PoStnlnfi plaSana v gotovini.
Leto XIV., štev. 191
Ljubljana, četrtek 17. avgusta 193$
Cena 2.— Din
Upravniitvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, S12S, 3124, 3125, 3126.
Lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — TeL 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica Stev. U. — Telefon it 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon flt. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št 105.241.
Naročnina znaSa mesečno Um 25.— Za inozemstvo Din <0.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 6t 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Pribor. Gosposka ulica 11, Telefon fit 2440.
Celje, Stro8smayerjeva uL 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglast po tarifu.
Nemčija razčiščuje evropsko situacijo
šele nekaj mesecev je hitlerjevski režim na vladi, pa je že v konfliktu tako rekoč z vsem svetom. Dokler je »pospravljal« doma, odstranjeval od kraja svoje nasprotnike, je bila to sicer nemška notranja zadeva, razburila pa je vendar vnanji svet zaradi brutalnih metod. Spravil se je najprej nad židov-stvo, potem na komunistični ter socialistični tabor, pa na sežiganje tiskanih del vseh onih književnikov in znanstvenikov, katerih miselni svet se ne ujema z nacionalno socialnim pojmovanjem nemštva. Zadet je bil živelj, ki je usmerjen mednarodno ali ima vsaj mednarodno razpostavljene postojanke, pa celo močne. Zato je brutalni hitlerjevski pritisk vzbudil ogromno ogorčenje po vsem civiliziranem svetu ter bistveno pripomogel k ustvaritvi izrazitega protinem-škega razpoloženja v mnogih državah. Hitlerizem pa se malo briga za to, če je osovražen v vsem socialistično komunističnem svetu, če ga zaničujejo vsi individualistično in demokratsko usmerjeni duhovi, če mu je nasproten židovski element, ki razpolaga z močnimi finančnimi in gospodarskimi sredstvi. Saj hitlerizem črpa iz vsega tega celo svoje moči, saj je uverjen, da ima on sam prav, ne njegovi mnogoštevilni nasprotniki.
Zdelo se nam je potrebno, še posebej pokazati na to duhovno izolacijo Nemčije sedaj, ko postaja vedno bolj jasno, da jadra zavestno v vedno hujše konflikte s političnim inozemstvom. Prav tako je namreč hohenzollernska Nemčija pred 1. 1914. prezirala mnenje in sodbo inozemskega kulturnega sveta, zanašajoč se samo na svojo grobo vojaško silo,, in se je zato kar naenkrat znašla v popolni duhovni izolaciji, ki je prinesla poteni tudi politično osamljenost. Paralelnost razvoja je popolna, samo da je situacija danes še očividnejša, nasprotja še večja in še globlje segajoča. Nemčija stoji povsem osamljena v svetu duhov.
V političnem svetu so mnogi skušali opravičevati hitlerizem, češ, da so to pač znaki njegove burne mladosti, spremljajoči pojavi vsakega preobrata, ki pa bodo izginili, kakor hitro se unese jo prvi valovi »revolucije«. Toda ofenzivni, brutalno nasilni duh se v Nemčiji ni pomiril. Nasprotno: ko je opravil doma svoje posle in zdrobil sleherni odpor, se je pričel z enako ofenzivnostjo in brutalno brezobzirnostjo obračati proti inozemstvu, kakor najdrastičneje priča afera z Avstrijo. Intervencija velesil je to afero postavila v sredo mednarodnega zanimanja, hkrati pa s tem dala na odločilne preizkušnjo možnost hitlerjevskih metod v politiki napram inozemstvu. Tu in tam se še vedno čujejo opravičila, češ, Hitler je moral nastopiti brezkompromisno in absolutno odklonilno napram Angliji in Franciji zato, da potolaži svoje množice, ki zahtevajo radikalnosti tudi na zunaj. Tudi če bi bilo res tako, se ne sme pozabiti, da se take metode zelo hitro obrabijo in da se morda obnesejo kvečjemu enkrat ali dvakrat, potem pa je polom tem večji. Kdor pa bolje pozna miselnost današnje Nemčije, ta prav nič ne dvomi, da to sploh ni bil odločilni motiv za odklonitev, marveč da je v odgovoru pač prišla do veljave prava nemška miselnost, ki v neizmernem precenjevanju lastne moči in pravice taksira vnanje sile tako kakor slabotne notranje nasprotnike. Z vso močjo je treba naglasiti ta nagib, ker so v njem skrite klice neštetih vnanjepolitičnih konfliktov bodočnosti. Saj se je že v prvi zadevi, ki so jo imele štiri velesile med seboj, tako klavrno obnesel pakt štirih, da so se takoj pojavili krepki dvomi o njegovi življenja zmožnosti tudi pri onih, ki so se nekako vživeli v vero, da so z njim zares zagotovili Evropi mir za deset let. Poljska in Mala antan-ta sta s svojo politiko dokazali, da do dobra poznata svojega nemškega soseda in ga ocenjujeta popolnoma pravilno. V vnanji politiki tako spoznanje ni majhne vrednosti in samo koristno bi bilo za vso Evropo, da bi se uveljavilo tudi povsod drugod.
Prav posebno interesanten pa je oni del intervencijske afere, ki se tiče Italije. Nemčija je Italijo nagradila za izkazane ji simpatije s tem, da ji je dala obljubo, da bo odslej opustila sovražnosti napram Avstriji. V Rimu so se s tem uspehom silno ponašali ter zasmehovali francosko in angleško diplomacijo. Ali kaj se je zgodilo? Nemci so prekršili tudi Italiji dano obljubo ter brezobzirno nadaljujejo svojo protiavstrij-sko kampanjo. Nemčija je s tem pokazala, da si upa briskirati tudi Italijo, ki se dela kot njena zaveznica in si zlasti hoče lastiti nekako oosredovalno vlogo med Berlinom in Dunajem. Današnji Berlin, ki hoče svetu vsiliti naziranje, da je spor z Avstrijo notranja nemška zadeva, mora biti prav tako hud na Italijo kakor na druge države, saj ta prav nič mani odločno ne nasprotuje anšlusu. Ako Berlin noče biti kompromisem napram inozemstvu, tudi napram Ita-
VELESILE SE MORAJO ODLOČITI
Nemška izzivanja jih silijo, da opuste dosedanjo neodločnost — Angleška iniciativa za zbližanje Avstrije k Mali antanti
Pariz, 16. avgusta, r. Zaradi dnevno se Donavluajočiih incidentov na avstrij-sko-nemški meji in nadaljevanja proti-avstrijske propagande v nemškem radiju, zlasti pa še zaradi razkritij, ki jih je o-bjavila vladna dunajska »Reichspost« o aktivnem sodelovanju nem-ške-ga poslaništva na Dunaju v rovarenju proti obstoječemu redu in režimu v Avstriji. se je ta konflikt po sodbi tukajšnjih diplomatskih krogov izredno poostri'!. Avstrijska vlada dosedaj službeno še ni zahtevala intervencije Društva narodov, pričakuje pa se vsak čas. da bo prišlo do tega koraka. To bi spravilo zadevo v tir in velesile, kii za enkrat še vedno oklevajo, bi se morale odločiti za eno ali drugo intervencijo. Razgovori, k; se vrše že par dni med Londonom, Parizom in Rimom, se še vedno nadaljujejo in dosedaj niso dovedJi še do nobenega konkretnega sklepa. Razcepljenost velesil, ki se je pokazala že ob priliki prve demarše v Berlinu, še ni odstranjena. Anglija se očividno ne bi rada vmešavala v zadeve, ki je ne ogrožajo neposredno, dasi se zaveda, da je postal položaj zaradi nemške politike v Evropi zelo resen. Italija se sicer zelo boji uspeha hitJerjevske akcije v Avstriji, vendar pa zaradi svojih do-sedanj&h prijateljskih odnošajev ne bi rada direktno nastopila proti Berlinu. Francija sama pa tudi ne mara izvesti izolirane akcije, ker bi se ji moglo pozneje očitati, da je ona porušila mir. Na drugi strani pa se zavedajo tako v Londonu, kakor v Parizu ln Rimu, da velesile v Interesu miru ne morejo mirno trpeti nadaljnjega rovarjenja Nemčije, ker bi potem Hitler lahko nemoteno izvršil prvo točko svojega programa, to je ustanovitev velike Nemčije, ki bi mogla ostali Evropi diktirati svojo voljo.
Po informacijah iz dobro informiranih krogov je za enkrat še vedno v ospredju angleška Iniciativa, naj bi se skušalo Avstrijo tesneje navezati na Malo antanto. To bi po mnenju angleških krogov dalo dvojno jamstvo. Avstrija bi se na ta način gospodarsko okrepila, a obenem bi se učvrstil njen politični položaj ter preprečila nemška ofenziva, ki stremi za nasilno izvedbo anšlusa. Francija ta načrt v celoti podpira, le Italija izraža svoje pomisleke.
V tukajšnjih diplomatskih krogih je vzbudilo pozornost, da se je ministrski predsednik Daladier danes čisto nepričakovano vrnil z dopusta. Daladier je pred dvema dnevoma odpotoval z jahto na Sredozemsko morje, kjer je nameraval ostati kakih 14 dni. Zatrjeval je celo, da se bo pri tej priliki sestal tudi z Mussolinijem. Davi pa se je nenadoma vrnil v Pariz, iz česar sklepajo, da je v bližnjih dneh pričakovati važnih odločitev. V informativnih krogih potrjujejo, da je povratek Daladier ja v neposredni zvezi z razgovori o avstrijsko - nemškem sporu ter da prehajajo razgovori med Londonom, Parizom in Rimom v odločilni stadij.
Vesti francoskih listov
Pariz, 16. avgusta s. Skoraj vsi pariški listi citirajo obširno nedavna razkritja »Reichsposte« o oficielnem podpiranju narodno socialistične propagande v Avstriji iz Berlina. »Journal des Debats« izjavlja, da je list objavil dokaze, da so oficielna nemška mesta udeležena pri akciji zoper Avstrijo in da vse objavljeno gradivo zelo obremenjuje oficdelno Nemčijo. Z druge strani pa objavljajo listi tudi izjavo z ofi-ciozne avstrijske strani, po kateri se niti avstrijska vlada niti katerikoli njen član ni udeležil tajnih pogajanj z nemškimi emi-sarji.
Neodločnost avstrijske politike
Duna), 16. avgusta. AA. Čeprav so odkritja »Reichspost« o vmešavanju nemškega poslaništva na Dunaju v notranje avstrijske zadeve silno kompromitirala av-strijsko-nemško razmerje, ne kažejo v pristojnih avstrijskih krogih namena kovati iz njih kapital in izvajati posledice. V vlad-
nih krogih izjavljajo, da se avstrijska vlada za enkrat zadovoljuje s tem, da je vzela odkritja »Reichspost« na znanje in da bo počakala, kakšno stališče bo zavzela nemška vlada v tej aferi. Dunajski krogi se pa na noben način ne bodo zadovoljili z berlinskim demantijem, ki je po njihovem mnenju spričo točnosti podatkov in avtentičnih dokumentov, ki jih je priobčila »Reichspost«, jalov.
Apel ameriških Židov na Hindenburga
Pariz, 16. avgusta. A A. Iz New Yorka poročajo, da je poslal kongres ameriških Židov Hindenburgu prošnjo, naj bi uporabil svoj vpliv in rešil židovsko prebivalstvo iztrebljenja pod hitlerjevskim režimom, nemški narod pa obsodbe vsega civiliziranega sveta. Pismo naglaša ob koncu, da so ostale Hindenburgove prerogati-ve nedotaknjene in da lahko, če se mu zdi primerno, zahteva od Hitlerja, da se umakne s svojega mesta.
Nove aretacije komunistov
Berlin, 16. amgusta s. Po obvestilu urada tajroe državne policije je bila dopobdme v vzhodnem delu Berlina izvršena akcija proti komunistom, pri kateri je bilo aretiranih 38 oseb in je bilo zaplenjenega
mnogo obremenilnega gradiva- Raz»n tega se je policiji posrečilo razkriti vso poročevalsko in varnostno službo komunistične stranke v Berlinu, katere vodja Pinmow je bil pred nekaj dnevi aretiran. V zvezi s tem so prijeli tudi komunističnega funkcionarja Vogelsanga, ki je bil baje v neposredni zvezi z moskoivBkini osrednjim odborom in je bival doslej v Curihu, odkoder se je s ponarejenim potnim listom prikradel v Berlin. Danes so aretirali nadaljnjih 6 fclamov, ki so bili izročeni državnemu tožilstvu. 33 komunistov so odpremili v koncentracijsko taborišče.
Druga italijanska demarša v Berlinu
Pariz, 16. avgusta AA. >Journal des Debats« poroča, da je na podlagi verodostojnih poročil italijanska vlada vnovič intervenirala v Berlinu zaradi Avstrije. Gre za podobno intervencijo, kakor zadnjič. V Ri_ mu izjavljajo, da bo tudi to pot italijanska vlada intervenirala popolnoma prijateljski. Italijanska vlada nastopa v vlogi voditelja, češ da ji ta vloga gre po če-tvornem pakitu. Italija je tudi to pot smatrala, da mora odkloniti skupno demaršo z Anglijo in Francijo in da nastopi iz lastne pobude.
Nemčija onemogoča razorožitev
Pariz, 16. avgusta. AA V svojem poii-tičnem pregledu prinaša današnji »Temps« 'daJijiši članek o irazorožltvenem vprašanju.
Da preveva veČino vlad iskrena želja po dosegi takega aranžmana, ki h: svetu prihrani) novo tekmovanje v oboroževanju, je izven dvoma, izvaja »Temrs«. Vprašano e ie pa, ali je sploh mogoče skleniti takšen dogovor, dokter ostane Nemčija tako razpoložena, kakor je dane«. Ze »Times« so zadnjič pravilno pripomnile: »Dokler ne bo večjega zaupanja med Francijo in Nemčijo te.r njenimi ostalimi sosedi, ni mogoče pričakovati, da bi se oborožene države odrekJe svojega najmočnejšega orožja. Zato 5e treba, da dobe druge države več zaupanja v Nemčijo, toda hitlorjevsto režim takega zaupanja ne hrabri.«
Temu ne bo nihče oporekal, poudarja avto »Temps«, toda logični sklep iz tega je, da je uspeh aH izjalovljenje razorožitive-ne konference odvisne izključno od zadržanja Nemčije. Zato mora Henderson v prvi vrsti prepričati berlinsko vlado, če hoče, da bodo njegova bodoča prizadevanja obrodila več uspeha, kakor prejšnji mesec, in če mu je do tega, da ne bo 16. oktobra stal pred isto nepremostljivo oviro, ki je bila vzrok odgoditvi zasedanj splošnega odbora pred dvema mesecema.
Strupen napad na Moskvo
Nemški listi vedo poročati o zaroti, ki so jo baje skovali boljševiki proti Hitlerju
Berlin, 16. avgusta, d. Glasilo nemške delovne fronte »Der Deutsche« je v senzacionalni obliki objavil poročilo o tajni zaroti proti Hitlerju, ki je bila baje dogovorjena ▼ francoskem zdravilišču Royatu med Litvi-novm, Trockim, Tardieu jem, ruskim p planik om v Turčiji Suricern in ameriškim bančnikom Baruchom. List pravi med drugim:
Ruski krvnik Trocki alias Laih Bronstein se je sestal t francoskem zdravilišču Rova-tn z zaupnikom Stalina m voditeljem ruske zunanje politike Litrinovim aliag Finkel-sfeinom. Istočasno se je mudil r Royatu tudi Tardieu, v neposredni bližini, v Vich.v-ju. pa Rooseveltov zaupnik žid Bernhard
Raruch. Za nekoliko poučene bi ta vest že zadostovala kot dokaz, da se tukaj v resnici pletejo tajne spletke, ki se tičejo sveta in narodov mnogo bolj, kakor pa slutijo.
L;st opozarja nato, da je imel »od ruske vlade izgnani in ožigosani« Trocki z Litvl-novim konferenco. Ker se mudita v Royatu tudi ruski poslanik v Angori Suric in kot vodilni framason pariškega Velikega orien-ta znani Tardieu, se lahko domneva, kakšne vražje spletke se tamkaj kujejo. Kdor 6im-patizira s Sovjetsko Rusijo in temi zločinci, ki kujejo sedaj zopet temne načrte proM Nemčiji, pravi >Der Deutsche*:, je izdajalec svojega naroda, proti kateremu ni noben ukrep prestrog.
Nemčija bojkotira
angleške parnike
Nov konflikt med Berlinom in Londonom — Ogorčenje angleške javnosti — Zahteva po represalijah
London, 16. avgusta, r. V nizu raznih gospodarskih ukrepov, ki jih je v zadnjem času izdala nemška vlada, je izšel tudi odlok, ki zabranjuje nemškim državljanom in nemškim podjetjem, da bi se pri pomorskih potovanjih ali pri pošiljanju blaga po ladjah posluževali katerihkoli inozemskih pa mikov. Vsak nemški državljan mora pred nastopom potovanja javiti policijski oblasti, kam bo potoval in policijska oblast mu določi, katere poti se sme poslužiti in na katerem nemškem parniku sme potovati. Ta odlok ima očividno dva namena. V prvi vrsti hoče narodno - socialistični režim forsi-rati in protežirati na ta način one nemške paroplovne dražbe, ki podpirajo Hitlerjevo vlado, na drugi strani pa onemogočiti konkurenco inozemskih paroplovnih družb domačim podjetjem. Odlok nemške vlade j v prvi vrsti prizadel angleško paroplovbo, kateri so sedaj v Nemčiji popolnoma onemogočeni vsi posli. Več angleških zastopstev je že moralo zapreti »voje poslovalnice v Nemčiji, ker že par tednov sem nimajo prav nobenega posla.
V angleških krogih je izzval ukrep nemške vlade veliko ogorčenje. Z zadevo se bavijo ne samo prizadeti gospodarski krogi, marveč tudi zunanje ministrstvo, ker smatrajo, da je Nemčija s tem kršila določbe nemško - angleške tnrovinske pogodbe. Angleško poslaništvo v Berlinu je podalo o tem obširno službeno poročilo, ki ugotavlja, da je ta ukrep nemške vlade naperjen direktno proti Angliji. Ker to ni prvi primer — Nemčija je tudi z raznimi carinskimi ukrepi silno škodovala angleški zunanji trgovini — zbira sedaj zunanje ministrstvo vse to gradivo in v poučenih krogih zatrjujejo, da namerava odrediti angleška vla-
liji ne bi mogel delati izjeme, zlasti kar se tiče avstrijske zadeve. Da je tedaj potegnil Italijo s svojo obljubo, bi se prav dobro ujemalo s to osnovno črto nemške vnanje politike. Hitlerjevska Nemčija se je v mednarodni politiki popolnoma postavila na osnovo wilhel-movskih imperialističnih teženj; zaupanje na italijansko prijateljstvo ali ceio ravepiištvo pa nikakor ni zasidrano na trdni tradiciji, marveč ravno zgodovinski spomini dajejo čisto drugačen nauk. Hitlerizem, ki je toliko domišljav, da se smatra za dovolj močnega, da bo mogel vsej Evropi diktirati svojo voljo, se gotovo ne namerava ustaviti pred Italijo in jo pustiti kot sebi enakovrednega či nitelja na visoki poziciji nekakega arbitra.
Prav gotovo se ne motimo, ako računamo, da hitlerjevci nekako tako presojajo in cenijo Italijo, — zase in recimo na tihem, dočim so bili doslej v svojih diplomatskih enunciacijah pač drugačni, obzirnejši. Incident z intervencijo je bil, kakor se zdi, prvi primer, da je resnično in pravo razpoloženje do Italije na nemški strani prišlo do veljave. Zato postaja interesantno, kakšno reakcijo bo povzročila ta afera, ali bo zaradi nje kaj hitreje zorelo spoznanje, da je za italijansko posredovalno vlogo v srednji Evropi jako malo pogojev in da jih bo čim dalje manj.
V vsakem primeru pa pomagata brutalnost in brezobzirnost nemški vnanji politiki do bržega razčiščenja v evropski politični situaciji.
da v najkrajšem času zelo učinkovite ropre-salije. S strani angleških paroplovnih družb je bil vladi stavljen predlog, naj ee nemškim ladjam prenove vsak pristanek v angleških hikah, tako v Angliji, kakor v vseh njenih kolonijah, kar bi n©mško konkurenco v izdatni meri paraliziralo. Angleški listi ogorčeno komentirajo to politiko Nemčije in poudarja jo, da je Nemčija 9 tem izzivalnim postopanjem izgubila v angleški javnosti poslednje simpatij«.
Italijanski militarizem
Pariz, 16 avgusta. AA. Kakor znano, je maršal BalbO po svojem povratku iz Amerike pozdravil Mussolmija z besedami: »Upam, da nas boste nekega dne počastili in zahtevali tudi naša življenja a
Italija in Rusija
Pariz, 16. avgusta, d. »Jntransigeant« poroča lz Rima, da bo v kratkem podpisana italijansko-ruska pogodba o nenapadanju. Ta pogodba bo imela določbe o nenapadanju in nevtralnosti, razlikovala pa se bo od vzhodnih pogodb, sklenjenih 3. in 4. julija v toliko, da ne bo vsebovala tako stroge in konkretne definicije pojma napadalca, ker smatra italijanska diplomacija tako obliko za preveč nevarno.
Glavni pomen te nove pogodbe bi bil po mnenju »Intransigeanta« v tem, da bi Italija jamčila za meje Sovjetske unije, nadalje, da bi Italija na ta način vstopila v krog vzhodnih pogodb in da bi Italija z zaključitvijo pogodbe o nenapadanju z Rusijo. kakor tudi na podlagi pakta štirih prišla v položaj, v katerem bi lahko bistveno vplivala na razvoj nemško-ruskih odnošajev. Na drugi strani ni izključeno, da bi zaključitev itali jansko-ruske pogodbe o nenapadanju pospešila priprave za slične pogodbe med Italijo, Poljsko in Malo antanto.
Angleško-ruska pogajanja
London, 16. avgusta. AA. V zvezi z razgovori za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Veliko Britanijo in Rusijo se doznava, da bo ta teden še več sestankov zastopnikov obeh vlad. Predvsem se bosta sestala dva pododbora, od katerih ima prvi nalogo sestaviti besedilo nove pogodbe, drugi pa proučiti vprašanje trgovinske in plačilne bilance med obema državama.
Jugoslavija : Norveška 2 : 0
Oslo, 16. avgusta, dg. V Izbirnih tekmah za Davisov pokal za leto 1934, ki se morajo razen za semifinaliste v evropskem in ameriškem pasu odigrati že letos, je dobila Jugoslavija po žrebu za prvega nasprotnika Norveško.
Pirvi dan tekmovanja, ki je imel na sporedu oba singlea, je prinesel Jugoslaviji krepek naskok, ker sta jugoslovenska igralca Punčec in Kufculjevič gladko zmagala v obeh igrah. Tako je Punčec odpravil Norvežana Haanesa v štirih setih 6:1, 6:0, 3:6, 6:4, KukuJjevič pa Hagena v treh setih 6:1, 6:1, 6:1. Po prvem dnevu je bila torej Jugoslavija z 2:0 v vodstvu.
V oktobru nova pogajanja o ameriških dolgovih
Povratek Normana Davisa v Zedinjene države — Daviš še veruje v uspeh razorožitvene konference — Znatno znižanje vojnih dolgov
Washington, K), avgusta, g. S povratkom ameriškega posebnega odposlanca Normana Davisa lz Evrope, ki ga pričakujejo za danes, bo začetla ameriška vlada po polletnem odmoru zopet z intenzivnejšim delom v zunanji politiki. Delala bo v neposrednem stiku s predsednikom Rooseveltom. Glavni predmet sedanjih razgovorov, ki bodo odločilnega pomena, bodo pogajanja o vojnih dolgovih !n razorožitvi. Norman Daviš je na svojih izčrpni-h konferencah z evropskimi državniki postavljal v ospredje vprašanje razorožitve in je ldLjub temu, čeprav je skoraj povsod v Evropi zadel na pesimizem, še vedmo velik optimist g'' Ip zaklj,učitve splošne razorožitvene konvencije. Daviš smatra, da je pot k splošni razorožitveni konvenciji kljub vsem oviram uglajena, ln upa. da bo lahko tudi v Ameriki omajal velike dvome glede pozitivnih uspehov v Ženevi.
Istočasno s tem vprašanjem se bo pričelo tudi intenzivnejše delo za ureditev vojnih dolgov, Spomenica predsednika Roosevelta. ki jo je poslal londonski svetovni konterenci, je poudarjala, da je Ame-
rika pripravljena začeti individualna pogajanja z državami dolinicami. V obširni izmenjav: not je Amerika že pristala na angleški predlog za posebna pogajanja v Washingtomi.
Iz okolice državnega depantementa poročajo, da se bodo pogajanja za ureditev vojnih dolgov med Ameriko pričela že v pričeifiku oktobra. Iz Anglije bo poslan v VVasJrington finančni strokovnjak Leigh-Ross, ki bo prispel v VVashington 1. aJi 2. oktobra jn bo prinesel s seboj podrobno izdelan predllo«, ro katerem naj bi se znižali angleški vojni dolgovi Ameriki za več ko oolovico.
•
London. 16. avgusta. AA. V uradnih krogih potrjujejo vest o predlogu britanske vlade ameriški, da pošlje meseca oktobra v VVashington sira Fredericka Leitha Ros-sa. ki naj bi nadaljeval razgovore o ureditvi vojnih dolgov. Ameriška vlada je na ta predlog pristala. Kakor poroča »New Chrn-nicle«, so se včeraj vnovič raznesle vesti, da bo Macdonald v jeseni odpotoval v Ameriko, kjer bo sodeloval pri razgovorih med ameriškimi in angleškimi delegati v Washingtonu zaradi vojnih dolgov.
Kuba se hoče otresti
ameriškega varuštva
Pri spremembi ustave bodo ukinjeni dalekosežni ameriški privilegiji — Odpoklic ameriških vojnih
ladij
Havana, 16. avgusta AA. NI Izključeno. «5 a bo Imelo »trmoglavi jen je Machadov vlade še velevažno posledico, namreč od pravo znamenitega Plattovega amandma-na. ki Je •vključen v kubansko ustavo in potrjen 8 posebnim trajnim dogovorom med Z«dinijenimi državami in Kubo. Plat-tov amandman pomeni za kubansko republiko pogodbeno obveznost brez protida-latve in dovoljuje Zedinjenim državam, da smejo po mili volji posegati v notranie zadeve otoka, kadar se jim hoče. čeprav so Kubanci zelo hvaležni Zedinjenim državam zaradi viloge, ki so jo igrale pri njihovi osvoboditvi, in čeprav si iskreno žele prijateljskega sodelovanja ž njimi, so vendar vedno trpko občutili breme Plattovega amandanana m trajnega dogovora, v katerih vidijo neupravičene omejitve svoje nacionalne neodvisnosti. Ta občutek je danes pri njih še močnejši kakor kdaj prej. V g trmoglavi jen ju Machi-dovega režima vidijo Kubanci svoV> drugo osvoboditev, kar Je njihovo željo do nacionalni neodvisnosti še bolj okrepilo.
Zdi se, da prosvetljeni ameriški krorl te občutke dobro razumejo. Po njihovem mnenju Rooseveltova uprava r načelu ne jbo nasprotovala odpravi Plattovega simandimana. ko pride do revizije kubanske ustave, in tudi ne primerni izpremembi trajnega dogovora. V tem primeru bo vilada Zedmjenih držav brez dvoma lahko iaposlovala v amerišfkem senatu ratifikacijo nove trajne pogodbe, ki naj bi se sklenila s Kubo.
