2 Uhaja trikrat na teden ! rsaki torek, Četrtek in aoboto.
Stane za celo leto I za Ameriko (izven j Chicaee $roo. Za Ev-j r0D0 S^.so. Za Chica-
Li^TZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER IT. iqiq. AT POST OFF! CE AT CHICAGO.ILL.,
UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 187Q.
"J^J^sloga tlačjf
ŠTEV. (No.) 142.
CHICAGO. ILL., TOREK, DECEMBRA — TUESDAY, DECEMBER, iq22.
LETO (Vol.) VIII.
GRŠKI PRINC IZGNAN
IN PONIŽAN.
Atene, j., dec. — V Grčiji so se te dni završili veliki preobrati. Revolucionarne oblasti. ki seda i vladajo na < irskem >•) pričele temeljito preiska-vati vzroke. ki so dovedli Grško do poraza ^ Mali. Aziji v boju s Kenn-listi. Grški vojskovodje. ki so r..>-velievali grški v »iski v Mali Aziji so trije ol »s* >jeni. Koncem zadnjega tedna ie ra v« >luci jonarni tribunal "i »s • <lil pet Konštantinovih ministrov in pnr generalov na smrt.
Najnovejša poročila pa govore, da so'obsodili tudi kraljevega brata princa Vndreia in sicer je izgnan iz Grške za vse življenje in pred
ZDRUŽENE DRŽAVE PODPIRAJO ZAVEZNI-
KRATKE NOVICE.
— Glasom najnovejših vesti so
tfU DPftTT TITPlffiM-	in Turki glede dardanel--
IVD rilUll lUuiVUifl I Skega vprašanja do razkola. Rusija
--zahteva, da se iz C arigrada odstrani
Carigrad. 4. dec. — Združene <lr-j ol>oroiene wnike in odda vsa kon-i zave so se danes izrazile na mirov- troJa. nad ožinami posebni medna-, ni konferenci v Lausanne po svo- ™dni komisui. ki rn^a biti enako za-| jem zastopniku, poslaniku Childu. stol>ana vseli držav. 1 ure,ia ,e da stoje krepko za Anglijo in Fran-P1"?11 ten,u 111 tako ie l>nsl° do raz~i cijo v zahtevah proti Turkom. Po- 0 ,l*
-lan i k Child zahteva odločno, da dal — Rusija ie danes ponudila svojim sosedom na mirovni konferenci
LUSITANIJA NI NOSILA
VOJNEGA OROŽJA.
IZ JUGOSLAVIJE.
Turčija potrebne garancije za var-
v Moskvi, da ie pripravljena poleg
stvo tujezemskih podanikov, ki slučajno nahajajo v Turčiji.	j znižanja svoje armade tudi znižati
Končne zahteve od strani zavez isvo' ^etni proračun, ki je določen v nikov še niso formulirane, to delo namene, se je baje poverilo raznim podo<l- — Turški
jborom. ki bodo celo stvar proučili.
lini polkom, ki mu je v Mali Aziji jna kak način nni se take pogoje zah-povel jeva 1 bo degradiran. Degrada- :teva od Turčije. Formulirati dobro ciia se bo izvršila javno. t. i. da nie- pogodbo, ki naj bi odgovarjala raz-gova sarža in gumbi, ki so značili i meram kakoršne so v teh ozirih " njegovo oficirsko stopnjo, bodo po-rezani javno pred korp^rativno zbranim polkom, ki mu je poveljeval.
Turčiii ni prav lahka stvar, ker vse
sultan ie imel baje o-koli 1^0 žensk po svojih haremih, tako poroča poročilo iz Curigradn. Pač turška kultura!
— - Bivši Reški komedijant < iabri-el d'Annuuzio ie izdal neko knjigo, v kateri strašno napada našega biv-
te zadeve so strašno komplicirane! šega predsednika Wilsona radi nie-radi narodnostij, ki so raztreŠene po, govih 14. mirovnih točk. Kar itali-
ianski komedijant govori na to svet prav malo da. Njemu velja: "Ka-
Princ Andrej ie najmlajši brat turškim tentornu. Konstantina. Poročen jez neko an-1 > el,ka Britanija zahteva tri po-gleško princezinjo Alice, ki ie .žja	katere mora 1 lirc,'a izvršiti in
koršen mož. take besede ! '
sorodnica angleške kraljeve družine. jte Si,: V |,rasan,e oljnatih pokraun.j _ pn Kitajskem so se zadnje ča-Andrei pa ie tudi v sorodstvu z ve- 11 >anlanelske ožine m kapitulacija. se sjino razpasli roparji. General čiimi kraljevskimi družinami po Kv- Kapitulacija se nanaša na to. da bi \\'u se pripravlja s svojo vojsko na
lurcna dovolila tujezemcem posel)- jposebno policijsko čiščenje te go-
ropi. Ko ie prišel princ Andrej pred revolucijonarni tribunal se ie baje tresel, kakor šiba na vodi, ko so mu stavili izpraševalci razna vprašanja. Tribunal ie vodil revolucijonar general Vlahopoulo.
Nadalje govore poročila, da ie grški kralj lurii v ieči. Zastražen ie od vojaške posadke*, kateri ie zapovedano. ne pustiti kralja nikamor iz njegove palače. Ko ie kralj izvedel za smrtno obsodbo bivših ministrov ie baje omedlel. Poprej predno se ie pričela obravnava, ie krali odločno protestiral proti smrtni »bsodbi. T a d a vse ne pomaga nič. revoiucijo-narji gredo naprej s svoiimi sod-nijskimi procesi in pred trihvnal bo postavljenih še nešteto grških u-radnikov. ki so kolikor toliko s<-odgovorni za poraz v Mali Aziji.
Pet evropeiskih vlad ie baje p »-slalo resen opomin Grškim revoluci-ionarjem. in te so: Francoska. Britanska, Italijanska. Belgijska in Španska. Zlasti so v skrbeh vse vlade glede kraljevega brata princa Andreja, katerega, kakor se čuje nameravajo obsoditi še najbrže na smrt. Pa turli balkanske države Jugoslavija in Romuni ia gledate z veliko pozornostjo na pravkar vršeče se pre obrate v Grčiji. Tugoslovanska in Romunske kraljevi družini so v velikih skrbeh radi princa Vndreia. Princ Andrei ie stric sedanje Jugoslovanske kraljice Marije. Če bo Andrej samo izgnan ne bodo zunanje države ugovarjale, če se pa pripeti, da ga usmrti i o, zna pa Grško dovesti še v slabe razmere". Mala antan-ta bo Grčijo izključila iz svoje srede. fugoslovanske čete. se baje že zbirajo ob Grški meji glasom vče-rajšnih noročil. Vse to kaže. da se nad Grčijo zbirajo novi črni ojilaki iz katerih se bo vsula ploha že nad tako zrahljano in zbito Grčijo.
Naipoznejša poročila pa tudi govore o izbruhih proti-revolucije. ki se ie baje porodila iz nezadovoljstva naroda radi usmrčenja bivših kraljevih ministrov. Izbruhi so se baje Pojavili na otoku Krf. kakor tudi že v večiih krajih na kontinentu.
Venizelos. ki se sedaj nahaj^ v Lausanne na mirovni konferenci, gleda to domačo grško afero hladnokrvno. Na številna vprašanja časnikarskih poročevalcev in drugih ie iziavil. da ta afera je za Grčijo domačega notranjega pomena in da vsledtega nima nihče pravice intervenirati v te afere. Če bo kdo to po-
ne garancije ali jamstva za varstvo njih interesov. To je. kolikor se da razumeti zaveznike v tem slučaju, da bi tuiezemske d/ž a ve imele celo v Turčiii gotove pravice, katere bi seveda morale biti urejene tako. da ne bi nasprotovale s turškimi teritorialnimi zakoni. Proti tem zahtevam, baje odločno nastopa Ismet Paša. predsednik in vodja turške delegacije na mirovni konferenci. On iziavlja. da Turčija ne bo kot taka nikdar tega dovolila, da bi se v njenih teritorijalnih zadevah vmešavali tujci. To je stvar Turčije, do katere ima pravico samo ona in nihče i
lažni. Vsi misijonarji so dobili posebna navodila, da se umaknejo za ta čas na varno, ko se bo vršilo to j čiščenje nepridipravov roparjev.
—	Italijanska vlada ie naprosila brazilsko vlado, da dovoli tisočerim italijanskim izseljencem, ki so bili zadnii mesec zavrnjeni po ameriški naseljeniški oblasti, se naseliti v Brazilijo.
—	Grški princ Andrei, ki je izgnan za živlienie iz Grčije, bo odpotoval v Anglijo, kjer si ho uredil svoi dom.
