Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 1T> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedioija, Semeniške uliee št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. ^tev. 64. V Ljubljani, v soboto 17. marca 1888. Imetnik: XVI. Aa zahvalo koroških Slovencev odgovorili so državni poslanci z naslednjim pismom: „Dragi rojaki! Slovenskim poslancem v državnem zboru s Koroškega pred nekaj dnevi doposlanih 56 zaupnic s zahvalo koroških Slovencev in prošnjo za daljno bratovsko podporo v pravični borbi za razvoj in postavno prostost slovenske narodnosti navdaja nas slovenske poslance z velikim zadoščenjem. Z nami veseli se te izjave narodne zavesti in odločnosti ves narod slovenski. Slovenski poslanci izrekoma vidimo v došlih nam zaupnicah nov dokaz, da hoče koroški Slovenec priznavajoč vse pravice svojemu sodeležanu Nemcu prav tako za-se zahtevati vse svoje narodne pravice, zagotovljene mu v naši ustavi, da hoče neustrašeno odbijati in konečno odstraniti mnogobrojne zapreke, ki se še vedno in vedno stavljajo uresničenju teh zahtev. Prepričani, da je nemogoč mir in razvoj, nedosegljiva zadovoljnost in sreča dežele, v kateri narod trati svojo moč in ravno tako moč sosednega mu naroda s tem, da ga tlači zanikajoč mu njegove narodne pravice, da je marveč vse to mogoče in dosegljivo samo tam, kjer si sosedni narodi — vsa-kateri prost v svojih pravicah — podajajo bratovsko roko v duševni in gmotni razvoj, stoječi na stališči skupne slovenske vzajemnosti nikdar ne bodemo nehali braniti narodnih pravic vseh Slovencev, naj-krepkeje pa njih, katerim se kakor koroškim Slovencem godi največja krivica. V svesti smo si, da nas bodo poleg druzega slovenskega razumuištva v prvi vrsti krepko in ne-prestrašeno še dalje podpirali tudi vsi zavedni Slovenci koroški. Zato pa tudi za trenotek ne dvomimo, da bode že skoraj, gotovo in popolnoma zmagala naša pravična stvar v blagor naš in vpovzdigo mogočnosti naše ljubljene avstrijske države. Prosimo Vas, dragi bratje, katerim so iz ljubih maternih ust prihajali mili slovenski glasovi, in ki domujete na lepi koroški zemlji, sprejmite vsi nas srčni pozdrav in našo zahvalo. Na Dunaji, dne 18. marca 1888. Po naročilu slov. drž. poslancev: Dr. Poklukar m/p." Strossmaverjeva petdesetletnica. Dne 16. februarija t. 1. minolo je petdeset let, ko je bil vladika Josip Juraj Strossmayer posvečen v mašnika. Tiho in skromno je vladika Strossmayer praznoval velepomenljivi dan svojega življenja, a prijatelji in znanci in rodoljubni čestilci njegovi spominjali so se ga oni dan ter pošiljali mu svoje iskrene želje v poprej neznatno Djakovo, ki je ravno po njem zaslovelo po svetu. Dne 19. t. m. pa bo „dika Jugoslovanstva" slovesno praznoval svojo petdesetletnico v krogu svojih čestilcev ter se spominjal dolgih let neumornega in požrtvovalnega dela. Strossmayerjevo ime poznato je v vsaki hrvaški koči, spoštovano pri vseh rodovih slovanskih, zato je naravno, da se ga o tej priliki spominjamo i mi. Josip Juraj Strossmayer porodil se je dne 4. februarija 1815. leta v Oseku od siromašnih ali čestitih roditeljev. Gimnazijske nauke je dovršil v svojem rojstnem mestu z najboljšim vspehora. Njegovi vrstniki še sedaj s ponosom pravijo, da oseška gimnazija ni imela nikdar tako odličnega dijaka. Leta 1832 je bil sprejet v djakovsko semenišče, kjer se je dve leti učil modroslovja iu kot najboljši dijak bil poslan na peštansko vseučilišče, kjer se je učil bogoslovja. Kot bogoslovec postal je doktor modroslovja. Pri letr;em izpitu iz dogmatike odgovarjal je tako sijajno, da je izpraševalui predsednik vskliknil: „Strossmayer aut primus haereticus saeculi XIX. aut prima columna ecclesiae catholicae erit." Prvo se hvala Bogu ni zgodilo. Po dovršenih bogoslovnih naukih služboval je tri leta kot kapelan v Petrovaradinu. Od tod ga pošlje vladika Kukovic v Augustineum na Dunaj, kjer je vse štiri bogoslovne rigoroze dovršil „eum applausu". Do leta 1847 je bil Strossmayer profesor na duhovniškem liceji v Djakovem. To leto je bil poklican na Dunaj za ravnatelja duhovniškemu od-gojevališču. Tu je začel javno vdeleževati se borbe in brambe pravic svojega naroda ter pisal članke v dunajskih listih. Že tedaj so ga dobro poznali dunajski krogi in rojaki njegovi. Ko se je leta 1849 vladika Kukovič odpovedal stolici bosensko-sremski, priporočili so na Dunaji živeči Hrvatje, v prvi vrsti znani baron Metel Ožegovič, na Dunaj prišedšemu banu Jelačiču za stolico v Djakovem mladega Stross-mayerja. Nj. c. kr. apostolsko Veličanstvo ga je potrdilo dne 18. novembra 1849. Z njegovim vladi-kovanjem se je povzdignilo duševno življenje Hrvatov. Prvih deset let je vladika tiho samofaril v svojem Djakovem in delal načrte, s katerimi bi mogel o ugodni priliki koristiti svojemu narodu. Skrbel je posebno za srednje šole svoje domovine ter zalagal dijaške ustanove. Oseški gimnaziji je dal v ta namen 60.000 gld., reški 5000 gld., vinko-vaški, varaždinski in senjski, vsaki po 1000 gld. Mestu Djakovu je podaril 12.000 gld. za četrtega učitelja in kateheta, za žensko mladino vse Slavonije je ustanovil ženski samostan s konviktom, kjer je sedaj višja dekliška šola. Leta 1857 je z velikimi troški (do 40.000 gld.) osnoval semenišče za bo-sensko duhovsko mladino. Podaril je 10.000 gld. za onemogle duhovnike svoje vladikovine, 70.000 gld. za deško semenišče. Svojemu semenišču in njegovi knjižnici je podaril 11.000 gld. Poleg tega je podpiral vsS podjetja, ki so bila na korist duševnemu razvoju naroda hrvaškega. LISTEK. J. J. Strossmayer-u zlato-mašniku. Vesna v naši zemlji se poraja; Led se tali, tema se razganja, Vse se dviga, vse ti ustaja s spanja In veselja sladki dan obhaja. Spala zemlja je Slovenov južnih, V smrt zavela jo je mrzla borja In pokrila trda zimska skorja Srca je domača v grobih tužnih. Srca so po malem se ziskrila, In v ljubezni za domovje vnela, Bolj in bolj goreče so plamtela, Svetle žarke v drugih so netila. Isker mnogo se tako je vžgalo, Sinov domovini oživelo. — Tu srce pregorko je vskipelo Ki je vse te iskre vase zbralo. To srce je Tvoje, oj vladika, Solnce domovinske si ljuba v i, Vzor prekrasni, vzor edino pravi, Ki se v Tvojem slavnem žitji slika. Kristovo srce zaklad je bilo, Koder si moči za boj zajemal; Njega Ti si božji vzgled posnemal, To Te je vžigalo in krepilo. Zvezo davno ž njim obnavljaš sveto, Nje se danes starček siv, raduješ, Ko ljubezni prve vnet praznuješ Duhovništva petdeseto leto. — In zato se danes s Teboj spaja, Vsa Slovenov širna domovina Naj z ves tej šega prisrčno sina Najslavnejši god denes obhaja. Stvarniku se zate zahvaljuje: Zate, zase prosi blagoslova, S Kristusom zaveza Tvoja znova Naj življenje novo jej daruje. Tvoj junaški duh jo ves prešini, In ljubezni prave jo nauči; Da bi osvetljeni v božji luči Vstali v boj zanjo vsi njeni sini! Vesna v naši zemlji se poraja Led se tali, tema