GLAS
LETO XXIV. ŠT. 24 (1134) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 20. JUNIJA 2019
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Na počitnice!
  e dni se veselijo šolarji, saj se je za letos pouk
končal, maturantje se te dni potijo, še zadnje
pisne naloge, potem jih čaka še ustni del in
odšli bodo v svet. Dali jim bodo potrdilo, da so
zreli, na različnih univerzah bodo iskali nove
študijske poti, nekateri bodo za vedno odšli iz
naše sredine.
Na političnem področju ni še počitnic, vsak dan
smo priča takim in drugačnim dogodkom, zad-
nje nečednosti v vrhu sodnega sistema samo po-
trjujejo, da je naša družba prepotrebna prenove,
ki ne sloni na obljubah, ampak na dejstvih.
Pa vendar smo se počasi navadili na to, da je v
Italiji gotova zadeva le negotovost, ki postane
trajna. Navadili smo se na vpitje v političnem
svetu, na kričanje in ne na pogovor, naučili smo
se tudi na to, da nemo opazujemo dogajanja
okrog nas, na katera sami ne moremo vplivati,
predvsem pa se vse bolj zavedamo, da gre veliko
stvari narobe.
Tudi naša narodna manjšina v Italiji ima svoje
uspehe in težave; zadnje čase vse bolj po-
slušamo, kako nas najeda demografski padec,
vse manj nas je in zato je postala stalnica prise-
ganje na mlade, na mlade in zopet na mlade.
Ko že govorimo o mladih: le-teh je največ v
državnih šolah s slovenskim poukom, ki so tudi
državno podjetje, ki zaposluje največ ljudi z
znanjem slovenščine v Italiji, tudi mladih. V Be-
nečiji smo nedavno poslušali, kako mladi odha-
jajo, kako bi jim bilo treba pomagati. Pri nas,
tako na Tržaškem kot na Goriškem, opažamo,
da se pod pojmom mladi vse bolj omenjajo ljud-
je, ki to več niso, naše vrste se redčijo, tudi zato,
ker nas je vse manj.
Strokovnjaki nam naročajo, naj vrste narodne
manjšine širimo, sicer se bomo asimilirali, drugi
stalno ponavljajo mantro, da je le na mladih
prihodnost.
Naša organiziranost je razvejena, zelo, morda
tudi preveč, tudi na šolskih hodnikih vse bolj
odmeva jezik, ki zagotovo ni slovenščina, naše
javne prireditve so v nekaj letih postale dvoje-
zične in vsi tisti, ki na to premalokrat opozarja-
mo, smo moteči elementi, če že nismo nacio-
nalisti in nazadnjaki.
In zadnje čase poslušamo zgodbe o vračanju
kulturnih domov, Trgovskega doma v Gorici,
Narodnega doma v Trstu, doma pri Svetem Iva-
nu. Veliko se govori o tem, potekajo pogovori,
dogovori, a nihče se resno in javno ne vpraša,
kdo bo v te domove hodil. Kot da bi se dogovar-
jali na nekem drugem planetu, do nas pridejo
skopi podatki in potem se zgodi, da kar naenkrat
izvemo, da “bosta šli v drugo nadstropje Trgov-
skega doma v Gorici” obe glasbeni šoli; ko pa
vprašamo tiste, ki vozijo otroke v ti glasbeni šoli,
ali si želijo v Trgovski dom, vsi odkimajo, ne,
zagotovo ne, kdo bo namreč nosil po stopnicah
glasbila, kje boš pa našel parkirišče in še in še.
Potekajo pa pogovori in dogovori.
A zdaj so tu počitnice, na jesen bo spet bolj
vroče, ne?
T
Špeter
Na sedežu
Inštituta za
slovensko kulturo
je KD Rečan s
prireditvijo
zabeležilo 50-
letnico delovanja 16
Foto JMP 
Dan državnosti v Trstu
Z optimizmom
naprej!
  torek, 11. junija, je bil Trst še bolj slo-
venski, kot je sicer, saj je generalni kon-
zul Republike Slovenije Vojko Volk s
konzulko Tanjo Mljač priredil sprejem ob dne-
vu državnosti Republike Slovenije, pred tem pa
gostil visoko srečanje med governerjem Furla-
nije Julijske krajine Massimilianom Fedrigo in
slovenskim zunanjim ministrom dr. Mirom Ce-
rarjem. Prav onadva sta skupaj z generalnim
konzulom in tržaškim županom Robertom Di-
piazzo ob prisotnosti veleposlanika RS v Rimu
Bogdana Benka in slovenskega konzula v Mila-
nu Zorka Pelikana ter drugih pomembnih fun-
kcionarjev iz Slovenije in naše dežele odprla
nove, sodobne prostore slovenskega generalne-
ga konzulata v Trstu.
Predsednika krovnih organizacij SSO in SKGZ,
Walter Bandelj in Ksenija Dobrila, slovenska
deželna poslanca Igor Gabrovec in Danilo Slo-
kar so s sodelavci predstavljali sogovornike naše
narodne manjšine v pogovorih s slovenskim
zunanjim ministrom dr. Mirom Cerarjem. Na
dobro obiskanem sprejemu ob dnevu državno-
sti v znanem tržaškem hotelu na obrežju zraven
Velikega trga se je generalni konzul zahvalil od-
vetniškima pisarnama Terpin in Race ter Jarc,
ki sta bili sponzor pogostitve, vina pa so poda-
rili slovenski vinarji.
Slišali smo predvsem veliko lepih besed o so-
delovanju in treznih namerah, da se obstoječi
problemi rešujejo skupaj. Odprtih vprašanj je
kar nekaj, od zajamčenega slovenskega poli-
tičnega zastopstva do vračanja Narodnega do-
ma v Trstu, in še vrsta drugih, a prevevalo je
dobro vzdušje, generalni konzul Republike Slo-
venije je optimist, in to danes šteje.
V
www.noviglas.eu
Sprejem ob dnevu državnosti
v Trstu
Bratislava
Jubilejni kongres
FUEN
  vet slovenskih organizacij je od prejšnjega ted-
na član mednarodne manjšinske zveze FUEN.
/ str. 2S
  Ob 20-letnici društva
SD Sončnica 
“pod lipami”
GORICA 
  prijetnem poznopomladanskem večeru, v
četrtek, 13. junija, se je letos prvič na dvo-
rišču goriškega Kulturnega centra Lojze
Bratuž, pod dišeče cvetočimi lipami, zbralo veliko
število prijateljev Skupnosti družin Sončnica, da
bi skupaj obeležili 20-letnico delovanja društva.
Večer, na katerem so se o prehojeni poti in vlogi
družine v današnji družbi pogovarjali Mirjam Bra-
tina, Katerina Ferletič, David Bandelj in g. Marko
Rijavec, je povezovala časnikarka Erika Jazbar.
Po uvodnem pozdravu Franke Žgavec je o nastan-
ku društva spregovorila odbornica Mirjam Bratina,
prva predsednica SD Sončnica, ki je to vlogo imela
kar v treh mandatih.
/ str. 6
Katja Ferletič
V
Svet okrog nas20. junija 20192
Povejmo na glas
Še kako potrebujemo umirjenost
Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec postavlja vprašanje Fedrigi
Je Dežela FJK vpletena v
proslavljanje pohoda na Reko?
  zadnjih tednih so kra-
jevni mediji detajlno po-
ročali o nizu pobud, ki
jih ima namen speljati Občina
Trst v spomin na lik Gabrieleja
D'Annunzia in za katerega je
uprava župana Dipiazze že na-
menila 382.190 evrov. Med
načrtovane dejavnosti spada tu-
di postavitev kipa na Borznem
trgu, kar je že sprožilo val kritik
in negodovanje med občani in
kulturno srenjo. Deželni svet-
nik SSk Igor Gabrovec je zato
vložil nujno vprašanje, v kate-
rem spominja, da je ostal D'An-
nunzijev podvig zapisan v zgo-
V dovini kot sovražno dejanje, kije imelo kot cilj okupacijo Rekein njeno priključitev Italiji.
“Izrazito nacionalistične poteze
operacije sicer ne prikriva niti
občinski sklep, dodati pa velja,
da so bile žal okupacijske me-
tode slične tistim, ki so tragično
zaznamovale fašistični režim v
dveh desetletjih diktature v od-
nosu do Slovencev in vseh ti-
stih, ki so se zoperstavljali
režimu, kar je globoko zazna-
movalo tudi našo deželo”, piše
predstavnik Slovenske skupno-
sti, ki s svojim vprašanjem želi
vedeti, ali je tudi Dežela FJK na
kakršenkoli način vpletena v
zadevo. “Načrtovani dogodki
bodo prav gotovo odmevali da-
leč preko občinskih meja in so
v nasprotju s sporočilom treh
predsednikov v času Mutijeve-
ga koncerta leta 2010 na Veli-
kem trgu v Trstu. Gre torej za
pobudo, ki razdvaja naše skup-
nosti in šibi mednarodne od-
nose. Na vse to so že opozorili
številni kulturniki ob meji, žal
pa je občinska uprava očitno
gluha na vse bolj naraščajoče
koristne nasvete”, zatrjuje
deželni svetnik SSk Igor Gabro-
vec.
Jubilejni kongres mednarodne manjšinske zveze FUEN v Bratislavi 
Odslej je njegov član tudi
Svet slovenskih organizacij
  prejem so v soboto, 15. ju-
nija, soglasno potrdili dele-
gati na jubilejnem kongre-
su, ki je potekal v Bratislavi, pre-
stolnici Republike Slovaške. Iste-
ga dne so delegati evropskih
manjšin izvolili tudi no-
vo vodstvo FUEN-a. Po-
trjen je bil dosedanji
predsednik Loran Vin-
cze, ki pripada madžar-
ski manjšini v Romuniji.
Vincze bo v naslednjih
treh letih vodil predsed-
stvo FUEN-a, v katerega
so bili izvoljeni Daniel
Alfreider (Južna Tirol-
ska), Gösta Toft (Nemci
na Danskem), Halit Ha-
bip Oglu (Turška skup-
nost), Bahne Bahnsen
(Frizijci v Nemčiji), Vla-
dimir Ham (Nemci na
Hrvaškem) in Angelika
Mlinar (Slovenci na Ko-
roškem).
Do članstva Sveta slo-
venskih organizacij v
S FUEN je prišlo s sodelovanjempri zbiranju podpisov za evrop-sko državljansko pobudo Mino-
rity Safepack, ki se je uspešno
končala aprila lani. V dogovoru
s stranko Slovenska skupnost je
tako redno članstvo v FUEN prev-
zel SSO. SSk pa bo po novem
častni član te evropske manjšin-
ske zveze. Delegacijo SSO-ja so
sestavljali predsednik Walter
Bandelj, odbornik Ivo Corva, so-
  ivimo v času vse večjega notranjega ne-
mira, kot zatrjujejo izvedenci, nemira,
ki se prične od znotraj in se lahko neke-
ga dne obrne navzven. In nemir ni izhodišče,
ki bi rojevalo koristne odločitve, pač pa je stan-
je duha, ki želi še več nemira. Po tej oceni se
je pred nekaj leti pričela ljudi polaščati ne-
kakšna tesnoba, tesnoba pred predvsem glo-
balnimi nerešenimi problemi in posledično
tesnoba pred prihodnostjo, pred prihodnjimi
dnevi - pred njimi smo se znašli brez zamisli,
ki bi nas pomirile in nam dale občutek trdne
varnosti. Polagoma se je tesnoba prevesila v
strah, se je potemtakem stopnjevano spreme-
nila, pri čemer je negotovost pred prihodno-
stjo začenjala dobivati priokus ogroženosti - v
vse večji meri se dobršnemu delu ljudi razvi-
tega sveta nemožnost videnja svetle poti na
obzorju kaže kot mračna slutnja brezizhodno-
sti, kar notranji nemir podžiga in krepi. V vsa-
kem primeru gre za zelo in že skrajno nepri-
jetno počutje, ki ne ve, kako bi se rešilo same-
ga sebe, pri čemer se zdi vrnitev k umirjenosti
absurdna in kar nesmiselna, vse težje doseglji-
va in neizvedljiva. In ker ni vrnitve v umirje-
nost, nemir preskoči na še višjo stopnjo, ki se
ji pravi jeza in ogorčenje. Jeza in ogorčenje,
ker je vse s tira, ker je počutje vse slabše in
nam trga iz rok nekdaj lepe stvari, krade pri-
jetna zadoščenja in radost življenja. Jeza in
ogorčenje torej, od koder pa ni več daleč do
iskanja krivcev, nekdo pač mora biti kriv, jeza
in ogorčenje, ki sta možen pričetek nestrpno-
sti, nestrpnosti do vsega drugačnega, do vsega,
kar nismo mi sami, do vsakršne različnosti, s
katero smo vse manj sposobni vzdrževati most
dogovarjanja in razumevanja. Sprožijo se ne-
varne delitve, pričnemo se deliti kar sami, kjer
smo na eni strani mi in na drugi strani vsi dru-
gi, kjer sem na eni stran jaz in na drugi sočlo-
vek, in delitve potem potiskajo enega nasproti
drugemu na vseh ravneh, na tistih globalnih
in tistih lokalnih. In tako smo umirjenost ne-
mara nevede, a lahkomiselno izrinili iz sebe,
ob misli nanjo se samo nasmehnemo, češ, kaj
pa bomo zdaj s to umirjenostjo, ko pa so tako
privlačni ostri ljudje z ostrimi idejami - ti nam
predlagajo seveda ostrino, ki nas bo razbre-
menila. Umirjenost?! Smešno, da bi bila v njej
rešitev, in vendar je prav ona tista, ki edina
ponuja smiselno, se pravi mirno pot v prihod-
nost, in to na ravni posameznika kakor tudi
milijonskih množic, pot, na kateri se problemi
ne rešujejo s silo in grobostjo in na kateri ni
delitve med ljudmi, ni strahu pred drugačno-
stjo, strahu pred jutri in naslednjimi jutri. In
čeprav je vse večja uporaba sile in grobosti tre-
nutno v modi in želi potisniti v kot vse tiste,
ki svarijo pred drsenjem v svet brez vrednot,
se velja za mir in mirnost toliko bolj zavzeti,
povsod in na vsakem koraku, povsod in ved-
no, vedno in povsod. Brez mirnosti in miru
ne bo sreče, ne bo razumevanja, ne bo soli-
darnosti, ne bo življenja, o katerem ljudje san-
jamo stoletja in tisočletja.
Janez Povše
ŽDeželni svetnik SSk Igor Gabrovec ostro posegel v pristojni komisiji
Naj se uprava ne igračka s
slovensko kulturo na Videmskem!
   lovensko kulturno
zakladnico na Vi-
demskem so cele ge-
neracije naših ljudi negovale v
skrajno nenaklonjenih oko-
liščinah, brez šol s slovenskim
učnim jezikom in tudi v povoj-
nih desetletjih pod hudim pri-
tiskom vsakovrstnih raznaro-
dovalnih politik. Slovenska na-
rečja v Reziji, Benečiji, Kanalski
in Terski dolini so zato odigra-
vala neprecenljivo vlogo pri
ohranjanju jezika, identitete in
navad, za kar gre zasluga tudi
vsem društvom, organizacijam
in ustanovam, ki so razvijale in
podpirale narodni in kulturni
utrip”, je na seji pristojne ko-
misije, ki obravnava večna-
menski zakon, poudaril deželni
svetnik SSk Igor Gabrovec. Po-
vedal je tudi, da se je v zadnjih
letih pojavila in okrepila skupi-
“S na društev in posameznikov, kisi prizadevajo, da bi dokazali,kako Slovencev na Videmskem
ni, in da so tamkajšnja narečja,
od 'nediščine' do rezijanščine,
tujega in vsekakor neslovanske-
ga izvora. “Zase zahtevajo po-
seben seznam, ki naj bo zaprt
za slovenske organizacije in
ustanove. To bi pomenilo, da z
dotacijami iz zaščitnega zakona
za Slovence ustvarimo finančni
rezervat za tista društva in po-
sameznike, ki se brez sramu
izrekajo za ne-Slovence in prav-
zaprav vseskozi delujejo proti
slovenskemu jeziku in kulturi
na Videmskem”, je še naglasil
Gabrovec, ki je zato v pristojni
komisiji deželnega sveta FJK
izrazil ostro nasprotovanje tako
zastavljeni spremembi deželne-
ga zaščitnega zakona za sloven-
sko manjšino št. 26 iz leta 2007,
ki jo je v imenu deželne uprave
vložil in zagovarjal deželni od-
bornik Pierpaolo Roberti. “Pre-
dlagal sem, da se kvečjemu
ohrani zamisel o dodatnem
seznamu za organizacije, ki
prvenstveno skrbijo za narečja,
vendar moramo zajamčiti
možnost, da se vanj vpišejo tu-
di vse tiste organizacije, ki so
sočasno že vključene v deželni
seznam slovenskih organizacij.
Izpostavil sem dejstvo, da se na
Videmskem knjižni jezik dejan-
sko vseskozi prepleta z narečji,
kar je danost in značilnost ti-
stega prostora. O tem se bo izre-
kla tudi deželna posvetovalna
komisija, mnenje katere for-
malno ni obvezujoče, vendar
ima svojo politično težo in to-
rej pomen”, je po končani seji
dejal deželni svetnik SSk Igor
Gabrovec.
delavca Julijan Čavdek
in Stefania Beretta ter
Neža Kravos, ki je
spremljala tudi delo
YEN-a, mladinske
manjšinske organizaci-
je.
Letošnji kongres FUEN
je bil slovesnega
značaja, ker je organiza-
cija proslavljala 70-let-
nico obstoja. Potekal je
od 12. do 16. junija v
Bratislavi. Gostujoči
manjšinski organizaciji
sta bili stranka madžar-
ske skupnosti na Slo-
vaškem MKP in
Združenje karpatskih
Nemcev. Kongresna de-
la so se začela v sredo, 12. junija,
s tržnico, na kateri so se predsta-
vile številne narodne skupnosti,
med temi tudi SSO. Na slovenski
stojnici so imeli prisotni delegati
možnost spoznati slovensko
manjšino v FJk preko brošure Mi,
Sloveni v Italiji in publikacije o
40-letnici SSO-ja ter preko neka-
tere tipične jedi, ki sta jih ponu-
dila Kmečka zveza in Lokanda
Devetak.
Slovesno praznovanje 70-letnice
FUEN-a je bilo v četrtek, 13. ju-
nija, popoldne v kraju Pezinok.
Med številnimi uglednimi gosti,
ki so spregovorili med slovesno-
stjo, sta bila tudi predsednik Na-
rodnega sveta koroških Sloven-
cev dr. Valentin Inzko in dr. Re-
ginald Vospernik, ki je za dva
mandata predsedoval FUEN-u v
osemdesetih letih. Prvo priznan-
je za posebne zasluge je prejel
nemški politik Hartmut Ko-
schyk, ki je vodil urad pri nemški
zvezni vladi za manjšine.
Kongresna dela so se nadaljevala
v petek, 14. junija, v mestu Du-
najska Sereda. V tamkajšnjem
kulturnem domu madžarske na-
rodne skupnosti je bila v dopol-
danskih urah pozornost namen-
jena stanju madžarske manjšine
na Slovaškem, ki je prisotna v
južnem delu države, na meji z
Madžarsko. V popoldanskem de-
lu pa so delegati obravnavali
stanje jezikovnih in narodnih
manjšin v Ukrajini. Predstavljena
je bila tudi nova spletna stran Mi-
nority Monitor, ki obravnava
razna manjšinska vprašanja.
Spletna stran je dosegljiva na na-
slovu www. minoritymonitor.
eu. Poseben trenutek tega dne je
bil obisk državnega sekretarja pri
nemškem zveznem ministrstvu
Stephana Mayerja, ki je potrdil
nadaljnjo podporo Nemčije.
Močna manjšinska zveza in
državna zakonska zaščita sta naj-
boljši odgovor na porast nacio-
nalizmov, je poudaril državni se-
kretar Mayer.
V soboto, 15. junija, je kongres
FUEN dosegel višek: staro pred-
sedstvo je podalo obračun trilet-
nega dela. Svoj obračun so poda-
le tudi nemška in slovanska de-
lovna skupina ter komisija za šol-
stvo. Podan je bil tudi finančni
obračun in proračun. Sledile so
predstavitve predsedniškega kan-
didata in ostalih kandidatov za
predsedstvo ter volitve. Delegati
so tudi sprejeli osem resolucij, ki
so obravnavale turško manjšino
na grških otokih in v vzhodni
Trakiji, rusko manjšino v Estoni-
ji, makedonsko manjšino v Alba-
niji, stanje krimskih Tatarov in
Turkov v Gruziji. Kot osma je bila
sprejeta resolucija o Pomakih v
Bolgariji. Več resolucij je obrav-
navalo vprašanje šolstva v mate-
rinem jeziku.
Sklepni del sobotnega dne je za-
deval sprejem novih članic, med
katerimi se je kot prvi predstavil
Svet slovenskih organizacij, ki bo
tako v FUEN-u predstavljal Slo-
vence v Italiji. Novi članici sta tu-
di srbsko združenje Lunjina in
Demokratična zveza Čehov in
Slovakov, obe v Romuniji.
Združenje Pomakov iz Grčije je
prejelo status podpornega člana.
Združenje Nemcev v Kazakhsta-
nu “Wiedergeburt” je nasledilo
prejšnje združenje Wiederge-
burt.
V petdnevnem kongresnem delu
je večkrat bilo govora o evropski
državljanski pobudi Minority Sa-
fePack. Sam predsednik Lorán
Vincze je poudaril, da je rezultat
pobuda osnova za nadljne delo
FUEN-a, ki si bo prizadeval, da bo
EU prevzela pomembno pristoj-
nost na področju varstva jezikov-
nih in narodnih manjšin. Sledje
predstavljajo pomembno
družbeno skupino z več kot 60
milijonov ljudi. Naloga Evrope
je, da se za manjšine zavzame na
podlagi že obstoječih dokumen-
tov in da zagotovi določeno
enotno raven zaščite, ki bo omo-
gočila normalen razvoj teh skup-
nosti in ohranitev bogate kultur-
ne in zgodovinske dediščine, na
kateri sloni evropska identiteta.
Julijan Čavdek
Aktualno 20. junija 2019 3
Slovesno odprtje novih prostorov Generalnega konzulta Republike Slovenije v Trstu
“Podpiranje naših narodnih skupnosti
je skupna odgovornost obeh držav!”
  lovenski zunanji
minister dr. Miro
Cerar je skupaj s
predsednikom deželne-
ga odbora Furlanije Ju-
lijske krajine Massimi-
lianom Fedrigo v torek,
11. junija, v Trstu odprl
nove prostore General-
nega konzulata Repu-
blike Slovenije. Tik pred
večernim sprejemom
ob dnevu državnosti se
je minister ločeno sestal
s predstavniki slovenske
manjšine ter predsedni-
kom FJK Fedrigo.
Minister dr. Cerar je na
otvoritveni slovesnosti dejal, da
novi prostori predstavljajo po-
membno mesto srečevanja in
združevanja slovenske manjšine,
in dodal:
“Dejstvo je, da nas obe manjšini,
slovenska narodna skupnost v
Italiji in italijanska narodna
skupnost v Sloveniji, ne samo po-
vezujeta, ampak tudi dragoceno
bogatita prostor, v katerem živita,
s čimer prispevata k celostnemu
razvoju tega območja”. Skupno
odprtje generalnega konzulata
S
ima tako simbolen pomen. Mi-
nister je v nagovoru še dejal:
“Skrb za uveljavljanje in podpi-
ranje naših narodnih skupnosti
je zato skupna odgovornost obeh
držav Slovenije in Italije ter avto-
nomne dežele Furlanije Julijske
krajine. Slovenija ceni reden od-
krit in konstruktiven dialog z Ita-
lijo ter Furlanijo Julijsko krajino
o odprtih vprašanjih in izzivih, s
katerimi se sooča slovenska na-
rodna skupnost v Italiji. Redna
srečanja so pomembna za ohra-
nitev zaupanja med državniki ter
državljankami in državljani, še
toliko bolj v časih, ko se težka po-
glavja iz preteklosti znova obuja-
jo v politiki in se na ta način želi
vplivati na odnose med država-
ma in na položaj slovenske
manjšine”.
Minister dr. Cerar se je pred od-
prtjem prostorov s pred-
sednikom AD FJK Fedrigo
pogovarjal o pomenu so-
delovanja z deželo FJK za
krepitev položaja
manjšine. Izrazil je
pričakovanje, da bosta
deželna vlada in predsed-
nik Fedriga še naprej po-
zorna do specifičnega po-
ložaja slovenske narodne
manjšine.
“Veseli nas, da si bo
deželni predsednik še na-
prej prizadeval za kon-
kretno rešitev za izvolitev
predstavnika slovenske
manjšine v rimski senat
in zbornico, kar predvi-
deva zaščitni zakon za
slovensko manjšino”, je
še dejal minister dr. Cerar.
S predsedujočim dežele FJK Fe-
drigo se je minister prvič sestal
januarja letos. Tokrat sta se zav-
zela, da bi do zasedanja Skupne-
ga odbora s Furlanijo Julijsko kra-
jino prišlo že v letošnji jeseni. Na
kratko sta se dotaknila tudi boga-
tega regionalnega sodelovanja
med deželo in Slovenijo na po-
dročju gospodarstva, kulture,
znanosti, turizma. Furlanija Julij-
ska krajina je v Italiji ena po-
membnejših trgovinskih partne-
ric Slovenije. Slovensko državo in
FJK močno povezujejo tudi turi-
zem in skupni turistični projekti,
kot so pohodna pot Alpe Adria
Trail, projekt kolesarskih (Paren-
zana) in pešpoti Isonzo-Soča itd.
Slovenski minister je v pogovorih
izrazil pričakovanje glede ure-
sničitve zavez Italije do vrnitve
stavbe Narodnega doma v Trstu
slovenski skupnosti in poudaril
pomembno vlogo dežele FJK pri
vračanju objekta. Ob obeležitvi
100. obletnice požiga Narodnega
doma (13. julija 2020) bi se na
simbolni ravni dodatna potrdila
naše zavezništvo in pripadnost
skupnim evropskim vrednotam.
Slovenski minister se je v pogo-
vorih dotaknil tudi dogovora o
uvedbi skupnih policijskih pa-
trulj ob meji. “Slovenija se pri-
družuje nekaterim drugim sose-
dam Italije pri tem načinu nad-
zora meje. S tovrstnim sodelo-
vanjem utrjujemo zaupanje med
policijama in državama, predv-
sem pa sporočamo javnosti, da se
nezakonitim migracijam upira-
mo na način, ki ne bo okrnil bo-
gastva življenja in sodelovanja
ljudi ob meji”.
Minister dr. Cerar se je pred
večernim sprejemom ob dnevu
državnosti sestal s predstavniki
slovenske manjšine v Italiji,
deželnima svetnikoma Igorjem
Gabrovcem in Danilom Slokar-
jem ter predsednico SKGZ Kseni-
jo Dobrilo in predsednikom SSO
Walterjem Bandljem, s katerimi
se je pogovarjal o aktualni pro-
blematiki in institucionalnih
problemih delovanja manjšine.
V sredo, 12. junija, se je minister
dr. Cerar v Trstu udeležil zase-
danja Srednjeevropske pobude.
Spoštovani gostje, dragi prijatelji, predstavniki slovenske
manjšine in italijanskih oblasti,
v veliko čast mi je, da vas lahko po slovesnem odprtju novih
prostorov konzulata pozdravim na sprejemu in vam v imenu
slovenske države in prijateljskega naroda zaželim vse dobro. Ve-
seli nas, da gre kar dobro tudi naši državi. Konzulat bo tako v
Trstu in deželi predstavljal sosednjo državo, ki zadnja leta beleži
rekordno gospodarsko rast na samem vrhu EU, rekordno nizko
nezaposlenost in rekordno visoko zaposlenost; predvsem pa
smo med vsemi članicami EU najbolj znižali javni dolg.
Zato se imamo o čem pogovarjati, izmenjevati izkušnje, blago
in storitve: gospodarska menjava med našima državama je lani
zrasla za 12 odstotkov in bo že letos presegla 9 milijard evrov.
Italija je s tem druga najmočnejša slovenska zunanje-trgovinska
partnerica, takoj za Nemčijo.
A kot ugotavljava s prijateljem Federigo, je možnosti za čezmejno
sodelovanje še veliko več. Slovenska manjšina pomembno pri-
speva k tej menjavi in k blaginji obeh držav. Posebej v Furlaniji
Julijski krajini s svojim delom bogatite okolje in iz dneva v dan
dokazujete pomen sodelovanja onkraj meja. Hkrati z mejo
počasi, a zanesljivo izginjajo tudi zgodovinski predsodki. Ra-
zličnost, ki zna živeti v sožitju, in spoštovanje razlik, ki motivira
k spoznavanju drugega, bogatita vse, tako večino kot manjšino.
Danes živimo v Evropski uniji. Meje ne občutimo več, imamo
skupno valuto. Zavedamo se, da je za skupno varnost treba delati
skupne korake: ko smo z Italijo predlagali in vzpostavili skupne
policijske patrulje, smo to storili zato, da se upremo ilegalnemu
kriminalu, ne zato, da si zapremo oči in zatisnemo ušesa pred
klici na pomoč tistih, ki našo pomoč še vedno potrebujejo.
