Poštnin« Platona »gotovini Leto IVI!. V Llubltenl. v četrtek, dne 24. Isnuarla 1929 Št. 20 2. Izdaja st. 2 om
Naročnina
Dnevno lat daj a
za državo SHS
mesečno 23 Oln polletno 130 oin celoleino 3co Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedeljska izdata celole.no vJugo-alavtfi 120 Din, za Inozemstvo 140 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
I uoip. pelli-vrsla mali oglasi po 130 ln 2 D, veCli oglasi nad 43 mm v.llne po Oln l-SO, velIRI po 3 in 4 Din, v uiedmlkemdetu vršilca po 10 Din O Pr. vc^icm □ noro: uu popust
Izide ob 4 ziuiral
razen pondeliKe ln dneva do prazniku
UreanUivo /e v Kopitar/c vi ulici št. 6111 Bokopl.il se ne vrata/o, nei raniti rana pisma se ne spre/emo/o - Crr.anlšlva /ele/on jI. 20S0, upravniiiva »t. 232S
Političen list sza slovenski narod
l/prava /e v Kopitar levi ui.ii.O * Čekovni račun: C/ubi/ana štev. 10.630 In tO.349 aa Inseiale. Šaralev o SI. 756 J, 'Zagreb it. 39.0u, Praga in Uunai it. 24.797
Naša narodna misel
Tako tesno obdan od nadmočnih in vseskozi agresivnih narodov, tako eksponiran je bil vedno položaj Slovenije, da je moral biti vedno vsak Slovenec odločen in zaveden narodnjak. Tako je tudi dejansko vedno bilo io zato je bila nacionalna misel vedno važen čd-mtelj našega razvoja. Ta etično utemeljeni nacionalizem je bil vedno ustvarjajoča in gonilna sila v našem narodu, in naj se je uveljavljala ta narodna zavest v še tako različnih oblikah. Toda v svojem jedru je bil vedno eden in isti, ker je bil porojen iz vs?m nam lastne ljubezni do naroda in poglobljen od enega spoznanja, da moremo v svoji eksponirani legi ohraniti sebe le z čezmernim in nenavadno složnim delom.
Pogled na karto pa je dal slovenskemu nacionalizmu še drugo pozitivno podlago. Na severu Ln zapadu je bil sam boj in sama fronta, samo na vzhodu ni bilo nikoli niti najmanjše bitke. Tu smo bili vedno nemoteni in zato je bil slovenski nacionalizem vedno orientiran jugoslovansko in zasluga dr. Kreka je, da je ta misel zajela in se vkoreninila v najširših plasteh našega ljudstva. Tako je bila gojitev slovenske narodne misli obenem afirmacija jugo-slovanstva. Izpopolnilo slovenskega nacionalizma je bil jugoslovanski nacionalizem in zato tudi jugoslovanska misel ni našla nikjer toliko iskrenih in navdušenih pristašev kakor ravno med Slovenci.
Tako v globino krščanske duše našega naroda položen nacionalizem je bil vsidran v srcu našega ljudstva. V ljudstvu je počival na svojih trajnih moralnih podlagah: na zahtevi, da je interes celote nad interesom vsakega posameznika, da je država narodu v redu zemeljskih stvari najvišja dobrina, da se država naslanjaj na narod, na njegove temeljne naravne pravice, da smo vsd Jugoslovani višja enota, ki moramo veliko žrtvovati, da ohranimo slogo in iz nje gradimo sebi trden dom, ki bo kljuboval vsem sovražnim viharjem.
Ta osnovna in najvišja misel našega nacionalizma je danes posebno močno poudarjena in kraljeva proklamacija pomeni naravnost apel na vse Jugoslovane, da posvete vse svoje sile samo enemu cilju, kako čim bolj dvigniti in utrditi državo. Baš ta cilj pa najbolj odgovarja slovenskemu nacionalizmu, ker je bila od nekdaj njegova osnovna misel, da iqore tudi samo močna in krepka jugoslovanska država olajšati usodo naših narodnih manjšin v tujeni.
Dvigniti vse življenske in ustvarjajoče soke iz slovenskega debla, to silo uporabiti za utrditev jugoslovanske države in s tem za utrditev do skrajnosti dvignjene odporne sile proti nepnijateljem Jugoslavije je bilo vedno jedro narodne misli v Slovencih. Samo razveseljiv znak je, da je ta bistvena vsebina našega narodnega čustvovanja identična s kraljevim klicem, ker je s tem dano jamstvo, da naša narodna misel ostane vedno velika gonilna in ustvarjajoča sila, kakršna je bila vedno. Povsod iz vsakega slovenskega, hrvatskega in srbskega srca v tej državi, iz vsakega kulturnega ognjišča, kjer naj že stoji, iz najrazličnejših točk v našem narodnem telesu se porajajo vedno nove sile one velike nacionalne misli, ki nas vse združuje po kraljevih besedah v eno duhovno enoto. Vse pa so zasidrane v enem središču življenja: v trdni etični zavesti, v pojmovanju naših absolutnih moralnih dolžnosti, v zvestobi načel otn, ld nimajo končne utemeljitve v pozemeljskem, ampak v onih globinah, kjer ugasne vsaka sebičnost in sta človek in narod posvečena višjemu. V Meštro-vičevih nesmrtnih kipih, v srbski narodni pesmi, v hrvatski in slovenski zgodovini, povsod se vidi tajinstvena velika sila, ki nas druži in nam daje nacionalno nalogo v krščanskem Clovcčanstvu.
