St. 38.
V Gorici, 16. sepembra 1887.
„3oP.!itl izhaja vsak potok in  volja
pti {HiSti projtimana ali v Ooriri na doni
pu*iljiina:
Vse leto.....!'. l.io
Vol !i'tU.......'.'.L'C
Cetvrt letft     .    .   .   .   .. 1 1<>
Pri oznanilih in taho tudi pri „po-
8 ttnt'calt" »c jtlucuje za uavadno trislop.
no vrsto:
8 kr. fie se tiska I krat
6   ,'!   "   "     "5   \] Za reCc erke po prostoru.
Posamezno StevilTco ae doliivajo po 8 kr. v toliakarnimli v gosposki itlici blizu „tre!i kron", na staroni tr^u in v nnnski'uHci tor v Trstu, via Ca-scrma, 3.
J)oi)j,s| naj se Wagovoijiif. -poSHjajo urc^n^tYh^Soce'' v Gorici Via Mcrontt) J2fL, narocnina pa opr&vuiSiru -,SnSo'c 'Via- delta Croce fit, 4. II.
Rolcopisi se nc vracajo; dopisi naj so blagovoljno franUujcjo. — Dclakcm in drngini nopromoznini bc narofttiina zniift, akose oglnae pri opravniatvu.
Cigava je (lorica?
Prav je, ako se elovek veasih ozre. v d.iljno, Jepso bodocnost, da dobi ve6 vcselja za pronaSanje sedanjih tc&iv. Nevamo hi pa bilo krifcein tok le v bodoenost gledatt in zibati so v sladkih sanjab, pri tern pa piaktifino sedanjost disto v nemar pustiti. Bolj marljivo pa ko scdaujost porabimo in obmeamo za svoj ijamen, torn preje sniemo pricakovati IcpSe budo6nosii.
V takcm polo^.iji smo goriAki Slovenci. Kadi se zibljemo v sanjah, kclaj bomo zdruzeni z drugimi Slovt'uci v eno celoto. Da nas pa t« sanje ne onich-kuiijn^ ne smemo praktictte scdaujosti iz vida spu-stiti. Se smo deielani goriSke groiije, in da tudi v prihodnjo ostanemo, trcba je, da se v t'-j dez>li tako utrdhno, da nam bo nas dus>vni in gmotni razvnj in uaptcdek zagotovljen. Slovenci imamo v dezeSi vecino. Pri naravnih razmerah bi morali tedaj tudi imoti vo-tino v doielnem zboru in v zastopstvu glavuega rae-sta. V (iczelncm zboru pa komaj ohranimo raviuifo2« jo in glavno mesto ima manjs na v svoji oblasti. Tega srao Slovenci najvcJ sami krivi; kajti Bkdor nc napreduje, nazaduje!K
Slovonski Gorici silijo laSki zuaftaj, in to ni (Saatno za nas, ker ona je glavno mi'sto dezolf, v katcri imamo Slovenci veCiuo. Zalostno in kriviuao je za nas, da v mestnem zbrna nimamo nijedtu^a zastopnika, Smo H Slovenci fcrcda p:.stirjev,,da tic hi mogli oja^iti in uatanoviti n»e§Lan.skc^.i ptvhivahtva? Ali mar nismo sposobni za razaa rokod«dstva in za irgovino? To ne ^mt! tako ostati! Z vso enerzijo mo-ramo dclati na to, da po^tawnn m«rodaj«n- faktor v na§cm glavnum ntestu. V to svrho priparokuno sb> dete pripomockc:
1. Zb'rajmo vt\s slovonski ^ivclj, kar ga jc z« v Gorici, okoli nn5i> zastava. 2. Priskesbimo si v mestu potrebmh slovcnskih ucilnic, da s«« nam doha-jiijofii Slovenci ne potnjiijo. 3. SKrbimo za nara§5aj slovenskili rokodelccv iu obvlnikov s tern, da a) pod-piramo svoje obrtniko; b) pomnozimn stevilo sloven-skih tokt-di'lskih vajcn«v, in c) da sc j.oganjamo za ustanovo slovenske obrtnc 5olo. 4. Podnirajmo «lov«n-ske trgovce in skuSajmo njih Stevilo pomnoziti. 5. Gb'jmo, da pridejo v javno slusSbe na§i slovenski ro-jaki. 6. SkuS.ijnio poinnoiiti Stev;!o slovenskili bisnih posc>tn?kov. 7. Podpirajmo denartti zavod nljudsko posojilnico, da bo slovcnski ^ivvlj popolnonri tiezavi-acn od ptujega, ^idovskega kapitala. 8. Z.mimajmo in
| piiptiivljujino so za mestie jlitvo; ako pm nekaj let niC tiu dosezemo, kasalcnam bodo t; volitve v-aj bilanco naSega vsakobtn^a napredka.   Pasivna
I politika je v tej zadevi pivso lc kvarna, ako stian* ka ni tako uiocna, da seje ri Bkupnem delovanja poscbuo pogrc§a.
Pri torn va&icm bai b Slovenci v Gorici ne sniemo biti zapu§6oni ii osenljeni. Dol2ni so nas podpirati z vso enorzijo pru vrsti vse slovenske obCiiie na GoriSkera, ketud ujim bo hasek, ako Slovenci v Gorici zavzanto dostojuo mesto. V drugi vrsti pa nan bodo podpiri vsi Slovenci, kar se umo samo ub sebi. Kako naj s to zgodi, o toiu bo tre-ba postdmega posvetovau' z vo.iitelji na§ega uarodi. Milo se nam stori i srcii, ko pomislimo, kako predizno *\ upa proti am postopati la§ka manj-Suia; kako nas grdi in z atom ometava! Sram nas mora biti, ki smo veeiuav dezeli, da sc pustimo tako srraltovati! To ne st tako ostad! Poka^imo, da znamo brauiti svojo ia:iu svojo lastl Ne pusti-mo si iztrgati Sepega kosasioseuske zemlje! Z vso bilo priihiiiuio oAabnoga ijca v ujegove mejo in, „G o r i c a oatano s t o v n s k a 1"
Einspielerje^fe slavnost.
