130. številka. Trst, v prtek 2<>. julija 1S9S. Tečaj \XIIT. ,,Edinost" izhajH <1 vitkrut mi dan, rn/un nedelj in praznikov. /.jutranje i/.ilunje izhaja oh 11. uri, večerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje oh 1 uri pop. Naročnina tirni!«: Obe izdanji na leto . , . gld. 21'— Za samo večerno izdanje . „ 12'— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na naročite brez priložene naročnine ne uprava ne ozira. Na drobno se prodajajo v Tratu jutranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Str. 870. 4 nvč. Je moč! j^Hp*1 Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo » primernim popustom. Poslanu, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd ae računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj ne pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upnmiistvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst. Vrednistvo iu tiskarna se nahajata v ulici <'arintia 5tv. 12. rpramiištrn, od« pmvništvo hi sprejemanje inserut" v ulici Molin piccolo stv. .'t, II. i|Hi»4H Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista ,.Edinosti". Natisnila tis. *ia konsorcija lista „Edinost' Novejše vesti. Dunaj 28. V osnovnini soji poljedelskega svdta je opravičil minister za poljedelstvo, baron Kast, nenavročnost ministra /n trgovino ter je pov-darjal, da hode imel poljedelski svet bogatega dela, zlasti na polju poljedelstva iti gozdnarstva ter živinoreje. Gledali hodcmo na to — je rekel govornik — da si ohranimo prodajanje na zapad vzlic vsem težavam. Minister je priporočal intenzivneje izkoriščevanjc naravnih sil ter povspeševanje poljedelskih zadrug. Snovanje deželnih gozdnarskih zakonov je potrebno, tudi rudarstvo naj se ohrani sposobno za konkureneijo. Toda minister želi, da se zniža delavni čas rudokopov. Ko potečejo trgovinske pogodbe in ako hi prišlo do avtonomnega carinskega tarifa, mora poljedelski svet pripomoči v to, da bomo pripravljeni na skrajno e v e n t u v a 1 n o s t. Nadejati pa se je, da se izognemo poljedelskemu ločenju I Je sicer neko nasprotstvo v obojestranskih poljedelskih koristili, ali te je možno spojiti. Razumno in dobrohotno smatranje obojestranskih potreb lahko dovede v ukupnem gospodarskem območju do zadovoljivo vzravnave poljedelskih koristi. Na tako vzruvimvo hočemo delati. Člen Korbcl (deželni kulturni svet Oeški) je zahteval preosnovo statuta v zmislu, da se bode bolj oziralo na Oeško glede sestave, ter je zažugal, da sieer zapusti posvetovanje. Na to se je vršilo konstituiranje poljedelskega sveta. DlllinJ 28. Da dovrši svoje zdravljenje, se poda cesariea Elizabeta v Homburg, kjer jo obišče cesar Fran Josip. Mogoče je, da bode ob tej priliki tudi sestanek z cesarsko dvojico nemško. PODLISTEK. Čuvaj se senjske roke! Zgodovinska povest. Spisal A. Senoa. Poslovenil F. S. Cvetko?. »Daj vojvoda«, je spregovoril iz kota Pero Radakovič, nizek mornar, debele, plešaste glave, »daj, povej, je-li res, kar se čuje med narodom? Da so se vzdignili na nas? A? Tristo jih--!« »Da-li je res, me vprašaš Pero?« je odgovoril sivoglavi starec, vojvoda Pavel Milovčič, »Bog ve, kaj je res, a gospodi se je prilepil jezik na nebo, da jim ne prihaja na zobe, kar se jim kuha v možganih. To se je pred teden dnij razneslo med ljudstvom, ue ve se kako; pa vedi sinko, vsaka šala ju pol resnice!« Na to seje pomolilo izza soda okroglo, rudeče, obrito liee pod črnimi, kuštravimi lasmi. Male oči so se zaiskrile, široke obrvi se zožile in na tanki ustni je dospel čuden smeh. »Ha, ha, ha! Pero Radakovič, brkat si, a kako neumno vprašuješ, rekel bi, da sesaš še mater, a ne srčeš iz mojega, »Ornega Nike«, vinskega meha. Res, je-li res? Kača ti pije kri, si ti jo vprašuješ, je-li žejna. Najbrž ni že izračunal na prste, da Benečan ima rad Uskoka kakor vrag kadilo. Vprašam te, kje je kak beneški jarbol, na katerem ni visela senjska glava ? Nesrečni Pero! Cuj, kaj ti pravijo moji sodi! Dum, prazno! Dum, prazno! Vse praznu in prazno! Ni, da popiješ svoje jutranje in večerne kapljice. Vse prazno, bratec, ker Bene- IVtrngrad 28. Tukajšnji krogi smatrajo kakor gotovo stvar, da carska dvojica obišče dvor v Rimu. (ilede podrobnosti tega potovanja ni še določeno ničesar. Vse bode odvisno od zdravja carice. Nadalje zagotavljajo, da car poj de tudi na Dunaj povodom jubileja cesarja Frana Josipa 1. ltcltgrild 28. Skupščina se je konstituirala. Predsednikom je izvoljen Nestor ovi podpredsednikom pa Rajevič. Cetlllje 28. Knez Nikola pojde v Petrograd v drugi polovici avgusta. Na tukajšnjem dvoru se potrjuje, da prestolonaslednik italjanski in soproga mu Jelena prideta semkaj v septembru. Poti 'OV dvor 28. Kralj in prestolonaslednik Romunski sta došla predpoludne in sta bila vspre-jeta najprisrčneje od carja in velikih knezov. V palači sta obiskala obe carici in pozneje velike kneze in kneginje. /večer je bil obed v