[ to itioo re- ;rUC- ot>- Eiy' 311(1 itive Eivi1 Amehsi/i Domovi ; - -r -..Vi <\... ■ t . - . •; v; ■ j,i;, ; AM€»iCAN IN SPIRIT fOR€!©N IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 10, 1964 $LOV€N!AN MORNING N€W5PAP€» ŠTEV. LXII — VOL. LXII iSl ^edsednik je odredil °dpus! vseh Kubancev, ^ ne im v oporišču Aftieriško oporišče Guantanamo ge bo oskrbovalo samo g potrebno vodo in !° fte bo sprejemalo več izven področja, četudi bi 1° Castro pusti! tja teči. Washington, d. c. — v gQvor ng ustavitev dotoka 0(^e v oporišče Guantanamo n kubanske vlade je ^re sednik Združenih držav L. stvJ0hnson ukazal, da povelj-od ° Pornorskega oporišča takoj Vse kubanske uslužbencu 1 ne žive v samem opori-fiVn.^er niso pripravljeni ves šču Zasilzek porabiti v cpori- budi ^re Za s^uPno °koli 2,500 v k ki so vse življenje delali bflU'ni °porišču. Okoli 500 Ku- dnce^ v. rišča 21V1 stalno znotraj opo- dal°fk*'a’ da bo Castro prepove-pripr^i onim, ki bi bili sami Želj ,avbeni porabiti svoj zaslu-hQcjjtŽ razne nakupe v oporišču, kIj0 1 113 delo v ameriško voja-let °Pcrisče. Doslej je skozi pet ]gVc^cal niirno kubanske de-r’Ce u3 ^e^'0 v nnaerišiko opo- !arjevv S° bili 11 zan3 vir do’ ’berjgu VSe’ bar 30 zasluzik v a‘ vojaškem oporišču, so strQvi 1 vri izhodu izročiti Ca-je jj , ki jim je za dolar- t>ezet ? °dštela določeno število ‘ ; ]j" f ^0i *sČe ge bo oskrbovalo ^ z vodo samo dob| onemogočili vsak bo-Vod0 U v pogledu oskrbe z til op036vpredsednik ZDA naro-Se z v iCU v Guantanamo, naj z d6s^? ° oskrbuje samo delno tia g ! acijo morske vode delno plori(jcOVozom s^adke vode iz dia'3to Xrzav j. . . ’luautg ' 174avd> da oporišče v ^alo vnarn° ne bo več spreje-l1P0dr°Ca. ki je pod NdD::tcftra-tudi če bi ta 5 dejan iLl dot°k vode. Castro do o . sk° ni odprl niti od 8. Posveti afriških držav -v mestu Dar~eS"Sa!aatn NAIROBI, Kenija. — Na pobudo kenijskega ministrskega predsednika Keniatte je ministrski predsednik iz Tanganjike Nyerere sklical za sredo poseben sestanek vseh zunanjih in vojnih ministrov Zveze afriške ednosti v Dar-es-Salaamu. V Zvezi je včlanjenih 32 afriških republik, 21 jih je obljubilo, da pridejo na konferenco. K o n f e r enca bo zanimivost svoje vrste. Pečala se bo namreč z vprašanjem, kako preprečiti revolucije v mladih afriških državah. Zadnji upor na Zanzibarju, v Keniji, Tanganjiki in Ugandi, kakor kaos, ki vlada sedaj v Kongu, pričajo, da vlade v novih afriških državah še niso organizirale take varnostne službe, ki bi bila kos r e v o 1 u c i jonarnim podvigom vseh vrst nezadovoljnežev, civilnih in vojaških. Keniatta vidi edino rešitev v skupnem nastopu proti revolucijam, zato je tudi nagovoril predsednika Nyerere, da je sklical sestanek. Ko bodo govorili o poteku dosedanjih revolucij in revolucij onarnih poskusov, se seveda ne bodo mogli ogniti vprašanju, kakšno vlogo igrajo pri uporih komunisti in njihovi sopotniki. Na tem vprašanju se delo konference lahko razbije, tako trdijo politični opazovalci. °Pnik vlade Združenih b dopoldne, kot je izjavil, LIQ c«4- • ’ j'- j.^j c* v j.j., Vode «v^rd’ da ne bi manjkalo itib ftam in otrokom’ '*ci namerno zapluli ameriške vode na tainik R ■ usito ;......- -usk je izjavil ° Zdr,,? 1 konfere:nci, da ima-^ drzave dokaze, da P1aii v s i ribiči namerno za-.6 ip S0^eriške teritorialne vo-1?' Glavan ai^, 0si'ali po navodilu vregli 6' navodilo so pre-YoriRl-^r^k^ Prisluškovalci Cltl zbijf Tlmesa- ki na ta na-r ^ds: 0.;novi- o Kubi. 5ločp07nilk Kuibe Dorticos je !ala rib?nikal> da bi vlada po-yQde. 0 e namerno v ameriške ribič havl.,Sv°jim Cski banci Poslušalcem na univerzi je trdil, da in^0re’ kar mislijo, “na-i I)orticn. Ue P° uuinkih”. .C^io op]0)76 besede seveda ne Vr USotoviiiran''tl deistev, ki so rb Tiraesaprisluškovalci New komarjev, V fsidosisiij! !rps ijadjf loneld pravo lakota Vlada Sukarna se ni pobrigala za uvoz hrane, ki jo zaradi slabe letine doma niso dovolj pridelali. JAKARTA, Indonez. — Predsednik Sulkarno trdi, da je to kapitalistična izmišljotina, toda tisti, ki morejo potovati v notranjost otoka Java, kjer živi več kot 60% indonezijskega prebivalstva, lahko na svoje oči ugotavljajo ravno nasprotno. Nekaj poročil o lakoti je po tej poti prišlo v roke vodilnih u-radnikcv Rdečega križa. Tragedija ni samo v tem, da ljudje umirajo od lakote, to o-pazi samo človek, ki pozna razmere na Javi, tragedija je nevarnejša dejstvu, da lakota povzroča celo vrsto bolezni, ki trajno slabijo človeški organizem in mu spodjedajo življenjske sile. Treba je samo opazovati, kakšni so ljudje, posebno mladina in stari ljudje, treba je samo spraševati po bolnicah, koliko hrane dobivajo bolniki, pa ima obiskovalec jasno sliko o posledicah javne in pritajene lakote. Slaba letina Do lakote je skoraj moralo priti. Lani je bila slaba letina, Sulkarno bi bil moral uvoziti nad poldrugi milijon ton riža, da bi vsaj za silo prehranil prebivalstvo. Uvoženo je pa bilo samo nekaj malega iz Burme in Tajske. Ni pa samo suša uničevala rižnih posevov, nanje so se spravile tudi miši in cpustošile cele pokrajine. CajVj.. 2 nEdetavanjem sne-Ja temperatura 28. novega Inflacija Lakota je dobila še zaveznika v inflaciji. Cene rastejo v nedogled, ljudje pa v zadnji sili prodajajo vse, kar imajo, da si le malo podaljšajo življenje. Kdor nima, da bi kaj prodal, ta si pomaga s tatvino in repom, še nikoli niso ljudje tako kradli in ropali v notranjosti otoka, kot ravno sedaj. Kradejo1 pa prav vse, kar jim pride pod roke. Nad ’takim stanjem se pa tudi Anglija in Francija bosfa gradili predor pod Doversko ožino Tehnične podrobnosti še niso odločene, prav tako še ni določen čas začetka gradnje. PARIZ, Fr. — Ko je začetkom preteklega stoletja predlagal neki francoski inžener Napoleonu, naj poveže Anglijo s Francijo po podmorskem tunelu preko Doversike ožine, bi bila Angleže skoraj zadela kap, tako so bili užaljeni. Vere, da je zanje najbolje, da so ločeni od Evrope, se niso mogli znebiti do zadnjih časov. Še danes jih je mnogo, ki obsojajo to idejo iz narodnih in političnih nagibov. Vendar je sedaj led prebit. Angleška vlada se je končno vendarle odločila, da podpiše s Francijo pogodbo o tunelu, in to oklicala v parlamentu. Javnost se radi tega ni več razburjala. O tehnični plati se pa Pariz in'London še nista sporazumela. Obstojata namreč dva načrta: tunel naj se zarije v skalnato dno pod ožino, ali pa naj bo položen v ogromne cevi, ki bi ležale na morskem dnu. Tehniko! podvodnih cevi, ki naj služijo za tunele, so že obvladali ameriški inženerji. Alko jo bodo porabili v Evropi, bodo ameriški tehniki imeli pri tem važno besedo. Tunel bo dolg 44 milj, toda samo 23 milj ga bo pod vodo'. V tunelu bo le železniška proga, ne pa tudi avtomobilska cesta, kot so prvotno mislili. Stroški so proračunani na $400,000,-000. Odprto je še vprašanje, ali naj bo uprava tunela v zasebnih rokah ali v rokah javne uprave. To vprašanje bo seveda tudi odločilo, kdo naj krije stroške. Vsi pa pravijo, da bo ta investicija spadala med zelo donosne, naj bo v javni ali zasebni lasti. Delo na tunelu utegne trajati tudi do 6 let. S tem je tudi propadel načrt o mostu preko ožine. Pravijo, da je to preveč tvegan načrt. preganjati “kapitaliste HONG KONG. — Niti Stalin ni Rusije tako temeljito očistil od kapitalistov, kot je kitajski komunist Mao-Tsetung svojo domovino tekom 15 let, kar vlada. Pa je vkljub temu sedaj napovedal nov boj “razrednim sovražnikom, kapitalistom, fevdalcem itd.”. Ker je že vse iztrebil 'v prejšnjih letih, je moral najti nove in jih seveda tudi našel! Zanj so postali kapitalisti in ljudski sovražniki vsi tisti kmetje, ki so s svojo pridnostjo tako dobro obdelovali svoje vrtičke okoli hiš, da niso stradali in ostali nagi. Niso pa bili vsi tako. pridni, v vsaki vasi se je našlo tudi dosti potepuhov in lenuhov. Te je sedaj Mao nahujskal proti pridnim kmetom. Rekel je sicer, da jih ni treba preganjati, ampak samo “naslikati v pravi luči”, toda lenuhi in postopači so jih začeli stiskati po vseh pravilih komunistične umetnosti. Gonja proti vrtičkarjem bo rodila običajne posledice. Že letos bo manj hrane na trgu, zato pa več nevarnosti za običaj ne letne mesece “lakote”. »...T,.,..