—	V Mehiki ie zadnji teden hank-
to jabolko ob Bosporu se je pričel. Anglež se mu bliža z vso svojo pret-kanostio in najbrže — ga bo dobil. -o-
BOLGARI HOČETO OBSODITI PRONEMŠKE MINISTRE NA SMRT.
Sofia, 4. dec. — Bolgarsko sodišče. ki razpravlja o raznih činih bivših bolgarskih pronemških ministrih, prejema od številnih strank zahteve, da se obsodi krivce z najvišjo kaznijo, kar se razlaga, da pomeni s smrtjo.
drugi, tako odgovarja Ismet Paša. rotiralo sedem denarnih zavodov.
Glede investiranja v industrijo od j Vzrok pripisujejo slabim odnošajem strani tujcev ima Turčija tudi svo- z W all Streetom v New Yorku. ki ie sklepe. Tudi v to pravi, da ne da- kontrolirajo financo celega sveta, voli nikdar pod pogoji, kakor to j — v senatu se republikanski se zahtevajo Angleži od Turčije. Pa tu- jnatorji trudijo na vso moč. da bi od-j di v ^lardanelskem vprašanju Turči- stranili od subvenčne predloge dodaja ne soglaša z zavezniki. Zato ie tek kongresa, ki govori, da moral težko sklepati, do kakega zaključka kongres določiti, kolika svota se naj bodo prišli na mirovni konferenci v |porabi v ta namen. Lausanne. Britanci že groze Tur _ Na jezeru Superior se ie zadkom, da .bodo zapustili konferenco j nji petek potoi)il kanadski parnik in da bodo vzeli stvar v roke sile. jMaplehurst. Enajst mož od posadke Francozi podpiralo Angleže v nph |ie ut011ji0. Vzrok nesreče ie bil sil-zahtevah. Sedat ie tudi Amerika po- |nj yihar kj je 1)revrnil 1)armk. kazala, da jih ,e pripravljena podpi- , _ y To,ed 0hio • izbruhnil
rati moralno. Iz vsega tega se lan-1	- 1 • •	1-1
. , ,	, , \ 1--	-i velik požar, ki ie vpepelil tovarno
ko sklepa, da bo Angina nastopila c. , , ,r , ~ x- - - •
,, -	. • '-■p« 1	, j Steel and I ube Co. Ker ie požar iz-!
z vso odločnostjo proti I urkom gle- , ....	..	... .
.	... , A	• 1 •	1 bruhnil v času viharja se je silno ni-1
de svojih zahtev. Gmvm boj za zla-!	.	,
tro raztegnil 111 napravil velikansko;
škodo, ki se ceni nad $17=1.000.
—	V Rockfordu nameravajo postaviti zvezno državno kaznilnico.' Nova kaznilnica bo zgrajena baje v j bližini vojašnice Camp Grant.
—	Blizu mesta Tombstone v Ari- i zoni so našli te dni novo srebrno ži--lo. Žila ie baje 6 palcev debela, kij vsebuie čisto pristno srebro.
—	V Faribault. Minn, je bila te dni oropana tamošnia državna banka. Banditi so odnesli nekako 7 tisoči dolarjev v gotovini in blizu 18 tisoč v Libert v bondih.
—	Lovska nesreča se ie pripetila} lovcu Dietz v Burlingtonu, Ia. Pu-j ška se mu je po nesreči sprožila in j mu raznesla skoro vso roko. Nesreča se ie pripetila na* čolnu, ko ie bil na lovu za divjimi racami.
—	V Pana, III., ie zmanjkalo zadnji teden vode. Odkod pomanjkljaj vode nihče ne ve, eni so mnenja, da so usahnili vrelci. Vsledtega so morali zapreti par premogorovov in tovarn.
New York. 4- dec. — Parnik Lu sitaniia. last ( unard linije, ki ie bil. potopljen j>o nemškem submarinu leta nji v blizu Irskega obrežja, ni. nosil na krovu nikakih pušk. ne v<>-4 jaštva. Nosil pa je ^400 zabojev. j>o-večini t>raznih patronov. Ti zaboji pa so bili naloženi po dovoljenju po-! sebnega mednarodnega pakta, ki so ga \ ->e države ^t^rt-jelt- menda v letu" Kji i., kot trgovski pakt. Tako poro-! ca o te i aferi Mr. Dudlev Field Malone. kolektor in pristaniški komi-i sar v New Vorku.
Potop Lusitanije ie najbolj ozlo-j voliil ameriške državne kroge. Lusi-j tanija ie bila nekak mejnik ameri-kanske strpnosti do nemškega rogo-vilienia po morju. Tedaj ie ameri-kanska vlada poslala svoj prvi resen uradni opomin nemški cesarski vladi v Berolin. Nemška cesarska vlada ie odgovorila in obljubila, da se bo držala mednarodnega prava v naprej, in da ne bo nadlegovala. Trgovskih parnikov po morjih, ^iko isti ne bodo nosili stvari, ki bi koristile! vojni njenih sovražnikov, in da bodo; dali potnikom priliko za rešitev. To-' da ni minilo mnogo časa in zopet ie nemška torpeda pognala v morske, globine nadaljne parnike. na katerih so potovali ameriški podaniki.i In še več. leta 1017. meseca januar-! ia je sklenila nemška cesarska via-; da pognati na morsko dno vsak i>ar-nik. ki bi se ne ravnal, kakor je to' sklenila ošabna nemška vlada v Be-rolinu. Celo prosti Ameriki ie stavila v izpolnjevanje nove odredbe.j To ie bilo končno dovoli, mera krivic in nepoštenja in prelomljenja obljub ie bila polna in Amerika ie napovedala vojno Nemčiji.
Lusitanije Nemci ne bodo nikdar pozabili, ker z njo ie šla na morsko dno tudi prerokovana in tako sigur-l no pričakovana v vse nemških kro-J gib nemška zmaga.
-o-
"MOČNA MORNARICA IE EDINO NAŠE UPANIE."
Washington. 4. dec. — Mornariški tajnik Denbv priporoča državnemu department!! za močnejšo mornarico. \ svojem priporočilu izjavlja: "Naša mornarica mora biti druga na svetu če ne prva. Močno brodov-ie doma in močno brodovje po širnih morjih, ki bo čuvalo našo trgovino in lastnino po svetu je naša e-dina zaslomba, na katero se moremo lahko zanesti v vseh slučajih.*'
Tesenska letina po sorskem polju baje ni slaba. tako. da se ljudem ni treba bati pomanjkanja, če ne pride kai drugega vmes. Pač pa bodo z živinsko klajo, težko do aprila zdržali.
Umrli so: Rev. Franc Ks. Steržai.
župnik na Koprivniku nad Bohinjem v1 najlepši moški dobi 44-tih let. Rajni je bil bratranec našega Rev. Kazimirja Zakrajšek. — V Trebnjem pri Mokronogu g. Tosip Zore, oče vseučiliškega profesorja I)r. faneza Zore. *— V Naklem pri Kranju gsj>č. Marija Ažman, posest-nica in trgovka. — V Škof ji Loki ga. Marija Komatar, posestnica mlina.
—	Istotam: Miss Alojzija Logon-der, učiteljica pri Uršulinkah. — Na Tesenicah g. Anton Luckman .urad-irjk Kranjske industrijske družbe.
—	\ Krče vini pri Mariboru tovarnar Herman Wogerer, velik dobrotnik reveže v. — V Semiču g. Franc Derganc, oče pri m ari i a Dr. F. Der-ganca.
Dr. Bogumil Vošniak dobil brco.
1 a tudi Amerikancem znana jugoslovanska veličina ie bila poslanik S. H. S. v Pragi. Ker je baje slabo zastopal svojo domovino pri sestrski državi, so ga razrešili njegovega poslaništva.
Dr. Sušteršič na vidiku. V Bel-grad ie došel odposlanec Dr. Su-šteršiča, odvetnik Dr. Vladislav Pe-gan, njegov bivši sodelavec in vs-traini pristaš, da mu pripravi tla za njegov zopetni politični nastop.
Ženska — sodnica. lugoslavija bo dobila prvega sodnika v ženskem krilu. Na prošnjo Miss Dr. Winter v Zagrebu, da bi se jo sprejelo v sodno službo, je pravosodni minister izdal načelni odlok, da nima nič proti temu, ako se ženske potegujejo za take službe, le da so zadostni) kvalificirane.