Dan 21. avgusta t. l.e bil red dan, ki ga je Oospod dal koros!<im Slovicetu in aloveinkeiik naiodu. Ze v soboto zveeer,rlne 20. avgusta zbrali so so v O'.dovci ttiji gostje, Svenci h Kr.tnjake, Go-riske, Primoija in Stirake, ni njimi tudi brarjo iz Mivatskega; bdo jib jc 130. i-lovSkiSloveud so jih prav ljubeznivo sprejeli in jbpazdiavili, kakor sv.»-jo urate. Sesli ^o so pri Suwirthu, kjer so Ljub-IjaitCani nekoliko Irpih pcsm slovenskili zapeli. To pa pri.sotiiiiii neinskitu Celounom ni bilo nic kaj po voiji. IIuj.^e §..«, nego lujili jc zbodel pozdrav: „Dubio dos!i v Gelovcu na hvonskih tick!" Ko so se sliSa'i, da je knezoSkof d Hahn povabtl na ko-sdo v poncdidjeU vb« dehovise, ki so priSli k Ein-Fpiolerjcvi zlatimasi, so pa ki po svojih klobukih ae-gnili iu odsli. ZlatomaSnik . je bil 2e prcjsnji daa odpcljal v SveSe. PriSli so ra uaproti domaei voSca-ni, in bido oblcCeno doklice rosile so mu pot z zc-j Iciijcm iu cvetjem. V Colon zbrani gostje so se 5 odpeljali za ujim v ncdcljo Jjutraj ob Va6, na 30 • kofiijah in drugih vozovib. Idi njih so po vseh va-seh navduSeno pozdravljali irj'un streijali.   Posebao
| lopo so bile okra§ene Svefie in hiSa, v kateri jo te-| kla zibelka Einspielorjeva, bila jo vsa v zaienji, ven-I cih iu zastavah; pred njo pa slavolok z napisom : • „Slava prvoborifcelju i'» ofiotu koroSki h S1 o v c n o e v 1"
Ko bo prisli grstje is Celovca, jih je pri vhod-njem slavoloku v SveCe pozdravil obfiinski odbor; potem jih je pa pozarna straza s godbo in svojo za-stavo spremila pred JEupnijSki dvorec, kjcr jiin pride uaproti gospod zlatomaSnik, jih Ijuboznivo pozdravi in jiin naznani svoje vesolje, da so so tako daljefi potrudili v Svcce. Potem bo se mu predstavljali po-samicni gospodjo in mu fiastitali; on pa jo imel za vsaeega par umctnih bescd. Mcj zajutrkom priSlo je §e 15 gostov iz Ljubljam. Ker jc domafia farna ceiv kev majhria, so za obliajauje zlatema§e pripravili pri-moroa altar na prijazni bli^iji trati koncem vasi. Ljudstva je mnogo dobajalo od vsah straui, dasi je bilo deSevno vreiae. Okoli VttO. vr§il se je Bprcyod iz eerkve na travnik. kjer sta stala aHar in priiuica. Kanonik Lambert Einspicler nosil je presv. Resnje tclo pod baldahinom, za njim je §el prefiastni zlato-maSnik v znamenjih svojega novega dostojanstva z vijoiicastim biretom, spredje bilo blizu 100 belo ob-lcceiiih dekic tt, zadej pa doputacije, duhovn'ki in ti' soCe Ijtidstva. Ko je mno2ica dospela na dolofien kc&j, je bil blagoslov in potem pa pridiga. P. Ofco Einspie-ler jc v eno uro trajajeftein govoru razlagal poi'aua tega dneva. Za rek so mu bile evangolijskc besede: „BIagor ocein, ki vidijo, kar vi vidite 1" Po pridigi pel je s kropkim glasom zlatomaSnik sveto maSo, peyci ljubljauski so mu pa izvrstno odpevali. Ko sta bila po sveti maii Sn blagosiov in zahvalna peseni kouca-na, obrne se zlatomaSnik in nagovori zbrano ljudstvo takc-lc: „Predragi mi rojaki slovenskil Zbrali ste se danea od vseh strani slovenske zemlje v stavodavnem Korotanu, v moji rojstni vasi, da ste prica moji zla-timasi; bodi vam vscm zato iskrena zahvala. Vosel sem, ko vidim, kako me obdaja od vseh straoi moj Ijubljeni narod, za kterega so delale moje roko; a j preden se loeim, rad bi vara §e nekaj omeuil, kar '. mi je na srei:
1           SlomSck, saj  ga  poznate.  tega pnrega sloven-
' skega Skofa, saj gotovo prcbirati njegt-o zlato spise: j ta skof je rekel v enem svojih zadnjib govorov: • nPustite Sloveucem dve refie; ki ate jim ijubi in dra-gi, kakor svitlc oCi: vero katoliSko in besedo mate-. rino! To vain danes tudi jaz priporoSim: ,Slovenci '¦ bodite voini, oatauite zvesti katoliski cexkvi, ritnske-
LISTEK.
Zivotopis ranjkega Si fiocijancica,
prof, bogoslovja v Gorici, kakor gi je sara spiral. (Dalje.)
Leta 1854 nam jo umrl g. FraneiSek Ksavor i LuSin, in za 6as sodis vacantia je bil izvoljon , pfoifc baron AvguStin Kodeli.   On mi je   onmalo   na ; prate gledal,  to je \ ker aeni vedno v B2godnjo Da- j nico** aopisoval,  in od vaega   govoril,   kar so je pri \ nas v Gorki godilo, ni bilo to vsem prav, in Codelli me je zastran tega svaril,   jaz pa — sem od tistega casa jenjal dopisovati v „Danicou in v drugo casnike. Le malo kedaj aem §e na skrivnem kaj piaal, poseb-no v BPrijatla" ali „Bcelott v Celovec.
|i6ta 1855 arno vdobili zopet vikaega paatirja v (Jorico, g. 4ndreja Gollrnayr'a, in za priloz-nost nje^ovega sloveancga vlioda   sem mu   tudi  jaz hebrejsko pcamico zlc^il in dal natisniti.   To peamico je tudi pDiavoletto" v Tratu pouatisnil.   Ta ( hobrejaka peamica   mo je seznanila s tremi   ufienimi ; judi;   prvi med njimi  jo bil g. S a m u e 1   David L u|z z a 11 o,   professore  al collegio rabbinico a Pa- ! dua;   kteri mi jetudi stiri hcbrejakeliatepiaal; drugi je g. JosefAlmanzi,   Bloveci hebrejski   pesnik, ! od kterega ecm tudi dubil stiri hebi-ejake liate; tiegi
I
pa je Aron Luzzatto virsta, od kterega imam tri liebrejske liste.
To leto 1855 mesca taja nas je zapustil g. ', 1? r i d c r i k William WngfioId, Angled, kteri je bil nekaj let tu v Goricis svojo druxino vred in k,i ae jo pri moni alovonakei jezika, pa tudi ilirake- ¦ ga ucd. Uz9 lota 1853 mi > prigovarjal in silil me, j naj ae udiin angle^kega jezia. In rea 1854 (aem se I ga poprijel in navadil tolikc da zamorem za silo brati j in umeti angleiko spiae. Ockar nas je zapustil, piae ( mi pogostoma; skoro vaakoieto dobivam list od nje- j ga; jaz mu piSem slovcnal, on pa meui vedno «r,- i gieski.                                                                             |
Dopolniti,  kar Eem o lsta 1854  gori povedal, ! treba mi priataviti, da aemtisto leto zopet spisal mo- ; litveno   alovcnsko   knjizicoz naalovom:    nT o v a r § poboznega kriatjana,   ktoro je Paternolli u2a ' vc^k'tat ponatianil,   iu skr;ihn>  tudi   pod   naslovoro . Sop ok na avetlo f-pravil. Od tiutega caaa do 1867 ¦ nisem dal druzega v uatis kakor le hebrejsko berilo za zacetniko, ker mi je bo prvo b.danje po§lo.   Da bi mi no po§lo zopnt takoaitro, aeni jih dal uatiaaiti potato, za kar mi jo bo 35 il. placati. I^ota 1865 aem bil z dr. Hrastom   zpet   eukrat v Trstu,   kjer niacin bil od Jeta 1840.
Leti 1867 pa aem s-sal „Album S.icerdo-tum 25tum prosbytoatus sui annum Qo-ritiae solemniter cebbrantium, anno 1867" kar jo bilo tudi  |>ii f a^eupjli-jtt natisojouo.   Nisem
bil Se tega dela dokonSal, ko mi je dru$ba sv. Mo-hora v Celovei izro<5ila poalovoniti Erhardovoga ^.ivljenja in smrti Jezuaa ICristusa, ve-likega dela v dveh zvezkih, ki sem ga zaficl mesca julija 1867, ia dokon&ii konec februarja 1868. Prvih deaet pol tega dela je natianjeno uzo za leto 1868, in sto goldinarjcv aem uze aprila meaeca za teh 10 p61 prejel.
Leta 1868 j© petdeseto leto, od kar je bil Se-minarium centrale Goritiensi zopet odpert (ll.no-vembra 1818). V ta namen aeni zgodovino toga eo-monifica spisal v latinakera jeziku, a!i t natis ni pri-fila. Nad§kof mi niso dali „Imprimaturs. Sprejei pa je rokopia g. dr. Janez Glavina in ga je trzalid BFo-lio dioecsano" po malem natisnil, in poscbon odtis napravil. Zatem sem veS reel, ve^ib in manjaih zsi tisti Folium napisal, ki jo od lata 1865 do konca 1875, tedaj ednajst let izhajal. Nahaja se pa v teh teSajih foliuma natianjeno raojih spiaov: 1) Historia Sominarii centralis Goritienaia- (1868 pag. 141 seq. 1869 p. 1—159); 2) Hiatoria creationis Mosaica (1871 p. 1—131). 3) De bibliothecis parochialibus (1871 p. 6—119). 4) Titulus crucia Ghriati (1871 pag. 34—57). 5) Obaervationes chronologioae in Gen. I—XI, 9. (1872 pag. 12—56). 6) Sacrificium Abelis (1872 p. 6,5—85). 7) Tractatus de litnrgia ecelesiae AquJejen-sis (1872 pag. 97 seq. continuatus annis 1873, 1874 ofc 1875 uaq. ad pag. 144), 8) Quod L• M. V. in tewjplo ftterifc flducatHj l^»wm {1812 p. 148 teq),
nw papezu! Vera je podlaga steCe aa vsacega ciave-ka pa tudi za vaak narod 5 aaroel brez vere ne more biti stalno sreSen*.