Trg. pogodba s Francijo
Finančni minister odpotuje v London zaradi posojila
Belgrad, 23. januarja. (Tel. >Slov.<) Trgovinska pogodba s Francijo je gotova. Pogajanja sta vodila Miloje P i 1 j a, inšpektor trgovinskega ministrstva in naš pariški poslanik dr. Miroslav Spalajkovič. Za nas bo pogodbo podpisal trgovinski minister dr. Zeli-mir Mažuranič, ki bo po jutrišnjem odpotoval v Pariz, od tam pa v London, kjer bo stopil v stik z londonskimi bančnimi krogi radi pogajanj za najetje novega posojila. Glede zunanjega posojila smo dobili obvestilo, da je naša vlada dobila ponudbo tudi od strani nmeriskih skupin. O vseh teh ponudbah je finančni minister dr. Šverljuga poročal predsedniku vlade ireneralu Petru Živkoviču.
Kaj vse zahtevajo gospod• krogi
Seja glavnega ^odbora Narodne banke - Potreba gospodarskega sveta - Previsoke obresti - Industrijska zaščita jim je še premajhna - Za drugo tardno it
Belgrad, 23. jan. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne se je vršila seja glavnega odbora Narodne banke pod predsedstvom guvernerja Baj-1 on i j a. Najprej se je prečital zapisnik 13. in 14. seje, nato pa poročila komisije upravnega odbora, katera je izvršila pregled bilance in računov zgube in dobička. V tej komisiji so bili sedaj štirje člani: Todor Mihajlovič, Mihajlo Gjurič, V. Klarič in Vladislav Turkovič iz Zagreba.
Nato se je sklenilo, da se vrši 10. marca redni občni zbor delničarjev Narodne banke. Nato se je določil dnevni red Uprava je obravnavala več predlogov. Med drugim predlog o povišanju plač zavodovim uradnikom.
Izjava guvernerja Bajlonija
Po seji uprave Narodne banke je guverner Bajloni sprejel časnikarje in jim dal na njihova vprašanja, kaj so včeraj v dvoru zahtevali, nekaj konkretnejših pojasnil:
»Zastopniki gospodarskih zbornic smo ob priliki avdience pri kralju predložili tiskan pregled vseh zahtev naših šestih kongresov, zlasti kongresa, ki je bil lani v Belgradu. Ob tej priliki smo izročili kralju posebne spomenice, ki so jih naše zbornice izdelale na kraljevo željo.
Pri kralju smo bili toplo sprejeti. Kralj smatra za svojo prvo nalogo, da se gospodarsko življenje spravi na pot zboljšanja in napredka. Izrazil je nado, da bo v svojem delu našel podporo našega gospodarstva. To podporo so mu zastopniki naših zbornic v polni meri obljubili. On bo s svoje strani napravil vse, da se bodo gospodarska vprašanja ugodno uredila.«
Spomenica o gospodavski kriti
Iz spomenice o gospodarski krizi, ki so jo zastopniki našega gospodarstva predložili na najvišjem mestu, posnemamo:
Gospodarski krogi se sklicujejo na gospodarsko krizo. Industrialci so ugotovili krizo že
1. 1924. L. 1924 so dognali, da je kriza ne samo industrijska, ampak splošna. Trgovinsko ministrstvo je 21. avgusta 1926 sklicalo anketo, da dožene vzroke gospodarske krize. Javilo se je več govornikov. Stavilo se jc mnogo predlogov, toda dejansko se ni storilo ničesar. Treba je določiti program in načelno smer gospodarske politike. Zato je potreben gospodarski svet. Ta gospodarski svet pa mora biti neodvisen in nebirokratičen organ ter sestavljen iz ljudi realnega gospodarskega življenja.
Druga težava so visoke obrestne mere, pomanjkanje dolgoročnih kreditov. Obrestna mera je visoka radi tega, ker je premalo ponudbe kapitala. Pomanjkanje kapitala je največje pri investicijah. Radi slabe uprave in dosedaj nestalne notranje politike se je dosedaj gibala obrestna mera med 14 in 18% ali še višje. Obresti so dosegale izposojeno vsoto, tako da sc je industrijalec naenkrat znašel pred novim dolgom, ker so obresti dosegle izposojeno vsoto. Dosedanje uprave so preprečevale prihod tujega kapitala v našo državo. Mnogi politiki so celo v javnosti dajali izjave proti tujemu kapitalu. Vse velike industrijske države, to so Nemčija, Italija, zlasti Severna Amerika, so se svoječasno dvignile le s pomočjo tujega kapitala. Ukrepi, ki so jih podvzele industrijske zbornice, so ostali brez posledic, ker sta jiih onemogočila birokratizem in slaba uprava. To velja v prvi vrsti za pravilnik o industrijskih obveznicah. Spomenica našteva, koliko predlogov so zbornice stavile. Določil se je kredit za komisijo, ki naj izdela poseben zakon o industrijskih obveznicah. Komisija pa načrta ni izdelala.