se razganja, Vse se dviga, vse ustaja s spanja Solne a dan poročni vse obhaja. -Slovenec" S v i f t i j a d a. (Devetnajsti spev.) Nesmo se varali „jedenpot" Slovenci. Prepričani smo bili, da nam privoščijo iz dna srca naši voditelji, učitelji in pa nemčurji na podlagi mnogo potov reklamovane solidarnosti vero v osrečujoči devetnajsti odstavek državnih zakonov. V istini bliža se nam zdajci po dolgi veri ista blažena doba, ko izgine dosedanje plitvo upanje v devetnajsti paragraf in na njegovo mesto stopi dejaujska izvršitev dosedanje naše sem in tija omahujoče vere in sicer v solidarnem našem postopanji za odvrnitev naše brezvspešne politične vere. Naši zaupni možje namreč se trudijo, kako bi nadomestili brezvspešno našo „vero" glede omike na narodni podlagi. Prepričani smo, da nas presenetijo nenadoma z novimi političnimi projekti, ki nas odškodujejo za dandanes neopravičeno vero v njihove vedno in vedno ponavljajoče se obljube. Ali bodo ti slovenski velikonočni piruhi sad njihovega »sedanjega" molčečega protesta, da se Slovenci ne moremo odebeliti ob sami veri devetnajstega paragrafa, ali nam podare za zavidano vero, s katero so nas tolažili doslej sami, brezversko narodno šolo, ne moremo razsoditi danes. Leta 1S60 se je Strossmayer pokazal na političnem polji in je bil središče duševnega in političnega življenja na Hrvaškem. Od tedaj dela in govori v vseh prilikah za blagor naroda svojega. Istega leta je bil poklican na Dunaj v pomnoženi državni zbor, kjer je z baronom Vranicanjem zastopal Hrvaško. On je bil protivnik „nagodi" z Ogersko. Zato je moral opustiti vso politiko, zapustiti domovino ter je živel v proguanstvu na Francoskem, največ v Parizu. Od zdaj se Stross-mayer ni več javno vtikal v politiko, njegova načela pa zastopa na Hrvaškem ,,neodvisna narodna stranka", ki šteje najučenejše, najresnejše, kralju in domovini udane može. Vspešnejše pa je Stossmayerjevo delo na duševnem polji. Vživotvarjal je svoje idejale. Meseca decembra 1860 je banski konferenci v Zagrebu izročil izdelan načrt za akademijo znanosti in umetnosti, ki je doslej vzbujala narod, branila slovstvo hrvaško. V ta namen je daroval 70.000 gld. Kakor električna iskra je prošinil narod hrvaški njegov govor, ki ga je govoril v aprilu 1861 v hrvaški zbornici ter dokazoval, da narod hrvaški potrebuje svoje vseučilišče. Njegove besede niso bile brez vspeha. V kratkem časi je narod nabral do 200.000 gld. Akademija se je slovesno odprla dne 28. junija 1867 in je sedaj znana vsi učeni Evropi. O tristoletnici hrvaškega junaka Nikole Zrinjskega 1. 1866. je podaril 57.000 gold. za hrvaško vseučilišče. Narod je nabral zopet okoli 200.000 gld., in dne 19. oktobra 1874 je bilo slovesno odprto hrvaško Franc-Josipovo vseučilišče. Ves narod je iste dni slavil „prvega sina domovine". Geslo Strossmayerjevo je: „V s e za vero in domovino". Že v prvih letih svojega vladi-kovanja zasnoval je misel, da sezida v Djakovein katedralno cerkev. V ta namen je potoval v Italijo in proučeval umetnost. Od 1. 1866. do 1. 1882. je sezidal ob svojih troških veličastno cerkev, pravo umetniško delo. Ko se je 1. oktobra 1882 blagoslovila krasna katedralka, poslal je k svečanosti hrvaški narod zastopnike vseh mest, malone vseh občin. Tudi češki in poljski narod so zastopali prvi možje kot princ Sapieha, dr. Bieger, prošt Štulc in drugi. Potujoč po Italiji je nabiral umetniške slike prve vrste. Nabral je nad 170 slik prave umetniške vrednosti, za koje je plačal do 250.000 gld. To krasno galerijo slik je podaril jugoslovanski akademiji. L. 1876. je podaril še 40.000 gld. za akademijsko palačo. S kratkimi vrsticami smo našteli najvažnejša dela Strossmayerjeva, koja je izvršil na korist veri in domovini svoji. Ni čuda torej, da ga sedaj narod hrvaški imenuje „očeta domovine", pesniki opevajo v vzvišenih pesmih in se ga rodoljubi spominjajo pri vseh slovesnostih. In ker vemo, da je Stross-mayer prijatelj i našemu narodu slovenskemu, zato upamo, da bo pojutršnjim pri zlati svoji sv. maši prosil Boga tudi za boljšo našo bodočnost, da bomo tudi mi doživeli tretji dan vstajenje. Zato mu tudi mi kličemo iz „lepe naše domovine": Na mnoga leta! „Matica Slovenska". LXXIX. odborova seja v sredo, 14. marca 1888. (Konec.) Iz poročila tajnikovega bodi povedano: Vsled smrti (Toman, Ferčnik) ali preselitve (Petek) dosedanjih poverjenikov so izpraznjena poverjeništva: Moravče, Kanalska dolina in Pliberk. Več društev in posameznih oseb prosilo je „Matico" tudi v zadnji dobi založnih knjig. Predsedništvo je reševalo te prošnje običajno, kakor mu nalagajo večkrat v tem oziru ponavljani odborovi sklepi. Došlo je „Matici" v tej zadevi več zahvalnih pisem. „ Matica" pritrdi posebej prošnji „Pedagogi-škega društva" na Krškem, naj bi društvu poklonila šolskih založnih knjig za nameravano razstavo šolskih učil. Odbor vzame na znanje, daje „Matica" prejela v zadnjem času več književnih daril. Tako je knjižnica dobila od zadnje seje prirastek 89 knjig, zvezkov in časopisov; 13 po darilih, 76 po zamenji; 27 ruskih, 22 čeških, 12 hrvatskih, 11 slovenskih, 8 nemških, 6 v različnih jezikih, 2 srbski in 1 angleško. K 5. točki dnevnega reda naznani predsednik, da prihodnji občni zbor utegne biti dne 18. aprila t. 1. — Med posameznimi nasveti je omeniti, da sta gospodarski in književni odsek vzajemno predlagala odboru, naj z ozirom na njegovo izvrstno poslovanje v preteklih treh letih dosedanjega tajnika g. E. Laha potrdi tudi za prihodnja tri leta brez razpisa, kar odbor soglasno stori v svesti, da mu bode občni zbor rad potrdil to utemeljeno določitev. Naposled poprime prvi podpredsednik g. prof. Leveč besedo ter z odborom vsem glede na bližnji imendan čestita gospodu predsedniku na mnoga leta! Predsednik g. prof. Marn s pristojno hvalo poprosi, naj gospodje odborniki podpirajo ga še v prihodnje, kakor doslej, na korist »Matici Slovenski"! Za leto 1887 je plačalo 1291 letnih udov. Lanskih dokaj hvaljenih knjig je na razpolaganje le še po petdeset iztisov. Letos plačila dohajajo zelo mlačno; gospodje poverjeniki so prošeni, da pospešujejo „Matično" stvar in odbor želi, da se dožene stalen red tudi glede vplačevanja. Od zadnje seje je pristopilo na novo 23 članov, in sicer trije ustanov-niki (jeden izmed letnikov) in 20 letnikov, namreč: Kot ustanovniki: 1. Koenig Jurij, župnik na Vinici. 2. Prosenc Josip, gl. zastopnik „Aziende" v Ljubljani. 3. Dr. Svetina Ivan, c. kr. gimnazijski profesor itd. v Ljubljani (izmed letnikov). K o t 1 e t n i k i: 1. Dr. Babnik Janko, c. kr. avskultant v Ljubljani. 2. Bartol Gregor, c. k. poštni uradnik v Trstu. 3. Bralno društvo v Mengišu. 4. Oizej Franc, kaplan na Laškem. 5. Oernko Jernej, učitelj v Jarenini. 6. Čitalnica narodna v Št. Vidu nad Ljubljano. 7. Huber Avgust, c. kr. sodnijski svetnik v Trstu. 8. Krže Davorin, trgovec v Trstu. 9. Mohar Ivan, c. kr. gimnazijski učitelj v Trstu. 