Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI. Dolnja Lendava, 22. aprila 1934. Štev. 16. Cena 1 Din. Naročnina doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo 6 Din, ali z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom 8 Din. 50 para., letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. položnice 11806. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din.. više vsaka reč 1 D. 50 p. Popüst po dogovori. Katoličanska delavnost. Sveti Oča so nastavili „Katoličansko akcijo“, (Actio catholica), za vse katoličance. To je ne posebno drüštvo, nego ponovlenje krstne oblübe, štero smo naredili po svojoj botrini i štera nas veže do groba. Odpovedati se moramo vragi, vsem njegovim delam, vsoj njegovoj gizdosti vu vsem, vsikdar, vsepovsedi i se potegnoti z celim srcom za Kristuša i celi njegov navuk. Kristuš se ne da cepiti, njegov navuk se ne da drobiti. Ali ga celoga sprijmem i sam Kristušov, ali ga en tao zavržem i te sam celi odpadno od Kristuša. Kat. akcija mora odgojiti cele katoličance. Mladina mora biti trezna, čista, poštena, napunjena z visikimi cili: odičiti povsod Boga i delati povsod za zveličanje düš. Zakoni morajo popunoma slüžiti božemi nameni: roditi deco, keliko Bog da i to v božem strahi odgojiti, bele küge zakon ne sme poznati. Moški svet mora biti v politiki, v občinskoj upravi, v trštvi i povsod katoličanec i nikdar ne sme stopiti v nikše drüštvo, v nikšo stranko, gde bi se delalo kaj proti Kristušovoj veri, ki je vseh Sodnik. Vsi, ki majo vrednost, so samo te i tak katoličanci, če podpirajo prave siromake i siromaki samo te Kristušovi lüblenci, če volno nosijo svoj križ i ne mečejo vere iz srca pa se ne drüžijo z lüdmi, ki ščejo siromakom pomagati z od Boga prepovedanimi sredstvi. Dnesden morajo biti vsi lüdje dühovniki, vsi apoštolje za božo čast i zveličanje düš: deca, mladina, zakonski, bogati i siromaki. Vsi moramo biti povsod celi katoličanci. Nedelska šola. Zlato je krivičen kral! Brez zlata, brez penez dnes ne dobiš nikaj, za zlato, za peneze — vse. Zato pravimo, ka je zlato gospodar, krao sveta. Ali samo zato, ar so lüdje slepi! Pomislite samo bratje: kak bi bilo te, če niti eden človek ne bi šteo prijeti za delo, prej, zlato mam, jaz ne boni delao, jaz samo küpim, jaz ščem samo vživati... Mrli bi od gladi, bosi i nagi bi bili vsi, stanovanje bi meli v brlogaj, ali v votloj vrbi, kak nikda sveta. Delo, človeče roke, človeči razum i človeče srce vstvarjajo vse, samo delo zaslüži, ka bi kralüvalo. Deli zato čast i oblast! Vsi znamo, ka živejo med nami jako poštüvani lüdje, šteri, če bi pokazali ka hranijo v sebi, bi zaslüžili, da se jih ogne malo dete, zdaj pa visiko nosijo svojo glavo. Lüdje sami ne znajo zakaj je tak strašno častijo, poštüjejo. Eden beži za drügim, kak ovce na paši za tem prednjim, šteri ma zvonec na šinjeki. Tak je tüdi z zlatom. V toga krala smo zavüpani vsi. Te krao deli svoje dobrote ništernim, tej ga držijo na oblasti. Velka večina poštenoga i delavnoga naroda pa trpi, ne da njemi mirü krivivični krao — zlato. Smo že razmišlali od toga, da so lüdje živeli prle kak je začno vladati krivični krao, zlato, pa znamo, moremo vervati, ka pride čas, more priti čas, kda toga krivičnoga krala vržejo s svojega trona. Lüdem, trpečim siromakom samo iz srca gučimo, če pravimo : ne vütro, dnes naj pride te den! Ar, bratje moji, strašna krivica je, če človek, šteri bi rad delao — ne more dobiti dela, ar ga ne püsti krivični krao — zlato. Strašno je to, de stojijo tovarne, plüg ne sme orati, če tüdi je na milijone in milijone lačnih, bosih, nagih, vse samo zato, ar je krao sveta — zlato, krivičen gospodar. Inači more biti, inači bo, samo naj ma narod telko pameti i srca za izobrazbo, kelko ma zdaj za prenašanje krivic. Narod more sprejeti düh Kristušov, njegovo lübezen i nesebičnost. Pa ne takšo lübezen, štera je samo na jeziki, takša lübezen nas ne reši krivičnoga krala. Lübezen more biti prava, Kristušova, štera vse aldüje za svojega bližnjega, štera prelije tüdi najbole dragi kinč, lastno krv, samo da bi rešila krivice, nesreče, brata. Lübezen, štera berači dinare davle, lübezen, štera falat krüha vreže že glasnim lačnim, je ne prava lübezen. Prava lübezen se aldüje, žrtvüje, ne deli miloščine, nego ne püsti, ka bi bili lüdje miloščine potrebni. Vsi smo sinovi boži, vsi mamo ednake pravice, ednake dužnosti. Krivica je to, če se eden kople v bogastvi, ne ve kaj bi začno s svojim časom, drügi pa nedužno zmrzavle i nema s kem bi nasito svoj lačen želodec. Krivica je, če si ništerni oblečejo zlata i dragoga kamenja puno obleko, drügi pa nemajo telko, ka bi pokrili nagoto svojega tela. Ne stranke, ne socialiste, komuniste potrebüje naš narod, nego pravo Kristušovo lübezen, štera nas pela če je potrebno na križ, ali krivice ne trpi. Pa bratje moji, ne pozabimo, ne zlagane lübezni. Ne nam je tista lübezen potrebna, štera samo cerkve gradi, lepo cerkveno opremo küpüje, v svojih koreninaj je pa gnila, mrtva. Stari narodi so te postavili najvekše zgradbe, gda je bilo najmenje lübezni. Faraoni v Egipti so postavili takše zidine, štere ne zrüši zob časa. Te zidine so postavili — robi, priganjao jih je bič. Lübezni ta doba ne poznala. Ednako je tüdi dnes. Delamo nebotičnike, strašne ladje, letala, štüke... Velka dela opravlamo, lübezni pa ne pozna naše srce. Bodimo pošteni! Spoznajmo, ka delo živi in drži vse na sveti. Priznajmo teda, ka deli čast i oblast. Po krivici kronani pokvarjeni krao, zlato, — mora s prestola! Germani, Romani so ravnali do zdaj svet, krivično so ga ravnali, so püstili, ka je kralüvao krivični mogočnik — zlato. Mi Slovani moremo prinesti rešitev, to je naše pozvanje. Kak velki so bili narodi, gospodari sveta, v svojoj krivici, tak velki moremo postati mi, Slovani, v lübezni, v pravičnosti! Če porüšimo tron krivičnoga krala, zlata, — smo postavili svojemi imeni trajnejši spomenik od egipčanski grobnic, piramid. Te spomenik nikdar ne preglodajo železni zobje časa. Pika. Ne kadi. Bodi mož. Ti dečkec mi praviš, ve pa ravno zato kadim, naj pokažem, ka sem že ne šmrklavec, nego moški, ki samostojno nastopa. No, no! Pa si ne vido že malo deco, štera so nosila lače ozajaj z gombami, kak so pobirala cigaretline z cesta i si je v čobe rivala? So moški to bili? Takši ščeš biti? Ali si ne vido že ciganice kaditi? Grde, zamazane, kak so si phale pipe z duhanom, na kilometer plüvale pa tüdi bago jele? Takši moški ščeš biti? Ali takši moški ščeš biti, kak nešterne frajlice s püklavimi nosmi, štere si tüdi cigareto za cigaretjov vužgejo, naj pokažejo, ka neščejo dekliške finosti na sebi obdržati, nego moška grobost njim bole paše? Takši moški ščeš biti? Po kajenji nišče ne grata moški, nego posvedoči, ka je ne moški, ar se ne ve zatajiti niti v tistom, ka njemi škodi. Pokaži, ka si moški i zato vrži vkraj od sebe vsako kajenje. Da li je i kak je mogoča fara na Hotizi? Hotižanci so bili pod madjarskim ladanjom pa ešče par let v novoj državi vredni najvekšega smilenja. V maternom jeziki neso meli bože slüžbe. Občina, ki šte okroglo 800 düš, je