Šlev. 285.
Posamezna številka stane 1 Din.
v LlnMM, v Met te 2J. decembra 1922.
Leto L
Bsg Naročnina ees za državo SHSi
do preklica: •) po pošti aaaafino Dla 1« i j dojtavljem nt don
Beaečno....... It
aa Inozemstvo t
maseono . ......Dts as
ss Sobotna Izdaja: b
t JugooUTiJl ..... Din 20 t lnozomatvn ..... „ u
as Caaa lasaratom:««
Gaontolpna petltna vrata m«W oglaal po Bla,!'— In Dltt.1-50, veliki oglaal nad 45 nun v£ Mm po Dla.2 poalana t«, po Din. 3'—.
Pri vtijam n»ro«tln popnft
Utoni n nak dan irraemt*; ponedeljka tn dneva po pt«tw nlkn oh 5, ort xjntrnt-
MT Orodnlitro ]o t Kopitarja*! nllol it ar. 6/m. BotopUl aa ne vračajo; netranktrana pUma ao na apra]ama|o. Drete. telet. št*. 60, npravn. štv. 338.
Političen list za slovenski narod.
Oprat t !• t Kapltarjavi al, 6, — Radon poštna hran. lJaMJanaka it, 690 sa narofalao tn š». 349 za ogle«, tagrat 39.011, aarafev. 75B3, praika in dnnaj. 24.797.
Novi levičarji.
>Ni dvoma, da sedanja situacija demokrate žene krepko na levo, to je tja, kamor jim itak kažejo glavne smernice njihovega programa.«: To je zdaj volivna parola slovenske demokratske stranke, kakor beremo v »Jutru« 27. decembra. Človek se spričo tega sprašuje, čemu se gospodje demokrati niso tudi dosedaj držali smernic, katere jim baje kaže njihov program in zakaj jih šele sedanja situacija »žene na levo?<
Na to vprašanje skušajo demokrati odgovoriti na dva načina, ki sta oba enako naivna. Prvič bi radi, da bi javnost sploh pozabila, da so oni bili kdaj na vladi skupaj z radikali. Ker pa to ni mogoče, hočejo vsaj odvaliti od sebe vso odgovornost za režim žalostnega spomina in ga naprtiti radikalom. Mi ,pravijo, sploh nismo nikoli bili vlada, ^demokratskega režima doslej v tej državi sploh ni bilo«, zatrjuje »jutrcs, mi smo bili le v koaliciji, in zato nismo za nobeno stvar odgovorni.
Čemu pa so potem demokrati sploh bili v koaliciji? Čemu so take koalicije sploh sklepajo? Ali ne v svrho sporazumnega in dogovornega vladanja, kjer so vsi solidarno za vse odgovorni? Saj se gospodje demokrati takrat, ko so bili v vladi, te odgovornosti tudi niso branili. Junaško so jo sprejemali nase, češ, to je naše delo, mi se »demagogije« ne bojimo, mi bomo po tej poti tudi vztrajali, pa naj opozicija kriči, kolikor hoče. Zdaj, ko so jih radikali iz vlade proti njihovi volji in šiloma izbrcnill, pa jih je naenkrat ta pogum minil in čisto neženirano pišejo, da sjc vse zvračanjo odgovornosti na demokrate ena izmed cenenih laži, ki se tako lahkoverno širijo v na-5i javnosti Kr Ne, laž nt to, da so oni za vse čine koalicijske vlade v polni mori odgovorni; to je neizpodbitna resnica, dokler bodo na svetu v politiki veljale koalicije. Laž je to, kar hoče »Jutro« zdaj slovenski javnosti natvezti kakor Pilat, ki si je umil roke, potem ko je Kristusa izdal Judom. To je res laž in sicer zelo debela.
Drugi način, kako bi demokrati radi opravičili svoje uitrareakcioname metode v bivši vladi, je ta, da svojo alijanso z radikali predstavljajo kot nekaj, kar je bilo v prid države nujno potrebno. Kajti, če bi se ne bili demokrati z radikali združili, bi se pa bili — klerikalci, modruje »Jutro«, 'fa argument more res učinkovati samo na možgane za eno celo stoletje zaostale podeželske demokratske inteligenc«;. Prvič je vprašanje, kaj bi bili »klerikalci«; naredili, da se demokrati niso koalirali z radikalci. Drugič izhaja ta »Jutrovc argument iz neusmiljeno neumne predpostavke, da brez demokratov država sploh ne more obstati. Vendar pa zdaj vidimo, ko demokratov ni več v vladi, da država kljub temu obstoja dalje in najbrž še bo. Tretjič pa je to stra-šenje s klerikalizmom tako obrabljeno orožje, tla more danes imeti svoj efekt kvečjemu še pri enem ali dveh »naprednih« cvičkarskih omizjih v kakšnem od Boga pozabljenem gnezdu. »Klerikalizma« niti v Rimu več ni, na Slovenskem pa imamo opraviti s slovensko ljudsko stranko, to je s politično organiziranim, kulturno in gospodarsko izobraženim ter socialno naprednim, na krščanskih moralnih načelih snu-jočim slovenskim ljudstvom, kakor ga n. pr. tako markantno opisuje Herman Wen-del v svoji pravkar izišli knjigi. Zato ludi ta najnovejši trik dr. Žerjava, ki zopet vleče klerikalnega zmaja za rep iz davno pozabljenega kola, ne bo prav nič zalegel.
Kar pa se tiče tiste »Jutrovec grožnje, da bodo zdaj demokrati krenili na levo, se jim ne bodo smejali samo radikali, ampak celo — krave. Demokratje, očetje Obznane, vseh socialnoreakcionarnili zakonov, zagovorniki smrtnih justifikacij, avtorji bati-naških metod, ubijalci valute, pa na levo — to je snov za komično opereto, no pa za >sno politiko. Nič manj zabavno ni, če aj v »Jutrut oznanjajo »formulo jugoslo-istva*;, obstoječo v uvaževanju shisto-e in gospodarske centralne važnosti tstva, kakor tudi kulturne »zadače« (I) oge Slovencev!« To pišejo tisti, ki so zgodovinskih tradicij Hrvatov doslej to norčevali, SJovenoem pa sploh od-
rekali vsako narodno samoopredeljenost in preganjali slovensko vseučilišče ter jezile, ki so ga v svojem lastnem glasilu pačili in še pačijo na ljubo srbščine.
Če pa s© opomnimo, da oni, ki so uvedli med nas prvi korupcijske metode modernega bankokratstva, sedaj v /JutriK pišejo, da pojde z njimi zdaj vsak, >ki ne zida svoje moči na kapitalu, na levo« —
smo postavili potrpljenje naših čitateljev dovolj nn izkušnjo. Več zdravi želodec gotovo ne prenose. Zato raje nehamo in bomo čakali, dokler kdo tem /levičarjem ne po-miguo s prstom, naj se vrnejo k —- ministrskim stolčkom in opuste ivoje radikalno levičarstvo«. Dokler se to ne zgodi, pa morebiti še doživimo, da se demokrati vpišejo v — tretjo internaciionalo.
Pogajanja za
PONUDBE VLADE MUSLIMANOM. — POGAJANJA S KMETIJACI.
Belgrad, 27. decembra. (Izv.) Danes jc imel ministrski svet sejo od 9. do 1. popoldne in od 4, do pol 8. zvečer. Predvsem se jc razpravljalo o imenovanju velikih županov za Hrvatsko in Slovenijo. Defini-tivna odločitev v tem oziru še ni padla, pač pa bo na jutrišnji seji, ko se dopoldne zopet sestane ministrski svet. Razen tega se je. razpravljalo na seji ministrskega sveta o zahtevah muslimanov glede vstopa v vlado. Ministrski svet je sklenil, da ponudi muslimanski skupini Maglajlič - Karameh-medovič ministrstvo za trgovino in industrijo, nadalje ministrstvo brez portfelja ter eno podtajniSko mesto. Govorilo se je tudi o ponudbi samostojnega kmet. kluba glede vstopa v vlado, vendar pa ni še r tem pogledu padla v ministrskem svetu odločitev. Načela se jc tudi razprava o stanovanjskem vprašanju, kt se bo nadaljevala jutri dopoldne. Sklenjeno je, naj minister za socialno politiko izdeia nov
*tanovan«^kt pravilnik,	se e raz-
pravljalo o komunikeju vlade glede vzrokov vladne krize in sestave volivnega kabineta.
VLADNI KOMUNIKE.
Po seji je izdala vlada nastopni komunike:
Ostavka prejšnjega kabinet;i, Nikole Pašiča je izzvala zmešnjavo v parlamentarnih oduošajih koaliranih skupin, ki so tvorile vladno večino. Dotlej z velikimi težkočami izvajano delo glede rešitve posameznih nujnih zakonov je postalo skoro nemogoče, ker so se večkrat ponavljali nastopi dela demokratskega kluba, ki je pri razpravi o vladnih predlogih prešel v delno opozicijo in glasoval ž njo. Poleg tega se je tudi s sodelovanjem demokratske stranke same uvedla izvenparlamentarna akcija, s katero se ni samo rušila in slabila avtoriteta kabineta, temveč se je tudi omajala podlaga celokupne dosedanje državne politike. Tekom situacije, ko so prišla na dnevni red tako velika vprašanja kakor vprašanje o splošnih smereh vladne politike, .je podal kabinet Nikole Pašiča ostavko, nn bi se položaj popolnoma razčistil in da bi se proučilo, ali je nadaljnja koalicija v izpremenjenih razmerah mogoča, in aLi bi se mogli rešiti v narodni, skupščini nekateri nujni zakonski predlogi.
Stališče demokratskega kluba in njegovih članov z ozirom ua rešitev političnih vprašanj, radi katerih je nast&la kriza, ni te krize niti malo razčistilo. Nasprotno so pokazali vsi pojavi in vsa dejstva, da so delokrogi v demokratskem klubu postali stvarno razdeljeni in da manjkajo nadaljni
uspešni koalicijski politiki na dosedanji podlagi in dosedanjem programu glavni pogoji enotnega političnega naziranja. Radikalni poslanski klub ni mogel Iti zaprtih oči preko tega dejstva ter je sklenil, da ne stopi v koalicijo z demokrati, dokler nima zagotovil glede osnovnih vprašanj državne politike na isti politični podlagi. Razumljivo jo, da ae je pri tako važnih vprašanjih moralo zahtevati popolno razčaščenjo položaja in ko se ni moglo dobiti podlage in po ponovnih poizkusih so radikalci sami prevzeli državno upravo v prepričanju, da jo bodo vodili po poti, ki bo (lo vedi a do one politiko, ki bo Suvala državno in navadno ctlinstvo, kakor je izraženo v naši ustavi. Nova vlada Nikole Pašiča je prosta vsakih kompromisov in |>ogajanj in je zmožna, da vodi državno politiko v določeni smeri po svojem programu. Treba je povdariti, da je v programu nove vlade izvedba zakonitih in svobodnih skupčinskih volitev. Na drugem raestu si šteje vlada v dolžnost, da ukrene potrebno 7A zboljšanje državne uprave in da zagotovi nadaljnje funkcioniranje iste.
Ena izmed mnogoštevilnih skrbi novo vlade !x> stremljenje po zboljšanju drznvnil) financ, povečanju državnih dohodkov, izvedba obdavčenja državljanov z ozirom na njihovo imetje, največjem varčevanju pri stroških. Nova vlada se bo tudi potrudila, da se stvarno reši ena izmed najvažnejših potreb, invalidsko in uradniško vprašanje po možnosti še pred predložitvijo invalidskega in. uradniškega zakona narodni skupščini. Ti zakoni se niso mogli predložiti skupščini iz že navedenih razlogov, vendar pa bo vlada stavila te zakone najprej na dnevni red mrve narodne skupščine, isto-tako se bodo novi narodni skupščini predložili v odobritev tudi zakonski predlogi za pospeševanje poljedelstva in živinoreje ter za ustvaritev ugodnih pogojev splošnega narodnega gospodarstva. Zato bo stavila na dnevni red ludi zakone o kmetijskih kreditih in zavarovanju. Vlada Nikole Pašiča bo varovala avtoriteto državnih oblasti, šči-lila enako svobodo vseh državljanov ter njihovo politično prepričanje in jih varovala prod nedopuščenimi nasilji pri popolnoma svobodnih volitvah. Prepričana je, da se bo narod izrekel za stanje, ustvarjeno z ustavo in politiko, ki se vodi z neizpremenjeno smerjo, da se učvrsti državno in narodno edinstvo, za katero so bile darovane neprecenljive žrtve, ki so največje jamstvo za napredek in bodočnost zedinjenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ta komunike je izšel tako pozno, ker sc radikalci viso mogli sporazumeti glede vprašanja ustave.
Zaupnikom SLS!
V božični številki »Slovenca« smo objavili poziv vsem zaupnikom, da takoj izvrše reklamacijsko postopanje. Po najnovejših informacijah je reklauiacijsko postopanje zaključeno že (i. j a u u a r j a 1923 (in ne tO. januarja, kakor stoji v oglasu).
Zato ponovno pozivamo vse krajevne odbore, da takoj vloži' v«' reklamacije.
Dne 6. januarja morajo biti vsi naši somišljeniki vpisani povsod.
Tajništvo SLS,
VSTOP MUSLIMANSKIH DESNIČARJEV V VLADO.
Belgrad, 27. dec. (Izv.) Včeraj je bila v Sarajevu seja glavnega odboru centralistične muslimansko stranke, nu kateri je bilo končno odločeno, ali gredo muslimani v vlado ali ne. Odbor je sklenil, du vstopi v vlado in je stavil Nikoli Pašiču pogoje, da s morata skupini Maglajlič-Karameh-demovič odstopiti dva ministrska portfelja, tri mesta v pokrajinski upravi v Sarajevu, dva velika župana v Bosni, razen tega pa da se mora izplačati na račun haka 42 milijonov dinarjev. Te zahteve muslimanskega kluba je danes posl. Kurbegovič predložil min. predsedniku Nikoli Pašiču. Takoj potem je Nikola Pašič sklical sejo ministrskega sveta, da sklepa o tej zadevi. Vlada je sklenila, da sprejme ponudbo muslimanskega kluba pod pogjem, da se mu odstopi ministrstvo trgovine in industrije, nadalje ministrstvo brez portfelja in
meslo državnega podtajnika. Glede pokrajinske uprave y Sarajevu in imenovanju velikih županov ni še vlada končno sklepala. Glede izplačila haka je sklenila, da so ta zahteva odkloni, ker ui finaučne možnosti za njeno izvedb, Muslimanski klub je pristal na te pogoj,/ in je določen v imenu kluba za trgovinskega ministra dr. Omerovič, bivši minister za narodno zdravje. Muslimanski minister brez port-felju postane Mehmed Peič.
KMETIJACI SE PONUJAJO.
