Ameriška Domovi ima
AMCRICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, OfflO, THURSDAY MORNING, JUNE 29, 1961
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
STEV. LX - VOL. LX
Evropski skupni trg uspeva brez Anglije
WASHINGTON, D. C. — Ko •sta v zapadni Evropi Francija in Nemčija ustanovili gospodarsko zvezo, znano pod imenom Skupni evropski trg, ki vključuje tudi Italijo, Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg, so se vse druge države splašile in na angleško pobudo ustanovile svojo zvezo, znano pod imenom “Evropska zveza za svobodno trgovino.”
Obe zvezi si ne nasprotujeta, toda se tudi prijazno ne gledata. Več življenske možnosti ima •Skupni evropski trg, ki ga vodita Francija in Nemčija. Zato .Anglija misli že dalj časa, da bi sc vključila na kak način v ta skupni trg in z njo vred bi šla tudi večina članic Evropske zveze za svobodno trgovino.
Anglija je že namignila, da bo kmalu prosila za vstop v skupni trg. članice skupnega trga se pa te prošnje posebno ne veselijo. Nanjo gledajo z mešanimi občutki posebno v Parizu, nekaj manj v Rimu. Zanjo je pa vneta Nemčija in z njo vred tudi Nizozemska in Belgija.
Francija se boji, da bo po vstopu Anglije francoski vpliv v Evropi manjši in da bosta Nemčija in Anglija Francijo lahko zmeraj preglasovali. Na ugledu ■bo zgubil tudi francos,ki jezik, ki je sedaj uraden jezik evropskega trga. Zato bo angleška prošnja za vstop v skupni trg mor-. d« povod za težko krkjo v^fjeds; nji organizaciji meddržavnega in skupnega gospodarstva Zaps d ne Evrope.
Napovedi političnih voditeljev
CLEVELAND, O. — Kadar ni nobenih razburljivih političnih dogodkov, se časopisje mora zadovoljiti s političnimi napovedmi.
Tako poročajo, da je predsednik Kennedy napovedal, seveda v zelo previdni obliki, da bo Kongres vendarle sprejel zakon o podpiranju šol. V Kongresu so bili še pretekli petek .čisto drugačnega mnenja. Bomo videli, kdo ima prav.
Ministrski predsednik v Kongu upa, da bo novo parlamentarno zasedanje rešilo vse važne probleme, ki jih je rodila kongo-ška revolucija. Parlament bo začel svoje delo teden pozneje, kot so mislili, to je 2. julija, kajti iz notranjosti dežele še niso mogli priti vsi poslanci v Leopoldville.
Najbolj pogumen političen prorok je bil pa znani nevtralni laoški princ Souvana Phouma. Trdil je v Švici, da bo Laos dobil do 20. julija novo koalicijsko vlado. Tega mu nihče ne verjame ne v Laosu, ne v Kambodži, še veliko manj v Švici, da ne govorimo o Washingtonu, Parizu, Londonu.
------o-----
Obsežna erozija
Reke vsega sveta odnesejo letno okoli tri četrt bilijona ton zdrobljenega materiala s kopnega v oceane. Dodblenje rečnih 'korit in njihovo širjenje ter odlašanje materiala imenujemo v znanosti — erozija.
Novi grobovi
Mrs. Pauline Yoger
jc umrla danes zjutraj okoli četrte ure v Charity Hospital. Bi-ict je stara 77 let. Stanovala je na 881 East 236. St. Pogreb bo oskrbel pogrebni zavod Anton Grdina in Sinovi na Lake Shore Blvd. Točen dan in čas pogreba še ni določen in ga bomo objavili jutri.
Mary Oblock
Po dolgi in mučni bolezni je preminula v St. Alexis bolnici Mary Oblock, rojena Platnar, stara 51 let, stanujoča na 1127 E. 63. St. Tukaj zapušča soproga Ernest, hčer Mary-Ann Zelo. si-iove John, Victor, James, vnuka Louis E., vnukinjo Mary Helen, mater Agnes Platnar, brata John in Louis, sestre Frances Škulj, Cecelia Plesko, Johana, Agnes Ahlin, ki vse živijo v Toronto, Can. in sestro Anna O-blodk, ki živi v Clevelandu, v Jugoslaviji pa brata Franka ter veliko drugih sorodnikovi Rojena ;e bila v Eveleth, Minn. Bila je slanica Pod št. 25 SZZ. Pogreb oo v soboto zjutraj ob 9:15 uri iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi na 6502 Sl. Clair Ave. v serkev Sv. Vida kjer bo sv. maša ob 10:00 uri in nato na pokopališče Calvarija.
Jernej Krašovec
V sredo zvečer je po šest mesecev dolgi bolezni umrl v St. Alexis bolnišnici Jernej Krašovec, 1026 E. 68. St. Star je bil 37 let in rojen v vasi Dane p. Stari Trg pri Ložu od koder je prišel pred 60 leti. 35 let je bil čevljar, potem je služil pri Eaton Axel Co. do 'SAmje pokojitve v 1. 1949. Bil je ustanovni član društva Loška Dolina. Tukaj zapušča ženo Frances, roj. Špehar, hčere Frances Krenciglova, Molly DeMarco in sina Jerry.
stari domovini ima sestro Frances Baraga. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:30 uri iz Za-crajškovega pogrebnega zavoda cehkev sv. Vida, kjer bo sv. maša ob 9:00 uri nato na pokopališče Calvary. Truplo bo po-.oieno na mrtvašši oder danes :večer ob 6:00 uri.
Parlament Konga v trdnjavi
ELIZABETVILLE, Kongo. — Ko se je politični poglavar province Katanga še pred par dnevi sprehajal po Leopoldville, je na vso moč hvalil centralno vlade in vse tiste, ki jo podpirajo. Komaj pa je prišel domov v Ka-tango, je že zasukal svojo politiko. Začel je precej cotro kritizirati vse, kar se godi v kongo-ški prestolici, in napadati tiste ■-■voje “prijatelje,” ki Jih je še pred par dnevi hvalil na vse pre. tege. Vsekako pa bodo njegovi poslanci in senatorji šli na zasedanje centralnega parlamenta, kar je dobro znamenje. Nič slabega ne' pomeni tudi dejstvo, da Čombe ne odklanja oficirjev ZN. Zahteva le, da morajo biti “sposobni.”
Med tem pa v bližini Leopoldville spreminjajo univerzo v Lovanium, kjer bo zboroval kongoški parlament, v pravo trdnjavo. So jo že obdali z bodečo žico in stražnimi stolpi. Ob njih se bodo sprehajali vojaki ZN in policisti s — švedskimi policijskimi psi. Bo torej dobro preskrbljeno, da ne bo mogel oihče vdreti v parlament, pa tudi nihče uiti ven.
HEATWAVE
Pritožba radi obsodbe podkupovanja
CLEVELAND, O. — Federalni okrajni sodnik Girard E. Kalbfleisch je obsodil predsednika Teamsters Union, Local 293, Jchn J. Felice, da je sprejel podkupnino v znesku 4500 dolarjev, George S.. Carter, in dve firmi: C'ty Products Corporation in Pil mer Brewing Co. so pa bili iste čarno obsojeni, da so sodelovali ali bili drugače soudeleženi pri izplačilu te podkupnine. Obsojeni so bili po Taft-Hartleye-vem zakonu, ki prepoveduje, da bi smeli unijski zastopnik; sprejemati cd delodajalcev kakršenkoli denar ali blago denarne vrednosti. Vsi obtoženi so se branili, da niso krivi in da je bil denar Feliceju samo posojen. Ko je scdni.e izrekel sodbo, so vsi prijavili pritožbo, hi jo bodo vložili v desetih dneh. Felice je bil obsojen na devetdeset dni zapora in 4500 dolarjev denarne kazni. Sodnik je rekel, da mu je naložil prav toliko globo, kolikor je denarja dobil, da ne bo — nič dobička iz tega posla. Carter je debil samo zapor in nič globe. Vsi so založili jamstva in so ostali na svobodi.
Število razporek narašča
WASHINGTON, D. C. — Federalna administracija je zadnjo nedeljo zopet objavila nekaj podatkov iz zadnjega jljudsxega Štetja. Med njimi je navedeno število ločenih. Jih je 3,152,320. Nepram 1. 1950 jih je za 28.3 odstotka več, kar gotovo hi razveseljivo. Tudi nad poldrug mili-
— Na
Hruščev poslal zeia h Kennedyu
WASHINGTON, D. C. obisku v naši deželi je med dru-g'mi tovariši tudi zet predsednika Hruščeva, Adžubej. ki je tudi glavni urednik moskovske Pravde, torej interesanten kar od dveh plati. Na zunaj je veljal kot gost Kennedyevega tiskovnega tajnika Salingerja. Tako so sc- mu odprla vrata do Kenne-
Skupno proti Hrušievu Mrs. Cermak kandidira
ca župana v Clevelandu
CLEVELAND, O. — Cleve-
WASHINGTON, D. C. — Zapadni zavezniki iščejo vsa pota, kako bi Hruščevu dopovedali, naj se ne šali preveč. V ta namen so sklenili, da bodo skupaj nastopili z diplomatskimi notami. Tekom prihodnjega tedna bo poslal Kennedy Hruščevu odgovor na memorandum, ki ga je dobil na Dunaju. Istočasnp bo Adenauer odgovoril na rusko d plcmatsko noto z dne 17. fe-bruaija. General de Gaulle in ministrski predsednik MacMillan pa beda v posebni noti izjavila, da popolnoma soglašata s stališčem, ki ga izražata odgovora iz Washingtona in Berlina. D'plomatje sedaj izdelujejo besedila vseh štirih not.
Zapadni zavezniki ne tajijo, da se pogovarjajo, kako bi povečali vojaške sile v zapadni Nemčiji. Morda ni brez pomena, da je general de Gaulle že izjavil, da bo odpoklical eno divizijo iz Afrike in ji določil mesto v Evropi. Zavezniki pripravljajo tudi skupen finančni in gospodarski nastop proti Moskvi. Poseben pritisk te vrste bodo pa izvajali, ako bo treba proti komunistični vzhodni Nemčiji, ki je gospodarsko najbolj navezana na svobodni svet.
jon ločenih zakonov nam ne de- dya samega, ki je z ruskim tola nobene časti.	Ivarišem imel dolg razgovor.

%
VSAJ TRI DNI PREJ predno se preselite, nam pošljite vaš NOVI in STARI NASLOV
Urad in liskama en teden zaprta!
Naročnikom in ostalim čitaleljem Ameriške Domovine naznanjamo, da ne bomo izdali lista v 1. tednu julija. Urad in tiskarna bosta torej zaprta vključno od sobote 1. julija do ponedeljka 10. julija. — To bomo storili iz razloga, da bodo lahko dobili vsi naši uslužbenci počitnice, kar bi bilo sicer nekaterim nemogoče.
Dopisnikom in vsem ostalim priporočamo, da vzamejo to vest blagohotno na znanje ter se temu odgovarjajoče ravnajo.
Z naših medr.avnih cest bo izginila trgovska propaganda
COLUMBUS, O. — Slošna je pritožba, da je ob naših glavnih cestah preveč oglaševanju, ki navadno kazi prirodo. Federacija je že davno začela boj proti tej propagandi. Ima že v rokah zakonj ki jo pooblašča, da ne sme dajati nobenih prispevkov zn zboljšanje cestne mreže tistim državam, ki nočejo prepo-vedati obcestne propagande. Naša ohajska država bi rada dobila cd federacije 10 milijonov dol., toda mora se obvezati, da bo preganjala obcestne table z propagandnimi napisi. Naš drža-vin kongres je že sklenil primeren, zakon, guverner DiSalle pa bo pa podpisal te dni. Vsa zadeva je nujna, kajti drugače vlegne rok za federalno podporo poteči.
— Pisavo za slepce braille uporabljajo sedaj v 85 jezikih za ckoli 7,000,000 slepcev.
land je demokratska trdnjava. Sedanji župan Celebrezze pa je priljubljen in bo še kandidiral. Zato so bili republikanci dolgo časa v zadregi, koga naj postavijo za svojega kandidata. Ne da bi bilo preveč interesentov, ravno narobe, premalo jih je bilo. Zato so kar zadovoljni, da se hoče sedaj potegovati za župansko mesto znana republikanka Albina Cermak, ki je v mestnih političnih krogih dobro znana. Mrs. Cermak je že sestavila svoj politični program. Hoče nam očistiti vse, zrak, vodo, stanovanja, hoče zboljšati promet po mestu, pripeljati semkaj nove industrije in napraviti red ob jezerski cbali. Program je kar čeden, kandidatinja tudi, vse skupaj pa žalibože najbrž ne bo zadostovalo za republikansko zmago. Vsekakor bo pa veselo, da se bo Ce-iebrezze moral boriti z republi-k?.nko) ki ima namazan jezik.
Med tem bi si pa mestni očetje radi podaljšali politično življenje. Radi bi dosegli, da bi bile občinske volitve vsako četrto in ne vsako drugo leto. človek jih razume, volivnega boja je zmeraj najpreje sit kandidat sam. Toda mestni očetje imajo še drugo težavo. Na osmovi zadnjega štetja je treba spremeniti meje mestnih volivni okrajev. Ta posel jim ne diši, radi bi ga odložili. Seveda ;o naleteli pri tem na precej opozicije. Tako bomo imeli v občinski politiki veselo — poletje.