popolnoma slovenska i spada v lendavsko faro, gde je pa do najnovejšega časa bila samo vogrska boža slüžba, Hotižanci, kak i vsi Slovenci lendavske fare, so že več kak pred 30 leti prosili v Lendavo slovenskoga dühovnika. Dobili neso ga. Največ, ka so dosegnoli, je bilo to, da so njim naš vrednik Novin, gda so bili v Črensovcih za kaplana, predgali ednok slovenski v Lendavi pri blagoslovitvi Rož za bratovščino živoga Rožnoga Venca i ka so dobili od cerkvene oblasti dovolenje, odnosmo so bili oprošeni, da Hotižance na smrtno vüro spovejo. V novoj državi se je posrečilo dosegnoti dvoje: slovensko božo slüžbo v Lendavi i samostojno kaplanijo na Hotizi. Prva naj bi se dopunila tak, ka bi Slovenci meli svojo lastno cerkev na vidnom mesti v Lendavi. Vüpamo se, ka bi oblast dragevole podpirala to prizadevanje. Ka se pa tiče hotiške kaplanije, pa moramo istini v obraz povedati sledeče: Dühovnik ne more shajati s plačov, ki jo ma, Hotižanci pa več dati nemorejo, kak davajo v denešnjoj formi darüvanja. Dühovnik na Hotizi ma samo kaplansko plačo i z te plače si more poskrbeti hrano te, gda drügi kaplanje hrano pri istoj plači brezplačno dobijo. Brezplačno dobijo drügi kaplanje tüdi kürjavo, razsvetlavo i pranje, dočim si hotiški kaplan mora na svoje stroške preskrbeti pranje, razsvetlavo pa deloma tüdi kürjavo, ar doblena drva ne dojdejo. More plačati tüdi držinče, ki ga oskrblava, šteroga bremena ostali kaplanje ne nosijo. Istina, dobi hotiški kaplan zrnje, belice, vu vrednosti okroglo 2000 Din., a ta vrednost ne dojde niti za plačo držinčeti. Gde je pa te pranje, razsvetlava, del kürjave i drügi stroški? Ne pozabimo ešče, ka hotiške dühovnije hiša stoji pri cesti i jo obiskavle vsaki potnik i vsaki berač. Če še tak malo da dühovnik vsakomi, pride mesečno na tak visiki račun, ka je njegova mesečna plača močno očrbinjena. Če k tomi še pridenemo to okolnost, ka si hotiški kaplan mora sam naročiti razne dobre liste i ne more čteti župnikove, kak lejko včinijo drügi g. kaplanje, te pridemo do zaklüčka, ka hotiški kaplan nikak ne more shajati. Zakaj pišem te vrstice? Lejko za g. Bakana? Ne. On niti ne ve, ka to pišem. Pišem za dobre Hotižance, ki se zaistino prek mere, drage vole trošijo, naj samo majo v svojoj sredini dühovnika, ki njim vodi düše, ki njim reši düše. Tej ubogi lüdje več ne morejo dati, kak davajo. Kak se njim pa te naj pomaga? Pa sploh se njim more pomagati? Lejko se vam, dragi Hotižanci pomaga i etak se vam pomaga. Vi mate sküpne pašnike. Teh je 120 plügov. Če vi en deseti deo teh, to je 12 plügov date za prehrano vašega dühovnika, ste se rešili vsakoletnoga bremena raznih dajatev, dühovnik pa mučnoga nabiranja, pa de lejko shajao. Mogoče mi odgovorite, da so pa to urbarialni pašniki i vsaki nema v njih tala. Znam, ka je tak, pa vendar ostanem pri svojoj trditvi. Tisti, ki majo deo v teh pašnikaj, dajo zemlo, drügi pa, ki nemajo dela v njih, pa opravijo delo ne danoj zemli, pov domo spravijo, ga zmlatijo, zvozijo drva, štera bi dali vsi. Tak bi letno nikaj drügo nej dali, kak drva svojemi dühovniki i delo njemi opravili. Ti terhi bi se pa jako zmenšali, če bi se prikapčili občini Kapca i Kot k Hotizi. Te na Hotižance zvün nekaj dela i par foring nikaj drügo ne bi prišlo. Če računamo haske pašnikov, ki znosijo 6 metrov krme na plügi, znese letni hasek 72 metra krme; to pa zadene po zdajšnjoj ceni komaj 1000 dinarov. Telko bi tak samo darüvali Hotižanci svojemi dühovniki letno, nikaj več. Ka pa pomeni, ka bi darüvali komaj polovico tistoga, kak ste dozdaj i to brez vseh trüdov i stroškov, štere ste dozdaj meli. Delavce pa itak davate i foringo zdaj tüdi. Kapca i Kot bi pridobili z novov farov zavolo bližine jako dosta, bremen novih pa ne bi nikših nosili, ar zdaj tüdi zdržavata lendavsko faro. V narodnostnom pogledi pa je neizmerna pridobitev, če se te načrt vistiniti, ar se rešijo že deloma pomadjarjeni Slovenci narodne smrti. Ne mi trebe praviti, da čisti Madjari, ki so v menjšimi, bi dobili pomoč v svojih düševnih potrebčinaj v maternoj reči, a fara bi pa vendar postala slovenska i za par let celo čista slovenska. Prosim merodajno cerkveno i civilno oblast, da skoči Hotižancom za pomoč s svojimi močmi, Hotižance same pa, naj si teško spravleno dühovnijo rešijo na više opisan način. Prijateo. Slavnosti na čast sv. Don Bosco Janoši. Od rimske slavnosti, štero je obiskalo tristo jezero vernikov, je bila še dosta vekša turinska. V Turini počiva mrtvo telo sv. Don Bosca i tü je začetek njegovoga svetoga dela, štero je milijone düš rešilo. Prišlo je v Turin šest kardinalov i 120 škofov, ki so se vdeležili štiri vüre trpeče procesijo v deži z vnogimi stojezeri naroda. V precesiji so plahotale zastave vseh držav, v šterih so naseljeni salezijanci. Krasna je bila naša jugoslovanska. Dvejezero dečkov je nosilo na trakaj imena tistih krajov, gde so salezijanski zavodi. Nas ne zgrabi za srce, da so stojezeri šteli tüdi ime naše Sobote? Nas ne razveseli do dna srca, da je Slovenska Krajina tak blüzi prišla k tomi velikomi lübiteli mladine, svetomi Don Bosci? Ta slavnost se je vršila 8. aprila, gda je bila lepa tüdi na Razkrižji. Dnes tjeden je pa bila v Ljubljani velikanska slavnost, štere se je vdeležo primas Polske, kardinal Hlond, nadškof Dr. Jeglič, ljubljanski püšpek dr. Rožman, ban dr. Marušič, poveljnik vojske i nešteti jezeri pobožnoga naroda. Genliva je bila rana meša za mladino, štero so slüžili kardinal Hlond, ki so prečistili mladino. Slovesno sv. mešo so pa slüžili nadškof dr. Jeglič, pri šteroj je spevao 120 kotrig broječi salezijanski pesmarski zbor. Dnes je proslava v Maribori pod vodstvom našega mil. škofa dr. Tomažiča, dnestjeden pa v Soboti. Sv. Don Bosco, prosi za nas. Širite „Novine“ 2 NOVINE 22. aprila 1934. NEDELA. Tretja nedela po Vüzmi. Evangelium Sv. Janoša XVI. Vu onom vremeni: Pravo je Jezuš Vučenikom svojim: Edno malo, i že me ne te vidili, i pali edno malo i vidili te me, ar idem k-Oči. Veleli so zato niki z-Vučenikov njegovi eden drugomi: ka je to, ka nam pravi: edno malo, i ne te me vidili, i pali edno malo, i vidili te me, i ka idem k-Oči? Pravili so zato: ka je to, ka pravi, edno malo? neznamo, ka guči. Spoznao je pa Jezuš, ka so ga šteli pitati, i pravo je njim: od toga zvidavate med vami, ka sam velo: edno malo, i ne te me vidili, i pali edno malo, i vidili te me? Zaistino Velim vam: ka te se skuzili, i jokali ví, svejt de se pa radüvao, ví te se pa žalostili, ali žalost vaša se obrne na radost. Žena, gda rodi, žalost ma, ar je prišla nje vöra, gda pa porodi dejte, že se ne spomene z boleznosti za volo radosti, ka se je človik narodo na svejt. 1 vi zato zdaj toti žalost mate, ali bodem vas pa vido, i radüvalo de se srce vaše, i radosti vaše nišče od vas ne vzeme. * „Ka je to, ka pravi: Ešče malo?ˮ To pitanje rešavajo v dnešnjem sv. Evangeliumi Kristušovi apoštolje. „Ka je to, ka pravi: Ešče malo?ˮ I sv. Avguštin odgovarja: „To, ešče malo, je čas toga zemelskoga živlenja!