10. Pleivveis Karol, kand. jur. in posestnik v Kranji. 11. Pokorn Ignacij, c. kr. gimnazijski učitelj v Trstu. 12. Polley Oskar, c. kr. obrtni nadzornik v Trstu. 13. Simonič Franc, kaplan pri Negovi. 14. „Slaveca, delavsko pevsko društvo v Ljubljani. 15. Štravs Jos., c. kr. računski uradnik v Trstu. 16. Tavčar Ivana, posestnica itd. v Ljubljani. 17. Urbanija Jak. c. k. poštni oficijal v Trstu. 18. Ušeničnik Franc, stud. theol. v Rimu. 19. Žitko Anton, trgovec v Trstu. 20. Žužek Josip, c. kr. pol. koncipist v Trstu. Prisrčno se moramo radovati dalje, ko vidimo, da si pridobiva naš neutrudni boj za izvršitev osnovnih zakonov vedno več soborilcev. Ljubljansko konstitucijsko društvo spojilo se je namreč kar črez noč z našimi zahtevami. Jedno-glasno so odobrili naši ustavoverci v poslednjem svojem zboru, da sama vera brez del upihuje zadnjo iskro v postave, ki nam obetajo ustavno svobodo. Naši zaupni možje in učitelji so si prihranili z omenjeno konstitucijsko izjavo na vsak način lastna zborovanja v tem važnem in odločilnem šolskem položaji. Oni bi sicer tudi ne mogli izreči boljše sodbe o svojem prepričanji v vero devetnajstega paragrafa. Ako se vendar skliče tu in tam kakov učiteljski zbor v „prospeh" Liechtensteinovega predloga, zaračunati ga moramo le na koketnost posameznega učitelja, ki najde v njem priložnost, da pokaže dosedanje izvrstne in v zlatu vezane šolske postave, in ker je v strahu za dragoceno vezanje, ko bi se utegnila premeniti njegova maloverska vsebina. Baumgartnerji, Šaferji, Dežmani, Krenerji in vsi drugi slavni govorniki na zadnjem koustitu-cijskem ljubljanskem zboru brez dvoma niso vedeli, da vežejo naši šolniki dosedanje šolske postave v zlato, sicer bi ne bili trdili, da oškoduje verska šola samo nemški obrt in kupčijo, temveč da pade po verski šoli tudi ažija nemškemu zlatu, vsaj kedo ga-rantuje, da bi vezali naši učitelji tudi verske šolske postave v baržun in zlato. Grozili so se povrhu naši ustavoverci in trkali na prsi, da uporabijo zoper vlado „die schiirfsten parlamentarischen Mittel", ako nas poskusi utola-žiti v naših zahtevah le z vero devetnajstega paragrafa. To je jedenpot prava, možata beseda. Sviftijanec je prepričan, da so se naučili naši nemčurji teh najostrejših parlamentarnih receptov v boji za devetnajsti paragraf od svojih političnih nasprotnikov. Vsekako je ta grožnja dobro znamenje, da se bliža čas solidarnemu postopanju slovenskih in nemških politikov za izvršitev osnovnih postav. Živela solidarnost, ki se spoja v trudu, da izgine naša dolgo gojena in trpljenja polna vera v le obljubljeno narodno šolstvo, in da stopi na njeno mesto vspešna zmaga, za katero se borimo dosedaj še vedno le na podlagi svoje tolažeče vere. Sviftijanec. Politični pregled. V Ljubljani, 17. marca. Notranje dežele. V Sleziji nabranih je bilo do sedaj za versko šolo, kakor poroča „Miihrisch-schlesischer Volks-bote", 9471 podpisov. Bavno ta list je priobčil zanimivo delo novojičinskega ravnatelja meščanske šole Kronesa. Razorava slove: „Liechtensteinov šolski načrt primerjan z dotičnimi določbami do sedaj veljavnih postav in ukazov za splošne ljudske in meščanske šole". Izid stvarnemu in strokovnjaš-kemu primerjanju je ta, da se Liechtensteinov načrt popolnoma in skoraj po besedah vjema — izimši seveda versko podlago — „z dosedaj veljavnimi postavami in ukazi". Ogerski ministerski predsednik Tisza bo prišel v kratkem na Dunaj, da se vdeleži skupnih mi-nisterskih posvetovanj, Obravnavale se bode poglavito vojaške zadeve. Na Dunaji je že dlje časa ogerski domobranski minister baron Fejervary; pripravljal je potrebno gradivo za posvetovanje s pomočjo tustranskih ministrov. Vnaiije države. Papeževi nuncij na Dunaji, msgr. Galimberti, odpotoval je v spremstvu msgr. Morryja del Vala v Berolin. Nuncij izročil bo nemškemu cesarju pismo, v kojem mu sv. Oče izraža svoja čestitanje k vladnemu nastopu in nado, da se bodo ohranili in utrdili dobri odnošaji med sv. Stolom in Prusijo. — Državni tajnik Bampolla je izdal ukaz, v kojem prosi katoliške liste, naj molče o obravnavah med Rusijo in Vatikanom. — Razširjena vest o bolezni sv. Očeta je popolnoma izmišljena. Srbski agent Damič se je povrnil s svojega belgradskega odpusta na svoje mesto v Solijo. Nekateri listi so razširili vest, da bo bolgarska vlada sklicala vsled turške note sobranje. To ni res, kajti taka naredba bi bi bila odveč, ker ima vlada narodovo pooblastilo. — Majorja Popov in Benev sta vendar jetnika, akoravno vsled knezovega ukaza ne sedita v ječi. Vojno ministerstvo je izdalo povelje, da ne smeta zapustiti svojih stanovanj. Od 5. ure zjutraj dne 14. t. m. stoje vojaške straže krog njijinih stanovanj. — Prihodnji teden bo princesinja Klementina odpotovala v Ebenthal in Pariz. Princ Ferdinand jo bo spremil do Dragomana. Nemški državni zbor bo zaključen prihodnji torek ali sredo; dotični cesarjevi ukaz je že podpisan. Podpredsednik državnega ministerstva Putt-kamer, je sklical obe hiši deželnega zbora k skupni seji v ponedeljeljek ob 2. uri popoludne, da se jima bo prečitalo Najvišje poročilo. Dne 15. t. m. poroča „Post": Cesar je imel slabo noč. Zaspal je še-le ob 2. uri po poiunoči, zbudil se je zopet ob 3. uri in potem še-le proti jutru zatisnil oči. Vstal je ob poludesetih zjutraj. Po izreku zdravnikov utrudili so vladarja preveč sprejemi prejšnjega dne. Predvčerajšnjim obiskali so cesarja in cesarico: avstrijski prestolonaslednik Rudolf, princ \Vales in njegov sin, ruski veliki knezi, kralji: saksonski, belgijski in rumunski, prestolonaslednik danski in veliki vojvoda hesenski. Vladar je delal dopoludne skupno z generalom pl. Winterfeldom in je potem poslušal predavanje dvornega maršala grofa Rado-linskega. Francoska zbornica zavrgla je v svoji seji dne 15. t. m. s 320 proti 200 glasovom članek proračunsko-komisijskega načrta, po kojem bi se bil moral pobirati davek od špirita v znesku 200 frankov; vsled tega pa je propadel popolnoma dotični komisijski načrt. Ministerski predsednik Tirard je potem naznanil več proračuna tikočih se vladnih nasvetov ter naprosil zbornico, naj jih kolikor mogoče hitro reši, da ne bo treba z nova dovoljevati začasnih dvanajstink. Ko so po končani seji zapustili zbornico pvoslanci, sprejel jih je na ulici zbrani narod s klici: Živel Boulanger!" Akoravno navdušenje in agito vanje za Boulangerja — listi imenujejo to najnovejšo francosko bolezen „Boulangitis" — ne bodeta mogla postaviti jezu radikalizmu ali celo komuni, vendar pa ima to gibanje v sebi zdravo jedro; kajti naroda ne navdušuje toliko oseba Boulangerjeva, kakor marveč prepričanje, da more rešiti Francijo iz sedanjih zmešnjav le ena sama pa jeklena roka, kojo more najti edino le narodova volja. Ravno zaradi tega pa pridobiva „Boulangitis" vedno več tal tudi med mon-arhisti in imperijalisti, kakor nam to dokazujejo v zadnjem časi