Primorski
dnevnik
SOBOTA, 9. JANUARJA 2016
št. 6 (21.546) leto LXXII.
1,20 €
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 gorica - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
čedad - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Poste Italiane sp.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art 1,
comma 1, NE/TS	9 , , , , ^ ooouu ,
tudi na družbenih omrežjih
primorskiD S ^Éf V] primorskijport ^ 'BJ
—postani naš sledilec—
AOSTA - Na 3. strani
Dvojezičnost: podpore in kritike
Brez funkcije zdravnica, ki ne zna francoščine
TRST - Na 5. strani
(I	v»v v	•
Silos: čiščenje v ponedeljek
Po napovedih 75 beguncev zapustilo Trst
GORICA - Na 14. strani
800 prošenj iz Italije in 75 iz Slovenije
Pipistrel bo zaposlil trideset ljudi
TRST - Seja italijansko-slovenske tehnične komisije
Korak za čezmejni teran
TRST - Italija in Slovenija nameravata še pred koncem letošnjega leta zaključiti postopke za čezmejno zaščito terana. To je glavno sporočilo z včerajšnjega tehničnega sestanka predstavnikov kmetijskih ministrstev Italije in Slovenije, deželne uprave in vinogradnikov z obeh strani meje. Sestanka se je udeležila tudi generalna kon-zulka Republike Slovenije Ingrid Sergaš.
Deželni odbornik za kmetijstvo Cristiano Shaurli je ocenil, da je šlo za »res pomemben dan«, ki priča o želji obeh držav, da kot nosilni element za zaščito terana določita »Kras, njegove značilnosti in njegovo zgodovino«. Državna sekretarka na slovenskem ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša pa je dejala, da je tehnično srečanje, ki mu bo kmalu sledilo še drugo v Sloveniji, korak pri uresničitvi dogovora med italijanskim ministrom Michelejem Martino in slovenskim ministrom Dejanom Židanom.
Na 3. strani
nemčija - Dogajanja v Kolnu in drugod
Silvestrsko nasilje odmeva v Evropi
MAZZINI - Intervju
»Ljudje smo narejeni zato, da pripadamo«
LJUBLJANA - Kako se danes mladi pogovarjajo? Kakšen je njihov odnos do tehnologije, socialnih omrežij, virtualnega sveta?
Pisatelj Miha Mazzini je za mladinski roman Zvezde vabijo prejel nagrado modra ptica 2016. V delu je, brez moraliziranja in didaktičnih nasvetov, predstavil virtualne odnose med mladimi, ki niso takšni, kot se zdijo. V pogovoru, ki ga objavljamo, je Mazzini spregovoril o romanu, ki pri Mladinski knjigi izide marca, o samohodstvu in srečnih slovenskih literarnih družinah.
Na 10. strani
Kmalu znan kandidat desne sredine v Trstu
Na 4. strani
V Trstu festival sodobne umetnosti
Na 8. strani
Ženske in njihovo mesto v družbi
Na 8. strani
Na goriškem Travniku osem tisoč drsalcev
Na 13. strani
GORICA - Kmalu bodo obvezni na vseh športnih dogodkih
Defibrilatorji velik zalogaj
Športna društva kar nekaj denarja odštejejo tudi za vzdrževanje naprav in za usposabljanje za njihovo uporabo
GORICA - Športnim delavcem nalaga nove odgovornosti tako imenovani odlok Balduzzi, ki uvaja uvaja obvezno prisotnost defibrilatorja na vseh športnih dogodkih in treningih, kar predstavlja za majhna društva izdaten strošek. Defibrilator stane med 800 in 2000 evrov, k temu znesku je treba prišteti stroške za njegovo vzdrževanje in posodabljanje; relativno visoko naložbo zahtevajo tudi tečaji za usposabljanje trenerjev in odbornikov za uporabo omenjenega aparata. Vsi se seveda zavedajo izrednega pomena, ki ga ima defibrilator, saj reši 80 odstotkov ljudi z motnjami srčnega utripa, po drugi strani pa vsebuje odlok Bal-duzzi kar nekaj nedorečenosti.
Na 12. strani
GORICA - Ovrednotenje goriške rože
Kmetje in podjetnik imajo različno vizijo
9771124666007
2
Sobota, 9. januarja 2016
AKTUALNO
/
EVROPA
Aleksander Koren
aleksander.koren@primorski.eu
Še dolga zgodba bo
Za zagovornike strpne Evrope, za tiste, ki sočustvujemo z bežečimi pred vojno in, ko se med njimi vrine falot ali morebiti celo terorist, opozarjamo, da je treba ločiti zrno od plevela, kazenska in moralna odgovornost pa je vedno individualna, nikoli kolektivna, sicer nas od brisanja identitet in »dokončnih rešitev« loči manj kot smo si pripravljeni misliti, je bil teden, ki se izteka tako rekoč poln slabih novic. Sama voda na mlin populistom in desnici. In tudi islamskih skrajnežev. Ti nas vojaško ne morejo premagati, lahko pa nas naredijo sebi podobne. Nepredstavljivo hudo, zelo hudo je, če muslimanski fanatik pobije na desetine nedolžnih ljudi, to kar oni hočejo pa je, da evropski fanatik v Evropi pobije nedolžnega muslimana in se zaneti požar. Zato si tudi ne smemo zatiskati oči pred vprašanji integracije in se delati, da vprašanje varnosti ne obstaja. Vendar razumno, z občutkom za realne dimenzije problema in ne da bi izgubili glavo.
V morju slabih novic pa se je našla tudi dobra in sicer ta, da so v vrhu Evropske unije, kot kaže, vendarle prišli do spoznanja, da bi uvedba sistematičnih nadzorov na notranjih mejah med državami članicami skupnega prostora pomenila začetek konca Evrope, njene kre-dibilnosti, njene ureditve, s pogubnimi ekonomskim i posledicam i vred. To je v četrtek potrdil tudi predsednik evropske komisije Juncker. A spoznanje še ni dovolj. Problem reguliranja prihoda migrantov, tudi nadzora nad njimi ostaja in se neizbežno seli na zunanje evropske meje in še dlje. Tam, kjer se je vse začelo. Na Bližnjem vzhodu. Še dolga zgodba bo.
NEMČIJA - Posledice množičnega nasilja v Kolnu
Silvestrska dogajanja »odnesla« šefa policije
Do včeraj že več kot 170 kazenskih prijav - Izpustili dva osumljenca
KÖLN - Po silvestrskem dogajanju na trgu pred železniško postajo v Kölnu se kritike na račun tamkajšnje policije z dneva v dan krepijo in so včeraj očitno terjale prvo žrtev. To je načelnik kölnske policije Wolfganga Albersa, ki je po novem začasno upokojen. Zahteve po odstavitvi Albersa so postajale vse glasnejše, nazadnje se je od njega distancirala tudi kölnska županja Henriette Reker, ki je sicer tudi sama tarča ostrih kritik. V vrtincu polemik se je znašla tudi kanclerka Angela Merkel.
Novico o tem, da je začasno razrešen svojih dolžnosti, je včeraj zjutraj prvi razkril kölnski časnik Kölner Stadt-Anzeiger. Notranji minister Severnega Porenja-Vestfalije Ralf Jäger je sinoči odločitev utemeljil s tem, da je treba povrniti zaupanje javnosti v sposobnost kölnske policije. Vodji policije v četrtem največjem nemškem mestu med drugim očitajo, da javnosti z napadi na silvestrovo namerno ni pravočasno seznanil ter je prikrival informacije o tujem poreklu osumljencev in dejstvu, da so med njimi prosilci za azil.
Na omenjenem kölnskem trgu je na silvestrovo potekala velika zabava. Ob tem se je zbralo kakih tisoč moških severnoafriškega in arabskega videza, ki so se razdelili v manjše skupine. Te so nato spolno nadlegovale, napadale in ropale ženske. Število kazenskih prijav je včeraj že preseglo 170, v kar dveh tretjinah primerov naj bi šlo za spolne napade. Podobno, a v manjših razsežnostih se je na silvestrovo dogajalo tudi v Hamburgu in Stuttgartu, pa tudi nekaterih drugih evropskih državah.
Ravnanje kölnske policije - ki naj bi bila povsem nepripravljena in nemočna, hkrati pa naj bi se bala krivdo pripisati pribežnikom, da ji ne bi
V Nemčiji se vrstijo demonstracije proti seksizmu in nasilnim dogajanjem v Kolnu
ansa
očitali politične nekorektnosti - je tarča kritik z vseh strani, med drugim tudi s strani nemškega notranjega ministra Thomas de Maiziera. Policija je v zvezi s spolnimi napadi včeraj aretirala še dva osumljenca, stara 16 in 23 let ter iz Maroka in Tunizije. Kot je poročal radio WDR, je pri njiju našla mobilni telefon z video posnetki napadov in nadlegovanja žensk, imela pa naj bi tudi kos papirja z arabsko-nemškimi prevodi fraz, kot so »lepe prsi«, «ubil te bom» in »želim seksa-ti s teboj«. A kot poročajo nemški mediji, so osumljenca medtem že izpustili, domnevno zaradi pomanjkanja dokazov proti njima. (sta)
Slovaška zahteva izredni vrh EU
BRATISLAVA - Slovaški premier Robert Fico je včeraj v zvezi z vrsto spolnih napadov na ženske med silvestrovanji v Nemčiji pozval k izrednemu zasedanju vrha EU. Meni namreč, da je treba nujno pospešiti postopke za čimprejšnjo vzpostavitev zaščite schen-genskih meja na ravni EU. »Presenečen sem, ko vidim, da opozicijski voditelji tudi nadalje - kljub napadom v Kolnu in drugih evropskih mestih - ne posvečajo pozornosti varnostnim tveganjem, povezanim z neurejenimi in nenadzorovanimi migracijami znotraj EU,« je med drugim povedal Fico.
»Pozivam predsednika Evropskega sveta, Donalda Tuska in predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, da pregledata možnosti za pospešitev odločitve o vzpostavitvi evropske obalne straže in sil za nadzor meja,« je dejal. »Iz tega razloga je potrebno sklicati izredno zasedanje vrha,«je pojasnil.
»Morali bi upoštevati spremembe v novem časovnem urniku, saj ne moremo čakati do jeseni. Moramo prepričati države, ki imajo težave z vzpostavitvijo evropske mejne straže, da bodo razumele, da v kolikor niso sposobne zaščititi svojih meja same, mora biti za zaščito schengenske meje na voljo mednarodna zaščita,« je dodal slovaški premier. (sta)
ITALIJA - V Quartu naj bi kamora pomagala Grillovemu gibanju do volilne zmage
Gibanje 5 zvezd pod udarom
Demokratska stranka vrača udarec za očitke o skorumpiranosti in zahteva odstop županje in razpust občinskega sveta
RIM - Italijansko politično sceno v teh dneh pretresa afera Quarto. Izsledki sodne preiskave kažejo, da se je v tej občini v Kampanji predstavnica Gibanja 5 zvezd Rosa Capuozzo na zadnjih občinskih volitvah zavihtela na županov položaj tudi s pomočjo glasov krajevne kamo-re. Županje (še) ne preiskujejo, pač pa je pod drobnogledom protimafijskega pravd-ništva njen svetniški kolega Giovanni De Robbio, ki naj bi bil povezan s krajevnim podzemljem in kamoristično družino Ce-sarono, ki mu je za izvolitev zagotovila lep paket preferenc na volitvah, k glasovanju za Grillovo gibanje pa nagovarjala vse svoje pristaše. Hkrati naj bi De Robbio skupaj s prijateljem geometrom izsiljeval tudi županjo zaradi nekih neprijavljenih del v njenem stanovanju.
Vladajoča Demokratska stranka, ki vse odkar je na oblasti, požira grenke pilule zaradi vrste obtožb Grillovih pristašev, da je ravno tako skorumpirana in kriva za vse slabega kar se dogaja v državi, kot njeni tradicionalni nasprotniki iz vrst desnice, če še ne bolj, zdaj vrača udarec. Moralizatorje političnega razreda obsipava z enakimi kritikami in pikrimi označbami, kot jih je bila sama deležna. Zahteva odstop županje in razpust občinskega sveta. V vrhu Gibanja 5 zvezd se branijo, poudarjajo, da je De Robbio gnilo jabol-
Županja Rosa Capuozzo
ansa
ko, ki so ga izključili iz stranke že pred izbruhom preiskave, da njegovi glasovi niso bilo odločilni za zmago gibanja na volitvah, zadrega je očitna, tudi strah, da bi bili izenačeni z drugimi. Posebej zato, ker je družina Cesarano lastnica pogrebnega podjetja, ki je dobavilo pogrebni voz za megalomanski rimski pogreb mafijca Vit-toria Casamonice. Zaradi afere »Mafia ca-pitale« pa Grillovo gibanje proti Renzije-vi stranki še zdaj strelja z velikimi kalibri.
Zato pomeni afera Quarto za Demokratsko stranko priložnost za medijsko maščevanje. V vrtincu polemik se je znašla tudi vzhajajoča zvezda gibanja Luigi Di Maio, eden od možnih kandidatov Gibanja 5 zvezd za premiera, ki je doma iz Kampanje in je politični boter Capuozzove.
Preiskava, ki jo vodi znani javni tožilec Woodcock, je še v polnem teku. Morda gre za vihar v kozarcu vode, a je zgodba poučna. (ansa, ak)
ITALIJA - Anketa
Večina hoče spet nadzor na mejah
RIM - Uvedbi nadzora na notranji schengenski meji po zgledu Švedske in Danske je naklonjenih 84 odstotkov Italijanov, ki menijo, da bi s tem lahko zajezili nezakonite migracije. To izhaja iz javnomnenjske raziskave, ki jo je včeraj objavil institut Ixe. 14 odstotkov anketirancev ni naklonjenih ukrepom, za katere sta se odločili omenjeni skandinavski državi. Raziskava še kaže, da se 65 odstotkov Italijanov boji, da bo letos v njihovi državi prišlo do napadov islamskih skrajnežev. 32 odstotkov jih takšnih bojazni ne deli.
Po lanskih terorističnih napadih v Parizu je sicer vsak drugi Italijan zaskrbljen zaradi islami-stičnega terorizma. 38 odstotkov jih je povedalo, da se terorizma bojijo bolj kot pred letom dni.
Spodletel atentat na hotel v Egiptu
KAIRO - Najmanj trije napadalci so včeraj popoldne napadli hotel v egiptovskem letovišču Hurgada in pri tem ranili dve turistki iz severne Evrope. Egiptovske varnostne sile so napad odbile, pri tem so ubili dva napadalca. Napaden je bil hotel Bella Vista v mestu, ki je ob Šarm el Šejku enemu glavnih egiptovskih letovišč ob Rdečem morju. Po navedbah egiptovskih medijev, ki se sklicujejo na varnostne vire, so napadalci prispeli z morja. V četrtek sta dva napadalca v Kairu streljala na hotel z večinoma izraelskimi turisti. Ranjen ni bil nihče. Odgovornost za ta napad je prevzela skrajna islamistična skupina Islamska država.
Policist preživel strelski napad
PHILADELPHIA - Policist iz Philadelphie Jessie Hartnet je sedel v svojem vozilu pri enem od križišč, ko je k njemu pristopil za zdaj še neiden-tificirani moški in začel streljati. Policist je točo strelov preživel in celo nekajkrat zadel napadalca, ki so ga uspeli aretirati. Gre za simpatizerja skupine Islamska država. Napadalec je proti policistu poslal 13 strelov, vendar ga je zadel le trikrat v roko. Policist je vrnil uslugo in napadalca prav tako zadel najmanj trikrat, od tega enkrat v zadnjico, ko je bežal.
/
AKTUALNO
Sobota, 9. januarja 2016
3
vinogradništvo - Seja italijansko-slovenske strokovne komisije
Ime teran je treba zagotoviti le vinu, ki je pridelano na Krasu
Čezmejno zaščito naj bi uredili po obstoječem slovenskem pravilniku
TRST - Italija in Slovenija nameravata še pred koncem letošnjega leta zaključiti postopke za čezmejno zaščito terana. To je glavno sporočilo z včerajšnjega tehničnega sestanka predstavnikov kmetijskih ministrstev Italije in Slovenije, deželne uprave in vinogradnikov z obeh strani meje. Sestanka se je udeležila tudi generalna konzulka Republike Slovenije Ingrid Sergaš.
Deželni odbornik za kmetijstvo Cristiano Shaurli je ocenil, da je šlo za »res pomemben dan«, ki priča o želji obeh držav, da kot nosilni element za zaščito terana določita »Kras, njegove značilnosti in njegovo zgodovino«. Državna sekretarka na slovenskem Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša pa je dejala, da je tehnično srečanje, ki mu bo kmalu sledilo še drugo v Sloveniji, korak pri uresničitvi dogovora med italijanskim ministrom Michelejem Martino in slovenskim ministrom Dejanom Židanom.
Ministra sta se novembra dogovorila, da bosta obe državi podprli pobudo pridelovalcev z obeh strani meje za čezmejno zaščito terana. »To je povsem smiselno,« je ocenila državna sekretarka, »saj gre za ista tla, isto planoto, isto klimo in isto sorto«. V Sloveniji je sicer priznana sorta refošk, medtem ko v Italiji imata trta in vino isto ime, se pravi teran. A na včerajšnjem srečanju se je italijanska stran obvezala, da bo spremenila poimenovanje in ga poenotila s slovenskim, kar bo olajšalo postopek za čezmejno zaščito terana pri Evropski komisiji.
Na sestanku so se zato dogovorili, da bodo za zaščito terana pred-
VSloveniji je priznana sorta refošk, medtem ko v Italiji imata trta in vino isto ime, se pravi teran
lagali vključitev celotne kraške planote in da bodo čezmejno zaščito uredili po slovenskem pravilniku.
Kot je po srečanju za Slovensko tiskovno agencijo povedala državna sekretarka Strniša, so se strinjali, da bodo pri zaščiti mejo območja razši-
rili tako, da bo vključena celotna planota Krasa, tudi del v Italiji, in da je treba zagotoviti ekskluzivno uporabo imena teran le za vino, pridelano na tej planoti, ne morda širše v regiji.
S takšnim pristopom so po besedah slovenske vladne predstavnice soglašali so tudi pridelovalci z obeh strani meje, ki bodo pri svojih organih - slovenski v Sloveniji, italijanski pa v Italiji - sprožili postopke za zaščito tega vina. Strniša pričakuje, da bi se lahko postopki v obeh državah končali do konca leta, nato pa bi podali skupno vlogo pri Evropski komisiji.
Slovenska delegacija na tehničnem srečanju o čezmejni zaščiti terana
V ponedeljek vpisovanje na izlete PD
Cenjene bralce obveščamo, da bo vpisovanje za izlete Primorskega dnevnika v ponedeljek, 11. januarja od 9. do 13. ure na sedežu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi 6 ((4. nadstropje) in v Kulturnem domu v Gorici, ul. Brass 20.
Mejni prehod Sočerga od ponedeljka zaprt
KOPER - Hrvaški varnostni organi so slovensko policijo obvestili, da bo mejni prehod Sočerga zaradi obnove ceste na hrvaški strani zaprt od ponedeljka, 11. januarja, do 24. februarja. Mejni prehod v koprskem zaledju je sicer zlasti med poletno sezono priljubljena alternativa mnogo bolj obremenjenima mejnima prehodoma Sečovlje in Dragonja. Poleg obvoza preko mejnega prehoda Dragonja lahko vsi udeleženci v prometu v tem času za prehod državne meje med Slovenijo in Hrvaško uporabljajo tudi mednarodni mejni prehod Podgorje ter maloobmejna prehoda Rakitovec in Brezovica pri Gradinu. Ti mejni prehodi so odprti od 6. do 22. ure, in sicer za vsa osebna vozila in za kombinirana vozila, katerih skupna masa ne presega 3,5 tone.
Umrla zaradi vožnje v nasprotno smer
LJUBLJANA - Na dolenjski avtocesti se je včeraj popoldne zgodila prometna nesreča, v kateri je umrla ena oseba, dve pa sta poškodovani. Do nesreče je prišlo zaradi vožnje v nasprotno smer. Voznik osebnega avtomobila, ki je peljal v nasprotno smer, je trčil v vozilo in umrl na kraju nesreče v bližini Škofljice.
Možno povišano plimovanje morja
KOPER - Danes in jutri, v času dopoldanske plime med osmo in 10. uro, je možno povišano plimovanje morja na slovenski obali. Gladina morja na mareografski postaji v Kopru bo v tem času lahko dosegla 315 centimetrov in poplavila nižje ležeče predele obale.
Fotografija Sežane
Avtor fotografije, ki smo jo včeraj objavili na prvi strani našega dnevnika, v zvezi s člankom o tujih državljanih v Sežani, je Sandi Poles (spletni portal primorski-utrip.si).
dolina aosta - Dvojezičnost v podalpski deželi s posebnim statutom
Brez funkcije zdravnica, ki ne zna francoščine
Union Valdotaine brani deželno komisijo - Fundacija Chanoux: Takšna zaščita Francozov povzroča več škode, kot jo je povzročila fašistična diktatura
AOSTA - Zdravnica, ki ne obvla-
da francoščine, nima pravice do mesta direktorice krajevne zdravstvene ustanove. Zgodilo se je v Aosti, kjer se je Lavinia Mortoni dvakrat potegovala za vodilno mesto v zdravstveni ustanovi, dvakrat pa jo je pristojna deželna komisija zavrnila. Z utemeljitvijo, da ne
Bivši senator Fosson: Dvojezičnost ni nekaj abstraktnega, temveč pomeni tudi spoštovanje naše zgodovine in statuta
obvlada francoskega jezika, kot določa statut tamkajšnje avtonomne dežele. O tem je včeraj obširno poročal turinski dnevnik La Stampa, ki ocenjuje, »da obvezna dvojezičnost povzroča težave v deželi, kjer velika večina ljudi govori italijansko.«
Nekdanji senator stranke Union Valdotaine Antonio Fosson pravi, da ne gre na nobeno diskriminacijo omenjene zdravnice, temveč za spoštovanje zgodovine in obenem posebnega statuta Doline Aoste. Statut je treba po Fossonovem mnenju dosledno izvajati v krajevnih upravah in v javnem sektorju, torej tudi v zdravstvu.
Reportaža v dnevniku La Stampa o izvajanju dvojezičnosti v Dolini Aosti
Fosson, ki je bil svoj čas deželni odbornik za zdravstvo, izpostavlja, da je zakonodajalec poskrbel tudi za t.i. do-klado za dvojezičnost. Slednja se mesečno suče od 151 do 226 evrov (bruto znesek), odvisno od plačnih nivojev. V Dolini Aoste ima pravico do takšne doklade 11 tisoč javnih uslužbencev,
šolnikov ter pripadnikov varnostnih in oboroženih sil. Za nekatera mesta (očitno tudi na vodilni funkciji zdravstvene ustanove) je dvojezičnost obvezna.
Drugače razmišlja Etienne An-drione, generalni tajnik Fundacije Cha-noux, ki je v raziskavi ugotovila, da le dva odstotka prebivalcev ima franco-
ščino za materni jezik. Francoski jezik pa vsekakor obvlada večina prebivalcev doline pod Mont Blancom.
Andrione, ki je po narodnosti Francoz, ocenjuje, da je tako zastavljena dvojezičnost popolnoma propadla in da bi jo bilo treba nujno posodobiti. »V javnem uradu govorim italijansko in če
se v francoščini obrnem do uradnika mi lahko odgovori v tem jeziku, ni pa dolžan tega narediti. To bi moralo biti obvezno,« pravi v Stampi Andrione. Težav po njegovem ni mogoče reševati niti z dokladami za dvojezičnost. »Dvojezičnost pomeni nekaj drugega. Pomeni svobodo in možnost, da tvoji otroci obi-
Fundacija Chanoux: Tako zastavljena dvojezičnost povzroča le zmedo in težave, še najbolj francoskemu jeziku
skujejo francoske šole in da lahko bereš v javnih občilih novice v francoskem jeziku,« ocenjuje še Andrione. Sedanji dvojezični sistem je po njegovem ena sama zmeda. »Tako kot je zastavljen je naredil več škode francoščini, kot jo je naredil fašizem,« je oster generalni sekretar Fundacije Chanoux.
Dolina Aosta ima 128 tisoč prebivalcev, ki so zaradi ugodnih gospodarskih razmer v stalnem vzponu. Le dva odstotka prebivalcev ima - kot rečeno - francoščino za svoj materni jezik, v deželi pa je najbolj razširjen priimek Mammoliti, pikro dodaja turinski dnevnik. (st)
4	Sobota, 9. januarja 2016
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
FINANČNI ZAKON - Tisoč evrov za študente konservatorijev in priznanih ustanov
Prispevki za nakup glasbil, a ne za učence slovenskih šol
GM in SCGV Komel nimata javnega priznanja - Letošnjim 18-letnikom 500 evrov za kulturno ozaveščanje
NAKUP GLASBIL - Ravnatelj GM Kralj
»Še ena krivica za slovensko manjšino«
Tisoč evrov za študente konservatorijev in glasbenih ustanov z javnim priznanjem, a ne za učence Glasbene matice in Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Tako se lahko obnovi vsebina 984. poglavja italijanskega zakona za uravnoteženje javnih financ za leto 2016. Zakon, ki ga je italijanski parlament izglasoval proti koncu lanskega leta, namreč med drugim predvideva v letošnjem letu enkratni prispevek v višini tisoč evrov za nakup novih glasbil, ki ga lahko koristijo študentje konservatorijev ali drugih javno priznanih glasbenih ustanov, ki študirajo inštrument na podlagi stare ureditve ali pa so vpisani na tečaje za dosego prvostopenjske univerzitetne diplome po novi ureditvi. Zakon namenja prispevkom skupno največ 15 milijonov evrov, študent, ki bo želel nov glasbeni inštrument, ki bo moral seveda odgovarjati izbranemu študiju, pa ga bo moral kupiti pri proizvajalcu oz. prodajalcu. Pri tem bo moral predložiti potrdilo o vpisu na konservatorij oz. na javno priznano glasbeno ustanovo ter osebne podatke (priimek, ime, davčno kodo) oz. podatke o tečaju, ki ga obiskuje in glasbilu, ki ga študira. Kupec bo prispevek koristil v obliki popusta na ceno nakupa, država pa bo prodajalcu vrnila enako vsoto v obliki davčne olajšave.
Kot že rečeno, pa teh ugodnosti ne bodo deležni učenci Glasbene matice ali SCGV Emil Komel, saj (še) nista javno priznani in kljub določilom zaščitnega zakona tudi avtonomne slovenske sekcije na
Stroški za nakup glasbil bodo še naprej bremenili žepe učencev slovenskih glasbenih šol
arhiv
tržaškem konservatoriju še ni na obzorju.
Za mlade pa bosta lahko zanimivi drugi dve poglavji, in sicer 979 in 980, ki govorita o tem, da bodo vsi mladi, ki bodo v letošnjem letu dopolnili 18 let, prejeli elektronsko kartico, s katero bodo lahko porabili največ 500 evrov za lastno kulturno ozaveščanje. Tako bodo lahko obiskali muzeje, galerije, razstave, arheološka najdišča, spomenike in naravne parke, lahko se bodo udeležili gledaliških predstav, koncertov v živo oz. raznih kulturnih dogodkov. Kartice bodo deležni tako italijanski državljani kot državljani držav članic Evropske unije s stalnim bivališčem v Italiji, v ta namen pa bo na voljo skupno 290 milijonov evrov.
Ivan Žerjal
»To je še ena krivica, ki se dogaja slovenski manjšini.« Tako je nezmožnost učencev slovenskih glasbenih šol, da bi koristili prispevek za nakup novega glasbila, označil ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj. S tem, da slovenska narodna skupnost nima javnega in niti javno priznanega zasebnega glasbenega šolstva, ne more biti deležna teh olajšav, kar pomeni, da učenci, ki obiskujejo slovenske glasbene šole, ne morejo imeti tega.
Kot poročamo na drugem mestu, italijanski zakon za uravnoteženje javnih financ med drugim predvideva enkratni prispevek v višini tisoč evrov za nakup novih glasbil, ki ga lahko koristijo študentje konser-vatorijev ali drugih javno priznanih glasbenih ustanov, kar pa ni primer Glasbene matice ali Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Šoli namreč nimata (še) javnega priznanja in zato njuni učenci ne morejo izkoristiti omenjene možnosti.
»Ne samo, da izgubljamo denar v okviru zaščitnega zakona,
Bogdan Kralj
fotodamj@n
kjer je predvidena sekcija, ampak izgubljamo tudi take možnosti,« je povedal Kralj, ki je ob tej priložnosti dodal, da so učenci slovenskih glasbenih šol prikrajšani tudi za možnost koriščenja davčnega odbitka: »Tisti, ki se vpišejo na konservatorij, na koncu leta lahko odbijejo tisto, kar so plačali za članarino, medtem kdor je plačal Glasbeni matici, ne more odbiti ničesar. Tako smo kot slovenska manjšina zopet ostali odrezani. Če bi dobili neke vrste priznanje s strani Italije ali kaj takega, bi tudi to rešilo problem,« pravi Bogdan Kralj. (iž)
OBČINSKE VOLITVE
Desna sredina: en program, en županski kandidat
Po ustanovitvi t.i. kovačnice desne sredine, ki je nastala z namenom združevanja ljudi in strank in ugotovitve skupnega programa za naskok zlasti na tržaško in pordenonsko županstvo, so začeli njeni člani končno razpravljati tudi o morebitnem enotnem županskem kandidatu. Na prvem mestu je vsekakor volilni program, ki mora združevati »kompaktno in enotno« desno sredino, so poudarili deželni tajniki strank Forza Italia Sandra Savino, Severne lige Massimiliano Fe-driga in Fratelli D'Italia Fabio Scoccimar-ro. Nujna so tudi enotna imena, to vprašanje pa bodo zaključili naknadno in imena razodeli predvidoma konec januarja.