ˮ Gospod Jezuš Kristuš tüdi tak misli; na svoje zemelsko živlenje kaže i pravi: to sem dokončao i zvršo, svojo nalogo na sveti sem spuno i zdaj mo-ram oditi k svojemi Oči. Svoje apoštole tak pripravla na odhod iz toga sveta v večnost. Če si, kak mnogi lüdje na sveti, želeš dugo živlenje, ga ne želi i ne išči na tom sveti, ar je to kratko,, nego na drügom sveti! Živlenje etoga sveta je kratko minlivo. Gospod je eti na sveti preživo 33 let svojega bože-človečega živlenja. I vendar kak naglo i friško so pretekla ta leta, tak, ka sam pravi „ešče malo i me več ne bodete vidili, ar idem k Oči". Ali je ne tüdi tak kratko naše zemelsko živlenje i tak naglo minlivo, ka bi tüdi mi lejko pravili: „Ešče malo!ˮ To je, samo malo je etoga zemelskoga živlenja, kratko i minlivo je. Zgodovina nam svedoči: Kde so mogočni Egyptovski Faraonje, kde rimski Caesari, kde perzijski Satrapje, kde mogočna mesta Babilon, Ninive..., kde Sodoma-Gomo-ra, kde je slavni Napoleon, kde so velikašje, slava, bogástvo etoga sveta ? Ali nam ne pravijo vsi: »Samo malo". To jé, kratko i minlivo je bilo naše živlenje, naša dika, naše bogástvo, naša mogočnost! Ali boš ti ali jaz kaj več.... »Idem k Oči!" Kristuš se pripravla v večnost nazaj, zato pravi: »I me ne bote vidili, i idem k Oči". Kristušove reči za sebov potegnejo tüdi moje misli i naše žele, naš pogled se podigne za njim, v večnost. Večnost, tam je vreme neminlivo, čas dugi, živlenje večno. Tam ne štejejo let, ne dnevov, ne mesecov. Če neščemo z etim kratkim i minlivim živlenjom na tom sveti preminoti, če neščemo, ka bi nas grob za večno pokopao, zročo i prepüsto večnoj po-zablivosti, teda povzdignimo svoj pogled za Kristušom, ki pravi: »Idem k Oči!"; mislimo i hrepenimo po večnoj domovini, po njenoj Slavi, po njenom bogastvi, po njenom večnom živlenji! Večnost nam v obilnosti da, ka nam ete svet vzeme, ona nam da, ka nam ete svet niti dati ne more! Zato pa naše živlenje more biti živlenje za večnost i ne za te svet, živlenje za večno slavo i bogástvo!“ Ne nabirajte si kinčov na zemli, kde je vničavlejo moli i rja, kde je tovaje koplejo i kradnejo; nego nabirajte kinče v nebesaj, kde jih tovaje ne koplejo i ne kradnejo i kde jih ne vničavlejo moli i erja. Kde je najmre tvoj kinč, tam bo tüdi tvoje srce!" Mí. VI. 19. * * * Vzgled za te misli je novi svetnik sv. Materecerkve: Sv. Janoš don Bosko, ki ga bo naš narod dnesteden prvič proslavio, dičo,kak je povzdignje-ni na oltar, kak svetnik. Človek, njegovo delo i trplenje, njegove velke salezi- i janske ustanove, kongregacija Salezijancov i Salezijank, sal. sotrüdništvo, oratoriji, zavodi, tiskarne, misijonstvo itd. vse to je glas Kristuša Gospoda: Idem k Oči! Vse to dela za edini nameni za večnost, za večno živlenje, za svoje i milijon milijonov düš bliž- njega! Vso to delo, naprave i ustanove, vse to vodi i ravna preprosta i skromna nitka sv. don Boska: »Düše mi dáj, vse drügo vzemi!“ (Pravilo D. Boskovo.) Zdaj, kda častitamo slavnomi moži sv. Don Boski, se ešče njemi priporočimo, da bi misli Kristušove v danešnjem evangeliumi prav razmili; kratko i minlivo je zemelsko živlenje, vsa njegova slava i bogástvo, je pozábivši, je nagrobni kamen toga živlenja, ali večna je slava i dobrota i nemin-liv je špomin večnoga živlenja. „Sv. don Bosko, v večnoj svojoj Slavi i diki, spomi se dnestjeden nas i našega naroda!“ Pisma naših z tüjine De Ia Champenoise, Francija. Preč. g. vredniki Minolo je že tri leta, ka sam ne vido svoje dece, moja mala deca pa ne mene. Minolo je že tri leta, ka moja mala deca nemajo kre sébe mené; i minolo je že leto dni, ka so zgübili mater. Sirotiki sta se razteple, edna k dedeki, drüga k mamici. Ar nemata ne oče ne matere, zato njima naročam naše krščanske liste, naj tolažijo mo-jivi hčerkici, Miciko i Ciliko, ka po Jezuši i Mariji ostaneta na dobroj poti. Pozdravlam vas vse: Copek Štefan, La Grande Chignaterie Cne de La Champenoise, Indre, France, iz M. Po-; lane. (Listi vsi poslani deci po širiteli Gabor Štefani. — Vr.) Sanchy Lestree, Francija . Prečastiti gospod! Prve moje reči naj bodejo Jezuš, Marija, Jožef. S temi rečmi pozdravlam obprvim vas, dühovne pastire iz Črensovske fare, Obdrügim stariše, sestre, brate, ob tretjim celo Črensovsko faro. Zednim se vam zahvalüjem na rednom vdablanji vaših listov, ki so... mi na veliko veselje v toj žalostnoj tüjini, kje ne čüjem svojega materinskoga jezika. Posebno me veseli Marijikin Ograček, ki nas mladina tak lepo opomina na dobro. Plačam za i edno siromaško drüžino z Črensovec . Marijin list i Marijikin Ograček, naj. ; bo to Mariji na čast, toj drüžini pa. na düšno zveličanje, da postane ta siromaška drüžina bogata, ne zemelsko; bogata, nego nebesko bogata, a meni pomaga Marija v tom delešnjem kraji, da lehko še večim siromaškim drüžinam plačam Marijini list i Marijikin Ograček. Ostalo je za podporo naših listov. Gjörek Agica, mladenka iz Črensovec. (Oboje pismo skriva v sebi tak lepe rožice lübezni, da sklonimo glavo i iz celoga srca pravimo: Hvala ti bodi dober Bog. Gjörek Agice penez je že prišo. Prosimo širitela, Horvat Matjaša z Črensovec, naj pride po Marijin list i Mar. Ograček, ka jiva izroči Siroti. — Bog povrni! Vrednik.) Od naših v tüjini. S. Bethlehem. Železo je spadnolo v fabriki na Šoštarec Eugena i ga ranilo, Perša Viljem se je pa po nesreči močno vrezao v roko, oba sta iskala i najšla pomoč v bolnišnici sv. Lukača. — „Prvo Slovensko Bratovčine Pomagajoče drüštvoˮ je objavilo svoj Obračun. Te nam pove, da drüštvo ma 187652 dolarov i 86 centov vrednosti. Od leta 1932, to je v ednom leti je vrednost narasla za 11 jezero dolarov. Bridgeport. Horvat Bara, ki je mogla prestati teško operacije, je ozdravela. (Amen Slov. Glas.) Pozdrav pošilajo: Horvat Terezija Peaux, Francija, iz Bükovnice; piše, ka se pri čtenji naših listov čüti doma pri svojih; (naročnino sprejeli. Vr.); — Haklin Veronika, Besseire, Francija, iz Žižkov, vredniki naših listov i vsem njihovim pomagačom; piše, da je jako srečna, ar vsako nedelo lejko ide k božoj slüžbi i vsaki mesec k spovedi, pa prosi maloga Jezušeka v Olt. Svestvi Skritoga i doro mater Marijo, naj jo čuvata na poti živlenja, ka si reši düšo i telo; — Franc Ana, Francija, z Črensovec, vredniki Novin, vsem domačim, rodbini, naročnikom naših listov v Slov. Krajini, svojim prijatelicam tü i v tüjini. Piše, da je v dobrom mesti, gde majo dobroga dühovnika, pri šterom se vsaki mesec že francuški spove, molitve pa opravi slovenski, naši listi so njej veliki prijatelje, v šterih najde dosta tolažbe; v tistom kraji dela dosta Polakov i Čehoslovákov, a Vnogi so pa tüdi brezi dela; — T e r p 1 a n Frančiška, Roanne, Francija, z Kükeča, vredniki Novin, njihovim pomagačom, g. plebanoš Fafliki pri sv. Bedeniki. Piše, da je z poslanom molitvenimi knigami jako zadovolna, posebno z mešno v, v šteroj so Slovenske i latinska molitve. Njena gospa je tüda jako zadovolna i zahvalna, štera ne mislila, da bi se v Jugoslaviji tak lepa kniga dobila, da jo niti v Parizi ne mogla dobiti i njej je darüvala 30 D. na njo. Novine i Marijin list sta pa varivača naših delavcov na pravoj poti v tüjini; — Č e r v e k Geza i Vidonja Janoš, Chauvilliers, Francija; pišeta, da