V istih ameriških krogih naglaša-jo, rta Plattov amandanan, ki je bil po vojni 1. 1S98. upravičen, danes nima več pravega smisla in da bo njegova odprava imela le najboljše posledice za odnošaje med Zedrujenimi državami in Kubo. Razen te-
ga bo vrnila kubanskim politikom pravo pojmovanje njihove odgovornosti. Tudi mislijo v teh ameriških krogih, da bi tak. šen ukrep blagodejno učinkoval na razmerje med Zedinjeniml državami in vsemi ostalimi državami latinske Amerike.
\Vashington, 16. avgusta, d. Mornariško ministrstvo je v luki Havane zasidranemu ameriškemu torpednemu rušilcu »Clavto-nu« naročilo, naj takoj odpluje. Tudi ostale v Havani zasidrane ameriške vojne ladje bodo v prihodnjih dneh odpoklicane. V \Vashingtonu so mnenja, da se je po begu dosedanjega predsednika Machada položaj pod novo vlado razčistil in da ne obstoja več nobena nevarnost za tuje državljane. Konec vlade Machada na Kubi je dal povod kubanskim dijakom in članom tajne organizacije ABC, ki bivajo v Newvorku, da so napadli kubanski konzulat. Pri tem so pretepli do krvi generalnega konzula Delpina.
Pariz, 16. avgusta. AA. Iz Washingtona poročajo, da je bivši predsednik kubanske republike sklenil zapustiti Bahamsko otočje in preko Zedinjenih držav odpotovati v Evropo.
Po najnovejših vesteh iz Havane je tamkajšnje sodišče formalno obtožilo Machada in pet njegovih sodelavcev cele vrste zločinov, med drugimi tudi poneverbe d*-naria.
Po neki drugi vesti iz Havane je prišlo v tamkajšnji kaznilnici do izgredov, ker so nekateri kaznenci odločno protestirali proti temu. da bi zaprli v njihove celice pristaše bivšega predsednika Machada. Morali so intervenirati stražniki in vojaštvo, ki je nekajkrat ustrelilo in ranilo več kaznencev. Naposled se je posrečilo napraviti red
Pred učiteljskim kongresom
Beograd. 16. avgusta, p. »Pravda« je objavila daljši razgovor s predsednikom glavne uprave jugoslovenskega učiteljskega udruženja g. Damjanom Rašičem o bližnji učiteljski skupščini v Ljubljani, ki se bo vršila 19., 20. in 21. t. m. Sodeč po tem razgovoru je pričakovati, da bo ljubljanska skupščina zelo burna, ker se pojavlja proti sedanji upravi precejšnja opozicija, zlasti v vardarski in moravski banovini. Po izjavah g. Rašica si stojita nasproti dve ideologiji. Nacionalna, ki jo zastopa sedanja uprava in mešana, kakor jo imenuje g. Rašič in ki jo zastopajo njegovi nasprotniki. Ta druga ideologija sloni na načelih, ki jih je izrazil v svoji knjigi vodja nasprotnikov sedanje uprave g. Mihajlovič, ki med drugim pravi, da učinkuje kult nacionalizma v pogledu evolucije in napredka zgolj negativno. G. Rašič trdi, da je opozicija v manjšini. Ljubljanska skupščina bo zelo koristila razvoju nacionalnih sil v učiteljskih vrstah. Izrazil je tudi nado, da bo pri volitvah zmagala sedanja uprava.
Konferenca izvoznikov sadja
Beograd, 16. avgusta, p. Udruženje izvoznikov kraljevine Jugoslavije priredi 20. tega meseca v Arand'"elovcu veliko konferenco za sadjerejce. Na tej konferenci se bodo obravnavala važna vprašanja o letošnji izvozni kampanji. Na konferenci bodo posamezni strokovnjaki podali niz referatov.
Uški »ustaši« pred sodiščem
Gospič, 16. avgusta, n. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem se je danes pričel proces nroti drugi skupini tako zvanih liških ustaSev, ki *o obtoženi, da so pomagali pri prenašanju orožja iz Italije v .Tugosla-V' io ter da oblastem niso prijavili zarotnikov. Proces bo trajal dva ali tri dni.
Opozorilo udeležencem vseslovan-skega zdravniškega kongresa
Beograd. 16. avgusta, p. Jugoslovenski narodni odbor vseslovanske zdravniške zveze obvešča iugoslovenske zdravnike, da so pr«tojna min^trstva dovolila za vse-slovanski zdravniški kongres v Poznanju popu*te na zple^nicah. in sicer 75 odst. rin ju<?f>«lov»nskih. 33 n^ct. na češkoslovaških in 50 od«t na noliskih železniških nrorfnh. dočim bodo morali zdravniki na Madžarskem p'ačati r«o voznino. Prometno ministrstvo ie stavilo jugoslovenskim udeležencem kongresa r»* razpolago tri snalne vagone « 50 noetoli^rn'. v katerih bodo lahko prenočevali tudi v Poznanju.
Mednarodni kongres zgodovinarjev
Beograd, 16 avgusta, p. V Varšavi se bo od 21. do 28. avgusta vršil sedmi mednarodni kongres zgodovinariev. Kongres bo pod "oVrov^plistvom ^reds^dn'^« poljske rennblike Mo«irV»»r»a. T^med naših zgodovinarjev se iirMo^iJn konfrAca prore-«o'ii dr. V»n R-^ourč. dr. Viktor %To-'-"V. rlr. Vasilije Popovič in dr. Aleksej .T-lačič.
Žitna kmrfereitca
London. 16. avgusta. A A. Dne 21. avgusta bo v Londonu otvorjena svetovna konferenca za pšenico. Sodelovali bodo zastopniki 31 držav. Konferenco so sklicale štiri glavne izvozniške države sveta Avstralija. Kanada, Argentina in USA. Verjetno je, <ia bodo na tej konferenci prosili uvozne države, naj ne povečajo svojega pšeničnega pridelka, naj pospešujejo potrošnjo pšenice in naj ne ustvarjajo umetnih ovir proti uvozu pšenice z bojnimi tarifami. Izvozne države bi bile v tem primeru pripravljene pristati na dveletni načrt, ki naj izravna povpraševanje s potrošnjo in zniža poševno površino za 15 odst. Včeraj je ameriški kmetijski minister izjavil, da so Zedinjene države pripravljene sprejeti vsako razumno znižanje pšeničnega pridelka, da bi pa morale ravnati ponolnoma samostojno ter izvoziti sedanji prebitek, če na tej konferenci sporazum ne bo dosežen do 24. avgusta.
Smrt zaslužnega Beograjčana
Beograd, 16. avgusta.
Danes so pokopali enega od najstarejših
beograjskih trgovcev in zaslužnega borca za narodne pravice Nikolo P. Mihajloviča, ki je bi! s pokojnim Nikolo Pašičem in še živečim Acom Stanojevičem ustanovitelj nekdanje narodno radikalne stranke. Pokojni Mihajlovič je bil kot prvi podpisan na ustanovni listini in na prvem proglasu radikalne stranke. Mož je igral ne samo v politiki, temveč tudi v javnem življenju Beograda veliko vlogo.
Rodil se je leta 1847. in je ostal že v rani mladosti brez staršev in brez premoženja. Izučil se je trgovine in je že, ko mu je bilo 18 let, s svojim bratom Kostom ustanovil v Beogradu samostojno trgovsko podjetje, ki se je zaradi pomanjkanja sredstev moralo boriti z velikimi težavami, a je vendarle vztrajalo po zaslugi podjetnega Nikole. Iz male trgovine se je tekom desetletij razvila najuglednejša beograjska trgovska tvrdka »Brača P. Mihajlovič«. Kot dober človek se je že od začetka svojega samostojnega poklicnega delovanja požrtvovalno udejstvoval v mnogih dobrodelnih in javnih ustanovah ter je bil sploh vzor naprednega in svobodoumnega človeka. Napredno in svobodoumno je vzgojil tudi svoje otroke in se je moral boriti s hudimi predsodki vse nekdanje beograjske javnosti ko je zastopal načelo, naj si tudi ženske same poiščejo svoj poklic ter je praktično usposobil tudi svojih šest hčera. Ena od njih je bila prvi ženski odvetnik v Beogradu, druga je zdravnica, tretja vodi lekarno, četrta pa je zaposlena kot kemik v nekem podjetju.
Politično se je udejstvoval kot odločen nasprotnik Obrenovičev in požrtvovalen borec_ za vrnitev in pravice Karagjorgjevi-Qev. Zaradi tega je moral mnogo prestati, bil je večkrat zaprt, za dalje časa je moral celo bežati iz domovine, naposled pa je imel to zadoščenje, da je kot občinski odbornik prisostvoval abdikaciji kralja Milana Obrenoviča. Pozneje se ni več politično udejstvoval, ostal pa je agilen član raznih dobrodelnih društev do svoje smrti.
Herriot v Turčiji
Angora, 16. avgusta. AA. Po polnoči je odplul iz Carigrada rušilec »Zafer«, na katerega se bo vkrcal Herriot v Varni. Na »Zaferju« potuje v Varno šef kabineta ministra zunanjih zadev, ki bo dodeljen Her-riotu, dokler se bo bivši francoski premier mudil v Turčiji.
Hitlerj
Nesreča jevega avtomobila
Pariz, 16. avgusta. AA. Iz Monakovega poročajo, da se je pri neki avtomobilski nesreči pobil Hitlerjev osebni adjutant in vodja hitlerjevskih napadalnih oddelkov Bruckner. Zlomil si je obe roki in nalo-mil lobanjo. V istem avtomobilu sta bili tudi nečakinja in sestra Adolfa Hitlerja, vendar pa se jima ni ničesar hudega pripetilo, odnesli sta le nekaj prask.
Velike poplave na Kitajskem
Šanghaj, 16. avgusta, s. Rumena reka, ki je znana po svojih velikih poplavah, je tudi letos prestopila bregove ter poplavila obširne pokrajine. Pri tem je baje 50.000 ljudi našlo smrt. Poplavljenih je veliko število mest, mnogo vasi pa so valovi po polnoma odnesli.
Katastrofalno neurje na Jamajki
Kingston (Jamajka), 16. avgusta AA. Ogromna vodna troba je davi zahtevala 50 človeških žrtev. Gmotna škoda je izdatna.
Kingston (Jamajka), 16. avgusta A A. Preteklo noč se je nad otokom utrgal oblak. Vode so podrle mnogo hiš in zahtevale tudi več človeških žrtev. Po dosedanjih poročilih je najmanj 24 ljudi utonilo.
Potres v Mehiki
Mexlko, 16. avgusta s. Davi so čutili tukaj precej močan potresni sunek, ki je trajal več sekund. Ljudi se je polastila panika, tako da so zbežali na prosto.
Shodi poslanca Petovarja
Ptuj, 15. avgusta.
NaS narodni posfanec g. Lovro Petovar je vedno neumorno na delu in j« do danes priredil že nad 50 poMti£nih shodov v raznih krajih našega sreza. Za lepo uspe-ljn shodom, ki se ie vršil 6. t m. pri Sv. Bol-fenfcu pri Središču, je bil skibican za nedeil-io dme 13. t m. shod pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah, kier se ie po shodu ustanovila tudi krajevna organizacija JNS. Udeležba na shodu je biila zelo dobra, saj se i« zibralo nad 150 ljudi, med njimi tudi mnogo takih, ki so doslej stali še ob strani. Narodni poslanec g. Lovro Petovar je podal izčnpno poročilo o dosedanjem deiu vlade, o kmečkem zakonu, zakonu o agrarni reformi itd. Poročaj j« tudii o politični situaciji v naši državi in o državnem kongresu stranke.
Predsednik sreske organizacije JNS in Kan banovinskega sveta dr. Matej Senčar je v jasnih besedah orisal položaj naše države v gospodarskem in političnem oziru napram sosednim državam ter je omenil tudi zahteve po reviz-iji mirovnih pogodb. Apeliral je na zborovalce. da deJujejo složno ter se oklenejo JNS, ker ie 1« na ta način mogoče, da bomo dosegli uspehe Dokazal je, da j« ravno danes nujno potrebno skupmo delovanj« vseh poltenih Jugoslovenov, da bo mogoče prebroditi splošno gespodarsko krizo.
Zborovalci so izrazili željo, da ostane občina Vimatorvci samostojna občina, ki se ji naj pridruži n mariborskega sre-za §e Biš, ker imajo v Ptui veliko bližje kakor v Maribor. Ustanovila se je nato krajevna organizaciija s predsednikom g. M. Mur-ščaikom, posestnikom iz Bišečkega vrha. Prijavilo se je takoj nad 50 članov.
Popoldne istega dne se je vršil shod na Seilah pri Ptuju v gostilni Zlahtiča. Tudi na ta shod so prihiteli ldudje iz vseh bližjih vasi. Zbralo se jih je nad 100. Govorila sta zopet nar. posl. Petovar in predsednik sreske organizacije dr. Senčar. Kakor pri Sv. Bolfenkiu so tudi v Selah zborov a It i obema govornikoma živahno pritrjevali.
Nadaljnje shode priredi g. poslanec Petovar v nedeljo dne 27. t m. po rani maši v Zavrču, po drugi maši pa pri Sv. Barbari Halozah.
Poset angleških pevcev na Bledu
Ljubljana, 14. avgusta.
Kakor znano, potuje po naši državi skupina angleških pevcev pod vodstvom gospoda NVoodhousea, velikega prijatelja našega naroda in častnega oficirja v jugoslovenski vojski. Pevci so prepotovali vso Dalmacijo in se pcmudili tudi na Plitvič-kih jezerih. Drevi nastopijo z večjim izbranim pevskim sporedom v Zagrebu. V petek prispejo v Ljubljano, odkoder se odpeljejo na Bled, kjer priredijo neoficie-len koncert pred Petranovim hotelom.
Navdušenje za trboveljske slavčke na Jesenicah
Jesenice, 16. avgusta Zanimanje za koncerte trboveljskega mladinskega pevskega zbora je bilo izredno veliko. Mlade pevce je na kolodvoru pričakovala ogromna množica ljudi. Godba kovinarjev jim je zaigrala v pozdrav koračnico, pevsko društvo »Sava« pa jim je krasno zapelo dve pesmi. Na kolodvoru so jih pozdravili obmejni komisar čermak, predsednik občine g. 2abkar, mestni župnik Kastelic, predstavniki Sokola, Soče, Save, Sloge in drugih organizacij. Jeseniška mladina je pripela vsem tovarišem in tovarišicam šopke, nakar se je s kovinarsko godbo na čelu razvil ogromen sprevod, ki je šel v spodnji del mesta, kjer so bili otroci pogoščeni in kjer se je kasneje vršil v dvorani kina »Radio« koncert. Jeseniške ceste so na mah oživele vse od postaje pa do kina »Radio«. Zvečer pred pri-četkom koncerta je bila dvorana zasedena do zadnjega kotička in so se mnogi morali vrniti, ker niso mogli dobiti vstopnice.
Jeseniške dvorane napolniti pri koncertih je težko, to zmoreta le Glasbena Matica in trboveljski mladinski zbor, ta še celo dvakrat. Prišli so na koncert ljudje, ki jih sicer ne spraviš z nobeno verigo na nobeno prireditev. Vsi so občudovali disciplino mladih pevcev in jim prirejali viharne ovacije že pri prihodu na oder. v prvem delu je zlasti Adamičeva »Uspavanka« izzvala viharno odobravanje, ki se kar ni poleglo, dokler niso pesmi ponovili. Pred pričetkom drugega dela pa je na odru pozdravil zbor župan Zabkar ter poklonil krasne kite rdečih nageljnov, povezanih s trobojnicami, majhni solistki Reziki pa šopek krasnega belega cvetja. Vse pesmi so občinstvo silno razgrele. Bilo je treba ponavljati. Mo-kranjčevo »Bolno čedo« pa je izzvalo take ovacije, kakor jih še ni bil deležen noben zbor na Jesenicah. Kakor prihod, je bilo prisrčno tudi slovo. Trboveljski slavčki naj le še pridejo na Jesenice!
Veržej vabi na zbor
Veržej, 16. avgusta Priprave za 250-letnico zadnjih bojev s Turki na Murskem polju kakor tudi za manifestaoljsko protestno protirevizioni-stično zborovanje so v polnem teku. Po domačem kakor tudi sosednih srezih vlada veliko zanimanje za udeležbo ter je več društev prijavilo svoj prihod korporativ-no. Istotako je prijavila udeležbo uniformirana in oborožena mestna garda Varaž-dina z vsem članstvom in zastavo, katere kumica je Nj. Vel. kraljica Marija.
Bratje Varaždinci vsekakor pravilno pojmujejo pomen protestnega zborovanja in je to lep znak narodne zavednosti. Varaždin-sko društvo še vedno nosi pestro zgodovinsko uniformo hrvatskih grenadirjev. iz Napoleonovih časov ter kot celota naprav-lja jako slikovit vtis. Vabijo se še vsa sokolska, narodno obrambna in gasilna društva. Vsi 27. avgusta v Veržej, da bo proslava z zborovanjem vred čim impozant-nejša.	-
Usodna zmota vojaškega oilota
London, 16. avgusti. AA. Iz Levsdowna poročajo, da je neko vojaško letalo pri vajah nad morjem vrglo bombo na ladjo, o kateri je nilot mislil, da ie cilj. ki pa ima zadeti Pri tem je bila ubita neka 17-letna deklica.
PRIHODNJO NEDELJO 20. t. m.
začetek novega romana?
LJUBEZNI
NAPETO, V DUŠO SEGAJOČE DEJANJE VODI DVE PLEMENITI SRCI PREKO VSEH SOCIJALNIH RAZLIK IN VSEH NIZKOTNIH SPLETK K ZASLUŽENI ZMAGI. POZORIŠČE TEGA KRASNEGA ROMANA, V KATEREM SE 2 IVO ODRAŽAJO BOJI IN PROBLEMI DANAŠNJIH DNI, JE
SVETOVNO ZNAN SLOVENSKI LETOVIŠKI KRAJ S SVOJO PRELEPO PLANINSKO OKOLICO IN PISANO MEDNARODNO DRUŽBO!
NE ZAMUDITE REDKEGA UŽITKA!
NAROČITE »JUTRO!«
Obsedno stanje v Dubllnu
Irska vlada je izdala predsedniku De Valeri obširna izredna pooblastila ter proglasila obsedno stanje nad Dublinom in okolico
Dubfln, 16. avgusta d. Predsednik De Valera je predsedoval včeraj seji vlade, ki je trajala tri ure iu na kateri so razpravljali ali naj se prepove organizacija irskih fašistov. Siplo&no domnevajo, da De Valera ne bo vztrajal na zahtevi po popolni prepovedi. Doslej se je namreč vedno pokazalo, da so na Irskem prepovedane organizacije najlbolj prospevale, De Valera pa noče organizaciji generala O' Duffyja nuditi na ta način posredno pomoči.
Po vsej Irski je bila uvedena splošna preiskava, da se izsledi skrito orožje. V avezi s tem je prišlo že do mnogoštevilnih aretacip. Dogodki se zelo naglo razvijajo in ni izključeno, da bo že pred koncem tedna izdano povelje za aretacijo generala O' Duffvja in drugih voditeljev njegovih pristašev.
Nad Dulblinom in bližnjo okolico Je bilo Proglašeno obsedno stanje. Policija je dobila obširna pooblastila glede varnostnih ukrepov. Policijski organi smejo vsako sumljivo osebo ustaviti, preiskati in aretL rati. članstvo prepovedanih organizacij je proglašeno kot prestopek, zaradi katerega pride krivec pred vojno sodišče. Vse te
Nacionalni šahovski turnir
Sombor, 15. avgusta. Turnir postaja vedno bolj napet, pričenja se finish. Igralci postajajo od dneva do dneva nervoznejši in velike napake so na dnevnem redu. Današnja senzacija je bil Vidmarjev poraz po Rajkovicu. Rajkovič je otvoril po Retijevem načinu. Igra je potekla spočetka zelo mirno in Vidmar je kmalu izenačil partijo. V srednji igri je Rajkovič naenkrat nekorektno žrtvoval figuro, zanjo ni imel prav nobene kompenzacije. Vidmar se je gentlemansko revanžiral ter prezrl damo: zavlekel je partijo še do 38. poteze in bi jo še rešil, da ni bil v strašni časovni stiski. Tako pa ...
Graber je proti D. Kulžinskemu Igral oster, a riskanten rošadni napad. Kulžinski se je dobro branil, odbil napad ter odločil v protinapadu partijo v svojo korist. Tot je proti Broderju otvoril z Retijevo otvoritvijo. Igral je tako slabo, da je prišel kmalu v totalno propadlo pozicijo; Broder pa je v tem momentu začel igrati tako nervozno, da se je Totu posrečilo partijo re-mizirati. Weiss je igral proti Aviroviču damski gambit; črni se je branil indijsko in prišel kmalu v zelo slab položaj. \Veiss je pa v nadaljnjem poteku pregledal celo figuro ter se je moral udati. S. Vukovič, ki je otvoril s kraljevim kmetom, je Grenčar-skega kmalu potisnil v defenzivo, mu odvzel kvaliteto ter to prednost precizno izkoristil v končnici. Herbatin je proti Petroviču otvoril s kraljevim kmetom. Petrovič si je izbral francosko obrambo, ki je pa ni pravilno igral. Herbatin mu je z ostro kombinacijo odnesel figuro; srednjo igro je pa igral tako slabotno, da je Petrovič dobil tri kmete. To je bila zadostna kompenzacija za figuro in partija se Je končala v trdnjavski končnici remis. Zelo važna je bila tudi partija med Schreiber-jem in N. Kulžinskim. Ker sta oba igrala zelo korektno, se je partija po dolgi končnici končala z remijem. Partija Gabrovšek-Carev je bila odgodena zaradi bolezni Ca-reva.
Stanje po 11. kolu: Schreiber, Tot 7 in pol, Milan Vidmar, Rajkovič, Petrovič, 7, Gabrovšek 6 (1), Avirovič, Vukovič 6 in pol, N. Kulžinski 6, \Veiss, Broder, Su-barič 5 in pol, Herbatin 4 in pol, Grenčar-ski 4. Carev 3 in pol (1). D. Kulžinski, Graber 3 in pol, 2uk 2 in pol.
★
Beograd, 16. avgusta. V Somboru je zborovala včeraj jugoslovenska šahovska zveza. Za novega predsednika zveze je bil izvoljen senator dr. Zelimir Mažuranič. V upravnem odboru je tudi g. Anton Bajec iz Ljubljane. Tekme za državno prvenstvo v šahu se medtem nadaljujejo.
Obramba mariborskih pekov
Maribor, 16. avgusta. V časopisju se poroča o znižanju cen kruha tako, kakor bi mariborski peki bili z znižanjem zadni? in da so se cene kruhu znižale samo za 50 par in da bi to znižanje moralo biti večje. Da se vidi. kako ne-osnovani so očitki proti pekom in kako maleiiko«ten je njihov zaslužek, je Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru napravilo n^sle^nio kalkulacijo. ki je vzeta za izdelavo 100 k<! moke za črni kruh:
Potrebuie se 1 kg kvasa 24 Din. 1.5 kg soli 5.62 Din, 80 kg premoga 27.20 Din,
odredbe je sprejela ln izdala vlada na svoji sinočnji eeji, na kateri je dobil predsednik De Valera zelo obsežna oooblaAti-1&. Za sedaj vlada še nI objavila naredbe o prepovedi irskih fašističnih »modrih srajc«.
Pariz, 18. avgust« AA. Predsednik svobodne irske države De Valera je posebnemu poročevalcu pariškega >Joura&-la« izjavil med drugim:
Vlada Je prepovedala manifestacije narodne gande predvsem zato, da ne bi prišlo do uličnih spopadov, ker bo garda lu njeni nasprotniki oboroženi. Dolžnoat vlade je, da zagotovi v državi mir in red. Trditev, da je novemu pokretu na Irskem smoter borba proti komunizmu, je povsem netočna, ker na 'Irskem vobče ni komuni?.-ma v tisti obliki, kakor ga imajo nekatere evropske države. Mi mbo konzervativen narod, katoliški narod, ki ljubi mir ui pravico. Mi smo otroci svoje zemlje In če bo irski narod hotel izpremeniti sedanjo obliko vladavine ln sedanja določil« ustave, se bo to izvršilo Izključno z miroljubnimi sredstvi.
pomočnik in vajenec staneta 73 30 Din, prodajalec in raznašalec 25 Din, prosto pecivo in perilo 3 Din, razsvetljava 3 Din, obraba orodja 3 Din, bolniška blagajna 1.50 Din, najemnina 10 Din, od pol izdelkov rabati 32.50, 3 odst. dodatek na skupni davek 15.60, 2 odst. razprašenja 10, dimnikar 1, direktni davki in doklade 20, razne pristoj-Dine, ovojni papir in drugo 2, režijski stroški znašajo torej dnevno 251.82 Din, k temu 100 kg črne moke 225 Din, da skupno 506.82 Din.
Iz 100 kg moke se napeče 130 kg kruha in ker se črni kruh prodaja po 4 Din, je izkupiček 520 Din. Brez zaslužka bi se moral prodajati kruh po 3.90 Din, z 10 odst. zaslužkom pa po 4.40 Din. Pri belem kruhu se povečajo stroški za kvas na 36 Din, 3 odst. dodatni davek na 17.55 Din in za razprašenje na 5.80 Din. Skupaj znašajo režijski stroški pri belem kruhu 266 Din, k temu za 100 kg bele moke 290 Din, kar da skupaj 556 Din.
Beli kruh bi se moral prodajati brez zaslužka po 4.28 Din in z 10 odst. zaslužkom po 4.89 Din. Iz teh dveh kalkulacij se razvidi, kako minimalen je zaslužek pri peki kruba. Vse v kalkulaciji navedene režijske cene so najnižje vzete in tudi cena rnok? odgovarja zadnji borzni ceni. Upoštevati je treba tudi to, da imajo peki še staro moko na zalogi in da se cene kruha nika kor ne morejo istočasno izpreminjati » borznimi cenami, ker je glede na stalne za loge moke računati najmanj 14 dni. Proizvajati cenejši kruh — pravijo peki — je mogoče samo onemu, ki vzame za p;k.o kruha trgovsko moko, ki je za 29 par cenejša od pekovske.
Državni kongres trgovskih združenj
Beograd, 16. avgusta, p. Tu bo 26., 27. in 28. t. m. državni kongres trgovskih združenj. Na dnevnem redu so razna stanovska vprašanja. Prometno ministrstvo je dovolilo 50odstoten popust na državnih železnicah. V okviru kongresa se bodo priredili tudi razni izleti. Udeleženci kongresa se bodo odpeljali tudi na grob kralja Petra. V trgovskih krogih vlada za kon-fires veliko zanimanje.
Iz državne službe
Beograd, 16. avgusta, p. Z odredbo prometnega ministra so bili premeščeni poštni uradnici Marija Štrukelj iz Ljubljane v Gornji Logatec in Pavlina Milavec v Dolenji Logatec, v območju železniške direkcije v Ljubljani pa oficijal Janez Gril s komercijalnega oddelka direkcije na glavni kolodvor v Ljubljani, pomožni strojevodja Jakob Vidmar z Zidanega mosta v Ljubljano, pomožni strojevodja Karel Za-vršnik z Zidanega mosta v Ljubljano; oficijal Karel Ovtrat je imenovan za administrativnega uradnika v strojnem oddelku v Ljubljani, zvaničnik Alojzij Golnik za pregledovalca vagonov v Mariboru, zvaničnik Ivan Keršmanec pa za pomožnega strojevodjo v Mariboru.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes'
Nekoliko boli toplo, mestoma oblačno, morda tudi diž. — Situacija včerajšnjega dne: Pritisk ie povsod padel za 0.1 do 3 mm. temperature pa ©o neznatno narasle.