Na včerajšnjem srečanju so namreč razpravljali o morebitnih županskih kandidaturah, a poudarek je bil prej na programu, je ocenil Fedriga in dodal, da so vrata vselej odprta. Poglavitna bo doslednost, nova koalicija pa bo morala vsekakor zagotoviti projekt, ki bo alternativa »nesrečnim politikam državne in deželne vlade«, pravi Fedriga. Nekatere točke volilnega programa za Trst so zelo pomembne, je dejala deželna koordinator-ka FI Sandra Savino, kajti zadevajo v bistvu prihodnost vse dežele FJK. Med temi sta plinski terminal v Žavljah in reforma italijanskih pristanišč, glede katerih zahteva Savinova jasnost. Scoccimarro je po drugi strani potrdil, da bodo izbrali županskega kandidata, ki bo »najbolj prepričljiv« in bo sposoben držati skupaj koalicijo. »Noro bi bilo sploh pomisliti, da nekateri delajo na tem, da izgubimo volitve,« je še pojasnil Scoccimarro in glede morebitne ponovne kandidature nekdanjega župana Roberta Dipiazze dejal, da »to nam bi bilo všeč, a mora Dipiaz-za povedati, s kom hoče kandidirati. Drugače povedano, odločiti mora, ali namerava biti na strani ljudi ali pa še naprej podpirati levo sredino«.
NABREŽINA - Za županstvom bodo kmalu uredili podvoz za pešce in kolesarje
Prehod pod železniško progo
Tako se ne bo več treba poslužiti peš-obvoza za pot od županstva do kamnolomov čez železnico - Vprašanje že za časa župana Caldija
TRST - Energija
Za Acegas certifikat ISO 50001
Družba AcegasApsAmga (skupina Hera) je prejela certificat ISO 50001, ki potrjuje izdelavo posebnega sistema za stalno monitoražo energetske porabe oz. za izboljšanje učinkovitosti in zmanjšanje porabe. Certifikat je izdala neodvisna družba DNV-GL po enoletnem delu več kot 100 ljudi, razdeljenih v več delovnih skupin, ki so merile porabo vseh 476 obratov družbe Acegas. Temu so sledili ukrepi na območjih z največjo porabo, nazadnje pa Acegas z novim sistemom prihrani letno 1,6 milijona KWh, se pravi energije, ki jo letno porabi 600 družin.
Priti peš z nabrežinskega županstva do centra za mentalno zdravje in kamnolomov čez železnico ni lahko. Čeprav sta kraja v zračni liniji oddaljena le kakih sto metrov, nista hitro dosegljiva. Treba je opraviti pravi peš-obvoz: po cesti od županstva mimo karabinjerske postaje do železniškega mosta in nato še dalje desno do cilja. Dober pešec potrebuje deset in še več minut.
Za tolikšno pot je »kriva« ... železnica. Ta onemogoča prehod pešcev. Ali bolje rečeno: varnostni predpisi prepovedujejo prehod čez železniško progo. Drugače ne more biti.
Že v preteklosti pa so se številni domačini pobrisali na prepoved in brez pomisleka izbrali krajšo »pre-
Levo odprta vrata; desno mesto, kjer je v mreži »nastala« luknja, ki omogoča prehod čez železniško progo
fotodamj@n
povedano pot« čez železnico, da so prihranili na času. Uprava železnice je na tistem območju dala namestiti ograjo z mrežo, in tudi vrata, da bi zaustavila ta prepovedani pretok, a nič ni pomagalo. Kmalu je v mreži »nastala« luknja, pa tudi vrata niso ostala zaklenjena, kot bi morala. Tako se prehodi čez železniško progo na območju za županstvom v Nabrežini ponavljajo.
Kaj storiti? Kako rešiti problem, da bi ljudje hitro in predvsem varno prispeli od županstva do kamnolomov čez železnico?
Na to vprašanje je že uprava župana Vittorina Caldija v začetku devetdesetih let preteklega stoletja ponudila odgovor. Dovolj bi bilo tam, kjer se - na stra-
ni županstva - železniška proga dvigne nekaj metrov nad cesto, urediti podvoz pod železnico, in zadeva bi bila rešena.
Zamisel je bila dobra, a za več kot dve desetletji je ostala zamisel. Sedaj pa kaže, da bo kmalu vendarle postala realnost.
Devinsko-nabrežinska uprava župana Vladimir-ja Kukanje je namreč dosegla dogovor z italijansko železnico za ureditev podvoza, in sicer za pešce in kolesarje. Delo bo opravila italijanska železnica, stalo pa naj bi kakih 250 tisoč evrov. Občina pa bo poskrbela za potrebne (minimalne) razlastitve tamkajšnjih zemljišč in vse upravne akte. (mk)
/
AKTUALNO
Sobota, 9. januarja 2016
5
trst - Po županovi odredbi je Silos formalno nedostopen, včeraj sestanek na prefekturi
Silos: v ponedeljek čiščenje in varnostniki
Po napovedih so s Čarbole premestili 75 priseljencev - Famulari: Dobri obeti za sistemsko rešitev vprašanja
Čiščenje Silosa pri železniški postaji se bo začelo v ponedeljek. Družba Ace-gasApsAmga bo na osnovi četrtkove odredbe župana Roberta Cosolinija in po nalogu lastnika Silosa odstranila zasilna zatočišča, barake, zaščitne mreže in odpadke, ki so v notranjosti. Družba Silos, ki so jo ustanovile potrošniške zadruge Coop Nordest in nepremičninska skupina iz Reg-gio Emilie Unieco, pa bo v ponedeljek začela postavljati zaščitno ograjo, ki bo onemogočala vstop, in bo poskrbela tudi za primerno varnostno službo.
To je izšlo z delovnega sestanka, ki je bilo včeraj dopoldne na tržaški prefek-turi z vodstvom družbe Silos, tržaško občinsko odbornico za socialo Laura Famulari in drugimi predstavniki javnih institucij. Na srečanju, ki je potekalo ob udeležbi vladne komisarke Francesce Adelaide Garufi, so obravnavali stanje in glede na vsebino županove odredbe nazadnje dosegli dogovor. Družba Silos bo, kot rečeno, v ponedeljek namestila varnostnike, ki bodo zadolženi za nadzor območja in preprečevali dostop. Družba Acegas bo začela čistiti notranjost Silosa in odpravila vse, kar ne sodi vanj. Velja tu spomniti, da je družba Silos pred enim letom javno predstavila načrt o popolni obnovi poslopja, ki ga je pripravil arhitekt Aldo Pavoni. Projekt predvideva gradnjo parkirišča, trgovskega centra z daljšo galerijo, zunanje avtobusne postaje, hotela, prostorov za urade in druge gospodarske dejavnosti, predvsem pa nov kongresni center z veliko dvorano z več kot tisoč sedeži in tremi manjšimi dvoranami.
Dostop do Silosa bo torej od ponedeljka onemogočen, medtem ko je zdaj »prepovedan«. Še včeraj je bil namreč peš in tudi z avtomobilom možen vstop. Vhodna vrata so bila odprta, napisov o pre-
Laura Famulari
povedi še ni bilo. Stvar zahteva svoj čas, je odgovorila popoldne prek telefona od-bornica Famulari in zagotovila, da ni bilo včeraj v Silosu več nobenega prosilca za azil. Čeprav je bilo dopoldne videti še nekatere priseljence, so to bile osebe, ki so se nahajale v Silosu nezakonito. Prostovoljci tržaške sekcije Italijanskega konzorcija solidarnosti (ICS) so seznanili begunce z novim položajem in poskrbeli, da so zapustili območje. Za čiščenje prostorov pa bo treba počakati do ponedeljka, ker so bila nekatera podjetja v tem prazničnem obdobju težko dosegljiva. Občinska uprava je vsekakor že stopila v stik s petimi podjetji, ki bodo sodelovala z družbo Acegas.
Po napovedih je včeraj zapustilo našo deželo 75 prosilcev za azil, ki so bili od konca prejšnjega leta v športni palači na Čarboli. Glede vprašanja hitrejšega premeščanja beguncev, ki bi moralo postati sistemsko, je Famularijeva izrazila optimizem. O tem je bil ponovno govor na včerajšnjem sestanku na prefekturi. Odbornica Famulari je razložila, da je število priseljencev zaenkrat omejeno in pod kontrolo, a komaj se njihovo število poveča, postane stanje težko in je torej nujno, da Rim zagotovi sistemsko premeščanje beguncev. Vladna komisarka Francesca Adelaide Garufi je na srečanju ponovno poudarila, da je potrebno to vprašanje rešiti čim prej, in zagotovila podporo prefekture. (ag)
V Silosu so bila včeraj še zasilna zatočišča, prosilcev za azil pa ni bilo več
fotodamj@n
ponteroš - Občinska komisija za prozornost o obnovi trga
Izbrisana drevesa
Ponteroš na oktobrskem posnetku
trst - Občina
»Prihraniili bi lahko 300.000 evrov«
»Ko bi bil novembra 2011 odobren sklep, ki smo ga vložili, bi vsako leto lahko prihranili več kot 300 tisoč evrov.« Na visoko vsoto, ki pa je šla po vodi, sta opozorila včeraj zastopnika Gibanja petih zvezd v občinskem svetu Paolo Menis in Stefano Patua-nelli. Spomnila sta namreč, da je na vprašanje stroškov tržaškega občinskega sveta Gibanje opozorilo že leta 2011, samo nekaj mesecev po izvolitvi. »Takrat smo
Paolo Menis
fotodamj@n
predlagali, da bi se sejnino občinskih svetnikov razpolovilo od sedanjih 104 na 52 evrov. Naš predlog takrat ni prodrl, pač pa je bil sprejet tisti od Decarlija in drugih, ki je predvideval razpo-lovljeno sejnino samo za tiste, ki bi bili odsotni na dveh tretjinah sej komisije.«
Iz podatkov, ki jih je objavil včeraj dnevnik Il Piccolo je namreč razvidno, da je bilo med drugim za lanskoletno delovanje občinskega odbora in sveta odštetih milijon evrov. Če se nekoliko poglobimo v podatke, lahko zabeležimo, da so župan in njegovi odborniki »zahtevali« 400 tisoč evrov, medtem ko je predsednik občinskega sveta oziroma 39 občinskih svetnikov za delo prejelo 532.400 evrov. Omejili smo se le na ti dve postavki, ki najprej padeta v oko bralcu glede na visok znesek; ostalo so v primerjavi res malenkosti.
Zastopnika Gibanja petih zvezd sta tudi demantirala odbornika za bilance Mattea Mon-tesana, ki je dejal, da gre za številke, ki navadno odgovarjajo efektivnim stroškom. Opozorila sta ga, da je predsednik občinskega sveta novembra v spremembo proračuna vključil dodatnih 20 tisoč evrov za kritje stroškov za prisotnost krajevnih upraviteljev.
fotodamj@n
O obnovi Ponteroša je včeraj tekla beseda na seji tržaške občinske komisije za tran-sparentnost. »Štartali smo namreč z nekim obnovitvenim načrtom, ki je predvideval posaditev dreves - sedmerice javorjev - na trgu in tlakovanje polovice le-tega z novimi ploščami iz laporja. Dejansko pa smo danes priča nečemu povsem različnemu: tlak je iz tra-hita, o drevesih pa ni ne duha ne sluha.« Predsednik komisije za prozornost Paolo Ro-vis je sklical sejo, da bi razumel, zakaj je prišlo do sprememb v načrtu. Občinski odbornik Andrea Dapretto je pojasnil, da je zanje »krivo« spomeniško varstvo, ki je poseglo in zahtevalo nekaj popravkov. »Na Pon-terošu ni bilo nikoli dreves, tako da jih po mnenju spomeniškega varstva tudi v prihodnje ne sme biti. Drevesa, ki bi med drugim trg razpolovila, so bila izbrisana z načrta.«
Rovis je opozoril tudi na vodomet Gio-vanina na Ponterošu, ki bi potreboval temeljitega restavriranja, sedanja obnovitvena dela trga pa tega ne predvidevajo. Da-pretto je pojasnil, da bodo restavratorska dela na vodometu stekla spomladi, trajala naj bi nekaj mesecev in zanje naj bi poskrbela družba AcegasAps. »Eno gradbišče se bo zaključilo in odprlo se bo novo ... « je hudomušno dodal Rovis. (sas)
rokometna tekma - Pobuda gibanja Svobodno ozemlje
Navijali so za Avstrijo
Prireditelji so menda prepovedali simbole »avstrijskega Trsta«, ne pa avstrijskih zastav
Tudi šport je priložnost za izražanje političnih idej. Pristaši gibanja Svobodno ozemlje, ki se zavzemajo za oživitev Svobodnega tržaškega ozemlja, so na nedavni rokometni tekmi državnih reprezentanc Italije in Avstrije navijali za goste. Za to so se kar dobro organizirali, čeprav so organizatorji baje prepovedali zastave in simbole »avstrijskega Trsta«. Prepoved jim očitno ni uspela. Avstrijci so nekoliko začudeno sprejeli navijanje pristašev STO, začudeni so bili tudi domači gledalci, ki so v glavnem navijali za Italijo.
Svobodno ozemlje je na spletni strani pozvalo svoje pristaše, naj pridejo na tekmo (vstop je bil brezplačen) in naj v avstro-ogrskem duhu spoštljivo sprejmejo »goste iz tujine«. Tujina je seveda zanje Italija. (st)
»Navijači« avstrijskega Trsta na rokometni tekmi v športni palači
6
1 0 Sobota, 9. januarja 2016
KULTURA
ROJAN - V cerkvi sv. Mohorja in Fortunata
Jutri Čar božične noči zbora Bodeča Neža
Dekliška vokalna skupina Bodeča Neža z dirigentko Mateje Černic
Jutri bo v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Rojanu ob 16.30 gostovala Dekliška vokalna skupina Bodeča Neža s koncertom Čar božične noči.
Znana uveljavljena pevska skupina, ki je v zadnjih letih dosegla visoko kakovostno stopnjo, prejema na državnih in mednarodnih tekmovanjih najvišje nagrade. Pod vodstvom dirigenta
Gojenci vzgojno zaposlitvenega središča Mitja Čuk z učenci osnovne šole Alojza Gradnika ob božični prireditvi
Vzgojno zaposlitveno središče Mitja Čuk že dolgo let plodno sodeluje z osnovno šolo Alojza Gradnika s Cola. Gojenci središča in učenci šole so se že večkrat družili in skupaj
preživeli nekaj lepih uric.
Božični čas je spet ponudil priložnost za srečanje. Na osnovni šoli so zadnji dan pouka pred počitnicami priredili božični praznik, na ka-
terem so se učenci in gojenci prisrčno zbrali na družabnosti, na kateri ni manjkalo daril, kot zgovorno priča tudi skupinski fotografski posnetek.
UL. TOMINZ - Naravoslovni muzej
Jutri bo jasno, zakaj kiti pojejo
V	naravoslovnem muzeju v Ulici Tominz 4 bo jutri ob 15. uri srečanje z morskimi velikani, ki ga prireja muzejsko didaktično združenje. Udeleženci bodo lahko spoznali, zakaj kiti pojejo, koliko osnovnih čutov ima morski pes, kako zadržujejo dah, ko so pod vodo, in podobno. Prijava je obvezna na tel. 342/0071678.
Pravljice v Rojanu
V	gledališču mladinskega središča v Rojanu (Ul. dei Mo-rei 22) bo jutri ob 17.30 spet novo srečanje s pravljicami za najmlajše. Otroci bodo prisluhnili gospodu Cosimu, ki jim bo prebral pripoved Giannija Rodarija.
GRLJAN - Jutri
Znanstveni imaginarij vabi mlado in staro
Z igro spoznavanje tlaka, elektromagnetlzma in še česa
Kako bi lahko poživeli dolgočasen zimski nedeljski dan? Prav gotovo je obisk znanstvenega imaginarija v Grljanu dobra ideja. Tudi to nedeljo, bo odprt od 10. do 18. ure, ko bodo tako otroci kot odrasli lahko podrobno spoznali svojevrsten znanstveni muzej in se tudi sami skozi igro preizkusili z znanstvenimi triki in teorijami - o tlaku in elektroma-gnetizmu, o tem, kako se širi zvok in podobno. Obiskovalcem je na voljo tudi »kino« dvorana, kjer redno predvajajo dokumentarni film Big world bid science, ki ponuja vpogled v 13 velikih znanstvenih »idej«, ki so spremenile pogled na svet. Vsak lahko vstopi in na velikem platnu ogleda neverjetne posnetke zor, kozmoloških simulacij, atomov pod drobnogledom, molekul in še marsičesa.
Včeraj danes
[I] Lekarne
Mirka Ferlana, ki bo ob tej priložnosti prevzel taktirko dirigentke Mateje Černic, bo v rojanski cerkvi izvedla zahteven in zanimiv spored mednarodnih skladb, ki se navezujejo na advent in božič in ki bodo poslušalcem nudile poseben glasbeni užitek. Organizatorji koncerta pri rojanskem društvu zato vabijo vse ljubitelje zborovskega petja, da se ga udeležijo.
M Izleti
/
Čestitke
Danes, SOBOTA, 9. januarja 2016
JULIJAN
Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.39 - Dolžina dneva 8.55 - Luna vzide ob 6.45 in zatone ob 16.30.
Jutri, NEDELJA, 10. januarja 2016
GREGOR
VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,2 stopinje C, zračni tlak 1008 mb ustaljen, vlaga 96-odstotna, brezvetrje, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 12,2 stopinje C.
Naš BRANKO ŽERJAL lepo okroglo obletnico slavi. Čeprav vedno blizufizično mu nismo mi, res prisrčno vso srečo mu voščimo vsi. Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga.
Mirna, Zvezda in Mario voščijo BRANKOTUŽERJALU, da bi srečo ujel, jo v pesti držal in kot le on to zna, svojim dragim daroval.
S Poslovni oglasi
Od ponedeljka, 4. do nedelje, 10. januarja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00
in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122
-	040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6
-	040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka)
Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 - 040 635264, Ul. Sv. Justa 1 - 040 308982.
Lekarne odprte v soboto
(13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30)
Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Cavana 1 - 040 300940, Miramarski drevored 117 - 040 410928, Boljunec - 040 228124
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30).
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30)
Ul. Piccardi 16 - 040 633050.
www.ordinefarmacistitrieste.gov.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
PRODAM ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE z odobrenim gradbenim načrtom v kraju Repen.
Tel. 328-2485769
ponedeljek - petek od 17.00 do 18.00.
0 Mali oglasi
4 ŽELEZNA PLATIŠČA z rabljenimi zimskimi gumami Goodyear 195/65R15, prodam za 40,00 evrov.
DIPLOMIRANA FIZIČARKA pomaga pri učenju matematike in fizike ter pri pisanju domačih nalog nižje in višje-šolcem. Tel. št. 388-4747909.
PRODAM nintendo DSi, malo uporabljen, bele barve, vključene tri igre. Cena 60,00 evrov. Tel. št.: 329-9841041.
V CENTRU SESLJANA damo v najem opremljeno stanovanje, 50 kv. m. (dnevna soba in kuhinjska niša, dve spalnici, kopalnica, shramba ter balkon). Cena po dogovoru. Tel. št.: 040208907, 333-3217954.
ZANESLJIV MOŠKI s 4-letno izkušnjo kot skladiščnik išče delo. Tel. št. 3277409432.
ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (kuhanje, likanje, čiščenje), kot negovalka starejših oseb ali varuška. Tel. št.: 00386-57530127.
Turistične kmetije
KMEČKI TURIZEM RACMAN NA PESKU je odprt ob petkih zvečer, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. ure dalje.
Tel.: 339 5472388
KMEČKI TURIZEM RADETIČ SI-DONJA v Medji vasi je odprt do 10. januarja vsak dan.
Tel. 040-208987
Id Osmice
SEKCIJA ANPI-VZPI BOLJUNEC organizira izlet v sredo, 13. januarja, na Sv. Ano pri Starem Trgu, na tradicionalno komemoracijo padlim borcem v NOB, med katerimi je tudi naš domačin Josip Maver. Odhod ob 8.30 izpred gledališča F. Prešeren. Vključeno kosilo. Info v KD Prešeren, na tel. št. 340-03452782 ali 347-1573307 (Walter Maver).
OMPZ F. BARAGA vabi v nedeljo, 17. januarja, na ogled jaslic v Košani, v Postojnski cerkvi in pri Poldetu Na-godetu. Njegove jaslice prikazujejo božično zgodbo s figuricami ob zvoku in svetlobi. Kosilo vključeno. Kraj in urnik odhodov bomo javili kasneje. Prijave čim prej na tel. št. 3479322123 ali 340-1395070.
ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349. IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154.
V	LONJERJU ima osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570, 3343095019.
V	PREČNIKU je odprl osmico Šemec. Tel. št.: 040-200613.
Primorski mobile
Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s sabo
/
AKTUALNO
Sobota, 9. januarja 2016
7
Župnijska skupnost in Slomškovo društvo iz Križa
vabita
na Nedeljo Jezusovega krsta na koncert
v v
BOZIC V SVETU
Med sveto mašo bosta pela otroški in zbor odraslih s solisti Mednarodne Operne Akademije Križ pri Trstu.
Po maši bo sledil venček mednarodnih božičnih pesmi.
V nedeljo, 10. januarja, ob 10. uri v župnijski cerkvi.
U Kino
H Šolske vesti
DTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo predstavitev šole v sredo, 13. januarja, ob 18.00 v šolskih prostorih, Ul. Edoar-do Weiss 15. Dan odprtih vrat pa bo v soboto, 23. januarja, od 9.00 do 12.00.
DIZ J. STEFAN sporoča, da bo dan odprtih vrat v četrtek, 14. januarja, ob 18.30 za tehniški zavod, ob 19.15 za poklicni tečaj grafice - GriD. Profesorji posameznih oddelkov vam bodo na razpolago za katerokoli pojasnilo in informacijo. Toplo vabljeni!
OBČINA DOLINA sporoča, da bo do 15. januarja možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov v š.l. 2015/16: za nakup učbenikov, individualnih učnih pripomočkov v korist učencev NSŠ in/ali za nakup vozovnic za prevoz v tržaški pokrajini v korist učencev NSŠ in prvih dveh razredov višjih srednjih šol, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec je treba izpolnjevati na www.san-dorligo-dolina.it.
AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30,22.15 »Quo vado?«.
ARISTON - 16.00, 21.00 »Little sister«; 18.30 »Perfect Day«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »Cinema Komunisto«; 18.00 »Bella e perduta«; 21.45 »La Isla Minima«.
FELLINI - 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »Macbeth«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 15.30, 17.10, 18.50, 22.15 »Irrational Man«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.40, 20.00, 22.10 »Il ponte delle spie«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 17.50, 20.10, 22.20 »Carol«; 20.30 »Fran-cofonia - Il Louvre sotto occupazio-ne«.
KOPER - PLANET TUŠ - 13.30, 16.00 »Božič pri Cooperjevih«; 18.10, 20.30 »Dansko dekle«; 14.00, 15.40 »Dobri dinozaver«; 14.10 »Hotel Transilvanija 2 3D«; 16.10, 18.00, 21.10 »Peklenski val«; 14.30, 17.40, 20.20 »Podlih osem«; 18.30, 20.50 »Sestri«; 14.20, 16.20 »Snoopy in Charlie Brown - film o Arašidkih«; 13.25, 15.25 »Snoopy in Charlie Brown -film o Arašidkih 3D«; 18.20, 21.00 »Vojna zvezd: Sila se prebuja«; 17.20, 20.00, 22.40 »Vojna zvezd: Sila se prebuja 3D«.
NAZIONALE - 15.30, 17.30, 19.50, 21.50 »Il piccolo principe«; 20.20 »Franny«; 16.00, 21.45 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; 18.30 »Star Wars: Il risveglio della Forza 3D«; 16.00, 18.15, 19.50, 22.10 »La grande scommessa«; 15.15, 16.45 »Alvin Superstar: nessuno ci puo fermare«; 16.30, 18.15, 20.00, 22.00 »Assolo«; 18.20, 22.30 »The Vatican tapes«; 15.15 »Masha e Orso - Amici per sempre«.
SUPER - 15.20 »Le ricette della signo-ra Toku«; 17.20, 19.20, 21.30 »Dio esi-ste e vive a Bruxelles«.
THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.45, 20.50, 21.30 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; 14.40, 15.00, 17.00 »Al-vin Superstar: nessuno ci puo fer-mare«; 15.15, 16.40, 17.30, 19.45 »Il piccolo principe«; 19.00, 21.50 »Il ponte delle spie«; 15.10, 16.40 »Mas-ha e Orso - Amici per sempre«; 20.15, 22.10 »Natale col boss«; 14.40, 15.30, 16.35, 17.30, 18.30, 19.00, 19.30, 20.25, 21.30, 22.00, 22.20 »Quo vado?«; 18.10 »Vacanze ai Ca-raibi«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.15, 17.00, 18.45, 20.20, 22.10 »Quo va-do?«; Dvorana 2: 15.10, 17.15, 19.10 »Il piccolo principe«; 21.00 »Il ponte delle spie«; Dvorana 3: 15.50 »Al-vin Superstar: nessuno ci puo fer-mare«; 17.30, 19.50, 22.10 »La grande scommessa«; Dvorana 4: 16.00, 19.50 »Macbeth«; 18.10 »Quo va-do?«; 22.00 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; Dvorana 5: 15.00 »Mas-ha e Orso - Amici per sempre«; 16.10, 18.00, 19.50 »Assolo«; 21.30 »Quo vado?«.
□ Obvestila
JUS - SRENJA KRIŽ prireja danes, 9. januarja, čistilno akcijo Bošketa. Zbirališče ob 8.45, začetek ob 9.00. Vabljeni vsi člani, ob delu bo tudi priložnost za načrtovanje nadaljnjih akcij in sečenj.
JUS REPEN obvešča člane, da se vrši akcija čiščenja poljskih poti in se bo nadaljevala do izvršitve zastavljenih ciljev. Za podrobnejše informacije pokličite odbornike.
KOLEDOVANJE V KRIŽU: Združenje staršev Križ in SKD Vesna obveščata, da letos bodo kriški koledniki izjemoma obiskali domove vaščanov v nedeljo, 10. januarja. Zbirališče ob 11.00 pred cerkvijo sv. Roka.
LJUDSKI DOM PODLONJER vabi v nedeljo, 10. januarja, ob 18. uri v Ul. Masaccio 24, na tradicionalno solidarnostno tombolo za Emergency, Salaam otroci oljke in Ne bomb ampak bombone.
OBČINA DOLINA IN DRUŠTVA IZ BREGA, v sklopu dogodkov »Božič v Bregu«, organizirajo tradicionalno srečanje starejših občanov s pogostitvijo, kulturnim programom in zdravico. V nedeljo, 10. januarja, v centru Antona Ukmarja pri Domju z začetkom ob 18. uri. Večer je namenjen občanom, ki so dopolnili 65 let.
OBČINA ZGONIK prireja v sodelovanju s krajevnimi društvi, tradicionalno novoletno družabno srečanje v nedeljo, 10. januarja, ob 17. uri v domu v Briščikih. Srečanja se lahko udeležijo vsi občani nad 70. letom.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v nedeljo, 10. januarja, ob 7.15 odhod avtobusov iz Padrič za nastop na proslavi v Dražgošah.
V	ŽUPNIJSKI DVORANI V NABREŽI-NI je na ogled bogata tradicionalna razstava jaslic iz vsega sveta do nedelje, 10. januarja, ob sobotah in praznikih, od 16. do 20. ure.
V	BARKOVLJAH, v cerkvi sv. Jerneja, bo v nedeljo, 10. januarja, ob 11. uri maševal v našem jeziku novomašnik - Barkovljan don Davide Chersicla. Pel bo domači zbor. Med mašo tradicionalni »ofer« za zbor in blagoslov otrok.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na prvi večer v letu 2016: v Peterlinovi dvorani bo 11. januarja srečanje s prof. Marijo Pirjevec. Njeno knjigo esejev »Questa Trieste«, ki je izšla pri založbi Mladika, bo predstavila in se z avtorico pogovarjala prof. Magda Jevnikar. Začetek ob 20.30.
PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse, ki bi se radi udeležili povork na Opčinah in v Sovodnjah naj se prijavijo pri delavnici voza oz. na sestanku, ki bo v ponedeljek, 11. januarja, ob 20.30 v Štalci v Šempolaju.
SPDT obvešča člane in prijatelje, da bodo v naslednjih dneh odborniki na
razpolago za obnovitev društvene članarine za l. 2016. V ponedeljek, 11. januarja, 19.00-20.30 v društveni postojanki v Boljuncu št. 44; v sredo, 13. januarja, 10.00-13.00 na društvenem sedežu, Ul. Sv. Frančiška 20; v četrtek, 14. januarja, 10.00-13.00 na društvenem sedežu, Ul. Sv. Frančiška 20.
SLOV.I.K. - Drugo srečanje v sklopu ciklusa predavanj Islamska civilizacija, arabska kultura in evropski razum: v torek, 12. januarja, ob 18. uri v dvorani ZKB na Opčinah. Politolog in sociolog Primož Šterbenc bo predaval na temo »Kako razumeti fenomen Islamske države«.
JOGA pri SKD F. Prešeren v Boljuncu: vadba se bo spet pričela v sredo, 13. januarja, po običajnem urniku.
SKD LIPA prireja sklop predavanj o zdravi prehrani z izvedenko Marijo Merljak. Prvo srečanje bo v sredo, 13. januarja, ob 19. uri v Bazovskem domu. Naslednja srečanja bodo 27. januarja ter 3. in 17. februarja.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB KOŠIR sporoča svojim članom in prijateljem, da bo prva seja v novem letu v sredo, 13. januarja, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20.
SPDT vabi v četrtek, 14. januarja, ob 19. uri v foyer SSG, Ul. Petronio 4, na odprtje dokumentarne razstave Med morjem in gorami. Razstavo je pripravil Meddruštveni odbor primor-sko-notranjskih planinskih društev, ki združuje 10 planinskih in 5 športno plezalnih društev z območja slovenske Istre in Trsta, Krasa ter od Brkinov do Postojne.
AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Mnogo je novosti! Info in vpis na tel. št. 340-5814566 (Valentina).
SZSO vabi vse svoje člane na deželni občni zbor, ki se bo odvijal v nedeljo, 17. januarja, na Kontovelu. Sveta maša ob 9.15, sledijo občni zbor, kosilo ter popoldansko srečanje in pogovor z duhovnikom Mariom Vatto.
KRAŠKA OHCET 2016: organizatorji vabijo mlade pare, zainteresirane, da se vzamejo »po starih običajih«, naj pošljejo svoj CV in kontakte na Občino Repentabor, Col 37 - 34016 Trst, s pripisom Kraški par 2016, do 30. januarja.
PLAY & LEARN - želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščino na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3. do 6. leta. Urniki: sreda 17.00 -17.45, začetek 10. februarja. Info in prijave na www.melanieklein.org.
JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se vsako prvo nedeljo v mesecu do nedelje, 24. aprila, udeležijo čiščenja na poljski poti od Zavado do Zupance. V slučaju grdega vremena se rabuta premakne na drugo nedeljo v mesecu. Zbirališče pri Zavadih ob 8.30.
S3 Prireditve
BOŽIČNI KONCERT v cerkvi v Boljun-cu bo danes, 9. januarja, ob 20. uri. Nastopata MePZ Lipa iz Bazovice (dir. Tamara Ražem Locatelli) in PZ Tončka Čok iz Lonjerja (dir. Manuel Purger).
BOŽIČNI SPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji MePZ F. Venturini bo danes, 9. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu. Nastopa MePZ Fran Venturini od Domja (dir. Cinzia Sancin).
ŽUPNIJA SV. ROKA NABREŽINA vabi v nedeljo, 10. januarja, ob 16.30 na Božični koncert v cerkvi sv. Roka. Pojejo: MePZ Igo Gruden - Nabrežina in združeni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov - Trst.
BOŽIČNI UTRINKI V KARNAJSKI DOLINI - Jaslice in pesem, koncert v organizaciji MePZ Naše vasi - Tipana bo v nedeljo, 10. januarja, ob 15. uri v cerkvi srca Jezusovega v Karnahti (UD). Nastopajo MePZ Naše vasi - Tipana (dir. Davide Tomasetig), Barski oktet (umetniški vodja Davide Clodig) in
MePZ Rdeča zvezda - Salež/Zgonik (dir. Rado Milič).
DRUŠTO ROJANSKI MARIJIN DOM
vabi v nedeljo, 10. januarja, na božični koncert uveljavljene Dekliške vokalne skupine Bodeča neža, ki jo vodi Mirko Ferlan, ob 16.30 v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Rojanu.
GLEDALIŠKI VRTILJAK se bo ponovno zavrtel v nedeljo, 10. januarja, s predstavo Petelin se sestavi v izvedbi LG Maribor. Predstavi bosta ob 16.00 in ob 17.30. Vabljeni otroci, starši in nonoti, abonenti in občasni gledalci!
KRIŽ - ŽUPNIJSKA SKUPNOST IN SLOMŠKOVO DRUŠTVO vabita na nedeljo Jezusovega krsta, 10. januarja, ob 10. uri k sv. maši med katero bosta pela mladinski in zbor odraslih s solisti »Mednarodne operne akademije Križ pri Trstu«. Po maši se bodo predstavili z izborom mednarodnih božičnih pesmi »Božič v svetu«.
MTK IN VAŠKE ORGANIZACIJE vabijo na otvoritev spomenika padlim v 1. svetovni vojni v nedeljo, 10. januarja: ob 10.00 maša zadušnica v farni cerkvi v Trebčah, ob 11.00 zbiranje na vaškem trgu in shod do kraja otvoritve, ob 11.30 svečana otvoritev spomenika (na levi od pokopališča).
NATIVITAS MILJE - DSMO K. Ferlu-ga vabi na koncert v sklopu revije Na-tivitas »S pesmijo vam želimo...«, ki bo potekal v nedeljo, 10. januarja, ob 15.30 v miljski stolnici na Trgu Marconi. Koncert bosta oblikovali DVS Primorsko iz Mačkolj in ZVS Barko-vlje, ki ju vodi Aleksandra Pertot.
PIHALNI ORKESTRER ARCOBALE-NO vabi na novoletni koncert »Big Concert Band«, ki bo v nedeljo, 10. januarja, v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 3. Dirigent Erik Zerjal, solistka na pikolu Sara Brumat. Pod vodstvom Walterja Grisona bo zaigral tudi novo nastali big band »The 1000 Streets Orchestra«, s pevko Alino Oganjan.
S PESMIJO VAM ŽELIMO... koncert v sklopu deželne zborovske revije Na-tivitas v organizaciji DSMO Kiljan Ferluga bo v nedeljo, 10. januarja, ob 15.30 v stolnici v Miljah. Nastopata ZeVS Barkovlje in DeVS Primorsko iz Mačkovelj (dir. Aleksandra Pertot).
SKGZ vabi na predstavitev biografije Milana Kučana v sredo, 13. januarja, ob 18. uri v foyerju balkona tržaškega Kulturnega doma. Delo bosta predstavila predsednik Kučan in avtor knjige Božo Repe.
TRŽAŠKA NOŠA: v društvenem baru n'G'rici v Boljuncu je, v sodelovanju s Skupino 35-55 SKD F. Prešeren, na ogled razstava in koledar o folklorni skupini, ki so ga pripravili pri TFS Stu ledi.
BOŽIČ, OD VENETA DO ŠTAJERSKE,
koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji None-ta Primorsko bo v soboto, 16. januarja, ob 18. uri v cerkvi sv. Jožefa v Ri-cmanjih. Nastopajo Nonet Primorsko in DeVS Primorsko iz Mačkovelj (dir. Aleksandra Pertot), Ensemble vocale Emozioni Incanto iz Padove (dir. Giuseppe Marchioro) in MoPZ Ivo Štruc iz Slovenskih Konjic (dir. Ivo Kacbek).
BOŽIČNI NAPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji MePZ Lipa bo v soboto, 16. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Jakoba v Trstu. Nastopata PZ Tončka Čok iz Lonjerja (dir. Manuel Purger) in MePZ Lipa iz Bazovice (dir. Tamara Ražem Locatelli).
SKD TABOR, Prosvetni dom - Opčine: do 16. januarja razstava Vojka Ražma »Kamnita suhozidna dediščina Krasa«. Urnik: 16.00-19.00.
BOŽIČNI KONCERT PRI SV. JUSTU -Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na tradicionalni koncert božičnih pesmi, ki bo v nedeljo, 17. januarja, ob 17. uri v stolnici sv. Justa v Trstu. Spored bodo oblikovali: mezzosopranist-ka Bernarda Fink, organist Tomaž Simčič, godalni kvartet, MIPZ Igo Gruden pod vodstvom Mirka Ferla-
na ter Združeni Ave pod vodstvom Andraža Hauptmana z organistom Tilnom Bajcem. Božična misel Jadranka Cergol.
FOTOVIDEO TRST80 vabi na ogled razstave Barkolana Luke Vuge in Ra-divoja Mosettija na Opčinah v pice-riji pred cerkvijo in Nataše Peric in Milosa Zideriča v gostilni v Zgoniku.
SEKCIJA VZPI - ANPI Prosek Kontovel Anton Ukmar - Miro obvešča, da bo komemoracija v spomin na umorjenega mladega partizana Marjana Što-ko, v nedeljo, 17. januarja, ob 11.00 v Štorjah.
Prispevki
V	spomin na drago sosedo Metko daruje Herman Svetlič z družino 50,00 evrov za nabrežinski cerkveni pevski zbor.
V	spomin na Walterja Puriča daruje Silvana Blažina 20,00 evrov za Kd Kraški dom.V spomin na Walterja Puri-ča darujejo Božica in Milko 30,00 evrov ter Vesna in Igor 25,00 evrov za MoPZ Kraški dom.V spomin na Wal-terja Puriča darujejo Božica in Milko 30,00 evrov ter Vesna in Igor 25,00 evrov za dramsko skupino Kraški dom.
Namesto cvetja na grob drage sestrične Metke darujejo Vera, Antek in Mani-ca z družinami 100,00 evrov za na-brežinsko cerkev in 50,00 evrov za cerkveni pevski zbor v Nabrežini.
V	spomin na drago svakinjo Metko Gruden por. Peric darujejo Edi in Gina z družino 50,00 evrov za nabre-žinsko cerkev.
V	spomin na Metko Gruden por. Peric daruje Renato Jazbec 30,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na dobrega prijatelja Tiberija Maurija daruje Meri Ota 100,00 evrov za AŠD Breg.
Ob smrti Bogomila Grudna darujemo Martinčevi 100,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v Križu.
V	spomin na Marijo Prašel daruje Marica 50,00 evrov za Cerkveni pevski zbor sv. Trojice na Katinari.
V	spomin na pokojne iz družine Štol-fa, Salež 46, daruje Marica 25,00 evrov za cerkev sv. Mihaela v Zgoni-ku.
Ob obletnici smrti Edija Glavine daruje žena z družino 25,00 evrov za PZ Tončka Čok.
Namesto cvetja na grob Walterja Puri-ča darujeta teta Marija in Daniela z družino 100,00 evrov za Anvolt.
Namesto cvetja na grob Walterja Puri-ča daruje stric Stano z družino 50,00 evrov za Anvolt.
V	spomin na Marijinega moža Milana darujejo klekljarice 40,00 evrov za fundacijo revmatičnih bolezni A.MA.RE. iz Vidma.
V	spomin na soseda Milana darujeta Majda in Janko 50,00 evrov za fundacijo revmatičnih bolezni A.MA.RE. iz Vidma.
V	spomin na bratranca Milana daruje Bruna 20,00 evrov za fundacijo revmatičnih bolezni A.MA.RE. iz Vidma.
9.1.2014
9.1.2016
Silvana Regent por. Peric
Vedno v naših srcih.
Tvoja družina
B
1 0 Sobota, 9. januarja 2016
KULTURA
/
trst - Od danes naprej sodobna umetnost v galeriji Studio Tommaseo intervju - Filmar Samir Mehanovic
Festival stavi na aktualne teme
Želim dati glas beguncem
Slovaški fotograf Tomaš Rafa je v objektiv ujel postavljanje novih meja (levo). Sirske begunce na meji z Libanonon je s kamero posnel mojster
dokumentarcev Samir Mehanovic (spodaj)
Polje sodobne umetnosti obsega različne prakse, se odvija na presečišču različnih medijev in je naravnano proce-sualno in eksperimentalno. Med številnimi akterji, ki pri nas delujejo na tem področju, je združenje Trieste Contemporanea, ki je pripravilo festival z aktualnim naslovom À la frontière... ! Old and new borders in Europe. Festival bo potekal v petih različnih sklopih, ki bodo na programu med 9. januarjem in 11. marcem v razstavnem prostoru Studio Tommaseo v Ul. del Monte 2/1.
Multidisciplinarni festival, čigar kuratorki sta Gabriella Cardazzo in Giu-liana Carbi Jesurun, stavi na predstavitve knjig, umetniške razstave, debate, video projekcije in koncerte. Skupno se bo predstavilo 22 umetnikov iz osmih držav (BIH, Litva, Slovaška, Poljska, Ukrajina, Hrvaška, Srbija in Italija). Kot je na včerajšnji predstavitvi umetniškega dogodka povedala Giuliana Carbi, bo program festivala vztrajal na dveh linijah. Prva zadeva kritični pretres realnosti, ki vključuje begunsko krizo in postavljanje fizičnih in psiholoških meja. V tem segmentu lahko razumemo del današnjega programa, posvečenega dokumentarnemu filmu in fotografski razstavi, ki prinašata aktualne zgodbe iz Sirije in Libanona. Druga linija pa odpira prostor za koncerte in performanse, od bolj politično angažiranih do bolj ležernih.
Prvi del multidisciplinarnega festivala se bo začel danes ob 17. uri, osrednji gost Studia Tommaseo pa bo gledališki in filmski ustvarjalec Samir Mehanovic, po rodu sicer Bošnjak, ki si je drugi dom ustvaril v škotskem Edin-burgu. Z gostom se bo pogovarjal Cor-rado Premuda, ob 18. uri pa bodo zavrteli Mehanovicev dokumentarec z naslovom Silent War in Beqaa Valley. Pol ure kasneje bodo odprli fotografsko razstavo del Arturasa Valiauge iz Litve, ki bo v galerijskem prostoru na ogled do 19. januarja. Dva dni kasneje (med 18. in 21. uro) se bo začel drugi cikel, ki predvideva pogovor s tremi fotografi iz vzhodne Evrope. Med njimi bo tudi Slovak Tomaš Rafa, ki z eno od svojih fotografij zelo eksplicitno predstavlja postavljanje novodobnih fizičnih meja. V četrtek, 4. februarja (med 18. in 20. uro), bodo uradno odprli tretji cikel festivalskega programa, na katerem bodo predstavili poljske umetnike. Četrti dogodek bo na programu 18. februarja, ko se bo kustosinja Gabriella Cardazzo pogovarjala s poljskim umetnikom Leonom Tarasewiczem. Festivalski program bosta 1. in 2. marca sklenila dva dogod-ka.Več pa na spletni strani www.trieste-contemporanea.it. (sč)
Gost prvega festivalskega dne, ki je usmerjen k vprašanju meja, je gledališki in filmski ustvarjalec Samir Mehanovic, ki je po rodu iz bosanske Tuzle, že več kot 20 let pa živi v škotskem Edin-burgu. Za svoje dokumentarne filme je prejel številne nagrade, tudi nagrado baf-ta, ki je najvišje priznanje britanske filmske industrije. Zanimajo ga predvsem zgodbe in čustva zatiranih ljudi, o vojnah pa meni, da koristijo le politikom.
Kako ste prišli v stik s festivalom združenja Triesta Contemporanea?
S kustosinjo festivala Gabriello Cardazzo imava skupnega prijatelja Richarda Demarca, ki je že marsikateremu umetniku pomagal priti na Edinburgh Festival Fringe. Preko njega sem spoznal Gabriello in festival v Trstu.
Vi ste začeli kot gledališčnik, nato ste presedlali v filmske vode. Kaj je privedlo do tega preobrata?
Že od nekdaj sem želel študirati gledališko igro, a so me na začetku 90-tih let prejšnjega stoletja tako v Sarajevu kot Beogradu zavrnili. Med vojno v Bosni sem se v Tuzli intenzivno posvečal gledališki igri, z njo sem ubežal vojni norosti. V mojih igrah so nastopali mladi in otroci, tisti, ki niso bili vpoklicani v vojsko. Nekateri igralci iz mojih iger so celo ostali v gledališkem poslu. S pomočjo Richarda Demarca je leta 1995 moja gledališka skupina gostovala na festivalu v Edinburgu, kjer sem zaprosil za azil. V filmske vode pa sem zaplul leta 2002, ko sem prišel do ugotovitve, da je gledališče mrtvo.
Zakaj mrtvo?
Po mojem se je gledališče preveč skomercializiralo. Velike korporacije obvladujejo ne samo filmski, ampak tudi gledališki svet. Zato sem se začel posvečati zgodbam o ljudeh in njihovim tragičnim usodam. Za dokumentarec The way we played sem prejel baf-to, to priznanje pa mi je dalo potreben elan za nove zgodbe. Ničesar ne počnem iz komercialnih ali ekonomskih razlogov, vizija mojega delovanja je, da
Samir Mehanovic
fotodamj@n
posredujem resnične zgodbe.
In v dokumentarnem filmu The fog of Srebrenica ste lepo popisali usode srebreniških žena in otrok. In predvsem genocid.
Ko sem živel v Tuzli, sem bil priča množičnemu prihodu žensk in otrok iz Srebrenice. Eksodus me je tako pre-sunil, da sem že takrat sklenil, da bom to zgodbo nekoč ubesedil. Ta dokumentarni film sta pred kratkim odkupili televizijski hiši BBC in Al Jazeera.
Čemu se posvečate zdaj?
Ker je bilo minulo leto v znamenju begunske krize, ki so jo občutile tudi balkanske države, želim dati glas beguncem. Obiskal sem različne državne meje in zbral gradivo za dober dokumentarni film.
Danes bodo zavrteli vaš dokumentarec, ki obravnava sirske begunce in islam nasploh.
Silent War in Beqaa Valley sem posnel januarja 2014, in sicer na meji med Sirijo in Libanonom. V tem filmu sem zbral pričevanja žensk in otrok ter prišel do zaključka, da je sirska skupnost izredno odprta do drugih. Zahod žal ne poroča o teh rečeh, zanimivi so le islamski skrajneži, ki so koristno prodajno blago. In tako sem spet pri komercialnih interesih ... Modernizacija islama v zmerni islam je sicer potrebna, a tega ni mogoče doseči z bombami.
Sanela Čoralič
kavarna san marco - Konferenca žensk pri Demokratski stranki
Govorile so podžupanja Fabiana Martini in odbornici Laura Famulari in Elena Marchigiani - Projekti za vključevanje žensk
Ženske se v primerjavi z moškimi veliko manj pojavljajo v politično-druž-benem življenju, vodilne položaje še vedno zasedajo pretežno moški. Za valorizacijo različnosti in žensko vključevanje si prizadeva Konferenca ženk pri Demokratski stranki. V kavarni San Marco so v četrtek na srečanju z naslovom Mesto z ženskami o svoji izkušnji v lokalni upravi spregovorile tržaška podžupanja Fa-biana Martini ter občinski odbornici Elena Marchigiani in Laura Famulari (od-bornica Antonella Grim je bila odsotna). Pogovor je povezovala pokrajinska koor-dinatorka Konference žensk v DS Luciana Boschin, ki je podala misel, da morajo biti ženske dinamičen element v vseh družbenih pogledih, od reševanja socialnih težav do okolja in teritorija. »Želimo si bolj demokratično družbo, tako, kjer bi bile ženske bolj dobrodošle.«
Podžupanja Fabiana Martini je spregovorila o Trstu, ki želi biti inovativno mesto, kjer bi imeli vsi enake možnosti. »Občinska uprava si je zadala cilj, da mora postati Trst varno in prijetno mesto, ki bi ga vsi prebivalci čutili za svojega, ne glede na spol ali njihov jezik.« Občinska uprava si je v tem mandatu prizadevala za sensibi-lizacijo in izobraževanje mladih o tematikah, kakor so strpnost ter boj proti ho-mofobiji. Poleg tega je prišlo do vrste pobud, ki naj bi olajšale vsakdanje življenje preko tehnoloških pristopov. Čeprav je
Trst res mesto starejših, se je v letu 2015 znatno povečal odstotek odjemalcev spletnih storitev, kot so spletna potrdila in potrjena elektronska pošta, ki lahko marsikomu prihranijo dolge čakalne vrste. Trst je tudi prvo mesto v Italiji, ki je za uslužbence lokalne policije organiziralo specifično izobraževanje za primere nasilja do žensk.
Odbornica za socialne politike Laura Famulari je podala pogled na problematike, s katerimi se soočajo ljudje s posebnimi potrebami, ženske, ki so žrtve nasilja, mladi in družine, ki živijo na robu revščine ter brezdomci in omenila perečo težavo priseljencev iz bližnjega Vzho-
Z leve: Marchigiani, Famulari, Martini
fotodamj@n
da, ki jih je v Trstu vedno več. »Že neštetokrat smo izpraznili Silos, kjer je bilo vsekakor pod 10 odstotkov pribežni-kov, ki so se nahajali v Trstu. Potrebno bi bilo, da bi si tudi ostale občine v deželi prevzele odgovornost: Gorica se ni potrudila pri sprejemu pribežnikov, Trst pa je v primerjavi z njo dal svoj maksimum.« Specifika mesta je predvsem srednja starost prebivalcev, ki je ena najvišjih v državi. Temu se morata t.i. welfare ter socialne storitve prilagajati. Eden od ciljev občinske uprave je bil, da bi se starejšim ljudem čim dalj časa omogočilo, da lahko stanujejo doma, kar ima za posledico povečanje socialnih storitev in oskrbe na do-
movih. Pri teh storitvah za starejše je Trst zaradi svoje specifike zelo napreden glede na italijanske standarde.
Odbornica za urbanistiko Elena Marchigiani je spregovorila o projektih za mesto, bolj prijazno okolju. S preureditvijo predela pri Rusem mostu in Ul. Trento, poteka revalorizacija celotne terezi-jankse četrti; poleg tega je v načrtu 4,5 km kolesarska steza po mestnem središču. Občinska uprava ima pred sabo vizijo zdravega življenja, ki bi dolgoročno vplivalo na okolje. »Dva dni brez smoga še ne reši težave. Podnebje in vremenske razmere se spreminjajo, to moramo sprejeti in postopoma spremeniti naše navade, da bomo živeli v zdravem okolju.« Marc-higianijeva je dodala, da se bo v naslednjih tednih občina še z enim korakom približala prijaznemu mestu: po mestnem središču bodo na voljo »baby« parkirišča, namenjena nosečnicam in osebam, ki spremljajo majhne otroke.
Mesto Trst se spreminja na vseh področjih, ki vplivajo na blaginjo in stabilnost občanov. Velike spremembe pa zahtevajo čas, sodelovanje in odgovornost. »Odgovornost pa pomeni, da lahko tudi z majhnimi sredstvi prideš do velikih rezultatov. Ni res, da so samo veliki projekti res velike spremembe; pomembni so tudi majhni koraki in odločitve«, je mnenja Marchigianijeva.
Barbara Ferluga
/
AKTUALNO
Sobota, 9. januarja 2016
9
TRST - V Verdiju cikel predavanj od 17. januarja do 10. aprila
Umetnostna dela kot vir preteklosti
SKLADIŠČE IDEJ - Jutri voden ogled
Razstava o moderni umetnosti do 31. 1.
V gledališče Verdi se vrača cikel predavanj, ki so lani in predlani povzročila pravo evforijo med Tržačani. Ljudje so namreč v dolgih kolonah potrpežljivo stali in upali, da bodo v živo prisluhnili predavanjem o zgodovini Trsta (predlani) in prvi svetovni vojni (lani). Letošnji cikel devetih brezplačnih srečanj, v fokusu katerih bo pomen umetnostnega ustvarjanja na razumevanje naše preteklosti, je Občina Trst pripravila s pomočjo idejnega snovatelja, založniške hiše Laterza, in z gmotno podporo družbe AcegaApsAmga in Fundacije CRTrieste.
Podrobnosti letošnje tretje edicije je na novinarski konferenci v Sinji dvorani tržaške Mestne hiše predstavil župan Roberto Cosolini, ki je napovedal pester in izredno zanimiv program ter obljubil pestro kulturno bero tudi v novem letu. Odziv občanov in občank nas je spodbudil, da ponovimo serijo srečanj, ki bodo tako kot običajno potekala ob nedeljah ob 11. uri, je povedal župan. Pomen in vlogo umetnostne zgodovine v tržaških meščanskih družinah ter dela znanih umetnikov bodo podrobno analizirali ugledni strokovnjaki oz. umetnostni zgodovinarji z vseh koncev Italije. Cikel predavanj bo v nedeljo, 17. januarja, uvedel Alberto Mario Banti, ki bo predaval na temo z naslovom Buržuazija na razstavi. 24. januarja bo o Adamu, Evi in ikonografski kači govorila Maria Giu-seppina Muzzarelli. 7. februarja bo Giulio Mellinato pod drobnogled vzel gospodarsko rast Trsta, ki jo je na sliki Prosperita commerciale di Trieste, ki krasi dvorano občinskega sveta, upodobil Cesare Dell'Acqua. Zanimivo bo tudi predavanje o kopijah portretov, o katerih bo 14. februarja govoril Massimo Firpo. Teden dni kasneje bo Anna Foa predstavila umetniška dela Paola Uccella.
Nekoliko drugače bo zastavljeno predavanje 6. marca, ko bo Paolo Pos-samai predstavil neoklasične arhitekturne detajle tržaških stavb. Na zadnjih treh predavanjih (20. marca in 3. ter 10. aprila) pa bodo strokovnjaki pod drobnogled vzeli umetniška dela, iz katerih so svoje politične ideale črpali politični vodje, ki so tako ali drugače zapečatili usodo svojega naroda. (sč)
Razstavo Il Mondo e la. Arte Moderna a Trieste 1910-1941 (Svet je tam. Moderna umetnost v Trstu 19101941) v Skladišču idej na Korzu Ca-vour si bo mogoče ogledati do 31. januarja letos. Tako piše v sporočilu Pokrajine Trst, ki je tudi pobudnica in organizatorka razstave v sodelovanju z muzejskim polom FJK v okviru ministrstva za kulturne dejavnosti in Ljudsko univerzo v Trstu ob podpori Dežele FJK, Združenja pokrajin UPI za FJK, Fundacijo CRTrieste in zavarovalnico Generali. Na ogled je več kot sto umetniških del, ki so nastala v tukajšnjem prostoru v prvi polovici 20. stoletja. Jutri bo ob 11. uri brezplačen voden ogled, drugače si je razstavo mogoče ogledati ob torkih in sredah od 10. do 13. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ter od 14. do 17. ure, ob petkih, sobotah in nedeljah pa od 10. do 13. ter od 15. do 19. ure, vstop pa je prost. Ob ponedeljkih je razstava za-
Na predstavitvi je župan RobertoCosolini obljubil pester kulturni program v letu 2016
TRST - Na 23. Tržaškem filmskem festivalu
Poklon Kieslowskemu
Na festivalu, ki bo zaživel od 22. do 30. januarja, bodo predvajali njegove filme - Prisotna bo igralka Irene Jacob
Poljski režiser Krzysztof Kieslowski in utrinek iz njegove Trilogije barv
Letošnji, 27. Tržaški filmski festival - na sporedu od 22. do 30. januarja - se bo poklonil poljskemu režiserju in scenaristu Krzysztofu Kieslowskemu (1941 - 1996) ob 20-letnici smrti. Kieslowski si je z Dekalogom, Dvojnim Veronikinim življenjem in trilogijo Tri barve prislužil sloves enega najboljših filmskih ustvarjalcev na svetu. Njegove tri največje filmske stvaritve bodo ob tej priložnosti zaživele tudi na tržaških platnih.
Tržaškega poklona Kieslowskemu se bo udeležila tudi igralka, protagonistka številnih njegovih filmov, Francozinja Irene Jacob: leta 1991 je za Dvojno Veronikino življenje prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo na Cannskem festivalu, na-
stopila pa je med drugim v zadnjem filmu trilogije barv Rdeča. S Trilogijo barv se je režiser poglobil v teme svobode, enakosti in bratstva (Rdeča mu je prinesla nominacijo za oskarja, Modra zlatega leva na beneškem festivalu, Bela pa srebrnega medveda v Berlinu). Režiserja se igralka spominja kot velikega umetnika in hkrati zelo prijaznega moškega. Njegova kinematografija ponuja osebno in hkrati pretresljivo potovanje skozi poljsko resničnost.
Seveda se bo filmski festival poklonil tudi svoji ustanoviteljici Annamarii Percavassi, ki je izgubila boj z zahrbtno boleznijo samo pred nekaj dnevi.
TRST - Novo leto v gledališču Miela
V ponedeljek spet Pupkin Kabarett
W,
s \
Člana ansambla Pupkin Kabarett vabita na večer dobre volje
Po prazničnem premoru se na deske gledališča Miela v ponedeljek ob 21.01 vrača hudomušna ekipa Pupkin Kabarett, ki bo ob glasbenem spremstvu zveste Niente Band postregla z napovedmi za novo leto, tako da se bomo vnaprej lahko pošteno nasmejali.
Veno Pilon
fotodamj@n
TRST - V gledališkem muzeju Schmidl
Glasovi mesta
V ponedeljek ob 17.30 poklon pokojni sopranistki Toinon Enenkel
V gledališkem muzeju Schmidl (Ul. Rossini 4) bo v ponedeljek ob 17.30 tretje srečanje niza Glasovi Trsta (Le voci di Trieste). Posvečeno bo pokojni tržaški sopranistki Toinon Enenkel (1893 -1955), o kateri bo spregovorila avtorica publikacije o njej Annalisa Sandri.
prta. Vse informacije so na voljo na spletni strani Pokrajine Trst www.pro-vincia.trieste.it.
Božični koncert v cerkvi sv. Roka
Župnija sv. Roka v Nabrežini vabi na božični koncert jutri ob 16.30 v na-brežinsko cerkev sv. Roka. Nastopili bodo MePZ Igo Gruden in združeni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov v Trstu.
Najdeni predmeti v decembru
Tržaška občina obvešča, da so decembra na mestnih ulicah našli mobilni telefon, zapestno uro, i-pad, moško torbico, inštalatersko orodje, očala za vid in več snopov ključev. Kdor bi jih morda pogrešal, naj obišče občinski urad za najdene predmete na Velikem trgu 4 (soba 37) vsak dan od ponedeljka do petka od 9.30 do 11.30. Kdor pa je kaj pozabil na avtobusu, mora na sedež podjetja Trieste Trasporti (Ul. dei Lavoratori 2).
Z ukradenim avtom v Slovenijo
V četrtek zvečer je policija pri nekdanjem mejnem prehodu pri Fer-netičih ustavila avtomobil z italijansko registrsko tablico. Upravljal ga je 27-letni romunski državljan I.M., ki je bil namenjen v Slovenijo. Med preverjanjem osebnih dokumentov voznika in dokumentov vozila, je prišlo na dan, da je bil avtomobil samo nekaj dni prej ukraden v okolici Ferrare. Moški, ki se je izkazalo, da je že imel opravka s pravico, ni znal pojasniti, zakaj sedi za volanom ukradenega avtomobila; prijavili so ga zaradi prikrivanja ukradenega blaga. Vozilo so mu seveda zasegli, njega pa odvedli v koronejski zapor, kjer ga bodo zaslišale sodne oblasti.