njima dobro ide; plača toti ne velika, nego, ar šparata, njima ostane vsaki mesec par sto frankov, lepomi štenji naših listov se preveč veselita i drage vole je plačata. (Mi smo jiva pitali nekaj, prosimo odgovor, če sta pismo dobila. Vr.) — Ficko Mihal, La Terreziere, Francija, Slov. Krajini, osobji v tiskarni i uredniki Novin. Naznanja, da je zdrav i da so delavske razmere slabše kajti ma 75 frankov menje mesečne plače, kak prle; Grah Jožef, Douzuis De Maubeuge, Francija, i sestra Grah Marija; pišeta, da sta z Novinami jako zadovolniva i želeta, da bi vsikdar tak pisale Novine, kak zdaj pišejo, pozdravlala celo Slov. Krajino, stariše, rodbino, znance i vse tiste, ki čtejo naše liste. (Staroga duga je 67 Din. Vrednik.) Tabor jugoslovenskih bojevnikov. Dnes tjeden je obiskalo vnogo jezer lüdi Skoplje i se vdeležilo slavnosti, štero so priredili bojevniki na spomin, gda so pred 20 leti stopili prvi regrutje v Srbsko vojsko iz Jüžne Srbije. Zastopnik krala je bio general Pavlovič. Navzoči je bila vlada, vojaštvo. Naša letala so trosila cvetje, nabrano po celoj državi, na grobe junakov, ki so živlenje dali za domovino. Govorili so patriarh Varna i visoki oficirje. Krasno, navdüšeno. Pozdravili so v svojih govoraj Vardarce, Bregalničare, Kosovce, Ibarce, Bitoljce, pač vojake vseh krajov Jüžne Srbije, ki so se borili, da se je zdrüžila v lepo Jugoslavijo. General Nedič Milan je mrtve vojake pozdravo z etimi krasnimi rečmi : „Junaki! Ravnali ste se po tistom svetom rimskom izreki: Mi smo ne rojeni zase, nego za domovino. I položili ste vnoge žrtve, i dali ste vnoge grobe. Za te vaše svete žrtve, žrtvü-vane za sloboščino, srečo i dobrobit vseh nas, smo se dnes pomolili Gospodnomi Bogi. Klanjam se žrtvam kak povelnik 3. armijske oblasti, po-zdravlajoč je s poštüvanjom, s zahvalnostjov, s ponosom, z oblübov, ki jo vsi polagamo: Za svojega živlenja se ščemo vsikdar tak držati, da bomo vrednih naših žrtev, spominati se vas ščemo, dokeč bo sunce i mesec i naš junaški narod. Slava vam ! Hvala vam!ˮ Politični pregled. Splošni pregled v politiki je sledeči. Gospodarska stiska je začela daviti vse države, zato pa iščejo vse poti, po šterih bi se rešile odavlenja. Gda pa te poti iščejo, vnoge ne vodi lübezen, nego sebičnost. Podonavji, to je državam Srednje Europe, štere ležijo kre Donave, bi rade vse velike države pomagale — najmre tak, da bi nájveč haska mele One. Italija se na vse škri-pce boji Nemčije. Zato podpira neza-visnost Austrije i sklepa ž njov pogodbe kak i z Madjarskov. Z drüge strani pa dela to zato, ar se boji močne sosedne Jugoslavije. Donavske države šče rešiti pa dela proti našoj državi i Romuniji, šterivi mata najvekši deo Donave. Išče - svoje haske. Če vržemo pogled na peneze, povsod falijo. Francija, štera ma nájveč zlata v svojih podzemelskih zaporaj, je prišla pod takšo stisko, da je njeni fi-nančni minister vsem državlanom jasno i odkrito povedao, da če ne bode držáva šparala, cela na nikoj pride. Zato so državne plače znižane. Isto je v Ameriki, i drügih državaj. Naša držáva je tüdi znižala plačo uradnikom i vpokojencom, ar ovak ne more shajati. Tista boljševiška Rusija, štera je med svet razkričala, da bo rešila' delavski stan, je mogla tüdi znižati plače i delavcom i uradnikom i vnoge vrčti še na cesto, ar jih ne more zaposliti. Jedino Anglija ma več dohodkov kak stroškov v proračuni, ar P. Sutter: Šatan v Illfurti. Istinska Zgodba. Zgled obsedenja dveh dečkov od hüdobnoga düha v našoj dobi. Prestavo iz češčine Alojzij Nemec. XVI. Slüžbeno naznanilo straža-majstra Wernera. Potem je pitao mlajšega, če je tak kak brat pravi, Jožef je to ne pripoznao, rekši, da ne vidi ftiča, nego malo kosmato stvar, spodobno morskomi prašički. „V tom tüdi Vidite zrokˮ „da se njemi život nikdar tak ne napne, kak bratiˮ. G. Werner je šče proso starejšega dečka, naj ftiči, gda se znova pojavi, pali perje skübe. Za tem je edna navzoča gospa podarila dečkoma cuker, šteroga sta včasik jela. Naednok je Leopold cuker vkraj vrgeo, kazao naprej i kričao :„Tü je, tü je! Delao je gibe, kak či bi kaj sküho. Zdaj je g. Werner bi ž zgrabo za njegovo pravo roko i nikši drügi mož levo. Kda so njemi pesnice odprli, sta spadnola iz nje dva küpčka perja. Gospodje so je pobrali i Pregledali pa Zapazili, ka je ravno takše, kakšega njim je oča kazao. G. Werner je oči tanačivao, naj bi dao to perje po ke-mikaj preiskati. Na stubaj se je g. Werner srečo z gospodom plebanošom Breyom, šteroga prvo pitanje je bilo: „No ka mislite ví od toga?ˮ „Ojˮje odgovoro pitani, „za mené je vse to nerazumliva Skrivnost. To ka sam dosegamao vido, me navdaja z grozovˮ. »No, ali ščete iti z menov", je pravo dühovnik, »pa bo vaša groza šče narasla". Vzeo je iz žepke svoje süknje jako močno, svilnato žnjoro, franciškanski pas, na njo djao na močnom kufr-nom obroči viseči blagoslovleni križec iz močnoga bükovnoga lesa i položo žnjoro dečki okoli šinjeka, pa proso ednoga od navzočih, naj žnjoro zveže Odzaja s tremi vozli, tak da je vozeo bio od zajaj, križec pa naprej na prsaj. Po človečem računi je bilo nemogoče, da bi dečko mogeo tevozie razvezali ali žnjoro raztrgati. Okoli stoječi so skrbno pazili. Dečka sta püstila, naj ž njima dela vsaki, kak šče i rada sta odgovarjala na vsa pitanja. Naednok pa je Leopold bledi gratao, začno se trositi i kričati: »Zdaj Prihaja, zdaj Prihaja!" G. Werner je odgrno blazino i. opazo, kak sta v istom časi naglo preminola žnjora i križ. Vsi so se zgrozila Kda je Leopold v pamet vzeo, da stražamešter šče preiskati posteo, je stano i zbüdo tüdi brata, naj stane. „Le iščiteˮ je pravo, ali nikaj ne najdete. Žnjora je zginola. Eden tao križa je nad postelov na polici za knige, drügi tao leži za pečjov pod drvami. Ostanek pa je zvüna za dverami na stubajˮ. I to je v istini tüdi tak bilo. Vse tri dele so najšli na imenüvanih treh mestaj, žnjore pá so sploj več nej najšli. Te novi dogodek se je v najkra-čiših dnevaj razširo po novinaj v tistom kraji i je prizvao cele čupore lüdi v Illfurt. Ja, včási je bio tak veliki naval, ka je trbelo zakleniti hižo i vpelati redno stražo, štera je delala red i püščala lüdi notri, da se ne bi zgodila nesreča. Nevarnost je bila najmre, ka se ne podere pod v hiši, v šteroj sta prebivala dečka. (Dale.) 22. aprila 1934. NOVINE 3 tam vsaki Anglež redno plača svojo dačo. Pa te prihranek je samo na papiri. Ma na vnoge stojezere brezposelnih, štere mora podpirati i te prihranek niti za te ne doj de. V Ažiji se pa gledajo Japonska i Rusija, Japonska i Kina, Mandžurija i Kina, Sev. Amerika i Japonska kak pes i maček. Samo čonto trbe vrči, pa je praska tü. Ka je Nemčija že tak, če ne bole oborožena, kak je bila pred svetovnov bojnov, pa znajo itak vse države. I ka je njeni namen raztegnoti se, čütijo vsi njeni sosedje. To ozračje, v šteroj zdaj tak teško odihava svet, je sparno. Čaka vse inačiše vreme. Slovenska krajina. Smrt dobroga krščenika. Zelko Marko, zgléden krščenik i goreči tretjerednik, podpirateo vsega dobroga je zatisno oči aprila 11. v Črensovcih. Vreli sotrüdnik naših listov, č. g. Zelko Ivan bogoslovec žalüje za pokojnim, kak svojim Očom. Dobromi krščeniki naj odpre kemprle vrata večne sreče dober Jezuš, njegove ostale pa potolaži. Vsem naše globoko sožalje. Molitvene knige za fermo. Vsaki zna, da so molitvene knige Dr. Pečjaka, profesora za veronavuk, jako lepe, koristne, v Sloveniji razširjene i od cerkvene oblasti vsem priporočene, posebno za fermo. Te lepe molitvene knige se dobijo pri vredništvi Marijinoga Liste za vse, ki so je naročili, v Črensovcih i v Soboti, Križova ul. 4. Lepa velka molitvena kniga za deco „Pri Jezusi stane 9 Din; „Večno živlenje" pa stane 20 Din. Prva ma 256 strani, drüga pa 608 strani. Ki žele „Večno življenjeˮ z zlatov obrezov, dobi knigo po 28 D. Segajte po teh knigaj fermanska botrina i fermanci. 