Izhaja 1. In 3. soboto vsakega meseca, o Celoletna naroZnina znaša 2 K, posamezne številke po 10 vin.
□	□ D □	O
Uredništvo: Fr. Terseglav, Ljubljana (Katol. tiskarna).
O	O O D	O
Upravništvo: Lud. Tomažič, Ljubljana (Katol. tiskarna).
Št. 20.	V Ljubljani, dne 6. novembra 1909.	Letnik II.
Mladeniški tečaj od 7. do 20. novembra v Ljubljani.
Predavanja
bodo o sledečih tvarinah:
1.	Dr. Mantuani: Kako ohranimo značaj našega domovja? (domača umetnost, narodni slog, noše, običaii, igre, krajevne lepote.)
2.	P rol. Jarc: Naša ustava in uprava.
3.	Dr. A. Ušeničnik: Po čem se lazlikuje
krščanski socializem od liberalizma in socialne demokracije?	%
4.	Dr. Zajc: Zdravje, človekov največji zaklad.
5.	Dr. Pogačnik: Zadružništvo.
6.	I. Podlesnik: Praktično delo v naših društvih.
7.	Pr. Terseglav: Mladinska vzgoja.
Telovadba.
Načrt za telovadski tečaj je že popolnoma izdelan im je sledeči:
'Nedelja, 7. novemlbra: Seja vaditeljev pr-votedenskega tečaja.
Ponedeljek, 8. novembra: Od 2. do 4. popoldne redovne vaje začetne; od 8. do pol 10.
zvečer ponavljanije redovnih vaj in vaje početih li gibov prostih vaj.
Torek, 9. novembra: Od 2. do 4. redovne in proste vaje; od pol 9. do1 10. 'zvečer orodna telovadba.
Sreda, 10. novembra: Od 2. do 4. popoldne redovne in proste vaje; od 6. do 7. zvečer tehnično predavanje »'Redovnih im prostih vaj gibi«. V. Jeločnik.
Četrtek, 11. novetnibra: Od 2. do1 4. popoldne orodna telovadba; od 8. do 10. zvečer vzorna telovadna ura: redovne in proste vaje in orod'na telovadba.
Petek, 12. novembra: Oti 2. do- 4. 'popoldne redovne in proste vaje; od pol šeste do sedme zvečer -tehnično' predavanje:	»Poveljevanje,
vaditelji, statistika«, V. Jeločnik. Od pol 9. do 10. zvečer vzorna telovadna ura: redovne in proste vaje in orodna, telovadba.
Sobota, 13. novembra: Od 2. do- 4. popoldne vzorna telovadna ura; od 8. do 10. zvečer javna produkcija obiskovalcev prvotedenskega tečaja.
Nedelja, 14. novembra:	Seja vaditeljev
drugotedenskega tečaja.
Ponedeljek, 15. movemlbra: Oid 2. do 4. popoldne redovne in proste vaje, orodna telovadba; od 8. -do 10. zvečer nove proste vaje.
Povesi telovadca.
Piše telovadec.
II.
Tedaj sem šele začutil, da nisem več otrok, spoznal sem, da si s svojo pridnostjo laliko sam ustvarim srečno prihodnjost. Sam svoj sem sc zdel. V mojih rokali je bila kocka usode. Od mojega uma in mojega srca je bila odvisna usoda; ta dva sta odločevala, kaj naj storim, kaj opustim.
Vesele misli so mi rojile po glavi, ko sem korakal prvič k telovadbi, kjer je bil zbran cvet vasi — sami krepki mladeniči. Velika, dolga vrsta samih jakih, še ne pokvarjenih, nepomeh-kuženih in neizpridenih fantov. Koliko ognja, koliko navdušenja je bilo v tej četi! Toda glava vsem je bil načelnik; kar zagledal sem se vanj, ko je prikorakal pred četo. Njemu smo bili vsi slepo udani. Vsako njegovo povelje smo izpolnili brez ugovora, kajti svesti smo si bili, da
smo brez njega kakor čreda brez pastirja. To je bil pa tudi oni mladenič, v katerega smo vsi gledali s ponosom, to je bil oni, ki nam je bil vzgled pravega, poštenega in za vse lepo vnetega mladeniča. Ta nam je začrtal cilje, po katerih smo vsi koprneli. Toda ni bil samo naš telovadni učitelj, ampak tudi dušni. Njegovo geslo jc bilo: »Zdrav duh v zdravem telesu.« Eno brez drugega ne more obstajati. Le oboje skupaj tvori harmo-nično celoto. Zato nam zamore biti le zdrav duh v zdravem telesu vzor. In to nam je tudi razložil naš vrli načelnik takoj pri prvi uri. Kako živo so mi še one besede v spominu! Da, bile so besede iz bratskega srca. Nam vsem se jc zdelo, kakor bi olja prilival našemu pogumu. Še sedaj mii done njegove besede, kakor odmev od skalnili gora in pečin. »Bratje,« tako je začel, »poglejte to jabolko! Kako lepo je rdeče, toda poglejte še notranjost! Kakšno je? Tak je mladenič, ki ima zdravo telo, v katerem pa prebiva podla, izprijena
Torek, 16. novembra: Od 2. do 4. popoldne redovne vaje, stare in nove proste vaje, orodna telovadba; od pol 9. do 10. zvečer nove pro'ste vaje, sabljanje.
Sreda, 17. novembra: Od 2. do 4. 'popoldne vzorna telovadna ura; od 6. do> 7. zvečer tehiniično predavane: »Hibe redovnih iP prostih vaj, poveljevanje«, V. Jeločnik. Od pol 9. do 10. zvečer nove proste vaje.
Četrtek, 18. novembra: Oti 6. do 7. zvečer, sabljanje; od pol 9. do 10. zvečer vzorna telovadna ura.
Petek, 19. novembra: Od 2. do 4. popoldne proste vaje, sabljanje, orodna telovadba; od pol 6. do 7. tehniško predavanje: »Telovadni znaki na kroju«, Jeločnik. Od pol 9. do 10. zvečer vzorna telovadna ura.
Sobota, 20. novembra: Od 2. do 3. pouk telovadnih vodnikov; od 3. do 5. vaditeljske skušnje; od 8. do 10. zvečer zadnji telovadni uri, ki ste hkrati skušnja za javni nastop, ki bo v nedeljo potem:.
Občni zbor Orla
se vrši v nedeljo, 21. novembra, in obsega sledeče:
Ob 8. uri sveta maša v frančiškanski cerkvi. — Okoli 9. ure:
1.	Poročilo tajnika in blagajnika.
2.	Statistika.
3.	Poročilo načelnika.
4.	Orgarvzacija in avtonomija okrožij.
5.	Organizacija verske in izobraževalne misli v naših odsekih.
6.	Uredba posameznih in Zve'zinih prireditev za leto 1910.
7.	Volitve predsedstva in nadzorstva.
Isti dan po občnem zboru se vršj v veliki dvorani1 »Uniona«
javna telovadba in veselica,
počenši od 6. ure zvečer.
r
Naši cilji in vzori.
i
Novo delo.