Dunajska vremenska napoved za četrtek; Večinoma močno oblačno, ponekod dež in morda tudi nevihte. Temperatura bo nekoliko padla.
#
Maši kraji in ljudje
Nad 30 letal bo v nedeljo na mitingu
Ljubljana, 16. avgusta.
V nedeljo bo pri otvoritvi aerodroma kakih 30 civilnih in vojnih letal najrazličnejših tipov v Ljubljani, z njimi pa seveda še več zaslužnih in tudi že v inozemstvu slavnih naših letalcev in zmagovalcev z mednarodnih letalskih tekem. Med najzaslužnejšimi in najstarejšimi našimi letalci
jt pa gotovo Matija Hodjera, šef letalskega centra Beograda in nadzornik vseh naših civilnih pilotskih šol, ki se je v torek zvečer pripeljal v Ljubljano pogledat naš novi aerodrom in vse uredit, kar je potrebno za otvoritev rednega zračnega prometa na progi Ljubljana-Zagreb-Beograd in nazaj. Nad vse zadovoljen z v resnici idealnim aerodromom se je ugledni strokovnjak danes opoldne spet odpeljat v Beograd, odkoder se v nedeljo vrne z letalom k otvoritvi aerodroma.
Matija Hodjera, ki se je odlikoval že v svetovni vojni, spada med pionirje jugoslo-venskega letalstva. Rodil se je 1894 v Ni-Šu. kjer je dovršil tudi gimnazijo, ob pri-
četku svetovne vojne je 1914 stopil v dijaško četo in se javil v prvi letalski tečaj ter je že 1915 letel. Inteligentni mladenič je bil poslan v Francijo v pilotsko šolo, kjer je jeseni 1915 dobil pilotsko diplomo. Udeležil se je bojev na solunski fronti, kjer je 1918 zrušil tudi sovražno letalo na tla in ga je zato vojvoda Stepa Stepanovič odlikoval s posebnim armadnim poveljem, odlikovan je bil pa tudi s Karagjorgievo zvezdo, a zatem je dobil še francosko ar-madno pohvalo in francoski vojni križ s palmo. Za časa vojne je Hodjera pilotiral mnoge tedanje francoske avione in je med svojimi tovariši užival največji ugled. Postal je kot pilot-lovec kapetan I. stopnje. Tihe in mirne narave ter izredno inteligenten je Matija Hodjera, pri tem pa vedno veder in vesel v društvu, kar mu je pridobilo prav mnogo prijateljev tudi med civilnim prebivalstvom. Ker je poznal važnost in veliko vlogo avijatike ter njeno potrebo se je tudi po vojni kot rezervni kapetan posvetil letalstvu in sedaj vodi tehnični resor Aeroputa kot šef centra Beograd. S svojimi prijatelji je leta 1921. v Beogradu ustanovil Aeroklub, ki mu je tudi prvi dve leti predsedoval. Nekaj časa je bil tudi v ministrstvu pravde. Ko pa je bilo ustanovljeno Društvo za zračni promet, se je popolnoma posvetil vprašanjem civilnega zračnega prometa, katerega tudi sedaj vodi s svojim velikim strokovnim znanjem in neprecenljivimi izkušnjami. Tako tru pritiče največja vloga v našem letalstvu.
Na letalskem mitingu bomo pa tudi spoznali ali spet videli več članov nekdanje prve jugoslovenske letalske eskadrile, ki je pričela svoje delovanje na starem letališču v šiški. Izmed teh, ki še danes letajo in bodo na mitingu, naj navedemo podpolkovnika Radoviča, ki je sedaj komandant letalske brigade v Zagrebu, nadalje šet-pilota našega aerodroma Janka Čolnarja, pilota in narodnega poslanca dr. Staneta Rapeta ter pilota Gabriela Vodiška, poleg njih pa seveda tudi vse naše mlajše letalce.
Pionirji prosvete se zbirajo
Danes pričnejo v Ljubljani zborovati učitelji, organizirani v JUU, sekciji za dravsko banovino, v soboto pa se bo pričel tri dni trajajoči kongres, ki se ga bodo udeležili predstavniki učiteljske organizacije iz vse države.
.Spored današnje banovinske skupščine ie naslednji: Ob 9. verifikacija delegatov pred vhodom v zborovalno dvorano v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti. Ob 10.30 otvoritev skupščine po predsedniku g. Ivi-nu Dimniku. Volitev odsekov. Tajniško poročilo bo podal glavni tajnik g. Kobal Josip, račun za poslovno leto 1932-33 pa ljubljanski šolski nadzornik g. Rado Grum. Popoldne bodo zasedali posamezni odseki na državni učiteljski šoli. Odseki bodo prpravili ves material za petkovo skupščino. Kakor znano ima banovinska sekcija za posamezne zadeve razne odseke, tako: za stanovski tisk, za mladinsko slovstvo (JUU izdaja mesečnik »Naš rod in publikacije Mladinske Matice, ki izhajajo v nakkdi 25.000 izvodov). Nadalje so še odseki za uč telje-kontraktualce, za izvenšolsko delo, ia šolski radio, za pevski odsek UPZ, za stanovsko razsodišče, za ekskurzije, za zgradbo učiteljskega obmorskega doma. na Omišlju, za obrtno nadaljevalno šolstvo.
za zadružno delo, za šolski radio, za učiteljski naraščaj, šolsko upravni odsek, novinarski in še nekatere druge. Obstoja tudi gospodarski svet, v katerem so združeni predstavniki vseh učiteljskih gospodarskih podjetij kakor: Učiteljske hranilnice, Učiteljskega konvikta, Učiteljske samopomoči, Samopomoči učiteljskih otrok, Doma učiteljic v Ljubljani in Učiteljskega doma v Mariboru, Učiteljskih gospodarskih poslovalnic v Ljubljani, Mariboru in Celju, Učiteljskega zdraviliškega doma v Rogaški Slatini ter Učiteljske tiskarne v Ljuh-Ijani. Korporacije, ki so združene v gospodarskem svetu, imajo potrebna oporo v Strokovnem svetu, ki nadzira vse poslovanje učiteljskih gospodarskih institucij.
Članstvo JUU je močno povezano v svoji strokovni organizaciji in to ne zgolj na idejnih temeljih, temveč so ti oprti na številne gospodarske osnove. Mirno lahko trdimo, da ni v naši državi nobene druge strokovne organizacije, ki bi bila tako močno razpredena in delavna kakor baš JUU. Pozdravljamo učiteljstvo, ki se zbira te dni v Ljubljani, z željo, da obrodi skupščina plodne sadove za stan kakor tudi v korist naroda in države.
Poldrugi milijon za nesposobnega tujca
Bridka preizkušnja domačega podjetja z inozemskim »strokovnjakom«
Ljubljana, 16. avgusta.
Maš nacionalni tisk je že pogostokrat z vso potrebno resnobo razpravljal o vprašanju inozemskih delavcev in nameščencev pr: nas, zlasti o vprašanju nameščanja ta-kozvanih inozemskih strokovnjakov. Neštetokrat smo že imeli priliko, da čujemo in čitamo o primerih, ko so v naša podjetja za kakšne posebne namene najemala tuje »specialiste«, pa se je nazadnje zmerom izkazalo, da imamo za vsako stroko dovolj domačih polnovredno kvalificiranih moči. Kakšne komedije in tragedije lahko nastanejo iz nezadostnega razumevanja tega vprašanja, nam najbolj zgovorno pričajo težke izkušnje, ki jih je nedavno doživela neka ugledna ljubljanska tvrdka živilske stroke s takšnim nemškim »specialistom«.
Šef tvrdke, ki je sicer opravljal v svojem podjetju vse strokovno-tehnične in upravne posle, je bil pred nedavnim časom tako zaposlen z upravnim in pravnim delom vodstva, da mu je bil v tvornici nujno potreben tehnični strokovni vodja. Kadar naši podjetniki potrebujejo strokovnjaka, so po navadi zmerom prepričani, da ga ne mo-
rejo dobiti nikjer drugje kakor v inozemstvu. Tako je tudi v tem primeru podjetnik povabil v Ljubljano nemškega »specialista«.
Prišel je r Ljubljano nemški »Werkmel-ster« z dobrimi izpričevali in ie s svojim delodajalcem sklenil k on trakt. V imenu podjetja je sestavljal pogodbo njegov pravni zastopnik. Kakor je običaj nasproti takšnim znamenitim inozemskim »strokovnjakom«, je pogodba zabeležila zanj najbolj zavidljive ugodnosti, kakršnih med nami ne bi bil nikdar deležen noben domaČ univerzitetni profesor. Pogodba je Nemcu, ki razume se — ni vložil v podjetje nikak-šnega kapitala, temveč je prinesel s senoj samo svoie »strokovno znanje«, zagotov:Ia najprej 30 odst. čistega dobička kakor kakšnemu delničarju, najmanj pa čistih 6000 Din na mesec. Pogodba veže podjetnika za 10 let, tako da se je nasproti nemškemu delovodji zavezalo vsega skupaj za najmanj 730.000 Din. Po poteku ali po eventualni prekinitvi pogodbe je podjetje dolžno izplačati nemškemu strokovnjaku nadaljnjih 20.000 švicarskih frankov, kar ne
bo zneslo mnogo manj kakor novih pol milijona dinarjev. Razen tega si je inozemec zagotovil od našega podjetja še dvoje visokih zavarovanj, in sicer 100.000 Din za življenje in 200.000 Din za primer nezgode. Podjetju samemu ni preostala nobena druga pravica, kakor da se pogodba prekine, če bi se strokovnjak nasproti podjetju pregrešil zoper poštenje.
V decembru lani je nemški »specialist« nastopil svoje mesto v tovarni. Ko je bilo njegovo strokovno znanje postavljeno na preizkušnjo, je prišlo do presenetljivih rezultatov. Izdelek, ki ga je tvornica produ-cirala pod njegovim neposrednim vodstvom, je na mah nehal ustrezati odjemalcem, ki so bili poprej zmerom prav zadovoljni s proizvodi svoje tvrdke. Zdaj so se druga za drugo vrstile reklamacije in pritožbe, blago je v velikih množinah prihajalo nazaj. Podjetniku nazadnje ni kazalo nič drugega, kakor da strokovnjaka odstrani iz tovarne. Dasi je nazadnje ostal nezaposlen, je ta strokovnjak v teku dobrega pol leta v smislu pogodbe dvignil pri podjetju kot svojo nagrado 130.000 Din. Tako zavidanja vredne plače imajo pri nas pač samo redki srečni bančni in generalni direktorji.
Vsa ta zgodba se je nazadnje razvila tako, da je oblast tujcu prepovedala zaposlitev v naši državi. Strokovnjak se je pritožil na državni svet in zdaj teče pravda o tem. ali naj bo naš: domače podjetje obvezano, da izplača tujcu, ki v njegovi tvornici ni uporaben, blizu poldrugi milijon dinarjev plače in odpravnine ali pa naj tujec gre. Milijon in pol dinarjev ni smešna vsota. Takšna vsota povsem zadošča, da lahko ruinira tudi najsolidnejše podjetje. Menda ne more biti nobenega dvoma o tem, da odločujoče instance ne bodo mogle ustreči vnebovpijočim zahtevam in »pravicam« inozemca, ker bi to pomenilo propast dobre domače tvrdke, čeprav si je nje vodstvo pri sestavi delovne pogodbe, ki je pač unikum med poslovnimi pogodbami, pridobilo nezaslišan, neverjeten delež.
Vsa ta kričeča zgodba pa zgovorno dokazuje, kako čez glavo je vsa naša javnost, zlasti številni naši podjetniki, zakopana v pregrešnem spoštovanju inozemskih »strokovnjakov«, ki ne prihajajo k nam samo odjedat kruha dobrim domačim delovnim močem, temveč lahko tudi naravnost na katastrofalen način upropaščajo naše narodno gospodarstvo, ki ga imajo pogosto v rokah preveč dobrodušni in preveč lahkoverni ljudje. — Inozemskega strokovnjaka je v tvornici zdaj nadomestil mlad do-'->ič visokošolec, ki je tik pred inženjer-sko diplomo. Menda ni treba posebej pripominjati, da slovenski inženjerski kandidat brez primere bolj zadovoljivo opravlja svojo funkcijo kakor njegov znameniti, inozemski prednik
Prvi dve Slovenki na Matterhornu (4505 m)
Kakor smo kratko že poročali, sta 5. t. m. sestri Mara in Franka Mohorčičeva ia Ljubljane v družbi znanega celjskega turista A. Kopinška dosegli vrh Matterhorna.

G. Kopinšek je bil 1. 1929. prvič na Matterhornu, zato so tokrat lahko naskočili turo brez vodnika. Kakor so nam sporočili obenem s sliko, ki jih predstavlja v Zermattu z Matterhornom v ozadju, so imeli narav-
SS^Kada
Kadar je vroče-sve&£ perilo
Poleti mora imeti telo, ki diha skozi perilo, dvakrat toliko zraka. Seveda mora perilo tudi dobro pro-puščati zrak, oprano mora biti z dobrim milom, ki se da do čistega iz-plakniti iz tkanine in ne zadela vlaken. Sele tedaj Je perilo zares čisto in zadosti luknjičasto za vroče dni.
Samo
GAZELA
TERPENTINOVO MILO
G TJ 6*33
^E PER/LO ČISTO
IN ZR*

nost idealno vreme. Vrh so dosegli iz Hornli Hiitfe v 4 urah in 10 minutah, normalno potrebujejo turisti po 6 ur. Isto noč so vodniki iz Zermatta iskali nekega Du-najčana, ki se je bil prejšnji dan smrtno ponesrečil na tako imenovani »Strehi«
(Dach), kjer je strmoglavil v 1400 m globok prepad. Našli so le rokavice ln pas. Naša trojica pa se je * Matterhorna srečno vrnila v Zermatt. Njen uspeh je bfl tem zadovoljivejši, ker so tri dni prej bili m Mont Blancu.
Zlata poroka uglednega para
V nedeljo 6. t. m. se jc vršilo v Laškem izredno slavje. Zlato poroko sta obhajala Simon in Marija Gorišek iz Udmata. Cerkveno slovesnost je izvršil dekan dr. Krulc, ki je s svojim govorom do solz ganil nabito polno cerkev. Simon Gorišek ze pristna kmečka korenina, kar najbolj jasno priča to, da je še danes, ko obhaja 501etnico poroke in 751etnico rojstva sam gospodar, čeprav mu je Bog naklonil toliko potomstva, da je danes oproščen vsakih davščin.
Nikdar ni tožil o slabih časih, zatrjuje pa, da tako dobro, kakor danes, še ni bilo nikoli kmetom, saj že davkov ni treba več plačevati. Njegova žena Marija, rojena Ro-mihova, je sestra znanega krškega narodnjaka, upokojenega ravnatelja dr. Romiha. Jubilanta uživata velik ugled in spoštovanje v vsej okolici. Polovica številnih otrok je v državni službi. Slika nam kaže zlato-poročenca v krogu otrok, vnukov in prav-vnukov.
Smrt mlade Gradčanke v kočevskih hribih
V soboto zvečer se je po Kočevju razširila vest, da se je ponesrečila na Fridrich-eteinu, okrog 960 m visokem vrhu v kočevskem gorovju, neka mlada turistinja iz Gradca. Pod vodstvom vnetega raziskovalca kočevskih krajev g. prof. Frana Uršiča se je takoj napotila skupina reševalcev v hribe in je med močnim deževjem po nevarnem skalovitem terenu prinesla pone-srečenko v mesto okrog 22. Nesrečna mladenka je bila najdena že mrtva in je okrajni zdravnik g. dr. Krauland ugotovil, da je nastopila smrt zaradi preloma baz« glave.
Ponesrečenka je Študirala gimnazijo v Gradcu in je prišla v Kočevje na počitni-
ce baš teden dni pred svojo nesrečno smrtjo k svojim sorodnikom na Rudnik. S hčerko sorodniške rodbine Luna se je okrog poldneva podala na izlet in je obiskala tudi ostanke starega gradu na vrhu Fridricb-«rteina, kjer pa se je preveč nagnila preko zahodne stene, od koder je najlepši razgled, izgubila ravnotežje in padla v kakih 50 m globok prepad v smeri proti lovski koči pod Fridrichsteinom. Ostali izletniki so slišali njene krike, a ko so prihiteli do stene in potem po stranskih potih do po-nesrečenke, je bila ta že v zadnjih zdib-ljaiih. O nesreči je bila takoj obveščena rodbina g. Luna in tudi starši ponesrečence v Gradcu.
KULTURNI PREGLED
Meštrovičev zvezek „Nove Evrope"
Petdesetletnico Ivana Meštroviča je zagrebška »Nova Evropa« proslavila e posebnim. lepo opremljenim zvezkom, ki bo nedvomno vzbudil pozornost vseh častilcev Me-štrovičeve umetnosti. Na umetniških prilogah so r eproducirani posnetki Meštrovič^-vega avtoportreta in fotografije iz 1. 1907-in 1932.. fotografije matere in očeta, Mi-^troviča v krogu svojih domačih v Otaivicah, potem fotografija plastičnih portretov očeta in matere ter grobnice, ki jo je bil Meštrovič zgradil svoji rodbini v domačem kraju.
Posebno pomemben je uvodni članek umetnikovega starega prijatelja, urednika »Nove Evrope« dr. Milana Cur čin a. Pisec med drugim ugotavlja, da se o Meštroviču še vedno objavljajo in širijo napačne eodbe, ki potekajo iz nepcnčenosti m slon? na samovoljnih in netočnih podatkih. Lahko bi celo rekli, da Meštrovič. ki mu je ee-daj petdeset let in ki je skoraj ves ta čas oreživel tu nved nami, stoji še danes skoraj tui in neznan pred 6vojim narodom, kl]ub vsej siceršnji slavi in vzlic vsemu, bar Bi o niem govori in piše; pri nas pač vsakdo misli, da lahko nove in napiše o njem, kar hoče in o^sar 9e ravno domisli...« Poglavitna značilnost Meštroviča je v tem, la ji kljub vsej svoji mednarodni genialnosti
kmečki človek, ki je tesno spojen s svojo rodno grudo. Pisec polemizira z nekaterimi, ki so pisali o Meštroviču očitno enostransko, taiko zlasti Miroslav Krleža, ki kot levičar napada Meštrovičevo nacionalno noto in religioznega Juha v njegovi umetnosti, češ, da je vse to nepristno in malomeščansko. Pri tem pa popolnoma pozablja, kakšen silen vpliv imajo na Meštroviča narodni pesmi in sv. pismo in kako je >po naravi poti prispel co svojega Kosovskega hrama in svoje necerkvene religioznosti, t. j. do vojega Boga.« Zatem avtor opisuje Meštro-vičeve današnje stike z rodnim krajem in s svojimi sorodniki, zlasti z materjo, ki še živi. »In če s? spomnimo, da sta ded in pra-ded Ivana Meštroviča bila uskoka in hajduka, tedaj bomo razjmeli, zakaj in kako je Ivan Meštrovič čisto naravno, nič misterioz-no že kot desetleten deče<k pisal narodne pesmi in kako ie štirideset let pozneje mogel po spominu narekovati svojo verzijo Hasanaginice. ki eo jo toliki naši učenjaki od Vuka do Murka zaman iskali med ljudstvom.« Kraj, v katerem se je ohranila Ha-sanaginiea v živem in čistem sporočilu, kraj, ki je dal toliko hajdukov in guslarjev, ni samo v neposredni in organski zvezi z narodno pesmijo, marveč je obenem tudi eno njenih glavnih področij. Narodna pesem pa je toliko rasno - hrvaška, kolikor ie rasno srbska, iz česar sledi, da sta Kraljevič Mar-
ko in Miloš Obilič lahko bila prav tako blizu duši in srcu Zagorca iz Petrovega polja in z Dalmatinskega Kosova, kakor so haj-duške in askoške pesmi s »Hasanaginico« vred peli in poslušali v Bosni in Srbiji, pa v stari Srbiii- — Tako dokazuje dr. Curčin pristnost Meštrovičeve »vidovdanske« umetnosti, enako prepričevalno pa dokazuje tudi pristnost njegovega religioznega čuvstvo-vanja.
Zelo interesanten prispevek sta dve pesmi Ivana Meštroviča. Obe (»Nebeška čida i majka Zemlia« in »Zagora«) sta — prav kakor Michelangelovi soneti — globoka iz-noved velikega skulptorja. samo da s1 Meštrovič v mani vezani formi in z lapidar-nostjo. ki ie dober plod pesniškega šolanja ob narodni pesmi, izpoveduje v prvi o mi-steriju življenja, v drugi pa o svojem domačem kraji, o Zagori, kjer ljudem še žive v krvi stari bogovi. Druga ie vprav vergi-lijsko krepka pesem o kmečki grudi in o njenih prebivalcih, ki so skozi rodove »k'6 iz inata« zvezani s kamenjem in solncem Ta pesem ni samo kuriozen produkt velikega kiparja, marveč bi skoraj lahko po svoji kvaliteti prešla v vsako večjo antologijo srbsikohrvaške lirike.
Zdravnik iz Drniša dr. F. D. Maruši č nripoveduie o Meštrovičevi materi in očetu in o obisku v njegovi domači hiši na Otavi-cah. o njegovih rednikih in sorodnikih vse polno interesantnih spominov in drobnih doneskov k življenjepisu slavnega mojstra. Naš rojak, praški univ profesor dr. M. Murko opisuje v članku »Kod Meštroviča
i njegovih« Meštroviča kot pevca epskih narodnih pesmi. Fra Lijo P le pel, župnik Meštrovioevega domačega kraja, je prispeval članek o Petrovopolju, kamor spadajo Otavice. O Meštrovičevem -bivanju v emigraciji in njegovi ponudbi Vidovdanskega hrama državi, piše Pero S 1 i j e p č te v i č. Slavni ameriški Jugoslovan prof. Mihajio P u -p i n je zastopan s člankom »Meštrovič u Americi«, A- St. M S g r poroča o uspehu praške razstave in o nje organizaciji. Članek ilustrirata dva posnetka iz Belvedera z Me-štrovičevimi kipi. Zanimive so tudi pesmi, ki so jih poetje posvetili Meštroviču: poleg Nazorjevega »Kipa« iz 1. 1910. js tu priob-čena angleška pesem Jeana Milnea iz vojnih let (»A nation crucified, a people in exile), francoska, na Madagaskar] i izišla počastitev iz peresa u. P. Rabateja, Paule Preradovič roemški sonet »Standbild dee Grgur Ninski in Split« in Iva Kozarčana nova pesem »Ruka umetnikova«. V okvir ta številke sodi tudi novela pred dnevi umrlega Dinka Šimunjviča »Sirota«, ki opisuje življenju in ljudi v Meštrovičevem domačem kraju.
Ta številka »Nove Evrope« je izšla tudi v posebni izdaji z originalnim ovitkom Jose Kljakoviča.
Položaj lužiške literature
Do letošnje pomladi se ji- ližiška literatura naglo razvijala, 28. aprila pa je nemška državna policija zaprla lužiškim Srbom tiskarno, knjigarno in založništvo v Budiši-
ira. Talko 90 bili Lužiški Srbi prisiljeni, da so prenehali s tiskanjem že stavljenih deL Ustavljen j? tisk študije, ki se bavi s največjim lužiškim pesnikc-m Jakubom Bar-tom Čišinskim. Avtor te študije, ki bi morala iziti že ob veliki noči v Časopisu Mači-oe Serbskeje, je lektor lužičke srbščine na Karlovi univerzi v Pragi, prof. dr. Mikulaš Krječmar. Prenehali so tidi s tiskom zbirke Petra Bezruča: Sle^ke pisne«. Izšla bi ta pesniška zbirka v gornjelužickem prevodu z uvodom prof. dr. J os. Pate. Zaradi pomladanskih dogodkov tudi ni izšel posebni odtisik Ilsanovih pripovedk »Wrj6s«.
Lužičani so sedaj izgubili tudi edini literarni mesečnik »Lužico«, čigar urednik je bil literarni kritik prof. Oto Wi6az. Literarni časopis »Lužica« bi letos dosegel že 48. letnik. Ustavlj en je bil izborno urejevani
Ljudje, Id trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih zaradi tega mučijo krvno prenapolnienje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemoroidalnem zamotku, fistulah, jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtinko »Franz Josefove« grenčice. Vodilni zdravniki kirurških zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« grenčice po operacijah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah.
Domače vesti
♦	Osebna vest. Minister dr. Kramer je predvčerajšnjim prispel v Kotor. Nastanil se je pri g. Rudolfu Gjuniju, kjer ostane 15 dni kot gost. Uprava parobrodarske-družbe »Boka< mu je dala na razpolago jahito, s katero bo napravil izlet do Šibe. nika, ki bo tirajal deset dni. Z dr. Kra-merjem potujeta podban dir. Pirkmajer ter ministrov osebni tajnik.
♦	Volitve za delavske zbornice. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je izdal na red. bo, naj se izvrše volitve za skupščine delavskih zbornic v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, Novem Sadu in Sarajevu najpozneje v drugi polovici meseca oktobra 1933. Dan volitve bo določil glavni volilni odbor pri posameznih zbornicah v smislu njihovih statutov.
♦	Angleška mornarica je zapustila naše vode. Kakor poročajo iz Boke Kotorske, je angleška sredozemska mornarica pretekli torek zapustila naše monje, kjer se je mudila poldrugi mesec; odplovila je na svojo bazo, Malto. Zgodaj so odplovile podmornice s svojo matično ladjo, ob 8. zjutraj pa je zadnja ladja zapustila Boko. Na admiralski ladji je svirala godiba našo državno bijino, na palubi pa je bila zbrana vsa jeoc-adika. Mornarica odpluje najprej v AJeks»ndrijo, potem pa bo prezimi-la na Mailti.
J. MAČEK
Ljubljana, Aleksandrova c. 12
najugodnejši nakup oblek
površnikov in vseh športnih oblačil
♦	Blagoslovitev temelja nove patriarhi.
je. V torek zjutraj je v Beogradu patriarh Varnava ob asistenci arhijerejev izvršil blagoslovitev temeljev nove patriarhije. Po obredu je vzidal spominsko listino v temeljni kamen ter blagoslovil zpradbo in delavce, ki so prisostvovali obredu stoje-či na svojih odrih.
♦	šola za bolničarje In bolničarke. Pri občni državni bolnišnici v Ljubljani se s 1. septembrom 1933 otvori 18 mesecev trajajoča šola za bolničarje in bolmičanke. Prosilci naj opremljene prošnje predlože do 20. avgusta upravi občne državne bolnice v Ljubljani.
♦	Smrt odličnega dalmatinskega narodnjaka. V nekem zagrebškem sanatoriju je izdihnil Duja.m Mikačič, nekdanji zastopnik v dalmatinskem deželnem zboru, član bivše deželne vlade za Dalmacijo, dolgoletni občinski svetnik, predsednik oblastnega odibora Jadranske straže in sedanji predsednik Zadružne zveze. Pokojnik ima velike zasluge za delovanje na narodnem in kulturnem poptrisču. V dobi nacionalnega preporoda je bil med prvimi narodnjaki, ki so vodili bvrbo proti tujcu. Tudi razvoj Splita je v ozki zvezi z njegov izdelovanjem.