Slovenija je svojo evropsko prihodnost tlakovala na vrednotah
človekovih pravic, demokracije in vladavine prava – in te vred-
note veljajo toliko, kolikor jih dnevno živimo in enakopravno
delimo z drugimi. Naj vam ob skorajšnjem Dnevu državnosti
Republike Slovenije zaželim takšne evropske prihodnosti – nocoj
pa en prijeten večer še naprej.
Novi prostori Generalnega konzulata Repu-
blike Slovenije v Trstu predstavljajo po-
membno mesto za srečevanje in pogovore
o različnih priložnostih sodelovanja, ki bi
doprinesle k nadaljnjemu razvoju tega ob-
močja, kjer živi in ustvarja tudi slovenska
manjšina. Z nakupom prostorov oziroma
odpovedjo dragim najemom prihranimo
pomembna sredstva, ki jih lahko uporabi-
mo za vsebinsko delo naše diplomacije. V
Trstu že imamo v lasti obnovljeno reziden-
co generalnega konzula, Vilo Tomažič. S
tem imamo poslej v Trstu stanje, si ga želim
tudi drugod po svetu, torej poslovati racio-
nalno.
Veseli me, da lahko nove prostore General-
nega konzulata v Trstu danes odpiram sku-
paj s predsednikom deželnega odbora Fur-
lanije Julijske krajine Massimilianom Fedri-
go, ki sem ga januarja 2019 gostil na obisku
v Republiki Sloveniji.
Takrat sva našim odnosom ob meji dala po-
memben impulz za poglobitev regionalne-
ga sodelovanja, spodbudo obmejni gospo-
darski menjavi in urejanju položaja
manjšin z obeh strani meje. Posebej veseli
smo bili napovedi, da si bo deželni pred-
sednik prizadeval za konkretno rešitev za
izvolitev predstavnika slovenske manjšine
v rimski senat in zbornico, kar predvideva
zaščitni zakon za slovensko manjšino.
Dejstvo je namreč, da nas obe manjšini, slo-
venska narodna skupnost v Italiji in itali-
janska narodna skupnost v Sloveniji, ne sa-
mo povezujeta, ampak tudi dragoceno bo-
gatita prostor, v katerem živita, s čimer pri-
spevata k celostnemu razvoju tega ob-
močja.
Skrb za uveljavljanje in podpiranje naših
narodnih skupnosti je zato skupna odgo-
vornost obeh držav Slovenije in Italije ter
avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine.
Slovenija ceni reden, odkrit in konstrukti-
ven dialog z Italijo ter Furlanijo Julijsko kra-
jino o odprtih vprašanjih in izzivih, s kate-
rimi se sooča slovenska narodna skupnost
v Italiji.
Naj ob tem izpostavim sodelovanje v okviru
Skupnega odbora, ki je pripomoglo tudi k
bolj poglobljenemu sodelovanju pri pripra-
vi čezmejnih projektov. Omenil bom samo
nekatera uspešna področja sodelovanja.
Gospodarsko sodelovanje je na visoki ravni.
Znotraj Italije je Furlanija Julijska krajina
ena pomembnejših trgovinskih partneric
Slovenije. Živahna je tudi naložbena aktiv-
nost med podjetji iz obeh držav.
Pozitivni so tudi trendi na področju turiz-
ma, kjer gosti iz Italije že vrsto let zavzemajo
prvo mesto glede na število prihodov tujih
gostov v Sloveniji. Turizem Slovenijo in FJK
močno povezuje, saj obstajajo številni skup-
ni turistični projekti, denimo pohodna pot
Alpe Adria Trail, povezava golf igrišč v Slo-
veniji, Italiji in Avstriji s projektom Alpe
Adria Golf Card, projekt kolesarskih (Paren-
zana) in pešpoti Isonzo-Soča ter povezava
smučišča Kanin s smučiščem Sella Nevea.
Zelo plodni so tudi stiki med raziskovalni-
mi ustanovami ter sodelovanje na področju
raziskovalne infrastrukture.
Naj izpostavim tudi odlično sodelovanje na
področju varstva pred nesrečami, tako pri
medsebojnem obveščanju, načrtovanju in
izvajanju skupnih ukrepov v primeru večjih
nesreč kot pri sodelovanju v evropskih pro-
jektih.
Spoštovani prijatelji, z deželnim predsedni-
kom Fedrigo te prostore odpirava v dneh,
ko smo se z Italijo dogovorili o skupnih po-
licijskih patruljah ob meji. S tem se Slove-
nija pridružuje nekaterim drugim sosedam
Italije pri tem načinu nadzora meje. Gre za
to, da s tovrstnim sodelovanjem utrjujemo
zaupanje med policijama in državama,
predvsem pa sporočamo javnosti, da se ile-
galnim migracijam upiramo na način, ki
ne bo okrnil bogastva življenja in sodelo-
vanja ljudi ob meji.
Vesel sem, da odprtje konzulata in najino
srečanje sovpada z zasedanjem Srednjee-
vropske pobude (SEP) tu v Trstu. To dejstvo
daje našim prizadevanjem širši okvir, iz
vrste bilateralnih srečanj ob robu mini-
strskega srečanja pa gre razbrati tudi trenut-
ne prioritete slovenske zunanje politike: to
so dobrososedski odnosi, utemeljeni na vla-
davini prava; iskrena prizadevanja za evrop-
sko perspektivo celotne jugovzhodne Evro-
pe ter v prihodnost usmerjeno, inovativno
krožno gospodarstvo. Na teh osnovah gra-
dimo dolgoročne odnose, krepimo stra-
teška zavezništva in izbiramo resnične pri-
jatelje. In zato smo danes tu! Hvala in na
svidenje!
Nagovor ministra za zunanje zadeve RS ob svečanem odprtju novih prostorov 
Generalnega konzulata RS v Trstu
Foto JMP
Foto JMP
Foto JMP
Foto JMP
Foto JMP
Nagovor ministra za zunanje zadeve RS
na sprejemu ob dnevu državnosti
Kristjani in družba20. junija 20194
  ole, ki jih vodijo sestre, so
zelo cenjene. “Štiri hčere
imam”, pove šofer Sartur-
nin. “Dve hodita v državno
osnovno šolo. A rad bi jih vpisal
v šolo k sestram. Vidim, da otroci
tam pridobijo zelo dobro
izobrazbo, široko obzorje,
so lepo vzgojeni, predv-
sem pa se naučijo misliti
s svojo glavo”. V Beninu
so prevzeli francoski šol-
ski sistem. Kar me je pre-
senetilo, je, da se učijo tu-
di nemški jezik. Veliko
poudarka je na spozna-
vanju lastne zgodovine in
tradicije. Otroci v šoli po-
slušajo pravljice in se tudi
sami, v okviru projekta
enfants conteurs, vadijo v
pripovedovanju.
Če želite izvedeti, kakšno
je življenje otrok v Mai-
son Fifame', preberite na-
slednjo zgodbo. Na mojo
prošnjo jo je napisal 12-
letni deček z imenom Mi-
racle. “Živim v sirotišnici
pri sestrah svetega Avguština v
mestu Allada. Imam sestro, brata
in veliko prijateljev. Včasih se
prepiramo in stepemo, nato pa
se pobotamo in smo si spet do-
bri. Hodim v šolo, v peti razred.
Moji najljubši predmeti so an-
gleški in francoski jezik, telesna
in športna vzgoja (EPS – Educa-
tion physique et sportive), zna-
nost o življenju in zemlji (SVT –
Sciences de la vie et de la terre)
Š in fizika, kemija in tehnologija(PCT – Physique, chimie et te-chnologie). Ko bom velik, bi rad
postal zdravnik.
Moj običajni dan poteka takole.
Zjutraj se najprej umijem, po-
spravim, pojem zajtrk, grem v
šolo in se učim. Popoldan pojem
kosilo, potem počivam, pojem
malico, se učim, uživam svoj
prosti čas in se igram. Zvečer se
vsi otroci iz sirotišnice zberemo
pri skupni molitvi. Po večerji se
umijem in grem spat. Med počit-
nicami se rad igram z žogo.
Rad imam šport, ples in glasbo.
Beninska glasba je zelo lepa.
Naša glasbila so narejena iz na-
ravnih materialov, lesa,
kovine, buč in semen. Go-
vorim jezik fon, francoski
in angleški jezik. Rad be-
rem. Moja najljubša knjiga
je zbirka pravljic Pourquoi
le Bouc sent mauvais, Za-
kaj kozel smrdi. Napisal jo
je beninski pisatelj in pra-
vljičar Raouf Mama. V
prostem času rad igram nogo-
met.
Moja najljubša jed so beli maka-
roni z zelenjavo in veliko ribjo
glavo. V Beninu imamo radi ribe
in perutnino. Jemo tudi golobe,
morske rake, polže. Meso in ribe
pečemo, cvremo ali skuhamo v
omaki. Druge dobrote beninske
kuhinje so še bela polenta, rdeča
polenta in črna polenta, zelenja-
va, fižol in riž. Rdeča polenta je
iz koruzne moke in se kuha sku-
paj s paradižnikovo omako ali z
rdečim oljem. Akasa je polenta,
narejena iz fermentiranega ko-
ruznega škroba. Gari je polenta
iz moke manioke. Rad imam tu-
di polento iz zdrobljenega jama.
Naše omake so narejene iz para-
dižnika in druge zelenjave, čebu-
le in začimb, včasih jim dodamo
tudi zdrobljene arašide. Ocvre-
mo tudi banane ali pa sladki
krompir, in to je zelo dobra jed.
Rad pijem jabolčni sok. V Beninu
imamo tudi svojo mineralno vo-
do. Odrasli pijejo palmovo vino
ali beninsko pivo ali tradicional-
ne pijače iz fermentirane koruze
in karameliziranega sladkorja, iz
sorga ali prosa.
Rad imam Benin. Tu je veliko
krajev, spomenikov in muzejev,
ki jih tujci radi obiskujejo. Me-
sta Ganvié, Porto-Novo, Para-
kou, Allada, Cotonou in Mal-
lanville so vredna ogleda. Jaz
imam rad mesto Allada, ker je
čisto.
Zadnjič smo otroci iz sirotišni-
ce skupaj s sestro Ghislaine,
šoferjem Sarturninom in pro-
stovoljko Špelo šli na izlet v
okrožje Sô-Ava. Tako se ime-
nujejo občina, okrožje in me-
sto. Občina obsega 218 km2
površine in tu živi okrog 100
tisoč prebivalcev. Razdeljena
je na sedem
okrožij: Aho-
mey-Lokpo,
Dékanmey,
Ganvié 1, Gan-
vié 2, Houédo-
Aguékon, Sô-
Ava in Vekky. V
teh okrožjih je 42
vasi. Vasi ležijo v
dolini med reka-
ma Sô in Ouémé,
ki se stekata v je-
zero Nokué. Pod-
nebje v Beninu je
tropsko. Imamo
dve deževni in
dve sušni obdobji.
Od marca do juli-
ja ter od septem-
Sožitje dveh narav v Kristusu
Z nicejskim koncilom leta 325 se je končala raz-
prava o Jezusovem božanstvu, vendar so različni
zmotni pogledi še vedno ostali živi. Ohranile so
se arijanske smeri: anomojci, ki so trdili, da je
Sin drugačen od Očeta, homojci, za katere je Sin
podoben Očetu (homoios), vendar ne enak, ker
je stvar, homojuzijanci (homoiousios) so trdili,
da je Sin podobnega bistva kot Oče. Proti tem je
nastopil Atanazij, ki je zagovarjal nicejsko veroiz-
poved in pojem homoousios (enega bistva).
Nova zmota se je pojavila z
učenjem Apolinarija iz Lao-
dikeje. Ta je trdil, da je
večna Beseda prevzela od
Marije človeško telo, sama
pa naj bi stopila na mesto
človeške duše v Kristusu.
Kasneje je videl to mesto v
njegovi umni duši. Gregor iz
Nise je zavrnil Apolinarjev
nauk in poudaril, da če člo-
veku vzamemo umno dušo,
ni več človek. Božji Sin je
prevzel vso človeško naravo,
ki je sesala, rasla, delala,
trpela in bila pokopana. Te
razprave je zaključil koncil v
Carigradu leta 381. Škofje
so poudarili, da se je v poslednjih časih vsa Bese-
da učlovečila v popolnega človeka za naše zve-
ličanje. Dali so tudi pomen izhajanju Svetega
Duha iz Očeta.
Toda kmalu za tem se je razplamtela nestorjan-
ska kriza. Diodor iz Tarsa je trdil, da učlovečena
Beseda ni Davidov sin, ampak, da je samo po
njegovi podobi. Teodor iz Mopsuestije je govoril,
da sta dve naravi povezani le na temelju dobro-
hotnosti, ki jo imata Oče in Sin do Jezusa. Tudi
Nestorij je oblikoval svoj pogled na Kristusa, v
katerem sta božanskost in človeškost močno
ločena, da ni mogoče mešanje ali prelivanje.
Spregovoril je o moralnem zedinjenju Besede s
človekom Jezusom. Proti temu nauku je posegel
Ciril iz Aleksandrije, pa tudi papež iz Rima.
Da bi se končal spor, je cesar Teodozij II leta 431
sklical koncil v Efezu. Koncilski očetje so potrdi-
li pravilnost izraza Theotokos, Božja Mati, Bogo-
rodica, niso pa rešili vprašanja odnosa med obe-
ma naravama v Kristusu. Antiohijski teologi so
ostali kritični do Cirilove trditve, da je v Kristusu
ena narava učlovečene Besede. Na cesarjevo
prošnjo je Janez iz Antiohije pripravil 'Veroizpo-
ved zedinjenja', ki je pomirila nasprotne pogle-
de. Vendar ne vseh.
Patriarh Prokl iz Carigrada je kot odgovor na ne-
storiansko ločevanje narav v Kristusu spregovoril
o eni učlovečeni hipostazi Božje Besede. Menih
Evtih je zavrnil Veroizpoved zedinjenja in pou-
daril, da je Kristus ne-
kakšna mešanica božjega
in človeškega. Po zedin-
jenju ni dveh narav, am-
pak samo ena, spremen-
jena. Če bi govorili o
dveh naravah v Kristusu,
bi ga razdelili. Teodoret iz
Cira se je trudil pokazati,
kako dve naravni nista bi-
li pomešani v trenutku
zedinjenja. Patriarh iz Ca-
rigrada Flavijan se je s so-
delavci posvetil vprašanju
monofizitizma in vključil
v to razmišljanje papeža
Leona I. Ta je poslal v Ca-
rigrad znani Tomus ad
Flavianum, v katerem je poudaril, da Evtih pod-
cenjuje Sveto pismo in veroizpovedi, v drugem
delu je opozoril, da je vsaka od narav v Kristusu
ohranila svoje lastnosti.
Po prigovarjanju meniha Evtiha je cesar Teodozij
II leta 449 zbral škofe v Efezu. Papeževega pisma
patriarhu Flavijanu niso smeli prebrati, Evtih pa
je imel dolg govor opravičevanja svojih pogle-
dov. Njemu nasprotni škofje so bili odstranjeni.
Papež je to sinodo poimenoval roparska. Cesarja
je prosil, naj izniči sklepe te sinode in odpravi
obsodbo škofov. Ko je prišlo do zamenjave na ce-
sarskem dvoru, je novi cesar Marcijan sklical
koncil v Kalcedonu 8. oktobra 451. Koncilski
očetje so prebrali veroizpoved iz Niceje in Cari-
grada, papeževo pismo Flavijanu, pismo Cirila
Nestoriju in Janezu. Temu je sledilo glasovanje.
Ta nauk je sprejela večina koncilskih očetov, ra-
zen 13 škofov iz Egipta.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (73) PRIMOŽ KREČIČ
Cerkev Srca Jezusovega imamo tudi v Gorici in
Trstu.
V Gorici je bil temeljni kamen za to cerkev po-
stavljen 2. decembra 1911. Prva svetovna vojna
je dela za gradnjo cerkve
prekinila. Načrt zanjo so za-
radi pomanjkanja sredstev
vedno znova spreminjali,
končno je bil leta 1934
sprejet načrt arhitekta Mak-
sa Fabianija. Cerkev je 18.
julija 1938 posvetil goriški
knezonadškof Karel Mar-
gotti, ki si je za
njeno gradnjo
največ prizade-
val. Zato je v njej
tudi pokopan.
Cerkev Srca Je-
zusovega z žup-
nijo so do leta
2010 upravljali
jezuiti, po nji-
hovem odhodu
pa so jo prevzeli
škofijski duhov-
niki.
V Trstu je bila
cerkev Srca Je-
zusovega zgraje-
na v času, ko je
tržaško-koprsko škofijo vodil Franc Ksaver
Nagl (1902-1910). Prav škof Nagl je nam-
reč želel, da bi mesto dobilo cerkev, po-
svečeno Srcu Jezusovemu. Cerkev so postavili
jezuiti in 26. junija 1908 je škof Nagl blagoslovil
temeljni kamen. Cerkev je bila blagoslovljena
leta 1910. Že od začetka jo upravljajo jezuiti.
- - - - -
Plamen, ki je pred stoletji
vzplamtel v Pary-le-Mo-
nialu, plameni tudi danes
in s svojim žarom ogreva
svet.
Viri: Bainvel J. V.: La di-
vozione al Sacro Cuore di
Gesu', Societa' Editrice
“Vita e pensiero”, Milano
1922; Kragelj Jožko:
Drežnica in njene cerkve,
Drežnica, Župnijski urad
1997, 2. - popravljena iz-
daja; Ladame Jean: Santa
Margherita Maria e la Vi-
sitazione di Paray, 1977;
Pate Rudolf: D. J.: Obljube
Srca Jezusovega, Izdal Gla-
snik Presv. Srca Jezusove-
ga, Ljubljana 1941, 2. iz-
daja; Valjavec Josip D. Š.:
Nevesta Presv. Srca, Natisnili in založili salezi-
janci na Rakovniku v Ljubljani, 1930, Naši vzo-
ri, IV. zvezek; Arhiv Goriške nadškofije.
/ konec
Cerkev Srca Jezusovega v Gorici
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (81) Mariza Perat
Krajevna zgodovina v pripovedi otrok
Benin, dežela sonca
in pisanih barv (9)
bra do novembra dežuje. Zato v
občini Sô-Ava prihaja do rednih
poplav. Večina hišic v teh vaseh
tako stoji na
kolih, glavno
prometno
sredstvo pa so
piroge. Piroge
so lahko ma-
jhne ali pa zelo
zelo velike.
Učitelji, ki de-
lajo v šolah v
Sô-Ava, se do-
mov peljejo s
pirogo name-
sto z avtobu-
som. Na severu
občine živijo
kmetje, na ju-
gu pa ribiči. Ri-
biči poznajo
več vrst ribolo-
Otroci iz Maison Fifame’ na izletu v Sô-Ava
V Sô-Ava se vozijo s pirogami
Hiške v Sô-Ava
va. Ribiško mrežo vržejo in dvi-
gnejo, ali jo za nekaj časa pustijo
stati v vodi ali jo vlečejo za piro-
go. Ribe in rake lovijo tudi z
vršami ali pa kar z rokami. Ribe
pečejo in tudi dimijo, imajo jih
za domačo uporabo in za proda-
jo. Življenje prebivalcev v Sô-
Ava, ki mu pravijo tudi “afriške
Benetke”, vsako leto pritegne ve-
liko turistov. Ganvié, vas na ko-
lih, je vpisana tudi v Unescov
seznam svetovne dediščine,
močvirski del pa zaščiten z Ram-
sarsko konvencijo. Zgodovina
nam pove, da so bili prvi prebi-
valci Sô-Ava tisti, ki so ubežali
trgovini s sužnji. Iz Benina so
namreč več stoletij z ladjami od-
važali sužnje čez Atlantik v Ame-
riko”.
/ dalje
Špela PahorTukaj se učim
Arhitekt Maks Fabiani
Škof Franc Ksaver Nagl
Cerkev Srca Jezusovega v Trstu
Ciril iz Aleksandrije
Kristjani in družba 20. junija 2019 5
Poslanica papeža Frančiška za 53. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja 2019 (2. del)
“Saj smo med seboj deli enega
telesa” (Ef 4,25)
“Saj smo med seboj deli 
enega telesa”
Odgovor lahko morebiti
izpeljemo iz tretje prispodobe –
telesa in delov enega telesa–, ki
jo sveti Pavel uporablja za opis
vzajemnega odnosa med ljudmi
na temelju organizma, ki jih
povezuje. “Zato opustite laž in
govorite resnico vsak s svojim
bližnjim, saj smo med seboj deli
enega telesa” (Ef 4,25). Biti del
enega telesa je velika spodbuda,
s katero nas apostol poziva, da
opustimo laž in govorimo
resnico. Resnica se razodeva v
skupnosti, laži pa so po drugi
strani sebično zavračanje
dejstva, da smo del enega telesa:
če se ne želimo razdajati
drugim, izgubimo edini način,
da se najdemo.
Prispodoba telesa in njegovih
delov nas vodi k razmišljanju o
naši identiteti, ki temelji na
občestvu in na “bližnjem”.
Kristjani se pojmujemo kot deli
enega telesa, čigar glava je
Kristus. To nam pomaga, da
ljudi ne vidimo kot
potencialnih tekmecev, ampak
da celo sovražnike vidimo kot
osebe. Ne potrebujemo več
nasprotnika, da bi vedeli, kdo
smo, ker nas vseobsegajoči
pogled, ki se ga učimo od
Kristusa, vodi k odkrivanju
bližnjega na nov način, kot
sestavnega dela odnosa in
bližine ter pogoja zanju.
Takšna zmožnost razumevanja
in komunikacije med ljudmi
temelji na občestvu ljubezni
med Božjimi osebami. Bog ni
samota, ampak Skupnost; on je
Ljubezen in zato komunikacija,
kajti ljubezen vedno občuje in
se posreduje, da bi srečala
bližnjega. Da bi se
sporazumeval z nami in se nam
posredoval, se je Bog prilagodil
našemu jeziku in v človeški
zgodovini vzpostavil pravi
dialog s človeštvom (prim. II.
vatikanski koncil, Dogmatična
konstitucija o Božjem razodetju,
2).
Na podlagi dejstva, da smo
ustvarjeni po Božji podobi, po
podobi Boga, ki je skupnost in
se nam posreduje, v srcu vedno
nosimo hrepenenje po življenju
v občestvu, po pripadnosti
skupnosti. “Pravzaprav nič ni
tako specifično za našo naravo
kot dejstvo, da vstopamo v
odnose z drugimi, naša potreba
po bližnjem”, je zapisal sveti
Bazilij.
Današnje razmere nas pozivajo
k vlaganju v odnose in potrditvi
medosebne narave našega
človeštva – tudi na internetu in
po njem. Kristjani smo še toliko
bolj poklicani k uresničevanju
takšnega občestva, ki bo
zaznamovalo našo versko
identiteto. Vera je pravzaprav
odnos, srečanje in ob spodbudi
Božje ljubezni se lahko
sporazumevamo, sprejemamo
in razumemo dar bližnjega in se
nanj odzovemo.
Občestvo v podobi Trojice je
tisto, kar človeka loči od
posameznika. Iz vere v Boga, ki
je Troedini, izhaja dejstvo, da
potrebujem bližnje, da bi lahko
bil jaz. Resnični človek,
resnična oseba sem le, če sem
povezan z bližnjimi. Beseda
“oseba” pravzaprav pomeni
človeka kot “obraz”, ki je
obrnjen k bližnjemu in se mu
posveča. Naše življenje postaja
bolj človeško, kolikor naša
narava postaja manj
individualna in bolj osebna. To
pristno pot v doseganju večje
človeškosti lahko vidimo v
človeku, ki iz posameznika, ki
razume bližnjega kot tekmeca,
postane človek, ki prepozna
bližnjega kot sopotnika.
Od “všečka” do “amena”
Podoba telesa in njegovih delov
nas opominja, da je uporaba
družbenega omrežja dopolnilo
konkretnemu srečanju, ki se
uresničuje po telesu, srcu, očeh,
pogledu in dihu bližnjega. Če se
internet uporablja kot razširitev
ali pričakovanje takšnega
srečanja, potem koncept
omrežja ne zavaja in ostaja vir
za skupnost. Internet je vir, če
ga družina uporablja, da bi bila
bolj povezana, da bi se srečala
za mizo in si zazrla v oči.
Internet je vir, če cerkvena
skupnost svoje delovanje
usklajuje z njegovo pomočjo, da
potem skupaj praznuje
evharistijo. Internet je vir, če
postane priložnost za izmenjavo
zgodb in izkušenj o lepoti ali
trpljenju, ki so fizično
oddaljene od nas, da bi skupaj
molili in skupaj poiskali dobro,
da bi ponovno odkrili, kaj nas
združuje.
Tako lahko preidemo od
diagnoze k zdravljenju:
odpiramo pot za dialog, za
srečanje, za nasmehe, za
nežnost... To je internet, ki ga
želimo. Mreža, ki ni namenjena
pastem, ampak osvobajanju,
varovanju občestva ljudi, ki so
svobodni. Že Cerkev sama je
mreža, ki jo spleta evharistično
občestvo, kjer enotnost ne
temelji na “všečkih”, ampak na
resnici, na besedi “amen”, s
katero se vsakdo oklepa
Kristusovega telesa in sprejema
bližnje.
/ konec
  kademski kipar in slikar
Mik Simčič je 12. junija
v ljubljanski stolnici
predstavil opus kiparskih por-
tretov papeža Frančiška v bro-
nu in kamnu. Najbolj zanimi-
vega med njimi, ki ga je izdelal
v carrarskem marmorju, bo ki-
par konec junija predal papežu
v Vatikanu, za druge pa si želi,
da bi jih pod svojo streho vzele
različne katedrale po svetu.
Kot je za STA pojasnil kipar, gre
za največjo serijo portretov
živečega papeža v zgodovini
Vatikana. Kipe je izdelal s pa-
peževo privolitvijo, kar si šteje
v izjemno čast in ponos, saj je
papež Frančišek to doslej ved-
no zavračal. Ko so mu v rod-
nem Buenos Airesu v katedrali,
kjer je maševal kot nadškof, po-
stavili kip, ga je takoj ukazal od-
straniti, je pojasnil Simčič.
Da je nemogoče, da bi mu pa-
pež dovolil izdelavo portreta, je
Simčiču pojasnil tudi kardinal
Franc Rode. Čudež bi se moral
zgoditi, da bi na to pristal, je
dejal kardinal. “Samo te besede
so mi dale misliti, da sem na-
redil manjši elaborat skic in za-
pisov v španščini in to poslal
kardinalu v Vatikan”, je pove-
dal Simčič. Kot je kasneje pove-
dal kardinal, je skice nameraval
zavreči, saj se mu jih je zdelo
nesmiselno kazati papežu, na-
posled pa je to storil in v pismu
A Simčiču sporočil: “Zgodil se ječudež, papež bi želel imeti vašportret”.
Aprila 2016 je slovenski velepo-
slanik pri Svetem sedežu To-
maž Kunstelj organiziral, da se
je kipar prvič osebno srečal s
papežem. Tedaj mu je tudi sam
izročil mapo s skicami in idej-
no zasnovo njegovega portreta.
“Ko so nastali prvi trije ali štirje
portreti, je kardinal Rode ure-
dil, da me je papež povabil (in
mi izkazal izjemno čast) na
svojo jutranjo molitev v hiši, v
kateri stanuje”, je o obisku pri
papežu leta 2017 povedal
Simčič.
“Za vsakega umetnika na tem
svetu, pa če gremo 500 let nazaj
do Michelangela in kasneje do
velikega Berninija, je izziv, da
bi upodobil svetovno osebnost,
ki nosi tako karizmo. To je in-
teres vsakega resnega ustvarjal-
ca”, je poudaril Simčič, ki je do-
prsni marmorni kip predstavil
v ljubljanski stolnici, blagoslo-
vil pa ga je ljubljanski nadškof
metropolit Stanislav Zore in ob
tem izvedel molitev za papeža.
Doprsni kip nadnaravne, troj-
ne velikosti je Simčič ustvaril iz
enakega kamna, kot je Miche-
langelo ustvaril Davida - iz
marmorja znamenitih kamno-
lomov italijanske pokrajine
Carrare. Podstavek je narejen iz
dvobarvnega hotavel-
jskega marmorja. Kip
tehta več kot tono, zato
bo pot iz Ljubljane do
Vatikana velik logistični
zalogaj.
Kip je po Simčičevih be-
sedah poleg tega, da je
izdelan kot pred 500 leti, pose-
ben tudi zato, ker upodablja pa-
peža z roko, naslonjeno na
obraz. Po informacijah kardi-
nala Rodeta, ki je vez med
Simčičem in papežem, bo ta
kip postavil v bližino svojega
domovanja sv. Marte za bazili-
ko sv. Petra v zaprtem delu Va-
tikana, v dvora-
no, kjer spreje-
ma ljudi.
Papeževo mi-
miko in fizio-
nomijo je poleg
dostopnih foto-
grafij in posnet-
kov preučil sko-
zi druge portre-
te v bronu, ki
jih Simčič ime-
nuje Sedem ne-
skončnih tre-
nutkov papeža
Frančiška. Vsak
nosi svoje spo-
ročilo, stanje
duha - serija je
poimenovana
po sedmih darovih Sv. Duha -
in zato tudi želi, da bi jih hra-
nile različne katedrale po svetu
ter da bi ti kipi na koncu sesta-
vljali enovit in celovit papežev
portret.