Dozitej — izobčen. Dozitei i e k a -kor znano srbski pravoslavni škof, ki ie pomagal organizirati češko narodno cerkev in io kot sestro inkor-poriral pravoslavni srbski. Zdai so pa voditelji češke narodne cerkve izjavili, da jim je dogmatična podlaga srbske pravoslavne cerkve prav tako deveta briga, kakor katoliške, njih edina dogma ie svoboda vesti. Ker Dozitei tega ni mogel priznati, če ni.hotel, da ga ne vržejo iz pravoslavne cerkve, ie moral Čehom za-klicati: Fantie tako se pa nismo zmenili! To je tudi storil. Oni so mu pa odgovorili, da se mu lepo zahvali io za njegove dogme.

izkušal na tukaišni konferenci pred-bacivati Grški to afero bom iaz zapustil konferenco, je izjavil Venizelos.
Kakor razvidno, gre Grčiia skozi velike notranje boje. ki bodo obkla-li njen notranji organizem prav resno. Turek ji žuga na eni strani notranja kriza na drugi, v takih časih, ie pa silno težavno najti pravo pot, ki na i bi vodila iz zagate.
Si
< S
SAMI SEBI KORISTITE
Ako pošljete svoje božične pošiljatve skozi Bančni Oddelek "Edinosti," ki Vam nudi za ta slučaj posebno nizke cene, ki jih je mogoče ponuditi odjemalcem. Denar dostavimo na naj-bližnjo pošto prejemnikov in sicer to izvrši "LJUDSKA PO SOJILNICA V LJUBLJANI" s katero imamo vrejene posebne zveze. Dostavljen je se vrši hitro in točno. Poskusite enkrat in prepričani smo, da boste zatem vedno pošiljali svoje pošilja. e skozi naše podjetje. To pa zato, ker pri nas je hitra postrežba, točnost in najnižje kurzne cene, ki jih je mogoče dobiti na borzah.
VČERAJŠNE CENE SO BILE: Jugoslovanskim kronam:	Italijanskim liram:
500 — kron .......... $ 2.05 50 lir ...................$
i.000 — kron .......... $ 3-95 100 lir .................. 5.30
5.000 — kron .......... $1950 500 lir ...................25.00
10.000 — kron .......... $38.00 1000 lir .................. . 50.00
Pri večjih svotah. ki presegajo svoto dvajset tisoč kron, ali dva tisoč lir damo še posebni popust.
Za pošiljatve v dolarjih glejte oglas na drugem mestu
v tem listu.




t ' • .... . .


•j V ~ ' '

EDINOST"
EDINOST
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA
Izhaja trikrat na teden.
V AMERIKI.
Edinost Publishing Comnany.
t>49 W. aand Street,
Telephone: Canal 0098.
Chicago, I1L
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Three Times a Week by PUBLISHING CO.. 1849 West 22nd Street, Chicago, Illinois.
Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111.
under the Act of March 3, 1879.
EDINOST
Cleitienceau.
Willard, Wis. — C enjeni g. ured-j Pole? drugih važnih točk ie tudi
nik: — Dovolite tudi meni nekoliko prestora v Vašem cenjenem listu E-dinosti.
Pri nas je že nastopila zima in farmarji smo že pričeli stiskati se h gorkim pečem. Sedaj, ko ne bo za delo na polju, bomo sekali hlode in
Te dni je dospel v Ameriko najbolj prefrigani francoski diplomat t?lemenceau. katerega eni imenujejo radi vročekrvnih nastopov v diplomaciji in politiki "francoskega tigra." Njegov glavni politični namen je, pojasniti ameriški javnosti sedanje stališče Francije do Nemčije. Znano je. da se je ljubezen med Francijo in Združenimi državami po zadnji vojni že precej zrahljala in da morala te medsebojne ljubezni ni več močna kot je bila. Da se je ta ljubezen tako zrahljala so krive razne intrige zavezniške diplomacije, ki je čestokrat ignorirala ameriško mnenje o gotovih konfliktih, pri katerih bi morala Amerika kot velesila imeli tudi svojo besedo. Sedaj je prišel Clemenceau črez morje, da tu zopet zmaši na kak način skupaj staro prijateljstvo sestrskih republik. Posebne sreče s svojo sedanjo misijo ne bo imel. kakor kaže temperatura ame-rikanskega mnenja do Clemenceau-a.
Ker smo že pri temu prominentnemu francoskemu državniku, se nam zdi vsekakor potrebno, da si ga ogledamo malo od bližje iz čisto nepristranskega stališča. Clemenceau igra v francoski politiki že več desetletij veliko vodilno ulogo. Tekom zadnje vojne je bil francoski ministrski predsednik, ki je s svojo politično spretnostjo prav izborilo vodil državni čolnič skozi najbolj kritične trenutke, ki jih pomni francoska zgodovina. Ko se je vojna končala in ko so sedli v Versaillesu za zeleno mizo izbrani možje vseli narodov, je bil med njimi prvi Clemenceau. Bil je izvoljen predsednikom mirovne konference in isto tudi vodil do kraja, dokler ni bil mir podpisan od premagancev in zmagovalcev. Njegov zvesti pristaš je bil znani Lloyd George. Delala sta roka v roki in igrala hazardno igro za usodo raznih narodov, proti drugim.
Ko se je končala zadnja vojna, kdo se ne spominja slavnega odhoda našega bivšega čislanega predsednika Wilsona. Odšel je kakor velik vitez z oljkino vejico miru v Pariz. Njegova beseda za splošni mir je donela med vsemi narodi, kadarkoli se je oglasil. In ali Wilson mar ni imel lobrih in poštenih misli? Imel jih je! Toda udal se je s svojo energijo političnemu pritisku Lloyd Georga in političnemu vplivu moža. ki je pravkar sem dospel in išče amerikanskega prijateljstva do Francije iti te je — George Clemenceau!
na dnevnem redu volitev odbora za leto 1023.. zatoraj ie vsak član dolžan se te seje udeležiti. Kateri še ni član. a želi pristopiti, nai pride na
to sejo.
Obenem se vsem članom nazna . . ................ nja, da se zanaprej vrše vse seje pri-
st tako skusali čistiti naprei naše še članu Mr. Takšicu. kar nai vsak bla-prerascene preme. Ko bi bil človek govoli vzeti na znanje.
bil1nisef7» ^ ^^^ ,eti' bi Naznanjamo tudi. da bodemo izrisali nr.r, "epretr^ dali krasne stenske koledarje z ime-'
dreve Ttui Ti	Z *rmiCeVir"	Slovenskih trgovcev m obrt-
drevesi itd. Danes oa ie naša far- -i 1 ■ -1 •	• , - •
maret, nnuol, ; , , , •, 1	.. nikov. ki so člani zveze, in placaio
marska naselbina dobila na svon Ov>-! .	' 1 t-» j . . , ,•
^t-JJr.; „«1:1 « 1 - -	. . r-voie prispevke. Po eden iztis dobi
\rsini ze velike plese in na teh nle- _____1 1 1 u • 1 1 ^
• l • • ,	LLU 1 .. I vsaka slovenska rodbina, od katere
sah so se pojavi e lepe preorane n,i- 1)oclemo inieli naslov
ve. pašniki itd. In tako delamo let-. | Kateri slovenski za letom, vsako leto se te plese po- nik še ni -,lan vecaio za par akrov in ne bo dolgo
ko bodo vse tukajšne farme lepo u-reiene, kakoršne ljubi moderni a-meriški farmar.
Letošnje leto ie bilo še precej dobro. Vse je prav dobro obrodilo.) Seveda le en križ ie še in ta ie. da t
pravočasno, trgovec ali obrt-se 111 clan Zveze, a želi da bi bilo njegovo ime. obrt. naslov in telefon na koledarju, naj se priglasi naipozneje do letne seje, dne 6, decembra.
Tohn Gottlieb, tainik.
kier ie zapisano na deveti strani lista pod zglavjem "Proslava petletnice ruske revolucije tudi to le: "... Kakor na Slovenskem in v vseh krajih. • kier žive pobožni kristjani, tako so tudi v Rusiji cvetela božia pota in šele zadnje čase izgub-liaio svoi sloves. Legendarni čudeži na gričih in gorah obledavajo, in s tem božja pota, ki so tudi le še kot spomin na vraževerstvo, ki ie prevevalo toliko ljudi vse do današnjega časa . .
Torei Lucas Butja pa pride, pa pravi, da socializem nima nič proti verskemu prepričanju, da to ie zasebna stvar posameznika. Vprašam, zakai jo Proletarec smeši, ako ie to stvar posameznika? Pa tudi Proletarec ie sam že pisal, da vera je stvar posameznika, a na drugih straneh ie vero napadal in smešil. Kaka logika je to? Pa tudi v Prosve-ti se je bralo že čestokrat .da socializem nima ničesar proti veri. Dnevno pa smeši duhovnike in vero. Torei če ie vera zasebna stvar posameznika, je prav gotovo, da se posamezniku ne bo dopadlo, če isto niegovo zasebno stvar, proti kateri izjavljamo, da nimamo nič. potem napadamo in smešimo. Torei kje ie logika? Ali se ne pravi to iz ljudi
(,---
Moon Run. Pa. — Iz naše nasel-!nor?e brit! ? Naravnost za nos vleči?