shodi teh dveh strank v Bordeaux-u, Totilouse-u, Amiensu in Montmorillonu. Angleški listi jako ugodno sodijo o prokla-maciji nemškega cesarja. „Daily News" meni, da cesar Friderik pozmi potrebe svojega naroda in svojih vrstnikov. „Standard" hvali duha priprosto- (Dalje v prilogi.) štev. »Slovenca" d 116 17. marca 1888. _Priloga 64r. čiste resnosti, ki bo gotovo napravil velik vtis. „Timesu povdarja, da prestolna prememba ne bo predrugačila nemške zunanje politike. Zavezniki se lahko trdno zanašajo, da bodo ostali odnošaji isti, kakor so bili do sedaj. Sin bo ravno tako krepka podpora evropskemu miru, kakor je bil njegov slavni oče. Kakor se poroča iz Tangera, poslal je poveljnik ameriške ladije konečni poziv maro&anshemu sultanu, naj d& v 14 dneh zadostno zadoščenje, ker so Maročani zaprli ameriškega podložnika, inače bo moral Maroko trpeti vse stroške za prevožnjo na-pominane ladije in tudi druzih ladij, ki bodo prišle podpirat zahtevo njegovo. Izvirni dopisi. Iz Ljubljane, 16. marca. (Gospodu dopisniku iz kamniškega okraja v odgovor i n p o j a s n i 1 o.) Da ste vrl in poslušen učenec brezznačajnega liberalizma, vidi se iz Vašega dopisa, ker stvari po svoje zavijate in iz tega posledice izpeljujete, in tedaj svoje trditve stavite na napačno podlago. V pretočeni dobi od leta 1868 do 1873 šolstvo ni moglo napredovati, ker je deželna šolska postava za Kranjsko bila potrjena leta 1873, takrat pa že nisem nikoga nadzoroval. Da se je šolstvo po novih postavah gmotno povzdignilo, tega nihče ne taji; vlada ima zato pripomočke in oblast. — Kako se je to zgodilo, o tem danes ne govorim. — Kar pa se tiče učiteljskega osobja in njih nrav-nega vedenja v teh štirih letih, o tem so vedeli pri okrajnem glavarstvu navadno več povedati kakor jaz, kar je pač umevno. Ker okrajni glavar ni zahteval disciplinarne preiskave, se je stvar navadno v pesku zgubila. Kar pa sem jaz osebno zvedel, tega nisem uradno porabil, a že to je bilo nekaterim odveč, ako sem jim med štirimi očmi to ali ono stvar grajal. Tedaj se tolikanj ne čudim, da so sedaj učitelji tako zelo občutljivi. Gosp. dopisnik pravi, da ni nikoli zoper vero delal. Ta fraza je zelo raztegljiva; katoličan sprejme brez razločka.vse zapovedi božje in cerkvene, tedaj tudi to, da mora spoštovati cerkvene načelnike in ubogati v stvareh, ki se tičejo verskih, osobito pa tu njegovih stanovskih dolžnosti. »Sedanja šola je pripomogla Rothschildu k premoženju". Tako bi bil jaz pisal?! Šola mu ni pripomogla; pač pa njemu liberalci, med katere tudi dopisnika šteti smemo, pridno hodijo na tlako, in vedoma ali nevedoma pomorejo, da židje kristijanom žepe praznijo. Še enkrat povdarjam, kar vsakdo ve, ki ljudi opazuje in premišlja, zakaj iu čemu to delajo, da je ves ta hrup zoper versko šolo umetna zanjka, nastavljena Taaftejevemu ministerstvu, kakor n. pr. postavi o zemljiškem davku in daci na petrolej. Na Kranjskem pa liberalni učitelji, ki sedaj rogovilijo zoper versko šolo, delajo za »schulverein-sko" šolo, za potujčenje naroda. — Kdor ne verjame, naj bere, kar sta govorila odlična zagovornika nemštva na Kranjskem, gg. D e ž m a n in dr. pl. S c h r e y zoper duhovščino. Mar res mislite, da ta dva gospoda tako sovražita cerkev in duhovščino? Preveč sta skušena, da bi ne poznala vpliva vere na mladinsko srce. A prava praktična politika sta, Nemca od nog do glave. Takoj spoznata, kaj bode Nemcem koristilo, kaj škodovalo, in po tem dosledno ravnata. Gosp. dr. pl. Schrey je kar naravnost rekel: »Verska šola bo največ škodovala »schulvereinski" šoli." To dobro ve kranjski »Landeslehrer-Verein" in zato tudi zagovarja »Laib. Schulztg." — Le Slo-vonci so tako dobre duše, da prijateljski pomagajo neprijateljem slovenske narodnosti. — Dosibmal sem mislil, da je slovenskim narodnjakom „per eminen-tiam" mar le »slovenska narodnost". A sedaj sem se pa prepričal, da je nekaterim hudim narodnjakom brezverska šola ljubša, kakor narodnost. — Hohen-vvartov in češki klub sta za Liechtensteinov predlog ali prav za prav za reformo šole na verski podlagi, a to ui vse nič. Liberalci slovenski to bolje vedo; učitelji se boje cerkvenega sonadzorstva — tedaj je v nevarnosti ljudska omika, ljudsko izobraženje. Šolska postava, to sem jaz, misli si marsikak učitelj, ki je še le med svetom živeti začel. Ako bode resnico iskal, jo bode že našel, kdor si pa ušesa maši, ne more nič slišati. M. Močnik. Iz logaškega okraja, 16. marca. Z veseljem smo pozdravili poziv družbe sv. Cirila in Metoda, da pošiljajo podružnico na Dunaj prošnje za verske šole. Ali vendar se je znašel — v naših časih je vse mogoče — dopisnik, ki zatrjuje v slovenskem dnevniku, da »ta korak ni prav takten in dobro premišljen, niti domoljuben". Dopisniku ne ugaja, da prosi družba za verske šole z materinim (reci: materinim) jezikom. Na to bi stavil sledeča vprašanja: 1. Alivam ni prav, da prosi družba za šole z materinim jezikom? Tega si ne moremo misliti, ker sami naštevate kraje, kjer je slovenskih šol potreba in ker sami pripoznate, da ima biti družba jez zoper »nemškutarenje in poitalijančevanje". 2. Ali vamje znana točka II. družbenih pravil? Glasi se tako-le: Družbe namen je vsestranski podpirati in pospeševati slovensko šolstvo na katoliško-narodni podlagi. Vi govorite za narodno šolo, a ste v k 1 j u b temu zoper družbeno izjavo: ergo — morate biti zoper versko šolo! Istina je, da povsod po Slovenskem ni enako šolstvo. A ravno tam, kjer se bori druža s sovražnim jezikom, tam se tudi bori s sovražnimi verskimi načeli. In to je pri vas naglavni greh, da se družba, ustanovljena na verski podlagi, izreče za šolo v verskem duhu. Na podlagi tega fakturna vprašam dalje: 1. Ali menite, da bodete sv. imeni: — Ciril in Metod — le prazna tvrdka nad prodajalnico, kjer se prodaja le gola neverna narodnost? Potem snamemo takoj ta napis! Toliko verni — in ua-rodni smo še zmeraj, da slovanskih blago-vestnikov tako ne bomo častili! 