Slovene!, ako ate ve*ni> bote zvesti svojemu co-sarlu, ako ste verai, bote, dobri gospodarji, gospodi • Dje, zvesti posli, hlapci ia clelde, poslugoi otroci — blagoslov bo vas vedaa spremljal na vseh va§ih pctih,
Slovenci, ostaaite pa tudi avesti bes«5di raateri-ai, sbvsnskenm jeziku; estaaite Slovenci; zvesti Slovenci do smrti; naj fta3 nasprotaiki psujejo, aaj uas ometavajo z blatom aliftapadaJG s kaniunjcm — vae zastonj, mi smo in ostaQemo Slovenci I
Teina dvema svetioiaiiia. ostauite Slovenci zvesti: veri katoliSki in besedi material!
Za vero katoliSko m mater ioi jezik sem jaz dc-lal in troel celo svoje frvljeoje; zato aicer ne zaslu-zim nobene hvale in zahvate, to je bila raoja, to je vsacega Slovenca sveta doUnest. la zato obljubim vara tukaj prico Boge, ki sliSi moje bosode, zato ho-Cem delati neumoreu do smrti. Toda — pri tch 1» sedah premagajo solze zlatonxaSnika — toda, dragi nw-ji, jaz sem sam, sam . . . zato vas prosim v iraenu Boga pravicnega, pamagajte mi tudi vu vsak po svo je, in na§e skupao zdruSeiia deb bo Bog blugoslovil da sledojifi zmaga pravifina stvav, Sloveaci bodite e-dini, §e enkrat, bodite edini 1
In §c nekaj. Prcdrogll Kraalu: prej ali poznc-je bote sliSali: ,Liaapi!eij& so pokopali", oj, prosim vas, ko to sli§'.te, teclaj oa-nae nikar ue pozabite, to • daj za-mc molite in ©bljubtin vam. da tudi jaz, ako ptidem po boijem usiailjeni v aebaaa, ue po^abira v ncbesih vas, ne pozabim nad vse mi dragega naroda slovenakega !a
Jokajs je govoril te besede zlatoma§nik. glasan jok poslusllcev jib je sprem'ja!, Bog pa v nebesih jib je videl solze in slisal beaedo, in Ysemogficrii bo mibstno dodelil, da Wagi zlatomaSnik lot doigo delu-je raed nami in z nami za wo katolisko in Sloveni-jc mile rast in Cast!
Dopisi.
V Goricl, 1C. soptembro. Med avatrijakimi most i, je naSa lepa, solncna Goriea malo mesto, & prav prijeien krhj. Ce pouniaVinio, da ne le vsa okolica je sbveaska, ampak da tadi v niestii so Slovenci ninoze, kar celo nasi somesSani italijanske tiarodnosti
Sriznavajo, moraine v avojo lasstno sramoto priznati, a se Slovene; v meata preveS zgabljajo — zato kor nimajo scedi56a (doloCeaega kraja), kamor bi Iabko za-hajali, da bi se jim ne mogla zgoditi kaka neprijot-nost od nasprotnikov ; da bi jim kdo zabavljal, ali pa jih po stran pogledoval in teko posluaal. lLrcmo in kavarne so javni prostori, ia previdoo in poStea go-stilnicar ali kavarnar it brani, da njegovth goatuv ne nadteguje vsak predrzuez; a v kavamah nezoajo to-liko slovensko, da bi raznffleli, kaj kdo ho6e. Ti prostori so proved raztreseni in Slovenci m po njib. po-zgubljajo. Neobhodno potrebno jo, da Slovenci vsaj enema slov. kavamacja in dvenaa Yecjirna gosfcilaicar-jema pomagajo na noge znasvetom in. obiskovaojeai, Citalnica je sicer lepo ia pri-i. -tno zave-je, ali ono je le privatna ia zbog njeaega zsa&ja ee more tje zabajati vsak Sloveaec.
Potrebno je, da Slovenci misliaio, kako bi sebi na fast pa svoji narodnosti sa koriat piiredili, da bi se nasi ljudje ne zgubljali po .raeata.
Drugod po Sbvenakem se napravljajo   narodni
9) Calvaria dissertatio (1873 pag. 17—54). 10) Ristia I dissertatio moralia (1873 p. 130 seq.). 11) S. Eph- I raem Syrug (1873, pag. 155), 32) Bonus latro (1874 | p. 41 seq.). 13) Orgaanm (1874 pag. 72 seq.) 14) I Antichristus (1874 pag. 89). 15) Campanae 1874 p. j 147 seq. continuat 1875 pag. 11 seq.)- 16) PeatumS. I Joannis Baptistae (1875 pag. 73). 17) Processiones I (1875 pag. 75 seq.). 18) De libris prohibitia (1875 pag. 162 seq.). In leta 1872, ko so trzaSki Skof Jer- j nej Legat obhajali ll.aprila avojo petindvajsetletnico, I od kar so bili v skafa posveceni, sem jim hebrejsk I sonet z akrostibom in laticsko pobesedno prestavo | napisa1, in dal natisniti v posebno brosurico.              j
Leta 1871 meseca jaauarija  me je dr. Evgeoiji I Valossi vpeljal pri Solakib sestrah v zavodu gluhone-mov, in da sem dve aeatri, ;Augustino in Evangelisto I in  pa kantiidato  Marijo Oblak v slovenskem jeziku I poduLevai po dve uri na tedoo,   V septcmbru 1871 I so mi potem podarile Iepo   vijolcnato stolo,   ki je i-mam se. Toda meseca junija 1872 ste odSli omenjeoi I dve sestri iz Gorice.   Koneem meseca junija sem bil epovedoik iolskim sesti'ani pri glubonemih. Od tiate-ga 5asa sem jim vsako nedeljo, vcasih tudi o prazai-kih nemgko pridigoval.    0 tiatera   hau je zafcol iz- I hajati ^Glas", ki je konec leta 1875 ntihnil  ia v ta Hst sem do posledojega ^asa oinogo soatavkov, vofii-del za ulistek" Jspiaal,   kakor ,0 prepovedanih knjt- I gaha — ^o zaJ5etku Slovaaov* — ffN,ekdaj in zdaj" j — aCence" — ^SaSiia puristom* — wMatov2 Hlad-M»ka ltd                                        (Dalje pride.)
domi» ki prav lepo vatressajo enakim potrebam, ka-kr;Sne so pri nas. Kaj ne bi bib iaogoce tudi v Gorici priakrbeti narodni dom ? Naj se ne ugavarja, da amo ta v vedni nevarnoati, da B»ihar grozaa, vi-har straSda prihriimei z gorkega bo juga* in da amo v nevarnoati, da se tukaj pozgubi slovenski rod. Da bi se kedaj driavoa meja pomaknila minao Gorice in da bi Cforica postal© italijansko meatos se nam mj bati, ker AvBtrija je dovolj mocaa za laske kri6a6e in pri takozvani zeleni mizi bi bo tudi iz nemikega atahsca tema uatavljaii in inoSaa Netnfiijo. bi nikakor no pripuBtila, da bi priSet mo.<t do Adrije v bolj nadlefcne roke, so nego siovenske.
Slovenci ojacimtj ae, id'cldajma' si v naSi Goriei narodai dom!         ___________
l2 Gorice, 12. sopt. — Iz Caanikov vemo, ko-Hko otrok da j» v Podi?ori flPn> patria" zbobnala za italijanski vrt in solo. wO.):riero4 jo pred nekoliko duevi poroial, di so jih j«* 15 rpisalo v solo ; v o-troaki vrt pa 18. Morda ae jo do daoo3 se kateri I tako zlaSni!, da je ael joati .Pro patriae" fige.           !
Menito pa, da Podgnrski Furlani h prrpridanja dajajo avoje otroke v italijaa^ko Sd!o in vrt? Kaj Se! Agitacija a Hiedstvi,   katuiu  so  za ubogega   delavca ] zoic zapoljiv.i, jo v.iO to natediia.
Vt«6 furlanskili druxin je svoje otroko poalalo v slovonski vrt alt s,>lo. So ve5 drogtli spozoavajo, da alovonaki Podgori italijunska Sola no moro b ti v prid; da ji bo morda v Uli^uji ptihodaoati ob6«uljivo stro-fike napravila. Vidijo toivj, da kdor ifcalijansko Solo podpira, se nehvaMtieg.i akazuje ob&ni, k itera ga je v zavetje vzela. Zato niso inisliii avojth otrok v i-talijaosko Solo dati, kakor so sami rakli. Di so pa vendario to storili proti intercsom oboino in proti hvale^nosti, katero so dolzm vasi, v koji si kruhaslu-zijo; kdo diugi je to naredil, nego agitacija ?