rodbini. Grof Muravjcv je pozdravil najprijazncjc ministra za vnanje stvari romunskega, g. Stotirdza. »i Tolln 28. »Reichsanzeiger« objavlja pode-ljenje reda črnega orla z briljanti cesarju Kitajskemu. London 28. Iz Hongkonga javljajo, da je vodja ustaje v Kitaju, Kvangr-i,- proglasil novo dinastijo. Proklamacija pravi, da je počila ustaja zato, ker je velika dinastija nemožna radi nasilstev nmndarinov in ker si tujci prisvajajo kitajsko zemljo. (Kakov kontrast med tema dvema sporočiloma. V Berolinu dobiva kitajski cesar rede, doma pa mu je počila ustaja in se proglaša nova dinastija, ker dosedanja ni možna več. Op. ur.) Madrid 28. Oficijelna nota pravi, da je francoski poslanik v \Vashingtonu dne 2(i. julija izročil čani ne dopuščajo, da ti dovažajo ladije po morju kruha in vina. Pa daj, Pero, pa preorji naš grič, ali oberi grozdje na Vratniku. Bogme, glavo imaš kakor moj sod. A plača, iz cesarske mošnje kaplje nekako počasi.« »Kaj kaplje?« je prestrigel bližnji vojak besedo, »reci, mošnja seje posušila. Govore nam: Dobodete denarja, otroci, dobodete jutri ali po-jutrašnjem. (1akaj osel, da trava zraste, a svoj račun mi zapiši za uho in stoj, kakor rosa na listu.« »He, vidiš, dragi bratec«, se mu je nasmejal krčmar, »dolga je pot od Gradca do Senja, dolga pot in slabi jarmi. Pa Bog zna, da-li se ni potoma razsula katera vreča cekinov, v kateri je bila ravno tvoja plača.« »Dovolj šale«, je lopnil Pero s pestjo po mizi, »da naj molčimo, da naj mirujemo, kakor nam pišejo. Pa reci, ni-li odsekal beneški general Giusti-nian nedavno 17 naših glav, pa jih nataknil v Benetkah na trgu, a otročaji in babe so se posmeho-vali našim junaškim bratom? Da bi jih podavila kuga, ker niso boljši od Turkov. Lepi kristijani, katerim je duša podšita z volčjo kožo.« »Ta je bila modra«, je odvrnil »Crni Niko«, »na vrč vina, pa mi ga plačaj, ko dobodeš cesarsko plačo. Ali rečem vam, junaki, pri svetem mi J ur ju, ne trobi »Črni Niko« v vražji rog. Pravim vam, zberite pamet. To ni padlo z hruške, ampak kakor bi bilo pred vami že zapečateno. Mesi se vam kolač, a v njem je strup. Mislijo vas podaviti, kakor miši, ali kaj podaviti ? Vem, da vas hočejo zvezane predati Benečanom, da vas obesijo, da vas nataknejo predsedniku Mac Kinlevu poslanico španske vlade, želečo, da se neha vojna in da se določijo pogoji za mir. Madrid 28. Oficijelno so javlja, da so Amerikam še vedno v svojih pozicijah pred Guaiiiha. London 28. Reuterjeva pisarna javlja: Do premirja pride le tedaj, ako se podajo popolnoma obvezne garancije. Poleg tega mora proklamacija pogodbe obsezati tudi obvezo od strani Španske, da se ista podvrže vrsti pogojev, katere določijo /jedinjene države v podlago pogajanjem. Sluti ho, da — čim v Španski izvedo o teh pogojih — nastopi za hip razpoloženje za nadaljevanje vojne, ki bode trajalo bržkone tako dolgo, dokler S. Juan de Portorico ue bode obkoljen popolnoma, kar bode možno — po sodbi vojaških oseb — v kakih 14 dneh. Jedina dva pogoja, za katera se kaže, da se je že odločila vlada, sta: neodvisnost Kube in odstop Puertorica. Vojna odškodnina se ne bode zahtevala, razun, ako bi Španjska po nadaljnjem upiranju provzročala novih stroškov za odposlatev brodovja in za drugo operacije. Pttl'1/. 28. Zdi c, da večina listov meni, da so mirovni pogoji tak da jih je možno vsprejeti, dokler se ne zahteva vojna odškodnina in se spoštuje suvereniteta Španske na Filipinih. Now-York 28. Glasom brzojavke iz sv. Tomažu, se špansko vojaštvo na Puertorico iz posamičnih mest združuje v S. Juan in se poinnožujcjo utrdbe. na kolec, da vas prikujejo ob beneško veslo. Kakor je Bog živ, to se vam mesi.« »Tako-li? Tako?« je zagrmclo društvo in bilo po mizah. »Ne bode, pri častnem nam krstu,« je skočil Pero na noge, »ne hode, dokler nam je živa glava na ramenu. Vojvoda! Povedi nas h kapitanu, da čujemo, kaj je na stvari!« »Povedi nas!« je zaorila vsa četa. Vojvoda Milovčič se je bil že dvignil, da povede četo, ali v tem trenutku se je pojavil na pragu visok, silen junak, širokega čela, orlovoga nosa, podolgastega obraza. Sode po sijajni obleki in orožju, je bil tudi on vojvoda senjskih Uskokov. Ko je vstopil v društvo, vsplamtelo mu je črno, mračno oko, in izpod črnih brk so se mu pojavili gosti, beli zobje, kakor skozi lahek smeh. Svojo desnico je del na nož za pasom ter spregovoril jasnim, blagim glasom : »Kani ste se namenili, bratje?« A mesto odgovora se je odzvala vsa četa jednoglasno: »Zdrav nam bodi vojvoda, Juriša Orlovič! In spet se je nasmehnil junak in zopet je vprašal: »Vprašam, kam ste se namenili junaki?« »Do kapitana, brat!« je odgovoril stari Milovčič; »glasovi so dospeli, da hočejo premestiti nas iz Senja v Otočac, a nekateri pravijo, da nas ka-nijo predati Benečanom v robstvo. Pa sramota bi bila, ali puške mi moje, ne prodajo nas; ali naj ne okusim nikdar več zrna soli.