Sicer pa ie cela stvar taka-le. So-
so farmarski produkti na tako nizki j bine so le boli redki dopisi in v na ceni. da se farmar s temi novci, ki šem listu Edinosti. dasi ima tu ne- cializem ie'bil proti veri ze takoj od lih dobi za svoje pridelke komaj jkai naročnikov se le malokdaj kdo	postanka, ko ga ie pričel
prerine skozi življenje, katero tiria oglasi. Tudi jaz se ne bi. ko bi ne	n,eerov	Marks. Ze on je
od njega raznih življenskih potreb- j videl slučajno v radikalnem listu smešil in norce bril iz vere in kr-ščin. katere mora kupovati v mestih. Prosveti dopisa iz naše naselbine, v jščanstva. to je delal še vsak njegov obleke in zlasti pa obresti za nje- katerem vabi tukajšne rojake tajnik i"*slednik. kdor tega ne vrjame naj gove dolgove, ki iih morebiti še ima socialističnega kluba 17; za pri	v socialistične si>ise. pa bo
Clemenceau je bil pa tudi glavni autor versaillskega miru. Da danes po štirih letih vlada v Evropi še vedno hujša in hujša mizerija je njegova zasluga! Da ni bilo v Versaillesu sprejetih globoko zamišljenih 14. mirovnih Wilsonovih točk, je tudi velika zasluga Clemenceau-va! Krat-ko. za ves slabi učinek versaillskega miru je odgovoren on !
Clemenceau je bil podoben na mirovni konferenci velikemu možu z jekleno voljo. Ko je rajnki sv. Oče Benedikt XV. blagoslavljal zbrani zbor v Versailles in jim priporočal, da naj prično zidati svoje odgovorno delo na medsebojni ljubezni, da nai pozabijo, kai se je godilo v preteklih dnevih med njimi, se Clemenceau ni mnogo zmenil za priporočila, ki jih je dajal konferenci mirovni papež Benedikt XV. V svoji neizmerni jezi do narodov s katerimi je sklepal mir, ni poznal nobene meje pravi-coljubja in zmernosti.
Ko je mirovni papež Benedikt X\ . imenoval med vojno sebičnost: 'II maledetto egoismo" — prokleta sebičnost! sta se mu Sonino in Clemenceau postrani smejala. Toda na njo je zidal prostozidar Clemenceau versaillski mir in evo ga! — Ali drži? Ali bo držal do jutri? Ne, že zdav-nej ni držal in nikoli ne bo! Držal bo samo toliko časa, dokler bo sila jačja od premaganih. Tak mir pa, ki ga je treba s policajem stražiti, pa ni noben mir — ampak v pravem pomenu besede priprava za bodočo vojsko.
Mi nikakor s tem ne soglašamo s premaganimi Nemci, ne, prav je, la so jih dobili po svojem utilitarističnem hrbtu, ker to so zaslužili, toda, ko se je vojna končala, končati bi se moralo tudi sovraštvo in na njegovo mesto bi morala stopiti medsebojna ljubezen, pa bi bila dana prava podlaga trajnemu miru. S tem, da svojega nasprotnika premagaš, ni še rečeno in dopustljivo, da ga smeš tudi umoriti. Kakor hitro narediš več. kakor, da se samo ubraniš in poraziš sovražnika postaneš ti nasilnež in krivičnež.
Kako slabo podlago, oziroma, kako slab ogelni kamen je položil ev-ropejskemu miru Clemenceau, pa zlasti priča to, ko sedaj v strahu išče zopetnega prijateljstva v Ameriki. Strah ga postaja, ker se zaveda, da nekaj ni storil prav in da se bo to. kar je on sezidal, kmalu podrlo in zdrobilo v prah. Ta njegov strah je popolnoma opravičen, ker dan maščevanja bo gotovo prišel, če bodo Zavezniki vodili še naprej tako sebično in izkoriščevalno politiko. Vsaka stvar ima svoje meje, pa bi jih mogla imeti ■tudi ta! Štiri dolga leta je že minulo od zadnje krvave vojne, ki je pomorila milijone in milijone mladih najboljših ljudi, za seboj pa pustila neizmerna razdejana pozorišča in čas je, da bi se enkrat med evropejski-mi diplomati in državniki že prenehalo govoriti o vojnah in edino o samih vojnah.
Clemenceau, mesto, da izgublja svoj čas ponepotrebnem po Ameriki za gotove militaristične načrte francoskih in' zavezniških militaristov, naj gre domov in si izpraša svojo kosmato vest, zakaj je napravil tako slab versaillski mir, zakaj mu je dal tako slabo podlago, potem pa naj gre h tistim, ki jih sedaj sovraži in jim pokaže, da je on pozabil kar se je •godilo pred štirimi leti, in da ne želi drugega, kakor pravega medsebojnega prijateljstva in ljubezni. To naj stori in oznanja narodofn, mesto evangelij militarizma — evangelij miru in ljubezni, pa se bo po Evropi v kratkem govorilo mesto o vojnah — o ljubem miru in medsebojni ljubezni To nai stori Clemenceau, pa mu bo vesoljni svet kmalu odvzel titl krvo-1 čnega tigra in mu posadil na njegovo osivelo glavo venec oznanjevalca ljubega miru!	«
na svon tarmi. 1 o pa pobere vse, stop. kar d<»bi za pridelke in marsikate i \ šc nima dovoli. Taka ie slika srednjih farmarjev zlasti nas. ki smo prišli na farme med vojno, ko ie bilo vse drago, a sedaj, ko bi se inieli malo pomagati, tu* velja far marski pridelek nič in prisiljeni smo ga prodajati skoro zastonj. Tisti, ki imajo veliko krav še nekako shajajo. ker mleko ima še vseeno svojo veljavo in nosi tudi stalne dohotke. Vsi drugi pa bijemo trd bo i za svoi obstanek.
1 moi namen napadati koga po časopisju. nisem teca delal še dose-dai pa tudi ne bom storil tega nad Lucasom Butja. ki ie dotični dopis obiavil v 1V »sveti. Hočem mu na le nekoliko odgovoriti in to stvarnim potom na stavek v njegovem dopisu v katerem pravi: . . . "Delavci \ naši naselbini k temu lahko pripomorejo	izboljšanje razmer. V mesečne naselbini imamo socialistični klubi j štev. h katerem lahko pristopi
videl ako le ni slep. Znameniti francoski pisatelj Fontain ie sam pribil v svojih spisih : "Socializem v katerikoli obliki ie vedno in nuino zakleti sovražnik vere in krščanstva . . Tak je t-»rej socializem v resnici. Pa pride Mr. Butja pa pravi ljudem: "Le v klub. le v klub. vaše versko prepričanje ie zasebna •stvar posameznika s katero socializem nima nič opraviti." Kako se vaša izjava ujema s tem. kar sem navedel? Ali ni nekai takega kakor laž
1° vsaki čas. Tu ne brani klub niko-Ko tako sedaj ob daljših večerih ,mur pristopa radi verskega prepri-prebiram list Edinost, vidim razne čania. ker versko prepričanje ie zn dopise v listu iz vseh krajev, kjer vsakogar zasebna zadeva . . se razni delavci pogovarjajo o delav- Takt skill razmerah, o društvenem živ-|k]uj lienju in drugem. Že dali časa sem kj nameraval vam nisati. da bi dolo-
> torei vabi v socialistični
> Lucas But i a naše roiake v
oon Run in okolici. Nič nimam
.... ....	r	... proti temu. da agitira za socialistič-
cili po zimi,* ko imamo farmam cas ni kIuh Kaj takeea hi mora]i tudi
tudi nam farmarjem en kotiček, ka- ;mi deIati za naš() katoliško stvar
kor ste ga n. pr. dali ženskam. F it. ako hi Se zavedali v kako resnih ča_
nai bi farmarji sami pridno razprav- ^ (ja
Ijali o farmah, kako eni ravnajo s
to stvarjo, drugi zopet, kako z dru-
smo. Naši nasprotniki se tega dobro zavedajo, zato agitirajo na .......	. .	.	mogoče načine. Ampak, kar ho-
go m to bi bilo 1 a ko zanimivo za tar-!0em l>oveflati tajniku kluba Lucasu mane m obenem tudi poduclnvo. Butja ie t()< da naj nikar ne a£ritira
Marsikateri tarmar bi dobil po,m. Dod tako 1)retvezo. kakor agitira.