Agitovalo ali prigovarjalo se je po hiSah osebno
in z vabili ali „avisitt,   Oaeba iz Podgore,   kateri ao
razmore dobro znane, mi je povedala,   da je cob u-
diteljica te §ole po hiar'i hodila   in stariso  nagovar-
! jala.   Za5etek Solakoga vita  in sole  jo bil monda v
j BOorrierua §e le   za 15. septembra   napovedan;   pti
I vsem torn so pa ie  31. a^gusta   zacoli   opisovati o-
I troke;   toroj en dan prod,   kakor so imoli postavno
I zaSeti sbvenako   domaco   Solo.   Vabil  jo takrat po
Podgori vso rargolcb.   Poslali ao jib  cab v sloven-
ske diuzine.   Pri neki bi§i so sicer rckli, da ne na-
mer&vajo slovenskih otrok italijancitit   da jim  za nje
§0 mar ni;   pa so veadarle potem proti  gospodarju
izpvvedftli, da jib bo voselib,   da jim bo ljubo,   ako
ta svojo otroke k njim v Sob poilje.   Glejto!   kako
so „kunStm«. Pri vp^bvanjo- so daj.ili otrokom razne
igrace;  obljubili so tudi  zastonj  Solskih   potrobscm,
obleke in ee!o  tudi   brane.   Videlo  ae jo  odlofiilne
Pro patrijne osebe pismeno zagotovilo,  da bo par 0-
trok jod dobivalo,
Neki oco je vpisal svoje otruke v slovenski vrt in sob; <Sez nekoliko dni je pa rekel, da jih da v italijansko Sob, ker jo revei& in mu jih tam oblecejo in z vsem preskrbe. Ko ae ma je pa s paraetnimi raziogi to odsvetovalo, je sicer pritrdil, ali opomnd je: Kaj pa Sem, ker delam pod takimi igospodi. „Viod, jo lavori sot di brtt so bile njegovo besede. Temu odgovora roenda ni treba koineotarja.
Pravijo tudi, da so se celo ustili, koliko tisocev da imajo v take namone na razpolaganje. Se celo z najsvetejsimi rccmi, a corkvtjo in sv. mala menda ieb agitovati za bla^eno italijansomo. Saj se nekateit njih privarlenci, kakor se slisi, vesele^ da bo v ee-trtek, ko se italijanski Sola odpro, itatijaaska ma§a za ital. Solo. Tega vendar ne verojemo, da bi oer-kvene oblaati podpirale stvar, katero obdina sloven-ska, narod slovenski za sebi oasprotoo sroatra in se je brani.
Glejte! to so pripomofiki, s katerimi „Pro pa-tria8, pri revnem delafskem stana v Podgori za svojo italijansko Sob dela. Ni cadno toraj, da ae jih jo vpisalo tako Steviio. Hvala Bogu in cast revnim pa vendar poStenim nasim delalcem, da so se pri tacih obljuban vendar le trdno driali. Ve6 so obrajtali sve-tinjo avojega maternega jezika, nego darovo io ob-Ijabe „Pro patrie". Sramota pa tistimt kateri so naj-drazje, kar imajo za vero, svoj materni jezik prodali za par cudj, za grizljej krulm, za otrocje igrace.
IZ gOriSke Okolice. — (0 kmelijakem teSaji za u6itelje.) uital sem v 36. Ste v. cenjene BSo6eB, da so ndelc^itelji letoSnjega kmotijskoga te5aj?t za u-$tplje ob^udovali dobro urejeno posestvo grofa Coro-niDija na Togerskem in pod Prvacino; primerno, pr»-vi6no in potrebno se mi zdi, d.i dopolnim omenjeno objavo, ter povem, kako se je vrSil nadaljovalni te5aj in katera vzgledi? vrejena ve5ja posestva smo nde-Ieienci tedaja videli tudi drugod. — G. tovariS, ki se je nam Se Is v Prvoc'ini pridruzll, tor druzih po-sostev blizje Gorice z nami ni ogledoval, mi tega ne bode zameriJ,
Cenjeno ufiitcljsko osobjo dezolne kmotijske Sole v Goriei je bib dobib lefcoa te2ko n&bgo, naj podugi 12 ufittoljef o umncin kmetovanji. Kako io v kako-laej mm }$ cenjoao ieto izyrSilo svojo aftlogo pri oe-
ugodnih razmerah, ]no6em javno pretresovati; upam pa, da se bode drugikrat vrlil enak poduk pod bolj-Simi razmorami. — Merodajni krogi ao izprevideli, da je ufiihljstvo na deBeli faktor, po katerem se mnogo ved doae^e, nego z vaemi potovalnimi uciteTji kmetij-stva; merodajni krogi bodo pa tudi akibeli, da se nadalje uSitelji udelelevatelji kmet. tecaja v odlode-necs casu kolikor mogefie mnogo primernega in znanja vrednega nau5e. Da se pa to zgodi bode moralo biti uciteljsko osebje deielne kmetijske Sole opozorjenoo pravem 5asu, t. j. nckaj mesecev prej na teSaj, ker bi dmgaSe 11c moglo za iaii pripraviti in vrediti, kar j je potrebno; uc:teljako osebje bodo pa tudi morab j bitrprep?i6ano,n3a je racijonabn^ poduk v rakein te-5aji silno telak iu da se pravi vspeh da doaeej le pri najvucjej gorccoodii, tocnosti in ljubeziii dopredmeta. LetoSnj. nadaljovalni tedaj se je dokoncal z iz-leti v S§t. Peter, na Vogersko in k Prvafiini. Med I te6ajem ni bib izletov, de k torn ne Stejem sprehoda po kapucioskem vrtu, kjer je mod naSim uarodom jako priljubljeni in cenjeui 0. Gelazij pakazal, da znajo tudi destiti 00. kapuciui po njegovem navodu svoj vrt racijonalno oblobvati in to brez katerega otca iz Kbsferneuburga ; daljo sprehoda po polji in vrtu l;*»ko kmetijske sole pti Sv. Itoku, kjer smo na§1i marsikaj spomina vrodnega.
Vvvc!e6. goipodu dokauu   Potru  Kobalu   naSli
smo v St. Petru racijonaluega, vzgb lui'gft ia vaetoga
kmotovalca,   k-itcri zaa  vsak   proctor » kolikor  mo-
goco maliini stroSki prav porabiti,   obdebvanjo  zem-
JjiSfii izvratno voditi in se ka^o v kmetijstvu genijal-
noga u6enc,i svojoga sosoda g. Stieglcrja, grof Core-
uinijevega oskrbnika, —- Zadnji je nam pokuzul zivino,
vinograde,   njivo  in   drevesnico   vzviSonega   gospoda
grofa Coroniaija in jo nas slednjic' poljal v klet, kjer
»rao po dovoljenji   iijfgovega  vzvifionog.i   gospodarja
pokuSali razna izborno napruvljona   in branjena viua.
Taako vino so je oJlikovalo   po  lepi  elsti   barvi   in
J dobrem b >ketucm ukuau.    Ha vpraSiajc,   kako prid«
I do tako 6iatili vin s takim okmom, nam je odgovoril,
da so mu nobeno vino no pokvari in da prvo doseib
J s tem, da vaiko vino prvo loto   vsaj dvakrat pretoel
in je B&uti a tremi   alt fitirimi beljaki na bektolster in
J da v tt'in navadno obstoja vao njegovo ravnanjo «vi-
nom v kloti.   Ooapod Siteglcr  se pa ka^e  no le v
J kleti, ampak tudi  zunaj klett izvratnega osktbniko, V
j dreveanbi ima n* §teto drevca, ki mu brez kolifiev ali
J drugo opore stojo prav kakor ai zeli. Daje posestvo
g. grofa  tudi   dtugaie   dobro  urejono,   mi (ni troba
praviti.
Da ostanem natat!ctkii poroCcvo'ec, moram tudi omeniti, da jo nam dal vzviseni gospod grof.po svoji odaotnosti dober nauk.
26. avgusta smo bili na Yogerskem in pri Pr-vacini. 0 tcm je zo g. dopisnik 36. itev. k'enjena wSoco" porodal in povcdal mnogo lepega 0 gospodu Rubbia-i.
Upam, da doneso vsak dober nauk in vzgled, ki smo ga ueitclji udelezcvatolji let. kmet. tecaja do-bili, najboiJHi sad in da via. niiniaterstvo pogoatoma odredi kmet. nadaljevalne t.e^ajo in tako po najkra&i poti vpelje med Jjudstvo umno kmetovanje.