Volitve v Izraelu
TEL AVIV, Izrael. — Ministrskemu predsedniku Ben Gurionu se ni izpolnila želja, da bi bil znani Eichmenov procefe končan pred kampanjo za volitev v parlament, ki bodo 15. avgusta. Za volitve je prijavilo kandidatne
Iz Clevelanda in okolice
S potovanja—
Naš urednik, gospod Vinko Lipovec in gospa Mara uporabljata svoje počitnice, da letos ogledujeta zapadno Ameriko. Gospod Martin Bolko se jima je pri. družil. Pošiljajo pozdrave vsem prijateljem iz North Dakote — dežele bivola. Srečno vozite in veliko novic prinesitej da bomo brali.
Skupno sv. obhajilo—
Oltarno Društvo pri Mariji Vnebovzeti ima skupno sv. obhajilo v nedeljo ob osmi uri v župni cerkvi. Popoldne ob dveh jc društvena ura molitve, po uri pa seja. Članice naj gotovo pridejo, vse, ki le morejo.
Seja—
Društvo clevelandskih delavcev ima svojo sejo v nedeljo dne 2. julija ob deveti uri dopoldne v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave.
Slovo—
Člane društva Slovenoki Dom št. 6 SDZ vljudno vabimo v že-ietov1 pogrebni zavod v četrtek zvečer ob osmih. Skupno se bo. do poslovili in molili za člana Frank Drugovich-a. V petek pa naj vsi člani pridejo k njegovemu pogrebu.
Rojstvo—
Mrs. in Mrs. Mary in Tony Umek. 1011 East 72 Place sta dobila hčerko. Tako bo imela Rubita družbo, čestitamo.
Odpotovali—
V Slovenijo so odpotovali z letalom dne 28. junija naši rojaki pod vodstvom g. Augusta Kollandra, čigar potniška pisarna je izlet organizirala in zanj v;;e oskrbela. Skupina šteje 25 potnikov, vsi iz Clevelanda in okolice.
V bolnišnici—
Mi's. Mary Zakrajšek, 14309
Lste 15 strank, ki se potegujejo jgyjVJa ^ve je ’0jia premeščena
Hruščeva treba opozoriti na nevarnost njegove igre
za 120 poslaniških mest v parlamentu, Na volivno borbo pa Sichmanov proces ne bo imel posebnega vpliva. Izraelci se bolj zanimajo za skrivnostne zadeve par špijonskih afer, ki Jih Ben Gurion noče do dna pojasniti. Opozicija očita dalje Ben Gurionu, da preveč samopašno vlada, tar je deloma res. Vkljub temu pa računajo, da bo njegova Ma-pai stranka dobila največ mandatov, toda ne absolutne večine v novem parlamentu.
Solneno, toplo in vlažno.
V naši deželi raste število tistih, ki pravijo, da se Hruščev ni ničesar naučil iz zgodovine. Sejanje stališče zaveznikov in njihove odnose med seboj si razlaga tako, da je svobodni svet postal omahljiv, razdeljen med seboj in da si ne bo upal nastopiti odločno proti komunistični napadalnosti. Res je sicer, da ga je Kennedy opozoril na Dunaju, naj se ne zanaša na kake navidezne slabosti zapada ali na dejstva, ki jim je pomen prikrojil svojim zemljam. Svaril gs je, da se prav lahko uračuna kot sta se pred njim cesar Wiljem in Hitler. Zadnji govori Hruščeva pa so taki, da se iz njih da sklepati, da ni dal dosti na Kenne-dyeva opozorila.
Svodobni svet je dolžan, da izvaja posledice. Pripraviti se mora na največje napake, ki jih lahko Hruščev napravi. Trenutna naloga svobodnega sveta je torej preiti od besed k dejanjem in najprvo mobilizirati ves svet politično, gospodarsko duhovno in seveda, kolikor je potrebno, tudi vojaško.
V tem poslu mora prednjačiti Amerika. Kennedy je že večkrat opozoril našo javnost, da živimo v dobi nevarnosti in da se bo nevarnost še stopnjevala. Teda njegove besede niso do sedaj dosti zalegle. Naša dežela še zmeraj uživa besedne boje med Washingtonom in Moskvo, ne more se navaditi na zaključek, da take besede napovedujejo burjo in da se je treba nanjo pripraviti. Podobno se godi Adenauerju v Nemčiji, de Gaullu v Franciji in McMillanu v Londonu. Nikjer noče nihče videti nevarnosti, ki preti od nepremišljenih korakov, ki jih lahko napravi Moskva vkljub vsem opozorilom svobodnega sveta.
Voditelji svobodnega sveta morajo sedaj opustiti prerekanja o navidezno važnih, v resnici pa malih razlikah v gledanju na sedanji mednarodni položaj, ir, se strniti v skupno fronto.
kvo, akoravno jim skušnja pove, i potemtakem prišel tudi čas da iz take moke ni nobenega rednih žrtev.
iz-
kruha.
Pri tem pa morajo vpoštevati nauk, ki so ga dobili na Kubi in v Laosu. Tam ni sledilo mogočnim besedam sploh nobeno dejanje. To sta Kremelj in Peiping smatrala za dokaz svoje moči in za dokaz, da svobodni svet nima nobenega poguma več.
V berlinski krizi se ta nevarna igra ne sme ponoviti. Zapadni zavezniki morajo že sedaj z dejanji pokazati, da ne bodo ostali samo pri opominih in napovedih prihajajoče katastrofe. Iz previdnosti se morajo pripraviti nanjo, naj bodo priprave še tako nepopularne. Priprave naj obsegajo za našo deželo:
Predsednik Kennedy mora javnost, ne enkrat, ampak neprenehoma opozarjati na nevarnost, ki nam preti iz Kremlja. Popularnosti si pri tem ne bo
Morajo vsem jasno povedati, ka-! nabiral, toda njegova dolžnost ko si zamišljajo mednarodni mir je, da pove ameriškemu narodu,
in kako ga je treba organizirati. Pri tem naj načeloma ne odklanjajo nobenih razgovorov z Mos-
da je prišel čas nevarnosti, ki jo je že ob začetku svoje administracije napovedoval, in da je
Naša narodna Obramba mora opustiti zastarele metode dela in preiti v stanje pripravljenosti. V naši vojaški upravi je še zmeraj dc--fi birokratov, ki so že po. zabili, kako je narodna obramba morala delati, med zadnjo svetovno vojno; ne diši jim naporno in harmonično delo, radi debatirajo in filozofirajo.
Naša sedma armija v Nemčiji mora preiti v stanje pripravljenosti. Isto velja tudi za naše vojno ladjevje, ki je v Sredozemlju.
Misli, ki smo jih razvili v tem članku niso naše. So bled posnetek mnenja, ki se vedno bolj širi v naši javnosti in v našem časopisju. Treba je podčrtati: tudi na Kapitolu in v administraciji se dobro zavedajo vseh teh nevarnosti, pa tudi vseh pO' trebnih dolžnosti.
Priznamo, nikomur niso prijetna taka izvajanja, tudi nam ne. So pa potrebna, kajti samo tako delo nam lahko ohrani mir ki ga vtegtne resno ogrožati za-letelost tovariša Hruščeva.
Življenski stroški
WASHINGTON, D. C. — Federalno tajništvo za delo je objavilo indeks življenski h stroškov za maj. Povprečje stroškov je ostalo skoraj nespremenjeno, spremenile so se pa cene za posamezne predmete, nekatere navzgor, druge navzdol. Cene za prehrano so nekaj padle, posebno mesni izdelki. Cene za perutnino so najbolj prizadete, za
z Euclid Glenville v Highland View bolnišnico, 3901 Eraland Dr. blizu Harvard Rd. Obissd so dovoljeni od 10:30 zj. do 8:45 zvečer.
------o------
Pred objavo nove papeževe enciklike
VATIKAN, Italija. — Rimska javnost računa s tem, da bo sv. Oče še ta teden, verjetno na praznik sv. Petra in Pavla, objavil svojo encikliko o socijalnem vprašanju, ki naj bi bila tretja pc vrsti tekom zadnijh 100 let. Prvo je izdal Leon XIII, drugo Pij XI. Sedanja enciklika naj bi obravnavala predvsem vprašanje gospodarsko zaostalih narodov in pozivala bogate, naj jim priskočijo na pomoč.
Laočka politika se je preselila v Washington
WASHINGTON, D. C. — Zadnja poročila pravijo, da je vodi-
31% nižje kot 1. 1947. Radi njih telj naše delegacije na laoški
so morale popustiti tudi cene za goveje in telečje meso, za jagnjetino in svinjino. Tudi jajca in mlečni izdelki so se pocenili, povišale so se pa cene za sveže sadje in sočivje.
Dražji so postali rabljeni avtomobili. To je posledica slabih prodaj novih voz v zadnjih letih. Nekaj malega so se znižale tudi cene za nove avtomobile. Zdravniški in bolniški stroški so pa še sedaj za 27.5% višji od povprečja v 1. 1947-1949. So skoraj nespremenjeni že osmi mesec. Računajo, da se tudi v juniju fn juliju ne bodo bistveno spremenili.
konferenci Harimann v Ženevi, odletel v Washington na posvete. Tja sta menda povabljena tudi dva laoška princa, tisti, ki drži z nami in pa tisti, ki zagovarja nevtralno politiko in ki je znan pod imenom Souvanna Phouma. Ni pa povabljen v Washington tisti laoški princ, ki drži s komunisti.
V Ženevi mislijo, da je tamkajšnja konferenca o Laosu postala že nepotrebna. Zato tudi ne pripisujejo posebnega pomena zadnjemu govoru rdečega kitajskega zunanjega ministra, ki je gladko odbil vse predloge naše delegacije.
Ameriška Domoviim
/1 /VI i RMrflt VIsrMOVlE
till? St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Jdly
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
|12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: i. $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
dalje zahteval obširna pooblastila za komisijo za premirje, laoški komunisti so pa to zahtevo takoj označili kot uničevanje laoških suverenih pravic. Postavili so se na znano komunistično stališče, da se delovni narod v Laosu upira domačim kapitalistom in da taka “osvobodilna” vojna nikogar ne sme brigati. Amerika je na take izjave odgovarjala z besedami, včasih pa še to ne. Vsega tega ne morejo lazumeti na Japonskem. Kako naj to razumejo šele v osta-Hh državah jugovzhodne Azije?
V Tokiju so po vsem tem takih misli, da bodo v Laosu končno zavladali komunisti in sploh ne razumejo, čemu se svet še toliko zanima za dogodke v Švici, ne zmeni se pa za to, kar se godi v Laosu. In vendar bo obveljalo zadnje.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
f	*
* if *
t
BESEDA IZ NARODA
No. 127 Thur., June 29, 1981
Laoška tragedija v japonskih očeh
Časnikar Oganesov poroča iz Tokija, kako misli Japonska o laoški tragediji. Poročilo je zato zanimivo, ker pove, kaj mislijo o Laosu Japonci, ki dobro poznajo Azijo pa tudi komuniste. Glavne misli iz poročila so sledeče:
Laoški komunisti so se še sredi tega meseca malo menili za mednarodna pogajanja o usodi Laosa. Ravno tiste dni, ko sta se na Dunaju pogovarjala Kennedy in Hruščev, so z vso silo napadali znano kraljevsko postojanko Padang in jo pozneje tudi zasedli. Do sedaj so zasedli okoli 60% laoške dežele, verjetna demarkacijska črta pa poteka trenutno tako, da ostalih 40%, lahko zasedejo brez velikih težav, kadar bodo smatrali, da je prišel za to ugoden trenutek.
Zaenkrat prave, pismeno dogovorjene demarkacijske črte še ni, se spreminja kot se premikajo komunistične uporniške čete. Gibanja upornikov kažejo na komunistično željo, da si zavarujejo povsod najugodnejše točke, strateške in prometne.
Mednarodna kontrolna komisija, ki obstoji iz Indijskega, poljskega in kanadskega zastopnika, ima uraden sedež v Vientiane, v resnici pa sedi za demarkacijsko črto v kraju Xidng Khuang pod komunistično kontrolo. Poslovati ne more, ker ji manjka prometnih sredstev. Zadnjič je prosila znano konferenco v Ženevi za tri helikopterje in nekaj avtomobilov, pa je ruski zunanji minister s svojo veto pravico preprečil da bi ta prometna sredstva prišla v njene roke. Ravno tako ni dobila komisija potrebnega kontrolnega osobja, telefonov, brzojavnega materijala itd.
Pogajanja med laoško vlado, komunističnimi uporniki in nevtralci o koncentracijski laoški vladi so prava burka. Vršijo je v kraju Ban-Na-Mone na ozemlju komunističnih upornikov. Predseduje zastopnik nevtralne skupine, toda postopa tako, kot želijo komunisti. V resnici odreja potek pogajanj komunistični zastopnik. Pogajanja bi se morala vršiti tudi o premirju. Na sejah pa ne pridejo nikamor, kajti komunisti smatrajo, da še ni prišel čas, da bi diktirali svoje pogoje. Ostali dve skupini si tega nič ne jemljeta k srcu. Nočeta kršiti prijateljskih odnosov do komunistične skupine.
Komunisti so na ozemlju, ki so ga zasedli, že uvedli način komunistične javne uprave in skušajo uvesti tudi komunističen način življenja. Največjo važnost pripisujejo svoji propagandi, ki je zelo spretno sezidana na samih lažeh. Da še ni ne premirja, ne demarkacijske črte, vse to pripisuje komunistična propaganda ameriškemu “imperija-lizmu.” Tisti, ki se na komunističnem ozemlju še upirajo komunističnemu nasilju, so opisani kot banditi, roparji, tolovaji itd., ki jih vzdržuje Amerika. Komunisti pravijo, da jih bodo iztrebili za vsako ceno: v to zadevo se pa ne sme vmešavati nihče, kajti to je “notranja laoška zadeva,” ki ne briga nobenega tujca.