Ko piše: "... ker versko prepričanje ie za vsakogar zasebna zadeva . . nai bi pomislil, da socialisti ne spoštujejo te zasebne stvari ver-
kako se ravna s kako stvarjo, o kateri še dozdaj morda ni podučen. Zlasti bi bilo dobro razpravljati živinoreji, ker tu se povečirfi peča-mo z mlekariio itd. Marsikak poduk bi nam bil iako dobrodošel v tem oziru. Pa tudi drugih predmetov
skega prepričanja, kot resnično zasebno stvar posameznika. Če on to
, ..	.. . , . .	|e trdi, trdi morda zato. ker on tega
dovoli o katerih nai bi farmam raz dobro ne ve in morda ni dobro o so-pravliali. Po zimi je časa na farmah cialističnih principih še sam pod-dovolj 111 zakaj ga ne porabite za ko- llčen ali pa ve pa trdi nala|č tako
ristno stvar. ,	ker hoče morda pod pretvezo loviti
in neresnica? le. ie, le dobro jo poglejte! Ponavljam, vi mogoče to sami dobro veste, kakor vedo to pri Proletarcu in Prosveti. pa vendar hočete loviti pod pretvezo neprevidne še katoliške kaline. Če veste, ste hinavec, če ne veste ste pa neved-než, ki socializem v bistvu prav toliko poznate, kakor pet-letno dete. Če je resnično zadnje, potem sve-tuiem vam. da pustite agitiranje za socializem, ker ne veste zakaj agiti-rate in z vsakim svojim korakom v tem oziru stopite v napačno smer.
Ta dopis sem objavil zato, da ne bodo razni socialistični agitatorii po Pennsvlvaniji mislili, da ni nobenega med nami, ki bi socializem poznal. kakoršen ie v resnici. Iz moje strani odobravam, kar je dobrega na socializmu, toda tega ie na njem čez-dalie mani. Vse kar ie še dobrega na socializmu so prazne puhlo doneče fraze. S frazami se ie socializem oričel in z frazami se končuje. Od fraz pa človek ne živi. Za življenje ie treba drugih boljših sredstev.
Za danes ne bom razpravljal o so-
Te žMie, katere sem izrazil danes neprevidne kaline na socialistične jcializmu dalie. opominjam pa vse
• • »-rt	«1.	A f , . .11	_I U i...	.	__* _ 1	1 11	"1»*	I
g. urednik ima tudi več drugih tu-kajšnih farmarjev. Zato sem dobil pogum, da sprožim javno to misel. List Edinost se mi zdi za ta namen
hmahice. Eno ali drugo je resnično — tretie ie nemogoče. Ali nevednost. ali pa hinavščina. . ..	.	Da socializem pusti versko pre-
naiboli pripraven, ker v njem vidim Dričanje pri miru je navadna bajka tudi največ dopisov iz vseh krajev iki j j jaz iz izkušeni ne vrjatflem ni-Amerike. t. 1. znamenje, da ,e nai-jkoli. To so trdili po raznih shodih bolj priljubiien med roiaki sirom tudi že drugi, ki so agitirali za so-Amerike. \ eekrat vidim dopise slo- cjaijzem. a jaz jim povem vsem da venskih farmarjev iz Michigana. od so taki kakor sem ze omenil CTOri nas iz Wisconsina. Kansasa. Minne- .hinavci ali j>a nevedneži,.ki socializ-sote 111 celo iz Kanade. Ce bi se pat nia sptDh ne poznajo. laz čitam Pro-zvezali potom časopisja 111 imeli do-| Starca že svojih 10 let. dobiva -a ločen prostor v listu, kier bi vodih) moj SOSed, ki mi ga daje da
svroje razprave, bi postali nekako organizirani, jaz vidim v tem veliko korist. Zato bi prosil še druge farmarje po vseh drugih krajih, odkoder vidim v listu številne dopise, da bi povedali o tem svoje mnenje.
Sklepam svoj dopis in pozdravljam vse roiake. zlasti pa vse farmarje -sirom Amerike in Kanade!
Willardski farmar. COpomba ured.: — Vaše misli so iako idealne, ki bodo brezdvomno velikih koristi za vse slovenske farmarje. če se uvedejo. Kar se tiče nas vam radi damo na razpolago prostor v listu. Odvisno pa ie seveda od Vas farmarjev samih, s kake energijo se boste lotili tega dela. Tudi mi bomo vam radi pomagali, kolikor bo v naši moči pri takih razpravah, kakor ste omenili. Prosimo pa seveda, da se oglasijo še drugi farmarii po drugih državah, kakšne ga m n en i a so oni.)
—-o-
Chicago, 111. — Vsi slovenski trgovci in obrtniki v Chicagi se u-ljudno vabijo na letno sejo Slovenske Trgovske Obrtniške Zveze, ki se vrši v sredo, dne 6. decembra in22.. točno ob osmi uri zvečer, pri Mr. Steve TakŠiču, 1808 W. =22nd St.
ga ci-
tam. Toda njegove laži me niso še prav nič prepričale. Kar n. pr. govori Lucas Butja. to temeljito pobija čestokrat Proletarec sam N. pr. poglejte samo ftev. 702. Proletarca.
roiake, nai dobro premisliio predno sedeio na fraze raznih socialističnih agitatorjev, ki mogoče pod pretvezo. ali pa v svoji skrajni nezavednosti hočeio loviti neprevidne kaline za socializem.
Pozdravljam vse naročnike lista Edinosti in želim, da bi skoro izha-ial dnevno, da bi tudi katoličani enkrat dobili svoje lastno orožje, katoliški dnevnik, s katerim bomo branili načela krščanstva.
M. T.
— Igra "STARI IN MLADI" je
izborilo izpadla. Udeležba ie bila obilna in prireditev ie rodila lep vspeh. Natančnejše opišemo igro prihodnjič.
ZA BOŽIČNE PRAZNIKE
je prav gotovo, da se boste spomnili na svoje domače v stari domovini. Slaba letina in slabe razmere doma potiska v stiske naše čomače v domovini. Marsikatteri izmed čitateljev bo poslal svojim domačim domov, kak dar. Vse te opozarjamo, da naj se pri pošiljanju denarja spomnijo na naše podjetje, na BANČNI ODDELEK "EDINOSTI", ki pošilja denar v staro domovino PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH IN NUDI POŠILJATELJEM NAJTOČNEJŠO POSTREŽBO.
Pošiljateljem se najtopleje priporoča:
BANČNI ODDELEK EDINOSTI
1849 W. 22nd Street	Chicago, 111.





EDINOST"

V NEDELJO POPOLDNE.
2 adventna. — Tan. Krst. ie več ko prerok Mat. u.
10	Nedelja — Melkiad, pap. in muc.
11	Pondeljek — Damas, papež.
12	Torek — Sinezij. muč.
13	Sreda — Lucija, dev. in muč.
14	Četrtek — Kvaterna. Andrei Bobola.
15	Petek — Florentin. op. Maksim. sp.
16	Sobota — Evzebii, škof in muč.
ŠTIRI POSLEDNTE REČI.--
SMRT.
Govoriti hočemo tudi o poslednjih rečeh človeka, da iih bomo imeli vedno pred očmi. kajti ni boljšega sredstva, da bomo sovražili greh in ljubili čednostno življenje, kakor ravno poslednje reči. "Pri vseh svojih delih,*' pravi sv. Duh, "spominjaj se poslednjih reči, pa vekomaj ne boš grešil." Te reči imenujemo i (»slednje reči. ker so zadnji dogodki, ki se tikajo vsakega človeka. Štiri so: smrt, sodba, pekel, nebesa. Smrt. sodba čaka vsakega človeka; pekel tega. ki ie umrl v grehu k nebes;! njega, ki je umrl v stanu milosti božje.
Smrt ie ločitev duše od telesa. Duša ie neumrjoča in gre po smrti v svoie novo bivališče, v katero jo ie Bog določil po njenem zaslužen in in oo njenih delih. Telo ostane tu, zgnjije, spremeni se v prah. v ženili* . iz katere je vzeto. Sv. vera nas uči: ii) da moramo vsi enkrat umreti; (2) da ie dan in ura smrti negotova: ( ^ ) da končuje smrt naše zemsko življenje in nepreklicljivo d!-»či našo večnost po naših delih: (_i) da ie smrt kazen za izvirni greh m < O da ie lezus Kristus s svojo smrtjo na križu premagal smrt in nam zagotovil vstajenje.