Slednjic izrekam g, vodji Kranter-ju, kakor tudi gg.: prof. Zepic-u, kmotijskemu opravniku Sirca-i in vrtnarjn Devotak-u v imenu tovarisov sreno zahvato za trud in poduk, ter jim ob enem voscim, da bi so prihodnji kmet. uadalj. tecij za ucitelje vr3il pod u-godnejStmi razmerami, nego letosnji; hvala, arena hvala pa tudi prijaznim p. n. gg.; dekaou Kobalu, o-rkrbnikoma Stiegler-ju in Itubbia-i in diugim, pred vsemi pa vzviSenimu gospodu grofu Coronini-ju, kateri je blagovolil biti ljudskim uiitoljem vedno na-kbnjen.                                                           X.
IZ Podgore, ll, septembra, — Podgorei smo v nevarnoati, da narodno pogtnemo. Nikjer nima ita-Ijanfieaje tako vgodnih tal, kakor ravno pri na«. To ncvarnost spoznajo naii narodnjaki, zato nam pomagajo. Prosim pa, da bi tudi slavni c, kr. okr. Sol. svet v Goriei kaj za nas storil. RazMiril naj bi naio sloveiisko Sob v trirazrednico in sicer   takoj to leto.
Otrok je v Podgori dovolj tudi za Sttrirazred-nico. Pri sedan jih dveh raziedih pride na vaako uSt« teljsko mod veliko pieveS otrok. Ucltclj ima pri to-iikem itovilu otrok zastonj trud in ruuko, da bi do-segel zaloljeni napeh.
Res, da so nekoliko pomaga s poldnovnim po* dukom. Ta se je pri nas letos tudi za6el ,5 ali, kdor pozna naSo razmere, gotovo pritrdi, da nam je celo dnevnega poduka treba, in da je zavolj tega zadnji cas, da se v Podgori uatanovi triraziednica. Poldnevni poduk ne bo nikoli toliko koristil> kolikor trpe otroci Skode, ker so poldneva prosti \ iz vsakega dela. Po-misli naj se, da je pri nas ljudstvo vecmoam le de-bvskega stann; kmetov pa prav malo. Otroci nimajo torej doma nikakega dela. Drugod so ljudje proti ccb dnevne mu podueevanju, ker otroke tudi doma potrebujejo. Je pa tudi prav, da kmecki otrok no iepi vedno le v Solt; ampak da se 2e zgodaj vodi tudi dela. A pri nas ni takih razmer; tu je otrok ceii dan prost, brez opravila, Jabko je torej celi dan v Soli, NaSi ljudje tudi 2ele in prosijo oelodnevnega uouka, Tako otroci dobro in v laatno koiist obmejo
6as, katerega bi druga5e z postopanjem polratili, Sfcarisi so lahko brez ekrbi pii delu, ker vodo, da bo otroci celi dan v soli pod dobrim nadzorstvom. Ker je pa za dve uditeijski moci veliko provec otrok, tedaj ni raogoeo prepotrebnega in prekoristnega celo dnevnega nauka drugafie imoti, nego da so priskrbi 6e tretja uSiteljska moc.
Bavno zdaj nam je tretji razrcd potreben, kakor ysak-danji krub. Brez njega nam no bo inogoee tekmovati z nebodijetreba Solo „Pro patrio." Ilnvno taki otroci, kateri poldneva z postopanjein potratijo, ko bi lahko v Soli kaj dobrega so nau&li. so naj bolj v pnloi noeti polaSciti se. Pomisliti treba tudi, da itna BPro pdtria" Je piclo sfevilco otrok. Tedaj bode lahko z malim trudom in prizadevanjem v Soli velik uspeh doaegla, Pri tolikern stevilu mladiuo pa, kako* jo iraa slovenska dvorazrednica, ui mogoi-o doati storif. To in pa colodnevni poduk v laski soli, kjw bodo otroci celi dan prcd ocmi ucitolj-tva, vornjto mi, jo zelo nevarno in zapeljivo za marsikaterega, ki tezko gleda, da mu otrok pol dneva polity*. V.-o-mi turn pa prido se lahko v okom, ako so nam da kakor mogoco kmato So tretjo ucitclj-ka moo in so nam ustunovi so tretji Solski razied. bo s^danjima dvema razrodoma pa ni mogcce tega doae&.-
Blagorodoi gospodje okraj.si sjlski svotovalci! Na Yas so torej oziratno tor Yarn to zalovo prav toplo priporocamo. Ker sto vneti za uapiedok >>olo in Vain jo blagor ljudatva na srci, upamo, da to stvar pri prvi seji spro/.ite in mm v borbi /a n,i-rodui obstanek pomagate. He*, da so morda obt'ino, katere imajo so veojo stevilo otrok, nego mi; aSi no-ben a ui v takej nevarncsli, kakor jo vavno Padgora vsled Pro patrjinih naporov. Preplan «oa>, da h jdo uaroduo obcine rade potrptlo in nam privuneile to pnmoi, ker „nam gre /a biti alt ne h:ii.J Pa tudi ni nobena drugih obcin za eeSodnevui nauk tako [nl-pravna, kakor Podgora; nobeni bi tako ne komiil, kakor lavno njnj. Vreduo je pa tudi to roiloati, c« so pomisli, da 2o mnogo let plaeujo namo /a Rule in'/. 5000 gold. vaako leto, in t"e nam* stori f.x njo mar-nikaj h jo lotos hlovenki otroski ve*t napravii.i Vpamo torej, (la ee nam tretji razred, &• no |»r*-j. v*aj r. uoTim lewni 1*HS ««lpro. Oiedo pr>HtmM ut> ho zadrega. Pa tudi zarad ufitolja ne toto/tv. Zu'-asjifi Yd tudi kak Ro^pod pe:izijot\int prorJEol t-i ^li>,\}'% c» ui dtuga«V. I'louim) pornoci!
IZ StVrjana 4. sept. Vo tolikih Irtih pri.ila jc vendor vrsta tudi na tuw oln'ino, da bosno *V.k\Yi cnksat naAcga potovalnega uOiteij^ za PHmorj»ko predavati o ktnotijstvu. T.iko «i jo vsak ti?:aLo«jui kmetovalec inislii, k«» je b So duo lis. uvgusia t. }. uazrtanjeno. da bo;ie g. IVrhavc | reiaval tuk J due 4. sept, cb 11. uri predpoldne o parosiosp.jri. Ak«j-ravno jo to naznauilo ra<ve-«i>silo km tov^'ce* v* ulir se jo slisalo godrninja dovo!j radi prfdm-t*. k\ ni ga jo g. potovalni ucitelj izvolil za p;-edavanj«*. Uni.x IJogu 1 let os ni niti »loda pcroao^pore v n.-.-iiU vino-gradsh, G. ucitelj izvolil si je govu:i»i o bolezrii. ki jo ui;—to se pravi: izvoIiUi j« zJratega zdravljati; To je najlozi.
Drugo, kar ni bi!o ljadstvu po voiji, je *'\<t ob 11. uri prodpoldne. To je r.ajmanj prim ren c.h z» naSo obcine; kajti tukaj je le eaa sam.i »v, nu*x :a sicer ob 10. uri, tako da oni ki grrJo v K<»j,k », Podseb-L;;n ah v (rorivO k jutranji sv. ina>i, labk t dojdejo do or.egi ea>a d>rnov. JSv, opavi.o k•».,(•» navadno oktli ,:,12. ure, petem gre lj:id-»tvo dema kaj povi ti in so zopet vrne k p->poid.;:i-ki ssu&d boiji. ^fa prcsnjo tukajsrjjih posestsikov si pa e.istiti gospod vikarij pritfii ar. inasj ob U uri tu papol-dansko »luiba naznanili aa ob 4. uvj, tiko da jo imelo obcuwtvo prtlo^aost udeleziti so prcdavanja. Lepo je bilo videti, k-j jo po sv. ma»i ob 10't uri tako ogromao Stevilo ukize'joih kmetovalcev 6afcaIo gospoda uiJitelja do 11', ure. A ca!;alo jo zaman — potrpljenje jih jo zipuatilo in Mzsli so so mrmrajo rsaki proti svojemu domu. VpraSomo torej g spoda potovahiega ucitelja: ali jo to otnika, ,,'judstvo za nos vodiii!* K?j misli gospod potovalni ufuelj, da nimajo briaki vinoiejci druz.'ga opravka. kikor njeji cakatif Ali smo mi radi njcg.i al; je on radi nas'r Koliko nas bi bi!o slo p> opravkiU v inesto, a odio-zili smo, da bi so udelazi's km- tijsk»'ga predavanja, katero ac nam komnj vsakiii 10 lee enkrat ponudi. Omoniti moramo, da nam krnetovakera pomanjkujo delovcev, torej so nam delovniki zelo dragi, torej odlociti moramo za nalia opravila v mestu nedelje in praznike. Mocno ielimo, da bi se urcsnicilo zuijanjo 4idinje goriske BConioreH — da bi Goricani posi!ja!i naae delavne ljudi oazaj domov, da nam bi jih no zvabljali toliko v mesto, kjer so na dubu in na tc-lcsu pokvarijo, da jih moramo potem ali v bolnitbi-cak ali doma z nosimi zulji vediti. Svotovali bi gospodu popotovalncmu ufiitelju, naj bi v prihodnje poizvodel, o cem bi bilo v tej ali onej obeini najbolj pottebno in v katerem ^asu najbolj primerno predavati in trotjiS naj bi Ijudstva no ?odil za nos. NeopraviCeno je ravnanje gosp. n^itelja S Ako je bil zadrzan, moral jo docaaa nazn&niti, da nas ne more obiskati
Gospod uditelj jo monda pred io v dveh krajih tako naredil, kakor sdaj pri naa, da je prodavanjo
napovedal, pa ni priSel in niti ni naznanil, da no prido. Kje jo znaSaj In olika gosp. u&telja da tako dela? Oni, ki imajo kaj pri tem, n<ij ga opomuijo, kaj je njegova dolanost in mn pojastrj.», da je on zarad nas, no pa mi zarad njega tukaj.'