Oddelek za kredit, ki se jie ustanovil v trgovinskem ministrstvu, zahteva, da naši industrijalci ustanove posebno industrijsko banko, ki naj bi nabavljala industrijski kredit. Industrijalci sicer nimajo ničesar proti ustanovitvi te banke, zlasti za malo in zasebno industrijo. Toda da bi prišla domača industrija čdm preje do kredita, je treba hitro ustanoviti industrijske obveznice za posojila iz tujine.
in socialno politiko
Industrije! se pritožujejo nad dosedanjo fiskalno zakonodajo. Zatrjujejo, da je bila preveč fiskalna. Pritožujejo se nad carinsko politiko. Sklicujejo se na uvozne tarife tujih držav, kakor jih je izdelalo tajništvo Društva narodov. Ta statistika daje za pregled carinskega obdavčenja gotovih fabrikatov naslednjo sliko za 1. 1925.: Nad 10%: Španija; 25—30%: Češkoslovaška, Madjarska, Argentina, Avstralija; 20—25% : Jugoslavija, Nemčija, Francija, Kanada, Italija; 15—^-20%: Avstrija, Belgija, Švedska, Indija; 10—15%: Danska, Švica. Pod 10%: Anglija, Holandija. Iz te statistike se razvidi, da je naša carinska zaščita zelo zmerna in da zaostaja za zaščito carine v državah, ki imajo svojo industrijo že rešeno.
Nadalje se ugotavlja, da naša železniška in tarifna politika ne odgovarja našemu gospodarstvu, ampak da je zopet odgovarjala več fiskusu. Zahtevajo, naj se čim preje obnovijo zveze z našimi jadranskimi pristanišči, da sc zgradijo nove proge po»sod, kjer so za to podani pogoji. Železniška politika naj se vodi tako, da bo njen glavni oilj Izrabljanje naših jadranskih pristanišč za gospodarske zveze z inozemstvom.
V tarifni politiki je treba za vsako ceno jačati čim večji gospodarski stik med zastopniki železniške uprave in zastopniki gospodarstva, zlasti v tarifnem odboru.
Pomisleki, hi izzivajo pomisleke
Glede socialne politike imajo tudi svoje pomisleke. Trdijo, da je komunistični veter 1. 1922. dal zakon o zaščiti delavcev in o zavarovanju delavcev. Oba ta dva zakona sta šla baje še dalje, nego sama ženevska konvencija. Radi tega zahtevajo, naj se tudi socialna politika prilagodi dejanskemu stanju in interesom proizvajalcev. Zakon o zavarovanju delavcev vali baje prevelika bremena na ramena poslodajalcev. Socialna politika naj se sploh organizira tako, da stroški in bremena ne bodo preveč obremenjevala industrijo in sploh naše gospodarstvo, ki je šele v začetku azvoja.
Jugoslovanski škofje pri kralju
Zadeve katoliške cerkve se uredijo v splošno zadovoljnost
Belgrad, 23. januarja. (Tel. »Slov.«) Zastopniki jugoslovanskega episkopata so svoje bivanje v Belgradu porabili za to, da so se s člani vlade porazgovorili o tekočih zadevah in da so jim izrekli željo in zahteve katoliške cerkve v duhovnem in materialnem oziru. Med drugim so obiskali ministra za vere dr. Alaupoviča. Z njim so se razgovarjali glede vprašanj medverskega zakona in zakona o katoliški cerkvi. Kakor smo zvedeli, je stališče episkopata, da naj se najpreje sklene konkordat, nato pa naj pride na dnevni red zakon o medverskih odnošajih. Glede sklepanja konkordata, oziroma vobče ureditve odnošajev med Vatikanom in našo državo, je potrebno, da naše zunanje ministrstvo takoj stopi v stik z belgrajsko nunciaturo. Iniciativo, oziroma posredništvo pa naj prevzame eventualno ministrstvo za vere. Če bi se pogajanja enkrat načela, bi vatikansko tajništvo in bel-grajska vlada storila svoje korake. Potem bi zakon o katoliški cerkvi, z drugimi besedami konkordat bil kmalu pod streho, ker ni treba, da bi bil obširen.
Jugoslovanski škofje so nadalje zainteresirali finančnega ministra dr. Šverljugo o materialnih potrebah katoliške cerkve, duhov-
ščine in cerkvenih ustanov. Finančnega ministra so opozorili na dosedanje krivice v proračunu in finančnem zakonu. Med drugim so n. pr. zahtevali, da naj se cerkvena poslopja oproste zgradarine, ker je za to v zakonu zakonita podlaga. Pri sestavi proračuna naj se uzakoni dejansko enakopravnost.
Nadalje so obiskali ministra za kmetijstvo dr. Frangeša, zastopnika ministra za agrarno reformo in druge oblasti, ter prosvetnega ministra, s katerimi so razpravljali o šolskih zadevah.
Zvečer ob pol 6 so bili v avdienci, kjer so na najvišjem mestu ponovili svoje zahteve.
Škofje so se za jutri ob 11 prijavili pri predsedniku vlade generalu Petru Živkoviču. Ponovno mu bodo obrazložili stališče jugoslovanskega episkopata glede vseh tekočih verskih zadev. Jutri zvečer bodo odpotovali iz Belgrada.
