodbe, ki gledalca spodbujajo k navze-manju znanja. V svoji knjigi Shema pedagogika dr. Damm izhaja iz osnov shema terapije in postavlja most do so-cio-pedagoške prakse, s katero zasnuje svojo shema pedagogiko. Ta je bila najprej prisotna v ambulantah in na terapevtskih mestih in se iz prakse seli v teorijo. Na tak način se razvije metoda, kako lahko v socio-pedagoških poklicih postopajo s posebnimi otroki in mladostniki, jih podprejo s shematerapevstkimi metodami in jih motivirajo za spreminjanje motečega obnašanja. Gre torej za novo težnjo v vzgoji, izobraževanju, pedagogiki in delu na socialnem področju. Sloni na izsledkih shema terapije, psihoterapije in kognitivne terapije. Lahko pa je tudi v pomoč učiteljem, socio-pedagogom in socialnim delavcem, ki imajo opravka s težje učljivimi otroki. (jec) / RUBRIKE Sobota, 30. junija 2012 19 TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost poziva bralce k podpiranju godbe Narodne delavske organizacije. »Prva narodna godba Narodne delavske organizacije je danes v Trstu edina strogo narodna godba, izšla iz naših narodnih vrst, iz našega vrlega narodnega delavstva, in je kot taka gotovo vredna vsestranske podpore našega občinstva. Godba je pod vodstvom priznanega strokovnjaka gospoda Majcna znatno napredovala in se more kosati z vsako drugo godbo, kakoršne so v navadi pri nas. Narodna godba, ki je na razpolago našim narodnim društvom ob priliki njihovih prireditev, zlasti pa izletov, je v Trstu gotovo nujno potrebna, saj se je dosedaj dogajalo le prevečkrat, da so bila naša narodna društva prisiljena ob takih prilikah naročati godbe, ki so vse prej, kakor pa slovensko-narodne. Da pa se vzdrži ta edina naša narodna godba, ki so jo ustanovili naši delavci iz svoje lastne moči, s svojimi težko zasluženimi prispevki, je res treba, da spremlja naše občinstvo njen razvoj s posebno naklonjenostjo. Komur je torej na tem, da pokaže svoje simpatije napram tej res narodni instituciji, se gotovo udeleži naslednjih plesov in ji po svojih močeh pomaga do čim lepšega razvoja!« Na veselico, ki jo je v Križu priredila Cirile-Me-todova podružnica, so prišli celo iz Ajdovščine. »Napotilo se nas je prav mnogo, da vidimo, kaj zmožni so naši dragi sosedje v Sv. Križu. Bili smo iznenadeni nad vse pričakovanje. Nastopil je mnogoštevilen moški in mešani zbor in zapel ubrano, da je bil za poslušalce pravi užitek. Gospod pevovodja, mladi učitelj Palik, je lahko ponosen na uspehe, ki jih je dosegel v tako kratkem času. Pevci in pevke pa mirno vsetjo lahko zaupajo takemu mojstru svoje pevske zmožnosti v nadaljni pouk. Igralo se je tudi prav dobro. Plesna in svobodna zabava - sploh vse se je izvršilo v najlepšem redu. Poznalo se je vsem udeležencem, da vedo, da se vrši narodna veselica, ki ima pomagati gmotno naši šolski družbi in vplivati izobraževalno na ljudstvo!« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK Cirkus privablja obiskovalce vseh starosti. »Romantika še ni povsem izumrla, to se je lepo videlo na otvoritveni gala predstavi cirkusa Orfei na Montebellu, ki je bil do kraja natrpan. Manjkalo ni niti uglednih gostov z županom vred. Program je bil klasičen in delno nov. Brez ukročenih levov, danskih medvedov, opic, ponijev in prekrasnih konj si cirkusa seveda ni mogoče zamisliti in tudi ne brez klovnov z bolj ali manj posrečenimi dovtipi in šalami. Obvezno sodijo pod platneno cirkuško streho tudi artisti vseh vrst: žon-glerji in akrobati in prav v tej zvrsti se nam je zdel Orfei tokrat najbolj bogat, pester in kvaliteten. Takih mojstrov na kolesih, tako spretnega metalca nožev in sekir, tako drzne francoske trapezistke in skupine Ran-dols, predvsem pa tako popolnih ekvilibristov kot so bili Pfellerji res zlepa ne pokaže vsak cirkus. Nanje je lahko Orfei upravičeno ponosen. Pa tudi na takega bivola, ki je verjetno unicum svoje pasme. In za zaključek še res nevsakdanja poslastica: skupina nigerijskih črnskih plesalcev z značilnimi bobni, s še bolj značilnimi ritualnimi plesi in požiralcem ognja. Prav pristni folklorni vložek, ki bi požel aplavz tudi v drugačni areni. V celoti bo Orfei zadovoljil vsakogar, ki ga še mika čar cirkuške arene!« Tržaški filharmonični orkester je priredil glasbeni večer, na katerem je nastopil tudi komaj osem-najstletni violinist Uto Ughi. »Koncert se je začel s Haydnovo simfonijo št. 96, nato pa je nastopil Uto Ughi, ki je igral v Mozartovem 5. koncertu za violino in orkester. Kljub mladim letom ima Ughi za seboj že več kot deset let javnega nastopanja. Sedaj je dosegel stopnjo, ki ga uvršča med resne umetnike. Tehnični iz-delanosti igre se namreč pridružuje tudi znatna in-terpretativna zrelost. Po odmoru je bila na sporedu tudi Beethovnova 7. simfonija, ki jo je orkester zaigral natanko tako, kot je hotel dirigent Mario Rossi.« FILMI PO TV Sobota, 30. junija, Rai movie, ob 21. uri Le vite degli altri Režija: Florian Henckel Von Donnersmarck Igrajo: Martina Gedeck, Ulrich Muhe, Sebastian Koch in Ulrich Tukur Eden najlepših filmov zadnjih let je zgodba agenta nemških tajnih služb, Stasija, ki mu na lepem zaupajo nadvse zahtevno nalogo, da sledi in dokumentira življenje dveh osrednjih kulturnih predstavnikov tistega časa, igralke Christe - Marie Sieland in njenega življenjskega sopotnika, gle-dališčnika, Georga Dreymana. Agentu HGW XX/7 je nalogo zaupal sam kulturni minister, ki se je v Sielandovo zaljubil med gledališko predstavo in si želi o njej izvedeti prav vse. Tajni agent izpelje svojo nalogo z običajno natančnostjo, a stvar mu zbeži iz rok in „življenje drugih« postane tako tudi njegovo življenje». Nedelja, 1. julija, Rete 4, ob 16.35 Prima pagina Režija: Billy Wilder Igrajo: Jack Lemmon, Walter Matthau, Susan Sa-randon in Vincent Gardenia Legendarna dvojica Jack Lemmon-Walter Matthau je leta 1947 nastopila v znamenitem Wilder-jevem celovečercu. Protagonist dela je nadebudni kronist dnevnika v Chicagu, ki mu dan pred poroko naročijo, naj sledi smrtni obsodbi krajevnega nepridiprava. Do tu seveda ni večjih težav. Za ubogega ženina pa se le-te