Komunistična propaganda trdi tudi. da je Amerika poslala na tisoče svojih vojakov na pomoč kraljevski armadi in da jim je dodala še čete iz Tajske in Južno Vietnama. Ameriško zahtevo, da mora kontrolna komisija za premirje imeti dostop na ozemlje vse dežele in nadzorovati tudi demarkacijsko črto, so komunisti krstili za “vmešavanje v notranje laoške zadeve.” Komunistično propagando vršijo največ tri komunistične radio postaje: iz Moskve, Peipinga in Hanoija. V pomoč radio propagandi so še aktivisti na terenu, ki hodijo od vasi do vasi, sklicujejo sestanke, hvalijo komunizem in blatijo Ameriko. Komunistična propaganda ima na prebivalstvo v zasedenem ozemlju več vpliva, kot navadno mislimo, tako trdijo v Tokiu.
Kar govori proti komunistom, je samo poslabšanje življenskih razmer. Čim več je predpisov in propagande, tem manj je hrane in obleke. Te temne strani komunistične okupacije ne more zbrisati niti komunistična propaganda.
Kraljevski ljudje, tako mislijo na Japonskem, so pa v Laosu čisto zbegani. Niso mislili, da bodo postali predmet spora med svobodnim in komunističnim svetom. Spoznavajo počasi, kakšna usoda jih čaka: ali ječe in taborišča pod komunisti ali pa begunstvo v svobodnem svetu. Iz tega spoznanja še niso napravili nobenih zaključkov.
Kakšna bo prihodnja “nevtralna” vlada v Laosu in kdo ji bo načeloval, prebivalce ne zanima dosti. Kar je politično razgledanih laoških politikov, računajo s tem, da bo prvi predsednik nevtralne vlade princ Souvanna Phouma ali kak njegov pristaš. Ta bo verjetno tudi zadnji. Morda bo Amerika imela od nje vsaj toliko koristi, da bo osvobodila tiste Amerikance, ki so danes ujetniki laoških komunistov. Menda jih je 5.
Japonci ne morejo razumeti ameriške politike na laoški konferenci v Ženevi. Državni tajnik Rusk je najprvo bil proti temu, da se udeležuje konference tudi uporniška laoška delegacija, pozneje je pristal na to. Ameriški poslanik Harriman je grozil z bojkotom, ako se komunisti ne bodo držali premirja, pozneje se je pa premislil. Rusk je
Pismo Vrhenškega jlHi Tineta
Waukegan, 111. — O mestnih volitvah v Waukegan in North Chicago sem že zadnjič enkrat nekaj poročal. Zmagala je na vsej črti demokratska lista v North Chicagi. Zdaj imajo tam preko desete ceste novega župana Charlesa F. Hebior, mož resnega obraza, ki je zmagal nad njegovim protikandidatom s 184 glasovi večine. Naš rojak Rudy Grom je bil izvoljen za mestnega blagajnika. V prvi wardi pa je zmagal z večino 1 glasu Math Miholič nad njegovim protikandidatom Svetetom. Jože Kerpan, menda hrvatskega rodu, pa je zmagal v četrti wardi nad Wally Thomas-om. Tako ima zdaj North Chicago novo vlado.
Radi male večine nekaterih kandidatov zmagovalcev v volitvah je nastalo še prerebanje in zahtevalo se je ponovno štetje glasov. Toda zmagovalci so ostali zmagovalci in ponovno štetje ni nič spremenilo. Glede novo izzovljennega ladermana v 4. Wardi Jožeta Kerpana je pa nastalo fJraVnb prerekanje. Kerpan je namreč prodajalec likerjev veletrgovine likerjev v Waukeganu. Mesto pa ima določbe in pravila, da kdor je lastnik in trguje z opojnimi pijačami, da ne more služiti v kakem javnem uradu mesta. Tako je bilo treba v tem slučaju odločiti ali se to tiče novoizvoljenega aldermana, ki je le samo prodajalec, ne pa lastnik. Ker sami tega niso mogli veljavno u-gotoviti so zadevo izročili v natančni pregled mest. pravniku (City Attorney), ki je tudi naš rojak William Nemanich in ta je po natančni proučitvi odredil, da se Kerpana to ne tiče in ga njegova služba, v kateri je le samo prodajalec likerjev ne diskvalificira. Tako je odločil mestni odvetnik, ki odločuje v pravnih zadevah. Seveda ugovori pa s tem niso še jenjali in utihnili. Govore nekaj, da se bodo pritožili dalje na višje sodišče. Tako je, borba tu, borba tam, tu taka, tam taka. Življenje je polno borb, posebno pa še politično življenje.
—SLOVENEC POVIŠAN V PRVEGA POROČNIKA. — Bri-gadni general F. J. Kendall, ki poveljuje vojaški postojanki v Fort Benjamin Harrison, v državi Indiana, je predkratkem objavil listo častnikov, ki so povišani na višje stopnje in položaje. Med temi je tudi slovenski fant John T Merlak, ki je povišan v prvega poročnika (First Lieutenant). Poročnik Merlak je računski izvedenec in je dovršil za to potrebne študije na Notre Dame univerzi, še leta 1959. Ko je mladi Merlak vstopil v vojaško službo je bil takoj nastavljen v Finance and Accounting oddelek. Letos pa je dovršil študije za Financial Management Machine Accounting Course in bo to odslej tudi poučeval v vojaški šoli, kjer vzgajajo vojaško pisarniško o-sobje. Njegovi starši Mr. in Mrs. John Merlak bivajo na 1025 Wadsworth Aevnue. Njegovim
staršem in mlademu poročniku naše čestitke!
—O STRPNOSTI SMO GOVORILI. — Na deseti smo pred nedolgim sedeli za mizo kakih šest nas. Dva mlada sta bila med nami, drugi štirje smo bili pa starejši, katere nas podpira že “cesar” s penzijonom, katerega smo si seveda morali v prejšnjih letih zaslužiti. Pregledava-li smo razne časopise in eden, ki rad v pogovorih kako prikro pripombo naredi, kadar se govori kaj o veri ali cerkvi, se je znebil kar na lepem brez vsakega povoda pripombe, ko je nekaj bral v naši Amer. Domovini: “He, klerikalci so klerikalci, sebe hvalijo, druge pa brcajo . . .”
Eden izmed mladih, ga pri tej pripombi z nasmeškom pogleda in mu odvrne:
“Oča, kako je to da vas črviči, kadar vam pride pred oči kaj, kar malo po katoliško diši.”
“Mož je mladega rojaka srepo pogledal, da bi ga kmalu kar z očmi prebodel, nato pa začel govoriti, kakor da so vseh sporov in prerekanj z nasprotniki krivi le oni, ki v cerkev hodijo in verujejo. Posebno je naglasil, da cerkvenjaki ne znajo biti strpni.
“Ha oča, to pa ne bo res!” — krepko odvrne ipladi. Potem pa seže po nekaj številk Prosvete in po nekaj številk Amer. Domovine in jih začne razgrinjati pred z “naprednostjo” prežetim rojakom. “Poglejte oča to le:
“V A D. je bilo poročano o u-mrlih rojakih, ki so preminuli po raznih naselbinah in tu piše, kako so jih pokopali po katoliških obredih iz te in one cerkve. Zdaj pa poglejte, čez nekaj dni je pa tu v P. poročilo o smrti tega rojaka, a da je bil po katoliško pokopan tega pa ne omenjajo, kaj pa je to za ena bolezen, če ne huda nestrpnost? In dalje, kadar pa kakega umrlega rojaka upepelijo, to pa P. na ves glas povdari! Hej oča, kaj pa pravite k temu?”
“Veš kaj, ti si še mlad, nimaš skušenj. Čakaj, da prideš v moja leta, potem boš drugače gledal na vse!” ga glasno zavrne starejši mož.
“Kaj bom drugače gledal oča! Gledam na vse tako kakoršno je in vidim tako kakor je. Čc stvarno in resno iščem strpnosti, jo najdem več v A.D. kakor pa v vaši ljubljeni P. Naj vam samo dokažem par slučajev. Kako je to, da je P. tako naklonjena vsakemu upornemu gibanju po svetu. Ni dolgo tega sem videl, kako so v vesteh o razmerah na Kubi, kar z vsem srcem stali na strani onih, ki se na Kubi s Castrotarn vred kregajo nad Zdr. državami. To kar pa Z.D. naredijo, tega pa ne vidijo in prizadevanj Z.D. nikoli ne polh valijo, dasi jedo tu pod Uncle | Samovo streho dober kruh in lepo živijo. Tudi dopisniki nekate-j ri kar naravnost hvalijo kuban-iskega hajduka Castrota. Meni j se vidi to zelo pristransko pa tudi zelo nehvaležno do Z D. Oča, prava strpnost je kavalirska, da si ima tudi strpnost svoje meje in kadar kje začno pljuvati na druge, ki niso istega duha, kakor oni sami, tedaj to ni več strpnost, ampak nestrpnost. In take nestrpnosti je v vaši ljubljeni P. zelo veliko, le malo poglejte v dopise nekaterih nestrpne-
žev, pa jo boste našli na koše!”
Starejši rojak, ki je čisto po nepotrebnem izrazil tiste neslane opaske o klerikalcih in o strpnosti je kar svetlo gledal na mladega rojaka, ki ga je tako krepko zavrnil. Pravega odgovora seveda ni mogel najti, ker pravega odgovora na to sploh ni, ampak je le gola resnica kakor je in kar je mladi rojak izrazil. Jezno se je obrnil in rekel: “S takim, ki ne vidijo daleč pred seboj, se ne splača pregovarjat.”
To pa seveda je bil zelo slab odgovor, ki ni dokazal nič, kakor le to, kako slabo so nekateri prijatelji in zagovorniki P. podkovani. Slepo sledijo smernicam lista, ki v tem oziru z nestrpnostjo duhovno poučuje in vežba svoje somišljenike. Vežba jih pa tako, da nastopajo potem v takih razpravah, kakor kaki “roboti,” ki se gibljejo in delajo le tako, kakor jih goni mehanizem, drugega ne znajo.
Razšli smo se in pri razhodu sem zahvalil mladega rojaka, ki je v Ameriki rojen, pa je ob tej priliki pokazal, da razume naše slovenske razmere in je za resnico odprl svoja usta in starejšega moža opozoril na resnico! Čast mu!
Čitatelje A.D. lepo pozdravlja,
Vrhenšk Tine.
ikmarsfel zmmm
LEMONT, 111.: Kmalu se bodo zazibali in potem bodo peli, peli. Pozdravljali bodo romarje, vabili k poibožoistim, jokali ob slovesu. Najbolj in najlepše pa je v našem jeziku opevan: Večerni zvon, o mili zvon! To se bo zgodilo posebej v' soboto zvečer, ko se bo vila goreča veriga od samostanske cerkve Marije Pomagaj do Lurške votline med nočno procesijo.
ROMARJI SE PRIGLASAJO: Oaistno število je priglašenih že iz Kanade. Pridejo s svojim posebnim avtobusom in s privatnimi avtomobili. Ti romarji bodo posebno srečni, ker bodo imeli v svoji sredi svojega lastnega duhovnika. Spremljal jih bo g. misijonar Rev. Anton Zer-nee CM iz Toronta. Tej skupini se bodo pridružile tudi tri usmiljene sestre od Marije Pomagaj iz Toronta s sestro prednico Lidijo na čelu. G.. Zernec bo položil spominski venec na grob pokojnega škofa dr. Gregorija Rožmana v imenu kanadskih Slovencev. To skupino bo tudi spremljal torontski samo-stamsiki brat Ciril. Poverili mu bomo med romanskimi pobožnostmi službo generalnega ce-remoniarja. S tem bo Lemont veliko pridobil, to vsak ve, ki brata Cirila pozna. Voditelj romanj se samo zelo boji, ako bo Toronto mogel obstati, če nekaj dni brata Cirila ne 'bo tam. Vsem Torončanom brez izjeme kličemo: Bog in Marija naj vas spremljata na potu! Srečno pot! Naša skupna pesem bo še lepše donela, ko boste vi tukaj: “Veselimo se, kristjani, danes pri Mariji zbrani.” Ob prihodu avtobusa v soboto zjutraj okrog 9. ure bo sv. maša za torontske romarje. Drugi se bodo pridružili. Prilika bo že takrat za sv. spoved. Glavno spovedovanje pa bo popoldne.
POBOŽNOST K R I ŽEVEGA POTA za padle domobrance in za dušo pokojnega škofa bomo romarji opravili v soboto popoldne ob 5:15 in sicer na prostem tb postajah v parku. Po končanem križevem potu bomo stopili malo na pokopališče, da tam pomolimo.
CLEVELANDSKI ROMARJI s posebnim busom pridejo, v soboto nekako opoldne. Pozdra-ivili jih bodo Marijini zvonovi. Mnogo romarjev je priglašenih iz Clevelanda tudi privatno. Pridejo z avtomobili. Priglašeni so že tudi iz Minnesote in iz Michigana ter od drugod.. V nedeljo zjutraj ob 7. uri bo sv. maša za padle domobrance.
DOBRI JOLIETČANI SO BILI V LEMONTU: Prišli so kakor so včasih naši ljudje hodili na Turke: prinesli so s seboj kose, sekire, motike, srpe in lopate. Romarske prostore so vse lepo posnažili, poravnali vse, kar je bilo krivega in so naredili gladka pota za romarje. Ob 11. uri v nedeljo dopoldne je sv. maša pri votlini.
