ZASAVSKI
LETO VI. — ŠTEV. 35
Izdaja Okratnt odDoi Soctamiint rvezt delovni!) ljudi » TrbovljaD - Urejuje in odgovarja uredniUrt odbor - Odgovorni urednik Stane Šušta' Tiska Mariborska t;skarna v Mar boru - Naslov uredništva m uprave:	.Zasavski vestnik" Trbovlje t uprava
'Udnlka - Telefon it 54 — Raiun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah štev 614-.,T"-146 — Lisi rba'a vsako sredo — Letna naročnina 300 din. polletna 150 din. četrtletna 75 din mesečna 25 din — 'osamezna številka 8 din - Rokopisi morajo biti v iredništvu naikasnete vsak petek dopoldne in se ne vračate
TRBOVLJE, 2. septembra 1953
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA
Ur. JO&A VMLFiA1:
PRAZNIK PRIMORSKE
Praznik Primorske, ki bo pro- sploh Jugoslovanske pokrajine.
Petindvajset let italijanske okupacije, to je prav toniko let kulturnega in gospodarskega uničevanja slovenskega elementa, je ustvarilo posebne razmere. Ob pogojih druge svetovne vojne in ob politiki našega osvobodilnega gibanja so te razmere v glavnem bile zelo ugodne za razvoj borbe. Odpor proti četrt-stoletnemu zatiranju je ustvaril plodna tla za enotno vseljudsko gibanje. Toda ob prazniku, ki ga te dni praznuje Primorska, zlasti ob spominu na odlok Izvršnega odbora Osvobodilne fronte ta na njegovo potrditev od strani AVNOJ, stopajo posebnosti primorskega osvobodilnega gibanja manj v ospredje kot pa dejstvo njegove povezanosti z vsem jugoslovanskim gibanjem. Tej povezanosti se ima osvobodilno gibanje v Primorju v prvi vrsti zahvaliti za
svoje uspehe. Osvobodilna fron- I samo prazni Izjavi.

slavljen z velikim zborovanjem na Okroglici v Vipavski dolini 5. in 6. septembra fcL, je pomemben za nas vse. V eno proslavo so povezane desetletnice primorskih brigad, desetletnica množične vstaje primorskega ljudstva ob kapitulaciji Italije in desetletnica odloka Izvršnega odbora Osvobodilne fronte — potrjenega kasneje v imenu vseh jugoslovanskih narodov na II. zasedanju AVNOJ — s katerim je proglašena priključitev Primorske matični državi Jugoslaviji.
Ti dogodki so bili nadvse pomembni v prvi vrsti za samo Primorsko. Vojna je sicer prav za Primorje trajala v najne-posrednejši obliki okupacije in borb prav do prvih dni maja 1945, vendar v nizu vojnih let ni leta, ki bi bilo za Primorje tako slavno kakor leto 1943, ki ga najbolje označujejo dogodki, katere sedaj proslavljamo.
Množična vstaja po 8. septembru 1943, dnevu italijanske kapitulacije, je pokazala neverjetno enotnost primorskega Ijndstva ta to enotnost dokončno utrdila. Bila je plebiscit za politiko Osvobodilne fronte. Bila je Istočasno manifestacija moči ta samozavesti množic. Bila je rezultat pravilne politike Osvobodilne fronte, politike oborožene borbe, ki je že pomladi 1943 tudi na Primorskem dozorela do stopnje brigad.
Z odlokom Izvršnega odbora Osvobodilne fronte 16. Septembra 1943 je pa splošno slovenska ta še posebno primorska zahteva po zedinjenju Primorske s Slovenijo ta Jugoslavijo prešla v fazo neposredne izvedbe, s potrditvijo po AVNOJ pa v program zunanje politike Jugoslavije, ki se je iz borbe porajala. Povezanost vsega osvo- ta je kovala in skovala nstre-bodilnega gibanja Je dobila svoj zajoče organizacijske oblike, v mednarodni odraz in potrdilo, katere se je mogla vliti sponta-
Brez dvoma Je osvobodilna na pripravljenost na borbo po-borba v Primorju Imela svoje sameznikov in množic, njihova značilnosti — kakor borba več požrtvovalnost Je našla podpo-ali manj vsake slovenske ta ro ta se stopnjevala ob pomo-
či v kadrih ta drugih sredstvih, pravice delovnega človeka, ta ki jih je dajalo vodstvo Osvo- njegovo osvoboditev. Osrednje bodilne fronte, pri tem se je pa vodstvo Osvobodilne fronte je aktivnost same Primorske, ra- strogo pazilo na to, da je tudi s toča od stopnje do stopnje, na Primorskem osvobodilno gl-vedno ujemala s potrebami ce- banje ohranilo polno demokra-lotnega jugoslovanskega giba- tično vsebino. Zato je samood-nja. Kadar človek razmišlja.© iočbo slovenskega naroda tolma-tem, se vedno spomni »Titovih Silo kot obliko, potrebno za bolj oficirjev«, kakor so ljudje ime- demokratično življenje, kot obli. novali tovariše, ki jih je Vrhov, ko, v kateri bodo na tem ozem-ni štab poslal konec leta 1943 |ju delovni ljudje ln slovenske-na Primorsko. Oficirji iz vseh ga ta furlanskega ali Italijan-jugoslovanskih pokrajin, poseb- skega rodu mogli bolje izvesti no pa iz črne gore, Bosne ln svoje politične, gospodarske ta Hercegovine ter Srbije, so Pri- splošne družbene zahteve. V šli, da pomagajo v organizaciji smislu tako razumevane samo-IX. korpusa. To je pa bila sa- odločbe naj bi teritorialna ms-mo najbolj dramatična manife- delitev med Italijo in Jugosda-stacija vsejugoslovanske pove- j vij© imela značaj, skoro bi re-zanosti osvobodilnega gibanja, '< kel, ugotavljanja administrativ-
Sam od"ok Izvršnega odbora Osvobodilne fronte ob priključitvi Primorske ta prav tako njegova potrditev od strani AVNOJ res nikdar nista bili
nih enot, kakor jib je v določeni povezanosti mesta ln vasi ustvarila zgodovina, ta to v korist vsega delovnega ljudstva. Imela je značaj medsebojnega I povezanja narodov, ne pa zna-
Niko Pirnat: Boj
ČLANI SOCMISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA L1U0STVA OKRAJA TRBOVLJE!
Pridružite se velikemu slavju naše Primorske, slovesnosti hrabrih borcev primorskih brigad, ki bodo dne 5. in 6. septembra t. 1. proslavili 10. obletnico priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji in formiranje IX. korpusa.
Naj ne bo nikogar med nami, ki v teh dneh ne bi pohitel v našo sončno Primorsko in se skupno s primorskimi brati oddolžil spominu velikih dni!
Okrajni odbor SZDL Trbovlje
Tovariš Miha Marinko \ ie obiskal svoje stare sodelavce
Prijazen partizanski kraj Klek nad Trbovljami je počastil s svojim obiskom predsednik vlade LRS, tov. Miha Marinko, ki je prišel na Klek v nedeljo, 23. avgusta, v opoldanskih urah. Oglasil se je pri znanem političnem aktivistu tov. Andreju Forteju, nato je pa skupno z njim ta s sorodniki narodnega heroja Tončke Čečeve obiskal tamkajšnji Prosvetni dom, ki je posvečen spominu Tončke Čečeve.
Tovariš Miha Marinko si je ogledal gradnjo tega doma ta se o njej pohvalno izrazil. V pogovoru je omenil, da bj Trbovlje kot industrijski center lahko nudile tej gradnji več pomoči. Trboveljčani bi morali imeti pred očmi poleg napredka in lepega videza svojega mesta tudi okolico Trbovelj. — Tovariš predsednik se je pomudil še dalj časa v družbi svojih starih sodelavcev, nato pa se je od njih / poslovil, saj ga vedno čaka to-* liko velikih nalog.
Tu.u.w r.v> »e pomikale dolge kolone hrabrih borcev V. prekomorske brigade s položaja na položaj, iz boja v boj, dokler ni bila v skrajnih naporih osvobojena vsa Primorska
Prav v loči te povezanosti primorskega osvobodilnega gibanja z vsem jugoslovanskim je zlasti ena njegova stran posebno važna. Osvobodilno gibanje je na Primorskem Imelo na vsakem koraku priložnost, da na dejanju, v svojih vsakodnevnih političnih ukrepih, pokaže, kako jugoslovansko gibanje kot celota razume pravico do samoodločbe narodov. Prvič je praktično šlo za to, da se ravno v imenu samoodločbe narodov izvede zedinjenje Primorja s Slovenijo ln v okviru Slovenije njegova priključitev k Jugoslaviji. Drugič je pa pri tem šlo tudi za to, da jo zahteva po uresničitvi pravice samoodločbe za slovenski narod vključevala tudi obrobna mesta z določenim številom Furlanov ta Italijanov. Osvobodilno gibanje na Primorskem Je torej prav kot veja vsejugoslovanskega gibanja imelo nalogo, da pokaže dosledno demokratično razumevanje pravice do samood'očbe, in to * strani primorskih Slovencev in v odnosu do Furlanov In Italijanov primorskih mest.
V naši revoluciji sta se neločljivo prepletali borba proti tujemu okupatorju ta borba z*-
čaja zapiranja, ločevanju narodov in njihovega medsebojnega protivljenja.
BKo bi nepotrebno olepševanje, če bi v slavnostnem razpoloženju trdili, da je vedno ta povsod vse gladko šlo. Pod pritiskom spominov na četrt stoletja zatiranja so nekateri Slovenci hoteli že v vsakem Italijanu videti fašista. Po drugi strani so nekateri Italijani zaradi Sole, skozi katero so šli, mislili, da obrobna mesta morejo iti svojo pot. V ignoriranju slovenskega, predvsem kmečkega prebivalstva, v katerem so jih vzgojile razmere ta ki se je kazalo v prvi vrsti v neznanju slovenskega jezika, so gledali rezultat nekakšne neodvisnosti narodno mešanih mest od za-
venclh ln Italijanih, ki so Jih poskušali izkoristiti šovinisti z ene ta druge strani.
Toda v celoti vzeto, je prav ta stran zgodovine osvobodilnega gibanja na Primorskem najlepša ta najbolj, človek bi rekel, jugoslovanska, popolnoma zvesta jugoslovanski revoluciji. Dva momenta sta dramatizirala na Primorskem napore osvobodilnega gibanja za pravilno uporabo narodnostnega načela. Prvi moment je bil prve dni po kapitulaciji Italije. Na Vogrsko, kjer je tiste dni bilo središče vsega političnega ta predvsem vojaškega delovanja. Ja naenkrat prišlo nekoliko stotin delavcev iz Tržiča, po večini Italijanov. Tl so dali osnove za
ledja, ne Pa rezultat lmperiali-. italijanske enote IX. korpusa ta stične politike. Bile so torej bor-. s tem v oboroženi borbi pove-be z ostanki preteklosti pri Slo-1 sall na tem področju Slovence
ter Furlane in Italijane. Drogi moment je bUa osvoboditev Trsta ob sodelovanju ta podpori tržaškega delavstva. Velikanske manifestacije, v katerih so italijanski delavci predstavljali večino, so pa potrdile zvezo, skovano med slovenskimi in italijanskimi delovnimi Ljudmi.
Seveda nas prav ta stran zgodovine osvobodilnega gibanja na Primorskem danes napolnjuje z grenkobo; zahodne sile niso imele razumevanja za naše poj. moranje odnosov med naredita za naše pojmovanje samoodločbe. Razen tega so gledale na naše vprašanje že v Inči nastajajoče hladne vojne. Sovjetska zveza je pa s svoje strani že takrat opustila obrambo načela samoodločbe in enakopravnosti
(Nadaljevanje na 3 strani)
Zagorska mladina pred svojim kongresom
Vedno je tako, da se mladina sam, na drugi strani pa mladln-v Zagorju resno zavzema za ski sekretariat. Med zagorsko kakšno delo, ko Je že zadnji čas | mladino, ki se Je v lepem šte-in b| moralo biti glavno že štor-, vilu vključila v razna društva jeno. Toda ko mladina z delom in klube, Je vse premalo politič-prične, jasno vidimo, da Jo pri i ne vzgoje. Tu spet vidimo, da njej voljn do dela vsepovsod ln mladinski mestni komite ni do-
v vsakem pogledu. Napaka je toliko, da se največkrat tisto delo, ki b) moralo biti že opravljeno, oziroma ki naj bi pote-
volj Jasno razumel svoje naloge.' Potrebno in pravilno Je, da vsak mladinec dela tam, kjer sam hoče in želi, toda komite bi
kalo enakomerno in brez moral poskrbeti, da bi vsak
Pretiravanja, stori s preveliko naglico, kar ni dobro, ker je Prepovršno.
Sedaj so na dnevnem redu mladinske konference, ki naj ugotove in razčlenijo dosedanje Pomanjkljivosti, hkrati pa naj opozorijo na stvari, ki so v organizaciji še potreone. Konfe-renca v Toplicah je potekla dosti lepo In tudi obisk Je bil zadovoljiv. Tukaj Je med drugim *animlvo, da marsikateri mladince ni vedel, da bo Ljudska mladina Slovenije imela meseca oktobra svoj kongres. Krivdo za to nezadovoljivo stanje nosi se-Veda predvsem mladinski aktiv
mladinec prihajal tudi na studijske sestanke mladinske organizacije.
Zanimivo je nadalje, da mladina stavlja dosti vprašanj. Člani mestnega komiteja se čestokrat znajdejo pred kočljivimi vprašanji, ki jih postavljajo mladinci. Oster čut za vse in zavest mladincev, da so sami izbrali člane mestnega komiteja, sta razveseljiv pojav, iz katerega bi napravili zaključek, da mladini le ni vseeno, kakšne mladince imajo v svojem komiteju Tako so se nekateri mladinci na primer zanimali, koliko je resnice na tem, da je
nek vodilni član mestnega komiteja prejšnjo soboto in nedeljo sodeloval na božji poti na
Vsem tistim, ki Imajo namen I zadeve OLO Trbovlje ob priliki potovati z vlakom, sporoča tehniškega pregleda motornih okrajni štab da bo vlak vozil | vozil. Smeri, vpisane v dovolje-verjetno med 12. ta 2 uro (na- nju, se je strogo držati, za kar
tančen čas bomo sporočili preko bodo osebno odgovorni
dnevnega časopisja). To bo posebni vlak Iz Krškega. H mu bodo priključili v Radečah, Hrastniku Trbovljah ta Zagorju potrebno število vagonov. Obljubljeni so potniški vagoni.
Brezjah. Evo dokaza, da se mla- Trbovlje so sl za sedaj rezervl-dlna zanima za svoje aktiviste rale pet vagonov.
in da Ji ni vseeno, kdo Je v mestnem komiteju. Kakor smo slišali, je bila to šala, ki pa je neprimerna tn tvegana. Prizadeti bo moral priti seveda z besedo jasno in nedvoumno na dan.
Pripravlja se Mladinski dan, ki ga bodo organizirali zagorski mladinci na čast kongresa Ravno ta prireditev bo spet dokaz, da mladina v Zagorju kljub raznim napakam ln pomanjkljivostim dela. S sodelovanjem ostalih množičnih organizacij bo ta mladinski dan gotovo vse-stransko uspel. V predkongresnem času so si mladinski aktivi napovedali med seboj tekmovanje, kar bo lep doprinos za ocenitev mladinskega dela po kongresu. Ob pomoč) starejših ln izkušenih komunistov bo predkongresno delo mladine prav gotovo plodno in uspešna
Glede avtomobilske kolone so pa nastale majhne spremembe, kot smo prvotno sporočili- S kolono, ki bo šla v soboto ob pol štirih Iz Izlak, bodo šli samo Trboveljčani ta Zagorjani. Cas odhoda je nespremenjen. Kolona lz Hrastnika Ima namen potovati v soboto ponoči, t J. ob 2 url Iz Hrastnika, Radečanl bodo pa SI' v soboto popoldne.
Kolono Iz Radeč obveščamo, da mora spremeniti smer svoje vožnje zaradi varnosti prometa In mora kolona voziti na Zidani most In Celje ter po cesti I. reda v Ljubljano. Kolona Iz Hrastnika mora prav tako KI o reko Dola ta Smarjete na Ce-He In Ljubljano — kolona tz Trbovelj pa če* Slsčnik v Zagorje ter na Izlake tn Trojan«.
Prinomlnjamo. da se bodo «merl voinje določale v času Izdajanja dovoljenj ra prevoz ljudi pri tajništvu sa notranje
skupin ta šoferji. Zato se morajo tudi vodje skupin udeležiti tehniškega pregleda vozil. V kolikor M kolona ob povratku zaradi morebitnih izletov po Primorski želele spremeniti v dovoljenja navedeno smer vožnje, naj se vodje skupin obrnejo na štab, ki bo v ta namen posloval na preslavnem prostoru, ker bo edir.o ta pristojen odločati o spremembi smeri.
Tehniški pregled motornih vozil se bo vršil po razporedu, priobčenem v prejšnji številki našega Usta Vozila so takse za tehniški pregled vozil po tarifni postavki 45 Zakona o taksah oproščena, treba pz je plačati takso po 1, ta 7 členu zakona o taksah, ki znaša 180 din. Kol-kovlno je nalepiti n% prošnjo za tehniški pregled. V prošnji mora biti Imensko naveden šofer, ki bo vozilo popravljal, kakor tudi kategorija Iz njegove vozniške dovoMnlee. nadalje (me skupinskega vodje Ker Je proga dolga in nevarna, mora imeti vsak kamion še sovozača.
Vodje skupin ne smejo pozabiti tudi na spisek svojih potnikov, ki ga morajo Imeti s seboj.
Vsi starši v naseljih ob cestah, po katerih bodo vozile kolone avtomobilov, se naprošajo, da pazijo na svoje otroke, da ne vodje bi se morda v tem času nahajali 1 ali igrali na cesti, kar bi ogro-| žalo njihovo življenjsko varnost.
Udeležencem iz Trbovelj ta | Zagorja, ki bodo potovali z av-| tomobilsko kolono, bodo prenočili v Postojni. Zanje bodo pripravljena skupna ležišča v osn. šoli ta telovadnici. V Dijaškem domu bo pa pripravljeno 80 postelj za invalide, stare borce, partizanske matere ln stare ljudi. Prosimo pa vsakogar, naj vzame s seboj kakšno odejo. — V Postojni bo v ta namen odprta Postojnska Jama do 12. ure ponoči In bo omogočen brezplačen ogled jame Tudi restavracija bo odprta vso noč.
Avtomobilsko kolono Iz Trbovelj ln Zagorja bodo spremljali rešilni avtomobili z zdravniškim in strežnim oseb lem Za kolono I* Hrastnika In Radeč bodo pa mestni štabi oskrbel* primerno Število bolničarjev PLZ In RK. Posebne sanitetne ekipe bodo dodeljene tudi vlaku Podrobna navodila o odhodu vlaka, zbiralnih me*tih In morebitnih spremembob bodo objavljena v dnevnih časnfMh »Borba« ali »Slovenski poročevalec«.
Pred volitvami
v okra u Trbovlfe
Za bližajoče se volitve vlada
▼	okraju precejšnje zanimanje. Fred dnevi je podrobno razpravljal o volilnem zakonu razširjenj plenum Okrajnega odbora Socialistične zveze v Trbovljah, kj se ga Je udeležilo preko 120 političnih aktivistov. Foleg volilnega zakona so zborovalci obravnavali tudi osnutke novih gospodarskih uredb.
Po daljših razgovorih so se domeni It, da se skličejo po vseh občinskih odborih SZDL okraja Trbovlje širše razprave, da se bodo tako vsi ljudje seznanili z novim volUnim zakonom in s novimi gospodarskimi uredbami. Tako so o vseh teh vprašanjih še razpravljali na konferencah
▼	Trbovljah, Zagorju in Hrast-
niku, večji sestanki so pa bili na vasi preteklo soboto in nedeljo. — Za volitve v zvezno skupščino bo okraj volil enega poslanca, kjer so odbori Socialistične zveze predlagali za kandidata tov. Lidijo Sentjurčevo. Za republiško skupščino bodo volili v našem okraju štiri poslance, za zvezni zbor proizvajalcev enega in za republiški zbor proizvajalcev tri poslance.
—	V zadnjih dneh so bile nadalje po vsem okraju občinske konference mladine, na katerih so izvolili prdstavnike za kongres Ljudske mladine Slovenije
—	pravtako obravnava tudi mladina na svojih sestankih bližajoče se volitve.
ZA NASE KMETOVALCE
Tudi kmečki človek ima oravico do dobre
strokovne kn ige
V naši ožji domovini izhaja precej knjig in knjižnih zbirk. Daši so papir, tisk in vezava precej dragi, je vendarle zlasti med delavci in nameščenci precej zanimanja za dobre in poučne knjige. Mnogo slabše je na vasi.
Kmečko ljudstvo je bilo tudi v tem pogledu zelo prikrajšano. Knjige in knjižne zbirke niso I prišle v zaželenem obsegu med kmečke ljudi, ker so ostale v mestih in industrijskih središčih. Kmečki človek ni dobil zlahka dobrih, poučnih in zanj primernih knjig, ki bi reševale
vprašanja iz njegovega življenja in dela, kj bi mu pomagale zboljševati način kmetovanja, ki bi ga zanimale, ker bi jih z lahkoto razumel. Tako je v tem pogledu nastajala vedno večja vrzel.
Zadružna založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani (Miklošičeva 6) je bila ustanovljena ravno
sprostitvi našega zadružništva in kmetijskega pridelovanja.
Revija »Sadjarstvo, vinarstvo, vrtnarstvo«, ki jo sedaj izdaja založba »Kmečka knjiga«, Ima že svojo staro tradicijo in je priljubljena zlasti med drobni
ravnavajo najvažnejša vprašanja iz naše kmetijske proizvodnje ter seznanjajo kmetovalce z najnovejšimi dognanji in izkušnjami iz kmetijstva, kt pa lahko tudi pri nas ugodno vplivajo na zboljšanje količine in kakovosti kmetijskih pridelkov in živinoreje. Vsaka kmetijska zadruga ima sezname in popise teh knjig. Mnoge med njimi imajo te knjige celo v prodaji,
mi proizvajalci sadja, med lju- zato stopite do trgovinske po
bitelji in gojitelji vinske trte ter med vrtičkarji.
Slovalnice najbližje kmetijske zadruge ter zahtevajte neob-
Nasi železničarji
Več sodelovcn‘a s političnimi in mnržčirm?
organizacijami
Naš| železničarji so v svoji preteklosti dovolj jasno in nedvoumno pokazali globoko predanost svojemu narodu, saj so mu v njegovih najtežjih časih stali resno ob strani in mu pomagali povsod, kjer so mogli.
Tudi po naši osvoboditvi so neštetokrat dokazali s svojim neutrudnim in nesebičnim delom, da znajo in hočejo dopri-nažati kakršne koli žrtve, da pomagajo svoji domovini. Vendar pa v zadnjih dveh letih opažamo, da železničarji ne sodelujejo več v toliki meri kot prej pri političnem in kultumo-prosvetnem delu. Zlasti se to vidi na našem podeželju.