Belgrad, 27. dccembrn. (Izv.) Kakor sc doznava, je samostojna kmetijska stranka, ki je imela v Ljubljani sejo svojega glavnega odbora, poslala Pašiču svojo ponudbo za vstop v vlado. V tej ponudbi niso samostojni stavili nobenih drugih pogojev, kakor da morajo dobiti oba v c i i k r župana v Slo« v e n i j v
■HaHHHi
Belgrad, 27. decembra, (Izv.) Z ozirom na izjavo nekega radikalnega ministra izgleda, da bo sprejet v vlado tudi samostojni kmetijski klub, ki bo dobil svoje staro mesto, ministrstvo za kmetijstvo.
PROGLAS MIHAJLA AVRAMOVIČA.
Belgrad, 27. dec. (Izv.) Mihajlo Avra-movič je izdal proglas mi narod jwd naslovom: »Izgubili glavo«, v katerem ostro nu-i pada zemljoradniški klub in kritikuje njo-govo delo, pri čemer demontira vse vesti, id jih je o njem razširil zemljoradniški klub. Avraraovič povdarja, dn je prenehal biti član zemljovadniškega kluba, odkar je gia-i soval za zakon o zaščiti države in uničenju komunističnih mandatov. Naglasa, da sedanja zemljoradniškn stranka sploh ni več zemljoradniška iti da nima več razloga za obstoj. On, ki je zemljoradniško stranko ustvaril, ji je ostal zvest, sedanji poslanci pa so zemljoradniško stranko uničili. V. splošnem Avramovič zelo ostro napada zemljoradniški klub.
VOJVODINSKI SLOVAKI.
Belgrad, 27. decembra. (Izv.) Iz Vojvodine poročajo, da sc tamkaj organizirajo Slovaki, ki hočejo nastopiti pri volitvah samostojno.
NAŠLA STA SE . . .
Belgrad, 27. deccmbra, (Izv.) Semkaj jc dospel pokrajinski namestnik za Slovenijo Ivan Hribar, ki je dopoldne posetil Nikolo Pašiča, nato pa notranjega ministra Vujičiča. Njegov poset spravljajo v zvezo s premeščenjem in vpokojitvijo nekaterih uradnikov. Pokrajinski namestnik Iv. Hribar je predlagal tudi Nikoli Pašiču, naj bi radikalna stranka nastopila pri volitvah v Sloveniji skupno z dr. šusteršiče m. Ta predlog jc bil v radikalnih krogih hladno sprejet. Razumljivo je, da je prišel r Belgrad skupno s Hribarjem tudi dr, Šu-steršič, ki sc pa tekom današnjega dne ni razgovarjal z nobeno politično osebo ter bo poizkušal šele jutri stopiti v stik z radikalci. Tekom jutrišnjega dne bo sprejet od nekaterih prvakov radikalne stranke. Dr. Šusteršič bi imel kandidirati v ljubljanski oblasti, ako se odkrito izjavi za radikalno stranko, Radikalna stranka bo razen tega forsirala svojo listo samo šc v štajerski oblasti. Prihod dr. Šusteršiča sc komentira y vseh političnih krogih.
Proletarska stranka v Srbiji.
Belgrad, 27. decembra. (Izv.) Včeraj jc izšla izredna izdaja ;>Radničkih novin« s proglasom, ki naznanja osnovanje delavske stranke za Jugoslavijo. Proglas govori o nujni potrebi stranke, ki naj bi nastopala za delavske pravice in o tem, da se je na posvetovanju več delavskih voditeljev sklenilo, dn sc skliče v Belgrad zn 7. januar konferencu, na kateri sc bodo ustvarili temelji proletarskc stranke. Na proglasu sta podpisana bivši komunistični poslanci Trtta Kaclerovid, Mihajlo Todo-rovič in več drugih komunističnih vodi-' teljev.
Pogajanja z Mažari.
Belgrad, 27. dec. (Izv.) Radikalni klnb je imel danes sejo, na kateri je razpravljal p voljvui pravici narodnostnih manj-
Stran 2.
mmvmv,wm 2?. ifeeeHtffra m«.
Htnv. 280.
Sin. Kakor znano, je mažarska vlada predlagala naši vladi, naj se v Vojvodini |>o-daljša pravica opcijo za Mažarsko na več let. Radikalni klub ni o tej stvari ničesar sklenil. Ako bi se mažarska ponudba sprejela, bi Mažari pri prihodnjih volitvah ne imeli volivne pravice.
Odbori pri Narodni banki in
podružnicah ukinjeni.
Belgrad, 27. dec. (Izv.) Na siuognji seji ministrskega sveta je bil na predlog finančnega ministra sprejet sklep, da se ukinejo pri Narodni banki in njenih podružnicah odbori za izdajanje dovoljeuj za uvoz in nakup deviz.
Tozadevni sklep se glasi: S pravilnikom o ureditvi prometa z devizami in valutami od 25. sept. 1921 ter z izprrmem-bami do 25. febr. 1922 je bilo določeno osnovanje odborov pri Narodni banki in njenih podružnicah, kakor tudi njihovo funkcije. Ti odbori so dajali dovoljenja za uvoz blaga in nakup deviz za poravnanje obveznosti pri zagotovitvi valute. 11 odbori, ki jih je bilo 11, niso podali zaželje-nega uspeha, medtem ko se je na drugi strani ustvaril režim individuelnih dovoljenj z vsemi posledicami, ki jih je prinesel ta režim s seboj. Razen tega so Lili ž njimi v zvezi znatni stroški za vzdrževanje. Radi lega je ministrski svet na podlagi čl. 1. zakona o prometu z valutami in devizami sklenil:
1.	IJkinejo se vsi odbori pri Narodni banki in njenih podružnicah.
2.	Pooblaščene banke za poslovanje z devizami in valutami bodo izdajale devize in ostala plačilna sredstva uvoznikom z ozirom na njhove potrebe, ako se obvežejo, da bedo uporabili vse devize za uvoz naj-dalje v šestih mesecih. Banke morajo pa imeti tudi vpogled o protokoliranju tvrdke in plačanju davkov.
3.	Pooblaščene banke 90 dolžne vršiti nadzorstvo nad izpolnitvijo teh obveznosti, generalni inšpektorat pa bo nadzoroval, ali vrse banke svoje poslovanje po voljno. Radi tega morajo banke kot prodajalec in uvozniki kot kupec voditi posebne kontrolne knjige, ki se bodo v tej zadevi predpisale.
4.	Finančni minister se pooblaščuje, da izda potrebne naredbe za izvedbo tega sklepa.
Kooperacija socialnih demokratov z demokrati.
Maribor, 27. decembra. (Izv.) Zastopniki JDS dr. Kukovec, Voglar in dr. Ser-nec so se pogajali te dni z zastopniki ofi-cielne soc. demokratske stranke v Mariboru v svrho koalicije na magistratu. Kakor znano, so radi mnogih koruptnih afer, ki jin je uganjala Grčar-Bahunova frakcija na mariborskem magistratu, občinski svetovalci NSS odpovedali sodelovanje s soc. demokrati. Tudi SLS ne mara nositi odgovornosti za nerednosti
Eri mestni upravi. Demokrati so to pri-ko porabili in sklepajo sedaj zvezo z Bahunom in Grčarjem.
NOVA INTERNACIONALA.
Budimpešta, 27. decembra, (Izv.) V nedeljo so otvorili kongres socialnih demokratov. Kongresa se je udeležil tudi Vandervelde, ki je zborovalce pozdravil v imenu amsterdamske internacionalc. Rekel je med drugim, da se je dogovoril na Dunaju z raznimi socialističnimi veljaki, da sc skliče v najkrajšem času kongres v Hamburg, kjer bi se ustanovila nova in-
V
ternacionala. Tej internacionali pa bi te
protivila Ljenin in Mussollini.
IZVAŽANJE AMERIŠKEGA ZLATA V EVROPO.
Washington, 27. decembra. (Izv.) Kakor javljajo angleški listi, trdijo waahing-tonski uradni krogi, da bo začela ameriška vlada v kratkem času zopet izvažati zlato v Evropo.
KOMUNISTIČNE DEMONSTRACIJE V PARIZU.
Pariz, 27. decembra. (Izv.) Komunistične organizacije so priredile včeraj velike demonstracije v prilog izpustitve zaprtega Artisa. Prišlo je do ostrih spopadov. 43 oseb je bilo več ali manj ranjenih,
volivni shodi na
štajerskem.
SLOVENSKO LJUDSTVO ZA PREGANJANO KATOLIŠKO UČITELJSTVO.
Ptnj, 27. decembra. (Izv.) Včeraj se je vršil pri Sv. Tomažu blizu Ormoža velik ljudski shod SLS. Navzočih je hilo uad 500 mož in mladeničev. Govorila p ta prof. Vesenjak in poslanec Žebot. Po sijajno uspelem zborovanju se je sprejela ostra resolucija proti višjemu šolskemu svetu v Ljubljani, katerega smatra naše ljudstvo samo kot institucijo Zerjav-Pribičevičeve demokrat, stranke. Resolucija se glasi: Odločno ugovarjamo proti preganjanju katoliško mislečega učiteljstva. Slovensko ljudstvo eno-dušno zahteva, da se vsi krivci v višjem šolskem svetu ostro kaznujejo. Imenovanja in prestave, katere je izvršil višji šolski svet v zadnjih letih, naj se proglasijo za neveljavne. Nadalje zahteva ljudstvo, da se šolske počitnice prestavijo zopet na jesenski čas.
NASE LJUDSTVO PROTT RADIČE-VIM AGENTOM.
Ptuj, 27. decembra. (Jzv.) Na shod SLS pri Sv. Tomažu je prišel tudi urednik »Republikanca«, neki Štampar, kot odposlanec dr. Novačana. Po govorih naših govornikov se je oglasil tudi Štampar k besedi in je hotel prodajati Radič-No-vačanovo robo. Ves zbor pa je soglasno zahteval, naj se Štampar odstrani, ker ljudstvo odklanja vse tiste, kateri bi radi v tem zgodovinskem momentu naše slovenske volivce razpršili na rnzne Btr&i> čice. Le z veiiko težavo so prof. Vesenjak. Žebot in predsednik Meško preprečili, da ljudstvo ni linčalo Jvadičevega agenta. Splošno razpoloženje med narodom je, da gre celokupno ljudstvo, tudi tisti, ki so bili pri zadnjih volitvah zapeljani v samostojno, soc. demokrat, in druge stranke, v enotni fronti t. j. v SLS v volivni boj, da pokažemo ne samo Srbom, ampak tudi Hrvatom in drugim, da je slovenski narod po ogromni večini v taboru SLS.
EHOD SLS V OSLUŠOVCIH PRI ORMOŽU.
Ptuj, 27. decembra. (Izv.) V Oslušov-
cili se je vršil včeraj popoldne velik shod SLS pod predsedstvom Tomaža. Korpar^a. Govorili so prof. Vesenjak, poslanec Zebot ter posestnika Janžekovič in Lah. — Danes pa se je vršil velik tečaj za zaupnike in organizatorje naše stranke spodnjega ptujskega okraja. Udeležilo se ga je 10 županov ten zastopnikov petih župnij (okoli 120). Predavala
sta prof. Vesenjak in Žebot. Tc~aj je trajal nad 4 ure. Ves ta teden se vrse podobni tečaji po celem mariborskem okraju.
Občni zber Slomškove zvaze.
Včeraj, 27. decembra, se je vrli! v dvorani Akademskega doma v Ljubljani letošnji redni občni zbor katoliškega učiteljstva Slovenije pod vodstvom predsednika Slomškove zveze g. nadučitelja Štru-kelja. Zbralo se je imponujoče število gg. učiteljic in učiteljev (okoli 150), ki so zborovali od pol 10. do 1. ure. Dvoje dejstev jc živo odražalo iz poročil in debate: požrtvovalna, v ognju preizkušena zvestoba do katoliških načel in pa resno pojmovana stanovska zavest. Težka mora režima, ki je krabljal svobodomiselnost in omahljivost večino za ogaben uničevalen boj proti veisko in stanovsko zavedni manjšini, je odpahnjeru, najtežji čas mučeništva je pre-stan — ta občutek je dostojno katoličana, ki obsoja in pobija zmoto in zablodo, a odpušča osebi nasprotnika, odseval iz obrazov zborujoJih. Ne v maščevalni boj zoper zatiralce, ampak na delo zi zdravljenje koruptnih stanovskih razmer in povzdigo krSčanske prosvete msd narodom — to je
Gradišče je takozvani Burgenland, kateri je bil lani vsled plebiscita pri-klopljen k avstrijski republiki. V Gradišču živi okoli 80—100.000 Hrvatov, ki so se bili v te kraje naselili pred 450 leti iz hrvatskega Primorja. Njihove vasi se raztezajo od češke Bratislave pa do jugoslovanske meje. Pod Ogrsko na razne stranke razdeljeni, so pri volitvah v gradiški deželni zbor 1921. leta nastopih enotno kot gradiški Hrvati, pri čemer je bilo za njihove kandidate odda, nih 25.153 glasov. Vasi s hrvatskim prebivalstvom je v Gradišču 80, okoli 25 jih ima nad 2000 hrvatskih prebivalcev, nekatere, kakor n. pr. Veliki BoriŠtof (Gross-Warasdorf) so čisto hrvatske. Žal, da je 11 vasi ostalo že pod Ogrsko. Na Dunaju šteje kolonija grauiških Hrvatov okoli 15.000 duš in imajo svojo organizacijo.
Ta od svoje materne zemljo celih štiristo let popolnoma odtrgana veja hrvatskega naroda je nekaj posebnega.
Ona je brez vsak« -sveže b Hrvatsko obranila svoj jezik, ga celo večalimenj čisto sama razvijala in v njem brez vsake pomoči svoje ljudskošolske knjige sestavljala ter si ohranila svojo inteligenco. Celo gramatiko tega jezika brez zveze s književno hrvaščino imajo. Tipičen primer narodnega odcepka, ki se je sredi tujih velikih gospodujočih narodov iz lastnih sil ohranil.
Veliko je k temu pripomogla versko-šolska avtonomija, ki so jo uživali pod Ogrsko. Madjari, ki splob nimajo velike sile, da druge narode sebi priličijo, niso skoro nobenega gradiške^a Hrvata, po-madjarili, pač pa so se mnogi ponemčili. Zato je še danes velik del gradisčanskih Hrvatov madjarsko orientiran, ker Nemce čutijo kot opasnejše nasprotnike. Drugače dober list, bivše »Naše Novine«, ki so izhajale v Djeru. so se med plebiscitom za Ogrsko potegovale.