« (Pride še). Nam niti pravice — njim pa privilegijev ?! ("udno vprašanj« t<>, v nov« idol m i, pravni državi ! Privilegiji in nauk o državljanih prve in druge vrste kakov anakronizeni to v moderni državi! In Avstrija zahteva menda, naj veruje »vet, da ona je novodolum, ustavna, pravna in moderna država!! Vzlie tej nje ambiciji pa dopušča, da vlada v nas na Primorskem (mesto prejšnjega absolutizma osebe) absolutizem stranke. In l?og j'1 naša priča, da je luže prenašati absolutizem avtokrata, nego pa absolutizem stranke, kakoršna je ona, s katero se moramo lioriti mi in se povprašujemo o tem: kaj je zagrešil, o Bog, ta siromašni na rod, da ga tepeš — tako šibo?! Da, v konstitucijonelni, moderni, pravni Avstriji, z državnimi temeljnimi zakoni, zasnovanimi na načelu jednakopravnosti, zahtevajo Italijani za-so privilegijev, nam pa ne privoščajo niti mrvice prava. Zahtevajo in dobivajo — posreča se jim, kur hočejo ! Merodajni krogi si mislijo menda: kar jo preveč uživanja na jedni strani, naj se vzravna po pomanjkanju na drugi! Tistim, ki so sitni, ki znajo kričati ter delati preglavice, treba dati vse in še nekoliko več; tistim pa, ki so skromni in na katerih zvestobo je možno računati v vseh slučajih, ne treba dati — ničesar!! To je bila od nekdaj kvintesenea vladne politike na Primorskem. Italijani vedo to in po tem so si tudi uravnali svoje postopanje. Oni kriče ob vsaki priliki. In krik donaša njim zlatega sadu. O tem smo se prepričali zopet to dni. liazni listi so pripovedovali nekaj o neki naredbi, ki jo je baje izdalo poštno ravnateljstvo tržaško in ki določa, da o imenovanju onih uradnikov, katerim je občevati z občinstvom, se mora ozir jemati Ramo na take kandidate, ki so vešči tudi jednomu slovanskih jezikov. Ta naredba da je veljavna na sploh, za vso urade, podrejene o. kr. postnemu in brzojavnemu ravnateljstvu v Trstu. Druga verzija pa je hotela vedeti, da je ta ukaz došel od više gori. Odkrito povedano: kakor bi bilo le naravno, kakor bi bilo logično, kakor bi odgovarjalo človeškemu razumu, ako bi moral uradnik znati jezik ljudij, s katerimi občuje, vendar nismo verjeli, da bi bila res izšla taka naredba. Kaj čete, skeptici-zem se nam je zari I v mozeg, v kri in kosti. Zato nismo niti omenjali onih vesti po novinah. ('emu bi vzbujali nade, ko vemo, da je huje tedaj, ko stojimo ob grobu ravnokar strte nade, nego pa pod težo trajne kriviee. Ako moraš gledati komaj oživljeno, a že strto nado — to dela malodušnega toliko posamičnika kolikor eel narod. Slutili smo, da na vseni skupaj ni nič. Zato smo molčali o tisti namišljeni naredbi in bi bili molčali daljo, da niso laška glasila jela kričati, kakor da imajo ogenj v strehi. To bi bilo tudi res grozno, ako bi slovenski državljan mogel govoriti v svojem jeziku na ustanovi, za katero mora dajati svoje žulje tudi 011, kakor vsakdo drugi! To bi bilo žaljenje za italijansko veličanstvo, ako ne bi bilo okolo njega slovenske — raje: brezpravnih siromakov, helotov!! Ni kdo ne zahteva, da bi se nameščali sami slovanski uradniki; nikdo ne zahteva, da bi se Italijanom zagradila pot do uradniške hierarhijo, nikdo noče, da bi se italijanskemu ljudstvu kratilo kako pravo; a vendar kričč, kakor da sojini podira streha, kadar-koli se jim zdi, da utegne tudi kdo drugi dobiti mrvieo pravico; kričč: ker se ne zadovoljujejo s pravico, ampak zahtevajo, česar bi jim pravna i 11 moderna država ne smela dati, ako hoče ostati z vesta s v o j emu h i t s t v u, s v o j i s v r h i — sama sebi; zahtevajo privilegijev 11 a račun pravice svojega bližnjega! Zahtevajo in dobivajo! Neka trpkolm nam loga okolo srca, ko vidimo, kako h i tč v Trstu in na Dunaju, potoni listov in brzojava, da tolažijo Italijane, da ni nič res, da bi se bilo zgodilo, kar hi se bilo moralo, 110 sedaj, ampak že davno. Kakim zadovoljstvom poročajo »N. Fr. Presse«, »Piccolo«, Indipendente« in »Mattino«, da Italijanom se ni bati za njih privilegije, da so jim ni bati, da bi v Trstu še kdo drugi užival svoje pravo, da se jim ni bati, da zginejo heloti okolo njih!! Blaženost jim je čitati 11a obrazu, kakor da pošiljajo v svet odrešilno blagovestje, ko poročajo svojemu občinstvu, da Slovenec bode i nadalje brezpraven na oblasti, katere področje se razteza po pokrajinah, ki so po veliki večini — slovenske. Ohranjeni so jim torej privilegiji, a nam jo od rečeno — pravo! In vendar smo podaniki novodobne, pravne, moderne države! Tužna nam majka! Politični pregled. K položaju. V nekem dopisu, ki je baje ofioijoznega izvora, pravi herolinska »Post«, da zaključenje drž. zbora, oziroma prenehanje imuniteto poslancev je naperjeno naravnost proti radikalnim poslancem, ki so svojo brezobzirno agitacijo ne nanieriijejo druzega, nego to, da se narodni boji poojstnijejo bolj in bolj. Za sedaj grof Thun ne more druzega, nego vladati brez parlamenta. Dotlej, dokler parlament ne bode sposoben za delovanje, bode 4? 