\ era nas uči. da ie smrt kazen za greh. Kes ie sicer, da ie človek podvržen smrti ne glede na greh; ker Bog je po svoji milosti vstvaril človeka, Adama, neumrljivega, neumrljivo.^ bi bila prešla z nedolžnostjo na vse njegove potomce. Adam pa ie s svojim grehom zgubil neumr-Ijivost. Bog ga je kaznoval s smrtjo, njega in vse njegove potomce.
Glede smrti nikogar ne smemoj pozabiti dveh resnic : namreč da Mnrti nikdo ne bo ušel. in da bo prišla nad nas. ko ie morda nikakor ne bomo pričakovali. Mi ne vemo. ke-dai bo napočila naša smrtna ura, Bog nam tega ni razodel, je skrito pred nami, to pa zato, da bi bili vedno pripravljeni na smrt, ker Kri-
stus Gospod pravi: "Ču jte, ker ne veste ne ure ne dneva."
-o-
APOLOGETIKA.
38. Prosta volja--zmota.
Ugovor. — Človek si domišlja, da ima svobodno voljo, ker ugaja to njegovemu samoljubju. in ker hočejo s tem ljudje dokazati vero in bož-io sodbo.
Odgovor. — Ravno nasprotno ie resnica. Izmislili so si le. da človek nima svobodne volie, ker si hočeio božjo sodbo izbiti iz glave. Človeku veliko bolj ugaja, da ne bi imel proste^ volje.
Če bi prosta volia nabila neizpodbitno dejstvo in resnica, dejstvo, katero pripoznava vesoljni človeški rod pri vseh svojih dejanjih, bi to resnico že davno vsi brez izjeme tajili. Na ta način bi se nailožie odtegnili očitanjem vesti, odtegnili bi se strahu pred božjo godbo.
Človek, tako pravijo, ravna po svojem značaju,- kakor mu ie prirojeno. O11 ni prost, ampak se ravna po močnejšem nagibu.
Res je. da vpliva značaj, vzgoja, o-inika, okolica, telesne in duševne zmožnosti, pogosto tudi dedičnost skušnjave, zapeljevanje, navada itd. na človeško voljo. Toda vsakdo ve, da ie človeško življenje boj, in bo-j ievalec. vojak ie človekova prosta' volja. Ta volja se pa utrjuje v b >ju z molitvijo in samozataievaniem.
Izjeme samo potrjujejo resnico, da ima človek prosto voljo.
Č uvaj se tistih ljudi, ki ti ponujajo kaj zastonj; od tebe bodo pri-1 čakovali. da jim boš povrnil dvojno.)
-o-
Ako bi ne bilo besede "jaz," bi marsikdo ne bil v stanu pričeti s! sta v kom.
-o-
Kedor ob žetvi spravlja, je moder gospodar.
-o-
Brez potu ni medu. Brez setve ni žetve.
-o-
Denar in nabrušen nož lahko v prid ali v škodo obrneš.
SRŠENI.
Kar corthlanski Pero spiše, pod tisto se vedno s polnim pravom lahko podpiše: Terček. Sicer pa če se tudi ne podpiše, njegova alkoholizi-rana klobasariia že itak nosi preo-čitne znake te trčenosti. Ex ungue leonem.
* * *
Pe-Terček, kadar boš ti spisal svo-ie spomine, iih bo treba pa tako brati, kakor se v starem kraiu vrše gotove sodniiske razprave, o katerih ie rečeno: Od tu se ie razprava vršila pri zaprtih vratih. Sai razumeš kajne?
* * *
Prosvetarji so dobili po Kristanu premajhno "jerbšno," zato so začeli z novim fondom, topot pod pretvezo narodnega doma v Chicagi. Mislijo, da je raznim backom, ki jih ie Kristan oskubil. že nova volna zrasla. Zapomnijo naj si, da gre še osel samo enkrat na led, čeravno ni
pri najbrihtneiših štirinogačih.
* * *
Zajček: "Očka Zavrtnik. ali ste že slišali, da se ie en Reverend ra-j di nesrečne liubezni ustrelil?"
Zavrtnik: "Ali je bil katoliški?"
Zajček: "Žalibog da ne!"
Zavrtnik: "Slab ocvirk."
Molek (se vtakne v besedo) : "Saj ni treba praviti, kake vere je| bil. Zapiši samo Rev., sai veš, da so naši backi tako neumni, da imajo vsakega Rev. za katoliškega duhovnika. Samo tega ne smeš povedati, da je bil oženjen."
Zavrtnik: "Imaš prav. brate, samo da ie Reverend, pa bodi tudi turški mufti. Zajček, priobči s kolikor mogoče debelim naslovom in na dolgo in široko razpletli njegovo liubavno razmerje. Ti si še fant. i-
maš še svežo žilico za take reči."
* * *
Stavec: "Očka Zavrtnik, nekaj še manjka za to številko!"
Zavrtnik (Moleku): "Zapiši trikrat bizneški interesi, potem trikrat velebizniški interesi in zopet trikrat bizneški interesi, potem bo pa približno zadosti; ako ne dostavi še,
da ie Skaza kapitalistični podrepnik.
* * *
Sakserjev ata: Ti Terček. če boš ti tako očitno kazal svoie brezver-stvo. kakor to delaš zadnje čase po1 mojem listu, boš še te zagamane na ročnike odbil, ki so nafn še ostali, j
Terček: Nič se ne bojte ata, že'
gledam na to, da kje kakega staro-kraiskega hribovca vjamem, ki bi si bil kmalu noge "znucal", ko je za nove zvonove pobiral, pa se "zgli-ha."
* * *
Pe-Terček se je zadnjič v neki zahvali spodtaknil ob malo Terezijo. Popolnoma ne znana mu ie. Se ne čudim. Takrat, ko se je začela njena slava širiti, ie on že samo enega
"svetnika" poznal — galon! * * *
Taz mislim, da ko bi Pe-Terček komu kai svoje krvi dal, pa bi dotič ni ozdravil, bi bila njegova prva beseda, k(* bi k sebi prišel: Vina mi prinesite! Prav. kakor se je tisti, ki so mu pri operaciji pomotoma kozji želodec dali, takoj v grmovje zaletel in ie začel obirati.
DR. J. ¥. ŽUPNIK

ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue in Corner E. 62nd St., nad Slovensko Banko. Uhod je na 62nd Street. Cleveland, Ohio. Izvršujem zobozdravniški poklic že nad 7. let v tej okolici. Moje delo je zanesljivo.
POZOR!

Cigarete
DOBRE
so!
Kupi te cigarete, hrani denar.
VSO ODPRAVO
OD &LAYE DO NOG
si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke ,spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo.
Mi Vam obljubljamo ,da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"!
PRESBIRO NAM POROČA.
"Službene Novine" v 102. štev. dne 1. nov. t. 1. so obelodanile "Pravilnik o Izvrševanju zakona o izseljevanju." Točka 17. tega pravilnika se srlasi:
" Prevozne karte (prepaid tickets') i nekoncesiranih parobrodnih društev. katere so kupliene ali plačane v inozemstvu za izšelienike, izgube dne ii. dec. iq22. 1. vso veljavo. Izseljenci, ki imajo take karte bodo
poslani nazaj v državne meje" -_- [
PO VOLITVAH.
Kaka razburijivost ie vladala na! volilni dan; ljudstvo je bilo razburjeno in napeto in le počasi so se vrnili mirnejši dnevi. In kako drugačna ie bila volitev zadnjih treh desetletij od volitve današnjega dne. to: ie ona volitev, ko ie ogromna več i-j na proglasila grenko vino prvakom j vseh ameriških želodčnih zdravil.! Danes ni več nobenega dvoma. Le-i karnarji in trgovci z zdravili iz vseh krajev Združenih držav in Kanade nam pišejo, da kadar odjemalci| vprašajo po zdravilno grenkem vinu. zahtevajo Trinerjevo. Ljudje, ki trpe na zaprtju, slal»i prebavi, slabem teku. imajo glavobole in se ču-tii<» pobite vsled želodčnih neredov, najdejo gotovo in hitro odpomoc, če vživajo Trinerjevo zdravilno grenko vino. Seznanite se tudi z drugimi izvrstnimi Trinerievimi zdravili, kot ie na pr. Trinerjev liniment za revmatizem. nevralgijo in bol v križu: Trinerjev Antiputrin za vnetje v grlu; Trinerjev Cough Sedative ali pa priprave kot ie Tri-tierjec Dental Cream.
Preženite bolečino!