Zagozdil se je v Ul. Baiardi
Tržaški gasilci so se včeraj okrog 15.50 odpeljali v Ulico Baiardi (v višini hišne številke 96), kjer je prišlo do manjše nesreče. Voznik nekega avtomobila, ki je peljal po tej res ozki in strmi ulici, se je s svojim vozilom zagozdil: zapeljal je tako blizu zidu, da se sam nikakor ni mogel več premakniti. Poklical je gasilce, ki so ga s terenskim vozilom le premaknili in ga postavili spet na ulico. Medtem so mestni redarji dobro uro preusmerjali promet, ki je k sreči na tej manjši in zakotni ulici dokaj redek. Voznik ni bil poškodovan, njegov avtomobil pa jo je veliko slabše skupil ...
1 0 Sobota, 9. januarja 2016
KULTURA
/
Pisatelj Miha Mazzini se je rodil na Jesenicah leta 1961
LJUBLJANA - Pisatelj Miha Mazzini je za mladinski roman Zvezde vabijo prejel nagrado modra ptica 2016. V delu je, brez moraliziranja in didaktičnih nasvetov, predstavil virtualne odnose med mladimi, ki niso takšni, kot se zdijo. Za Slovensko tiskovno agencijo je Mazzini spregovoril o romanu, ki pri Mladinski knjigi izide marca, o samohodstvu in srečnih slovenskih literarnih družinah.
Znani ste bolj kot pisatelj del za odrasle, manj pa kot avtor knjig za mladino. Po razglasitvi nagrade ste povedali, da vas je tema o virtualnih odnosih spremljala dolgo. Zakaj ste se na koncu odločili za mladinski roman?
Eden od razlogov je bil zagotovo razpis za letošnjo nagrado modra ptica.
Drugo je, da sem že imel napisan mladinski roman, ki sem ga nameraval popraviti. To dvoje, skupaj s temo o virtualnih svetovih, sem nekako združil, še vedno pa nisem vedel, kako in kaj. In to je najlepši del pisateljskega posla. V principu definiraš, kaj bi rad, potem pa se lotiš nečesa čisto drugega. Možgani vmes meljejo in meljejo. Charles Dickens je šel na 40-kilometrski sprehod. Recimo, da so šli moji možgani na več kot 40-kilometrski sprehod (nasmeh). Na neki točki sem prebral, da je nekdo nekoga ubil, ker so mu to naročili virtualni prijatelji na Facebooku. In nenadoma sem imel celo zgodbo. No, umora v njej ni. Gre za zgodbo o dekletu, ki se prijavi na tekmovanje pevskih talentov, nato pa jo začnejo virtualni prijatelji preko socialnih omrežji voditi v čudno smer. Na dnu vsega pa tiči skrivnost.
Za pisanje mladinskih del najbrž uporabite drugačne pisateljske prijeme kot za dela za odrasle. Kako ste pristopili k pisanju?
Ko sem razmišljal o tem, kako napisati mladinski roman, sem se sprva počutil nekoliko nego-
mladinska knjiga
tovo. Res je, da v tem nimam veliko prakse. Zvezde vabijo je pri mojih letih moj drugi mladinski roman, kljub vsemu pa imam toliko kilometrine s pisanjem, da se rad lotim kakšnega izziva.
Največ pozornosti pri pisanju sem posvetil temu, da ne bi nastala neka moralka ali didaktičen roman, v smislu »Otroci pazite, v virtualnem svetu se pa to pa to dogaja!«, kar imamo sicer Slovenci kar radi. Zato sem največ razmišljal o osebah. Mladi danes tehnologijo pojmujejo ne zgolj kot del vsakdanjega sveta, temveč kot del njih samih. Ves čas brskajo po telefonih in nekaj preverjajo. To je zanje normalno. In tukaj sem moral biti pozoren.
»Ameriški pisatelj Jim Thompson je nekoč zapisal, bralcu morate dati vedeti samo to, da stvari niso takšne, kot so videti.«
Prav tako sem želel napisati zelo napeto zgodbo. Ameriški pisatelj Jim Thompson je nekoč zapisal, bralcu morate dati vedeti samo to, da stvari niso takšne, kot so videti. Tako se roman lepo začne, nato pa gredo stvari v svojo smer. To sovpada tudi z virtualnim svetom. Ljudje klikajo po socialnih omrežjih, imajo svoje virtualne prijatelje, hkrati pa niso prepričani, ali je vse tako, kot je videti.
V romanu nastopa dekle, ki je prepričano, da dobro poje, potem pa ji začnejo virtualni prijatelji govoriti popolnoma druge stvari in jo peljejo nekaj drugam. Ni jasno, na kateri točki se bo vse skupaj ustavilo, če se bo ustavilo, in kdo bo posegel vmes. Pri
gledališče - Serrov s samoironijo prežet nagovor sina
Father and Son
TRST - Rossettijevo gledališče je v novo leto vstopilo s predstavo Father and Son (Oče in sin), ki je že na papirju uspešnica, saj je nastop televizijskega zvezdnika Claudia Bisia, ki je sicer eden najodličnejših italijanskih filmskih in gledaliških igralcev, jamstvo za množičen ogled. Poleg tega gre za odrsko priredbo knjižne uspešnice izpred dveh let Gli sdraiati, katere avtor je priljubljeni pisec kolumn za dnevnik La Repubblica Michele Serra. Kakorkoli že, predstava navdušuje kritike in gledalce in tudi v Trstu aplavzov ob odprti sceni ni manjkalo.
Serrova knjiga je s samoironijo prežet monolog - očetov nagovor sina v poznih najstniških letih, ki mu je v svoji navidezni odmaknjenosti in indolenci skoraj neznan tujec: očeta moti sinova neurejenost, nezanimanje za karkoli, razen za vsemogoče tehnološke komunikacijske pripomočke. Sprašuje se, ali goji s sinom pravilen odnos, predvsem pa se na vse kriplje trudi, da bi z njim našel stik, zato mu neprestano predlaga skupno gor-
niško turo po vzpetini Colle della Nasca, kamor je tudi sam šel s svojim očetom, in ki je zanj nekakšna družinska iniciacijska tradicija. Sin slednjič ugodi očetovi želji in ga poln mladostniške energije med hojo veselo prehiti, kar očeta, ki je dvomil v sinove sposobnosti, napolni z melanholičnim zadovoljstvom.
Odrska priredba skoraj zvesto sledi besedilu Serrove knjige, ki se sicer odvija kot monolog; režiser Giorgio Gallione je izpustil le nekaj krajših odlomkov in vrinil delce iz knjige Breviario comico istega avtorja. Claudio Bisio daje liku očeta vizualne in glasovne nianse, ki besedilo bogatijo z dodatno obarvanostjo, v kateri se resda odraža igralčeva naravnanost, a harmonično spojena s knjižnim izvirnikom. Bisia, ki je suveren gospodar velikega odra, na katerem sugestivna scenografija Guida Fiorata izpostavlja prostorskost, v živo spremljata violinistka Laura Masotto in kitarist Mauro Bianchi z glasbenimi utrinki, ki na koncu izzvenijo v melodijo znane Father and Son
književnost - Pogovor s pisateljem Miho Mazzinijem, prejem
»Mladi so pri tehnologiji tc
samour
romanih imam rad, da je v njih neka skrivnost, da je dogajanje zanimivo in napeto.
Ste pisatelj in računalniški strokovnjak. Vam je znanje s področja računalništva pomagalo pri pisanju knjige?
Poglejte. Mladi so pri tehnologiji tako uspešni, ker jo jemljejo kot samoumevno. Vzamejo stvar v roke in jo začnejo uporabljati. Zato nisem želel imeti tehnoloških pridig.
Kot človeka in pisatelja me bolj zanimajo druge stvari. Za doktorat sem preštudiral veliko literature o nevrologiji. V roman sem vtkal na primer prizor, ki sem ga opazil v realnem življenju. Dve prijateljici sta sedeli druga ob drugi in si pisali po chatu. Nista se obrnili druga k drugi, da bi se pogovorili. To je zanimivo. Če z nekom govorimo, smo proti njemu obrnjeni, naše nezavedno pa ob tem stalno spremlja neke mikro izraze na obrazu, prav tako absolutno deluje vonj. Med sogovornikoma teče blazno veliko informacij.
Pri virtualni komunikaciji pa te informacije ne tečejo. Te generacije so oropane za nekaj, kar smo mi imeli. Ko si z nekom osebno v stiku, lahko rečeš, da si mu instinktivno zaupal ali ne. To, kar imenujemo instinktivno, je mogoče tudi natrenirati.
V virtualnemu svetu tega ni. Vse je odvisno od besed, ki tečejo levo in desno. To me je zanimalo.
V	socialna omrežja smo vključeni, da bi bili sprejeti, da bi pripadali neki skupini, da bi potrdili nas, naše sposobnosti, naše bivanje in naš ego.
Veljate za literarnega samohodca v luči tega, da slovenska literarna scena deluje precej kla-novsko. Vam je lažje ali težje?
Določene stvari so seveda težje. Ljudje smo narejeni zato, da pripadamo. Dober način pripadanja je to, kar v psihologiji imenujejo srečne družine. Primer. Midva greva zdaj v en lokal in jaz vam rečem, da ste genialno napisala svoj roman in vi meni rečete, ne, vi ste genialno napisali svoj roman. Potem pa se začneva trepljati, v slogu midva sva genija, midva sva genija! Temu se reče srečna družina. Pazite!
V	slovenskem akademskem svetu velja sistem točkovanja objav. In midva zdaj začneva drug drugemu nabijati točke, objavljava drug drugemu, piševa recenzije in se hvaliva.
Trenutno pišem kolumno o tem, da je v slovenskih šolah povprečna ocena 4,4. Vsi so skoraj odli-
»Mladi danes tehnologijo pojmujejo ne zgolj kot del vsakdanjega sveta, temveč kot del njih samih. Ves čas brskajo po telefonih in nekaj preverjajo. To je zanje normalno. In tukaj sem moral biti pozoren.«
čni! Kar nam kvari sliko, je mednarodna primerjava, v kateri smo bolj na dnu. Zato se je treba izolirati. Podobno je tudi slovenska literarna scena v principu zelo izolirana. Da lahko ohranja srečne družine, ki se hvalijo med seboj.
Iskreno povedano, bi v to zelo rad vstopil. To bi bilo super, saj ni lepšega na svetu, kot biti del srečne družine. Zdaj sem prestar, da bi se vanjo vključeval, to je treba storiti že na faksu. Torej, v čem je bil moj problem? Zdaj vem, da je bil ta, da sem zrasel ob stari mami, ki je videla svetnike, angele, duše in hudiče. In moj boj je bil vselej boj za realnost. Tako nisem imel nobenih predispozicij za vstopanje v to srečno družino, kjer se recimo trije, ki napišejo blazno zanič romane, hvalijo med seboj. V
»Trenutno pišem kolumno o tem, da je v slovenskih šolah povprečna ocena 4,4. Vsi so skoraj odlični! Kar nam kvari sliko, je mednarodna primerjava, v kateri smo bolj na dnu. Zato se je treba izolirati. Podobno je tudi slovenska literarna scena v principu zelo izolirana. Da lahko ohranja srečne družine, ki se hvalijo med seboj.«
teh situacijah sem se počutil kot pri stari mami. Čakaj malo. Kako je lahko ta angel, če vidim, da ima oskubljeno perje. In zato nisem mogel zraven, kar mi je seveda otežilo življenje. Če pa sedaj vse skupaj seštejem in potegnem črto, se trudim z vsako knjigo napredovati, nekaj premakniti in napraviti nekaj drugače.
V ZDA imate literarno agentko za tujino...
Tujina je na nek način nujno potrebna, ker je to edini način, da pobegneš slovenskim srečnim družinam. To je edini način, da nek urednik, s katerim nisi v nobenih odnosih, prebere tvojo knjigo in o njej poda mnenje. Res pa je, da je ameriško tržišče popolnoma komercialno. Tu ni hecov. Poezija, tudi poezija Nobelovcev izhaja v 500 izvodih, podobno kot v Sloveniji. V
ZDA so me in me še objavljajo določene, a zelo majhne založbe. Naklada je bila doslej od 1000 do morda 2000 izvodov.
Zakaj se sistem literarnih agentov pri nas ne uveljavi?
Ker zato ni denarja! Literarni agent živi od tega, kar proda založbi. Od prodaje pobere od 15 do 20 odstotkov, odvisno od pogodbe. V Sloveniji kup avtorjev sploh ni plačanih. Kaj prinese 15 odstotkov od nič? Nič. Edini večji denar v slovenskem založništvu je nagrada modra ptica, ki sem jo prejel. Znaša 12.000 evrov bruto. Lahko jo dobiš recimo enkrat
Cata Stevensa; avtor izvirnih skladb je Paolo Silvestri. Predstavo, katere producent je Teatro dell'Archivolto, je kot omenjeno režiral Gallione, italijanski mojster tovrstnih one man šovov.
V odrski postavitvi uspešnice Micheleja Serre nastopa odlični Claudio Bisio
Kakorkoli že, predstava gledalca zabava in po svoje razneži. V veliki dvorani tržaškega gledališča Rossetti bo na sporedu do nedelje, 10. januarja. (bov)
st
/
KULTURA
Sobota, 9. januarja 2016
1 1
nikom nagrade modra ptica
iko uspešni, nevno ...«
življenju. Če bi agent enkrat v življenju prejel 15 dstotkov tega zneska, ne bi preživel.
V	minulih letih ste se večkrat uvrstili med fi-aliste za večje slovenske literarne nagrade, a se na oncu, kakorkoli že, ni izšlo. Vaše delo se je tokrat za iodro ptico potegovalo tretjič in prepričalo žirijo. aj bi rekli o sistemu podeljevanja nagrad v Slove-iji, je tudi to vezano na omenjene srečne družine?
Osrednja slovenska kritika je nedvomno veza-a na srečne družine. Nagrade so pomemben de-ivnik pri točkovanju za statuse, tako da so tudi pri sm važen faktor srečne družine. Ob podeljevanju agrad sem sam večkrat slišal: »Gospod Mazzini, vi te vendarle v redni službi!« To naj bi pomenilo, da em preskrbljen in ne potrebujem denarja, prav ta-
0	pa se je vezalo na to, da ne potrebujem točk za hranjanje statusa. To je seveda res. A vprašanje je, li so v Sloveniji nagrade namenjene ohranjanju sta-usa ali kakovostnim delom?
V	Pragi sem si ogledal razstavo ob 100-letnici agrad, ki jih podeljuje njihova akademija znanosti
1	umetnosti. Ko sem opazoval ta nabor nagrajenih el, sem pomislil, da bi ga lahko računalniški proram napravil popolnoma naključno. V njem je bi) veliko pofla ter pozabljenih in nepomembnih stva-i. V bistvu bo, gledano čez sto let, jasno, da so za-etki za vse te nagrade slučajni.
Pogovarjala se je Maja Čehovin Korsika (STA)
društvo slovenskih pisateljev - Po poskusu sežiga Kučanove biografije
Ni izgovora za sežig knjig
LJUBLJANA - 19. decembra lani je kot znano okoli 15 protestnikov iz skupine na Facebooku Zveza slovenskih domoljubov, ki šteje dobrih 800 članov, pred hišo nekdanjega predsednika republike Milana Kučana poskusila zažgati knjigo o njem, pod katero se podpisuje zgodovinar Božo Repe. Včeraj je pisateljska pobuda »5 pred 12« na Društvu slovenskih pisateljev (DSP) pripravila pogovor s protestno noto proti sežiganju knjig. Nekdanji in zdajšnji predsednik DSP Veno Taufer in Ivo Svetina sta menila, da je bil sežig Repetove knjige simbolno dejanje, Aleš Debeljak pa je opozoril na njegovo nevarnost. Po besedah pesnika Borisa A. Novaka, ki skupaj s Svetlano Makarovič, Drago Potočnjak in Dušanom Šarotarjem pripravlja srečanja pisateljske pobude 5 pred 12, sodi požig knjig v »ropotarnico preteklosti». Tako izprijenih dejanj ne predvideva noben zakon, prav tako se snovalcem slovenske ustave še sanjajo ni, da bi se lahko pojavila, je poudaril pesnik, ki je sežig knjig označil za enega največjih zločinov nad pisatelji in pisanjem. Okrožnemu državnemu tožilstvu je podal vprašanje, če v zvezi z dogodkom potekajo kakšne preiskave, a sklepa, da se z zadevo ne nameravajo ukvarjati.
Taufer je dejal, da ga je novica zelo prizadela, saj ga je spomnila na naciste, ki so požigali knjige, pa tudi na politične igre in spletke, ki so se začele pojavljati takoj po osamosvojitvi Slovenije. Ob tem je
otroška revija - Praznična številka
Pastirček si je tokrat nadel tudi predpasnik
Kot se spo-obi za veseli de-ember, je bil tudi adnji Pastirček v tu 2015 praznino obarvan. Sv.
iklavž, posta-ljanje jaslic, praz-ovanje božiča in očitnice so vsako to le nekateri od azlogov za veselje družinah. Zakaj od kdaj pravza-rav postavljamo slice, otrokom v astirčku razkrije godba Prve jasli-e izpod peresa arize Perat. v.Frančiška po-namo kot dobre-a moža, ki je rad omagal revežem i bolnikom. Ta obri mož pa je znan tudi zato, ker je v kra-Greccio v bližini mesta Rieti postavil prve slice, z namenom, da bi v živi sliki pred-tavil Jezusovo rojstvo. Greccio pa je izbral ato, ker ga je kot mesto spominjalo na Bet-hem.
Mladi bralci Pastirčka so se tokrat na-čili tudi pesem Ljubke Šorli Zimski dan, ki 3 je spesnil Patrick Qaggiato.
Živali so ob vsaki priložnosti zabavna ružba za otroke: tudi v decembrskem Pa-tirčku jih ne manjka. Basen o lisici in štor-lji, ki jo je uredila in ilustrirala Danila Kom-nc, nas uči, da moramo biti do prijateljev ljudni in prijazni, drugače se nam bo hu-obija povrnila z maščevanjem. Zgodba iz vetega pisma Božja obljuba, ki jo je napisal alter Grudina, ilustrirala pa Paola Berto-ni Grudina, razveseljuje najmlajše bralce Pa-irčka, ki odkrivajo zgodbo o Bogu, ki je ne-oč obljubil, da ne svetu ne bo več nemirov vojn: takrat se bodo tudi vse živali imele ade.
Spominski članek ob 70. obletnici Pa-tirčka je tokrat posvečen duhovniku Jože-
spomnil na dosjeje, ki jih po njegovih besedah ni uničeval le komunistični sistem, pač pa pozneje tudi pripadniki drugih političnih struj. Kot je poudaril, je vsakršno uničevanje dokumentov časa simbolično in kruto dejanje, ki ga je treba obsoditi. Svetina je spomnil na Cankarja, ki je v Hlapcih o Slovencih zapisal, »da so tista drhal, ki je na Slovenskem ostala po tem, ko so pregnali protestante«. Dejanje t. i. domoljubov je ocenil kot jasno obliko fašizma in sovraštva do samih sebe.
S predhodniki se je strinjal pesnik in sociolog Debeljak, ki v simboličnem dejanju vidi gesto sovražnega govora, le »da so namesto besed spregovorili plameni«. Sovražni govor ocenjuje kot simptom bar-barizacije slovenskega prostora, bolj pa ga skrbi podlaga za stvarna dejanja, ki sledi iz simbolnega. »Kjer zažigajo knjige, so naslednji v vrsti ljudje,« je poudaril. Zato so v takih primerih po njegovem mnenju prej na vrsti solze, ki kličejo po spremembi, kot precej bolj običajna apatija.
»Če smo lahko za žičnate ograje izgovor iskali v politiki EU, pa izgovora za sežig knjig ni,« je bila kritična Draga Po-točnjak. Slovenija je s tem »postala država, kjer sami sebi sežigajo knjige,« je dejala in dodala, da je akcija delo poziva nekaj članov SDS. Šarotarja kot Slovenca judovskih korenin, ki živi v pretežno protestantskem prekmurskem okolju, je ob tovrstnih dogodkih strah. Boji se, da to »ni le slika zmešane sedanjosti«. (sta)
TOMIZZEV DUH
Milan Kučan v sredo v Trstu
TRST - Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije, bo v sredo, 13. januarja, gost Slovenske kultur-no-gospodarske zveze. V foa-jeju tržaškega Kulturnega doma bo ob 18. uri sodeloval pri predstavitvi knjige zgodovinarja Boža Repeta Milan Kučan, prvi predsednik. Gre za biografijo enega najpomembnejših slovenskih politikov, ki jo je izdala založba Modrijan.
Ob prisotnosti Milana Kučana in samega avtorja (večer bo povezoval novinar Dušan Udovič) bo tekla beseda o avtorizirani biografiji, pa tudi o drugih aktualnih vprašanjih, od obletnice osamosvojitve Slovenije vse do zdajšnjega vprašanja beguncev in žic na mejah ter sežiganja knjig.
Na večeru se bodo dotaknili še drugih tem, na primer odnosa Slovenije do zamejstva in dobroso-sedskih odnosih, saj sodi predsednik Milan Kučan med osrednje
osebnosti, ki so veliko storile tudi na tem področju in dobro poznajo problematiko naše narodne skupnosti.
Sredin večer z Milanom Kučanom nadaljuje niz javnih srečanj o aktualnih tematikah, ki jih je SKGZ začela z razpravo ob nedavnem referendumu o družinskem zakonu.
tu Prešernu, ki je otroško revijo urejal od leta 1963 do leta 1976. Prešeren je bil po rodu iz Smolenje vasi pri Novem mestu, življenjska pot pa ga je vodila v Ljubljano in Trst, kjer se je zavzeto posvetil aktiviz-mu ter ustanovil četo Slovenskih tržaških skavtov.
Za najmlajše bralce je Barbara Rustja pripravila naravoslovni kotiček, ki tokrat obravnava naše gozdove. Kakšni so gozdovi, ki jih srečamo v bližnji okolici in katera drevesa lahko prepoznamo, če gremo na sprehod? Mali radovedneži najdejo odgovor v straneh naravoslovnega kotička.
V mrzli zimi večkrat pečemo piškote ali pecivo: v Pastirčku sta za iznajdljiv recept poskrbeli Graziella in Katerina: z njima se je Pastirček odločil, da si bo nadel predpasnik, se-grel pečico in otroke naučil pripraviti božične piškote. Če ste pogumni peki, kar odprite Pastirčka na 19. strani. Malim radovednim raziskovalcem, ki bi se poleg peke radi poglobili tudi v sestavine, ki jih uporabljamo pri peki, je namenjena rubrika Kje, kako in zakaj, ki tokrat obravnava sladkor, dobroto, ki jo vsi poznamo. Od kod prihajajo tisti majhni prozorni kristalčki, ki jim pravimo sladkor, kaj so sladkorna drevesa in kako pridobivamo sladkor? Pastirček otrokom odgovarja v pisani besedi ter ilustracijah.
Na zadnjih straneh lahko kot običajno preberamo pastirčkovo pošto, ki jo pišejo učenci osnovnih šol, urednik Marjan Mar-kežič pa tokrat vabi na potep po Nabrežin-ski poti, vse do morja. (bf)
Hej, Slovani, kje ste?
Piše Milan Rakovac_
Aj blažena ura kad smo mi Sla-vinci patili u latinsken i tudešken jarmu, čekajuči kad če duojti i raspliesati ruske kuonje na našu lokvu poli Baiderne sia el zar Nikolaj Romanov, sia deneral Trocki!
Kaj je ostalo od slovanstva? Mediteranska romanska meščanska idila se še nekaj šopiri po Lizboni, Madridu, Rimu in Parizu. Nordijska so-lidnost je jeklena, pardon, v zlatih palicah, seveda. In Slovani? Ocean ljudi in narodov, njihovih držav in državic, provincialno bolj odročen kot v času, ko se je car Peter Veliki odločil evropeizirati Rusijo. In v tem uspel. Potem smo dvesto, tristo let sanjali vseslovanske sanje, prepričani, da stokamo v suženjstvu pod tujcem.
Heinrich Mann je v romanu Boginje v veliko literaturo vpisal vse naše slovanske travme in utopistične sanje v drugi polovici 19. stoletja. Skozi dvogovor romantičnega vstaj-nika Paviča (Paveseja) iz Zadra z voj-vodinjo Assyško, dalmatinsko ari-stokratinjo francoske, italijanske in -vikinške krvi:
»Mi Morlaki, opazujemo kako sta se dva tuja razbojnika zedinila o usodi naše države. Smo kot pes na verigi, ki ga napadata dva volkova, medtem ko pastir spi.
-Dva volkova? - Italijani, naši stari zatiralci in kralj Nikola s svojimi tujimi pandurji. O, Visočanstvo, ne razumite me napak! Za dinastijo Koburg srce nikoli ni bilo zvesteje kot tu pri nas. Ko so velesile na prestol postavile princa Nikolaja Koburške-ga, si je celoten slovanski svet oddahnil. Končno bodo maščevana stoletna ponižanja, so govorili od Ar-hangelska od Kotorja; kajti od Ko-torja do Arhangelska, od ledenega
morja do sončnega juga slovanska srca bijejo v istem ritmu. Latinski razbojniki, ki skrunijo sveti slovanski narod, bodo naposled dobili kamen okoli vratu in potopilo jih bo morje. Tako smo vzklikali. Tako smo PREURANJENO vzklikali! Kajti, gospa vojvodinja, vse je ostalo natanko tako kot je že bilo: tujci vladajo.«
Glej, glej, »tujci« gospodujejo tudi danes, kot pred stoletjem in pol, mar ne? Žica je namreč njihova zamisel. Je od vsega skupaj ostala torej le nedoločljiva slovanska otožnost? Ne povsem, saj se naše majhne, statistično zanemarljive entitete, za-hodnoslovanski »Empireji« (kot nas je občudovanjem opisoval Vasilij Aksjonov) le - prebujajo. Zaradi bodeče žice, ki nas seka na pol, se je te dni predramil tisti mitični »Duh slovanski«, sosedski hrvaško-slo-vensko-plus italijanski duh. Aktivisti z dveh strani meje hodijo ob žici in jo režejo, metaforično in dejansko. Pesniki se ob žici srečujejo in eden drugemu vpijejo svojo poezijo. Kot Istranu mi ob tem zavezništvu proti ideji in praksi bodeče žice, ki se je čez noč rodilo tu, ob meji, srce igra in igra ...
Najdlje je odšel koprski župnik Primož Krečič, božji pastir, od katerega bi kaj takega morda najmanj pričakovali: »V koprski župniji so se odločili, da bo letošnja postavitev jaslic v stolnici Marijinega vnebovzetja še posebej simbolična in sporočilna. Del jaslične uprizoritve Kristusovega rojstva so namreč obdali z miniaturno bodečo žico oziroma ži-čnato ograjo, kakršna zadnje tedne vznemirja prebivalce slovenskih obmejnih krajev. '"Kristusovo rojstvo je predstavljeno kot premagovanje strahu. Na takšen način smo želeli lju-
dem sporočiti, da ne pristajamo na strah, temveč na odprtost in svobodo. Vse, kar rodi strah, je slabo. Ne strinjamo se s postavljanjem tako fizičnih kot psiholoških ograj, ki zdaj žal razdvajajo ljudi v Evropi" ...,« meni koprski duhovnik v Primorskih novicah.
Z globokim spoštovanjem pozdravljam pogumno dejanje gospoda (z gospodom smo v Istri nekoč naslavljali le duhovnike) in se nemudoma spomnim njegovih glago-ljaških predhodnikov, prosvetljenih učencev Cirila in Metoda, pa tudi na-rodnjaškega klera Avstrijskega pri-morja, kasneje Julijske krajine v času fašističnega kulturocida. Takrat je tukajšnji kler brez pomislekov stopil s svojim narodom. Tudi med vojno. Koprske jaslice so tako logična, tradicijska, neizogibna gesta v duhu »uporne, ljudske, glagoljaške vertikale,« kot je zapisal veliki istrski književnik Zvane Črnja.
V današnjem naslovu seveda jasno parafraziram in ironiziram prvi verz jugoslavenske himne, ki je izvorno slovesna pesem slovaških Sokolov, pa tudi himna Poljske. Torej: hej, Slovani? Je še kje kdo? Je, in še kako.
Kolektivni protesti proti žici so danes edinstveni v celi Evropski uniji in Evropi. Zato se globoko priklanjam najprej Slovencem, ki so se pogumno uprli odločitvam svoje države in svoje EU. V teh dejanjih vidim novega Državljana Evrope, ki zavrača pozicijo podložnika in v kritičnem trenutku zmore pokončno držo; negotovosti, strahu in kaosu navkljub.
Dober občutek je pripadati tem majhnim narodom: žica nas hoče razklati, pa nas je pravzaprav združila v agoro. V demos. Yesss!
1 2 Sobota, 9. januarja 2016
APrimorski
r	dnevnik
O w
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Defibrilator bo obvezen na vseh športnih dogodkih in treningih
Za mala športna društva predstavlja velik zalogaj
Defibrilator, s katerim razpolaga štandreška Juventina
bumbaca
Skrb za zdravstveno varnost v športnih društvih nalaga športnim delavcem nove odgovornosti. Tako imenovani odlok Bal-duzzi uvaja obvezno prisotnost defibrilatorja na vseh športnih dogodkih in treningih, kar predstavlja za majhna društva izdaten strošek. Defibrilator stane med 800 in 2000 evrov, k temu znesku je treba prišteti stroške za njegovo vzdrževanje in posodabljanje; relativno visoko naložbo zahtevajo tudi tečaji za usposabljanje trenerjev in odbornikov za uporabo omenjenega aparata. Vsi se sicer zavedajo izrednega pomena, ki ga ima defibrilator, saj lahko z njim rešimo 80 odstotkov ljudi z motnjami srčnega utripa, po drugi strani pa vsebuje odlok Balduzzi kar nekaj nedorečenosti, ki so povzročile marsikateri dvom med športnimi delavci.