386 pogodb ne odobrenij Banska uprava je zavrnola 386 pogodb, štere je vložilo veleposestvo v Dol. Lendavi za Odobritev. Ar je agrarna zemla že razlaščena i ar so pogodbe bile samo začasne pa ne mele prilo-ženih izkazov od vplačane dače i drügih spisov,, štere zahteva zakon, so se pogodbe ne odobrila. Banka za parcelacijo, štera je zemlo tržite, bo peneze vsem küpcom nazaj plačala. Prosimo vse küpce, naj se zglasijo pri Agrarnoj zadrugi v Črensovcih. Gornja Lendava. Moremo pisati par vrstic od naše lepe Gračke fare. Čüli smo od vseh drügih velkih i malih far, kak lepo so se čütili na velko soboto pri Vstajenji Kristušovom i se lejko vsakši pravi kristjan radüje, gda se čüje glas zvonov i strelanje i se popeva vesela — Aleluja. Vsakši se radüje toga dneva, samo v našoj fari je tak bilo, če bi kristja-nov nej bilo. Vsako leto so se gospod kaplan poskrbeli za strelbo, ka od veselja je človeka genolo, gda je čüo glas domačega zvona i veseli bregi so bobneli od veseloga spevanja lüdstva — Aleluja. Letos so gospod kaplan vse opüstili. Čüli smo, ka so gasilske čete v drügih faraj nastopile pri vstajenji z mužikov Bogi na čast. Zdaj pa pitamo naše gasilce, ali ste nej kristjani ? Mislim, da ma naša fara 5 čet, zakoj ne pokažete svoje dužnosti! — Želemo za drügo leto, ka de malo bole veselo i z ednim naprošamo gospoda kaplana, ka naj se tak nadele skrbijo, kak so se prejšnja leta skrbeli. Nevem, zakaj so gospod kaplan letos gasilce vöpüstili. Vüpamo, ka nede nikdar več tak žalostno na takši velki svetek, ka de kleti lepše i veselejše i da bomo vsi vküper veseli šli k vstajenji Kristušovomi i vsi z ednim glasom i ednim srcom prepevali veselo „Alelujoˮ. Ž. p. Pripomba. Cerkev ne nüca k svojoj slovesnosti ne strelbe pa ne muzike, nego pobožno srce. Pa gornje dvoje poskrbeti je dužnost ne g. kaplana ali šteroga drügoga dühovnika, nego občine. Vr. Novine so naraste za komadov: 2 Črensovcih, 1 v Maribori, 1 na Gornjoj i 1 na Sr. Bistrici, 1 v Bosni, 1 v Bednjaj, 2 v Franciji, 1 v Odrancih, 1 v Primorskoj banovini, sküpno za 11 komadov. — Menje 1 v Martjancih, 1 pri sv. Martini. Uprava. Na Štajerskom mislijo za naše sirote. Posojilnica v Križovcih pri Ljutomeri je poslala 50 Din. Za Dom sv. Frančiška. Ljubljana za naše sirote. V Ljubljani se je nabralo jezero dinarov i poslalo na Dom sv. Frančiška. Korovci. „Gelte mama, na vüzem mo že pri stoli obed meo?ˮ je pravo še komaj 13 letni Ciglarov Francek iz Korovec. Bog je spuno njegovo želo ino ga je pozvo k nebeskomi stoli. Na Vüzem pol dvanajsti se je preselila mlada düša našega nam tak prilüblenoga Frančeka iz ete skuzne doline v srečno večnost. Glejte, še nebo se je zajokalo z njegovmi starši, gda so se nam tak nemilo oglasili Cankovski zvonovi kak šče nikdar, kda so sprevajali Francekovo düšo pred boži prestol. Celi tri mesečni beteg je prenašao tak mirno i vdano v božo volo, ka je vsaki pravo, da je tak potrplivoga betežnika ešče ne vido. Vej je lejko, ar je bio Marijin sin po Mar. Vrtci ino Marija njemi je pomagala prenašati vse bolečine. K zadnjemi počitki so ga sprevodili poleg mnogoga naroda skoro vsi Cankovski šolari s svojimi razrednicami: z g. Kočarovov ino g. Klainšekovov. Pri odprtem grobi je meo v srce segajoči govor Klajnšekov Pepi, njegov šolski tovariš. Te je opisao njegovo poslüš-nost doma i v šoli. Povedao je pa tüdi njegovomi brati Lujzeka kak more vrli biti ino bogati svoje stariše, da nadomesti vrloga Frančeka. Dragi Francek, posredüj za nas tam gor pri božem Sini i pri njegovoj presvetoj Materi, štere sin sin si bio tüdi ti. Vej si malo pred smrtjov obečo: »Ajtek pa mama Vej vama ges proti pridem". Dragi Francek pridi tüdi nam nasprotí ino nas pelaj pred Božega Sodnika i ga prosi, naj nas milo sodi. — Sorodnik. Beltinci. Naše šoštarsko cerkveno drüštvo si je naročilo novo čarno pokopno zastavo, štero so na Vüzemski pondelek slovesno blagoslovili . domači gospod plebanoš v navzočnosti stoterih članov. — Prostovolna gasilna četa je tüdi vprizorila na Belo nedelo, dne 8. aprlila lepo igro „Na sodni dan pri g. Kreslini. Dvorana bila tak puna lüdi, da so nešteti odišli. Pred igrov je nastopo novi moški pevski zbor. — Na sam Vüzem so ednoj poštenoj hiši vse plot spodrli— nešterni razbijačje. Teški račun pred Bogom. - Beltinski dečko. Veliko romanje na Trsat zdrüženo z brezplačni izletom z ladjov po morji na otok Krk, bo tüdi letos k Risalom. Što se namerava toga romanja vdeležiti, naj se taki prijavi, ar se prijave zaklüčijo že to nedelo. Za podugšanje prijavnoga roka je toti zaprašeno, vendar ne nikaj gotovoga, da bo odobrene. Podrobna pojasnila v romarskom listi „Preporodˮ dobi vsaki brezplačno, če sporoči svoj naslov po dopisnici na naslov: „Sveta vojskaˮ, Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) cesta št. 17. Dober svet je zlata vreden. V stiski ino borbi za obstoj si čestokrat lüdje ne vejo pomagati, ar pozabijo, da se v vseh zadevah člove-kolübnoga značaja lehko obrnejo na dobrodejno pisarno drüžtva „Varstvoˮ, ki skrbi posebno za siromaško deco, jo odduja dobrim lüdem v oskrbo ino za svoje, namešča ukaželne dečke in deklice kak vajence v trgovino ino obrt, drüge oddaja v primerne slüžbe, odraslim Posredüje za slüžbe itd. Tüdi vso drüžino se tü pa tam posreči spraviti do krüha v ednom podjetji. Vsaki, ki čte to obvestilo, naj lüdem pojasni pomen drüštva. Gg. trgovci ino obrtniki, ki iščejo vajence ino vsi dobri lüdje, ki bi sprejeli v oskrbo kakšo siroto i vsi, ki nüdite kakše zaposlenje, ste naprošeni, da javite svoj naslov na: Dobrodelne drüštvo »Varstvo", Ljubljana, Tyrševa c. 17. Beltinci. Ustanovni občni zbor Sadjarske in vrtnarsko podrüžnice za okolico Beltinci, se je vrlo, dne 2. aprila t. 1. v beltinskoj šoli. Navzočih je bilo 74 kmetoyalcov-~sadjarov in vrtnarov. Po otvoritvi in prečteli pravil je sreski kmet referent razložo potrebo ustanovitve Sadjarske podrüžnice za okolico Beltinci. Nato je sledilo predavanje g. Aplenca, sadjars-koga vučitela »Vinarnice in sadjarske šole v Maribori". Njegovo lepo predavanje, ki je bilo vzeto iz praktič- noga živlenja, je presenetilo poslüšalce ino so odnesli s sebov doícajkorist-nejše navuka, ki jih bodo v bodoče s pridom vporablali pri sadjarskoj panogi našega gospodarstva. V imeni vseh navzočih se njemi novoustanov-lena podrüžnica