Svojih še iz ogrske uprave pobaja-jočih šol imajo gradiški Hrvati po dosedanjih poizvedbah 35. Te so konfesional-
»Kua u pa zdej, gespud Pucl, ke jh je minister Pašič kar štandepede na lit pu-stavu, kokr kašnga mesarskega ksela, če sc prot obrtn pustau kej pregreši? Če b jm saj na šternajst dni kindu, kokr se spu-dob med puštenem ldmi, b že iič na reku in vs ta špas b bi fajn vu zgledu.«
>Kua če pa bt? Ena figa! Jest s Se filihe iz tega na strim. Jest sm že na kojn. Čc pa mislcš, de u /.dej kej bulš za Jugoslavija: se pa moteš. Sej morš vedet, ker več škode nardi pr pouhnem kurit, al tist, ke je že douh zruven in je že du grla usega sit, al tist, kc mu še pu trebuh krul kumi čaka, de b pršou du kurita.«
m
»Tu s lohka mislem, gespud Pucl; če prou ste mel tud duzdejšn ministri precej dobr apetit. No, kuku paj al se jm kej kouče pu ministerskem hitele in pu tistem ministrskem protfanc, ke jm je tulk dobrga not prnesu?«
•>Kua pa misleš? Prou nč! Moj futel je hiu že tku vs ugulen in scefedran in tri nuge sa se že tku majale, de sm se zmeri bavu, de se um kar naenkat na tleh znaj-du. No, protfan je biu še neki uredn, tu je res; ampak ga um žc tud pogrešu, ke zdej mara že tulk dnibiža, de lohka s tem fondam barantam, kepčiske zveze mam pa tud še zmeri tam dol.«
»No ja; uni žc veja kuku in kaj. Jest sm le tku memgrede uprašu, drgač se pa nečem nč u pulitka mešat; pusebn, ke se na kraujc kcpiftje dost na zastopm, — Kua pa kej iz Grčaatam? Kuku se pa ta pu-čut? A se kefhcdu grima?«
»Ne sam gritua; gifta sc, de je kar vs zelen ket kušar ud same jeze. On ma pa tud uržah, de se gifta, Pumisl: tri mesce jc žc dajau Rajsnari pusebne ure, de b ga navadu, kuku se more na ministrskem fu-tele zadržat, de bi ofrten vn izgleda. Pol pa kar naenkat tkula, kar čez nuč. Tu ni kar tkula. Pa negau futcl Še ni biu pusebn zguncan, ket moj; leta in leta b 6c lohka še pu nem zveru in naumnast pu-čeu. Kene, on je drobne pustave in luhek kokr peni, jest sm pa kurenak in že bre/ priltošlna vagam čez stu dvejset kil dobre
vage; s priftošlnam pa več ket šenkat tulk,«
»Tu jm prou rad verjamem, ampak jest mislem, de sa že usi jugoslovansk ml-nistersk hiteli precej zguncan in scete-dra.n; zatu se m naraunast čudn zdi, da že niste djal u proračun tud nove ministrske futele, ke ste djal tulk drugeh na-putrebneh reči in naumnast,«
»Tega pa zatu nisma sturl, ke srna že šnofal, de jh na uma več douh gubi. De b pa mi za tiste skrbel, kc za nam prideja, tu nam pa še u sajnah ni pršlu na misu.*
»Maja prou. Ampak, če "1 biu jest na-rodn puslanc in de b mou kasna beseda u Belgrade, h use drgač naredu. Kene, sej uni puznaja tiste futele, kc jh maja pul-berari in ke sa tku prštiman, de tist pou-šter, ke kuntšaft na nem sedi, kar ukul ubrne, predn se nova kuntšaft najn usede, tku de je zmeri frišn. Tku b se mogl tud ministrsk futeli uštimat in kulk gnarja b sc s tem pršparal, kc b jh na biu treba za usakmu ministram na nou preublačt. Sccr pa men nč mar, nej nardeja kokr čja. Dokler uma mel Sluvenci kej pinka, uja že lohka na use viže gnar vn metal in s zmišlval use sorte naumnast; kc uma en-kat na suhem, kar sc u kmal zgudl, uja pa tud ministri, pa nej uja še tku radikaln al pa denmkratičn, rad sedel tud na šuS-tarskeh stoučkch. Kedr u pa tud za Suš« starske stoučke gnarja zmankal, nej pa sam muzlmane za ministre nardeia. te pa tku ta narraiš na tleh sedčja.«
deri za, fet jo hoče nositi sveža na svojem praporu.
Iz poročil odbora posnemamo,, da Slomikova zveza celo številčno zmerno raste, gmotno se s težavo vzdržuj«, premočnim, zahrbtnim in iesto neverjetno brezobzirnim navalom nasprotnikov kljubuje z odločnostjo in modro taktiko krivično zatiranih, da so njena stremljenja pozitivno grajenje, stanu in ljudstvu koristno, ne pa maščevalno razdiranje.
Pozdravili so zborujoče številni zastopniki drugih katoliškonarodnih organizacij: kan. Nadrah (kot zastopnik interesov katol. učiteljstva v višjem šol. svetu), prof. dr. Rožič (za S. K. S. Z.), poslanec Gostinčar (Jugoslov. klub in Jugoslovanska strokovna zveza), visokošolec Sever, kaplan J. Hafner i. dr. Vsi so naglašali solidarnost vseh slojev vernega ljudstva * krivično stiskanim vernim učiteljstvom, ki skoraj doživi lepše dni. Debata je poživila odločnost za izvajanje načel v okvirju pravičnosti in pojasnila marsikatero nejasnost glede obstoječih razmer in oseb. Za predsednika jc bil vnovič z navdušenim aplavzom izvoljen g. nadučitelj Štrukelj (Vič). Večina zborovalcev je še tekom popoldneva preživela v prijateljskem razgovoru nekaj ur v osvežujoči družbi sotrpinov.
Podrobnejše poročilo sledi v kratkem v »Slovencu« in v »Slov. Učitelju«. J. H.
no, občinsko-avtonomne in hrvatske. Med njimi so eno, dve, tri, štiri in celo pet-razrednice. Učiteljstva je črez 100. Ti so kakor i duhovščina občudovanja vredni, Čisto sami nase navezani, brez znanja razvoja hrvatskega jezika in literature v materni zemlji, so materinščino gojili in v njej učne knjige pisali. Videli smo »Početnico i pervo štanko za katoličan-ske hervatske škole šopronske, mošonske in železanske krajine I. in II. razreda 1920.« Že v uvodu beremo: »Brate, sestra: Neka umrit! Nauči se i nimSki i ugarski, ali tvoj materinski jezik neka uigdar zabit!« Med pesmicami beremo:
»Moj otac i mati oni su hervati, i ja hipae vsaki ču hervat ostati.
Hervat sam se rodi i . Hervat ime dobil, Hervat ču i biti, Hervat ču umriti.«
t
V celi »Stanki« ni nobenega hrvatskega književnega ali narodnega proizvoda iz materne zemlje, vse je na domačih gradiških tleh zrastlo. Zanimive so narodne pesmi, veliko jih je gotovo tudi iz madjarščine prevzetih. V didaktičnem in pedagogičnem oziru stoji ta ilustrirana čitanka na višini modernih zahtevkov. V kratkem izdajo gradiški hrvatski učitelji tretjo čitanko; neobhodno potrebno bi bilo, da jim gredo tu hrvatski književniki na roko. Avstrijska zvezna vlada nastavi prihodnje leto na učiteljišču v Oberschiitznu enega učitelja za poučevanje hrvatskega jezika in gradiški Hrvati se potegujejo za to, da bi tak učitelj bil nastavljen tudi na zvezni realni gimnaziji v Železnem. Učitelje in. župnike izvolijo po bivšem ogrskem versko-šolskem avtonomnem zakonu sami; kako bo odzdaj naprej, se ne ve.
Pesmim pravijo gradiški Hrvati •jačke«, peti = »jačiti«. Jačk so tri vrste: 1. tiste, ki so jih prinesli s hrvatskega Primorja; 2. tiste, ki so se sestavile ui spele v Gradišču in so jako lepe. tako da bi jih bilo treba zbrati; 3. madjarske na hrvatsko besedilo z znano ognjevito-otožno madjarsko melodijo. Kurioz je, da se v Gradišču poje neka ljubavna pesem na melodijo »Hej Slovani!« V šolah se je petje skoro vseskozi nodučevalo nemško in madjarsko, to se pravi, nemške in madjarske »jačke« v hrvatskem prevodu, ker manjka narodu svoje pesmarice. Nujna potreba bi bila, da »e jim le-ta preskrbi.
23. decembra je izšla 3. številka »Hrvatskih Novin«, glasnika g uliških Hrvatov, na Dunaju. V prograinnem članku se naglaša potreba gojitve Hrvatskega jezika, narodne pravice obenem b potrebo lojalnega avstrijskega državljanstva, lastno šolstvo in gospodarski proovit. Objav1.,>na je tudi rodoljubna pesem 70 letnega župnika v Hrvatski Kemiji ob Donavi na Madjarskem, Mate Miloradica.
Iz tu objavljenega drobiža posnemamo, da vlada n. pr. v Velikem BoriStofu pod vodstvom g. kaplana Martina Morši-ča živahno društveno življenje, po vseh vaseh sc goji narodna dramatika; na Božič so se uprizarjale v hrvatskem jeziku »Moč ljuba vi«, -jVIajka«, »Tetac Lovre so pisat uču«, »Nočni pastir Betle hemski« in podobne.
— Čevlji za zimsko vreme, močni, pli, posebno priporočljivi za gg. oficirje, lovce itd. se dobe na glavni zalogi tovurn Peter Kozina et Ko., Ljubi."ann, Breg 20. Kunujte iih dokler so zaloga traja. i>322
Politična vesti.
4-' Stranka tran. >Slov. Narod« je v svoji božični številki napovedal novo stranko: »narodno-napredno in demokratsko stranko okoli Slov. Naroda«", katero volivni program da bo delovni program iagieb-ške resolucije. Ta svet ali vsaj Slovenijo podirajoča vest sama po sebi ni ravno zanimiva, zanimivejše pa je »Narodovo* vprašanje, če bi bilo mogoče sprejeti v »napredni« blok, ki so ga pri ljubljanskih občinskih volitvah tvorili narodno-socialistic-na stranka, narodno-naprodna in demokratska stranka okoli Slov. Naroda, samostojna kmetijska stranka, narodno-radikal-na stranka, tudi slovenski del JDS? Lahko odgovarja Slov. Narod, »ako podpiše zagrebško resolucijo in gre z nami v boj pod geslom: za sporazum s Hrvati, za nedeljivo Slovenijo, pa proti korupciji in politični nepoštenosti ter proti vsem nositeljem teh lepih čednosti.« Sijajnol Treba je samo podpisati kako resolucijo in zbrati za vo Uvno geslo »proti korupciji«, pa je vse dobro. Vsi demokratski korupcionisti, zoper katere se je baje Jugoslovanska zajednica pri ljubljanskih volitvah borila, lahko mirnim srcem tako resolucijo in geslo podpišejo, saj držati Ju ne bo treba. Zadostuje, če volivce takole z dvema ali tremi voliv-nimi gesli potegnejo za nos. Dolgo smo premišljevali, kaj je na vseh strankah, ki se nazivljajo napredne, naprednega. Zdaj je to po dolgem vprašanju vendar odkril »Slov. Narod«.
4- Sporazum med samostojnimi kmeti in dr. Žerjavom. Belgrajska »Pravda« javlja: »Pred nekoliko dnevi je odpotoval v Slovenijo g. dr. Žerjav. Po poročilih iz Ljubljane je stopil g. dr. Žerjav že v zvezo z glavnim odborom samostojne kmetske stranke glede eventuelnega sporazuma za bodoče volitve. Ta sporazum med demokrati in samostojnimi kmeti je obstojal že pri zadnjih volitvah in sicer tako. da so demokrati glasovali za samostojne kmete, kjer so bili samoatojneži močnejši in obratno.«
+ Zanimiva izjava ministra Vujilica. Minister notranjih zadev Vujičič je izjavil nekemu sotrudniku zagrebškega »Večera« sledeče: »Nas imenujejo sedaj ponekod »srbska pravoslavna vlada«, čeprav so bili zlasti v Protioevi vladi nekdaj samo trije »pravoslavni Srbi«, dočim so imeli takrat večino prečani. Kljub temu pa bo sedaj ta »srbska pravoslavna vlada« stala na stališču, da so vsi državljani SHS ravnopravni in ne bo pripoznala nobenih izjem.« — Pri-'hodnjost bo pokazala, če bedo besedam | sledila tudi dejanja.
-f Radikalski disidenti. Belgrajsko : »Vreme« poroča, da je radikalna stranka izključila tri vojvodinske radikale, Milana Jevtiča, urednika »Banatskega Glasnika«, in advokata dr. Jovana Mihajloviča in dr. Elina Gavrilo. Vsi trije so iz Bečkereka in so vodili agitacijo proti oficielolni strankini politiki. Politični krogi misijo, da je to početek Pašičeve volivne akcije proti Pro-tiču in njegovim somišljenikom.
-j- Položaj kraljevine Srbije. Komunistično glasilo »Borba« z dne 23. decembra objavlja poročilo o 4. kongresu komunistične internacionale. V tem poročilu objavlja tudi referat tov. Ravensteyna o položaju na Balkanu. V tem referatu pravi med drugim sledeče: »Položaj povečane kraljevine Srbije, ki se danes imenuje kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ni nič boljši od položaja na Grškem. Razen gospodarskih nadlog v krajih, kjer jc besnela dolgoletna vojna, divja v Jugoslaviji plemenska politična borba. Če popolnoma zaslepljeni belgrajski vlastodržci ne bodo ob pravem času prisiljeni, da napravijo konec absolutističnemu centralizmu in ne pristanejo na široko avtonomijo posameznih delov Jugoslavije, bo tudi obstanek Jugoslavije vprašanje časa.«
4- Veter revolucije. V belgrajski ->Po-litild« beremo pod omenjenim naslovom sledeče: »Po Evropi piha revolucijonama sapa. Zaradi nacionalnih neuspehov začenjajo razni narodi brez vsakega ozira na svoje parlamente zahtevati sami račune od odgovornih mest. Boljševizem, fašizem, ke-maiizem, strel janje ministrov so samo različno oblike nezadovoljstva. Mi smo daleč od tega, da bi želeli, da se tudi pri nas začno kopati grobovi za one, ki so odgovorni za naše nacionalne katastrofe in nesreče. Toda, če se parlament no 1r> dovolj brigal za zunanje zadeve, pridejo lahko hidi nad nas neprijetna iznenadenja ...«
4- Jadransko vprašanje. — »Politika« javlja h najbolj zanesljivega vira, o katerem I rdi", da ne ve zanj niti naš poslanik v Rimu uUi naše ministrstvo zunanjih zadev, da je italijanski zastopnik v društvu narodov g. Schialoja predložil svoji vladi Izčrpno poročilo, da že danes lahko stopi z rapallsko pogodbo pred društvo narodov, ako je to potrebno. On je v društvu narodov teren tako pripravil, da mora Jugoslavijo kljub vsej opravičenosti njenih zahtev sigurno pro-s svojimi predlogi. Zcdinjcnje italijanskih fašistov in distov. »Era Nuova« priobčuje pogo-nricom Corradinijem, iz katerega je
razvidno, da se pripravlja zadinjenje fašistovske ln nacionalistične stranke.
-1- Ustavna reforma v Italiji. Generalni tajnik italijanskega notranjega ministrstva kom. Michele Bianchi je v (»govoru z ured- ! nikom >Ere Nuove« rekel, da hoče vlada šo s sedanjim parlamentom izvesti ustavno in parlamentirno preosnovo. Proporc se na vsak način odpravi.