Pri svojih obiskih so dobili škofje najboljši vtis, da je na merodajnem mestu odkrita in dobra volja, da se vse tekoče zadeve katoliške cerkve in katoliškega prebivalstva, duhovništva in cerkvenih ustanov uredijo v celoti pravično in v vsestransko zadovoljnost.
Delo v gospodarskem ministrstvu
Belgrad, 23. jan. (Tel. »Slov.«) Gozdarski minister je dopoldne sklical v svojem kabinetu konferenco načelnikov posameznih oddelkov in ravnateljstva gozdarskega ministrstva. Na seji se je v glavnem obravnavalo vprašanje bodočega proračuna tega ministrstva ter splošni del.
Komisija je nadaljevala z delom na novem gozdnem zakonu.
Kakor smo zvedeli, se širijo v javnosti vznemirljive vesti, da bo ta zakon občutno posegel v lastninske nravicc. Pooblaščeni smo
pojasniti, da ni povoda za take vesti, ker je namen zakona, da se ohrani gozdno stanje, da
se uredi gozdno gospodarstvo in doseže napredek v celi državi. Komisija je rezervirala veliko členov. Agrarna reforma se s tem zakonom sploh ne urejuje, ker je predmet posebnega agrarnega zakona.
V tem ministrstvu se nadalje dela na lovskem zakonu. Pri lovskem zakonu gre za dvoje načel: ali naj sc v zakon uvede tako zvani prečanski zakupni sistem po občinah, da dobijo občine vse dohodke, ali pa državni rc-galni sistem, po katerem oddaja država do- , voljenje lova po vseh krajih države, kot je to 1 v Srbiji in Bosni. Razen Srbije so vsi kraji zt> . zakupni sistem po občinah.
Razpustitev kulturnih društev
Kotor, 23. jan. (Tel. »Slov.«) Oblasti so razen političnih strank razpustila vsa hrvatska kulturna društva. Razpuščeni so »Hrvatski sastanak v Škaljarjih, »Hrvatsko delavsko diuštvo Napredak« v Kotoru, »Hrvatsko društvo Sloga« v Prčanju in »Sportski klub« v Tivtu. Kot razlog navajajo oblasti, da so se v nekaterih teh društvih vršili sestanki političnih strank.
Vse stranke razpuščene
Zagreb, 23. jan. (Tel. »Slov.«) »Narodna Politika« poroča iz Belgrada, da je njen dopisnik zvedel iz zanesljivega vira, da oblasti ne bodo dovolilo nadaljnjega delovanja tistim strankam, ki so zaprosile za dovoljenje za nadaljnji obstoj.
Italija in mi
DEMANTI ZUNANJEGA MINISTRSTVA
Belgrad, 23. jan- (Tel. »Slov.«) Zunanje ministrstvo objavlja z ozirom na vesti, da stav-lja Italija nove predloge in zahteve, to-le: »V časopisju se javljajo informacije, ki so vse neresnične. Niti z italijanske strani sc niso postavile nobene nove zahteve, niti nc želi kdo imeti svobodnih rok, niti sc niso z naše strani stavili kaki pogoji. To vprašanje se svobodno in normalno razvija in se bo v najkrajšem č«u>u uredilo.«
JOM ZDRAVNIKOM uVEpNOST!' BEDSTVO za ZDRAVLJENJ IN OČUVANJE
GRIPE
Ovcami
0BIVA SE
ZOPET li VSIH
Kulturnobojna glasovanja v dun. zbormct
Vetenemci v zvezi s socialdemokrati - Pred krizo vlade
Nova Turčija
IZJAVE TURŠKEGA POSLANIKA
Nedavno je Turčija imenovala novega poslanika g. Hajdav-beja, ki je ie iaroiH svoja poverilna pisma kralju. Novi poelanik je eden najokretnejših turških diplomatov in se z ozirom na politiko nekaterih velesil na Balkanu in na bližnjem vzhodu njemu pripisuje posebna misija.
Gosp. Hajdav-bej je dal važne izjave:
>Od svoje vlade sem poslan v Belgrad, da delam na učvrščevanju in širjenja prijateljskih zvez med obema državama. Zelo sem počaščen, da je meni dana ta misija in nadejam , se, da bom v svojem delu našel polno podporo od strani vaše vlade. Z obojestranskim delovanjem bomo ustvarili politično atmosfero, ki bo najbolj povoljna za obe državi.
Med kraljevino SHS in Turčijo ni nobenih resnih sporov, ki bi nas mogli deliti, kajti obe vladi deltata za mir in želita, da bi bili samo element, potreben za učvrstitev mednarodnih stikov med državami.«
>Kaj nam lahko rečete, g. poslanik, o razmerju med Italijo in Turčijo s posebnim ozirom na nedavni obisk g. Grandija v An-gori?«
»Obisk g. Grandija je bil samo obisk kur-tuazije, odgovor na obisk našega zunanjega ministra Ruždi-beja g. Mussoliniju. To je vse.
Pogodba o arbitraži ln pomirljivosti, ki fmo jo nedavno sklenili z Italijo ni uperjena proti nobeni drugi državi. Ona je samo miroljubna manifestacija prijateljskih želja med Turčijo in Italijo. Sicer pa je ta pogodba objavljena in videli ste, da ni v njej nič tajnega.