«ji J0HNS0M0VI zastopniki IŠČEJO REŠITEV ZA CIPER Državni podtajnik G. Bali je s tremi glavnimi svetovalci odletel iz Londona v Atene, od tam pa pojde v Ankaro, da prouči možnosti za rešitev ciprske krize, ki spravlja v nevarnost mir v vzhodnem delu Sredozemlja. LONDON, Vel. Brit. — Državni podtajnik ZDA George Bali, ki ga je poslal predsednik Johnson s tremi glavnimi sodelavci sem preteklo soboto na posvete o vprašanju Cipra, se je po razgovorih z zastopniki vlade podal v Atpne, kjer nadaljuje razgovore z grško vlado in kamor je pozval ameriška poslanika na Cipru in v Ankari. Iz Aten bo Bali predvidoma odpotoval še v Ankaro, nato se bo vrnil v Združene države poročat predsedniku o svojih ugotovitvah. Položaj na Cipru je še prav tako napet, kot je bil konec tedna, saj je prišlo do novih spopadov med Grki in Turki na otoku okliub vsem naporom ojačenega angleškega vojaštVa, da bi ohranilo red in mir ter preprečilo nova prelivanja krvi med otoškimi Grki in Turki. Angleška vlada je ostro zavr Zadnje vesti član sovjetske L, i, Johnson predlaga “spomenik Bogu” WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je pretek-li teden na običajnem letnem “zajtrku za molitev” predlagal, naj prestolica dobi dostojen “spomenik Bogu, ki nas je u-stvaril”. To naj bi bil viden dokaz, da Washington ni samo politična prestolica, ampak tudi mesto molitve. Ker načelo ločitve cerkve od države ne dovoljuje, da bi k stroškom za tak spomenik kaj prispevala federacija, naj stroške plačajo vse verske skupine v naši deželi. Johnsonovo stališče je kar lepo ogledalo, ki v njem lahko ogledujemo vso zmešnjavo pojmov v naši javnosti, da je Bog eno, cerkev drugo in molitev tretje, kar med seboj ni in ne sme biti povezano. Grobo povedano zagovarja ta filozofija stališče, naj bo Bog kar v nebesih, akoravno nas je ustvaril na zemlji; ljudje naj pa kar sami brez Njegovega sodelovanja odločajo, kako ga bodo častili in kako bodo češčenje organizirali. Za tako stalisce gotovo ni večina naše dežele, toda manjšina kriči tako glasno, da prevpije vse druge glasove. nihče ne razburja. Vsakdo ve, da bi postopal na podoben način, ako bi mu zmanjkalo sredstev za življenje. Senat sprejel predlog m Titižanfe davkov Računajo, da bo predlog u-zakonjen še pred koncem meseca m da bodo s 1.^ marcem že poslodavci začeli odfegovati davke po novi lestvici. WASHINGTON, D.C. — Senat je v petek izglasoval za-konsiki predlog o znižanju davkov v obsegu okoli 11.6 bilijonov dolarjev z nenavadno veliko večino. Za predlog je glasovalo 77 senatorjev, proti pa le 21, med njimi ohijski senator Frank J. Lausche. Debata je trajala sedem dni in zagovornikom predloga, ikot ga je formuliral finančni odbor, se je posrečilo zavrniti vse spreminjeval-ne predloge in dopolnila. Predstavniški dom je podoben predlog odobril že 25. septembra lani. Skupni odbor obeh domov bo začel razpravo o dokončnem besedilu zakona že danes in jo po vsej verjetnosti končal dovolj zgodaj, da bo predsednik lahko odobreni predlog podpisal in ga s tem spremenil v zakon še pred 1. marcem. Računajo, da bodo poslodavci že s 1. marcem odtegovali cd plač uslužbencem po novi davčni lestvici. Predsednik Johnson je dejal, da je odobritev predloga o znižanju davkov dobra novica za deželo in da jo je vesel “zaradi “davkoplačevalcev”. Povprečno bodo davki znižani za okoli 20% posameznikom, korporacijam pa za 4%. Znižanje davkov naj bi po sodbi vlade dalo narodnemu gospodarstvu novega zaleta in ustvarilo delovna mesta vsaj za del brezposelnih, ki predstavljajo preko 5.5% celotne narodne delovne sile. no Denver ima tatu, ki “dela po načrtu” DENVER, Colo. — John Walker spada gotovo med originalne tatove v Denverju. Policija trdi, da še ni prijela njemu podobnega. Za Walkerja je kraja postala poklic, ki ga izvršuje po načrtu. “Dela” .samo pet dni na teden, v soboto in nedeljo počiva. Ni pa vsak dan vseh 8 ur pri poslu. Alko ima srečo, da že zjutraj ukrade, kolikor mu je potreb-' navadno niia sovjetsko noto s svarilom zahodnim silam pred ‘napadom’ na Ciper. Predsednik britanske vlade Douglas-Home je v odgovoru označil sovjetsko noto kot “napadalno in neutemeljeno”, predsedniku vlade sovjetske zveze Hruščevu pa sporočil, da Velika Brinija ne potrebuje njegovih nasvetov glede izpolnjevanja obveznosti ustanovne listine ZN. Hruščev je v noti zahodnim silam in vrsti držav, ki naj bi bile zainteresirane v ciprski krizi, sporočil sovjetski interes na tem vprašanju in zahteval, da ga rešujejo v okviru Združenih narodov. Ameriško-angleški načrt o pošiljatvi NATO čet na Ciper za vzdrževanje reda in miru je označil za pripravo “invazije in zasedbe” otoka. Makarios se še vedno upira Predsednik republike Ciper nadškof Miakarios je še vedno proti prihodu čet NATO na otok, ker bi to po njegovem pomenilo ohranitev sedanjega položaja, ki ga ciprski Grki smatrajo za ne-vzdržljivega in ugodnega za turški del otoškega prebivalstva. Združene države in Vel. Britanija se razgovarjajo s predstavniki Grkov in Turkov na Cipru, pa tudi z grško in turško vlado, da bi našle kako rešitev za pereče vprašanje, ki daje Sovjetski zvezi možnost vmešavanja v področje, ki je doslej spadalo izključno v zahodno interesno sfero. Medtem je prišlo v zadnjih dneh do novin spopadov med Grki in Turki na Cipru. Ti so zahtevali nove žrtve, mrtve in ranjene ter požgane domove. Napetost med obema narodnostima na otoku, pa tudi med Grčijo in Turčijo se je s tem še povečala. V Londonu so že začeli misliti, da morda res ne bo drugega izhoda, kot otok razdeliti v grški in turški del, kar Turki že dolgo zahtevajo, Grki pa prav tako vztrajno zavračajo. Vprašanje Cipra in njegova rešitev bo ena glavnih točk razgovorov med predsednikom L. D. Johnsonom in predsednikom angleške vlade Alecorn Dougias-Home-om, ko pride v sredo na tridnevne razgovore v Združene države. za življenje, takoj preneha s svojo obrtjo. Ako mu pa to, kar je nakradel, zadostuje za več dni, si privošči izredne počitnice. Rednih namreč (ne pozna. Ima pa Walker smolo: sodni ja mu vsega tega ne prizna kot'naši ŽENEVA, Šv. delegacije pri razorožitveni konferenci Jurij Nosenko je pretekli teden nepričakovano izginil in vodstvo delegacije je to v soboto sporočilo mestni policiji z izrazom možnosti, da je Jurij prebegnil na Zahod. SAJ GON, J. Viet. — Včeraj sta eksplodirali na Stadionu, kjer je bilo veliko Amerikancev, dve bombi, ki so jih položili rdeči. Dva Amerikanca sta bila na mestu mrtva, okoli 2U pa ranjenih. Oblasti so prijele tri osebe, ki jih sumijo, da so imele zvezo z napadom. MOSKVA, ZSSR. — Danes se je tu sestal Centralni komitet Komunistične partije na razpravo o poljedelstcu in kemični industriji, pa verjetno tudi o sporu s komunistično partijo Kitajske. INNSBRUCK, Avstr. — Včeraj so bile končane zimske olimpijske igre, ko so ugasnili o-limpijski plamen nad stadionom. Prihodnje zimske olimpijske igre bodo v Grenoblu na Francoskem leta 1968. Kanadčani so upali, da bodo oni dobili nalogo, da jih organizirajo v Banffu. Počakati bodo morali vsaj do leta 1972. Pri tekmi v svobodnih skokih, zadnji na programu, je zmagal Norvežan Toralf Engan s skokom 90 metrov. Drugi je bil Finec Veikko Kankkonen, tretji zopet Norvežan. V hokeju, kjer je Kanada upala na zmago, so zlato medaljo dobili Rusi, ki sc zmagali nad vsemi nasprotniki. Z enakim številom točk so jim sledili Čehi Švedi in Kanadčani. Rusi so dobili skupno 11 zlatih medalj, od teh jim je priborila Lidija Skoblikova 4 v drsanju, ter 14 srebrnih in bronastih. Za njimi so Norvežani s skupno 15 medaljami, cd tega 3 zlatimi. Ameriška ekipa je osvojila skupno 6 medalj: McDermott iz Michigana je dobil zlato medaljo v teku na ledu na 300 metrov, Jean Saubert