4 Amnestija v Italiji. Italijanski kralj ja podpisal obširno amnestijo, ki velja predvsem za pripadnike vojske in mornarice glede političnih zločinov, potem za osebe, ki »o bile obsojene zaradi zločinov povodom ^ospodarsko-socialnih nemirov, za carinske, linančne in disciplinarne prestopke itd. Po-miloščen je velja tudi za anektirane pokrajine. Ministrski predsednik Mussolini jo o priliki amnestije poslal justičnemu ministru pismo, v katerem opominja prebivalstvo, naj jega kraljevega milostnega čjna ne tolmači napačno in naj ne krši znova zakonov, kajti poslej v Italiji lep čas ne bo več govora o kaki amnestiji.
-f Reparacijsko vpraSanje stoji v ser danjem momentu tako, da bo nemška vlada predložila konferenci zaveznikov, ki se zopet zberejo in sicer v začetku januarja v Parizu, nove konkretne predloge. Amerika namreč noče niti znižati svojih terjatev pri | zaveznikih niti dovoliti Nemčiji kakšnega posojila. Nemčija bo spričo tega morala na- i peti vse svoje moči in pritegniti k sanaciji svojih financ vse kroge brez izjeme, ako hoče zadostiti svojim težkim obveznostim.
-j- Lozanska konferenca je še vedno tam, kjer je bila. Turkom se namreč očividno nič ne mudi in niso pravzaprav še
na noben predlog zaveznikov pristali. Zato i
pa tembolj mešelarijo z Angleži na skrivaj. Angleži so Turkom ponudili baje velike gospodarske ugodnosti, ako ti pristanejo na Angležem ugodno rešitev darcUnelske-ga vprašanja. Seveda se bo to trgovanje še prccej dolgo vleklo. Rusi so čudovito tihi. ! Morebiti pripravljajo kakšna presenečenja.
4 Litovsko republiko so Francija, Anglija, Italija Japonska dc jure pri- ; znali. Za novega predsednika to republike | je izvoljen Aleksander Stulginski, pristaš j krščanske demokratične stranke, ki ima v ; sejmu večino.
f Sovjetski poslanik Goneckij je dospel v Carigrad, kjer bo zastopal Rusijo I pri novi turški vladi. Njegov prvi neofici- | jelni svetovalec je znani nemški ekonomist I in politik Parvus. Tudi značilno.
-f FaSisem na Angleškem? Po zgledu ' fašizma v Italiji in znanega nacionalistič- i no-mističnega »Ku-Klux-Klana<r v Ameriki, ! se je glasom »Daily News<c tudi v Angliji , osnovalo podobno tajno društvo »Reda kri- ' žarjev«. Ustanovil je je pred 2 letoma pol- I kovnik Walter Haber. Nameni društva niso prav znani. Oni hočejo ^obnoviti duh kri-žarstva v vsakdanjem življenju«. Zdi se, da je cela reč bolj podobna nekdanjemu framasonstvu in »rosenkrajcarstvu: nego fašizmu.
4- Vstaja zopet divja v Indiji. Angleži jo seveda skrbno skrivajo. V severovzhodnem delu so se uprli >Mashudk, iz česar »e je vnela prava vojn s, v kateri nastopajo angleški avijaliki, ki bombardirajo vasi. Veliko več se ne more izvedeti.
življenja 6e
Belgrad, 24. decembra.
Tekom radnjih par let se je začelo med belgrajskimi katoličani zelo lepo razvijali versko življenje. To je v prvi vrsti zasluga tukajšnje katoliške duhovščine, ki je znala iz src pregnati versko mlačnost in jo nadomestiti z vnemo in ljubeznijo za vero. Odrasli se zbirajo okolu svojega dobrega. župnika Wagncrja, gimnazijska mladina okolu svojega skrbnega kateheta dr. Madžerca, a ljudskosolska mladina okolu svojega ljubeznivega veroučitelja Kokano-viča. Tako ni čuda, da je bila naša mala cerkvica na dvorišču notranjega ministrstva v Krunski ulici meseca raaja vsak večer nabito polna, ob nedeljah pa vrhu tega tudi dvorišče, ravno tako tudi meseca oktobra, ko sc jc vršila pobožnost sv. rožnega venca.
Izredno lep dan smo imeli belgrajski katoličani dne 8. decembra t. 1. Bil jc lo dan naše mladine. Ob pol 9. uri zjutraj jc bila sv. maša s skupnim sv, obhajilom 'za vseučiliško in gimnazijsko katoliško mladino, Sv. mašo je daroval papežev nuncij msgr. Pelegrinetti, govor za mladino pa je imel katehet g. dr, Madžerec. Popoldne istega dne se je vršila duhovna akademija. Prolog na čast Brezmadežni jc govoril pravnik g. Josip Zaninovič. Potem je sledilo predavanje „0 pomenu praznika brezmadežnega spočetja*, katero jc imel sedmošolec Ferdinand Mataušek, Učenka VI, gimn, razreda Marija Klajič jc deklarirala Paveličevo pesem na čast Brezmadežni. Pravtako izbrane in lopo izvajane so bile tudi pevske točke, pri katerih so sodelovali; tretješolka Gita Farkaš, gdč. Klajičeva, gg. Šuman, Gregorič, dr. Golias in Burian.
Po akademiji se jc vršila posvetitev mladine Brezmadežni, nakar je nuncij msgr. Pelegrinetti dal blagoslov z Najsvetejšim in tako zaključil pomembno prireditev. Svečanosti je prisostvovalo mnogo odličnih gostov pravoslavne vere, m<jd njimi štirje vseučiliški profesorji in šest .srednješolskih ravnateljev, ki so se o prireditvi zelo priznalno izrazili.
Danes, 24. decembra, smo zopet imeli lepo svečanost. Družba sv. Vincenca Pa-velskega je priredila revni katoliški šolski deci božičnico, ki sc je istotako vršila v naši mali cerkvici. Najprej je bil sv. blagoslov, nato so pele božične pesmi in vršile dekla macije. Potem je imela predsednica druSlva sv. V. P. prisrčen kratek nagovor na deco, nakar so se razdelili darovi. Blizu 30 najrevnejših otrok jc bilo obdarovanih z obleko in obutvijo, ostalih 400 pa s sadjem, slaščicami in kolači. Tudi tej prireditvi je prisostvoval nuncij msgr. Pelegrinetti s svojim tajnikom.
Po zvršetku svečanosti sta odšla društvena predsednica in župnik v bolnišnico, kjer sta razdelila božične darove katoliškim bolnikom — približno 30 po številu — da so se ta večer tudi oni razveselili
Število katoličanov v Belgradu stalno rasti ln mala cerkvica postaja z vsakim dnem tesnejša. Iskrena želja vseh belgraj-skih katoličanov je, da bi se čim prej začel zidati dostojen katoliški hram, ki ne bo v ponos samo nam, ampak vsem katoličanom v državi. Sami v to svrho nikakor ne zmoremo sredstev in obračamo se ob tej prUlkl znova na naše katoliške brat«
šimm domovine, da nam s prispevki priskočijo na pomoč. Hvaležno sprejmemo vsak najmanjši dar.	K. R. M.
it
Preglejte volivne imenikel Zahtevajte pri župauu vpis vseh somišljenikov, ki so izpnščeni! Upis lahko zahteva vsak volivee zas® ali pa za drugega. Ne more pa tega uapraviti kaka organizacija (SLS ali Kmetska zveza) ampak le posamezen volivec.
Vse reklamacije morajo biti izvržene
do
6. Januarja 1923.
Dnevne siovice.
—	Razpis volitev v narodno skupščino. V prihodnji številki »Uradnega lista« bo objavljen razglas pokrajinske uprave za Slovcniio o volitvah v narodno skupščino. L!kaz o volitvah v narodno skupščino jc bil razglašen v »Službenih Novinah kraljevine SHSk dne 22. decembra. Petnajst-dnevni reklamacijski rok v smislu člena 12 zakona o voiivnih imenikih konča torej 6. januarja 1923. Nobena kasnejša reklamacija ne more več vplivati na sestavo volivnega imenika.
—	Minister dr. Županič in pokrajinski namestnik Hribar sta se na sv. Štefana dan odpeljala vsak v svojem salonskem vozu z brzovlakom v Belgrad.
•— Minister dr. Zupauie. Naš belgra,j-ski poročevalec nam jc sporočil, »cla je dr. Niko Županič pred vojno stopil v pra-voslavjc, kakor je izjavil.« O zadevi smo se natančneje informirali in dognali, da se je v tem smislu pač o njem govorilo, da pa dr. Županič dejansko nikdar ni stopil v pravoslavje, ampak je ostal katoličan.
—	Odlikovanje. Kot člani zakonodajnega sveta so bili odlikovani z redom Belega orla III. reda profesorji ljubljanske univerze dr. Gojmir K r e k , dr. Metod Dole n c in dr. Anton S k u m o v i č.
—	Poslanske dnevnice. Kakor smo že javili, jc administrativni odbor parlamenta sklepal o vprašanju, ali naj se izplačujejo poslanske dnevnice do dne novih volitev. Kakor javlja ^Politika«, obstoji v vladi v tem oziru nesoglasje. Del ministrov je za izplačevanje do volitev, večina ministrov pa je baje mnenja, da ta zahteva ni upravičena in smnlra, da jo je treba odbiti.
—	Znsm nsiriolog DelHzsch Friderik jc umrl v božičnih dneh pri svojem sinu v Langen Schnlbaeh, star 72 let. Njegovo ime jč zaslovelo pred 20 leti radi knjige -Bibel und Babel«, ki je povzročila v krščanskem svetu, zlasti med katoliškimi teologi, veliko zanimanja, a tudi odločnega odpora glede na razlago odnosov med asirsko babilonsko kulturo ter sv. pismom. Zadnja leta je razburil svet z novo knjigo »Das groBe Irrtum«, ki pa jo je svet strokovnjakov odklonil. Njegova zasluga pa je, da se je zapadni svet temeljito poprijel raziskovanja mezopotamske kulturne sfere ter njenega vpliva na hebrejsko In grško kulturo. Zlasti njegov študij klinopisov je prinesel vedi obilo sadov. — Dobro bi bilo, če bi nam kdo orisal v preglednem referatu pomen tega moža za moderno proučevanje orijentske kulture, zlasti pa pokazal njegove končne trdne rezultate. Svoj-čas je o njem pisal »Kat. Obzornik« z ozirom na knjigo »Bibel - BabeK
—	Izpit za rez. peš. podporočnike so po«
ložili vsi Slovenci podnaredniki-dijaki 81. par-tije dijaškega bataljona v Valjevu, in sicen Alcksa Benkovič, Dokležovje (Prekmurje); Ivol Česen, Ljubljana; Lojze Čik Vič; Ivo FregeL Fram pri Mariboru; Franc Gabrovšek, Št. Vid nad Ljubljano; Jože Kovačič, Bizcljsko; Ivaa Kranjc, Šiška; Jože Ledenik, Kočevje; Drago Leskovar, l.ibeliče; Jože Piano, Rečica ob Paki; Pavel Potokar, Radomlje; Vlado Rihtaiv Šiška; Boris Šega,. Jesenice; Ivo Štupar Kamnik; Bogomir Trepečnik, Radeče pri Zidanea moslu.
—	Perosi — pod kuratelo. Po sporočilih iz Rima je prišel slavni vatikanski dirigent in skladatelj Loreneo Perosi na zahtevo bratov in min. za uk pod sodno nadzorstvo radi omračitve duha. To se je zgodilo z vso naglico, ker so se bali, da ne bi uničil svojih kompozicij in rokopisov. Mislil .je vse sežgati. Že pred neka^ meseci Fino poročali o njegovi čudni želji prestopiti v protesta n ti zem (valdenško sekto). Potrtost in čudno obnašanje so opazili že pred vojno. Že takrat ga je zdravil nek rimski psihijater. ki je ugotovil —• paranoio. Zanimivo je, da med vojno ni hotel nič več skladati, da je jel sovražiti svoja dela ter začel študirati ruski in — slo v e n s k i jezik! Razprodal je svoje imetje (100.000 lir), izkupilo razdelil med reveže, se posvetil študiju sv. pisma, in hotel postati kalvinec.
—	Naša vojna mornarica sestoji glasom »Jadrana« iz minonoseev »Sokol«, »Galeb«- »Jastreb«, »Orao«. »Kolute« in »Oavran« (G ladij po .'>25 ton po 4 topov), 13 torpedovk, 4 rečnih monitorjev »Drava«, »»Sava«, »Vardar« in »Morava« in nekoliko malopomembnih pomožnih ladij.
—	Koliko bi danes stala ena jahta. V pravkar izišli 1. številki »Jadranske Straže«, lista za pospeševanje in obram-ho našili pomorskih interesov, se preračunavajo stroški za jahto, ki naj bi se podarila kralju, na 80—120 miljonov kron. Stroške naj bi nosili vlada in privatni darovalci, v prvi vrsti razna podjetja, ki bi dobavila materijal. Jahta bi naj bila »važen simbolični in reprezentativni faktor naše uilade pomorske države« in naj bi vladarju nudila priliko seznaniti se z našo obal jo. — Nam se zdi, da so stroški za jahto tu še prenizko proračuna ni.
—	Pojasnilo. Zvedeli smo, da je več prt« iateljev nas slepih pred božičem iskalo našo pisarno brez uspeha, kar jako obžalujemo. Prosimo ta plemenita srca, da se na nas obrnejo B^daj. pred nevim letom, ter blagohotno pošljejo svoje spominčicc, da nam slepim olajšajo te*ke razmere, v našo pisarno, ki »e nahaja pole* stanovanja našega predsednika Ju-raska, WoIfova ulica št. 12. — Podporno društvo slepih v Ljubljani.
—	V odbor službujočih farmacevtov z* okoliš Slovenskega lekarniškega gremija tO bili izvoljeni za odbornike mag. pharm. Ivan Kristan, Nikola .lordanič, Ciril Maver, Slavkcf Hočevar; za namestnika mag. phartn. Stanko Hočevar in Mirko Hočevar. Odbor se je konstituiral dne 22. decembra 1922 in je bil izvoljen za načelnika mag. pharm. Ivan Kristan, za načelnikovega namestnika mag. pharm. Ni« kolaj Jordanič.
—	Prnino^H. Dne 30. deccmbra 1922 ob 13. uri dopoldne bo promoviran na tukajšnji univerzi abs. pravnik g. Julij F e 11 a h e r rodom iz Melvii na Koroškem zn doktorja prava.
—	Smrtna kosa. Dne 23. decembra zjutraj Je v Kokri umrla gostilniJarkn in posestnica Marija P o v š n a r , stara 62 let, mnogim turistom znana pod imenom »Jurjova tnali«. N. v m. p.!
—	Samoumor. Posestnik in čevljar Martin Kladnik, 45 let star, je odšel dne 14. decembra iz Brezja v Gornji Grad usnje kupovat. Dne 16. decembra so pa našli nad vasjo fcnga v gozdu Velika dolina Kladnika obešenega na bukvi. Bil je že mrtev. Samomorilec sc, je obesil na pas in ti nato še s samokresom pognal krogljo v vrat.