Simčič je med drugim avtor
skulpture pred Kristalno palačo
v BTC-ju, ki upodablja antični
mit Ugrabitev Evrope.
Maša za žrtve iz družine Brecelj v Branici
V torek, 25. 6. 2019, na slovenski državni praznik 
ob dnevu državnosti bo v Branici, ob obletnici pobojev 
žrtev Brecljeve družine iz Žapuž, spominska maša 
v cerkvi sv. Katarine pri Kodretih. 
Mašno bogoslužje, ki se bo pričelo ob 10.30, 
bo vodil g. prelat Renato Podbersič. 
Somaševal bo tudi g. Ivan Furlan, župnik iz Goč.
Predstavitev v ljubljanski stolnici
Kipar Mik Simčič izdelal serijo kiparskih
portretov papeža Frančiška
Vsesplošni relativizem
Življenje se nam zaiskri
šele pod udarci
  o govorimo o relativnosti
in sorazmerni enakovred-
nosti različnih kulturnih
stvaritev in tudi kultur, se v
takšnem pojmovanju skriva ne-
varnost, ki je danes zelo pogosta,
ko kulturno življenje, pa tudi sa-
mo življenje, izgubi svojo smer in
svojo smiselnost. To je vsesplošni
relativizem. Tu se zastavlja
vprašanje, kako naj se razvija člo-
veški duh? Komu naj služi kultu-
ra življenja? Ta in podobna
vprašanja privedejo do novih
vprašanj: “Čemu življenje? Čemu
človek? Kaj je absolutno in tudi
brezpogojno”? Takšnih in po-
dobnih vprašanj se izogiba veliko
ljudi, med njimi so tudi verni.
Kultura, ki naj bi človeka vodila
k resnici, dobremu in lepemu in
tako k Bogu, postane igračkanje
z nepomembnim in neresnim.
Tako kultura ni več sposobna po-
kazati na bistvo, na absolutno, na
vzvišenost, ker postane kulturno
življenje sredstvo manipulacije.
Te manipulacije pa so lahko poli-
tika ali pa tudi kakšni kvazi kul-
turni klani, ko se promovirajo
(ugnezdijo) ob lažni kulturi. Ta-
krat se kultura znajde v vrtincu
tekmovanj med skupinami za
prestiž, stremuštvo, “plazenje na
takšne in drugačne” stolčke, pri-
lizovanje in stremljenje, za lov za
nagrade in podobnimi častihlep-
ji. Ob tem vse skupaj izpade kot
velik cirkus, osebe pa, ki se imajo
za kulturnike, postanejo podob-
ne cirkuškim klovnom. S tem se
srečujemo velikokrat! Kultura se
tako izneveri sama sebi in posta-
ne nekulturna.
Vedno je bila kultura odraz neke-
ga odkritja. Podobna je pesmi, ki
slavi vrednote, in če se izrazimo
svetopisemsko, hvalnici smisel-
nosti življenja, saj se v kulturni
stvaritvi čutijo navdušenje in
očarljivost nad življenjsko skriv-
nostjo, občudovanje in čudenje
nad milostjo kulture bivanja, ker
je kultura tudi glasnik – oznanje-
valec - nekomu ali nečemu, kar
je globje in višje nad vsemi tu-
zemskimi vrednotami. Ko pa se
kultura odpove takšni resnici ali
vse to ignorira in je angažirana le
za korist posameznikov ali neke-
mu klanu, ne vidi nebeške stvar-
nosti in zavrne merila dobrega in
slabega, tako da je lahko vse prav
in celo vse res, saj se promovira,
da ni nič resnično prav in nič po-
polnoma res, ko se ne čuti več ob-
K vezna z ničimer, ampak ji je glav-ni cilj njeno ospredje v družbi,nastopih, okolju... Tako izgubi
kultura svoj najgloblji pomen in
tudi svoje poslanstvo.
Ob vprašanju smisla življenja pa
se zopet srečata kultura in vera,
saj je vera v Boga istočasno vera v
smiselnost življenja. “V začetku
je bila Beseda …” To je smiselna
in osebna Beseda! Človekova vera
in človekova urejenost nam po-
trdita naše spoznanje, da je vred-
no živeti, ker nam je postala naša
osebna vera vrednota! Iz zgodo-
vine vemo, da je bila pri vseh ve-
likih kulturah prisotna vera. Čim
bolj je bila vera v kateri koli kul-
turi živo prisotna, toliko višje in
močnejše je iz te vere pognalo
kulturno življenje.  (Koliko re-
snične vernosti je med našimi
kulturniki? Odgovor prepuščam
vam!)
Zanimivo je spoznanje, da ko ve-
ra povezuje kulturo, istočasno od-
govarja tudi na vprašanje: “Zakaj
prihaja do tragedij v človekovem
življenju”? Kajti: “Življenje se zai-
skri šele pod udarcem”! Ob člo-
vekovi bolečini padejo “naše”
maske, naše igranje pred samim
seboj, in se razgali naša prava člo-
vekova (osebna) veličina. Trpljen-
je v vsej svoji grozljivi iznajdljivo-
sti neusmiljeno razbije vse rešitve
našega vprašanja: “Kakšen smisel
ima naše življenje”? Bolečina in
tožba ne smeta prevladati nad
našo vero in tudi ne nad našim
upanjem, prav tako ne smeta pri-
zadeti naše ljubezni do bližnejga.
Krščansko pojmovanje Boga ne
odpravlja življenjske tragedije,
kot tudi je ne prikriva s kakšnimi
samoprevarami. Človek naj bi
vedno hodil v veri in ne v gledan-
ju, saj prav na svojem telesu do-
polnjujemo, kar manjka Kristuso-
vim bridkostim. Vedno je in bo
kristjan bojeval svoj duhovni boj,
saj je razpet med svetom, v kate-
rem živi, in nebeškim kralje-
stvom, ki ni od tega sveta. Ali:
“Razpeti smo med Kalvarijo
(trpljenjem) in med veliko-
nočnim jutrom (vstajenjem).
Vedno bomo razpeti med sve-
tom, v katerem živimo, in ne-
beškim kraljestvom, ki ni od tega
sveta, ali med novim nebom in
novo zemljo. To dvoje pa mora
biti vodilo tudi pri odkrivanju
prave kulture kot tudi pravega
smisla življenja.
Ambrož Kodelja
Goriška20. junija 20196
Sv. Ivan / Ivanovanje
Slovensko pastoralno središče v Gorici vabi ob prazniku farnega
zavetnika v petek, 21. junija, ob 20. uri na koncert v cerkev sv. Ivana:
pel bo MlPZ OŠ Franceta Bevka iz Tolmina (dir. Barbara Kovačič). V
soboto, 22. junija, bo ob 21. uri molitev slovesnih večernic, ki jih bo
vodil lazarist Jože Zupančič; sledi kresovanje za cerkvijo. V nedeljo,
23. junija, se bo praznovanje končalo s slovesno mašo ob 10. uri. 
Vrh Sv. Mihaela / Poletne delavnice in
popoldan “Na Krasu je krasno”
Kmetija Devetak Sara v sodelovanju s Prosvetnim društvom Vrh
Sv. Mihaela prireja poletne delavnice Na Krasu je krasno. Zamišljene
so za otroke med 5. in 11. letom, potekale pa bodo v Hiši okusov
na kmetiji Sare Devetak (ul. Gornji Vrh 3 na Vrhu Sv. Mihaela v
občini Sovodnje ob Soči, tel. 338 1395941). Predvidene so različne
in zelo zanimive delavnice (živali, volna, vrt, kuhanje, zelišča, čebele,
glasba, english on the farm, sprehodi po naravi), in sicer od 29. 7.
do 2. 8., od 5. 8. do 9. 8., od 19. 8. do 23. 8., od 26. 8. do 30. 8.
Prihod med 8. in 8.30, odhod med 15.30 in 16. uro. Cena tedenskih
delavnic znaša 110 evrov (drugi član družine 90 evrov), vključeni
so malice, kosila in zavarovanje. Prijavite se lahko do 7. julija 2019.
Pohitite, kajti število mest je omejeno!
PD Vrh Sv. Mihaela in Kmetija Sara Devetak prirejata v okviru
Junijskih večerov občine Sovodnje ob Soči v soboto, 22. junija 2019,
od 15.30 do 18.30 popoldan Na Krasu je krasno, didaktično delavnico
za otroke (od 3. do 11. leta) na Kmetiji Sare Devetak, Hiša okusov
- Gornji Vrh 3. Informacije in prijave: pdvrhsvmihaela@yahoo.it, 338
8229940 (Karen).
Vrh Sv. Mihaela / Razpalite kres, divje skačejo
živi akordi
PD Vrh Sv. Mihaela vabi na zaključno prireditev Razpalite kres, divje
skačejo živi akordi, ki bo potekala v okviru Junijskih večerov občine
Sovodnje ob Soči v kleti kmetije Grad Rubije na Vrhu Sv. Mihaela v
ponedeljek, 24. junija 2019, ob 20.30. Nastopajo OPZ Etko Mužetko
(vodi Karen Ulian), Mladinska pevska skupina Vihar (vodi Mateja
Černic), MePZ Hrast iz Doberdoba (vodi Hilarij Lavrenčič). Sledil bo
prižig svetoivanskega kresa na Largi.
Kratke
  20-letnica Skupnosti družin Sončnica 
“Kot sončnica se obračamo proti
soncu, polni optimizma in veselja”
S 1. STRANI 
  dino društvo, ki se v naši
sredini ukvarja primarno z
družino kot najpomem-
bnejšo celico družbe, njenimi po-
trebami, duševnim in psiho-
loškim razvojem, so
uradno ustanovili 13. ju-
nija 1999, dejansko pa je
začelo delovati v korist
družin in vrednot, ki so
temelj družinskega
življenja, že leta 1994.
Zgodba se je začela z za-
konsko skupino, v kateri
so največ pozornosti na-
menjali duhovnosti in
rasti zakonskega odnosa,
kasneje pa so se vedno
pogosteje zbirale tudi
mlade družine in ob
mednarodnem dnevu
družine, ki je bil raz-
glašen istega leta, so v
mesecu oktobru, v Štan-
drežu, prvič organizirali
dvodnevno srečanje z
vzgojnimi predavanji in igrami za
otroke. Kasneje so mlade družine
nadaljevale delo ob različnih pri-
ložnostih, s časom so organizirale
vedno več srečanj in različnih do-
godkov, tako da se je kmalu po-
kazala potreba po institucionali-
zaciji in ustanovitvi društva. Bra-
tina je povedala, da so izbrali ime
sončnica, ker bi se vsi člani
društva, tako kot roža, radi
“obračali proti soncu, polni opti-
mizma in veselja, tako v zakonu
kot v družini”. V dvajsetih letih
so skupaj ustvarili marsikaj,
druženje so čutili kot poslanstvo
E že od vsega začetka, dejavnosti paso s časom razdelili v več sklopov:osredotočili so se na predavanja
o vzgojnih, verskih, socialnih in
kulturnih vprašanjih, namenjena
zakonskim parom, in srečanja o
tematiki zdrave prehrane - vedno
so se trudili, da bi v svojo sredino
povabili najbolj kakovostne pre-
davatelje in tako privabili tudi ve-
liko publike iz matičnega prosto-
ra. Organizirali so različne izlete,
predvsem po Sloveniji, ki so ostali
v nepozabnem spominu, poletna
središča in druga srečanja, na ka-
terih je bil poudarek vedno na
vrednotah slovenstva, demokra-
cije in pluralizma, ki so bistvene-
ga pomena za društvo in so zapi-
sane v njegovem statutu. Za
društvo je bilo značilno tudi, da
je dvakrat na leto organiziralo du-
hovno obnovo za zakonske pare,
v postnem in adventnem času.
Mirjam Bratina je še dodala: “Cilj
našega društva je vedno bil ovred-
notiti družino, kajti, če družina
razpade, razpade tudi družba”. Ko
je društvo nastalo, so bili odzivi
ljudi zelo različni: nekateri so bili
prepričani, da zamejska skupnost
novega društva ne potrebuje, s
časom pa je negativen odnos izz-
venel. Pri Sončnici je prevladal
optimizem in seveda veliko pro-
stovoljnega dela, tako so začeli
razmišljati tudi o vzgojnih potre-
bah na našem ozemlju in leta
2004 ustanovili Mladinski dom,
ki nudi otrokom pošolski pouk,
poletne dejavnosti in druge aktiv-
nosti.
Predsednica SD Sončnica Kateri-
na Ferletič je navzočim orisala se-
danje delovanje društva, s poseb-
nim poudarkom na uspehih
dramske skupine O’Klapa, ki de-
luje pod njegovim okril-
jem. Skupina je začela de-
lovati jeseni 2010 s pri-
ložnostno igrico za vsako-
letno miklavževanje. Odi-
grala je že številne gleda-
liške igre in za svoje
nastope prejela pomem-
bna odlikovanja, vse pa se
je začelo v birmanski sku-
pini pri sv. Ivanu, kjer ima
društvo še danes sedež, v
izjemno aktivni skupini
najstnikov, ki je izrazila
željo, da bi se preizkusila v
gledališki igri. Dragoceno
pomoč jim je kot mentor
in režiser ponudil Franko
Žerjal, na organizacijskem
in tehničnem področju pa
jih je spremljal g. Marijan
Markežič. Nekatere igrice na mi-
klavževanjih so požele izjemne
uspehe, tako da so jih velikokrat
ponovili. Med temi je Ferletičeva
omenila Božič očka Martina, Trije
dobri možje in ljubezen, za katero
so prejeli srebrno plaketo Javnega
sklada Republike Slovenije za kul-
turne dejavnosti, lutkovno pred-
stavo Štirje fantje muzikantje, ki
je na Festivalu amaterskih dram-
skih skupin v Mavhinjah osvojila
prvo mesto v mladinski kategori-
ji, priznanje za najboljšo igralko
pa je tedaj prejela Sanja Vogrič, ki
je kasneje prevzela vajeti dramske
  b koncu šol-
skega leta je
štandreška
osnovna šola Fran Er-
javec pripravila dve
vzgojni in odmevni
prireditvi na ekološko
tematiko. Najprej so
učenci izdelali risbe o
temi Za lepši svet, ki
so bile razstavljene v
spodnjih prostorih
župnijskega doma An-
ton Gregorčič. V pe-
tek, 7. junija, pa so na
ploščadi šolskega dvo-
rišča prikazali več pri-
zorov z ekološko vsebino. Vsak
razred je z besedo in gibi, s petjem
in tudi s pisano besedo ter risba-
mi nazorno prikazal, kako se mo-
ramo obnašati, da bomo ohranili
naše okolje lepo in zdravo. Naj-
O
prej so učenci spregovorili o zem-
lji, ki jo sestavljajo morja in ocea-
ni ter kopno z raznimi rastlinami,
živalmi in človekom.
Zelo razgiban in barvit je bil pri-
reditveni prostor, ko so po njem
poskakovale žabe v lepih zelenih
oblekah in z značilnim regljan-
jem. Prisotnost žab, ki živijo pre-
težno v vodi, je ponudila pri-
ložnost, da so spregovorili o po-
membnosti vode za življenje na
zemlji. Naše širše okolje pa
ogrožajo razni odpadki, predv-
sem plastični, ki jih je treba čim
prej odstraniti, da lahko ohrani-
mo naravo lepo in čisto.
Videli smo tudi ples v
dežju z dežniki in zgodbo
o povodnem možu, ki je v
Štandrež priplaval po
Soči, da bi osvojil lepo de-
kle. Prireditev se je
končala s tradicionalno
predajo ključev učencem
četrtega razreda. Ti so mo-
rali s pravilnimi odgovori
na vprašanja dokazati, da
so zreli za zadnji razred
osnovne šole. Učenci so
nato skupno in nav-
dušeno zapeli še pesem o
žabji svatbi. Učence posa-
meznih razredov so
skrbno pripravile učiteljice, za
pevske vložke in za skupne pesmi
pa je skrbela Martina Hlede. Kot
voditeljica šole se je v imenu
učiteljskega zbora zahvalila vsem,
ki spremljajo in pomagajo pri
Foto DP
pouku in pri raznih pobudah in
prireditvah. Še posebno se je zah-
valila kolegom, neučnemu oseb-
ju, predstavnikom posameznih
razredov, župniji, domačim
društvom in ustanovam ter orga-
nizacijam, ki so tudi finančno
podprle nakup šolskih po-
trebščin.
DP
skupine in uspešno režirala gla-
sbeno predstavo, “družinski mi-
javzikal” Obuti maček. Zdaj pri-
pravljajo novo izvirno predstavo
Lak za sanje, pri kateri naj bi so-
delovalo približno 30 ljubiteljev
gledališča in glasbenikov. Dram-
ska skupina ima danes že svoj
podmladek - skupino O’Klapica,
pri kateri sodelujejo osnovnošol-
ski in srednješolski otroci.
O narodnosti, slovenstvu in kato-
liških vrednotah, primarnih vred-
notah, na katerih SD Sončnica
gradi svojo etiko in življenjsko fi-
lozofijo, je spregovoril David Ban-
delj, tokrat pred mikrofonom v
vlogi moža in očeta: “Družina je
danes postavljena pred vedno
večje izzive, toda dragocenost
skupnosti družin je že v samem
druženju, kjer otroci razvijejo po-
trebne korenine, tako kot bi mo-
rali v družini sami, potem pa je
vloga šole tista, da jim formira pe-
ruti, s katerimi lahko vzletijo iz
gnezda. Danes žal mora šola mar-
sikje prevzeti vlogo, ki je družina
ne zmore”. Po Bandljevem mnen-
ju so predavanja, ki jih društvo or-
ganizira, izrednega pomena, ker
nudijo priložnost za razmislek o
sebi, vzgoji, družini, zakonskem
odnosu in prihodnosti - društvo
je pripravljeno sprejemati izzive,
ki jih postavljajo družba in njene
spremembe, “Slovenci v Italiji se
moramo naši manjšinskosti zah-
valiti, da lahko imamo tako raz-
vejeno mrežo društev, ki omo-
gočajo našim otrokom, da
odraščajo in se razvijajo v varnih
ambientih”.
Idrijski župnik Marko Rijavec je
na četrtkovem srečanju izrazil
svoje misli o pomenu in vlogi
družine v Sloveniji, kjer pravi, da
nimajo društev, kot je SD Sončni-
ca. “Družina današnjemu člove-
ku na slovenski strani še ne po-
stavlja toliko vprašanj in izzivov,
mogoče zato, ker še vedno
vzdržuje določen status quo, se o
vlogi družine ne debatira”. Rija-
vec pogreša kakršnokoli debato -
“začnimo se pogovarjati o
družini”! - in pravi, da katoliške
Cerkve pri tem ni zraven.
“Družina je edino zavetišče, ki ga
imamo, edina varuhinja vrednot,
ki jih ima človek: če mu vzame-
mo družino, bo vedno manj člo-
veški! Obenem je družina tudi
odsev tega, kar se dogaja v svetu
… problem ni, kaj dela družba z
družino, pač pa kaj z družino de-
lamo mi, ko jo lahko pojmujemo
kot vrednoto ali pa ne”. Rijavec je
prepričan, da je zahodna družba,
ki je v krizi, odpovedala prav pri
družini, “najbolj zahtevni zade-
vi”, zato je pomembno, da se člo-
vek ne neha učiti in da duhovnik
z mladimi govori tudi o težkih
življenjskih vprašanjih, “da bodo
življenje imeli radi in v njem iska-
li lepoto”.
Društvo SD Sončnica skuša svo-
jim mlajšim in starejšim članom
omogočiti, da vrednoto družine
gojijo, se srečujejo in si med seboj
pomagajo. Katerina Ferletič je
poudarila, kako se je društvo v
času znalo spreminjati in v
spoštovanju pluralizma privabiti
v svojo sredo različne ljudi, tudi
posameznike, ki iščejo toplino in
čustva družine. Društvo mora pri-
sluhniti potrebam ljudi v sodob-
nem času, njegov cilj je koristno
delovanje na kulturnem, rekrea-
cijskem, vzgojnem, izobraževal-
nem, informativnem in social-
nem področju; največja težava, s
katero se je vedno moralo soočati,
pa je administrativne narave, zato
je poiskalo pomoč in pred dvema
letoma postalo član Zveze sloven-
ske katoliške prosvete, v imenu
katere je na četrtkovem večeru
podpredsednik Miloš Čotar poz-
dravil prisotne in čestital društvu
SD Sončnica ob pomembni
obletnici.
SCGV E. Komel zadnji koncert Snovanj 2019
Nekoč v Vili de Nordis
  lasbeno scenska prire-
ditev, ki sklepa letošnjo
sezono Snovanj 2019 v
organizaciji Slovenskega cen-
tra za glasbeno vzgojo Emil
Komel in društva Arsatelier, bo
posvečena karizmatični go-
riški grofici Lyduski de Nordis.
Prireditev bo v vili iz 19. sto-
letja, v kateri je preživela
otroštvo in kamor je poleti za-
hajala na počitnice iz Kenije;
tja se je preselila po poroki. Po-
G sestvo se nahaja v severnemdelu Gorice tik ob meji s Slo-venijo. Prav mejo in posestvo
veže zanimiv dogodek...
Prireditev bo v petek, 21. juni-
ja, ob 21. uri, vstop prost.
Pred koncertom bo 45-minut-
ni sprehod (približno 2 km)
po cesti, ki jo obkrožajo njive
sivke, vinogradi, sadovnjaki in
oljke. Sprehod bo vodila natu-
ralistična vodička Sabrina Pel-
lizon, ki bo prisotnim prikaza-
la razvoj kraja, pa tudi podala
razne zanimivosti mita “av-
strijske Ni-
ce”. Zbira-
lišče bo ob
19.45 v ulici
Brigata Et-
na, sprehod
je omejen
na maksi-
malno števi-
lo dvajsetih
ljudi, infor-
macije in
brezplačna
prijava pa je
možna na
tajništvu
šole Komel - 0481/532163 ali
info@emilkomel.eu.
OŠ Fran Erjavec / Šolska prireditev
Učenci so opozorili na ekološke težave
E. Jazbar, K. Ferletič, M. Bratina, M. Rijavec in D. Bandelj
Goriška 20. junija 2019 7
Sklepni koncert zborovske sezone SKPD F.B. Sedej
Števerjanski pevski
pozdrav poletju
  ozdrav poletju je bil
naslov sklepnega
koncerta zborovske
sezone Slovenskega kato-
liškega prosvetnega
društva Frančišek Borgia
Sedej iz Števerjana, ki je
potekal v petek, 14. junija,
v dvorani lepo obnovlje-
nega Sedejevega doma v
središču briške vasi.
“Petje je razvedrilno in
zdravo”, je med drugim
povedala Ilaria Bergnach,
ki je na koncertu v imenu
prirediteljev zelo živahno
in sproščeno, kot vselej, poveda-
la nekaj misli. “Ko pojemo, se
nam v možganih sprošča hor-
P
mon sreče”. Vendar petje ne
ustvarja samo dobre volje, tem-
več dobro prezrači tudi pljuča,
krepi trebušne in medrebrne
mišice ter prepono: kri dobi več
kisika in celoten organizem do-
bro deluje. Kot znano, pri štever-
janskem društvu “trenirajo in
prezračujejo pljuča in telesa” že
od malih nog; tudi oni namreč
imajo pravo 'zborovsko pirami-
do'. Na odru sta najprej nastopi-
la Mali otroški in Mladinski pev-
ski zbor F. B. Sedej; oba vodi
Martina Hlede, pri klavirju ju
spremlja Martina Valentinčič,
občasno pa še Elija Muzič na ki-
taro in Emanuela Koren na vio-
lino. Mladi pevci so v komaj
končani sezoni nastopili na Mali
Cecilijanki in reviji Zlata grla,
spremljali so praznično prvo sv.
obhajilo v Števerjanu in pri sv.
Ivanu v Gorici. Prejšnji teden so
v majicah živih barv živahno za-
peli nekaj primernih pesmic
pretežno slovenskih (ljudskih),
a tudi drugih avtorjev.
Ko mladi pevci zrasejo, se
vključijo v Mešani pevski zbor F.
B. Sedej, ki “poje pod načelom,
da, kdor poje rad, ostaja večno
mlad”. Tudi MePZ je komaj skle-
nil - pod taktirko dirigenta Pa-
tricka Quaggiata - intenzivno se-
zono: poleg tradicionalnih do-
godkov, kot sta Cecilijanka in
Primorska poje, je ob koncu
prejšnjega leta sodeloval pri pro-
jektu Pesem našo pojem, pri ka-
terem sta bila soudeležena še
zbor Obalca iz Kopra in Jacobus
Gallus iz Trsta. Poleg tega je na-
stopil še v različnih drugih kra-
jih ob različnih drugih pri-
ložnostih. Prejšnji petek ga je na
klavir spremljal David Tomase-
tig, na harmoniko Gregor Anto-
ni, na kitaro Franko Reja. Moj-
strsko je odpel štiri med sabo ze-
lo različne pesmi: posebno
svečana je bila Rheinbergerjeva
Večerna pesem, ki so jo zapeli
'v prostoru'; moški del zbora pa
je zablestel z znano Mlakarjevo
Štefana in Bertolin, ki jo je za
zbor priredil Quaggiato, soli-
stično vlogo pa uspešno “inter-
pretiral” Mihael Corsi.
Kot gost je letos v Sedejevem do-
mu nastopil Barski oktet, sestav,
ki je začel svojo pevsko dejav-
nost leta 2008 po volji osmih
pevcev, ki živijo v Terski dolini
in želijo oživiti kulturo in kore-
nine te zemlje. Oktet poje predv-
sem v slovenščini in slovenskih
narečjih videmske pokrajine; v
repertoar vključuje tudi pesmi v
furlanščini, italijanšči in an-
gleščini. Na tak način želi pou-
darjati “pomembnost večje-
zičnosti in željo, ki jo imajo nove
generacije, za nov svet brez pre-
grad in kulturnih mej”. Pod vod-
stvom Davida Klodiča so v Šte-
verjan prinesli melodije iz slo-
venskih dolin v videmski pokra-
jini, marsikatero v Klodičevi ali
Merkujevi priredbi, pa še druge.
Z Barskim oktetom se je sklenil
Pozdrav poletju društva Sedej.
Števerjanci pa že sedaj toplo va-
bijo pod Borovce od 5. do 7. juli-
ja na 49. Festival narodno-zabav-
ne glasbe Števerjan 2019.
DD
  a osnovni šoli Pe-
tra Butkoviča Domna iz
Sovodenj ob Soči
so letos malčki drugega
razreda ustvarili projekt z
naslovom “Prvi dan
šole”. S pomočjo učitelji-
ce Egle Frandolič in izve-
dencev goriškega Kinoa-
teljeja Mateje Zorn, Urba-
na Koširja in Sandre Jo-
vanovske, so ustvarili
kratki animirani film, ki
je nastal v šolskih prosto-
rih. Projekt je del nacio-
nalnega načrta Film v
šolah, ki ga podpirata
MIUR - Ministrstvo za
šolstvo, univerzo in razi-
skovanje in MIBAC - Mi-
nistrstvo za kulturo.
Otroci so svoje delo pred-
stavili sošolcem, ravnateljici
Sonji Klanjšček in staršem v sre-
do, 12. junija, film pa je bil na
sporedu tudi naslednji dan na
N ploščadi doma Andreja Budalav Štandrežu, kjer je zaživel letni
kino.
Učenci so navzočim razložili
potek dela. Najprej so si po sku-
pinicah zamislili zgodbice in jih
Obvestila
SPDG prireja v soboto, 22. junija,
planinski izlet do koče F. lli De
Gasperi - Val Pesarina. Odhod s
parkirišča pri Rdeči hiši ob 8.30.
Informacije in prijave po tel. 349
5552075 ali cvetka@spdg.eu
(Cvetka).
SCGV Komel / Snovanja 2019 - Zadnji
dogodek iz niza Snovanja 2019,
ki jih organizirata Slovenski center
za glasbeno vzgojo Emil Komel in
Arsatelier, bo v petek, 21. junija,
ob 20.30 v idiličnem okolju Vile
de Nordis na Solkanskem polju
(dostop do nje je iz ul. degli Scogli).
Tokrat bo na sporedu svojevrsten
vokalno-instrumentalni večer, ki je
nastal v sodelovanju z
Ecoturismofvg. V glasbi, sliki in
besedi se bo izrisala zanimiva
življenjska zgodba grofice Lyduske
de Nordis. Pripoved bi bila vredna,
da bi jo zapisali v romanu ali
prikazali v hollywoodskem filmu...
Kresovanje v Rupi bo v nedeljo, 23.
junija, ob 21. uri pri
protipoplavnem nasipu. Na
programu nastop Ženske vokalne
skupine Rupa-Peč.
Mladinski dom Gorica prireja
“Poletnosti 2019”, poletne
počitnice za otroke od 6. do 14.
leta: 24. - 28. 6. ZELENIZZIV –
večdnevno letovanje v koči (11-14
let); 14. - 28. 6. DOŽIVETJA –
dnevno središče (6-12 let); 26. 8.
– 6. 9. ŠOLA ZA ŠALO – igriva
priprava na začetek pouka (6-13
let); 2. – 6. 9. 1, 2, 3: SREDNJA! –
uvod v srednjo šolo (11-12 let).