Vec  kmotovalcev.
(Z Solkana, 13. soptembra. Zopot nam je po-brala nemila smrt enega blag«>g:i moza. Andrej Lidar, mizar umrl je pretekli toden po dolgi bolozni v 43. U'tu svoje stanwti. Ranjki porodd 80Jjq v Volcah iii so prod vee leii uasoiii v Sollcanu, tor valod svojo marljivosti in varduosti postal lasten gospodat- in pu-sostnik. Ves cas avojega obstanka pri nas v Solkauu bil je zvosti ud in odbomik naao eitalnioe, in posted-nji cas tudi obSiuski starefiioa. Da je bil ranjki An-aiej pri nas re* spo$tovati, pokazij je »j«Jgov pogreb prenli jjotek popoldne, katerega so jo udole^ilo lepo itevilo ubeinstva; mod tomi solkanski sltipan, in ve-eina obeiuskih slamainov. Poscbno cast pa jo aka-zala eitalnica svojemu zvestemu udu in odborniku, ki je bila po svojih drustvenikih tako lepo zastopana, tor mu napraviJa dostojui vonec z uapisom: »C i t a 1-n i c a odborniku". Drustvoni povci so mu v ceikvi tapeli PHlagor mu, ki se spoeije" in na gro-bu : nJamie* tihau. Na to bino za vsolej zalostni za-pu-tili grub pierano umdegi n;im Andieja. Bodi mu zemlja laltku!
Kodoljub.
Od obalr.vsinje Adrije, 12. scptcmbra. spioh
j.« /nano, da Slovi-iuv hodi kaj rad na bo2ja pota; iicglode, so ii i:5ta v doDucih sIiiYtMUikih ali tojih kra-j.lj. N.i>i primor>ki Slovrnci uajrajSi obihkujejo zna-uifuito avi-ti.siV' ^MateivHi/ie- na sv. Uori pri Gori-ci, kakor tudi otio na oioliu Brbauo. Poslednje je kaj vabljivo tudi radi svoje lope lej-e na Jadrantskem in irju. llilj gojv^i pa gictlo Au k ,Mariji pomagaj* na B ••- zije, na tioreiiskem; in se celo na sv. Viferje ua Koroskem.
Puv.siid s>» uni /adovoljujejo s po-trozbo { toliko / duhovnn, knlik*«r h tubvsno. 8aj je Slovenec tako Z inaliiu zadovoljeu. Zilostno preziranje Slovencov pa s-» fipazujt! pn MMiteii lh2ji" uaotuka Brbani, T«> spr.*;ije letoAaji .Veliki JSmanjin" 15. avgusta. Kakor po navadi, je tudi letos obiskalo to sveti§ce iiisujgo tivoe SIowuctH', pa nijedeu ui mogel opraviti hvoje duhovue ptiboAnositi v d'omaci*m slovimskem je-ziku rad; pomanjkanjt s-lov. Bpuvcilnika. Vcruo alo-veu>ko Ijudstvi* j« /.astu:ijLakali>tudiguvo!-nika, ki bi m*.i bd v domarem jf*/.:k» taziagal bozjo besedo in tako i ovelnVv-sl ru-u.^ko BK'alj:c^" v obiiuos't iijcnih milosti
Zi'ostnt m; ^^ momli vrniti, ne da bi bill do->i\:U uauien, kt jdt je od bli/u in dalec v hrbatio privahii. At j• iijik indoscin-i takr» nujhna in tijili d'liir tak> lu-ilovreduu, <la ne zasluzij) duhovae po-
Sui-'lu Cr.lini, da kamor pndvjo Slovcnci na boz-js pot, tarn *i» ^>tjvo v milo;cini pozna. To jc prav dt.tiC-i'^a >vrt:>.0a o.,kflrb;uitv(> hi pri razaih prilo^no-.srib :-ajno prizuaki, Teilaj Slovuuui nikakor ne dajo p'ivtida, «!a bi >c j;!» tako preziialo. Ni cuda, te se tm< n<;va?i'T s-.vii.i6' vedno bolj in bolj opaSfa-od stra-iii ^:«>v«iuv*v is ceii.u bi ye trudili in denar trosili, Ko nani'Msa b»zjeg\ pota vendor ne dosczejo!
H.ij imajo <»!.i \«.aj t.«hko invnitno svetiSCe na sv. (Jor;, kj-r najb-jo r^e^tiausko postreibo. Pobolni tvm-irjt «; tall prito2uji*j», da na celcm otoku ni i.,ijii pnuirnie^-i zikotja z.x navadne clovc§ke potre* be, kar ful j-rameJ.ljivoga in omikanega cloveka moC-no ziii. 8 t ikimi zalostijimi razm<uami doti^no os-krbiiistvd svttiStU prav mnogo Skodujo.
Politidni razgled.
Bklicanje diiavuega zbora jc bilo napove-duno /-a 24. dan t. m.; zdaj pa se ka2e? da dr-zavni /.bor ne bode sklican, dokler minister (lautsch nc i^vede svojih namcr in se razburje-uost poslanccv proti njema no potolazi,
Ccski prvak dr. Rieger je bil pred krat-kim pri ministru Taaffcju in sta se vc6 ur raz-govarjala; s kakira uspchoin, nam bode poka-zalo postopanje ministra Gautscha.
CeSki Xeinci so izvolili v dezclni zbor sa« me take poslance, ki se ne bodo udeleSevali sej, zato bodo imeli vedno volitve; kajti po dezel-nozborskih pravilih poslanci zgube mandate, ako svoje otsotnosti  ne opravicijo z veljavnimi raz-
Casopisi ze dolgo prebavljajo vest, da se nemiki ce^ar in ruski car snidela v Stettinu. Bismark se hudo poti, da bi tako ukanil, da bi
! vendar potem lahko — roke umil.
'       M BoJgarskem so razpisali volilye ^a w-
branje in odpvavili obsedni stan, pa s tem se ni zboljsalo stanje dezele niti Koburzana, ampak se je 1c odprla pot Se vecjini zmesnjavam.
Domade in razne yesti,
Pevska produkcija ceciljanskega druStva lo, due t. in. v Dornbergu se je prav dobro zvrSila pospodjc pevovodji in pevci so.svojo nalogo po svo-j«b skromnih moeeh izvrstno ve§ili. Ce bi naSa pre-stolna crkev mogla vsaj vcasih imoti tako petje, bi bila lahko ponosua. Produk;ija je bila sploh zelo pov§e5na; vendar pa je bilo prislo zraven tudi nekaj oseb, katcrim ugaja kaki drug hrus in tudi pies bolj nego dostojno cerkveno petje. Ob§irnej§e porofiilo o tej prodnkeiji in razprave o eejilijauski glasbi odlo-^imo za prihodnjp. Le §e to moramo danes omeniti, da je tudi gospod zupnik Kramar govoril prav po evoji znani navadi dva govora ; enago v cerkvi, diu-zega na S. vrtu.