♦	Jugoslovenski vaeučlllščnlkl v Avstriji. Avstrijska prosvetna upirava je izdala oglas, po katerem se morajo študenti i« zemstva, ki se nameravajo v prihodnjem semestru Lnskribirati na kaki avstrijski visoki šoli, prijaviti pismeno dotičmi visoki šoli najpozneje do 1. septemibra, Interesenti bodo najpozneje do 1. oktobra pisaneno obveščeni o vpisu.
♦	Nov pooblaščeni Inženjer. Minister za javna dela je odobril inženjerju Miroslavu Vodteniku iz Ljubljane javno prakso na vsem ozemlju naše države specialno lz gradbene stroke.
♦	Službeni list dravske banovine objavlja v 66. letošnji številki: Navodilo za izvrševanje § 27<2. zakona o uradnikih glede pokojninske odmere; ratifikacijo medna-rodne konvencije o prisilnem ali obveznem delu, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933 ter pravilnik o obratovanju iavoščlkov na Bledu in v Bohinju.
♦	Moravski učitelji v Dubrovniku. Pretekli ponedeljek je prispela v Dubrovnik skupina 50 učiteljev iz Moravske pod vod. stvom nadzornika Mlejmeka. V Dubrovniku ostanejo tri dni, potem pa se preko Sarajeva in Zagreba vrnejo v domovino.
♦	Prvi letnik mariborskega državnega učiteljišča po odredbi prosvetnega ministrstva letos ne bo otvorjea.
♦	Sprejem v dom kralja Aleksandra v Beogradu. Glede na mnoga vprašanja sporoča Dom kralja Aleksandra I. za učence srednjih šol v Beogradu vsem prizadetim staršem, da bo v domn prostora za 150 učencev po 800 in 1000 Din mesečno. V prostorih doma bo obenem tudi cela gimnazija, ki začne poslovati 1. oktobra s štirimi razredi, ostali razredi se bodo Da odmrli postopno. Dom je zelo dobro in higiensko urejen. Vanj se sprejmejo učend-od 1. do 4. razreda realne gimnazije iz vse države. Razen upravnika doma, ki je hikrati tudi ravnatelj gimnazije, bodo stanovali v domu tudi 4 profesorji-vzgajalci in stalni zdravnik, krošnje za sprejem v dotm je treba poslati čim prej in jih opremiti s kolkom za 5 Din. Prošnji je treba priložiti: rojstni odn. krstni list, izkazilo
o velikosti davkov, fotografijo v velikosti 6X9 cm, zadnje šolsko izpričevalo m zdravniško izpričevalo. Vse ostale podrobnosti se dobe v prospektu, ki ga uprava doma pošlje na željo vsakomur.
♦	Letalski miting v Osijeku. Po iniclja-tivl osiješkega oblastnega odbora aerokluba »Naša krila« se je v nedeljo vršil v Osijeku letalski zlet, ki je prav dobro uspel. Prisostvovalo miu je okrog petnajst tisoč gledalcev. Razen vojnih so sodelovala tudi privatna letala. Izvajale so se akrobacije in spuščanje s padali, lov na balone ter obramba Osijeka od napada s severa. Ves program se je izvršil brez vsake nezgode m v najlepšem redu. Krst v zraku je prejelo 150 Osiječanov.
♦	Koncertni večer v Rogaški Slatrnl. Rogaš<ko-slatinski steklarji bodo priredili drevi ob 20. v razkošni dvorani Zdraviliškega doma koncertni večer. Sodelovala bo koloraturka Štefanija Vukova-Fran.kov-ska iz Ljubljane in zapela več romans in opernih arij. Na klavirju jo bo spremljal dirigent ljubljanske opere Anton Neffat. član opernega orkestra, flautist Slavko Korošec in konservatorist Reinhold Galla-tia zaigrata Mozartov »Koncert za flavto in klavir«. Moški zbor »Svobode«, podruž. niče v Rogaški Slatini, pa bo zapel celo vrsto lepih delavskih narodnih pesmi, med njimi tudi rusko »Bj ubnem« in »Dvanajst razbojnikov«. Pevovodja je steklar Franjo Dimler. Za ta koncertni večer vlada v Rogaški Slatini in okolici živahno zanimanje. Prireditev je v prid revnim steklarjem, ki so zaposleni le, če je kaK-šno naročilo, največ pa 3 do 4 dni v tednu. Ostale dneve morajo praznovati in ker ni zaslužka, vlada veliko pomanjkanje.
♦	Omejitev števila inozemskih vlgoko-šolcev v Avstriji. Zaradi prenapolnjenosti avstrijskih visokih šol je zvezno ministrstvo za pouk na Dunaju izdalo naredibo, da morajo inozemski državljani, ki hočejo v zimskem semestru 1933-34 študirati na kaki avstrijski visoki šoli, to željo pismeno prijaviti najtkasneje do 1. septembra t. 1. pri dekanatu pristojne fakultete, odnosno pri rektoratu, tudi če so na dotični visoki šoli že bili inskribirani. Do začetka oktobra dobe prosilci obvestilo, če obstoja z ozirom na dano prostorno razmerje možnost, da se jih sprejme a.li ne. Natančnejše pojasnilo se dobi pri avstrijskem konzulatu v Ljubljani, Tyrševa cesta 31-1.
♦	Gospodarski stroji In orodje bo raz_ stavljeno v posebni skupini na letošnjem ljubljanskem velesejmu od 2. do 11. septembra. Zastopani bodo izdelki naše države, Avstrije, češkoslovaške, Holandije, Francije, Italije, Kanade, Madžarske, Nemčije, švedske ni Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priliko, da si izberejo pluge, brane, kosilne stroje, mla-tilnice, čistilnice, slamoreznice, pluge za okopavanje in osipanje, traktorje, lokomo-bile, motorje in veliko število najrazličnejšega orodja.
♦	III. gospodinjska razstava »Red in snaga k zdravju pomaga« bo prikazala med drugim praktične pripomočke, ki so ceneni in preizkušeni; za pravilno shranjevanje in spravljanje oblek in perila; preizkušene aparate za pranje perila, likanje, razna snaženja. Gospodinje, obišč'. te K paviljon na velesejimu od 2. do 11. septemubra.
♦	Gospodinjski koledar (uredinlca Utva), ki ga je dosflej izdajala 11 let Jugosloven_ ska Matica, izide za leto 1934 v kratkem in sicer zopet v isti obliki, s pestro gospodinjsko vsebino. Cena kakor doslej 20 Dm, v predpflačilu 18 Din, poštnina 2 Din za izvod. Naročila in predplačila sprejema urednica Utva-Mila Prunlk, Ljubljana, Mir-je 27.
♦	Most na Vrhniki (Ibanovinska cesta št. 56 Vrhnika-Podpeč) bo zaprt za vsak
promet od 28. t. m od 8. ure zjutraj do 6 septembra do 8. ure zjutraj zaradi popravil.
♦	žalostna obletnica na Zelenici. V nedeljo bo minilo leto, odkar so tržišlka podružnica SPD in diletantsko društvo iz Borovelj in vsa gasilna drušitva tržiške ■okolice odlkrili spominsko ploščo Petru Krajnarju, ki se je ponesrečil na Zelenici ■15. avgusta lani. Ob prvi obletnici se zbe-ro zopet pokojnikovi prijatelji na prMazni Zelenici, da se z molitvijo in petjem spomnijo svojega najboljšega tovariša m da oibude medsebojne vezi in jih utrdijo <za bodoče dni. Vsi prijatelji dragega pokojnika in vsi planinci, ki časte spomin svojih umrlih tovarišev, bodo našli v nedeljo na Zelenici prijetno druščino.
♦	Proglašena za mrtvo. Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglasi za mirtvio Marija Hribanjeva, rojena Pirnatova, pristojno v Veliko Loko, ki je leta 1913. odšla nekam na Madžarsko, od koder je zadnjič pisala leta 1917.
♦	Tragična smrt mlade Sokolice. Iz Do lenjega Logatca nam pišejo: Nemila, neizprosna usoda je prizadela naši dolmdeloga-šiki sokolski družini krut udarec. Koščena roka je segla med naše vrste in »i izbrala
Elitni kino Matica
_Telefon 2124_
Danes ob 4., %8. in & 10. zvečer
Balada najglobljih Ijubavnlh čustev po znanem odrskem komadu
Arturja Schnitzlerja
	
J.V	
v	
V-f	
	
	
	
V:	
, »;	
	
	
Vr« •v.	
	
Magda Schneider
VVolfgang Liebeneiner, Willy Eich-berger, Paul Hčirbiger, Luise Ull-rich, Olga Čehova, Paul Otto in Gustav Griindgens
Kot dopolnilo najnovejši Paramountov zvočni tednik
v žrtev cvet deklet. Poslovila se je ol nas v cvetu mladosti članica naše sokolske družine, sestra Greta Goletova. V p^nede Ijek 13. t m. se je vil po ljubljansKih cestah dolg pogrebni sprevod iz splošne državne bolnice na pokopališče ik Sv. Knfu. Spremljali smo jo skoro sami Logaičani na njeni zadnji poti. Pokojno s. Greto smo imeli vsi radi. Njena pojava je bila nad vse ljubka. Zato je bilo tudi slovo od nje pri odprti gomili silno težko. Nakopala si je bolezen pri kopanju v letošnji veliki vročini in ni bilo več zdravila zanjo. Imela je šele osemnajst pomladi za seboj Zdaj sniva svoj prezgodnji večni sen na prostranem Ljubljanskem polju, okrog Je je tišina grobov, nad njenimi ugaslimi očmi pa svetle zvezde. Naj ji velja naš zadnji sokolski »Zdravo«! m naj ji bo njen sen lahak onkraj meja življenja!
četrtek
Tovarna Jugo-Lutz peči Ljubljana, Šiška
♦	Traktor usmrtil ženo. Na pristavi Stevana Dundjer&kega v Srbobranu se je smrtno ponesrečila Velinka šabanova, stara 50 let Sedela je na traktorju, ki je bil v pogonu Ln s katerim je upravljal šofer Stevan Molnar. Hotela je skočiti s traktorja, padla pa je pod kolesa. Grozno razmesarjena je obležala na mestu mrtva.
♦	Huda nesreča v parami®^ v Koprivnici se je zgodila v ponedeljek zvečer. V delu stavbe, ki jo prezidavajo, je bil delavec Josip Kontrec na že dograjenem tretjem nadstropju zaposlen pri dvigalu za material. Pri dvigalu, ki je bilo namenjeno za pritličje, pa je po nesreči potegnil za nanačno vrv in ga je dvigalo potegnilo v še nedograjeno četrto nadstropje ln tam s tako silo butnilo ob deske, >la si je nesrečnež zlomil tilnik. Delavec Kontrec, Ki je delal v tem podjetju že 16 let, je zapustil ženo in četvero nepreskrbljen'.i itrok Njegova tragična smrt je vzbudila v mestu veliko sožalje in je že uvedena akc»ja v pomoč sirotam.
♦	Obleganje tihotapčeve hiše. V zadrjem času se je tudi v okolici Velikega Bečke-reka zelo razpaslo tihotaptsvo in so imel! finnačai organi že večkrat pravcate boje z oboroženimi tihotapci. V občini E'emiru so zvedeli finančni organi, da ima znani tihotapec Kosta Dimitrijev.č » svoji hiši večjo zalogo tobaka. Ponoči so hišo obkolili meneč, da bodo zjutraj prestr.sfll tihotapca in njegove pomočnike, ki bodo odnašali tobak. Ker pa se zjutraj iz n.še ni nihče ganil, so hoteli izvesti hišno pre iskavo, a so našli vse vhode zabaričadi. rane, tihotapec pa jim je skozi okno grozil z orožjem. Finančni stražniki so morali poklicati na pomoč orožnike in šele po daljšem obleganju se je vdala tihotapska trdnjava, v kateri so našli precejšnjo zalogo tobaka iz Dalmacije in Hercegovine.
♦	Zasledovani cigani. V Dolnjem Krono-vem pri Novem mestu so vlomili te dni trije cigani ln sicer S5 letni Martin Hu k>-rovac, 23 letni Valentin Brajnik in pa 24 letni Ferdinand Brajidič v hišo Ivane Kuk. manove. Cigani so odnesli različno obleko, nekaj perila in več parov čevljev r vrednosti okrog 2300 Din. Cigani 60 ?o vlomu sicer zbežali, vendar so jih ljudje
Tempo časa zahteva
da ste zavarovani proti nezgodam. Naročite »Jutro«, nezgodno zavarovanje je zastonj pri
Zavarovalnici »TRIGLAV"
spoanall Triperesno cigansko deteljico
orožniki zasledujejo in Je upati, da bodo kmalu vsi za zamreženimi okni.
♦	Ali že veste, da se večina bolezni prenaša po muhah? V času sadja je ta ne varnost še večja. Razen tega zamaže mu-ba Vaše slike, zavese, lestence itd. Tu lahiKo pomaga samo dober muholovec, ki za malenkost od 75 par aH 1 Din lovi muhe podmevi in pomoči in skrbi za VaS zaže-ljeni mir v spanju. S tekočinami in raz-prševalci, ki so zelo dragi, in so razen tega nevarni zaradi ognja, se ne morete nikdar izmebiti tako hitro in sigurno sitnih muh, kakor z že 35 let Obneslim, dokazano najboljšim muholovcem sveta yAero_ x.on«. Aerox«n se mnogo posnema, zahtevajte torej izrečno le to znamko.
♦	Obledele obleke barva v različnih bar-vah in pii3ira tovarna Jos. Reich.
♦	Navadno blago se najde ptovecHl, pravi kvalitetni izidelki pa zahtevajo desetletne preizkušnje. Zaradi tega uživa »CWila< svetovni sloves.
Iz Ljubljane
u— Ljubljanskemu meščanstvu 1 V dneh
od 17. do 21. t. m. se vrši v Ldublfiani ba-novinska in glasna skupščina Jugosloven-skega učiteljskega udruženja. Nad 2000 naših vrlih prosvetnih delavcev, učiteljev in učiteljic, se zibere te dni v Ljubljani na svojem stanovsikem kongresu. Odredil sem, da se vsa mestna poslopja okrase z državnimi zastavami, vabim pa tudi vse hišne posestnike, da tudi oni počaste prihod naših gostov tako, da okrase svoje hiše z državnimi zastavami, župan in mestni načelnik: dr. Dmko Puc.
u_ Za ljubljanski mestni muzej Je daroval gospod Ciril Petrovec, učitelj IV. deške osnovne šole 10 novčičev i« staro •dobe in kos noža Lz kamene dobe. Darovalcu se mestno načelstvo najtopleje zahvaljuje z željo, da bi našel mnogo poen©_ malce v.
u_ Nov grob. V Knerovi ulici »5. Je umrla gospa -Ivana Nabergojeva. Pogreb bo danes. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje !
u— Javno zborovanje Narodne Odbrane bo v petek 18. t m. ob 20. v bioskopski dvoran i Sokolskega društva Moste.
u_ že najavljeni sesitanek učlteiljev, članov JNS, bo 19. t m. ob 18. v divorani Kazine.
u_ Tovarišlc« maturantlnje 1923 drtav-necja ženskega učiteljišča v Ljubljani!
Sestanek ob 10 letnici mature bo 26. t sn. ob 15. na vrtu restavracije »Zvezde«. Pridite vse! Na veselo svidenje. Anica Srpan-Kozjeik.
u_ Društvo Tabor. Drevi članski sestanek na realki. (Vegova).
u— Nesreče In nezgode. Po cesti 1* L<Jub-liiane proti Devici Mariji r Polju s« je peljal včeraj zjutraj na kolesu Mirtoo Sa-bec, ki se je zaletel v nasproti vozeči avtomobil; seveda je padel in si zlomil levico. Aled igro se je včeraj dopoldne zaletel sinček uradnika Ivan Franta na Glin-cah v mimo voeeči voz in dobil precej hude poškodbe na vsem telesu. Dijak Ivan Šturm iz Kočevja se je pa igral s Oober-tovfco in si nevarno poškodoval levico. Strel mu je razmesaril več prstov na roki. Blizu Št Vida je padel včeraj pod voz 19 letni Avgust L., sin posestnika z Ježice. Voz mu je šel čez olbe nogi Ln mu natrl kosti. Vse poškodovance so prepeljali na zdravljenje v ljubljansko bolnico.
u_ Osumljen ln prijet zaradi vloma. V zadnjem času so bili izvršeni v Ljubljani razni vlomi v stanovanja in trgovine. Tako so nedavno poskusili vlomiti neki vlomilci v prostore Konizumnega društva na Kongresnem trgu. Policija, ki je bila takoj opozorjena na vlomilski poizkus, je zasledovala storilce in spravila slednjič v zapor diva člana Lz znane Praškove vlomilske tolpe, ki se je svoječasno zbirala t njegovi delavnici na Dvornem trgu, in sicer Stanka R. in pa Jožeta F. Aretirane« sta svoj greh trdovratno tajila, policija pa jiima ni kaj verjela, ker Je našla pri obeh vlomilsko orodje in so govorili tudi drugi razlogi za to, da sta se udejstvovala kot svedrovca.
u— Nezaže-ljen ob tek. V ztotarsfkl trgovini Eberla na Mestnem trgu, se Je pojavil te dni neznan 50 let star moSki. Prosil je miloščine ln se sukal nekaj časa okrog prodajnega pulta. Kmalu po njegovem odhodu so opazili uslužbenci, da Je zmanjkal zlat križec, vreden okrog 1000 Din, ki ga je najbrže izmaknil neznani »ost. Neznanca so pričeli takoj zasledovati, a je imel urne pete ter Je s plenom najbrž izginil iz mesta.
u— Huda kazen za majhen greh. 6 letni Mirko š. v Hrastju si Je zaželel sadja, ki ga je iskal pod drevesi na nekem vrtu v vasi. Otroka pa je zalotila, iščočega odpadlo sadje v travi, gospodinja, ki ga je pričela preganjati in ga Je sunila r hrbet da je otrok padel in se občuitmo ranil na glavi. Otrok pa si Je želel sadja tudi par dni pozneje in je šel znova na omenjeni vrt. Tedaj pa se ga Je lotil gospodar, ki je vrgel za bežečim veli/ko poleno ln ga zadel zopet naravnost v glavo. Otrok je pri vsem tem še padel in obdežal skoro nezavesten. Mali Mirko je utrpel zaradi
tega im samo zmnanje poSkotSbe, marveč
je dobil pri padcu tudi hude notranje po_ Skodibe. Vse to samo zaradi par napol gnilih hrušk. Otroka so morali prepeljati t bolnišnico, kjer se sedaj zdravi. Zadeva pa s tem še ni končana, ker jo preiskujejo oblastva, ki bodo ugotovila, v čem je prav za prav tako velik greh otroka, željnega tujih hrnfik.
u_ Oddaja trgovskih lokalov v me«tnl carinarnici. Mestna občina ljubljanska razpisuje ustno licitacijo za oddajo dveh tr-»ovsikih lokalov v novozgrajeni carinarnici. Licitacija bo 7. septemibra. Pogoji ▼ mestnem gospodarskem uradu.
u— Neimenovana družba daruje za trboveljsko deco 300 Din. Denar je y naši upravi.
Iz Maribora
a— Izredna skupščina Združenja brivcev, frizerjev in sorodnih strok v Mariboru
je bila preteklo nedelo v dvorani Zadružne gospodarske banke. Predsedoval M je predsednik g. Novak, med drugimi pa sta bila navzoona tudi član Zbornice za TOI g. Bureš in obrtaio-zadružni tospedetor Z. Založnik. Namen zborovanja je brkt pre-čitanje revizijskega poročila o pos-lovanju prejšnjega predsednika. Nato je bilo sklenjeno, da se spremene' pravila, preccj dolga razprava pa se je razvila o predlogih zastopnika pomočniškega zibora, ka zahteva uvedbo enotnih cein, zakflj<uče»k kolektivno pogodbe, preipoved sprejemanja novih vajencev za dobo 3 let vezani« nastopa samostojnosti v brivski stroki na starost 30 let. odvzem pooblasti* vsem, ki so prišli na nezakonit način do obrtne pravice, ustanovitev posredovalnice za de>-l'o v vseh krajih, kjer obstojajo podružnice Zveze brivskih pomočnikov, ustanavljanje pomočniških strokovnih šol, mno«o-kratno povišamie uvotzn« carine na britvice in brivske nože radi omejitve zasebne uporabe, uvedbo starostnega zavarovanja za pomočnike in rajoni ran je brivskih in frizerskih obratov v mestih z nad 500o prebivalcev.
a— Zveza Maistrovih borcev ▼ Martooru
Je imela pretekJo nedeljo svoj trs-tanovrrt občni zfbor, na katerem je bila izvoljena stalna druStvena uprava, ki se h sedaj konstfftuiTafla takole: dosmrtni in častni predsednik general Maister, poslevodseči predtsedmiik Škafe ar, podlpredsedmika *ta Makrašek in Guštim. tajnika sta Lfcruj !n Fras, blagajnik je Lukner, njegov namestnik Seps, odbornika pa sta Tribnik in Sen-čar ter njuna namestnika KoneiSntt m Gračncr. Predsednik nadzornega odbora je Koomut, Alana sta Tumpej ih Banošek, njim namesrtoilk pa je Stefanoioza. Pretfe-dovalca računov sta Rode in Drago Zohar. Svojo prvo sejo bo imel odbor drevi ob 20. pri »Oriu«.
a_ Ob zaključku Martborekapa t«*va.
V toreik zrvečer je bilo dr Mariborskem otoku tako živahno, kakor menda Se od njegove otvoritve sem ne. Uprava Mariborskega tedna je priredila beneSko noč. na katere sporedu bo bili pester ognjemet slikovite raikete, posebna atrakcija Je bil nastop domačih akrobatov i® Celja, Kranjca ln Bučarja ter gdč. Mlinaričeve, ki »o na napeti vrvi nad velikim bazeoiom pri električni razsvetljavi izvajali vratolomne prodaikcije. Po sporedu se je na ogromnem prostoru razvila neprisiljena ln prijetna zabaiva, ki je trajala do ranega Jmtra. Go-tovo nI pTethano, če rečemo, da J« Wlo na Mariborskem otoku nad 6000 ljudi.
a_ V nedeljo bodo nastopili v rdravtli-
Ski dvorani v Raga&kl Slatini znani mariborski mali harmonikarji I. SSK Maribo. ra pod vodstvom svojega učitelja g. 8u-feteršiča. Teh 2® mladih in nadarjenih h anmondikarj e v bo i®vajalo na sporedu kakih 30 pesmi.
a— Državna trgovska afcadetmfta ▼ Mariboru bo imela vjesovanje 1. m 2. septembra od 8. do 12. ure. Natančnejša navodila so nabita na uradni desiki. Ponavlijakii izpiti bodo za I. m 1. letnik dme 28. in 29. t m., za M. IV. letnik pa 30. in 31. t m., vsakokrat ob 8. uri z ju t rad in sicer prvi dan pismemi, drugi dan pa nstmeni iapiitil.
Ur— Obrtni knjigovodski tečaj v Maribora
U J« trajal od 12. juiHja, se je zafckjuč« v ponedeljek 14. t m. Vsak teden je b8o 6 predavatoiih ur in je poučeval 24 udeležencev, večinoma mesarjev, v vseh potrebnih predmetu h profesor z• Struna. Tečaj, ki ga je prlredii po svoji mariborski poslovalnici zbornični obrtno-pospeSevalni zavod, je zaključil obrtno zadružni inšpektor g. Založnik s primernim nagovorom na slušatelje in s toplo zahvalo predavatelju. V imenu zbornice za TOI je pozdravil vse udeležence in predavatelja svetnik g. Bureš.
6okolski časopis »Sokolske Llsty«, čigar urednik je bil pisatelj Martin Nowak. S prvi avgistom pa so Lužifani izgubili edini dolnjelužiški tednik »Serbski Časnik«, ki je izhajal že 85 let. V zadnjih letih ga je ura-jevala pisateljica Mina Witkojc. Nemci so jo aprila odstavili ter zaprli še 150 lužiških kulturnih delavcev-
Edini dnevnik »Serbslke Nowiny« je moral menjati urednika. Marko Smoler, sin li-stovega ustanovitelja, 6e mora preživljati sedaj kot korektor. Vse, kar list prinaša, gre skozi strogo hitierjan&ko cenzuro. Tedenska priloga tega dnevnika je >S?rbski Hospodar«, mesečna pa »Serbski Študent«.
Začeli bodo izdajati nov otroški list, ki ea bodo gmotno podpirali Nemci, kar bo seveda odločevalo pri smeri lista. Tudi tednik >Katolski Posol« je pod narodno - socialističnim vplivom.
V začetku letošnjega leta so izdali luži-ški pisatelji zbirko »Češki pesniki Lužici«, v kateri so zbrani vsi prispevki čeških pesnikov, posvečeni L lžici.
O razmerah med Lužiškimi Srbi poroča >Lužičkosrbski v«tnik«, ki izhaja v Pragi
Vera Dostalnva.
Madame Coleite
Ta francoska pisateljica je doživela šestdeset let in je bila letos odlikovana s ko-mandereko častjo Častne legije — čast, ki je doslej doletela na francoskem Parnasu samo še eno žensko pred njo. Sidonie Ga-brielle Colette je prišla v literaturo skoraj slučajno, pod vplivom svojega prvega moža,
ni pa po naključju v nji ostala, ker je pokazala odličen talent. Svoje prve spise je izdala pod skupnim imenom Colettie Willy. Tako 90 nastale knjige: Klaudina v šoli (1900), Klaudina v Parizu (1901), Klaudina doma (1902), Klaidina odhaja (1903). Že naslovi kažejo, da so ti spisi avtobiografični in pripovedujejo o dozorevanju ženske. Ljta 1904- je izdala že pod svojim imenom odlično knjižico »Sept dialogues des Betes«, ki je mojstrski poskus človeškega in živalskega duseslovja.
L. 1906. se je otresla vpliva svojega zi 14 let starejšega moža tako. da se je Ličila. Eksistenčne skrbi, do neke mere pa tudi hrepenenje po umetniški svobodi, 90 jo pognale med kabaretne in varietetne umetnice: poklic, ki j« lahko pisateljsko nadarjeni ženski obilen izvor inspiracije za nadaljnjo tvorbo L. 19Q7. je izdala roman »Ke-traite sentimentalen, dve leti pozneje pa »Les Vrilleg de la Vigne«, ki pomenita obračun s preteklostjo. V romanu »PotepuSka« je razgalila ranjeno žensko srce in je zavzela sicer težko dostopno mesto v francoski literaturi. Njeni spisi se odlikujejo po ipikre-noeti in smelosti, s katero obravnava tako zvana kočljiva vprašanja. Za mladino res ni pisala, zato so na francoskih 'jčiliščib njeni spisi prepovedani.
Ko je Colette zaoustila music - halle, je šla med žurnalistke. Postala je lokalna re-porterka in sodna poročevalka »Matina«. kjer so njene reportaže tipkali anonimno, kar sicer ni navada: direkcija se Je namreč vklonila želji akcionarjev. ki so se bali, da bi ime Colette škodovalo ugledu lista. Leta
1914. in začetek vojne je preživela kot žena senatorja Henryja de jouvenela, takratnega ravnatelja »Matina« in nedavnega rimskega poslanika. Postala je dama »velikega sveta«. Ko jie bil H. de Jouvenel mobiliziran, Je Colette prostovoljno postala sesti a Rdečega križa in je nekajkrat obiskala bojišče. L. 1915. je šla v Italijo in pošiljala »Matinu« dopise, ki v njih poroča o bojeviti razpoloženosti Italijanov. Po vojni je postala glavna urednica feljtona pri pariškem »Jutru«. kjer je včasi napolnila tudi gledališko rubriko. Pozneje je bila dramatski referent »Qjotidiena«. V »Figaru« je objavljala svoje »Opinions d'une femme«, v neiviji >De-main« je mesečna modna kronistka, v >Ma-tinu« pa objavi vsak teden kakšno povesti-co ali vsaj kakšno stran iz svojega dnevnika.