Informacije na tel. 0481-280857
ali 366-6861441 oz. 331-
6936603; e-pošta
mladinskidom@libero.it, 
www.mladinskidom.it
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško prireja v sodelovanju s
turistično agencijo v soboto, 3.
avgusta, tradicionalni piknik v
Zgornji Savinjski dolini z obiskom
Mozirskega gaja. Ogledu t. i. parka
slovenskih vrtnarjev, kjer so
umeščeni tudi drugi objekti
prepoznavnega načina
podeželskega življenja, bo sledilo
druženje. Vpisujejo do 13. julija po
tel. 0481-884156 (Andrej F.), 346-
1206031 (Sonja K.), 0481-
882183 (Dragica V.), 0481-
78138 (Sonja Š.). Prvi avtobus bo
odpeljal iz Gorice s trga Medaglie
d'oro/Goriščka z običajnimi
postanki pri vagi blizu Pevmskega
mosta, v Podgori pri telovadnici, v
Štandrežu pri lekarni in na
Pilošču. Drugi avtobus iz
Doberdoba s postanki na
Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi
in lekarni in na Pilošču, od koder
bosta nadaljevala pot v Zgornjo
Savinjsko dolino. Ura odhoda bo
objavljena.
Prispevke za SCGV Emil Komel v spo-
min na ravnatelja prof. Silvana
Kerševana lahko nakažete na bančni
tekoči račun: Banca di Cividale - IBAN
IT 97 M 054 841 240 1CC 003 003
6225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za
SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Informa-
cije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel.
št. 0481 532163 ali 0481 547569.
“Male oglase” najdete na našem
portalu www.noviglas.eu.
preprosto narisali,
svoje ideje so pred-
stavili Sandri in Ma-
teji, s skupnimi
močmi in elementi
iz vsake zgodbice pa
so oblikovali novo
tematiko. Malčki so
spoznali, da mora dobra filmska
zgodba imeti določene značil-
nosti: biti mora zanimiva, liki
morajo biti med sabo različni,
tako da obstajajo kontrasti,
ustvariti je treba pričakovanje,
presenečenja in spremembe.
Tokrat v zgodbi nastopajo živa-
lice - slon, ki je prevelik, tiger, ki
rad nagaja, kača, ki je stroga in
kaznuje, med njimi pa se ustvar-
jajo filmski dialogi: otroci so si
zamislili scenarij, z barvicami in
lepenko narisali like, ozadja, na-
stal je zgodboris in nato cut out
ali kolažna animacija. S po-
močjo prijateljev iz Kinoa-
teljeja so pripravili snemal-
ni plan, izbrali luči, fotoa-
parat, glasbeno kuliso in
dialoge. Sledili sta še po-
stprodukcija in montaža.
Mateja Zorn je na predsta-
vitvi pohvalila delo sovo-
denjskih malčkov in seve-
da učiteljice Egle, ki se je
navdušila nad možno-
stmi, ki jih ponuja filmska
vzgoja pri razvoju ustvar-
jalnosti in razmišljanja
otrok, učenju in utrjevanju
znanja, ki so ga obravna-
vali v obveznem učnem
procesu. Animirani film
“Prvi dan šole” so otroci z
navdušenjem predstavili
zadnji dan pouka in tako praz-
nično pozravili poletne počitni-
ce.
Kat
DRUŠTVI JADRO in TRŽIČ
vabita na 
KRESOVANJE
v Ronkah ob cerkvi sv. Lovrenca
v petek, 21. junija 2019, od 21.00 dalje
Ob praznovanju poletnega solsticija bo tudi nagrajevanje
najlepših svetoivanskih venčkov
(od 21. 6. 2019 do 27. 6. 2019)
Radijska postaja iz Vidma od da -
ja na ultrakratkem valu s frek -
ven cami za Goriško 97.5, 91.9
Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9
Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,
99.5 Mhz; za spodnjo dolino
Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4,
91, 103.6 Mhz; na internetu
www.radiospazio103.it.
Slovenske oddaje so na sporedu
vsak dan od 20.00 do 21.00.
Spored:
Petek, 21. junija (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Sobota, 22. junija (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
terskem, rezijanskem in ziljskem
narečju.
Nedelja, 23. junija ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 24. junija (v studiu
Ilaria Bergnach, Miha Kovic in
Jakob Leopoli): Mihec in Jakec
show.
Torek, 25. junija (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru
- Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 26. junija (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir: Želve so
počasi daleč prišle. - Izbor
melodij.
Četrtek, 27. junija (v studiu Andrej
Bavcon): Četrtkov večer z glasbo
- Zanimivosti, obvestila in humor.
Sovodnje / OŠ Petra Butkoviča Domna
Otroci so ustvarili animirani
film “Prvi dan šole”
  torek, 11. junija, so na
šoli Alojza Gradnika ime-
li v gosteh nekdanjega
učenca, danes poklicnega od-
bojkarja, Števerjanca Jerneja Ter-
pina.
Mlad, 195 cm visok, lep in sim-
patičen fant je učencem prikazal
V
svojo odbojkarsko
kariero. Začel je
namreč igrati pri
osmih letih v ekipi
Olympia v Gorici,
in to naključno.
Kot otrok je sprva
želel igrati nogo-
met, a sta ga dež in veter pregna-
la v telovadnico, kjer še danes
pridno trenira. Profesionalno je
začel igrati pri ACH-ju v Ljublja-
ni, kjer je zmagal sloven-
sko prvenstvo in srednje
evropski pokal. Veliko let
je bil dobitnik nagrade za
najboljšega igralca leta.
Njegova pot se je nato
nadaljevala v Monzi, kjer
je igral tudi proti Lorisu
Maniaju. V sezoni
2018/19 je treniral pri
ekipi Mondovi' iz Cunea.
Učencem je pokazal po-
snetek tekme, ki jo je odi-
gral z ACH-jem proti
Monzi in ob tem razložil
pravila igre in tehniko
igranja. V spomin je šoli
daroval osebni odbojkar-
ski dres in kot slavna ose-
ba podpisal avtograme
učencem.
Vsi učitelji in učenci želijo Jer-
neju še obilo športnih dosežkov
in uspešno nadaljnjo odbojkar-
sko pot.
  OŠ Alojz Gradnik 
V goste je prišel
Jernej Terpin
ŠTEVERJAN 
Barski oktet
MePZ F.B. Sedej poje v dvorani
Kultura20. junija 20198
Nagrajene Helena Peršuh, Katja Pegan in
predstava Kraljica mati
Slavnostna podelitev primorske gledališke nagrade tantadruj je bila
letos v Gledališču Koper, v četrtek, 6. junija. Tokratno nagrajevanje
je bilo deveto po vrsti, saj so si to nagrado zamislila leta 2011 vsa tri
primorska gledališča, Slovensko stalno gledališče Trst, Gledališče
Koper in Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, da bi ovrednotila
svoje delo. Komisija, ki so jo sestavljali Matej Bogatej, Marij Čuk in
Vojko Belšak, si je ogledala vse predstave, ki so jih omenjena
gledališča uprizorila v lanski sezoni, v živo ali na posnetkih. Žiranti so
bili mnenja, da bi bilo treba nagrade
razširiti tudi na scenografe,
kostumografe, avtorje glasbe... Letos
je nagrado za igralski dosežek prejela
Helena Peršuh, članica igralskega
ansambla SNG Nova Gorica, za igro v
monodrami Človeški glas, katere avtor
je Jean Cocteau (1889 – 1963).
Predstava je bila primierno uprizorjena
v oktobru 2018 na malem odru SNG
Nova Gorica. O njej je komisija
zapisala, da je “subtilna psihološka
refleksija o izgubi, koncu
ljubezenskega razmerja, upanju in zlomu”. Igra Peršuhove “je tiha in
uravnotežena, artikulirano in jasno nas sooča z izgubami in njihovimi
posledicami”. Igralka je bila vesela nagrade, še bolj pa tega, da se je
predstava dotaknila gledalcev. Nagrado tantadruj za predstavo v
celoti je prejela Kraljica mati, italijanskega avtorja Manlia Satanellija,
ki je nastala kot koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Gledališča
Koper v režiji Damirja Zlatarja Freyja. Predstavo je režiser postavil v
utesnjen prostor, tako da je prišla še bolj izostreno do izraza drama
med materjo in sinom, ki sta ju interpretirala Nataša Barbara Gračner
in Aleš Valič. V utemeljitvi je komisija zapisala med drugim: “Ona je
vzvišena in posedovalna, zazrta v preteklost in lastno zlagano veličino,
in igralka ji da ob prežeči hudobnosti tudi pridih bolečine in strahu
pred lastno vse bolj neizbežno končnostjo, kar njeno vlogo obarva s
tragičnostjo. Sin je v podrejenem položaju, tudi telesno pokrčen in ji
vrača po najboljših močeh iz te obrambne drže, rezultat pa je silovita,
v izraznih sredstvih premišljena, do roba napeta in intenzivna
uprizoritev”. Nagrado tantadruj za življenjsko delo je prejela Katja
Pegan, direktorica Gledališča Koper, ki ima velike zasluge pri razcvetu
in profesionalizaciji tega gledališča, bila pa je tudi med ustanovitelji
nagrade tantadruj. Pomembno je tudi njeno režisersko in pedagoško
delo z mladimi. Sama je sicer poudarila, da je ta nagrada priznanje
za vse, ki so ustvarjali v tem gledališču.
Pred svečano podelitvijo nagrad si je občinstvo lahko ogledalo
predstavo Mikve, ki jo je v režiji Katje Pegan uprizorilo Novosadsko
gledališče. Na slovesnem večeru je bila prisotna Vesna Jurca Tadel
(dramaturginja, kritičarka, esejistka) z ministrstva za kulturo
Republike Slovenije. / IK
Gledališče Koper / Podelitev nagrad tantadruj
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (68)
Plemiški priimek Braunizer (2)
Vojaški poveljnik Jožef Braunizer plemeniti Braun-
thal je osebno sprejel z vojaškimi častmi parmsko
vojvodinjo Marijo Luizo, ko je ta 19. aprila 1816
svečano vstopila skozi mestna vrata ob enotnem
prazničnem zvonjenju po vseh mestnih cerkvah
in ob streljanju s topovi z gradu (dogodek je opisan
tudi v knjigi La festa parmigiana italijanskega pi-
satelja, pesnika, režiserja in novinarja Alberta Be-
vilacque - Milan, Rizzoli, 1980). Marija Luiza se je
s svojimi gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi
reformami izkazala kot odlična vladarica: Parmska
vojvodina je v letih njenega vladanja doživela pravi
razcvet. Po-
kopana je v
kapucinski
kripti na
Dunaju in
pri njenem
grobu so
vedno pri-
sotne vijoli-
ce, simbol
Parme, po-
klon sedanjih prebivalcev nekdanje vojvodine,
kjer je še zelo priljubljena. Nekega Franca Brauni-
zerja - verjetno gre za istega visokega častnika z
izrednimi vojaškimi zaslugami, ki je dalj časa
služboval v Vidmu - srečamo kot viteza prve stop-
nje (imenovanega leta 1844) v dvornem almanahu
Parmske vojvodine iz leta 1855, v katerem beremo:
“Braunizer di Brauenthal Francesco, Cav. dell' I.
Or. russo di S. Anna di 2. cl.  (in brillanti), e dell'
Or. I. Aus. della Corona ferrea di 3. cl., Cons. Mi-
nisteriale e Referente presso l' I. R. Ministero della
guerra” (Braunizer pl. Braunthal, vitez ruskega ce-
sarskega reda sv. Ane 2. stopnje in avstrijskega ce-
sarskega reda železne krone 3. stopnje, ministrski
svetnik pri cesarsko kraljevem vojnem mini-
strstvu). Odlikovanja ruskega viteškega reda sv.
Ane, ustanovljenega leta 1735, so podeljevali za ci-
vilne in vojaške zasluge, medtem ko je bil red želez-
ne krone namenjen le plemičem. Iz istega alma-
naha izvemo, da - poleg Franca Braunizerja - je bil
imenovan za viteza prve stopnje tudi češki baron
in vitez železne krone Karel Czoernig plemeniti
Černousyski, v naših krajih znan predvsem kot ve-
lik proučevalec goriške zgodovine, geografije in
etnografije. Bila so zelo huda leta:
po letu 1848, ki je pustil svojo
krvavo sled po celi Evropi, se je
bližal konec večstoletne Parmske
vojvodine: leta 1859 je izgubila
svojo samostojnost in leto kasneje
je bila priključena k Savojski mo-
narhiji.
V rodbini Braunizer je bilo tudi ve-
liko duhovnikov. V ordinacijskih
protokolih iz leta 1664 najdemo
nekega Matijo Braunizerja iz Tol-
mina - morda istega človeka, ki je
bil kaplan na Stari Gori (v 17. sto-
letju je bilo tam precej slovenskih kapla-
nov) in je leta 1677 zabeležen kot vikar v
Bovcu, od leta 1689 do 1709 pa kot vikar
v Tolminu (leta 1697 tudi v Kobaridu). Le-
ta 1737 pa najdemo nekega Antona Brau-
nizerja, duhovnika in pisarja tolminskega
arhidiakona, od 1742 do 1782 pa vikarja v
Tolminu. 23. junija 1737 je oglejski pa-
triarh Danijel Dolfin posvetil v duhovika
Janeza Andreja Braunizerja, prav tako iz
Tolmina. Tega že nekaj let kasneje najde-
mo kot vikarja kurata čedajskega kapitlja
in kanonika v Tolminu: verjetno gre za
prej omenjenega člana družine, ki je z dve-
ma bratoma prejel plemiški patent Svete-
ga rimskega cesarstva leta 1766. Pri vsem
tem gre pripomniti, da je imel Tolmin po-
membno in prestižno mesto v Oglejskem
patriarhatu: bil je sedež arhidiakonata. V
Tolminu so pogosto prebivali sami pa-
triarhi, bodisi na tolminskem gradu na
Kozlovem robu, kjer so imeli kapelo sv.
Martina in sobo, imenovano “camera pa-
triarchalis”, bodisi v spodnjem dvorcu (se-
danjem sedežu Tolminskega muzeja).
Dne 4. aprila 1778 je goriški knezonadškof
Rudolf Jožef pl. Edling posvetil v duhovnika Jožefa
Frančiška Braunizerja pl. Braunthala. Tukaj gre ver-
jetno za tistega Jožefa Frančiška, Slovenca, ki je leta
1788 postal prvi župnik v furlanski vasi Terzo pri
Ogleju, ko je cesar Jožef II., sin Marije Terezije,
odredil pre-
nos oblasti
od župnije sv. Martina (v istoimenski vasici) do
Terza, kjer so predvidevali obnovo krajevne cerkve
sv. Blaža.
Razvaline starodavnega tolminskega gradu na Kozlovem robu. Tolmin je imel
pomembno in prestižno mesto v Oglejskem patriarhatu, bil je pač sedež
arhidiakonata. V Tolminu so pogosto prebivali sami patriarhi, bodisi na
tolminskem gradu, kjer so imeli kapelo sv. Martina in sobo, imenovano “camera
patriarchalis”, bodisi v spodnjem dvorcu (sedanjem sedežu Tolminskega muzeja).
Vojvodinja Marija Luiza se je s svojimi
gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi
reformami izkazala kot odlična
vladarica: Parmska vojvodina je v letih
njenega vladanja doživela pravi razcvet.
Pokopana je v kapucinski kripti na
Dunaju in pri njenem grobu so vedno
prisotne vijolice, simbol Parme, poklon
sedanjih prebivalcev nekdanje
vojvodine, kjer je še zelo priljubljena.
Jožef Braunizer pl.
Braunthal, vitez avstrijskega
cesarskega reda železne
krone 3. stopnje (na sliki
odlikovanje) in ministrski
svetnik pri cesarsko
kraljevem vojnem
ministrstvu. Bil je tudi vitez
ruskega cesarskega reda
sv. Ane 2. stopnje.
V 17. stoletju je bilo precej slovenskih kaplanov na Stari Gori, med temi tudi
Matija Braunizer, ki je leta 1677 postal vikar v Bovcu.
Vojaški poveljnik Jožef Braunizer
plemeniti Braunthal je osebno sprejel z
vojaškimi častmi parmsko vojvodinjo
Marijo Luizo, ko je ta 19. aprila 1816
svečano vstopila skozi mestna vrata ob
enotnem prazničnem zvonjenju po vseh
mestnih cerkvah in ob streljanju s topovi z
gradu (dogodek je opisan tudi v knjigi La
festa parmigiana italijanskega pisatelja,
pesnika, režiserja in novinarja Alberta
Bevilacque).
Dimitri Tabaj
  lovenska matica podpira
protestno pismo 28-ih čla-
nov Slovenske akademije
znanosti in umetnosti, ki opozar-
jajo na zaskrbljujoče stanje vsak-
danje rabe slovenskega jezika. S
to podporo Slovenska matica na-
daljuje tradicijo prizadevanj za
uveljavljanje slovenščine v vseh
porah javnega življenja, čemur je
zvesta od svoje ustanovitve pred
155-imi leti. Pridružujemo se
zahtevi, da morajo biti v slo-
venščino kot uradni jezik na
naših tleh prevedeni vsi doku-
menti, tudi digitalne aplikacije,
v javni rabi. Pozivamo inšpekcij-
ske službe, da zoper nezakonito
rabo tujih jezikov nemudoma
ukrepajo, državne organe pa, da
z ustreznimi ukrepi poskrbijo za
zaščito slovenščine pred vdori
drugih jezikov v javno komuni-
ciranje.
dr. Aleš Gabrič
predsednik Slovenske matice
dr. Ignacija Fridl Jarc
tajnica-urednica Slovenske matice
Vladi RS
Državnemu zboru RS
Ustavnemu sodišču RS
Slovenski javnosti
KAKO JE MOGOČE?
Spodaj podpisani redni, izredni
in dopisni članice in člani V.
razreda za umetnosti ter II.
razreda za filološke in literarne
vede Slovenske akademije
znanosti in umetnosti izražamo
osuplost spričo zanemarjanja
skrbi za ohranitev in razvoj
S slovenščine v RepublikiSloveniji.Prav nevarnost, ki je grozila
jeziku, je bila temeljna
motivacija za eno izmed
največjih dejanj v zgodovini
slovenskega naroda – razglasitev
samostojnosti Republike
Slovenije. Zato je toliko bolj
osupljivo in nesprejemljivo
nespoštovanje ustavne in
zakonske vloge slovenščine v
javnem, izobraževalnem in
znanstvenem življenju. V tem
smislu odločno podpiramo
izjave Komisije za slovenski
jezik v javnosti pri SAZU.
Naj opozorimo le na nekaj
najbolj kričečih primerov.
Kako je mogoče, da je jezikovna
krajina na Slovenskem
onesnažena z nepreglednim
številom angleških napisov?
Kako je mogoče, da Ministrstvo
za kulturo RS ter Inšpektorat za
kulturo in medije tolerirata
dejstvo, da operacijska sistema
multinacionalke Apple, ki sta se
uveljavila tudi na slovenskem
trgu, ne podpirata slovenščine?
Kako je mogoče, da se ob
protestih kulturnih in
znanstvenih ustanov državni
uradniki cinično sprenevedajo,
da zakon ne ščiti slovenščine pri
osebnih računalnikih in
“pametnih telefonih”, češ da ne
gre za javne, ampak za zasebne
naprave? Kako je mogoče, da
pri urejanju tega problema
Slovenija ne sledi zgledu
Slovaške in sosednje Hrvaške, ki
sta to zlahka uredili? Kako je
mogoče, da Vlada RS ne zahteva
od korporacije Apple
spoštovanja slovenske
zakonodaje na ozemlju
suverene Republike Slovenije?
Kako je mogoče, da uprave
slovenskih univerz s podporo
velikega dela naravoslovcev in
dela družboslovcev vztrajno in
zavratno poskušajo uveljaviti
angleščino kot učni jezik?
Seveda ni s tem nič narobe, če
gre za tuje študent (k) e, je pa
nesprejemljivo, če gre za
slovenske študent (k) e.
Kako je mogoče, da je v
Sloveniji v zadnjih desetletjih
dramatično upadlo znanje vseh
drugih jezikov, ki smo jih nekoč
odlično obvladali, in celo
jezikov sosednjih dežel?
Angleščina je današnja svetovna
lingua franca, kar pa ne bi smel
biti razlog za zanemarjanje
drugih jezikov, revna
računalniška angleščina pa prav
gotovo ne bi smela izrivati
slovenščine.
Kako je mogoče, da kriteriji za
znanstveno raziskovanje izrazito
protežirajo angleščino in
diskriminirajo slovenščino? Ne
more biti nobenega dvoma, da
je funkcioniranje v angleščini
conditio sine qua non za
sodobno znanost, ne le pri nas,
temveč povsod po svetu. Ne
oporekamo torej potrebi, da se
visoko ovrednotijo raziskave in
objave člankov slovenskih
raziskovalk in raziskovalcev v
mednarodno relevantnih
znanstvenih revijah. Ogorčeno
pa nasprotujemo
razvrednotenju člankov tistih
znanstvenic in znanstvenikov,
ki zaradi narave svojega
raziskovalnega in pedagoškega
dela svoje analize pišejo in
objavljajo v slovenščini.
Kako je mogoče, da predlog
novega Zakona o
znanstvenoraziskovalni in
inovacijski dejavnosti prinaša
šokantno poslabšanje položaja
slovenščine? Peta alineja 43.
člena namreč dopušča, da “ne
glede na zakon, ki ureja javno
rabo slovenščine, se lahko deli
razpisnih postopkov ali prijav
na razpis, pri ocenjevanju
katerih sodelujejo tuji
strokovnjaki, izvajajo v tujem
jeziku”. Državni aparat
Republike Slovenije na ta način
angleščini ne samo de facto,
temveč tudi de iure priznava
popoln primat, slovenščino pa
poriva v jezikovni rezervat.
Kako je mogoče, da Republika
Slovenija tako mačehovsko
ravna s slovenščino?
Od Vlade RS in od vseh
državnih organov, ki so
zadolženi za razvoj in zaščito
slovenskega jezika, zahtevamo
takojšnje ukrepanje.
Pozivamo javnost, da se aktivno
angažira pri skrbi za ohranitev
in razvoj slovenščine na vseh
področjih življenja.
Boris A. Novak, Milček Komelj,
Marko Snoj, Emerik Bernard, Mi-
lan Dekleva, Kajetan Gantar, 
Niko Grafenauer, Marc L. Green-
berg, Drago Jančar, Andrej Jemec,
Marko Jesenšek, Janko Kos, Jože
Krašovec, Stanko Kristl, Ludvik
Karničar, Ljubov V. Kurkina, Loj-
ze Lebič, Janez Matičič, Milan Mi-
helič, Jožef Muhovič, Marko Ma-
rijan Mušič, Boris Pahor, Boris Pa-
ternu, Uroš Rojko, Zorko Simčič,
Marija Stanonik, Bozena Tokarz,
Drago Tršar
Ljubljana, 28. maja 2019
Podpora Slovenske matice članom SAZU 
Nujna je skrb za ohranitev
in razvoj slovenščine!
Katja Pegan
Kultura 20. junija 2019 9
SNG Nova Gorica / Abonmajska sezona 2019/2020
V ospredju človek, človeškost
  etošnja sezona se v Sloven-
skem narodnem gledališču
Nova Gorica se še ni popol-
noma izpela, saj domači ansam-
bel čakajo različna gostovanja,
tudi v tujini (npr. na Cipru, kjer
bodo dvakrat odigrali predstavo
Trojanke v antičnih amfiteatrih,
in na dnevih satire v Zagrebu), a
direktorica Maja Jerman Bratec
in umetniški vodja Marko Bratuš
sta javnosti že predstavila pro-
gram nove gledališke sezone v
ponedeljek, 3. junija 2019. Va-
je za dve predstavi že potekajo,
prva premiera bo predvidoma
že sredi septembra.
Tokratna predstavitev abon-
majskega sporeda prihodnje
sezone je bila v mali dvorani
SNG Nova Gorica ob prisotno-
sti publike, ki je sprejela pova-
bilo na to nenavadno novinar-
sko konferenco. Ta je želela bi-
ti tudi “poklon cenjenemu
občinstvu”, je dejala direkto-
rica. Taka oblika naj bi postala
stalnica. Na njej so nekateri
člani igralskega ansambla
SNG že prikazali drobne izseke
iz predstav, ki bodo izobliko-
vale sezono 2019/2020 novogo-
riškega gledališča. Le-ta po bese-
dah direktorice Maje Jerman Bra-
tec nima le umetniškega poslan-
stva, ampak tudi “nacionalno sa-
mobitno”.
Tudi naslednja sezona bo poteka-
la pod tremi pomembnimi oblet-
nicami: 50-letnico profesional-
nega novogoriškega gledališkega
ustvarjanja (1969), 25-letnico no-
ve gledališke stavbe (1994) in 15-
letnico statusa narodnega gleda-
lišča (2004).
Preden je umetniški vodja prev-
zel besedo, da bi podrobneje
predstavil repertoar, je direktori-
ca poudarila uspešnost odhaja-
L joče sezone in se zahvalila čla-nom igralskega ansambla invsem sodelavcem, pa tudi vsem
gledalcem, ki so spremljali pred-
stave. Marko Bratuš je povedal,
da bo prihodnja sezona zelo
obširna. Kot iztekajoča tudi ta ne
bo imela rdeče “krovne niti”, ker
sam vanjo ne verjame. Zanj je po-
membna predvsem izmenjava
med igralci in gledalci, zato bo v
ospredju prihajajočih predstav
človek. Šest premier se bo zvrsti-
lo na velikem odru. Septembra
bo prva premiera, in sicer Zgod-
be iz Dunajskega gozda Odöna
von Horvátha, ki se na prvi po-
gled zdi romantična zgodba, v re-
snici pa je grenka satira, v kateri
vladajo neumnost in surovi na-
goni. Naslov je povzet po Straus-
sovem valčku, ki izraža brez-
skrbnost in lahkotnost, toda av-
tor je orisal precej bolj temno po-
dobo Avstrije v 30. letih prejšnje-
ga stoletja, v obdobju nacizma.
Režiral jo bo Primož Ekart, dru-
gič gost v SNG Nova Gorica. Za
njo bo v oktobru krstna uprizo-
ritev komedije Iztoka Mlakarja z
delovnim naslovom Tutošoma-
to. Predstava bo nastala v kopro-
dukciji Gledališča Koper in režiji
Vita Tauferja. Duo Mlakar - Tau-
fer je zasnoval že vrsto nepozab-
nih gledaliških uspešnic. Mlakar
je navdih za besedilo dobil pri
Shakespearovi Ukročeni trmo-
glavki. V njej bo kot vedno “pol-
no zabavnih, burkaških situacij.
Tekst je napisan v sočnem hu-
mornem dialektu, vse je začinje-
no z značilnimi Mlakarjevimi
songi. Predstavo bo v živo sprem-
ljal instrumentalni an-
sambel.
Tretja premiera na veli-
kem odru bo v novem-
bru, prva slovenska upri-
zoritev družinskega mu-
zikala Božična pesem
(Charlesa Dickensa, Neil
Barlett) v režiji Ivane Dji-
las. Kot piše v programski
knjižici (grafično zanimi-
vi, a malce težko berljivi),
je to prva zgodba v zgo-
dovini (napisana 1843),
ki se dogaja kot potovan-
je skozi čas, in ena naj-
bolj priljubljenih o duho-
vih sploh. Ti v božičnem
času omehčajo še tako zakrknje-
na srca. Na novogoriški oder se v
januarju 2020 vrača italijanska
klasika z delom Luigija Pirandel-
la Pet oseb išče avtorja. V njej se
izrisuje žalostna zgodba likov, ki
postopoma razkrivajo svoje živ -
ljenjske travme. Besedilo je bilo
kot “živo eruptivno gledališče
ust varjalnega razmisleka” že
uprizorjeno v Novi Gorici l. 1985
v režiji Mileta Koruna, zdaj pa ga
bo režiral Paolo Magelli, medna-
rodno uveljavljeni gledališki
mojster, ki je bil že večkrat gost v
novogoriškem gledališču.
/ str. 14
IK
Poezija Katarine Minatti
Neko noč, ko je 
v mestu snežilo
  b zgornjem naslovu
bi verjetno marsikdo
najprej pomislil na
romaneskni tekst, gre pa za
pesniško zbirko, katere na-
slov – tako se mi zdi – lepo
opomenjuje izbor pesnice Ka-
tarine Minatti, sicer prevajal-
ke, profesorice slovenščine in
angleščine, ki je zaposlena
kot lektorica na RTV Sloveni-
ja. V šestih nenaslovljenih
razdelkih se pred nami nizajo
pesniške slike, freske, odigra-
vajo se zgodbe, usipajo se
poetični drobci s hudomušno
zaokroženo narativno noto –
vendar gre za pretanjeno
osebnoizpovedno poezijo, iz-
pisano z občutljivostjo žen-
ske, akterke lastnega življenja,
zmožne izstopa iz vsakodnev-
nega predvidljivega toka in
sposobne (samo) opazovanja
ter poglabljanja, a predvsem
čudenja ob lepoti malih in
velikih stvari. Razpon obja-
vljenih pesmi odraža zapisa-
nost besedi in ljubezen do li-
terarne govorice: za ustvarjal-
ko je značilno sprehajanje od
drobnih utrinkov, barvitih
pesniških pejsažev in
zgoščenih besednih iger do
življenjskih refleksij ter
otožnih, pravljično ali fanta-
stično obarvanih sodobnih
balad in romanc.