OTOK BLESKI: je popolnoma obnovljen: trava pokošena, grmovje posekano in zdaj obnavljajo na otoku cerkev in vsa cerkvena poslopja. Poklicne izvedence za to delo smo dobili zopet iz Jolieta. Ker so to mladi fantje, sprašujejo, zakaj nimamo na otoku zvona želja? Bog ve, kaj fantičkom roji po glavi! Saj Marija usliši tudi brez zvona. Je še vsakega!
VELIKA IN VAŽNA SEJA je bila v nedeljo popoldne v Romarskem domu. Cela armada kuharic in postrežnic je prišlo, da so se pogovorile, kako bodo nosile na mizo. Določile so tudi, koliko teličkov, prašičkov in petelinčikov bo moralo storiti smrt za letošnje romanje. Naprosile so celo “pohlevnega” Medveda, ki bo vso to živino zadavil. Saj vidite, da “Medved” pisan z veliko začetnico. To ni črni medved pa tudi ne severni medved, temveč čikaški “Medved,” ki je celo krščen na ime Antona. Pri taki množini romarjev moramo imeti za te stvari izvežbanega človeka! In smo ga dobili, hvala Bogu!
IZ WAUKEGANA PRlDE TUDI POSEBNI BUS: Ko so se naznanili, so pripomnili:	Radi
pridemo k Mariji Pomagaj v Lemont, letos pa še bolj, ko smo brali v Glasilu, da bomo imeli domačo “župo,” v kateri se bo kuhalo 50 kil govedine in 15 debelih kokoši in 10 milj naokrog bo dišalo po peteršiljičku in ko-renjdku. Saj se ne moremo ustavljati! Kdo'neki bi ostal doma? Pridemo gotovo!
NIKOGAR NE BO DOMA: V Jolietu, Chicagi, LaSadle, Wau-kegan, Milwaukee! Kdaj? V nedeljo 2. julija. Vse, kar je slovenskega, pride ta dan v Lemont na Ameriške Brezje k Mariji Pomagaj. Vsako leto je lepše. In letos bo še posebno lepo, ker bomo imeli drage geste-ro-marje iz Kanade. V nedeljo popoldne bodo pete litanije.
Ta teden bomo še zadnje stvari pripravili. Marijina ljubezen je pa tako vedno pripravljena, njena hiša ni otrokom nikdar zaklenjena.
Ker prve tedne julija naši časopisi radi potrebnih počitnic ne bodo izhajali, bodi povedano že kar danes, da je prihodnje veliko romanje v Lemontu v nedeljo 16. julija. To romanje priredi SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA.
P. Odilo OEM voditelj romanj.
IZ NAŠIH VRST

San Antonio, Texas. — Priloženo Vam pošiljam denarno nakaznico za nadaljno naročnino.
Povedati Vam moram, da so moji izvodi AD dvakrat prebrani. Tukaj v Lackland letalski bazi sem srečal nekega nemškega letalca, čigar žena je Slovenka in še Štajerka povrhu. Tako izvode hranim in ko grem od časa do časa k njim, jih odnesem v ponovno branje.
Imajo enega sinčka, 9 let starega, ki govori prav tako gladko slovensko kot nemško in angleško in povdarjam: gladko. Turn oče govori zelo dobro slovensko, ker se pač v hiši vedno slo-jvenško govori.
Morda bi to služilo za vzgled kaki slovenski družini v Clevelandu.
Pozdrav!
Jože Gregor CM. * * *
North Chicago, 111. — Hvala za obvestilo. Tukaj pošiljam ce. Ipletno naročnino. List nam zelo ugaja in ga vedno težko priča-
kujemo. Je v celoti zelo zanimiv. Pozdrav Mrs. Debevec in vsemu osoibju.
John Cankar.
* * *
Joliet, IH. — Pošiljam Vam celoletno naročnino za časopis. Hvala za redno pošiljanje. Z vsebino lista sem tudi zelo zadovoljen. Iskreno pozdravljeni!
Alois Mišic.
* * *
Lloydell, Pa. — Tukaj pošiljam naročnino za celo leto in se Vam zahvalim za redno pošiljanje. Jaz Ameriško Domovino z velikim veseljem čitam in najprej pregledam vse novice. Najlepše pozdravljam vse1 čitatelje in uredništvo!
Mrs. Mary Guzell.
------o-------
Nekaj napisov
Na vratih nekega stockholmskega. taksija:	“Raje voz,im 40
in doživim 80 kot pa obratno!”
*
Na steni prodajalne pohištva v Atlantic-Cityju:	“Ce kupite
spalnico, vam podarimo knjigo “Srečni zakon.”
*
Pri vratih v neko pariško prodajalno, ženskih čevljev: “Deset odstotkov popusta dolbite, če v desetih minutah izberete čevlje, ne da, bi si pridržali pravico do zamenjave.”
♦
Pod stekleno ploščo na prodajni mizi v pariškem modnem salonu: “Po želji lahko, vse razstavljene klobuke, pomerite v zaprti kabini.”
*
Na vratih nekega frizerja v Goteborgu: “Govorimo švedsko, angleško in .nemško, po, želji pa postrežemo tudi molče.”
*
Nad delovno mizo nekega milanskega urarja: “Najtežji so tisti opravki, ki ne morejo počakati do jutri.”
*
Na velikih tablah blizu vhoda v kanadski narodni park La,belie: “Preden se odpravite v te gozdove brez cest, spravite pri gozdarju neopran kos svoje oble. ke, da vas bodo naši psi čimprej našli.”
Svetovni zemljevid gozdov
Kartografsko-staitiistični oddelek pri hamburškem inštitutu za gozdarstvo in lesno industrijo bo v nekaj letih dokončno izdelal prvi svetovni zemljevid, gozdov in gozdarstva nasploh. Pripravljalna dela so trajala skoraj trideset let.
Prvo zbirko zemljevidov so izdelali pred tridesetimi leti, zdaj pa napoveduj &jo, da bo vse o-pravljemo najkasneje čez tri leta. Ža en sam list, diolg 75 in širok 60 cm, potrebujejo 36 mesecev. Pri izdelavi Evetovneiga gozdarskega zemljevida morajo v celoti prerisati 400 izvirnih Zemljevidov, izdelanih v različnih merilih. Podatke prenašajo na novi zemljevid, hkrati pa u-poštevaijo tudi dodatne informacije iz dežel, ki imajo gozdove im ustrezno industrijo.
Svetovni zemljevid gozdov bo izšel v francoščini, angleščini, nemščini in španščini, obsegal pa bo 62 pol, med katerimi Jih je 50 že izdelanih. En list v njem je namenjen jugoslovanskim gozdovom. Izdelali so ga pred petimi leti po podatkih naših ustanov.
Zdaj pripravlijajo zemljevide zahodih,oafiriškiih in južnoameriških gozdoV. Lesni strokovnjaki se zelo zanimajo za svetovni zemljevid, ker bo vseboval razen podatkov o sestavi, gozdov in kakovosti lesa tudi informacije o lesni industriji im o gozdnih prometnih zvezah (oelstah in žičnicah itd.).
------o------
— Oceami zavzemajo 143 milijonov kv. milj zemeljske površine, 72 odstotkov celotne površine.
ImwsmI Evnrf Tlinrsdaf for th« Jugoslav« la WUcoauia m
Tedenska priloga za Slovence v Wiscoasiaa
( THE wjsc°NSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
OBZOK FVBUSHIHQ COMPANY Msrlcs R. Stsat, PubUshsr
H« So. ith 8t ■llwsakea i, Wto. TeL Mitchell i tSTI
Sent in tja po Milwauket
SMRTNI SLUČAJI — 11. junija je umrla Mrs. Cecilija Cen ta (roj. Seffran), 1922 W. Washington St., stara 75 let. Zapušča hčer Mrs. Mary Renko, v starem kraju pa brata, dve sestri ter več sorodnikov. Pogreb se je vršil iz cerkve sv. Janeza E vangelista na pokopališče Mount Olivet. Pogreb je bil v oskrbi Jelenčevega pogrebnega zavoda. Pokojna je bila članica farnih društev Krščanskih mater in Oltarnega društva, društva sv. Ane št. 173, KSKJ in društva Venera št. 192, SNPJ.
11. junija je umrl 77-letni John Erman, 3525 N. 62nd St. Zapušča ženo Marijo (roj. ,Rogina), hčerko Emily, pastorka Gregorja in Edwarda Owen in druge sorodnike. Pogreb je bil iz cerkve sv. Janeza Evangelista na Holy Cross pokopališče. Pokojnik je bil član društva Sloga št. 1, JPZ Sloga.	4.1
22. junija je umrla dobro znana 69-letna Mrs. Josephine Schiref z, 3445 S. 16th St. Pokoj-m je bila vdova po pok. Josephu Schiretz. Z možem sta od leta 1925 do 1953 vodila gostilno na 533 So. 5th St. Pokojna Josephine je pustila gostilniško obrt leta 1956 ter šla v pokoj. Prišla je v Ameriko 1912 leta. Pokojnica zapušča hčer Mrs. Harold Fredericks v Milwaukee, v starem kraju pa sestro in dva brata. Pogreb je bil iz cerkve sv. Janeza Evangelista na Holy Cross pokopališče. Oskrbel ga jc Ermenčev pogrebni zavod. Pokojnica je bila članica društva Bratoljub št. 234, SNPJ in društva št. 12, SŽZ.
Pokojni naj počivajo v miru, preostalim naše sožalje!
VISOKI GOST. — Med odsotnostjo g. župnika Cia udi ja o-pravlja posle župnije sv. Janeza Evangelista č. g. p. Benedikt Hoge, OEM (predstojnik slov. oo. frančiškanov) iz Lemcnta. Pozdravljen in dobrodošel, pater Hoge!
PIKNIK. — Društvo Najsv. I-mena cerkve sv. Janeza Ev. priredi svoj letni piknik drugo nedeljo v juliju (9. julija). Piknik bo ob Booth jezeru (Booth Lake). Poseben avtobus bo odpeljal piknikarje izpred farne dvorane ob pol deveti uri zjutraj. Kdor se želi udeležiti piknika pa nima prevoznih sredstev naj se prijavi čimpreje. Povejte to tudi vašim prijateljem ter jih povabite! Vožnja, hrana in pijača stane samo tri dolarje za osebo. Za otroke je polovična cena.
ZAHVALA — Zadnjič, ko smo poročali o slovesnosti srebrnega jubileja g. župnika p. Claudija Okorn, OFM, smo pozabili omeniti organizacije, firme in osebe, ki so pomagale preurediti oder v dvorani sv. Janeza v začasni sanktuarij, da se je mogla daro-vati sv. maša. Ti so naslednji: krasen prenosen oltar je posodil Urad nadškofiskih društev Najsv. hnena; lepo-zvoneče “Lowrey” 0rglje je posodila v namen slo-
vesnosti firma Netzow Piano Cc., 2125 W. North Ave'. (ako želite muzikalični inštrument, Vam to firmo priporočamo) in končno — lepo cvetje, ki ste ga videli na oltarju in drugod v sanktuariju — je podarila cvetil-ničarna Fritsch. Lepa hvala! Bog povrni vsem!
REV. DR. GOLE. — Po najnovejših vesteh se je stanje č. g. dr. Jožeta Goleta znatno zboljšalo ter je pričakovati, da bo v kratkem odpuščen iz bolnišnice sv. Michaela. Naj mu ljubi Bog kmalu podeli zdravje, da se dobri gospod povrne med svoje dijake in svoje Slovence! Bog vas živi, Father Gole!
ROMANJE. — članice Slovenske ženske Zveze (Milwaukee-West Allis) prirede letno romanje k Mariji Pomagaj v Lemont v nedeljo 16. julija V ta namen bi rade za romanje pridobile zadostno število oseb, da za. morejo najeti avtobuse. Vsak in vsaka se lahko pridruži temu romanju. Svetujemo, da za podrobnosti pokličete: v Miil-waukee — Mrs. Frances Plesko, EVergreen 4-4705; v West Allis Mrs. Marie Floryan, SPring 4-2061. Pridružite se tudi vi ro. maricam in romarjem!
ČESTITAMO. .— Iz nadškofijskega “Cathodic Herald-Citizen” posnemamo sledeče: “Ely, Minn.
—	Na 12. redni konvenciji Slovenske Ženske Zveze, ki se je pred kratkim zaključila, tukaj na Ely-ju, je bila Mrs. Marie A. Floryan iz West Allis izvoljena za glavno podpredsednico organizacije. Father Claude Okorn OFM, župniik cerkve sv. Janeza Evangelista, Milwaukee, pa je bil ponovno izvoljen za duhovnega svetovalca . . . Mrs. Floryan tudi zavzema četrto častno mesto, ki si ga je pridobila z neutrudljivim delom vpisovanja novega članstva.” čast komur čast. Veseli nas, da tukajšni list: prinašajo novice (četudi le bolj v malem obsegu) o pokretu našega družabnega življenja. •— Častitamo, Marie in Father Claude!
DRŽAVNI SEMENJ — Kmalu bo celotedenski državni semenj v milwauskem okraju (odnosno v West Allisu, kjer se nahaja -v/isconsinski State Fair Park). Spremembe v parku od preteklega leta so velikanske. Več ni takozvanega “midway” in drugih zabavališčnih naprav v sredini parka.. Vse v parku je prenovljeno, in veliko je novega. Ako greste v park, takoj opazi-te na vaši levi, da nekaj manjka
—	“roller-coaster” — ni ga več! Je pa več prostora za razstave in izložbe. Toda kaj bomo nadalje razlagali . . . pojdite, prepričajte se in napravite sami svojo sodbo!