2. Ali mislite z ovim mišljenjem družbi koristiti? Rečem: ako bi ne bila družba tega storila, podrla bi podlago sama sebi — ko bi bila tolikanj bojazljiva, da se v pomenljivem trenotku ne bi upala dati glasu. Po pravici povedano — pričakovali smo take izjave. Da se je lotila družba te »kočljive" zadeve, izvršila je častno svojo nalogo. Korak ta je bil ravno tako takten in domoljuben, kakor je bil netakten in n e-domoljuben dopis v slovenskem dnevniku. Ud družbe sv. Cirila in Metoda. Z Dunaja, 16. marca. Jako živahen bil je sedmi letošnji večer slovenskega kluba. Razen starih obiskovalcev klubovih večerov došlo je še nekaj novih. Celo iz Dunajskega Novega mesta došel je naš rojak g. R. P o z n i k, koji bode tudi priredil berilo za prihodnji večer. Vse hvale vreden je pa tudi spis g. J. Jereba, koji čuli smo ta večer. Z živimi besedami narisal nam je omenjeni gospod šege in navade pri ženitbah na Goriškem. Opisal nam je, kako se snubi, kako se hodi na oglede, kako delajo ženitvanjsko pismo, kakove burke uganjajo pred že-nitvijo, kako vozijo balo, kako se goste pri svatbi itd. Vsak kraj, lahko rečemo, ima svoje posebne običaje pri ženitbah. Tudi Goriška jih ima. Gosp. Jereb naslikal nam jih je pa tako, da bi jih bili kar lahko prijeli. Ni nam jih opisoval z lastnimi besedami, ampak v ujega spisu karakterizovali so se Goričani sami. Vsakdo med poslušalci našel je med njimi kacega znanca, s kojim je gotovo že občeval nekoč, kajti osobe delujoče v tem spisu vzete so naravnost iz življenja. Gosp. pripovedovalec žel je zasluženo hvalo že večkrat med branjem, in končav-šemu čestitalo se je od vseh strani. Berilu sledila je živa in vesela zabava. Govorilo se je o naši slovenski domovini, napijalo navzočim in nenavzočim Slovencem. In kar je jako važno: Slovenski klub nabral je za družbo sv. Cirila in Metoda oni večer devetnajst goldinarjev. — Prihodnji klubov večer bode 7. aprila. Na dnevnem redu je, kakor že zgoraj omenjeno, berilo g. R. P o z n i k a. Dnevne novice. (Presvetli cesar) daroval je celovškemu škofu dr. K a h n u za sezidanje novega deškega semenišča »Marianuma" v Celovci tisoč gld. (Odbor družbe sv. Mohorja) zaradi posebnih ovir ni mogel odposlati posebnega zastopnika k Stros8mayerjevi slavnosti, pač pa je slavljencu poslal jedrnato zloženo in umetno izdelano adreso. (Družba sv. Cirila iu Metoda.) Kakor se nam poroča, poslale so že v smislu vodstva peticije za versko-slovensko šolo podružnice: V Selcih, v Turjaku, Kropi-Kamnigorici, Menišijska v Begunjah pri Cerknici, v Senožečah na Notranjskem. (Ljubljanski Hrvatje) prirede v proslavo petdesetletnice — zlate maše — svojega prvega rodoljuba in dobrotnika, biskupa J. J. Strossmayera, v ponedeljek, na sv. Jožefa dan, zvečer v stekleni dvorani čitalnične restavracije zabaven večer z godbo, h kojemu uljudno vabi vse čestilce prvega Jugoslovana odbor. (Naučni minister) dr. Gautsch ogledal bo 22. t. m. tržaške šole, potem pa v teku treh dni druge primorske šole v Gorici, Paznu in Kopru. (Cesaričinja nadvojvodinja Štefanija) peljala se je s parnikom »Greifom" v četrtek zjutraj v Pulj k nadvojvodinji Mariji Tereziji, soprogi nadvojvode Štefana, kjer se bo mudila tri dni. Dospela je v Pulj ob 9. uri dopoludne. V puljski luki stoječe ladije razvile so vse veliko galo. Z gradu in stražne ladije gromeli so nji na čast topovi. Nadvojvodinja Marija Terezija pripeljala se ji je naproti. Pred štabno palačo stala je častna kompanija z godbo. Nadvojvodinja je častno kompanijo obšla, na kar ji je okrajni glavar puljski duhovščino, župana in civilne urade predstavil. (V Opatijo) pripeljala se je v sredo nadvojvodinja Marija Josipina iz Brna. (Gosp. Dežman), starosta kranjskih Nemcev, ki je, kakor smo poročali v 56. štev. t. 1., v zadnjem občnem zboru »konštitucijskega društva" v ljubljanski kazini 2. t. m. prav neosnovano mahal v pričo svojih pohlevnih nemških poslušalcev, kakor bi Bog zn& kak pedagog bil, po gg. katehetih, rekoč: »da slabega napredka pri učencih v krščanskem nauku ni nihče drugi vzrok, kakor katehetje sami, ker se še vedno drže duha uničevalne metode, po kateri se morajo učenci na pamet učiti reči, katerih niti ne razumejo; dalje pa tudi, ker se le bolj površno brigajo za določene jim ure v krščanskem nauku, in to posebno po kmetih", ustregel bi zelo dobri stvari, (da bi nam odgovarjal, tega ne pričakujemo), ko bi nam to-le pojasnil: V neki kmečki župniji na Kranjskem, katera ravno ni majhna, šteje namreč 5574 duš, delujeta dva gospoda pomočnika, ki imata kar na peterih krajih 19 ur, (reci devetnajst) na teden tudi verouk poučevati. Gosp. župnik ne more nič, je vedno bolehen, izpovedi je vedno dovolj, obhajil bilo je že do 15. t. m. 76 po novem letu, v župniji, ki ima zlasti ob slabem vremenu silno težavna pota, po dve uri hoda. Včasih so bili tu trije ali štirje delujoči duhovniki in še šol ni bilo toliko. Kaj misli gosp. Dežman: ali se tudi tu tolikanj požrtovalna gg. kateheta le bolj površno brigata za določene jima ure v krščanskem nauku? Ali je pa mislil stari gosp. Dežman le vdrihati in obrekovati slovensko duhovščino, katera ni kriva, da ne more ž njim biti več istega duha, odkar se je sam izneveril svoji slovenski materi? (Umrl) je v četrtek zvečer g. H. Hoffmann, c. kr. notar v Radovljici. Bolehal je več časa na pljučih. N. v m. p.! (Slovenskem* delavskemu pevskemu društvu „Slavec") je vojaško poveljuištvo odpovedalo godbo, ki je imela sodelovati pri koncertu na čast Strossmayerju. To bo le za reklamo koncertu, ki se bo vsejedno vršil ob določeni uri. Namesto vojaške godbe bosta iz prijaznosti sodelovala gosp. Wagner na goslih in gosp. vitez Janušovsky na klavirji. — Programi se bodo dobili pri blagaj-nici brezplačno. (Osepnice.) Dne 15. marca so ozdraveli: 2 moška, 1 ženska, 2 otroka. Umrl 1 moški. Bolnih 45 oseb. (Osepnice v Djakovem.) Kar čez noč je v Djakovem in okolici zbolelo za osepnicami 563 oseb, umrlo pa 79. Prepovedani so vsled tega vsi sprevodi, shodi ljudstva in šole so zaprte. — »Velegrajska kuga" se je menda zanesla v Djakovo. (Novo slovnico) izdal je g. dr. Jakob Sket c. kr. profesor v Celovci pod naslovom: »Grundriss der slovenischen Gramatik mit Uebungsbeispielen, Gespriicheu «nd deutsch-slovenischem Wi>rterver-zeichniss." — Založila in tiskala je knjigo tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovci. Slovnica je namenjena Nemcem, ki žive na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v zapadnih komitatih ogerskih, ki se hote vsaj za silo priučiti jeziku slovenskemu. Muogi nimajo časa, a tudi ne veselja, da bi se te- meljiteje priučili slovenščini. Na podlagi te slovnice pa si lahko vsak Nemec prisvoji toliko znanja slovenščine, da bo vsaj v praktičnem življenji mogel občevati z narodom. Knjiga obseza 184 strani in je prav dobro sestavljena. Kar daje knjigi posebno vrednost, je 25 pogovorov iz vsakdanjega življenja z nemško-slovenskim slovarčkom. Knjiga stane 80 kr. in se dobiva tudi v „Katoliški bukvami". (Zblaznil je) usnjarski učenec Josip Dečman v Marenbergu. Učil se je pri usnjarici Mariji Vrenčurjevi, in vsi so ga prav radi imeli. Dne 11. t. m. se mu je zmešalo in so ga odpeljali v feldhofško blaznico pri Gradci. (Volka) ustrelili so minolo nedeljo v lovu bar. Maja pri Slovenski Bistrici. (Izpred porotnega sodišča.) Pri drugi popolu-danski obravnavi dne 15. marca zatožen je bil 62 let stari gostilničar Janez Marki, rodom Nemec, iz Bele Peči na Gorenjskem hudodelstva uboja. Spri se je s kmetskim fantom Popodi-jem, ker ga je v gostilni zasmehoval. Ko Popodi zapusti gostilno, teče starec Marki za njim ter ga zabode, kakor pravi, ne da bi ga hotel umoriti, da se Popodi takoj mrtev zgrudi na tla. Porotniki so potrdili vprašanje na hudodelstvo uboja, a zaradi jako mnogih olaj-še,vajočih okoliščin obsojen je bi Marki le na