»Z defibrilatorjem smo se opremili že septembra 2014, saj je bil aparat obvezen za nastopanje v odbojkarski državni B2-ligi. Po poldrugem letu lahko zagotovim, da so stroški vzdrževanja in posodabljanja zelo visoki, saj znašajo približno 600 evrov letno, če pri tem upoštevamo tudi tečaje za usposabljanje trenerjev in odbornikov,« navaja
doberdob
Avtomobila trčila v traktor
Na državni cesti 55, v bližini Mi-kolijev, se je v četrtek ob 17.20 pripetila prometna nesreča, ki naj bi jo povzročil traktor. Upravljal ga je 46-letni domačin, ki naj bi s stranske poti pri-vozil na glavno cesto brez prižganih luči. Prepozno sta ga opazila voznika avtomobilov, ki sta oba trčila vanj. Za volanom avta Opel corsa je sedel 51-letni F.R. iz Tržiča, Fiat pando pa je upravljala 20-letna G.M.; le mlada voznica je dobila lažje poškodbe, zaradi katerih se je sama obrnila na bolnišnico. Na kraj niso priklicali službe 118, okoliščine in morebitno odgovornost pa ugotavlja prometna policija.
športni vodja Olympie Andrej Vogric.
Nekaterim društvom je pri nakupu defibrilatorja priskočila na pomoč Fundacija Goriške hranilnice - npr. Olympii in štandreški Juventini -, aparate za telovadnice, ki so v lasti pokrajine oz. goriške občine, pa sta nabavili sami upravi. Za stavbe v zasebni lasti morajo poskrbeti lastniki, kot v primeru telovadnice goriškega Kulturnega doma. »Defibrilatorja nismo še kupili, v naslednjih mesecih pa ga bomo morali. Sicer že vemo, da nas čakajo visoki stroški. Začetna investicija ni prav nizka, nato pa je treba kupiti tudi posebno stekleno omaro za defibrilator, njegovo prisotnost pa je treba označiti s primerno signalizacijo. V glavnem kar nekaj odbornikov in vsi društveni trenerji so že opravili tečaj za usposabljanje,« razlaga športni vodja združenja Dom David Ambrožič.
Res se je večina naših društev že primerno pripravila, saj defibrilatorje imajo v glavnem v vseh telovadnicah in igriščih - Ju-ventina je nekaj časa razpolagala kar z dvema, kot pojasnjuje odbornica Maja Peterin -, večina trenerjev slovenskih društev pa je
gorica - Veliko je nedorečenega
Športniki s pomisleki čakajo na navodila
Če je večina naših športnih društev, trenerjev in odbornikov nadpovprečno pripravljenih za izpolnitev pogojev, ki jih zahteva odlok Balduzzi, gre zasluga za to tudi javnim upravam. Tako goriška občina kot pokrajina sta svoje telovadnice že opremile z defibrilatorji, številna društva pa računajo tudi na denarno pomoč Fundacije Goriške hranilnice. »Zakon sicer predvideva, da si morajo društva sama pomagati, mi pa smo jim priskočili na pomoč. V Gorici in naši deželi nasploh je stanje mnogo boljše kot v ostalih predelih Italije, tudi če primerjamo naše kraje z Venetom in Lom-bardijo,« pojasnjuje pokrajinska odbor-nica za šport Vesna Tomsič.
Po začetnih napovedih naj bi odlok Balduzzi za amaterska društva stopil v veljavo 20. januarja 2016, povsod po italijanskem polotoku pa beležijo velike zamude pri prilagajanju novim pogojem. Prav zaradi tega bo na prihodnjem zasedanju državne vlade ministrica za zdravstvo Beatrice Lorenzin zahtevala odložitev omenjenega roka na 31. oktober 2016. »Naša društva so v glavnem že pripravljena. Ravno v teh tednih prireja goriška pokrajina nov niz tečajev za usposabljanje trenerjev in odbornikov, na januarska in februarska srečanja se je že vpisalo 300 ljudi,« pojasnjuje Vesna Tomsič, ki opozarja na kampanjo Grazie di cuore (Prisrčna hvala), s katero želi po-
Pokrajinska odbornica Vesna Tomsič
krajina spodbuditi društva, naj upoštevajo smernice odloka Balduzzi.
Pokrajinska odbornica se sicer strinja s športnimi odborniki, ki se soočajo s številnimi nejasnostmi v besedilu odloka Balduzzi. »Veliko je še nedorečenega, prav zaradi tega je bilo težko pričakovati, da bi vse uredili do 20. januarja. Največje nejasnosti beležimo pri športnih panogah na prostem. Mnogo predstavnikov društev nam je izneslo več argumentiranih pomislekov. Ali morajo s seboj imeti defi-brilator tudi pohodniki ali udeleženci kolesarskih izletov? Kaj pa za zasebnike, ki najamejo igrišče za igranje tenisa? Ali potrebujejo tudi oni usposabljanje? Tega odlok Balduzzi zaenkrat ne pojasnjuje. Verjamem, da bodo vse uredili do 31. oktobra,« zaključuje Vesna Tomsič. (av)
za njihovo uporabo že usposobljena. Stroški kljub temu še vedno naraščajo. »Tečaj za usposabljanje zapade po 18 mesecih, zatem ga je treba spet opraviti, predvsem pa ponovno plačati. Poleg tega moramo defibri-lator vsako leto peljati na servisiranje v bolnišnico, zapadlost njegovih ploščic je dveletna. Morali smo že odvreči neuporabljene ploščice, teh pa je treba imeti različnih velikosti, saj se razlikujejo med ploščicami za odrasle in za otroke. Zgodilo se je že,da,
dokler nismo imeli obeh tipologij, nam v bolnišnici niso vrnili aparata,« pojasnjuje Andrej Vogric, ki ima zanimivo zamisel. »Odlok Balduzzi je za nekatere podjetnike izreden posel. Mar ne bi ustanovili v naših krogih podjetje, ki bi nudilo tovrstne storitve in material? Verjamem, da bi bilo dobičkonosno, del prihodkov bi lahko nato povrnili ZSŠDI ali društvom v obliki sponzorstva,« zaključuje športni vodja Olympie.
Albert Voncina
gorica-viles
Deseterica preiskovanih zaradi kraje gramoza
Desetim preiskovanim so z goriškega sodišča sporočili, da se je zaključila preiskava, ki zadeva nepravilnosti med gradnjo avtoceste A34 med Gorico in Vilešem.
Preiskovani, med katerimi je osem fizičnih oseb in dve podjetji, naj bi kršili okoljsko in gradbeno zakonodajo s krajo gramoza, ki so ga zatem uporabili za gradnjo avtoceste. Kot v včerajšnji številki navaja videmski dnevnik Il gaz-zettino, so med preiskovanimi 61-letni podjetnik iz Tolmeča Edi Tomat, 44-le-tni Michele Zodio iz videmskega podjetja Friulana Bitumi, 53-letni Videmčan Piero Petrucco iz podjetja Icop, 60-le-tni direktor podjetja Autovie venete Enrico Razzini, 50-letni vodja gradbišča Luca Vittori iz Gorice, 63-letni funkcionar podjetja Autovie venete Renzo Pavan, 57-letni Paolo Bassi iz podjetja FVG5 scarl in direktor gradbišča 40-le-tni Stefano Vitalini. Preiskovani podjetji sta Tomat in Friulana Bitumi.
Goriška javna tožilka Valentina Bossi je med preiskavo ugotovila, da sta preiskovani podjetji med gradnjo avtoceste na dvanajstih mestih na območju občin Gorica, Sovodnje, Gradišče in Vileš nezakonito izkopali
330.000 kubičnih metrov gramoza. Nastale jame so zatem napolnili z izkopnim materialom z drugih gradbišč, s čimer so kršili okoljsko zakonodajo, saj so ustvarili več nezakonitih odlagališč. Veliko več gramoza od načrtovanega so izkopali tudi med gradnjo 58 filtracijskih zadrževalnih bazenov, ki so razpršeni ob avtocesti od Vileša vse Gorice. Trije preiskovani - Tomat, Zodio in Petrucco -se bodo morali zagovarjati tudi pred obtožbo goljufije, saj naj bi po mnenju javne tožilke uporabljali za gradnjo avtoceste nezakonito izkopani gramoz, kar v načrtu seveda ni bilo predvideno.
Preiskava se je pričela leta 2012, zatem je bilo gradbišče avtoceste osem mesecev zaseženo. Gradbeni stroji so ponovno zabrneli junija leta 2013.
Gradnja avtoceste
ronke - Danes bo odprtje
Športna palača dobila nov vhod
Zgradili so tudi prizidek in v njem uredili kuhinjo
V Ronkah se je zaključila obnova športne palače, za kar je poskrbelo podjetje CBF Friulcostruzioni iz Červinjana. Danes ob 10.45 se bodo občinski upravitelji in predstavniki krajevnih športnih društev zbrali pred športno palačo, ob 11. uri se bo začela svečanost, med katero bo prisotne nagovoril občinski odbornik Livio Vecchiet. Gradbena dela so bila vredna 50.000 evrov: prenovili so vhod v športno palačo in njeno skladišče, zgradili so tudi prizidek, kjer so uredili kuhinjo.
Ronško športno palačo so zgradili leta 1979 in jo poimenovali po domačinu Armandu Filiputu, ki je med letoma 1942 in 1950 osvojil evropski naslov in več italijanskih naslovov v teku na 400 metrov z ovirami. V zadnjih letih je občinska uprava izpeljala več obnovitvenih del. Leta 2010 so zgradili novo streho, vredno 450.000 evrov, v zadnjih dveh letih pa so v obnovo slačilnic vložili 500.000 evrov.
gorica - Neuspelo plačilo na Travniku
Z ukradeno kartico
Karabinjerji prijavili sodišču 22-letno Goričanko, sicer staro znanko varnostnih sil
Vstopila je v trgovino na goriškem Travniku in ob izhodu skušala poravnati račun, vreden le nekaj evrov, s kartico Postamat. Upraviteljica trgovine je posumila, da nekaj ni v redu, saj velika večina kupcev poravna v gotovini račune, ki so vredni le nekaj evrov. Poleg tega je bila mlada ženska izredno napeta.
Zaradi tega je trgovka zavrtela številko 112 in kmalu zatem je na Travnik prispela karabinjerska izvidnica. Karabi-njerji so takoj prepoznali mlado obiskovalko trgovine, gre za 22-letno Goričanko A.M., ki je sicer stara znanka sil javnega reda. Mlado žensko so pospremili na karabinjersko poveljstvo na Korzu Verdi, kjer so ugotovili, da je imela pri sebi še nekaj ukradenih bančnih kartic in osebnih dokumentov; do njihove kraje je prišlo novembra v enem izmed goriških javnih lokalov. Plen novembrske kraje so karabinjer-ji zasegli, 22-letnico so prijavili goriškemu sodišču zaradi posedovanja ukradenega blaga.
/
AKTUALNO
Nedelja, 10. januarja 2016
13
gorica - Ovrednotenje značilne zimske povrtnine
Rdečeradičarski spor
V zadnjih letih se je povpraševanje po goriški roži - značilnem zimskem rdečem radiču - zelo povečalo. Po njej poleg vse številnejših oboževalcev sprašujejo restavracije in gostilne ne samo iz Gorice, temveč tudi iz Vidma in bolj oddaljenih krajev. Ker povpraševanje presega proizvodnjo, so v raznih krajih za-
GORICA
V krožniku je še boljša
Dvanajst goriških gostincev si v okviru združenja Gorizia a tavola prizadeva za ovrednotenje goriške rože ... v kuhinji. Tudi letos so pripravili niz degustacijskih večerov, katerih glavni protagonist bo ravno goriški rdeči radič. »Gostinci si prizadevamo za ustanovitev omizja, ob katerem bi skupaj z upravitelji hotelov in bed & breakfastov, z vinarji in pridelovalci tipičnih proizvodov razmislili, kako pripraviti zanimive turistične pakete, s katerimi bi v naše mesto privabili nove obiskovalce. V zadnjih letih so zelo uspešni večeri z goriško rožo, tudi kakovost jedilnikov je vedno višja,« poudarja Michela Fabbro, predsednica združenja Gorizia a tavola. Letošnji niz se bo začel v četrtek, 14. januarja, ob 20. uri v restavraciji 101 na Korzu Italia; zatem bo goriško rožo mogoče okusiti v gostilni Turri v Štandrežu v petek, 15. januarja, ob 20. uri, v gostilni Ca' di Pieri v soboto, 16. januarja, ob 12.30, v gostilni Pri Luni v nedeljo, 17. januarja, ob 12.30, v gostilni Vecia Gorizia in v restavraciji You Sushi v sredo, 20. januarja, ob 20. uri, v Rosenbaru v četrtek, 21. januarja, ob 20. uri, v gostilni Primožič v petek, 22. januarja, ob 20. uri, v gostilni Pri Mirkotu v Grojni v soboto, 23. januarja, ob 20. uri, v gostilni Al Sa-botino v nedeljo, 24. januarja, ob 12.30, v gostilni Ai tre amici v torek, 26. januarja, ob 20. uri in v restavraciji Hendrick's v sredo, 27. januarja, ob 20. uri. Jedi z goriško rožo bodo v posameznih restavracijah na voljo od začetka do konca niza. Med večeri bodo prebirali odlomke iz pripovedi Verze e mais, ki jo je novinar Roberto Covaz posvetil zgodbi o umoru jeremitrskega meniha. (dr)
Šantlov avtoportret in sestrin ekslibris
čeli pridelovati radič, ki je po zunanji obliki podoben goriškemu, vendar po okusu precej drugačen. Nekateri pridelovalci so pošteni in na zaboje napišejo, da gre za goriški radič, ki je pridelan drugje - na primer v Fossalonu, drugi se temu izognejo in ga skušajo prodajati kot pravo goriško rožo, čeprav je pridelan nekje sredi Veneta.
Da bi zaščitili svoj značilni proizvod, se je devet kmetovalcev iz severnega dela Gorice že leta 2010 povezalo v združenje La rosa di Gorizia. Kmetje so takrat za pridelovanje goriške rože pripravili pravilnik, v katerem so zapisali, da je rdeči radič mogoče gojiti le v goriški občini; združenje je sicer pripravljeno sprejeti med svoje člane tudi pridelovalce iz Solkana in Sovodenj. Solkansko polje je bilo po drugi svetovni vojni pač razdeljeno med goriško in novogoriško občino, sicer pa so v preteklosti značilni radič gojili tudi Sovodenjci. Skoraj sočasno z ustanovitvijo združenje pridelovalcev La rosa di Gorizia je pred šestimi leti lastnik goriškega podjetja Biolab Massimo San-tinelli za goriško rožo pridobil osebno blagovno znamko Rosa di Gorizia. Zatem je radič začel uporabljati za pripravo namazov, testenin, žganja... Vse izdelke je dal naprodaj na spletu, kjer je danes na voljo tudi sveža goriška roža - lepo obliko-
Leta 2010 je devet kmetov ustanovilo združenje, sočasno je podjetnik Massimo Santinelli pridobil osebno blagovno znamko
vana kartonasta škatla z enim kilogramom značilne povrtnine stane 23 evrov.
Združenje pridelovalcev in Santi-nelli sta v zadnjih letih ločeno promovi-rala značilni rdeči radič. Združenje pridelovalcev je pridobilo skupinsko blagovno znamko La rosa di Gorizia, vzpostavilo je tudi sodelovanje s konzorcijem Slowfood, ki je ustanovilo prezidij za goriško rožo in s tem še povečalo njeno prepoznavnost.
V združenju si prizadevajo, da bi v svoje vrste vključili nekatere solkanske pridelovalce goriške rože, zatem bi radi v roku enega leta ustanovili prvi čezmej-ni prezidij konzorcija Slowfood. V kratkem naj bi pridobili tudi evropsko skupinsko blagovno znamko.
Santinelli razvija nove izdelke in cilja predvsem na povečanje proizvodnje. Na svojem posestvu v severnem delu Gorice letno pridela od ene do poldruge tone goriške rože. »Povpraševanje odločno presega proizvodnjo; da bi zadostili povpraševanju, bi potrebovali od štiri do pet ton goriške rože,« je za Pri-
morski dnevnik pojasnil Santinelli, po katerem bi veljalo omogočiti pridelovanje rdečega radiča tudi izven goriške občine. »Goriško rožo bi lahko pridelovali tudi izven goriške občine; recimo v Fari in Gradišču, medtem ko južni del pokrajine ne bi bil primeren,« pravi Santinelli in priznava, da je širitev območja pride-
lave eden izmed razlogov, zaradi katerih še ni prišlo do zbližanja stališč z združenjem pridelovalcev. Zanje mora goriška roža ostati vezana izključno na kraje, kjer jo stoletja pridelujejo, saj po njihovem mnenju le-to zagotavlja visoko kakovost in tudi primerno ceno.
Danjel Radetič
Goriška roža zori v bunkerju
Radič zori v nekdanjem bunkerju
foto biolab
Goriški podjetnik Massimo Santinelli je pred leti v goriški roži uvidel velik razvojni potencial, zato je v Ulici Sco-gli na začetku Solkanskega polja prevzel veliko kmetijsko zemljišče, ki ga je posadil z značilnim rdečim radičem. Ob zemljišču se nahaja star bunker, ki ga je med drugo svetovno vojno zgradila nemška vojaška organizacija Todt. Santinelli ga uporablja za zorenje goriške rože, saj je v njem v zimskih mesecih temperatura ravno pravšnja. Seveda gre hkrati za pametno
marketinško potezo, ki še dodatno povečuje zanimanje za značilno zimsko povrtnino.
»Goriško rožo uporabljamo tudi za pripravo namazov, testenin, žganja ... , gre za proizvode, ki jih lahko prodajamo čez vse leto, kar je ravno tako pomembno za promocijo naše blagovne znamke,« pravi Santinelli in poudarja, da bi po zaslugi goriške rože lahko zagotovili zaposlitev tudi številnim mladim, zato si je treba vztrajno prizadevati za njeno ovrednotenje. (dr)
gorica - Prazniki
Osem tisoč se jih je drsalo sredi Travnika
Na goriškem županstvu so včeraj podali obračun decembrskih prazničnih prireditev. »Z letošnjim nizom smo zelo zadovoljni, saj smo uspeli poživiti mesto čez cele božično-novoletne praznike. Velik del zaslug za uspeh nedvomno nosi drsališče na Travniku, svoje je prispevalo tudi lepo vreme,« pravi župan Ettore Romoli.
Drsališče na Travniku je skupno obiskalo nekaj več kot osem tisoč ljudi. Šest tisoč je bilo drsalcev in drsalk, ki so plačali vstopnico, okrog 2500 je bilo otrok, ki so drsali zastonj. Goriška občina je pripravo prazničnega programa zaupala podjetju Flash, ki je poleg drsališča poskrbelo tudi za organizacijo silvestrovanja na prostem. »Drsališče je privabilo veliko ljudi iz bolj oddaljenih krajev; zelo smo zadovoljni, saj je bilo tudi več obiskovalcev iz Slovenije, čeprav so imeli tudi v Novi Gorici drsališče,« pravi lastnik podjetja Flash Vincenzo Rovinelli in pojasnjuje, da so brez večjih težav izpeljali tudi silvestrovanje na prostem. »Na Travniku so se ljudje držali prepovedi uporabe pirotehničnih sredstev; v okolici so ljudje vseeno pokali petarde, vendar manj kot v prejšnjih letih. Okrog polnoči so si nekateri res dali duška, podnevi in prvega januarja pa ni bilo večjih kršitev,« poudarja Romoli, medtem ko Rovinelli pojasnjuje, da so se morali med silvestrsko nočjo nepričakovano odreči penastemu snegu. »Ker je bilo pokanje petard prepovedano, je nekaj ljudi spustilo v zrak kitajske leteče lampijone. Če bi nanje padla pena, bi prileteli na tla, kar bi ogrozilo udeležence praznovanja. Zaradi tega smo se morali odreči peni, varnostniki pa so nekaj lampijonov tudi zasegli,« pravi Ro-vinelli in poudarja, da so kitajski lampi-joni nevarni, saj lahko povzročijo tudi požare, kar se je med silvestrsko nočjo zgodilo na Piancavallu.
Z decembrskimi prireditvami so zadovoljni tudi v Raštelu. »Letos je bilo še posebej uspešno sodelovanje med upravitelji začasnih lokalov, gostinci in trgovci; vsi skupaj smo si prizadevali, da bi bil Raštel čim privlačnejši,« pojasnjuje Ascanio Cosma, upravitelj enega izmed začasnih lokalov, medtem ko Romoli napoveduje, da bo jutri ob 18. uri ob drsališču na Travniku zdravica s kuhanim vinom, s katero se bo zaključil niz prazničnih dogodkov.
Goriška občina bo na naslovu elektronske pošte ufficio.contatto@comu-ne.gorizia.it in na svoji Facebook strani zbirala fotografije letošnjih decembrskih dogodkov in tudi pobeljenih mestnih ulic po zaslugi snega v ponedeljek, 4. januarja. Vsak lahko pošlje tri fotografije, ki bodo zatem objavljene na Facebook strani. Fotografije z največ zbranimi všečki bodo razvili in razstavili v izložbi občinske stavbe v Ulici Garibaldi. (dr)
nova gorica - V Bevkovi knjižnici
Celotni opus Šantlovih ekslibrisov prvič na ogled
Pionir moderne slovenske grafike je bil rojen v Gorici
V osrednjem razstavnem prostoru knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici je do 30. januarja na ogled spominska grafična razstava ob 70-letnici smrti slovenskega slikarja, grafika in skladatelja Saše Šantla (1883-1945). Gre za prvo predstavitev celotnega ustvarjalčevega opusa, pripravil pa jo je Igor Longyka.
Slikar, grafik in skladatelj Saša Šan-tel se je rodil v Gorici 15. marca 1883. Izhaja iz znane slikarske družine, v kateri je dobil prve spodbude in nauke o slikanju in glasbi. Po maturi je kot profesor risanja najprej učil na eni od dunajskih gimnazij, nato na učiteljišču v Kopru, na hrvaški gimnaziji v Pazinu in na realki v Su-šaku. Kot piše Longyka v zgibanki, ki je iz-
šla ob razstavi, je med letoma 1920 in 1945 živel na ljubljanskem Mirju, v krogu svoje družine. »Služboval je kot profesor risanja na Tehniški srednji šoli, ob tem pa ustvaril ogromen opus: slikal je v olju, akvarelih in pastelih, izdeloval grafike v vseh vrstah tehnik, risal portrete, karikature in ilustracije,« navaja Longyka in dodaja, da se je Šantel ukvarjal tudi z grafičnim oblikovanjem in dekorativno umetnostjo, obenem pa se je posvečal še raziskovanju izročila ljudskih noš in slovenske ornamentike ter veliko pisal za dnevne časopise in revije. Ob tem gre omeniti tudi njegovo skladateljsko pot: kot samouk je ustvaril okrog sto komornih orkestralnih in solističnih skladb.
Razstava v novogoriški knjižnici
»Saša Šantel ima v naši umetnostni zgodovini posebno mesto kot pionir moderne slovenske grafike. Njegovi prvi lesorezi in litografije iz študijskih let v začetku dvajsetega stoletja, doslej neznani, so tudi prvi sodobni slovenski ekslibrisi,« poudarja Igor Longyka in med razstavljenimi deli posebej izpostavlja ekslibris, ki ga je Šan-
foto k. m.
tel izdelal za sestro Avgusto, učiteljico risanja na meščanskih šolah. Na njem je z drobnimi detajli, kot so tube barv pod nogami, poudaril njeno slikarsko ustvarjalnost.
Celotni opus Šantlovih ekslibrisov je prvič na ogled, ob razstavi je izšel tudi katalog ekslibrisov in komplet razglednic ek-slibrisov in znamke. (km)
14 
Sobota, 9. januarja 2016
VREME, ZANIMIVOSTI
/
GORICA - Poimenovanje ulic in značilnih točk v mestu
Zgodovinski preobrat
Nekaj pozitivno novega se je začelo prvič dogajati prejšnjo pomlad, ko se je v okviru Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) oblikovalo zanimanje za poimenovanje tudi slovenskih krajev, ki jih združenje obravnava. Želja po seznamih poimenovanj je prispela na občinski urad za slovenski jezik v Gorici, kjer sta odgovorni začeli zbirati imena iz raznih publikacij in s pogovori. Enkrat smo se tudi neformalno z njima sestali Vili Prinčič, Marija Češčut in podpisani.
V	tem in ožjem okviru se je pripetilo - tako si razlagam -, da je nevidna stran Gorice pritegnila pozornost, kot je pred nekaj desetletji pritegnila radovednost skrita stran Lune. Znanstveniki in tehniki so staknili skupaj glave in poslali satelit na oglede. Končno. Gorica ima na področju poimenovanj in glede marsičesa drugega vsaj dve, tri plati. Vidna večjezičnost z imeni ulic, trgov in kotičkov ali velikih območij je bila od nekdaj »off limits« za marsikatero pamet. Sedaj vse kaže, da prihaja opazovalni umetni satelit, ki bo razkril nepoznano ali bolje nepriznano.
Zadnja dva meseca v letu 2015 so na goriškem županstvu napovedali dva projekta. Prvi predvideva namestitev - na osnovi zakona 482/1999 o zaščiti manjšin v Italiji - okrog štirideset (bo res?) turističnih (rjavo-rumenih) tabel s slovenskimi in prav toliko furlanskimi poimenovanji. Ne gre za uradne naslove, ki jih bomo pisali na poštnih ovojnicah, a namera pomeni zgodovinski preobrat! Konzulta za vprašanja mestne manjšinske skupnosti (tako se pač imenuje!) je vzela v pretres izbor, ki zaobjema območja Štandreža, Podgore, Pevme, Oslav-ja, Štmavra in samega mesta. Oblikovala bo predlog za občinsko upravo.
Drugi projekt je povsem turistično usmerjen v tiskanje mestnega zemljevida, na katerem bodo večjezično navedene uradne oznake ulic z dodatkom starih italijanskih, slovenskih in furlanskih, na primer: Piazza della Vittoria, Piazza Grande, Travnik, Traunig. Kakšna bo tehnična izvedba, je vprašanje stavcev in tiskarjev. Ne bo enostavno, kajti večkratno navajanje bo verjetno potrebno namestiti posebej na hrbtni strani zemljevida. Za slovenščino je izbira dokaj bogata. V nekaterih primerih slovenske inačice ni, za večino obstaja, za posebno skupino poimenovanj pa slovenska oznaka živi že kakšno stoletje, v drugih jezikih je ni.
V	premislek in tudi zaradi priklica v spomin starejših ter poduk mlajšim navajam v sosednjem okvirju nametan seznam
»Nevidna« Gorica, ki jo tudi redki Slovenci poznajo
Koren'ca, Kornska ulica, Livada, Na Go-riščku, Pri štrangi, Avditorij, Get - Židovska četrt, Placuta tudi Mali trg, Cin-grof, Pristava, Na Blanči, Rafut, Kapela, Frata, Travnik, Kapela sv. Duha, Grajsko naselje, Raštel, Za gradom, Kočevje, Pri Zvezdi, Pri Zlatem pajku, Pri Maksu, Pri škofiji, Vrtojbn'ca, Pri Rdeči hiši, Kugyjev trg, Podturn, Sv. Ana, Pri Uršulinkah, Ljudski vrt, Spominski park, Glavna (Južna) Postaja, Pri Severni postaji, Sv. Ignacij, Sv. Ivan, Jeremitišče, Pilošče, Se-meniška ulica, Ulica Treh kraljev, Brati-nov dvor, Stražce, Gosposka ulica, Sve-toivanska ulica, porazdelitev mesta OF med NOB: Severni, Južni, Vzhodni in Zahodni kvart, Na Kornu, Sedejev trg, Sta-ničevo parkirišče, Budalov park, Ulica Bratov Rusjan, Tumova ulica, Kocjanči-
čeva ulica, Fabianijeva ulica, Mirensko letališče, Na Majnicah, Pri mostu, Cesta novega mostu, Studenci, Pri Tržnici, Ko-čijaška ulica, Škabrijelova ulica, Križna ulica, Kratka ulica, Pred županstvom, Semenišče, Malo semenišče, Rojce, Roje ali Velike roje, Novi trg, Stolniški trg, Stari trg, Šempetrska cesta, Soška ulica, Gledališka ulica, Svetogorska ulica, Kraška
ulica, Dunajska cesta, Šolska ulica, Vladna palača, Klanec, Grajski grič, Nunska ulica, Pevmski most, Kasarniška ulica, Svetniška ulica, Skalnica (hrib) - Sveta gora (naselje na vrhu), mejni prehod Rožna Dolina, Pot na Grad, Leopoldova vrata, Rabatišče, Seneni trg, Trg v Pod-turnu, Trg za Gradom, Telovadni trg, Po-toška ulica, Pristava, Ločnik, Pri Rdeči hiši, Pred škofijo, Verdijev Korzo, Pokopališka ulica, Trg sv. Hilarija, Stražiška ulica, Vrtna ulica, Na njivah, Oberdankova ulica, Na Vialu, Pri Sv. Ani, Pokrita tržnica, Pri Zlatem jelenu, Attemsova palača, Neptunov vodomet, Kapucinska ulica, Na brodu, Ulica Bratov Rusjan, Pri vagi, Državna knjižnica, Podzemljuh, Na privezu, Na jezu, Na brzicah, Pod razstaviščem, Pri šintarju ...
Odkopali bodo tri jame
Kraški krti prirejajo tradicionalno srečanje ob začetku jamarskega leta 2016 jutri, 10. januarja, ob 9. uri na svojem sedežu na Vrhu. Ob tej priložnosti bodo odkopali tri že označene odprtine v okolici Vrha in Dola.
Silvestrska sprava 2000
V dvorano Anton Gregorčič v Štan-drežu se danes vrača abonmajski niz predstav ljubiteljskih gledaliških skupin. Ob 17. uri bo KUD Valentin Kokalj iz Visokega uprizoril igro »Silvestrska sprava 2000« (Tone Partljič); prodaja vstopnic eno uro pred predstavo.