Kje in kakšni so vzroki tega neveselega pojava, ki nikakor ne dela časti železniškim delavcem in uslužbencem. Ce pogledamo na naše vlakospremno osebje, tedaj vidimo, da je njihova politična in kultumo-pro-evetna dejavnost najmanjša. To Je pa pri njih opravičljivo, če pomislimo, da ti ljudje polovico svojega prostega Časa preživijo na vožnji v službo m domov. Drugačna slika Je pa prj tistih železničarjih, ki imajo vse pogoje in možnosti za politično in kultumo-prosvetno delo. Mišljeni so tukaj predvsem vsi železničarski delavci in nameščenci. ki vrše svojo službo po postajah in ki tudi stanujejo v krajih, kjer službujejo. Ravno pri teh ljudeh opazimo stvari, ki so vredne kritike in diskusije. Zanimivo ob vsem tem je pa sledeče- po vseh železniških postajah in enotah, kjer so nji-
hovi šefi ali voditelji aktivni In delajo v javnem in kulturnem življenju, povsod tamkaj je opaziti, da tudi delavci in uslužbenci z veseljem in zanimanjem spremljajo našo socialistično stvarnost, naše napore in problematiko — po drugih krajih je pa stanje največkrat nezadovoljivo.
I Ne bo odveč, če ob tej pri-; ložnosti omenimo še značilno | zadržanje našega prebivalstva '• do železnice. Zakaj je toliko nekulturnih izpadov po naših vlakih, toliko grobih kršitev železniških predpisov? Ali smo železničarji storili dovolj, da bi vsi naši ljudje poznali naše težave, težavne pogoje naše službe? Smo in nismo. Mnogo je že železniških enot, ki v svojih prizadevanjih lepo uspevajo in so s takimi stvarmi že tako rekoč opravile, vendar je še veliko postaj in enot, ki jim je vseeno, kakšen je položaj. In prav tu smo na marsikaj pozabili. Prav naše množične organizacije bi lahko tudj v tem pogledu mnogo storile Saj so ravno one nositeljice naprednih idej naših ljudi in bi lahko tu- j j di usmerjale vse naše delo in bile regulator pravilnih oano-; sov vseh naših ljudi do železni- j ce. Prav v teh organizacijah bi j
mogli naši železničarji dvigniti svoj glas, opozarjali bi lahko na neštevilne prekrške železniškega reda, na sestankih teh organizacij bi mogli pojasnjevati ljudem, da je v železničarski službi potreben absoluten red v korist nas vseh. Sele tedaj bomo lahko pričakovali, da
Čuvajmo zgodovinske zanimivosti iz naše doline
V našem tedniku smo objavili že mnogo zanimivih člankov lz zgodovine Litije, Hrastnika in drugih zasavskih krajev. Tako branje utrjuje lokalni patriotizem v dobrem smislu. Ljudje se nauče spoštovati nato preteklost ln zato ljudje, ki berejo časnike, vse bolj cenijo našo zgodovino In razne zgodovinske dokumente.
Oni dan je bila v gostilni pri Kolejaku v Zavrstniku večja družba gostov Pomenek se je sukal o starem sitarjevškem rudniku in tedaj Je gostilničarka Ana Pogačnikova omenila, da hrani medaljo, ki jo Je izdala litijska topilnica v spomin na prvo svinčeno rudo iz leta 1886. V družbi je bil tudi neki Ljubljančan, ki Je hotel omenjeno medaljo kupiti. Tedaj so se pa navzoči Lltljčani zavzeli, da ta spominek lokalnega značaja ne sme iz domačega kraja, kar Je sprevidela tudi uvidevna tov Pogačnikova. Da ostane ta zgodovinska kolajna v domačem kraju se Je zavzel zlasti tov Stane Weilgoni, šef DES za Litijo in okolico.
Sedal je tov. Ana Pogačnikova izročila to zgodovinsko kolajno tov. Jožetu Zupančiču učitelju na litijski gimnaziji, ki že domala 30 let zbira zgodovinsko gradivo iz zasavske doline.
Tov Ana Pogačnikova, po domače Knlejakova, Je dobila to kolajno od svojega očeta Janeza Prostorja. rojenega 1840 v C1t-kušah pod Sv Goro. Mož se je kasneje naselil v Zavrstniku kjer Je kupil Kolejakovo gostilno ln opravljal za sitariev-Sd rudnik tudi prevoz rude v D ti io. Leta 1886 so v litijski topilnici pretopili prvič srebrno rudo in v spomin na ta dogodek so kovali iz domače rude posebne spominske srebrn'ake, kj so Uh nnto razdelili med uredništvo ter rudniške in toplini-Pce nameščence Tako je rcHSe! ta spominek tudi v m*e Kole-jaVovlh kler ie oprtal do sedal
Zgodovinska Volnina Ima na eni strani sliko litijske topilni-
bodo vsj ljudje znali ceniti delo železničarjev in njihove napore ter nam tudi pomagali. Seveda ne bomo v tem prizadevanju uspeli povsod, kajti ponekod so naši ljudje pasivni in žal čestokrat gledajo na delo naših množičnih organizacij nekako zviška. Železničarjem ne more biti ob takem zadržanju v opravičilo, da je njihova služba povsem drugačna od ostalih. Res je, da je železničarska služba v marsičem drugačna, toda to nas nikakor ne opravičuje, da se izoliramo od ostalih in se odtegujemo delu, kjer smo prav tako potrebni kot vsi drugi. Ce se bomo v polni meri zavedali in spoznali, da bomo z bližnjim samoupravljanjem naših železniških enot postali sestavni, neločljivi del tistega kraja kjer delamo, potem bomo tudi mi pomagali pri reševanju vseh vprašanj, ki nam jih vsem postavlja življenje. In če bomo tako pomagali, smemo pričakovati polno razumevanje najširših množic za vse naše težave in potrebe. Le ob takem delu bomo zamogli upravljati In voditi naše železniške postaje Ih' I enote tako, kot narekuje čas. Sodelovati povsod tudi v javnem in kulturnem življenju kjer Je to mogoče — to naj bo naša parola za delo. In če bomo tako delali, bomo imeli prav gotovo uspeh.	-M-
zaradi tega, da izpolni to vrzel, da dviga kultumo-prosvetno raven našega kmeta, da mu pomaga iz njegove gmote in duhovne zaostalosti ter ga tudi na ta način usposablja za povečanje kmetijske proizvodnje in dvigne njegovo življenjsko raven.
Poleg knjig in knjižnih zbirk izdaja založba »Kmečka knjiga« tudi periodični tisk. Tu je predvsem štirinajstdnevnik »Nasa vas«, ki s svojo pisano in zanimivo vsebino ter z bogatimi ilustracijami osvaja naše podeželje. »Naša vas« je list slovenskega kmetijskega zadružništva. Izhaja šele eno leto ter pridobiva na pomenu ravno sedaj ob
Da bo dovolj krme pozimi
»Socialistično kmetijstvo« je
znanstvena revija. Izhaja vsak drug mesec ter je namenjena predvsem kmetijskim inženirjem in kmetijskim tehnikom ter sploh kmetijskim strokovnjakom.
»Zbornik za kmetijstvo In gozdarstvo« jc glasilo naše mlade samostojne fakultete za kmetijstvo, gozdarstvo m veterinarstvo. V njem se priobčujejo najnovejša znanstvena dognanja naših kmetijskih znanstvenih delavcev.
Založba »Kmečka knjiga« Je do sedaj izdala 33 kmetijskih strokovnih Poljudnoznanstvenih in leposlovnih knjig ter kmečkih koledarjev. Te knjige ob-
Kdo cv ra pesav 'c / spomenika
podlim hercem v Mlinšah?
ce z vlakom in žičnico preko reke Save Tedaj so namreč vozili rudo iz Sitarjevca v topilnico kar preko Save po žičnici. Na tej strani kolajne Je tudi stari kranjski grb, na drugi strani je pa napis: Blagoslov kranjskega rudarstva V spomin na prvo taljenje srebrne rude rudnika v Litiji dne 6. novembra 1386.
Ko dajemo tov. Pogačnikovi vse priznanje zaradi njene lokalne zavednosti, naprošamo1 vse, ki b; morda imeli še tak spominek ali kak drug spominek iz starih časov, da ga čuvajo ali izr oče v kakšno zbirko.
Na Mlinšah se že dalj časa pripravljajo na postavitev spomenika padlim borcem. Pri tem Jim Je hotel pomagati z denarnimi sredstvi tudi neki izseljenec iz Amerike, ki Je letos obiskal domači kraj.
Pred svojim odhodom Je pa prišel ta mož na občinski ljudski odbor in izjavil, da ne bo nič prispeval za spomenik, ker Je zvedel, da ga nameravajo postaviti na mestu, kjer stoji sedaj kapelica. Na občinskem odboru so se tej izjavi seveda zelo čudili, ker o taki lokaciji spomenika niso nič vedeli, niti ni bilo govora o tem na sestankih ZB IN ZK. »Amerikanec« se o
tem ni dal prepričati in Je odšel, ne da bj kaj prispeval. No, Mlinšani bodo spomenik postavili tudi brez »Amerikančeve« pomoči in na takem prostoru, ki bo najbolj primeren.
Vso to zadevo Je treba globlje pretresti ln pogledati, kdo so ti ljudje in g kakšnimi nameni so »Amerikanca« prepričali z lažnimi trditvami. Gotovo so med temi takšni, ki bi Jih spomenik padlim borcem bfidel v oči, vendar pa ima ta propaganda v glavnem le namen, ustvariti pri ljudeh, ki so Jim kapelice še zelo pri srcu, neraz-položenje proti funkcionarjem občinskega ljudskega odbora, ki
so nekaterim nergačem trn v peti, ker zaradi njihovega odločnega stališča pri izvajanju vseh gospodarskih ukrepov in političnega prepričanja ne mo-| rejo uveljaviti svojih, našemu družbenemu razvoju škodljivih teženj Žalostno je pa, da so s temj potegnili tudi taki, ki imajo v svoji družini bivše borce in komuniste.
Prepričani smo, da Je v Mlinšah dovolj ljudi, ki taki lažni propagandi ne bodo nasedli in ki bodo znali takim zahrbtnim mračnjakom dostojno odgovoriti.	—ik
Z VSEH STRANI SVETA
NEW YORK. Generalna skupščina Je sprejela štiri predlagane resolucije in 8 tem končala z delom. Sprejela je resolucijo, ki določa, da se udeleže politične konference o Korejj vse države, katerih sile so se borile na Koreji. Dalje Je sprejela resolucijo, s katero poziva SZ, naj sodeluje pri delu politične konference, »ako žeh to druga stranka« — namreč Kitajska in Severna Koreja. Sovjetski predlog resolucije, ki pravi, naj se število udeležencev omeji na 13 držav. Je bil zavrnjen, sprejet je pa bil predlog resolucije, ki so jo predložile Indija, Burma, Indonezija in Liberija, k| zahtevata, da se obvestila pekinška in fujanška vlada o sklepih, ki jih je sprejela Generalna skupščina. Jugoslovanski delegat pri OZN je izrazil svoje obžalovanje, ker je bila resolucija o indijskem sodelovanju umaknjena z glasovanja. Izjavil je, da bi Jugoslavija glasovala zanjo.
LONDON. Na nedavne note, ki Jih je predložila zahodnim državam SZ o nemškem vprašanju, so mnenja, da bodo zahodne sile v svojem odgovoru predlagale, naj bi bila konferenca
štirih ministrov v švicarskem mestu Luganu. Zahodne sile bodo v svojem odgovoru nakazale, da so pripravljene razpravljati tako o enotnosti Nemčije kot o svobodnih nemških volitvah. Zavedajo se, da so sovjetski predlogi sicer lepo zapisani, toda povezani z določenimi smotri, ki bi navsezadnje radi rešitev nemškega vprašanj, še bolj zavlekli, ker Je prišla zamisel o konferenci z nemškim dnevnim redom s sovjetske strani, bo treba previdno postopati s spreminjajočo se kremeljsko taktiko.
WASHINGTON V Ameriki Je prišlo do množične stavke med delavci za zvezo in telekomunikacije, katerim se bodo pridružili tudi železniški sprevodniki. Število stavkajočih sc giblje okoli 70 tisoč, povečalo se pa bo za nadaljnjih 35 tisoč delavcev in uslužbencev, čs jim ne bodo zvišali plač.
PAN MUN JOM. Na Koreji se še vedno vrši repatriacija vojnih ujetnikov Združenega povelJstva iz Severne Koreje. Izmenjava ujetnikov naj bi bila končana 5. septembra. Sodijo, da bo kot zadnji ujetnik repatriiran ameriški generalmajor VVilliam
Dean, najvišji častnik, kj je še zmeraj v severnokorejskih rokah.
SEUL. Južnokorejska vlada je sklenila, da se bo spet preselila iz Fusana v Seul, kjer že pripravljajo poslopja za posamezna ministrstva. Istočasno je pa vzbudila veliko pozornost izjava, ki Jo Je dal Sing Man Ri, ki Je dejal v zvezi s politično konferenco: če politična konferenca ne bo dosegla svojega cilja, bo Južna Koreja, če bo treba, sama nadaljevala vojno za združitev dežele.
BONN Volilna kampanja v Nemčiji se Je v zadnjem času močno razvnela. Kancelar Adenauer Je na volilnem zborovanju napadel socialiste, češ, da hočejo za vsako ceno doseči nemško nevtralnost samo zato, da bi se SZ čutila varno v Evropi. Prvak socialistov Ollenhauer |e pa kritiziral Adenauerjevo zunanjo politiko in dejal, da je za Nemce združitev Nemčije važnejša od njene povezanosti z Zahodno Evropo ali z katerokoli drugo silo Medtem Je pa zahodnonem-ška policija pričela izvajati vedno strožjo kontrolo nad volilno kampanjo. Računajo, da bo
na volitvah glasovalo 33 milijonov volivcev, ki bodo volili 12 strank.
DUNAJ. Ta teden bo v Londonu sestanek zastopnikov treh zahodnih sil, kjer bodo obravnavali avstrijsko držav, pogodbo. Na sestanek jc bil povabljen tudi sovjetski zastopnik, sestanek se pa bo vršil ne glede na to, ali se bo povabilu odzval ali ne. Slednje se je tudi zgodilo ker je prejelo ameriško zunanje ministrstvo od sovjetske vlade noto, ki zavrača vabilo zahodnih sil na sestanek. S tem v zvezi pa izjavljajo, da je sovjetska vlada »dokazala«, da nima namena skleniti avstrijske državne pogodbe«
PARIZ. Vse izgleda, da bo končno prišlo do pogajanj med francosko vlado in predstavniki Vietnama Vietnamski cesar Bao Daj Je prišel v Pariz in se raz-govarjal z več ministri francoske vlade o samoupravi Združenih držav Indokine. Sešel se Jc nekajkrat tudi z ministrskim predsednikom Lanlelom. Tl razgovori so pa samo predhodni pred uradnimi pogajanji, ki se bodo začela po prihodu predsednika vietnamske vlade v Pariz.
vezno te knjige v pregled, če vam bo katera ugajala, jo boste lahko takoj kupili. Opozorite na te knjige tudi vašo ljudsko knjižnico, da si jih preskrbi za svoje izposojevalce.
Založba »Kmečka knjiga« s svojim delom sicer počasi, a vendarle uspešno prodira na vas, do kmečkih množic ter tako vrši med njimi svoje veliko ln koristno poslanstvo.
KAJ PRIPRAVLJA »KMEČKA KNJIGA« ZA SVOJO NOVO KNJIŽNO ZBIRKO?
Za novo leto 1954 pripravlja založba »Kmečke knjige« prav veselo presenečenje. Vsakdo bo lahko dobil prav ceneno In koristno knjižno zbirko z velikim kmečkim koledarjem.
Kmečki koledar bo temelj te knjižne zbirke. Vseboval bo mnogo zanimivih in koristnih strokovno-kmetijskih, poljudnoznanstvenih ter leposlovnih sestavkov ter bo prav prijetno branje, ki ga bo kmečki človek rad jemal vsako leto v roke, saj ga bo opozarjal na vse važne in pomembne opravke v kmetijstvu. Koledar bo bogato ilustriran. Opremljen bo s številnimi zanimivimi slikami, ugankami, šalami in drugimi drobnimi zanimivostmi. Uredil ga je znani pisatelj Ignac Koprivc, slikovno ga je opremil mladi umetnik Ivan Seljak-Copič.
Travnlštvo je druga zanimiva knjiga, ki jo je napisal naš priznani kmetijski strokovnjak inž. Gvido Fajdiga. Ta knjiga bo seznanila bralca s prizadevanji po izboljšanju travništvs in s tem živinoreje. Vzbudila bo zanimanje, saj je že sedaj veliko povpraševanje po njej. Knjiga je prav tako bogato opremljena s slikami.
Vremenoslovje Je nadaljnja zanimiva poljudna knjiga v kateri sta dr. Vital Manohin in France Slokan na preprost ln razumljiv način obdelala vsa važna vprašanja iz vremeno-slovja, s katerimi se poljedelec In vinogradnik ter sploh kmetovalec srečujejo skozi vse leto, saj jih ravno vreme vznemirja, dokler pridelek ne dozori ln nl pospravljen pod varno streho. Knjiga bo opremljena s slikami.
Povesti Prežihovega Vorsncs
bodo prav tako zanimiva knjigo iz te knjižne zbirke. V njej bodo objavljene najlepše povesti enega izmed naših najboljših pisateljev.
Koledar bo stal 250 din Trav-nlštvo 160 din, Vremenoslovje 100 din In Povesti Prežihovega Voranc* 100 din, torej vse knjige 610 din. Vsakdo, ki bo te knjige naroči! v prednaročilo skupno, jih bo dobil za sam® 800 din. Zbirka bo izšla v začetku decembra. Ker se bo P* tiskala v omejeni nakladi, ne odlašajte z naročilom. Priglasite se v naJbMžJl kmetijski zadrugi.	5-
NE POZABIMO NA PRIMORSKO
PRIMORSKI JUNAK
To resnično zgodbo, ki vam jo čin pozdraviti. Da, zato, ker ni bom pripovedoval, sem nekako hotel in ni mogel pozdraviti te-pred tremi let!, zvedel od člove- ga prekletega človeka, ki je v ka, Primorca, ki je kot neSteto j vas prinesel barbarstva Musso-
drugin njegovih bratov trpel pod krutim laškim Škornjem, ki ni poznal milosti ne usmiljenja proti našim ljudem. Kot neSteto drugih, Je tudi ta mož že takoj ob začetku oborožene vstaje odiel na pot, ki je našim ljudem tudi v tem predelu prinesla tako zaželeno svobodo.
Tiste čase sem služboval v tipično primorskem mestecu, nekdanji Sv. Luciji, sedaj Most ob Soči, katerega pomen in gostoljubnost poznajo mnogi naši ljudje, ki prihajajo tjakaj, da bi spoznali lepote naše sončne Primorske.
Danes, ko s« vsa Primorska In z njo tudi skoro cela domo-/lna pripravlja na veliko manifestacijo, na svoj prvi veliki praznik po osvoboditvi, ko se naši ljudje že sedaj veselijo snidenja s starimi znanci, naj bo ta zgodba skromen dokaz velikega boja, ki »o ga bili Primorci skupno z ostalimi brati za lepšo bodočnost vseh jugoslovanskih narodov. Vse premalo pišemo o naši Primorski, vse premalo je še objavljenih spominov na tiste skromne sinove primorskega ljudstva, ki so žrtvovali svoja mlada življenja z želje, enkrat za vselej prinesti svojemu ljudstvu tako zaželeno svobodo.
Nekako takole mi je pripovedoval:
Lučo je bil sin primorskega tihotapca, ki je imel majhno hišico in ped kamnite zemlje v blVtlni Cepovana. Ze v njegovi rani mladosti ga je oče jemal na svoje skrivne pohode, mu na teh pohodih razlagal svojo obrt, ki jo je ljubil kot svojo hromo roko, ki je bila nemo znamenje laškega okupatorja. Prav na teh pohodih Je Ločo spoznaval lepoto primorskih krajev, prav na teh pohod'h je Lučo doumel, da je njegova domovina zatirana in da primorsk; človek ni svoboden. Pogostokrat sta se s takih pohodov vračala lačna, raztrgana, izmučena, vsa krvava od ostrega primorskega brinja. Pogostokrat sta komaj za las ušla laškemu karabinjerju — orožniku. vendar vesela in dobre volje, da sta flh spet pretentala. Mati je videla nevarnost, v
Ilnijevega kova. In ko se je spomnila teh časov, je umolknila, njen mož je pa vedel, da ga žena razume in ne obsoja...
Toda prišla so leta vojne, prišla so leta. ko se je v sosedni domovini začel krutf boj proti
na pot, ki pelje V gvobodo. Oče je poznal še iz svojih mladih let človeka, • katerem je vedel, kakšno je njegove prepričanje. Svojega sina je peljal med partizane. Med potjo je povedal sinu. kam gresta. Ni ga vprašal za mnenje. Vedel je, da je njegov sin del njega samega, da
mislita
isto.
in čutita oba
Počitek
tega posla lotil. I Ta|w Je Lučo let* 1942 postal njegovi opravki partizan notranjskega odseka. Ze nato, si je Lučo
katero je oče Jemal svojega do- j raščajočega sina. nt pa vedela in znala odvrniti moža od tega nevarnega posla. Toda mož ji je vedno pojasnjeval in zagovarjal svoj poklic. Povedal je, kdo Je
kriv, da se je in priznal, da niso zanj častni. Ob takih priložnostih se je mati spomnila nazaj na čase, ko je laški oficir v vaški gostilni zlomil njenemu možu desno roko. Storil je to, ker ga ni hotel na zahtevan na-okupnijrju. Mnogokrat sta oče in sin pr'«lufanila govoricam, tz katerih sta povzela, da so se bratje onkraj krivične meje uprli Lahu in Nemcu in jima z orožjem pokazali, da nočejo njihove »kulture«, ki Je prinašala samo barbarstvo in suženjstvo. Lučo je dopolnil 21. leto. Oba z očetom, na katerega se je sin v zadnjih časih še tesneje navezal, sta vedela, da prihaja čas, ko bo Lučo moral obleči laško uniformo, peti laške peta se morda še boriti proti lastnim bratom. Nekega hladnega zimskega večera sta odšla, kot že mnogokrat, od doma. Toda tokrat ne kot običajno, marveč sta se podala na daljšo pot,
(Nadaljevanje s 1. strani ) narodov. Mnoge njene poteze na pariški mirovni konferenci, ki so se nam takrat zdele samo nerazumljive napake, so bile v resnici samo znanilke tiste politike, ki je prišla, kar zadeva Jugoslavijo, do polnega izraza leta 1948. Tako se je vprašanje razmejitve med Jugoslavijo in Italijo degeneriralo v vprašanju kompromisa med velikimi silami.