O Lirski subjekt se najpogostejeprikazuje in opazuje skozilečo prvoosebnih glagolskih
oblik, v okoliščinah, ki jih
povedno razkriva naslov: to
je v najrazličnejših legah
nočnih in snežnih odtenkov,
v časovnem loku od ma-
gičnosti temnejše polovice
dneva (mraka, večera in noči)
do bele svetlobe (dneva, sne-
ga in luči). V to očarljivo
vzdušje kot tudi v intimni do-
gajalni prostor nas uvaja po-
doba praznično osvetljenega
mestnega jedra, kot ga lahko
vidimo skozi fotografski ob-
jektiv, zamegljen od snežink.
Na platnici, ki jo je v soz-
vočju z vsebinsko naravnano-
stjo poezije opremil in obli-
koval Kazimir Rapoša, se po-
javlja v siju vijoličnih, sinjih
in temnejših odtenkov. Knji-
ga Neko noč, ko je v mestu
snežilo (Društvo Knjižna za-
druga, Ljubljana 2007) se s
spremno besedo Andreja Ar-
ka na zavihku platnic pred-
stavlja kot (likovno) estetska
in (literarno) umetniška igra
svetlobe in teme noči.
Branje pesniške zbirke sem
doživela kot sprehod po pe-
sniških pokrajinah, ki se zdaj
v urbanem okolju mokrih
ulic, praznih cest, avtobusne
postaje in izložb ogrinjajo v
temni plašč noči, sna in sanj
v pričakovanju zore in v nabi-
ranju moči, spet drugič se
odevajo v domišljijske
obrise verzov, v katerih
beremo o Sneguljčici,
Rdeči kapici, vili, prince-
si, kraljici gozda, a tudi
(bolj neobičajno) o pre-
stolonaslednici in baroni-
ci.
Toda noč ni samo temna:
“Stopnice/ se zableščijo v
temi / Dotaknem se zidu/
za svojim hrbtom/ Za ok-
nom na koncu hodnika/
zasveti polarni sij”.
Doživljanje narave v dru-
gem sklopu je orisano s
pravljično žlahtnostjo ali
z namigi na predmetnost
s pogosto rabo poosebit-
ve (“Dež/ vdira skozi ku-
hinjska okna/ in dviga
pokrovke z loncev.”). Pe-
snica estetsko uživa v (fi-
zični in duhovni) lepoti,
poleg običajno uporablje-
nih barv, zlasti bele kot sneg,
sega po toplih barvah, kot sta
rumena in oranžna, za katero
lahko rečem, da je v poeziji
manj običajna. V tretjem
sklopu, uglašenem na ljube-
zensko tematiko, tako piše:
“Pojiš me/ bledo oranžni
cvet/ katerega nežne liste/ je
nekoč posrebril/ lesk divjega
vetra”, nadvse originalno pa
zvenijo verzi: “Stopala imaš/
gostoljubno rumena/ kakor
kalužnice/ okoli ribnika. //
Dlani imaš/ nežno rumene, /
voljne kot mehko, / mazavo
maslo. // Obraz imaš/ ognje-
vito rumen/ kot Sonce, ko
pleše/ okoli Zemlje. // Predv-
sem pa imaš trdo/ rumeno
srce, / ki se odbija/ kot žoga.”
Ko se pesnica odpoveduje
ločilom, njena umetniška be-
seda zazveni v bogatem
naboru retoričnih figur,
jezikovnih stilemov in
metafor. Izraz se presene-
tljivo zaokroži z aliteraci-
jo, asonanco in rimo, v
našo pozornost dregne
paradoks (“Počakati bo
treba, / da večnost mi-
ne... ”) ali oksimoron
(nemi zvonovi) , bralko
in bralca pritegne izvirna
poosebitev umetelne,
ustvarjalne noči in nav-
dihujočih zvezd: “Nežne,
prosojne roke noči/
rišejo črne kroje. /... /
Tanki svetli prsti zvezd/ šiva-
jo mehko blago.”
V drugem delu zbirke je po-
leg daljših, mestoma epsko
naravnanih pesmi opaziti
težnjo h kratkosti in
zgoščenosti, tudi v
duhu življenjskih
opažanj in ne-
kakšnih ezopovskih
maksim. Četrti sklop
prinaša več pesmi,
usmerjenih v besed-
no igrivost ali razgra-
jevanje pomenov
(npr. “Črna večerna
obleka. / Črna obleka
večerna. / Večerna
črna obleka.”), to pa
se, kot že rečeno, uja-
me v duhovitost ri-
me in igrivo glasov-
no slikanje konzo-
nantov: “in oprode
oprodi oproda/ sredi
proda/ čistijo oklepe
sluzi/ lužijo/ služijo/ jušni be-
luši/ jih drgnejo/ in si luščijo
bledo polt/ in se loščijo/ v tej
mlačni luži”. Ta pesniški po-
stopek dojemam kot iskanje
harmonije, skladnosti v raz-
klanem in problematičnem
svetu, o katerem govori tudi
prozaično in dialoško zasuka-
na daljša pesem o sobivanju v
stanovanjskem bloku (sama
predstavlja peti razdelek),
kjer je – kot v tekoči sodobni
družbi – navsezadnje vse rela-
tivno, saj se zaključi z verzo-
ma “in vaš strop so zame še
vedno/ moja tla.” Besede pa
je mogoče razumeti tudi kot
pogumno zavzemanje za pra-
vico do svobodnega bivanja.
V pesmih zadnjih razdelkov
odigrava prav posebno vlogo
pisana “menažerija” (naj
naštejem nekaj literarno
“manj izpostavljenih” živali –
od žirafe, netopirja, ose, pika-
polonice in podlasice do ko-
marja, rakca in piranhe), tudi
jež je lahko metafora manj
prijazne noči.
Noč je jež
z razbeljenimi bodicami
in vročo črno kožo.
V sklepnih akordih bogate
zbirke Katarine Minatti je
čutiti hvaležnost za lepoto in
smiselnost življenja. In zato
kljub začetnim verzom zad-
nje pesmi (“Nič več nimam
povedati. / Ta nič/prhuta
pred mano/ kot velik zelen
ptič.”) verjamem, da ima pe-
snica v svoji poetični mizni-
ci še veliko verzov, ki čakajo
na pravi trenutek, da se
obrušeni in zglajeni predsta-
vijo bralstvu, željnemu poe-
zije.
Majda Artač Sturman
Andrej Zalesjak in Marjuta Slamič
Tržaška20. junija 201910
Tri mojstri fotografije v Trstu in Miljah
Do nedelje je na ogled v tržaškem Magazzino delle idee (med bla -
gov nico Mirella in Mielo) razstava francoskega fotografa Roberta
Doisneaua Accross the Century (Skozi stoletje), avtorja znamenitega
objema Pariških zaljubljencev. Od 10. do 19. ure, info
www.magazzinodelleidee.it. V analognem in digitalnem Alinari
Image Museum na Gradu sv. Justa je do konca avgusta pregledna
raz stava bizjaškega fotografa Maurizia Frullanija Iter in fabula
(Potovanje skozi pripoved), ki vsebuje krasne črnobele afriške,
afganistanske in indijske stvaritve, pa tudi zadnje umetnikove
vizionarne sodobne alegorije. Od torka do nedelje, med 10. in 13.
ter 16. in 19. uro. Info za skupinske obiske idr.: tel. 040631978,
040305133, www.imagemuseum.eu. V miljskem muzeju sodobne
umet nosti Cara' je odprta do 7. julija razstava Natura, fra splendori
e ferite (Narava, med čudesi in ranami). Stefano Ciol, sin zna me ni -
tega Elia) predstavlja poetične črnobele elegije in barvne reportaže
o naravnem razdejanju furlanskih gozdov. Urnik od torka do petka:
18-20, sobota 10-12 in 18-20, nedelja 10-12, www.photoimago.com
in www.benvenutiamuggia.eu. Več o razstavah in posnetke se dobi
v članku Davorina Devetaka na naši spletni strani.
Sesljan / Pravljice pod senčnikom
Po dolgem šolskem letu so se končno prismejale počitnice, ki s
seboj prinašajo tudi sproščujoč oddih ob morju. Marsikateri otrok
iz Tržaške, pa tudi Goriške bo preživel vroče dni na sesljanski plaži.
Tam ga bodo ob petkih pričakala tudi pravljična doživetja. Oddelek
za mlade bralce pri Narodni in študijski knjižnici je tudi letos
poskrbel za Pravljice pod senčnikom. Knjižničarki bosta pod velikim,
dobro vidnim senčnikom pripovedovali vznemirljive morske,
gusarske … dogodivščine pravljičnih junakov. Potem pa bodo mali
poslušalci lahko izdelali spominček, ki jih bo predvsem v mrzlih
zimskih dneh popeljal spet v topel objem poletja. Pod senčnikom
si bodo otroci lahko izposodili tudi vabljive knjige, polne pustolovskih
doživljajev, risanke in priročnike. Pravljice pod senčnikom bodo
nestrpno čakale male poslušalce ob petkih ob 10.30 pri glavnem
vhodu v kopališče Castelreggio. Prva bo na vrsti v petek, 21. junija,
preostale ji bodo sledile 28. junija, 5. julija, 12. julija, 19. julija, 26.
julija, 2. avgusta, 23. avgusta in 30. avgusta. Dodatne informacije
lahko dobite na tel. štev. 040 9896153 ali pišete na elektronski
naslov mladinskioddelek@knjiznica.it / IK
Kratke
  oliko pozitivne življen-
jske energije in notranje
moči so imeli Slovenci v
povojnih italijanskih begunskih
taboriščih, da so zmogli že takoj
prvi mesec po prihodu v tabo-
rišče v izredno težkih razmerah
ustvariti pravi čudež z organiza-
cijo kakovostnih šol, prosvetnih
večerov, igralskih skupin, pev-
skih zborov, tiskanja časopisov,
verskega življenja?
To so se spraševali poslušalci ob
predavanju zgodovinarke dr.
Helene Jaklitsch, avtorice mo-
nografije Slovenski begunci v ta-
boriščih v Italiji 1945–1949, ki
je izšla v zbirki Razpoznavanja
pri Inštitutu za novejšo zgodo-
vino v Ljubljani in je doživela
krstno predstavitev prav na
večeru v organizaciji Društva
slovenskih izobražencev in
Knjižnice Dušana Černeta. Av-
torico in predstavnika založbe
dr. Aleša Gabriča je v imenu or-
ganizatorjev predstavil novinar
Ivo Jevnikar.
Knjiga dr. Helene Jaklitsch je
Slovencem po 75 letih razkrila
zelo zanimiv pogled na zgodo-
vinske dogodke iz slovenske pol-
pretekle zgodovine. Čeprav se
sliši neverjetno, je avtorica mo-
rala pri svojem delu orati ledino:
kot vemo, je bilo o tem aspektu
naše zgodovine (usoda povojnih
političnih beguncev) v Sloveniji
dolgih 45 let prepovedano go-
voriti (čeprav je iz dokumentov
razvidno, da je Udba pozorno
sledila dogajanju, a je svoje do-
kumente kasneje uničila). O slo-
venskih emigrantih, ki se niso
strinjali s komunistično vlado,
pa se je smelo javno govoriti le
v negativnem smislu.
Avtorica je zato morala iskati po-
datke v tisku iz begunskih tabo-
rišč, v arhivu Zedinjene Sloveni-
K je v Buenos Airesu in Osrednjemzgodovinskem arhivu v ZDA;povzela je osebna pričevanja,
osebne zapiske v dnevnikih in
pregledala osebne arhive. Prva
pa se je o begunskih taboriščih
Slovencev v Italiji dokumentira-
la v fondih uprave Združenih
narodov za begunce UNRRA v
New Yorku.
Ob podajanju podatkov preda-
vateljice, ki so jih spremljale pro-
jekcije še neobjavljenih slik Loj-
zeta Erjavca, so se poslušalcem
nazorno prikazali pred očmi
dramatični dogodki iz leta 1945,
posebnost tega predavanja (in
monografije) pa je bila v tem, da
je zadevalo samo usodo sloven-
skih beguncev v Italiji, česar ni
prej nihče temeljito raziskal.
Ubežniki so pred komuni-
stičnim revolucionarnim nasil-
jem bežali v prvih dneh meseca
maja 1945 preko Ljubelja na Ko-
roško. Nekateri viri navajajo, da
so zavezniki del slovenskih pri-
bežnikov v dneh po 11. maju v
raznih valih iz Koroške pošiljali
v Italijo; iz Primorske so se v Ita-
lijo umikali tudi primorski poli-
tiki, duhovniki, goriški bogo-
slovci, prisilni mobiliziranci v
nemško vojsko. Šlo je za 4000 do
5000 Slovencev. Med njimi je bi-
lo 10 odstotkov otrok (na Ko-
roškem pa je bilo v avstrijskih ta-
boriščih okoli 6.000 slovenskih
beguncev).
Značilnost taborišč v Italiji je bi-
la razpršenost po ozemlju in
stalna selitev iz enega taborišča
v drugo (z razliko od avstrijskih,
kjer so bili slovenski begunci
lahko veliko bolj povezani med
seboj). Zavezniki so jih raz-
meščali po taboriščih vzdolž
skoraj celotnega škornja: od Mo-
niga, do Servigliana, Forlija, Se-
nigallije, Barlette, Ebolija in dru-
gih manjših taborišč.
Najbolj številčna skupnost je bi-
la v Monigu pri Trevisu, saj je
štela okoli 1.500 Slovencev. Prav
to taborišče je najbolj povezano
s tržaško stvarnostjo: več izmed
teh Slovencev je kasneje šlo v
Trst, kjer so pomagali ustana-
vljati slovenske šole, ki jih je
fašistična Gentilejeva reforma
ukinila. Trije izmed njih pa so
vse življenje, prav do smrti,
oplajali tržaško slovensko kultu-
ro s prosvetnim, literarnim in
pedagoškim oziroma verskim
udejstvovanjem. Gre za vsem
tržaškim Slovencem dobro zna-
na imena, za profesorje Jevni-
karja, Beličiča, Peterlina in Te-
uerschuha, pa tudi inž. Scharta.
Zanimivi so podatki o tem, da
so voditelji taborišč na začetku
imeli nekatere predsodke do pri-
bežnikov (verjetno so jim iz ko-
munistične Jugoslavije dali po-
datek, da gre celo za kolaboran-
te). Toda že prve dni so ob stiku
s slovenskimi begunci razumeli,
da imajo pred seboj izjemne lju-
di, med njimi zelo veliko izo-
bražencev, ki so ostali zvesti
krščanskim vrednotam, skratka,
da je šlo za intelektualno elito,
ki je pribežala pred nasiljem ko-
munizma.
Veliko je podatkov in pričevanj,
da so se zavezniki, ki so upravlja-
li taborišča, kaj kmalu prepričali
o njihovi odličnosti. Tako v Mo-
nigu kot tudi v drugih tabo-
riščih so se čudili, kako visoko
kakovostne šole so v hudih raz-
merah ustanovili že kar v prvih
tednih bivanja. To dokazuje ve-
liko podatkov, navedenih v knji-
gi, npr. ta, da je voditelj tabo-
rišča v Monigu pozneje obiskal
slovenske taboriščnike, ki so se
morali preseliti v taborišče v Ser-
vigliano.
Življenje v taboriščih je bilo zelo
trdo. Ljudje so preživljali zelo
hude trenutke ne samo zaradi
bivanja v skupnih prostorih, po-
manjkljive hrane, omejene svo-
bode, pač pa tudi zaradi občutka
negotovosti, zavesti, da se mor-
da ne bodo vrnili v domovino
in videli še kdaj svoje drage. A
reagirali so z ustvarjalno energi-
jo, vero v prihodnost, ki se kaže
tudi v vodenju odličnih šol za
mlade z namenom, da se bodo
lahko vključili v življenje in na-
predovali. Izredno zanimiva je
tudi zbrana dokumentacija o
bogatem kulturnem življenju v
Monigu, ki je slika dogajanja tu-
  o odprtju novih prostorov
generalnega konzulata
Republike Slovenije ter se-
stanku s predsednikom FJK
Massimilianom Fedrigo ter z za-
stopniki Slovencev v Italiji se je
minister za zunanje zadeve dr.
Miro Cerar ustavil še en dan na
Tržaškem, in sicer udeležil se je
vsakoletnega plenarnega zase-
danja ministrov za zunanje za-
deve Srednjeevropske pobude
(SEP). Na zasedanju, ki je pote-
kalo v prostorih Avtonomne
dežele Furlanije Julijske krajine
na Trgu Unita', so bili, poleg Mi-
ra Cerarja in italijanskega mini-
stra Enza Milanesija, prisotni
ministri za zunanje zadeve Etjen
Xhafaj in Gent Cakaj (Albanija),
Oleg Kravchenko (Bjelorusija),
Igor Crnadak (Bosna in Herce-
govina), Georg Georgiev (Bolga-
rija), Marija Pej činović Burić
(Hrvaška), Nikola Dimitrov (Se-
verna Makedonija), Srdan Dar-
manović (Črna gora), Piotr Wa-
wrzyk (Poljska), Ales Chmelar
(Češka), Maria Magdalena Gri-
gore (Romunija), Ivica Dačić
(Srbija), Lukas Parizek (Slo-
P vaška), Peter Szijjarto (Madžar-ska).Pobuda je nastala novembra
1989, skoraj takoj
po padcu železne
zavese, ki je po dru-
gi svetovni vojni
razdeljevala Evropo
na dvoje. Zamislil si
jo je tedanji italijan-
ski minister za zu-
nanje zadeve Gian-
ni De Michelis.
Začetno so jo sesta-
vljale štiri države
(Italija, Jugoslavija,
Madžarska in Avstri-
ja). V letih je število
naraslo in doseglo
17 članic.
Na tiskovni konfe-
renci, ki je potekala
po zasedanju, sta
italijanski minister
Enzo Moavero Mila-
nesi, ki je predsedo-
val letošnjemu zase-
danju, ter črnogor-
ski minister Srdan
Darmanović, ki bo predsedoval
naslednje leto, povedala, da je
bilo srečanje pozitivno in zelo
produktivno. Sodobna Evropa
živi v času miru in ta mir je tre-
ba ohraniti, prav tako blago-
stanje evropskih državljanov.
Za te dejavnike skrbi tudi SEP,
ki združuje 17 držav, ki so ra-
zlične v jeziku in kulturi, a ima-
jo pomembne skupne cilje, sta
poudarila ministra. Lokacija
mesta Trst ni bila naključna iz-
bira, saj je mesto simbol preple-
tanja različnih kultur. Letos je
postalo tudi mesto pomembne-
ga akta, saj so ministri podpisali
Tržaško deklaracijo, ki vsebuje
deset pomembnih točk. Točke
zadevajo varnost državljanov in
boj proti kriminalu, sodelovanje
in koordinacijo z najvišjimi
evropskimi instituci-
jami, trajnostni raz-
voj ter obrambo okol-
ja in kulturne de-
diščine. Pomembna
točka zadeva tudi
mlade generacije, ki
si zaslužijo posebno
pozornost, saj bo pri-
hodnost naših skup-
nosti odvisna od nji-
hovih perspektiv. Za
mlade bodo imeli po-
sebno “agendo” s po-
budami, ki bodo na-
menjene mladim
državljanom.
“Ta deklaracija je
naša SEP, organizaci-
ja, ki zna skupno de-
lati in ki si želi boljšo
Evropo ter varno so-
delovanje in sobivan-
je, ki gleda na prihod-
nost in dobrobit svo-
jih državljanov”, je
sklenil minister Milanesi.
MČ
di v ostalih sloven-
skih taboriščih. Tako
izvemo npr. za pev-
ski zbor, ki ga je usta-
novil bogoslovec
Andrej Pogačar, v ka-
terem so peli “tudi
nekateri sijajni pevci
iz predvojnega slo-
venskega akadem-
skega pevskega zbora France Ma-
rolt” in “sijajne pevke, sestre
Fink”. Zbor je imel svoj prvi na-
stop že 20. maja na prvem pro-
svetnem večeru, ki sta ga v ga-
raži taborišča po podatkih iz
knjige organizirala diplomirana
slovenista, prof. Jože Peterlin in
prof. Vinko Beličič.
Prosvetni večeri so se nato vrstili
vsako nedeljo in še med ted-
nom, saj je zanje vladalo veliko
zanimanje. Zanimivo je, da so
na njih organizirali tudi razne
debate. Priredili so tudi dve večji
akademiji, prvo 1. julija – ob
koncu praznovanja desete oblet-
nice Evharističnega kongresa
(na njej so poleg drugih točk tu-
di zaigrali kratko igro z naslo-
vom Sprava). Druga slovesna
akademija je bila ob koncu šol-
skega leta, 30. julija (te se je ude-
ležil tudi škof iz Trevisa).
Knjiga navaja, da je Peterlin ka-
sneje skupno s prof. Jevnikar-
jem, prof. Beličičem in prof.
Srečkom Barago odšel v Trst,
kjer so jim zavezniki dali
možnost, da ustanovijo sloven-
ske šole. Omenja tudi, da je Pe-
terlin svoje številne izjemne da-
rove kasneje razdajal med Slo-
venci v prosvetnem delu v Trstu
z ustanovitvijo Radijskega odra,
Slovenskega kulturnega kluba,
revije Mladika, študijskih dne-
vov Draga, Slovenske prosvete
itd. Prof. Beličič je kasneje postal
pesnik, učil je na tržaških višjih
šolah in napisal učbenik, prof.
Jevnikar je prav tako poučeval
na slovenskih šolah, vseskozi pi-
sal preglede slovenske književ-
nosti, pri čemer so bila posebno
pomembna poročila o zamejski
in zdomski literaturi, ki je takrat
drugi literarni zgodovinarji
sploh niso omenjali.
V vseh taboriščih so bili duhov-
niki steber za versko življenje. V
taborišču v Senigalliji je duhov-
nik Orehar npr. poročil najmanj
16 parov, krstil pa najmanj 14
otrok! Skrbeli so tudi za versko
življenje, saj je krajevni škof iz
Trevisa npr. posvetil sedem dia-
konov, ki so se tja zatekli pred
revolucijo; med njimi tudi Stan-
ka Janežiča, ki je bil pozneje te-
sno povezan s Trstom, saj je v
slovenskem zamejstvu maševal
skoraj dve desetletji ter sodelo-
val pri kulturnih pobudah.
V prvih dneh junija je ta posve-
titev vsem v taborišču v Monigu
prinesla duhovno tolažbo. Toda
v istih dneh so doživeli enega
najhujših trenutkov, ko je med-
nje udarila tragična vest o vrnit-
vi razoroženih slovenskih ujet-
nikov in civilistov iz Koroške v
Jugoslavijo, “ki so jih zavezniki
predali Titu”, in o grozovitem
množičnem poboju. V svoj
dnevnik je zapisala Marjana Ba-
tagelj pretresljive besede o žalo-
sti zaradi pomorjenih sorodni-
kov: “... ženske tulijo, da je gro-
za... moj Bog, je to mogoče?... V
kapelo! Morda prav ta trenutek
potrebujejo naše pomoči”! Za-
pisala pa je tudi, da jih je povel-
jnik Ewens celo okregal, češ “da
nas je lahko sram, da tako nase-
damo nasprotni propagandi”.
Na ponedeljkovem večeru je bi-
la med prisotnimi tudi hčerka
enega izmed taboriščnikov, hči
dr. Prijatelja, ki je bila leta 1945
petletna deklica, ki je v prvi ose-
bi doživljala usodo beguncev in
lahko obudila nekatere zelo za-
nimive osebne spomine: seveda
se še dobro spomni, da se je mo-
rala s starši in brati nenehno se-
liti in se družina do odhoda v
Argentino ni mogla nikjer usta-
liti. S potovanja v zdomstvo sko-
zi Nemčijo pa se ji je v otroški
spomin vtisnila zanimivost, ki
veliko pove o takratni povojni si-
tuaciji. Ker je Nemcem priman-
jkovalo najosnovnejših dobrin,
so lahko v zameno za limone, ki
so jim jih v Italiji dali kot popot-
no hrano, dobili dragocene
predmete, kot npr. šivalni stroj
Singer ali pa kitaro za brata.
Iz vsega povedanega na preda-
vanju so poslušalci lahko razu-
meli, da so Slovenci v povojnih
taboriščih črpali notranjo moč
in optimizem prav iz vrednot, v
katere so verjeli: v prvi vrsti iz
globoke vere; obenem pa tudi iz
vere v demokracijo in iz ljubezni
do Slovenije in slovenskega jezi-
ka.
P. in
Foto damj@n
Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta o povojnih taboriščih v Italiji
Zmaga življenjske volje in pozitivnih
vrednot v tragičnih življenjskih razmerah
  Zasedanje ministrov za zunanje zadeve SEP
Želijo si boljšo Evropo
TRST 
Foto Montenero
Tržaška 20. junija 2019 11
Obvestila
OPLA v soorganizaciji z Občino
Dolina in s Srenjo Boljunec
organizira SEJEM na Gorici v
Boljuncu v sklopu praznovanja
vaškega zavetnika sv. Janeza
Krstnika 21., 22. in 23. junija.
Urnik sejma: petek, 21. 6.: od
16.00 do 19.00, sobota, 22. 6.,
in nedelja, 23. 6.: od 10.00 do
19.00. Pester kulturni program
bo obsegal otroški lov na zaklad
in nastop Pihalnega orkestra
Breg. Toplo vabljeni.
Omenjeni prireditelj i
organizirajo v sklopu istega
praznovanja tudi RAZSTAVE na
sedežu Srenje, v prostorih
mladinskega doma in v gostilni
na Gorici v Boljuncu. Urnik
razstav: petek, 21. 6.: od 16.00
do 19.00, sobota, 22. 6., in
nedelja, 23. 6.: od 10.00 do
19.00, ponedeljek, 24. 6.: od
10.00 do 12.30 in od 16.00 do
20.00. Toplo vabljeni.
Darovi
V spomin na Sandija De Luiso daru -
jejo Mirjana, Oliva in Doro, druž.
Pasarit, Nadja, Marjo, Boži, Marta,
Ida in Ivica 100 evrov za
svetoivanski Marijin dom in 100
evrov za svetoivansko župnijsko
Vincencijevo konferenco.
V spomin na Sandija De Luiso daruje
družina 50 evrov za Marijin dom pri
Sv. Ivanu.
Misijonski krožek Rojan je prejel: 
Nabirka v Rojanu ob koncu šmar -
nic - za misijone: 100 evrov.
UMM za patra Jožeta Mlinariča-
Ruanda 50 evrov in za patra Lojzeta
Podgrajška-Malawi 50 evrov.
NN za misijone: 100 evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO
IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000
0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
  b koncu maja je bilo v Osrednji
knjižnici Srečka Vilharja v Kopru
srečanje z uredništvom tržaške revije
Mladika, v režiji uredništva Mladike, Osrednje
knjižnice Srečka Vilharja, Kulturnega kluba
Istra, Zavoda za kulturo in izobraževanje Vita,
Časnika Primorski odmevi in Spletnega por-
tala Obalainfo. si. Na njem sta odgovorni
urednik Marij Maver in član uredniškega od-
bora Ivo Jevnikar odprla večer s kratko pred-
stavitvijo zadnje številke Mladike (3/2019), no-
vinar Radia Trsta A Andrej Černic in istrski pu-
blicist Milan Gregorič pa sta razgrnila prisot-
nim razvojno dogajanje v treh sosednih pri-
staniščih (Trst, Reka, Koper), s poudarkom na
zgodovinsko prelomnih dogodkih, pred kate-
rimi stoji pristanišče Trst, čemur je zadnja šte-
vilka Mladike tudi namenjena.
V zvezi z vlaganji v pristaniško infrastrukturo
izstopajo iz povedanega na predstavitvi predv-
sem naslednje pomembnejše ugotovitve. V
Trstu potekajo velika vlaganja s strani dežele
FJK in zasebnih strateških partnerjev, domačih
in tujih, npr. v izgradnjo nove logistične plat-
forme pod Škednjem, vključno z VIII. pomo-
lom (300 mio evrov), ter v povečanje VII. po-
mola (188 mio evrov), s čimer bi se kapacitete
za pretovor kontejnerjev, te paradne discipline
sodobnega pomorskega transporta, povečale
od sedanjih 900.000 na 1,300.000 TEU in bi s
tem Trst postal
vodilni na Jadra-
nu. V načrtu je
ustanovitev pro-
stocarinske cone
na področju Bol-
junca (180 ha) in
z nedavnim spo-
razumom, sklenjenim s kitajsko družbo China
Corporation Cunstruction Company (CCCC),
postaja Trst pomorska konica na jadranski
“svilni poti” za prodor v Srednjo in Vzhodno
Evropo. To med ostalim pomeni dodatne ki-
tajske investicije v pristaniško in prometno in-
frastrukturo, vstop tržaškega pristanišča kot
družabnika v velik intermodalni center, ki ga
CCCC načrtuje v Košicah na Slovaškem (100
ha), na tromeji z Ukrajino in Madžarsko, in
morebitno sodelovanje tržaškega pristanišča
v naložbah na Kitajskem. Reka je prav tako s
sredstvi države in tujih zasebnih strateških par-
tnerjev ravnokar povečala kapacitete kontej-
nerskega terminala na Brajdici (150 mio
evrov), končuje nov kontejnerski terminal na
zagrebški obali (170 mio evrov) in izvaja pri-
pravljalna dela za tretji kontejnerski terminal
v Kuljanovem v Bakarskem zalivu, s čimer naj
bi v naslednjem desetletju s svojimi kontej-
nerskimi kapacitetami prehitela celo Trst in
mu iztrgala primat na Jadranu. Hkrati je po
podatkih medijev padla odločitev za izgradnjo
plinskega terminala na otoku Krku, v vredno-
sti nič manj kot 500.000.000 evrov, ter se je
na mednarodni razpis prijavilo sedem poten-
cialnih investitorjev iz vrst svetovno znanih
podjetij s področja energetike. Luka Koper pa
s svojimi skromnimi sredstvi in krediti v vred-
nosti okrog 180 mio evrov (podatek neprever-
jen, prip. avt.) in ob velikih dosedanjih ovirah
s strani MO Koper povečuje kapacitete kontej-
nerskega terminala (I. pomola) z dosedanjih
850.000 na 1,150.000 TEU in bo tako zaostala
za Trstom in Reko. Izgradnjo drugega kontej-
nerskega terminala na I. pomolu pa smo ji pre-
prečili, med ostalim tudi z ustanovitvijo
občine Ankaran.