>V svetovnem časopisju je bilo govora tudi v razgovorih g. Grandija z vašimi državniki v gospodarski penetraciji Italijanov v Turčiji. Padla je tudi beseda kolonizacija. Kaj je na tem?«
Po kratkem razmišljanju je Hajdav-bej odgovoril:
»Morali bi poznati novo Turčijo. Je povsem drugačna od one stare. Vi veste, kakšno reputacijo je uživala naša prejšnja diplomacija. Mi današnji, mi smo bolj iskreni, bolj odkritosrčni. Odkrito govorimo ono, kar tudi mislimo. Tu je moč nove Turčije. Če boste imeli priložnost, da pridete v Angoro in da prisostvujete seji našega parlamenta, boste prav gotovo opazili, da smo mi novi, mladi, zelo ponosni in zelo občutljivi v pogledu naše državne suverrnitete. Zato se bo vsakdo, ki pozna današnjo Turčijo, previdno izogibal govoriti o kolonizaciji Turčije. To je iz-;ključeno.<
»Ker ravno govorite o novi in stari Turčiji, ali nam ne bi lahko povedali, v čem je razlika med starim in novim režimom?«
»Obžalujem, da nimam toliko časa, da bi vam o tem govoril obširneje. Opozarjam pa vas samo na sedemdnevni govor, ki ga je predsednik republike Kemal-paša imel v parlamentu. Iz njega je najbolj razvidna ta razlika.
Današnja Turčija niti malo ne liči na ono staro. V glavnem so vam reforme znane. Med poslednjimi so najbolj interesantne državljanski zakonik, ki smo ga izdelali po vzoru švicarskega, kazenski zakonik, ki je izdelan po vzoru italijanskega in trgovski zakonik, izdelan po vzoru nemškega.
Predno je stopil v veljavo državljanski zakonik, smo izvršili ločitev cerkve od države Predsednik je takrat dal besedo in ona je postala zakon, da se vlada nikdar ne bo vmešavala v interne zadeve cerkve in religije.
Najbolj vas bo seveda zanimala poslednja reforma: uvedba latinice. Od 1. decembra pr. 1. izhajajo vsi listi v Turčiji v latinici, od 1. januarja pa je latinica upeljana tudi v vseh uradih. Da bi se latinica čim hitreje razširila, je v vsaki vasi osnovana šola, ki jo morajo obiskovati vsi od 10—60 leta.
Mošeje, kavarne, vse velike dvorane in občinska sodišča se pretvorijo za gotovo dobo v narodne šole, v kalerih se vsi učijo nove abecede. Ta poslednja reforma je posebno ugodna za našo literaturo, ker se z njo postopno odstranjujejo tudi stari arabski izrazi, jezik se poenostavlja in postane pristopnejši za tujce. Današnja naša vlada vrši svoje napote v glavnem v naslednjih dveh smereh: Učvr-ščuje proeveto in gradi komunikacije. Sedaj se pri nas gradi 2500 km novih železniških prog.
Tudi za gospodarsko stran se vodi največja briga. Pri nas je bil lansko leto ustan ovljen gospodarski svet, ki proučuje, izdeluje in predlaga vladi vse gospodarske ukrepe, ki se v največjem delu takoj oživotvorrjo. Dasi smo imeli v zadnjih dveh letih slabo že te*, se je ukrepom vlade in gospodarskega sveta posrečilo, da se je trgovinska bilanca nasproti bilanci iz 1. 1924. izboljšala za 35%.«
»Včeraj smo dobili poročilo Vaše uradne agencije o nekakih protirežimskih zarotah. Kaj je na stvari?«
»Te in slične vesti ne zaslužijo pozornosti. Najbrže mislite na dogodek z aretirancem v Brusi, ki je v zaporu poskušal organizirati nekako versko družbo za spremembo režima. Uveravam Vas, da je režim siguren. Noben religiozen moment ne more pri na« več priti v obzir. Narod je razumel pokrei in je zadovoljen.
Priporočam Vam, da se iudi sami prepričate. Obiščite novo Turčijo.«
Danaj, 23. jam (Tel. »Slov.«) Pri proračunski razpravi v narodnem svetu je bilo dane« pri poglavja o pouku zopet bojno glasovanje, pri katerem so krščanski socialisti prišli ▼ manjšino nasproti koaliciji socialnih demokratov z velenemci in v enem primeru celo z Landbundom. Predlog socialnih demokratov, da sc državni ljudskošolski zakon čim prej raztegne tudi na Gradiščansko, je bil tp^eiet z 81 glasovi socialnih demokratov in velenemcev proti 76 glasovom krščanskih socialistov in Landbunda. Krščanski socialisti so bili proti Iran predlogo, ker hočejo ohraniti aa Gradi-ščanskem katoliške šole. Landbund je siccr tudi za to, da se šolski zakon razširi, zahtevajo pa tudi, da se ohranijo koniesijonalne
Budimpešta, 23. jan. (Tel. »Slov.«) Lord Rothermere je izjavil londonskemu dopisniku »Pesti Hirlapa«, da ve iz neposrednega vira, da sta Macdonald in Lloyd George v vprašanju revizije trianonske mirovne pogodbe njegovega mnenja. Macdonald bo bodisi sam bodisi skupno z LIoydom Georgeom storil vse mogoče, da bo revizija mirovnih pogodb sprejeta kot ofi-cielna programna točka angleške politike. — Rothermere je še enkrat poudaril, da smatra prizadevanja za restavracijo Habsburžanov za največjo nevarnost za uspeh madjarskega revizijskega pokreta.