pojavijo v trenutku, ko obsojenec zbeži iz zapora in se zateče prav v tiskovni urad omenjene ječe. Četrtek, 5. julija, La 7, ob 21.10 Johnny Stecchino Režija: Roberto Benigni Igrajo: Roberto Benigni, Nicoletta Braschi in Paolo Bonacelli Dante je simpatični šofer mestnega šolabusa s katerim dan za dnem rutinsko pelje skupino telesno prizadetih otrok. V njegovem na videz nezanimivem življenju se na lepem pojavi skrivnostna Maria s katero preživi en cel dan. Takoj nato pa za njo izgubi vsako sled. Temnolasa osvajalka ga nekaj časa kasneje ponovno poišče in ga povabi v Palermo. Dante seveda ne ve, da je Maria poročena z njegovim dvojnikom, znanim krajevnim mafijašem... Četrtek, 5. julija, Rete 4, ob 00.45 She's so lovely Režija: Nick Cassavetes Igrajo: Sean Penn, Robin Wright Penn, John Travolta in Harry Dean Stanton Plavolaso Maureen je sosed skoraj posilil. Groznega dejanja jo je rešil njen fant Eddie, ki pa je ravno zaradi nekoliko nasilnega posega moral presedeti v zaporu dolgih deset let. Po izpustitvi, ko se je spet vrnil domov pa je resnici na ljubo spoznal, da se je med tem Maureen spet poročila in da njegovo hčerko vzdržuje zdaj Maureenin novi mož Joey... Četrtek, 5. julija, Rai 2, ob 01.45 Quel che resta del giorno Režija: James Ivory Igrajo: Anthony Hopkins, Emma Thompson, James Fox, Christopher Reeve in Hugh Grant James Ivory je v tem celovečercu zaposlil kar nekaj svetovno znanih zvezdnikov, posnel po istoimenskem romanu Kazua Ishigure. Leta 1958, ko družina Darlington proda svojo vilo nekemu ameriškemu posestniku, se družinski majordom Stevens sprašuje o smislu svojega življenja. Zave se namreč, da so leta minila in da so z njimi odšli tudi njegovi mladostniški načrti in sanje. Petek, 6. julija, La 7, ob 21.10 Orizzonti d i gloria Režija: Stanley Kubrick Igra: Kirk Douglas Med prvo svetovno vojno se na francosko-nem-ški fronti francoski general odloči za nesmiseln napad. Ob koncu akcije, ki se je seveda zaključila z vnaprej napovedanim neuspehom, se je general znesel nad tremi vojaki, ki so se po njegovem mnenju vedli neodgovorno in strahopetno, in jih ubil. Kubrickov protivojni manifest, ki je že od vsega začetka imel kar nekaj produkcijskih težav, je bil v Franciji prepovedan celih dvajset let. (Iga) SLIKOVNA KRIŽANKA - naši olimpijci REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV KLOP, PRŠICA t Qïï;:V BOLEZENSKA SPOLNA SLA ALI VZDRAŽENOST TERORISTIČNA ORGAN IZ. V NEAPELJSKI KRALJEVINI BLAGOVNICA V MOSKVI PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK MESTO V FURLANIJI JULIJSKI KRAJINI MEDSEBOJNO DELOVANJE, MEDSEBOJNI STIK ALES DOKTORIČ SLOVENSKA TENIŠKA IGRALKA (TINA) PODROČJE VISOKEGA ZRAČNEGA TLAKA NASVET, PODUK NEKDANJI ODLIČEN TRŽISKI atlet (PAOLO) ŽENA BREZ VOKALOV PLESNA SKUPINA ... LEDI OSEBNI ZAIMEK, JAZ, ON AMERIŠKA PEVKA VELIK MORSKI SESALEC OKRAJŠAVA ZA OKTOBER HORMON SREDICE NADLEDVIC OZ. ZAIMEK KEMIJSKI ZNAK ZA LITIJ PREBIVALEC POKRAJINE v Španiji INDIGU SORODNA SNOV NEPRIJETNEGA VONJA EVROPSKA DRŽAVA IRSKI BRINOVEC HRV. NOGOM. (ROBERT) OSMAN, TUREK ITALIJANSKI SLIKAR (PAOLO) REKA V KANADI SPODNJE HLAČE ODLIČNA ITALIJANSKA PLESALKA DAMARIO NAJVIŠJI VLADARSKI NASLOV MLEČNI IZDELEK EGIPČANSKI BOG SONCA ARABSKI PESNIK PALICA BOGA DIONIZA NASELJE PRI RAKEKU TRAVNAT SVET NA KONCU NJIVE ENA OD SESTER KESSLER VELIKA ZAČETNICA GLAVNI URADI, SEDEŽI NAŠA NIKALNICA GL. MESTO ERITREJE LESNA INDUSTRIJA V RIBNICI SLOVENSKA IGRALKA STARC ANTON AŠKERC ITAL. SLUŽBA ZA ELEKTRIKO MADRIDSKI MUZEJ ... SOFIA BERI PRIMORSKI DNEVNIK AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (MATT) DELEŽ DRUŽABNIKA MESTO V FJK LOVSKI PES NA PLAHO GOZDNO ŽIVAL KRALJICA PRI ŠAHU JURČIČEV ROMAN ... IN SAD CARL LEWIS AVSTRIJSKA POROČEVAL-NA AGENCIJA PRISTANIŠČE V IZRAELU MEDN. OLIMP. KOMITE REKA V SRBIJI, DESNI PRITOK DONAVE JOSIP RIBIČIČ ANTIČNO PREROCIŠČE, PREROŠKA NAPOVED NIKOLA TESLA MESTO V MAVRETANIJI Kdo je na sliki? Na sliki je naš odbojkar (letnik 1978), kije začel svoje prve korake ob mreži pri Soči leta 1986, da bi nato prestopil k Valu ter 1997začel prvoligaško profesionalno kariero, najprej v Italiji, nato v Grčiji, Rusiji in Poljski. Krstni nastop z italijansko mladinsko reprezentanco je opravil leta 1996, z italijansko člansko izbrano vrsto pa 1998 v Fidenzi na prijateljski tekmi proti Poljski. Odtlej je bil njen stalni član. Njegov največji uspeh je osvojitev srebrne kolajne na olimpijskih igrah v Atenah leta 2004, kjer so "azzurri" izgubili le proti nespornim favoritom Brazilcem. Med drugimi številnimi njegovimi uspehi naj omenimo še zlato kolajno z EP v Nemčiji leta 2003. SLOVARČEK - ATAR = mesto v Mavretaniji • APA = avstrijska poročevalna agencija • GUM = veleblagovnica v Moskvi • KONINA = kraj v Maliju • PIAPAN = tržiški atlet (troskok) • ŠAUKI = arabski pesnik (Ahmed) 4 Sobota, B0. junija 2012 ITALIJA APrimorski r dnevnik FINALE PORTUGALCU KIJEV - Portugalec Pedro Proenca bo imel čast soditi na finalu med Španijo in Italijo, ki bo v nedeljo v Kijevu. Pri Evropski nogometni zvezi Uefi so Proenci pred šestimi tedni zaupali že sojenje finala lige prvakov v Munchnu, kjer je po streljanju enajstmetrovk Chelsea ugnal Bayern.Na letošnjem Euru je portugalski sodnik delil pravico že na tekmah Španija - Irska ter Švedska - Francija, sodil pa je tudi četrt-finale Italija - Anglija. Do sedaj na tem prvenstvu še ni pokazal rdečega kartona ali dodelil enajstmetrovke. ŽUPAN GA IMA RAD CONCESIO - Balotellijevih golov proti Nemčiji so se veselili tudi v njegovem domačem kraju Concesiom pri Brescii, kjer je SuperMario živel z mamo Silvio (na sliki jo objema po četrtkovi tekmi) in očetom Francom. Tamkajšnji župan Stefano Retali, nekdanji nogomenti sodnik, trdi, da Mario ni tak kot ga opisujejo mediji. »Zdaj je uspešnež, v preteklih letih pa je bil žrtev psovk in slabo prikritega rasizma,« je dejal Retali, ki prisega na Balotellijevo resnost, poštenost in priljubljenost med vaščani. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu AZZURRI OK, (NEKATERI) MEDIJI KO RIM - Medtem ko se nogometaši na Poljskem in v Ukrajini uspešno trudijo vrniti Italiji ugled, se del medijske srenje v domovini še naprej trudi ohranjati slabo mnenje o Italijanih. Naslovni strani dveh dnevnikov, ki ju vidite na fotografiji, nimajo seveda s športom in šporntiki nič skupnega, le podžigajo najnižje strasti naroda. Strokovni komentator na Tv Koper Massimo Giacomini je strasten oboževalec Cesareja Prandellija. Nogometni strokovnjak ravno selektorju pripisuje večji del zaslug za uspeh Italije, ki bo jutri v Kijevu poskušala še drugič v svoji zgodovini (prvič leta 1968) dvigniti evropski pokal: »Morda smo proti Nemčiji videli eno izmed najlepših tekem v zgodovini italijanske reprezentance. A gre za novo poglavje uspešnega romana, ki ga je Prandelli začel pisati, ko je bilo stanje italijanskega nogometa morda na najnižji točki. Pred dvema letoma italijanske reprezentance ni bilo niti med najboljšimi 16 ekipami na svetu, zdaj pa smo v finalu evropskega prvenstva. Preseneča zlasti hitrost, s katero je Prandelli Italijo znova uspel popeljati med elito. Naredili smo res dolge in številne korake naprej. Presenetljivo je sicer le do določene mere, saj je po mojem mnenju Prandelli najboljši italijanski trener. Uspelo mu je kljub temu, da so mu postavljali kar nekaj pregrad. V zadnjih šestih mesecih je odigral le eno prijateljsko tekmo in, ko je prosil za dodatne treninge, so mu to vedno odklonili. V Italiji je pač tako, reprezentanci ne posvečajo primerne pozornosti, a se potem vsi zgražajo, ko rezultati niso na nivoju. Prandelli je izbral pot prenovitve, čeprav je ta pot zlasti v Italiji zelo strma. V Italiji ni mladih, točneje nihče jim ne zaupa. Prandelli pa je naredil ravno to: zaupal jim je, se pogovarjal z njimi, jih postavil na pravo mesto in jih spodbujal. In rezultati takega dela so na dlani Uspeh Italije je marsikoga presenetil. Ne glede na nedelsjki izid je dosežen rezultat vrhunski. Noben komentator, niti v Italiji niti v tujini, ni stavil počenega groša na Italijo. Jaz sem napovedoval uvrstitev v polfinale in sem zvenel kot utopist in večni optimist. Poznal pa sem Prandellija in njegov način dela, tako da je bila napoved tvegana le do določene mere. In poznal sem tudi igralce, ki jih ima Prandelli na razpolago. Marchisia sem videl rasti, spoznal sem ga, ko je še igral med na-raščajniki. Če take igralce upoštevaš in jim zaupaš, ti na igrišču »odplačajo dolg«. Žal je v Italiji malo trenerjev, ki bi zaupali mladim. Najprej pridejo tujci. S tega vidika je edina izjema Juventus, ki je lepo igral, povsem zasluženo osvojil naslov, in ob tem vedno imel v začetni postavi vsaj sedem italijanskih igralcev. Še Udinese, ki ni prisiljen vedno zmagovati, igra s sedmimi tujci. Mladi tujec v A-ligi takoj igra, medtem ko mlad Italijan nikoli ne dočaka krstnega nastopa. Naj bo jasno, ničesar nimam proti tujcem in sem z veseljem sprejel padec meja, ampak naj bodo kvalitetni. Nerazumljivo je, da slabši tujec igra na račun boljšega Ita- www.primorski.eu 1 EURO 2012 - Massimo Giacomini pred jutrišnjim finalom proti Španiji »Najboljši je Prandelli« lijana, ker tako narekuje moda. Uspeh Italije je nekaj več kot zgolj zmaga na nogometni tekmi. Prandelli s svojimi izjavami in izražanjem vsakodnevno dokazuje, da je v nogometnem svetu nadpovprečno inteligentna oseba. Kateri faktor je bil odločilen za zmago proti Nemčiji? Menim, da je Prandelli s taktičnega vidika izvrstno pripravil tekmo. Zavedal se je, da je Nemčijo po pasovih težko premagati. Boateng, Lahm, Khedira, Kroos so izvrstni. Prav zato se je zavedal, da je odločilna vezna vrsta s Pirlom na čelu. Tudi Montolivo je odigral vrhunsko tekmo; De Rossi in Marchisio sta tako in tako izjemna. Prisilil je Boatenga in Lahma, da sta igrala široko, tako da se je Balotelli znašel med Hummelsom in Badstubrjem, ki sta počasnejša in sta v tem prvenstvu že pokazala določene hibe. Prandelli je dokazal, da je odličen tudi kot psiholog. Njegov odnos do Balotellija je najboljši možen. Zamenjal ga je vedno ob pravem času in spodbujal napredek napadalca Cityja. On bo vrhunski igralec, če bo naletel na take trenerje, ki ga bodo znali pravilno voditi. Z avtoritar-nosto pri njemu ne prideš nikamor. Značilnosti Španije so različne od nemških. Kakšen bo torej jutrišnji finale? Mislim, da so bolj zaskrbljeni Španci. V krstnem nastopu je Italija kot prva zadela z Di Natalejem in že dokazala, da lahko kljubuje Špancem. Med tem časom so Prandellijevi fantje dodatno napredovali, tako da pričakujem bolj napadalno igro Italije, ki se je v prvem delu posvetila bolj Massimo Giacomini (zgoraj) zelo ceni Cesareja Prandellija obrambi. Prepričan sem, da bo Prandelli bolj tvegal, izbral bolj napadalno postavo. Vsi poznamo kakovost in značilnosti Španije, ki pa ima nekaj težav v napadu. Sam Del Bosque je izjavil, da med ekipama ni več take razlike kot pred tremi tedni. Takšna Italija lahko v finalu preseneti. Prandel-li bo poskušal čim manj spremeniti postavo. Na drugi strani je Del Bosque pred zahtevnimi odločitvami. Verjamem, da bo španski selektor znova igral brez pravih napadalcev, to se pravi s Fabregasom v konici napa- da, nato pa spremenil postavo sredi tekme in vključil Torresa. Kateri bo končni izid? Pred polfinalom sem napovedal zmago Italije z 1:0, končni izid je bil 2:1. Torej bom tokrat napovedal zmago z 2:1 v upanju, da bo Italija slavila z 1:0. Upam, da bo znova odločilen Balotelli. Želel bi še dodati, da bo prišlo do finala, ki je bil za italijanske medije nemogoč, saj so vsi filozofirali o možnih »piškotih« med Španijo in Hrvaško. Del Bosque in Bilic sta dokazala, da imamo le v Italiji povsem zgrešeno, skorajda pokvarjeno miselnost. Sram me je bilo, da se je v Italiji nekaj dni govorilo izključno o tem. Nobenega piškotka ni bilo in Hrvaška je odšla domov, čeprav je bila boljša tako od Francije kot od Anglije. Mislim, da je glavna značilnost tega prvenstva ravno velik fair-play, ki smo ga videli na vseh igriščih. Poštena igra in na dokaj visokem nivoju. Mislim, da je splošna ocena o prvenstvu kar visoka. Šlo je za