14 moral skrbeti za vse. Poletje leta 1HH8. mine torej pod vlado konstitueijonelnega absolutizma; da vidimo, kaj nam prinese jesen. Ako ta izjava res izraža nazore v vladnih krogih, potoni grof Thun ne misli še na razpušče-nje državnega zbora, marveč ni izključeno, da stori na jesen še jedon »zadnji« poskus s tem parlamentom. Morda se nadeja, da se glave ohlade do jeseni. Bog mu ohrani ta optimizem njegov! N&io borbo za jednakopravnost imenuje »Piccolo« »objestnost in požrešnost Slovencev«. Tako jo kričal te dni, ko se je bal, ali pa se je morda le tako delal kakor da se boji, da bi mogel tudi Slovenec govoriti v svojem jeziku 11a tržaški pošti, torej na zavodu, ki je bolj javen in namenjen občinstvu, nego kateri-koli drugi. »Piccolo« pravi, da bi bili Italijani izključeni od poštnih služcb, ako bi se od uradnikov zahtevalo znanje tudi kakega slovanskega jezika. Kdo pravi to ? Italijani naj se uže jezikov, da se vsjio-sohijo za službo, katero hočejo vršiti, pa mirna Bosna! Slovenski uradniki se morajo učiti, zakaj bi se laški ne?! Ali imajo poslednji privilegij — za neučenje in nezmožnost v vršenju svoje službe ?! »Piccolo« je res vsikdan klasičen v svojih dokazovanjih. Dela se, kakor da Slovenci žive le po okolici, a tam da imajo itak svoje pošte! Slovenci da znajo vsi toliko laški, da bi bilo krivično zahtevati od uradnika, da mora znati slovenski ! Ta je lepa! »Piecola« in njegove poštne uradnike ne briga čisto nič, katere in koliko jezikov znamo mi! Mi zahtevamo svoje pravo in basta! Mi Slovenci, bivajoči v mestu tržaškem! A zahtevamo tudi v imenu tisoče v družili Slovencev, ki prihajajo v Trst dan na dan iz pokrajin, spadajo-čih v področje tega poštnega ravnateljstva, ki imajo gotovo opravila na pošti, ki ne umejo laški, a ki smejo zahtevati, da je na pošti uradnikov, katerimi morejo govoriti po svoje. To ni nikaka »prepotenza« ali »ingordigia«, marveč sveto, nedotakljivo pravo onih, ki plačujejo davek v denarju in v krvi! To pravo nam hočete odrekati — in zato ste vi objestni in požrešni, vi gazitelji prava in svobode! A da se ta italijanska požrešnost pokaže še v odur-neji luči, reklamujc »Piccolo« za Italijane »tisto pravico, katgro uživajo — vsi drugi narodi«. Ali ni to skrajno hinavstvo?! Najžalostnejc pa je to, da ob taki tartiferiji še uživajo italijanska glasila posebno milost, protekcijo in vse simpatijo — vsi vemo kje! A 11a dotičnih mestih naj si zapomnijo, da vse dokaze milosti, simpatij in protekcije italijanskemu hogomonstvu, zanikovaleem našega prava, občutimo mi kakor udarce v obraz. Strma je ros pot v Avstriji do jednakopravnosti. Ali mi bodemo hodili to pot tako dolgo, dokler ne pridemo 11a vrh. A mi smo uverjeni, da pride dan, ko bodo i z vestni krogi britko obžalovali, da niso pustili do vrha življa, ki spaja sebe in svoj obstanek s to državo, a niso pustili na ljubo ljudem, ki jemljejo od države, a jej še nikdor niso ničesar dali, ki občutijo zvezo žnjo kakor jarm, katerega bi radi vrgli z sebe — čim prej ! Užaljeni smo res — toda kapitulacije naj nikdo ne pričakuje od nas! V obrambo davkoplačevalcev. Ker so se uprav kupiČilc pritožbe, prihajajoče na finančno ministerstvo proti postopanju eenilnih komisij za odmerjanje osebne dohodarinc, sosebno pa zato, ker se odmerjanje ni vršilo po predloženih napo- vedbali posamičnih davkoplačevalcev, ampak na ]>odlagi dohodkov, kakor so si jih izračunilc komisije svojevoljno in seveda vsikdar v veči meri, izdalo je finančno ministerstvo naredbo do vseh dež. fin. oblasti, v kateri pravi, daje tako postopanje v protislovju z zakonom. Zakon predpisuje namreč, da v slučajih, ko so zdi komisiji, da napovedim dohodkov ne odgovarja resnici, mora ista popred pozvati dotičnika, naj opraviči svojo napovedi™. In potem še le, ako se davkoplačevalec ne more opravičiti, naj komisija odmeri davek po svojem spoznanju. Beseda Strossmayerjeva. - Kadar-koli govori ta veliki mož, vsikdar čuje svet velikih misli. — Te dni se mu je predstavila v Slatini velika deputacija Hrvatov in Hrvatio. V svojem odgovoru na pozdrav voditelja deputacije je rekel Strossmaver moj drugim: »V turškem taboru pod Dunajem je bilo vsakovrstnih ljudij, ali Hrvata u i bilo med njimi. Kopa je trebalo rešiti Dunaj, so to storili Hrvatje, a na čelu jim je bil Slovan — Poljak. To je torej znamenje, da so Slovani vsikdar bili naj z ves tej i narod svojemu kralju, svoji dinastiji, da so bili vsikdar pripravljeni ustati za dom, vero in kralja! Na banketu pa je rekel: »Ni ga večoga blaženstva, nego uživati udanost in ljubezen svojega naroda. Umreti treba raje, nego izdati vero in dom!