V zvezi z železniško povezavo z zaledjem sta
Italija in Avstrija v zadnjih nekaj desetletjih s
posodobitvijo proge po Kanalski dolini in iz-
gradnjo novega odseka hitre proge Celovec -
Graz usposobili za visoke hitrosti okrog 500-
kilometrski železniški koridor Trst - Dunaj,
prek katerega bo Trst, po bližnjici, povezan s
hitrimi progami z bogatim blagovnim baze-
nom (Graz, Dunaj, Budimpešta, Bratislava,
Praga idr.), ki je doslej v veliki meri gravitiral
na Koper. Hrvaška hiti s posodobitvijo proge
Reka - Zagreb - Botovo na Madžarski meji (270
km) in na nekaterih odsekih že polaga drugi
tir, na ostalih pa projektira traso, izdeluje teh-
nično dokumentacijo in razpisuje natečaj za
izvajanje del. Slovenija pa v zvezi s svojim ne-
srečnim 27-kilometrskim tirom Koper - Di-
vača že dve desetletji zajema vodo z rešetom
ter se je na koncu, kljub tehtnim kritičnim
opozorilom stroke in širše javnosti, odločila
za novo enotirno progo, in to po najdražji in
tehnično ter časovno najzahtevnejši trasi. Z
vsem tem se ustvarjajo pogoji, da bo Luka Ko-
per v naslednjih desetletjih potisnjena v dru-
gorazrednost, potem ko je v dobrem pol sto-
letju svojega obstoja s svojo profesionalnostjo
po obsegu tovorov, če odmislimo tekoča gori-
va, pustila za seboj obe pristanišči z večstolet-
no tradicijo.
Milan Gregorič
O
Sklepni posvet o jusih in srenjah
Jusarji naj zdaj
izkoristijo zakon
  zadnjih
mesecih
smo po-
ročali o pomem-
bni pobudi Agrar-
ne skupnosti,
Krožka Anton Gre-
gorčič in Deželne
koordinacije skup-
ne lastnine. Preko
projekta Zastavi-
mo skupne moči
za skupne cilje, ki
ga v lanskem in le-
tošnjem letu izvaja Krožek Anton
Gregorčič s finančno podporo
Dežele FJK, je Agrarna skupnost
lahko organizirala zelo zanimiva
in pomembna informativna
srečanja o pravnih vidikih srenj
V
in jusov. Zadnje srečanje oz.
sklepni posvet je potekal v petek,
14. junija, v dvorani deželnega
sveta FJK v Trstu. Na posvetu so
sodelovali vedno prisoten odvet-
nik Peter Močnik - kateremu gre
Občni zbor Slovenske prosvete
Priložnost za srečanje
včlanjenih društev
  četrtek, 6. junija 2019, je
bil v Peterlinovi dvorani v
Trstu redni letni občni
zbor Slovenske prosvete. Občni
zbor ni bil volilnega značaja, je pa
vsekakor odlična priložnost za
srečanje odbornikov in predstav-
nikov vseh včlanjenih društev, da
se med seboj bolje spoznajo, se
pogovorijo in diskutirajo o
splošni problematiki kulturnega
delovanja na Tržaškem, si izmen-
jujejo mnenja in ne nazadnje tudi
predlagajo kakšne skupne pobu-
de.
Pred začetkom uradnega dela so
se udeleženci na občnem zboru
občuteno spomnili preminulega
Aleksandra De Luisa, ki je bil dol-
ga leta aktiven član slivenske kul-
turne skupnosti na Tržaškem in
tudi odbornik Slovenske prosvete
in Knjižnice Dušana Černeta.
Dogajanje na večeru je bilo
običajno: udeleženci so najprej iz-
volili predsednika (Mitja Petaros)
in tajnico (Neža Kravos) občnega
zbora, saj je po pravilih nujno, da
prvi vodi zasedanje, druga pa je
zadolžena za zapisnik. Nato je bi-
la beseda dodeljena predsedniku
Slovenske prosvete iz Trsta Mariju
Maverju, ki je podal letno po-
ročilo delovanja, a da ne bi bilo
to predolgo, se je med svojim po-
dajanjem osredotočil na razne
glavne točke lanskega delovanja
in je raje opustil bolj običajne za-
deve. Izpostavil je lepo prazno-
vanje 70-letnice Slovenske pro-
svete, na katerem so sodelovala
skoraj vsa včlanjena društva in je
imelo svoj vrhunec na tradicio-
nalnih jesenskih študijskih dne-
vih Draga na Opčinah; prazno-
vanje si je zamislila in režirala Ma-
ja Lapornik. Tudi vrhunski kon-
cert, ki sta ga imela mezzosopra-
nistka svetovnega slovesa Bernar-
da Fink in bas-baritonist Marko
Fink (ob spremljavi pianista An-
thonyja Spirija) v mali dvorani
tržaškega gledališča Verdi junija
lani v sklopu projekta Brez meja
in torej tudi obeležja 10-letnice
vstopa Slovenije v schengensko
območje (kjer niso več predvide-
ne mejne kontrole), je imel
odličen uspeh. V sklopu projekta
je Slovenska prosveta tudi izdala
knjigo Milana Gregoriča Evropa
vstani in obstani, ki je zelo zani-
miva, saj poglablja pogled v da-
našnjo Evropo in tudi v migrante
ter nova verstva, ki se že nekaj
V časa pojavljajo v Evropi. Knjigo sovečkrat predstavili in že razdeliliskoraj vseh 800 natisnjenih izvo-
dov. Ob teh žlahtnejših dogodkih
so lani pri Slovenski prosveti na-
daljevali ustaljeno delovanje in
koordiniranje včlanjenih društev.
Na občnem zboru so nato spre-
govorili predstavniki včlanjenih
društev, teh je bilo prisotnih kar
16, pet društev se je za odsotnost
opravičilo, a so poslali pisno po-
ročilo o opravljenem delu (na 28
članov SP). Udeležencem se je
razgrnila podoba kulturnega de-
lovanja na najrazličnejših po-
dročjih, od pevskega oziroma
zborovskega delovanja do gleda-
liških predstav (bodisi za mladino
kot za odrasle), predavanj,
srečanj, strokovnih posvetov,
vzgojnih in pedagoških; poročila
letne dejavnosti društev so bila
res izredno bogata in raznolika.
Krajši razpravi o vsem poveda-
nem je sledil prikaz obračuna leta
2018, ki ga je podala blagajničar-
ka Slovenske prosvete Neža Kra-
vos, nato je nadzorni odbor izra-
zil svoje mnenje glede obračuna,
prikaz obračuna za letošnje
sončno leto in odobritev le-teh.
Po opravljenih “birokratskih
dolžnostih” je na občnem zboru
pozdravil predsednik Sveta slo-
venskih organizaciji Walter Ban-
delj, ki je izpostavil pomen delo-
vanja Slovenske prosvete iz Trsta
in pohvalil referate in delavnost
raznih društev. Sledila sta krajša
umirjena debata o načinu
plačevanja članarine včlanjenih
društev in poziv vsem na izredni
občni zbor, ki bo potreben, ko bo
država Italija dokončno zaključila
reformo tako imenovanega “tret-
jega sektorja” in raznih sezna-
mov, v katere bo verjetno obve-
zen vpis vseh društev, ki delujejo
na kulturnem in socialnem po-
dročju po državi.
Občni zbor Slovenske prosvete se
je končal v poznih večernih urah,
nekateri udeleženci so se ob
sproščenem pogovoru še nekaj
časa zaustavili v društvenih pro-
storih v ul. Donizetti v Trstu, da
bi izkoristili priložnost soočanja
med predstavniki društev, stekla
je tudi izmenjava mnenj, kako bi
si lahko društva med sabo poma-
gala v času, ko je družbenega
življenja med Slovenci vedno
manj.
MAP
  Predstavitev zbornika o Slovencih v FJK 
Objemni prostor naj 
bo kraj srečevanj
SLORI 
  petek, 14. junija, je Slo-
venski raziskovalni inšti-
tut v deželni dvorani
Tessitori v Trstu predstavil zbor-
nik prispevkov projekta Zamej-
ski, obmejni, čezmejni: Sloven-
ci v Furlaniji - Julijski krajini de-
set let po vstopu Slovenije v šen-
gensko območje. Na srečanju, ki
ga je povezoval podpredsednik
Tržaškega novinarskega krožka
Luciano Santin, so sodelovali
direktor SLORI Devan Jagodic,
vodja projekta Štefan Čok, pro-
fesor na univerzi v Trstu More-
no Zmago in koordinatorka
programa Kinoatelje Mateja
Zorn. Luciano Santin je v uvodu
naredil kratek zgodovinski pre-
gled in povedal, kako je naše
območje od nekdaj težišče kul-
turnih skupin in ekonomije, ki
na takem občutljivem območju
nujno potrebuje evropske vred-
V note združenja. Ta prostor moraostati točka srečanja in ne kon-fliktov; proces sodelovanja in
skupnega sobivanja se mora
nujno nadaljevati, je povedal
Santin. Direktor Devan Jagodic
se je najprej zahvalil vsem sode-
lujočim partnerjem pri projek-
tu, predvsem za skupna srečanja
in seminarje, na katerih so se
kritično dotaknili vprašanj in iz-
zivov na te-
mo odprave
mejnega
nadzora ob
vstopu Slo-
venije v šen-
gensko ob-
močje.
Obravnava-
li so jih se-
veda pre-
težno z vidi-
ka sloven-
ske narodne skupnosti v Italiji.
Med srečanji so skušali spodbu-
jati predvsem poglobljeno raz-
pravljanje o možnostih in pri-
ložnostih, ki jih sodobna odprta
meja omogoča, a so bile doslej
premalo izkoriščene. Vodja pro-
jekta zgodovinar Štefan Čok je
poudaril, kako so se v projektu
hoteli soočati tudi z italijanski-
mi sogovorniki, s tistimi v ma-
tični državi in tudi iz Avstrije. S
pomočjo Kinoateljeja in zbrano
skupino mladih so zbrali
pričevanja in skušali razumeti
občutke ljudi, ki živijo ob meji,
ter sestavili tudi posnetek. Sne-
manje je bilo zelo zanimivo,
pravi zgodovinar, saj je bila sku-
pina mladih zelo navdušena
nad tem projektom. Zvedeli so
veliko zanimivega, česar nove
generacije sploh ne poznajo, saj
ne čutijo več meje in so prese-
nečeni, ko slišijo, kako so ljudje
živeli ob njej še pred kratkim.
Več podrobnosti o sestavi po-
snetka je razkrila koordinatorka
programa Kinoatelje Mateja
Zorn. Na koncu pa je spregovo-
ril še prof. Moreno Zago, ki je s
študenti sociologije pripravil za-
nimive raziskave, vključene v
zbornik. Prva študija je o mejah
šengena, druga pa o občutku
meje in povezanih čezmejnih
obnašanj, stikov in skrbi.
MČ
glavna zasluga, da je Vrhovno so-
dišče končno dalo prav jusarjem
-, odv. Mitja Ozbič, odv. Roberto
Mazza, odv. Raffaele Volante, dr.
Nevenka Bogataj in predsednik
Državne konzulte skupne lastni-
ne dr. Marian Marcello. V uvodu
sta pozdravila predstavnik Agrar-
ne skupnosti Karlo Grgič in
deželni svetnik SSk Igor Gabro-
vec, ki je poudaril, kako je po-
membno izkoristiti to pravico, ki
smo jo končno dočakali, in kako
je lahko naša skupnost močnejša,
če vsi sodelujemo, saj kot posa-
mezniki štejemo bolj malo. Prav
tako so tudi govorniki prikazali,
kako je prišlo do uspešnega raz-
pleta in kako je po-
membno zdaj uvel-
javljati to pravico.
Ljudje morajo biti
pogumni in izkori-
stiti zakon, ki jih
brani. Če se bodo še
dalje obračali na
javne ustanove in
spraševali, kako naj
se ravnajo, bodo
ustanove izkoristile
to zaupanje le za la-
stni interes. Zato so
bila in so ta infor-
mativna srečanja zelo pomem-
bna, kajti osveščajo ljudi, da lah-
ko na najboljši način izkoristijo
in uveljavljajo zakone, ki so jim
končno naklonjeni.
MČ
Zanimiv večer v koprski knjižnici Srečka Vilharja  
Pomembna dogajanja v
treh sosednih pristaniščih
Foto MČ
Foto MČ
Videmska / Aktualno20. junija 201912
  sredo, 5. junija 2019, je
bilo na sedežu KD Ivan
Trinko v Čedadu
srečanje z generalnim konzu-
lom Republike Slovenije v
Trstu Vojkom Volkom, in si-
cer o temi Slovenci v prostoru
Alpe-Jadran med preteklostjo
in sedanjostjo. Prireditelja sta
bila SKGZ za Videmsko pokra-
jino in tednik Novi Matajur.
Primorskega diplomata je in-
tervjuval novinar Rudi Pavšič,
občinstvo pa je lahko v živah-
nih posegih spoznalo velepo-
slanika, ki je služboval na Bal-
kanu, v Rimu in Zagrebu ter
je zato odličen poznavalec
naše dežele in našega poli-
tičnega dogajanja.
V Volk je spregovoril o Slovenijiin Evropi po nedavnih volit-vah in pred njimi; poudaril je,
da do Evrope nikakor ne sme-
mo biti negativni, saj obstaja-
jo države, ki so, v nasprotju z
Italijo, našle tu priložnost za
rast in razvoj. Med temi je
nedvomno Slovenija, ki se
lahko postavlja z nizko neza-
poslenostjo, zavidljivo gospo-
darsko rastjo, ki je med naj-
boljšimi v Evropi, ter odlični-
mi inovativnimi projekti, ki
jih uresničuje ravno zaradi
evropskih prispevkov.
Volk je spregovoril tudi o ita-
lijanski politiki, predvsem na
deželni ravni, ter o odnosih
med Slovenijo in Italijo ter
med Slovenijo in Furlanijo Ju-
lijsko krajino. Spoznali smo
ga v luči odprtega in živahne-
ga diplomata, ki zna sodelo-
vati brez predsodkov in poli-
tičnih zadržkov. V sogovorni-
ku zna najti predvsem sočlo-
veka. Čeprav sam priznava, da
sicer dobri odnosi med sosed-
njima državama niso dosegli
nivoja, ki bi ga lahko označili
za model evropske integraci-
je, gleda zelo pozitivno na od-
nose ob meji ter na možnosti
za uresničevanje skupnih in-
vesticij v korist ljudem na tej
in oni strani nekdanje črte.
Vojko Volk je glede provokacij
posameznikov, ki na žalost
občasno še kalijo medseboj-
no sožitje, zelo strpen in ra-
cionalen. Pravi, da jih je treba
enostavno prezreti in pre-
prečiti sovraštvu, da bi prevla-
dalo nad razumom in spravo.
Veleposlanik je spregovoril o
slabih trenutnih možnostih
vstopa Srbije in ostalih držav
nekdanje Jugoslavije v Evro-
po, tudi glede na negativno
izkušnjo s sosednjo Hrvaško.
Odnose med Italijo in Slove-
nijo je ocenil za dobre, kljub
pojavljanju občasnega nezau-
panja in vračanja v preteklost.
Ob tem je izrazil upanje, pa
tudi prepričanje, da bosta
znali obe državi prihodnje le-
to skupaj, na slovesen, hkrati
pa za prihodnost vzpodbu-
den način obeležiti 100-let-
nico požiga Narodnega do-
ma.
Preteklost ne sme prehudo
obremenjevati naših priza-
devanj za prihodnost, pou-
darek pa mora biti vedno na
razvoju in družbeni rasti.
Prav v tem okviru sta tako
Pavšič kot Volk spregovorila
o težkem trenutku, ki ga
doživlja Benečija, ter o po-
moči, ki ji jo lahko Slovenija
nudi v okviru turističnih in
gospodarskih načrtov.
Srečanja s slovenskim diplo-
matom se je udeležila tudi
odbornica za kulturo čedajske
občine Angela Zappulla, ki je
prisotne pozdravila in pouda-
rila pomen sodelovanja med
občinsko upravo in slovenski-
mi organizacijami.
Suzi Pertot
Generalni konzul RS gost v Benečiji
O odnosih z italijansko
državo in deželno upravo
  drugi polovici julija se
bo na tolminsko Sotočje
vrnil festival Metaldays,
ki bo tudi letos gostil velika
imena metal glasbe. V Tolminu
si bodo namreč od 21. do 27.
julija na treh odrih vrstile
znane metal skupine, kot so
Arch Enemy, Dimmu Borgir,
Dream Theater, Finntroll,
Hypocrisy, Tarja, Architects,
Tiamat in veliko drugih.
Obilica skupin bo tudi letos
privabila pestro množico
gostov, poleg tradicionalno
nemško govorečih in
V obiskovalcev iz skandinavskihdržav tudi ljubiteljetežkometalnih zvokov iz
sosednje Italije, Španije, celo iz
Japonske, slovenskih gostov je
po navadi približno četrtina
vseh obiskovalcev.
Ob dobri in ostri glasbi ponuja
Metaldays še veliko drugih
zanimivih spremljevalnih
dejavnosti, kot so kopanje,
ohladitev in sproščanje v Soči
in Tolminki, različne stojnice,
veliko raznolikost hrane in celo
priložnosti za poroko. Na
festivalskem območju je z
vstopnico tudi letos
mogoče brezplačno
kampiranje. Ob tako
žgoči glasbi se bodo
prilegli tudi joga,
masaža in metalski
fitnes, za bolj
zabavni del pa bodo
poskrbela športna tekmovanja.
Metaldays vsako leto svojim
obiskovalcem omogoča tudi
srečanje s člani posameznih
skupin, ob tako unikatnem ob-
festivalskem programu, pa
bodo lahko obiskovalci hrano
in pijačo kupili na
stojnicah ter bližnji
diskontni trgovini.
Dodatna atrakcija
festivala je seveda
lokacija, ki ponuja pravo
malo oazo v naravi -
organizatorji zelo skrbijo
za okolje in so nagrajeni s
priznanjem A Greener
Festival Award.
Obiskovalci festivala
Metaldays so v Sotočju, ki
se vsako leto za teden dni
spremeni v pravi metalski
raj, vedno dobrodošli, saj
so dobri gostje in doslej z njimi
Tolminci še niso imeli težav.
Festival, ki poteka v objemu
narave, predstavlja pravi
turistični utrip, ki prenaša ime
Tolmina, slovenske festivalske
prestolnice, po Evropi in tudi
izven nje.
Kat
  Predvajanje dokumentarca 
S srcem v Benečiji
KULTURNI DOM GORICA 
  srcem v Benečiji je naslov
polurnega dokumentarne-
ga filma, ki sta ga Erika in
Jure Škrlep tankočutno posnela
o Francu Jerončiču, očetu pri nas
poznanega trenerja
Zorana Jerončiča. Pre-
mierno si je film ogle-
dalo lepo število gle-
dalcev v mali dvorani
Kulturnega doma v
Gorici, v torek, 28.
maja 2019, ob prisot-
nosti protagonista, ki
je kljub častitljivi sta-
rosti še čil in zdrav in
še smelo rezbari v svo-
ji domači mizarski de-
lavnici. Na večeru je
bila navzoča tudi Mar-
tina Repinc, odgovor-
na urednica sloven-
skega programskega oddelka Ra-
dia Trst A. Dokumentarec je
namreč nastal v produkciji
Deželnega sedeža RAI za Furlani-
jo Julijsko krajino - Slovenski
program in v realizaciji Video
pro d. o. o. Film, ki takoj odnese
S gledalca v osrčje Benečije s pe-smijo Beneških fantov ob zvokuharmonike z značilnim otožnim
benečanskim melosom, bodo
predvajali tudi na slovenskem te-
levizijskem programu Rai, v Be-
nečiji pa na postaji Topolovo. Tu-
di s televizijo Koper so že do-
menjeni, je povedala Repinčeva,
ki upa, da se bo zanj zanimala tu-
di RTV Slovenija. Dejala je, da je
Jerončiču v polurni film uspelo
strniti skoraj stoletno zgodovino
svojega življenja in zgodovino
vasi ob meji. Sam je doživel kar
nekaj meja, ki so nastajale, a tudi
padale. Z veseljem je dočakal do-
končen padec meje, ko se lahko
prosto sprehajamo po tem ob-
močju.
O nekdanjem obmejnem
življenju teče pripoved v doku-
mentarcu, ki živo pri-
kazuje, kako so bili z
Benečijo zmeraj tesno
povezani prebivalci
vasi Kostanjevica na
odročnem Kolovratu
nad Kanalom ob Soči,
kjer se je Franc Je-
rončič rodil l. 1923. Je-
rončič razkriva svojo
srčno navezanost na
Beneške doline. Iz roj-
stne Kostanjevice je
namreč čudovit raz-
gled na sosednjo Be-
nečijo. To lepo, a
večkrat v otožnost
odeto pokrajino s hribi in doli-
nami je sam vzljubil od mladih
nog. Odraščal je, ko je Benečija
hudo občutila pritisk fašistične-
ga škornja.
/ str. 15
IK
Od 21. do 27. julija
Tolminsko Sotočje
pripravljeno za Metaldays
Sovodnje ob Soči / Odprtje razstave 
1918 – 2018 Odpri srce
in podaj roko!
  Kulturnem domu
Jožef Češčut v Sovod-
njah ob Soči je bilo v
soboto, 15. junija 2019, od-
prtje razstave 1918 – 2018 Od-
pri srce in podaj roko! . Raz-
stavo, ki je nastala ob sovo-
denjskem občinskem
prazniku, sta priredila
kulturno društvo So-
vodnje in Dolenjski
muzej Novo mesto,
pokroviteljstvo pa so
dali Ministrstvo za
kulturo RS, SKGZ,
ZSKD, Občina Sovod-
nje ob Soči, ZKB, pod-
jetji Grafica Goriziana
in Tomsič Srl.
Na dvorišču za sovo-
denjskim kulturnim
hramom se je v soparnem so-
botnem večeru zbrala lepa
množica ljudi, ki je z zani-
manjem prisluhnila uvodne-
mu pozdravu predsednice
kulturnega društva Sovodnje
Valentine Nanut, katera je ra-
zložila pomen razstave za so-
vodenjsko vas: “Razstava nam
je še posebno dragocena, saj
odkriva zgodovino naše vasi
in prednikov nekaterih naših
sovaščanov”. Podžupan in
odbornik za kulturo občine
Sovodnje Erik Figelj je prisot-
ne pozdravil tudi v imenu
župana Luke Piska. Med dru-
gim je poudaril pomen
vzdrževanja pozitivnih čez-
mejnih odnosov z matično
domovino, z bližnjo občino
Miren - Kostanjevica in
občino Škofja Loka, s katero
je sovodenjska občina pobra-
tena, in ustvarjanja novih pri-
jateljskih vezi tudi z ljudmi,
ki so zemljepisno gledano
bolj oddaljeni, na katere pa
V Sovodenjce veže usoda so-vaščanov v času prve svetov-ne vojne.
Na razstavi so prikazani foto-
grafski material in teksti, ki
izhajajo iz dveh posameznih
razstav, ki se med seboj do-
polnjujeta.
Razstava
1918, ali
nam prine-
seš MIR?
Dolenjska
in Dolenjci
med prvo
vojno pri-
kazuje
življenje na
Dolenjskem
med prvo
svetovno
vojno - se pravi obdobje in
območje, na katerem so živeli
nekaj let kot begunci prebi-
valci Goriške in seveda tudi
tisti z območja Sovodenj. Ta
razstava, ki je bila postavljena
v Dolenjskem muzeju v No-
vem mestu, ima tudi podpo-
ro Ministrstva za kulturo Re-
publike Slovenije. Razstavo
Sovodnje v veliki vojni pa se-
stavljajo fotografije izvedenca
o prvi svetovni vojni v naših
krajih, Mitje Jurna, ki pred-
stavljajo vasi in okraje v
občini Sovodnje ob Soči med
vojno in takoj po njej.
O življenjski izkušnji sovo-
denjskih beguncev je sprego-
vorila kustosinja Dolenjskega
muzeja Novo mesto Marjeta
Bregar, ki je sobotni dogodek
simbolično vključila v pro-
jekt Poletna muzejska noč, ob
kateri v Sloveniji tradicional-
no kar 83 muzejev na široko
odpira vrata obiskovalcem od
18. do 24. ure. Do sodelovan-
ja med Dolenjskim muzejem
Novo mesto in kulturnim
društvom Sovodnje je prišlo
že pred leti, ko se je Bregarje-
va začela ukvarjati s prvo sve-
tovno vojno na Dolenjskem
in še posebno s temo begun-
stva. Tedaj je spoznala gospo
Matjano, potomko družine,
ki je sprejela begunce iz Sovo-
denj, in prišla v stik z družino
Edija Pelicona, ki je nudila ve-
liko materiala za dolenjsko
razstavo. V novomeškem ar-
hivu je našla podatke tudi o
drugih
družinah, ki so
sprejele sovo-
denjske begun-
ce, med kateri-
mi so bili tudi
predniki Savi-
ne Cotič in
njenih sester.
Kasneje je Mar-
jeta Bregar z
veseljem spoz-
nala, da po-
tomci teh
družin med se-
boj še vzdržujejo prijateljske
odnose, tako da se je ideja o
skupni razstavi v Sovodnjah
kar sama porodila. Obe raz-
stavi povezuje tudi skupni na-
slov 1918 – 2018 Odpri srce in
podaj roko! , ki prikazuje glo-
boko povezanost med po-
tomci beguncev in ljudi, ki še
živijo na Dolenjskem.
Mitja Juren je poudaril, da je
namen razstavljenih fotogra-
fij prikazati razdejanje Sovo-
denj in bližnjih zaselkov Ru-
bij, Gabrij, Peči, Rupe, Debele
griže Vrha Sv. Mihaela med
prvo svetovno vojno, ko je bi-
la vas ravno na fronti in je ve-
liko družin moralo v begun-
stvo, kjer so ostale vse do leta
1919, ko so se začele vračati
domov. Z razstavo želi kultur-
no društvo Sovodnje obe-
ležiti pomembno obletnico
konca prve svetovne vojne in
prikazati življenje v po-
rušenih Sovodnjah v povoj-
nem času.
Razstava spada tudi med
“spremljevalne”dogodke Slo-
festa na Goriškem. Da bi zbra-
ne fotografije in material ne
zašli v pozabo, so pri KD So-
vodnje izdali tudi katalog So-
vodnje v veliki vojni. Za gla-
sbeno spremljavo večera, ki
ga je povezovala Sara Piva, je
poskrbela kitaristka Tina Bal-
ta, Jasna Tomsič pa je reciti-
rala poezijo Soseda domačina
Petra Butkoviča Domna.
Katja Ferletič
Erika Škrlep, Franc Jerončič in Martina Repinc
Slovenija 20. junija 2019 13
Vlada trmasto zoper odločitev ustavnega sodišča 
Še o financiranju javnih 
in zasebnih osnovnih šol
  tična in moralna dolžnost
časnikarjev, ki oblikujejo
ali usmerjajo javno
mnenje, je, menim, tudi v tem,
da varujejo in razlagajo pravice
in dostojanstvo najbolj
prizadetih posameznikov in
slojev v družbi in državi. V
Sloveniji zato v tem času kaže
obravnavati stiske in usode sto
tisočev ljudi, ki nimajo dovolj
prejemkov za plačilo že kar
zloveščih položnic, ki na
njihove naslove prihajajo vsak
dan. “Če ne boste plačali v
roku, vas bomo rubili”,
navadno upniki kar po telefonu
sporočajo ljudem, ki ne vedo,
kako bodo lahko preživeli s
plačo ali pokojnino, ki znašata v
povprečju od 400 pa tja do 650
evrov. Čedalje več je primerov,
da se posamezniki zaradi nizkih
plač nočejo zaposliti in raje
prejemajo socialno pomoč, ki je
skoraj tolikšna, kot znašajo
najnižje plače v Sloveniji. To se
dogaja v obdobju, ko je
ponudba delovniih mest velika.
Med najbolj perečimi temami v
Sloveniji je varnost ljudi ob
meji, to zaradi nenehnega
prihajanja in nasilja
nezakonitih migrantov. Premier
Marjan Šarec in minister za
notranje zadeve Boštjan
Poklukar vztrajno trdita, da je
varnost prebivalcev ob
slovenski južni meji, to je na
meji s Hrvaško, dobra in ni
ogrožena, vendar njune trditve
pomenijo norčevanje iz ljudi.