I Z S L O M/ E l%l ■ J E
Nagnjeni k pretiravanju
Ljubljanski list “Delo”, uradno glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, je prineslo pod debelim naslovom “Rasistični izgredi v Alabami” precej podrobno poročilo o “potnikih svobode” (freedom rid ers), v katerem pravi, da so “rasisti hudo ranili 19 belih in črnih študentov, nekega črnca pa polili z alkoholom in zažgali”. — O zažganem črncu nismo v ZDA nič brali, brali pa smo svoj čas poročilo o tem, kako so ti-tovci v Novem mestu na postaji vpričo policije polili z bencinom ljubljanskega škofa A. Vovka in ga nato zažgali. To omenimo le zato, da se ne pozabi čisto na “versko svobodo” v Titovem raju.
“Trbovlje” največja ladja Splošne plovbe
Sredi meseca maja so dokončali dela na največji ladji slovenske Splošne plovbe “Trbovlje”, ki je nato 21. maja odplula iz Kopra preko Rdečega morja na pot okoli sveta. Ladji so želeli srečno pot zastopniki občine Trbovlje, ki je ladji podarila tudi več kipov za njen salon.
Dom družbenih organizacij
V Ljubljani sq zgradili na Komenskega ulici dom družbenih organizacij in ga pretekli
mesec odprli. Pri kratki slovesnosti so bili navzoči zastopniki oblasti in večine organizacij, ki bodo imele v novem Domu svoje prostore. Med temi so: okrajna odbora Zveze Borcev NOV in Zveze prijateljev mladine, odbor za pohod “Ob žici okupirane Lljubljane,” Ljudska mladina Slovenije, okrajna Zveza za telesno vzgojo, okrajni Strelski odbor, odbor Pevske zveze Slovenije, Taborniki, Ljudska tehnika, rezevni oficirji, invalidi, Svobode itd.
Dom je gradilo gradbeno podjetje iz Grosuplja.
Mleko ali m'&so
S preteklim mesecem je stopil v veljavo odlok o prepovedi prodajanja nepasterizi ranega mleka. Po novem bodo morali kmetje in kmetijske zadruge, ki so doslej prodali dosti mleka neposredno potrošnkiom, tega prodajati samo mlekarnam, ki imajo potrebne naprave za pasterizacijo. Pri tem je prišlo do nekaterih težav in sporov.
V Mariboru obstoja baje kar dosti moderna mlekarna, ki pa plačuje liter mleka po 35 dinarjev, med tem ko trdi kmetijska zadruga Pohorje, da stane njo liter mleka dejansko 41 dinarjev. Pri takem stanju se ji torej ne izplača gojiti krave mle-
karice, ampak se bodo morali preurediti no gojitev živine za zakol, ki je baje donosnejša. V tem slučaju bo seveda nastopilo pomanjkanje mleka, če ne prej, prav gotovo pozimi.
V bližini Maribora so poleg kmečkih posestev skupno tri večje kmetijske zadruge, oziroma zadružna posestva, vsi so v podobnem položaju. Zahtevajo, da jim mlekarna plača toliko za mleko, da bo reja krav mlekaric donosna ali vsaj brez izgube, ker bodo sicer z njo prenehali.
Drugi izhod je po mnenju nekaterih, da si zadružna posestva nabavijo lastne naprave za pasteriziranje mleka in ga prodajajo potrošnikom v lastni režiji. Trdijo namreč, da skušajo mlekarne čim bolj pritisniti na producenta, da bi imele same
večji dobiček in to seveda v deželi socjalizma!
Hranite denar za deževne dneve kupujte U. S. Savings bonde!
• i
SPOROČILO!
HRANILNE VLOGE, SPREJETE DO 10. JULIJA IN VLOŽENE ENO ČETRTLETJE, SE BODO OBRESTOVALE OD I. JULIJA PRI
OCtettJ NATIONAL BANK
MEMBER FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPOKAFION
EUCLID POULTRY
V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite!
HOWARD BAKER
549 EAST 185 STREET, EUCUD	KE 1-8187
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St.11002 Lakeshnre Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči UEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
NEPRIČAKOVANO SREČANJE — Marka Tracey, ki mu je komaj tri leta, so pripeljali na letališče v New Yorku pričakat starše. Ko je zagledal nepričakovano igralca na meh v lepi škotski noši, je pozabil na vse in se zagledal vanj.
wviwrr. rj


Neznane razdalje
Od Honolulu na Havajih je približno enako daleč do Portlanda, Ore., kot do Tahitija — 2.332 milj.
itsEASlT
TO DO SOMETHING,
BOY SOMETHING,
SELI SOMETHING,
FIX SOMETHING . . .
F«nd It Fast In The
VeHow. Pages
WISCONSIN TELEPHONE COMPANY
KARNEVALSKO RAZPOLOŽENJE — Mr. in Mrs. Fred MacMurray sta obiskala igralce “Camivala’, na Broadwayu za odrom. Spredaj v sredi sta “Strašni Henry” in “Korenček” sredi zadaj pa Ana Maria Alberghetti.
EAGLE ZNAMKE POMENIJO ŠE VEČJE PRIHRANKE

Downtown - Public Square
ASEMENT^
Cedar Center - Ridge and Ridgewood Drive
Razprodaja moških oblek,
ki jih kar opereš in nosiš
LAČAMI
Blago 65% Dacron1 in 35% bombaž
obleke iz čudovito dobrega blaga, ki je sestavina dacron* polyester in bombaža. Treba jih je samo oprati in jih nositi. Tako imamo ličnejšo poletno obleko. S'o to oblekli z malimi nepopolnostmi, tako malimi, da jih je komaj zapaziti. Izbira rujavih, sivih in modrih vzorcev. Mere: redne 36 do 46, kratke od 36 do 42 in dolge od 38 do 46,
Žal ne sprejemamo naročil po pošti ali po telefonu
Pritlični oddelek za moška oblačila . , .
The May Company v veh treh trgovinah
France Bevk:
Smrt pred hišo

wmmsmmmmmmm
“Pazi, kakor si postelj eš, tako boš ležal! Podprl sem te zadosti!”
Pa je pokimal Janez z glavo, kakor bi hotel pokazati na Ivanca in dejal: “Pa ta?”
Rovtar je zamahnil z roko. “Ž njim že naredimo. Nase glej!” “Dečko je trmast!” je opomnil Janez.
Oče ni odgovoril, stresel je z glavo.
“Kaj govorijo?” je razmišljal Ivanc, ki se ni zavedel ne svojih ne tujih pravic.
5.
Tisto leto in še naslednje je bilo rodovitno^ da se je lakota umaknila s pobočja gore, obilja pa ni bilo. Sosedje so se zrli, kakor da se jedva poznajo in komaj, da so pokimali z glavo, kadar so se srečali.
če sta se dobi’a Urška in Ivanc na klancu, sta se pomenila ; v dveh besedah je ležalo za tri dni razmišljanja.
Kadarkoli je Ivanc pogledal zvečer mimo hruške na jnežikova okna Zap'otnikove hiše, je mislil na Urško in ne na smrt, ki jo je videl tam, kjer stoji drevo.
Zaplotnikov Jerneje je bil ob delu prezgodaj dozorel otrok. Obnašal se je kakor odrastel mladenič. Ce’o gube je imel na obrazu, njegov glas je bil globok kot glas moža. Urška pa je bilo majhno, šibko dekletce; kadar je ob deževnih dneh prignala s paše, Se je tresla od mraza in legla na peč; brat jo je zmerjal. Za-plotnica je molčala, vedela je, da bo sin dober gospodar in se ni vtikala v besedo.
Tako sta rastla Jerneje in Urška, ki je postala pastarica in dekle ob enem; Zaplotnica je lezla v tri gube
Nekega večera je slišala GJraparica, da so priletele deske pred hišo, kakor, da jih je kdo vrgel s podstrešja. Po-gleda'a je skozi okno, ničesar ni bilo videti. Sredi med hit=a-kni je stala mesto drevesa ogromna postava s senco Graparica se ni upala pogledati dvakrat, z grozo je stopila do postelje svojega moža. Dva meseca je ležal bolan in se ni ganil. Tisto minuto se je nenadoma dvignil. Njegove oči so zrle kot da so iz steklenine.
“Prižgi luč!”
Graparica je mehanično naredila luč.
“Kaj ti je? Lezi!
“Komu boš zapustila? Nikogar nimava”.
Graparico je posilil jok. “Kaj boš govoril, saj še živiš”.'
“Potem ne bom mogel, zato. Poišči poštenega človeka in mu daj vse; sebi izgovori kot!”
Graparica ni dejala ničesar; Grapar pa je legel in ni hote! več dihati.
Od tedaj je bila hiša prazna. Graparica je tavala iz kota v kot; tuj berač se je naselil tam, samo da je bil moški glas pri hiši; ob steni so rastle koprive.
Pri Košanovih je umrl prvi otrok; nato sta umrla še dva in ko je umrl četrti, je Bog prizanesel. Bila je v vasi bolezen, pomanjkanje ji je pomagajo. Ostal je edinec; ni bil naj mlajši, drugi je bil i\ Iga je smrt ostalih rešila. • •
6.
Preteklo je pet let.
Prvo leto je bilo snega do pasu; drugo leto sadja, da se je drevje lomilo; tretje leto je prišel k Graparju tuj človek z rjavo brado, ki mu je bilo Simon ime in je dobil po-pestvo za Bog plačaj, ženo je
mmamm
Macesnova polena v paketih
Inženir Zolotov skuša razvozlati skrivnost “sibirskega
meteorita”
že imel, dasi je bila majhna in suha; četrto leto je umrla Zaplotnica in je dejal Jerneje sestri: “Ne oziraj se po nikomur, pri hiši ostaneš!” — Peto leto se ni nič posebnega zgodilo.
Nekega nedeljskega popoldneva, ko je sijalo solnce izbo, je prišel Rovtar v Br-darjevo hišo in sedel za mizo.
prsti je bobnal po javoro-vini in poklical Ivanca. Ta je prišel in je sedel k njemu.
Zrastel si v pleča”, je dejal Rovtar. “Delo ti je koristilo.”
Ivanc je pogledal strica v oči. Ta ni zinil besede. Njegovo telo je bilo majhno, toda tršato je bilo, poredilo se je in uravnalo. Tega se je zavedal. Kljub vdanosti in uslužnosti pri delu, je njegova zavest s telesno močjo rastla. . . Vselej, kadar je stresel s pleči, kakor žival, ki je naveličana aremena, ga je Janez čudno pogledal in se mu ni upal reči aesede.
Ko je Rovtar opazil molk, je pomolčal tudi on. šele čez nekaj časa je dejal.
Tako sem sklenil, da se greš učit rokodelstva. Z mojstrom sem že govoril”.
Ivanc je uprl oči v pod in jih ni premaknil Ko ni bilo besede iz njega, je Rovtar pristavil. “Kdor kaj zna, ne strada kruha. Mi moramo garati zanj in še nam uteče”.
Ivanc je zdajci dvignil glavo in stresel z rameni. ‘‘Ne grem!”
Rovtar je bil zavzet in ni vedel, kam naj pogleda in katero besedo naj reče. Vprašal je samo: “Kaj pa bofš?”
“Nič ne bom”.
“Pri hiši?”
“Saj je moja”.
Stric je molčal nekaj časa, ustnice so se mu skrivile, prsti so nehali bobnati po mizi. Dva pogleda sta se prvič v življenju čudno srečala in zadela drug ob drugega, da je zabolelo. Rovtar se je dvignil, del roki v žep in gledal na pritlikavca, ki je sedel pred njim, širok in dorašča-joč, podoben žilavi kepi.
“Saj tega nihče ne pravi, da ni tvoja. Ti, kaj si pa misliš?”
Stric je šel z dolgimi koraki po sobi. Ko je prišel tretjič do vrat, je šel brez besede v vežo in izginil po klancu. Ni ga bilo več nazaj.
7.
Ena sama beseda je spremenila življenje. Ivanc se je tega krvavo zavedal. Kadarkoli je nesel najtežje breme in ga niso poklicali, da bi zajel iz sklede, je občutil to. Pocedil je grenko kapljico k ostalim, ki jih je hranil in molčal, a pozabil ni.
Janez je bil oster z njim, Micka redkobesedna, strica dolgo ni bilo. Kadar je prišel, ni govoril z njim.
Le enkrat ga je vprašal, tako mimo grede, kakor za šalo: “Ali si se premislil?”
Fant je odmajal z glavo. Počemu bi se premislil?
Bilo je poletno jutro, vsa zemlja je pela, ko je kosil Ivanc travo ob njivi, Urška je žela.
Ivanc se je naslonil na koso in jo je gledal, dekleta je bilo sram, ni se ozrla in skoraj jezna je bila.
“Zakaj me tako gledaš?”
“Užela se boš”.
“Saj se bom res, če me ne nehaš Zijati”.
“Saj ti ne dene tako hudo!”
“Ali sem dejala, da mi hudo dene?”