Budimpešta, 23. jan. (Tel. »Slov.«) Na Ma-djarskem se je ustanovila nova politična stranka z imenom: madjarska stranka svobode. — Ustanovili so jo bivši ministrski predsednik segedinske protirevolucijonarne vlade za časa komunistov dr. Abraham, vpokojeni vojni mi-
Živahnost Male antante
Bukarešt, 23. jan. (Tel. »Slov.«) »Cuven-tul« piše, da se vrši med zunanjimi ministri male antante živahno diplomatično dopisovanje o času sestanka letošnje konference male antante. Spremembe v Jugoslaviji in Romuniji in pred Društvom narodov sproženo vprašanje manjšin je rodilo željo, da se sestanek ministrov male antante ne bo šele, kakor prej, vršil meseca junija ali julija na Bledu, temveč še pred pomladanskim zasedanjem Sveta Društva narodov meseca marca. — O gospodarski mali antanti bo najprej predkonferenca strokovnjakov meseca februarja v Bukareštu, aprila jrtt potem tudi v Bukarešta prava konferenca.
Grčija dobi kralja?
Bukarešt, 23. jan. (Tel. »Slov.«) »Cuven-tul< javlja, da se v diplomatskih krogih spravlja obisk neke visoke osebnosti na bližnjem vzhodu v zvezo s tem, da je na dnevnem redu vzpostavitev monarhije na Grškem in zopetna izvolitev bivšega kralja Jurija. Ta osebnost je imela v to svrho razgovore z nekaterimi grškimi političnimi voditelji.
Rusija podpira Aman Ultaha
Berlin, 23. jan. (Tel. »Slov.«) Afganistansko poslaništvo v Berlinu poroča, da so upravitelji cele vrste afganistanskih pokrajin obljubili kralju Aman Ulahu zvestobo in podvrže nost. V Kandaharju se pod kraljevim vodstvom vrše priprave za zopetno osvojitev Kabula in za strmoglavljenje Baka i Saouao, katerega pristaši vedno bolj zapuščajo. Tudi svečeniki, ki so dali znak za vstajo, so uvideli napako in jo skušajo zopet popraviti.
London, 23. jan. (Tel. »Slov.«) Angleške agenture poročajo iz Pešavarja, da so karavane iz ruskega Turkestana z modernim vojnim materialom in rusko municijo za Aman Ulaha prekoračile afganistansko mejo. Kralj Aman Ulah med oblegovanjem v trdnjavi Kabul fe zato ni dobil nobene pomoči, ker so močni rodovi Durani in Gilsai ter nekateri drugi rodovi zahodno od Kabula bili takrat na dolgem karavanskem potovanju v Perzijo, katero potovanje pa so takoj ustavili, ko so dobili vesti o vstaji. Sedaj je kralju Aman Ulahu zopet na razp lago 7000 mož.
London, 23. jan. (Tel. »Slov.«) Aman Ulali širi z letaki propagando pri afganistanskih gorskih plemenih, ki se glasijo: »Pomagajte mi, vreči oblastnika, sina nosača vode. Ne pozabite, da sem preklical vse reforme, ki so povzročile prepire!« Inaja Ulah je odpotoval v Kandaliar, kjer se bo sestal z Aman Ulahom.
Pred razpravo o Aizaški
Pariš, 23. jan. (Tel. »Slov «) V poslanski zbornici se prične jutri z veliko napetostjo pričakovana debata o Alzaciji. Danes so bili imenovani odbori velikih komisij. V finančni komisiji se je posrečilo radikalnim socialistom, dasi se je število njihovih članov zmanjšalo, radi skupnega nastopa vseh levičarskih strank, da je bil zopet izvoljen za predsednika Malvy s 24 proti 17 glasovom Tudi glavni poročevalec za proračun jc bil zopet izvoljen radikalni socialist Chappodalaine. Dalje je levica zopet dobila v zunanjepolitični komisiji svojega dosedanjega predsednika socialista Paula Boncourja s soglasno izvolitvijo. Ostale komisije kažejo samo malo spremembo,
šole, ki so pod madžarsko vlado mnogo pripomogle za ohranitev aemltva na Gradiščan-skem. Tozadevni predlog Landbunda jc bil sprejet. Dalje je bil sprejet z glasovi velencm-cev in socialnih demokratov proti glasovom krščanskih socialistov in Landbunda tudi pr i I-log velencmcev, s katerim se poživlja posvetni minister, da ne izda nobene odredbe o poznanju doktorskih naslovov, podeljenih na ii-lozoiskem institutu katoliške fakultete v Salz-burgu, in o tam prebitih semestrih, p'eden stvar ne bo zakonito urejena. Zvezni kancler dr. Seipel, ki se danes vrača iz Miinchena, bo torej našel zelo kritično situacijo v svoji vladni veČini.