Pred nekaterimi tedni so se sešli v Ljubljani zastopniki »Slovenske krščansko-socialne zveze«, »Marijinih družb« in »Zveze Orlov«. Namen sestanka je bil, da se prijateljsko poraz-govore o naših izobraževalnih in verskih organizacijah in da si na podlagi teh razgovorov napravijo temelj, na katerem se bodo gori navedene organizacije v naprej še lažje in še bolj razvijale. Pa ne samo to! Treba je bilo tudi enkrat odločno povedati, da te organizacije ne nasprotujejo druga drugi, temveč, da hočejo, da se druga drugo podpira in da korakajo te organizacije skupno za prekrasnimi cilji, katere so si postavile.
Ta namen sc je popolnoma dosegel. Sad sestanku so bili sklepi, katere za danes samo objavimo, prihodnjič pa bomo o vsakem sklepu posebej natančnejše razmotrivali, zlasti v kolikor se tiče naše mladeniške organizacije.
Pripomnimo še, da so zastopniki gori navedenih organizacij predložili svoje sklepe odborom vsake organizacije oziroma predsedstvom, katera so sklepe odobrila in so postali s tern obvezni za vse člane gori navedenih organizacij.
Sklepi se glase:
I.	Želeti je, da se ustanove v vseh slovenskih farah izobraževalna društva.
II.	Želeti je, da se ustanovi pri vsakem izobraževalnem društvu mladeniški odsek Orel. Če so dani vsi pogoji za organizatorični in tehnični razvoj tega odseka, naj dela oboje. Ako pa pogoji za telovadbo niso dani, naj dela odsek samo organizatorično.
III.	Želeti je, da se osnuje poleg izobraževalnih društev in mladeniških odsekov v vsaki
duša. In kakor okuži in uniči notranjost jabolka v nekoliko dneh lepo njegovo zunanjost, tako uniči tudi sprijena duša še tako cvetoče teto1. Zato krepite duha in telo! Ne bojte se truda, trnjeva je naša pot! Dan dela in čuječnosti je naše življenje. Zato pot naša ni nastlana s cvetkami, ampak s trnjem in ostrim kamenjem; toda ne bojte se je! Kajti na koncu te poti je naš cilj, je naša svetla zvezda, po kateri koprnimo. Na konci lepe, s cvetljicami posute poti pa je neprodirna tema, iz katere se sliši le jok in stok . . . Jasni so naši cilji, ne obdajajo jih oblaki in ne pogrezajo se v meglo. Kar smo spoznali s svojim umom, za pravo in resnično, kar nas je učila mati v detinskih letih, za tem hočemo hoditi roko v roki. Z združenimi močmi hočemo1 premagati vse ovire in težave. Ne bojmo se boja, v boju se bodo naše vrste okrepile, v tem bodo zadobile novih močij. Sicer pa korakajmo brez ozira na desno ali levo naprej!
Na konci našega pota so naši čiliji, svetli hi jasni.«
Zdelo, sc mi je, kakor da bi se zbudil iz sanj, ko je končal.
Začela se je telovadba. Kakor povsod, tako nam je bil tudi tu naš načelnik vzor telovadca. Bil pa je tudi kakor rojen za to. Njegova široka pleča in vzbočene prsi so bile kakor iz hrasta. Velik, širok in močan je bil in kljub temu tako gibčen, da smo se mu vsi čudili. Lahkih korakov je prikorakal pod drog. Kakor prožno pero se je vzpel na drog. Vzvalovile so se njegove mišice, velik koleb in kakor bi trenil, že je bil v opori. Kakor lahka vaja se mi je zdela, saj jo je s tako lahkoto in hitrostjo napravil. Toda, ko sem prišel na vrsto, poiskušal dolgo, vaja mj je pa vendar ostala le pobožna želja. Ni šlo in ni šlo. Tedaj kem spoznal, da ni vse lahko, kar se na prvi pogled zdi človeku lahko. Vendar pa nisem izgubil pogu-
fari mladeniška Marijina družba, v kateri naj se zbirajo poleg drugih mladeničev zlasti tudi za to sposobni in voljni člani mladeniškega odseka.
IV.	V svrho sporazumnega dela med »S. K. S. Z.«, »Marijinimi družbami« in »Zvezo Orlov« naj se od odborov teh organizacij določeni zastopniki večkrat snidejo na tozadevni razgovor.
To so sklepi. Natančnejše o vsakem posebej prihodnjič!
Orel pri vojakih.
(Piše Orel iz T r s t a.)
Dragi brat urednik!, vem, da te bo zanimalo izvedeti, kako se meni in mojim tovarišem Orlami godi pri vojakih v Trstu.
'Milo in .hudo nam je sicer pri srcu, ko čujemo toliko kletvin in sirovosti okoli sebe, hudo posebno zato', ker ilma pri vojakih vse to značaj kužne bolezni, ki se prhne skoro vsakega, če ni prav posebno trden in duševno krepak. In vendar — veliko sirovosti in poniževanja pa je nam Orlom vendarle prihranjenega in sicer zato, ker znamo proste vaje in se zato hitro naučimo vojaških. Orlom se pri vojakih nikoli ne ibo slabo, godbo, ne samo zato, ker so1 gibčni in se dajo naglo poučiti, ampak tudi zato, ker jim disciplina, red im snažnost ne delata toliko težav kakor kakemu trmastemu štoru in ker se tudi znajo postaviti in poveljevati1, kar pri vojakih velja neizmerno veliko in lajša trdo vojaško službo.
Tudi to bi rad omenil, da se tistemu, ki se spodobno vede ter izpolnjuje svoje krščanske dolžnosti, nikakor ne godi slabo pri vojakih. Izpočetka ga seveda hudo zasmehujejo, toda če je stanoviten, ga bodo večina spoštovali, drugi pa se ga bali jn pustili pri miru. Častniki pa so večinoma, to je treba priznati, veseli poštenih fantov, tudi če so sami — zlasti mlajši —- lahko-
mišljeni. Oni dobro vedo, da 'se ma poštenega vojaka smejo zanesti kakor na skalo in starejši častniki, zlasti poveljnik - stotnik, so ponosni na vojaka - poštenjaka jn čistega življenja ter zdrave, vesele duše. To si zapomnite, fantje! Klaifaču se sicer smejejo, toda če napravi kaj zoper disciplino, ga tembolj kaznujejo im v svojem srcu zaničujejb.
Mi Orli tukaj v Trstu se bomo ‘slabe družbe varovali tudi na ta način, da bomo hodili v krščansko družbo, ki je tudi v Trstu ne manjka, ter se bomo dalje telesno in duševno urili. Šest nas je in hočemo povsod pokazati, v vojašnici in zunaj nje, da smo Orli vselej in povsodi!
'Bodite 'zdravi, vsi bratje v slovanski domovini!
Mladinska organizcija, buditeljica Slovencev.
(Piše Orel z Ježice.)
30. oktobra 1909.
Pred dvema letoma na Slovenskem še nismo poznali Orlov, a danes jih pozna zadnji naš gorjan in z veseljem opazuje delo slovenske mladine. Telovadski duh se je zanesel v najširše sloje našega dosedaj tbli (zaničevanega naroda slovenskega.
Ako potuješ po slovenski zemlji, vidiš poleg jako razvite zadružne organizacije vse polno naših izobraževalnih društev, dekliških družb in nebroj organiziranih slovenskih fantov. Na enem kraju dobiš fante, ki šele ustanavljajo telovadni odsek; drugje že pridno delujejo na polju ljudske izobrazbe in nočejo več posnemati navade vaških nasprotnikov, katerih glavno delo obstoji v tem, da razgrajajo v ponočnih urah, preklinjajo in motijo spanje ostalih vaščanov.
Pripotoval sem slučajno v vas solnčne Goriške in tudi tamkaj našel orlovo društveno
ma. Vedno sem si mislil: »Če se drugi nauče, pa bi se jaz ne?« In ta misel me je tudi rešila.
'Z veseljem v srcu sem korakal vselej od telovadbe domov. Vsak teden se je ponavljalo to trikrat. Vsaka ura se mi je zdela lepša, prijaznejša. Kako bi pa tudi ne bila. Saj mi je vsaka ura prinašala novih uspehov. Pa tudi fantje med seboj smo se vedno bolj spoznali in ljubili. Tu na telovadišču, smo se zbirali vsi, ki ki smo bili enih misli, ki smo imel enake cilje. Tu pod milim nebom smo se radovali in veselili našega napredka. S kakim navdušenjem smo se pa tudi urili! Preje nerodni in za vsako težjo vajo nesposobni udi so postajali vedno gibčnejši. Vsaka ura je pomenila korak naprej. Kar se nam je preje zdelo nedosegljivo, je postajalo sčasoma lahko. Toda vadili se nismo samo na drogu, ampak tudi na bradlji in v skoku. Tudi to je šlo začetkoma težko, toda vedno smo imeli pred očmi narodni pregovor:
»Vsak začetek je težak!« Zato pa je tudi zmagala povsod naša krepka, neupogljiva volja.
Vaja, katere smo se pa najbolj veselili vsi, je bil skok. Mogoče se to zdi komu malenkostno, toda temu ni tako. Ravno pri skakanju si najbolj urimo ude, tu pridobimo največ gibčnosti. Dosegli smo pa tudi lepe uspehe. Izurili smo se tako, da smo z lahkoto skakali čez l'60 m visoko vrv. Toda ne samo na višino, ampak tudi na daljavo smo skakali. Najboljši skakači so tu dosegli daljavo 4 m. Kar je vzbujalo največ občudovanja in na kar srno bili najbolj ponosni, je bil skok na daljavo in višino obenem. Kakor lahno pero so preskočili nekateri telovadci daljavo 3 m in še povrhu višino I 20 m. Veseli smo bili takili uspehov.
Pri vsem tem pa vendar nismo pozabili na redovne in proste vaje. Kajti zavedali smo se, da je telovadec brez teh kakor riba brez vode. Zato smo se takoj v začetku ure urili v redov-
življenje. Lični vaški (jospodarski dom, dom vse tamošnje katoliške organizacije, sem opazil v tej vasi. V hiši, kjer sem prenočil, sem slučajno dobil Orle, ki so se pripravljali k večernemu setanku. Ko se jim predstavim, so me povabili v prej omenjeni Gospodarski dom,, kjer je bilo nad vse prijetno. Okoli 8. ure zvečer so prihajali fantje drug za drugim v krasno telovadnico, kjer so si po končanem delu krepili svoje ude. A to ni trajalo dolgo; vsak telovadec je napravil par elegantnih vaj — ta večer ni bil namenjen samo telovadbi — in zbrani smo bili v lično opremljeni društveni dvorani. Najprej so se 'zbrali pevci ondotnega Orla in zapeli našo lepo himno »Bratom Orlom« m pesem »Slovenec i Hrvat« pod vodstvom tpmošnjega organista, marljivega delavca v naši organizaciji, tako lepo, da sem občudoval zmožnost naše mladine. 'Pri tem sestanku sem opazil dva tamošnja g. kaplana, vaškega učitelja in druge izobražene brate, ki so roka v roki delali za blagor in korist svojih vaščanov. Razvnel se je živahen diskuzijski večer in moje večerne ure so hitro potekale v prijazni družbi. Napraviti je bilo treba še sejo, kjer sem imel priliko opaziti delavnost ondotnega telovadnega odseka, kajti zadnja seja je obsegala kakih 15 strani samih važnih sklepov. Čudil sem se delavnosti vrlih goriških bratov. Po končani seji se še enkrat zbero Orli in zapojo lepo Orlovo himno.
Težko sem se ločil od teh sila pridnih bratov, a vendar z nado, da taki večeri, v katerih je združena telovadba s petjem, predavanjem, poučnimi razgovori, sila dobro vpliva na mladino in ji mora prinesti boljše dneve kakor jih je imela dosedaj.
Ko sem se vračal domov sem tudi na vasi dobil veseljake, katerim je tovariš alkohol bistril njih um, za namene, kateri bi morali že davno izginiti s sveta. Navdajala me je misel, ali mora biti človek, ki še vedno tava v temi, kedaj zrel za gospodarstvo svojega domova-
nih vajah. Veliko truda je bilo treba, da je bil naš nastop siguren, odločen in lep. Zato smo pa tudi navadno že s tem pridobili polovico uspehov, akoravno nismo zamogli delati najtežjih vaj na orodju. Kako bi jih tudi ne?! Povejte mi, kakšen vtis napravi telovadec, ki zna sicer izborno telovaditi na orodju, ne zna pa najna-vadnejših redovnih vaj! Odločen, samozavesten nastop mora imeti vsak, ker to je podlaga vse telovadbe.
S prostimi vajami smo zaključili telovadbo.
Po težkem, napornem urjenju smo se hoteli tudi nekoliko razveseliti. Stopili smo navadno v krog in začeli prepevati narodne pesmi. Tu je prišo veselje do vrhunca. Ubrano petje sc je razlegalo v tiho noč in lepi, čisti, močni glasovi so odmevali od gorskih šum in dobrav. Nato smo se prijateljsko poslovili ter vrnili z novim upom in pogumom v srcu domov.	(Dalje.)
nja. Ni mu poznano društveno življenje, ne lepe besede, ne zna čutiti lepega petja, ne skrbeti za svoje zdravje, sploh z eno besedo človek, ki ni za rabo v današnjih časih. Tujec se izobrazi, umno in trezno gospodari in nikdar ne tarna o slabih časih, kar se pri nas Slovencih dogaja dan za dnevom.
Vas pa, bratje, ne pozabim nikoli in tistega prijaznega večera na goriški zemlji! Saj le na ta način boste dosegli sebi in svojemu milemu narodu to, da bo naš kmet na svoji zemlji sam svoj gospod in ne odvisen od privandranih tujcev. Lahko bo shajal, umno gospodaril in zadovoljno preživel na svojem domu dobo svojega življenja. Ne bo mu potreba iskati kruha tam v daljni Ameriki, kakor se to žalibog dogaja dandanes.
Naše delo — krščansko delo.
(Piše O r el iz Vipave.)
23. oktobra 1909.
Širijo se naše vrste. Ni dneva skoro, da ne vzraste nov telovadni odsek, zbirališče fantov, ga jaz imenujem, ki imajo toliko moči, da napovedo svojim strastem kakor tudi svojim zunanjim nasprotnikom najljutejši boj1 z uma svitlim mečem.
Slovensko ljudstvo še ne gleda povsod naših Orlov s tisto ljubeznijo, ki jo zaslužijo, saj pri nas ne. Kateri so vzroki? Med naše vrste pride časi celo do precejšnjega ugleda fant, ki mu je mar samo čast — postavljanje pri javnih telovadbah — a nič drugega. Celo tako daleč pride, da tak član poseti kako nasprotno veselico — a še ni zadosti, sodelovati želi pri nji in se vsiljuje našim nasprotniom! Bratje! med ostalimi bodi vedno toliko poguma — vun ž njim — izključite ga! ,Nič predsodka, en član manj, zato pa je več notranje moči v odseku. In še nekaj je, da ne gleda pri nas ljudstvo Orlov tako kakor bi jih moralo in moglo, ker pridejo včasih na vrh taki fantje, ki jim ni mar nobeno resno delo za vsadanji kruh in ljudje jih imajo za lenuhe. Član, ki ni marljiv delavec, ki se ne trudi za vsakdanji kruh, tudi ni dober Orel! Ni in ni! Nobenega predsodka — vun z njim!
Bratje! še nekaj! Ogledal sem pri nekaterih odsekih kako goje naraščaj. Po pravici rečeno, ponekod še s premalo skrbjo. Naše male bodoče Orle mora vaditi visoko izobražen vaditelj, predavati jim mora članke iz »Mladosti«, vzbujati v njih zanimanje do naše krščansko-demokratične organizacije. Upam, da tudi ne bo grešil morda proti šolskim postavam, ako jih bo učil versko-nravnega življenja. Seveda imajo svoje kremplje marsikje vmes liberalni učitelji. Slučaj: Gospodična učiteljica priporoča 'telovadbo, menda ni vedela, da so tukaj Orli, in fant med klopmi glasno zašepeče: Jaz sem bil lani štiri ure zaprt, ker sem hodil k telovadbi. »Seveda, ker si hodil k tistim Orlom!«,
po nekolikem odmoru odgovori gospodična. Nadalje razlaga telovadbo tako, da si mora vsak sam napraviti drog itd. in naj telovadi sarm doma. Čudna logika! Če bi bili Sokoli, bi že vedela, kam je treba poslati fantičke, da se izurijo za kako »prenovljeno liberalno stranko«.
Mi gremo mimo tega naprej in prepričani smo, da zmagamo. Kakor je pisala naša zlata »Mladost«, imamo radi ljudi, ki bodo kritizirali naše delo iz ljubezni do naše organizacije, sto-pili v naše vrste in nam dajali nasvetov, zahrbtnim in hinavskim silam pa postavimo nasproti brezobzirno protisilo. Naši načrti so veliki — in mladina slovenska, kakor dan na dan kaže, jih bo zmagala.
Bratje! Eno je potrebno: da duha naše orr ganizacije doumemo, se vanj poglobimo in zlasti marljivo »Mladost« proučujemo! Svojini nasprotnikom pa, naj bodo iz tega ali oneera tabora, pa ne smemo dati niti najmanjšega povoda in prilike, da bi našli pezdir v našem očesu! Zato — čistimo vedno in vedno naše vrste in izobražujmo se!
ir
L
Telovadba.
]
Snažnost.
A. J.
Pomanjkanje telovadnic in radi tega še večje pomanjkanje primernih prostorov prr-mnogih telovadnih odsekih povzroča, da se dogajajo razni zdravju kvarni pojavi pri hranitvi telovadne opmve.
Po telovadbi sg vsled potu premočena telovadna oprava kakor trikot - hlače, srajca in tudi črevlji pri mnogih odsekih zavije v kako vrečico ali papir, to se trdo preveže in se cel zavoj vrže v 'kak zaboj ali 'onVaro, kjer sc shrani.
Ker je sušenje pri tako spravljenih oblekah vsled pomanjkanja zračnega prepiha nemogoče, se prične oprava pariti. In taka kakršna je, neposušena, sparjena, smrdljiva, vsebujoča vsled tega mogoče že kali te ali one bolezni, se pri prihodnji telovadni uri zopet obleče. To pa sc ponavlja vedno dalje toliko časa, dokler kak bolj snažen telovadec uvidi potrebo, da se mora hlače in srajco oprati.
Vsak telovadec pozna poseben duh, ki kroži po telovadnicah; pozna pa tudi mnogo hujši duh, ki prihaja iz omar ali zabojev, v katerih je spravljena telovadna oprava.
Če pomislimo, da se mnoge bolezni prenesejo, ako se le dotaknemo kake stvari, ki vsebuje kali te ali one bolezni, in dalje ako vidimo, ako se do50 ali še več telovadnih oblek, premočenih vsled potu in prahu nasičenih, nameče drugo na drugo v ozek, skoro brezzračen prostor, potem se moramo le čuditi, da se sliši tako malo o boleznih, ki se pojavljajo na ta način.
Poznam telovadno društvo, ki naj bi bilo za vzgled vsem drugim, kako naj se postopa s telovadno obleko po telovadni uri. Telovadci svojo telovadno obleko zavijejo v mrežo, spleteno iz vrvice, te zvitke spravijo na zračen prostor, kjer se obleka Kitro posuši.
Kjer tega storiti ni mogoče, naj bi vsak telovadec svojo telovadno obleko vzel po telovadbi seboj domov, da se doma posuši in prezrači.
Res je, da so minogi telovadci prekomodni, da bi nesli svoj zavitek s telovadno obleko domov in jo k prihodnji vaji prinesli zopet seboj; toda čut za snago mora biti močnejši od lenobe!
Slovensko krščansko-socialno delavstvo.