Ta mnogostraneka in zelo izčrpavajoča novinarska delavnost pa ji še v^dno dopušča, da skoraj v oravilnih presledkih izdaja svoje nove romane: »Spone«, »Mitsou«. »Rob music - halla«, »Razuzdana naivka«. »Ta druga«, »Zlatica« itd. Skupno z L. Mar-chandom je dramatizirala »Zlatico« in »Po-tepuško«, pa še nekatere svoje romane. Izmed knjig zadnjih let je treba ome>niti še roman »Rojstvo dneva« in nekatere novelist i čne zbirke. Zadnje tedne je vzbudil nenavadno pozornost njen novi roman »La Chatte«.
Kritika ji dolgo ni bila prizanesliva. da-n?s pa splošno pišejo o nji kot »čarovnici sloga«, »zgodovinarici in pesnici nagonov« V hierarhiji literarnih imen Francije io najdeš celo poleg Anatola Francea. Lani v ju-
niju je madame Colette presenetila Javnost s svojim novim poklicem: odprla je »Salon lepote gospe Colette«. Tu se shajajo igralke in razne druge modna dame in se posvetj-jejo z njo o novih formah žendke mode; tako se bo poslei v salonu te pisateljico zaro-dila marsikakšna modna kaprica, ki bodo za njo capljale premožne ženska po vsej, Evropi in delno še po vseh ostalih celinah. Madame Colette preseneča za vsako ceno: č? ne z novimi romani, pa z idejami za novo formo ženskih klobukov. Niti šestdeset kri-žev ni moglo ugnati njanega temperamenta.
Drobne vesti. Franz Werfel napoveduje nov roman z naslovom »14 dni na Muso Dali u«. Muso Dah je armenska gora, na kateri je bilo I. 1916. ubitih v®č tisočev Armencev. — V nedeljo so na pokopališču v Starih Hamrih na Češkem odkrili spomenik Matički Magdonovi, junakinji tudi v slovenščino prevedene pesmi Petra Bezruča. — V krakovskem Wawelu 60 odprli razstavo spominkov na kralja Jana Sobieskega, ki je pred 250. leti spremagal Turke pri Dunaju. — Za novo sezono s? pripravlja na Dunaju 20 gledališč. Ali je to znak krize? — Reinhardt bo v pariškem Tbeatre Pigalle (Rotechild) režiral Straussovega »Netopirja«, dalje se napoveduje za simo 16članska skupina nemških igralcev, ki bodo priredili serijo nemških predstav v Parizu. Med njimi bosta Aleksander Moissi in E. Dentsch* Vsi igralci so begunci. — Studijo o odmevih poljske zgodovina v jugoslov. narodni epiki, dalo Rusa Konstantna Viskovatega, bo ▼ polj-
skem jeziku izdal Slovanski Institut ▼ Pragi ob 2501etnici zmage Sobteskega. — Italijanski kralj bo v kratkem izdal svojo štirinajsto knjigo iz numizmatike, s katero se goreče bavi. — Mednarodni geografski kon-grjs bo L 1934. v Varšavi. — V starorimski areni v Pulji, ki poteka Iz Vespazijano-ve dobe, nameravajo prirejati operre predstave z deli Puccinija in istrskega italijanskega skladatelja Šmariglija. Areno pravkar popravljajo. — O odmevih jugoslovanskih literatur na češkoslovaškem razpravlja v najnovejšem zvezku revije »Oentralnaja Jevropa« univ. prof. dr. Frank Wollman. V isti reviji piše N. E. o H snu Mežtrovidu. — Pri Grassetju v Parizu je izšla značilna knjiga Georgesa Sjareza >Les Hommee ma-lades de la p<aix< (Ljudje, ki so bolni zaradi miru). Pisec se obrača zoper napačna pacifiste. — V Aleksandriji (Egipt) je umrl eden največjih novogrških pesnikov Constan-tin Caivafy, ki se je v svoji poeziji tesno oklepal alaksandrinske tradicije. Njegova smrt je vzbudila globok vtis po vseh grških krajih in tudi v samem Egiptu. — »Revue de Sičcle« v Parizu je izdala posebno obsežno številko v počastitev Frangoisa Maori aca, ki je bil nadavno izvoljien za dana Francoske akademije. — Najobšimejša zgodovina Benetk, delo Fritza Schilhnanna (Venedig. Gescbichte und Kultur Vene tiens) ja pravkar izšla pri dr. R. Passerju na Dunaju. Utegne zanimati zaradi Mikov naše zemlje z Benetkami in zaradi beneških Slovencev, pa tudi kot politična in kulturna slika enega najvplivnejših mast Evropa v preteklosti.
a— Včerajšnji živilski trg 3« M le sred-«8« založen, obilo pa ie bilo naprodaj sadja, namreč 18 voz jabolk in hrušk. Perutnine je bilo Ie kakih 800 kijunov po cenah piščanci 10 do 25 Din, kokoši 20 do 35 Dia. race 15 do 25 Din, gosi 25 do 35 Din, purani 30 do 60 Din in domači zajci 5 ck> 20 Din. Grozdje se prodaja po 8 do 12 Din. paradižniki po 4 do 8 Dki, breskve po 14 do 16 Din, sLrve 5 do 6 Din, dočim velja fržod v stročju še vedno 7 do 8 Din k i S-a— Tržaška cesta zaprta za promet. Mestna poiicrja obvešča, da bo Tržaška cesta danes 17. in jutri 18. t. m. za vsak voxni in oseba; promet zaprta. Promet se bo vršil omenjena dneva po Frankopanovi in Stritarjevi ulici.
t— S hruške Je padel v ponedeljek- 28-letni posestnik Alojiz Lešnik i<z Hram pri Mariboru ter si zlomil levo roko v. zapestju. Zdravi se v bolnišnici.
a— Zahrbten napad. Ko se ie v ponedeljek zvečer peljal s kolesom proti domu 181etni posestnikov sin Leopold Lubej iz Paholaka, so ga na Poforežju neki fantje i latami in vozovno ročico pobili na tla. Lubej je bil prepeljan v bolnišnico.
a— Samomor. Y samomorilnem namenu se je zastrupil s precejšnjo množino lizo-la 30 letni Franc Lešnik iz Vrhovdola. Vzel si je življenje zaradi družinskih razmer. Mariborski reševalci, ki sq bili poklicani k njemu, so ga našli že mrtvega.
Iz Celja
•— OblraUte hmelja s«o se v torek prvi IKrat v te.j sezoni pojavile v Ce>lju. Vsak dan prihajajo v velikem številu v Cel j« in potujejo dalje v Savintjeko dolino, kjer jih čaka zaslužek.
o— V bolnišnici sta umrla v torek 24 'letmj akademik Slobodan Jocič iz Beograda in 40 letna natakarjeva žena Ana Pu šičeva iz Slovenske Bistrice.
a— Kozarec mu Je zagnal v glavo. V to tek sta se v neki gostilni pri Trnovljah ■sprta 29 letini posestnik Jože Krušič u 7. ep in e pri Škof j i vasi in neki posestnik iz Zadohrove pri Celju. Posestnik iz Zadobro-ve je zagma! Krušiču v prepiru kozarec v glavo in aa občutno pošikodoval. Krušič «e zdravi v bolnišnici.
e— Zopet dve tatvini pri kopanju. Na praznik 15. t. m. okrog 18. je neki tat ukradel natakarju Otonu D. iz Celja pri kopanju na desnem bregu Savinje pri Sei-dilovem studencu aktovko, v kateri so bile razne toaletne potrebščine, doza za cigarete, avtomatični ustnik, denarnica 7 manjšo vsoto denarja ln Tavčarjevi zbrani sipisi v skupni vrednosti 350 Din. Istega dne med 14. in 16. uro je tat ukradel nekemu dijaku iz Celo a na levem bregu Savinje pri »Savinjskem dvoru« 200 Din vredne nove rjave nizke čevlje in nogavice; njegovi materi, ki se je tudi tam ko-paila, pa 150 Din vredne črne nizke čevlje. Policiji še nI uspelo izslediti tatov, ki so v zadnjem času okradli več kopalcev.
Iz Trbovelj
t— Predavanje trboveljskega Inženjer ja ▼ radiju. V sohoto ob 19.30 bo predaval v ljubljanskem radiu rudarski inženjer g. Ivanovič Ivo o svetovni gospodarski krizi. G. predavatelj je spisal tudi brošuro o tem predmetu, ki je vzbudila med gospodarstveniki zanimanje. Ker pa obravnava brošur ta predmet zgolj z znanstvenega stališča, bo predaval g. inženjer bolj v poljudni obliki. Opozarjamo!
t— Pomoč gladujoči deci. V Trbovljah Se trudijo pač vsi sloji, kako bi odpomog-li veliki bedi, ki vlada v delavskih družinah. Posebna pozornost se posveča deci, ki pod temi razmerami največ trpi. Re-stavraterka rudniške restavracije ga. Kun-čeva prehranjuje dnevno 18 revnih otrok. Dnevno se zbira pred kuhinjo restavrater-ke lačna deca in ji deli dobra gospa kuoo-ne tudi za prihodnji dan. Pač lep zgled dobrodelnosti, ki naj bi ga posnemali še drugi!
t— Smrt starega rudarja. V torek je umrl v rudniški bolnici v leni starosti 74 let upokojeni rudniški paznik g. Volbenk Ameršek. Pri rudniku je bil uslužhen 30 let. S pridnostjo in varčnostjo si je ustvaril svojo domačijo ter vodil znano gostilno pri »Ameršku«. Od mladih let se je udej-stvoval pri gasilstvu, katerega član je bil do smrti. Bil je vedno narodnjak in naprednega mišljenja ter je tudi svoio številno družino odgojil v tem duhu. Vrlemu možu bodi ohranjen trajen spomin, preostalim naše sožalje!
t— Huda nesreča pri delu. V ponedeljek dopoldne se je ponesrečil pri drobilniku na »Neži« rudar Jakob Ceplak. Zaposlen je bil kot izsinač lanorja iz železnih vo-zičkov-prekucnikov. Pri podlagan ju polnih vozičkov je en voziček iztiril in se prevrnil ter pod seboj pokopal Čeplaka, ki je dcbil hude noškodbe na glavi, gorniem životu in naibrže tudi znotrai. Pripeljali so •ga z reševalnim vozom v rudniško bolnico. Čeplak je znan kot dober delavec, prikupnega značaia. pri tovariših in predstojnikih zelo priljubljen.
*— Strela. V torek zvečer je nastala nevihta. Treščilo je v transformator na Lim-bergu. a k sreči n; bilo večje škode. Alarmirani so b;li gasilci. Vi so v nekaj minutah opravili vse potrebno.
Iz Novega mesta
n— Strela je ubila posestnico. Med hudim sobotnim nalivom, grmeniem in bliskanjem je okrog 23. ure udarila strela v ta« Dolnje Kamence. 50 letna posestnica Frančiška Drgančeva. ki se je hotela prepričati, če bo nevihta kmalu prestala, je šla k odprtemu oknu in pogledala na prosto. V tem hipu je šinila mimo okna strela, ki je posestnico pri r>riči usmrtila, slamnato streho pa užgala. Vaščani. ki so takoj prihiteli na kraj nesreče, so ogenj pogasili, mrtvo posestnico pa položili na mrtvaški oder.
n— V spanju je padel s kozolca. Užitkar Srebrnjak Janez iz Klenovika pri gmarieti si je poiskal v hudi vročini ležišče na komolcu. Mcž le v spanju zgubil ravnotežie. padel s kozolca in si zlomil levo nogo nad kolenom. Zdravi se v bolnici usmMicnih bratov. — Trgovski vaienec pri tvrdki Koren v Črnomliu, 17 letni Pakiž Stanko, ie pa pomagal hlapcu pri nalaganiu petrolei-skih sodov. Ko ie hlapec krenil izpred zla-gališča in peUal tovor pred gnsnodarievo trgovino, je Pakiž na vozu prišel med sode. ki so mu štrli desno nogo pod kolenom. Tudi on je v bolnici.
Iz Ptuia
t— Krajevni odbor »Jadranske straže«
v Ptuju poziva vse one, ki se nameravajo udeležiti velikih svečanosti v Splitu v dneh od 5. do 8. septembra, da prijavijo svojo udeležbo pri tajniku g. Christofu Bogomir-ju zaradi cenenega prenočišča, prehrane in znižane vožnje najpozneje do 18. t m., ker se poznejše prijave ne bodo upoštevale.
j— Dva požara. Nedavno noč je nastal °gen4 P" kočtt»ju Obrehtu Janezu v Sta-rošiacih. Škoda se ceni nad 10.000 Dia. — Že naslednje jutro je začelo goreti pri po-sestnici Mariji Baumanavi v Spodnjih Ple-terjih. Gospodarsko poslopje v dolžini 24 m in široko 18 m je zgorelo do tal. Poslopje je bilo deloma zidano in z opeko krito. Zgorelo je 1500 kg sena in ravno toliko slame.
Iz življenja na deželi
DOBEfcNiA. O Dobrni se malo čuje in š<; manj piše, čeprav je tu življenje zelo pestro, posebno sedaij, ko je sezona na višku. Veliko je k temni pač pripomogel letošnji zdraviliški orkester pod strokovnim vodjo Jankom Gregoreem. Orkester je dokaza! svoje sposobnosti zlasti 5. t. m. na svojem »častnem večeru«. Izvajal je brezhibna najtežje koncertne skladbe. Na tem večeru je iz prijaznosti sodeloval tudi znani tenorist ljubljanske opere g. Joža Gostič, ki je z zelo lepo zapetimi arijami navdušil publiko. V nedeljo 6. t. m. popoldne pa se je vršilo veliko slavce mlade strelske družine. Bila je slavnostna otvoritev novega strelišča. Mnogo truda, še več pa gmotnih žrtev je bilo treba, da je to društvo v tako kratkem času postavilo svoje ognjišče. Je pač v prvi vrsti zasluga njihovega neumornega predsednika g. Rihar. da Kokaloa upravitelja zdravilišča L.ojza Jaakoviča ter gg. Miklavca in Kende. 01) 15. se je pripeljal g. podpolkovnik Bojič v družfoi svojih oficirjev iz Celja, ki jih je minožica navdušeno sprejela ob zvokih zdraviliške fanfare. Predsednik g. Kokalj je z izbranimi besedami pozdravil množico ter slednjič pozval g. podpolkovnika na častni strel, s katerim je bilo strelišče otvorijeno in predano svojemu namenu.
PLANINA PRI SEVNICI. Iz našega kraja se malo sliši, kljub krasni njegovi legi in zelo romantični okolici. Zaradi pri-kupljivosti kraja pa so se začeli letoviščarji zanj zelo zanimati in kdor pride enkrat na Planino, se vrne vsako leto. Tudi v javnem življenju se Planina s svojo okolico zelo razvija. Med ostalimi društvi se je ustanovila letos 21. maja strelska družina, ki je nato že 16. julija svečano otvo-rila svoje strelišče ob številni udeležbi domačega in sosednjega občinstva. Le žal, da je nekoliko nagajal dež. Hitri razvoj družine, udeležba pri svečanosti in veliko število vpisanih članov jamčijo trajno naklonjenost nasproti tej viteški organizaciji in polno razumevanje nacionalne ideje. V tako kratkem času si je zatorej družina s pomočjo občinstva lahko uredila najmodernejše strelišče, ki ga občudujejo vsi izletniki. Ne glede na hujskače, ki odvračajo interensente od vpisovanja za člane z raznimi intrigami, plove družina z veseljem naprej in 'ob velikem obisku strelišča vsako nedeljo se nadeja, da bo zlomila prav vse ovire. Nasprotnikom bo pokazala, da ni »proti veri«, temveč da sledi točno začrtanim smernicam, te pa so: ublaževanje starih nasprotij, razvijanje družabnosti in vzgajanje naroda v nestrankarski organizaciji za dobre borce in branitelje naše prelepe domovine.
VRHNIKA. V nedeljo si je vrhniško obrtništvo ustanovilo svojo podružnico društvo jugoslovenskih obrtnikov za dravsko banovino. Na ustanovnem občnem zboru se je priglasilo žc 73 obrtnikov. Izvolili so si odbor, v katerem sr> kot predsednik g. Stanovnik Anton, krojaški mojster, nadalje kot odborniki gg. Petkovšek J., Koren J., Mikuž J., Podlipec F., Fajdi-ga F., Zitko, Tišler. Grom. Buh, Fefer Frančiška. Nagode. Vintar, Malavašič, Čepon, šušteršič in Rožman. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva znižanje obrestne mere davčnih in socialnih dajatev, odpravo šušmarstva, volitev v okrožne odbore in zbornico ter obrtno zastopstvo v občinski upravi. Zbor ie posetil poleg obrtnikov iz Ljubljane, Logatca, Most. Borovnice, Polhovega gradca tudi vrhniški župan, ki je v svojem govoru želel društvu jugoslovenskih obrtnikov kar največ uspehov pr' upravičenem izvajanju samostojnega gospodarskega programa.
IVEA
^ CREME * OLJE
Uživajte svoj prosti čas na zraku in solncu, kadar le utegnete, toda vzemite vqdno seboj NIVEA! Naglo boste zagoreli in opasnost solnčarice je domala odstranjena. Toda nikdar se ne solnčite z mokrim telesom, temveč ga vedno prej natrite. NIVEA KREMA učinkuje v vročini prijetno ohlajajoče, v hladnih dneh pa varuje NIVEA OLJE pred premočnim ohla-
jenjem.
NIVEA se ne da nadomestiti niti ponarediti, ker vsebuje, kot nobeno drugo sredstvo za negovanje kože, Eucerit.
NIVEA je poceni: krema Din 3.50, 6.—, 12.— in 25.—
(v0ip0dar§l¥0
Naša industrija v luči statistike
Ministrstvo za trgovino in industrijo je s sodelovanjem industrijskih organizacij sestavilo zanimivo statistiko o stanju naših industrijskih delniških družb. Ta statistika se sicer ne nanaša na industrijske firme, ki niso delniške družbe, vtndar nam navzlic temu nudi zanimivo sliko naše industrijske delavnosti. Po podatkih, ki jih objavlja beograjska »Politika«, je bilo ob koncu 1. 1931. v naši državi 558 industrijskih delniških družb, katerih skupna bilančna vsota je znašala 11 in pol milijarde dinarjev.
V strojnih napravah in tehničnih instalacijah je investiranih 2194 milij. Din. Vrednost nepremičnin teh industrijskih delniških družb znaša 1613 milijonov, vrednost premičnin 411 milijonov, prevoznih naprav pa 340 milijonov.
Vplačana glavnica vseh teh družb je dosegla po bilancah za 1. 1931. vsoto 3100 milijonov Din, dolgovi pa 5451 milijonov dinarjev (od tega 475 milij. Din meničnih dolgov).
Terjatve nasproti dolžnikom družb znašajo le polovico dolgov, namreč 2643 milijonov Din (od tega je le 152 meničnih terjatev). Zaloge sirovin in materijala so vnešene v bilancah s vsoto 786 milijonov, zaloge gotovega blaga pa s 1425 milijonov.
Računi izgube in dobička izkazujejo skupaj 225 milijonov Din čistega dobička in 206 milijonov Din izgube. Na dividen-dah je bilo za leto 1931. izplačanih 114 milijonov Din, na tantjemah in nagradah pa 1?. milijonov Din.
Upravni stroški so znašali 888 milijonov, davki 205 milijonov, dotacije fondom 73 milijonov in odpisi 246 milijonov.
Za posamezne najvažnejše industrijske panoge izkazuje statistika naslednje zanimive podatke, ki smo jih zaradi preglednosti zbrali v tabelo (razen prve kolone vse v milijonih Din):
Industrija
lesna
rudarska
prehranb.
kemijska
zemeljska
tekstilna
strojna
papirna usnjarska
Kakor je iz gornjega pregleda razvidno ie po bilančni vsoti družb največja tesna industrija, ki pa ima razmeroma le majhno glavnico, namreč 424 milijonov Din. Zato so pri tej industrijski panogi prav znatni dolgovi, ki znašajo 1500 mili ionov Din. Teriatve družb pa znašajo le 612 milijonov. Podjetja so zaradi krize izkazala večinoma izgubo.
Po višini glavnice pa je najmočnejša rudarska industrija. Odnos med dolgovi in terjatvami ie tu ugodnejši. Pri dolgovih od 480 milijonov znašajo terjatve 408 mili-
S	a			
2	1	m	m	
rs	>	-5	5	Ž
>		> m	3 o	s b»
>co	Z	M	■n	S
93	2414	424	8	66
47	1027	712	66	18
113	1914	488	61	20
58	1500	495	48	11
63	1077	233	14	23
35	842	160	4	5
47	799	162	12	9
11	436	213	—	—
33	325	65	—	—
4	166	46	—	—
12	145	41	—	—
jonov. Tu prevladuje dobiček nad izgubami.
Na tretjem mestu je prehranbena industrija, ki obsega mlinarstvo, tvornice testenin, čokolade, pijač, sladkorja, mesnih izdelkov itd. Od skupnega števila podjetij (113) odpade na mlinarska podjetja 54 družb. Pri terjatvah v višini 334 milijonov Din dosežejo dolgovi v tej skupini znatno vsoto 778 milijonov. Če v tej skupini prevladujejo dob:3ki, je to pripisati predvsem dobičkom sladkorne industrije.
V	kemični industriji, ki obsega poleg podjetij za kemične in lekarniške proizvode tudi podjetja za produkcijo barv, lakov, firneža in kosmetičnih predmetov, ie razmerje med dolgovi (350 milijonov) in terjatvami (345 milijonov) zopet ugodnejše. V tej skupini prevladujejo dobički.
V	skupino zemeljske industrije spadajo podjetja za bavksit, cement, opeko, steklo in gradbeni materijal. Razmerje med dolgovi (547 milijonov) in terjatvami (192 milijonov) pa je zelo neugodno. Tudi v tekstilni industriji, ki beleži razmeroma malo dobičkov pa tudi malo izgub, je to razmerje neugodno, kajti pri 540 milijonih dolgov znašajo terjatve le 189 milijonov. Pri strojni industriji pa znašajo dolgovi 509 milijonov in terjatve 250 milijonov.
Za povečanje češkoslovaškega uvoza iz Jugoslavije
»Brager Presse^ objavlja v včerajšnji šrteviliki zanimiv članek o trgovini češkoslovaške z Vahodno Evropo, kjer pravi v uvodu, da je visok saldo na korist Češkoslovaške v klirinškem prometu z Jugoslavijo in Rumunijo velika ovira za izvoz v ti dve državi. Da bi se ta saldo čim bolj izravnal je treba poglobiti trgovske odmo-šaje s tema divema državama, kar se pripravlja tudi v okviru gospodarske Male antante. Iz Jugoslavije bo češkoslovaška letos uvozila precej sadja in mineralij, predvsem v namenu, da se izravna klirinški saldo. Taka izravnava bi ustvarila možnost za večji češkoslovaški izvoz pri boljših izgledih za izplačilo izvoznega izkupička v kliringu. Kemična m oboroževalna industrija je pričela uvažati jugo-sloveniSki kremenasti pesek namesto španskega. če se bo ta poizkus glede cene in kakovosti obnesel, bodo možne sta Ime dobave pod kontrolo češkoslovaškega strokovnjaka na kraju produkcije. Tudi cink in svinec bo češkoslovaška v večji meri pričela uvažati iz Jugoslavije. Ker bo uvoz živinskih proizvodov za daljšo dobo omejen, bo češkoslovaška izvedla smotren nakup pfienice v Jugoslaviji in Rumuniji Računati je, da bo v Jugoslaviji kupila kakih 10.000 vagonov pšenice.
Zveza češkoslovaških industrijcev in mešane trgovske zbornice za Jugoslavijo. Rumunijo in Poljsko v češkoslovaški zbi_ rajo s pomočjo sorodnih zbornic v imenovanih treh državah gradivo za češkoslovaško zunanje ministrstvo. To gradivo bo služilo za podlago pri bodoči ureditvi trgovinskih odnošajev z državami Male an fante pri istočasni prijateljski ureditvi tr govmskih odnošajev s Poljsko Pretežn' de: gradiva je že v rokah češkoslovaške ga zmnanjega ministrstva, ki sedaj prou čuje možnosti za ureditev trgovinskih odnošajev v cilju ravnotežja. Zbrano gra-
divo se ne nanaša samo na gibanje medsebojne trgovine in na carine, temveč tudi na prevozne tarife, pristojbine in slična bremena. Na koncu navaja članek, da se promet z Madžarsko le težiko razvija, ker je madžarsko biago predrago. Madžarski je češkoslovaška priznala kontingente za pšenico, koruzo in svinje, vendar zahteva Madžarska pretirane cene, tako da je konkurenca nasproti sosednim agrarnim državam nemogoča. Tako je madžarska koiuza navizlic ugodnejšemu tarifnemu položaju za 25% dražja od jiugosl o venske, madžarske svinje pa so celo za 33«/» dražje.
Gospodarske vesti
= Naša trgovinska bilanca z Nemčijo aktivna. Bre®pogodibeno stanje v trgovin-vinskih odnošajih med našo državo in Nemčijo, ki je nastepilo letos v začetfku marca in je bilo likvidirano šele pred kratkim, je škodovalo kakor je razvidno iz naše trgovinske statistike, predvsem izvozu Nemčije v našo državo, dočim je bil v letošnjem prvem polletju navzlic brez. pogodbenem stanju naš izvoz v Nemčijo celo večji nego lani v istem razdobju, kakor je razvidno iz nasiednjih številk (v milijonih Din):
izvoz uvoz saldo I polletje 1932. 137 761 —124 I. poMetje 1933. 16« 195 + 29 Naša trgoivinska bilanca z Nemčijo, ki je bila lani v prvem polletju (kakor vedno prej) pasivna za 124 milijinov Din je bila letos prvikrat aktivna, in sicer za 29 milijonov Dm. Tudi po statističnih podatkih Nemčije je znašal letos v prvem polletju uvoz iz naše države 15.6 milijona mark nasproti 10 milijonom v lanskem prvem polletju, dočim se je izvoz Nemčije v našo državo istočasno skrčil od 23.7 na 15.9 milijona mark. Lani je bila v prvem polletju Nemčija v skupnem našem uvozu na prvem mestu (s 18.8%), letos pa je padila na 3. mesto (s 12.8%).
—	Jugoslovensko-levantinska eksportna in importna dd. v Zagrebu. »Narodne No-vine« v Zagrebu objavljajo poziv za vpis delnic nove Jugoslovensko - levantinske eksportno-importne d. d. s sedežem v Zagrebu, ki se bo bavila z izvoznimi in uvoz-n;mi posli med Jugoslavijo in dežalami bližnjega Vzhoda. Glavnica znaša 1 milijon dinarjev; zaenkrat pa bo emitiranih le 250.000 Din. Vpis delnic traja od 14 do 23. t. m. (v Ljubljani pri Kreditnem zavodu za trg. in ind. in pri Splošnem jugosl. bančnem društvu). Med ustanovitelji sta med drugimi dr. Friderik Pops, predsednik Jugoslovensko-palestinskega gospodarskega komiteja v Beogradu in inž. Fr. Pa-hernik, narodni poslanec in industrijec v Vuhredu.