Cesto zasul zemeljski plaz
Regionalno cesto Čepovan-Most na Soči je včeraj zasul zemeljski plaz. Nanjo so padle tudi več kubičnih metrov velike skale, zato je cesta popolnoma zaprta za promet. Včeraj jo je družba CPG Gorica že začela čistiti, danes pa naj bi po prvih informacijah cesto ponovno odprli. Pregledali bodo tudi bre-žino, iz katere so se zvalile skale. Na tej cesti je sicer malo prometa, uporabnikom pa je na voljo tudi obvoz.
Piazza della Vittoria, Piazza Grande, Travnik, Traunig	bumbaca
imen iz več virov, med katerimi ni primestnih ledinskih imen. Slednjih je nekaj desetin in so navedena v Krajevnem leksikonu Slovencev v Italiji - Goriška pokrajina, na zemljevidu Goriško ozemlje (nekaj izvodov je še na razpolago) ter v raziskavah, ki jih je objavil Vlado Klemše.
Aldo Rupel
AJDOVSCINA-GORICA
• 4 ■ • v v
Pipistrelisce nove kadre za širitev čez mejo
Za ajdovskim podjetjem Pipistrel je uspešno leto. Obe podjetji, v Sloveniji in v Italiji, sta imeli približno 15 milijonov evrov skupnih prihodkov, dobička bo približno sedem do osem odstotkov več kot lani. V letošnjem letu pričakujejo približno 20 milijonov skupnih prihodkov, v maju načrtujejo odprtje nove proizvodne hale v Gorici, kjer bodo letos do konca leta zaposlili 30 ljudi različnih strokovnih profilov.
Pipistrel je lani v Indiji sklenil največji »posamični« posel v 26-letni zgodovini podjetja: z indijsko vojsko je direktor podjetja Ivo Boscarol podpisal pogodbo o dobavi 194 letal. Slovenija je tako postala uradni dobavitelj indijske vojske, z največjim letalskim poslom po številu prodanih letal v novejši zgodovini. »To pomeni za Pipistrel predvsem veliko referenco. Delati za četrto največjo vojaško velesilo na svetu ni eno-
Ivo Boscarol v nastajajoči Pipistrelovi tovarni v Gorici
fotok.m.
stavno. Vsi to vedo, zlasti pa naši konkurenti. Da se je indijska vojska odločila za naša letala in da se bodo v naslednjih desetih letih vsi indijski piloti šolali na Pipi-strelovih letalih, je največja referenca, ki si jo lahko v tem trenutku želimo,« pravi Ivo Boscarol. Četudi ta posel ni zelo velik, si v podjetju obetajo, da bo velik potencial za
Semeniška ulica spet dvosmerna
Z včerajšnjim dnem je bila odstranjena delna zapora Semeniške ulice v Gorici. Po cesti, ki iz Ulice Brass oziroma s Pla-cute in vzdolž Kulturnega doma vodi v mestno središče, je ponovno stekel promet v obe smeri. Enosmerno vožnjo so uvedli z odprtjem gradbišča na Travniku, kjer je morala občinska uprava pretlakovati luknjasto cestišče in nado-
mestiti robnike med križiščem z Ober-dankovo ulico in Nadškofijsko ulico.Travniška cesta je sedaj pretlakovana, s četrtkom pa je za promet zaprta Saurova ulica pred sodno palačo. Odprtje Semeniške ulice, kjer bodo ponovno zarisali ustrezno talno signalizacijo, je torej povezano tudi s potrebo po zagotavljanju dostopa vozil v mestno središče.
TRŽIČ - Promet
Zaradi del zapore in prepovedi
V ponedeljek, 11. januarja, se bo začelo asfaltiranje Drevoreda S. Marco v Tržiču v vidiku preureditve prometa in ponovne vzpostavitve dvosmerne vožnje tudi v zaključnem delu, kjer se drevored nadaljuje v Ulico Toti. Na odseku med ulicama Mat-teotti in Toti bo zaradi del vožnja prepovedana (dovoljena bo le tam stanu-jočim ter vozilom reševalcev in policije) 11., 12., 14. in 15. januarja med 7. in 18. uro; veljala bo tudi prepoved parkiranja. V dneh 18., 19., 21. in 22. januarja bodo zarisovali talno signalizacijo, zato bo na obeh straneh ceste prepovedano parkiranje med 7. in 18. uro; parkirana vozila bodo oglobili in odpeljali. Ob slabem vremenu bodo dela odložena. Dokler ne bodo znova zarisali modrih črt, bo parkiranje brezplačno; obvestilo bodo prilepili na parkomate. Predvidoma 18. januarja se bodo začela dela tudi v ulicah Plinio in Oberdan, kjer bodo ravno tako uvedli novo prometno ureditev.
Do konca leta bodo za potrebe goriške tovarne zaposlili 30 ljudi - Prošnje za zaposlitev že dežujejo: iz Italije so jih prejeli 800, iz Slovenije 75
druge posle. »Referenca nam bo gotovo odprla vrata tudi pri drugih t.i. posebnih kupcih. Na žalost postaja ta svet zelo čuden. Vsak dan so namreč postavljene višje varnostne zahteve. Naša letala so izredno tiha, lahko poletijo na sto metrih, na navaden bencin, lahko se v desetih minutah razstavijo in spravijo v prikolico in so idealna za nadzor iz zraka. Z referenco, kot jo imamo v Indiji, se nam odpira popolnoma nov trg in prepričan sem, da bo v bodoče Pipi-strel, ne samo tako kot v preteklosti, eden od glavnih igralcev na področju ultralah-kih letal, zelo poznan tudi po tem, da bo eden vodilnih za izdelavo letal za nadzor iz zraka in za letala z električnim pogonom,« se nadeja Ivo Boscarol.
Informacija o oktobra podpisani pogodbi z indijsko vojsko je lani zaokrožila po vsem svetu in kmalu za tem se je zanimanje za podjetje v Ajdovščini zelo povečalo. »Toliko potencialnih kupcev, kot smo jih imeli v novembru in decembru v Pipistre-lu, nismo imeli še nikdar. Vsaj za naslednjih deset let se ni bati za prihodnost Pi-pistrela. Gre ne nazadnje za edino malo slo-
vensko podjetje, ki je bilo odlikovano s strani predsednika države (Danila Turka leta 2011, op.n.) z najvišjim državnim odlikovanjem, že zaradi tega, si ne moremo privoščiti, da bi bilo z njim kaj narobe,« na pol v šali dodaja prvi mož Pipistrela.
Podjetje pa ne počiva na dosedanjih uspehih, saj že razvija nove modele letal. »In to kar precej,« pritrjuje sogovornik. »Zaradi tega tudi naše dodane vrednosti niso tako visoke, da bi živeli na lovorikah ali pa na obstoječih modelih. Ves denar, ves dobiček s hčerko puščava v podjetju, da lahko razvijamo nove modele in da bomo lahko jutri še vedno konkurenčni. Zlasti na področju letal na električni pogon si primata nočemo pustiti vzeti, ker smo prepričani, da je letalstvo na električni pogon tisto, ki ima največjo bodočnost in največji potencial,« je prepričan Boscarol.
Pomemben premik za podjetje bo tudi skorajšnje odprtje nove proizvodne hale, ki jo gradi v Gorici. Prošnje za zaposlitev že dežujejo, iz Italije so jih na sedež podjetja prejeli 800, iz Slovenije 75. Boscarol na vprašanje, iz katerega prostora bo goriški Pipistrel iskal kadre, odgovarja: »Gledamo predvsem na strokovnost, ne na to, od kje kdo je. Zaposlovali bomo zagotovo iz Italije in Slovenije, pa tudi iz širšega območja. V Pipistrelu ne nazadnje že sedaj delajo Kanadčani, Italijani, Nemci ... podobno bo tudi v Italiji.« Ob odprtju hale bodo najprej zaposlili petnajst ljudi, ob koncu leta pa še dodatnih petnajst. Med profili, ki jih iščejo, so proizvodni pilot, končni monta-žerji letal, osebe za pripravo in odpremo letal ter osebe za pripravo dokumentacije in spremljanje dobav, skladiščnika, nabavni-ka rezervnih delov, osebe za pripravo in vgradnjo elektro sklopov, osebo za pripravo in servis motorjev ter osebi za oddelek kakovosti in vhodno kontrolo materiala.
Katja Munih
/
GORICA - Jutri
Iz stolnice preko spleta v Betlehem
Stolna cerkev v Gorici
V goriški stolni cerkvi bo jutri z začetkom ob 16. uri tradicionalno srečanje med frančiškanskimi redovniki iz obeh Goric in Kopra. Na pobudo goriškega nadškofa Carla Redaellija se bodo ob tej priložnosti preko spleta povezali z otroško bolnišnico Caritas Baby Hospital v Bet-lehemu, kjer jih bo virtualno pričakala redovnica Donatella Lessio, ki več let sodeluje s tamkajšnjim zavodom za pomoč obolelim otrokom.
Betlehemska bolnišnica deluje neprekinjeno od leta 1952 brez javnih prispevkov in zgolj po zaslugi prostovoljcev. Ravno zaradi tega bo na goriškem shodu slovenskih in italijanskih frančiškanov potekala nabir-ka denarja za združenje Aiuto Bambini Betlemme, ki skrbi za betlehem-sko bolnišnico. Dogodka se bo jutri udeležilo tudi preko 200 italijanskih in slovenskih otrok, ki so sodelovali pri pobudi Pošlji tudi ti voščilo betle-hemskim otrokom (Manda anche tu gli auguri ai bambini di Betlemme). Mašo bosta darovala goriški nadškof Carlo Redaelli in koprski škof Jurij Bizjak, ob zaključku bodo otroci zapeli ob spremljavi kitar in baritona Eugenia Leggiadrija Gallanija. (av)
[1] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515.
DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V MEDEI
RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.10 -18.50 - 20.30 - 22.15 »Quo vado?«. Dvorana 2: 15.00 - 16.50 - 18.45 »II piccolo principe«; 20.30 »Il ponte delle spie«.
Dvorana 3: 15.15 - 17.30 - 19.50 -22.00 »Carol«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 17.00 -18.45 - 20.20 - 22.10 »Quo vado?«. Dvorana 2: 15.10 - 17.15 - 19.10 »Il piccolo principe«; 21.00 »Il ponte delle spie«.
Dvorana 3: 15.50 »Alvin superstar -Nessuno ci puo fermare«; 17.30 -19.50 - 22.10 »La grande scommessa«. Dvorana 4: 16.00 - 19.50 »Macbeth«; 18.10 »Quo vado?«; 22.00 »Star Wars - Il risveglio della forza«. Dvorana 5: 15.00 »Masha e Orso«; 16.10 - 18.00 - 19.50 »Assolo«; 21.30 »Quo vado?«.
Gledališče
V	ŽUPNIJSKI DVORANI V PODTUR-
NU, Ul. Veniero 1, v Gorici bo v nedeljo, 10. januarja, ob 17.30 nastopila gledališka skupina Noi e Po' Bon z gledališko predstavo »Magari a caval de mia suocera«. Prireja središče za ovrednotenje ljudske tradicije v Pod-turnu; vstop prost.
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 11. januarja ob 20. uri bo komedija »Moški so z Marsa, ženske so z Venere«, igra Denis Avdič; informacije pri blagajni vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, tel. 003865-3354016; blagaj-na@kulturnidom-ng.si.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU ob 20.45: 9. in 10. januarja »Nudi e crudi«, igrata Maria Amelia Monti in Paolo Calabresi. 14. januarja nastopata violinist Barnabas Kelemen in pianist Jose Gallardo; informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664; več na www.teatro-monfalcone.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 9. januarja, ob 20. uri »Lepa Vida«; informacije po tel. 003865-3352247 ali na blagajna@sng-ng.si.
fl Razstave
V	TRŽIČU: v kavarni Carducci v Ul. Du-ca d'Aosta 83 bo danes, 9. januarja, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »La grande crisi dell'esistenza« Pina Giuffride; do 21. januarja 7.30-22.00, zaprto ob ponedeljkih.
V	GORICI: v galeriji Kulturnega doma v Ul. Brass 20 bo v torek, 12. januarja, ob 18. uri odprtje razstave slikarke Stanke Golob. Umetnico bosta predstavila Andrea Bellavite in Vili Prinčič. Razstava bo na ogled do 8. februarja od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ter med raznimi kulturnimi prireditvami.
»FRANCO DUGO - I COLORI DELL'ARIA« je naslov razstave, ki je na ogled v galeriji studiofaganel na Drev. XXIV maggio 15/c v Gorici; še danes, 9. januarja, 9.30-13.00, 16.00-19.00. Več na www.studiofaganel.com.
V	RONKAH: v palači Vicentini Miniussi na trgu Unita 24 je na ogled razstava, ki je posvečena umetniku Re Moreu; do 20. januarja od ponedeljka do petka od 9.30 do 12.00.
NA SV. GORI je na ogled razstava jaslic, ki so jo priredili Fračiškanski samostan na Sv. Gori, Krajevna skupnost in Turistično društvo iz Solkana ter Združenje Krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Oslavje; na ogled bo do nedelje, 10. januarja, ob delavnikih 14.00-17.00, ob nedeljah in praznikih pa od 9.00-18.00.
V	GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki (Carduccijevi) ulici 2 je na ogled razstava z naslovom »Soldati - Quando la storia si racconta con le caserme«. V sredo, 13. januarja, ob 18. uri bo srečanje z naslovom »Gorizia e le guerre del Novecento«, sodelovala bosta Georg Meyr in Giulia Caccamo; do 28. februarja ob sobotah 15.3019.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 15.3019.00. Do 10. januarja je na ogled tudi razstava »Il Cioccolato nella Grande Guerra - Da peccato di gola a genere di conforto«; vstop prost. Vsako soboto in nedeljo ob 17. uri vodeni ogledi.
V	GRADIŠČU: v galeriji Spazzapan v palači Torriani, Ul. Ciotti 51, je na ogled razstava z naslovom »Natura e design. Le collezioni Gervasoni dal 1882 al 2015«; do 6. marca od srede do petka 15.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.00-19.00; informacije po tel. 0481960816 ali www.galleriaspazzapan.it. V nedeljo, 10. januarja, ob 16. uri bo laboratorij na temo pletenja za otroke med 7. in 10. letom starosti; obvezna predhodna najava po tel. 0481-960816.
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled likovna razstava, ki je nastala v sodelovanju z galerijo Rika Debenjaka »Med tukaj in
GORIŠKA
onkraj. Andrej Jemec«; do 23. januarja ob prireditvah ali po domeni po tel. 0481-531445, info@centerbratuz.org.
V	GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu 5-7 v Gorici je na ogled slikarska razstava umetnika in akademskega restavra-torja Marina Beroviča iz Ljubljane; do 30. januarja ob odprtju trgovine.
V	GALERIJI LEG ANTIQUA je na ogled razstava z naslovom »Una Gorizia lontana. Sergio Altieri. Tempere su tela 2010-2015«; do 30. januarja od torka do sobote 9.00-12.30, 15.30-19.30; več na www.legantiqua.it.
V	MUZEJU SV. KLARE, na Verdijevem korzu v Gorici je na ogled razstava »Habsburžani - Štiri stoletja vladavine v obmejni grofiji 1500-1918«. Uredila sta jo Marina Bressan in Marino De Grassi in vsako nedeljo ob 16.30 nudita brezplačen vodeni ogled razstave. Danes, 9. januarja, ob 17. uri bosta Marina Bressan in Marino De Grassi govorila na temo »Maria Teresa sovrana europea e contessa di Gorizia«; do 31. januarja ob petkih in sobotah 10.30-13.00, 15.30-19.00, ob nedeljah 10.30-19.00; vstop prost.
V	PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN na Kornu v Gorici je na ogled razstava »Franco Dugo - Dipingere il silenzio. Opere 1997-2015«; do 31. januarja od srede do nedelje 10.00-17.00, ob četrtkih 10.00-19.00, vstop prost.
ČLAN FOTOKLUBA SKUPINA75 MARKO VOGRIČ razstavlja ciklus črno-belih fotografij »1915-2015« v prostorih Taverne Al Museo v goriškem grajskem naselju, pod palačo Pokrajinskih muzejev; ob urnikih lokala (9.30-21.00, ponedeljek zaprto) do 29. februarja.
V	GRADU KROMBERK je na ogled razstava grafik z naslovom »Avgust Čer-nigoj 1898-1985«; do 29. februarja od ponedeljka do petka 9.00-17.00, ob sobotah samo za najavljene skupine (tel. 003865-3359811), ob nedeljah 13.00-17.00.
M Koncerti
GLASBENI VEČERI V BUKOVICI: v nedeljo, 10. januarja, ob 18. uri bo koncert Simfoničnega orkestra Cantabi-le; možen je vpis abonmaja za šest koncertov uro pred koncertom v avli Kulturnega doma Bukovica.
SKRD JADRO IN ŽPZ IZ RONK prirejata v sodelovanju z župnijo Sv. Lovrenca tradicionalni koncert božičnih pesmi v nedeljo, 10. januarja, ob 15.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah. Nastopila bosta zbora MePZ Klasje in Otroški pevski zbor iz Bukovice-Volčje Drage.
NOVOLETNO GLASBENO SREČANJE v organizaciji sovodenjske občine bo v nedeljo, 17. januarja, ob 17.30 v občinski telovadnici. Nastopajo domače skupine in solisti. Poleg vsakoletnih gostov Kraških muzikantov bo publiko tokrat razveselil tudi istrski kan-tavtor Rudi Bučar.
H Šolske vesti
PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO OTROCI - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, da prisluhnejo pouku v vrtcih: Pika Nogavička v Štandrežu v četrtek, 14. januarja, od 10.45 do 11.45; Mavrica v Bračanu v sredo, 20. januarja, od 10.30 do 11.30; Ringara-ja v Ul. Brolo v Gorici v četrtek, 21. januarja, od 10.30 do 11.30; Kekec v Šte-verjanu v petek, 22. januarja, od 10.30 do 11.30; Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v sredo, 27. januarja, od 10.30 do 11.30; Pikapolonica v Pevmi v četrtek, 28. januarja, od 10.30 do 11.30.
PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO UČENCI - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, da prisluhnejo pouku v šolah: Gradnik v Števerjanu v torek, 12. januarja, od 8.30 do 10. ure; Erja-
vec v Štandrežu v sredo, 13. januarja, od 8.30 do 10. ure; Abram v Pevmi v petek, 15. januarja, od 8.30 do 10. ure; Zorzut v Bračanu v torek, 19. januarja, od 8. ure do 9.30; Župančič, Ul. Brolo v Gorici v torek, 26. januarja, in v sredo, 27. januarja, od 8.30 do 9.30 (predhodna najava v vrtcu Ringaraja).
DNEVI ODPRTIH VRAT - OTROŠKI VRTCI - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi na dneve odprtih vrat starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: Pika Nogavička v Štandrežu v sredo, 13. januarja, ob 17. uri; Mavrica v Bračanu v torek, 19. januarja, ob 17. uri; Rin-garaja v Ul. Brolo v Gorici v sredo, 20. januarja, ob 17. uri; Kekec v Štever-janu v četrtek, 21. januarja, ob 17. uri; Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v torek, 26. januarja, ob 17. uri; Pikapolonica v Pevmi v sredo, 27. januarja, ob 17. uri.
DNEVI ODPRTIH VRAT OSNOVNE ŠOLE - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi na dneve odprtih vrat starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole: Gradnik v Števerjanu v ponedeljek, 11. januarja, ob 17. uri; Erjavec v Štandre-žu v torek, 12. januarja, ob 17. uri; Abram v Pevmi v četrtek, 14. januarja, ob 17. uri; Zorzut v Bračanu v ponedeljek, 18. januarja, ob 17. uri; Župančič, Ul. Brolo v Gorici v ponedeljek, 25. januarja, ob 17. uri.
SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE v Gorici, vabijo na Dan odprtih vrat li-cejskega (Humanistični in Znanstveni licej S. Gregorčič, Klasični licej P. Trubar) in tehniškega pola (Tehniško - ekonomski zavod za turizem I. Cankar, Tehniški zavod upravna smer, finance in marketing Ž. Zois, Tehniški zavod informatika in telekomunikacije J. Vega). Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolske prostore. Profesorji bodo nudili informacije o posameznih smereh in bodo na razpolago za individualne pogovore. Dan Odprtih vrat bo v šolskem centru v Ul. Puccini 14 v sredo, 13. januarja, od 17.30 do 19.30.
□ Obvestila
OBČINA SOVODNJE obvešča občane, da je na voljo goriški zbirni center za odpadke, v Ul. Gregorčič 50, od ponedeljka do petka od 14.30-18.00, ob sobotah 9.30-12.20, 14.30-18.00, ob nedeljah 9.30-12.00; informacije nudijo v tehničnem uradu sovodenjske občine.
ODBOR SEKCIJE VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi člane na volilni občni zbor, ki bo v večnamenskem centru v Jamljah v soboto, 16. januarja, ob 15.30 v prvem in ob 16. uri v drugem sklicu.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Korzu Verdi 51 v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. Informacije po tel. 0481-531733 ali go-rica@knjiznica.it.
ONAV GORICA - Vsedržavna organizacija poskuševalcev vin organizira tečaj v pokušanju vin v Enoteki v Krmi-nu od 18. januarja dalje; vpisovanje in informacije po tel. 0481-32283 (Daniela Markovic) ali markovicdanie-la@yahoo.com.
0 Prireditve
V	KROMBERKU: v Domu kulture bo danes, 9. januarja, ob 19. uri tradicionalni božično-novoletni koncert MoPZ Kromberški Vodopivci z gosti MePZ Lipa Šempas.
V	GRADU KROMBERK bo v torek, 12. januarja, ob 20. uri predstavitev knjige Vilija Prinčiča »V Brucku taborišču«. Z avtorjem knjige se bo pogovarjala Petra Svoljšak.
KATOLIŠKA KNJIGARNA v Gorici vabi v četrtek, 14. januarja, ob 10. uri na srečanje ob skodelici kave z avtorjem Vilijem Prinčičem, ki bo govoril o svojem delu »V Brucku taborišču 19151918«.
Nedelja, 10. januarja 2016	127
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in
Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič vabita v četrtek, 14. januarja, ob 20. uri na »Srečanje pod lipami«. Gostja večera bo zastopnica pravic porabskih Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Kiss Koleš, ki je bila na zadnjih volitvah kot prva kandidatka v zgodovini izvoljena v parlament v Budimpešti. Z gostjo se bo pogovarjal Dejan Valentinčič.
SLORI IN SLOVIK vabita na predstavitev znanstvene monografije »Jezik: sistem, sredstvo in simbol - Identiteta in ideologija med Slovenci v Italiji« avtorice Matejke Grgič v četrtek, 14. januarja, ob 17. uri v Trgovskem domu na Korzu Verdi 52 v Gorici. O znanstvenemu delu se bodo z avtorico pogovarjale Maja Mezgec (SLORI), Tanja Petrovič (ZRC SAZU) in Kristina Knez (Dijaški dom Simon Gregorčič).
V NOVI GORICI: V knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo v sklopu niza »Literarni četrtki« 14. januarja ob 18. uri predstavitev knjige »Pot v neznano med dobre ljudi« Karla Skrta. V petek, 15. januarja, ob 11. uri bo javna razprava z naslovom »Položaj in vloga medijev danes: Kako mediji zagotavljajo javni interes?«. Razprave se bo udeležila ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, vodila bo Sandra Bašič Hrvatin.
VZPI-ANPI DOBERDOB, sekcija J. Sre-brnič, vabi v četrtek, 14. januarja, ob 18. uri na predstavitev knjige »La battaglia partigiana di Gorizia - La resistenza dei militari e la Brigata Proletaria (8-30 set-tembre 1943)«. Prisoten bo avtor Luciano Patat in tajnik Centra Gasperini Dario Mattiussi. Za glasbeno spremljavo bo poskrbel trio No-Bel.
Pogrebi
DANES V GORICI: 11.00, Vilma Ressi vd. Callopoli iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Roka v Podturnu ob 11.10 in na glavno pokopališče.
DANES V ŠTANDREŽU: 12.10, Boris Gomišček (iz goriške splošne bolnišnice ob 12. uri) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
DANES V ZAGRAJU: 11.00, Guido Sa-badini (iz Trsta) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 9.50, Maria Mar-tincich por. Pinzan iz bolnišnice v cerkev Sv. Odrešenika in na pokopališče; 10.50, Annita Colautti vd. Vaglio iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče; 11.50, Agostino Bernardini iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev; 12.50, Giacomo Tardivo, blagoslov v kapeli bolnišnice, sledila bo upepelitev.
DANES V ROMANSU: 11.30, Candida Maria Fabrissin vd. Bearzot (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
^ Zapustil nas je naš dragi
Boris Gomišček
star 82 let
Žalostno vest sporočajo
žena Cirila, sin Igor in hči Aleksandra z družinama ter ostali sorodniki.
Pogreb bo danes, 9. januarja, ob 12. uri v župnijski cerkvi v Štandrežu. Topla zahvala vsem, ki bodo počastili njegov spomin.
Štandrež, 9. januarja 2016 Priznano pogrebno podjetje Preschern
Ob smrti dragega nonota Borisa Gomiščka izrekamo vnukinji, zborovodkinji Lucrezii Bogaro in ostalim sorodnikom iskreno sožalje
Otroški zbor Ladjica in MoPZ Fantje izpod Grmade
1 6 Sobota, 9. januarja 2016
MNENJA, RUBRIKE
/
SLOVENIJA TA TEDEN
Ko skrb za zdravje ni nujen izziv
Darja Kocbek_
Desnosredinska opozicija je v tem tednu z vložitvijo interpelacije o delu ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca prehitela predsednika levosredinske vlade Mira Cerarja. Ta je namreč decembra lani napovedal, da v začetku letošnjega leta ministre čaka ocena dela. Do včeraj so mu morali oddati poročila o delu, ki jih bo ocenil v prihodnjih dneh. Od te ocene bo odvisno, ali se bo odločil za rekonstrukcijo vlade. Med ministri, ki so bili ob Cerarjevi napovedi ocene dela vlade najbolj na udaru, ni bilo Erjavca.
Takrat so odhod ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc zahtevali zdravniki. Zamenjavo ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar zahteva del kulturne srenje. Župani so predsedniku vlade poslali zahtevo za odslovitev ministra za finance Dušana Mramorja. Zaradi težav pri pogajanjih s policisti, ki stavkajo že več kot mesec in pol, naj bi bila pod vprašajem ministrica za notranje zadeve Vesna Gyorkos Žnidar.
Prvi odzivi predstavnikov strank levosredinske vladne koalicije na zahtevo za razrešitev Karla Erjavca nakazujejo, da bo minister, ki sedi v vseh levo- in desnosredinskih vladah od leta 2004, najverjetneje ostal. Vodja poslancev največje vladne stranke Stranke modernega centra (SMC) Simona Kustec Lipicer pravi, da Erjavec ni storil kakšne usodne napake. Vodja poslancev najmanjše koalicijske stranke socialnih demokratov (SD) Matjaž Han pa napoveduje, da bo Erjavec interpelacijo preživel, če ne bo novih dejstev.
Opozicija Erjavcu očita »vodenje improvizirane, nedosledne, nejasne, nenačelne, neodločne, nerazumljive in statične, z eno besedo zgrešene zunanje politike«. Erjavca seveda podpira upokojenska stranka Desus, katere prvak je. Desus je druga največja stranka levosredinske vladne koalicije.
Miro Cerar je sicer že decembra dejal, da ga kritike in napadi na vlado čudijo. »To, da nas župani, gospodarstvo, sindikati in druge skupine nenadoma tako kritizirajo, je marsikje pretirano,« je ugotavljal. Po njegovih besedah njegova vlada zelo intenzivno dela, zato se sam nima časa ukvarjati z vsemi kritikami, sploh pa ne s tistimi, ki so neutemeljene. Sicer pa ima vlada veliko nujnih izzivov, s katerimi se sooča.
Predsednik vlade med nujne izzive očitno ne šteje skrbi za zdravje državljanov. Če bi, ne bi dopustil razsula v največji bolnišnici v državi v ljubljanskem kliničnem centru. Tudi javna zdravstvena blagajna, ki se uradno imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje, ne bi imela začasnega generalnega direktorja, ker
se koalicijske stranke in interesne skupine ne morejo dogovoriti, koga od svojih kadrov imenovati na ta položaj. Tak kader gotovo ne bo skrbel, kako skrajšati čakalne vrste, ampak v katere žepe kanalizirati zdravstvene milijone.
Med neutemeljene predsednik vlade očitno šteje kritike županov, ker jim je vlada odmerila prenizek znesek za povprečnino (znesek, ki ga občine za izvajanje predpisanih nalog dobijo na prebivalca). Te kritike ne morejo biti neutemeljene, saj vlada pri odmeri povprečnine izigrava zakon. Cerar, ki je po izobrazbi pravnik, to mora vedeti.
Kritike dela ministrov tudi nenadne niso. Da Julijana Bizjak Mlakar ni primerna za opravljanje dela ministrice za kulturo, so predsednika vlade znani kulturniki opozorili že takoj, ko jo je predlagal za kandidatko za to funkcijo. »Kultura nam razpada na vladni del, ki je zaščiten s kolektivnimi pogodbami, sindikati in še marsičem, in nevladni del, ki amortizira vsa varčevanja, vse ukrepe in kjer se zgodijo samo omejitve,« je ob odstopu z mesta člana Nacionalnega sveta za kulturo dejal režiser Metod Pevec. Cerar pa pravi, da se med kulturniki o ministrici pojavljajo različna stališča. Eni zahtevajo njen odstop, drugi zahtevajo, da ostane.
Takšno izmikanje Cerarja brez tehtnih argumentov ni presenečenje, saj vlada, ki jo vodi, že vse od začetka nima ne jasne vizije ne programa. Tako lahko imajo predsednik vlade, finančni minister, gospodarski minister in državni sekretar za privatizacijo glede na to, katera interesna skupina ima njihovo uho, različna mnenja o privatizaciji posameznih državnih podjetij, pa o reševanju državnih podjetij v težavah. Minister za javno upravo in predsednik vlade imata drugačna stališča glede plač policistov kot resorna ministrica.