—	Nezaupnica predsedniku »Udruicnja ieljee-nit.kih činovnika* radi njegovega vstope, v načel' stvo JDS. — Zadnji >Glasnik željezničkih činovnika« poro8a n 12. seji osreHnjoga odbora U. 2. Č. dne 9 novembra t. 1. sledeče: iTovariš L. inlorpelira predsednika, ker je 8. novembra vstopil v načel-stvo .Tugoslov. demokratske stranke v Ljubljani kot zastopnik kluba demokratskih železničarjev. Predsednik odgovarja, da je klub demokratskih želej-ničarjev tvorba, ki po svoji obliki nima nič skupnega z vodstvom U2Č; kot prostemu državljanu mu mora biti dano na prosto, kakor drugim, da se politično udejstvuje, kakor mu drago; pa tudi s sla-hšiča Udruženja bi ne bilo obsoditi, ako »e njegov funkcionar, da doseže za društvo in člane več uspehov, posluži sredstev, ki mu jih proži trenutna politična situacija Nastane kratka burna debata, ki kaže, da osrednji odbor ne soglaSa z mnenjem predsednika.< — Do danes pa še ni znano, da bi bil g. nadzornik Čemlgoj radi tega izvajal posledice in izstopil iz načelstva JDS ali pa odložil svoj odbovniški mandat v U2C.
—	Dr.Opekovc govore kupujte prijateljem in znanrem za novoletno darilo. V večjem številu so še na razpolago: Začetek in Konec (14, ozir. po pošti 15 Din), O dveh grehih (10, ozir. 11 Din) in 7.a resnico (8, ozir. 9 Din). — Urez vere (5, ozir. 6 Din) je le še par izvodov na prodaj. — Prodajalna K. T. I). Nlfnian v Ljubljani-
—	Trepoved prodaje tobaka v lavnih lokallli v Zaprrbn in n;if»Uarji. Vsled poostrene prepo-
Stran 4
BEOVENBCJ, 3ni 28. 3eoemEra 1922.
šftv. 28BL
vedi o prodaji tobaka v Javnih lokalih so priSli sagrebški natakarji v jako težak položaj, ker jim je ravno prodaja tobaka največ nesla. Natakarji bo uvedli akcijo sa novo ureditev njihovih prejemkov. Zahtevajo ali 100-odstotno zvi kanje plač ali pa izvirno ureditev strežbe ozir. odpravo posebnih plačilnih natakarjev. Gospodarji so pripravljeni svi-baiti plače, toda na račun gostov. Natakarji pa o tem nočejo slišati, ker ^ih jo skušnja poučila, d« ob takih prilikah spravijo gospodarji v žep 850.000 do 400.000 večji zaslužek, natakarjem j>a dajo od tega le mrvico. Pogajanja se nadaljujejo.
—	V Budimpešti je umrl veliki industrijalec Manfred Weiss v 66. letu starosti.
— Umor v Novem Sadu. Dnu 28. t m. je načelnik mestnega užitninskega urada v Novem Sadu Milan Tapaviea v svojem uradu vodil preiskavo proti vinskemu kontrolorju 65 letnemu Paji Kožar-skemu in njegovemu zetu mesnemu kontrolorju Štefanu Doszaiju ker je bil prišol na sled nekim nerodnostim. Kožarskega so že prejšnji dan bili zaprli. Med preiskavo jc Doszai svojega načelnika napadel s nožem in mu zadal štiri rane. Tapaviea je bežal na cesto, kjer se je mrtev zgrudil. Doszai-ja so zaprli.
—Smrtna nesreča na zagrebški cestni želes-■Jei. Delaveo Adam Zajec v Zagrebu se je pri vožnji na tramvaju naslonil na vrata. Ta so se odprla in Zajer je padel z voza ter treščil z glavo ob cesto. Umrl je še tisti dan.
—	Tatvino iti vlomi. Katnrlni Tome iz Jerneje vasi je bil ukraden ček za 50 dolarjev. — Neznani vlomilci so vlomili pri trgovcu Leopoldu Slaviču v Tomaini in odnesli blaga v vrednosti 12-480 K . Vlomilci so odnesli Ignaciju Plav-čaku v Tlakah blaga v vrednosti 8700 K in posestniku Jakobu Bukšeku uro z verižico, vredno 1000 K.
—	Budistična pravljica pripisuje postanek čajne rastline nekemu budističnemu spokorniku, ki je baje živel v 6. stoletju. Zaobljubil se je, da se bode celo svoje življenje vzdržal spanja. Ker ga je 6panec vendarle premagal, kaznoval je samega sebe s tem, da si je odrezal veke, ter jih vrgel na tla. In Budha usmilil se je svojega spokornika. Iz tal, kamor so padle veke, zraslo je mahoma lepo zeleno drevo z duhtečimi cveti, čegar lističi nam danes dajejo voljo okrepčujočo pijačo — čaj. Pišite m kupujte samo čajno ircšanico znamke »Budha« v srebrnih zavitkih. 5600
Umor pri Fužinah.
Na praznik sv. Štefana zvečer so našli na polju v bližini Fužin ležati v krvi vojaka Franca Pečarja iz Studenca št. 3, ki je prišel na dopust domov. Trikrat v prsi zabodenega so prepeljali precej v garnizijsko bolnišnico v Ljubljani, v kateri je še tisti večer na izkrva-vetju umrl. Orožniki in ljubljanska policija so uvedli energične poizvedbe. Višji policijski stražnik Jožef Jazbec je ugotovil, da morata biti morilca zidarja Ivan Škrjanc iz Benetka, pri Ljutomeru in Čeh France Suran, katera je oba aretiral. Policijski dežurni uradnik revirni nadzornik Gruden je ugotovil, da, sta bila osumljenca zadnja z umorjenim vojakom Pečarjem skupaj. Pečar jima je baje grozil z bajonetom, katerega mu je Škrjanec iztrgal, Suran, ki je nekaj malega na roki poškodovan, naj bi pa bil vojaka z bodalcem zabodel, Suran pa pravi, da je Škrjanec usmrtil vojaka. Višji stražnik Jazbec je zaplenil Pečarju odvzeti bajonet, kakor tudi Suranovo bodalce. Preiskava bo ugotovila, kdo jc usmrtil Pečarja.
p Kako nastajajo prošnje za italijansko šolo v Istri. Družba sv. Cirila in Metoda je imela, v Ferencih pri Vičinadi v Istri lepo šolsko poslopje, ki je bilo po eni četrtini last ferenčanskega konzorcija. Šola je bila svoj čas priznana kot deželna s hrvatskim učnim jezikom. Po prevratu je ostala šola zaprta, a Italijani so na razne načine skušali, da bi izlepa dobili v roke šolsko zgradbo. Toda konzorcij je bil zvesto na straži in poslopje je ostalo v njegovi posesti. Tedaj so nastopili fašisti. Prišli so v vas, sklicali konzorcij in njegove člane z revolverjem na mizi prisilili, da so podpisali listino, s katero prepuščajo šolsko zgradbo za otvoritev italijanske šole. Italijanski listi so pa nato poročali »razveseljivo« vest, da so Ferenčani iz lastne volje prosili za italijansko šolo.
p Uprava postojnske jame je prešla
v področje ministrstva za poljedelstvo. Ustanovila se je posebna komisija, ki bo vodila skrb za jamo.
p Zakaj so zaprli. »Lavnratorejeve« urednike. Tržaški listi poročajo, da so pa-prli pet »Lavoratorejevih« urednikov zato, ker so skrivali svojega tovariša Lionettija, katerega je iskala oblast radi nedovoljenega nošenja orožja. Uredniki sio še vedno zaprti.
p žalostna bodočnost mesta Pulja* — Italijanska vlada se je iz umevnih razlogov odločila, da premesti mornariško povel jstvo iz Pulja v Benetke. Istotako se skrajno omeji puljski arzena!. Pulj ostane samo še oporišče za vojno brodovje. Da prebivalstvu vsaj nekoliko pomaga, namerava vlada
del araenala prepustiti zasebnemu podjetništvu.
p Razpust kopergkega občinskega
sveta. Na pritisk fašistov je socialistična večina koperskega občinskega sveta podala ostavko, kar je bila že preje storila tudi manjšina.
p Monumentalen svetilnik v Trstu. Kakor poročajo nekateri italijanski listi, se prične v Trstu v kratkem graditi or-jašt svetilnik v spomin italijanske zmage v svetovni vojni. Svetilnik bo visok (iO m in bo 28 morskih milj daleč viden.
štajerske novice.
š Celje, Danes, 28. t. m., zvečer ob S. uri se vrši v vrtni dvorani pri Belem volu sestanek somišljenikov SLS.. Govori dr. Korošec.
š Socialni tečaj za fante in može v Celju se je pričel včeraj. Udeležuje se ga nact 80 fantov in mož. Včeraj so govorili dr. Korošec, dr. Basaj, dr. Ogrizek in tajnik Krajnc.
š MorUec svoje žene obsojen na smrt Začetkom septembra so listi poročali o roparskem umoru na liaplji, kjer da je bila ma-jerjova žena Saheruik oropana in umorjena. Natančnejše preiskave pa so dognale, da je bil rop fingiran in žena umorjena iz čisto drugih razlogov. Sum je padel na lastnega moža, ki je imel razmerje z neko Elizabeto Bordovšek, ki je služila kot dekla preko meje v Hrastu. Kadi to ženske je mož svojo ženo začel sovražiti in jo preganjati. K osu-mljenju so pomagali tudi otroci sami, katerim se je zdelo očetovo obnašanje na dan umora dne 8. septembra sumljivo. Mož je prišel fingirani rop sam ovadit orožnikom, ki so našli več predmetov, ki so potrdili sum, da je mož sam umoril svojo ženo. Tudi mariborski porotniki so bili tega prepričanja. Obtoženi Peter Sahernik je bil obsojen na smrt na vešalih.
š Dvakrat oproščena radi nmora očeta. Zadnji dan porotne razpravo v Mariboru so je pečal z obnovo slučaja Terezc Šemenko iz Pobrža pri Ptuju. Obtoženka je imela s svojim očetom prepir, ko je njen mož v vojni padel in je oče hotel si prilastiti zetu izročeno posest nazaj. Prepir je prešel v očitno sovraštvo. Kakor ona trdi, je šel njen oče v novembru leta 1921 s sekiro nad njo, ona pa da ga je pahnila od sebe, pri čemer je padel po stopnicah in se sam ubil. V tem so si izvedenci v nasprotju, oni trdijo, da je imel nesrečnež toliko in take poškodbe, da jo izključeno, da bi se bil sam ubil, drugi priznajo to možnost. Hči je bila pri prvi poroti leta 1921 oproščena. Medtem se je vdrugič omo-žila s Semenkom. Tudi ta bi bil rad imel posest in tudi s tem je žena prišla navzkriž, tako cla jo ,je lastni mož ovadil nagovarjanja krivega pričevanja nečaka pri prvi razpravi. Porotniki so tudi to pot z 8 glasovi zanikali vprašanje na umor in tudi na neprevidno ravnanje v silobranu ter nagovarjali je h krivi prisegi, vsled česar jo bila tudi to pot oproščena.
§ Tekstilno tovarno v Celju zgradi trgovec Luka Putan; tovarna bo edina svoje vrste v Jugoslaviji.
5 ZloUn ali nesreča. Te dni so našli v jarku Zapole pri Radečah posestnika Korbarja z razklano glavo. Ni še dognano, ali Je pokojnika, ki je bil ugleden mož, kdo ubil ali pa je sam padel tako nesrečno.
g Kamen v čelo. Na poti iz Radeč v Podkraj je priletel posestnici Selič odneltod kamen v čelo s tako silo, da je omedlela in je močno krvavela. Zlikovca Sc niso izsledili.
š Pogreša se iz Maribora 14 letni dijak Macelj Godnik. Ne ve se. ali je ponesrečil pri drsanju na Dravi ali je pa odšel v Trst, kjer ima sorodnike.
š Tatvine. Obleka, v vrednosti 9000 K je bila ukradena v Trbovljah iz podstrešja Robertu Rav.šaku. — Neznani vlomilci so v To-ina.ini vlomili v hišo trgovca Leopolda Sla-viča v Ptuju in odnesli raznega blaga v vrednosti 18.024 K. Ukradeno perilo je znazna-movano z monogramom cL S.c
Gospodarstvo.
g Žitni trg. Na osješkem trgu se prodaje pše-uioa po 1700 K met. stot, koruza (nova) 800— S60 kron.
g Znižanje iv&riuc na žito v Italiji. Italijanska vlada je te dni znižala uvozno carino na moko od 45 lir na 15 lir pri kvintalu, da tako prisili domače trgovce, da znižajo cene domačemu žitu. L. 1921 je uvozila Italija kljub visoki carini 28 miljonov raeterskih stotov moke.
g Brezposelnost v Italiji. V novembru 1922 je bilo v Italiji 321.011 brezposelnih, to je 8297 oseb več kot v oktobru 1921.
g Padanje con nemškemu železu. Cene nemškemu železu so padle povprečno za 28.000 mark pri toni.
g DrižaTni proračun Romunije. V prvem tečaju proračunskega leta 1922-28 so se zvišali skupni državni dohodki Romunije na 4,437.702 leja, izdatki pa 3.312,972.607 lejev, tako dn prekašajo dohodki izdatke za 1.594,788.408 lejev.
g Svetovna cena zlatu in »rebru. Na londonskem trgu padu cena zlatu in znaša 90 sh 7 pene pri unci, kar je najnižja cena od 12. septembra 1919. Zelo veliko zlata gre v Newyork. Tržišče srebru je bilo zelo slabo, a sedaj se jo položaj zboljšal in to radi pomanjkanju zalog nn Kitajskem. — V Berlinu notira ({ram platine 20.500—23.000 mark, gram zlata 5100—5200 mark. srebrn 160—175 mark pri gramu.
g 20.000 hektolitrov madeirskrga in nport-skega vina za Češkoslovaško. »TempsK poroča iz Lizbono, da je bila sklenjena trgovinska pogodba mod Portugalsko in češkoslovaško. Češkoslovaška bo uvozila is Portugalsko 20.000 hektolitrov ma-deirskega in oportskega vina in bo dovolila Portugalski olajšavo carinskih pristojbin. Na drugi strani bo Češkoslovaška dovolila PoKugaiski kar naj-
več carinskih ugodnosti pri blagu, ki se bo isva-Salo na Portugalsko ls Češkoslovaške republike, g Letošnja hmeljen letina na B&rarekem.