Jugoslavija se Je zavedala svoje odgovornosti za svetovni mir in je zato sprejrla, s protestom sicer, odločitev pariške mirovne konference. Ta Je pev-novno razbila zgodovinsko nastalo enotnost slovenskega ozemlja in težko ogrozila demokra-
tične pridobitve delovnih ljudi na odcepljenju ozemlja. Največji pridobitvi — tesnemu, množičnemu sodelovanju delovnih ljudi različnih narodnosti — je potem zadala težak udarec še politika Kominforma. Toda s tem vpražanjem pravilnih in miroljubnih odnosov med narodi in ustvarjanje pogojev za take odnose ni bilo sneto z dnevnega reda. V novih razmerah in ob novih pogojih Jugoslavija na miroljuben način dela na tem, da se priznajo v ustrezni obliki njene pravice In pravice naših ljudi povsod, ne samo zaradi teh pravic samih, temveč predvsem zaradi cilja polne enakopravnosti narodov in mirnega sožitja na svetu
mesec nato, si je Lučo sam, brez pomoči, priboril mitraljez ob napadu na neko laška postojanko v bližini Rakeka in ga od tedaj nosil polni dve ietL Vsi so ga poznali kot mirnega, neustrašnega borca, malo upognjenega — posledica skupnih izletov z očetom v bližnji preteklosti. Postal je komunist. Ko mn Je komisar sporočil v zboru to radostno novico, je obstal in dejal: »Samo dve želji Imam. Prva se ml Je pravkar izpolnila, druga — upam — se ml bo v kratkem.«
Začudeni nad tako dolgim stavkom — saj Je bil Lučo eden izmed najbolj redkobesednih ljudi v odredu — se njegovi tovariši niso mogli zdržati, da g* i ne bi začeli spraševati za nje- |
govo drugo željo. »Želim na Primorsko. Tam, vem, da bi še bolj koristil naši stvari.«
Nekako čez mesec dni je Lučo odšel na Primorsko, kjer je bil dodeljen Vosu. Ker je poznal razmere v domačih krajih, je v kratkem času zelo veliko koristil vsepovsod. N{ ga bilo kraja, ki ga ne bi poznal, ne človeka, ki ae bi mu videl v srce in ga znal oceniti. Ves čas, odkar je bil na Primorskem, m niti enkrat poskusil iti domov. Vsi so vedeli, kje je doma. poznali so njegove domače ljudi, on sam pa mi je samo enkrat dejal: »Ne bodo me videli prej doma, dokler ne bo domovina avobodna, ko bom lahko prišel domov prost vseh okorov.« Bil je škrat, ka človek, ki ga Je izoblikovala težka borba in mu zato podarila svobodo.
Leta 1945. na pragu svobode, so ga zajeli Nemci pri Kanalu ob Soči, ravno ko je hotel prebresti reko. Dan poprej je dobil lepo priznanje za svoje lepe uspehe v borbi Povišan je bil v poročnika nove slovenske armade. Nemci so se zavedali, da jim je prišel v roke 'dragocen človek. Hoteli so mu j?zeti življenje počasi, premišljeno. Umorili so ga na gnusen način. — Nekaj je ob tem prav {zanimivo. Oficir, to pot nemški,
, mu je zdrobil roko z enim samim udarcem, ker ni hotel pri zaslišanju vstati in pozdraviti po njihovo. Samo nemo se je nasmehnil; spomnil se je svojega očeta in stal nepremično, s pogledom uprtim v Cepovanske hribe, kjer je pustil svoj skromen dom in svoje drage...
Dodal bi še to, mi je dejal, da sem njegovo junaško umiranje prenesel ponosen, neomajen, kajti skupno z njim so Nemci ujeli tudi mene. Toda dva dni pozneje, ko so usmrtili njega, sem ušel nazaj med svoje. Mesec dni nato Je zadnji krvnik fašističnega reda moral zapustiti našo s krvjo prepojeno zemljo, toda jaz sem Izgubil prijatelja, katerega groba še danes nisem mogel najti. — Tako je mož končal svoje pripovedovanje. Pristavil je še: »Takih in enakih junakov ima naša lepa Primorska še mnogo. Precej je še lepih in neizbrisanih spominov, na katere ne bi smeli nikdar pozabiti.«
Upam, da sc bo našel človek, ki bo vse te spomine zbral in jih podaril svoji sončni Primorski, ki je danes svobodna, kakor ni bila še nikoli poprej.
Milan
Četa na pohodu
Oton Zupančič
(K prašniku na Okroglici)
OsLoobt) diiali eni
Slišali smo, da na iskrem belcu jaha, da konja in jezdeca jadrna nese perot, in kadar nasprotnik se najbolj z zmagami baha, zahteva skoz vrste njegove svobčdno pot. —
Deželo svojč si Nemci in Tali jan i, razudijo zemljo kakor pobitega vola: on stoji na Možaklji, in z njim njegovi zbrani, ni puške ga strah ne prekletega v Bčgunjah kola.
Gore odpro mu svoje zelene hrame, on brani pred tujcem njih hoj šumečo rast, zaseka prehode, preplavi premogove jame, za razbojnika krščen čuva narodu last.
O brezupno dolgo deževje v jesenski žalostni čas!
In v mesečini po snegu begotni sledovi!
Lisičji lajež tn škripajoči mraz,
da pod srhko osrečeno dlako tresč se volkovi!
O naši sinopi in bratje in očetje!
»Kaj boš, razcapani ušivec z životom pretrganim, bos/« kanal ja kriči. On izpelje jih v mladoletje, njegova vera vsem zoprnostim je kos.
Zavzame otoke, primorje, Trst in Gorico, čvrstd mejnike stare v tla zagozdi, v Ljubljano prinese na zlati vagi pravico, zasopel še, nespočit na sever odhiti.
Razločene brate v eni meji strne, svobodo zavrženo vnovič ustoliči, pred nami preprogo bodočnosti razgrne: planine sijtf, razgibani v soncu rajajo griči,
med radostno delo ubrano se petje oglaša,
iz podrtin domovi rasto med gostimi vrti,
plavži buče, živine tare se paša,
pšenica kozolce Šibi, kol mački so grozdi na trti. —
Glavi so se dvignile, jasno je sleherno lice, s krvniki ogabnimi boj izbojevan, na steza j odpirajo se zatohle temnice, vesel sprevod se snuje v jutrišnji dan. —
Zdaj pa prelij se mi pesem v rahel, prerahel dih čez gomile zaplavaj, da komaj zgane se travica pomladanjc, in s tiho solzd ordsi spomin vseh njih, ki duša pod tiho rušo v svobčdo jim sanja.

m
<či

Maščevanje
Pionirji so čakali na svojo voditeljico, kj se je razgovar-}ala v bližini tabora z dvema znancema. Oba sta se pripeljala v letovišče s svojim avtomobilom in se ustavila pred edinim hotelom. Fantje so bili že zdolgočaseni, ko to naenkrat opazili, da je razgovor postajal oatrejši. Voditeljica Je pritekla k njim razburjena; kar tresla se je od jeze. Hiteli so z njo proti taboru in jo neprestano oblegali z vprašanji, kaj se je zgodilo. Ostala je tiha in Jokala je, ker Je mislila, da je fantje ne vidijo.
Zvečer Je bil posvčt. »Rečem tl. te grdobe tam doli so Jo toliko ujezile! Kdo ima danes nočno stražo?«
»Jazi« se Je oglasil Miha,
»Dobro! Tvoja naloga je, da Jim takšna zagodeš, da se bo '»ža tovarišica spet smejala. Nikomur niti besedice, to Je nate tajnost. Za pomoč boš stražil danos še ti, Adi. V dvoje je lažel«
Rečeno, storjeno. Tabor se je Pogreznil v nočni mir, le doli v
hotelu je bilo Se svetlo. Miha je šel večkrat prav do roba svetlega kroga med hotelom in opazoval, kaj delata »grdobi« Ves čas sta se vrtela okrog svojega avtomobila in nikakor ni ugasnila luč. Bil Je že nestrpen. Kadar koli se je vrnil, ga je AdJ vprašujoče pogledal in vsakokrat je moral odkimati.
Polnoč je že odbilo v bližnjem zvoniku. V hotelu so luči ugasnile ln Miha Je prišel v senci kostanjev do roba dvorišča. »Grdobi« sta se pripravljali na prenočevanje v avtomobilu Nova zapreka. Miha je trmasto stisnil pesti »Pa vama Jo bom zagodel! Bom, pa bom!« Čakal Je, da sta zaspala ln se vrnil po Adija
»Dolgo te ni bilo,« ga je sprejel.
»Ze prav, greva! Poslušaj! Tvoja naloga je, da bol pazil ln me takoj opozoril na nevarnost. Spita namreč v avtomobilu in previdna morava biti čez vse Kakor hitro boš kaj sumljivega opazil, zažvižgaj takole (zažviž-
gal mu Je narahlo). Ponovi, da boš znal!« Adi Je ponovil. »Sedaj se pa takoj umakni. Pojdi tik za menoj!«
Obema Je bilo tečno pri srcu. Stvar je postajala resna. Ce je ne izpeljeta, se bodo drugi toliko norčevali iz njiju, da bi bilo groza to prenašati. Te sramote ne bi prenesla. Njuna čast in Junaštvo sta visel* na niti. Nevarnost podviga p« ju Je mikala. Enkrat bi šlo zares — kot v filmu!
Miha Je bil oblečen v trenirke in čevlje z gumijastimi podplati. Hodil je neslišno. Tema je bila kot v rogu Crnl oblaki so se podilj po nebu in veter je začel tuliti Adija je začel oblivati mrzel pot. Bil Je v kratkih hlačah in sandalah, vendar ga ni zeblo. Ni bilo časa za to
Naenkrat je zastokal: »Avl«, toda Miha ga je že držal za usta. »Kaj sl znorel?« mu je siknil v uho, »tiho bodi. še izdal naju boš!«
»Koprive!« je tiho zastoka! Adi
»A tako,« pravi Miha, »ne morem tl pomagati. zdržati moraš!«
Adija Je peklo po nogah Stiskal je ustnice ln hodil tik za
Mihom. Srce mu je utripalo, da je bilo kaj!
Motovilila sta po krompirju in med fižolovkami. Rosna krompirjeva stebla so mu malo lajšal* bolečine. Na koncu njive sta obstala. Tema je bila takšna, da nista videla nič pred seboj.
»Tu stoj in opazuj avto! Kakor hitro kaj sumljivega opaziš, zažvižgaj in izgini!« mu je tiho naročal Miha.
Adj Je samo prikimal in bolščal v temo. Videl ni niti avtomobila niti Mihe. Napenjal Je ušesa, toda slišal ni drugega kot veter. Grozno Je takole stati na struži, si Je mislil. Kako je bilo hudo šele partizanskim stražarjem!
Miha se je plazil po vseh štirih, bolj po trebuhu in komolcih naprej. Priplazil se je neslišno do avtomobila, otipal sprednje kolo, poiskal ventil in ga začel počasi odvijati. Položil ga je poleg kolesa na tla ln dvignil glavo, da bi slišal, kaj počneta »grdobi«. Mimo sta smrčala in nista ničesar čula. Kakor je neslišno prišel, tako je tudi odšel.
Naenkrat je stal pred Adijem »Pojdiva!«
Sla sta molče nazaj. »Kaj si napravil? Ničesar nisem slišal.«
»Zrak sem jima spustil iz kolesa. Zjutraj bomo videli, kaj bo.«
Opazovali so obe »grdobi«. Precej pozno sta vstala. Nič nista opazila. Pripravila sta avto, se vsedla in odpeljala. Komaj sta prišla kakšnih tristo metrov po cesti, sta opazila, da nekaj n: v redu. Iz tabora se je odlično videlo. Hodila sta okrog avtomobila, mahala z rokami in se posvetovala. Miha je bil ves nestrpen, kdaj bi le lahko šel na pošto. Končno ga je tovarišica poslala.
Resno Je šel mimo »grdob« in se delal, kakor da nič ne vidi. Prav dobro je videl, da sta imela sneto kolo in se mučila, da bi snela še plašč. Ko je prišel naprej, se Je smejal v robec. Pri' povratku se je skril za bližnje 1 drevo ln opazoval. Ogledala sta j zračnico in ugotovila, da tako; ne bosta našla domnevne luknje. Sla sta v bližnjo hišo po škaf, ga napolnila z vodo, napolnila zračnico in jo pazljivo namakala. Miha Je mislil, da bo od smeha počil Ko sta vso pre- j gledala, sta le dognala, da je I
cela. Torej nazaj z njo! Joj, pre-joj! Pri tem delu sta pa bila tako nerodna, da je Miho kar lomilo za drevesom. Naveličal se je in odšel v tabor. Tam je poročaL Milan je bil mnenja: »Ce sta tako nerodna, sta dobra do popoldne in mi smo maščevali našo tovarišico. Na nek način ji bo treba to povedati, da vse to vredno, da je dobre bo postala spet dobre volje.«
Tovarišica je že sama opazila, da gledajo njeni pionirji ves čas samo na cesto. Tako je postala sama pozorna. Ko je videla in slišala, kdo se tam doli muči z avtom, je le posumila, da so imel; njeni fantje prste vmes Mogoče se je tudi zavedala, zakaj. Naredila se je, kakor da ni nič, toda postala je spet dobre volje. Spoznala je, da Jo imajo njeni pionirji res radi in da je vse to vredno, da je dobre volje.
»Grdobi« sta se odpeljali šele popoldne in tabor je bil s tovarišico vred presrečen.
Tole njihovo skrivnost sem izvedela prav na »skrivnosten« način. Ce mi ne verjamete, vprašajte naše pionirje, ki so taborili.	Branka
Krotek pregled razvoja Zagorja od osvoboditve do danes
Mestna občina Zagorje Je pred dnevi obhajala svoj občinski praznik. Ob tej priložnosti smo prejeli od našega sodelavca kratek pregled o razvoju mesta Zagorje, v katerem pravi sledeče:
V	pogojih socialistične graditve in poglabljanja široke ljudske demokracije ugotavljamo v Zagorju razveseljiv napredek v vseh področjih družbene dejavnosti, ki ga je v glavnem zahvaliti novi obliki oblasti — ljudski oblasti. Res je, da smo bili v začetku še precej okorni v izvajanju ljudske oblasti, toda kaj kmalu so se odborniki ljudskega odbora vživeli v novo stvarnost in danes lahko rečemo, da je ljudski odbor s svojimi pomožnimi organi — komisijami — kos vsem nalogam, ki se nanj stavi j a jo, in da uspešno rešuje vsa pereča finančna, komunalna in ostala gospodarska vprašanja, vštevši socialno skrbstvo, kulturo in prosveto itd. Z dosedanjim delom ljudskega odbora smo lahko zadovoljni, kajti na sledove njegovega dela naletiš ob vsakem koraku, ki ga napraviš v Zagorju in okolici.
Velik razmah dejavnosti ljudskega odbora pa zaznamujemo zlasti od časa, ko so se mestni občini Zagorje pridružili krajevni ljudski odbori Kotredež, Loke-Kisovec in Izlake. Takrat so bili nekateri občani teh krajev s priključitvijo na Zagorje nezadovoljni. S časom so pa sprevideli, da je tudi za njihov kraj mnogo boljše, če se več krajev združi v večjo upravno in gospodarsko enoto, ker se mnogo vprašanj v okviru večje upravne enote laže reši kot pa v majhnih občinah, kjer je bil gospodarski potencial razmeroma neznaten in je bilo nemogoče misliti na večje investicije, ki Jih je terjala zlasti komunalna dejavnost. Koristno bo, če v kratkih obrisih pregledamo delo mestnega ljudskega odbora v Zagorju oziroma razvoj raznih dejavnosti od naše osvoboditve do danes.
Ker smo o delu in razvoju zagorskega rudnika že pisali v našem listu pred kratkim, se bomo v tem sestavku dotaknili ostalih gosnodarskih dejavnosti našega kraja.
Lokalna obrt in industrija
V	kratkem času po osvoboditvi so v Zagorju ustanovili okrog 20 podjetij, ki so bila pod neposrednim vodstvom in nadzorstvom krajevnega ljudskega odbora ali pa okrajnega ljudskega odbora. Od teh podjetij jih danes deluje že šestnajst. Med njimi je najvažnejša Tovarna keramičnih izdelkov na Izlakah, ki iz leta v leto boli napreduje in bo treba misliti na njeno razširitev, ker ima tovarna pri sedanji kapaciteti proizvodnje prodajo svojih izdelkov zagotovljeno že kar za dve leti naprej. Tudi mizarska delavnica se je dobro razvila in zaposluje danes nad dvaiset strokovnih delavcev. Preimenovala se ie v Resno predelovalno podietje. Ni kos vsem naročilom in bo moralo
razširiti svoje obratne prostore in zvišati proizvodno zmogljivost. — Opekarna je sprva, ko je bilo veliko povpraševanje po opeki in je bilo malo tekmecev, dobro shajala. Pozneje pa zaradi visokih režijskih stroškov ni mogla več tekmovati z ostalimi podjetji iste stroke in je svoje delo ustavila. Enaka usoda je doletela tudi Tovarno za milo in klej. Tudi čevljarska delavnica se ja v teku let razvila in ima že tri poslovalnice. Doslej je finančno še kar shajala, sedaj pa ni več konkurenčna, ker nastopajo druga podjetja s cenejšimi izdelki na trgu — zaradi tega tudi denarne težave. — Lepo se razvija nadalje Strojno mizarstvo državnega mojstra Maksa Škrinjarja. V Zagorju imamo še Strojno pletilstvo, Elektrode-lavnico, Ključavničarsko delavnico, Avtoprevoz z garažo in delavnico itd. Omenimo naj še krojaško-šiviljsko delavnico, ki se je iz krojaške zadruge razvila v dobro organiziran obrat, ki mu pa še primanjkuje mehanizacije, da bi glede na sedanjo višino akumulacije lahko uspešno konkuriral privatnikom. Obrat se je razvil tako dobro, da je ustanovil podružnico na Lokah pri Zagorju.
V gostinstvu opazimo velik napredek tako glede notranje ureditve gostinskih prostorov in njihove oprave kakor tudi glede postrežbe. Ta bi lahko bila v nekaterih lokalih boljša. Mnogo pritožb je pa slišati glede kvalitete vina, ki ne ustreza visoki prodajni ceni. Pogrešamo brezalkoholno gostilnico in zajtrkovalnico.
Trgovina
Trgovsko omrežje v Zagorju se je od osvoboditve precej izpopolnilo. V Zagorju imamo sedaj Mestni magazin z devetimi poslovalnicami, trg. podjetje »Potrošnja« z dvema poslovalnicama in prodajalno KZ v Zagorju. Se pred nekoliko leti so bile izložbe trgovin prazne, sedaj pa vidiš v njih najrazličnejše stvari, na katere si v vojni in po njej skoro popolnoma pozabil. Problem v trgovini so pa še vedno visoke cene zaradi premajhne konkurence med posameznimi poslovalnicami — včasih opazimo tudi pomanjkanje vzorcev tkanin, ki jih vidimo v izložbah v Ljubljani, Celju ali Mariboru. Potrošniki že kritično presojajo posledice posredništva v trgovini; vedno bolj je slišati glasove, naj bi prodajalne dobivale blago neposredno iz tovarn, grosistična podjetja pa naj se odpravijo.
Komunalna dejavnost
Z razvojem Zagorja, zlasti pa po združitvi okoliških občin v mestno občino je tudi komunalna dejavnost dobila večje naloge. Po delih, ki jih je komunalna uprava opravila po osvoboditvi, smemo pričakovati, da bo tudi v bodoče skrbela za higieno, udobnost in ostalo življenjsko raven delovnega človeka. Ce pogledamo delo komunalne uprave, moramo reči, da je bilo mnogo Izvršenega,
mnogo začrtanega in predvidenega za izboljšanje komunalne politike. Med najvažnejše ukrepe ljudskega odbora je prištevati izdelavo urbanističnega načrta, ki predvideva bodoči razvoj Zagorja kot industrijskega kraja. Danes se že dela vse po tem načrtu in ne more več priti do kakšne nesmotrnosti v izgradnji raznih objektov ali komunalnih naprav.
Največjo pozornost je komunalna uprava posvetila Izgradnji vodovoda. Lansko leto so dogradili vodovod z zajetjem vrelca v Ribniku, ki pa še ne daje dovolj vode in bo treba zgraditi še vodovod z zajetjem studenca v Semniku, s čimer bo imelo Zagorje za dolgo vrsto let dovolj zdrave pitne vode.
Veliko delovnih moči, zlasti še na prostovoljni bazi, je delalo na izgradnji dela ceste Slačnik-Trbovlje, nadalje na tekočih popravilih okrajne ceste in še raznih drugih poti. Uredili so tudi kanalizacijo in se potrudili za lepši izgled kraja. V Zagorju so tudi preimenovali cestft in ulice in jih opremili s številkami. Letos grade v Zagorju betonsko cesto na Titovi cesti od gostilne Košenina do križišča pri Grčarju in od tod do doma Partizana. Ta odsek ceste je dolg okrog 1200 metrov.
In problematika komunalne dejavnosti? V Zagorju potrebujemo javno kopališče (parno kopališče), javna stranišča, premestiti je treba pokopališče in v prihodnjih letih nadaljevati z betoniranjem ali pa asfaltiranjem ceste iz Zagorja pri Lokam in dalje proti Izlakam. Graditi je treba stanovanjske hiše. kaiti pri stanovanjski komisiji leži 350 prošenj za družinsko stanovanje. Predvsem Je treba temeljito popraviti dose-
danje stanovanjske hiše, da ne bo še večje škode. Seveda so možnosti za izvršitev teh del omejene zaradi premajhnih denarnih in materialnih sredstev, ki jih dobiva oziroma jih bo dobil mestni ljudski odbor na razpolago.
Ne pozabimo omeniti še veliko gradbeno dejavnost v letih od osvoboditve do danes. V Po-toški vasi so zgradili veliko stanovanjsko kolonijo, ki nosi ime padlega borca Franca Farčnika, pozidali so stanovanjski blok »Na polju«, postavili hiše v Lokah. Kisovcu in Borovniku. Privatniki in delavci, ki so dobili brezobrestno posojilo, so zgradili čez sto hiš.
Z dograditvijo Zdravstvenega doma bo Zagorje mnogo pridobilo, saj se bodo bolniki lahko zdravili v Zagorju in se bodo pošiljali v Trbovlje ali v Ljubljano le v resnejših primerih.
V	Zagorju gradijo tudi Delavski dom, ki bo ponos zagorskega delavstva.
V	okviru tega članka je nemogoče našteti vse uspehe, ves trud in težave, ki so se porajale v Zagorju od osvoboditve do danes. Lahko pa rečemo, da je bila pot, ki so jo Zagorjani prehodiB na gospodarskem področju, uspešna in hkrati bodrilna za nadalinje napore.
Tudi v političnem in kulturnem pogledu je Zagorje napredovalo. O tem pa danes zaradi pomanikanja prostora ne bomo govorili. Lahko pa rečemo samo to. da je Zagorje še vedno revolucionarno kot nekdaj in da stoji čvrsto na braniku pridobitev, ki so Jih naši hrabri borci v NOV dosegli in ki obetajo in omogočalo najlepše perspektive za bodoči gospodarski, politični in kulturni razvoj mesta Zagorje.	H.