nister Bartha in bivši notranji minister Dčmo-tor. Manifest nove stranke ostro napada politiko vlade. Vlada ni izpolnila svojih obljub. Vodilni člani nove stranke so bili pred Božičem gostje lorda Rothermera in tako je tudi oenov-na črta programa stranke, da zahteva kot najvažnejšo nalogo revizijo trianonske mirovne pogodbe. Z aktivno zunanjo politiko se mora dokazati, da je bila Madjarska v vojni prisiljena, služiti tujim ciljem v interesu tuje avtokra-cije. Madjarsh^ mora pridobiti simpatije zapad-nih zmagovitih držav (!), ki bi vsak čas lahko s skupno manifestacijo sklenile revizijo mirovne pogodbe. Stranica se izjavlja tudi proti restavraciji Habsburžanov v obliki izvolitve Habsburžana in zahteva uresničenje demokracije v duhu Ludovika Košuta, kar brez splošne in tajne volivne pravice ni mogoče.
Sleparije z reparacijam1
Pariz, 23. jan. (Tel. »Slov.«) V zvezi s preiskavo, ki se vrši radi gotovih poslov s sladkorjem, pri čemer gre za reparacijske dajatve v naravi, in se je pojavil sum glede poneverb na škodo države, je bil aretiran predsednik upravnega sveta najemnih družb za rafinerijo sladkorja, Leon Pollier. Na njegovem stanovanju in pri podružnicah so bile hišne preiskave in zaplenjeni spisi. Zaplenjeni so bili vsi bančni računi Pollierja in upravnih svetnikov Neutzky in Robiana. Znali so si pridobiti obširne pogodbe za dobavo sladkorja, katerega prodajali neznancem, ne da bi denar oddali državi. Višina poneverjenega denarja znaša okoli 80 milijonov frankov.
Glavni krivec je Rus Neutzky, ki je bil včeraj aretiran v Parizu. Ravno tako sokrivec Robiano. Predsednik Pollier je bil profesor na vseučilišču v Lille in vodil pod velikim naslovom paroplovno družbo, katera pa je imela samo en majhen, zarjavel parnik, ki nikdar ni zapustil pristanišča. Pri aferi so zelo kompromitirani tudi nekateri uradniki finančnega ministrstva in francoskega urada za reparacijske dobave v naravi.
Finančni škandal v Belgiji
Bruselj, 23. jan. (Tel. »Slov.«) — Tudi v Bruslju so danes odkrili finančni škandal. Aretirana sta bila dva finančna časnikarja, ki sta( izdajala »Gazette du Franc parler«. List je priobčeval borzne tipe in prevzemal tudi me-šetarske posle, katerih pa nikdar ni izvršil v korist klientov. Število oškodovanih še ni ugotovljeno.
Nesreče na morju
Newyork, 23. jan. (Tel. »Slov.«) Medtem ko je nemški parnik »Jorg« Severonemškega Lloyda vso noč zaman iskal italijanski parnik »Florido«, ki je v nevarnosti, poroča parnik »America«, da je v stalni brezžični zvezi s »Florido« in da jo bo opoldne došel. Drugi ponesrečeni parnik »Danne Daika« je razpel zar silna jadra in skuša z lastno močjo priti do kakega pristanišča na Bermudih. Parnik »Presi-dent Garfield« je nasedel na čeri, s katerih pa so ga zopet rešili. Parnik je lahko poškodovan.
Usoda naših konlinirancev
Pretekli četrtek je bil odpeljan iz Trsta akademik Roman Pahor, ki je bil konfiniran na otok Ponzo za pet let Roman Pahor je moral prej odsedeti en mesec ječe na podlagi obsodbe, ker je hranil doma »prevratne publikacije« (ljubljansko »Mladino« i. dr.). Gosp. Pahor je bil na tihem odpeljan v Benetke, Od tu je nastopil dolgo pot na Ponzo, kjer bo našel že nekaj slovenskih znancev, med drugimi dr. Deklevo. Življenje na Ponzi je slabo; konfiniranci so nastanjeni v barakah in sicer v vsaki sobi po deset mož. — Gosp. dr. Janko Kralj je na Liparih. Politična oblastva so mu dala na izbero Lipari ali Cagliari na Sardiniji, da bi mogel tam nadaljevati svoje študije na univerzi. Dr. Kralj je ostal rajše na Liparih, kjer biva že mnogo drugih Slovencev. Med temi je tudi dr. Sardoč, ki je le dni odprl zobo-zdravniški ambulatorij.
Dunajska vremenska napoved: Na zahodu
oblačno s padavinami, v nižinah dež. v par dneh zopet padec temperature. Na vzhodnem robu Alp in na jugu bo najbrže še mrzlo vreme s snegom.
Zagreb o razpusta SLS
Zagreb, 23. jan. (Tel. >Slov.<) »Narodna Politika« prinaša preko cele strani o razpustu Slovenske ljudske stranke. Vest o razpustu SLS je naredila v Zagrebu globek vlis, ker se Je spočetka smatralo, da SLS ne bo razpu-ščena.