Kakor je posneti iz poročila bavarskega statističnega urada, so pridelali letos na Bavarskem 50 tisoč 345 q hmelja, torej ie enkrat toliko, kakor lansko leto.
g Zlato ta češkoslovaško is Anglije. Iz Prage poročajo, da je prejel bančni zavod češkoslovaškega finančnega ministrstva v Pragi 2000 kg zlata iz Anglije v svrho kovanja zlatih češkoslovaških du-katov.
g Produkcija sladkorja v češkoslovaški. V novembru 1922 je bilo ▼ Češkoslovaški producira-nega za 28G.000 ton rafiniranega sladkorja in sa 126.500 ton surovega sladkorja. Doma se je kon-sumiralo za 39.000 ton belega sladkorja in za 215 ton surovega sladkorja. Izvozilo pa se je za 61.800 ton belega sladkorja in sa 1.800 ton surovega sladkorja.
g Češkoslovaška trgovska mornarica. —
Dne 17. t. m. je priplul v Newyork češkoslovaški parnik «Legie«. Ta parnik so svoječas-no kupili češki legijonarji v Daljnjem Vzhodu in je služil za prevoz legijonarjev in vojnih ujetnikov v domovino.
g Defladja na Romanskem. Kakor poroča »Slovvakische Finanzwelt«, namerava romunski (i. nan*ni minister Bratinu vzeti it prometa v prihodnjem letu za 6 milijard bankovcev v sporazumu z Narodno banko. S tem bi se kroženje bankovcev na Romunskem /manjšalo za polovico. Industrijski in trgovski krogi so proti tej ministrski nameri.
g Cene cigaretam v Italiji. Od 15. t, m. so s« spremenile cene Italijanskim cigaretam, ki se proizvajajo na Reki, sledeče: Hercegovina (rezan) od 150 na 120 lir kg, princesis od 20 na 15 cent. komad, dame od 12 na 9 cent. komad, cigarete Re od 12 cent na 9 cent komad, cigarete Danubio od 7 na 6 cent komad, cigarete Šport od 12 na 18 cent komad.
g Dolavske banke v Ameriki. V zadnjih dveh lotih so pričeli v Ameriki snovati delavske banke. Od teh je izmed prvih osnovana Cooperative National Bank v Clevelandu in sicer po zvezi strojevod-jev. Osnovna glavnica znaša 1 milijon dolarjev, vlog ima bauka 14 milj. dolarjev.
BORZA.
Zagreb, 27. dec. 1922. (Sklep.) Devize: Pešta 3.75-4.02, Berlin 1.86-1.40, Italija 4.75-4.80, London 432—133. Now York 93—94, Pariz 6.90-6.96, Praga 2.96—2.98, Dunaj 0.18—0.1340, Curih 1.7.80 do 17.85. Varšava 0.53—0.56, Amsterdam 37.25. Valute: marke 1.48, lire 4,73—4.76, dolarji 91.50 do 92.50, fr. franki 6.75—6£0, leji 51.—, lire 800 do 310.
Curih, 27. dec. 1922. (Sklep.) Devize: Peste 0.22"l„ Berlin 00.7H. Italija 26.90, London 24.52, New York 527.62»/». Pariz 38.65, Praga 16.50, Dunaj 00.075, Bukarešt 3.10, Sofija 8.72, Zagreb 1.47, Varšava 0.03, Hotl. 210.25. Valute: n. a. K. 00.076.
Dunaj, 27. dec. 1922. (Sklep.) Devize: Pešta 29.35, Berlin. 0.35, Italija 3576, London 326700, New York 70425, Pariz 5134, Praga 2147, Briissel 4694, Curih 1338o. Sofija 479.50, Belgrad 727, Zagreb 181.75, Varšava 3.85, Amsterdam 27990.
Ljubljanske novice.
lj Zlata maša. Na praznik sv. Štefana je obhajal preč. g. Franc Pančur, prof. na kope rs kom učiteljišču v pok., v Marijanišču svojo zlato mašo. — Ad multos annos!
lj »Narodova« laž. »Slov. Narod« je v božični številki poročal, da je »klerikalcem zrastel greben in zato o Peričevi kandidaturi nočejo ničesar več vedeti ter zahtevajo, da pripade župansko mesto njim — klerikalcem kot najmočnejši skupini v koaliciji«. Izjavljamo, da je ta »Narodova« trditev prosta izmišljotina, brez vsako podlage in bi se dala tolmačiti le kot pobožna »Narodova «želja.
lj Tečaj za praktična ročna dela, ki ga priredi Slovenska krščanska ženska zveza v dvorani v Križankah, je namenjen v prvi vrsti delavkam, ki so čez dan zaposlene v tovarnah, prodajalnicah itd. Sedaj se jim nudi prilika, da sc v kratkem času izvež-bajo v naslednjih ročnih delih; šivanje in prikrojevanje oblek in perila, vezenje, kle-klanje, izdelovanje domačih čevljev, copat in telovadnih čevljev, popravljanje čevljev. Vse tiste, ki se mislijo tečaja udeleževati, se naj priglase dne 30. t. m. ob 7. uri zvečer v Krekovi prosveti, kjer bo skupno posvetovanje vseh javljenih udeleženk in učiteljic, ki bodo poučevale na tem tečaju. Podrobnejše podatke dobite na tem sestanku, — Predsedstvo.
lj Silvestrov večer priredi letos zopet »Ljubljana« v veliki dvorani Uniona. Igral i bo popoln prvovrsten orkester; vsem potrebščinam bodo cene dnevne, nič zvišane. Opozarjamo in vabimo vse prijatelje.
lj Umrl je 26 t. m. nenadne smrti g. Jernej M a s t e k, upokojenec tobačne tovarne. Zadela ga je kap. Pogreb bo danes, 28. t. m. ob dveh popoldne iz hiše žalosU Stari trg št. 26. — Na sv. večer je umrla v starosti 81 let gospa Franja F e r -line roj. Perdau, mati prokurista ljubljanske kreditno banke g. Kmerika Ferlinca. Pokojnica je bila izredno ljubezniva in vsestransko priljubljena gospa. Pokopali so jo na sv. Štefana dan. Blag ji spomini so jo na sv. Štefana dan. Blag ji spomini
lj Gladujoče ptice. Pretekli teden jc postavila mestna uprava kot prejšnja leta po javnih nasadih koritca za krmljenje ptičev pozimi. A glej. mesto da bi so pokladala v nastavljena koritca krma. je nekdo v noči od 10.—11. decembra 1922 prevrgol in polomil v tivolskem in Trubarjevem parku 10 takih korito. Ljudstvo tarna uril draginjo itd., a. soditi po neštovilnih pijancih, bi človek nehote sklepal, da živimo v. vsem izobi-
lju. Res je, da je v vojni marsikdo tako po-
snrovel, da se znaša nad vsako četudi najne-dolžnejšo stvarjo, ali da bi kratil oelo pticam ono malo drobtinic, ki jim jih poklada dobra roka, bi ne bili pričakovali. Prosimo ljubljansko občinstvo, da polaga pticam sa-mena in drugo krmo, kamor pač more, a kr. policijo pa, da pazi na nočne razgrajače ter zlasti kvarilce najstrožje kaznuje in tudi ovadi državnemu pravdnlštvu.
lj Silvestrov večer pevskega tbora Glasbem Matice v Ljubljani. Kakor običajno, priredi pevski zbor Glasbene Matice tudi letos Silvestrov večer v dvorani Filharmonične družbe na Kongresnem trgu. Začetek točno ob 8. zvečer. Na vsporedu so razni zbori, solonastopi in pa komični prizori. Skrb-Ijeno je za mrzel prigrizek in dobro kapljico. Vstopnine nI, pobirajo se le prostovoljni prispevki v kritje stroškov. — Pevski zbor vabi svoje člane lo prijatelje, da se tega večera v obilnem itevilu vdeleže.
lj Stavba delavske tavarovalnic* Se vedno po Siva, dasi ravno jn osrednji urad v Zagrebu ie določil gradnjo v zmanjšanem obsegu in bi se s izkopavanjem in odvažanjem materijala in drugimi deli lahko takoj pričela Zakaj se po drugih stavbah dela? Zlasti v sosestvu pri gradbi palače Ljubljanskega dvora v Kolodvorski ulici delo tudi sedaj lepo napreduje. Zakaj pa pri delavski zavarovalnici ne, kjer gre za dobro delavstva, ki bi pri lastni stavbi imelo tudi sedaj pozimi zaslužka. Ganite se tisti, ki imate odločilno besedo in ne trpitei, cla se * pričetkom še naprej zavlačuje.
IJ Pogum naših faiistov. V noči od nedelj« na ponedeljek so zopet povzročili ljubljanski fašisti, večinoma akademiki, baje sinovi banašklh žitnih, oderuhov, neprijeten incident pred kavarno »Zvezdo«. S kordonom so zaprli vhod v drevored »Zvezdo*, preklinjali, nadlegovali mimoidoče mirne pasante, zlasti gospodične, gospe in zakonske dvojice, ki so jili napadli nele z besedami, temveč celo dejaujsko. Napadli so ob pol 11. svečer eelo nekega starejšega gospoda, ki se je po Šelenburgovi ulici vračal s svojo ženo proti »Zvezdic mirno domov. Nekoliko teh >akademikov< je povzročilo tudi prepir s skupino Ljubljančanov, deloma delavcev, ki so sc vračali od polnočnicc. Naenkrat pa so se fašisti znašli v neprijetnem položaju, ker se je zbrala večja gruča ljudi, dn bi kmalu sami dobili bati ne. Izginili so brez sledu! Eden izmed njih je zaostal sredi gruče in bi gotovo pošteno plačal drznost svojih tovarišev, da ni ravno isti trenotek prišel mimo nek drug akademik, tehnik Hinič, ki je videl, znanega akademika v kritičnem položaju in ki Je skušal pomiriti razburjene duhove, da bi ne prišlo do spopada, ko je zvedel, zakaj gre. To bi mu tudi n spel o, da ni fašist ua predrzen način zopet izzval Ljubljančanov, ki so sedaj navalili nanj, nekateri pozneje došlih pa so napadli tudi Hiniča, ker so mislili, da je bil tudi v družbi fašistov. Ob tej pri-Itlci pa se je zgodil zelo značilen dogodek za pogmn ' naših fašistov. Fašist je potegnil iz žepa revolver ter junaško pobegnil tako, da je kar pete brusil po hrbtu. »Rešitelje domovine je pozabil na svoje iašistovsko dostojanstvo, četudi z orožjem v roki, ter pustil na cedilu v razjarjeni gruči golorokega človeka, ki je zanj riskiral kožo iz samega Eloveko-ljubija. Kot zaje je pobegnil skozi, mračni park in pustil v stiski svojega rešilca. Tehnik Hinič se Je komaj ubranil razburjenih ljudi, ko pa je došla policija, se je nesporazum končno pojasnil. Ljudje so se razšli z obljubo, da bodo »fašisiovsko faki-nažoc naučili ob prvi priiiki pameti. Poživljamo oblasti, naj napravijo konec nesramnemu izzivanja fašistovskili mladičev, ker bodo drugače morali Ljubljančani končno sami napravtti red. Raznim tipom, ki se samo vlačijo po kavarnah ter sramote našo akademsko mladino, pa naj rektorat univerze podari — consilium abeundi.
Jj Društvo *Soča« vabi svoje člane in prijatelje na Silvestrov večer, katerega priredi 31. t. m. v salonu restavracije »Pri levu«. Na programu je: Godba, petje, recitacije itd. Začetek ob osmih in pol zvečer. Vstopnina: 3 dinarje za oeebo. Zabava se vrši pri pogrnjenih mizah.
Jj Nekatera poglavja ie higijene ^dojenčka* za praktične zdravnike. Gospod dr. Matija Ambro-žič priredi v okvirju organizacije sekuudarjev sa Slovenijo v Ljubljani naslovno predavanje in sicer vsak pondeljek od 19.-20. ure v predavalnici med. oddelka javne bolnice v Ljubljani skozi 6 tednov. Začetek 8. prosinca 1923. Za nečlane orgunizadje stanestane ciklus Din 150. — Odbor.
lj Mestna plinarna nam poroča, da vporaba plina za kurjavo, razsvetljavo in kuho ni prav ni8 omejena. Plin se vpelje vsakemu odjemalcu. StroSke za vpeljavo zaračuna plinarnu po lastni ceni. Cena plinu (8 K za kubični meter) je nizka in je danes plin za kuho gotovo zelo ceno kurivo. Za eno kosilo štiričlanske družine se porabi okoli 0.6 m' plina, t. j. le K 4.80, medtem ko stroški pri navadni kurjavi to svolo daleč presegajo.
lj Iz pisarne mestnega šolskega sveta. Mestni šolski svet ljubljanski je imel dne 13. decembra 1922 svojo redno sejo, o kateri smo prejeli sledečo poročilo. Na znanje se vzemo poročila o prezidi-alijih, personalijah in pa o daljših dopustih Izza zadnje, upravne dobe. Sklene so predložiti vitemu šolskemu s volu ugovor proti kršenju in omejevanju zakonito zajamčenih pravic mestnega šolskega sveta v zadevi postopanja glede imenovanja začasnega učitcljslva, preskrbe učnih prostorov in ured-be pouka. Za podelitev dvoje v stalno popolnitev razpisanih katehetskih mest na mestnih Javnih osnovnih in strokovnih šolali se predložite kompe-tenčna nasvete. Na znanje se vzemo inšpekcijska poročila o nadzorovanju III- mestne deško in III. n1 Ine dekliške in pa vnauje zasebne dekliške osnovno šolo uršulinske za šolsko leto 1922-28. Sprejmo se vsi s temi poročili združeni nasveti pedagoškega iu adminislrativnega značaju. Poročil« je predložiti višjemu šolskem« svetu v končno
Stev.
SEDTETTEH, flie S. a&SfhKtti 1922.
Stran 8.
idobrenje. ItešS se več internih vprašanj gospodar-ike vsebine in sprejme sc več ž njimi združenih esolucij.
ij Tedenski nlrarstreni ukaz. 0(1 17. do 28. ;. m. je bilo v Ljubljani rojenih 26, mrtvorojena 2; »mrlo je v tem času 18 oseb, od teh je bilo ? tujoev. Vjrrok smrll je bila v 2 slučajih življenja slabost, v 8 jetika, v 1 rak, ostalo druge bole/, ni.
lj NaleiljiTe bolemi ▼ Ljubljani Od 17. de
t. m. je bil v Ljubljani naznanjen 1 slučaj trebušnega Iegarja.
lj Policijska kronika. Božični prazniki m letos niuoli tako mirno, kakor že dolgo vrsto let ne. \retiran je bil en sam razgrajač. — Alojziju Dež-nanu na Gosposvetski cesti je bila ukradena aim-<ka suknja in hlače v »kupni vrednosti 6000 K. -— V noči na 24. t m. je biio vlomljeno v izložlieno )kno trgovca Karla Sosea. Vlomilci »o odnesli rar,-le^a blaga, vrednega 22.400 K.