Lepa pogostitev
zagorskih upokojencev
Da, bilo Je res nekaj nepričakovanega za upokojence zagorskega rudnika, obrata Pod-strana, ko nam Je sindikalna podružnica obrata priredila že pred dnevi družabni večer v Rudarskem počitniškem domu na Izlakah. Tako smo v petek pred 15. avgustom vsi lanski in letošnji upokojenci dobili povabila, da se najdemo drugi dan ob štirih popoldne v Toplicah, od koder nas bo zapeljal avto na Izlake. Tudi naše žene so lahko šle z nami.
Vse je bilo slovesno pripravljeno. Posedli smo okrog miz, nakar nam je tov. Tomažič v izbranih besedah obrazložil pomen tega družabnega veCera upokojencev. Tov. Tomažič je v svojem nagovoru poudaril, da upokojen rudar ne sme biti zapuščen in pozabljen od svojih mlajših tovarišev, ki še delajo v produkciji. Bili smo nad tem nagovorom prijetno izne-nadeni. Vs) namreč vemo, da takšne pozornosti upokojenci v stari Jugoslaviji niso bili nikoli deležni. Res pa je bilo, da je takrat star rudar smel garati do onemoglosti, saj je bilo za beračenje še vedno dovolj časa,
če izgaranega delavca ni ie
prej pobrala smrt Danes se rudarskim
upoko-
jencem ni treba bati starosti. Za vse je preskrbljeno, ne gledajo nas več kot na ljudi, ki so storili svojo dolžnost in so zato odveč. — V tem smislu je govoril tov. Tomažič, za njim pa še nekaj drugih. Na kraju slovesnega dela tega večera so nam dali v spomin knjigo »Prva izmena«.
Sledil je prijeten, vesel družabni večer. Z vseh obrazov si lahko bral zadovoljstvo. Bilo je lepo razpoloženje ob dobri kapljici in tudi za pod zob ni manjkalo. Kdor pa se je mogoče od nas starih kosti čutil še mladega, se je lahko po mili volji zavrtel. Tudi za to je bilo preskrbljeno.
Prav hvale vredna je zamisel sindikata, da so nam starim delovnim veteranom pripravili tako lep večer, da se na njem skupno pomenimo in porazve-selimo — zato se prirediteljem tega prijetnega večera vsi upokojenci prav od srca zahvaljujemo z željo, da se prihodnje leto spet snidemo. Dotlej pa — rudarski Srečno!	F. K.
Pregnanci iz Zasavja bodo obiskali Srbijo
Zasavje je prišlo ob okupaciji i pod nemško upravo. Gestapo in! druge nacistične organizacije so: začele po Zasavju takoj z zapi-; ranjem in odstranjevanjem, nemštvu sovražnih ljudi. Prve nemške žrtve iz Litije in okolice so prepeljali v Begunje, nato pa v taborišče za izselitev v Šentvid nad Ljubljano. Od tam so bili zavedni prebivalci iz Litije in okolice izseljeni v razne kraje v Srbiji, ki je bila tisti čas tudi v nemški in bolgarski zasedbeni upravi.
Preseljenci iz Smartna so bili večinoma v Velik) Palanki. Ta
skupina, ki so ji pripadali tudi izgnanci iz Škofje Loke, Poljanske doline in drugih gorenjskih krajev, se zbere vsako leto k skupnemu sestanku, kjer obujajo spomine na najbolj črne dneve svojega življenja in slavž zmago partizanskega orožja. Vodstvo te skupine je v rokah šmarskega krajana tov. Novaka. Na nedavnem sestanku so sklenili, da bodo organizirali prihodnje leto skupen Izlet pregnancev v vse kraje Srbije, kamor jih Je preselil v času NOV nasilni nemški okupator.
K članku »Danes n! več potiebno, da prodajamo slabo b*ago'
V predzadnji številki »Zasavskega vestnika« je izšel članek pod zgornjim naslovom, ki obravnava nepravilnosti v neki trgovski poslovalnici v Trbovljah. K temu članku smo dobili dopis, ki pravi takole:
Kritika je koristna, če je konstruktivna, ker sicer ne doseže svojega namena, marveč kvečjemu krivično obsodi posameznika ali pa družbo.
Ne zanikamo nepravilnosti, ki jih Je v naši gospodarski dejavnosti vse preveč, vendar moramo upoštevati objektivne pogoje, ki onemogočajo, da bi jih vselej pravočasno odkrili in odpravili. Uspeli bomo le z množičnim sodelovanjem vseh prizadetih z našimi oblastmi in upravnimi organi.
Na žalost pa vzrojimo in se razburimo le takrat, kadar smo neposredno prizadeti. O tem pa pozabljamo na pravice, ki nam jih daje ljud. oblast pri kontroli in upravljanju našega gospodarstva in družbene dejavnosti sploh.
No — pa konkretno!
Predvsem bi radi seznanili pisca navedenega članka, da trgovinska inšpekcija še obstoji in
bo še nadalje obstajala, njen sedež je pa na OLO Trbovlje. Kar pa zadeva obolelost na že-■ lodcu zaradi pokvarjene masti, i ki jo je pisec članka zaužit, pa j sodimo, da bi bila njegova | dolžnost, da hkrati, ko je po-: kvarjeno mast vrnil trgovini, v j kateri jo je kupil, naznani za-I devo predvsem sanitarni ali pa i trgovinski inšpekciji, da stori vse j potrebno in vso pokvarjeno mast izloči iz prodaje. Ker pisec članka tega ni storil — in ko že omenja »kje je trgovinska inšpekcija, in če Je morda ni več« — je s sosedo pravzaprav soodgovoren za obolelost drugih potrošnikov, ki so ta njim kupili pokvarjeno mast, kot navaja v članku.
Končno je že čas, da bi se vsi zavedali, da kontrola ni le naloga same inšpekcije in drugih organov, marveč da je to v prvi vrsti naloga družbe. Vsakomur bo razumljivo, da dva organa trgovinske inšpekcije, ki opravljata kontrolo na področju celotnega okraja in v vsej gospodarski dejavnosti, ne samo v trgovini, ne moreta odkriti vseh I nepravilnosti, zlasti ne tistih, ki I jih potrošniki sami občutijo. Za-
to je dolžnost vseh prizadetih, da opažene nepravilnosti naznanijo pristojnim organom, ki imajo nalogo, da razgalijo vse tiste, kj kakor koli škodujejo družbeni skupnosti Ob vsem tem je pa treba pomisliti, dane smemo nepravilnost posplošiti, ker je s tem ne bomo odpravili, pač pa krivcem omogočili, da jih nemoteno delajo še dalje. Da ostranimo nepravilnosti. Je potrebno, da krivce odkrijemo in jih naznanimo pristojnim organom, da bodo krivci za svoja dejanja kaznovani.
Danes, ko so razmere nepravilnosti žal zavzele takšen obseg, da predstavljajo že gospodarski kriminal, je nujno, da vse organizacije Socialistične zveze na svojih sestankih in zborovanjih seznanijo svoje člane s pravicami, ki jih imajo pri kontroli naše gospodarske in družbene dejavnosti, in da končno zbudijo iz spanja Ljudsko inšpekcijo, ki je prva poklicana, da onemogoči v dražbi vse škodljive elemente. Z roko v roki, s sodelovanjem vseh delovnih ljudi z organi inšpekcije — brez bojazni pred zamero, ko gre za poštenost in koristi druž-
be — bomo uspeli onemogočiti vse tiste ljudi, ki izkoriščajo sebi v prid demokratične pridobitve socialistične revolucije.
Da trgovinska inšpekcija obstaja in deluje, pričajo naslednji podatki, ki so uspeh njenega dela v prvem polletju letošnjega leta. V trgovskem omrežju je bilo pregledano v tem obdobju 108 prodajaln. Pri teh pregledih so bile ugotovljene številne nepravilnosti, zaradi katerih Je bilo naznanjeno 17 krivcev javnemu tožilstvu, 21 krivcev sodniku za prekrške, 2 krivca pa oddelku za notranje zadeve. Doslej je bilo kaznovano 27 krivcev. Prav tako so bile dognane številne nepravilnosti pri pregledih naših klavnic in pri nakupovalcih živine, pri katerih je bilo naznanjeno v kaznovanje 93 krivcev.
Razen tega Je trgovinska inšpekcija opravila vsa administrativna dela in je piščeva bojazen odveč, da trgovinska inšpekcija ne bi imela vzroka za obstoj.
Trgovinska inšpekcija pričakuje v prihodnje več pomoči in več sodelovanja vseh zavednih delovnih ljudi	E B
C. K

»Ali te je strah? V teh grobovih in celicah ni več lobanj ne kosti. Vse je minilo, vse je pro-' šlo. Vse je strohnelo in se razblinilo v nič. Pojdi!«
Silvina pa je stala kot vkopana. Ni se mogla premakniti. Njen obraz je bil bled, bel kot zid
•Pojdi!« Jo Je prosil Niko še enkrat Hotel j| je povedati, da so bil| tukaj nekoč v davnim kamnolomi in da se ji ni treba bati teh podzemnih hodnikov, pač pa da moramo občudovati vsa ta dela, ki so trajala morda stoletja. Toda njen bledi, prestrašeni obraz ga je prisilil k molku. Bil je obraz, ki je v mračini tega mesta mrtvih iz-gledal neutaljivo kot obraz, ki ga je pred enajstimi leti, v najstrašnejši uri svojega življenja držal na svojih rokah. Ne, nič ji n| rekel, pač pa jo je krčevito prijel za roko in to potegnil za seboj
Silvina je trepetala. Neka neizrekljiva groza Jo je obšla. Groza pred smrtjo, groza pred minljivostjo; pred strahotno veličina časa, ki koraka neusmiljeno preko vsega. In 'v teh trenutkih je spoznala, da je bilo — če Je Fiametta govorila resnico — že prepozna za izpoved, da je nleno oravu ime Silvina NelP:
pert; vse predolgo Je odlašala, da pove, kdo je.
Ubogljivo, brez volje se Je pustila voditi Niku. Megleno, nerazumljivo so ji udarjale na uho šepetajoče besede meniha, ki jima Je pravil zgodovino teh mračnih prostorov. Te galerije, hodniki, Jaški in kotički grobov so se vlekli v neskončnost. Povsod sami grobovi in grobnice. V stenah in po tleh. V svoji enoličnosti so bili grozni.
Ko sta po dolgem času spet prišla na svetlo in se Je menih z momljajočim glasom zahvaljeval za napitnino, ki mu jo je dal Niko, je zginila vsa živahnost in vedrina s Silvinega obraza. Ce si pogledal ta par, nisi imel občutka, da stojita pred teboj dva srečna Človeka.
Večer sta preživela na nekem griču v bližini male, siromašne vasice Belvedere. Z vozom sta se pripeljala semkaj, da pozabita na podzemne grobove in da st ogledata ostanke stare trdnjave EuyeloS. Sedela sta na robu nekega starega vodnjaka, j Nebo je žarelo škrlatno od poslavljajočega se sonca, škrlatno se je svetlikoval njegov odsev na tej prostrani planoti, v ka-| teri se je izgubljal Syrakus. Pokrajina, ki sta jo imela pred seboj, le bila herojska; vsepovsod
rumeno kamenje z golimi skalami, vmes pa bizarni kamnolomi. Velikj morski zaliv se je svetil v smaragdno zeleni barvi.
Nobenega človeka ni bilo v bližini. Ko sta gledala čez to puščavo kamenja, Je bilo, kot da razen njiju ni žive duše v tej pustinji. Tu in tam Je rastlo kakšno posamezno drevo, evkaliptus. Edino živo bitje Je bi! neki sokol, ki je kot drobna pika na nebu prežal na svoje žrtve.
Nebo je postajalo vedno sve-tleje, vedno bolj je žarel na njem odsev sonca. Planine na zahodu so gorele v soncu; kakor rdeča tinta se je razlivala sončna svetloba po golih pečinah, kjer je nekoč stal star! Syrakus, kjer je živelo nekdaj stotisoče ljudi. Vse je minilo, vse Je izginilo, kakor da Je vse odnesel veter...
Niko Je položil roko okrog Silvinih ramen »Kaj razmiš-Ijuješ?«
»Nič posebnega. Malo na lato-mije in na ujete Atence, ki so tamkaj lomili kamenje in umirali.«
»Dolgo Je od tega.«
»Da neskončno dolgo.«
»Tako dolgo, da ni nikjer niti Kamenja, ki so ga ti ujetniki trgali iz zemlje.«
Pod pritiskom njegove roke se je Silvina naslonila na Nika. »In umirali so zaradi mrzlice in lakote, ali pa od žalosti In sedaj | pokriva vse te stene slak in me. { nlhi hodijo okrog. Na tom kamenju so zasadili vrtove z gra-
natami, mirtami in zelenjavo « Rahlo se je nasmejala.
»In zakaj naj ne bi menihi | sadili granat in mirt v teh globelih in soteskah, kjer še ujamejo vsaj malo sonca? Preteklost je preteklost, pa če je še tako velika in neznanska. Smemo se Je spominjati, ne smemo se pa zaradi nje zgubiti.«
»In misliš, da Je minulost minila?«
»Seveda.«
»Torej naj Jo pozabimo?«
»Brez dvoma.«
Spet se Je nasmehnila. »Kakšen sončni zahod!«
»Da, tukaj imajo sončni zahodi svoj obraz. V Nemčiji tega ni.«
Vsa udana se je naslonila na njegova ramena. Veke nad očmi so se ji na pol zaprle.
»St srečna?« jo je naenkrat vprašal.
»Da, zelo. Ne občutiš tega?«
»Pravkar mi je bilo, kakor da sl žalostna.«
•Ne, ne,« mu Je ugovarjala. »Nisem bila žalostna Samo nekoliko zamišljena.«
Syrakus je izgiedal, kot da Je v plamenih. Vse strehe so gorele v zahajajočem soncu. In jambori na ladjah v Porto Grande so se svetili. Na severu te veličastne pokrajine se je pa vzpenjala Etna, ki je presegala vse ostalo, nad njeno belo glavo so pa viseli na nebu raztegnjeni oblaki dima. Sedela sta naslonjena drug na drugega na tej samotni kameniti cisterni in
molčala. Oba sta imela svoje misli.
Ko Je obledelo žareče nebo, je Silvina vprašala; »Kdaj odpelje prihodnja ladja v Tripolis?«
»Jutri opoldne,« ji Je odgovoril Niko. »Dopoldne bova imela še toliko časa, da se peljeva k Anapu.«
In tako sta se naslednje jutro res peljala k reki Anapo, da si ogledAta izvirek Kyane. V pristanišču sta najela čoln z dvema veslačema. Voda v velikem zalivu se je v zgodnjem Jutru svetila kot svila. Nežno plavo in prozorno.
To dopoldne Je bila Silvina spet vesela. Z votlo roko Je zajemala vodo iz morja in se z njo igrala. »Ali so ti valovi okrog naju videli, kako je bilo tu nekoč premagano atensko brodov-Je?« je vprašala v šali.
Niko se je nasmejal. »Od tega bo že več kot dva tisoč let; ne bodo se več spominjali na to.«
Ribiški čolni, ki so se vračali z lova, so Ju srečavali.
»Silno se veselim Tripolisa,« je spet začela Silvina.
In Niko Je kramljal in pripovedoval, da je tamkaj zanimivo. 2c dolgo ni bil v Tripolisu. Vse ji bo razkazal. Ko JI Je tako pripovedoval, sta imela oba isti občutek: da ne bosta nikoli v Tripolisu.
Bilo Je sanjavo jutro. Sonce sc svetlikalo na valovih. Vse barve so bile neskončno nežne.
S čolnom sta se peljala pod mostom v močvirnati Izliv Ana-
pa. Bila sta sedaj v drugem svetu. Visoko bičevje na obeh bregovih reke jima je zapiralo pogled. Kot roka debela stebla so rastla tamkaj, vodne liane, zamotane girlande mesnatih močvirnatih rastlin.
»Sedaj sva v tropskih krajih,« se Je nasmejal Niko in prijel Silvino za roko.
Tuji. povsem nepoznani ptiči so se splašili čolna in se razpršili. Zrak, ki je postal naenkrat soparen, Je zaudarjal po trohnobi in vaniliji. Med bičevjem so rastle čudne cvetlice.
Počaai, previdno sta veslala oba čolnarja akozi ta divji svet. Vse je bilo tiho. Le ločje je tiho šelestelo, tu in tam pa Je zavre-ščal kak pisani vodni ptič. Kmalu sta prispela do Kyane, k| se Je s svojo čisto, prozorno vodo iztekala v Anap. Čoln so je počasi obračal in zavozil po malt čistt rečici navzgor, dokler niso prišli do svetlo plavcga tolmuna, kjer je bil njen Iz* vi rek.
»Ali veš, da Je biln ta voda nekoč nimfa?« jo je Niko tiho vprašal. Se vedno jo je držal za roko. »Pluto Jo Je spremenil v studenec, ker mu Je hotela preprečiti, da bi odpeljal Proser-plno v podzemni svet. Večno zeleni so njegovi bregovi.«
(Dalje prihodnjič)
»Slavček« Svobode-Cenler is Trbovelj Je pel v Dobrni in Novem Celju
Pevski zbor »Slavček« Svobo-da-Center iz Trbovelj je minulo soboto obiskal baše zdravilišče Dobrno pri Celju in priredil v tamkajšnji zdraviliški dvorani pevski koncert.
Kljub temu, da so v Dobrni v veliki večini gostje iz sosednih republik, ki pred koncertom niso pokazali zanimanja za slovensko pesem, je koncert dosegel uspeh nad vse pričakova-
Dvcrana Delavskega doma — ena najiepsih v Trbovljah	|
V petek, 23. avgusta, so ponovno pričeli predvajati filme v lepi obnovljeni dvorani Delavskega doma v Trbovljah. I Štirinajst dni ni bilo predstav, ker so dvorano preurejevali, i preslikali, tako da sodi danes po svojem videzu v vrsto osta- j lih lepih dvoran, kot jih imata ' »Svoboda Trbovlje II« in »Svo- j boda — Zasavje«. Celoten ko-; lektiv uprave kina »Svoboda-: Center«, na čelu z upravnikom, j je neutrudljivo pomagal vse-! skozi s prostovoljnim delom in mnogo doprinesel, da so bila dela predčasno skončana. Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti 83 let starega Avgusta Tratnika, ki je bil kljub visoki starosti povsod zraven in pomagal, kolikor je mogel. Tovariš Tratnik je bil pri kinu že pred 25 leti in je še danes. Vsa trboveljska publika je hvaležna tovarišu Uletu in celotnemu kino kolektivu, da so skupno s slikarskimi mojstri tako lepo uredili dvorano Delavskega doma, ki je sedaj kot nova.
nje. Nabito polna dvorana je navdušeno spremljala izvajanje vseh pesmi in ni varčevala s priznanjem. Poseono so ugajale pesmi s samospevom Pepce Tomšičeve, ki je bila — kakor tudi zbor — izredno razpoložena.
Uspela je nadaije sprememba sporeda z nastopom vaškega kvinteta, ki je spremljal petje Pepce, Milke, 2anija in Jožeta. Ce bi izvajalci hoteli ponavljati vse tiste pesmi, k; so jih poslušalci zahtevali, bi petje naših pevcev odmevalo po zdraviliških parkih še pozno v noč.
Naslednjj dan so avtobusi, ki jih je uvidevno dala pevcem na razpolago uprava rudnika Tr-bovlje-Hrastnik, zapeljali pevce in pevke proti Novemu Celju,
kjer jih Je nad vse prisrčno sprejel upravnik zdravilišča.
Zaradi manjše zamude so bolniki že odšli na obvezni počitek, vendar je bilo dvorišče, kjer Je bil koncert, v nekaj minutah polno. Poleg starejših bolnikov iz vse Slovenije je bilo med poslušalci tudi približno 30 najmanjših bolnikov v starosti od 4 do 10 let. Ob pogledu na te uboge malčke so se pevcem, in posebno pevkam, med petjem orosile oči, še več solznih oči je pa bilo med poslušalci.
Trboveljčanka. Ki se zdravi v zdravilišču, je poklonila pevcem šopek nageljnov in se v imenu bolnikov prisrčno zahvalila za enourno razvedrilo.
Na zakuski, ki jo je zboru pripravila uprava zdravilišča,
, M kiovo Za'o“ so uprizorili na prostem
se Je upravnik zdravilišča zahvalil za plemenito gesto, ki Jo je zbor storil s tem, da je prinesel pesem tistim, ki ne vedo, ali bodo še kdaj odšli zdravi mea svoje drage ali ne. Poudaril je, da se pevci sami ne zavedajo, kaj pomenj bolnikom razvedrilo, kakršnega jim Je nudil zbor s svojim koncertom. Nad vse pohvalno se Je izrazil tudi o kvaliteti zbora, kj je s svojo discipliniranostjo, ubranostjo in svežimi mladimi glasovi ugajal bolj kot profesionalni zbori, k: so letos že gostovali v Novem Celju. Izrazil Je željo, da bi sr trboveljski »Slavčki« kaj kmalu spet oglasili pri njih.
Pred odhodom so pevci zapel: še pred poslopjem, v katerem so težko bolni, ki se niso mogl; udeležiti koncerta, nato pa so sr odpeljali proti Rimskim toplicam, kjer jih je za dve uri sprejela topla voda v kopališču.
Gostovanje »Slavčkov« v Do brni in Novem Celju je imele popoln uspeh, pevci in pevke so se pa vrnili z dvodnevnega izleta z zavestjo, da niso s svo jim petjem doprinesli samo de lež na kulturnem področju, marveč da so pokazali tudi svojo ljubezen do trpečega sočloveka.
Premiera »Miklove Zale« na prostem v Radečah, ki je bila v sredo, 26. avgusta, je uspela proti pričakovanju dobro. S predstavo so zadovoljni tako režiser in igralci, ki imajo v dobrem 'uspehu edino zadoščenje, še bolj zadovoljni so pa bili gledalci, ki jih je bilo preko tisoč in so ob koncu nagradili igralce z burnim ploskanjem.
Med predstavo je sicer začelo
rahlo deževati, vendar pa to ni bila nikaKa ovira, da ne bi igre uspešno končali. Gotovo je, da mnog* od igralcev in gledalcev dežja niso niti čutili, saj se ni nihče niti zganil.
Res je, da je bilo prj uprizoritvi »Miklove Zale» nekaj pomanjkljivosti, ki pa bistveno niso vplivale na potek in uspeh igre, o kateri bomo podrobneje pisali prihodnjič.	Vim.
Imeniki (Fotoklub Hrastnik)
Zagorske »Svobode" pred novim) nalogami
S pesmijo so pohiteli naši mladi godbeniki med primorske brate. Te dni so z uspehom gostovali na Koprskem
Rudarska godba v Zifor o in nfeni problemi
2e precej časa se po Zagorju, zlasti pa med rudarji razpravlja in diskutira o raznih problemih in nepravilnostih pri rudarski godbi na pihalci, ki postaja vsak dan bolj pereče.