najtoplej zahvalüje. Pri ustanovitvi šte podrüžnica 33 članov. V upravni odbori so bili zvoljeni: Tratnjek Davorin prMs*:,' 'Kreps Arnold podpreds., Vohar Štefan tajnik, Fujs Štefan blagajnik. Odborniki: Belšak Vinko, Gumilar Franjo, Žižek Mihael, Zorko Edvard, Maučec Ivan i Tkalec Štefan. V nadzornoga pa: Baligač Štefan, Cigan Marko ino Zorko Ivan. Bogojina. V Bogojini je zaprla jama smrti pali v sebe moža, ki je bio daleč okoli znan i poštüvan zavolo svojih velikih vrlin, Casar Jožefa, očo akademika, vučitela, zadrugam, nüne i drüge dece, šterim vsem je pokojni bio tak skrbni oča, ka je malo najti takših. Najvekše njegovo zaslüženje je pa, da je bio dober, odločen katoličanec, ki ne Poznao pogodbe z hüdim, kakše delajo slabiči. On je ustanovo posojilnico v Bogojini i bio njeni prvi predsednik, kak i predsednik urbarijalnoga drüštva, Odposlanec agrarne zadruge i skoz i skoz Jugoslovan, stalen naročnik naših listov, občinski odbornik i zgléden gospodar. Ka zmore pobožnost zdrüžena z delavnostjov pokaže njegova lepa hiša i posvedoči njegova Polana deca, štero je pri tak malom gospodarstvi pošilao v šole, ar se je znao zatajiti za njihova srečo. Na stotine naroda ga je sprevajalo na zadnji počitek, posebno so žalüvali za njim poleg domačih člani agrarne zadruge, štere je s svojim zgledom držao nazaj od dragoga küpila zemle i njim stem stojezere prerano. Junak je bio, ar njemi je bila dana ponüdba, da bo njegova agrarna zemla brezplačna, če bo lüdi nagovarjao na küpilo agr. zemle, pa je iz lübezni do svojega roda ponüdbo odklono i s čistimi rokami šo pred sodnika, ki njemi v obilnosti plača lübezen do siromakov. Molimo za njegovo düšoˮ Nekaj od šmarnic«. Pisali ste g.' urednik v 14 št. od Šmarnica, ka je dača na njo odprávlena i ka se nešteri hvalijo za to. Odgovorim, da je šmarnic, dokeč ne bilo zabranjena, pri nas odavao, najmre trsje, narodni poslanec Lovro Petovar, vino šmarnico pa küpüvao od nas i jo lifrao v drüge kraje. Gda je vinska trgovina ne Šla, se je zabranila Šmarnica, ka je prej kvarila ceno vini od ceplenoga trsa, ka so se prej tam prek lüdje klali, ki so bili šmarnico. Ka je na tom istine, ne vem, edno pa znam, ka smo kmetje iz Slov. Krajine dosta plačali v kme-tijski fond a jako — jako malo ž njega dobili. — Not. Beltinci. Da se je igra gasilcov »Na dan sodbe" jak lepo posrečila, se mamo zahvaliti v prvoj vrsti g. kaplani Ciglari i voditeli pevskoga zbora, g. Šprageri. Obema prisrčna hvala. — Gasilci. Občinskim odborom naznanje. Občinski odbori so dobili nalogo, da za socialno skrbstvo svojih občin poskrbijo za primerno kritje stroškov, štere njim nalaga skrb za siromake. Pri toj priliki bi pozvali, kak smo že, naše občine, naj stavijo v proračun menše svoto od 1000, vekše od 2000 Din. najmenje na Dom sv. Frančiška. Oblast, ki je sama poklonila lepo svoto v te namen, bo dragevole odobrila to postavko. Siromake mate vsi. Dom sv. Frančiška šče vsem pomagati, podpirajte ga zato ve tüdi. Na edno dužnost bi šče opomenoli naše občine: naročite si vse naše Novine. Novine so se i se borijo za pravico našega lüdstva, to je občin, zato so je občine dužne podpirati, naročiti i tüdi drügim priporočiti. Pravica to zahteva.' Srednja Bistrica. Naša mladina se je okleniia svojega glasila „Mari-jikinoga Ogračeka". Mala občina smo i mamo 60 naročnikov. Hvala mladini i njihovim pametnim starišom za naročitev prepotrehnoga voditela mladine. — Širitelica. Uradni dnevi agrarne in gospodarske zadruge v Črensovcih so vsaki mesec 1-ga. Če je 1. nedela ali svetek, te prvi delaven den po svetki. To vala do 1. novembra. Ki pa žele kakše blago naročiti pri zadrugi, lejko vsaki den naroči v Našem domi predpoldnevom. — Načelstvo. Gostüvanje brez mladožencov se je slüžilo dnes tjeden v Brezovici. To pa zato, ar je zadnji hip razmetao mladoženec. Mi tak pravimo, da rajši pred oltarom razmetati, kak pa v nemirovnom zakoni živeti. Zahvala. Podpisan odbor se globoko zahvaljüje vsem igralcom 1 pesmarom, da so svojo vlogo pri prireditvi 8. aprila tak popolno zvršili. Najvekša hvala pa ide našemi g. vučiteli NežimaAleksan-dri, ki so poleg svoje prezapos-lenosti noč ino den žrtvovali za Uspeh prireditve. Zahvalimo se tüdi njihovomi sini Albini i tovarišom: Maučec Matjaši i Jakob Karol! pa dijaki Cigan Štefani, da so vnogo včinoli za Uspeh prireditve. - Upravni odbor gas. čete v Gančanih. Žižki. Tečajnice gospodinjskoga tečaja pri šolskih sestrah so dnesteden s igrov zaklüčile svoje včenje. Naprej so dale dve veseloigri, tri de-klamacije i dve sta govorile. Godba je igrala i pobirali so se dobrovolni prispevki, obiskovalcov je bilo do 80. Pred igrov je nastopila Dühova gd. iz Trnja pa odločno kritiko pove-ala, ka se pri nas níšče ne razmi na kritiko, zato pa naj ne kritizira kmečkih dekeo, ki bodo nastopile. Malo smo se popraskali za vühami, gda smo to čüli, zatém pa nasmehnoli i pravili: nemremo gospodični zameriti ar na janki nosi ešče prah šolskih klopi. To je naš odgovor njej, vsem pa, da so dobro igrale. Poleg te kritike pa pripomnimo sledeče: kajkoli delamo, mora nositi pečat Kristušovoga düha. To zahteva kat. akcija, ki jo Kristušov namestnik tak vrelo priporočajo. Takši pečat bi dobo Zaklüček gospodinjskoga tečaja, na priliko, če bi častite sestre dale kakšo cotico zašiti za siromaško deco i te gvant v okviri igre siromakom razdelite i več kaj spodobnoga. Te pečat se nikdar ne bi zbrisao. Naj se nam ne zameri, če to pripomnimo, ar smo dužni z lübezni do Boga priporočati vsikdar to bolše! Romanje k Majki božoj bo 2 ino 3 junija. V prišestnih številkaj Novin obširno vse popišemo. Gomilica. Štiri kürje tovaje so zgrabili žandarje, sami dečki so. Trije so naši domačini, ednoga so nam pa posodili Trnačarje. Naše vertinje so se obvezale, da toga zadnjega več ne vzeme niedna v slüžbo. Te slučaj pali nalaga nam starišom veliko dužnost, da podpiramo naše dühovnike, ki nam ščejo rešiti mladino. Naročimo njim dobre naše liste, predvsem Marijikin Ograček. Kak sodijo indri od Novin? Iz Kranjskoga smo dobili od vučene gospode sledečo sodbo: Novine so dobro vrejivan krščanski list. Podporo za naše liste so nam poslali: Dr. Slavič Matija, rektor univerze v Ljubljani Din 10, Dr. Maks Vraber, stolni prošt v Mariboru Din 8.50, Gjerkeš Sanktes, Čakovec Din 1, Gjörek Agica, Črensovci, z Francije, 34 25 Din. Bog povrni vsem. V. Polana. Mamo Občinsko hišo, krasno šolo, lepo cerkev s farofom, dobro navožene ceste; pri nas je zibelka kmet. nad. šol, mamo kmetijsko drüštvo, prvo gasilno drüštvo v srezi i razne drüge organizacije pa samo 80% občinske naloge, zato sedeža občine ne püstimo od nas. — Koj. Otvoritev strelanja. Strelska drüžina je dnes tjeden začela na Srednjoj Bistrici s strelskimi vajami, štere so se nad vse pos-rečile. Gostov je prišlo toliko, da nam je celo municija stalna i smo si jo mogli 100 komadov izposoditi od drüžine na Bistrici, ka se nekšemi pijanci ne vidilo. — Vsem obiskovalcem se toplo zahvali odbor strelske drüžine v Črensovcih, med šterimi pa smo ne vidili tistih, šterih so se za odbomiška mesta potegüvali. Regulacija Müre. Dnes tjeden je razložo na D. Bistrici g. Hajdinjak Anton nar. poslanec zakon za javna dela. Po tom zakoni bode Müra regulirana i pri regulacije dobijo delo Siromaki, ne pa pristaši kakše organizacije. Neki gospod je pri toj priliki navdüšeno gučao od nekše žvegle pa nekšij cüglov pa grajao tiste, ki so se izjavili, da dobijo delo Siromaki ne pa pristaši organizacije. Od toga pa ob drügoj priliki več Povemo. 