iz Oregona je dobila bronasto medaljo v slalomu in srebrno v veleslalomu, Billy Kidd iz Vermonta in Jim Heuga iz Kalifornije sta osvojila srebrno in bronasto v slalomu za moške, S. E. Allen iz New Jerseya pa bronasto v umetnem drsanju. i Sorazmerno malo WASHINGTON, D.C. — Le ckcli ena tretjina vseh ljudi v deželi starih nad 65 let olajševalno okoliščino, kadar ji'prejema neke vrste pokojnino namreč pride v roke, kar se pa'v okviru Socialnega zavarovane zgodi “po planu”.1 nja. j Iz Clevelanda i * in okolice Seja— Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo v šoli sv. Vida. Tajnica bo pobirala asesment od 4.30 dalje. Podr. št. 15 SŽZ ima sejo jutri,. v torek, ob 7.30 v SND na E. 80 St. Podr. št. 10 SŽZ ima sejo jutri, v torek, ob sedmih zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. Seja bo važna zaradi volitev de-legatinj. Prenovljena dvorana— Mervarjeva dvorana na St. Clair Ave. je bila opremljena s klimatsko napravo in na novo dekorirana. Je zopet na razpolago za vse priložnosti. Nova cvetličarna na St. Clair Avenue— Znana slovenska cvetličarna Starc se je preselila s Kinsman Rd. na St. Clair Ave. v prostore nekdanje North American Banke na oglu St. Clair Ave. in E. 62 St. — Več v oglasu! Iz bolnišnice— G. Jerry Homar z 891 Royal Rd. se je vrnil iz Huron Rd. bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave vsem, ki so se ga v bolezni spomnili. Zadušnica— Jutri ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Vincenta Lamperta ob 2. obletnici smrti. Seja— Društvo Danica št. 11 SDZ bo imelo jutri, v torek, ob navadnem času svojo redno mesečno sejo. Pogreb— Pogreb pok. Angele Virant bo danes dopoldne ob 9.30 iz Zakraj škovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na Kalvarijo. Maskerada lepo uspela— Maškerada, ki jo je v Slovenskem domu na Holmes Ave. v soboto priredila LILIJA, je zelo lepo uspela, udeležilo se je nad 20 mask. Prvo nagrado je dobila ga. Olga Petek (čarovnica), drugo g. Božo Pust (baletka), tretjo gdč. Lučka Mlečnik in g. Marčelo Lumpert (Kleopatra in njen spremljevalec). Poleg teh je bilo razdeljenih še osem nagrad. Duhovnik mrtev v prometni nesreči— Rev. A. Jenko, O.S.B., učitelj na Benedictine High šoli, je bil včeraj v prometni nesreči mrtev, brat A. Štefko, O.S.B., pa težko ranjen. Brat Štefko je vozil avto, ko je okoli ene popoldne izgubil nad njim nadzor na East Blvd. v bližini Auburn Ave., ko je vozil rev. A. Jenca dornov v opatijo sv. Andreja. To je letos že 13. smrtna žrtev v prometu v Clevelandu. Lani so bile v tem času šele tri. Imeli bomo tudi črnega kandidata za predsedniške volitve PHILADELPHIA, Penna. — Grady O’Commings, 34-letni u-rednik iz Harlema v New Yorku je napovedal svojo kandidaturo za predsedniške volitve, seveda na demokratski strani. Udeležil se bo primarnih volitev v nekaterih državah; zaenkrat se je odločil za Maryland in Penn-sylvanijo. Upa, da , bo potegnil mnogo črnih glasov na svojo stran, kajti sam je črne polti in vnet zagovornik civilnih pravic. 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio «^§p*>83 No. 28 Monday, Feb- 10, 1964 Zmešnjave v Afriki Sedanji rod ne bo dočakal mirnih dni V Afriki. Preveč je politične žerjavice ood afriškim pepelom, da ne bi tlela nekaj desetletij in dajala povode za stalne politične požare. Afrika ima danes 36 neodvisnih držav. Samo pet med njimi se lahko postavi s sistemom svobodne demokracije, vse ostale imajo diktature najrazličnejših oblik in vsebin-Tako politično stanje v Afriki ni nastalo samo kot plod mednarodnih spletk, je bolj posledica zgodovinskega razvoja, ki je Afriko obravnaval zelo mačehovsko. Ni bilo dano temu kontinentu nikoli, da bi zaplaval v neodvisnost in svobodo po potih, ki bi bila podobna potom na drugih kontinentih. Zato je politična vihra začela pretresati Afriko takoj po drugi svetovni vojni, ko so začele rasti nove države kot gobe po dežju. Tako imamo danes v Afriki okoli 225 milijonov ljudi, ki so razmetani na sedanjih 36 in okoli 14 bodočih držav. Polovica prebivalstva odpade na pet držav, ostala polovica pa na 31-45, kakor pač vpoštevate sedanje ali prihodnje politično stanje. Že te številke povedo, da pride na male države povprečno le po tri milijone prebivalcev, torej komaj zadosti, da ustvarijo zdravo javno življenje. Pa ga praviloma ne bodo mogle- V Afriki bomo res imeli okoli 50 držav, pa ne 50 narodov. Države z narodno zavestjo bodo dolgo v veliki manjšini. V večini držav prevladujejo plemenske tradicije, plemenske šege in navade. Plemena si pa med seboj večkrat še bolj nasprotujejo kot narodi. To je prvi razlog za sedanje nemire v Afriki. To je tudi razlog, zakaj je ideja o federaciji držav zaenkrat neizvedljiva. V vsako federacijo bi namreč prišle države z različnimi plemeni, ki so pa velikokrat tesno povezana med seboj preko državnih mej. V vsaki federaciji bi sorodna plemena ali pa ločeni deli posameznih plemen potegnili skupaj in razgnali sedanje državne tvorbe. V Afriki še ne vlada narodna zavednost, ljudje še tičijo v plemenski miselnosti. V sedanjih državah je ideja narodnosti samo plod idej politikov, ki so prevzeli po odhodu kolonijalnih držav oblast. Ti politiki so se šolali večinoma v Evropi. Poznajo evropsko kulturo bolj po vrhu, veliko manj pa pomen kulture in vse težave javne uprave. Ne vidijo, da je treba ustvarjati lastno prosveto in začeti z abecedniki in ne sa- z univerzami. Najprej je seveda treba določiti nareč- ko^ prave revolucije. Tudi v bivših francoskih kolonijah ni nič boljše. Zadnjih 12 mesecev so bile revolucije v državah Dahomey, Togo in francoski Kongo. Poskuse revolucij so pa doživele Slonova kost, Senegalija, čad in Kamerun. Mirne niso tudi arabske države kot Alžirska republika, Maroko in Libija. Pogosti obmejni spori kalijo mirne odnose med Alžirsko republiko in Marokom, dalje med Somalijo, Abesinijojn Kenijo, grdo se gledata Maroko in Mavretanija. Države kot Rwanda, belgijski Kongo in Sudan pa trpijo od plemenskih sporov v notranjosti države. V Afriki se torej neprestano nekje nekaj vnema. Ali imajo pri tem komunisti svoje prste? Seveda jih imajo, toda nimajo prevelike sreče. Upali so na srečo v uporih v Slonovi kosti in v Maroku. Spodletelo jim je. Tudi v Gani nimajo takega uspeha, kot se bahajo z njim. Morda ga bodo imeli nekaj več na Zanzibarju, toda za kako dolgo? V Gvineji in Egiptu so se jim pa vse akcije pone srečile. Zakaj? Afriški politiki ne razumejo samo svobodne demokra cije, ne razumejo tudi komunizma, zato se jih komunistične obljube ne primejo. Jih hitro spregledajo, še hitrejše so dognali^ da jih komunisti zunaj Afrike ne štejejo za “svoje ljudi ,^da bodo torej takoj izginili, kakor hitro bi v njihovih državah zavladal res pravi komunizem ruske ali kitajske vrste. Zato ni dobro pretiravati komunistične nevarnosti v Afriki. Bodo tu pa tam zmagali, toda držati se ne bodo mogli. Primer s Kubo ne drži. Kuba je obdana od vseh strani z morjem, afriške države niso. Kenija že po živa na skupen odpor proti “rušilcem reda in miru”. Pozivu se bodo odzvali tisti afriški politiki, ki jim je kaj za svoje glave, in taki so skoraj vsi. mo________________ _ ,. ______ ___________________ je, ki naj tvori podlago za književni jezik. Kdo pa naj to napravi, ako je v celi Afriki, kot trdijo, nad 800 narečij, ki ima vsako svoje privržence, nekatero več, nekatero manj. Afriški politiki si zaradi tega ne belijo glav, se na svojih afriških sestankih mirno pogovarjajo v angleščini ali francoščini, debati o skupnem jeziku in skupni kulturi se pa izogibajo. Upajo, da bodo s političnimi sredstvi, to je z diktaturo, ustvarili narode. Pa se motijo. Tudi francoski kralji niso ustvarili francoskega naroda s stoletno diktaturo, ustvarili so ga francoski filozofi, umetniki, učenjaki, pesniki in pisatelji. Afriške narode tare tudi huda revščina. Navadno jo merimo z našim merilom, ne z afriškim. Afriško merilo ne obsoja revščine tako hudo in ne postavlja