To diskutiranje, ki je skoro splošno, dokazuje, da Zagorjanom ni vseeno, ali bo ta godba, ki deluje že preko 70 let in ki je bila nekoč ena izmed najboljših v revirjih širom po celi Sloveniji, žalostno propadla, ali Pa se bodo problemi, ki jih je v njej obilo, ugodno rešili, tako da bo godba spet napredovala in se razvijala.
Prav o tej zadevj Je bilo v topliški »Svobodi« pred kratkim obširno posvetovanje, ki so se ga udeležili tudi zastopniki rudnika Zagorje. Naša rudarska godba uživa na rudniku in domala Pri vseh množičnih organizacijah večjo ali manjšo zaslombo. Zagorski rudarji plačujejo vsak mesec določen znesek od svoje plače, ki je namenjen izključno za rudarsko godbo. Nabran denar služi za vse tekoče stroške godbe, z njim se pa tudi delno odškodujejo godbeniki za njihov trud. Res je, da godbeniki igrajo ob vsakovrstnih prilikah — in ravno tu se začenja kamen spotike, ki dela vsem nemajhne preglavice. Nekateri člani godbe nikakor ne morejo razumeti, da ni mogoče vsako najmanjšo malenkost pla-
jemu namenu. Ta nova pihala bodo stala okrog 8 milijonov dinarjev. Sedaj se pa moramo resno vprašati: ali smemo takim ljudem, ki zanje vemo, da tudi potem ne bodo delali v korist godbe, izročiti nove instrumente? Kaj bi dejal naš rudar, ki je to vsoto prislužil s krvavimi žulji, ko bo vedel, da_ je bil ta denar tako rekoč vržen na cesto? Vsekakor je pa res, da bo naš rudar dal z veseljem tudi ta velik denarni znesek, če bo videl napredek v godbi in veselje do dela. To pa seveda samo tedaj, če bo videl, da se vsi od prvega do zadnjega trudijo in ima vse godbeni kolektiv resno željo in voljo, postati to, kar je treba in da godba spet pride do slovesa, ki ga je uživala nekoč.«
»Primeri v godbi,« je dejal predstavnik rudnika, »nam ka-
žejo, da se bo morala naša godba resno potruditi, da odpravi vse tisto, kar jo zavira, hkrati pa poskrbeti za dotok novih mladih ljudi.«
Zagorjani pa pravijo takole: Dobro vemo, da je v naši godbi dovolj ljudi, ki jim je ugled in rast godbe prva dolžnost. Ti ljudje bodo storili vse, da se to žalostno stanje v godbi popravi, hkrati pa bodo skrbeli za to, da se začne z novim, plodnejšim delom »Verjamemo in upamo,« je dejal eden izmed najstarejših godbenikov, »da bo zagorska godba na pihala postala spet taka, kot smo jo Zagorjani poznali v časih naše velike revolucije — močna, enotna, borbena! Tudi sam trdno verujem, da bo naša godba predvsem z novimi instruir~nti postala ena izmed najboljših.«
-M-
Bogato in pisano kulturno življenje društev »Svoboda« v Zagorju kaže v letošnjem letu dve značilnosti, ki ju je vredno omeniti
Reči smemo, da se je kulturno prosvetno in kultumoumetni-ško delo v Zagorju z ustanovitvijo »Svobod« posplošilo in kar lepo dvignilo ter zaznamuje viden napredek. Živahnost dela se je pokazala še prav posebno ob festivalu »Svobod« v Zagorju, ki je lepo uspel in na katerem je prišla do izraza delavska kultura našega podeželja. Prav tedaj so stopili v ospredje tudi vsi tisti, ki so dotlej stali nekako ob strani in biU doslej tako rekoč neopaženi. Teh je bilo lepo število. Sleherni je takrat priskočil na pomoč prav tam, kjer je bil najbolj potreben oziroma se je vključil V delo, do katerega je čutil največ veselja ali pa imel zanj največ sposobnosti.
Drugo vprašanje je pa kvaliteta prikazanih del. Vsa povojna leta so imeli bivši KUD na sporeda gledališka dela, ki so bila problematične vrednosti, poleg vsega pa še naučena največkrat v največji naglici. Da s takimi deli in s tako pripravo ni bilo mogoče doseči pravega uspeha, ni treba posebej poudarjati.
Obe vprašanji so začele zagorske »Svobode« reševati z vso resnostjo, zlasti še z novimi mladimi močmi, predvsem pa z boljšo izbiro del
Ob vsem tem so »Svobode« v Zagorju pazljivo zasledovale delo drugih kulturnih društev našega podeželja in o njem obširno razpravljale. Prav tako so si prizadevale držati se smernic glavnega odbora »Svobod«.
Trenutno sestavljajo zagorske »Svobode« delovni načrt za bližnjo prihodnost, hkrati pa se pripravljajo na obračun o delu v pretekli sezoni Razveseljivo je, da bodo v Zagorju ustanovili tudi folklorno skupino, za katero so dani vsi pogoji. Prav posebno pozornost pa zasluži zamisel ustanovitve literarnih krožkov in recitatorskih skupin Spričo lepega števila profesorjev in učiteljev v Zagorju, ki so obljubili vso svojo pomoč, bosta prav gotovo obe skupini želi lepe uspehe. Najvažnejša in najbolj pereča pa je seveda tudi v Zagorju idejna vzgoja članstva, ki se je doslej zanemarjala in odlašala. Vzrokov za to je več. Vsi v poštev prihajaj«)« so se v tem pogledu vse preveč zanašali na čas, tako imenovane »mrtve sezone«, da v njej opravijo in dohite vse zamujeno. Ob tem so pa pozabili, da mrtve sezone v »Svobodi* ne sme in ne more biti in je dejansko tudi ni bilo. Taki so tudi v Zagorju prav zaradi tega izgubili dragocene tedne, ki jih bo težko nadomestiti. Zato je treba pozdraviti sklep vseh treh upravnih odborov, da bo v bližnji prihodnosti pač
Po 50 letih ob skal spet svole nekdanje
učence In pevce
Okrog šestdeset let stari Hrastničani in Hrastničanke so imeli v nedeljo, dne 9. avgusta, prav lep praznik. Po 50 letih jih je obiskal njihov nekdanji učitelj in pevovodja mladinskega zbora, tov. Anton Hohnjec, ki uživa sedaj v 76. letu Staroda morajo l sti kot upokojeni ravnatelj svoj
čatl. Ni jim všeč, —. ------------ „
redno hoditi k vajam, kar je' zasluženi pokoj v Mariboru. Ko seveda prv! pogoj za nadaljnji! so zvedeli njegovi bivši hrast-razvoj godbe. Zanimivo ob , niški učenci, da pride na pova-vsem je to, da je teh nezado- j bilo njegovih voljnežev in nergačev le malo, j mladinskega ki pa s svojim nepravilnim od-
nosom do stvari same vendar kvarijo ugled domala vse godbe. Navedeno posvetovanje v topliški »Svobodi« Je prineslo zanimive zaključke, ki naj bodo podučljivi za prihodnost, hkrati Je pa odkrilo napake, ki godbi ovirajo njen razmah.
Predstavnik rudnika je ocenil godbo tako-le:	»Nihče i^e
more trditi, da naši godbi nismo nudili vsa sredstva, s katerimi smo razpolagali, toda če godbeni kolektiv ni znal in ne zna opraviti s tistimi maloštevilnimi ljudmi, ki rušijo v godbi enotnost, potem je boljše, da je več nima in jo enostavno razpustimo. Dobili bomo nove. mlade ljudi, ki bodo imeli več veselja do glasbe, več volje do rosnega dela. Morda Mo dni ali dve leti ne bomo imeli godbe, toda čez nekaj let bomo imeli novo, mlado godbo, na katero bomo lahko ponosni.«
»V kratkem bo godba dobila nove instrumente, ker stara pihala res rvc ustrezajo več svo-
nimivo je, da Je imel v prvem letu 88, v drugem 102 in v tretjem 96 učencev. Ker je znal z ljubeznijo pritegniti svoje te-
bivših pevcev zbora nekdanji priljubljeni u«telj v Hrastnik, je završalo med njimi. Vsak ga je hotel videti in ga pozdraviti iz hvaležnosti.
Omenjeni hrastniški mladinski pevski zbor pred 50 leti Je bil pod vodstvom tov. Hohnje-ca Prvi mladinski zbor v 8Io-venijk Tudi mladi pevci so peli že takrat štiriglasno. Pet Se v Hrastniku živečih bivših pevcev se Je zbralo navedeno nedeljo s svojim pevovodjem na prav prijeten pomenek. Obujali so spomine na otroška leta, na pevske nastope v stari hrastniški Soli in drugod. Spominjali so se pokojnih ln po svetu razkropljenih tovarišev. Zapeli so med seboj še iz tistih časov znane pesmi, pri katerih je njihov priletni pevovodja zelo pridno pomagal. Končno so se dal) slikati pri spomeniku v NOV padlih Hrastničanov (glej sliko).
Učitelj Hohnjec Je poučeval v Hrastniku v stari mešani ljudski šoli dve in pol leti. Za-
asm
Pet še živečih borcev a pevovodjem
danje učence v šolo, Je bil šolski obisk v njegovih razredih vedno odličen. Od njegovih učencev Je že nad sto mrtvih, veliko jih je pa šlo po svetu s trebuhom za kruhom. Skoraj vsi v Hrastniku še živeči Hoh-njevčevi učenci — razen bolnih in hudo zadržanih — so se zbrali 9. avgusta popoldne v gostilni Roš, kjer je bil Hohnjec nekoč na hrani.
Svidenje s svojim bivšim učiteljem po 50 letih je bilo zelo prisrčno. Bivše učenke so mu poklonile šopek slovenskih nageljnov, prejel je pa v spomin tudi vinski servis, izdelek hrastniške steklarne z napisom: »1903 Hrastnik 1953«. — Tov. Lojze Hofbauer je naslovil v imenu navzočih nekaj toplih besed na priljubljenega in spoštovanega bivšega učitelja in pevovodjo. Ker je vse zanimalo, kako in kje je tudi on preživel zadnjih 50 let po učiteljevanju v Hrastniku, je govornik seznanil tudi s tem vse navzoče. Za Hrastnikom je Hohnjec nadučitelj eval v Kozjem, nato pa je bil državni učitelj v mariborski i kaznilnici. Leta 1918 je moral prevzeti kot edini slovenski uradnik tega zavoda in zaveden Slovenec vodstvo mariborske kaznilnice, leto pozneje pa vodstvo jetnišnlce v Mariboru, kjer Je služboval do svoje upokojitve leta 1940. — Daleč na okoli je znano, kako lepe uCne In vzgojne uspehe je imel Hohnjec kot kaznilnlški učitelj ln pozneje kot ravnatelj pri pripornikih. Tudi v kaznilnici je vodil pevski zbor. Z lepo besedo in pesmijo je spravil marsikaterega zakrknjenega hudodelca na pravo pot. Kot prlro-
najvažnejše vprašanje prirejanje čim večjega števila predavanj in debatnih večerov, saj sposobnih ljudi za to delo v Zagorju ne manjka.	-M-
193 prireditev v sezoni 1952-53 v trboveljskem okraju
Na področju ljudskoprosvet-nega dela vlada sedaj v poletnih mesecih tudi v trboveljskem okraju zatišje, tu in tam je pa še vedno Kakšna prireditev. Pretekla sezona 1952-53 je bila v pogledu prireditev zelo bogata, saj je bilo vseh prireditev, ne vštevši proslave, v celotnem okraju 193. Od teh je seveda največ dramskih predstav. Največ prireditev je bilo v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku, najbolj aktivni so pa bili na vaseh v Trojanah m Cem-šeniku. Med dramskimi uprizoritvami so bile najboljše v Zagorju »Celjski grofje«, v Trbovljah »Inšpektor na obisku« In »Kreature«, v Hrastniku »Draga Ruth« in »Via Mala« ter ▼ Radečah »Globoke so korenine«. V splošnem je bilo opaziti, da so prevladovale uprizoritve komedij, izmed katerih jih je bilo precej s plehko vsebino. Tudi prj pevskih nastopih in godbah bo treba v bodoče bolje poskrbeti za vsebino, kar je bilo opaziti tudi na zletu »Svobod« v Zagorju, kjer Je bilo na programu nekaj pesmi, za katere bi bilo bolje, da bi izostale. Med godbami na pihala je treba omeniti velik uspeh, ki ga je dosegla novoustanovljena mladinska godba na pihala v Trbovljah, ki je tudi imela naj-
od svojih predstojnikov v bivši Jugoslaviji večkrat grajan.
Pred leti se Je ob neki prilož- __________
nosti zanimal zanj sam maršal | ve{ nastopov. Lepo priznanje je Tito. Izjavil Je: »Hohnjec je bil tej mladinski godbi izrekel priželo dober človek!« — Hohnjec pravljalni <>dbor za kongres je pel vse svoje življenje. Tako	ki bo v oktobru v Mari-
sodeluje še danes pri mariborskem pevskem zboru in pri kvartetu upokojencev V svojem govoru je Hohnjec trdil zbranim, da je šele ta dan spoznal dvostransko ljubezen med bivšimi učenci ln njim.
Mislil je, da je le on ljubil svoje učence, sedaj pa vidi, da ga ljubijo tudi oni. Podčrtal je. da
Je služboval na raznih šolah da du£jj Zupan sj je priboril
pa ni našel nikjer tako dobrih i	-	...
pevcev kot v Hrastniku Konč-	2. mesto med padalci
no Je omenil, da so se mu vsi' hrastniški rudarji zelo prilju- | bili, kar je morda celo vplivalo
boru, kamor so povabljeni tudi tj mladi in požrtvovalni godbeniki Vsekakor bo pa osnovna naloga vseh društev »Svoboda« in ljudskoprosvetnih društev v bodoče, da bodo posvetili več pozornosti vsebinski in idejni strani uprizoritev.
na njegovega sina Vojka, da je šel med knape in postal sam rudarski inženir. — 2al mu je, da je moral prehitro iz Hrastnika. Ce bi tedaj ostal tamkaj, bi zanesljivo napredoval tudi njegov hrastniški moški pevski zbor, ki ga je vodil le pol leta jn pri katerem so peli večinoma rudarji ki so z velikim veseljem prihajali k pevskim vajam — nekateri celo po dve uri daleč
Ob prijetnem kramljanju in veseli slovenski pesmi je prehitro minilo nadvse lepo po
Jena dobričina Je ravnal z vse-l poldne do večernega vlaka, ki mi priporniki z nekako očetov- I Je odpeljal priljubljenega, po lesko ljubeznijo tako tudi s pri- I tih starega, po srcu pa še vedno prtimj komunisti, za kar je bil mladega bivšega hrastniškega
Član litijskega Aerokluba »Milan Borišek«, tov Rudi Zupan, nameščenec v litijski lesni Industrij} ZALES. je med najbolj 'agilnimi letalci iz Zasavja. Deluje v padalski skupini in ima *a seboj že vrsto uspelih skokov Na nedavnem tekmovanju padalcev LRS v Postojni sl je agilni padalec tov Rudi Zupan priboril drugo mesto, k čemer mu iskreno čestitamo.
učitelja in vzgojitelja nazaj protj Mariboru. Bivši njegovi učenci in pevci mu želijo, naj preživi večer svojega življenja v petju, in še tako mladosten, kakor je bil do sedaj I L. H.
Sirom po našem Zasavju
Bi%$i izseljenci mesta Trbovlje
n so pozabili na 6. avgustf 1941
Ob 12. obletnici izselitve iz Trbovelj so se bivši izseljenci zbrali v Čečah (pri Sv. Katarini), da proslavijo to obletnico in obudijo spomine na hude čase, ki so jih preživeli v letih 1941—1945 pod nasilnim fašizmom.
Pripravljalni odbor za to proslavo je imel polne roke dela, saj je priredil zelo dober spored. Mešani pevski zbor »Svobode« iz Zgornjih Trbovelj pod vodstvom prof. Stanka Ponikvarja in tamburaški zbor tega društva pod vodstvom tov. Mihe Vrbiča sta se temeljito pripravila za ta nastop. Pevci so lepo in ganljivo zapeli in tudi tamburaški zbor je svoj program odlično odigral, za kar se jim Vsi udeleženci tega slavja najlepše 'zahvaljujejo.
Spominski govor je imel tov. Ferdo Verdaj iz Hrastnika, v katerem je opisal življenje iz-aeljencev v taboriščih in drugod ter njihovo vlogo v današnji socialistični Jugoslaviji.
Spominskega slavja se je udeležilo veliko število bivših izseljencev, njihovih prijateljev ta znanoev. Na slovesnost je prišel tudi sekretar OK ZKS Trbovlje tov. Viktor Kovač.
Po proslav) je bila prosta zabava, kjer so se nekdanji izseljenci pogovarjali o svojem preteklem življenju. Tako so se slišala tudi šaljiva medsebojna ogovarjanja: »O, lej ga, si še Siv — ali si preživel vse to —
oh da, takrat Je bilo hudo!« V taboriščih smo tista nesrečna1 leta govorili in se bodrili: »Čeprav samo enkrat na dan dobivamo hrano, samo da bo konec tega težkega življenja!« Prišla
no vilo, saj so priprave za to že v polnem teku. S tem bo dana možnost, da se bomo večkrat sešli in kot dobra organizacija pomagali naši mladi državi pri njeni socialistični izgradnji in
Polletni obračun rudarjev barita Pleše-Sitarjevec, Škofliica
Takole so se zbrali pri Katarini
je naša osvoboditev, ki smo si je vsi tako silno želeli. — In kako govorimo danes? Danes smo svobodni, vsi lahko govorimo svobodno in hrane nam ne primanjkuje, četudi je naša mlada socialistična država šele v gradnji.
Med izseljene) Je bil med drugim tudi govor o ustanovitvi društva izseljencev mesta Trbovlje. To društvo se bo usta-
da bi nikoli več ne prišlo do takšnega zla, kot smo ga preživeli v letih 1941—1945.
R. G.
Pred nedavnim je zasedal delavski svet rudnika barita Ple-še-Sitarjev in pregledal polletno bilanco gospodarjenja rudnika. Člani delavskega sveta so z zanimanjem poslušali in sledili poročilu o zaključnem polletnem računu, ki ga je podal šef njigovodstva.
Plan proizvodnje barita je bil po družbenem planu presežen za 26,4 odst., k čemer je pripomoglo povečanje storilnosti, prav tako so se znižali materialni in osebni stroški. Obrat Sitarjevee pri Litiji se je boril s težavami zaradi nepopolne mehanizacije, ker so do meseca marca na rudniku vrtali še ročno. Zaradi tega se je moral tukaj znižati proizvodni plan barita za 25 odst. Del izpadle produkcije je prevzel zaradi te-'ga obrat Pleše, ostali del pa drugi rudniki barita v državi, da zadostimo izvozu na svetovni trg. Obrat Sitarjevee nadalje ne bo mogel več dajati barita II. vrste, marveč samo tretje vrste za katero je tudi veliko povpraševanje na svetovnem trgu.
Na podlagi povečanih dohodkov pod’"etja je delavski
svet sklenil, da se Iz sklada za prosto razpolaganje rezervira denar za novo mokro separacijo z ločilnimi in mlinskimi napravami na obratu Pleše, za obrat Sitarjevee se pa pripravijo načrti za flotacijo in gravitacijsko separacijo. Pri razdelitvi presežka sklada za plače so člani delavskega sveta upoštevali bolne rudarje in znižanje osnovnih tarifnih postavk za 5 odst. po uredbi o davku na presežke fonda plač, ker rudniki nebarvnih kovin niso izenačeni z rudniki premoga. Zato so sklenili, da se za prve tri mesece razdeli ta minimalni znesek med kolektiv, kar bi predstavljalo nadomestilo za znižane tarifne postavke. Delovni kolektiv je z zadovoljstvom sprejel sklepe delavskega sveta, ker je pokazal zdravo socialistično miselnost rudarjev.
Nato se je delavski svet pogovoril o bodoči proizvodnji barita, ki bo večja kot v prvih sedmih mesecih. Zato bo treba vključiti še delovne moči. zboljšati organizacijo dela za povi-šanie storilnosti potrebno bo varčevati z materialom in skrbeti za zbiranje barita na sa-
Jz Litije in okolue
Nahajališče manganove rude pri Gabrovki na Dolenjskem
Ob praznovanju letošnjega Rudarskega dne kolektiva rudnika barita Pleše Litija v krneč-’ ki vasi Gabrovki na Dolenjskem to tamkajšnji kmetje in kajžarji začeli pripovedovati o bivših divjih rudarskih delih na tem območju. V letih od 1938 do 1940 so v goski vasici Spodnje In Zgornje Vodice začeli raziskovati področje nahajališča manganove rude, ki se razteza med kotanjam) kraških pojavov skalnih stebrov. V teh letih so izkopali tukaj 15 metrov globok Jašek, 18 metrov dolg vpadnik in okrog 50 metrov jamske proge. Na teh delih so naleteli na ] 20 do 80 cm debelo manganovo žilo in jo tudi že shranili zunaj jame, pripravljeno za eksploatacij Ker so P« s temi deli začeli brez predhodnega dovoljenja pristojnih činiteljev, je tedanja rud. oblast prepovedala nadaljnja dela. Na to Je takratni lastnik dal nalog da se vsa izkopana ruda zmeče nazaj v Jamo in opustijo nadaljnja dela in raziskovanja
Na osnovi teh navedb Je pa uprava rudnika barita Pleše-Lltlja s komisijo pregledala ta teren, vzela vzorce rude za analizo, na podlagi katerih bodo v danem primeru ponovno začeli z rudarskimi deli.
Ce se bodo tukaj spet obnovila rudarska dela — saj je znano, da mora naša država sedaj manganovo rudo uvažati —
delovnih moči in tud) rudarjev v bližnji okolici ne bo manjkalo. Ljudje si žele obnovitve takšnih del, ker so drugače odvisni od svojih bornih kmetijskih pridelkov — to še tem bolj, ker zaradi oddaljenosti teh krajev od industrije, železnice in avtobusne zveze ni priložnosti za kak dodatni zaslužek.
V primeru, da pokažejo analize rude ugodne rezultate, bo treba seveda še izdelati renta-bilitetni račun njene eksploatacije (pripravljalna dela, odkopavanje in transport rude do oddaljene železnice). To vprašanje naj bi proučila rudarska strokovna komisija z Geološkim zavodom LRS, nato Pa naj se prične z delom, če se bodo računi rentabilitete pokazali kot sprejemljivi.	F. H
Nova sekretarja ZK |
V	Litiji so si izbrali novega krajevnega sekretarja ZKJ ln! sicer tov. Franceta Mehleta, direktorja ZALES, o katerem smo zadnjič poročali, da je postal tudi sokandldat za letošnje jesenske volitve v litijski volilni enoti.
V	Šmartnem pri Litiji Je pa sedaj sekretar krajevne partijske organizacije tov. Megušar, nameščenec v tovarni usnja.
je imela tov. Breda Žiberna zdravstveni tehnik in referent za zdravstveno vzgojo — razstavo Je pa odprl predsednik okr. socialno - zdravstvenega sveta tov. Lesjak.