« — Slednjič je prosil veliki mož navzoče, naj vse žrtvujejo za narod — pa bode svobode! Strossmaverjeve besede o zvestobi Slovanov naj vzamejo 11a znanje vsi klevetniki naši, katerih je vse polno in v vseh slojih družbo. Domače vesti. Izlet v Koprivo, ki gaje priredilo »Tržaško podporno in bralno društvo« skupno s pevskim društvom »Kolo« minolo nedeljo, bil je lep in zanimiv toliko za Tržačane, kolikor za Koprivčane. Že na vse zgodaj odpeljalo se je kacih 20 izletnikov v Koprivo, da si bolje ogledajo kraj in poskrbe, kar je bilo še potrebnega. Ob 2 in pol uri popo-ludne zbralo se je lepo število izletnikov na trgu pred vojašnico. Odpeljali smo se na 6 velikih vozeh proti Opčinam. Tu so nas čakali še trije vozovi z našimi »kolaši«. Oddrdrali smo mimo ilepentabora proti Koprivi. Ko smo dospeli pred vas Krepijo, zaslišali smo pokanje topičev. Izstopili smo ter šli peš do vasi. Tu nas je iznenadila množica občanov, 11a čelu jim tamošnje »bralno vinogradarsko in sadjarsko društvo« z zastavo, ter so nas vspre-ieli prisrčno in navdušeno. Predsednik društva g. Brundula je pozdravil izletnike z lepimi besedami v imenu istega in vseh občanov. [Predsednik »Tržaškega podpornega in bralnega društva«, g. Josip Kranje, je v imenu vseh izletnikov pozdravil navdušene občane tor se jim zahvalil za sprejem. Godba je zaigrala naš divni »Naprej« in mi smo korakali skozi vas ter posedli na vozove. Odpeljali smo dalje skozi Dutovlje in Skopo. Tudi tnkaj je bilo dokaj zbranega občinstva, ki nas je pozdravljalo z »živio« klici. Ko smo dospeli do Koprive, ugledali smo nepričakovano množico občinstva. Tudi tukaj so pokali topiči. Ob uhodu v vas je bil prirejen lep slavolok. V lepem govoru nas je pozdravil tamošnji župan g. Lavrenčič v imenu vse občine in tam zbrane množice. Načelnik izleta, g. Kranje, je odzdravil g. županu in se zahvalil v imenu vseh izletnikov za toli sijajen vsprejem. Potem, ko je še vrli predsednik tamošnjega bralnega društva, g. učitelj O rahli, zaklical »dobro došli«, želeči nam največe zabave, zasvirala je mavhinjska veteranska godba in korakali smo v vas, v kateri je plapolalo 11a stotine trobojnie. Došli smo na dvorišče g. župana Lavrenčiča. Ta je .bil odi če n neštevilnimi zastavicami in lampijoni. Po kratkem odmoru so začeli diletantje, diletantinje in »kolaši« proizvajati točko vsporeda. Vsaki točki je sledilo burno ploskanje in pohvala. Vrli »kolaši« in »kolašice« so proizvajali svoje točke največo sigurnostjo. Zal, da ni bil oder na pravem mestu, kar je mnogo škodovalo v pogledu akustike. Deklamacijo »Pozdrav Krasu« je izvršil Rožetov dečko prav dobro. Tudi g.čna Cerkvenik je pohvalno deklamovala »Naš narodni dom«. Igra »Kateri bo« proizvajala se je dobro in naravno; »doktor Bistroglav« provzročal je dokaj smeha. Med točkami je svirala godba dobro in same slovenske komade. Med in po veselici so se izpuščali umeteljni ognji, ki so dokaj poveličavali to slavnost. Tu veselico je počastilo veliko število občinstva od vseh strani Krasa, zlasti je bilo inteligence iz Trsta, Sežane in Korana. Po dovršenem vsporedu jela se jei domača mladina sukati, mi pa smo odšli v prijazno gostilno Batičevo. Tu se je razvila prava narodna veselica. In kako ne? Ob izborni kraški kapljici, izvrstni postrežbi, milodonečem petju »kolašev« in navduševalnih govorih gg. Cotiča, Kamuščiča in Grahlija plamtelo je v nas za skupno našo narodno idejo. Vse je bilo navdušeno, a to navdušenje je prešlo v ekstazo, ko je g. Cotič zaključil svoj lepi govor zatrdilom, <1 a smemo in moramo verovati v svojo bodočnost, ter da narod, ki ne veruje v svojo bodočnost, ni vreden da živi. To je zaorilo živio-kl icev in vse občinstvo je kakor na jeden migljaj zapelo našo himno »Hej Slovani« —- tako milo in zajedno tako kipeče ter žareč i h oči, da se je videlo, da zvoki prihajajo iz sre. Po 11. uri smo posedli na vozove. Taeega vrvenja menda še ni videla Kopriva, kakoršno je bilo v isti hip, ko smo odhajali ob vsklikanju ljudstva, zbranega na cesti. Bil je ta dan, ki nam ostane v nepozabnem spominu. Jeden izletnikov. NIučjv) ali ka-liJ! Zašumelo jo, v »Pioco-lovih« predalih je zavihral vihar radi tega, ker se je reva bala, da je v nevarnosti — komoditeta italijanskih poštnih uradnikov ; laška besnost je zahtevala zadoščenja; v isti hip pa je plaval »krilatec božji«, »tlgel-varuh »Piceolov« po stopnicah poštnega ravnateljstva gori! Skoro neslišno so mu plavale peruti, dokler se ni zgubil v dvorane, kjer kraljujejo »bogovi«. In drugega dne je že stalo v »Piccolu« črno na belem, da so italijanska gospoda prebili prazen strah. Sedaj ne vemo, ali je bil to goli slučaj, ali ka-li, da se je za »krilatcem« angeljem v poštnem poslopju takoj drugi dan pojavilo pomirjenje v »Piccolu«! Kdo inore poznati vse te tanke niti, ki se pletejo od sem do tja in od tja do sem ?! „Narodni Bom" v Trstu. — V ljubljanskih listih čitamo: Narodna slavnost v Sežani, katero je priredilo pevsko društvo »Ljubljana« v korist zgradbi »Narod. Doma« v Trstu, imela je jako povoljen gmoten uspeh. Čistega dobička je namreč ostalo 373 gld. 2 kr. Ta denar se je