zahtevnosti po boljšem življenju tako visoko kot mi. Apetite po višjem življenjskem standardu dobivajo samo tisti Afrikanci, ki so ali pridejo v stik z Evropejci in Amerikanci, teh pa ni primeroma toliko, kot navadno mislimo. Še zmerajj so milijoni zadovoljni, ako se prebijejo skozi življenje z bananami in kokosovimi orehi, ki so zanje dejansko brezplačna hrana, saj jih je treba samo trgati in nič drugega. Afrikanci se tudi zavedajo, da višji življenjski standard zahteva tudi več dela. Na naporno delo se pa težko navadijo, deloma tudi radi sovražnega podnebja, ki ne dovoljuje takih naporov, kot smo jih navajeni v naših krajih. Ne smemo torej obsojati Afrikancev, ako nočejo plačevati drago svojega gospodarskega in kulturnega napredka. Za kaj takega se bodo morali vzgojiti sami sebe, ne bodo jih Evropejci ali Amerikanci. Ravno na tako vzgojo jih pa afriški politiki ne pripravljajo, na trnjevo pot napredka jih ne opozarjajo, rajše krivijo preteklost in kolo-nijalne države za vs.o svojo zaostalost. Kar manjka afriškim državam, je dober srednji stan z inteligenco na čelu. Ker ga ni, ni mogoče ustvariti dobre javne uprave, saj manjka upravnih uradnikov prav povsod na vseh upravnih mestih in v vseh državah. Niti dobre in zanesljive policije ni mogoče organizirati, da ne govorimo o dobri organizaciji narodne obrambe. Ne bi mogli reči, da marsikateri afriški politik tega ne vidi in čuti, toda navadno nima poguma, da bi povedal svojim rojakom, koliko je treba žrtvovati, da bo ustvarjena podlaga za zdravo narodno in državno življenje. Na vse to nas opozarjajo dnevni politični dogodki v Afriki. Samo zadnje čase so bili nemiri na Zanzibarju, v Keniji, Ugandi, Taneanbki in Gani, parkrat so imeli obli- Inm sieves in pevovodja Tone Šešelj pojde obiskat Slovenijo Cleveland, O. — Iz različnih krajev širom Združenih držav dobivam pisma, v katerih me vprašujejo, če bom potoval v Evropo z avijonom ali z ladjo. Tisti, ki čitajo oglase v listih vedo, da grem z ladjo, kateri Pa ne čitajo oglasov vprašajo, če bom letel po zraku. Onim, ki hočejo potovati z avijonom, svetujem, naj se obrnejo na naše organizacije, ki organizirajo izlet z letalom. Oni pa, ki bi hoteli potovati z ladjo, so pa dobrodošli, če hočejo potovati z ladjo, s katero pojdem jaz.| Potujem z ladjo “Leonardo da Vinci”, ki odpluje iz New Yorka 19. maja opoldne in pride v Genovo (Italija) o-krog pete ure popoldne dne 28- maja. če nas bo dovolj potnikov, bomo najeli posebni avtobus, ki bo prišel iz Ljubljane, naložil naše kovčke in nas odpeljal direktno do Ljubljane, tako da s prtljago ne bomo imeli nikakih sitnosti. Rečeno mi je bilo, da vožnja z avtobusom traja približno sedem ur in da bo stalo to okrog $15 za osebo. Lahko se bomo peljali direktno, vendar, če bi potniki želeli, da se kje na poti ustavimo, se bo to lahko zgodilo. Da sem se odločil za to ladjo, je vzrok ta, ker je prvič to ena najlepših ladij italijanske družbe, hrana izvrstna in tudi z jezikom si lahko pomagam, ker znam italijansko. Potem je to, da se na ladji človek sijajno odpočije in posebno, če je dobra družba, čas hitro poteče. V Ljubljani nas bodo goto-v prisrčno sprejeli in čim več nas bo, lepše bo. Kdor se odloči za potovanje z menoj, naj se priglasi agenciji AUGUST KOLLANDER, 6419 St. Clair Avenue, Cleveland, O. 44103 ali pa naj piše meni, da hoče odpluti 19. maja z ladjo “Leonardo da Vinci”. Anton Schubel 6411 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 Dospele so celjske iohorj@¥e knjige CLEVELAND, O. — Za leto 1964 je celjska Mohorjeva družba izdala pet knjig: Koledar za leto 1964. Prinaša zanimivo gradivo, tako, da bo vsakega nekaj z vsakega področja. Vse pa bo gotovo zanimal popis Jubileja sv- Cirila in Metoda; življenjepis pok.' papeža Janeza XXIII; potem življenjepis novega papeža Pavla VI; spominski članek o nadškofu dr. Antonu Vovku in pa članek o novem pomožnem škofu dr. Joži Pogačniku. Ostale štiri knjige so pa povest, ki jo je napisal Joži Munih: SADOVI ZLA. Vsebina je vzeta iz trpljenja Slovencev med drugo svetovno vojno. Druga leposlovna knjiga je pa Jurčičev JURIJ KOZJAK. Potem sta pa še dve strokovni knjigi in sicer POT V VRTNO VESELJE, ki opisuje delo na vrtu in pa SLOVENSKA PESMARICA L, ki sta jo pripravila Luka Kramolc in Matija Tomc. Ta pesmarica je pa nekaj posebnega. Celotno delo bo obsegalo tri dele. V prvem delu, ki je letos izšel, so pesmi pesnikov, ki so rojeni v Beli Krajini, na Dolenjskem, N o t r a njskem, Primorskem v Trstu, Reziji in Benečiji, pa tudi skladateljev, ki so komponirali pesmi iz navedenih krajev. Tako je pričujoči prvi zvezek razdeljen v išest delov —- na šest že omenjenih krajev. Pri vsakem delu je naprej kratek opis kraja, nato slede pesmi ob koncu so pa navedeni pesniki dotičnega kraja in pa skladatelji. Mislim, da je ta pesmarica najboljše delo med vsemi petimi letošnjimi knjigami. Za vsakega od nas poučen, posebno pa še za vsakega pevca in pa zlasti za pevovodjo. Tem bo knjiga dala marsikako pobudo za izbor sporeda za koncert, pa tudi za vzgojo pevcev, Kdor se zanima za pesmarico jo lahko posebej naroči, ne da bi naročal vse Mohorjeve knjige. Pesmarica stane samo en dolar s poštnino vred. Pa tudi celotno zbirko letošnjih celjskih Mohorjevih knjig je še mogoče dobiti. Tisti, ki so jih lansko leto naročilu v prednaročilu sem jih jim poslal, kdor jih pa ni naročil, jih pa še lahko dobi. Stanejo s poštnino $3.50. Naročite jih na naslov: N.Z. 1084 East 177 Street, Cleveland 19, Ohio. Zdravko Novak PUST JE TU! Pojdimo, vlovimo Pusta, da nam dece ne pohrusta! Jopič rdeč, zelene hlače, v rokah raglje ropotače, a na glavi dva roga, hu, pa kakšen nos ima, brke take kot ščetine! Bojmo se ga, kadar zine, bojmo se ga, kadar stopi in nas z dolgo šibo lopi! Če se kdo mu zakrohoče ali če se kdo zajoče, brž ga čez koleno zvije, živo uro mu navije, nič ne vpraša, nič ne reče, kdor ne uide, kdor ne uteče, tega ujame in pohrusta. Le pustimo v miru Pusta! France Bevk PIUAAOSŽ Dvajsetletnica nasilne zil. Socialisti v mestni upravi ni-smrti so zastopani, ker bi moral v tem Dne 5. januarja je poteklo 20'slučaju priti vanjo slovenski so-let, odkar so komunisti umorili cialist D. Hreščak, ki je preje zglednega duhovnika Alojza!pripadal razpuščeni titovski Pa povratku h iwiiiig® Cleveland, O. — Hvala Bogu, da sem zopet doma, četudi še z dokaj bolno nogo, ki je trdo tičala v mavcu. Tako sem dejal v soboto, 21. decembra, po vrnitvi iz bolnice Mt. Sinai, kjer me je zelo uspešno operiral dr. Rosenberg, kateremu ostanem do smrti hvaležen. V torek zvečer, 3. decembra, sem padel po poledenelih stopnicah tako, da se je pretrgala kita precej nad okroglo kostjo v kolenu, nad takozvano “šaj-b-co” tako, da mi je desna noga odpovedala službo. Trikrat sem poizikušal vstati, pa vselej sem telebnil nazaj na zasnežena tla; moral sem klicati na pomoč. Končno sta pritekli ga. M. Kuhar in njena hčerka Marion in me spravili pokonci. Ker sem uvidel, da je poškodba resna, sem se odločil za bolnico; po nasvetu ge. Kuharjeve v Mt. Sinai. Nič nigem čakal, da pride kak rešilni avto, ampak sem jo kar s taksijem, katerega je poklicala ga. Kuhar, pobral v Mt. Sinai. Tam so me zdravniki pregledali in ugotovili poškodbo: kita je utrgana, treba bo nogo, oziroma koleno operirati. Ostal sem v bolnici, kjer so mi dali zdravnika, izvedenca v tej stroki dr. Rosenberga. Ne bom vsega opisoval, ker oi bilo predolgo, povem le to, da sem hvaležen Bogu, dr. Ro-senbergu in ge. Kuharjevi, s katere pomočjo sem hitro prišel v bolnico. Dr. Rosenberg je dejal: Dobro je, da ste ga takoj privedli v bolnico, ker, če bi čakal, bi noga otekla in bi ne bilo mogoče izvršiti operacije. Kaj bi sledilo potem, ni treba navajati. Lahko bi nastale v kolenu komplikacije, ako bi se čakalo, da noga izplakne. Zato sem hvaležen obema, ge. Kuharjevi in dr. Rosenbergu, da danes zopet lahko hodim. Na tem mestu se želim zahvaliti številnim, ki so me tekom 19 dni bivanja v bolnici obisko-vMi, ter tistim, ki so mi poslali frUiL-r, L-nv.4- "NT: 1 ’ Ofbida, ki je bil prvi in doslej zadnji imenovani župnik za faro Podsabotin. Tisti usodni dan so ga komunisti prijeli v Št. Mavru, ga peljali štiri kilometre daleč proti podsabotinskemu pokopališču in ga tam ustrelili. Pokopali so ga v neko jamo. Po enem letu so ga vaščani našli in njegove ostanke prenesli na goriško pokopališče. Duhovnik Alojz Obid je bil doma iz Sv. Leonarda v Benečiji. Bil je do vseh skrajno dober in preprost. Ljudje iz Podsabotina se ga še vedno, s hvaležnostjo spominjajo. Nov oddajnik TV za Goriško Televizijska postaja v Trstu je postavila koncem leta nov oddajnik za Goriško na hribu Sv. Mihaela. Avstrijsko podmornico so odkrili pri Gradežu Okoli 15 milj od obale pri Gradežu so s pomočjo posebnih elektronskih naprav odkrili na morsikem dnu trup neke podmornice. Sodijo, da gre za podmornico vrste U-41 avstro-ogrske vojne mornarice, ki naj bi se potopila v letih 1914-18, torej v času, prve svetovne vojne. Dolga je 501 metrov in leži v globini 25 metrov. Odločili so se, da bodo podmornico dvignili. Mali obmejni promet živahen V preteklem novembru je šlo preko meje pri Rdeči hiši v Gorici z navadnimi prepustnicami 27,344 italijanskih in 69,-199 jugoslovanskih državljanov, z dvolastniškimi dovoljenji pa 1711 italijanskih in 544 jugoslovanskih državljanov. Promet je bil v novembru za 1,500 oseb večji kot v oktobru. Nova župnija v Trstu Koncem preteklega leta je bila ustanovljena v Trstu nova župnija na Greti. Obsega del bar-kovljanske in del rojansike fare. Upravljajo jo karmeličani, ki imajo svojo redovno hišo na Greti. Nova župnija šteje okoli 8,000 prebivalcev, med njimi je j veliko Slovencev, ki upajo, da bodo dobili v novi župniji tudi lastno slovensko versko oskrbo. Nova tobačna tovarna v žavljah V industrijski coni v Žavljah pri Trstu so zgradili veliko tobačno tovarno in jo sedaj opremili tudi s stroji. V njej bo zaposlenih okoli 30 specializira- 50 kvalificiranih in okoli toliko kart, pisem in daril. Nisem vedel, da imam toliko! tt, mr--iskrenih prijateljev, v^;^, Otolieam upaja, da iskrena hvala! |d d bl]l “Neodvisni socialistični zvezi”. Dr. Simčič je . v imenu Sveta Skupne slovenske liste izjavil v mestnem svetu, da bo podpiral novo mestno uprava, če ho ta izpolnila obljube, ki jih je dala s 1 o v e n ski manjšini prejšnja mestna uprava v pogledu razpisovanja javnih mest z znanjem slovenščine in glede slovenskega poslovanja. Poudaril je, da so Slovenci zvesti državljani Italije in da imajo- po državni ustavi pravico do uporabe lastnega jezika in razvoja svoje slovenske kulture. Černigoj razstavlja Prof. Černigoj je preteikli teden razstavljal v tržaški mestni galeriji svoja novejša slikarska dela. Razstava je vzbudila veliko zanimanja ne samo med Slovenci, ampak prav tako med Italijani, med katerimi uživa ta slovenski umetnik izreden ugled. Furlani ja-Jul. Benečija bo volila Parlament je končno odobril volivni zakon za avtonomno deželo Furlani j o-Julijsko Benečijo in v štirih mesecih pričakujejo prve volitve v pokrajinsko zbornico. Nova dežela je razdeljena na pet volivnih okrožij, ki sovpadajo s sodnijskimi okrožji, le občino Devin-NabrežinO so izjemno dodelili tržaškem11 okrožju. Ostala okrožja so: Gorica, Pordenone, Videm in Tol-mezzo. Deželni svet bo sestavljalo 60 poslancev, v razmerja eden na vsakih 20,000 prebival' cev ali na ostanek več kol 10,000 prebivalcev. Na Trst 2 okolico odpade tako 7 poslaU' cev. . ; ! Proti razlastitvi slovenske zemlje Zastopniki Skupne slovensk6 liste, v kateri so povezani d6' mokratični elementi med Sl0> venci v Italiji, so se zglasili tržaškem podperfektu dr. M0^' nari in mu obrazložili slove11' sko stališče v vprašanju razi3' ščanja slovenske zemlje v 2aV” Ijah in neposredni okolici 29 j ustvaritev industrijskega pa^' ročja. Ni verjetno, da bo mog°' če razlastitev preprečiti, upa*1!9 pa obstoja, da bodo dobili raž' laščeni ljudje prednost pri poslitvi v novih podjetjih možnost brezplačnega šolanja tehničnih strokah, ki jim r odprejo pot do nove zaposlil^’ Komunistične napade zavrača — Krov letalonosilke Saratoga obsega štiri akre. 60 navadnih delavcev ter 220 foo- tam delo oni, name-jSto da bi nova tovarna, ki je Pred nezgodo sem se trdno last državnega tobačnega mo-odločil, da obiščem letos Jugo- nopola, zaposlila v njej ljudi od slavijo, med bivanjem v bolni- drugod. Gre pred vsem za slo-ci sem misel na obisk Jugosla-j venske ljudi iz okolice, ki so vije opustil. Ko sem videl, da'morali za industrijsko cono od-se noga znatno zboljšuje, zla-'stopiti svojo zemljo. Sti pa vpošteval izjavo dr. RoA Slovensko romanje v Lurd senberga, da bo noga v dogled-j Tržaški duhovniki pripeljanem času kakor prej, sem se jo slovensko romanje v Lurd v premislil: V Jugoslavijo poj-; letošnjem juliju. Romanje bo no dem in sicer 2. junija. | trajalo 7 dni. Kdor od romarjev Na tej poti hočem mimogre- ho želel de obiskati Paray le Monial, letel še kraj, kjer se je božji Zveličar skem ali pa se peljal z vlakom katere glasilo je “Delo”, v prikazal sv. Marjeti Alakok, po- na Marijino božjo pot v Mont- sko-, katere glasilo je “Prih1' tem si bom še ogledal Pariz,' serratu pri Barceloni. skj dnevnik”, in ki se je po11’ g Lurd in Rim. če koga zanima, Sredinsko-levičarska uprava no povezala s Socialisti^, je vabljen, da se pridruži. Pro-; v Trs Ul j stranko Nennija, ter v de^ gram tega potovanja bo lep in' Krščanski demokrati, socialni ’kratično skupino “Skupne zanimiv in o tem bom še poro- demokrati, socialisti in repub-j venske liste”, kateri glasih cal. Povem le to: Hočete videti likanci so se sporazumeli in I “Katoliški glas” in “Demo eM “Katoliški glas” zavrača januarja letos napad komu11^ stičnega lista “Delo” na katoh' ške Slovence v Italiji, ki da raZg bijajo slovensko enotnost. j kdo- razbija slovensko enoto0^ in slabi narodni odpor, piše Ka toliški list, so to brez dvfillL komunisti in njihovi podp°rI1, ki, ki so se vključili v itahi3^ sko Komunistično partijo, ^^ tem ko so demokratični Slo^^ ci nastopili samostojno s Sk11^ slovensko listo. Slovenci so žal na TržaškeJ^ u '-a ara a. a bo lz Lurda lahko po- in Goriškem dejansko razbih v Fatimo na Portugal- tri skupine: v kemunistie30 tit° ,V' Of' v liti3' s10' it* nekaj lepega, pridružite se. Jože Grdina prevzeli vodstvo mestne uprave cija”. Ta je že lani prene ■ Trsta. Župan je ostal dr. Fran--redno izhajati. MEHIŠES DUMOYINS, Novo življenje Povest. — Spisal dr. Fr. Detela. ^a> da, vsa vas se bo step-5 dražbi, da bi moral člo-^ vse preplačati.” blubi moj, saj imamo ven-dogovor. Kadar zapoje 611 Cenetu, ki je zdaj na j” *’ dražil samo moj brat; ^ana pa prepustimo tebi, ^ deneš iz kože.” Hi. ko je dandanes tako ^Uudi, ki bi bili mož be- I “T, •• to VoJi nazori, Stanko, so e.)2°vito zastareli in zarja-b. i še morebiti v nogavice ab'taš Nar v službo, da ti kaj pri- v stare tolarje, ne sme ležati Denar mrtev. ^ekaj ga mora biti pri do- Stanko je vzdih- K” L>? Saj ga dobiš za ; ^J° nazaj, kadar hočeš.” ,J0rej koliko bi rad?” it! ltl:i več, tem bolje za nas .jjtebe. -p"1- Po];. ° ^nnčiki. Albin, ti ne “k’ SfCei>” je dejala Ema. Je odgovoril Albin in fin, „ ^npico vina proti ok-Dai ij ^Pak za vajin denar h>ke’> ^Ucj°. če pride v/-tuje “O 8aj ne pride. Stanka Se Ji premalo. Mislim, da ten^ 8e za doto toževal z l "il °' iti p(Jtna> ti tega ne razumeš te vi^ Stanka še manj, ker 3e la^S’ da se bo posušil. Saj jede] ! kakor bi same pajke ko C 111 jaz bi ga lahko kazal tilta kot stradača umeten nkrat se mu bo pa ško- nepo- K 75-letnici čestitamo vesnost. Vsi otroci in vnuki so prišli s svojimi družinami, pri- Cleveland, O. - G. Joe Ver-!nesli darov in s,e s siavljencem bič na 5107 Luther Ave. je bil!zadrzal1 v veseh druscini- G' sploh jesti in te tv °J soprog bo zapustil ttoja « k°časj 4110 vdovo.” — Ema je pfedp kda in si obrisala s v0boaSnik°m usta. — “Čiga-P°t6ni, kar si bosta vid-vitei ,lstradala? Vidva, pra-da ^a ne boš mislila, Ema, Otfok6 ^ki laskam, čigavo? k tti0v ldlnata; tvoje ne bo, če ^Ofjj ne pripiše; česar ne bo bktt' j ^er Sa bo prehitela H, j 11 ker privošči tebi še \ s e®° sebi in bi najrajši ^°tej S?. vzel na oni svet. ? Cl^av°? Lenčikino. Vi-ato mi je žal in za nič 'ti ^ ai sta sedela pri očetu ‘Vidjv kenčika in Tonček. ti) lts’ Lenčika,” je kimala vse ti ^0Voh’ ^°kkor je Lenčiki Sa in če i J1’- - ■ a +oži.” Tonček se je da bo že sam imel Mann*,in dela >e^kal0. je ,ne’ Tonček," ugovar- Nš ® Lenčika, Se • Ce Min] toži- ^a ‘ ’ ceš b, Zaeet- se mu ne ‘popustiti ne se nnfSe'n°^e® Potegniti za za mo!” n?"'1’ »o1sl!aj in se Z 8° Se Lnbezni. V sobi 5 a ^ e v e °Lranavale denarne bi med ravnateljem vj iljenirnP0Sa0j,ilnice in 8'lav‘ ,Mnoin m stebrom 5,Nco A bin Jjkano,. '1 uan°ve stotake; mladini na kosilo,’ in vtikal v Urbanove J e de- v god’ . rP'aMla 7te noc°j streljali? Tai,.. J Ema. da bo i* ’ oiJ"-"--.1! od smod-iclST)rnfv,n-- , . ».0L«iava vse pokalo po od smr pr°tniki od jeze. In par’a' Lo, da prežene-111 Vso srednjeveško temo.” Meni se zdi to vse preveč,” je dejal Stanko. “Kako?! Ker prodaja Adolf sam sveče, je vsaka razsvetljava gotov dobiček.” Vzdignili so se. “Vi se pa tukaj zabavate,” pozdravil je Albin naše znance pred hišo. “Gospod Albin,” dejala je mati, “zdaj je prišel pravi ženin za našo Lenčiko.” “'Sem slišal in čestitati mu je, ker dobi brhko nevesto. Toda, Lenčika, prijatelja si ostaneva tudi potem. Saj včasih sva se vendar imenitno imela, he!” Tonček je nekoliko pobledel in Lenčika zardela in vstala od jeze. “Na dan z vsem, kar veš o meni!” se je razjezila. “Zakaj tako huda! Jaz sem pameten človek, ki ve, kaj se sme govoriti in kaj ne. Nič se mi ne zdi grše in nehvalež-nejše, nego, če se je kdo kje dobro imel, v slabo ime spraviti potem svoje dobrotnike ali dobrotnice.” “Peklenska čeljust!” skočil je Tonček po konci, ga prijel za rame in stresel, da mu j§ omahovala glava in padel šči-palnik z nosa. “Pustite me pri miru, pustite me pri miru! Z vami ne govorim. Z vami bom govoril pred sodiščem, pred sodiščem. Ema in Stanko, vidva sta priči, kako me je napadel. Jaz mu pokažem, kdo sem jaz,” je vpil Albin, zlezel na voz in odpeljal se. “Malo prehudo si ga prijel, Tonček,” menil je Stanko. “Prehudo?” jezil se je ta. “Vrat bi mu bil moral zaviti, temu lopovu.” Prosim, o mojem bratu se ne govori tako,” ponesla se je Ema; a zavrnila sta jo oče in mati, da se vleče zanj, ki ga nič prida ni, ki dela povsod zdražbe in krade pošteno ime vsakemu, ki se druži ž njim. Kdo ima prav, to bo razsodilo sodišče,” je dejala Ema in šla. “Da, da, sodišče,” ihtela je enčika. “Vsej župniji še ni priznalo sodišče toliko časti, tolikor temu hudobnežu. Kdor mu pove resnico, tega leti tožit. Cene je plačal 10 kron, ker mu je rekel slepar, Krtin 20 kron, ker nista mogla dokazati. S sodiščem drži v strahu vso župnijo in počne, kar hoče. Vse se trese pred njim.” “Jaz se ne tresem,” je dejal Tonček. “Le to mi je žal, da sem ga stresel premalo.” To je moj stari Tonček,” pohvalil ga je oče. “Kadar človek pravi dela, ne sme premišljevati, kaj bo. To je božja reč; naša samo, da prav storimo.” Nastal je molk. Družba je bila poparjena; vsak vtopljen v svoje srčne zadeve. Samo gospodar Stanko ni bil tako malenkosten; ta je na tihem štel, koliko ima že denarja naloženega v posojilnici, koliko mu je naraslo obresti, kje bi se dalo še kaj pritrgati. Pri jedi? O pijači itak ni bilo vredno govoriti. Ali pri obleki? Prav neumna, potratna in nepotrebna se mu je zdela šega, da nosijo ljudje ob nedeljah in praznikih lepšo obleko nego ob delavnikih, kakor da bi se z obleko častil Bog, ne pa z dobrimi deli. Da se ob nedeljah in praznikih ne dela, to naj bi še bilo v božjem imenu; a da zahtevajo ljudje haš za tiste dni, ko nič ne delajo, več in boljše hrane, to je nespametno. Ali bolj kaže imeti hlapca ali plače- rojen 2. februarja: 1889 v št. Vidu pri Stični. Predzadnjo nedeljo je torej praznoval 75-letnico življenja. V krogu o-trok, vnukov in drugih sorodnikov in prijateljev je bil to za vse vesel in lep družinski praznik. Leta 1906 je Joe prišel v Ameriko k svojemu bratrancu na W- 55. cesti. Delal je pri Steel & Wire Co., Gabriel Co. in Music Shop na Superior Ave. S hvaležnostjo se spominja zlasti na to, da mu je Jim Zupančič pri Gabriel Co. v najhujšem času pomagal in mu dal primerno dobro delo z lepim zaslužkom. Ko je bil 69 let star, je odšel v pokoj. Poročil se je z Amalijo škoda iz župnije Zagradec na Dolenjskem. V cerkvi sv. Pavla na 40. cesti ju je leta 1907 poročil Rev. Grš kovic. Skupno srečno življenje je prekinila njena smrt leta 1959. Sinovi Joe, Frank in Edv/ard ter hče-! Mrs. Josephine Plavcan, Verbič je bil ves srečen in hvaležen nad tako velikimi izrazi ljubezni in spoštovanja. * (Op. ured. — Sestavek objavljamo znova, ker se je v prvo objavo pretekli petek urinilo več napak pri imenih.) A. D. iii Rozi Polovic in Mary Sekera so si vsi ustvarili svoje družine, tudi nekateri vnuki so se že poročili. G. Joe se veseli njihovega napredka. Ponosen je na zdravnika-vnuka dr. Richarda Sekera in dr. Francis E. Picklow, ki je poročen z njegovo vnukinjo Irene- Joe še vedno vzdržuje tudi stike s.Slovenijo, često mu piše po pol brat in novice mu sporočajo župnik Oven, ki je dolgoletni njegov prijatelj. V hudih povojnih časih sta Mr. in Mrs. Verbič pošiljala' mesec za mesecem pomoč rojakom v domovini, zlasti takim, ki so posebno trpeli po zaporih in drugače. Slovensko društveno življenje sta podpirala, na slovensko časopisje sta vedno bila naročena. Ameriška Domovina je še sedaj stalno v hiši. G. Joe se počuti dobro, je zdrav in živahen ter Bogu hvaležen za to dobroto. S številnimi prijatelji mu želimo: Še mnogo srečnih let! Člani širše družine slavljenca so v nedeljo, 2. feb., priredili prisrčno in lepo domačo slo- vati dninarja, to je imel dobro preračunjeno, kakor da bi se bil učil iz najmodernejših gospodarskih knjig, ki slone na tako blagih načelih, da bi ob njih uresničenju morala gladu poginiti polovica delavnega ljudstva. Baš se mu je bila vrinila misel, kako bi starše naložil Lenčiki, kadar se omoži, ko ga prebudi Tonček, ki se je poslavljal. (Dalje prihodnjič) Njihovo število naglo raste, v oborožitvi pa še zelo zaostajajo za antenskimi. WASHINGTON, DC. — Ne bodo nas dohiteli tako1 hitro, toda dobro nas dohajajo. V naši vojni mornarici namreč ne tajijo, da imajo Rusi med svojimi 400 podmornicami že 10 a-tomskih, opremljenih z; atomskimi raketami in da imajo v delu kakih 40 podobnih podmornic. Pri nas je 18 atmoskih podmornic tipa Polaris že v službi, še več jih je pa v ladjedelnicah. , Te številke še ne pomenijo vsega. Ruske atomske podmornice ne morejo pošiljati svojih ralket v zrak izpod vode, se morajo pokazati na morsko površino, ako hočejo izstreliti rakete. Ruske rakete letijo samo kakih 400 milj daleč. Naše podmornice vrste “Polaris” lahko streljajo tudi takrat, kadar so pod vodo in naše rakete Polaris le- rodno obrambo, da bo tako izključen vsak prepir med strokovnjaki in admirali. -----o----- Ta teden pride v goste angleški ministrski predsednik Home WASHINGTON, D. C. — O-bislk je bil napovedan že lansko leto. Ako ne bi bil napovedan, bi ga najbrže ne bilo, kajti na mednarodnem političnem obzorju ni nobenih tako hudih za-pletljajev, da bi zahtevali dolge osebne razgovore. Res je, da ima Anglija velike težave, kamorkoli pogleda, na Cipru, v Afriki, na malajskem polotoku, v Adenu in Jemenu, toda mir ne bo prišel radi njih v nevarnost. Tvarine za razgovore s p r e d sednikom Johnsonom pa Angležu ne bo manjkalo. V Evropi se bodo začela carinska pogajanja v okviru G ATT organizacije, treba je tudi napraviti načrt, kaj naj NATO dela do L 1969, treba se je odločiti za novo taktiko napram Evropski gospodarski skupnosti itd. Zato je Home napravil pametno potezo, da je vzel seboj tudi svojega zunanjega