eno leto težke ječe, poojstreno s postom. — Pri obravnavi dne 16. marca zatožen je bil Franc Stefe hudodelstva uboja. Vzrok zločinstva bilo je zopet nesrečno ponočno pohajkovanje, kakor se je na deželi udomačilo žalibog od vasi do vasi. Zatoženi Franc Štefe je v Srednji vasi na Gorenjskem z veliko sekiro udaril kmetskega fanta Janeza Srečnika po glavi tako, da je Srečnik kmalu vsled rane umrl. Žalostno je bilo videti, ko so mej peterimi pričami trije fantje prišli pred sodišče v obleki prebivalcev na Gradu ljubljanskem in Žabjeku. Zatoženi je trdil, da je le vrgel sekiro za Srečnikom, a priče vse izpovedovale so nasprotno. Obsojen je bil Stefe na pet let težke ječe, poostrene s postom iu tamnico. Zopet žalosten nasledek ponočevanja. Narodno gospodarstvo. Kmetovalci odprite oči! Kmalu bo izginil sneg, in kmetovalec bode pričel iz novega svoje trudapolno delo na polji. Kakor bo sejal, tako bode tudi žel. Ako je torej dobra žetev zavisna ne le od Boga, ampak tudi od kmetovalca samega, važno in imenitno je zanj, da uže setev tako opravi, da se sme nadejati dobre žetve. Ob mnogih prilikah sem poudarjal, da je kmetovalec izgubljen, ako se zanaša na tujo pomoč, a si sam ne pomaga. Kako na si pa pomaga? Oj koliko je takih prilik! Kdor ne pozna nobene take prilike, prebere naj ta članek in spoznal bode vsaj eno. Odkar se je žito toliko ucenilo, da ga ni vredno našemu kmetovalcu pridelovati za prodaj, od tedaj ostala je živinska reja edini pripomoček, ki mu obeta vsaj nekaj dobička. Kdor pa redi živino, imeti mora krme. Najvažnejša krma po slovenskih deželah je poleg travniškega sena vsekakor detelja. A tudi pridelovanje važne te rastline peša pri nas, in sicer po krivdi kmetovalca samega. Predenica se širi po slovenskih pokrajinah tako zelo, da so morali po nekaterih krajih vže opustiti deteljno setev, po drugod jim pa krati predenica tako pridelek, da ne dobivajo niti polovico tega kar bi morali. Pa še nekaj. Samo Kranjska je izvažala de-teljnega semena vsako leto po več nego za en milijon goldinarjev vrednosti, danes pa ga ne izvaža niti sto tisoč več. Nedavno mi je pravil ljubljanski trgovec, da je pred leti iz dežele prodal kmetijskega deteljnega semena na leto več nego 10.000 novih stotov, danes pa niti tisoč več. Pred mnogi leti so v Ljubljani s tem semenom tržili na debelo trgovci, danes trgujajo še trije. Kolika izguba je to za deželo, zlasti za kmetovalce, to si more vsak misliti. Da se je pa kupčija z (leteljnim semenom tako močno unesla, prihaja od tod, ker je kranjsko deteljno seme izgubilo zbog primešanega predenič-nega semena svoje dobro ime. Kranjsko deteljno seme, ki je bilo na izvrstnem glasu ne le v Avstriji, temveč tudi na Nemškem, umakniti se je moralo semenu drugih dežel, katere znajo pridelovati čisto seme. Predenica uničuje torej pridelovanje detelje za krmo in kupčijo z deteljnim semenom. To zapre-čiti in zopet popraviti je dolžnost naših kmetovalcev. A kako? Edini pripomoček, da zatremo predenico, je setev čistega sem ena. (Konec prih.) t) v 1» » Cas Stanje S m p & a --—- Veter Vreme nnajnvnnin faliomera toplomera ,2®* opazovanja T mm p0 (,e|ziju g g 17. u. zjut. 721-5" F8 al. szap. f "Tlož TŽT 1(5.2. u. pop. 722-6 7 8 si. szap, oblačno "i0." 9. u. zve«. 724-3 5-6 „ ,, d0/' Cez dan čmerno, večkrat dež. Srednja tomperatura 5-4"0., za 2-3" pod normalom. Telegrami. Dunaj, 17. marca. „N. F. P." javlja: Bylandt se je zaradi bolezni odpovedal. Cesar je sprejel njegovo ostavko ter mu imenoval naslednikom dunajskega kornega poveljnika Bauera. Berolin, 16. marca. Sprevod jo prišel ob 3. uri k mavzoleju v Oharlottenburgu. Cesar je stal pri grajskem oknu in je tam ostal do blagoslovljenja, mej kojim so zagrmeli topovi. Cesarica z družino in ostali knezi so bili navzoči pri syečanosti v mavzoleji, ki je bila končana ob 4. uri. Francoski zastopnik, general Billot, je položil zjutraj krasen venec na cesarjevo krsto. Zvečer je bil v berolinski palači družinski obed, katerega so se vdeležili tudi inozemski knezi. Bruselj, 17. marca. „Nord" pravi povodom manifesta in reskripta cesarja Friderika: Ohranitev miru jo vspored zunanjo politike novega cesarja, zaradi tega si jo zagotovil simpatije skupne Evrope. Razpravljaje bolgarsko vprašanje piše „Nord": Mogočo, cla se ne bo še takoj rešilo, ker je Rusija že naprej odstranila uporabo sile. Sramota bi bila, ko bi navstala vojska zaradi tako malenkostnega predmeta. Akoravno ruski korak ne bo nenadoma dosegel namena, vendar pa bo pokazal, kje so zavlačljive nakane. P. u. volilcem trgovinske in obrtne zbornice! Volilna komisija za trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani razglaša, da se bode pred volilno komisijo v Ljubljani vršila volitev ali z ustnim ali z osobnim oddajanjem napisanih glasovnic 2 2. dan marca leta 1 8 8 8. Oni volilci pa, kateri bodo volili z dopošiljanjem glasovnic, morajo napisane in podpisane glasovnice vsaj do 19. marca 1888. leta poslati na deželi c. kr. okrajnemu glavarstvu, v Ljubljani pri mostnem magistratu. Priporočajo se sledeči gospodje: I. Trgovcem I. in II. volilnega razreda, kateri dobe rudeče glasovnice: Fran Hren, graščak in trgovec v Ljubljani. Ivan Perdau, trgovec in posestnik v Ljubljani, Franc Km. Souvaii. trgovec in posestnik v Ljubljani. 2. Trgovcem III. volilnega razreda, kateri dobe višnjeve glasovnice: Toma l*avwler, posestnik in trgovec v Kranji. Josip Ribič, prodajalec inštrumentov v Ljubljani. Obrtnikom II. volilnega razreda, kateri dobe bele glasovniee: Oroslav Dolence, svečar in hišni posestnik v Ljubljani. Alojzij Jenko, načelnik pekovske zadruge v Ljubljani. Janko Kersnik, graščak in posestnik mlina in žago na Brdu. Jarnej Žitnik, hišni posestnik in čevljarski mojster v Ljubljani. Filip Zupančič, hišni posestnik in stavbeni mojster v Ljubljani. V Ljubljani, dne 6. marca 1888. N d rodni volilni odbor. Žalostne prikazni v trgovini. Popolnoma opravičeno čujejo se vedno z nova pritožbe trgovinskih in industrijskih krogov, da naše postave niso zadostno stroge nasproti roparskemu krdelu, ki napada vse stroke brez izjeme, da bi obogatil na prijeten način od truda in /.rtov drugih ljudi. Posebno pa je grajanja vredno, ako preplovi tako počenjanje tudi zdravi Istveno polje in ako so kaj tacega celo pospešuje iz dobič-karije. Tako se je opazovalo, kako so se 10 let sčm znani in od največjih zdravniških veleumov preskušeni in priporočljivi Hvhtiiriski Kviilj8 "„ — „ Kreditne akcije ....................269 „ 25 „ London.............126 „ 90 „ Srebro .........................._ _ Francoski napoleond....................10 ,',' 041,," Cesarski cekini ....................5 „ 98 ,', Nemške marke ..........62 „ 37^/a "rJ srebrar v Gorici, ulica Morelli St. 17, se priporoča velečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih potrebščin najnovejše oblike namreč: Monštranc, kelihov, ciborijev, svetilnic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni. Tudi se pri njem stara cerkvena priprava v ognji pozlati, posrebri in popravi. Na blagovoljna vprašanja bode radovoljno odgovarjal. Pošilja vsako blago dobro shranjeno iu poštnine prosto. (14) Staro orodje za popravo naj mi blagovolijo čč. gg. naročniki, pošiljati nefrankovano. Froiaja smrekovih sadik. V c. kr. centralni drevesnici pod Rožnikom pri Ljubljani proda se okoli 2 milijona trchletnih smrekovih sadik v skupinah po tisoč kosov, katerih vsaka stane s zavijanjem vrecl 2 gold. Naročila proti vplačilu dotičnega zneska vsprejema c. kr. deželno gozdno nadzorništvo v Ljubljani do 10. aprila 1888. (2) Od c. kr. deželnega gozdarskega nadzorništva za Kranjsko. j Slomškovih zhtiil spisov i IV. knjiga: različno blago, I (I. del: „Šola in odgoja" str. 180; II. del: „narodna ■ politika in narodno gospodarstvo" str. 183—354; 1 III. del: „razna poučna tvarina" str. 357—428 do-) biva so izvod po 1 s?l. pri izdajatelju : Mili. Lcu-. dovSIiu, župniku v Makolali (Maxau b. Poitschaoh); ' III. knjiga, žlvotopisl. str. 397 pa po 70 kr. Po | ravno isti eeni tudi po vseli slovenskih bukvarnah! . Prva in druga knjiga ste pošli; Val. Orožnovili pesni ' je še nekoliko izvodov na prodaj po 40 kr. | Peto knjige: »Slomškovi ,,pastirski listi" ni i moči izdajati, dokler za III. in IV. tiskovni stroški ' niso poravnani. (2) Brata Kbcrl, ; izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov in napisov. : Pleskarska obrt za stavbe in meblje. > za Frančiškansko cerkvijo v g, J. Vilharja hiši št. 4. • priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse I v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot > znano reelno fino delo in najnižjo cene. ' Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve J v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem , lanenem oljnatem firneži najfinojo naribano in bolišo ' nego vse to. vrste v prodajalnah. Cenike na zahtevnnje. Pogrebna bratovščina sv. Jožefa bodo imela 19. marca, t. j. sv. Jožefa popoludan ob 4. uri v šolski sobi pri Frančiškanih v Ljubljani svoj 1 e t n i ob č xix zbor, h kateremu vse raožko udo uljudno vabi (2)__odbor. o Prodaja mnogovrstnih pozlalitiienih drevesc. w Pri graščini visokorodnega gosp. grofa Lanthierija na Slapu pri Vipavi so proda voč tisoč mnogovrstnih požlaiitnonili drevesc, kot: jabolk, hrušek, črešenj, marilc i. t. d. Cena komadu jo po starosti in visokosti drevesca od 30 — 45 kr. Za izvrstno blago so jamči ter so p. n. kupci uljudno vabijo k obilnim naročilom. ©skrlmištvo gra^inc Slap pri Vipavi dno 5. marca 1888. g) Umetne (6) mm in wkm& ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije zobozdravnik A. Paichel, poleg Ilradeckega mostu, I. nadstropje. Najboljša in prav zanesljiva w semena, kakor tudi lepo sadne drevesa, posebno breskve, priporoča »T. Ilulic, ces. kralj, botanični vrtnar, (3) Florijanske ulice št. 38. KOVČEGIIN TORBICE (Koffer & Taschen) vseli vrst in velikosti, jako lično in trdno izdelani, zel6 po ceni za civilne in vojaške osebe. Trgovcem en gros po najnižjih tovarniških cenah. Poprave se prevzemajo jako ceno ter izvršujejo naročila najtočneje. Na pismena vprašanja z dežele odgovarja se nemudoma. Za obilna naročila priporoča se odličnim spoštovanjem (4) ANTON KOŠIR. Ljubljana, Kolodvorske ulice št. 24. a©©« Marijaceljske kapjjice za želodec, izvrstno vplivajoče pri želodčnih boleznih. Nopresegljive pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, smrdljivi sapi iz ust, napetji, kislem riganji, koliki, pro-hlajenji želodca, gorečici, kamenu, preobilnem sluzu, gnjusu in bruhanji, glavobolu (ako ima svoj izvir v že-lodei), želodčnem krču, zaprtju, pro-obloženji želodca z jedili ali pijačami, boleznih vsled glist, boleznih na vranici in jetrah, ter zlati žili. — Cena steklenici z navodom o rabi 35 kr., dvojni steklenici 60 kr. Glavni razpošiljatelj lekarnar Karol I Ji-a'ep. Harna, lekarnar „Zum goldenen Lowen" v Kremžiru na Moravskem; dobivajo se tudi v večini lekarn v Avstriji. cd rt Cevke za smodke Papirnati žakljiči. Trgovina knjig, umetnin, muzikalij in papirja. Prodaja na debelo. Prodaja na drobno. Podpisana veletrgovca, lastnika glavnega skladišča papirja in pisalnih potrebščin za Goriško in celo Primorsko si usojata priporočati p. n. slovenskemu občinstvu v nakup vsakovrstno blago t. j. papir, ki se rabi za urad in dom, osebito pa nebrojne vrste papirja in druge potrebščine za šole brez izjeme: za c. kr. vadnice, ljudske, kakor tudi srednje šole, semenišča in učiteljišča po tako nizkej ceni, da se ni bati konkurence. Naj sledijo tukaj ono vrste papirja, ki se največ rabijo: Koncepten papir 500 pol po ..............gld. 1.25 Bel fin uraden papir 500 pol po............. „ 2.64 Papir za pisma v osmerk', modročrtan, lahek 500 pol za...... 1.10 Prav tak močnejši, svetlo črtan.............. „ 1.60 Angleški pismen papir, nečrtan, jako močen 500 pol po .... „ 2.80 Trgovski pismen papir, križast, modročrtan 500 pol po.....„ 2.80 Zavitki za pisma, zaloga nad 300 različnih vrst, tisoč komadov od gld. 1.60 naprej. Od navadnega jeklenega peresa do najfinejše Khunove vrste, škatljica obsegajoča 144 komadov od 32 krajcarjev naprej. Za šolsko rabo velika zaloga vsakovrstnih knjižic (lastni izdelek), kakor tudi prvih in najboljših tujih fabrikantov, zelo po nizki ceni. Bogata zaloga barvil in tinto brez izjeme, prekupcem po jako ugodni ceni. Osebito opozorujeva slavno občinstvo na svojo prebogato zalogo molitvenih knjig in knjižic, katere se dobe zdaj pri naju za polovico ceneje. Obe knjigarni in prodajalnici sti v obče ogromno založeni s slovenskimi knjigami in drugim blagom. Posebno pa priporočava p. n. čast. gg. duhovnikom, odvetnikom, učiteljem, uradnikom in županom svojo bogato zalogo vsakovrstnih v njihovo stroko spadajočih tiskovin. Kakor zmerom, tako se zavezujeva za naprej, da postreževa p. n. slovenskemu občinstvu hitro in solidno bodisi v mestu ali pa na deželi. Grubbauerjeve pisanke iz prav dobrega papirja, preskrbene s prav dobrim sušilnikom, lOO komadov — SO kr. Coppag Ac Skert. — Glavna zaloga v Semeniščni ulici 12. — Podružnica na Travniku 14. ~ Pisanke — Barvan papir — Papir za osvalke (španjolete). rt 'E •O o -K 03 rt t/3 rt t- rt OL O > rt N Cerkvenikova in opslova ; ' služba v Krašnji bo o sv. Juriju t. 1. izpraznjena. ' I — Več o tem se izve pri cerkvenem predstoj- | ništvu v Krašnji na Gorenjskem. . MARIJANA RUPNIK, iztlclovalka umetnih cvetlic, na sv. Petra cesti v Ljubljani štev. K S. v prvem iiaji, se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim pred-stojništvom in vsem dobrotnikom za izdelovanje vsakovrstnih cvetlic, kakor: šopkov, vencev za altarje in bandera itd. Ravno tako nareja tudi popolne oprave pri novih mašah in enakih slovesnostih, vse po primerni ceni. Tudi vnanja naročila se točno in natančno izvršujejo. (6) COPPAB Ii S8IBT y Gorici. Tovarna zaklopljivega pohištva B. ZOIS in dr. naslednika ■ ■ ^ * B LE D U" (GOI1ENJSKO) Stev. .'i: fotelj-zaklopnik in la: stol zaklopnik. priporoča častiti duhovščini, gospodom posestnikom, krčmarjem i. t. d. svoje izdelke po nastopnih eenall (cene razumejo se franco zavoj, postavljeno na kolodvor Lesce-Bled proti gotovemu plačilu brez šlconte): ® 0 IŠ ž g s c ■§ § 8°8| g -g 1 predmet > r^š« 2 "g 3 osi" V3 O- L -g -SESS » ^ ___g [sg.g.g & -z ! 