Odkritosrčno priznanje«
Nikola Andrič, urednik »Zabavne Biblijoteke«, je napisal v božični številki »Jutarnjega lista« pori naslovom »Uspo-mene i perspektive«: Članek o desetletnem svojem urejevanju imenovane zbirke: Značilna za kulturne odnose Hrvatov do drugih Slovanov, zlasti do Srbov in Slovencev in Bolgarov je njegova izpoved, 3a s čutom sramu priznava, da doslej ni prišel do tega, da bi izdal Je eno knjigo iz bolgarske, ukrajinske in slovenske literature. Glavna krivda tiči po njegovi izjavi v tem, da Hrvati nimajo sposobnih prevajateljev za, bolgarski in ukrajinski jezik. »Kar se tiče,« pravi doslovno dalje, »slovenske knjige, bi se mogel izviti iz zadrege le do gotove mere, če bi rekel: pa mi smo plemeni istega jezika. Toda zlagal bi se. Hrvati, žal, ne čitajo niti srbskih izdaj —■ a žal, da tudi Srbi ne hrvatskih del v toliki meri, da bi mogli na obeh straneh izdajatelji računati na ker smo si isto. Toda jaz doslej nisem napram Slovencem. Res je, da nam ni treba reva jati iz slovenščine na hrvatski jezik, er smo si isto. Toda jaz daslej nisem našel tekom deset let niti enega hrvatskega književnika, ki bi mi bil znal res verno revesti katerega slovenskega pisatelja, "i znamo češko, rusko, poljsko, toda slovensko in bolgarsko ne znamo.
Morda bi se ne smelo povedali javno, mislim pa, da je pač že došel čas, da govorimo resnico in si pogledamo drzno iz oči v oči.,.«
Resnično! Treba si je odkivto povedati resnico, ker le to prinese pravo zdravilo in pokaže tudi pravo pot za praktično medsebojno zbližanje. Dejstvo je, da smo (Slovane! doslej veliko bolj hodili k Hrvatom v goste, kakor pa Hrvati k nam, da smo mi bolj gojili spoznavanje bratskega jezika kakor pa bratje Hrvatje našega.
Edino pravilno bi bilo, da bi poslej Hrvatje in Srbi toliko gojili v svojih šolah slovenščino, kot smo Slovenci doslej srbohrvaščino! Potem odpadejo samo po sebi vse skrbi za prevajatelje srbskih, slovenskih, hrvatskih ali bolgarskih knjižnih del..._
Prosveta.
pr Pri slavnostnem koncertu, pevskega zboni Glasbene Matice« smo izvečine sliSali že znano kladbe. Mogli bi pričakovati novih, pa je s dru-;ega staliSča morda tudi tako prav, da se pokale čem večje število skladeb in skladateljev. Zbori, ti jih je Matica to pot prvič pela, so bili sledeči:
k
Sf
Adamiiev »Zaman pod oknom«, Pavličeva »Lenko*, Devovu ; Svatba na poljani* in — č« se ue motimo — Mokranjčev XI. rukovet srbskih tiar. pesmi s Kosovega. Adamič zna dati polnovrednega izraza temu. kar je v vseh src obeutu, njegove skladbe prav zato tabo v živo udarjajo, ker nam ta naš sploSnl občut podaja a tako plastiko. Devova »Svat-ha< je vesela, gibka reč z lahnim humorisličnim prlznakom, hrupnimi viski. Hubad jo je vso ponovil, vsled čeear jc dobila obliko nekakega ronda, skladbi je bilo to v veliko korist, ker sicer svatje preliilro dovrše. Pavčičevi >Lenkic bi morda kdo dejal, da je to drobno posmico preSiroko razpotegnil; zdi se pa, da otroSka domišljija, ki i/, uajaeznntiiej-Sega drobca razpreda neverjetno obsežne tvorbe — vsaj časovno — tudi 1» način opravičuje, zlasti če gibko, ljubko, otroško nngajivost iako zadene kol jo pričujoča. Zbor je pel dobro, marsikaj z ognjem, pevsko-tehnično morda najbolje koroško >Gor čez izaroc, kjer ni bilo niti ene nepotrebno ecraure, ampak vse lepo vezano, dvakrat so bile vrstice (tretja s {etrto in sedma 1. osmo) strnjene x naravnost prevejano iznajdljivostjo. Jako lepo je tudi /.venel Mokranjac, od težke melanholije do igrive razpo«ajenosli. Da smo r, užitkom poslušali Lajovce v njegovi — skoro hI. dejal — klasično umerjeni lepoti, ki jo zna * kontrapunktom odeti v tako žive barve in jo polagoma gnali do najsijajuejših viškov, ko človeka tako za seboj potegne, da ne utegne izpraševati, ali je to »neša« muzika ali je >tujar, ampak samo to čuti, kal;o mu čuvstvo v mogočnem valovanju vdar^.i čez bregove ... Iskreno hvaležni smo bili Matici za Foersterjevo »Ljubko*, ki Se vodno spada med to, kar je slovenska umetnost najboljšega ustvarila. Cezur pa v-seh skladatelj gotovo ni nameraval. Jako spretno sta pa bili n. pr. vezani 3. in 4. vrstica osme kitice.
Oa. Lovietova je pela R. iSaettia recitativno obdelano pesem s toplo poudarjenimi viški -- kar je not vmes, so bolj za lo, da posamezne viške med seboj gladko vežejo — dalje P. H. Saltnerjevo arijo iz »Vnebovzetja<, občuteno v zmislu zmerne^:! italijanskega »bel ca n tac — škoda rla smo se namesto pestrih orkestralnih barv morali zadovoljiti s klavirjem. — Skerjanleve >Pomladne noči« so nam jemale oči s svojim bliščem v instrumentu in petju in nam z mehkim prelivanjem v harmoniji božale čuvstvo. Dr. Krekova »Tam zunaj je sneg« je polna Sara — Krek je mojster v neposrednem izrazu. Gospa Lav še t or a ima pač zaklad v svojem glasu, predvsem v lahni, iskrivi, blaženi višini, ki je tako voljna, mehka, prožna in polna, zmagovita, da komaj čutimo, kdaj so njen glas povzpne v tiste srečne zračne pokrajine.
G. Betetto nam jo zapel F. S. Vilharjevega *Mornarja«, ki je navzlic preprosti fakturi užgal. .7« pa tudi vprašanjo, če ga je kdo kdaj s tako iskrenim euvstvom pel. Dr. B. I pav rev »Menihe je nepričakovano globoko sajeta skladba, ki v glasbi izborno ustvarja težo starosti, pa ne da bi T>opolnornn r»irorilR -spomin? «re?cc mlr^crti. vol\-
ko celotno moč in težo skladbe je slabil — morda
je pa le osebna občutljivost s tem izražena — vodilni ton na predzadnjem zlogu > ... minu-Vj je -. Oerbiieva »Prejo* je ljuba, malce poredna znanka, ki se ji pa srca šo vedno radostno odpirajo. Ce bi hoteli Uetetlovo petje točno označiti, bi morali ponoviti vse, kar že več let pohvalnega pišemo, pa bi morali So kaj pridodejati. Za danes samo to: mojster je, do kraja izvežban pevec prve vrste, in kar je še več: srce ima in vsa njegova volika h-vežbanoet služi samo njegovemu velikemu umetniškemu čuvstvovanju. — G. prof. J. Ravnik je kot spremljevavee, enakovrsten Betettu. Njegovo igro pač slišimo, pa se jo med petjem niti prav ne zavedamo ne, tako jo zna osredotočiti na pevca.
K.
pr Anion Trost, najboljši slovenski pianist nastopi na koncertu > Zveze godbenikov za Slovenijo« 8. T. 1023? v Unionu v razsejan" točki : Cajkovskega
klavirskem koncertu s spremljevanjem orkestra. To delo zahteva ogromnega tehničnega /uanja ia iniciativnega temperamenta. Le resnični klavirski mojstri so mu kos. Naj se je eelo slavni Rubinstein, kateremu ja prvotno nameraval Cajkovskij avoj koncert posvetiti, izpodtika! nad dozdevno nepraktičnostjo iu nehvaleinostjo klavirskega teksta in zahtevni od Cajkovskega uebroj izprememb. Toda Čajkovski j se ni udal in dal svoj rokopis v tisk r edino i7,pre-membo: r, dedikacijo Hans B(ilo\vu. Ta svetovat pianist ga je poleni igral na svoji amerikanski turneji r Bostonu in dosegel ž njim nečuven uspeh. Pozneje je tudi Rubina t ein temeljito izpremenil svoje naziranje o Cajkovskijevem delu. Da pri Trostu vprnSanjo tehnike sploh ne eksiatira, je ope-tovtino dokazal na raznih koncertih tu in v tujini. Težkoče obvlada brez napora, vendar mu tehnika ni cilj, temveč le sredstvo v dosego intenzivnejšega podajanja glnsbenih misli. Trosta odlikuje predvsem visoka glasbena inteligenca in gorko, globoko obcutovanje glasbenih umotvorov. Omenjeni koncert je igral Trosi, lansko le4o »a Dunaju in dosegel ž njim velikanski uspeh. Publika in kritika je bila nardušena in mu je enodušno priznala mojstrstvo. 7, orkestrom >Zv«7« godbenikov« ga spremlja njo-gov sošolec in prijatelj izza mladih l«t, Niko fitritot, ki dirigira razen tega ta večer še V. Novakovo slovaško suilo za mali in Dvof&kovo tretjo simfonijo za veliki orkester.
pr 2. redni občni »bo* Strokovnega ndruienja jugoslov. ohlikujožih uraetaiikot v področju Slovenije se vrši dne 6. januarja 1028, ob 10 uri pred-poldne v restavraciji Union, s sledečim dnevnim redom: 1. Predsednikovo poročilo. 2- Tajnikovo poročilo o delu IJdruženja in o I. ume.tn. kongresu. 3. Blagajnikovo poročilo, -t. Poročilo preglednikov. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti. — Člani se vabijo, da se udeleže toga občnegii zbora polco-žtervilno.	Odbor.
pr »vi ta.kon i praviluib o stano-rima, s tu-mai:em i riješenjlma izdao dr. I^a-voslav Sik, od-vjetnik u Zagrebu. Cena 15 Din. Založba Cirilo-metodsko knjižmre, Proradovičer trg 4, Zagreb, 1923.
pr Zbirka mkonor ^'III. saopiS. Zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih. Zakon o volilnih imenikih. Zakon o ministrski odgovornosti. Zakon o izpremembah v zakonu o obči upravi. V Ljubljani 1922. Založila Tiskovna zadruga. Cena Din 5.—, po pošti 60 para več.
pr. F r. M i 1 č i n s k i: Zgodbe kraljeviča Marka. V Ljubljani 1923. Založila Tiskovna zadruga. Str. 100. Cona vezani knjigi 16 dinarjev, po pošti L50 Din vet*.
Maradno gledišče.
Opera.
četrtek. 28. decembra: MADAME BUTTERFLY. Gostovanje gospe Voljakove. Začetek ob pol osmih. Red B. Petek, 29. decembra: GORENJSKI SLAVCEK. —
Začetek oh pol ismih. Red E. Sobota, 30. decembra: CARMEN. Začetek ob pol
osmih. Rod D. Nedelja. 31. decembra: GORENJSKI SLAVCEK.
Začetek ob treh popoldne. Pondeljek, 1. januarja: PRODANA NEVESTA. — Začetek ob pol osmih. Izven.
Drama,
Cotrtek. 28. decembra: KRALJ NA BETAJNOVI.
Red D. Petek, 29. decembra: Zaprlo. Sobota, 30. decenftra: LILIOM. lled A. Nedelja, 81. decembra: Zaprto. Pondeljek, 1. januarja: Ob treh popoldne: PETER-CKOVE POSLEDNJE SANJE. Izven. — Ob osmih zvečer: LILIOM. Izven.
^Gorenjski slavček-r na Silvestror tlan ob treh popoldne. Na Silvestrov dan, v nedeljo, dne 81. t. m., se poje v opernem gledališču izvirna in vele-priljubljena slovenska opera »Gorenjski slavčekt ob treh popoldne in ne ob šestih zvečer, kakor je bilo prvotno naznanjeno. Ljubiteljem gledališča izven Ljubljane se nudi s tem ugodna prilika, da pridejo oporo poslušat. Konec predstave bo naj-i>oznoje ob pol šestih. Zunanji posetniki se z večernimi vlaki lahko na vso strani zopet pravočasno odpeljejo. Za isti dan popoldne ob treh napove-
dana predstava »Peterčkovih poslednjih sanje odpade, ker je večje število osobja zaposlenega v oboli igrali. Popoldanske operne predstave ob treh popoldne se bodo v prihodnjih mesecih večkrat vr-Sile, to pa zaradi tega, da so posebno izvenljubljan-skemu občinstvu omogoči poset opernih predstav, tzvenljubljanski posetniki naj vselej pravočasno naznanijo svoje želje glode vstopnic ]>c dopisnicah, iiaslovljHnih na upravo Narodnega gledališča r Ljubljani.
Cerkveni vestnik.
c izprememba na dunajski nnncia-turi. Dosedanji dunajski nuncij nadškof Marchetti-Selvaggiani ,je kot tajnik za propagando poklican v Rim, na njegovo mesto pa pride msgr. Sibilia.
e 25 Intnica katoliške Caritas t Nemčiji. Wf-noH mesec, jo nemška katoliška Oaritjia v Kiilnr. na izredno slovesen način proslavila 25 letnico svojega dela. V Zveni so združeno prav vse katolišk« dobrodelne organizacije. Na jnbilejnp zborovanj« govoril kardinal Schulte, ki je povdarjal, dn svet javnih oblasti in ogromno Število občinstva. P nri je gvoril kardinal Schulte, ki je povdarjal, da- svet danes ničesar bolj no potrebuje nego socialnih, n ravnih in verskih vrednot in moči krščanske ljubezni. Potem jo govoril državni minister za delo dx. Biauns (katol. duhovnik), ki je pozdravil zbor v imenu državnega kancelarja. Naglasil je, dn je dobrodelnost postala državi neobhodno j>otrebnn pomočnica. Veliki župan mesta Kdlna dr. Ade-iiMier so je v Imenu mesta toplo zahvalil za pomoč Caritas. Predsednik Nemškega društva za javno in privatno skrbstvo je naglašal potrebo arm»-. ele prostovoljnih borcev proti bedi in vsakovrstnf j potrebi. V im*nu Nemškega rdečega križa je časti tal k jubileja baron pl. Rotenhan. Župnik Ohl jo prinesel pozdrave in čestitke Centralnega odbora za notranjo misijo nemške evangelske cerkve. Kot zadnji je govoril rabinec dr. Rosenthal v Imenu oarednje dobrodelne pisarne nemških ju-dov. Naglašal je, naj bi se na pravih verskih tleh vedno našli vsi v bratski ljubezni. Tako je slavij« izzvenelo v pravem evaugelskem duhu vseobsegajoče ljubezni do bližnjega.
Orlovski vestnik.
Odborora seja šentjakobskega »Orla* se vrši danes točno ob 8. uci zvečer v prostorih Prosvete!
Poizvedovanja.
Iigahil je ubog star delavec v nedeljo ob' 10. uri dopoldne od tobakarne na Marijinem trgu do Miklošičeve ceste denarnico 7. vsem tedenskim zaslužkom. Pošteni najditelj 6e prosi, naj denar vrne proti nagradi na naslov: Valontin Crnive, Kapiteljska ulica 7.