Razstavo si si ogledali predvsem vrhniški domačini, nadalje posadka ter član) predvoja-ške vzgoje in drugi Razstava prikazuje borbo za zdravje delovnega človeka in prikaz zdravstvenih ustanov v okraju Ljub-ljana-okolica Po delovnem na-
.črtu bodo to razstavo prenesli letos še v Domžale. Na pomlad prihodnjega leta bo pa v okraju več takih razstav; med drugim jo bodo priredil) tudi v Litiji, kjer se v zadnjem času precej trudijo za dvig zdravja delovnih ljudi Tako so začeli z gradnjo Zdravstvenega doma sedaj se pripravljajo tudi na polaganje kanalov Tujsko-prometno in olepševalno društvo si je postavilo za cilj zgraditev kopališča na Savi itd.
Prihodnje leto bo v Litiji higienska razstava
V okraju LjuDljana-okollca
«o ustanovili posebno ustanovo;j osvoboditvi z Okrajni zdravstveni dom za ljubljansko okolico. Sedež doma Je v Ljubljani v Parmovi ul. 37.
ZD vodi zdravnik dr. Bogdan Premrov. Ta je ob sodelovanju svojega delovnega kolektiva priredil proti koncu avgusta prvo
Knjigarna — kultur.10 merilo kraja
Državna založba Slovenije v Ljubljani je začela takoj po veliko kulturno nalogo, da je približala dobro knjigo slovenskemu delovnemu človeku, zato je ustanovila na ozemlju LR Slovenije 45 podružnic V okraju Ljubljana-okouca Je imela DZS 5 knjigarn in sicer v Litiji. Domžalah, Kamni-
razstavo v ljubljanskem škem okraju, ln sicer na
okoli- 1 ku, Grosupljem in na Vrhniki. Vrh- Povprečno Je prišla po ena knji'
niki. Oglodal sl jo je tudi član1 gama na 20.000 prebivalcev S našega uredništva. Vodstvo po tem, da sc razstavi, ki je bila nameščena v podružnice Cankarjevem domu »a Vrhniki,
Jz Hrastnika
bile ustanovljene knjigarn tudi po vsem podeželju, je bila skrajšana pot dobri napredni knjigi v roke našega kmeta in delav-
ca Iz vzrokov k) so gotovo vredn) očitkov, so opustili knjigarno na Vrhniki Zaradi reorganizacije v centrali DZS so bile sedaj izročene vse knjigarne ozemlju okraja Ljublja-na-okolica in tudi po drugih okrajih našega Zasavja v upra-! vo ljudskim odborom posa- j meznih občin. Taka predaja se ■ Je izvršila te dni tudj v Litiji, j — V knjigarni v Litiji bo še nadalje na razpolago »Zasavski vestnik«, ki se je v naš) dolini zaradi zanimivih domačih vesti ljudem že močno priljubil in število naročnikov raste.
Za šmarsko usnje se zanimajo že tudi v Švici
Strokovno-praktlčni Izpiti za
osebje v trgovin) so se vršili v Hrastniku v dneh 24., 66. in 28. avgusta pod predsedstvom tov. j Lojzeta Kolenca, upok šolskega upravitelja iz Zagorja. Kakor v drugih centrih okraja, Je odbor za vzgojo kadrov pri Trgovinski zbornic) v Hrastniku trgovski tečaj, v katerem Je šest predavateljev prav dobro pripravilo za izpit priglašene tečajnike.
S pesmijo v Logarsko dolino
To je bilo geelo seladinske organizacije terena II. Iz Hrastnika. ko so se odpravljali na Izlet v našo prekrasno Logarsko dolino.
Ze ves teden si slišal ob vsakem koraku, v tovarni, na cesti, pri delu, povsod; kdaj bomo šli v Logarsko, kako bomo šli — ali bo vozil tovorni avtomobil ali avtobus? Kljub precejšnji razgibanosti ln vnemi mladinskega komiteja pa ni uspelo organizirati več kakor 48. Točno število za en avtobus.
Sel sem z njimi, dasi me ne štejejo več k mladincem, ker sem bil radoveden na krasote naše lepe Slovenije
Avtobus je bil nabjto poln Ko smo se vozili iz hrastniške doline, si slišal še pesem »Oj zdaj gremč« in kilometer za kilometrom ceste Je ostajal za nami. Kmalu smo se vozili že skozi Celje, nato pa smo zagledali prekrasno Savinjsko dolino, v kateri že čaka hmelj, da ga bodo pridne roke pričele trgati.
V Mozirje smo prišli prav ob njihovem občinskem prazniku, ko so odkrivali spomenik padlim v Savinjski dolini Pot nas Je vodila naprej po soteski kjer žubori Savinja v prekrasni barvi, na obeh straneh ceste se pa
dvigajo planine, ki so mi vzbujale spomin na moja partizanska leta.
Se nekaj minut in na cilju bomo. Je sporočil tov. Sašo. Oči vseh so bile sedaj uprte v naš končni cilj: Logarsko dolino.
»Na cilju smo!« Je odjeknil klic. Naenkrat Je bil avtobus' prazen. Kamniške planine je po- I krlvala še gosta megla, kmalu' je pa zmagalo sonce; megla se je razmaknila in pokazale so se strme stene naših Kamniških planin.
Zrak je bil še hladen, ako-ravno je sonce že močno pripe- l
kalo Začutil) smo praznoto v	__	_	__
I želodcu, zato smo se pripravili,j žaganapottnov) preloženi' cesti
Zato Je bil tudi uspeh pri izpitih zelo zadovljiv; od 14 kandidatov je izdelalo izpite s sledečimi uspehi: 1 odlično, 7 prav dobro, 3 dobro. Dva kandidata imata popravni izpit, eden je pa odgoden. — Dopoldne so bili tečajniki izprašani teoretično, popoldne pa praktično v trgovinah. Tud) pri praktičnem delu so se kandidati prav dobro odrezali. Tudi praktični izpiti za osebje v trgovini so bili to pot prvikrat in to ne samo v Hrastniku, marveč tudi v ostalem okraju.
Osebna vest. Hrastnik sta zapustila zdravnika dr. Milan in dr. Vanda Kirn ter se preselila na novo službeno mesto v Kamnik. — Pacientom Je žal za priljubljenima zdravnikoma. — Njuno mesto Je zasedel dr Jože Toplak. Upamo, da bo tudi mladi, prizadevni zdravnik z uspehom zdravil bolne Hrastničane.
Preložitev ceste. — V zvezi s preložitvijo ceste v Srednjem Hrastniku je odkup hiše, kjer je nastanjena hrastniška knjigarna ln pa Majdičeve žage po mestnem občinskem odboru. Odkup Je potreben, ker bodo vrt pri kupljeni hiši uporabili z«» šolsko dvorišče in ker bi bila
da si najprej utešimo lakoto. Po jedi je zaigrala naša godba, ki smo jo imeli s seboj, mladinci so se pa veselo zavrteli. Potem so se nekateri odpravili na ogled po planini. Veselje ln dobro razpoloženje je vladalo ves dan. Po vsem lepem je pa prišla tudi i ločitev in ■ pesmijo smo se | vrnili v Hrastnik.
Mladinci se ob koncu izleta
in jo bo treba odstraniti — Kakor smo že pisali, se mora cesta v Srednjem Hrastniku preložiti zaradi plazu na levi breg potoka Bobna Držala bo čez dvorišče osnovne šole in čez potok, nato pa bo potekala po levem bregu potoka pod Vovkovo kolonijo ln skozi tretji obok Rtlcklovega mostu, kjer zavije cesta Bmice v Boben spet zahvaljujejo rudniku Trbovlje-! cesto. — Nova cesta proti Dolu Hrastnik, ki Je dal na razpolago bo speljana po levem bregu obeh kamion S svojim delom bodo potokov; sedanj) cestni most dokazali, da so pripravljeni de- ostane za promet z Dola proti lati in krepiti s svojo mledinrico Zgornjemu Hrastniku, za pro-organizacijo.	V. R. i met iz Spodnjega Hrastnika bo
Tovarna usnja v Šmartnem pr) Litiji ima za seboj že večstoletno delovno tradicijo O šmarskih usnjarjih Je Pisal že zgodovinar Valvasor. Sedanja šmarska usnjarna, ki izdeluje podplatno usnje po starem. Jamskem strojenju, je bila ustanovljena že pred sto leti. Po osvoboditvi Je prešla tovarna v državne roke. Ljudska oblast Je storila vse za povečanje šmarske usnjarne in sedaj si delovni kolektiv prizadeva, da bi povečal ugled starih šmarskih podplatov. Z modernizacijo tovarne Je uspelo kolektivu, da kljub zmanjšemu številu delavcev produkcija ni padla. V letošnjem letu je šmarska tovarna usnja sodelovala na več razstavah, med drugim tud) na pomladanski usnjarski razstavi v Zagrebu, kjer je bilo podplatno usnje znamke »FRAKNA« odlikovano z zlato kolajno. Način dela v šmarski usnjarnl je dolgotrajnejši kakor v drugih usnjarnah, prav to daljše strojenje, tako imenovani »jamski stroj«, daje podplatom znamke »FRAKNA« večjo trdnost Zaradi daljšega delovnega procesa so šmarski podplati na videz malo dražji od izdelkom drugih tovarn, so pa zaradi tega bolj trpežni in zato v resnici cenejši. Šmarsko
usnje uporabljajo predvsem za trpežnejšo obutev, tako za športne, vojaške in druge čevlje.
Zanimivo, in za delovni kolektiv šmarske tovarne tudi pohvalno, Je zanimanje tujine za izdelke naše zasavske usnjarne. V zadnjem času je stopila direkcij,, šmarske usnjarne v stik z neko veliko švicarsko tovarno čevljev, ki Je naročila vzorec »FRAKNA« podplatov. Šmarski podplati bodo torej sedaj tudi na nogah najboljših evropskih planincev Zanimanje svetovnega trga za izdelek naših sosedov Je gotovo pohvale vredno znamenje in priznanje prvovrstnim Jugoslovanskim izdelkom.
mera delovišču, kar bo Izdatno pripomoglo k izboljšanju kvalitete barita ter’k znižanju pridobitnih stroškov. Pravtako se je delavski svet pogovoril o zaščiti dela (obramba proti sillkozi, znižanje nezgod), nadalje o kontroli slmulantov, ki izkoriščajo bolniško zavarovanje. Sindikalna podružnica bo obvestila o teh sklepih delovni kolektiv, na prihodnjih zasedanjih sveta bo pa kolektiv zahteval poročilo o izvršitvi sklepov, da bo tako vedno na tekočem o realizaciji plana.	F. H
Kak« tez Iz erfeto dohodnine v * o$em o re o?
Visoka številka neplačane dohodnine nam pove, da smo v našem okraju to vprašanje premalo zaostrili. Redno plačevanje dohodnine je nujno potrebno, če hočemo vzkladiti blagovno denarne odnose.
Zaostritev uredbe o davku na fond plač in izterjava dohodnine sta dva osnovna ukrepa, brez katerih so napori za znižanje cen neizvedljivi, ker prekomerno povečana kupna moč, ki ni rezultat produktivnosti dela pri prostem delovanju ekonomskih zakonov nujno narekuje povišanje cen ali pa pomanjkanje potrošnega blaga — za dvig življenjske ravni je pa potrebno znižanje cen in ustalitev kupne moči.
Številke 0 Izterjavi dohodnine nam povedo, da je skoro 12 milijonov dinarjev, s katerimi bi morala razpolagati skupnost, še vedno v rokah privatnikov.
V okraju dolgujejo kmetje na dohodnini za leto 1952 še 6 989.016 din. Največ so dolžni kmetje v Loki pri Zidanem mostu in sicer 1,353.848 din, v Mlinšah 1,103.529 din, v Zagorju 854.216 din, na Dolu pri Hrastniku 738.110 din, v Polšni-ku 700.692 din. na Dolah pri Litiji 531.258 din, v Radečah 424.550 din, v Senožetih 348.944 dinarjev, na Trojanah 345.411 dinarjev, na Podkumu 250.951 dinarjev, v Hrastniku 139.025 dinarjev, v Cemšentku 124.807 dinarjev najmanj pa dolgujejo v Trbovljah ln sicer 73.675 din.
Obrtniki dolgujejo za leto 1952 še 976.638 din in to v Trbovljah 687.778 din, v Hrastniku 86.656 din, v Zagorju 91.640 dinarjev, v Radečah 62.864 din, na Dolu pri Hrastniku 27.700 dinarjev, na Dolah pri Litiji 7.330 din, v Camšeniku 6.605 dinarjev, na Podkumu 4.757 din in v Loki pri Zidanem mostu 1.300 din. Ostali poklici so pa dolžni za leto 1952 v Trbovljah 107.269 din, v Polšniku 77.802 dinarjev, na Dolu pri Hrastniku 1.000 din. Skupaj dolguje}« kmetje, obrtniki ln ostal»oklici v okraju za leto 1952 še 8 005.563 dinarjev dohodnine. Na račun prve In druge akontaciji za leto 1953 pa dolgujejo kmetje 1,588.359 din ln to; 1. največ v mestni občini Radeče 578.665 din; 2. v mestni občini Trbovlje 305.635 din; 3. v občini Dol pri Hrastniku 138.678 dinarjev; 4. v občini Zagorje 100.926 din; 5. v občini Loka
(Nadaljevanje na 7. strani)
V Bovcu • bilo lepo
pa potreben nov most pred dosedanjim. Tako bo nastal na tem kraju nekak »prometni trikot« Ker je pa svet nasproti hiše Marka Dolanca še plazovit, nameravajo potok Boben od Doma Partizana do Riicklovega mostu preložiti, osušeno strugo pa zasuti in s tem razširiti cesto ter hkrati omiliti pritisk plazu pri izlivu j Vodo potoka Boben b) speljali na staro ! od Doma Partizana po pokritem kanalu med Puharjevim domom in spomenikom padlih skozi letno kopališče v potok Brnico. Na ta način bi se izognili nameravanemu podiranju nekaterih hiš in celo spomenika. L. H
Zelo sem bil vesel, ko sem dobil od organizacije ZB NOV okraja Trbovlje obvestilo, da mi Je odobreno zdravljenje na Primorskem. Zadovoljen sem bil še tem bolj, saj bi moral drugače na to dovoljenje čakati še dalj časa.
Na zdravljenje sem bil poslan v Bovec na Primorskem. Ko sem prišel v te kraje, sem bil presenečen nad naravnimi lepotami te pokrajine ln Bovca, ki Je v bližini Trente in Trent-ske doline. Prekrasni so ti kraji, zlasti Trentska dolina, ki se vije od Bovca do Trente. Bovec in okolica imata za seboj zanimivo zgodovino iz prve in druge svetovne vojne, kjer je nešteto vojaških grobov.
Ne smem zamolčati tudi prijaznosti domačinov do borcev iz narodnoosvobodilne vojne. Vsi so imeli lep, časten odnos do nas, prav tako tudi osebje hotela, ki je bilo z nami zelo ljubeznivo.
Pa tudi hrano moram pohvaliti. Bila je zelo okusna ln Izdatna. Hranili smo se in prenočeval) smo v hotelu »Kanin«. Tu je nešteto lepih izletniških točk —J
Kanin, Rombon, Svinjak in nekoliko dalje od Bovca — Vršič in Mangart, kjer teče Jugoslo-vansko-italijanska meja.
Kadar koli smo hodili po ten planinah, je bilo vedno poino hribolazcev in izletnikov. Ti niso mogli prehvaliti naravnih krasot teh krajev. Tudi Soča daje tej pokrajini svoj poseben čar; prozorna in Čista Je kot steklo, v globini Je pa plavk.i-ste barve. In zrait! Dihali sino svež, čist, močan gorski zrak, ki te vedno znova ln znova osvežuje in pomlajuje.
Priznati moram, da si Zveza borcev NOV Slovenije ni mogl« izbrat) za svoje člane boljših krajev za zdravljenje, kot je ravno ta predel. Zadovoljen se moram zahvaliti Okrajnemu odboru ZB NOV Trbovlje, da mi je omogočil zdravljenje in okrevanje v teh prelepih srnjih naše Primorske, kjer se lahko odlično odpočijete in pozdravite. Tudi moje zdravljehje Je potekalo ugodno in zaaovo!1!-vo. Vsem priporočam, da gredo na zdravljenje in odpočitek v te kraje Nikonu"- ne bo žal!
Rado Gabrijel
Našim bralkam
Se enkrat: Kdo le kriv?
Tov. urednik! — Ko sem bila v mesecu juliju na počitnicah doma prj svojih starših v Trbovljah, sem brala v vašem listu resnično povest »Kdo je kriv?« Pri tej povesti sem se zamislila in marsikaj tudi razmišljala. Saj veste, da se v naših mladih glavah marsikaj »razmišlja«. Qb tej povesti so mi misli uhajale največ na vzgojo v življenje stopajočega mladega človeka. Ne morem razumeti tega: če starši ne vzgajajo pravilno otroka, ni prav, !n če vzgajajo pa spet nekaterim ni všeč. Pišem vam iz lastne izkušnje. Bila sem stara osem let, ko mi je umrla prva mati. Za očeta, ki se je nahajal v partizanih, nisem vedela, ali j® *iv ali ne. Ostala sem sama, z dve
ško življenje. Res je, da smo bile zapuščene, vendar se nismo moralno pokvarile, ker je pred nami stala stroga očetova postava, če tudi samo v duhu. Moj oče je bil namreč zelo strog, mati pa vedno bolj bolehna. Sele v decembru 1945. leta se je povrnil oče iz partizanov. Na našem nekdanjem domu v Hrastniku je našel le osamljeno stanovanje. Ko so mu ljudje povedali, kje se nahajajo njegovi otroci, je prišel kmalu po nas in nas odpeljal nazaj v Hrastnik. Tam smo šle spet v šolo in je za nas skrbel le oče. Tako je teklo naše življenje cela štiri leta. V tem času smo bile spet največ same. Oče je hodil v službo in skoro vedno je imel še kakšne sestanke, ki so ga
leti starejšo in pet let mlajšo , zahtevaj zase. Kot sem že re-sestrico pri tujih ljudeh, ki se * 1 * * 4 5 6 7 8 9 kla. je bil moj oče zelo strog; pač niso mnogo brigali za našo nobena se ne bi predrznila na-vzgojo Sole v tem času sploh | pravit) kaj nepravilnega. Le v nismo obiskovale. Tako smo ži-1 šolskih rečeh smo ga goljufale,
vele prepušečne največ same sebi in drugim ljudem. Ko ie prišla svoboda leta 1945. tedaj so dosnel; sorodniki moje matere iz Rakeka ter nas odpeljali s seboj. Tam smo hodile v šolo, ki nam je bila precej tuja. Za očeta še nismo ničesar vedele. Tako se je nadaljevalo naše otro-
nas vse. da bomo laže dosegle' da povedala Še to; Vem, da mo-
KAKO JE Z IZTERJAVO
DOHODNINE V NAŠEM OKRAJU
(Nadaljevanje s 6. strani)
pri Zidanem mostu 97.884 dinarjev; 8. v občini Hrastnik 97.317 din; 7. v občini Podkum 81.800 din; 8. v občini Polšnik 65.460 din; 9. v občini Senožeti 64.900 din; 10. v občini Dole pri Litiji 19.650 din; 11. v občini Trojane 16.732 din; 12. v občini Mlinše 15.610 din; 13. v občini Cemšenik 5.102 din.
Obrtniki so pa dolžni na račun prve in druge akontacije za leto 1953 še 448.476 din in to:
1. največ v mestni občini Tr-
bovlje 303.989 din; 2. v občini
Zagorje 64.423 din; 3. v občini Dol pri Hrastniku 33.635 din;
4.	v občini Radeče 14.591 din;
5.	v občini Hrastnik 10.345 din;
6.	v občini Cemšenik 9.500 din,
7.	v občini Podkum 7.793 din;
8.	v občini Trojane 2.000 din;
9.	v občini Dole pri Litiji 1.500 dinarjev; 10. v občini Loka pri Zidanem mostu 700 din.
Ostali poklici dolgujejo na račun prve in druge akontacije 213.307 din. Skupaj so dolžni kmetje, obrtniki in ostali poklici na račun prve in druge akontacije za leto 1953 še, 2,250.142 din. Na prometnem davku dolgujejo davčni zavezanci 1080.646 din, na davku na dediščine in darila 491.349 dinarjev, kmetijske zadruge so pa dolžne 103.811 din dohodnine.
Celotna vrednost neplačane dohodnine in davka na promet proizvodov znata 11,931.511 din.
Če bi ljudski odbori bolj skrbeli za izterjavo, bi sl že lahko samo s tem ostvarili potrebne dohodke za kritje svojih potreb in se ne bi dogajalo, da nekateri ljudski odbori niti najnujnejših. čestokrat niti osebnih izdatkov ne morejo kriti. Ce k tej vrednosti prištejemo še tretjo akontacijo v znesku okrog 20,000 000 din, potem je zares vprašljivo, kako bodo davčni zavezanci naenkrat zmogli toliko breme. Izterjava sc bo zaradi tega zavlekla v prihodnje leto in davčni zavezanci ne bodo vedeli, za katero leto plačujejo davek, ker se zaostanki Iz prejšnjih lot plačujejo s tekočimi obveznostmi.
če smo le mogle. Večkrat sem si na tihem mislila, zakaj nimam tudi jaz matere, kot jo i imajo druge deklice, da bj bila ‘ pri nas, da ne bi bile tako same, kadar ni bilo očeta doma. Ta žel j p se mi je uresničila. Po dolgih štirih letih se je moj oče ponovno poročil. Veselila sem se in obenem bala nove matere. Saj sem že toliko slabega čula o mačehah. Vendar Je bilo vse drugače, kot sem slišala jaz in bila opozorjena od ljudi. Moja druga mati je zelo stroga, pa tudi zelo dobra. Sedaj nismo bile več same. Pač pa se je začela druga pesem glede naše šole. Moja mati je zahtevala od mene in mojih sester samo to. da se moramo učiti, kajti to ne bo koristilo ne njej ali očetu, temveč edino le nam samim O tem sem se pa že neštetokrat prepričala. Zaradi našega učenja, naše šole in vzgoje se je morala odpovedati celo svoji dolgoletni državni službi. Hvaležna sem ji, da je to storila in se v tako obilni meri posvetila nam. Medtem ko je med nami v družini vladalo lepo soglasje, so me ljudje na razne načine hoteli vznemirjati in izpraševati kaj čudne reči. Posebno ko smo se preselili v Trbovlje, so me razne ženske spraševale zelo čudne stvari, kot n. pr.: »Ali ti mama dš dosti jesti?« Pa spet drugo: »Ali te mama kdaj tepe?« itd. Seveda sem vsakokrat povedala to njej in očetu. Prav tako jim ni bilo prav, ker nas ni puščala med druge otroke. To pa ni bila le njena volja, ampak tudj jaz sama nisem imela veselja, družiti se z njimi Ko sem bila stara žc petnajst let in som hodila v III. razred gimnazije. me je nekoč mati kaznovala zaradj neke moje malomarnosti. Nič hujšega. Mojega očeta so klicali v pisarno na odgovor, a materi je bilo obljubljeno, da jo bodo ožigosali na množičnem sestanku. Mene so spraševali, če sem kaj »plava«. Jaz sem Jim pa odgovorila, da nisem »plava«, ampak »zelena« Tokrat mi je bilo hudi in obsodila som v svoji mladi duši take krivične ljudi Zakaj me moja mati ali oče ne bi smela kaznovati, če zagrešim kaj nepravilnega? Tudi tovariš Tito pravi da je dobil od svojih staršev »batine«, pa je danes vendar maršal Jugoslavije. Tako pravim tudi J**- L® 8 pomočjo moje druge matere in mojega očeta sem vzgojena in postavljena na pravo pot življenja. Koliko sem napredovala v šoli, odkar Imam mater! To bi lahko dokazala s spričevali. Zato ne razumem, zakaj bi potem nekateri ljudje delali mojim staršem krivico. Vem. da žrtvujeta za
cilj naše bodočnosti. Moja starejša sestra je že v službi kot laborantka v tovarni celuloze v Bosni. Ves čas triletnega šolanja so starši pošiljali doklade za šolo in internat, koliko je pa potrebovala še poleg! Tako sem tudi jaz mnogo rabila, ko sem hodila v gimnazijo, kakor potrebujem tudi sedaj, ko se nahajam že drugo leto v Kranju. Dokončala sem prvi letnik te šole, ki jo sedaj obiskujem, z odličnim uspehom. Tudi za ta uspeh se lahko zahvalim mojim staršem, ki so me vedno spodbujali in prikazovali pomen mojega učenja. Po končani šoli, ki jo sedaj obiskujem, pa nameravam nadaljevati učenje na srednji tehniški šoli. Ko so se ob koncu šolskega leta zaprle Šolske duri, nam Je bilo dano na prosto, da če katera učenka hoče, gre lahko v Baško, na otok Krk, ali pa domov. Odločila sem se za domov, ker sem hotela Iti skupaj s starši na dopust. Tudi v to so se morali »obregniti« posamezniki Posebno se Je tovarišica P. zanimala pri moji sošolki, zakaj tudi jaz nisem Šla na morje, češ »da je bilo mojim i staršem gotovo žal denarja«. j Tukaj bi, tovariš urednik, ra-
jim staršem ne bi bilo žal denarja, saj vendar vse žrtvujeta za mene, kolikor je pač v njihovi moči. Da nisem šla na morje, sem sama odločila po svoje. Čudno se mj pa zdi, da ona ni poslala svojega varovanca na morje, ko do sedaj še ni imela zanj toliko izdatkov kot moji starši zame. Kljub temu sem bila na počitnicah v Ptuju.
Nejasno m j je, tovariš urednik, zakaj 6e zanimajo ljudje za take starše, ki res dajo vse za svoje otroke. Zakaj se ne zanimajo vsak zase, qli pa za tiste otroke, katerih starši se ne brigajo in ne skrbijo niti za otroke niti za njih vzgojo. Jaz sem pa čisto zadovoljna. Moji starši me res vzgajajo brez vere, vero-nauka in birme, vendar pa vem, da me vzgajajo tako, da bom vreden član človeške družbe in naše socialistične domovine.
Ce bi se pa kdo še rad zanimal za mojo vzgojo, mu pa lahko pripeljem mirnega srca vse moje učitelje, vzgojitelje in profesorje, ki bodo lahko spregovorili zaključno besedo o moji vzgoji, katero mi dajejo na pot življenja moji starši.
A. H., učenka II. 1. gumarske šole »Sava«, Kranj
Ameriški film:
„Odšočitev
Zgodba je resnična, spremenjena so samo imena oseb, da bi ne prišli v nevarnost tisti, ki so ostali živi. Zgodilo se je v tistih razvalinah, ki so ostale kot tragičen spomin na režim, ki je svoji lastni deželi in vse-
pred %oro“
pevko in plesalko v vojaški vohunski službi, zaradi moralnega in materialnega razsula pa pravzaprav izgubljeno žensko. Ta mu je razkrila, da ga ima Gesta po na sumu in naj se pazi. Kari je potoval naprej v
Prizor iz filma »Odločitev pred zoro«
MOTICOC za gospodinje
Kako kuhamo?
Pri kuhanju je važno, da vemo dvoje: prvič, da za kuhanje ne jemljemo več vode, kot Je potrebno — drugič, da v vsakem primeru jedi škoduje, če jo premalo ali pa predolgo kuhamo.
Posebno pazljivi moramo biti pr; pripravljanju rib. Ribe kuhamo z malo vode, ker jim voda odvzame del hranilnostl. Zaradi tega bomo ribe kuhali z malo vode, ki pa mora biti vrela.
Podobno velja za prikuhe. Ako kuhamo prikuhe z mnogo vode, potem moramo precej vode odliti. S tem pa zmanjšamo hranilnost prikuhe. Prikuhe in testenine (rezance, krpice, svaljke itd.) kuhamo v vreli vodi. Nasprotno pa napravimo, če hočemo pripraviti krepko govejo juho; v tem primeru pristavimo kosti in meso v hladno vodo, ker e počasnim ogrevanjem raztvorimo velik del hra-nilnostj mesa in Kosti. V vrelo vodo damo govedino le tedaj, če nam je več do tega, da dobimo tečno, krepko meso kot pa močno Juho.
Fižol in grah namočimo v noči prod kuhanjem v vodo. Pri kuhanju pa moramo to vodo odliti in naliti drugo. Na ta način skrajšamo dolgotrajno vretje. Tako pripravljen fižol ne bo škodil vsem tistim, ki jih napenja, če jedo stročnate jedi.
0 pečenju mesa
Za pečenko pripravljenega mesa ne smemo dajati v mlačno pečenico, ker nam bodo sicer pri počasnem segrevanju iztekli iz mesa vsi sokovi. V vroči pečenici se nam pa bodo na mesu hitro zaprle vse luknjice in pečenka bo sočna.
Tudi zrezke moramo iz istega razloga peči v vreli masti. Ce damo zrezek peč) v malo segreto mast, bomo dobili namesto sočnega zrezka kos trdega, izsušenega mesa.
0 praženju in dušenju
Ribe, piščanca ali zrezek, tri smo Jih potisnili v pripravljeno moko, Jajca ali pa drobtine, ne smemo pražiti v preveč segreti masti, sicer nam bo skorja na
pečenkj ostala trda, meso pa bo ostalo na pol pečeno.
Dušiti jedi se pravi, pripraviti jih v pari. Pri dušenju moramo paziti, da se meso duši v zadostni tekočini in da je posoda, v kateri dušimo, zaprta tako, da ne uhaja iz nje para. Dušeno meso je mnogo okusne-je, če z mesom dušimo na koleščke zrezano čebulo, korenje in podobno. _____
PISANI SVET
Na Danskem se Je neki mladi fant zagledal v zalo dekle, kateri je bil tudi on všeč. Ko je mladi mož predstavil nevesto svojj materi, je ta spoznala v dekletu svojo hčerko iz prvega zakona. Oba mlada človeka sta bila nad tem nepričakovanim odkritjem seveda silno nesrečna.
•
londonski kemiki so iznašli pivo v prahu. Ce temu prahu pridaš vode, dobiš šumeče, baje zelo dobro pivo. Pivo v prahu ima seveda majhno težo in ga uporabljajo v armadi. Prvikrat so to pivo dali vojakom ob kronanju kraljice Elizabete.
•
V	nekem velikem švedskem časniku je izšel pred nedavnim sledeči inserat: »Mlad trgovec, ki je v zakonu zelo razočaran, išče v svrho poznejše ženitve poznanje s simpatično družico«. Na ta oglas je prišlo precej ponudb. Med njimi Je bilo tudi pismo njegove prve žene...
•
Na svetu je neki nos, ki je vreden milijon dolarjev. Je to nos Američana Bensona Storferja, kj je dal svoj nos tako visoko zavarovati. Mr. Storfer je namreč preizkuševalec parfumov. Njegov dragoceni nos preizkuša parfume, ki se uvažajo iz Francije v Ameriko. Ta mož kontrolira dnevno nič manj kot dve sto francoskih parfumov.
*
V	zoološkem vrtu v Batavlji je neki slon sklenil prijateljstvo z dvema slavčkoma, ki sta vsak večer priletela k njemu, se vsed-la na njegov hrbet in začela prepevati. Nekega dne sta pa ob„ slavčka izostala. Ni ju bilo voč. Nato Je postal ta debelo-kožee tako potrt, da Je nehal Jesti. Cez teden dni je poginiL
mu svetu prinesel toliko gorja.
Leta 1944 je VIII. zavezniška armada ujela veliko Nemcev, med njimi so našli že tudi več takih, ki so hoteli pomagati zaveznikom. Taka sta bila tudi vojaka »Wehrmachta« Karl Maurer-Happy in Rudolph Barth-Tiger. Amerikand so ju izšolali za vohuna in ponoči spustili kot nemška vojaka v zaledju. Naloga: zbirati podatke o koncentradji in moči vojnih sil in materiala ter sporočiti te podatke ameriškim agentom v Nemčiji. Karlu je uspelo zbrati podatke. Iz Miincbena se je previdno premikal vse bliže fronti in dogovorjeni javld. Srečal je nekega gestapovca, ki ga ni izpusta več izpred oči. V neki kavarni je spoznal Hildo,
Mannheam, kjer bi moral oddati poročila Amerik ancem. Srečno je našel svoja sodelavca, toda mlečnozobi HJ jih je izdal polidji. Med bombnim napadom so vohuni zbežali proti Renu, tam so pa padli v nemško zasedo. Rudolf se je hotel predati Nemcem, pa ga je Renmck ustrelil. Karl je bil ranjen in ko je sprevidel, da je v nevarnosti vsa akcija, se je pustil ujeti in ustreliti, da je prijatelj lahko ušel čez reko z važnimi vojaškimi podatki. Karlova žrtev ni bila zastonj, zato »izdajalec« ni zmerom »izdajalec«. Skrajšati vojno gorje in pomagati uničiti nasilje je v očeh svobodnih ljudi pogumno dejanje.
Mehiški fflm:
„Cantiflas-mušketir‘
Eden najpopularnejših mehiških komikov je Mario Moreno Cantiflas, ki spominja nekoliko na Charlia Chaplina. Njegove groteskne figure in njegove naivne plesne karikature so zelo blizu mehiškemu gledalcu. — Filmska komedija »Trije mušketirji« vsebuje preprosto ko-miko, ki je prišla do izraza samo zaradi glavnega igralca, zaradi njegovih izvirnih domislic in kretenj,
»Trije mušketirji« so trije zgovorni brezposelni, ki sede v »piskru«, brez ficka v žepu in brez dgarete. Po geslu slavnih Dumasovih mušketirjev: »Vsi za enega, eden za vse«, si vsaj v sanjah dovolijo potovati po kra_
SP0ZNANJE KRIVDE
PRIPOVEDKA
Ko /e kralj iz Tsina obiskal svoje hleve, je pogreial svojega najljubiega konja. Spremstvo kralja je bilo zaprepadeno. »Poiščite hlapca,€ je sveto-toval Yong. Našli so hlapca v nekem skrivališču In ga pripeljali pred kralja.
Hlapec je priznal krivdo. Zaradi neke napake, ki jo je storil, je poginil najljuoši konj kralja.
Vladar tz Tsina se je strašno razjezil. Vzel je bodalo in hotel hlapca na mestu ubiti.
Tu pa je posegel vmes Yong. »O, gospod,« je dejal, »ta nesrečnik bi umrl, ne da bi spoznal, kako velik zločin je storil.*
Prepričaj ga o tem, preden bo moral umreti,* je zaukazal kralj.
Dva sluiabnika »ta prijela hlapca. Trepetal je.
»Tvoj zločin je trojen,* je začel Yong. »Prvič sl kriv smrti konja, ki tl je bil zaupan. Kršil sl svojo dolžnost In moraš umreti.*
ljevih dvorih in bogatih razkošnih palačah, povsod tam, kjer smo že videli ameriške barvne »Tri mušketirje«. Zal, da so bile to vse le sanje in domišljija. Toda kaj preostane drugega revežu, kakor sanjati in uživati v svoji fantaziji, če je resničnost tako trda in grda, še posebej v Mehiki.
KINO SVOBODA-CENTER TRBOVLJE
v Trbovljah (Delavski dom)
bo predvajal od petka do ponedeljka ameriški film ODLOČITEV PRED ZORO prihodnjo sredo ln četrtek pa po znižanih cenah angleški film M A N D Y
KINO »SVOBODA« TRBOVLJE H
bo imel na sporedu od sobote do ponedeljka mehiški zabavni film
CANTIFLAS MUŠKETIR
Za mladino posebna predstava v nedeljo dopoldne ob 10. uri po znižani ceni.
Kralj je zadovoljno prikimal. Hlapec je trepetal.
»Drugič,* je nadaljeval Yong, •si kriv, da si razjezil kralja tako strašno, da te je hotel sam ubiti. Ta zločin je še večji kot prvi:*
Kralj je molčal. Hlapec je trepetal.
»Tretjič,* je dejal Yong čisto tiho, »st kriv, da je kralj zaradi konja hotel ubiti človeka. Ta zločin je največji od vseh treh.*
Hlapec je trepetal. Ni razumel Yonga.
»Spoznaš svojo krlvdot* ga je vprašal Yong.
•Izpustite ga,* je zaukal kralj. »Hočem mu odpustiti.*
M. S.
tnit:
PRVI POUUB
Dež je nenadoma prenehal, kakor je nenadoma prišel. Skupina mladih ljudi je stopila izpod napušča kmečke hiše. kjer
da ga zadržuje njegova plahost. Sama pri sebi se je nasmehnila in se ozrla. Njene velike oči so iskale Ivana Vedela Je, da bi
»o vedrili. Vitka črnolasa Janja se ji rad približal, zato je za-
je vodila skupino. Njeni skoraj moški koraki so razodevali, da Je vajena mnogo hoditi.
Ivan, lep visok fant, Je bil že dolgo časa zaljubljen v Janjo. Skušal se ji je približati.
Ze prej jo je pod napuščem občudoval in gledal njene kodre, ki so Ji mokri lezli na Celo.
Ostali so vedeli za to njegovo ljubezen, vendar so se čudili, da Je Ivan tako plah. Četudi Je bil v družbi vedno glasen in Poln šal, ki so kar vrele iz njega. se je potegnil vase, ČJm Je oll sam v družbi z dekletom.
Janja, ki ji je bil Ivan všeč Prav zaradi njegove veselosti »n Šal. je slutila njegovo ljube-*®n. Nikakor ni mogla razumeti, I vrhom.
Ostala skupina se Je počasi | Janja, ki Ji je bil poznan oddaljevala Nista se trudila, da vsak grmiček, je s hitrimi ko-bi jo dohitela. Ostala sta tarna, j raki stekla proti gozdu. Velika Ivanu, ki je storil trden sklep, | skala, ki Je z ene strani zapi da se Ji bo razodel, da ji bo, če rala sotesko, je imela '
držala korake »Al! nas bo še kaj namakalo, Ivan?«
Ivan, ki je bil ravno v lepih mislih, Je zardel. »Upam, da pridemo srečno do koče, potem pa naj lije. Cez noč itak ostanemo gori kaj ne?«
»Seveda, časa imamo dovolj.
Štirinajst dni brez dela, brez skrbi. Kolikokrat sem s teh gor gledala v dolino in hrepenela po koncu vojne. Komaj sem čakala osvoboditve. In seda)? Kadar le malo utegnem, odhitim v planine.« Ozrla se Je na naj- ...
višji vrh, nagnila glavo nazaj' čelo, so ju zbudile iz zamišlje-in priprla Oči, ki Jih je motilo | nostl. »Treba se bo nekam sonce, ki je ravno zahajalo za I umakniti. Do koče je le daleč,«
bo nanesla prilika, povedal, da jo ljubi, so se podrli val sklepi-Molče je stopal poleg Janje. Janja je poskušala navezati pogovor. »Ali ljubiš planine, Ivan? Veš, Jaz imam vtis, da vsi dobri in pošteni ljudje ljubijo naravo«
Ivan. ki 1e hodil v hribe prav zaradi Janje, se je zamislil, da bi JI to odkrito povedal, se ni upal. Bil Je preplah za to. Da bi ji pa lagal, pa tud! ni hotel.
Janin ga je vprašujoče gledala. NI -'-'"'n razumeti, kaj Je z njim. Ce ga ne bi poznala, kakšen je v družbi, bi pač mislila. da je mnogo preresen
Bila sta tako zamišljena, da nista opazila, da se je nebo spet pooblačilo. Prve velike kaplje, ki so jima padale na razgreto
• je dejal Ivan.
kakšen
meter od tal vdolbino. Pokazala Je nanjo. »Tu notri morava!« je rekla. Sama Je prva vrgla vanjo svoj nahrbtnik in spretno splezala v vdolbino. Preden je za njo prišel Ivan, se je že vlila močna ploha.
Janja mu Je dala roko ln mu pomagala, da Je prišel v to zavetišče Vdolbina Je bila ozka ln kratka. Morala sta sc stisniti drug k drugemu. Ivanu je bilo tako nerodno, da se je umaknil ter se prepustil, da ga je kdaj pa kdaj obrizgal pljusek nevihte, ki jo je podil veter.
»Pridi semkaj, sicer boš popolnoma moker.« Tedaj se je pa le ojunačil. Nevihta Je naraščala z nezmanjšano silo. Takrat Je pa močno zagrmelo. Janja se je plašno stisnila k Ivanu in zadrhtela. Prijel jo Je za roko. Bila Je topla ln drhteča. Kolikokrat sl Je v duhu zamišljal ta odločilni trenutek, ven-
dar ni pričakoval, da bo to že danes.
Za vsakim bliskom in gromom blizu skupaj, kjer čutiš utrip njenega srca. Kakor nalašč se je nevihta razbesnela. Temni oblaki so pospešili naglo pomračitev. Steza, ki je bila oddaljena le nekaj metrov, se je skrila za gostim nalivom plohe. Kmalu nista razločila niti najbližjih dreves. Kakor črne gmote so vstajale gore, ki so v soncu tako privlačne. Bila sta tesno prižeta. Nobeden ni spregovoril, da ne bi pretrgal lepega trenutka Da bi le še dolgo deževalo, je mislil Ivan. AH bo spregovoril — je mislila Janja.
Naenkrat se Je lz teme za-čulo klicanje: »Janja! Ivan, Janja!«
Oba sta slišala klicanje, a se nista oglasila. Nikogar ne potrebujeta. tako lepo jima je tukaj. Klici so se ponavljali in polagoma popolnoma utihnili. Stemnilo se je. Bila je že noč. Ivanovi objemi so bili čedalje tesnejši. Čutil je, kako mu Janja v rokah drhti. Z očmi je
iskala obrise njegovega zalega obraza, ki ga je kdaj pa kdaj osvetlil blisk. Močan grom. ki je naznanjal, da je nekje v bližini udarila strela, je bil poslednji vzrok, da je sledeči blisk našel Janjo in Ivana v prvem, vročem poljubu. Kakor da je nevihta čakala prav na ta trenutek: prenehala je. Tudi ko je nehalo deževati, se nista mogla odločiti, da bi odšla iz votline. Ni se jima mudilo. »Ljubim te. rada te imam,« je dahnila vsa srečna. Ivan jo je molče stisnil k sebi. Stisnil tako. da je skoraj zastokala.
Spet so se oglasili klici. Janja se je odzvala, Ivan je pa prešerno zavriskal.
Skočila sta iz pečine in odhitela za klicem. Ivan se je še enkrat ozrl na votlino, ki mu bo ostala v ljubem spominu. Janja se Je sama pri sebi nasmehnila: spregovoril sicer ni, poljubil Jo je pa vendar, četudi se imata za to zahvaliti samo nevihti.
Izpred sodišča
Zakrivila sta trčenje x dveh lokomotiv
Pred sodiščem v Trbovljah sta se zagovarjala Franc Goršek, strojevodja, stanujoč v Smarju-Sap, in Vinko Krohne, strojevodja, bivajoč v Račiči, ker sta dne 5, februarja letošnjega leta zakrivila iz malomarnosti trčenje dveh lokomotiv. Goršič je kot strojevodja tovornega vlaka zaradi pomanjkanja pare obstal s strojem pred signalom postaje Trbovlje-rudnik, vendar kljub predpisom ni opremil lokomotive s signalno svetilko in ni dajal signalov tako, da bi opozoril nasproti vozečo lokomotivo, kje se nahaja. Drugi obtoženec Vinko Krohne je namreč hitel na pomoč prvemu stroju, ta pa ravno tako ni imel na stroju rdeče luči, niti ni dajal potrebnih signalov, kar je imelo za posledico trčenje obeh lokomotiv, pri čemer so se telesno poškodovali štirje uslužbenci, pomožni stroj pa se je iztiril. — Prvi obtoženec je sicer navajal, da je na čelo lokomotive dal petrolejsko svetilko, vendar so priče izpovedale, da tega ni storil, saj je priča Jože Novak potrdila, da obtoženec ni imel na stroju nobene luči. Drugi obtoženec se je pa zagovarjal, da ni natanko vedel, kje stoji stroj in je zaradi tega vozil sicer z majhno brzino, vendar pa je dajal signale šele, ko se je že preveč približal stroju, ni ga pa mogel pravočasno ustaviti, tako da je prišlo do nesreče. — Pred disciplinskim sodiščem JDZ sta bila že oba kaznovana na kazen znižanja mesečnih prejemkov za dobo 6 mesecev in z njima vred še trije drugi uslužbenci, ki so sokrivci te nesreče — oba je pa sodišče poleg tega še obsodilo, in sicer Franca Goršiča na šest mesecev zapora, Vinka Krohneta pa na tri mesece zapora, pogojno za
dobo enega leta. Poleg tega bosta morala povrniti vso škodo, ki je nastala na lokomotivah.
★
Mladoletna tatica
Pred dnevi se je pa zagovarjala pred sodiščem mladoletna T. M., ker je 11. februarja letošnjega leta iz stanovanja svoje tete v Hrastniku ukradla zlato uro, dva zlata prstana, dva zlata uhana, zlato verižico, dve črni ženski obleki in 5000 din gotovine. Imenovana je bila namreč pri svojem stricu in teti Ko sta oba odšla z doma, je izkoristila priložnost, saj je vedela, kje hranita zlatnino in denar ter jima odnesla naštete predmete, nato je pa odšla s svojo prijateljico v Zagreb in vse predmete tamkaj prodala. Zatem sta preživeli tri dni v hotelu in denar zapravili, nakupili pa tudi nekaj obleke.