Okorelo rame, otrpljena mišica, nategi:jen sklep— vse to spremlja BOLEČINA. Toda vdrgnito nekoliko
PAIN-EXPELLERJA
na bolečo povrfiino, in bolečina bo h tro izginila. Puin -Expeller in j b ilečina sta si smrtna sovražnika.
Pobite Se danes steklenico pri svojem lekarnarju, 35c. in 70c. Glejte, da bo na zavojčku tvorniSka znamka SIDRO. Zavrnite vse ponaredbo.
f. ad. richter & co. 104-114 South 4th 51. Brooklyn, N. Y.
BOŽIČ
SE BLIŽA.
Kakor druga leta bodete gotovo tudi letos poslali svojcem primerno denarno darilo za božič.
Naša banka pošilja denar v stari kraj hitro, zanesljivo in po nizki ceni. Poleg tega je letos storila še posebne odredbe, da bodo njene božične denarne pošiljatve točno dostavljene.
Prejemniki dobe denar na svoji domači pošti brez vsakega odbitka.
Ako pa ste namenjeni potovati za božič v stari kraj, tedaj se poslužite naše banke, ako hočete biti točno postreženi.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na
SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJSEK & CESAREK 70 — 9th Ave., New York, N. Y
J J. DVORAK & CO.
1853-1853 BLUE ISLAND AVE.,
CHICAGO, ILL.
AKO SE BOSTE SPOMNILI,
da Vaši sorodniki in znanci v daljni stari domovini obračajo te dni svoje žalostne oči k Vam — strici in prijatelji v Ameriki — proseč Vas pomoči, ne pozabite jim poslati denarnega daru, s katerim jim boste osladili te praznike. Ako pa mislite poslati kaj denarja v prihodnjih tednih, je sedaj napriprav-nejši čas, zakaj pozneje bodo vse pošte, kakor po navadi pred prazniki, preobložene s pošiliatvami.
Pripravljeni del Vašega daru si pa najbolj zagotovite, ako pošiljatev odpošljete po priznano najbolj varni
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Avenue CHICAGO, ILLINOIS.
KAPITAL IN DOBIČEK $1,250.000.00
PREMOŽENJE, $13, 000,000.00.
JUGOSLOVANSKA BANČNA TRDNJAVA V AMERIKI.
Naša prodajalna je odprta ob večerih vsak torek, četrtek in soboto.
SUKNJE
Najboljše v
Chicago
$20 do $50
Xaše letošnje suknje imajo čudovito vrednost. So krasno izdelane, fino podložene z podvlako, v vseh barvah.
SUKNJE Z * KOSMATIMI OVRATNIKI, S PASOVI IN NA Z NAPOL PASOVI. KAKOR TUDI BREZ PASOV z in brez žametovih ovratnikov. Izdelane po najnovejši modi v vseh poljubnih velikostih na izbero.
OBLEKE Z DVOJNIMI HLAČAMI
Posebna vrednost v oblekah za može in mladeniče "single and double breasted" obleke z dvojnimi hlačami iz najboljšega volnenega blaga po posebnih cenah po:
$22.50 do $50.00
Naša prodajalna je odprta vsako nedeljo dopoldne.
Jelinek & Meyer
fc -l/r^-v;JL-c*. • -M:	1v ....
180O to 1808 BLUE ISLAND AVE.
Chicago, 111.
"EDINOST"
ZADNJA PRAVDA. <5
ROMAN
Spisal Češki J. S. Baar. Poslovenil Vojteh Hybasek.
Doma pri oknu je stal Martin. Manca je bila odšla k blagoslovu; on pa pojde na vrt, kjer bo legel pod hruško in počakal, ne bi li kje zagledal Adama. Vivček si je že napolnil in prižgal, po čepici je segel — samo iti mu je še treba. — Tedaj zagleda svakinjo, kako beži kot divja domov z otrokom v naročju, akoravno so v cerkvi komaj vkup odzvonili. "Nekaj zelo hudega se ji je moralo zgoditi, morda si je deklica zlomifa ročico ali nožico. da jo nosi," je sodil Martin. Stal je pri oknu kot pribit in naravnost koprnel, da bi ga Adam poklical sedaj v nesreči; z veseljem bi skočil za njega v vodo, — pokazal bi mu, da ima že dovolj te jeze; teh par tednov, kar so si v sovraštvu, se mu zdi že cela večnost . . . Toda pri Zgornjih ni slišati ničesar, niti miš se tam ne gane. Najsi bi steklo z očmi prevrtal in glavo z ugibanjem pobelil, bi vendar ne uganil, kaj se godi pri bratu. Strah ga obhaja vsled te tihote. Že je stopil korak, dva. da pogleda k Adamu in povpraša, kaj se je zgodilo, ko ga zvon zadrži na potu. — Pokrižal se je — "Vero" je zmolil in predenj je molitvico dokončal, že vidi prihajati Manco, in tudi ona prihaja v diru, kakor bi jo kdo podil. V tem so pri Zgornjih zaškripala vrata, kot lev se žene Adam naravnost proti vasi in nad Manco. Kaj počne Adam? Smrtnobledo Martinovo ženo je zgrabil za vrat, mikasti jo in vpije, da sliši ves trg: "Ko bi bila moja, ti mrha strupena, na vrat bi ti stopil in te poteptal kakor gada."
"Martin, ubil me bo," je obupno zavpila Manca in deček je začel jokati. "Nekaj strašnega je morala narediti Manca," je švignilo po glavi njenemu možu. "P:i na*j, — pretepati je vendar ne pustim!" Kot strela je pohitel na dvorišče.
' "Dobro, da si tu," ga je.pozdravil Adam. "tukaj jo imaš. mrho — ne pa ženo; — in ti nisi več moj, ne jaz tvoj brat —"
Adam čuti, kako v njem. v njegovem srcn nekaj poka. se ruši in razpada . . . Nekaj, kar mu je bilo še pred nekaj trenutki ljubo in drago; čuti, da se odpoveduje nečemu velikemu in svetemu.
Tudi Martin stoji kot okamenel. Vsa spravljivost v njegovi duši je utonila nekam v globočino. — Dobro čuti, da v tem trenutku pokajo in se trgajo spone in vezi rodu in krvi . . .
Črn prepad je zazijal pri njunih nogah; na njegovem dnu. kamor trdovratno gledata oba brata, se jima zdi, kakor bi se bila za trenutek prikazala stara, siva očetova glava. — Ne. bila je le prevara, omama. Dvignila sta oči od tal. obrnila si hrbte in se razšla temna, brez bese-
"Pri drevescu" za mizo sedi Martin in pije; pije, da tone v pijači,
plačuje godca, daje si igrati in sam poje vedno isto pesem--pesem " >
hudi ženi."
"Ženeni. ženeni horši než vezeni, z vezeni si pomužu od zle ženv nemužti —"
"Ženitev vezitev	♦
te v vozi drži,
IZ STAREGA KRAJA
SO DOSPELE MOHORJEVE KNJIGE ZA LETO 1923.
— Letošnje Mohorjeve knjige so krasne in so izšle 4. knjige. Cena iztisu je $1.00 in se dobijo pri:
REV. GEO. TRUNKU, P. O. BERWICK, N. DAK.
Vsak zaveden Slovenec naj gotovo kupi en iztis Mohorjevih knjig. — Cisti dobiček je namenjen kulturnemu delu Mohorjeve Družbe na Koroškem, kjer se bije boj za ohranitev slovenske zavednosti pod tujim režimom.
iz voze rešitev od zle žene je ni!"
se razlega njegov glas po trgu že hripavo, toda venomer žalostno, žalostno.
VI.
Dolgo časa, celo vrsto nedelj je ostala Porazilova klop v cerkvi prazna, kakor bi se je vsi bali; nih£e se ji ni približal. Po vsej župniji so sicer vedeli, da ni več Porazilova, marveč da je javna klop. kakor druge v cerkvi, toda navada je navada. Nikdar ni sedel v nji noben drugi, vsi so ze imeli svoje priljubljene prostorčke in zato nikomur ni bilo mar te u-godnosti. Porazilovi ljudje so se vsled sramote skrivali zadaj pod koroni, in kadarkoli je kdo izmed njih zadel s pogledom na prazno klop, je čutil, kako se nut v duši vnovič odpira rana . . . Gospod župnik je bil pred nekaj časom obiskal brata; hotel ju je spraviti; spomnil ju je očeta in matere v grobu; moška bi si še bila morda dala kfij dopovedati, a ženski ne pa ne odnehata, ne popustita druga drugi. In ni bilo več tajno, da so izgubili klop in da si je ne bodo mogli očitati, da pri Porazilovih ne bo stal več oltar in da Martin ne bo nosil neba, doklerse oba ne spravita.