Ker je mnogo bratov Orlov Melavskega stanu in ker smo tudi mi kot organizacija dolžni doprinašati k napredku in razvoju krščanskosocialnega delavstva, ki nam vselej gre na. roko in nas najizdatneje podpira, objavljamo tale oklilc:	i	,
Izvršilni odbor slovenskega krščanskosocialnega delavstva sklicuje sporazumno z načelmištvom »Jugoslovanske strokovne zveze«
za nedeljo, dne 28. novembra 1909. VSESLOVENSKI DELAVSKI SHOD.
Sicer je bilo že letos III. vseslovensko delavsko zborovanje, a ker so izjavile naše delavske organizacije željo, naj Ibi se leto's vršilo še eno vseslovensko delavsko zborovanje, ustreza Izvršilni odbor izraženi želji. Pri sestavi sporeda se je šlo »Izvršilnemu odboru« pred vsem za to, da se seznani javnost z novo ustanovljeno »Jugoslovansko strokovno zvezo«, sad lil. vseslovenskega delavskega shoda. Potrebno je tudi, da se iziprememi organizacija slovenskega krščansko - socialnega delavstva.
iVse naše delavske organizacije pozivamo, naj prično intenzivno agitacijo med krščanskosocialnim delavstvom iza obilho udeležbo pri shodu. Naročamo zato vsem! našim organizacijam:
1.	Prično naj takoj s podrobno agitacijo za udeležbo IV. vseslovenskega delavskega shoda.
2.	Do 1 5. n o v e m b r a naj naznani vsaka
naša organizacija, koliko vstopnic naj se ji do-pošlje, ker bo vstop dovoljen le proti vstopnicam, ki se bodo glasile na ime vsakega udeleženca.	■	!
3.	'Kjer ni organizacije, naj se vsak, ki se želi shoda udeležiti, obrne na Izvrševafni odbor slovenskega krščansko - socialnega delavstva in priloži znamko‘za 12 vinarjev da se mu do-pošlje vstopnica. — Vsi dopisi glede na shod: »Naša Moč«, Ljubljana.
SPORED:
A. Cerkveno opravilo za udeležence..
Cerkveno opravilo zia udeležence se vrši ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi oo. frančiškanov.
B. Vseslovenski delavnki shod.
Prostor: »Union«.
Začetek točno ob 9. uri dopoldne.
1.	Poročilo Izvršilnega odbora.
2.	O potrebi in pomenu »Jugoslovanske strokovne izveze«.
3.	Delavstvo in politika.
'4. Delavski tisk.
5.	Slovensko krščansko - socialno delavstvo in njegovi nasprotniki.
6.	Pravno varstvo im zdravniki.
7.	Pravno varstvo in pravniki.
8.	Namen J. S. Z.
9.	Kaj nludi J. S. Z. (Bolniška, brezposelna, preseljevalna, popotna, izredna podpora in podpora za slučaj smrti).
10.	J. S. Z. in strokovina društva.
11.	Organizacija J. S. Z. (Skupine, plačiv-
nice, okrožja J. S. Z.) in delavski odsek S. K. S. Z.	I
12.	Razprava.
Z Bogom za krščansko delavstvo!
Izvršilni odbor slov. kršč. - soc. delavstva.
Jožef Gostinčar, predsednik.
Mihael Moškerc, podpredsednik.
NAZNANILA PREDSEDSTVA.
Bratske odseke opozorimo, da so .po § 10. poslovnika Z. T. O. dolžini udeležiti se občnega zib or a štiri zastopnik in sicer: a) predsednik, b) načelnik, c) dva za to od odbora določena člana. Ako je predsednik ali načelnik zadržan, morata priti na občni zbor podpredsednik in podnačelnlk.
Slovensko katoliško akademično tehnično društvo »Zarja« v Gradcu si je izvolila na svojem prvem občnem zboru dne 19. oktobra 1909, za zimski tečaj 1909/10 sledeči odbor:
IPedsednik, tovariš stud. med. Ljudevit Kramberger; podpredsednik, tovariš cand. tur. Ivan Brozovič; tajnik, tovariš stud. iur. Janko Koser; blagajnik, tovariš cand. iur. Mik o Oberman; knjižničar, tovariš stud. iur. Janez Leskovec; gospodar, tovariš stud. iur. Anton Kodre; odbor, nam., tovariš cand. iur. Ivo Česnik.
Okrožja.
i
,ejf
Spodnja Idrija.
Dne 24. oktobra je priredilo idrijsko okrožje Orel svoje mesečno predavanje vsporedno z okrožno sejo v Spodnji Idriji. Koliko zanimanja kažejo naši somišljeniki v Spodnji Idriji za razvoj mladeniške organizacije, izpričuje mnogoštevilna udeležba pri okrožnih predavanjih.
Predavanje otvori brat, okrožni predsednik Ivan Jazbar, ki pozdravi vse navzoče ter podeli besedo bratu okrožnemu podpredsedniku Er. Tratniku. Imenovani je nadaljeval zanimivo snov o »Zgodovini šolstva na Slovenskem«. Podal nam je v glavnih obrisih lep pregled.
kako se je razvijalo im kakšen pomen je imelo šolstvo nekdaj ter kak pomen ima sedaj v najnovejšem času. Navedel nam je glavne reformatorje šolstva, ki so si pridobili nevonljivtih zaslug na tem n-olju, med njimi tudi .našega slavnega pedagoga Ant. Martina Slomška, kakor tudi znamenitega pesnika Valentina Vodnika, katerima ohrani slovensko ljudstvo gotovo nepozaben spomin.
Prav zanimivo je predaval tudi dne 26. septembra gospod bogoslovec Fr. Kanduč o »Zgodovini mladeniške organizacije na Slovenskem«. Zanimivo je bilo poslušati, kako so se najprvo začeli organizirati mladeniči na Staja rskem, omenil je tudi Vseslovenski mladeniški shod, ki se je vršil leta 191)4 na Brezjah, ter kako se je bliskoma razširila ideja o telovadnih odsekih na Kranjskem, ki jih .imamo v tako kratkem času že jako veliko. Komečmo nam je podal tudi nekaj glavnih načrtov, po katerih mora vsak -zaveden telovadec hoditi.
K besedi se je oglasil gospod kaplan Perko, ki je primerjal iz svoje lastne skušnje, kakšno stališče -zavzemajo telovadne odseki in mladeniške Marijine družbe. Pripovedoval nam je, kako fantje rade volje vstopajo v novoustanovljene telovadne odseke. Prepričal se je, da majo telovadni odseki in mladeniške Marijine družbe, tudi drugo razvedrilo in sicer telovadbo. Skrajni čas je bil že, da so se osnovali telovadni odseki, ki nudijo mladeničem dovolj izobrazbe, kajti mladina ako se vedno ne giblje in ne izobražuje, je podobna megli, ki se leno vlači sem ,in tja nad vodo.
Iz tega kratkega poročila je razvidno, kje se goji izobrajzba, čeprav nasprotniki ivpijcjo io srednjeveški temi itd. Bratom predavateljem se tem potom srčno zahvaljujem za njihov trud z željo, naj bi nas tudi v nadalje večkrat posetili. Na zdar!