Zaupanje javnosti Cerarjeva vlada vse bolj izgublja tudi zaradi nepremišljene postavitve žičnate ograje na meji s Hrvaško. Ta ne ogroža le vedno več živali, ki se zapletejo vanjo, ampak imajo vse več težav v vsakdanjem življenju tudi lokalni prebivalci. Očitno je za Mira Cerarja bolj kot to pomembna pohvala nemške kanclerke Angele Merkel.
Ta mu zagotovo ne bo svetovala, ali naj katerega od spornih ministrov zamenja. Odločitev o tem bo moral sprejeti kar sam. Glede na težave, ki jih je imel z dosedanjimi zamenjavami, ni pričakovati, da bo s to odločitvijo hitel. Za Mramorja so mu z imenovanjem za evropskega finančnega ministra leta že bankirji povedali, naj ga nikar ne zamenja. Brez Erjavca in njegove stranke Desus pa ne more ostati na oblasti.
PISMO UREDNIŠTVU
Spiridon
MU
Te dni so pravoslavni Srbi slavili božič. Opažam, da tako v našem dnevniku, kot na slovenskem radiu TSA dosledno imenujete pravoslavno cerkev v Trstu »cerkev sv. SPI-RIDIONA«, kar je napačno. Ker sem sam hodil v srbsko osnovno šolo Jo-vana Miletica v Trstu, dobro vem, da gre za cerkev sv. SPIRIDONA, se pravi brez odvečnega ija. O tem se
lahko prepričamo, če gremo na You-tube in vtipkamo »Srpska pravoslavna crkva sv. Spiridona u Trstu«.
Ivan Fischer
ljubljana - Narodna galerija 27. januarja spet odpira vrata
Stalna razstava odslej z novimi pridobitvami
in za tretjino večja
LJUBLJANA - V Narodni galeriji po končani prenovi Narodnega doma postavljajo novo stalno zbirko. Ta bo, kot je za STA povedala direktorica galerije Barbara Jaki, povezala doslej ločeni slovensko in evropsko zbirko ter predstavila številne nove pridobitve.
Prenovljen Narodni dom in novo stalno zbirko bodo odprli 27. januarja. Nova stalna zbirka po besedah Jakijeve zaenkrat združuje 613 umetnin, ki bodo na ogled v pritličju in v prvem nadstropju Narodnega doma ter v Ravnikarjevem krilu galerije. Število umetnin v njej bo, glede na prejšnjo slovensko in evropsko zbirko, za tretjino večje.
Dela iz obeh zbirk so v galeriji poskusno povezali že v premostitveni zbirki, ki je bila na ogled med prenovo Narodnega doma in je združevala okoli 150 umetnin. K temu jih je po eni strani prisilila prostorska stiska, po drugi strani jim je tak eksperiment narekovala stroka. Slednja se je že več let zavzemala za povezavo obeh zbirk, saj je bilo njuno ločevanje v številnih primerih problematično. Tako so denimo imeli v obeh zbirkah dela Franca Kavčiča, pa Kremser Schmidta in Almanacha. Še težje pa je nacionalnost opredeljiva pri delih iz 14., 15. ali 16. stoletja.
Poleg tega je bil obstoj slovenske zbirke nujen, dokler je obstajala potreba po identificiranju tudi skozi umetnost. Z evropskimi integracijami pa je ta delitev postala problematična. «In če govorimo o tem, da smo del skupne evropske države, da smo dediči evropske kulture, potem je povezava obeh zbirk lo-gična,» meni Jakijeva.
^JlllJi
n fiTii i ■ * ® illlllBE®
Narodna galerija v Ljubljani
Slikarska in kiparska dela bodo v novi stalni zbirki predstavljena skupaj.
Nova stalna zbirka, ki bo zasnovana kronološko, bo ponudila pregled umetnosti od visokega srednjega veka do sredine 20. stoletja. V veliki dvorani bodo na ogled največje umetnine, primerne prostoru. V njej bo še vedno mogoče občudovati Poveličanje sv. Frančiška Sa-leškega Valentina Metzingerja iz 18. stoletja, ki ga je umetnik ustvaril za škofijski dvorec v Goričanah. Novost bo slika Marije Terezije Martina van Meytensa ml., ki je bila pred prenovo v evropski zbirki.
Pomembna novost je tudi oltar iz kapele Ortneškega gradu, v katerem je ponovno svoje izvirno mesto dobila slika Sv. Jurij v boju z zmajem Hansa Georga Gei-gerja Geigerfelda, ki je bila že doslej del stalne zbirke galerije. Značilen zlati oltar
arhiv
iz zgodnejše faze zlatih oltarjev, ki tako kot slika datira v sredino 17. stoletja, je skupaj s podstavkom visok skoraj sedem metrov in je največji razstavni eksponat v novi stalni zbirki.
Nova stalna zbirka bo vključevala tudi precej novih imen. Kot poudarja Jaki-jeva, želijo z njo čim bolj enakomerno pokriti celotno ozemlje današnje Slovenije, saj je bila prejšnja zbirka bolj ali manj omejena na Kranjsko.
Ob odprtju bo obiskovalcem na voljo zgibanka v slovenščini in angleščini, izšla pa bo tudi knjiga s stotimi najbolj priljubljenimi umetninami iz nove zbirke, prav tako v slovenščini in angleščini.
Prenova Narodnega doma je vredna 14 milijonov evrov, od tega je 85 odstotkov evropskih sredstev, 15 odstotkov prispeva ministrstvo za kulturo. (sta)
EDINOST
TA TEDEN
»Prestopili smo iz starega v novo leto. Danes je dan starodavne tradicije, da si ljudje - pozabivši morebitna navskrižja v minolem letu - prijateljski sežejo v roko, si voščijo »srečno in veselo novo leto« in si žele vse najboljše v nastopivšem novem letu. Seveda ostavlja vsako leto mnogo teh želja neizpolnjenih. Nič ne dene! Stara tradicija se ohranja od leta do leta, od pradavnine v nedogledno bodočnost kot blag, ljudem vzljubljen običaj, ali, če hočemo, formalnost, ki blaži srca vsaj v tem psihologičnem momentu, zbližajoč človeka k človeku.
Letos smo v zadregi, kako naj izrečemo rojakom svoje želje, kako naj formuliramo svojo čestitko za novo leto? Ali naj jim tudi letos voščimo »veselo in srečno novo leto«? Ne moremo! Prevelika teža usodnih dogodkov obre-menja duše in srca in pritiska duha k tlom. Kdo naj se v času, ko furija silovite vojne z gigantskimi dimenzijami divja na tolikih bojiščih, ko pada v grob toliko bojevnikov, ko se milijoni ljudi tresejo v strahu za življenje dragih svojcev, ko morajo vsi narodi vojskujočih se držav nositi neizmerno breme te velike tragedije: kdo se, pravimo, more
PRED 100 LETI
v tem času čutiti srečnega, kdo bi mogel veselega srca slaviti letošnji prehod iz starega v novo leto?!
Voščilo »srečno in veselo« bi zvenelo letos kot krvava ironija, kot pojav brezčutnega
cinizma. To tembolj, ker je obzorje nad nami slej ko prej temno, zastrto, ker se noče prikazati na njem niti ena svetla točka - nosilka blagovestja, da se bliža prihod božjega daru. po katerem hrepene milijoni src - miru, trajnega, poštenega miru, ki zbliža zopet danes sovražne si kulturne narode k združenemu delu za blaginjo vsega človeštva, za njega kulturni napredek in gospodarsko procvitanje, za ustvarjanje novih dobrot in vrednost civilizacije!
Ne moremo zaželeti danes rojakom »srečno in veselo novo leto«. Kar jim moremo zaželeti, je edino to, da bi čim prej prišel čas, ko jim bomo mogli v soglasju z dogodki govoriti o prihajajočih boljših časih. In da ta trenutek, ki more edini biti danes cilj naših dobrih želja in nad, pride čim prej: to je, kar želimo rojakom, naši domovini, vsemu človeštvu.«
TA TEDEN
w PHIHDUSKI DHEVHIK
V	■•■■.k I1IJLIL . II I11F-I ■ I k ■ I ■ ■ . I I ■ 11.11 Iti J n J. d
PRED 50 LETI
Tržaška »prijazna starka« je tudi letos obdarila otroke in mestne redarje. »Gre za tradicionalno obdaritev v Italiji, ki je znana pod imenom Befana. Najbolj pisani so bili ravno prizori obdarovanja mestnih redarjev. Predstavniki oblasti in zasebnih ustanov ter zasebniki so obdarovali mestne redarje na raznih uličnih križiščih. Izredno zanimiv je bil prizor, ki so ga ponudili pripadniki »Veteran Car Cluba«, ki so se s svojimi avti pripeljali na razna mestna ulična križišča ter izročili svoje darove redarjem. Pri Portici di Chiozza je podpredsednik deželnega odbora izročil darove v imenu deželne uprave. Na istem mestu je pozneje izročil darove tudi dr. De Giorgi v imenu vladnega komisarjata. Darove so izročili tudi agentom prometne policije.
Velika slovesnost obdarovanja otrok agentov javne varnosti je potekala v dvorani telovadnega društva Gin-nastica triestina. Pri vhodu v dvorano so pripadnice javne varnosti in gojenci šole javne varnosti razdeljevali med
otroke pisane balončke in slaščice. Prisotnim je spregovoril polkovnik Guerra. Nato so razdelili 1006 darilnih zavojev.
Darila so razdelili tudi med oroke pripadnikov tržaške gasilske službe na sedežu na Trgu Niccolini. Slovesne ceremonije so se udeležili podprefekt Miceli, župan Fran-zil in poveljnik Casablanca.
Pokrajinska uprava je poskrbela za obdaritev oseb in otrok, katerim nudi zdravniško pomoč v ustanovah Ral-li, Sergio Laghi in Sartorio. Vsega skupaj so razdelili nekaj čez 1000 zavojev. Podobne slavnosti so bile tudi drugje. Otroke karabinjerjev so zbrali ter jih obdarili v ora-toriju salezijancev pri Sv. Jakobu. Druge svečanosti so bile po raznih kinodvoranah. V kinu Excelsior so obdarovali otroke osebja Jadranskih ladjedelnic, Italsider, Tržaškega arzenala in ladjedelnice Felszegy. V pomorski postaji pa so poskrbeli za razdelitev zavojev, ki jih je ministrstvo za trgovsko mornarico namenilo otrokom pristaniških delavcev.«
Fifa izbrala 2Cellos
ZÜRICH - V ponedeljek bodo v Zürichu razglasili najboljšega nogometaša leta 2015, Mednarodna nogometna zveza pa je sporočila, kdo bo zabaval zbrane goste. To bodo britanska pevka Leona Lewis in slovensko-hrvaški duet 2Cellos, ki ga sestavljata čeli-sta Luka Sulic in Stjepan Hauser. 2Cellos je postal svetovno znan s priredbo hita Michaela Jacksona Smooth Criminal. Posnetek je na YouTubu postal viralen in jima prinesel rekordno pogodbo s Sony Music Masterworks, na svetovno turnejo ju je povabil Elton John.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Nov album Panini
RIM - Letošnji album lepljivih sličič nogometašev »Calcia-tori 2015/16«, ki nastopajo v italijanskih profesionalnih prvenstvih je dočakal 55. ponatis. Album zaobjema na 128 straneh 893 sličič, med temi je vsakemu moštvu A-lige posvečenih 22 portretov. Lepljive sličice bodo dopolnjeni s podatki posameznik nogometašev, med temi tudi twitter profil. Platnica pa ostaja klasična: stilizirana figura Carla Parole iz petdesetih let s srebrnim ozadjem.
ameriški nogomet - Plače, odmevnost, jubilejni finale v Golden state
Liga NFL, vse je zlato!
V povprečju 67.591 navijačev na stadionu na vsakem srečanju. 30 milijonov gledalcev televizijskih prenosov vsake posamezne tekme. 265 milijonov objav uporabnikov na Facebooku med lanskim finalom. Najnižja letna plača, ki jo je izborilo sindikalno združenje igralcev, znaša 225.000 dolarjev letno. Te so samo nekatere izmed rekordnih številk, s katerim se lahko ponaša poklicna liga ameriškega nogometa NFL. Ta je prejšnjo nedeljo zaključila 17 krogov trajajoči regularni del sezone, že ta konec tedna pa bo na sporedu končnica prvenstva, ki bo z neposrednimi dvoboji na izpadanje določila ekipi, ki se bosta 7. februarja spopadli na jubilejnem, 50. Super Bowlu, najbolj gledanem športnem dogodku v svetovnem merilu. Football je namreč šport, ki je že zdavnaj presegel ameriške meje - v Italiji so Super Bowl (XV), prvič predvajali leta 1981, televizijsko oddajo pa je napovedoval sam Mike Bongiorno - in ima tudi v naših krajih vse večje število navdušencev.
Med temi je tudi več Goričanov, sicer športnikov pri najrazličnejših naših društvih, ki se skorajda vsak teden srečujejo za ogled tekem, skupaj pa sodelujejo tudi na spletni ameriški »Fantasy-Football« igri v hudi konkurenci ameriških strokovnjakov. Med pravimi izvedenci in navdušenci spada tudi 26-letni Matevž Čotar, Domov košarkar in odbornik pri SPDG, ki je ligo NFL v zadnjih letih dobesedno vzljubil. »Ameriški nogomet spremljam že 7 let. Navijam za ekipo Saints iz New Orleansa, katere tekmo sem si tudi v živo ogledal na stadionu v New Orleansu med poletjem leta 2014, ko je bilo na sporedu pripravljalno srečanje proti Titansom. Bilo je res enkratno,« se spominja Matevž Čotar.
26-letni Goričan si je letos po televiziji - večkrat tudi v nočnem neposrednem prenosu - ogledal tudi vseh sedemnajst krogov rednega dela sezone. V boju za naslov je sedaj ostalo dvanajst moštev, med katerimi so štiri že uvrščena v konferenčni polfinale. V konferenci AFC sta si polfinale že zagotovila Denver Broncos in branilec naslova New England Patriots, v konferenci NFC pa Carolina Panthers in Arizona Cardinals. Za mesto v konferenčnem polfinalu se bodo v soboto in nedeljo v konferenci AFC potegovali Houston Texans, Kansas City Chiefs, Cincinnati Bengals in Pittsburgh Steelers, v konferenci NFC pa Minnesota Vikings, lanski finalisti Seattle Seahawks, Washigton Redskins in Green Bay Packers. »V konferenci AFC ni bilo večjih presenečenj, saj sta Denver in New England najmočnejši ekipi, nekoliko pa preseneča odlična uvrstitev Te-xanov, medtem ko so za pravo razočaranje poskrbeli Indianapolis Colts. Ti so drago plačali odsotnost Lucka, ki velja za enega izmed najboljših quarterbackov (QB oz. podajalec op.av.) v ligi. Bolj razburljiva je bila konferenca NFC, v kateri sta se ekipi Seattle Seahawks in Green Bay Packers uvrstili v končnico skozi šivankino uho. Za pravi podvig so poskrbeli Carolina Panthers, ki so dosegli najboljši rezultat v klubski zgodovini, in sicer 15 zmag in en sam poraz. Odlična
Matevž Čotar na tribunah med pripravljalno tekmo v New Orleansu
je bila tudi tvegana poteza trenerja Washington Redskinskov, ki se je po uvodnih težavah odločil, da bo na klopi pustil Griffina, zmagovalca nagrade Hei-sman Trophy leta 2011, njega pa je zamenjal s Cousinsom, ki je v vlogi quar-terbacka odlično vodil ekipo,« ocenjuje redni del sezone Matevž Čotar, ki že razmišlja o favoritu za končno zmago.
»Za uspeh se bo najverjetneje do konca potegovalo moštvo New England Patriots. Njegov QB Tom Brady želi namreč postati prvi podajalec v zgodovini s petimi šampijonskimi prstani. Štiri naslove so osvojili le on, Terry Bradshaw in legendarni Joe Montana. Letos pa je že padel pomemben rekord, saj se lahko Payton Manning ponaša z največjim številom yard podaj v zgodovini lige NFL,« navaja izvedenec.
Čotar si vsako leto ogleda veliki finale - Super Bowl - v družbi prijateljev. »Postala je prava tradicija. Letos pa bo dogodek še mnogo bolj odmeven, saj nas čaka jubilejni, 50. Super Bowl. Tega so prvič zapisali z arabskimi številkami, medtem ko so do lanskega leta uporabljali rimske. Imenujejo ga tudi zlati Super Bowl, saj ga bodo odigrali v Kaliforniji, ki jo poznamo tudi z nazivom Golden State, srečanje pa bo potekalo na novem stadionu ekipe San Francisco 49ers, ki so jo poimenovali po rudarjih v rudnikih zlata. Nazadnje bo zlato absolutna vezna niz dogodka, saj se 50-letnici poroke pravi "zlata poroka',« razlaga Matevž Čotar, ki misli, da bo koncert skupine Coldplay med glavnim odmorom uspešen, številnim kritikam navkljub.
Prave izvedence za »Football«, kot je naš sogovornik, pa je težko najti v naših sredinah. Zakaj pa bi Matevž Čotar svetoval gledanje tekem lige NFL? »V tem športu pride na površje čisto vse: telesna pripravljenost, moč, hitrost, natančnost, športna inteligenca, ekipna igra, neskončne taktične variante. Skratka, spremljanje te športne panoge je pravi užitek,« zaključuje Matevž Čotar.
Albert Voncina
Sobota, 9. januarja 2016 1 7
APrimorski
~	dnevnik
reli dakar
Zdaj vodi
veteran
Peterhansel
LA PAZ - Šesta etapa vzdržljivostne-ga relija Dakar je prinesla spremembo v skupnem vodstvu. Nekdanjega svetovnega prvaka v reliju Sebastiena Loeba, ki je odlično začel svoj prvi Dakar in dobil tri etape, je na vrhu zamenjal zmagovalec včerajšnje 723 kilometrov dolge etape s ciljem v bolivijskem Uyuniju, njegov rojak Stephane Peterhansel. Oba upravljata peugeot. Peterhansel je prvič zmagal na motorju leta 1991, doslej zadnjo, 11. zmago pa je z avtomobilom dosegel leta 2013.
Tepeš 1. v kvalifikacijah
WILLINGEN - Slovenski smučarski skakalci nadaljujejo z izvrstnimi predstavami. Jurij Tepeš je namreč s skokom 139 metrov dobil kvalifikacije za tekmo v Willinge-nu, Robert Kranjec pa je z dva metra in pol krajšim skokom zasedel četrto mesto. Na tekmo so se skozi kvalifikacije uvrstili še novinec Andraž Pograjc in Anže Lanišek. Brata Prevc sta imela nastop na tekmi zagotovljen, junak novoletne turneje Peter v kvalifikacijah ni skakal, Domen pa se je izkazal s skokom 138,5 metra.
Italija brez finala
ANKARA - V današnji finale ženskih odbojkarskih olimpijskih kvalifikacij v Ankari sta se uvrstili reprezentanci Nizozemske in Rusije, prva je v polfinalu s 3:0 premagala Italijo, druga pa je bila s 3:1 boljša od Turčije.
NOGOMET - D-liga: jutri ob 14.30 v Trstu (Stadion Rocco) Unione Triestina - Abano.
rokomet - Dejan Bombač pred evropskim prvenstvom
Na Poljsko po kolajno
Z odbojkarjem Mitjo Gasparinijem in jadralcem Vasilijem Žbogarjem na prvih dveh mestih, si je tretje mesto v moški konkurenci nagrade Naš športnik 2015 v moški konkurenci delil tudi koprski rokometaš Dean Bombač.
Rokometu je zapisan od mladih let. Po odraščanju in članskem krstu v propadlem koprskemu Cimosu, je leta 2013 odšel v Minsk. Sicer je tudi beloruski klub kmalu potegnil krajši finančni konec, Bombač pa je začasno rokometno zatočišče našel v Franciji, naposled se je v evropskem vrhu uveljavil pri madžarskemu Pick Szegedu.
Kraj je ob rokometnem moštvu znan tudi za prestolnico ogrske salame, moštvo pa je v zadnji sezoni zaslovelo tudi s pomočjo koprskega organizatorja igre, ki je s 73 zadetki na desetih tekmam letošnje evropske lige prvakov drugi strelec najprestižnejšega celinskega prvenstva. Mladi koprski rokometaš pa sanja o vse vidnejših dosežkih, zato je pred novim letom tudi razkril selitev k poljskemu klubu Kielce v sezoni 2016/2017.
Bombač je v par letih zamenjal kar precej dresov, enemu pa bo le ostal vedno zvest. Reprezentančna majica že čaka. Te dni se mudi na pripravah v Zrečah za končni del evropskega prvenstva, ki bo prav tako na Poljskem.
Dejan Bombač v reprezentančnem dresu
Dean Bombač, prijatelji mu pravijo Deki, se je že kot najstnik odločil, da ne bo nadaljeval šolanja in se bo raje preizkusil kot profesionalni rokometaš. Novico je bilo treba sporočiti mami, zato ji je pripravil zgoščenko z razlago svoje odločitve in fotografijami najljubšega rokometnega idola Ivana Balica. V članskem klubu je de-bitiral pri 15 letih: »Takrat sem to čutil. Vedel sem, da je prava izbira. Ob koncu sezone se bom preselil na Poljsko. Za to sem se sam odločil. Cilji v poljskem klubu, ki
Slovenija-Hrvaška na Bonifiki
Po dveh pripravljalnih tekmah moške rokometne reprezentance Slovenije za EP na Poljskem v Krškem in Celju proti Makedonij (obe srečanji sta se zaključili neodločeno 28:28 in 23:23), so se slovenski rokometaši sinoči v Ivanic-Gradu pri Zagrebu pomerili z reprezentanco Hrvaške in izgubil z golom zaostanka 31:30.
Slovenija in Hrvaška se bosta zopet pomerili danes v Kopru. Začetek tekme ob 16.15.
spada med pet najbolj kakovostnih ekip na svetovni rokometni sceni, so jasni: osvojitev evropske lige prvakov. To je sicer tudi moja velika želja, ki je podkrepila odločitev za selitev v novo okolje.«
Kakšni so občutki pred nastopom s slovensko reprezentanco na bližajočem evropskem prvenstvu?
Na pripravah nam je trenutno super. Prepričan sem, da lahko ciljamo na najvišja mesta. Razmišljati moramo ambiciozno, drugače bomo težko kaj dosegli, nočemo zapustiti tekmovanja po petih dneh.
Ste kdaj spremljali rokometno dogajanje na Tržaškem?
Takrat smo kot mulci veliko igrali proti Tržačanom. Še do pred kratkim sem spremljal dogajanje v Trstu, zdaj pa imam žal manj časa za to. Takrat sta igrala Ivan-čič in Scocco, ki je bil moj soigralec v Kopru, Fredi Radojkovic pa je bil trener. To je bilo do sezone 2008-2009.
Lahko razkrijete našim bralcem, zakaj ste si pustili dolgo pričesko ...
To je zaradi stave s prijateljem ro-kometašem Vasjo Furlanom, ki mi je obljubil plačan dopust, če se za eno leto ne bom ostrigel. Plačanega dopusta pa nisem dočakal. Lasje so kljub temu vse daljši.
Po propadu koprskega Cimosa je rokomet v Kopru ponovno zaživel z novim klubom. Kako ocenjujete ta preporod?
Nanj sem močno navezan. Pred kratkim sem opravil tudi dva treninga z njimi. Kar pa je najbolj važno je, da delovanje kluba poteka nemoteno, vodstvo kluba pa je zelo resno. Vse je na pravem tiru, da se vrhunski rokomet poživi v Kopru. (mar)
18 Sobota, 9. januarja 2016
VREME, ZANIMIVOSTI	/
nogomet - Kras danes doma proti Sanviteseju
Drugi del prvenstva želijo začeti z zmago
Vesna bo jutri v Križu gostila drugo uvrščeni Cordenons
Po novoletnem premoru se z drugim delom prvenstva vrača tudi elitna liga. Na vrhu lestvice je v decembru Lu-mignacco izgubil večji del prednosti, saj mu zdaj za ovratnik že diha Cordenons s točkama zaostanka. Drugo uvrščena ekipa bo v nedeljo gostovala v Križu, kjer se že obeta zanimivo srečanje, medtem ko bo danes Kras igral na domači zelenici v Repnu.
Gostil bo Sanvitese, ki je v zadnjih štirih krogih doseglo le eno točko konec novembra doma proti Chionsu, v decembru pa je furlansko moštvo vknji-žilo same poraze in zdrknilo na spodnji del skupnega seštevka.
V	Repnu so med prazniki dobro trenirali. V soboto, 2. januarja, so Žlo-garjevi nogometaši na prijateljski tekmi v Žavljah proti Zaulam tesno zmagali s 3:4. Zadeli so Smrtnik (2), Tom-izza in Stančič.
Na Žlogarjevem spisku odsotnih so še Petracci, Tawgui in diskvalificirani Pahor, vrača pa se vezist Milan Gru-jic. Težave bi lahko ekipama povzročilo tudi razmočeno igrišče, ki je pred dnevi že vpilo precej padavin, tudi danes pa je napovedan dež.
V	prvem krogu prvenstva je Sanvitese z 1:0 že premagal Kras, ki si novo leto in povratni krog želi začeti s pravim pristopom in po možnosti z novimi tremi točkami.
Repenski Kras kot zadnji izmed
Dino Stančič
fotodamj@n
vodilne šesterice še vedno spada v ožji krog favoritov, ki bi se lahko zavihteli na prva mesta. Prvi cilj je trenutno v Rep-nu še vedno miren obstanek in možnost nabiranja izkušenj pomlajenega moštva.
V boj za vrh pa sta vpletena Vesna in Cordenons. Zaradi sredinega pokalnega finala v Manzanu so tekmo v Križu prenesli na jutrišnji dan. Lani sta moštvi postregli z dvema razburljivima nastopoma, ki sta se razpletla v zadnjih minutah. Prvo srečanje v letošnji sezoni je na domačem igrišču osvojil Cor-denons z 2:1. Jutrišnji obračun pa bi lahko še dodatno popestril bitko na vrhu. Srečanje v Križu se bo začelo ob 15. uri. (mar)
odbojka - Moška B2 liga
Zadnji klic za Olympio Sloga Tabor okrnjena
Deveti krog moške B2-lige bo ključnega pomena predvsem za odboj-karje goriške združene ekipe, ki bo danes ob 20.30 v Gorici merila moči z neposrednim tekmecem iz Trevisa. Zmaga bi nedvomno zdramila Marc-hesinijeve odbojkarje, ki še zasedajo dno lestvice, čeprav so pred premorom na gostovanju v Padovi dosegli dragoceno točko. V nadaljevanju prvenstva bodo morali na igrišču pokazati veliko več, saj se obstanek iz tekme v tekmo oddaljuje.
Treviso je na dometu. Današnji gostje so na osmih srečanjih le enkrat slavili polno zmago. V vrstah Olympie bo odsoten poškodovani Matija Ko-mijanc. Na njegovo mesto bo Marchesini vpoklical brata Simona, medtem ko bo Peter Vogrič zaradi lažje poškodbe igral kot rezervni libero.
Sloga Tabor Televita bo novo odbojkarsko leto prav tako začela na domačem igrišču, kjer bo jutri ob 18. uri gostila Bibione. Ambulanta Sloge Tabor se žal med prvenstvenim premorom ni izpraznila, kar nasprotno. Na zadnjem treningu pred novim letom si je gleženj zvil Vasilij Kante, ki jutri gotovo ne bo igral. Zaradi bolečin v hrbtu bo prav tako dogajanje na igrišču samo spremljal trener in bloker Gregor Jerončič. V dvomu je še Francesco Biribanti, saj še občuti bolečine v stegnu.
Jerončič je tako primoran na drastične spremembe v postavi. Na mestu korektorja naj bi zaigral Iaccarino, v vlogi libera Nicholas Privileggi, medtem ko bo zelo gotovo kot krilo prvič letos igral Ambrož Peterlin, ki je doslej nosil dres prvega libera. Na klopi bosta letos prvič sedela tudi perspektivna odbojkarja Peter Jerič in Luis Vatovac.
Naloga slogašev bo tokrat vse prej kot enostavna, saj je tretji uvrščeni Bibione doslej upravičil položaj med favoriti prvenstva. (mar)
1. AMATERSKA LIGA
Goriško obarvan krog
Prvi povratni krog 1. amaterske lige bo minil v znamenju dvobojev med tržaškimi in goriškimi moštvi. Breg bo poskusil presenetiti vodilno Pro Gorizio. Morebitni uspeh bi lahko izkoristila Zarja, ki bo v Bazovici igrala proti trdoživi Isontini. Popolnoma goriški derbi čaka Sovodnje in Mladost. Prvo bo gostilo Isonzo, druga pa bo igrala v Mariano. Obe srečanji sta pomembni v boju za obstanek, saj je rep lestvice zelo kratek.
DOMAČI ŠPORT

JUVENTINA i, VALNATISONE: »Težave imamo v napadu. Bardini je saniral poškodbo, Dragosavljevič je 40 odstoten, Sant je še v ambulanti. Vedno ci*' Ijamo na zmago, žal pa
9 je San Luigi skoraj neulovljiv - Nicola Sepulcri, trener Juventine.
Danes
Sobota, 9. januarja 2016 NOGOMET
ELITNA LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen -
Sanvitese
KOŠARKA
DRŽAVNA C-LIGA GOLD - 21.00 v Montebelluni: Montebelluna - Jadran
DEŽELNA C-LIGA SILVER - 18.30 v Trstu, Stadion 1. maja: Bor Radenska - Latte Carso Ubc D-LIGA - 18.30 v Gorici, tel. Brumatti: Goriziana
-	Sokol
UNDER 16 ŽENSKE - 16.00 v Cussiganccu: Libertas Cussignacco - Polet
UNDER 14 ELITE - 17.30 v Čedadu: Centro Sedia - Bor ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 20.30 v Gorici, Špacapan:
Olympia - Volley Treviso
ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Zalet Sloga -
Staranzano
MOŠKA C-LIGA - 17.00 v Prati: Prata - Sloga Tabor
ŽENSKA D-LIGA - 20.45 v Roveredu in Piano:
Roveredo - Zalet Kontovel
MOŠKA D-LIGA - 20.00 v Štandrežu: Val - Volley
Club TS; 20.30 v Fiume Venetu: Fiume Veneto -
Soča
1.	ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Repnu: Zalet Sloga
-	Triestina Volley
2.	ŽENSKA DIVIZIJA - 17.45 v Dolini: Zalet Breg -Virtus Olympia Volley B
UNDER 14 ŽENSKE - 15.30 na Opčinah: Poggivolley - Sokol
Jutri
Primorec bo v gosteh lovil nove točke in čimprejšnji obstanek v promocijski ligi proti nižje uvrščenim Ronkam.