(Dalje prihodnjič)
Svojevrstne pošiljke prejema moskovski radiotehbik Aleksej Vasiljevič Zolotov: na paketih je poštni žig Vamavara, okraj Kras-nojansik v Sibiriji, v rujih pa macesnova polena. Zaikaj prihajajo ta drva po pošti na tisoče milj daleč? Inženir Zolotov si je zadal nalogo, da bo razvozlal naravno skrivnost, ki je stara že 52 let. Mnogi znanstveniki so se doslej ukvarjali z njo, vendar še vedno ni zanesljivo ugotovljeno, kaj se je zgodilo sredi sibirske tajge zadnjega junija 1908.
Bila je silna eksplozija, ki je na področju več kvadratnih kilometrov izruvala in zvrtinčila drevesa. Letalskemu potniku se ponuja nad isto pokrajino svojevrsten pogled: daleč naokoli so kot velikanska pahljača razporejena drevesa, ki jih je eksplozij a izruvala s koreninami vred in jih vrgla po tleh tako, da so debla obrnjena proti skupnemu središču. V sredini je ostal “gozd iz grozljive pravljice'.” Na krpi zemlje štrlijo pod nebo zoglenela debla brez skorje, grč in vej.
Kaj se je zgodilo v tajgi? Poročila izpred petdesetih let pripovedujejo o silni eksploziji, o izrednem vzibuhu in o blisku, ki je bil svetlejši od sonca. Leta 1927 je prišel tja Kulik kot prvi raziskovalec. Menil je, da je tam treščil na zemljo velik meteorit, vendar mi mogel najti drobcev, ki bi potrjevali njegovo domnevo. Pisatelj Kazan-cev je izkoristil to temo za fantastično zgodbo o vesoljski ladji, ki je priletela z neznanega planeta in se ponesrečila nad tajgo. Inženir Zolotov upa, da bo z rno-demimi tehničnimi pripomočki razvozlal to skrivnost. V družbi prijateljev je preživel lanski dopust na tistem kraju. Zlbirali so kamenje, kepe zemlje in les, do. ma pa so potem vse Skupaj raziskali po radiofizikajnih metodah. Les so sežgali in analizirali pepel. V njem so našli sledove radioaktivnosti, in sicer v tolikšnem obsegu, kot bi to moglo biti po toliko letih le zaradi eksplozije vodikovih atomov.
Ali je bila v tisti junijski noči leta 1908 v tajgi vodikova eksplozija? To bi pojasnilo pojav, ki so ga ugotavljali Zolotov in njegovi prijatelji: ponekod je gozd presenetljivo' naglo rasel,
merjala s posledicami atomskega-sevanja. Ing. Zolotov nadaljuje svoje raziskave, prav zato dobiva iz sibirske tajge pakete z macesnovimi poleni.
Ostanki dva tisoč let starega mesta
Pred kakimi sto leti so menili na magistratu v Budimpešti, da spričo naglo razvijajočega se mesta ni več potreben poseben pašnik za koze, ki jih je tako in tako čedalje manj. “Pašnik bo treba preorati,” so sklenili in tudi storili, vendar tam potem ni rasla koruza ali pšenica. Že prve dni so plugi naleteli na marmorne in bronaste kipe ter na orodje in druge uporabne predmete. Po najdbah so arheologi spoznali, da se skrivajo na tistem, pašniku ostanki Aquinouma, enega pokrajinskih glavnih mest izpred skoraj 2000 let. Kopali so in odkrili na sedanjem območju staro mesto, ki je zdaj — muzej na prostem.
Zgodovinarji so sčasoma ugotovili, da so izkopani ostanki poslopij le tretjina nekdanjega rimskega mesta — sestavljali so
namenom, da bi preprečil tihotapstvo. Trgovino po svoje ponazarjajo tudi ponarejene uteži.
O takratnem življenju na kraju, kjer stoji zdaj Budimpešta, pripovedujejo tudi nagrobniki, ki jih je pogrebno združenje pred 1800 leti postavljalo svojim članom. Med drugim so izkopali sarkofag, ki si ga je — po napisu sodeč — 75-Ietna starka Pia Celerina naročila sama, ker ni imela sorodnikov.
Obisikovalec muzeja na prostem ima občutek, kakor da so davni prebivalci hoteli današnjim zgodovinarjem olajšati delo, saj .so skoraj povsod ohranjene letnice in napisi. Vodomet na primer je dal leta 20f zgraditi Julius Severus. Stanovanjska hiša nekega slikarja je tako dobro ohranjena, da je iz barv in orodja jasno razvidna takratna slikarska tehnika.
Iz zemlje so izbrskali množico črnilnikov, zdravniških instrumentov, kozmetičnih pripomočkov in orodje za kovnico zlata, zarjavele okove in prozorne steklene posode. Najdbe pričajo, da so prebivalci imeli vodovod in da so poznali centralno kurjavo.
S propadom rimskega cesarstva je zamrlo tudi življenje v Aquincumu. Prišlo je tisočletno obdobje kolib in šotorov ter podeželskih hišic. Šele v srednjem veku se je začelo tam snovati
Japonski socijalisti se bodo pečali s kozmetiko
TOKIO, Jap. — Kot vsaka politična stranka, tako so tudi japonski socijalisti v večnih denarnih zadregah. Prišli so na tole izvirno zamisel: hočejo pri nekaterih kozmetičnih tovarnah naročati kozmetične predmete in jih potem poceni prodajati v svojih zadrugah in jim prijaznih trgovinah. Svoj sklep utemeljujejo s tem, da so kozmetični predmeti na Japonskem veliko predragi za navadne konsumen-te in da je treba spraviti na trg cenene predmete. Radi bi pri tem ubili dve muhi z enim udarcem. Nekaj bi pri tem poslu gotovo zaslužili, na drugi strani ri se pa prikupili ženskemu rodu, ki ga rabijo pri vsakih volitvah. Japonska javnost se veseli socijalistične poljetnosti, ra-
dovedna pa je> ali se bo posrečila.
— Združene države prepotuje vsako leto okoli 100 lutkovnih gledališč s predstavami v vseh večjih naseljih dežele.
ga vojaško taborišče ter vojaško večje'naselje, zdaj pa stoji v ne-
' posredni bližini rimskih ostan
in civilno mesto — kjer so nekoč živeli upokojeni vojaki in prvotni prebivalci ilirsko-kelt-skega rodu. Iz te tretjine so arheologi izbrskali ostanke stanovanjskih in trgovskih hiš ter templjev. Po približnih ocenah je štelo mesto okoli 50,000 prebivalcev in je imelo tudi ustrezne javne zgradbe. Blizu Aquin-cuma so izkopali dve areni, eno za 10,000, drugo za 6,000 ljudi. Tam so še zdaj vidne celice, v katerih so tulile sestradane zveri in so ždeli na smrt obsojeni ljudje.
Ob nekdanji glavni cesti so izkopali stebre pred vhodom v javno kopališče, kjer so kopalci spravljali obleko v majhne vdolbine. Še zdaj se da ugotoviti po oblikah zidov in naprav, kje je bila mrzla, kje topla in parna kopel. Kdor je hotel v kopališče, je kupil rezljano kost s številko, to vstopnico pa je moral pri odhodu spet oddati.
V muzeju na prostem se vrstijo uporabni predmeti in orod-
kov mesto z 1.8 milijona prebivalci, ki delajo v tovarnah in stanujejo v večnadstropnih hišah.
O davni preteklosti sedanjega muzeja na prostem priča tudi nagrobni napis, ki ga je dal organist — v Aquincumu so našli med drugim tudi nastarejše znane vodne orgle — vklesati v kamnito krsto svoje žene:	“Tu
počiva Sabina, le ona je v umetnosti prekašala svojega moža. Lep glas je imela, njeni prsti so spretno ubirali strune ...” Od časov, ko je nastal ta napis, je minilo skoraj dva tisoč let. ---------------o-------
Oglašajte v “Amer. Domovini’1
Tako imenovane letnice v dre- je, vsega toliko, da si je mogo-vesnih deblih po letu 1908 so če izoblikovati predstavo o ta-večkrat debelejše od starejših, kratnem načinu življenja. Iz Kakor pripoveduje okoliško pre- zgodovine vemo, da je dal eden bivalisitvo, je po letu 1908 umrlo iziped rimskih cesarjev zgraditi precej ljudi za boleznijo, ki bi ob Donavi stražni stolp, vendar jo sodobna znanost lahko pri- ne zaradi barbarov, temveč z
MALI OGLASI
19416 Cherokee
Od E. 185 ceste, nova zidana hiša za 2 družinin, 2 spalni sobi zgoraj, 2 spodaj, vse udobnosti, 2 garaži. Blizu trgovin, transportacije in šole. Odprto zvečer od 6 do 8.
STREKAL REALTY 405 E. 200 St. IV 1-1100
(128)
HELP WANTED MALE
WANTED Short Order Cook Friday & Saturday night SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214	(x)
Ženske dobijo delo
V blag spomin
SEDEMNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NIKOLI POZABLJENEGA IN VEDNO OD NAS LJUBLJENEGA NESREČNEGA SINA, BRATA IN NEČAKA
Corp. Frank Hren-a
ki je v boju nekje v Nemčiji za svobodo in ljubezen svoje domovine žrtvoval svoje mlado življenje 29. jun. 1944 v najlepših letih
Kruta vojna, kaj si storila, kako neusmiljen je tvoj meč, sina, brata, nečaka si ugrabila za nedolžno žrtev izbrala si ga.
Spočij se v zemlji tuji, sin, nečak in bratec dragi, saj križ nam sveti govori, da vid’mo se nad zvezdami.
Tvoji žalujoči:
JOSEPH, oče BRAT in SESTRA ter Tvoja žalujoča teta MRS. ROZI MALOVAŠIČ
Cleveland, Ohio, 29. junija 1961.
Blizu Sv. Vida
Dvodružinska 5-5 in 8-sob-na enodružinska na enem lotu, vsaka na drugi cesti. Vsako stanovanje 2 spalnici polna klet, 2 plinska furneza; enodružinska ima 4 spalnice, plinski furnez. Vse v odličnem stanj u; dober dohodek. Pokličite nas za ogled.
Investicijska posebnost
Tridružinska hiša, 7-7-4, garaža za 2 avta, velik lot, potrebuje pleskanja in popravila. Samo $12,250.
Carl — Norwood okolica
Dve dvodružinski hiši, ena poleg druge vsaka ima dve 5-sobni stanovanji, 4 plinski fur-nezi, garaže, velik lot. Vse v prvovrstnem stanju. Lahko kupite obe hiši ali samo eno. Kličite nas za sestanek.
Za dve druž. 5-5 $13,500
Dve spalni sobi v vsakem stanovanju, dva verandi, lot 40x175, tri garaže.
J. P. MULL & ASSOC. 13229 Superior Ave. UL 1-666
(128)
Sobe se odda
4 sobe se odda na 6211 Glass Ave., zgoraj, starejšim ljudem brez otrok. Vprašajte na 1115 Norwood Rd. (127)
Gospodinja
Išče se starejša ženska za dobo od 1 do 3 mesece za navadno slovensko kuho. Priporočila. Kličite OR 1-0305.	(128'
Iščee stanovanje
Starejša' ženska išče opremljeno sobo s souporabo kuhinje in kopalnice ali sobo in hrano. Sporočite ceno itd., našem uradu.	(128)
Stanovanje se odda
4-sobno stanovanje s kopalnico se odda v najem, spodaj, spredaj, na 6930 Hecker Ave., naj raj še starejšim ali novoporo-gencem.	(128)



■...■ ■ •	• ..........WTr-rr-r, t......
j™'
Lastnik prodaja
Dohodninsko posestvo ima 3 stanovanja, trgovino, blizu cerkve sv. Lovrenca. Cenjeno za hitro prodajo za $15,400. — MO 2-2330.	(128)
Soba se odda
Odda se opremljena soba, zgoraj, moškemu. Oglasite se na 20230 Bali Ave.
(27,29,30.jun)
MEJA MED ZAHODOM IN VZHODOM svobodnim Zahodom (v Zah. Berlinu) in komunističnim svetom, letju ‘po 'vzoru Propilej v Atenah.
Brand enburska vrata sredi Berlina predstavljajo mejo med Mogočna vrata Iso bila [zgrajena v 18. sto-
Naprodaj Dvodružinska 5-4
Blizu St. Clair Ave., polna klet, kopalnice spodaj in zgoraj 3 zidane garaže 30x26. Se mora prodati, da se uredi zapuščina. Najboljša ponudba se sprejme.
Globokar Realty
986 E. 74 St.	HE 1-6607
(128)
Dom za upokojence
5 sobna hiša - 5 akrov zemlje farmska poslopja. Geneva, Ohio.
3	min. od Route 20 — $13,900.
St. Clair-E. 77 St. okolica. Hiša v dobrem stanju 6 sob, vse na enem podu, klet in garaže, cena samo — $12,900.
Zidano trgovsko poslopje za
4	družine, 2 trgovini — $48,000.
FRANCES POTOČAR
REALTY
963 East 185 St. IV 1-3960
Naprodaj
je lepo posestvo v Sloveniji Gorjah pri Bledu. Kdor bi se zanimal naj kliče UT 1-8387.
Amerika v kateri živim
Utrinki s potovanja, polnega lepih doživetij Milwaukee, Wis.—Kdo od sta- bruhajočega ognja iz neštetih
rozemljanov se ne spominja več spomladi v naši lepi, toda majhni domovini, ki je bila polna naravnih lepot, čudovita v spomladanskem prebujenju. Toda Za nas novozemljane, ki živimo v sedanji svobodni, lepi in o-gromni širni deželi Ameriki, je starokrajska spomlad, samo 'še sladki spomin, spomin na mladost, ki se ne vrne nikdar več.