dobro reklamo za nogomet. (I.F.) ATLETIKA - Evropsko prvenstvo v Helsinkih Prva medalja za Italijo V metu krogle jo je dosegla 29-letna Chiara Rosa HELSINKI - Tretji dan EP v atletiki je prinesel prvo medaljo za Italijo. Osvojila jo je metalka krogle, 29-let-na Chiara Rosa. To je njeno prvo veliko odličje na celinski ravni, zato je razumljivo, da je tekmovalka iz bližine Padove po tekmi jokala od veselja. Dosegla je izid 18,47 metra, zmagala pa je favorizirana Nemka Nadine Kleinert (19,18). Slovenska rekorderka Marija Šestak je v troskoku zasedla 10. mesto (14,01). Včerajšnje kolajne Moški, 3000 m zapreke: 1. Benabbad (Fra) 8:33,23; 2. Langat Akdag (Tur) 8:35,24; 3. Garcia (Špa) 8:35,87; 7. Floriani (Ita) 8:39,22. Višina: 1. Grabraz (VBr) 2,31; 2. Stanys (Lit) 2,31; 3. Hanany (Fra) 2,28; 800 m: 1. Borzakovski (Rus) 1:48,61; 2. Bube (Dan) 1:48,69; 3. Am-broise Bosse (Fra) 1:48,83; 400 m: 1. Maslak (Češ) 45,24; 2. Deak-Nagy (Mad) 45,52; 3. Fonsat (Fra) 45,82. 800 m: 1. Borzakovski (Rus) 1:48,61; 2. Bube (Dan) 1:48,69; 3. Ambroise Bosse (Fra) 1:48,83. 400 m ovire: 1. Williams (VBr) 49,33; 2. Bekric (Srb) 49,49; 3. Melnikov (Ukr) 49,69. Krogla: 1. Storl (Nem) 21,58; 2. Smith (Niz) 20,55; 3. Kolašinac (Srb) 20,36. Ženske, krogla: 1. Kleinert (Nem) 19,18; 2. Tarasova (Rus) 18,91; 3. Rosa (Ita) 18,47. 400 m ovire: 1. Davidova (Rus) 53,77; 2. Rosolova (Češ) 54,24; 3. Jaroščuk (Ukr) 54,35. Kopje: 1. Rebrik (Ukr) 66,86; 2. Obergfoll (Nem) 65,12; 3. Stahl (Nem) 63,69. 400 m: 1. Hjelmer (Šve) 51,13; 2. Zadorina (Rus) 51,26; 3. Usovič (Blr) 51,94; 6. Grenot (Ita) 52,57. 800 m: 1. Ar-žakova (Rus) 1:58:51; 2. Sharp (VBr) 2:00,52; 3. Maraš-čeva (Rus) 2:00,66; 400 m ovire: 1. Davidova (Rus) 53,77; 2. Rosolova (Češ) 54,24; 3. Jaroščuk (Ukr) 54,35. Tro-skok: 1. Saladuha (Ukr) 14,99; 2. Manona (Por) 14,52; 3. Borodina (Rus) 14,36; 4. La Mantia (Ita) 14,25. TENIS - Wimbledon Šarapova in Dokovič v osmini Čeh Rosol izločil Rafaela Nadala WIMBLEDON - Rusinja Marija Šarapova in Srb Novak Dokovič, sicer prva nosilca letošnjega tretjega turnirja za grand slam v Wimbledonu, sta se uvrstila v osmino finala. Trenutno prvi igralec na lestvici ATP Dokovič je po slabih treh urah s 4:6, 6:2, 6:2 in 6:2 spravil na kolena Čeha Štepaneka. Ta mu je v prvem nizu povzročil kar veliko preglavic, predvsem je odlično serviral, v nadaljevanju pa je na sveti teniški travi v All England Clubu vendarle zavladal Srb in naslednje tri nize dobil s 6:2. Šarapova se v začetku dvoboja proti Tajvan-ki Hsieh Su-Wei (6:1 in 6:4), v vetrovnih razmerah ni najboljše znašla, po uri in 23 minutah pa je vendarle zlomila odpor azijske tekmice. Visokoraslo Rusinjo, ki je v Wimbledonu slavila pred osmimi leti se bo v naslednjem krogu pomerila z Nemko Sabine Lisicki. V četrtek je pozno zvečer iz konkurence izpadel Španec Rafela Nadal. S 6:7 (9), 6:4, 6:4, 2:6, 6:4 ga je premagal Lukaš Rosol, pozno sinoči pa je Roger Federer šele po petih setih odpravil Francoza Bennateua. Švicar je že izgubljal z 2:0. Danes VN Nizozemske v Assnu ASSEN - Avstralec Casey Stoner (Honda) bo današnjo dirko svetovnega motociklističnega prvenstva za veliko nagrade Nizozemske v Assnu začel iz najboljšega startnega položaja. Drugo mesto je na današnjih kvalifikacijah v elitnem razredu motoGP zasedel Španec Dani Pedrosa (Honda), tretje pa njegov rojak Jorge Lorenzo (Yamaha). Valentino Rosis je bil deseti. Za Stonerja bo to 41. «pole position» v njegovi karieri, od tega 37. v razredu motoGP. Prireditelji so kvalifikacije dvakrat prekinili zaradi dežja. Nafta Lendava prenehala obstajati MURSKA SOBOTA - Lendavski nogometni klub Nafta, sicer najstarejši na območju Slovenije, je prenehal obstajati. Stečaj je posledica dolgov, ki so narasli že na okrog milijon evrov. Nafto je zapustil tudi dolgoletni glavni sponzor Nafta Lendava, ki zaradi lastnih težav ni več mogel podpirati lendavskega nogometa. Pistorius brez norme za London PORTO-NOVO - Južnoafriški invalidni atlet Oscar Pi-storius na afriškem prvenstvu v Beninu ni izpolnil norme za nastop na poletnih olimpijskih igrah v Londonu. Pistorius je v teku na 400 metrov osvojil srebrno kolajno s časom 45,52, a zaostal za normo, ki jo je postavilo vodstvo južnoafriške atletska zveze (45,30). Zdaj upa, da bo v London odpotoval kot eden od članov južnoafriške štafete na 4 x 400 metrov. / ŠPORT Sobota, 30. junija 2012 21 ŠZ JADRAN Premalo posluha za opravljeno delo Finančno stanje je bilo v ospredju 36. občnega zbora ŠZ Jadran. V svojem posegu je predsednik Adriano Sossi opozoril, da je kljub stalnemu zmanjšanju prilivov uspelo odboru sanirati bilanco. Kljub povečanju izdatkov predračun vsako leto nižajo za 10 odstotkov in se zaradi tega odrekli marsikateri želji in načrtu. Poznani smo kot eno naj-skromnejših društev v državni C1-ligi, je poudaril predsednik, ki pa se je hkrati vprašal, kam vodi stalno nižanje proračuna. »Mislimo, da smo deležni premalo posluha, kljub temu, da smo z našo idejo o združevanju inovativni že celih 36 let,« je dejal Sossi, po katerem prinaša Jadran slovenski skupnosti v Italiji, posledično pa tudi Republiki Sloveniji, veliko razpoznavnost v italijanskih športnih krogih. »To ni zanemarljiv element in bi ga morali naši krovni organizaciji, predvsem ena od njiju, ter institucije v Sloveniji nekoliko bolj podpreti,« je zapisal Sossi. in ob tem spomnil tudi na socialno vlogo kluba. Zaradi finančne stiske je negotova tudi prihodnja sezona, saj še ne vedo, s kolikšnimi sredstvi bodo razpolagali, kar pogojuje celotno delovanje. »Težko bo potrjevati odlične športne rezultate in dajati našim najboljšim mladim košarkarjem možnost, da ostanejo v naših vrstah ter da ne odhajajo v italijanske športne kroge. Je že res, da tudi italijanske klube pesti kriza in da razpolagajo z manj sredstvi, ne sme pa biti to izgovor za manjša vlaganja v strokovnost našega delovanja,« je še povedal Sossi. Velik problem za Jadran je tudi pomanjkanje lastnega doma, zdaj sicer upajo, da bodo lahko vsaj imeli svoj sedež v okviru doma Ervatti. Čimprej bo moral Jadran tudi