Cirknica.
Seja sc je vršila dne 10. oktobra t. I. v Cerknici. — Podpredsednik Klavžar naznani svoj odstop radi preselitve. — Vzamejo se na znanje poročila v okrožje spadaj očiti -odsekov. — Odsek na Rakeku se sprejme v okrožje. Istotako odsek v Loškem potoku. — Na novo se sprejmeta v odbor brata Gombač in Matičič iz Rakeka. — Sprejme se predlog, da se -morajo vse morebitne prireditve v okrožje spadajočih odsekov naznaniti predsedstvu. — Sprejme se novi poslovnik. — Sklene se prirediti dne 30. oktobra izlet na Križno goro, ki naj bo obenem združen s tečajem.
Odseki.
i
Kranj.
Kako razprostiramo svoja krila v gorenjski metropoli.
Naš mladi Orel razteza že čvrsto svoja krila. Čuti se dan za dnem močnejšega. Pešala je sicer prvo polovico minulega meseca /njegova živahnost, ker ni bilo telovadnega orodja, katero -je bilo že zdavnaj naročeno. Znana počasnost naše državne železnice je morala tudi našemu odseku delati zapreke. Toda po resnici govorjeno je -bila ta zanVuda Orlu le v korist, ker je v tistem času čakanja odpadlo nekaj ncrabljivih elementov, mesto katerih nam je sedaj došlo nekaj novih moči in so ob tem čiščenju tudi prejšnji dobri mladeniči postali stanovitne jši.
Redne vaje imamo sedaj v -torkih in četrtkih ob 8. uri zvečer im pa v nedeljah po popoldanski službi božji. K tem jih prav redno prihaja dvanajst. Naraščaj telovadi v četrtkih popoldne in v nedeljah od 1L—12. ure dopoldne. Tudi ta se z vsako uro m nož L
Seje smo imeli dozdaj tri, ki so bile jako živahne. Precej pametnega sc -je že sklenilo, največ po modrih .nasvetih izkušenega -načelnika brata Puharja. Ta si tudi -mnogo prizadeva, da v okolici zasnuje telovadne odseke. Taiko je bil zadnjo nedeljo z dvanajstimi člani našega odseka v Naklem, kjer sc je zbralo 35 mladeničev in skle-
itiilo v kratkem ustanoviti Orla. Na ustanovni občni zbor odpošlje naš odsek obilno zastopstvo.
Mirno delovanje Orla boli naše Sokole. Da bi nas zadušili, pobirajo v svoje društvo vse od kraja. Precej smeti že imajo. Ne zavidamo jim števila, a povemo jim, da s tem sami sebi kopljejo jamo. Poče jih tudi križ na naših znakih, pa naj jih le, saj ravno v tem znamenju bomo mi zmagali. — Na zdar!
Kamnik.
Občni zbor.
V	nedeljo, dne 10. vinotoka, se je vršil občni zbor našega telovadnega odseka. Udeležilo se ga je nad 30 članov. Po pozdravu br. predsednika poda br. Kladnik iiiačelniško poročilo. Izvaja približno sledeče:
Odsek šteje 26 telovadcev za proste vaje, izmed teh jih telovadi 5 v prvi vrsti na orodju in 10 v drugi vrsti. Javno smo nastopili 18krat, in sicer lOkrat korporativno in Škrat po deputaciji. Korporativno smo nastopili v Radomljah, 2krat v Komendi, 2krat v Radomljah, 2krat pri sveti maši, in sicer ob stoletnici bitke pri Aspernu ter 18. avgusta pni -pogrebu gospe Alojzije 2argi, pri izletu v Stranje, ter 8. avgusta v Kamniku. Po depntacijah je bil odsek zastopan pri Zvezni seji v Bohinjski Bistrici, ustanovitvi Orla v Vodicah, pogrebu br. Valjavca v Mengšu, pri javni telovadbi na Viču. v Šmartnem pri Litiji ter ustanovitev Orla v Mekinjah. Kroje ima 33 bratov kamniškega odseka in S pododseka v Šmarci, torej skupno 38 krojev, kar je lepo število.
Tajniško poročilo: Odsek je imel v preteklem letu 15 sej. Veliko dela je imel odbor s prireditvijo javne telovadbe v Kamniku dne 8. avgusta. Odsek je bil tudi vodno zastopan pri okrožnih sejah kakor tudi pri dveh sejah Zvezinega odbora v Kamniku. Pristopilo je 33 članov, izstopilo pa 20 članov, tako da šteje odsek 59 članov.
Br. Jovan poroča o blagajniškem stanju. Prejemkov je bilo 1439 K 19 h, izdatkov 1388 K 61 h, torej je preostanka 50 K 58 h. Dolga je okroglo 150 K, terjatev pa do 5CIO K. tako da je blagajniško stnaje še precej povodno. Pri javni telovadbi je imel odsek 147 K 59 h dobička.
Poročila se vzamejo z odobravanjem na znanje.
Nato se preide k volitvam. Predsednikom je izvoljen br. Maier Anton, načelnikom br. Hladnik Mihael. V odbor so izvoljeni: Weibl Julij podpredsednik, Jerič Franc tajnik, Pogačar Andrej blagajnik, Benkovič Valentin in Karol namestnikom, Albrecht Karol, Bizjak Ivan, Janežič Anton, Osenar Ivan im Bore Franc odbornikom.
V	prvi seji novega odbora dne 15. oktobra se je sklenilo, da se odsek udeleži enkrat na leto. im sicer o Veliki noči, skupnega svetega obhajila. Ta sklep je obli-gaten za vsakega člana telovadnega odseka.
Jesenice.
Telovadba. — Naraščaj. — Zimsko delo.
V zadnji »Mladosti« smo poročali o našem deloval i ju v zimski sezoni v izobraževalnem oziru. Sedaj pa vam hočemo povedati, kako kaj telovadimo'.
Telovadimo petkrat na teden in sicer v sledečem redu: torek zvečer od pol osme ure do pol devete ure vaditeljske vaje, potem prosta telovadba vseh članov. Četrtek dopoldan naraščaj, zvečer redna telovadba članov. Petek zvečer od pol 8. do 9. ure naraščaj. Nedelja dopoldne po maši redna telovadba. Članov imamo čez 30, naraščaja pa 60, Lepo število, kajne, pa je tudi mnogo truda z njimi. Od nekaterih, je prav mnogo upati, da postanejo enkrat požrtvovalni Orli in pa tudi vrli telovadci. Sta riši se tudi zavedajo, kam pošiljajo svoje otroke, kajti v društvu so res kakor doma. Smejo hoditi tudi k predavanjem ob nedeljah zvečer. Pri zadnji seji smo izbrali nekaj boljših telovadcev za pripravnike, da se bodo učili da postanejo enkrat vaditelji.