SINOČI
KOŠARKA
D-Iiga: Cus Trieste - Kontovel 60:74 (Škerl 23, Gantar 18)
Nedelja, 10. januarja 2016 NOGOMET
ELITNA LIGA - 15.00 v Križu: Vesna - Cordenons PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina - Valnatisone; 14.30 v Ronkah: Ronchi
-	Primorec
1.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Isonzo: 14.30 v Bazovici: Zarja -Isontina; 14.30 v Mošu: Pro Gorizia - Breg; 14.30 v Marianu: Mariano - Mladost
2.	AMATERSKA LIGA - 14.30 na Opčinah: Alabarda
-	Gaja; 14.30 v Gorici: Audax - Primorje NAJMLAJŠI - 10.30 v Podgori: Juventina - Isonzo; 10.30 v Koprivnem: Isontina - Sovodnje KOŠARKA
DEŽELNA C-LIGA SILVER - 18.00 v Pordenonu: Pordenone - Breg
UNDER 20 MOŠKI - 16.00 v Gorici, Kulturni dom: dom - Pallacanestro DGM
UNDER 18 MOŠKI - 11.30 v Trstu, Ul. Locchi: Basketrieste - Breg
UNDER 15 MOŠKI ELITE - 15.30 v Codroipu: Codroipese - Bor
UNDER 15 MOŠKI - 11.00 v Muzzani: Basket
School Team - Jadran
ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Bibione
MOŠKA D-LIGA - 17.30 v Gorici, Špacapan: Olympia - Altura
UNDER 15 MOŠKI - 16.00 v Štandrežu: Val -Fincantieri
1. ŽENSKA DIVIZIJA - 17.00 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea - Zalet Sokol
UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Sovodnjah: Soča Olympia - Fincantieri; 11.30 v Trstu, Ul. della Valle: Le Volpi - Zalet Dvigala Barich UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 na Opčinah: Sloga Dvigala Barich - Azzurra; 11.30 v Trstu, Ul. Veronese: Oma - Breg; 11.30 na Proseku: Kontovel - Virtus Olympia Volley ORIENTACIJSKI TEK
9. BREZ MEJA - 10.00 (start) v športnem centru Gaje na Padričah (organizator ŠZ Gaja)
Pojutrišnjem
Ponedeljek, 11. januarja 2016 NOGOMET
DEŽELNI MLADINCI - 20.30 na Proseku, Rouna: Vesna - S. Andrea;19.00 v Ronkah: Ronchi - Kras Repen
primorski_sport facebook 4
Sokol bo danes na gostovanju v Gorici proti Goriziani branil prvo mesto v D-ligi. Na fotografiji FotoDamj@n Ivo Ušaj.
13
je število porazov Gaje in Alabarde v 2. AL , ki kljub vsemu lahko še upata v boljše izhodišče v končnici za obstanek. Če bo ena od dveh zmagala, bo lahko le zadihala in prehitela prav tako Sagrado na 14. mestu. Alabarda letos še ni dosegla zmage.
ŽENSKA C-LIGA - ZALET SLOGA
Gridellijeva nared konec meseca
Blokerka Zaleta Sloge Fulvia Gridelli bo za povratek na igrišče morala počakati konec meseca. Poškodba gležnja, ki jo je staknila konec oktobra med prvenstveno tekmo, se med prazniki ni popolnoma sanirala. Ob odsotnosti Anje Grgič bosta danes v vlogi centra zaigrali Giulia Spanio in Maja Kojanec. Trener Jasmin Čuturič imam še drugo preglavico. Libero Giorgia Barut je med prazniki doživela lažjo prometno nesrečo, zaradi katere jo pestijo bolečine v hrbtu. Dvom o njenem nastopu bo Čuturič rešil zadnji trenutek pred današnjim srečanjem proti Staranzanu. Gostujoča ekipa zaseda zgornji del lestvice.
marco pertot
Downhill je vzljubil med prvimi
Downhill sodi med najbolj ekstremne kolesarske športe. Angleški naziv te discipline v dobesednem prevodu pomeni kar dol po griču. Barkovljan Marco Pertot, se s svojim posebnim gorskim kolesom po različnih pobočjih spušča že dobrih 13 let. Bil je med prvimi, ki je na Tržaškem vozil downhill, s časom pa je navdušil tudi mlajšo generacijo kolesarjev. Pred leti je odprl lastno vodoinštalacij-sko firmo, zato manj časa drvi v dolino. Downhillu se zdaj posveča izključno rekreacijsko.
»Vedno sem bil nekako zaljubljen v kolo, treniral sem tudi gorsko kolesarstvo, naposled sem si pri 23. letih privoščil nakup amortiziranega kolesa za downhill. .Stalo me je 3.000 evrov, kasneje sem za kolo odštel še večjo vsoto,« je dejal 36-letni Pertot, ki je kar takoj pojasnil, da je ta posebna kolesarska strast dokaj draga.
Vsak pravi »downhiller« je izkušnjo drago plačal na lastni koži, saj je vsaj enkrat obiskal najbližjo urgenco. v Pertotovem primeru kar štirikrat. Poškodbe so namreč zaradi padcev zelo pogoste.
Na domu hrani več koles, časa za priljubljeni adrenalinski šport je zdaj vse manj: »Nekoč sem tekmoval na deželni in mednarodni ravni, zdaj pa se kolesu posvečam enkrat do dvakrat mesečno, v zimskem času ne vozim,« pravi Pertot, ki je pred leti redno tekmoval tudi na slovenskih prvenstvih in na Pokalu Triveneto, kjer je bil tudi drugi v kategoriji master do 30. leta. Za največji uspeh si šteje zmago na slovenskem pokalu na blatni progi v Avčah.
Ob veliki meri norosti mora kolesar v spustu, ki doseže lahko hitrosti do 80 km/h, imeti predvsem dve dobri lastnosti: »Pred startom moraš biti čim bolj sproščen in zbran, vsaka malenkost šteje. Ne samo zbranost šteje predvsem dober spomin.«
Pertot najraje kolesari na slovenskih in istrskih progah. Med najbolj priljubljenimi sodijo Rogla in Kranjska gora.
V zimskem času, ko je kolo na klinu, se posveča deskanju na snegu. Tudi v tem primeru bolj adrenalinsko, saj se z desko najraje spusti po sveže zapadlem in nedotaknjenem snegu. (mar)
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 9. januarja 2016
19
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Sprehodi, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 7.05 UnoMattina in famiglia 10.30 Buongiorno benessere 11.00 Line Verde Orizzonti 12.00 La prova del cuoco 14.00 Linea Blu 15.00 Sabato In 16.15 Nad.: Legami 17.15 A Sua immagine 17.45 Pas-saggio a Nord-Ovest 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi
21.30 Film: II principe abusivo (kom., It.,
'13)
_RAI2_
7.50 Serija: Heartland 9.15 Sulla Via di Damasco 9.50 Frigo 10.15 Serija: Il nostro ami-co Charly 11.00 Mezzogiorno in famiglia 13.00 18.35, 20.30, 22.40 Dnevnik 13.25 Dribbling 14.00 Serija: Last Cop - L'ultimo sbirro 15.40 Serija: Squadra Speciale Lipsia 16.25 Serija: Squadra Speciale Stoccarda 17.10 Sereno variabile 18.05 Signori del vino 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Blue Bloods 22.55 Sabato Sprint 23.45 Rubrike
_RAI3_
7.10 Serija: Zorro 7.35 Film: Zanna Bianca - Un piccolo grande lupo (pust., '91) 9.15 Film: La leggenda di Zanna Bianca (pust., '94) 11.00 12.25, 14.45, 16.30 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.45 Dnevnik, vreme in šport 14.55 TV Talk 16.35 I dieci co-mandamenti 18.30 Rivediamoli 20.00 Blob 20.10 Che fuori tempo che fa 21.45 Nad.: Non uccidere 0.05 Un giorno in pretura
_RAI4_
11.10 Xena 14.05 19.05 Rai Player 14.15 Film: 48 ore (akc.) 15.55 Once Upon a Time 16.40 19.10 Doctor Who 17.30 Novice 17.35 Film: Viaggio al centro della Terra (pust.) 19.35 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 21.10 Boardwalk Empire 23.15 L'attacco dei Giganti
_RAI5_
14.05 Capolavori della natura 15.05 Tree Stories 16.05 Gledališče: Lulu 18.15 Novice 18.20 Le lezioni dei maestri 18.45 Money Art 19.50 Memo - L'agenda culturale 20.35 Rai Player 20.45 Grattacieli d'autore 21.15 Gledališče: Totem, letture, suoni, le-zioni 23.35 C'e musica e musica 0.45 Led Zeppelin: Celebration Days
RAI MOVIE
13.45 17.45 Rai Player 13.50 Film: Il giorno in piu (kom., It., '11, i. F. Volo) 15.45 Film: La bussola d'oro (fant., '07, i. N. Kidman) 17.40 0.35 Novice 17.50 Film: Le tigri di Mompracem (pust., '70) 19.30 Film: Toto diabolicus (kom., It., '62)
21.15 Film: Diplomacy - Una notte per salvare Parigi (zgod.) 22.40 Film: Sole rosso (vestern, '71)
RAI PREMIUM
12.551 Love You 2 13.30 Film: Biglietto di sola andata (triler) 15.05 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.10 Nan.: Im-pazienti 15.20 Nad.: Raccontami una sto-
ria 17.30 Novice 17.35 Nad.: Un'altra vita 19.20 Rai Player 19.25 Nad.: Le cose che restaño 21.20 Nad.: Maria di Nazaret 23.15 Nad.: Tutto puo succedere
_RETE4_
7.05 Media Shopping 7.55 Nad.: Due per tre 8.25 Film: I miei piu cari amici (kom.) 10.45 Ricette all'italiana 11.3018.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in cor-sia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Nad.: Monk 16.40 Nad.: Poirot 19.35 Serija: The Mentalist 21.30 Film: Accerchiato (akc.) 23.25 Film: Action Jackson (akc.)
_CANALE5_
6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 8.45 In forma con Starbene 10.50 Supercinema 11.00 Forum 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Amici di Maria 16.00 Nad.: Il segreto 16.30 Verissi-mo 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 C'e posta per te
_ITALIA1_
6.40 Risanke in otroške oddaje 9.35 Film: Finn - Un amico al guinzaglio (kom.) 11.25 Live a casa tua 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Film: Land of the Lost (pust., '09, i. W. Ferrell) 15.45 Film: Come cani e gatti (pust.) 17.35 Nan.: La vita se-condo Jim 18.20 Nan.: Camera Café 19.00 Film: Immagina che (kom., '09, i. E. Murphy) 21.10 Film: L'asilo dei papa (kom., '03, i. E. Murphy) 23.00 Film: Ho vinto la lotteria di capodanno (kom., It., '89)
IRIS
LA7
LA7D
20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Scan-dalosa Gilda (dram., It., '85)
_DMAX_
12.3015.55 Affari a quattro ruote 13.20 Te l'avevo detto 15.05 Incidenti di percorso 17.45 Il cacciatore di tifosi 18.35 Affari in valigia 19.30 Storage Wars Canada 20.20 Banco dei pugni 21.10 Ingegneria estrema 22.00 ...Fuoco! 22.55 Come e fatto
SLOVENIJA1
6.05 Odmevi 7.0018.40 Risanke in otroške serije 9.25 Kviz: Male sive celice 10.10 Kratki film: Praktična matematika 10.25 Inf-odrom 10.35 Dok.: V svojem ritmu 11.20 TV arhiv 13.00 17.00, 18.55, 23.00 Poročila, šport in vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.30 Dok. serija: zdravje Slovencev 15.00 Dok. film: Resnica o telesni vadbi 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.20 Posebna ponudba 18.05 Sladkanje z Rachel Allen 18.35 Ozare 19.25 Utrip 20.00 Pesmi naše mladosti 22.00 Nad.: Zapuščina
14.30 Film: L'uomo dei sogni (dram., '89, i. K. Costner) 16.30 Adesso cinema! 16.55 Film: S.Y.N.A.P.S.E. - Pericolo in rete (tri-ler) 18.55 Film: Roba da ricchi (kom., It., '87, i. P. Villaggio) 20.55 Scuola di cult 21.05 Film: Asso (kom., It., '81, i. A. Celentano) 22.50 Film: Sabato, domenica e venerdi (kom., It., '79, i. L. Banfi)
7.30 13.30, 20.00, 0.15 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira - Il diario 12.45 II pollice verde sono io 14.00 Kronika 14.20 Film: I quattro dell'oca selvaggia (pust.) 16.30 Serija: Jack Frost 18.15 Serija: L'ispettore Barna-by 20.35 Otto e mezzo 21.10 Serija: Josephine, ange gardien
6.20 11.00 Cuochi e fiamme 8.10 17.10 I menù di Benedetta 13.05 19.00 Chef per un giorno 15.10 Non ditelo alla sposa 18.55 Dnevnik
21.10 Film: Un giorno di gloria per Miss Pettigrew (kom.) 22.50 Film: Will (dram.)
TELEQUATTRO
6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 Ring 13.00 Rotocalco Adnkronos 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Voci in piazza 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Qua la zampa 19.10 Tg Confartigia-nato 20.00 La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta
_LAEFFE_
11.10 Jamie: Comfort Food 13.05 18.05 Viaggi nudi e crudi 14.05 Posso dormire da voi? 16.15 Film: Ricky - Una storia d'amo-re e liberta (fant.) 19.05 Bourdain: Cucine segrete 20.00 Big History 22.00 Dok. serija: Come il sesso ha cambiato il mondo
_CIELO_
14.0015.15 Junior MasterChef Italia 15.00 Novice 16.15 Masterpasticciere di Francia 17.30 Cucine da incubo 19.45 Affari al buio
23.30 Film: Koruzni otok (dram.)
SLOVENIJA2
7.00 Najboljše jutro 9.25 Alpsko smučanje: SP, smuk (ž), 1. vožnja 10.25 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (m), 1. vožnja 11.25 Alpsko smučanje: SP, smuk (ž), 2. vožnja 12.40 Biatlon: SP, zasledovalna tekma (m) 13.25 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (m), 2. vožnja 14.25 Smučarski teki: novoletna tekaška turneja (ž), skupinski start 15.10 Biatlon: SP, zasledovalna tekma (ž) 16.05 Rokomet (m): Slovenija - Hrvaška 17.50 Smučarski skoki (m): ekipna tekma 19.45 Smučarski teki: novoletna tekaška turneja (m), skupinski start 20.30 Drsanje na snegu: paralelni slalom 21.05 Dok.: Glasovi strahu - 60 sosesk samo za Molučane 21.35 Dok.: Sestra v ogledalu - Portret Lenče Fe-renčak 22.25 Zvezdana 23.05 Presenečenja 23.55 Aritmični koncert
_KOPER_
14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.25 23.30 Vsedanes - Aktualnost 14.55 Arhivski posnetki 15.40 We-bolution 16.10 Rokomet (m): Slovenija -Hrvaška 18.00 Primorska v krogu dvanajstih 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Tednik 20.30 Film: Pot do zlata (pust.) 22.15 Dok.: Šport brez meja 22.45 Vrt sanj
_POP TV_
7.00 Risanke in otroške serije 11.15 13.00 Tv prodaja 11.30 Film: Daleč od doma (druž.) 13.15 Zdravo hujšanje 14.05 Film: Rjavi sladkorček (kom.) 16.10 Film: Viharna noč (rom., '08, i. R. Gere, D. Lane) 17.55 Nad.: Usodno vino 18.55 Vreme in novice 20.00 Film: Zakon molka (triler, '12, r. in i. R. Redford) 22.10 Film: Hudičev odvetnik (triler, '97, i. K. Reeves, A. Pacino)
_KANAL A_
7.00 Risanke 7.45 18.20 Pozor, priden pes! 8.15 13.45 Nan.: Novo dekle 8.4019.35 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.10 Serija: Veliki pokovci 10.05 ŠKL - Šport mladih 10.35 Tv prodaja 10.50 Top Gear 11.55 Hitri tečaj Richarda Hammonda 12.50 Serija: Nezmotljivi čut 14.15 Film: Mars napada (zf, '96, r. T. Burton, i. J. Nicholson) 16.15 Film: Moja neprava žena (kom., '11,
Sobota, 9. januarja Laeffe, ob 16.15
VREDNO OGLEDA
Ricky, una storia d'amore e libertà
Francija, Italija 2009 Režija: François Ozon Igrajo: Alexandra Lamy, Ser-gi Lopez, Mélusine Mayance in Arthur Peyret
Katie je zaposlena v tovarni kjer sreča Paca, sodelavca, s katerim se spusti v pomembno ljubezensko zgodbo. Iz njune ljubezni se rodi poseben otrok: Ricky. Vse to je seveda samo začetek presenetljive in odbite mešanice komedije in drame, prepojene z elementi magičnega realizma. Ricky ima namreč to posebnost, da na hrbtu nosi peruti.
Poetični film, ki ga je Ozon premierno predstavil v glavnem tekmovalnem programu Berlina 2009, je povzet po kratki zgodbi Rose Tremain.
i. A. Sandler, J. Aniston) 18.50 Pazi, kamera! 20.00 Film: Brata (pust., '04, i. G. Pear-ce) 21.50 Film: Zaupno o seksu (kom.)
PLANETTV
12.30 Nan.: Vojaške žene 13.15 Hiša vaših sanj 14.25 Stroga ljubezen 15.25 Film: Pošasti z univerze (anim.) 17.25 Kmetija: Nov začetek 19.00 22.05 Danes 19.25 Planet kuha 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Prin-ceskin dnevnik 2 (kom., '04, i. A. Hathaway) 22.15 Film: Društvo mrtvih pesnikov (dram., '89, i. R. Williams)
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: napovednik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Medpraznična prva izmena; 9.50, 14.40, 18.30 Music box; 10.10 Prva izmena: Komorno popotovanje, sledi Music box; 11.15 Studio D - Pogled skozi čas, sledi Music box; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 30 minut country glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.40, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 11.00 Osebnost leta 2015; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Elektronika mix; 23.00 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.00, 14.35, 19.00, 20.00, 20.30, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 Ora musica; 14.00 Slot Parade/Anteprima classifica; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik - Rosso di sera; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 22.30 So-noricamente Puglia; 0.00 Nottetempo.
DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A
V oddaji 30 minut country glasbe ob 12.30 bo v ospredju zgoščenka »Before the sun goes down«, ki sta jo posnela legendarni rezofonični kitarist Rob Ic-kes ter perspektivni kitarist in pevec Trey Hensley. Jazz odtenki ob 17.10 pa ponujajo nekatere boljše diskografske stvaritve iz prejšnjega leta na področju tako imenovanega novega jazza. Na televiziji bo Tv dnevniku, v sklopu izmenjav s TV Koper-Capodistria, sledila oddaja Izostritev o obračunu preteklega leta znotraj slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki je bila na sporedu minulega 17. decembra.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Sobota, 9. januarja 2016
VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
80^
980
V spodnjih plasteh ozračja se zadržuje bolj vlažen zrak. Med soboto popoldne in nedeljo zjutraj bomo pod vplivom vremenske fronte. Jutri zvečer nas bo dosegla nova vremenska motnja.
V Alpah bo pretežno oblačno, drugod po deželi pa oblačno vreme. Dopoldne bo po nižinah in ob obali lahko rahlo deževalo, zlasti na vzhodu. Od popoldneva se bodo padavine krepile, predvsem na vzhodnem pasu. Meja sneženja bo v Predalpah nihala med 1000 in 1500 m; v Alpah pa bo snežilo nad 500-800 m.
Oblačno bo. Na zahodu bodo padavine, ki se bodo popoldne in zvečer krepile in se širile nad osrednjo ter zajele večji del Slovenije. Meja sneženja bo med 1000 in 1500 m nad morjem. Največ padavin bo padlo v zahodni polovici države, zlasti v hribovitih predelih. Na Notranjskem bo popoldne pihal jugozahodnik.
Na zahodu se bodo verjetno pojavljale zmerne padavine, na vzhodu pa močnejše. V hribih bo snežilo. Čez dan bo na obali in po nižinah pretežno oblačno, v hribovitem svetu zlasti nad višino 1700 m pa bo vreme lepše. Od popoldneva bo po nižinah in na obali pričelo deževati; v hribih nad 1000 m pa snežiti.
Pretežno oblačno bo. Padavine bodo zjutraj večinoma ponehale, le na zahodu se bodo pojavljale še del dopoldneva.
1909 - Obilno sneženje ponekod v notranjosti Slovenije je ponehalo. V Kranju so naslednje jutro izmerili 72 _ cm (48 ur prej 7 cm), v Žireh 71 cm (24 cm), v < Srednji vasi v Bohinju 90 cm (44 cm) in v Lučah 50 cm (9 cm) debelo snežno odejo.
Danes: ob 2.57 najnižje -19 cm, ob 8.44 najvišje 48 cm, ob 15.25 najnižje -64	g Morje je mirno, o cm, ob 22.03 najvišje 37 cm.	S temperatura S Jutri: ob 3.35 najnižje -21 cm, ob 9.20 naj-	morja 12,2 sto-višje 50 cm, ob 15.59 najnižje -66	pinje C. cm, ob 22.36 najvišje 39 cm.
Kanin - Na Žlebeh . . . .30 Piancavallo......"......20
Vogel..................33 Forni di Sopra.........30
Kranjska Gora.........30 Zoncolan..............30
Krvavec...............40 Trbiž...................40
Cerkno..................- Osojščica..............45
Rogla..................40 Mokrine...............60
Geološka doba antropocen
LONDON - Vpliv človeštva na Zemljo je že sprožil novo geološko dobo, poimenovano antropocen, posledice pa bodo vidne še več milijonov let. V 50. letih 20. stoletja se je začelo obdobje "velike pospešitve", ko sta se začeli močno spreminjati svetovna populacija in njene potrošniške navade. S tem sovpadajo tudi preizkusi jedrskega orožja (na sliki ekpslozi-ja v Hirošimi), ki so v okolju pustili radioaktivne delce. Povečala pa se je tudi uporaba aluminija, betona in plastike. Ali zadostujejo za bistvene spremembe v značilnostih usedlin, ki se kopičijo danes, in za razlikovanje od trenutnega obdobja holocena, ki se je začelo po koncu zadnje ledene dobe? Zadostujejo, pravi britanski znanstvenik Colin Waters.
Katastrofalen požar v Avstraliji
PERTH - Uničujoč požar je pustošil po zgodovinskem kraju na zahodu Avstralije in uničil 95 zgradb, tri ljudi pa še pogrešajo. Območje požara okoli 110 kilometrov južno od Pertha se je v 24 urah povečalo za več kot dvakrat, pogorelo je 53.000 hektarjev zemljišč, požar pa je uničil tretjino mesta Yarloop, tudi nekaj zgodovinskih poslopij. V Yarloopu sicer v okoli 250 gospodinjstvih živi med 500 in 600 prebivalcev. Gasili sumijo, da je požar v bližini Yarloopa zanetil udar strele, zaradi vetra in suše pa se je hitro razširil.
NEMČIjA - Zapadle avtorske pravice, konec prepovedi objave
Ponatis Hitlerjevega Mein Kampfa s 3.500 kritičnimi pripombami
MUNCHEN - V knjigarnah v Nemčiji je včeraj prvič po letu 1945 znova na voljo razvpito delo nacističnega vodje Adolfa Hitlerja Moj boj (Mein Kampf). Gre za novo izdajo, ki je pospremljena s kritičnimi opombami, za objavo dela pa so se kljub zadržkom odločili v pedagoške namene. Knjiga stane 59 evrov.
Ponatise so v Nemčiji dali naprodaj, potem ko so s 1. januarjem potekle avtorske pravice za Moj boj, ki ga je Hitler spisal med prestajanjem zaporne kazni v letih 1923 in 1924. Prvič je izšel leta 1925.
2000 strani dolga nova izdaja fanatičnega antisemitskega manifesta je opremljena s 3500 opombami in razlagami, ki kritizirajo in izpodbijajo ideologijo nacističnega vodje.
»Gre za razbijanje mita,« je v začetku decembra poudaril direktor Instituta za sodobno zgodovino v Munch-nu Andreas Wirsching. Njegova ekipa se je leta 2009 lotila ogromnega, pa tudi spornega dela, ki je prineslo omenjenih 3500 opomb.
»Nujno je za vedno razdelati Hitlerja in njegovo propagando ter s tem odstraniti simbolično moč te knjige,« piše na spletni strani omenjenega instituta. A kljub več tisoč opombam se kritiki vnovične izdaje Mojega boja bojijo, da bi lahko širil skrajno desno ideologijo.
Predsednik Svetovnega judovskega kongresa, Američan Ronald Lau-der je sicer spomnil, da je bil Moj boj že doslej v veliki meri na voljo, med drugim na internetu. Iztek avtorskih pravic naj zato ne bi bistveno spremenil situacije.
Avtorske pravice za Moj boj je leta 1945 dobila nemška južna zvezna de-
Adolh Hiteler med kongresom nacistične stranke
arhiv ansa
žela Bavarska, ki je v skladu z odločitvijo zavezniških sil prevzela nadzor nad največjo nacistično založniško hišo.
Kar 70 let nato bavarske oblasti ponatisa Mojega boja niso dovolile, in sicer iz spoštovanja do žrtev nacističnega nasilja ter z argumentom preprečevanja podpihovanja sovraštva. A s 1. januarjem Bavarska ponatisov te knjige in njenih prevodov ni več mogla ustaviti, saj so te pravice prešle v roke javnosti.
V Nemčiji še vedno v veljavi ostaja prepoved golega besedila, za kar je
zagrožen tudi kazenski pregon zaradi spodbujanja rasnega sovraštva. Moj boj poleg tega v nekaterih državah, ki so bile pod nacistično okupacijo, npr. v Avstriji in na Nizozemskem, še naprej ostaja prepovedan, tako da ga tam tudi v prihodnje ne bo. So pa prevod že napovedali v Franciji.
Med drugim je do Mojega boja brez težav priti v Indiji in Braziliji, v Turčiji so od leta 2004 prodali 30.000 kopij, tudi v ZDA knjiga ni prepovedana, na Japonskem je na voljo celo v obliki stripa. (sta)
VELIKA BRITANIjA - Nove smernice
Redno pitje alkohola povečuje tveganje za raka
LONDON - Britanske zdravstvene oblasti so v novih smernicah priporočeno zgornjo mejo popitih količin alkoholnih pijač za moške znižale kar za tretjino. Velika Britanija ima sicer po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) nadpovprečno porabo alkohola.
Britanskim moškim tako zdravstvene oblasti svetujejo, naj na teden spijejo le do 14 meric alkohola, kar je za tretjino manj od prejšnjega priporočila 21 meric. Priporočilo za ženske je ostalo pri 14 mericah. Ena merica je sicer enakovredna manjšemu kozarcu vina. Priporočila, ki so prva posodobitev na področju pitja alkohola na Otoku po 20 letih, vsebujejo tudi nasvet, naj se ljudje vsak teden za nekaj dni odpovejo alkoholnim pijačam. Nosečnicam sedaj svetujejo, naj popolnoma opustijo alkohol. Pred tem so jim svetovali, naj uživanje alkoholnih pijač omejijo na eno ali dve merici enkrat ali dvakrat na teden.
Zdravstveni svetovalci britanske vlade so še opozorili, da redno pitje alkohola povečuje tveganje za raka. Povezanosti alkohola in raka po njihovih navedbah leta 1995, ko so bile nazadnje izdane smernice za pitje alkohola, še niso popolnoma razumeli.
Po nekaterih ocenah več kot devet od 54 milijonov ljudi v Angliji pije več alkohola, kot ga priporočajo smernice, leta 2012 pa naj bi samo v Angliji zabeležili skoraj 6500 smrti, ki so bile povezane neposredno z alkoholom.
V ZDA nekoliko spremenili smernice za zdravo prehrano glede sladkorja, kave in holesterola
WASHINGTON - Ministrstvi za kmetijstvo in zdravstvo ZDA sta prvič po petih letih spremenili smernice za zdravo prehrano glede uživanja sladkorja, kave in holesterola, čeprav velikih sprememb ni. Vse je namreč zdravo v zmernih količinah. Ze doslej je ameriška vlada priporočala, naj ljudje zmanjšajo dnevno uživanje dodanega sladkorja, to je sladkorja, ki je hrani dodan in ni že sam po sebi njena sestavina. Zdaj navodila pravijo, da mora dnevno uživanje sladkorja ostati pod desetimi odstotki vseh dnevno zaužitih kalorij. Pivci kave se lahko pomirijo, saj nova navodila, ki se sicer s kavo ukvarjajo sploh prvič, pravijo, da je zmerno uživanje kave del zdrave prehrane. Ministrstvi pa odsvetujeta uživanje kave z alkoholom, saj menda pitje kave povečuje željo po alkoholu.
Glede holesterola je ameriška vlada ubrala obratno pot kot pri sladkorju. Doslej je trdila, da se lahko na dan zaužije največ 300 miligramov holesterola, zdaj pa so dnevno omejitev umaknili in pravijo le, naj ljudje uživajo čim manj s holesterolom bogate hrane. Pri soli sprememb ni in še vedno velja, da je zdrava zgornja dnevna meja 2300 miligramov za vse osebe, starejše od 14 let. Glede mesa ostaja v veljavi navodilo, da je nemastno meso v zmernih količinah povsem v redu.