—	Švicarsko - jugoslovanski klirtag, toga je naša vlada odpovedala za 10. julij ln ki ie bil začasno podaljšan do 15. t m. je bil medtem v sporazumu z obema vladama znova podaljšan do 31. t m.
= Ruska trgovina s tujino v prvi polovici letošnjega leta. Izvoz je nazadoval nasproti enaki dobi lanskega leta od 275.1 milijona na 224 6 milijona rabljev, a uvoz je še v večjem obsegu padel, in sicer od 405.3 milijona na 180.9 milijona rubljev. Trgovinska bilanca ie torej dosegla višek izvoza v znesku 33.7 milijona nasproti niku uvoza v vsoti 130-2 milijona rubljev v enakem času lani. Na prvem mestu v trgovini Rusije 8 tujino' je Nemčija, kakor je Rusija izvozila v omenjenem času za 47.8 milijona rubljev blaga (lani v istem čaeu 51-7 milijona), a uvozila je iz Nemčije za 99 milijona (183.0 milijona) rubljev blaga. Zmanjšanje ruskega trgovinskega prometa z Nemčijo je torej znatno, a razmerno še bolj je nazadovala ruska trgovina z Anglijo. Nekoliko se je povečal tuski izvoz v Nizozemsko in Belgijo. Uvoz iz Kitajske se je nasproti lanski prvi polovici leta precej močno povečal.
_ Oddaja zgradbe objektov na državnih cestah se bo vršila potom pismene licitacije 1. septembra pri tehničnem oddelku sreskega načelstva v Ljubljani (Šent-peterska vojašnica)-
Hmelj
_ Krediti za hmeljarje. Poleg Privilegirane agrarne banke v Beogradu, ki je Savinjski posojilnici v Žalcu dala po posredovanju narodnega poslanca g. Prekorška 700 tisoč Din kratkoročnega kredita za obiranje in sušenje hmelja ter za storniranje neugodnih preprodaj, je kredit za iste svr-he v enaki višini 700.000 Din po posredovanju omenjenega g. nar, poslanca dovolila dvema denarnima zavodoma v Savinjski dolini tudi Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani odnosno njena podružnica v Celju iz svojih razpoložljivih novih vezanih naložb.
= Stanje hmeliskih nasadtov. Hmelj a r-sko društvo za Slovenijo poroča 15. t m.: Želimo pričakovanih padavin dosedaj še ni bilo. Gieide na dejstvo, da se okobulje-nie le počasi izvršuje, se bo obče obiranje hmelja pričelo šele 21. t m. Splošno mnenje je, da bo letošnji pridelek po kakovosti prav odličen. Gospodom nakupovalcem je zemljevid našega okoliša na razpolago,
= Pred obiranjem hmelja. Žalec, 16. avgusta. Pri najlepšem, vremenu je hmelj dozorel in se prične obiranje v petek 18. t. m. Obiravci že prihajajo. Pridelek je zelo lep. popolnoma zelen in ima najboljši aroma. Skupaj čemijo letošnji pridelek v okolišu Savinjske doline na 14.000 meter-skih stotov. '
16. avgusta.
Na ljubljanski borzi a? je danes deviza Ne\\york nekoliko učvrstila. Nekoliko višje notirajo tudi druge deviz? razen Londona-Avstrijski šilins se je v privatnem kliringu trgoval po 8.60 (v Zagrebu po 8.4850, v Beogradu po 8 47).
Na zagrebškem efektnem trziscu se je Voina škoda danes naglo dvignila za 15 točk na 246 — 248, vendar ni bilo prometa (v Beogradu so bili zaključki po 249 in 245). Promet je bil samo v delnicah Priv. agrarne banke po 226.
Devife.
Ljubljana. Amsterdam 2316.07 _ 2328.43, Berlin 1365.14_1375.94. Bruselj 800.24 do 804.18. Curih 1198.35—1113.85, London 189.08—190.68. Newyork ček 4263.82 do 4292.08. Pariz 224 85—225.97, Praga 167.90 do 170 76, Trst 301.46—303.86 (premija 85%) Avstrijski šiling v privatnem kil-rinsru 8 60.
Curih. Pariz 20.28. "London 17.09, New-
york 387. Bruselj 72.275. Milan 27.25. Madrid 43.30, Amsterdam 209,05. Berlin 123.325,
Dunal 58.10, Stockholm 88.10, Oslo 86.10, Kobenhavn 76.30, Praga 15.34, Varšava 58.06, Bukarešta 3-08.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu-) Beograd 11.60, London 30.03, Milan 47.61, Nr»york 677.71, Pariz 35.55. praga 25.34, Curih 175.27, 100 S v zlatu 128 S p?p.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 245 — 250, 7°,'» investicijsko 51 — 53, 8"/o Blair 35.50 den., 7% Blair 33.50 _ 35, 7J/» Drž. hipotekama banka 50 den., 4®/o agrarne 26.50 — 30. 6«'» begluške 36 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 246 — 248, za december 246 _ 248.50, 7°'a investicijsko 51 — 53, 4% agrarne 27—30, 7°/o Blair 35 — 35.50, 8% Blair 35 — 37, 7"/o Drž. hipotekama banka 45 den., 6°/o begluške 37 — 40; bančne vrednote: Pri vil. agrarna banka 226 _ 227; industrijske vrednote: Šečerana Cteijek 1(50 — 170, Trbovlje 125 bi., Ieis 30 bi.
Beograd. Vojna škoda 249, 245 zaklj., 7°'o investicijsko 53.50 zaklj., 4°'o agrarne 26 do 29, 6°/o begluške 38 — 38.50, 7°/o Blair 34.33 bi-, 7<Vo Drž. hipotekama banka 48, Narodna banka 3740 bi., Priv. agrarna banka 228 zaklj.
Dunaj. Dunaj-Sava-Jadran 13.50, Državna železnice 15-60, Trboveljska 14.31, Alpine-Montan 11.58.
Blagovna tržišča
LES.
+ Ljubljanska borza (16. t. m.) Tendenca za les bolj živahna. Zaključeni so bili 4 vagoni desk.
2IT0
Ljubljanska borza (16. t. m.) Tendenca
za žito neizpremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi); nova baška, 79/80 kg 162.50 _ 165; nova sremska, 78/79 kg 150 — 152.50; turšeica (po mlevski tarifi): baška promptna 110 — 112.50, za avgust 117.50 — 120; moka: baška, >0<, iz nove pšenice 330 — 335, banatska, >0t, iz nove pšenice 340 _ 345.
+ Novosadska blagovna borza (16. L m.) Tendenca omahujoča. Prometa je bilo 71 vagonov. Pšenica (78 kg): baška, okolica Novi Sad, srednjebaška, gornjebanatska 110—112; baška okolica Sombor 107 — 109; gornjeba-ška 112 — 114; baška potiska 113 — 115; sremska 100—102; elavon. 102—104. Koruza: baška, sremska in baška okolica Sombor 65 — 67; slavonska 68 — 70; baška bela 69 — 71; banatska 64 — 66; baška, lad;a Sava in Begej 70 — 72; baška, ladja Dunav in Tisa 70 — 74. Ječmen: baški in sremski novi 64/65 kg 65 _ 67. Oves: baški in sremski novi 62 — 64. Moka: baška, banatska »0g< in >0gg< 215 — 235; >2« 195—215: »5« 175 — 195; >6« 145 — 165: »7< 105 do 115; »£c 52.50 — 55; slavonska in sremsua >0g« in »Ogg« 205 _ 225; »2« 185 - 200; »5« 165 — 180; »6« 135 — 150; >7« 100 do 110; »8< 52.50 — 55. Otrobi: baški in vrem-ski 42.50 — 45; banatski 40 — 42.50.
+ Budimpeštanska terminska borza (16-t. m.) Tendenca slaba. Pšenica: za oktober 8.64 _ 8.65, za rnarc 9.65 — 9.66; rž: za oktober 5.59 — 5.61, za ma,- 6.30 — 6.32; koruza: za avgust 7.70 — 7.80, za september 7.70 — 7-80, za maj 8.24 — 8.25.
Vlečljivo vino
VleHjiro vino imenujemo tako vino, ki ®e nekako čudno zgosti in vleče ter teče tiho kakor olje, ako ga natočimo v kozn-rec. To izpremembo povzročajo neke glivice, vendar pa je vlečljivost po večini posledica nepravilnega kipenja in nepravočasnega pretakanja. Posebno se to dogaja pri vinih, ki so bila umetno in pozno sladkana, tako da ves ta dodani sladkor ni čisto povrel. Ker se pa preteklo leto naša slovenska vina splošno niso sladkala, ko je imelo grozdde dovolj naravnega sladkorja, ki še zdaj ni pri nekaterih vinih č^to povrel, lahko postanejo ta vflečljiva, osobito če ne vsebujejo odvišne kisline in trpkosti in če je prišlo morda med trgatvijo precej gnilega grozde a vimes.
Ta bolezen nastopi najrajši poleti, torej sedaj. Vido izgubi svopo živahno: t in duh, ne šumi ali kipi, marveč postaja na_ kako oljnato. Ni sicer zdravju škodljivo, a je nepitno, posebno ker se tako vleče.
Napadeno vino se mora takoj, ko se to opazi, močno prezračiti s pretakanjem s pomočjo pipe in š/kafa. Na pipo pritrdimo še kako livalno sito ali razpršilnik, da se vsa tekočina kolikor mogoče razprši aiii raztrga. Nikakor pa ne smemo tako vino Pretakati s sesaliko direktno iz soda v sol, čeprav je poslednji močno zažveplan.
čim bolj torej vino prezračimo, tem bolje. Zato pretočimo, če ni drugih primernih naprav na razpolago, najprej v odprto čisto kad in iz te šele v sveže izpran in dobro zažveplan sod. Med pretokom ali pa takoj po njem primešamo vinu nekoliko čreslove kisline, to je raztopljenega tari na (10—15 gramov na 100 litrov vina) in morebiti tudi nekaj (20—30 gr) vinske kisline, raztopljene istotako kakor tanin v vinu.
Ko se vLdo umiri in se samo ob sebi še ni učistilo, ga lahko čistimo z drugimi, po zakonu dovolfieniani čistili ali ga pa 8filitriramo. Sod, v katerem je bilo napadeno vino, moramo takoj po iztoku prav temeljito izmiti s skuhano sodo in ga dobro oviniti. Kjer je parna priprava na razpolago, ga s to pripravo enostavno .z-parimo.
Dokler ni tako vino popolnoma popravljeno in stanovitno, naj se ne znneša z drugim zdravim vinom.	Fr. Gč.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja, 2. stanje barometra, S. temperatura, 4. relativna vlaga v •/•. 5-smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10,
7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve Številke pomenijo najvišjo, drage najm ižjo temperaturo. 16. avgusta Ljubljana 7, 761.4, 16-1, 78, SE1, 9, 0.3 dež; Ljiubloana 13, 760.0, 25.7, 45, SSE1, 4, —, —; Maribor 7, 60.4, 17.0, 80, NW1, 3, —; Zagreb 7, 760.8, 18.0, 80, NEl, 8, 0.0, dež; Beograd 7, 760.8, 20.0, 50, SE2, 6, —, —; Sarajevo 7, 762.6, 18.0, 70, SE1, 9, —, —; Skopi je 7, "763.8, 18.0, 60, Wl, 0, —. Split 7, 70.1, 23.0, 70, NEJ2, 8, —; Kumibor 7, 760.0, 22.0. 70, ESE1. 6. —, —; Rab 7, 761.2, 20.0, 70. NE2. 9. 6.0, dež.
Temperatura: Ljubljana —, 14.6; 28.0, — Maribor 24.2, 16 9; Zagreb 28 0. 17.0; Beograd 26 0, 17.0; Sa/r-jevo 30.0, 13 0; Skop I je 29.0, 11.9; Split 32.0, 21.0; Kumbor -20.0, Rab —, 16.0. Solnce vzhaja ob 5.1, zahaja cb 19.6 Luna vizihaja ob 23.51, zahaja ob 16.55.
Iz
Fllnianje na daljavo
26 letni dunajski inženjer dr. Peter Kari Goldmark je predvajal te dni zastopnikom ameriškega tiska svoj novi izum v področju tel evizije, ki bo temeljito zrevolucioni-ral ves problem brezžičnega gledanja na daljavo.
Njegova priprava, katere najvažnejši deli so tako majhni, da jih obseže človeška dlan, omogoča proizvajati filmane dogodke že po nekoliko urah v kinematografih, ki so oddaljeni stotine kilomet-ov.
O podrobnostih svojega izuma Goldmark še molči, kolikor je znano, pa je najvažnejši sestavni del majhna žarnica, ki oddaja ostro omejen in zaslonjen svetlobni žarek. Intenziteta tega žarka se spreminja neprestano in ustreza svetlim in temnim
življenja In sveta
Mučenje v nemških taboriščih
Nov izum v področju televizije
točkam v sliki. Žarek sprejema droben projektor, ki sestoji iz dveh sistemov gibajočih se zrcal. Ta zrcala razčlenjajo žarek v posamezne slikovne elemente in ga istočasno projicirajo na platno. V vsaki sekundi projicira 24 posameznih sličic, ki so tako drobno rastrirane, da so v pogledu jasnosti in ostrine neoporečne.
Goldmark si je za svoj izum pridobil že patent v Ameriki in na Angleškem, ta čas pa ga skuša patentirati še v drugih evropskih državah. V nekoliko tednih bodo v Ameriki že predvajali filme po njegovem sistemu, in sicer spočetka še filme s športnih prireditev, za kar se je v New Yorku osnovala posebna družba.
„Klub srečnih duš"
Na Angleškem so ustanovili klub, ki šteje že kakšnih 50.000 članov in katerega smoter ni mogel biti nikdar tako aktualen kakor v naših dneh.
Vsak član tega kluba se mora namreč obvezati, da bo z dejanjem in nasvetom delil med ljudi radost, vedrost, optimizem.
Člani »kluba srečnih duš«, kakor se imenuje novo združenje, se ne omejujejo na to, da bi žalostnim in življenja sovražnim soljudem pridigovali o lepem življenju, temveč morajo svoje besede podpreti tudi s praktičnimi dejanji. Osnovali so velik sklad, ki bo omogočal revnim otrokom bivanje na zraku, v svetlobi in soncu, osnovali so poseben oddelek za samomorilne kandidate, ki stoji pod vodstvom uglednega londonskega zdravnika za živčne bolezni. Dali so mu na razpolago velike vsote, da bo lahko v polni meri vršil svojo nalogo. Vsak član se mora nadalje obvezati, da bo po svoiih močeh skrbel nesrečnikom za kruh in delo.
Klub ima veliko knjižnico, ki je sestavljena vsa na principih vedrega svetovnega nsziranja. Samo knjige, ki življenja ne za-nikujejo, smejo priti v to knjižnico.
Sin poročil ločena roditelja
V Texaskani. država Texas v Ameriki, Je poročil župnik James Wright svoja lastna roditelja, ki sta se bila ločila pred enajstimi leti, ko je bil sin še napol deček. Sin je dosegel, da sta se oče in mati spravila ter začela po poroki iznova skupno življenje.
Dogodki na Kubi
Manuel De Cespedes, dosedanji prosvetni minister, naslednik pobeglega državnega predsednika Machada
Lindbergh odkril nov svet
Vseameriška družba za zračni promet sporoča, da je Lindbergh, ki se je po njenem naročilu podal na pot, da najde severno letalsko pot v Evropo, pri svojem zadnjem poletu čez Gronland odkril goro, ki ni zaznamovana na nobenem zemljevidu. Poleg tega je odkril 100 milj dolg fjord, ki je dodobra ploven in takisto manjka na dosedanjih kartah.
Angleški lord o zakon« in ženskah
Senzacionalen govor šaljivega selfmademana in zagovornika samstva
letni angleški lord Sneli je imel v gosposki zbornici govor, v katerem je branil samski stan na Angleškem. V debati je namreč bil angleški zakon o državljanstvu žene. ki se omoži z inozemcem. Takšne Angležinje so po dosedanjih zakonskih določbah smele še vnaprej obdržati angleško državljanstvo, dočim se je v zadnjem času pojavil predlog, naj bi ga v bodoče izgubile.
Najmlajši francoski par
.......,,
ŠHV	v- .••••.:
Komaj 12 in polletna Adrlenne Delemarre ln njen 17-Ietni zaročenec v Catillonu sta dobila od predsednika republike dovoljenje za poroko
Lord Sneli je imel pri tej priliki obširen govor o zakonu in je med drugim dejal: Zakon je dejstvo, po mojem obžalovanja vredno dejstvo. Za svojo osebo obžalujem vsakogar, ki se je podal v zakonski jarem, toda zdi se, da je ta jarem nekaterim tako prijeten in sladek, da si ga naložijo kljub izkušnjam, ki jih vidijo pri drugih ljudeh. Ne vem torej, čemu naj bi angleška žena trpela zaradi tega, ker se vpreže v zakonski jarem z inozemcem. Nasprotno, smatram, da bi bilo primernejše, če bi se uvedla kazen za one, ki mislijo skleniti zakon. Toda končno tudi tem ni zamere, kajti zdi se, da vsakdo, ki se zaljubi, izgubi glavo.
Lord Sneli Ima za seboj nenavadno kariero. Rodil se je 1. 1865. in je najprej služil za hlapca pri nekem kmetu. Pozneje se je povzpenjal od stopnje do stopnje. Bil je po vrsti sluga, splavar, pisar, agent in tajnik. Najbolj pa je zaslovel kot pridigar, in sicer kot gromovnik proti ženskam. Pravijo, da nima sodobna Anglija večjega šaljivca in nasprotnika žensk, kakor je lord Sneli. Zato se je tudi zavzel za to, da se omoženim Angležinjam ohranijo dosedanje pravice.
Kakor so poročali listi t® dni, j®
ška vlada odpravila koncentracijsko taborišče za politične jetnike v Vroclavu in ja sklenila, da odpošlje njegovih 343 »prebivalcev«, med njimi bivšega šlezkega predsednika LUdemanna in bivšega predsednika državnega zbora Lobeja, v koncentracijsko taborišče v Osnabrticku.
Kot razlog za to razpustitev navetjajfo hitlerjevci štednjo — pravi razlogi pa bodo kje drugje. Taborišče je bilo namreč t neposredni bližini mesta in tako pod stalno kontrolo prebivalstva. To je zvedelo v najkrajšem času za vsakega novega jetnika in za vsako — mučenje, ki so ga pretrpele tu žrtve hitlerjevske strahovlade. Takšna kontrola pa hitlerjevcem ne more Diti vedno všeč.
Edino, če jim je šlo za politično propagando za ustrahovanje svojih nasprotnikov aH za to, da se znesejo nad svojimi nasprotniki, so včasi radi pokazali, kakšnih metod se poslužujejo v svojih koncentracijskih taboriščih.
Tako Je bilo tedaj, ko eo LUdemanna privedli sem. Javno so razglasili dan in uro, ko bo dospel pod oboroženim nadzorstvom v Vroclav in vso pot od glavne postaje do taborišča je moral stari mož skozi gost špalir radovednežev in bebastih, fi-garskih sramotilcev. V taborišču je pričakoval bivšega najvišjega funkcionarja in policijskega šefa nemške šlezije sedanji policijski šef Heines pred fronto napadalnih oddelkov in jetnikov, ki so se morali zbrati k temu prizoru. Heines je sprejel nesrečnika s poniževalnim nagovorom m takoj nato so potisnili na pol nezavestnemu možu lopato v roke in je moral pričeti s kopanjem zemlje.
S kopanjem zemlje so morali zapravljati svoj čas tudi drugi jetniki, pri čemer je šlo hitlerjevskim nasilnikom samo za to, da mučijo svoje žrtve z najtežjim telesnim delom, ki ni imelo nobenega smisla to ni prinašalo nobene koristi. Da pri tem ni manjkalo vsakovrstnih drugih muk, se razume samo po sebi.
V Osnabrticku so jetnikom iz vroclav-skega taborišča končno namenili delo, ki naj bi prinašalo tudi nekaj koristi. Osuše-vati bodo morali ogromna močvirna ozemlja okrog mesta in jih pripraviti za poljedelsko izkoriščanje. Tudi Lobe bo moral vršiti to težko delo, ki zahteva miadih, neizrabljenih moči, ne pa starejših ljudi, ki so zaradi fizičnega in duševnega trpljenja v dosedanjem jetništvu že ob koncu svojega zdravja...
Redar brez suknjiča
Newyorški stražnik si je zaradi silne vročine slekel službeni jopič
Plinska vojna v starih časih
Od navadnega dima in pepela do najmodernejših
plinov
Neki turški časnik, ki izhaja v Carigradu, je zbral gradivo o plinski vojni v proš-losti. Po zaključkih, ki jih Je objavil, se zdi, da čisto po krivici prisojamo strahote plinske vojne moderni dobi. Poraba kemikalij v vojni pri sovražniku ni nova. že v stari zgodovini so se vojevalci posluževali teh sredstev, ki so danes popolnejša kakor kdaj prej.
Kopalni kostumi na Rivieri
Manekinke razkazujejo občinstvu v nekem francoskem morskem kopališču letošnje
kopalne obleke
ce smemo verjeti zgodovinarjem, so poznali že praljudje učinek strupenih plinov, ki pa so jih uporabljali samo pri lovu na živali. Suho listje in dračje so zažigali pred votlinami, aa so iz njih izvabili divjačino. V tem postopku je res nekaj, kar spominja na moderno plinsko vojno. Iz uirektnega vojevanja pr vemo, da so oblegovaici mest in utrdb požigali sovražnikove objekte z žveplom, ki je bilo pomešano s katranom in drugimi primesi. Podobna sredstva so rabila že špartancem v peloponeških vojnah, torej 400 let pred našim štetjem.
Plutarh poroča v svoji biografiji rimskega vojskovodje Kvinta Sertorija o naslednjem dogodku v španski vojni. Da bi primorali španske branilce k vdaji, je za-povedal rimski poveljnik Konij, naj nane-sejo v bližini sovražnikovega taborišča velikanske kupe pepela. Kmalu nato je začel pihati severni veter ter odnesel pepel proti sovražniku. Da bi še povečal učinek napada, je izdal Konij ukaz, da morajo jezditi skozi pepelni oblak vojaki na konjih. Napad je tako prestrašil Špance, da so njih branitelji napol osiepeli in z vnetji v grlu odnehali ter se predali napadalcem.
V tej zvezi še lahko omenimo tako zvani »grški ogenj«, ki je rabil zlasti Bizantin-oem v obrambi. Ta ogenj je bil svojevrsten po neznosnem smradu, ki ga Je razširjal ter je ohromel bojno moč napadajočih aU branečih se čet.
Preselili smo se
na Aleksandrovo cesto 7.
Velika zaloga oblek za gospode in blaga v poljubnih množinah
Drago Schwab9 Ljubljana
Na newyoršld borzi so jokali
toda ne zaradi padca akcij, ampak zato, ker je vrgel neznanec bombo s plinom
za solzenje
Svetlikajoči se rešilni pasovi
Važen izum za reševanje pri nesrečah na morju
Rešilni pasovi spadajo med najvažnejšo opremo vsake potniške ladje in na vsaki ladji so nameščeni tako, da jih more potnik ali član posadke v primeru nevarnosti takoj pograbiti.
Njih nedostatek je bil doslej le ta, da jih je bilo v temi težko najti, še težje pa je bilo eventualnim reševalcem najti ponesrečence, ki so z rešilnim pasom plavali po nočnem morju. Človek, ki je ponoči z Ladje padel v morje in so ga hoteli rešiti s pomočjo rešilnega pasa, tega tudi ni zlahka videl — upoštevati pa moramo, da se večina takšnih nesreč kakor ladijskih katastrof izvrši baš v temnih nočeh, pri čemer se pogostoma zgodi, da na ladji odpovedo svetilne naprave. V takšnih primerih pa je korist rešilnih pasov zelo problematična.
Te nedostatke »o odpravili zdaj z novo vrsto rešilnih pasov, ki imajo to lastnost, da se v vodi svetijo. V notranjosti pasu
Samomor v mrtvašnici
Pred kratkim si je v Klatovu vzel življenje zdravnik dr. šebesta, ki je imel zobo-zdravniško in lekarniško prakso v Pazinu v Istri. Pripeljal se je iz Italije v rojstno vas, šel na pokopališče, legel v mrtvašnico in se ustrelil s samokresom v glavo.
Prvotne so mislili, da je storil to zaradi neozdravljive bolezni. Toda zdaj se je izkazalo, da so bili motivi samomora čisto drugačni. Dr. sebesta si je kot zaveden Slovan nakopal sovraštvo italijanskih oblasti in zagrizenih italijanuhov v Pazinu. Bil je pravičen mož in se je večkrat zavzel za preganjane domačine jugoslovenskega po-kolenja.
Ljudje so začeli zaradi tega bojkotirati njegovo prakso in tudi z ženo je prišel tako navzkriž, da Je pobegnila od njega. Ko mu je postalo življenje nevzdržno, je odpotoval v rojstni kraj na Češko ln izvršil samomor.
Ne spite po kosilu!
Preden sedemo k mizi, pravi neki zdravnik, ležimo in zadremljimo za četrt ali pol ure. To nam bo silno koristilo! Po jedi pa je pasivno gibanje koristnejše nego leža-nje. Seveda je silne važnosti tudi mir med obedom ali večerjo. Iz zdravstvenih ozirov bi morali med jedjo zavračati vse, kar nam jemlje pokoj. Ce hočemo dobro prebavljati, se ne smemo Jeziti ne vznemirjati, niti čitati ali se pomenkovati o razburljivih stvareh. Telo in duh naj mirujeta in naj se izživljata v sladki harmoniji. Časopisa ne vzemi med jedjo nikoli v roke, pravi zdravnik.
Nasprotnik spanja po kosilu ta strokovnjak sicer ni, vendar svetuje, naj ne počiva človek po jedi nikoli dalj nego pol ure. Prijateljem pasivnega gibanja po jedi pa je priporočati, če so ljubitelji nikotina, cigaro. Kajenje ustvarja zadovoljstvo in pospešuje prehrano. Kajenje po jedi ni nikoli škodljivo, kajenje na prazen želodec pa je že marsikomu vzelo apetit in se bridko maščevalo.
Čudodelne bakterije
Bakterije smatramo za najhujše sovražnike vsega živega — a to je povsem neutemeljen predsodek. So neštevilne vrste klic, ki so življenju koristne in naravnost neobhodno potrebne.
Najnovejša znanstvena odkritja kažejo, da nismo samo glede prehrane, ampak tudi glede ostalih življenjskih pogojev odvisni brezpogojno od čudodelnih bakterij. Kdor želi vedeti, kakšne so čudovite lastnosti bakterij v človeškem telesu, naj čita članek »Ni življenja brez bakterij«, ki ga priobčuje zadnia številka ilustrirane tedenske revije »Življenje in svet«.
Brivec, ki reže uhlje
Kodanjska policija je prijela 21-letnega brivskega pomočnika Nilsa Andersena, ki je nekomu odrezal uhelj. Detektivi, ki so vdrli v Andersenovo stanovanje, so odkrili v njem pravcato zbirko človeških uhljev v špiritu. Brivski pomočnik je izjavil, da čuti potrebo rezati človeške uhlje in jih konservirati. Brivca so oddali zdravnikom v opazovanje.
Na smrt obsojen terorist
Po vesteh iz Bombaya, je bil v Indiji obsojen na smrt eden najbolj razvpitih teroristov v Indiji, organizator bengalskih pre-kucuhov Surja Sen.