*
Spomlad v Ameriki, v kateri živimo, je ravno tako lepa, čudovita z vsemi naravnimi krasotami, toda radi ogromne razsežnosti, je še bolj pestra in raznolika, kakor je bila v starem kraju. Tudi v Ameriki je kar naenkrat dahnila topla spomladanska sapa preko zemlje, ter jo ovila v krasen cvetoč in zelen Pajčolan. Jasno pa mora biti Vsakemu, da Evropa nima tega, kar ima America, in America nima, kar ima Evropa. Prav v tem je veličina in čar narave, ki jo nam je podaril Bog.
*
Krasni maj konec zime je tedaj, sem v mislih pel, ko je naš avto v družbi Mary, Johna in Prances brzel iz grobe vsakdaj-ne resničnosti na spomladanski izlet v vzhodne ameriške drž-Ve. In pri tem spomladanskem izletu sem čutil pomlad prav takšno, kakršne sem bil vajen nekdaj.
*
Zapuščajoč Milwaukee in državo Wisconsin smo privozili v državo Illinois, “Land of Lincoln,’’ ki ima 9,361,000 prebivalcev. Ta država ima krasno 187 milj dolg Tollway, ki se vije v 3 razne smeri. Mi smo jo ubrali proti glavnemu in upravnemu središču 111 i n o j a , v mesto Springfield, v katerem živi 81,-628 ljudi. Mesto je lepe in čisto,, s krasnimi parki, muzeji in šolami. Ogledali smo si državno palačo “State Capitol,” Lincolnov dom, ter na pokopališču Oak Ridge Park velik, zidan in veličasten nagrobni spomenik naj-"večjemu ameriškemu predsedniku Abrahamu Lincolnu. V kripti tega spomenika počivajo predsednik A. Lincoln, njegova žena in 3 otroci. Na zunanji strani spomenika so 4 umetniške bronaste skupine, poveličajoče Lincolna v borbi civilne vojne. ^ notranjosti grobnice je več bronastih plošč z raznimi govori Pokojnega, predsednika. Na ta spomenik, ki je narodna svetinja Amerike, se pride poklonit vsako leto milijone Amerikan-cev in tujcev.
m
Iz tega mesta smo odpotovali Po lepem, zelenem Illinoju kjer smo videli krasno urejena polja in posestva, dospeli smo v naj-Večje mesto te države, ter drugo v vsej Ameriki — v Chicago z 3,620,962 ljudmi. To mesto ima Polno umetniških in zgodovin-skih muzejev, univerz in drugih šol. “The Loop” je center *n srce Chicaga, s krasnimi in ogromnimi nebotičniki. V tem ■fnestu se vidi tudi veliko revšči-ne, kljub temu da je ogromno število tovaren in druge indus-*rije. šiba božja za Chicago so lovarniške saje. Na jugu tega hiesta živi veliko število naših Rojakov in rojakinj. Tu je sedež Slovenske Ženske Zveze, slovenske radio ure, SNPJ, pevskega biuštva Prešeren in slovenske
aro Sv. Štefana, ki ima krasno ocrkev, šolo in novo “gym” dvojno, ki služi tudi za slovenske
tovarniških peči. Isto sliko Vam pričara industrijsko mesto Gary, ki leži že v državi Indijani, ki smo jo morali nekaj milj prevoziti, da smo dospeli v državo Michigan.
*
Država Michigan ima 7,236,000 prebivalcev in leži med jezeri Michigan, Superior in Erie. To državo deli Mackinac zaliv v gornjo in doljno polovico, ki pa jo zdaj veže Mackinac Bridge, eden najdaljših visečih mostov na svetu. V gornjem delu te dr-
žave je deloval in misionaril naš škof Baraga. Glavno in upravno središče je lepo mesto Lansing z 92,129 prebivalcev, naj večje mesto pa je Detroit z 1,849,568 meščani, ki so vesele in dobrosrčne narave, saj je to mesto svetovno središče avtobo-bilske industrije. V kratkem času, ki smo ga imeli, smo si ogledali zanimivosti mesta, ki ima krasne parke in velike nebotičnike, ter ogromne tovarniške predele.
Reka Detroit je meja med Ameriko in Kanado. Pod reko Detroit je izpeljan predor, ki Vas pripelje v Kanado, ne da bi imeli kakšne neprijetnosti z obmejnimi službenimi organi.
Drugi dan smo v Kanadi, v provinci Ontario nadaljevali pot po lepi in široki avtomobilski cesti proti Torontu. Zgodi se pa prav lahko, če ne paziš dobro na napise ob cestah, da obkrožiš mesto in nadaljuješ pot v nedogled. To se je pripetilo nam, ko smo se znašli 50 milj od Toronta proti notranjosti Kanade. K sreči smo našli informativno pisarno, kjer so nam prijazno razložili pot v Toronto. Radi izgube časa smo se ogledali krasno mesto Toronto z 667,706 prebivalcev na hitro roko. V tem mestu živi veliko število naših rojakov in rojakinj. Največ jih živi in dela okrog slovenske fare
in cerkve Brezmadežne s Čudodelno svetinjo na 225 Brown’s Line, katero vodi požrtvovali g.
župnik Janez Kopač.
•
Nova cerkev Brezmadežne je bila blagoslovljena v nedeljo 28. maja. Blagoslovil jo je škof F. V. Allen. Na dan slovesne blagoslovitve so se domačim rojakom pridružili tudi mnogi Slovenci iz Amerike.
Ta velika, nova in moderna slovenska cerkev s krasnim glavnim oltarjem, križevim potom, odličnim umetniškim delom našega kiparja umetnika g. Gorše-ta, z razsežnim pevskim korom in se z veliko dvorano z velikim in modernim odrom v ozadju ni
samo v ponos kanadskim Slovencem, temveč je v ponos vsem rojakom in rojakinjam v Ameriki. Vse priznanje in čast pa zasluži neumorni župnik rev. Janez Kopač z vsemi svojimi sodelavci.
L. G.
(Dalje sledi)
Za dobro voljo
RANA URA . . .
V zgodnjem, nedeljskem jutru sta šla oče in sin skozi gozd. “Ne pozabi,” je rekel oče, “da je rana ura zlata ura in da najde najbolj sočnega črva tisti ptič, ki prvi vstane.”
“Kalko pa je potem s črvom?”
je vprašal sin. “Saj ta mora vstati še prej!”	•
Oče se je znašel: “Črv niti še spal ni. Šele na poti domov je bil.”
NI VEDEL
“Zakaj pa niste posegli vmes, ko je obtoženka med vožnjo z vlakam segla spečemu sopotniku v žep in mu vzela štiri tisočake?” je sodnik vprašal pričo.
“Hm, pomežiknila mi je, pa sem mislil, da sta mož in žena.”
PO PRAVICI
“Ali boste najeli ad/vokata?” je sodnik vprašal obtoženca.
“Ne, bom kar po pravici povedla.”
kult
Lhi
urne prireditve. O mestu
cagu je bilo napisano že to-'ko lepega in grdega, da meni j10 prostaja drugo, kot da ome-111(11 Skyway, ki pelje preko ?®r°rnnega in visokega mostu, *Jer je krasen pogled na ogrom-110 komplekse tovarniške indus-'•jo, ki vam v nočnih urah nudi Edinstveno in očarajočo sliko
Modro je, da je človek pripravljen Za vsak slučaj. Naj gremo res na počitnice ali pa samo čez nedeljo z doma, bodimo pripravljeni.
Vedno imejmo pri sebi Blue Cross karto. Ta je ključ za sprejem v bolnico povsod, v vseh krajih od obale do oba!e in tudi v tujih državah. Blue Cross karta omogoča, da dobite tudi v krajih izven vašega bivališča v vsaki Blue Cross bolnišnici vse ugodnosti in vso postrežbo, ki je določena v vaši pogodbi za vas same in za vašo družino, prav tako, kakor bi jih dobili doma v severno-vzhodnem de'u Ohio. če v slučaju kakršnekoli
nezgode zaprosite za postrežbo pri kaki bolnišnici. ki ni naš član, bo Blue Cross oskrbel delno plačilo v gotovini.
če boste zahtevali bolniško postrežbo, ko boste z doma, enostavno pokažite Blue Cross karto v bolnici in Blue Cross bo uredil vse' ostalo za vas. Nič drugega vam ni treba. Plačevali smo že za bolni ke stroške za naše člane celega sveta.
In tegale ne pozabite. V slučaju, da bi za stalno zapustili področje severnovzhodnega de’a Ohio, prav gotovo po Ijite nam vaš novi naslov, da bo-
mo mogli prenesti vaše zaščitene pravice takoj, brez prekinitve.

Nasloni !
£	* Popolna pojasnila in navodila
dobite tiskana na letaku ‘Your Hospital Admission Away From Home.” Pišite nam in z veseljem varri bomo poslali en izvedi Prosimo pa ponovno: Nosite Blue Cross karto vedno s seboj.
Tt&iMeetat Okšo
SPONSORED BY THESE NON-PROFIT HOSPITALS:
CLEVELAND	po/yc/;n/c
Booth Memorial	St. Alexis
Cleveland Clinic	Saint Ann
Cleveland Metropolitan General Sf. John's Evangelical Deaconess	*'
Fairview Park	Sl- Vincent Charity
University (Babies and Childrens, Hanna House, Hanna Pavilion, Lakeside, MacDonald House, Benjamin Ros^}
Forest City Forest Hill Grace Lutheran
Mt. Sinai
Woman's
CLEVELAND
SUBURBS
Bay View Bedford Municipal Brentwood Doctors
Euclid-Glenville Garfield Heights Huron Road Lakewood Marymount
Rainbow
Southwest Community Suburban Community AKRON
Akron City Akron General Children's St. Thomas
MANSFIELD Mansfield General
NORTHEAST OHIO
Anherst — Amherst Ashland — Samaritan Ashiabula — General Barberton — Citizens Chordon —Geauga Community Conneaut —Brown Memorial Cuyahoga Falls —Green Cross Etyria —Memorial Geneva — Memorial of Geneva Lodi — Lodi Community Lorain — 5f. Joseph
Loudonville — lettering
Madison — No theastern Ohio General
Medina —Con. tunity
Oberlin — Alle ? Memorial
Orrville — Community Osteopathic
Orrville — Dun cp Memorial
Painesville — L ke County Memorial
Ravenna — Ro nson Memorial
Shelby — Mem rial
Wadsworth—. \unicipal
Willard — Mur cipal
Wooster —Community

Karel Mauser:
LJUDJE POD BIČEM
II. del

— Ne morem je več obdržati — je rekel. — Vendar je boljše, da sem poslušal vas. če bi odšel v Ljubljano, bi igral klovna. Sam bi mu jo peljal v naročje. —
Govoril je s tako mrzloto, da je stres’o še Silvo. Vstal je, stopil proti njej, pa se zasukal in stopil proti svoji pisalni mizi.
— Prepričan sem, da ni šla na trgatev — je rekel votlo.— še tisto jutro sem pisal njenim sorodnikom. Jutri bom dobil odgovor. —
Silva se je zgrbila. S kakšno strašno doslednostjo je za-drgoval mrežo okoli svoje žene, ki je ni mogel obdržati.
—In če ni sla? —je dahnila.
Hipoma se je zasukal in s
spačenim obrazom rekel:
— Potem je šla k Bregarju. Toda šla je sama( nisem jo odpeljal jaz, nisem igral norca do kraja. —
Vstala je in kakor omotična šla proti njemu, ki se je z vso silo oklepal stolovega naslonjala. — Kaj boste potem napravili, tovariš Razpet? Kaj boste napravili? —
Bila je na kraju svojih moči.
— Kaj bom napravil ? — Oči so mu bile stisnjene, želez-nosivo so mu gorele skoz trepalnice.
— Morda jo ubijem — je rekel.
čutila je, da se igra z njeno grozo, da jo poriva v kot, da ji hoče pokazati svojo staro silo, ki je nekoč gorela v njem.
CHICAGO, ILL.
IRREGULARITY A PROBLE
Then you owe it to yourself to try this
NEW GUARANTEED
You risk no money! You can’t lose with this Uncle Sam Laxative Cereal plan. It’s euaranteed to help you. or you’ll get your money back in full!
JUST TRY THESE 3 SIMPLE STEPS:
1.	Buy 2 packages of Undo Sam Laxative Cereal at your grocer’s.
2.	Eat 2 generous servings each day.
3.	Be sure your diet includes plenty of liquids.
It’a that simple! Finish both packages. If not completely satisfied, just send us the 2 box tops. We’ll refund your entire purchase price. Ready-to-eat Uncle Sam Cereal is a delicious blend of toasted whole wheat flakes and whole flaxseed. You’ll love it!
IRREGULAR DUE TO NEW LOW-CALORIE COMPLETE LIQUID DIET?
Medical authorities lay proper diets should provide adequate bulk. Uncle Sam Cereal furnishes »•cessary bulk to maintain normal regularity.
°?lly 14,2 calories for complete serving with •klm milk and no-calorie sweetener. (3/4-cup
29Ccalwfes')111 citori** • • • L?-cuo tklm milk,
‘‘For Over Hal) a Century.. .A Regularity Favorite"
I
Unde Sam Breakfast Food Compony Omaha, Nebr.
AUCTION SALE
BANKRUPTCY AUCTION SALE
Friday, June S&, 1961, at M :fiC il.M.
862 N. State St.
Chicago, 111.