"Prej bo prišel Haltrav k Čerhovu kot se bosta sešla ta dva," so sodili sosedje, ki so poznali Porazile. — "To je rod Umoglavcev,* ki ne odnehajo, naj že pade glava ali zob."
Prepričajte se!
Da mi resnično izdeluje-" mo najkrasnejše ženitovanj-ske slike.
Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela toč-, no in po najzmernejših cenah.
Vsem se priporočam.
emece^
FOTOGRAF1ST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111.
Phone: Canal 2534.
Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
6217 ST. CLAIR AVE.,
CLEVELAND, OHIO
se priporoča za naknj MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdehije MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno.
ŽELEZNA PRALNA PEČ"
1 a peč ie zelo pripravna za perilo. Na to peč se lahko postavi pralni kotel, v katerem v kratkem času zavre voda in se peril«» skuha. To peč lahko postavite v klet ali kamor Vam bolj prija, kjer že imate bolj ugoden prostor za pranje. Po zimi pa to peč lahko porabite za greti Vaše sobe, ker hitrejše Vam segreje hišo, kot katerakoli druga peč. V njej lahko kurite s premogom ali drvami. I'oleti jo lahko rabite za kuhanje, namesto, da bi kurili v velikih pečeh, kuhate 11a tej ki potrebuie le malo kuriva.
Naročite si jo takoj in pišite na zdoljni naslov kar v Vašem domačem slovenskem jeziku in priložite $10.00 Obratno boste prejeli peč. od katere boste plačali sami ekspresne stroške.
B E N J. E 1 C H H O L Z E R,
TRGOVINA RAZNE ŽELEZNINE IN POHIŠTVA
527 Main Street fo-i---"5.-
Forest City, Pa. = —
X „ * 4.4.4.4.4.4.4.4.4,4.4.4.4.+4.++++++x
* + + * + + + +
POZOR! NOVA GOSTILNA POZOR!
Cenjenemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu naznanjam. da sem pričel gostilniško obrt. Vsem Slovencem in Hrvatom se najtopleje priporočam za obilni poset. Pri meni bodo na razpolago vedno najfinejše smodke. cigarete in tobak. Poleg izbornih mehkih pijač itd. bo pri meni tudi vedno na razpolago fini prigrizek za cenjene ž^oste.
Naš glavni in potovalni zastopnik za vse naše liste je Mr. Leo Mladich iz Chicago, 111. On je pooblaščen pobirati naročnino za naše liste in vse kar je v zvezi z našimi listi. Je pooblaščen tudi po-oblaščevati po naselbinah nove zastopnike in zastopnice.
LOKALNI ZASTOPNIKI(CE).
San Francisco, Calif.—Mrs. Lena Petrick Za Leadville, Colo, in okolico: Mr. Frank Stibernik in Mrs. Mary Bradach. Denver, Colo.—Mr. Jos. Pavlakovič. Pueblo, Colo, in okolico.—Rev. P. Cyril f
Zupan, O.S.B. in Mrs. Jos. Meglen. Indianapolis, Ind. in okolico.—Mr. Louis Komlanc.
Rodson, Md. in okolico.—Mr. Jernej In-
tihar.
Calumet. Mich, in okolico.—Mr. J. Mu—
sich in Mrs. Frances Plautz. .Iron Mountain, Mich, in okolico.—Mr,
A. Berce.
Detroit, Mich, in okolico.—Mrs. A. Banks.
Bridgeport, Conn, in okolico.—Rev. M J. Golob.
Rothbury, Mich, in okolico.— Mr. Rudolf Sneidar. St. Louis, Mo. in okolico.—Mr. John Mi helich.
FYontenac, Kans. in okolico.—Mr. Martin Chanzel.	v Kansas City, Kans.—Mr. Peter Majerle. East Helena, Mont, in okolico. — Mrs„
Frances Ambro. So. Omaha, Neb.—Mrs. M. Petrasicii Brooklyn. N. Y.—Mr. Jos. Skrabc Newark, N. J.—Mrs. Johana Mevzek. New York, N. Y.—Very Rev. Render,
Snoj O.F.M. Thomas, W. Va.—Mr. John Lahajnar in.
Mrs. T. Bulich. Valley, Wash.—Mrs. Mary Swan. Rock Springs, Wyo.—Miss Apolonia Mrak. *
ILLINOIS. Aurora, 111.— Mrs. M. Vesel, icago, 111.—] A. Glavach. Joliet, 111.—Mr. Marko Bluth, Mr. Jos Muhich. Mr. Paul Laurich in Mr. J. N. Vranichar. Rockdale, 111.—Mrs. M. Kastelic. La Salle in Oglesby, 111.—Mr. F. Misjak. North Chicago in Waukegan, Ill—Mr
T. Drashler. Springfield, 111.—Rev. F. S. Mažir in
Mrs. C. Andrews. Bradley, 111—Mr. M. Smoley.
MINNESOTA. Aurora, Minn.—Mrs. M. Smolich. Biwabick, Minn.—Mr. Frank Globokar. Chisholm, Minn.—Mrs. Barbara Globoč-
I nik, Rev. J. E. Schiffrer in Mr. Johft , Strle.
Ely, Minn.—Mr. J. Otrin, Mrs. Val. Ua-
ren in Mr. Jos. Peshel. Eveleth, Minn.—Mrs. Frances Grego-
rich in Mrs. M. Gorjanc. Greaney, Minn.—Mrs. U. Babich. McKinly, Minn.—Mrs. A. Hegler. New Duluth, Minn.—Rev. A. Pirnat iiv Mr. M. Spehar.
Rice, Minn.—Rev. John Trobec. Tower in Soudan. Minn.—Mrs. F. Lou-
sin.
Virginia, Minn.—Mrs. Rosie Tishel. OHIO.
Barberton. Ohio.—Mr. Frank Zupančič*
Mr. Joseph Leksan. Newburg, Ohio.—Rev. J. T. Oman. Mr. Jakob Resnik. ^Ct Cleveland, Ohio.—Mr. Frank Suhadol-nik, Mr. Anton Strniša, Mr. Joseph Meglich, Mr. Rudolph Cerkvenik* Rev. J. Miklavčič, Mrs. Ivanka Gaspari.
Bedford, Ohio.—Mr. Frank Stavec. Collinwood, Ohio.—Mr. John Mesec. Notingham. Ohio.—Miss Mary Mevzek. Lorain, Ohio.—Miss Frances Bombach • Miss Mary Svete.
PENNSYLVANIA.
. Ambridge, Pa.—Mrs. Jennie Svegel. Beadling, Pa.—Mr. N. Simonič.
a .	Aurora, in.— .Mrs. JV1. \ esel.
Chicago, 111.—Mr. Leo Mladich in Mr

* + + +
LOUIS MAJCEN Slovenski gostilničar
Braddock, Pa,—Mr. Joseph Lesjak. Bridgeville, Pa.—Miss Elizabeth Pogačnik.
Burdine, Pa.—Mr. John Krek. Canonsburg, Pa.—Mr. Mihael Tomšič. Mr. John »Pelhan. Mrs. Mary Bevc* Miss F. Mohoric. Forest City, Pa.—Mrs. Anna Grcman* Johnstown, Pa.—Mr. Andrew Tomec. _ Olyphant, Pa.—Miss Marv Zore.
Pittsburgh, Pa.—Mr. John Golobic, Mr. —j. Bojane, Mr. Geo. Weselich.
Steelton Pa—Mr. Anton Malesich.
436 West 29th Street,
Chicago, 111.
*
+
+ *
Dolžnost Slovencev v Chicagi
'je. cia dajo svoje perilo obrati v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse. kar je za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete. zavese in sploh vse. kar se da čistiti. Kadar imate kaj za prati, čistiti, ne pozabite na naše ime. Pokličite nas po telefonu.
SOUTH—WEST LAUNDRY CO.
\ Wet and Dry Wash JOHN ČERNOVICH, lastnik. 255 W. 31st Street,	CHICAGO, ILL.
Telephone: Yards 5893.
* + + +

So. Bethlehem, Pa.—Mr. J. Koprivšek-
WISCONSIN.
Milwaukee, Wis.—Mr. J. Jenko. Miss .
Mary Mohorko in Mr. Steve Hojnik. Sheboygan, Wis.—Mr. M. Progar in Mr.
John Udovich. Willard, Wis.—Rev. J. Novak in Mr. Fr.
Perovsek. Racine, Wis.—Mr. Martin Novak.
J. KOSMACH.
1804 W. 22nd Str., Chicago, 111. Roiakom se priporočam pri nakupu raznih
BARV, VARNIŠEV, ŽELEZTA KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj. pokladam stenski papir Najboljše delo. najnižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka!