Cju^ansii Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> S. uri zvečer.
Uredništvo in upravniitvo: Kolodvorske ulioe 4tov. 16. — Z urednikom bo more govoriti vBak dan od 11. do 12. ure. — Rokopisi to ne vračajo. — Inserati: Šoatitopna petit-vreta 4 kr., pri večkratnem ponav ljanji daje ne popust. — Velja za I^JablJano v upravništvu: za colo leto 6 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., poiiljatov na dom velja meiečno 9 kr. več. Po poiti volja celo
leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. In za joden moseo 86 kr.
Štev. 169.
V Ljubljani v torek, 28. julija 1885.
Tečaj U.
Vabilo na naročbo.
Z avgustom 1885 prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročf)oj)(y)rave^
lista ne pretrga. Najbolje se to učini po postili nakaznici, na čegar odstriže,k treba prilepiti le naslov, ki je na pasku vsacega lista. Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Po posti:
za celo let«......................gld.	10‘—
„ pol leta..........................„	5'—
„ ietrt leta . .	 „	2-50
„ en mesec.............................  —-85
Za I^jubljano:
za celo leto......................gld.	(J-—
,, pol leta.........................„	3-—
, četrt leta.....................-	„	1-50
„ mesec.............................„	—-50
za donašanje v hišo vsak mesec 9 kr.
Ljubljana, 28. julija.
V tisto nenavadnih okoliščinah prijel je lord Salisbury za vladno krmilo. Po vseh ustavnih državah velja načelo, da se ima ministerstvo sestaviti iz m6ž, ki reprezentujejo večino volilcev, od Salisburyja in njegovega ministerstva pa se nikakor ne more trditi, da bi imeli večino za seboj Res bil je Gladstone z onim svojim predlogom, vsled kojega je odstopil, v spodnji zbornici propal, a oni, ki razmere angleškega parlamenta nekoliko poznajo, nikakor niso sklepali iz tega, da je prejšnja večina liberalne stranke najedenkrat spremenila se v manjšino. Če je kedo še dvojil o tem, da so pristaši sedanje angleške vlade in konser
vativne stranke v angleški spodnji zbornici res še vedno v manjšini, o tem se lahko prepriča sedaj, ko je Salisbury propal s predlogom, tikajočim se dokaj važnega političnega vprašanja. In sicer s svojim predlogom ni ostal samo z dvanajstimi glasovi v manjšini, kakor Gladstone tisto noč, ko se je odločil odstopiti, ampak njegov predlog zavrgel se je z imponujočo večino petdesetih glasov.
šlo pa se je za to. Kakor pri nas, tako so tudi na Angleškem od volilne pravice izključeni vsi oni, kateri uživajo od občine kako podporo. Vender veljajo na Angleškem v tem oziru nekatere izjeme, in sicer se onim volilna pravda ne odreka, ki ne dobivajo od občine druge podpore, nego brezplatno zdravniško pomoč in zdravila v ožjem pomenu besede. Nek poslanec pa je prišel s predlogom, da se ima to postavno določilo nekoliko spremeniti, in sicer v tem zmislu, da naj se za naprej volilna pravica ne odreka tudi onim, ki dobivajo razen zdravil v ožjem pomenu besede brezplat.no tudi kaj druzega* kakor na pr. zdravilna vina itd., od občine. Vladj^se z namerovauo spre-menitvijo dotičnega postavnega določila nikakor ni mogla sprijazniti. Minister Balfourd je to tudi v spodnji zbornici izjavil in je ob jednem predlagal, da se ta predlog zavrže rekoč, da bi se od strani vlade, ako bi ga zbornica navzlic temu odobrila, ne smatral več vladnim predlogom. S tem pokazala je vlada, da jej ni ravno malo na tem ležeče, da se zbornica odloči za nje predlog. A vse to ni nič pomagalo. Predlog dotičnega poslanca se je sprejel in predlog ministerstva zavrgel se z večino petdesetih glasov.
Jasno je tedaj, da ima Gladstonova stranka še vedno večino za seboj in da bi temu ne bilo
Listek.
Slepčeva koča.
i.
Nizka je bila tista hišica in po polnem skrita na sredi vrta, kamor ni segal dneva vrišč. Redko kedaj prišel je kedo v vas tjekaj, pa tudi domači «o malokam hodili. Celo solnčnim žarkom je bila pot. bko/.i okna v notranje preprečena.
stem"kraji 6Va ^ ie t0“' (leiali 80 'judje v ti_
-Hirr:,T=:-c: rs s
palico, jo je še prav dobro preko ceste Cmeril se v6 da le, kadar m bilo voz na nji. Veliko boli |arni so bili taki sprehodi, ko ga je kedo sprem-H in tisto se je redno vselej zgodilo, kadar je l)0Poludne na sprehod zahajal.
Dostikrat spremljala ga je njegova žena, ruajhua, nežna ženska, mladega obraza, z žalostnim obojem, še večkrat pa jedna obeh hčera ali Adrijana ali pa Licija. Obe ste bili lepi, kot jutranja zt>ra in pa silno izobraženi ste bili, kakor so ljudje pravili.
težko izviti Salisburyju vladnega krmila iz rok ter vsesti se z nova na premierjev stol. Salisbury to sam gotovo živo čuti, in to, kar se je zgodilo, veljati bi mu moralo za tako nezaupnico, da bi vsled nje odstopil, ako bi ne vedel, da sploh nima večine za seboj. A to mu je dobro znano in dobro vž, da je njegovo vladanje zavisno le od milosti njegovih nasprotnikov. Pri nas bi kaj tacega ne bilo mogoče, a na Angleškem videti je, kakor bi take razmere ne vznemirjale posebno. Sicer je mogoče, da se konservativna stranka zaradi bližujo-čih se volitev tako daleč zatrjuje, mogoče je, da le iz prevelike samozavesti izvira vsa ta milost, s kojo podpira iz nasprotnega tabora vzeto ministerstvo, dobro vedoč, da se po prihodnjih volitvah vrne se mnogobrojneja v zbornico in daje le malo dni še do tedaj, ko prime vznova za vladno krmilo. Vender ne smejo se prezirati tudi taki pojavi, kakor je izjava prejšnjega ministra zunanjih zadev, Granvilla. Pretečeni petek govoril je v nekem klubu ter omenjal egiptovske in afganske zadeve. Izrekel je, da se s politiko Salisburyjevo v teh vprašanjih on in člani prejšnjega kabineta po polnem zlagajo in da ga mislijo v tem oziru tudi podpirati. Ako je to istina, potem bi lahko doživeli, da se Salisbury ne obdrži samo do prihodnjih volitev, ampak da vladno krmilo tudi po dovršenih volitvah obdrži, naj uže izpadejo v liberalnem ali konservativnem zmislu.
Od sreče je mnogo zavisno in tudi največji talent se na vladnem krmilu ne bo obdržal dolgo, ako ga ne spremlja sreča. Vsled najnovejših poročil se ne more tajiti, da ne bi Salisbury sreče imel. Skoro predrzno se je zdelo, ko je pod takimi okoliščinami zašel premierjev stol. Od vseh
Znanja niste posebno razširjenega imeli, ker ni bilo nikakih sorodnikov; s tujci se pa pečali niso mnogo.
Kljub temu bile ste vedno jako lično, pri-prosto, pri vsem tem pa okusno oblečeni, da je bilo človeku res prav težko hladnega srca ostati, ako je prišel v njijino druščino.
Vsakemu ste se uže prvo uro prikupili zaradi velike ljubezni, s katero ste stregli slepemu očetu in težka bi bila razsodba, katera izmed obeh je bolj ljubezniva, ali Adrijana ali Lucija, poleg tega pa bolj učena, ponižna in modra.
Uže kot otroka bili ste si po polnem podobni Devojki je pa cel svet zamenjal ter so ji ljudje mnogokrat popraševaii: „Ali st® vi gospica Adrijana ali Lucija?“
„Tega pač sama ne vem", rekla je smehljajoč dotična, „toda če so me prav poučili, mislim, da sem Adrijana."
„Kako pa se razločite med sabo? Saj mora vender le kaj razločka med vama biti ?“
»° pač, ga je nekaj. Sestra je boljša od mene.«
Hudobni jeziki so celo trdili, da ste si Adrijana in Lucija tako hudo podobni, da ji niti lastna
mati	vselej ne razloči. Slepi	oče ji	je pa razločil
prav	dobro, in sicer tak6-le:
Lucija je nekdaj padla, ko je bila še dete, po stopnicah in si je desno roko zlomila. Od tedaj ji je ostala vedno neka lastna slabost v tisti roki,	po tudi trgalo jej je po	nji, kadar	se je k
dežji	napravljajo, ali če se je	sploh	roka	le količ-
kaj stiskala. Vsled tega je bila Lucija prisiljena očetu vedno le levo roko ponuditi za oporo, Adrijana mu je pa navadno z desnico postrezala.
Kdor ni na to pazil, ji pač ni razločiti mogel, tako ste si bili podobni. Obe ste bili jednake postave, jednakega obraza, obema je bil jednak glas in pa obe ste imele čez obraz razlito neko tajno žalost, ki je bila naravna posledica nesreče, ki je ljubljenega očeta tako zgodaj zadela.
II.
Usoda gospoda Dormeja je bila v resnici več nego krvoločna. GravSr je bil in pa šo kakošen. Vse je le k njemu drlo, tak6 je bil na glasu zbog svoje spretnosti in to uže v mladosti, ko drugi še komaj znajo vezilo v roke vzeti.
Toda preveč je po noči delal in prehudo priden je bil. Žarna luč vroče svetilke izžgala mu je
strani klicalo se mu je, da so njegovemu vladanju šteti kratki dnovi. A glej, vidi se, kakor bi se hotel uresničiti pregovor: Fortuna fortes adiuvat. Stvari ob afganski meji se nekako tiho in mirno razmotavajo zoper vse pričakovanje. Vsled najno-vejših brzojavnih poročil odgovorila je ruska vlada na Salisburyjeve propozicije gledš najbolj perečega vprašanja v afganski zadevi, tikajočega se namreč zulfikarskega prelaza, jako povoljno. S tem bil bi storjen velik korak in mirna rešitev cele te zadeve, ki je toliko časa s strahom navdajala vso Evropo, ne bila bi več daleč.
Da bi se kaj tacega lia Angleškem pozdravljalo z največjo radostjo, ni dvojbe, a isto gotovo je, da bi Salisbury, naj bo to uže njegova zasluga ali ne, s tem neizmerno mnogo pridobil v javnem mnenji. Angleško prebivalstvo pozdravljalo bi ga kot rešitelja, ki je državo spravil iz največjih zadreg. Še večjega pomena pa bi bilo za Salisburyja, ako se obistini včst, da Mahdi ni več med živimi. S tem dobilo bi tudi egiptovsko vprašanje vse drugo lice, stvar bi se tudi tam mnogo lažje razraotala in Salisbury pozdravljal bi se na Angleškem tudi v tem oziru kot rešilni angelj.
Iz vsega tega sledf, da Salisbury v parlamentu res nima večine za seboj, da je konservativni stranki res mogoče vsaki čas vreči njegovo mini-sterstvo, a da bi bilo z ozirom na razmere, kakor so se ustanovile v Aziji in Afriki, prenagljeno trditi, da pride z novimi volitvami na Angleškem tudi nova vlada na krmilo.
Lienbaclierjev klub.
V VVUrzburgu izhajajoča klerikalna „Oester-reichische Correspondenz“ prinaša naslednji članek:
Živahno razpravljanje, katero se je v slednjih dneh vršilo v konservativnem časopisji avstrijskem zaradi novih sestav strank in frakcij in kateremu razpravljanju so liberalni listi z lahko umljivim zanimanjem sledili, a tudi na zloben način glosi-rali, pojasnilo je položaj. Gotovo je bolje, če se med prijatelji in somišljeniki — in kot take smatramo vse rodoljubne Avstrijce, kateri se držijo programa sprave in odkrito konservativnega mišljenja — vrši razgovor o organizaciji in taktiki, če se nekaterih besedij pravi pomen poišče ter se vrši na vse strani razgovor o novih predlogih, kakor če bi se nekatere stvari zaradi prevelike bojazni pred disharmonijo skrivale ter se tako vzbudilo mnenje, češ, da ne morejo prenašati popolne dnevne luči. Desnica je hvala Bogu tako močna in njeni interesi so tako tesno združeni, da publicistična diskusija o tem, ali naj bi v bodočem državnem zboru mestu štirih klubov samo trije obstali, ali pa pet, in kako naj bi se imenovali, njeni jedinosti in delovanji ne prizadene ni-kake Škode, ravno tako ne, kakor različna mnenja
med posamičnimi poslanci iste stranke. Nasprotno, s takim razpravljanjem se marsikaj določi, marsikatera zmota in [redsodek odstrani ter se položaj na vse strani pojasni. Liberalno časopisje se zelo moti, če je tem publicističnim razpravam, cel6 če bi se bolj ostro vršile, pripisovalo več važnosti in svoje nadeje zidalo na to, da se med desnico vname razpor ter se razbije jedinost, katero so vsi članovi kot glavno načelo visoko spoštovali.
Vprašanja bodoče sestave klubov na desnici ne bode rešilo časopisje, to je zadeva izvoljenih poslancev samih; ti bodo pred sestankom parlamenta pregledali položaj ter potem odločili o sestavi frakcij in klubov, če torej posamični poslanci mislijo, da morajo uže prej svoje nazore izraziti po listih ter določiti svojo pozicijo, je to pač bolj privatna stvar in prisvajati se jim nikakor ne sme avtoriteta cele stranke ali frakcije. Te razprave po časopisih imajo tudi samo čisto akademično vrednost in tudi še nikakor ui gotovo, da se bodo v jeseni realizovale. Gospod dvorni svetovalec Lienbacher bode ob sžstanku državnega zbora, če med tem ne spremeni nazorov, ravno tako osamljen stal, kakor zdaj. če v istini namerava ustanoviti zase stranko, bode število onih, kateri bodo pripadali Lienbacherjevemu središčnemu klubu, tako pohlevno, da se na to skupino v parlamentu ne bode resno ozir jemalo.
V Avstriji so pač čisto drugačne razmere nego v Nemčiji, jezikovno kakor konfesijonelno. V nemškem cesarstvu, kjer so katoliki v manjšini, so bili pač primorani nasproti protestantski dinastiji in nasproti protestanski večini prebivalstva, katero je pričelo kulturni boj, ustanoviti ozko združeno katoliško stranko, da varuje katoliške interese. Središče v Nemčiji zavzima defenzivno stališče in v to frakcijo združili so se vsi nemški katoliki posameznih zveznih držav. V Avstriji pa je dinastija in ogromua večina prebivalstva katoliška, vlada je konservativna, nikjer ni kulturnega boja in ne zatirajo se katoliki. Slednji se nimajo pred nikomur braniti, torej potreba, tako stranko ustanoviti, kakor je središče v Nemčiji, ni tako pereča, kajti željam katolikov gledč šole in cerkve dobf se izpolnitev tudi ob obstoječi organizaciji strank.
Na drugi strani pa se ne sme pozabiti, da katoliki v Avstriji niso jednega rodu, marveč raznih naroduostij in da torej tudi politična organizacija ne more obsezati samo Nemce, marveč tudi Nenemce. Nemško-konservativno središče po Lienbacherjevem vzoru je spaka in mi tudi konstatujemo, da so ta načrt povsodi, izimši severnočesk list, za katerim pa ne stoji nikaka stranka in čegar pristaši so mogli nekoč prodreti samo z jeduim kandidatom, da so ta načrt povsodi zavrgli, tako da gospod Lieu-bacher zavzima z njim popolnoma osamljeno stališče. To pase je konstatovalo ravno po razpravah,
takorekčč oči izpod čela. Komaj štirideset let je bil star in uže se je svoji umetnosti odpovedati moral.
To je bilo hudo za umetnika, še huje pa za družinskega očeta, kateremu je z delom poteklo tudi blagostanje in je revščina jela na duri trkati.
Do prave revščine, do pomanjkanja sicer ni prišlo, pač so nekaj bolj skromno živeli, kajti žena njegova znala je tudi s tem varčno gospodariti, kar si je sama s pomočjo obeh hčerd prislužila. Ker ste bili hčeri jako izobraženi, hodili ste po hišah poučevati in ste si pri tem toliko prislužili, da ste očetu zopet lahko kaj boljšega privoščili.
III.
Nekega večera, ko so se bili k večerji vsedli, jedne hčere ni bilo k mizi.
„Adrijane še ni, na novo je dobila jedno uro na dan več in se je prej ko ne zakasnila", pravi mati, ko slepi oče vpraša, katera deklet da manjka.
»Ali ti je kaj rekla?"
„Pač, govorila je nekaj 1“
Ko pa Adrijane drugi večer zopet ni bilo k mizi, zmračilo se je starcu čelo, rekel pa ni nič.
Bodoči mesec uže ni bilo nikakega reda več v slepčevi koči, kjer je sicer vse šlo, kakor na nitki. Vedno je jedne hčere manjkalo in bridko jo je pogrešal stari mož.
Kje je le bila ? Kaj jo je zadržavalo od hiše, kjer je toliko ljubezni vžila, od katere se je poprej le s težavo ločila? In potem pa, katera obeh pa je bila, ki je iz novega žalost prinesla v hišo. Mati se je morala motiti, če je danes rekla, da Adri-jene ni, jutri pa da Lucije manjka in je tako obema pripisavala krivdo, katera je po pravici le jedno zadevala. Izvestno morala se je motiti; tolikanj menj motil pa se je slepi oče in je prav dobro vedel, katera je kriva, katera ne. Vender pa ni nikdar nobene obdolžil, pač pa je čakal, kaj bo mati rekla, če tudi pri tem ni mogel prikriti nemira, kateri se ga je polastil
V hiši pa je bilo vedno neprijazneje. Slepec je imel pri sebi le jedno obeh hčera, katera si je skrbno prizadevala očetu najvišjo ljubezen ska-zovati; toda kljub temu se ni dal preslepiti. Dobro je vodel, da ima le jedno hčerko vedno okoli sebe in da se je druga — zgubila.
I)a zgubila se je — po polnem zgubila. . . . Dostikrat bilo je le za tri pogrnjeno, če tudi si
katere so se o tem unele po listih, in v toliko je ta razprava imela dobro stran, ker je pred vsem svetom pokazala pravo vrednost nekaterih dobro donečih besedij ter odkrila konkretne razmere nasproti nekaterim političnim fantomom.
Zdaj pač vsak vč, kakošen je položaj, in naloga poslancev na desnici bode, ko pride čas za sestavljanje kluba, da ukrenejo potrebne korake. Mi imamo vanje popolno zaupanje, da bodo našli pravo omejitev ter da bodo v krogu večine vstva-rili ono organizacijo, katero smatrajo za najprimernejšo avtonomalnim, gospodarstvenim, konservativnim in cerkvenim interesom. Ker se je v slednjih dnevih itak v konservativnih listih poudarjalo načelno soglasje vseh pristašev de»("ce ter so se vsi listi izrekli, naj se vzdrži jedinost, ker so konečno tudi publicistični zastopniki obstoječega Lichtensteinovega kluba izrekli, da so pripravljeni njegovi članovi podpirati vlado ter postopali združeno z drugimi klubi — ni nam treba opominjati k jedinosti. Sporazum je tu in o pravem času se bode tudi od kompetentne strani pojavil. Prepustimo odločitev o nekaterih vprašanjih poslancem ob sestavi državnega zbora in do tedaj ne izrekajmo sodbe po listih: to je naša prošnja in mi se tem bolj nadejamo, da se nam izpolui, ker se s tem liberalcem razdertf vse tajne nadeje ter se odpravi vsaka dozdevnost nejedinosti med desnico.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Najnovejša poročila o shodu cesarjev p*'&' vijo, da bode Nj. veličanstvo naš cesar obiskal nemškega cesarja v Gostinu dne 7. avgusta. Iz tega pa se vender še ne sme sklepati, da bi tudi nemški cesar ne obiskal uaše cesarske obitelji v Išlu.
Nemškim nacijonalcem ui po godi, če se bratijo avstrijski narodi med seboj, Če hotč mirno živeti, tudi jim ni po godi, da se ,je med čeh* *n Ogri utrdilo prijateljstvo in se to pokazalo posebno ob priliki, ko so češki gostje obiskali Budimpešto. Nemško - nacijonalni listi prebrskavajo pridno vse zaprašene listine ter navajajo vse govore, katere je govoril kedaj kak česk govornik ter ni v njih izražal posebnih simpatij do Ogrov, ter skušajo tako med Ogri in Čehi vzbuditi pi'e' pir. Osebito napadajo dr. Riegra, češ, da nekdaj ni bil prijazen Ogrom, da jim je bil cel6 sovražen, kar se razvida iz njihovih govorov, in te govor0 navajajo iz davne prošlosti. Na tako sumničenje in ščuvanje pa jim odgovarja „Politik“: „0 Ogrft smo uverjeni, da so prerazumni politiki, da ^ zdaj šteli v zl6 izjave dr. Riegra, katere je i*' rekel ob vse drugačnih oduošajih o njih splošn0 in o Andrassyji posebe ... V politiki se sklep4
je mati še vedno prizadevala resnico starcu prl' kri vati.
Nekega dnč bilo mu je pa vender le zadost*’ „Zadoati je komedije,“ rekel je. „Vse hoče01 vedetj in naj bo tudi še tako hudo, le vse mi P°' vejte; komedija taka je nas nevredna! Resni®9 mi je čez vse in to moram zvedeti."
Ker ste pa obe molčali, mati in hči, rekel J0 žalosten: „No, če uže mora tako biti, naj pa Šla je in več je ne bo nazaj. Jaz imam pa ods>eJ le jedno hčerko še."
„Ne, ne, oče prisežem ti lahko, da še pride „0 mene ne bodete goljufali, ...	,
In res se ni dal goljufati. Sedaj pa je m® z jokajočim glasom in vtripajočega srca pripoved" vala potrtemu možu tisto staro in večno se P0^ mlijajočo žalostno povest o zapeljanem in puščenem dekletu
Slepec pa je rekel:	, jn
„Jaz nisem mogel čuti nad svojo to je ravuo nesreča, ki ni naša krivda. 1 inj peljivca ne morem klicati na odgovor, ki 1)1 S0 močneji le posmehoval slabejemu; ali njej Pa P°e vej, če prideš kedaj z njo vkup, ali če veši \ prebiva, da naj se mi v hišo nikdar več ne P
prijateljstvo po interesih. Nekdaj so bili naši interesi protiogerski, zdaj so za prijateljstvo z Oger-sko, Večna prijateljstva so samo v slučajih večnih vkupnih interesov možna."
Tuje dežele.
Belgijska poslanska zbornica pričela bode baje še v teku tedna posvetovanje o novem volilnem redu; ko se skonča to posvetovanje, se za-tvori zbornica. Prihodnje zasedanje pa se prične baje uže dnč 10. septembra.
V Italiji pričelo se je zopet gibanje med kmeti. Neznosen položaj stiska jim orožje v roke ter jih zapeljuje k obžalovanja vrednim činom. V Camatu zaprli so pred kratkim 16 kmetov, kateri so zažgali grad Gorgonzolo. To razjarilo je druge kmete; poslati se je moral tj& prec6j močan vo jašk oddelek, da skrbi za mir.
V slednji seji francoskega ministerskega svčta naznanil je Freycinet., da je namestnikom za Elzasijo-Loreno imenovan knez Hohenlohe. Ob tej priliki izrekel je svojo zadovoljstvo na tem imenovanji, kajti to je znamenje, da se prijateljstvo do Francije vedno bolj utrjuje.
Španski dvor se je dn6 24. t. m. z minister-skim predsednikom in ministrom za vnanje zadeve preselil v letovišče v La Oranja. — Vsled kolere so se državni dohodki tako zelo zmanjšali, da je bil finančni minister primorali, za tekoče izdatke pri španski banki zahtevati 30 milijonov preujema. — Da bi se zabranilo razširjanje kolere, izdavajo se vedno nove in strožje varstvene naredbe. Na šestih kolodvorih v Madridu prirojene so dvorane, kjer se vsaka po železnici tjži došla reč prekaja. Napravilo se je na raznih krajih več bolnišnic V. vojaških bolnišnicah se še ni prikazala kolera. Posadka v mestu znaša 14 000 mož.
Emirjeve čete v Afganistanu so baje takole razpostavljene: V Heratu in med tem mestom ter Hhorianom nastavljenih je 10 000 mož; v soseščini Zulfikarja okolo 11000 mož; v Maimeni 6000 mož; v Andchucu 8000 mož; v Cundusu 5000 mož. Druge čete pa so v Kabulu in Kan-daharji.
Posadka v Kasali imela je zopet boj s Sudanci. BnG 15. in 16. junija uapal je sovražnik Kasalo, a hrabra posadka odbila je napad, sovražnik izgubil je 3000 mož. Posadka priplenila je 1000 goved. Kakor se čuje, namerava angleška vlada skleniti z abesinskim kraljem pogodbo, po kateri naj bi se posadka v Kasali nadomestila z Abesinci.
Poročila o Mahdijevi smrti se še vedno razširjajo po listih in zatrjuje se z vso resnostjo, da so istinita. (Jelo v angleški dolenji zbornici dejal je državni podtajnik, da je ta vest zelo verojetna, Jti Mahdijevi pristaši umikajo se vedno bolj Proti jugu, kar bi težko da storili, če bi bil še živ Mahdi. Če se ta vest obistini, vzeta bode Sa-
1
kaže. Prepovem ji jo, s tem naj bo pa tudi njeno
l®e pri nag pozabljeno."
In res se ni nihče več glasno o njej menil, žil ^tar'	°^rome*> bolečine	so se mu	pomuo-
tam 8'e*lota	Pa j® Prav Prava	postala. Le tu pa
na T1” 86 mU	P° °^°^nem obrazu sladak
dev^6- ao^nenQU žarku podoben; s tistim razo-čutf i*e -V ta*£0^n'*1 trenutkih, kako srečnega se
Dri sebi	:saj še jednega	ljubljenega	otroka
a egar ljubezen se sme zanašati.
IV.
Nekega dnč imeli ,
111 smrtni	postelji. pa ni i',	pCe,i koEi	bo!"iks
M katerem je smrt n, d„,i J “le|>ec, "amre^ ^ t.m«6 angelj doraa{e8a mfrt%'bn W set
j0 n’ Lucii“ ‘ l
rega £ ! “ J' ” f'“g ' d“ jo P»bera s“‘
» ie in J' V” P01”61" POtrl°- K«r sesedel n v posteljo so ga morali položiti iiba žalost kraljevala je v hiši
bi iw'ri“0di' ie ,e,l,,0 b»'j "»redko. Zakaj Slovet tud! po nepotrebnem denar »on metal?
Judje niso bili premožni, vedel je pa, da je tu-
aJ vsaka človeška pomoč zastonj.
lisburyju velika ovira. Egiptovsko vprašanje rešilo se bode mnogo lažje; Sudan bi bilo možno potem z malim naporom osvojiti.
Razne vesti.
— (Pretresljiv rodbinsk dogodek.) V neki ulici v Lyonu na Francoskem živela je vdova Poirier s svojo osemnajstletno, krasno hčerjo Aglaejo. A mati in hči so nista razumeli in prišlo je med njima večkrat do tacih prizorov, ki so ne dajo popisati. Mati je s svojo hčerjo strašno grdo delala. Tepla jo je, vlačila jo za laso sem in tjtt po tleh ter suvala jo z ro-Jsami in nogami, a vse to zaradi toga, ker si je deklica prislužila vsaki mesec le po 90 frankov, „a ne, kakor
i bilo to tak<5 lepi in mladi deklici prav lahko mogoče,
esetkrat toliko." Kor deklica tega več ni mogla prenašati in ker ge ni hotela po želii nensmiljnna mafarn udatijiespodobnemu življenju, sklenila "le |inhm>niti~ k svoji teti. A nje mati prišla je temu na sled in jo je zaradi tega zaprla, tako da nikakor ni mogla ven. Ker si nesrečna deklica ni znala drugače pomagati, skočila je s petega nadstropja skoz okno na ulico. Obležala je vsa razbita takoj mrtva na mestu. V njenem žepu dobili so na košček papirja s svinčnikom zapisane besede : „Moja mati je kriva_ moje_smrti. Jaz jo preklinjam! “
— (Usodepolna zamenjava.) V neki pariški bolnici imeli so pred kratkim časom dva bolnika, katerima je zdravnik jedno in isto zdravilo zapisal. Prvikrat imela sta zdravilo vzeti 21. t. m. zjutraj, in sicer vsak po jedno žlico neke pijače. Jedna bolniških čuvaj k stvorila je svojo dolžnost ter dala bolnikoma po-vžiti zdravila ob določeni uri in v določeni mori. A kako so prestraši, ko zapazi, da se je polotil obeh bolnikov, komaj da sta bila zdravilo popila, smrtni boj, in da sta v par minutah oba izdihnila dušo. Vsa raz sebe hiti pravit zdravniku o strašnem dogodku. Zdravnik preišče navidezno zdravilo in se prepriča, da je ta tekočina jeden najhujših strupov. Apotekar bil je dotočno zdravilo strupom zamenial in tega v sklenico nalil. Apotekar je še mlad mož iz bogate rodbino. Ko 80 nm povedali, kaj ie storil, zblazni! ie iu so ga morali odvesti v blaznico.
Domače stvari.
— (ttospod deželni predsednik baron W i n ki e r) podal se je včeraj na večtedenski dopust ; včeraj odpeljal se jo na Gorenjsko obiskat svojo obitelj.
(Doktorjem juriš) bil je pred kratkim na graškem vseučilišči promoviran gosp.Jurij Pučko, notarski koncipijent v Kameniku.
- (Umrl) je včeraj petošolec ljubljanske gimnazije, Pran Gregorin za dolgo pljučno boleznijo. Pogreb bo iz hiše št. 55 na sv. Petra cesti jutri po-poludnč ob 4 uti. Učencem tovarušem — sedaj na počitnicah bivajočim — bodi priporočen pokojnik v blag spomin.
Deklici je bilo umreti za boleznijo, za katero dosedaj še ne poznajo zdravila, očeta žugalo je pa srce pod zemljo spraviti.
Nekega večera — mrak je uže bil — zapoje zvonček uad lino. Soba, kjer je bolnica ležala, se je odprla in notri je smuknila ženska, bolj senci kakor človeku podobna.
Adrijana je bila.
„Poklicati sem te dala“, zdihnila je Lucija.
„0 hvala, hvala!“ zajokala je druga in pri postelji pokleknila, „nikdar bi si ne bila upala semkaj priti, če bi me ne bila poklicala".
„Saj si vedela, da sem čakala na te, da sem le tedaj srečna, kadar te vidim!"
Adrijana prijela je Lucijo za roke, za tiste drobne iu prozorne roke, ki so bile uže vse koščene, in jih je poljubljevala.
„Oh“, zdihovala je, „zakaj pač nisem jaz, zavržena, na tvojem mestu!“
„Ti? O ne, dobra si in pohlevna; ti nisi zavržena. Kdo pa ti je to povedal, in saj ne veš, če jaz tudi morda uže nisein bila le korak od prepada."
Obe ste omolknili. To pa je bilo molčanje, ki je več izdalo, kakor sto nepotrebnih besed.
— (Ogenj.) Danes popoludne okolo 1. ure pričelo je goreti pri hiši št. 17 Pred igriščem založišče in delavnica za metle. Pogorelo je visoko poslopje z zalogo vred, ogenj uničil je tudi poleg stoječe malo poslopje za mrvo. Ljubljanska požarna bramba bila je takoj na mestu, a ogenj je bil užo tolik, da ga ni bilo možno več udušiti, posrečilo pa se jej je v družbi z viškimi ognjegasci, zabraniti, da se ogenj ni razširil. Kako je ogenj nastal in koliko je škode, nam ni še natanko znano.
— (Šolstvo.) Iz letnega poročila čveterorazredne deške ljudske šole v Škofji Loki koncem šolskega leta 1884/85 posnemljemo, da je obiskavalo koncem šolskega leta I. razred 85 učencev; II. a) 52; II. 6) 45; III. a) 30, III. b) 34; IV. a) 11, IV. i) 17; vseh učencev vkup je torej bilo 276. Za višji razred bilo je sposobnih 187. Na tej šoli so poučevali naslednji gg. učitelji: Prane Pipa, def. nadučitelj in vodja šoli; Mihael Arko, katehet in I. mestni kaplan; Ivan Cetelj, def. učitelj; Karol Bernard, def. učitelj; Karol Završnik in Bogomir Krenner, def. učitelj. Knjižnica te šole šteje 115 slovenskih in 19 nemških knjig, katerih je bilo nekaj nakupljenih, nekaj pa so jih darovali šolski prijatelji.
Šolski vrt so obiskovali učenci iz 3. in 4. razreda. Nadučitelj g. Pr. Papa jih je poučeval v sadje-reji in učenci so pocepili več sadnih drevesc. Prepričani, kako veliko škodo delajo kebri (hrošči) drevju in drugim rastlinam, so hodili učenci o prostih urah lovit kebrov. Nalovili in pokončali so jih na 1400 litrov. Ako vzamemo, da jih gre v liter povprečno do 370 kebrov, vlovljenih je bilo skupaj 518 000 kebrov, in ako je bilo med temi polovica samic (babic), vsaka samica pa od 60 do 100 jajčic znese, pokončanih je bilo po tem načinu gotovo nad 25900 000 škodljivega mrčesa. Pokončani kebri so se zagrebli v nalašč za to na šolskem vrtu pripravljeno zemljo. Vslod dopisa slavnoga čebelarskega in sadjarskega društva za Kranjsko na Jesenicah dnč 2. julija t. 1. je učencem: Hu-mer Lorencu, Benedičič Petru in Štajer Francetu zagotovljeno za največ nabranih kebrov vsakemu po eno z razglasom na Jesenicah dnč 5. maja 1885. razpisano darilo.
— (Stan premoženja,) oziroma stroškov in dohodkov milodarov pri cerkvi Srca Jezusovega je, kakor poroča „Slov.“, sledeči: Nabralo se je leta 1881 — 12 147 gld. 89'/s kr.; izdalo 17 748 gld. 1 kr.; dolga napravilo 5600 gld. 11 ‘/a kr. Drugo leto 1882 znašali so dohodki 19 463 gold. 61‘/s kr.; stroški 24 936 gold. 84 kr.; dolg pa 5473 gold. 22'/* kr. Tretje loto 1883 darovali so dobri ljudje 17 012 gld. 93'/j kr.; dolga naredilo pa 11000 gld. Lansko leto znašajo dohodki 18 788 gold. 98 kraje.; stroški pa 20131 gold. 21 kr.; dolga pa zopet za 1342 gold. 23 kraje. Letos se je nabralo do konec maja blizo 7000 gld.; izdalo tudi uže vseh 7000 gld. Skupnih dohodkov imela je nova cerkev do sedaj 74 413 gld. 42 kr. ; stroškov 97 828 gold 991/,, kr.; dolga pa
Adrijana naslonila je svojo glavo na blazino umirajoče, in tako ste sestri čez dolgo zopet združeni ležali.
„Ali si vsaj srečna?" vpraša konečno umirajoča.
„Ne — nisem I Dobro vem, da me bo nekega dnč popustil! Previsoko gori sem hotela, ali pa se je on pregloboko do mene ponižal. Njega čaka druga bodočnost."
„In tebe?"
„0, kaj mene!"
„ Vidiš, tako je! Če se komu zaupamo, zaupamo se mu po polnem in poskušamo zaplesti v sanje naše sreče tudi srečo onih, ki so nas ljubili."
„Oh sestra!"
»Da, da, prav imaš, in kar je bilo, je bilo; sreča nam ni bila namenjena, Adrijana. Kaj pa jutri?"
„Jutri bom zopet prišla."
wDa, le pridi, še enkrat te hočem videti!"
Adrijana je hodila še cel teden.
(Konec prihodnja;)
23 415 gld. 57 kr. K temu pridejo pa Se t.irjat,je obrtnikov in liferantov ter znaša skupni dolg z uštetim denarjem, kar se ga je vzelo na posodo blizo 70 000 goldinarjev.
— (Požarna kronika.) Iz rad6vljiskega okraja se nam poroča: Dn6 23. t. m. pogorela sta Ivanu Grabnarju v Dobrem Polji kozolec, ki je bil napolnjen z žitom, in hlev. Škoda ceni se na 500 gld , a zavarovan je bil pogoreli le za 300 gld. Sumi se, da je iz neprevidnosti zažgal nek berač, ki je prej tam blizu tabak kadil.
— (Utonila.) Dnč 22. t,. m. potegnili so, kakor se uam poroča, pri Globokem štiridesetletno beračico Marijo Zupančič iz Save Ponesrečena je bila neki zel6 žganju udana in je najbrže v pijanosti zabredla v vodo ter tako našla smrt.
Šolska poročila.
7. Deželna mala gimnazija v Ptuji.
Program ima spredaj 20 stranij obsežno razpravo „Die Fiscke der Drau und ibres Ge-bietes." Spisal jo je rojak naš gosp. prof. .Tulil Glowacki. To je zopet razprava, kakeršnih le preveč pogrešamo po šolskih programih naših; kajti z n a n-stvena je ter izpolnujo vse, kar ministerski predpisi zahtevajo od programskih razprav, a na drugi strani razpravlja tak predmet, ki zanima vsakega omikanega domačega človeka. Gospod pisatolj pošteva in opisuje 63 ribjih plemen, ki živi? v Dravi in nje dotokih. Med temi se nahaja tudi neka nova riba, katero je prof. Erjavec prvi našel v Savi in katero jo ujemn na čast profesor Glowacki krstil za A 1 b u r n u s Erjavci.
Učiteljski zbor šteje 5 profesorjev, kateheta, dva suplenta in dva pomožna učitelja (za petje in telovadbo). Med profesorji so trije Slovenci, namreč gospodje profesorji Kunstek, Glowacki in gosp. katehet Majcen. V šolski kroniki beremo, da odide prof. Glowacki s prihodnjim šolskim letom v Ljubno, a na njegovo mesto pride v Ptuj prof. M. Cilenšek iz Ljubnega. Izpraznjeni snplentski mesti sta se tudi nedavno oddali definitivnim učiteljem; prvo je dobil Nemec Jos Pogatscher, drugo Slovenec Pr. Že -
1 e z i n g e r.
Učencev je bilo na zavodu 119; gimnazija je tedaj primeroma prav dobro obiskana. Med temi je bilo 7 4 Slovencev in 45 Nemcev. Učni vspeh je bil kaj dober; drugi red ima samo 19 učencev, tretji
red nobeden.
Dijaška knjižnica se ni pomnožila z nobeno slovensko knjigo in tudi učiteljska knjižnica je kupila samo jedno slovansko knjigo, namreč Rječnik jugoslovanske akademije.
Slovenščina je obligatna za vse dijake slovenske narodnosti, in uči se v I. in II. razredu po 3 v III. in IV. po 2 uri na teden s slovenskim učnim jezikom (učila sta jo profesorja Glowacki in Kunstek). Vrhu tega so se dijaki nemške narodnosti slovenščine kot neobligatnega predmeta učili v dveh posebnih tečajih, v vsakem po 2 uri na teden.
Še jedno stvar moramo vzeti v misel, ker nam posebno ugaja in so nam zdi vse hvale vredna. Skoro po vseh štajerskih srednjih šolah, bodisi deželnih, bodisi državnih, se namreč s podporo deželnega odbora štajerskega in raznih šolskih prijateljev dijaki IV. razreda po jedno uro na teden poučujejo v zemlje-pisji in zgodovini Štajerske. Ta predmet sicer ni o bi i g a t e n, a navadno ga obiskujejo vsi učenci ter tako bolje spoznavajo lepo domovino svojo v zgodovinskem in zemljepisnem oziru. Proti koncu šolskega leta se pozovejo ti dijaki k javni preskušnji, katere pa nihče izmed njih ni siljen delati, ampak izprašujejo se iz tega prostega predmeta samo tisti, ki se rado-voljno oglasijo. Kdor izvrstno prebije presknšnjo, tisti prejme v spomin svojo pridnosti kako darilo deželnega odbora ali kakega druzoga šolskega prijatelja. Tako je tudi v Ptuji letos poslušalo ta nauk o štajerski domovini 18 učencev, izmed katerih se jih jo podvrglo preskušnji G. Prvo darilo (dož. odbora), sroberno svetinjo, prejel jo Anton Postružnik, drugo darilo (g. župana Ernsta Eckla) jo dobil lian s man n Karl; tretje darilo (g. oskrbnika Ferdinanda Kaispa)
jo bilo prisojeno Ferdinandu Kralju; četrto in peto darilo (g. direktorja Tschaneta) sta prejela učenca Frid Hoffmanu in Ivan Kolarič.
(Konec prihodnjič.)
Telegrami „Ljubljanskemu Listu “
London, 28. julija. V dolenji zbornici izjavil je vojni minister, da se bode izdelalo do marcija 1886. 1. še 575 topov; letos napravilo se bode 150 torpedov, potem pa vsako leto 250. — Načrt za utrdbo angleških pristanišč je gotov; stroški bi znašali 61/* milijona.
Vožni red Rudolfove železnice,
veljaven od 1. junija 1885. Lj-u-Toljaiia-TerTolž;.
Posta,) e
O s o li n i vlaki
Celovec, 27. julija. Nadvojvoda Karol Lu-dovik bil je včeraj štiri ure v razstavi in izrekel je večkrat svoje zadovoljstvo.
Pariz, 27. julija. Kitajski poslanik izročil je predsedniku Gr6vyju svoje pooblastilo ter potrdil prijateljsko mišljenje kitajske vlade; poslanik izrazil je željo kitajskega cesarja, naj bi se utrdil trajen mir. Grevy je odgovoril, da bi zopetne prijazne razmere koristile obema državama.
London, 27. julija. Iz Egipta in Sudana so vnanjemu uradu došla poročila, po katerih skoro ni več dvojbe o Mahdijevi smrti.
Madrid, 27. julija. Včeraj obolelo je po vsej Španiji na koleri 2732 oseb in umrlo 772. Umrlo jih je v Madridu 5, v provinciji Saragosi 264, v Alikanti 105, v Valenciji 35, v Ternelu 102, v Murciji 74 in v Charthageni 52.
Telegrafično borzno poročilo
7. dn6 28. julija
gld
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih...........................82	70
>	>	»	*	srebru  ............................83	30
Zlata renta................................................    108	70
50/„ avstr, renta..............................................99-50
Delnice n&rodne banke....................................... 868'	—
Kreditne delnice.......................................... 284'20
London 10 lir sterling........................................ 124-95
20 frankovec.............................................. 9'91
Cekini c. kr.............................................. 6'90
100 drž. mark................................................61	'35
Tujci.
Dn6 26.julija.
Pri Maliči: Dr. Pokorny, ravnatelj banke; Scbulto, ravnatelj ; Spitzer, uradnik banke; Hertzl, Winterliolor, Atlas, Ostersetzer in Jahn, trgovci, z Dunaja. — Maier, leso-tržec, iz Szatmara. — Dr. Motetti, odvetnik, iz Dalmacije — Seemann, blagajnik, s soprogo; Krauseneck, trgovec, iz Trsta. — Jesche iz Stražiša.
Pri Slonu: Hadjalos, trgovec, iz Ateno. — Siegl, trgovec, z Dunaja. — Tedeschi, trgovec; Minos, oskrbnik, s so-
Erogo, in Jacchia z rodbino, iz Trsta. — Schnellor, stavčni podjotnik, s hčerko, iz Dobro.
Pri Južnem kolodvoru: Laykon, gozd. akademiker, iz Monako a. — Layken, gozd. akademiker, iz Wesola.
Pri Avstr, carji: Omann iz Trsta. — Pichler, uradnik, s soprogo, in Grašič, učitelj, iz Kočevja. — Schme, posestnik, iz Domžal.
Meteorologično poročilo.
t>
| Stanje Gaa | baro-opazovanja j metra I v ram
Tempe-
ratura
Vetrovi
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
737 OG 735 12 736-68
16-1 25-6 19 1
svzh. sl. svzh. sr. bzv.
Nobo
Mo-krina v mm
sk. js. d. js. sk. js.
0-00
Terno! Terno! Terno!
Proč z matematiko!
Mi imamo trdno prepričanje, da so potem matematičnega izračuna-uja no morejo številko, ki imajo biti vlečono, proračuniti uže naproj
Naročili smo pri vseli matematikih in kričačih številko, toda ni-kedar dosegli kaj povoljnega, doklor nismo prosili svšta, pri avetoznani mojstrinji sedanje ofobe, milostivi gospč
Heleni de Csekefalvy, Košiče
(Ogerska), Glavna ulica št 86, vsled kojega smo na
Line	Dunaj
s številkami 10 6 61	20	10	03
voliko torno po
960 gl.	1200 gl.
dobili.
Hočete li sročni biti, potem se lo obrnito do to velike mojstrinje, ker jo lo ona poklicana, da vas vsled svojega neizmotljivega sveta reži revščine ln bede.
Gi »rotili Josip,	Pran	Hulbusz,
čolnar na Reki.	mosar	v Budimpešti.
Josip Nitticlie v Nussdorfu pri Dunaji.
Proti vpošiljatvi zneska 1 gld. 50 kr. In treh poitnih mark dopovejo se številke.	(119) 5 - 2
31 15 05
12800 gl
Ljubljana, jui. želt*z odb Ljubljana, Rud. želez. „
Vižmarje...................
Medvode...................
Loka......................
Kranj.....................„
Podnart-Kropa . . . „
Radovljica (m p)	.	„
Lesco-Bled.................
Javornik .................. „
Jesenice...................,,
Dovjo......................,,
Kranjska Gora ...	„
Ratoče-Bola Peč
Torbi#...................prih
1 2 3 razred jjo noči	1.2 3 , razred ijutraj	1.2 3 razred dopolud
12.15	(',40	11.40
12.19	6 44	1145
12.29	6 68	1155
12 41	7 04	12.07
12 56	7.17	12.21
1.12	7.31	12.38
1 30	7.48	1256
1 49	805	l)»i. 114
1.65	8.12	1.24
Kjutruj 2 16	8 29	146
2.27	8.39	1 57
2 47	8 56	2 1«
:’..16	9.21	2 48
3.31	9 37	3 03
3.48	9 55	3 20
Tarloiži-I-ijrclDljaiia,.
Torbi?.		odh.	po nori 12 36	zjutraj 7 28	popol. 1.10
Rateče-Bela Peč . .	• »•	1.01	7.44	1.30
Kranjska Gora . .	• »»	1 22	7.57	1 '46
Dovjo		»*	165	8.22	2 19
Jesenice 			2 23	8.41	2.43
Javornik 		1»	»jutraj 2.30	8.47	2.50
Lesce-Bled ....		2 56	9.06	3.15
Radovljica (m. p )	»»	3 03	9.12	3.22
Podnart-Kropa . .		3.27	9.29	3.44
Kranj		H	3.47	9.45	4 02
Loka			4.06	9.69	4 20
Medvode		»•	4.21	dopol. 1012	4 34
Vižmarje		• »»	4 34	10.23	4.46
Ljubljana, Rud. žel	prih.	4 44	10 31	4.55
Ljubljana, juž. žel.	• »»	4.50	10.35	5 —
1.2 3.
razred
zvftčer
6.36
6.39
6.48
6.59
7.12
7.26
7.43
8.2» 8.33 8.49 9.11 9 24
9 38
620
639
6.63
7.19
7.41
7.48
8.13
821
8 M 9.03
9 20
9.3* 9.46 9.55 10-
I)r. llirscla
dobro znani specijalni zdravnik za slfllltiko 'J1 kožne bolezni, ozdravlja po dolgoletnih izkušnjah v nebrojnih slučajih po sijajno skušenem in gotovo učinkujočem nav6du	(58)	1
sifilitiko in kožne 1)0162111
(tudi zastarele), ulesa, bolezni sc&la ln V «*»•■ hurjt, polucije, možko slabost, žen**? *•*
v najkrajši dobi radikalno brez vseh zlih nasieaaov in brez oviranja v službovanji. Naslov:
Dunaj, mesto, Karntnerstrasse 5
(prej mnoga leta v Mariahilferstrasse), zdravi od 9. do 4. ure pop61udne, a tudi pismeno in (p°“ molčečnostjo) pošilja zdravila. Honorar primeren.
Zavratnikov
vsake fasone, barve in kakovosti; kakor znano, le
največja zaloga in najceneje nakupovanje
pri	(59)	^
J. G. Hamann-U
Us/Cestni trg1.
I
V založništvu našem izišla je na svitlo knjiga:
Šaljivi Slovenec.
Zbirka najbolj&lh kratkočasnio iz vseh stanov.
Nabral
Anton. Brezovnlk učitelj.
12 pftl v 8°. Mehko vezana slane 60 Iranko po pošli 65 kr.
Ig. i Kleinair & M Baw|)e,,fl
knjigotržnioa v LjublJ11111'
Odgovorni urednik J. Nagli i.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr A Ked. Bamberg v Ljubi)*111'