BOLEČINE? V obrazu? V udih? Poskusile previ Felle-jev Elzailuidl Vi sc boslc Cudilil Dobrodelen pri drgneniu celega telesa in kol ko-smetikum za kožo. zobe in negovanje u«ll Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ier nad 23 let priljubljeni Z omotom in poštnino 3 dv.oj-nale ali 1 Specialna steklenica 24 Din; 36 dvoj-naiih ali 12 specialnih steklenic 208 Din 3 5 % doplačilom razpošilja: lekarnor EUOEN V. FEL-LER, ST11IMCA DONIA, Elzairg šl. 134. Hrvatsko.
MefeoroRogično poročilo.
Ljnbljann 306 m n. m. viš.
Ca« opano-vaoift
26./12, 21 h
27./12. 7 h
hbio-rootei ▼ min
736 9
'l'errao-motor t o
4-8
f.mrun, rtiiorenoi v C
0-8
27./12 14 h
737-2
Nebo, retrovi
obl.
1'aiiavtati t mm
4 ! 0-7 obl- i M-
737-3 6
0-7
obl.
Strgalke
(radirke)
3*he 3le* 60., fijabljana.
Iščem P0STREŽNIC0
pridno. — Zglasiti sc je treba na Breg« ŠL 18, m. nadstr., desno. 5618
Snafno, polteno vzgojeno DEKLE
sprejmem za pospravljanje sob iu k otrokom. - Naslov v upravništvu "Slovenca*: pod »DEKLE 5604-<.
Poti ebSčine sbcj
masklranj e
šminke, puder, vazolino. uosui kiej, mastiks ter krej> za brade, priporožia
Parfumerija »Strmoli«,
LJUBLJANA. POD TRANfO 1.

Objava in zahvala,
V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da smo spremili drtč clcc. popoldne k večnemu počitku našo ljubo, nepozabno mater, ozir. sestro, taščo iti staro mater, gospo
Franjo Ferlinc, roj. Perdan
ki je na sv. veCer po daljšem bolelianju nenadoma izdihnila svojo blago dušo, previdena s sv. zakramenti za umirajoče.
Iskreno se zahvaljujemo za časteče mnogobrojno spremstvo na zednji poti, za ljubeznjivo ustno in pismeno nam sožalje in r.a poklonjeno krasno cvetje.
Sv. maša zndušnica so bo darovala v soboto, dne 30. decembra ob 10. uri v farni cerkvi Marijinega Oznanenja.
LJUBLJANA, 27. decembra 1928.
Emertk Ferlinc, sin. FanI Vovet, hči. Marija Flort in Jssipina Fridrlb, sestri. Hermln« Feritno, sinaha. dr. Jan Torti, set. Mar* Vovea, vnukinja.
Miekarice!
Hiša pri glavni ccsti, izven mesta, 7. 10 strankami, ki rabijo na dan približno 20 I mleka, il£e od novcjja leta naprej mlekarico. Plačilo točno. Priglasili se je pri g. EDER, CelovSka cesta St. 117, Zgor. Silka, do 5. januarja 1923. 5617
Za izdelovanje belega perila
za dame in gospode se priporoča Pepca VERBIC, Lfnblfana, Karlovska ccsta 15.
gre na dom. — Kje, pove upravništvo »Slovenca« pod žtev. 5610.
Pošteno žensko
ki je vajena pospravljanja pisarniških sob, tako 1 sprejmemo. Več povedo ▼ Hr.-,riln.oi kmečkih občin Duonjska 38
Pošteno, snažno, dobro J&-
sprejmsm takoj. Plsča dobra. Naslov v upravi »Slovenca pod itev. 5603.
Soliden, samski, samostojen GOSPOD i s č c r<-s pridno, značajno OSFBO 7.a
gospodinjo
imoino vsakega gospodinjskega tlela. -Cenj. ponudbe sc prosi poslati najpo-zne)e <10 30. t. m. na upravništvo »Slovenca« pod rZNACAJEN 5613*.
PreHcIie.
Podpisani Mulevž Tnrner. irgo vec v Ljubljani, preklicujeni vso, kar sem o tvrdki Ludovik Oork-raan ntl. v Ljubljani, posebno nasproti tvrdki firmian Berg v Mariboru govoril, kot popolnoma neresnično. Obžalnjom, da sem take govorico razširjal o tvrdki Ludovik Gerkniun ml., prosim jo odpuščanja in so ji zahvaljujem, da je odslopila od k87.. tožbe ter se zavezujem poravnati vse stroške.
L|obljana, dne 22. dccemhra 1922,
Matevž TURNER.
FOMBAŽEVA PREDILNICA in TKALNICA v TRŽIČU
išče osebo
lu bi bila dobro vajena
mmm isi inenei® z sesoni
er bi obenem kot zaprisežen paznik pn.v7.cla NADZORSTVO V NJENIH GOZDIH kakor Itidi čez njeno ribarstvo. Ponudbe direktno.	C580
boljšega, zanesljivega, ki bi tudi pomagal oskrbovati večjo posestvo blizu Ljubljane, sprejmem tnkoj. Pismene ponudbe pod "PoStcn 5593« na upravništvo lista.
trezni in zanesljivi, dobro izvežbani (tudi 7. dežele), dohijo za stalno proti kavciji
razno konfekcijsko delo 11 a dom. _
Vprašati jo v Ljubljani.. Emomka ccsta Mcv. 8, L nadstr., v pisarni.
Boljše dekle
ki zna dobro kuhati, sprejmemo k
mali rodbini. — SF.MPFRr Koprivnica, Hrvatsko.	5582
Sinu fl.

Stev. 28S.
ERSjQN
^ i GUMIJEVE PETE ~ PODPLATI
ohranijo Vam obutev trpežno in elegantno
Dobe se v vseh boljših trgovinah z usnjem ter na debelo pri BERSON-KAUČUK d. d., ZAGREB, WILSON TRO 7.
%im%m SCOLEDAR 1923
(obSHta 36/30-5 cm) Izdala in galoSila
JUGOSLOVANSKA TISKARNA
L^SUANA Isvodu « dinarjev - Trgovci xna!en popust
Preda se skoro nova lovska pušfca, dvocovka kaliber 16 za brezdimen smodnik. Ve? se iive pri ravnatelju Hranil. kmeC. obCin.
Pozor lovci.
Klavir
tr.afc oblike, dobro ohranjen, ccna 3000 Din, proda ANTON DERNIČ, Radovljica, Lancovo Stev, 13, 5590
CigareM papir
i>Rir Albin. 100/60 v knjigah, fine kakovosti po 280 K za karton priporoča O. DOBEIC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.
»■■B»Hiai8ISBnS5«!9aBHHBeS
Cesalni saEon ia dame
Ljubljana, Kongresni trg 19. E le idr, masaža lic — Manikura
Barvanje z L'0real Henne Izvršujejo se vsa lajna dela.
Parfumerija. i n n m a ■ ■ b a a nn w k as a e a b bt<
ZALOGA POHIŠTVA.
Zimska sezija!
Velike množine zimskega blaga ravnokar došle.
HulUltnt illestnl trs 10
l S E. Sfeatae
ie enu naPepših in velikih
na Dolenjskem, z vsemi »padajočimi pri-iildinami hiSe: hlev, klet, vodnjak, kopalna soba, 3 oraie sadnega vrta, cvetlični in zclenjadni vrt, 6 njiv, 3 travniki in 7 zaraSčcnih gozdov. Vse v najboljšem stanju. Primerno za trgovino in gostilno, posebno za lesno trgovino. Za kupca takoj prosto stanovanje s 5 sobami. 2 kuhinli in shramb*. Cena cizka, plačev.ilni pogoji ugodni. — Nalančno pojasni in prodaja:
JOŽE Pim&n.
LJUBLJANA, Dolenjska cesta S.
NB.: Rcflekliram samo na resne kupce.
cigaretni papir
Izdelava vseh vrst BLAZIN. 2IMNIC, .'KRESNIC, DIVANOV, OTOMAN in vsa'^ s,tročnice z novo banderolo Mo-'.padajoča tapetniška dela po najugod-lejšib cenah, V zalorji tudi morska trava. - PETER KOBAL; zaloga pohištva in apetniSka delavnica, KRANJ. 5308
ZA IZDELOVANJE
belega perila
ra damr in gospode sc priporoča PEPCA VER BIČ, Ljubljana, Karlovska cesta 15.
Po ugodni ceni prodam
zlato chronometer-
z bitjem, ZLATO VERIŽICO in briljantni PRSTAN. - Hinko Sevar Ljubljana, Stari trg št. 34.
Sode od 150-3501
dobro ohranjene, kupim takoj po zmerni ceni. — Ponudbe na upravništvo «Slovcnca« pod šifro: «S0DI 5592«.
\upimo z dokazom lepitimaciic stara, tudi pokvnrjenn
DVOKOLESA,
motorje, šiv. in razne stroje.
f?ATJKL, Ljubljana, Karlovska cesla st. 4.
noj olne »prave »e dobiva zopet pri glavni zalogi
A. Lampret, Ljubljana,
Krekov trn 10. — Isto lani se dobi tudi konceptni in ovojni (Pack) papir
Premog in
stalno v zalogi pri
H. PETRIČ, LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 33. rel. 366. Skladišče: BALKAN.
Beda« zveza
is Bremena preko Southatap-tona, Cherbourga ▼ New York potom prekrasnih amerlkan-akih vladnih parobrodov United States Llnea.
rStHOSHII OBHOJUK
Amerik« ......i.	7. *rb*.
Preiidat Bootvralt 4. ju. 14. teb*. t'r»»tdenti H»rdi»? 17. j»ti. »s. fehr. (.oorgs WMhington JI. l«t>r. 16.m«rc.
AoMaait* protpeMt i* otome
lUtlni site- J«
UNITED STATES LINES
Salama
prva vrste
novo blago
popolno srela
dobiva se povsod
I, hrv. tvornica salame, suhega mesa in masti
M. Sšavrilovtč sinovi d. d*
KožuMna
svila, modni nakit, predpasniki) spodnja krila
po mi nfi
pri
A. ŠiNKOVIC nasl. K. SDSS
Ljubljana, Me sitni trg Stev. 19*
Vam prenovi in strokovno shrani
ob malenkostni pristoibini tvrdka
IMl SosoosvetsHa e. li
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
(Objava 4 dinarje.)
KLEPARJI: Renižgor & Smerkol, Florijansku ul. 13. Produktivna zadruga kleparjev, instalaterjev. kollarjev in krovcev v Ljubljani,
Kolodvorska ulica itev. 23. Korn T., Poljanska cesta štev. 8.
KLOBUKE In TELOV. POTREBŠČINE: Kunovar Ivan, Stari trg štev, 10.
KONFEKCIJSKA TRGOVINA: OIup Josip, Pod Trončo.
MEHANIČNA DELAVNICA,
Pisalne, računstce, razmnoževalne in druge pisarn, stroje popravlja in premvlja Lndorik Baraga, Selenburgova ul. 6/1
PARNA PEKARNA: Jean Schreva nasl. Jakob Kavčič, Gradišče štev. 5.
STAVB. IN O AL ANT. KLEPARSTVO:
Ferenc & Fuchs, Ljubljano, Mirje štev. 2.
&PEDIC1JSKA POD J tli A: »Orient« d. d. Sodna ulica 3, Tel. 463. Ranzingcr R., Cesta na iuž. železn. 7—9.
TRGOVINA 7. ŽELEZNINO: Sušnik A., Zaloška cesla št. 21. Ljubljana
TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: Mikus L, Meslni trg 15. TRGOV. Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »Zlati lopati«, Valva-zorjev trg štev. 7.
ZALOGA POHIŠTVA: F. Fnjdign sin, Sv. Petro cesta štev. 17.
Poravnajte naročnino!
L
kaj bi klpil svojim dragim za novo leto; prazna skrb, pojdi k
JOSIP PETELINC-U
UDDIJANA. Sv. mm nasip Sfev. L
Tam dobiš vse, kar Je koristnega za dom In obrt. Priljubljene iu povBod zahtevane itvalne •»POJ« ,,GRI.T2«NEK" V veliki iz-beri m domačo in obrtno rabo. V«o potrebščine za krojače, šivilje, čevljarja 'n sedlarje, galanterijsko, modno In toaJotao blago, po smerni ccni na veliko malo.
NEVESTE!
Zaloga pohištva - lastna tapetnima Mmm\
Srata Sever, LJublJonn
slllstH; III
l~IU=lifsll!EIIIE!ltEI!rslll=iiieiiieiii
v l,azih-Fara na Kranjskeai obstoječe njive, trantkov in gozda, nad 20 jo-hov površine se radi odsotnosti ugod-l no prode. Vprašanja na Anton Skaa-" tlsr, Remete pil Zagreba.
KeieSska posoplnlca I;
l]uMj&aske ©kolicc	s
v LinbSfaml	HI

V •
mizarstvo
Jožef šenlca, Ljubljana,
Dunajska cesta, Za Bežigradom 6, se priporoča za \n~sa v to stroko spadajoča dola.

S[iscl2!lle!e: Poročne opiemt.	Oprime n nouTojmlfi.
Perilo za dame in gospode
priproste in najfinejše kakovosti izdeluje najceneje
firornica M. Al&ovec,
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1.
Raznovrstno perilo vedno v zalogi. — PriliCno za novoletna darila.
>


JELENE, SRNE, ZAJCE,
Jerebice, fazane, divje
KOZE, kljunače itd.
kupuje vsako množino in plača po najbcljsib cenah
£. VAJDA
ČAKOVEC: MED JIMUIU E
Izvon divjačine ln perutnine.
Brzojavi: VAJDA ČAKOVEC. Telefon interurban štev. 59.
ij! 1T1
ss
m iTI
i mmm
m
=mshisiii=iii=»ihiiieiii5iii=iiisiiism;
nai:ii£nja svojim vlagateljem, da bo obrestovale izza 1. januarja 1923
vloge po Kj
iji
i i
tn=nf

I
III AUTO III
BENCIN	PNEUMATIKA
OLjF	VSA POPRAVn.A
MAST	,-N VOŽNJE
Le prvovrstno bltujo in rtclo po solidnih cenali nudi
JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljtibljani.
Singor igle iu pripadajoči deli Singer olje, sukanec, svila itd.
lastna meHsnična Uslavniea - Prodaja na otroke
Singer šivalni stroji Bnorae k Co. New-Tork Central« za SHS.
ZHGRE3, MssrulKeva ul. 5
Podružnice: Ljubljana, Selenbm-gova 8, Zagreb, Karlovac, Varaždin, Oaijek, Vinkovci, Bjelovar i Brod na Savi, Subotica, Novi sad, Maribor, Sarajevo, Mostar, Banja-luka, Tunla, Dubrovnik, Podgorica, Beograd, KruSevac, Niš, Skopi je, Voles, Bitolj, Kragujevac, ZajeCar i Stip — SCaatopstv« v vseh vetjih me»llh
izdaj« konzorcij ^Slovenca*.
Odgovonii urednik Mihael Mošker« y, Ljubljani,
JuKoelovanska tiskarna k Ljubljani