4 NOVINE 22. aprila 1934. Spoznajmo slovanske narode! Čehoslovaška republika.— Versko-prosvetne razmere. Zato je med Slovaki jako močno gibanje za samoupravo (antonomijo) v Češkoj državi, štero vodi Slovaška katoličanska stranka, štere voditeo je dühovnik Hlinka Andrej, ki je bio že pod Madjari voditeo Slovakov. Gotovo je, da bo slovaški narod ednok svojo autonomijo dosegno, čeravno z velkimi žrtvami, posebno zdaj, gda je skoro vsa Slovaška mladina, posebno dijaška mladina i drüga inteligenca za to idejo (miseo). Bog daj, da bi se to naskori zgodilo, ar to nede dobro samo za Slovake, liki tüdi za Čehe. Tak se bodeta oba bratskiva naroda bole zlübila i v lepoj slogi napredüvala kulturno, prosvetno i gospodarsko, tak da bodeta za vzgled tüdi drügim slovanskim narodom, v šterih je vzrok spodobna krivda, da se nerazmijo! Pripovedka z lotmerško okolice v njenom narečji. Kak je en kmet mrtveca zbudjo pa vraga vün zganjo. Pred dosti leti je bijo v enoj vesi künšten kmet, keri si je zno z oderüštvom in drügimi dobrimi deli vküp spraviti lepo imetje. Zato so ga po domačoj cuni zvali „Güleš“. To ga je nič ne v „krščanskoj lübezniˮ nazajdržalo, da je tüdi po leti rad no-sjo kosmato vest. Daleč od njega negdi v drügoj vesi pa je živjo en želar, kteri je bijo božen viri, ki je bijo dužen povsedik, gde je bijo rol na strehi pa mu je na vse okna sirmaštvo „skoz gledaloˮ. Lüdje so mu ne radi nič posodili da je rad pozabo dug gverati. Zato so mu pravili po domačen „Dündekˮ. Ednok dobi od gospocke pismo, naj včasik plati štibro, (dačo) kero je dužen že od treh let, drgači do mu nekaj zarubili. Te je ne zno kam bi šo penez prosit. Od soseda zve, da je v drügoj vesi nekši „Gülešˮ, keri rad za pošten intereš peneze posodi. Pa gre k njemi prosit penez. Dere k njemu pride, ga Güleš nevemo pogledne pa mu pravi: Ne posodin rad, tebi pa dam, da si poštena duša, samo do boš mi 8 procentov od sto za intereš, da si glih ti, od drügih 10 ranjški intereša od 100 pogerjem. Dam ti 400 ranjški, pa za eno leto jih moreš nazaj gverati. Dündek vzeme peneze, lepo se zahvali pa gre domu. Za par dni je vün plačo štibro, da so mu ne rubili. Zdaj začne premišlavati na vse viže, kak bi se pri Güleši znebijo duga. Te mu prišla v glavo künštna misel, da je termin že blüzi bijo. Naredi se za mrtveca, žena ga obleče, štampet gor napravi, nažge sveče, pa začne jokati pri njegovoj posteli. Da so joj skozi ne štele iti na oči, si je oči z lükom naribala, da je leži jokala. In je mislo na toto vižo Güleža vkaniti, da mu nebi nigdar gvero. Te Güleš pride na njegov dom pa pita ženo, če bota dug plačala. Ona joče pa reče: Nebi bili tak dobri, ka bi še eno leto čakali, da vidite, v kakšno nesrečo sem prišla. On mrliča natenko pregledne, pa že preštima da je ne mrtev, pa se samo „takˮ dela. V enem koti vzeme v pamet debelo popotno palco, prime jo, pa mrtveca vdari ž njoj po plečah. Mrlič se v tem hipu zbüdi od mrtvih pa mu pravi: „Bog ti plati za tvojo lübezen, da si me zbüdijo k živlenji, pa rešjo ženo žalosti pa aj-košting. Prosimo vas, da mi v spomin palco püstite. Lehko jo dobro odam, peneze van te vse gveramˮ. Bija je tam en človek, ki je mislo, ka je Güleš resen s tistoj palcoj mrtveca „gor zbüdijoˮ. Gda Güleš odide, pita Dündeka, kaj če meti za palco? Pa mu toti pravi, tebi jo dam samo za 500 ranjški. Pa se naglihata. Tisti hempa Dündeki da za palco 500 ranjški pa gre v mesto, gde je leža na mrtvaškoj posteli en grof, za kerim je vso lüctvo strašno žalüvalo. Pove jim, da ma takšo palco, ka ž njoj lahko mrtveca, i gor zbüdi. Te mu obečajo bogat „trin-getˮ, če pokojnega grofa od mrtvih zbüdi. Dale. Zdravstvo. Gda je narod zdrav? Narod je te zdrav, če ma zadostno število rojstev. Kem menje je rojstev, tem bole je narod betežen, betežen na razvüzdanosti. Zakon najmre nema drügoga glavnoga namena, kak rojstvo dece. Če gledamo zgodovino narodov pridemo do pretreslivih, prežalostnih zaklüčkov. Babilon je 2000 let pred Kristušom pod svojov oblastjom meo celi te poznani svet. Gda se je pa Kristuš rodio, .gda več ne bilo. Egipčani so bili glasoviti po vsem sveti v letaj 3400 do 1700 pred Kristušom. Komaj sto let poznej pa, kak stara pisma svedočijo, so se rojstva zmenšala i mesto Egipčanov so prevzeli drügi narodi. Grki, šterih sloboščino je celi svet občüdüvao, so se tak zmenšavali v rojstvi, ka v Atenaj, glavnom mesti Rimlani niti ednoga Grka več ne najšli. Rimlane je bela küga tak zrečila, da jih od 2 i pol milijona, keliko jih bilo 125 let pred Kristušom, ostalo komaj 200 jezero, gda se je Kristuš narodo. V Mehiki so spomrli vsi slavni rodovi. V Bagdadi Arabije pa je od dva milijona lüdi ostalo komaj 15 jezero v osemsto letaj. To je napravila bela küga, štera prvotni i glavni namen zakona, rojstvo odvetka, spreminjava v razvüz-danost. Slovenska Krajina je dozdaj keliko-teliko ešče zdrava, a nevarnost bele küge se že tüdi pri nas mlati v naše zakonske postele. Če si te osvoji, za par desetlet do drügi narodi živeli v Slov. Krajini. Glavni zrok nesreče pa ne bode siromaštvo, nego to, ka ste se od Boga odvrnoli. Gospodarstvo. Sadni škodlivci. Škrlup ali fusikladij ino zavijač. To sta najhüjšiva škodlivca sadnoga drevja. Škrlup ali fusikladij je najhüjši škodlivce jablan ino grüšek. Večkrat ga pa opazimo tüdt na črešnji ino višnji. Vniči najbole liste i sad, pri grüškaj pa tüdi mladovje. To je jako mala glivica, štero z našim okom niti. ne vidimo. Naseli se na zgornjoj strani lista v obliki rjavožutkaste lise in se zaje v liso. Te lise so vsaki den vekše, list vničijo, da že poleti odpadne. Večkrat se zgodi, da nešterne jablane, že poleti nemajo niti ednoga lista. To nam posvedoči, ka na takšoj jab lani gospodari škrlup. Kde pa nega listja, tam tüdi sad nemre dozoreti. Ravno takše lise nastanejo na mladovji grüške. Takše mladovje raz-poka, postane krastavo ali škrlupasto. Poleg listja ino mladovja napada škrlup tüdi sad. Rjavi listi na sadi se počasi spremenijo v kraste ali pa koža v obliki zvezde razpoka. Po škrlupi napadeno sadje ne za odajo, ne za shraniti, še za jabočnico malo vredno. Dozdaj ešče nemamo zdravila, da bi škrlup odzdravili. Gda so že listi i plod napadeni po škrlupi, jih več ne moremo rešiti. Zato pa mamo pomoč, da liste, poganjke i sad lehko obvarüjemo te bolezni. To je, da se glivice, štere raznaša veter, se ne naselijo na vejih. Leto za letom pa opazüjemo, da škrlup ne napada vseh vrst jabok. Proti škrlupi so odporne beličnik, sarlamovsky, bobovec, ontario, jakob, lebec. Rad pa napada mošanckera, parmeno, gdanski robač i še neštera drüga. Zavijači. Za škrlupom so najhüjši škodlivci sadnoga drevja zavijači. Njüvi Črvi živejo