plodonosno naložil v mestni hranilnici ljubljanski, a dotično uložno knjižico je poslalo društvo »Ljubljana« g. dr. Gustavu Gregorinu kakor predsedniku »Narodnega doma« v Trstu. Tržaško lianiistništvo proti slovenskim posojil n i en in. »Slovenec« piše: »Tržaško namest-ništvo je te dni ukazalo raznim slovenskim posojilnicam in hranilnicam na Primorskem, da ne smejo več vsprejemati hranilnih vlog od neudov ter v treh mesecih izplačati vse vloge. Kakor nam je znano, so doslej takov ukaz dobile hranilnico in posojilnice na Nabrežini, v Tomaju in Št. Petru pri Gorici. Zadnji dve sta včeraj že vložili priziv na ministerstvo. Mi sodimo, da dotični referent na tržaškem n a m e s t n i š t v u 11 i prijatelj slovenskim posojilnicam. Umevno je, da laška stranka srpo in zavidljivo gleda na razvoj slovenskih posojilnic, ker trgajo iz krempljev slovanske žrtve raznim pijavkam ter tako hranijo neodvisnost in blagostanje slovenskega in hrvatskega prebivalstva v Primorju. A čudno jo postopanje tržaškega namestništva proti slovenskim posojilnicam, ki imajotakevložne knjižice, kakor vsi je d 11 a k i zavodi v ostali h a v -atrijskih deželah. Zato moramo odločno protestirati.« Nezaslišano. Iz mesta nam pišejo: »Neki Jurij Pleteršnik je delal v javnih skladiščih v Trstu od 30. septembra 1M5. pa do 13. septembra 1897. Takrat mu je porodila žena. Ker je bila beda in siromaštvo v hiši, revež ni mogel misliti na to, da bi koga najel za postrežbo ženi, in ostal je za jeden dan sam doma ter ni šel na delo. T o d e j -stvo so porabili, da so ga odpustili z dela. Mož se je pritoževal na to na razne strani in tudi na ministerstvo in je slednjič vendar dosegel, da so ga te dni pozvali zopet na delo. Toda istega dne že so ga odslovili zopet, češ, daje napravil zmešnjavo s tem, zaspali. Zadoščenjem pa moram sporočiti vcndar-le, da razupitim, cehi škandaloznim šagram, je, tako vsaj upamo, v Bazovici odzvonilo za vselej. Oc tudi ne bode prihodnjo nedeljo, dne 31. januvarja meseca, že napovedane veselice, pač pa se bode vršil tu primeren ples, katerega priredi odsek tukajšnjih pevcev in sicer na velikem 160 metrov kvadratnem novem podu, katerega je nalašč dal napraviti naš rodoljub gospod Josip Urbančič. Upamo, da z odpravo »šagre«, odpravljene I »odo tudi tiste italijanske pokvarjene pesni, za katere so bile in so šo take »šagre« prava šola. V nadomestilo za italijanske »eanzonette« skrbeli bodo že naši novi »Lipaši«. Torej, če tudi za sedaj ne popolnoma, vendar je vsaj deloma uresničena želja, da v Bazovici ne bode več — „šagre" na pesku. Minolo nedeljo smo praznovali v Bazovici god župne zaščitnice sv. Mar. Magdalene, ali tako zvano »opasilo«. Tem povodom se je imela vršiti, kakor navadno, procesija z obhodom sv. R. Telesa. Letos je bilo pripravljenih nad 00 pevcev in pevk iz Padrič in Bazovice; ker pa se procesija ni vršila in to vsled starosti preč. gosp. župnika (treba pomisliti, tla je zlatomašnik), opravila se je ta svečanost v cerkvi, ob kateri so mogočno in veličanstvo doneli slovenski glasovi sredi cerkve združenih pevcev in pevk, ki ho dobro peli Rieeijevo poslovenjeno : »Pevaj jezik«. Pri maši pa je izborno pel domači osmero-spev Volaričevo mašo, vse v slovenskem tekstu. Nasprotnike slovenskega petja v cerkvi bi prosili, da se potrudijo ob kakšni enaki slovesnosti v našo Bazovico. Tu bodo slišali in se prepričajo, da tudi v svojem milo-lepem slovenskem jeziku pe-vana pesem je veličastna in povzdiguje pobožnost, ako se poje dobro in pravilno; kajti tako petje sega bolj v srce toliko pevcu kolikor poslušalcu, nego pa površno latinsko lajšanje in pacanje. Gospodom pevovodjem in drugim priporočamo, da premišljajo in se tudi ravnajo po tem. Heros. Pevsko in bralno društvo »Straža« na Plavijah pri Kopru priredi —■ kakor je bilo že naznanjeno — prihodnjo nedeljo svojo veliko javno veselico. Po pripravah soditi, tamošnji kraji še niso videli take veselice. Želeti je torej obilo udeležbe, sosebno zato, ker tamošnje ljudstvo potrebuje vspod-bujc v toli žalostnih razmerah, v kakoršnjih mora živeti. Umrljivost v Trstu, — Od nedelje dne 17. julija do vštete sobote dne 211. julija je umrlo v Trstu 108 oseb, 4H možicih in 60 ženskih. (V istem tednu minolega leta je umrlo suino HO oseb.) Od onih 108 jih je bilo: 31 do 1 leta, 12 do 5 let, 18 do 20 let, 4 do 30 let, 5 do 40 let, 15 do 60 let, 24 do 80 let, 4 nad HO let. Povprečna umrljivost v tem tednu je znašala 34'0 od tisoč. Glavni vzrok smrti je bila jetika, potem bolezni na sopnih organih, vnetje v čevih itd. Povožena dekllea. 