1 Stol-zaklopnik......2 -j 2 60 7 — 6b 11 „ „ za otroke . . . 1 80 2 25 -- la „ za „ ... 2 - 2 60 -- 6c Ž Klop-zaklopnica..........5 50 6 50 20 — |2a ,, ................5 50 6 50 20 -6 ;?') „ „ dvosedežnft . . 5 75 6 75 23 — 7 2b „ „ trisedežna . . . 6 25 7 75 25 — 8 2 „ „ za otroke . . . 3 50 4 25 --9 3 Fotelj-zaklopnik..........4 50 5 50 9 - 10 3a ., ,..............3 50 4 25--- 3b i, „ ............3 50 4 25 -- 3a „ „ za otroke . . . 3 — 3 75 -- 11 4 Miza zaklopnica s popolno ploščo 12 ali z latvami, 0 75 m. široka, 110 in. dolga; kakor kaže podoba št. 6 ............4 50 5 50,-- 5 Sedalo, ob enem lestvica . . . 3 50 4 25 --- 6 Miza-zaklopnica s popolno ploščo 6a ali z latvami, 0 60 m. v štirjaku 2 75 3 25 -- predmet Miza-zaklopnica z okroglo ploščo, 60 cm. v štirjaku . . . . Miza-zaklopnica s šestogelnato ploščo, 60 cm. v štirjaku Miza za otroke s ploščo ali latvami Chaiselongue...... Gugalnik....... Podnožnica....... Gostilniški stol...... Likavnica ..... Spalni svitek k chaiselongue-u Gostilniški stol...... Stojalo za kovčege z oprtarai od jute........ Vložek od latev s trdnim okvirom » n s „ n in zaklopljivimi nogami; rabiti se more kot skladna postelja . Posteljnaki sam Ceniki 2 Š 3 Š M h rt s °JU £ M 3 C o 3 £'" C 7. u > ^ o o a > X m 3 - 3 50 3— 3 50 2 75 3 25 4 50 5 50 13 4 50 5 50 13 - 75 1- 1 60 2 25 20 - 25 - 150-- 1 60 2 25 1 20 1 50 6 - 6 50 7- 7 50 predmet Vložek od latev s zaklopljivimi nogami in razkladljivim okvirom Vložek od železnih obročev s trdnim okvirom...... Vložek s zaklopljivimi nogami; rabiti se more kot skladna postelja ........ Vložek z razkladljivim okvirom Železen posteljnak (sprednji in zadnji del) od železnih ogelnikov, primeren zgorajšnjim vložkom . Posteljnak od smerekovega lesa k zgorajšnjim vložkom . . . . Zgorajšnji vložki izdelujejo se navadno 0 7S m. ali 0 83 m. široki in 190 m. dolgi; pri večji širokosti zvišaj o se cene pri vsakih 0-5 m. za . Posteljni vložki za otroke primeroma cenejši. <% za-se se ne oddajajo. — Prodajalcem se dovoljuje rabat, s podobami na zahtevanje brezplačno in franko. L ' O O U 3 G w a w « ^ rt 3 C O 3 E C ^ O ^ ■u E > c Podpisana knjigotržnica je pred kratkim pri-redila drugo izdavo Malavasičeve povesti: Stric Tomova koča. p Knjigo — ki obsega 14 tiskovnih pol — krasi lepi. naslovna slika in četvero ličnih bakrorezov. Cena ji je trdo vezanej 70 kr., s poštnino 5 kr. več. — Tudi se še dobiva pri nas »lika, pokojnega jezikoslovca FRANA LEVSTIKA, toda la v vizitnej obliki po 45 kr., s poštnino po 50 kr. — Javljamo tudi, da v 14 dneh izidejo: Josip Cimpermanove pesmi, ki se bodo pri podpisanem založniku dobivale in sicer broširane I gld. 20 kr., s poštnino I gld. 30 kr., elegantno vezane 2 gld., s poštnino vred pa 2 gld. 10 kr. Janez Ciontini Spominjajte se Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih. Razpcčavaiij e v Ljubljani. Wenn dich der „Conkurrenz" Zunge stiuht, So lass es dir zum TrostO sagen: „Die schlechtesten Friichte sind es nicht, An denen „interessirte Wespen" nagen!" — Fohnsdorfski premog — razmeroma najcenejši premog — ni samo 15—20°/0 boljši od trebovljskega; isti je marveč za mnogo višji odstotek boljši, nego ga — če tudi nerada — družba trboveljskih premogovnikov sama priznava! „Verordnungs- uncl Anzeigeblatt" generalnega ravnateljstva avstrijskih državnih železnic z dne 10. novembra 1885, št. 70 ustanovlja glede na kurivno moč = 131 : 92 kot pravo razmerje, t. j. v jednakej množini prouzroča fohnsdorfski premog 131 toplotnih jednot, dočim jih trbovljski le 92 dosega, oziroma treba za 100 k. fohnsdorfskega — 14239 k. trbovljskega premoga v dosego eno in istega kurivnega učinka. Navedeno razmerje služi kot podlaga obračunom one premije, ki se železniškim strojevodjem kot posebna nagrada na prištedenem kurivu povrača. Gotovo je, da železnica v tem oziru sama sebe — v lastno škodo —• slepila ne bo. ^ Glede izbornosti fohnsdorfskega premoga sklicujem se tudi še danes v prvi vrsti na bratov Roslerjevo pivovarno. Sicer pa zadostuje, ako se konstatuje, da se leto in dan porabi v Ljubljani več stotin vagonov fohnsdorfskega premoga, in ta ogromna množina so sigurno ne naroča zgolj posebnemu ,, športu" na ljubo! Obe vrsti, fohnsdorfski in baš tako trbovljski' premog, dovažata so k nain iz sosednih štirskih premogovnikov. O kakem oškodovanji dozdevne „domačo produkcijo" dakle samo ob sebe nikakor govora biti ne moro; pač pa utegne tekmovanje fohnsdorfskega premoga tukajšnjemu konsumu vsekako le v prid biti, kajti s tem utesnil se bode vsaj nekoliko dosedajni ,,nekako udomačeni" monopol in Trbovljčanom spodnesen bode „srečon položaj", še dalje v neomejeni samovoljnosti narekovati brezobzirno ceno — premogu! mr Fohnsdorfski premog vročujo se v ploinbovnnih (zapečatenih) vročnk in edino le proti naročbi. Prva naročila s poštno dopisnico. Pri stalnem naročevanji so bode v olajšavo redno popraševalo pri p. n. naročnikih posebno v to določene dni. Poskušnje na zahtevo. rX\ Debevee. Občna agencija za premog v Ljubljani, Llil-Acrjeve ulice .it. .t. (1) Ustanovljena leta 1847. Tovarna za jolfflfo J. J. NAGLAS-A m S® S. Jj si s*. 9 Turjaški trg št. 7, priporoča se za napravo vseh v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa cerkvene, hišne in gostiliii-earske oprave po ns\jnižjilx cenah. (23) CcnilniJei gratis in franlco. TEKOČE ZLATO TEKOČE SREBRO za pozlačenje, posrebrenjo in j»o-pravo okvirov pri slikah in zrcalih, lesenih, kovinskih, steklenih, porcelanskih in drugih predmetov. Krasno in stalno. Način rabe-I za vsakojega jako priprost. Cena jedni steklenici s čopičem I gld., šest steklenic 5 gld. proti gotovini ali poštnemu povzetju pri L. Feith-u ml. v Brnu. (Moravska.) (3) Dvanajst Večerov. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. Izdal in založil dr. Anton Mahnič, profesor bogoslovja. Cona 70 kr. s poštnino 75 kr. (10) Naprodaj v ,,Katoliški Bukvami'?. 7 30 7 80 7 - 7 50 8 - 8 50 8 30 8 SO 4- 4 50 6 - 8 — 16 — -25 Henrik Zadnikar, izdelovalec cerkvenih posod, v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 17, priporoča visokočastiti duhovščini svojo veliko zalogo cerkvenih posod v vseh slogih kot: monštrance, ciborije, kelihe, lestence iz kovine, svečnike, svetiinice, kadilnice, križe za bandera, svečnike za velikonočno svečo, vse po najnižji ceni, lepo, natančno in trpežno izdelano. Popravlja, pozlati in posrebri tutll stare stvari. (2)