v Sadi i zavolo toga je sadje črvivo. V grüški i jaboki povzroča črvivost jabolčni, v slivi slivni (čes-pljev), v orehih pa orehov zavijač. Jabolčnoga zavijača imenüjemo tüdi tončič. Metüo (meték) ma navadno takšo farbo, kakša je skorja od jablane ali grüške. Vidimo ga meseca junija i julija lepe poletne večere, da samica nese jajčeca na mlade plodove. Znese jih okoli 50 i vsako jajce na drügi plod. V 14. dnevaj se zvalijo gosenice, najprle bele barve, poznej pa kosmate z rdečerjavov glavnov. | Porinejo se v plod i tam razjedajo meso i pečke. Lüknja v kratkom časi zaraste i se odzvünaj skoro ne pozna, da je sad črvivi. Približno v ednom meseci je gosenica dorasla. Zvrta si lüknjo iz ploda, se skrije v razpokano lubje (skorjo) ali nastavleno past iz slame i se tam zabubi (zaprede). Augusta meseca že zleti iz bube novi metüo, šteri včasi nese jajčeca za novi rod. Te pa dela ešče dosta več Škoda, ar ga je po števili dosta več i jabok je tüdi menje kak meseca junija. Večina teh gosenic do jeseni doraste, se skrije v razpoke na stebli, zabubi i tak prezimi do meseca junija. Mnogo nedorastlih pa s sadom spravimo v shrambe i si tam poiščejo v razpokah stene prezimovališče. Spomladi pa, kda shrambe zračimo, letijo metülje na prosto. Od prvoga roda pokvarjen sad, navadno do drügoga roda odpadne. Tak bi prvi rod lehko vničili s tem, da bi vse odpadlo sadje v pravom časi pobrali, skühali i ž njim krmili svinje. Če pa odpadli sad leži pod drevjom, škodüjemo sami sebi. Če ščemo, da bo Uspeh pri zatiranji uspešen, se mora vsaki Sadjar toga dela poprijeti. Pri tom deli posameznik malo koristi. Pa naj jih nevem kelko zatere v svojem sadovnjaki. Zavijač je metüo i za njega se ne more napraviti stena, ko ne bi leto z ednoga sadovnjaka v drügoga. Dosta zavijačov se zgrabi, če nastavimo okoli steble pasti. Najcenejše i vsakomi pri ‘roki je slama, štero zasükamo okoli stebla. Meseca julija pregledamo to skrivališče i je vničimo. Stem bi preci prvoga roda bilo pokončanoga. Pasti nastavimo taki nazaj, da polovimo drügi rod. V najnovejšem časi pa Sadno drevje proti zavijači škropimo. Kak se to vrši, bomo vidili iz prišestnih člankov. Lübiteo kmeta trpina. Sluzbena naznanila. Davčna uprava v Murski Soboti Štev. 998. Murska Sobota, dne 6. IV. 1934. Razglas. Z zakonom z dne 18. februarja 1934 Slüžbene Novine št. 83/41 od 20. februarja 1934 so se spremenile tudi določbe tar post. 34. zakona o taksah ter stopijo 21. t. m. v veljavo. Po novih določbah morajo trgovci, obrtniki, rokodelci, gostilničarji hotelirji itd. izdajati za vsak promet med seboj ali z odjemalci račune na monopolnih obrazcih in sicer za zneske od 20 do 100 Din s takšo po 0.50 Din, za zneske črez 100 Din pa s takšo po 1 Din. Monopolni obrazci računov so v blokih po 25 i 50 kosov ter se lahko nabavijo v trafikah. Kdor ne bi izdal računa, se kaznuje s petdeset-kratnim zneskom prikrajšane takse, plačati mora tudi takšo po tar. p. 229 zakona o taksah. Kdor želi imeti svoje lastne račune, mora na vsak račun nalepiti od-govarjajočo takšo v kolekih ter račune še pred uporabo predložiti pristojni davčni upravi v svrho žigosanja. Z dovoljenjem ministrstva financ si lahko pusti račune tiskati v državni makar-nici proti plačilu odgovarjajoče takse in stroškov izgotovljenja. Kdo predloži kateri davčni upravi najmanj 100 računov, dobi povrnjeno eno četertino plačane takse. Opozarjam tudi na spremembo točke 2 člena 3 zakona o skupnem prometnem davku, ki določa prisilno prevalitev skupnega prometnoga davka knjigašev na kupca in sicer ločeno v računih. Kdor ne izkaže v računih posebej skupnega prometnega davka, se smatra, da ta davek ni plačan, Vsled česar se ga kaznuje po čl. 142 zakona o neposrednih davkih. Pa tudi kupec, ki bi sprejel račun v katerem ne bi bil posebej izkazan skupni prometni davek, se kaznuje s tem, da mora plačati odpadajoči skupni prometni davek, če tudi dokaže, da je že plačan. Vsled razpisa ministerstva financ, oddeljenje poreza v Beogradu z dne 23. februarja 1934. Pov. br. 297 se bode vršila strüga kontrola tako pri proizvajalcih kakor tudi pri odjemalcih ter se bode vsak prekršek strogo kaznoval. Pošta. Küzma Franc, Aubonne, Francija. Prošen naslov se glasi: Pensionat St, Jeanne d’ Arc 28 Rue Voltaire, Bar le Due. Meuse, France. — Geder Jožef, Korovci. Dar tretjerednikov na Dom sv. Frančiška sprijeli, prosimo Vas pa, da nam iména darovnikov naznanite. — Domonkoš Franc, ChiIIy, Francija. — Žižek so naročili za Tebe Novine i Marijin list, zakoj si vrno Marijin list i Ograček? Za pol leta maš vse plačano. — Horvat Štefan, Tišina. Din 25. sprejeli. Ne vemo kama naj bi Vaš list pošilali, naznanite nam. — Hozjan Štefan, Allentown, Pa Nord Amerika. 2 dolara, kak smo javili, smo od g. plevanoša Zadravca sprijeli. — Trplan Frančiška, Francija. Pišeš, da si poslala 10. decembra pismo i 50 frankov. Mi toga pisma i penez ne smo sprijali. Išči gor, ka bomo znali što je zdigno. — Frank Rožman, Cleveland. Naročnino sprejeli. 9 Din. 20 par ostalo na siromake. Bog plačaj za dar i lepi Pozdrav. Cene Nega nikše spremembe. Vreme. Süho. — Nestanovitno, deževno. Vabilo na občni zbor Kmetijske nabavne in prodajna zadruge' v Bogojini r. z. z o. z. ki se bo vršil v nedeljo 29. aprila 1984. ob 2 uri popoldan. Dnevni red; 1, Čitanje zadnjega občnega zbora, 2. poročilo načelstva in nadzorstva, 3. poročilo o reviziji zadruge v letu 1933., 4. »zdrüžitev Kmetijske nabavne in prodajne zadruge r. z. z o. z. v Bogojini, 5. Slučajnosti. Vabilo na IX. redni občni zbor Kmečke posojilnice v Murski Soboti, r. z. z n. z. ki se vrši dne 6. maja 1934 ob 13 uri v uradnih prostorih posojilnice. — Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Sprememba pravil. 5. Odobritev računskega zaklj. za leto 1933.' 6. Čitanje revizijskega poročila. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob napovedanem času ni bil sklepčen, vrši se eno uro kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem- redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Načelstvo.; VAŽNO! Tem VAŽNO! potom naznanjam lastnikom mlatilnih strojev in mlinov, da dobijo po neverjetne nizkih cenah REMENJE pri BADER HERMAN trgovcu z usnjem v DOLNJI LENDAVI Ustanovljeno 1895 Remenje je iz najboljših inozemskih tovarn, dobi se vsake širokosti. Moja trgovina je v Prekmurju najbolj znana, zaupanja vredna in najstarejša trgovina z usnjem. Küpimo smetano, kisilak. Mlekarna Murska Sobota. Pozor , lep zaslužek! Kdor se hoče baviti z rejo gosenic — svilo-prejk, naj prijavi svoj naslov in prostor do 24. aprila 1934. pri g. ROUS ŠTEFAN, zastopnika Vzajemne zavarovalnice v Beltincih št. 153. Vsa navodila kakor tudi jajca dobi brezplačno pri imenovanem. Küpim vložno knjižico glasečo se na Prekmursko banko v Murski Soboti v zneski 50000 Din. Priglasite se v M. Sobota, Križeva u. 4. Veleposestvo v G. Lendavi ima na prodajo lepe čistokrvne simodolsko krave, telice, teleta, in licen-covane plemenske bike ter plemenske kanžare nemške pasme, 5—6 mesecov stare. Novine izhaiaio vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.