prenoviti lasten od-borniški kader. Ker je težko pričakovati, da bi ljudi pridobili iz štirih društev, ki podpirajo Jadran, saj tudi njih pesti pomanjkanje kadra, si bodo prizadevali privabiti v svoje vrste nekdanje igralce, ki naj bi s sabo prinesli tudi sveže ideje. Del svojega posega je Sossi namenil tudi delovanju na mladinskem področju. S 40 igralci so nastopili v treh mladinskih prvenstvih, preostali del širokega mladinskega pogona pa imajo v zakupu matična društva Kontovel, Polet, Sokol in Dom. Na skupščini so podali tudi izjavo v podporo našemu dnevniku. SKOKI V VODO - Državno prvenstvo za mladinke Sofia Carciotti gre na EP v Gradec V Rimu je tokrat osvojila bronasto kolajno - Konec tedna absolutno DP Sofia Carciotti kroma Tržaška Slovenka Sofia Carciotti bo od 11. do 16. julija v avstrijskem Gradcu nastopila na evropskem mladinskem prvenstvu v skokih v vodo. Svojo prvo uvrstitev na EP si je dokončno priborila včeraj na poletnem državnem mladinskem prvenstvu v Rimu, kjer je vnovič stopila na zmagovalni oder. Medtem ko je bila na zimskem prvenstvu v Trstu prvakinja, se je morala tokrat zadovoljiti s 3. mestom, z izidom 320 pa je vsekakor še izboljšala svoj osebni rekord, le da so bile tokrat njene tekmice izvrstne. Zmagala je namreč klubska tovarišica pri tržaškem društvu Trieste Tuffi Giulia Belsasso (370 točk), druga pa je bila Gine-vra Monachesi (325 točk). Borbena Sofia po tekmi ni bila zadovoljna s svojim nastopom, vendar je njena trenerka in trenerka državne reprezentance Sigrid De Ritz povedala,da je tekmovala solidno, če upoštevamo, da je Sofia tekmovala pod velikim pritiskom. Ne le, da je morala potrditi uvrstitev na EP, a se je v dneh pred nastopom mučila tudi s poškodovano ramo, na prvenstvu pa se je predstavila z dvema novima skokoma. Skratka, tudi tokrat je pokazala napredek. Danes in jutri bo Sofia nastopila še na tekmah z deske, vendar le za društvene točke. Iz prvenstva v Rimu se bo naravnost preselila v Cosenzo, kjer jo najprej čakajo reprezentančne priprave, konec tedna pa še nastop na državnem prvenstvu v absolutni kategoriji. Pred odhodom v Gradec bo doma le en dan. JADRANJE - 21. Sesljan - Piran - Sesljan • • Megaenergija Uroša Zvana najboljša na nočni regati JK Čupa V noči med 23. in 24. junijem, s startom ob 21. uri pred Sesljanskim zalivom, se je odvijala, v organizaciji se-sljanskega Jadralnega Kluba Čupa 21. izvedba mednarodne nočne regate Se-sljan-Piran-Sesljan. Zelo primerne vremenske razmere z burjo tudi do 18 vozlov, so prispevale k temu, da je regata popolnoma uspela in to v veliko zadoščenje organizatorjev in posadk. V ostri konkurenci dvajsetih visoko kvalificiranih posadk iz Italije in Slovenije je končno zmago osvojila slovenska jadrnica Uroša Zvana Megaenergija pod zastavo DVŠ Skipper - Marina iz Lim-buša. Tudi drugo mesto je osvojila slovenska jadrnica Daphne skipperja Franceta Miheliča. Na tretje mesto se je uvrstil predstavnik tržiškega jadralnega kluba SVOC Paolo Presot na jadrnici Tolomeo. Prva posadka domačega kluba Čupa skipperja Edija Križmana je zasedla končno dvanajsto mesto, čeprav Zmagovita posadka je odlično opravila prvi del regate. Pri boji ob Piranu je obrnila kot druga, ob povratku pa je padla v brezvetrje in zasedla končno dvanajsto mesto. Ob povratku na cilj, to v zgodnjih jutranjih urah, je bilo na sedežu društva poskrbljeno za prijeten družabni trenutek, preden so se posadke vrnile domov z obljubo, da se vsi ponovno srečajo v prihodnji izvedbi. Nagrajevanje regate bo 7. julija ob priliki društvenega praznika JK Čupa. KŠD Vipava: majhna ekipa, velik ekipni uspeh V Pulju na Hrvaškem se je odvijal 25. pokal Anfora. Tekmovanje v umetnostnem kotalkanju je organiziral Kotalkarski klub KK Uljanik Pula, ki letos slavi 30 let ustanovitve. Tekmovanja se je udeležilo okrog 120 šporntikov (točno jih je bilo116) iz Slovenije, Italije, Velike Britanije, Španije, Švice in seveda Hrvaške. AKSD Vipava je na tekmovanju nastopila s skupino najmlajših in s samimi 5 tekmovalci zasedla 5. mesto v skupni društveni lestvici med 13 klubi. V skupni najmlajših cicibank (letnik 2005) je bila Beatrice Devetak z Vrha šesta, leto dni mlajša Alessia Glessi iz Sovodenj pa je bila 9. v konkurenci 22 tekmovalk. Med cicibani letnikov 2004 in 2005 je zmagal naš Štefan Tomšič iz So-vodenj, ki je letos že večkrat stal na najvišji stopnički zmagovalnega odra. V ženski konkurenci 21 tekmovalk pa je na 2. stopničko stopila Vida Cotič z Vrha, na tretjo pa leto dni mlajša Petra Lakovč iz Doberdoba. Vsi tekmovalci so se zelo lepo in učinkovito predstavili. Po tekmi so si vsi privoščili zaslužen skok v prelepo hrvaško morje. ŠZ Sloga: zamaškov ne medte v smeti! O tem, da se pri AŠZ Sloga vedno bolj opredeljujejo tudi za humanitarne pobude, smo že nekajkrat poročali. Med te pobude spada tudi nabiranje plastičnih zamaškov. V repenski telovadnici deluje pravi »center« za zbiranje, od koder zamaške prostovoljci združenja alpincev najprej odpeljejo v zbirni center v Rudo, od koder jih specializirano podjetje za reciklažo materiala spremeni v ponovno uporabljive snovi. Izkupiček od prodaje te snovi gre v celoti v hišo »Via di Natale«, to je stavbo v Avianu, v kateri v mini stanovanjih zastonj prebivajo svojci otrok in odraslih, ki so na zdravljenju na onkološkem oddelku avianske bolnice. Zamaški prihajajo v repensko telovadnico iz vse pokrajine. Velik del jih pripelje Dolinčan Romanin Smotlak, kateremu jih izročijo najmlajši - otroci iz vrtca in osnovne šole iz Boljunca in Doline, kar je še posebno razveseljivo. Slogi je pri zbiranju zamaškov v pomoč tudi gospa Laura Pisani Antler, ki društvu nosi velike plastične zbiralnike, v katere v telovadnici mečejo plastične zamaške vseh vrst. Za konec še poziv vsem: zamaškov ne mečite v smeti ampak pomislite, da lahko z zbiranjem pomagate ljudem, ki vam bodo za vašo pomoč zelo hvaležni! Na fotografiji: Slogaš David Cettolo in predstavnik alpincev gospod Ernesto Depiera z »zbirko« zamaškov. ODBOJKA »FJK« v B2-ligi, a brez igralcev goriške Olympie Deželna