4Hletni kmet Jarnej Tomšič iz Poč pri Postojini jc bil sinoči ob */1T. uri aretiran v ulici Arcata, od agenta Titza in jednega stražarja, ker jc malo popred v ulici Sette Fontane povozil 51etno deklico Rozalijo Fuzzati. Deklica jc bila ranjena na glavi in na desni roki. Prenesli so jo v lastno stanovanje, kamor je bil poklican zdravnik z zdravniške postaje. Policijske vesti. Aretirani so bili: 431ctni dninar Jarnej Sturm iz Senožeč sinoči ob 0. uri v ulici Istituto, ker je izgnan iz Trsta; 21 letna Marija M. z Hrvatskega, ker zatožena, da je vkradla Ivani S. za 44 gl. blaga in Mariji V. ter Mariji N. 13 gl.; 211etni dninar Mihajl T. radi pomanjkanja sredstev. Včeraj popoludue je bil aretiran loletni Ivan Klun iz Rocola list. 15, ker je streljal zjutraj s puško proti hiši Frana Dcžmana, v kateri se je na-jala 51ctna deklica Natalija Dcžinan. Na policiji ni hotel povedati, kdo mu je dal orožje. Koledar. Danes v petek 29. julija: Marta, <1.; Olaf, kralj. Jutri v soboto 30. julija : Abdon in Senen, 111. Šolnini: Lunin: Izhod oh 4. uri 17 min. Izhod ob 5. uri 12 iniu. Zahod „ 7. „ 55 „ Zahod „ 12. „ — „ Ta je 31. teden. Danes je 2<)J>. dan teg;i leta, imamo torej še 15l> dni. Kuba. Spisal D. L. Selski. (Dalje.) ()bdelanc zemlje je na Kubi ne veliko čez 1 milijon ha; komaj l<>°/o> čez 3 milijone |pa je pašnikov, nad 7*5 milijonov ha pa je še pragozdov in pustinje. V obče pa moramo reči, da so obdelali, kar se je dalo, in ll tobačnih plantaž in za kavo. Kuba proizvaja najboljši tobak in največ sladkorja. Tobak se pridobiva v prvi vrsti v provincijali Habana in Pinar del Rio, sladkor v Matanzas in Santa Clara, ka va v Santiago de Cuba. Leta 1S(J4. je pridelala Cuba 1,030.000 ton (tona je 1 (HM) kg.) sladkorja, 1. 1895. le 950.000 ton; 1. 18H!>. 420.000, 1. 1890. pa 300.000 bal (bala je 4800 ali 5000 listov) tobaka. Tega leta je padla produkcija radi slabega vremena, od katerega je zavisna kakovost tobaka, ter vsled tega, ker sc je zvišala carina v Zjedinjenih državah, kamor se največ izvaža. Sladkor pa ima močno konkurencijo v Evropi in v Zjedinjenih državah, kakor tudi kubanska kava močno tekmovalko v hraziljski in javski (Java) kavi. Trgovina se je zelo zvišala, odkar so sklenili 1. 1891. Spanci in Zjedinjene države severoameri-ško pogodbo, ki dovoljuje špansko-zapacfnoindiškim otokom svobodno carino pri sladkorju in drugih proizvodih, ameriškim ladijam pa jo zopet zdatno zmanjšuje. Izvoz v Zjedinjene države se jo povišal od 57,855.217 dolarjev (dolar je 2 gl. 10 nč.) leta 1890. na 64,878.505 dol. 1. 1891. in na 81,179.678 dol. leta 1892. Izvoz Kube je znašal leta 1892. 89,652.514 pesos (pesos ali peseta je 4)1 nč.), dovoz pa 56,265.315 pesos: 18,553.037 p. iz Španije, 16,245.880 ]>. iz Zj, drž., 13,051.384 iz Anglije. Izvažajo so tobak, cigare, cigarete, sladkor, rum, med (v Severno Ameriko in Nemčijo), vosek, kože in les (cedrovi les v Bremen in Hamburg); dova-žajo pa se iz Anglije, Severne Amerike, Nemčije, Španije in od drugod in sicer: manufakturno blago, moka, suho meso (iz Južne Amerike), slane ribe, slanina, alkoholovine, kovinsko blago, petrolej. O izvozu tobaka bi še omenjal, da najboljše blago ostaje doma na Kubi, kjer strastno kadi vse brez razlike stanu, spola in starosti. Na Kubi po-kadč baje na leto 1825 milijonov cigar ali na dan 5 milijonov. Evropskim fabrikantom je težko dobiti izvrstnega in pravega kubanskega blaga, ker jih radi osleparijo; 1.1854. n. pr. se je izvozilo 264 inilij-cigar iz puertoriškega tobaka (Puerto Rico je otok na vzhodu Kube, tudi španska naselbina), iz pravega kubanskega pa 251,333.000. (Pride še.) Zadnje vesti. Dunaj 29. Govori se, da v nedaljni bodočnosti pride do sprememb v sestavi ministerstva. Ministra železnic in trgovine, \Vittck in Biirnrei-ther, da odstopita. Na mesto prvega da stopi bivši minister Hilinski. Ni pa še gotovo, da-li ne odide še kak drugi minister. Dliliaj 29. »Reiehs\vehr« poroča o pogovoru, ki ga je imel jeden njeni! urednikov z nekim členom desnice. Poslednji je rekel, da grof Thun misli izdelati nov načrt za uravnavo jezikovnega vprašanja na Češkem, katerega predloži češkim in nemškim zaupnikom. Z druge strani pa trde, da vlada no misli več na pogajanja z zaupniki, ampak da se misli obrniti do parlamenta, ki se snide v oktobru. Praga 29. »Narodni listv« pišejo, da se moti grof Thun, ako meni, da bi bilo eventuvalno ab-solutistiško vladanje po godu narodu češkemu. Petrograd 29. »Ruski vestnik« piše v daljšem članku o političnem položaju v Avstriji, ki so mu vidi jako resno. Vsa slovanska plemena so se naveličala nemške in madjarske hegemonije. l>a-si v večini po številu, nimajo mesta, ki jim pristoji. Toda slav nos t i v Pragi so imele visok poli tiski, pomen katerega so u meli visoki krogi na Dunaju. Slovani ne odjenjajo v tem sedanjem boju, tudi če bi imele priti hude komplikacije. kolonj 2*.