ministra Butler j a, ki mu bo lahko odvzel razgovore o vseh predmetih manjše važnosti. Home se bo Johnsonu lahko prikupil z izjavo, da bo tudi Anglija porabila našo idejo o “mirovnem zboru” in že prihodnje leto poslala 800 mladih Angležev v svet, da delajo politiko za svojo domovino. torej še niso za petami. Vendar naša vojna mornarica že računa s tem. Zato je organizirala v svoji službi poseben oddelek, ki se bo pečal samo z vprašanjem,’kako je treba organizirati boj proti sovražnim podmornicam, Na tem polju je bilo do sedaj opravljeno že dosti dela, toda delo ni bilo shematično, zato tudi ni rodilo toliko uspeha, kot bi ga bilo lahko. Na čelo oddelka bo postavljen poseben admiral, ki bo poročal naravnost tajniku za na- Kadar nisi več v službi, lahko govoriš resnico CLEVELAND, O. — Na to tijo že 1,500 milj aaleč in bodo S staro življenjsko skušnjo nas je kmalu tudi 2,800 mLj. Rusi nam ZOpet opozorila izjava bivšega predsednika ZN in filipinskega diplomata Romula, ki je v nekem predavanju v Bangkoku očital Združenim narodom dvojno moralo. v “V Združenih narodih radi govorijo o jSamoodločanju narodov, kadar , je..debafa^o portugalski koloniji Angola, pozabijo pa nanj, kadar govorijo o zasužnjenih narodih za železno zaveso”. S temi par besedami je lepo naslikal vso dvolično vlogo, ki jo igrajo ZN v mednarodni politiki. Starčeva cvetličarna na St. Clair Ave. v prejšnjih prostorih North American Banke. Preselili smo se s 9334 Kinsman Road in poslujemo v novih prostorih na G131 St. Clair Ave. pod imenom STARC FLORAL, INC. Telefon: 431-6474 Cvetlice- dostavljamo po vsem Clevelandu in brzojavno po vsem svetu. PO ISLAMSKEM VZORU? — V islamskem svetu naglo izginjajo pokrivala za obraz, letošnja pariška moda jih uvaja v zelo “prozorni obliki” na zahodu, kot kaže gornja slika. —---o—■ — V glavnem mestu je zmeraj več katolikov WASHINGTON, D.C. — Wa-shingtonska nadškofija je objavila nekaj številčnih podatkov, ki odkrivajo, da, število katoličanov raste hitrejše kot število ostalega prebivalstva. Po letu 1957 se je število katolikov dvignilo za 24.5%, dočim so se prebivalci pomnožili samo za 16.4%. i Sedaj je v Washingtonu že skoraj 350,000 katolikov, . torej še enkrat toliko kot L 1948. Seveda se tudi katoličani selijo iz središča v predmestja, zato njihovo število sredi mesta pada, zunaj centra pa raste. Da med njimi prevladujejo priseljenci, dokazujejo podatki o starostnih dobah. Med njimi je namreč 53,660 otrok mlajših od 6 .let, 113,000 jih je pa med 6. in 20. letom. Konvertitov je med njimi skoraj 20,000. I Kot povsod, tare tudi v Washingtonu šolanje otrok cerkvene organizacije. Katoliških šol je 123, obiskuje jih pa 58,600 otrok. V šolah je zaposleno nad 1,500 učiteljev in učiteljic. Vseh župnij je 113, samostanov vseh vrst pa 159. -----o——— Univerza George Washington čaka na konec dveh mačkov WASHINGTON, D.C. — Ko je lansko poletje umrl 86-letni dr. Grier, je vse svoje premoženje zapustil univerzi George Washington. Premoženje obstoji iz nepremičnin, ki so vredne okoli $416,000. V oporoki je pa napisal, da dedič ne more preje priti do dediščine, dokler ne bosta napravila svojega konca dva mačka, ki jih mora sedaj univerza v. smislu oporoke rediti “dostojno, kot sta navajena”. Mačka sta sedaj stara 13-14 let. Pravijo, da bi utegnila živili še toliko časa. Univerzitetna uprava jima ne misli streči po življenju. Čakala bo potrpežljivo, dokler jih ne bo konec. Morda bo čas čakanja tudi krajši, kajti povprečna mačja starost je menda 21 let, seveda le v slučaju, da imajo mački “dostojen obstoj”. ----o----- R. Kennedy in E. Hoover bosta pričala proti Hoffi? CHATTANOOGA, Tenn. — Obramba Jamesa Hoffe in tovarišev, (ki so obtoženi podkupovanja porotnikov pri sodni razpravi proti Hoffi leta 1962, je zahtevala, da prideta pričat na sedanjo razpravo tudi pravosodni tajnik Robert Kennedy in glavni direktor FBI E. Hoover. Hoffovi odvetniki trdijo, da pravosodno tajništvo tako strogo nadzira vse udeležence razprave in njihovo delo, da jim je obrambo otežena in da zato sodna razprava ne poteka normalno. Sodnik Frank W. Wilson je odgovoril, da bo o zahtevi odločil danes. Zastopnik pravosodnega tajništva je med tem izjavil, da bo pravosodni tajnik Kennedy prišel pričat, če bi to imelo kaj doprinesti k razčišče-nju obtožbe. Ženske dobijo delo KITCHEN HELP WANTED Hours 4.00 p.m. to 10.00 p.m. Sorn’s 6036 SL Restaurant Clair Avenue (x) Iščemo natakarico Natakarica dobi delo v slovenski okolici. Mora govoriti angleško. Skušnja zaželjena. Kličite HE 1-0965, po 6. uri zvečer pa EN 1-9166. (x) Delo za žensko Iščemo starejšo žensko za lahko hišno delo. Dober dom in plača. Za naslov kličite Ameriško Domovino HE 1-0628. —(28) MALI OGLASI Naprodaj Dvodružinska hiša je naprodaj na E. 52 St., 3 garaže. Kličite 943-2547. (28) IZDELUJEMO in popravljamo i strehe, žlebove, dimnike, ve- ’ randne zastore, furneze, itd. PRIPRAVA ZA NASTOP — Hčerki in sinova z zanimanjem opazujejo Jose-ja Ferrerja, ko se pripravlja za nastop v predstavi “Dekle, ki je prišlo , na večer jo”. FRANK KUKE R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdau 4-5503 Hiša naprodaj Dvodružinska hiša, 5-5, je naprodaj v East Cleveland. Cena $17,800. Kličite lastnika 'MU 1-2015. —(30) Trgovska prilika Gostilniško kuhinjo oddamo brezplačno v najem dobremu kuharju, moškenu ali ženski. V slovenski gostilni na St. Clairju. Odličen dohodek .zagotovljen. Kličite: HE 1-0965, po 6. uri zvečer pa EN 1-9166. (x) ČE HOČETE . . . prodati sii kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do na* JOS. QLmmm 9S6 E. 74tfe St. HE 1-6607 I Hiša naprodaj v šentviški okolici, med St. Ciair in Superior Ave., 7 sob, polna klet, dvojna garaža. Pokličite UT 1-8288. -—(30) Prijatsf’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTION^ St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-4Ž12 Ceste vsemu blap ZNIŽANE ZA NAJMANJ 20%. I ANZLOVARS = DERI. STORE RAZPRODAJA Začne v ponedeljek, 3. febr. in konča v soboto IS. febr. z 20% popusta POPOLNA RAZPRODAJA POSEBNIH VRST: • KRILA • BLUZE | • JOPICI • NOGAVICE ♦ HLAČKE Lahko si nabavite letne in zimske ženske obleke. DAJEMO IN ODKUPUJEMO EAGLE ZNAMKE. DVOJNE ZNAMKE * 4 OB TORKIH. “Ko je vitez Matko to izvedel, mi je dejal drugi dan: ‘če je tako, jo morda še najdem, a sedaj moram kar najhitreje k Zbišku, da ga zaradi Jurandove ne ukanijo tako, kakor so Juranda. Naj mu poreko, da jo oddajo, če pride sam ponjo, pa pojde, a takrat šele se bo stari Zigfrid maščeval za Rotgiera, kakor še ni videlo človeško oko.’ ” “Res je! Res je!” je nemirno vzkliknila Jagienka. “Ako se je zaradi tega tako podvizal, je dobro.” Čez hip pa se je obrnila k Hlavi: “Edino v tem je pogrešil, da vas je poslal sem. Kaj naju je treba varovati tu v Spiho-vu? Pazil bo na naju že stari Tolima, a tam bi Zbišku lahko koristili, ker ste močni in pametni.” “A kdo vas, gospodična, ako bo treba, odpelje v Zgo-želiee.” Čeh ji je poljubil roko in jo vprašal z ginjenim glasom: “Vi vendar ostanete tukaj?” “Bog bedi nad siroto! Tu ostanem!” “In vam ne bo dolgčas? Kaj boste počeli?” “Prosila bom gospoda Jezusa, naj vime Zbišku srečo, a vas vse ohrani zdrave.” Po teh besedah se je iskreno razjokala. A dečko se je zopet sklonil k njenim kolenom in rekel: “Prav taki se kakor angeli v nebesih.” CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE CLARENDON HILLS — 3 Bedroom ranch. On Burlington Ave. Full baseihent, garage. Close to schools, churches and transp. Priced for quick sale by owner $19,000. — FA 3-0937. (28) WORTH, 7433 W. 103th PL. 3 Bdrm. brk. ranch. Full Basement, 2 car garage. On V2 acre, fully landscpd. Call Owner. GI 8-4257. (28) PRICED RIGHT FOR QUICK SALE 6 rm. brk. ranch. By owner, 3 bed-rm. Lge. living rm., din. rm., tile bath, patio, side drive. Many extras. Nr. schools and churches. LU 5-9652. (28) 10 Room HOME, Landscpd., 2 blks. to schools, shopping. 