E Poznavalci razmer zatrjujejo, dapolicija prestreže le manjši delilegalnih migrantov. Morda
okoli deset, kvečjemu dvajset
odstotkov. Večina pa brez
težav in večjih ovir prekorači
hrvaško-slovensko mejo. Na
slovenski strani pa migranti
vlamljajo v različne objekte,
se hranijo z ukradeno hrano,
ob tem pa nadaljujejo pot v
notranjost Slovenije. Sledi
njihova prošnja za azil, kar
omogoča lagodno življenje
na slovenske stroške. Ko se
utrudijo ali naveličajo s
statusom prosilca za politični
azil, nadaljujejo pot proti
Zahodu, kar je sicer njihov
glavni cilj. Slovenska meja s
Hrvaško je dolga 670
kilometrov, je pa v vsej
dolžini mogoča njena
prehodnost. Jože Biščak,
glavni in odgovorni urednik
tednika Demokracija, je v
uvodniku te publikacije zatrdil,
“da notranji minister Boštjan
Poklukar še kar vztraja, da
policija obvladuje razmere na
meji. Kot da so številni vlomi,
kraje, ugrabitve, nasilje in po
novem metanje kamenja na
domačine le privid, pravljice, s
katerimi strašijo otroke”.
Ministra je pozval, naj odstopi.
“Še je čas, da to storite, da boste
z odstopom ohranili vsaj del
časti”, je Jože Biščak, glavni in
odgovorni urednik tednika
Demokracija, svetoval ministru
za notranje zadeve.
V obupu in razočarani zaradi
stališč premiera Marjana Šarca
in ministra za notranje zadeve
Boštjana Poklukarja o stanju
varnosti ob meji so tri civilne
iniciative z območij meje s
Hrvaško poslale ostro protestno
pismo predsedniku države
Borutu Pahorju. Prosile so ga za
pomoč in posredovanje v zadevi
zagotovitve varnosti prebivalcev
na ogroženem območju
slovensko hrvaške meje.
Nadaljujejo se napori in pozivi
za uresničitev odločbe
ustavnega sodišča, o
financiranju zasebnih osnovnih
šol. Navajam, da je Ustavno
sodišče konec leta 2014
ugotovilo, da je zakon o
organizaciji in financiranju
vzgoje in izobraževanja
neustaven, ker je po njem javni
program v zasebnih osnovnih
šolah financiran le 85-odstotno.
Državnemu zboru je zato
naložilo, naj v enem letu
neustavnosti odpravi tako, da
bo javni program v zasebnih
osnovnih šolah, le-teh je v
Sloveniji zgolj šest, financiran v
enaki višini kot v javnih
osnovnih šolah, to je 100-
odstotno.
Toda zgodilo se ni nič.
Vlada je sprejela tako
dopolnilo omenjenega
zakona, ki zasebnim
osnovnim šolam celo
znižuje državni prispevek,
od sedanjih 85-odstotkov
na okoli 65-odstotkov
določenih stroškov. V delu
politike in javnosti je
spričo takega krivičnega
dopolnila, ki ga je
pripravil Jernej Pikalo,
minister za izobraževanje,
znanost in šport, nastalo
ogorčenje in zgražanje, kar
napoveduje polemično
razpravo o tej temi v
državnem zboru.
Dr. Matevž Tomšič,
vodilni sodelavec civilne
družbe v Sloveniji, pravi,
“da teptanje ustavnih načel, ki
si ga je z novelo šolskega zakona
o financiranju zasebnih
osnovnih šol privoščila vlada,
ne pomeni nič drugega, kot
povratek boljševizma v
Slovenijo”. V tedniku
Demokracija pa so zapisali, “da
kršitev ustavne odločbe o
financiranju zasebnih osnovnih
šol ni pokazala zgolj, kdo je
minister Jernej Pikalo, ampak
tudi, kdo je premier Marjan
Šarec. On je politik, ki se je
pripravljen za svoj politični
položaj podelati tudi na Ustavo
in Ustavno sodišče. Brez teh
dveh stvari pa ne le, da ni
pravne države, pač pa je tudi
država le spaka”.
V Sloveniji poteka t. i.
devetdnevnica molitev in posta
za domovino, ki se bo iztekla
24. junija. Prireditelj je posebna
iniciativna skupina za molitev
in post v čast bližnjega
praznika, dneva državnosti. V
slovenskem katoliškem tedniku
Družina je bil ob omenjenem
dogodku objavljen intervju z
duhovnikom Bogdanom
Vidmarjem. Zatrjuje, “da je
slovenski narod ranjen.
Potrebujemo zdravljenje. Naša
domovina ni nekaj zastarelega,
je pa ogrožena. Podobni smo
revežu, ki so ga napadli, okradli
in ranili razbojniki. Vendar ni
vse izgubljeno. Kljub
norčevanju iz krščanstva in
preziru, ki smo ga pogosto
deležni, vemo, da Bog je, in
pomembno je, da kristjani, pa
tudi ljudje dobre volje sledimo
Božjemu klicu”.
Zgodovinarka in publicistka dr.
Helena Jaklitsch je v novi
številki Zaveze, revije za
duhovna, kulturna in politična
vprašanja sedanjosti in
preteklosti, s posebnim ozirom
na krizo slovenstva po
boljševiški revoluciji in
državljanski vojni, objavila
dolg, zlasti pa aktualen pogovor
z zgodovinarjem dr. Renatom
Podbersičem, sodelavcem
Študijskega centra za narodno
spravo v Ljubljani. Najprej je
povedal, “da prihaja iz Goriške,
naše najlepše dežele. Za mene je
Gorica, ki je sedaj v Italiji,
najlepše mesto na svetu, seveda
poleg starega Jeruzalema”.
Povedal je tudi, da se pri svojem
raziskovalnem delu posveča
predvsem Primorski in kršitvam
človekovih pravic ter nasilju na
njenem območju.
Marijan Drobež
  času
vseprisotnih
družbenih
omrežij in
svetovnega spleta,
ko se na videz zdi,
da lahko na spletu
najdeš vse podatke,
se je včasih treba
prav ustaviti in
razmisliti svojo
preteklost. Eden
takih trenutkov je
bil gotovo simpozij
ob osemdesetletnici
rojstva velikega
moža, ki je veliko
pomagal tudi nam,
predvsem pa je bil
to mož, na katerega
moramo biti
ponosni. In prav na svetovnem spletu
je odločno premalo podatkov o njem.
Dr. Peter Vencelj, kateremu je bil
posvečen simpozij v soboto, 8. junija,
je bil namreč minister za šolstvo in
minister za Slovence po svetu in v
zamejstvu, ki nas je imel iskreno rad,
minister je bil v najtežjih časih prvih
slovenskih demokratičnih vlad.
Vdova dr. Petra Venclja Irena je v Kranj
povabila njegove tesne sodelavce,
prijatelje, ljudi, s katerimi je dr.
Vencelj delal, in nastal je simpozij, ki
je doprinesel gotovo dovolj gradiva, na
katerem se lahko začne zgraditi
celostna podoba velikega
znanstvenika (fizik, matematik),
vzgojitelja, ministra, predvsem pa
skromnega človeka, ki je bil in ostal
zvest krščanstvu v vseh časih, tudi
takrat, ko je bilo najtežje. In seveda
našega velikega
prijatelja, saj je dr.
Vencelj namenjal
posebno skrb prav
Slovencem, ki
živimo izven meja
države Slovenije,
pri tem ni delal
nobenih razlik,
vodila ga je zavest,
da je Slovenija
domovina vseh
Slovencev, ne
glede, kje živimo.
Ker je spomin prav
v času spleta zelo,
zelo siromašen, se
spomnimo samo
časov, ko je
šolskemu ministru
Venclju takratna partija
poslala na cesto
osnovnošolske otroke
protestirat, da o drugih
podtikanjih ne
govorimo...
Prvi predsednik slovenske
demokratične vlade Lojze
Peterle je na simpoziju v
župnišču cerkve sv.
Kancijana v Kranju, ki sta
se ga poleg gospe Irene
udeležili tudi hčerki dr.
Venclja, Petra in Maruša,
povedal veliko stvari, med
temi bi postavili na prvo
mesto predvsem dejstvo,
da “v dr. Petru Venclju kot
človeku in kot odličnem
politiku ni bilo nobene
zvijače”! Kot znanstvenik,
ki je bil že uveljavljen
univerzitetni profesor, je dr.
Vencelj v vlogi šolskega
ministra naredil ogromno
stvari. Kot vzgojitelja sta ga
predstavila dr. p. Silvo
Šinkovec in Marija Žabjek,
o reševanju težav znotraj Malteškega
reda vitezov, ki ga je dr. Vencelj opravil
z njemu lastno mirnostjo, je na
simpoziju v Kranju spregovoril dr. Jože
Osterc, ki je bil tudi v prvi slovenski
vladi minister, tudi on znanstvenik in
kristjan. V Kranju je imel tople besede
za dr. Petra Venclja njegov sopotnik in
delovni kolega v Uradu za Slovence v
zamejstvu in po svetu Rudi Merljak,
medtem ko je Kranjčanka Vlasta
Sagadin spregovorila o dr. Petru
Venclju kot sokrajanu, pedagogu,
človeku, ki se je kot minister iz Kranja
na ministrstvo vozil z vlakom, in še in
še. Naš odgovorni urednik Jurij Paljk je
na povabilo organizatorjev spregovoril
o dr. Petru Venclju kot izobražencu, ki
je najprej kot minister za Slovence v
zamejstvu in po svetu
naredil ogromno za vse
nas, opisal je, kako sta
prav z Rudijem
Merljakom odločilno
pripomogla k nastanku
našega Novega glasa, a
ni pozabil povedati niti
dejstva, da je dr. Vencelj
postal naš prijatelj, saj
je v naše kraje pripeljal
več kot dvesto
avtobusov izobražencev
iz Slovenije, se
udeleževal študijskih
dnevov Draga in še in
še. Paljk je dr. Petra
Venclja postavil za
zgled pokončnega
krščanskega človeka,
javno se mu je tudi zahvalil v svojem
in v imenu več kot 250 slovenskih
škofov, duhovnikov ter še večjega
števila laičnih izobražencev, katerim je
kot šolski minister dr. Vencelj vrnil
dostojanstvo, ko je priznal maturo
Srednje verske šole, kot se je uradno
imenovalo Malo
semenišče v Vipavi.
Po referatih
omenjenih so si
številni prisotni kar
podajali mikrofon in
pripovedovali svoje
spomine na dr.
Venclja.
Jurij Paljk je
predlagal prisotnim,
naj se izda zbornik o
dr. Petru Venclju in
njegovem bogatem
življenju, predvsem
pa naj se objavijo
predavanja in druga
pričevanja o njem na
svetovnem spletu, to
pa predvsem za
mlade ljudi, ki najdejo le tu vir
informacij.
Pred samim posvetom je bila v cerkvi
sv. Kancijana, biseru gotike in krasni,
živi vezi z Oglejem!, molitvena ura za
domovino, ki jo je vodil p. Silvo
Šinkovec, po simpoziju pa je bila
slovesna maša za dr. Petra Venclja z
malteškimi vitezi in čudovitim petjem
zbora Gallus.
Simpozij je v Kranju odlično
povezoval in vodil urednik Radija
Ognjišče Alen Salihovič, ki je na
spletnem mestu Radia Ognjišče tudi
objavil posnetek simpozija, dobite ga
na tej povezavi: http: //radio. ognjisce.
si/sl/215/utrip/29932/?
fbclid=IwAR2UZOMGTOKerd9S2of3e
xAGxLSQhqVY3SW1Rwh_Rze9yIFWC
hVVE0oAsD0
Ko smo odhajali, se nam je zdelo, da
se je tudi mogočni bronasti kip našega
največjega pesnika dr. Franceta
Prešerna, ki stoji na trgu med cerkvijo
sv. Kancijana in Prešernovim
gledališčem, še bolj ponosno vzravnal.
Kot da bi hotel še v bron imenitno
ujeti Pesnik z nami reči: “Imeli smo
može, imeli smo dr. Petra Venclja”!
ZUT
V
Lojze Peterle (foto JMP)
Dr. Peter Vencelj (foto dd)
Kranj / Simpozij ob 80-letnici rojstva dr. Petra Venclja
Ogromno je naredil tudi za nas
Slovence na Goriškem
Kar dve prizorišči v Novi Gorici si bosta letošnje poletje (med
21. junijem in 31. avgustom) izmenjevali številne glasbene,
gledališke, plesne, potopisne in filmske dogodke z domačimi
in tujimi avtorji. Pri oblikovanju poletnega programa, ki bo
potekal na Ploščadi Silvana Furlana za mestno občino in na
Bevkovem trgu, je Mestna občina Nova Gorica združila moči s
KUD Krea in Agencijo GIG. Nova Gorica, ki v sodelovanju z
Gorico kandidira za naziv Evropske prestolnice kulture leta
2025, bo tako ponudila kakovosten program in znova pokazala,
da ji je urbana kultura blizu. Poletna scena se začenja v petek,
21. junija 2019, s koncertom skupine Rock Partyzani na
Bevkovem trgu. Odprtje Poletne scene sovpade tudi z veliko
kolesarsko dirko Po Sloveniji. Dogajanje se bo že isti večer
preselilo na Ploščad Silvana Furlana, kjer bo najprej pogovor o
glasbi in mestu z naslovom Nova Gorica glasbeno mesto?,
sledil bo glasbeni performans Etceteral z Boštjanom Simonom
in Marekom Fakučem. Vse do 31. avgusta bodo lahko
prebivalci in obiskovalci Nove Gorice prisluhnili mednarodno
zastavljenemu glasbenemu programu. Ponovno bo zaživel tudi
kino na prostem z bogato bero slovenskih filmov poleg
tradicionalnega mednarodnega programa. Vstop na vse
dogodke, ki jih finančno omogoča mestna občina, bo prost.
Odprtje Poletne scene v Novi Gorici
Bogdan Vidmar
Aktualno20. junija 201914
Z 9. strani
V ospredju ...
  adnja predstava na veli-
kem odru bo v aprilu Ja-
kiš in Pupče. To je pisa-
na, hrupna in mračna komedija
mednarodno priznanega izrael-
skega dramatika Hanoha Levi-
na. Slovensko praizvedbo bo na
novogoriški oder postavil izrael-
ski režiser Yonatan Esterkin.
Svet dramatika Levina je krut,
mrk in brez iluzij, svojevrsten
pekel. V ospredju sta dva osam-
ljena mlada, grda človeka.
Na velikem odru bo v aprilu
2020 zaživel tudi avtorski pro-
jekt Evropa z režiserko Tatjano
Peršuh, prvič gostjo v SNG No-
va Gorica, in koproducentom
Zavodom Delak, raziskovalno
in umetniško produkcijsko
hišo, ki raziskuje postgravitacij-
sko umetnost, kulturalizacijo
vesolja, kozmikacijo umetnosti
in deluje na presečišču sodob-
nih umetniških praks. “Izhaja-
joč iz mita o Evropi predstava
pripoveduje intimno zgodbo
ugrabljene deklice, ki je postala
mati Evrope, kot jo poznamo
danes”.
Na malem odru bo v naslednji
sezoni prva premiera novem-
bra. V koproduk-
ciji s Teatrom
Osobnjak iz Sankt
Peterburga in v
prevodu Bojana
Bratine bo nastala
eksperimentalna
predstava Ös, po
motivih zbirke
zgodb Obrnjena
rokavica srbskega
pisatelja Milorada
Pavića. Režiral bo
Aleksej Obrazcov.
Nastopajoči igral-
ki (slovensko – ru-
ski) bosta razisko-
vali in spoznali točko ustvarjan-
ja misli, ki ne pozna jezikovnih
in socialnih ovir. Skupni pro-
jekt dveh držav omogoča, da se
na enem odru združijo dediči
dveh različnih kultur, različnih
miselnosti.
V decembru bo novogoriška
premiera “sladkobnega muzika-
la z grenkim priokusom” Zad-
njih pet let, prva slovenska upri-
Z zoritev v prevodu Janeza Useni-ka. Romantični muzikal podpi-suje mlada režiserka Jasmin Ko-
vic iz Števerjana; nastal je v ko-
produkciji s SSG Trst in tržaško
Glasbeno matico. Songe, bese-
dilo in glasbo je napisal ame-
riški skladatelj in dramatik Ja-
son Robert Brown.
Decembra bo na malem odru
avtorski projekt “med znanostjo
in umetnostjo” režiserja Zorana
Petroviča – Galileo. “Cilj pred-
stave bo spodbujati radoved-
nost, točneje, po-
staviti radoved-
nost v samo sre-
dišče vzgibov, ki
vodijo k razisko-
vanju, odkrivanju
in novim oseb-
nim zmagam”.
Režiser Petrovič
bo prvič režiral v
SNG Nova Gori-
ca.
Kot je to že ustal-
jena praksa, bo
tudi v prihodnji
sezoni gledališče
imelo ponovitve
svojih uspešnih predstav, tako
da si jih bodo lahko ogledali za-
mudniki ali vsi tisti, ki bi vno-
vič želeli uživati ob njih. Veliko
bo tudi zanimivih gostovanj do-
mačih (npr. SLG Celje - Lju-
domrznik , MGL - Tih vdih ,
SNG Drama Ljubljana V imenu
matere , Gledališče Koper -
Norčije v spalnicah) in tujih gle-
dališč.
SNG Nova Gorica bo še nadalje
namenjalo posebno skrb otro-
kom in mladim. Tako bodo
otroci uživali ob predstavah
Gledališkega vrtiljaka (abonma-
ji Mali, Veliki in Lutkovni
polžek) in v gledaliških igralni-
cah. Najstniki, ki jim je pri srcu
gledališka umetnost in bi radi
razvili svoje talente, bodo to
lahko storili v Amaterskem mla-
dinskem odru, ki deluje pod
okriljem SNG Nova Gorica od l.
1977 (avdicija za nove člane bo
9. septembra v SNG Nova Gori-
ca). Prvi vpis abonmajev, ki jih
je kar sedem, poteka do 30. ju-
nija 2019, jesenski pa do sep-
tembra. Na svoj račun bodo
prišli tudi gledalci, ki imajo radi
ljubiteljsko gledališče. Ti imajo
na razpolago Abonma nedeljska
gledališka srečanja. Na voljo je
tudi kombinacija abonmajev
Nedelja popoldan in Nedeljska
gledališka srečanja (5 predstav
profesionalnih gledališč in 4
predstave ljubiteljskih gledališč
ob nedeljah popoldan na veli-
kem odru). Navdušenci nad ple-
som pa si lahko priskrbijo
Abonma Ples s štirimi predsta-
vami Yean – Yves, Patrick in Co-
rinne – Collectif E's, zatem DE-
SET MN Dance Company, Torek
ob osmih – Federacija in Leva
desna, leva desna – z Baletom
SNG Maribor.
Izbira abonmajev je res pestra,
za vse okuse.
Ker imamo tako odlično poklic-
no gledališko hišo tik ob nek-
danji meji, bi morali to lepo pri-
ložnost čim bolj izkoristiti tudi
mi zamejci in vanj pogosteje za-
hajati, saj ima imeniten igralski
ansambel in zelo zanimive pro-
gramske izbire.
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 18. junija 2019, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (248)Erika Brajnik
Oči v naturopatiji (3)
Ko pa je iris poln bele barve – uroseine, to
nakazuje na sluz, ki vlada v telesu, ga hladi
in šibi. Sluz se
v telesu nabi-
ra v obliki
cist, miomov
itd.
Telo lahko go-
vori tudi o
težavah s
srcem, v tem
primeru je na
beločnici prisotna bela sluz. Ko oseba shujša
in si okrepi srčno energijo, pa bela sluz iz
beločnice izgine.
Oko govori o stanju črevesja, o želodcu, o
stanju žlez in pljuč, o praktično vseh orga-
nih telesa, govori nam pa tudi o našem
počutju.
Če je oseba nemirna in težko zaspi, se bo na
očesu to videlo z žarki na zgornji strani zeni-
ce.
Taka oseba je
zelo nemirna,
nespeča, misli
uhajajo, oseba
se zvečer
težko umiri,
veliko raz-
mišlja o vsem,
kar se je čez
dan zgodilo, pri tem pa porabi tudi veliko
magnezija.
Poleg telesne težave mora naturopat, da
uravna deficit in vzpostavi proces samozdra-
vljenja, prisluhniti ne samo telesu stranke,
ampak tudi duši in duhu. Pomemben je tri-
kotnik duh, duša in telo! Potrebe duše se
nam kažejo skozi naše težave in naše emo-
cionalno neravnovesje: jezo, strah, žalostjo,
trmo, ljubosumjem, nevoščljivostjo, neo-
dločnostjo... Iris naturopatu pove točno
emocionalno stanje posameznika, ki ga opa-
zuje. To so posebni znaki, ki jih opazujemo
na živem očesu in ne na sliki, saj se jih na
sliki težko vidi.
Oko govori tudi o težavah v fetalnem ob-
dobju. Koliko otrok ima danes težave z avtiz-
mom, dermatitisom, epilepsijo. Za takšne
težave je potrebno iskati vzrok pri mami. Ve-
liko žensk se v nosečnosti preveč zredi,
doživi veliko stresa, se nepravilno prehran-
juje. Vse to plod posrka in to se na očesu vi-
di! Na očesu se vidijo podedovane predispo-
zicije. Oko celo pove, po kateri strani so se
podedovale, po očetovi ali po mamini.
Prav zenica je tisti del očesa, ki se najhitreje
spreminja, ki je najbolj reaktiven in nepo-
sredno povezan z živčnim sistemom, ta raz-
kriva naše trenutne emocije: zaljubljenosti,
strahu, laži, negotovosti itd.
/ dalje
www.saeka.si
Končno se vese-
limo poletja,
sonca in vročine,
ta letni čas pa je
bil nekoč za
kmete zaznamo-
van z velikimi
letnimi poljski-
mi opravili. Med
tradicionalna, več dni trajajoča, opravila spada tudi
košnja. Nekoč so si ljudje na vasi vedno veliko po-
magali, tako so tudi pri košnji sodelovale številne
kmetije, ki so priskočile na pomoč druga drugi.
Košnja se je navadno začela že ob zgodnjih jutranjih
urah, ob prvem svitu: pri kmetu se je zbralo več ljudi
že okoli štirih zjutraj, saj najbolje se je rezala sveža, še
rosna trava. Možje, kosci, so dan začeli s požirkom
žganja, gospodar jim je nalil “štamperli”. Včasih je
pri velikih kmetih kosilo
tudi trideset koscev,
obračalo in grabilo seno z
dolgimi lesenimi grablja-
mi pa veliko grabljic. Ko-
sce in grabljice so navad-
no veliki kmetje plačevali,
tako tudi “žanjice”, to so
bila navadno “nepo-
ročena dekleta z manjših
kmetij, ki so se s tem
preživljala do poroke”.
Delo je potekalo cel dan,
od jutra do večera. Košnjo
so nekdaj začeli 24. junija, na god svetega Ivana,
včasih pa so trdili, “da je treba travo pospraviti do
Jerneja, ki goduje 24. avgusta”. Kosili so le enkrat,
“šele kasneje po senu še otavo - travo druge košnje”.
Kosci so prihajali v službo na kolesu, s seboj so na ra-
mi nosili vsak svojo koso. Vsak pravi kosec je moral
znati svojo koso tudi nabrusiti z oslo, brusnim kam-
nom “Kdor zna brusit, zna tudi kosit”! , drugim, ki
so priskočili na pomoč in orodja niso imeli, ga je po-
sodil gospodar. S seboj so imeli tudi posodo za shran-
jevanje osle - oselnik, v katerega so ponekod nalivali
manjšo količino kisa ali mošta, da bi potem “kose
boljše rezale”. Prvi je vedno začel kositi gospodar ali
pa najboljši kosec, ostali kosci so ga posnemali v sme-
ri košnje in tempu.
Zjutraj so gospodinja in mlada dekleta v jerbasih na
glavi prinesle možem na travnik zajtrk. Na Sloven-
skem so dekleta “v jerbasu nosile tudi šopke, pušeljce,
katere so si fantje, kosci, zataknili za klobuk - staro
izročilo pravi, da so si dekleta včasih prav ob košnji
izbirala fante”. Po zajtrku so nadaljevali košnjo, do-
kler je bila trava še rosna in se jo je dalo dobro rezati,
ko so končali, so jim ženske postregle s kosilom.
Možje so kosili več dni, nato pa so šli k drugemu
kmetu - plačani so bili lahko z denarjem ali pa s hra-
no, večkrat pa so si med kmeti za plačilo le vračali
usluge. Za kosci so prišle na vrsto grabljice. Ko se je
rosa posušila, so seno raztresle z grabljami ali vilami,
pri tem opravilu so jim pomagali tudi moški. Raztre-
seno travo, ko se je na površju popolnoma posušila,
je bilo potrebno še obračati, delno suho seno so nato
pograbili skupaj in naredili “kupe”, “kopice”. Če je
bilo vreme lepo, so kopice naslednji dan ponovno
raztrosili in še dvakrat obrnili, nato so suho seno
zgrabili skupaj, naložili na vozove in odpeljali. Pri
nalaganju sena na voz so ga možje vedno tlačili, da
se med potjo ni stresalo. Doma so seno zložili na ko-
zolec, kjer so ga sušili 2-3 tedne, nato so ga spravili.
Seno je nekoč predstavljalo tudi za manjše kmete vir
zaslužka. Naša nona se spominja, da ji je še njena
mama pripovedovala, kako so se ob nenadni smrti
pra-pra-pra-none znašli v hudih težavah, ker niso
imeli denarja za pogreb. Tedaj jim ga je sestrična po-
sodila, obljubili pa so ji, da ji ga bodo vrnili, ko bodo
prodali seno! Obljubo so seveda držali. Nona mojima
otrokoma rada pripoveduje, kako je z bratrancem in
sestričnama hodila v njivo “pomagat grabit seno”.
Uživala je, ko so se vsi usedli na voz in sta jih vola
pripeljala do njive - pot nazaj je bila še lepša, ker so
sedeli visoko na senu. Travniku so rekli “na rojcah”
in nona se spominja, kako jo je tam teta, ki je vedno
nosila “fcou na glavi”, učila grabiti z lesenimi gra-
bljami - seno se je vanje vedno zatikalo! Otroci so z
veseljem pomagali odraslim, zelo radi pa so se igrali
na travniku in nabirali poljsko cvetje, velike bele in
rumene marjetice, plavice, ki so rasle med pšenico,
rdeč in rožnat mak, “ki je uvel še prej, ku smo pršli
demu”, in Marijine solzice, ki so naši noni bile še
posebno pri srcu. Otroci so radi sedli v senco in po-
kali “pukelce”, iz trave
ustvarjali stolčke, zape-
stnice in prstane, ki so jih
nato okrasili s cvetkami.
Ko sta teta in stric naložila
seno na voz, so ga otroci z
veseljem “peštali” - nona
še zmeraj občuti poseben
vonj, ki ga je imelo sveže
seno. S senom so se doma
še naprej igrali: deklice so
ustvarjale majhne postel-
jice za svoje punčke in pa
velike “divane” zase, na
katerih so udobno sedele in brale knjige. Nekoč so
otroci iz sena izdelovali celo avtomobil s štirimi se-
deži: s fantazijo so se vozili v mesto na sladoled, od-
pravljali so se na izlete, med vožnjo so prepevali in
se veselili, kmalu pa je prišlo do kreganja, saj so vsi
hoteli biti šoferji! Ob senu ni bilo samo veliko trdega
dela, kosci so se znali tudi zabavati: leta 1978 je med
poletno domačo šagro v Gabrjah prvič potekala na
Tinkovem travniku tekma v košnji - za kosca je bila
velika sramota, če ga je sosed “prekosil”.
Moja mama mi je pripovedovala, da je na Ustju teta
Nada nosila koscem velike krompirjeve njoke,
“pošpous” narezane, z zajcem v omaki: v jerbasu je
prinesla velik lonec, krožnike in potreben pribor.
Vsak kosec je dobil po šest njokov, za otroke sta bila
dovolj dva.
NJOKI Z ZAJCEM V OMAKI
Sestavine:
Za njoke (za štiri osebe) potrebujemo 1 kg krompirja,
približno 300 g moke (dodajamo po potrebi), 1 jajce.
Za golaž: 1 kg zajčjega mesa zrezanega na koščke,
začimbe - žajbelj, rožmarin, timijan, 50 ml olivnega
olja, 1 majhna čebula, belo vino, juha, sol, 250 ml
paradižnikove mezge.
Priprava:
Krompir dobro operemo in celega, z olupkom vred,
skuhamo v slani vodi. Še vročega olupimo in dobro
pretlačimo, nato zamesimo z moko in jajcem v testo.
Maso oblikujemo v dolge svalke in zrežemo na po
želji velike kose. Skuhamo v slani vodi, ko njoki pri-
plavajo na površje, so kuhani.
Zrezano meso pustimo v začimbah vsaj eno uro, na-
to v loncu segrejemo olje in na njem meso po-
pečemo na vseh straneh. Čebulico na drobno
zrežemo in dodamo mesu, posolimo. Zalijemo s pri-
bližno 1 dl belega vina in počakamo, da alkohol
izhlapi, nato dodamo paradižnikovo mezgo. Zalije-
mo še z malo juhe in počasi dušimo na nizkem ognju
vsaj 45 minut. Posebej v kozarcu zmešamo manjšo
količino vode z moko, zmes dodamo golažu, da se
zgosti, in kuhamo še dobrih 10 minut. Bog žegnaj!