Iz Tolmina dobivaino o razuih zadevah preo-stre sporocila in pritozbe, da bi jih objavili. Tisti, ki Mi% da bi bilo v Tolrainu di-ugade, naj se zje» dinijo, da bodo na take zadeve skupno upljivali in jih bolj po svoje uravnali,
Vabilo. KuietiSko bralno druStvo v Sebreljah priredi kvaterno nedeljo dne 25. septembra navaduo jesensko vesclico s prav zanimivim sporedom, Da so v zdruzenju rodoljubev bolj ozlvi in ukrepi slovenski duh za sveto narodno stvar, vabi se vse bH2nja iti^dalj-ne rodoljube k obilni udele^bi. Zacctek o 5. uri po* poldnc v zupanovih prostorih. Z naj odlicuejSim spo-Stovanjem, dru§tveni                                        Odbor.
Uracbia uditeljska konferenza za okraj Toltnin bo 28. septembra v Soli v Tolminu. Va^nejSe tocke dnevnega reda so te: 3. Kateri razvadi, napa-ki ali sttasM je udano ljudstvo obciae, po kateri hi-ra du§no in materijalno? Kako naj ucitelj tipliva, da se omenjena strast zmanjsaali zatre? 4. Jezik v na-daljev. tecaji. Iz teh focek se vidi, da imajo gg* ucitelj i §e mnogo va2nej§ih nalog,, nego le otroke pou-cevati v Solskih predmetih.
V Cerknem. se nabirajo udje za druzbo sv. Cirila in Metoda. Vpiaalo se jih je ze toliko, da so diuytvo temkoj ustanovi.
Ubil se je neki vaoi k ^ebrclj, ko je na Re-ki z brvi cpz Idrico na stoge in vvodo padel. Z njim sta bila bivsi in sedauji 2upan iz Sebielj. Eden tih je pa Uega ob omahu prijel, pa ga ni mogel obdrza-ti, ker je siaba brv in se je drzaj ulorail.
VpraSanje s Tominskega. Kedaj li dojde ob-ljubljena su§ilnica za sadje k sv. Luciji?? Avgnst je uzc pretekel, prva polovici septeaibra tudi su§ilnice pa le §e ni (ali vsaj ne ve se zanjo). Ljudstvo povpraSuje po nji. Stidaj je dovolj sadja za po-skuse. Toraj prosimo.                                 Memento.
Dr^avna obrtaa Sola v Trstu. Kdaj se ta Sola pricno, ie ni doloceno, ker mestui magistral se ni pobrigal, ce tudi je imel dosti casa, da bit Solsko poslopje o pravem 6asu pripravil; Se se zida in pre-zidava. Vodstvo te Sole tedaj ne more §e doloftiti, kedaj se Sola odprc; vendar pa je naznanilo, da od 12, t. m. poecuSi, vsak dan od 9. do 12. ure dopol-dne v svojej pisarnici via del Campanile St. 5, II. nadstropje, sprejenia oglasitve in daje tudi pojasnila o obrtnej Soli.
fa c. k, obrtna Sola bo imela te le oddelke :
A.    ViSjo obrtno Solo v 4. kurzih z oddelkoma za stavbe in rachaniko. V to Solo se sprejomajo u-Cenci, ki so izvrSili tii razrede realke, realne gimna-zije, gimnazije, ali osem razredov meScanske sole, Po dovrSenih Stirih kurzih te strokovne Sole imajo ucen-ci pravico podvreci se zrelostnej preskuSaji, katere spricalo daje, kakor druzib srednjih Sol, pravico do cuoletne prostovoljne vojaSke sluzbe.
B.  Ni2jo obrtno Sole v 5. semestrih z oddelki za rezlarstvo, kiparstvo iu olepSevalno slikarstvo. V to Solo se sprejemajo ucenci, ki so izvrSili ljudsko Solo, ter so primerno izve2bani v obrti, katerej se hocejo posvetiti.
0. Solo za vezenje in klinckanje s programom, ki ga je iraala prejsnja Sola za risanje in obrt.
D. Nedeljsko in veficrno Solo za pomoCnike in uCeace (faute), vsako z enim. pripravljavnim in poseb-nim kurzom za razne obrti.
E. Veccrno Solo v dveh kurzih v ta [namen, da se ucenci tcmeljitejc i^obrazijo.
Pri oglaSanji uiencev je treba Se sabo prinesti potrebna sprifiala, posebno rojstni list in zadnje Sol-sko spri&do.
Vpisovanje v vefierne kurze, kakor tudi v Solo za vezenje in klinckanje Se objavi pozneje s poseb-nitn razglasom. —
Dostavljamo: Ta ranglas se je izdal v nomSkera in italijanskem, ne pa v slovenskem jeziku, Ceprav se jjcmgki jezik v (g SoJi nc bode rabjl^ paC pa pa
izreku nau&iega ministra slovensjci jezik, ako se do-volj Sioveneev v to Solo ogtasi. Zivo tedaj opozarja-mo svoje rojake na to solo ter jim priporofiamo, naj pri vpisanji svojih otrok zahtevajo sloveoski uCni jezik. — Tu ne gre le za izobrazevanjc nase mladme, tu gre tndi za na§o narodnosfc, za na§o Cast.
Namovejgi ukaz GauSev. Ker je vsled za-tvorjenja giinnazije v Kraoji  pridakovati, da se. bode stevilo uficncnv v I.  razredu  Ljubljanske  gimaazije sitoo pomnoftlo, morala bi se otvoriti tu se jedna paralelka. GauC pa je ukazal, da ostane pri sedanjm paralelkab. Kobi se  pa vec ko po 60... uficnccv za slovenftke paralelke oglasilo, se pa ne smojo spreirti, temveC odbiti.   Dalje je ukazal,  da morajo vsi tistt ufienci, ki so v Kranji ze  prestali  vsprejemni izpst, ga poiwmti, ako hote biti vaprejett  na Ljubljansko gimnazijo. Komentare k temu ukazu,  po kaforem u tegn6 40 do 50 slovenskih ueencev pred vrat-.ni gun-nazije ostati, ni treba, pricakujemo, (la ga bodo po-vedali nasi poslanei v drzavnem zboru, a ne samo v besedah, temvea da bodo dejansko pokazal, pn gla-sovanji, da vlade, v kateri vodi ufino minosterstvo takSen moz\ Sloveoci  ne morejo  nadaljo jicdpirati. Ako   bi     Sioveneev    izitudiralo,    bi    se   mnogo Neracem krivica godila ker bi namree ve6 Sioveneev nego dozdaj dobilo javne sluibe;   pa  tudi  bi se ne raoglo izgovarjati, da manjka sloveuskih moSi.
Popravek. Ysled 2clje c. g. Franja KodriCa, kaplano v Ceruicah, popravimo pouioto v 36 S«. aa-g'cga lista sred zaduje stiani, kjer je stavec izpuslil pod nZahvalott podpis nainrcc: „Brje, 30. avgusta 1887." Listnica urednifitva: G. B., K. Pride. Hvala I'pa t Prosirao §c kaj iz YaSega spretnega pe-resa.
Javna zahvala.
Iskrcno zahvaljujerao se vsera ontm, ,ki so nant kakor si bodi izrazili svoje biago socutje o britki iz-gubi, ki nas je utopila v globoko zalost iztrgajofi nam dcazega in ncpozabnega soproga, oziroma brata
veloposestuika v Mariinjaku.
Posebno zahvalo izrekamo cast. goap. vikarju iz Kozane za veSkratno tolazilo ob casit bolczai, kakor tudi vsem onim, ki so priSIi od blizu in dalee" skazat nepozabnemu nam ranjkemu poslednjo ca3t. Iz glo-bocine svojih potrtih src Iclicemo vsem : Bog povini Vain dobrodejQO in tolazljivo socutje!
V Martfojaku, 10. sept. 1887.
^ALUJOCa RODBItf A
Zakvala.
3 potrtim srcom so podpisana zahvalujcva vsem sorodnikom, prijateljem is znancem, da so v obilnem stevilu spremili do tihega groba najinega nepozabnega prerano umrlega oeeta, oziroma soproga
-Afcjn.«ljv«L|*» JKjM.csv3e&sm>9
posebno pa onim, ki so ga v njegovi bolezni obisko-vali ter mu pri pogrebu toliko cast izkazali, in sicer 6. g. zupniku, citalnici za lepi venec, druStvenim pev-cem za peto nagrobnico in sploh vsem bodi najpro-—-—jsa zahvala.
Solskega podnka,  kteri je vsem narodnostim podlaga Hudske omike.