Za kmetijstvo
Belgrad, 23. jan. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne je pozval kmetijski minister dr. Frangež vse referente in načelnike svojega ministrstva. Obravnavali so v glavnem proračun. Kakor do-znavamo, bo proračun kmetijskega ministrstva nekoliko večji, kakor je bil splošni proračun, ki ga je izdelal prejšnji minister dr. Subotič. Popoldne je dr,- Frangeš kot zastopnik ministra za agrarno reformo enako imel posvetovanj? a svojimi načelniki o sestavi proračuna.
Belgrajske vesti
Pri predsedniku vlade. Predsednik vlade general Peter Živkovič se je vse popoldne mudil v kabinetu na Topčideru. Obiskala sta ga pravosodni minister dr. Milan Srskič in mi nister za vere dr. Tugomir Alaupovid.
Železniškega ministra dr. Antona Korošca sta obiskala danes angleški poslanik Kennard in madjarski trgovinski delegat dr. Silagy.
Rektor ljubljanskega vseučilišča dr. Milatf Vidmar je danes prispel v Belgrad.
Za »miss Jugoslavije« je izbrana Stanislava Matijevič iz užiške Požege. Kot druga in tretja najlepša žena v Jugoslaviji pa Jerena Vlajič iz Skoplja in Vida Petan iz Maribora, rojena v Ljubljani. Vse tri odidejo v Pariz na mednarodno tekmovanje lepotic.
Pravilnik j bolnicah je podpisan. Z njim se uvaja stalna služba. Za pregreške v službi so odrejene stroge kazni.
V železniškem ministrstvu se je vršila konferenca načelnikov. Razpravljali so o nabavi premoga, o 50 odst. popustu za prevoz moke in pšenice itd
Popravek drž. pravdniha „Ponedeljku*
»Ponedeljku« je poslalo drž. pravdniitvo z ozirom na njegovo poročilo o izpustitvi aretiranih Orjunašev iz preiskovalnega zapora ta popravek:
»Ni res, da je državno pravdništvo pred« lagalo ustavitev preiskave, čemur je minister pravde pritrdil, ni res, da je državni pravd-nik predložil poročilo s predlogom, da se kazensko postopanje ustavi višjemu državnemu pravdništvu, ki je spise odposlalo v Belgrad pravosodnemu ministru, da odloči v predl^h državnega pravdništva, ni res, da je minister pravde dr. Srskič podpisal odlok, da •e.jjjipi osumljenci takoj izpuste na svobodo, ker preiskava ni mogla dognati nobenega dejstva, iz kojega bi se dalo sklepati na kakršnokoli nji-govo sokrivdo pri umoru Egidija Perica, in ni res, da se je dr. Mastnak, ki da je z jutranjim belgrajskim brzovlakom prispel menda 19. t m. v Ljubljano, takoj napotil k državnemu pravdniku, kateremu je izročil odlok pravo-sodnega ministra,
res pa je, da državno pravdništvo po za« konu ni upravičeno staviti predlogov ministru pravde, da državno pravdništvo tudi višjemu državnemu pravdništvu ni stavilo predlogov, da se kazensko postopanje ustavi, in da vsled tega tudi višje državno pravdništvo ni odposlalo spisov ministru pravde, da odloči o predlogih državnega pravdništva, — da so se za» devni sodni spisi od časa, ko so bili od preiskovalnega sodnika predani drž. pravdništvu, do vrnitve preiskovalnemu sodniku, ki je sklenil ustavitev uvodne preiskave glede umora Egidija Perica in izpustitev obdolžencev, nepretrgoma nahajali pri državnem pravdništva, — da dr. Mastnak po svojem prihodu v Ljubljani sploh ni vstopil v uradne prostore državnega pravdništva, da ni izročil državnemu pravdniku odloka, da se osumljenci spuste na svobodo in da minister pravde ni podpisal takega odloka.
Ker nastopa državno pravdništvo, ki je po svoji notranji organizaciji vezano na naloge višjega državnega pravdništva in ministra pravde, pred sodiščem povsem samostojno in ker spisi pri državnem pravdništvu razen nadzorstvenim organom niso nikomur na vpogled, so navedbe članka zgolj domneve, ki po uradnih spisih niso potrjene.«
Afera dr. Tuke
Praga, 23. jan. (Tel. »Slov.«) V aferi slovaškega poslanca dr. Tuke se je preiskava sedaj razširila tudi na grofico Luizo Esztcrhazy, ki je bila že pred petimi leti obsojena na eno leto ječe. Pri preiskavi v njenem gradu so našli obtežujoče dokumente. Prošnja dr. Tuke za izpustitev iz preiskovalnega zapora je bila odklonjena.
Čiščenje v fašistovski stranki
Milan, 23. jan. (Tel. »Slov.«) Z največjim zadovoljstvom je prebivalstvo sprejelo vest, da je končno strmoglavljen milanski tajnik faši-stovske stranke Mario Gianpoli, ki je bil odstavljen s svojega mesta pred enim mesecem, sedaj pa tudi z mesta generalnega inšpektorja faiistovske stranke. Njegovi zaupniki so zakrivili številne nasilnosti, poneverbe javnega denarja itd., dočim je Oianpoli sam delal visoke igralne dolgove.
Propaganda za revizijo mir. pogodb
Fantazije lorda Rothermeerja - Nova „sfranka svobode"