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (42)
Helena Peršuh, Gorazd Jakomini in Arna Hadžialjević
Iztok Mlakar
Aktualno 20. junija 2019 15
Poletje, čas pohodov, kolesarjenja, odkrivanja naravnih lepot 
Kolesarji iz Slovenije na
poti treh svetišč (2)
  soboto smo navsezgodaj
pripravili še mize, toplo
zelenjavno juho ter
seveda nekaj steklenic pokalce iz
naše Idrske doline. Kolesarje
smo pričakali na Stari Gori, no
pravzaprav smo bili mi tako
dolgo zaposleni s pripravami, da
so oni čakali na nas. Pot do
zadnjega izmed treh svetišč, ki
so jih obiskali, so kar hitro
prevozili. Naj omenimo, da so v
Idrsko dolino prikolesarili iz
Solkana, obiskali Staro Goro in
Marijino Celje, se spustili do
Idrije mimo Britofa ter v prijetni
senci, na parkirišču pred
zadnjim svetiščem, počakali na
nas, da jim povemo nekaj
zanimivosti o pomembni
romarski poti nad Čedadom.
Malokdo sploh ve, da je bila
dejansko Stara Gora prva
slovenska romarska pot, da so tu
do konca prve svetovne vojne
maševali tudi v slovenskem
jeziku in da so bili slovenski
verniki najbolj množični
obiskovalci svetišča. Pozneje je
fašizem maševanje v slovenskem
jeziku, tako na Stari Gori kot
drugod po Benečiji, prepovedal
… Četudi je bil pozneje odlok
spremenjen in maševanje v
slovenščini spet dovoljeno, je
bilo prepozno. Mladi Benečani
slovenskih molitev danes ne
V
poznajo več. Na Stari Gori pa pri
mašah ni več slišati slovenske
besede. Ravno zato se mi je pri
srcu kar milo storilo, ko so moji
prijatelji v cerkvi, ki je bila tedaj
skoraj prazna, glasno molili in
peli v slovenščini.
Mi smo jim postregli z
nekaterimi podatki o svetišču,
predvsem pa o Starogorskem
rokopisu. Tega malokdo pozna,
saj je bil odkrit relativno pozno.
Našla sta ga dva furlanska
duhovnika v prejšnjem stoletju,
v 60. letih, objavljen je bil
komaj leta 1974. Za to je
poskrbel msgr. Angelo Cracina.
Zdaj naj bi ga hranili v mestni
knjižnici v Vidmu, a tega ne
vemo zagotovo. Ko se je torej
začelo govoriti o tem
pomembnem dokumentu, ki je
sicer podoben celovškemu, saj
obsega Oče naš, Vero in
Češčeno Marijo, sem sama že
dokončala šolanje na liceju. Prav
zato mi je bilo dobrodošlo
gradivo, ki mi ga je poskrbel
prijatelj in preko katerega sem
tudi sama pobliže spoznala
Starogorski rokopis. Pomemben
je predvsem zato, ker je
dragocen dokaz o tem, kako je
bila Benečija od nekdaj tesno
povezana s slovensko govorečim
svetom. Še več. Prispevala je k
razvoju prvih oblik pisane
slovenščine.
Prijatelji so bili seveda z
obiskom zadovoljni, poletno
vroče je bilo že, ko so se za
mojim avtom s kolesi počasi in
previdno spuščali do Seuca in
nato prek travnikov in
vinogradov do Jazbine. Tu so jih
že čakali prigrizek, mrzla pijača,
ki smo jo seveda shranili kar v
jami, ter nekaj knjižnega gradiva
o Benečiji, ki so mi ga prijazno
posredovali pri društvu Ivan
Trinko. Obisk jame je bil za
goste zanimiva novost; to je bil
prvi voden obisk naše jame v
Seucu in soorganizator Rudi, ki
je tudi sam speleolog, je na to
zelo ponosen. Po kratki
predstavitvi smo se vsi skupaj
podali v votlino in si skušali
zamisliti pračloveka v njej, pa
tudi poznejša arheološka
izkopavanja.
Žal nas je čas preganjal, s kolesi
je namreč nemogoče potovati v
temi, do Solkana pa je bila še
dolga vožnja. Prijatelji so se
počasi zbrali in skupaj smo se
zapeljali do zadnje postaje. Do
gradu nad Ibano, ki je bil na ta
dan izjemoma odprt. Tu poteka
namreč zanimiva pobuda,
posvečena pokalci, ki jo vsako
leto prireja občina Prapotno.
Vrstijo se vodene pokušine,
predavanja in novinarske
konference. Tudi sama sem
kolesarjem nekaj povedala o
gradu. O zgodovini trdnjave, ki
je služila predvsem v obrambne
namene in je zdaj počitniška
rezidenca družine Gabrici iz
Čedada.
Vesela družba kolesarjev se je
počasi poslavljala. Nekateri, tisti,
ki se ukvarjajo z
vinogradništvom, so kar ostali
na predavanju. Drugi so se
počasi spravili na kolesa in se
poslovili. Iskreno upam, da se
bodo še vrnili na obisk. Kajti
naša Idrska dolina je tako lepa,
žal pa tudi vse bolj tiha in
prazna.
/ konec
Suzi Pertot
Žal preboj v B ligo ni uspel
Pravljica Triestine z grenkim koncem
  ripravljali smo se, da bi v
tem sestavku pisali o zma-
goslavni vrnitvi Triestine v
B ligo. Vendar sestavni del športa
so tudi porazi in v vsakem prime-
ru sijajna sezona nogometašev
Helebarde se je žal naposled
končala z neuspehom. Potem ko
sta se v finalu končnice za napre-
dovanje C lige na prvi tekmi
tržaška enajsterica in Pisa v To-
skani razšli pri neodločenem izi-
du 2: 2, so v povratnem dvoboju
v nedeljo, 9. junija, v Trstu gostje
zasluženo slavili, sicer po igranju
podaljškov, s končnim rezulta-
tom 3: 1. V taboru Pise so se tako
veselili prestopa med drugoli-
gaše. Če ne bo prišlo do kakšnega
presenečenja – ki je ta čas malo
verjetno, ne pa nemogoče –, pa
bo Triestina morala še dalje na-
stopati v bistveno manj pre-
stižnem tretjeligaškem tekmo-
P vanju, ki predstavlja nekakšnenogometne vice, medtem ko jena dlani, da bi bilo biti v B ligi z
več vidikov kot v … nebesih.
Furlanski trener Massimo Pava-
nel je opravil s fanti odlično delo.
Po rednem delu v svoji skupini
so bili Tržačani drugi za Porde-
nonom, ki je neposredno napre-
doval, prvič v svoji zgodovini na
ugledno višje nadstropje. Tudi
storilnost belo-rdečih je bila stal-
no izjemno visoka, še posebej,
odkar je januarja uprava okrepila
moštvo z vrsto kakovostnih mož.
Ključna je bila tu figura dveh bra-
trancev, menedžerja Maura Mila-
neseja, nekdanjega prvoligaškega
igralca, in podjetnika Maria Bia-
sina, Tržačana, ki se je kot otrok
leta 1954 z družino preselil v Av-
stralijo. Tam je mecen kluba Vic-
tory iz Melbourna, ki je nekakšen
avstralski Juventus, pred tremi le-
ti pa se je odločil, da pomaga še
ekipi iz rodnega mesta, in postal
predsednik ter pokrovitelj.
Triestini je torej v končnici
zmanjkal prav zadnji korak, ven-
dar je v grenki izkušnji spet osvo-
jila mesto. Nedeljsko tekmo si je
ogledalo skoraj 22 tisoč ljudi (5
tisoč iz Pise), stadion Nereo Roc-
co pa so prav pred kratkim poso-
dobili in je pravi biserček, pripra-
vljen, da v prihodnjih dneh gosti
nekaj tekem evropskega nogo-
metnega prvenstva mladih do
21. leta.
Želimo si, da bi Triestina prihod-
nje leto spet naskakovala B ligo,
da bi društvo dobro uspevalo, kar
je v zadnjih desetletjih zmanjka-
lo, voščimo pa ji tudi, da bi bilo
vse več takih odmevnih (in zma-
govitih!) tekem s polnim stop-
niščem okoli zelenice.
HC
Foto Dušan Bitežnik
Foto Dušan Bitežnik
Z 12. strani
S srcem ...
  erončič pripoveduje, kako
trdo je bilo življenje v
časih, ko je bil sam otrok.
Otroci niso nikoli imeli
nogavic ali spodnjih hlač.
Spali so po hlevih, pozimi po
štalah pri kakšnem kmetu, ki
je imel živino, da bi se
ogreli, poleti pa na skednjih.
Benečani in Slovenci na
skrajnem zahodnem robu
slovenske zemlje so bili
predvsem kmetje, Benečani
pa so se ukvarjali tudi s
trgovanjem. Tako so ljudje iz
Kostanjevice in okoliških
vasi hodili prodajat v
Benečijo marsikaj. Vse, kar
so odkupili Benečani, je šlo v
prodajo proti Čedadu. Največ
dobička jim je prineslo
kakovostno seno - davki so
bili v njegovih krajih
preveliki, zato so morali
kmetje prodati živino in
seno jim je tako ostajalo.
Kupci so bili Italijani, ki so
seno rabili v vojaške
namene. Vojaki so tedaj
imeli le vozove, ki so jih
vlekli konji in mule. V
Benečijo so prodajali tudi
kostanj, maron. Benečanke
pa so prihajale odkupovat
maslo in jajca. Ob tem je
Jerončič razkril, da so bile
Benečanke lepe, postavne
ženske, ki so osvajale srca.
Več fantov z njegovih koncev
se je oženilo z njimi, ker so
bile pridne, a znale so v
družini tudi uveljaviti svoj
glas. Z Benečani so zmeraj
živeli v slogi, nikoli se niso
prepirali. Saj je v povezanosti
moč, zatrjuje Jerončič. Še
zelo sveže spomine ima na
vojni čas, ko je bil januarja
leta 1943 vpoklican k
vojakom in je moral v
italijansko vojsko. Njegova
pripoved se tako naveže na
vojaška leta v Italiji, ko so
bili Slovenci v bataljonih
brez pušk in so morali kopati
J jarke. Bili so mladi in zmerajlačni. Po kapitulaciji Italije seje vrnil domov, šel v
partizane in tudi tam okušal
grozote vojne, ko je veliko
slovenskih fantov padlo na
Matajurju. Sam je preživel in
nova jugoslovanska oblast ga
je vpregla v politično kolesje;
zaradi svojega
družbenopolitičnega
udejstvovanja je prejel več
priznanj.
V filmu Jerončič pove tudi,
kako je v njegovih krajih ob
nastanku nove jugoslovanske
države zrasla meja in kako je
včasih cvetoče trgovanje z
Benečani presahnilo, saj so
bili tudi na malih obmejnih
prehodih strogi miličniki in
cariniki. Prav zaradi tega, ker
ljudje niso mogli več
prekupčevati in svobodno
prehajati mejo, se je
izpraznila marsikatera vas.
“Kontraband” je bil namreč
vir dohodkov in preživetja v
teh zakotnih dolinah. Zdaj
pa je to postalo nevarno, ker
so miličniki streljali, če je
kdo “nezakonito” prekoračil
mejo.
Jerončičevo pripoved preple-
tajo duhovite anekdote, da jo
je prav prijetno poslušati.
Sam se je v živo oglasil po
predvajanju filma, v katerem
je omenjena tudi knjiga
Pravce in zgodbe med Idrijo
in Sočo, ki sta jih štiriročno
napisala s sinom in v katerih
zaživijo kraji in ljudje na ka-
nalskem Kolovratu in v Be-
nečiji.
Franc Jerončič je povedal, da
je bilo lepo delati z Eriko in
Juretom.
Vse je povabil na ogled etno-
loško-rezbarskega muzeja,
kamor zahaja mnogo izletni-
kov in v katerem so na ogled
njegovi izdelki in predmeti iz
dobe prve svetovne vojne. To
je zelo dragocena dediščina
za prihodnje rodove. O sa-
mem muzeju je dejal, da je
začel zbirati že pred leti, in
ker so mu ljudje nosili razne
predmete, sta si s sinom za-
mislila muzej. Zdaj ima 65
eksponatov.
Zaupal je tudi, da je njegova
rezbarska žilica spet vzklila,
ko je imel 75 let. Takrat je šel
na rezbarski tečaj v Novo Go-
rico.
“Franc je kot bukva, Franc
vse vej”, so zatrdili njegovi
prijatelji v filmu, v katerem
je “prikazana samo resnica”,
je odločno naglasil protago-
nist.
Franc Jerončič s sinom Zoranom
Aktualno20. junija 201916
  Ob 125-letnici rojstva in 50-letnici smrti Brede Šček
Simpozij in koncert v spomin
na primorsko glasbenico
NOVA GORICA 
125-letnica rojstva (in 50. oblet-
nica smrti) tržaško-goriške skla-
dateljice in osnovnošolske učitel-
jice, Brede Šček, je leta 2018
spodbudila muzikologa Franca
Križnarja, da je stopil do Kultur-
nega doma Nova Gorica in podal
predlog za organizacijo dogodka,
ki bi strokovno ovrednotil njeno
delo. V ciklu Glasba z vrtov
svetega Frančiška so pripra-
vili simpozij in koncert, po-
svečena njej. Deset uglednih
profesorjev z različnih uni-
verz s področja zgodovine,
glasbe in likovne umetnosti
iz Slovenije, Italije in
Hrvaške je prispevalo obšir-
na strokovna besedila o Bre-
di Šček in njenem delu. Na
simpoziju so ob Francu
Križnarju predavali še Igor
Grdina, Luigi Verdi, Ivan
Florjanc, Marko Tavčar in
drugi. Učenci in učitelji s
Slovenskega centra za gla-
sbeno vzgojo Emil Komel so
pripravili koncert z njenimi
zborovskimi in klavirskimi
skladbami ter samospevi.
V zgodnjem ustvarjalnem ob-
dobju je bila Breda Šček učiteljica
v vasicah v okolici Gorice in na
tržaškem Krasu. Pot jo je v času
totalitarnega režima, ker je za-
vrnila premestitev v južno Italijo,
peljala v Avber nad Tomajem, k
bratu Virgilu, sledile so Loče pri
Poljčanah in njena zadnja posta-
ja, Ljubljana. Še kot mladoletna
je igrala orgle v cerkvi svetega
Ignacija na Travniku v Gorici, ka-
mor se je preselila z družino, in
tam naletela na svojega vzornika
in učitelja, skladatelja Emila Ko-
mela, ki jo je glasbeno izo-
braževal. Glasbene študije je na-
redila na konservatoriju za gla-
sbo v Trstu, solopetje na konser-
vatoriju v Bologni.
Opus Brede Šček bi lahko razde-
lili na dva dela; zgodnjega, po-
svečenega liturgični glasbi (zbo-
rovska glasba), in kasnejšega zav-
zetega in postsocialistično
usmerjenega (samospevi, instru-
mentalna dela). Marko Tavčar se
je posvetil raziskovanju Brede
Šček v zapisih njenega brata, du-
hovnika Virgila. Spoznal je, da je
prihajala iz narodnozavedne
družine, ki je svoje otroke naučila
odgovornega dela. Njeno ustvar-
janje je opisal takole: “V Ljubljani
je po drugi svetovni vojni pisala
angažirane in udarne skladbe,
prej pa je bila izrazito cerkvena
skladateljica, čeprav z modernim
glasbenim stavkom”. V prilju-
bljenih treh pesmaricah z na-
božnimi deli, izdanimi med leto-
ma 1929 in 1932 pri Mohorjevi
družbi, so zborovske pesmi na
besedila Filipa Terčelja. V
drznejših in prodornih samospe-
vih iz ljubljanskega obdobja, ko
je poučevala na OŠ Vič, pa so be-
sedila primorskih pesnikov, kot
je Srečko Kosovel, in drugih, ki
so zavoljo represivnega politične-
ga razpoloženja ostali zapisani
pod psevdonimi. Franc Križnar je
izpostavil problematiko poklica
skladateljice po drugi svetovni
vojni, ki je Bredo potisnil v ozad-
je. V Društvu slovenskih sklada-
teljev v Ljubljani so delovali emi-
  Predstavitev sezone 2019/2020  
Napovedujejo, da bo
nedvomno čudovita!
SSG 
  oginje in junakinje vsak-
dana, preproste in kom-
pleksne, ikonične ali čisto
navadne ženske, režiserke, igral-
ke, dramatičarke bodo protago-
nistke nove sezone Slovenskega
stalnega gledališča, ki so jo pred-
stavili v živo po radiu v Domu
glasbe v Trstu. Predstavitev je vo-
dil novi direktor in dolgoletni
igralec SSG Danijel Malalan, ki
se je pogovarjal s protagonisti,
ki bodo zaznamovali to “ned-
vomno čudovito” sezono. Naj-
prej je spregovorila predsednica
upravnega sveta Breda Pahor, ki
je poudarila, kako so bile
uspešne lanske predstave s kako-
vostnega vidika, saj so jih zelo
pozitivno ocenili bodisi izve-
denci kot gledalci. Prav tako je
prepričana, da bo uspešna tudi
nova sezona, ki nosi naslov Ned-
vomno čudovita. Prisotne in ra-
dijske poslušalce je pozdravila
tudi odbornica za gledališča
Občine Trst Serena Tonel, ki je
voščila veliko uspehov pri novi
gledališki sezoni. Sledila je pred-
stavitev predstav v sezoni
2019/20. Pred mikrofon so sto-
pili režiserji, ki so predstavili po-
samezne igre. Sezona se bo
začela 18. oktobra z Goldonijevo
klasično komedijo Krčmarica
Mirandolina. Predstavo o samo-
stojni, bistroumni ženski 18. sto-
letja bo režirala Katja Pegan, ki
je ravnokar prejela nagrado tan-
tadruj. Kot pravi režiserka, je
predstava zelo sodobna, saj se
dotika aktualnih vprašanj femi-
nizma, sovraštva in nasilja nad
ženskami. Zgodba o ženski bo
tudi praizvedba predstave Saše
Pavček Na valovih, ki jo bo
režiral Alen Jelen. V igri se avto-
rica sprašuje o moralni odgovor-
nosti umetnika v svetu vojn in
nasilja, ali mora biti umetniko-
vo delo angažirano ali mora
umetnik razmisliti, komu in
kdaj podarja svojo umetnost. Tej
igri bo sledila tretja in zadnja
predstava trilogije Sabine More-
na in soavtorjev Martina Lissia-
cha in Danijela Malalana z na-
slovom ZOIS. IT. SI. Dvojezična
predstava o slovenskem mece-
nu, ki je podpiral umetnost in
znanost, bo doživela premiero
na letošnjem Slofestu 21. sep-
tembra. Sledila bo komorna dra-
ma Samo konec sveta Jean-Luca
Lagarceja v režiji Vladimirja Jur-
ca, ki bo predstavila posledice
nezmožnosti komunikacije v
družinskem krogu in posle-
dično nerazumevanje in odtuje-
nost družinskih članov oziroma,
kako je v bistvu posameznik
znotraj družine v resnici lahko
sam. Lino Marrazzo bo postavil
na oder resnično življenjsko pri-
B poved umetnice Artemisie Gen-tileschi, ki jo je dolgo let razisko-val. V zgodbi pridejo do izraza
manipulacije očeta, ki izvaja
oblast; to je za vedno zapečatilo
življenje slikarke. Zadnja pro-
dukcija sezone bo koprodukcija
SSG in SiTi Teatra Ljubljana z
naslovom Čudovita (po njej je
dobila ime tudi sezona), ki jo
podpisuje režiserka Tijana Zina-
jić s tekstom Jureta Karasa. Igra
govori o osamljenosti in žalosti
žensk, ki postanejo za vse prija-
telje žalostni odsev njihovih
življenjskih porazov v času, ko
je uspeh na vseh področjih edi-
na mantra.
Gre poudariti dejstvo, da SSG od
nekdaj namenja veliko pozor-
nost najmlajši publiki. V sode-
lovanju z goriškimi in tržaškimi
vrtci, osnovnimi, srednjimi in
višjimi šolami bodo na progra-
mu naslednje predstave: Na dvo-
rišču, Super reva, Glasbeni pra-
vljični svet, Erazem in potepuh,
Brundagrrrom in ZOIS_IT. SI.
Valentina Repini je na koncu
poslušalcem še predstavila izbir-
ne sklope. Gostujoče predstave
so seveda vrhunske igre, ki so bi-
le v prejšnji sezoni nagrajene in
zelo odmevne v matični državi.
Gostujoča predstava v osnov-
nem abonmaju bo Ob zori Iva-
na Cankarja, v režiji Žige Divja-
ka, s katero hoče SSG beležiti na-
vezanost mesta Trst z avtorjem.
Večerni program bodo obliko-
vale predstave Tih vdih (režija
Nejc Gazvod, Mestno gledališče
ljubljansko), Brezmadežna
(režija Tomaž Pandur, SNG Ma-
ribor) in Realisti (režija Tijana
Zinajić, SNG Nova Gorica). Po-
poldanski sklop pa bodo sesta-
vljale glasbena komedija Venti-
lator (režija Jaka Ivanc, Gleda-
lišče Koper), komedija Meno-
pavza (režija Nina Kleflin, Špas
Teater) in plesna predstava Ruski
plesi Državnega ruskega aka-
demskega baleta E. Popov.
Novost leta bo abonma SSG
OFF, in sicer večerne predstave
brez nadnapisov. Na programu
so predstave Naj bo konec lep
(režija Ivica Buljan, Mini teater
Ljubljana, MG Ptuj), Prekleti ka-
dilci (režija Tin Grabnar, SNG
Drama Ljubljana) in 6 (režija
Žiga Divjak, Maska Ljubljana).
SSG si prizadeva, da je čim bolj
prisotno tudi na Goriškem, zato
bo tudi letos nadaljevalo
uspešno sodelovanje z goriškim
Kulturnim centrom Lojze Bra-
tuž in Kulturnim domom, ki sta
prizorišči za goriške abonente.
Goriško sezono bodo uradno
predstavili v Gorici 23. septem-
bra.
MČ
KD Rečan je praznovalo okroglo obletnico
50 let za Benečijo
  rečanje z Abrahamom je za
beneško kulturno društvo
pomembna obletnica, saj
delovati petdeset let za slovenski
jezik, tradicijo, navade in
slovensko kulturo, med-
tem ko ti italijanski nacio-
nalisti postavljajo ovire,
sploh ni lahko. Minuli te-
den je z izredno bogatim
in pestrim štiridnevnim
programom svojo petde-
setletnico zabeležilo Kul-
turno društvo Rečan iz
istoimenske doline. Po
smrti Alda Klodiča, ki je
bil društvu srce in duša, je
dobilo ime tudi po njem.
V četrtek, 13. junija, je bila v Špe-
tru, na sedežu Inštituta za Sloven-
sko kulturo, predstavitev zanimi-
vih intervjujev, ki bodo pred se-
dežem društva na voljo v obliki
QR kod. Intervjujev z najbolj ak-
tivnimi člani društva in zbora je
seveda petdeset, toliko, kot je let
delovanja, v njih je govor o najra-
zličnejših temah: o zborovskem
petju, težkih letih in nacionali-
stičnih pritiskih, o mladih, o šte-
vilnih prireditvah, Aldu Klodiču,
hudi beneški preteklosti in
načrtih za prihodnost. Posnel jih
je Hijacint Jussa, pomagala pa mu
je članica društva in režiserka, si-
cer doma iz Trsta, Elisabetta Gu-
stini. Intervjuje je avtor predstavil
publiki v krajšem sintetičnem
povzetku z najpomembnejšimi iz-
javami. Ob jubileju je društvu in
članom čestital predsednik ISk
Giorgio Banchig, ki je v pogovoru
s predsednikom društva Rečan,
Giannijem Floreancigem, pouda-
S ril, da časi, ko se je kulturno delo-vanje začelo, niso bili lahki, zidoviso bili polni nacionalističnih
groženj, na koncertih in pevskih
nastopih pa je večkrat prišlo do iz-
gredov. Rečanska dolina kljub te-
mu ni klonila, ni se ustrašila Gla-
dia, pritiskov, in celo nasproto-
vanja samega videmskega škofa.
Beneška duša je trdoživa in neu-
klonljiva. Na koncu svojega poz-
drava in zanimivih spominov se
je Giorgio Banchig s šopkom zah-
valil še neutrudni kulturni delav-
ki Margheriti Trusgnach, kateri
gre, predvsem po
Aldovi smrti, za-
sluga, da je
društvo tako aktiv-
no.
Predstavitvi QR
kod je sledil jazz
koncert skupine
Mirpadal Quartet.
V petek, 14. junija,
je v okviru prazno-
vanj v Modro dvo-
rano v Hlodiču
prišel v goste Piero
Purini Purich s
svojo tržaško glasbeno skupino, ki
jo sestavljajo še Paolo Venier, Al-
joša Starc Čada ter Olivia Scarpa.
Peli so o vojni v okviru glasbeno
zgodovinskega projekta Rifiuto la
guerra (Odklanjam vojno). V bi-
stvu gre za izredno zanimiv in po-
polnoma nov pogled na prvo sve-
tovno vojno, tokrat ne poslušamo
nakladanja iz zgodovinskih
učbenikov, ampak se pred na-
mi vrstijo dokumenti in živa
pričevanja o vseh tistih, dezer-
terjih, mirovnikih, anarhistih,
upornikih, ubežnikih in dru-
gih, ki so se na katerikoli
način uprli absurdnemu klan-
ju in to največkrat plačali tudi
z življenjem. Glasbena izved-
ba Piera Purinija Puricha je bi-
la odlična, v razmislek pa so
nam bili neobjavljeni teksti o
tem, kar se je v resnici dogaja-
lo v zakulisju najbolj krvavega
konflikta.
V soboto, 15. junija, se je prazno-
vanje nadaljevalo z osrednjo pro-
slavo v telovadnici na Liesah, kjer
je bila prisotna ali je sodelovala
čisto vsa Benečija. Društvu Rečan
so svoje pozdrave in čestitke izre-
kli senatorka Tatjana Rojc, mini-
ster za slovence v zamejstvu in po
svetu Peter Česnik, nekdanji
načelnik Upravne enote Tolmin
Zdravko Likar, županja občine
Garmak Eliana Fabello ter župnik
Michele Molaro. Predsednica
ZSKD Živka Persi je med drugim
izročila priznanje za dolgoletno
delo in trud Gianniju Floreanci-
gu.
Prireditev se je končala s skupno
zabavo, plesom in veselim
druženjem, k i dokazujejo, kako
sproščeno je po petdesetih letih
truda vzdušje v Rečanski dolini,
kako radi mladi sodelujejo in ko-
liko je še upanja, da Benečija kljub
slabim napovedim ne bo do-
končno umolknila.
V nedeljo, 16. junija, se je prazno-
vanje končalo s sicer običajnim,
vsakoletnim pohodom Čez na-
mišljeno črto. Pohod je nastal v
časih, ko je ljudi, Slovence, še
ločevala meja, idejo zanj je dal Al-
do Klodič, združeval pa je prebi-
valce Rečanske doline in sosednje-
ga Livka. Vsako leto so prečkali
mejo, da so se potem izmenično
na eni ali drugi strani skupaj ve-
selili. Letos je pohod potekal z
obeh strani meje na sv. Martin,
tam je bila za udeležence peta
maša, pri kateri je seveda sodelo-
val zbor Rečan-Aldo Klodič.
Suzi Pertot
nentni skladatelji, ki so bili do
ženskega skladateljevanja
zadržani, in jo podcenjevali.
Pri Bredi Šček je posebno dejstvo,
da se je tudi sama poizkusila v pi-
sanju, oboževala je likovno
umetnost. Skoraj ni njene notne
zbirke brez ilustracij Toneta Kral-
ja. Upodobil jo je tudi Saša Šantel
(prispevka na simpoziju Nede Be-
zić in Verene Koršič Zorn).
Koncert je pokazal Bredo Šček
kot poglobljeno, premišljeno v
ustvarjalnih hotenjih, odprto za
sodobne slogovne tokove in na-
predno skladateljico. Dekliška
vokalna skupina Emil Komel je
ob klavirski spremljavi Eve Do-
linšek in pod taktirko Damijane
Čevdek Jug zapela devet
zborovskih pesmi Brede
Šček, kjer smo lahko v ne-
malo miniaturah slišali
ustvarjalni utrip, ki se je
izražal zelo izvirno in sa-
mosvoje. Pevke so svojo
nalogo dobro opravile in
pesmi zapele doživeto.
Protiutež tem kratkim bi-
stroumnim pesmim je bi-
lo šest samospevov, ki sta
jih predstavili sopranistka
Alessandra Schettino in
pianistka Elisabetta Cava-
leri. V njunih izvedbah je
bilo zaznati krhkost, ki je
ekspresivnost in poglo-
bljenost samospevov Bre-
de Šček le še dodatno
okrepila. Koncert sta obo-
gatili tudi dve klavirski skladbi,
ki ju je zaigrala mlada pianistka
Sara Lupi.
Spoznali smo, da je bila Breda
Šček skromna oseba, ki je polno-
krvno sledila svojim umetniškim
nazorom, kar se je odražalo v nje-
nem opusu. Vsekakor je bil to po-
memben dogodek, ki je osvetlil
življenje in delo izjemne ženske,
tihe bojevnice v svetu moškega
intelekta.
Metka Sulič
Dekliška vokalna skupina Emil Komel