NEKAJ ZA VSE
Človekov črevesni kanal meri 6 do 7 m. •
Mlečno zobovje otrok sestoji iz 20 zob, in sicer šteje po 4 sekavce ,2 podočnika in 4 kočnike v zgornji in spodnji čeljusti. Anekdote
so nameščene baterije, ki dajejo > steklenim zvoncem zavarovani majhni žarnici električni tok za najmanj deset ur.
Pri nekih vrstah teh rešilnih pasov te zasveti žarnica avtomatično, čim pade rešilni pas v vodo, pri drugih vrstah pa se vključi električni tok s tem, da potegnei iz pasu vrvico, ki drži dva kontaktna jezička narazen. Na vsakem pasu sta po dve žarnici, ena na zgornji strani, druga na spodnji, tako da se rešilni pas sveti v vsakem primeru, ne glede na to, kako pade v vodo. Žarnice pa so tako močne, da jih je opaziti dobro še na razdaljo 1 morske milje. Ves mehanizem je tako preprost, da ne more odpovedati in bo posledice nočnih ladijskih katastrof gotovo omejil ne minimum.
To je chic!
Pisana jopica z odprtimi rokavi na strani in pas v raznih barvah
ANEKDOTA
Alexander Girardi je nekoč gostoval Gradcu. Prispel je ob petih popoldne, vreme je bilo pomladno, časa do predstave še dosti. Pa se je odločil, da si z izvoščkom malo ogleda mesto.
»Popeljem vas že,« je dejal kočija!, »moram vas pa opozoriti, da bom vozil samo do sedme, ker grem potem v gledališče, da si pogledam Girardija.«
Girardi je bil seveda zelo zadovoljen, da uživa takšno popularnost in je po tihem že premišljeval o tem, kako se bo dobri mož v gledališču začudil, ko bo v svojem gostu spoznal znamenitega Girardija.
Dve uri sta se vozila naokrog. Točno ob sedmi je kočijaž odložil potnika pred hotelom. Na vprašanje, koliko mu je dolžan, je kočijaž odvrnil Girardi ju: »Pet goldinarjev.«
»Tu vam dam deset, ostalo je za gledališče,« je menil Girardi.
»Ah, tako!« je vtaknil kočijaž bankoveo z navdušenjem v žep. »Ce bi bil to vedel, bi vas vozil dalje časa. Potem bi me Girardi lahko od daleč gledal.«
VSAK DAN ENA
Komaj poročeni mož »Zakaj si tako potrt?« »Ah, moja žena hoče neprestano denar-
ja!«
»Kaj pa dela s tolikim denarjem?« »Ne vem, ker ji Se nisem dal ničesar!«
James OItver Cnrwood:
80
Hči divjine
Roman
»Velika pravičnost jih je udarila.« To je bilo vse, kar ii je povedal v koči, in Marge mu ni zadajala nadaljnjih vprašanj.
Spodaj sta se ustavila ob majhnem gorskem potoku, ki se ie na ro4)'a zelenih travnikov izliva! v globok tolmun. David si je poiskal z?_varovan prostorček in zmetal obleko s sebe. Dogodki teh dveh fini so ga bili do pasu pokrili s prahom, blatom iti krvjo. Tudi Marše si je umrla v tolmunu obraz in roke; nato je sedla in z Davidovimi glavniki in ščetkami dokončala svojo toaleto. Ko se je vrnil k njej, se mu je zdela kakor bitje v nadzemeljski zarji, do bokov odeta v zlate in rjave plamene razčesanih las. Obstal je pred njo in se zastrmel; srce mu je bilo polno take prečudne radosti, da ni mogel spraviti besede iz sebe. V tem trenutku neizrekljive sreče ga Je šele popolnoma prevzela zavest, da je njegova, ne samo danes ali jutri, ampak za zmerom; da so mu jo gore poklonile v dar; da ga je čakala tu, med cvetlicami in divjimi stvarmi, ustvarjena njemu v srečo od »velikega, dobrega Boga«, o katerem mu je pripovedoval oče Roland, i.n čista kakor divje vijolice na trati. Nekaj časa ga ni opazi;*: gledal jo je, ko je presipala iskreče se lase pod njegovo ščetko. In se mu je nekdaj zdelo — kdo ve kdaj. menda pred tisoč leti — da je neka druga ženska lepa in da so lasje tiste druge ženske kakor zlata gloriia! Srce mu je kar zapelo v prsih. Ne, ona druga ni bila taka. Za cel svet razlike je bilo med njima — med ono in med to od Boga blagoslovljeno gorsko cvetko, ki je bila prišla v njegovo srce kakor dih novega življenja in mu odprla razglede, segajoče nad samo sinje nebo. Kar verjeti ni mogel, da bi ga res ljubila. A tedaj je mahoma pogledala kvišku in ga zagledala stoječega pred seboj. Ljubezen? Ali se mu je bilo v vsem njegovem življenju kdaj sanjalo o izrazu, kakršen ie bil zdajle na njenem obličju? Srce se mu je skrčilo od sreče. Molče je razprostrl roke, ko je vstala in prišla k
njemu v rjavkastozlatem siju svojih las; spet jo je stisnil k sebi in jo poljubljal na mehke ustnice, na zardela lica, na sinje oči in na toplo sladkost nienih las. Tudi ona ga je poljubljala. Ozrl se je po dolini. Njegove oči so bile odprte za njeno lepoto, a vendar je ni videl; drugačen privid je vstajal pred njim. in njegova duša je šepetala hvaležno molitev k Bogu malega misijonarja, k Bogu častilcev totemov onkraj gora, k Bogu vseh reči, zakaj zanj je bil zdaj ta Bog isti. Nemara da je dekle čutilo njegovo nemo zamaknjenost, zakaj skozi mehke valove las, ki so se mu kopičili na prsih, je zdajci začul njen šepet:
»Ali me imaš zelo rad, Sekivevin?«
»Bolj kakor življenje,« je odvrnil.
Njen glas ga je zdramil. Za nekaj trenutkov je bil pozabil kočo, pozabil, da sta Hauck in Brocka\v kdai živela in da sta bila zdaj mrtva. Podržal jo je od sebe, gledaje ji v obraz, s katerega je biia sreča izbrisala vse sledove strahu in groze; v obraz, ki ga je poplavljala radostna rdečica burno utripajoče krvi, v oči, ki so brez sramu izpovedovale svoje oboževanje, na trepalnice, ki se niso pobešale, da bi skrile tisto, kar je izražalo žarenje zrenic. Kako prečuden, kako pravljično jasen je bil ta odkriti sij ljubezni iz prozornih, sinjih globin!
»Treba je. da kreneva dalje,« je izpregovoril, trudeč se, da bi premagal ukletje. »Trije so pobegnili, Marge. Mogoče je — če jih je še kaj ostalo v Gnezdu--«
Njegove besede so ji mahoma vrnile spomin na vse, kar sta bila prebila. Prepadeno se je ozrla po dolini. Nato je zmajala z glavo.
»Dva sta še tam,« je rekla. »A zasledovali naju ne bodo. In če bi tudi šli za nama, bova zdavnaj onkraj gora.«
Med tem, ko je pripravljal sveženj, si je spletla lase. A Davidu je bilo pri srcu kakor dečku.
»Rajši jih vidim razpletene,« jo je pograjal z veselim smehom. »Prekrasni so. Kakor zaria.«
Zazdelo se mu je, da ji je pri teh besedah vsa kri planila iz telesa v obraz.
»Tedaj jih pustim tako,« je vzkliknila z mehkim glasom, ki je drhtel od sreče. Nieni prsti so urno razpletli svilnate kite. Spet jo je obsulo kakor svetel oblak. In ko sta bila nared, je z rahlim vzklikom priskočila in vzdignila obraz k niemu, ne da bi se ga dotaknila z rokami.
»Poljubi me,« je dejala. »Poljubi me, moj Sekivevin!«
Opoldne sta stala tik pod najvišjimi vrhovi južnega grebena in vnovič zrla' nizdol v zeleno dolino s srebrno črto potoka, ob katerem sta bila prvič zagledala drug drugega. Zdelo se jima je, kakor bi bilo to že davno, in dolina se jima je smehljala kakor stara prijateljica in jima klicala dobrodošlico in izražala svoje veselje nad tem, da sta se vrnila. Zuborenje nienih voda, šepetajoča godba zraka in brlizganje mrmotic, ki so se solnčile daleč tam spodaj, je tiho prihajalo do njiju, ko sta počivala. Dekle, ki je sedelo v objemu Davidove roke, z glavo naslonjeno na njegove prsi, je pokazalo v sinji hlap daljav na zahodu.
»Ali kreneva v to stran?« je vprašala.
David je premišljeval o tem že spotoma, ko sta plezala navkreber. Tam, kamor je kazala, so bili njegovi in njeni prijatelji; med njima in tistim potujočim rodom častilcev totemov ob Kvadoči ni bilo ljudi. Ničesar ni bilo razen nemotenega gorskega miru, v katerem sta bila varna. Nehal se je bil bati neizmernosti te divjine in nič več ga ni plašila misel, da bi se utegnil v njihovi širni, brezpotij samoti za zmerom izgubiti. Ozarjeni vrhovi planin so ga vabili, i,n zaupal je vase, da najde pot nazai do Finleya in v Hudson's Hope. Kako se bo čudil oče Roland, ako ga srečata nekega dne — on in Marge! Srce mu je burno utripalo, ko ji je pripovedoval o tem, ji opisoval veliko razdaljo, ki jo morata prepotovati, in slikal, kakšna krasna pot bo to in v kako lepe kraje prideta nazadnje — tia, kjer je
Ch^teau in--»Potem bova našla tvojo mater,« je zašepetal.
Govoreč o njeni materi in očetu Rolandu sta krenila proti dolini, in kolikorkrat sta se ustavila in počivala, vselej ga je Marge obsula z novimi vprašanji in vselei je bil v nienem glasu tisti drhteči dvom: »Kdo ve, ali je res ?« In slehernikrat ji je zatrdil, da ie resnica.
o k o I s t v o
Letošnja savezna glavna skupščina je
med drugimi napravila zaključek, da se požurijo vse predpriprave za ustanovitev Viokolske Privredne Zadruge«, ki naj bi tvorila nekako sokolsko gospodarsko zadrugo, ki bi s sokolskimi sredstvi poma-glla sokolskim enotam v gospodarskem cržiru. O tej temi se je pojavila zelo zanimiva razprava, vendar je načelno vse članstvo za osnovno misel. Razpravlja se v glavnem o načinu organizacije deležev, vplačevanja itd. Smernice, ki jih je dala glavna skupščina" so te, da bi vsak pripadnik Sokolstva plačal mesečno skozi 5 let po l dinar in bi tako v tem času pridobil svojo delnico, ki bi se obrestovala. Računajoč s sedanjim stanjem sokolskih pripadnikov, ki jih smemo računati okrog 300 tisoč, bi se sigurno dali doseči prav lepi uspehi, zlasti, ko razpolagajo sokolske edinice tudi nekatere z manjšim, druge z nekoliko večjim kapitalom. Razpravljanje še ni zaključeno, vsekakor pa je upati, da bo ustanovitev omenjene sokolske zadruge prav gotovo izvršena nekako do prihodnje glavne skupščine saveza, ki se bo vršila prihodnje leto v aprilu.
Sokolski Glasnik objavlja v svoji zadnji številki nekaj zanimivih člankov Med drugimi razpravlja savezni gospodar br. Branko Živkovič o »Sokolski privredni zadrugi«, zelo zanimiv članek pa je od br. prof. Gruberja iz Krka »Za stvaranje so-kolskog narodnog pozorišta«. Društvo prijateljev lužiških Srbov je obiavilo v So (eolskem Glasniku daljši članek »V obrambo lužiških Srbov«, savezni tajnik br. Bro-zovič pa priobeuje v listku nadaljevanje spominov o ustanavljanju beograjskega Sokola v letih 1881 — 1883.
Sokolska župa Ljubljana oziroma njen prosvetni odbor priredi od 23 do vključno 26. t. m. v Ljubljani v mali dvorani Sokolskega doma na Taboru župni prosvetni tečaj in zadnji dan prosvetno konferenco, na katero so vabljeni vsi društveni in četni prosvetarji. Prijave za prosvetni tečaj do 20. t. m. Otvoritev tečaja bo 23. t. m. ob 8.45.
Sokolska župa v Banji Luki je priredila od srede julija dalje posebn; vaditelj-ski tečaj za članice, ker se je pojavilo v zadniem času precej močno gibanje za žensko telovadbo po njenih društvih Obiskovalo ga je skupno 23 članic. — V Osi-jeku je po daljši bolezni umrl prosvetar timošnie župe, brat Aleksander Staneti, ki ie bil v vseh ozirih vzoren sokolski delavec ter ga bodo bratje v Osijeku težko pogrešali. — Istotam se vrši od 13. do 26. avgusta višji prednjaški tečaj župe za one brate in sestre, ki so dosedaj bili že slušatelji kakega društvenega ali okrožnega tečaja. 2upa Osijek je ena največjih v sa-vezu in ima preko 150 društev ter nujno potrebuje zelo mnogo vaditeljev, pa je lan' prired;1a celo vrsto okrožnih tečajev, letos pa namerava z višjim tečajem izpopolni znanje vaditeljskih pripravnikov. — Sarajevska župa je priredila v Vareš-Maj-danu okrožni zlet svojega kakanjskega okrožja, ki je izvrstno uspel. Sodelovalo je okrog 600 telovadečih. Udeležba v kro-j:h je znašala okrog 150 članov Splošno se opa/a že sedaj širom domovine velik vpliv pokrajinskega zleta v Ljubljani, saj je bilo v zadni:h mesecih ustanovljenih zopet prav vel-ko število sokolski čet, kjer se poveri nrav rmdno dela.
Sokolsko društvo Kočane v Južni Srbiji je priredilo zanimivo turnejo po delu države. Obiskalo je s svojimi telovadci in Movadkami. pod vodstvom staroste br. Džibroviča in načelnika Franja Telbana kar celo vrsto drugih večjih sokolskih društev in tamkaj priredilo lepo uspele telovadne akademije. Celo odpravo spremlja tudi društvena godba in društvena zastava.
Najprej so se Kočanci ustavili v Čupriji, potem so obiskali Jagodino, pojdejo nato v Beograd, Kragujevac in Vranjo — Posnemanja vredno zaradi medsebojnega spoznavanja.
791etnica Renate Tyrševe. Hčerka Fug-nerja in žena dr. Miroslava Tyrša, sestra Renata Tyrševa je te dni praznovala v Pragi pri popolnem zdravju svojo 791etni-co, ki se je je vse Sokolstvo spomnilo s prisrčnimi čestitkami.
V posnemanje za drugo leto! Sokolska župa v Plznju, ki je priznana kot ena najboljših v češkoslovaškem Sokolstvu, je letos priredila mesto župnega zleta velik odrski nastop v velikem vrtu društva Sokol Plzenj I, kjer so bile vse točke klasi-ficirane glede sestave, lepote, fiziološke vrednosti in seveda tudi izvedbe. Dalje je ista župa letos klasificirala vse okrožne javne nastope po posebni župni tehnični komisiji. Vsako okrožje je moralo pripraviti materija! za okrožni nastop (proste vaje in godbo) popolnoma samo za sebe ter s tem nastopiti. — Bilo bi priporočljivo, da se tudi naše župe v tem pogledu zganejo in napravijo kaj sličnega. Ali ne bi bil n. pr. v Ljubljani mogoč kak večji župni odrski nastop na letnem telovadišču v Tivoliju ali na Taboru? Stavljamo odločujočim v premišljavanje in izvedbo. Kako je z večjimi izleti? Tudi tukaj nas čaka še široko, neobdelano polje, ki smo je dosedaj zelo zanemarjali. S samimi stereotipnimi javnimi nastopi in neizbežnimi veselicami moramo končno tudi enkrat prelomiti in pokazati kaj več!
Zanimive tekme v plzenski župi. Za dosego čim večje kolektivne izvežbanosti vseh telovadečih, je priredila plzenska župa letos posebne tekme okrožij v načinu in izvedbi javnih okrožnih nastopov, kjer so posebne župne komisije ocenjevale vse, kar spada v okvir okrožnega zleta. Vse proste vaje so morali sestaviti okrožni tehničarji sami in si preskrbeti tudi glasbeno spremljavo k njim. Vaje so veljale samo za dotično okrožje in njegova društva. Pri tem se je izkazalo, da je bilo na ta način stvorjenih okrog 30 novih telovadnih del, med njimi nekaj prav lepih. Na okrožnih zletih je vežbalo skupno 867 članov. 917 članic, 345 naraščajnikov, 557 naraščajnic, 1156 dečkov in 1515 deklic.
Češkoslovaško Sokolstvo na Volinjskem.
V poljski pokrajini Voliniji živi ob ruski meji okrog 45.000 čeških naseljencev, ki 60 si zadnja leta osnovali celo vrsto društev, ki so združena z volinjskim okrožjem v Zamejni župi ČOS. To so društva Kvasi-lov, Rovno, Zdolbunov, Hulč, Hlinsk, Mi-rohošt, Dubno, Moldava, Straklov, Volkov in Semiduby, snujejo se še društva v Za-lesju in Lucku. Delovanje teh edinic je prav vzorno, društvo Mirohošt si je celo postavilo lastni dom, ki ga je slavnostno otvorilo ob priliki okrožnega zleta letos v juliju. Telovadnica v domu je 22 m dolga in 16 m široka ter je opremljena z vsem potrebnim orodjem. Poleg doma je razsežno telovadišče, kjer se je vršil okrožni zlet ob veliki udeležbi Čehov, Poljakov in Ukrajincev.
Desetletnica telesne vzgoje v Rumuniji. Medtem, ko so pred svetovno vojno v Romuniji delovala le nekatera, zelo redka telovadna in športna društva, je po vojni, zlasti pa pod vplivom VII. vsesokolskega zleta v Pragi 1921. uspelo tedanjemu podpolkovniku Badulesku. da je pri odločujočih krogih vzbudil večje zanimanje za to panogo narodne vzgoie. Po njegovem prizadevanju se je l. 1923. ustanovil v Bukarešti Osrednji urad za telesno vzgojo ki predstavlja naivišjo vodstvo telesne vzgo-ie in ie podrejen prosvetnemu ministrstvu.
Državna razredna loterlfa
Dne 15. avgusta so bile izžrebane naslednje srečke: Din 5.000 srečka št.: 4.417.
Din 1.000 srečke št.: 4.412, 5.917, 10.898. 22.708. 37.010, 37.024, 37.090, 45.732. 51.563, 51.583, 51.586, 73.348, 73.365, 88.224, 88.277.
Dne 16. avgusta so bile izžrebane naslednje srečke:
Din 20.000 srečke št. 30.627, 93.792.
Din 10.000 srečke št.: 1.465, 13.808, 38.570, 39.987, 49.382, 52.948, 55.283, 55.325. 57.285. 70.704, 72.662. 79.359. 80.597, 81.294.
Onim igralcem, ki jim bodo srečke izžrebane za manjše dobitke, bomo izžrebane srečke zamenjali za nrizžrebane, da bodo mrtsrli igranje nadaljevati na visoke dobitke, žrebanje bo trajalo vsaki dan do SI. avgusta.
Zadružna hranilnica r. z. z o« z., LJubljana, Sv, Petra c, 19
v vojaških zadevah pa vojnemu ministrstvu. Uradu na čelu je osrednja uprava s princem Nikolajem, glavni ravnatelj pa je že omenjeni strokovnjak, general Badulesku. V njegovo področje spadajo: Visoke šole za telesno vzgojo, federacija športnih društev in klubov, federacija telovadnih društev. Društvo telovadnih profesorjev, Zveza skavtov in Udruženje te-lesnovzgojnih zdravnikov.
Nov sokolski dom na Dunaju. Poročali smo že, da je češkoslovaško sokolsko dru-
štvo Videnj X. kupilo s pomočjo ČOS v sredini X- dunajskega okraja večjo parcelo s starim tovarniškim poslopjem z namenom, da tamkaj postavi sebi svoj dom. Članski kuluk je omogočil, da se je pretekli mesec lahko že otvoril z velikimi svečanostmi nov dom, ki predstavlja lično moderno stavbo za gojitev vseh panog te lovadbe z velikim letnim telovadiščem Ob otvoritvi je priredila »Rakouska župa« do bro uspel župni zlet, ki ga je obiskalo okrog 5000 gledalcev.
ŠPORT
DrugI dirkalni dan na Teznu pri Mariboru
Ob velikem zanimanju občinstva so se v torek nadaljevale konjske, motociklistične in kolesarske dirke na dirkališču v Teznu. Vse dirke so nudile dober šport in vrsto napetih situacij. Točke sporeda so se tudi tokrat zelo hitro vrstile, za kar gre zasluga odličnim organizatorjem mariborskega kasaškega društva gg Rosenbergu, Konigu, dr. Novaku, šepcu in drugim funkeonar-jem kolesarskega in motociklističnega kluba >Peruna« z načelnikom črepinkom, športnim komisarjem Fašingom in predsednikom Hlebšom na čelu
Prireditev so obiskali v nedeljo in v torek odlični predstavniki civilnih in vojaških oblastev ter številno občinstvo.
Rezultati posameznih dirk so bili naslednji ;
Konjske dirke Dirka za veliko nagrado »Mariborskega tedna«. Za 3 do 12-letne jugoslovenske konje. Proga 2400 m. 1. Basta (Vinko Pernat, Ptuj) 1:34; 2. Tatjana (Josip FUrthner) 1:39.2; 3. Krista (Franc Fili-pič) 1:40.1; 4. La Fliche (Franc Filipič) 1:39.
Dirka Nepomnka. Za 3 do 12-letne jugoslovenske konje. Proga 2100 m. 1. Ophelia (Kobilarna Turnišče) 1:42.7; 2. Krista (Franc Filipič) 1:38; 3. Oculi (Kobilarna Turnišče) 1:41.2; 4. Baja (Mihael Rastei-ger) 1:42.2; 5. Amerikanska (Matija Vrečko); 6. Bajadere (Franc Filipič).
Dirka Rudolf Warren - Lippitta. Dvo-vprežna vožnja za 31etne ln starejše jugoslovenske konje. Proga 3000 m. 1. La Fliche-Baja (Franc Filipič) 1:47; 2. Bandi -Doucette (Gvido H6genwart, Ptuj); 3. Amerikanska - Krista (Matija Vrečko); 4. Tatjana - Delia (Josip FUrthner). Pri tej dirki je sicer prispel kot prvi na cilj g. Lippitt s konjima Basta-Dalila, bil pa je zaradi galopa diskvalificiran.
Kolesarske dirke Dirka senlorjev »Peruna«. Proga 3000 metrov. 1. Alfred Nabergoj 5:22.2; 2. Maks Bračič 5:26.2; 3. Bencik 5:43.
Dirka za prvenstvo kluba »Peruna«. Proga 5000 m. Startali so prvi trije plasirani dirkači vsake sekcije in matice, ki so vozili 13. t. m. 1- Alfred Lah 8:43; 2. Franc Horvat 8:46; 3. Anton Hešič 8:47.1; 4. Komperšek 8:47.4.
Tolažilna dirka. Proga 3000 m. Pri tej dirki so startali vsi nenagrajeni dirkači, ki so vozili 13 in 15. t. m. l. Bergles 5:25; 2. Korošec 5:255; 3. Hodi 5:35.5.
Motociklistične dirke Dirka za klubsko prvenstvo »Peruna«. Za solo motorje kategorije A in B nad 200 ccm. Proga 8000 m. 1. Alois Lu&nik, Maribor na BSA, 350 ccm v času 6:48; 2. Rudolf Welle, Maribor na Puch 500 ccm 7:39; 3. Otmar Križan. Sv. Lenart 7:40.4.
Dirka za klubsko prvenstvo »Peruna«. Kategorija C. Prikolice nad 500 ccm. Proga 10.000 m. 1. Blaž železnik, Maribor na BSA. 750 ccm 7:06; 2. Matija Wišer na AJS 500 ccm 7:19.
Po končanem tekmovanju so bile razdeljene častne nagrade, vsi prvoplasirani posameznih dirk pa so prejeli lepa spominska darila.
V nekaj vrstah. Na Pribinovih proslavah v Nitri je sodelovalo tudi nogometno moštvo zagrebške Concordije, ki je prvo tekmo proti "aršavski Cracowiji izgubilo z 2:3 (1:0), drugo, proti reprezentanci Ni-tre, pa dobilo s 5:4 (3:2), — Beograjska Jugoslavija ie vložila protest zoper verifikacijo drž. prvenstvene tekme s Haškom ki jo je — kot znano — izgubila z 0:6 Kot vzrok navaja nastop neverificiranega igraica. — Japonec Makino je v plavanju na 1000 ra prosto izboljšal svoj svetovni rekord za 3.1 sekunde na 12:51.6.
Službeno tz LNP. Danes ob 20 v tajništvu (nebotičnik IV. nadstropje! seja u. o. Gg. Stanko dr Kosti. Kuret.. Novak. Logar. ravn. šetlna, Jugovec, Buljevič D.,
Malovrh, inž. Debelak, Kralj, Vospernik, Drufovka, Dorčec, Skalar M., Kačar, Pe-trič, Melicer, Pevalek J., naj se gotovo udeleže seje. — Kvalifikacijska tekma Hermes - CSK. določena za 20. t. m. se odloži. Predsednik.
Mladinski plavalni tečaj SK Ilirije. Plavalna sekcija 3K Ilirije priredi letos že tretji plavalni tečaj za mladino, zavedajoč se svoje misije kot propagatorica plavalnega športa. Pod vodstvom trenerja g. Ula-ge se bo mogla naša mladina priučiti vsem vrstam plavanja. Uprava kopališča je dovolila za udeležence znižano vstopnino 2 dinarja. Tečaj se bo pričel v ponedeljek 21. t. m. in se bo vršil vsak dan razen nedelj in praznikov. Pričetek vsakokrat ob 11.; priporoča pa se, da pridejo tečajniki vsakokrat pol ure prej. Deklice ln dečki od 8. do 14. leta, vpišite se v ta tečaj, ki je letos zadnji! Vsak naj prinese s seboj tudi brisačo, kopalni plašč ali kaj podobnega. Prijave sprejema ključar v kopališču.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 19. seja sekcijstcega odbora v klu-bovem tajništvu (nebotičnik, IV. nadstropje). Zaradi važnosti prosim polnoštevilne udeležbe.
SK Ilirija (table-tenis). Danes ob 20.30
izredna seja načelstva sekcije. Udeležba je za vse odbornike dolžnost. Naproša se g. Piccoli;
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes od 18. dalje strogo obvezen trening vseh igralcev. Trenig bo pod vodstvom. Vsi polnoštevilno;
TSK Slovan. V petek 18. ob 20. v gostilni pri »Sokolu r važna odborova seja.
Velike tekme mariborskega strelskega okrožja
Maribor, 16. avgusta. Včeraj popoldne ob 14. uri so se zaključile tridnevne velike strelske tekme, ki jih je priredilo mariborsko strelsko okrožje in je pri njih sodelovalo vseh 46 včlanjenih zveznih strelskih družin. Na posameznih tarčah so bili doseženi naslednji rezultati:
Na »Zmagovalni tarči« je odnesel prvo nagrado, krasno radilo bana dr. Marušiča profesor Pero Cestnik iz Maribora « 186 točkami (od 200 dosegljivih), sledili so mu pa Ivan Gamser iz Svečine s 153, Rado Kaiser iz Maribora s 148, Ivan Lavrenčič od Sv. Jurija s 147. Robert Vukmanič iz Maribora s 145 in Dušan Hinič iz Maribora s 144 točkami. V tej kategoriji je bilo določenih 5 daril.