4 bedrms., 2% cer. baths, 2 fireplcs., formal din. rm., huge liv. rm., fully equipped kitchen. Face brick, plastered, ther-mopane thru-out. Lower level completely finished family room, with brick faced built-in bar. Mural wall, vinyl floors. Finished paneled of-fice-den plus space for 2 additional bedrms. Owner moving West. Low 40’s. Call J. Hughes, 9816 S. Tuiley, 424-0732. (28) BERWYN — Lastnik prodaja zidan bungalow. 5 sob, 2 veliki spalnici, zaprt porč, plinska gorkota, dvojna zidana garaža, poploščena kuhinja in kopalnica, zmerna cena, nizki davki. Blizu 22. ceste. 749-4670. (31) ROSELLE — Area. — 3 bedrm. ranch with gar. Iti baths: G. E. Kitchen, carptd. ti acre lot, completely landscaped. Take over VA loan. $19,300. Owner transferred — 529-3409. (31) XIV Otrla si je solze, vzela oproda s seboj in šla z njim k Jurandu, da mu naznani no- CHICAGO, ILL MUSICAL INSTRUMENTS FOR SALE ACCORDION — BY OWNER 5 treble, 1 bass switch. Only $350. Call 681-5363. (28) BUSINESS OPPORTUNITY CATERING—COCKTAIL LOUNGE --RESTAURANT. Good going business. Priced for quick sale. AV 3-8681. (31) vico. Našla ga je v veliki sobani z udomačeno volkuljo pri nogah; sedel je z duhovnikom Kalebom, s šečehovno in s starim Tolimo. Domači cerkovnik, ki je bil tudi pevec, jim je pel ob spremljavi lutnje o nekem Jurandovem Boju z “nesramnimi križarji”, a oni so ga s podprtimi glavami poslušali zamišljeno in žalostno. V sobani je bilo svetlo od mesečine. Po soparnem dnevu je nastal tih in zelo topel večer. Okna so bila odprta in v mesečnem blesku si videl krožiti po sobi hrošče, ki so rojili po lipah, rastočih na dvorišču. Vendar je v kaminu tlelo nekoliko polen, pri katerih je deček grel medico, pomešano s krepilnim vinom in dišečimi rožami. Pevec ali bolje, cerkovnik in sluga duhovnika Kaleba, je ravno začenjal novo pesem “o srečnem boju”. “Jezdi Jurand, jezdi, konj pod njim kostanjev . . .” ko je vstopila Jagienka in rekla: “Hvaljen bodi Jezus Kristus !” “Na vekov veke!” je odgovoril duhovnik Kaleb. Jurand je sedel na klopi z naslonom, naslonjen s komolci na naslon; ko pa je zaslišal njen glas, se je takoj obrnil V njej in jo začel pozdravljati s svojo kakor mleko belo glavo. “Dospel je Zbiškov dečko iz ščitna,” se je oglasila deklica, “in je prinesel novic od duhovnika. Matko se ne vrne sem, ker se je napotil k Vitol-du.” BEAUTY SALON — Reasonable rent. Good location. 2 operators. Est. 16 yrs. Call for infor. SP 2-5351 or 738-1274. Leaving city. (30) HOUSEHOLD HELP CHILD CARE — Lite housework pref. someone in need of good home, room, board plus salary. Phone 965-6838. (30) HELP WANTED — FEMALE WOMEN WANTED PIG JAILERS FOR RELAY DEPARTMENT EXPERIENCED Steady work. Excellent companiy benefits. Must speak and understand English. F. & B. MFG. CO. “IGNITION PARTS” 4248 W. CHICAGO AVE. (30) HELP WANTED WE NEED REGISTERED NURSES ($370 Per Month) Full or part time for medical, surgical, rehabilitation, psychiatric, and children’s services. ALSO INSTRUCTORS ($390 Per Month) In affiliate student practical nurse program, pre-service and in-service education program. Excellent retirement and group hospitalization plans. Liberal vacation benefits. Educational opportunities. Applicants must be licensed to practice in Illinois or must qualify for license within 6 months. For personal interview contact: PEORIA STATE HOSPITAL Personnel Officer 7107 S. Adams St., Bartonville, III. (28) “Zakaj se ne vrne?” je vprašal oče Kaleb. Začela je torej pripovedovati o vsem, kar je vedela od Čeha: o Zigfridu, kako se je maščeval za Rotgierovo smrt, o Danuši, kako jo je stari komtur hotel odnesti Rotgieru, da bi izpil njeno nedolžno kri, in o tem, kako jo je krvnik nepričakovano rešil. Tudi tega ni zatajila, da je imel Matko sedaj upanje, da najdeta z Zbiškom Danušo, jo rešita in pripeljeta v Spihov; prav zato je namreč sam odšel naravnost k Zbišku, njim pa je ukazal, da ostanejo tu. In na koncu ji je glas zadr-getal od žalosti ali bolečine, a ko je nehala, je nastala v sobani tišina. Le v lipah, rastočih na dvorišču, so se oglašali slavčki in zdelo se je, da s svojimi glasovi napolnjujejo vso izbo. Pogledi vseh so se obrnili na Juranda, ki s svojimi razprtimi očmi in z nazaj sklonjeno glavo ni dajal niti najmanjšega znamenja življenja. “Ali slišite?” ga je naposled vprašal duhovnik Kaleb. A on je še bolj sklonil glavo, dvignil levo roko in pokazal s prstom na nebo. Mesečev blesk mu je padal naravnost na obraz, na bele lase, na izžgane oči in s tega obraza je odsevala taka muka, a hkrati neko neizmerno zaupanje v božjo voljo, da se je vsem zdelo, da vidijo le dušo, ki se je sprostila telesnih spon, ki se je za vedno ločila od pozemskega življenja in ne išče in ne najde v njem ničesar več. Zato je nastalo zopet molčanje in zopet so se slišali le vali slavčjih glasov, zalivajočih dvorišče in izbo. A Jagienko je naglo obšlo ogromno usmiljenje in nekaka otroška ljubezen do tega nesrečnega starca, nato je v tem prvem navalu skočila k ■njemu, prijela njegovo roko in jo začela poljubovati in močiti s solzami. Tudi jaz sem sirota!” je vzkliknila iz globine svojega srca, “jaz nisem fant, marveč Jagienka iz Zgoželic. Matko me je vzel s seboj, da me obvaruje pred hudobnimi ljudmi, a sedaj ostanem z vami, dokler vam Bog ne vrne Da-nuse.” Jurand ni bil nikakor osupel, kakor bi bil že prej vedel, da je dekle, le privil jo je k sebi in jo pritisnil na prsi, ona pa mu je neprenehoma poljubovala roko in nadaljevala -s pretrganim in ihtečim glasom: “Ostanem z vami, a Danu-ša se vrne .. . Potem pa pojdem v Zgoželice . . . Bog je nad sirotami. Tudi meni so Nemci ubili atka, a vaša ljubljenka živi in se vrne. Daj to, usmiljeni Bog, daj, a mati najsvetejša, usmiljena .. .” A duhovnik Kaleb se je vrgel na kolena in se oglasil s svečanim glasom: “Kyrie elejson!” “Chryste elejson!” sta se takoj odzvala čeh in Tolima. Vsi so pokleknili, ker so razumeli, da so to litanije, ki jih ne molijo le ob smrtni uri, ampak tudi da rešijo iz smrtne nevarnosti bližnje in drage osebe. Pokleknila je Jagienka, Jurand je zdrknil s klopi na kolena in začeli so v zboru govoriti: “Kyrie elejson! Chryste elejson!... Oče z nebes, o Bog, usmili se nas!... Sin, odrešenik sveta, o Bog, usmili se nas! . . .” Človeški glasovi in iskrene prošnje: “Usmili se nas!”... so se mešali s petjem slavcev. Toda udomačena volkulja se je na mah dvignila z medvedje kože, razprostrte pri Jurandovem stolu, se približala odprtemu oknu, se povzpela na okvir, obrnila svojo trikotno glavo proti mesecu in začela tuliti tiho in žalostno. Daši je Čeh spoštoval Jagienko in ga je srce vedno bolj vleklo k lepi šečehovni, je vendar mlada, a hrabra duša predvsem hrepenela po vojni. Res se je na Matkovo povelje : "Gremo na Štajersko, Kranjsko, Dolenjsko, Primorsko Slovensko” S KDAJ? KAKO? ® 22. maja z ladjo United States, New York — Le Havre O 5. junija z ladjo United States, New York — Le Havre & 3. julija z ladjo United States, New York — Le Havre ■ Cena $500.00, železnica posebej, samo 4 in pol dni na morju, — vračate se lahko z moderno * ALI PA PO ZRAKU: lad:i0 SS France- @ 25. maja z Jet letalom, Cleveland — New York — Zagreb — Ljubljana © 28. maja z Jet letalom, Cleveland — New York — Vienna — Graz (Štajerci) © 2. in 15. in 22. junija z Jet letalom, Cl eveland — New York — Zagreb — Ljubljana © 20. julija z Jet letalom, Cleveland — Nev/ York — Zagreb — Ljubljana I S KOM? — Vse Vam bo najugodneje uredil -e » T&AUES 15* p m 1 rv g slovenski rojak MIRKO ANTLOGA, lastnik ^ I ffl K ® S L 05 £ f I & E 6516 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103 — Telefon: HE 1-3500 FEBRUAR 12!© [14 il9 !26[Ž1122 MM&uzrzm 617.11 KOLEDAR društvenih prireditev priredi večerjo in ples v Sl°' venski delavski dvorani 1,3 10814 Prince Ave. Začetek ^ 6. uri. 12.—Pevski zbor JADRAN Voi\ v SDD na Waterloo Rd. A™ koncert. Začetek ob 3.30. 10.—“Glasbena matica” poda ' Slov. nar. domu na St. Clal’ eu Avenue pomladanski kon