By Order of the United States District Court of the Northern District of Illinois, Eastern Division
Honorable Bruno E. Nowogrodski, Referee in Bankruptcy We Will Sell The Assets of
STEVDN S. SKORIGH
(Bankruptcy No. 61B 5762) consisting of
SLAVIC LANGUAGE BOOKS AND RECORDS
10,000 Hard Back and Paper Bound Books in Serbian, Croatian, Slovenian, and all other Slavic Languages, and by such famous Classical and Contemporary authors as: Vuk Stefanovic-Karadzic, Petar Petrovic-Njegos, Ljubomir Nenadovic, Zmaj Jovan Jovanovič, Branke Radičevič, Pavle Popovič, Brana Petronijevic, and hundreds of others.
RECORDS
Large Quantity of Long Playing and 45 RPM Records in all the Slavic Languages such as Folk Songs and Dances, Folk Singing Only, Folk Dances Only, and by such Famous Performers as Martin Kapugi’s Orchestra, Dave Zupkovich’s Orchestra, Greyko’s Orchestra, Frank Ribich accompanied by Greyko Tamburitza’s Orchestra, and many others too numerous to itemize.
INSPECTION: Thursday, June 29, 1961 — From 9 to 5 Suitable Groupings and Lots of Books will be arranged for any prospective buyers.
NOTE
We wish to stress the fact that these books were written before the advent of communism in Yugoslavia in an atmosphere of freedom which is not the case today. These books could also serve as a good research source for all Americans interested in the general culture of the Slavic people. Many of these literary works were published in Yugoslavia and were written by Non-Communist authors.
Gerald P. Grace, Receiver	327 S. LaSalle St.	WA 2-2131
Dino J. D’Angelo, Atty. for Receiver 11 S. LaSalle St.	CE G-0020
Ace Auctioneers & Liquidators, Inc.
— Kakor nekoč Rekarja Franceta — je krehnil.
Sama ni vedela kdaj, je sklenila roke in jih trepetaje dvignila. V istem hipu je zgrmela na tla in Razpetov obraz je utonil v temo.
Ko se je zavedla, je sedela v naslonjaču in čutila, da ji voda teče po čelu, čez usta in da ji kaplja v nedrje. Razpet jo je rahlo božal po licih.
— Ali vam je boljše? — Ali me s’išite, Silva? —
Videla ga je, ko se je sklanjal nad njo, toda bila je preveč trudnaj da bi mu odgovorila. Samo prikimala je. Odšel je k mizi in vzel prtiček, na katerem je prej ležal kruh. Da! ga ji je v roke.
— Obrišite se. Mokri ste. —
S težavo je vlekla prtiček čez obraz. Stal je poleg nje in jo zmedeno gledal.
— Čujte, Silva, ne bom jo ubil. Naj živi, živ jenja smo siti samo nekateri.—
— Tudi vi se ne boste — je rekla tiho. Ni ji odgovoril. Vrnil se je k mizi in počasi skladal v košaro krožnik, skodelico in žlico,
— Morda je boljše, če greste počivat. Tu je strašno zakajeno od cigaret. Spremim vas do doma. —
Po stopnicah ji je pomagal, zunaj se je počutila boljše. Deževalo je in voda ji je dobro dela. Razpet in ne Silva nista, videla škodoželjnega nasmeha Cestnikovega, ki ju je spremljal vse do kaplanije. Stal je ob oknu in gledal v košarico v Silvini roki.
Pred Zadružnim domom se je Razpet obrnil in se počasi vračal. Cestnikove oči so bile zapičene v njegov sklonjeni hrbet.
23
Silva je čutila, da se ji je notranjost spremenila v stiskalnico, ki je stisnila vso preteklost in sedanjost do suhih tropin. Slabost v Razpetovi sobici ji je jasno govorila, da je s svojimi močmi pri kraju. Spoznanja, ki so prihajala, so bila premočna, da bi jih mog’a vskladiti in Razpetov zlom je nakazoval prihajajočo nesrečo, ki je ni mogla pre-
CH1CAGO, ILL.
HEAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER—5 rm. home on beaut, wooded lot. Lge. liv.-din, rms. Crptg. Oil ht. Bsmt. Nr. public & parochial schls., shops., transp.
WI 5-1624.	(127)
BY OWNER—3660 W. 113th Place. Tri-level face brick home. 4 yrs. old. 3 bdrms., 2 bths, dng. rm., Oak Panel rec. rm. with fire place, breezeway, attached gar. Gas heat, air condition. Bit. ins auto, lawn sprinkling system. Owner must relocate. Sacrifice at $49,900.
BE 8-9457.	(129)
WARRENSVILLE—BY OWNER 6 rm. home, 2 car gar. I acre garden; many trees. Low taxes. Sale priced. Come see.
RAndolph 6-2897 weekdays;
EX 3-4131-Warrensville.	(128)
WHEATON — BY OWNER. Brick colonial 6 rooms, 3 bedrms. Gas. F. A. 2 car gar. Nr. everything. Full bsmt. $21,000 Also traveler trailer. Practically new. Cost $1,300 Sacrif. for $800. MO 8-1932.	(127)
BUSINESS OPPORTUNITY
DRY CLEANING PLANT STORE WITH BLDG.
Cash, carry. Couple can handle. New equip. Must sell at once. Owner will sacrifice $18,900. on acct. of illness.—VIC’S CLEANERS, WALWORTH, WIS. — BRidge 5-3484, Circle 5-6114.	(127)
BOAT FOR SALE
321 W. Lake St.
LOUIS GOODMAN, Auctioneer
FI 6-5955
18 ft. ’56 Larson Special with all access. & Trailer. All new nylon rope — and many, many extras. Linden 4-6102.	(128)
prečiti. V obupni razdvojenosti si je želela samo eno: da je Nataša šla domov.
V ponedeljek, ko je šla zjutraj v šolo, je obletela okna Hjazpetovega stanovanja. Vedela je, da Nataše še ni-Zastori so bili še vedno spuščeni in okna trdo zaprta. Med odmorom je prišel Razpet na hodnik. ,Ko je šel proti njej je bil zmagoslavno mrk. Segel je v žep in ji pokazal pismo.
— Danes sem ga dobil. Vedel sem. Ni šla domov. —
Vedela je, da se je Razpet zdaj odločil, da bo stvar gnal do konca. Ob misli, da bi se znal spozabiti, jo je spet obhajala omotica. š'a je proti ograji in Razpetove oči so ji sledile.
— Ne bojte se, Silva. Nič ji ne bom storil. Samo pismo ji bom dal. Po tistem, ko mi bo lagala. Samo ta užitek si želim in tega mi ne boste vzei.—
— In potem, tovariš Razpet? —
Ni ji mogel gledati v te proseče oči. Spomnil se je, kako jo je nesel na svojih rokah v naslonjač, kako mu je mrtvo visela čez roke, kako jo je močil in kako mu je brez moči ugasnila blodna misel, ko jo je nalahno udarjal po belem obrazu, da bi prišla k zavesti.
— Potem jo poženem skoz vrata in zavoljo mene jo lahko Bregar s svojim prekletim avjomotlom pobere takoj pri šoli. —
Obrnil še je in odšel v razred.
Počasi je prihajala k sebi. Torej res ni šla domov. Šla je v Ljubljano, hotela mu je vrniti milo za drago.
Skoraj celo popoldne je nato doma presedela pri oknu in gledala mimo pokopališča čez polje, če bi zdaj prišla, bi ji stekla nasproti in ji vse povedala. Ne taji, Nataša. Priznaj in pojdi.
Ko ji je mrak zaprl pogled, je potegni a zastor čez okno in prižgala luč. Nič več pi mogla storiti. Sedela je za mizo in gledala v rožnate ornate na prtu. Kako strašno brez moči je bila proti temu kar je v človeku, kar je v njej sami! Niti usode dveh ljudi ne more zavreti, kako naj bi spremeni’a, kar se je zgodilo v preteklosti?
Razpet gotovo sedi spet v svoji sobici in jo čaka. Med knjigami zlagane preteklosti lovi koščke starega Natašinega življenja in jih primerja z Natašino sliko na steni. Ali morda čuti, kako je usoda spešen in zagrizen tekač, ki mu nikoli ne moreš uteči? Vedno se prej sam upehaš. Kako strašno počasi se življenje spreminja, toda nekega dne se nenadoma zlomi. Niti videl nisi vsa leta, da je sprhnelo na znotraj. Na zunaj je bilo videti še trdno.
Ali morda v svoji samoti in bednosti Razpet veže niti do mrtvih? Do Franceta Rekarja, do Nevene, do Sonje, do Volodje, ki mu je prvi vzel Natašo? Morda vendar čuti, da se življenje mrtvih r.iko i ne ustavi, da pravega življenja sploh ne moreš ubiti, da ga moreš s krogljo samo pognati iz telesne lupine, da nato svobodno utripa povsod.
Kako strašno daleč je to življenje prignalo njo samo. Ne pusti jo, da bi šla po sapo, da bi se oddahnila. Biča jo z vprašanji in ji samo daje odgovore kakor stroj, ki se nikoli ne zmoti, ki se ob vsaki sekundi natančno ujame v svojem premiku v zobe, ki se umerjeno vrte v njegovi notranjosti.
Moj Bog, da bi je vendar ne ubil! Da bi ji samo pokazal pismo, kakor je rekel in jo nato pognal. Pričela je mo-
liti. Pretrgano, s čudno onemoglostjo, zagnanostjo kakor včasih pred težko računsko nalogo na učiteljišču. Da, tako je molila kot študentka, v boječem trepetu, da bo nalogo dobro pisala in vendar v strahu, da prosi za nekaj, kar se resničnega življenja niti ne tiče in jo Bog zavoljo tega ne moj e uslišati.
V istem trenutku se je spomnila drobnega križa, ki ga je prinesla iz Podbrezij in ga iz strahu nikoli ni upala obesiti na zid. Vstala je, odšla k omari in dolgo brskala
med perilom. Otipala ga je. Bil je še vedno zavit v papir. Okrogel les, Kristus iz rahlo posrebrene pločevine. Ta križ sta v krsti v svojih rokah držala oče in mati in za pločevino je bila zataknjena vejica mirte, ki jo je ohranila iz venčka, ki ga je imela Marija v laskih, ko je ležala v krs-tici.
Poiskala je žebljič in križ-obesila nad Marijino sliko. Mirtina vejica je žalostno molela ob božjih nogah.
Sedla je nazaj k mizi in z zaprtimi očmi mislila na leta
v internatu, na otroško vero, ki jo je dobivala od sester. Ko je veroučitelj govoril o Kon-štantinu in Maksenciju jim je povedal zgodbo, kako je na smrt ranjeni Maksencij v perišče zajel kri, ki mu je tekla iz strani in jo vrgel v zrak: Zmagal si, GaHlejec!
Zdelo se ji je, da bi zdaj mogla zajeti svojo in jo vreči v to strašno samoto, v to svoje gluho trpljenje, ki ga ne more razvozljati.
(Dalie nnhodnjič)
------sf>----
Oglašajte v “Amer. Domovini"
NOVA UGODNOST V POSTREŽBI NAROČN1KOV-ODJEM ALCEV ZA ZA OGREVANJE PRI EAST OHIO GAS COMPANY
Razdelite svoje izdatke za plin na enake dele preko celega leta s tem, da se poslužite novega ekonomičnega računskega in plačilnega načrta
Izvrstna pomoč za načrtno, enakomerno obremenjenost vašega mesečnega proračuna. Odslej boste točno vedeli kolika bodo vaša preračunana plačila za p m vsak mesec. Po novem ekonomskem p’acilnem načrtu pri East Ohio Gas Company lahko plačujete letno porabo plina v 12 enakih mesečnih obrokih, lo vam omogoči, da vam ni treba plačevati višjih računov prav v tistem času, ko je treba poravnati tudi račune za božična in novoletna darila in naročila.
Takle je novi načrt: Vaš mesečni obrok je izračunan na osnovni vašega lanskoletnega računa za p!in. če je, na primer, bil vaš račun za plin celo lansko leto skupno $120, bo vaš mesečni obrok $10. Če so vsi vaši lanskoletni mesečni računi skupno znašali $180, bo vaš mesečni plačilni obrok $15. Enkrat v letu se bodo izvedli popravki za preplačila in prenizka placi'a. V vašem računu za plin bo navedeno koliko redno porabite plina in koliko je vaše mesečno obročno plačilo po načrtu.
Ta novi ekonomski plačilni načrt nudi East Ohio svojim odjemalcem plina za ognuanič Stanovanj kot novti, dodatno ugodnost, če vas zanima ta načrt, kar obiščite najbKžji urad East Ohio Gas Company ali pa telefonirajte ali pišite tja pred 1. avgustom 1961 in zahtevajte zaračunavanje po proračunskem načrte Budget Billing. To zaračunavanje homo začeli v juliju.

THE EAST OHIO GAS COMPANY
THE 5TROH BREWERY COMPANY • DETROIT 76. MICHIGAN
IMATE PIKNIK? Kupite hrenovke . . . kupite žemljice . . . kupite vse pripadajoče . . . kupite Stroh’s — na zaboje!
IMATE DRUŽABNO PRIREDITEV? Kupite ocvrte krompirjeve rezine . . . kupite prestice . . . kupite omake . . . kupite Stroh’s — na zaboje!

ITE STROH'S.s.NA ZABOJE!
Da, ne glede na to, kakšno zabavo na soncu si izbe-
rete, en zaboj edinega ameriškega z ognjem varjenega Po popularnih cenah piva, bo pripomogel k prijetnemu razpoloženju. Vedno	vsepovsod!
kupite Stroh’s na zaboje!