Na »Splošni tarči« s 6 darili so se plasirali: Dušan Hinič iz Maribora, Rado Kaiser iz Maribora. Pero Cestnik iz Maribora, Stanko Terčelj od Sv. Jurija ob Pesnici, podpolkovnik Bajo Stanešič in podpolkovnik Marko Nikolič. oba iz Maribora.
Na »Kmečki tarči« z 10 darili je zasedel prvo mesto Maks Paskolo, član strelske družine v Svečini
Pri »Vojaški tarči« so bila določena 4 darila, ki so si jih priborili: 1 polkovnik Boža Putnikovič. 2. poročnik Anton Novak, 3. kapetan R^anko Suster in 4. poročnik Aleksander Vukovič.
Na vseh gornjih tarčah se je streljalo z vojaškimi puškami. Na tarči »Veselica« za malokalibersko puško je zasedel prvo mesto profesor Pero Cestnik iz Maribora z 92 od IOO dosegiiivih točk.
Na »Dam«ki tarči« za malokalibersko puško so se postavile naše vrle strelke r ozirom na dosežene rezultate v naslednji vrstni red: 1. Dragica Hiničeva. 2. Linda Liberjeva. 3. Irina Volkova. 4. Josipina Terčelieva in 5. Greta Kušarjeva Izven konkurence ie dosegla zelo lepe uspehe eenatorjeva soproga ga Plojeva.
Na tarč? »Vztrafnost« so se plasirali Miha ilo Volkov s 127. Pero Cestnik s 124 in Dušan Hinič s 110 točkami.
Najostrejši hoj za točke pa se je bil nedvomno na *Meddružin»ki tarči« za prehodni pokal mariborske mestne občine. Dočim je držala lanski sloves najboljših
strelcev zvezna strelska družina v Svečini, so ji ga letos iztrgali iz rok člani strelske družine Sv. Jurij ob Pesnici s 372 točkami, druga pa je bila strelska družina Svečina s 17 točkami manj.
Zvečer so bila zmagovalcem in najboljšim strelcem razdeljena nagradna darila v restavraciji »Mariborski dvor« v navzočnosti bana dr. Marušiča, obeh okrajnih glavarjev, senatorja dr. Ploja in drugih odličnih gostov. Ob tej priliki je imel ban na strelce lep nagovor, v katerem je poveličeval lepoto m pa tudi velik državno-obrambni pomen strelskega športa ter čestital strelski okrožni upravi na veličastnem razvoju strelskih družin kot mogočnih utrdb ob naši severni meji.
Vozne olajšave za ptujske svečanosti
Ptuj, 15. avgusta.
Na prošnjo podružnice CMD in sokolskega društva v Ptuju je dovolilo prometno ministrstvo z odlokom M. S. št. 17.168 z dne 4. t. m. znižano voznino na državnih železnicah udeležencem proslave 25 letnice septemberskih dogodkov v Ptuju, ki bo 8., 9. in 10. septembra, in sicer telovadcem Sokolom, ki bodo prisostvovali ptujski proslavi, četrtinsko voznino, vsem drugim udeležencem pa polovično. Vozne olajšave veljajo od 4. do 14. septembra za vse vlake, razen eks-presnih.
Sokoli - telovadci kupijo na odhodni postaji polovično vozno karto na podlagi lastne sokolske legitimaci je in legitimacije ptujskega Sokolskega društva, -a vozni listek velja za brezplačen povratek le s potrdilom pripravljalnega odbora za proslavo in Sokolskega društva v Ptuju. Vsi drugi udeleženci kupijo na odhodni postaji cel vozni listek, ki velja tudi za povratek s potrdilom pripravljalnega odbora za proslavo in ptujskega Sokolskega društva.

Četrtek, 17. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas. plošče, borza. — 19: Radio - orkester. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Urban Hromski (Uršič Lojze). — 20.30: Koncert g. Karla Rupla. — 21.30: Pevski koncert g. Marijana Rusa. — 22.30: Dnevni vesti, Časovna napoved.
Petek, 18. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 19: Radio - orkester. — 19.30: Reja koz. — 20: Slika k narave. — 20.30: Prenos lz Beograda. — 22.30: Cas, dnevne vesti. %
BEOGRAD 18-30: Plošče. — 20.30: Orgelski konesrt. _ 21: pesmi. poje Milan Pib-ler _22: Narodne pesmi. — 22-30: Plošče.
—	ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Prenos koncerta iz Beograda. — 22.40: Orkester.
—	PRAGA 19.10: Koncert salonskega tria. _ 20.55: Koncert Dvorakovih kompozicij.
—	BRNO 19-55: Cerkvena glasba. — 20.55: Prenoe iz Prage. — VARŠAVA 17.15: Solističen koncert. — 19.15: Prenos opere iz Salzburga. — 22.05: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Plošče. — 12: Orkestralen koncert. — 15.45: Plošče iz zvočnih filmov. — 17.20: Koncertna ura. —19.15: Prenoe opere iz Salzburga- — 22.20: Orkestralen koncert dunajskih simfonikov. — BERLIN 20.05: Orkestralen koncert ob otvoritvi radio - razstave. — 22: Plesna godba. KONIGS-BERG 20.10: Komorna elasba. _ 21.25: Stara gdanska godba. — MOHLACKER 20.05: Koncert iz Berlina. — 22.25: Violinski komadi. - BUDIMPEŠTA 17.30: Klavireki koncert. — 18.30: Koncert- — 19.20: Plošče-
—	RIM 17.15: Vokalen in instrim mtalen koncert. — 18.45: Plošče. — 20.15: Koncerti .15: Oper-da iz Milana.
Postani in ostani
član Vodnikove družbe!
SOKO PECI
čudovito poceni in dobre
iz brona, ne iz pločevine, za kurjenje z vsakovrstnim gorljivim materija-lom. Dobivajo se v vsaki trgovini z železnino.
Izdeluje:
Vojvod jansfea livnica d. d Novi Sad
Cene motim oglasom ženitvm bi dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega mi reklamnega značaja: vsaka beseda Dm L—. Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kamm, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« ln »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, te se tiče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za						vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din L— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro aH za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za. vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din ■ 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine ta male oglase je plačati pri predaji naročila, -oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom.
		fJMi		rnfn		
	Za odgovor		3 Din	v znamkah		
Služba dobi
Vsak« beseda SO par; u dajati}* naslov« aH
ta iifro p* 8 Dio. Cl)
Mladega brivskega pomočnika
dot>ro izu r j en fg» sprejme takoj Veko »'a-v Vyborciy, Slovenjgradec. 24091-1
Varuhinjo
•prejmem k dre letnemu otroku. Neslov pove og:. oddelek »Jutra«. 24131-1
Dobrega brivskega pomočnika
mlajšega sprejme v »talno »1 ti i bo — kakor tudi
učenca
Dragov Llsac. Hrastnik.
24100-1
Sobarico
»anesl jivo in vsestransko po&teno, i daljšimi spričevali, ki miiime nemški jezik, »prejme v stalno užhx> hot-ei »Bellevue« v Ljubljani.	24114-1
Brivski pomočnik
starejši, prvovrsten, dober pediker, z znanjem nf m-ščime in madžarščine, išoe slu/žbo p 1. aH 15. oktobrom. Naslov pore oglas, oddelek »Jutra«. 24121-8
8000 Din v gotovini
polo-žim za stalno službo sl-uge ali kaj sličmeg«. — Imam lastno kolo. Cenj-ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vesten 8000» 24(^3-2
Avto, moto
Vsak* beseda 1 Din j z« d?janje [».sIoto ali ta iif«> pa 5 Din. (101
Lepo, prazno sobo
oddam y Židovski ulici it. 3/1.	24108-23
Trg. vajenca
poštenih staršev, z vso oskrbo sprejme takoj Oelbar, Prikope, S*. Jernej.	24096-44
Prodajalko
kavcije zmožno, ki bi ev. samostojno vodila novo-ot.vorjeno trgovino meša ivecra blaga. 6p'ejmem. — pormdbe na naslov: Jan-t"kovič. pekarna. Sv. Krž pni Litiji.	24153-1
Posredovalnica Mrak, Ljubljana
rab: hotelske sobarice ;d dobre natakarice. 24146-1
Kontoristinjo
najraje iz province — i oskrbo r hiši sprejme več j«? pod jetj-e. Pobili d be pod »Tekstilna« na ogl. oddelek »Jutra«.	»4112-1
Brivskega
pomočnika
bosega, m'«jšega. sprejmem v stalno službo, ia
učenca
D-s g* Li'?3C. Hrastnik.
3»'. 40-1
Deklo
poleno in krepfco. tudi začetnico »premem v tr
gn-vlno. Ponudbe na o?!. 0'le:ek »Jutra« pod šifro »Ti k c-j nastop I«. 24139 i
Šiviljo, vajenca in vajenko
»prejme krznar&tvo Fra.nc Kenk. Ljubljana, Židovska uHca 3. Letrvtam se kupita
2 krojaški pupi
(modela).	24133-44
Za pridno deklico
staro 15 let. po-štenih staršev. ki je dovršila S. razredov osnovne šole, iščem učno mesto v kaki trgovini meianega blago. Ponudbe pod »I. K.« na ogl. oddelek »Jutra«. 24124-44
Učenca
eiprejmem takoj v špecerijsko trgovino. Po-nudbe na oglasni oddol-ek Jutra pod »Pošten učenec«
24092-44
Tovorni avto
majhen — v zelo dobrem etauju poceni naprodaj v Kolodvorski ulici 27. — Vsi davki plačani. 24145-10
Vsaka besed* l Din: za dajanj« naslova al: za iifro p« 8 Din. (16)
Iščem sodelujočega družabnika
inteligentnega in a g: 1 nega trgovca, starega do 40 let. e kapitalom najmanj Din 100.i*K). za trgovf>ko-indu
atrijsko podjetje, izvanred nih dniosnih izgledov i Ljubljani. Ponudbe s poglavitnimi navedbami pod »Monopol« na oglasni od deiek »Jutra«. 24070-16
Učenko
» nredpisano šo'sko iz obrazbo, eprej.meim v deli' ka. tesno trgovino. Naslov v ojjlasnean oddelku Jutra 24136-44
V»aka beseda 50 par; za dajenje nadeva ali za Šifro p« 3 Din. (Z) [
Bivši trgovec
le'* nam-^Sčenje v delika-t-esi ali buffetu. Gre pa tudi za potnika. — Ponudbe pod značko »Poštenost« na og'3sni odd« ek »Jutra«.	24129-2
Službo potnika
kakršnekoli stroke, ircka-»an-ta ali skadiiSč.Vka — 5W»m v ve' em fodust-ij. podjetju. — Xa razpoVign imam las-no kolo :T. frsa -ik stroj, ka.kor tudi 10 do 2<l.i)00 Din kavcije. :Po-r:ndbe na n^la^nl oddelek »Jutra« pod »Spreman«.
2410!-2
Trgovski pomočnik
v<-':a?S;ne prost, z dmbriini referencami, izrčen v več j$ trgovini na deželi, žela s'u7ibo v bo';ši trgovini. F.vent. prevzame tudi r*v d-uanlco no ra č un. Zmo-jo,n 20—25.000 Din kavcije Cenjene ponudbe prosi na ogis. oddelek »Jutra« pod sučko »Kavoi« 25.000«.
24097-2
Uradnik
ve**	p'Varniš3c;h del,
kaki- s'o-v. in r^mšike korespondence. knjigovodstva i*d.. starejSi. ki lahko poln?! tudi nekaj kavcije, iv« primerno mesto. Ponudbe na oglasni odd»!ek ».Ti:tra» jod značko »Kav eija 8W0«.	311.18-2
Absolvent
meSča-roste šole in trg"v-sk^ea tečaja, zmožen po-1 ee (Jivenščiine tudi nem-Ičino v gnrorn in pisari,
kakršnokoli za.posle-nje. Ponudhe na oglasni oddelek »Jutra« ;v>d šifro »Praktikant 122«. 24156-2
Beseda 1 Din; za	dajanje o&slova aii	za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrnkcije,	plačajo vsako besed«	50 pnr-j za šifro »li z«	dajanje naslova 3 Din.	(4)
Celje
Strokovni tečaj za šivilje
se vrši koneem avgusta v Obrtn em domiu. hi fo rmacije pri Okrožnem odboru, aii J. Deoiša, Celje, Rav ^ago-va " 8.	24061-4
O.Trtaji trg. značaj« po 1 Din be?ieda; zn da janje naslova ali šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje nasiora ali ta šifro pa 3 Din. (6)
Paihč - kamero
novo, 9'5 mm F 3'5, ročni tv>g<*n. zamenjam za primeren fotoe&ara.t., formata 9'5 X 6. Paivšek, Bl-ejftka Dobrava.	24005-6
Vinski paviljon
z vsem inventarjem naprodaj na vese'ičnem prostoru »Ljubljanskega ve-iesejac««. Naslo-r v oglas, oddelku »Jutra«. ?4i37-6
'Jglasi trg. značaja po 1 Dio beseda; dajanje naiMo^v* ali za nif:o o Dio. — Ogla*: socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje naslona aJi ia šifro pa 3 Din. (7)
Povečalnik
Fi-lmariie, 3 X 4. kupim. Ponudbe na naslov: Fr. Siovniik, Zg. Šiška 236.
24116-7
za besedo. Oglasi »o cijatnega značaja po 50 par beseda. Za 4a janje naslova ali za iifro S Din, onlrmna 5 Din.	fli)
Novo kolo
ugodno naprodaj v DvoJakovi ulici Štev. S/T, levo.
24122-11
G. Th. Rotman:
Nove prigode gospoda Kozasuarnika
49.
Predstavite si ta položaj! Mislite si. kaj bo, če spotoma kido vstopi! Im takšen naj gre! dornov? — Stoj — rešilma misel! Urno aleče &u tandič, telovnik i.n vrhnjo srajco in si naveže ta oblačila spredaj m zadaj akoli telesa. Da vsaj pohujšanja ne bo!
100.000 Din posojila
iščem. V varnost zastavim hra.niine knjižice Mestne hramilimioe v Ljubljani ali Kmetske poeojiloice za Ijubljaneikio okolioo. Event. fcnjižic.e gornjih zavodov (300.000—4tK).000 Din) tudi prodam. Ponudbe z navedbo obresti posojila za d.o-bo 1 leta. odnosmo pri prodajo knjižic navedbo najvišje oene pod šifro »To vamar« na ogl.. oddelek »J-utra«.	24134-16
15.000 Din
kratikoroč. posojila ISčem proti viso-kiim obrestim. — Porud.be na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trgovina«.
24152-16
30.000 Din posojila
iščeim proti visokim odv resr.im m zavarovanju na »tavbiščrh. Pojasnila daje dr. Kandare, Kralja Petra trg 30.	24143-46
Hranilne knjižice
z vlogami 2000—iOOO Di.n od Mestne hranilnice. Ljudske ali Kmetske posojilnice, kupim. Ponudite Da 0^'as. oddelek »Jutra« pod •Jamstvo«.	2414116
Stanovanje
I Vsaka beaeda l Din: S i z» dajafflj« naslov« ali {
j u iifro p« 6 Dia. (al) [
Dve trisobni
stanovanji
s kopalnico, v I. io II. nadstropju oddam v Beethovnovi ulici štev. 15 23932-21
Trisob. stanovanje
epo, v visoke® pritličju vidam v Prisojni »lici 3. levo.	23930 21
Trisob. stanovanje
s pri.tik linami takoj oddam za 000 Din. Vprašati na Celi-vSki cesti St. 56, dvorišče.	24132-0!
Trisob. stanovanje
v oentm mee.t« oddam z n-OTenubroan. Nasiov po>ve ogiasoi oddelek »Jutra«.
24fl06-2I
Dve stanovanj!
eoosofono in dvo»otmo, ( kuhi.njo, na Kongresnem :rgu takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 24120-21
Enosob. stanovanje
z elektriko in pritiklinami odam s 1. septembrom na Viču št. 126. 24109-21
Pristopajte
k DruStvu stanovanjskih najemnikov. Ga jeva uMre. N-ebot.ičmiik MI. 973-21
Trisob. stanovanje
s kopalnico, na Kodeljevo oddam mirni im čisti stranki brez otrok. Vprašati na Dolenjski cesti štev. 22.
24147-21
Krasno sobo
separirano, z uporabo kopalnice in centralno kurjavo oddam s 1. septembrom na Mikošičevi cesti VpraJati v Pra Jakovi nI. it. 8/in, vrata A. 24<i09-23
Sobo
s poseihmim vhodom, oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 24<J98-23
ezdnfi dnevi naše sezonsice
t
Sobo
lepo opremljeno, polnčno in čisto, s posebnim vhodom, oddam na Reeljevi cesti 12/11 levo. 241.50-23
Opremljeno sobo
separirano in čisto, z eno ali dvema posteljama oddam v Zibertovi u'.ici :iS (jiri gorenjskem kolodvoru) 241149-23
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo, z dobro hrano po primerni ceni odda Kuder, Gosposka ulic« žtev. 10/1.
24151-23
Zelo lepo sobo
s posebnim vhodom, z eno aii dvema posteljama odda takoj Božič, Strellška ulica 24/L	24163-23
Sobo v centru
z 2 posteljama, oddam 2 gospodoma ali zakonskemu paru. Naslov pove oarlasni oddelek »Jutra«. 24iGl-23
Stanovanja
Vsaka beseda 50 par: I n dajanj« oasiov« «ii ■ im Sifr« S Din. (21-«)
Enosob. stanovanje
išče točno plačujoča tričlanska družna« za takoj ali pozneje. Naslov po-ve offla&m bddelek »Jutra«.
24160-21/a
Dijaške sobe
Vsaka beseda 50 par; z« dajanj« naslona aH za Šifro 3 Din. (22)
Dva dijaka
srednješolca sprejme učiteljska družina v zelo dobro oskrbo in strogo nadzorstvo, v neposredni bližini realke in obrtne šole. Pomoč pri učenju brezplačna. N«s'ov pove ogl. oddeiek »Jutra«. 24048 22
2 dijakinji
bolj&ih staršev, sprejmem v vso oskrbo, v sredini mesto. V hiši se govori tudj oemčiko. Naslov pove 04f'.asni oddelek »Jutra«.
24138-22
Dijakom
lerednješoloem) oddam veliko, svetlo in zračno sobo po nizki ceni, poleg H. dri. gimnazije. Naslov v offlasneei oddelku Jutra 24144 22
vnajem
Vsaka beseda 1 Din: z« dajanj« nohtov« sK Za šifro p« 5 Din. (17)
Gostilno
ob glavni ces+i v Ljubljani oddam takoj v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	341110-17
Vsaka beseda 1 Din; mi dajanje naslov« ali
za šifro pa 5 Din. (19)
Pisarniške sobe in lokal
odda takoj dregerij* Hermes, Miklošičeva cesta 30 24117-19
Dvosob. stanovanje
kletno, suho. parketirano, oddam takoj na Vodovod-nd cesti 11.	24146-21
Trisob. stanovanie
lepo, e kopalnico oddam v Gledali&ki ulici St. 7/III.
22931-21
Enosob. stanovanje
« kuhinjo takoj oddam snažni in mirni stranki v Mostah, Konoščera ulica it. 16	24140-21
Dvosob. stanovanje
oddam t septembrom ali oktobrom majhni družini — Podrožnik, cesta XII 6t- 11.	24158-31
Sobo odda.
Vsaka beseda 50 par: sa dojenje naulmr« ali u iifro 3 Din. (28)
Prazno sobo
krasno, oddam na Miklošičevi cesti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
24126-23
Sobo
s posebnim vhodom, elektriko in parketom, event. z do-bro domačo hrano poceni oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
24130-23
Parno pekarno
rentabilno, na prometnem kraju v Zagrebu takoj oddam. Ponude na o g1« sni oddelek »Jutra« pod šifro »Dnevni promet 2000«.
24115-19
Lep lokal
r centru, z uporabo pisal nega stroja, za 300 Din mesečno oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 24155-19
j Vsaka besed« 1 Din: z« ria.janje naslova ali ! za šifro pa 5 Din. (30! [
pro
©
IZKORISTITE PRILIKO !!
^oievat hoeemo ^ temeljito izjprazmith
Sedaj je čas, da si vsakdo, pa tudi oni z manjšo denarnico, kapi čevlje dobre kakovosti po nizki ceni. Za dame, gospode in otroke boste našli največjo izbiro, posebno lahkih letnih vrst.
LJUBLJANA
Tyrševa c. la (Petovia)
MARIBOR
Gosposka ulica 17
CELJE
Aleksandrova cesta 1
Enodružinsko hišo
(vilo) z vrtom kupim. Po oudbe na o^iasni oddelek »Jutra« pod »Dom 55«.
23512-20
Vrednote
oeaeda 1 Din; dajanje naslov« al' IHfro p« 5 Din. ("35)
Vsakovrstno zlato
kupuje po oajvišjib »en a D
CERNE - juvelir
Ljubljana, VVolfova ollca 3
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslov® aK
za šifro pa 5 Dio. (29)
Velik pisalni stroj
zolo malo rabljen, znam ke Mercedes, z dvema ta-etaturama (cirilico in latinico) po zelo nizi i ceni proda Etiketa, Ljubljana 302.	24102-29
Clasbila
Vsaka besed« 1 Km; z« dajanje naslov« aH z« Sifr« pa 5 Din. (26)
Pianino
naprodaj. Na ogled: Tyr-ševa cesta 28/11 — levo.
24108-26
Vsaka beseda 1 Din: «* da jen je naslov« ali
■ za iifro pa 8 Din. (27)
Pse čuvaje
nemške ovčarje, zelo dobre pasme, ugodno naprodaj Pod gozdo-in štev. 10, LjubMana VII. 24123-27
Vsak;* beseda 1 Dui. ta dajanje naslova al; za iifro pa 5 Din. (32N
Dražba |ova
Državna uprav* razlaKe
nih veleposestniških goz do v Ljubljana. Stari trg št. 34. oddaja potom pis mene ofertalne licitacije dne 2ft. avgusta 1933 lov na razlaščenih delih vele posestva Turjak: Mačko v "C 543 ha. M -kric 320 ba Medvedie« 175 ha. — Od tit.rel:_ srnjad, gamsi, jelen-Pogoji se dobijo pri gnr nji up-avi	2403, 32
Dana« de<vet prijepodne o kovana	24162 24
Izgubljeno
Vsaka beseda 50 par; ta d "i janje naslova ali
za Šifro pa 8 Din. (28)
Potni list za Italijo
na ime Štefan Prosen, i«
bdi izgubljen z Brezj« co postaje Otoče. Pošten najditelj «e naproša, da ga odda na naslov: Štefan P ros en, Ljubljana VII — Dermoto<vi ulica Stev. 22.
24105-28
Informacije
Tehnika v Konštancl (Tecbnikum Konstanz). — Inženjereka šola za »trojegrad-bo in elektrotehn., zgradbo letal in avtomobilov. Prospekti za6tonj.
60
PHARMACEUTINJO
Inserirajte v „JUTRU"
mlajšo moč, iščem.
Ponudbe s curriculum vitat in sliko pod »Za Ljubljano« na oglasni oddelek »Jutra«,.
Vsaka besed* 1 Din; m dajanj« naslov« ali z« Kfro p« 5 Din. (31)
Gosp. Lavrenčič J.
Prosim Vas, da takoj uredite. — Kratky. 24(111-41
Pozor!
Podpisani Ravnik Pavel, stanujoč v Brežicah it. 10
sem »luži! mM vojno pri
bivšem 17. pešpolku, 2. stotaija in bil dne 2a. ju-Idja 1916 n« Monte Cuco ranjen v levo nogo od kosa granate, vsled česar mi je bila amputirana leva noga nad kolenom. Radi izkarila, da sem v resnici služil med vojmo kot vojak navedenega pešpolka, in bdi kot tak ranjen, za htfva invaliidsko sodišče v Ljubljani dve priči, ki lahko potrdita istinitost mojih navedb. Z ozirom na to prosim vojna tov.
Kankl Ivana,
bivšega kotpora!« — ter
Arhar Franca,
bivšega četovodjo, ki sta bila navzoča ob prilik";, ko sem bil ranjen, odnos no sta bila navzoča pr obvezoranju, da mi sporočata svo-ja naslova. Istočasno prosim tudi druge vojm-e tovariše, ki so služili z menoj pri navedeni stntroiji. in bi kot taki lahko potrdili moje navedbe, da mi pošljejo svoje naslove. Za prijaznost ee vs^m že vnaprej najlepše zahvaljuje Ravnik Pavel. 80 % vojni invalid, Brežiice št. 10. 24127-31
JESENSKI LIPSKI SEJEM 1935
4
M
Začetek dne 27. avgusta Vsa pojasnila M	daje
' Ing. TOENNIES, LJUBLJANA
Dvorakova ulica štev. 3 II. — Telefon štev. 27—62. ali ZVANTCNI BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA, BEOGRAD, Knez Mihajlova br. 33.
NA NEMŠKIH DRŽAV. ŽELEZNICAH 331/,% POPUSTA NA VOZNI CENI
8530
Preselitveno naznanilo!
Cenjeno občinstvo obveščamo, da se je
manufakturna trgovina
MARA RAMOVŠ
LJUBLJANA, preselila iz Tavčarjeve ulice štev. 2-1. sedaj na
Sv. Petra cesto štev. 26
v prostore prejšnje tvrdke Marija Rogelj.
8706

)PA\!R!K)ETO)E DEŠČICE
hrastove in bukove dobavlja in polaga najceneje
JOS. R. PUH
Ljubljana, Gradaška ul. 22. Zahtevajte ponudbe!
—fflBMM—M
dboGel 6ttet je zlata
vreden
zato priporočajte ob vsaki priliki »Jutrov« mali oglasnik.
Hišo z vrtom
v trgu, prodam ali zamenjam za enakovredno v mestu. Ponudbe na og'as. oddelek »Jut-ra« pod šifro »Ugodna prilika«. 23506-20
Enodružinsko hišo
novo, davka prosto, prodam z zemljiščem ob hiši 8000 m*, zasajenim z mladim drevjem, ob vodi za kopati, oddaljeno 20 mi nut od električne železni ce ljubljanske. Elektrika. Kupnina se labko plača z vložno knjižico Mestne ali drugega poljubnega hranilnega zavoda. Po-nudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Zemljišč« zastonj«.
24157-20
Vsemogočni je odpoklical k sebi v boljše življenje prevideno s sv. zakramenti našo zlato mamico, gospo
0 NABERGOJ
Njene zemeljske ostanke popeljemo k večnemu počitku v četrtek, dne 17. avgusta, iz hiše žalosti. Knezova ulica št. 35, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 16. avgusta 1933.
FRANC, JOSIP, IVAN, sinovi; ANTONIJA, ALOJZIJA, snahe; VIT AL, vnuk.
8737
žalostnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš dragi oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
I
upok. rudniški poduradnik, gostilničar in posestnik
danes ob 7.10 uri v 74 letu starosti nenadoma preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil danes, v četrtek, dne 17. avgusta 1933, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Trbovlje, dne 16. avgusta 1933.
VOLRENK, FRANC, ALOJZ, MARTIN, JOŽE,
RORERT, MICI, MAGDA in PAVLA, otroci.
8734
brejuie Davorin Kavljen. Izdaja za Konzorcij »Jutra« Adolt Ribnika*. Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Franc Jezeršek. Za Inaeratnl del je odgovoren AI0J2 Novak. Vsi v Ljubljani