odbojkarska zveza je v Vidmu predstavila ekipo do 20 let, ki bo v prihodnji sezoni igrala v državni B2-ligi. Kot smo na kratko že poročali je deželno društvo Volley Ball Gemona odkupilo pravice za igranje v B2-ligi od Sisleyja iz Tre-visa. Guminsko društvo bo na podlagi konvencije z deželnim odborom FJK ekipo tudi upravljalo in finančno podpiralo, za isti klub pa bo v deželni C-ligi nastopila tudi ekipa Club regione FVG. Ekipa under 20 (lani under 19) je v minuli sezoni opravila 120 ur skupnih treningov in nastopila na petih mednarodnih turnirjih. Treningov in turnirjev so se udeležili igralci društev Centro Coselli Trst, Fincantie-ri Tržič, Futura Cordenons, Olympia Gorica, Triestina Volley, Volley Ball Gemona in Win Volley Pordenone. Deželni selektor Luigi Schiavon je sestavil seznam 22 kandidatov za igranje v B2-ligi. Med njimi so tudi igralci Olympie Matija Kom-janc, Dragan Pavlovič, Sandi Peršolja in Jernej Terpin, vendar nam je športni vodja Olympie Andrej Vogrič potrdil, da se njihovi igralci ne bodo odzvali vabilu, ker se jim Olympia ne more odpovedati, če želi s svojo ekipo še naprej nastopiti v deželni C-ligi. deželnio reprezentanco bo v B2-ligi vodil trener Paolo Mattia, domače tekme pa bo igrala v Guminu. Od danes v Gorici turnir Dudi Krainer V Gorici se bo danes začel že 19. poletni košarkarski turnir Dudi Krainer, ki se bo na parketu UGG na Trgu Battisti odvijal do prihodnje sobote. Na turnirju za člane v različnih za to priložnost sestavljenih ekipah nastopa cela vrsta odličnih košarkarjev iz naše dežele in slovenskega Primorja, tudi takih, ki nastopajo na najvišji ravni. Nastopilo bo tudi nekaj igralcev naših klubov, na primer igralci Jadrana Borut Ban,Daniel Batich in Saša Malalan ter igralec Brega Marco Grimaldi. Vsak dan bosta dve tekmi ob 20. in 21.30, tekma za 1. mesto bo v sobot, 7. junija ob 21. uri. Tekme bodo tudi v kategorijah začetniki in under 13. Od srede do nedelje bo tudi turnir med Goriziano, Pallacane-stro Trieste, UGG, Calligaris Corno, Fal-constar in Novo Gorico. Igor Čuk (tretjič) predsednik ŠD Breg Odborniki AŠD Brega so na prvi seji po občnem zboru izvolili nove funkcije. Za predsednik je bil imenovan Igor Čuk, ki bo to funkcijo v različnih presledkih opravljal že tretjič. Podpredsednik je Walter Mocor. Tajnik je Edvin Bevk, medtem ko je blagajnik Marko Ota. V nadzorni odbor, kjer so bili izvoljeni na občnem zboru Marino Coffoli, Divna Sancin in Igor Čuk, je bila imenovana Susana Sancin, ki je zamenjala Čuka. Načelniki sekcij so bili potrjeni. Za košarko je to Boris Salvi, za nogomet Giuliano Prašel, za odbojko pa Sonia Komar. Ostali odborniki so Marko Bandi, Marjan Nadlišek in Igor Ota. Lachi: danes finale V Križu bo danes finale memoriala Matej Lachi v malem nogometu. Ob 19.00 se bosta 3. mesto pomerila Real in Kržani, ob 21.00 pa bo finale med ekipama Kosovel in Gorjansko. Polfinalna izida: Kosovel - Kržani 4:3, Gorjansko - Real Kras 8:1. □ Obvestila ZSŠDI sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici od 2. julija delovala po poletnem urniku od 8.00 do 14.00. AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 12. leta starosti. Kamp bo od ponedeljka, 2. julija do vključno sobote, 8. julija na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vpisovanje in informacije: tel. 339 3853924 ali erimic65@tiscali.it (Emanuela). AŠD SOVODNJE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v torek 10. julija 2012 ob 20.30 v prvem sklicu in 21.00 v drugem sklicu, v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah ob Soči, prvomajska ulica 120/a. ŠZ BOR sklicuje v ponedeljek, 2. julija ob 20.30 v drugem sklicanju, svoj redni letni občni zbor v prostorih KD Slavko Skamperle, na stadionu 1. maja, Vrdelska cesta 7. OPTIČNI CENTRI Ekskluzivna novost ! OKVIRJI IZ KARBONSKIH VLAKEN Velika izboljšava v materialih, okvir je tako lažji in odpornejši ! SONČNA OČALA S STEKLENIMI, POLARIZIRANIMI, ANTIREFLEKSNIMI LEČAMI. Nič več odsevov, popolna zaščita pred UV žarki, udobnost brez primerjave. VELIK PRIHRANEK! PODARIMO OKVIR KOREKCIJSKIH OČAL ! OB NAKUPU KOREKCIJSKIH OČAL S PROTIREFLEKSNIM PREMAZOM VAM PODARIMO OKVIR ! NA IZBIRO MED VEČ KOT 200 MODELI. Popoln pravilnik je na razpolago v naših prodajnih mestih. Ponudba velja do 31.08.2012 OKVIR IZ KARBONSKIH VLAKEN ■Lza € 298 -50% €149 POPUST '-hI PREVERITE NOVO KOLEKCIJO ZA VID IN ZA SONCE POMLAD-POLETJE 2012 SONČNA OČALA S KOREKCIJSKIMI STEKLI ZA POPRAVO VSEH NAPAK VIDA. A I JL J A J KOREKCIJSKA IN SONČNA OČALA TUDI PRIZNANIH ZNAMK S 70%. POPUSTOM VSA STEKLA PO POLOVIČNI CENI k € 108 -50% €54 € 198 -50% €99 € 238 -50% €119 OKVIR IZ KARBONSKIH VLAKEN www.spacciocchialivision.it CODOGNE (TV) - VISNADELLO (TV) - MESTRE (VE) PORTOGRUARO (VE) - VIDEM - TAVAGNACCO (UD) CODROIPO (UD) - GORICA - SESLJIAN (TS) MONTECCHIO MAGGIORE (VI) - FONTANAFREDDA (PN) TREVIOLO (BG) - CAPRIOLO (BS) - JESOLO (VE) CARAVAGGIO (BG) - PESSANO CON BORNAGO (MI) i * \ i m i vm ■ ■ POH ITITE, PON DO 3 1.08.: 2012 SESLJAN (TS) TAVAGNACCO (UD) Sesljan 27/I - Tel. +39 040 299516 Ulica Nazionale 135 - Tel. +39 0432 660524 DH Cesta 14 proti Tisti. ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE V TRGOVSKEM CENTRU ARTENI TAVAGNACCO Najdete nas v prvem nadstropji (vhod iz Športnega oddelka) gorica 400 kvm POVRŠINE z več kot Ulica Trieste 225/1 - Tel. +39 0481 520311 7000 PAROV očal NA OGLED! ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE ' r#uw w vvrn, un v/vii-i.br. / RADIO IN TV SPORED Sobota, Bö. junija 2012 2B V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Terenski prispevek: »Pej- ca v Lascu« 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due Rai Tre re contro cuore 12.55 Nan.: Distretto di po-lizia 13.50 Variete: II tribunale di Forum 15.15 Film: Perry Mason - Poker di streg-he (krim., ZDA, '93, i. P. Sorvino) 17.00 Nan.: Lie to me 17.55 Dok.: Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Colombo 21.10 Nan.: The Mentalist 23.55 Film: Nessuno puo sentir-ti (triler, ZDA, '01, r. J. Laing, i. K. McGil-lis, i. K. Elliott) Canale S 7.15 Nan.: La casa delle sette donne 8.00 9.00 Dnevnik 9.05 Aktualno: Dialogo 9.10 Nan.: La casa del guardaboschi 9.55 Dnevnik L.I.S. 10.05 Dok.: Overland 13 - 25 an-ni sulle vie della seta 12.00 Variete: La pro-va del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Rubrika: Lineablu 15.30 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 16.15 Aktualno: Dreams Road 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Nan.: Homicide Hills - Un commissario in campa-gna 18.50 Kviz: reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.35 Igra: Affari tuoi (v. M. Giu-sti) 21.20 Film: L'ultimo San Valentino (rom., ZDA, '11, r. D. Martin, i. J.L. Hewitt )23.00 Dnevnik - kratke vesti 23.05 Šport: Notti Europee 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik 8.50 Nan.: Circle of life 10.10 Nan.: Finalmente soli 7.00 Risanke: Cartoon Flakes Weekend 9.00 Nan.: Il diario di Bindi 9.25 Nad.: The latest Buzz 9.50 Nan.: The Elephant Princess 10.15 Rubrika: Sulla via di Damasco 10.50 Aktualno: Rai Parlamento Territori 11.30 Film: La nave dei sogni - Bermudas (rom., Nem., '01) 13.00 Dnevnik 13.30 Šport: Dribbling Europei 14.00 Film: Un principe in giacca e cravatta (rom., ZDA, '10, r. G. Junger) 15.30 Nan.: Squadra speciale Lip-sia 16.15 Nan.: Squadra speciale Stoccarda 17.05 Nan.: Chaos 17.40 Nan.: Due uomi-ni e mezzo 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Aktualno: In buona salute 18.35 Nan.: Sea Patrol 19.30 Nan.: Il Clown 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik 21.05 Film: Richard Brock sulle tracce del male (triler, Av-str./Nem., '10, i. A. Prochaska) 22.40 Nan.: Brothers & Sisters 23.35 Dnevnik in Rubrike 10.40 Film: Maybe baby (kom., V.B., '00, r. B. Elton, i. Hugh Laurie, J. Richard-son)13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Film: Donne, regole e... tanti guai! (kom., ZDA, '07, r. G. Marshall, i. J. Fonda, F. Huffman) 15.40 Nan.: Doc West 17.45 Nan.: Anni 50 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Veline 21.10 Variete: Scherzi a parte 23.30 Aktualno: Non-solomoda 0.00 Dnevnik O Italia 1 7.30 Nan.: Wind at My Back 8.15 Film: In nome della legge (dram., It., '49, r. P. Ger-mi) 9.55 Film: I 2 gattoni a 9 code... e mezza, ad Amsterdam (kom., It., '72) 11.15 Aktualno: Nagrada Rapallo za pisateljice 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.55 Dok.: Kilimangiaro Album 13.10 Nan.: 14° Distretto 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik 14.45 Rubrika: Tg3 Pixel 14.50 Kolesarstvo: Tour de France - Liegi, prenos 15.15 Dnevnik L.I.S. 17.30 Kolesarstvo: Tour Replay 18.10 Nan.: Le sorel-le McLeod 19.00 Dnevnik in deželni dnevnik 20.00 Šport: Europastadio 20.25 Variete: Blob the Bestial 7.25 12.20 Risanke 10.45 Motociklizem: Moto3, SP, VN Nizozemske, prenos tekme 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.00 Motociklizem: MotoGp, SP, VN Nizozemske, prenos tekme 15.00 Šport: Fuori giri 16.00 Film: Carlito alla conquista di un sogno (kom., Šp., 008, r. J. del Cerro) 18.20 Risanka: Bugs Bunny 18.30 Dnevnik 19.00 Rubrika: Bau Boys 19.25 Film: Babe - Maialino coraggioso (fant., ZDA, '95, r. C. Noonan, i. J. Cromwell, M. Szubanski) 21.10 Film: Un ponte per Terabithia (fant., ZDA, '07, r. G. Csu-po, i. J. Hutcherson, A.S. Robb) EVOLUTION 23.05 Film: Evolution (fant., ZDA, 'Ol, r. I. Reitman, i. D. Duchovny, J. Moore) ^ Tele 4 20.40 Film: Agente 007 una cascata di diamanti (voh., V.B., '72, r. G. Hamilton, i. S. Connery, J. St.John)22.50 Dnevnik in deželni dnevnik 23.10 Aktualno: Ombre sul giallo u Rete 4 6.30 Dnevnik 7.40 8.30 Nan.: GSG 9 - Squa-dra d'assalto 9.35 L'Italia che funziona 9.50 Nan.: Monk 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Cuo- 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.20 Rotocal-co ADNKronos 7.40 Dok.: Dolomiti Doc 8.00 11.15 Dok.: Borgo Italia 11.40 Aktualno: Pensioni - Punto interrogativo 13.10 Aktualno: Nuovo piano del traffico 13.30 Dnevnik 13.55 Dok.: Gioielli nas-costi 15.35 SMS - Solo Musica e Spetta-colo 16.35 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Salus Tv 19.10 Videomotori 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: Super Sea 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.55 Film: Pal Joey (glasb., ZDA, '57, r. G. Sidney, i. R. Hayworth, F. Sinatra, K. Novak, B. Nichols, B. Sherwood) 23.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.20 Koncert: Spesso il cuore si inna-mora 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Reportaža: That's Italia 11.05 Show: The show must go shor) 11.20 Motociklizem: WSBK Španije, kvalifikacije, superpole (pon.) 12.30 Rubrika: L'erba del vicino 13.30 Dnevnik 14.05 Nan.: La regina di spade 15.00 Motocikli-zem: WSBK Španije, superpole, prenos 16.10 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 18.05 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 22.20 Dok.: Ca-micie verdi bruciare il tricolore (It., '06, r. C. Lazzaro) 0.05 Dnevnik in športne vesti (t Slovenija 1 6.10 Odmevi (pon.) 7.00 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe 7.20 Raz.-pou. odd.: Radovedni Taček 7.40 Lutk. predstava: Kroki in prijatelji (pon.) 8.10 Pravljica: Zlati prah 8.15 Poučna odd.: Iz popotne torbe 8.35 Lutk.-moz. odd.: Studio Kriškraš (pon.) 9.20 Ris. nan.: Palček David - Stari zdravnik 9.45 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.30 Dok. film: Daleč od doma (pon.) 10.45 Igr. nan.: V dotiku z vodo (pon.) 11.15 Film: Kino Ke-kec 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Igr.-dok. film: Andrej Komel Plemeniti Sočebran 14.25 Slovenski magazin 14.50 O živalih in ljudeh 15.20 Na vrtu 15.45 Izob.-dok. serija: Village Folk -Ljudje podeželja (pon.) 15.55 Dok. odd.: Ba-nanska vojna 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne 18.30 Ozare 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Koncert Darje Švaj-ger 21.40 Film: Babilon (ZDA/Fr.) 0.