Odborovo sejo imamo vsakih 14 dni in sicer odbo-rovo v četrtek pred telovadbo, vaditeljsko pa v torek. Res krepko deluje Orel na Jesenicah, čeravno ima tudi
mnogo nasprotnikov, posebno nas sramotijo in zaničujejo nekateri izmed Sokolov; psujejo nas z raznimi tujimi hneni, pišejo v tovarni na skrivnih kotih raznovrstne izraze, posebno imajo na piki našega hrabrega predsednika brata Krivca. Kakšnega novinca tudi prav radi vzamejo na piko, misleč da ga s tem odvrnejo od Orla, toda s tem nam ne delajo n-ikake škode ampak nam sami izčistijo naše vrste, kdor namreč zaradi nasprotnega zbadanja odstopi, ta ni nas vreden.
Mnogo se imamo zahvaliti za tako uspešno delovanje našega odseka »Katol. del. društvu« kil nam gre vsestransko na roko in pa gospodu Čuku. Bog ga živi! Na zdar!
Mengeš.
Na telovadni tečaj od 7.—21. novembra pošljemo enega, oziroma dva telovadca. Želeti je med odsekom nekoliko več zanimanja za ta tečaj, ki je velikega pomena za našo mladeniško organizacijo.
Dobro bi bilo in tudi nujno potrebno, da sc prav kmalu skliče velik mladeniški shod za celo kamniško dekanijo, in sicer v Mengeš, da se tudi naši mengeški fantje navdušijo, katerih velika večina bi bila lahko v našem taboru, pa žali bog niso, ker se boje javno nastopiti. Drugi zopet preveč ljubijo kozarček, ker mislijo, da je tam njih sreča. Znan mi je dogodek z neke tukajšnje gostilne, ko so se neki večer spravili nad našega moža, ki je zagovarjal naše ideje. Prišlo je nazadne do trdih besedi. In kaj je vzrok temu? Sokol, ki je plačal za vino, samo zato, da so bolj blatili, kar je Božjega, in ki tudi Orla videti ne more. Najžalostnejše pa je, da so nekateri naši začeli trobiti v njih naprednjaški rog.
Do Božiča enkrat bomo zopet priredili veselico in ob Novem letu zopet, da tako počasi poplačamo dolg, ki ga imamo še na orodju, čeprav ni veliko. Telovadijo se bo v zimski sezoni tudi ob nedeljah. 3. oktobra, ko je priredilo »Katol. slov. izobraževalno društvo« posebni vlak na Trsat, sc je tega izleta tudi precej Orlov udeležilo; trije so bili za reditelje. V nedeljo 24 oktobra smo priredili izlet v Ihan; ob tej priliki smo se pustili skupno fotografirati. Še ene stvari ne smem zamolčati .Vrli naš brat Kecelj, je v svoji vasi Trzin, ki šteje do 150 hiš, pripravil vse trgovce do tega, da prodajajo vsi brez izjeme vžigalice v prid 'obmejnim Slovencem. Bratje Orli, posnemajmo vsi tega brata in agitirajmo, da ima vsak naš trgovec tudi naše vžigalice.
I. novembra je vzel od nas slovo brat načelnik 1. Rode, ki je šel za nekaj časa v zadružno šolo. Telovadbo je sedaj prevzel brat M. Hribar in obenem smo ga tudi za načelnika izvolili, za podnaeelnika pa brata Orazna.
Večkrat se sliši in tudi sam sem že zadel -na to: Zakaj je na novih Orlovih znakih križ? To vprašanje seveda stavijo liberalci in Sokoli. Enkrat za vselej jim ■bodi povedano, da se mi, mladeniška organizacija pod .znakom Orla, bojujemo s križem, za naše narodne in verske svetinje! Naj nas torej nikar n c vprašujejo: Zakaj je križ? Na zdar!
Naklo nad Kranjem.
Nov odsek.
V nedeljo dne 31. oktobra se je zasnoval tukaj telovadni odsek Orel. K temu sestanku so prihiteli neustrašeni Orli iz Kranja. Načelnik teh, g. Ivan Puhar razloži zbranim mladeničem pomen telovadne organizacije in dolžnosti Orlov. V zagotovilo obstanka se je sklenilo, da sc bodo vsako nedeljo v Kranju podučevali predtclio-vadei za celo dekanijo. Na zdar!
Podbrezje.
V nedeljo, dne 24. oktobra je predaval v našem izobraževalnem društvu brat Podlesnik iz Ljubljane in nam razlagal ter povdarjal, kako zelo so potrebna izobraževalna društva med ljudstvom; da pa društvo živi, zato so potrebni odseki. — Naš telovadni odsek šteje sedaj 17 rednih članov. Fantje, le s korajžo skupaj, da nas bo zmeraj več! Odbor je sledeči: predsednik.
Kristijan Tomažin; podpredsednik, Andrej Jošt; tajnik, Jakob Keršič; 'blagajnik, Jožef Rebolj. Vaditeljski zbor: načelnik. Janez Lužan; podnačelnik, Janez Brejc. — Naš telovadni odsek je sedaj na trdnih nogah, imeli smo pa precej nasprotja. 8. novembra bo šel načelnik brat Janez Lužan na mladeniški tečaj; začetek je navadno povsod! težak. Fantje korajžo. Krepki Na zdar!
Št. Rupert.
Mladeniški shod. — Nasprotniki.
Gez dolgo časa sc zopet oglašamo. Toda sedaj upamo, da se bo o nas pač večkrat slišalo. Za preteklo dobo se pač ne moremo posebno hvaliti z uspehi, zato pa gledamo z boljšimi nadami v prihodnost.
24. oktobra je bil tu shod mladeničev naše dekanije. Vseh udeležencev je bilo krog 500. Govorili so mokro-inoški nadučitelj g. Ivanc Pirnat, gospod kaplan Strejhar in Žitnik, brat načelnik V. Jeločnik, zadružni revizor g. Schoff in odsekov član brat Odlazek. Med občinstvom je sedaj opaziti veliko več 'zanimanja kakor -prej. Napravili smo si že tudi 16 uniform in sedaj so jih naročili zopet trije bratje. Uniforme so posebno bodle v oči naše svobodomiselne prijatelje, a se jih bodo morali privaditi, zato bomo že skrbeli.
Tukaj se vali tudi neka 'ptica, ki sc bo . imenovala Sokol, toda gre precej slaba z njo. Par stebrov tega liberalnega gnjezda sc že podira, toda tudi ostali stojijo slabo. Iz naših vrst šel jih je podpirati tudi naš načelnik. Škoda zanj. Nam bi bilo prav žal, ako bi iz njihovega prizadevanja ne bilo nič, ker, ako ravno nasprotni Sokolu, vendar pozdravljamo njega ustanovitev v nadi, da mi pri tem pridobimo. Doscdaj je vladala pri nas neka čudna zaspanost med fanti; ako pa se ustanovi nasprotno društvo, moral bo vsak pokazati svojo barvo in se pridružiti ali Orlom ali pa razgrajalcem in pobijalcem šip. Toda trdno upamo, da bode tudi lepa šentruperška dolina šla rajše pod okrilje Orla, kakor pa pod mršave peroti krmežljavega Sokola. Prihodnjič kaj več o naših načrtih in delih. Na zdar!