Ravno ker mi je mnogo na temu, da bodo moji prodajalnici na Tro?oiku in v seminiskih ulicah obiskovali tudi Slovenci, jo nioj a zal o ga do-bro zalo^ena tudi s slove.iskimi knjigami, z I a a t i uovejimi, in Cesar nimam, to narocim nemudoma na vsako zalitevo.
Tako so dobivajo tudi pri meni mnogovistue slovenake moHtveno kojigo po jako nizki csni; vaake vrste slovenakih tiakovin z.t zu'panijsko, aodnijsko in zasebno rabo; vso SoJsk<* knjige za sndnjoin Ijudnko solo, raznovrstna ucila ltd. iUl.
Vsalcdo n:»j:le pri meni noj ptijaznojSo in najfocng^o postrezbo.
Z odltS.tim spifStovanjciu M   COPPAG.
Solkan, 9. septembra 1887.
^iianilo.
P. n. j;astitcmu obiinstvu najinanjamo, da bodo zarad uaSih volikih praznikov dne 19. in 28. t. in. naso klcti zaprto.
V Gorici, 12. sopt.  1887.
LICAR PRANClSKA, eopruga. HCAR ANDREJ, sin.'
Stcv. 280|oj>.                                                        :
RAZGLAS.
Naznanja sc, da bodo ta zavod zaprt v zmislu clona 9. I. pogl.pravil poslovanja ttik. zastavljavnicc in l njo /druiene hranilniec prvo 'polovico ineseca oktobrat. 1. t.j. od 1. do v&tevsi 15.
Omcnjono dni jo v obeli oddelkih ustav-ljeno vsako poslovanjc.
RAVNAV1LJSTVO.
Ma prodaj  j
| po dobrih pogojih je v AjdovScini IiiSa Q gt. 16, katera jc posvbno prilezna za go- jl , stilnfco, ker je v sredi trga ur derzavni I cesti   in ima vclikc  prostorc, hleve  in I tckoLo vodo.
I          Kdor hofic kaj vcfi izvodeti, naj po-
i prasa  Jo2efa dokt. Jakopic-a, odvctnika I v Gorici.
Crnilo od Ricli Gaertnerja, '
ki narcdi €*cvlje svctle.                     (
ne da M jili Iiilo trcba s SCetjo v-gtajati in ostanejo svetli tudi v mokrem. Uradno je i»r>sknSano in potrjeno, dausnju ui skodljivo in da li liajbolj^e med scdanjtmi ina-zili.
Vpeljano je pri vojakih. Oledati je na varstveno zuamenje. Napravljii g.% tovftrna Rich. Gaertuer na Dunnji, Oiselastr. 4, Parf. *'" Stefelenica velja 50 kr.; s poSto naro»"cni vcljuta Sstckle-nici 1 gi. 30k«",j (3stekleiiic3gl. 12kr., 12 stcklentc-1 gl. bOkr. V Gorici se dobi pri J5- Getttilejn v gosposkih ulicah St. 10.
ooeooooeoooo
0 EB GLASOVIR °
Poslano.*)
Slavno uredniStvo!
Z ozirom na dva clankids med „Doinacimi in raznimi vestmi" cenjega Vasega lista od dne 10. tek. meseca stev. 37. prosim, da blagovolite v prihodnjo gtevilko sprejeti naslednje vrste:
Res je, da sem podaril druStvu „Pro Patria* nekoliko ucil in Solske priprave, a prav tako je tudi res, da sem istega da6 enak dar poklonil slav-nemu vodsfcvu tukajSnega slovenskoga iokkcga vrta da ob enem, po avoji mo5i kaj pripomorem v pospeb
(jpi&jxijxo)
I
prodajilnici X umetnih cvetlic, nunska ulica st. 9.
Yee"   se izvc
0
*) Za spiae pod torn naslovom je uredaiatvo le toliko od-govorno, kolikor ga re?e tiskovaa postava, pri tern poslanem moramo pa ae posebej opomniti, da srao ga preobfiili le vsled preeilne proSnje.
V EOLQZEJI
odprl  sem 8. dne  septfimbra gostilnicoj tocim mnogotera prav  dobra vina in izvrstno pivo iz Dreherjeve pivaine po 28. kr. liter; tudi z do- ! brimi jedili bom tako postrezal, da bo vsakdo lahko zadovoljcn.
Skerbel bora v vsakcm ozim ngajati 6asti-tim obiskovalceni; zato se uljudno priporoeujem, naj me castito obUnstw izvoli obiino obiskovati.
V Gorici 9. sept 1887.
Ju Kebat.
:@l" Pfvo skladi'Sfie"— V Ba§te»ji st. 2/25 [Ij
JOSIP CULOT
V GOHICr,
IJogafa znlogd: celiilojidnih znvraknikov in x.a-postnikov /a duhovniko, meficttne in vojako ; po-dobic, rozuih vettrov, Hvotinj cigaretncga papirja novo vrste; okvirjov h pupirja '•'. vrtetn, Icar jo treba, b papirja fjuto, srcbcrnu in ruduato barve; lepotii'ja, dis>iv; vsaka vr^'o igrn? na veliko iz-biro zh dofko in deklicu; mnnoIi<'n\h kovt'egov in pojioLiiili torl» za gos[»;j in gonpode; vsako-vrHtnih t'cvljuv, Solnov in ^olairkov inalih in volikih za inoXkc in ?.(inske; vrhn toga vzakovrstnih galantari} licnili in navndnih na veliko izbiro.
VRTNA SEMENA ZAG0T0VL1ENA.
Zmiraj in vso po najuizjih coaali, da se ni bati f.ekinovanja.
Opomba. Naznanjam si. oldinatvu, da muje skladiSco in fitafiuna ok nedeljuh in prazoikih nisia odprtn.
Prvo skladij§ge -- V RaSteiiiJt. 2/25 1^;
Samo srscli Ra^tolja St. 7. IN"a, clol>olo — uu  tli'obiio.
GORICI.
Bf>gata zali'ga : norimborSkoga in galanta-rijskega blaga, lupoiioji, di5av, JgracS, uo^ovic, Sivnih priprav, sukanca in projo, krojadkih in covjjavskih potrebSSin, priprav «a potnike in ka-dilee, eigaretnega papirja, teiuloidaih zavratni-kov in zapcrftnikov za duhovniko, inoScano h\ vojako ; posebnost: najiinejo igle za Sivalno strojc.
Strnne za rana godala, in sicor za: gosli, citare, kitato, bas, glasovir itel.
Za pomladno sotev se nnjtoploje priporoeajo
Eaznovrstna semena
zelenjav in trav.
INUi cIj-oTbiio mi j\a dol>^lo.
ESS Kelodcne bolc/ni
hitro in gotovo ozdrari
jeruzalemski balzam
edino in nepresegljtvo ielodcno sdravilo.
Izbrati v raznih zelodvnUi boluznih zdrarilo, kntero bi v rcsnici odgowjalo narnonu, nt lahkn stvar dandanos, ko sa prodajajo rsakovratna tnka ?.dravila.
VeJSji del onili kapljic, izl^ckov itd ltd., ki so oznanjujo in priporodajo obcinstvu z visoko letcSiiui besedatui, ni druzega ko |nt'var>. potato 3c ikadljiva.
Samo jiTUzaleiuski balzaillf u^e davno zuan po svoji priprosti scslavi in po oXivljajoei svoji inoSi na zelodcno zivco, si jo pridobil preduost prcd vsoait dru-gimi do zdnj znaninii pomocki, kar potrjuje njcgova razprodaja, ki veduo rasto.
Ta balzam, bo^..c krepcajoee mofii kinc§koga ra-liorbara, korcnikp, ki jo sploh znana po svojcm pre-bftTttorji 1j.9ppl.vu, dajp gotovo srpdstvo proii zolodfinirn slabostim, izvirajoiim iz norodaega probavljaaja. Zato se priporo&<. ko jcsfi no dUi, n'roti nepnjotai sapi, gnjusu, riganju, zabasanjn, liomorojdalnini te^avam; pomaga tudi proti zlatenioi, glistaro in boleznim v drobu.
Steklenica a podukora 30 kr. Glavna zaloga v lokarai G. B. Pontoni v Gorici. V TRSTU pri G. B. Rovis, v KORMINU pri A. Fran^ni, v TOLMINU pri C. Palisca.
Wavatelj in i>«J*oForni wadnft: JL JCOBSI0. ~> man tHil#ffwwk» Wm*m r mm,