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 0.35 Poletna scena |r Slovenija 2 9.30 Skozi čas (pon.) 9.50 Poletna scena (pon.) 10.25 Mednarodna obzorja (pon.) 11.10 Globus (pon.) 11.45 Posebna ponudba (pon.) 12.10 Slovenski utrinki (pon.) 12.40 Dok. serija: Slovensko olimpijsko stoletje (pon.) 15.00 Kolesarstvo: Pred dirko Po Franciji (pon.) 15.35 Kolesarstvo: Dirka Po Franciji - prolog, prenos iz Liega 17.55 Atletika: EP, prenos iz Helsinkov 21.40 EP v nogometu 22.40 Odbojka na mivki: DP, finale (M), prenos iz Kranja 23.00 Odbojka na mivki: DP, finale (Ž), posnetek iz Kranja 23.45 Med valovi (pon.) {T Slovenija 3 6.00 TVD Maribor 6.35 Primorska kronika 7.15 21.30 Žarišče 9.10 Studio City (pon.) 10.20 Evropski premislek 12.15 Prava ideja (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvs1 15.40 Tedenski pregled 16.30 Na tretjem... 17.10 Aktualno 17.25 Poročila Tvs1 17.50 Kronika 18.15 20.00 Satirično oko 19.00 Tv Dnevnik 20.15 22.00 Politik, to sem jaz! Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.30 Film: Rop v treh dejanjih 16.00 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 16.30 Effe's Inferno 17.15 Arhivski posnetki 18.00 Evropski magazin 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.50 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Potopisi 20.30 Srečanje z... 21.10 »Q« - trendovska oddaja 22.15 Film: Zilch! 0.05 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 11.00 Dnevnik, vreme in Kultura 11.30 Vi-deostrani 16.00 Tv prodajno okno 16.30 Žogarija v Monoštru 17.00 Evropski večer Lojzeta Peterleta 18.00 Pogovor in pika 18.30 Veliko platno 19.30 Tedenski pregled, sledi Napovedujemo 20.00 Praznik občine Vipava, posnetek slavnostne seje 21.00 Z Mojco po domače 23.35 Glasbeni večer, sledi Tv Prodajno okno in videostrani pop Pop TV 6.30 Tv prodaja 7.00 Igra vlog (otroška zabavna serija) 7.05 Risane in otr. serije 10.25 Nan.: Peklenske mačke 11.20 Nan.: Razočarane gospodinje 12.15 Film: Darilo življenja (ZDA) 14.05 Dvoboj kuharskih mojstrov (resnič. serija) 15.05 Petrovi stil- ski nasveti (resn. serija) 16.05 Prenova z Debbie Travis (resn. serija) 17.05 Film: Tatica diamantov (ZDA) 18.50 Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Sobotni filmski hit: Harry Potter and the order of the Phoenix 22.30 Film: Michael (ZDA) A Kanal A 8.00 Tv prodaja 8.15 Nad.: Dobrodošli v resničnost 9.15 Nan.: Moja super sestra 9.40 Ris. film: Ameriška pravljica 2 11.05 Nan.: Merlinove pustolovščine 12.00 MotoGP -VN Nizozemske, prenos 15.20 Film: Lopov z otroškim obrazom (ZDA/Kan.) 17.05 Ris. film: Junaki iz vesolja 18.35 Norci na delu 19.05 Adrenalina 20.00 Družinski film: Začaran (ZDA) 21.40 Film: Relativni kaos (ZDA) 23.25 Nan.: Demoni RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in na-povednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 Glasbene muze; Music box; 10.00 Poročila; 10.15 Prva izmena: Indija, dežela tisočerih presenečenj; 11.00 Studio D - Odprto za srečanja; Music box; 12.00 Ta rozajan-ski glas; 12.30 Tam kjer teče bistra Bela - odd. iz Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Jazz odtenki; 18.15 Mala scena: Janez Povše - Slovenka iz Slovenije, režija Sergej Verč, 1. del; Music box; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Euro 2012; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Evrotip; 15.30 DIO; 16.16 Svežemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.05 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Evropsko prvenstvo v nogometu; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appunta-menti; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski program - zaključek; 10.33, 14.35 Glasbena lestvica; 11.00-12.00 Per un'ora di radio; 12.30 Dogodki dneva - Evropsko prvenstvo v nogometu; 13.35 My chance on air; 14.00 Slot Parade/Playlist; 15.00 La radio a scuola; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 18.0019.00 London Calling; 19.00 La Via Francige-na del Sud (od 2. julija dalje); 19.30 Večerni dnevnik - Šport: Rosso di sera; 20.00 Pic-nic Elettronique; 21.00 Radio Indie music like; 22.00 Proza; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Rock '90; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nok-turno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 7.50 EP v nogometu; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital: Basbaritonist Albert Dohmen; 18.00 Izbrana proza: Kresnikov nagrajenec; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer: Gaetano Donizetti - Lucia di Lammermoor; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora -Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. PLIMOVANJE Danes: ob 2.56 najnižje -62 cm, ob 9.41 najvišje 21 cm, ob 14.24 najnižje -8 cm, ob 20.25 najvišje 56 cm. Jutri: ob 3.39 najnižje -70 cm, ob 10.29 najvišje 28 cm, ob 15.54 najnižje -7 cm, ob 21.13 najvišje 56 cm. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER z iskrico v očeh Tisto, ki jo pusti tudi bežen pogled v strani dnevnika, vsako jutro. Iskrico vedenja o tem, kar se spreminja, in o tem, kar ostaja nespremenjeno. O naših ljudeh in njihovih dejanjih. O vsem, kar smo preživeli, in o tem, kar nas še čaka. Iskrico zavesti, da dokler se spoznavamo, javljamo, debatiramo, ostajamo močnejši. Tudi zato vam Primorski dnevnik ponovno ponuja priložnost, da se naročite na 6-mesečno dostavo dnevnika poznižaniceni. Znižana naročnina na tiskano izdajo Primorskega dnevnika za 6 mesecev, od 1. julija2012do 31. decembra 2012, znaša 90evrov in jo lahko poravnate tudi v dveh obrokih: 45 € do 30. 7. 2012 in 45 € do 30. 9. 2012. Bralcem, ki jih zanima tudi spletna izdaja dnevnika, nudimo za isto obdobje posebno naročnino na tiskano in spletno izdajo za skupnih 100 €. Tudi to naročnino lahko poravnate v dveh enakih obrokih. Naročniki, ki se bodo naročili pred koncem tega meseca, bodo časopis do konca junija prejemali brezplačno. Vsi novi naročniki bodo dobili v dar knjigo Spomini na leto 1945. (Zadrugi! Primorski r dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu POLETNA PONUDBA ZA NOVE NAROČNIKE 6-mesečna naročnina na Primorski dnevnik po znižani ceni + DARILO 90 evrov