Dobrepolje.
Od 26. septembra do 3. oktobra se je pri nas vršil sveti misijon. Lepo je bilo videti, ko so v petek pri mladeniškem svetem obhajilu tudi naši Orli pristopili k Mizi Gospodovi. Seveda so nekaternike naše uniforme zelo bodle v oči, ali nas vse to nič ne briga. Bratje le krepko naprej po začrtani poti!
Za telovadni odsek so darovali: brat Andrej Orehek, kaplan 50 K; g. A. Pfajfar, župnik v Dražgošah, 8 K. Iskrena hvala. Dal Bog mnogo iposncmovalccv. Na zdar!
Spodnja Idrija.
Kako hočemo organizirati izobraževalno in vzgojno delo.
Zamujeno nadomestiti je naše prvo delo sedaj; ne-kolikorkrat je namreč »Mladost« izšla že brez spodnje-adrijskega dopisa. Imeli smo mnogo dela, ki nas je v tem oziru zadržalo.
Dne 19. septembra smo napravili veselico na prostem, za kar nam je vreme kakor nalašč služilo. Predstavljali smo dve burki »Za letovišče« in »Pravica se ie Izkazala«, ki sta se v priznanje vsem igralcem - telovadcem uprizorili izvrstno. Brat predsednik je najprvo z navdušenimi besedami pozdravil navzoče občinstvo; končno se je še gospod Gruden z Vojskega oglasil in s krasnimi besedami navdušil našo organizacijo ter neusmiljeno ožigosal naše liberalce. Med posameznimi točkami je sviral idrijski orkester »Kat. del. družbe«.
Pni odborov! seji dne 27. septembra se je sklenilo, da pričnemo sedaj v dolgih zimskih večerih tudi z izobraževalno šolo, ki bo vsak petek eno uro. Sklenilo sc je tudi, ker imamo znatno število naraščaja, nai se vrši vsako nedeljo vzgojna šola. Predavatelj naj jih navaja k vsemu dobremu; uči na jih posebno deklamacij in predavanj.
Izgubili smo tudi vzornega telovadca, brata Antona Rejca; odšel je namreč k vojakom. Bil je poprej tajnik odsekov im knjižničar »Katol. slovenskega izobraževalnega društva«. Bridko je bilo slovo, ker je bil pri vseh priljubljen, a tolažila nas ie misel, da pride nazaj še bolj izkušen in z istimi ideali v prsih, kakor odhaja.
Za danes bodi dovolj v kratkem se zopet oglasimo. Na zdar!
Vipava.
Pobožne želje.
Od vipavskega Orla so šli štirje k vojakom. In kako čudno? Kar iz dveh hiš štirje, dva brata in dva brata. V nedeljo 3. oktobra smo sc poslovili od ljubih nam bratov. Globoko v srce so nam segle besede brata predsednika, dekana. Ganljivo, s solzami v očeh, res kakor 'bratje smo se poslovili. Nismo razgrajali, ne kleli, ne bili pijani, ampak dostojno smo sc poslovili od ljubih nam Vipavcev.
Seveda naši dobri prijatelji so sc na tihem smejali. Sedaj bode ob odsek. Sokol sc bode kmalu pojavil v Vipavi. Njih najsrčnejše misli in želje. Bebci, ob odsek da bode? Na žalost Vam povemo, da ste se jako varali. Mislite, da je odsek, kakor vaša društva, ki sc razdirajo, ako pade njega glava. Tu so fanti, ki niso zajemali vaše olike, se ne dajo polivati s petroljem, sc ne valjajo v blatu in tudi ne posečajo razuzdanih plesov, ampak dobivajo izobrazbo od drugod, od tam, kjer se dobi izobrazba, ne od vas topastih in neizobraženih. In zato tudi odsek še živi in vas bode preživel. In tudi ako se kak gospod zaroti še tako močno, da mora te »čuke« iz trga spraviti, se mu ne posreči! In v.i »prijatelji« naroda in mladine, mislite, da bodo Orli mirno gledati, kako bodete vi zastrupljati mladino? Ne in ne! Ti fantki, ki ■so pri odseku vam bodo delali preglavice. Naravnost v srce vam bodo segli! Niste izobraženi, ako niste v Kristusu. Vas je zbodlo. Imamo še več orožja zoper Vas. Na zdar!	'	_
Grgar.
Nov odsek.
Dne 24. oktobra sc je tudi pri nas ustanovil telovadni odsek. Zeljno smo pričakovali tega dne. Obiskali so nas pri tej priložnosti dragi bratje iz Gorice, Mirna, Solkana in Št. Ferjana.
Govorila sta na ustanovnem shodu brat Vuk iz Mirna in brat Kremžar iz Gorice. Prvi nam je povedal nekaj praktičnih navodil, med temi tudi to, da je prvo pravilo telovadcev: redno obiskovanje vaj. Brat Kremžar pa nam je v navduševalnem govoru razložil pomen Orlov. Da bi lažje razumeli, primerjal je našo organizacijo s sokolsko im v našito srcih je vsplamtela misel: »Nikoli nočemo piti metne vode, ampak vedno iz čistega studenca krščanske organizacije Orlov.
Odbor je sledeči: načelnik, brat Doljak Franc; podnačelnik, brat Selič Jožef; predsednik, Filipič Janez; podpredsednik Trnovec Ciril; tajnik, Vodopivec Anton Afreld; blagajnik Valantič Janez ter njegov namestnik Doljak Karol. Na zdar!
Batufc selo.
Nov odsek.
Slovenska javnost niti ne ve za nas in marsikdo še ne sluti, da tudi mi živimo pod božjim solncem. In kdor ve za nas, gotovo misli, da sc niti me zmenimo za današnje svetovno vrvenje ter spimo spanje lenega. Toda temu dragi bratje, ni tako! Tudi pri nas kakor povsod drugod ,sc bije boj med lučjo in temo'. Da pa ta luč še bolj vzplamti ter razlije svoje svitlc žarke tudi v doslej nepredirno temo in mračnjašvto smo ustanovili Orla, za župnijo Batuje 27. junija t. 1. Pri ustanovnem obč. zboru se je takoj oglasilo- za pristop k odseku 25 vrlih krepkih fantov. Izmed teh sc jih je takoj odločilo za telovadbo na drogu 12, kateri so pa že dozdaj pokazali da imajo poklic zato. Naraščaja imamo do zdaj šest.
Odgovorni urednik; Franc Terseglav, Ljubljana.	Lastnik in izdajatelj: Konzorcij lista „Mladost"
Tisk „Katol. tiskarne" v Ljubljani