*. Kolnisehe Zeitung« javlja iz Londona: V prepiru med Italijo in Kolumbijo (države v južni Ameriki) je Amerika kakor razsodnik razsodila v prilog Italiji; ista pa Iti rada videla, da bi Italija ne rabila sile. Zaprosila je Italijo v tem zmislu, obljubivši zajedno, da bode silila na to, da Kolumbija plača dolžni znesek. Italija ni ugodila tej želji in je utemeljila taki odgovor s tem, da se je od strani kolumbijske vlade preveč zlorabljala njena potrpežljivost. Ostane naj torej pri ultimatumu italijanskega admirala. Sedaj pa je Amerika naprosila Anglijo, naj ona posreduje v Rimu amerikanski prošnji v prilog. Ne ve se še, kako je Anglija vsprejela željo Amerike. Mtidrlri 29. Ministerstvo mornarniee je dobilo brzojavko, glasom katere se je admiral Camara zasidral v Kadiksu. Trgovinske vesti. lliHlimpešta. Pšenica za september 8*13 do 715. Oves za spornimi —•—. Rž za september 6-51 3. Koruza za maj lHftf). 424 met. stot. Vreme : vročina. flainlMirir. Santos good average za september 30-—, za december 00 50, za mar« 81— za maj 3125. Ilavre, Kava Santo« good average za juli 36-75, za november 3(> 75 frankov za ftO klg. Dunajska borza 20. julija 1808. t. . . . danes včeraj Državni dolg v papirju......101-80 101-85 ., v srebru......101-66 101*86 Avstrijska renta v zlatu......121-85 121-55 »i v kronali.....101*20 101-20 Kreditne akcije..................859*80 358-85 London 10 Lsr.........J20*__120*— Napoleoni......................f>-53 20 mark......................11-75 11-75 100 ital. lir....................44-25 44-25 Hotel Volpich „PRI ČRNEM ORLU" (AQUILA NERA) trst — via s. spiriirone, corso, Via s. Nicold — trst Najbolj v središču mesta ter ua novo opravljen. KOPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM. V pritličju „Restavracija Pilsen" od F. Volpicha. Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu Kdor želi omisliti si v resnici kolo najboljše vrste od sloveče originalne znamke 99 Styria" Gradcu, — naj se obrne do Z«. Colobig- v Trstu, ulica Commeroiale št. 1, telefon it. 341, Glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dulmtieijo. Nova centralna čevljarnica v Trsta. Via Maleanton štv. 2. Bogat izbor čevljev /a gOMpodo, gospe in otroke. Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih cenah. Velika zaloga olja. Podpisani sem prevzel poznano zalogo olja v ulici Torrente št. 26, (na voglu ulice Farneto) kjer prodajam vsake vrste olja, od navadnega (co-mnne) do najfinejega po jako nizkih cenah. V zalogi se nahaja vsakovrstnega kisa, mila (žajfc), sveč, škroba (štirke), plavila, sode, potase, itd. Trgoveem z dežele postrežem tudi / drugimi predmeti, po naročbi. Nadejajoe se, da me slav. slov. občinstvo počasti z mnogobrojnimi naročbami, obljubujem, da bodem tudi jaz po mogočnosti podpiral svoj narod. Sfc spoštovanjem VfttOVeC Anton. HleiP Glasilo slovenskega ženstva. izhaja v Trstu kakor priloga „Edinosti" vsako drugo soboto. Naročnina znaša: Za nenaročnike „Edinosti" za vse leto 3 gld., za naročnike „Edinosti" pa 2 gld. — Rokopisi naj se pošiljajo uredništvu „Slovenke", naročnina pa upravuištvu „Edinosti", ulica Molin pieeolo. Dolžnost in ponos vsake rodoljubne Slovenke bodi, da je naročena 11a tn edini leposlovni list našega ženstva ter da ga priporoča o vsaki priliki svojim prijateljicam in znankam. — Hlovenke! Delajte na to, da se ta vaš list vspne do zuželjene višine, da se razširi tako, da nijedna hiša ne bode pogrešala tega lista. Vsak vspeh „Slovenke" bode jasen dokaz zavednosti in napredovanja slovenskega ženHtva, k.__ e* TEODOR SLABANJA srebrar ulioa Morelll 12 y GORICI u,ioa Morelli 13 priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ognju po najnižji ceni. Da si pa zamorejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalee sam lahko določi. Pošilja vsako blago poštnine prosto! „EDINOST" > Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Izhaja v Trsi 11 dvakrat na dan razun nedelj in praznikov. Zjutranje izdanje izhaja ob 11. uri zjutraj, večerno pa ob .... 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje ob 1. uri popoludne. — Naročnina znaša: Obe izdanji gld. 21*—; samo večerno izdanje gld. 12-—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne Steviike stanejo: /jutranje izdanje S kr., večerno 4 kr. V Trstu so razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah in trgih: Piazza Caserma št. 2. — Via .Molin pieeolo št. 8. — Via S. Michele št. 7. — Ponte della Fabra. — Via ltivo \r -uCHn,P° Marzio- — Viu ,le'le Poste nuove št. 1. — Via Caserma št. 18. — Via Belvetlere št. 21. — \ ni Cthega št. 2. — Volti di Chiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Acquedotto. — Via Iatituto št. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Luda. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja: Na Greti pri gosp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (DrejaČ) in pri Sv. Ivanu pri gosp. Ani vdovi (»aspersic, - Izven Trsta prodaje se ..Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Schwarz v Šolski ulici. Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in hramba nam po zakonu zajamčenih pravic. Rojaki, uvažujte naše geslo: „V edinosti Je moč!"