Mladoletnica je dopolnila komaj 16 let in je bila že pred okrajnim sodiščem v Ljubljani meseca maja letošnjega leta obsojena na šest tednov zapora, prav tako zaradi tatvine. —Na obravnavi se je pokazalo, da je obtoženka dovršila osnovno šolo in obiskovala 1. razred gimnazije — ker je pa imela popravni izpit, ga ni šla delat, pač pa se je šla učit frizerske stroke, po šestih mesecih pa je tud; to pustila. Ko je v Ljubljani zašla v družbo pokvarjenih deklet, je najprej razprodala vse, kar sta ji oče in mati zapustila, ko pa je ta denar zapravila, se je začela ukvarjati s tatvinami. Kljub temu, da jo je mati strogo vzgajala, so do-br,- nauki kmalu splahneli in slaba družba jo je zavedla na kriva pota. — Sodišče je upoštevalo njeno mladost in jo obsodilo s kaznijo. H jo ie izreklo že okrajno sodišče v Ljubljani, na 1 leto zapora. Tudi ta bo morala povrniti vso povzročeno škodo.
P&kiAOfajouCi Mo CtqoWT
Športni teden trboveljskega Rudarja
SREDNJI VEK V ITALIJI
KAKO JE DON GENNARO IZGNAL OSEM HUDIČEV
Opirajoč se na svojo dvati-1 sočletno kulturo nas je italijanski buržoazni tisk od pamtiveka obravnaval in zmerjal kot divjake, barabe, govoreč o nas kot o ljudstvu primitivnih pastirjev, smrdečih po ovčjih stajah in na skrajni stopnji zaostalosti. Tu in tam, če je tako kazalo, nas je spremenil v nekakšne cestne razbojnike, poklicne rokovnjače, balkanske hajduke, ki da smo se, gnani od najbolj temnih nagibov in nagonov, ob vsaki priložnosti lotevali orožja, ki da smo ga dvignil} tudi zoper njih, »plemenite« kulturonosce, ko so jo nam v najbolj žlahtnem namenu skušali posredovati itd. itd. Znano je, da ga ni, ki bi to umel bolje od njih, rojenih me-galomanov, ki hočejo deliti bla-godati kulture in civilizacije vsemu svetu, namešto da bi jo dali najprej svojemu lastnemu narodu, toda tisto resnično in pristno, ne dvatisočletno, k} od njo umirajo novorojenčki od gladu, n. pr. tam nekje po Basilicati in Apuaniji, kjer jih očetje brez zemlje in dela, matere brez mleka, ne morejo prehraniti. Toda pustimo to.
Da ne bodo naše besede videti kot umazano natolcevanje ljudi, ki jih gola zavist navaja na laž, bo najbolje, če enostavno ponatisnemo to, kar je nedolgo tega objavil na svojih straneh rimski časopis »Glorna-le dTtalia«, pod naslovom »Neki duhovnik je izgnal iz telesa mladega dekleta osem hudičev.« Prisluhnimo kaj piše ugledni časopis o tem izredno zanimivem dogodku, ki nam že v svojem naslovu vzbuja prikus še srednjega veka-.
»Don Gennaro Laurora, župnik v Cascini Amati, vasi nedaleč Milana, je vodil uporno in naravnost epsko borbo s celo legijo hudičev, ki so se vgnez-dili v telesu neke Ernestine Taddeo lepo razvitega dekleta sedemnajstih let. Zdravniki so Jo doslej imeli za histerično epileptičarko, zdravili so jo več mesecev, toda brezuspešno Ko je njena matj videla, da vse skupaj nič ne pomaga, je pomislila, da bi ji morda pomagala vera, prepričana, in to ne brez razloga, da je treba bolezen njene hčerke zdraviti z blagoslovljeno vodo, ne pa s tabletami in injekcijami.
Ko so don Gennaru pojasnili primer ni odrekel pomoči. Na to pa ni pristal samo zato, ker je hotel izgnati točno osem hudičev. in to tistih najhujših, ki so se vgnezdili v telesu dekleta, marveč tudi zato, ker je smatral, da blagoslovljena voda ne more nikomur škoditi, nasprotno pa je mnogim koristila,) če so bolniki zares verjeli.
Obsedeno Ernestino so pripeljali v cerkev, don Gennaro je oblekel cerkvena oblačila ter začel iz njenega telesa izganjati hudiče. Cim je napravil po zraku znamenje križa ter Izrekel besede »Vade retro ..je dekle začelo najprej drhteti, zatem je padla na tla, popadli so jo krči, premetavala se je in kričala strašne besede, ki jih ni mogel skozi njo izgovarjati nihče drug kot tak hudič. Kasneje se je ugotovilo, da je to bil Astaroth, eden glavnih med peklenskimi hudiči. Nato se je Ernestina vendarle umirila in znova dobila nekaj barve v lice. Mislili so. da je demon res izgnan in da je sedaj vse v redu. Toda že čez nekaj minut so jo znova popadli krči, ki so bili še močnejši od prejšnjih. To je bil očiten znak, da se je začel javljati nov demon, močnejši od prvega, ki je bil izgnan. Bil je, kot se Je kasneje zvedelo, sam Belcebub. Don Gennaro Je vztrajno molil ter škropil z blagoslovljeno vodo, nakar Je bil končno tudi ta strašni demon izgnan.
Tedaj je Ernestina odšla domov, niso pa minili trije ali štirje dnevi, ko se je spet vrnila v cerkev, ker so se začeli v njej Javljati novi hudiči, namreč tisti, ki so še ostali v njenem telesu, potem ko sta bila izgnana prva dva. Ko je začel don Gennaro škropiti z blagoslovljeno vodo, so začeli tako močno izražati svojo jezo, da je vse tako kazalo, kot da bodo dekle enostavno raztrgali. Naj-odpornejši in najglasnejši je bil Lucifer. Da je šlo prav zanj, princa vseh hudičev, Je bilo razvidno iz tega, ker se je začel, ves prizadet od vztrajnega duhovnikovega blagoslavljanja in škropljenja z Blagoslovljeno vodo, z duhovnikom kregati, in to v latinskem jeziku, pri čemer je citiral razne tekste tako jasno in razločno, da Je moral vsakdo razumeti, ao tega ne govori mlada kmetica, marveč sam Lucifer, ki se ni dal Izgnati. Vendar je moral pred don Gennarom tudi on kapitulirati, Zapustil je telo obsedene Ernestine, preden pa je to storil, je še enkrat na zelo zanimiv način izrazil svoje globoko ogorčenje. Na zadnji poziv »Vade retro. Satana!«, kj ga je don Gennaro izrekel z grmečim glasom in pri tem napravil po zraku velik križ, je Ernestina padla v nezavest. Zatem pa so vsi prisotni opazili, kako sta se dve težkj klopi v cerkveni ladji začeli dvigati, nihajoč v višini dveh do treh metrov, nakar sta z velikim ropotom treščili na tla ter se razbili Lucifer je namreč ves besen odhajal ter razbijal klopi, zatem je
Trboveljski Rudar Je priredil v počastitev 10. obletnice priključitve Primorske k Jugoslaviji od 30. avgusta do 6. septembra t. 1. velik športni teden s sodelovanjem vseh njegovih sekcij. Tako so bile v nedeljo, 30. avgusta dopoldne moto dirke, prav tako košarkarske tekme med ekipo »Nafta« (Reka) in domačim Rudarjem. Popoldne ob treh se je p« vršila finalna tekma mladinskega nogometnega turnirja za osvojitev pokala OLO Trbovlje. Pravtako sta v teku popoldneva odigrala prijateljsko nogometno tekmo novi član hrvatsko-slovenske lige. Korotan iz Kranja in Rudar.
V	ponedeljek, 31. avgusta, popoldne je bila tekma v streljanju, ob 17. uri pa tekma starih nogometašev Rudarja in Proletarca iz Zagorja.
Včeraj se je odigral odbojkarski in košarkarski turnir zasavskih klubov, danes, v sredo popoldne, pa bo ob 13. uri nogometni turnir pionirjev Kladi-varja iz Celja, Proletarca iz Zagorja ter Dobrne, Svobode in Rudarja iz Trbovelj.
Najzanimivejša prireditev tega športnega dne bo jutri, v četrtek, kjer bo v Trbovljah nastopila rokometna reprezentanca Jugoslavije, ki bo pred svojim odhodom v Švico odigrala prijateljsko tekmo z moštvom Rudarja. V predtekmi se bosta pomerili žensk; ekipi Svobode iz Ljubljane in Rudarja.
V	petek, 4. septembra, popoldne bo na stadionu Rudarja košarkarski turnir moških in ženskih ekip; sodelovale bodo ekipe AŠK Ljubljana, Slavije, 2SD Celje in Rudarja. V soboto, 5. septembra, je predvidena ob 16. uri plavalna tekma, ob 20. uri pa nastop boksarjev.
Glavn; dan vseh športnih prireditev bo v nedeljo, 6. septembra; tako bo v nedeljo dopoldne J tekmovanje osmih kegljaških
klubov na novootvorjenem dvo-steznem kegljišču Rudarja, nadalje tekmovanje v namiznem tenisu, prav tako bo v nedeljo dopoldne v Trbovljah šahovska simultanka, na katero je povabljen velemojster Vasja Pire — pravtako bo v teku dopoldneva še kolesarska dirka mladincev.
V nedeljo bo ob 16. uri tekma starih nogometašev Rudarja in Dobrne, nato bo sledil mimo-
hod vseh aktivnih športnikov ter glavna tekma med Rudarjem in enim izmed članov hrvatsko-slovenske lige. Med odmori nogometne igre bodo nastopili lahkoatleti celjskega Kladivarja.
Za vse športne pmeditve je določena enotna vstopnina 100 din, kar pa ne velja za nastop jugoslovanske rokometne reprezentance.
Za skupno sodelovanje in vzgojo naših športnih kadrov
Z ustanovitvijo dveh novih in poučna; pokazala je, da med športnih društev v Trbovljah | upravami športnih društev ni
nobenih trenj in nesoglasij, pač pa da jih povzročajo posamezni vročekrvni in nedisciplinirani člani.
so bile dane vse možnosti, da se športno življenje v tem revirskem kraju še bolj poživi. Poleg SD »Rudarja«, v katerem deluje 14 športnih sekcij, sta se ustanovili v Trbovljah še ŠD »Retje« — sedaj ŠD »Svoboda« — in ŠD »Dobrna«. Za uspešno delovanje vseh društev so pa v prvi vrsti potrebni primerni športni prostori. Trenutno Ima svoj stadion samo SD »Rudar«, medtem ko je igrišče ŠD »Svobode« v gradnji. Največje težave v tem pogledu ima mlado športno društvo »Dobrna«.
Dokler je bilo v Trbovljah samo ŠD »Rudar«, ni bilo nesoglasij med športniki, z ustanovitvijo novih društev so pa nastala med njimi trenja in diference, zlasti v pogledu uporaoe športnih prostorov. Ta nesoglasja so privedla že prav do kričečih primerov ozkega klubaštva, ki sega v šovinizem. Ker je bilo takšno napeto stanje nevzdržno, je Mestni komite ZK Trbovlje sklical sporazumno z upravami športnih društev in »Partizana« skupno posvetovanje, na katerem so se pretresala vsa športna vprašanja v Trbovljah. Diskusija je bila zanimiva
Ta razgovor Je prinesel ugotovitev, da je v vseh športnih društvih premalo politično ideološkega dela. Nepovoljnega stanja v teh društvih so pa v veliki meri krivi sami člani ZK; ti so se pod krinko izgovorov, da delajo v tem in onem društvu, izmikali svojim političnim nalogam, saj so se v resnici držali popolnoma pasivno in niso delali nič. — Drugo važno vprašanje, ki ga ne smemo prezreti je pa pomanjkanje vaditeljskega kadra Tudi o teh težavah, ki ovirajo telesnovzgojno in športno delo, so se zastopniki društev pogovorili.
Da se športno delo v Trbovljah usmeri v bodoče na pravo pot in preprečijo med društvi nesoglasja, se je sestavil koordinacijski odbor iz Članov uprave ŠD »Rudarja«, »Svobode« ln »Dobrne«, kj bo nekakšen posvetovalni organ in arbiter za reševanje vseh športnih vprašanj. V ta odbor bo pritegnjen tudi zastopnik TVD »Partizana«.
odprl cerkvena vrata ln jih strahovito zaloputnil.
Ostalo je torej še pet demonov, ki pa so bili vs{ nižjega ranga. Ti so bili Satan, Samuel, Piton, Asmodej in Belial. Ko je bila rešena vseh osmih hudičev, se je Ernestina zdrava in popolnoma normalna vrnila domov. Medtem pa je don Gennaro, ves izčrpan od velikega napora, moral ostati v postelji cele tri dni. Vest o izganjanju hudiča je imela zelo živ odjek med prebivalstvom tega kraja.
Tako približno je poročal o tem primeru »Giornale dltalia«, ki ga ureja ugledni Santi Sa-varino. izvoljen na zadnjih volitvah za italijanskega senatorja, in to kot demokristjanski kandidat. Pripominjamo, da pri tem ne gre obsojati niti Ernestine niti njene matere niti neštetih drugih skromnih italijanskih ljudi, ki so jih vsemu svetu znane srednjeveškim podobne okoliščine privedle do tako strašnih zablod, marveč prav tiste, ki so do danes vselej histerično naglašalj superiornost italijanske kulture, medtem ko so v resnici svoje ljudstvo pehali v najbolj strašno bedo ln zaostalost, vse ostale pa v svojem imperialističnem besnilu zmerjali s pastirji in barbari.
Poškodbe po blisku in elektriki
Ker se množč nesreče ob ne-z nekaterimi navodili, kako se jih lahko obvarujemo.
Ob nevihti ne stoj pri telefonu, pri peči ln pri železnem križu ali omrežju oken! Najbolj nevarno je pod kapom, kjer lije voda. Na polju stoj daleč od drevesa, zlasti posameznih in visokih! Sredi ravnine počepni! Ob nevihti je nevarno tudi pod visokim drevesom v gozdu. Večletna opazovanja 80 dognala, da strela najraje udari v hrast, najmanjkrat pa v bukev. Ce si v gozdu, Je torej najbolje, da poiščeš zavetje pod bukvijo. Ne prijemaj ne cele, ne odtrgane električne žice, zlasti ne take, ki se je v snegu ali viharju odtrgala in padla na žice električnega omrežja. 2ico, ki »e dotika ponesrečenca, odstrani s suho leseno palico; pomagač naj dobro pazi. da se ponesrečen-čevega telesa ne dotakne z golimi rokami, dokler je ta v dotiku z žico, sicer bo sam v smrtni nevarnosti. Da se moreš ponesrečenca brez nevarnosti dotakniti, moraš prej pretrgati tok, ki gre skozi njegovo telo v zemljo. To dosežeš najlaže s tem da sam sebe izoliraš, to je, da stopiš na suho desko, suho
Vatčevanfe
Denarja, ld ga takoj ne porabimo, ne hran'mo doma, ker lahko zgori ali pa izgtn e, temveč ga vlagajmo na hranilno knjižico! To ni le pravilen in kuluren način hrambe denarja, marveč tudi vel Ika korist za vsakega delovnega človeka.
Varčevanje ln dobro gospodarjenje je naloga In patriotska dolžnost vseh delovn ih ljudi.
Denarja ne zapravljajmo brez potrebe, ampak ga vlagajmo na hranilno knjiži co pri Narodni banki ali pošti, k| nam Izplačuje 5•/• obr estL
Vloge so varne, nedotakljive In tajne.
Obvestilo
Ljudski odbor mestne občine v Trbovljah obvešča vse prebivalstvo mesta, da se bodo v uradnih prostorih LO MO Trbovlje sprejemale stranke v bodoče le ob določenih uradnih dneh ln določenih uradnih urah in sicer:
Predsednik ln podpredsednik: ob sredah ln sobotah od 8. do 12. are; uprava za dohodke, načelnik Gospodarskega sveta, pravna služba, socialno skrbstvo: ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 8. do 12. ure; tajništvo, blagajna, matični urad, prijavni urad, vojaški oddelek: dnevno od 8. do 12. ure; stanovanjski urad: ponedeljek ln petek od 8. do 12. ure.
Vaj prebivalci na) se zgoraj navedenih uradnih dni In ur strogo držijo, ker se izven uradnih ur stranke ne bodo sprejemale.
(Iz tajništva LO MO Trbovlje)
IZGUBILA SEM zlat poročni prstan z napisom »Nina«. — Vrniti proti nagradi N. G., Trbovlje, Partizanska 46.
seno ali slamo, suho rjuho ali odejo ln gl oviješ roke s suhim prtom, pod ponesrečenca pa tudi potisneš kako suho podlago I Te suhe stvari so namreč slabi prevodniki elektrike. Pri njih se električni tok ustavi ln ne more več v zemljo. Električni tok se ne more več skleniti.
Ce so pa navedene stvari mokre, električnega toka no ustavijo, ker Je voda dober prevodnik elektrike in je tedaj električni tok sklenjen.
Ne prijemaj torej ponesrečenca, ki trna zaradj dežja ali sne-g« ali znoja zmočeno obleko. Ce srce slabotno bije, da se žila komaj še čuti, masiraj pešajoče srce tak6, da primerno močno in hitro zaporedoma tolčeš po srčni strani.	A. K,
OBVESTILO
Vpisovanje v državno glasbeno šolo v Trbovljah bo z» vse gojence od 3. do 8. septembra tega leta.	Ravnateljstvo.
Oglas
Tednik »Slovenski Jadran« v Kopru je za počastitev 10. obletnice ustanovitve primorskih brigad Izdal knjigo spominov na Janka Premrla-Vojka, pod naslovom »Vojkov rod«, ki jo Je napisal njegov prijatelj in vojni tovariš Ivan Renko. Knjiga je ie v prodaji, v dneb proslave Jo pa bodo prodajali s posebnim spominskim žigom. Knjiga obsega 112 strani, ima 10 ilu-tracij in stane samo 100 din. Je zanimiva, preprosto pisana in dokumentarna. Odbori Zveze borcev in Socialistične zveze ter kolporterji in posamezniki naj čimprej naročijo zaželeno število Izvodov, ker je število naklade omejeno In Je že veliko prednaročnikov. Kolporterji ln razprodajale! imajo 10 odstotkov popusta. — Denar nakažite na tekoči rač. 657-T-162, »Slovenski Jadran« v Kopru.
DENARNICA
z nekaj dinarji ln srebrnimi | uhani se Je našla na mostu pred kinom Svobode Trbovlje 11. — Vprašati v upravi Usta.
OBVESTILO
Sporočamo prebivalstvu, da smo odprli novo šlvUjsko delavnico v Ulici 1. junija ter krojaško delavnico pr} Razboršku (Petelinova vas) in Sušniku.
Imamo svojo lastno zalogo blaga in Izdelujemo obleke vseh vrst po najnovejši modi.
Mestno krojaštvn ln šiviljstvo.
23. AVGUSTA sem našel ročno uro. Dob} se pri Jožetu Friglu, j Trbovlje, Ribičeva 12.	i
Z namenom, da zajamemo v razna področja telovadnega in športnega izživljanja čim več mladine, k} doslej ni delovala v športu ln telovadbi, je OLO Trbovlje sporazumno s športnimi društvi razpisal tekmovanje v raznih športnih disciplinah. V ta namen je določil za športne ekipe, ki se bodo po končanem tekmovanju najboljše plasirale, lepe nagradne pokale.
Prejšnjo nedeljo so zaključili pionirji tekmovanje v nogometu. V končni tekmi je pionirsko moštvo »Rudarja« premagalo pionirje »Proletarca« iz Zagorja s 6:0, tekmovanje med pionirji »Dobrne« iz Trbovelj in »Svobode« iz Trbovelj se je končalo s 3:0, »Svoboda« je pa dosegla proti »Proletarcu« rezultat 1:0. Finalna tekma med »Rudarjema in »Dobrno« je potekla z 1:0 v prid pionirjev »Rudarja«.
Tekmovanje se bo nadaljevalo še med mladinskimi in se-niorskimi ekipami. Društvo, ki bo v zaključnem delu tekmovanja doseglo največ točk, si bo osvojilo pokal OLO Trbovlje.
Košarkarska tekma Litija -Svoboda (Trbovlje)
V	nedeljo, 27. avgusta, so v Litiji odigrali VII. kolo košarkarskega prvenstva Zasavja v okviru slovenske C-lige.
Domače moštvo Litije je nepričakovano premagalo Svobodo iz Trbovelj z rezultatom 55:49 (30:16). Akoravno je do sedaj neporažena Svoboda nastopila v oslabljeni postavi, predstavlja zmaga Litije presenečenje. To je prva zmaga Litije v Zasavski ligi.
Okoli 150 gledalcev je toplo pozdravilo prvo zmago domačinov. Pri Litiji so bili najboljši Lekše, Lebinger in Kavčič, pri Svobodi pa Turk. — Po VII. kolu je položaj v Zasavski ligi naslednji:
Svoboda	5	4	0	1	292:159 9
Proletarec	4	2	0	2	193:147 6
Litija	5	1	0	4	143:322 6
I. B.
Dobrna spet hudo poražena
V	nadaljevanju kvalifikacij-
skih tekem za vstop v I. slovensko ligo je prejšnjo nedeljo »Proletarec« iz Zagorja na Rudarjevem igrišču v Trbovljah zopet visoko porazil »Dobrno« s 6:0 (3:0). Tekmo Je dobro sodil Presinger iz Celja. Gole so dosegli:	Ogrinc 3, Vipotnik 1,
Praznjk 1 in Franc Prašnikar 1. Po 4. kolu je lestvica:
Proletarec	3 2 0 1	15: 6	4
2SD Celje	2 110	9: 6	3
Dobrna	3 0 1 2	3:16	1
Do konca morata hiti odigrana še dve tekmi in sicer 30. avgusta v Zagorju med Proletarcem in 2SD Celje, dne 6. septembra pa v Trbovljah med Dobrno ln 2SD Celje. Velik pomen bo imela zmaga za Dobrno, zlasti še, če bo ugodno rešena pritožba »Proletarca«. Obema zasavskima ekipama želimo v obeh srečanjih uspeh.	m. 1.
PROLETAREC—CELJE 4:1 (3:1)
V	nedeljski kvalifikacijski tekmi je domač} Proletarec premagal po slabi igri nogometno moštvo 1* Celja z rezultatom 4:1, v polčasu 3:1. Glavni sodnik je dobro 6od!l, medtem ko Je stranski sodnik Ferme oškodoval domačine za dva gola. Gole za Proletarca sta dosegla Ogrinc 2 in Vipotnik 2, za Celje pa Rajšek.
V	predtekmi so domačini v košarki premagal} moštvo Litije s 76:16 (32:5).
TEČAJ ZA OPERATERJE OZKIH KINOPROJEKTORJEV
V	zadnji številki našega lisra smo prinesli obvestilo, da bosta Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije in Glavni odbor Ljudske tehnike priredila 1-, 2. In 3. septembra v Ljubljani ter 7., 8. In 9. septembra v Mariboru tečaje za operaterje ozkih kinoprojektorjev. K temu sporočilu pripominjamo, da znašajo dnevni stroški zn ta tečaj 210 dinarjev.
POPRAVEK
Članek »Mestna mizama je .gorela*« v prejšnji številki našega lista popravljamo v toliko, da proslava 65-letnice Prostovoljnega gasilskega društva Trbovlje-mesto ne ho v nedeljo, 6. septembra t. 1. kakor snw pomotoma navedli, pač p.i v nedeljo, 20. septembra t. 1. —' Uredništvo.